r>
"GLASILO K. S. S. JEDNOTE"
1004 N; Chicago 3 trte h JOLIET, ILL.
The largest lini lian Weekly m th« United Stat« of Aaerka.
Wedaeeda j
SabMriptioa rate;
For	rserl*....$1.20
F«t mmm »bW<.......«2.00
hrWl» Countri«...... $2 00
Telephone 104«


Največji slovenski tednik
v Združenih državah.
(zhaja vsako sredo.
Naročnina;
Za £Un», na late........$1.20
Za bWUm.............$2.00
Za feeaaautTa.........$3.00
NASLOV
aradnBtra in ■»rarniitva jai
1004 N. Chicago Street, Joliet, 111.
Telefon; 1048
OF THE GRAND CARNIOLIAN -HIX)VENIAN CATIIOLIC UNION i
Entered as Second-Class Matter December 9, 1920,at the Post Office at Joliet, Illinois, Under the Act of August 24, 1912

J
ACCEPTANCE F0E MAILING AT SPE0IAL RATB 0F P0STAGE PR0VIDED FOR IN SECTI0N 1103, ACT 0F 0CT0BER 3, 191?. AUTH0RIZED ON MAT 22,1918.
I
6tev. 16. — No. 16.
JOLIET, ILL., 18. APRILA (APRIL) 1923.
Leto IX.—Volume IX.
NEMČIJA JE ZA SPRAVO S FRANCOZI.
Berlin, 16. aprila. — Danes je imel nemški zunanji minister baron Rosenberg značilen govor, v katerem je n&glašal nasvet državnega tajnika Zd. držav za ustanovitev .mednarodnega nadsodišča v svrho rešitve spornih zadev med Nemčijo in Francijo.
Minister Roseniberg je govoril takole: "Že stoletja ni bilo med Nemčijo in Francijo pravega miru. Enkrat je odnesel zmago ta narod, drugič pa drugi. Za vsako državoje bilo dosti truda dospeti do prvenstva. Pri tem moramo pa v prvi vrsti vpoštevati prave cilje zmagovalca. Nemški .ki francoski narod bi morala i-meti samo en celokupen cilj, to je: da živita skupaj v prijateljskih odnošajih, ali pa da — skupaj pogineta. Če bo Francija to stvar malo premislila s tem, da prizna Nemcem pravice do življenja ip svobode, in če ne bo več zasegalu naših teritorijev;—in če nemško Ljudstvo ne bo gojilo sovraštva do svojih bližnjih sosedov (Francozov), — potem je ledina k dosegi miru prebita. Se le tedaj bo nastopila nova doba miru in blagostanja v Evropi. V svrho dosege tega moramo skupno delovati. • Dokler bo pa Francija še vedno skušala uničiti naš narod, naše premoženje in naše pravice, ji bomo tudi mi kazali zobe; stali bomo združeni skupaj kot ena država in en narod, če tudi u-mremo za svojo domovino.
Nemčija je pri volji izvršiti svoje obveznosti v zadevi reparacije in vse plačati kar je v njeni moči; toda čez meje in mero naših obveznosti ne moremo iti. Ker nam je Francije ugrabila Poruhrje, je s tem nad vse opešala našo industrijo in brez iste ne moremo napredovati, ozir. slediti našim obveznostim." .
Kakor znano,\ je Nemčija še pred okupacijo Poruhrja Fran ciji obljubila 20 miljard mark v zlatu reparacijske odškodnine; po preteku 5 let pa še nadaljnih 10 milijard. ' Ameriški državni tajnik Hughes je priporočal ustanovitev posebnega mednarodnega razsodišča, sestoječega iz finančnikov, ki naj bi na,pod-lagi garancije posadili Nemčiji potrefbno svoto. Dalje naj bi navedeno razsodišče ugotovilo
1.)	Koliko odškodnine je Nem čija do danes že izplačala? —
2.)	Katera svata vojne odškodnine bi bila primerna? — 3.) Kako bi se plačevanje lahko vršilo?	•
Naperjenost proti nadsodniku Taftu.
Washington, D. C., 15. aprila. — Hearstovi listi so danes priobčili senzačno vest, da dobiva načelnik vrhovnega zveznega sodišča, W. H. Taft vsako leto $10,000.— nagrade od Carnegijeve korporacije v New Yorku; njegova letna uradna plača znaša $15.000.
Ta vest je osobito dobrodošla za one senatorje in kongres-nike, ki nameravajo potom zakonodaje omejiti oblast vrhovnega zveznega sodišča. V gotovih slučajih ravnajo vrhovni sodniki protiustavno, če razveljavijo kako sprejeto predlogo kongresa.
Proti moči in postopanju vrhovnega zveznega sodišča je o-sobito senator Fess. Nave-denec zatrjuje, da je povsem nepravilno, če se kako sprejeto točko senata ali kongresa od strani tega nadsodišča 11. pr. s 5 proti 4 glasovi zavrže. Kongres in senat štejeta skupaj 531 članov; v tem slučaju pa predlogo nadsodišče večkrat samo s 5 proti 4 glasovi zavrže kot neustavno.
15 letna deklica ustrelila zape-ljivca.
Chicago, 111., 16. aprila. — Sinoči se je odigrala na 2620 Lowe Ave. krvava žaloigra, ki kaže posledice slabe vzgoje in nemorale.
Ko je hotel 40 letni Italijan Frank Taranto obiskati 15-letno Ano Daidone na njenem domu, ga je slednja s samokresom pričakovala na dvorišču in pri priči ustrelila. Že sko-ro mrtvega je nato ojbrcala in opljuvala.
Na policijski postaji je mlada morilka svoj krvavi čin z nasmehom priznala, da ji ni nič zato žal; ustrelila je namreč Taranta iz maščevanja, ker jo je zapeljal.
Italija bo pomagala Avstriji.
Milan, 30. marca. — Italijanski ministrski predsednik Mussolini in avstrijski kancler Rev. Seipel sta se danes celo uro posvetovala glede Obnovitve prijateljskih razmer med Avstrijo in Italijo. Seipel je prosil Mussolinija, da maj priskoči sedaj Italija Avstriji na pomoč glede ekonomske rekonstrukcije.
Italija bo morda že v par dneh z Avstrijo podpisala posebno trgovinsko pogodbo.
Katoličani v mestu New York.
New York, N.Y.—V "Brook-lyn Eagle" koledarju za leto 1923 je med drugim tudi na obširno opisana statistika katoličanov, živečih v Greater New Yorku, drugem največjem svetovnem mestu.
Na podlagi zadnjega štetja je živelo leta 1922 v Greater New Yorku 5,839,738 duš; med temi je bilo 1,452,136 katoličanov, ali 25 odstotkov izmed celokupnega števila. Z drugimi besedami rečeno: V New Yor-ku je vsaka četrta oseba rimo-katoliškega veroizpovedanja.
V	vseh petih mestnih okrajih imajo katoličani 338 cerkva, tako da se računa po eno cerkOv na ysakih 4296 vernikov. %
V	Brooklylnu in Queens je 167 katol. cerkva; v Manhattan (New Yorku) in Bronxu pa 151; v Richmondu 20. K newyorški nadškofiji spada 171 cerkva, k brooklynski pa 167.
V	Manhattanu (New Yorku) in Bronxu stanuje 861,875 katoličanov, v Brooklynu in Queens predmestju pa 562,981; torej se računa v New Yorku (ManMttnu in Bronxu) po eno cerkev na vsakih 5708 katolikov, Brooklynn pa na 3311.
NOVI VOJNI NAČRTI. NEMČIJE.
Bloomington, IU., 16. aprila. — Včeraj je bil kot glavni go* vornik povabljen na banket tukajšnjega Kivvanis kluba Mr. Garland W. Powell, narodni ravnatelj amerikanizacije A-meriške Legije, vrnivši se nedavno iz Evrope.
Mr. Povvell jo pri tej priliki povdarjal, da se Nemčija pripravlja na ponovno vojno s Francijo v svrho razširjenja prusianizma in zopet ne uvedbe monarhistične vlade.
V^to svrho se iz Amerike vrača " na stotine in stotine nemških rezervnikov, ki so or stali še pristaši starega vladnega režima. Tudi v Berlinu samem je ljudstvo zelo navdušeno za zopetno vojno. Tamkaj živeči Amerikanci so pričeli zadnji čas že kupovati živila na debelo i z strahu pred pomanjkanjem v slučaju vojne.
Za obnovitev vojne so posebno vnetk reakcionarci (nazadnjaški) elementi Piusije; tor^j bi ne bila ta vojna nemška, ampak izključno pruska- liri* staši H< hereollercev še vedno želijo, da bi se Prusijo postavilo na vrhunec svetovne slave. Vodja tega gibanja je znani bivši nemški feldmaršal H i 11-derburg. — Pri tem je pomenljivo dejstvo, da za ponovno vojno ni vi*eto ljudstvo zapad-ne in jivžne Nemčije, pač pa samo iz Prusije.
Govornik je dalje na glašal, da prihaja vsa ta propaganda iz Berlina in se je zopet razši-rila tudi v Združene države. Širom naše dežele se zopet pojavljajo prijatelji Nemcev, ki bi radi si svojo propagando in tajnimi sejami pridobili Ame-rikance na svojo stran. Pred takimi agitatorji moramo biti zelo pozorni. Za take kalilce miru je najboljše, da se kmalu vrnejo v Berlia, kamor pravzaprav spadajo.
Važna konferenca guvernerjev Washington, D. C. 13. aprila. — Vsled nekaterih zaprek jo predsednik Harding svojo .nameravano konferenco z vsemi državnimi guvernerji preložil na drugi mesec. Na tej konferenci se bo skušalo nekaj posebnega ukreniti za splošno uveljavo prohibicijske postave.
Ljubimska žaloigra. Benton, 111. 15/ aprila— Sinoči je 24 letni John Balninski ustrelil 15 letno Terezijo Colo-vič na njenem domu, ker je zavrgla njegovo ženitno ponudbo. Po storjenem činu si je morilec pognal še dv^ krogli v vsoje telo. Dekle je ria mestu zidilmila, Raininčki bo pa morda okreval.
Zapuščinski davek na inozemske dediče.
Des Moines, Iowa, 12. aprila. — V tukajšnji zakonodajni zbornici je bil sprejet predlog za obdačenje zapuščin, v slučaju, da živijo dediči v inozemstvu.V takih slučajih bo znašal davek od 20 do 50 odst. vrednosti zapuščine^ ali dedšči. ne.
Bryan obsoja darwinizem. Charleston, W. Va. 13. aprila. —Danes je občeznani Wm. J. Bravn v tukajšnji zakonodajni zbornici ostro napadel evolucija, ozir. danvinizejni, češ, da je isti nasproten naukom sv. Pisma. Med drugim je omenil, da bi razni učitelji, —ki so plačani z ljudskim denarjem • ne smeli učiti ničesar, kar bi nasprotovalo sv. veri, Bož-J jemu Sinu in Odrešeniku sve-! ta.
V to svrho bo legislatura države W: Va. izdelala posebni zakonski načrt, da bo po raznih šolah strogo zabranjen poduk o evoluciji.
Brvan je pri tem ostro grajal vse evolucijoniite, ki za-n i kujejo božanstvo in smatrajo sv. Pismo za ničvreden papir. Med svojim govorom je navedel slučaj De Marce-jat, profesorja \Vesleyan višje šole v Kentuckv, ki je bil nedavno vsled svojih krivih naukov su-spendovan.
PRAVOSLAVNI DUHOVNI- Carnarvonov pogreb.
KI NA VRSTI.	London, 13>aprila. — Trup-
' Moskva, 11. aprila.— Poleg lo znauega arheologa Lord 16 katoliških duhovnikov, je Carnarvon-a, odkritelja Tut-sovjetska vlada uvedla tožbo j henkhamenive grobnice bode tudi napram številnim pravo- iz Egipta semkaj na Angleško slavnim (ruskim) duhovni-1 prepeljano in položeno k več-kom, obtoženim'vsled ruvanja nemu počitku vrh nekega hri-
proti sovjetom. Mer temi obtoženci se nahajajo patriarh (ruski papež) Tikhon; metropolit Nikander, škof Arseney iz No-
ba sredi njegovega obsežnega posestva. Za zelo sijajen pogreb se delajo že sedaj velike redpriprave. Pokopali ga
vgoroda; član sv. Sinode Rev j bodo na onem hribu, ker je Kurijev in še ver drugih sam tako v svoji oporoki do-cerkvenih prelatov. Obravnava ločil.
je bila preložena na 23. apri-l Lord Carnarvon je zbolel ne. la t. 1.	| kaj dni po iiajdbi faraonove
Državni pravdnik Krvlenko grobnice, ker ga je pri tem de-je sestavil napram potriarhu lu pičila neka strupena žužel-Tikhonu sledečo obtožnico? ka; vsa pomoo zdravnikov us-Da je L 1917-1918 držal s ca- taviti zastrupljenje krvi je o-
risti, ker je nekoč javno nazi-val "komuniste s tatovi in roparji. (Nič se ni motil! Op ured.) •
I>a« je za časa državljanske vojne šel sovraniku na roke.
Kitajec molil v amer. zako- . nodajni zbornici.
V zgodovini države Dhio se je pripetil 22. 111. m. prvič slučaji, da je povodom otvoritve zasedanja tamošnje legislatu-io (zakonodajne zbornice) mo-■ lil »kak Kitajec. To čast je dci ,3gel William Hung, profe- j sor zgodovine na univerzi v Pekingu. Navedenca so naprosili, da naj 011 opravi običajno • otvoritveno molitev pred zbor-1 nico y Columbus, ()., kjer se je! slučajno kot gost mudil.
Kitajski profesor Wm. Hung je opravil to molitev v angleškem jeziku kakor sledi:
"O Bog, Oče vseh narodov, Ti si izbral Ameriko za deželo, kjer naj se izvršuje politično demokracijo (ljudovladje) kot zgled i'4 v posnemanje vsem drugim svetovnim narodom.
Pomagaj tem posrtavodajal-cem pretvoriti Ameriko v najboljšo deželo na svetu; v najboljšo ne zaradi udobnosti in razkošnosti, ampak zato, ker je to dežela, kjer ljudje lahko največ /storijo in največ domovina služijo. Pomagaj jim, da bodo pretvorili Ameriko v največji svetovni narod; ne pa ^a bi se je drugi narodi bali vsled njene velesile, ampak da bi jo ves svet ljubil, ker ima* tako usmiljeno srce. Ne zato, ker je Amerika najbogatejša, ali ker ima' največ in dobiva največ, ampak zato ker tudi največ daje in največ isvetu koristi.
stala brezuspešna. Domačini v Egiptu pa zatrjujejo, da,se je nad njim dopolnilo prokletstvo faraona Tuthenkhamenua, ker 11111 je porušil njegov grtib. Carnarvon je rabil celili šest let,
Da je bil 'v zvezi z"T'beio"|da & ^ledil in	sk?'e6°
grado (antikomunistično st- f^bnico starega egipčanskega \	*	1 kralja; v to svrho je potrosil
' 1>» jo kot ruski podanik do-|iz	^ Jmd $300-000-
pisoval z angleškim nadško-	.	.
fem v Ouiterburv.	Amerikanci preživljajo revne
Prihodnji teden bodo imeli1 otroke v pomhrju. tudi svoj sestanek "rdeči" du- Essen- 13- aprila,—Neka po-hovnikL, kjer bodo skušali pa- sebna dobrodelna organizacija triarha Tikhona izobčiti iz Amenkanoev ima v oskrbi pravoslavne cerkve. "Rdeči" prehranjevanje 17o,000 revnih duhovniki, so oni pravoslavni I otrok v okupiranih mestih svečeniki, ki podpirajo in dr- P(>nihrja, T<> plemenito delo žijo s sovjetsko vlado.	'in »adzoruje Homer _ Morris. Otroci nemških rudar-
V znamenje protesta usmrčen-: jev in tovarniških delavcev do-ja Msgr. Bučkaviča. bivaJ° P° dvakrat n<a dan zelo Washington, D. C. 11. apri- ^110 hrano, la. — Kot viden protest nap-: ram ruski sovjetski vladi, ki je dala nedavno ustreliti katol. gen . vikarjja Bučkaviča,—vlada Združenih držav ne bo dovolila Katarini Kalininovi, soprogi ruskega predsednika, da bi smela stopiti na ameriška tla. * Državni department je namreč včeraj preklical svo.
21 let ječe za $977,000. Cincinnati, 0. 11. aprila. —
A. H. Penfield, bivši blagajnik Narodne banke v Springfield, Ohio, je. bil včeraj obsojen na 21 let ječe v Atlanta, Ga., ker je poneveril $977,000 bančnega denarna. Svoto je .zaigral na žitni borzi.
Bivšemu prestolonasledniku
Nemčije se meša. London, 15. aprila. — Iz We-iringa prihaja semkaj poročilo, da se je bivšemu nemškemu prestolonasledniku omra-čil um. Nedavno sta ga preiskala dva zdravnika iz Berlina ter dognala to dejstvo. Naje prvotno dovoljenje, da gos-|vedenec postaja tudi versko pa Kalin in ne sme priti sem-j blazen. Večkrat sedi po cele kaj, kakor nameravano, da bi ure pri svojem harmoniju, med tukaj iskala pomoli za bedno tem ga morajo vsi njegovi rusko deco. Dasiravno je bil posli poslušati. Včasih igra namen gospe Kalinin blag in c411 sani 30 kra.t kar po vr-človekoljuben, vendar jo smat-ra vlada Združenih držav ne-|	_
zaželjenim v naši deželi z ozi-| ^e na električni stol kot
rom na globoko sočustvovanje	y dogmrtno ječo.
anier. ljudstva za poke^. gen.;	Qh ■ '	_
vikarjem Buckavil em, katere- .	. 1 ,
, . , ,.v ... ,	Ivo ie irlavna porota spoznala
ga so te dni boljjseviki ustrelili. . . '!	A 1 • •
Drž. department je prejel neti T-	»n.arja Iva-
broj protestov proti krivičnem Slesnerja iz Lorain, Ohio postopanju Rusije še predn0 ker je umoril svojo zon<», in ga je bdla smrtna kazen nad Rev. Je sml,llk obsodil v dosmrtno Bučkavičem izvršena. .. Gospa ^ Stesner rekel, da ne Kalinin bo morala torej kje mara	milosti. Name
drugje pomoči tiskati za nedolžne žrtve sovjetizma.
Agitacija za premembo imena ' Panamskega prekopa.
Aurora, 111., 12. aprila. — "Zveza Španskih-ameriških veteranov za 111." je započela agitacijo, da naj bi se ime Panamskega prekopa, izpremeni-, lo v Rooseveltov prekop.
Nemiri v Vladivostoku.
London, 12. aprila. — Vladi-vostok, svetovnoznano pristanišče Sibirije, so po hudem boju "bele" čete iztrgale iz rok boljševikov. Tako se semkaj iz Helsingforsa' poroča. Rdeče čete ( boljševiki) so se morale umakniti pred svojimi' napadalci, daleč venkaj iz mesta. Tukaj pričakujejo ojačenja za ponovni napad, ali zavzetje Vladivostoka, če ^ jim bo ta načrt posrefil ? Vladivostok so imeli doslej boljševiki v svoji oblasti že od lanske jeseni. .
sto da bi se do smrti mučil v ječi je prosil smlnika, da naj ga umore na električnem stolu.
Potratne Američanke.
Nek chikaški profesor je izračunal, da so Ametikanci lansko leto za 50 odst. več potrošili za razne lepot i'ne praške in kozmetiko, kot so pa prispevali za razne univerze in privatna vseučilišča.
Izdatki za lepotične praške (face powder) in kozmetiko so znašali lansko leto celili 76 milijonov dolarjev; za prežveko-valni gum se je pa 1. 1922 izdalo okrog 50 milijonov dolarjev.
J Društvena naznanila in dopisi J
Iz urada dr. sv. Srca Marijinega, št. 111, Barberton, Ohio.
