Leto II.
Poitnlna plačana n gotovini.
Ljubljana, torek 9. novembra 1920.
Stev. 254.
Cene po poiti:
za celo leto . H 8H*— za pol leta . H ¥Z*— za četrt leta. K Zi— za 1 mesec. . H T— Za Ljubljano mesečno 7 H
Za Inozemstva mesečna H IZ —
Urednišfuo in upravo: Kopitarjeva ulica št. 6
Uredn. telefon štev. SO
Posamezna številka 60 vin.
NEODVISEN DNEVNIK
Posamezna Številka 60 vin.
Koroški Nemci preganjajo Slovence.
Nemci izgnali prošta Einspielerja.
Prevalje, 9. novembra. Koroški Nemci 0 ugnali s Koroškega starega in častitlji-'eSa prvoboritelja koroških Slovencev Prošta Einspielerja, Ta čin dokazuje, kako
razumejo Nemci mirovno pogodbo, ki določa Slovencem narodno avtonomijo, in kako se pod vodstvom entente počutijo
varne.
Kako mejo zahtevajo Italijani.
Italija hoče Idrijo, Postojno, St. Peter, otok Krk! Jesenice, Bled in Bohinj naj dobi Italija ali Avstrija.
, .EDU- Trst, 8. novembra. O priliki prihoda nskih delegatov v Rapallo priobčuje ... ecolo« poročilo iz Rima o programu ita-'Janske delegacije, kjer veli:
Vladni krogi niso ničesar izjavili o pro-afainu, ki ga namerava uveljaviti italijanska eSacija pri pogajanjih v Rapallu. V kolikor Hiore dosedaj vedeti, bo vseboval ta pro-yra.m razvodno frto Julijskih Alp od Triglava gorske črte vzhodno od Idrije do Na-in	Snežnika po določilih londonskega
lo	Kantride. Italija bi se odrekla samo
gaski kotlini, pridržala pa bi zase okraj Po-p	in	Razdrtega in železniško križišče Št.
^ er na	Krasu severno od, julijske meje. —
tiov^a<^a namerava spraviti na dnevni red ste° vPrašanje, ki je postalo nujno vsled si-sah ^ se Ra poslužujejo Jugoslovani, da Gre lfai° na®° trgovin0 z Nemško Avstrijo, jj, ■ Za jeseniški trikot, ki leži med julijsko kr 111 niei° Koroške, in lu je, ker pripada So ^ki, v jugoslovanskih rokah. Jesenice kr« .'ielevažao križišče, po katerem teče naj-tUr^a zveza med Trstom in Dunajem, to je hip zelez,nca. Ta proga je tukaj na pri-hio 20 km dolgi črti podvržena politično-v, 'Podarskemu suženjstvu Jugoslovanov na '0(1° naše trgovine. To suženjstvo je tako, da
je trgovinski promet na tej progi popolnoma ustavljen. Zaenkrat še ni ugotovljeno, ali bo italijanska delegacija zahtevala jeseniški trikot za Italijo ali pa za Koroško, kar bi bilo tudi ugodno. Vemo pa, da hoče to velevažno progo osvoboditi nevzdržnega suženjstva. Kar se tiče Reke, bo program delegacije, da bo razen teritorijalne zveze z Italijo zahtevala priznanje dovršenega dejstva. Meje reške države bi bile one nameravane reške vmesne države. Kar se tiče Krka, ni znan namen vlade. Dosedanje informacije pa dopuščajo domnevo, da se Krk ne vrne več Hrvatom. Kakor se zdi, se ne govori več o izročitvi Cresa in pa Raba. Zadnji otok se je, kar se tiče uprave, že ločil od Dalmacije ter se priklopil Istri. Italijanska delegacija pa se namerava odreči Slavne in svete Dalmacije. Ta namen vlade je gotov. Glede Dalmacije bosta samo dve izjemi: Zadar, ki bi se ločil od Dalmacije in priključil Istri, ter kak manjši otok, mogoče Vis ali pa kak kurčulanski otok. Delegacija namerava zahtevati jamstva proti eventualni oborožitvi močnega šibeniškega oporišča po Jugoslovanih. Nejasen, oziroma še nenatančno določen je program delegacije glede Črne gore in Albanije. Na vsak način pa se odkloni priklopitev Skadra k Jugoslaviji.
Protirevohicifa v Moskvi.
r,Kakor poročajo preko Kodanja, se vtikom še ni posrečilo zatreti protire-lje Uc*onarnega gibanja, ki tli uporno da-Un'V sami Moskvi. Vrhu tega se je začelo
*llc^ v°iaštv0< ki zahteva boljše j. rbe, Ječe v Moskvi so tako prenapol-^ene, da izpreminjajo v ječe tudi samo-b0ple' . P° cestah so postavljeni topovi, iseviški teror je strašen. Poznavalci
] razmer zatrjujejo, da boljševiški organi pomore vsako noč po sto do tristo oseb. Kljub temu sovjetska oblast še ni mogla izslediti središča protirevolucije, ki vsak dan sipa med ljudi goreče pozive na boj proti boljševištvu.
