Posamezna Številka 40 vinarjev.
Stev. 187.
VLlfliiM t petek, me e. avoHsla na
Leto XLVD.
»SLO VliNEC« velja
po poiti na ne strani Jbbo-
alavlje in v Ljubljani: ia oelo leto naprti • • & ■a pol leta M .. „ h četrt leta * .. „ 21'— za en mesec „ .. „ V—
Za Inonmatvo oeloletno K os el Sobotna izdaja: s
Za oelo leto.....X 15 —
ta taoumstvo...... 20 —
Bnootolpaa petltvrsta (M mm široka ta 3 na visoka ali nje
prostor) u enkrat ... po K 1*20 nradnl naglasi , 90 K 1'80 Pri naročila nad 10 objav popust
"t<nan)il oglas 59/9 sna K4T-
Enoatolpna petitmU K 3-— lahaja vsak du isnemil ponedeljek ln dan po pruraikiv ob B. uri ilntraV
HW Uredništvo ]e v Kopitarjevi allol «•*. 8/111. Ho*opisi se ne vračajo; nefrankirana plima se s« sprejemajo, Uredn, telet. štv. 50, sprava, it*. 828.
Folitičen list za slovenski narod.
Oprava Jo v Kopitarjevi al. S. — Bočna poštno hran. ljubljanska it. 690 aa naročnino In št 349 sa oglase, avstr. ta čeiko 24.797, ogr. 26.511, bosn.-bero, 7563.
Tabor u Sinči vesi.
Danes se vrši prvo veliko ljudsko zborovanje v svobodni Koroški. V Sinči vesi se bodo zbrali tisoči naših koroških bratov, ki so se stoprav oddahnili od stoletnega jarma. Iz ostale Slovenije bodo pohiteli vsi tisti, ki jim srce veleva, naj se gredo radovat prostosti z onim delom našega plemena, ki ie doslej največ trpel, V Sinčo ves so dpotovali zastopniki naših političnih, kulturnih in telovadnih organizacij, na čelu jim ljubljanski škof, ta neustrašeni borec za pravice svojega ljudstva. Tabor v Sinči vesi se bo razvil v narodni praznik koroški, v praznik mlade svobode, ki smo jo dosegli, da je ne izgubimo nikoli več. To bo praznik osvobojene slovenske besede, ki sc je razlegla na Koroškem, da ne utihne na vekomaj ne. Koroška zborovanja imajo svojo zgodovino, Vsakemu Korošcu je še v živem spominu oni čas, ko je bil slovenski shod tvegana stvar, nevarna za sklicevatelja in za onega, ki se je drznil vabilu odzvati. Oba sta se izpostavljala srdu nemških in nemškutarskih gorečnikov, preganjanju politične oblasti, meščanskemu bojkotu. Svoboda zborovanja je bila na Koroškem pravljica za otroke, ki so se ji odrasli smejali. Najprimernejši prostori za zborovali-šča so bila zasebna stanovanja in skrite
krčme, a še ta je bilo treba obdati s stražo in pripraviti na vse »slučajnosti«. To je bil čas, v katerem govornik, ko je odhajal na politično zborovanje, mnogokrat ni vedel, ali se bo vrnil zvečer s celo glavo domov, in tisti, ki je agitiral za shod, ni bil prepričan, da jutri ne bo stal pred hudo sodbo nemškega okrajnega glavarja. Bil je sramoten čas, ki je našemu ljudstvu na Koroškem jemal samozavest, mu vtepal pasjo ponižnost, ga skušal vzgojiti v čredo brez lastne volje in v narod strahopetcev.
Ta čas je za nami; tik pod Celovcem je nemški naval omagal. Z narodno svobodo je dobila slovenska Koroška tudi zborovalno svobodo, ki ie narodnostnega boja ci!i in narodnega obstanka pogoj. A ko se bo osvobojeni del Koroške danes veselil te važne pridobitve, mu bo v živi zavesti tudi to, da je še mnogo Slovencev v koroških mejah in izven njih, ki tega dragocenega državljanskega blagra niso deležni. Njih misel bo pohitela tja, kjer se slovenska beseda še ne sme glasiti, in njih volja bo, pomoči tudi onim, ki so naše pomoči v bodočnosti potrebni.
V tem znamenju te ,Sinča ves, in tvoje zborovalce toplo pozdravljamo!
sms vlada?
LDU Belgrad, 14. avgusta. Kombinacija vlade med demokrati in socijalisti je padla v vodo, zato ker so radikalci Davi-doviču sinoči izjavili, da so pri volji, razgovore nadaljevati. Oni da pogajanj niso prekinili. Kakor stvari sedaj stoje, bi bilo možno sestaviti zopet koncentracijsko vlado.
(Najnovejša poročila o krizi v notranjosti Usta.)
ar:
Naš čas bo imenovala zgodovina ono nemirno in veliko dobo, v kateri so dosegli narodnostni boji vrhunec svoje ljuto-sti. Toda iz krvavih revolucij, ki jih je videl svet, se vzdigujejo ljtidstva, opremljena s popolno politično samostojnostjo in s tem je našlo, kakor kaže, to orjaško gibanje za Evropo svoj zaključek. Že danes stoe v ospredju povsem drugi čisto novi problemi, ki bodo odslej skoro izključno zanimali in podžigali človeštvo. Če more nastati v času propadanja nacionalizma
kje stremljenje po ustanovitvi nacionalnih cerkva, je to brez dvoma anahronizem. Ker se je pri nas mednarodna socialna demokracija začela zavzemati za misel narodne cerkve, hočemo pokazati, kako je to stremljenje ne le z verskega, temveč tudi s splošno človeškega stališča docela reakcionarno.
V prejšnjih časih so opravljali duhovniki poleg svojega verskega poklica tudi državne posle. Ker so bili duhovniki tedaj edini izobraženci v državi, je bilo to v interesu ljudstva seveda nujno. V teh časih je bilo umljivo, da so stremeli državni mogotci za ustanovitvijo nacionalnih cerkva, ki so jim dajale popolno oblast nad duhov-ništvom-uradništvom. Državni oblastniki so imeli tako v rokah orodje, da so izrabljali cerkvene ustanove in vero tudi v svoje politične namene. Vse, kar so pod-vzeli, ie dobilo nekako versko posvečenjc in nadnaravno sankcijo od strani odvisne nacionalne cerkve.
Zato pomenjajo zgodovinsko skoro vse narodnostne cerkve podjarmi jen j enje verskih misli v dosego političnih in gospodarskih koristi vladajočih slojev. Zlorabljena narodna cerkev zamore postati v tem slučaju nevaren inštrument kapitalistične-
ga izkoriščanja. Da se socijalna demokracija pri nas za tako ustanovo more ogrevati ,je skrajno čudno.
Priznati morajo vendar sami, da je mednarodna cerkev, ki spaja v sebi vse dežele in vse narode sveta, mnogo manj izpostavljena odvisnosti in izrabljanju po posamezni državi in njenih mogotcih, kakor cerkven organizem, ki je že po svojem bistvu naslonjen izključno na en narod in je vtesnjen v eno državo. Človek, ki je po svojem mišljenju protiven slehernemu izrabljanju duševnih vrednot v tvar-ne, gospodarske namene, mora nesodobno misel nacionalne cerkve odkloniti. Inter-nacionalnost katoliške cerkve je zahteva socialnega mišljenja, je jamstvo in podpora vsem onim, ki se bore za gospodarsko in duševno osvobojenje ljudstva.
So pa tudi drugi važni razlogi, ki govore proti narodni cerkvi. Vsak človek in tako tudi socialni demokratje vedo, da so n. pr. znanstvo, umetnost in filozofija za vse ljudi in vse dežele skupne. Resnica in lepota se ne more izpreminjati na mejah države. Največja nespamet bi bila, ko bi se našli ljudje, ki bi uvajali posebno državno resnico in državno lepoto v znanstveno in umetniško ustvarjanječ Vprašanja, ki nanje odgovarja vera in ki se dotikajo najglobljih problemov človeške narave in človeške usode, so za vse ljudi in za vse kraje enaka in je nespametno trditi, da se izpremene na državni meji. To mora priznati vsakdo in tako tudi sociialni demokratje, Če je to res, potem mora dobiti vse, kar je vsem ljudem in vsem narodom skupno, tudi svoj skupni mednarodni izraz v mednarodni organizaciji.
To je sodobnikom tako jasno, da je ustanovitev nacionalne cerkve v moderni dobi naravnost nemogoča. Taka ustanovitev je možna le iz gospodarskih in političnih razlogov, ki niso z vero v nikakem stiku.
Internacionalnost je v našem času načelo, ki. zmaguje svoje zmage naglo in brez pridržka. Znanost trgovina. delavska stremljenja, pravo, skratka vse panoge človeškega dejanja in nehanja silijo k mednarodnemu izrazu svojega obstoja,
Internacionalnost katoliške cerkve se zlaga z duhom in stremljenjem časa. To je njen temelj in njena bodočnost, tu leži vir njenih zmag in njene slave.
V Podgradu se je spremenila italijanska vojaška posadka. Par vojakov je odšlo, par novih je prišlo v zameno. Ob tej priliki je podal »izvanredni komisar za civilne zadeve« major Friderik SammarUno
prsbivulstvn sledeči, do nebeškega tirma-t meni* lepi proglas, ki ima toliko pocziie v sebi, da se človek mora jokati.
Podgrad, dne 21. julija 1919,
Prebivalci občine Podgrad!
Beli strelci Regine so morali zapustiti Vaše hiše, ker imajo izpolniti druge dolžnosti.
Preživeli so oni nekaj dni med Vami, in prostodušna podoba njihovega poguma izraženega v neomadeževano čistost njihovih barv, bode ostala vtisnjena v Vaše oči in veseli odmev njihovih pesmi, na katere z ljubkostjo poljske cvetice nagajene na miloglasje studenca, osupnela in smeh-ljajaje se je nagnila Vaša blagozvočna duša.
V srcu, s spominom uničevalnega požara, ki je pooglenil nekaj Vaših hiš, bodo ostala večna čustva hvaležnosti zp strelce Regine.
Med Vami in z Vami so sedaj krepki strelci močne Novare, — Barve ololonos-nega solnca in čistega neba ne vidite prvič med Vami, Ko so se vrnili k Vam pešci Novare, mnogo Vaših src je vstripalo od radosti za prijeten spomin dobrodošlosti in prisrčnosti, ki so oni svoječasno pustili med Vami. — Ali se spominjate? Pešci Novare so bili prvi, katere ste spoznali in od kojih ste prvič umeli nepremagljivo čednost čudovitega italijanskega vojaka.
Pozdravite odhajajoče in spremite v Vaše hiše prišlece, ki so Vam oriiii z novim senom, katerega od travnikov prevažate v Vaše senike, tudi oni so za vas debri in koristni kakor seno.
Kr. izvanredni komisar Major Friderik Sammartino.
O italijanski soldateski, tej »prostodušni podobi pristnega poguma izraženega v neomadeževano čistost« ima naše ljudstvo svoje misli. Taki dokumenti italijanske naivnosti in nezrelosti zmorejo dvigniti samozavest našega ljudstva kakor malokaj. Ta histerična poezija, o »strelcih močne Novare«, ki so dobri in koristni kakor seno«, vzbudi v naših gorskih pastirjih prepričanje, da so v primeri z Italijani sami Aristoteli.
naprej — nnzaj!
2e pred vojno je pozabljal svet nase, na stališče svoje duše in se zatapljal v zunanjost.
Vojna je to delo nadaljevala. V premnogih je ubila vsako notranjost.
Maroderji na vsesvetnem bojišču nadaljujejo to delo, egoizem, mamonizem, hedonizem, da uničijo zadnje postojanke
LISTEK.
Izidor Cankar: S poti.
Ta knjiga je tako zelo aktualna in tako malo, kakor vsaka nova lepota: vsakdanjim skrbem za kruh in napredek ne pomeni nič, tistemu svetu pa, ki ga kakor sveto sporočilo spremljamo skozi stoletja, ki ga kakor dragoceno dedščino čuvamo razpada in trohnobe, svetu duševnosti in spoznanja, svetu lepote in ljubezni — pomeni vse,
Znabiti so bili kdaj časi, ko se je zdelo da se »plod možganov, s krvjo napojenih«, da nadomestiti, da je ta namestek za razvoj človeštva koristnejši kakor prava vrednota, ker je cenejši, in da ga je dovoljeno proizvajati toliko, kolikor je potreba in kolikor pripuščajo proizvajalna sredstva. Devetnajsti vek se je nedvomno razvijal v tej smeri. Mrzlično napredujoča tehnika, industrijalizacija vse produkcije, posvetov-ljenje prometa — te sile so zagrabile tudi duševnega delavca in ga vrgle v veliko tekmo. Elefantiazno narasla izobrazba je izpodrinila kulturo, javno mnenje je zatrlo misel, vsa slutnost se je zrušila pod goloto dejstev, kapital je mrcvaril svobodo in tam, kjer je poprej snoval in ustvarjal človek, je divjal stroj.
Pod temi novimi pogoji je nastala du-ševnost, ki je bila or^vi duševnosti za las
podobna. Lepota, kultura, okus, narava, stil in uživanje, nedotekljivost zasebnega življenja in osebna svoboda, ti praviri vsega življenja, so se zasuli in zažuboreli so novi viri, ki jim je bilo prav tako ime, »Zapirajte srca bolj od duri, zakaj goljufija hodi po svetu.« Ta duševnost, ki ji je zmisel in simbol napredek, se je v srednji Evropi najčisteje izobrazila pri Ncmcih. Malo nadarjeni, a temeljiti Nemcc je kakor vsikdar in povsod tudi v ta razvoj vpregel vse svoje moči in ga je čez devetnajsto stoletje vse do svetovne vojne pri-tiral do tiste katastrofe, ki smo ji bili vsi priče,
»O poznam te, konjederec, poznam tvoje mazilo. Vse svoje sile, dušne in telesne, naj skladno razvjiem. Naj bom človek, ki ljubi, je in pije normalno, ki misli trezno, čuti pošteno, ravna pravično. Nečem tvojega zdravila, zdravnik! Vem, da bom poginil za to boleznijo, pa jo ljubim, kakor mati otroka. Ljubim ta večni nemir, čuv-stveno razdrapanost .ljubim glavobol in besede brez zveze, svoje vseslutnosti bi ne zamenjal za tvojo vsevednost. Ljubim ga, ki me tepe in zaničuje, in še bolj ljubim sebe,ko se tepem in zaničujem. Bolj sem srečen v tem boju, večnem uporu, ki bolj zdrav kot zdravnik —«
ta odstavek v pričujoči knjigi in še ta:
»Ti se neprenehoma giblješ v ekstre-mih. Obup in titanska samozavest, ltube-
zen in sovraštvo, dvom in vseslutnost si podajajo roke v tvojem srcu —«
in še ta:
»Neskončno samozadovoljnost vidim v teh dobro premišljenih frazah, ki teko, kakor bi bile neposredne; iz teh ostrih besed gledajo njegove lepe rjave oči in mi pravijo: Saj imam moč besede, ali ne?« —•
ti odstavki so nekak prerez skozi duševnost, ki si je sama pisala svojo kritiko, ki je nasprotnika pobijala s sredstvi, posnetimi iz trgovstva, kakor z monopolom, trustom, bojkotom, ki je naposled zavzela nekako predstaviteljsko stališče, čigar nevarna znamenja pa so vendar marsikomu vzbujala pomisleke. Mi Slovenci smo vzdr-žema stali pod pritiskom te nemške men-talnosti. Z industrializacijo naših podjetij, z nemškim denarjem, z nemškim narodnim pijonirjem je tudi ona preko Alp nasilno prodirala proti morju.
V enem največjih kulturnih središč srednje Evrope so ta dejstva rodila pam-fletista svetovnega stila. Samodržcem duševne produkcije je na lastni njivi vzrasla šiba. Na Dunaju je žid Kari Kraus, ta »kepa živcev«, z ostro lučjo posvetil pod krinko iavnega mnenja, razgalil kulturno laž in potvaro in z bičem v roki oznanil vero, da treba vse do tal podreti, če nai se resničnim duševnim vrednotam postavijo novi domovi. Z neobičajno čistostjo značaja je ta cinik zdravil kugo s tem, da ie moril bolnike
Pri nas se je mogel takega dela lotiti le tisti strastni duševnik, ki sijajno obsedenim zagovornikom lepote tvori osebnost Izidorja Cankarja. Znabiti je Izidor Cankar v svojih popisdi in razmišljevanjih o upodabljajoči umetnosti, v svojih afo-rističnih kritikah in prigodnih polemikah, raztresenih po »Dom in Svetu« in dnevnem časopisju, čistejši. V pričujoči knjigi se le malokdaj izpove naravnost in odkrito:
»Kaj ne veš, da je treba tej leni masi inteligence, ki ji je vsaka lastna misel tako mrzka, najprej zmesti vse oojme, zbegati jo do popolne negotovosti, ubiti v njej kali iavnega mnenja? Ko ne bo v teh gnilih možganih nobene misli več, bodo začeli na novo mislti.«
Le malokdaj se mu užge plamen w očeh:
»Vse je razbito ,vse mišljenje razdejano. Kakor tatovi sc plazite mimo prvotnih vprašanj, mimo praproblemov in iščete v smrdljivih zakotjih novih. Najhujše je to, da to strokovnjaštvo od dne do dne bolj spoštujemo, da ste nas okužili s spoštovanjem; če bi imel toliko energije, da bi se Totil kakega vprašanja, bi ga, menim, tudi sam toliko časa tesal in pilil, da razpade v prah, kakor delate vi.*
In na enem samem mestu pravi neposredno:
»Za naš slabotni in do mozda pokvarjeni čas ni nič boli značilno .da tolika £0»
spiritualizma. In kaki en bo Konec, ako se to zgodi? Samo eden, strašen, ona katastrofa, ko razljučena materija požre vse svoje otroke.
Ali se svet zaveda te nevarnosti? In Čc se je zaveda, ali išče leka, kako najti pot iz zunanjosti v notranjost, iz sveta v kraljestvo duše? Ali tudi čuti v sebi dovolj moči, da hodi to pot?
Naša mladina je na ta vpraSa-nja odgovorila te dni z odločnim »da«. Misel, da preporod človeštva pomenja preporod posameznika, ta misel, ki ae je nekako boječe oglašala tu pa tam, je na skupščini naše mladine stopila pogumno na plan. Akademiki so izvajali, da je v gospodarskem, socialnem življenju poleg drugih regulatorjev nazadnje vendar najmočnejši faktor: duša, krščanski orientirana duša. Socializiratš svet se pravi so-cializirati duše. Akademiki so poudarjali, da pravo pot med nacionalizmom in inter-nacionalizmom more najti le oni, ki ga vodijo smernice poglobljenega krščanstva. Krščanska miselnost je edina rešilna deske človeštvu v poplavi sveta. Reforma človeštva zahteva reformo duše, reforma duše pa zahteva krščanstva, čistega, doslednega krščanstva.
.Veselimo se teh barv naše mladine. Obraniti, utrditi, še bolj razpresti hočemo svoje organizacije. Vodovodi te organizacije naj segajo vsepovsod, v vsako krščansko hišo; žično omrežje te organizacije naj veže vsakoga, ki je dobre volje. Mladina pa poskrbi, da bo tudi naprej plula po teh vodotočih studenčina krščanske miselnosti in tekal po žicah tok nesebične požrtvovalnosti.
Tako nam mladina, ki hoče naprej, kliče nazaj, in ta nazaj pomenja močan korak naprej, k napredku, rešitvi in končni zmagi.
Veselimo se te mladine, čestitamo ji {n se ji zahvaljujemo!
K valutnemu »prhanju.
V nedeljski številki »Slovenca« smo Čitali nekak samozagovor finančnega ministra Ninčiča glede njegove finančne politike s posebnim ozirom na valutno vprašanje. Kdor čita ta zagovor in resno pre-misU dejansko gospodarsko stanje v naši državi, temu se nehote vsili sodba: ta zagovor ni posrečen. Niti na en očitek, ki mu se podtika, ni Ninčič stvarno in zadovolju-joče odgovoril, akoravno zavija vse v lepo obliko.