Članice gori omenjenega društva prav pridno agitirajo za napredek in procvit naše velike katoliške Jednote, kar je vse hvale vredno. — Društvo sv. Srca Marijinega tako lepo napreduje, da je veselje; s tem tudi 'dokažemo, da med nami vlada prava sestrska ljubezen in sloga. Le tako naprej drage mi sosestre, pokažimo, da smo tudi me ženske zmožne kaj stdliti za napredek, saj s(tar pregovor pravi, da žena 3 vogle hiše podpira; to se tudi lahkovečkrat dokaže. Naše društvo, se lahko ponaša kot eno izmed največjih ženskih podpornih društev v tej naselbini, na kar smo tudi lahko ponosne.
Nadalje apeliram tudi na druge žene in dekleta,.ki še niso članico našega društva, da naj se nam pridružijo; tukaj se lahko zavarujete za $250 za $500, ali za $1,000.— in to z majhnimi stroški. Poglejmo na primer, kako je vsaki ženi potreba da je v katoliškem društvu, kako lepo se zbirajo članice ako katera umrje, da ji izkažejo zadnjo čast, da jo sprejmejo na zadnji poti; ka ko se Ičlan&tvo tru<li, kaj je še treba, da bo pokojnica koli kor mogoče z vsem preskrb ljena, in otroci pokojnice se bodo lahko yse življenje spo minjali pogreba svoje matere Ako pa umrje žena ali mati, ki ni v nobenem društvu, ste pa tudi že opazile, kako se kdo briga; mož teka od enega do drugega; otroci j prave sirote se boječe tresejo jokajoči okoli mrtve matere; ali ni to žalost Zatorej žene, pristopite v na Še podporno društvo in poka žite se, da se nesramujete bit katoličanke. Vsaka mati bi morala spadati h katoliškem društvu, da da svojim otro kom dober zgled, ker s tem še i le stori svojo dolžnost; ako pa katera Iz lastne krivde ne spa da k nobenemu katoliškemu društvu, se ista ne zaveda svo je dolžnosti.
Sedaj pa vsem članicam na šega društva želim kaj največ uspeha pri agitiranju, ker tem ne koristite samo sebi, am pak tudi svojim bližnjim; to rej ne zadostuje samo storiti kar se mora, ampak kar je ka tera zmožna; če je več zmožna naj več stori; to je naša dol žnost da širimo bratoljubje ka toliške ideje.-
Končno izrekam sestrski pozdrav vsem članicam našega društva, novim kandidatinjam pa: prisrčno dobrodošle! |
Jennie Ozbolt, tajnica
vniku pa naj zahteva Zravnis-ko preiskovalni list za mladinki oddelek. Vsak novopris-topli član je prošen da Zravni-co preiskovalni list takoj odpošlje društvenemu tajniku.
Dalje ste tudi prošeni, da se udeležujete bolj V polnem šte-ilu društvenih sej. Če.nas
je več, nam je mogoče skleniti in določiti, kar bi bilo v ko-ist društva1 in v povzdigo K. S. K. Jednote.
Društvo "Marija Pomoč Kri rtjanov", št. 165, West Allis, Wis.
\fsem članicam naznanjam, da ima naše društvo prosto pristopnino še za tekoči mesec; zatorej, — na noge cenjene članice, da ne bo prepozno kajti po toči zvoniti nima pomena.
Dalje-priporočam vsem članicam, da bi se bolj v polnem tevilu) udeleževale mesečnih sej in bolj redno plačevale svoje asesmente*. Katera ne bo plačala do 20. t. m., bo sUspen dimna, nakar naj posledice sa ma sebi pri piše.
K sklepu še omenjani, da je bilo na seji sklenjeno, da se bo zanaprej plačevalo teden sko sedem dolarjev bolniške podpore namesto $6.—.
S sosestrskim pozdravom, Anna Lepusch, (zastopnica
POPRAVEK.
V št. 13 priobčenem Nazna nilu in,'zalivali družitae pok John Drašler v Clevelandu, O bio, je bila pomotoma izpušče na med imeni darovalcev ven cev družina Mathew Drašlerja v Clevelandu, O.
Uredništvo^
NAZNANILO.
Iz urada društva Sv. Druži nye, št. 136, v AVillardu, Wis., se naznanja, da se je na zadnj društveni seji sklenilo, da se Še za tri mesece (maj, junij, in julij) oprosti vsakega novo-pristoplega člana društvene pristopnine. (Pristopnino v Jednoto se mora plačati.) Rojak! Nji noge; še je čas, da se nam pridružiš; ravno tebe še pogrešamo. Možje /.»varujte Vaše žene pri K. S. K. Je(]noti. Očetje — matere, tudi sfte ponbvno prošeni, da pristopijo Vaši mali in Vam dra'gi v K. S. K. Jednoto. Vsi
PROŠNJA. •
(Slovenska katoliška cerkev zgorela.)
Loadville, Colo.
Hud udarec je za nas Slovencev Leadville. Ni nas veliko, samo 600, a imeli smo jako li&io cerkev sv. Jožefa in poleg lepo, moderno opremljeno župnišče. Zasluge zato imata Father Perše in Judnrič. Father Perše so Izgradili na najlepšem prostoru v mestu cerkev iii župnišče in Father Ju-dnič so dodelali, kar je še manjkalo.
Na praznik sv. Jožefa, pat-rona naše cerkve in naselbine smo 'se pripravljali Ž3 od 1. marca. Ob 7:30 zvečer smo se zbirali v cerkvi in častili sv. Jožefa, da bi se zboljšale delavske razmere v našem mostu. Ljudje so se pobožnosti vsaki večer radi udeleževali in tako v velikem veselju učakali nedeljo 18. marča, dneva pred praznikom sv. Jožefa. Ker naši ljudje ne morejo ob delavnikih praznovati raznih cerkvenih praznikov, zato smo določili glavno praznovanje 18. marca na nedeljo. Praizniova-li smo lepo v zelo azaljšani cerkvi. Kupili smo marsikaj novega za ta praznik. Zvečer ob 7:30 po Rožnem venou smo peli litamje sv. Jožefa. Nato so se.ljudje razšli domov. Jaz sem bil v carkvi ob 0. uri, a je bilo vse popolnoma v redu. Bil sem še pokonci po 12. uri; kar zazvoni zvonec pri telefonu in, nekdo mi naznani, da je ogenj v cerkvi. Odgr-n il sem zagruijalo pri oknu i h
zamajal, .žalostno zapel nato pa^ padel na tla. Ob 1. ni bilo več cerkve, ampak groblja dima, podrtija in ognja, ki se^ je plazil po zemlji, in še to požrla <ar je ostalo. Ljudje so ob požaru jokali in bili ^elo obupani. Matere so prišle z malini otroci gledat pogorišče in. so silno zdibovale in jokale. Otiroci sO jih povpraševali, zakaj tako jokaijo.
Po 1. uri se je aačelo vnema -ti župnišče in ker je voda v brizgalnah jela zmrzovati ni_ 'vilo mogoče dosti rešiti. Re-ili smo le življenje, nekaj o-prave in obleke. Do 5. zjutraj so bili možje na straži, da bi se ogenj ne razširil m bližnja poslopja.
V cerkvi je prav vse zgore-o, .tako da na daai sv. Jožefa našega patrona ni bilo mogoče maševati. Zgorela so nam tudi sv. posode s presv. Rešnjim Telesom.
Talko smo popolnoma ob vse. Vko bi nam ne bili prihiteli na pomoč iz angleške cerkve, bi ae bili mogli opravljati nobene službe Božje. Danes je J 5 lili od nesrečnega požara. Cer kev imamo v društvenem domu in smo bili primorani vse potrebnio nakupiti. A mnogo nam še manjka. Veliko not smo praznovali kolikor nam je mogoče v zelo žalostnih razmerah. \piaealti bo treba vse ®a božjo službo potrebno in zraven še skrbeti za denar, da se sezida nova cerkev. Res so nam dali .pogum škof v Den-vorju, Father Perše in, Judnič a kaj nam pomaga pogum, ako pa ni denarja. M i bi radi se zidali novo cerkev in napravili župnišče, a sami zmore mo, nas je premalo. Zato se tem potom obračamo na glav ni odbor K. S. K. Jednote in prosimo, naj nam pomaga in prosimo, naj nam pomagajo in naj nas priporoči vsem društvom. Na tak način bi prišla pomoč in naš pogum ne bo V-padel in bratje in sestre poraznih društvih bodo ,imeli to zavest, da so pomagali ram si-> romašnim in nesrečnim Slovencem v Leadville zgraditi novtf cerkev v čast sv. Jožefu. Sv. Jožef bo vsem našim dobrotnikom obilo poplačal že itu na zemlji. Mi farani S0 pa vsaki večer v zasifhi cerkvi spominjamo v molitvah vseh tistih, ki so nam že pomagali ali nam bodo še pomagali.
Z velikim tzaupanjem se o-bračamo do vseh društev in jih prosimo prav ponižno za pomoč.
Rev. John Miklavčič.
Darovi se lahko pošiljajo na:
Odbor cerkve sv. Jožefa, 514 Weet Chesnut St, Leadville, Colo.
ste toliko, da lahko je vsako sadje in tudi oranže.
Ovsene moke sok. — Ko je otrok
star pet mesecev, dodajte žlico ov-
sene "moke soka pred vsakim dojenjem. Povečajte to dajanje dokler mu niste dali po tri žlice tega soka pred vsakim dojenjem. Da napravite ovsene moke sok pravilno — demte štiri unče ovsene moke na eno pinto vode; kuhajte tri ute v dvojni posodi, ter dodajte dovolj vode, da kadar je skuhano je v obliki gostega močnika. Vse -to dokler še vroče se prišli skozi sito, kjer se o^strane vse. debeljše snovi. Ko je ohlajeno postane kot neke vrsta polenta. Ovsene moke sok se lahko daje otroku dokler ne odraste in prične jesti vse iz kraja.
Apnena voda.
Sveže pripravljena apnena voda se lahko dobi vsak čas v lekarni. Na-odila kako jo pripraviti so sledeča: Žlico apnenca ki se dobi v lekarni na en kvort prekuhane vode; dobro zamašite in potem večkrat dobro potresi* prvo uro. - Pustite, da sc apno sede in šele po štiriindvajseth urah zlite tekočino v drugo čisto steklenico in držite je v hladnem trdno za-mašeno.
Dajte otroku po eno žličko te apne-ne vode pri vsaki jedi za prvi teden in potem vsak teden po eno žličko več dokler ne bode pet čajnih žličk in to nadaljujte po pet žličk in to nadaljujte po pet žličk dokler je otrok star leto dni.
Kadar pričnete rabiti apneno vodo potem rabite enako količino manj prekuhane vode kolikor ste pridjali apnene vode. Naprimer ako zmes za leto dni starega oroka zaheva 6 čajnih žličk poslajenega kondensira-nega mleka na 7 unč prekuhane vode in želite pridjati 5 čajnih žličk apnene vode, tedaj namesto 7 unč rabjte samo 6 unč prekuhane vode in 1 unčo ali 5 žličk apnene vode ((5 žličk na 1 unčo) kar napravi skupno, 7'unčev kakor navodila Zahtevajo.
Ali se vaš otrok kaj joka? Je li nervozen in nemiren? Ako je to, te daj skoro gotovo se hrana ne spora zumi k njim. Ako vam ni mogo%
mu Bordens Eagle mleko — mleko katero je izvrstno pomagalo izgojiti sto tisoče otrok. Zelo lahko pnpra-dodajte prekuhane vode kot Nad 65 let dajejo ma-mleko kot darilo za otrokom. Zdravnfiki slabotnim in boleh-
viti
je v navodilih, tere to Eagle tdravje svojim ga priporočajo
nim otrokom, ker je lahko prebavno in vsebuje popolno redilnost.
Kakor je to ,dobra hrana za ma-
lenčke je to tudi zelo priporočljivo za že odrašene otroke. Izvrstno so to pokazale razne skušnje v šolah, da so otroci ki so vživali Eagle mleko napredovali na teži do'sedem funtov več od onih, ki so jemali navadno mleko. Pazite na vašega otrok^ večkrat ga pretehtajte. Zapomnite si, da slabo hranjeni otrok je vedno pod pravo težo. Vsak mlad 'otrok moral bi imeti dve čajni žlički Eagle mleka pomešanega v tričetrt skodelice vode. Dajte jim to med jutrom ip poldnem in med poldnem in večerom Odra-šeni otroci imajo to večkrat zelo radi pomešano z ginger ale, sadnim sokom ali stepenim jajcem in drugimi dani okusi.
čitajte te članke pazno v*ak teden ln potem jih ohranite za bodoče potrebe
"BREZ MLEKA NI M02A." Napisal C. Houston Goudiss.
Izdajatelj vodilne ameriške revije o hranjenju, "The Forecast", ustanovitelj kuharske šole istega imena; hranilni ravnatelj, The Peoples Home Journal.
Nobena oseba ne more uspevati brez čistega mleka pri vsaki dnevni
jedi.
To najdovršenejša hrana vseh naravnih darov, edina, ki je namenjena samo v hranilne svrhe, brez katere bi nobe^ otrok ne mogel rasti in uspevati je tekom celega življenja potreben del hrane, ki ustvarja zdravje in moč.
Ko sta deček in deklica stara deset let ne smeta zanemarjati tpleka, ki ne preskrbuje samo kuriva za ustvarjanje toplote in energije, ampak pre-
....................skrbuje tudi razne mineralne soli, ki
dojiti otroka in ako se ne razvija do- so potrebne telesu, ter več vitaminov voljno na vašem prsnem mleku, dajte kot katerakoli druga hrana.
V tej deiki dol>\ življenja se lahko dobi mleko na dva načina — bodisi, da ga otrok, pije bodisi da je mleč-nate jedi.
mladeniški in moiki dobi je čudovit vir hranilnih potreb. In če ne morete dobiti svežega mleka, in če ni pripravno za domače uproabo, se poslužujte evaporiranega mleka.
Pred 64 leti je Gail Borden s sojo sloito iznajdbo evaporiranega mleka zagotovil vsakomur vtepovsod zadostno množino popolnoma čistega mleka za vse domače potrebe.
Za kuhanje je Bordenovo Evapori-r^no Mleko v več ozirih idealna oblika te idealne hrane. V prvi vrsti je popolnoma čisto. Vzdrži se v kateremkoli podnebju kolikor dolgo hočete. Dokler je v kani, se ne more pokvariti. To je popolno mleko z vso smetano r 6ebi.
Za smetanske juhe ali peko, za pudinge, paje in dezerte je v mnogih slučajih boljše kot pa sveže mleko.
Odkar je neprekosljivo glede ka-kdtosti, bogatosti in okusa, se lahko zanesete, da bo dalo polne uspehe.
V Štiridesetih tovarnah poleg pašnikov, Ikjer se pasejo najboljše krave, je prirejeno soglasno s predpisom, katerega so sestavili možje, kojih podpis na vsaki kani je garancija dobrote.
Te vrste oglasov imajo namen seznaniti javnost z gotovimi dejstvi glede mleka. Ta dejstva je treba vedeti in jih. izkoristiti.	i
Ponatisnjeno m dovoljenjem ia Fore-casta, August, 1921.
— Predsednik Harding je 21. marca pomilostil Indijanca Charner Tidwella, ki je presedel celih 25 let po nedolžnem v državni ječi v Atlanta, Ga. Zdaj se He se je spoznalo in dognalo, da je nedolžen. Indijanec je svobode sicer vesel; se bolj je pa vesel, ker je postal* med tem časom večkratni trilijon ar; iia njegovem ozemlju v Okla. so nedavno izsledili velikanske petrolejske vrelce.
potrebni zdravniški preisko- videl, da res gori v cerkvi. Go-
valni listi So v Greenwoodu, Wis. pri zdravniku, Dr. Fr. Be-ackmanu. Novopristopli član, kateri pristopiš v društvo.kot aktivni član, zahtevaj pri zdravniku Zravniako preiskovalni list, iza aktivne člane. 0-iee ali mati, kateri gre. s svo-\ malim kandidatom k zdra-
rela je stena ®a alt ar jem, ob e-nem je pa že švigal (jgenj po tleh okrog altarja in po cerkvi. Ogenj se ie tako hitro na vse plati razširil, da ni bilo tnogo-ce iiiič rešiti. Ko je že čete cerkev gorela, so prihiteli ljudje. a ni pomagalo nic. Ko tse je užgai zvonik, se je zvon
kotiček wr0ško zdravj^
oskrba materinstva in
rotroškega ZDRAVJA,
N* tam me« tu bom* prt-aatell Ud en za tednom »miae ia pooine Teeti, ln M velike vrednosti po»«boo za noeeže žen. •ke in matere.
Otkrba ia hranitev do Jenčkor je vabega pomena za ni dom ia za narod vobto. Zato M nam zdi rredno prina-iati poljudna in podrobna po jMoila o te« pred-
ČLANEK IX. Kedaj se lahko da se več druge hra-ne in oranžni sok.
Brez razlike kkašno mleko se„upo-[ rablja za vse normalne otroke hranjene na steklenico, bi se jim moralo dati še 'druge hrane in oranžni sok. Sledeče se priporoča po od zanesljivih znanstvenikov.	•
Oražni sok.^-Ko je otrok star* štiri mesece mu dajte namizno žlico precejšnjega oranžnega solka pomešanega v enaki količini prevrete in ohlajene vode po enkrat vsak dan pred jedjo. Povečajte po malem toliko časa, da ste mu dali že pol oranže in brez primešanja vode po enkrat na dan pred jedjo. Oranžni sok sc mu sme dajati vedno dokler ne dora-
0RDEN0V0 Evaporirano Mleko je pripravljeno s strogo temeljitostjo x največji tovarni mleka v Ameriki. To vam jamči, da dobite pravo varnost v tej glavni hrani, ko jo kupite.
Vsaka krava v Bordenovih čredah je redno preiskana od izvedenca. Od vsakega kmeta, ki prodaja mleko Bordenu ae strogo zahteva, da pazi na čistost. Vsak palec prostora, kjer 6e pripravlja mleko, je stalno pod nadzorstvom.
rZa vsako domaČo hišno porabo daje Bordenovo Evaporirano Mleko najboljši uspeh. Je bogato in polno smetane, iz njega se napravijo dobra jedila. . Vi ga lahko rabite vsaki dan za kuho in kavo, jamčeno po kakovosti, gotovo v svoji čistosti.
čeč hočete vedeti, kako kuhati z Bordeno-' vim Evaporiranim Mlekom, izpolnite kupon ter označite, kakšno navodilo hočete in mi vam ga bomo poslali brezplačno.
THE B0EDEN C0MPA2TY
Borden Building, New York
i .	KUPON
Kruh Kendi' Ribe	Polivke Paji Meso * Pudingi Sladčice Juhe
	
	
	
unsweetened
EVAPOHATE0
J. M. Trunk: • * ■
"V delavnico sem Tvojo zrl..."
(Nadaljevanje.) II.
POGLED NA NEBO.
Zvezdja. Sar odkril naravo zvezd. Kako daleč so zvezde? Blišč in. barva zvezd.
Oh 4'Palice'» in Voz vfe-liki".in "Gostosevce" ustvaril je, in stran poldne vno k svoji diki se zvezdami rasržiril je.
Simon Gregorčič. '
•Če pogledamo na.fiebo, zapazimo takoj, da tvorijo gotove zvezde druga poleg druge nekake skupine. Že grški zvezr dogledi so združili te skupine in jih imenovali zvezdja ali zveodišoa. Dali sio jim tudi različne človeške ali živalske oblike. Karte, na katerih vidimo nebo iz zvezdami vred narisane, kažejo celo vrs|to takih prav fantastičnih podob. Takih podob seve v resnici ni. Zvezdogledi so to storili, da se podobe bolj vtisnejo v spomin. Nikakor ne smemo misliti, da bi imela zvezdja res take oblike, ali da bi gotove zvezde bile kaj enotnega, samostojnega. Tudi različna imena vsaj poglavitnih zvezdišč najdemo že pri starih grških pisateljih. Večinoma so ae ohranile še dandanes. Učenjaki jih rabijo, dasi ima vsak narod zanje še posebna imena. Skupno štejemo na vsem nebu 86 takih podob, od katerih jih pripada na našo severno polovico 32. Ker pa sega v naših krajih ob-zor še na južno polovico, vidimo pri na^s skupno 54 zveadišč.
