•o
Its ïo
-en
im
icn !o
o\
Renato Jenček o Severjevi nagradi in poslanstvu igralstva
Teševi strokovnjaki odstopili zaradi kaotičnih razmer m
wmMHi		1 ^	
90,6 95,1 95,9 100,3			
[(i^iy	DNI INPE1		IK rEK
Št. 102/Leto 65/Celje, 28. december 2010/Cena 1 EUR
iliis

NAJ BO SANJSKA POSTELJA VAŠA!
Večna
www.novitediiik.coin
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
»Dobri geni, slaba hrana in veliko dobre volje!«
Takšen je nasvet stoletnega Antona Kukoviča s Kamena pri Šentjurju, ki je ugotovil, da samo zanj v nebesih ne bodo kuhali, za pekel pa je premajhen, da bi >koln< v peč metal. Tako je še vedno živ...
Celjanu državno priznanje in - davčna obremenitev
Čar živih jaslic
Učenci darovali brezdomcem in zavetišču za živali

»Vsi bi radi bili Robert Kranjec«
DOGODKI
Teševi strokovnjaki odstopili zaradi kaotičnih razmer
Po nekajdnevnem zatišju sta spet udarila blok 6 in Termoelektrarna Šoštanj (Teš). 15 članov projektne skupine za gradnjo bloka 6, med njimi gre tudi za vodilne pri projektu, je direktorju Teša Simonu Totu posredovalo izjavo o svojem nepreklicnem odstopu.
Kot so v pismu pojasnili nekdanji člani projektne skupine, je direktor Tot ves čas zatrjeval, da je vodenje Teša prevzel z namenom, da se nadaljujejo dela pri projektu pospešeno, transparentno, odgovorno in racionalno. »Žal smo člani projektne skupine soočeni z dejstvi, ki kažejo prav nasprotno. Višek ignoriranja našega dela in strokovnega znanja beležimo prav v zadnjih dneh decembra, ko ugotavljamo, da kot odgovorni za blok 6 nismo več neposredno in strokovno vpeti v njegovo izvajanje. Še več, naloge, za katere je pristojna projektna skupina, se

Vf
Bojan Brešar, vodja projektne skupine za blok 6
mimo naše vednosti prenašajo na nepooblaščene osebe, ki doslej v projektu niso sodelovale in za takšno delo nimajo primernih strokovnih referenc. To pomeni, da tudi nismo pripravljeni sprejeti odgovornosti za posledice, povezane z nadaljevanjem ali, kot
smo vse bolj prepričani, z načrtovano ustavitvijo projekta blok 6,« pravijo v pismu.
V njem predvsem navajajo samovoljne nastope Deana Besednjaka, predsednika aktivnega odbora za nadzor investicije, in kaotične razmere v Tešu, kjer direktor Tot svojo funkcijo opravlja honorarno. »V pogojih nezaupanja, kaosa in zavajanja ne moremo več opravljati naloge, ki smo jo vestno in strokovno izvajali vse od leta 2003. Sprašujemo se, kdo v Sloveniji zdaj vodi in prevzema odgovornost za nadaljnjo usodo bloka 6, največjega projekta v državi, ki bo zagotavljal tretjino električne energije, potrebne za slovensko gospodarstvo in ostale porabnike,« zaključujejo pismo Teševi strokovnjaki.
Tot presenečen
Kot je včeraj na novinarski konferenci povedal direktor
Da za Hofer pri vojašnici
Celjski mestni svetniki so dali zeleno luč Kranjski investicijski družbi, ki namerava na vogalu Mariborske in Stare Dečkove ceste, tik ob celjski vojašnici, zgraditi Hoferjev trgovski center in poslovno-stanovanjski objekt. Na zadnji seji so sprejeli odlok o podrobnem prostorskem načrtu za to območje, ki že leta kliče po ureditvi.
Kranjska investicijska družba je želela Hoferjevo trgovi-
no na tem območju zgraditi že pred leti, a je mestni svet lani postopek ustavil, češ da je treba na tem območju zgraditi še kaj drugega kot le še en trgovski center. Tako je prišla družba z novim predlogom, po katerem bi ob vojašnici poleg trgovine zrasel še petnadstropni poslovno-stanovanjski objekt z največ 55 stanovanji. V trgovskem objektu je v pritličju predvidena Hoferjeva trgovina, etaža pa parkiranju vozil. V sosednjem poslovno-
TOREK SREDA ČETRTEK PETEK
Teša Simon Tot, ga je odstop presenetil. Kot je zatrdil, ni bilo nobenega vmešavanja v projekt niti dajanja pooblastil ostalim. »Nisem posegal v nobene naloge, lahko pa potrdim, da sem posegel v pogajanja glede zavarovanja. Uroš Rotnik, bivši direktor Teša, je namreč 15. septembra letos ob koncu teh pogajanj vključil >brokerja<, ki sem ga sam kasneje odslovil, saj smo s tem prihranili. Poteza je znižala ceno zavarovanja,« je povedal Tot in dodal, da dva izmed podpisnikov odstopne izjave sploh nista zaposlena v tej skupini. »Gre za zavajanje,« je poudaril Tot in še enkrat zatrdil, da gradnja bloka 6 ni ogrožena. »Že po prvem sestanku sem sklenil, da je potrebno ekipo kadrovsko okrepiti, saj je po mojem mnenju 15 oseb za tak projekt premalo.«
Tot je še dodal, da ta odstop po drugi strani ni nič slabega. Verjetno bo imenoval novo ekipo 40 do 50 oseb, ki bodo vodile gradnjo bloka 6.
URŠKA SELIŠNIK
Stavko zamrznili do sredine januarja
Stavkovni odbor zobozdravstvenih asistentk v Zdravstvenem domu Celje (ZD) je včeraj sprejel odločitev, da z današnjim dnem do 14. januarja zamrzne stavko, ki traja že od 7. decembra. Če v tem času z vodstvom ZD ne bodo dosegli stavkovnega sporazuma, bodo stavko 14. januarja nadaljevali in jo še zaostrili na najvišjo stopnjo. V tem primeru bodo vse asistentke stavkale v skupnih prostorih, na voljo bo le dežurna ambulanta, je včeraj napovedal predsednik stavkovnega odbora Zvonko Vu-kadinovič.
Za zamrznitev stavke so se odločili na podlagi razlag odborov za razlago Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije in Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi. »Pridobili smo informacije, da sta oba odbora sprejela razlago, po kateri se zobozdravstvene asistentke, ki imajo ta naziv v spričevalu, mora uvrstiti na delovno mesto zobozdravstveni asistent in v ustrezni plačni razred. Tiste sestre, ki imajo srednjo stopnjo zdravstvene izobrazbe, pa se uvrsti na delovno mesto srednja medicinska sestra s specialnimi znanji. To je 21. plačni razred. Ker gre za enako delo, predlagamo, da se vendarle vse uvrstijo na delovno mesto zobozdravstveni asistent, s tem da si srednje medicinske sestre v dogovorjenem času pridobijo nacionalno poklicno kvalifikacijo. Tak sporazum smo dosegli tudi v ZD Ilirska Bistrica,« pravi Zvonko Vu-kadinovič.
Za 10. januar napoveduje še eno stavko. Ta se nanaša na stavkovno zahtevo po izplačilu plače z odpravo tretje četrtine plačnih nesorazmerij skladno s kolektivno pogodbo za javni sektor. »Vodstvo ZD se je izreklo, da ne upošteva naše najave razširitve stavke z novo zahtevo in naj napovemo novo stavko. Vsi stavkajoči smo se dogovorili, da bo isti stavkovni odbor vodil tudi to stavko. Vseeno računamo, da do nje ne bo prišlo in da se bomo z vodstvom uspeli dogovoriti,« pojasnjuje Vukadinovič in dodaja, da je stavka zobozdravstvenih asistentk v javnih zobozdravstvenih ambulantah celjskega ZD, ki je trajala kar 21 dni, najdaljša stavka v javnem sektorju pri nas.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
UPRAVNA ENOTA CELJE
VAŠ NOVI PARTNER
VI VPRAŠATE
MI NAJDEMO ODGOVOR
v rubriki Vi vprašate, mi najdemo odgovor, nam pridno pišete in sprašujete, mi pa za vas poiščemo odgovore na Upravni enoti Celje.
stanovanjskem objektu pa bo prvo nadstropje namenjeno poslovnim dejavnostim, v ostalih štirih etažah pa bodo stanovanja.
Glavna pripomba svetnikov v prvem branju poleti je bila, da se morata oba objekta graditi hkrati ter da je treba do izgradnje objektov urediti levi zavijalni pas z Mariborske na Staro Dečkovo cesto. Tam namreč samostojnega levega za-vijalnega pasu ni, zato že zdaj prihaja do zastojev, po izgradnji trgovine in stanovanj bo stanje še bistveno slabše, so opozarjali svetniki. Strokovne službe in pobudnik so možnost dodatnega levega zavijalca preverili. Izdelani sta bili tudi študija in idejna zasnova rekonstrukcije Mariborske ceste. Levi zavijalni pas mora biti tako narejen do izdaje uporabnega dovoljenja novega trgovskega centra in stanovanjskega objekta.
BA
Načelnik UE Celje Damjan Vrečko
Zakaj še vedno ni novih osebnih izicazniciniidajbodo?
Obstoječe osebne izkaznice uporabljamo od leta 1998. Kdaj jih bodo nadomestile nove, je v pristojnosti IVlinistrstva za notranje zadeve RS.
Kje iahko pridobim potrdilo o premoženjskem stanju? Naj bi ga izdajale upravne enote. Kaj moram storiti, če nimam nobenega premoženja?
Potrdila o premoženjskem stanju Izdaja pristojni davčni urad, pri katerem je posameznik vpisan v davčni register. Upravna enota torej teh potrdil ne izdaja.
AH lahko državljan RS registrira osebno vozilo v tujini in ali lahko tujec registrira osebno vozilo v RS?
Če lahko, kakšen je postopek?
Seveda lahko, in sicer pod enakimi pogoji, če gre za registracijo znotraj držav Evropske unije. V primeru registracije v tako imenovani tretji državi (Izven UE) ali če vozilo prihaja od tam, pa je pred registracijo treba Izpolniti tudi obveznosti pri organu, ki opravlja carinsko službo.
Ali je še vedno mogoče urediti vozniško dovoljenje za avtoprevoznike (certifikat) in kakšen je postopek?
Vozniki lahko pridobijo certifikat voznikovih kvalifikacij pri eni od pooblaščenih organizacij, objavljenih na spletni strani Ministrstva za promet Republike Slovenije, nato pa s predložitvijo certifikata pri eni od upravnih enot zahtevajo vpis kode 95 v slovensko vozniško dovoljenje.
Kakšen je postopek za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje tujemu športniku, ki ga registrira slovenski klub?
Tujcu, športniku, ki ga registrira slovenski klub in želi prebivati v Republiki Sloveniji, se lahko izda dovoljenje za prebivanje Iz razloga zaposlitve ali dela. Tujec mora Imeti delovno dovoljenje oziroma drugo potrebno dovoljenje po zakonu, ki ureja zaposlovanje In delo tujcev, veljavno potno listino, katere veljavnost je najmanj tri mesece daljša od nameravanega prebivanja v Republiki Sloveniji, ustrezno zdravstveno zavarovanje in zadostna sredstva za preživljanje v času prebivanja v državi. Prošnjo za Izdajo
dovoljenja za prebivanje zaradi zaposlitve ali dela lahko vloži tujec ali njegov delodajalec. Tujec mora prošnjo za izdajo dovoljenja za prvo prebivanje vložiti pri diplomatsko konzularnem	predstavništvu
Republike Slovenije v tujini, delodajalec pa iahko prošnjo vloži pri diplomatsko	konzularnem
predstavništvu Republike Slovenije v tujini ali pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji. Ce ima tujec osebno delovno dovoljenje za opravljanje samostojne poklicne dejavnosti kot poklicni športnik, torej opravlja samostojno poklicno dejavnost, mora prošnjo za izdajo dovoljenja za prvo prebivanje vložiti pri diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini. Dovoljenje za prvo prebivanje v Republiki Sloveniji se tujcu izda za čas, za katerega velja delovno oziroma ustrezno dovoljenje, vendar ne dlje od enega leta. Dovoljenje za prvo prebivanje v Republiki Sloveniji mora pridobiti tujec pred vstopom v državo, če ni z zakonom drugače določeno. Dovoljenje za prebivanje se vroči osebno tujcu, za katerega se izda, oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku.
Vprašajte in za vas bomo poiskali odgovori Pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Vi vprašate, mi najdemo odgovor.
UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER
Laška SDS ostaja pri treh svetnikih
Celjsko upravno sodišče zavrnilo pritožbo laške SDS o domnevnih nepravilnostih pri delu volilnih odborov
Končno so epilog dobile še domnevne nepravilnosti pri izvedbi lokalnih volitev v Laškem. Že na konstitutivni seji novega občinskega sveta so svetniki, predstavniki SDS Laško, podali pritožbo na delo volilnih odborov. Pritožbo je še na isti seji v celoti zavrnil predsednik občinske volilne komisije v Laškem Milko Škoberne. Predstavniki SDS so zatem iskali pravico še s pritožbo na upravnem sodišču v Celju, vendar neuspešno, s čimer je občinski svet v Laškem dokončno izoblikovan.
Predsednik občinske volilne komisije Milko Škoberne je na prvi, konstitutivni seji novoizvoljenega občinskega sveta v Laškem konec oktobra predstavil potek letošnjih lokalnih volitev. Kot je pove-
dal, so bile brez posebnosti, saj komisija ni od volilnih odborov prejela nobenih pripomb. So pa pripombe imeli v stranki SDS, saj je komisija prejela njihov ugovor zoper delo volilnih organov. Ker ga je prejela prepozno, je bil zavržen, medtem pa so bili v SDS prepričani, da naj bi jih napake stale celo enega svetniškega mesta, kot je povedal Srečko Lesjak, eden od treh izvoljenih svetnikov SDS. V laškem občinskem svetu poleg Lesjaka sicer sedita še Danijela Zupan in Aleksander Sabolčki.
Rezultati na spletu zgolj informativni
Kot je v razpravi na seji povedal Lesjak, je bilo predstavniku liste kandidatov SDS onemogočeno prisostvovati
na seji volilne komisije po končanem glasovanju. »Člani SDS smo takrat rezultate spremljali po internetu in ko je tam pisalo, da je preštetih 100 odstotkov glasov, smo rezultate smatrali kot končne izide volitev, saj jih je potrdila tudi ena od članic komisije,« je povedal Lesjak. Po teh izidih so v SDS sklepali, da imajo v občinskem svetu štiri izvoljene svetnike. Škoberne je zatem pojasnil, da komisija ni objavljala rezultatov glasovanja na internetu, ampak gre za spletno aplikacijo, ki se izvaja preko ministrstva za javno upravo in je enotna za vso Slovenijo, zvečer pa so bili na njej objavljeni le delni neuradni izidi. »Delo komisije pa je bilo končano šele v ponedeljek, torej naslednji dan, ko so bile ob 13. uri preštete in
Podžupana ostajata Senica in Grešak
Konec je tudi ugibanj, kdo bodo morebitni novi podžupani v Laškem. V drugo izvoljeni župan Franc Zdolšek (SLS) je sicer z imenovanjem nekaj časa počakal, česar niti ni posebej komentiral, pred časom pa se je odločil, da bo ponovno imenoval svoja že dosedanja podžupana Jožeta Senico (NSi) in Klemna Grešaka (Mlada moč Občine Laško). »Odločil sem se na podlagi njunega dosedanjega dobrega dela in sodelovanja. Na lokalnih volitvah sem imel tudi podporo obeh strank, iz katerih prihajata.
Poleg tega smo si dobro porazdelili delo, ki temelji bolj na teritorialnem principu. Senica je zadolžen predvsem za delo na območju KS Rimske Toplice, Jurklošter in Zidani Most, medtem ko je Grešak bolj aktiven na območju Laškega. Grešak bo tako kot do zdaj bolj skrbel za področje družbenih dejavnosti, Senica pa bo še naprej zadolžen za delo na področju komunalnih dejavnosti ter okolja in prostora. Sploh glede na letošnje katastrofe, ki so jih povzročile poplave in plazovi, lahko rečem, da se je Senica odlično izkazal. Verjamem, da sem dobro izbral,« je o izboru podžupanov povedal Zdolšek. Po novem pa Jože Senica ni več predsednik KS Rimske Toplice, saj funkciji nista več združljivi.	PM
Predsednik laške občinske volilne komisije Milko Škoberne (levo) je že na konstitutivni seji občinskega sveta zavrnil pritožbe območnega odbora SDS, vendar svetniki SDS na čelu s Srečkom Lesjakom s pojasnili niso bili zadovoljni.
prištete še glasovnice tistih, ki so glasovali po pošti. Za uradne pa se štejejo le podatki v poročilu komisije, ki ga ta izdela po končanem štetju vseh glasovnic,« je povedal Škoberne. Dodatno pojasnilo upravljavca aplikacije podjetja Genis pa je bilo, da so se rezultati v nedeljo zvečer, torej na dan glasovanja, osveževali z definiranim urnikom, zaradi česar je lahko prišlo tudi do zamikov in do razlike pri izpisu rezultatov po vnosu glede na kasnejše dejanske rezultate. Zapis na spletni strani, da je preštetih sto odstotkov glasov, pa se je nanašal na županske volitve, za občinske svete teh rezultatov ni bilo.
Škoberne je zatem pojasnil še, da bi se moral predstavnik SDS Roman Lapornik za udeležbo na seji volilne komisije pet dni pred dnem glasovanja prijaviti pri komisiji, ki bi mu izdala ustrezno potrdilo. Do
manjše pomote naj bi prišlo le v poročilu komisije o izidu volitev v Laškem, saj je bil vanj pomotoma vstavljen izpis iz aplikacije, ki še ni imel prištetih glasov, ki so prišli po pošti. Vendar, kot je zagotovil Škoberne, to ni imelo nobenega vpliva na izračun mandatov in veljavnost rezultatov.
Pritožba ni več možna
V SDS s temi pojasnili očitno niso bili zadovoljni, saj je občinski odbor stranke na celjsko upravno sodišče 12. novembra vložil pritožbo zoper sklep občinskega sveta z omenjene seje (seznanitev občinskega sveta s poročilom OVK Laško o izidu glasovanja za člane občinskega sveta in izidu volitev za župana). Upravno sodišče je pritožbo prejšnji teden dokončno zavrnilo. Kot je razvidno iz sodbe, je predstavnik SDS Roman La-
pornik ugovor na laško OVK vložil 19. oktobra, medtem ko se je rok za oddajo iztekel 11. oktobra ob 24. uri, torej dan po volitvah. Pri ugovoru so predstavniki SDS vztrajali kljub pojasnilom laške OVK, da je bil vložen prepozno. Pomagala niso niti pojasnila SDS, da so ugovor vložili 24 ur za tem, ko je kandidatka liste SDS Zdenka Fišer Mirč izvedela za nepravilnosti. Kakorkoli, celjsko upravno sodišče je presodilo, da tudi to pojasnilo ne spremeni dejstva, da je bil ugovor vložen prepozno. Ugotovilo je, da je OVK pravilno ovrgla ugovor.
»Zoper to sodbo upravnega sodišča pritožba ni več možna. Tako lahko končno zatrdim, da je laški občinski svet dokončno izoblikovan,« pa je na kratko razplet komentiral laški župan Franc Zdolšek.
POLONA MASTNAK Foto: GrupA (arhiv NT)
Utemeljena dejstva, principi ali oslova senca?
Znižanje komunalnega prispevka v Šentjurju sprejeto po skrajšanem postopku - SDS protestno zapustila sejo
to mu je uspelo, kljub temu, da so svetniki SDS temu pisno nasprotovali in zahtevali dvofazni postopek. »Bili smo izigrani, kljub temu, da skrajšani postopek ni mogoč, če mu nasprotuje tretjina svetnikov.
SDS pa ima več kot tretjino svetnikov,« je svojo odločitev k obstrukciji nadaljevanja seje pospremil predsednik šentjurske SDS Jože Korže.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA (arhiv NT)
Čeprav se je zdelo, da imata oba poudarka 2. redne seje - sprememba statuta in poslovnika ter znižanje komunalnega prispevka
-	med šentjurskimi politiki vsesplošno podporo, je bilo na koncu videti, da gre bolj kot za vsebino za merjenje moči in principe. In če gre celotni mandat soditi po prvi delovni seji, za mir in harmonijo med največjo opozicijsko skupino svetnikov SDS in županom Markom Diaci-jem celo betlehemska lučka
-	na predpraznično sejo so jo prinesli skavti - ni mogla narediti prav nič.
Ena večjih sprememb statuta Občine Šentjur npr. prinaša zmanjšanje števila delovnih teles, odborov in komisij s sedanjih 13 na 6, kar bi letno ob-
Jože Korže
činski blagajni prihranilo nekaj manj kot 15 tisoč evrov. Kot je dejal župan Diaci, je identičen predlog vložila nekdanja vladajoča garnitura, o njem pa so v preteklosti že nekajkrat razpravljali. »Pričakoval bi torej,
da bodo svoj predlog podprli,« je bil piker Diaci. Nasprotniki pa so vztrajali, da pred sprejetjem predloga - zanj je potrebna dvotretjinska večina, torej vsaj en glas skupine SDS, ki ima v 26-članskem svetu 9 svetnikov - hočejo mnenje odbora za proračun in občinsko premoženje ter komisije za normativne akte. Na koncu je župan predlog umaknil. »Takoj po praznikih se bomo s predstavniki strank znova sestali in se odločili ali politična volja za take spremembe obstaja ali ne. Sicer bomo pač še naprej delali po starem statutu,« je razpravo zaključil Diaci.
V nadaljevanju pa so se interesi povsem razšli. Naj je župan še na primopredaji poudarjal, da bodo v teh kriznih časih morali stopiti skupaj in se
»za oslovo senco pač ne bodo ne smeli ne mogli prepirati«, pa je zunanji opazovalec težko prišel do drugačnega zaključka. Znižanje komunalnega prispevka si je Diaci zamislil po skrajšanjem postopku in
Nov odlok o komunalnem prispevku v občini Šentjur bo zdaj veljavne izračune v določenih primerih praktično prepolovil. Poleg tega bodo mlade družine za reševanje prvega stanovanjskega problema lahko pridobile tisoč evrov subvencije, 2 tisoč evrov subvencije bodo lahko pridobili kmetje za gradnjo nestanovanjskih objektov, za gradnjo poslovnih objektov pa bodo investitorjem omogočili brezobrestno odplačevanje za obdobje treh let.
Zfl vse, ki jim iskreno želimo srečo v novem letu 2011
darila iz GALERIJE OSKAR KOGOJ NATURE DESIGN V CELJU www.darila-kogoj.com
www.novitednik.comwww.radioGeije.com
V mnogih podjetjih še vedno »škripa«
Poslovanje nekaterih podjetij s Celjskega skozi oči sindikalistov -Težko bo v gradbeništvu
Leto, zaznamovano s krizo, je vplivalo tudi na delo območne sindikalne organizacije Savinjska v Celju. Tudi zaradi odpuščanj jim pada število članstva, sicer pa so, v precej okrnjeni zasedbi, sodelovali tudi pri protestih zoper novo zakonodajo, povezano s pokojninsko reformo, ter nasprotovali zakonu o malem delu.
Seveda se je kriza odražala tudi v poslovanju podjetij na Celjskem. Širše celjsko območje je, skozi oči predstavnikov zveze svobodnih sindikatov, letos sicer doživelo nekaj večjih pretresov, a vendar v grobem menijo, da bi lahko bilo še huje. »Čeprav problemov ni manj kot lani,« poudarja sekretar Vojko Korošec, ki pravi, da so največje težave še na tekstilnem področju in v trgovini, najslabše pa so jo letos odnesli gradbena panoga ter z njo povezani obrtniki, ki so delali za velika podjetja. Zaposleni so prejemali najnižje plače, bilo pa je tudi največ odpuščanj. Po podatkih sindikata se precejšnje težave pojavljajo na primer v Gostinstvu Celje, kjer odpuščajo zaposlene, kar nekaj dodatnih problemov povzroča tudi dogajanje v Merkurju, kjer v celjskem delu ostaja doma vse več ljudi. »Tudi k nam prihajajo po pomoč, zaposlenim pa pomagamo predvsem tako, da skušamo preprečevati nepravilnosti,« je omenil Korošec in dodal, da se tudi v gradbenih podjetjih, ki so še ostala oziroma se obdržala, bojijo večjih težav.
Če gremo po vrsti oziroma po podatkih, kot jih je nanizal sindikalist Forto Turk, so se letos najbolj popravile razmere v kemijski in nekovinski industriji. Tako je veliko več naredila Steklarna Rogaška, ki ima precej naročil iz ZDA in zasedene proizvodne zmogljivosti, zaposlila pa je tudi več kot 50 delavcev iz nekdanje Steklarske nove. »Iz obljube premierja Boruta Pahorja o poplačilu prispevkov nek-
Sindikalista Vojko Korošec in Forto Turk
danjim zaposlenim ni bilo nič,« je opozoril Turk. S »kemijskega« področja dobro delajo tudi Cinkarna Celje, Swaty Comet in Konus. Pozitivne trende zaznavajo tudi na področju turizma, kjer pa, tako Korošec, imajo zaposleni minimalne plače.