Kdor hoče take razmere, naj voli s komunisti!
Socialna demokracija proti krščanskemu
nauku.
Ka strankinem zboru avstrijske soci-^ne demokracije so 'bili predloženi med J? naslednji sklepi: Dokler v ostali $k,r°P*- ŽosP°duje kapitalistični produkcij-je 1 način, more tudi Nemška Avstrija biti he ?ea^anska republika. — Izstop socialni demokracije iz vlade se odobruje in od-l0an»ajo vsaka pogajanja za ponovno sode-neVanie v vladi. — V zunanji politiki osta-J},vCl'i slej ko prej priključitev Nemčiji, javnopravna zveza z Ogrsko ali kako ugo nasledstveno državo se odklanja, SmStaVracii° ^absburžanov na Ogrskem je jahati za nevarnost proti obstoju repub-noanske ustave v Avstriji. Proti tej-nevarni 1 mora Avstrija iskati zveze z drugi-p Nasledstvenimi državami. — Pri izpo-(lr-n*^V.* uslave se mora zagotoviti osrednji javni oblasti odločilno oblast nad celo-jnim šolstvom; iz šol se mora izključiti ra VjNost verskega pouka; cerkev se mo-Ijjj, od države, — V gospodarski po-Živ l* Se zahteva predvsem, da ostanejo tia- v državnem gospodarstvu, centrale 1 se nadomeste s splošnokoristnimi za-
vodi. — V socialni politiki se zahteva razširjenje bolniškega in nezgodnega zavarovanja na celokupno delavstvo in kar najhitrejša upeljava strostnega in invalidnega zavarovanja za vse delavstvo in nameščence.
Skromnejšega socialnega programa privilegirane delavske stranke si pač ne moremo misliti! Iz teh sklepov strankinega zbora avstrijske socialne demokracije je jasno razvidno le to, kar mi vedno pov-darjamo: da je socialni demokraciji za delavske interese še-le na drugem mestu, na prvem pa boj proti krščanstvu. Izključitev veronauka iz šole in ločitev cerkve od države — to sta dve glavni stalni točki socialnodemokratičnega programa Za boj za te dve točki izkorišča in zlorablja socialna demokracija zaupanje proletariata, na ljubo kulturnobojnim ciljem zapostavlja in izdaja interese proletariata. Tega socialna demokracija niti ne skriva posebno, zato se je čuditi zaslepljenosti tistega delavstva, ki ji kljub vsemu temu še vedno sledi.
POGAJANJA Z ITALIJO. jjit Lt>U Belgrad, 8. novembra. (ZNU) Iz (jejia Poročajo od 7. t. m.: Danes so odšli it,	grof Sforza, državni tajnik Bonomi
urim:	\t ,.su .. i.-i-.., ... , i ______... .
vf:
Seja* Vecei' Jutri, v ponedeljek; se vrši prva fc,V,0beh delegacij. Obe dve stranki sta pri-gel Km, da popustita, da bi se čimprej rao-gatjC 0Se^l sporazum. Ko so italijanski dele-h^kioh |lajali iz Rima, so klicali italijanski alisti: »Živio italijanska Dalmacija!«
j - b*diui /,d, ui&avm itijiiuv uuuumi
'šil.'11®'' ^ vili’ v kateri se bodo pogajanja . a> je priredil italijanski zunanji minister
Giolitti pride k pogajanju šele v torek, ker je zadržan. Tudi italijanski delegat Volpi ni prišel, ker 'je bolan. Kot eksperta italijanske vlade delujeta Salata in Rodolo.
STAVKA V SKOPLJU.
LDU llelgrad, 8. novembra. (ZNU) »Tri-buna« javlja iz Skoplja: Delovodje in pisarji skopljanske občine so prenehali z delom. Kakor poročajo, so storili isto tudi delovodje v ostalih občinah skopljanske okolice. Seveda je tudi nekaj izjem. Včeraj so imeli delovodje sestanek.
.'Bolni naj zdravega nosi]” Tako vele liberalci, ki hočejo, naj bedno ljudstvo nosi liberalne kapitaliste In bankirje!
Pogin ljudstva!
Volivni boj postaja vedno bolj vroč, in srdit. Misel ljudskega osvobojenja, ki jo zastopa Ljudska stranka, pridobiva vedno več vnetih branilcev, ki so doslej stali ob strani. Boj čisti ozračje, preganja nezdrave megle. Marsikdo, ki je do danes stal celo ■>' vrstah protiljudskih organizacij, je prešel v vrste zmagujoče ljudske armade, Zastava Ljudske stranke združuje danes vse pošteno delavno ljudstvo v enotni zmagujoči fronti. Zato so nasprotniki ljudstva zbega-
ni.
