GLAS SVOBODE.
1 ■ '
Slovenci-braige združimo se! Y slogi je moč!
Stev. 47
Chicago, 111. 18. decembra 1903.
Leto II
Za pirlie.
Kranjska, maziljena gospoda v i Ameriki! Zopet se bližamo novemu i letu. Priznati morate, da smo vam j ie od začetka vedno črvsti nasprotniki v vseh vaših poskusih po absolutnem gospodstvtl slovenskega lia-roda v Ameriki, in da vam bomo— opravičeno — šc marsikatero poklice vrgli pod noge; smete biti tudi tako prepričani, kakor imate večni' "Amcu" pri Očenašu, Ni pa naša krivda, da imate še vedno peklo, hhdičevo armade, da, celo nebesa in vse njene prebivalec, pod svojo oblastjo. Ko bi mi razlagali čez taka denarna sredstva, kakor vi', verujte nam, da bi še vse drugače plesali in "Gl. Sv." vsaj enkrat na dan izdajali v povečani obliki. Bližamo se vam torej s "ponižno" prošnjo, agitirajte pridno še nadalje v sack na svojem mestu za list "Glas Svobode". Onemu farju, ki nam bo nabral največ naročnikov, bomo izkazali svoje zaupanj« s tem, tla ga bomo proglasili častnim |>odj)oniikom glasila svobodo-miselnikov; da pa se ne bodo drugi popi čutili preveč prikrajšane, ob-Jjubujcmo, da jih bomo v listu z debelimi črkami objavili in jim vsaj tem potom povrnili malce njihove *nane dobrohotnosti. Farji, na delo torej1 Na razpolago vam je jav-BOai, pivnica, spovednica, hudič, peklo, vse, vse. Ne zamudite prelepe priložnosti in klici, kakor: "Živela farsčina", so vam usigu-vani.
\ Rojakom pa priporočamo vestno izpolnjevanje dolžnostij, katere jim naiože naši presvitli, mazil jen i koraki. Saj veste, novo leto je pred durmi. Takrat je treba ponoviti naročnino na list. Storite to neod-lašaje; bodite točni in vspodbujajte svoje prijatelje, da si tudi naroČe list, ki stane samo 150 centov na leto. Kolikor več naročnikov "Gl. Sv.", toliko rajši nas bodo imeli farji in prej se nam bodo odprla nebesa, čez katere gospodujejo; po-j»ebno klevelandski Maslar ali po-Uclani Krže, kateri ima že dokument v rokaV da postane po smrti Petrov namestnik pri nebeških vratih.
Po novem letu bo list nekoliko povečan; za novo leto pa izkle 11a osem straneh, na lepšem papirju s strankarsko sliko. Kdor nam pošlje pravočasno celoletno (za 1. 1904) predplačnino, dobi tudi kot nagra <k> poštnine prosto, pesem : "Kranjska peklenska komedija". Naročnina za celo leto znaša samo 150 oentov.
Upravništvo bias Szvbode
Predrxea rop.
Ob 7. uri zvečer sta stopila dva maskirana roparja v dobro obiskan reštavrant 11a glavni prometni ulici, namreč American Restaurant, na State Str., katerega obišče na dan ua tisoče oseb, da si zadaste svojim želodcem. Eden je nastavil revolver proti blagajničarici, drugi pa proti gostom Dobila sta $18 ter mimo zapustila lokal. Na pragu ita si potegnila krinke dol in i>ov-spesila korake proti cestni železnici. Blagajničarki sta zapretila s smrtjo, ker jima je sledila'. Vrnila se je vsa prestrašena; roparja rta se pa brez sledu odpeljala Pravcata predrznost. ___ _____
Na' Panamu vre.
Panama, 16. dec. — Rimski papež se je baje ponudil Rooseveltu za posredovalca v zadevi panamskih nasprotstev.
Colon, 16. dec. —■ Ena stotnija pomorščakov, pod vodstvom stot-
ika Butlerja, se je izkrcala tukaj 1 amerikanske bojne ladije "Prairie" in se po železnici odpeljala takoj naprej v Panamo, od kjer bo marširala na južno obrežje Paname — v Pavizo na Tuira reki. Ta korak se je storil radi nekih poročil, vsled katerih, da so se kolumbijske čete izkrcale na dotičnem obrežju in se napotite proti Panami. Ako se ta poročila uradno potrde, smemo pričakovati na Panamu dolgo gruerila-vojsko.
Socialni klub v Clevtlandu o ima svoje redne seje vsak petek
b 8. uri ive3e? na Clifton 8r ift.
Meno, Tekel.
Boj, neizpresen boj kapitalu in dr-i ni kugi, dokler se ne poravnajo,
krivice, prizadete Človeštvu.
Pueblski Ciril, ožnanjevalec najtemnejšega rimskega fanatizma, jc subjekt, kojega bi se moral že vsak človek sramovati, ki pride ž njim v ožjo dotiko. S pasjim bičeni bi se ga moglo iztirati izpred altarja, ka- j dar kvasi "take", ki bijejo narav-1 nost v obraz.
13 septembra je priporočal stari-šem, naj uče otroke že vzgotlni mladosti donašati 'darove za cerkev — za požrešnega farja; vsaj 25 c. bi morjd prinesti vsakteri skozi vsako nedeljo, — tako je povdarjal. Pro-klcti litimbugar!
Grozno, kar počenjajo že izmečki — gnoj slovenskega naroda. Ljudstvo, 11a tebi leži, da se oprosti^ takih propalic. Daj krvosesu zasluženo brco, naj se valja v prahu, kakor se zvija kača, kadar ji stopiš na glavo. Kdor ne pripozua, da je treba boja— "bis auf's Messer" makari — proti takim inkvizitorjem sedanjega časa, je slep. pesposoben, da — nevreden živeti med presvet-lenimi narodi.
Mi ne silimo nikogar, še manj pa zahtevamo, naj nam na besedo veruje, kar pišemo. Ne, to ne, marveč mi želimo le v interesu svojih rojakov — v interesu vesoljnega človečanstva vobče — tla bi oni mislili in delali s svojo glavo, ne pa z glavo zvitega, potuhnjenega farja; da bi vstrajno proučevali delokrog omega, ki jim obljubujc nebesa in straši s hudičem.
Dragi rojak, kam ti je treba še večjega hudiča, kakor ga imaš v podobi farja, kadar te oskubi ta za tvoje zadnje groše! Samo za tp, ker mu izkazuješ neštete dobrote in ga rediš, kakorpreštče v hlevu, ti je tako hudobno nehvaležen, da ti iztrga zadnji košček kruha iz tvojih žuljavih rok. Preslcpljcnec, ali ti ni znan pregovor, ki pravi: če več 11111 daš, več hoče imeti! Obratno pa imamo drug pregovor, ki pravi: kdor prosi, "žilier" nosi! Toda mi rečemo: nič prositi, — zahtevati! To je najslabejša stran slovenskega naroda; klečeplazenje, to je doseglo farštvo pri Slovencih. Otresimo se v prvi vrsti farjev,_ v drugi vrsti pa ponižnosti, če hočemo biti zreli za daiiašnje življenje.
Naj gre, naj, eden ali drugi far v sedanjih časih v takozvane "boljše kroge" in naj tam-poakusi razlagati svojo modrost o hudiču itd., dobil bi tako brco na svoje, navadno široko sedalo, tla bi pamtil vsaj par mesecev, kedaj je bil tako predrzen. O istini tega je far prokleto dobro I>otlučen, zato ne pusti tiste "boljše kroge" samo na mini s svojo modrostjo ('), marveč še sklepa ž njimi zvezo — druži se s kapitalistom, ker mu gre tako sleparjenje in oropanje svojega bližnjega boljši izpod rok. Posebno sedaj, ko vzdi-guje — četudi polahkoma — socialistični lev svojo glavo, sta se zaklela sovražnika delavstva, da hočeta v slučaju najostudnejša sredstva uporabiti v to, da zatreta delavsko gibanje.
Sv. pismo nas uči, da smo vsi ljudje vstvarjeni po božji podobi. Zakaj ne bi imeli tetlaj tudi vsi enake pravice? Ali naj vedno trium-fira krivica, nepoštenost nad pravico, poštenostjo? Zakaj naj izdihne tisti, ki se je mučil skozi celo svoje življenje za druge, svojo dušo v najhujšem pomanjkanju vsega? Prokleti nauk tak! — Kristus je vodil boj za delavstvo proti kapitalizmu, sedaj se pa vrši ta boj iz strani njegovih (?) namestnikov ravno obratno: za kapitalizem proti trpečemu delavstvu. Ali naj to večno trpi? Izdajalec samega sebe, svojih otrok, svojih bratov in sester, svojih sobratov vobče je pa tisti, ki drži križem roke ali se pa celo — vzlic temu. da mu je mano lopov-stvo druge strani — poda farjem v naročje. Delavstva celega sveta je dolžnost združiti se v močno, nepremagljivo falango, če hočemo doseči to, kar je učil Krist, delavstva Od rešeni k.
Marsikateri rojak ie ne razume prav tocijtliana. On vsaj deloma
veruje Še, da je vse to res, kar mu trobi far o socijaliznui. Socijalizcm nikakor ni sovražen veri, nasprotno, 011 povspešuje razširjanje, "edino prave vtre" po čelom svetu in kadar bo prodrla ideja (istc v srca večine človeštva, tedaj bomo uživali vsi enako dobrote naše zemlje. . Upe-ljalo se bode lepo zadružno življenje, ki bo gotovo slehernemu v veselje, meti tem, ko poti današnjim sistemom zdihuje tisti, ki nima kaL jesti, četudi bi mnogokrat rad trd<$ delal za košček kruha — in toži oni^ ki ima ]>olne vreče denarja, ker n® more mirno spati, boječ se, da ga ne okrade oni, katerega jc okial on sam do poslednjega centa.
Žal, tla ie moremo za danes tega glede omejiti le na navedeno. Ob priložnosti kaj več o socialnem vprašanju.
"Moli in delaj, ponižen bodi in Boga se boj in užival boš nebeško kraljestvo", nam kličejo fantje Mi pa rečemo: v staro šaro, kamor, spada, s slepilskim izrekom. Dok-, ler se ne ravnajo nn učeniki |x> tem, kar učijo nas, tuai 11...11 se nij treba ravnati po njihovih, v hudičevi kovačnici fabriciranih naukih. Mi zahtevamo življenje — nič več nič manj! Ce sme živeti far in kapitalist, zakaj bi nc smeli živeti tudi mi, ki jima dajemo življenje.
Nc glci mene, poslušaj mel" — Malo je več bedakov, ki prisojajo še kak |>omem temu farškemu značilnemu nauku. Se blazen človek bi mora! vedeti, da Kristus še pojma ni imel o taki papriki, katera pa leše farje peče v grlu. Sicer pa, kakqy far' nam, tako mi njemu. Zakličhno mu torej: "l*ar, ne glej mene, poslušaj me in vodi ine v boj proti kapitalizmu, naveličal sem se samo delati — za druge, življenje mi daj!"
"Daj meni in Hog ti bo stotero1*' krat povrnil!" — Vraga, farče, pa ostaniva vsal^ pri svojem, potem ne bo treba nobenemu povračevati. Vsak osel—še Krže—lahko reče: daj meni, Bog ti to* povrnil. Zakaj si na nc pustiš sam pomagati od Boga ?! Kaj imaš sam zase tako malo zaupanje v vanj, tla moraš slepariti druge s takimi oslarijami?! Obratno pa rečemo mi:. "Človek, pomagaj brez bratstva s farjem sam— šele potem ti bode Bog i>omagal!" Naravno, lenuh zaman pričakuje božje mane.