Oglejmo si nekatere teh podob.
Ž o pri površnem opazovanju neba, zapaziš, da se vidi vsako noo-ie neka j zvezdišč. Nekatera* vkUmo samo pozimi, druga le poleti. Okroglo leto vidimo zvezdja, ki se razprostirajo okoli severnega tečaja nebnega svoda. K tem spada krasna podoba, ki jo i-menujejo Veliki medved ali Veliki voz. Lahko raizločuje-
•	mo sedem svetlih zvezd; štiri tvorijo kolesa, tri oja. Skup no je v podobi 227 zvezd do te velikosti. Srednja izmeti treh zvezd, ki tvorijo oja, se kaže v daljnogledu kot dvojčici. Ako potegnemo v duhu skozi zvezdi zadnjega kolesa črto proti Rimski cesti, pridemo do severne zvezde, ki se nahaja v podobi Malega medveda. Skozi to zvezdo gre, ka kor sem že omenil, os nebne krogle." Veliki voz in Mali v Oz imenujejo na Goriškem Koroška voza. Veliki voz se suče okoli severne zvezde in ne zaide, ali "ne tone v morja valove", kakor pravi že slavni grški pesnik Homer.
Če potegnemo črto skozi zvezde, ki predstavljajo oja in skozi severno zvezdo ter jo podaljšamo do Rimske ceste, za-denemo na skupino petero lepih zvezd, ki tvorijo zvezdje Kasiopeja. Blizu te skupščine lesketa svetla zvezda Kapela v zadju Kočijaž. Tam, kjer se Rimska cesta razdvoji, je Labud ali Severni križ. Slovenci mu pravijo Magdalenin križ. Prav tam sta zvezdi O-rel in Lira. Tri Najsvetlejše zvezde v Liri .tvorijo ostast itrikot. Pod oji Velikega voza na levo lesketa Krona. Od pozne jeseni, do vigredi vidimo na večernem nebu lepo skupino krasnih biserov. S prostim očesom jih moremo zapaziti šest, v resnici jih je nad trideset. To so Plejade. Slovenci jim pravijo Gostosevci. S peterimi zvezdami r<a vzhod-
*	ni strani tvorijo zvezdje Bik. Po nekaterih slovenskih krajih jih jih imenujejo Lastovica. Pozno v jeseni jih vidimo na vzhodnem nebu vso noč; v vi-
gredi stojijo globoko proti zapadli in zatonejo takoj za lon^ cem vsak dan prej, dokler se popolnoma ne zgube v svetlem mraku.
Najlepše zvezdje, ki se lesketa pozimi, je Orion ali Nebeški lovec. Tri krasne zvezde, Jakobova palica jim pravijo, tvorijo pas. Zvezdi Be-tegejze in Belatriks lesketata Lovcu na rameh, Rigl ob nogi. Na glavi mu je Mali pes ali Prokyon, <fb strani proti vzhodu Veliki pes z najlepšo zvezdo r,ašega neba, ki jo imenujejo Siri j ali Pasjp izvezdo. Orion zgine s Sirijem v vigredi in se prikaže šele poleti na jutro. Zato se imenuje najbolj vroči poletni čas "pasji dnevi." Siri j se kaže v teh dnevih "pred solncem v tako močni luči, da je podoben svetli Danici.
PoziM) vigredi in poleti se vidijo zvezdja Devica, Tehtnjca, Škorpijon in Strelec.
Ta zvezdja zapazimo, ako se prav površno ozremo na močni nebnfr svod, Pripoznati pa moramo s pesnikom, ako malo natančneje opazujemo, da
— — duh Njegovo brez mej visok okrasil je neba obok, in zvezdnega razpel je zmaja na nebu od konca do kraja.
Simon Gregorčič,
Tudi pri nas je nebo poseb no v jasnih zimskih nočeh, posejano z milijoni zvezdnih bi serov, nad vse krasno. Ta kras pa postane še. svetlejši a-ko se podamo v južne kraje Presentljivo lepo se blišče zve-ale na vedno vodnem in skoraj temnem nočnem nebu. Njih lesket se preliva v zlato-rmen sijaj. Domača izvezdja se od-nikajo, a nova ustajajo. Ču-lno prime popotnika, ki prvikrat zre na te prizore. Zna •ii Al. Humboldt piše: • "Neznan čut se te poloti, ako se po-laš od ene podobe mi drugo Zvezde, ki si jih poznal od rane mladositi, tonejo niže in niže in konečno zginejo. Novo nebo najbolj opominja potnika, kako neskončno daleč je oc svoje domovine."
Na južni polobli se lesketa pred vsem krasno zvezdje Juž ni križ. Odnekdaj so se ob racale Oči mornarjev, ki so pluli na valovih južnega mor ja, na nebu. Tudi divjaki ga dobro poznajo. To zvezdje stvori pravi križ samih svetlih •*vezd,% izmed katerih se dve ob vrhu in ob vznožju, odliku jeta po posebnem blišču. Zdaj *toji križ skoro navpično, zdaj *>e nagiblje, in prav po njego vi različni legi določujejo, kak Šen čas je ponoči. Ljudje pravijo: Križ se je nagnil polnoč je proč. — Veličastno zvezdje na jugu je Ladja. Pre senetljivo lepe sio Magalhano-ve megle, ki krožijo okoli juž nega tečaja. V tropičnih kra jih se vidijo Jupitrovi mesci 3 prostim očesom. Venera se lesketa tkm tako svetlo, kakor pri nas luna, da otemne pred njo druge zvezde. 01) ravniku vidijo prebivalci v teku lete vsa-zvezdja. Rimska cesta je odeta v prav ognjen svit.
Pri zvezdi zvezda mi miglja — a kdo jih prižiga? Po pravici poprašuje pri Jobu Bog sam: Obešaš ti li zvezd Lestence in tešeš Palice neba, ko čas je zvezdne viješ vence, Koroška vodiš dva voza ?!
Kdor le količkaj opazuje nebo, zapazi, da se zvezde ne vidijo vedno enako. Neprestano se nekako spreminjajo, ni sicer ne samoglede na čas, ob-katerem se prikažejo, ali kje in kako visoko na nebu stoje, temveč predvsem tudi, kako se lesketajo, žare in blišče. Dozdeva se nam, da je zvezda zdaj
cej natanko so dognali; vsaj glede nekaterih zvezd, kako daleč, so od nas, a številke so tako gorostasne, da majaš z glavo. Z navadn,imi merili ne opravimo nič; milje; kilometre ne moremo rabiti. Najbolj nam služijo še primerne.
Solnce je od zemlje oddaljeno nad 340 tisoč milj. Silna daljav^.' Luč preleti v sekundi 42,000 milj, rabi toraj z solnca na zemljo 8 sekund. Soli ice.je toraj že 8 sekund na nebu, predori ga zagledaš. Dognali so, katera zvezda (nepre-milSnica) jo nam najbližja. Od te najbližje zvezde potrebuje luč do zemlje, do nas tri in pol eta! Recimo,' ta zvezda bi ugasnila. Nam bi svetila še V/-J letal Pa bi se zopet prižgala. ' Mi bi jo zagledali šele po letih. Zdaj skusi izračunati to daljavo v miljah in kilon^trih! Pa to je najbližja zvezda. Najlepša zvezda neba, Sirij, je tako daleč, da potrebuje luč z nje do nas 22 l(it. Sele v 70 letih pride luč z izVezde Kapela v zvez-
dju Kočijaž...... To so naše
sosede. Kje so potem šele lruge? Iz raznih opazovanj
zvezde tako neznansko daleč, se kažejo zvezdja povsod na
povsem mirna pičica, zdaj zopet opazimo, da se nekako gi-t>a in se njena svetloba izpre-minja. Pravimo: Zvezde ilišče. Ta prikazen nočnega neba je izmed najlepših, kar jih moremo opaziti. Na. severu se ponavlja .to lesketanje posebno ob mirnih zimskih nočeh. Od kod to svetlikanje, to bi i srenje vzezd? Pravijo, da pride od lednih iglic, ki se delajo v zraku pozimi. Velijo lepše se žarijo zvezdo na jugu. Odkod to pride, dozdaj še niso mogli pojasniti, le toliko je gotovo, da blišč ne prihaja od .zvezd samih, temveč od 1 učnih žarkov, ki prodirajo skozi zemeljsko ozračje. Slavni jezuit in zvezd ogled Secchi, ki se je veliko bavil s tem v-prašanjem, piše: "Med najkrajše prikazni, ki jili vidimo, če opazujemo nebo, prištevamo bliščenje zvezd. Ta blisk liti žarenje luči, vedna i sprememba barve, prav kakor pri biseru, ki reflektira izdaj belo, zdaj zopet zeleno ali rdečo luč, vzbuja zanimanje celo pri naj površnejšem opazovalcu in je prikazen, ki se ne da rešiti brez težav." V najnovejših časih so tudi v tem ozira marsikaj odkrili in pojasnili s pomočjo spektroskopa ali šaro-kaza.
Zanima mas tudi baiVa zvcizd. Navadno pravimo, da so zvezde srebmo-bele. A če jih tudile površno bpazujemo se lahko prepričamo, da je njih barva jako različna. JStarim narodom so bile najbolj znane zvezde, ki so se lesketale v rdeči barvi. Nekatere! kakor Sirij, so tekom časa svojo bar vo tudi izpremenile. Barva je odvisna od soparov gotovih snovi, ki se nahajajo v ozračju ali atmosferi dotičnih zvezd.
Svetle .zvezdice gorijo, tam na nebu se blišči jo, kakor bi nas angolci dol iz raja gledali.
Končno stojiva pred važnim m zanimivim vprašanjem Kaj so zvezde? Ali so res samo lepe lučice, ki se dan na dan na nebu prižigajo! Ali so res samo neki nakit zemlji, kras noMiega neha? Umljivo je, da je to vprašanje že oc nekdaj zanimalo ne samo zvez-, doglede, temveč prav vsakogar tudi izmed pri prostega ua-roda. Kdor ni slep, preide težko preko nebnih lučic. Več ali manj ga zgrabi jmdoved nost da poprašuje: Kaj so zvezde?
Odgovor ni lahak. Povoljno niso mogli vprašanja rešiti dolgočasa niti najboljši zvez-dogledi. Šele novejša doba je •japredovala tudi v tem oziru. Najvažnejšo vlogo jo pri raz ^skovanju zvezd igrala iznajdba spektroskopa ali šaroka-za. Šar kaže kakšne snovi so v predmetu, čigar luč preide v šarokaiz, odkrije toraj naravo dotičnega predmeta.
Kaj pravi šar o zvezdah? Nepvrgljivo dokazuje, da se nahajajo na zvezdah večinoma iste snovi, kakor na solncu ali na zemlji. Razen zvezd pre-mičnic. ki so z zemljo vred s 3olneem spojeno v naš solnčni sestav, so vse druge zvezde o-gTomne mase, ki imajo, kakor naše solnce, svojo lastno luč, so toraj sama velikanska solnca. Samo na Rimski cesti so našteli nad 18 milijonov zvezd, ki so
večtja in svetlejša od našega ' oče, potegni me» k sebi! solnca. A kje so še drage? Pa so male pičice? Umevno, <aj so v nedosežnili daljavah v vsemiru. Stopi na eno teh "malih lučic" in poglej z njefce razvade, temveo čisto na-r» naše ogromno solnce. Kaj j vadna posledica navade in po-vidiš? Gorostasno solnce se snemanja drutgih. je izpremenilo v enako "luči- Več je takih, ki ipiajo živo co", kakoršnilh je brez števi- vero, pa jih obvladuje lahko-la.	miseln/ost in nepremišljenost.
Daleč, daleč od nas so zvez- j Manjka jim zbranosti in poniž-de. Kako daleč? Kaj pra-, nosti. Izpraševanje vesti je vijo o tem zvezdogledi? Pre- brez reda in hitro pri kraju,
zemlji v eni in isti podobi. Pri takih daljavah je zemlja in v-se » naše ogromno osolnčje v vsemiru le majčkna pičica, in z najbolj oddaljenih zvezd bi našega solnčnega sestava niti ne opazili, dasi bi gledali skozi najboljše daljnoglede. Kaj še sledi iz takih gorostasnih daljav? • Pač to, da svetijo na nebu še zvezde, katerih mogoče ni več, ki so bile po kakšnem, dogodku že pred tisočletji uničene. Trenutek njih u-gasnenja ali uničenja namreč še ni dospel do nas. Nasprotno pa hrani vsemir o-gromno število zvezd, ki jih še ni videlo nebeno človeško oko, ker njih luiS še ni dospela do zemlje. Pisatelj Litt.row po pravici povdarja: "Nebo je časopis, ki nam prinaša poro čila od vseh krajev vsemira. Čim bolj pddaljen je kraj, tem starejše je poročilo."
Zmanjka nam pojmov za ta ke daljave. Primera ne pove nič. Zvezdogled le preračunava s svojim orodjem te daljave. Njemu se razodeva, kako velik je Bog. Zato je pojm o velikem Bogu slavnega New-tona, tako prešinjal, da se je
sklepajo, da potrebuje luč z ne- i vedno odkril, kadarkoli je iz-katerih zvezd miljone let, pre- • govoril ime božje den dospe k nam. Ker so Pa mislimo, da bi na bližnji
gori mogli zgrabiti za zvezde kar z rokama!
Ha poti v večnost 0
Spisal L. Poulin. Prevod iz francoščine — po enajsti izdaji.
(Nadaljevanje.)
Muka priznanja nekoliko nadomešča pekel. Bog prenese v svoji dobroti sem del strašnega zadoščenja z onega sveta in vtisne čelu, ki se osramočeno kloni pod njegovo roko, odpuščen je, ki je bo večno odtegnil pogubljenim. Brat moj, ne govori več o strahu pred ljudmi in o sramoti! Namesto strahu pred.ljudmi, ki je od Boga proklet, in sramote, ki je zelo zdravilna, baš našel vedno v Zaupniku svojo duše neizrečno usmiljenje.
Spoved, ki jo Jezus danes zapoveduje, je zakrament usmiljenja, za tebe dobrotno zavetišče, mir dušni pokoj in zdravilna sprava. Spoved je pa tudi pečat Kristusovih del, ki r»uščajo za seboj spremstvo dobrot in luči, ki je ne more nihče pogasiti; posebno pa je slava spovedi v tem, da je največja šola nravnosti in kosanja kar jih jo človek kdaj i-mel, istotako tudi hraniteljica zdrave i vere in zapreka vsem napakam in razvadam.
Drago zlo v gotovih obtožbah je pomanjkanje potrebne priprave in predvsem preslaba vera. Duh, zdelan po črtanju slabih knjig, ozlovoljen po stotinah dnevnih ničemurnos-ti, srce, mlačno za Boga in polno dovzetnosti za svet, hrani le še plitvo, polmrtvo vero in zato iz navade in vsled vajenosti. Tak gobavec je vrhu-tega gluh za glas milosti in s-Aep za svoj položaj.
Tak nima več toliko žive vere, da bi vzdignil svojo ubogo dušo do potrebnega kesanja in močne volje, on ne zna več stanovitno prositi Gospoda, ker je to dar žive vero,, ki more priti samo od zgoraj. Če bi 011 še znal moliti: "Nebeški
Jezus, bodi mi milostljiv!" Toda ne, morebiti zanj ni spoved več nagib k spreobrnenju ali prizadevanju, da bi pustil sla
zato tudi zelo pomanjkljivo Niti ne potrudijo se, da bi o-budili kesanje. Priznajo svoje grehe sicer z nekim stra hom, toda navsezadnje kot bi pravili kako zgodbico, z gla •som, ki razodeva prav malo obžalovanja in bolesti in ki pusti spovednika v veliki negotovosti in živem nemiru o prav pripravi uboge duše. Koliko spovedi jo neveljavnih vslec take grešne brezskrbnosti!
Nismo se tako učili služiti Jezusu.
Ah, bližajmo se vedno z ne izmernim spoštovanjem in trdno vero vzvišenim zakra mentom, ki so naša tolažba in naše dobro na zemlji. Resni ca naj bo na naših ustnicah, preziranje samih , sebe v naših srcih, vera, voljna vera v naših dušah! S tako pripravo pojdimo mirno k Jezusu; tam bodemo našli zdravje in mir,...
Sovražnik.
Med veliki krščamskimi resnicami, ki jih takoimenovana veda in brezbrižnost sedanjega časa z besnostjo ntapada, morebiti ni nobene, ki bibila pokrita s tolikim (zasmehovanjem in zaničevanjem, kakor bivanje skri\mo0tnih, nadnaravna h bitij, ki se jih, kakor nas vera uči, moramo bati, — hudobnih duhov. Videli smo, da je osnovni naiik krščanstva, da je človek na zemlji le na kraju pregnairlstva, izkušnjav in bojev; da se ne sme ulst avl jati, ne počivati in razveseljevati, temveč brez prenehanja bojevati se proti množici nevidnih sovražnikov, ki izgubili nebesa, ter se zato, nevoščljivi kristja-novi isTeči, prizadevajo nas po-giibiti.
"V imenu Belcdbuba, glavarja hudičev, izganja hudobne duhove," so govorili farizeji, ko so videl j Gospoda delati čudeže. Ti neizprosni sovražniki Kristusovi torej niso dvomili o bivanju hudobnih duhov, niti o resničnosti čudežev, ki jih je Zveličar izvrševal.
Zaikaj bi bili tudi dvomili?
Vse r/jihove svete knjige, tar koj na prvih straneh pričajo o skritem delovanju hudobnih angelov. — Eno prvih pogla-
ij Geneze nam kaže hudobnega duha kot povzročitelja vsega človeškega gorja. Od onega dne skuša na skrivno og-ušati po grehu oslabljeno človeško tsroe; on je oborožil Kajna proti Abelu in je naredil iz njegovih otrok zarod brezbož-uežeiv in nečistnrk9v.
On je po vesoljnem potopu razširil mnogoboštfjvo po zem-ji, njega vidimo v Jobovi knjigi, kako preganja prijatelje >ožje. On se je postavil Mojzesu po robu v osebi egiptovskih čarovnikov. On je vzbudil v Savi ju nepokorščino, on vnel jezo kralja Ahaba iai kra-jice Jezabele. Njegovo delo se čuti v vsej naslednji svetopisemski dobi, on je pokvarjal ljudstvo, oUf je vzbujal ošal>-nost v kraljevih srcih, on povzroči silna preganjanja prerokov.
Ves Stari svet, tudi pagan-ski, je veroval v bivanje hudobnih,-nevidnih bitij. Imena je lahko eno ali drago ljudstvo izpromenilo, toda nazaduje je ostalo isto prepričanje.
Judje, sodobniki Jezusovi, so poznalo nekatere hudobne angele, ki so mogočnejši in sil-nejši od drugih: Sammael, angel smrti, je zapeljal prve sta-— Asmode je neprenehoma izkušal ljudi; — slednjič Belcebub, najmočnejši v peklu glavar hudičov.
Vera v ta strašna bitja je bila globoko ukoreninjena v ju dovski duši, Gospod pa jo je še bolj utrdil iznatančneje razodel. Njegov nauk je zJo jasen. Vsled izvirnega greha so vsi ljudje sužnji satanovi, ki je vladar sveta; Jezus pa je prišel, da svet odkupi in da začne zoper mogočnega človekovega sovražnika vojsko. Jezus uči', da je satan res dobro oborožen, da skrbno straži vhod v svojo palačo in da trdno drži, kar dobi v oblasti; toda on. Osvoboditelj, Sin božji, je prišel, da ga premaga in se polasti -vsega orožja, s katerim se brani in da razdeli plen. — Že za časa Kristusa se je razvil živ in stra&ten boj. Nikdar ni bilo toliko ljudi odsede-nih od hudobnega duha. Pripeljali so k Učeniku veliko število obsedencev Ln on; je izganjal hudobne duhove, mnogokrat, ne da bi jim pustil govoriti ali upirati se. Nasprotno jih šje pa drugič pritisnil, da so odgovorili; hudobni duhovi so ga potem prosili, naj jih ni-* kar tako hudo ne muči. — Nazadnje je izročil svojo moč u-čeiicem, ki so prišli po apostolskem popotovanju začudeni in srečni nazaj ter rekel: "Gospod, celo hudobni duhovi so nam pokorni v tvojem imenu." Tudi hinavski farizeji so prišli in mu očitali, da stojo v zvezi s hudobnimi duhovi in da jih izganja, ker ima moč od njih. Jezus pa je odgovoril na njihovo nedoslednost: "Ako je pa satan sam zoper sebe razdeljen, kako bo obstalo 'tjegovo kraljestvo?" in tako je poudaril, da s prstom božjim hudiče izganja (Lk. 11, 20).
