Prvi slovenski dnevnik v Zjcdinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda .List Slovenskih delavcev v o4meriki The »first Slovenic Daily* in the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays. RLEFON PISARNE: 1279 RECTOS. Entered mm fteoend-Claaa Matter, September, 21, 1903, a* the Post Office at New York, N. Y-, wider the Act of Congres of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOB NO. 146. — &TEV. 146. NEW YORK, MONDAY, JUNE 22, 1908. — PONEDELJEK, 22. ROŽNIKA, 1908. VOLUME XVL — LETNIK XVL -Viharji in nevihte v New Yorku in Penna. V OBEH DRŽAVAH SO NAPRAVILE NEVIHTE VELIKANSKO ŠKODO. V GORENJEM N. YORKU. V Buffalo, N. Y.. so imeli povodenj; več ljudi je ranjenih; žrtve strele. NA JUGU IN ZAPADU. Buffalo. N. Y., 21. junija. V petek večer je tukaj divjal grozen vihar, ki je napravil povsodi veliko škodo. Voda je preplavila ulice, kajti kanali je niso zamogli dovolj hitro požirati. Število podrtih dreves je izredno veliko. Trije dečki in nek gasilec so bili ranjeni s padajočimi napisi tvrdk. V Oleanu je vihar pokončal telefonske naprave in elektrarno. V Bridgeburgu, Ont., je nevihta poškodovala novo parno žago in v Wellandu, Ont., je strela ubila 701etnega Andrew Hovreka. Rome, N. Y., 21. junija. V petek zvečer je tu divjal vihar. Strela je udarila v hotel Norton House kraj jezera Oneida. Hotel je zgorel. Pittsburg, Pa., 21. junija. Po vsej zapadnej Pennsylvania i, iztočne j Ohio in West Virginiji so napravile nevihte za $200,000 škode. Deset oaob je bilo ranjenih. Tudi v mestu je divjal vihar in gromelo je vso noč. V cirkusu Buffalo Billa je pri šlo skoro do panike, ker je vihar po drl del velikanskega šotora. V Derry je udarila strela v Potter hotel, ki je zelo poškodovan. V me stu Steubenville, Ohio, je strela ubila gospo George Callenderjevo. St. Louis, Mo., 21. junija. Voda reke Mississippi je dosegla svojo višino. Delavci so nosili vso noč vreče peska na jez, da tako obvarujejo East St. Louis, 111., pred po vodni jo Med Venice in reko je vsa pokrajina preplavljena. Salt Lake, Utah, 21. junija. Nasip pri Maladu, Idaho, se je včeraj podrl in voda je preplavila dolino. Za $50,000 goveje živine je utonilo. Prairie du Chien, Wis. 22. junija. Tukaj je včeraj divjal izreden vihar z dežjem in točo, ki je trajal 40 minut. Toča je daleč na okrog uničila vse. kar je bilo na polju. Veter je odnesel mnojzo streh raz hiše, izruval mnogo dreves in pokvaril mestno elektrarno. Na ulicah je ležala toča štiri palt-e visoko. Vihar je divjal 45 milj daleč in je na svojem potu vse opustošil. Tudi pri Dubuque je divjal vihar, ki je napravil mnogo škode. KITAJSKI BOJKOT. Japonska vlada je že uvidela, da se s Kitajci ni šaliti. San Francisco, Cal., 22. junija. So-chito Azano, predsednik Toyo Kishen Kaishe, ki je drugi najbogatejši člo-tek na Japonskem, je dospel semkaj, ker je namenjen potovati v New %York. Poročevalci raznih časopisov so gn vprašali o kitajskem bojkotu pr< ti japonskem blagu in on im je izjavil, da je japonska trgovina radi te~a bojkota izredno trpela. Vendar izraža nado, da bojkot ne bode dolgo trajal. Bojkot japonskej trgovini v tolikej meri škoduje, da je japonska vlada že pričela premišljevati kako bi storila, da bi Kitajskej opustila ono odškodnino, kojo bi morala Kitajska plačati Japonski radi znane afere Taitsu Maru. Ako se to zgodi, potem upa Japonska,- da bode bojkot končan. Wm. H. Taft doma. Sijajni sprejem. PREDSEDNIŠKI "IN PODPREDSEDNIŠKI KANDIDAT STA DOSPELA V TAFTOVO ROJSTNO MESTO CINCINNATI, O. Vse mesto je bilo na nogah, da pozdravi bodoča prva uradnika našega ljudstva. TAFTOV MANAGER. Cincinnati, O., 21. junija. Vojni tajnik Taft je dospel včeraj dopolud-ne semkaj in na kolodvoru ga je pozdravilo na tisoče prebivalcev tukajšnjega mesta. Prvi ki ga je v njegovem rojstnem mestu pozdravil, njegov brat Charles P. Taft in sicer kar najiskrenejše. Potem je dospel tudi podpredsedniški kandidat Sherman, kterega je tudi Taft pozdravil. Na kolodvoru je potem oba kandidata pozdravil posebni odbor trgovinske zbornice in za tem mayor na čelu odbora meščanov. Tem so sledili člani raznih republikanskih klubov, ki so dospeli s svojimi zastavami in priredili majhno parado. Vojni tajnik Taft, njegov brat, zastopnik Sherman in Myron T. Har-rick iz Clevelanda so se potem odpeljali v hišo Charles P. Tafta na Pike St. Ulice po kterih so se peljali, so bile polne ljudi in pri Taftovej hišici je bila množica uprav velikanska. Kedo bode glavni manager Taftove kampanje, še ni znano, kajti Frank H. Hitchcock, ki je do sedaj vodil te posle, se za to še ni odločil, vendar pa upajo, da ga bodo na to še pridobili. Danes odpotuje Taft v New Haven, Conn., da obišče vseučilišče Yale, kjer študira njegov sin. Z njim potuje tudi njegova žena. * * * Newyorški delegat je republikanske nacijonalne konvencije so dospeli minolo soboto z posebnim vlakom i z Chicago, 111., v New York. Vsi so bili okrašeni z Taftovimi gumbi in vsak je imel malo zastavo s slikami Tafta in Shermana. Poletne žrtve. . Mnogo ljudi utonilo. VČERAJ SE JE PRI KOPANJU PRIPETILO MNOGO NESREČ; NEPREMIŠLJENOST. V bazenu East Side je nek mladenič skočil v vodo in si zlomil vrat. DRUGE ŽRTVE. POŽAR NA PARNIKU. Na parniku Arcadia se je pripetila nesreča. Philadelphia, Pa., 21. junija. Na tovornem parniku Arcadia, ki je dospel iz Hamburga, se je včeraj pripetila razstrelha, pri kterej je bil nek zamorec ubit, doč-im je 20 druzih delavcev več ali manj ranjenih. Je-den delavec se pogreša. Šestnajst ranjencev so pripeljali v bolnice. Razstrelba se je pripetila v^ skladišču parnika, toda nje vzrok ni znan. Najbrže so se v onem prostoru nabrali plini. Razstrelbi je sledil požar, ki se je hitro razširjal in ko so prišli gasilci, je bil skoraj ves parnik v plamenu. Vendar se je pa posrečilo požar kmalo pogasiti. Parnik je zelo poškodovan. Kasneje so trije delavci umrli. Denarje v staro domovino pošiljamo: za 10.35.... ..... za 20.40 .......... za 40.80 .......... za 102.00 .......... Včeraj je pri nas vse polno ljudi utonilo, in sicer pri kopanju. Tako je mladenič Fran Križ skočil v plavalni bazen kopališča v gorenjem mestu na East Riverju. Pri tem je pa z glavo s tako silo priletel na ka-menita tla bazena, da se je na mestu ubil. Njegovo truplo je ostalo na dnu in kasneje so nesrečnika našli mrtvega. Pri kopanju v Harlem Riverju bli-zo Washingtonovega mostu sta utonila dva dečka, ki sta se s svojimi tovariši kopala. Voda ju je zgrabila in odnesla pod most, kjer sta oba dobila krče in sta utonila, pred-no jima je prišla pomoč. Trupli nesrečnih dečkov še niso našli. Več mladih Turkov se je včeraj popoludne kopalo ob vznožju 78. ulice v East Riverju. Jednega med njimi je prijel krč in ko je njegov prijatelj to videl, mu je odšel na pomoč, ne da bi ga mogel rešiti, ker se je nesrečnik njega oklenil z vso močjo. To je videl nek drug mladenič, ki je potem skušal oba rešiti, toda to se mu ni posrečilo in vsi tri je so zginili v valovih. George Rube-man je priveslal s svojim čolnom na lice mesta, toda predno je mogel kaj storiti, se je jeden potopil, dočim je oba ostala spcavil v čoln in ju nezavestna do vedel na kopno, pakar so ju odpeljali v bolnico. Pri kopanju ob vznožju 27. ulice v Sheepshead Bay je včeraj utonil 23 let sari Daniel F. Graffin iz Brooklyna. Njegovo ruplo do večera še niso našli. Ob vznožju zapadne IGO. ulice v New Yorku so včeraj našli truplo nekega kacih 30 let starega moža, ki je očividno utonil pri kopanju. Pri njeni se ni dobilo ničesar, kar bi ka zalo njegovo identiteto. Tudi ob vznožju 54. ulice v Hud son Riverju so našli včeraj truplo nekega moža, ki je brezdvomno pri kopanju utonil. Pokojnik je bil star kacih 38 let. Njegovo truplo je bilo že dalj časa v vodi. Tudi iz bližnjega New Jerseya se poroča, da je tam včeraj pri kopauju utonilo vse polno ljudi. Huda vročina. Vfceraj in tudi v soboto je zavladala v New Yoiku ia povsod na iztoku prava poletna vročina z neiz-gibno vlažnostjo. Včeraj smo imeli eieer le 87 stopinj nad ničlo, toda temvečja je bik vlažnost, tako, da je bilo vreme skoraj neznosno. Dasiravno je bilo včeraj tako vroče, je dane« vročina še hujša. - 50 kron 100 kron 200 kron 500 kron za 203.90 ............ 1003 kron za 1018.00 ............ 5000 kron Poštarina je všteta pri tefc vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja edbitka. Naše denarne pošiljat. izplačuje c. kr. peštni hranilni urad v 11. de IS. dneh. Denarje nam podati je naJpriHft-neje de $25.00 t gotovini ▼ priporočenem ali registriranem pismu, večje neske po Domestic Postal Money Orfcr »H na Wew Vor-k "RanV Draft PRANK SAKSER 00., 10» Greenwich St, New Test, «104 St. Clair At«., N. S. Cleveland« >hlu. POSLEDICA TATTOVE NOMINACIJE. V Pennsylvaniji se v kratkem prične z delom. Pittsburgh, Pa., 22. junija. Danes se je tukaj zvedelo, da so tovarnarji tukajšnjega okraja, kakor tudi last niki železnic nedavno poslali k predsedniku Rooseveltu posebno deputa-cijo. ktera mu je naznanila, da se bo de v tovarnah fc&koj pričelo zopet z delom, ako sprejme predsednik Roosevelt ponovno predsedniško nominacijo* Predsednik Roosevelt jim je na to odgovoril, da, ako hočejo to radi njega storiti, bodo go+ovo strili tudi radi kacega druzega kandidata, ki bode imenovan pri republikanskej konvenciji v Chicagu. S tem so se tovarnarji zadovoljili in sedaj so že storili in ukrenili vse potrebro, da se v njihovih tovarnah prične prej ko mogoče zopet z delom. Danes so že pričeli p^ vsem časopisju objavljati, da se kmalo prične z delom in sicer radi tega, ker je bil Tafi, odbran predsedniškim kandidatom republikanske stranke. Dogodki v Perziji. Prestolonasledništvo. BAJE SE RUSIJA IN ANGLIJA VMEŠAVATA V PERZIJSKO PRESTOLONAS-L E D S T V O. Obe države sta sklenili skrbeti za to, da ostane sedanja dinastija na krmilu. PRETENDENT. Petrograd, 21. junija. Iz Teherana v Perziji se poroča, da sta Rusija in Anglija perzijskej vladi 6 skupno noto naznanili, da bodeta skiboli za to, da ostane sedanja dinastija na krmilu. Mazud Mirza, Zill es Sultan, ki je najstarejši šahov stric in bivši generalni governer v Ispahanu, je bil tudi obveščen, da se njegove pravice do prestola ne pri po zna jo, in da bodo v slučaju katastrofe vlasti podpirale šahovega sina kot bodočega šaha. Tukajšnje ministerstvo inostranih del izjavlja, da se Rusija ne bode vmešavala v vprašanje perzijskega prestolonasledstva, tako, da se gorenje poročilo ne more smatrati uradno potrjenim. NOV PARNIK. POZOR! V zalogi "Glas Naroda" je izžla pod učna knjižica, ki obsega 54 strani j, z naslovom: Kako Be postane ameriški državljan? Ker je knjižica jako potrebna in koristna, naj jo takoj naroČi vsak rojak. Stane samo 5 centov, ktere pošljite v poštnih znamkah. Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York, N. Y. f Holand America Ione je dobila nov krasen parnik. Tekom današnjega dne pride v našo luko iz Rotterdama na Nizozemskem, krasen in velikanski parnik Holand American Line^ imenom Rotterdam, ki spada k največjim in najmodernejšim parnikom, kar jih je v prometu na Atlantiku. Parnik je že četrti, ki nosi to ime. Prvi Rotterdam je bil zgrajen leta 1872 in je nosil 2000 ton, drugi, ki je nosil 4500 ton, je prvič priplul leta 1885 v našo luko; tretji, ki je nosil 8300 ton, mu je sledil leta 1897, najnovejši, ki nosi 24.170 ton pride, kakor rečeno danes v našo luko. Parnik je opremljen z vsemi najmodernejšimi predmeti in razkošjem, dolg je G77 čevljev, širok 78, in globok 56 čevljev. Njegovi stroji imajo 14.000 konjskih sil in parnik vozi po 17 uz-lov na uro. Na njem je prostora za 525 potnikov prvega, 515 druzega in 2500 tretjega razreda. Na njem je 475 mornarjev, tako, da kadar so vsi prostori zasedeni, šteje njegovo prebivalstvo nad 4000 ljudi. Nesreča na železnici. St. Louis, Mo., 20. junija. Iz Pen-dletona, Mo., so pripeljali danes semkaj več ranjencev, ki so bili poškodovani, ko je v bližini imenovanega mesta nek osobni vlak Wabash železnice zavozil v tovorni vlak iste železnice. Na vlaku je bilo 140 potnikov in niti jeden ni ostal brez poškodbe. Napadalec na žensko izvršil samomor. Nek farmerski delavec, ki je znan le pod imenom August, je skušal ženo farmerja MeVova, ki ima svojo farmo blizo Montgomery, N. Y., u-moriti. Kasneje so našli napadalca s smrtjo se boreČega ležati v bližnjem grmovju, kjer se je skril. Pro-rezal si je vrat in žile na rokah; kmalo nato je umrl. Žena farmerja McVoya je v kritičnem položaju in bode radi zadobljenih poškodb najbrže tudi umrla. Vesti i z Rusije. in cenzure. Iz Avstro-Ogrske. RUSKA CENZURA JE ZAPLENILA IN ZATRLA KNJIGE NAJVEČJEGA RUSKEGA PISATELJA. Filipinski odposlanec pri sejah gosu-darstvene dume v Petrogradu. 4' PODPREDSEDNIK Z JEDINJENIH DRŽAV". Petrograd, 21. junija. Oddelek za cenzuro ministerstva notranjih zadev, je zaplenil Tolstojeve knjige o "krščanstvu, patrijotizmu, in mate-rijalizmu". Petrograd, 21. junija. Manuel Qui-ron, član filipinske assembly, je dospel semkaj, da prouči rusko upravo, zlasti pa poslovanje gosudarstvene dume. Poslanca spremlja njegov tajnik Rodgers. Proučevanje filipinskega zastopnika je zaradi tega zanimivo, ker imata, oba mlada parlamenta rešiti jednaka vprašanja. Petrograd, 21. junija. Iz Harbina se poroča ruskemu časopisju, da je tjekaj dospel neki Reid. ki se izdaja za "podpredsednika Zjed. držav.'' Večina listov je temu poročilu verjelo in nekteri so celo objavili, kako bode Reid v Petrogradu sprejet. Petrograd, 22. junija. V Varšavi je tamošnje sodišče obsodilo v smrt nekega moža in neko žensko,, ktera sta bila obtožena, da sta nameravala generalnega gubernatorja. generala Skalona umoriti. V minolem tednu je po vsej Rusiji 17 ljudi obsojenih v smrt. Francoska parobrodna družba znižala cena. Go rej imenovana družba je znižala cene za parnik "La Provence", kteri odpluje dne 25. junija. Cena je sledeča: do Ljubljane za $38, Zagreba $38.35, na Reko 8.15. Listke prodaja Prank Sakser C?o. 109 Greenwich St., New Yocfc in 6104 St. Clair Ave^ Cleveland, O. Rojaki, kteri Mite potovati a tend parniki, oglasite ee pravočasno pri FRANK SAKSER OO. NESREČA Z AVTOMOBILOM. Jeden mrtev in osem ranjenih. Navada avtomobilistov po cestah voziti tako hitro, kakor na dirkališču, je včeraj popoludne na Long Islandu pri Mineoli zhtevala zopet jedno žrtev in osem ranjenih. Ubit je bil F. X. Arosemena iz New Roehele, N. Y. Arosemena se je peljal na sprehod s svojim hčerkama in ženo, dočim je avtomobil vodil njegov šofer "William Grippman. Ti so se peljali počasu proti zapadu, ko so jima prišla dva druga avtomobila nasproti z. vso hitrostjo. V prvem teh avtomobilov so sedeli trije možki in trije ženske, dočim so bili v drugem trije možki in jedna ženska. Drugi avtomobil je skušal prvega prehiteii. in je radi tega zavil na levo. Gripman se je vsled tega kolikor mogoče daleč na desno umaknil s svojim avtomobilom. Prvi avtomobil je vozil precej oddaljeno nemo onega senor Arosemena, toda drugi avtomobil je z vso silo zavozil v onega rodbine Arosemena. Oba Avtomobila sta se razbila na komade in ljudje, ki so bili v njih; so popadali daleč proč na cesto. Arosemena je obležal z razbito lobanjo in so ga kasneje prepeljali v bolnico. Njegova žena in obe hčerki so bile le nekoliko ranjene in bodo kmalo okrevale, tako, da so ju prepeljali domov. V drugem avtomobilu so bili vsi ranjeni, dva dokaj nevarno. Arosemena je kmalo nato umrl. Razne novosti POLOŽAJ Z OZIROM NA ŠTRAJK VSEUČIUŠČNIKOV JE VED-* NO BOLJ KRITIČEN, VENDAR BODE PA ŠTRAJK .KMALO KONČAN. Samomor junaka; avstrijski vojak kot ruski poročnik; žrtev vojaškega barbarstva. \ LENGYEL - POLONYI. Zopet italijanska bomba v New Yorku. V Spinellijevej hiši, 314 iztočna 11. ulica v New Yorku, se je razletela bomba. Dne 20. maja se je v hiši poleg imenovane razletela tudi jedna bomba in italijanski detektivi, ki so ta slučaj preiskovali, so kmalo dognali, da je od Spinellija nek italijanski brivec, imenom Abagamale, zahteval $500 odkupnine. Polieija je porabila pismo, na kterem je bil slu* čajno ves naslov odpoSilatelja, za past, nakar so imenovanega italijanskega brivca prijeli. ^ Sedanja razstrelba je napravila le malo škodo. Spinelli trdi, da je mi-noli torek zjutraj dobil zopet jedno pismo znane organizacije- La Mano Nem. Dunaj, 21. junija. Naučni minister Marchet je sklenil proti štrajkujoeim dijakom kar najstrožje postopati v slučaju da nečejo prenehati z štraj-kom. O tem se v poslanskej zbornici dosedaj še ni razpravljalo, kajti tozadevni predlog je bil odklonjen. Dannes se vrši zborovanje naprednih delegatov dijakov avstrijskih vseučilišč in tem povodom bodo najbrž sklenili, da se štrajk konča. V krogih profesorjev dunajskega vseučilišča je znana Wahrmundova afera napravila položaj, ki zamore imeti dokaj zle posledice zlasti za bogoslovni fakultet. Profesorji so namreč storili hvalevredni sklep, da bodo pri počet kom semestra se vršeči h volitvah rektorjev, teologe popolnoma prezrli, dasiravno je bilo že od davna v navadi, da se je volilo tudi teologe. Dunaj, 21. junija. Iz Plzna na Češkem se poroča o senzacijonelnem samomoru, s k te rim je končal mladenič, ki bi inaee imel najlepšo karijero. Samomorilec je prostak Pečka, ki je početkom rusko-japonske vojne de-zertiral iz avstrijske vojske, da se zamore udeležiti vojne proti Japoneem. Bežal je v Rusijo, kjer je us topil v rusko vojsko, nakar je kot prostovo-lec odšel v Azijo. Tam se je s zvestobo in junaštvom tako odlikoval, da je dobil Andrejev križ, in da je bil imenovan poročnikom. Po končanej vojni si je zaželil priti zopet domov in tu je ostal žrtev v mnozih ozirih nesmiselnih avstrijskih vojaških predpisov. Moral je zopet k vojakom in tu je služil kot prostak. Vse njegove pritožbe in prošnje nniso koristile in tako je nesrečnik končal s samomorom. Budimpešta, 21. junija. Vlada je kupila časopis "A Nap", ki je last državnega poslanca Lengyela. V tem časopisu je Lengyel redno napadal bivšega pravosodnega ministra, čifu-ta Polonya, ki je vlado vsestranski ogoljufal. Dunaj, 22. junija. Iz Sar Egresa v komitatu Stolni beli grad na Ogrskem, se poroča o groznej žaloigri. Lajoš Biro se je pred več leti izselil v Ameriko in je ostavil v domovini ženo in otroka, da ju potem, ako bi mu bila sreča v Ameriki mila, pozove k sebi. V Ameriki pa ni našel sreče in vsled krize je sedaj zgubil tudi delo in zaslužek. Njegov prihranjeni denar je postajal vedno manjši in tako mu končno ni preostalo druzega, nego vrniti se domov na Ogrsko, ne da bi preje o tem sporočil svojej ženi. Biro pa ni vedel, kaj bo de našel doma. Ne da bi se javil, je j prišel v svojo kočico, kjer je ostavi! i svojo ženo, misleč, da mu fe ?e vedne zvesta, lu je našel več orrok. kterih mati je bila sicer njegova žena. ki so pa imeli druzega očeta. Biro ni dolgo premišljal, temveč je takoj vzel iz žepa svoj revolver in predno mu je iz inozemstva« PREDUJMI ZA USTRELJENEGA PORTUGALSKEGA KRALJA CARLOS A; FINANČNI MINISTER KOT TAT. Vprašanje o prestolonasledstvu v Abesiniji je kralj Menelik sedaj uredil MAROKO. Ldsbona, Portugalska. 2], junija. V portugalskem parlamentu je prišlo do burnih debat glede kraljeve rodbine, ktera je trosila državni denar. Sedaj se je zvedelo, da se je večji del ustreljenemu kralju Carlo-su posojenega denarja porabil v tof da je poplačal dolgove, koje je imel na gradu Braganza. Finančnega ministra Espregueira so prisilili, da je moral priznati, da je leta 1904 dal kralju Carlosu $700,000 samo proti obljubi, da bode ta dolg vrnil z letnimi obroki. Iver pa dosedaj ni vrnjen niti jeden sam obrok, očita se ministru javna tatvina. Republikanci zahtevajo, da se posestvo Braganza proda, da pride vlada zopet da svojega denarja. Adis Abeba, Abisinija, 21. junija. Vprašanje o prestolonasledstvu, ki je leto dni počivalo, je sedaj kralj Menelik rešil s tem, da je imenoval svojim naslednikom svojega vnuka, 12-letnega Lig Yazu, sina svoje hčere Waizaru Šoa Roga, ki je oženjena z Ras Mihaelom. Tangier, Maroko, 21. junija. Rod Djebula, ki biva v okolici Tangierja, je sklenil pripoznati Mulaj Hafida pravim marokanskim sultanom. Nadalje namerava ta rod napasti vojsko sultana Abd ul Azisa, ki tabori štiri milje daleč od tukajšnjega mesta. Dijon, Francija, 20. junija. In-žener imenom Ponteaux je izumil top, kteri bode streljal z elektriko mesto s smodnikom. S tem topom bode mogoče vsako minuto izstreliti 1200 strelov. Električni top bodo sedaj preskusili in ako poskusi srečno uspo, potem bode treba vse moderno topništvo preustrojiti. Madrid, 22. junija. Minister inostranih del, senor Salazar, naznanja, da so velevlasti sklenile, da se odpošlje v Tangier vojna ladija v varstvo življenja tam živečih inozem-cev. Y slučaju potrebe se tamkaj izkrca vojaštvo, seveda le v slučaju, da tako želi marokansko mini?ter-stvo inostranih del. Paris, 22. junija. Iz Rima se semkaj poroča, da je papež vse one poslance in senatorje, ki so glasoval* za ločitev cerkve od države v Franciji. "kaznoval" s tem, da jih je izobčil iz cerkve, in določil, da njih pogreb ne sme biti cerkven. Italijanska osveta. V Kellvjevej brivnici, 185 iztočna 123. ulica v New Yorku, je bilo bat polno ljudi, kteri so se prišli briti, ko je prišla v lokal neka mlada Italijanka. ki je imela malega otroka, i v naročju.