Liberalizem, ta smrtni sovražnik ljudske političre, gospodarske in socialne svobode, bi rad še dalje tlačil naše ljudstvo.
Liberalizem je oče kapitalizma. Pri nas je liberalno-demokratska stranka no-siteljica velikih bank. Njena načelnika sta dr. Žerjav in dr. Tavčar, ki bi oba rada kapitalizmu pripomogla do politične moči. Če zraste moč liberalcev, se poveča sila kapitalizma, in usoda ljudstva bo še ooij žalostna ko doslej. Enkrat je že Ljudska stranka rešila ljudstvo iz rok liberalnih odenihov z ustanovitvijo zadrug. Po vojski pa se je kapitalizem znova razpasel; ode-ruštvo cvete zopet.
Liberalizem je pri nas začetnik svobodomiselstva, sovraštva proti krščanstvu. Liberalci so prvi oznanjali sovraštvo proti katoliški Cerkvi, proti katoliški duhovščini. Z vero pada javna morala in javno poštenje. Kdor hoče, da se naše gospodarske, politične in socialne razmere ozdravijo, bo šel z armado krščanskega ljudstva v boj proti modernemu svobodomiselstvu!
Liberalizem je sovražnik ljudstva. To je danes jasno vsakomur! Zato love liberalci glasove lahkovernih ljudi z raznimi novimi firmami. Ustanovili so za kmete samostojno kmetijsko stranko, ki naj potegne za seboj kmete. Kmetje naj bi pod to novo zastavo pomagali protikrščanskemu in protiljudskemu liberalizmu zopet do veljave. Ustanovili so liberalci, ki se med delavci sramujejo svojega liberalnega imena, neko »narodno socialno stranko«, da bi delavec pod to zastavo pljuval v lastno skledo.
Svobodomiselstvo, ki je otrovalo s protikrščanskim strupom izobraženstvo, je delavstvo, ki spoznava škodljivost liberalizma, privedlo v tabor socialdemokracije in komunizma, katera dva tudi oznanjata protikrščanski boj.
Mednarodno judovstvo hoče po vsej sili razkristjaniti krščansko ljudstvo. Kakor je judovstvo bilo in je prvoboritelj liberalnega svobodomiselstva in kapitalizma, tako je judovstvo na čelu socialističnega svobodomiselstva.
Kdor noče, da bi naše delovno ljudstvo prišlo pod vlado judovske korupcije, ta mora iti v boj za načela krščanske ljudske stranke!
Pomislimo pa še to!
Liberalizem, ki ga vodijo v Jugoslaviji razni judovski in nejudovski bankirji, je naložil našemu ljudstvu ogromne davke!
Liberalci so nam naložili strašno trošarino!
Liberalci zahtevajo od ljudstva le dolžnosti, pravic pa mu ne priznajo nobenih.
Liberalci hočejo vso oblast sloven&Ke-skemu ljudstvu vzeti in jo izročiti v roke belgrajskim bankirjem!
Liberalci hočejo Slovence razkosati. Če pojde po liberalnem načrtu, bi Slovenija izginila v malhi liberalnega centralizma!
Liberalci so preprečili davek na vojne dobičke, da bankirji in kapitalisti ne bodo izgubili nič od svojih milijonov!
Liberalci ščitijo kapitaliste, revežem pa prepuščajo stanovanja v kleteh in mrzlih vagonih!
Liberalci hočejo iz šol odstraniti katoliškega kateheta in ž njim krščanski nauki To je že začel sedanji naučni minister Pti-bičevič, glavar vseh demokraških liberalcev, v Vojvodini!
Liberalci hočejo komandirati nad ljudstvom, da se bodo še bolj polnili žepi kapitalistov!
Kdor izmed ljudstva je tedaj še za liberalce, ta naj voli dr. Žerjava, dr. Tavč tr-ja, Kušarja ali dr. Kukovca!
Kdor hoče pljuvati v lastno skledo, naj voli liberalce!
Ljudstvo v boju za svoje pravice.
»ČE SLEPEC SLEPCA VODI...«
»Domovina« prinaša med tekstom debelo natisnjen stavek: »Tudi v politiki velja izrek: Če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta.« Za »Domovino« in njene pristaše se ta stavek imenitno poda. Da je »Domovina« neozdravljivo slepa, to vsi dobro vemo, da bo pa ljudstvo spregledalo in se ne bo dalo potegniti v prepad, smo tudi prepričani. Vse politično slepomišenje liberalcev je podobno zgodbi o lisici, ki se je zdrava hudobno režala na hrbtu bolnega volka in mrmrala in mrmrala: »Bolni zdravega nese«. Naše izmučeni) ljudstvo mora prenašati na svojih ramenih vso težo liberalnega kapitalizma, ki se mu zlobno roga. Prišel bo dan, ko se bo bolnik zavedel svoje zmote in vrgel politično lisico v prepad.
PRIMORSKI KANDIDATI.