Bivanje satanovo in dragih hudobnih duhov je torej v ozki zvezi s skrivnostjo urlove-čenja in odrešenja. Če bi no bilo prav nobene Skušnjave, nobenega padca, če ne bi bili ljudje po izvirnem grehu sužnji hudobnega duha, bi nas ne bilo treba odkupiti. Če se je Kriisrtus motil ali nas varal v tolikih primerah in razodetjih, kjer kaže inl zaznamuje sovražnika človeštva in mu obenem napove vojsko brez usmiljenja, on ni noben Mesija. Toda on je Bog in je Mesija; torej so hudobni duhova; to je resnica, neomajno sloneča na veri.
(Dalje sledi.)
Ali imate za prihodnjo sejo kakega novega kandidata? Ce ne, skušajte ga pridobiti!
t
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
Izhaja f »ako sredo. Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote t 2 drla enih državah .
1004 N. Chicago St.
_ameriških._
Uredništvo in opravnietro:
Telefon 1048.
JOLIET, ILL.
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of the
UNITED STATES OF AMERiCA. Mainted by and in the interest of the order.	,
Issued every Wednesday.		
	OFFICE:	
1004 N. Chicago St.		JOLIET, ILL.
	Phone: 1048	
	o^^o 4	
Nekaj podatkov o dosedanjem urpehu naše kampanje.
V	zadnji številki4'Glasila" je brat gl. tajnik -na prvi straui objavil dosedanji uspeh alti rezultat povodom naše velike koin-panje za pridobivanje novega članstva. V zadnjih štirih mesecih je torej pristopilo v aktivni oddelek 627 novih članov, in članic, v mladinski p<i 603, torej vseh skupaj 1230. Ako to skupno število razdelimo na 4 dele, dobimo povprečno 307.5 novih članov vsak mesec, ali 10 novih vsak dan.
V	obče smo z dosedaaijim uspehom lahko zadovoljni, osobito pri aktivnem oddelku. Če pojde tako naprej še nekaj tednov, bo kampanja za 1000 novih članov v aktivnem oddelku lahko že koncem maja t. 1. zaključena; manjkalo nam jih je 1. aprila samo še 373, ali 186.5 za mesec april in ravno toliko za prihodnji (zadnji) mesec.
Da pa dosejžemo cilj tudi v mladinskem oddelku še pred konvencijo se bo treba malo bolj požuriti; do 2000 nam jih manjka še 1397; do vštevši avgusta bi jih morali pridobiti v-.^ak mesec 279.4. Ali bomo dosegli to število! — To je odvisno od agilnosti članstva samega. Mi smo trdno uverjeni, da bodo vsa društva po zakljuičku kampanje aktivnega oddelka napela vse svoje žile, da zmagamo tudi v mladinskem oddelku do prihodnje konvencije.	i
Ker bo morda naše članstvo zanimalo, kako so v dosedanji kampanji alktivnega oddelka delala društva v posameznih državah, navajamo spodaj posebno tabelieo. Naravno, da števila novih članov pri posameznih društvih ne smemo izdati ker to je še stroga tajnost glavnega urada. Isto boste zvedeli ob zaključku kampanje mordaže koncem prihodnjega meseca.
Po natamčni sestavi so se dosedaj vdeležila dr. iz 14 raznih držav. Iz te tabelice je razvidno koliko novih članov aktivnega oddelka se je pridobilo vsaik mesec, in koliko vseh skupaj od 1. decembra 1. 1922 do 31. marca 1923.
Prvenstvo, ali krono zasluži dična država"Penjusylvanija. Tamošnja društva so namreč v tem času pridobila, v zadnjih 4 mesecih 164 novih članov akt. oddelka; ma drugem častnem mestu je naša država Illinois z 120 novimi člani (icami); tretja je država: Ohio z 111; četrta je AVisconsin 65; peta Miniuesota 53; šesta Connecticut 25; sedma Indiana 15; osma Kansas istotako 15; deveta Michigan 14; deseta New York istotako 14; enajsta Colorado 12; dvanajsta Montana 9; trinajsta Wvoming istotako 9 in slednja AVashington 1. Skupaj 627.
TABELICA. Meseci.
Razmotrivanje v prilog XV. konvencije K, S. K. Jednote.
XIII.
Joliet, 111.
Mogoče katera poreče, da je še veliko časa za to, do volitve;
Čas hitro beži in kmaio se bo pa pregovor pravi: kar lahko približala doba XV. konvenci- danes storiš, ne odlašaj do ju
Država
Decemb
Peunsyhrania,
Illinois .....
Ohio ........
Wisconsin .. Minnesota .. Connecticut .
Indiana.....
Kapsas ...___
Michigan ____
New York ...
Coloraijo----
Montana .... Wyoming ...
"VVasbington .
34 13 19 4
3 13
Skupaj
91
Jan.
36 29 24 13 8 9 2 1
4
0
5 2
1
136
Febr.
45 33 25 27 25 1
7
8 6 9 3
2 1
192
Marc.
Skupaj.
49 45 43 21 17 2 6 6 3 3
7 6
208
164 - 120 111 65 53 135 15 15 14 14 i 12 9 9 1
627
Ker je pri vsaki slioni kampanji velike vrednosti število novopristoplih mladih članov, smo tudi iz Jeduotinih zapiskov to izračunali. Uspeh je naravnost presenetljiv in zelo poVol-jen. Čim več mladih, čilih članov pristopi k Jednoti, tem boljše je to zanjo osobito gjlede njene bodočnosti in tem večje per-centualne solventnosti. .	,
Ia res smo dognali, da je v zadnjih 4 mesecih pristopilo k naši Jednoti 122 novih .'članov(ic) v 16. razredu, ali 16 let starih in sicer: Meseca, decembra 22, januarja 31, februarja 29, marca pa 40.
V	starosti od 16 do 20 let jih je pristopilo v tem času 236; dec. 38, jah. 57, febr. 74, marca 67. w
Ako prištejemo k tem še število novopristoplih (88) v sta rosti od 21—25 let dobimo 324 vseh skupaj v starosti od 16 do
25 leta, kar znači najnižjo starostne razrede. To število tvori torej nadpolovično večino izmed celokupnega števila) vseh razredov od 16—55 leta starosti. Z drugimi 'besedami povedano: V zadnjih 4 mesecih je tekom kampanje pristopilo toliko (in še nekaj več) novih članov starih od 16 do 25 let (torej iz 10 razredov) kakor onih v starosti od 26. do 55 let starih (torej iz nadaljnih 30 rafzredov!) Novo članstvo prvih deset razredov je prekosilo torej novo članstvo ostalih trideset razredov. Gotovo lepe številke!
V	starosti od 26 do 30 let jih je v tem času novo pristopilo 96; od 31—35 let 76; od 36—40 let 65; od -fl—45 let 43; od 46—50 let 19, nad 50 let starih pa 4. "
Kakor znano posluje naša Jednota v 19 raznih državah Ker je bilo v ostalih petih državah—ikoje niso v naši tekmoval ni taibelici označene — društvom vsted malega števila članstva nemogoče pridobiti kaj novih, zato se memda doslej niso vdeležila in poslužila kampanje. Te države so: Ala., Ark., Iowa Neb., W. Va. Izvzemši drŽave Iowa imamo v ostalih 4 državah samo po eno bolj majhno krajevno društvo, kar jim vslec tega Naravno ne smemo zameriti.	* ^
je, in ker bo ta konvfencija velikega pomena za naša ženska društva, bode zapisana v zgodovinsko knjigo, ker .se bodo ženske prvič konvencije udeležile in zastopale svoja društva Že dolgo čtfsa so želela ženska društva, da bi bila zastopana po svojih društvenih članicah in sosestrah in ne po kakem moškem članu; zdaj se je njih želja izpolnila.
Jaz, članica Društva Sv. Genov efe št. 108 ne bodem raz-motrivala nobenih točlk pravil, ali svetovala to ali ono v korist Jednote ali članov; zdi se mi to sedaj nepotrebno; saj bodemo to me članice lahko storile na svojih sejali, da bodejo lahko naše izvoljene delegatinje lišale, kaj je želja ^lianic in kaj bi bilo dobro in v korist društva i^i Jednote.
Jaz bi samo rada opomnila ženska društva kako važno in velikega pomena za njih društva bode ta konvencija^ zatorej bode tudi jako važna volitev njih delegatinj. Dobro morate premisliti in voliti samo take delegatinje, katerim je es blagor in korist društva in Jednote pri srcu, volite tudi take, katere imajo zmožnosti za to; mislim namreč dobre ra«-zumne in katere imajo dar go--ora. Seveda bode morda kateri rekel: E, saj ženske znajo se še predobro govoriti. Toda temu ni tako; seveda doma zna vsaka veliko govoriti, ali na tonvenciji je vso kaj drugega.
Za konvencijo moramo take izvoliti, katere bodejo imele zadosti poguma, da se ne bodo bale vstati med velikim števi-/oni možkih in ženskih delegatov, volite za take katere bodejo lepo in rajzločino razložilo želje in predloge svojih društev. Izvoliti moramo take de-e-gatinje, ki bodo delale čast našim društvom, in da se ne bodo možki jezili in rekli: Kaj se silijo ženske na konvencijo, ter niso za to.
Drage mi sosestre! Kadar pride čas volitev delegatinj, i-mejte v prvi vrsti pred očmi blagor Jednote in društva, ne volite delegaitinje samo za to, cer je vaša prijateljica, čeprav ni sposobna za to delo, boječa n katera si ne upa govoriti če je zbranih več ljudi skupaj. Na pr. vzemimo naše društvene seje: 'če ima katera, kak dober predlog in si ne upa besede prositi in predlagati, kaj to pomaga če vse to zase pridrži; akor se je enkrat to primerilo pri naši seji, ko smo govorile o neki važni stvari in potem po najboljšem predlogu nekaj sk-enile. Zatem mi je ena sose-stra že po seji rekla, da nismo prav sklenile, da im^ ona boljši predlog; pa mi je povedala kako bi bilo bolj prav; in res izprevidela sem, da bi bila po -njenih mislih stvar boljše rešena«; pa sem ji n*kla: 41 Zakaj pa lpsi na seji tega predlagala!" Rekla mi je, da si ni upala in ni imela poguma, da bi za besedo prosil^. Vidite, take že niso zai konvencijo.
Tudi 1Te smete gledati na to: Ta ima otroke in drhžino in ne more iti. Če ima talent in je sposobna in hoče zastopništvo sprejeti, bode že preskrbela za družino za ta čas. Seveda če imate v svojem društvu tako članico, katerai nima ne otrok, ne družine in ima lastnosti dobre delegatinje, toliko bolje,— ker seveda ona ne bode imela nič iskflbi na dom in družino in bo imela vse svoje misli na konvenciji zbrane.
Toraj ženska društva izvolite si najboljše članice za delegatinje kar največje število morete.
tri, in mogoče, da pozneje ne bom jaz imela priložnost.
Že sedaj želim veliko uspeha« in napredka Vsem delegatin-jarn. - Sosestrski pozdrav, Marija Pasdertz.
Gen, vikar Bučkavič.
(Po 4'Joliet Herald News".)
Ko so ruski boljševiki nedavno na smrt obsodili Rev. Konstantina Bučkaviča, gene-lalnega Vikarja rinio-katoliš-ke Cerkve na Ruskem, jo ta nepričakovana obsodba prešinila ves civilizirani svet. Takoj zatem so razne vlade, cerkvene in versko organizacije vrhovni sovjetski vladi po-lale apel v imenu zdrave pameti in civilizacije, da naj se vikarju Bučkaviču prizanese, ozir. da naj se ga pomilosti. Za nesrečnega Rev. Bučkaviča so se celo zavzeli ameriški pro-testantje, kojili je nad dvajset milijonov; a vseje prošnje so bile zaman! Rusi so ustrelili vikarja Bučkaviča kot žrtev hladnokrvnega političnega početja.
Njegova eksekucija (usmr-čenje) je bila tako skrbno pre-udarjeua in zavrnitve protestov iz celega krščanskega sveta so bile tako surove, da ta slučaj lahkjo prištevajo slučaju pravega političnega umora. Rusi so s um izvršili svoj javen napad na krščansko vero. Rusija hoče s tem Strahovati vse svoje podanike, ki se držijo svoje vere. Monsignor Bučkavič je bil obtožen "zločina" proti ruvanju sovjetske adfc. Kot duhovnik je moral Msgr. Bučkavič zagovarjati svoja verska načela, ščititi svojo Cerkev, ker je kot tak prisegel Bogu vedno zvestobo; kot božji namestnik ni skušal razžaliti nobene osebe in. nobene politične oblasti. Ker so ga brez verski boljševiki po nedolžnem umorili, se ga laliko "prišteva pravim mučenikom •v. katol. Cerkve kot sv. Pavla. Mučenitška kri Msgr. Bučkaviča je namočila tla zapeljane Rusije. Še pozni svetovni rmlovi se ga bodo spominjali, da je bil ocomajeno vdan sv. Cerkvi, da je šel za svojo sv. vero radovoljno v smrt. Nad njegovim grobe m bo svetila neugasljiva luč kot znamenje junaštva za sv. vero, med tem ko se že danes v bližini njegovega groba gibljejo črne sence njegovih brntaln.il* morilcev. Iste lahko smatramo za agente zločincev, ki ne delajo morda po svojem lastnem nagibu, ampak na ukaz neke tajne sile in oblasti, kojo 1)0 svet kmalu razkrinkal. Njegovi pravi morilci "rdečkarji" itn zastopniki sov jot a s tem samo prižigajo velik plamen, ki jih bo prej, ali slej tudi uni čil.
Čudno je, nekateri inteligentni Američani, in to celo kristjani, — še vedno resno priporočajo da naj bi Amerika piipoznala sovjetsko vlado, ali da bi z Rusijo >zopet stopila politično zvezo. To bi bilo v resnici lepo prijateljstvo! Kako si morete misliti zvezo s ta k'mi morilci, ki držijo vso Ru si jo, v svojih kleščah! Boljševiki so že tolikrat javno pokazali svoje sovraštvo do vere in da hočejo isto do cela u-ničiti, — da sploh o tem ne moremo več dvomiti. Zdaj lahko naša Amerika, kakor tudi \es ostali svet spoznajo, kam bi prišli narodi, če bi jih komunisti vladali. Odpravili bi vero, in posameznike morili, ako bi hotel kdo po svojem no-
tranjem prepričanju častiti Vsemogočnega Boga; saj vendar komunisti zatrjujejo, da vera dela zapreke njihovim na čelom, ker je pravi "opij" (strup)! v življenju vsakega človeka!
Vojni minister Trocky m načelnik rdečih teroristov o-menja v svoji knjigi "Diktator stvo napram demokraciji",
—	da je postalo krščanstvo, tako tudi vsaka druga religija,
—	način zamoritve vesti .zatiranih mas. — In dalje zopet piše: "Ni drugega* načina razbiti voljo našega savražni-ka, kakor da sistematično v-porabljamo naše nasilje." — Iu .zopet: "Mož, ki pripozna-va vrednost zgodovinske revolucije in vrednost sovjetskega sistema, mora tudi odobravati rdeči teror."
"The \Vorker", glasilo a-meriških komunistov priobču-je vedno brezbožne in protiver-ske članke, napada vse kristjane in se norčuje iz vsega, kar je v zvezi s kako religijo. Dne -4. febr. t. 1. je \Vm Montgo-merv Brown, vodja komunistov v svojem listu priobčil ta vo bogokleten članek, da so sc nad njim zgražali uredniki največjih ameriških dnevnikov. če že bogokletstvo vo di/telji komunistov, tako tudi prvaki sovjetske vlade odob i a vajo, ni torej čuda da streljajo take osebe (Mrsgr. Buč kavič) vsled tega, ker niso i jih mišljenja. Rusi se poganjajo <za svoja sovjetska politična načela; v resnici pa ho-ejo s tem vero in krščanstvo popolnoma s sveta spraviti Vsak kristjan, jo nyili sovražnik.
()d Lenina in T ročk v a dc zadnjega boljševiškega hajdu ka, v porabljajo v svoji proti-verski vojni vrvi in puške, — lako mora Čutiti tudi vsa ostala rdek"a d ru hal, vsakogar, k" priznava kako vero. Vsled ega te žrtve kot svoje so v raz like zasledujejo in streljajt 'vot pse. Svarilen izgled nam je slučaj gen. vikarja Bučkaviča. Saj čitamo v sv. Pismu: ''Udarit«? pastirja, in razkrojila se bode njegova čreda!"
Združene države spadajo v vrsto krščanskih narodov. V resnici naša vlada uradno ne jriznava nobene cerkve, pač pa določno prepoveduje vsako omejevanje ali zabranjevanje pri izvrševanju religije (vere). Možje, ki so sestavili našo komstitucijo, so določili, da sc mora bogočastje šlčititi. Bo-^okletje sovjetskih voditeljev Kusije povzroča torej med ve-•ino ameriškega naroda skrajno ogorčenje; in dokler bodo dečkarji še Boga preklinjali, nedolžne duhovnike morili in kristjane preganjali, — se bo nad njimi zgražal tudi ves os-ali-civiliziran svet.
Vlada Združenih držav ima povsem prav, da ne pripozna vlade ali sistema terorizma in anarhije, ki tvori danes vlado ira Ruskem.
Obtožnica pripoveduje slo-deče: Dne 23. nbvembra 1921 so našli 51-letno Nežo Strgar mrtvo v domačem vodnjaku, v katerem je bilo tako malo vode, da mrtveca niti ni zakrila. Smrt je vzbudila občno pozornost domačih prebivalcev iu se je takoj slutilo, da gre za u-mor. Sodna komisija je po zdravnikih ugotovila, da je Ne-Strgar umrla nasilno smrti. Izvedenci zdravniki pa so izrekli mnenje, da je dobila Ne-;a Strgar poškodbe pred smrtjo. Dalje, da je Nežo Strgar rekdo pred smrltjo davil, da jo jila nato zadavljena, kar potrjuje poškodbe na sapniku, požiralniku ter prelom hrustanca rta požiralniku. Storilec je rgel nato mrtvo Nežo Strgar v vodnjak, kjer si je zlomila še peto in šesto desno rebro, raztrgala so se jetra in hrbtenica >e je prelomila. Sum tega strašnega zločina je padel takoj ia domačega sina Franca Str-<arja, ker je bilo znano, da je živel s svojo materjo v večnih irepirih /ter da se je Neža Str-rar tudi drugim ljudem pritoževala, da jo sin črti in da jo itegne s pomočjo soseda še za-lušiti. Obdolženec je namreč mel s sosedovo hčerko ljubav-'io razmerje ter otroka, njegovi ženštvi pa je mater z vso nočjo uprla. Ob priliki smr-i Neže Strgar ni bilo razen ob-lolženca nikogar pri hiši, ker ie mož oziroma oče že pred 10. eti umrl, mlajši sin pa je slutil prj vojakih v Sarajevu. Ob-ožnica slika obtoženca kot "loveka, ki je bil pred vojno >riden in ubogljiv, po prevrati pa se je popoliioma spreme-!1 Mati mu je večkrat rek-
lih
MATER UMORIL IN VRGEL V VODNJAK.
Smrtna obsodba.