Težave tekstilcev
Na področju tekstila, kot imajo opredeljeno sindikati, je Turk izpostavil precej krut podatek, da je tekstilna industrija na Celjskem pred 20 leti zaposlovala 8.600, danes pa še komaj 600 delavcev. Tudi za naprej dokaj slabo kaže. Podjetje Inde Vransko, ki se je ukvarjalo s proizvodnjo usnja in usnjene konfekcije, je v likvidaciji. Od 33 delavcev se jih je 12 upokojilo z odpravninami, nekaj, menda 12 do 15, jih še dela v proizvodnji. To podjetje ima precej premoženja, redno je izplačevalo plače, pred kratkim so delavci prejeli tudi del letošnjega regresa. Ker ima podjetje precej premoženja, Turk pričakuje, da bodo delavci poplačani v celoti. Ob tem je izrazil tudi obžalovanje, ker gre za »stare« delavce, ki znajo dobro opravljati svoje delo, njihovo izdelki pa so visoko ceno dosegali tudi na trgu. Celjsko podjetje Vrvica, ki proizvaja zaščitno opremo in sredstva, ima pa tudi tovarno v BiH, je prevzelo družbo Prevent Mi-slinja. Število zaposlenih, ki
izdelujejo zaščitno opremo in izdelke za avtomobilsko industrijo, se je povečalo še za 70.
Tovarno nogavic Polzela februarja 2011 čaka reorganizacija, tudi novo vodstvo, saj se bo sedanji direktor upokojil. Letos so že odpustili nekaj invalidov, ki so sicer prejeli polne odpravnine, okrog 30 delavcev pa so poslali na borzo dela. Nekoliko boljše so razmere v družbi Konus Konex iz Slovenskih Konjic, ki se ukvarja s proizvodnjo netkanih materialov.
Delo tudi brez plačila
Tudi položaj na področju lesne branže ni rožnat. Pri štirih stečajih - gre za podjetja Biva hiše, Biva pro, Rogaška Les in Bohor Les - so delavci prejeli le denar iz jamstvenega sklada. Ob tem je Turk precej ostro reagiral na poziv stečajne upraviteljice Mojce Breznik, ki je upnike pozvala, naj založijo po sedem tisoč evrov, da bo lahko sprožila postopek za izterjavo 90 tisoč evrov oziroma izpodbijala določena pravna dejanja lastnika in direktorja družbe Petra Pus-serja. »Gre za način. Delavci ne bodo dobili ničesar, tudi če bi tožba uspela. In tako si stečajna upraviteljica upa revežu, ki ni dobil šestih oziroma štirih plač, pošiljati takšno pismo!« je izpostavil Turk.
Pozitivno vzdušje pred prazniki
Kapitalski trgi so pred božičem ostali v pozitivnem območju in dosegli nove rekordne vrednosti. V začetku tedna je za manjši padec trgov poskrbela mednarodna bonitetna agencija Moody's. Ta je močno znižala oceno kreditnega tveganja Irske, in sicer iz Aa2 na Baa1. Razlog? Negotovost glede gibanja gospodarstva in javnih financ ter močno zadolževanje.
Pri tej oceni obeti ostajajo negativni ter temeljijo na tveganju, da bi lahko finančna moč irske vlade še pešala ali pa bi se stroški stabilizacije bančnega sektorja močno povišali. Nižanje ocene je bilo sicer pričakovano, presenetila pa je velikost, ki je znašala kar 5 stopenj, kar se ni zgodilo že od azijske krize leta 1986. V torek se je trgovanje na svetovnih kapitalskih trgih spet prevesilo v pozitivno, potem ko so predstavniki Feda ocenili, da bi ameriška gospodarska rast prihodnje leto lahko bila močnejša kot predvidevajo nekateri ekonomisti.
PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 20.12. IN 23.12.2010
V Garantu Polzela prav tako redno izplačujejo plače in imajo precej dela, saj izdelujejo tudi pohištvo za Anglijo. Turka skrbijo razmere v družbi Otroško pohištvo Sadeko iz Rimskih Toplic, kjer 60 delavcev prejema minimalne plače, letošnjega regresa pa niso prejeli. Tudi v podjetju Keramika Bojnec, ki je kupilo družbo Kili Liboje v stečaju, so delavci ostali brez regresa, dvakrat pa so plače prejeli z zamikom.
Po Turkovih besedah je bilo letos na Celjskem izplačanih zelo malo božič-nic. Prejeli so jih sicer vsi delavci v kemijski industriji z izjemo Keramike Bojnec, prav tako v Garantu Polzela, Tovarni nogavic Polzela in Konusu Konexu.
Očitno je danes najpomembneje, da imajo ljudje delo, čeprav ponekod, priznava tudi Korošec, zaposleni za svoje delo prejemajo mizerno plačilo. »Najnižja plača, vsaj v neto obliki, prehaja pod prag revščine in zaposleni s tem denarjem težko preživijo. Sindikati moramo narediti vse, da bi dvignili najnižje plače, vendar je problem, ker se zavedamo, da je tudi šolan kader ponekod slabo plačan,« je povedal Korošec.
US
Foto: GrupA
Oznaka|	1 Ime 1	lEnotni tečaji I Promet v tEURl			%spr.
CICG	Cinkarna Celje	61,00	1,80		0.00
CETG	Cetis	20,00	0,00		1.06
GRVG	Gorenje	13,45	496,60		0.00
PILR	Pivovarna Lašico	15,30	26,30		4,01
JTKG	Jutel(s	35,00	8,70		0.00
ETOG	Etol	107,00	1,90		10,31
Večina vodilnih evropskih borz je v sredo dosegla nov 27-mesečni vrh, tudi ameriški delniški indeksi so se povzpeli do nivojev pred kolapsom investicijske banke Lehman Brothers septembra 2008. Vlagatelje je razveselila novica, da je napetost na Korejskem polotoku malo popustila. Tudi iz Azije prihajajo spodbudne novice o kitajski pripravljenosti pomagati evro območju prebroditi dolžniško krizo. Evropa je nenazadnje največje kitajsko izvozno tržišče. Še avgusta je bilo veliko polemik, ali se v ZDA ne napoveduje nova recesija, zdaj je gospodarski položaj občutno izboljšan, kar se čuti tudi pri napovedih korporacij. Proizvajalec programske opreme Adobe je z novimi projekcijami svojega dobička navdušil analitike, kar je delnice v torek pognalo dobrih 6 odstotkov višje. V sredo je bil objavljen dokončen podatek o ameriški gospodarski rasti za tretji kvartal, ki je bil malo pod pričakovanji analitikov, a vlagatelji temu niso namenili večje pozornosti.
INDEKSI MED 20.12. IN 23.12.2010
Indeks
Zadnji tečaj
SBITDP
841,57
I r%šp?:i
^ -2,30
Vrednost največjih svetovnih indeksov je teden končala pozitivno. DAX je končal 1,2 odstotka višje in je v četrtek dosegel 7.075 indeksnih točk. Francoski CAC40 je bil 1,6 odstotka višji, angleški FTSE100 je pridobil 2,1 odstotka. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v četrtek trgovanje zaključila 1,7 in 0,8 odstotka višje glede na teden pred tem. Indeks NASDAQ se je podražil za 1,4 odstotka ter v četrtek dosegel 2.234 indeksnih točk. Do konca leta na delniških trgih ni pričakovati večjih sprememb, morda manjša unov-čevanja donosov.
ROMAN GOMBOC, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Slovenska 54, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana
Vir: Ljubljanska borza d.d.
Zdravilišča na Celjskem dobro obiskana
Zdravilišča na Celjskem so v teh dneh polno zasedena. Še vedno prevladujejo domači gosti, od tujih pa jih največ prihaja iz sosednjih držav, zlasti Italije.
V Thermani Laško trenutno beležijo 86-odstotni obisk, ki se bo do novega leta povzpel do 100-odstotne zasedenosti. Med obiskovalci prevladujejo tuji gosti. Daleč največ jih prihaja iz Italije. Kot pravi vodja Zdravilišča Laško Cvetka Jurak, se je za silvestrovanje odločilo predvsem veliko družin. Razlog za to je pester animacijski program, ki ga med božično-novoletnimi prazniki nudijo otrokom. Medtem ko v wellness parku prevladujejo tuji gosti, v zdravilišču, kjer imajo letos več prenočitvenih kapacitet, beležijo večji obisk
domačih gostov. Zaradi velikega povpraševanja večjih popustov v tem času nimajo.
Nad obiskom se ne pritožujejo tudi v Termah Dobrna. Prevladujejo domači gosti, od tujih je največ italijansko in nemško govorečih. V Termah Olimia so enako dobro zasedeni kot v enakem obdobju lani. Kot pravi vodja marketinga in prodaje Vasja Čretnik, se število gostov od božiča povečuje, kar kaže na to, da bodo za silvestrovo polno zasedeni. Vzpodbudno je tudi, da so letos imeli 10 odstotkov več obiska kot lani. V Podčetrtku še vedno prevladujejo domači gosti, sledijo Italijani, Avstrijci, Hrvati in Srbi. Cene v tem času so višje od običajnih. Posebne popuste in akcije načrtujejo po
10. januarju, ko se povpraševanje po hotelskih zmogljivostih običajno zmanjša. Trenutno 96 odstotkov gostov beležijo v Termah Zreče. Polovica teh je Slovencev, druga polovica prihaja iz Rusije, Italije, Nemčije in s Hrvaške. Na Rogli beležijo 97-odstotno zasedenost, večinoma domačih gostov. V slatinskih hotelih, Grand hotel Sava in Hotel Zagreb, v teh dneh beležijo nekoliko večji obisk kot lani v enakem času. Kljub temu je bilo letošnje leto zanje slabše kot zadnji dve leti, in sicer zaradi večmesečne prenove Grand hotela Sava. Za razliko od omenjenih zdravilišč je v Rimskih termah zatišje, saj so zaprte že od 1. decembra.
MJ
Ko te država hkrati nagrajuje in omejuje
»Lahko bi napisal še mnogo več, če mi ne bi davčna uprava to preprečila,« pravi letošnji prejemnik nagrade za življenjsko delo Valentin Kubale
Celjan mag. Valentin Kubale je letošnji prejemnik državne nagrade za življenj sko delo v srednjem šolstvu. Nagrada mu je nedvomno v velik ponos, ga pa žalosti, da ga ista država, ki ga na eni strani nagrajuje, na drugi ovira pri delu. Problem je v davkariji, pravi, ki ga omejuje s svojimi predpisi glede vrednotenja intelektualne lastnine, kar mu povzroča vrsto zapletov pri izdaji novih del.
Bogata poklicna pot Valentina Kubaleta je v celoti povezana z vzgojno-izobraževalnim delom. Celjan, po rodu iz Loga pri Rogatcu, je v svoji pedagoški praksi vedno iskal nove poti in metode poučevanja, saj je prepričan, da je za sodobno vzgojno-izobraževalno delo poleg izobraževanja učiteljev zelo pomemben razvoj didaktike in metodike posameznih učnih predmetov. Valentin Kubale se zavedala, da učitelji sicer vedo, kaj morajo učence naučiti, težje za njih pa je, kako to doseči. Zato se je intenzivno posvetil metodiki poučevanja posameznih učnih predmetov in na tem področju vztraja še zdaj. Pri tem delu je v marsičem oral ledino. Dojel je stisko
učiteljev in zanje pripravil nekatere inovativne oblike dela z učenci.
Stroški večji od vrednosti naklade
Za Kubaleta pravijo, da je znal učence, dijake, študente in strokovnjake s svojim širokim védenjem in korektnim odnosom motivirati k iskanju novih idej in jih usposobiti za samostojno delo v praksi. Znan je tudi kot predavatelj učiteljem praktikom in študentom Pedagoške fakultete v Mariboru. Njegova kakovostna predavanja so bila vedno toplo sprejeta. Nazadnje, do upokojitve, je poučeval v Srednji strojni šoli Štore.
V dolgoletni pedagoški praksi je napisal 16 knjig, dve kot soavtor, ter 30 strokovnih člankov. Pravi, da bi v zadnjih sedmih letih, odkar je upokojen, lahko napisal še vsaj dve knjigi, če mu ne bi davčna uprava z »nestrokovno obravnavo« in zahtevami glede plačila dohodnine za pisanje knjig v samozaložbi to preprečila. »Durs namreč zahteva račune za stroške pri večletnem nastajanju knjige. To pa je možno določiti samo s cenitvijo vrednosti avtorskih pol po
Durs: Predlagana cenitev v zakonu ni predvidena
V davčnem uradu v Celju odgovarjajo, da je glede priznavanja stroškov za izdajo knjig v samozaložbi pomemben status zavezanca. »Za opravljanje samozaložni-štva je potrebno, da zavezanec registrira dejavnost, kar omogoča priznavanje vseh dejansko nastalih stroškov. V kolikor pa so se dohodki zavezanca ustvarjali brez registrirane dejavnosti, gre za dohodke iz drugega pogodbenega razmerja. Sem se štejeta tudi dohodek, prejet za stvaritev avtorskega dela, in dohodek za izvedbo avtorskega ali folklornega dela, ne glede na vrsto pogodbe, ki je podlaga za izplačilo navedenih dohodkov. Davčna osnova od dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja je vsak posamezni dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini deset odstotkov dohodka. Poleg normiranih
stroškov je mogoče uveljavljati tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev. Če zavezanec želi uveljavljati druge stroške (npr. tiskanje knjig, distribucija, tehnične rešitve to niso stroški, ki se skladno s četrtim odstavkom 41. člena Zakona o dohodnini lahko uveljavljajo pri dohodkih iz drugega pogodbenega razmerja,« navajajo.
Glede cenitve pojasnjujejo, da je cenitev ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki omogočajo davčnemu organu določiti verjetno davčno osnovo. »Tako 68. člen Zakona o davčnem postopku določa primere, v katerih davčni organ lahko ugotovi predmet obdavčitve s cenitvijo in na tej podlagi dosežen dohodek; cenitev davčne osnove je predpisana za izjemne primere, ki so določeni v zakonu, in sicer kot posledica kršitve davčnih predpisov. Cenitev, ki jo zahteva zavezanec, v zakonu ni predvidena,« pravijo v Davčnem uradu Celje.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA
Mag. Valentin Kubale s svojimi knjigami
normativih Avtorske agencije za Slovenijo (AAS). Čeprav davčni in pravni strokovnjaki dobro vedo, da je to edina pot za pošteno in strokovno določanje dejanskih stroškov avtorstva v samozaložbi, Durs cenitve na številne moje zahteve ni naredil. Stroški pri izdajanju knjig v mali nakladi in v samozaložbi so tako večji
od vrednosti naklade in absurd je pokrivati dohodnino iz osebnih dohodkov oziroma pokojnine,« je razočaran Kubale, ki dodaja, da bo delo nadaljeval, ko bo cenitev, ki jo predlagajo vsi strokovnjaki, na Dursu narejena.
V želji po nenehnem pridobivanju znanja je Valentin Kubale po končani poklicni šoli, kjer se je izučil za kovinarja, študij nadaljeval na Pedagoški akademiji v Mariboru, na Fakulteti industrijske pedagogike na Reki pa je končal študij industrijske pedagogike. Nato je študiral pedagogiko na Filozofski fakulteti v Zagrebu, kjer se je podrobneje seznanil z didaktiko in metodiko pouka, ter tam leta 1986 tudi zagovarjal magistrsko nalogo s področja didaktike.
Rejencem polepšali praznike
Citycenter Celje je v teh prazničnih dneh uspešno končal projekt Obdarujmo rejence v okviru humanitarnega sklada Citycentrovo srce in obdaroval 184 rejencev iz širše celjske regije. Skupaj z obiskovalci trgovskega centra, ki so ponovno nesebično priskočili na pomoč pri izpolnjevanju narisanih želja, so obdarili skoraj 50 rejencev iz celjske regije, starih od 5 do 10 let. Za obdarovanje ostalih rejencev, ki svojih želja niso narisali, pa je poskrbel Citycenter.
»Odličen lanski odziv obiskovalcev Citycentra Celje na
akcijo Obdarujmo rejence je narekoval, da letos projekt ponovimo. S pomočjo centrov za socialno delo celjske regije (Šmarje, Šentjur, Laško, Slovenske Konjice, Velenje, Mozirje, Žalec in Celje) smo v nakupovalnem središču predstavili risbice z novoletnimi željami rejniških otrok, starih od 5 do 10 let, in zaprosili obiskovalce, da nam pomagajo izpolniti narisane želje. Akcija je bila tudi letos uspešna. Upamo, da smo na ta način rejencem polepšali praznične dni,« je o humanitarni akciji povedala vodja marketinga v Citycentru Celje
Nena Horvat.
Obdaritve rejencev s področja CSD Šmarje pri Jelšah se
je udeležil tudi predsednik Rejniškega društva Slovenije Darko Krajnc. Na praznični prireditvi je Božičku pomagal razdeliti novoletna darila. Ob tej priložnosti je zbrane rejence z njihovimi rejniki nagovoril s spodbudnimi besedami, ki jih je podkrepil z lastno izkušnjo življenja v rejniški družini. Sam gleda na izkušnjo rejništva pozitivno, saj rejniška družina daje otroku, ki živi v neurejenih razmerah, priložnost, da zaživi normalno življenje in razvije svoje potenciale. Sicer so darila predstavniki Citycentra predali centrom za socialno delo, ti pa jih bodo v teh pred-prazničnih dneh razdelili re-jencem.
BA
Foto: SHERPA
Skrb in ljubezen sežeta dlje od zvezd.
NLB Dobra zvezda je novoletna humanitarna akcija NLB Skupine. Sredstva za voščila smo letos namenili domovom za starejše občane po vsej Sloveniji.	Prfm.
NLbO Skupina
Obiskovalci Citycentra Celje so tudi letos nesebično priskočili na pomoč pri izpolnjevanju narisanih želja rejniškim otrokom.
www.nlbskupina.si
NLB, NLB Vita, NLB Skladi, NLB Propria, Skupna
Nikola je v Zavetišču že 10 let in mu je tam všeč. Pravi, da si želi, da prazniki čimprej minejo, čeprav mu, kot pravi, v tem času ni preveč težko pri srcu.
Marijana Kolenko z učencema, s prostovoljcem in z razrednikom pred zavetiščem.
Učenci za brezdomce
Učenci sedmega razreda Osnovne šole Lava so v okviru prazničnega bazarja zbirali prehrambene izdelke, ki so jih v četrtek razdelili celjskim brezdomcem. V akciji je sodeloval tudi Rotary klub Celje, ki je prav tako zbiral hrano, nekaj pa so je dokupili.
Sedmošolci so se odločili, da na najboljši način pomagajo ne samo sošolcem, temveč tudi drugim, ki nimajo sreče, da bi imeli vsega na pretek. Brezdomce je v soboto obiskal še škof Stanislav Lipovšek, ki je obedoval z 19 stanovalci, kolikor jih je trenutno v zavetišču. Strokovna vodja Zavetišča za brezdomce Zdenka Zupanc Zrinski se je tako kot stanovalci veselila obiska škofa: »Ko sem jim povedala, da prihaja na božično kosilo škof, so bili vsi zelo veseli, da je letos izbral naš center.« Brezdomci so bili vznemirjeni tudi ob prihodu osnovnošolcev. »To jim pomeni nekaj posebnega, da se tudi otroci v tem prazničnem času spomnijo nanje. Pogledat so nas prišli tudi dijaki Šolskega centra Celje,« je dodala strokovna vodja, ki je poudarila, da sodelujejo s šolami zadnjih pet let in da mladi vedno znova dokazujejo, da jim ni vseeno za ranljive marginalne skupine, saj se čedalje bolj zavedajo, kako tanka je črta
V obdobju po tranziciji se je število brezdomcev v Sloveniji drastično povečalo. V zavetišče pridejo ljudje preko raznih inštitucij. Trenutno je pri nas okoli 1.200 brezdomcev, številka pa se vsako leto poveča za približno 10 odstotkov.
med »normalnim« in »nenormalnim« življenjem.
V zavetišču imajo 25 postelj, stanovalcev pa je trenutno 19. »V zadnjem času opažamo velik pritisk mladih brezdomcev, starejših onemoglih in tistih, ki so postali brezdomci kot posledica de-ložacij,« je pojasnila Zupanc Zrinskijeva. Brezdomci lahko pri njih ostanejo za nedoločen čas.
V akciji zbiranja hrane so sodelovali učenci Osnovne šole Lava. Ravnateljica Marijana Kolenko je kot
članica Rotary kluba Celje z veseljem podprla to akcijo, saj so že lani učenci, takrat šestošolci, želeli pomagati. Mali praznični dogodek so učenci OŠ Lava brezdomcem popestrili še z igranjem na harmoniko in jim zaželeli čim mirnejše praznike ter izrazili upanje, da so jim jih vsaj malo polepšali.
MOJCA KNEZ
Foto: SHERPA
Bojan velja za enega najbolj pridnih, v zavetišču je dve leti. Ves čas nekaj počne, še najraje igra človek ne jezi se. Vesel je dobrih ljudi, ki jim pomagajo, da niso lačni in da jih ne zebe. »Včasih nas je malo preveč, tako da je kar >gužva<. Za božič bom šel malo ven, če bo lepo vreme.«
Brezdomcem, ki so v celjskem zavetišču, vsako leto Gostišče Francl pripravi božično večerjo. Takrat jih obiščejo tudi članice Leo kluba Mavrica, ki jim postrežejo večerjo in jih obdarijo. Za silvestrsko večerjo poskrbi Hotel Evropa, novoletno kosilo pa jim pripeljejo iz Centra sv. Jožefa.
Ilijas tako kot ostali trdi, da mu ni težko v času praznikov, saj imajo vse, kar bi si želeli. »Želel bi pohvaliti našo šefico Zdenko, ki res lepo skrbi za nas, in zato bi se ji rad zahvalil.«
Iskrica sreče za 74 otrok
Kolektiv podjetja Pluton gradnje iz Šempetra v Savinjski dolini je letos že osmič ob koncu leta pripravil z Občinsko zvezo društev prijateljev mladine Občine Žalec petdnevno zimovanje za 74 otrok.
Letos otroci bivajo na smučiščih pri Svetih Treh Kraljih na Pohorju. Spremlja jih 17 učiteljev in vaditeljev smučanja iz Smučarskega društva Gozdnik Žalec, uživajo pa v učenju smučanja in družabnih igrah. V podjetju Pluton so se že pred leti odločili, da bodo sredstva, ki bi jih sicer porabili za poslovna darila ob novem letu, namenili za to akcijo, ki so ji dali ime Iskrica sreče.
Pred odhodom na letošnje zimovanje se je Zvonetu Petku, prokuristu podjetja, v imenu udeležencev in njihovih staršev zahvalila predsednica Občinske zveze društva prijateljev mladine Občina Žalec Danica Vončina Veligošek.	TT
Igrače za otroški nasmeh
Rudarji otrokom
Skupina Premogovnik Velenje je skupaj z drugimi družbami skupine Holding Slovenske elektrarne pristopila k akciji Otroci otrokom, v okviru katere so zaposlene prosili, da pobrskajo za igračami in knjigami, ki jih njihovi otroci ne potrebujejo več.
Tako kot že mnogokrat, se je tudi tokrat izkazala solidarnost, ki je tako značilna za rudarski poklic. Zbrali so 206 igrač in knjig, ki so jih podarili Župnijski karitas Velenje, ki deluje v okviru Škofijske karitas Celje. Del zbranih igrač so namenili tudi materinskima domovoma v Žalcu in Mozirju ter programu Nasmeh upanja, ki je namenjen pomoči socialno šibkim družinam z majhnimi otroki. »Ponosni smo na to, da lahko pomagamo mnogim društvom, organizacijam in posameznikom, še posebej pa, da lahko pomagamo otrokom,« je v imenu premogovnika povedala Tadeja Mravljak Jegrišnik.	US
Pred odhodom minulo nedeljo zjutraj je nastal tale skupni posnetek.
NOVI TEDNIK
Praznični december na OŠ Hudinja
0ÍR05KI ČA50PI5
Navajeni smo že, da se na naši šoli vedno kaj dogaja. Naše prve želje so bile izpolnjene, ko je sneg lepo pobelil hribe in doline. Tako je bilo okraševanje šole toliko prijetnejše. Zdaj le še čakamo obisk dobrih mož (eden nas je že obiskal) ^ Najbolj pa sta se nas dotaknili kulturni prireditvi in praznično življenje, ki ga v tem mesecu na naši šoli res ni manjkalo.
Seveda pa je bilo to pred-novoletno praznovanje naša zaslužena nagrada za delo, ki je za nami. Prav vsak učenec na šoli je v preteklih mesecih doživel nekaj posebnega in drugačnega - prvošolci so bili sprejeti v ŠSU, drugošolci so se učili drsanja, učenci od tretjega do petega razreda pa so preživljali čas v šoli v naravi.
Kaj pa učenci predmetne stopnje? Ja, »ta veliki« smo bili cel december v pričakovanju zadnjega ponedeljka pred novoletnimi počitnicami, ko smo bili priča najbolj šim glasbenim nastopom na šoli. Takrat je bila namreč težko pričakovana in najbolj priljubljena prireditev Bodi idol Hudinje, ko smo med enajstimi pevskimi talenti izbrali najboljše tri in jih tudi nagradili. Obiskala nas
Kaja Koštomaj, zmagovalka izbora Bodi idol Hudinje
je znana glasbena gostja Sanja Poljšak Pesan. Ne vemo, kdo je bil bolj navdušen - učenci nad Sanjo ali Sanja nad našimi pevskimi talenti. Zaupala nam je namreč, da tako kvalitetnih nastopov nikakor ni pričakovala in da je v naši družbi resnično uživala. Po končanem glasovanju je podelila nagrado zmagovalki - prestižni naslov Bodi idol Hudinje je osvojila sedmošolka Kaja Koštomaj, ki nas je navdušila s pesmijo The Climb. Zaupala nam je: »Na Bodi idol Hudinje sem tekmovala oz. nastopila že drugo leto zapored. To leto sem se prijavila z namenom, da še enkrat premagam hudo tremo in si dokažem, da sem sposobna zapeti pred skoraj vso šolo pesem od Miley Cyrus z naslovom The Climb. Nisem imela namena zmagati, ampak samo sodelovati. To je tudi moj življenjski moto. Občutki ob zmagi so bili mešani, saj zmage resnično nisem pričakovala. Na šolskem plesu, ki je sledil po tej prireditvi, so mi vsi veselo čestitali ob zmagi.«
V sredo je sledil drugi del našega prednovoletnega druženja - proti koncu pouka smo si ogledali izvrstno kulturno prireditev, kjer smo bili priča bogatemu kulturnemu programu - obisku dedka Mraza so sledile zelo kvalitetne pevske in plesne točke. S to prireditvijo smo učenci OŠ Hudinje za leto 2010 s šolo opravili - začele so se namreč novoletne počitnice!