»Domovina«, ki ima očividno velik talent za narodno delo, deli primorske begunce v naprednjake in farovške potuhnjence. To je eno. Škoda, da ta list s svojim globokim razumom in nedosegljivo taktiko ne izhaja kje v zasedenem ozemlju, to bi šele zavladal krik v Italiji, kot pravi »Domovina«, da bi bil zavladal, če bi bil dr .Rybaf pri volitvah propadel. Ker pa je dana »Domovini« resnejša naloga, da ponmožuje ljubljansko blato, mora seveda lojalno prezreti, da je naš kandidat dr. Gosar iz zasedenega ozemlja. Seveda se tudi ne more premagati, da oponaša nekemu mladeniču plačo in dejstvo, da »ni zlegel tfe za znanost ne za umetnost ene fige«. Podpišemo s pripombo, da ima »Domovina« velike zasluge za znanost in za umetnost, posebno kar se tiče izmišljevanja bajk; takih fig nam daje liberalna »Domovina« nad vso mero.
STRANKA ZA PIJANCE}
Gostilničarji! Vaša stranka je liberalna stranka, tako vas prepričuje »Domovina« v svojem napadu na Janeza Kalana, ker se bori zoper pijančevanje, in pravi: »On hoče zatreti vse gostilničarje!« S tem hoče reči: »Gostilničarji, spreglejte! Vaša stranka je Žerjavova stranka. SLS ima v svoji sredi Janeza Kalana, ki je zoper pijančevanje! Zato volite z nami, mi bomo zastopali vaše interese!« Prav lepa hvala; samo, da vemo vsaj košček programa Žerjavove stranke. Stranka pijančevanja!
ZA LIBERALNI ŽEP!
»Ne bije se boj za kmetska stanovska vprašanja.« Liberalci so v svoji gorečnosti čudno odkriti. V »Domovini« stoji: »Ne bije se boj za kmetska stanovska vprašanja, marveč za to, kdo je naprednjak in kdo je farovški kimovec.« Liberalci sami priznajo, da ne bodo nič storili za kmeta, ker javno in z debelimi črkami zanikajo njih vprašanja. Da bodo z delavcem storili isto, je več kot jasno. Gre jim samo za to, da dobe kapitalisti od kmečkih in delavskih trpinov kolikor več glasov, da bodo lažje uredili svoja kapitalistična vprašanja. Spreglejte!
SAMA SMOLA.
Več ko teden dni so bobnali takozva-ni narodni socialci na svoj shod, ki se je vršil z bombardonom in polko v nedeljo ves dam Naznanjali so, da bo govoril dr. Rybar. Zgodilo pa se je, da dr. Ribar ni govoril, ker je prej odstopil. Poiskali so si drugega kandidata v osebi dr. Ravnika. Sedaj so oznanjali, da bo govoril dr. Ravnik. Zgodilo pa se je zopet, da dr. Ravnik tudi ni govoril, »ker je bil nujno zadržan.«
Stran 2
»Večerni list«, dne 9. novembra 1920.
Štev. 25*
Ljubljanski dovtip je doznal, da bo »narodno socialni« program, ki je na letakih, prav tako izginil, kakor so izginili kandidatje, ki so njih imena bila tiskana na lepakih.
SOCIALNODEMOKRATIČNO ŽENSTVO ZA MORITEV OTROK.
Konferenca socialnodemokratičnega
ženstva v Avstriji, ki se te dni vrši na Dunaju, je med drugim sprejela sklep, ki zahteva odpravo kazni za umetni splav! Socialdemokratke so torej za svobodno molijo otrok!
Kdor hoče morijo nedolžnih otročičev, naj gre s socialdemokracijo!
Najtiu jša šiba za ljudstvo je kapitalistična gospoda! Pri volitvah se bo odločilo, ali naj kapitalizem še dalte odira ljudstvo ali pa naj se ljudstvo osvobodi svojih oderuških pijavk! Kdor je za kapitaliste, bankirje, vojne dobičkarje in oderuhe
— bo volil liberalno stranko! <
NAPAD NA LIBERALNEGA POVERJENIKA«
LDU Zagreb, 8. nov. (ZNU) Včeraj dopoldne bi moral vladni poverjenik za kmetijstvo Juraj Demetrovič imeti agitacijski shod v kraju Vivodini. Na shod se je poverjenik pripeljal z avtomobilom v spremstvu predsednika demokratske stranke v Jaški. Na mestu zborovanja ga je čakal kandidat demokratske stranke kmet Pra-dica. Ko je poslednji otvoril shod, je došio do velikega hrupa ter je večina zborovalcev, pristašev seljačke in ljudske stranke pričela napadati poverjenika in njegovo spremstvo. V hrupu so poverjenika ločili od njegove družbe ter vrgli v jarek. Ko ie poizkušal pobegniti, mu je zastavila pot skupina mladeničev, ki so metali kamenie ter grozili s sekiro, da ga bodo ubili. Vladni poverjenik je parkrat ustrelil z revoi-vejem v zrak ter tako oplašil svoje prega-njače. Med tem so mu napadalci odvzeli revolver ter ga pustili, da je odšel na t>o-stajo Kamanjo, odkoder se je preko Karlovca odpeljal z vlakom v Zagreb. O napadu se je sporočilo oblastem, ki so pod-vzele preiskavo ter so aretirale več krivcev tega napada. Našli so tudi revolver, ki je bil odvzet poverjeniku.