"Revnega jc nebeško kraljestvo!"
—	Bedak vam gre na take prismojene limanice. Zakaj pa ne gojite v prvi vrsti sami uboštvo? Zakaj kradete iz žepa vse vtvarjajočega delavca zadnji "cvenk", če je bogastvo nepotrebno in hudiču dopad-ljivo. Če bi imeli bogatinci na onem svetu res večno trpeti za par let uživanja na tem svetu, bi se prokleto premislili prej, predno bi začeli slepariti in odirati svoje bližnje. Toisto velja tudi za farje — za gnojne odpadke človeštva. Ali pa imajo morebiti bogataši in farji druga neliesa, kakor reveži-trpini? Skoraj verjetno, če ostanejo lumpje pri svojih trditvah! Hudič je le, da že sami farji ne vedo več, kje naj vzamejo peklo za nas delavce, da bi narf še dlje strašili z izmišljenimi peklenščiki in si s tem utrjevali svoje že zmajeno ugodno življenje prejšnjih časov. Naravno, učeni (?) farji in kunštni (?) kapitalisti hočejo imeti tudi na tem svetu svoja ugodna nebesa.
Dokler jc cerkev trdila, da je zemlja štirivoglata in da je umrla duša, ki je živela v grehu, romala do enega ali druzega roba ter padla-v globočino — v pekel, se je dalo še, vsaj navidezno tudi umnejše ljudi slepdHti, a odkar je vednost raz-gnala to praznoverstvo in je cerkev priznala Svojo zmoto ter ovekove-čila resnico, da je naša zemlja v istini okrogla, je tudi pekel spuhtel v prazen nič in ga je treba šele zopet kje izfabricirati, če ga hočemo sploh imeti. Hudimana, kdo bi se ne smejal farski trditvi, da je pekel od spodej I Pod nami — Američani
—	je vendar približno Evropa, so naši rojaki v'stari domovini. Zemlja pa ni samo okrogla, marveč se suče tudi okoli svoje osi in okoli solnca — torej smo enkrat vzgorej, drugikrat tapet spodej. Toista je
s peklom! Čudno je pri leni le, da, meti tem ko posvetnjak v vednosti napreduje, far "prav prokleto nazaduje. Tak slučaj imamo v pucbl-skem Cirilu. Dokler jc bi! še naše vrste dclavcc v "gmajni", bil je pošten, naprednega duha mož — ateist ]X) lastni izjavi — a kakor hitro se je izneveril svojemu stanu in šel za temno benediktinsko zidovje, kjer so ga v treh letih "ausbildali" za meniha, postal je pravo gorje na že-1 ne svojih vernih ovčic.
Pa naj pride zdaj klevclantlska Alapa, Krže, še na dan s trditvijo, da smo brezverci. Vraga, ravno 0-bratno, mi smo skoz in skoz verni — verni Kristovi učenci, meti tem, ko ! so švindlerji a la Krže, pravi brezverci, ker ne verujejo in ne učijo to, kar je Kristus učil. Pod rubriko "Socijalizcm na Turškem", primer-1 ja ta lopov socijalističpo stremljenje |X> enakopravnosti vsega človečanstva, turškim razmeram. Vidi se, tla je Maslar res že zrel za v norišnico. Pamet sc mu kuja in več nc ve, ketlaj sc sam v zobe suni. S tako oslarijo zna premotiti k večjim svoje koštrunc, a ne zavednih mož. Tako prokleto neumen še ni noben socijalist, tla bi iskal v Turški ali pa pod ruskim krvnikom, carom batjuškom, svoje odrešenje. Pa še prazne glave pripisuje Krže soci-jatistom! V rtvuiici m> pa tresejo vsi lopovi,' vsi bogati postopači itd., pred socijalistično glavo, med tem ko se mi bojimo Kržetove toliko,' kolikor nam imj>onira zcljnatova glava. Sicer pa bojevati se s po-surovelimi subjekti, ki nam vsega hudiča obljubujejo, nam še 11a misel ne pride. Krže jatlra mimo nas v pojH)lui igtioranci, enako svojim odpadkom in — basta I ' "Primojduš", tla bi se sramovali, ko bi nam "cn" Krže rekel samo — 1 fl»araba. To Je še vse premalo za j nas ;od taki-' majčkine srborite žah-1 ce" želimo biti kaj več. Zasramo-vanje iz strani kačje zalege 11a prsih poštenega delavca, nam je le v čast
Slovenski svet pa, ki poseduje vsai trohico zdravih možganov, ki se sme ponašati s samostojnim miš-Ijenjtm, ki uživa življenje med naprednimi narodi, naj ne podpira še on tacega temnega časopisja. Če ne bodemo začeli mi zidati obrambna sredstva napram rimskemu navalu, kdo naj si jtotem stavi to v nalogo. Ozttanjevalci pravih Kristusovih 11a itkov so z nami, preč pa z onimi, ki hočejo "znati" panati in razne druge vraže uganjati!'
Kdo je temu kriv, tla se ravno rimskokatoliške narode najbolj izrablja na vsej črti? Delavcem rim.-kat, vere 90 predvsem tu v Ameriki odmerjVna najnevarnejša in najbolj trda tlela. — Far, edino le far s svojim pogul>t>nosnim vplivom, navdahnjen z nauki sv. Ligourija, je vsega tega kriv, za to tudi njegovi mastni dohodki iz vsili strani lopov-skih krogov. Sleparji sc uač najdejo, tudi takrat, kadar je treba iti v Yellowstone National Park na "pre-potrebne "počitke, meti tem, ko sc morajo oni, ki so Opravili skupaj "prepotrebno" svoto za tako dragoceno "rnjžo", kuhati kje v kakem kapitalističnem peklu — "štilbor-ku". So pač taki naši gaunerski oznanjevalci!
Poti nami naj bi bil [«kel, ko ga imamo vendar v neposredni bližini že tu, na tem svetu! Kapitalist je skrbel za vse "ugodnosti" tacega pekla in mi sc moramo radi ali neradi udari sili in preživeti tam naša najboljša leta. Ali prišli bodo časi, ko bo zavednost med delavci odprla vrata onega pekla na stežaj in pognala notri naše farizeje, da se sam; prepričajo o naši trditvi in postanejo tako pravi — namestniki božji!
Pozor rojaki!
Rojake, ki bi se hoteli čez božič, ne prazniku preskrbeti z dobro kapljico vina, priporočam svoje iz-vnitno, doina napravljeno, naravno belo kalifornijsko vino. Zraveu tega imam na razpolago tudi dobro naravno rudeie in naravno sladko belo vino. Vse po najnižji ceni in dobra postrežba.
V nmogobrojno nsrocbo se priporoma:
MARTIN PQTOKAR. 564 S. Center Ave.. Chicago.
Razgled po svetu.
I	TT-----
Avstro Ogrsko.
Poleg nemščine, mora znati vsak častnik še enega izmed deželnih jezikov ; |>o tem bo odvisno tudi avanziranje častnikov. To je najnovejši ukrep vojnega ministerstvn v Austriji. — Z železno vstrajnost-jo se vendar nekaj doseže. Nemcem ni ta nova naredba nič kaj jjo I volji; nemški listi povprašujejo, kedaj sc bo vendar storil konec ob-
strukcijonalnim duhovom. — »
Afera ivklai'ske posojilnice. —V Pragi je končana obravnava milijonske defravtlacije katoliške posojilnice sv. Vaklava. Predsednik, višji duhovnik, kateremu se jc med obravnavo odvzelo ime monsigno-ra, in dircktqr V. Kohout, sta obsojena vsak na sedem !qt težke ječe. Prvi knjigovodja E. Ilercik je dobil dve leti; knjigovodja F. Peke-lantler pa trinajst mesecev. Vse to kaže, kako potilo so morali ti far-ški sleparji izkoriščati nevedno ljudstvo. Skozi trideset let se jc na :iajostudnejši način sleparile ljudstvo za pošteno zaslužene novce, dokler ni nara'tel primankljaj na osem milijonov kron, kar je slednjič moralo ustaviti nadaljno gorotasno sleparstvo. Far ostane far, 3 tem jc povedano ^u vselej!
Častniki ulanskega polka, h kateremu spada tudi princ Otto \Vin-dischgraetz, so temu pismeno namignili, tla bi sc usmrtil vsled znane sramotne afere.
Princezinja Elizabeta sc nikakor ne uda, tla bi odpustila in se zopet spravila s svojim možem, katerega je vzela iz ljubezni, a bila tako prevarana.
Nemčtia.
Žalostne novo Teto — bo imela letos Nemčija. Cesarja Viljema, flovečega ( ???) govornika in prijatelja (?') delavcev, so ze v drugič operirali v vratu; baje bo treba še tretje operacije. Vsak ve, kai (»menijo operacije v grlu, — tla so te v zvezi s silno nevarnostjo. Govorice krožijo o bodočem vladar-stvu. Cesar ni ravno v hipni nevarnosti. tixla vsak čas sc lahko zgodi kaj osodepolntga, ker vrat- ; nemu raku je težko kljubovati. 1 Vsako leto je cesar vodil svečanosti 1 teh časnih praznikov, letos pa prevladuje žalost. — Tako je! Nekaj časa živeti na stroške teptanega 1 proletarijata, potoem pa iti tje, kjer j smo si "zopet" vsi enaki v — zemljo; to ie usoda vsacega zetnljaua , bodisi tddi, da se je eden ali dmgi sleparskim notom povzdignil na vladarski prestol in kliče danes: , "Myself — und Gottl" Smrt ne |K)zna nobene razlike. Prst si in v : prft se zopet povrneš!
Prestolonaslednik Viljema.
Iz Berolina se poroča, tla je od- i ločil nemški cesar svojemu sinu hišni zapor za 3 dni, ker se je slednji udeležil neke dirke proti očetovi volji. Oče se boji za svojega sinka, ki je zelo predrzen dirkač, bodisi na konju ali kolesu.
Kapucinska pridiga.
V Pittenhartu na Bavarskem je bil misijon. Ob tej priliki je ščuvaj ljudstvo zoper Klieralce neki kutarski falot Ruppcrt. — Učitelj je ležal s celo družno na zastrup-lenju z gobami. Samoumevno je, da zaveden učitelj ni bil kak farški petolizec. Zato je pa izdal svoje farško srce raz leče zbranemu občinstvu ta hinavec krščanske ljubezni z izrekam: "Bolje da se
cela družina zastrupi z gobami, kol bi brala liberalne. Časopise. Bofl kaznuje te prOpalice!" Ljudstvo j J bilo silno ogorčeno ter dalo faršk® propalico sodniji v roke.
MESTO CHICAOO. J
Čikaška zima.