Nam tu ne gre ne za radikalce, ne za demokrate, gre za stvar samo, ker zadeva je važna, zelo važna. Vsak od nas, pa naj bo uradnik, delavec ali kmet, je tu inte-resiran,
Ninčič skuša ▼ svojem zagovoru zavrniti predvsem očitek o nepravilnem žigosanju. Kak namen je imelo žigosanje? Danes mi tega ne vemo. Namen bi moral biti • predvsem ustvarjenje naše jugoslovanske krone. Čehi so poizkusili priti do svoje nacijonalne krone na ta način, da so zaznamovali kronske novčanice s posebnimi znamkami, Nemška Avstrija s tem, da je zalogo novčanic, ki jih je imela avstro-ogrska banka dala žigosati z enotnim žigom in potem jih zamenjala z onimi, ki so bile v prometu. Pri nas se je žigosalo vse vprek z žigi z vsem mogočim besedilom.
Čehi so uvedli istočasno z zaznamovanjem nekako oddajo premoženja, sicer na ta način, da so potegnili polovico novčanic iz prometa. Niti Čehi, niti mi pa nismo prišli do svojega nacijonalnega denarja. Ninčič se zagovarja danes s tem, da grozi Čehom iz inozemstva velika nevarnost, češ, da naprti inozemstvo lahko češki republiki
ves oni denar, ki je zaznamovan z znamkami, kot državni dolg. Ta zagovor je plitev, ker inozemstvo lahko tudi nam naprti vse one novčanice kot državni dolg, ki so žigosale z žigi; Retour, cs wird nicht an-genommen, geme Damen suehen do onih Nagy falva itd. Nevarnost za nas je mnogo večja, ker je pri nas mnogo različnih žigov, katerih pravilnosti ni mogoče kontrolirati.
V slučaju, da smo hoteli z žigosanjem priti do svoje nacijonalne krone, tedaj vidimo, da se je hotelo priti do tega cilja na zelo diletantski način. Žigosanje ravnotako kot zaznamovanje po češkem sistemu lahko obvaruje ozir. nacijonalizira novčanice za kratek rok, mesec ali dva, ne pa za daljši rok, ker se žig in znamka kmalu ponaredi.
Mogoče, da finančno ministrstvo ni imelo namena krono nacionalizirati, ampak je hotelo le sešteti, koliko kronskih bankovcev je v prometu v naši državi. Ako se je hotelo to doseči, je bil cilj gotovo dosežen. S tem seštevanjem oziroma kon-statiranjem, koliko bankovcev je v prometu, nismo prišli niti za pol koraka bližje k rešitvi valutnega vprašanja, ker seštevanje bankovcev za rešitev tega vprašanja pomeni isto, kot ljudsko štetje za rešitev socijalnega vprašanja.
Pri vsem tem nc smemo pozabiti tudi na »političen moment« ki ga navaja Ninčič v svojem zagovoru. Iz tega vidika je imelo žigosanje za cilj, da pomiri duhove.
Naše jugoslovanske valute nimamo. Nimamo je zato, ker finančno ministrstvo ni vedelo, kaj hoče. Naredilo jc nekaj, eamo da se je nekaj naredilo. Žigosanje bi bilo lahko mnogo pametnejše in enotnejše, če bi žigosali samo davčni uradi. To bi se pač lahko doseglo. Za tako enotno žigosanje kot v Nemški Avstriji, so bile pač tehnične ovire. Nepravilno žigosanje pa ni glavni vzrok, da nimamo svoje valute. Način žigosanja je bil sicer nepravilen, ali vseeno bi lahko prišli do nacijonalne valute, če bi temu koraku sledili drugi ne manj odločni koraki. Predvsem bi se morala zamenjati krona z novimi novčanica-mi, ki bi bile naše in se ne bi mogle pona-rejevati. Da se to ni zgodilo, temu so nekoliko krive tehnične ovire, ki bi se dale vseeno pri dobri volji premagati. Lahko bi prišli prej do svojih novčanic, vsaj prej, kot pridemo tako. Ni verjetno, da dobimo svoje novčanice niti za obletnico ustanovitve naše države. Obljube ostajajo obljube, v tem in drugih vprašanjih.
Na svetovnih tržiščih naša valuta še ne obstoji in zaradi tega imamo vsak dan na milijone škode. Naša trgovina z inozemstvom je otežkočena; da se pa naše gospodarstvo vsaj nekoliko uredi, nam je potrebna kmalu naša jugoslovanska valuta.
Kako priti do te? Zamenjati je treba krone bivše avstro-ogrske monarhije žalostnega spomina in dinarje kraljevine Srbije z novimi novčanicami in to kmalu. Kako misli finančno ministrstvo to storiti? G. Ninčič je rekel, da bo novih novčanic za okoli tri milijarde. Samoobsebi je umevno, da bi sc vzel srbski dinar »al pari« iz prometa. Teh dinarjev je v prometu vsaj za 600 milijonov. Za zamenjavo kron ostane tedaj približno dve in pol milijardi. Ker ie v naši državi najmanj za 7 do 8 milijard kronskih bankovcev, bi se zamenjale krone v najboljšem slučaju za te v razmerju 1 : 3. Posestniki kronskih novčanic bi tu mnogo izgubili,
lirši krogi našega ljudstva se interesi-rajo ravno za to vprašanje, za kakšen odstotek se bo vzela krona iz prometa. Za uradniške in one sloje, ki žive le od zaslužka in tudi s tem nc izhajajo, je pač vseeno ali sc vzame »al pari« ali 1 : 10, samo čc v isti meri padejo tudi cene. Za
eeri o umetnosti ,kot je značilno za umetnost, da se v tem pokvarjenem času krepko razvija kakor v posebno ugodnem elementu.«
Z jezikom, ki ga ljubi nad vse in ki je zavoljo te ljubezni popolnoma njegov, e čistostjo mišljenja, ki mu je prirojena, in z nepodkupno sodbo v umetnostnih rečeh, Id mu je tudi najgrše rokodelstvo ni moglo ▼zeti, Izidor Cankar rešuje ta problem po svoje.
Peščica ljudi vseh narodnosti je postavljena pred spomenike klasične umetnosti zato, da bi se izkazalo, da jih ni vredna. Slede popisi pokrajin tako intimne lepote, dialogi med osebami ,ki se prvič vidijo, tako izbrušeni izpovedi tako prvotnega, neposrednega spoznanja, da se to nesoglasje dojmi tem bolestneje. Trenutki so zagrabljeni v tej knjigi, ko sc ti zdi, da kakor popotnik v poglavju »Lago di Como« sediš na ladji, stroj zažvižga, mesto se jame neopazno sukati pred teboj in ostane nekje z ljudmi in s težaki in hišami in kavarnami,, .in naenkrat občutiš vse božje stvarstvo, kakor ga nisi občutil še nikoli.
Tisti Slovenci pa, ki jih daljnjc in bližje duševno ozadje te knjige kaj mnlo bri ga, tisti Slovenci pa v Cankarjevi Italiji dožive svojo domačo literaturo in svojo Ljubljano, kakor jih še niso doživel1 doma. Slovenski literatie so zbrani pod Juliiinim
balkonom in ugibajo, kako je Romeo prišel gor. Profesor popisuje Ljubljano — toda berite sami! Kakor iz vseh najboljših slovenskih knjig zveni tudi iz te domotožje po vsem, kar je slovenskega, skozi jezo in humor domotožje po ljudeh, po deželi in nje bornih vaških Atenah.
S t a nk o Majcen.
Dr, —m—:
Drugi kulturni iezik ne naših srednjih šoSah.
(Še nekaj opazk o novem učnem načrtu,)
Po novem učnem načrtu za srednje šole, s katerim se je 2, in 4. avgusta ba-vilo profesorsko društvo, naj bi se izmed jezikov v prvem razredu vseh srednješolskih tipov temeljito podučeval samo narodni jezik, slovenščina, ozir, srbohrvaščina, Z drugimi jeziki, klasičnimi in modernimi, naj bi se pozneje pričelo. Pri posvetovanju zastopnikov profesorskega društva — poleg odbora je bilo navzočih tudi mnogo drugih članov različnih strok — jc prevladovalo mnenje, da jc treba že v prvem razredu gimnazije začeli še z drugim kulturnim jezikom. Zakaj nobenega dvoma ni, da jc izobražencu iz malega naroda, kakor sma mi, ootreben vsai šc eden kulturni jezik, ki ga
male ljudi pa, (služkinje itd.) ki so imeli pred vojno male prihranke, pa to ni vseeno. Krivično bi bilo, da bi ti ljudje, ki so trpeli in hranili celo svoje življenje in si prihranili mogoče kakih 1000 K, dobrih predvojnih kron, in zgostili v te vso svojo energijo, vso svojo mlado kri, vsps izgubili. Ti ljudje morajo priti do svojega denarja, na račim onih, ki so si v vojski nakupičili velika imetja in velike kapitale.
Vprašanje je, kako naj se vzame iz prometa srbski dinar. Med vojno je bil srbski dinar zajamčen z 88% francoskega franka. Danes nima zunanje vrednosti, ker se na svetovnih tržiščih ne notira. Pri nas ima uradni kurz 1 : 3, kar pa ne odgovarja resničnemu stanju. Vrednost dinarja je razvidna iz cen, ki vladajo v Srbiji in ki so vsaj za 50 % višje kot pri nas v Sloveniji, Za en dinar se dobi v Srbiji približno isto, kar v Ljubljani za 1 K 50 vin, Notranja vrednost dinarja je tedaj le 1 K 50 vin. ali 2 dinarja 3 K. Resnična vrednost dinarja nam ni znana, ker ne vemo, kako kritje ima. Vse one številke, ki nam jih navajajo, so zelo malo verjetne in naloga naših poslancev jc, da odkrijejo tudi to skrivnost. Zdi se, da dinar nima mnogo večje vrednosti kot krona,
Valutno vprašanje naj reši narodno predstavništvo, seveda v sporazumu s finančniki, ne pa samo s temi, ampak tudi z zastopniki onih, katerim grozi rešitev valute, da izgube ves trud svojih žuljev celega življenja. To bo tudi v interesu države same, ker ne bo imela skrbeti za toliko ti-sočev služkinj in drugih malih ljudL
Ostane vprašanje, kako rešiti valutno vprašanje. Krone in dinarji naj kmalu izginejo iz prometa. Prvo naj izgine dinar, in sicer na ta način, da pokupi država za krone vse dinarje po notranjem kurzu, ali pa po resnični vrednosti, ki naj se nepristransko določi. Krone pa naj se potem izmenjajo »al pari« za jugoslovanske novčanice. Ker bo na ta način zelo mnogo novčanic v prometu jih bo potreba vzeti velik odstotek iz prometa. To naj se zgodi na ta način, da se uvede davek na vojne dobičke. Ugotoviti se mora predvojno premoženje vsakega posameznika in vsak naj ima danes svoje predvojno premoženje manj nekaj odstotkov, ker je mnogo narodnega premoženja za časa vojske propadlo. Gotovo je, da bomo mi z vojnim davkom potegnili iz prometa zelo mnogo, gotovo vsaj 75 % novčanic.
Za kritje valute se svetuje od nekaterih strani uvesti oddajo premoženja, Iz gospodarskih ozirov to ni pametno, ker bi s tem porabili našo poslednjo rezervo, ki jo pa moramo čuvati kot skrajnje sredstvo za ureditev naših gospodarskih razmer. Mi ne vemo še, kakšna bremena nam bodo naložili naši »prijatelji in zavezniki« v Parizu, za katere smo prelivali svojo kri v Dobrudži, na Dobrem polju, Kozjaku in drugod.
Za ureditev naših gospodarskih razmer ni samo rešitev valute odločujočega pomena, paziti moramo, da bomo vodili tudi pametno tarifno in carinsko politiko. Prometne zveze morajo brezhibno funkci-jonirati; edino pametna gospodarska politika nas bo rešila iz te zagate.	R.
Mrnmu. fin fidfe.
To je naslov brošurice, ki v njej hrvatski židje prosijo, naj jim Slovenija ne zapira svojih mej. Saj jc usoda Židov tako tesno spojena z usodo Slovencev, »Od pamtiveka so živeli židje mirno v svobodni, srečni Sloveniji, bavili so se z rokodelstvom, poljedelstvom in trgovino, imeli svoje šole, svoje sodnije,« Nemci, ki
mora tako obvladati, da pozna kulturo dotičnega naroda. Toda — pravijo — Wilson govori samo angleški, pa je menda dovolj izobražen. Wilsonu pač ni treba še drugega kulturnega jezika, velika angleška in amerikanska kultura mu pač zadošča. Drugače je pri nas, ki smo majhni in na vseh straneh svoje domovine odvisni od sosedov. Vprašanje je: katerega jezika poleg slovenščine in srbohrvaščine naj se naša mladina v srednji šoli temeljito uči?
Vpoštev pride francoščina, italijanščina in nemščina. Vsak izmed teh jezikov ima tehtne razloge za-se, — Francoščina je svetovni jezik, jezik mednarodnega diplomatskega občevanja, posoda bogatih literarnih zakladov, jezik finega okusa in francoske duhovitosti. Francoska liieratura j«» »a vse narode šola -ur.etnosti in estetike. Francoski jezik in fiar.coske literarne struje so silno vplivale na druge narode, zlasti na Nemce in tako posredno pa tudi naravnost na naš literarni jezik in na naše leposlovje. Prosvetni odbor v Belgradu, ki je sestavljal novi učni načrt, je določil francoščino kot obligatni učni predmet za celo državo in del procesorjev jc bil za francoščino.
Toda če pogledamo stvar konkretno in praktično, bomo uvideli, da je stvar zelo riskantna in težko izpeljiva. Prvič: Moderni jezik ima predvsem praktičen
so zavladali nad Slovenci, so izgnali Žide s slovenske zemlje. Ko se je pred 100 leti slovenski narod prebudil, se je zavzel tudi za svoje »sotrpine« Žide, Sam Prešeren je opeval »Judovsko dekle« in Aškerc, »morda še silnejši in večji pesnik od Prešerna, je poveličeval Ahasvera ob grmadi«. »Zdaj je zasijala svoboda na Slovenijo. Slovenski kmet, slovenski in-telektualec govori v svojem jeziku« Živi svoje življenje, v cerkvi vladajo narodni škofje in duhovniki, po deželi narodni uradniki. Samo mi židje nimamo pravic v, Sloveniji I A tudi za naš narod zasine dan svobode!« Slovenci, ne bojte se nas! Ne bojte se nasi Ne bojte se, da vam osvojimo gospodarske pozicijel »Mi spoštujemo jezik, prosveto in stremljenje naroda* s katerim in med katerim živimo. Ne za« htevamo privilegijev za poedince, ne iščemo odlikovanj ne bogastva za poedince^ ampak le enakopravnost z ostalimi državljani naše kraljevine. Današnji glasovi slovenskega časopisja, iz katerega nam ži-< dom rca'odane dnevno udarja v obraz dihi mržnje, nc sme biti zadnja beseda v od-nošajih med Slovenci in židi, Židje se bo-) do v Sloveniji priljubili slovenskema narodu, bodo državljani kraljevine SHSj sinovi Slovenije, toda židje. Blagostanj« vlada ondi, kjer so židje, a kjer jfltf a^ gospoduje beda.« S takimi prošnjami im obljubami se hočejo židje vtihotapiti! kj nam, Kdo se ob tej vsiljivosti ne sporno? basni: Jež in lisica?	'' *
Dozdaj smo bili, hvala Bogu, obvarovani teh izkoriščevalcev človeštva. Pol statistiki 1. 1910. jih je bilo na Slovenskem 146, od teh 116 v Ljubljani In vendas ia zdaj živo čutimo njihovo težo. Kako fftrf-ne bi bile posledice, če bi se jim rta posrečilo, zajesti se v naš živelj. O g o« spodarski strani ni da bi gavocflt Početniki modernega kapitalizma, skozi stoletja skoro edini finančniki in trgoveD bi naše komaj se porajajoče narodno g<H 3podarstvo v kali zadušili. Vodstvu Židov na denarnem trgu bi kmalu sledila vodiln^ vloga v našem tisku. Statistika poj drugih državah kaže, kako prehaja časo*< pisje čedalje bolj v roke Židov, po nekoa je postalo sploh njihov monopol. Vse veJ like brzojavne agenture, najvažnejši fak4 tor pri časopisju, so v rokah Židov; ome4 nimo le znanega Reuterja, ki oskrbuje 4 poročili 50.000 listov. Največji Hstl se ri rokah Židov. Slovstveni zgodovinar Bariel pravi: »Dve tretjini, če ne tri četrtine vseq listov in časopisov v Nemčiji so Židov-* ske.« Na Ogrskem sploh skoro ni drugeg«! časopisja ko židovsko. Enako močno je židovstvo med lastniki, voditelji, uradniki in sotrudniki angleških in amerikanskrbj listov. Židovstvo tvori klike, ki obvladnje( največji del časopisja in po njem javact mnenje. "
S svojim kapitalom in Časopisjem a* strupljajo židje moralo. »Ali kupču-jem z obleko ali z južnim sadjem ali « dekleti, to sodnije nič ne briga,« je rekelj neki krakovski žid. In Žid Neuda se je iz* razil: »Z moralo ne bomo gradili železnic.« Brez ozirov na moralo služijo le ode-« ruštvu in izsesavanju. Kako ta židovski duh korumpira tudi krščanske kroge, doživljamo ravnokar. Nacionalni ekonomi tožijo, da je socialno vprašanje sedanjo-^ sti židovsko vprašanje. Le če zadušimo! židovskega duha, smemo upati na zboljŠa« nje socialnih razmer. — Po svojem tisku širijo židje tudi v zasebnem življenju nemoralo. Niso li židje zvečine pisatelji ne-, nravnih knjig, fabrikanti nesramnih slik in? lascivnih »umetnin« in glavni agenti kupčije z dekleti? — S svojim materialistič-i nim mišljenjem, ki nima zmisla ne za ver-
namen, da ga govorim, kadar ga rabimo Ali bomo res v naši državi že v prvih! letih tako zelo rabili francoščino? Bolj kot nemščino? Mislim, da ne. — Drugič: Moderni jezik rabijo naši visokošolci y študijske svrhe, naši znanstveniki v znanstvene, Ali nam je francoska znanstvena' literatura tako dostopna, kakor nemška? Ali nismo pri vsaki stroki navezani na nemško literaturo? Nemške knjige so nam veliko bližje in neprimerno lažje dostopne nego francoske. Lc poglejte po naših knjižnicah, za vsako stroko samo nemške delal Ali bomo nemške knjige sežgali in jih nadomestili s francoskimi? Mnogo naših visokošolcev bo šei naprej študiralo v Gradcu in na Dunaju (medicina, eks-portna akademija), a kako brez znanja nemščine? — Tretjič: Vsa naša kultura* tudi umska, znanstvo in leposlovje, je bila! doslej odvisna od namške. Je-li bilo tO dobro za nas, ali nc, to je drugo vprašanje; to je dejstvo in s tem dejstvom moramo š e računati. Kar je bilo dosedaj v zvezi, se ne da mahoma s silo pretrgati Da se bomo od nemške kulture osamosvojili, je gotovo in prav je, da se, A je li potrebno in koristno, da naravnemu razvoju delamo silo, jc drugo vprašanje. Naše dosedanje kulture brez nemščine ne moremo umeti, — Četrtič: Gotovo ie. da bodo obmejni kraji naše države na Koroškem in Štajerskem nujno potrebovali!
ske, ne narodne, ne za estetske vrednote, ne za človekoljubne, ne za vzgojne sile, mora židovstvo narodu, v katerega se zarije, uropati ves višji polet.
S kapitalom in tiskom si židje osvoje vodstvo vsega javnega življenja, osobito političnega. Država, ki je v svojem kreditu odvisna od židovskih bank, je v svoji politiki, zlasti zunanji in gospodarski, zasužnjena židovskemu časopisju. In v politiki so židje negativen element.
