Politiski pregled. * Kdo bo predsednik arstrljske delegacije. Letos se ima za predsedaika avstrijske delegacije voliti člaa gosposke zboraice' Kaadidatje so trije: dr. Baereareither, vitez Madeyski ia baroa Gautscb. Po dosedaj ^običajnem modusu bi moral biti izvoljea doktor Baerenreither kot člaa levice, ker sta v preteklih sezijab to mesto zapored zavzemala člaaa središča ia desaiee. Zakaj se straake sedaj aočejo več držati prejšajega modusa, ai zuano. Delegati gosposke zboraiee so imeli te dai sejo, da se sporazumejo glede predsedaika. Pravijo, da bo izvoljen Madejski. * JVaslov justičnih in sanltetnih STetnikor. V jubilejskem letu bodo posamai zdravaiki ia odveUriki odlikovaai s podelitvijo aaslova justičaih, oziroma saaitetaih svetaikov. Odvetaiškim in zdravaiškim zbornicam se bo dala prilika, da se posvetujejo o tem vprašaaju. Splošao prevladuje maenje, naj bi se s tem uaslovom odlikovale samo take osebe, ki so se po dolgoletaem poklicu izkazale vredne za tako '¦lilikovanje. Predlaga se, da bi se 8 tem nasiovom odlikovali oni zdravuiki in odvetniki, ki že 25 let uspešuo delujejo v svojem poklicu. * Avstrijska gospodska zbornica. Knez Wi__discbgratz je oivonl sejo 21. t. m. iu se je najprej v toplih besedah sponiiujal umrlega člaua gosposke zbornice, grofa Baworowskega. Zakouski načrt glede zavarovauja delavcev proti nezgodam in za slučaj boleznije bil rešen v prvem čitanju in izročen komisiji, sestoječi iz 15 članov, ki se jih izvoli v prihodnji seji. Nato je knez Dietrichstein poročal o predlogah glede povišanja rekrutnega kontingeuta za 1908. V debato je posegel tudi podpredsednik grof Schonburg, ki je poudarjal, da se mora tudi gospodska zbornica baviti z vojaškimi stvarmi v treuotku, ko se pnpravljajo važna vojaška vprašanja, čeravuo spadajo vojaške stvari v kompetenco delegacij. Goyornik je omenil med drugim tudi zveze z Nemčijo. — Grof Eudolf Traun je obžaloval, da se ni še povišal rekrutni koutiiigeut za skupao armado m da m še dovršena potrebna relorma vojnega zakona. Govornik je omeuil tudi predlogo o reservistih ia je izrazil željo, naj bi odpadle zaduje vojaške vaje tudi za častnike iu kadete. Koučno je izjavil, da bi bilo bolje da se je skrbelo za izpopolnjeuje skupne armade in momarice. (Živahua pohvala.) Potein sta govorila še kuez Orsiui Kieseubtjrg in miniister za deželuo brambo FML Georgi, iiakar je bil zakonski načrt v drugem iu tretjem bitauju sprejet. — Potem je zbornica razpravljala zakon o rezervistih iu po referatu poročevalea je bila zaključena. Baron Plener je nato poročal o predlogu glede določitve alkoholuega koutingenta za obratno dobo 1908/09. Predlug je bil sprejet brez debate. Potem je zbornica sprejela več maDJših zakonskih uačrtov, ki jih je poslanska zboiuica rešila v zadnji seji. — Zboruica je odobrila sklep proračuuskega odseka, da se davek na sladkor rie zuiža. Zbornica je sprejela melioracijski zakoa, zakon o državuih slugah ter načrt o podržavljeuju češke severue železuice. * Češua iu nemška duhovščiua na češkem. Nemški listi pisejo, da je med 4800 katoliškimi dubovuiki Oeške skoraj sedmi del (to je 68(3) JSemcev, dočim pripada od katolikov dežele iiad tietjiuo neinškemu narodu. Ceško ozemlje ima saino češke dubovuike; nasprotuo je v 718 Bčisto nemškib- cerkvemh občiuah v dušuem pastirstvu 618 nemških in 563 čeških 'dubovuikov (47-7 odstoikov), 289 iieruških župuij iiua sploti It. česke duhovnike. Vzrok tem odnošajeni je v tem, da se med Nemci le malo mladaiiičev posveča duhovskemu stauu. * PodržaTljenje železnic v Arstrijl. V zadnjem easu so v Avstriji piešle v državuo posest tri žtlezuice, severozapadua železuica in južuo severiio uemška spojua žclezmca. 