Severozapadni zimski vihar vihral' |>o Chicagi v soboto in čen noč na nedeljo. V nedeljo je kazafl toplomer 13 stopinj |x*l ničlo, kari pomeni 45 stopinj mraza po Fa-| hrenheltu. To je najhujši lnrazJ .tar ga pomni mesto Chicago v 33.I letih, samo 9. dec. 1876. jc padtel ifvo srebro za eno stopinjo nižje.l Tudi po drugih krajih so občutili I izvanretlen mraz: Duluth m, I M tnncdoza 26, St. Paul 16, Mit-1 \vaukce 14 stopinj pod ničlo.'—I Res izvrstna klima čikaška. V le-1 tu umirajo, ljudje za solnčarico, po I zimi jih pa mori mraz, ter si pob- I mijo ude na gladkih pešpotih. I Štiri osebe so zmrznile, veliko je I pa število ponesrečenih od padcev j ali da imajo roke, noge, ušesa ali obraz zinrzjen. Mesto se »ploh nič j ne zmeni za omejitev nesrečnik padcev, kakor sc tudi gospodarji kaj malo brigajo, če se kdo ubije makari ravno preti hišo, proda-jalnico, saj je dosti ljudij. Poleg trga jo zgodilo velijo nesroČ. vsled nastalih požarov, ki so pa največ ' nastali vsled prehudo raz- I beljenih peČij. Nič manj ko 47 požarov je bilo v nedeljo; škodi se ccni na pol milijona dolarjev. Požar jc tudi zahteval par člove-ikih žrtev. Gasiti se ni dalo dosti, ker je bila voda na največ krajik zamrznena. Ljudje, katere je zalotil vihar v tej strašni noči so se ,xxla!i večinoma vsi 11a policijske postaje, kjer so ostali čez noč 11a gorkem. Urad okrajnega pomožnega društva je bil ves daa prenapolnjen z ubogimi prosilci aa kurjavo, obleko, hrano itd. Največja. nejjopisna beda zavlada v takih slučajih v revnih krogih. Gotovo je • velika mesta, velika boga-tija — velika revščina. Ke-Jaj se bodo še nezaslišane razmere pre-drugačile. — Več oseb je ozeblo pri delu in celo v 9panju nn postelji. Mraz je že v pondcljek dokaj ponehal, še več prihodnje dni. Sedaj imamo zopet jasno, prcnesljivo vreme.
Delavske vesti.
— Tovarna inozemske "Steel Co." počiva; delavstvo je na štraj* ku. Vest, tla bo vodstvo tovarne v Indiana-Harbor delavce pod starimi popoji vsprejelo, se zanikuje. — Klavni;ki uslužbenci SC pripravljajo na Štrajk. Resultat konference meti delavci in delodajalci je skraj no slab, doseglo se ni nikako spo-razumljenje. Začetek štrajku klav-niških dclavcev je določen na danes. Upanja, da bi se delavceni preje ugodile njihove zahteve, ai nikacega. število štrajkarjev be resegalo 38,000 — Ognjcgasci se ne smejo družiti v nikake delavske zveze, treli čikaški župan, ker 9» kot nekaki policisti del vojaške kor-jxjracije in ki imajo delati za blagor mesta Chicage.	j
Pozor rojaki!
Akt> itdi kdo rojakov kupiti Bi sa hoiičuc prazniko dobrega vina vb&-ke vrete; ali dobrega žganja, slivo-vica, droSiiika itd., naj se blagovoli obrniti nuine. Pri meni so dobi te vso po nizki ceni.
Natlalje vljudno vabim rojake na zabavno igro, tombolo, na Bveti večer.	9 postovanjem MOHOR MLADIC, 617 S. Center A.
Peti veliki... Mašker&dni ples !
tptnsDi
Dnitro "SMjin it 44 C. 3. C. F, J. !
V SOBOTO DNE 30. JANUARJA, 1904, <
v Popovičevi dvorani, J
687 CENTRE AVE., NA VOGALU 18. UL.< Najlepšim maskam bo razdeljeno 14 daril \ v metko 9150.	\
mm a oseba »t. K^^l&tiBoa;
.*. .*. .*. .*. .*. .*..«. .*. .*. .*. .*. .*. .*. ,*. .*. ,*.
"Glas Svobode"
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.
ed&jaielja in	urednika:
MARTIN V. KO NI) A FRANK M. MEDICA
' "(Haa Svolxxlo" izid« vsaki peek fh velja za Ameriko:
ia celo let*----S 1.50 I
za pol leta - u - - 7Sc ZA EVROPO; . celo lete - - - kron 10 za pol leta - - - kron S Posamozni list po 5 centov.
"Glas Svobode"
[The voice op Liberty] it the only union labor paper in America: edited & published evory Friday in the~olovenic language by M. V. KONDA, & F. M. MEDICA.
"Entered July 2,1903, at Chicago, III., as second-class matter, uuuer Act of Congress of March 1879"
Sulwcription $ l.fiO per year.
Advertisements on agreement.
____1___!
Naalor za dopise in pošiljatve je '
"GUIS SVOBODE" ^
m Throop St. Pilsen Sta.
'.Chicago, 111.
71 DOPISI. Iv"'
-— --i
Is Clevelanda, Ohio.
i
Zadnji čas so so zgodila? pri nas	i
reiika presenečenja. Pojavila se je	t
1 aamroč na političnem obzorju zve-	1
zda repatica |>od knenoto "Louis	i
, Laushe". Ta zvezda prikazala se	(
je prvikrat v kočevski Snlii Kra-	>
jrni, tam nekje pri Kttkovem (Ku-	i
Icendorf). Tesnnela je zatem dolgo	\
let in se prikazala leta* i8qo. z ve-	j likim repom na Dunaju, kjer je
nadzorovala kranjske kostanja rje,	!
da ne bi kdo drugemu ukral kak	<1
"žaketj" kostanja. Zvezda repatica	t
pa je imela veliko privlačjio moč in	c
Izginil je v njenem repu en "žakelj"	t
kostanja. Ni ga bilo več "žaklja"	I:
in tudi ne zvezde repatice, našega	s
"Lojzka". Rej) zvezde je otemnel	r
»er zginil čez atlantsko morje, sem	s
k nam, na obrežje I-ake Erie. Tu	i
je ta rep zopet zasvetil, nadel si člo-	r
veško obliko, stopil pred ol)činstvo	f
dne 31. oktobra t. I. ter predlagal v	r
.družbi znanih farških kavcev in kle-	t
ieplazev urtanovitey slovenskega	! "neodvisnega" političnega društva. Ta klub se je res ustanovil pod mispicijami Domovincev in prodalih se nekaterih socijatistov (z vso reserve! opom. ured.) šc isti dan.
(Kot udje "neodvisnega" kluba pri-	j
poročali so tako "Domovinci", ka-	j
kor dotični socijalisti (res žalosten	t
pojav, ako je to resnica, kar pa dvo-	^ mimo; morebiti misli g. dopisnik le
malce "vščipniti", ka-li? — opom,	z
ured.) republikansko stranko v iz	k
Tolitev. Potem naj pa še kedo reče,	1
da Neki ne pozna "logike", kakor	r
'jo poznajo prejšnji Johnsonisti "Do-	)-
movinci".) Menili smo, da bo to	z
mrtvo rojeno dete — povito v cunje	'
John-a Grdina, obuto v skarpc Su-	t
hadolnlka in krščeno z Laushetovim	1
pivom — imelo še isti dan pogreb,	t
.Varali smo se v tem, ker je bil po-	n
jfeb še le v pondeljel 2. novembra,	<1
dan pred volitvijo v Union hali,	a
kjer so stariši, botri, botre in ba-	f
biče tega deteta opravljali pogreb-	o
sčino, kakoršne sploh niso pričako-	n
▼ali. Z "brka v brk", se je tu po-	v
veda'o domov incem in njihovim za-	a
vernikom, kako so nedosledni v svo-	r
jih načelih, ko v istem hipu, ko po-	d
bijajo kapitalizem, prporočajo v iz-	v
volitev republikanske kandidate,	p
Povedalo fe je tudi na tem shodu	s
"zvezdi repatici", da ni znal razlo-	d
ievati med "mojim" in "tvojim",	j
ter da je tak prijatelj ljudstva, da,	r
g» samo odira in vleče za no«, kakor	v
doma stihokranjske buše za rotre.	k
Za danes naj zadostuje samo slučaj,	ti
ko je ta zvezda "crkvena sveča" za-	p
računala rojaku Levttfcu za drva po-	p
ta v me«to "samo" $105: Kedor ne	d
verjame, da je ta zvezda blagega in	"
usmiljenega srca. plača $1 za nov	o
klobuk mamici SlivarcL '	n
Ker hočemo, da pride v javnost	I
ves humbug, bodisi iz strani tega	k
'ali onega ter. da se sčisti okuženi	v
kkrvelandski zrak — makari s kar-	(
bol oni — priobčilo se bode v naj-	h
krajšem časti veliko zanimivih, a	p
žalostnih stvari, tikajočih se ubozih	si
«he v toliko pomaga, da 011 vse dobi, stranka pa ničesar. Tu jfc treba o-
•	meniti, da je ta zvezda tudi veleučeu javen notar. Če bode pa pri javnem
: notarijatu v t^levclandu šlo tako naprej, se lahko vsem garantira, da bo čez leto dni javni notar tudi konje-dercc Nace Zupančič, ali pa Gričar-jev ' RAlel", ki ima "mondi". Da se pa napravi temu konec, hočemo poskrbeti, da ne bo trpel vsled tacih mahinacij notarski stan na svojem ugledu in tla Laushetovo drevo ne zraste do neba. Za zvezdno repati-co — Laushetom — naj pride po-
•	tem še Nekoga "Hausknecht", če ga sploh ima, na površje kot javni slovenski notar, tolmač, salonar itd.,
l ali pa tudi kot "šintar", da imamo »lno listo in potem hajd ž njimi v t r blaženo Jeraroovo- Kalifornijo. ,	/	Prijatelj.
Mohnwk, Mich.
'. Iz našega kraja vem, da še ni bilo
•	čitati dopisa v "Gl. Sv.", upam torej, da mi ne bo odrečenega nekoliko prostora kot prvemu poročevalcu v vrli svobodomiselni list. Naše mestece, oddaljeno kacili 7 milj od Calumeta, je le nekaka podružnica zadnje imenovaiiega mesta,
1 ker nimamo svoje cerkve. Pred kratkem nam je umrl en sobrat društva sv. Jožefa. Kakor vedno v tacih slučajih, obrnili smo se tudi sedaj na kaluinctskcga farja s po- 1 nižno prošnjo, naj pokoplje ranjke- i ga. Zahtevala pa je za to opravilo farška pošast nič manj kot $^5. In pri tem je ostalo. Vse prošnje niso 1 nič izdale. "Ali mi plačajte $25 11a- | prej, ali pa se obrnite kam drugam," je bil odgovor dičnega maziljema. 1 Niti v cerkev ni pustil nesti ranjke-ga. Taki so naši vsekatoliški rim- < ski hlapci. Slednjič nam ni kazalo | druzega, kakor obrniti se res na far- | ja druge narodnosti. Naprosili smo . torej francoskega duhovnika iz ( Pliinxa in ta nam je z veseljem za ■ male cente pokopal umrlega sobrata. , Onega kittarja v Calumetu pa vpra- , šatn resno, ali je že pozabil za one čase, ko se je z enim dolarjem zadovoljil1 Ali se je poj) mar že preob-jedel ob žuljih trpinčenih delavcev? ' Ali si- j^ mar |>ot do nas podaljšala ? NTe eno ne drugo, pač pa se je hu- ^ dobn far pridružil onim hajdukom, v ki se drže načela, da je treba delav- * ca odirati do kosti, da bi ne spoznal ' boljšega življenja in se s tem osvo- ' liodil farško-kapitalističnega suženj- ^ stva. Kalumetski trobentar navad- s ne farbarije, naj si bo v svesti, da 1 smo ga doccla spoznali, kaj za en ' ptiček je in da spada toliko med nas. kolikor mačka meti miši. Prepričan sem, da bo nrišel čas, ko bo- t mo z vsemi takimi divjimi lovci na } naše grose še korenito obračunali. r Pozdrav viim zavednim rojakom.