« Otroka je posadila n» i stol, potem je vzela britev, ki je ležala na mizi in z njo napadla brivca Angelo Lorangeja, kteremu je pro— rezala lice. Brivec je kričaje beža iz brivnice, dočim mu je ženska z britvijo v rolri sledila. Nu ulici ga. je došla in ga še enkrat napadla. Se- mogel kedo preprečiti, je ustrelil ma- daj~ Prorfzala vso stra» ter in njene štiri otroke, tako, da so na mestu obležali mrtvi. Potem je odšel žalosten v sobo, kjer se je ustrelil. Streljanje, ki je v vasi nenavadna stvar je privabilo sosede. Zena in otroci so bili že mrtvi, toda morilčevo srce je še bilo, vsled česar so nesrečnika takoj odrezali. Jedva, da se je zopet zavedal, je prijel za nož, s kte-rim se je z tako silo zabodel v prsi. da bode tudi on radi zadobljenih >ran umrl. Dunaj, 22. jun. Tukaj je nastala izredna vročina, ktere poelediee je zlasti v mestu čutiti, zlasti pa med šolsko mladino. V meščanskej Soli v Augartenn se je v soboto popoludne petnajst otrok vsled vročine onesvestilo. Deeet otrok je resno zbolelo. ve glave, od levih senc do brade. Smrtno ranjen se je brivec zgrudi: na ulico, medtem ko so detektivi na-padalko prijeli. V policijskej postaji je povedala, da se imenuje Angiolina Calama, in da je Lorange o njej grdo govoril, ker ni hotela uslišati njegovih nadlegovanj. Brivec ne bode več okreval. Slovanske vesti. Da kriza slabo vpliva na razne posle, nam najbolj dokazuje dejstvo, dm je bil hrvatski dnevnik v New Yor-ku prisiljen svojo obliko spremeniti, tako, da je opustil nedeljno izdanje in da se je pomanjšal od osmih n« štiri strani, dasiravno je bas sedaj v dobi volilne kampanje obilo novosti. V x. . , "V . - * OMSK ; i -if- - , . " ' " . / • • I « 1 "GLAS NARODA" (Slovenk Daily.) Owned and published by the &OVENIC PUBLISHING COMPANY (ft corporation.) FRANK 8AKSER, President. VICTOB VALJ A V EC, Secretary. LOUIS BENEOIK, Trewurer. Place of Business of the corporation and addresses of above officers: 109 Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York Otty, N- Y. Za leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 pol leta........ leto xa mesto New York . . e)l leta za mesto New York vropo za vse leto . . . . m pol leta . . . . četrt leta 1.50 4.00 2.00 4.50 2.50 1.75 t, t, m IW11CU1 . . . . T Evropo poeiljamo skupno tri številke, "GLAS NARODA" izhaja vaak dan izvzemal nedelj in praznikov. «QLA8 NARODA" ("Voice of the People") lamed every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. ^Advertisement on|agreement. Dopisi brez podpisa in oeobnoeti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri sprmembi kraja naročnikov K rime, da ee nam tad i prejšnje vallšče naznani, da hitreje najdeno naslovnika. Dopisom in posiljatvam naredite naalov: K1LAS NAHODA" 109 Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Rector. K4o je Taft? Po mnenju lista "Times": A ko se ne oziramo na njegove od-nofiaje z Roo&eveltom, je Mr. Taft radi svojih zmožnosti mož sedanjosti. .. Dežela ga pozna in on pozna deželo. Poleg njegovih sposobnosti, odkritosrčnosti, poznanja vlade, ki bo sedaj njegova, moramo priznati, da je on najsposobnejši kandidat. i Po mnenju lista "Tribune": Z nominacijo William H. Tafta je republikanska nacijonalna konvencija odbrala najboljšega moža za nasledstvo Theodora Roosevelta. On je prišel s politiko Rooseveltove administracije bolj v dotiko, nego kedo drugi. Vsled tega ga je stranka z zdravo razsodnostjo imenovala njegovim naslednikom. Po mnenju lista "American": Z nominacijo William H. Tafta je republikanska stranka sijajno porazila gentlemene '* zveze plenit ve", kteri so Roosevelta nepopisno zasledovali. Po nmfnju lista "World": Taftova nominacija je najboljše delo predsednika Roosevelta; resnica je, da bi Taft ne mogel biti nomini-ran brez Rooseveltove pomoči in agitacije neštevilnih uradnikov, kajti na svoje zasluge se ne more sklicevati v toliko, da bi že vsled tega postal predsednik. V se kako moramo pa tudi priznati, da bi ga brez njegovih vrlin, značaja in dosedanjega rekorda ne mogli imenovati kandidatom. Po mnenju Usta "Sun": burnost lovca in jezdeca Theodore Roosevelta. Taft prejme kot dedšči-no Roosevelta velik del njegove popularnosti, ne da bi mu bilo treba prevzeli tudi sovražtvo, ki je bilo naperjeno proti Rooseveltu, in ljudstvo bode kmalo spoznalo, da je Taft safe and sane". V cLicaakej platformi, dasiravno je bila že preje skovana in dasiravno vemo, od kje prihaja, ne vidimo nič tacega, kar bi Mr. Taftu naložilo posebne obveznosti, vsled kterih bi bil prisiljen spremeniti svoj plemenit zna raj postati izdajalcem ustave in Se skazati nesposobnim slugom našega ljudstva. Po mnenju Usta "N. Y. Herald": Principi in temperament kandidata bodo pri sedanjrj volilni kampanji merodajni faktor. Taftov rekord kot zvezi ni sodnik, kot adminibtrator na-ftih kolonij in kot član našega kabineta si je pridobil zaupanje velikega dela nagega prebivalstva. i Po mnenju li>la "IWs ": Voli lei naše dežele l*»do morali odločiti med William H. Taftora in William J. Brvanom. Naj se možu iz Nebraske (Bryanu), ki je tekom zadnjih dvanajstih let ostal zadnji ostanek njegove stranke, očita karkoli, oziroma naj se ga še tako hvali, ouiii vrlin mu ne moremo pripisovati, kakoršuje ima mož iz Ohio (Taft). Taft je deloval ua javnem polju, dočim je Bryan govoril le v javnih govorih. Bryan je obljuboval in Taft je izvrševal. Bryan pred-očuje svojim volileeni le teorijo in Taft sama dejstva. • * • Mnenje "Glasa Naroda" o kandi-didatu republikanske stranke je na-iim čil n tel jem deloma že znano. Že par mesecev pišemo o njem in k onemu, kar smo dosedaj napisali, nimamo mnogo pridejali. Njegove ideje so one iste, kakoršnje so bile Rooseveltove, k t ere so mu pomagale do tolike popularnosti med masami nagega ljudstva. On bode te ideje skušal uresničiti s mirnostjo, ki je lastna in kteia bode nadomettala Slovanski dnevi v Petro gradu. ILL V Petrogradu, 1. junija. V petek 29. maja je bil v "Klubu obščestvjonnih dejatelej" tretji sestanek slovanskih delegatov s pred-stavitelji ruski javnosti. Poslanec Ivan Hribar je takoj začetkoma seje stavil dva predloga. Prvi predlog se tiče ustanovitve ▼elike slovanske banke, drugi pa pošiljanja ruske kmetske mladine v najbolj kulturne zemlje slovanske, da se seznanijo z modernim napredkom v poljedelstvu. Knez K. N. Trubeckoj je predlagal, da se spomladi leta 1910 priredi v Moskvi vse slovanska razstava, spo- redno s ktero bi se lahko sklicali tudi razni shodi in kongresi, ki bi pospeševali medsebojno zblizanje med slovanskimi narodi. Dr. Kramar je pozdravil predlog kneza Trubeckega kot umesten in aktualen ter naglašal potrebo, da bi se takoj osnoval razstavni odbor. Nadalje je Kramar kazal na delovanje zavodu "Deutsche Bank", ki je pi-jonir vsenemškega kulturnega in političnega vpliva na Balkanu. Slovanska banka bi naj bila proti ves je proti mogočni pospeševateljici germanizaci-je. Njena naloga bi ne bila samo v pospeševanju eksporta, marveč predvsem podpiranje obrti in trgovine v slovanskih zemljah. Pošiljanje ruske kmetske mladine v zapadne slovanske dežele je podjetje neprecenljive važnosti. Ako se Rusi nauče gospodariti kakor Čehi, ne bode Rusije čez 10 let mogoče spoznati. Trgovski promet s Češkega z Rusijo je izredno živahen. Zato bi bilo potrebno. da se v Pragi ustanovi ruski konzulat. Avstrijska vlada ne nasprotuje več ustanovitvi tega konzulata, odvisno je torej sedaj samo od ruskih merodajnih krogov, da se ta ideja uresniči. M. M. Fjedorov je izrazil mnenje, da vznikne slovanska banka kot lo giena posledica vseslovanske razstave v Moskvi. l'oljak E. E. Dobecki je povdarjal, da se je v zadnjem času trgovska in gospodarska zveza med Poljaki v kraljestvu poljskem in med Čehi znatno poglobila. Vsled pruskega nasilstva Poljaki ne naročajo več blaga na Nemškem, marveč ga večinoma dobivajo s Češkega. Knez Trubeckoj je nasvetoval, naj bi se v zemstvu in na veleposestva sprejemali tehniki-specijalisti iz Slovanskih dežela. Poslanec Hribar je na novo utemeljeval potrebo ustanovitve vseslovanske banke ter napovedal, da bode na prihodnjem sestanku utemeljeval tele predloge: 1. o organizaciji knjigar-stva v slovanskih deželah; 2. o ustanovitvi korespondenčnega urada za slovansko časopisje; 3. o kongresih slovanskih žurnalistov; 4. o potrebi snovanja telovadnih društev na Ruskem po vzoru sokolskih organizacij; 5. o organiziranju izletov slovanske mladine po slovanskih zemljah. M. V. Krasovskij je izrazil željo, naj bi se izdal kažipot po slovanskih zemljah. Poljak Dymsza pa je kazal na nenormalni pojav, da Rusija nima ua i Dunaju svojega trgovskega agenta, kakor ga ima v Parizu, Berolinu in Londonu. Grofa Olizar in Bobrinskij sta se zavzemala za zbližanje slovanskih ljudskih mas, ne pa samo inteligence. Zato je treba prirejati poučna potovanja prostega ruskega ljudstva po slovanskih zemljah in narobe. Govorili so še P. N. Miljukov, V. P. Svatkovskij in Poljak Swiencicki, ki so vsi povdarjali soglasnost s stavljenimi predlogi. • • e V soboto 31. maja se je posvetovanj«* nadaljevalo. Poslanec Hribar je utemeljeval svoje ua prejšnjem sestanku stavljene predloge. Glede slovanske banke se je zain-teresovalo ruske financijalne kroge. Odbor za ustanovitev te banke in po-trebne predpriprave se bode sestal na Zapadu — v Pragi, in jedna najuglednejših ruskih bank pošlje na to zborovanje svojega delegata. Da se uredi slovansko knjigotržtvo, bo treba. kakor je povdarjal poslanec Hribar. organizovati slovansko knjigo-tržno ln»rzo po vzoru nemške na Lap-skem. Prve korake v tem ozira bodo storili slovanski delegati v Pragi., Predvsem je treba doseči, da se bodo ruske knjige prepuščale knjigotricem v komisijonalno prodajo. ' Kar se tiče slovanskega korespondenčnega urada, je Ivan Hribar na- glašal potrebo, da se osnuje tak urad v Petrogradu s podružnico na Dunaju. Stroški za to bi bili seveda/o-gromni, vendar pa se je nadejati, da se dobe