Št. 55 (14.451) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra '1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob" v Govču pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bilje edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1200 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 ČETRTEK, 25. FEBRUARJA 1993 Ul. Diaz, 1 (100 m od trga Unitš) Tel. 040/362459 ITALIJA / POSLANSKA ZBORNICA BI MORALA DANES IZGLASOVATI ZAUPNICO BALKANSKA KRIZA Po razpletu glede privatizacij se Amalu obeta zaupnica Kljub vsemu pa ostajata v bližnji bodočnosti le dve alternativi: predčasne volitve ali vlada s širšo parlamentarno podporo Vojaški strategi zadržani do akcije s padali Ostre reakcije v Beogradu Vojmir Tavčar Predsednik vlade Giuliano Amato bo danes bržkone prejel zaupnico parlamenta RIM - Ce ne bo malo Verjetnih presenečenj, °° poslanska zbornica danes potrdila zaupnico Preosnovani vladi Giu-jiana Amata. Kaže, da je °il vsaj delno razpleten v°zel privatizacij, ob katerem so imeli najveCje Pomisleke predstavniki VšCanske demokracije, Pa tudi socialistična levica je v sinočnjih pre-Oiierovih besedah zaznala nekaj novosti, ki so jih spodbudile k bolj prepričani podpori. A kljub iernu zaupnica ne bo okrepila vlade, saj se za italijansko politično sceno v nekajmesečni Prihodnosti nakazuje alternativa: ali nova vlada 8 Sirso parlamentarno podporo ali predčasne Volitve. Nujnostno plat svoje vlade je v svojih uvodnih besedah podčrtal včeraj tudi predsednik Giuliano Amato, ki je bil med drugim prisiljen zahtevati zaupnico, da bi, kolikor je mogoCe, strnil vrste vladne koalicije. Predsednik vlade je poudaril, da je tudi osebno, kot je ze poudaril v senatu, podpiral hipotezo močnejše vlade s trdnejšo večino in v tem okviru je ocenil pozitivno prizadevanja tajnika KD Mina Martinazzolija za razširitev koalicije. Toda reakcija domačih in mednarodnih trgov na odstop finančnega ministra Giovannija Gorie in ministra za zdravstvo Francesca De Lorenza, ga je prepričala, da mora vlada nadaljevati z delom in zato se je odločil za preosnovo. V tem okviru je Giuliano Amato branil svojo odločitev, da imenuje novega ministra za privatizacijo in obtožil ministra za industrijo, da je s svojimi stališči in predlogi rušil usmeritev in enotnost vladnih hotenj. Premier je priznal, da bi bila pravilnejša drugačna pot rešitve teh sporov (zamenjava ministra Guarina, o kateri pa ni izrecno govoril), vendar je dodal, da take rešitve ustava ni dovoljevala ne njemu ne drugim. V nadaljevanju se je Amato osredotočil na vprašanji gospodarske in politične krize, ki pretresa Italijo ter ju tesno povezal. Izhajal je iz trditve, da je gospodarska kriza, ki pretresa Evropo, strukturna in ne samo konjukturna. Toda ob težavah, ki so skupne vsej Dvanajsterici, se mora Italija soočiti še z globoko moralno in politično krizo, zaradi katere pada zaupanje ljudi v politiko, politična in moralna kriza pa negativno vpliva tudi na trž- no uspešnost italijanskih podjetij. Prva naloga politike je torej, meni Giuliano Amato, vrniti zaupanje Italijanom. Dve sta nakazani smernici dela: prva je družbeni dogovor o zaposlitvi, druga je moralna sanacija politične družbe. In za to nakazuje tri vzvode: novi normativ o javnih dražbah, nova pravila za javno finansiranje strank, veliko strožje nadzorstvo nad javno administracijo. Vlada, je obljubil Amato, bo s svojimi predlogi prispevala k razrešitvi. Stališča strank so dokaj jasna: odstop vlade, razpust parlamenta in predčasne volitve zahtevata skrajna desnica in levica; nezaupnica, a obenem prizadevanja za oblikovanje prehodne vlade, ki naj pomeni prokret v sedanji politični praksi, je pot, ki jo nakazujeta DSL in PRI; neizbežnost zaupnice, da se prepeci nraznina oblasti, je teza vladne koalicije. Morda še pomembnejša od parlamentarne zaupnice bo ocena, ki jo bo o Amatovi vladi in njeni sposobnosti upravljanja izrekel trg. Za liro je bil včeraj Crn dan z rekordno negativnimi paritetami v odnosu do dolarja in marke in s pritiskom na državne zadolžnice. In vprašanje je, ali bo z zaupnico parlamenta trg vrnil zaupanje tudi nerealno podcenjeni italijanski devizi in s tem italijanski vladi. WASHINGTON-OdloCitev generalnega sekretarja Združenih narodov Butrosa Galija in ameriškega predsednika Billa Clintona o tem, da bi Človekoljubno pomoč predvsem vzhodnemu delu Bosne in Hercegovine dostavljali s transportnimi letali, iz katerih bi jo odmetavali s padali, je med evropskimi državami in zlasti v Zvezni republiki Jugoslaviji naletelo na različne odmeve. Večina držav Evropske skupnosti je pobudo podprla, Srbi v Bosni in Hercegovini in Zvezna republika Jugoslavija pa so do pobude izrazili precej zadržkov. Namestnik poveljnika srbskih sil v Bosni in Hercegovini general Milan Gvero je poudaril, da bi z dovažanjem humanitarne pomoči s transportnimi letali, ki naj bi jih varovala lovska letala z ameriške letalonosilke John F. Kennedy, zasidrane v Jadranskem morju, še bolj zaostrili razmere v BiH in sprožili Se hujši izbruh nasilja. O tem so prepričani tudi v ameriških vojaških krogih, zato poudarjajo, da bodo sprejeli vse potrebne ukrepe za zavarovanje svojih letal. V Beogradu pa so pobudo o novem načinu dostave pomoči s padali ostro kritizirali zlasti vojaški krogi. V javnem sporočilu je glavno poveljstvo armade ZRJ to označilo kot izredno nevarno, saj s takšno dejavnostjo lahko pride do številnih incidentov, krivdo zanje pa bodo gotovo prevalili na srbsko stran. Butros Gali Ker ni zadovoljen z dosedanjimi rezultati poslanstva mirovnih sil v nekdanji Jugoslaviji, je odstopil poveljnik teh sil general Satiš Nambi-ar. Na njegovo mesto naj bi zaCasno prišel švedski general Larserin Langfren. V Bosni in Hercegovini so se spopadi nadaljevali, zlasti na vzhodu in severu države. Nekateri deli Sarajeva so včeraj dobili električni tok, tako da bodo morda začele delovati tudi vodne Črpalke mestnega vodovoda. Spopadi so se nadaljevali tudi na jugu Hrvaške, in sicer na območju Šibenika, v osrednji Dalmaciji, v okolici Zadra in na območju Biograda na mOru pa je bilo sorazmerno mirno. Hrvaški viri poročajo, da so s topniškim obstreljevanjem zaceli srbski vojaki iz Krajine, hrvaške sila pa so na to »odločno odgovorile«. (Agencije) ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Odložitve volitev po vsej verjetnosti ne bo Poslanska zbornica je prepustila vladi odločitev, ali naj z odlokom odloži za nekaj mesecev upravne volitve (med njimi tudi one za obnovo tržaškega pokrajinskega sveta), ki so predvidene za 28. marec. To je namreč edina možnost za odložitev, ker stiska s časom ne dovoljuje parlamentu, da bi sklepal pravočasno. Vse kaže pa, da vlada ne bo ničesar ukrepala in da bodo torej volitve ob predvidenem času. .....................stran 4.. Posodobitev Osima: rimska in tržaška gledanja Začetek pogajanj med Italijo in Slovenijo precej odmeva v vsedržavni in v tržaški javnosti. Minister Colombo je včeraj o vprašanju fojb pisal predsedniku republike Scalfaru. .....................stran 4.. Oddaja "Milano, Italia": mnenja in ocene Televizijska oddaja novinarja Gada Lernerja je sprožila polemike In različne reakcije v tržaški javnosti. Sinoči je bila oddaja posvečena izvajanju in reviziji zakona št. 180 o zdravljenju umskih bolnikov. ....:................stran 5.. Težave v javnem prevozu Dežela bo za financiranje javnega prevoza letos imela kakih dvajset odstotkov manj denarja. Predstavniki avtobusnih podjetij na Goriškem in drugod v deželi so zaskrbljeni spričo posledic, ki jih bo takšno stanje nujno sprožilo. Omenja se nevarnost drastičnega krčenja storitev kakor tudi odpust nekaj sto šoferjev v celi deželi. V prihodnjih dneh hodom skušali poiskati pametno in sprejemljivo rešitev. Podjetja predvidevajo za tekoče leto okrog 120 milijard lir deficita, Dežela pa ima le 95 milijard. .....................stran 8.. VELIKA BRITANIJA / PO SMRTI DICKA VVHITEA SLOVENIJA / VLADA V ZADREGI PUSTOVANJA / PEPELNIČNA SREDA SPET USODNA Tajni službi v vrtincu polemik in obtožb LONDON - Koga nadzorujejo britanski vohuni? Sindikate, trdijo predstavniki škotskih Trade Unions, ki so pred evropsko komisijo za človekove pravice sprožili celotno zadevo in ji dali mednarodne razsežnosti. Kakšen bo odgovor evropske komisije za človekove pravice, ni jasno. Sindikati trdijo, da so jih tajni agenti stalno nadzorovali, prisluškovali telefonskim pogovorom in prestregli fakse in pismene dopise. Prisluškovalni center v Cheltenhamu naj bi opravljal protiustavne in nezakonite dejavnosti v imenu vlade. Njegova vloga postaja vedno bolj dvomljiva in nejasna, saj so med drugim vsi prepričani, da so telefonske pogovore med Charlesom in Camillo prestregli prav v tem centru. Vodja škotskih sindikatov Campbell Christie je zahteval spoštovanje predvidenih svoboščin. Njegov odvetnik John VVadham pa je navedel, da je vlada s centrom v Cheltenhamu nadzorovala vse, tudi tiste, ki ne ogrožajo državne varnosti. Smrt sira Dicka VVhitea, enega od zgodovinskih voditeljev britanskih tajnoobvešCevalnih služb in najvplivnejše »sive eminence«, ko je bil šef Ml-5 in MI-6 (obveščevalna in protiobveščevalna služba), je dala novega zagona polemikam. Te so izbruhnile že z objavo knjige Spycatcher (Lovec na vohune) bivšega tajnega agenta Petra VVrighta. Thatcherjeva je takrat zaman poskušala preprečiti objavo. Dodatno nelagodnost povzroča napoved, da je tudi bivši agent John Day, ki je delal skupaj s Petrom VVrightom, napovedal objavo svojih spominov. V njih naj bi kar mrgolelo kritik na račun vlade, ki ji ni uspelo izvajati pravega nadzorstva nad delovanjem svojih tajnih obveščevalnih in protiobveščevalnih služb. Nic Čudnega torej, da se sedaj politiki blazno bojijo, da bi kdo objavil VVhiteove spomine, ki jih je baje VVhite pisal v sodelovanju s pisateljem Andrevvom Boyleom. Glede teh spominov krožijo različna mnenja. Nekateri trdijo, da so te govorice le sad bujne domišljije, drugi pa navajajo, da so spomine le spravili v »naftalin«, da bi jih objavili po VVhiteovi smrti. Med temi je newyorški založnik Bruce Lee, medtem ko knjižni agent Curtis Brovvn trdi, da so spomini le neurejeni zapiski, ki jih ni mogoCe objaviti. Vseeno pa se marsikateremu politiku tresejo hlaCe, ker bi tudi taki neurejeni zapiski v rokah profesionalca predstavljali pravo bombo. VVhite je namreč imel nadvse pomembno vlogo v zgodovini britanske politike. Njegova vloga je bila tako pomembna, da so ga vsestransko spoštovali tako konservativni kot laburistični politiki, ki niso skoparili s priznanji. Plače grozijo gospodarstvu LJUBLJANA - Po sprejetju zakona o članstvu Slovenije v finančne ustanove Svetovne banke in po vec kot dveurnem odmoru je minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Davorin Kračun seznanil državni zbor z gospodarskimi razmerami na prehodu v leto 1993 in s temeljnimi usmeritvami vladne gospodarske in socialne politike. Med drugim je omenil globoko recesijo, v katero je zašlo slovensko gospodarstvo, nadaljnjo tendenco rasti brezposelnih in končno skokovito rast plač, ki jo je mogoCe omejiti le s politično in zakonsko akcijo. Tako bi po Kračunovem mnenju - pa Čeprav administrativno - preprečili devalvacijsko-in-flacijski cikel. Temeljni akt, na katerem bo temeljila vladna gospodarska politika, tako minister Kračun, je proračunski memorandum, s katerim bo državni zbor seznanjen Sele na marčevskem zasedanju. Prav nanj pa se naslanjajo intervencijski zakoni. Gre za zakon o obračunavanju in izplačevanju plač in zakon o usklajevanju pokojnin in denarnih nadomestil za brezposelne, o katerih bodo poslanci državnega zbora odločali danes. Odločanje je bilo preloženo zato, ker je vlada predlog zakona umaknila iz procedure in ga nadomestila z novim predlogom. Do novega predloga sta se vec ur opredeljevala odbor za gospodarske zadeve in odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, ki sta vložila vrsto dopolnil. Mnenja in želje so sicer dodobra uskladili, vendar so kljub temu poslanci opozicijskih strank in sindikati sprejetju intervencijskih zakonov nasprotovali in menili, da uvajanje administrativnih ukrepov v tržno gospodarstvo ni ravno na mestu in da vidijo rešitev omejevanja skokovite rasti plač še vedno v socialnem paktu. Adijo, pust ■ ■■ TRST - Pust je doživel včeraj svoj epilog v mestu in na podeželju s številnimi pustnimi pogrebi, pokopi, sežigi in sestrelitvijo v vesolje. Na to kozmonavtsko varianto so se po vec kot dvajsetletnem premoru spomnili v Boljuncu, kjer so včeraj »izstrelili« pusta Boljunika Sedmega v vesolje. Živahno je bilo tudi na Kontovelu in Proseku, kjer so pusta zažgali na kontovelski Mlaki, letos pust sploh ni hotel na poledenelo Mlako, a po učinkovitem posegu pogrebcev se je moral vendarle vdati v svojo usodo (fotokolor Ferrari-Križmancic). KANADA / ODSTOP PREMIERA BRIANA MULRONEVA RUSIJA /KREPITEV VEZI Z GRČIJO Za videzom blagostanja globoko razklana družba Quebec bi lahko postal severnoameriško inačica balkanizacije V očeh obiskovalca je Kanada urejena država prijaznih ljudi, ki zna v nasprotju s svojo veliko sosedo Združenimi državami Amerike učinkovito preprečevati kriminal in propadanje najrevnejših slojev ter daje razviti kapitalistični ureditvi tudi odtenek socialnosti. Včerajšnji odstop ministrskega predsednika Briana Mulro-neya pa opozarja, da se za kanadskim videzom blagostanja skriva globoko razklana družba, ki jo v prihodnosti Čakajo hude preizkušnje. Ne samo zato, ker bi vo-lilci 54-letnemu voditelju Konservativne stranke in predsedniku vlade v zadnjih osmih letih zaradi 12 - odstotne nezaposlenosti, 425 milijard kanadskih dolarjev visokega proračunskega primanjkljaja in nepriljubljenih ukrepov v zdravljenju gospodarstva najverjetneje izreklo nezaupnico ze na prvih volitvah, ce ne bi v sredo odstopil sam. Navadna zamenjava vlade bi bila za današnjo Kanado nekaj preveč preprostega. Državo namreč Čaka obračun z občutkom podrejenosti do sosednje su-persile, ki ga Mulroney Se podžgal s sporazumom o ameriškem območju svobodne trgovine. Se bolj pa Kanado tare notranja razkla-nost.Premier Mulroney je s svojim odstopom povedal, da je nemočen pred grožnjo milejše, severnoameriške različice balkanizacije, ki jo Kanadi napoveduje upoma provinca Quebec. V prostorih quebeškega parlamenta daleč stran od oci javnosti izdeluje skupina najvišjih quebeških voditeljev vsak mesec natančne načrte za samostojnost francosko govorečega dela Kanade, ki ustvari skoraj četrtino bruto nacionalnega proizvoda države. »La Belle province« je v zadnjih letih že prevzela nadzorstvo nad svojim gospodarstvom, socialnim programom in kulturo in francoska Kanadčani, ki so bili pred tremi desetletji zatirana manjšina, so postali motor gospodarskega napredka vse države. Po lanski anketi pa je 72 odstotkov quebeških poslovnežev prepričanih, da bi sami živeli še bolje. Enako mislijo predstavniki delavcev, saj so sindikati oblikovali poseben sklad za razvoj que- beškega gospodarstva, ter v parlamentu podpirajo zagovornike samostojnosti. Brian Mulroney je skušal oktobra lani rešiti državo z referendumom o ustavnih spremembah, toda državljani so zavrnili šibkejšo federacijo. Bloc Quebecois, parlamentarno združenje za neodvisnost francosko govoreče province, se je raje odločilo za krepitev moCi na bližnjih zveznih in kasnejših pokrajinskih volitvah, za njimi pa napovedujejo referendum, ki bo na vprašanje o samostojnosti Quebeca zahteval preprosto odločitev med »oui« in »non«. Bojevnikov za samostojnost ne morejo zaustaviti opozorila strokovnjakov, da bo morebitno odcepitev plačalo tudi njihovo gospodarstvo, da bo to zapletlo odnose z Združenimi državami in da bi odhod Quebe-ca iz Kanade povzročil velike težave angleško govorečemu prebivalstvu. Dosedanji premier Mulroney je presodil, da odcepitvenega procesa ne zna ustaviti. Morda pa se bo to posrečilo njegovemu nasledniku, Ce bo pravočasno konec gospodarske krize? Morda bodo pomagale tudi Združene države Amerike, ki odcepitvene težnje nasploh opazujejo z velikim nezadovoljstvom, še posebej pa tiste v svoji severni soseščini. Pravoslavna cerkev odpira univerzo in svojo banko MOSKVA - Po desetletjih životarjenja na obrobju sovjetske komunistične družbe je ruska pravoslavna Cerkev odločno stopila v svet znanosti in financ ter se ne omejuje veC na duš-nopastirsko poslanstvo, ki se je po padcu komunizma vsestransko sprostilo. Patriarh Aleksij II. je vCeraj v Moskvi svečano odprl prvo pravoslavno univerzo, predvčerajšnjim pa so napovedali ustanovitev denarnega zavoda z večinskim grškim kapitalom in z manjšinsko glavnico odseka za katehe-zo moskovskega patriarhata. Na univerzi, ki je v starem samostanu Zaikonospaski le luCaj od Kremlja, so s predavanji začeli že pred tednom. Petdeset študentov se je vpisalo na tri fakultete: zgodovinsko-filološko, filo-zofsko-teološko in za svetopisemske vede in patristiko. V bodoče bodo odprli še fakultete za pravo, medicino in znanost. Kot je obrazložil rektor Ioan Eko-nomcev ni cilj univerze vzgoja popov in teologov, temveč »uresničitev elite, ki se bo zgledovala po pravoslavni tradiciji.« Patriarh Aleksij EL je na svečanosti izrazil upanje, da bo univerza pomagala »pri preporodu Rusije« in da bo vzgojila »strpne intelektualce v duhu pravoslavja«. Univerza je v Ulici Nikolskaja, kjer je bila v preteklosti slovansko-grško-la-tinska akademija, prva visoka šola v nekdanji Rusiji. Rektor Ioan Ekonomcev je tudi odgovoren pri odseku za katehezo moskovskega patriarhata. In prav ta odsek je prevzel pobudo za ustanovitev »joint-venture« z grško banko Egnatia, tako da bo v Moskvf nastala prva pravoslavna banka s pomenljivim ime- nom Orthodoksia. Ekonomcev je obrazložil, da patriarh noče cerkvene banke, a pristaja, da strukture pravoslavja ustanovijo svoje denarne zavode, a pod pogojem, da to ne bo škodilo ugledu ruske pravoslavne Cerkve. Nova banka bo zaCe-la poslovati konec leta in bo imela začetno glavnico 10 milijonov dolarjev, ki jo bodo v glavnem pokrili grški delničarji. Orthodoksia bo do leta 1996 odprla veC sto bančnih okenc ne samo v Moskvi in v Sankt-Peterburgu temveč tudi v raznih krajih Cmomorja. Direktor grške Egnatie Andreas Boumis je poudaril pomen krepitve kulturnih vezi med Grčijo in Rusijo. Pop Ioan pa je navedel, da bodo »profiti« novega denarnega zavoda služili za financiranje vzgoje, zdravstva, pravoslavne univerze in za obnovo veC tisoč cerkva, ki so jih komunisti porušili ali spremenili v skladišča in v druge namene. Uprava, lakota, kuga... Brane Ziherl Destabilizacija brez vrednostnega predznaka ni nic drugega kot način, kako omejiti vpliv premalo učinkovitih struktur vsaj do tiste stopnje, da ne motijo veC prodornih in produktivnih sestavin družbe. Spričo dolgotrajnega upadanja bruto produkta je slovensko gospodarstvo že nekaj Časa izpostavljeno vedno hujšim pretresom, kar se izraža v dokaj ekonomsko-darvinisticnih refleksijah, v povečanju zaposlitvene negotovosti in mobilnosti, obenem pa je večjemu delu upravnega sektorja nekako uspelo ohraniti precej nedotaknjeno notranjo strukturiraynje, ne da bi se bistveno skrčili javni izdatki. Vrzel, ki je bila že prejšnja desetletja več kot očitna, postaja vse bolj akutna, še posebno glede na represivni aparat. Kako iz te zanke? Ce bi imeli trdno pravno državo, potem bi bil vsak strah pred individualnimi in skupnimi negotovostmi odveC, zakaj vsakomur bi zagotavljala osnovno predvidljivost, socialno varnost in poklicno mobilnost. Da je tako stanje za Slovence še zelo oddaljena utopija, dokazuje pojmovno operativna zmešnjava, kjer se strokovno-upravne odločitve nadomeščajo s političnimi, politična in strankarska hotenja se povnanjajo z jezikom administracije, uživanje plodov uvožene akumulacije pa z iluzijami o lastni podjetnosti, kar nikakor ni skladno s tistimi nacionalnimi interesi, ki so nas pripeljali do plebiscita. Pravcata struktura seraja! Nespremenjena razmerja med državno upravo in drugimi družbenimi sektorji bodo prej ali slej povzročila nove anahronizme, pravna država pa se bo spremenila v moraste sanje. Slovenija vsekakor potrebuje državno upravo, toda mnogo manjšo in neizmerno bolj učinkovito. Seveda pa doseganje tega cilja ne more biti prepuščeno različnim samovoljam ali naključjem, temveč kvečjemu sistematičnemu strokovnemu delu - novemu nacionalnemu projektu. NOVICE Bodo sneli Matissova platna? Pariz - Danes bodo v centru Pompidou odprli veliko razstavo Matissovih del. Predsednik Mitterrand si jo je že ogledal, ni pa znano, ali si jo bodo lahko ogledali tudi drugi. Irina Scukin, hčerka slovitega ruskega zbiratelja umetnin Sergeja Sčukina, namreč zahteva, da snamejo petindvajset Matissovih platen iz Sčukinove zbirke, ki visijo na razstavi v Centre Pompidou. Sčukinova dedinja uveljavlja svoja dedovalne pravice. Njen odvetnik trdi, da sta moskovski Puškinov muzej in peterburški Eremitaž slike posodila brez njenega privoljenja. Sergej Scukin je bil sin bogatega tekstilnega industrialca. Leta 1897 je med svojim bivanjem v Parizu odkril Moneta, Cezanna, Gauguina. Štiri leta kasneje je spoznal Matis-sa, ga obiskal v njegovem slikarskem ateljeju in se v hipu odločil, da ga bo finančno podprl. Tako je v nekaj letih kupil 37 Matissovih slik in si ustvaril eno največjih privatnih zbirk moderne umetnosti, ki se lahko primerja z znamenito zbirko Peggy Guggenheim. Po revoluciji so 1918 zbirko nacionalizirali, Scukin pa se je z družino zatekel v Francijo, kjer je leta 1936 umrl. Irina Scukin, edina dedinja, pravi, da bo v spomin na svojega očeta in ob denacionalizaciji moskovskemu muzeju tokrat prostovoljno podarila štiri Matissova platna . (AFP, ANSA, A.K.) Na Kubi parlamentarne volitve Havana - Včeraj so bile na Kubi volitve 589 poslancev in 1.190 pšok-rajinskih svetnikov vseh 14 provinc na otoku. Volilnih upravičenčev je 7, 7 milijona. Volitve niso obvezne, vzdržanja ter bele in neveljavne glasovnice ne bodo prispevale k določitvi klvoruma. Izvoljeni bodo vsi tisti kandidati, ki bodo prejeli veC kot polovico veljavnih glasov. Volitve so se končale sinoči ob 18. uri po krajevnem Času oziroma opolnoči po srednjeevropskem Času. Fidel Castro je volil v mestu Santiago de Cuba, kjer je tudi kandidiral za elana parlamenta. (Ansa) GLOSA pili e v televizijskem | dnevniku sporoči-V_J jo, da iz neke stranke izstopa član izvršnega odbora, potem to seveda mora biti Rudi Šeligo in seveda Demokratska stranka. Rudi Šeligo je predsednik sveta RTV, sveta, ki je dosegel, da v zadnjih dveh letih televizija ne snema več ne televizijskih dram ne filmov (razen kakšnega za vzorec), kar je doslej vedno počela, ampak da prenaša seje sveta, kot da so pomembni politični dogodki. Kar ni uspelo samoupravljanju, je uspelo zagretemu moralističnemu disidentu: odločanje absolutno odtegniti menedžerjem in ga prenesti v roke ljubiteljev. Ze zato, ker se Demokratska stranka ni še pred volitvami odrekla Rudija Šelige, je povsem krivično, da je sploh prišla v parlament. Zavajanje javnosti je, če se stranka imenuje demokratska, pri tem pa podpira Šeligo, za katerega je jasno, da sploh ne posluša nekoga, ki mu ni všeč, in vsakomur, ki govori proti njegovi nasilni ljubiteljski logiki, enostavno vzame besedo. In to počne pred desetinami novinarjev na nekaj deset celodnevnih sejah. Ce bi nekdanja zveza komunistov razumela, da je medije treba odpreti, in če bi to znala narediti, ji na volitvah sploh ne bi bilo treba toliko izgubiti, da je lahko zablestel Demos. (To sem zapisal v nekem članku pred dvema letoma). Življenjskega pomena za Demos pa je bila ravno ureditev RTV. Zdi se, da se je lažje odcepiti in zmagati v vojni, kot pa preurediti RTV. Propad Demosa (in prihod Drnovška) je bil predvsem propad možnosti, da bi si desnica in levica (in sredina, če je kje kakšna) zagotovili medi- Rudi Šeligo Franček Rudolf je, ki bi bili za spoznanje bolj demokratični kot tisti v Srbiji ali na Hrvaškem. Razlika med Rudijem Šeligo in Tončijem Vrdoljakom je samo v stopnji medijske pismenosti. Mi-novič pa je v vsakem primeru uspešnejši od obeh. V treh stavkih lahko povem, kako bi se dalo urediti radio, televizijo in še kakšen medij: honorarji zunanjih sodelavcev morajo biti primerljivi s tistim, kolikor hiša plača bruto in kolikor ima stroškov za enak prispevek zaposlenega. Zunanji sodelavci s televizijo in radiem ne sodelujejo dovolj, ker se pač ne izplača. Ce hočejo, da se jim izplača, se morajo spustiti še nižje kot redno zaposleni: v masovno ceneno produkcijo. Nagrajevanje po kakovosti, in s tem ka- kovost kot vrednost programa, je institucionalno ukinjeno. Z drugimi besedami, težave RTV niso v morali, ne v kadrih, ne v politični usmeritvi, ampak v pravu. Država, ki ni pravna, in to Slovenija ni in tudi noče biti, ne more snemati filmov. (Film je samo nekoliko drugačna glasba). Brez filma (glasbe) ni ne književnosti, ne jezika, na koncu pa tudi ne dokumentov Časa in poročil. Medtem ko se je Rudi Šeligo zavzemal za demokracijo, je vsak krščanski demokrat in vsak »levičar«, ki se je dokopal do kakršnega koli položaja, strumno in surovo deloval kot vojak svojega nazora. V prostoru zakonodaje »zavodov«, kjer so džingiskani zakon. Rudi Šeligo je bil žrtev načeljevanja odboru za kulturo. Stranke Demosa so kulturo žrtvovale na ljubo krščanskim demokratom in desničarskemu Capudru, Šeligo pa je pri tem dolgovezno srdito protestiral in posredno ščitil tako Capudra kot Peterleta. (Zanimivo bi bilo povedati, kaj so za Demos žrtvovali na primer krščanski' demokrati, kmetje, zeleni ali socialdemokrati). Capuder je dokazal, da minister, ki ima v roki denar, vse kulturnike in vse disidente zlahka zlomi z enim samim nonšalantnim zamahom in pri tem preživi sorazmerno poceni. Levica ni boljša od desnice: po letu dvainsedemdeset je zveza komunistov iz leta v leto izboljševala stanje na področju kulture, vendar samo zato, ker je želela še dolga leta imeti mir, ne zato, ker bi kulturo ljubila, cenila ali vsaj tolerirala. Ne, samo vladati je nameravala še nekaj časa (večno) in dober oblastnik se do kulture ne obnaša po capudrovsko. In do medijev po šeligov-sko. Ce bodo demokrati izginili, bo to - ne samo delno - tudi Šeligova zasluga. Demokrati seveda niso demokrati (demokratov v Sloveniji ni), so pa nekoliko bolj demokratični kot drugi slovenski nedemokrati. Zavzemam se, da se prav vsaki slovenski stranki enkrat za vselej prepove uporabo izpeljank izraza »demokratski« v nazivih strank. Vsaj to malenkost smo dolžni Slovencem - zaostalemu, konzervativnemu, k avtoritarnosti nagnjenemu in absolutno proti kulturi usmerjenemu narodu. Tistemu, ki se je zdaj znašel v mlinu koalicije dveh zagrizeno protikultumih strank, ene z levice in druge z desnice, ob sredinski stranki, ki jima bo morala nekaj dati, Ce ni nič hujšega, vsaj proste roke na področju kulture. (Podobno, kot jo je Demos predal Capudru). Samo ena je definicija svobode: pravično plačilo za pravočasno oddan prispevek. In še: svobodno prodajati kakovostno informacijo (ali umetnost), kot jo je kdo pripravljen plačati.Tržišče ne pozna morale. Morala je tisto, kar povzroča, da iz popolnoma zabavnih reči po nepotrebnem nastane pornografija. Ko bi se književniki vsaj toliko borili za svoje pravice, kot se denacionalizirane! ali običajni kmetovalci, bi več naredili za Slovenijo kot so z vsem prenapenjanjem mišic v času, ko so bili nadomestek za opozicijo. In v času, ko so bili na oblasti. LIKOVNA UMETNOST / RAZSTAVA Margina ali avantgarda . F- T. Marinetti, italijanski futurist številka ®na, se je v 30. letih nekajkrat mudil na Reki in te romarske pohode upo-rabljal za razširjanje futuristične umetnosti in 'deologije. Tako so leta 1931 v reškem Teatro Fe-uice odprli razstavo Ae-T°-pittura futurista. Le nekaj let pred tem Se je s študija v Budimpešti vrnil mladi umet-Uik, ki bo sčasoma postal Uajvecji, a tudi najmanj Zllani reški slikar. NekoC Se je imenoval Romolo )Vnoucsek, v 30. letih pa je priimek spremenil v Venucci. Danes, ko so ga sPet odkrili in ko so v re-ski Modemi galeriji in še Ua dveh drugih lokacijah (Mali salon in Zgodovin-sko-pomorski muzej) Pred kratkim odprli njegovo veliko retrospektivno razstavo, bi njegovo delo moralo izzvati tudi pozornost slovenske javnosti. Razlogov je kar nekaj. Prvič, redko kdo ve, da je Venucci deloma slovenskega rodu, saj je bila njegova mati Maria Ana Roštan Slovenka s Kranjske. Oče je bil iz Madžar- Aldo Milohnič Maria Ana Roštan z dvojčkoma (Foto: Arhiv) ske, čeprav je njegov priimek Češkega izvora. Romolo in njegov brat dvojček Remo sta se rodila P' Venucci: Dekomponirani akt, 1927? (Foto: Arhiv) leta 1903 (Romolo je umrl leta 1976). Po prvi svetovni vojni je šel študirat na likovno akademijo v Budimpešto, kjer se je seznanil z najnovejšimi tendencami v evropski umetnosti tistega Časa. V Reko se je, kot sam pravi v nekem intervjuju, vrnil z namenom, »da bom 'popačil’ tedanji okus, da bom poučeval, kako je treba gledati na nov način«. Pogled, ki nam ga ponuja Venucci na slikah in risbah iz tega obdobja, je futuristično strmoglavljenje iz nebeških višav v prepade med stolpnicami velemesta, je zahajanje med človeške množice na ulicah in pokopališčih ali pa iskanje vizualnega dinami-zma z lučjo, ki dekom-ponira prej homogene volumne. Gotovo nismo edini, ki menimo, da so najboljša Venuccijeva dela nastala ravno v tej »ku-bo-konstruktivistični« fazi. Zlasti velja omeniti slike Dekomponirani akt (La figura cubista), La testa (Portret Francesca Dreniga), Avtoportret iz 1929 in cikel Urbani pejsaži, kjer so opazni vplivi Maria Sironija, ter nekaj risb (Strah, Korzo in podobne), nastalih pod vplivom Giacoma Balla. »Dekompozicija je potrebna zato,« je razlagal Venucci nepoučenemu občinstvu, »da lahko spremenimo navadnost objekta in s tem razširimo ekspresivne možnosti slike.« Teoretična besedila in nenehni poskusi ozave-ščanja so žal ostali le glas vpijočega v puščavi, saj reško meščanstvo ni imelo posluha za nerealistično umetnost. Tej provincialni zatohlosti se je v 30. letih postavila po robu tako imenovana Reška avantgardna skupina, v kateri je imel vodilno vlogo ravno Venucci. Veliko teoretično oporo je imela skupina v publicistu, pesniku in umetniškemu fotografu Francescu Drenigu, katerega portret je imenitno in morda celo najboljše kubo-konstruktivisticno Venuccijevo delo. Kasneje se je Venucci zanimal tudi za abstraktno slikarstvo in ustvaril nekaj zelo kvalitetnih del, ki spominjajo na Kandinskega, de Chirica in italijanski nadrealizem. S svojo Glasbeno kompozicijo, nastalo ob poslušanju Ognjenega angela Prokofjeva, se Venucci pridružuje nepregledni množici likovnih (vizualnih) umetnikov, ki so raziskovali še neodkrite celine »glasbene vizualizacije« oziroma »glasbe v barvah«. Za Venuccija je vendarle značilna neka »totalna heterogenost«, ki je verjetno kljuC za razgaljanje njegove misterio-zne »nepodobnosti«. Prvič, Venucci je nekakšen »nacionalni (multi) hibrid« na križišču italijanske, madžarske, slovenske in hrvaške kulture in ga je zato težko vmestiti v katero koli rigorozno določeno nacionalno kulturo. Dragic, ideološko se je R. Venucci: Adolescent, 1927 (Foto: Arhiv) NA KRATKO Srečanje akademij znanosti in umetnosti v Salzburgu Na pobudo Evropske akademije znanosti in umetnosti, ki ima sedež v Salzburgu, bo jutri, 26. 2., in pojutrišnjem, 27. 2. srečanje predsednikov oziroma predstavnikov akademij znanosti in umetnosti iz držav srednje in jugovzhodne Evrope. Pogovori udeležencev se bodo osredotočili na modele znanstvenega sodelovanja kot tudi na druga prizadevanja za vzajemno sožitje in mir v tem delu Evrope. Na srečanju bo Slovensko akademijo znanosti in umetnosti predstavljal njen predsednik prof. dr. France Bernik. (P. R.) »Remake«filma Pobeg Sam Peckinpah, brezkompromisni režiser, ki je v svojih časih šel najdlje v prikazovanju surovosti in nasilja na filmskem platnu, je leta 1972 posnel Pobeg (The Getaway), enega svojih najboljših filmov, s Stevom McQueenom in Ali McGraw v glavnih vlogah. Tedaj močno razvpita sekvenca njunega ljubljenja pod tušem je pripeljala do romance, ki se je nadaljevala tudi po končanem snemanju. Naslednjega leta sta se soigralca poročila. Skupaj sta vztrajala šest let, ločila pa sta se leto dni pred McQueenovo smrtjo. Peckinpah je umrl leta 1984, štiri leta po McQueenu, med njegovimi najbolj znanimi filmi pa so še Divja horda (The Wild Bunch, 1969), Slamnati psi (Straw Dogs, 1971), Pat Garrett in Billy the Kid (1973), Elita morilcev (The Killer Elite, 1975), Železni križec (Cross oflron, 1977) in drugi. Scenarij (po romanu Jima Thompsona) za Pobeg je napisal VValter Hill, ki je tudi kot režiser velik Peckinpahov občudovalec, tako da je na primer zaključni obračun v njegovem Teksaškem graničarju (Extreme,Prejudice, 1987) očiten »poklon« Peckinpahovi Divji hordi, pa tudi sicer si je pridobil podoben sloves kot njegov veliki vzornik, zlasti zaradi upodabljanja nasilja v svojih filmih Železna pot (The Hard Times/The Streetfigh-ter, 1975), Bojevniki podzemlja (The VVarriors, 1979), Južnjaška uteha (Southern Comfort, 1981), Pregon v San Franciscu (48 Hours, 1982), Ognjevite ulice (Streets of Fire, 1984), RdeCa vročica (Red Heat, 1988) in Se 48 ur (Another 48 Hours, 1990). VValter Hill je napisal scenarij tudi za novo inacico Pobega, ki jo bodo pri dražbi Largo Enter-tainment zaceli snemati aprila letos. Režiser bo Roger Donaldson, Cigar Bele peščine (White Sands, 1992) si imate še priložnost ogledati (Ce filma še niste videli). Sicer pa se tega režiserja pri nas še najbolj spomnimo po zanimivi interpretaciji Bountyja (The Bounty, 1984), in izvrstnem trilerju Brez izhoda (No Way Out, 1987). V glavnih vlogah bosta zaigrala Alec Baldvvin in Kirn Basin-ger, ki smo ju nazadnje videli skupaj v filmu Jerryja Reesa Moški za ženitev (The Marrying Man, 1991). (I. K.) zelo rad obračal proti vetru, saj je, ne da bi si delal sive lase, slikal tako avantgardistične »de-kompozicije« kot fašistične alegorije ali pa slike v socrealističnem slogu. In tretjič, njegova stilska razpršenost je dejansko presenetljiva. Sam je določil pet razvojnih faz, Daina Glavo-CiC, kustosinja, avtorica kataloga in celotne razstave, pa ta seznam dopolnjuje še z dvema zaključnima obdobjima. V tem pragozdu Venuccije-vih »izmov« se res lahko znajde samo zelo izkušen strokovnjak, saj so si nekatere slike iz različnih obdobij tako malo podobne, kot da bi jih ustvarili različni umetniki. Sicer pa se je sam deklariral kot »ekspresivni konstruktivist«. Ce bi si želeli ogledati in vivo veC kot dvesto umetnin tega osrednjega reškega »marginalca«, za katerega Branko Cerovac iz reške Moderne galerije trdi, da je eden pomembnejših soustvarjalcev »zgodovinske avantgarde« v južnoevropskem prostoru, lahko to storite še do 6. marca. Potem bo razstava nadaljevala svojo pot, verjetno v Italijo in še naprej. Morda celo do ljubljanske Moderne galerije. Kdo ve. rt IZŠLO JE... / CD PLOŠČI Divje sanje Jeffreyja Leeja Zdi se, da nikoli ne bo prišel Cas Jeffreyja Leeja, vsaj tistih »pet minut slave« ne. Ce bi, ga ne bi poslušali zadnjih trinajst let in sledili vsem vzponom in padcem njegove kariere in povsem osebnih alkoholnih in drugačnih blodenj. Jeffrey, danes močnejši kot kdajkoli prej, Čara svojo, ne ravno množično, a zato toliko bolj zvesto publiko in med glasbeniškimi kolegi, recimo mu drugačnega rocka, Uživa kultni status. The Gun Club ostaja skupina za izbrance, bend s pedigrejem. Plemenito umazanim, kot je zgodovina Črnega bluesa in njegovega deteta rock & rolla, Ce si sposodim Muddyja Watersa. Štorija o The Gun Ciuhu je Štorija brskanja po usedlinah popularne glasbe, bluesa, rocka, jazza, soula in njihovega prevajanja v jezik, ki ga štiri desetletja razume rnladezen vsega sveta, jezik kitarskega rocka. V burnih punk in hard core časih so The Gun Club na svojem prvencu Fire of Love pregrevali bluese Roberta in Tommyja Johnsona. »Pogled nazaj« je torej prisoten od njihovih začetkov in 'nima nic opraviti s koketiranjem s polpreteklimi ciklično oživljenimi trendi, ki se danes menjujejo z bliskovito naglico. Ta postavka v glasbi Gun Ciuha je tako močna in »samoumevno zlita« z avtorstvom Leeja Pierca, da je enostavno zunaj dosega trendovskega krogotoka. Pierce je lani presenetil in navdušil z dvema ploščama. Najprej s solističnim albumom s sugestivnim naslovom Ram-blin’ Jeffrey Lee. Brez priimka, zgolj z psevdonimom, ki poslušalca prestavlja daleč nazaj v svet bluesa. Ob spremljavi manj znanih glasbenikov (še ti so se »preoblekli v imena« iz blues miljeja) na plošči niza verzije slovitih skladb avtorjev iz folk in urbane blues tradicije: Charlieja Pattona, So-na Housea, Roberta VVilkinsa, Lightnina Hopkinsa, Hovvlina VVolfa, Ico Vidmar Skipa Jamesa. Kot da bi moral poravnati svoj dolg do glasbene tradicije, ki ga je prevzela in zapečatila. Ramblin’ v nic kaj klateški maniri z vsem spoštovanjem izvajalsko suvereno poje blues klasike. Ob sproščenosti in večji svobodi interpretacije, ki jo dopuščajo električni blues komadi, prav zareže do- sledna zvestoba predlogam (starim posnetkom) akustičnih bluesov iz tradicije Delte (Pony Blues, Future Blues) in njenih ekstravagantnih viškov (izvrstno odigrana in odpeta klasika iz Bentonie Hardtime Killin’ Floor Blues Skipa Jamesa). Folk tradicija z načinom petja in kitarskim pickingom je paC precej bolj zavezujoča, preveč močna (tudi mitološko), da bi jo lahko kreativno prenarejal. Vendar Ramblin’ na plošči odigra tudi svoja dva »gunclubovska« komada, med njima izstopa »indijanski blues« Go Tell The Mountain, ki sovpada z novimi skladbami Gun Club in je ena ključnih žive plošče Ahmed’s Wild Dream, ki je izšla ob koncu lanskega leta. The Gun Club so ta koncert odigrali marca lani v Utrechtu na Nizozemskem, torej dva meseca po Jeffreyjevem hommageu blues tradiciji. Retrospe-ktivnost repertoarja - to si lahko privošči le bend z zgodovino - v povsem novo luC postavi zrela in polna zvoCna podoba skupine, katere del smo bili deležni na ljubljanskem koncertu pred dvema letoma. Pozitivni zgledi iz rock preteklosti (kitarski rock Television) in predvsem vse bolj očitna Jeffreyjeva obsesija z neodkritimi, z emocijami nabitimi kitarskimi eska- padami, ki jih je na ta svet prinesel in z njega odnesel Jimi Hendrix, (-vsem mučnim kvazi reprodukcijam novih herojev navkljub) postajajo očitno dovolj trdna osnova in izziv, da je vsak koncert, vsaka izvedba skladbe avantura. Rudi-mentaren jeklen zvok kitare Kida Konga ni veC sam. Kipeča, barvita kitara Leeja Piercea, zmožna občutljivih nians (Jeffrey pravzaprav vsak dan fanatično vadi) ob kompaktni ritem sekciji, je tista nova kvaliteta skupine, zaradi katere se koncertiranje ne sprevrže v rutino. Narobe, sposobnost »jamminga« v skladbah, kakršna je »divje zasanjana« Yellow Eyes ali Fort of Souls, odpira obzorja tudi pri dojemanju takšnih veličin, kot je Hendrix s povsem druge, potlačene perspektive. Ahmed’s Wild Dream je izvrstna nova plošča starih skladb The Gun Club, Jeffreyja Leeja Piercea, Roberta Johnsona ... »Slab Indijanec, povzpni se na goro in ji povej!