Dobrotnik Ribničarjcv. - t
Od nskod.
/
V 39. št. "Gl. Sv." sem opazil da , je "č". g. Kranjec zopet prišel v , javnost. Kaj pa je vendar s tem j človekom? Ali je ob pamet, ali je sploh še imel ni? Kaj pravite Vi, -g. urednik, k temu? Ali je že po- ( zabil na blažene čase v Piitsburgu, kjer se še sedaj nekateri rojaki nahajajo pod $1000 bondoni,' zaradi njegove prevroče krvi? Pozor torej, g. dopisnik! Sicer pa, če bi se mi zdelo vredno, hi spominjal jaz g. * Kranjca na, one lepe čase v Pitts- J burgu, ko je trdil, tla je Marija r k—a : kako je korakal z nekim fan- S tom čez most in mu zatrjeval, da mu on lahko natančno' pove, ako je ! dekle, katero misli jioročiti, še čista 1, ali ne; toisto vetja tudi za druge J fante, ker je popolnoma informiran 3 o naravnem življenju vsakega posa- n meznega dekleta. Da, da. g. Kranjec ve za vsako dekle, ako je nedolžna ali ,ne! (Ljubi Ahasver, Vi ste res en naiven patron; kaj menite, da je samo Kranjc pod kožo krvav, vsi drugi farji pa katfrirani, kakor * papeževi pevci v Rimu; ali, da ima samo Kranjc "puno" moč, dajati ^ dekletom odvezo v liodobi ''izdiran- ,
...	■ ,.	1 .	• '<
ja trna trt mislite, tla bo ,um
gspud" t;un v Wat'kegaiiu sedaj	J' vedno le samo v svoje hlače lezel,
o
ker so se kapitalistična kolesa "po trla ? Bežite 110. zakaj pa imamo povsod gotove "biznis liauze'' in s plankami zabite ljudi, ki trdijo še
danes, da fo dotični biznis hauzi	n
"naši" (fannanski) in ne rimski I—	k
omp. ured.) Kranjce. ali se še sjx>-	K
minjaš, kako sta vasovala z rojakom	s
F--toni in kako si se počutil,	»
ko si rimski ovratnik zameni! s ci-	t
vilnim? Ali te ni sram, hudoba?	v
(Zakaj neki, če bi imeli farji le tro-	n
hico sramu v sebi. bi se gotovo ne	v
pokazali več med svet; zapomnite	-
si to- vsak. ki vedoma — in to sko-	>
raj vsi popi — slepari. laže, pone-	p ' te,-;" *'■
., i uninjuje ljudstvo itd., je luvaden,. podel lump in taki so večinoma vs{ ] današnji farji, zakaj naj bi se torej
sramovali, svet jih jiozna in — ba-1 sta! — opom. ured.) V roke si priSe' svobodnemu Ahasveru in prepričan bodi, da se te bode krtačilo, dokler ne izgine strašna nesnaga okoli tebe. — Konečno naj še pripomnim, da potrebujemo kranjskega. farja v vsaki še tako mali slovenski naselbini v Ameriki, kajti farji so priznano najboljši agitatorji za socialni list "Glas Svobode" in blaženi socijalizom vobče. Tako potrebujemo slovenskega farja v Rock Springs, Wyo. in okolico. Vspeval bi imenitno!
Svobodni Ahasi'i'r.
Iz, socialnega bojnega polja.
Denver, Colo., 16. dec. — Tukajšnji "Board of Trade" je naprosil senatorja 11 anna, 11a j bi poskusil strajkarski -problem rešiti razsodnim potoni.
Salt Lake City, Utah, 16. dec. -Podpredsednik "Utah Fuel Co.", k itera poseduje razne velike pre-mogokope, je izjavil sledeče: "Vsak pmnogar, ki hoče delati za našo družbo, otnra voliti med njo in "Miners Union". Mi ne bomo niti enega štrajkarja sprejeli nazaj v delo, ako ne bo prej opustil svoje izkaznice, katera ga predstavlja kot člana unije. Nobenemu članu unije se ne 1)0 dovolilo, delati 11a nose-stvu, družbe."— Daleč smo že prišli res, pa naj še "kdo" reče, da se nam poštenim delavcem dobro godi. Pop pač še nikdar, ni'zatajil kapitalista in obratno!
,V«t' York, 16. dec. — "United States Steel Co." je sklenila znižati plačo vsem delavcem od 5 do 20 procentov. Znižanje se 1» upeljalo s t. januarjem in bo s tem prizadetih 150,000 delavcev. — Kaj hočemo, predobro se nam godi,, je rekel svojeoasno neki klcvelantlski maslar1
1
Tisoč mož brez dela.
V	Dataviji, IJI., so tovarnarji od- , lovili 1000 mož, sedaj pa skušajo ,
še raztrgati delavsko organizacijo. | Vsak delavec dobi |k)lo z različnimi ] vprašanji, ako je 011 (delavec) ud ; te ali one družbe, društva itd. Vsi t oni, ki odgovore, da so v kaki de- | lavtki zvezi, se zapišejo v črne } knjige. Unijsti nameravajo sodni j- , sko |x>stopati proti takemu nesram- 1 uemu j>očetjii. Dosihdob še ni do- ; bil noben skab službe.	»«. ,
Farji - parazitje.	I
V	St. Paulu, Minn., je v neki de- I bati tamojšnega kluba pop David 1 Morgan možato izustil (Iva velepo- 1 mornbna stavka:
I a r j i so parazitje (zajodavci). i
\ era in cerkev je hiksus (potrata).	' '	>
Dalje je govoril, da človeška dru- ! žba ne obstoji iz duš, zato da lahko 1 prehije ljudstvo brez cerkve. Ve- i ra je potrata, katero lahko imajo 1 ljudje ako hočejo tratiti denar. Ne t strinjam se s tem, da bi morali plačevati v take m enake namene vsi državljani, ako tega nočejo.	I
-_	1
Samomor nune,
V	Madridu se je zastrupila nuna ' Josipa Romero. Nuna, ki je bila1 Jele -'4 let stara in nenavadno lepa, jr prišla pred štirimi meseci iz Ca- 1
racasa, kjer ji je obviselo srce.
----------1------—- |
SrednjevtSki norci Se niso izmrli.
Uelgrad je prišel te dni menih , Rodrigo Abele iz Rima, ki si je naložil pokoro, da roma iz Rima v Jeruzalem bostmog in gologlav. Morajo imeti po samostanih posebno kosmate grehe
Draga razžalitev.
Londonski plemič Steohen Cole- | ridgc je rekel v javni skupščini vs"-učiliščncmu profesorju dr. Daylif• j stt, tla je operiral psa, ne da bi ga ^ bil |xjprej omamil.' Dr. Rayliss je sprejel tako očitanje za tem večjo žalitev, ker je vendar tudi tajnik londonskega društva proti sccira-njti bitij/ Tožil je žaljivca/ in \t- | ho\-no iSnrlišče mu je prisodilo 48.- i 000 K. ki 11111 jih mora plačati ple- i mič za žaljeno čast.
Napačno razumel.
Neki trgovec v nekem šlezijskem mestecu je »kibil čvrstega sinčka, i kar je očeta tako razveselilo, da je i svojemu bratu naznanil dogotlek s j | sledečo brzojavko: "Danes se je o- \ glasit pri meni dečko, ki se imenuje 1 tvoj nečak." Brat je takoj odpo- 1 voril. "Saj moraš vedeti, da ni- j j mam nečaka., Ne ver j ami sleparju j 1 vrzi ga vert ali pa ga daj zapreti." | i
Somišljeniki naročujte In i priporačujte "OLAS SVOBODE"
. RAZNO.
Zverinski ljudje.
V	Rigolnci pri Brežicah, tik na hrvaški meji ob okrajni cesti Brežice—Novimarof, sta služila pri Veleposestniku Ivanu Gerjeviču se-1 stri 17-letna Kata in 24 letna Bara Verbešič, doma iz Golice na Hrvatskem. Zjutraj 24.111. 111. ob treh je opazil hlapec, ki je konje napajal, da sloni ob oknu, kjer sta imenovani dekli spali, lestva in da so železni križi iz okna iztrgani. Zbudil je gospodarja, da je šel gledat v spalnico deklet. Našel je obe brezzavestni v krvi v postelji. Obe sta imeli strašne rane na glavi in rokah, prizadjane po ročni sekiri.
[ Bara je bila do petih popoldne brez-I zavestna. Kata je pripovedovala sodni komisiji, da jo je o polnoči zbudilo zdihovanje sestre, kakor da jo kdo davi. Ko je hotela prižgati luč. jo ic nekdo udaril po roki s sekiro, potem pa še po glavi. Orožniki so našli na dvorišču klobuk enega napadalcev ter pozvedeli, da so se napadalci odpeljali proti Zagrebu z belim konjem. Vzetega ni bilo nič. temuč se je izigrala krvava drama le zaradi ljubosumnosti. Zločincem so že na sledu blizu Zagreba.
Požar.
V	Deževni pri Tržiču je 23. m. m. Urhti Zupanu pogorela hiša z vsemi gosjxxlarskimi poslopji. Kako je nastal ogenj, se ne ve. škoda se ceni na 3400 K, dočim znaša zavarovalnina sanlo 800 kron.
Zaljubljene Ljubljančanke.
Pred celjskimi porotniki je stal te dni 23lctni Andrej Marine iz Kaplje pri St. Jnrju ob Taboru pb-dolžen, da bi dobil zavarovalnino za svoje stvari, ki jih je ločeno od imetja svoje matere zavaroval za tfioo K. Zavaroval pa je predmete, ki jih nikoli jmcl ni, kakor zlato uro z verižico, fonograf itd. Nadalje je Ivi obdolžen, da je kot železniški delavec v Ljubljani opeharil dve lahkoverni, zaljubljeni ženski za celo njuno premoženje. Najprej se je prijel 6oletne Marijo Kadinc, ki se je tako v Marinca . zaljubila, cla 11111 je izročila ve? svoj prihranek 40 let, 1070 kron, češ, da kupi neko-h v Ljubljani. Pozneje je rekel, da je denar izgubil, vrnil ji je le 8 K ter zbežal. Kmalu nato je začel ljubavno razmerje z .jMo nečakinjo opeharjene, Marijo Hafner, kateri je obljubil zakon ter ji izvabil yx> K. ves njen prihranek. Preti porotniki je simuliral blaznost, a psihiater ga je razkrinkal, nakar je bil obsojen v kletno ječo.
Samomor.
V	Skednju pri Trstu se je zastrupila iŠletna Karolina Cciak, , ker ji je njen ljubimec, arzenalski delavec Josip Baeiar, grozil, dq jo zapusti. Deklica je umrla v zdravnikovih rokah, ki ji je izpiral želodec.
Uvedba telesne kazni.
Danski'justični minister je pred- i ložil zbornici zakonski načrt za u-; vedl)o telesne kazni pri ljudeh od ' 15. do 55 leta. Taka kazen naj bi bila i>oostritev sedanjih kazni za I vse zločine proti ženski časti in ne-nravna dejanja proti otrokom, kri-Ikor /a surove in brutalne zločine sploh. Tako kaznovanega se bo teplo s šibami po nagih plečih. Najvišje število udarcev jc določeno na 27. .