Smo vas prepričali, da smo pridni in ustvarjalni? Seveda, zato pa imamo na šoli veliko smrečic, ki komaj čakajo, da dobri možje podnje položijo darila _ Veseli bomo prav vseh!
MATEJA HRASTNIK
Ste že telovadili z Božičkom?
S starejšimi otroki smo v začetku decembra skupaj načrtovali dejavnosti za zadnji mesec v letu. Vsi so se strinjali, da naj bo vsak dan pravljičen, čaroben, igriv, drugačen, za kar bodo poskrbeli otroci, vzgojitelji, starši.
Tako smo se družili na popoldanskih delavnicah, kjer so nam starši pomagali okrasiti novoletno jelko, pripraviti sadno solato, za nagrado pa smo jim zapeli nekaj zimskih pesmic in se skupaj naučili še eno: Zimsko veselje.
Že naslednji dan je otroke v telovadnici presenetil Božiček, ki je pripravil poligon, na katerem se je preizkusil tudi sam. Si predstavljate, kako je lezel skozi obroč, kako se je kotalil, plezal, hodil po vrvi? Otroci so mu sledili, se razgibali, nasmejali in na koncu ujeli paket. Le oni vedo, kaj je bilo v njem.
Otroci in strokovne delavke vrtca Šentvid
Božična zgodba mlade pravljičarke
Založba Smar-team vsako leto objavi razpis Z domišljijo na potep, na katerem sodelujejo osnovnošolci in srednješolci z literarnimi deli. Učenci Osnovne šole Braslovče kot tudi učenci vseh treh podružnic Letuš, Gomilsko in Trnava na tem natečaju sodelujejo že kar nekaj let.
V tem času sta bila nagrajena s samostojno izdajo knjig Nejc Hribernik (Klovn Veselko, mentorstvo Julijane Veber) in Anja Jularič (Družinske skrivnosti, mentorstvo Irene Ku-mer). Letos je drugo mesto na državnem nivoju v kategoriji pravljic dosegla Kim Prah. Njena pravljica Božična zgodba,
pod mentorskim vodstvom Julijane Veber, je izšla v knjižni izdaji v prazničnem decembru. Na Ta veseli dan kulture je svoj knjižni prvenec predstavila v šolski knjižnici učencem prve in druge triade. Sporočilo njene zgodbe je položeno na srce vsem nam, da v teh prazničnih dneh obiščemo starejše in osamljene, se z njimi družimo in jim namenimo čas ter ohranjamo medgeneracijske vezi.
Pravljico so učenci toplo sprejeli, ravnateljica šole Andreja Zupan pa je mladi pisateljici zaželela še veliko literarne ustvarjalnosti.	TT
Zabavna angleščina
Učenci na POŠ Gomilsko se radi učijo. Še posebej angleški jezik, saj vedo, da ga poznajo ljudje v večini držav širom po svetu. Da pa jim je učenje zabavno in da k uram angleščine prihajajo z veseljem, se učitelji trudimo, da jim popestrimo vsakdanjo rutino.
V sredo, 15. devembra, smo za učence 4. in 5. razreda pripravili popoldansko angleško delavnico. V goste smo povabili Jyodija, ki živi na daljnem otoku Mavricijus. Tam je angleščina eden izmed uradnih jezikov in tako so imeli učenci možnost slišati angleški jezik v vsakdanji rabi. S svojo neizmerno energijo ter izvrstnim občutkom za delo z otroki je Jyodi povedal nekaj zanimivosti o svojem rojstnem kraju ter o ljudeh, ki tam živijo, nato pa je učence zabaval z raznimi triki in igrami, ki se jih igrajo otroci na Mavricijusu. Tako so učenci premagali tremo in z njim komunicirali izključno v angleščini.
Na koncu so učenci povedali, da so preživeli izredno lepo popoldne in da so spoznali, da je učenje angleščine res lahko zabavno ter da ti znanje tujih jezikov lahko prinese lepa prijateljstva.
MONIKA VASLE, POŠ Gomilsko
iniww.novitednik.com
Kim Prah med predstavitvijo
Z dežja pod kap
Osamosvojitev javnega zdravstva Rogaške Slatine ni mogoča
Tisti v občinskem svetu Rogaške Slatine, ki si želijo v domači občini samostojni zdravstveni dom, bodo morali še naprej prenašati nadvlado Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah. Ta povezuje vseh šest občin Obsotelja in Kozjanskega ter jih bo kot kaže še kar nekaj časa.
Kot se izkazuje, ustanovitev samostojnega zdravstvenega doma za občini Rogaška Slatina ter Rogatec sploh ne predstavlja čarobne paličice, ki bi razrešila različne probleme sla-tinskega zdravstva. Nasprotno, osamosvojitev bi jih po zdaj veljavni ureditvi celo povečala. Tako ugotavljajo v Rogaški Slatini, kjer je občinska uprava po junijski pobudi občinskega sveta pripravila strokovne podlage za izdelavo strategije primarnega zdravstva. Svetniki so na zadnji seji tako lahko razpravljali o podlagah, to je preprosto povedano o križih in težavah slatinskega zdravstva.
Zakaj samostojni zdravstveni dom v Rogaški Slatini, kjer imajo »le« zdravstveno postajo, ni mogoč? Za ločitev Sla-tinčanov iz skupnega Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah sta potrebni predhodni mnenji ministrstva za zdravje ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), z ustanovitvijo osamosvojenega zavoda se morajo strinjati v vsakem primeru še vse ostale občine soustanoviteljice. Ministrstvo je občini že lani odgovorilo, da do priprave novega zakona o zdravstveni dejavnosti ne bo izvajalo širitve programov. Če bi Rogaška Slatina kljub temu ustanovila svoj zdravstveni dom, bi še vedno potrebovala soglasje vseh ostalih občin, nov zdravstveni dom pa bi morala financirati v celoti občina.
To pa še ni vse. Kot je svetnikom na zadnji seji povedala Marina Senčar iz ZZZS, bi v Rogaški Slatini za zagotovitev
nujne zdravstvene pomoči sploh ne imeli dovolj svojih zdravnikov. Prav tako naj bi po novem zakonu po veljavnih usmeritvah javne zavode predvsem združevali in ne ločevali, kot si želijo nekateri Slatinčani. »Brez zdravnikov samostojnega zavoda ni mogoče vzpostavljati, zato menim, da bomo kmalu prišli do zaključkov, da se je treba uokviriti v sedanji sistem,« komentira vse skupaj župan Rogaške Slatine mag. Branko Kidrič.
Vse torej kaže, da je »separatistična« Rogaška Slatina hočeš nočeš obsojena na enoviti Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah, kjer menijo, da je strategijo treba pripraviti za območje vseh šestih občin. To naj bi v Šmarju pri Jelšah storili v začetku prihodnjega leta. V Rogaški Slatini menijo, da naj bi lastna strategija pripomogla k bolj sistematičnemu reševanju problemov na področju primarnega zdra-
Med željami in možnostmi. Zdravstvena postaja Rogaška Slatina, ki je del Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah, ne more postati samostojni zdravstveni dom.
vstva v občini, bodisi s podeljevanjem štipendij bodočim zdravnikom ali s kakšnimi drugimi prizadevanji, ki bi zagotovila zadostno število zdravnikov.
Slatinčani so danes na področju zdravstva nekaj posebnega, saj je za razliko od povprečne Slovenije, kjer je več zdravnikov v javnih zavodih, v obsoteljskem mestu nasprotno. S podeljevanjem koncesij
je občina namreč skušala privabiti v mesto čim več zdravnikov. »V obdobju naslednjih petih let se koncesije naj ne bi podeljevale, razen v primeru, ko javni zavod ne bi uspel pridobiti ustreznega izvajalca in s tem prevzeti programa, s podelitvijo koncesije pa je mogoče izboljšati dostopnost prebivalcev do storitev zdravstvenega varstva,« pojasnjuje Polona Golob Kovačič, vodja
oddelka za družbene dejavnosti v Občini Rogaška Slatina. »Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah ostane osrednji izvajalec primarnega zdravstvenega varstva na območju občine Rogaška Slatina,« je zapisano v občinskih usmeritvah za organizacijo primarnega zdravstvenega varstva Občine Rogaška Slatina za obdobje 2011-2016.
BRANE JERANKO
Mestna dama spet
^ I ^ ^ + ■ Končno obnovljena velenjska Vila Bianca D16 SX I - Odprta vrata občanom
V Velenju so po zapletih z obnovitvenimi deli prejšnji teden vendarle odprli prenovljeno Vilo Bianco, v kateri so domovanje dobile številne velenjske inštituci-je, prostori pa so pretežno namenjeni kulturnim dejavnostim. V teh dneh, do četrtka, obnovljena vila ob dnevih odprtih vrat vabi k ogledu.
Vila Bianca je tipična predmestna vila, ki jo je okoli leta 1855 pozidal grof Hubert d ' Harnoncourt-Unverzagt, nekdanji lastnik Velenjskega gradu. Grajena je v neo-gotskem slugu in premore številne arhitekturne posebnosti, med drugim ima tudi obrambni stolp. Pred časom je bila razglašena za enoto nepremične kulturne dediščine. Precej dolgo je propadala, potem pa je mestna občina za njeno revitalizacijo pridobila sredstva iz evropskega sklada za regionalni
razvoj. Projekt obnove se je začel v letu 2007. Skupaj je občina v obnovo vložila 1,8 milijona evrov - za nakup objekta, sanacijo ter gradbeno rekonstrukcijo celotnega objekta. Projekt je izdelalo podjetje Esotech, zapletlo pa se je z izvajalcem, podjetjem Vegrad. Zaradi težav podjetja je bila občina po dolgotrajnih zamudah pri delih avgusta pogodbo z Vegradom prisiljena prekiniti, dela pa so nadaljevali ostali manjši izvajalci.
Odprtje v polnem sijaju
Če ne bi prišlo do omenjenih zapletov, bi obnovljeno vilo odprli že septembra v okviru praznovanja občinskega praznika. Tako pa je vila odprtje dočakala s trimesečno zamudo. Zato pa prejšnji teden ni bilo nič manj slavnostno. V Velenju so za raznolike dejavnosti z
Ogledati si je mogoče razstavo skupine keramikov Gambatte iz Društva šaleških likovniko ter priložnostna razstava o obnovi vile,
ki so jo pripravili v Muzeju Velenje. Obiskovalci lahko ogled združijo še z obiskom Velenjskega gradu, kjer so vsak dan od 18. ure na ogled
žive jaslice, na voljo pa je tudi spremljevalni praznični program.
POLONA MASTNA Foto: JOŽE MIKLAVC
obnovljeno Bianco pridobili več 1.080 m^ novih površin. Tako bo v pritličju informacijska točka velenjskega TIC-a, del prostorov bo namenjen prodaji spominkov in prodajni galeriji, v pritličju je tudi gostinski lokal. V nadstropju bo večnamenska dvorana z orglami, namenjena pouku učencev glasbene šole, sicer pa bo služila tudi za koncerte, ostale kulturne prireditve in sprejeme. V drugem nadstropju bodo pisarna za potrebe projekta Evropske prestolnice kulture 2012, za velenjsko knjižno fundacijo, prostori Lirikonfesta Velenje Internacional in mednarodna književniška rezidenca. Mansarda bo služila raznim seminarjem, konferencam, okroglim mizam, potopisom in razstavam.
Vse do četrtka obnovljena vila vabi na ogled občane in ostale. Dnevi odprtih vrat bodo med 16. in 19. uro.
Na slovesnosti v Slovenskih Konjicah je delegacija območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo občini predala spominsko ploščo.
V spomin na nevarne čase
V Slovenskih Konjicah je delegacija območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo v četrtek občini slovesno predala spominsko ploščo, ki jo bodo postavili v spomin na preprečitev odvzema orožja slovenske Teritorialne obrambe v obdobju osamosvajanja države.
Župan Miran Gorinšek, orožja Teritorialne obrambe,
ki je spominsko ploščo prevzel od predsednika konjiškega združenja Ivana Pavliča, je spomnil, da so veterani takrat veliko tvegali. Zadržanje
ki ga niso hoteli izročiti jugoslovanski armadi, spada med dejanja, ki so pomembno prispevala k osamosvojitvi Slovenije. Občina Slovenske Ko-
njice je bila med šestnajstimi v Sloveniji, ki orožja ni hotela izročiti ter ga je shranila na skritih lokacijah. O pogumu Konjičanov v takratnih razmerah posebej priča to, da je med devetdesetimi prejemniki spominskega znaka orožja nismo oddali približno tretjina s Konjiškega.
BJ
INTERVJU
Nagrada kot priznanje in breme
Renato Jenček o Severjevi nagradi in poslanstvu igralstva
Renato Jenček, igralec SLG Celje, je letošnji dobitnik Severjeve nagrade, enega najžlahtnejših dramskih igralskih priznanj, ki ga vsako leto podeljuje Sklad Staneta Severja v spomin na enega največjih slovenskih dramskih igralcev vseh časov.
Žirija je nagradila njegove vloge v lanskih predstavah Zastave v režiji Matjaža Latina in Romanca v režiji Matjaža Zupančiča ter za letošnjo sijajno vlogo Willyja Lomana v drami Smrt trgovskega potnika v režiji Janeza Pipana.
»Priznanje mi pomeni ogromno. Res so še druga, kot je Prešernovo, a to je vendarle priznanje našega ceha, podeljeno za več vlog in za daljše obdobje. Zato ima v moji karieri in igralskem opusu posebno mesto,« pravi Jenček.
Običajno so vsi nagrajenci zadovoljni, ko dobijo priznanja. Potem nastopijo težave, saj je poplačano težko nadgraditi. Je tudi z vami tako?
V tem je senčna plat nagrad, saj te res pomenijo veliko odgovornost za nadaljnje delo. Upam, da mi bo s to potrditvijo dosedanjega dela uspelo zadovoljiti občinstvo in soustvarjalce različnih predstav, da bomo uspeli skupaj ustvariti še več lepih dogodkov.
Zdi se, da je ob odločitvi žirije vendarle pretehtala sijajna vloga Willyja Lomana ^
Sam priznanje jemljem nekoliko drugače. Gre vendarle za vrsto vlog v nekoliko daljšem časovnem obdobju. A prav vloga v Smrti trgovskega potnika je bila res najbolj zahtevna in to ne zgolj zaradi dolžine predstave. Ni se še izživela, pričakujemo še ponovitve v naslednjem letu. Jemljem pa Severjevo nagrado kot priznanje našemu gledališču, ki je bilo v zadnjem času mogoče tudi
Renato Jenček v predstavi Elling
po krivici malce spregledano v krogih nagrajevanj in festivalov. Že dolgo nismo bili uvrščeni v krog izbranih predstav za Borštnikovo srečanje. Pri tem moramo vedeti, da je vsaj polovica odvisna od pogleda in estetike, ki jo vodi festival, selektor. Predstave, ki imajo v vseh merilih visoko vrednost, pridejo v ta izbor, a zavedati se moramo, da je izbor zelo odvisen od okusa in meril selektorja, določenega leta, koncepta. Tu je ogromno dejavnikov in tudi to se bo slej ko prej uredilo tudi našemu gledališču v prid.
Ste kdaj šteli vloge, ki ste jih odigrali?
Ne štejem vlog, v poprečju pa se jih je ob treh do štirih predstavah na leto v 20 do 25 letih nabralo res veliko. Če prištejem še stranske ali gostujoče v drugih teatrih, jih je že krepko čez sto. Sem in tja pride še kakšna vloga na televiziji ali pri filmu.
Ni povsem enostavno vsakič zlesti v drugo kožo, a to je stvar obrti in poklica. Katere vloge ste se najtežje znebili po predstavi?
Poleg Lomana je bilo še kar nekaj takšnih vlog. Ena takih je bila vloga v predstavi Bližje, potem tudi Igra s pari, gotovo tudi Jožek v Ku-lakih, da naštejem le te. Precej je tudi vlog iz komičnih
iger, ki ostajajo v spominu. Vsaka vloga na svoj način prinese neka odkritja o človeku, igralcu, svetu, potem pa počasi izpuhti. Skrbim, da vloge ne ostajajo v meni. Če bi jih živel, shranjeval, bi najbrž hitro zmanjkalo prostora.
Vas predstave zelo utrudijo? Kakšne volje se zvečer vračate k družini?
Odvisno od uspeha predstave. Občutek po predstavi je predvsem olajšanje. Energija se z vajami in vloženim časom nabira v človeku in dober občutek je, ko to predaš publiki, ko dobiš odziv, ko se predstava odigra. Spra-znitev in olajšanje sta poglavitna občutka. Naporno pa je to delo zlasti zaradi koncentracije, ki je potrebna. Fizičen napor kljub daljšim predstavam ni omembe vreden. Od-
nosi, premiki, natančnost v izrazu, v odtenkih glasu in vsega - v tem je napor poklica. Nenehna napetost, menjavanje vlog in nenehna koncentracija, to je naporno - ob večni pripravljenosti, da lahko kadarkoli zamenjaš ta plašč, ki ga nosiš kot človek in kot igralec.
Je igralstvo služba? Poslanstvo?
Poslanstvo? Tudi, pa še kaj. Ne vem. Je predvsem način življenja, odločitev, kako bom spoznaval ta svet in kaj bom svetu dal. Vesel sem, da imam to možnost, da uresničujem te sanje, da imam občutek, da sem izbral prav. Je pa po drugi stani to tudi poklic kot vsi drugi, s svojimi svetlimi in temnimi platmi. Pozne ure, pomanjkanje časa za določene hobije, pogreša me
družina _ Vse to vzameš v zakup. In ko se naučiš izkoriščati in razporejati prosti čas ter vzeti v zakup nepredvidljive stvari, dodatne predstave, se naučiš kvalitetno izrabiti čas, ki ga imaš. Naš poklic je iskanje, čudenje temu svetu, odkrivanje stvari, ki jih v hitrem življenju sicer prezremo, in nenehno opominjanje sveta na čudežno iluzijo, v kateri živimo. Večji del našega življenja je namreč, tako menim, sestavljen iz iluzij o tem, kaj smo, kdo smo in kam gre ta svet oziroma kakšen naj bi bil. Vse stvari izhajajo iz tega, tudi če se sanje zamenjajo ali podrejo ali odkrijemo, da so bile pravilne, tudi če se uresničijo, vselej nastopijo novi problemi.
BRST Foto: SHERPA
TRG CELJSKIH KNEZOV: Petek, 31. december, ob 22.00
SLIVESTROVANJE NA PROSTEM S ČUKI IN OGNJEMETOM!


C
Renato Jenček, letošnji Severjev nagrajenec
2010
Več informacij o programu Pravljično Celje 2010: TIC Celje, Krekov trg 3, tel.: 03 42 87 936, 03 49 25 081, e-mail:tic@celje.si., www.celeia.info
Božična skrivnost že enajsto leto
Turistično društvo Šempeter je 25. in 26. decembra nadvse uspešno spravilo pod streho zadnjo prireditev v letu 2010 in hkrati tudi zaokrožilo svojo turistično sezono v Jami Pekel. Tokratna prireditev Božična skrivnost v Jami Pekel je bila organizirana že enajstič. V šestih urah se je skozi jamo in mimo prizorov božične zgodbe sprehodilo približno 3.000 ljudi.
Po nekakšnem zgledu Postojnske jame je Turistično društvo Šempeter pred enajstimi leti organiziralo prvo tovrstno prireditev. Vsako leto je nato prireditev prinesla kaj novega. Poleg božičnih prizorov so ogledu vsa ta leta dajali prijetno vsebino najrazličnejše pevske skupine in glasbeniki. Za pestro dogajanje je bilo poskrbljeno tudi pred jamo.
Letos je ves čas ogleda Božične skrivnosti pred jamo igrala vokalno-inštrumental-
na skupina Dominik iz Žalca. V jami pa so zgodbo in pevsko-glasbeno vzdušje ustvarjali učenci OŠ Šempeter, KUD Galicija, KUD Vrbje, citrarki Neli in Karmen Zidar Kos s Ponikve, otroška zasedba s piščalmi iz Šempetra, Moška vokalna skupina ZaPet s Ponikve, otroški pevski zbor župnije Žalec, Moški pevski zbor Zvon iz Šempetra in ženska vokalna skupina Candella iz Petrovč.
Dogajanje pred jamo so oba dneva bogatili še učenci OŠ Šempeter z Božičkom in pa stojnice, na katerih je bilo mogoče dobiti topel čaj in kuhano vino, brezplačno pa tudi okusne rogljičke. Oba dneva sta več kot zadovoljila prizadevne turistične delavce na čelu s predsednikom Jožetom Randlom. Zagotovo pa so domov zadovoljno odhajali tudi obiskovalci.
DN
Vokalna skupina Candella iz Petrovč je pela v gornjem delu jame.
V novo leto en dan prej
Laščani bodo, vsaj tisti, ki nameravajo silvestrovati na občinskem dvorišču, v novo leto 2011 tokrat stopili dan pred iztekom starega leta, že 30. decembra.
»Ker je bilo leto 2010 v gospodarskem pogledu še zmeraj krizno, hkrati pa se Laškemu ni godilo nič dobrega, saj smo se spopadali s plazovi in poplavami ter ogromno škodo, bomo leto predčasno zaključili,« se je pošalil župan Franc Zdolšek. Vendar, šalo na stran, tokrat se bo silvestrovanje na laškem občinskem dvorišču pričelo v četrtek, 30. decembra
ob 18. uri. V organizacijo večera so se poleg občine vključili še KD Koral, Vrtec Laško, OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice in Primoža Trubarja Laško, Etno odbor Jureta Krašovca Možnar ter območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti. Laščanom obljubljajo prijetno druženje ob kuhanem vinu, zvokih prazničnih pesmi, ljudskih običajih, pesmi pevskih zborov in plesu domačih kulturnih društev. V večernih urah pa bodo na oder stopili tudi člani zasedbe Rock Partyzani.
PM
Aktivne počitnice
Oddelek za družbene dejavnosti Mestne občine Celje in Športna zveza Celje sta tudi med letošnjimi novoletnimi počitnicami v sodelovanju z ZPO Celje pripravila
program različnih športnih aktivnosti za celjsko osnovno in srednješolsko mladino ter študente. Tokratni program aktivnosti bo na voljo do četrtka vsak dan med 10.
in 12. uro dopoldne. V tem času lahko mladi v celjskih športnih objektih brezplačno drsajo, plavajo, kegljajo ter igrajo badminton in nogomet. Uporaba športnih objektov je brezplačna in na lastno odgovornost.
BA
Žive jaslice oživljajo starodavno zgodbo.
Iz Andraža v slovenske domove
V tem idiličnem kraju pod Goro Oljko so letošnji božič praznovali tako, da so postavili žive jaslice, pri katerih so nastopali domači župljani kot člani svete družine in pastirji, ki so bili prvi obiskovalci novorojenega Jezusa. Tudi živali, ki imajo svojo vlogo v božični zgodbi, so bile iz domačih logov.
Kot je povedal domači župnik Janez Furman, se je tako rekoč vsa župnija pripravljala na ta edinstven dogodek. Ne samo, da so sami doživljali lepoto svetega večera, ampak so to veselje, to sporočilo betlehemskega dogodka prenesli preko TV-ekranov vsem prebivalcem naše domovine. Kakor znajo Andražani stopiti skupaj, ustvariti nekaj zanimivega in tako pokazati enotnost, so želeli, da bi tako vsi preživeli ta večer v posebnem vzdušju. Zagotovo sveti večer ni samo s svojim sporočilom, ampak tudi s prikazom vaške idile nagovoril marsikaterega človeka, mu polepšal božič in obogatil hrepenenje njegovega srca v teh prazničnih dnevih.	TT
Janko Cigala je med blagoslovitvijo konje razveselil s kruhom.
Blagoslov konj v Galiciji in na Gomilskem
Člani konjeniške sekcije Turističnega društva Galicija v občini Žalec so v počastitev sv. Štefana prav na njegov god pripravili v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Galicija blagoslov konj, tokrat že trinajstič.
NA]R.(0)(C][]LN][CA
Podpisani-a:
Naslov:		
naročam		izvod knjige Čarobni svet serviet Simone Pompe po akcijski ceni 10 EUR + poštnina
Podpis:		
Blagoslov je pri župnijski cerkvi opravil domači župnik Janko Cigala, ki je v nagovoru poudaril pomen tega starega slovenskega običaja. Po blagoslovu se je predsednica Turističnega društva Galicija Anica Grobelnik zahvalila vsem ter jih povabila na bograč, kuhano vino in čaj.