Po pravici toži Chamberlain: »Naše vlade, naša justica, naša veda, naše slovstvo, naša umetnost — skoro vsi življenjski pojavi so postali sužnji Žida. Iz idealnih nagibov mu je Evropejec v prijateljstvu odprl vrata. Kakor sovražnik je planil žid skozi nje, si osvojil vse pozicije in zasadil v razpoke naše nravi zastavo svojega večno tujega bitja.«
Kemsfts laarocSnss
SiSMpiOOT.
LDU Nauen, 13. avg. (Brezžično.) — Zbornica sprejme v drugem čitanju brez posebne debate predlogo glede davka na užigala in na igralne karte in preide k prvemu čitanju štirih velikih davčnih zakonov, namreč o davku na prodajo, o darovanju za najnujnejše državne potrebe, o državnih dajatvah in o okrepitvi rednih državnih dohodkov. Tajnik za finance Erzberger utemeljuje v široko zasnovanem govoru predloge in izvaja med drugim:
Zbornica in nemški narod imata pravico zvedeti naš pravi finančni položaj. Na vsak način moramo doseči ravnotežje med izdatki in dohodki, toliko v velikem, kolikor v malem. Odreči se moramo marsičemu, na kar smo se navadili. Davčni sistem moramo zenostaviti in ga zasnovati na široki podlagi. Bremena je treba enakomerno razdeliti, zakaj le na ta način je mogoče, da se Nemčija ohrani pred najtežjo nesrečo, državnim polomom, ki bi bil pri nas ne samo državni polom, marveč hkrati tudi narodni polom. — Dve vprašanji se morata predvsem rešiti: nabaviti si moramo nemško trgovinsko mornarico in inozemskim Nemccm moramo pomagati z obsežnimi predujmi. Država mora dobiti 25 milijard novih davkov. Ta vsota je bila največja, ki jo je eno vojno leto dalo kot vojno posojilo. To vsoto pa mora sedaj ljudsko leto dajati na davkih. Ako pride do državnega bankerota, sta uničeni dve tretjini vsega zasebnega premoženja in ves gospodarski stroj bi se ustavil in nemški narod bi moral stradati. Povsod na svetu se je splošna vrednost zelo izpreme-nila. Povsod zahteva delo večjega, pravičnejšega plačila. Svetovna revolucija cen 6e izvršuje z močnimi stresljaji. Povsod opažamo željo po združitvi narodov. Prava zveza narodov je tudi želja delavne Nemčije. (Živahno pritrjevanje.) V finan-čno-političnem pogledu vojna še vedno ni zaključena; še vedno plačujemo velike vojne potrebščine, poleg tega pa ogromne stroške z*, demobilizacijo in za odškodnino doma. 1. oktobra najkasneje moram predložiti redni državni proračun. Z mirovno pogodbo smo prevzeli velike obveznosti, katere moramo izpolnjevati z najboljšo voljo. Delati bo treba, privilegijev Nemčija ne sme več poznati. Ako ne bomo delali bolj kot pred vojno, je vsak trud za rešitev domovine zaman.
Najprvo je treba odplačati viseči dolg ali ga vsaj zmanjšati. Ko je znašal približno eno milijardo, je že povzročal veliko skrb. Danes je 76 milijard visečega dolga. Vsako povečanje te vsote moramo izključiti. Torej moramo misliti edinole na nove dohodke. Vsak dan, ki ga izgubimo
znanje nemščine, ne le iz dosedaj naštetih ampak tudi iz gospo luiskih in političnih razlogov. — Petič: Za francoščino nimamo dovolj učnih moči na razpolago. Za empirični pouk modernega jezika v nižjih razredih rabimo učitelje, ki dotični jezik v govoru popolnoma obvladajo. Takih učiteljev francoščine pa imamo jako malo. Pravijo, da jih je v Srbiji dovolj tudi za naše kraje. Toda resno dvomimo, da bi se Srbi v kratkem času toliko privadili našemu jeziku, da bi mogli pri nas prvo-šolce poučevati v francoščini, — Šestič: Da bi se francoščina mogla začeti poučevati že v prvem razredu srednje šole, se nam zdi nemogoče. Pomislimo: Z latinščino naj začnemo v tretjem razredu, s francoščino v prvem! Ali ni to narobe svet? Pa že slišim zastopnika moderne metode, ko pravi: Ti si zastarel petre-fakt, ki ne veš, da se moderni jeziki uče drugače nego stari, brez slovnice kar naravnost z govorjenjem, torej sintetično; ko pa učenec jezik že nekoliko zna, se pa začne slovnica, analitična metoda. Primerno spoštovanje imam pred modernimi pedagoškimi pridobitvami in motodami, pa francoščine vendar le ne bi začel učiti pred latinščino. Koliko truda bo stallo učitelja in učenca, da si bo učenec pris/ojil besedo fonetično in docela drugačno grafično oblikol Zakaj se vendar vse drugače
z zavlačevanjem vpeljave davka na ded-ščine, izgubimo dva milijona. Pričakujemo precejšnjih dohodkov iz vojne dajatve in iz davka na prirastek, kakor tudi iz darovanja za najnujnejše državne potrebe. Prisilna posojila moramo na vsak način opustiti. Videli bomo kmalu, kdaj bomo lahko najeli prosto posojilo ali posojilo v obliki srečk. 76 milijard visečega dolga mi povzroča več skrbi, kot 90 milijard vojnega posojila; zakaj vojnega posojila mi ne more nihče odpovedati, zadostuje, da plačujem obresti. Obstaja pa velika nevarnost, da bodo prebivalci jeli dvigati svoj denar v bankah in hranilnicah, čim pride naše gospodarsko življenje v pravi tir. V tem primeru nam ne bi ostalo drugega, kot da državna tiskarna noč in dan dela na izdelavi novih bankovcev. Tedaj pa ne bi bil več daleč trenotek, ko bi bila marka vredna morda le 10 pfenigov. Gledati moramo tudi, da se nam ne odtegne kapital. Žal so prišla na dan dejstva, da so se gotovi elementi organizirali, da se sistematično odtegavajo obdavčenju. Vsled ukrepov, ki jih nameravamo uvesti zoper odtegnitev obdavčenju, se vrednost naših bankovcev, ki se nahajajo v inozemstvu, ne bo zmanjšala. Vsekakor bodo ukrepi na tem polju zelo strogi; toda popustljivosti ne smemo poznati. Doslej v drugem čitanju sprejeti davčni zakoni in davek na dedščine, ki pride sedaj na vrsto, bodo znašali približno 8 milijard mark. Rabimo pa 25 milijard mark. Da dosežemo to vsoto, bomo uporabili dohodke iz darovanja za najnujnejše državne potrebe, iz davka na prodaje in iz velikega državnega dohodninskega davka. Pa tudi vse to še ne bo zadostovalo. Iskati moramo novih virov. Pojavili so se pomisleki, c\a se utegne ententa polastiti teh novih dohodkov. Toda po mirovni pogodbi je ententa z okvirno noto izgubila pravico, zaseči nemške dohodke. Ako pa bi kljub jasnim določbam in v protislovju s svojo lastno noto hotela poizkusiti kaj takega, potem bi bil to neznosen poseg v suverenost nemške države. Na ta način bi se seveda mogla polastiti vsakega davka, ki bi ga mi sklenili. Toda to bi bilo proti njenim lastnim gospodarskim interesom. Poleg tega pa bi državna vlada stopila 30. septembra pred narodno skupščino in jo prosila za pooblastila, da ne izvede darovanja za najnujnejše državne potrebščine. Ententa bo dobila poplačane vse svoje zahteve v poljubni obliki; ali s papirjem ne bo mogla graditi cest v severni Franciji. Za to rabi nemiško delo.
Iz- madZareh^.
Nadvojvoda Jožef stremi po kroni.
LDU Berlin, 14. avg. (DKU) »Vossi-sche Zeitung« poroča iz Lugana: »Corriere della Sera« nadaljuje s svojim razmotriva-njem o državnem preobratu na Ogrskem, ki ga označuje kot nevarno za Italijo, ker se mora smatrati, da nadvojvoda Jožef ne stiemi samo po ogrski kraljevski kroni, temveč tudi po vzpostavitvi avstro-ogrske monarhije. Ako bi se to stremljenje nadvojvoda Jožefa uresničilo, bi bila Italija oškodovana za uspehe svoje zmage, ker bi nastala nova iredenta in bi novo nastala država poizkušala, da se razširi.
Reakcija raste.
LDU. Dunaj, 13. avgusta. (ČTU.) — »Neuer Tag« poroča iz Budimpešte: Reakcija raste od ure do ure. Vsi oni, ki so sodelovali pri vladi svetov, čeprav le v nepolitičnih funkcijah, so odstavljeni. Mesto je obkoljeno po vojakih, tako da je le malo politikov pobegnilo iz Budimpešte,
piše nego se izgovarja in zopet narebe? Ali ne bo učenje francoščine v I. razredu mnogo težje, nego ,e bilo učenje latinščine? Mladini hočete učenje olajšati, a ga boste s francoščino otežkočili. Nasprotno pa je učenje francoščine učencu, ki se je vsaj dve leti učil latinščine, res veselje in užitek. Na podlagi latinščine umeva že tretješolec francoščino genetično, na podlagi jezikoslovnih pravil, kar mu učenje olajša in osladi. Brez latinščine ni pravega historičnega poznanja francoščine,
V prvem razredu torej nikakor ne kaže začenjati s francoščino. Pač pa se lahko začne z nemščino. Na gimnazijah, kjer bi se sprejela francoščina, naj bi se začenjala šele v III. razredu, latinščina pa vsaj v II.
Poleg nemščine in francoščine bi prišla v jugozahodnih krajih naše države še italijanščina v poštev. Gotovo je, da moramo znati jezik svojih lakomnih sosedov, Ž njimi bomo v zvezi, ž njimi bomo imeli vedno opraviti.
Z ozirom na ta izvajanja opredelujem svoje stališče nasproti novemu učnemu načrtu, v kolikor se tiče jezikovnega dela in splošne reforme tako-le:
1. Že v I. razredu srednje šole naj se poučuje poleg narodnega jezika še en moderni lczik.
Za monarhijo!
LDU Budimpešta, 12. avg. (CTU) Že popolno ministrstvo Lovaszy se je v zadnjem trenutku razbilo iz doslej šc nepojasnjenih vzrokov. Lovaszy je izjavil, da je vse, kar sledi, poizkus smeri, ki sc pomika še bolj proti desni.
Julij Andrassy se vrača.
LDU Dunaj, 12. avgusta. (ČTU) »Neue Freie Presse« poroča: Julij Andrassy je danes iz Švice dospel na Dunaj in odpotuje v kratkem v Budimpešto. Vodja socialistov Garami jc danes odpotoval v Budimpešto. Kakor poročajo iz Budimpešte, so prijeli predsednika ogrske vlade svetov Garbaija.
Na Mažarskem je mirno.
LDU Budimpešta, 13. avg. (DKU) Vojno ministrstvo poroča: Kakor javljajo poročila, ki so do 12. avgusta prispela iz raznih krajev dežele, vlada povsod red in mir. Povsod zasledujejo komuniste in jih zapirajo. Kakor poroča vrhovno poveljstvo, je •v pokrajinah onstran Donave razoroževa-nje rdeče armade in rdečih straž končano.
Tiralica za Belo Kunom.
LDU Nauen, 14. avgusta. (Brezžično.) Ogrski minister za pravosodje je predlagal nemško-avstrijski vladi, da Belo Kuna in njegove tovariše zapre. Predlog obtožuje Belo Kuna in tovariše zapeljevanja k umoru, ponarejanje denarja in drugih zločinov. Državno pravdništvo v Budimpešti je za Belo Kunom in tovarišem že izdalo tiralico.
Generalska komisija,
LDU St. Germain, 14. avgusta. (DKU) Bertinax priobčuje v »Echo de Pariš«, da se je vrhovni svet včeraj bavil s poročili, ki mu jih je poslala generalska komisija iz Budimpešte. General Graziani, ki jc odpotoval iz Bukarešte dne 11. avgusta, menda še ni dospel na svoje mesto. Bertinax meni, da dosedaj med tremi generali in rjimunskim civilnim komisarjem Diaman-dijem ni prišlo do sporazuma. Zelo temperamentni Diamandi je generalom izjavil, da prejema svoja povelja le od buka-reške vlade. General Gordon je zahteval v lastnem imenu kakor tudi v imenu svojih tovarišev od vrhovnega zavezniškega sveta potrebnih navodil.
Francozi zasedejo Veliko Kanižo.
LDU Budimpešta, 14. avg. (DKU) Ogrski korespondenčni urad poroča: Kakor javlja uradni list iz Velike Kaniže, je tamošnje vojaško štacijsko poveljstvo odredilo korake, iz katerih je sklepati, da je zasedba mesta po Francozih samo vprašanje nekaj ur.
Čehoslovaška protestira.
LDU Pariz, 14. avg. (Brezžično.) Čehoslovaška delegacija je poslala mirovni konferenci noto, kjer protestira proti vko-rakanju romunskih čet v Budimpešto in proti znatnim rekvizicijam zalog na Ogrskem, katere so Čehoslovaki smatrali za pokritje svojih zahtev po obnovitvi.
IsiEra porasfiila,
Ljenin ne vlada več.
LDU Kodanj, 13. avg. (ČTU) Dr. Martini, član danskega Rdečega križa, ki se je včeraj povrnil, izjavlja v listu »Politiken«, da Ljenin v fesnici že tri mesece ne vlada več. Vsa oblast je sedaj v rokah nekaterih ultraradikalcev z latiškim slikarjem Pe-tersom na čelu. Ljenin se baje nahaja v Tuli.
2.	Drugi kulturni jezik za srednje šole v Sloveniji bodi nemščina. Če bi kje raz mere to zahtevale, naj se vpelje ali nemščina ali francoščina kot fakultativno ob-ligaten predmet (dijak se lahko odloči za iiancoščino ali nemščino).
3.	Latinščina naj se na humanistični in realni gimnaziji začne v II. razredu. Grščina na humanistični gimnaziji v III. razredu.
4.	Latinščina naj se začenja dve leti pred francoščino.
5.	Naša srednja šola bodi toliko erot-na, da zna vsak Slovenec po končani maturi srbohrvaščino v govoru in pisavi, vsak Srb in Hrvat ravnotako slovensko. Zahteve, glede enotnosti našega šolstva, ki bi šle preko tega cilja, bi bile pretiran in škodljiv centralizem.
6.	Natančnejši učni načrt za Slovenijo naj sestavijo slovenski strokovnjaki.
7.	S prihodnjim šolskim letom naj se še ničesar ne izpreminja.
Povedal sem odkrito svoje mnenje, naj ga tudi drugi. Stvar je prevažna, nego da bi nam vlada kar čez noč diktirala nov učni načrt brez poznanja naših razmer in brez vednosti naše javnosti. Zato pa je predvsem potrebno, da vlada novi načrt, po enketi profesorskega društva popravljen, objavi, da bo javnost vedela, pri čem da !«.
Clemenceau na dopustu.
LDU St. Germain, 14. avgusta. (DKU) Ministrski predsednik Clemenceau je danes zjutraj odpotoval v Vandee. Namerava se vrniti 21. avgusta v Pariz. Med tem pripravljajo komisije odgovor na nemško-av-sfriske protipredioge.
Obnovitev severne Francoske.
LDU Weimar, 13. avg. (DKU — Brezžično.) Iz Pariza poročajo: Pogajanja radi obnove razrušenih pokrajin severne Francoske je napram obojestranskima zvezama strokovnih organizacij spravilo obe vladi v zadrego. Francoske strokovne organizacije zahtevajo, da morajo dobili nemški delavci isto mezdo, kakor njihovi francoski tovariši. Temu nemške strokovne organizacije ne ugovarjajo, tem manj, ker je pri sedanjem kurzu nemška mezda manjša, kakor na Francoskem. Sedaj pa zahtevajo Nemci, da se morajo v smislu mednarodnega delavskega zakona, sprejetega v pogodbo zveze narodov, dati nemškim delavcem na razpolago kopališča, prostori za godbo, lokali za shode in vse druge prilike za izvrševanje nemških kulturnih navad. Temu pa se Francozi protivijo, dočim nemške strokovne organizacije zahtevajo to kot pogoj, ker drugače nemški delavci ne pridejo na delo. Smatra se začasno, da bo prišlo 150.000 nemških delavcev za šest mesecev, toda samo v redko naseljene kraje, kakor n. pr. Chemin des Dames in v okolico Lensa, kjer jih najbrže nihče ne bo nadlegoval.
Ustreljen slovaški duhovnik.
LDU Prešov, 12. avg. (ČTU) Vsled boljševiške propagande odstavljeni nofar Gcza Reich je ustrelil duhovnika in člana upravnega odbora saroškega komitata, Štefana Majocha. Morilca so prijeli. Pri zaslišanju se je ugotovilo, da je v umor zapletenih tudi nekaj članov boljševiškega direktorija v Košicah.
Poljaki proti Čehom.
LDU. Brno, 13. avgusta. (ČTU.) ->Li-dove Novinv« poročaio, da so Poljaki zbrali v Tešinu proti Čehom 30 000 mož.
Oddaja orožja v Italiji.
LDU Milan, 14. avg. (Brezžično.) Uradni list objavlja naredbo, po kateri se morajo oddati vse vrste orožja in streliva. Oddaja se začne takoj. Kdor se tej na-redbi protivi, bo strogo kaznovan.
Povratek italijanskih čet.
LDU Milan, 14. avg. (Brezžično.) Vojaška komisija in italijanske čete v Mur-maniji so se 9. t. m. začele ukrcavati, da se povrnejo domov.
Razno.
LDU Pariz, 14. avg. (Brezžično.) Nemška mirovna delegacija jc predložila konferenci noto, v kateri zahteva imenovanje mešane komisije, ki naj uredi porabo klavzul mirovne pogodbe, nanašajoče se na plovbo in letalstvo.
LDU Pariz, 14. avg. (Brezžično.) Komisiji za letalstvo in za odgovornost sta končali sestavo odgovora na avstrijsko in na nemško noto.
LDU Washington. 13. avg. (Brezžič.) Predsednik Wilson skliče koncem oktobra v Washington mednarodno konferenco delavcev, ki se bo bavila z mirovno pogodbo.
LDU Omsk, 13. avg. (Brezžično.) Ruske čete so povzele ofenzivo in so porazile v okolišu Čaljabinska rdeče čete, ki se umikajo. Zajele so tudi mnogo plena.