« KLOBUK DOL! / RAZSTAVA Pokopane hiše Mostarja Bruno Urh Veleblagovica Razvltak, arhitekt Ante Paljaga. 1970 (Foto: Arhiv) V Plečnikovi sobi Sole za arhitekturo v Ljubljani je postavljena razstava »Urbicid Mostar ’92«, ki jo je pripravil Institut za arhitekturo in prostor pri Soli za arhitekturo na pobudo RK Slovenije. Gre za odličen dokumentarec v stilu A day after na Crno-belih fotografijah, opremljen s sistematičnim katalogom sistematično porušene arhitekture Mostarja. Razstavljen je zasežen originalni načrt generala Torbice, ki dokazuje, da so Srbi ze takrat, ko so kao varovali Mostar, usmerili po vsaj dva topova na vsak kulturno-zgodovinski (arhitekturni) spomenik. Rezultat je za laike grozljiv pogled na fotografije 0 in hotelov, ki so veC ali manj razpoznavni samo še s pomočjo podnapisov, za arhitekte pa predvsem dejstvo, da stojijo pred fotografijami uničene moderne arhitekture, torej pred tistim, kar nastaja na njihovi risalni mizi, pa v Mostarju simultano minirajo. Izmed mostov edini se stoji Stari most, zgrajen 1566. Lučki most, Most I.L. Ribara, Titov most, Most Hasana Brkiča, AvijatiCarski most, Most u Voj-nu... so namreč, že vsi porušeni. Porušeno je vse staro - tradicionalno (npr. Džamija hadži-Mehmed-bega Kardoza, 1558) in vse novo (npr. Računski centar PBS, Dragan Bijedič 1980). Porušeni so vsi hoteli, štiri bolnice (od petih), kar je tudi na fotografijah videti izredno dramatično. Se potem ko so bile razstavljene slike posnete, je na Mostar padlo veC kot tisoč petsto granat, torej je mesto danes še vsaj za 30 odstotkov bolj razruše-no.KonCno se je nekdo spomnil, da na fotografije grobov nismo vec občutljivi, temveč da strokovno poročilo - pogreb mostarske arhitekture, ki so jo ustvarjali tudi slovenski arhitekti, vsaj tako dobro zaigra na Čustva, ko zbudi tisti »o madonca, saj to hišo sem pa jaz projektiral«. (»..No, jo bom pa spet.«) Razstavi na Soli za arhitekturo v Ljubljani bo sledila otvoritev, ki jo bodo pospremili video posnetki razrušenega mesta, 16. marca v Mestni galeriji v Ljubljani. Četrtek, 25. februarja 1993 ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA RIM / POSLANSKA ZBORNICA Odloča naj vlada Predlog o odložitvi volitev izvedljiv samo z odlokom RIM - Poslanska zbornica je včeraj priznala svojo nemoC in prepustila vladi odločitev, ali naj z odlokom odloži za nekaj mesecev upravne volitve, ki so predvidene za 28. marec. To je namreč edina možnost za odložitev, ker stiska s Časom ne dovoljuje parlamentu, da bi sklepal pravočasno. Zakon namreč ni bil sprejet niti v zbornici, preden bi zaCel veljati pa bi o njem moral sklepati še senat. Jabolko spora v zakonskem načrtu, ki je predvideval dve letni obdobji za upravne volitve namesto dosedanjih štirih, je bil problem skorajšnjih upravnih volitev za obnovitev 42 krajevnih uprav (med temi je tudi tržaški pokrajinski svet). Po oceni večine političnih sil (od Severne lige do DSL) je bilo umestno odložiti za mesec ali dva datum volitev, da bi nove občinske in pokrajinske svete izvolili z novim zakonom, ki ga je zbornica že sprejela in o katerem razpravlja sedaj senat. Temu sta nasprotovati predvsem MSI in SKP, ki sta zavlačevali razpravo tudi z obstrukcijo, medtem ko so pripadniki Mreže nasprotovati ukrepu predvsem iz načelnih razlogov: volitve so bile že razpisane in z odložitvijo bi samo vnesli dodatno zmedo. Bitka med nasprotnimi stališči je potekala ves eas z izredno ostrimi toni. Ob tem pa velja dodati, da je bil odpor skrajne desnice in skrajne leve uspešen, ker večina večkrat ni znala zagotovoti sklepčnosti zbornice. In tako so včeraj predstavniki vladne koalicije odkrito pozvati vlado, naj poseže z odlokom, takemu ukrepu ne bi nasprotovale niti DSL, Severna liga in PRI, medtem ko je desna in leva opozicija napovedala nadaljnji boj tudi s pravnimi prijemi, če»bi se vlada odločila za odlok, ki ga SKP in MSI ocenjujeta za protiustavnega. Po kostanj v žerjavico bi moral notranji minister Nicola Mancino, ki pa se je pred nekaj meseci že opekel, ko je predlagal odložitev volitev v Monzi in Vare-seju in s tem tedaj izzval ogorčen protest Lige. Vprašanje je zato, ati se bo hotel sedaj spet izpostaviti kljub pozivu večinske koalicije in tudi sil, ki ne podpirajo sedanje vlade, a z njo soglašajo ob projektu za uvajanje večinskega volilnega sistema. (VT) ____ITALIJA - SLOVENIJA / RIMSKA GLEDANJA NA POLEMIKE IN PERSPEKTIVE OKROG OSIMA_ Razvijanje sosedskih odnosov naj bo glavni cilj pogajanj RIM - »Ce bi revizija osimskih sporazumov zadevala tudi problem meja, bi Južni Tirolci ne imeli nobenih pomislekov in bi se zavzeti za revizijo meje med Avstrijo in Italijo. Tako je v pogovoru z novinarji poudaril predsednik juž-notirolske ljudske stranke SVP Siegfried Brugger. IztoCnico za tako odločno stališče je predsedniku SVP nudila televizijska oddaja Mila-no-Italia, med katero so se predstavniki misov-cev in nekaterih ezulskih organizacij zavzeli za revizijo mej med Italijo in republikami, ki so nastale na področju nekdanje Jugoslavije. In pri tem je Siegfried Brugger opozoril tudi na nedoslednost MSI in njenih somišljenikov: »V Istri se zavzemajo za dvojezičnost in etnično pro-porCnost, medtem ko se na Južnem Tirolskem z vsemi štirimi upirajo takim rešitvam.« Stališče SVP je nedvomno bolj izraz želje po polemiki z MSI kot pa dejanskih zahtev, vendar opozarja na velike probleme, ki jih lahko povzroči, kdor nepremišljeno in le zaradi gole politične propagande ter kratkoročnega strankarskega interesa začenja rušiti veljavna načela. In nedotakljivost Vojmir Tavčar povojnih evropskih meja je eno od tistih naCel, na katerih sloni celotna helsinška listina. Mimo skrajnih stališč, ki so jih zavzeti misovci in ki so zadobila večjo odmevnost zaradi am-plifikacijske vloge medijev ter njihovega spek-takulariziranega pristopa k informaciji, pa je problem posodobitve osimskih sporazumov eno od redkih vprašanj, ki imajo poleg podkupninske afere in politične ter gospodarske krize nekaj odmevnosti v Rimu. Predsedstvo zunanjepolitične komisije poslanske zbornice se je vCeraj srečalo s predstavniki ezulskih organizacij, ki so podčrtali svojo zahtevo po vrnitvi razlaščenega premoženja in obenem izraziti bojazen, da bi jih italijanska pogajalska komisija ”kot že v preteklosti postavila pred izvršeno dejstvo”. Po pogovoru je predsednik komisije Antonio Cariglia poudaril nujnost svobodnega pretoka ljudi in blaga v Istri, ki bi morala imeti tudi večjo avtonomijo. Obenem pa dodal, da je treba "ohladiti nacionalistične aspekte problema” in poudaril prepričanost, da Slovenija in Hrvaška ne bosta ”vz- Predsednik SVP Brugger trajati v zaprtosti, ki sta jo pokazali s sprejemanjem zakonov, ki prepoveduje prodajo nepremičnin tujcem”. V zvezi s pogajanji med Italijo in Slovenijo je videmski socialistični poslanec Gabriele Ren-zulli poslal dolgo pismo zunanjemu ministru Emiliu Colombu, ki je v odgovoru ob že znanih stališčih poudaril, da vlada sedaj preučuje pripravljenost Gorice, da sprejme mešano prosto cono. Glavni cilj pogajanj pa je po ministrovih besedah vzpostavitev dobrososedskih odnosov in stabilnega sodelovanja s Slovenijo in Hrvaško. Ti odnosi morajo temeljiti na boljši zaščiti italijanske manjšine, na obnovitvi pravic ezulov in na tvor-nejši kooperaciji za vse večjo integracijo. Renzulli pa je v zvezi z gospodarsko problematiko nakazal predsedniku vlade Giulianu Amatu možnost, da bi presegli koncept mešane proste cone, ki ima po njegovem nekaj pozitivnih, obenem pa tudi precej negativnih aspektov, in raztegniti na celotno obmejno področje "osimske prednosti”, se pravi vzajemno možnost prostega doseganja evropskega trga in slovenskega trga za vse blago, ki ga v obmejnem pasu proizvajajo mešana podjetja ati pa podjetja, ki so angažirana v dvostranskem sodelovanju. Na ta naCin bi konkretizirali ugodnosti industrijske koooperacije in se obenem izogniti vsem birokratskim omejitvam prostih con. Vrsto srečanj, da bi obrazložila svoje poglede o osimskih sporazumih in o pogajanjih, napoveduje tudi Demokratična stranka levice. Načelnik zunanjepolitične komisije DSL Pie-tro Fassino je stališča lastne stranke sintetiziral v pet bistvenih točk, ki naj bi bile ogrodje nove- ga dogovora: nedotakljivost mej; spodbujanje kooperacije z oblikovanjem tako imenovanih joint-ventures, področij svobodne izmenjave in bank z mešanim kapitalom; zaščita italijanske manjšine v Istri z zagotovitvijo enakih pravic v Sloveniji, v Istri in Dalmaciji; rešitev vprašanja odškodnine beguncem; zakonska zaščita za slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Precej podobno je tudi stališče Stranke komunistične prenove, ki se prav tako zavzema za nedotakljivost mej, poudarja, da bi pogajanja morala zagotoviti boljši položaj ljudi ob meji, meni, da bi morali v načrtovanju sodelovanja graditi na že obstoječem zakonu o mejnih območjih, spodbujati veCjo propustnost mej, glede manjšin pa bi moral odnos vseh treh držav temeljiti na zelo sorodnem pristopu v zagotavljanju pravic. »Ob tem,« je dodal Stojan Spetič, »pa se mi zdi, da bi morati zdramatizirati vprašanje odškodnin s konkretnim obravnavanjem posameznih primerov, predvsem pa bi se morali izogniti vmešavanju raziskav o zgodovinski preteklosti v konkretna pogajanja med državami.« Fojbe: Colombo pisal predsedniku RIM - Italija in Slovenija bosta v najkrajšem Času ustanoviti mešano komisijo zgodovinarjev, pravnikov in kulturnikov, ki bo raziskala vsa odprta vprašanje in vse temne sence tragičnih dogajanj ob koncu druge svetovne vojne. Tako se začenja pismo, ki ga je italijanski zunanji minister Emilio Colombo (na sliki AP) vCeraj poslal predsedniku republike Scalfa-ru, po njegovi uradni zahtevi, naj se razčisti vsa tragedija fojb. V uradnem sporočilu zunanjega ministra je tudi rečeno, da je o tem tekla beseda na nedavnem srečanju med Colombo in slovenskim zunanjim ministrom Peterletom. Farnesina je vCeraj tudi objavila vest, da se bo jutri v Rimu prvič sestala italijansko-hrvaška komisija za revizijo osimskih dogovorov. Colombo je v tem okviru že zatite-val od Zagreba ustanovitev mešane komisije o fojbah in drugih medvojnih in povoj- nih zločinih, o kateri se je Italija že sporazumela z Ljubljano. Zveza istrskih beguncev se je včeraj z brzojavko zahvalila predsedniku Scalfaru "za veliko zanimanje, ki ga je pokazal za tragedijo fojb, za katero je odgovoren titovski režim". Zveza toplo poziva svoje elane, naj pošljejo Kvirinalu podobne zahvalne brzojavke, ”da bodo istrski begunci oziroma njihovi potomci končno deležni pravične obravnave". NOVICE Neučinkovitost javnih storitev v veliko breme družinam RIM - Zaradi pomanjkanja infrastruktur in neučinkovitosti državnih storitev vsaka italijanska družina »požge« letno okoli štiri milijone lir. Tako trdijo izvedenci raziskovalnega zavoda Cresme, ki je za zvezo italijanskih gradbenikov Ance pripravila študijo o učinkovitosti države. Izvedenci so preučili storitve, ki jih nudi 15 italijanskih mest na področju prevozov, zdravstva in okplja. Po teh podatkih neučinkovitost velja Italijane 75 tisoč milijard tir letno, ali polovico celotnega državnega letnega primanjkljaja. Izračun so na predstavitvi študije poglobiti na primeru pomanjkanja parkirišč, zaradi katerih Italijani trošijo vsako leto okoli 1.200 milijard tir dodatnih stroškov. Izguba Časa v iskanju parkirnega prostora stane 922 milijard tir, dodatnih 108 milijard tir »požre« gorivo, ostalo pa katali-zirane izpušne cevi. In podobna je situacija tudi na ostalih upoštevanih storitvenih področjih. Po oceni izvedencev je v Dvanajstrici Italija glede storitev, ki jih nudi državljanom, med zadnjimi. Slabše od nje so samo še Španija, Grčija, Irska in Portugalska, medtem ko vse ostale države nudijo svojemu državljanu veliko veC. (VT) Francescutto zadovoljen po srečanju s sodnikom TRST - Po včerajšnjem srečanju z namestnikom državnega pravdnika dr. Gulotto, ki vodi preiskavo v zvezi s Fintourjem ter Sesljanskim zalivom, je deželni odbornik za turizem in trgovino Gioacchino Francescutto povedal, da se je pred sodnika predstavil kot priCa, torej ga ni spremljal odvetnik. Francescutto pa ni nič povedal o vsebini pogovora, Ceš da ga veže preiskovalna tajnost. Pristavil je le, da je dr. Gulotti obrazložil proceduro o dodelitvi prispevkov za turistične posege v Se-sljanskem zalivu in nudil vsa pojasnila s tem v zvezi. Pri tem je poudaril, da so skoraj vse ukrepe formalno sprejeti še predno je nastopil svoj odbomiški mandat, torej avgusta 1988. Francescutto je še naglasil korektno početje dr. Gulot-te. Pomoč Dežele FJK za begunce GORICA - Z mejnega prehoda pri Vrtojbi je vCeraj zjutraj odpotoval konvoj 10 tovornjakov s človekoljubno pomočjo, namenjeno beguncem iz republik bivše Jugoslavije, ki so sedaj nastanjeni v Sloveniji in na Hrvaškem. Za pobudo se je zavzela Dežela Furlanija Julijska-Krajina (odhod kovoja sta pozdravila deželni odomik za civilno zaščito Giancarlo Cruder ter predsednik videmske Caritas Angelo Zanella), ki je pred dvema tednoma podpisala konvencijo, s katero je videmsko Caritas zadolžila za poseg v znesku 450 milijonov tir. Določila o civilni zaščiti namreč omogočajo Deželi, da poseže tudi izven svojega teritorija, Ce gre za preprečevanje škode ati nevarnosti socialnemu redu v Deželi sami. r TRST / NACIONALIZEM n Osimska ”kaša“ in novi odnosi z istrskim zaledjem Tržaški župan odkrito o mejah Sandor Tence TRST - ZaCetek ita-lijansko-slovenskih pogovorov o preseganju Osima je - kot je bilo pričakovati - dodatno segrel tržaški politični kotel. Kuharji so ”o-simsko kašo" že dobro pripraviti leta 1975, ko sta Rumor in Minic podpisala dogovor. Od tedaj do danes ji stalno dodajajo različne začimbe, s katerimi zadovoljujejo svoje požrešne goste-volilce. V kuhinjski shrambi, ki je bila doslej dobro založena in je očitno še danes, pa bo prej ali slej zmanjkalo začimb. Dober osimski kuhar je bil od vsega začetka tržaški župan Giulio Staffieri, ki se tudi tokrat hoče za vsako ceno vključiti v pogajanja med Rimom in Ljubljano. VCeraj je npr. listar-ski prvak v uradni izjavil izrazil upanje, da bodo ta pogajanja -srednje in dolgoročno -kar se da kompletna ter da bo Trst z njimi spet pridobil svoje istrsko zaledje. To bo nedvomno dolg proces, z njim pa bo mesto spet lahko vzpostavilo stik z "istrskostjo", ki je z njim tako tesno povezana. Staffieri sicer ni odkrito omenil spremembe državne meje, njegova izjava pa je nedvoumna in gre v to smer. Ce se ne motimo, je to prvič, da tržaški Zupan tako direktno omenja mejo. Očitno se Čuti gotovega, ker najbrž dobro ve, da ne bo v občinski koaliciji v tem trenutku nihče osporoval temu stališču. Socialisti in krščanski demokrati, ki z Listo za Trst vodijo mestno upravo, so že dolgo Časa paralizirani in nemočni pred nacionalisti. Staffieri ima veter v jadrih' tudi spričo zadnjih volilnih anket, po katerih naj bi Lista na bližnjih upravnih volitvah, po nekaj letih, znova postala prva stranka na občinski in tudi na pokrajinski ravni. Revizija Osima bo torej priložnost za pridobitev novih (poceni) volilnih konsenzov. Tržaški nacionalisti imajo v primerjavi s prejšnjimi Časi tokrat morda manj podpore s strani javnih občil. Pic-colo je v zadnjih letih precej spremenil svojo politično usmeritev in gleda danes na dogajanja in na odnose ob meji dosti bolj realistično in odprto, kot je delal pred leti. Ne smemo pozabiti, da je bil najveCji tržaški dnevnik ob podpisu osimskega sporazuma njegov najveCji nasprotnik. in da je s tako politiko v bistvu spodbudil in podpiral rojstvo nacionalistične Liste za Trst. Tedanjo vlogo Piccola pa igra danes drugi tržaški dnevnik "TriesteOggi", ki je iz dneva v dan vse bližnji stališčem listarjev in posebno njihovega vladnega podtajnika, posl. Giutia Camherja. VCERAJ V OBEH ZBORNICAH Številnim poslancem in senatorjem odvzeli imuniteto Speroni (Severna liga) dobil opomin RIM - Obe veji italijanskega parlamenta sta se včeraj ukvarjali tudi s prošnjami sodnih oblasti za odvzem imunitete parlamentarcem, ki so vpleteni v raznih sodnih preiskavah. Poslanska zbornica je izdala dovoljenje za uvedbo sodne preiskave proti dvema poslancema, in sicer proti Mariu Borgheziu (Severna liga), ki je obtožen nasilnega dejanja, in proti Carlu Palermu (Rete), ki je obtožen obrekovanja. Senat pa je izdal dovoljenje za uvedbo sodne preiskave proti senatorjem Brunu Napoliju (KD), Marcu Contiju (KD), Renatu Meduriju (MSI), Carlu Rognoniju (DSL) in proti Giorgiu Moscettiju (PSI). Prvi in zadnji sta vpletena v preiskave o podkupninah. Senat pa ni izdal dovoljenja za uvedbo sodne preiskave proti Sisiniu Žitu (PSI), ki je osumljen korupcije. To je v senatni zbornici vzbudilo živahne proteste zlasti v vrstah predstavnikov Severne lige. Njihov načelnik Fran-cesco Speroni je ob tem celo vzkliknil »Živijo tatovi!« Predsednik senata Giovanni Spadolini je Speronija opomnil in ga povabil, naj se opraviči. Speroni pa ni hotel slišati na to uho in je dejal, da se je s svojim vzklikom hotel le podrediti volji senata, ki ni hotelo izdati dovoljenja za uvedbo sodnega postopka proti osumljenemu kolegu. Spadolini je trmastega Speronija naposled uradno opomnil. BIT / NA SEJMU 4.000 RAZSTAVLJALCEV Tudi Slovenija prisotna na turistični borzi v Milanu Na tiskovni konferenci orisali stanje turizma v Sloveniji Največ turistov je bilo lani prav iz Italije Aleš Waltritsch MILAN - Na milanskem sejmišču so vCeraj otvorili turistični sejem BIT ’93. Z razstavama v Berlinu in v Parizu je to najpomembnejši turistični sejem v Evropi. Na včerajšnjem odprtju so italijanska ministrica za turizem Margherita Boniver, predsednika ENIT Co-rona in Confocommer-cio Colucci po uvodnih govorih odgovarjali italijanskim novinarjem. Turizem je za Italijo primarnega pomena, eden najveejih gospodarskih virov, veliko pa je še vedno odprtih in nerešenih vprašanj. Bo-niverjeva je rekla, da bo PODKUPNINE / ZASLIŠANI VODITELJI FIATA Martelli prostovoljno pred sodniki, ki preiskujejo bančni račun »protezione« MILAN - Bivši pravosodni minister Claudio Martelli se je včeraj prostovoljno predstavil pred milanskimi sodniki, ki vodijo preiskave okrog švicarskega bančnega računa »protezione«, na katerem so se zbirati nezakoniti prispevki za PSI. Martellija sta zaslišala namestnika državnega pravdnika Pierluigi DelVOsso in Antonio Di Pietro, se pravi podpisnika sodnega obvestila, ki je dal Martelliju povod za odstop z mesta pravosodnega ministra, pa tudi za izstop iz socialistične stranke. Kot se je razve- delo ob koncu zaslišanja, je Martelli zanikal, da bi imel kar koli opraviti z računom »protezione«, na katerega je med drugim bivši voditelj zavoda Banco Ambrosiano Roberto Calvi položil 7 milijonov dolarjev v silno kalnih okoliščinah. Medtem pa se v Milanu nadaljujejo tudi preiskave okrog visokih predstavnikov skupine Fiat, ki so v zaporu pod obtožbo korupcije. Podobno kot je predvčerajšnjim storil finančni direktor Fiata Antonio Mosconi, je vCeraj pooblaščeni upravitelj zava- rovalnice Toro Antonio Mosconi odločno zanikal izjave bivšega voditelja milanske KD Maurizia Prade, po katerem naj bi se na neki veCerji dogovarjali o podkupninah. VCeraj so nadalje ves dan zaman iskati bivšega glavnega ravnatelja ministrstva za državne soudeležbe Sergia Castellarija, ki skrivnostno izginil na rimskem podeželju, potem ko je ugotovil, da je vpleten v preiskave o podkupninah. Sicer pa je tudi včerajšnja sodna kronika zabeležila kopico ukrepov proti obtožencem zaradi korupcije. odlsej treba turizem obravnavati resno in enotno (v zvezi s tem so pred kratkim ustanovili medministrski odbor za turizem, ki ga bo vodil premier Amato). Pravi utrip te gospodarske panoge pa bo prav v teh dneh v Milanu, kjer se bo odvijala tudi turistična borza Buy Italy. Na njej bo mogoče že zdaj ugotoviti, v kolikšni meri bodo zasedene letošnje italijanske kapacitete. Italija je namreč lani zabeležila nazadovanje v prihodu tujih gostov. BIT pa še zdaleka ni samo italijanski turizem. Letos je v sedmih razstavnih halah prisotnih preko 4.000 pobudnikov iz 150 držav. Prvič so letos samotojno prisotne tudi Slovaška in baltske republike, drugič pa se svetovnim tour operaterjem in italijanski publiki predstavljata tudi Slovenija in Hrvaška. Republika Slovenija je svojo prisotnost na mednarodni borzi turizma začela že v torek zvečer, ko sta Gospodarska zbornica Slovenije in Ministrstvo za turizem, oziroma organ, ki bo nasledil to sedaj ukinjeno ministrstvo, priredila dobro obiskano srečanje z novinarji Milana in Lombardije. Podminister Umek je v svojem kratkem nagovoru orisal stanje turizma v Sloveniji, pred desetdnevno vojno in po njej. Dejal je, da So Italijani vedno biti med najbolj priljubljenimi gosti. Njihovo število je bilo vedno veliko. Po najnovejših podatkih so v minulem letu prav Italijani z veC kot 450.000 nočitvami zasedli prvi mesti med tujimi obiskovalci, celo pred Avstrijci in Nemci. Tem številkam navkljub so italijanski novinarji bili mnenja, da se Slovenijo v Italiji daleč pemalo promovira. Preprosti ljudje se vedno nimajo jasnih pojmov o stanju v sosedni državi. Upati je, da bo promocijska politika slovenskih turističnih organov to Cimprej upoštevala. Tako Slovenija kot Hrvaška imata svoj razstavni prostor v Hali 17, kjer poleg evropskih držav dobimo tudi obe Ameriki. Kar se slovenske prisotnosti tiCe, si lahko, poleg skupnega prostora, kjer pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice in ministrstva dobimo celovito slovensko turistično ponudbo,lahko ogledamo tudi razstavni prostor novogoriškega HIT. Poleg igralniške mize Casinoja in ponudbe turistične agencije Hittours je obiskovalcem na voljo tudi spremna atraktiva s Ca-robniškim programom. Milanski BIT bo še danes in jutri namenjeni izključno operaterjem, široki publiki pa bo svoja vrata odprl v soboto in nedeljo. ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA / Četrtek, 25. februarja 1993 _____AKTUALNO / LERNERJEVA ODDAJA ZAPUSTILA TRST _ “Milano Italia”: špektakel ali koristna provokacija? Različna mnenja ljudi, ki so bili med publiko na Pomorski postaji Sandor Tence TRST - Novinarstvo kot goli špektakel ali pozitivna provokacija? To vprašanje si upravičeno postavlja marsikdo, ki je v ponedeljek zvečer sledil po TV ekranu oddaji "Milano., Italia", v kateri se je cinizem do balkanske tragedije prepletal s hotenji (in konkretnimi dejanji) mirovnikov. Nekateri so npr. prepričani, da je bilo soočanje na Pomorski Postaji zelo slabo pripravljeno, škodljivo in torej odveč, drugi pa menijo, da je bila oddaja zanimiva, saj je del Trsta nacionalističen in zato je prav, da je italijanska publika spoznala, da je mesto tako zagledano v svojo preteklost. Poglejmo, kaj menijo a oddaji nekateri Slovenci, ki so bili med publiko. Pokrajinski podtajnik SSk Peter MoCnik si, podobno kot marsikateri gledalec, postavlja vprašanje, ali je Lernerju oddaja ušla iz rok, ali pa je hotel novinar namerno prikazati vse negativne aspekte tržaškega vsakdana. »Upam, da je bil to njegov cilj, drugače bi moral potegniti zaključek, da je Lerner povsem nesposoben novinar«. Da je bila oddaja v vsakem primeru koristna in po svoje poučna je prepričana Damiana Ota, podpredsednica ZSKD, ki je bila na Pomorsko postajo povabljena v svojstvu organizacije, ki stvarno sodeluje z mirovniškimi gibanji. »Nisem mnenja, da je šlo za poceni novinarski špektakel, ker ne verjamem v vnaprej usmerjeno novinarstvo. Vtis pa sem imela, da je bil Lerner v ključnih trenutkih nekoliko nepripravljen«, nam je dejala. »Ne smemo se zgražati, da je TV špektakel, ker lahko v vsakem trenutku menjamo kanal«, je mnenja deželni svetovalec DSL Miloš Budin. Ce je Trst izpadel desničarski nista za to kriva Lerner in njegova oddaja. »Jaz moram biti prepričan, da to kar so pokazali neofašisti in drugi desničarji ni odraz večine Trsta, je pa na žalost dober del njegove stvarnosti. Proti njemu je treba narediti vec, kar se že dela. In vec morajo napraviti vsi tisti, ki se zgražajo nad to oddajo. Tako politično divjanje mora demokratični Trst inteligentno izolirati, Ce želi na tej meji mir in sodelovanje«, nam je dejal še Budin. Renato Kneipp, sindikalist CGIL in aktivist SKP, ki se jev živo ogla- sil v torkovi oddaji, je prepričan,-da je "Milano, Italia", prikazala zelo žalostno resnico, da je dobršen del mesta sovražno razpoložen ne samo do Slovencev, ampak do Slovanov na sploh. Po njegovem je Lerner izkrivljeno prikazal fašiste kot edine nacionaliste. Zal to ni res, ker so nacionalisti in protislovenski politiki zelo dobro zastopani tudi v Listi za Trst, v KD ter v ostalih vladnih strankah. Ivo Jevnikar, deželni tajnik SSk, se sprašuje, ali si je Lerner želel le Spektakla, ali pa je želel opozoriti vsedržavno javnost na stališča, ki so sicer neprijetna, vendar v Trstu še kako prisotna. Občinstvo na Pomorski postaji po njegovem ni bilo slučajno izbrano in judje iz kroga SSk niso bili vabljeni k udeležbi, medtem ko je skrajna desnica v bistvu zasedala pol dvorane. »Taka je bila paC izbira prirediteljev, ki so v Času pred volitvami in pred pogajanji med Italijo in Slovenijo morali računati na reakcijo dela Trsta. To pa ne spreminja dejstva, da zastopa nestrpna, protislovenska in agresivna stališča lep odstotek naših someščanov,« je mnenja Jevnikar. Novinar Gad Lerner v Trstu (foto KrižmanCič) IGRALNICE / KONKURENCA NA MEJI V Lignanu pričakujejo da bodo dobili casino Turistični center v Furlaniji najresnejši kandidat za eno od 11 novih igralnic - V Novi Gorici se ne bojijo konkurence LIGNANO - V enem najvecjih turističnih krajev na italijanski obali severnega Jadrana, naj-veCjem v Furlaniji-Julijski krajini, si mane j o roke. Po vesteh iz Rima o zakonskem naCrtu, po katerem naj bi v Italiji odprli 11 novih igralnic, ki naj bi jih dodali štirim že delujočim, kaže, da so edini v našem koncu, ki imajo vse adute v redu. So majhen kraj, niso glavno mesto pokrajine ali dežele, nimajo 100.000 prebivalcev, pri njih ni hipodroma. V dvomu je sicer le premajhna oddaljenost od že delujoče igralnice v Benetkah. To pa naj ne bi bila ovira. Drugače so razočarani v Trstu, kjer so nekateri (npr. podtajnik Camber) menili, da je odprtje igral- nice pomembnejše od drugih pobud na gospodarskem področju, najbrž predvsem zato, da ne bi denar odhajal Cez mejo v slovenske igralnice. Ce bodo obveljale smernice v zakonskem načrtu Trst sploh ne bo prišel v poštev. Prav tako bo odpisana Gorica, kjer si nekateri zaman prizadevajo, da bi prišlo do odprtja igralnice. Razočarani so tudi v Gradežu, kjer so upali, da bo igralnica v Lignanu le v poletnem Času, pozimi pa bi bila lahko pri njih. Ponujajo, najbrž zaman, predlanskim preurejeni luksuzni hotel Astoria. V Lignanu v tem Času živi le nekaj tisoC prebivalcev. Poleti jih je tam na desettisoce, bodisi v stotinah hotelov kot v vec tisoC stanovanjih, ob ne- Pannella: Trst je težko in muhasto mesto vendar povečini strpno in odprto... TRST- S sinočnjo debato, ki je bila posvečena sporni reviziji zakona št. 180 o zdravljenju umskih bolnikov, se je oddaja "Milano, Italia" poslovila iz Trsta, kjer je pustila za sabo plaz polemik, negodovanj in slabe krvi. V torkovi oddaji sta nastopila tajnik neofašistične stranke Gianfranco Fini in radikalni prvak Marco Pannella, ki sta govorila o Amatovi vladi in napovedani volilni reformi. Njuno soočenje je bilo zelo dolgočasno soočanje dveh prekaljenih političnih lisjakov. Oddajo je na koncu nekoliko poživil Gad Lerner, ki se je v bistvu opravičil za ponedeljkove ekcese narodne mr-žnje in nestrpnosti. Tajnica DSL Perla Luša je rekla, da je oddaja prikazala Trst kot mesto, ki nima bodočnosti in ki je na tej poti obsojeno na smrt. Miloš Budin je nanašajoč na ponedeljkove cinične izjave nekaterih desničarskih in ezulskih prvakov glasno vzkliknil, da tragedij ne gre izrabljati v politične in celo v volilne namene. Da je v ponedeljek izstopal le (negativni) del Trsta se je strinjal tudi pokrajinski tajnik CGIL An-tongiulio Bua, ki je pre- pričan, da so delovni ljudje obeh narodnosti vendarle enotni. Pannella, ki je ošvrknil fašiste, Ceš da so na strani uničevalcev Sarajeva, pa je moCno prepričan, da je Trst res muhasto in težko mesto, večina njegovega prebivalstva pa je v resnici strpna in odprta. Podobno je bilo tudi mnenje tajnika KD Sergia Tripa-nija. deljah je gostov tudi do 300.000. Lignano je tudi najpomembnejše pristanišče v Italiji sploh za turistična plovila. Na raznih mestih med izlivom Til-menta in maransko laguno imajo prostora za nad 5.000 urejenih privezov. Na voljo imajo tudi prostor za igralnico. To je Kursaal. Zgradili so ga že pred petnajstimi leti in že takrat upali, da bo tam igralnica. V Lignanu upajo, da bo v igralnici, ko bo do nje prišlo, dobilo zaposlitev nad sto ljudi, da bodo tudi v zimskem Času zaživeli vsaj nekateri hoteli. Na drugi strani italijan-sko-slovenske meje, v Novi Gorici, niso prav nic zaskrbljeni. »Naj kar pride konkurenca,« pravi generalni direktor HIT Danilo Kovačič, »vsaka konkurenca je zdrava in tudi dobrodošla, saj bomo tako prisiljeni biti vedno boljši, da privabimo nove goste.