Na Gomilskem v občini Bra-slovče pa je na god sv. Štefana tudi župnijski praznik. Letošnji blagoslov, ki sta ga tudi tokrat pripravila Konjeniško društvo Mustang Gomilsko in turistično društvo, je bil že petnajsti, obred blagoslovitve pa so po slovesni maši v domači župnijski cerkvi sv. Štefana opravili župniki Martin Cirar, Viki Ko-šec in Dani Jesenek. Zbrane je po blagoslovu nagovoril bra-slovški župan Branimir Stro-janšek.	TT
Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC, d. o. o., Prešernova 19, 3000 Celje. Knjigo lahko kupite tudi na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje.
www.novitednik.com
Čar živih jaslic
V	opuščenem kamnolomu v Dol Suhi, v neposredni bližini Rečice ob Savinji, so tudi letos, 12. leto zapored, člani turističnega društva poskrbeli za postavitev živih jaslic. Ponovno je bil kamniti svet, navadno utesnjen, pust in robat, na božič in štefanovo čarobno lep in, vsaj na trenutek se je tako zazdelo, poln dobrih duhov.
Zvonjenje in ubrano prepevanje, meketanje ovac in prasketanje ognja, temno nebo nad prizoriščem _ Vse skupaj je ustvarjalo tiho, vznemirljivo pričakovanje. Ljudje so prihajali skoraj molče, zgolj odmevanje korakov je dalo vedeti, da jih je veliko - in da menda skoraj v slehernem posamezniku zavedno ali nezavedno prebiva pradavni spomin na Jezusovo rojstvo, kot je bilo slišati v tihem pogovoru. Pridušen klepet je včasih zmotil radosten otroški vzklik »mami, glej, angel« ali še bolj vesel pozdrav jagenjčku, ki se je motal okoli.
V	rečiškem TD že vsa leta kot utrinke iz svetopisemske pripovedi prikažejo angelovo oznanilo, poklon pastirjev novorojenemu Jezusu in obdaritev svetih treh kraljev. »Podoba Jezusa, Marije in Jožefa nam brez besed pripovedujejo o Božji ljubezni do nas, a tudi o ljubezni, ki vlada v sveti družini. Pastirji nas s svojo preprostostjo vabijo, naj tudi mi sprejmemo novorojeno dete in ga iskreno počastimo. Ovce, zelenje in cvetje so del narave, ki je sprejela Odrešenika in se mu poklonila na svoj način,« razlagajo simbolni pomen živih jaslic. Tokrat so dogajanje ob jaslicah obogatili člani združenih cerkvenih pevskih zborov iz rečiške župnije.
Ko so v tišini noči izzveneli zadnji akordi Svete noči, je med obiskovalci zadišalo po toplem čaju, ki je v tej posebni noči še kako prijal. Kot da bi prostor oživel, ko so si prijatelji krepko segli v roke in se ustavljali ob ognju, ki je širil prijetno toploto. Ne samo zaradi vročine. Ko je ogenj počasi dogoreval, so odhajali tudi ljudje. Beseda v pozdrav, želje po vsem dobrem v prihajajočem letu, še stisk roke _ Tudi to so čari živih jaslic, ki v dveh večerih v Dol Suhi združijo kar precej obiskovalcev od blizu in daleč.
US, foto: TimE
Jaslice naj bi se razvile iz duhovnih iger o Kristusovem življenju v 11. stoletju. Po legendi naj bi Frančišek Asiški leta 1223 v gozdu pri kraju Greccio v Umbriji za božič postavil prve žive jaslice. V naravno votlino je postavil jasli, dal vanje seno ter k jaslim privezal vola in osla, nad jaslimi pa je bil oltar, kjer je imel Frančišek za božič polnočnico. Na Slovenskem so prve jaslice postavili leta 1644 v jezuitski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Iz jezuitskih cerkva so se jaslice širile v druge cerkve in od tam v hiše plemičev, v 18. stoletju še v meščanske in na začetku 19. stoletja v kmečke domove.
V Vizorah imajo štiri skakalnice, dve z umetno podlago.
»Vsi bi radi bili Robert Kranjec«
Otroci z adrenalinom - Skače tudi dekle - Po rezultatih SD Vizore v slovenskem vrhu
Smučarsko društvo Vizore resda obstaja »šele« dobrih 22 let, vendar sega tradicija smučarskih skokov v tem kraju v sredino prejšnjega stoletja. Iz leta v leto se za ta šport odloča več otrok, tako jih imajo trenutno 11, pridružila se jim je tudi deklica.
Če so nekateri športi nekoč veljali za moške, danes ni več tako. Priljubljenost smučarskih skokov narašča in skačejo tudi dekleta, v Sloveniji jih je trenutno 50. V Vizorah mladino predvsem »pripravljajo« in usmerjajo v profesionalnost tega športa, kar ne pomeni, da člani društva ne tekmujejo. Nasprotno. Na tekmovanjih, tako regijskih, državnih in svetovnih, dosegajo zavidljive rezultate. »Nismo ravno profesionalci, vendar se trudimo delati v tej smeri,« pove predsednik SD Vizore Felix Skutnik. Skakalnice v Vizorah so narejene za mladino, saj se otroci, stari pet in več let, srečajo s svojo prvo skakalnico, ki nam navadnim smrtnikom predstavlja strah in trepet, njim pa izziv. »Spomnim se fanta, ki še danes tekmuje pri nas. Ko je prišel na prvi trening, je takoj odšel na skakalnico, ki je bila precej poledenela, in seveda je padel. Vsi smo se ustrašili, mu obrisali sneg in kri z obraza, on pa je jokal. Takrat sem si mislil: >Joj, komaj je prišel, pa ga že ne bo več.< Ampak izkazalo se je nasprotno. Fant je prišel takoj naslednji dan in ponovno želel poizkusiti,« s ponosom pove Skutnik. Za skoke se odločajo otroci, ki morajo imeti radi sneg in živijo aktivno, imajo radi adrenalin, potrebujejo pa tudi podporo staršev.
Aktivni tako pozimi kot poleti
Morda za marsikoga nenavaden šport otrokom nudi veliko potovanj. Ob tem se seveda porodi vprašanje,
v tem športu, kar je najpomembnejše.«
V Vizorah imajo štiri skakalnice, tudi manjšo vlečnico, ki olajša vzpon na hrib tako skakalcem kot tudi priložnostnim smučarjem.
Med 11 aktivnimi tekmovalci eno dekle
Čeprav gre za klub oziroma društvo z dvajsetletno tradicijo, ponovno aktivno delajo zadnjih šest let, ko je predsedniški mandat pripadel Skutniku. Takrat so pripeljali tudi novega trenerja Slavka Grma, ki jim ga mnogi klubi zavidajo: »Slavka sem odkril po naključju. Celjan je nekdanji jugoslovanski reprezentant, ki se je poškodoval. Obvlada svoje delo in mislim, da bi lahko vsak čas prevzel slovensko mladinsko reprezentanco.« Uspehi, ki jih
dosega s svojimi varovanci do 13 let, so nadpovprečni, zato se v društvu na trenutke kar malce bojijo, da bi Grm odšel.
Poleg mladih tekmovalcev imajo tudi nekaj veteranov, ki, kot pravi Skutnik, tekmujejo po »kmečkih« tekmovanjih in skačejo bolj za zabavo. »Naši mladci pa so prave kamikaze. Izziv jim je, da gredo na vedno višjo skakalnico. In trener ima včasih kar precej dela s prepričevanjem, da morajo ostati še nekaj časa na nižjih. Oni bi kar šli, so brez strahu.« Mala Špela, kot rečejo edini tekmovalki, je tudi že bila podprva-kinja oziroma tretja na državnem prvenstvu v poletni sezoni. Fantje nanjo gledajo povsem enakovredno, čeprav tekmuje v svoji kategoriji.
Skakalcem so idoli znani tekmovalci, kot so Robert Kranjec in Gregor
SD Vizore oziroma njegovi člani so prejeli tudi priznanje župana Občine Vojnik Bena Po-dergajsa za izjemne dosežke v letošnjem letu.
Schlirenzauer. »Sploh lani, ko je bil Kranjec tako uspešen, so vsi želeli biti Robiji in svetovne zvezde.« Ampak za to bodo morali še nekaj časa trenirati, čeprav že zdaj trenirajo tudi do petkrat na teden, če je potrebno. Na srečo v Vizorah za skakanje ne potrebujejo snega, saj imajo tudi skakalnici s plastično podlago. Drugače pa so v društvu dobro opremljeni. »Imamo teptalni stroj, ki olajša pripravo skakalnic v zimskem času, prav tako snežni top, pa tudi svoj kombi.«
»Smo absolutna špica«
Na državni ravni so trenutno po letni sezoni na 11. mestu, vendar bodo v zimski gotovo še boljši. »Od 26 klubov, kolikor jih imamo v Sloveniji, smo manjši srednji klub oziroma društvo. Po točkah, ki jih dosegamo samo na razredni stopnji tekmovalcev, smo absolutno v samem vrhu.« Skakalci se potem odločijo, ali gredo na šolanje v Kranj, kjer imajo skakalno smer in možnost boljših treningov. »V tej šoli je tudi >naš< David Grm, sin trenerja, ki že obiskuje drugi letnik in ima resnično dobre možnosti za trening. In morda ga bomo kmalu lahko primerjali s katerim od naših slovenskih orlov.« V SD Vizore imajo tudi državne prvake. »Timi Zajc je na primer v kategoriji dečkov do 12 let absolutno najboljši v Sloveniji. Seveda ne smem pozabiti tudi na vse ostale, ki prav tako dosegajo dobre rezultate.« Timi ima pri desetih letih tudi osebni rekord, ko je skočil 106 metrov, letos je v Za-kopanah skakal celo na 140-metrski velikanki. »S tekmovanj praktično ne prihajamo več brez pokalov in najvišjih mest. V bistvu se zdaj že šalimo, koliko jih bomo tokrat prinesli,« pove Felix Skutnik, ki je nekoč tudi sam skakal.
MOJCA KNEZ Foto: SD Vizore
V letošnji sezoni bodo izvedli državno tekmovanje na največji, 35-metrski, skakalnici za dečke do 13 let. Obenem bo tudi nordijsko tekmovanje v kombinaciji. Tekmovanja se bodo zagotovo udeležili tudi skakalci Jan Bom-bek, Špela Mastnak, Martin Ma-stnak, Timi Zajc, Karlo Vodušek, Lovro Vodušek, Jernej Klarič, David Grm, Luka Robnik, Lan Jakob in Jernej Hrovat.
Felix Skutnik se je začel s skoki ukvarjati leta 1987, takrat je začelo nastajati tudi Smučarsko društvo Vizore.
ali gre za dejavnost, ki veliko stane. »Stroški, ki jih imajo starši na leto, znesejo od 500 do 1000 evrov, kar niti ni veliko v primerjavi z ostalimi športi,« doda Skutnik. »Največji užitek je, ko gremo tekmovalci, starši in ostali navijači na tekme in skupaj navijamo. To je neprecenljivo, ker vsi na nek način živimo za ta šport in za naše otroke.« Staršem je prihranjeno tudi to, da jim ni treba plačevati potovanj s tekme na tekmo, saj so skakalci veliko časa na poti. »Dvakrat na leto se odpravimo tudi na priprave, največkrat na Poljsko v Zakopane, kjer se naši orli urijo, pri čemer so resnično dobri in uživajo
Felix Skutnik pove, da manjše poškodbe sicer so, tako kot pri ostalih športih, vendar zelo redko.
Špela Mastnak ima pri sedmih letih osebni rekord 20 metrov. Št. 102 - 28. december 2010 -
Dravinja z odliko, Šmartno porazno
Nogometni drugoligaški moštvi s Celjskega sta na zimski odmor odšli z mešanimi občutki. Dravinja po polovici prvenstva zaseda odlično 3. mesto, Šmartno je na zadnjem.
Druga nogometna liga je v prvem delu sezone postregla s petnajstimi krogi.
Brez Alenca?
V taboru Dravinje vlada pozitivno vzdušje, saj člansko moštvo za vodilnim In-terblockom zaostaja le za tri točke, medtem ko ima Bela krajina enako število točk (26), vendar boljšo razliko v zadetkih. Konjiča-ni so vknjižili sedem zmag, pet neodločenih rezultatov in le tri poraze. V pretekli sezoni se je ekipa Marjana Marjanoviča ves čas gibala okrog sredine lestvice, v letošnji pa naredila velik korak naprej. Marjanovič je moštvu, ki postaja vse bolj konstantno, dodal še nekaj »lepotnih« dodatkov in s tem poskrbel, da je nogomet v Slovenskih Konjicah spet zelo priljubljen. Marjan Marjanovič je s trenutnim stanjem zadovoljen, a zatrjuje, da bo treba še veliko trdega dela: »Smo le tri točke za prvim in petnajst točk pred zadnjim mestom. Glede na izenačenost lige to nekako pomeni veliko, a kljub temu še ni prav nič rešeno. Vsaka ekipa je zmožna tako pozitivne kot negativne serije, zato se bo treba zelo potruditi za osvojitev sredine lestvice. Jesenski del je sicer ekipa odigrala dokaj dobro. Neodločeno smo igrali z Interblockom in Belo krajino, kar pomeni,
da smo konkurenčni tudi najboljšima ekipama.«
Strateg Dravinje je v jesenskih dneh že skoraj zapustil klub, potem ko je uprava kluba zajadrala v nemirne vode, a vendarle popravila nekatere napake, ki so motile glavnega trenerja. »Mislim, da si lahko na nek način dovolim, da najbolj objektivno odločam o stanju v ekipi, saj si ta zasluži vse. Treba je negovati in spoštovati, kar imamo. Nisem želel oditi, ker bi imel kakšno boljšo ponudbo, ampak odgovorne opozoriti glede skrbi za prvo ekipo. Določene stvari mi takrat niso bile všeč. Ni mi žal, da sem to počel. Vesel pa sem, da so to v klubu spoznali in so se na nek način >zdrmali< ter da smo zaključili zadevo na ustrezen način,« je pojasnil Marjanovič. Dodal je še, da moštvo zapušča napadalec Goran Alenc, ki naj bi prestopil k CM Celju.
»Grem, če ostane trener«
V Šmartnem ob Paki je zgodba povsem drugačna. Ekipa je po preboju iz 3. lige na repu druge. Čeprav so bili apetiti pred začetkom sezone veliki, so zatem hitro začeli »kopneti«. Šmartno 1928 je sezono 2010/11 začelo s trenerjem Bojanom Žurejem, ki je moral po seriji negativnih rezultatov predčasno zapustiti krmilo moštva, to pa je zatem pripadlo Stanku Božičeviču. »Šok« terapija je za nekaj časa le uspela, a se je potem zopet začela ponavljati stara zgodba. Nekateri igralci so bili nezadovoljni s sistemom igre Božičeviča, zato so na nekaterih tekmah odigrali po svoje. Uprava kluba bo zato morala
po praznikih pošteno zavihati rokave, saj bo moštvo v spomladanskem delu moralo pokazati veliko več, da bi se izognilo izpadu v nižji rang.
Branilec Tilen Kompan je ocenil prvi del sezone: »Uvod v prvenstvo je bil zelo slab, to pa se je zatem nadaljevalo skozi celoten jesenski del. Veliko tekem smo izgubljali v končnicah in nikakor nam tega ni uspelo rešiti. V nadaljevanju smo menjali trenerja. V začetku je bilo zaradi spremembe bolje, a dolgoročno to ni delovalo. Prvi mesec smo dobro sodelovali, zatem je harmonija med
Kriteriji za subvencioniranje premalo motivacijski?
Mestna občina Celje bo tudi v letu 2011 nekaterim celjskim športnim klubom kot nadomestilo za promocijo mesta subvencionirala uporabo javnih športnih objektov, kjer trenirajo in kjer imajo športna tekmovanja. Za subvencioniranje bo odštela približno 104 tisoč evrov, kar je za približno 20 tisoč evrov več kot doslej.
Oproščeni plačila uporabnine, ne pa tudi obratovalnih stroškov, so tisti športni klubi, ki izpolnjujejo določene pogoje. Rokometaši Celja Pivovarne Laško imajo tako pogoj za oprostitev plačila uporabnine dvorane Zlatorog, če so bili v zadnjih desetih letih najmanj enkrat udeleženci evropske lige prvakov oziroma so se v pokalu državnih ali pokalnih prvakov uvrstili med najboljših osem ekip. Te pogoje izpolnjujejo tudi tekmovalke Kegljaškega kluba Celje, ki so v zadnjih petih letih kar štirikrat osvojile naslov evropskih klubskih prvakinj. Prav tako je plačila uporabnine opro-
ščen Judo klub Sankaku, saj vsako leto organizira evropski pokal, na katerem nastopa okoli 450 tekmovalcev in tekmovalk iz 25 držav. »Če bo kakšno drugo društvo pridobilo takšno organizacijo, bo prav tako oproščeno plačila uporabnine,« pravi koordinator za šport na mestni občini Lado Gobec. Mestni svetniki so ugodili tudi prošnji plavalnih klubov, da se jih v letih 2011 in 2012 oprosti plačila polovice uporabnine za koriščenje plavalnih prog za program športne vadbe klubskih selekcij v bazenu Golovec.
Mestni svetniki so predlog za oprostitev uporabnine za uporabo športnih objektov podprli, čeprav brez pomislekov in pripomb ni šlo. Nekateri so menili, da kriteriji niso dovolj motivacijski in da bi se morali namesto v preteklost ozirati v prihodnost. Pripomnili so tudi, da bi bilo o tem bolj smiselno odločati po sprejetju občinskega proračuna za prihodnje leto. Vseeno so se svetniki strinja-
Lado Gobec
li, da je prav, da občina na tak način podpira šport.
Lado Gobec je na pomisleke, da kriteriji niso motivacijski, odgovoril: »Po svoje imajo svetniki prav. Po drugi strani pa je treba upoštevati, da je v nek uspeh kluba vloženo dolgotrajno delo. Da društvo pride do vrhunskega rezultata, to ni delo enega, dveh ali treh let, ampak desetih ali petnajstih let. Še vedno bodo svetniki lahko sklep oziroma kriterije spre-
Trenerju sem lepo dejal, da če bo on še naprej opravljal funkcijo tudi v nadaljevanju sezone, bom zapustil klub.«
Prvenstvo v 2. SNL se bo nadaljevalo 13. marca, ko
se bosta v lokalnem derbiju pomerila prav Šmartno in Dravinja.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Tudi Piko na novoletno
Goran Alenc, najvišji v kazenskem prostoru Kopra med pokalnim obračunom, je pred podpisom pogodbe s CM Celjem.
turnejo
Glavni trener slovenske reprezentance v smučarskih skokih Matjaž Zupan je po treningu v Kranju določil ekipo, ki bo Slovenijo zastopala na 59. novoletni turneji.
Petru Prevcu, Robiju Kranjcu in Juriju Tepešu se je pridružil Primož Pikl z Ljubnega ob Savinji. Novoletna turneja se bo začela jutri v Oberstdorfu. Nadaljevala se bo v Gar-
misch-Partenkirchnu (1. januar). Karavana se bo nato preselila v Avstrijo, najprej v Innsbruck (3. 1.), nato pa na veliki finale, ki bo 6. januarja v Bischof-shofnu. Primož Pikl - Piko je v tej sezoni v svetovnem pokalu zbral le dve točki: »Želim nadaljevati s skakalnimi predstavami, ki sem jih dosegal v zadnjem času. Osredotočil se bom le na skakalne prvine, o rezultatih in uvrstitvah pa še ne razmišljam.«
DŠ
trenerjem in igralci izginila.« Za obstanek se bo treba zelo potruditi. »Zaostanek je in ni velik. S pravimi potezami uprave med premorom in z nekaj dobrimi rezultati v nadaljevanju bi se lahko stanje na lestvici obrnilo. Vse pa je odvisno tudi od rezultatov neposrednih tekmecev v ligi, zato bo kar težko. Poudaril bi, da je vzdušje v moštvu kljub takšnemu stanju zelo dobro, a samo vzdušje ne bo dovolj.« Za konec pogovora je 21-letni odličen branilec zatrdil: »Kot vse kaže bom zapustil Šmartno in se podal za kakšnim novim izzivom.
Smetana pingponga spet v Velenju
V Rdeči dvorani se bo 18. januarja začel prvi Pro tour turnir v namiznem tenisu v letu 2011.
Na mednarodnem odprtem prvenstvu bo konkurenca spet izjemno močna. Nastopilo naj bi kar devet od desetih najboljših igralk na svetu in šest od desetih najboljših fantov. Takoj za velenjskim turnirjem bo namreč tudi mednarodno prvenstvo Anglije. Glede nagradnega sklada, ki bo znašal 122.000 dolarjev, je Slovenija na 6. mestu, za Kitajsko, Katarjem, Kuvajtom, Japonsko in Nemčijo. Letos si prireditelji obetajo še večji dobiček od nočitev, saj naj bi reprezentance ostale v Sloveniji še nekaj časa po turnirju, kjer bodo trenirale do odhoda na Otok.
DŠ
Sredstva občine za subvencije družbi ZPO so v letih 2009 in 2010 za približno 2.100 ur uporabe dvorane Zlatorog ter 700 ur uporabe kegljišča znašala 84 tisoč evrov na leto, od tega 72 tisoč evrov za rokometni in 12 tisoč za ke-gljaški klub. V letu 2011 se bo subvencija predvidoma povečala za približno 20 tisoč evrov. Okoli 17 tisoč evrov dodatnega denarja bo občina odštela za plavalne klube in 3 tisočake za organizacijo evropskega pokala v judu.
menili, če več let ne bo vidnejših dosežkov. Je pa res, da v preteklih letih v Sloveniji, razen Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško, niti en klub ni sodeloval v evropski ligi. Letos je to uspelo Košarkarskemu klubu Olimpija in Rokometnemu klubu Krim. Uspeh naših rokometašev je izredno velik dosežek.«
BOJANA AVGUŠTINČIČ
J
• ^ Í ■ •..•.-..Vil-
Podarite svojim najdražjim zdravje in veselje z darilnim bonom top fit-a
25% popusta za darilne bone
TOP FIT
Delovni čas: od 7h do 23h www.top-fit.si Ipavčeva 22,3000 Celje Tel. 040 50 20 60 ali 034281440
-fitnes
- skupinska vadba -kozmetika -masaži
od 10.12. do
31.12.2010
(ob plačilu z gotovino)
Solistka na koncertu Celjskega godalnega orkestra je bila Andreja Zakonjšek Krt.
Mali pihalni orkester za vrstnike
V Pravljični deželi je v četrtek že tradicionalno nastopil Mali pihalni orkester Glasbene šole Celje, ki ga od letos vodi dirigent Vilko Kroflič. Učenci glasbene šole so v tem orkestr-
Po dunajsko
Novoletni koncert Celjskega godalnega orkestra
Celjski godalni orkester se je tudi na letošnjem novoletnem koncertu, dvakrat so ga odigrali v nedeljo, predstavil kot zrel in uspešen glasbeni sestav. Umetniški vodja in dirigent Nenad Fir-št je letošnji spored ubral po dunajsko.
»Času in priložnosti primerno sem se odločil, da smo v prvem delu koncerta predstavili dela skladateljev iz nekdanje Avstro-Ogrske monarhije, vendar zlasti tistih, ki ne izhajajo z Dunaja, ampak so tja prihajali iz različnih koncev monarhije. Von Suppe je na primer ita-lijansko-avstrijski skladatelj, ki se je rodil v Splitu in je za njegova dela značilen vpliv Mediterana, Czibulka je manj znan skladatelj slovaško-ma-džarskega rodu, Moszkowsky je poljsko-judovski sklada-
telj, Kalman pa madžarski skladatelj. Vsi so del svojega življenja preživeli na Dunaju in tam skladali. Dodali smo še arijo iz operete Melodije srca slovenskega skladatelja Janka Gregorca, ki je, na kar se na žalost prevečkrat pozablja, najbolj plodovit skladatelj operet,« je izbiro sporeda komentiral Nenad Firšt.
Drugi del koncerta je bil še bolj dunajski. Celjski godalci, za to priložnost že po tradiciji okrepljeni s pihalci, trobilci in tolkalci, so se namreč posvetili skladbam Johanna Straussa mlajšega in njegovim uverturam, valčkom in maršem.
Po nekaj letih so celjski godalci k sodelovanju spet povabili imenitno sopranistko Andrejo Zakonjšek Krt, sicer solistko mariborske opere.
BRST Foto: GrupA
skem sestavu prijetno popestrili dogajanje v Pravljični deželi in pokazali, da že majhni zmorejo veliko.
BS, foto: GrupA
Glasba z Rogle
Serija koncertov v novi cerkvi na Rogli
V novi cerkvi Jezusove spremenitve na gori, ki je na Rogli, bo v četrtek, na predzadnji dan leta, prvi iz niza petih koncertov, ki so ga v tem izjemnem okolju skupaj pripravili celjska hiša kulture in Unior Turizem Zreče.
Niz koncertov, ki so jih poimenovali Glasba z Rogle, bodo začeli člani priljubljene fantovske vokalne zasedbe Oktet 9, ki združuje nekdanje in sedanje dijake Gimnazije Celje - Center, s številnimi nastopi in koncerti po vsem svetu ter z uvrstitvijo v polfi-nale šova Slovenija ima talent pa sodi med bolj priljubljene vokalne zasedbe v domovini. Za koncert na Rogli so fantje pripravili zanimiv izbor del s sakralno in praznično vsebino ter vrsto ljudskih in popularnih glasbenih poslastic.
Do konca zimske sezone se bodo zvrstili še štirje dogodki. Že 7. januarja bo v cerkvi
na Rogli koncertiral kvintet Gamma, sredi februarja pripravljata tam koncert saksofonist Jaka Kopač in pianist Blaž Jurjevčič, konec februarja bosta nastopila kitarista Natalie Horvat in Aljaž Cvirn, niz koncertov Glasba z Rogle pa se bo v začetku marca končal z godalnim kvartetom graške akademije za glasbo.