+ Mnogo, mnogo mest! Ministrska kriza nam nudi prizore, ki zelo prijetno delujejo na živce in spodbujajo k smehljaju, dokler človek nc pomisli na težke in resne poslcdice, ki jih utegne imeti in ki jih bo imela, če se današnja smer pogajanj popolnoma ne presuče. Kriza je nastala vsled osebnih sporov med demokratsko zajednico in srbskimi radikalci. Radikalci očitajo demokratski zajednici nelojalnost, zavratnost in samovoljnost, lastnosti, ki smo jih tudi sami imeli priliko opažati na nekaterih ljudeh, ki stoje s to parlamentarno skupino v najtesnejšem stiku. Demokrati očitajo radikalcem »bahavost« (res, to besedo so rabili!) in slične pomanjkljivosti značaja. V resnici pa gre boj za to, kdo dobi predsedniško mesto in mesto notranjega ministra ter kako se raz-dele ostali portfelji. Začela se je tekma, in ker živi v demokratski zajednici že od nekdaj neutolažljivo hrepenenje po mno gih, mnogih ministrskih mestih in po lastni vladi, so se pogajanja razbila. Začeti bi se torej imela strankarska vlada in z njo vse njene posledice, zaradi katerih bo še celo državo glava bolela. Pa to je demokratom, tej soli Jugoslavije, malo mari; oni hočejo vladati in imeti mnogo, mnogo ministrskih mest. Pomedli so vse kote parlamenta, zbrali vse razkropljene glasove in napravili svojo večino, vladno večino, ki bo prav tako hitro razpadla, kakor sc je sešla. A kaj — glavna reč je mnogo, mnogo mini-
strskih mesti Jugoslovanski klub je zavzel v krizi stališče, ki je edino mogoče: strankarska vlada in še celo s tako šibko večino je katastrofa za državo; položaj naše države zahteva koncentracije vseh sil; zato je nujno, da sc doseže sporazum med radikalci in demokrati. Demokrati pa hočejo preizkusiti lastno moč, čeprav bi sloveli v zgodovini kot grobokopi države, ki se šele ureja. Blagor domovine je prva in najvažnejša stvar, še pred njim pa mnogo, mnogo demokratskih ministrskih mesti + Politični kramarji, ki zapisujejo svoje misli, kadar jih kje kaj ujamejo, v »Slov. Narod«, pripovedujejo, da je dr. Korošec sedel na lim Protiču, ker ni hotel v vlado. Toliko, da ga ne imenujejo političnega analfabeta. Demokratom je stopila situacija malo v glavo, a s časom se bodo prepričali, da dr. Korošec ni analfabet in da tudi opozicionalna šola v štajerskem deželnem zboru, v državnem proračunskem odseku in v medvojnem zasedanju državnega zbora ni šla popolnoma mimo njega. Takrat bodo svojo napako uvideli. Nimamo pa nobenega upanja več, da bi uvideli, da je važnejša državna politika od politike portfeljev in službi
,-f Milost se obeta. Kadar stopi vladar Ba prestol, deli mnogo milosti. Ko se pripravljajo demokratje na vlado, razsipajo v sinočnem »Narodu« obilico milosti za nas: »Če pa sc danes sestavi ministrstvo iz demokratov in socialistov, smo gotovi, da naša stranka moči, ki ji je bila potisnjena tv roko, ne bode zlorabljala, temveč bode državo upravljala zvesto po svojih načelih, da jo čimpreje uredi. Tudi smo gotovi, da proti nasprotnim strankam ne bode nastopala kot objestna zmagovalka, temveč kot odgovorna voditeljica naroda. To velja brez dvoma tudi za pokrajinske vlade. Pokazali smo dovolj, da ne maramo, da so pokrajinske vlade torišče strankarskih borb. Ko se bomo imeli odločiti glede uredbe v pokrajinskih vladah, zlasti pa v Sloveniji, bomo predvsem pomislili na naše granicc in pa na to, da obupni strankarski prepiri ne spadajo v upravne oblasti.« — O ti preljuba objestna zmagovalka! Demokratska stranka bi dosegla višek milostnosti, ko bi je še ne presegala njena domišljavost. Vendar je pričakovati, če ostanejo demokrati v sedanjem razpoloženju, da dobi naše uredništvo po milosti nove, t. j. bodoče demokratske vlade zaslužno medaljo, medtem ko se glede »Napreja« pričakuje, da bo »Narod« vse njega urednike povzdignil v plemiški stan.
4- Živelo pobratimstvol »Slov. Narod« je ves prevzet političnega pobratimstva, ki so mu ga obljubili socialni demokrati proti odškodnini dveh ministrskih mest. Sedaj se pripravlja na velike socialnc reforme, na »pozitivno socialno delo, ki vodi (s socialisti) k skupnemu našemu socialnemu idealu«. Ko bi bilo še kaj bogov v Olimpu, bi jih danes smeh končal. To piše isto glasilo, ki je pred kratkim klicalo vojaštvo na pomoč zoper mirne delavske manifestacije in ki bi bilo izzvalo prelivanje delavske krvi na ljubljanskih ulicah, ko bi bilo po njegovem. Živelo pobratimstvol Živeli socialni ideali!
Šusteršič — odrešenik J. D. S. V •včerajšnjem »Slov .Narodu« jc izšel grozovito dolg članek »Slovenec in uradništvo«, pod katerim stoji zapisano: »Uradnik« (tiskovni pogrešek; moralo bi se glasiti: »Urednik«) in kjer brani J. D. S. svoje strahovite uradne pogreške kaj prepričevalno. Trdi namreč, da je t u d i dr. Šusteršič »poniževal slov. uradništvo«, ga »kruto preganjal*, pehal »marsikaterega značaj-nega uradnika v prezgodnji pokoj in s tem v bedo«. Trdi, da so se uradniki tudi pod Šasteršičem »tresli za svoj obstanek«, ker pred »ovaduhi« ni bil varen noben pošten uradnik. Ali misli »Slov. Narod«, da se mora vsled tega tresti danes za svoj obstanek vsak »pošten uradnik« pred liberalnimi ovaduhi? »Narod« priznava sam, da je J. D, S. »ob početku snujoče se 'državnosti v hitrici in nervoznosti kaj prezrla, in da so se zgodile napake«. Priznala, da jc J. D. S. »v hitrični površnosti« napravila »tudi resnične pregreške«. Če priznava, potem naj lepo molči, naj se spremeni in poboljša. Potem je ne bodemo napadali. Strahovito nam zameri, da se potegujemo za čisto upravo in za uradništvo in se borimo proti »ovaduhom«. Verujemo prav radi ,da bi ji bilo ljubše, ko bi mogla zamenjati z nami vlogo. Žalibog ji v te i stvari ne moremo pomagati pri najboljši volji. Tudi ji ne moremo pomagati, 'da se smeši s tem, da se sklicuje na barona Schwarza. Šusteršič, ki smo ga vrgli mi in ne J. D. S., je sicer v slučaju duševne revščine morda klavern »šlager«, a nima v sebi čudotvorne moči, da nadomešča upravno modrost. Imejte tudi vi toliko poguma, vrzite svoje Šusteršiče iz stranke, dasi ne vemo, koliko ljudi bi vam še ostalo, potem bodo uradniki in ljudstvo tudi vas spoštovali. Če mislite, da vabimo s tem, da se borimo za čisto upravo, uradnike v naše vrste, vam ne zamerimo, da imate tako mentaliteto. Mi nočemo, ne potrebujemo, nc maramo in ne rabimo v stranki nikogar, ki ni našega mišlienja-
Prepuščamo take metode stranki, ki je vsled svoje duševne revščine brez zaslom-b-5 tako med ljudstvom kakor ined inteligenco in sc pripravlja na bridko in grenko volivno smrt.
Dnevne rsrnrice*
—	Tovarišem akademikom, bogoslov-ccm in srednješolcem! Jeseni začne izhajati »Zora« kot skupno znanstveno in leposlovno glasilo »Jugoslv. Kat. Dij. Lige«. Poživljamo vse tovariše, da v zmislu sklepov ljubljanskega in zagrebškega sestanka krepko sodelujejo pri listu. Naš list je tu, v njem bomo osvetljevali vse pojave sodobnega življenja z lučjo krščanskih načel; vsaka zdrava misel in trezna kritika bo našla mesto v njem. Predvsem vabimo naše mlajše tovariše, da sc odzovejo z leposlovnim in znanstvenim gradivom. Dopise prosimo za 1. štev. do 25, septembra na naslov: Janko Kralj, cand. iur. Duplje, pošta Tržič na Gorenjskem. — Za »J. K. D. Ligo«: phil. Josip Kovač, predsednik.
—	Slavnost katoliški društev v Tržiču dne 10. t. m. je bila prava manifestacija katoliške misli. Ko je v krasnem jutru prišel vlak z godbo in gosti, je bil kolodvor ves pisan krojev in narodnih noš. Godba jc udarili orlovsko koračnico in naenkrat je bila zastrta vsa ccsta v trg. Videli smo veliko število Orlov v kroju, nato posebc dolgo štiristopno vrsto Orlov v civilni obleki in spet zase mladi naraščaj. Kakor očanec iz davnih dni je šel v narodni noši društveni zastavonoša, za njim pa fantje, dekleta in žene v narodnih nošah, ki so bili najlepša slika sprevoda. Nato člani in članice raznih društev, zastopniki zadrug z gosti in drugo ljudstvo. Štiristopna vrsta je zagrnila ves trg .korakala nred Naš dom in v cerkev. Sv. mašo ic za katoliška društva imel g, kaplan Milavei*, ki jc v svojem govoru razložil pravo ljubezen do naroda in poudaril važnost ,da kažemo svoje katoliško prepričanje povsod tudi na zunaj. Pri altarju so stregli štirje Orli, na koru pa je veličastno igrala jeseniška godba. Slavnostno zborovanje v Našem domu je otvoril g. svetnik Potckar. Zastopnik S. K. S. Z. g. Fr. Zabret pa je v temeljitem govoru naslikal napačna pola, po katerih hočejo nekateri voditi naš narod in nam osvetlil pravo pot po načelih krščanske pravičnosti. Drugi govor je imela Orlica Greta Papov, ki je klicala na to pot posehe naše ženstvo. — Pri popoldanski veselici je na velikem vrtu zmanjkalo prostorov. Bilo je istotako vse sijajno urejeno, da ce moramo kar čuditi vrlim močem, ki sc to napravile. Imamo jih nekaj v Tržiču, ki se ne ustrašijo nobenega truda za dobro stvar. -— Po nedeljskem navdušenju in razvedrilu pa gremo junaško tudi vsi drugi in se nc borno bali nobenega dela z Bogom za narod.
—	K položaju slovenskih sodnikov. Ker sc v listih čimdaljc bolj pojavljajo pogoni, da se končno vendar že izvrše imenovanja sodnikov, smatra predsedništvo Društva slovenskih sodnikov potrebnim, podati sledeče pojasnilo: Uradniki v drugih strokah, v katerih niso niti zdaleka tako preobremenjeni z delom kakor sodniki, napredujejo nerazmerno hitro. V nekaterih resortih so uradniki od prevrata sem napredovali žc po dvakrat, da, nekateri celo po trikrat. V eni panogi ni več niti enega svetnika iz avtsrijskih časov, vsi so postali že takoj po novem letu višji svetniki. Edinole v pravosodju šc ni bil imenovan definitivno niti eden sodnik, niti ne na najvišjih mestih. Slovenskim sodnikom je bila avstrijska uprava vedno lc mačeha; žalibog se jim niso razmere od prevrata sem prav nič izboljšale. Slej kot prej se od njih zahteva ogromno, izredno naporno delo, ki se je po prevratu vsled vedno večjega pomanjkanja sodnikov tako pomnožilo, da mora marsikdo delati po 12 ur na dan in tudi več, dočim se od nobenega ročnega delavca danes ne sme zahtevati, da bi delal nad 8 ur na dan. Slovenski sodniki morajo neštetokrat iz domačega kroga v tuje kraje. Pristojbine, ki jim gredo, ki pa seveda niti oddaleč ne odgovarjajo današnjim razmeram, sc navadno nakazujejo šele po mnogih prošnjah čez več mesecev. Doplačevati morajo pri tem vedno iz svojega žepa — seveda, alko imajo se kaj; drugače se pa morajo zadolževati v še večji meri, kakor sicer pri skromnih prejemkih državnih nastavljen-cev. Vrste sodnikov se vedno bolj redčijo. Še vedno prosijo drug za drugim v upravne stroke, ki jim nudijo ugodnejše napredovanje. Naraščaja skoraj ni. Vse kaže na to, da bo prav kmalu treba s pravosodjem v civilnih zadevah docela prenehati in nekatera sodišča vobče zapreti, ako se razmere v najkrajšem času prav korenito ne izpremene, osobito ako se tudi upravičene zahteve slovenskih sodnikov nc izpolnijo in njih položai vsaj ne izenači z onimi njih hrvatskih kolegov, in ako se jih ne odškoduje docela za razna namc-stovanja in selitve. Na vse to je predsedništvo Društva slovenskih sodnikov opc-tovano opozarjalo na merodajnih mestih, ko je izročalo razne spomenice in prošnje,
ko je poganjalo njih rešitev, ko je poganjalo imenovanja, hkratu pa odklanjalo vsako odgovornost za vse mogoče težke posledice v pravosodju, ako se upravičenim zahtevam sodnikov ne ugodi. Gospod poverjenik za pravosodje je pri zadnjem takem posredovanju pred tednom dni zagotovil, da sc popelje takoj prihodnji teden osebno v Belgrad, da pospeši imenovanja, katerih nekatera leže že nekaj mc-sccev v Belgradu, in pa ugodno rešitev drugih naših prošenj, ker na vse tozadevne pismene prošnje in pogone ni dobil doslej šc ugodnega odgovora, nikar še ugodne rešitve, često pa vobče nobenega odgovora. Gospod poverjenik za pravosodje je uverjen, da sc vso to zgodi brž-kotne še ta mesec, vsekako pa še pred pričetkom šolskega leta. da ne bodo sodniki še dalje oškodovani. Dotlej pa prosimo potrpljenja.
—	»Pri belem konjičku« v Domžalah. V nedeljo dne 17. t. m. popoldne priredi Ljudski oder iz Ljubljane izlet v Domžale, Ob 4. uri popoldne uprizore igralci in igralke v tamkajšnjem Društvenem domu tri-dejansko veseloigro »Pri belem konjičku«, ki je dosegla v minuli sezoni na Ljudskem odru v Ljubljani popolen uspeh. Ker gostuje Ljudski oder prvič na deželi, in stopa ravno s tem izletom in prireditvijo v ozek stik s podeželskimi odri, opozarj^uio na t° igro predvsem čast, občinstvo iz Domžal in okoličane, da nc zamude te prireditve. Veletržec in tovarnar Bucek pripravi vsakomur obilo veselja in zabave. Zatorej v nedeljo popoldne vsi v Domžale. Vstopnice sc dobe v predprodaji pri gosp. Končanu v Domžalah in eno uro pred predstavo pri blagajni v Društvenem domu. Vsi ki se izleta udeleže, naj se zbero v nedeljo popoldne ob l42. uro pred državnim kolodvorom. Odpeljemo se z vlakom ob 2. uri 10 minut in dospemo v Domžale ob 3. uri. Igralci in igralke naj odidejo po prihodu v Domžale takoj v Društveni dom. Večerni vlak odpelje iz Domžal ob >£10. uri zvečer,
—	Poročil se je g. J, Majerlc iz Dola z gospodično Marijo Fugina, hčerko g. Jurija Fugina, trgovca in posestnika v Starem trgu pri Črnomlju. Bilo srečno!
—	Za avtomobilista. Prejeli smo: Naši avtomobilisti rabijo za nemško besedo »Cbersetzung« dobesedni prevod »prestava«, ki sc nji ne zdi primeren. Ta beseda se drži preveč nemškega duha. Zadnjič sem slišal kmeta, ki je rabil glagol »pretakniti« v zmislu, v kakršnem bi rabil avtomobilist glagol »prestaviti«. Mislim, da bi bilo dobro, če bi ostali pri tej besedi, ki posebnost dejanja dobro označuje. Namesto dosedanje »prestave« bi dosledno rabil samostalnik »pretik«.
—	Slov. plan. društvo opozarja obiskovalce Triglavskega pogorja, da so vse koče najbolje preskrbljene z jedjo in pijačo. Dobi se v njih vse, celo sveže meso, in to po razmeroma nizkih cenah. Sedaj, ko je sneg domalega izginil in so vsa pota popravljena, jo obisk našega orjaku Triglava docela netežaven in nenevaren. Tudi pot mimo sedmerih triglavskih jezer k Zlatorogu ob Boh. jezeru je popravljen in je to ena najromantičnih partij v naših gorah. Slov. plan. društvo ima oskrbovane tudi vse nemške koče, Dežmanovo, Marijo Terezije in kočo pri sedmerih jezerih.
StoroSke novice.
k Iz spodnje mežiške doline. V bližini Sp. Dravograda-Mežc, pod Sv. Križem na desnem bregu Meže se nahaja na zemljišču posestnika Poljanca vrelec kisle vode, ki po svojem ukusu in vrednosti prekaša enake vode.
k Iz Labuda poročajo: Labudčani in okoličani nimamo mlinov. Svoje žito smo pustili dosedaj mleti v Št. Pavlu ali pa smo ga zamenjali za moko, Ko pa so jugoslovanske čete odšle iz Št. Pavla, smo radi mletja v skrbeh, ker je šele na Otiškcm vrhu v Mislinjski dolini na Štajerskem večji mlin. Zato nas je razveselilo, ko sino čuli, da bo lastnik mlina in župan na Otiškem vrhu otvoril pri nas prodajalno ter da jc tudi pripravljen zamenjavati moko proti žitu. Za tukajšnje prebivalstvo po-menja to veliko olajšavo.
k Št. Lenart nad Železno Kaplo. Dne 10. t. m. smo obhajali »žegnanje«. Po dolgem odmoru v času vojske se je vršil v našem gorskem kraju tik pod Olševo zopet enkrat lepo obiskan ljudski shod, katerega so se udeležili vsi romarji, ki jih je lepo vreme privabilo v naše planinske višave. V imenu N. S. v Železni Kapli je otvoril zborovanje g. nadučitelj K1 a v o -r a, ki nam je potem v obširnem in vsestranskem govoru pojasnil in naštel grehe pokojne Avstrije, ter nas ob koncu vzpodbujal k zavednosti in resnemu delu, tako, da ob priliki ljudskega glasovanja ne bo niti enega med nami, ki bi glasoval za fa-lirano Nemško Avstrijo. Drugi govornik, g. okraj, gozdar Primožič nam je na kratko in lepo obrazložil pomen agrarne reforme, ki se bo izpeljala v Jugoslaviji. Po shodu je bilo tudi nekaj debate. Kapel-ški pevci so nam zapeli po zborovanju ne-
kaj lepih in veselih pesmi. — V hribih se deia dan!
k Šolsko vodstvo v Hodišah prosi za* sebnike in društva za primerne knjige.
k Št. Janž v Rožu. V nedeljo, 17. t. m.,
sc vrši v naši občini v Podsinji vasi velika vrtna veselica. Spored: govori, pevske točke, godba, srečolov, šaljiva pošta in prosta zabava. Ker jc čisti dobiček namenjen domačim invalidom, je upanje na .veliko udeležbo.
ŠSalerske novice.
š Iz Sv. Lenarta v Slov. goricah. Tihotapcem in verižnikom s« povsod dobro godi. Tudi tu jih imajo. Glavar jim je renegat J. D. s svojimi sinovi. Pred vojna siromak, se danes vede kot graščak: ima! šest konj, pekarijo in trgovino. Sinovi so trgovali leta 1917. in 1918. z živino, prašiči in konji, danes verižijo z vsem. Cele vagone soli so pripeljali iz Nemške Avstrije in jo prodajajo tu po sramotni ceni 3 K. Prej so vedno zatrjevali, da so Nemci, cedaj pravijo, da jim je vseeno, da znajo tudi »windisch«. Potrebno bi bilo, spraviti te ljudi pod nadzorstvo in njegove otroka poslati v Nemško Avstrijo, kamor spa-dajo.
š Podružnica S. D. Z. za Štajersko^
Preteklo nedeljo 3. avgusta smo imeli po vojnem spanju v Celju obnovitveni občni zbor. Z veseljem smo pozdravili v svoji sredini gg. o. Ratnšaka iz Ljubljane, dr. Ogrizeka in nem. pridigarja Lukmana, ki so nam poleg referatov, ki so jih imeli posamezni tovariši, nudili iz svoje bogate izkušnje važnih nasvetov za izpopolnitev našega programa in oživljenjc uspešnega dela. Novi podružnični odbor je sledeči: Phil. Sliplovšek Franc, predsednik; bogo-sloveč Karo Anton, tajnik; med. Ramšak Bratko, blagajnik. — Pisma za podružnico naj se za časa počitnic naslavljajo na tovariša tajnika, Vransko,
š Osebna vest. Nadziratelj proge nat južni žcleznici na koroškem kolodvoru M Mariboru g. Ramelli jc povišan v reviden-ta. Častitamo!