RADIČ ZA FEDERALISTIČNO REPUBLIKO.
LDU Zagreb, 8. novembra. (ZNU) Današnji Hrvat« prinaša vest iz Gospiča, da so imeli včeraj pristaši seljačke stranke shod. Glavni govorniki na shodu so izjavili, da bo njihova stranka šla v ustavo-tvorno skuščino v Belgradu, kjer se bo borila za svoj program, jugoslovansko federativno republiko. Popoldne je posetilo odposlanstvo seljačke stranke ministra za šume in rude, ki biva sedaj v Gospiču.
POLJSKA USTAVA.
LDU Varšava, 8. nov. (PBA.) Deželni zbor je sklenil na predlog katoliške ljudske stranke, da vrne člen ustave, ki se nanaša na sestavo in območje senata, odseku. Ko je nato deželni maršal odredil glasovanje o drugih članih, ki se tičejo senata, je levica proti temu odločno protestirala, pri čemer je izjavila, da je nemogoče, da bi se obravnavali ti členi poprej, pred-no se ne reši prvi člen. Na to je stopila v obštrukcijo. Ko je bila seja trikrat prekinjena in je bilo 13 poslancev za 5 dni izključenih, so morali sejo prekiniti, ker ie bilo glasovanje nemogoče nadaljevati.
PRED STAVKO ZAGREBŠKIH ZASEBNIH NASTAVLJENCEV.
LDU Zagreb, 8. nov. (ZNU.) Včeraj dopoldne se je vršil shod zasebnih nastavljencev v Zagrebu. Zahteva, da se vstopi v stavko, je bila sprejeta soglasno. Sklenjeno je bilo, da se odgovori delodajalcem in izjavi, da se čaka na njihov odgovor do srede opoldne. Ako bi do tega časa ne došel odgovor, zapuste ob 2 popoldne vsi zasebni nastavljenci delo ter proglase stavko, o kateri upajo, da se bo razvila v generalno stavko. Izvolil se je poseben stavkarski odbor, obenem pa je bilo sklenjeno, da se v sredo 10. t. m. vrši zaupen sestanek sa-veza zasebnih nastavljencev, v primeru pa, da bi se proglasila stavka, se skliče za četrtek javen shod.
STAVKE V NEMČIJI.
LDU Berlin, 8. nov. (DunKU.) Prvo glasovanje delavcev v mestnih obratih glede sprejema ali odklona sodnega izreka je imelo naslednji rezultat: 14.000 glasov je bilo oddanih za stavko, več kot 12.000 glasov pa proti stavki. Potrebna dvetre-tjinska večina se ni dosegla, torej je stavka odklonjena.
LDU Berlin, 9. nov. (DunKU ) V zborovanju delavcev pri električnih obratih, na katerem je poročal predsednik Sild o uspehu pogajanj, so sklenili, naj prične vodstvo gibanja stavke danes popoldne pogajanja z mestnimi elektrarnicami glede zopetnega pričetka dela. Upati je, da se nocoj vrnejo delavci v svoje obrate, tako da bo jutri že obratovala cestna železnica.
LDU Berlin, 8. novembra. (Dun. KU) Komisija berlinskih strokovnih organizacij se marljivo trudi, da bi končala stavko in je naročila osrednji zvezi strojnikov in kurjačev, da skliče za danes veliko skupščino. V krogih stiokovne organizacije menijo, da se stavka konča še danes.
LDU Berlin, 8. novembra. (Dun. KU) Delavstvo železniških delavnic je z dvetret-jinsko večino sklenilo, da jutri preneha z delom. Radikalni krogi poskušajo, da demon-
stracije razširijo in stavijo nove zahteve po povišanju mezd.
LDU Berlin, 8. ijovembra. (Dun. KU) Elektrarnični delavci so se priključili drugim mestnim delavcem, ker tudi oni nočejo priznati sklepa pomirjevalnega odseka. Vsekakor pa so njih nakane bolj političnega kakor materijalnega značaja.
9. NOVEMBER — PRAZNIK NEMŠKE REVOLUCIJE.
LDU Berlin, 9. novembra. (DunKU.) Berlinska komisija zveze strokovnih organizacij je sklenila praznovati 9. november kot obletnico revolucije. Na ta dan delavci ne bodo delali. Vsled tega tudi nocoj in jutri ne izidejo časopisi.
Politične novice.