Nova cerkev Jezusove spre-menitve na gori j e glasbenikom iz Slovenije in tujine ponudila nov ustvarjalni poligon v zanimivem naravnem okolju. Arhitekturna mojstrovina patra Marka Rupnika in arhitektke Vere Klepej Turnšek, v kateri so nedavno tega uradno predstavili tudi nove orgle mojstra Škrabla, je nedvomno izjemna dopolnitev siceršnje turistične ponudbe na Rogli. Ob svojem duhovnem namenu bo cerkev služila tudi kot prizorišče kulturnih dogodkov.
BRST
zamiTdite Predstavitev novih programov
^ tradicionalnega božičnega koncerta, ki bo jutri (sreda) ob 19. uri v celjski stolni cerkvi sv. Danijela. V
organizaciji društva ljubiteljev umetnosti in Vokalnega studia BK se bodo predstavili številni izvajalci iz Slovenije in tujine. Odlični umetniki mlade generacije bodo nastopili ob spremljavi Ženske vokalne zasedbe Društva ljubiteljev umetnosti Celje in Slovenskega citrarskega kvarteta. Večno zelene božične melodije ter dela iz svetovne zakladnice glasbe bodo izvajali sopranist-ki Anne Derouard (Francija) in Željka Predojević (Hrvaška), celjski baritonist Boštjan Korošec, trobentač Aljoša Jurkošek in pianist Davor Ljubić (Hrvaška). Vstop prost ^
V Glasbeni šoli Celje so v sredo z javnim nastopom učencev predstavili nad-standardne programe, ki so jih v izobraževanje vpeljali letos. Predstavili so se tudi učenci, ki jih v šoli poučujejo igranja ljudskih inštrumentov.
Nastopilo je 25 učencev od 1. do 3. razreda, ki so se
radiocelje
predstavili z igranjem elektronskih klaviatur, bas kitare, diatonične harmonike in citer. Pester in sproščen program je potrdil pravilnost odločitve o uvedbi nadstandar-dnih programov glasbenega izobraževanja, pa tudi zanimanje mladih za učenje.
BS
Foto: GrupA
1 štirih Irfkvencâh
winfw.racliocelje.com
Celjan v ritmih Kube in Južne Amerike
Branko Arnšek se je rodil v Celju, vendar je Slovenijo zapustil star manj kot dve leti. Danes je človek z dvema potnima listoma, saj živi in dela v Nemčiji. Po duši, predvsem zaradi glasbe, pa bi lahko rekli, da je državljan tretje države. Če bi mu prisluhnili, po govorni ali glasbeni plati, bi namreč mirno rekli: tale je Kubanec.
Glasbo je študiral v Bernu v Švici in sicer džez, glavni instrument je bil kontrabas. Zdaj živi in dela v Stuttgartu kot docent na fakulteti za multimedijske komunikacije, kjer uči teorijo glasbe ter obdelovanje in skladanje glasbe na računalnikih. Ob tem uči kontrabas, električni bas in klavir na dveh srednjih šolah za glasbo.
Izdal je osem zgoščenk z raznimi zvrstmi glasbe, saj je bil vodja kar nekaj ansamblov. Med drugim tudi ansambla Zi-geli Winter Quartett. Skupaj so izdali dve plošči.
Brankova skupina Tokame obstaja že devet let. V tej zasedbi so nastopali tudi po Sloveniji. V ansamblu je Branko
Naslovnica nove zgoščenke
edini Evropejec, ostali so Kubanci. Naslov njihove nove zgoščenke je Con la clave. Na njej so v glavnem Brankove skladbe, nekaj tudi z njegovimi besedili. Tokrat je zaigral na kontrabas, električni bas, klavir in boben.
Branko Arnšek
Z Akordom do polnočnic
V celjski Pravljični deželi na Glavnem trgu je občinstvo primerno pripravil na polnočnico v stolni cerkvi sv. Daniela kvartet Akord s pevko Sandro Feketija.
Kvartet Akord sestavljajo Brežnik in kontrabasist Mar-izkušeni glasbeniki: violinist jan Šeško. V repertoar uvrščajo Klemen Bračko, harmonikar romance, balade in tempera-Aleš Praznik, kitarist Matjaž mentni plesi glasbenih izročil
Nova Zgodovina za vse
Njegova glasba je nekaj posebnega, že zato, ker jo je ustvaril Slovenec. Pesmi zvenijo v stilu klasične kubanske glasbe, v mešanici latino in modernih ritmov do latino džeza. Nekaj posebnega so tudi teksti. Vsi govorijo o življenju Kubancev in vsebujejo mnogo veselja in šal, vselej na račun revnega življenja tamkajšnjih ljudi. Vse tekste lahko v knjižici ob zgoščenki najdete v španskem in angleškem jeziku.
Več podatkov najdete na www.arnsek.de, kontakt v Sloveniji pa je conlaclave@ gmail.com. O glasbeniku boste več izvedeli tudi v oddaji Pop čvek na Radiu Celje jutri, v sredo, ob 18. uri.
Pred koncem leta je izšla nova številka revije Zgodovina za vse, ki jo že 17 let izdaja Zgodovinsko društvo Celje.
Revija si je v letih obstoja izborila prav posebno mesto v slovenskem strokov-no-publicističnem prostoru. Ustanovili so jo namreč kot publikacijo, ki predstavlja zgodovino na prav poseben način - skozi zgodbe. Te so v ospredju sicer zelo utemeljenih in strokovnih študij pretežno mlajše generacije slovenskih zgodovinarjev že vse od ustanovitve. In prav nič drugače ni z drugo letošnjo številko revije, ki s tem le utemeljuje svoje zadano poslanstvo: Zgodovina za vse - vse za zgodovino. Tokrat v reviji svoje članke objavlja pet avtorjev. Bogdan Šteh v članku Male skrivnosti velikih obloženih miz piše o zgodovini prehranjevanja kranjskega plemstva ob koncu 18. stoletju. Jurij Šilc v članku Ljubljanske srajce povzema pisanje slovenskega in nemškega časopisja o »ravsu in kavsu« medvoških kmetov in ljubljanskih »lie-dertaflerjev« pred 130 leti. O zapletih z dvojezičnostjo ob železniški progi Trst-Poreč piše Meta Černigoj v članku Očjo ali treno! Prispevek
k zgodovini oskrbe z vodo v Ribniški dolini je pod naslovom Le tako naj po vodo hodijo, kakor so ponavadi, iz škafi al z vozmi napisal Gregor Kranjec. Zgodbe, ki jih piše življenje, zaokrožuje članek Tjaše Podvratnik V namenu, da bi ugodil svoji pohotnosti ki raziskuje
spolne delikte na Celjskem v letih 1927-1931.
V revijo so tudi tokrat uvrstili rubriko S knjižne police. V njej Borut Batagelj razmišlja o knjigi Andreja Studna Pijane zverine, Jure Gašpa-rič pa o knjigi V zaželjeni deželi? Jurija Perovška.
BRST
popravek
slovenskega Prekmurja, Madžarske, Romunije ter Rusije. Kvartet izvaja tudi argentinski tango, predvsem skladbe Astorja Piazzolle, posebno mesto v programu pa zaseda židovska klezmer glasba. Sandra Feketija je energična pevka, članica in solistka zasedbe Perpetuum Jazzile ter odlična back vokalistka. Tokrat je s kvartetom odpela nekaj znanih božičnih skladb.
BS, foto: GrupA
Dne 21. 12. 2010 je bil v Novem tedniku objavljen prispevek z naslovom »Na cesto z njimi, da bo vzgojno«, v katerem je zapisanih nekaj ugibanj in neresnic na račun dela družbe Nepremičnine Celje, d.o.o., zato skladno s 26. členom Zakona o medijih zahtevamo, da v naslednji številki revije na enak način in na enakem mestu objavite naslednji popravek.
Drži, da komentarja na poslano sporočilo novinarke, v katerem nas je zaprosila za naše mnenje, zaradi preobilice ostalega dela nismo uspeli pravočasno pripraviti, seveda pa nismo pričakovali, da se bomo zaradi tega znašli na zatožni klopi kot brezsrčni birokrati, ki mečejo štiri mladoletne otroke na cesto.
Družine Murtezaj iz prejšnjega stanovanja v Ulici frankolovskih žrtev v stanovanje na Miličinskega ulici nismo preselili po lastni pobudi, ampak na željo najemnice Nedžmije Murtezaj, ki je že 29. 6. 2007 podala vlogo za zamenjavo stanovanja. V vlogi je zaprosila za tri- ali večsobno stanovanje, veliko vsaj 70m2. Dne 7. 10. 2008 smo prejeli še priporočilo centra za socialno delo, v katerem so nas zaprosili, naj družini zagotovimo najem večjega stanovanja, zato smo v februarju 2009 z najemnico sklenili najemno pogodbo za dvosobno stanovanje na Miličinskega ulici. Ker se v našem spisu nahaja tako pisna vloga najemnice za zamenjavo stanovanja kot priporočilo CSD, je trditev v članku, da je bila družina Murtezaj »kazensko premeščena«, ne le neresnična, ampak tudi zlonamerna. K temu lahko dodamo še to, da zoper najemnico Nedžmije Murtezaj, dokler so prebivali v Ulici frankolovskih žrtev, razen občasnih opominov zaradi zamude pri plačilu najemnine in obratovalnih stroškov, nismo imeli odprtih nobenih postopkov, ki bi bili posledica zahtev ostalih stanovalcev zaradi nepravilne rabe stanovanja. Tega, ali so bili prejšnji sosedje tolerantnejši od sedanjih in zakaj so sedanji sosedje kmalu po preselitvi pričeli pošiljati pisne zahteve za ukrepanje, ker so se jim poslabšale bivalne razmere, pač ne moremo komentirati. Dejstvo pa je, da se je teh zahtev v slabem letu nabralo toliko,
da smo, skladno z določili Stanovanjskega zakona, zoper najemnico morali pričeti s postopkom, najprej s pisnim opominom, nato pa, ker se po navedbah stanovalcev stanje ni spremenilo, še s sodno odpovedjo najemne pogodbe. Če tega ne bi storili, bi bila družba Nepremičnine, d.o.o., tista, ki ne upošteva določil Stanovanjskega zakona. In dejstvo je tudi, da sodišče sodbe, s katero je najemnici odpovedalo najemno pogodbo, ni izdalo na podlagi trditev, zapisanih v tožbi, ampak na podlagi slike, ki si jo je ustvarilo o razmerah v stanovanjski stavbi, ko je zaslišalo priče - stanovalce v njej.
Kdaj in na kakšen način bo sodba, ki je že postala pravnomočna, izvršena, v tem trenutku še ne vemo, bo pa njena (ne)izvršitev še najbolj odvisna od tega, kaj se je in se še bo v stanovanjski stavbi dogajalo po sprejetju sodbe. Razloge, ki so do sodbe pripeljali, je po našem mnenju še vedno mogoče odpraviti tudi na kakšen drugačen način, kar pa ni odvisno od nas kot lastnika stanovanja, ampak od naših najemnikov in njihovih sosedov. Prav zato smo novinarki priporočili, naj se o razmerah pozanima pri stanovalcih v stavbi na Miličinskega ulici.
direktorica
DANICA DOBERŠEK, univ. dipl. ekon., vodja premoženjsko pravne službe IZTOK HORVAT, univ. dipl. prav
Jubilejno srečanje Dolanov
V dvorani Gasilskega doma Šempeter v Savinjski dolini so se že petič zbrali Dolani, prebivalci dela Šempetra okrog Rimske nekropole. Srečanje je tudi tokrat pripravil poseben odbor, ki je poskrbel za zanimiv in prijeten program, ki so ga popestrili
Noetova slepa veja evolucije
V Salezijanskem mladinskem centru Celje se je v zadnjih dveh mesecih veliko zanimivega dogajalo. Tako smo v nedeljo, 28. novembra, spremljali zanimivo avtorsko gledališko uprizoritev z naslovom Noetova slepa veja evolucije.
Družbeno kritična dramska polikomedija avtorja Domna Strmišnik je imela pet dejanj. Igrali so: Matjaž Knez, Lucija Novak, Franci Golob, Marko Brozovič, Tina Begovič, Nina Cankar, Klemen Ban. Zgodba predstave pa govori o človeku, ki v modernem času sreča Boga.
Čeprav je bila nedelja, se je zbralo kar nekaj ljudi, ki so si polepšali večer, saj je predstava ponujala obilico smeha, malo resnosti in zbranosti, a je gledalcu vseeno pustila, da je odšel domov s kakšno mislijo, ki jo je lahko premleval.
BARBARA KOTNIK
še z ansamblom Odmev iz Celja in Vaško godbo iz Hramš. Ob odlični pijač in jedači je bilo druženje še prijetnejše, srečanje pa je ob tako hitrem tempu življenja še kako dobrodošlo, zato bi lahko bilo vzgled še drugim.	TT
Čebelarska Ambroževa maša
Čebelarsko društvo Braslovče je v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Spodnje Savinjske doline pripravilo mašo v čast zavetniku čebelarjev sv. Ambrožu.
Maše so se udeležili številni čebelarji iz Spodnje Savinjske doline s prapori svojih društev in drugi. Braslovški čebelarji so del oltarja v župnijski cerkvi uredili po čebelarsko, z miniaturnim čebelnjakom in izdelki iz medu. Na začetku maše, ki jo je daroval domači župnik Milan Gosak, je o sv. Ambrožu govoril predsednik Čebelarskega društva Vransko Janez Koprivšek, vse prisotne pa je po maši predsednik ČZ Spodnje Savinjske doline Mile Gržina povabil na pokušino čebeljih pridelkov.
TT
Praznična pravljica v
Smartnem
Gledališka skupina POŠ Šmartno v Rožni dolini je pod vodstvom Monike Dimec pripravila priredbo znane An-dersenove pravljice Kraljična na zrnu graha. K sodelovanju so povabili mamice malih igralcev, pa tudi enega očka jim je uspelo vključiti, ker brez kralja seveda ne gre. Mamice so za dobro uro postale kraljice in so po mnogih letih stopile na oder. Male princeske, princi, paži in stražarji pa so jim popestrili vaje v večernih urah.
Sodelovali so starši: Irena Jezernik Šelih, Mojca Kugler, Silvija Levstik, Marička Petar, Zinka Potočnik, Renata Sojč, Brigita Srebočan in Andrej Šelih.
Da bi bila pravljica lepo zaokrožena, so nas s svojimi vragolijami zabavali dvorni norčki pod vodstvom Maje Drobnič Grosek, prikazali starinske plese pod vod-
Janez Koprivšek in domači župnik Milan Gosak
Aleševe jaslice
10-letni Aleš Mohar iz Hotunja 16 pri Ponikvi je jaslice postavil že lani in bile so prava znamenitost. Letos je dodal nove figure in jaslice še povečal, tako da merijo kar 240x140 cm. Mah je nabiral, ko je zapadel že prvi sneg. Da so tako lepe, je bilo treba nameniti kar veliko popoldanskih ur, pri čemer mu je pomagal oči Franc. Postavljene jaslice so Alešu v veliko veselje, pri njihovem ustvarjanju se je zelo sprostil in uporabil svojo domišljijo. Komaj čaka, da jih bo naslednje leto spet lahko postavil.
Če si jaslice želite ogledati, vas bosta Moharjeva iz Hotunja z veseljem sprejela in vam jih razkazala.	FM
stvom Marjane Pikelj, mali pevci pa so zapeli pod vodstvom Mojce Podjavoršek. Najmlajši, ki so sodelovali na prireditvi, so bili otroci vrtca iz Šmartnega pod vodstvom vzgojiteljice Sonje Jankovič. S svojo prisrčnostjo so prispevali k lepi predstavi. Polna dvorana je svoje zadovoljstvo izrazila z navdušenim aplavzom.
Šmartinčani smo se znova zavedli, kako pomembna in nepogrešljiva je šola za kulturni utrip našega kraja.
ANKA DIMEC
NOVI TEDNIK
KRONIKA
17
Dom za »starše sodnikov in odvetnikov«?
Skrivnosten »gospod«, ki naj bi pobral denar - Licence iz Bruslja? - Odprtje s Turkom in z Erjavcem, ki ju sploh ni bilo
Na Okrajnem sodišču v Celju se je začelo sojenje Dezire Debelak z območja Celja oziroma Laškega. Na zatožno klop je morala sesti, ker naj bi ogoljufala več oseb, ki jim je obljubljala delo v svojem centru za nego in oskrbo ostarelih. Čeprav sama ni točno vedela, kje naj bi ta objekt sploh stal, je oškodovance prepričala, da je večina med njimi dala odpoved v svojih rednih službah in nato zaradi domnevno lažnih obljub Debelakove pristala na borzi. Je bilo pa včerajšnje sojenje eno zanimivejših letos na celjskih sodiščih sploh ^
O primeru smo do zdaj večkrat pisali. Debelakova naj bi od septembra 2008 do februarja 2009 pripravila več sestankov v Celju, na katerih je interesentom predstavila svoj načrt. Ustanovila bi center za varstvo starejših, za kar naj bi zaposlila več ljudi (od negovalcev, šoferjev, strežnikov do tajnice). 18 posameznikov, kolikor jih je zapisanih v obtožnici, je bodisi pustilo svoje redno delo bodisi zavrnilo ponudbe za delo zavoda za zaposlovanje, da bi se lahko zaposlili pri njej. Vsi naj bi ji za ureditev dokazila o higienskem minimumu dali 40 evrov, nekateri tudi okoli 500 evrov za »licence« (tu je verjetno mišljeno dokazilo o ustreznosti delovne usposobljenosti). Nekateri naj bi ji posodili tudi večje vsote denarja, ker naj bi jim dejala, da potrebuje denar za pokop enega od svojih četverčkov!
Toda - bolj kot so sestanko-vali, bolj se je osemnajsterici zadeva zdela sumljiva, zato so Debelakovo ovadili policiji.
Neznan gospod
»Nisem jih namerno ogoljufala. Še vedno imam namen ustanoviti ta center. Res je, da je nekaj oseb pustilo svoje službe, a jim nisem držala >pištole na glavo<, da naj dajo odpoved. Vsakemu od njih sem za en mesec plačala prispevke za zdravstveno zavarovanje in za pokojninsko dobo. Od mene so dobili tudi nadomestilo osebnega dohodka. Nekatere njihove navedbe so neresnične. V vsej situaciji sem najbolj oškodovana jaz,« je navajala Debelakova v svojem zagovoru. Ob tem je dejala še, da je ves denar za »licence« vrnila. »Nameravala sem jim vrniti tudi 40 evrov, ki so jih dali za dokazilo o higienskem minimumu, a se mi nihče ni več oglasil. So mi pa s skritih mobilnih številk grozili,« je še razlagala sodnici. Ker ji večina očita, da si je ob tem sposojala denar za lažen pokop otroka, kar se je vsem zdelo sprevrženo, je to sodnici obrazložila s tem, da je šlo za pokop matere, ostalo pa so si domnevni oškodovanci »namislili«. »Nikomur nisem rekla, da imam četverčke,« je dejala senatu.
Nato je prišel na plan nov podatek. Za vsem propadlim načrtom ustanovitve centra za varstvo starejših naj bi stal neznan »gospod«. »V Salamonovem oglasniku sem našla stik z gospodom,
ki naj bi mi uredil vso dokumentacijo, licence in objekt. Denarja nisem zadržala zase, ampak sem ga izročila njemu,« je razlagala. Izročila naj bi mu 18 tisoč evrov. Ko je sodnica Barbara Žumer Kunc od Debelakove zahtevala njegovo ime, se ga ta ni mogla spomniti. »Dali naj bi mu toliko denarja, a ne veste, kako mu je ime niti ga niste tožili?« jo je vprašala sodnica, a je Debelakova odgovorila, da je pač »gospod« ves čas obljubljal, da bo stvari uredil in da bo enkrat prišel tudi na sestanek z interesenti za delo, bo pa njegovo ime menda povedala na naslednji obravnavi - ko bo našla list z imenom doma. Mimogrede, Debelakova je v zaporu na Igu, kjer prestaja zaporno kazen zaradi nekega drugega kaznivega dejanja. Nekoliko presenetljiv je bil odgovor obtožene na sodničino vprašanje, kje naj bi objekt doma za starejše stal, saj Debelakova ni poznala točne lokacije. »Kako ste lahko želeli ustanoviti podjetje, ne da bi vedeli, kje in čigav je objekt? Kako ste lahko vzeli denar od teh ljudi, če podjetje sploh ni bilo registrirano?« so se glasila vprašanja sodnice. A je Debelakova ves čas omenjala »gospoda«, ki naj bi urejal dokumente, nato pa se na telefonske klice ni več oglašal. »Ves sposojeni denar pa sem vrnila,« je še enkrat pribila.
Še en gospod _
Nato so pred senat stopili prvi trije od 18 oškodovancev, vsi po vrsti so potrdili
Je bil »urejen gospod s kovčkom« le interesent za delo ali odvetnik?
navedbe iz obtožnice, dva od teh sta dala odpoved v službah, kjer sta bila zaposlena za nedoločen čas, eden je vmes zavrnil drugo službo. »Bili smo naivni, verjeli smo njenim obljubam. V vpogled nam je dala tudi pogodbe o delu, vendar jih nismo smeli podpisati, to naj bi storili ob prvem delovnem dnevu. >Li-cenco<, ki naj bi jo Debelakovi pomagali priskrbeti v Bruslju, naj bi dobili s tridnevnim izobraževanjem na Bledu, kjer bi spoznali delo s starejšimi. Dom bi se odprl 1. novembra, na odprtje naj bi prišli predsednik države Danilo Turk, takratni minister za obrambo Karl Erjavec in župan Celja Bojan Šrot. Še to je dejala, da naj bi v pekarni že pripravljali kruh za odprtje so razla-
gale priče. Enkrat naj bi omenjala lokacijo za objekt v Pre-korju, drugič v Zadobrovi. Pa so se interesenti za delo vozili sem ter tja in iskali objekte, ki bi lahko ustrezali navedenim lokacijam. Zatem ko naj bi večina že dala v službah odpoved, naj bi Debelakova začela omenjati težave pri ustanavljanju podjetja, vendar so vsi še naivno mislili, da bodo zaposlitev vendarle dobili in da se bo dom vendarle odprl.
Ob tem so včeraj zaslišane priče omenile tudi, da jim je Debelakova dala v podpis še sklep o molčečnosti, češ da o centru ne smejo govoriti nikjer (zaradi konkurence) in da jim ni nič »slabega naredila«. Priče so vprašali tudi, ali jim je kdaj omenila kakšne-
ga moškega, ki naj bi skrbel za vso dokumentacijo, a sta dva dejala, da naj bi govorila o nekem odvetniku. »Tega nam je predstavila na enem sestanku, šlo je za urejenega moškega s črnim kovčkom, ki je sedel poleg nje,« je dejala ena od prič. »To ni bil odvetnik! Bil je prav tako interesent za delo.« Tako je identiteta moškega, ki naj bi pobral denar, ostala še naprej neugotovljena.
V sodni dvorani je bilo slišati, da naj bi oškodovancem celo grozila, da naj pazijo, »kaj delajo« in da se med seboj o tem ne smejo pogovarjali, češ da jim prisluškujejo policisti, med katerimi ima veze. Oškodovancem naj bi razlagala tudi, da ima že stranke za oskrbo v domu, med drugimi so to starši tudi odvetnikov in sodnikov. Poznala naj bi celo Erjavca, saj naj bi bila zaposlena na ministrstvu za obrambo, bila celo v Iraku, kjer je delala na projektih nekih patentov _
Debelakova, ki ob tem trdi, da je vsem razložila, naj si iščejo tudi druge službe, da je izposojeni denar vrnila, da grozijo njej in njeni družini na cesti, je ves čas zmajevala z glavo, nato pa na vprašanje sodnice, kaj poreče na to, da naj bi poznala Karla Erjavca, odgovorila, da ne bo nič več »razlagala, da nikogar ne briga, kje je delala in koga osebno pozna«. Kdo ve, morda bo celjsko sodišče zdaj na obravnavo kot pričo vabilo celo Erjavca, ki bo moral to poznanstvo potrditi ali zanikati. Več bo znano v začetku februarja, ko naj bi bilo razpisano nadaljevanje, na katerem bodo zaslišali še ostale oškodovance. In sodnica je že namignila, da bo sojenje trajalo kar ves dan _
SIMONA ŠOLINIČ GrupA (arhiv NT)
Si je kdo zakuril?
Takole so morali v gasilci in policisti iz Celja posredovati v torek v Raku-schevem mlinu ob Mariborski cesti, ker naj bi prišlo do manjšega požara. Takšna posredovanja v zapuščenih objektih so že stalnica predvsem v hladnejših dneh, saj prihaja do tega, da se osebe, ki se zatečejo v takšne objekte, grejejo ob ognju, ki pa lahko tudi uide nadzoru _
Foto: GrupA
Oropal trafiko
Policisti preiskujejo rop, ki se je v četrtek zjutraj zgodil v Velenju. Mlajši fant je namreč okoli pol sedmih zjutraj v trafiki v Cankarjevi ulici prodajalki zagrozil z nožem in zahteval denar. Ženska mu je nato izročila okoli 150 evrov. Šlo naj bi za fanta, starega od 15 do 17 let, visokega okoli 175 centimetrov, oblečen je bil v džins hlače, temno zeleno bundo s kapuco, na glavi pa je imel črno kapo.