š Iz Mariborske okolice. Žc prej pri-« jazne Slovenske gorice so danes v Jugoslaviji še dosti bolj ljubke in vabljive, ko so sc odele s slovensko zunanjostjo. Treba pa bode še mnogo požrtvovalnega dela, da sc vsi sinovi Slave z zaupnostjo oklenejo Jugoslavije. Naročniki bivše in sedanje Marburgericc ter nekdanjega Štajerca ne bodo nikdar požrtvovalni Jugoslovani! Tukajšnji organizator Neodvisne kmetijske stranke Mermolja tega noče razumeti. Ob ugodni priliki bo moral dajati o tem odgovor, da se pa ne bo mogel skriti; bodo preskrbela delovanja njegovih ožjih' ao-i trudnikov. Ljudstvo še precej posluša prikupne besede Mcrmoljevc, a ne veruje, da bi moglo biti iz tc moke kaj kruha. Kaj pa jc imelo štajersko ljudstvo v minuli dobi od svojih veleposestnikov in gostilničarjev z malimi izjemami? — Vinska letina; bode dobra v Slovenskih goricah, ako bo vladalo v avgustu in septembru solpčno vreme. Ako želi kdo vinsko kapljo po zmerni ccni, jo bo tu lahko dobil. Obrnejo naj se lc naravnost na slovenske vino* gradnike! — V Jarenini so preteklo nedeljo vprizorili mariborski katoliško-narodni dijaki lepo igro iz srednjeveške romanti-1 ke v splošno zadovoljnost. Tudi domači moški pevski zbor jc žel polno hvale. Ču-j<jm, da bode Jarenina zopet oživela. Dobro to, nemške navale jc v svoji poziciji dobro odbijala!
š Shod trgovcev in obrtnikov v Mariboru dne 10. t. m. jc zahteval v svoji resoluciji, da se v Mariboru ustanovi trgovsko-obrtna akademija in osnuje trgovsko-obrtna zbornica.
š Dijaški dom v Ptuju. Dobili smo prospekt, iz katerega je razvidno ,da nudi ta zaved gojencem vse, kar je potrebno za njh telesni in šolski napredek. Sprejemajo se dijaki za gimnazijo, deško meščansko šolo (letos 1, in event. 2. razred) in izjemoma tudi 4. in 5. razred ljudske šole. Prijave sprejema in natančnejša pojasnila daje vodstvo dijaškega doma v Ptuju.
š Avtomobilna zveza Celje—Toplice Dobrna: Odhod iz Dobrne ob 6, uri (zjutraj, prihod v Celje ob 7. uri (zjutraj). Odhod iz Celia ob 14. uri (ob 2. popoldne), prihod na Dobrno ob 15. uri (ob 3. popoldne). Cena ene vožnje K 20,
Uublbnske nov&ce.
lj Tabor v Sinčivesi, Iz Ljubljane se je odpeljalo na tabor v Sinčivesi nad tristo ljudi, Z zastavami so odšli Orli, Sokoli in mnogo društev,
lj Glasbena Matica se udeleži tabora v Sinčavesi v deputaciji osmih pcvcev s predsednikom in tajnikom pevskega zbora, lj »Glasbena Matica « v Ljubljani otvori v letošnji jeseni poleg svoje dosedanje, deloma nanovo urejene glasbene in pevske šoje jugoslovanski konservato-ri*j, ki bo nudil, spopolnjen približno tekom 6 let, jugoslovanski mladini pouk in izobrazbo v vseh strokah glasbene in igralske umetnosti.
lj f O. Ivan Kunstelj D. J. Sinoči ob 18. uri 10 minut jc v 53. letu svoje starosti izročil po Materi milosti svojo dušo Gospodu Jezusu jezuit in prejšnji večletni su-perior jezuitske stolice ljubljanske o. Ivan Kunstelj. Blagopokojni se je rodil 11. avgusta 1867 v Gorjah, v Družbo Jezusovo je wrtopil 10. septembra 1889 ter polagal tu svoje zadnje obljube 15. avgusta 1902. Nato je deloval sedem let kot misijonar, od 1. 1909. do 1918. pa kot superior in pokrajinski konzultor. Prošlo leto ga je pozvala poslušnost v Celovec, kjer je deloval kot prokurator jezuitskega celovškega kolc-
Sija in kot njisijonar zlasti med koroškimi lovenci. Letos je od Velike noči hiral na jetrnem sarhomu. Upal je rešitve v domačem gorenjskem zraku, pa Gospod ga je domovini poklical k sebi. Umrl jc med sv. rožnim vencem in ccrkveno molitvico izdihovalnico »Gospod v Tvoje roke izročim svojo dušo«. — Pokop se, bo vršil v Ljubljani iz Leonišča s sv. mašo zadušnico v župni cerkvi sv. Petra v soboto, dne 16. t. m., ob 10. uri dopoldne. — Blagopo-kojnikovo dušo priporočamo vč. gg. in vernikom v molitev. N. v m. p.l
lj Na Vič danes popoldne vsi prijatelji poštene zabave. Domači odsek Orla priredi na vrtu Društvenega doma na Glincah ob vsakem vremenu vesclico z zelo lepim sporedom. Orli in Orlice tekmujejo, da bi bili gostje z vsem zadovoljni in dobro postrežem. Le pridite in prepričajte se! Pri-Četek ob 3. uri popoldne takoj po končani službi božji. Dragi prijatelji in gostje, dobrodošli in srčno pozdravljeni v naši družbi!
lj »Novo založbo« v Ljubljani prosimo, 3a bi bila tako prijazna in otvorila svojo pisarno kot jo ima n. pr, »Tiskovna zadruga«. Slovenski dijak ni bogataš in denar za knjige si skoro odtrga od ust, V knjigarnah naračunajo na knjige toliko procentov, da so knjige, kupljene direktno, znatno ccnejšc. Prosimo! — Slov. dijaki.
lj Knjižnica podružnice S. D. Z. za LJubljano in okolico je zaprta, ker se izseli iz jezuitskega samostana. Kdaj in kje bo sedaj nastanjena, se bo pravočasno javilo. — Knjižničar.
lj Krivice pri klasifikaciji konj. Pri letošnji klasifkaciji konj so se v nekaterih slučajih godile kmetom krivicc. Zgodili so se slučaji, da so komisije jemale kmetom edino delavno živino, konja, drugim pa, ki so imeli 3 do 5 konj, niso vzeli nobenega. Tudi še v drugem oziru so se baje dekle krivice. Lastniki konj, katerim so se pri klasifikaciji konj zgodile omenjene £rivice, se poživljajo, da do 27. avgusta t. 1. naznanijo krivico v mestnem vojaškem uradu v Mestnem domu. Poziv ve-Jja le za mesto Ljubljana.
lj S smrtjo Avgusta Bertholda, prvega Slovenca, ki je fotografsko obrt dvignil na Stopinjo umetnosti in se proslavil kot prvo-ivrstni umetnik na strokovnih razstavah po celem svetu, njegov zavod k sreči ne preneha, Umetnikova vdova g. Helena Bert-holdova je namreč angažirala za poslovodjo odličnega umetnika fotografa g. Miliča Obrenoviča, Črnogorca ,ki jc deloval kot prvi opcrateur pri kr. dvornem fotografu Milanu Jovanoviču, bratu svetovnoznaivi-ge slikarja Poje Jovanoviča v Belgradu, in celih osem let pri pokojnem Avgustu Bertholdu, katerega je tudi zastopal za časa njegove dolgotrajne bolezni. Svoje so-trudnšitvo jc pri Bertholdu prekinil lc, ko fea je Črnagora, njegova domovina, poklicala leta 1912 v balkansko vojsko in ko se na je leta 1914 posrečilo pobegniti iz Avstrije ter sc v svetovni vojski boriti za Darvoboditev Slovencev, dokler ni prišel lata 1916 v avstrijsko ujetništvo, iz katerega se je po največjem prizadevanju pokojnega Bertholda 1, 1918 mogel vrniti v Bertholdov zavod v Ljubljano. Kakor je v«e prijatelje prave umetniške fotografije in amateurje glas o smrti najboljšega nagega umetnika fotografa ušalostila, tako Bodo gotovo z veseljem pozdravili vest, da je prevzel vodstvo zavoda svojega biv-lega šefa in učitelja vredni naslednik g. Milič Obrenovič, katerega nadaljnje sodelovanje jamči, da bo gospej vdovi mogoče zavod obdržati na stari višini in ob sotrud-rrižtvu samo prvovrstnega osobja stalno papredovati.
lj Urad za pospeševanje obrti je prejel ifečjo množino mavca, katerega bo razdelil med obtrnike. Reflektanti na mavec naj priglasijo svoje potrebščine nemudoma na omenjeni urad, Dunajska cesta št. 22. najkasneje pa do 25. avgusta t. 1. Na poznejše priglase se urad ne bo mogel več Ozirati*	• t	'••n. .-.v!^'-
Nalnovelše.
TEŽAK POROD.
(NaSe telefonsko poročilo.)
Belgrad, 14. avgusta. Ako ne bi živeli v tako resnih časih, M rekli, da postaja ministrska kriza dolgočasna, Demokratska zajednica se krčevito trudi, da si zagotovi vlado, četudi nima večine. Kakšne posledice morejo nastati, fekSLgrenajvcčja srbska stranka v opozi-
cijo, ne premišljajo. Tolažijo se z lahkovernostjo ljudstva, ki bo mislilo, da so demokratje »edini državotvoren element«, ki je v kritičnem času rešil našo državo, ker drugi niso hoteli sestaviti vlade. Demokratje so računali, da bodo tudi v zbornici na ta način dobili oporo. V ta namen 60 širili različne izmišljene vesti o razdvoju radikalcev, o zagotovilu Jugoslovanskega kluba in socijalistov, da stopijo v vlado, ter da se je 11 članov Narodnega kluba odločilo podpirati demokratsko vlado. Pa vse to ni nič izdalo.
Današnja »Pravda« poroča, da znaša vladna večina 149 poslancev. Dejansko pa manjkata še dva poslanca. Kljub temu pa so sc demokratje odločili prevzeti vlado z nado, da v zbornici vendar dobijo večino. Ta način sestavljanja vlade jc vsekakor izviren, četudi ni običajen.
Včeraj je Davidovič pvročal regentu o svojih pogajanjih. Demokratje so trdili, da regent odobrava demokratsko-socialistič-no vlado. Vse je pričakovalo, da bo danes sestavljena vlada. Pa bodisi, da je trezna manjšina v demokratski zajednici začela dobivali premoč, bodisi, da se hrvatski socijalisti upirajo ali slovenski čutijo negotove, vlada opoldne ni bila še sestavljena. Nasprotno je Davidovič dopoldne šel k Protiču in javil, da demokratje puste pasti Pribičeviča kot notranjega ministra, zahtevajo pa zanj kak drug portfelj. S tem bi se demokratje približali radikalcem, Protič je bil zadovoljen in vprašal, kakšen portfelj bi zahtevali demokratje za Pribičeviča, Davidovič jc izjavil, da mesto vojnega ministra. Nato je Protič izjavil, da smatra pogajanja za neresna.
Dejansko pa je vzbudila vest, da kandidira Pribičevič za marsovo mesto v političnih krogih veliko veselost. Tudi Vulo-vič ostane še železniški minister.
Danes dopoldne je Davidovič poročal klubom demokratov in socijalistov o poteku krize. Sklenili so poslati poročilo tudi Jugoslovanskemu in Narodnemu klubu ter jih povabiti k sodelovanju.
Za Jugoslovanski klub se položaj ni spremnil. Novi poskusi demokratov so le nov dokaz njihove nesigurnosti.
DR. KOROŠEC O SESTAVI NOVE VLADE.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 14. avg. »Epoha« prinaša razgovor svojega dopisnika z dr. Korošcem, ki je med drugim izjavil: Mi smo bili vedno za koncentracijski kabinet, in sicer vsled sedanjih zunanjih in notranjih razlogov. — Na vprašanje, kaj potem, ako se ne stvori koncentracijski kabinet, je dr. Korošec odgovoril: To je naš pogoj in mislim, da se more izpolniti z dobro voljo in uvidljivostjo z ene in druge strani. Vse to bi se dalo doseči s popustljivostjo enih in drugih. To smo tudi izjavili Davidoviču,
NOVA VLADA.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Zagreb, 14. avg. »Jutranji list« poroča iz Belgrada: Kakor se govori v političnih krogih, bo v novem kabinetu, ki bi se sestavil iz demokratov in socialistov, minister za notranje stvari Svetozar Pribičevič, finančni minister Vaja Marinkovič ali pa ravnatelj eskompene banke Milorad Dra*-kovič, ki pride na vsak način v kabinet, Vojni minister bo poveljnik 3. armade general Vasič, Socialisti bi imeli dva port-felja, in sicer ministrstvo za prehrano, ki bi ga prevzel Ar.ton Kristan, ter ministrstvo za socialno politiko, ki bi ga dobil Vitomir Korač. Dr. Poljak bo zopet minister za agrarno reformo.
DEMOKRATSKO VESELJE.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Zagreb, 14. avgusta. »Narodna Politika« piše v uvodniku med drugim: »Riječ SHS« piše dobesedno o ministrski krizi, da odkrito priznava, da jo razvoj krize veseli, »Riječi SHS« moramo biti hvaležni za to iskrenost. Demokrati s tem dokazujejo, da so veseli neuspehov za koncentracijo in da so jih želeli. Toda njihova vlada ne bo imela dolgega življenja. Socialisti so nestalen element, ki niso zmožni, povzročit? samo ministrske, ampak tudi državno krizo. Ostale skupine tudi niso vezane stalno na demokrate, zlasti zato ne, ker nimajo v vladi svojih zastopnikov. Proti demokratom in socialistom sc stvori blok manjših strank, ki bi preprečil, da bi postali demokrati ali pa v nasprotnem slučaju radikalci samodržci. Zdrav razvitek. naše države zahteva, da so v vladi demokrati kakor radikalci.
STALIŠČE JUGOSLOVANSKEGA KLUBA.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Zagreb, 14, avgusta. »Jutranji list« poroča iz Belgrada: Kakor doznavamo, bo dr. Korošec odšel na daljši dopust ter sc bo po njegovem povratku določilo končno veljavno stališče Jugoslovanskega kluba v parlamentu.
AGRARNA REFORMA.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)	s
Zagreb, 14. avgusta. »Jutranji list« poroča iz Belgrada, da so podpisane naredba
o prepovedi odtujitve in obtežitve zemljišč ne le posestnikov, o pobiranju žetve 1. 1919 na begluških zemljiščih veleposestnikov, o vpis lastninskih pravic bivših kmetov v Bosni in Hercegovini.
PRESKRBA S PREMOGOM.
(Izvirno porodilo »Slovencu«.)
Zagreb, 14. avgusta. Zveza industrij-cev je protestirala proti sklepu ministrskega sveta z dne 17. julija t. 1„ da se ustanovi v ministrstvu za promet odbor za razdelitev premoga. V svoji spomenici izraža zveza industrijcev bojazen napram načinu, s katerim se hoče rešiti premogovno vprašanje. Zveza opozarja, da bo na ta način še bolj padla produkcija premoga in zahteva zato takojšnje sklicar.,^ ankete strokovnjakov in interesenov, ki naj bi poučila v podrobnostih, kako bi se mogle odpraviti težkoče v produkciji in razdelitvi premga.
SOL ZA HRVATSKO IN SLAVONIJO.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 14. avgusta. Za pokritje potreb Hrvatske in Slavonije se je nakupilo v Nemčiji 3000 vagonov soli, ki se bodo poslali iz Nemčije v Zagreb v svrho razdelitve,
GOVOR KRALJEVEGA PRINCA NA OGRSKEM.
LDU Budimpešta, 14. avg. OKU poroča: Deputacija poštnih nameščencev je prišla pozdravljat upravitelja kraljevega princa Jožefa. Sprejel je odposlanstvo v navzočnosti ministrskega predsednika Friedricha. Po pozdravnem nagovoru je odgovoril kraljevi princ mimo drugega: Prevzel sem težko nalogo, vendar vem, da moje prizadevanje ne bo brezuspešno. Razrešitev je le mogoča, ako poneha desetletja trajajoči strankarski razpor, ki je povzročil toliko zla. Poznam samo ogrske brate, ne poznam nobenih gospodov in hlapcev. Delati hočem samo z brati. — Po govoru kraljevega princa je poudarjal tudi ministrski predsednik Friedrich potrebo ponehanja strankarskega razpora.
AVSTRIJA IN NEMŠKI DEL ZAPADNE OGRSKE.
LDU St. Germain, 14. avg. (DKU) Državni kancelar dr. Rcnner je poslal predsedniku mirovne konfcrence Clemenccauju noto, v kateri opozarja na to, da jc dobil poročilo, da je poveljnik mažarskih čet, ki se nahajajo v Szombathelyju in ki štejejo približno 3000 mož, izjavil, da namerava nemško zapadno Ogrsko z vojaško silo zopet priklopiti Mažarski. Druga vest vznemirja prebivalstvo nemške zapadne Ogrske: rumunska brzojavna agentura je namreč sporočila, da bodo rumunske čete zasedle omenjeno ozemlje. Vzpostavitev reda in svobode v nemški zapadni Ogrski je v splošnem interesu prebivalstva teh pokrajin. Dr. Renner opozarja vrhovni svet na ta dejstva in upa, da se bo ugodilo ponovni prošnji, da dobi Nemška Avstrija izrecno pooblastilo, vzpostaviti v nemški zapadni Ogrski mir in red. To bi pomenilo dragoceno jamstvo za vzdrževanje gospodarskega in družabnega ravnotežja v centrumu Evrope.
ZA REPUBLIKO NA PREDARLSKEM.
LDU. Inomost, 14. avgusta. (DKU.) Iz Bregenza poročajo: Včeraj je bila manifestacija za vzdržanje republike in je potekla mirno. Demonstranti so korakali pred vladno poslopje; deželni glavar je izjavil v nagovoru, da Predarlsko ni nobeno torišče za monarhijo.
SVETOVNI VIŠINSKI REKORD.
LDU. Pariz, 14. avgusta. (DKU.) — Agence Havas poroča: Letalski poročnik Weiss in mehanik Blague sta dosegla v aeroplanu višino 9000 metrov in sta s tem prekosila svetovni višinski rekord. Dvignila sta se ob 3.50 popoldne. Temperatura je znašala minus 32 gradov. Natančna višina se bo še preračunala.
Cerkveni
c K sv. Roku pri sv. Krištofu. Danes popoldne ob 5. uri je pri sv. Krištofu pridiga in litanije v čast sv. Roku, v soboto ob 6, uri zjutraj pa sv. jnaša s petjem, da imajo Ljubljančani priliko doma počastiti in se priporočiti sv. Reku.
c Draginjske dol" sde duhovnov. Iz Novega mesta nam po/očajo iz duhovskih krogov: Dne 11. t. m. je imela duhovščina novomeške dekanije stanovski sestanek glede draginjskih doklad in nekaterih stanovskih zahtev. Sestanka so se udeležili do mala vsi duhovniki dekanije, zadržani ;*o bili zastopani po pooblaščencih. Razpravljalo se je o gmotnem stanju kaplanov in župnikov manjših fara, ki je naravnost obupno in vodi v katastrofo. Umljivo je, da so se uradništvu, učiteljstvu in drugim javnim uslužbencem že davno uredile in povečini že tudi izplačale draginjske doklade, a da so sc duhovnikov spomnili šele uprav zadnje dni, se nam zdi neumljivo. Kje je krivda? Ali so bili res prav do zadnjega ■ časa prepričani, da duhovščina stoji sijajno in ne potrebuje nobenih doklad? Sicer bi se nas bili spomnili g vprašalnimi polarni že nekoliko
prej! Morda bo šlo pa zdaj toliko urneje od rok in ne bo takega zavlačevanja, kakor je z ureditvijo kongrue in nagrad za poučevanje veronauka? Da bi nam v&aj izplačevanje teh službenih prejemkov pospešili! Ali ni smešno, da morajo vsled cokljavosti — kdo ve, čegave — nekateri kaplani kongruo prejemati še vedno po starem — letnih 600 kron — ko je kon-grua, če jo dobivajo, njihova edina stalna letna plača? In da se urede nagrade za pouk veronauka in potnina, nas zopet
Erosijo potrpljenja vsaj do konca septem-ra? Da vodi tako zavlačevanje duhovnika v dolgove, da ne govorimo o stanovski nezadovoljnosti, je jasno. — In kako je s štolnino, ki obstoji po mnenju nepoklicanih finančnikov »v sto in sto mastnih dohodkih«? Neki kaplan je omenjal, da je prejel od 16 konduktov v, pol letu celih 74 krcn! S takimi prejemki naj duhovnik živi, se »stanu primerno« oblači skrbi za dnevne potrebščine in poleg tega podpira še razne dobrodelne ustanove in namene? Morda se še dobi kdo, ki bi trdil, da je pod krivo palico dobro služiti in da je strogo stanovska organizacija duhovnikov odveč, morda celo prepovedana?