Neednak zaročni par.
i>
Na Dunaju se je zaročil grof Stefan Gyulay de Maros Veinct t" Nadasd, ogrski graščak, vitiez nemškega reda itd., z 2oletno hčerko siromašnega mizarja v llernalsu. Elizu Kolazia. lirof Gyulay, član stafe ogrske plcmenitaškc rodb;iie. ima še dva brata, ki j n mora sam zdrževati, ker sta zapravila svoje premoženje.
Orožen samomor.
V	Lvovu si je polila uilet a soproga železniškega uradnika. Fran-	j čiška Pekel, srajco s petrolejem ter	' jo zažgala na sebi. Zgorela je do	, kosti, ne da bi bila dala le glas od	! sebe, ker bi jo bil sicer slišal v so- ' j sii In j i sobi s|>eči mož.
Na angleški lokalni železnici.' ^
Vlak se je pravočasno odpeljal 1/ | |x)staje I ioylake. Sredi polja je i vlak hipoma |>ostal. Postniki so vprašali skozi okno sprevodnika, kaj se je pripetilo. "Krava je na 1 progi ', *e je glasil osoren odgovor. Potem je vlak zopet Vozil naprej; čez deset niimil pa je raviv-tako nagli. /. rova vstavil. "Kaj j»a je že j zopet ?" — ' Kravo smo zooet do šli", je odgovoril sprevodnik.
Zanesljivi fotograf
391-393 Blue Island Ave. cor Htli PI.
201 etna skuiaja 7 iidsloraojn NAJfiOUSlB, VAJ-LEPŠIH, NAJFINEJŠIH jo NAJMOdNEJŽIH
Fotografij.
Zenitvaiyske sliko posebnost.
Nizke cene. Hitra in uljudna postrežba. Deli jamcens in skrbno izgotivljeno.
Tvrdka ustanovljena 101)3.
TELEFON ST. 287/
SIoviMiei, zahajajte tje, kjer n« Vam v vseh ozirih Uene in iiljudno postreže.
POZOR SLOVENCI!
.Spodaj potlpišana naznanjava p. u. oIkiIuhIvu tla sva na 129 S. Genesee St. Waukegan, III., odprla veliko novo prodajalnieo, prtfikrbljenoz različno, mnogoštevilno ro\x>. Imava v zalogi raznovrstno moško obleko, klobuke, sjkkI-njo obleko, čevlje, rokavice, nogavico, srajce, ovratnike, zapestnike. "Overalls" in "Jumpers", ter vso vrste obleke, s padajočo v to stroko, z velkštovanjem ttST" KOŠICEK In STEFANIC 129 South Genesee Str.~-----Waukegan, Illinois.
SLIKA PREDSTAVLJA
uro za dame.
Pokrovi ao pretegnjeni z zlatom Gold filed, jainoeni za 'JO lat. Kole-sovje na razpolngo Elgin ali Walt ha m. Zdaj samo	,
«12.50
Moi. osreči svojo ženo in kupi ji uro za božično darilce.
Jacob Stonicli
81» K. Madison St. Chicago. 111.
"NARODNA DVORANA"
STEFAN porovir lastnik,
587 CENTU K AVE. Chieaqo, II.L
Izvrstna vina, rakijt* in stnodke. Velika dvorana za seje, plese etc
Pozor rojaki!!!
Potujočim rojakom po Zdr. drŽavah, onim v Chlcagi iu drugim po okolici naznunjum, da točim v svojem novoureje-uim "saloonu' vedno »vežr najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna Vina. nijsk« smodke na razpolago. Vsace-uiu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena.
Za obilen obisk se vljudno priporoča:
1 MOHOR MLADIC (517 8. Center Ave. blizo 1(.)J ulice Chicago, III.
t_^
* 00 ro
1 > zi < Z. ? 3"
a*
O
S i-»-i > r—
r. cd
E ®
to_
o"	.
-1	j
s	d
o I
a I
7T M O n
5
i* ^
fr
N
t
O« ?
Jr
Anton fSnkle
PUEBLO, Colo f«)l S Santa Fe
Priporočam svojo gostilnti, kjer točim vedno avele pivo in žgunj«.
Telefon Red in :17:I Black
Ako hočeš imeti line slike, idi k fotografu
LIEUICH u 80 80 Euclid Ave.
Cleveland, Ohio.
Nazdnr Slovenci!
Kadar se mudite v mestu, ne po-r, a bite poseliti restavracijo
B. Rc/nhck a. [/vrstna jedila jh« 10centov. 163 Seneca^ A ve. Cleveland, O,
Za Ameriko patentirane
llarmttiiike,
/.vrstno delo, («> dolie same pri ilovencu
John Uoloh
!0:i Bhidoe ST. JOLIKT, ILL.
S-38
Jfaziar rojaki!
Slovencem in dnigim bratom Slovanom priporočam svoj lepo urejrni ••SALOON".	| (
Točim vedno svele pivo in pri-stne dnige pijače. Raznovrstne fine stnodke na razpolago.
Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo.
Za obilen poeet se priporoča
- MARTIN P0T0KAK.
5tJ4 Centre Ave. Chicago, III. Telefon štev. 1721 Morgan.
Kojaki, ne pozabita starega 1 prostora. John KoAHrka. '
S_S
Žrtev razmer.
(.i..i,.,..',i —
(Zapiski kranjskega kaplana).
(K one c.) XXII.
"Video meliora proboque, deteri-ora sequor" — "Vidim in odobravam, kar jc dobro, storim pa drago"
—	teli Ovidijevih besed sem se držal dolgo časa. a prišel je dan, ko je z jasnega treščilo v lpoje gnusno po-čenjanje, ko mi je stopila vsa moja hudobija pred oči, ko sem spoznal svojo neizmerno izprijenost in' sem rekel sam .sebi, da nisem vreden druzegn.kakor da se mi obesi mlinski kamen na vrat in sc me potopi. Sicer bi pa to šc marsikdo zaslužil.
Nc bom svoje propalosti opravičeval niti jc polepševal, kriv sem in zato sem se odločil, da grem prostovoljno v smrt. —
Prišel sem do tega sklepa po treznem premišljevanju, potem, ko mi je postaki jasno, da zatrte ni druge poti.
Nekega <bic je bilo v X-u vse pokonci. Ljudmila, to dobro, verno, skrbno varovano dekle jc bilo spoznalo, da postane mati in se je zastrupilo.
Zijaj jc vse planilo name, vse. je divjalo proti meni in ko bi me bili na prvo drevo obesili, bi bil moral reči, da sem to kazen zaslužil.
Najsrditejša jc bila gospa Helena. Iz njenih ust sem izvedel, kaj se je zgodilo.da ci jc Ljudmila končala življenje. Na vse zgodaj je pridivjala v moje stanovanje in me obsula s celo ploho najhujših psovk.
—	"Kaj ti niso zadostovale druge ženske", je name kričala, "da si 9c lotil tega ubozega otroka, ki je bil edino veselje svojega poštenega o-četa ? Kaj šc nimaš dovolj družili lopovščin na vesti?"
Postal sem osoren in ostro zavrnil gospo Jleltno, češ, kako se mi drzne očitati lopovščine,
Zdaj pa je gotpa Helena šele prav vskipela.
—	"Kako" — je vpila name — "še tajiti hočeš? Mar misliš, da ne vem, kaj si počojal. Če jc ostalo tvoje počenjanje dragim prikrito meni je že davno znano. Vem, kako si zapeljal Bclinovo Ančko, da je ta prej pošrena žena postala far-ška metresa, vem, kako si v posojilnici jxjnarejal račune, kako si sebi dajal posojila, kako si manj vpisal. nfgo je bilo vplačano in kako si več vpisal nego si izplačal. Vem tudi kako si goljufal in kradel v konsutnu, pod kakimi sleparskimi pretvezami si ljudem izvabljal denar
—	in ti »e predrzneš šc kaj ugovarjati?"	t
—■ "Kdo mi more to dokazati" — sem jccljal ne misleč, da obsegajo te besede že neko priznanje.
—	"Jaz ti to dokažem" je s pov-. darkom odvrnila gospa Heletia.
"Moj mož je pregledal vse knjige pri posojilnici in v konsumu je s kaplanom Janezom dognal vse tvoje sleparije."
• — "S kaplanom Janezom ?" Bil j sem nad vse presenečen. "Kaplan Janez je ravno toliko kriv, kakor jaz."
—	"Tega }ie verjamem", jc dejala gospa Helena. "Sicer ste si podobi'', a kakor kaplan Janez ni ravno dosti prida mož, tega vendar ni sposoben."
—	"Zagotovim Vas, gospa." —
—	"Dovolj" me je prekinila gospa I lelena. "Imel si mene za norca in nagromadil na svojo vest toliko grdobij, tla ti jih ni odpustiti. Jaz bi ti bila vse spregledala in ti pomagala pokriti sleparije v konsumu in v posojilnici, ali da si v neskončni svoji izprijenosti zapeljal in uničil ulx>f.'0 f/udnulK tega ti ne odpustim. /ato ti povem: Ce v .24 urah ne odideš od tod iirč^ v osmih dneh ne poravnaš, kar si .napravil škode v konsumu in v posojilnici te jaz ovadim sodniji. To Je moja zadnja beseda "
Gospa Hdena se je obrnila k vratom. Stopil sem Za njo, kajti Vedel sem. da izpolni svoje grožnje in sem jo hotel pomiriti.
—	"Helena'' sem zaklical in položil roko na njeno ramo. Ona pa se mc je otresla m z izrazom največjega zaničevanja pljunila pred me.--
Kaj storiti? Nisem se upal iz i sobe. Vas dan sem si belil glavo, j kako bi se rešil, a rešilna misel mi i ni prišla v glavo. Ko se je stem- 1 nilo, sem skrivaj zapustil1 svoje sta- j < novanje m po ovinkih odšel iz X-a 1 do sosednjega kolodvora, od koder j sem se < *{>eljal v Trst. Nameraval, sem ostmi nekaj dni v Trstu in se, tam odftiti. kaj storim.	; 1
Tn mi je sele prav jasno postalo,! 1 »
j kake strašne grehe imam na duši.
Po 'dolgem času se je oglasila v me-1 ni vest in sicer s tako silo, da sem I sc najprej hotel sam naznaniti sodišču. - A (čemu? Komu bi bilo po-; magauo, če bi bi] jaz.kaznovan? Ni-; komur! "H
In prešinil mc je nepopisen gnus; gnus do samega sebe, tak gnus, da sem sklenil, končati si življenje, ker sem spoznal, da na pot poštenja ne pridem več nazaj, da sem tako zaga-zil v blato, da sc več' ne rešim iz ujegn, a v svarilo vsem dostojnim ljudem, v svarilo ženam in dekletom sem okritosrčno ]x>pisal svoje po-čenjanje.