Petarde prepovedane
V teh dneh se je povečala uporaba pirotehničnih izdelkov, ki so lahko tudi izredno nevarni. V zadnjih dveh letih so se predpisi o dovoljeni uporabi pirotehnike dokaj zaostrili. Tako je med 19. in 31. decembrom dovoljena prodaja ognjemetnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, medtem ko je njihova uporaba dovoljena le od 26. decembra do 2. januarja. Ni pa dovoljeno pokati v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah, bližini bolnišnic in na površinah, na katerih so javni shodi in javne prireditve. Kazen za vse kršitelje, ki se tega ne bodo držali, je od 400 do 1.200 evrov. Ker bo te dni prodaja pirotehnike v večji meri tudi na črnem trgu, bodo na to pozorni tudi inšpektorji. Ob tem je dobro opozoriti tudi na to, da pokanje povzroča tudi hud stres za živali, ki se pogosto pred hrupom nimajo kam umakniti.
SŠol
' % v®
V
"■■"li. I
--k

Zagorel sušilec
Pred prazniki je zagorelo v enem izmed stanovanj bloka v Brodarjevi ulici v Celju. Zagorelo naj bi zaradi pregretja sušilnega stroja, ogenj pa se je nato razširil po vsej kopalnici in jo povsem uničil. Požar so pogasili celjski poklicni gasilci, nastalo pa je za okoli 10 tisoč evrov škode.
Foto: GrupA
Očala za branje niso nujno zlo
Da se staramo, nas opozorijo tudi oči, ko na blizu ne vidimo več dobro in za branje potrebujemo očala. Z leti, predvsem po 40. letu, postaja očesna leča vedno bolj toga, njena oblika in lomnost za svetlobo pa se vse težje prilagajata. Zdravnik nam v tem primeru postavi diagnozo starostna daljnovidnost ali prezbiopija. Kako lahko odpravimo posledice starostne daljnovidnosti?
Težave, ki so posledica starostne daljnovidnosti, se najpogosteje odpravljajo, če seveda nimamo dioptrije za daljavo, s predpisom očal za bližino. V primeru pa, da nosimo očala za daljavo, se predpiše bifokalna ali multifokalna očala, lahko tudi kontaktne leče. Obstajajo pa tudi kirurške metode. Pri sicer zdravem očesu, kjer naravna leča še ni zamo-tnjena, se lahko poslužujemo posebnih kirurških tehnik, s katerimi pa dosežemo le prehodno izboljšanje prezbiopije. Omenjeni posegi se izvajajo le na enem očesu, kar pacientu omogoči monovid na bližino.
Trajno odpravo starostne daljnovidnosti lahko dosežemo s pomočjo multifokalnih leč. Rezultati kažejo, da več kot 80 % pacientov postane popolnoma neodvisnih tako od očal za daljavo kot tudi od očal za bližino. Novosti pri odpravi starostne daljnovidnosti
Multifokalne leče so se sprva uporabljale le pri pacientih s sivo mreno. Zaradi izjemne uspešnosti operacij sive mrene s tovrstnimi lečami so se indikacije za uporabo teh leč precej razširile. Tako se jih danes uporablja tudi pri pacientih s starostno daljnovidnostjo, ki imajo starostno spremenjeno naravno očesno lečo in želijo biti neodvisni od očal za branje. Bolj so primerni pacienti, ki poleg očal za bližino potrebujejo tudi očala za daljavo. Klasična enogoriščna znotrajočesna leča, ki se običajno uporablja pri operaciji sive mrene in s katero nadomestimo zamotnjeno naravno očesno lečo, pacientu omogoča oster pogled le na daljavo. Take leče imajo le eno goriščno razdaljo, ki se ne more spreminjati, zato pacient po operaciji potrebuje očala za branje, ki mu omogočajo oster bližinski vid. Danes obstaja več vrst multifokalnih leč. Vsem je skupno, da imajo posebno obliko in lomijo svetlobo pod različnimi koti, kar omogoča oster vid tako na daljavo kot tudi na bližino. Razumeti je treba, da z uporabo tovrstnih leč dosežemo le približek naravne očesne akomodacije ter da sposobnost akomodacije s temi lečami, torej ostrenja pogleda pri gledanju na različne razdalje, ni enaka kot pri mladem človeku. Kaj lahko pričakujemo po operaciji vstavitve multifokalne leče? Več kot 80 % pacientov je po vstavitvi takšne leče v obe očesi povsem neodvisnih od uporabe očal. Pacienti, ki so že bili operirani, navajajo, da lahko brez težav berejo knjigo, uporabljajo računalnik, vozijo avtomobil tako podnevi kot tudi ponoči in se športno udejstvujejo brez uporabe očal. Kljub dokazano dobrim rezultatom nekateri pacienti, predvsem zaradi narave svojega dela ali pa v pogojih slabe osvetlitve, po vstavitvi takšnih leč potrebujejo očala za zelo oster bližinski vid. Dokončen rezultat vstavljene multifokalne leče je opazen šele po operaciji na obeh očeh, saj le tako pride do ustrezne prilagoditve vida. Očesna ambulanta Morela okulisti
V očesni ambulanti Morela okulisti so poleg odprave starostne daljnovidnosti s pomočjo multifokalnih leč specializirani tudi za lasersko korekcijo dioptrije, operacijo sive mrene, zdravljenje zamotnitve zadnje lečne ovojnice z Yag laserjem, odpravo visokih dioptrij s pomočjo znotrajočesnih fakičnih leč in za zdravljenje roženičnega keratokonusa. Prijazno osebje vam glede na vaš čas uredi pregled in vam pomaga z dodatnimi informacijami. V ambulanti Morela okulisti vas pričakujejo vsak delavnik med 8. in 19. uro na telefonski številki 01/510 23 40 ali na e-pošti info@morelaokulisti.si.
Zakaj še kar perete s pralnim praškom?
Imate »alergijo« na ceno praškov, mehčalcev in elektrike?
Bi radi v naslednjih 6 letih privarčevali več kot 1.200 EUR?
Ali želite svojim otrokom le najboljše? Imate dovolj spranih oblačil?
Imate radi svoje zdravje? Radi svojemu telesu privoščite le najboljše? Bi radi prispevali k ohranitvi našega zelo načetega okolja?
Če je vaš odgovor DA, obstaja čudovita rešitev!
Predstavljamo vam pralno kroglo, ki resnično deluje! Original Strong Bio Ball je revolucionarno odkritje in bo spremenilo vaš način pranja perila. Kroglo enostavno postavite v pralni stroj in perilo operete pri 50°C.
Posebno dvojno moč pranja predstavljenim kroglam dajeta dva magneta, ki raztapljata vodni kamen, in ionizacijske kroglice, ki delujejo na vodo enako kot pralni prašek.
Prihranili boste pri pralnem prašku in pri elektriki. Strong Bio Ball opere perilo na 100-odstotno naraven način, popolnoma brez kemikalij, ne povzroča alergij in ne draži občutljive kože. Zdrži kar 1000 pranj, kar je približno 3 leta in pomeni, da vas eno pranje stanje manj kot 2 centa!
Zakaj Original Strong Bio Ball deluje?
Original Strong Bio Ball je sestavljen iz posebne gumijaste lupine, v kateri se nahajajo keramični delci. Krogla za pranje perila ima v samem jedru več keramičnih kroglic, ki med pranjem ob stiku z vodo povzročajo trenje in tako vodi povečajo pH vrednost. Dvojna moč pranja izhaja iz tega, ker ima krogla vgrajen še permanentni magnet z močjo 3000 gaussov, ki ji prav tako pomaga pri pranju in služi odstranjevanju vodnega kamna, ki se tako ne oprijemlje tkanine. Navadni detergenti povečajo pH vrednost vode s pomočjo kemije, pralna kroglica pa to naredi na naraven način in zaradi tega ne draži kože in ne povzroča alergij.
Po preverjenih podatkih pralne krogle uporablja že desettisoče Slovencev in so z rezultati izredno zadovoljni.
V naši veliki novoletni akciji lahko kupite komplet dveh krogel le za 37,99 EUR! Imamo pa tudi komplete s sušilnimi kroglami. Vse informacije dobite na: 070 56 00 02 ali na spletu na www.ball.si.
BB
Specializiran ol(ulistični center za traino odpravo očesne dioptriie
m
MORilA OKUlliîl
Morela okulisti d.o.o. Tehnološki ooric 21.1000 Ljubljana
Preverite, če lahko pomagamo tudi vam, da se za vedno znebite očal!
Za več informacij obiščite našo spletno stran www.morelaokulisti.si ali nas pokličite na 01/ 510 23 40.
MATIČNI MLEČEK JINGLEI
1000A ři«t in naravctn
CLARUS VITA d.o.o. T: +386 (0)3 492 13 42 info@maticni-mlecek.si Nazorieva 22. Celle IVI: +386 (0)41 33 55 81 www.maticni-mlecek.si
BREDA LOČIČNIK S.P., Viška c. 49B, 1000 Ljubljana
Spletna trgovina: www.moii-sara.si
Sprejem naročil: M: 041 356 901 / LOČIČNIK BREDA £: info(^mon-sara.si
Vsi kozmetični izdelki iz linije MONSAi^ za nego kože so naravni in popolnoma sveži Izdelalo In Dolniio se do naročilu stranke In tako še čisto sveže dostavimo našim naročnikom
Vas boli vrat, glava aH slabo spite? Se morda potite ali vas boli giava? Rešitev: Zameniaite vzaiavnik!
Poušter lahko najdete na www.pouster.si ali pa ga preizkusite v zdravilni čajnici Adam in Eva, www.adam-in-eva.lnfo
BOGsid.0.0, v Zavoju 40 b, 2000 Maribor	'
Več informacij dobite na www.Douster.si ali če Dokličete 040 631 332
Mir, veselje in sreča naj vam prinesejo nepozabne trenutke.
Srečno 2011!
Sodelujte v akciji Za zdravje in rezervirajte svoj prostor po telefonu 070 735 395!
iscemo topel dom
Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Sprehajanja po dogovoru in predhodni najavi po telefonu, preko e-maila nina.starkel@gmail.com ali preko Facebook skupine Zonzani od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si
strokovnih delavcev šole in tudi staršev, ki so svoje otroke tako lepo vzgojili. Želim si, da bi ta akcija pomenila začetek nečesa, kar bi v prihodnosti narisalo srečo in zadovoljstvo na obraz ob tem, da se vsak posameznik zaveda, da ni tako težko pomagati - le če to hočemo. Upam, da se bodo podobne akcije izvedle širom po slovenskem prostoru, vsepovsod tam, kjer so pomoči potrebni. Ob tej priložnosti se v imenu vseh živali zavetišča
Zonzani in v svojem imenu iskreno zahvaljujem ter želim vsem vesel božič in srečno v letu 2011«.
Ob teh ganljivih besedah in ob pogledu na zadovoljne obraze otrok in učiteljev, ki so cartlali dva zapuščena kužka - iskalca dobrih ljudi, pri katerih bi našla svoj novi dom - ki ju je vodja zavetišča pripeljala s seboj, se mi je utrnila misel, da še obstajajo dobri ljudje.
ZORAN FLIS Foto: TimE
Darila za zapuščene živali so učenci zložili k novoletni jelki.
Dobrodelna akcija za zapuščene živali
V četrtek, 23. decembra, so v II. osnovni šoli v Celju priredili dobrodelno akcijo za zapuščene živali, ki je bila namenjena živalim zavetišča Zonzani iz Jarmovca pri Dramljah.
Akcija je v celoti uspela in je privabila marsikatero solzo sreče v oči tako tistim, ki so se te zadeve lotili, kot tudi tistim, ki jim je bila namenjena (zapuščenim živalim). Pobudnica akcije je bila Marija Cenc,
profesorica likovne umetnosti in pomočnica ravnatelja 11. OŠ Celje.
Darila (hrana, igrače, odeje in podobno) so bila namenjena zavetišču za zapuščene živali Zonzani. Šola se je tudi
odločila, da sredstva, ki so bila namenjena za novoletne čestitke, podari zavetišču. Idejo so podprli tudi celjski rotarijci in lionisti, ki so učencem podaljšanega bivanja za nagrado, ker so s svojo akcijo pomagali
zapuščenim živalim, podarili igrače.
Vodja zavetišča Zonzani Tatjana Lenko je vidno ganjena povedala: »Presenečena sem bila, ko sem izvedela za akcijo. Učenci 11. OŠ Celje so napravili zelo veliko delo in v njihovih očeh je bilo videti iskrenost. Pomagali so tistim, ki so pomoči potrebni - tokrat našim živalim. Vidi se, da je k temu pripomogel pedagoški odnos
Tudi kuža, ki ga je med učence II. OŠ Celje pripeljala vodja zavetišča Tatjana Lenko, išče topel dom.
DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041-618-772
veterinarskabolnlcašentjur
www.vb-sentjur.si
Zavetišče za živali Zonzani se ob tej priložnosti časopisu Novi tednik iskreno zahvaljuje za vso pomoč in sodelovanje skozi vse leto, saj je marsikatera zapuščena žival tudi tako našla topel dom.
§KA SKA IVED
Torek, 28. december:
Ponoči bo Sonce v napetem kvadratu s Plutonom, zato ne bo najlažje. Zjutraj bo Lunin krajec v Tehtnici, kar je primerno za urejanje zaostalih zadev, odlično za načrtovanje, srečanja in urejanje ostalega. Ker bo notranji nemir povečan, bodite previdnejši, tudi v prometu.
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologinja Gordana je dosegljiva na 041 404-935 in 090 14-28-18,
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na Astrologinja Gordana facebook
Astrologinja Dolores
je dosegljiva na 090 64-30,
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.si
Sreda, 29. december: Dopoldne bo pod blagimi vplivi planetov, zato boste mirni in zbrani. Popoldne se bo pojavil nemir, kar gre pripisati kvadratu Marsa in Saturna. Ob 22.51 vstopi Luna v Škorpijona, kar bo povečalo strasti. Morda bo kaka malenkost zamajala zaupanje, a se boste vseeno odlično znašli. Zvečer ne sprejemajte odločitev, saj te morda ne bi bile najboljše.
Četrtek, 30. december:
Merkur se bo od 9.22 direktno gibal in ne bo več postavljal na pot ovir. Lahko ste občutljivejši v odnosih. Pomislite, če je vredno zadnje ure leta porušiti vse, kar ste s potrpežljivostjo gradili. Raje imejte na vsa dogajanja filozofski pogled.
Petek, 31. december: Zgodaj zjutraj bo sekstil Lune in Marsa, zlahka boste opravili vse, za kar vam je zmanjkovalo časa. Zadnji nakupi, obveznosti, vse vam bo odlično šlo od rok. Zvečer bo trigon Lune in Jupitra, sproščena bo čudovita energija, primerna
za praznovanje. Nekaj motenj bo okoli 22. ure, ko bo Luna v kvadratu z Neptunom. Zmernost naj vas vodi, pazljivo z alkoholom. Kakšna bo najdaljša noč v letu, je odvisno najbolj od vas. Poskrbite, da bo čarobna, romantična, polna posebnega vzdušja.
Sobota, 1. januar: Že ponoči bo Luna vstopila v ognjenega Strelca, zato se lahko marsikatero novoletno praznovanje nadaljuje v jutranje ure. Odlično za druženje, opravljanje krajših poti in izmenjave voščil.
Nedelja, 2. januar: Ne bo vam manjkalo idej, kaj početi. Odlično položen Merkur v konjukciji z Luno vam bo prišepetaval različne ideje in zamisli. Izberite si družbo, v kateri se dobro počutite in dan boste preživeli več kot odlično.
Ponedeljek, 3. januar:
Ob začetku prvega delovnega tedna ne bo počitka. Vstop Lune v Kozoroga bo zahteval resno, odgovorno in disciplinirano vedenje. Tudi kasnejše srečanje Lune s Plutonom bo terjalo razčiščevanje različnih situacij na različnih področjih. Kar nekaj dobrih sklepov za vnaprej lahko sprejmete.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
MIRO SIMCIC
ŽENSKE V
TITOVI
SENCI
TTTO BR£Z MASKI 2.
nI ^^
if ■
VELIKA USPESNICA-KNJIGA ŽENSKE V TITOVI SENCI
Uspešnica Mira Simčiča Žensl(e v Titovi senci radilcalno spreminja podobo Josipa Broza Tita kot velilcega bonvivana in ženskarja. -Čeprav je imel pet velikih ljubezni, pet žena, s katerimi Je bil v trajni zvezi, ostaja nesporno, da nikoli ni bil srečno poročen. Knjiga Je bogato ilustrirana in dokumentirana.
Za naročnike „ ^^ »s Novega tednika ^ Jf cena le 25,00 EUR, redna cena 29,99 EUR!
.	Knjiga je na prodaj na oglasnem oddelku NT&RC
NAROČILNICA
nepreklicno naročam
izvod l<njige Žensl<e v Titovi senci (sem naročnilt Novega tednilca), po al<cijsl(i ceni 25,00 EUR + poštnina, izvod Icnjige Žensice v Titovi senci (nisem naročnilt Novega tednil<a), ~	po ceni 29,99 EUR + poštnina.
Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje
Informacije; 03/4225-100
St. 102 - 28. december 2010 -
Porast prehladnih obolenj na Celjskem
Z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje so sporočili, da so na Celjskem v minulem tednu zabeležili povečano število bolnikov s prehladnimi obolenji. V Sloveniji so laboratorijsko že potrdili primere okužb z vsemi tremi virusi gripe, ki krožijo v tej sezoni po Evropi. Ker so vsi trije podtipi gripe, ki dokazano krožijo v sedanjem obdobju gripe, zajeti v letošnjem cepivu proti gripi, na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje priporočajo preventivno cepljenje. Na ta način se lahko pred gripo najučinkoviteje zaščitimo.
»Kot kažejo laboratorijske ugotovitve, tudi v Sloveniji krožijo trije virusi gripe, in sicer dva virusa gripe podtipa A (pandemski H1N1 in H3N2) ter virus gripe B. Cepljenje priporočamo vsem prebivalcem, še zlasti bolj ogroženim skupinam: starejšim od 65 let, kroničnim bolnikom in njihovim družinskim članom, tudi družinskim članom majhnih otrok, ki proti gripi še ne morejo biti cepljeni, nosečnicam v drugem in tretjem
tromesečju, ljudem, ki čakajo na sprejeme na bolnišnično zdravljenje ter zdravstvenim in drugim delavcem, ki so pomembni za delovanje različnih dejavnosti. Cepi se lahko vsakdo, razen oseb, ki imajo dokazano alergijo na sestavine cepiva,« je pojasnila dr. Alenka Trop Ska-za, dr. med., specialistka epidemiologije, predstojnica oddelka za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Tisti, ki se odločijo za cepljenje, postanejo odporni na viruse, ki povzročajo gripo. Solidna zaščita pred okužbo nastane v enem do dveh tednih po cepljenju. Dovolj je cepljenje z enim odmerkom. Le otroci mlajši od 9 let, ki še nikoli niso bili cepljeni proti gripi, morajo dobiti dva odmerka cepiva v presledku štirih tednov. Cepljenje je priporočljivo za otroke, starejše od 6 mesecev.
Bolezenski znaki, ki opozarjajo na gripo, so visoka telesna temperatura, mra-zenje, izčrpanost, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Bolezenski znaki dru-
gih akutnih virusnih obolenj dihal oziroma viroz so zelo podobni, a blažje izraženi. V primeru virusnih okužb obisk pri zdravniku ni potreben. Gripe ne zdravimo z antibiotiki, saj jemanje antibiotikov ne bo odpravilo bolezni, ki so jo povzročili virusi. Kadar zbolimo, ostanemo doma, počivamo in pijemo tople napitke, visoko vročino pa znižujemo z zdravili za zniževanje temperature. Zdravnika moramo obiskati, kadar po več dneh visoke vročine ni izboljšanja ali če se splošno počutje močno poslabša.
Širjenje gripe zmanjšujemo z rednim in temeljitim umivanjem rok z milom in vodo, z rednim čiščenjem površin in predmetov z vodo in detergentom ter z rednim zračenjem prostorov. Za krepitev naravne odpornosti organizma pa poskrbimo s pestro prehrano in z rednim vsakodnevnim gibanjem.
KL
8 - 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
3!2ii,01/f1ilS!5'4
www.pirnat.si
NAJ BO
SANJSKA POSTELJA
LVASA!
NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE VAM V
rožice in cajcki
Zelišča za srečo in ljubezen
Ob vstopu v novo leto je dobro imeti pri sebi - še bolje pa podariti ljudem, ki jih imamo radi - rastlinice za ljubezen in srečo. Zgrešili ne bomo z baldrijanom, zeleno, rožmarinom, meto, meliso, jasminom, lucerno, klinčki, bršljanom, cedro, belo omelo ^
Zelišča nam torej poleg zdravja lahko podarijo tudi srečo in ljubezen, da o denarju ne govorimo. Treba je zgolj verjeti v njihove magične moči. Baldrijan nosi srečo in opogumlja, zélena poskrbi za zdravje in harmonijo, rožmarin je znamenje ljubezni, smreka in jelka sta znamenji rodovitnosti in rasti _
Poljub pod belo omelo
Medtem ko večina rastlin pozimi počiva, je bela omela polna življenja. Svetost bele omele izvira iz moči, ki ji omogoča, da sredi najtrše zime razvije plod in seme, ki pomenita novo življenje. Ta moč ji omogoča, da prežene hudobne duhove preteklega leta in prostor naredi svetel in čist za novo, kar prihaja.
Za marsikoga je bela omela najlepši božični in novoletni okrasek, sploh ker ne rabi veliko, da zablesti - dodamo ji le kakšen pisan trak. Nenavadna rastlina kot je, seveda v sebi skriva tudi silne magične moči. Kot simbol nesmrtnosti so jo močno čislali Kelti in
Germani, v srednjem veku je postala še simbol ljubezni in rodovitnosti. V Švici in Avstriji jo še danes ob božiču in novem letu obešajo nad vežna vrata in tako urokom in zlim duhovom preprečijo vstop v hišo. Poljubljanje pod belo omelo pri nas svoj čas ni bilo poznano. Ta star angleški božični običaj veleva, da se mora par poljubiti pod vejico omele in si na ta način zagotovi srečo, blagostanje in večno zvestobo. Podarite jo osebi, ki ji želite, da se ji izpolni skrita ljubezen, ali pa nekomu, za katerega menite, da naj ohrani cvetočo ljubezen na vekomaj. Poleg ljubezni bo krepko utrdila tudi zdravje.
Bršljan za poželenje
Bršljan je kot bela omela kljub zimi poln življenjskih moči, zato naj bi po ljudskem verovanju podaljševal življe-
Piše: PAVLA KLINER
nje. Zelen je v vseh letnih časih, zato simbolizira silo rasti in vztrajno poželenje. Velja tudi za simbol nesmrtnosti, veselja, zdravja in moči. Kelti so verjeli, da osebam, zlasti mladenkam, ki nosijo bršljan, ta prinese srečo in jih varuje pred neplodnostjo. Ker se vzpenja, so v njem videli simbol za človeško dušo.
Jasmin za
romantična
občutja
Za jasmin velja, da nas razneži, zato njegov cvet ali zgolj dišava sodi v spalnico, posebej še novoletno. V sebi skriva magično moč, da obudi romantična in ljubezenska čustva. Ne oklevajte ga podariti osebi, ki jo želite osvojiti ali ohraniti njeno ljubezen. Že iz starodavnih časov se je jasmin uporabljal v ljubezenskih vrečkah in kadilih za privabljanje ljubezni. Če ga nosimo pri sebi, naj bi privlačili tudi bogastvo in denar. Si je sploh mogoče želeti bolj prikladno novoletno darilo?
Cedra za finančno blagostanje
Cedra je zaradi visokega debla postala simbol veličine, plemenitosti, plemstva, moči, trajnosti, nepokvarljivosti in nepodkupljivosti. Košček cedre v denarnici bo privabljal denar, pa tudi cedrin dim oz. kadilo bo poskrbelo za blagostanje na področju financ.
prav (n)i koraki
Izbris hipoteke
Vprašanje: Od banke sem prejel izbrisno pobotnico za hipoteko, vpisano na stanovanju. Ko sem bil na sodišču, mi je referentka povedala, da potrebujem še predlog za izbris in da je najbolje, da ga sestavi notar ali odvetnik. Ali je to kakšen poseben predlog, ki ga mora sestaviti odvetnik?
Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku.
Z novim letom zaključujemo rubriko Prav (n)i koraki. Naša sodelavka Pavla Bolner Bolarič bo odgovorila na vprašanja, ki ste jih medtem že poslali, novih pa ne sprejemamo več.
Odgovor: Kot vam je povedala referentka na sodišču, za izbris hipoteke ni dovolj zgolj predložitev izbrisne pobotnice sodišču, temveč je potrebno vložiti predlog za izbris hipoteke.
Zastopanje po odvetniku ali notarju sicer ni obvezno, a ker mora biti predlog pravilno sestavljen in mora vsebovati tudi vse potrebne podatke (npr. identifikacijski znak nepremične, vložek oz. podvložek, pri katerem je nepremičnina vpisana, podatke o predlagatelju, navedbo listine, ki je podlaga za izbris, vsebino vknjižene pravice itd.), priporočam, da se v zvezi s tem kljub temu obrnete na pravnega strokovnjaka.
Sicer pa lahko predlog napišete in vložite tudi sami.
Pri tem vam bo v pomoč obrazec zemljiškoknjižnega predloga za izbris pravice, ki ga najdete na povezavi »obrazci« na spletni strani www.sodisce.si. Obrazec izpolnite z zahtevanimi podatki in priložite originalno listino, ki je podlaga za izbris hipoteke, to je v vašem primeru izbrisna pobotnica. Svetujem, da zase naredite še overjeno kopijo izbrisne pobotnice, saj sodišče obdrži originalno listino.