—	Resolucije, ki so se sklenile, se odpošljejo ordinarijatu in drugim deknnijam ljubljanske škofije v uvaževanje. (Op. ur. Ta dopis naj obenem služi v odgovor uvodniku »Proč z biro«, ki ga je prinesla v svoji 30. štev. »Domovina«, v katerem dopisnik po boljševiško hujska na upor proti biri in očita duhovnikom »slo in sto drugih mastnih dohodkov in draginjske doklade«. Gotovo je, da sc bera v sedanjih časih ne bo držala, a odpravi naj se na postaven način, ne pa tako, kakor si bodo izmisli »Domovinini« zadrugarji.)
c Zborovanje Jednotc čehoslovaške duhovščine. »Den« poroča 7. t. m. iz Prage: Danes se je vršilo v Narodnem domtf na Smichovem z napetostjo pričakovano zborovanje Jednolc čehoslovaške duhovščine. Na njem je podala štiričlanska deputacija poročilo iz Rinia. Zborovanje je o tvoril predsednik J, S. Baar. Poročevalec P. Žižala jc podal obširno poročilo o delovanju mlade Jcdnole. Poročel je o uspehu glasovanja o reformnih zahtevah, ki s6 obsežene v spisih »Obnova cerkvc«. Od 2520 članov je glasovalo 2091 članov in od teh 1788 za vse reforme, 207 proti, 530 jih ni glasovalo. V procentih izraženo je glasovalo za reformo 85.5, proti 14.5, Uspeh glasovanja je bil sprejet z burnim ploskanjem. S tem so reforme postale program Jednote, — Dekan Krojher je podal obširno poročilo o razpravah deputacije (Krojher, dr. Kolisek, dr. Šanda in msgr. Blaha) v Rimu in o avdijenci pri Sv. Očetu. Deputacija jc dosegla zadovoljive uspehe,
—	Nato je sledila debata. Popoldne so se po govoru Rev. Zlatka vršile volitve novega odbera. Izvoljeni jo: Predsednik dekan^ Krojher, podpredsednika dr. Šanda in Kuška, odbornika Žižala in Tylinek.
c Katoliško učiteljstvo na Češkem ni na tako slabih nogah, io izpričuje dejstvo, da je bila 13. jul. v Pragi ustanovna občna skupščina katoliške učiteljsko zveze, pri kateri je bilo navzočih več kot 300 učiteljev vseh kategorij. Pri tej priliki je govorila tudi Mis Fletscher, članica angleške študijske komisije in voditeljica katoliške ženske organizacije na Angleškem,
Tudi katol. dijastvo na Češkem je imelo in bo še imelo več zborovanj v ta namen, da se zgane in združi vse, kar čuti katoliško. Sestanki so bili v Kraljevem Gradcu, Kremziru i. dr.
c Dve najvažnejši katol. organizaciji na Dunaju sta se 27. jul. združili: Pijevo društvo in katol. ljudska zveza. Ta dan je bil občni zbor obeh zvez, ki sta sklenili v bodoče delovati pod skupnim imenom »Ljudska zveza katoličanov Nemške Avstrije.« Posebni cilji obeh društev ostanejo isti in neizpremenjeni Dosedanji pokrovitelj Pijevega društva (za razširjanje katol. časopisja in dobrega tiska), kardinal Piffl, bo še nadalje protektor skupne organizacije, predsednik pa ostane Franc Walters-kirchen.
c Pro;est. V okrilju šol. društva na Dunaju se je započelo protestno gibanje proti veri sovražni šolski reformi. Doslej j? nabranih 200.000 podpisov.
c Načrt za ustavo v Nemčiji je bil sprejet dne 31. jul. z 262 proti 75 glasovom. Za šolski kompromis so se zedinile tri velike stranke: centrum, soc. demokracija in demokratska stranka, fvsi šolski odloki revolucionarnih vlad v posameznih državah so zdaj brez veljave.
c Ukrajinski poslanik v Vatikanu, grof Mihael Tyskiewicz je došel v Rim, da kot pooblaščeni minister zastopa ondi interese svoje domovine. Poverilnega pisma še nc bo izročil, ker so razmere v Ukrajini še tako zmedene in meje še niso definitivno določene,
c Gorostasna nevednost, Nedavno je v francoskem parlamentu socialist Jean Bon iznašel novega krivca vojne: rekel jc. da je vojna izključno produkt jezuitov. Statistika francoskih izgub pa izkazuje, da so ondotni jezuiti, ki so bili seveda tudi vpoklicani, imeli 65 mrtvih, med temi 28 vojnih kuratov, 30 jih je bilo med padli-
mi častnikov, 36 podčastnikov, 17 desetnikov, 54 kot navadnih vojakov. Skupno jc bilo od avgusta 1914 v vojni službi okrog 900 francoskih jezuitov.
ORLOVSKE ZVEZE
Orlovska Zveza je naprosila na podlagi sklepa širše seje O. Z., ki se je vršila dne 27. julija 1919 v Celju, načelnika Jugoslov. kluba dr, Antona Korošca za pokroviteljstvo I. slovanskega orlovskega tabora, ki se vrši 1. 1920. v Mariboru. Dr. Korošec je poslal O. Z. sledeči odgovor: Orlovski Zvezi v Ljubljani. Naprošate me, naj prevzamem pokroviteljstvo orlovskemu taboru v 1. 1920. Čast, ki mi jo s tem izkazujete, me je ganila. Vzradoščen po Vaši želji se Vam za zaupanie prisrčno za-hvaliujem in drage volje sprejemam pokroviteljstvo. V najtežjih dneh našega naroda sem najbolj spoznal, ka^ pomeni za narod, če ima zavedno mladine. Z največjim ponosom gledam cvet našega rodu, z veseljem in upom v srcu motrim razmah in disciplino Vaših vrst ter pazno zasledujem Vaše delo. Velika in težka je Vaša naloga; vršite jo ,kakor do kedaj, širite svoja načela v svobodni domovini, utrjajte naše ljudstvo v dobrem in oznanujte vsepovsod živo radost, ki jo nosi v srcu zdrava mladina, navdušena in zvesta svojim prevzvi-šenim idealom. Sporočite našim fantom in dekletom moje prisrčne pozdrave! Vdani dr. Korošec. 1. r. Belgrad, 8. avgusta 1919.
_ Bratje! To pismo našega prvoboritelja
naj nas podžge k vztrajnemu delu za naš veliki tabor!	^ .
Tabor v Št. Vidn pri Stični. Železniško ministrstvo je dovolilo na vseh progah državne železnice in iz vseh postaj polovične vozne cene. Vsak se mora izkazati z legitimacjjo Orlovske Zveze v Ljubljani, javite takoj svojo udeležbo O. Zvezi ter pošljite 1 K za udeležnika. Ne odlašajte s prijavo! S pravočasno prijavo si prihranite precej sitnosti in denarja.
Gospodarski odsek Orlovske Zveze je izdal prvo svoje delo: Telovadne igre I. zvezek. Naroča se pri Gospodarskem odseku O. Z. v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna, in stane zvezek 6 K. Tudi v knjigarnah se dobi, vendar za znesek 6 K 60 v. Poštnina posebej. Segajte posebno mladinoljubi po tej knjigi, ki je '<akoT nalašč zanje prirejena.
Obsavsko okrožje »Orlov« odsekom Trbovlje, Radeče, Zagorje, Šmartno, Vače in Prežganje. Da se sestavi načrt za okrožni javni nastop v Trbovljah, je nujno potrebno, da sc snidejo načelniki posameznih odsekov. V ta namen se skli :uje okrožna vaditeljska seja za nedeljo 17. avgusta 1919 ob 3. uri popoldne v društvenem domu v Trbovljah, — Določiti je treba prostor za javno telovadbo in sestaviti natančen spored iste. — Ker je zadeva nujna, poživljam vse brate načelnike obsavskega okrožja, da se te seje gotovo udeleže. Na zdar! Okrožni načelnik.
Obsavsko okrožje »Orlov« je imelo v nedeljo dne 3, t. m. v Trbovljah svojo 1. odborovo sejo. Zastopani so bili odseki: Trbovlje, Zagorje, Radeče, Vače in Šmartno pri Litiji. Odsek Prežganje ni poslal nobenega zastopstva. Sklepi seje so sledeči: okrožje naj posreduje pri orlovski zvezi, da ista po možnosti preskrbi rogovne nastavke, ker so se isti poizgubili. K istemu predmetu se pozivlje vse v področje obsavskega okrožja spadajoče odseke, da pošljejo svoje rogove orlovski zvezi v uglasitev ,če tega še niso storili. Letošnja okrožna prireditev se vrši s sodelovanjem zve-zinega vaditeljskega zbora v Trbovljah dne 7, septembra t. 1. S to prireditvijo bo združen tudi letošnji okrožni izlet. Vse priprave za to prireditev prevzame Trboveljski »Orel«. Pri prireditvi igra Jeseniška orlovska godba. Sklepi zadnje širše orlovske seje v Celju se vzamejo na znanje. Vsi odseki obsavskega okrožja s« poživljajo, da pošljejo okrožno letno članarino v smislu sklepa zadnjega občnega zbora v znesku 20 K katero naj prinese zastopnik s seboj k prihodnj seji, ki se vrši dne 31, avgusta t. 1. v Radečah pri Zidanem mostu. Okrožnim načelnikom se imenuje br. Re-gali, načelnik odseka v Šmartnem pri Litiji. — Odsekom obsavskega okrožja se bodo vposlale pole za prostovoljne prispevke okrožni blagajni. — Vsi obsavskega okrožja tičoči se razglasi se bodo raz-glaševali v »Slovencu« v orlovskem vest-niku. — Odsek Prežganje, ki se še ni oglasil k delu, se bode skuša! poživiti, — Predsedstvo.
Prosveta.
pr Jugoslovanski konservatorij Glasbene Matice v Ljubljani, ki se ustanovi v prvih oddelkih letošnje jeseni, bo nudil v svoji popolnosti mladini umetniško izobrazbo v vseh strokah glasbe in igralske umetnosti.
V svojih oddelkih bo obsegal:
1.	šolo za vse glasbene instrumente: klavir, orgije, gosli, violo, čelo, kčntrabas, flavto, oboo, klarinet, fagot, rog, trobento in pozavno v 6 do 7 letnikih;
2.	šolo za glasbeno teorijo, ki obsega elementarno teorijo, harmonijo, kontra-punkt in kompozicijo z njenimi pododdelki za izobrazbo kapelnikov, opernih in koncertnih dirigentov, pevovodij in glasbenih učiteljev v 6 do 7 letnikih;
3.	šolo za izobrazbo v solopetju za koncert in opero v 6 letnikih;
4.	operno šolo v 3 letnikih;
5.	dramatično šolo v 3 letnikih.
Konservatorij naj bo kulturno svetišče glasbene, operne in dramatične umetnosti. Osamosvoji, pospešuje in z vso skrbnostjo naj goji svojo jugoslovansko glasbeno kulturo do najvišje popolnosti, ki bo mogla tekmovati s svetovnimi kulturnimi narodi.
Potreba ustanovitve jugoslovanskega konservatorija je postala nujna. Jugoslov. narod v vseh imenih v SrbUi, Hrvatih in Slovencih ima veliko nadarjenost za petje in glasbo. To je dokazal pri vseh treb plemenih, odkar se je mogel kulturno razvijati. Talentov je bilo cbilo povsodi, visokih šol za umetnost pa ne. Pri Slovencih se je v zadnjih desetletjih z delovanjem »Glasbene Matice« izobrazilo precejšnje število talentov do uglednih umetnikov. Temelj jim je položila »Glasbena Matica«, po dovršenih »Matičnih« študijah pa so izpopolnili svojo izobrazbo na kon-servatorijih v Pragi, na Dunaju itd.
Potrebujemo umetnikov pianistov, vi-jolinistov, čelistov, solistov; konservato-rično izobraženih glasbenih učiteljev za vse predmete po glasbenih šolah, gimnazijah, učiteljiščih, realkah, licejih, meščanskih šolah; v društvih pevovodij.. v gledališčih kapelnikov in anrepetitorjev, sa koncerte koncertnih dirigentov itd. Resno delujoči konservatorij bo mogel lastne državljane izobraziti in podati svojemu narodu.
Gojitev in izobraževanje orkestralne glasbe je za obstoj in delovanje vseh opernih, gledaliških in vojaških orkestrov v celi Jugoslaviji absolutno potrebna, da ne bomo vedno navezani na import tujih državljanov. Tudi naši talenti naj se posvetijo karijeri orkestrskega glasbenika. Brez te izobrazbe ne bo mogla procvitati ne gledališka, ne simfoniška umetnost v Jugoslaviji.
Prav ista potreba se kaže glede opere. Ustanovitev operne šole je nujna potreba. »Glasbena Matica« je v tej stroki dosegla že mnogo uspehov (Betetto, Križaj, Rijavec, Polakova, Thalerjeva, Lovše-tova, Devova), še več pa bo dosegla, če se omogoči ustanovitev popolne operne šole združene s konservatorijem. Vsa operna gledališča v Jugoslaviji so v glavnem navezana na domače operne moči.
Enako nujna, če ne še večja pa je potreba ustanovitve dramatične šole. V celi državi ni niti ene sistematično urejene. Vse igralske moči so se izobraževale le autodidaktično po poti realne prakse na gledališčih in v potujočih družbah. Ta način pa je težak in nesiguren in često uničuje eksistence. Brez lastnega konservatorija bi naši veliki talenti ostajali podrejeni. Že iz teh kratkih opazk je potreba ustanovitve konservatorija razvidna, utemeljena in nujna.	M. Hubad.
pr Mentor. Izšle so zadnje štiri številke »Mentorja« za šolsko leto 1918/19, ki prinašajo tole vsebino: France Bevk: Prvo leto. (Nadaljevanje in konec). Prof. Fr. Omerza: Ajshilova Orestija: Agamem-non. Prof. Fr. Pengov: Kri. Dr. J. Pregelj: Iz moderne. Dr. Pavel V. B.: Prvi polet preko Atlantskega morja. Fr. Omerza: Epigrami. Dr. J. Debevec: Zakaj, kako in kaj naj čitam, (Konec prvega dela.) Sadar Ivan: Legenda. Visoki vzori: Prizanesljivost. — Doma. Književni pomenki: Staroslovenska sv. maša. Drobiž. Zgodovinske anekdote. R.:
pr Ivo Pire: Mladinske in telovadne igre. I, del; Telovadne igre, I. zvezek Orlovske knjižnice. Orlovska Zveza v Ljubljani je založila knjigo »Mladinske in telovadne igre«. V ti 72 strani obsegajoči knjižici so proste igre namenjene v prvi vrsti za telovadni naraščaj Orla. Knjižica pa je po svoji raznolikosti tako bogata in po vsebini tako izvrstna, da ne bo služila samo orlovskemu naraščaju, ampak bo moral seči po nji vsakdo, ki se bavi s telesno vzgojo naše mladine, v prvi vrsti pa naše šole. Take knjige smo že dolgo krvavo potrebovali. Igre so sestavljene na podlagi tujih dobrih del in kar je glavno, na podlagi in s posebnim ozirom na naše narodne mladinske igre, ki jih je med ljudstvom obilo in ki so mladini silno prirastle na srce, ker imajo kos narodne ljudske poezije v sebi. IgeT je v knjžici 78 najrazličnejših vrst. Nekatere igre so ponazorjene z risbami. Knjižico razpošilja Gospodarski odsek Orlovske Zveze v Jugoslovanski tiskarni za ccno 6 K za izvod. Poštnina posebej.
pr Ernst Hackel umrl. Te dni je umrl Ernst Hackel, profesor na vseučilišču v
Jeni. Bil je začetnik monizma in je razvil Darvvinovo teorijo evolucije do absurdnosti. Narodil se je 16. svečana 1834 v Potsdamu. Njegovo telo so sežgali 12. t. m.
Premogovna kriza.
(Interpelacija g. posl. A Sušnika.)
Dasiravno imamo v Sloveniji najbolj razvito industrijo in bi lahko porabili ves premog doma, zapostavljamo v interesu države domače interese in razpošiljamo premog v Srbijo in na Hrvaško. Po ključu, ki ga je zapovedalo ministrstvo za notranje zadeve, dobi Srbija 12%, hrvaške železnice 28% in hrvaška industrija 15% našega premoga do 2000 ton dnevne produkcije. Deželna vlada je ustanovila tudi poseben mentanistični urad, ki nadzira produkcijo premoga in ima v rokah vso upravo premogovnikov. Dalje je ustanovila poseben oddelek za razdeljevanje premoga, ki mu načeljuje posebna komisija, v kateri so zastopani interesenti in konsumenti.
Dasiravno je deželna vlada storila vse, vendar sa množe pritožbe zaradi premoga in preti nam zopet premogovna kriza. Zato mora biti vzrok drugje nego pri deželni vladi v Sloveniji Vzrok moramo iskati v Belgradu!
Prvič ni urejeno vprašanje kompeten-ce glede premoga. Tukaj govori ministrstvo za šume in rude, ministrstvo za trgovino in industrijo .ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo saobračaja (ministrstvo za promet). Vsi ti oddelki si med seboj po svojih odlokih naravnost nasprotujejo. Vtis je, kakor bi bili gospodje ministri skregani med seboj in bi drug drugemu nagajali.	.
Dalje je pomanjkanje železniških voz tako veliko, da je morala zadnje mesece zastati produkcija premoga. Po cele pol-dneve in še več je moralo delo počivati. V Trbovljah je še sredi meseca junija ležalo 350 vagonov premoga, ki ga ni bilo mogoče odpeljati, ker ni bilo voz na razpolago. Ta premog menda še danes leži tamkaj. Ker je bilo prej vedno dovolj voz na razpolago, morajo ti vozovi nekje zaostajati. In v resnici izkazuje statistika ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani, da je na progi od Indjije do Novega Sada Hrvaško, pa jih je prišlo le 647 nazaj; ostalo je na hrvaških državnih železnicah 242 voz. Meseca maja je zaostalo zopet na Hrvaškem 916 voz; v dveh mesecih torej 1158 voz. Potem }e seveda mogoče, da ej na progi od Indjije do Novega Sada na stotine vagonov, ki stoje in čakajo odrešenja; tako je mogoče, da je tovariš Kristan videl po hrvaških železnicah vagone, po katerih raste trava!
Ker je vsaka produkcija premoga ilu-zorna, če primanjkuje voz in ni mogoče
premoga razpošiljati, vprašam gospoda prometnega ministra:
1,	Ali je gospodu ministru znano, da vsled pomanjkanja železniških vozov v Sloveniji ni mogoča redna produkcija in razdelitev premoga?