« Da bi to naredili, negle-de na napovedano konkurenco, se pripravljajo, da bodo že Cez kak mesec, na pomlad, odprli turistično-rekreacijski center Perla. Ta bo v nekdanjem Hotelu Argonavti, ki ga sedaj prenavljajo. Naložba bo vredna nad 21 milijard lir. V hotelskem delu bo 200 ležišč, v centru bodo seveda tudi igralnica, beauty in fitness center, bazen, teniška in druga igrišča. »Urediti moramo, po ameriškem vzorcu, turistični center, ki bi lahko sprejel od 2 do 5.000 gostov dnevno, delu teh je treba nuditi tudi prenočišče in drugo vrsto zabave, ne le igralnico,« pravijo v Novi Gorici. Novi center Perla gre v smer takšne filozofije. V to smer gredo tudi druge pobude novogoriškega HIT. Med temi Fondacija HIT za kadre v turizmu. Ta naj bi s štipendijami pomagala tistim gostinskim delavcem, ki žele na izpopolnjevalno šolanje v tujino. Na tak način v Novi Gorici neposredno odgovarjajo neučinkovitim polemikam med Izolo, Ljubljano in Mariborom, kje naj bo eventuelna bodoCa visoka gostinska šola. V Novi Gorici dajejo pobudo tudi za ustanovitev kapitalskih družb za turistični razvoj Slovenije. Seveda tudi druge vabijo k sodelovanju. Očitno v Novi Gorici gledajo na turistični razvoj z drugačnimi očmi kot drugje na Slovenskem, kjer še vedno sanjarijo o nemških in avstrijskih turistih, ki so res prihajali množično, s seboj pa so prinesli bolj malo denarja. Veliko bolje je, takšno je prepričanje na Primorskem, privabiti italijanskega gosta, ki se kreta z debelejšo denarnico. _____RAZISKAVA / PO RAZSODBI VRHOVNEGA KASACIJSKEGA SODIŽČA OB PROCESU ZOPER SAMA PAHORJA_ Protislovenski izpadi na Tržaškem Na desetine oskrumb spomenikov padlim, na stotine mazaških popisov slovenskih napisov v mestu in na podeželju Mazaške akcije oskrumbe, žalitve v letih 1988-1989 Leto 1988 3. marec: oskrunili plošCo padlim na Pa-dricah, pomazali dvojezične table na Krasu ter oskrunili spominsko plošCo padlima partizanskima borcema Košuti in Grudnu na pokrajinski cesti v Križu, 20. april: pomazali kip Mare Samse pri-Domju, 26. april: ponovno oskrunili spomenik Mare Samse pri Domju, 31. maj: pomazali dvojezične krajevne napise v Trstu, Bazovici, PadriCah ter v vaseh dolinske občine, 2. junij: oskrunili spomenik padlim v NOB na Colu, v Sem-polaju in Praprotu, pomazali dvojezične table v občini Zgonik, 18. julij: ponovno oskrunili spominsko plošCo padlima partizanskima borcema Košuti in Grudnu na pokrajinski cesti v Križu, 19. september: z vhoda odvetnika Bogdana Berdona v Ul. sv. Frančiška odnesli dvojezično tablico, 24. september: zažgali avtomobil takratnega občinskega svetovalca Paola Parovela, 1. november: zažgali izvod Primorskega dnevnika v poštnem nabiralniku osnovne šole Širok v Ul. Dona- doni, 3. november: pomazali dvojezične smerokaze in krajevne table v dolinski občini, 6. novemer: oskrunili spomenik padlim v NOB na Proseku. Leto 1989 1. januar: oskrunili spomenik padlim v NOB v Boljuncu, 3. januar: oskrunili spomenika padlima v NOB na Opčinah in na Proseku, pomazali tablo osnovne šole Josip Ribičič pri Sv. Jakobu, 5. januar: pomazali dvojezične napise v Briščkih, na Colu in na Repentabru, oskrunili spominsko ploščo padlima partizanskima borcema Košuti in Grudnu na pokrajinski cesti v Križu, 19. junij: žaljivi napisi na zidovih Slovenskega dijaškega doma v Trstu, 2. november: pomazali smerokaze v Križu, 8. december: pomazali tablo na Krmenki, 18. december: ma-zaška akcija in protislovenski napisi napisi na sedežu trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois pri Sv. Ivanu, 27. december: pomazali dvojezične table v občini Repentabor in pil .matere božje na križišču v Repnu ter oskrunili spomenik padlim v NOB na Colu. Spomenik padlim partizanom v Boljuncu, ki so ga oskrunili 1. januarja 1989 (foto Magajna) MNENJE / PAOLO RUMIZ Na srednjeevropskem kvadrantu vse bolj narašča koeficient ksenofobne histerije Paolo Rumiz, novinar Piccola: Zadnje čase opažam, da zganjajo sedaj osebe, ki so se še do pred kratkim izražale potiho, vse večji vik in krik. Gre za neke vrste ksenofobne izpade, kar je bilo razvidno tudi iz ponedeljkove televizij-sk oddaje Milano - Italia. Bolj kot njihov hrup pa me moti dejstvo, da se nasproti tem krikom zoperstavlja popoln molk. Osebno sem trdno prepričan, da je velika večina Tržačanov odprta in strpna do sloven- MNENJA / JOŽE PIRJEVEC Kriminaliziranje drugačnosti Prof. Jože Pirjevec Prof. Jože Pirjevec, zgodovinar in esejist: V Trstu se v zadnjih sto in vec letih dogaja tisto, kar se tudi marsikje drugje v Evropi: večina preprosto kriminalizira in izobči določeno komponento skupnosti zaradi njene verske ali narodnostne drugačnosti. Tako se je na primer zgodilo Judom v Nemčiji, Rusiji in drugod po srednji in vzhodni Evropi, tako se dogaja Albancem na Kosovu, Ciganom pa bolj ali manj povsod. Naš primer seveda ni bil in ni tako tragičen kot je bil judovski pod nacizmom, ko je slo za fizično izničenje milijonov ljudi, ali kot je ciganski: ti so v Evropi tisto, kar so v Indiji nedotakljivi - z njimi nihče noče imeti opravka. Naš primer je nekje vmesen, podoben albanskemu: v Trstu smo Slovenci »pošteni« le, Ce sprejmemo hierarhični red, v katerem stojimo na nižjih stopnicah in se Cim bolj potuhnemo, da bi ne motili »Čistosti« mesta, ki je kot znano tako italijansko, da bolj ni mogoče. Sicer pa nam je vedno na voljo asimi- lacija, ki nam jo dobrohotno nihCe ne odreka, s tem pa tudi povzdig v visoke, celo najvišje družbene sloje. Ce tega hišnega reda ne sprejmemo, nismo »pošteni«, smo torej krivi, kar pomeni, da z nami ne gre ravnati v rokavicah. Takšna miselnost se je v Trstu tako globoko zakoreninila, da smo postali njene žrtve vsi: Italijani, ki ne smejo pokazati do nas nikakršne popustljivosti ali radovednosti, kajti sicer jih lastni ambient osumi, da so bastardi, in mi, ki se ske manjšine, a molči, ker nima v tržaškem političnem svetu sklicne točke, ki bi ji lahko verjeli. Podobno obnašanje, podoben razrast ksenofobije, opažam tudi v Sloveniji: ljudje, ki so do pred dvema, tremi leti molčali, sedaj odkrito kričijo proti različnim etničnim skupnostim. Menim, da se je zadnji čas koeficient histerije povečal malce povsod na srednjeevropskem kvadrantu. Prav zato sedaj ne gre absolutno popustiti. Novinar Paolo Rumiz zares sprostimo, samo Ce smo med svojimi, in se pogosto potuhnemo pod plašč dvojezičnosti. Zadnjic mi je povedala prijateljica, ki se je preselila k nam iz osred-ne Slovenije, zanimivo zgodbo. Ko je bila v Trstu v porodnjišnici, je pri rojstvu skoraj izgubila otroka, ker ni razumela zdravnikovih navodil. Sele zadnji trenutek, ko je bila že vsa modra, je bolničarka našla toliko poguma, da je prekršila ukaz, ki pravi: »Tu se govori samo po italijansko«, in ji v slovenščini povedala kaj in kako. Primorski dnmk Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600. fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NI A, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061 -322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535723 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska, 75 Sežana, tel. 067 - 73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG TERITORIJ / DANES KONFERENCA O STORITVAH Kakšna naj bo vloga tržaškega Krasa Sodelovanje med Deželo in krajevnimi upravami Danes bo na sporedu konferenca o storitvah na Krasu, ki bo obravnavala programski sporazum o izbirah in lokalizaciji ter realizaciji izrednih posegov v korist Krasa. Potem ko je zakon stopil v veljavo, je deželna uprava vzpostavila stik z zainteresiranimi ustanovami, ki naj bi soodločale pri vsej tej zadevi. Zaključila se je tako dolga pripravljalna faza, v kateri so bila preverjena številna vprašanja, ki zadevajo obstoj in produktivni razvoj kraškega teritorija. V pripravljalni fazi so sodelovali tržaška Občina in Pokrajina, Kraška gorska skupnost, Združenje kraških vasi ter večje slovenske organizacije. Konferenca o storitvah (na sporedu bo danes ob 11. uri na sedežu deželnega odborništva v Ul. Udine) je instrument -pravi deželni odbornik Dario Tersar- ki ga predvideva zakon štev. 142 o krajevnih avtonomijah; v tem primeru služi za izvajanje 1. Člena deželnega zakona št. 16 o Krasu. Mimo tega aspekta, ki zadeva obvezne postopke, današnja konferenca opozarja predvsem na dve vprašanji. Prvo zadeva zaščito okolja in razvoj Krasa; gre za povezavo, ki ni naključna in ki smo jo želeli doseči. Dolga leta smo se izogibali razpravljanju o raz- Deželni odbornik Dario Tersar voju Krasa -pravi odbornik Tersar- ker je bilo to v nasprotju s potrebo po zaščiti edinstvenega o-kolja na svetu. Velike javne infrastrukture (avtocesta, plinovodi in sinhrotron), nekatere potrebne, druge pa manj, so pokazale, da se je treba tega problema lotiti z drugačnega zornega kota. Treba je delati na tem predlogu in zavreči netočne in žaljive opredelitve. Deželnega zakona št. 16 ne gre tolmačiti kot kompenzacijo ali pa mo-ralizacijo škode, ki jo je utrpelo geografsko področje tržaškega Krasa. Pojmovati jo je treba kot povezovalni Člen med razvojem in zaščito okolja, pri Čimer je treba enako dostojnost zagotoviti tako sinhrotronu, kot tudi drugim produktivnim in gospodarskim pobudam (obrtniškega in kmetijskega značaja); poleg tega je treba zagotoviti tudi storitve za družbene dejavnosti in za prosti Cas, vedno v okviru ohranjevanja okolja. Drugo vprašanje, ki si ga postavlja konferenca, je odnos med skupnostjo, ki na tem predelu živi in med kraškim teritorijem. Režim o vinkulacijah in razveljavitvah raznih dovoljenj, na osnovi katerih ni mogoče razširiti vinograda, ali pa ni dovoljena nobene dejavnost za osebe, ki prebivajo na tem teritoriju (od kraškega dolinskega teritorija pa do Sovodenj), ni več sprejemljiv. Potrebno je zagotoviti pravico do življenja in do dela v okviru toCnih predpisov za prebivalstvo, ki je znalo na zgleden način ohraniti in obvarovati Kras v vseh teh desetletjih. Kako se bo konferenca zaključila je še negotovo. Obremenjujejo jo še nekatere neznanke, ki upam, da jih bom rešil v najkrajšem Času. Z svoje strani zagotavljam -zaključuje deželni odbornik Tersar- najširšo razpoložljivost za iskanje rešitev, obenem pa bom z enako odločnostjo obsodil vsakršen poskus, ki bi lahko izničil, ali pa upočasnil posege, ki jih predvideva zakon št. 16; kdor ga je podpisal, ga mora tudi spoštovati: ne gre tudi pozabiti, da zakon daje na razpolago 15 milijard lir za važne in kvalificirane posege na teritoriju. PROTEST / PROTI PRIVATIZACIJSKI MRZLICI KOMISARJA PRISTANIŠKE USTANOVIL Sindikalna delegacija pri prefektu zaradi pristanišča Pristaniški delavci pa medtem nadaljujejo stavkovno gibanje Sindikalno predstavništvo CGIL, CISL in UIL tržaških pristaniških delavcev je vCeraj obiskalo tržaškega prefekta Cannarozza, da bi mu obrazložilo svoje globoko nezadovoljivo nad sedanjim komisarskim vodstvom Anto-nomne tržaške pristaniške ustanove in še zlasti nad njegovimi najnovejšimi potezami za privatizacijo pristaniških storitev. Kot je znano, je pristaniški komisar Fu-saroli skupno z vladnim podtajnikom za prevoze Camberjem prejšnjo soboto naznanil, da je pristaniška ustanova sklenila sporazum, na osnovi katerega naj bi upravljanje 5. pomola prevzelo podjetje Pacorini, upravljanje 6. pomola podjetje Parisi, železniško službo pa podjetje Costruzioni tecniche fer-roviarie iz Vidma, poleg tega pa da tečejo še pogajanja za privatizacijo 7. pomola. Sindikalno delegacijo so sestavljali Riccardo Devescovi, Clide Cofone in Fabio Sanzin za CGIL, Luciano Kako vic, Divio Maraspin in Paolo Petrini za CISL ter Ade-le Pino, Giancarlo Mas-serano in Giordano Me-lozzi za UIL. Tržaškemu prefektu so povedali, da sindikati načelno ne nasprotujejo (delni) privatizaciji pristaniških sto- ritev. Poudarili pa so, da bi moralo vodstvo pristaniške ustanove najprej izdelati splošni načrt za tržaško pristanišče, in to tudi v skladu z zakonskimi osnutki za preustroj italijanskih pristanišč, ki so že dalj Časa v obravnavi v parlamentu. Predvsem pa sindikati zahtevajo, da so pri temeljnih odločitvah soudeleženi, in to v skladu s sporazumom, ki so ga 18. oktobra 1992 podpisali tedanji tržaški prefekt Sergio Vitiello »Dan po pustu nočem komentirati vesti, s katero sem se seznanil iz časopisja. Ko bom dejansko prejel uradno obvestilo, bom lahko ocenil njegovo vsebino. 2e sedaj pa lahko priznam svojo krivdo, ker nisem prejemal podkupnin...« Tako je občinski svetovalec »Zelenih« Paolo Ghersina komentiral vesti, po katerih ga inž. Doriano Del Monaco namerava tožiti zaradi izjav, ki jih je na njegov račun izrekel v občinskem svetu 9. decembra lani, ko so razpravljali o novem stadionu. Ghersi- ter predstavniki Avtonomne tržaške pristaniške ustanove, Enotne družbe pristaniških delavcev, sindikatov in uporabnikov pristanišča. Zato so sindikalni predstavniki včeraj od prefekta zahtevali, naj kot predstavnik ene izmed strani podpisnic doseže od vodstva pristaniške ustanove, da preklice vsak sklep, ki bi sindikate postavljal pred izvršena dejstva glede bodočega upravljanja pristanišča. na tedaj ni bil posebno prijateljsko razpoložen do inženirja iz Ferrare, o katerem je dejal, da je soudeležen pri vseh večjih delih, ki so jih zadnja leta opravili v Trstu. Včeraj je Ghersina naglasil, da se bo z vlogo Del Monaca, »Čudežnega izvedenca, ki je pristojen in se istočasno ukvarja z izgradnjo stadiona ter s postavitvijo podmorskih cevi, z upe-peljevalnikom ter z napravo za čiščenje odpadnih voda, zaustavil na posebni tiskovni konferenci prihodnje dni.« Ghersina obljublja, da Prefekt Cannarozzo je vzel na znanje protest sindikatov, ki se v teh dneh izraža tudi prek stavke pristaniških delavcev, ni pa dal nobenega konkretnega odgovora. Sindikalistom je odkrito povedal, da je vlogo tržaškega prefeka prevzel pred komaj dobrim tednom, tako da še ne pozna zadostno razmer. Obvezal pa se je, da bo nemudoma zaslišal predstavnike ostalih strani podpisnic sporazuma z dne 18. okto- bo na tej tiskovni konferenci načel dvoumna in sumljiva vprašanja, ki so povezana z novim upe-peljevalnikom. Že sedaj pa obljublja, da bodo »Zeleni« sprožili pobudo v zvezi z nezaslišanimi izjavami Del Monaca, ki je v pismu skoraj vsem krajevnim in tudi vsedržavnim oblastem govoril o sedanjem in tudi o novem upepelje-valniku. Ghersina se sprašuje, kdo slepari: gradbenik, direktor del (sam Del Monaco, ki je obenem projektant in elan dražbene komisije) ali pa tržaška Občina. bra 1992 ter da bo takoj potem dal sindikatom svoj odgovor, in to verjetno že ta petek. Sicer pa je prav včeraj komisarsko vodstvo Avtonomne tržaške pristaniške ustanove v casopi' snih izjavah korigiralo vesti, ki jih je samo p°' sredovalo na svoji sobotni tiskovni konferenci- Po novem naj ne bi držalo, da so že bili sklenjeni dokončni sporazumi za privatizacijo pri' staniških storitev. Doslej naj bi podpisali le preliminarne dogovore. Sindikalni predstavniki so to revizijo ocenili kot znak neresnosti in poz-vali prefekta, naj pri vodstvu pristanišk® ustanove poseže, da bi prirejalo manj tiskovnih konferenc in se resneje posvetilo reševanju problemov pristanišča, kajpak ob sodelovanju sindikatov. Spričo razvoja dogodkov sindikati včeraj niso preklicali stavke, tako da pristaniški delavci železniškega oddelka še vedno stavkajo, ostali pa ne opravljajo nadurnega dela. Pristaniški delavci železniškega oddelka se bodo danes ob 7. uri zjutraj zbrali na sidnikalni skupcini, splošna sindikalna skupščina vseh pristaniških delavcev pa Ido zasedala po prefektovem odgovoru. UPEPELJEVALNIK / NAPOVED TOŽBE Občinski svetovalec Ghersina vztraja: Del Monaco je »čudežni izvedenec« NOVICE RAZSTAVE / DAVIDE ŠKERLJ V TK GALERIJI PUST / VCERAJ ZAKLJUČNE POGREBNE SVEČANOSTI Šola: grafični natečaj Pokrajine “Podobe in kooperacija": tako je naslov grafičnega natečaja za osnovne, srednje in višje šole iz tržaške pokrajine, ki ga prireja deželni center za kooperacijo v šolah pod pokroviteljstvom tržaškega šolskega skrbništva. Dijaki bodo lahko do 30. marca odposlali slike (posameznikov ah pa skupinske), ki grafično prikazujejo koncept kooperacije. Slike bo ocenila posebna komisija, ki bo nato porazdelila vrsto nagrad, ki gredo od pokalov, kuponov za nakupe, pa do diplom o sodelovanju. Vsi udeleženci pa bodo prejeli posebno darilo. Vsa dela udeležencev bodo razstavili na razstavi, ki jo bodo priredili v dvorani Ljudske knjižnice, v Ul. Teatro Romano, od 16. do 24. maja. Na tiskovni konferenci sta predsednik tržaške sekcije deželnega sedeža za kooperacijo v šolah Evgenio Santoro in deželni predsednik Luciano Peloso poudarila, da je namen natečaja nuditi študentom vse tiste instrumente, da lahko postanejo polnopravni državljani z vsemi moralnimi vrednotami, ki so dandanes skoraj izginile. Sodelovanje pomeni -sta poudarila- vzgajanje mladine v demokraciji in valorizacijo človekove osebe, enakosti med nami in odgovornosti posameznikov. Predstavili video o Tržaškem zalivu V Trstu so včeraj predstavili video o Tržaškem zalivu, ki so ga pripravili izvedenci naravne morske rezerve WWF v Miramam s finančno pomočjo dežele FJK. Na srečanju so bili prisotni deželni odbornik za okolje Angeli, odgovorni za miramarski rezervat Benedetti ter avtorji video-posnetka, ki traja okrog 30 minut. Posnetek prikazuje podmorsko življenje v Tržaškem zalivu, od Milj do Tilmenta, predvsem pa se zaustavlja ob podrobnostih Tržaškega zaliva vse do izliva Soče. V tem podmorskem življenju so še skoraj nedotaknjene površine. Posnetek bo deželna uprava porazdelila po šolah, celotna operacija pa se uokvirja v skupne pobude med deželnim ravnateljstvom za okolje in vodstvom Miramarskega parka. Poleg video-kasete je deželna uprava pripravila tudi razstavo o morski biologiji od leta 1.800 do današnjih dni. Okrogla miza o mladoletnikih Izkoriščanje mladoletnikov je skupno vprašanje vseh: izhajajoč iz tega prepričanja bodo predstavniki novinarjev, sodstva, institucij in voluntariata priredili okroglo mizo, ki bo jutri pod naslovom “Ne samo vest" v kongresni dvorani Lloyd Adriatica. S to pobudo se zaključuje tečaj izobraževanja prostovoljcev in socialnih delavcev, ki so ga priredili v sodelovanju s tržaško občinsko upravo. Ladja s trotilom odplula proti Trstu Včeraj, malo pred 13. uro, je iz Barija (kjer je bila zasidrana 19 dni) odplula proti Trstu hrvaška ladja “Vela luka", ki je imela na krovu 171 ton tratila. Spremlja jo ladja vojne mornarice. Ironična simbologija mladega kiparja Niz posvečen mladim tržaškim umetnikom V Galeriji TK razstavlja od sinoči kipar Davide Škerlj, elan skupine mla-. dih umetnikov Interattivi Associati. 29-letni umetnik je diplomiral 1. 1980 na likovni akademiji v Benetkah pri Carmelu Totiju. Po končanem študiju je predvsem potoval po Evropi, nato je dve leti preživel v New Yorku, kjer je večinoma ustvarjal predloge za sitotisk. Odkar se je vrnil v Trst, se poleg kiparstva posveča še skrbi za prizadete. Kot je sam poudaril, so njegovi mali kipci eksperimentalno raziskovanje človeške osebe in ironične simbologije. Zanje uporablja Črni plastilin, medtem ko so fotokopije na prozornem acetatnem plastičnem papirju. Davide Škerlj (levo) med odprtjem razstave (f. Ferrari) PROCES / TRŽAŠKO POROTNO SODIŠČE n Bosanskega šoferja Vukomanoviča znova obsodili na dosmrtno ječo Tržaško porotno sodišče je vCeraj potrdilo razsodbo, ki jo je izreklo že marca leta 1990, in sicer dosmrtno ječo za 34-letnega Darka Vukomanoviča, bosanskega šoferja, ki je bil obtožen, da je iz koristoljubja 25. aprila 1983 umoril svojo delodajalko Carmelo Babic. Vukomanovič je žrtvi s kipcem prebil lobanjo, pobral nekaj dolarjev in pobegnil. Zatem se je na prvotno razsodbo pritožil in decembra lani je sodišče sklenilo, da vse akte znova preda državnemu prav-dništvu, Ceš da dekret, s katerim so ga klicali na sodišče, ni bil veljaven. Dekret so naslovili v obliki, ki je običajna za osebe, za katere ni znano bivališče. Tedaj pa je bil Vukomanovič v zaporu v Sarajevu in bi ga lahko obvestili o procesu na njegov račun. Na včerajšnji razpravi (predsednik sodišča je bil dr. Fermi, javni tožilec dr. Reinotti) so zaslišali vrsto prič, ki jih je poklicalo javno tožilstvo, prisoten je bil tudi Vukomanovič. Na sodni obravnavi pa ni bilo Mattie Babica, moža pokojne Carmele. Babic je bil obenem glavna priča, ki je obtoževala Vukomanoviča, saj je bil med napadom tudi sam ranjen in je zatem preiskovalcem podrobno povedal, kaj se je tedaj zgodilo. Ze dalj časa namreč Babic ne prebiva v stanovanju v Ul. Coroneo in navzlic vsemu prizadevanju pa sodna policija nikakor ni mogla ugotoviti, kam se je preselil. Kljub temu pa so proces včeraj začeli in ga tudi zaključili: očitno ni bilo dvomov o Vuko-manovičevi krivdi, ki pa naj bi nameraval vložiti priziv. V Boljuncu so pusta »izstrelili« »Šok« na poledeneli Mlaki Na Kontovelu pust ni hotel na led, a so ga »prepričali« Pepelnična sreda je dala pustu dokončni usodni udarec. Pustni veseljaki so včeraj na pustnih žalnih obredih, pogrebih, pokopih in sežigih, iztrošili še zadnje srage moči, tiste, ki jim jih nora pustna noč ni bila pobrala. Sedaj se tudi zanje nepreklicno začenja post, ki bo trajal - če bo tradicija obveljala - vsaj tja do naslednjega praznika -dneva žensk. Včeraj je bilo torej na pustnih prizoriščih živahno žalostno. Po mestu in okoliških vaseh so se s pogrebi poslovili od pusta. Tako je bilo v Miljah, v Skednju in še mnogokje. V naši pustni srenji se je osrednji poslovilni slovesnosti na Kontovelu in Proseku po več kot dvajsetletnem premoru pridružilo slovo od pusta v Boljuncu. Domači pustolovci so pod taktirko obnovljenega odbora vaškega kulturnega društva obudili tradicijo, ki izhaja še iz šestdesetih let: pusta - poimenovali so ga Boljunik Sedmi - so »izstrelili« v vesolje, kjer bo krožil do prihodnjega leta. Pustni sprevod je krenil z Jame vse do boljunskega kozmodroma na Gorici, kjer so sodnik, kralj pusta in ostali najprej prebrali pokojnikovo oporoko, zatem pa so zabrnele rakete (beri: za-pihljali balončki...) in že je pust zapustil zemeljska tla. Velika množica ljudi se je tudi tokrat prišla poklonit kontovelsko-proseškemu pustu. Ber- Po tolikih letih so v Boljuncu spet izstrelili pusta v vesolje (foto Križmančič) Bertola Fuksija je spremljala do mlake množica pogrebcev (foto Ferrari) tolo Fuksi, takole se je imenoval, po poklicu pa je bil občinski delavec, je zapustil »večno« kontovelsko vdovo Nje-žo Zeljetovo in najožje sorodnike, ki so ga ob spremstvu samega kralja Kraškega pusta ponesli od hiše žalosti na Kontovelu do Proseka in od tu do poledenele Mlake. Vdova je sledila sprevodu kar na odprtem avtomobilu, v do- kaz, da so tudi pustni dogodki občutili blagodejni učinek modernega časa. Slovo na Mlaki je bilo pretresljivo. Pokojnik kar ni in ni hotel na led. Na srečo se je med pogrebci spet znašel »pustni plavalec« Čada, ki je tokrat prevzel nase težko svetniško nalogo: »Svet’ Matija led razbija, če ga ni, ga pa nar’-di,« so pravili nekoč. Včeraj je bil 24. februar, dan svetega Matije. No, Čada je kot kak Matija XX.stoletja skočil z okinčanega pomola na led... in ga tudi razbil! Nato je s pomočjo prijatelja Žarka potegnil pusta vsaj nekoliko proti sredini Mlake, kjer je lutka bohotno zagorela in ob presunljivem vdo-vinem kruljenju in zvokih proseške godbe na pihala tudi izgorela. TRST Četrtek, 25. februarja 1993 7 ________POKRAJINA / RAZPIS NAGRADE_ Kako sodelovati pri natečaju »J. Kugy« Letošnja tema: »Zakaj park pozitivni aspekti zaščite ozemlja« Kot smo že poročali, je Pokrajina Trst v okviru dejavnosti za spod-bujevanje zaščite in ovrednotenja ozemlja ustanovila letno nagrado v spomin na planinca in učenjaka Juliusa Kugyja. Nagrada se podeljuje z javnim natečajem. Za leto 1992 znašajo nagrade skupno 10 milijonov lir, tema natečaja Pa je "Zakaj park: pozitivni aspekti zaščite ozemlja". Natečaja se lahko udeležijo za kategorijo A: razredi ali me-drazredne skupine obveznih ali predobveznih šol v tržaški pokrajini (formalno jih predstavlja učitelj). Skupinam, ki se bodo uvrstile na prva tri mesta na lestvici, ki jo bo sestavila v ta namen imenovana komisija in odobril prisotjni organ Pokrajine Trst, bodo do- deljene denarne nagrade ali nagrade v obliki učnih pripomočkov, ki jih bo mogoče uporabljati pri ekoloških raziskavah, v naslednji vrednosti: 1. nagrada 3 milijone lir, 2. nagrada: 2.500.000 lir, 3. nagrada en milijon in pol lir. Za kategorijo B: strokovnjaki, zasebniki (razen uslužbencev Pokrajinske uprave v stalnem in nestalnem sta-ležu ter elanov njihovih družin in ostalih sosta-nujoCih sorodnikov v prvem kolenu), družbe, združenja (tudi de faeto) z bivališčem oziroma sedežem v tržaški pokrajini. Avtorju elaborata, ki se bo uvrstil na prvo mesto na lestvici, ki jo bo. sestavila v ta namen imenovana komisija in odobril prisotjni organ Pokrajine Trst, bo dodeljena naslednja nagrada: zmagoviti elaborat 3.000.000,- lir. K natečaju bodo pripuščam samo prispevki, ki bodo do 30.4.1993 v zaprti kuverti dostavljeni uradu za sprejemanje dopisov pokrajinske uprave Trst (Trg Vittorio Veneto 4). Kuverta mora biti naslovljena na Pokrajino Trst - Nagrada "Julius Kugy 1992”. Označena mora biti izključno z geslom (to so lahko besede, Črke in/ali številke) in z navedbo kate- gorije A ali B, ki se je nameravajo avtorji udeležiti. Elaborat mora biti napisan na listih, ki naj ne presegajo formata A3. Na začetku morata biti, kot na kuverti, navedena geslo in kategorija. Tudi morebitne risbe in fotografije morajo biti po možnosti naslikane ali nalepljene na liste istega formata. V elaboratu ne smejo biti nikjer navedeni osebni podatki o avtorju ali avtorjih. Te podatke in naslov je treba napisati na kartonček, kartonček spraviti v manjšo zaprto ovojnico, na kateri bosta zopet navedena geslo in kategorija. Ovojnica mora biti priložena elaboratu v zgoraj omenjeni večji kuverti. Za šolske skupine, družbe in združenja je treba navesti tudi osebne podatke in davčni kodeks osebe, ki ji je treba izplačati morebitno nagrado. Prispevki, ki bodo na natečaju zmagali, bodo ostali v lasti Pokrajine Trst, ki si pridružuje pravico, da jih uporabi po svoji uvidevnosti in da pri tem navede le avtorjevo ime. Prejetih prispevkov Pokrajina ne bo vrnila. Za morebitne dodatne informacije se interesenti lahko obrnejo na Urad za ekologijo v Ulici S. Anastasio 3, III. nadstropje, telefon 3798497. Zasedanje o svetovnih vojnah Od jutri do nedelje bo v gledališču Miela zanimivo zasedanje z naslovom »Z očmi drugih. Dve svetovni vojni«, ki ga prirejajo Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja, Cappella Undergraund in Muzej Risorgimenta in boja za svobodo iz Trenta. Začelo se bo jutri, ob 16. uri, ko bosta znana tržaška zgodovinarja Galliano Fogar in prof. Marina Rossi intervjuvala Nuta Revellija, nakar bo javna razprava ob sodelovanju samega Revellija. Poldrugo uro kasneje bodo predvajali sov jetske dokumentarce, ki prihajajo iz ruskega državnega fotokinematografske-ga arhiva v Krasnogorsku. Ob 19.30 pa bodo predvajali še celovečerni film Giuseppeja De Santisa iz leta 1964 Italiani bravo gente. Medtem ko bo prvi dan posvečen petdesetletnici bitke pri Donu in italijanskim ujetnikom, bo sobotni spored namenjen velikim bitkam iz prve svetovne vojne v Galiciji. Uvodno besedo bo imel ravnatelj muzeja iz Trenta prof. Vincenzo Cali. Sledila bo predstavitev monografske številke revije Qualesto-ria, ki je posvečena bojevnikom na tujem v prvi vojni.. Zvečer pa bodo predvajali dokumentarce o carski armadi. Tretji dan bo posvečen zgodovini in politiki Avstrije v prvi svetovni vojni ter 75-letnici poloma pri Kobaridu. Govoril bo prof. Carl Stuhlpfarrer z dunajske univerze. Po ponovitvi dokumentarcev iz ruskih arhivov bo ob 19. uri predvajanje filmata Westefront 1918. MARIO POGAČNIK NA OBISKU čarodej za vse želje in okuse Damjana Ota Mario Pogačnik se na prvi pogled zdi Cisto navaden, očetovsko prijeten moški zrelih let: kot lahko večkrat ugotavljamo, pa videz neizprosno vara. »Nisem Čarovnik, ker ne prihajam iz pravljice in ne Čaram kot nadnaravna bitja, temveč sem Čarodej,« pravi o sebi. In res je Mario Pogačnik tako spreten in učinkovit Čarodej, da za trenutek podvomiš, mar ni res v njem vsaj za kanček nadnaravne moči. Zadnji Pogačnikov nastop so v teh dneh doživeli otroci, ki so se udeležili pustnega rajanja v Dijaškem domu. Sicer pa čarodeja, ki prihaja iz Ajdovščine, poznajo v širši okolici: pred nekaj leti je navdušil občinstvo v marsikaterem našem društvu. Po določenem Času izpopolnjevanja in dodatnega izobraževanja se Čarodej Pogačnik sedaj spet vrača med nas. Seveda z novim programom Čarovnij oz. čarodejstev, ročnih spretnosti in -pretežno za odraslo občinstvo - tudi z velikimi iluzijami, pri katerih obvezno nastopa mlada Čarodejeva sodelavka Marija Trošt. »Rad vzpostavim stik s svojim občinstvom,« poudarja Pogačnik, »zato prilagajam svoje nastope za otroke, najmlajše in že nekoliko starejše, in pa za odraslo občinstvo.« Ce je navezovanja tesnega stika in sodelovanja z gledalci važna osnova Pogačnikovega "Čaranja”, gre tu za različne ravni dojemanja, nikakor ne za različne kakovosti nastopa. »Igre so lepše, Ce otrok ali odrasel človek pri njih sodeluje,« zato je pri Pogačnikovih nastopih tudi zadovoljstvo večje. Nastopi Čarodeja imajo Se dodatno prednost, da se prilagajajo prostoru: primerni so torej bodisi za večje dvorane kot za manjše prireditvene prostore. Vselej pa učinkujejo vabljivo in... Čarobno. Vseh teh veščin se je Mario Pogačnik naučil že od mladih nog: prvič je nastopil, ko mu je bilo Sele sedem let. Za zgled in spodbudo pa so mu bili veliki Čarodeji, med temi Angelo Parma. Z leti se je izpopolnjeval, sodeloval na raznih tekmovanjih in se izobraževal tudi v igralski umetnosti. Vse to ob "uradnem” delu, saj je njegova zaposlitev v elektroakustičnem laboratoriju in pri svetlobnih efektih. PUST / PRIJETNO RAZPOLOŽENJE NAJMLAJ5IH » Od pusta smo se poslovili. Ostali so le še spomini na veselo razpoloženje, na zabavne trenutke prejšnjih dni, ki jih bodo zlasti najmlajši Se dolgo nosili s sabo in sanjali o junakih, s katerimi so se poistovetili, razmišljajoč že o tistih, v katere se bodo preoblekli prihodnje leto. Za to, da bi bilo njihovo razpoloženje še prijetnejše, so poskrbela razna društva po vaseh, predmestjih in v mestu samem. Otroških pustnih rajanj je bilo letos vec kot prejšnja leta, kar tudi prav gotovo priča o naraščajoči dejavnosti osnovnih organizacij. Na posnetkih razposajeni trenutki iz treh krajev: iz Skednja (levo zgoraj - foto Krizmančic), iz Zgonika (desno zgoraj -foto Kovačič) in iz Sempo-laja (spodaj - foto Kovačič). VČERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 25. februarja 1993 TARAS Sonce vzide ob 6.50 in zatone ob 17.46- Dolžina dneva 10.56- Luna vzide ob 7.57 in zatone ob 22.01. Jutri, PETEK, 26. februarja 1993 META VREME VČERAJ: temperatura zraka 3,8 stopinje, zračni tlak 1019,4 mb rahlo narašCa, brezvetrje, vlaga 43-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 7,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Nicolo Pavanello, Matteo Leban, Carlotta Mennuni, Federi-co Bossi, Gioia Bratos, An-drea Greco, Denis Dolsi, Stefania Cramaro, Stefano Furlan. UMRLI SO: 84-letna Marcella Vojskovich, 67-letni Luciano Corazzi, 78-letna Valeria Volli, 91-let-ni Valeriano- Frizzati, 86-letna Antonietta Norbedo, 68-letna Jolanda Magliano, 53- letna Laura Costalunga, 67-letni Ferruccio Poiani, 54- letna Dragica Zorka Jolič, 51-letni Eriberto Ago-sti, 6-letna Gemma Marto-rana, 66-letni Oliviero Jeli-ch, 42-letni Giancarlo Tul-liach, 75-letni Carlo Pau-sin, 72-letni Carlo Balan-za, 89-letna Francesca Cre-vatin, 82-letna Amelia Montonesi. H LEKARNE Od ponedeljka, 22. do nedelje, 28. februarja 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 (tel. 630213), Kolonkovec - Er- SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Thornton VVilder NASE MESTO Režija: ADRIJAN RUSTJA DANES, 25. februarja ob 20.30 ABONMA RED E v SOBOTO, 27. februarja ob 20.30 ABONMA RED F v NEDELJO, 28. februarja ob 16.00 ABONMA RED G ta S. Anna 10 (tel. 813268), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Kolonkovec - Erta S. Anna 10, Ul. Giulia 14, Milje - Mazzinijev drevored 1. PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (tel. 572015). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 39911. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 39911. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. in vsem, ki komunicirajo z ljudmi. Za podrobnejša pojasnila oz. prijave lahko interesenti telefonirajo vsak dan, razen ob sobotah, na ZSKD - tel. 635626 ob uradnih urah ali na št. ■ 214893 (od 13. do 15. ure). Rok za prijave : jutri, 26. februarja. V SLOVENSKEM KULTURNEM KLUBU (Ul. Do-nizetti 3) bo v soboto, 27. t.m., gost večera prof. Samo PAHOR, ki nam bo pojasnil KAJ JE OSIMO. Začetek ob 18.30. Vabljeni! PD MACKOLJE vabi v nedeljo, 28. februarja na ogled Goldonijeve komedije SLUGA DVEH GOSPODOV, ki jo bo uprizorila štandreška dramska skupina. Pričetek ob 17. uri v srenjski hiši v Mackoljah. DOM JAKOB UKMAR, PD Kolonkovec in KD I. Grbec priredijo DAN SLOVENSKE KULTURE v nedeljo, 28. t.m., ob 16.30 v domu J. Ukmarja. Vabljeni. OB PREŠERNOVEM DNEVU, prazniku slovenske kulture, prirejata župnija sv. Jerneja in MePZ sv. Jernej z Opčin VEČER SLOVENSKE PESMI, ki bo v Finžgarjevem domu na OpCinh v nedeljo, 28. t. m., ob 17. uri. Sodelujejo: CPZ Videm-Dobrepolje (Dolenjsko slo), Zagoriški fantje in skupina, ki ohranja ljudsko petje ter običaje iz Dobrepolja in okolice rojstnega kraja Primoža Trubarja - vodi žu-.pnik Franc Škulj, igralska skupina Tamara Petaros s predstavitvijo knjige »Leto odmrznitve« pesnika Vinka Belicica - pripravila prof. LuCka SusiC. Priložnostna misel prof. Marija CešCut. Prisrčno vabljeni! SKD CEROVLJE- MAVHINJE priredi v nedeljo, 7. marca, ob 20. uri v restavraciji »Al Carso« v Mavhinjah PRAZNOVANJE DNEVA ZENA z večerjo in glasbo. Zabava zagotovljena. Vabljene vse družabne ženske. Rezervacije tel. 299798 in 299335 od 20. do 21. ure. PRI KUKUKOVIH v Doberdobu smo odprli agritu- osmico Jadran. OSMICA v Koludrovci je odprta do 28. februarja. NA OPČINAH pri Kvr-ticevih so odprli osmico. OSMICO v Saležu imata odprto Silva in Mauri-zio. PEDIKERKA - MA-NIKERKA nudi usluge na domu. Tel. 229347. 30 - LETNA uradnica, resna, dobrega značaja, diploma knjigovodje 48/60, štiriletna praksa v uvozno-izvoznem podjejtju, pet let službe v javni ustanovi »inštruktor z znanjem slovenščine« nujno išCe zaposlitev part-time. Telefon 274978 MLADO 21 - letno dekle z veliko volje do dela išče kakršnokoli zaposlitev. Telefon 200542 ali 200882 ob uri obedov. PRODAM ape car za nadomestne dele. Motor v dobrem stanju, prevoženih 14.000 km. Tel. 229349. PRODAM opremo za trgovino jestvin. Telefonirati na št. (040) 273337 po 15. uri. PRODAM golf 1800 GTI, rdeče barve, 1985, s premično streho v odličnem stanju in z novimi gumami 6.300.000 lir.Tel. (0481) 533908 ob uri kosila. AVTOMOBIL NIVA 4x4 bele barve, letnik 90 v odličnem stanju, cena 9 milijonov + 500.000 super kolek prodam. Tel. št. (040) 228932 - Draga 31. SONČNO visokopritlic-no 3 - sobno manjše stanovanje pri sv. Jakobu potrebno obnovitve prodajajo dediči najboljšemu ponudniku. Ponudbe poslati na Publiest - Ul Montecchi 6 -Trst pod šifro »SonCno stanovanje« IŠČEMO najemnika z vpisom v REC za sezonski bar v turistični coni. Tel. št. (040) 327055. rižem. Nudimo domaC prigrizek in domačo kapljico. V RICMANJIH je odprl PRISPEVKI KINO ARISTON - Dvorana rezervirana. Jutri : 15.45, 17.45, 20.00, 22.20 »Mario, Maria e Mario«, r. Et-tore Scola. EKCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30. 22.15 »Sex and Zen, il tappeto da pre-ghiera di čarne«, prepovedan mladini pod 18. letom. EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 19.45, 22.00 »I si-gnori della truffa«, i. Robert Redford, Dan Ayk-royd, Ben Kingsley. NAZIONALE 1-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Trap-pola in alto mare«, i. Števen Seagal. NAZIONALE II - 15.15, 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 »I nuovi eroi«, i. Jean Claude Van-Damme. NAZIONALE III - 15.45, 17.50, 20.10, 22.15 »Guardia del corpo», i. Kevin Kostner, Whitney Houston. NAZIONALE IV - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Sin-gles, 1’amore e’ un gioco«, i. Bridget Fonda, Campbell Scott, Matt Dillon. GRATTACIELO - 17.30 ,19.45, 22.00 »Dracula«, r. Francis Ford Coppola. MIGNON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Sister Act - Una svitata in abito da suora«, i. W. Goldberg. EDEN - 15.30, 22.10 »Sui marciapiedi di New York«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.15, 19.45, 22.00 »Codice d’onore«, i. Tom Cruise, Jack Nicholson. LUMIERE - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La storia di Qiu Ju«, r. Zhang Yimou. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »II dan-no», r. L. Malle, i. Jeremy Irons, Juliette Bonoche. RADIO - 15.30, 21.30 »Emanuelle e i piaceri be-s ti ali«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. iJ PRIREDITVE . SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi na proslavo DNEVA SLOVENSKE KULTURE jutri, 26. t. m., ob 20. uri v Ricmanjih. Sodelujejo: otroški vrtec Ricmanje, celodnevna šola I. Trinko - Zamejski, mladinska glasbena skupina, pevska skupina Stu ledi in govornik M. Cuk. Vabljeni. PORAJAJOČI SE JEZIK TELESA - Osnovni seminar po nizozemski metodi, ki sta jo v Sloveniji uvedla zakonca Dolinšek. Seminar bo potekal 5.,6. in 7. marca t.l. v Gregorčičevi dvorani (Ul, S. Francesco 20. - II. nadstropje). Namenjen je strokovnim delavcem s pedagoškega področja, socialnega skrbstva □ OBVESTILA Zaradi epidemije gripe so VII. ZIMSKE IGRE -Sklada »M. Cuk« na Črnem vrhu PRENESENE na nedeljo, 14. marca 1993. Informacije po telefonu 212289. KRUT obvešča, da se začenjajo v torek 2. in v Četrtek, 4. marca tedenske plavalne ure v bazenu v Strunjanu. Vpisovanj e in informacije na sedežu KRUTa, Ul. Cicerone 8/3 danes, 25. t.m. od 9. do 12. ure., tel. 360324 OB 50- LETNICI PRISILNE MOBILIZACIJE letnikov 1924/25 in 26 vabimo bivše deportirance na spominsko srečanje, ki bo v društveni gostilni v Gabrovcu (Zgonik) v soboto, 6. marca letos, ob 13. uri. Zainteresirani (z vse Primorske) naj se Cimprej javijo povernikoma, ki sta Janko Simoneta iz Zgonika (tel. 229120) in Alojz Kapun s Proseka ( tel 225187). TPK SIRENA obvešča elane, da bo 16. REDNI OBČNI ZBOR v soboto, 27. t. m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju na pomorskem sedežu v Viale Miramare 32. Dnevni red: 1. nova gradba, 2. poročila, 3. volitve in 4. razno. gj____________IZLETI KRIŠKA ZVEZA upokojencev SPI-CGIL prireja ob priliki praznika žena v nedeljo, 7. marca izlet v Provolone (Pn) Vpisuje Mario Turel (tel. 220266) do 2. marca. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU prireja ob priliki 8. marca izlet 10. marca v Kropo, Škofjo loko in Dražgoše. Vpisovanje v sredo, 3. marca* od 9. do 10. ure na sedežu društva v Ul. Cicerone 8. Vabljeni! H ŠOLSKE VESTI SREDNJA SOLA I. CANKAR v Trstu vabi starše uCencev na predavanje dr. Irene TauCar na temo PRAVILNA PREHRANA MLADOLETNIKA. Predavanje bo v šolskih prostorih jutri, 26. t.m., ob 18. uri in spada v letni program stikov šole s starši uCencev. MALI OGLASI OSMICO ima odprto Zvonko Ostrouška v Zagradcu. Toči belo in Črno. OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Berdon Josip - Pulje pri Domju 123. V spomin na dragega gospoda Bernarda VeršiCa daruje družina Saveri 50.000 lir za cerkev v Trebčah. V spomin na Miloša Sar-da darujeta Karlo Pirjevec in Iva 25.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Rosanno Abbondanza darujeta Claudio in Carla Cerniava 30.000 lir za Center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob Rosanne Abbondanza daruje Silvana Emili 50.