V kolikor boste predlog sestavljali sami, predlagam, da se v primeru nejasnosti in pred samo vložitvijo poskušate posvetovati še z referentkami na sodišču.
PAVLA BOLNER BOLARIČ, univ. dipl. pravnica
kuhajmo skupaj
Rumena barva nam lahko pričara zanimiv pogrinjek v prazničnem času.
Za slovesno pogrnjeno mizo
Prazniki se od navadnih dni razlikujejo tudi po drugačni hrani. Takšni, ki na mizi ni vsak dan. Takšni, za pripravo katere si vzamemo čas. In predvsem gre za pričakovanje, kaj bo letos drugače, kako znova presenetiti domače in goste. Današnji praznični jedilnik je za vas pripravil Andrej Voh iz celjske srednje šole za gostinstvo in turizem. Recepti so za štiri osebe, le pri rahlih zdrobo-vih ocvrtkih je mase dovolj za deset lačnih.
Ob pripravi jedi pomislite še na pogrinjek, jedilni servis, pribor in kozarce. Kaj če bi letos dali na mizo kar tiste »ta-boljše«, da se ne prašijo in čakajo na svoj trenutek v omari? Dober tek in veliko veselja in volje do sukanja med lonci vam želimo v letu 2011!
Tatarski biftek
Sestavine: 160 do 180 g govejega fileja, sol, sveže mlet poper, mleta sladka rdeča, paprika, mleta kumina, sesekljan peteršilj, šalotka, sardelni file, kapre, pol žličke gorčice, rumenjak, 2 dag majoneze Obloga: maslo, opečen toast, kisla zelenjava in čebula Priprava: Dobro uležan goveji file na deski nastrgamo z žlico in potem še z nožem fino sesekljamo. V skledo damo rumenjak in majonezo ter dobro premešamo. Dodamo suhe začimbe po okusu in znova premešamo. Dodamo meso in mokre začimbe ter znova premešamo. Pustimo kakšno uro v hladilniku, da se razvije okus, nato poskusimo in po potrebi še dodatno začinimo. Biftek oblikujemo na plošči in obložimo s kolobarji čebule in z dekorativno narezano zelenjavo (kisle kumarice, kapre, vložena paprika, olive Zraven postrežemo opečen toast in na rezine narezano maslo.
Svinjska ribica na rožnato v timijanovem plašcku
Sestavine: 700 g očiščene svinjske ribice, sol, sveže mleti poper, sesekljan peteršilj, sesekljan timijan, 100 g krušnih drobtin, 50 g gorčice, 2 sesekljana stroka česna, 50 g olja
Priprava: V pekaču zmešamo drobtine in sesekljan timijan ter peteršilj. Svinjsko ribico solimo, popramo in premažemo
z gorčico. Dobro jo natremo s česnom in jo povaljamo po pripravljeni mešanici drobtin in zelišč. Pokapamo jo z oljem in v pečici spečemo na rožnato. Pečeno ribico narežemo na tanjše rezine in postrežemo s fino mesno omako, ki jo obogatimo s koščkom masla.
Zimska zelenjava
Sestavine: 600 g poljubne sezonske zelenjave, sol, sladkor, 50 g masla
Priprava: Očiščeno zelenjavo dekorativno narežemo in skuhamo v sopari. Zelenjava mora ostati lepe barve in čvrsta. Kuhano solimo in potresemo z nekaj zrni sladkorja, da dosežemo večjo harmonijo okusa. Tako pripravljeno zelenjavo pogrejemo v sopari in vročo serviramo. Premažemo jo s stopljenim maslom.
Praznični pogrinjek
Od prve adventne nedelje našo mizo krasi adventni venček, ki nadomesti vse druge dekoracije. Pred praznično večerjo pa lahko mizo posebej slovesno pogrnemo in barvne kombinacije uskladimo z venčkom ter tako ustvarimo še lepše vzdušje. Še vedno je zelo trendovska vijolična barva, čeprav Edvard Kužner iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje predlaga, da uporabimo tisto, kar imamo doma in morda poskusimo s prazničnim po-grinjkom v rumeni barvni ali pa se odločimo za nekoliko drugačen narodni pogrinjek.
SB
Foto: SHERPA
Skutini žličniki
Sestavine: 500 g skute, 1 jajce, 150 g ostre moke, 40 g masla, 40 g drobtin
Priprava: Skuto, jajca in moko dobro zmešamo. Na hladnem naj masa stoji pol ure. Testo z dvema žlicama oblikujemo v žličnike in jih 15 minut kuhamo v slanem kropu. Dobro odcedimo in vroče serviramo. Prelijemo jih s poljskim prelivom, ki ga pripravimo tako, da stopimo maslo in na njem rahlo prepražimo krušne drobtinice.
Rahli zdrobovi ocvrtki
Sestavine: 500 g mleka, 500 g vode, 100 g masla, 400 g pšeničnega zdroba, 3 jajca, sol, 100 g krušnih drobtin, olje za cvrtje
Priprava: Vodo, mleko in maslo zavremo skupaj s soljo.
V	vrelo tekočino s šibo v tankem curku zakuhamo pšenični zdrob. Med stalnim mešanjem kuhamo toliko časa, da se masa dobro zgosti. Odstavimo in ohladimo do mlačnega.
V	mlačno maso zamešamo jajca in jo dobro pregnetemo. Iz zdrobove mase potem oblikujemo ocvrtke različnih oblik in jih povaljamo v drobtinah. Zlato rumeno jih ocvremo v vročem olju.
Jogurtova strjenka
Sestavine: 5 dl jogurta (lahko navadnega, ali sadnega po želji), 5 dl stepene sladke smetane, 1 dag namočene in ožete želatine, ki jo stopimo nad soparo, 12 dag sladkorja v prahu, 1 zavitek vanilijevega sladkorja
Priprava: Jogurt ogrejemo na sobno temperaturo in mu dodamo stepeno smetano. Prilijemo stopljeno želatino in jo dobro vmešamo. Dodamo še sladkor in vanilijev sladkor ter premešamo. Kremo napolnimo v model, tanko namazan z oljem ali pa kar v kozarce. Vsaj za 2 uri postavimo v hladilnik. Gotovo sladico zvrnemo na krožnik in jo dekorativno obrizgamo s smetano ter obložimo z narezanim sadjem.
NL
Narodni pogrinjek
- Št. 102 - 28. december 2010
BORZA DELA - INFORMACIJE
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
SLIKDPLESKAB - M/Ž; SLIKDPLESKABSKA IN FASADERSKA DELA, DDLDČEN ČAS, 3 MESECE, 31.12.2010; GD ING, PRD-JEKTIRANJE, IZVAJANJE, INŽENIRING, D.D.D., DPEKARNI-ŠKA CESTA 8 B, 3000 CELJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VARILEC - M/Ž; VARJENJE NA CEVDVDDIH IN NAFTDVDDIH, DDLDČEN ČAS, 3 MESECE, 14.1.2011; ANKE, PRDIZVDDNJA IN MDNTAŽA KDVINSKIH IN GRADBENIH KDNSTRUKCIJ, D.D.D., KIDRIČEVA ULICA 24 B, 3000 CELJE SKLADIŠČNIK V PE CELJE NA KIDRIČEVI ULICI (INTERE-VRDPA) - M/Ž; PREVZEM, SKLADIŠČENJE, PRIPRAVA IN DDDAJA BLAGA, DDSTAVA, SDDELDVANJE Z NABAVNIM IN PRDDAJNIM DDDELKDM PDDJETJA IN S STRANKAMI, SDDELDVANJE PRI INVENTURI, SKRB ZA SKLADIŠČE IN DSNDVNA SREDSTVA, DDLDČEN ČAS, 12 MESECEV, 31.12.2010; ZIKAS, PRDIZVDDNJA, TRGDVINA IN STDRITVE, D.D.D., KASAZE 102 B, 3301 PETRDVČE
STRUGAR - M/Ž; STRUŽENJE DBDELDVANCEV NA KLASIČNIH STRUŽNICAH, UPRAVLJANJE CNC STRUŽNIC, NEDDLDČEN ČAS, 5.1.2011; VALJI, PRDIZVDDNJA VALJEV IN ULITKDV D.D.D., ŽELEZARSKA CESTA 3, 3220 ŠTDRE BRUSILEC - M/Ž; GRDBD IN FIND BRUŠENJE VALJEV, NEDDLDČEN ČAS, 5.1.2011; VALJI, PRDIZVDDNJA VALJEV IN ULITKDV D.D.D., ŽELEZARSKA CESTA 3, 3220 ŠTDRE DBDELDVALEC KDVIN - M/Ž; DBDELDVANJE KDVINSKIH IZDELKDV NA RAZLIČNIH STRDJIH. REZKALNI, DBDELD-VALNI IN VRTALNI STRDJI. DDLDČEN ČAS, 10 MESECEV, 29.12.2010; MANPDWER D.D.D.; MANPDWER D.D.D., PE MARIBDR, SLDVENSKA ULICA 17, 2000 MARIBDR SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ZAVARDVALNI ZASTDPNIK-SVETDVALEC PRDDAJE - DELD
V	CELJU - M/Ž; SVETDVANJE STRANKAM, TRŽENJE ZAV. PRDDUKTDV, PRIDDBIVANJE TERMINDV, PRIPRAVA IZRAČU-NDV, DDLDČEN ČAS, 24 MESECEV, 16.1.2011; GRAWE ZAVA-RDVALNICA D.D. MARIBDR PDSLDVNA ENDTA LJUBLJANA, KDMENSKEGA ULICA 4, 1000 LJUBLJANA ELEKTRIKAR ENERGETIK ELEKTRDINŠTALATER IV - M/Ž; UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE VSEH SVETLDBNIH NAPRAV NA DDRU, PRIPRAVLJANJE IN USMERJANJE REFLEKTDRJEV NA PREDSTAVAH IN VAJAH, ZAPISDVANJE LUČI ZA VSAKD UPRIZDRITEV, DBČASND DELD NA REGULATDRJU, PRIPRAVLJANJE SVE-TLDBNIH NAPRAV ZA PREVDZ, MDNTAŽA SVETLDBNIH NAPRAV NA GDSTDVANJIH, PD PDTREBI UPRAVLJANJE Z VIDED NAPRAVAMI, IZVAJANJE DEL V SKLADU S PREDPISI D VARNDSTI PRI DELU IN PDŽARNE VARNDSTI, SKRB ZA MANJŠA VZDRŽEVALNA DELA V HIŠI, DRUGA DELA PD NA-LDGU NADREJENIH. DDLDČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.1.2011; SLDVENSKD LJUDSKD GLEDALIŠČE CELJE, GLEDALIŠKI TRG 5, 3000 CELJE
MIZAR
SAMDSTDJNI MIZAR - M/Ž; RDČNA IN STRDJNA DELA V MIZARSKI DELAVNICI IN DBČASND MDNTAŽA NA TERENU, DDLDČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.12.2010; MIG NDTRANJA DPREMA, MIZARSTVD, INŽENIRING, D.D.D., VIŠNJA VAS 15 D, 3212 VDJNIK PRODAJALEC
POSPEŠEVALEC PRODAJE V TRGOVINI IN NA TERENU - DELO
V	CELJU - M/Ž; PRODAJA ORODJA OBRTI, INDUSTRIJI (GLEJ WWW.MAJO.SI), DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.12.2010; MAJO SERVISNO IN TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O., IHAN, GORIČICA 2, DOMŽALE, GORIČICA PRI IHANU 2, 1230 DOMŽALE
EKONOMSKI TEHNIK
KOORDINATOR V SKLADIŠČU - M/Ž; KOORDINACIJA IN NADZOR DEJAVNOSTI PRESKRBE, DISTRIBUCIJE, VODENJA SKLADIŠČA IN CELOTNEGA NOTRANJEGA IN ZUNANJEGA GIBANJA MATERIALOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.12.2010; EUROSPIN EKO, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., RENŠKI PODKRAJ 64, 5292 RENČE ZDRAVSTVENI TEHNIK
OSKRBOVALEC III. - M/Ž; GOSPODINJSKA POMOČ UPORABNIKOV, POMOČ PRI VZDRŽEVANJU OSEBNE HIGIENE UPORABNIKOV IN PROSTOROV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 29.12.2010; CENTER ZA VARSTVO IN DELO GOLOVEC, NA GOLOVCU 2, 3000 CELJE INŽENIR STROJNIŠTVA KONSTRUKTER STROJNIŠTVA V AVTOCAD - M/Ž; KONSTRUKCIJA STROJNIH ELEMENTOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.1.2011; OPTIS SERVIS, PODJETJE ZA OPRAVLJANJE SERVISNE DEJAVNOSTI, D.O.O., TRNOVELJSKA CESTA 2, 3000 CELJE
DIPLOMIRANI DELOVNI TERAPEVT (VS)
"DELOVNI TERAPEVT - DELO Z OSEBAMI S PSIHIČNO MOTNJO - PRIPRAVNIK - M/Ž; POD NADZORSTVOM MENTORJA PRIPRAVNIK OPRAVLJA NASLEDNJA DELA IN NALOGE: DELOVNA TERAPEVTSKA INTERVENCIJA (OBRAVNAVA) OSEB S PSIHIČNO MOTNJO (INDIVIDUALNA ALI SKUPINSKA), OCENJEVANJE, VZDRŽEVANJE, VZPOSTAVLJANJE IN OMOGOČANJE UDELEŽBE UPORABNIKA (KLIENTA) V SMISELNIH IN NAMENSKIH AKTIVNOSTIH NA PODROČJU OKUPACIJE, STROKOVNO IZVAJANJE AKTIVNOSTI NA PODROČJU OKUPACIJE V ZATO NAMENSKO DOLOČENIH PROSTORIH, ORGANIZIRANJE IN USMERJANJE ŠPORTNIH AKTIVNOSTI PRI OSEBAH S PSIHIČNO MOTNJO, AKTIVNO SODELOVANJE
V	SOCIOTERAPEVTSKIH PROGRAMIH PRI OSEBAH S PSIHIČNO MOTNJO, AKTIVNO SODELOVANJE V ODDELČNEMU TIMU ITD." DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV, 1.1.2011; PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA VOJNIK, CELJSKA CESTA 37, 3212 VOJNIK PROFESOR DEFEKTOLOGIJE ZA SLUŠNO IN GOVORNO MOTENE
LOGOPED - M/Ž; OPRAVLJANJE DEL IN NALOG NA PODROČJU DELA Z OTROKI S POSEBNIMI POTREBAMI, NEDOLOČEN ČAS, 6.1.2011; ZDRAVSTVENI DOM CELJE, GREGORČIČEVA ULICA 5, 3000 CELJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
SAMOSTOJNI KONSTRUKTER - M/Ž; STANDARIZACIJA PROGRAMOV, SNOVANJE GENERIKOV, IZDELAVA INTERAKTIVNIH KATALOGOV, VODENJE PROJEKTOV, KONSTRUIRANJE, NEDOLOČEN ČAS, 29.12.2010; CONTAINER PROIZVODNO PODJETJE, D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 6, 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK ODVETNIŠKI KANDIDAT - M/Ž; PRIPRAVA DOPISOV, SODELOVANJE PRI SESTAVLJANJU SODNIH PISANJ TOŽB, PRITOŽB, PRIP. VLOG, ZASTOPANJE PRED SODIŠČI IN DRUGIMI DRŽAVNIMI ORGANI. NEDOLOČEN ČAS, 29.12.2010; ODVETNIK ANDREJ ŠVENCBIR, MARIBORSKA CESTA 88, 3000 CELJE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE
-	M/Ž; DELO ZDRAVNIKA V AMBULANTI ZA NUJNO MEDICINSKO POMOČ, NEDOLOČEN ČAS, 30.12.2010; ZDRAVSTVENI DOM CELJE, GREGORČIČEVA ULICA 5, 3000 CELJE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST KIRURGIJE "ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI - PREDSTOJNIK ODDELKA ZA PLASTIČNO IN REKONSTRUKTIVNO KIRURGIJO TER KIRURGIJO ROKE - M/Ž; SKRB ZA KAKOVOST IN RAZVOJ STROKE, VODENJE IN ORGANIZACIJA DELA NA ODDELKU ZA PLASTIČNO IN REKON. KIRURGIJO TER KIRURGIJO ROKE", DOLOČEN ČAS, 48 MESECEV, 1.1.2011; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE
ZDRAVNIK SPECIALIST V/ VI - PREDTOJNIK UROLOŠKEGA ODDELKA - M/Ž; SKRB ZA KAKOVOST IN RAZVOJ STROKE, VODENJE IN ORGANIZACIJA DEL NA UROLOŠKEM ODDELKU, DOLOČEN ČAS, 48 MESECEV, 1.1.2011; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST INTERNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI - INTERNE MEDICINE, PREDSTOJNIK ODDELKA - M/Ž; SKRB ZA KAKOVOST IN RAZVOJ STROKE, VODENJE IN ORGANIZIRANJE DEL NA KARDIOLOŠKEM ODDELKU, DOLOČEN ČAS, 48 MESECEV, 1.1.2011; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE
UE LASKO
KLJUČAVNIČAR
SKUPINOVODJA V PROIZVODNJI KABELSKIH POLIC - M/Ž; NAMEŠČA IN UPRAVLJA S STROJI ZA PROIZVODNJO PROGRAMA KABELSKIH POLIC IN OBROB, MENJAVA ORODIJ IN STISKANJE NA EKSCENTRIČNI STISKALNICI, RAZREZ PLOČEVINE NA HIDRAVLIČNIH ŠKARJAH, KRIVLJENJE NA KRIVILNEM STROJU, KONTROLIRANJE KAKOVOSTI IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.12.2010; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO
DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT (VS)
DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT - M/Ž; IZVAJANJE TERAPIJE, NEDOLOČEN ČAS, 8.1.2011; THERMANA D.D., DRUŽBA DOBREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6, 3270 LAŠKO DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE ALI ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA V AMBULANTI SPLOŠNE MEDICINE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.12.2010; ZDRAVSTVENI DOM LAŠKO, KIDRIČEVA ULICA 5 B, 3270 LAŠKO
UE MOZIRJE ~
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE SLOVENSKE KONJICË"
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
ČISTILKA - M/Ž; DNEVNO ČIŠČENJE (POSLOVNIH IN DRUGIH PROSTOROV) SKLADNO Z DOLOČENIM OBSEGOM DEL, ZAHTEVAMI NAROČNIKA IN NAVODILI NADREJENEGA VODJE ENOTE ALI KONTROLORJA DELA, ČIŠČENJE DELOVNIH SREDSTEV IN PRIPOMOČKOV PO KONČANEM DELU, DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 31.12.2010; AKTIVA HRM KADROVSKE REŠITVE D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 12 F, 1236 TRZIN ČISTILEC - M/Ž; DNEVNO ČIŠČENJE (POSLOVNIH IN DRUGIH PROSTOROV) SKLADNO Z DOLOČENIM OBSEGOM DEL, ZAHTEVAMI NAROČNIKA IN NAVODILI NADREJENEGA VODJE ENOTE ALI KONTROLORJA DELA, ČIŠČENJE DELOVNIH SREDSTEV IN PRIPOMOČKOV PO KONČANEM DELU, DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 3.1.2011; AKTIVA HRM KADROVSKE REŠITVE D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 12 F, 1236 TRZIN STROJNI MEHANIK
"VZDRŽEVALEC - M/Ž; OPRAVLJANJE ENOSTAVNIH IN ZAHTEVNEJŠIH VZDRŽEVALNIH DEL SODOBNE STROJNE IN ELEKTRO OPREME. OPRAVLJANJE PODOBNIH DEL PO NAVODILU NADREJENEGA V OKVIRU POKLICA IN DELOVNE USPOSOBLJENOSTI", NEDOLOČEN ČAS, 10.1.2011; SWATYCOMET D.O.O.; SWATYCOMET D.O.O., POSLOVNA ENOTA SPE FLEX SC, TOVARNIŠKA CESTA 5, 3214 ZREČE OBLIKOVALEC KOVIN
ORODJAR - M/Ž; REZKANJE, STRUŽENJE, VRTANJE, VARJENJE STROJNIH ELEMENTOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.1.2011; LIPUŠ THOMAS, S.P. ORODJARSTVO IN POPRAVILO GRADBENE MEHANIZACIJE "ILI" INTERNATIONAL LIPUŠ INDUSTRY, ŠKALCE 74, 3210 SLOVENSKE KONJICE ORODJAR
ORODJAR - M/Ž; MENJAVA IN NASTAVLJANJE ORODIJ, ČIŠČENJE ORODIJ, ENOSTAVNA POPRAVILA ORODIJ, SPREMLJANJE STANJA OPREME, PO POTREBI DRUGE NALOGE, ZA KATERE JE USPOSOBLJEN, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.12.2010; KOPLAST EKSTRUZIJA IN KONFEKCIJA, D.O.O., SLOVENSKE KONJICE, TOVARNIŠKA CESTA 2, 3210 SLOVENSKE KONJICE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
VOZNIK - STROJNIK - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA C, E KATEGORIJE IN STROJNIK, NEDOLOČEN ČAS, 6.1.2011; KLAS TRGOVSKO IN TRANSPORTNO PODJETJE D.O.O., TEPANJE 71 A, 3210 SLOVENSKE KONJICE
OPERATER NA CNC STROJU - M/Ž; DELO POTEKA NA OBDELOVALNIH STROJIH. POTREBNA SO OSNOVNA ZNANJA UPRAVLJANJA S STROJEM., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 29.12.2010; MANPOWER D.O.O.; MANPOWER D.O.O., PE MARIBOR, SLOVENSKA ULICA 17, 2000 MARIBOR STROJNI TEHNIK
OBDELOVALEC KOVIN - M/Ž; OBDELOVANJE KOVIN NA RAZLIČNIH STROJIH, DELO NA CNC STROJIH, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 29.12.2010; UNIOR KOVAŠKA INDUSTRIJA D.D., KOVAŠKA CESTA 10, 3214 ZREČE ZOBOTEHNIK
ZOBOTEHNIK - M/Ž; ZOBOTEHNIČNE STORITVE, NEDOLOČEN ČAS, 2.1.2011; SANIDENT STORITVENO PODJETJE, D.O.O., KOVAŠKA CESTA 25 B, 3214 ZREČE DOKTOR MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE OZ. DRUŽINSKE MEDICINE
-	M/Ž; VSA DELA ZDRAVNIKA, NEDOLOČEN ČAS, 7.1.2011; ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE, MESTNI TRG 17, 3210 SLOVENSKE KONJICE
UE Sentjur pri CELJU~
EKONOMSKI TEHNIK
REFERENT V RAČUNOVODSTVU - M/Ž; IZDELAVA RAČUNOV, FAKTURURANJE, ADMINISTRATIVNA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 3.1.2011; AMS MEDING D.O.O., TRGOVINA-INŽENIRING, LJUBLJANSKA CESTA 6 A, 3230 ŠENTJUR DOKTOR MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST - PEDIATER - M/Ž; ZDRAVNIK V
DISPANZERJU ZA OTROKE, NEDOLOČEN ČAS, 3.1.2011; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR
UE SMARJE pri jelsah~
DELAVEC BREZ POKLICA
MANIPULATIVNI DELAVEC - M/Ž; KANDIDAT BO NA DELOVNEM MESTU NALAGAL, ZLAGAL, PRENAŠAL IN PREVAŽAL LAŽJE PROIZVODE OZ. LAŽJA BREMENA, OPRAVLJAL BO LAŽJA DELA PRI VZDRŽEVANJU ORODJA IN NAPRAV, SKRBEL BO ZA RED IN ČISTOČO NADELOVNEM MESTU IN OPRAVLJAL OSTALA DELA PO NAVODILIH NADREJENEGA. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 29.12.2010; ADECCO H.R. D.O.O.; ADECCO H.R. D.O.O., PE CELJE, ULICA XIV. DIVIZIJE 6, 3000 CELJE
AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK - M/Ž; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL V SERVISU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 31.12.2010; SUPER SIJ, PROIZVODNJA. TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., STRMA CESTA 1 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA ČISTILEC VOZIL - M/Ž; ROČNO ČIŠČENJE IN POLIRANJE VOZIL, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 31.12.2010; SUPER SIJ, PROIZVODNJA. TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., STRMA CESTA 1 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA OBLIKOVALEC REKLAMNIH SPOROČIL - M/Ž; PRIDOBIVANJE SLIKOVNEGA MATERIALA, SKR ZA ARHIVO LE TEGA, OBLIKOVANJE REKLAMNIH SPOROČIL, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.12.2010; JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
PODROČNI VODJA NA ŽIVILIH - M/Ž; SODELOVANJE Z DOBAVITELJI, KUPCI TER PRODAJNIM OSEBJEM, SKRBELI BOSTE ZA RACIONALNE ZALOGE, ZALOŽENOST, IZLEDOM BLAGA TER P.E., STE POZNAVALEC MARKET PROGRAMA IN VAS VESELI DELO S FCMG IZDELKI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.12.2010; JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT KOMERCIALIST V NABAVI - M/Ž; KOMUNIKACIJA Z DOBAVITELJI IN MALOPRODAJO ZA BLAGOVNE SKUPINE, SKRB ZA AKTIVNOSTI V NABAVI, MARKETINGOM, IZDELOVANJE PONUDB, CENIKOV, UREJANJE PRODAJNIH MEST NA TERENU. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.12.2010; JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN TOPLIH NAPITKOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 31.12.2010; SUPER SIJ, PROIZVODNJA. TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., STRMA CESTA 1 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA GOSTINSKI TEHNIK
VODJA KUHINJE - M/Ž; PRIPRAVA HRANE IN ORGANIZACIJA DELAV RESTAVRACIJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 29.12.2010; KEROS, PROIZVODNJA CEMENTNIH IZDELKOV IN TRGOVINA, D.O.O., TRŽIŠČE 12 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA PODROČNI VODJA TEHNIKA - M/Ž; RACIONALNOST ZALOG, ZALOŽENOST, UREJENOST, SODELOVANJE Z DOBAVITELJI, KUPCI TER PRODAJNIM OSEBJEM ... , DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.12.2010; JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT
DIPLOMIRANI DELOVNI TERAPEVT (VS)
DIPLOMIRANI DELOVNI TERAPEVT - M/Ž; UGOTAVLJANJE FUNKCIONALNIH IN PSIHOFIZIČNIH ZMOŽNOSTI STANOVALCEV IN PRIPRAVA INDIVIDUALNIH PROGRAMOV, NAČRTOVANJE IN PRIPRAVA TER IZVAJANJE DELOVNO TERAPEVTSKIH STORITEV, IZVAJANJE, SPREMLJANJE IN ANALIZA UČINKOV FUNKCIONALNE IN ZAPOSLITVENE DELOVNE TERAPIJE, EVIDENTIRANJE IN DOKUMENTIRANJE STORITEV ..., DOLOČEN ČAS, 8.1.2011; COMETT DOMOVI D.O.O.; COMETT DOMOVI D.O.O., PODRUŽNICA PEGAZOV DOM, CELJSKA CESTA 11, 3250 ROGAŠKA SLATINA
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
VIŠJI PRAVOSODNI SVETOVALEC (PDI) - STROKOVNI SODELAVEC - M/Ž; PROUČEVANJE ZADEV, KI MU JIH DODELI PRAVOSODNI FUNKCIONAR, PRIPRAVA STROKOVNE PODLAGE ZA SPREJEM ODLOČITVE, PRIPRAVA ODLOČITVE, PRIPRAVA OBRAZLOŽITVE ODLOŽITVE, ZASTOPANJE STRANK PO POOBLASTILU FUNKCIONARJA PRED SODIŠČI, DOLOČEN ČAS, 1.1.2011; OKROŽNO SODIŠČE V CELJU; OKRAJNO SODIŠČE V ŠMARJU, AŠKERČEV TRG 11, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UE VELENJE
OBLIKOVALEC KOVIN
OBDELOVALEC KOVIN, STRUGAR CNC - M/Ž; OBDELAVA KOVIN, NEDOLOČEN ČAS, 1.1.2011; PEČOVNIK KONSTRUIRANJE, PROIZVODNJA STROJEV, ORODIJ IN NAPRAV, D.O.O. KOROŠKA 31 A, VELENJE, KOROŠKA CESTA 31 A, 3320 VELENJE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
VARNOSTNIK - DELOVNO MESTO V VELENJU - M/Ž; VAROVANJE LJUDI IN PREMOŽENJA, VARNOSTNIK/VARNOSTNICA, DOLOČEN ČAS 31.1.2011, 8.1.2011; PODJETJE ZA VAROVANJE PREMOŽENJA VARNOST KOPER D.O.O., FERRARSKA ULICA 10, 6000 KOPER - CAPODISTRIA POMOČ V STREŽBI - M/Ž; STREŽBA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.1.2011; TIRS TRŽENJE, INŽINIRING, RAČUNALNIŠKE IN RAČUNOVODSKE STORITVE D.O.O., KOTLJE 152, 2394 KOTLJE
PRODAJALEC
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA OD VRAT DO VRAT PO SLOVENIJI, NEDOLOČEN ČAS, 30.12.2010; TORRO TRGOVINSKE STORITVE LJUBO SRNOVRŠNIK, S.P., SELO 7, 3320 VELENJE EKONOMSKI TEHNIK
RAČUNOVODJA - M/Ž; SAMOSTOJNO VODENJE RAČUNOVODSTVA ZA VEČ PODJETIJ IN DRUGIH PRAVNIH OSEB, SESTAVLJANJE LETNIH IN MEDLETNIH BILANC ZA POTREBE PODJETJA IN ZAKONSKO POROČANJE, IZVAJANJE MESEČNIH POROČIL ZA DDV, SESTAVA DRUGIH MESEČNIH IN OBČASNIH POROČIL, KNJIŽENJE VSEH POSLOVNIH DOGODKOV, KONTROLA IN IZVAJANJE PLAČILNEGA PROMETA, KONTROLA IN KNJIŽENJE TRR, KONTROLING, VODENJE KADROVSKIH EVIDENC IN OBRAČUN PLAČ, IZVAJANJE PLAČIL, DRUGE NALOGE PO NAVODILU DIREKTORJA, ORGANIZACIJA RAČUNOVODSKIH IN KNJIGOVODSKIH DEL, POZNAVANJE RAČUNOVODSKIH PROGRAMOV - PROGRAM MINIMAX IN TIC-COMTRON, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 16.1.2011; MA-ROMI, TRGOVINA IN POSREDNIŠTVO, D.O.O., PREŠERNOVA CESTA 9 A, 3320 VELENJE
UE ŽALEC
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.1.2011; LIDIJA REPAS, S.P.; PE KRALJEVA OKREPITEV, LIDIJA REPAS, S.P., POLZELA 11 B, 3313 POLZELA
INŽENIR STROJNIŠTVA
KOMERCIALIST - M/Ž; PREVZEMANJE IN OBDELAVA POVPRAŠEVANJ, PRIPRAVA PONUDB, PRIPRAVA NAROČIL, STROKOVNO SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA BLAGA ZA DOSTAVO, ADMINISTRACIJA, UREJANJE DOKUMENTARNEGA IN ARHIVSKEGA GRADIVA, VODENJE EVIDENC, UREJANJE BAZ PODATKOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 4.1.2011; M 6 K SEIBERT, ZUNANJA TRGOVINA IN ZASTOPANJE, D.O.O., ZABUKOVICA 47 D, 3302 GRIŽE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI KEMIK KEMIK-KOMERCIALIST - M/Ž; ZASTOPANJE IN PRODAJA KEMIJSKIH IN LABORATORIJSKIH INSTRUMENTOV ZNANIH SVETOVNIH PROIZVAJALCEV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 31.12.2010; PRIMALAB, PODJETJE ZA PRODAJO LABORATORIJSKE IN PROCESNE OPREME, SVETOVANJE, IZOBRAŽEVANJE TEHNIČNO PREIZKUŠANJE IN ANALIZIRANJE, D.O.O., BREG PRI POLZELI 45 B, 3313 POLZELA
5.200 m^ pašnika prodam ali menjam za stružnico ali kateri drug stroj. Telefon 041 976-668. 5375 HIŠO z 800 m^, v Zadobrovi, pošta Ško-fja vas pri Celju, prodamo za 115.000 EUR. Telefon 031 662-928, (03) 5772640. _
5395
ODDAM
PRA2NIŮNA PONUDBA ASTROCEHTRA
Naiuasčakavleiu2011i»
ïe dan iS siia^aiovii« ugodno klicanje v nasleil nj em laïul
^^—^ 100 minut=100 evrou Vedeževanie samo 1 evro na minutol
Zakupliene minute lahta porahMe la več klicev VDbdDbjueneGaleia Dd dneva naliupa.Bter klica na 090,
Mfnuie lafíto plačate oe> ncvieijn, v etikiron^ki banki alt i moneto.