+ Reforma nizozemske ustave. Komisija, ki ji je nizozemski parlament poveril nalogo, izdelati načrt za preosnovo ustave, predlaga med drugim, naj se v ustavi za vse slučaje omogoči izpremenitev državne oblike iz monarhije v republiko. Parlamentu naj se izroči tudi vodstvo zunanje politike. Prva zbornica naj se obdrži in voli temeljem proporca. Za drugo zbornico naj se uvede ženska volivna pravica. Referendum — zakonodajno z glasovanjem ljudstva — je komisija odklonila.
-j- Tožba ministra dr, Beneša proti majorju češkoslovaških legijonarjev Če-renskiju, Dne 5. novembra se je vršila v Rokycianih obravnava glede tožbe češkoslovaških dobrovoljcev, zaradi žalitev, ki proti Vaclavu Čarenskiju, majorju češkoslovaških dobrovoljcev zaradi žalitev, ki jih je Čarenski govoril na shodu legijonar-jev v Rokycanih. Toženec ni prišel k obravnavi, ker leži bolan po izjavi zdravnika. Dr. Benešu se je očitalo, da je zadrževal povratek češkoslovaške sibirske armade in da se je iz tujine, kamor je šel reven, vrnil bogat. Opozarjalo se je tudi na tožbo dr. Beneša proti ameriškemu Čehu Ledvinki v Pisku, da je baje dr. Beneš prejemal za vsakega češkega dobrovoljoa, zapisanega v tujsko legijo v Ameriki, po 800 frankov, a teh denarjev ni izročil legi-jonarjem, Ledvinka je bil pa obsojen zaradi te trditve. Zastopnik ministra, dr. Krou-sky, je naglašal, da je zelo hvaležen za po-izkušeni dokaz resničnosti govoričenja in obtožb proti ministru dr. Benešu, ker so v njem obsežene v bistvu vse klevete, ki se širijo po kavarnah, gostilnah in drugih javnih prostorih o zunanjem ministru, ki stoji danes v ospredju evropske politike kot osnovatelj državnih zvez V mali ententi. Dokazal bo resnico, ki je obtožbam dr. Be-neševih obrekovalcev ravno nasprotna. Na prošnjo žaljenega ministra želi, da zastopnik dobrovoljca majorja Čerenskija. dr. Dušek Adolf, izvede svoj dokaz resnice, da tako dobi priliko zavrniti vse sramotne laži o češkoslov. znamenitih delavcih v zunanji politiki. Obravnava se bo nadaljevala 19. novembra.
+ Trgovski dogovori Nemčije. Ministrski ravnatelj pl. Stockhammer je sklenil dogovore s češkoslovaško, av-1 strijsko in madžarsko vlado. Osnove teh gospodarskih dogovorov bodo v bližnjih dneh predložene državnemu svetu in poslanski zbornici. Ti dogovori so prvi, mednarodnim določbam o poslovanju v normalni mirni dobi odgovarjajoči dogovori po vojski, ki popravljajo po vojski raztrgane gospodarske razmere. Dogovori se naslanjajo na stare pogodbe z a.-o. državo in so prikrojeni sedanjim razmeram. Nemčija -in Čehoslovaška sta se pogodili zelo prijateljski in si dovolili dalekosežne olajšave.
Našim naročnikom vljudno naznanjamo, da stane celoletna naročnina »Večernega lista« 84 K ter prosimo vse one, ki so nam plačali samo 50 K, da nam doplačajo še to razliko. V to svrho prilagamo položnice.
Obenem prilagamo položnice tudi onim, ki še nimajo poravnane naročnine za ta mesec. Znesek naj se nam nakaže v najkrajšem času, da ne bode nepotrebnega ustavljanja in dopošiljanja zaostalih številk.
Uprava »Več. lista«.
Dnevne novice.
— Katoliška socialna visoka šola v Rimu se otvori te dni. Papež je poklical na profesorske stolice razne odlične zastopnike krščansko-socialnega programa.
— »Žepni koledarček za leto 1921.« Kakor lansko leto je izšel ta koledarček v isti zelo prikupljivi in priročni, mali, žepni obliki in okusni vezavi tudi za leto 1921. Prodajna cena znaša' v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani do novega leta K 12. Po novem letu se prišteje doklada. Trgovci, ki želijo popust, si koledar pod istimi pogoji, kakor v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, naroče tudi lahko v podružnici Jugoslovanske knjigarne na Gosposvetski cesti št, 10, ali pa v knjigarni »Ilirija« v Kranju.