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na Vasca Puntarja in na Marijo Rupel vd. Husu darujeta Gina in Edi Kemperle 30.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk Prosek-Kontovel. Ob plaCanju članarine sta za Društvo slovenskih upokojencev darovali Ivanka Resinovič 20.000 lir in Olga Petelin 5.000 lir. V spomin na Rudija Blažiča daruje Jelka Grbec 100.000 lir za pokrajinski VZPI-ANPI. Zapustil nas je naš častni član Miro Škapin (NANOS) Pogreb bo danes, 25. t. m., ob 16. uri na Kozini. Pevci TPPZ naj se zberejo ob 15. uri v šoli na Hrpeljah v uniformi. Tržaški partizanski pevci zbor Ob izgubi drage mame Francke izreka globoko sožalje sinu Petru in svojcem KD F. Venturini Odbojkarsko društvo BOR izreka iskreno sožalje Marinu in Saški Ažman ob smrti drage mame oziroma none. NOVICE JAVNI PREVOZ / ZA DVAJSET ODSTOKOV MANJ SREDSTEV ŠTEVERJAN / OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE Uspela predstavitev sejma Flash moda v Ljubljani Pri goriški sejemski ustanovi pozitivno ocenjujejo uspeh predstavitve sejma Flash moda, ki so jo priredili pred nekaj dnevi v Ljubljani v okviru tamkajšnjega sejma Moda. Pripravili so delile, na katerem se je predstavilo osem stilistov mlajše generacije iz Furlanije - Julijske krajine. Med številnim občinstvom so bili tudi predstavniki italijanskega in avstrijskega veleposlaništva v Sloveniji, poleg predsednika goriške Trgovinske zbornice Bevilacque in vodstva tukajšnje sejemske ustanove, ki je priložnost izkoristilo za poglobitev sodelovanja s sorodno ljubljansko ustanovo. Gorica kinema: »Mac« V okviru ciklusa filmskih večerov Gorica kinema si bomo drevi ob 20.45 v kinodvorani Vittoria lahko ogledali prvenec Johna Turturra»Mac«. Film je na lanskem festivalu v Cannesu prejel nagrado za najboljši prvenec. Zgodba filma pripoveduje o italijanskem priseljencu v ZDA, ki je vse svoje življenje žrtvoval delu. Njegova osebnost pa moCno vpliva na sina, ki si na vse načine prizadeva, da bi se osamosvojil. V film je režiser, ki je tudi igralec, vpletel precej družinskih oziroma osebnih spominov. Manifestacija SKR v Tržiču Goriška Stranka komunistične prenove je podprla vsedržavno manifestacijo, ki jo delavski sveti prirejajo v soboto, 27. t.m., v Rimu proti vladni politiki, omejevanju sindikalnih in socialnih pravic delavcev. O tem bo govor danes na shodu od 12. do 13. ure pred tržiško ladjedelnico. Informacije za udeležbo na manifestaciji v Rimu nudijo na sedežu v Tržiču, Ul. Pacinotti 25 (tel. 44030) med 18. in 20. uro. Radikalci zbirajo nove člane Radikalci bodo tudi v Gorici zbirali nove elane stranke. V ta namen bodo postavili mizico pred ljudski vrt (Verdijev korzo) danes od 9. do 12. ure, vsak veCer do nedelje, 28. t.m., pa bodo na razpolago med 18. in 20. uro na sedežu v Ul. Formica 3. Še en proces za Fiorellija Občinski svetovalec Renato Fiorelli je bil v torek v vlogi obtoženca na dveh procesih. O prvem smo že poročali včeraj. Tudi drugi se ni zaključil, ker je pretor dr. Milocco sprejel nekatere od zahtev zagovornika, med drugim zahtevo, da si sodišče oskrbi zapisnik občinske seje dne 26. oktobra 1990 ter magnetofonski posnetek. Fiorelli naj bi med posegom na omenjeni seji izjavil, da je bivši občinski odbornik Zucalli vpleten v sprejemanje podkupnin v zvezi z nekaterimi javnimi deli. Zucalli ga je prijavil zaradi obrekovanja. Sojenje se bo nadaljevalo 2. marca. Nevarnost omejevanja avtobusnih storitev Pod vprašajem nekaj sto delovnih mest v deželi Bo treba rezati avtobusne proge? (foto S. Reportage) Lep kulturni večer društva Briški grič Nastopili so zbor Oton Župančič, društvo Bezovica z Reke in domači Oder mladih Zbor O. Zupančič iz Standreža med nastopom v Stevejanu (foto Studio Reportage) Deželna uprava načrtuje odločno zmanjšanje sklada za javne prevoze, iz katerega je doslej pokrivala dobršen del primanjkljaja podjetij, ki opravljajo javni prevoz oseb. V tako rešitev je Dežela pravzaprav prisiljena, zaradi omejevanja stroškov, oziroma porazdelitve denarnih sredstev. Letos jih bo spet znatno manj. Denarja, ki ga ni, pravijo, ni mogoče razdeliti. Denarja bo letos za okrog 20 odstotkov manj. Pred dvema tednoma je bilo v Vidmu srečanje, kjer so obravnavali to vprašanje in med drugim ugotovili, da bo Dežela, od predvidenega primanjkljaja 120 milijard lir, razpolagala le s 95 milijardami. Ker prevozniki navadno krijejo le približno 35 -40 odstotkov stroškov s prodajo vozovnic, je mogoče pričakovati, da bo krčenje prispevkov iz strani dežele tako ali drugače vplivalo na obseg in kvaliteto storitev. Po prvih protestih je deželni odbornik Gian-carlo Cruder sprejel predstavnike prevoznikov, kjer jim je potrdil voljo dežele in jim nato v posebnem naknadnem pismu svetoval, naj pri-pavijo sanacijske programe za omejitev skupnih stroškov. Če dežela ne bo povečala sklada, kar je malo verjetno, bo osta- la podjetjem ena sama možnost in sicer, da zmanjšajo število prevoženih kilometrov. Po prvih ocenah bi morali letos črtati približno 9 milijonov prevoženih kilometrov, približno 4 milijone v mestnem in 5 milijonov v medmestnem prometu. Prevozna podjetja bi morala posredno zmanjšati tudi število zaposlenih. Strošek za osebje namreč dosega približno 70 odstotkov vseh stroškov. Ce ne bodo dežela, ali posredno pokrajine in občine, ki so lastniki prevoznih podjetij, oziroma, ki so tudi drugače zainteresirane za prevoz prebivalstva, našli potrebnih sredstev, lahko ocenimo, da je v deželi pod vprašajem približno 400 delovnih mest. Z znižanjem števila šoferjev so bo zmanjšala tudi pokritost ozemlja dežele s prevozi. Storitve se bodo predvidoma skrčile prav v času, ko je po njih največje povpraševanje. Kako bo to vplivalo na prevoze v Gorici? Prispevek za kritje primanjkljaja goriškemu občinskemu podjetju za mestni prevoz bi se zmanjšal za približno 350 milijonov lir. To je velika vsota, Ce je pripišemo že predvidene^ mu primanjkljaje, ki znaša okrog šesto milijonov lir. Pri mestnem podjetju menijo, da bi morala veCje breme prevzeti občina, sicer bodo primorani v krčenje storitev. Po naših informacijah bo mestno podjetje v kratkem pripravilo sanacijski načrt, ki ga bo nato predstavilo v odobritev občinski upravi. Krčenje deCelnega prispevka za javne prevoze bo prizadelo tudi druga podjetja na Goriškem. V vodstvu APT bodo o manjših dotacijah, predvsem pa o primernih ukrepih, da se ublažijo posledice, razpravljali na današnji seji. "Ne vemo še točno, za koliko se bo znižal prispevek Dežele. Eno pa je gotovo. V našem avtobusnem podjetju smo uporabili že vse notranje rezerve. Varčujemo lahko samo še tako, da začnemo ukinjati posamezne linije”, pravi Franco Vi-sintin, predsednik podjetja APT. Zadeva je kočljiva tudi zaradi tega, ker se je tudi pričela pospešena faza združevanja APT z medobčinskim konzorcijem za avtobusni prevoz na Tržiškem. Na Goriškem se še vrstijo prireditve ob kulturnem prazniku. Prejšnjo soboto so počastili dan slovenske kulture na Bukovju. Steverjansko kulturno društvo Briški grič je pripravilo pester program, ki so ga sestavljale pevske in dramske točke. Za pevski del je poskrbel mešani pevski zbor Oton Župančič iz Standreža, ki je pod vodstvom Mirana Rustje zapel sedem pesmi. Zelo toplo je občinstvo sprejelo goste - igralce dramske skupine kultur-no-prosvetnega društva Bazovica z Reke, ki so se predstavili najprej s kratkim odlomkom iz igre “Piknik s tvojo ženo”, nato pa z duhovito komedijo “Glej, kako lepo se začenja dan” avtorja Zvonimira Bajsiča. V glavnih vlogah sta nastopila Loredana Jurkovič in Alojz Usenik. Igralca sta z dialogi in kretnjami večkrat spravila v smeh veselo razpoložene gledalce, ki so ju ob koncu nagradili z dolgim aplavzom. Pri oblikovanju sobotnega večera so sodelovali tudi domačini oziroma domačinke. Članice Odra mladih, ki deluje v okviru društva Briški grič, so z verzi in biografskimi podatki prikazale in osvetlile podobo g°' riškega slavčka, pesnika Simona Gregorčiča. Sestopile so Janja KorsiG Ingrid Komjanc, Maja Humar, Tanja Humar in Raffaella Varone. Skratka, bogata in zelo raznolika Prešernova proslava, ki se je zaključila s pesmijo štandrežkega zbora. Prireditev ob dnevu kulture bo v soboto tudi v Rupi, kjer zbor Rupa-Peč prireja v društvenih prostorih večer na temo Intervju Prešernu. PUST / VČERAJ ZADNJE PRIREDITVE STRANKE / SREČANJE DSL-PRI STRANKE / AKTIV SLOVENSKIH ČLANOV PSI :: lekarne V znamenju tradicije slovo strica Lovreta Bonsinjorja Kosiča zamenjal Karol Mikulov Soglasje glede volilne reforme Sorodni pogledi, četudi sta stranki ena v večini in druga v opoziciji Slovenski socialisti za združevanje na levici Soglasje novemu osnutku zaščitnega zakona DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA PRI SV. ANI - ul. Garzarolli 154 -tel. 522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU SAN NICOLO’ - ul. Primo Maggio 94 - tel. 790338. Vlado Klemse Tradicija doberdob-skega pusta, ki ga pooseblja stric Lovre, se bo nadaljevala. Za to bo poskrbel Karol Mikulov, novi župnik, ki je na včerajšnjem pogrebu strica Lovreta tudi formalno prevzel skrb za prireditev, ki ima v Doberdobu dolgoletno tradicijo. Že lep čas se je v vasi govorilo, da je Bon-sinjor paC opravil svoje in da ga mora nujno nadomestiti mlajši. Napovedi in želje so se uresničile in tako je bilo včerajšnje slovo od Lovreta, ki je zapustil ta svet pri mladostnih 93. letih, še posebej slovesno: Bonsinjorja KosiCa sta namreč spremljala novi Karol Mikulov, ki so mu že takoj ob nastopu zaželeli, da bi svoj posel opravljal vsaj tako dolgo kakor predhodnik, in pa don Gaetano iz Cervinjana, ki je jasno in glasno dal razumeti, da je na Krasu pravzaprav lepše, kakor v meglenem Cervinjanu. Slovo od strica Lovreta, ki je končal v plamenih na vodnjaku na prireditvenem prostoru za šolo, se je odvijalo po ustaljenem ceremonialu: žalni sprevod je krenil iz osmice žejnih v prvih popoldanskih urah. Na obisku vaških gostiln in osmič ga je spremljala godba Kras. Obhod se je sklenil na javni tehtnici, kjer so navihanca stehtali in ga zatem odnesli v park za šolo, kjer je za vse kar je ušpičil, plačal s sežigom. Tu se je Bon-sinjor Kosič tudi poslo- Z Lovretovega pogreba (foto Studio Reportage) Medtem ko še ni jasno, kakšno pot bo ubrala večinska koalicija za izhod iz krize na goriški občini, prihaja na razgibanem političnem prizorišču do srečanj, v katerih je mogoče razbrati težnjo po premeščanju sedanjih zavezništev. Te dni sta se v Gorici srečali delegaciji mestnih vodstev DSL (ob tajniku Furlanu so bili navzoči še načelnik svetovalske skupine v občinskem svetu Busolini ter Lamberti in Di Giananto-nio) ter PRI (Gruden in načelnik občinske skupine Pecorari). Četudi so prvi v opoziciji, drugi pa v večini (sicer kritično glede mnogih izbir), so na srečanju, kot navajajo v sporočilu za tisk, soglašali v marsičem. Predvsem v potrebi po volivni reformi, ki naj privede do večinskega sistema. Delegaciji sta tudi soglašali, da je zaključeno obdobje, ko so o vsem odločali strankarski aparati, in da je treba že v sedanjem prehodnem obdobju vrniti glavno vlogo izvoljenim telesom. V in-situcionalnih predstavništvih je treba postaviti osnove za ponovno gospodarsko rast in varstvo okolja, ki sta danes najbolj občutena problema v mestu. Zlasti DSL je s tem v zvezi poudarila potrebo, da Gorica postane center širšega geografskega in gospodarskega prostora, ki gre od obmejnega pasu v Sloveniji pa do sosednjih pokrajin. Goriški aktiv slovenskih socialistov se je pod predsedstvom pokrajinskega koordinatorja Aleša VValtritscha srečal v So-vodnjah, da bi ocenil stanje v stranki ter se opredelil za nekatere izbire znotraj slovenske narodnostne skupnosti. Člani so najprej poslušali poročilo deželnega predsednika Rudija Pavšiča, ki je podal obračun deželnega kongresa komisije na Opčinah in ocenil vrsto stikov z italijanskimi in slovenskimi vladnimi in državnimi zastopniki. S tem v zvezi je Pavšič posebej podčrtal, kot beremo v sporočilu za tisk, spodbudne poglede, ki sta jih v zvezi z našo skupnostjo imela vladni premier Amato in predsednik republike Scalfaro, ki je med obiskom v Trstu sprejel slovensko zastopstvo. Pavšič je še ugotovil, da je pomemben prispevek k rasti naše skupnosti od vedno dajala in bo na tej poti tudi nadaljevala slovenska država, kot sta potrdila predsednik Kučan in zunanji minister Peterle ob srečanju z zamejskimi Slovenci v Ljubljani. Nazadnje je poročal tudi o srečanjih vodstva deželne komisije z deželnim tajništvom stranke, ki so mu pre-docili njihove poglede tudi kar zadeva zdajšnji nelahek položaj PSI. Dobršen del sovodenj-skega srečanja pa je bil namenjen oceni skupne- PUSTOVANJE / Z IZLETOM IN ZABAVO V PODBONESCU Upokojenci so veselo praznovali pust Ob okusni večerji, poskočni glasbi in maskah se je ustvarilo razposajeno razpoloženje vil od "svoje” publike in pred dokončno upokojitvijo prejel tudi priznanje beljaškega župana in organizatorjev Beljaškega pusta. Karol Mikulov pa je občinstvu, ki je kljub solzavemu Bonsinjorje-vemu slovesu trepetalo od mraza povedal, da je Lovre umrl nepričakovano, ko je čakal v vrsti, da pride do "bolinov za an-titicket”. Lovreta pa je pobralo, ko so odkrili, da so tudi v Doberdobu podkupnine, kar se lepo vidi ob pogledu na občinsko stavbo in na posojilnico. Pri slednji imajo celo zlat napis, le z elektronskim termometrom nekaj ni v redu, ker stalno kaže plus štiri, Čeprav je bilo te dni v Doberdobu minus 12. Pa še marsikaj smo slišali. Tudi o našem dnevniku. Včeraj so se od letošnjega pusta poslovili tudi v drugih krajih. V Gorici so na pobudo kluba »Arniči del Taieto« pusta, Pepota Zaneta, ob spremljavi godbe iz Or-zana v popoldanskih urah s Korna pospremili v Podturn, kjer je revež končal v ognju. Pustni pogreb je bil tudi v TržiCu. Slovenski goriški upokojenci so tudi pustno priložnost izbrali za prijeten izlet, tokrat v Podbonesec, in veselo praznovanje z obilno večerjo v tamkajšnji restavraciji pri škofu. Imeli so se imenitno in niso štedili s pohvalami na račun gospodinje Brune, ki da jim je pripravila res izvrstno večerjo. Marsikateri med številnimi udeleženci (zbrali se jih je za dva avtobusa in nekaj avtomobilov) si je nadel maškaro, vsi pa so se veselili in zaplesali ob razposajeni glasbi. Mladostno razpoložena družba na pustovanju društva upokojencev ga zakonskega osnutka o zaščiti Slovencev v Italiji. Njegovo vsebino je obrazložil Vlado Klemše, član strokovne komisije, ki je besedilo pripravila. Kljub nekaterim malenkostnim popravkom so besedilo osnutka v celoti sprejeli. V drugem delu srečanja je tekla beseda predvsem o vprašanjih, ki zanimajo goriško stvarnost in priprave na pokrajinske in deželne volitve. S tem v zvezi so si na srečanju bili edini, da je glede volitev treba opraviti kakovostni korak v smeri združevanja sil na levici. V ta namen se bo zastopstvo slovenske komisije v kratkem sestalo s predstavniki nekaterih strank, da bi preverilo možnosti za sodelovanje. KINO GORICA VITTORIA 20.45 »Mac«. Režija J. Turturro. CORSO 17.30-19.45-22.00 »Sister Act - Una svitata in abito da suora«. VERDI 20.30 »Teneri legami«. Gled. predstava. TRŽIČ COMUNALE 20.30 koncert Moskovske akademije za antično glasbo. EKCELSIOR 17.30-22.00 »Voglie proibite, desideri osceni«. 13 OBVESTILA SPD GORICA vabi na osrednjo proslavo ob 100-letnici Planinskega društva, ki bo 28. t.m. v Ljubljani. Prijave pri Z, Co-tarju, tel. 30995. POGREBI Danes v Gorici ob 12. uri Mario Cantarin iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče. t Nepričakovano nas je zapustil naš dragi Rajko Jarz Pogreb bo danes, 25. februarja, ob 14.15 iz mrliške veže bolnišnice v Palmanovi in ob 15. uri v cerkvi v Doberdobu. Žalostno vest sporočajo žena Vilma, sin Armando in hci Marta z družinama ter drugi sorodniki Doberdob, 25. 2. 1993 Ob smrti Rajka Jarca izrekajo družini najgloblje sožalje letniki 1933 4 PRIMORSKA Četrtek, 25. februarja 1993 RIBIŠTVO / BODO CIPLJE LOVILI V REZERVATU? Strogo nadziran ribiški ulov Slovenske ribiče bo poslej nadzirala uradna oseba - ribiški inšpektor Robert Rakar KOPER - Dober teden je minil, odkar je v okviru sekretariata za inšpekcijske službe pri skupnosti obalnih občin začel z delom ribiški inšpektor Marjan Fojan. Zakonske določbe in občinski odloki so ta inšpektorat predvidevali, prvič pa se zdaj tudi dejansko pojavlja. Marjan Fojan bo v prihodnje nadzoroval morski in sladkovodni ribolov, ob tem pa bo opravljal tudi delo lovskega inšpektorja. »V prvih dneh skušam prebrati zakone (predvsem zakon o morskem ribolovu) in občinske odloke, ki jih dose-daj ni nihče imel spravljenih na enem mestu. Spoznati moram ljudi, s katerimi bom delal. Predvsem na policiji in luški kapitaniji, skušam dobiti podatke o količini in vrsti ulovljenih rib, delam seznam ribičev na Obali, popis opreme in take podrobnosti. A ni tako. Pripravljati sem začel s sodelovanjem ministrstva za kmetijstvo nove določbe zakona o morskem ribolovu, saj je sedanji zastarel. V našem morju imamo dva rezervata; večji, ki predstavlja kar 90 odstotkov tega prostora, je v Piranskem zalivu. Ne zdi se Slovenski ribiči pod nadzorom (Foto: TRIO) mi prav, da tam lovijo ribe, saj bomo tako povsem opustošili slovensko morje. Vsak dan sem na morju, da lahko nadzorujem, Ce ribici spoštujejo prepoved ribolova, ki je začela veljati 15. februarja letos. Kot inšpektor imam pravico ribica kaznovati, Ce gre za povratnika tudi z odvzemom plovila, da o ulovu niti ne govorim. Zanimivo da zakon o morskem ribolovu ne predvideva krivolova. Taka dejanja (lov z eksplozivom ali kemikalijami) so sankcionirana po kazenskem zakoniku. Vem, da me Čaka veliko dela vendar se ga ne bojim. Slovensko morje je majhno in delati moramo na tem, da ga ohranimo zdravega in polnega življenja. Tega se morajo zavedati tudi ribici. Nikomur ne želim jemati zaslužka, ven- GLASBA / "CUDE2NI DEČEK" Dva koncerta (Nova Gorica, Sežana) violinskega virtuoza Stefana Milenkoviča Ivan Silič NOVA GORICA, SEŽANA - Stefan Milenkovič ni vec čudežni deček, temveč mladenič, ki ga sicer lahko še vedno ocenjujemo kot posebno nadarjenega in kot izjemen primer v violinskem svetu. Vendar veljajo danes zanj že druga merila. Kdor ga je vsaj nekajkrat spremljal na nastopih, je gotovo opazil, kako prodira tudi v samo lepoto muzike, jo doživlja in smiselno oblikuje, ji vdihuje svoje občutenje. Njegovo snovanje postaja vse bolj svojsko, vse bolj pristno iztanjšano; to je bilo najbolj zaznavno v njegovih samostojnih oblikovanjih - v Bachovem Adag-giu in Fugi in v Treh Ca-priccih (št.l v E-duru, št.5 v A-molu, št.9 v E-duru) N. Paganinija. Poleg izredno Ciste intonacije, ritmične Čvrstosti, jasnosti fraziranja je zazvenela tudi njegova notranja struna, ki nas je prepričala s svojo srebrno lepoto. Zdi se, da se prav v teh interpretacijah najbolj razodevajo osebnostne poteze, ki vodijo določenemu umetniškemu naziranju, k samostojnemu pronicanju, iskanju in individualnemu oblikovanju. Tendenca lastnega iskanja in oblikovanja je bila prisotna seveda tudi pri ostalih delih, zaradi tega pa je bila tudi opazna razlika v sporočilnosti med njim in klavirjem, ki ga ni vselej dosegel oziroma mu je bil podrejen, kjer bi mu moral biti enakovreden dejavnik, kakor na primer v Schubertovi Sonati. Prav ob tem se je nehote vzbudilo vprašanje enakovrednega sooblikovanja ob tem mladem, tako popolnem in muzikalno tenkočutnem izvajalcu, ki prehaja vedno bolj v osebnost lastnih nazorov, umetniških pojmovanj in pred katerim se odpirajo še velike naloge. Isto vprašanje se je vzbudilo tudi pri Debus-syjevi Sonati; pri tej je bilo sploh premalo klavirskega tona - klavir je bil zaprt, kar je dajalo vtis bojazni, da bi se violina ne slišala dovolj. Enak vtis smo imeli pri Brittnovi Suiti op. 6. v Sežani, kjer je poleg tega bil za koncert neustrezen klavir topega zvoka in niti dobro uglašen in Ce je bil, ne vzdrži vec. Ob tej priložnosti bi priporočil sežanskim organizatorjem, naj razmišljajo o nakupu novega klavirja, če bi še želeli -kar bi za kulturni in u-metniški razvoj bilo vsekakor potrebno - nadaljevati koncertno dejavnost.Kljub gornjim pripombam in nasvetom pa sta oba koncerta bila pomembna umetniška dogodka. Na obeh je bil enak spored razen dveh točk, na prvem Debus-syjeva Sonata, na drugem pa Brittnova Suita op.6; dodam naj še Paga-ninijevo Fantazijo Moses na G struni in Sarassa-tejevo Fantazijo Faust, ki ju je izvedel v vsej virtuozni blešCečnosti in muzikalno prepričljivo. dar morajo ribiči loviti po določenih pravilih. Kmetijsko ministrstvo pripravlja na obali posebne prevzemne postaje, kjer bi ribiči oddajali svoj ulov in tako bi lahko dobro kontrolirali količino ulovljenih rib,« je povedal Fojan. Ribiči, ki skrbijo za oba rezervata, si napačno predstavljajo, da bo inšpektor nekakšen policaj na morju. Da nihče ne bo lovil v rezervatih, morajo poskrbeti sami. Odslej pa bo inšpektorat dajal tudi strokovna mnenja o pogodbah in dovoljenjih za ribolov. Predvsem bo potrebno preveriti dopustnost in pravilnost dajanja koncesij za lovljenje cipljev. Običajno se ciplji približajo obali prav na območju, ki po novem pripada rezervatu. Tam pa ribolov pač ni dovoljen. _____POGOVOR / ŠPETRSKI ZUPAN F1RMINO MARINIG_ Skupna pobuda občin Tolmin in Špeter V videmski pokrajini in tolminski občini veliko pričakujejo od delovanja prostih carinskih con na svojem terenu Roman Bric Koncem lanskega leta je občinski svet obmejne občine S p eter v Beneški Sloveniji slovenski in italijanski vladi naslovil pobudo o ustanovitvi brezcarinske cone, ki bi zajemala območje Čedada in Nadiških dolin na italijanski ter Zgornje Posočje na slovenski strani državne meje. Pobudo so obravnavali in jo podprli tudi Tolminci v skupni želji, da bi jih pri tokratnih meddržavnih pogajanjih ne obšli. Bistvo te pobude je v tem, da bi se z njeno uresničitvijo omenjeni kraji vsaj deloma otresli zaostalosti. O pubudi nam je nekaj odgovorov dal špetrski župan. Gospod Marinig, skupaj z občino Tolmin ste oblastem v Rimu in Ljubljani poslali pobudo o ustanovitvi skupne pro-stocarinske cone. Kako si vi, kot eden izmed pobudnikov, zamišljate to cono, glede na to da ti poskusi doslej niso bili uspešni? Pri tem mislim na prostocarinsko cono na Krasu... - Vedeti morate, da je občina Speter že leta 1977 po sprejetju osimskih sporazumov zahtevala njihovo dopolnitev in sicer tistega dela, ki se nanaša na gospodarski del (6. člen) in Člena 9, ki govori o kulturnem sodelovanju. V meddržavne dogovore bi radi še posebej vključili območje Nediških dolin in Čedada na eni ter tolminske občine na drugi strani. Oboji smo za medsebojno sodelovanje, ki bi koristilo tudi širšim povezavam, neposredno zainteresirani. Ti dve območji sta bili doslej zapostavljeni. Ne bi radi, da bi vlak spet peljal mimo. Menimo, da je sedaj čas, da na to spet opozorimo naše in vaše oblasti. Glede konkretnih oblik sodelovanja pa se zavzemamo za ustanovitev nekakšnega prostocarinskega območja - cone - v katerem bi bili vključeni obmejni predeli na obeh straneh. Vendar nimamo v mislih takšne cone, kot se je izjalovila na Krasu. Gre za drugačen pristop. Zavzememo se za oblikovanje malih zaokroženih kompleksov z obrati industrijsko-predelova-lnega značaja, komercialnih poslov, trgovine in drugih dejavnosti. Takšnih malih zaokroženih celot bi bilo recimo na naši strani kakih štiri ali pet na vaši pa dve ali tri. Zavedamo se vseh ekoloških in drugih o-mejitev in ne razmišljamo o megalomanskih TURISTIČNA DRUŠTVA / SOČA TRENTA Štiri leta uspešnega dela turističnega društva v najlepši dolini - Trenti Miran Mihelič TRENTA - Letos jeseni bodo tu praznovali peto obletnico svojega turističnega društva. Začeli so z velikimi načrti, vendar z zmernim optimizmom, saj so v dolini doživeli v nekaj zaporednih generacijah sama razočaranja. Ko zdaj stopajo v peto leto delovanja, pa so nad lastnim delom odkrito zadovoljni. Tajnik TD Siniša Grmovšek pravi, da so pridobili veliko samozavesti, saj so ugotovili, da so lahko kljub majhnemu številu učinkoviti pri delu in pri organiziranju zabavnopromocijskih prireditev. Pred novim letom so na občnem zboru izvolili novo vodstvo, ker pač tako mora biti, toda okoli dela se vrtijo vedno iste pridne roke, le pri drugačnih op-ravkih. Novi predsednik društva bo odslej Erik KavCič, ki spoštljivo gleda na delo svojega predhodnika Ervina Kravanja. Program za letošnje leto je v glavnem že pripravljen in tudi glavne opredelitve so že v teku in bodo le še nekatere podrobnosti obdelali še na izvršnem odboru. Poseben poudarek bodo se naprej dajali čistemu okolju z vsakoletno akcijo Očistimo našo dolino in sproti čez vse leto. Se posebej nameravajo paziti na obiskovane turistične točke, sprehajalne steze in planinske poti, bregove voda itd. Letos so prevzeli organizacijo stodesete obletnice šole v Soči v juniju in Slovo od poletja v avgustu. Vmes bo še nekaj manjših prireditev, s katerimi bi popestrili družabno življenje v dolini. Z raznimi tečaji, svetovanji, predavanji, izpopolnjevanjem, izmenjavami informacij s spoznava-njem sprememb v zakonodaji, pogoji poslovanja, možnostmi raznih olajšav, bodo stalno izpopolnjevali znanje. Ob vseh teh neprestanih pridobitvah bodo lahko zvišali tudi kakovost svoje turistične ponudbe. Zupan obmejne špetrske občine Firmino Marinig že trinajst let opravlja to dolžnost. (Foto: R. Bric) projektih. Tu bi se torej v nekem, predpostavljam ugodnejšemu režimu, srečali poslovni, proizvodni, trgovski in drugi interesi gospodarskih partnerjev z obeh strani in ta “recept" bi lahko uporabili tudi na drugih območjih vzdolž državne meje. Kakšno je po vaši oceni razpoloženje do te pobude na vaši strani in kako jo sprejemajo ostale občine na tem območju? - Glejte, pobude za razširitev medsebojnega sodelovanja so že v osemdesetih letih prihajale s strani številnih občin na Cedajskem in v Nadiških dolinah (tam jih je na primer deset), iz Benečije in od drugod. Sprožale so jih občine same, razna združenja, gorske skupnosti in posamezniki. V pogovorih z drugimi župani se je pokazal velik interes. Prav tako tudi v sosednji, tolminski občini. In kot sem lahko nedavno ugotovil ob srečanju z župani idrijske in škofjeloške občine, so tesnejšemu sodelovanju tudi oni naklonjeni. Skratka, mi vidimo v tesnejših medsebojnih gospodarskih, kulturnih in drugih stikih prednost in perspektivo. Smo lahko most za začetek boljšega sodelovanja in izmenjave na območjih severnega dela naše meje, kjer živimo Slovenci v Reziji, Kanalski dolini in Benečiji, ki so bila doslej povsem zapostavljena. Zato bi bilo potrebno najprej izboljšati naše cestne povezave in mejne prehode na UCeji, na RobidišCu, Stupici, Selah pri Volčah... Zavzemamo se za odprtje mejnega prehoda na Prevali na Kaninu in končno tudi povezavo med Bovcem in Trbižem, na sk- rajnem severu naše skupne meje. Mednarodni-mejni prehod na Robiču bi morali prekategorizirati v takega, kot je, reci-motisti v Vrtojbi, Škofijah ali Fernetičih. Kakšni so sedanji stiki s tolminsko in drugimi občinami? Kakšni so konkretni projekti in druge oblike sodelovanja na tem območju? - Na gospodarskem področju je tu nekaj mešanih firm, ki dobro poslujejo že vrsto let. Gre za prenos tehnologije, joint ventures poslov, skupno proizvodnjo, trgovsko dejavnost in druge oblike gospodarskega sodelovanja, kjer ima delo samo v Spetru z 2300 prebivalci 900 ljudi. Tu so možnosti še ogromne. Zlasti dobro sodelujemo s tolminsko občino z raznimi kulturnimi prireditvami, obiski in srečanji. Tu imamo Nadiški študijski center, Beneško galerijo in zasebno dvojezično šolo, ki jo zaradi prostorskih omejitev obiskuje le 90 učencev, potrebe pa so dosti večje. Naš jezik se izgublja, zato si želimo tesnejšega sodelovanja in ohranjanja stikov z matično domovino. Spoštovanje recipročnosti pri varovanju manjšin (italijanske v Sloveniji kot slovenske v Italiji), brez teritorialne diskriminacije, smo zahtevali tudi v tej pobudi, ki smo jo predložili predsedniku in prefektu Videmske pokrajine, predsedniku deželne vlade, vsem županom obmejnih občin in kar je v tem trenutku najpomembnejše, tudi obema zunanjima ministroma. In upamo, da se naša pobuda o conah ob sedanjih meddržavnih pogovorih, ki so se začeli v teh dneh, nahaja na njihovi pogajalski mizi BENCIN / NOVE ČRPALKE To pomlad bo Petrol odprl tri bencinske servise NOVA GORICA - Ta trenutek gradijo ali prenavljajo na severnem Primorskem tri Petrolove bencinske servise - na mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba, v Kobaridu in v Idriji. Slednja dva servisa dobivata novejšo zunanjo podobo (bosta tudi sodobneje opremljena kot doslej) tisti na MMP Vrtojba pa bo popolnoma nov. Gradijo ga na desni strani bodočega začetka avtoceste Vrtojba-Razdrto in bo z že zgrajenim in delujočim Petrolovim servisom na nasprotni strani ponudil popolno oskrbo voznikom in potnikom v mednarodnem prometu. Kot so nam povedali na sedežu Petrola v Novi Gorici, bodo vsi servisi odprti še to pomlad, najprej - najverjetneje marca - vrtojbenski. Ta bo zgrajen po najsodobnejših metodah gradnje taksnih objektov. Na njem bodo prodajali štiri vrste goriva za osebne avtomobile in za tovornjake oziroma avtobuse. Predvsem velja poudariti, da se bodo potniki na tem servisu lahko oskrbeli tudi z drugimi potrebščinami in celo hrano, ne samo z gorivom. NOVICE Večer baročne glasbe z Gallus Consort ŠTANJEL - Zimski Grajski večeri se bližajo koncu. Tudi predzadnja kulturna prireditev je v znamenju glasbenih doživetij. V soboto, 27. februarja, bo ob 20. uri v galeriji Lojzeta Spacala koncert baročne glasbe, na katerem se bo predstavila skupina Gallus Consort iz Trsta s priznanima umetnicama Dino Slana (alt in Čembalo) in Ireno Pahor (vrečna in kljunasta flavta). Zimski grajski večeri, ki jih letos že tretjič zapored organizira domače turistično društvo, se bodo zaključili z literarnim večerom, posvečenim 40-letnici izida zbirke Pesmi štirih. Na prireditvi 13. marca ob 20. uri bodo gostje veCera pesniki: Ciril Zlobec, Janez Menart, Tone Pavček in Kajetan Kovič. Z njimi se bo pogovarjal prof. Jože A. Hočevar. (OKS) Slepi potniki iz Albanije KOPER - Precej živahno je bilo včeraj dopoldne v koprskem pristanišču, ko se je iz Albanije vrnil trajekt Hombeam. Na njem so odkrili pet slepih potnikov, ki so se na ladjo skrivaj vkrcali v DraCu. Zdaj so pod policijskim nadzorom in jih bodo jutri popoldne s trajektom poslali nazaj v Albanijo. Z njimi ravnajo korektno, nudijo jim tri obroke dnevno in bivanje. Današnji primer slepih potnikov ni prvi v devetih mesecih obratovanja trajektne proge, verjetno pa tudi ne zadnji. (RR) Nekdanji dijak se predstavlja s knjigo POSTOJNA - Danes zvečer ob 18. uri bo v Knjižnici Bena Zupančiča predstavitev knjige z naslovom Sneg na zlati veji, katere avtor je Igor Škamperle, nekdanji dijak Gozdarske srednje šole. Po končani fakulteti se je zaposlil kot asistent na oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Je poznan slovenski alpinist, saj se je udeležil mnogih slovenskh odprav. Njegova knjiga Sneg na zlati veji ni alpinisticno-poto-pisna kronika ali filozofska razprava o alpinizmu, ampak takoimenovani razvojni roman. Zgodba spremlja “junakov" razvoj od otroštva do “zrelosti" in vstopa v družbo s podrobnim opisom srednješolskih dni v Postojni. Pogovor z alpinistom bo vodil pesnik Marko Kravos. (MG) ”TV vsakdan11 z mehkimi čevlji SEŽANA - Kulturni center Srečka Kosovela se lahko ponaša z novo lastno produkcijo, ki tokrat zajema področje plesnega izražanja. Plesna skupina za izrazni ples Mehki čevlji je v režiji in koreografiji Milojke Garzarolli naštudirala novo premiero z naslovom “TV vsakdan". Premiera bo jutri, 26. februarja, ob 18. uri v kulturnem domu. Kostume za 35 nastopajočih sta prispevali modna oblikovalka Mileva Gavrilovič in akad. slikarka Karin Pirjevec. Plesna skupina pa ne neguje samo plesa ampak daje poudarek tudi izraznosti in igri. Mehki čevlji bodo zaplesali na klasično glasbo in dela sodobnih skladateljev. Svoj nastop bo skupina ponovila na sobotni plesni matineji naslednji dan, v soboto, 27. februarja ob 10.30 prav tako v kulturnem domuv Sežani. Vstopnina je 120 tolarjev. (OKS) Del zapuščine Božidarja Jakca naj bi ostal v Idriji ./r f W .311 s ■' \ Delavci Primorja hitijo z gradnjo servisa na MMP Vrtojba (Foto: 0'Hara) IDRIJA - Mestni muzej in Mestna knjižnica sta te dni v idrijski Galeriji predstavila zbirko portretov in avtoportretov slikarja Božidarja Jakca, katero si je ogledalo skoraj 1000 obiskovalcev. Na razstavi iz dela bogate slikarjeve zapuščine je bilo v Idriji predstavljenih 32 del pretežno risb in grafik v različnih tehnikah s tematskim izborom družinskih portretov in avtoportretov. Božidar Jakac je kot dijak idrijske realke v tem mestu živel v letih 1913 do 1918, kar je zaznamovano v njegovem obsežnem opusu. Kot nam je povedal glavni organizator razstave prof. Janez Kavčič (na sliki) se z ženo pokojnega Božidarja Jakca, Tatjano, dogovarjajo, da bi za tisti del njegove slikarske zapuščine, ki je tematsko vezana na Idrijo, tu pripravili stalno razstavo. (Foto: R. Bric) Peka peciva SEŽANA - Ljudska univerza je znana po tem, da skozi vse leto prireja razne izobraževalne tečaje. Eden takih se je pričel tudi danes, 25. februarja. To je tečaj peke peciva, ki ga vodi prof. Darinka Gostenčnik iz Agroživilskle šole iz Maribora. Voditeljica je znana pedagoška delavka, saj je na Krasu vodila že več takih tečajev. (OKS) Popravek V včerajšnjem zapisu o novi občinski stavbi v Ajdovščini smo bili nedosledni pri zapisu, kateri oddelki bodo tam dobili prostor. To bodo oddelek za notranje zadeve, oddelek za gospodarstvo, finance in urejanje prostora; s tem pa se bodo olajšale razmere drugim službam: zem-ljiški knjigi, davčni in geodetski upravi, sodniku za prekrške in še nekaterim drugim službam. 