tudi ta v to svrho potrebna sredstva pri nekoliko dobri volji. Nujno potrebno bi bilo prirejati kongrese vseh slovanskih žurnalistov po načinu, kakor jih že prirejajo avstrijski slovansld časnikarji, ki imajo letos sredi septembra svoj VII. shod v Ljubljani. Na ta shod pridejo tudi balkanski, srbski in bolgarski žurna-listi. Treba bi torej bilo, da se tega kongresa udeleže tudi Rusi. Proti temu ni nobenih zaprek, zlasti ker je avstrijska vlada že itak odobrila pravila v toliko, da so Člani "Osrednje zveze slovanskih časnikarjev" lahko tudi izvenavstrijski slovanski žurnalisti. Takisto bi bilo želeti, da bi se po Rusiji snovala sokolska društva, ki so se povsodi izkazala kot najboljši širitelji ideje slovanskega bratstva. Dr. Kramar je omenil, da bode leta 1912 v Pragi veliki vsesokolski zlet, ter izrazil nado, da bodo na tem zletu že v velikem številu zastopani ruski Sokoli. Nadalje je kazal na potrebo, da se sčasoma organizujejo shodi slovanskih pevskih društev, kar bi zlasti pospeševalo slovansko vzajemnost. Končno je povdarjal, da je treba avstrijskim Slovanom izposlo-vati, da se uvede v srednje šole pouk ruskega jezika. Rusi pa naj skr-be za pouk ▼ šolah slovanske zgodovine in zemljepisja slovanskih dežela. Ivan Hribar je nato pripomnil, naj bi se na Ruskem izdal imenik slovanskih krajevnih imen, da bi Rusi v bodoče ne rabili za slovanske kraje nemških poznamenovanj kakor na primer za Ljubljano, Trst — Lejbah, Triest. Krunislav Heruc je pojasnil, da je v G0. letih izdal tak imenik Glo- vaeki. A. Vasiljev je izrazil željo, naj bi se ob priliki razstave v Moskvi or ganizirali tudi slovanski znanstveniki. Nato se je sklepalo o pripravljal nem slovanskem shodu v Pragi. Določilo se je, da se ima ta shod vršiti 12. julija t. 1. Iz Rusije prispe na ta shod 53 delegatov. Slovanska razstava v Moskvi se ima prirediti spomladi leta 1911. Končno je dr. Kramar obvestil navzoče, da se slovanski delegati na potu domov ustavijo v Varšavi, da Poljakom izroče pozdrave od bratov z Neve, ter končal svoja izvajanja s klicem: "Led je prebit in nastala je nova doba slovanskega dela!" S. N. pravočasno vpoštevali izpremembo in da se bodo ravnali po tem. Kar se dostaje Madjarov, se že mora občudovati njihovo državniško nadarjenost, ali proti socijalnim naravnim procesom ne koristi nobena državniška nadarjenost — kakor ne more tudi največja medicinska umetnost nič proti smrti vsled starosti obnemoglega starčka! Profesor Gumplovicz jugoslovanskem vprašanju. Zagrebški "Tagblatt" se je obrnil do znanega učitelja državnega prava in socijologa, profesorja Gumplowi-cza v Gradcu, s prošnjo, naj bi izrekel svoje mnenje o položaju v Hrvatski. Profesor Gumplowicz je odgovoril: Neizmerno žal mi je, da ne morem ustreči Vaši želji, ker me starost in oslabljeno zdravje ovirata, da ne morem s potrebno pažnjo slediti političnim dogodkom. Specijalno tudi Vašim bojem nasproti Ogrski in Rau-chovemu režimu sem sledil jako površno, tako da mi ni možno javno povedati svoje mnenje o tem. Odkritosrčno rečeno, so mi tudi podrobnosti teh bojev precej malo in-teresantne — saj vem itak že, kaj bode iz tega. Z Jugoslovani sta Avstrija in Ogrska skozi stoletja postopali kakor s quantity negligeable in takov način mišljenja o Jugoslovanih je postal na Dunaju in v Budimpešti ukorenjena navada. Ali Jugoslovani so se sedaj vzdramili k politični samozavesti in hočejo biti samostojen narod in se nečejo dajati voditi ne od Budimpešte, ne od Dunaja. Kar se tu odigrava in se mora odigrati, je naraven proces. V takem procesu zmaguje vsikdar večja moč. Na kteri strani pa je v tem procesu večja moč t Samoobsebi umevno, ne na stfani Madjarov, ne na strani Dunaja, marveč na strani Jugoslovanov. Kdor ne vidi tega, mora biti slep. In tako more biti končna zmaga le na strani Jugoslovanov — čim se enkrat u jedi ni jo ter se ne bodo cepili po strankarskem prepiru. Take odred-be, kakoršnja je Rauchov režim, so le zbodci z iglo in neslanosti — in vse odredbe bana Ranch a so vendar le geste v zadregi. Kar se danes odigrava pred duševnim očesom socijologa, to je dviganje Jugoslovanov, ki jim pripada politična bodočnost na spodnji Donavi in na Balkanu. Mi stojimo na pragu velike historične izpremembe, ki pokliče Jugoslovane k samostojnemu narodnemu življenju. Pričakovati bi bilo, da bodo na Dunaju is Krvoprolitje v Cernihovu Notri v razburjene razprave v parlamentu o razmerah v Galiciji, v te srdite spopade med Poljaki in Malo-rusi, je padla vest o groznem krvo-prolitju v Černihovu (Czernichowu), ki je v krvavo ilustracijo zgori omenjenih razmer. Na spopadu med kmeti in orožniki v Černihovu so kroglje orožnikov ubile pet ljudij — med temi 2 ženski in 1 dete — in mnogo njih težko ranile. A vse to radi razmerno brezpomembnega vzroka: ker so maloruski kmetje lovili ribe v nekem ribniku, ki ga ima od občine v zakupu poljski veleposestnik Korytowski. V primeri z grozni-nim« posledicami se vzrok res kaže malenkostnim; a ravno radi tega ne morejo izbrisati in niti ne ublažiti groznega utiša tudi najbolj zavita ublaževalna oficijelna poročila I Čut humanitete se zgraža in ostaja globoko užaljen, da je sploh kaj tacega možno! Radi tega se ves ta grozni dogodek ne daje razlagati niti ne po neposrednem povodu, niti ne po občutljivosti, ki je ljudje sploh in povsodi kažejo ob takih sporih, marveč moramo priti do zaključka, da se ta dogodek da razlagati le iz proslutih specifičnih galiških razmer. Tu poljski bogataš, tam maloruski kmet — nastrani prvega ves upravni sistem, na strani drugega — brezpravje. Na strani Malorusov je združena narodna, politična in socijalna beda v grozno celoto, ki je ključ za umevanje razgrete duše maloruskega naroda. Upoštevaje to duševno razpoloženje maloruskega naroda, si moremo razlagati, kako je prišlo do umorstva namestnika grofa Potockega in jedi-no po tem razpoloženju si moremo razlagati tudi krvoprolitje v Černihovu. Če tudi moramo kakor Slovani iz srca obžalovati spor med brati, ali po svoji vesti moramo tudi pripoznati, da v takem mišljenju je moralo priti do tacega stopnjevanja narodne mržnje med Malorusi in Poljaki. Kakor Slovani moramo le želeti, da bi vsi čini tel ji delovali na tiste poljske kroge, ki vzdržujejo sedanji sistem na sramoto Slovanstva in države — v to, da izginejo stari tradi-eijonalni predsodki šovinizma nasproti Malorusom. Naloga moderne in pravne države pa je, da sanira tamošnje politične in gospodai-ske razmere, tako da tudi v tisti nesrečni pokrajini zašije solnce boljše bodočnosti. Zakon za posle. Cesar Josip I. izdal je dne 29. julija leta 1783 poseben služabni red za Trst, Goriško in Gradiščansko, ki je jako zanimiv. Ker se ta red nahaja k večjem le v starih arhivih, priobču-jemo njegove glavne poteze. Nravstvenost in vedenje poslov nimata vpliva samo na mir v hiši, temveč tudi na javni red; treba je torej posebnih določb za posle in gospodarje. Služabna pogodba stopa v veljavo, ko je gospodar najel posla in je ta vsprejel službo. Nadevek je le nekaka zastava ter dokaz vsprejetja medsebojnega dogovora in ne sme nikdar biti nižja od 20. dela plače. Ako je gospodar pred nastopom službe izvedel o najetem poslu kaj slabega, radi česar ne more ostati pri dogovoru, je posel dolžan vrniti aro; ako pa gospodar brez opravičenega vzroka neče sprejeti posla, je ta o-pravičen obdržati aro; posel pa, ki bi jo vrnil brez pravega vzroka, se more prisiliti na nastop službe in je poleg še primerno kazuovan. Ako je posel prejel aro od dveh gospodarjev, je po okoliščinah kaznjiv, mora pa vedno nastopiti službo pri onem, ki ga je prej zaaral; drugo aro mora vrniti., Če je pa drugi gospodar vedel, da je posel že zavezan, zapade njegova ara ubožni blagajni in se dotičnik posebej še primerno kaznuje. Ko je posel nastopil službo, je dolžan vsa prevzeta dela vestno izvrševati; ako tega ne stori, se v to lahko prisili sodnijskim potom in mora, ako ima radi tega gospodar škodo, to povrniti v denarju, ali jo pa odslužiti. Brez gospodarjevega dovoljenja si posel ne sme najeti pomočnika. ^Qsel je odgovoren za vse po gospodarju mu izročene stvari in mora ob izstopu izročiti vse v dobrem stanu; ako se je po njegovi krivdi kaj pokvarilo ali izgubilo, mora se to preceniti in ms sme gospodar odtrgati dotični znesek na plačilu. Kočijaži in hlevarji ne smejo v hlevih na podih in drugih pred požarom nevarnih krajih kaditi in z ne-zavarovalno lučjo hoditi, marveč vedno le z dobro zaprto svetilko. Posel, ki ima denar ali blago na obračun, je le tedaj oproščen odgovor-j nosti, ako je gospodar potrdil njegove račune. Vsako poneverjenje se mora kaznovati. Ako je poneverjeno svoto ali ukradeno blago vredno nad goldinar, mora gospodar to prijaviti sodniji, ako tega ne stori, kaznuje se njega. Na ime gospodarja se brez njegovega izrednega dovoljenja ne sme nobene stvari dati ali posoditi. Za plačo se sporazumeta gospodar in posel medsebojno. Morebitne "dobre roke" ne spadajo v plačo in se ne smejo nikdar zahtevati. Ako se glede obleke ni nič posebnega določilo, obdrži posel po jednem letu službe vso obleko, po pol leta le perilo in čevlje. Ako se je posla odslovilo radi slabega vedenja, mu ne piitiče nič obleke; o morebitnih pritožbah razsoja mestni sodnik. Posli so dolžni spožtljivo vesti se nasproti gospodarjem; gospodarji jim pa morajo dajati s lepim vedenjem, poštenim krščanskim življenjem dober izgled. Posli, ki svoje gospodarje zmerjajo ali psnjejo, morajo poslednje prositi javno odpuščanja; tudi se jih lahko telesno kaznuje, posebno, ako so položili roko na gospodarja. Brez odpovedi se ne more odpustiti iz službe. Odpoved je medsebojna, in sicer pri vslužbencih, plačanih Slovensko katoliško CL podp. društvo cr svete Barbare na mesec, 14dnevna, pri vseh drugih po šesttedenska. Izjeme so dovoljene le, ako mora gospodar odpotovati za več časa v inozemstvo, vsled težke bolezni posla, ako se ta poroči, ako ga njegovi stariši ali sorodniki kličejo, da prevzame gospodarstvo ali kako obrt, ako mora radi dedščine odpotovati v drugi kraj, ako mu vsled silovitosti ali nenravnega vedenja gospodarja preti nevarnost. Ako nastanejo vsled odpovedi prigovori, mora doprinesti dokaz vedno oni, ki je odpovedal. Ako so posli zapustili svoje delo brez odpovedi ali so pred določenim časom tajno pobegnili, morajo dati oblasti in sodni je gospodarju vse pripomočke, da se begune zasači, se jih nazaj dovede in