— Jugoslovanski skladni koledar za leto 1921 z velikimi številkami za pisarne, gostilne in druge javne lokale. Vsako leto je občinstvo po tem koledarju najbolj spraševalo, saj je potreben v vsakem javnem lokalu, pristoja pa tudi v zasebno stanovanje; ker pa zahteva natisk tega koledarja največ tehničnega dela in zdatno porabo tiskarskega materijala, je moral lansko leto kljub splošnemu povpraševanju izostati. Za leto 1921 je pa, četudi so dobavni stroški ogromni, že zopet na razpolago v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in v mnogih drugih trgovinah. Prodajna cena, ki znaša K 30, je razmeroma skrajno nizka. Draginjska doklada, ki je v knjigo-trštvu običajna, se do novega leta ne bo računala, le trgovci izven Ljubljane in Kranja si priračunajo stroške za poštnino Po novem letu odpadejo ti stroški, mesto njih pa si bodo vse knjigarne računale običajno in predpisano 20 odstotno draginjsku doklado in bo veljal torej Skladni koledar K 36 Koledar dobe trgovci pod enako ugodnimi pogoji v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani ali Podružnici Jugoslovanske knjigarne na Gosposvetski cesti št. 10 nasproti luteranske cerkve, ali pa v Knjigarni »Ilirija« v Kranju.
— Proti židovski poplavi na Dunaju. Dunajska antisemitska zveza je za 7. t. m. sklicala velik javen shod, na katerem so sprejeli sklepe za energično rešitev židovskega vprašanja.
— Za razpis novih volitev vv dunajski občinski zastop. Dunajski občinski svetnik Kunschak je podvizal svoj predlog, da se za mestni zastop razpišejo nove volitve. Zupan Reumann je odgovoiil, da je dal magistratu nalog, naj sestavi poročilo.
— Narodni praznik v Nemčiji. Nemška vlada je sklenila, da se narodni praznik dne 9. novembra po ministrstvih in državnih uradih ne sme praznovati.
— Ogromna škoda vsled nepredvidenega mraza. Ob piiliki zadnjega nenadnega mraza je zmrznilo na ogrskih železnicah ‘2300 vagonov krompirja. Tudi na avstrijskih' in čeških železnicah so zmrznile velike množine krompirja. Kako je bilo pa pri nas?
— Nemci so si ostali zvesti. Te dni je priplul v New-York prvi parnik pod nemško zastavo. Ladijski častniki so si ob izstopu pripeli železne križce, kar je newyorška javnost smatrala kot izzivanje. Newyorški listi so to obnašanje ožigosali. Ladijsko moštvo ni dobilo dovoljenja, da stopi na suho.
— Protidinastični izgredi v Rimu. O priliki proslave italijanske »zmage« je došlo v Rimu na trgu Colonna do hrupnih protidina-stičnih demonstracij, ki so jih vodili futuristi. Govorniki so naglašali, da je vsa Italija za D’Annunzia in da mora revolucija v Italiji končno pomesti s kraljem. Puturista Mari-nettija so aretirali.
— Velik požar v Zemunu, V Zemunu je te dni pogorelo tranzitno skladišče na kolodvoru, v katerem je bil shranjen znani zastrupljeni ameriški fižol. Ob tej priliki je zgorelo tudi 24 večinoma natovorjenih železniških voz in velika šupa, v kateri je bilo nastanjenih več delavskih družin, Ogenj je nastal na ta način, da je neki Ma-ren v šupi klal prešiča in nato ondi topil mast; ko je posel dovršil, ni ognja dovolj skrbno pogasil. Škodo cenijo na 3 in pol milijona dinarjev.
Ljubljanske novice.
lj Sestanek zaupnikov za šentpeterski volilni okraj se vrši danes zvečer ob 8. uri v prostorih »Šentpeterske prosvete«. Zaupniki se vabijo na ta sestanek, ki je vele-važen. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
lj Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu ni bila odprta danes; otvor-jena bo v četrtek ob 11. uri.
lj Pretkani Scapin se imenuje duhovita Molierova komedija v treh dejanjih, ki jo bo igral Ljudski oder v nedeljo ob osmi-*uri zvečer v Ljudskem domu.
lj Izgubil je dijak z dežele šolsko knjigo z nekaterimi listinami. Ker se listine nujno rabijo, prosi se, da naj dotični, ki je knjigo pobral, najdeno odda v policijski stražnici na Glincah ali pa v našem upravništvu.
OKUPACIJA CARIBRODA. ■ LDU Belgrad, 8. novembra. (ZN“V sklepom kraljevske vlade se je ozemlja, dodeljenega po neuillski p# bi kraljevini Srbov, Hrvatov in Slove«' izvršila 6. t, m, ter se je ob tej priliKi’ fijskem tisku z uradno objavo netočno?-jasnila, vsled česar smo pooblaščeni viti nastopno:	Sklep	kraljevske
okupaciji tega ozemlja odgovarja pop0 ma neuillski mirovni pogodbi. Za to pačijo ne obstoja nobena določba ® rodne komisije kakor tudi ne konf«re® poslanikov. Kraljevska vlada je v imela namen, izvršiti okupacijo oze, paralelno z označenjem mej po medna1;
j#
ni komisiji ter je to sporočila vladi. Ker je bolgarska vlada p°— , j izpremeniti ta sklep in ker se je na strani skušalo nasprotovati mednar^ komisiji, so se oči vidno skušale delaj1 menoma zapreke tej naši želji, ki se ^ , javila bolgarski vladi. Kraljevska v‘a<\j| določila 6. november kot dan okuP®1'' kar je pravočasno sporočila interesen
STANOVANJSKI IZGREDI V BV& PEŠTL	J
LDU Budimpešta, 8. nov.