Za nakuD minul in informacije pokličite 103] 490 02 22
CENTER mesta Celja. Lokal na elitni lokaciji, Ljubljanska cesta, velika izložbena okna, velikost 61 m', oddamo. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.
BISTRO in več poslovnih prostorov, v centru Šentjurja, oddamo v najem. Kmetijska zadruga Šentjur, telefon (03 ) 5743186.	.	n
NAJAMEM
KMETIJSKO zemljišče vzamemo v najem. Telefon 041 794-213. Š817
STANOVANJE
PRODAM
STROJI
POSEST
PRODAM
PRODAM
TRAKTOR Deutz torpedo td 62 06C, letnik 1985 in mešalec gnojevke, na elektriko, prodam. Telefon 041 983-800.
Š 827
KUPiM
TRAKTOR Imt, Ursus ali Zetor kupim. Telefon 051 761-002.	p SNEŽNO frezo za Gorenje Muto, okrogli priklop, kupim. Telefon 541-4993, 041 842-817. 5427
HIŠO v Lokrovcu, v izmeri 159 m', zemljišče 1.929 m', prodamo za 195.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
CELJE, Teharska cesta. Prodajalno, servis in skladišče + 4.484 m' stavbnega zemljiča, prodamo za 570.000 EUR, možna prodaja posameznega dela kompleksa - po dogovoru. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.
CELJE, mesto. Petsobno stanovanje na Savinjskem nabrežju, v izmeri 121 m' ter podstrešje v izmeri 50 m2, pogled na Celjski stari grad, potrebno obnove, prodamo za 130.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.
n
CELJE, Lava. Trisobno stanovanje, 74,12 m2, 8. nadstropje, prodamo za 100.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
CELJE, mesto, Malgajeva ulica 10. Trisobno stanovanje ali poslovni prostor, v izmeri 83 m', visoko pritličje, centralno ogrevanje na plin, prodamo za 108.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO!
za uelLke in male ^oópodinj
J' • /
odmiel
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
^J^uÂafâke LuLi/e àùt/enâkili ^oápodinj

Informacije: 03/4225-100
Podpisani-a
naslov:
NAROeiUNICAli
napralilicno naročam
neprelilicno naročam
naprelilicna naročam
naprolflicna naročam
tmmptBtov trati tinjlB v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR |+ poštnina) izvodov Kuliarske bukve slovenskih flospodinj po ceni 10 EUR za Izvod |+ poštnina).
izvodov knjige Kuliarske bukve ■
Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000

g ceni 7,93 EUR za Izvod	i
(+ poštnina).	;
g ceni 10 EUR za Izvod I + poštnina).	I
Podpis:	I
MALI OGLASI - INFORMACIJE
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
ODDAM
ÍI3QEME
PRODAM
GRAD MATE
PRODAM
PRODAM
KUPiM
KMETIJSKI

PRODAM
STANOVANJE v stanovanjski hiši, v Arclinu 53 d, opremljeno, oddam. Telefon 041 726-516.	5415
V CENTRU Žalca oddam opremljeno stanovanje, 56 m^. Telefon 041 697-247.
5449
VINO kraški teran, odličen, ugodna cena, prodam, tudi dostavim. Telefon 041 614-862.	p
NEOLUŠČENE orehe, biodinamičen pridelek, prodam. Telefon 041 980-145.
5353
VINO, belo in rdeče in slivovko, ugodno prodam. Telefon (03) 5824-514, 031 494-342.	5434
OSTALO
STAREJŠE knjige, lepo ohranjene, prodam.
Telefon 040 412-452. 5345 FISHER tricikel, otroški voziček, gugalnik in konjiček in torbo za prenos dojenčka prodam. Ob celotnem nakupu podarim komplet šotorov za igranje otrok. Telefon 070 732-673.	5457
menk
PRODAM
LIKALNIK Cordes, dolžina valja 84 cm, za likanje prtov in posteljnine, prodam. Telefon 040 282-412. 5393 HLADILNIK Gorenje, z zamrzovalno skrinjo, visoko stoječ in grelec za vodo Gorenje, 50 l, prodam. Telefon
031 637-234, 5412-356, po 20. uri.
5435
MOTORNO žago Husquarna 61 in plinsko napravo za avto prodam. Telefon 041 355-853.	5413
SENO, kocke, samo še 900 kosov, 2 EUR/ kos in betonske stebre, dolžina 3 m, okolica Laškega, prodam. Telefon 051 228-922.	5437

VISOKO kakovostni bukovi briketi Fishner in drva iz sušilnice, dostava, prodam. Telefon 051 828-683.	p
BUKOVA cepana drva, na paleti, 210 EUR/ klaftra, prodam. Telefon 031 346-299.
5224
SLIVOVA drva, najboljša za kamin in bukova za centralno, ugodno prodam. Telefon 031 575-514. 5451
ŽIVALI
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
ima prei(o 2000 ogiasov.
Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni.
035726319,031836378 031505495,0906286(i,99EUWn)
Leopold Orešnik, s.p., Prebold
SIMPATIČNA, poštena ženska, 40-letna, želi prijatelja. Ti k meni ali jaz k tebi.
Telefon 041 248-647; agencija Alan.
5454
48-letna izobražena ženska, vitka, želi prijatelja do 59 let. Resno. Telefon 041 248-647; agencija Alan. 5454
ZAPOSLITEV
GOSTIŠČE Marjan Bohorč, s. p., D. Kvedra 44, Šentjur zaposli kuharja-ico z izkušnjami za samostojno delo (a la card, kosila, malice). Telefon 041 666-726.
5384

POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
n
POMOČ starejšim osebam na domu: čiščenje, kuhanje, nakupovanje. Telefon 040 326-403. Mile Jurić, s. p., Novi trg 2, Celje.	5448
Zaposlimo
serviserja biroopreme
Pogoji: - elektrotehnik ali
inženir elektronike
-	znanje angleščine
-	vozniški izpit B-kategorije
Informacije na tel.:
03 5 44 11 75
Fotokopija, d.o.o.,Trg celjskih knezov 5, 3000 Celje

rvn<'—\	ril	:	1 1	" □
				

H!TRO NAROČITE
TRI kozličke in ovco, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon (03) 5461-066, 051 221-261.	5355
TELICO simentalko, staro eno leto, prodam. Telefon 031 223-531. 5407 BIKCA, črno belega, starega 3 tedne, prodam. Telefon 041 794-213. Š 817 BIKCA simentalca, starega 4 mesece, prodam. Telefon 041 797-052. š 826 BIKCA simentalca, starega 2 meseca, prodam. Telefon 031 228-743. 5438 ZAJCE, samice, samce, nemški lisec, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 5728-141.	5435
PONI žrebičko, zelo mirno in vajeno otrok, prodam. Telefon 041 264-132. 5439 BIKCA, črno belega, prodam. Telefon 031 723-882.	Š 830
PUJSKA, 30 kg, prodam ali menjam za koruzo. Telefon 031 637-267. 5450
mmm
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimnro branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25.
Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej; ■ S 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, S 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki breiplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
1 JiV/i];»	2010 <2777111
J 1^3 prilogo TV-OKNO! ^^ ^^
Vsak petek 48 banmih strani televizijskega sporeda in lanimivosti ii sveta glasbe in labave.
d'HEMCl
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647223.	Š 459 SUHE in debele krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
š 779
KRAVO ali telico za zakol kupim. Telefon 031 743-351.	5107
KraL
Datum rojstva:
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
vodnik
TOREK, 28.12.
Od 9.00 do 11.00 Ekomuzej Žalec Decembrske ustvarjalnice
izdelava prazničnih motivov iz gline
17.00 Dom 11. slovenskega tabora Žalec
NOVO v Šempetru! Vinska klet Furlan, Šolska ulica 54, Šempeter (vrhunsko kakovostna kraška vina: refošk - 2 EUR/l, cabernet sauvignon - 1,5 EUR/ l, chardonnay - 1,3 EUR/l). Delovni čas: od ponedeljka do petka od 10. do 17., ob sobotah in nedeljah od 9. do 12. ure.	5374
HIŠNI servis Domus: čiščenje, vzdrževanje, montaža, dostava na dom. Telefon 040 882-804. Mile Jurić, s. p., Novi trg 2, Celje.	5448
17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
18.00 Muzej Velenje
www.radiocelje.com
Coppelia
plesni nastopi, Baletna šola Stevens za najmlajše
Po pravljici diši
pravljična ura in ustvarjalnica z Ireno Verbič
Razstava jaslic
koncert Okteta Zavodnje
18.30 Cerkev sv. Danijela Celje
Božični koncert
ŽPZ KUD Ljubečna
19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje, Celje
Neil Simon: Prav poseben par
komedija v izvedbi Gledališkega ansambla Zarja Trnovlje
20.00 Narodni dom Celje
Orkester Akord
novoletni koncert; solisti: U. Arlič - sopran, D. Marn T. Adamič in M. Božnik - vsi klarinet
10.00 Terme Topolšica
Tanja Ravljen
pesmi iz muzikalov
SREDA, 29.12.
Od 9.00 do 11.00 Ekomuzej Žalie Decembrske ustvarjalnice
izdelava makete prazničnega Žalca
17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
18.00 Avla Mercator centra Celje
18.00 Muzej Velenje
19.00 Stolna cerkev sv. Danijela Celje
Prava princeska
predstava zavoda Kult Ljubljana; po predstavi nastop čarodeja
Obisk dedka Mraza s predstavo za otroke
Razstava jaslic
koncert kvarteta Svit z Marino in Mihaelo
Tradicionalni božični koncert
A. Derouard in Ž. Predojević - sopran, B. Korošec - bariton, A. Jurkošek - trobenta, D. Ljubić - klavir, Slovenski citrarski kvartet, ženska vokalna zasedba Društva ljubiteljev umetnosti Celje
19.00 Dvorana Hotela Dobrava
Zreče
Akord
koncert simfoničnega orkestra
19.30 Kulturni center Rog. Slatina
Manca Izmajlova
božično-novoletni gala večer; B. Izmajlov - violina in B. Jurjevčič - klavir
20.00 Terme Topolšica
Danijel Gregorc
coctail party
od 9.00 do 11.00 Ekomuzej Žalec
Decembrske ustvarjalnice
izdelava simbolov za srečo
17.00 Dom 11. slovenskega tabora Žalec
Snežinka in rožica
lutkovna predstava, Festival Velenje
18.00 Občinsko dvorišče Laško
Slovo od starega leta
praznično vzdušje ob zvokih prazničnih pesmi, z ljudskimi običaji
19.00 Rogla, Cerkev Jezusove spremenitve na gori
Oktet 9
koncert
20.00 Titov trg Velenje_
Šukar
praznični koncert 21.00 MC Patriot Slov. Konjice
Barni band
koncert
KINO
nnnm
Spored 28. in 29. 12. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Gremo mi po svoje - komedija 12.35, 14.45, 17.00, 19.10, 21.20 Harry Potter in Svetinje smrti,
I.	del - domišljijska pustolov. 12.10, 15.50
Lomilec src - romantična komedija 16.40
Megaum - animirana družinska pustolov., sinh., 3D 14.10, 16.20
Megaum - animirana družinska pustolov., sinh. 13.50, 16.00, 18.10 Draga, počakaj, sem na poti
- komedija
12.20, 14.30, 18.50, 21.00 Zgodbe iz Narnije, 3. del - domišljijska pustolov., 3D
II.20,	20.20
Zgodbe iz Narnije, 3. del - domišljijska pustolov. 16.05
Paranormalno 2 - grozljivka 21.15
Američan - drama 19.00
Tron: Zapuščina 3D - akcijska ZF-pustolov. 11.30, 18.30, 21.10 Življenje, kot ga poznaš - romantična komedija 13.05, 18.35, 21.05 Njuna družina - komedija 10.50, 11.50, 13.00, 14.05, 15.10, 16.15, 17.20, 18.25, 19.30, 20.40, 21.40
^mnnm^m
TOREK
17.30 Jaz, baraba - animirana družinska pustolov., sinh. 20.00 Pisma Juliji - romantična komedija SREDA
17.30 Harry Potter in Svetinje smrti, 1.del - domišljijska akcijska pustolov.
20.00 Prestopno leto - romantična komedija
www.novitednik.com
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Mateja Jazbec, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška T. Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Z

Kukovičeva družina se je razrasla z osmimi vnuki, in 13 pravnuki, vsak čas jih bo 14. Hči Viktorija je prišla očeta obiskat iz Nemčije. Pek je spekel prav poseben kruh, balon pa so poslali naravnost iz Amerike. »Z veseljem bi se peljal s pravim. Višine se pač ne bojim,« je bil takoj za Anton. Najkasneje za 101. rojstni dan bo to menda tudi uresničil. Mi pa, jasno, tudi ne bomo manjkali.
Samo zanj v nebesih ne bodo kuhali
Anton Kukovič, stoletnik s Kamena pri Šentjurju - »Dobri geni, slaba hrana in veliko dobre volje, pa vam >stotka< ne uide«
»Saj bi že umrl, a je Bog rekel, da še ni nikogar v nebesih, samo zame pa ne bodo kuhali,« začne svojo štorijo Anton Kukovič, stoletnik prav posebne sorte. »Potem sem hudiča vprašal, če me hoče, a je rekel, da sem premajhen, da bi >koln< v peč metal in da si nima z menoj kaj pomagati. Tako sem še kar tu, vesel, da živim. Vedno sem bil vesel. Ko bom umiral, se bom tudi smejal.«
S takim pogledom na ži- navadno kmečko hrano
vljenje ter vse, kar dobrega in slabega prinaša, ti stoletnica pravzaprav ne uide. »Jesti je treba slabo. Čisto
- fižol, krompir, repo, zelje, meso bolj poredko in od daleč. In migati je tudi dobro, da čisto ne zastaneš,« Anton
opozori na malenkosti, ki pristavijo >piskrček< k dobremu zdravju in dolgemu življenju. Zaradi genetskega blagoslova - tudi njegov brat je dočakal 104 leta - se smeji predvsem bližnji in daljni »žlahti«, ki je te dni skupaj z očetom, dedom in prade-dom na veliko proslavljala.
»Sto let je star, a še vedno tako >aklih<, da kar naprej
>komandira<. Kar napišite to!« v šali doda hči Viktorija, ko ata »postanejo malo sitni«, ker žlička za sladkor ob kavi ni v trenutku na mizi. Hkrati nam je takoj jasno, da je ni stvari, za katero bi se bilo po njegovem vredno dolgo jeziti. Kljub zgodnji dopoldanski uri Anton mimogrede zavri-ska in zapoje. Kaj potem, če
ga takole >žinga< že zadnje tri dni, ko je treba zapeti in zaplesati, je vedno prvi za akcijo. Utrujenost in caga-vost sta za stare ljudi. »Še posebej, ko pogledam taka lepa dekleta, se mi zdi, da sem takoj spet mlad,« malo spogledljivo navrže Anton. »Sicer se pa počutim starega kakšnih 35. Ne več.« Dolgoletni vdovec mimogrede omeni, da je res že skrajni čas, da se spet oženi. Tamle na pomlad, ko bodo gobar-ke spet hodile naokrog, bo kakšno ustavil. Kljub gromkemu smehu bi mu človek skoraj verjel. A resnica je vse drugačna.
»So me prosile, a otrokom mačehe nisem privoščil
Pri 20 letih se je Anton poročil, žena mu je rodila dva sinova in hčer. Ko je imela deklica šele dve leti, njej pa je do 30 leta manjkal kakšen mesec, je umrla. Anton je tako pri 31 letih ovdovel in se nikoli več ni poročil. »Ah, saj so me obletavale. Ene celo prosile. Zdaj so že vse pokojne. A sem vedno rekel, da imam otroke. Mame nimajo več, mačehe jim pa ne privoščim.« Tako je za Jožeta, Toneta in Viktorijo skrbela stara mati, tudi vdova pri 28 letih, saj je mož padel v prvi svetovni vojni.
Anton je pred vojno delal v Beogradu na oficirski akademiji. Z drugo svetovno vojno pa je prišel tudi mobilizacijski poziv. »Vračal sem se preko Zagreba, Zidanega Mosta in kmalu z drugimi fanti pristal na žandarmeriji.« Tam ga je spoznal znanec, mu strgal poziv in ga preko >host< poslal nazaj domov. »V Jakobu sem se ustavil še na dva >deci<. Gostilničar me je pa usmeril, da nisem padel v roke Nemcem.« Za nekaj časa
se je doma pritajil. »Vmes me je sicer prijelo, da bi se šel prijavit na občino, a me je poštar spravil k pameti. Čez nekaj tednov sem opazil vojaka, ki je pod hišo gnal staro kljuse. Povedal mi je, da je vojne konec, oficirji so se razbežali, vojaki pa tudi.« Tako se je začela njegova kariera na železnici, kjer je bil 20 let skladiščnik. »Ljudje so mi cel dan ponujali pijačo, a nisem upal piti. Zvečer me je pa >kelnarca< razorožila, ko je predme postavila sedem ali več kozarcev plačane pijače. Uff, redko sem prišel trezen domov. In glede na to, kolikokrat sem obležal v jarku, je res čudež, da sem dočakal sto let. In da so me vedno pravi čas našli, ko sem obtičal kje v mrazu Dandanes je pri pitju bolj zmeren. »Zdravnik mi je rdečega prepovedal. Včasih sem pa prisegal nanj. Je vsaj barva v meni ostala, če že po zakonitostih fizionomije ostala tekočina iz telesa steče.« O norčijah in izkušnjah starih časov mu ne zmanjka besed. »Ko smo mlatili žito, sem jih vedno takoj dobil s cepcem po glavi, ker sem bil pač bolj majhen. Ampak ko se je kosilo _ takrat mi nihče ni bil kos,« se smeji sogovornik, ki še danes za celo vas kleplje kose in to tako mojstrsko, da so ostre kot britev. Da ostaja nabrit tudi sam, so v teh dneh z veliko smeha doživeli vsi, od sorodnikov, prijateljev, sosedov, župana, predstavnikov Rdečega križa in upokojencev, ki so ga obiskali. »Smeh in dobra volja sta najboljša družba,« zaključi pogovor Anton in ob odhodu na hišnem pragu visoko dvigne roko v pozdrav. Bo že držalo, da sta starost ali mladost silno relativni zadevi _
SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA
Praznično Celje
m
Veselje, pesem in smeh ga spremljajo že vse življenje in Anton je prepričan, da do zadnjega diha ne bo nič drugače.