8 podržavljeiijeiu teh železmc se pnpoji državui železuiški mreži 3000 km železmske proge, tako da ima sedaj država skupuo okolo 15.UU0 kin železuice. * Volilua relorma ln neinadjarske narodnoati ua Ogrskem. Madjan uvidevajo. kaka uevaiuost Jim preti z novo voiilno reforiuo, zato jo vlada z vseuii mogočuiuii pretvezauii zavlačuje. 8edaj si je -začela vlada med naroduostiio strauko lskati zavezuikov. Vlada hoče uamreč ua iiaroduostuo strauko pritiskau, iiaj bi se zadovoljila z omenjeuo voliluo reformo. V prvi vtsti so se Madjari spravili nad Kumuue kot najmoČDejšo nmnadjarsko skupiuo. V treh luoiuuskili čaiopisih, ki so v službi madjarske vlade, je ueki dr. Babeš fabriciral celo tsenjo pulemik pod različuimi imeui za ustauovitev ziuerue strauke. Eumuui pa so takoj izpregledali manever, ki men ua razdvojitev med uemadjarskimi skupinami ter so solidaruu lzjavili, da vztrajaju ua iiaroduostutra programu iz 1. 1895. ter izjavljajo na vse take uiadjarske poizku_e, daje uiogoče misliti na pomirjenje z iiematljarskimi iiaroduostiui šele tedaj, ako se volilui lineuiki pravilno m piavičuo izdelajo. V vsakem okraju mora nemadjarska uaroduost voliti svojega poslauca, kakor je to na Moravbkem inogoče. Eumuui bodo pn volilui relormi gledali poglavituo na ugoauo razdelitev voliluiti okrajev, ne pa toliko ua liberaluost voliliie reforme v splošnem. — Iz Budinipešte poročajo: Tu se govori, da predloži vojuo imuistr.t.o jeseiii zakonski naiirt o povišauju rekrutuega kontiugeiita. Minister grof Aiid_assy odpotuje bodoči uiesee v lšl, da poroča cesarju o volilni reformi. Ako cesar ne odobn Audiassyjevega uačrta za voliluo reformo, tedaj bo grot Andrassy izvajal posledice, ker je baje volilua reforma obljubljeua kakor rekompeiizacija za zatiteve Madjarov namesto koucesij v vujaških jezikovuih vprašanjih. * DoseJjevauje Madjaror. Po uradni statistiki se je ineseca iuarca t. 1. izselilo 354 Hrvatov, 43 Madjarov iu 33 Nemcev; iiaselilo se je pa 7b Hrvatov in iSibov, 193 Madjarov, 51 J>Ie_ncev iu 33 drugih. Jfo tej staustiki ye dokazauo, da se je sauio v euem mesecu uaselilo dvakrat več Madjaro? iiego Hrvatov — iu to večji del železuiskih uslužoeucev. * Movi železuiškl načrt na Ualkanu. Kakor je zvedela BHrv. Korespoudeuca", je avfetnjska vlada poverila uekuiuu nieduarodiiemu želt-Zuiškemu podjetuištvu ugotovljeuje načrta za novo zvezo aied buseusko-lamcegoviuskimi želtizuicami iu Adrijo. Ta proga bi šla iz Usup^iač v Bosni čez Jb'očo v JNikšič-l/odgoneo y Cnii gcri do Virpazarja, kj^r bi se zvezala z železnico, ki jo gradi italijauski konsorcij v Bar. Proga Bar-Virpazar bo koncem oktobra t. 1. izročena prometu. Ako se izvrši ta avstrijski projekt, bosti po železnici Kruševac-Vardište-Foča-Nikšič-Virpazar zvezaui Srbija s Gruo goro, oziroma z Adrijo čez avstnjsko ozemlje. Z_, ta uačrt je tudi Cina gora, ki upa, da se avstrijska vlada ne bo upirala črnogorskeinu projektu glede železniške zveze med Duuavom la Adrijo, ki bi šla iz Zibefča čez Prištino-Medare-Prizren, potein proti Tuzim pod Gusiujem na drnogorsko-balkanski meji in v Podgorieo. V Podgonci bi bilo križišče za duuavsko-adrijsko iu za avstrijske žeieznice, ki bi dobile pri Dstipračah zvezo s progo Sarajevo-Vardište. Na tak način bi prišel srbski na6rt Piizreii-Sv. Ivan v Medui docela iz upošteva. Za novi črnogorski projekt je tudi J2usija. Najprej bi se zidalo progo UstipračeFoča-Nikšič-Podgorica-Virpazar, potem pa progo Zibefče-Prištiiia-Medare-Prizreu-Tuzi-Podgorica. Iz okolaosti, da črnogorska vlada ne ugovarja avstrijski železuici v Orui gori čez JSiikšič, sklepajo, da je avsttijska vlada zadovoljua, da se zgradi duuavsko-adrijska železmca s koučno točko v Baru iu da je ta obljubila v to svrho celo svojo podporo. Iz vsega izhaja, da sta se Avstnja iu Črna gora popoluoma domenili glede nameravauih novih železuic, in mogoče je, da se bo o načrtu