Dne 8. marca se je pričela porotna obravnava proti Francu Strgat ju, posestniku v Slo-gckonjsfogm pri Brežicah, radi hudodelstva umora nad lastno materjo Nežo Strgar, ki so jo našli 23..'novembra 1921 zada vljeno v domačem vodnjaku. Na porotni razpravi, ki se je vršila 9. marca li)22 v Celju, jo bil obdolženec oproščen Vendar pa je Stol sedmorice v Zagrebu sklep ničnostne pritožbe državnega pravdnika, pravorek porotnikov in oprostilno sodbo razveljavil. Za dvadnevno razpravo je bilo zaslišanih 52 prič. Poroti je predsedoval nadsvetnik dr. Biačič, zasltopnik drž. pravdnika dr. Rus, zagovornik dr. Gvido Sernec. *
a, da radi razmerja s sosedovo hčerko ne dobi on posestva, ampak mlajši sin. Ob takih nrilikah se je obdolženec pri-uuševal in materi grozil in odgovarjal: "če mi posestva te daš, te bom ubil." To je io pričah dokazano. , Franc Strgar je tudi rad pil ter mu nati, če je odšla z doma, ni za-ipala ključa od kleti. Kritičnega dne bi se moralo voziti ino, ki ga je umorjena proda-a. Za voznika se ji je ponu-' lil obdolženec sam, ki so ga mticnega večera videli na ra-inih krajih, kamor-se je oglasil. Dejanje se je zgodilo o-vrog pol osmih zvečer, ko so osedi slišali od Strgarjeve hi-'e dva-tri močne ženske krike, 'vlic "Jezus, Marija!", nakar
vse utihnilo. Slišalo se je udi težko dihanje, rotenje in Iva stoka. Od 11. do 12. ure lonpči se je oglasil obtoženec )ri Več sosedih in jim pravil, la jim je pripeljal vinsko posodo in da je našel doma vse odprto, matere pa nikjer. Na ljegovo prošnjo so šli iskat mater, ki pa je niso našli. Drugi dan ]>a je šel Franc Str-rar s sosedom Kruljcem naravnost k vodnjaku, rekoč: "Po-»lejva, če je stara notri." Tako so umorjeno starko našli. Ko so bili orožniki v hiši, je rekel obdolženec svoji ljubici tiho: "Samo tega ne povej, da sem bil to noč pri vas." V-^e to je podkrepilo sum, da je zločinec domači sin.
Obdolženec sicer nastopa samozavestno ir, odločno zanika, da bi bil hudodelstvo izvršil. Priče so izpovedale večinoma tako kot pred preiskovalnim sodnikom.
Razprava se je 9. marca nadaljevala. Porotnikom je bilo stavljeno edino vprašanje, ali je obdolženec kriv untora nad lastno materjo ali ne. Razprava je trajala dva dni, končala se je šele 10. marca ob pol noči. Porotniki so zahtevali poleg edinega vprašanja še dodatno vprašanje glede sostorilstva. Porotniki so potrdili vprašanje na neposredno sostorilstvo z 9 proti 3 glasom, nakar je bil obtoženec obsojen na smrt na vešalih.
i
K. S. K.	Jop« mlj	Jednota
		/......
Ustanovljen« ▼ Joliet«, lit, dne 2. aprila 1894. Inkorporina« I Jolietu, - *
državi Illinoi«, dne 12. januarja, 1898 , GLAVNI URAD: JOLIET, III.	Telefon 1048.
SOLVENTNOST K. S. K. J. ZNAŠA 100.27%.
Od ustanovitve do 1. aprila 1. 1923 znaša skupna izplačana podpora $2,189,865.00. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hidcory St. JoHet, IIL I. podpredsednik: Matt Jerman, 332 Mchigan Ave., Pueblo, Cokk II. podpredsednik: John Mravintz, 1022 East Ohio St., N. S. PitUburgh, Pa. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU. Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St., Joliet, IIL Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, IU. Duhovni vodja: £ev. Francis J. Aibe, 620—lOth St., Waukegan, ML Vrhovni zdravnik: Dr. Jos.. V. Grahek, 843 E. Ohio St, N. S. Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: Frank Opeka. st. 26 Tenth St, North Chicago, IIL Martin Shttkle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. John Zulieh, 6426 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Gtrm, 817 East "C" St, Pueblo, Colo. Anton Nemanich, st 1000 N. Chicago St., Joliet, IIL
i	POROTNI ODBOR:
Martin Težak, 1201 Hickory St, Joliet, IIL	/
Frank Trempush, 42—48th St, Pittsburgh, Pa. /John Wukshinieh, 5031 W. 23. Plače Cicero, IIL
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6517 Bonna, Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, IIL John Dečman, Box 529, Forest City, Pa.
UREDNžK "GLASILA K S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St., Joliet IIL Telefon 1048.
JEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, IIL
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet IIL, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K. S. K. JEDNOTE. 1004 N. Chicago St. Joliet IIL
FINANČNO POROČILO MLADINSKEGA ODDELKA K. S. K. J. ZA MESEC •MARC 1923.
Dr. št.
Plačana svota za asesment.
1. 2. a!
4. o.
7.
8. 11. 12. U.
14.
15.
16.	< 16. 17. 20. 21. 23. 25.
29.
30. 33. 38.
40.
41. 4'J.
43.
44. 4.").
46.
47.
49.
50.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58. 60. 61. 62.
63.
64.
65.
69.
70. 72.
74.
75.
77.
78.
79.
80. 81.
83.
84.'
85.
86.
87.
88. H9. 90. 93.
V94. 95.
98. 101. 103. 108/
109.
110. 111. 112. 113. 115. 11-.
119.
120. 122. 123. 126. 127.
127.
128.
.$ 30.00 . 52.80 . 10.30 . 4.00 . 10.65 . 32.50 . 10.80 . 9.60 , 21.95 . 3.30 . 12.00 7.50 1.05 1.05 .46 , 10.60 , 2.25 . 5.40 , 25.25 , 66.95 6.15 , 11.10 , 20.85 6.30 7.05 , 30.60 2.10 7.40 4.00 .90 8.50 4.65 29.40 21.20 28.50 7.05 3.45 17.75 10.30 1.80 4.05 13.25 3.15 32.45 9.60 15.40 1.35 2.85 15.40 7.70 2.45 15.75 12.50 14.70 5.75 20.65 1.50 1.20 . 6.00 10.35 12.25 .75 5.65 4.80 , 22.95 , 1.2Q 5.55 3.301 4.35 . V 9.20 3.85 6.15 21.50 9.20 4.80 7.20 1.50 1.65 . 3.30 . 11.40 .90 . 6.75 . 1.45 . 9.75 . 9.75 . 1.80
130.
131.
132.
134.
135.
136.
138.
139.
140.
143.
144.
145.
146.
147. 150. 153.
153.
154.
156.
157.
158. 160. 161. 162.
163.
164.
165.
167.
168. 168. 169.
169.
170.
171. 171.
2.5b 10.65 1.50 5.55 3.60 2.55 2.55 4.95 .90 1.20 17.50 6.7.') 24.45 11.75 9.50 14.05 13.35 1.35 6.05 5.70 2.25 3.15 3.60 17.30 27.40 8.00 1.80 1.05 1.20 .90 2.40 2.40 1.35 1.35 1.35
172..................... 26.05
Skupaj .....
,...$1,158.20
Preostanek l.mar. 1923.$30.203.36 Prejeli od društev .... 1,158.20 Obresti .............. 43.76
$31,405.32
Izplačali:
Posmrtnine ..$1,142.00	s. Za prestop med člane in članice ....... 75.00
Upravni stroški 80.00 Prenos v stro- , ško.vni sklad odraslega oddelka K.S.K.J.. .$1,000.00 $2,297.00
Preostanek 31. marca
1923 ...............$29,108.32
Josip £lar, gL tajnik.
- \
Ošpice.
Spisal Dr. George M. Golčr;-Nat'l Tub. Ags'n.
Ošpice,zvano tudi osepnice ali dobrce, so najnavadnejša pegava bolezen pri otrocih. Po angleški jim pravimo "meas-les", katera beseda, ravnotako kot nemški "Masern", prihaja iz Sanskrita, starodavnega indijan^kej^a jezika, in pometi ja: majhna pega. Ta bolezen je bila znana že v pradavnih čaisih, ali še le pred 140C leti jo je arabski zdravnik Rhazaz porazločil od koz (sma-l!pox), kateri dve bolezni se je poprej smatralo za orni. Le pred 250 leti pa je neki angleški zdravnik dognal razliko med ošpicami in škrlatico (scarlet fever), katera je veljala za isto bolezen: Ošpice so znane po vsem svetu, pri civiliziranih narodih in pri divjakih, v mrzlih in gorkih pokrajinah. Ta bolezen kroži o-
kolo siveta v epidemijah, ki so navadno jačje vsako drugo le-to.
Ošpice so vselej pričujoča bolezen; izbruhne v hujšo epi demijo po zimi in v prvi spomladi in pojema poleti. Povzročena je po klicah ali bakterijah; bolezenski strup je najti v kiyi in v sluzi iz nosu jn grlu. Doslej se ni še posreči lo izolirati bakterijox ki pov-zročuje ošpice; ošpice pa, katerim se je vdrgnilo v nosnice nekoliko sluze iz nosu ali grla osebe, bolne za ošpicami, so se nalezle te same bolezni.
Ošpice sio jako nalezljive. 0-trok vedno zboli vsled tega, ker je prišel v dotiko z drugim otrokom, ki jma to bolezen. Le redkoma s§ bolezen prenaša potoni robcev, jedilnih o-rodij itd. "Ošpiče so nalezljive navadno, še predno se bolezen izpahne na koži; potem ko ko se je bolezen prikazala, je nalezljiva le za nekoliko dni, približno za pet dni. Kakor vse druge osipajoče se bolezm, se ista prikazuje poprej na sluznicah grla, pljuč, goltanca itd., predno se izpusti na kožo. Kakor pri drugih izpuš čajih, ta bolezen nikdar "ne u-dari noter", kakor ie pravi stara vraža.
Prodno se izpuščaji prikažejo n(a licu, jih jo lahko opaziti znotraj lic, za grlom in na dlesnu (mesu okoli sob) kot male rdeče pičice. Ker se bo-lezei^ pojavi znotraj, predno izbruhne ven, se ista prenaša vsled kaši jan ja ali kihanja v lice drugega otroka; gnoj iz u-šes tudi vsebuje bolezenski st-rup.
Ko s© pri otroku pojavi mrzlica, hiter utrip, kratek, la-jav kašelj,* in se izpuščaji prikažejo najpoprej notri v ustih in poitem zunaj za ušesi in se isti potem razširijo po vsej koži v obliki škrlatastih peg, -je to znamenje, da ima otrok ošpice.
Ošpice škodijo mnogo telesu; koliko škodujejo, nam ni znano. Ravno kakor škrlati-ca, so ošpice ena izmed onih bolezni, ki le redkoma ubijejo bolnika naravnost, ki pa kasneje ubijajo vsled komplikacij, ki jih utegnejo povzročiti. Ošpice, kakor druge otroške bolezni, ovirajo rast telesa; prispevajo k razpadu zob. Iztegnejo poškediti ušesa, pro-vzročujoč katar v ušesih in prelom bobniča. Domneva se, da so ošpice vzrok desetine gluhobe v poznejših letih.
Ali ošpice storijo še več. Ker so v mnogem pogledu bolezen zgornjih dihal, se dostikrat razširjajo na pljuča in po-vzročujejo bronhitis in pljučnico. To bolezni in druge komplikacije tvorijo dobro po=> dlago za tuberkulozo v kasnejših letih.
Nimamo cepi jem ja proti ošpicami niti posebnega leka za to bolezen. Dobro jc zato paziti, da se otrok ne naleze, do-der ni ven iz prve dobe razvoja, dokler niso zobje dobro podali. Dasi prav mladi dojenčki dos.tikrat imajo ošpice blagi obleki in otroci čez dve dti -jih dobijo v hujši obliki, Ireba varovati otroke pred to boleznijo kolikor dolgo mogoče in s tem preprečiti, da ne postanejo v kasnejših letih žrtve tuberkuloze.
Rad bi izvedel
kje se nahaja Janez Vukši-nič, iz Božjakovega, št. 5, pri Metliki na Dolenjskem. Zanj bi rad zvedel Josip Kozjan iz 2e-lebeja pri Metliki^
Če on sam.bere ta oglas, ga prosim, da naj se mi pismeno javi; ali naj ga pa kedo opozori na to.
Joseph Kozjan, Box 425,
Leetonia, Ohio.
4leta v rasltwn olefnlštvu
(Piše Josip Grdina, West Park, Ohio.)
(Nadaljevanje.) Boji za donsko ozemlje. Ova-duštvo. Posledice bratomorne vojne.
Središče teh bojev v onem okraju sta bila mesto Urjupi na na vzhodu in Novohapjorsk na severu. To mesto je bilo oddaljen^ 30 kilometrov oi našega sela; v njem so se vršili krvavi boji, kjer so bili tepeni zdaj boljševiki, zdaj kozaki V tem boju so grmeli topovi kakor nekdaj v Galiciji. Gledal sem, kako so šrapneli pokali v zraku ter granate na tleh, da je kar zemlja letela visoko v zrak; boj je trajal v ('asih po več dni.
Ko so kozaki izgnali boljše-vike, ter si osvojili mesto, so se čez par dni vrnili ojačeni boljševiki z oklopniim vlakom, opremljenim s topovi in strojnimi puškami. To pot se je boj končal iz zmago boljševi-kov, ki so zopet zasedli mesto, dokler ga niso zopet zavzeli kozaki. Okoli mesta je bilo vse polno strelskih jarkov^ istotako tudi v predmestju po i-menu Phovka; ta kraj je bil večkrat glavni boljševiški stan. Žitna polja ondi so bila razrilta od granat in strelskih jarkov.
Ker je boljševikom že bolj trda predla, jih je obiskal vej ni komisar Trocky, da je navdušil vojake na boj proti ko-zakom, kajti maloštevilni in slabo oboroženi donski koza ki so se borili tako odločno in vstrajno, da je boljševikom vpadal že pogum; bali so se že, da bodo kozaki prekoračili še druge guberndje ter vdrli v Moskvo; zatorej so napeli vse sile, da ukrote ditzne donske kozake.
Slednjim je v onem okraju poveljeval kozaški častnik Du-dakov^ pravi 'srtrah boljše vi; kov, prvim (boljševikom) je pa poveljeval komisar Buhan-cov, ki je bil svoječasno vsled umora svojega lastnega očeta obsojen v strogi zapor. Za časa prekucije so ga pa boljševiki izpustili in naznačili za koipisarja. O tem so mi pravili ruski kmetje, ki so pozna-življenje Buhancova^ tudi jozaki so se cesto spodtikali nad tem, ter nazivali poveljnika bolješevikov očctomorilca, car ni bilo častno za boljševi-ke! Lepe sodruge imata Lenin« in Trocky! Srečni!? boljševiki, ki imajo take zločince za svoje voditelje! Op. ured.)
Tekom bojev s kozaki in bo-jševiki je bilo nevarno tudi za poljedelce, kajti krogle so na odprtem daleč žvižgale. Ko sem oral na polju, sem večkrat čul kako svinčenko žvižgati; neka kmetica je bila ob tej priliki rta mestu ubita, ko jc grabila seno.
Tudi raznih postopacev se je polno klatilo na okoli, tako, da človek ni bil varen niti živ-jenja, niti imetja.
Omenil sem že, da so bili med boljševiki tudi Kitajci ; na kak načan so boljševiki prignali to sodrgo v one kraje, tega ne vem; znam le to, da je bilo med njimi tudi dosti Kitajcev. Cesta, ki jp vodila od nas proti Novohapjorskem, jo bila zasedena po večini od Kitajcev; neki dan, ko smo ^ peljali v ono meslto po opravkih so nas li Kitajci napadli; sreča v nesreči je bila ta, da so ti barbari slabi strelci; druga!?© bi nas bili postrelili, tako smo jim pa odnesli zdravo kožo; obr-nivši svoje konje smo naglo dirjali nazaj proti domu. Za prebivalce bližnjih vasi, kjer so taborili Kitajci je bilo zelo slabo, ker niso poznali nobene omike. V vasi Vilkovi so u-morilr dve družini ko so spa-e. Oče ene izmed teh družin' se je nahajal kot prostovo-i
ljec v boljševiški armadi. Ka ko je bil presenečen ko je zve
del da so mu "tovariši" umoH li njegovo družino.
Sovraštvo pa ni bilo samo med boljševiki in kozaki, am pak isto sie je razširilo že.mec vaščani samimi; nekateri st držali s_kozaki, drugi pa z boljševiki; tako se je prepir ved no večal v največje medseboj 110 smr,tno sovraštvo. Ako ji bil kdo na katerega jezen, ga je skrivaj ovadil, češ: ta drž s kozaki; ali ga je pa ovadi kazakom, da drži z boljševiki Tako so ponoči vdrli v hišo o-boroženi možje, ko je osumi je nec že sladko sparnič hudega sluteč. Oborožena druhal g* je zbudila, rfakar je morai it i njo, kjer so ga na kakem sa motnem kraju ustrelili; ko/ak: svoje žrtve, boljševiki pa svo je. Seveda je bilo na ta na čin dosti žrtev po nedolžnem ustreljenih. Poznal sem moža katerega so kotzaki vzeli iz po stelje, in ga gnali ven v temne ndč, kjer so ga ustrelili v sled ovaddbe, da je podpira1 boljševike. Istotako so bolj ševiki po noči ustrelili nekega pravoslavnega duhovnika b vzroka, da je nekoč velel voja kom, čemu se bojujejo ? \ velikem selu Nikolsk, 12 kilo mcitrov od nas oddaljeno je bi lo na tak način več oseb usmr čenih. V mestecu Kalač s< na enak način ustrelili 200 o seb; tako so zatrjevali ondotn prebivalci. Trupla nekaterih ustreljenih žrtev so ležala po več dni nepokopana kje ob ce sti, da so se jih lotili lačni psi. Čul sem, da je pes nekega po sestnika nekoč privlekel do mov človeško drobovje ter g? žrl, nakar- je gospodar psa ta koj ustrelil. — To so bili ža lostni prizori in posledice bra tomorne vojne v onih krajih, toda, — resnične.
Seveda sem se tudi jaz sam resnjo bal, da bi me kdo ne o-vadil, da sem vnet za to, ali drugo stranko; sovražnikov res nisem imel, toda v strahu sem pa le bil, ker me je bilo i»roza teh strašnih dejanj; zato nisem niti hvalil, niti grajal ne boljševikov, ne kozakov, ampak previdno držal jezik za zobmi in molčal.
(Dalje sledi.)
Volilni shod.
Čas: sedanjost; kraj: Slovenija; prostor: kmečka oŠ t arija v nedeljo popoldne; osebe: govorniki, in poslušalci različnih slovenskih stranik in mnogo drugega. Govorniki nastopa jo eden za drugim.
Prvi govornik: '' Gospoda' Možje in žene! Mislim, da mi ili treba razlagati našega programa, vsak ga pozna (Medklici: "Jaz ga ne pozidam, ga še nisem videl!"). Gospoda! mi gremo po jasni začrta* ni poti, ki nam jo je pbkazal naš Islavni učitelj (Medklici 'Ta pa ta, vsak dan je pi-jan!"). Naš program gre* ka kor bela cesta, ki se vije od za pada proti vzhodu, iz preteklosti v bodočnost (član cestnega odbora: "Kje ste videli kakšne bele ceste?"). Gos podil! Dar,os so drugi časi lanes se ne 'borimo zfa ceste in vode, danes gre za vse kaj več jega (Medklici: "Kdo gre £am gre?" "Mi pa pijemr gnojnico iz štfrn in se potaplja mo v blatu!"). Sicer i: cdo ni spregledal do danes-mu ni pomoči (".O, mi smo že davno!")/
Drugi govornik: "Bratje in, alestre! Danes nas davijo od vseh strani, mi hodimo lačni in razcapani (Medklici: 'Zlato uro ima in speglane ilače!"). In odkod in zalca; to? Samo in edino vsled te-»a, ker nismo še itak o daleč, da bi mogli prisiliti vsakega, da bi delal (Medklici: "Zakajl pa postopaš okoli!"). Bra ^
ije, kadar pride do tega, ne bo mod nami ljudskih pijavk, ki •^e sprehajajo okoli z lentaAi (Medklici: "In Mickami."). [n do tistega časa ni daleč (V-sdih: "Oh, kako je lušten!'' "Babe mir!" "Kakšne babe smo me, dedec smrkov!"). Že prihaja ženska volilna pravica (Vadili: "Samo tega il' pa noben'ga!"), lur> prih^-ja z vzhoda, naše čete se mno-že, iziora puca (Medklici: "Ta je izmed tistih, kj. se streljajo oo Ljubljani!"), bit če dana in naša armada je nepremagljiva ("Ja, ja, štirinajstega ste ravno tako govorili!").