kaznuje. Zasačeni posel mora, ako gospodar to zahteva, ne samo doslužiti svoj čas, marveč storjeno škodo povrniti ali v denarju ali pa s poboljšanim službovanjem odločeno kazen dostane šele potem. Dogovori in spletkarije poslov, da bi izsilili povišanje plač, se kaznujejo. V Trstu spada v delokrog policijskega ravnateljstva, v Gorici pa magistrata, da nadzoruje taka nespo-razuniljenja ter kaznuje ostro njih provzroČitelja in sokrivce in druge, ki bi poslom šli na roko. Da se za brani predčasni ali samovoljni izstop poslov, mora zahtevati gospodar ob vstopa vsakega posla njegovo zadnjo službeno spričevalo in je hraniti, dokler je dotični v njegovi službi. Gospodarji so zavezani s posli lepo in pravično postopati, plačevati jim mezdo ob določenem času, jim dajati potrebno hrano in pijačo, se sploh natančno držati sklenjenega dogovora- Gospodarji, ki plačujejo svoje posle na leto, morajo jim izdati knjižico, v ktero se zapisujejo morebitni predujmi. Ob izstopu mora dati gospodar poslu svedočbo o njegovi zvestobi, poštenosti, vedenju in treznosti. Prepiri med gospodarji in posli se morajo poravnati v treh dneh; v slučaju neopravičenih utokov se gospodarji kaznujejo v denarju, posli pa z zaporom. Oblasti morajo postopati med strankama popolnoma nepristransko. X. Sprememba gladine v Sredozemskem morju. Na temelju točnega raziskovanja na obalah Sredozemskega morja je profesor Gnirs konstatiral, da se je gladina Sredozemskega morja v zadnjih 2000 letih dvignila za 2 metra. Dokaz temu so mnogoštevilne «tare zgradbe, izlasti pristaniške gradnje. Nekdaj so bile iste pod morjem, sedaj so pod morsko površino. Razun teh dokazov navaja Gnirs še mnogo drugih, a vsa svoja znanstvena raziskovanja namerava izdati v posebni knjigi, ki utegne biti zelo zanimiva. Kako se knjiga dobro proda. Nedavno je iz Stetina na Pruskem neki gospod potoval po železnici, a ko je prišel na Starganski kolodvor, se je ozrl okolu, da si. kupi kak časopis ali kako knjigo. V resnici mu je razna šalec ponudil novo knjigo pod naslovom: "Kaj mora deklica vse pred poroko znati T" Ker je imel tudi on hčer in v^nadi, da najde v tej knjigi kaj .novega, kar še ni čital, kupil je hitro knjigo in vstopil v kupej. Ko se je vsedel in odprl knjigo ter prelistal par strani, je na svoje začudenje opazil, da je pod zvočnim naslovom kupil "Kuharico" z obrazlože-njem vseh mogočih jedil in priprav. *a Zjedlnjene države Severne Amerike. Sedež; Forest City, Pa. Inkorporlrano dne 31. januarja 190i v državi PennaylvanU, -O—o- ODBORNIKI: ^ Predsednik: ALOJZIJ ZAVER L, P. 0. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Kana. " L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Bor 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, Pa, KAROL KATjAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, IL nadzornik, 909 Braddock Avenue, Bra*, dock, Pa. i FRAK SUNE, m. nadzornik, 60 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: i PAVUL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pofiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box Otr, Forest City, Pa. Druitveno glasilo je "GLAS NARODA". Kako Dunaj narašča. Dunaj je štel leta 1780 ob smrti cesarice Marije Terezije 178,000 prebivalcev; leta 1880 že 704,760, L 1900 1,648,355, a leta 1907 že nad 2 milijona prebivalcev. Mesto pokriva 273 kvadratnih kilometrov in je v tem oziru v Evropi največje za Londonom, ki pokriva 340 kvadratnih kilometrov. POCDBAV. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojakinje in rojake v Carbondale, Forest City in Vandlin-gu, Pa., posebno pa vse Coklarje in mojega strica Blaž Šivica. Vsem skupaj kličem: Zdravi! New York, 20. junija, 1908. Anton Lebez, fotograf. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse znance in prijatelje po širni Ameriki, posebno pa brata v Ely, Minn. Z Bogom! New York, 20. junija, 1908. Jernej Intihar. Na po vrat ku v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znance ši-rom Amerike, posebno pa one v Black-bur, Pa. ki so me spremili na kolodvor. Ostanite zdravi do svidenja! New York, 20. junija, 1908. Fran Kristan. Prednose ukrearn na novi parnik Chicago od francoske družbe za odhod proti stari domovini, pozdravljam vse znance in prijatelje v Bessemer, Pa., kakor vse druge širom Amerike. New York. 20. junija, 1908. Šime Sankovič. DOLENJSKI CVIČEK V _ RTKT, — Veselo naznanilo prijatelj pristne dolenjske kapljice. Tvrdka C. Butcher, 56 Warren St, New York, je ixnportirala --rdeče dolenjsko in belo vipavakr vino — —■ in je prodaja na drobno in debelo po celi Ameriki ▼ posodah in steklenicah. Točna t ostrežba. Zmerne eene. Cviček je s Trske gore lTijTa-nn, Naročila sprejema: FRANK POUCORŠrK, 217 East 22ni St., New Y«rk, H.T. ^MMMMMMMMMMMMMMMMMMMMAMMMMKMMMMM^k IVAN KTRAK-BTI Euclid, O., naznanja cenjenim rojakom, dm razproda svoje VINO radi presidaT« svoje kleti. Vino je priznano najboljše kakovosti, pristno in domače. Rojaki, ne zamudite te ugodne prilike in posezite po žlahtni kapljici, dokler je še v zalogi. Odpošilja se po celi Ameriki "Manj kot 50 galonov se ne odpošilja. Sod (barel) stane 22 dolarjev. BT" ANGLEŽČINA v 3. do 6. mesecih. Lepopisje, slovenščina, računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj. Slovenska korespondenčna šola, P. 0. Box 181, Sta. B, Cleveland, 0. Kje je JAKOB DELAKt Doma je iz Črnomlja; pred 8. leti je bil v Biwabiku, Minn. Kdor rojakov zna za njegov naslov naj ga blagovoli naznaniti upravništvu Glasa Naroda, 109 Greenwich Street, New York, N. Y. JOHN VENZliU, Iti 7 E. 62ad Street N. E„ Cleveland. Ohl izdelovalec -kranjskih in nemSkih HARM OMK, Delo napravim na zahtevani« naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Tri vrstni od $39 do $46. Plošče so is najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelj« ali medenine. Cena tri vrstnim je od $45 do $80. ^npiMp nifi upi mi k mw m Cast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, lil., kakor tudi rojakom po Zjed. driavah, da sem otvoril novo urejeni saloon Ti "Triglavu", 572 Bine Island Ave., Chicago, III. kjer točim pristno uleiano Atlas pivo, izvrstni whiskey. Naj bol ja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno keg-Kaače in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladl6> 572 Blue Island Ave., Chicago, 111. i + + J NAZNANILO IN PRIPOROČILO. v Rojakom v Johnstownu, Pa., in okolici priporočamo našega sastopni-ka g. PRAH GABRENJA. 1105 Virginia Ats., Johnstown, Pa Preje je bival na 519% Power St. Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino sa list in knjige ter je a nami ie več let ▼ knpfigske j zveri. 8poitovmnj«n Prank Sakser Navodilo, kako se doseže najvišja starost. Neobhodno potrebna knjiga, kdor želi biti in ostati zdrav. Spisal dr. Jurij SimoniČ. V zalogi j« samo 20 izrisov. Cena 40c. Pišite in pošljite poštne snamke na Frank SaRser Co. 109 Greenwich Street, NEW YORK. Pozor Rojaki! Novoiznajdeno garantirano mazilo sa plešaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, trki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovicc in ozeblino Via v 3 dneh popolnoma ozdravim za 76c., da ie to resnica se jamči $500. Pri naročal blagovolite denarje po Post Honey Order polil jati. Jakob Wahfič, P. O. Box CUBVetAND, OHIO. /T Nižje podpisana DriDoro-v Čam petojočia Stt in Hrvatom svoj........ SALOON 107-109 Greenwich Street, oooo NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna............ Za obilen poset se priporoča FRIDAvon KROGE 197-ttl Greenwich St., New York. * __ « m. - ==* ."S w. Jugoslovanska Inkorpoiir&na dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. -o—o- UEADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, 111. Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu Evropi.) Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad--dock. Pa. ALOJZIJ VIR ANT, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, -Couth Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, HL nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: "MTH KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 116 7th Street, • Calumet, Mich. IVAN KERŽIŠNIK, EL porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOBAR, HL porotnik, 719 High St., W. Hoboken, N. J. „ _ j * * - \ * Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, Jobet, HL ž- Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe ndov in droge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pofiiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih drufitev naj pošljejo duplikat vsake poiiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih drufitev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. IZPRED LJUBLJANSKEGA POROTNEGA SODIŠČA. Roparski umor. Tvrdka Leon Landesberg je gradila leta 1907. ob južni železniei postajo Verd nad Vrhniko. Znano je, da se zlasti k takemu delu z bero ljudje od vseh vetrov sveta. Pri tej zgradbi sta nekaj časa delala tudi Štefan Samardžič iz Postranja v Dalmaciji in Anton Spraje iz Kamenice na Hrvaškem in sieer do 13. avgusta. Vsako drugo soboto je delavee izplačeval akordant Matija Cedolini, doma iz Vitodagie na Italijanskem. Tako izplačevanje bi se imelo tudi vršiti dne 9. oktobra m. 1. Cedolini je sel že rano popoldne z Verda na novo postajo v to svrho po denar, kterega mu je odštel tvrd-kia inženir Ivan Nistor. Delavcem se je čudno zdelo, da ni Cedoninija toliko Časa z denarjem. Preddelavec Rodostie se je podal po 6. uri zvečer sam k inženerju in mu povedal, da akonlanta še zdaj ni z denarjem. Ni-storu, ki je poznal Cedoninija kot za vestnega in poštenega človeka, se je cela zadeva zelo sumljiva zdela, kajti takoj 8i je mislil, da se je pripetilo akordantu gotova kaka nesreča, ali se je pa izvršil nad njim kak zločin. Naznanil je eelo zadevo orožnikom, ki so se takoj napotili i>kat CedolLii-ja. Našli so ga res ob oa 9 zvečer v gozdu med vasjo Verd in novo železniško postajo nad takozvano ' Grada rje vo dolino" kakih 23 korakov od steze med gostim mladim drevjem mrtvega s prerezanim vratom. Poleg njega je ležala prazna usnjata listnica in prazna vrečica, v kteri je nosil drobiž, dalje zlomljen dežnik, žepni nož in nekaj raztresenega drobiža. Na stezi je pa ležala odlotnljena kljuka od dežnika, en dvavinarski komad in dva srajčna gumba. Veem je bilo jasno, da se je izvršil roparski umor. Iz celega položaja je bilo razvidno, da je bil Cedolini na