Ustiprače-Virpazar razpravljalo že r pnhodujem zasedaoju delegacij. To progo žele tudi avstnjski krogi. Toziidevui sporazum naše in čruogorske vlade je, kakor trdi BHrv. Korespoudeuca", sad zadnjega potovanjo kueza Nikole v Petrograd. * Srbska skupščina. Novo lzvuljena skupščiua se je koustituirala. Za predseduika je bil uvoljen dr. Vukševic, za podpredseduike pa Miloš Gostic in Gjoka Stojkovic. Vsi tnje pnpadajo staroradikalui stianki. Ko je bila skupščiua koustituiraua, se ji je predstavila nova vlada in podala svojo deklaiaciju. Samostalci v predsedstvu niso zastopaui, ker tega sami iiiso želeli. Skupščina bo imela seje do 23. avgusta, uakar se odgodi do 13. oktobra. * V turški armadi je nastala cela revolucija. V Dnnopolju zahtevajo častuiki in vojaki, da se lzpuste i_ zaporov vodje reformuega gibauja. V Soluuu zbujajo nemire Mladoturki. Vujaki, ki dlje časa služijo, hučejo odpust iz služb . — 7 Seresu je bil umorjeu polkovuik Mustafa beg. * Kevolucija iia Turškem. Iz Soluna brzojavljajo: Skoplje. Bitolj iu Bolun so zavzeli uporuiki. Povaod vlada mir. — Uporuo vojastvo iz Eesue je navalilu ua Bitolj ni ga zavzelo. Uporuiki so proklainirali ustavo. V mtjstu je sedaj mir. — BKolmse_ie Zeitung-1 poroča, da je geueralui guveruer Maceduuije Hilmi paša podal demisijo. V Soluu so dospeh štiri auatolski polki, ki so bili takoj poslani proti Bitolju. — JSa kompetentnem ra«stu ujavljajo, da še uiso dubili uobeiiega uraduega obvesiiia, da bi dal sultau avuji državi ustavu; taki.to še tudi ni došlo oiieialuo poiučilo, da bi uporuiki zavzeli Soluu, iSkoplje m Bitolj. — nPester Lloyd" priobčuje bizojavko iz Soluua, da je dal suluu ustavo in da se v kratkeui skhee parlameiit. * Odgoditer ruske duuie. IS earskim ukazom je bilo odgodeuo prvu zasedauje tietje dume do 28. oktoura. Duuia je imela skupuo 98 sej, izmed katenii so bile uekatere velike važuosti za politiško m kulturno življenje, ker se je prvič ustavno sprejtl državui proračua, rešil se je zakou o ljudskušoiskeiu pouku itd. Nerešeue pa so ostale velike reforme, ki jihje obljubil oktobrski mauifest. Kmetiško vprašauje, o katerem je rekel car y svojem iiaguvoru ua poslance, da bo prva m uuudiužljiva ualoga duuie, je ostalo neuotakujeuo. Tudi državljauske svoboščine, ki jiJa je obljubjl vladm koinuuike, se uiso uresuičile. Veudar pa ima tretja duma zaslugo, da je ideji parlameutanzina pnbonla veljavo ter prisilila birokracijo. da inora prizuati duiuo za važen, odločileu faktor. * Volitev predsednika Združeuih. držar. Kakor javljajo iz iSovega Jorka, napovedujejo ameriški hsti hudo vuliluo burbo, kakršue še ni bilo. Oba kaudidata — Taft in B<yan — se še ta mesec podasta v poedine države v svrho agitacije. Eepubličaaski listi, ki so še nedavno menili, da je uvoiitev Tafta go tova, so kloiiili duhom iu to zaraditega, ker je, Bryan maogo spretneji agitator in govormk uego Taft. Trusti ne bodo fiuancialuo podpirali te volilne borbe. * Predajmi portugalskl kraijevi hiši. Komisija, ki je lmela ustauoviti visukost predujtuov, ki so bili izdani kraljevi hiši, je konstatirala, da so se taki predujmi dajali samo visoknn uradnikom. Tu so se dogajale grozne zlorabe. Neki visoki uraduik, ki ima letne plače 10.000 frankov, je dobil predujein četrt uiilijona fraukov, drugi uradnik je dobil predujein 625.000 fraukov. Meki drugi visok uradnik je bil imeuovan guveruerjem ueke portugalske kolouije v Afnki, dal si je lzplačati plačo za pet let naprej, a poteoi se je odrekel temu mestu. Komisija je skieuila, da ta imeua pnobči parlamentu. S tem bodo kompromitiraue muoge odličue osebe. * Jiasl, bivši laški naučni minister, ki je bil obsojen zaradi poueverjenja na več mesecev ječo, je v Trapaui zopet izvoljen za državiiega poslanca. Od 3000 glasov jib. je dobil 2ot.t5.