Vsem mladim ljudem, ki sc hočejo posvetiti duhovškennr* stanu pa kličem:
Postanite karkoli, kar Vas ve..eli, le v duhov ski stan nikar ne vstopite. Duhovnik sicer laJiko vrže talar od sebe, lahko si pusti zarasti tonzuro, lahko živi, kakor sem živel ja7 in kakor živi nuiogo družili duhovnikov — ali blagoslova ne more oprati. Duhovnik je in duhovnik ostane
_ sarerrln« iif aH*»mnm' T Wl< snin
sc, kako so sv. Anton, sv. Benedikt, sv. Fancišek asiški in drugi svet-nfki grozno trpeli, ker so hoteli živeti proti natttri, kako so se valjali |x> tniji in po snegu, da bi ukrotili notranji plamen. Prava reč, če so ti svetniki ostali čisti, saj niso imeli prilike, da bi grešli. A kako naj ostane današnj dan duhovnik čist.1 Dela nima nič in nič skrbi, v semenišču jc moral študirati moralno teologijo in |xwtal vsled tega grozovito rafiniran in tacega človeka po-sade potem v spovednico. ,
Ali je čuda. če potem zaide s prave poti ? NTe! Jaz in marsikateri drugi duhovnik bi hilLJahko jiostali koristni in pošteni člani človeške družbe, ko l>i bili živeli v drugih okoliščinah ; nači grehi so posledica nenaravnih okoliščin, mi smo žrtve razmer in zato upam, da me l>o Pop milostno sodil.
Na Martinovo nedeljo.•
(Pridiga župnika Trebuharja o cerkvenem patronu.)
Celo leto zijate v lesenega vojaka in njegovo gos v glavnem altar ju. toda težko, če ste se kdaj vprašali, zakaj imamo tega vojaka za svetnika in zakaj ima svetnik gos. Danes Vam hočem to razložiti. Tam kjer nimajo v svoji cerkvi našega svetnika. lehko misli "dobro katoliško ljudstvo", da je bil sv. Martin gos, ker ga vidijo le kot takega ptiča v pratiki. Jaz Vam pak rečem, da je bil sv. Martin odličen cesarski vojak. dočini jc bila njegov* gos prav vsakdanja gos.
Vam se morda zdi v Vaši požreš-nosti gos imenitnejša od svetnika, zato Vam pa nalašč hočem najprej pripovedati o sv. Martinu in potem šele o gosi. Moj organist Vam 1» pozneje zapel pretresljivo pesem o «v. Martinu, ki Vam lm povedala:
"Svet Martin je rojen bil Ogrski [deželi;
na Laškem sc je gor zredil
v strahu in vesel j i
od očeta, matere-ajdovske."
•Na željo svojega očeta, ki je bil Rimljan, doČith mu jc bila mati Gotinja, je vstopil brez kadetne šole v regiment Njegovega Veličanstva— župnik se odkrije — cesarja 1 Justina, najbrže kot enoletni prostovoljec Mladenič pa jc tnV°j -pokazal velike vojaške talente, dasi ni študiral mnogo rcglemajev in stra-tegičnih spisov. Avanziral je hitro ter postal kmalu od frajtarja general. Ko pa postane človek pri vojakih general, tedaj tudi ve, da više nc more priti, zato jc tudi sv. Martin storil, kakor vsi generali dandanes — šel jc v "penzjon". V Gradcu še tačas ni bilo "kolonije za penzjoniste" na Ruckerlbcrgu. zato je sklenil, preživeti svoj "penzjon" v mira in pokoju v svojem rojstnem kraju, v sedanjem Sašvara ;ta Ogrskem	* Toda Ogrska je bila že nekdaj dežela verskih prepirov, čeravno še tedaj niso zahtevali civilnega zakona To pobožnemu generalu ni ugajalo Slekel jc generalski plašč, oblekel ktito ter odšel v Tours na Francosko. , Tako nam je pokazal sv. Martin, da na tem svetu ne smemo poznati domovine, naša domovina mo- ' ra biti le v nebesih. Martin je bil | potemtakem mednarodni svetnik. 1 Na Francoskem si je napravil klav-zo ter živel od samega premišlje- * vanja. In tukaj je tudi bilo, kjer se 1 je seznanil z gosko. Tačas je nam-11 ree umrl tourski škof m ker je ime- 1 lo takrat še ljudtfvo pravico mreno-' 1
vati svoje škofe (župnik globoko vzdilme), ponudilo jc mitro Martinu. Njemu pa jc bil ljubši njegov "penzjon" ter se je skril v hlev. A božja Volja jc hotela, da jc bila v hlevu goska, ki se jc prestrašila novega gosta ter se začela prav neusmiljeno dreti, prav tako, kakor se derejo 11a mojem dvorišču. In svetnik jc bil izdan ter je moral iti škofovat. .	t
Tako smo prišli sedaj 11a drug del luoje pridige, h gosi. O njeni važnosti Vam hočem pripovedati: 1.) gos v življenju, _>.) po smrti. « Lepe gosje čednosti so snažnost, čitjcčiiost iu zgovornost. Tudi ljubijo ]x>šteno družlio, Gosja zgovornost je rešila Rim, ko so sc priplazili Galci na Kapitol. Psi so molčali, bilo jim je več do kosti, ki so jih jim podvrgli'sovražniki, kakor pa za svobodo domovine. Domovino so rešile gosi s svojim obupnim ragljanjcm. Zaradi svoje zgovornosti iu ponižne pameti se smejo gosi celo s človekom prispodabljati. ženske mc že razumejo.
<Irda gosja navada pa jc požreš-uost. Ako ne spijo, pa ragljajo in žro, žro, žro . . . kakor je rekel naš vidni poglavar v Ljubljani (župnik se odkrije iii vpogne koleno). Ako vidijo, eno piti. takoj vtaknejo tudi ostale tovarišice kljun v mlako. Toda tudi Vi, ljubi verniki, niste boljši. Ali sc ne zbirate tudi Vi skupno v gostilni, kjer vlivate v se iu žrete! NTo. gosja po/resnost nam je vsaj v korist. Vaša požrešnost pa meni v sramoto hi škodo. Pa lc delajte tako' dalje! Kakor se jaz veselim Martinove 'pečenke, tako se tudi hudič veseli Vaše. Kakor sc pre-objela gos m' more vzdigniti na plot. se tudi Vi ne liodetc mogli proti svetim nebesom.
Ne dopade se nam pri živi gosi nadalje opravljrvost in koketnost. Gotovo ste žo videli, kako vtaknejo ?kupaj glave in sikajo, kadar se jim kdo bliža. In kako so koketne! Pri-vzdigajo se zapeljivo in mlade go-sice govore : Me, smo mlade, me smo fletnel — Matere odgovarjajo: Me smo tudi bile! — Gosak pa pravi: Pa /e ihvno! Pa že davno! — Varujte s-.-, v tem oziru posnemali gosi
Premišljujmo še sedaj gos ob njeni smrti. Tu ji odpustimo v«e napake. Gos jc morala dati svoje življenje že v starem času, da smo zvedeli človeško zgodovino in stare u-čenosti. S Čim bi nam bili naši predniki sicer vse.'to zapisali? Kako sladko se spi na gosjem perju, toda vse to ni nič proti njenim jetraml Gosi sc imamo zahvaliti, da imamo na<o faro, kajti brez gosi bi ne bilo škofa svetega Martina, brez tega pa tudi ne Martinovega večeri. I11 če bi ne bilo Martinovega večera, hi tudi nc imeli vina, ki ga šele naš patron krsti, a s čim pa bi zalivali Martinovo gos, Vi požeruhi in jaz
Vaš žunnik	Trebtihor.
("SI. N.")
Prosimo c. rojake.' kojini smo poslali danes list na ogled, naj nam ' pošljejo v kratkim predplaČuino ali pa vrueio časopis, da se hodetllO | znali ravnati.
Zaradi božičnega prazniku, izzide prihodnja številka dva dni prej. Novoletna št., v povečani obliki, izzide Utotnko dva dni prej, kakor po navadi,
ZAHVAl A.
K svojemu najtoplejšemu priznanju rqjakom v Wyomingu in Utah, izrekam le rojakom v Colo-ndj in Kansasu, f»osebno pa onim v Frontenacu svoie najprisrčnejšo zalivalo na dobrem, prijateljskem ! sprejemu. — V Frontenacu sp mi' je poirečilo ustanoviti socialni Muh. Upisalo sc je takoj 16 udov. V odbor so bili voljeni :sodrugi Anton Smode, predsed.; Frank Bol-din, taj.} John Bedcne, blaga j.; 1 Frink Kt»s, organizatorjem: Frank Peterncl in Peter Delladio. flelc?a-toin. Drugi dan se jih ie zoptt nekaj upisalo JLJpati ie, da bo klub , hitro narastel. Živeli zavedni ro- 1 jaki! —r Po dvomesečni odsotnosti. 1 tndafxMnrai delu na potovanju. I srtčno dospel domu, kjer mc čaka J novo delo."
_____M. V. Konda i
Največja nesreča.
Voltaire, znani fracoski učenjak.	|
je nekoč pisal lordu Chesterfieldu:	]
"Moj prijatelj lord Huntingdon mi	1
piše, da imate izredno dober želo-	1 ifc. kar je gotovo boljše."kakor dvo-
jra dobrih uses. Ne vem, kaj je	^
rtčja nesreča, biti slep, ali gluh, ali	j
nezmožen uživati redno jedila." Vse	,
raznovrstno uživanje tega sveta je	x
»cevno za vsacega onega, kateri ne	i
nor«< jesti, on je »lep m gluh za	l
J vsako veselje. Ker ne more jesti,
" postane nezmožen za delo,-katero je	I
' neobhodno potrebno za življenje —	j
L postane: bled, rumen, suh, izgleda	j
' kot živa stnrt., Trinerjevo ameriško	j
•	zdravilno vino jc edino, ki da.hitro	j
•	novo moč želodcu, da 7.amore spre-	| ' jemati in prebavi jati redno in dobro	j 1 hrane. Ono provzroči izvrsten tek.	i i Napravi novo, zdravo kri, katera o-	<
življa korenito vse dele telesa, tako.	j
: da postane obličje dotičnika v naj-	j i krajšem času krasno, prerojeno, : pravo ogledalo čvrstega zdravju
To vino je čista naravna vinska na-	:
, prava, brez vsili kemikalij; jedini	!
naravni čistilec,krvi In želodca, ka-	;
terega vsestransko ojači. Dobi se v	j
vsili lekarnah in' dobrih gostilnah	j
ter pri izdelovalcu Jos. Trincr-ju,	j
> 709 South Ashland Aye., Chicago,	j
Illinois.______-j
Društvene vesti, j
i
■ Bratsko društvo: "SOKOL" j
spudajočo k J. S. K. J. ima svoj« j rodno sojo • vsako tretjo nedeljo v 1 mosocu v društveni dvorani na 502 ' Sr.Banta Fo Ave. DruStvenl zdrav, i nlk je Dr. Chr. Argyr na 1210 i IJerwind Ave.
K mnogobrojnem pristopu v j 1 čile druitve vabi vljudne
ODPOR. PIJEBLO, COLO, j
Slovensko podporno bratske dru- | štvo "SOKOL" v Clevelandu, O. j
ima redne seje vsako prvo nedeljo j v mesecu v "unien dvorani', na 8t
CluirSt. Društveni zdravnik je dr. ! Ktttnvs. Kdor hoče pristopiti k j društvu naj se /glasi pri Jacob | Hočevar'ju 36 Dietner 8treet. ali j pa pri Leus Recher'ju St Clair St. j 1223. Brntje ngitirajto v prid d ruš :
tvn! ODBOR. _ j
Posebni izleti za kupovalce	j
prjrpdc v nove pokrajine Greer	J okolice v (>klahomi in tu<li v druge	I kraje, velikega jugozapada v novem-	| bru a decembru po "Frisco" prcgl.	j Ali želiš imeti bogato in rodo-	j vittio kmetijo <farmo) na jugoza-	j padu, katero kupiš lahko od l4 do	1 11 to, ceno kmetije jia vzhodti in severu? Donaša ravno toliko dobička,	j Tu so ti nudi prilika, da si zboljšaš	j svoje stanje ter spraviš poljubno	j množino v svoj /ep.