Tretji govornik: "Tovariši in tovariišice! Jaz ne bom ■ledil vzgledu svojih predgo-.'ornikov in Vam ne bom tobe-al zlatih gradov (Medklicu. 4'Kdo bi ti pa verjel ? "). Tuli jaz in moja stranka smo -tranka dela (Medklic: "In jela!"), tudi mi $mo zato, da nora vsak delati ("kar poglej se"), ali mi smo za pulagan oreliod (Glasovi: "Mhm, pol ire r.la dani"), tudi mi smo za žensko volilno pravico (Vzdih: 'Oh, teg*# pa ne bi volila!" 'Molči punčara!"), ali mi smo udi narodni ("Pa je res nero--len."), in kadar nas bo narod toklical, bomo vedeli, kje jo laše mesto ("Kaj je rekel?" 'da je iz mesta doma.") . .Četrti govornik: "Sodnici i ?jj sodružice! Da bom na. kratko zavrnil svoje predgo-ornike, izjavljam svečano, da laseda danes narod demagogom (Poslušalci: "Kaj mi x*sedamo?" Predgovoru i ki: 'Kdo je demagog?"). , Ijja-ljam še enkrat svečano, da na-eda danes narod brezvestnim lemagogdm (Poslušalci: "Iv-lo, kdo, mi brezvestno poseda-uo?" Predgovorniki se prebivajo k govorniku). Razumete me (Predgovorniki soglasno: "Koga si mislil?" Poslušalci: ,"Stol v glavo!" Stol prileti v drugega govor-lika. Vzklik: "O, sv. Ponia-.avka, ta lastnega fanta!.% ». " )če: "A, punca, zato liodis\na -hode?" Mati: "Stari, boli )otiho, da ženin ne sliši." Žen-ka: "A tako, ti frklja goljufaš mojega sinla? France!"
tem trenotku vrže nekdo Franceti na mizo med govor- , like: lampa, miza in govorniki ežijo eden na drugem, poslušalci se v temi vzajemno prete-iajo, brcajo in zmerjajo, dek-e pa vpije nekod iz kota: 'France, glej i1a gospoda, glej la gospoda!").
HREPENENJE PO IDEALU.
Katedrala Notre Dame v Parizu ni samo najstarejša, največja in najiniteresantnejša erkov na svetu, jimpak je eno lajbolj značilnih poslopij, ki je bilo še kedaj postavljeno. Nek nepopisen čar ga obdaje. Niti cerkev sv. Petra v Rimu, liti sv. Marka v Benetkah ne zadovoljuje najvišjih verskih n estetičnih občutkov. Ista pred atavlja enega največjih vzorcev uspešnega koprnenja po idealu. In to kopmenje je najvažnejši faktor v člo- i veškeni napredku. Edino te- | a j, ako hrepenite po največji popolnosti morete doseči velike stvari. Trir.erjt ve pripra- ; e in zdravila so tudi rezultat akega hrepenenja. Joseph riner Companv, Chicago ved-10 izboljšava svoje produkte. Vrnerjevo zdravilno jj^nko J ino nima danes teknie< a v zd- i ravilili za želodčive l^plezni; J Vinerjev Linimont (za revma- J tizem in nevralgijo) in Tiiner- * jev Cough Sedat i ve nimata j ara. Trinerjevi izdelki - { Viners's Haivrl Lotion, 1'ri-ierr8 Liquid • Shanipoo, Tri-ner's Ileaflaelic Powders m zvrstni. Dobite jih' v lekar-lali aH pri trgovcih z zdravili-n prepričajte se!
(Advertia.)
YESTI IZ JUGOSLAVIJE
Smrtna kosa.
18. marca je po kratki mučni boflezni v 73. letu svoje dobe umrl g. mag. phar. Gabriel Pic-coli 'lekarnar v Ljubljani. Pokojnik bil rodom Italija-n, prišel pa je v Ljubljano že pred kakšnimi 50 leti in se je popolnoma uživel v naše razmere. S politiko se ni nikdar bavil.
t Tomo Šorli.
Dne 20. marca je umrl v Podgradu v Istri notar Tomo Šorli. Fašisti so ga zadnji čas buelo preganjali, ker je bil odločno narodnega prepričanja.
Biserna maša.
^ Biserno mašo je obhajal dne 14. marca tiho in skromno na Brezjah p reč. g. monsignor Tomo Zi^pan. Slavljenec je bil posvečen dne 14. marca 1863. Ko je bil 1. 1862. dovr šil svoje bogoslovne študije, je bil še premlad, da bi mogel biti posvečen. Zato je moral čakati na posve&enje do pomla di 1863. Ko je bi^ nekaj časa prefekt v Alojzijevišeu, je na pravil pri Miklošiču prof. izpit iz slovenščine ter je služil kot profesor verouka in slovenščine v Kranju in Ljubljani; postal je vodja Alojzijevišca. konzistorialni svetnik, pape žev komornik, član dež. šolskega sveta, odbornik mostnega zastopstva, prvi predsednik družbe sv. Cirila in Metoda itd. Vsie življenje je bil odločen Slovan in skrben vzgojitelj mladine, kateri je vedno priporočal delavnost, marlji vost in olikano vedenje.
Zabava verižnikov. Vojvddina je znano gnezeh verižnikov. Tam se čuti ji "kakor doma" in se tudi p( svoje zabavajo. Tako se jt neko nedeljo zbrala v nekem novosaelskem hcltelu družbf verižnikov in vojnih dobičkar jev. Positavili so na svoji mizo stol in nanj posadili pri nflasa ciganske godbe. Igral je verižniški družbi razne "po-skočnice", za kar ga je lc-ti pokrivala s tisočdinarskim bankovci; nalepili so mu jih ne obleko ter zataknili v ušesa ii v nos. Primas je ^obil bajt 40 dinarskih tisočakov. Ii to se godi ob času, ko večin« prebivalstva .kljub napornemt
delu strada in zmrzuje____
Za Baltičem Ploj. "Oba velika župana, ki sta bila imenovana januarja meseca t. 1. sta nadomeščena z novimi ose bami. Za Ljubljano je menda imenovan dr. Friedrich Lukanj, v Mariboru pa dr, Pfe-iffer." —
IZID VOLITE V JUGOSLAVIJI. Belgrad, 20. marca. — Pc nakladnem uradnem poročilu notranjega ministrstva so do bili v celi državi: Radikali 107, džemijet 13 (moslimi v južni Srbiji), demokrati 51 (1 mandat je še sporjen), Radiči 70, SLS 21, dr. Spaho 18 (1 mandat je še sporjesn), zemljo-radniki 9, socialni demokrati 3,^-Nemci 8, Drinkovič-Trum-bie 2, SKS 1, Romuni 1, črnogorski avtonomisti 2, Bunj ovci 3 (1 mandat je še sporjen), in srbska stranka, 1 mandat.
Belgrad, 20. marca. — Po u-radnem poročiln notranjega ministrstva so volivni izidi po pokrajinah sledeči:
Srtrija in Južna Srbija z Belgradom): Radikali 66, demokrati 32, džemijet 13, zem-ljoradniki 2, skupaj 113.
drnagora: Radikali 3, demokrati 2, avtonomiji 2, skupaj 7.	V** Bosna in Hercegovina: Radikali 13, srbska stranka 1. zemljoradniki 6, dr. Spaho 18, Radič 9, en mandat je se spojen. Skupaj 48. Hrvatska in Slavonija (z
(ta
Zagrebom), Radič 52, demokrati 10, radikali 6. Skupaj 68. ^
Slovenija: Slovenska ljudska stranka 21, Radič 2, .demokrati 1, SKS 1, Nemci 1. Skupaj 26.
Dalmacija: Radič 7, radikali 5, demokrati 1, Drinkovič 2. En mandat je še sporjen
Skupaj 16.
Vojvodina: Radikali 14, demokrati 5, socialni demokrati 3, bunjevoi 3. Romuni 1, zemljoraihiiki 1, Nemci 7. En mandat (buujevski) je še sporen. Skupaj 35. Državni poslanci iz Slovenije.
Ljubljana. — Včeraj, dne 20. mar. je glavna volivna komisija za Kranjsko končaftr .voje delo. , Ustanovila je sledeče:
Volilo je 72.227 volivcev. Dobile so:
Slovenska ljudska stranka 18.497 glasov.
Samostojna (Pucelj) (SKS) >.470 glasov.
Narodna ljudska (šusteršič) (XLS) 743 glasov.
Narodno socialna (NSS) 1.259 glasov.
Demokrati (JDS) 5.981 glasov.
Socialistična (Perič-Makuc) ;.708 glasov.
Radikali (Zupainač (NRS) 2.126 glasov.
Socialisti (Beimet) 1.443 :asov. •
Količnik znaša 6.566.
Od SLS so izvoljeni:
1.	Dr. Anton Korošec, r.andat dobi Nemanijo).
2.	prof. Anton Sušnik,
3.	dr. Franc Kulovec,
4.	Ivan Stauovnik,
5.	Jože Gostinčar,
6.	Janez Brodar,
7.	Ivan Š tre in,
8.	Franc Kremžar,
9.	Karel Škulj.
Od SKS je izvoljen:
Ivan Pucelj.
V Ljubljana je izvoljen: lasi p Reisner, liberalec. V volivnem. okrožju Maribor-Celje so izvoljeni:
Dr.- Anton Korošec, nosilec 'iste.
Fran Žebot (Maribor levi breg z 8283 glasovi).
Dr. Josip Hohnjec (Konji ie—Ljutomer s 6,371 glasovi).
Davorin Kranjc (Celje s 6, 056 glasovi).
Vlado Pušenjak (Mozirje & 5,983 glasovi)?
Iyan Vesengak (Ptuj s 5,-175 glasovi).
Štefan Falež (Maribor desni breg z 4,173 glasovi).
Jakob Vrečko (Šmarje s 4,-104 glasovi).
Jožef Klekl (Dol. Lendava e 3,648 glasovi).
Geza Šifltar (Murska Sobo tn a 2,944 glasovi).
Andrej Benjanič (Ormož s l663 glasovi).
Jurij Kugovnik (Prevalje Laško s 2222 glasovi). Od Radičevičev sta izvoljena:
Stjepan Radič in Štefan Čiž mesija.
Izvoljeni kap;didat nejmške ;tranke je Fran Schauer, ured lik "Cillier Zeitung". —
LJUBLJANSKA POROTA.
.. .Ljubljana, 13. marca 1923. Ove ženski na porotni klopi
Danes sta razpisani dve po rotni razpravi. Na zatožn? 'rlopi sedita dve ženski: prvi' ie obtožena, da je ubila svojega moža, druga je obtožena de tomora. Poroti predseduje :iadsvetnjik_dr. Kaiser, obtožbe zastopa državni pravdnik dr Ogoreutz.
"Namettala sem mu po gob en, da bo im^l dovolj!" Te besede je povedala 19. decembra 1922 Neža Verlinšek v Šmartnem Mariji Sedušak ne kaj časa potem, ko je svojeg? moža s polenom tako pretepla,
da je vsied otrpnjenja možganov umrl. S svojim tri leta starejšim možem se je poročila poleti 1. 1918. Poznala sta se prpj 14 dni. Neža nastopa zelo samozavestiio. Ne on, ne ona nista imela ničesar, ko sta se poročila v trnovski cerkvi. Njen mož Tone Verlinšek je bil rudar. Za dele>m sta hodila po Bosni, Hrvatskem, Koroškem in po Mažarskem. Beračila £|ta tueli in pe>pivala, se na to kregala in pretepala. Dne 18. decembra 1922 sta se iz Črr.e vrnila v Tuhinj. Ko je prišel 19. decembra zVevgtr k svoji ženi elomov, jo je hotel napasti, na to ga je udarila parkrat s polenom. Mož je padel. Porota je prisodila ,Veiliniškovi štiri leta težke ječe.
Detomorilka.
Marija Judež, rojena 27. januarja 1905 v Rovu, je služila v Leskovicu. Seznanila so je z 28 letnim rudarjem Ivanom Kovačem. Razmerje ni ostalo brez .posledic, toda Judežema je zi jala gospodarju Jakobu Kovaču in drugim ljudem skrbno prikriti sve>je stanje. Dne 5. decembra 1922 je na i.ranišču povila živega dečka ;n ga nesla v 60 korakov oddaljen gozd, položila na ze>mljo v iisfcje in šla v hišo naizaj. O tem, kar se jo zgodilo, lid pove-lala nobenemu ničesar. Njen •<ospodar je drugo jutro ob 8. ij*i slučajno našel na listju že mrtvo truplo. Zdravniki »o igotovoli, da je bilo dete (lo bro in krepko'in ela je umrlo '.ato, ker je v mrzlizimski nbči zmrznilo. Z ozirom na prav-tloivk l|M(>r<^itkk>v je Ve*li$če Srisodilo Jueleževi 10 mesecev ječe, ker je zagrešila hudodelstvo izpostavitve otroka.
PRIMORSKE NOVICE. Italijansko-patriotična naloga beneških Slovencev.
OlMjtii.^ki *tct v Št. Pet m ■jI o veno v je imel minulo soboto ia čast znanemu profesorju \lu8oni ju slavnostno sejo. Ob ej priliki, je imel prof. Musoni lolg govor, v katerem je mi-;lašal srečno elejstvo, da so se .cdaj združili Slovenci tostran n onstran Naeliže, Tara in Idrije v okvirju velike in slavne Italije. Sedaj je na beneških Slovencih, da se tudi v bodoče >bniesejo v svoji preizkušeni ojalnosti nasproti Italiji in se ipro vsem morebitnim nezmi-elnim in neuresničljivim idealni. Zvesto naj straži jo vs •očna vrata Italije in se zavela jo, da gleda njanje vsa Italiji. — Taki so vsi ti tuji gospo-larji: iza stražo so jim Slovenci vedno dovri, šole in druge blagodati pa ohranjajo zase in ' voje otroke.. Tako je dela-'a Avstrija, tako dela Italija.
Ugibanja o bodočem tržaškem škofu. Tržaški lidti ved- j 10 vedo poročati, da za tržaš- j 'vega škofa ne bo imenovan j nsgr. Constantii j, ampak | skof v Padovi msgr. Pollizzo. I
'' Lavoratore'' ustanovljen, i Tržaška oblast je do nadaljnjega ustavila izdajanje komunističnega dnevnika "Lavoratore". Zato bo pa dosedanji 'edi/ik "II Lavoratore Socia-ista" izhajal vsak dan.
Novi tržaški škof.
Novim škofom v Trstu bon menovan škof Alojzij Pelizzo | 'Pelič) iz Padove, ki je beneški Slovenec in govori naš jezik ->rav dobro; star, je 63 let. Bil ?e dolgo let ud družbe sv. Mohorja. Tržaški škof Bartolo-nassi odide v pokoj.
Smrtna kosa.
V Gooah pri Vipavi je umrl '8. februarja po kratki in mu-"ni bolezni Andrej Lasič, o-'vrajni šolski nadzornik v pokoju.	1 Strašna rodbinska drama. I V vasi Tominje pri Ilirski Bi- j strici sita se posestnik Jagodnik in njegov sin že dalj časa hudo prepirala med seboj. V , tem sovraštvu je oče ovadil si-
na, da ima skrito slivivko, od katere še ni plačal carine. Sin je moral plačati 3000 lir globe. Sovraštvo je s tem še naraslo in ko se je te dni v hiši zopet razpalil domači prepir, je sin pograbil sekiro in z njo razklal glavo očetu in materi, nato pa vzel vrv in so obesil.
Slovenščina pred sodiščem odpravljena.
Iz Gorice poročajo: Na tukajšnjem sodišču se je vršila razprava pod predsedstvom sodnega l^adsvetaiikai Rutarja. Po prečitanju aktov je zalčel Rutar izpraševati obtoženca v slovenščini, proti čemur pa se je odločno uprl drž. pravdnik Battigi. Ko je tueli zagovornik dr. Gaberšček zahteval, da .se razpravlja v slovenščini, posebno, ker vsi navzoči znajo slovoi^tki, ga je državni pravdnik zavrnil z besedami: "Pa tueli če bi znal kitajsko, bi ne hotel, da se govori tak jezik!" — Pred kratkim časom je predaval v Gorici neki turinski profesor, ki je svoje lepo predavanje zaključil s približno sle (levimi besedami: "Uver-jen sem, da bo Italija ustvarila novo civilizacijo, civilizacijo pravičnosti in dela." Mi bi jako radi uzrli zarjo te nove civilizacije, toela dosedaj vidimo krog nas lo brezpravnost in nasilje.
DOMAČA ZDRAVILA
V	zalogi imam jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in importirana domača zdravila, katera priporoča Mgr. Knajp
v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi.
Prescription A-£851
je zelo sloveče zdravilo zoper revmatizem in trganje. Pri vsaki steklenici je navodilo kako se rabi. steklenica $1.35.
SEMENA.
V	zalogi imam najboljša in zanesljiva poljska, vrtna cvetlična semena in semena jedilnih dišav in zdravilnih zelišč.
Pišite po brezplačni cenik.
KRANJSKE KOSE Kose z rinčkom iz najboljšega jekla, 65, 70 in 75
centimetrov dolge ......$1.75
6 kos z rinčki .......... 9.00
Brusni kamen ..........0.30
Klepalno orodje ........ 1-00
Suho grozdje in drugo. Muškatel, zelo sladko grozdje, baksa 25 funtov ..$3.10 Malo črno grško grozdje,
baksa 50 funtov ........ 7.75
Brinjeve jagode, vreča 132
funtov .................7-00
Navedeno blago pošiljam pošt nine prosto, samo pri grozdju ni Express vračunjen.
MATH. P E Z D I R Box 772,	City Hali, Sta
New York, N. Y.
EMIL KISS, BANKIR
133 Second Ave. New York'City.
Vsakdo, ki želi dobiti svoje rojake semkaj iz starega kraja, naj mu pošlje
affidavit of support
Jaz izdelujem vsakemu, kdor pri meni ši/karto kupi Affidavit v angleškem in slovenskem jeziku
brezplačno
in preskrbim potrdilo teh listin po jugoslovanskem konzulatu. Pristojbina pri konzulu znaša $2.60. Jaz prodajem
šifkarte
Za dopremo rojakov iz kraja in za potovanje kraj
PO ORIGINALNIH CENAH ' ŠIFKOMPANIJE.
Sprejemam denar na uloge ter plačam 4% obresti.
Pošiljam denar po pošti in brzo-
javu. Pišite po informacije.
EMIL KISS, BANKIR
133 Second Ave. New York City.
_ i
PRIPOROČILO.
Slovenski čevljar se priporoča rojakom v Jolietu, 111., za popravljanje čevljev vseh vrst. Delo garantirano. Cene zmerne.
Pridite in se prepričajte. Rojaki, podpirajte domačega o-
Ce je vse tvoje bogastvo v resnici tvoje, čemu ga ne vza-raeš še na drugi svet?

ZDRAVJE V DRUŽINAH.
a-
%
ArjfiseotTcrjo rrj<iz*la
Priporočljiv'o zd odpoirjoč pri zdravljenju srbečice ir) ruzqih Kožrpf) bolezqi.
CENA 50 c
Vprd&djte pri vršenj iet^irJU
W. F. SEVERA CO.
ČEDAR RAPrOS, IOWA
Zastave,* Sandere, regalije in slate znake za društva ter član« rC S K J.