10 Četrtek, 25. februarja 1993 GOSPODARSTVO NALOŽBE / VREDNOSTNI PAPIRJI Večji donos in večje tveganje Približno oceno letnega donosa lahko izračunamo sami - Boniteta izdajatelja Borut Istenič TRANSPORT / DOVOLILNICE Spet malo dovolilnic Več tovornjakov bodo morali prepeljati oprtni vlaki Mile Čuk Naložbe v vrednostne papirje so v zadnjem Času tudi med »navadnimi« smrtniki vedno bolj razširjena oblika sluzenja denarja, vendar je malo ljudi, ki razumejo pomena besed donos in tveganje. Pri trgovanju z vrednostnimi papirji pa sta to najbolj pomembna dejavnika. Vsi zaslužki ali izgube so namreč odvisni prav od njiju, pa tudi od našega poznavanja tržnih razmer in razmer v gospodarstvu. Tveganje je obratno sorazmerno od varnosti naložbe, od katere investitor pričakuje določen donos. Tveganje je odvisno predvsem od bonitete izdajatelja vrednostnega papirja in od gospodarskih razmer, pa tudi od zakonodaje in razvitosti pravne varnosti v državi. Ponavadi so vrednostni papirji z najmanjšim tveganjem državni vrednostni papirji in vrednostni papirji paradržavnih ustanov. Med najbolj tvegane naložbe pa seveda spadajo nakupi vrednostnih papirjev podjetij s slabo boniteto. Cena delnic in obveznic podjetij, ki zaidejo v likvidnostne težave, na trgu hitro pade. Tudi vrednostnih papirjev je vec vrst: najmanj tvegamo pri dolžniških papirjih, med katere uvrščamo obveznice, bolj tvegani pa so lastniški, med katere sodijo delnice. Te se še naprej delijo na manj tvegane prednostne delnice in in bolj tvegane redne delnice. Od varnosti vrednostnega papirja je odvisen tudi donos. Donos posameznega vrednostnega papirja je pričakovani dohodek glede na vložena sredstva, ki se lahko izplaCa v obliki obresti oziroma dividend ali pa v obliki rasti cene (t. i. Capital ga-in). Praviloma je donos večji ob večjem tveganju. Tretji parameter, ki je za investitorja prav tako pomemben, pa je likvidnost posameznega vrednostnega papirja. Ce investitor potrebuje denar pred izplačilom obveznosti iz vrednostnega papirja, mora vrednostni papir prodati na trgu. Glede na prej omenjene parametre so nekateri vrednostni papirji med investitorji bolj zaželeni, drugi pa manj; prve je na trgu seveda lažje prodati kot zadnje. Pri tem pa igra pomembno vlogo tudi obseg emisije posameznega vrednostnega papirja in število investitorjev, ki tak vrednostni papir posedujejo. Pomemben dejavnik pri ocenjevanju varnosti naložbe v vrednostni papir je tudi podatek o vrednosti emisije. Kot primer si lahko ogledamo obveznico Republike Slovenije druge izdaje. Ker gre za dolžniški vrednostni papir, ki ga je izdala država, sodi med varnejše naložbe. Tveganje, da bi in-vestitior svoj vloženi kapital izgubil, je torej zelo majhno, donos tega vrednostnega papirja pa je odvisen od Časovnega obdobja do zapadlosti glavnice dolga in od letnih obresti. Natančen izračun donosa je dokaj zamotana matematična operacija, vendar si približno oceno letnega donosa, Ce poznamo tečaj ob nakupu in obrestno mero (v našem primeru je 9, 5-ostotna), lahko izračunamo sami. Znesek obresti delimo z zneskom, potrebnim za nakup obveznice (oboje preračunano po srednjem teCaju Banke Slovenije za nemško marko). Rezultat pomnožimo s 100 in dobili smo donos, izražen v odstotkih. Kot smo že povedali, ta rezultat ni Cisto pravilen, je pa dokaj dober kazalec tega, ali se nam obveznico splača kupiti. LJUBLJANA - Problem pomanjkanja cestnih dovolilnic za Avstrijo, s katerim so se lani srečevali slovenski cestni prevozniki, bo letos očitno se bolj pereč. Avstrijskih dovolilnic je namreč le okoli 22.000 oziroma nekaj tisoC manj kot v preteklem letu. Za normalno poslovanje in medsebojno blagovno menjavo pa bi naši prevozniki potrebovali vsaj 40.000 takšnih dovolilnic. Člani sekcije cestnega tovornega prometa združenja za promet in zveze pri Gospodarski zbornici Slovenije so zato včeraj menili, da se cestni prevozniki ne bodo mogli izogniti večji uporabi dveh oprtnih vlakov, ki vsak dan vozita tovornjake v Avstrijo in Nemčijo. Vsaj vsak peti tovornjak bi morali naložiti na takšen vlak, s čimer bi pridobili še 8000 dovolilnic za cestni prevoz. Za dve vožnji z vlakom prevozniki dobijo še eno dodatno dovolilnico za cestni prevoz, kar letno znese okoli 4000 dovolilnic. Kljub temu bo avstrijskih dovolilnic primanjkovalo, zato so direktorji slovenskih transportnih podjetij menili, da bi ministrstvo za promet in zveze moralo zaostriti pogoje za pridobitev teh dovoljenj. Dobili naj bi jih tisti, ki imajo lastna vozila, torej transportna podjetja (zasebna in družbena), ne bi pa jih mogli dobiti različni posredniki in špediterji. Eno od pomembnih meril bi morala biti tudi uporaba oprtnega vlaka. Izračuni kažejo, da bi na vsaka dva prevoza po cesti moral priti en prevoz tovornjaka z vlakom. Poglavitni problem pri tem pa je cena, saj je takšen prevoz v Avstrijo in Nemčijo dražji za 250 do 350 nemških mark, odvisno od razdalje. Predstavniki transportnih podjetij so zato poudarjali, da bi morala država prevoz tovornjakov z oprtnimi vlaki subvencionirati in v letošnjem proračunu za ta namen zagotoviti določena sredstva. Velja tudi poudariti, da je eden od pogojev za to, da se Avstrija sploh začne pogovarjati o povečanju števila dovolilnic za cestni prevoz, tudi večja uporaba oprtnih vlakov. To vprašanje naj bi deloma omililo tudi izdajanje licenc za mednarodni prevoz, vendar bo na ustrezen zakon, ki naj bi te zadeve uredil, treba počakati vsaj do konca letošnjega leta. Sicer pa je že sklenjen transportni sporazum med Slovenijo in EGS, ki pa je v postopku verifikacije. Ta naj bi omogočil normalno tržno poslovanje prevoznikov, pri Čemer tranzitne dovolilnice ne bi bile več potrebne. BUONI DEL TESORO POLIENNALI Z DESETLETNO ZAPADLOSTJO ■ BTP so obveznice s koriščenjem 1. marca 1993 in zapadlostjo 1. marca 2003. ■ Obveznice dajejo letno 11,50% bruto obresti izplačljive v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem. ■ Dejanski letni donos BTP znaša 10,32%, če bodo obveznice prodane po ponujeni ceni. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 26. februarja. ■ Obveznice BTP se koristijo s 1. marcem; ob vplačilu (3. marca) bo treba doplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo privatniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov lir. ■ Naknadne informacije nudijo banke. POSVET / CESTE Stroka še nima prave veljave LJUBLJANA - Mesto raziskovalne dejavnosti v cestnem gospodarstvu še ni zadovoljivo opredeljeno. Tehnično razvitost stroke - kot pomembnen faktor uspešnosti razvoja in ohranjanja prometne infrastrukture - bi bilo treba vključiti v oblikovanje zakonske regulative, je na strokovnem srečanju Družbe za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije povedal njen direktor Matija Vilhar. Ob tem je opozoril, da nimamo ustreznega zakona o cestah, v že sprejetih dokumentih pa stroka nima pravega mesta. Edina izjema je predlog Nacionalnega programa vzdrževanja in razvoja cestne infrastrukture Slovenije. Ta ustrezno opredeljuje pomen tehnične razvitosti pri gospodarjenju s cestami, vendar se preveč osredotoča na temeljno raziskovalno dejavnost v centrih s priznanim raziskovalnim statusom in na projekte mednarodnih inštitucij. Prvenstven pomen ima tudi avtonomnost znanosti, ki je pogojena z odprtostjo cestnega gospodarstva za njene predloge, omejuje pa jo veljavni zakon o cestah in razporeditev sredstev iz proračuna. Avtonomnost stroke je poudaril tudi minister za promet in zveze Igor Umek, ki je zagotovil, da se bo ministrstvo pri cestni problematiki opiralo na ugotovitve stroke. (STA) GOSPODARSTVO / DOTOK ZAMEJSKEGA KAPITALA^ Iz Razvojne banke v novo mešano banko V razpravi in tudi že v postopku je vrsta projektov - Mala in srednja podjetja Bogo Samsa _ LJUBLJANA - Mreža bank v Sloveniji se bo čez dva tedna razširila v novo zasebno banko, ki se bo na podlagi priliva slovenskega zamejskega kapitala razvila iz že obstoječe Razvojne banke, katere sedež je zdaj vTr-novem. Sedež bodo premestili v središče mesta, predvsem pa bodo razširili poslovanje s prilivom kapitala iz Italije - z zbiranjem sredstev v Italiji in investiranjem v Sloveniji. Nova banka naj bi sredstvA vlagala predvsem v mala in srednja podjetja .V konkretnem primeru gre sicer za kapital, ki je uradno italijanski, v resnici pa gre za kapital slovenskega zamejskega gospodarstva. Ta kapitab odraža prizadevanja slovenskih zamejcev v Italiji, ki poskušajo biti konstruktivni vezni člen v povezovanju med Italijo in Slovenijo. Zamejska bančna pobuda je torej tik pred uresničitvijo, več podobnih italijanskih širšega obsega pa se začenja uresničevati. Nekatere zveze so že dobro vpeljane, druge pa šele v povojih. V tej zvezi nastopa predvsem Credito Italia-no, ena izmed najmočnejših italijanskih bank, ki bi v Sloveniji želela ustanoviti podružnico. Na ni C manj pomembni ravni pa niso tržaški Generali, ki ustvarjajo ban-Cniško-zavarovalniško podjetje. Pred drugo svetovno vojno oziroma še v časih avstroogrskega imperija je imela osrednja tržaška zavarovalniška družba zelo razvejano mrežo po obsežnem predelu srednje Evrope. Mrežo zdaj pospešeno obnavljajo v Romuniji, Albaniji, Bolgariji, na Poljskem, Češkem in Slovaškem, na Madžarskem in v državah, ki so nastale na prostoru nekdanje Jugoslavije. Velikega učinka za zdaj še ni v Srbiji in seveda v BiH, obstajajo pa vse objektivne možnosti za Slovenijo. Živahnost, zanimivost in učinkovitost vseh teh pobud je tesno povezana z začetkom dvostranskih razgovorov med Italijo in Slovenijo. Gospodarski krogi, povezani s temi pobudami, in nekatere informacije iz diplomatskih krogov so soglasni, da morajo biti med razgovori v ospredju tudi obojestransko zanimivi gospodarski interesi. V razpravi in deloma tudi že v postopku konkretne realizacije je cela vrsta projektov. Predvsem naraščajo naložbe malih in srednjih indu- strialcev iz furlanskega in širšega beneškega zaledja vse do Milana. To so izključno visoko produktivna podjetja, ki tudi na novo zaposlujejo. V dvostranskih in širših dogovorih pa se bodo odprle možnosti za veCje naložbe predvsem v infrastrukturo. Najprej je treba dokončati oba kraka osimskih avtocest iz Trsta in Gorice do Razdrtega. Predvsem pa je treba Cimprej začeti z resnimi razgovori o gradnji avtoceste Trst - Madžarska - Ukrajina. Pogovori teCejo o naložbah v poštne in druge zveze, v energetski sistem in seveda tudi v nekatera večja slovenska podjetja. Vse te pobude temeljijo predvsem na novem dogovoru o gospodarskem, naložbenem in vsestranskem sodelovanju, ki bi imel dvostran-sld značaj, hkrati pa naj bi bil usklajen tudi s sporazumom med Slovenijo in Evropsko skupnostjo, o katerem zdaj razpravljajo. Hkrati pa naj bi te pobude našle zaslombo v ustreznem bancniškem sistemu, ki bo na moderen in učinkovit način zbiral sredstva v tujini, spremljal celoten postopek in prispeval h kar najbolj učinkovitim naložbam. ____________KMETIJSTVO / POLJŠČINE________ Za uvoženo seme je potrebna ponovna analiza in deklaracija Od krmilnih poljščin je med kupci v tem času največ zanimanja za seme krmne pese in korenja - Malo uvoza iz Hrvaške in Makedonije Irena Pirman LJUBLJANA - Sezona nakupa poljščin in vrtnin se bo kmalu začela. Semenarna Ljubljana ponudi vsako leto slovenskemu trgu nad 110 ton detelj, od tega največ Črne detelje in lucerne, in več kot 110 ton trav. Od krmnih poljščin se zdaj prodaja največ krmne pese in krmnega korenja. Od žit so jeseni prodali 1800 ton ozimne pšenice sort ana, marija in žagi j a in 120 ton ozimnega ječmena sort paisnat in ro-bur. Od j arin imajo v ponudbi približno 150 ton ja-rega ječmena sorte bere-nais in berta, 60 ton ovsa sorte leanda in do 10 ton j are pšenice sorte planinka. Slovenskemu trgu ponujajo tudi 500 ton koruze hibridov BC in Pionee-rjevih hibridov. Semenarna se s proizvodnjo koruze ne ukvarja, ampak je le dodelovalec in distributer (uvoznik Pioneerja je ABC Pomurka). V zalogi imajo sorte koruze pione-er DE A (fao 290), mirna (340), karla (400), eva (400) in pannonia (450), pri Čemer številka v oklepaju pomeni zrelostni razred. Veleprodajna cena te koruze je 447 tolarjev za kilogram in se bistveno razlikuje od veleprodajne cene za hibride BC, ki znaša 280 tolarjev za kilogram. Od hibridov BC se najbolje prodajajo BC 2811, BC ETA 272 in BC 318. »Razlika v ceni pomeni razliko v kvaliteti, saj so Pioneerjevi hibridi veliko boljši od BC,« pojasnjuje Niko Celec, vodja programa poljščin v Semenarni. Pri semenski pšenici zagotavljajo seme sloven- ske proizvodnje, torej stoodstotno proizvedeno v Sloveniji, prav tako oves in ajdo, delno pa tudi ječmen (jari in ozimni). Pred osamosvojitvijo so imeli v ponudbi tudi hibride iz Vojvodine, vendar jim zdaj uvoz preprečuje embargo. Od vseh tržnih enot v nekdanji Jugoslaviji - imeli so jih v Skopju, Nišu, Beogradu, Novem Sadu, Sarajevu in na Reki - poslujejo samo še s hčerinskima podjetjema na Hrvaškem in v Makedoniji, pa še to le v minimalnih okvirih zaradi visokih carin na obeh straneh. »Treba pa je povedati, da gre nekaj malega blaga še vedno v Bosno predvsem prek raznih iznajdljivih zasebnikov,« pravi Niko Celec. NajveCjia težava pa je zdaj pri vsakem nakupu tudi uvoz. Cesar ne pridelajo doma, v glavnem nakupijo na Hrvaškem, v vzhodnoevropskih državah, nekaj malega pa tudi v zahodni Evropi. »Ce hočeš uvoženo blago prodajati na našem trgu, ga moraš ponovno analizira- ti in pridobiti ustrezne deklaracije, kar traja približno 10 dni, zato prihaja do zastojev pri dobavi blaga. »Zasebne« uvoznike, ki jih je lani rešila suša in so lahko uvažali tudi nekvalitetno seme, pa je letos omejil poostren nadzor na mejnih inšpekcijah nad uvozom semena,« je povedal Celec. Nekaj blaga izvažajo v Albanijo in na Madžarsko, pogovore o sodelovanju pa so že začeli z Grčijo in drugimi zahodnoe-vroposkimi državami. Trenutno pri Semenarni največ trgujejo s krompirjem, koruzo, jerinami in krmnimi rastlinami. MENJALNIŠKI TEČAJI 24. februar 1993 Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) menjalnica nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A Banka 63,20 63,80 8,87 9,03 6,30 6,59 Avtohiša Ljubljana* 63,00 63,50 8,73 8,87 6,35 6,50 Ažur 63,20 63,85 8,90 9,05 6,35 6,65 Banka Vipa 63,03 63,75 8,90 8,99 6,32 6,59 Bobr Fužine 63,20 64,00 8,90 9,10 6,55 6,80 Bobr Trzin 63,20 64,00 8,90 9,10 6,55 6,80 BTC terminal Sežana 62,30 63,00 8,76 8,86 6,45 6,65 BTC d.d. Ljubljana 62,70 63,50 8,85 9,10 6,20 6,60 Surin Center 63,40 63,75 8,90 9,10 6,45 6,62 Burin Moste 63,45 63,90 8,90 9,10 6,40 6,75 Come 2 Us* 63,20 63,70 8,90 9,05 6,35 6,70 Dom Kaffe Domžale 63,30 63,70 8,95 9,05 6,25 6,65 Dom Kaffe Kranjska Gora 63,20 63,70 8,90 9,08 6,15 6,55 Dom na trgu 63,45 63,59 8,93 9,00 6,40 6,65 Emona Globtour 62,80 63,90 8,88 9,10 6,20 6,45 Eros Ljubljana* 63,50 64,00 8,90 9,00 6,50 6,65 Eros Kranj* 63,30 63,70 8,90 9,10 6,40 6,70 Eurotours International* 62,85 63,85 8,85 9,00 6,45 6,70 Euroservis Sežana 63,20 63,75 8,85 9,00 6,45 6,63 Feniks Markovec Koper* 63,05 63,88 8,76 9,28 6,23 6,56 Feniks Koper* 63,00 63,90 8,76 9,29 6,21 6,61) Feniks Portorož* 63,05 63,95 8,81 9,28 6,22 6,58 Fiba 63,01 63,79 8,80 8,98 6,21 6,49 Firadas 63,00 64,00 8,82 8,95 6,50 6,75 Galileo - Kozina 63,25 63,50 8,80 8,9.0 6,48 6,60 Golfturist Ljubljana 62,80 63,70 8,74 8,90 6,40 6,75 Hida 63,50 63,60 8,94 8,99 6,50 6,58 Hipotekarna banka Koper* 62,40 63,80 8,75 8,95 6,00 6,6U Hram Rožice Mengeš 63,50 64,00 8,80 8,95 6,40 6,66 Hranilno kreditna služba 63,10 63,75 8,89 8,98 6,33 6,76 Idila Sečovlje* 62,80 63,50 8,87 9,07 6,40 6,60 llirika Ilirska Bistrica 62,40 64,00 8,70 8,90 6,20 6,55 Ulrika Slovenj Gradec 63,22 63,79 8,89 8,99 6,36 6,59 llirika Postojna 62,91 64,00 8,72 9,00 6,20 6,55 llirika Sežana 63,22 63,94 8,86 9,00 6,35 6,55 Italdesign 63,20 63,80 8,89 9,00 6,44 6,60 Klub Slovenijales 63,40 64,00 8,90 9,20 6,40 6,/U Komercialna banka Triglav 62,60 63,80 8,81 8,96 6,50 6,75 Kompas Hertz Celje* 63,20 63,70 8,90 9,05 6,35 6,70 Kompas Hertz Velenje* 63,20 63,70 8,90 9,05 6,35 6,70 Kompas Hertz Idrija* 63,20 63,70 8,90 9,05 6,35 6,70 Kompas Hertz Tolmin* 63,20 63,70 8,90 9,05 6,35 6,/U Kompas Hertz Novo Mesto* 63,20 63,70 8,90 9,05 6,35 6,70 Kompas Hertz Krško* 63,20 63,70 8,90 9,05 6,35 6,70 Kompas Hertz Bled* 63,20 63,70 8,90 9,05 6,35 6,70 Kompas Fintrade 63,20 63,79 8,90 9,09 6,30 6,69 Kompas Holidays 63,40 63,80 8,95 9,10 6,40 6,70 Ljubljanska banka d.d. Lj. 62,70 63,90 8,86 9,08 6,35 6,57 LB Banka Zasavje Trbovlje 62,20 64,00 8,84 9,09 6,50 6,80 LB Dolenjska banka N.M. 63,00 63,90 8,90 9,10 6,40 6,70 LB Komercialna banka N.G. 62,00 63,98 8,69 9,08 6,33 6,65 LB Kreditna banka Mb. d.d.* 62,40 63,50 8,86 9,10 6,3U 6,90 LB Splošna banka Celje d.d. LB Splošna banka Koper d.d.* 62,40 62,75 64,00 64,19 8,80 8,69 9,10 8,94 6,30 6,10 6,80 6,50 j MA Vir 63,30 63,80 8,80 9,05 6,50 6,85 Madai* 63,10 64,00 8,88 9,00 6,43 6,56 Medla* 63,20 63,60 8,50 8,98 6,50 6,70 Otok Bled 63,30 63,99 8,91 9,04 6,51 6,72 Panna 63,20 63,6U 8,85 9,00 6,40 6,70 Petrol* 63,30 63,60 8,85 9,00 6,50 6,70 Pigal Solkan Nova Gorica 62,50 63,40 8,80 8,90 6,45 6,60 Pigal Kobarid 62,50 63,40 8,80 8,90 6,45 6,60 Pigal Obutek 62,50 63,40 8,80 8,90 6,45 6,60 Pigal Diskont 62,50 63,40 8,80 8,90 6,45 6,60 Poštna banka Slovenije* 62,10 63,30 8,80 9,05 6,00 6,50 Probanka d.d. Maribor 62,80 63,70 8,85 9,03 6,30 6,50 Publikum Ljubljana 63,30 63,54 8,88 9,04 6,50 6,69 Publikum Celje 63,22 63,64 8,88 8,97 6,40 6,69 Publikum Dobova 63,00 63,80 8,71 8,96 6,41 6,85 Publikum Kostanjevica 63,00 63,80 8,71 8,96 6,41 6,85 Publikum Krško 63,00 63,80 8,71 8,96 6,41 6,85 Publikum Maribor 63,10 63,39 8,90 8,94 6,25 6,69 Publikum Metlika 62,80 63,60 8,80 9,00 6,30 6,70 Publikum Mozirje 62,70 63,28 8,81 8,98 6,30 6,70 Publikum Novo Mesto 63,05 64,00 8,70 8,90 6,40 6,70 Publikum Piran 62,90 63,20 8,79 8,88 6,30 6,55 Publikum Sevnica 63,00 63,60 8,65 8,85 6,45 6,79 Publikum Šentilj 63,10 63,39 8,90 8,94 6,25 6,69 Publikum Šentjur pri Celju 63,15 63,69 8,88 8,96 6,40 6,68 Publikum Zagorje 62,80 63,70 8,85 8,98 6,50 6,75 Publikum Žalec 63,25 63,79 8,89 8,97 6,40 6,68 Roja 63,40 63,80 8,88 9,02 6,30 6,65 Sit On* 63,20 63,70 8,85 9,10 6,40 6,80 SKB banka d.d. Ljubljana** 63,00 63,01 8,95 8,95 6,41 6,44 Slovenijaturist Jesenice 63,25 63,75 8,87 9,00 6,30 6,60 Slovenljaturist Ljubljana 63,35 63,75 8,90 8,98 6,43 6,60 Slovenijaturist Zel. postaja Lj.* Slovenijaturist žel. postaja Mb.* 63,42 63,00 63,73 64,00 8,86 8,87 8,98 9,00 6,40 6,00 6,65 6,50 Slovenska hran. in pos. Kranj Slovenska investicijska banka* 62,70 63,30 63,20 63,70 8,80 8,95 8,95 9,10 6,40 6,35 6,70 6,75 Sonce 63,40 63,70 8,90 9,08 6,40 6,68 SZKB d.d. Ljubljana 63,10 63,75 8,89 8,98 6,33 6,/6 Tartarus Postojna 62,55 63,75 8,67 8,88 6,32 6,60 Tentours Domžale 63,30 63,90 8,80 9,00 6,40 6,78 Tori 63,20 63,60 8,90 9,04 6,40 6,80 Trias 63,30 63,60 8,90 9,00 6,50 6,80 Tourist Service Portorož 63,10 63,50 8,80 9,00 6,35 6,70 Upimo 63,40 63,50 8,95 9,00 6,46 6,60 Wilfan 63,30 63,60 8,90 9,00 6,55 6,/5 Tečaj velja danes: * Zaračunava o provizijo MENJALNICA HIDA Pokrita tržnica ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE, IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 38 z dne 24. februarja — Tečaji veljajo od 25. 2. 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE | država šifra valuta. enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 69,6267 69,8362 70,1457 Avstrija 040 šiling 100 878,9152 881,5599 884,2046 Belgija 056 frank 100 300,0435 300,9463 301,8491 Kanada 124 dolar 1 79,1704 79,4086 79,6468 Danska 208 krona 100 1608,7674 1613,6082 1618,4490 Finska 246 marka 100 1689,1748 1694,2576 1699,3404 Francija 250 frank 100 1821,8471 1827,3291 ' 1832,8111 Nemčija 280 marka 100 6185,1878 6203,7992 6222,4106 Grčija 300 drahma 100 — 45,6848 45,8219 Irska 372 funt 1 — 150,6282 151,0801 Italija 380 lira 100 6,2935 6,3124 6,3313 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 9,0000 — Japonska 392 jen 100 85,3865 85,6434 85,9003 Nizozemska 528 gulden 100 5494,9208 5511,4552 5527,9896 Norveška 578 krona 100 1445,7877 1450,1381 1454,4885 Portugalska 620 escudo 100 66,9855 67,1871 67,3887 švedska 752 krona 100 1295,7968 1299,6959 1303,5950 Švica 756 frank 100 6700,4140 6720,5757 6740,7374 Velika Britanija 826 funt šterling 1 144,2386 144,6726 145,1066 ZDA 840 dolar 1 99,8598 100,1603 100,4608 Evropska Skupnost 955 ECU 1 119,2195 119,5782 119,9369 Španija 995 peseta 100 85,1082 85,3643 85,6204 Opomba: TeCaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 25. FEBRUARJA 1993 St. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni skupaj del APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 15.MARCA 1993: 1,000,000 620,273 618,030 1,238,303 18 124,0547% 123,6060% 123,8303% 100,000 62,027 61,803 123,830 Od 31.12. 1992 Banka Slovenije ne bo več objavljala podatkov za blagajniške zapise ž dospelostjo 10.12.1992. Znesek za izplačilo teh zapisov je do 10.12.1995 enak znesku na dan 31.12.1992 24. FEBRUAR 1993 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajnii ameriški dolar 11,2000 11,7000 kanadski dolar 8,8500 9,2500 britanski funt 16,1500 16,9500 švicarski frank 746,0000 776,0000 belgijski frank 33,4500 34,7500 francoski frank 204,0000 212,0000 holandski gulden nemška marka ____ 612,5000 689,8000 636,5000 715,8000 italijanska lira 0,6970 0,7370 danska krona 178,5000 185,5000 norveška krona 160,0000 167,0000 švedska krona 142,5000 149,5000 finska marka 187,5000 197,5000 portugalski escudo 7,5500 7,9500 španska peseta 9,5500 10,0500 japonski jen 9,5000 9,9000 slovenski tolar 10,7000 11,5000 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu pa za 1 enoto v 0,0850 alute. 24. FEBRUAR 1993 vSLTzalOOHRD menjalnica nakupni prodajni Eros Ljubljana —SST 11,00 Hida 7,00 9,50 Idila 7,50 9,50 Italdesign 7,00 9,00 LB Dolenjska banka 7,00 10,00 LB Kreditna banka Maribor 6,00 9,00 MA -Vir 7,00 10,00 Otok 5,94 9,70 Sonce 8,00 10,00 Tentours Domžale 7,00 12,00 Tori 7,00 10,00 Tečaj velja danes: *, Zaračunavajo provizijo 24. FEBRUAR 1993 v LIRAH | valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1560,00 1595,00 nemška marka 965,00 982,00 francoski frank 283,00 291,50 holandski gulden 853,50 879,50 belgijski frank 46,65 48,00 funt šterling 2260,00 2310,00 irski šterling 2345,00 2395,00 danska krona 249,50 257,00 grška drahma 6,50 7,50 kanadski dolar 1232,00 1270,00 japonski jen 12,70 13,80 švicarski frank 1047,00 1067,00 avstrijski šiling 136,60 140,80 norveška krona 225,00 232,00 švedska krona 200,00 206,50 portugalski escudo 9,50 10,80 španska pezeta 12,50 13,75 avstralski dolar 1083,00 1118,00 madžarski florint 11,00 15,00 slovenski tolar 14,50 15,00 hrvaški dinar 1,00 1,40 24. FEBRUAR 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1555,00 1595,00 nemška marka 963,00 987,00 francoski frank 283,00 294,00 holandski gulden 853,00 875,00 belgijski frank 46,50 48,00 funt šterling 2250,00 2300,00 irski šterling 2340,00 2390,00 danska krona 248,00 258,00 grška drahma 6,50 7,50 kanadski dolar 1232,00 1270,00 švicarski frank 1048,00 1068,00 avstrijski šiling 136,20 139,90 slovenski tolar 14,80 15,30 1 MEDPODJETNIŠKI TRG Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 25. februarja 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija šiling 100 901,1982 904,0482 Francija frank 100 1868,0361 1873,9271 Nemčija marka 100 6342,0000 6362,0000 Italija lira 100 6,4530 6,4733 V.Britanija funt 1 147,8954 148,3618 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne dolar okvirni. Pr tečaje na 1 konkre trgu de 102,3916 tnih poslih je mo viz oz. poseben 102,7145 ?no odstopanje jogovor. banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor DEM 63,15 63,45 SKB Banka d.d. DEM 63,35 63, bb Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanie. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 25. februarja 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt- Nova banka DEM 63,30 63,50 Bank Austria DEM 63,15 63,40 UBK banka DEM 63,10 63,35 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, UT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. " Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM HF so dolo niči Banke nije poveč sljajo za o ri večjih pr zavezujen aju in v s e. 63,20 Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati 1« f” /<« «rm L n«« <> Ui tli) IPiZL «. c-RT _ Iji {/(io/(upttr Ji tl* - lil t? mu | ’ \iMtj <*- Maurico da Vlaminck. franc, slikar /viMkrtjMp fhtlf /tir «. T#'** E_ iw( / f. Humorist in satirik — Heinrich Zitle Nadrealistični pesnik Paul Eluard Ntl £,7y./ ».'/t, Henri Bergson, znan po eseju o smešnem /d u/fm Otto von Bismarck, železni kancler Rokopisi znamenitih osebnosti. trebni pečat Čarobnosti, da ne rečem Čarovništva. Ljudska domišljija pa je temu početju, ki si ga pač ni znala razlagati, dodala še vse tisto, Cesar sploh ni imelo. Tako je bila grafologiji tlakovana pot na obrobje znanstvenega zanimanja. Razvoj psihologije v prvih desetletjih tega stoletja pa je dal tudi grafologiji potrebne temelje, ki so bili v njej že ves Cas zaobseženi. Freudova delitev človekove osebnosti na id, ego in supe-rego je navdihnila tudi prve raziskovalce, da so te lastnosti poskusili razkriti v vsakokratni pisavi. Empirično se jim je posrečilo dokazati -in čeprav je Freudova teorija doživela vrsto korektur, je to zdaj že kar eden od aksiomov -, da pomenijo tako imenovane spodnje dolžine pri Črkah j in g področje ida, gonskega življenja, elemen-tamosti, nezavednega v Jungovem smislu ali podzavestnega v Freudovem. Srednje področje, ki nekako ustreza območju samoglasnikov, ali bolje, tej širini, pa je ego -človekov jaz. Zgornje dolžine, ki jih imajo zvečine vsi naši soglasniki, razen sičnikov in šumnikov (a še ti segajo v to cono s strešicami), pa odslikava področje supe-rega, moralno-etične nadgradnje, kjer naj bi kraljeval nad-jaz. Vse poteze pišočega na kateremkoli od teh področij so pomenljive. Hkrati so analize pokazale, da je sicer zgovorna tudi leva in desna stran pisalnega prostora, ki ga vsakokratni pisec osvaja in zaznamuje. Kot v sanjski simboliki in razlagah simbolnosti nasploh se levo manifestira kot preteklo, pasivno, kot mati, smrt ali yin, desno pa kot prihodnje, aktivno, kot oče, ekspanzija ali yang. V tem kontekstu je mogoče razumeti tudi izhodišča naše pisave, ki poteka od levega dela prostora proti desnemu, v nasprotju z bližnje- in daljnovzhodnimi pisavami. Zelo odločilen je odnos do prostora: pisec nezavedno odkriva in odkrije svoja stališča do navedenih sklopov. Vendar pa sta poleg prostorskosti, ki je dana že sama na sebi, pomembna tudi struktura in oblikovanost velikih in malih Crk. Tudi povezanost in stopnja vezljivosti nasploh je enako važna; iz nje izhajata gibalna in oblikovna in prostorska slika. Prav naštete lastnosti pisave je Bernhard VVittlich uporabil za izhodišča svoje metode, ki edina povsem ustreza zahtevam znanstvenega eksperimenta. O tem pa v- enem prihodnjih člankov. Različnost pisav je že v srednjem veku razvnemala radovednost. S stoletji se je razvijala tudi pisava in pisci so se vedno bolj oddaljevali od šolske predloge. V bistvu je pa bilo sporočilo vedno dvojno in tako je še danes. Eno je vsebinski vidik, drugo pa je oblika, ki jo je mo-goCe razvozlati s pomočjo uspešnih grafoloških metod. Pisec namreC nehote vselej govori tudi o sebi, podobno kot z govorico telesa. FITOTERAPIJA ■■■■■■■■■ Izročilo patra Simona Ašiča iz Stične UH A. Ziherl Spokojnost, nekakšna notranja ubranost, nikakor ni samo videz, ki prevzame vsakega obiskovalca stiškega samostana, temveč globoko duhovno doživetje lepote in mogočnosti, kakor da so neskaljeni občutki večnosti edina resnična norma za ljudi. Samostanska poslopja se tako organsko podajajo pokrajini, da ni mogoCe niti pomisliti na StiCno brez samostana. In vendar ostaja meniška ponotranjenost prvi in zadnji pogoj za kolikor toliko pristno zbližanje s smislom cistercijanskega reda, ki dviguje estetiko na človeku nedosegljivo raven stvarstva. Celo tistim obiskovalcem, ki ne prihajajo na duhovne vaje ali po kakih drugih verskih opravkih, misel pogosto pobegne v davno preteklost, tja do srečanja z letom 1132, ko so prvi cistercijanski menihi prišli na Dolenjsko. Na prošnjo oglejskega patriarha Peregrina jih je v StiCno poslal sam sv. Bernard. Kmalu so se lotili gradnje in po treh letih že zaživeli v tedaj novem samostanu. Svetne oblasti pa niso bile vedno enako naklonjene redovnikom, niti jim ni bilo prizaneseno s prevratnimi dobami in vojnami, tako da so bili včasih prisiljeni tudi skozi daljša obdobja preživljati »hude Čase«. Denimo, ni še povsem dognano, kaj vse je na Kranjskem povzročila janzenistična miselnost? Ze samo dejstvo, da je bil stiški samostan - kot mnogo drugih - leta 1784 razpuščen z odlokom avstrijskega cesarja Jožefa II., nam veliko pove o tedanjih stiskah prebivalstva. Znova ni mogel zaživeti vse dotlej, dokler ga ni po dobrih sto letih za red ponovno odkupil samostan iz Mehreraua. Cistercijanski menihi so bili med in po drugi svetovni vojni spet na hudih preizkušnjah. Toda pod geslom ali razpoznavnim znamenjem reda - »Moli, beri in delaj!« - so jih prestali, pri Čemer so še okrepili pristne vezi s tukajšnjo kulturo in z naravo. V takšno okolje je torej prišel trinajstletni Jožef, ki ga bolj poznamo kot patra Simona AšiCa. Kot menih je opravljal številne in raznolike dolžnosti, bil dvakrat po dve leti na Poljskem v samostanu Mogila ter se že v zrelih letih začel zanimati za nabiranje, pripravo in uporabo zdravilnih zelišč, kar je njegovemu življenju dalo nov smisel. Tako je nadaljeval zdravilsko dejavnost samostana. Ob številnih proizvodih farmacevtske industrije smo nekako pozabili na vse tisto, kar raste pred našimi oCmi in nam omogoča odmik od bivanja z najrazličnejšimi koncentrati, zaradi Cesar je bila v zgodnjih sedemdesetih letih na novo odkrita fitoterapija. Zato ni Čudno, da so bile knjige patra Simona AšiCa - »PomoC iz domaCe lekarne I - II« in »Priročnik za nabiranje zdravilnih rastlin« - tako dobro sprejete pri bralcih, saj so utirale nove poglede na zdravilstvo. V tiskarni je tretja knjiga »PomoC iz domače lekarne«, ki jo je pater AšiC sicer še sam zastavil, ne pa tudi dokončal. Njegove zapiske sta uredila mr. ph. Jože Kukman in brat Krištof. Knjiga bo predvidoma izšla že maja letos pri Mohorjevi družbi. Zaradi spremenjenih, strožjih predpisov, Aši-Ceve Cajne mešanice ne smejo vsebovati veC kot šest do sedem drog, dasi izvirne recepture nemalokrat štejejo tudi do dvakrat toliko. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije je potrdil že vseh dvajset Čajev, registracija pri Zavodu za farmacijo in kontrolo zdravil pa traja dalj Časa, zlasti zaradi zamudnih, toda neizbežnih analiz. Pater Simon AšiC je, tako vsaj pravijo tisti, ki so ga poznali, pritegnil ljudi s svojo prijaznostjo in znanjem, pripravljenostjo vsakomur pomagati, komunikativnostjo in s svojim sugestivnim delovanjem. Vendar pa vsem, ki so si tega želeli, ni mogel osebno pomagati. Da bi premagal razpoložljivost Časa, se je dogovoril z ustanoviteljem poznejšega podjetja Matik, ki je začelo pripravljati in prodajati mešanice čajev ter druga pomožna zdravilna sredstva (zelišča, vina, grenčico) po njegovih recepturah. Toda podjetje ni v nobenem pogledu izpolnjevalo pogodbe, kar je bilo za patra grenko spoznanje. Zato je samostan pogodbo prekinil in ustanovil svojo zeliščno lekarno, katere zaščitni znak sta samostansko ime in grb, razpoznavni pa podoba AšiCa samega, ki s Čilim korakom stopa po travniku, kakor da gre v prihodnost. Lekarna, v kateri sta polno zaposleni dve farmacevtski tehnici pod Kukmanovim strokovnim vodstvom, bi lahko s svojim programom, ki zaobsega dvajset vrst Čajev, melisino in rožmarinovo vino, grenčico, glino, domači jabolčni kis, senene in kamilične obkladke, Česnovo tinkturo in ognjicevo mazilo, ekonomsko še bolje dopolnila dejavnosti samostana. Vsem privržencem fitoterapije pa nudi velik izbor pomožnih zdravilnih sredstev, ohranja dragoceno znanje in izkušnje pisnega ter ustnega izročila stiškega samostana - na enkraten naCin povezuje davno leto 1132 s tretjim tisočletjem. planinski svet Stoletnica planinstva na Slovenskem Bilo je točno pred sto leti, ko se je 27. februarja 1893 v restavraciji pri Maliču v Ljubljani zbrala skupina vnetih ljubiteljev slovenskih planin na ustanovnem občnem zboru Slovenskega planinskega društva. Ustanovitev slovenske planinske organizacije je bila protiutež vedno bolj prodirajočemu nemškemu oziroma avstrijskemu pritisku in prisotnosti v prelepih slovenskih planinah, kjer so si pripadniki avstrijskega in nemškega Alpenvereina lastili planinske poti in prelepe gore. Minilo je sto let in od tistega odločilnega ustanovnega občnega zbora slovenskih planincev, se je ustanova vsestransko razvijala in uspevala, samo planinsko društvo pa se je v kasnejših letih preimenovalo v zvezo, ki zaobjema danes ogromno število organiziranih planincev strastnih gorohodcev in osvajalcev najvisjih vrhov na svetu, s čimer so si pridobili svetovna priznanja. Planinska zveza bo zato v nedeljo, 28. februarja s svečano akademijo v Cankarjevem domu v Ljubljani proslavila pomembno obletnico slovenskega planinstva. Proslave se bo udeležilo veliko število predstavnikov planinskih društev, ki delujejo širom Slovenije, med katerimi bodo tudi predstavniki zamejskih planinskih društev. Pri tem naj omenimo, da je Slovensko planinsko društvo v Trstu neposredni odraz Planinskega društva v Ljubljani, ker je nastalo kot podružnica le-tega z istimi nameni in smotri, kot so jih imeli ustanovitelji Slovenskega planinskega društva v Ljubljani pred sto leti. Zimske športne igre SPDT Kot je bilo že včeraj javljeno na športni strani Primorskega dnevnika, so bili prireditelji tradicionalnih Zimskih športnih iger SPDT zaradi pomanjkanja snega prisiljeni odpovedati športno prireditev na Zoncolanu. Igre bi morale potekati že v nedeljo 28. februarja, vendar je vsako upanje, da bo v tem času zapadlo nekaj snega, splavalo po vodi. Na srečo so predstavniki Smučarskega odseka SPDT našli alternativno rešitev in se bodo podali na Trbiž, na progo z umetnim snegom. Zimske športne igre torej bodo v nedeljo 7. marca na Trbižu. V zvezi z organizacijo iger in vpisovanjem daje vsa potrebna navodila načelnica Smučarskega odseka Slovenskega planinskega društva Trst Valentina Fachin, ki odgovarja na telefonsko številko 634648. Občni zbor PD Integral Pred kratkim je bil v Ljubljani redni občni zbor PD "Integral”, ki je že desetletje pobrateno s Slovenskim planinskim društvom v Trstu. Udeležilo se ga je veliko število članov in gostov, med katerimi sta bila tudi predstavnika SPDT. Planinsko društvo "Integral” je zelo aktivno in delavno in v veliki meri skrbi za vzorno upravljanje svoje koče na Planini pri jezeru. Kočo so v lanski sezoni ocenili, tudi po zaslugi tržaških planincev obiskovalcev, za najbolj gostoljubno v visokogorju in so zato predstavniki društva "Integral” dobili priznanje in diplomo, ki sta ga podelili Planinska zveza Slovenije in Turistična zveza. Na občnem zboru planinskega društva "Integral” je bil izvoljen za novega predsednika Tomo Rusinovič, ki je doslej opravljal funkcije podpredsednika. Izražena je bila tudi zamisel, da bi se člani SPDT in društva "Integral” v kratkem srečali na skupnem izletu nekje sredi poti med Ljubljano in Trstom. (L.A.) Ummagumma - Nova tehnična smer v Osapski steni Od srede septembra 1992 do 9. februarja 1993 je mlad tržaški plezalec Ivo Buda (letnik 1973, član AO SPDT Trst] z dvema soplezalcema splezal novo, zahtevno tehnično smer - Ummagumma - v steni nad vasjo Osp. Smer so splezali v več poskusih, vsega skupaj 10 dni in 55 ur efektivnega plezanja. Prve tri raztežaje je Budo varoval Tržačan Renzo Cortese, 4., 5., 6. raztežaj je Ivo splezal sam, zadnje tri raztežaje pa ga je varoval Renato Sitar. Preden se je lotil te smeri, je Ivo Buda avgusta in septembra lani v Ospu v navezi splezal smeri: Stara, Goba, Tržaška, Pajkova streha, Internacionala in Etiopski sindrom; solo pa Gobo in Staro. Za svojo novo smer Ummagumma, ki je ocenjena A3, VI in poteka do sredine drugega raztežaja levo od Pajkove, jo nato prekriža in samostojno poteka do vrha med Pajkovo in Gobo, je šel v steno s soplezalcema 6 krat po en dan, enkrat pa 4 dni sam. Smer ima 9 raztežajev in je dolga 245 m ter je precej vijugasta, saj so bili izrabljeni vsi možni naravni prehodi. V steno so zavrtali 16 svedrovcev, od tega 9 na stojiščih, pustili so vse ploščice in 8 klinov. Za napredovanje je Ivo večkrat preluknjal sige in vtaknil pomožno vrvico, kjer ni bilo drugega, pa je izdolbel luknje za hudičeve krempeljce, ki jih moraš v smeri uporabiti kar 60 krat. Za ponovitev smatra avtor potrebna dva plezalna dneva, 1 serijo friendov, 1 serijo zatičev, 15 pomožnih vrvic, krempeljce in par klinov: opis smeri in shemo se dobi pri gospe Elici Vehar v Ospu. Avtor prosi ponavljalce, da pustijo smer opremljeno in ne vrtajo drugih svedrovcev, smer naj ostane taksna kot je bila splezana. Ta nova smer v znani osapski steni je dokaz, da so tržaški slovenski plezalci še aktivni in polni fantazije, saj sodi ta smer med najtežje v steni in je speljana tako, da najbolje izkoristi vse prehode, ki jih ponuja skala. Upajmo, da bomo kmalu spet slišali za nov vzpon tega našega mladega in obetavnega alpinista. (Erik Švab) ODBOJKA: DEŽELNI FINALE ZA MLADINCE IN MLADINKE / FANTJE V ŠTANDRE2U H ZDAJ TRENER SLOVENIJE^}-] Valprapor Espego brani naslov deželnega prvaka Organizacija sklepnega dela v rokah OK Val in OD Bor Odbojkarji Valpraporja Espego so play off prvenstva mladincev končali brez poraza. V tekmi zadnjega kola, ki ni odločala več o ničemer, so v nedeljo zjutraj s 3:2 (3:15, 9:15, 15:12, 15:10, 10:15) premagali Mosso, čeprav so nastopili brez vseh fantov, ki igrajo v C-l ligi, in tudi brez Maraža. Za ta rod Valpraporo-vih odbojkarjev osvojitev naslova pokrajinskih prvakov ni nobena novost. To je bil že njihov četrti. Njihova pot je