Natančna pojattijla in posebtic	J
ccne zveš od R. S. Lemon, Sccreta-	J
rv Frisco System Immigration Mu-	{ reau. St. Louis/Mo.
Pozor!
r lt«jHkomIiii rojnkinjmii h j tem naznanju.da v reškem listu j "Svoriiost" 1 dne 8. novembra j t. L » 24. št. glede tatvine v ^ Rosten proilHjalnlolKlolžena lia- fj tarina Koenig, M zapopndeua, jj kaker ne je med občinstvom ra- [; zumelo, naša rojakinja, gospa |! Katarina Koenig, rojena Štef«- | lile, bivajoča sedaj v Summit, Illinois.
Tatvine ohdolžena Katarina 'j Koenig n spremstvom, je popol- 4 .noma druge, N K slovenske na-rtHlllONti.—
Vsak. ki bi se predrznil še nn-dalje obrekovatl skoz in skoz pošteno rojakinjo in trositi o nji tako la/ okoli, zapade po zakonu umi prisojenl globi.
H. 1. SKITUC ( pravnik zn Katarino Koenig.
SLUŽBO DOBI ' '	i
Slovenka ali Hrvatica, dekle ali	| vdola, samo da zna kuhati in prati.
Plada dolini. Lepa prilika za'omo*	"
žit(»v Vet' 1 »ove pismenem potoni	(
1 J. Joe P. 167 Fremont St., Lara-	/
mie. Wyo.	i
KJE JE?	J
Jožef Godec, doma iz Gaberja,	1
fnra Janča na Kranjskem. V Amo-	i
rikišenieno leto; bil je pri nas	4
mi hrani in pred tremi tedni iz	4
ginil. Za njegov naslov bi rml zve-	I
del Frank Korče, 1776 St. Clair	1
Str.. Cleveland, phlo.	C
IŠČE SE Maks Smiljanich, sedaj bivajoč nek jo v Chicagi ali 80. Chicugi, Za njegov naslov bi ratla zvedela nje-govn soproga Marija Smiljanich JOI E. Northern Av«., Puablo, \ Colo.
KJE JE? Josef Novaak. Od tu jo je odroma! pred 8. m. v Sheboygan, VViB. Kdor rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi ga blagovoli naznaniti. Louls Breznikar, Froutenac,
IŠČE SE
Marko Fišter, domu iz St. Jauža. ™ Pred dvema mesecama je bival še v Frontenacu, Kans. Za njegov h naslov bi rad zvedel moj finančni minister. Frank Bartol, Fronte-nac, Kans.	»'
mm. b& E.
Je več let naj bolj priljubljeni zdravnik Slovencev v Ameriki.
Hvali se ga od dne do dne, pnv-sodi se ga čisla in spoštuje obfu* \	duje n|cgovc'znanje(zmožnost)nje«
\	gova stroga vestnost, in dobtosrčic.
Wv	Njemu m potreba priporočila, ko
^^E^^y	"	tisoč slučajev ozdravljenja po vel i (
iBp	Pn njemu se oglaSa pismeno, in 1
TT	osobno v enem dnevu več b<Jlm- J
^^^A^^C	Rov, ko prt istih, kateri njegov si- J
, •	posnemajo v enemu letu.
Skušnja naredi mojstra. Nje- I
s j^ova neizmerno, razširjena zdravm- | '^HHk 5ka skušnja napravia ga je moj- j V	^ESKm strom zdravnikov in vestno i/polm- I
i te v svojega poklica utrdila jc ugled p \\'^SjkiiP^VK.1 "iegov prt zdravniškemu znanstvu E sveta ip pri svojih zdravniških so- j
Xanemarjenie prehlaienji (c .posledica da vefji del holmkov umerje.
(Jd prehlajenja nastane unetje j>rsnih inrei,	4
reiimati/em, neuralg'jn. katar, btdičnih bo'ezen, .	\Vctk |
tiled tem najhuSje ie1ika	^ll (
J)a VaSe prehlajrnjejie bi ime'a hnjSe posle- F « X'^vSk I dice, obernite se takoj m tega slavnega zdrav-	V \
t )n ozdravi ledične bo'e/n 1 posebno skušn.o,
zanemirjenje te bo'ezm te prosto rečeno samomor, j iffSw	t-edičn8 bolezen oku?i urin (vodo) In ma grožnje [
VyS. |)osl<»dice. njegov sistem ozdravljenja pomaga oii-J ločn'» »ei bolezni, boieČMiam v hrbtu, bodenje na sira- | I Ji , 1L^ nclt, holečmc v kovku, otekel ^braz, vodenica, moč- j I J ' r/Jr 110 gnanjc na vodo, bolezen na mehurju in druge . slišne poj^vy. ■
r^/; ? Živine bolezni ozdravi on z Jhk / ' ™ nepiekosljivo ročnostjo in temel-jito. Kdor od postedmti teh bolezni trpi, to,je ,	l
nemirno spanje rv.burjenosi, slabost, in onemfcg- ^jI!	!
lost kakor tudi p.i k'avernosti, ra/ctra/tiiostt, sla-	V
boumnost, g^aeol'ol. Someije u?e5 k;iJ»or na dru-	-
gib od te bolezni oast^ioče irpi naj se t.iKoj ober-	. |j
ne na Professor COLLINTA predno da njegova bolezen se razširi in neozdrav'i va poslane osolnto 7ene morajo na to ■ j>a/iti	_
Moške spolske bolevni ra/mh poiavah ienske spolske bole- i /ni, maternične bolezni, ieiodčne, plučne. jeterne, srčne, /imanie | in un-inje lo'ezni. o?dravi P'ofossor COLLINS boljše, hilrdjsi in ! temelj'teii ko drugi,
Obvarujte se posnemovalcev sistema Professor Dr. COLL1NSA t katerih |e sedaj mnogo.nastalo Professor COLLINS je pripravljen G za kakšni kateri ki koli namen ali kakemu potrebnemu Slovencu ali jj Slovenki $1000 izplačati ako mu zamore dokazati, da ti tako r.va- E ni glavni ravnatelit ali iniejiteljt istih associesnov institutov ;i!i I zdravstvenih zavodov (objavljajo v raznih listah). Ti takoz.v.mi Š glavni ravnatelji ali posestniki od istih zdravniških zavodov niso nič I druzega kakov spekulantp z malo plačo nastavljeni zdravniki. Ne dajte se v 'oke taktm — Slovenci.
Vse objave ctcctričmch pasov in clectro-mugneličnili zdravilnih J metodov so tiumbug Podrobno o temu nočemo govoriti, ker dobro | vemo kdor je to poskusil seje 9am osvedočtlda je vse humbug in ■ iskonSčenje ubozega delavca.
Professor l)r Collins )e imejitelj tega zavoda vže ai let 011 je E šc danes na krmilu tega zavoda. On je samostojni lastnik iu pred- I sioiniški zdravil'!; tega zavoda , on je osobno odgovoren za vsa de- G milja in občuie z bolnikom natančno iu vestno in to je njemu jtripo- I moglo da je postal slaven, priljubljen 111 občno č<slan zdravnik pred I svojim sovrstnikom. Nc poslušajte nikogar in neomagujte Slovenci ■ iko ste bolni ako trpite na bodisikoji bolezni pišite ali pridite ! osobno k:
Pirof. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. 34th Street, New York, j
Za bobnko'kateri hočejo osobno govoriti i njemu naj pridejo:11 ob delaynikah'od 10 ure zjutraj do 1 ure popoldan: od 2—5 ure po ti polan; ob nedeljah in prazmkah, od 10 ur,c dopoludne do 1 ure popo- n ludne. V tolkali 111 ]>etkah tudi od 7—8 ure zvečer.
i * ''ILi^TrriTrri	"tr^l "cr^i-E	u-l	tm ^ -.1 xm tm T^-rrrnr-n trm v.
J.Dweyer
5?! BLV£ 1SUW ATE, CBICACO. III.
priporoča' SLO V 0 K M svoj ,,&ALOONW. Fitm vina, smodke iu rakije i*»*uierni ceni. Pcjtrež-ba toena,
i MATIJA ERSLATEC, j
h 4ii:t W. 17th St. Chicago, III. .
J edini slov. krojač v Chieagi, ( t\ s« priporoča rojakom v izcie- 1 J Iotuujo nove in popruvljanje j J stare obleke, katera bo izgle- j 1 dala kakor nova. Vse po I J zmerno nizkih cenah.
Na prodaj so
m- kanarčki
» St Andreebergrnlaky, pri
V. Novak u 1325 W. 18th Str. ———————
"DELAVSKI DOM".
PHIL. BANT LA8TNIK, 535 Blue Island Ave.,
CHICAGO,>ILL.
Tu najde vsak posameznik postrežbo, kakoreno narekuje bratski socializem. Veliki posebni prostori ta skopačine in druitva na razpolago.
ROJAKOM
Potujočim in tuki;j bivajočim, pri- : poročam Bvoj uovi, lepo urejeni
"SALOON"
1 ' ■ . —
Kjer točim vedno svežo pivo, ruzua fina vinu in likerje. Postrežba toč- 9 na, samo z linijskimi smotkaini. I Biljar v hiši. Potniki dobe eedno prenočišče.
Za obileu (>0Het se e. rojakom priporoča
Leonard Puh lastnik
9950 Avenue N S. CHICAGO, ILL.
URBAN BltO'S
pogrebniki.
M W. 18th. St. Chicago, III. CENA IS DOBRA POSTREŽBA
Pozor! •
Kaj pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mogoče še popolnomu zdrave zobe? PaaM ei jih zaliti s zlatom ali »rebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
B.K.SIM0NEK
ZOBOZDRAVNIK
644 BLUE|I81AN1> AYR. CHICAG0,;ILL.S TeJJi Morgan 433.
p	OBVESTILO!
Podpisani si usojum naznanjati p, h. občinstvu, <la sem pro vzel "Saloon" rojaka Jak. Martinoiča v Sumit, III. Moje načelo je in bcftl«! vselej sprejemati rojake nujuljndnejše, vsled česar u-mm, da se Ixxle tudi meni izkazovala tista naklonjenost, kakor mojemu predniku Poaetnike prijatelje in c. rojake v ob-■ če zagotavljan), da bodo vsak čas postrežem točno z izvretnimi smodkand, svežo pivo, raznimi likerji, "Portvini" Trinerjevim vinom itd. Za zabavo novodobno kegljišče. Rojaki znanci, prijatelj obiskujte me v prostih umh, vživali bodete vsaj čisti zrak. Nazdar! o « FRANK KQENIQ, o « Summit, III.
Dr. M. A. Weisskopf
885 Ashland Ave, m* canai m
Uradne ure:	Urad 631 Center Ave:
do 9. zjutraj	od io-i2 dopoldne in
•d I. do 2. in	od 2-4 popoldne
♦ «d 5.-6. popoldne	Telefon 157 Canal.
DR. WKISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist, ik .
FOHN FERBEZAK
,»29 S. Santa He Ave. PUEBLO.