SMIL BACHMAN
izdelnje 2107 S. Hamlin Ave.
Chicago. HI.
Anton Zbašnik,
Javni notar,
206 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa.
(Nasproti sodni je) Ss priporeča rojakom v vseh i otarskili poslih. Registriran »pri- jugoslovanskem generalnem konzulatu. Pišite ali pridite osebno.
ŠTEFAN MAROLT
402 Ruby St.	Joliet, 111.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO-
Cenj. občinstvu v Jolietu iu brtnika in sofarana! jkolici naznanjava, da sva odprla novo
trgovino z groceriio, ter z vsem, v to-vrsto spadajo čim blagom. Prodajava blago po najnižjih cenah. Po-trežba točna.
Se Vam toplo priporočava Goiobitcb A Golik
Cor. Hickory & Marble St.
Telefon 4555 Joliet. HI.
PRISELJEVANJE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO
je bilo 1. julija 1.1. odprto
Pišite meni da Vam naredim pravilne in dobre proinje. Ce oseba ne pride povrnem denar.
Ne odlašajte da ne bo kvota zoPet izčrpan«. MATIJA SKENDER javni notar ca Ameriko in stari kraj 5227 Butler St Pittsburgh^Pa.
SVOJI K SVOJIM!
Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino z obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženske; sprejmem tudi naročila za nove moške obleke po meri.
JOHN GERM.
Slovenski trgovec. 817 East C. St Pueblo, Colo.
ODHOD IN PRIHOD.
Na pomlad in na poletje se največ po tuje jo tja na obisk in po opravkih.
Rojaki se vračajo v domovino, hodi-
V stari kraj:—Ako ste Vi med onimi, ki so namenjeni v stari kraj to pomlad, tedaj je v Vašo korist, da potujete "skozi " tvrdko ZAKRAJSEK & ČEŠARK v New Yorku, ki je znana po svoji točni in solidn i postrežbi in katero Vam priporočajo oni števibii rojaki, ki so do seeluj skozi njo potovali.
Iz starega kraj a:—Po 1., julij u 1.1. bo zopet prišlo 6426 Jugoslovanoh v Ameriko. Ako ste Vi namenjeni d6biti kako o sebo iz starega kraja, tedaj je najbolje, ako poverite vse posle, ki so s tem v zvezi, tvrdki ZAKRAJŠEK & ČEŠARK v New Yorku. Ona Vam bo daEa vse informacije, izdelala potrebne izja.ve, prodala karto, oziroma poslala denar za karto, ter bo nudila Vašemu potniku svojo pomoč ob prihodu v New York.
•
Pošiljanje denarja:—Tvrdka ZAKRAJŠEK & ČEŠARK ima svoje lastne direktne zveze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in je zato v stanu biti rojakom na službo pri pošiljanju denarja. Njene pošiljatve pridejo točno na> zadnjo pošto ter so izplačane hitro brez vsakega odbitka. Ne pozabite tega, kadar pošiljate denar v stari kraj.
Za naelaljna pojasnila se obrnite na
SLOVENSKO BANKO
ZAKRAJSEK & ČESARK
70—9th Ave.
New York, N. Y.
Smešnice.
Zadovoljen obsojenec.
Odvetnik: "Zal mi je, da nisem mogel kaj več za vas storiti.7»	j i i
Obsojenec: "Vso je dobro. 5 let ječ# za ta prestopek je popolnoma dovolj."
Ni čuda!
Pravijo, da se prvi predsednik Združenih držav George Washington ni nikdar lagal v svojem življenju. Ni čuda: AVashington je bil brez otrok, ni plačeval še nobenega dohodninskega davka, se ni vozil z avtomobilom, ni igral "golfa", ni mu bilo treba plačevati zdravniških računov za "recepte" in ker je bil edini predsedniški kandidat.
. Otroška naivnost.
Mali Peterček je suval in v-j)il na svojim domačim zajcem: "Koliko je tri in tri?"
Oče (Peterčku)"Ne muči tako male živali; »zajček ti ne bo odgovoril."
Peterček: "Potem nam u čitelj v šoli ni resnice povedal Baš včeraj je trdil, da se domači zajci hitro množijo; no ta moj zajček pa še seštevati ne zna!"
Meso je meso.
Berač: "Vaš pes mi jc pravkar popadel za hlače, n griznil v stegno in odtrgal kos fclegna."
Gospodinja: "Prav da st( mi to povedali, ker sem mr ravno ho.tela dati nekaj mesa za kosilo."
Tako je! .
Pastor svoji ženi: "Ka, meniš, ali je moja prva pridi ga na vernike naredila poseben vtis?"
Žena': "Menda že, ker se* vsi kimali med pridigo?"
Sveža jajca.
Groceri.jski učenec gospodarju: "Ali naj naročim tu di kaj svežih jajec?
Trgovec: "Ne. — Istih i mamo toliko v kleti, da bodi trajala najmanj še za 3 mese ce."	. .
^vojašnici.
Rekrut: "Gospod nared nik, dajte mi kakega pohlevnega in krotkega konja."
Narednik: "Ste li že vaje ni jahanja?"
Rekrut: "Se nikdar nisen jahal v svojem življenju.".
Narednik: "Vzemi toret tegale konja, ta še tudi ni iz vožban v tem; se bosita pa sku paj učila.'.'
Iz otroških ust.
Mlada Marica: "Mama, a li je tudi našo malo Anicf štorklja iz nebes prinesla?/'
Mati: "Da."
Mantica: "Kajne, tam ne marajo tak oh kričačev?"
Tudi nekaj uradnega.
Davčni uradnik: "Ali je vaša izakonska ločitev tudi u-radno potrjena?"
Ločena žena: "No vem. Pač pa vsikdar, ko se moj bivši mož v hiši zglasi, — pokličemo kakega policaja, da ga tira iz liiše. To je menda tudi u-radna stvar?"
Slab zagovor.
Sodnik (motoristu).: "$50.-00 globe, ker ste na cesti nekega policaja podrli na tla.'*
Obtoženec: "Gospod sodnik, jaz nisem znal, da je bil to baš policaj."	• : ,
Ribniška.
Rilmičlan vpraša gospoda:
"Gospud, ali so tudi na zvej-zdah najet"
Gospod: "tudi". Kaj pa na mejscu?" Gospod: "Tudi". "Ivulku pa jili jc?" Gospod: "Okrog 2 milijona". Ribiiivan: "Prtetu se moraju drejnjat, kedar je prvi krajec."
TO IN ONO.
Leta 1920 je štelo mesto Chicago 2,701,705 prebivallcev, živetih v 335,777 stanovanjih; skupno število družin je znašalo 623,912.
Mesto New York je štelo leta 1860 — 1,174,779 prebivalcev;
>0 let kasneje (1920) pa 5,6^0,-048. '
. • . . m . .; y
Časovna razlika med Dunajem in New Yorkom zna£a za jelih 6 ur. Ko n. pr. Newyorgani opoldne obedujejo, sede L>unajčani ob 6. že pri večerji. £o bije v New Yorku ura 12. .poldne) je v Chicagu šele 11, / Denver, Colo 10, v Saai Fran. nsco, Cal. pa 9.
i * • (
Sedanji minister Združenih
iržav za kraljevino S. H. S. je
H. Percival Dodge, iz Mass. Svoj urad ima v Bel gradu. m
1922 je bilo v Združe-lih državah $8,278,602^11 dolarja v prometu, kar znaša $9.87 na vsako posamezno o-
^bo«	... iMŠjMl
\ . i
Država Texas ima največ železnic; dolžina istih znaša 16,124,98 milj. Tej sledi jlrža-/a Illinois z 12,188.49 miljami; ženila. pa z 11,550,57.
V	^druženil; državah je naj-/eč telefonsikih naprav. Znana iell Telephone družba je šte-a lansko leto 5,914,155 lastnih .elef. postaj, drugih (ž njo v sveži) pa 4,466,064, torej skupaj 13,380,219. Uslužbencev je stella 224,288; skupna dolžina elef. omrežja znaša 27,819,821 nilj. Sleherni dan je v Združenih državah nad 35 milijonov telefoniral li pogovorov.
Leta 1920 se je v Združe-lih državah ukvarjalo s polje-lelstvom 31,614,269 oseb, ali J9.9 odst. izmed celokupnega števila prebivalstva. Skupna /rednost vseli farm je znašala ■koro 5o milijard dol., gospo-larskih poslopij 11 in pol inil-jard dol., strojev in raznega >rodja 3 in pol milijarde dol., sivine 8 milij. dol. Iz Avstrije emkaj priseljenih je bilo lan-ko leto v Združ. drž. 30,172 armarjev.
V	naši deželi je 254 rovov rdega premoga in 6636 mehkega. Skupno število premo-^arjev se računa na 700,000, >rodukcijo premoga pa nad
x>ldrugo milijardo dol. •
Noblovo nagrado za 1. 1922 io dobili sledeči: Neils Bolir (Danec) za fiziko, F. W. Aston (Anglež) za kemijo in J. Be-lavente (Španec) za literaturo.
< i ' V.
Leta 1920 jo obiskavalo v 5ed. državah 28,264,686 itčen-jev razne ljudske in višje šole er univerze. V ljudskih šolah je bilo 679,274 učiteljev in uči-eljic, ki so prejeli 596 milij. lok letne plače.
Pozor rojaki, ki imate avstrijsko vojno posojilo!
Vsi oni rojaki, ki imajo obveznice avstrijskega vojnega posojila, naj jih izroče temu ali onemu * jugoslovanskemu konzulatu v Združenih državah. To morajo storiti najkasneje do 30. t. m. Obveznice, ki bodo dospele na konzulat po 30. aprilu, bodo izgubile vsako vrednost. Vsak, kdor misli dobiti kak denar nazaj, naj ^e oglasi pismeno ali ustmenu do 30. aprila na tem ali onem naslednjih konzulatov:
Consulate^General' of Serbs, Croats and Slovenes, 443 W. 22. St. New York, N. Y.
Consulate General of Serbs, Croatd and Slovenes, 936 N. Michigan Ave., Chicago, 111.
Consulate .of the Serbs, Croats and Slovenes, 244 Kearnev St., San Francisco, Calif.
PROTI ZLORABI POŠTNEGA POVZETJA.
Glasom naredbe gcneralne-
v	^ v	V
ga poštarja noče postna upra va dajati potulio oiiiim posameznikom in tvlvlkam, ki zlorabljajo privilegij poštnega .(C. O. D.) na pakete (parcel post,) smatrajoč poštno upravo za svojega pobiralnega a-genta.
Posebno ne bo dovoljeno tvrdkam, da bi poslale pakete C. O. D. doglednim kupcem, a-ko niso dobile formalnega poročila od svojih odjemalcev.
Zloraba poštne uprave s strani tvrdk, katere pošiljajo po poštnem povzetju blago, ki ni bilo naročeno ali o katerem naslovnik nič ne ve, utegne se smatrati kot poskus goljufije in kršitev zakona.
Mr. Vremšak ni mogel prevzeti predsedništva vsled ogromnega organizacijskega dela zunaj tovarne in mu sploh ni mogoče opravljati predsedniški posel, dokler je na potovanju za korporacijo. Ako-ravno so ga silili, da naj prevzame predsedništvo, jim je pa dokazal, da je potrebno biti predsedniku vedno v veliki tovarni in uradih korporacije, kar on ne more vršiti dokler je zunaj, je pa obljubil, da kakor hitro dovrši vse potrebno delo zunaj, sprejme zopet staro mesto predsednika pri korpora-ciji. Za sedaj je bil izvoljen za podpredsednika in za ravnatelja distribucije. Finančno poročilo kaze, da je Adria Motor Car Corp. v zdn^-em finančnem položaju. Naročila za antomobile prihajajo dnev-de v kratkem času vposlilo večje število Slovencev v podjetno, ter se pričakuje, da se boju, na katerega smo lahko vsi ponosni.
— Čedno mestne j^licaje i majo v slavnem mestu Chica go. Zadnji teden jih je polic komisar iz službe spodil se dem: 2 vsled zanemarjenosti službe, 3 vsled pijanosti, 2 pa vsled tatvine. Med slednjima je bil tudi policaj \Vm. Car-modv, ki je dne 20. febr. nekega šoferja oropal za $25. Eden izmed malomarnih policajev je namesto, da bi stražil pred nekim večjim hotelom, mii*no in sladko spal na postelji v hotelu. .
• NAJVEČJA IN EDINA SLOV. TRGOVINA IN AGENTURA za celo Ameriko xa najboljše vrste starokrajske kose, struske motike in drugo orodje.
Cene so: Motike, ročno kovane po $1.50,J
večje po ___________________$1.75
Kakor hitro pričnete rabiti enkrat te Struške motike ne bodete več nikoli rabili ameriških motik.
Močne fabriške motike po__$1.25
Kose najmočnejše in najboljše, troje vrste takozvane Turške, Balkan in "Mouldouke", dolge 25, 26, 28, 30, 32 in 34 palcev z
močno rinko in ključem......$2.50
Kose takozvane 'Poleranke' $2.00
malo ožje po ______________$1.50
.Kosišča na Kranjskem delana
po __________________________$1.75,
močnejša za veliko koso po $2.®0 Klepanje troje vrste
po...........$1.00, $1.50 in $2.00
Ribežni za repo ribat po______________——____—----------------------------------$1.25
Plankače, ročno kovane na Kranjskem za tesati ---------------------- $6.50
Brusi izbrani najboljše vrste posebno veliki po 50c, drugi črni po 75c
OselnikL plehnati po 50c, leseni po__________________________l75c
Srpi veliki za klepat po__________________________'-------------$1.00
Serpice (pralce) za pleti po___________________________________________75c
Vse to blago je že precej dobro poznano med rojaki po vsi Ameriki. Pošljite denar ali poštno nakaznico z naročnino takoj, poštnino plačamo mi.	Naslov napišite samo:
STEPHEN STONICH, CHISHOLM, MINN.
Pridite osebno ali pa pišite po naš cenik, krasnih vsakovrstnih LUBASOVIH HARMONIK, kakor tudi veliko drugih lepih stvari iz stare domovine.
PLAČE NAŠIH DRŽAVNIH URADNIKOV.
Predsednik Združ. držav dobiva na leto $75,000. Podpredsednik $12,000.
Vsak član vladnega kabineta po $12,000.
Privatni tajnik predsednika $7,500.
Uradniki državnega department a od $3500 do $7500.
Uradniki zakladniškega de-partmenta od $2500 do $10,000.
Uradniki vojnega depart-aienta od $2500 do $10,000.
Uradniki justičnega depart-menta od $2750 do $10,000. Uradniki poštnega departmen-ta od $2500 do $5000;
Uradniki mornaričnega de-partmenta od $3000 do $8000.
Uradniki dep. notranjih zadev od $2000 do $5000.
Uradniki poljedeMcega dep. od $2000 do $6500.
Uradniki trgovinskega dep. od $2500 do $6000.
Uradniki delavskega dep. od $3000. do $5000.
Člani zveznega nadsodišča dobivajo po $14,500 letne plače, predsednik istega ( W. H. Taft) pa $15,000.
POROČILO ADRIA MOTOR CAR KORPORACIJE.
Batavija, N. Y. Na redni letni seji delničarjev "Adria" korporacije, sta bila izvoljena dva nova odbornika Slovenca: Anton Krzich, R. D. I., Chcrrv Valev, X. Y. in Frank Ratajc, Foresit Citv, Pa. Tako so sedaj trije SLOVENCI v odboru.
Uradniki za leto 1923 so sledeči : t
Predsednik George B. Churchill, Bahavi a, N. Y.
Pfxlfredsednik Louis F. Vremšak, Batavia, X. Y. (Slovenec.)
Di *ugi podpredsednik Frank , W. Kehl, Buffalo, X. Y.
Tretji podpredsednik M. E. Cro\\ e, Buffalo, X. Y.
Blagajnik: Fred C. Cleesat-tel, Buffalo, X. Y.
Tajnik: G. M. S! G u v, Buffalo, N. Y.
Podtajnik: Addison J. Liles, Batavia; XT. Y.
Direktorji so: Anton Kr-žič, Slovenec, Frank Ratajc, Slovenec in N. K. Becker, Ut-tica, Xr. Y.
LUCKY
STRIKE
CIGAR ETTE,
Najboljše Cigarete
ZAVRATN1CA ZASTONJ!
ZASTOR, NAMIZVl PRT.
ZASTONJ zlata (pozlačena), krasna dragocena ovratnica, vsaki ženski, ki pri nas naroči krasne, nove zastorje za okna in en namizni prhali oni, ki jih za nakup priporoča svojim sosedam. Mi smo prepričani, da bo marsikdo vprašal za naš naslov. Hišne gospodinje! Ne prezrite naših novih zastorjev, katere smo baš iz tovarne prejeli. Izdelani so v različnih obrisfh iz trpežnega najfinejšega blaga, da vas bodo dolgo časa trajali. Velikosti so take, da zadostujejo za eno veliko okno. Ko ta zastor obesite, se vam nudi lep pogled na okno od zgorej do tal; zastor je namreč tako umetniško izdelan, da se vsakemu dopade. Težko ga je natančno opisati če ga z lastnimi očmi ne opazujete. Ti zastorji so pravi kras v sobi. S prva se je te zastorje drago prodajao, ker so jih naročevali le bogatini. Ker pa hočemo, da pridejo ti zastorji tudi med širšo javnost, smo določili samo za nekaj časa veliko razprodajo in nizko ceno, da si jih lahko vsakdo omisli. Mi vam dopošljemo lepe zastorje za dva okna, dalje krasen namizni prt, močan, bele barve lepo obrobljen, za široko, ali okroglo mizo. Vse to vam pošljemo za malo svoto $5.75; poleg tega pa še zastonj eno dragoceno zavratnico za ženske. Samo za en zastor, ali namizni prt morate drugje plačati več, kot mi za vse skupaj računamo. Dajte nam pomagati, da se bodo tudi drugi o tej izborni priliki prepričali. Pišite nam še danes in pošljite 25c za odpremne stroške; ostanek boste plačali, ko dospe blago na vaš dom. Ta velika razprodaja traja samo malo časa. Piite nam še danes. Naročniki v Kanadi in Mehiki nam morajo denar vnaprej poslati, kakor to ameriška poštna oblast določa.
WALTERS SPECIALTV CO.
1217 No. Paulina St	Dept. 320.	Chicago, 111.
anchor
Ali pridejo vaši rojaki v Ameriko?
Konzul Združenih držav amer. v Zagrebu sedaj sprejema prošnje za potne liste (pose) in vizume za kvoto tekočega leta. CUNARDOVA plovit-ba je nnjbrža na svetu. Potnikom z Cunard tiketi ni treba čakati na pa-robrod, ker Cunardov parnik odpluje vsakih par <!ni.
Cunard Line je naredila uredbe v Jugoslaviji, da pomaga potnikom s svojimi uslužbenci, čuvajoči jfh tako vsakih neprilik i stroškov, ker jih vzame direktno na parnik. Vsa ta postrežba je brezplačna.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na kakega našega agenta ali na CUNARD, LINE 140 N. Dearborn St^.
Chicago, IIL
IMAM NA ZALOGI PRAVE LUBASOVE HARMONIKE
tri in štirivretne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene, nemške ali kranjske, pa tudi chromatične z 12 basi; ter kovčeke za harmonike. Nadalje imam v zalogi* tudi prave STAROKRAJSKE KOSE '
kovane na roko, iz svetovnoznane tovarne SENSENWERK-KREN-HOP iz Štajerskega, v dolgosti od 25 do 33 inčev, kakor tudi klepalno orodje in brusilne kamne f>o sledečih cenah:
Posamezna kosa ...........................................$1.50 .
Šest kos skupaj ali več" po .................................$1.23
Klepalno orodje, dvoje vrste, garnitura .....................$1.00
BERGAMO brusilni kamni, dva kamna................>.....$0.40
Srpi za klepat ............................................$0.75
Pri teh cenah je všteta tudi že poštnina; z naročilom vred je po-' slati tudi denar vnaprej. Radi kos vprašajte rojake, ki so jih že naročili od mene.