pravzaprav zelo podobna poti njihovih vrstnic v dresu Bora. Oboji so v sezoni 88/89 skupaj nastopili na državnem finalu superminivol-leyja v Bormiu, kjer so borovke zmagale, Goričani pa so bili četrti. Že v naslednji sezoni so valpraporovci osvojili naslov pokrajinskih prvakov »under 14« (zdaj naraščajniki), na deželni fazi pa so bili tretji. V sezoni 89/90, ko je med »dečki« veljal sistem enotnega deželnega prvenstva, niso imeli sreče. Samo zaradi razlike v nizih jih je Ronchi prikoval na 2. mestu in jih tako prikrajšal tako za pokrajinski kot deželni naslov. Zanimivo je, da sta v vrstah Ronchi j a takrat igrala tudi Rigonat, ki je od letos podajač valpra-porovcev, in Pecorari (ki je bil pri štandrežkem klubu še lani, zdaj pa na- Igor Florenin (Valprapor) stopa za prvoligaša iz Brescie Aquater), na klopi pa je sedel zdajšnji trener Imse Lorenzo Zamo. Drugo mesto je sicer fantom vseeno omogočilo nastop na meddeželni fazi, kjer pa so naleteli na premočne mladince prvoligaša Sisleya. Odtlej je rod letnika 1975 Valpraporovih igralcev postal pravi »proiz: vajalec uspehov«. V sezoni 90/91 je bil pokrajinski in deželni prvak med »dečki« in, kljub rosni starosti, pokrajinski prvak tudi med mladinci, na deželnem finalu v tej kategoriji pa se mu je naslov izmuznil za las, saj sov finalu proti VBU izgubili Sele po 5 nizih. Oddolžili so se lani, ko so po zmagi na pokrajinski ravni, brez enakovred- ne konkurence zmagali tudi na deželnem finalu v Trstu, prebili pa so se vse do drugega kroga med-deželne faze, kjer jih je spet izločila šesterka prvoligaša - tokrat padovski Charrd. Skratka, fantje Valpraporja Espego bodo v deželni fazi prvenstva under 18, ki se pričenja že to nedeljo, nastopili že tretjič zapored in kot branitelji naslova. Zaradi svoje kakovosti, nabranih izkušenj na mladinski in članski ravni in tudi glede na dejstvo, da se bodo za deželni naslov borili na domačih tleh (kot smo že poročali, je organizator OK Val), veljajo v boju z ostalimi pokrajinskimi prvaki, Vivilom iz Ville Vicentine (Videm), Prato (Pordenone) in Pallavo-lom Trieste (Trst), za nesporne favorite, (ak) MLADINKE V DOLINI Bor favorit Spored Nedelja, 28. februarja 15.30 Valprapor Espego - Prata; sledi Palla-volo TS - Vivil Nedelja, 7. marca 15.30 Prata - Pallavolo TS;sledi Vivil - Valprapor Espego Nedelja, 14. marca 15.30 Pallavolo Ts -Valprapor Espego; sledi Prata - Vivil Vse tekme bodo v štandreski telovadnici. Za naslov deželnega prvaka, vendar med dekleti, se bodo od nedelje potegovale tudi borovke. Podobno kot goriški ljubitelji odbojke za fante, si bodo tudi tržaški lahko žensko deželno fazo ogledali »v živo«, saj bo, kot smo že poročali, potekala v režiji Odbojkarskega društva Bor. Dekleta Bora Friulex-port, ki so naslov pokrajinskih prvakinj osvojile z enim samim porazom in trinajstimi zmagami, bodo za nasprotnice imele šesterice Sagrado (Gorica), Porcia (Pordenone) in Asfjr iz Čedada (Videm), vse tekme pa bodo v dolinski občinski telovadnici, ker je Borova domača dvorana v šoli Suvich ne-razpoložljiva, »balon« na 1. maju pa za tako pomembne tekme neprimeren. Borove odbojkarice so vešče podobnih tekmovanj, saj imaja za sabo že 5 deželnih mladinskih finalov, kar na 4 pa so tudi zmagale. Večina zdajšnje garniture mladink je pred , dvema letoma že igral tudi v deželnem finalu te kategorije, vendar pa so takrat jedro šesterke sestavljale tudi nekatera dekleta letnika 1973. Čeprav nobena Borova igralka po starosti ne dosega meje te kategorije, lahko zapišemo, da imajo plave vse možnosti za naslov. Po tehnični plati namreč ne bi smele naleteti na boljše tekmice, če vemo, da Porcia s svojo člansko ekipo igra v C-2 ligi, ostali dve društvi pa v D ligi, medtem ko večina plavih uspešno nastopa v C-l ligi. Seveda pa prihaja na takih tekmovanjih do izraza tudi psihološka plat, zato velja biti v napovedih vedno dokaj previden. Spored Nedelja, 28. februarja 15.30 Porcia - Sagrado; sledi Bor Friulex-port - Asfjr Čedad Nedelja, 7. marca 15.30 Bor Friulexport -Porcia; sledi Sagrado -Asfjr Čedad Nedelja, 14. marca 15.30 Bor Friulexport -Sagrado; sledi Asfjr Čedad - Porcia Vse. tekme bodo v dolinski telovadnici. _____SVOJEVRSTNA REKREATIVNA DEJAVNOST / NA KONTOVELU Tatjana Gregori: Naša vadba dobra predpriprava za športno aktivnost Plesno - ritmični odsek za zdaj še nima tekmovalnih ambicij Kako pojmujemo v zamejstvu rekreacijo? V glavnem kot Športno udejstvovanje že odsluženih tekmovalcev, ki ne pridejo več v poštev za kakovostnejše športne storitve ali pa se s to dejavnostjo ukvarjajo celo starostniki. Kot kaže, pojmujejo to aktivnost pri športnem društvu Kontovel nekoliko drugače. V tej naši vasi nad Miramarom goje rekreacijo namreč tudi otroci, oz. bolje povedano deklice, ki obiskujejo vadbo pri plesno-ritmični sekciji te naše organizacije. Potem, ko je sedem sezon vodila vadbo na Kontovelu Manca Firbas iz Maribora, ob pomoči domačinke Neve Albi, je v zadnjih dveh letih prevzela vodstvo zamejska profesorica telesne vzgoje Tatjana Gregori, kateri pomaga Cveta Sila. In prav z Gregorije-vo smo se pogovarjali o tem in onem iz njene dejavnosti. Za naše razmere je nekoliko nenavadno, da se neki odsek ukvarja s športno dejavnostjo zgolj rekreativno, glede na to, da so v njem vsi člani mladi in celo otroci? Morda je videti res tako, Obvestila Bojan Pavletič a tako pač je. Glede na to, da imate le deklice in ima tudi Konto-velova odbojkarska sekcija le dekleta, lahko rečemo, da je vaš odsek nekakšno pred-verje kontovelske odbojke? Mogoče. Vsekakor je vsebina našega dela taka, da predstavlja za deklice zelo kakovostno predpripravo za vključitev v katerikoli Šport. Tukaj na Kontovelu pa se kasneje pretežno vključujejo v odbojko. Kako poteka vadba? Vadimo dvakrat tedensko, vsaka skupina po dve uri in to ob torkih in četrtkih. Koliko skupin imate? Štiri. Dve sta namenjeni mlajšim telovadkam, starim odo 4 do 6 let. V dveh pa so nekoliko Starejša dekleta in sicer stara od 7 do 13 let. Kako pa je s številom obiskujočih? Lahko rečem, da je za to vadbo na Kontovelu veliko zanimanje. Potem ko je bilo v prvi sezoni 27 telovadk, jih je letos že 48. Vsaka skupina ima od 10 do 14 vadečih, tako da je delo z njimi prav prijetno. ZSSDI, KK ADRIA IN DRUŠTVO ŠPORTNIH NOVINARJEV SLOVENIJE - SEKCIJA TRST vabijo na predstavitev mednarodne amaterske kolesarske dirke za 17. TROFEJO ZSSDI, danes, 25. t.m., ob 18.30 v prostorih KK Adria v Lonjerju. TPK SIRENA obvešča člane, da bo 16. REDNI OBČNI ZBOR v soboto, 27. t. m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju na pomorskem sedežu v Viale Miramare 32. Dnevni red: 1. nova gradba, 2. poročila, 3. volitve in 4. razno. Rekli ste, da je na Kontovelu veliko zanimanje za to vadbo. So to samo domačinke? Ne. Razen s Proseka in Kontovela prihajajo dekleta tudi iz Sempolaja, Praprota, Repna, s Padrič, z Opčin, iz Trsta in drugod. Imamo torej kar široko zaledje. Na Proseku razvija svojo gimnastično dejavnost tudi Portuale. Znano nam je, da nastopa za ta klub tudi precej slovenske mladeži. Občutite to društvo kot konkurenco? Zdi se mi, da ne. Vzroki za to so vsaj štirje. Mi imamo izključno deklice, oni pa tudi fante. Oni goje športno gimnastiko, mi smo pa usmerjeni ritmično. Oni goje svojo dejavnost tekmovalno, mi ne. In končno tudi ni gotovo, če je res večje število naših otrok pri njih. Ste pomislili na to, da bi svojo dejavnost razširili tudi na dečke? Ne, o tem nismo govorili. Menim pa, da bi ne bilo slabo, če bi imeli vsaj eno skupino dečkov. So morda ovira za to finance? Nasa sekcija je povsem avtonomna in to tudi finančno. Živimo le od tega, kar dobimo od članarine. Drugih podpor nimamo. Zato je morda vprašanje povezano tudi s financami. Enako kot, verjetno, tudi odločitev, da bi gojili tekmovalno gimnastiko. Seveda, a v to so vpeta Se druga vprašanja. Imamo sicer nekaj res sposobnih deklet, a ne vem, kako bi na to gledalo društvo. Pa tudi primernih prostorov za vadbo nimamo. Kje zdaj vadite? V dvorani Gospodarskega društva, ki je pa z orodjem zelo skromno opremljena.To se nam pozna zlasti pri vadbi akrobatskih elementov. Kakšen je torej glavni namen vašega delovanja? Poleg tega, kar sem že v začetku povedala, sodi sem Se priprava na dve vsakoletni prireditvi in sicer ob božiču in ob koncu sezone. Obe privabita mnogo občinstva. Razen tega pa sodelujemo tudi na nekaterih drugih prireditvah. Kakšni so stiki z ostalima sekcijama društva, s košarkarko in odbojko? Kakih vidnih povezav z ostalima društvenima odsekoma ni. Lahko rečem, da je sodelovanje z ostalim de- lom našega društva res zelo skromno. Ali to ne načenja nekoliko delovnega elana v vaši sekciji? Morda pri vodstvu sekcije, nikakor pa ne pri otrocih. Deklice namreč zelo rade prihajajo na vadbo, so zelo prizadevne in pri vadbi redne. Pravo veselje je delati z njimi. Se vam ne zdi nekoliko nenavadno, da ste se, kot ena najvidnejših zamejskih alpinistk, posvetih prav temu delu? Res je. Prej se nikoli nisem ukvarjala s tako vadbo. Moram pa reči, da mi je zdaj to delo izredno všeč in to vedno bolj. Mislim, da bom vztrajala pri tem še kar precej časa. In alpinistični načrti? Trenutno nimam nobenega. Janez Drvarič: »Do konca lige z Jadranom« Nato na kvalifikacijah za EP s Slovenijo, potem pa... Branko Lakovič Da so »našega« trenerja Janeza Drvariča (na sliki) izbrali za trenerja rperezentance Slovenije, je vsekakor za našo košarko veliko priznanje. Kajti Drvariča lahko upravičeno imamo za svojega, saj je že pred dvajesetimi leti. vadil naše mlade košarkarje na tečaju v Seči, odtlej pa je vedno »od blizu,« kot sam pravi, sledil in spremljal razvoj zamejske košarke«. Večkrat je medtem tudi neposredno priskočil na pomoč s tečaji, nasveti itd. Zadnje dve leti pa je prevzel vodstvo Jadra-novega moštva, ki ga je v prejšnji sezoni spet pripeljal v B ligo, letos pa ga bo skušal »rešiti« pred najhujšim. Naloga gotovo he bo lahka. »Vsi skupaj moramo dati vse od sebe, da si zagotovimo obstanek med drugoligaši. B liga je zares velik kapital, ki ga ne smemo izgubiti. Tu se igra kakovostna košarka, skoraj vsi klubi imajo profesionalno strukturo in mediji posvečajo tej ligi kar precej poudarka, kar je za našo slovensko košarko in nas šport še kako pomembno,« meni Jadra-nov trener. Drvarič je tudi pri nas potrdil svoje kvalitete velikega košarkarskega strokovnjaka, neutrudljivega delavca, izrednega načrtovalca (vsako tekmo pripravi in preuči do potankosti, skoraj pedantnosti). Predvsem pa je Janez priljubljen zaradi svojih človeških vrlin: prijaznosti, skromnosti in velike delavnosti. Naše košarkarske privržence seveda predvsem zanima, če boš še nadaljeval s treniranjem pri Jadranu? »V tem trenutku na to vprašanje ne morem odgovoriti niti z da niti z ne. Po končanem prvenstvu se namreč izteče dvoletni dogovor med Jadranom in menoj. Zato bi bil potreben nov razgovor z vodstvom Jadrana, na osnovi katerega bi potem lahko odločal o mojem nadaljnjem trenerskem delu. Gotovo je le, da se o tem ne bom odločil pred zak-lučkom letošnje sezone. Do takrat namreč mislim biti skoncentriran na naš skupni cilj, ki smo si ga pri Jadranu zastavili, to je obstanek v B ligi.« Ce boš Jadranov trener tudi za prihodnjo sezono, kako boš usklajeval obveznosti z reprezentanco in z našo združeno ekipo? »Na to vprašanje sem v glavnem odgovoril že s prvim odgovorom. Dejstvo je le, da je sicer z velikimi napori možno usklajevati obveznosti z reprezentanco s tistimi v klubu. To sem že poskusil na lastni koži tako kot trener Olimpije kot Gibone.« Za vsakega trenerja je seveda velik izziv voditi reprezentanco. Slovenija si je na kvalifikacijah za olimpijske igre že prislužila dokajšen ugled, tvoje delo bo zato na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo vse prej kot lahko. Faktorja presenečenja seveda tokrat nebo... »Igranje na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo bo zelo zahtevno. Nas cilj je uvrstitev na EP. Seveda bo s tem ciljem prišlo v Wro-claw vseh štirinajst reprezentanc, napredovale pa bodo samo štiri. Sistem tekmovanja je zelo zahteven, saj bo v osmih dneh potrebno odigrati sedem ali celo osem tekem. Možnosti za našo uvrstitev na evropsko prvenstvo prav gotovo so, vendar bo to odvisno od selekcije igralcev, ki jo bomo uspeli sestaviti, od uspešnosti priprav in seveda najbolj od uspešnosti vsakodnevnega igranja tekem na kvalifikacijah.« Če bi zamejska košarka izgubila strokovnjaka takšnega kova, kot je Drvarič, bi bila izguba seveda zelo huda, naša uteha in tudi ponos bi bila, da je bil naš »košarkarski učitelj« kar vodja reprezentance Slovenije. KOŠARKA / DRŽAVNI MLADINCI Jadran Farco spet v boju Kristjan Rebula (Farco) Mladinci Jadrana Farco bodo v ponedeljek, 1.3., nadaljevali nastope v državnem prvenstvu, in sicer v tolažilni skupini. Po skoraj dvomesečnem premoru se bo tako nadaljevalo to prvenstvo, ki je bilo doslej za naše košarkarje izredno koristno, saj so se v prvem delu spoprijeli z zelo močnimi ekipami, kot so Benetton, za katerega igra tudi nova zvezda italijanske košarke German Scarone, beneški Scaini, tržaški Stefanel in drugi. V tolažilni skupini poleg naše nastopata še dve ekipi, in sicer Mon-tibasket iz Montichiarija in Ju-vi Cremona. Jadra-novci bodo tako igrali še štiri tekme. Primarni cilj Jadranovega društva je, da nudi našim mladim igralcem nadaljnji košarkarski razvoj. Kaže, da bo Jadran Farco v drugem delu tega prvenstva spet zaigral v popolni postavi. Po več kot dvomesečni odsotnosti zaradi bolezni je upati, da se bo v ekipo spet vrnil Kristjan Rebula, ki je bil, dokler je lahko igral, najboljši strelec Jadranovega moštva. Na zadnji tekmi je nastopil 12. decembra lani. Za nadaljevanje prvenstva so se jadranovci temeljito pripravili, težave pa so imeli predvsem zaradi gripe! V 1. kolu (v ponedeljek) bodo morali jadranovci na dolgo pot v Montichiari pri Brescii, kjer bodo ob 20. uri igrali proti Montibasketu, že naslednji teden, v po-nedlejek, 8.3. pa bodo gostovali v Cremoni, kjer se bodo ob 15. uri spoprijeli z moštvom Ju-vi. Povratni del se bo pričel teden dni pozneje. ŠPORT Četrtek, 25. februarja 1993 ____ZASLEDOVALNI TEK / V DRAMATIČNEM FINIŽU_ Dahlie za las Najprej za zmagovalca proglašen Smirnov - Odloči video posnetek - Sivio Fauner je osvojil bron Iz Faluna Jasna Milinkovic FALUN - Sedmi tekmovalni dan svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju so gledalci v stadionu Lugnet videli najbolj razburljivo tekmo tekačev, ki so se pomerili v zasledovalnem teku na 15 km v prostem slogu. Norvežan Bjorn Dahlie je namreč že drugič v tej sezoni zmagal z minimalno razliko, pičle tri stotinke sekunde pred Kazahstancem Vladimirjem Smimovim, bronasto kolajno pa je Italijanom pritekel Silvio Fauner. Najprej se je na velikem semaforju v ciljnem prostoru ob Stvilki ena pokazalo ime Vladimirja Smirnova, nekaj minut kasneje Dah-liejevo. Po 15 km izredno hitrega teka je o zmagovalcu odločal video posnetek. S prostim očesom je bilo videti, da je ciljno črto prvi prevozil Smirnov, ki je bil s teleson bolj spredaj, vendar pa je bil Norvežan, ki je decembra v zasledovalnem teku v Ramsauu na isti način premagal že rojaka Ulvanga, veliko bolj zvit. Dahlie je namreč vedel, da je laserska ciljna črta v višini 25 cm nad zemljo, zato je v zadnjem koraku dvignil nogo in prvi ustavil uro. »Najprej sem na Semaforju videl, da sem zmagal, nato pa sva s Bjomom zamenjala mesti. V tistem trenutku sem bil neizmerno jezen, sedaj pa sem se pomiril. Zal nisem vedel za pravilo, da moraš z nogo pretrgati ciljno črto. Mislil sem, da je vseeno, s katerim delom telesa to storiš,« je na tiskovni konferenci pripovedoval Vladimir Smirnov. Med novinarji je bilo veliko dvomov o tem, če je video posnetek najbolj primerna tehnika za določitev vrstnega reda na ciljni črti. Tehnična delegatka Mednarodne smučarske zveze (FIS) Barbara Petzold - Bayer, olimpijska zmagovalka v Lake Placidu leta 1980 na 10 km s štafeto Nemške demokatične republike, je dejala, da so pravila povsem jasna: v teku na smučeh se uporabljajo video posnetki. Vodja tekmovanja Haakan Romlin je priznal, da so naredili napako, ko so sprva objavili ime zmagovalca, čeprav so čas izmerili samo ročno. Do neljube napake je prišlo tudi zaradi tega, ker so bili vsi člani žirije na progi in so morali počakati, da je v cilj prišel še zadnji tekmovalec, preden so se lahko posvetovali. »Poleni, ko smo pregledali posnetek, je bilo nesporno, da je zmagovalec Dahlie. Oba imata isti čas, ker uradnih rezultatov ne beležimo na stotinko sekunde, vendar pa zlato lahko dobi samo eden,« je povedala Petzoldova. Nekoliko v senci je mi- Na zmagovalni oder so včeraj stopili Smirnov (levo), Dahlie (v sredini) in Fauner (AP) nil dvoboj Italijana Silvia Faunerja in Norvežana Ve-garda Ulvanga za bronasto kolajno. Ulvang se je pred tekmo upravičeno bal 24-letnega Italijana. Tekač iz Belluna je do polovice proge ujel vikinga. »Po dveh kilometrih mi ni uspelo ujeti Ulvanga, nato pa sem vendarle zbral dovolj moči in se mu pridružil. Skušal sem mu celo uiti, nato je Ulvang poskušal narediti isto, vendar sva ostala skupaj vse do cilja. Vedel sem, da sem v sprintu malo močnejši,« je menil Silvio Fauner, ki je iz tekme v tekmo vse boljši. Slovenski tekmovalec Joško Kavalar je zasedel 78. mesto. Rezultati - moški- zasledovalni tek (10 km klasika in 15 km prosto«. 1. Dahlie (Nor) 1;01:45,0, 2. Smirnov (Kaz) 1;01:45,0, 3. Fauner (Ita) 1;02:55,5, 4. Ulvang (Nor) 1;02:56,8, 5. Langli (Nor) 1;03:25,1, 6. Morgren (Sve) 1;03:25,9, 7. Vanzetta (Ita) 1; 03:26,6, 8. Albarello (Ita) 1; 03:34,4, 9. Behle (Nem) 1; 03:44,7, 10. Sor-gaard (Nor) 1;03:45,4, 11. Valbusa (Ita) 1;03:46,0, 12. Krilov (Rus) 1:03:50,6, 13. Isometsa (Fin) 1:03:52,8, 14, Silvertsen (Nor) 1; 03:53,5, 15. Vorobjov (Rus) 1:04:00,9, 16. Korunka (Češka) 1;04:01,7, 17.Miih- legg (Nem) 1:; 04:02,3, 18. Mylyla 1; 04:03,7, 19. Haa-land (Sve) 1; 04:04,0, 20. Jevne (Nor) 1; 01:28, 1..... 44. Blatter 1; 06:14,8, 45. Urain 1;06:31, 9, 58. Scharz (vsi Av) 1:07:41,5, 78. Kavalar (SLo) 1;10:55,7 - uvrščenih 98 tekačev. Medalje po 9 odločitvah Norveška Rusija Italija Japonska Kazahstan Ceska Finska Avstrija Z 5 2 i 1 ŠTAFETA IN KOMBINACIJA Za zlato v ženskem štafetnem teku favoritinje Rusinje V nordijski kombinaciji zlato že oddano Japoncem? že tako prednost, da bi se moral v teku na 3 x 10 km zgoditi čudež, da bi jih zasledovalci lahko prehiteli. Najnevarnejši tekmeci so Norvežani, za katere bodo nastopili izvrstni tekači Kunt Tore Ape-land, srebrni s tekme posameznikov, Trond Ei-nar Elden, tretjeuvršče-ni, in svetovni prvak iz Val di Fiemmeje Fred Borre Lundberg, ki pa že zaostajajo 7 minut in 44 sekund, kar je tako rekoč nenadomesltjiva razlika. Povsem so razočarali Avstrijci, ki so osvojili zlato kolajno na prejšnjem svetovnem prvenstvu, vendar tokrat nastopajo v spremenjeni postavi (Klasu Offner, Markuš Platzer, Robet Stadelmann). Rezultati: nordijska kombinacija - skoki: 1. Japonska 663, 7 - Kono 226, 2 (90, 85.5, 88.5), Abe 204, 0 (81, 83.5, 84), Ogivara 233, 5 (88, 86, 91.5), 2. Nemčija 590, 2 (zaostanek 6:07), 3. Norveška 579, 0 (7:44), 4. Švica 560, 2 (8:37), 5. Italija 529, 8 (11:09), 6. Avstrija 519, 5 (12:01), CeSka 502:6 (13:25), 8. Finska 500, 9 (13:34), 9. Estonija 435, 4 (17:31), 10. ZDA 451, 4 (17:41), 11. Rusija 431, 4 (19:21), 12. Francija 415, 9 (20:39), 13. Belorusija 398, 7 (22:05), 14. Švedska 394, 6 (22:25). FALUN - Vse drugo razen zmage ruskih tekačic v današnji štafetni preizkušnji na 4 x 5 km bi bilo veliko presenečenje. Zmaga Nor-vežank na tekmi za svetovni pokal v Val di Fiemmeju pred božičem ne pomeni veliko. Takrat so tekmovalke tekle v klasičnem slogu, tokrat pa bosta dve predaji v klasični in dve v prosti tehniki, kar veliko bolj ustreza ruski štafeti. Norveška in Italija se bosta borili za preostali odličji. Najbrž jima bodo sledile Finska, Francija in Češka, tako da ne bo veliko sprememb glede na uvrstitve na lasnkih olimpijskih igrah v francoskem Albertvilleu. Kot med posamezniki, so japonski kombinatorci tudi ekipno nesporni favoriti za zlato v nordijski kombinaciji. Takano-ri Kono, Masashi Abe in Kenji Ogiava so si po prvem delu ekipnega tekmovanja v nordijski kombinaciji priskakali S 2 2 2 2 1 B 3 1 1 1 2 Sk 10 5 2 1 3 2 2 2 halo falun Starta Collsioo ne bo V štefetnih preizkušnjah tekačice in tekači ne bodo štartali tako kot je predlagal Jan Collsioo. Fotograf iz Stockholma je menil, da bi bilo bolje, da bi tekmovalci že na samem startu pritekli v štadion, kar bi bilo bolj zanimivo za gledalce in bi olajšalo delo fotografom. Tehnična delegatka FIS Barbara Petzold - Bayer je zavrnila to zamisel, ker takšen Start ni v skladu s pravili FIS. Ulvang in Dahlie lovita Gundeja Svana Po zasledovalnem teku sta Vagrad Ulvang in Bjom Dahlie napredovala na ligaški lestvici, v kateri so upoštevani rezultati s svetovnih prvenstev in olimpijskih iger med letoma 1924 in 1993. Točkovanje poteka po ključu 7-5-4-3-2-1 za prvih šest mest. Ulvang je sedaj četrti, Dahlie pa se je po treh tekmah v Falunu povzpel z 12. na 7. mesto. Prav tako je napredoval tudi Vladimir Smirnov, in sicer s 17. na 9. mesto. Pri tekmovalkah je Jelena Valbe tretja in Marja Liisa Kirvesniemi četrta. Vrstni red - moški: 1. Gunde Svan (Sve) 71, 2. Sixten Jemberg (Sve) 68, 3. Veikko Hakulinen (Fin) 62, 4. Vegard Ulvang (Nor) 57, 5. Thomas VVaassberg (Sve) in Bjom Dahlie (Nor) po 49, 7. Veli Saarinen (Fin) 48, 8. Bero Mantyranta (Fin) 45, 9. Vladimir Smirnov (Kaz) 41,10. Juha Mieto (Fin) 34; ženske: 1. Raisa Smetanina (SZ) 81, 2. Galina Kulakova (SZ) 70, 3. Jelena Valbe (Rus) 61, 4. Marja-Liisa Kirvesniemi (Fin) 56, 5. Aktivna Kotljina (SZ9 46. 1168 novinarjev na SP Število akreditiranih novinarjev na svetovnem prvenstvu se je ustavilo pri 1168, 409 je pišočih novinarjev, 186 fotografov, 338 radijskih in televizijskih poročevalcev, 235 ljudi pa ima švedska televizija. Včeraj umrl Bobby Moore LONDON - V 51. letu starosti je včeraj zaradi raka na jetrih umrl kapetan angleške nogometne reprezentance Bobby Moore, ki je skupaj s soigralci osvojil naslov svetovnega prvaka leta 1966 v Londonu, kapetan reprezentance pa je bil se na svetovnih prvenstvih leta 1962 v Čilu in leta 1970 v Mehiki. Moore je umrl na svojem domu v Londonu včeraj zjutraj, kot nogometaš pa je vedno igral za West Ham United. Majico angleške reprezentance je oblekel 108-krat. NEURADNI SVETOVNI REKORD / INDY Andretti najhitrejši Jeff Andretti je na stezi v College Stationu (Teksas, ZDA) dosegel hitrost 234,5 milje na uro, kar je neuradni svetovni rekord za vozila formule indy (Telefoto AP) NBA / VZHOD ZNI2AL ZAOSTANEK V SKUPNEM SEŠTEVKU Phoenix še trdno v vodstvu Jordan, Petrovič in Priče N°1 Hvalevredna pobuda Scotta Skilesa (Orlando Magic) Evving (NYK) in VVilliams (Minnesota) v boju za žogo Vanja Jogan SALT LAKE CITY -20.000 gledalcev se je zbralo v dvorani pri S alt Lake Citiju, kjer so organizatorji pripravili običajni »show« ob dvodnevni manifestaciji Ali Starš tekme Vzhod - Zahod ter tekmovanji v metu za tri točke in zabijanju. Se enkrat pa je bilo potrjeno, da so take manifestacije izredno uspešne, če so akterji na vrhunskem nivoju Moštvo Zahoda je ponovilo lanski uspeh in je tako v skupnem seštevku dodatno znižalo razliko. Tekma je bila izredno izenačena, vzhodnjaki pa so v zadnjih sekundah nadoknadili štiri točke zaostanka s košema neustavljivega Jordana (najboljši strelec s 30 točkami) in Ewinga. V podaljšku si je playmaker Zahoda John Stockton zagotovil lovoriko MVP tekme z nekaterimi koši in asistencami, ki so bili odločilni za zmago njegove ekipe. Dan prej je pri metu trojk zablestel Mark Priče (Cleveland), ki je v finalu tesno premagal člana Portlanda Terryja Porterja. V polfinalu je izpadel trikratni zaporedni prvak tega tekmovanja Greig Hod-ges, žal pa se Dražen Petrovič sploh ni odzval pvabilu, najbrž iz protesta, ker ga niso uvrstili v postavo Ali Starš. Sledilo je tekmovanje pri akrobatskem in spektakularnem zabijanju na koš, kjer si je prvo mesto zagotovil član ekipe Miami, Harold Miner. PETROVIČ SE VEDNO NAJBOLJŠI ZA 3: Za Američane je skoraj nepojmljivo, da ima belopolti Evropejec najbolj mirno roko pri metih za 3 točke. Ta belec je Dražen Petrovič pa še vedno vodi s 49, 1% pri metu. Sledijo K.Smith (Hou.) 46, 7; C. Mullin (G.S.) 46, 1%; D. Scott (Orl.) 45, 4%; M.Priče (Cie.) 45, 1%; D.Ainge (Pho.) 43, 8%. LE VVILKINS IN MALONE ZA JORDANOM: Poprečno dosega Michael Jordan (Ch) 32, 4 točk na tekmo. Za njim so D.VVilkins (Ati.) 28, 9; K.Malone (Ut.) 28, 0; C.Mullin (G.S.) 25, 9; C.Barkley (Pho.) 25, 7 in H.Olajuvran (Hou.) 25,1. BREZ PREKRŠKA NAD PRICEOM! Res čudež je, kadar Mark Ptice (Cie.) ne zadene prostega meta, saj meče s črte petih metrov kar s 96, 8%. Daleč za njim so RPierce (Sea.) 90, 8%; C.Jackson (Den.) 90, 5%; D.Curry (Cha.) 90, 1%; M.VVil-liams (Min.) 89, 3% in R.Miller (Ind.) 88, 7%. SKILESEVA ČASTNA POBUDA: Playmaker ekipe Orlando Magic Scott Skiles ima za sabo izredno slab curiculum, saj je bil v mladih letih znan kot pretepač in nasilnež. S časom je dozorel in se popolnoma spremenil. Od pričetka letošnje sezone se je odločil, da bo za vsako svojo asistenco podaril deset dolarjev v dobrodelne namene, pozval pa je ekipo, da se mu pridruži. Odziv je bil pozitiven, saj je društvo podvojilo njegovo kvoto. EVVING + STARKS = 82! New York slovi zaradi super obrambe (93, 7 točk na tekmo), v napadu pa se Evving in Starks ne šalita. Proti Charlotte sta zagotovila zmago ekipi s skupnimi 82 točkami (prvi 43, drugi 39, skupno pri metu 33:53). Pri nasprotnikih sta bila za odtenek slabša Mourning (35) in L.Johnson (31). VZHODNA KONFERENCA Atlantic division: New York 35-16; New Jersey 30-22; Orlando 25-23; Boston 26-25; Miami 18-32; Philadelphia 18-32; Wa-shington 15-37. Central division: Chicago 36-17; Cleveland 35-19; Charlotte 27-23; Atlanta 25-27; Indiana 24-28; Detroit 22-29; Milvvaukee 20-32. ZAHODNA KONFERENCA Midvvest division: San Antonio 34-16; Utah 34-18; Houston 30-22; Den-ver 20-31; Minnesota 12-36; Dallas 4-45. Pacific division: Phoe-nix 39-10; Seattle 34-17; Portland 31-17; LA Lakers 26-23; LA Clip-pers 27-25; Golden State 22-31; Sacramento 17-35. NOVICE Viitus v finalu Koračeveaa pokala, danes Philips - Clear RIM - Rimski Virtus se je po pričakovanju uvrstil v finale Koračevega pokala, čeprav je v drugi tekmi doma izgubil z Barcelono z 79:85 (38:43). Radja in soigralci so si nastop v finalu dejansko zagotovili že na prvi tekmi v Barceloni, ko so zmagali z 20 točkami razlike (84:64). Zato je bila včerajšnja tekma bolj formalnost, najboljša strelca na srečanju pa sta bila nekdanja člana Jugoplastike Radja pri Virtusu (27 točk) in Savič pri Barceloni (23). Druga polfinalna tekma med milanskim Philipsom in Clearjem iz Cantuja pa bo drevi ob 20.30 v Milanu. V prvi tekmi je zmagal Clear s 74:72, favorit za uvrstitev v finale je Philips. Maldini pesimist po porazu s Portugalsko BRAGA - V izločilnem delu evropskega prvenstva mladih reprezentanc je Italija v torek zvečer izgubila z reprezentanco Portugalske z 2:0 (0:0). Portugalci so na ta način prekinili pozitivno serijo treh zaporednih zmag mladih azzurrov, ki so dobro igrali le v prvem polčasu, v drugem pa so pobudo prepustili domačinom. Selektor reprezentance Cesare Maldini je bil po tekmi skrajno pesimistično razpoložen. Na njegovo razpoloženje pa ni toliko vplival poraz z mladimi Portugalci, saj Italija še naprej ostaja v boju za napredovanje v zaključni del evropskega prvenstva za mlade, temveč stanje v italijanskem nogometu, kjer mladi igralci praktično nimajo možnosti za uveljavitev. »Nisem pesimist temveč realist,« pravi Maldini in dodaja, da je vzrok za njegov realizem-pesimizem v tem, da imajo od mladih reprezenta-tov stalno mesto v ekipah A lige le trije igralci, ostali pa z veliko težavo oblečejo dres prvih enajsteric v B ligi. Connors izpadel SCOTTSDALE - Legendami Američan Jimmy Connors je na mednarodnem teniškem turnirju v Arizoni izpadel že v 1. kolu, premagal pa ga je rojak David VVheaton 6:3, 6:3. Rezultati 1. kola: Agassi (ZDA) - Stolle (Avstra) 6:0, 6:0, VVheaton - Connors (oba ZDA) 6:3, 6:3, VVoodforde (Avstra) - Carbonell (Spa) 3:6, 6:4, 6:1, Ondruska (JAR) - Clacet (Spa) 6:3, 6:4, E. Sanchez (Spa) - MacPhee (ZDA) 6:2, 6:3, Rostagno (ZDA) -Pescosolido (Ita) 5:7, 6:2, 6:2. Tracy Austin se vrača INDIAN VVELLS - Na teniška igrišča se je uspešno vrnila tudi dvakratna zmagovalka US Open, Američanka Tracy Austin, ki je na turnirju v Kaliforniji (nagradni sklad je 350.000 dolarjev) v 1. kolu premagala Avstralko Rennae Stubbs 7:5,6:4. Rezulati 1. kola: Rittner (Nem) - Kruger (JAR) 6:1, 6:3, Austin (ZDA) - Stubbs (Avstra) 7:5, 6:4, Sukova (Češka) - Kuhlman (ZDA) 6:1, 6:3, Coetze (JAR) -Hiraki (Jap) 6:0, 6:1, Hy (Kan) - Reinach (JAR) 2:6, 7:5, 6:2. HAŠK Gradanski so spet preimenovali ZAGREB - Zagrebški nogometni klub HASK Gradanski, nekdaj Dinamo, je ponovno spremenil klubsko ime. Pred dnevi so ha skupščini kluba sklenili, da se bo maksimirski prvoligaš odslej imenoval Croatia. Za »nasilno« spremembo imena, v to naj bi bila vpleteni predvsem visoki hrvaški politiki, je glasovalo 16 elanov skupščine kluba, eden se je celo vzdržal, po pričakovanju pa je proti glasoval predstavnik navijačev, razvpitih Bad Blue Boys (BBB). Slednji je celo predlagal, naj se klub preimenuje nazaj v »stari« Dinamo. Zanimivo je, da so bili proti novemu, v zadnjih mesecih že drugemu imenu, tudi navijači splitskega Hajduka, ki podobno kot mnogi drugi trdijo, da je ime Croatia popolnoma nesprejemljivo. Zlasti zato, ker klub med drugim nikakor ne more imeti imena države. V finalu Aris in Efes Pilsen PARIZ - V finalu evropskega klubskega pokalnega tekmovanja, v katerem je v skupini A nastopala tudi ljubljanska Smelt Olimpija, bosta igrala Efes Pilsen iz Istanbula in Aris iz Soluna. V povratni tekmi je Aris premagal špansko Zaragozo z 82:66 (prva tekma je bila 86:84 za Grke), Efes Pilsen pa Hapoel Galil iz Izraela z 72:71 (prva tekma je bila 65:62 za Turke). Finale bo 16. marca v Torinu v Italiji. Jutri nadaljevanje svetovnega pokala VVHISTLER MOUNTAJN, VEYSONNAZ - Po štirih tednih premora se bo ta teden nadaljevalo tekmovanje alpskih smučarjev za svetovni pokal. Začela bodo dekleta, ki bodo v petek in v soboto v Veyssonazu v Švici nastopila v smuku, v nedeljo pa še v superveleslalomu. Moški bodo začeli v soboto, ko bodo v VVhistler Mountainu v Kanadi nastopili v smuku, v nedeljo pa se bodo še pomerili v superveleslalomu. (STA) loselani znižala vodstvo Polgarjeve MONACO - V 6. partiji finalnega dvoboja kandidatk za izzivalko svetovne prvakinje, Kitajke Xie Jim je Gruzijka Nana Ioseliani dosegla prvo zmago in znižala vodstvo Zsuzse Polgar na 3, 5:2, 5. Do konca dvoboja sta še dve partiji, Polgarjev! pa za končno zmago zadošča že 1 točka. (T. P.) Slovenci solidni v Franciji CANNES - Na močnem mednarodnem šahovskem turnirju na francoski Ažurni obali je nastopilo 138 igralcev, med njimi kar 16 velemojstrov in številni mednarodni mojstri. Zmaga je pripadla kanadskemu velemojstru Sprag-gettu. Na turnirju je nastopilo tudi pet slovenskih šahistov, ki so se v Cannesu kar solidno odrezali. Mohr in Plesec sta se uvrstila v zgornjo polovico lestvice, Gerenčer, Mazi in Trantar pa v sredino. Gerenčer, Plesec in Tratar so si izboljšali ratinške točke. (T. P.) N T E R V J U BOŽIDAR STAN IŠIČ HBHl Sredi furlanske nižine, v kraju, ki ga iz razumljivih razlogov raje ne razkrivamo, smo obiskali Božidarja Stanišiča, bosanskega pisatelja, ki kot begunec, skupaj z družino, že veC mesecev živi v Italiji. Stanišič velja za enega najbolj znanih mladinskih avtorjev iz Bosne, sicer pa se je uveljavil tudi z HBHHEEI eseji, radijskimi dramami, kritiškimi oceni in prevodi. Književno delo nadaljuje tudi v begunstvu, saj bo v kratkem, in sicer v italijanščini, izšla knjiga njegovih novejših pripovedk. Hkrati pripravlja (vedno v italijanskem jeziku) izbor svojih najbolj znanih pripovedk in feljton v obliki dnevnika. Za revijo »Si seri ve« iz Cremone je pripravil izbor poemov, zanimivo pa je, da bo izbor izšel brez predgovora. Na ta način namerava Stanisič izraziti svoj protest zoper vojno, ki divja v Bosni in Hercegovini. Na neki javni tribuni (to je bilo konec prejšnjega leta v Nabrežini) sem opazil, da pogosto citirate Iva Andrica. Njegovo misel ste takrat razvili s pomočjo metafore o mostovih kot povezovalcih različnih kultur in ljudi. Prrn tem ste dejali tudi, da sta v Bosni žal ostala cela samo dva mosta: Andricev most na Drini in sloviti mostarski most... Andrič je nedvomno moj duhovni učitelj. On ni vplival name le s svojim slogom in jezikom, marveč tudi z duhovnim sporočilom. Ko sem pred nedavnim, v nekem drugem intervjuju, govoril o mostovih, sem dejal, da sta bila graditelj mostarskega mostu, mojster Hajrudin, in Ivo Andric duhovna brata. Oba sta namreč verjela, da se lahko različne življenjske poti srečajo na skupni poti sodelovanja in solidarnosti, na poti, ki vodi v bodočnost. Danes je žal ta pot zaprta. To, kar se zdaj dogaja v Bosni, lahko primerjamo z letom 1463, ko je padla pod Turke; s kulturološkega vidika je Bosna doživela nekaj podobnega kot Atlantida, ki je - če verjamemo Platonu -izginila v enem dnevu in eni noči. In ne samo: današnje dogajanje v Bosni kaze na me- Intelektualec mora iskati pot do miru in ne do vojne Ivan Vogrič tastaze in rakove rane tega sveta, saj prihajajo na dan stare razlike in razhajanja, Omenjena dva mostova sta - v simboličnem smislu - dve sicer tanki, ampak vseeno stvarni upanji, da bi Bosna lahko spet zaživela. Po drugi svetovni vojni se je med intelektualci z vsega sveta razvila debata, v okviru katere so se spraševali, ali ima poezija - po Auschvvitzu - sploh še smisel. To je bilo pred skoraj petdesetimi leti, torej pred zdajšnjimi grozotami v Bosni. Kakšno je vaše mnenje o tem? Mislim, da je poezija ena od vidikov civilizacije. Če bi poskusil definirati ta pojem, bi rekel, da je civilizacija del našega življenja, poleg tega pa tudi to, kar ostane po njem. Kaj hočem s tem reci? Mnenja sem, da poezija sama po sebi ne more odpraviti tega kar je povzročil Auschvvitz, niti ne more vplivati na to, da se pojavi nek drug tovrstni lager ali pa nova tragedija, kakršna je tista v Bosni. Po drugi strani pa nam poezija lahko pokaže humane vrednote, občutke duha in psihološke plati. Poezija lahko postavi človeka pred samega sebe. Tisti, ki so ostali v Bosni, trenutno niso. v stanju, da bi s pomočjo poezije to storili. Večina jih namreč živi v strahu, nekateri pa si želijo zmago svoje strani, kar zadeva mene, sem - na žalost - bil mogoCe eden prvih, ki je izjavil, da kakršna koli zmaga (tako srbska kot muslimanska oziroma hrvaška) uničuje nek način življenja. Kajti prevlada kakršnekoli strani bi se izkazala za Pirovo zmago. Največ zločinov v neki vojni običajno zakrivi tista stran, ki si postavi največje cilje. V tem primeru je to srbska stran. Ne glede na to, da je bila zgodovinska preteklost Srbov v Bosni mogoče ena najbolj tragičnih v Evropi, ni opravičljivo, da se je vse skupaj izrodilo oziroma zdrknilo na nivo osvete. To ni v skladu s krščanskimi in niti civilizacijskimi normami. Prepričan sem, da se je treba neizogibno soočiti z grozotami, ki se delajo v Bosni, in ne samo tam. Svoj čas so srbski intelektualci očitali hrvaškim razumnikom, da se izogibajo občutljivemu vprašanju Jasenovca. Danes pa je potebno, da se srbska stran, začenši š kulturniki, sooči grozotami v Bosni. Bosanski pisatelj Josip Osti mi je v nekem intervjuju povedal tole: pisatelj lahko največ prispeva tako, da se ogradi od politike in oblasti, ki generira vojno. Žal pa se nemajhno število pisateljev vmešava v politiko in se oprijemlja vzvodov oblasti... Mislim, da mora intelektualec iskati poti do miru, in ne do vojne. Samo splep človek (slep tudi v prenesenem smislu) ne more videti, kam nas lahko privede vojna. Skratka, samo neosveščeno bitje ne more razumeti, da je vojna korak nazaj