stezi napaden, da so ga napadalci zavlekli v goščavo, zaklali in mu denar pobrali. Po izpovedbi inženirja Ivana Nistor-ja je bilo več kot 2000 kron oropanih. Pri sebi, v žepu spodnjih hlač, je imel Cedolini še 2900 kron lastnega denarja, kterega roparji v naglici ni-•o zapazili. — Kdo pa je pravi storilec. «e spočetka vzlic temu, da se je uvedla proti več sumljivim osebam preiskava, ni dalo dognati, končno se je pa le prišlo pravim storilcem na sled. Kakor že prej omenjeno, sta Samardžič in Šprajc delala do 13. avgusta m. I. pri razširjanju postaje na Planini, a sta 24. oziroma 25. oktobra delo napustila ter odšla bez vzroka. Priča Nikolaj Cedolini ter Ivan Ka-grin, star. in mlajši izpovedo, da so videli oba obdolženca ob času umora na Vrhniki. Začelo ae je samiti, da sta m umorom v zven. Samardžič a so prijeli v Splita ter ga pripeljali v Ljubljano, Šprajc je bil pa v svoji domovini aretovan in ga, ker je hrvaški državljan, izročili sodnemu dvoru v Gospič. Samardžič je dolgo časa svoje dejanje tajil. Trdil je, da ni bil nikoli v Verdu, da ni poznal ne umorjenega Cedolinija, ne Sprajca. Odločno je v preiskavi tajil, da bi bil »»n roparski umor izvršil, ali se ga udeležil. Najpreje je trdil, da je bil na dan umora v Sibinju, a ko se mu ni to obneslo, je rekel, da je delal na Reki. Istodobno se je s Samardžičem nahajal v preiskovalnem zaporu tudi neki Milan Mršič; temu je odkril Samardžič svojo tajnost, da je on v družbi Šprajca Cedolinija zaklal in oropal. Mršič je to naznanil jetniš-kemu pazniku Avguštinu Suliču, ta pa je o tem obvestil preiskovalnega sodnika. Pred tem je spočetka tajil, da bi bil on proti Mršiču kaj priznal, 18. marca t. 1. je pa odkrito priznal umor. Samardžič pravi, da sta on in Šprajc odšla s Planine v Mirno na Dolenjsko, kjer se tudi gradi železnica. Od tod sta prišla na dan umora skupaj na Vrhniko. V hosti med Verdom in novo postajo ju sreča Cedolini, ki je nesel denar za izplačevanje. Takoj jima je prišlo na misel, da bi se denarja polastila. Eden od nju je omenil: "Ako misliva kaj ukreniti, ga morava umoriti, ker naju pozna." Samardžič je najprej zahteval od Cedolinija par krajcarjev, kterih mu pa ta ni dal. Nato ga je Šprajc prijel in ga vrgel na tla, tako da je ležal na levi strani. Samardžič je stopil čez Cedolinija, tako da ga je imel med nogama, mu njegov dolgi krušni nož polagoma nastavil na vrat, potem mu ga pa prerezal, tako da je nesrečnik v najkrajšem času izkrvavel. To se je godilo na stezi, kjer sta mu po storjenom umoru pobrala okoli 2800 kron denarja, na to ga pa zavlekla v goščavo. Oropani denar si na polovico razdelila. Po ropu -ta »e podala v Trst, od tod čez par dni v Pnlj, od tam pa na Reko, kjer «ta se ločila ter šla vsak na svoj dom. Oba roparja sta bila med delavci znana kot silovita človeka, in še Sama rdžičev oče je tamošnjiin orožnikom pravil, da se je svojega sina tako ustrašil da se je ves tresel, ko je domov prišel. Samardžič je bil en sam dan doma. Očetu je podaril 100 kron, sestri pa 40 K. Januarja meseca se je podal v Split, kjer so ga are-tovali. Pri njem se je našlo le71 K 01 vin., vse drugo je baje potrošil. Sprajc v preiskavi v Gospiču taji, da bi se udeležil roparskega umora; zatrjuje, da še na Verdu bil ni ter da ne pozna ne Cedolinija ne Samardži-ča. Da sta pa bila ta dva roparja v tesni zvezi, kaže dejstvo, kako sta postopala z denarjem, kajti tudi Šprajc je dal svojemu bratu Marku 140 K. Samardžič se je nekoč proti Ivanu Magrinu starejšemu izrazil, da ni nič en nega človeka umoriti. Samardžiča so dne 1. majnika t. L privedli na lice mesta, kjer je preiskovalnemu sodniku v pričo večje množice domačinov tako hladno navajal posamezne momente roparskega umora in takoj popolnoma sigurno pokazal kraj, kamor sta umorjenega Cedolinija zavlekla. Natanko je pokazal, kako je ležal umorjeni, kje se je nahajal dežnik, kje listnica in vrečica in vse se je strinjalo s tem, ko so orožniki umor zasledili. Samardžič priznava danes umor. Pravi, da je imel namen se polastiti s silo Cedolinijevega denarja in ga smrtiti, ker bi ga bil ta drugače lahko izdal. Vse to pa da je izvršil, ker je bil v potrebi in mu je primanjkalo denarja. (Konec sledi.) Obsodba Blaža Lipovca. Ker so porotniki vprašanje na uboj zanikali, pač pa potrdili, da je obdolženec le lahko Antona Ranzingerja poškodoval, obsodilo ga je sodišče na 48 ur zapora. Aretovan je bil v Knežaku 171etni čevljarski vajenec Karel A. Schwen-tner rodom iz Ljubljane. Navedene« je pred kratkim izvršil tukaj hudodelstvo tatvine, potem pa ušel svojemu učnemu mojstru. Pot ga je zanesla v Knežak, kjer je stopil v službo pri tam se nahajajočem imetniku vrtiljaka. Ko je policija to zaznala, je takoj obvestila orožništvo v Zagorju na Notranjskem, ki je nepridiprava are-tovalo in izročilo sodišču v Ilirski Bistrici, ktero ga pošlje ljubljanskemu deželnemu sodišču. PRIMORSKE NOVICE. , Gad je pičil v Ostrici v Istri 36-letno kmetico Josipino Poles. Morala je v tržaško bolnišnico. Legar razsaja na Sušaku, vendar umrl še ni nihče za njim. Zastrupila se je v Trstu 441etna vdova Ana Gaugadi s karbolovo kislino. V težkem stanju so jo prinesli v bolnišnico. Poneveril je v Trstu, kakor smo še poročali, sodni pisarniški uradnik Julija n Nesrri večjo svoto denarja in bil aretiran zato. Kakor se zdaj poroča, bo posledica te defravdacije ta, da bo več višjih uradnikov upokojenih. Predsednik dež. sodišča dvorni svetnik vitez Defacis je Šel na trimeee-čni dopust "zaradi bolezni", dasi bi moral predsedovati pri sedanjih porotnih razpravah. Negri je pone-verjal deuar že okoli pet let in znaša poneverjena svota do 30.000 K Zblaznel je v Trstu 441etni čevljar Anton Majec. Solncarica je zadela v Trstu 24-letneira kovača Ivana Švaglja v ladjedelnici Sv. Marka. Trahom v Trstu. Ol»čni zdravnik • ikrajne bolniške blagajne je zdravil tekom nekoliko dni devet oseb na tra-homu. Dognalo se je, da so vsi bolniki — hrvaški dninarji — bivali v stanovanju v ulici Ponciana št. 659, pri Sv. Jakobu. Mestni fizik at je dal bolnike spraviti v bolnišnico, stanovanje pa temeljito razkužiti. ŠTAJERSKE NOVICE. Usodna zamenjava. V Gradcu je imel gledališčni kapelnik Alb. Krenn navado, da je pred spanjem vzel po-žirek ruma. Tako je hotel storiti tudi zvečer 5. junija. Pri tem pa je pomotoma vzel steklenico s salmijakom ter pil. Preden je prišla zdravniška pomoč, se je mladi mož zadušil. Samomor. Prerezal si je -oosestnik Grulec iz Vojnika z britv žile na obeti rokah in na vratu. N^aii so ga ob Hudinji mrtvega. Strah pred neko tožbo zaradi motenja posesti je moža gnal v smrt. Gozdni požar. Zgorelo je pri trgu Frohnleiten nad Gradcem 20 oralov gozda. Ogenj je nastal v hlevu posestnika Hadererja in se od tam raz-širilširil v gozd. Za žgal je nek deček po neprevidnosti. Smrt je iskala pod vlakom Ljuto-mer-Radgona dne L junija pri Buče-čovcih Alojzija Korošak. Prvikrat jo je zapazil železniški čuvaj, ko je klečala na progi in molila, ter jo je odstranil. Nesrečnioa je počakala na drug vlak ter se vrgla pod lokomotivo. Celi vlak je šel črez njo; vendar je ni usmrtil. Povozil ji je le nogi pod koleni. Prepeljali so jo v bolnišnico v Radgoni, kjer so ji takoj odrezali eno nogo. Bržkone bo ostala živa. Vzrok; družinski prepiri. ^ HRVATSKE NOVICE. N. Poskusen samomor. V Zagrebu se je vrgla v Savo vdova uradnega sluge 541etna Frančiška Perzolja, ki so jo pa rešili. Vzrok poskušenega samomora beda. Nesreča. Vinskega trgovca Egidija Kurelika iz Pedene je na Sušaku pri Reki zgrabil železniški stroj in mu zdrobil roko. Optimizen bana Raucha. Budimpešta, 5. junija. Baron Rauch je rekel dopisniku "Bud. Hirlapa", da je kriza na Hrvaškem dosegla svoj višek, a sedaj se razmere že z vsakim danom izboljšujejo (?). Na Hrvaškem se polagoma streznujejo (f). Med njim in Wekerlejem ni diferenc. Do jeseni se bodo kalne razmere na Hrvaškem popolnoma izčistile. Vse njegove predloge gospodarskega in političnega značaja je ogrsko ministrstvo odobrilo. Obstrelil brata. Venceslav Borčič, 17 let stari delavec iz Pregrade, bivajoč na Reki, se je nedavno igral s samokresom, ki je o njem mislil, da ni nabit. Naenkrat pa se samokres sproži in krogla zadene Borčičevega mlajšega brata Josipa v levo stran prsi. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico. Njegovo stanje je nevarno. BALKANSKE KOVICE. Reforme v Macedoniji in Italija. Rim, 5. junija. Minister Tittoni je govoril pri proračunski debati tudi o reformah za Macedonijo. Minister je povedal, da Italija vztraja na stališču, da se mora ohraniti evropejski koncert ob razširjenju pravic finančni komisiji in akcije mednarodnega orožništva. Zato je Italija nemndoma z Avstro-Ogrsko vred pritrdila najnovejšim predlogom Rusije, ker zastopajo ruski predlogi italijanska načela glede Macedonije. Anglija je stavila najprej radikalnejše predloge, glede kterih pa se ni doseglo soglasje med velesilami. Popolno sporazu-mljenje med Anglijo in Rusijo se doseže pri sestanku obeh vladarjev v Revalu. Poslasaj Slovenski Narod Kaj Profesor Dr. Y. Sbordone od UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE POVE Želim tukaj povedati tek oliko besed, katere so od največji važnosti zix Slovence v Ameriki, kar se tiče vsakega posameznega! kateri je prišel v to deželo, da si 2 delom prihrani nekoliko dena4 rja, kar se tiče tudi mene, ker se za to stvar bolj zanimam neg« za kaj druzega. Zatoraj si ne predstavljajte te besede m rt vi naj črkam, lahko veste to Vam govori profesor od , UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE. To kar on govori, stori z premislekom in je samo v korist vsem bolnim Slovencem kolikor jih je v Tje-dinjenih državah, in to kar obeta tudi izpolni, zakar on garantira. v Of _ \ • KT JI Ze dalj časa se opazuje, da je CMOVenSKl INarOai potrebno,.da se tukaj v Zjedi- njenih državah ustanovi en zavod, kateri bode v resnici našim bolnim rojakom v pomoč, kateri so daleč v tej deželi v nesreči in bolezni prepuščeni drugim tujim zdravnikiin,kateri se za nas malo brigajo in jim je vse jedno ako smo zdravi ali bolni, in kateri vse obetajo mnogo več, nego so sposobni storiti. ZARADI TEGA SEM PRIŠEL SEM, DA POMAGAM ONIM, SLOVENCEM KATERI SO BOLNL Skozi moje dolgoletne izkušnje izdravil sem na tisoče in tisoče bolnikov, kar mnogi pravijo. Vsaki zdravnik je izdravil nekoliko ljudi, ali jaz sem srečen kar moram reči. "Vsakega, katerega sem sprejel v zdravljenje, istega sem tudi popolnoma1 izdravil z mojimi zdravili, katera za. vsakega bolnika posebno pripravim tako, da vsakega popolnoma in v kratkem času ozdravim. * TAKO SLOVENSKI NAROD VEČ TI OBETA NEGO MORE, a kdor več obeta ta laže. Jaz sem tukaj, da pomagam Slovencem, ter sem popolnoma uveijen, da moj trud ne bode zastonj in se nadejam, da bodem v kratkem času svoja moč pokazal,da ozdravim v kratkem času več bolnikov, nego vsi drugi zdravniki, kateri se po časopisih samo hvalijo. BOLEZNI pluča, ledice, jetra, maternica, nos, uši, želodec, očesna sušica, reumatizem, grlo, vrat, otekline, koza, kostobol, nezmožen za spolno občevanje in VSE TAJNE M0ZKE IN ŽENSKE BOLEZNI ZDRAVIM HITRO Z NAJNOVEJŠIM NAČINOM. Zatoraj se vsi bolniki obrnite na mene naj si bode za svčt ali zdravljenje, pišite mi odkrito brez, da bi se sramovali, tako kak on j bi pisali svojemu bratu, Vade pismo jaz lastnoročno prejmem, J nahajajte se Vi kjerkoli si bodi, jaz Vam bodem odgovoru in Vanv! svetoval. Vsa pisma pišite v Vašem maternem jeziku ter pošiljajte na Dr. V. SBORDONE-A Universal Medical Institute SO West 2Mi Street Mmm Xw Uradne ure od 10 do 13 dopoldne in od 8 do 6 popoldne, v toridh in_ 10 do 12 dopoldne, ter od 8 do S in od 7 do 8 avatar, v od 10 NA PRODAJ NiMVNA CALIFORNIJSKAIIVIM -^iflTOi. ■■™ ro Viith zdravilih zadooiT p*- polno zdravje, hod katerim «1 bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdraveei. ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po £irni Ameriki. S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni. Prane Steklasta 31*1 St. Clair Ave. N. E. Cleveland. O. Frank Potk 310 Midlant Ave. Rockdalle, 111 Vcfecmtmi fW»«i doktor! Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam fabvaljojcm. ker ste mi dobra poslali. S*4aj mb popolnoma zdrav, pa so mi i« 0. Vas ie enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vaui ostanem hvaležni priatelj Jakob Likar Bo* a*t West Newton. Pa Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pis-jmu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov : THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE I404WEST 34th STREET, NEW YqRK, N f Y NAENAHUX) Of PUPOKOftlLO. Bojakom ▼ Bvektka, Mi«, ia okolici aainaajauao, ia}« u tamoiajj okraj mmš aactepaik MB. OXO. KOTZX, P. O. Box 541, Evaleth, Ker je s nami v sveži, ga veem teplo priporočamo. Fraak Bakeer Oo. Mirno spiš, ako izročaš tvoje denarje v pošiljanje v staro domovino, ali pa nalagaš v trdne banke, za ktere deluje FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York. Zdravju najprimernejša pijača je LEISY PIVO ktero je varjeno iz najboljšega lmportiranega češkega hmela. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v kons-t svoje družine, svojih prijateljev in diugih. Leley pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vsen ooij&h gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Oeo. T ravnik« r-ju 6102 Su Clair Ave. N.«, kteri Vam dragevolje vse pojasn - THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. j . t 1 ■ , i • i i) i tajik AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosullch.) -as NajpripramejSa io najcenejša parobrodna (rta za Slovenes in Hnaia- Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington' . REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO Cut foftifc listov iz NEW YORKA za III. raznd a i«. TRSTA..............................................$24v— LJUBLJANE........................................924.60 y k spodaj navaden! novi parobrodi na dva vijaka imajo breaiični bnojor. ALIOS, LiAURA, MAKTHA WASHINGTON, ! ABGHFTIirA. V mmcih maja ln junija aa bodeta skoraj Bflvotafu brodovjn psi-: droiUa ia dva draga nova potaUka BEKH.............................. ZAGREBA......................... KARLOYCA.................... UliZUDdo TR8TA ali BJUEB.. ..........124 — ..........$25.20 ..........11*25 ••••••• '.....«..,.,...152,50 da Parobrod «ARGENTINA" odplnja dne 24. jnnija 1906. Parobrod "LAURA" odplnja dna & julija 1908. & Co^ Ger. Agents, ž www.ito.st«* i.aaHaiaBiifcjčit^" ■ —■ gfadl v Spisal Karo! May; za "Glas Naroda" priredil L. P. PRVA ICINJIOA. F»0 PUŠČAVI. 4-P l (Nadaljevanje.) "Saj tudi ne smeš, in tudi mogoče ni, ker na duhu ne more nihče sedeti.'' "Kako, za Alaha, naj vendar jaham!" "Na oslu." .. . , ^ „ Pogleda me skoro neverjetno. ..... . '. "Toda moj osel je vendar duh, kot si mi povedal!" "Bite je samo šala." "Da, govoriš, da bi me pomiril." "Ne, povem ti samo, ker mi je žal, da te je moja burka tako razža- lostila." . "Efendi, zakaj me samo tolažiš! Zakaj je moj osel tolikokrat zbezljalt Zakaj me je vedno vrgel s sedla f Ker je bil prepričan, da ni osel, in da sem jaz sin njegovega sina. In zakaj je kamen takoj pomagal, ko sem mu ga privezal za rep, kakor ti je zapovedala oslova duša?" "Ona mi ni ničesar zapovedala; zakaj je moje sredstvo pomagalo, ti takoj povem. Ali si že opazil, da petelin zapre oči, kadar poje!" "Videl sem." "Če mu s silo držiš odprte oči, ne bo nikdar pel. Ali si opazil, da tvoj osel vedno vzdigne rep, kadar rigat" / "Resnica je, efendi!" "Torej skrbi, da ne bo več dvigal repa; potem bo tudi nehal rigati." "Ali je rest" "Res. Poskusi danes zvečer, ko bo kričal!" "Torej oče mojega očeta res ni začaran?" "Ne, zagotovim te!' "Hamdulilah! Tisočkrat hvala Alahu!" Skoči ven in vzame kamen z repa; nato se pa takoj vrne, da se udeleži pojedine. Veliki praznik. Uro pozneje jaham s svojim kurdskim tolmačem ven na sprehod. Mohamed Emin je sklenil, da ostane doma in se kolikor mogoče malo kaže ljudem. "Ali ti je znana dolina Idic?" vprašam svojega spremljevalca. "Da." "Kako dolgo ja treba jahati, da pridemo tja t" "Dve uri." "Rad bi jo videl; pelji me tja!" "Kakor zapoveš, gospod. Ali jahava naravnost ali čez Šejk Adi t" "Kteri pot je kračjif" "Naravnost; toda ob jednem je tudi težji." "Vseeno jahamo po njem." "Ali bo tvoj konj zdržal? Dragocena žival je, kot je še nisem videl enake; gotovo je navajen samo ravnine." "Danes ga hočem preskusiti." Kmalu leži vas Badri za nama. Pot, ki jo seveda ne smem primerjati z našimi, je vodila po strmem klancu navzgor in zopet navzdol, toda moj vranec se je krepko držal. Na višinah, kjer je ob pobočju sprva raetlo grmovje, opazim temne gozdove dreves, pod kterimi vrhovi sva jezdila. Konečno postane pot tako nevarna, da moramo razjahati in konje voditi. Tolmačev konj je bil vajen teh krajev; stopal je z gotovimi koraki in se znal ogibati nevarnih mest; tudi moj vranec je bil preoej previden, in prepričal sem se, da se po kratki vaji privadi gorskemu terenu Ze danes je kazal, da se ne poti, d očim je konj mojega spremljevalca sopihal in se kmalu ntrudil. Dve uri sta že skoro minuli, ko dospeva do neke gošče, za ktero so skale skoro navpično padale navzdol. "To je dolina," reče vodnik. ' • -» * 'Kako pridemo navzdol?" "Samo ena pot pelje v dolino in sioer iz Sejk Adi.*' "Ali je shojena?" "Ne; čisto nič se ne razlikuje od drugih tal. Pojdi!" Sledim mu po gostem grmovju, ki je rob doline tako zakrival, da tujec brez vodnika niti opazil ni, da je spodaj dolina. Skoro dospeva do mesta, kjer vodnik razjaha. Z roko pokaže na desno. "Tu pelje skozi gozd pot v Šejk Adi, ki je znana samo Džesidom. In tu na levi se pride v dolino." Z roko potisne veje grmovja vstran, in pred menoj se pokaže kotlasta dolina s strmimi, skalnatimi stenami; navzdol se je dospelo samo na mestu, kjer sva baA s4ala. Primeva konje za uzde in jih vodiva za seboj. Dolina je bila prostorna dovolj, da nudi zavetišče več tisoč ljudem, in naokoli sem opazil znamenja, da so tu ljudje že prebivali. Tla so bila poraščena s sočnato travo, in vode je bilo precej v bližini za žejna grla. f Konje spustiva na travo in se vleževa. Kmalu začnem s svojim vodnikom razpravo. "To je pač skrivališče, kterega je narava kot nalašč ustvarila." "Dolino ;?mo za skrivališče že rabili, efendi. Za časa zadnjega preganjanja Džesidov. je tu dobilo skoro dva tisoč ljudij zavetišče. Raditega-nihče nas re izda tetra kraja sovražniku, ker se ne ve, kdaj nam bode zopet koristil." "Menim, da je ta čas že blizu." "Vem. Toda paJa v Mosulu nas sedaj ne namerava uničiti, temveč samo oropati. Guverner je poslal nad nas petnajst sto vojakov, ki naj nas napadejo; toda vgriz'nil bo v kislo jabolko. Že dolgo let nismo praznovali praznika. Torej se bo nabralo v Badri ljudij od vseh stranij dovolj, da se Turčinu krepko v bran postavimo." "Ali so vsi ljudje oboroženi?" "Vsi. Sam se boš prepričal, koliko se pri nas ob prazniku strelja. Mo-sulski guverner za svoje vojake celo leto ne porabi toliko smodnika, kot ga mi postreljamo v treh dneh." "Zakaj vas preganjajo? radi vere?" "Nikakor ne. emir! Guvernerja pač malo briga naša vera. On ima samo en namen, kako bi postal hitro bogat. Raditega napada sedaj Araboe, Kurde, Kaldejce ali l»že>ide. Ali morda meniš, da je naša vera tako slaba, da se je mora zatreti?" Ravno do te to<"ke -em hotel mladeniča spraviti. Od njega lahko zvem, kar mi Pir Kamek še ni povedal. "Vaše vere ne poznam," mu odvrnem. "In še ničesar nisi slišal o njej?" , "Zelo malo, in še tega De verjamem." "Da, efendi. sovražniki govore veliko lažij. Ali ti moj oče ni ničesar povedal ?" "Ne; vsaj knj poglavitnega ne; menim, da mi ti kaj povež?" 