2.	Kaj hoče gospod minister ukreniti, da se ti nedostatki takoj odpravijo in da se oskrbi zanesljivo reden promet in pravilno dostavljanje vozov iz Hrvaške? (Medklic poslanca Vesenjaka: »Zanikarna zagrebška direkcija!«)
Gospodarske novice.
g Dovolitve za nakup živiL Kr. ministrstvo za prehrano in obnovo dežel v Belemgradu je izdalo nastopne dovolitve za nakup in prevoz v Slovenijo: Jakobu Krambcrgarju dva vagona pšenice iz Hrvatske v Št, Lovrenc; Francu Lipeju iz Brežic 15 vagonov pšenice in 10 vagonov koruze; Franju Pahernik 1 vagon koruze iz Vojvodine v Vuhred; Jovanu Dimicu 11 vagonov pšenice in 2 vagona koruze na naslov paromlina Fran Majdič, Vir pri Domžalah; 2 vagona otrobov in 2 vagona koruze za Leop. Briidermana v Konjicah; 20 vagonov pšenice, 20 vagonov fižola, 5 vagonov ovsa in 2 vagona ječmena za Gospodarsko zvezo v Ljubljani; Petru Stoji-šiču 29 vagonov pšenice ,29 vagonov koza aprovizacijo Mozirje; Antonu L5schni-ruze, 2 vagona ječmena in 2 vagona ovsa gu en vagon koruze v Št. Lovrenc pri Mariboru; Štefanu Klunu 100 glav živine za dravsko divizijo; Petru Mravljaku en vagon koruze v Vuhred; Kranjski industrijski družbi na Jesenicah 20 vagonov mxv ke, 2 vagona masti, 1 vagon fižola in 2 vagona suhega mesa; Pavlu Mertu v Dobrii-vasi 100 komadov prašičev, 50 konj, 10 vagonov koruze, 5 vagonov ovsa, 5 vagonov ečmena in 2 vagona pšenice.
g Naše rudarstvo. Zadnje 4 mesec« se je uvozilo v našo državo iz Nemško Avstrije rudokopnega orodja v vrednosti 10,000.000 K. Ta uvoz kaže, kako te naša rudarska industrija razvija čedalje intenzivneje.
Izgubila je revna ženska svileno ruto v ponedeljek zjutraj od žel. proge pod Ti-volijem do Rožnika. Kdor jo je našel, naj jo prinese v naše upravništvo.
Kdo ve? Pogreša se od meseca junija! 1918 Franc Hafner, ki je služil pri 3. oddelku strojnih pušk, 3. komp., infant. polk št. 17. Bil je baje ranjen in potem ujet na tirolski fronti. Komur je kaj znanega o njem, se naproša, da sporoči to Petru Hafner, posestniku v Žabnici št. 21 pri Škofji Loki.
Begunka Helena Jenko, ufitelpca v,
potk., ki je pred begom bivala v Trnovem pri II. Bistrici, naj se zglasi pri posredovalnem uradu za begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38/1.
Izpred sodlšfa.
Senzacionalna razprava.
Dr. Mihajlo Rostohar proti Hugn Uhliru.
Dne 13. avgusta se je nadaljevala razprava v tožbi, katero je bil vložil vseučiliški docent dr. Mihajlo Rostohar preti inženirju Hugu Uhlifu. O tej zadevi je razpravljal dne
19.	maja 1918 odrejeni sodnik Lajovic, ki je razpravo odgodil v svrho dokazilnega postopanja s strani g. inženirja Uhlira. O tej razpravi smo takrat obširno poročali. Današnjo razpravo je vodil gosp. sodni svetnik Potrato.
Zagovornik g. inženirja Uhlifa dr. Vodu-šek je razširil v razpravi dne 5. maja t. 1. podani dokazilni predlog. Izvajal je v imenu dr. Uhlifa med drugim:
Zanika se zadrguje.
Glede inkriminirali žalitev popolnjujem svoj zagovor s tem, da sem bil od 3. aprila do
20.	aprila t. 1. iz Ljubljane odsoten v Pragi. Vrnivši se od ondod sem res omenil, najbrže že dne 21. aprila t. 1. dr. Francu Ramovšu: »Zanj-ka se zadrguje«. Freiwaldovo izjavo sem dal čitati menda dne 23. aprila t. 1, dr. Alojziju Kraiger, dr. Francu Ramovšu pa nekaj dni potem, tako da je že mogoče, da je bila (glej njegovo pričevanje) tačas tožba že vložena. Z besedo mu pa nisem ponavljal vsebine Frei-waldove izjave; v tem se priča moti.
Povabilo red. štev. 1 sem prejel dne 10. maja t. 1. in sem šel nato prepisati ovadbo. Čital sem jo potem dr. Francu Ramovšu in pri tej priliki sem napravil opazko: »Kar se tiče tistih 25 milijonov ...«
Dr. Franc Ramovš mi jc povedal pred nekaj časom, da se je izpovedujoč na glavni razpravi dne 19. maja t. 1. kot priča motil glede časa, kdaj sem mu pravil prvič o tistem izginulem denarju; sedaj da se je domislil, da se je vršil tisti razgovor preje, nego je trdil zadnjič kot priča. Naj se v tem oziru zasliši še enkrat.
O dejstvu 1. izvajam dokaz resnice nastopno:
Ukaz, da se zaplenijo denarne zaloge.
Že dne 31. oktobra 1918 je izvedela tačas ravno ustanovljena Narodna vlada SHS v Ljubljani, da namerava tržaška podružnica Avstro-Ogrske banke prepeljati baje velike denarne zaloge svoje na Dunaj. Narodna vlada je izdala ukaz, da naj se te denarne zaloge zaplenijo in oddajo štacijskemu poveljstvu v Ljubljani. Na večer dne 1. februarja 1918 se ie na postaji Južnt železnice v Ljubljani govorilo splošno, da ima poštni vlak iz Trsta pripeljati okrog 25 milijonov bankovcev Avstro-Ogrske banke. Zasebni obtožitelj ga je pričakoval; bil ie tačas kot poročnik prideljen šta-
cijskemu poveljstvu v Ljubljani in je hotel izvršiti zaplembo. Dokaz priči: Josip P o t o -kar, poštni višji oficijal in kapetan v rezervi v Ljubljani in Anton Kuder, okrajni sodnik v Novem mestu.
V poštnem vozu.
Vlak št. 34 vozeč tisto noč (od 1. novembra na 2. novembra 1918) iz Trsta, je imel že-leznični poštni voz Dunaj-Trst št. 10. V njem je vršil službo poštni oficijal Adolf Hellmann, Ceh po narodnosti. Poleg njega se je vozilo v tem vozu tudi več drugih poštnih uslužbencev, med njimi kot poslujoča »spremljevalca vožnje« (Fahrbegleiter) poštna poduradnika Ivan b c h m i d t in Franc Schneider. . , Poštno poslovanje na ljubljanski postaji je bilo že skončano, tako da se ie imel vlak že odpeljati in je bli poštni voz že zopet zaprt. Kar sta prišla predenj zasebni obtožitelj in pa takratni nadporočnik Janko J a r c , magistralni računski asistent v Ljubljani, spremljana od narednika kolodvorskega poveljstva h ranča Bara in nekaj članov takrat ustanovljene narodne straže. Na zahtevo zasebnega obtožitelja se je moral poštni voz zopet odpre«.
Dr. Rostohar v poštnem vozu.
Zasebni obtožitelj je vstopivši v njega pozval vse navzoče, da se imajo pokoriti njegovim odredbam, ker bi sicer vsakega, ki bi se upiral, ustrelil. Zahteval je, da se mu izroče milijoni Avstro-ogske banke, ki se nahajajo v vozu. Poštno osobje je prestrašeno hitelo zatrjevati, da nikakor ne vozi toliko denarja seboj, i oda zasebni obtožitelj ni verjel tem zatrdilom in je pozval Adolfa Hellmanna, ki ga |e spoznal kot Čeha, naj vendar ne dela težav, gosp. Rostohar govori namreč izvrstno češko. Odredil je, da se najprej preišče osobje. Vsak preiskanec je moral takoj iz voza in ga ;e sprejela v svojo sredo narodna straža, stoječa zunaj. Pri tej osebni preiskavi je vzel narednik Franc Bar na ukaz zasebnega obtožitelja pošnemu oficijalu Herman T uradu v
uradni kuverti shranjeno gotovino 418 K _ o
kateri je le t& poudarjal zaman da je njetfova osebna last — in jo izročil zasebnemu obto-žitelju.
V vozu je pustil zasebni obtožitelj edinega Adolla Hellmanna. Izjavil mu je, da bo pregledal vso pošto. Janko Jarc je izrazil proti temu svoje pomisleke, a zasebni obtožitelj je odgovoril, da mora pobrati vsaj denarna pisma. Pristavil je, da je prepričan, da je denar Avstro-ogrske banke v vozu in da ga mora dobiti. Pozval je narednika Franca Bara, da mu pomaga pri preiskavi, katero hoče takoj pričeti,
Zaplepiba denarnih pisem.
Naiprej je pregledal ob asistenci Ba^ovi uradniški prostor poštnega voza; ogledal si jc vsa denarna, priporočena in tudi navadna pisma ter nahrbtnike in torbicc poštnega spremnega osobja. Pri tem ic zasebni obtožitelj zaplenil in prevzel sledeča denarna pisma:
1 z vsebino 6000 K, oddano v Trstu 3, naslovljeno na Maribor 1; 1 t vsebino 212 K, oddano v Črnomlju, naslovljeno na Maribor 1; 1 z vsebino 35.000 K, oddano v Trstu 1, naslovljeno na Gradec 1: 1 z vsebino 2000 K, oddano v Opatiji, naslovljeno na Gradec lj 1 z vsebino 90 Frs, oddano v Trstu 3, naslovljeno na Berlin. Skupaj 5 pisem v skupni vrednosti 43.302 K. Zaplenile so sc tudi nekatere stvari iz nahrbtnikov poštnih uslužbencev v skupni vrednosti 400 K.
Na to je pregledal zasebni obtožitelj s pomočjo narednika tudi paketni prostor; ogledal je vse vrednostne in navadne pakete, či-tal naslove, odpiral pisemske vrečico in iskal denar. Z nožem ie odprl tudi denarno vrcčico, označeno z \V 3. 5870, odposlano iz Trsta 1 na Dunaj 46, vsebujoeo 9 denarnih pisem v sledeči vrednosti: 25 K in 800 K in 200 K in 40.000 K in 11.600 K in 6000 K in 35.000 K in 3000 K in 9000 K, torej v skupni vrednosti 105.625 K; pregledal jc vsa ta denarna pisma, spravil jih zopet v vrečico, jo zaplenil in spravil. Nac laljujoč iskanje je zaplenil še neko potno košaro, v kateri so bile obleke in 3 zavoje, v katerih so sc, kakor sc je izkazalo pozneje, nahajale knjige tržaške podružnico »Kreditnega zavoda za trgovino in obrt«. Ti trije v rjav papir zaviti zavoji so bili skriti, tako da menaa tudi Adolf Hellmann ni vedel za nje, na neki precej široki polici pod stropom voza zadaj za potno košaro. Franc Bar jc vskliknil, ko jih jc zagledal, misleč, da se v njih nahajajo iskani milijoni: »Imamo žc Kristušc«. Zasebni obtožitelj, pred katerega je zložil Franc Bar zavoie drugega za drugim z one police, je bil tudi silno vesel. Pogledala sta zavoje bližje in videla na niih vinjete »Oesterreichi-sche Kreditanstalt fur Handel und Gewerbe in Triest« in naslov: A mani de sign. Mor-purgo.
Prejem denarnih pisem se oe potrdi.
Zasebni obtožitelj ie očital Adolfu Hell-mannu, zakaj da mu je prikrival zavoje, češ d* ga bo dal prijeti in zapreti; Adolf Hellmann pa ga jc prosil, naj mu vendar potrdi prejem denarnih pisem, ki mu jih jc vzel in jih spravil k sebi. Zasebni obtožiteli mu jc obljubil to potrdilo, pa ga v resnici ni dal, marveč je zapustil poštni voz in odšel ter z njim Janko Jarc (ta je bil prej pustil zasebnega obto-žitelja v poštnem vozu, ko je začel sortirati zaplenjena denarna pisma, in jc sedaj, ker je vlak stal že dolgo časa, prišel gledat, kaj sc dela zasebni obtožitelj) in Franc Bar.
Zasebni obtožiteli jc še ukazal narodni straži, naj pusti dotlej zunaj zastražene druge poštne uslužbence zopet v voz; to se je zgodilo in vlak se je odpeljal.
Vsa od zasebnega obtožitelja zaplenjena denarna pisma so imela torej vrednosti 43.302 krone in 105.625 K skupaj 148.927 K. Tako njih število, kakor tudi njih vsebino si je tudi Fri
Bahnpost------ ------- , .
Separat - Reise - Rapport des Geldkartisten Postoberoffizial Adolf Hellmann der Bahn-Post Triest—Wien 10 vom ll./ll. 1918, ki naj se rekvirujeta od poštnega in brzojavnega ravnateljstva oddelek IV C na Dunaju, s prilogama »Befund-Karte iiber die von der slo-wenischen Regierung in Laibach in Baiinpost-vvagen beschlagnahmten Geldbnefe Triest—
Wien l./ll. 1918, W, Karte 49—50 Triest 1, l./ll. 1918 nach \Vien 46, imenovana poštna denarna vrečica, ki naj se rekviruje oa eko-nomata poštnega in brzoiavnega ravnateljstva v Ljubljani, priče:
Janko Jarc, magistratni računski asistent v Ljubljani;
Franc Bar, trgovec v Ljubljani, Franče-vo nabrežje 5;
Adolf Hellmann, poštni višji oficijal v Bratislavi;
Joscf G a 11, poštni asistent na Dunaju II., Eberlgassc št. 4;
Franz Schneider, poštni poduradnik iz Petronella;
Johann S c h m i d t, poštni poduradnik na Dunaju IV., Margaretenstrasse 46;
Johann T a u s c h c r, poštni poduradnik na Dunaju XI.; Geiselbergstrassc 58:
Ilermann 1' u r a d, poštni višji oficijal na Dunaju XIII., Lingerstrassc št, 442;
Johann N e u, poštni višji oficijal na Dunaju XII.. Rechtc Wienzeillc 347;
Johann J aidhauser, poštni višji oficijal na Dunaju X., Antonplatz 24;
Josip Martini, poštni oficijal v Pragi 7;
Spisi poštnega in brzojavnega ravnateljstva oddelka IV C na Dunaju, nastali prilikom preiskave te zadeve, ki naj se rekvirujejo — dopis Nemško-Avstrijskcga državnega urada za zunanje zadeve z dne 24. novembra 1918, št. 892/1, nahajajoči se v spisih S 119/18 ljubljanskega vojaškega sodišča, odgovor Narodne vlade SHS v Ljubljani na ta dopis v istih spisih.
»Hvala Bogu, denar imajo!«*
Zasebni obtožitelj je dal zanesti zaplenjene 3 zavoje in premičnine skozi kolodvorsko poveljstvo na zunaj čakajoči avtomobil. Službujoči revident južne železnice Anton G r e-gorcc,je videč omenjene tri zavoje (enega je nosil Franc Bar, druga dva pa dva Sokola) vskliknil: »Hvala Bogu, denar žc imajo!«; in isto prepričanje, da so namreč zaplenjeni pričakovani milijoni Avstro-Ogrske banke, jc zavladalo po celi postaji.
Na štacijskem poveljstva.
Zasebni obtožiteli sc je odpeljal nato s Franc Barom in Sokoloma, ki so nosili zavoje v avtomobilu na štacijsko poveljstvo. Tu so položili Franc Bar in Sokola na ukaz zasebnega obtožitelja zavoje v zadnji sobi, lo jc v adjutanturi, na tla. Zasebnega obtožitelja so pa videli njegovi spremljevalci, kako je položil denarna pisma na pisalno mizo. Zasebni obtožitelj je izjavil, da bodo pakete odprli ko-misijonelno šele drugi dan, in je odpustil spremljevalce, če* da bo že predlagal pri štacijskem poveljniku za Franca Bara primerno nagrado. Franc Bar in Sokoli so nato odšli.
Dokaz priči: Janko Jarc in Franc Bar, imenovana že zgoraj.
Čez nekaj časa je prišel v navedeno sobo na Štacijsko poveljstvo -r- bilo je okrog 1. ure ponoči — Josip Potokar, takrat stotnik. Zasebni obtožitelj mu je začel pripovedovati, da jc zaplenil milijone, in mu kazal tiste tri zavoje ter omenil tudi, da je istočasno zaplenil nekaj malega denarnih pisem. Stotnik Josip Potokar je vprašal zasebnega obtožitelja, ali je bil že napravljen komisijonelni zapisnik o tej zaplembi kar na kolodvorskem poveljstvu, in se je čudil, ko je dobil odgovor, da se to ni zgodilo. Opozoril je tožitelja, da je treba vsaj sedaj takoj napraviti tak kofiiisijo-nelni zapisnik; m to se je potem tudi zgodilo. Ob tem zapisovanju so se seveda ugotovila vsa denarna pisma, ki jih je predložil zasebni obtožitelj: v enem se j'e nahajalo 6000 K denarja, v drugih pa manjši zneski tako, da cela vsota vseh po zasebnem obtožitelju predloženih denarnih pisem ni presegala zneska 8000
kron. Odprli so tudi tiste 3 zavoje. Zasebni obtožitelj je zatrjeval, da morajo biti v njih sami bankovci. Na veliko razočaranje so pa dognali, ko 6b bili zavoji vsi odprti, da so v njih samo poslovne knjige »Kreditnega zavoda za trgovino in obrt«. Ko je bil komisijonelni zapisnik skončan, ga je zasebni obtožitelj spravil in spravil je tudi denarna pisma.
Dokaz priče: Josip Potokar, navedeni zgoraj — in ravnokar označeni komisijonelni zapisnik, ki naj se rekviruje od tukajšnjega štacijskega poveljstva oziroma sedanja mestne komande. Slišim pa, da je ta zapisnik izginil.
Posebna finančna komisija dobila 8000 K.
Zaplenjene stvari, vmes tudi vrečico, v kateri so se nahajala denarna pisma baje z zgoraj označeno gotovino, znašajpčo ne čez 8000 K, je oddal zasebni obtožitelj pozneje posebni finančni komisiji, ki je pričela poslovati dne 3. novembra 1918 pod predsedstvom finančnega svetnika Martina S p i n d 1 c r j a. Ta komisija jc imela tisto vrečico z denarnimi pismi shranjeno v finančni deželni blagajni, potem jo je pa poslala ekonomatu tukajšnjega poštnega in brzojavnega ravnateljstva. One poslovne knjige pa so se poslale ljubljanski podružnici .-Kreditnega zavoda za trgovino in obrt«.
Dokaz priče: Martin S p i n d 1 e r, E. T a u s c s. finančna nadsvetnika v Lubljani in Rudolf Vesel, ravnatelj finančne deželne blagajne v Ljubljani, dotični prevzemni zapisnik navedene finančne komisije, ki naj se rekviruje, in poizvedba pri ekonomatu poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani.
Kje so ostala druga denarna pisma, ki jih
t'e zaplenil in spravil zasebni obtožitelj, mora >iti po povedanem vsakomur jasno.
Vprašanje o 25 milijonih.
Še par besed o tem, kako sem prišel do tega, da sem govoril v svojem — finančni upravi SHS v Ljub! podanem — naknadnem raportu o 25 milijonih kron. Zgoraj pod III. sem povedal, kako je bila cela postaja na večer dne l./ll. 1918 polna govorice, da prihajajo v aviziranem vlaku ii milijoni, in pod V. sem povedal, kakšno veselje jc zavladalo na postaji, ko se je raznesel glas, da je zasebni obtožitelj žc zaplenil zažcljcnc milijone. Jaz sem pa aelal tisti dan pozno v noč na štacijskem poveljstvu. Bil sem tudi jaz tamkaj pri-deljen v službovanje. Naenkrat sem bil poklican k telefonu: javljalo to kolodvorsko poveljstvo, da je zaseoni otožitclj ravnokar zaplenil v imenu Narodne vlade v poštnem vlaku dospelem iz Trst, skupaj 25 milijonov kron. Odšel sem preje iz štacijskega poveljstva, nego je prišel tjekaj zasebni obtožitelj s svojimi spremljevalci.
2./11. 1918 zjutraj sem bil ob pol 7. uri že zopet na štacijskem poveljstvu. Pristopila sta k meni, po imenu mi neznana, po;.:, .^nik in vojak in mi ie po«?.'-=s:. :k javil isto, uar sem bil že izvedel ponc .': na teletonu.