(Narodna skupščina.) Poslanec Or .J terpelira vlado radi včerajšnjih Basl ^ stanovanjskih rjekvizicij, ki so izzvfcl* grede. Poslanec Smerecsany protestih imenu društva zbujajočih se proti temu, da se sumniči društvo, ij je udeležilo izgredov. — Ministrski P* ( sednik grof Teleky je obljubil, da 1,0 kratkem odpomogel bedi onih, ki stan I jo v železniških vozovih in je izja^v, on načeloma ni nasprotnik družabnih štev. Dejstvo pa, da ima društvo zb'HPT čih se Madžarov preveliko število čl®' samo na sebi ni razveseljivo, kajti drU^ ki je tako široko zasnovano in tako širjeno, ne more uspešno kontrolirati jih članov. Včerajšnji izgredi gotovo bili po volji intencijam onih, ki so jih v^. zorili. Imamo voljo in moč, da take izžr^ kar najstrože kaznujemo. Ministrski P*’ f sednik je svaril prebivalstvo glavnega j, sta, naj nikar ne zaupa brezvestni© tatorjem, ki jih hujskajo k izgredom, * ■ ukrepi proti izgrednikom so zelo Zbornica je vzela izjavo ministrskega Pf^ sednika na znanje. Naslednja seja se jutri,
AVSTRIJSKIH UJETNIKOV V
SLAVIJI NI!	;
LDU Dunaj, 8. nov. Dunajski listi5 občujejo uradno izjavo glede avstrC ujetnikov v Jugoslaviji, Izjava sc fl Urad za vojne vjetnike in civilne int*J ranče je na podlagi govoric, da se še 5 ^ zadržujejo v Jugoslaviji ujetniki iz boje^ Koroškem, nastopil pri ministrstvu za nanje zadeve za to, da se ta zadev®/, ; jasni. Uspeh diplomatične intervencij^ Belgradu in pri deželni vladi v Ljubija1^,; bil ta, da se je dalo na znanje, da se t na ljubljanskem gradu niti na katere#1^ drugem kraju ne nahajajo več avstflK vojni ujetniki in da so bili zadnji vojni $ niki odpuščeni že meseca septembra, ^ dar pa bo urad za vojne ujetnike “° ^ proučil vsako tozadevno vest, če bo šl° ^ vojne ujetnike ali civilne internirance* bodo označeni z iirtenom in krajem nacije.	'	‘	J
MADŽARI PODPIŠEJO MIROVNO POG# ,, LDU Belgrad, 8. novembra. (ZNU) u Budimpešte poročajo: Stranka vlade je zborovanje, na katerem se je sklenilo, (f ratificira trianonska mirovna pogodba, ket.. žak položaj, v katerem se Madžarska . ne dopušča, da bi se še nadalje odlaša podpisom.
PREPOVEDANA BROŠURA. -LDU Belgrad, 6. novembra. (ZNU) ^ strstvo za notranja dela je za našo dr prepovedalo brošuro »Geneza srbsko-^, gorskega vprašanja.« Brošura je biia ti**1^ v Rimu in je naperjena njena vsebina P^ naši državi, ker ima tendenco, da izzove zadovoljnost med našimi državljani.
Odgovorni urednik Jože Rutar. • Izdajatelj konzorcij »Večernega lista*' i Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Lju*^y
Ne morete spati? Niti delati? Ima te ^ vozne bolečine? Občutek zadovoljstva a tu-se Vam Kellerjev pravi Elza-fluid! G^dv"j^
1*
m pl v mn x	jv, >	'	i	*	-	1	■	j,j
tih ali 2 voliki špecijalni steklenici 42 Državna trošarina posebej.	«	,
Trpite na počasni prebavi? Zaprtji*^'
zlo se odstrani s pravimi Fellcrjevinu kraljicami, ti škatljic 18 kron. — okrepču.joča švedska tinktura 1 steloyj 20 kron. Omot in poštnina posebej, a ’’ neje. E u g e n V. F e 11 e r. Si u bica d" n,
E i s a t r g št. 245, H r v a t s k a.
Kiobuke in slamnik
jjllg
vseh vrst, od preprostih do najfinejšil1 ^ vedno v zalogi tovarna klobukov m slaco1
Franc Cerar v Sto^j
hli*
pošta in želez, postaja Domžale pri Lj«p
V popravila prevzema tudi vsa tozadevn® / ter preoblikuje po najnovejši modi. V Liu prevzema vsa naročila in moderniziranje * j-j# Kovačevič i Tršan v Prešernovi ulici št-S| se sprejema v sredo in soboto-