ALOIS SKULJ,	<'<• •
323 Epsilon Plače	Brooklyn, N. Y.
ri. ■	~	.......- ;ri.l
ZASTONJ
Vsakdo lahko dobi zastonj ta krasen set srebr-nine, 26 kosov, priitno Rogers srebro, sestoječ iz 6 nožev, 6 velikih in 6 malih žlic, 1 zajemnice za sladkor in 1 noža za maslo.
Nikdar se vam ne bo nudila taka prilika, da dobite zastonj ta srebrni set. Vsaka ženska, hči ali moški ga lahko dob'- NE DA BI BILO
TREBA POSLATI KAK CENT. Vse kar zahtevamo od vas je, da uvedete pri svojih prijateljih naš prodajni cenik predmetov za darila in zabave. Nekaj kar lahko vsakdo stori, ker ni treba izvedenosti.	__
imamo na tisoče teh srebrnih setov, da jih damo ZASTONJ. Bodite prvi v vašem mestu, da si enega nabavite. Mi smo dali že na tisoče teh srebrnih setov. Mi hočemo dati tudi vam enegl. Ne mudite se. Izpolnite ta kupon in ga takoj, pošljite.
HOME SUPPLY CQ.
Dept. 77 , . 131 Duane St., New York City
HOME SUPPLV CO.,
Dept. 77 — 131 Duane St., New York City. •
Pošljite mi vašo ponudbo za brezplačni srebrni set.
•'• ' •• V l^!" i l" >'t
D * ' ' ' ' 7 *	' 's
Izurjenost in varčevanje.
Izurjen delavec ni samo v obče učinkovit pri svojem delu, ampak pazi tudi na to, kako svoj težko prisluženi denar obrača.
Hranilni račun v naši ban-I ki Vam bo pripomogel ugla-d i ti pot k bodočemu uspehu in napredku.
Mi nudimo našim vložnikom in odjemalcem vedno skrajno uljudno postrežbo.
V najem oddajemo varno-' 51n< skrinjice za depozite po 25c na racscc in višje.
JOLIET NATIONAL BANK
Ustanovljena L 1891. Članica Federalnega rezervnega sistema.
Uradniki:
Robt. ,T. Kc!!y,načelnik odbora ravnateljev; Wm. Redmond, predsednik; P. F. McManus, podpredsednik; Chas. G. Pearce, blagajnik; , Joseph Dunda, pomožni blagajnik; M. J. Murphy, zaupni uradnik


OTOK ZAKLADOV
Aaglsiko spisal R. L. Stevenson. Poalovenil J. M.
(Nadaljevanje.)
"Oj, kaiko imemjfrno staro morsko tele sem!" je dejal na vsezadnje ter si brisal svoja li ca. "Ti in jaz se bova dobro razumela, Jakec. Sedaj pa se pripravi na pot. Tako ne pojde. Dolžnost je dolžnost tovariš. Jaz denem na glavo svoj stari trioglati klobuk in pojdem s teboj h kapitanu Tre-lawneyu, da mu- sporočim ta dogodek. Kajti vedi, mladi Hawkins, stvar je resna, in ni ti ti niti jaz i&e nisva obnašala tako, da bi se mogla drzniti zahtevati za upanja. Ti tudi nje, praviš; nisi razumen — no-imlen izmed naju ni. Vendar, preklicano, to je bila slaba šala z mojo ceho!"
In zopet se je začel smejati in sicer tako prisrčno, da sem se zopet čutil primoranega pridružiti se njegovemu veselju, četudi nisem razumel šale v rtjogovem smislu.
Na najinem malem izpreho-du po obrežju mi je bil zelo zanimiv družabnik; pripovedoval mi je o ladjah, mimo katerih sva prišla, o nosilni moči in narodnosti, tolmačil .delo, ki se je na njih vršilo — kako je ena izlagala, druga nalagala blago in se tretja pripravljala na pot; vmes pa je vpletal majhne pripovedke o ladjah in mornarjih, ali pa ponavljal kak mornanski izraz toliko časa, dokler se ga nisem popolnoma naučil. Začel sem spoznavati, da je bil eden najboljših mornarjev.
Ko sva dospela do krčme, sta mirovaji sodnik in dr. Li-vosey sedela skupaj in ravno z zdravico izpila svoje pivo, predno sta se namenila oditi ogledat si ladjo.
Dolgi John je povedal celo zgodbo od začetka do konca Izelo duhovito in popolnoma resnično. "Takose je zgodilo, ali me, Jakec?" je ponavljal in jaz sem vedno le pritrjeval.
Obadva gospoda sta obžalovala, da je Črni pes utekel; vsi pa smo bili v tem edini, da se ničesar ne ukrene, in ko sta o-nadva še čestitala Dolgemu Johnu, ae je poprijel berglje in odšel.
"Vsi morr|aiji ma krov danes popoldne ob štirih!" je za-klical sodnik za njim.
"Dobro, gospod", je odgovoril kuhar v hodniku.
"No, sodnik" je dejal dr. Livesev, "kakor navadno, jaz ne zaupam dosti vašim odkrit-i jem; toliko pa rečem, ta-le John Silver mi ugaja."
"Ta človek je pravi biser", je rekel sodnik.
"Sedaj pa", je pristavil sodnik, "Jakec naj gre z nami na ladjo, kaj ne?"
"Gotovo da", odvrne sod-mik. "Vzemi svoj klobuk, Hawkiins, potem pojdemo pogledat ladjo."
IX. POGLAVJE.
Orožje in smodnik.
Hispaniola je ležala nekaj daleč zunaj in mi smo šli pod ladjinimi glavami iin okoli zadnjega dela mnogo drugih ladij in njihove vrvi so včasih škripale globoko pod nami, v-čaisih se pa zibale visoko nad nami. Naposled smo dospeli do ladje, kjer nas je sprejel bi pcfcJdravil, ko smo stopili na krov, podčastnik Mr. Arrow, mjav, (Star mornar, z uhani v ušesih in škilečih oči. On in mirovni sodnik sta bila velika prijatelja, vendar sem kmalu opazil, da ni bilO tako med Mr. Trelawneyem in kapitanom.
Poslednji je bil mož špicas-tega obraza in zdelo se mi je, da je jezen na vse na krovu; in res Smo kmalu izvedeli vzrok; kajti komaj smo prišli, doli v
kabino, je za nami prišel ne mornar:
"Kapitan Smolett, gospod želi z vami govoriti."
" Kapitamu sem vedno na razpolago. Povej mu, naj v-strjpi", je rekel mirovni sodnik.
Kapitan, ki je bil takoj za mornarjem, je nemudoma vstopil in (zaprl vrata za seboj.
"No, kapitan Smolett, kaj mi imate povedati ? Vso dobro, upam; vise v redu in pripravljeno?"
"Dovolite, gospod", je rekel kapitan," bolje je, da govorim odkrito, tudi če bi vas s tem razžalil. Meni ne ugaja to slepo -mišenje; meni ti možje miso všeč; meni ne,ugaja moj podčastnik. To je na kratko vse."
"Morebiti, gospod, vam tudi ladja ne ugaja?" je vpra šal sodnik zelo jezno, kakor sem opazil.
O tem ne morem ničesar reci, gospod, ker je še nisem preskusil", je rekel kapitan.
Zdi še mi pa, da je ladja do-t>ra; več ne morem reči."
"Morda vam tudi vaš gospodar ne ugaja?" pravi sodnik.
Toda tukaj mu je dr. Live-sey prcstrigel besedo.
"Počakajte malo", je dejal, "počakajte malo. S takim vprašanjem no dosežete drugega kakor zlovoljnost. Kapitan jo povedal preveč ali pa je povedal premalo, in pravico i-maaji, da zahtevam pojasnila njegovih besed. Vam ne u-gaja slepomišljenje, kakor ste se izrazili. No, 'kaj naj bo to?"
"Sprejet sem bil v službo, gospod, z zapečatenimi pove-ji, kakor mi pravimo, da vodim to ladjo za vas gospode, iamor mi ukažete", je rekel apitan. " Do semkaj vse dobro. Sedaj sem se pa prepričal, tla ve vsak preprost mornar več o tem nego jaz. Kaj takega vendar ne n^rem odobravati in vi tudi ne!"
Ne", je rekel dr. Livesey, 'jaz tudi ne".
"Dalje", je rekel kapitan, 'zvedel (sem, da gremo iskat zakladov — cul sem od svojih astnih mornarjev, pomnite to. No, zaklad je kočljiva sftvar; meni potovanja za zakladi pod nobenimi pogoji niso po godu; ne ugajajo mi pa niti najmanj, če so skrivnostna in če je, pro--jim oproščenja, Mr. Trelaw-ney, |S(kri\-nost povedana papigi."
"Silver je papiga!" jo v-prašal sodnik.
"To se le tako pravi", je rekel kapitan. "Žlobudra je. Moje mnenje je, da nobeden izmed vaju, gospoda, ne ve, kaj vaju čaka; toda jaz vama povem, kar jaz mislim o tem: življenje aLi smrt, pa nevarna
vožnja. "To
l
je vse lepo jasno, in smean reči, tudi prav resnično", je odvrnil dr. Livesey> "Mi prevzamemo vso odgovornost; vendar tako nevedni pa Vseeno nismo, kakor vi mislite o nas. Dalje pravite, da vam ne ugaja moštvo. Ali rpso dobri mornarji?"
"Meni ne ugajajo",,je odvrnil kapitan Smolett. "In mislim, da bi se morala meni poverili izbira mojih mornarjev."
"Morebiti bi se morala", je odgovoril izd ravnik. "Moi prijatelj bi vas morebiti moral yzeti s seboj; vendar se to, a-ko se sme govoriti o tem, ni zgodilo namenom^. In Mr. Arro\v vam ne ugaja?"
"Ne, gospod. Mogoče je dober mornar; pa on je preveč domač z mornarji, da bi mogel biti dober častnik. Pod-Č8i jtjnik mora nekoliko nase
gledati — in ne sme piti z možmi pred jamboro (z mornarji)."
"Vi hočete reči, da pije", se je razjezil sodnik.
"Ne, gospod", je odgovoril kapitan, "samo, da je pre-domač ž njimi."
"Dobro sedaj, ii* kaj je s celo to stvarjo, kapitan?" je izprašal zdravnik. "Povejte i Lani, č esa želijte."
"Dobro, gcfcpodje, ali ste odločeni kreniti na to potovanje?"
"Na vsak način", je odgovoril sodnik.
"Prav", je rekel kapitan. "Ker ste me zelo potrpežljivo' poslušali, ko sem povedal stvari, katerih ne morem dokazati, poslušajte še nekoliko besedi. Oni s(f dali smodnik in orožje sprednje prostore. Izvrstne prostore imate poti kabino; zakaj jih ne bi znesli tja?—prva točka. Dalje: privedli ste ; seboj šjt'iri svojih lastnih lju-li od doma, in pravijo mi, da Odgovprem sem za varnost la-
kdo ima ta zemljevid; vendar zahtevam, da 9e skriva oelo pred menoj in Mr.. Arrowom. Drugače Sem vas primoran prositi, da me odpustite iz službe."
"Vidim", je rekel zdravnik, "da vi želite, da mi prikrivamo to stvar in naredimo trdnjavico na zadnjem delu ladje, v kateri nastanimo može mojega prijatelja in jih preskarbi-mo z vsem orožjem in iSmodni-ktun na ladji. Z drugimi besedami, vi se bojite upora."
"Gospod", je rekel kapitan Smolett, 44ne da bi imel namena žaliti vas moram reči, da vam odrekam vsako pravico polagati besede v moja usta. Noben kajpitaai, golapod, ne sme odriniti n/a morje, ako bi imel dovolj vzroka trditi kaj takega. Kar se tiče Mr. Arrowa, mislim, da je skozi in .skozi poštenjak; ravno Itako je z nekaterimi možmi; vsi pa utegnejo biti to, za kar jih jaz smatram.
te jih nastanili spredaj. Za-caj se jim me dajo prostori tu-'caj poloff kabine? — druga toka."
"Še kaj drugega?" je vprašal Mr. Trelawney:
"Še eno", je dejal kapitani. 'Preveč se je že klepetalo do •oda j.''
"Veliko preveč!" je pritrdil idravnik.
'Povem vam, kar sem slikal sam", je nadaljeval kapi-an Smolett; "namreč, da ima-e zemljevid nekega otoka; da e nahajajo na zemljevidu kri-i, ki kažejo, kje se nahaja za-:lad zakopan; da leži ta otok -" in pri tem je natančno podla! njegovo zemljepisno dolino ici širino. "Nikdar nisem živi duši po-edal tega!" je za vpil sodnik. "Mornarji vedo o tem, gos->od", jo odvrnil kapitan.
"Livesev, to ste morali bitij
vi ali pa Hawkinfc", jo rodnik.
"Ni mnogo na tem, kdo je ^il", je odvrnil zdravnik. In jaz sem opazil, da so niti on liti kapitan niista dosti ozira-a na poivedovanje Mr. Trela-vneva. In .tudi jaz so nisem, cajti bil je prevelika klepetu-ja; vendar mislim, da je bil v tem slučaju nedolžen in da nik-lo ni izdal lege otoka.
"Dobro, gospodje", je nada- vil. Ijeval kapitan, "ni mi znano,
X-.	_______________
dje in življenje vsakega moža na njenem krovu. Opazil sem, da se godo rta ladji stvari, ki po mojih mislili niso popolnoma prave. In prosim vas radi tegax da ukrenete gotove varnostne odredbe, ali mi pa dovolite, da odložim svoje lheisto. To je vse."
"Kapitan Smolett", je začel zdravnik in se nasmejal, "ali ste kedaj čuli basen o gori in miši? Oprostili mi boste, da rečem, vendar vi me spominjate na to basen. Ko ste stopili sem notri, stavim svojo lasuljo, da da ste imeli v mislih več kakor to."
"Zdravnik", je dejal kapitan, "vi sto premeteni. Ko som stopil sem notri, som bil prepričan, da mo boste odpustili. Nisem mislil, da bi Mr. Trelawney poslušal tudi eno •.samao besedo."
In bi je tudi ne", je zakri-
vpil čal mirovni sodnik. "Ako bi Ltyeseya ne bilo tukaj, bi vas bil poslal k zlodeju. Ker pa je on tukaj, sem vas poslušal. Storiti1 hočem, kakor želite, vendar iniam zdaj toliko slabše mnenje o vas."
"Kakor vam drago,- gospod", je rekel kapitan. "Prepričali se pa boste, da delam s/ojo dolžnolst."
S temi besedami se jo poslo-
(Dalje sledi).
25 DARIL ZASTONJ!
21 kamnov pozlačena ura stane $12.95
Velika ponudba za kratko dobo. Da dokažemo našo razprodajo pošljemo po pošti ali ekspresu PROSTO V PREGLEEI3 našo novo 21 kamnov pozlač#io uro, krasno izdelano, dvojno močno pokrovje, jamčena za 20 let, za ceno katero smo znižali na $12.95 in poleg tega damo še 25 daril ali nagrad popolnoma prosto. Verižica s priveskom, varnostno brivno britev, škodelico. ogledalo in glavnik, nov žepni godbeni instrument, ščetko, model 32 kalibra revolver, poljski dalno-glcd, ponarejeno zapestno uro, pisalno pero, pipo, žepni nož, zapestnico, malo banko z uro, kravatno iglo, zapestne gumbe, gumbe za ovratnik, privesek in rinko. Ako se hočete poslužiti te ponudbe, tedaj iz-režite.ta oglas in ga nam pošljite, prileženo 20 centov (v srebru ali znamke) v dokaz, da res nameravate kupiti. Ostalo svoto pa plačate potem kadar se vam prinese blago na vaš dom. Mi jamčimo zadovoljstvo ali pa vrnemo denar.....Pošljite naročilo takoj na sledeči naslov:
UNION MAIL ORDER Co., 629 Eight Ave., Dept. 85, Milwauke«,Wis.
D»
POLETJE
donas* nove dne? in nove potrebe. Vaši v domo\ini, ki potrebujejo denarno podporo za obdelovanje zemlje in druge domače potrebe, ki v tem času zahtevajo Vašo pomoč, bodo^ to pomoč najprej in najtočnejse prejeli,
ako se za Vaše denarne pošiljatve poslužite naše tvrdke.
***
Ne držite svojih prihrankov mrtvih! Dajte jim življenje; vložite jih pri nas na
SPECIAL INTEREST ACCOUNT.
Za potovanje in dobavo Vaših iz domovine se morete obrniti na nas v popolnem zaupanju in dobili boste vsa navodila brezplačno.
FRANK SAKSER STATfc BANK
82 Cortlandt St.	••	New York, N. Y.
Glavno zastopstvo Jadranske Banke.
NAJPOTREBNEJŠA ZA VSAKEGA NAŠEGA ČLOVEKA V AMERIKI
Uredil: Ivan Mladineo.
Vsebuje 32(1 strani^ raznovrstnega in najkoristnejšega čtiva od trajne vrednosti s krasno naslovno platnico v barval* Vsebina:
Str.
Uvod, »glasi itd------r— 8
Koledarski del ------21
Naša zemeljska krog-
Zdruiene države „ Najvažnejši zakoni
Zdravstvo ---------
Naše življenje v
Ameriki --------
Naš stari kraj----
Povesti
____12
___80
_118
____ 18
___38
___38
_^ ______ 12
Knjiga vsebuje na tisoče raznih praktičnih, vsakdanjih navodil in nasvetov za vsakega delavca in priseljenca.
Vlada Združenih držav je odobrila in priporočila ALMANAK "AMERIKA" pa ne bi smelo biti naše organizacije, društa, ni poedinca brez te priročne in posvetovalne knjige.
Vsa naročila sprejema: Almanak "Amerika"	2434 Grove Street	Brookljm, N. Y.
GENA $1.00.
DARILA V. STARO DOMOVINO.
Pošiljamo denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Vsako denarno pošiljatev prinese v stari domovine pis-monoša prav na dom prejemnika, ki mora pobotnico lastnoročno podpisati. Isto pobotnico dobimo potem mi v dokaz, da je bil denar prejet.
Pri večjih vsotah na več tisočev kron ali dinarjev, damo posebno znižano ceno. Pišite nam predno pošljete večje vsote.
Ker se cene kron in dinarjev gostoma menjajo, zato pošljemo po ceni istega dne ko smo pošiljatev .prejeli.
Danes pošljemo: 125 din— 500 kron za $ 1.75 50 lir za $2.90 500 din—2000 kron za $ 645. 100 lir za $5.50 Vsaka pošiljatev je zajamčena, da denar ne bo izgubljen.
AMERIKANSKI SLOVENEC, bančni oddelek, 1006 N. Chicago St.	Joliet, Illinois.
Važno in koristno!
V vašo lastno korist vas opozarjamo na sledečo važ-♦ .
no stvar:
Ali ni boljše imeti denar tudi varno naložen po 5 odstot., 5*4 odstot.. G odstot. in še več odstot. obresti, kakor samo po 3 odstot. ali 4 odstot.? Razlika pri tem na leto je velika. Ako imate torej le par sto dol. društvenega denarja na razpolago, naložite ga v zanesljive mestne, okrajne ali državne bonde, ki Vam donašajo več obresti. V slučaju nujnosti, bonde lahko vedno prodate.
Mi imamo na prodaj raznovrstne bonde in vrednostne papirje. Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. Jednota, smo tej podporni organizaciji mi prodali. Delujemo pošteno in solidno. Pišite nam v slovenskem jeziku za pojasnilo.
A. C. ALLYN & Co.
71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL.
Established 1857
CE POŠILJATE DENAR V STARO DOMOVINO,
ne pozabite vprašati v naši banki za cene razne* tuje valute. Mi smo ravno v tem oziru dosegli posebnost, da lahko računamo tujo denarno vrednost po najnižjem kurzu. Mi smo namreč v trgovski zvezi z raznimi denarnimi zavodi v Evropi in to nam omogočuje muditi vam vedno najnižjo ceno.
Pridite k nam; vprašajte za cene. S tem vam bomo prihranili denar.
FIRST NATIONAL BANK Joliet, m.
Premoženje te banke znaša $12,000,000.