2./11. ali 3./11. ±18 zvečer sem večerjal v gostilni »Pri novem svetu« in tam mi ie pripovedoval isto in popisoval še nekatera podrobnosti Karel M a u d e 1 c, revident »Južne železnice« v Ljubiiani, kateremu ie bil pripovedoval o zaplembi tisto noč službujoči revident »Južne železnice« Anton G r c g o r c.
Nisem se brigal za zaplembo, dokler nisem izvedel, da ni bil sprejet od Narodne vlade noben takšen in tudi ne primeroma manjši znesek. Ko sem pa to dognal, sem smatral zu svojo dolžnost, da stvar prijavim v obliki naknadnega raporta finančni upravi.
Predlagam, da naj se dožene o prsa-stoječem ponujeni dokaz resnice glede dejstva I.
Inženir Hogu Uhlir.
Odgovor dr. Rostoharia.
Zastopnik gospoda zasebnega obtožitelja, dr. Mihajla Rostoharja, g. dr. Oblak, je izjavil: Opozarjam, da je nasprotnik hudo restrin-
giral svoj zagovor. Očita se zdaj dr. Rosto-narju, da je zaplenil trgovske knjige, a pozablja, da je obdolžil dr. Rostoharja, da je 25 milijonov kron ukradel: si iih prilastil. Dr. Ro-stohar je nastopal takrat na glavnem kolodvoru javno. Nekaj nenravnega je, da bi bil
pri takem postopanju dr. Rostohar kradel.
•
Kazenska preiskava pri deželnem sodišča.
V dejanskem oziru pripominjam, da skuša g. Uhlif vso zadevo zaviti, kakor da je bil službeno primoran to reč naznaniti. Službeno pa ni, če sc kaj takega v kavarni goyori. Sicer pa nimam nič proti temu, da se vsi stavljeni dokazilni predlogi tudi izvedejo. Sicer pa teče tudi kazenska razprava pri tukajšnjem deželnem sodišču o tej zadevi.
Dr. Vodušek: »Ali je vojaško sodišče zadevo g. Rostoharja odstopilo tukajšnjemu deželnemu sodišču?«
Dr. Oblak: »Da, zadeva r,c jc odstopila tukajšnjemu deželnemu sodišču in Š3 ni končana.«
Dr. Vodušek rravi, da sc mu nc zdi nrav-no, ker ni dal g. dr. Rostohar kratke notiče v časnike, da teh 25 milijonov niso našli. Predlaga. da raj se zaslišijo ve predlagane priče.
Dr. Oblak: »Nimam nič proti temu, da se vsi dokazi izvedejo, ker je dr. Rostoharju, kot docentu r.lovenskcga vseučilišča, na tem, da se vsa zadeva popolnoma pojasni.
Svetnik Potrato na to razglasi sklep, da dopusti vse dokazilne predloge in v ta namen odgodi razpravo.
a Aprovizačni urad na Poljanski cesti št, 13 v soboto dne 16. t.#m. vsled selitve nc uraduje. Od ponedeljka dne 18. t. m. pa uraduje na magistratu, Galetova hiša, pritličje, v lokalu osrednje krušne komi-sjie.
Nemšlto-slovcnski slovar. Na mnogal naročila naznanja Jugoslovanska knji-
garna, da jc Janežič-Bartclnov nemško-1 slov. slovar razprodan, na razpolago pa jc Wolf-Cigaletov nemško-slovenski slovar iz leta 1860, ki obsega dva zvezka ini stane broš. 14 K 30 v, močno vezan vi usnje pa 41 K 80 v, Istotako je tudi šel na razpolago novejši Wolf-Pletcršnikov slovensko-nemški del, ki obsejja tudi dvai zvezka in stane broš. 25 K 30 v, vezani 52 K 80 v.
Stenske slike prevzv. kucioškofa tir.
Jegliča se dobe v velikosti 56 X 37 cm
v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Cena za vsak izvod brez okvirja znaša samo 18 K, Okvir si bo vsakdo oskrbel najceneje pri kakem domačem mizarju. Jugoslovanska knjigarna ima sicer ic slike tudi z okvirjem v zalogi, vendar pa veljajo v okvirju pod šipo 77 K, poleg tega se zaračuna tudi še zaboj in poštnina. Kdor si želi omisliti sliko, naj si jo takoj naroči, ker nalog ni visok in bo slika morda prav hitro pošla.
Iintihil cn jo naSt. Peterskt cesti ženski IZOHUll JU jo prs an z belim safirjem. PoŠteu najditelj naj ga proti nagradi odda v Deželni banki, deželni dvorec.
šopi se tako! manjše posestvo8
blizu žcleznice v ljubljanski okolici, na Gorenjskem ali Dolenjskem. Hiša in gospodarsko poslopje morajo biti v dobrem stanju. Ponudbe pod »Prijazno posestvo« se prosijo na Anončno eks-pedicijo Al. Matelič, Ltubljana, Kongresni trg 3.	4791
ifiihonina srednjih let, dobro izvežbana, m&m vešča vsega gospodinjstva, išče mesta najraje h kakemu samostojnemu gospodu. Cenjene ponudbe pod »Kuhar-ca« št 4782.
z dvema posteljama se odda solidnima gospodoma takoj ali s prvim. Naslov ee izve v upravi .Slovenca" pod št. 4775.
Mm\ pravnik, »SlSlS
vetniku ali drugod. Ponudbe s pogoji na S. Pasek, medicinar, Zagreb - Sve-
učilište.
Kopi se v večji I«, kakor: bukov, množini trd rozan lUJ, hrastov, orehov
itd. Ponudbe je poslati na Andrej Kre-gar, strojno mizarstvo, 31. Vid nad Ljub.jano.	4778
t
Neizmerne žalosti potrti naznanjamo, da se je nad edini nadvse ljubljeni sinček in bratec
pisalna miza. toaletna miza, slike in nekaj starine. Franc Josipa cesta 5. II. lovo
SS
Mirno sns
(ena oseba) s stalno službo išče prazno sobo s posebnim vhodom, event. tudi eno ali dve sobi s knbinjo, najraje na Resljevi cesti ali v St. Peterski okolici. Ponudbe pod šifro „Šentpctcrska okolica.«
v dobrem stanju se ceno proda A. Krušič, gostilna, Novi Udmat Žt. 61.
LoDdover
v Šiški se proda. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 4758.
StOMjsla m
n?Vfl bukova, suha Ia gorenjska po 111»U, 50 K m, dokler traja zaloga, prodaja Srebetnjak v Kolodvorski ul. 31.
Išče se
delaš očileij.
duhovnik ali dijak, za I. gimn. razred pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravo Slovenca pod šifro »učitelj« 4721.
Vfiaya dobra mlekarica, v Šestem meni Uiti* secu brojosti, sa pod ugodnim pogojem odda v rejo najraje v kak zavod v mestu ali pa na kmetijo blizu Ljubljane. Gospodarja pove upravništvo tega lista pod št. 4779.
jpnpo zdrav.močan, poštene ijuHuu, rodbine se sprejme talZoj, v trgovino z mešanim blagom pri L. Knez, Krško.	4783
Kupi ali v najem se vzame dobro Ponudbe pod „Pekarija 50" na upravništvo tega lista.	4770
\m penija.
Kupil bi nnTrla ki bi ga mogol izse-večji obseg lju&ud kavati, z zemljiščem ali brez istega, blizu kolodvora. Even tuelao se kupi graščinska posest sku pno z inventarjem. Posredovalci morajo zagotoviti svoj zaslužek pri prodajalcu. Ponudbe naj se pošiljajo z označbo cene čimprej na adreso: Zagreb, Kukovičeva ni. br. 3, II. kat. levo. Jaz kupujem zase.
Svari se prod nakupom posteljnega, namiznega in telesnega perila, zaznamovanega s črkami S. P. — Obenem se uljudno prosi, kdor bi tako perilo zasledil, da to naznani na naslov:Poštni predal 104. Ljubljana.	4705
PREKLIC.
Podpisani preklicujemo vse žaljive besede in vse neutemeljene obdolžitve, katere smo govorili o gosp. Andrej Adamiča iz Ponikev št. 37 in izjavljamo. da je bila vso le podla laž brez podlage. G. Adamiču se zahvaljujemo, da jo od kazenskega postopanja pred voj. sodiščem odstopil, obenem se pa zavežemo plačati na zahtevo g. Adamiča. sto kron za oslopele vojake.
Ponikve p. Dobrčpolju, 8. avg. 1919.
Jernej Hočevar, Reza Mastavar, Janez ililaveo.
Kol DifloajiiiMe, Kfln^r.
čarno išče mesta gospodična zmožna slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi z dobrimi izpričevali. Ponube na upravo tega lista pod št. 4771.
Adolf
dne 13. avgusta preselil v nežni starosti 5. let med nebeške krilatce.
Pogreb ljubljenčka bode v petek 16. avgusta ob 2. uri iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Žalujoči: Ferdo in Pavla Maschke
stariti
Pavlica
sestrica.
Išče se natalfrlPir;! na prometnem plačilna UlHOnullLD kraju. Imeti mora kavcijo. Istotam j/iihnpjra z so išče samostojna uUllulllU dobrimi izpričevali	4769 (2)
finelitaa v prometnem kraju v bližini MUjliillU Ljubljane se odda v najem, event. se tudi proda. Več se izve v gostilni pri „Levu"' Gosposvetska cesta, Ljubljana
Slolar, mizar i vajcnec
stolarni, Sadeče pri Zidanem mostu. A. Sel Jan.	4802
Mlad iroovskl pomočnik sfftt
urjen v špecerijski stroki iSče službe. Naslov pove uprava tega lista pod *L 4804.
»o] SlUŽkiDjO - ™ in
enhaKina i® vaiena šivnnja !n .jiUUUI iiu, Otrok, proti dobri hrani in visoki plači. Nastop takoj. Naslov pove upravništvo »Slovenca" pod št 4740, ako znamka.
Dr. Fran Virant
žpecijallst ia kožna ln vener. bolezni
cruinlra od li do 15. ure na HIJloMer! cesti 18/11.
Trgovski sotrudnik
boljša moč, se sprejme v veletrgovino v Ljubljani. Prednost ima oni, ki ima veselje do trgovine s čeviji na debelo. — Ponudbo se prosi pod šifro „K. T. 1000" 4785 na upravništvo „Slovenca".
Crgovina
. persehe
ostane od 16./8. do 1./9.
zaprta.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da 15. t. m.
otvorim mesnico
na InrCICeoem trga
(poleg Čevljarskega mostu)
ter se tem potom ceni. odjemalcem najtopleje priporočam.
Franc Seoer,
mesar.
v večji množini in
omnibus na prodaj-Sladkor se kupi.
O vsem tem daje pojasnila vratar pri „Slonu".
Korespondenta
po možnosli veščega v lesni stroki ISče za italijansko in netnSk9 korespondenco »Sava« lesna trgovska in industrljolna družba v LJubljani.	4802
konzervirati (vkuhavati) sadje in zelenjavo, se išče za takoj. Plača po dogovoru. H. Novak, Zanrnh. Maksliairska ccsta 6i.
PrisDevojte za sklad S, L S.
oženjon, pošten in priden za obdelavo vinogradov na Dolenjskem. Skrbljeno jc za čedno, prostorno stanovanje in dobro mesečno plačo po dogovoru. A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška ccsta 21.
bukova in hrastova, vsako množino za takojšnjo ali poznejšo odpošiljatev so kupujejo. Ponudbo sprejme tialonšek M. v Mariboru. — Posredovalci dobe primerno provizijo.
troiepiska
vešča perfektno slovenske in nemške stenografijo, so išče za elektrotehnični obrat. Ponudbe s spričevali, navedbe zahtevkov pod šifro: ,£loktro' 4084 na upravništvo lista.
za slovenščino in nemščino, po možnosti tudi za hrvaščino, samostojna starejša moč, stenografinja in strojepiska se sprejme za Ljubljano. Ponudbe pod oStalno št. 57i0« ua upravništvo tega lista.
liabim
praddelavcov, eventualno akordantov
za večja dela na suhem (pod streho) v bližini Ljubljane.
Plača dobra, hrana in stanovanja na stavbišču. Jakob Acsetto, zid. podjetje, Tabor št. 2, Ljubljana.
j^emci iz Cbslrije
ki odidejo iz državo SHS in ki nameravajo prodati svoje nepremičnine ali industrijo, nnj isto ponudijo z označbo cene pod naslovom: Zagreb, Kukovi. čeva ul. br. 3, II. kat. levo. Jaz kupujem za sebe.
dam v najem ali prodam
l	Amalija Ju-
EllSOa «ovič. Krško
Med. univ. Dr. IVAN PINTAR
strokovni zdravnik za ženske bolezni in porodništvo
ordinira v Ljubljani, Cankarjevo (Frančevo) naDrežje 5
(uhod Ribja ulica 5.)
naročajte »Slovenca"!
«a izdelovanje plohov in oglarskih drv se potrebuje za takojšnji nastop dela. —-Podvzetni drvarji dobijo za ogled delavnih prostorov ln doaovor stroške za vozne liste povrnjene. — Prihod se' mora poprej brzojaviti. Oglasilo je napraviti na:
Gozdni urad v Spodnjem Dravogradu.
Dobro vpeljan
zastopnik
za partumerijo, kosmetiko in okraske božičnih drevesc se išče za obširno trgovino na debelo proti visoki proviziji Ponudbe pod ..SerlOs" 2138 na anončno pisarno Jallan Dutkn, Danai L. Scbnlerslrssse 8.
Domača tvor-nlca perilo d.d.
Zagreb, Jelačičev trg štev. 2, II. nadstr.
nudi samo na debelo
moške srajce, spodnje hlače, mehke ovratnike in drugo moško perilo. Naročbe se izvršujejo po povzetju z obratno poŠto.

Jeklarna RAVNE
(preje: »Stahlwerk Streiteben«)
pošta in žel. postaja GuS*anI (Koroško)
Proizvaja jeklo za: kose, srpe, vozovne vzmete, kolesna ob-ročja, orodje; jeklo za konštrukcije in osi ter zabojno jeklo (Acalonsko in Brežijansko), kakor tudi v žlebih kovane dele za avtomobile, vagone, poljedelske stroje in dr., vozne osi surove in prirejene, osi z glavico, transmisijske va-ljevce surove in ostrugane, ingote za izdelovanje orodja. — Prevzame tudi strugarska in škobljarska dela.
Raonatelistoo šehlame Raone.
.....................III MUH II.....
Južnoštajerska hranilnica v Celju
razpisuje službo
falnilta (I. uradnika}.
Prošnje naj 3e pošljejo do 31. t. m. Južnoštajerski hranilnici
v Celju.	4612
FILIP PEČENKO, Ljubljane, Dun»Mg cesta 6-
priporoča svojo bogato zalogo ma-nufakturnega b^ga: {^.'jrja, tis. kovine, birhenla, kiota, hSa-eevine, rokavic, robcev, sukanca, gumbov, priliskaiev, riniic za Čevlje in drugih izdelkov čeških tvornfc, katere zastopa.

13X18 (lini objektivi), k.akor tudi ploS-čo, papir, kartone in vse potrebščine za to stroko razprodaja Franjo Grdlša, Črnomelj.

Siivo^ko
prvovrstno pristno maso ima v u ii
(Vtarm-JI
Prijave k udeležbi pri snujočem se podjetju
družba z o. z.
sprejema do nedelje, dne 24. C. m.
Ferdinand Mm, Lip, MiMin oi.io/1.
1 mizar
ki je vajen Izdelovanja zabojev ln
j tainmi«lri
se takoj sprejmeta. Ponudbe je nasloviti na Kranjsko tvornir-o r.a željezno 1 bravarsko robo v Kamniku.
za ročni in vr&tilni pogon, vratila (gepelne) čistilniki, trljerjl, siamoreznice za pogon z roko in s'lo, sadne m v r.ske stiskalnice, aadni mlini, brzopnriiniki, stiskalnice za sano in drugi poljedelski stroji so vedno v veliki izberi v zalogi.
FRANC HITTS, Ljubljana, Martinova cesta 2
edina zaloga poljedelskih strojev tovarne UMRATH & COMP.
Prodaata sa
na Jesen.cah-Javornlku (bivše posestvo Marijo Arh). Ponudbe je nasloviti na Vzajemno podporno društvo v Ljubljani, Kongresni irg št 19 do 20. avgusta
1919. Posredovalci so izključeni.
Istotam se dobivajo prospekti in pojasnila, tudi po pošti. Ustmeno vsak dan razven nedelje od osmih do ene.
Najmanjša osnovna vloga in nadaljna enota K 50.000.—
Osnovna glavnica bo znašala K 4,000.000 — Do sedaj obljnbljenih	K 2,650.000"-
UstanovnS občni zbor bo v 2 — 3 tednih.
$ar Mlatilnice, -»i
vratila, čistilnike, siamoreznice, mline za moko in sadje, pluge, brane, transmisijske droge za vretena in vse poljedelsko orodje ima v zalogi stara domača trgovina z železnino
Fr. Stupica v Ljubljani
Marije Terezije cesta št. 1.
cele vagone in tudi na m3 oddaja GOSPODARSKA ZVEZA ▼ Ljubljani
GARJE
srbečico, hraste, liSaie, uniči pri človeka in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perilo. 1 lonček za eno osebo po pošti 7 K poštnine prosto. — Prodaja in razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani, zraven rotovia.	1631
JTliši, podgane,
in vsa golazen mor« poginiti, ako porabljate moja nu]bol|e preizkušena in splošno hvoliona sredstva, kot proti poljskim mišim K 6, sa podgane in ml&l K t.—; za udnrke K. 6.—; tinkmra za atenloe K 6 —; uuioevaloo moljev K 3.—, prašek proti mrčesom 3 — in o—K; mašilo proti nSem pri ljuaeh K 3.— ; mazilo za nil pri živini K 3'—; prašek z. n«l v obl.kl in pe-' rllu K 3,—i tinktura proti mrSeaa na aadjn in zelenjadl (unlbov. rastlin) K. S.—. Prašek proti mravljam 3-—. — Pošilja po povzetju Zavod za oksport
M. Mer, Zagreb 39^ Petrinjska ulica 3.
Trgovoem pri veAJem odjema popust.
na jako prikladnem prostoru za obrt in trgovino z izhodom na glavni trg pred iupno cerkvijo in na dovozno cesto poleg Save so na prodaj. — V glavni enonadstropni hiši z mnogimi stanovanji se nahaja mesnica, klavnica ledenica, delavnica in prekajevalnica za mesne izdelke. — Druga enonad-stropna hiša stoji na vrtu. — Tretja pritlična se dotika vrta in tvori priliko za zgradbo trgovske hiše, ker stoji ob glavnem trgu tik pred župno cerkvijo.
Podrobnosti: Aurel Rauer, ISedekoviina.
}{ava Gaj Gokolada Oiakao Sardine JCondenz. mleko
$ura konjak £lkecji JVCarmelada JCeksl 3liž 3rapistovski sir
Fino francosko olje
pcimissitna
v dozah po 121/2 kg in odprto.
a >
o
•o C
.X
« 5
c/5 c "S® en
Ss«
OS OJ -o ci o u
o o.
■aisfissBEnn n
RAZPIS.
Kranjska hranilnica v Ljubljani razpisuje mesto
pisarniškega ravnatelja.
Prošnjam, ki jih je vložiti do 15. septembra 1919, je priložiti študijska spričevala ter izkaz o dosedanji praksi. Pravniki imajo prednost, vendar niso pravniške študije neobhodno potrebne, če je prosil-čeva praksa primerna službi.
Službeno razmerje in plača se uredi po posebnem dogovoru.
Ravnateljstvo kranjske hranilnice.

Dalniška glavnica z rezervnimi zakladi okrog
Stritarjeva ulica štev. 2
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju In Mariboru.
sprejema vloge na knliiice
in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju.
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut In dovoljuje
vsakovrstne kredite.