v zgodovini oziroma vračanje k starim patriarhalnim vzorcem, k stanju globoke ločenosti, v našem primeru v čas preden je avstro-orgska vojska prišla v Bosno. Stanje ločenosti je zdaj v Bosni očitno prevladalo, ena od stranskih posledic tega pa je, da npr. Evropa vidi v Bosni le tri voditelje treh taborov. Po drugi strani sploh ne vidi npr. mene, ki sem kot bosanski Srb zapustil Bosno, in Se toliko drugih. Kaz zedeva odnos med politiko in intelektualci sem mnenja, da razumnik, na nek način mora biti navzoč na političnem polju. Problem ni v tem, problem je, kako delovati v po- litični sferi; ali kot krvnik ali pa kot Človek, ki se zoperstavlja, če ne drugače pa vsaj s knjigo. Prepričan sem, da bi bilo v Bosni bistveno bolje, ko bi na mesto sedanjih voditeljev (tu mislim na voditelje vseh taborov) bili ljudje kot so pater Marko Oršo-, lič, Zoran PajiC in Zdravko Greblo. Prej ste rekli, da mora intelektualec iskati poti do miru. Kot mi je znano, ste - preden ste odšli iz Bosne - bili predsednik mirovnega odbora v mestu, kjer ste živeli, tj. Maglaju. Zato gotovo imate glede tega izkušnje. Kot posameznik, ki sem deloval v mirovnem gibanju (naše združenje v Maglaju je bilo verjetno med prvimi tovrstnimi organizacijami v Bosni in Hercegovini) lahko rečem, da je v rpoji domovini zelo malo ljudi želelo vojno. Mnogi ljudje (med temi je bila tudi naša skupina) so namreč verjeli, da je treba vzroke za spopad iskati na liniji Beograd - Zagreb, in da je Bosna žrtev prerekanj. Na koncu se je zgodilo ravno to: za vse, kar se je v tej balkanski krčmi jedlo in pilo, je plačala Bosna, tako da je skoraj polovica vseh njenih prebivalcev zbežala iz nje. Mogoče predstavlja ta množica ljudi - približno dva milijona nas je - celo neko upanje, čeprav ne vem, kako bi ta pozitivna energija lahko prišla do izraza. Poudaril bi tudi to: nemogoče je nositi epi-tet intelektualca, če razumnik pri tem postane privesek neke množice (nacije), ki točno ve, kaj hoče oziroma goji nacionalne interese. Dobro vemo namreč, da interesi ene nacije izključujejo interese ostalih nacij, to pa zna biti usodno. Pisateljevanje boste, kot sem razumel, v Italiji nadaljevali... Tako je. Pri tem me spodbuja človeška solidarnost, ki mi jo je izkazalo veliko ljudi. Ne samo tukaj v Italiji, marveč tudi v času, ko sem kot begunec bil v Sloveniji; tam mi je pomagalo več ljudi, v prvi vrsti dr. Solar na Brezjah, Branko Primožič v Ankaranu, don Ivo Miklavc, gospa Kalčičeva, kaplan Bogdan Metelko in mnogi drugi. KONCERT / V DRUŠTVU LIPIZER n Spev glasbe onkraj not Pianist Andreo Lucchesini Tatjana Gregorič Srečanje z Andreom Lucchesinijem, 27-Iet-nim interpretom, ki se je piedestalu italijanske pianistike približal s pomočjo znamenite Marie Tipo (od sedmega leta je namreč pianist njen učenec) kljub nezaželenemu večdnevnemu zamiku ostaja živ spev glasbe onkraj not, še vedno zveneč topel napev, ki s svojo mehkob-nostjo beleži trajnost in nenavadnost. Koncert Lucchesinija, prejemnika številnih mednarodnih priznanj in gosta najbolj prestižnih dvoran sveta, je v organizaciji goriškega kulturnega združenja R. Lipizer v dvorani gledališča Verdi najprej s programom, nato pa se s samo izvedbo zarezal globoke Črte na ledini glasbeno zgodovinskih teoretičnih obče veljavnih razprav in razmišljanj - brez najmanjših slutenj po dramatično prisotnem v glasbi, se Andrea Lucchesini odloči za Cist, iskren, žameten dotik z glasbeno idejo skladb, M so bile sicer največkrat tako Časovno kot karakterno ujete v pretres zunanjega sveta in stilnih blokad. Romantično prebujena Sonata št. 3 v As-du-ru op. 110 L. van Beethovna najde svojo povsem novo zvočno podobo v božajočem drsenju prstov interpreta, ki tako ritmični kot muzikalni razvoj gradi izključno na lastni, svobodni fantaziji in domišljiji. Beethoven brez Beethovna (seveda tistega, tradicionalno zasidranega na prehod med klasicizmom in romantiko). Kristalno jasno popotovanje, nabito s toplino ognjene zgodbe, se stopnjuje v vročih domišljijskih razpletih Treh klavirskih skladb op. 11 A. Schoenberga, epohalnem delu v razvoju sodobne glasbe. Nemška klenost ostaja neznanka, kajti glasba se prepoji s subtilno izraznostjo interpreta, njegovo lebdenje med zvoki klavirja se v nadaljevanju koncerta sooči z lirično goreCo ekspanzivnostjo govorice Luciana Beria v skladbi ”4 elementi”. Andrea Lucchesini vseskozi iz instrumenta izvablja bujno, razkošno zvočno sliko, v njej ohranja romantično, blago, Četudi zelo zgoščeno govorico, v kateri se dinamični zasuki pastelno prelivajo in ustvarjajo zvoCno tihožitje. Zaključna Sonata št. 2 op. 36 v b-molu in dve skladbi v dodatku (Rahmaninov, Scarlatti) samo še podčrtajo leitmo-tiv pianistike protagonista veCera:. stilno povsem neobremenjen interpret-želi "zgolj in samo” peti glasbo in z njeno lepoto v poslušalca prenesti občutek notranjega miru. Mrtve partiture v dotiku z njegovimi Čarobnimi prsti prerastejo običajno živost, postanejo glasba onkraj... not in klavirja, postanejo nekakšen spev tišine notranjega sveta. GLEDALIŠČE / LA CONTRADA Bojana Vatčvec Z uprizoritvijo dela sodobnega avstrijskega dramatika Petra Turrinija, ki bo na sporedu v gledališču Cristallo do konca meseca, je tržaška La Contrada v eni sami potezi izrazila dvojno usmerjenost svojega delovanja. Ponovno je potrdila svoje zanimanje za avtorje iz srednjeevropskih dežel in njihovo stvarnost ter obenem dala duška svoji nagnjenosti k lahkotnemu obravnavanju vprašanj, ki begajo človeštvo, h komičnosti, v kateri pa smeh ne zapelje gledalca v pozabo, temveč ga vodi k resnemu razmišljanju. V Italiji malo poznani Peter Turrini se je rodil na avstrijskem Koroškem leta 1944, za gledališče pa piše že od leta 1971. Poleg tega je tudi scenarist priljubljenih televizijskih nadaljevank, kakršna je bila, denimo, Alpensaga, ki pripoveduje o življenju avstrijske kmečke rodovine v našem stoletju in ki je bila na sporedu tudi po slovenski televiziji. Dramo Josef und Maria, ki v italijanskem prevodu Umberta Gandinija nosi naslov Tango vien-nese (Dunajski tango) je Peter Turrini spisal leta 1989, La contrada pa jo je prvič uprizorila že leta 1984. Po skoraj desetih letih jo je ponovno postavila ha oder v režiji Fran-cesca Macedonia in s Co-chijem Ponzonijem ter Ariello Reggio v naslovnih vlogah. Glavna junaka sta Čistilka Maria in noCni čuvaj Josef. Oba sama sebi Ariella Reggio in Cochi Ponzoni na odru gledališča Cristallo hlinita, da sta sreCna, uspešna. Srečata se na delovno božično noc v veleblagovnici in začneta pripovedovati o sebi. V začetku so to samo laži in se pravzaprav ne poslušata, na koncu pa resnica s pomočjo številnih kozarčkov žganega le privre na dan in z njo tudi zanimanje in ljubeče Čustvo do sogovornika. Za grenko boleCo dramo si je Emanuele Luzza- ti zamislil sceno, ki pravzaprav prikazuje knjižno ilustracijo pravljične dežele igrač, kot si jo zamišlja Italijan, ki je prebral Pinocchio, seveda. Tako se tudi dogajanje na odru zdi pravljično odmaknjeno, kot sanje o socializmu v življenju večno tepenega Josefa in Marijina precej izmišljena zvezdniška preteklost v noCnih barih Casablance. Ariella Reggio in Cochi Ponzoni z ironijo, a obenem z razumevajočo prizanesljivostjo prikazujeta sivo, topo obupano življenje malih ljudi iz obrobja in njune strte mladostne sanje, ki nočejo umreti. Zastor pade, ko se v obeh prebudi upanje, da je ljubezen močna, zato te božične pravljice, vsaj v postavitvi tržaške La Contrade, ne skali misel na grenko prebujenje. Tuninijeva grenka pravljica o malih ljudeh iz obrobja V glavnih vlogah Ariella Reggio in Cochi Ponzoni RAZSTAVA / V GALERIJI BASSANESE Beneški atelje Maurizia Cosue Mladi umetnik predstavlja svojo delavnico Detajl iz notranjosti ateljeja Maurizia Cosue »Madonna delPorto 3535 Venezia« je zagonetni naslov razstave v galeriji Bassanese v Trstu; zagonetka pa kmalu splahne, ko zvemo, da je to fizični naslov ateljeja umetnika Maurizia Cosue, slikarja mlajše generacije iz Ferrare, ki pa živi in dela v Benetkah. Naslovil je razstavo tako, ker so razstavljena dela pogledi in interpretacije vizij njegovega ateljeja oziroma detalji njegove notranjosti. Notranjost ateljeja pa je samo razlog za kompozicijo njegovih velikih platen, matericnih sestavljenk iz raznih materialov, kjer prednjači zemlja. Iz ateljeja se umetnik obrača k naravi in z uporabo raznih materialov skuša ubežati zaprtosti omejenega prostora, vendar ta njegov izhod pogojuje spet teža materialov, ki jih uporablja za »izdelavo« osnove svojih slik: od zemlje do svinca. Temne barve so skupni imenovalec del, le tu pa tam se prikrade vanje svetlejši pramen pogleda skozi okno, kot pogled v metaforično neznanost. Metaforika izhaja iz faze njegove prejšnje koncep-tualnosti, v katero je v preteklosti globoko zašel, a vrnil se je k naravi, še vedno konceptualno obremenjen tako, da so njegova dela, kljub velikim dimenzijam, še vedno lahko bi rekli minimalistična; v smislu, da uporablja samo omejeno paleto barv in materialov, ki nas intenzivno privedejo do osnovne ideje o koncentraciji vsega dogajanja na bistvo povezave človeškega z naravo in njenimi osnovnimi elementi. Potrjuje nam to idejo tudi uporaba, kot ovitek suhega listja, starih zemljevidov, simbolov kažipotov v naravni am-bient kot izhoda iz njegovih del, kjer sili iz notranjosti ateljeja skozi železne rešetke majhnih oken na piano in simbolično preslikava sebe v fragmentih ogledala na isti temačni sliki. Kot zanimivost bi poudaril, da je, verjetno nehote, uporabil zemljevide najbolj nepriljudnih a vendar skrivnostno privlačnih krajev afriške puščave. Vsa razstavljena dela vključujejo na raznih podlagah elemente narave v svoji primarni obliki, listje, vejice, trave, obkrožene z večno zemljo, ki ob bližnjem pogledu razkrije dinamično zrnatost in skoro valovanje v temačnosti podstrata. Osnovni, kljub bližini narave, pesimistični občutek celega niza razstavljenih slik se le minimalno odpre v svetlobo ob uporabi svetlo sinjega pogleda skozi xnekaj odprtin v velikem platnu, pogledu na notranjost/zunanjost njegovega ateljeja, kjer le Čutimo moc in privlačno silo zunanjega svetlečega sveta nad temačno osnovo velike površine, (-srce-) PRIREDITVE Četrtek, 25. februarja 1993 Gledališča Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM JUTRI IN POJUTRIŠNJEM: 26. in 27. t. m. ob 21.00 Strniša/Frey: Žabe. Koprodukcija Koreo-drama in Cankarjev dom. Cena vstopnic 600 V PRIHODNJIH DNEH: 28. t. m. ob 19. in 21.30 uri ter 1., 2., 3., 4. in 5. ob 19. in 21.30 uri Molitveni stroj Noordung. V izvedbi Opere in baleta Ljubljana. Informacije na tel. 061/222-815. DRAMA SNG LJUBLJANA DANES:ob 19.30 uri Arthur Schnitzler: Ana-tol (abonma četrtek in izven). Ob 20. uri (Mala drama) A.Nicolaj: Prva klasa. Za izven. JUTRI: ob 19.30 uri J. B. P. Moliere: Svatba po sili (abonma izven). Ob 20. uri M.Gad: Samo igra je in ne boli. Za izven. V PRIHODNJIH DNEH: 27. t. m. ob 19.30 uri H.Ibsen: Nora. Gostuje Prešernovo gledališče iz Kranja. 27.t.m. ob 20. uri (Mala drama) A.Nicolaj: Blagi pokojniki, dragi možje. Monodramski nastop Polone Vetrih. Za izven. Informacije in rezervacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter od 18. ure do začetka predstave na tel. 061/221-511. OPERA IN BALET JUTRI: ob 19. uri Bizet-Sčedrin: Carmen, balet - premiera; Bartok: Čudežni mandarin (obnovljena predstava). V PRIHODNJIH DNEH: 27. t. m. ob 19.00 uri Netopir. NAPOVEDUJEMO: 6. 3. ob 19. uri Verdi: Re-quiem. Operni gala koncert. Blagajna je odprta med 11. in 13. uro ter med 17. in 19. uro. Rezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in 11. uro. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO DANES: ob 19.30 uri B. Kishon: Bil je škrjanec. V PRIHODNJIH DNEH: 2.3. ob 19. uri Cehov-Brasch: Platonov. Za abonma Torek in izven. Informacije in rezervacije od 10. do 12. ure in uro pred predstavo na tel. 061/210-852. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE JUTRI. IN POJUTRIŠNJEM: ob 19. uri A.A. Rozman: Tartif. Za izven V PRIHODNJIH DNEH: 28.t.m. ob 22 mri E.Io-nesco-D.Zlatar-Frey: Prihajajo. Za izven. Prodaja in rezervacija vstopnic v Galeriji SMG na Trgu francoske revolucije 5 med 10. in 12. uro ter med 15.30 in 17.30, na dan predstave pa tudi uro pred predstavo pri blagajni SMG. MODERNA GALERIJA DANES: ob 19. in 21. uri Atol (ritmično-scenska struktura) . Informacije: INART center, tel. 061/372-302. VITEŠKA DVORANA KRIŽANK DANES: ob 23. uri VValter Wolf v izvedbi gledališča Vdor realnega. V PRIHODNJIH DNEH: 27.tm.ob 24.uri ter 28.t.m. ob 20. in 22.30 uri VValter WoIf v izvedbi gledališča Vdor realnega. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 16. uri Levstik-Jovanovič-Partljič: Martin Krpan. Zaključeno. VODNIKOVA DOMAČIJA DANES: ob 19.30 uri predstava Slovenskega komornega gledališča, Evald Flisar: Jutri bo lepSe. Avtor je za delo prejel nagrado Prešeriio-vega sklada. Informacije in rezervacije na tel. 061/193-395. MARIBOR SNG DRAMA JUTRI IN POJUTRIŠNJEM: ob 21.uri (Mali oder) Isadora. Koreodramski projekt primabale-rine Maje SerbljenoVič-Turcu. Informacije in rezervacije na tel. 062/221-206. MINORITSKA CERKEV DANES: D. Frey: Dogodek v mestu Gogi. Predstava je odkupljena. SNG OPERA IN BALET V PRIHODNJIH DNEH: 28.t.m. ob ll.uri (Kazinska dvorana) javna tiskovna konferenca pred premiero opere Rigoletto. V matineji se bodo predstavili ustvarjalci z arijami iz predstave. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 12. in 19.30. uri R.Cooney: Zbeži od žene. Gostuje Prešernovo gledališče iz Kranja. Informacije na tel. 063/25-332. KLUB V PRIHODNJIH DNEH: 27. t. m. ob 17. uri A. Strindberg in Eksperimentalno gledališče F: Gospodična Julija. V izvedbi Eksperimentalnega gledališča F Gimnazije Celje. VELENJE DOM KULTURE JUTRI: ob 19.30 F. Schiller: Razbojniki. Gostuje SLG Celje. Za gledališki abonma in izven. V PRIHODNJIH DNEH: 27.t.m. ob 19.30 obisk na Dunaju - kratek ogled Dunaja in ogled musi-cala Fantom opere v Raimund Theatru v sodelovanju s Kompasom Celje. Cena je 270 ATS in vstopnica 270 ATS. SLOVENSKE KONJICE KULTURNI DOM JUTRI: ob 19.30 B. NuSid: Mister Dollar. Gostuje Amatersko gledališče KUD Zarja Trnovlje. VRHNIKA KULTURNI DOM JUTRI: ob 20. uri E. Kishon: Bil je škrjanec. Gostuje MGL. Furlanija-Julijska krajina TRST SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE DANES: ob 20.30 (abonma red E) ponovitev predstave - T. VVilder - Nase mesto. Režija Adrijan Rustja. Igrajo: A. Rustja, V. Jurc, S. Colja, M. Caharija, L. Kozlovič, A. Svete, M. Bla-govič, F. Korošec, L. Počkaj, A. Petje, G. Lešnjak, B. Bratuž, A. Milič, T. Gogala, L. Bogateč, A. Rupel in drugi. Ponovitve: v soboto, 27. t. m., ob 20.30 (abonma red F), v nedeljo, 28. t. m., ob 16. uri (abonma red G). GLEDALIŠČE ROSSETTI DANES: ob 20.30 bo skupina Centro Teatrale Bresciano uprizorila J. Greenovo delo »Non c’6 domani» z Giannijem Agusom. Režija Sandro Sequi. V abonmaju odrezek St. 8B (alternativno). Za abonente posebni popust. Rezervacije in predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.Ponovitev jutri ob 20.30. DVORANA TRIPCOVICH V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 27. t.m., ob 20. uri (red A) premiera W.A. Mozartove »Čudežne piščali«. Dirigent Lu Jia. Režija Stefano Vizioli. Nastopajo: Hans Sotin, Sally Wolf, Eva Jenis, Francesco Piccoli, Gemma Bertagnolli. Ponovitev v nedeljo, 28. t..m., ob 16.00 (red G). Prodaja vstopnic pri blagajni Dvorane Tripcovi-ch od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ob ponedeljkih zaprto. GLEDALIŠČE CRISTALLO LA CONTRADA DANES: ob 20.30- Peter Tunini: Tango vien-nese, v izvedbi gledališke skupine La Contrada. Režija Francesco Macedonio. Nastopata Ariella Reggio in Cochi Ponzoni. Jutri ponovitev ob 20.30. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE NAPOVEDUJEMO: v torek, 2. in v sredo, 3. marca gostovanje gledališke skupine Backstage S.r.l. z delom Domenica Starnoneja - Sotto ban-co. Režija Daniele Luchetti. Nastopajo Angela Finocchiaro, Silvio Orlando, Vittorio Ciorcalo. VIDEM GLEDALIŠČE PALAMOSTRE V PRIHODNJIH DNEH: od 26. do 28. t. m. gostovanje gledališke skupine Teatro del Carretto z delom Iliade.Režija M.G. Cipriani. Koroika CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 predstava A. Schnitzlerja -Reigen. Ponovitev jutri, 26. t. m., ob 19.30. Glasba Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES IN JUTRI: ob 19.30 uri (Gallusova dvorana) koncert Orkestra slovenske filharmonije za Modri abonma I. in II. Dirigent: Milan Horvat. Solist: Aleksandar Madžar, klavir. Vstopnice 300, 400, 500 SIT. JUTRI: ob 21.30 (Klub CD) Puerto Rico, Peter Legudin in Slaven Rukavina. Latinskoameriška in španska glasba. Vstopnina je 600 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. SLOVENSKA FILHARMONIJA V PRIHODNJIH DNEH: 28.t.m. ob 11. uri Nedeljska matineja: Komorni ansambel Sloveni-cum. Dirigent: Uroš Lajovic. Solist: Igor Ozim, violina. Program: Tartini, Haydn. V organizaciji Festivala Ljubljana. Informacije na tel. 061/221-948,.blagajna 061/228-544. 5. marca ob 20.uri koncert Tartini kvarteta in Aleksandra Madžara, klavir. Program: Mozart, Franck, Schumann. Informacije: agencija Gallus International ali Galerija Labirint - tel. 061/150-155. KLUB K4 V PRIHODNJIH DNEH: 2.3. ob 22.00 uri Planet Musič, nadaljevanje afro-reggae zabave s prejšnjega tedna - jimi Rasta. 4.3. ob 22. uri Ferus, romski car. Nastop velikana romske makedonske scene, multiinstru-mentalista Ferusa Mustafova. Vroči telefon Kluba K4: 061/113-282, MARIBOR KAZINSKA DVORANA DANES: ob 19.30 uri Koncert Dorli Gueschl-bauer, violončelo in Ihmre Romanna, klavir. Za izven. Organizira Koncertna poslovalnica v sodelovanju z Veleposlaništvom republike Avstrije. JUTRI: ob 19.30 koncert PZ iz Kopra. VELENJE GLASBENA SOLA V PRIHODNJIH DNEH: 27. t. m. ob 19.30 koncert Slovenskega komornega zbora. Za abonma in izven. Vstopnina je 400 SIT. KOPER GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 27. t. m. ob 19. uri koncert KUD Bratstvo Koper. Informacije na tel. 066/21-027. GORNJA RADGONA GLASBENA SOLA JUTRI: ob 18.uri koncert ZePZ Manko Golar iz Gornje Radgone in Pihalnega orkestra Gornja Radgona. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE MIELA V PRIHODNJIH DNEH: v četrtek, 11. marca, ob 20.30 abonmajski koncert Glasbene matice za godala in fagot. Nastopil bo Godalni kvartet Glasbene matice in Francesco Furlanich (fagot). Na programu Merku, Mendelssohn, Reicha, Te-sakov. Prodaja vstopnic eno uno pred pričetkom koncerta v gledališču Miela. GLEDALIŠČE ROSSETTI V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 1. marca, ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo duo Edith Wiens in Rudolf Jansen. Na programu Mendelssohn, Schumann, Foster, Ghershvvin in Strauss. NAPOVEDUJEMO: 26. in 28. marca musical My fair lady s Sandrom Massiminijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja. ŠPORTNA PALAČA PRI CARBOLI NAPOVEDUJEMO: aprila bo v Športni palači nastopil kantavtor Marco Mašini. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 20.30 koncert orkestra Akademije za staro glasbo iz Moskve. Dirigent Tatiana Grin-denko. Na programu Schmelzer.von Biber, Vivaldi. Koroika CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE. V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 27. t. m., ob 19.30 - Leteči Holandec, romantična opera Richarda VVagnerja. Razne prireditve 1 Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES IN JUTRI: ob 20. uri (Linhartova dvorana) film K. Kieslowskega: Dvojno Veronikino življenje. Vstopnice 300 SIT. KLUBK4 DANES: ob 22. uri Pogues Parti. Specialni videi s posebnim živim gostom Brianom, gostom plošč dublinersov, Poguesov, Chieftainsov. Informacije na tel. 061/113-282. STROJNA FAKULTETA V PRIHODNJIH DNEH: 1.3. ob 19.00 uri (drugo nadstropje) Predavanje in praktične vaje iz meditacije in koncentracije. Organizacija: Chinmoy center Ljubljana. Vstop je prost. FILOZOFSKA FAKULTETA DANES: ob 18. uri (predavalnica 102, 1. nad.) predavanje prof. dr. Guenterja Cervvinka z graške univerze: Študentje in Študentska društva v Gradcu in nacionalna razhajanja v 19. stoletju. Predavanje organizirata Zgodovinsko društvo Ljubljana in Oddelek za zgodovino FF. Predavanje bo v nemščini. Vabljeni. DRUŠTVO SLOVENSKIH PISATELJEV (Tomšičeva 12) DANES: ob 11. uri tiskovna konferenca in predstavitev nove proze Tržačana Dušana Jelinčiča. MARIBOR KNJIŽNICA HOČE DANES: ob 17. uri bo nastopil pesnik B.A. Novak. ŽALEC OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA DANES: ob 18. uri bo pogovor z dr. Janezom Rugljem, avtorjem knjige Dramatična pot. Vstopnine ni. POSTOJNA NOTRANJSKI MUZEJ DANES IN V PRIHODNJIH DNEH: do 28. t. m. bo potekal tečaj lončarstva na lončarskem vretenu. Tečaj bo vodil lončar Igor Bahor iz Topolšice. Informacije in prijave do 18. t. m. na tel. 067/21-346. KOPER GLEDALIŠČE - MALA DVORANA (Verdijeva 3) DANES: ob 19. uri Proslava ob 100-letnici organiziranega planinstva na Slovenskem. V okviru praznovanja bo v Knjižnici Srečko Vilhar tudi na ogled razstava o planinstvu. VRHNIKA CANKARJEV DOM JUTRI: ob 17. uri Hiša v mitologiji in izročilu - predstavitev diplomske naloge, ki je izdelala Tatjana Oblak na FAGG Arhitektura pri mentorju prof.dr. Petru Fistru. TRZIN POSLOPJE BANKE V PRIHODNJIH DNEH: 27.t.m. ob 7. uri odhod na društveni izlet na Katarino in Grmado - prvi vrh, ki so ga Trzinci osvojili kot člani Trzinske planinske organizacije. ROGAŠKA SLATINA RAZSTAVNI SALON JUTRI: ob 20. uri Večer slovenske folklore s FS France Prešeren iz Celja. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE ROSSETTI V PRIHODNJIH DNEH: do 12. marca se bodo v gledališču Rossetti vršila srečanja z gledališkimi umetniki z naslovom »II mestiere delFatto-re«. JUTRI: ob 18. uri se bo Gianni Agus, ki nastopa v igri »Non c’e domani« srečal z gledalci. Vstop prost. Za najmlajše Slovenija LJUBLJANA šentjakobsko gledališče DANES: ob 9. uri Golia-partljič: Srce igračk, zaključena predstava. V PRIHODNJIH DNEH: 27.t.m. ob 9. uri Go-lia-Partljič: Srce igračk, zaključeno. 27. in 28. t.m. ob 16. uri Golia-Partljič. Srce igračk. Za izven. Prodaja vstopnic dva dni pred dnevom predstave od 17. do 19. ure, na dan predstave pa dve uri pred predstavo. Rezervacije na tel. 061/312-860: OTROŠKA GALERIJA (GALERIJA CENETA STUPARJA) Samo Se danes in jutri bo na ogled razstava likovnih del učencev Os Maks Pečar. Razstava je odprta od 16. do 18. ure. KD SPANSKI BORCI DANES: ob 10. uri zaključena predstava Erik Vos: Plešoči osliček. Informacije na tel. 061/448-920. MARIBOR KNJIŽNICA HOČE DANES: ob 10. uri bo nastopil pesnik Boris A. Novak. LUTKOVNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 28. t. m. ob 11. uri M. Pungartnik: Pravljica o zobatem Frideriku. Informacije od 10. do 12. ure na tel. 062/26-748. VELENJE DOM KULTURE V PRIHODNJIH DNEH: 27. t. m. H. C. Andersen: Slavec. Gostuje PDG iz Nove Gorice. Koroika CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE DANES: ob 15. uri - Kitajski slavček (otroška igra po pravljici Hansa Christiana Andersena). Ponovitev jutri ob 15. uri. Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM Do 14. marca je v Mali galeriji CD na ogled razstava Roberta Allana Claytona Quiet Pride - fotografska razstava poti ljubezni in spominov po ameriškem zahodu. Do 14. marca je v Galeriji CD na ogled razstava slik Andreja Jemca. Do 21. marca je na ogled razstava Stol-Struktura. Janez Suhadolc predstavlja 45 stolov v avtorski postavitvi razstave. Tel. 061/222-815. KUD FRANCE PREŠEREN DANES: ob 21. uri otvoritev razstave slik in skulptur Igorja Ravbarja. KNJIŽNICA ZALOG, ZALOŠKA 220 DANES: ob 18. uri p tvoritev razstave likovnih del slikarke Zdenke Omahen. Razstava bo na ogled do 31. marca vsak dan, razen nedelje, od 12. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. NARODNA GALERIJA Do 21. marca bo na ogled razstava dveh ciklov Goye-vih grafik: Strahote vojne in Norosti. Na ogled je razstava Marka Pernharta: Izbrane slike iz Slovenije in Koroške. Informacije na tel. 061/219-740. MESTNA GALERIJA Do 6. marca bo na ogled tradicionalna razstava Zimski salon. S svojimi kiparskimi deli sodelujejo: Jiri Bezlaj, Takayuki Nagai (kot gost), Drago Rozman, Mojca Smerdu, Dušan Tršar, Jože VrSCaj in Nataša Prosenc. Galerija je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure. GALERIJA GRAD TIVOLI Na ogled je razstava Mlada slovenska grafika. Razstavljale!: Črtomir Frelih, Klementina Golija, Samuel Grajfoner, Gregor Kokalj, Karel Plemenitaš, Nataša Ribič, Zora Stančič, Marija Starič- Jensko in Petra Varl-Simončič. MODERNA GALERIJA Do 7. marca si lahko ogledate razstavo oljnih slik, plastik in grafik Jožeta Gorjupa. Na ogled je razstava Alberta Burrija. Razstava je postavljena v sodelovanju z obalnimi galerijami, Piran. Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za študente 50 SIT. Tel 061/214-106. VODNIKOVA DOMAČIJA DANES: ob 18.00 uri vas vabimo na otvoritev razstave gvašev iz cikla »Ko dobrave se mrače« Janeza Starmana. Razstava bo odprta do 16. marca vsak dan razen ponedeljka od 10.00 do 14.00 in od 16.00 do 19.00 ure, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 13.00 ure. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Na ogled je razstava slik iz let 1985- 1992 Toma Podgornika. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote popoldan in nedelje, od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. JAKOPIČEVA GALERIJA Do 28.t.m. je na ogled pregledna razstava grafičnega oblikovalca Jožeta Domjana. Do 5.3. je v malem salonu na ogled razstava arhitekta Cveta Mejača. Odprto od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure, ob ponedeljkih zaprto. Tel. 061/223-340. GALERIJA KOMPAS Na ogled je razstava Maska - Jože Ciuha. GALERIJA EQURNA Do 1. marca bo na ogled razstava slik Nikolaja Beera Odprto od 10. do 13. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 13.ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. Tel. 061/223-932. GALERIJA STOPNIŠČE Na ogled je razstava fotografij pod naslovom Voda. Galerija je odprta vsak delavnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926. GALERIJA LABIRINT Do konca meseca je na ogled prodajna razstava slovenskih in tujih avtorjev. Odprto od 10. do 13.00 ure in od 17. do 19. ure, v soboto od 10. do 13. ure, ob ne- deljah in praznikih zaprto. Tel. 061/150-155. GALERIJA ZDSLU Do 8. marca bo na ogled razstava olj - didaktična zbirka. Odprto od 10. do 18. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprto. Tel. 061/320-730. GALERIJA SLOVENIJALES Do konca marca bo na ogledrazstava slik na papirju akademskega slikarja Darka Birse, galerija je odprta vsak dan ob 8. do 16.00 ure, ob sobotah in nedeljah zaprto. GALERIJA ILIRIJA Do 4. marca bo na ogled razstava: Drugačnost podobe, portreti Irine Rahovsy-Kralj. Tel. 061/266-461. GALERIJA KRKA Do 24. marca je na ogled razstava slik dipl, ing. gradb. Uroša Žitnika. GALERIJA SKUC Do konca meseca bo na ogled razstava fotografij Gregorja Kališnika. Odprto od 12. do 20. ure. Telm 061/216-540. GALERIJA COMMERCE Do jutri bo na ogled razstava fotografij arhitekta Braneta Zalarja - fotografije s potovanj po ZDA in Ukrajini. Tel. 061/122-241. PREDSTAVNIŠTVO MURE Na ogled je 1. razstava del članov Društva Likovnih Umetnikov Prekmurja in Prlekije. KULTURNO-INFOR-MACIJSKI CENTER KRIŽANKE Do 25. februarja je na ogled razstava Koristne in škodljive žuželke v Sloveniji. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Do 28. februarja je na ogled razstava Vizualne interpretacije - predstavitev grafičnega oblikovanja in ilustracij v Južni Moravski. Do aprila si lahko ogledate razstavo Življenje na listkih 1945-1990. Muzej je odprt od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/323-968. SLOVENJ GRADEC GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI Na ogled je razstava Nove pridobitve za stalno zbirko Galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec 1987-1992. CELJE LIKOVNI SALON Na ogled je razstava Komedija na plakatu. VELENJE KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Jožeta Ciuhe. PTUJ GRAD Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moč oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra. KRANJ CLUB GALOISES BLONDES Na ogled je razstava grafitov Strip core. PIRAN GALERIJA MEDUZA 2 Na ogled je prodajna razstava keramike - uporabnega posodja Tanje Smole Cvelbar iz Ljubljane. Informacije na tel. 066/73-753. TARTINIJEVA HIŠA Na ogled je razstava likovnih del Sama Tavžlja. GALERIJA SV. DO-NATA Na ogled je razstava del Janeza Boljke. KOPER GALERIJI LOŽA IN MEDUZA V prostorih je odprta razstava slikarja Tadeja Pogačarja- Instalacija Kopernik. NOVA GORICA GRAD KROMBERK Na ogled je pregledna razstava slikarja in ilustra-totja Milka Bambiča. Razstava bo na ogled do konca marca. PREDVERJE POKRAJINSKEGA ARHIVA Na ogled je razstava Nova oblast - nova imena, preimenovanje krajev na območju občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin v letih 1945-1955. AVLA OBČINSKE SKUPŠČINE Na ogled je razstava Reševanje zavezniških letalcev med NOB. Odprta je vsak dan od 7. do 19. ure. SOLKAN - VILA BARTOLOMEI Do junija je na ogled etnološka razstava Skedenj-ska krušarica. Razstava je med tednom odprta od 8. do 14. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 13. do 17. ure. KANAL Na ogled je razstava 100 let rojstva muzealca, arhivi-sta in pesnika Ludvika Zor-zuta, originalne skladbe Vinka Vodopivca. TOLMIN BEGUNJE GALERIJA AVSENIK Na ogled je razstava fotografij Tihomirja Pinterja. BLED GALERIJA GRADU GRIMSCE Na ogled je razstava kranjskih motivov Fedorja Žigona. RADOVLJICA FOTOGALERIJA PASAŽA (RADOVLJIŠKA GRAŠČINA) Na ogled je del klubske razstave fotografij foto-kino kluba Radovljica. KAMNIK GALERIJA BALANTIČ Na ogled je prodajna razstava olj in akvarelov akademskega slikarja Petra Adamiča. Odprto vsak dan od 9. do 12.ure in od 16. do 19. ure. Tel. 061/831-141. TRZIN AVLA OSNOVNE SOLE JUTRI: ob 18. uri bo otvoritev razstave o življenju in delu prof. Tineta Orla. Slavnostni govornik na otvoritvi bo dr. Matjaž Kmecl. Razstava bo na ogled do 4. marca, vsak dan od 15. do 18. ure, v soboto in nedeljo pa tudi dopoldne od 10. do 12.ure. FJK TRST TK GALERIJA Ul. Sv. Frančiška 20 Na ogled je kiparska razstava Davida Škerlja. OBČINSKA RAZSTAVNA DVORANA Trg Unita Se jutri , 26. t. m., je na ogled razstava Silvie Osojnik. Urnik: 10-13, 17-20, ob praznikih 10-13. GALERIJA MINERVA Ul. S. Michele 5-8 Do 27. t. m. je na ogled retrospektivna razstava slikarja Vittoria Cossutte. MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Ul. Del Monte 5 Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije odprt za publiko. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 10. do 13. ure. SALA DEGLI STUC-CHI Ul. Cassa di Risparmio 10 Na sedežu banke Cassa di Risparmio je na ogled retrospektivna razstava slikarja Giuseppeja Bariso-na z naslovom »Trieste e dintornis, ob 150. obletnici ustanovitve Zavoda. MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej Na ogled je stalna razstava »Načrti za Miramar«. POKRAJINSKI MUZEJ NA GRADU Do 21. marca je na ogled razstava »Ex universa phi-losophia - baročni tisti tez iz jezuitskega zavoda v Gorici«. Ogledi od torka do sobote 10-12.30, 15-19, ob nedeljah 9-19. Zaprto ob ponedeljkih. Vodeni skupinski ogledi ob četrtkih ob 15.30 (rezervacije po tel. 0481/533926). GALERIJA EXIT Ul. Favetti 16/3 Do 27. t. m. je odprta razstava goriškega slikarja Fla-via Bella. Ogled ob torkih, četrtkih in sobotah od 17. do 20. ure. SPETER SLOVENOV BENEŠKA GALERIJA Na ogled je razstava Vla-dimira Makuca. Umetnikove slike so razstavljene tudi na sedežu Tržaške kreditne banke v Čedadu. Koroika CELOVEC DEŽELNA GALERIJA Burggasse 8 Do 28. t. m. je na ogled razstava Alfreda Zoffa. GALERIJA CA-RINTHIA Do 28. t. m. je na ogled razstava novih del Manfreda Bockelmanna. HIŠA UMETNIKOV Mala galerija (Goethe-park 1) Do 27. t. m. je na ogled razstava slikarja Gabrieleja Stolza. MESTNA HIŠA Theaterplatz 3 Do 28. marca je na ogled razstava »L’art est inutile« -avantgardna umetnost 1960-1980. SIMENS Forum: do 28. t.m, je na ogled Španski konstruktivizem. KARTNER SPARKAS-SE Neuer Platz 14/1 Na ogled je razstava bosanskih slikarjev Luise Ci-bulka, Cafž Lendhafen in Duževda Drozic. TOLMINSKA KNJIŽNICA Na ogled je razstava umetniške fotografije Tihožitja Mojmirja Maraža. Razstava je posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku. SEŽANA KD SREČKO KOSOVEL Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja. POSTOJNA GALERIJA POD KLANCEM Na ogled je razstava akademskega slikarja Toma ■ Vrana. ILIRSKA BISTRICA GALERIJA HOD- NIKOV MLIN Do 15.3. bo na ogled prodajna razstava slik akademske slikarke Jasne Sikanja. ŠKOFJA LOKA CAFE GALERIJA PUNGERT Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka. GALERIJA FARA Na ogled je likovna osebna izkaznica Marjane Segu-la-Miske iz Škofje Loke. GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA Na ogled je razstava Sledi narave in izročila v sodobnem oblikovanju oblikovalca Oskarja Kogoja. MUZEJ REVOLTEL-LA- AVDITORIJ Odprta je razstava Andr-zej Pagovvski - poljski gledališki in kinematografski letaki. Razstavo prireja tržaška občina v sodelovanju z Odborništvom za kulturo Muzeja Revoltella, Združenjem Alpe Adria Ci-nema in La Cappella Under-ground. V organizaciji Tržaške le-toviSčarske ustanove se vsako soboto, ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella, ene najlepsih neoklasičnih tržaških poslopij ter najvažnejše galerije sodobne umetnosti. GLEDALIŠČE MIELA Do 7. marca je na ogled fotografska razstava Hanne-sa Schicka z naslovom »Most upanja«. Urnik: ob delavnikih od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. STUDIO D ARTE NA-DIA BASSANESE Trg Giotti 8 Do 10. marca bo na ogled razstava Maurizia Cosua z naslovom »Madonna delTOrto 3533 Venezia«. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 17. do 20. ure. KAVARNA S. MARCO Na ogled je razstava slikarke Claudie Raza. ART LIGHT HALL Trg S. Giovanni 3 (I. nd.) Do 12. marca razstavlja slikar Ignac Meden. Urnik ogleda: samo ob delavnikih od 18. do 20. ure, razen ponedeljka. GORICA SLOVENCI V AVSTRALIJI Milan Pahor Obvezni »anyway« Besedica, ki je postala zaščitni znak Avstralcev — Mešanica najrazličnejših kultur — Lepota dežele Vsaka dežela ima svoje značilnosti. V Avstraliji me je presenetila vljudnost in umirjenost ljudi, urejenost in čistoča mest ter pokrajine. Ljudje te res posluSajo in ti skušajo pomagati; vse poteka brez tiste nevroze, ki smo jo žal navajeni pri nas. Prav lepo je tudi opazovati, kako zgledno so urejeni in čisti ne samo parki, temveč tudi ulice in vsa brezmejna naselja in obmestja. Narava k vsemu do- da še poseben čar, saj se zelo razlikuje od tistega, kar nam je blizu in česar smo navajeni. Na avstralsko resničnost se je treba privaditi; ko zleze malo vate, ti postane prijetna in vsakdanja. Narava naredi svoje, živali te presenečajo, podnebje je čudovito, ljudje te dokončno osvojijo. Tudi z anyway je tako. Besedica, ki jo slišiš iz ust prav vsakega prebivalca nekajkrat na dan. Jezik je angleščina z avstralskimi posebnostmi. Zanimivo je, da po vsej celini govorijo enako. Avstralska družba je bila do druge svetovne vojne popolnoma anglosaškega izvora. Sele zdaj jo preoblikujejo priseljenci iz drugih delov sveta, ki so prevzeli kulturo angleške družbe. Zato je avstralska družba enkratna in mikavna. Na prvotne angleške običaje nas spominjajo arhitektura, vožnja po levi strani ceste, mirna in hladna vlju- Blue Mountains (Obe fotografiji: Milan Pahor) dnost, urejene trate, navdušenje nad stavami in igrami na srečo, konjske dirke, pivo, pub, kriket, balinanje na travi in še marsikaj. Vendar se vse to vklaplja v novo celino, novo podnebje, veliko avstralsko razsežnost. Mesta so mešanica evropskega in ameriškega mesta ter velemesta, vendar to velja le za središče, za tako imenovani city. Druga razsežna naselja so tipično avstralska, sestavljena iz pritličnih ali enonadstropnih hiš, pred katerimi je trata, za njimi pa dvorišče. Hiše so enostavne, grajene iz opeke in lesa, ponavadi neometane, vendar vse učinkuje izredno snažno in prijetno. V njih ni grelnih naprav, saj zaradi podnebja niso potrebne, zato pa so povsod vgrajene klimatske naprave. Zelenje in tišina sta povsod, tudi v mestu. »Tri sestre« V Avstraliji so dimenzije in razdalje nekaj posebnega, daleč od našega pojmovanja časa in razdalj. Pri njih je pač »blizu«, če se voziš dobro uro po širokih cestah do prijatelja, na večerjo, delo, prireditev ali v klub. Javno življenje poteka med deveto uro zjutraj in peto uro popoldne. Temu so prilagojeni delovni čas, pouk, trgovine in prevozi. Drugačnost avstralske pokrajine tujca povsem prevzame. Brez avta in letala ne prideš daleč, brez čaše dobrega avstralskega piva se ne odžejaš. Prehrana ni problem, saj so pijače in hrana cenejše kot pri nas. Mešajo se evropski, azijski in ameriški načini prehrane. Povsem običajno je, da se nahraniš s pico ali lazanjami, turški kebab se kosa z ribami in pomfritom, pečeni piščanec pa konkurira hamburgerju. Anyway. Avstralija je za nas res na drugem koncu sveta. Vse je tako daleč, tako zares daleč od nas. Z njo pa nas vežejo človeške vezi in sorodstveni stiki, saj se je tja izselil nezanemarljiv del slovenskega naroda. Skušajmo ohraniti vse niti, ki nas vežejo med seboj. Bolje se bomo poznali, bolje se bomo razumeli, bolje se bomo imeli. Anyway. (Konec) J £ U | L j^j | K Slavko Adamlje nadevana jajčka telečji zrezek v smetanovi omaki zdrobovi hrustavci kumare v solati palačinka z vinskim šodojem Nadevana jajčka SESTAVINE: 6 trdo kuhanih jajc, 125 g zmehčanega surovega masla, sol, SCepec belega popra, 1/8 I smetane, 2 žlički kaviarja, srednje velika glavica witloofa, kis, olje, sladkor, sol, Čebula, peteršilj, koper C AS PRIPRAVE: 40 minut Za lahko predjed pripravimo kuhana in nadevana jajčka. Jajca olupimo in počez prerežemo. Maslo penasto zmešamo in vanj vmešamo rumenjake kuhanih jajc. Zacinimo s soljo in poprom in postavimo na hladno. Smetano Čvrsto stepemo, ji primešamo kaviar in z njo napolnimo polovicke kuhanih jajc. Na smetano nabrizgamo zmes rumenjakov in masla. Okrasimo s kockico paradižnika. Witloof zrežemo na ozke trakove in ga polijemo s prelivom iz kisa, olja, sladkorja, soli, Čebule, peteršilja in kopra, ki ga dobro premešamo. Solato razdelimo na 4 krožnike. Na vsak krožnik damo še 3 jajčne polovice. ZA VEGETARIJANCE Neva Miklavčič Predan , enolončnica z rižem sadna kupa s stepeno smetano Enolončnica z rižem SESTAVINE: 1,5 1 vode, sol, beli poper v zrnju, 100 g riža, 3 korenčki, 4 krompirji, 2 žlici masla, peteršilj Zavremo osoljeno vodo in vanjo stresemo prebran in opran riž ter nekaj zrn belega popra. Ostrgane korenčke diagonalno narežemo na kocke in stresemo k rižu. Kuhamo 15 minut. Medtem olupimo krompir, ga narežemo na drobne tenke rezine in skuhamo posebej v malo vode. Kuhan je v približno sedmih minutah. Stresemo ga v enolončnico, zabelimo z maslom, potresemo s sesekljanim peteršiljem in ponudimo. Ta enolončnica je izdatna in prijetno blagega okusa. Istra je postala narodnostno mešano področje šele v zadnjih stoletjih. Ni treba uporabiti preveč domišljije, da bi bilo človeku jasno, da se je zlasti v večja mesta ob obali naseljevalo romansko prebivalstvo, saj so ta bila stoletja pod beneško nadoblastjo. Da pa je bilo tudi v mestih, ne le v notranjosti, slovensko prebivalstvo številčno močno zastopano, lahko vidimo iz popisa naročnikov na knjige Mohorjeve družbe z začetka tega stoletja. Takrat so npr. v Kopru in Pazinu zbrali po več kot sto naročnikov na to zbirko, v Pulju skoraj dvesto, v Piranu sedemdeset in tako naprej. To dokazuje, da je tam živelo še precej več slovenskih družin, saj se vse na knjige verjetno niso naročile. Nesporno pa je, da je bila, zlasti v mestih, vrhnja plast prebivalstva romanskega porekla, ah pa so se ti ljudje tako vsaj predstavljati, da bi lahko dosegli višji položaj. Torej ni nič nenavadnega, da se je znameniti italijanski violinist in skladatelj Guiseppe Tartini rodil prav v Piranu. Oče je bil iz Firenc, mati pa je bila Slovenka. Kot eden najuglednejših violinistov svojega časa se je uveljavil v Padovi, kjer je ustanovil svojo šolo in jo vodil vse do smrti, 26. februarja 1770. Tartini, njegovo jubilejno leto smo lani počastili tudi Slovenci, je bil plodovit skladatelj. Za njim je ostalo več sto koncertov in sonat. Najbolj znana je njegova sonata Vražji trilček. Ce greš v San Francisco, si ne pozabi zatakniti rože v lase ... Od prvinskega hipijevskega veseljačenja so minila desetletja. In marsikaj se je korenito spremenilo. Predelava hipijevske mode za leto 1993 je radikalna. Na trenutke deluje kot parodija. Vendar prepoznavna parodija z vsemi -zdaj predimenzioniranimi -elementi starega. Prvič: beli bottoms, zvončaste hlače. Te sicer izvirajo iz tradicionalnih mornarskih hlač, ki pa so jih v šestdesetih obklesali po stegnih in jim pas spustili na boke. In take so tudi letos. Sic! Drugič: debelopodplatni čevlji. Tudi teh si niso izmislili v šestdesetih. Popularni so bili že v tridesetih letih, toda v šestdesetih so postali podplati še debelejši in pete še višje. Ali bodo letos najvišje? Najbrž ne. A vsekakor zelooo visoke. Tretjič: mahedravi, široko-krajni klobuki, okrašeni z rožicami in s čipkami. Večinoma enako! Četrtič: Neskončni niz pisanih cenenih indijskih ogrlic. K temu 1993. leto dodaja še pervertirano uporabo simbolnega okrasja, kakršna je recimo kraljevska krona. Zraven sodi kajpak ležerna nošnja vsega opisanega in izrazita ljubezen do kontrastov. Vsemu temu se zdaj seveda ne reče več moda z ulice, ampak haute couture znanih modnih kreatorjev. Se nekaj: tako kot konec šestdesetih let so tudi letos »modeme« tri dolžine kril - mini, midi in maksi. Da bo revival popoln, bo treba spet poslušati Bele vrane in njihovo: ... malo je mini, mnogo je maksi...« Prejšnji teden je bila »na MODA VČERAJ Flower power za devetdeseta Nada Vodušek tapeti« Mary Quant. Poleg nje sta se v šestdeseta leta vpisali vsaj še dve kreatorski imeni: John Bates in An dre Courreges. Bates je tisti, ki je lansiral definitivno najkrajši mini. Znan pa je vsaj še po tem, da je oblikoval kostume Diane Rigg za njeno vlogo Emme Peel v britanski televizijski uspešnici, seriji Maščevalci, ki smo jo gledali tudi pri nas. (Malo kasneje, pa vendar ...) Kopije teh kostumov so se leta 1965 tudi prodajale. Uspešno! An dre Courreges pa je zaslovel s svojim »Space Age« dizajnom, s strogo oblikovanimi futurističnimi oblačili za »lunarne turiste«. (Takrat so vanje čisto zares verjeli!) Kot vsaka revolucija je tudi »oseminšestdeseta« požrla svoje otroke. Kar je od njih ostalo na področju podobe (da ne rečem imidža), so zdaj pobasali mladi duhoviteži iz soban visoke mode. Ostalo pa ... je vzela zgodovina. Ostanite v cvetju! Dolce in Gabanna za hipije devetdesetih let Dihanje ni samo vdihavanje in izdihavanje zraka, temveč je temeljno gibalo življenja od prvega vdiha do zadnjega izdiha. Ste kdaj pomislili, da se dihanje spreminja tudi z občutki sreče, veselja, žalosti, strahu, tesnobe? Pravilno globoko in polno dihanje je pomembno predvsem za naše zdravje, šele drugoten pomen ima za naš videz. Seveda mislim na polnjenje pljuč s svežim, čistim zrakom, a kaj, ko smo predolgo mislili, da je zraka dovolj in ga je nemogoče onesnažiti. A sodobnemu človeku je tudi to uspelo. Danes v večjih mestih in nekaterih slovenskih kotlinah dihamo zrak, ki našemu zdravju bolj škodi kot koristi. Naraščanje astmatičnih napadov in poslabševa-nje zdravstvenega stanja bolnikov nas prav gotovo ne navdaja z občutkom, da bi morali zrak globoko vdihovati. A kljub vsemu človek za dihanje potrebuje zrak - svež, čist, poln kisika. Zato izrabimo vsak prosti trenutek za enourni sprehod po gozdu, travnikih, gričih. Vse polno jih je okrog večjih in manjših mest. Naredimo zase kaj koristnega in ne čakajmo, da nam bodo zeleni očistili zrak. Postavljajte eno nogo pred drugo - to je najboljši način, da ne boste z eno nogo že v grobu, je nekoč izjavil zdravnik, ki je svojim bolnikom priporočal hojo po svežem zraku in pravilno globoko dihanje. Tako kot skoraj vsega, se lahko naučimo tudi pravilno dihati. Ce globoko dihamo, je prekrvavitev boljša, s tem pa je tudi srce bolje oskrbovano s krvjo. Vse celice našega telesa potrebujejo predv- KOZMETIKA Sproščujoče dihanje Vida Pipan Voi aj sem kisik, da se ohranijo pri življenju. Ce se dovod kisika ustavi, celice kmalu odmrejo. Se posebno ogrožene so možganske celice. Nad tem pa se je le vredno zamisliti. Pljuča so sicer gibljiva, nimajo pa svojih mišic in ne odločajo o stopnji raztezanja in krčenja. Predvsem pri izdihu je pomembno, v kakšnem stanju so dihala. Mišice, ki jih uporabljamo pri dihanju, lahko krepimo z vajami in tako povečamo vitalno sposobnost. Predvsem pa je pomembno, da pri izdihu iz pljuč iztisnemo čim več zraka. Nezdravo je namreč, če zrak ostaja v pljučih, saj je tako količina vdihanega zraka, in s tem količina kisika, manjša. S posebnimi dihalnimi vajami je mogoče povečati telesno sposobnost in okrepiti dihala ter tako skrbeti za zdravje in lepoto obenem. Pogosta in nenadna utrujenost je lahko tudi posledica slabega, površnega dihanja. Ce dihamo s hitrimi in kratkimi vdihljaji, ne dihamo pravilno. Bolj zdravo je dihati s trebušno prepono. Vsi, ki se redno ukvarjajo s športom, običajno dihajo pravilno, saj jih napori k temu prisilijo. Pomislimo kdaj tudi na dihanje. Dihajmo zavestno. Sede, leže, stoje, kakor želite. Vdihnite skozi nos, tako da se vam prsni koš popolnoma razširi, zadržite dih in izdihnite skozi nos kolikor mogoče počasi in enakomerno. Pljuča za hip zadržite prazna, potem začnite znova. V samozavednem uravnavanju dihanja lahko odkrijete vzajemna razmerja med telesnimi počutji. Čutenje dihanja nam zato lahko prinaša tudi zbranost in sprostitev. ODDAJE V SLOVENŠČINI 6 r SLOVENIJA 1 Zgodbe iz školjke Film tedna: Te Rua, novozelandski film, ponovitev Poročila Filmsko popoldne: Buntz z Beverlv Hillsa, 9/13 del ameriške nanizanke, ponovitev, VPŠ 1400 China Beach, 3/8 del ameriške nanizanka, ponovitev, VPS 1425 Mrčes, ameriška grozljivka, VPS 1510 TV dnevnik 1 - slovenska kronika Otroški program: Ziv žav Regionalni studio Maribor Besede, besede, besede, tv-igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Žarišče F.Huby: Ljubezenska preizkušnja, 4/7 del nemške na- daljevanke, VPS 2040 Tednik, VPS 2130 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215 Šport Poslovna borza Video strani e r SLOVENIJA 2 Turizem: Poljska - Katowice, ponovitev Slovenija - umetnostni vodnik NUK Falun: smučarski tek na 4x5 km (ž), prenos Video strani Falun: smučarski tek na 3x10 km (m) za kombinacijo, moštveno, prenos Video strani Opus, ponovitev Svet poroča, ponovitev Videošpon Že veste, svetovalnonamenski program Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov TV dnevnik 2, vreme, šport Povečava: Berlinski filmski festival Sneg na Kilimandžaru, ameriški barvni film Sova Dragi John, 44. del ameriške nanizanke China Beach, 4/8 del ameriške nanizanke Video strani A KANALA RIS, risanke in spoti Ninja želve, 21. del Drugačen svet, ponovitev 103. dela Napoved sporeda in vreme Ninja želve, 59. del ameriške risanke Risanka Dnevnoinformativni program in vreme Dance session, 18. oddaja o plesu Kulinarični kotiček, ponovitev oddaje Slashdance, ameriška grozljivka Drugačen svet, 104. del ameriške nadaljevanke Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Astrološka napoved MCM Video strani O koper 18.00 Primorski forum Primorska kronika © RAI 1 Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik Film: Io bacio, tu baci, vmes (11.00) dnevnik Vremenska napoved Variete: Servizio a do-micilio, vmes (12.30) dnevnik 1 Dnevnik in Tri minute Fatti, misfatti e... Aktualno: Primissima Dok.: Podoba Zemlje Variete: Buona fortuna Otroška oddaja Mladinski variete: Big V Parlamentu in vesti Aktualno: Italija, navodila za uporabo Variete: Ci siamo? Vreme in dnevnik Variete: Festival italijanske popevke(vodi Pippo Baudo) Dnevnik Dopofestival Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Rubrika opolnoči Nočni film RAI 2 Otroški variete Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu Film: L’avventura di Martin (dram., 1984) Nan.: Lassie Kratke vesti Segreti p er voi... Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, Nonsolonero Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo Vesti in iz Parlamenta Aktualno: Pogum življenja, nato šport Nan.: L’ispettore Tibbs Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Film: A colpo sicuro (krim., ’89) Aktualno: Rock caffe TG 2 - Pegaz Šport: EP v košarki ^ RAI 3 Dok.: L’altrarete, vmes (6.50,11.15) dnevnik SP v smučanju: tek Pogled na glasbo Znanstveni dnevnik Deželne vesti Popoldanski dnevnik TGR - Dežela 7 Dokumenti in šport Športna rubrika Derby Neonevvs, nato pregled tujega tiska Dok.: Geo, nato Lassie Šport, vreme, dnevnik Deželne vesti Telegiornale Zero Blob in Una cartolina Aktualno: II rosso e il nero (vodi M. Santoro) Dnevnik in Omnibus Dnevnik in vreme S i RETE 4 Nan.: Družina Bradford, Družina Ad-dams, Jeffersonov! Nad.: General Hospi-tal, 8.35 Marilena, 9.55 Ines, 10.50 Amanda, 11.50 Cele-ste, (8.30, 9.30) vesti Variete: A časa nostra TG 4 vesti Variete: Buon pome-riggio Nad.: Sentieri, 15.05 Grecia, 16.05 Aspet-tando Micaela Rubrika o lepoti TG 4 vesti Aktualno: C’ eravamo tanto amati Nad.: La signora in rosa, vmes (18.55) vesti Kviz: La cena e servita Film: Un prete da uc-cidere (dram., Fr. ’88) Film: 11 prestanome (kom., ZDA ’76, r. Martin Ritt, i. W. Alton, vmes (23.30) vesti S CANALE5 ® TMC Euronevvs Nad.: Doppio imbro-glio, 9.45 Potere Rubrika: Zenska TV, vmes (11.20) SP v smučanju: tek 4x5 km (ženske) TMC News - Šport Film: La spia dal cap-pello verde (krim., ZDA ’66, i. Robert Vaughn) Risanke: Snack Nan.: Batman Dok. oddaja: Prijateljska narava Rubriki: Zenska TV, 19.10 Garderoba Vremen in TMC News Nan.: Maguy TV film: L’ultima frontiera (pust., ZDA ’87, r. S.imon Vincer, i. Linda Evans, Jason Robards, 1. del) Snežni planet TMC News in vreme Film: Al di to di ogni ragionevole dubbio (krim., ZDA ’68) Aktualno: CNN News B Koper Mannix, am, tv. nan. Ogenj pod kožo, francoski film; igrajo: Ray-mond Pellegrin, Gisele Pascal in drugi N.V.P.D., serija TV novice Čarobna svetilka: Tečaj italijanskega jezika Sprehod po moderni umetnosti, ameriška ital. dok. serija Bersaglio, ponovitev Arhitektovi nasveti Primorski forum Primorska poslovno Primorska kronika TV Dnevnik Mannix, ameriška tv nanizanka Nočni sodnik, ameriška tv nanizanka Meridiani Dolgo iskanje, angleška dokumentarna serija TV dnevnik Juke box, glasbena oddaja v živo, vodi Alex Bini Na prvi strani Nan.: Časa Keaton - 11 femminista Variete: Maurizio Co-stanzo Show Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Forum, 14.35 Agenzia matri-moniale, 15.00 Ti amo parliamone,15.30 Scene da un matrimonio Otroški variete: Risanke in kviz Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota delto fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Kviz: Tutti per uno (vodi M. Bongiorno) Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti V kioskih ITALIA 1 M Otroški variete Btj Nanizanke 12$ Odprti studio B Otroški variete IHR Nan.: Agli ordini paph Varieteja: Non e la RAI, 16.00 Unomania Nan.: Baywatch Varieteja: Twin Clips, 17.30 Mitico Nan.: Jumpstreet Vremenska napoved Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke, vmes (19.30) Studio šport Nan.: Beverly Hills Film: Inseparabili (dram., Kan. ’88, r. D. Cronenberg, i. Jeremy Irons, G. Bujold) Odprti studio, pregled tiska in šport (J?J ITALIA 7 Risanke Nad.: Čara a čara Nevvs Line - Vesti Nad.: Aspettando il domani, Il tempo delto nostra vita Deželni programi Sette in allegria Nevvs Line Nan.: Buck Rogers Il sasso nella scarpa Film: Agente segreto 777 operazione miste-ro (krim., it. ’65, r. En-rico Bomba, i. Mark Damon, M. Young) Vesti: Nevvs Line Colpo grosso story Film: 7 pištole per un massacro (vestern, It. ’67, i. Craig Hill) Nevvs Line - Vesti © TELEFRIULI Kratke vesti Starlandia Nan.: Villa Arzilla (i. E. Calindri) Nad.: Destini Večerne vesti Rubrika: Parliamone Film: Catturate Christie Love (krim., 74, i. Harry Guardino) Nočne vesti # TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi rase3 Avstrija 1 09.00 09.05 10.30 12.15 Cas v sliki Družinske vezi, pon. Tetka Mame, am. film Čudoviti svet meteori- 13.35 14.00 14.50 15.05 15.30 15.50 16.15 18.30 19.30 20.15 21.15 23.10 01.05 tov, 2., zadnji del Sinha Moča, 105. del Velika dolina: Lloydova tolpa Buschbabies Knjiga o džungli: Mo-glijeva pečina Am, dam, des Alfred J. Kwak Artefix, otroški klub Napoleon in Josephi-ne, 1/6 del ameriške nadaljevanke Cas v sliki, vreme Donavska princesa Holcroftova pogodba, angl. vohunska srhljivka NoC legvana, ameriški film Mike Hammer: Skriv- nostni g. Flynn BMP Avstrija 2 Prenos iz Faluna Tisoč mojstrovin Družinske vezi Kdo je kdo?, igra Regionalna poročila Cas v sliki, vreme Kultura Domače reportaže Trailer Pozor, kultura! SP v klasičnih smučarskih disciplinah KU 1 - zadnja skrivnost: Bo po otroku iz epruvete prišla umetna maternica? Hello Austria, Hello Vienna, ponovitev Poročila/Tisoč mojstrovin OtO Hrvaška 1 Dobro jutro, Hrvaška Poročila Zgodbe iz Monticella, 71. del Poročila TV šola Povejte mi, kaj naj delam, 1. del Poročila Ko se svet vrti, 71. del Monofon Poročila Slika na sliko, ponov. Zasebna vojna Lucin-de Smith, pon. 3. dela Poročila Učimo o Hrvaški Malavizija Hrvaška država in ljudje Poročila Pogled skozi okno Santa Barbara, 336. del am. nadaljevanke Dnevnik 1 Poslovni klub Me je kdo iskal? Ekran brez okvirja Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila v angleščini Poročila Sanje brez meja DrD Hrvaška 2 TV koledar Svetovalec, angleški film, ponovitev Posnetek iz Faluna Dnevnik 1 Brooklynski most, 8/11 del ameriške humoristične nadaljevanke Zasebna vojna Lucin-de Smith, 4., zadnji del nadaljev. Bush Tucker Man, 1/8 del dokument, serije Metal-mania Horoskop @ Madžarska Dobro jutro Cez dan Peklenski raj, 15. del Igra Novi reflektor, magazin Poročila Popoldanski saldo Helena, 3. del serije Za menedžerje Svet denarja Večerna pravljica Za boljši jezik Gledališki dnevnik Dnevnik Zasebni detektiv, 4. del krimiserije Aktualno Madžarski pokal, pregled Dnevnik Dnevnik BBC TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ OB 20.05 Berlinski filmski festival Sneg na Kilimandžaru z Gregoryjem Pečkom v glavni vlogi V nocojšnji oddaji Povečava nam bo Majda Sirca pobliže predstavila dogajanje na letošnjem berlinskem filmskem festivalu, ki je v preteklem tednu buril in navduševal ljubitelje fi-ma z vsega sveta. V ponedeljek so festival zaključili s slavnostno podelitvijo nagrad. V oddaji Povečava bomo pobliže spoznali nagrajene filme, prav tako pa z odlomki, intervjuji in izjavami na tiskovnih konferencah izvedeli marsikaj zanimivega o dogajanju na letošnjem festivalu, kjer so vsak na svoj način blesteli filmi: Arizona Dream Emira Kusturice, Malcolm Spa- kea Leeja, Naključni heroj Stephena Frearsa, Možje in žene Woodyja Allena ... To so sicer nekateri izmed množice v Berlinu videnih filmov, ki so prišli z vseh celin - med njimi je tudi nekaj nominirancev za nagrado Oskar. Posebnega medveda za življenjsko delo pa je letos prejel sloviti ameriški igralec Gregory Pečk, ki nam bo z odlomki iz njegovih filmov predstavljen tudi v Povečavi. Po oddaji si boste lahko ogledali še film Sneg na Kilimandžaru, ki ga je leta 1952 posnel režiser Henry King. Scenarij je nastal po istoimenski noveli Ernesta Hemin-gwaya. Težko ranjen pisatelj se v blodnjah spominja svojih nekdanjih avantur in ljubezni. Ženski njegovega življenja igrata Susan Hayward in Ava Gardner. Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13,20 Osmrtnice in obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21,05 Literarni večer; 22.30 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno, Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Koledar prireditev; 10.35 Kompasovo turistično oko; 10.50 Primorski val; 11.15 Izjava tedna; 12,00 Opoldne; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba; RADIO 17.50 Šport; 19.30 Jazz; 21.00 Zavrtite - Uganite; 22.20 Rock, Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00,22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Komedija; 11.05 Lahka glasba; 12.05 Pojemo in igramo; 13,05 Mehurčki; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Govorimo francosko; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Priredbe; 16.45 Tretja stopnica; 17.00 Glasbena umetnost; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Koncert; 19.35 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Večerni logos; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3- 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik in osmrtnice; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 9.35 Amerika; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno-to-plo-vroče; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Hit Nova Gorica; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Mladim poslušalcem; 19,00 Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6,20 Drobci; 7.00 Dober dan otroci; 7.45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.25 Val RK; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Zema dneva; 11.00 Kam na počitnice; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Glasbene novosti in recenzije z Angelom Baiguero; 16.00 Ob štirih; 16.20 Prireditve; 16.35 Boutigue Gallus; 17.20 Sin-gle tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Jazz; 20.00 Nočni spored. N Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obtoženci 2, tržaškega procesa; 8.55 Slovenska lahka glasba; 9,30 Pesmi New Age - VVorld Sounds; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: E. Mangia-lupi (V. Bartol); 11.45 Kantav-torji; 12.00 V deželi čarobne palice; 12.20 Potpuri; 12.40 Mladinska skupina iz Lednic; 12.50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Orkestri; 15.30 Mladi val; 17,00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Komorni zbor iz Talina; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Blues; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 Revolu-tion rock. Radio Koroška Od 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zi- SATELIT SUPER 5.30 Victory, poslovne novice; 6.00 Super Shop; 6.30 Denar in politika; 7.00 Financial; 8.00 Novice; 9.00 Channel E; 9.30 Super Shop; 10.00 The Mix; 11.00 Video Fashion; 11.30 Poslovne novice; 13.00 Financial; 13.30 Inside Edi-tion; 14.00 Unesco File; 14.30 Video Moda, Ali Mixed Up; 17,00 On The Air; 18.30 Bonanza; 19.30 Media television; 20.00 The Ro-gues; 21,00 Inside Edition; 21.30 Film Europe; 22.00 Novice; 22,30 Evropa poslovno; 22.45 US Market WRAP; 23.00 Revenge is My Destiny (ZDA); 0.40 Film Europe; 1.10 The Mix; 2,00 China News Europe; 5.00 The Mix, SKY ONE 7.00 DJ Kat show; 9.40 Lamb Chop's Play-Along; 10.10 Risanke; 10.30 The pyramid game; 11.00 Strike It Rich; 11.30 Drzni in lepi; 12,00 Mladi in nemirni; 13,00 Sokolov greben; 14,00 E Street; 14.30 Drugačen svet; 15.20 Santa Barbara; 15,45 Maude; 16,15 The New Leave It To The Beaver; 18.00 Star Trek; The next genera-tion; 19.00 Rescue; 19.30 E Street; 20.00 Alf; 20.30 Družinske vezi; 21.00 Full Kouse; 21.30 Melrose Plače; 22.30 Chances; 23.30 Studs; 24.00 Star Trek; The Next Generation. EUROSPORT 9.00 Tenis; 10.00 SP v nordijskem smučanju; 14.00 Nogomet: kvalifikacije za SP; 15.30 Košarka; 17.00 Tenis; 19.00 SP v nordijskem smučanju; 19,30 Ford Ski Report; 20.30 Trans VVorld Šport; 21.30 Športne novice; 22.00 Nogomet: kavlifikacije za SP; 23.30 EP v košarki; 0,30 športne novice. SCREENSPORT 8.00 Nogomet; 9.00 Kegljanje; 11.00 Švedski turnir v hokeju na ledu; 12.30 Košarka NBA; 14.30 Monster Truck Challenge; 15,00 Snooker; 17,30 Nogomet: kvalifikacije za SP; 19.30 Longitude; 20.00 Global Adventure Šport; 21.30 Nogomet; 22.00 Nogomet; 23.00 Nogomet; 23.30 Smučanje; 0.30 Motošport, MTV 7.00 Awake On The Wild Side; 10.00 Video; 16.00 Greatest Hits; 17.00 Coca Cola Report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 Simon's Dance Party; 18.30 MTV Prime; 20.00 Dial MTV, 20.30 Most Wan-ted; 21.30 The Pulse With Svvatch; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24,00 Oure Cult Special; 3.00 Yo! Lestvica, 4.00 Nočni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 9.40 En-tertainment Tonight; 11.00 The Bride in Black; 13.00 The Last Of The Secret Agents; 15.00 Some Kind of a Nut; 17.00 Hello Down There; 19.00 The Bride in Black; 20.40 Entertainment Tonight; 21.00 The Pope Must Die; 23.00 The Esorcist 3; 0.50 The Kouse VVhere Evil Dvvells; 2.20 Marked For Death; 3.50 Prison; 5.30 Roger and Me. MOVIE CHANNEL 6.15 Flesh and fantasy; 8.00 Ro-sencrantz and Guildenstern are Dead; 10.00 April Morning; 12.00 Branded; 13.50 Another Time, Another Plače; 15.35 Little Norse Prince; 17.05 Treasure Island; 18.30 Columbo: Death Hits The Jackpot; 21.00 Memphis; 22.00 One Good Cop; 24.00 Disturbed; 1.45 Red VVind; 3.20 Prayer of the Rollerboys; 5.00 St. Louis Blues, PRC7 5.40 Serije: Jane in Kathleen, 6.25 Vicky, 6,45 Risanke, 8.40 Parker Levvis, 9.10 Neizprosna, a prisrčna; 10.05 Dick van Dyke: Hiša umorov; 11.45 Ulice San Francisca; 12.40 Show Billa Cosbyja; 13.10 Vegas; 14,00 Dekle iz Hong Konga (pust., Nem.-Fr. 1972); 15.30 Neizprosna, a prisrčna; 16,20 Risanke; 18.05 Parker Lewis; 18.35 Show Billa Cosbyja; 19.05 Ulice San Francisca; 20.00 Poročila; 20,15 Shangai Surprise (pust., ZDA 1986, i. Madonna); 22.05 T.J. Hooker; 23.05 Top Figh-ter (dram., ZDA 1987); 0,45 Poročila; od 0.55 do 5,10 Ponovitve. RTL 6.00 Jutranji magazin; 9,00 Serije in igre: dr. Marcus Welby, 10.00 Bogati in lepi; 10.30 Cena je vroča; 12,00 Opoldanski magazin; 12.30 Springfieldova zgodba; 13.15 Kalifornijski klan; 14.05 Klic na pomoč Kalifornija; 15,00 Umor je napisala; 16.00 Hans Meiser; 17.00 Kdo je šef?; 17,30 Strašno prijazna družina; 18,00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19,15 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Video priče; 21.15 Klic v sili; 22.15 Poročilo o zvezdah; 22.45 Show Dirka Bacha; 23.15 Gottschalk; 24.00 Zakon v Los Angelesu; 1.05 Nočni program, SATI 5.30 Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro; 8.40 Pod kalifornijskim soncem, 9.30 Sence strasti, 10.15 Oče potrebuje ženo; 11,55 Herrmann; 12.25 Kolo sreče; 13.05 Prosim, javi sel; 13.55 Sence strasti; 14.40 Sosedi; 15.10 Pod kalifornijskim soncem; 16.00 Trojica s štirimi pestmi; 16.55 5 krat 5; 17.25 Pojdi na vse; 18,00 Regionalna poročila; 18.30 Šport; 18.45 Poročila; 19.00 Točka, točka, točka; 19.30 Kolo sreče; 20,15 Cluedo; 21,20 Zlata lestvica popevk; 22.15 Braddock - Pogrešan med akcijo 3 (ZDA 1987); 23.50 Drakulova vrnitev (srh., VB 1968); 1.25 Trojica s štirimi pestmi; 2.20 Pregled programa, Videotext, PREMIERE 7.00 Romeo predstavlja; 8.00 Oprah Winfrey; 8.50 Bohemsko življenje (1992); 10.30 Gola pištola (ZDA 1991); 12.00 0137 intervjuji; 12.45 Šport; 12.50 Show-biz; 14.15 pojočim rudarjem ni lahko (kom., ZDA 1989); 15.45 denar ne smrdi (kom,, ZDA 1990); 17.15 Ne popusti. Pat (dram., 1990); 19.00 Kino; 19.25 Šport; 19.30 0137; 20.15 Grammy Avvards; 21,15 Hladnokrvni volk (krim., 1990, i. Alain Delon). 2 4 Četrtek, 25. februarja 1993 A r : EVROPA / VEČINOMA SUHO, LE NA BRITANSKEM OTOČJU DEŽEVNO VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE VČERAJ J ■>'-v _ TEMPERATURE OB 13. URI I -20 C*| I-20/-10 C° D-IO/O C° 0/10 C° 1110/20 C°_|20/30 C°_nad 30 C* O jasno M poloblačno O oblačno f nevihta * dež sneg megla VREMENSKA SLIKA razmeroma hladen in Območje nizkega vlažen zrak. zračnega pritiska nad jugovzhodno Evropo topla hladna okluzija se P°6asi polni. Nad fronta fronta nami se še zadržuje TEMPERATURE PO SVETU HELSINKI.... -5/-3 OSLO....... -14/-3 STOCKHOLM... -4/-2 K0BENHAVN... -3/-1 MOSKVA...... -10/-4 BERLIN...... -2/-1 VARŠAVA..... -3/-3 LONDON...... 3/7 AMSTERDAM... -3/4 BRUSELJ..... -2/2 BONN......... -8/1 FRANKFURT... -3/-1 PARIZ........ -4/4 DUNAJ....... -5/-2 MONCHEN..... -11/-5 ZURICH...... -9/-2 ŽENEVA...... -7/0 RIM......... -4/10 MILAN........ -6/9 BEOGRAD..... -6/-3 NICA......... -1/1 BARCELONA... 1/11 BUKAREŠTA... -5/1 CARIGRAD.... 2/9 MADRID...... -2/10 LIZBONA..... 6/14 ATENE....... 4/12 LARNAKA..... -8/19 TUNIS........ 5/12 ALŽIR........ 7/H MALTA....... 7/11 JERUZALEM... 2/15 KAIRO....... 15/22 C A središče središče ciklona anticiklona DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 06.48 in zašlo ob 17.43. Dan bo dolg 10 ur in 55 minut. Luna bo vzšla ob 07. uri 54 minut in zašla ob 21. uri 59 minut. PLIMOVANJE Danes: ob 5.15 najniže -34 cm, ob 11.01 najvišje 24 cm, ob 16.52 najnižje -35 cm, ob 23.19 najvišje 44 cm. Jutri: ob 5.49 najnižje -32 cm, ob 11.34 najvišje 17 cm, ob 17.12 najnžje -27 cm, ob 23.46 najvišje 40 cm. ALPE-JADRAN / OB JADRANU SONČNO, DRUGOD PRETEŽNO OBLAČNO TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA.... -2/3 TRST....'.. 0/4 CELOVEC...... -6/0 BRNIK....... -2/1 MARIBOR.... -2/3 CELJE........ -2/2 NOVO MESTO -3/3 NOVA GOR.... -6/4 MUR. SOBOTA -1/2 PORTOROŽ..... -6/4 POSTOJNA..... -7/1 IL. BISTRICA. -5/2 KOČEVJE...... -8/1 ČRNOMELJ... -2/3 SL. GRADEC... -3/1 BOVEC........-3/1 RATEČE....... -10/-3 VOGEL...... -11/-8 KREDARICA -18/-17 VIDEM...... -3/7 GRADEC..... -2/2 MONOŠTER... -2/-1 ZAGREB..... -2/2 REKA......... -1/4 V SLOVENIJI: Na Primorskem bo zmerno, SOSEDNJE POKRAJINE: V sosednjih pokraji-drugod pretežno oblačno. V vzhodni nah Italije bo delno jasno, drugod pretežno Sloveniji možno rahlo sneženje. Naj. jutra- oblačno. Na Hrvaškem bo sprva občasno nje temp. bodo od -6 do -1, najvišje dne- še rahlo snežilo. Veter bo oslabel.. vne od-1 do -4, na Primorskem do 7°C. OBLAČNOST | DEŽ/SNEG mm na dan 4 * pod 10% pod 5 44 ** 10-30% 5-10 *** *** 30-50% 10-30 ******** 30-60 50-80% O nad 80% *** *** *** *** nad 60 nad 10 m/s V SLOVENIJI: V petek bo delno jasno OBETI: V soboto bo pretežno obla-in nekoliko topleje. Začel bo pihati čno, predvsem v južni Sloveniji bo jugozahodni veter. občasno snežilo. ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na m3 zraka: Ljubljana Maribor Celje Trbovlje Hrastnik 48 78 76 66 Zagorje 98 Šoštanj 6 Kritična 24 uma koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura,G.Radgona: 98, Drava HE Dravograd: 130; Sava Radovljica: 33, Sava Šentjakob: — , Sava Radeče: 98, Sora Suha:—, Ljubljanica Moste: 42, Savinja Laško: 89, Krka Podbočje: 75, Kolpa Radenci: 72, Soča Solkan:—. HOROSKOP Piše: Aleksandra Zorc Berce OVEN 21-3/20-4 : Naredili ste popolnoma napačen korak, ki vas je spravil iz prave smeri. Ker težko priznavate lastno zmoto, se boste ponovno užaljeno odmaknili od začrtanega cilja. BIK 21-4/20-5 : Izogibati bi se morali tujcem in krajem, ki vam niso domači. Ne zanašajte se na to, da se bo partner ali kdo drug namesto vas odločal takrat, ko to želite vi. DVOJČKA 21-5/21-6 : Umaknili se boste od prvotnega načrta, in sicer zaradi stroškov. Prav zato se boste pozneje odločili za bolj konvencionalno zabavo. RAK 22-6/22-7 : Nekdo iz vaše bližine bo poskusil vtakniti svoj nos tja, kjer ni njegovo mesto - v vašo kariero, namreč. Na srečo boste hitro spoznali pravo resnico in še hitreje ukrepali. LEV 23-7/23-8 : Zdravstvena težava vas bo vrgla iz ravnotežja, zato boste morali prestaviti svoje načrte in jih prilagoditi novemu stanju. Zaradi tega pa ne pričakujte vse pozornosti zase. DEVICA 24-8/22-9 : Ce ste bili včeraj nekoliko bolj ekstravagantni, boste danes prav gotovo morali nekoliko pripreti pipico, saj vas bo neprijetno presenečenje vrnilo na trdna tla. TEHTNICA 23-9/22-10 : Napetosti v zakonu lahko pripišete domačim težavam, predvsem tistim, pred katerimi navadno zatiskate oči in ušesa in se jim po vaše uspešno izogibate. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Navodila, ki jih boste prejeli danes zjutraj, gotovo ne bodo v celoti prava, zato jih raje še enkrat preverite. Nekdo vas namreč želi postaviti na preizkušnjo. STRELEC 23-11 /21-12 : Razmišljali boste o včerajšnjem razvoju dogodkov. Čeprav se sami niste udeležili obrekovanja, tudi niste upoštevali sodelovanja, ki so vam ga ponujale prizadete stranke. KOZOROG 22-12/20-1 : Zadnje čase si uspešno prizadevate, da bi tudi družina imela kaj več od vas. Ne bi smeli pretiravati v drugo smer in biti brezbrižni do vrednostnih papirjev. VODNAR 21-1/19-2 : Verjetno boste morali že danes odgovarjati za včerajšnje norosti in neumnosti, posebej če ste bili nepozorni. Zadnje čase vas žene neustavljiva sila po akciji in razgibanosti. RIBI 20-2/20-3 : Iz finančnih razlogov boste morali odstopiti od svojih načrtov, vendar boste uspešno našli zadovoljivo nadomestilo. Sočustvujte s prijateljem v nesreči! CESTE / SUHE IN NORMALNO PREVOZNE BELJAK ZASTOJI ZAPRTA CESTA POPRAVILA NA CESTIŠČU POLEDICA SAMO Z ZIMSKO OPREMO QOO ŠPORTNA PRIREDITEV GOSTA MEGLA BENCINSKE ČRPALKE 24 UR Ceste po Sloveniji so večinoma suhe in normalne prevozne. Promet na mejnih prehodih je tekoč, razen na mejnem prehodu Dolga vas, kjer tovorna vozila čakajo za izstop do pet ur. SNEŽNE RAZMERE (v cm) SLOVENIJA FURLANIJA-JK KOROŠKA Kope ....-/20 Cimolais -/- Podklošter -/35 Vrhe -/- Claut Bad Kleinkirchheim ...20/50 Lontovž -/- Piancavallo ,20/40 Pliberk/Peca -/30 Stari vrh Zabnice/Ovčja vas. V- Sloveniji Plajberk -/50 Rogla .40/50 Raibl -/- Dobrač -/30 Kanin ....-/90 Farni Avoltri */* Nassfeld/Mokrine „60/80 Cerkno ....-/35 Farni dl Sopra .20/40 Spittal/Goldeck. 5/55 Soriška planina.... -/- Paluzza-Timau .20/30 Heiligenblut „20/140 Vogel -/- Paularo "/■ Katschberg ....60/80 Kolala ....-/20 Pontebba ..40/40 Koralpe/Golica. -/30 Mariborsko Pohorje..-/40 Pradibosco ..30/60 Kotschach/Mauthen 20/30 Kranjska gora -/- Prato Carnico Mallnitz „10/150. Pokljuka -/- Zoncolan ..10/40 AVSTRIJA Rog - Črmošnjice -/- Sauris ....5/10 Arlberg „35/330 Prvine -/- Sella Chianzutan. -/- Seefeld „„20/70 Jezersko -/- Nevejsko sedlo ..20/80 Kitzbuhel ..„10/75 Ulovka -/- Višarje ..35/60 Obertauern 120/220 Krvavec 7- VENETO Zeli am See „20/100 Črni vrh -/- Sappada „20/80 Schladming/Planai .10/100 _________V VEDNOST____________ Vpliv vremena na ljudi Pozimi je temperaturna razlika med zrakom v prostorih in na prostem precejšnja, zato tudi z vlago nasičen zunanji zrak lahko postane, ko se ogreje na sobno temperaturo, neprijetno suh, tako da draži dihala. Najbolj nam ustreza taka temperaturna razporeditev, pri kateri je zrak pri tleh nekoliko hladnejši od zraka v zgodnjem delu prostorov. Za prezračevanje prostorov je priporočljivo izbrati cas, ko je onesnaženost zraka na prostem najmanjša. Izogibati se mu moramo v Času najvecje onesnaženosti, ki se običajno pojavlja proti večeru, ko je nastajajoča inverzna plast Se tanka. Koncentracije onesnaženja se povečajo tudi zjutraj in dopoldne. Pri umetnem prezračevanju prostorov je hitrost gibanja zraka v nekaterih delih premajhna, drugod pa prevelika in zato moteča. To moramo upoštevati predvsem v delovnih prostorih, kjer pogosto ne moremo poljubno izbirati kraja, kjer se zadržujemo. Starejši kriteriji za uravnavanje klime v zaprtih prostorih so upoštevali le temperaturo in vlažnost zraka. Se danes zelo redko preverjemo kakovost zraka v stavbah glede na druge parametre, kot so: radioaktivnost, vsebnost hlapljivih organskih snovi, prisotnost.težkih kovin in azbestnih vlaken. Nekateri gradbeni materiali, obloge in pohištvo so lahko pomemben vir onesnaženja prav zaradi hlapljivih snovi, ki jih vsebujejo in se počasi sproščajo v zrak. Za nekatere izmed teh snovi vemo, da povzročajo alergije, dražijo dihala in od, večinoma pa njihovi učinki Se niso dovolj raziskani. Tanja Cegnar