1 'Ah, emir, s tujci nikdar ne govorimo o naši veri!" „ "Ali sem vam jaz tujec?" "Ne. Rešil si življenje mojemu očetu in nas svaril pred Turki, kot mi je Ali Bej povedal. Ti si jedini, vkteremu smem zaupati. Toda odkrito ti rečem, da sam n« vem vsega." "Ali imate pri va>- skrivnosti, ktere ne sme vsak zvedeti?" "Ne. Toda ali ni v \>aki hiši mnogo stvarij, ktere znajo uporabiti samo stariši? Naši svečeniki so naši očetje." "Ali te smem vprašati?" "Le daj; toda prosim te, da ne imenuješ enega imena 1" "Vem; toda ravno o tem predmetu bi rad kaj več zvedel. Ali mi razložiš, če te vprašam?" "Koliko zamorem, da." Ta beseda je bila ime hudiča, kterega Džesidi nikdar ne zgovaljajo. Besede "satan" oziroma "še j tac'' se tako ogibljejo, da ne zgovarjajo celo podobnih besed, če na primer govorijo o reki, rečejo vedno "nar, in nikdar "lat", ker slednja beseda jednači prvemu zlogu besede satan. Ogibljejo ae besede "kejtan" (čipka)' in tudi besede "nal-band" (kovač) ne izgovarjajo, ker je podobna besedam "laan" (kletev) in "malum" (preklet). Kadar govore o hudiču, nikdar direktno ne izgovarjajo njegovega imena, temveč ga opisujejo, in sicer s primernim strahom. Imenujejo ga inelek el kut, mogočni kralj ali pa melek taus, kralj pav. "Poleg dobrega Boga imate še neko drugo bitje?" "Poleg? Ne. Bitje, kterega ti meniš, je pod Bogom. Kiral meleklerin je bilo najvišje nebeško bitje; toda Bog je bil njegov stvarnik in gospod." "Kje je sedaj?" "Uprl se je Bogu, ki ga je pregnal." "Kam?" "Na zemljo in na vse zvezde." "In je gospodar onih, ki v peklu prebivajo?" "Ne. Vi menda mislite, da bo večno nesrečen?" "Da." "Ali verujete tudi, da je Bog nad vse dober, milostljiv in usmiljen?" "Da." "Torej zamore tudi oprostili— ljudem in angeljem, ki so proti njemu grešili. To mi verujemo, in raditega obžalujemo onega, kterega ti misliš. Lahko nam škoduje, raditega ne imenujemo njegovega imena. Pozneje, ko zopet dobi svojo moč, zamore ljudi obdariti, zato ne govorimo nikdar slabo o njem." "Ali ga častite, obožujete?" "Ne, ker je božje stvarstvo kot mi; toda razžalimo ga nikdar ne." "Kaj pomenja petelin, ki je pri vaših svetih obredih navzoč?" "Nikakor ne onega, kterega ti misliš (hudiča). Petelin je podoba ču-jeenosti. Ali vam Jezus ni pripovedoval o devicah, ki so pričakovale ženina ?'' "Da." "Pet njih je zaspalo in sedaj ne smejo v nebesa. Ali ti je znana povest o učencu, ki je zatajil svojega mojstra?" "Da." "In tedaj je zapel petelin. Raditega imamo pri nas petelina v znamenje, da moramo čuvati in pričakovati včlikega ženina." "Ali verujete, kar piše sv. pismo?" "Verujemo, dasi ne vem vsega, kar pripoveduje." "Ali vi nimate svete knjige, kjer so zapisani vaši nauki?" "Imeli smo jo. Hranili so jo v Bašeiki, in slišal 6em, da se je zgubila." "Kakšni so vaši sveti obredi?" '1 Spoznal boš vse v Šejk Adi." "Ali mi moreš povedati, kdo je bil šejk Adi?" "Ne vem natančno." "Ali molite k njemu?" "Ne. Njegov spomin častimo s tem, da molimo k Bogu na njegovem grobu. Bil je svetnik in prebiva sedaj v nebesih." "Koliko vrst duhovnikov imate?" "Prvi so piri; slednja beseda pomenja pravzaprav star, moder mož; pri nas pa pomeni svetega moža." "Ali imate veliko pirov?" "Samo tri poznam. Pir Kamek je prvi med njimi." "Dalje!" "Za njimi pridejo šejki, ki morejo biti zmožni arabščine, da razumejo naše svete pesni." "Ali jih pojete v arabskem jeziku?" "Da." "Zakaj ne v kurdskem?" "Ne vem. Izmed šejkov se izvolijo stražniki svetega groba, kjer morajo čuvati ogenj in pogostiti romaije." ""Ali imajo duhovni posebna oblačila?" "Da; oblečeni so belo in v znamenje svoje časti nosijo rudeče-rumen pas. Za temi šejki pridejo propovedovalci, ktere mi imenujemo kavale. Slednji igrajo na svete inštrumente in hodijo od kraja do kraja, da pou^ čujejo vernike." "Kteri so sveti inštrumenti?" "Tamburica in flavta. Kavali tudi pojejo ob velikih praznikih." '' Kako se oblačijo ? " , "Lahko nosijo raznobarvna oblačila, vendar oblečeni so navadno belo; toda njih turban mora biti čra, da se razločujejo od šejkov. Za kavali pridejo fakirji, ki opravljajo nižja opravila pri grobu in drugje. Slednji imajo temna oblačila in rudeč pas čez turban." "Kdo imenuje vaše duhovnike?" "Nihče, ker njih čast je dedna. Če umre duhovnik in ne zapusti sina, preide njegova čast na najstarejšo hčer." To je bilo skrajno čudno, sosebno v Orijentu. (Dalj. prik.) Cenik: knjig, katere se dobe v zalogi 10Q GREENWICH STRE^NEW YORK^N.Y molitvenxbx DUŠNA PAŠA (spisal škof Fr. Baraga,) platno, rudeča obreza 75c., broširana 60c. JEZUS IN MARIJA, vezano v slono-kost $1.50, fino vezano v •f"2.00, vezano v platno 75c PRVA NEMŠKA VADNICA, 35e. ROČNI SLOVENSKO - NEMŠKI SLOVAR 40e. SLOVAR SLOVENSKO - NEMŠKI Janežič-Bartel, fino vezan $3.00. usnje SLOVAR NEMŠKO - SLOVENSKI ( Janežič Bartel nova izdaja, fino ve- KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano v slonokost $1.50. MALI DUHOVNI ZAKLAD, šagrin, zlata obreza 90c. NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50c. OTROŠKA POBOŽNOST, 25c. RAJSKI GLASOVI, 40c. SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza 80e., fino vezano $1.75. SRCE JEZUSOVO, vez. 60c. SV. ROŽNI VENEC, vez. $1.00. SV. URA, zlata obreza, fino vezano $2.00. VRTEC NEBEŠKI, platno 70c., slonokost imit. $1.50. zan $3.00. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA 40c. SLOVENSKA KUHARICA, Plei weiss, $1.80. SPRETNA KUHARICA, broširo ono 80c. LJUBAVNIH IN ZENITOV ANJSKIH PISEM 25c. rnTOŠCTLNI LISTI 20e. ZBIRKA LJUBAVNIH IN SNUBIL-NIH PISEM 30e. ZGODBE SV. PISMA ZA NIŽJE RAZREDE LJUDSKIH ŠOL 30c. UČNE KNJIGE. ABECEDNIK NEMŠKI, vezan 20c. AHNOV NEMŠKO - ANGLEŠKI TOLMAČ, 50c. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40c. ČETRTO BERILO, 40e. Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA, 00c. EVANGELIJ, vezan 50c. GRUNDR3BS DEB SLOVENI-SCHEN SPRACHE, vezan $1.26. HITRI RAČUN AR, vezan 40c HRVATSKO - ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 40c, mali 30c. KATEKIZEM mali 15c., veliki 40c. NAVODILO ZA SPISOVANJE KAZNIH PISEM, nevez. 75c. PODUK SLOVENCEM ki te hočejo naseliti v Ameriki, 30c. ZABAVNE IN RAZNE KNJIGE. DRUGE DETELJICA, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20«. DOMA IN NA TUJEM, 20e. DVE ČU DOPOLNI PRAVLJICI, 20c. ENO LETO MED INDIJANCI, 20c. ERAZEM PREDJAMSKI, 15e. ERI, 20c. EVSTAHIJA, 15c. FABIOLA, 60c. GENERAL LAUDON, 25c. GEORGE STEPHENSON, oče železnic, 40c. GODČEVSKI KATEKIZEM, 20c. GOLOBČEK IN KANARČEK, 15c. GOZDOVNIK, 2 zvezka skupaj 70c. GROF RADECKI, 20c. H1RLANDA, 20c. IVAN RESNICOLJUB, 20c. IZANAMI, mala Japonka, 20c. IZDAJALCA DOMOVINE, 20e. IZGUBLJENA SREČA, 20c. IZIDOR, pobožni kmet, 20e. IZLET V CARIGRAD, 40c. JAROMIL, 20c. JURČIČEVI SPISI, 11 zvezkov, umetno vezano, vsak zvezek $100. KAKO JE IZGINIL GOZD, 20c. KAKO POSTANEMO STARI, 40c. KAR BOG STORI JE VSE PRAV, 40c. KNEZ ČRNI JURIJ, 20c. KOSI ZLATE JAGODE, 50c. ICRALJICA DRAGA, 20c. KRIŠTOF KOLUMB, 20c. KRVNA OSVETA, 15c. LAŽNJIVI KLJUKEC, 20c. MAKSIMILIJAN L, cc*ar mehikan- ski, 20c. MALA PESMARICA, 30c. MALI VITEZ, 3 zvezki skupaj $2.25. MALI VSEZNALEC, 20c. MARIJA, HČI POLKO V A, 20c. MARJETICA, 50c. MATERINA ŽRTEV, 50e. MATI BOŽJA Z BLEDA, 10c. MIKLOVA ZALA, 30c. MIR BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠT ENJ AKO VIČ, 20c. MLADI SAMOTAH, 15c. MLINARJEV JANEZ, 40c. MRTVI GOSTAČ, 20c. MUČENIKI, A. Aškerc, eleganteo vez. $2.00. NA INDIJSKIH OTOCIH, 25c. NAJDENČEK, 20c. NA PRERIJI, 20e. NARODNE PESMI, Žirovnik, 3 zvezki, vez., vsak po 60c. NARODNE PRIPOVEDKE, 3 zvez-I ki vsaki po 20c. NASELJENCI, 20c. NASELNIKOVA HČI, 20c. NAŠ DOM. Zbirka povesti. Vsak 20e. NEDOLŽNOST PREGAJANA IN POVELIČANA, 20c. NEZGODA NA PALAVANU, 20c. NIKOLAJ ZRINJSKI, 20c. OB TIHIH VEČERIH, 70c. OB ZORI, 70c. ODKRITJE AMERIKE, 40c. PAVLIHA, 20c. POSLEDNJI MOHIKANEC, 20c. PRAVLJICE (Majar,) 20c. PRED NEVIHTO, 20c. ALADIN S ČAROBNO SVETILNI- 00 10e. ANDREJ HOFER 20c. AVSTRIJSKI JUNAKI, vez. 90c., nevez. 70c. BELGRAJSKI BISER 15c. BENEŠKA VEDEŽEVALKA 20c. LOŽIČNI DAROVI, 15c. BUCEK V STRAHU, 35c. BURSKA VOJSKA 30c. CERKVICA NA SKALI, 15c. CESAR FRAN JOSIP, 20c. CESARICA ELIZABETA, 15c. CIGANOVA OSVETA, 20e. CVETINA BOROGRAJSKA, 20e. CVETKE, 20c. ČAS JE ZLATO, 20c. DAMA S K A MET J AKT, $1.00. DAKINKA, MALA ČRNOGORKA, 20a. PREGOVORI, PRILIKE, REKI, 30. PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30c. PRINC EVGEN, 20c. PRIPOVEDKE, 3 zvezki, po 20c. PRST BOŽJI,-15c. REPOŠTEV, 20C. RINALDO RINALDINI, 30c. ROBINSON, broširan, 60c. liODBINSKA SREČA, 40c. RODBINA POLANEŠKIH, 3 zvezki $2.50. ROPARSKO ŽIVLJENJE, 20c. RUSKO-JAPONSKA VOJSKA, 5 zvezkov za 75c. SANJSKE KNJIGE, velike, 30c. SENILIA, 15c. SITA, mala Hindostanka, 20c. SKOZI ŠIRNO INDIJO, 30c. SLOVENSKI SALJIVEC, 3 zvezka, po 20c. SPISJE, 15c. SPOMINSKI LISTI IZ AVSTRIJSKE ZGODOVINE, 25c. S PRESTOLA NA MORIŠČE, 20c. SREČOLOVEC, 20c. STANLEY V AFRIKI, 20c. STEZOSLEDEC, 20c. STOLETNA PR A TIKA, 60c. STO PRIPOVEDK, 20c. STRELEC, 20c. STRIC TOMOVA KOČA, 60c. SVETA NOČ, 15c. ŠALJIVI JAKA, 2 zvezka, vsak po 20c. * ŠALJIVI SLOVENEC, 75c. ŠTIRI POVESTI, 20c. TEGETHOF, slavni admiral, 20c. TIUN LING, 20c. TIMOTEJ IN FILOMENA, 20e. TISOČ IN ENA NOČ, 51 zvezkov, $6.50. TRI POVESSTI GROFA TOLSTOJA, 40c. V DELU JE REŠITEV, 20c. VENČEK PRI POVESTI, 20c. V GORSKEM ZAKOTJU, 20c. VOHUN, 80c. VRTOMIROV PRSTAN, 20c. V ZARJI MLADOSTI, 20e. WINNETOU, rdeči gentleman, tri zvezki $1.00. ZLATA VAS, 25c. ZLATOROG, $1.25. ZMAJ IZ BOSNE, 60c. Z OGNJEM IN MEČEM, $2.50. ŽALOST IN VESELJE, 45c. ZEMLJE VIDL ZEMLJEVID AVSTRJO - OGRSKE veliki 25c., mali 10c. ZEMLJEVID EVROPE, 25c. ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽELE, mali 10c. ZEMLJEVID ZJEDINJENIH DRŽAV, 25c. RAZGLEDNICE. Kranjska narodna noša, ljubljanske in drugih mest na Kranjskem, newyorske in raznih mest Amerike, s cvetlicami in humoristične po 3c., ducat 30c. Razne svete podobe, komad 5c. ducat 30c. Ave Maria, 10c. Album mesta New York s krasnimi slikami mesta 40c. Tnkaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenom Narodni Hotel,"na 709 Broad St., eden hotelov v mestii. OPOMBA. Naročilom j« priložiti denarno vrednost bodisi v gotovini poštni nakaznici ali pofttnih znamkah. Poštnina je pri vseh tek cenah že všteta. Conpgiiie Generale Transailamipt (Francoska parobrodna družba.) mam črta do havre, pariza, Švice, inomosta in sjubuan Poštni p&rniki so:' •*La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih mo£ 'La Savoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,(HK) M *La Lorraine" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „ 4La Touraine" , „ „ ..................10,000 „ 12,000 „ •LaBretagne"................................ 8,000 „ 9,»mO „ La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Paraiki adplojejo od sedaj naprej redno ob četrtkih oh 10. or iopoiudne iz pristanišča št. North River, ob Morton St., N. 1 ♦LA TOURAINE 30. julija 1908. 2. julija <1906 *LA SAVOIE 6. avg. 1908. 9. jniija 1908.La Bretagne 13. avg. 1908. 16. joL 1908*LA LORRAINE 20. avg. 1908. 23. jniija 1908. *LA TOURAINE 27. avg. 008. •LA LORRAINE »LA TOURAINE La Bretagne •LA PROVENCE POSEBNA PL07RXA. Krasni novi parnik na dva vijaka "Chicago" odplove dne 20. jniija t. L opolndne is piera it 84 North River, blizo 44. eeste. Parnik "Californie" odpluje dne 27 junija 1908 v Bordeaux. Parnik "Floride" odpluje dne 18. jniija 1908 ▼ Havre. QAMO ZA POTNIKE DRUGEGA IN TRETJEGA RAZREDA i Cena drugega razreda do Havre: #66.00 in vifje. hnilka * zvezdo zaznamovani Imajo po