Priporočani rojakom svojo novo, epo urejeno gostilno, kjer točim vedno sveže Vralterjovo pivo. Izvrstno žganje in fine stnodke na razpolago
"GRAD ZAGREB" *
jo najstarejši hrvatski "SALOON" na zupndni strani mesta Chicago. Postrežba izvrstna; fino pivo, liker, stnodke iti biljard na razpolago.
ALOIS PAUSE lastnik, 314 W. 18th St. Chicago, III.
Zanesljivi trgovci z oblekami
:)(>& 367 Blue Island Ave. tor. 14th St.
Vblika zaloga vsakovrstne jesenske in tfthsfce moške obleke po navadnih cenah
MOŠKE OBLEKE različne mode In vrste po810, $12 In $15.
XOiSE mil 12 JERSEY HELTON IK OXFORD BLAGA« PO $7.50 110 112 IN »S,
Obleke in površniki za dečke in otreke po $2.50, $3.50 in $5.00
Koika srajce, klobuki ia spodnje hlače.
O o (> o -o— -o-----o o o -o o -o
h vsacega enaka cen. Vsa roba je lmmm t gotoi cenali.
365-36? Blue Island Ave. cor. 14th St.
PRAVE KRANJSKE DOMAČE KLOBASE VSE VRSTE IN SVEŽE MESO V ZALOGI.
Vsak pittideljek sveie klobase (jcternico). Na zahtevo pošiljam tudi izven mesta. Pišite slovenske.
Josef Homolka
f 570 So. Centre Are.
| CHICAGO, ILLINOIS.
FRANK BERNIK
GOSTILNIČAR NA: 9178 Harbor Ave. & 0002 Strand
South Chicago,	Illinois
A MER L KI ODVETNIK IN IZ. TIRJALEC.
Zastopnik pri vsih sodnijah. Iztir-ja plače in dolgove. Urednje: dopoldne od 9. do 10. ure m zvečer od 8. do 9. ure 539 W. l8thSt. & 166 W. I9th St. ^TELEFON 1714 LOOMIB
JWlniu konstabler in • ^'»fjo* okrajni notar.
Tuko tukajšnjim, kakor tudi skozi ali v Omaho potujočim rojakom priporočam svoj veliki 'SALOON'.
Lep« Bobe za prenočišče; postrežba točna in cena.
Do mena najde vsak lahko Bam.
S KOLODVORA ŠTIRI "BLOKE" naravnost navzdol IN PRI MENI JE.
t
Anton Schweiger,
1002 8.13th St. OMAHA, NE.
Obrnite se zaupno na nas ^ »^
c jv**'*. ■ i., i i.. ■	——	-	......
^ ^^ ^^ kadar hočete odpreti saloon V)	«11 se zmeniti za pivo.
L«hko govorita z nami t slovenskem jeziku, « nase tiborne pir« je po eviopsko kuhano, tako, da bodete vselej delali d«br« kupčijo.
Kadar nimata časa priti oeebno do nas, pišite ali telefonirajte nam, t« kar bodete dobili hitri odgovor. Imamo pivo t sodčkih in izvrstno fežaao pivo (Lager-Beer) v steklenicah.
1 ATLAS BREWING CI.
Slovenska narodna jednota. !
Na 13. decembra 1903 v Chicago sklicano prvo glavno, zborovanje se ( zaradi nezadostnega števila prijav- ( (jenih članov, odloži za dva, oziroma tri mesece. Zborovanje se bo 1 torej vršilo februarja, ali marca meseca. Zanesljivi čas (dan) se bo določil pozneje in pravočasno naznanil v listu "Gl. Sv.", kakor pis-menom potom vsim delegatom priglašenih društev. Dosihdob ima pripravljavni odbor vpisanih 4001 članov, kakor hitro naraste število teh na (00, se bo sklicalo prvo glavno zborovanje v Chicago in ob enim uradno razglasilo ustanovitev "slovenske narodne jednote".
Somišljeniki sirom Združenih držav! Delujte z vso vstrajnostjo na pristop društev v slovensko narod- i no jednoto. Ustanovljate nova drti- j štva, kjer še ni mogoče pridobiti celo društvo za to probujeno idejo. Cim več nas je, tim vspesucjše bo-mo dplovali slovenskemu narodu v korist. Ne vstrašite se eventuelne ga malega truda in bodite zvesti načelu, da se nam je treba naprednim Slovencem združiti v močno, nepremagljivo falango, katera ima namen postaviti naše brate-rojake na lastne noge. Vsak naj se drži svojega poklica in naj se ne meša v stvari, katere ga nič ne brigajo. Lovci na duše naj ostanejo pri svojem, mi p*> pri svojem, to je, da se hočemo sami voditi in sami nadzorovati- in čuvati svoje interes-. Na noge, zavedni rojaki.
Ob enim se poživljajo vsa ona stara in nova društva, katera so že prijavila svoj pristop na začasni jednotni odbor in tudi ona, katera se še le ustanovljajo, naj takoj naznanijo pripravljavnemu odboru svoje delegate na prvo glavno zborovanje, katero se bo vršilo v Chi-cagi v Popovtčevi dvorani, 587 Centre Ave., na vogaiu 18. ulice.
Stroški zborovanja se bodo plačali večinoma Iz blagajne dmšt/a 'Slavije", oziroma sc istočasno priredi v ta namen veselica.
Za začasni pripravljavni odbor "slov. narodne jednote":
Frank Klobučar, predsednik, Anton Mladič, /. tajnik; Frank Bahovec. blagajnik.
Vsa pisma je adresirati na.:
Anton Mladič-a. I. tajnika društva "Slavija", 13} \V. 19th Str. Chicago, 111.
Obrambna sredstva proti klerikaliziim.
. ,	{Dalje. )
"Z gorečim h repen jem, ki je zahteva naša višjepastirska skrb, želimo, da bi rasla katoliška vera in da bi se iztrebila krivoverska hudobnost. Zato radi znova zaukazu-jetno, kar uresniči naše želje. Na silno svojo bolest smo pred kratkim izvedeli, da v nekaterih krajih Nemčije, zlasti okrog Mogunca, Kolo-tdje, Trierja, Solnograda in Breme-nspmnogo oseb obeh spolov, ne mi' sleč na svoje izveličanje in odpadši oil katoliške vere, s hudičem v moški ali ženski podobi (cum daemo-nibus ineubis et succubis) spolsko gre.šc ter s svojimi čarovnijami, pesmimi, zagovarjanji in drugimi grdimi izgredi, grdobijami in hudodelstvi porode žensk, telesni sad živali, sjdove jemlje, grozdje in sadove drevja, kaka^ tudi ljudi, ženske, domače in druge živali, tudi vinograde, sadovnike, travnike, pašnike, žito in druge sadove zemlje uničujejo in ugonobljajo, tudi trpinčijo ljudi, ženske, vprežne, tovorne in domače živali s strašnimi notranjimi in zunanjimi bolečinami ter preprečujejo ljudem, da stvarjajo, ženskam, da rode, moškim in ženskam, da zak. dolžnosti ne izpolnjujejo . . , itd. itd."
Končno ukazuje pajx>ž inkvizitor-jem, da morajo strogo rui imetju in na telesu kaznovati vse, ki <trie zgoraj popisane Čarovnije.
Mimogrede bodi omenjeno, Ja papež v tej buli i žensk ne prišteva ljudem. Papež govori dosledna p > sebe o 1 j udih in posebe o ženskah in živalih. To se vidi iz gorettjega citata in to se popolnoma vjema r načelnim zaničevanjem žensk, ki ga uči klerikalizem. Ženska ni pravi človek — to je bistvo klerikalnega nazora o ženstvu in papež se je le držal v klerikalirmu veljavneg.t nazora, ko žensk ni itel med ljudi, nego jih posebe omenil za ljudmi in pred živalimi.
Ta papeževa bulla se končuje z besedami: "Dano v Rimu pri Sv. Petru v letu od včlovečenja Gospodovega 1484., v prvem našega pontificate dne 5. dec."
Velika zaloga krasne	(
robe za Bozic.	j
Dolgo premišljevanji', kako božično darilo »i izbrati, si prihraniti- lahko s tem, ako obišče.	(
It- našo prodajalno- lmmtd> krasno izbero raznih predmetov, ki bo zu vsakogar pripravni.	C
Z Ozi rom na min izkušnjo, vinu svetu- , jfffch ieino' si l)ml *,,80UI "^»P^ I*>treb-	r
nih stvari, ker proti koncu bo proda- ig^^m jalna prenapolnjen« s kupovaloi, po-	(
strežba bo bolj počasna in izberu m- več'tako lepa. Izberite si boŽičn«) da-	C rila zdaj, oddamo vam jih lahko pozne- NŽ^^Tft je» nko to želiste. Cene bo skrajno niz-
ke. Nuši izvudni uslužlH-nei vam bodo /j* »T sli pri izberi gotovo dobro na roke.	(
ker sedaj imajo več rasa: •	0 j/B n fl\\	_
Skatlje za rokavice in robci« oil 25e do 81.98. Železni ognjegasni stroji 25o in več. Skatlje, z v«o pripravo za čiščenje nohtov iti več. Priprava za raziranje 50o in več.
Glasovi rji od 25c do $ 0.00 ■ Skatlje za šivalno pripravo 25c.
I Šatulje, s toaletno pripravo 9Sc in več.
Raznovrstni albumi za slike, tnuzikalije, razglednice iul. ml HUII 31.49 dp ^H^^P Oblečeno punoike z naravnimi lauuii, v lepi obleki od ^Uu 19c naprej.
HmBK^gV Krasne sestave za kadilce: smodke. niigulioe in pepel;
odrezalec za cigare oil 49i: naprej.
In ogromtlo število raznih družili predmetov. Vse po najnižjih cenah.
Albert Lurie Co.
567-569-571 Blue Island Avenue.
POSTREŽE VAM V VAŠ KM JEZIKI-
Z1 atko Kefliin, i)odšt. aa.
Besede
t
so po ceni.
• »
Mnogo se čita o mzuovrBtnih izdelovanjih, imenovanih "Grenko vino". Želimo torej vsakogar resno opozoriti, da imamo tu satno jtxieu -zanesljiv, izviren izdelek zdravniške vrednosti:
Trinerjevo zdravilno grenko vino
(Triner's American Elixir of Bitter Wine)	»
Vsak ve, da je velika razlika v raznih vinih."; Triuerjevo je delano iz naboljšega, ubranega grozdja in najboljših, nalašč za to izbranih iti importirnnih *eliW in koreninic. 1
Bolehate li na želodcu? Čutite bolezen na črevih in jetrih V 7f Vub boli ▼ križu, aH imate glavobol? I mute slabo slast? Ne morete dobro Hpati?
Trinerjevo zdravilno grenko vino, vas hode zanesljivo ozdravilo.
4 Dobi se v vsih lekarnah in dobrih gostilnah.
Pijte samo Trinerjevo grenko vino in ne bojte sepotem bolezni, ker napravilo vas bo motne vaš« žene in hčere lepe, vaše otroke okrogle in zdrave.
• ■	*v- i ->_
1---1 1	. ■ ' ■ . s=-
JOSIP TRINER,
799 South tstilind k Pilse« Station CUO, ILL.
Ne dovoli nobeueuu busineaamanu, da bi ti usilil kako nevredno punarejenojvino; ako ti da kaj drugega kot izvirno Trinerjevo vino, delale to izdobiokarije, ker pri ponareje-niui skupi več denarja. Trinerjevo vino mu da malo dobioka, a mu pridobi^dobre prijatelj«.