HRIBOVSKE K M E T I J E SLOVENJGRAŠKEGA POHORJA (S 13 T A B E L A M I I N 12 S L I K A M I MED BESEDILOM) MOUNTAIN FARMS OF POHORJE OF THE SLOVENJ GRADEC COMMUNITY (WITH 13 TABLES AND 12 FIGURES I N TEXT) I V A N G A M S SPREJETO NA SEJI RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE SLOVENSKE A K A D E M I J E ZNANOSTI I N UMETNOSTI DNE 7. JUNIJA 1983 Uredniški odbor Svetozar Ilešič (glavni urednik), Ivan Gams, Drago Meze, Mi lan Orožen Adamič, Mi lan Sifrer UREDILA I V A N GAMS I N DRAGO MEZE Izvleček UDK 33 (497.12-18) Hribovske kmetije Slovenjgraškega Pohorja Študi ja obravnava naravnogeografske razmere in soeioekonomsko stanje 137 hr i - bovskih kmet i j v enajstih pohorskih naseljih v okv i ru slovenjgraške občine. Abstract UDC 33 (497.12-18) Mountain Farms of Pohorje of the Slovenj Gratlec Community The study deals w i th the natural geographic conditions and socio-economic state of the 137 mountain farms in the eleven settlements of the Pohorje mountain-range, incorporated into the Slovenj Gradec community. Naslov — Address Dr. Ivan Gams, redni univ. prof. in dopisni član SAZU PZE za geografijo Filozofske fakultete Aškerčeva 12 61000 L jub l jana Jugoslavija UVOD T u obravnavano Slovenjgraško Pohorje predstavlja zahodno-jugozahodno po- horsko pobočje v obsegu, kakor je od leta 1955 vkl jučeno v občino Slovenj Gradec. Dviguje se nad Misl injsko dol ino, le na jugovzhodu nad dolomitno-terciarnim po- dol jem v Doliču. Zgornjo mejo obravnavanih naselij predstavlja v glavnem glavni hrbet Pohorja, k i je razvodje med Dravo in n jenim pr i tokom Misl in jo. Na severo- zahodu obsega obravnavani k ra j Pameče preko porečja Misl inje v porečje neposred- nega dravskega pr i toka Reke. Na jugovzhodu se meja obravnavanega ozemlja od- makne od mislinjsko-dravske razvodnice in zajema v naselj ih Tolst i v rh in Paka še del povi r ja Pake oziroma Savinje. Prot i severozahodu sega obravnavani pas do Medvedovega grabna, k jer poteka med Svetoanskim in Otiškim hr ibom občinska meja z Dravogradom, na jugovzhodni strani pa do potoka Polinice, k i je pr i tok Pake. Ob nje j je meja z občino Slovenjske Konjice. Na našem ozemlju sega najviše č r n i vrh, 1543 m. Skrajn i nadmorski v iš ini hr ibovskih domov sta 490 m in 1150 m (Hriberšek). Najvišje je pohorsko razvodje med Malo Kopo (1542 m) in razvodnim hrbtom, k i od Rogle mol i prot i Sentlenartu in na katerega segajo naselja Paka, Tol- sti v rh in Misl inja. Pod n j im je tudi najviš ja zgornja meja naseljenosti, od 1000 do 1150 m. Zahodno od Kremžarjevega vrha (1164 m) se ta meja naglo zniža skupno z razvodnim hrbtom, k i se spusti na koncu doline Lakužnice p r i Menartovem k r i žu na 635 m. Obravnavane kmeti je segajo v enajst naselij. Od severozahoda prot i jugovzhodu si sledijo Pameče, Trobl je, Gradišče, Legen, Golavabuka, Brde*, Razborica, Mala Mi- sl inja, Misl inja, Tolst i v rh , Paka. Naselja so v preteklosti večkrat menjala obseg in meje, tako da je pr imer java starejših podatkov večkrat otežkočena. Tako na pr imer nastopajo Trobl je včasih skupaj s Pamečami, drugič skupno z Gradiščem. V to ka- tastrsko občino tudi spadajo. Še danes se nahaja domala polovica naselja Legen v k. o. Gradišče. K občini Slovenj Gradec spada le del naselja Paka, k i je z drugim delom v občini Slovenjske Konjice. Pretekl i popisi včasih vk l jučuje jo Razborico v Šentil j, k i predstavlja tudi katastrsko občino za oba kra ja , Malo Misl in jo pa v Ve- l iko Misl in jo (zdaj Misl in jo) . S spodnj im delom segajo v dno Misl injske in Legenske doline naselja Pameče, Trobl je, Legen, Brde in Misl in ja. Naselja, k i v celoti ostajajo v hr ib ih , so Gradišče, Golavabuka, Razborica, Mala Misl inja, Tolst i v rh in Paka. Pameče, Trobl je in Gradišče spadajo v krajevno skupnost Pameče; Legen, Go- lavabuka in Brde v KS Šmartno pr i Slovenj Gradcu, Razborica, Mala Misl in ja in Misl in ja v KS Misl in ja, Tolst i v rh in Paka v KS Dolič. Prve t r i krajevne skupnosti imajo sedež v takem dolinskem kra ju , k i ima dokaj razvite centralne funkci je, med drugim tudi poštne urade. Manj so razvite centralne funkci je v Doliču, k i ga na eni * To je l judsko. Uradno je Brda. strani pritegujeta Misl in ja in Slovenj Gradec, na drugi strani pa Velenje. Za vse hr i- bovske kmeti je pa predstavlja center višjega reda občinsko središče in mesto Slovenj Gradec. Njegov vpl iv je tako močan, da opravičuje ime Slovenjgraško Pohorje, če- prav je v Doliškem podol ju in torej v k ra j i h Paka, Tolsti v rh in delno Misl inja naj- novejši čas čut i t i vedno močnejši vpl iv zaposlitvenega in tržnega centra Titovo Ve- lenje. Obravnavano ozemlje je bi lo pregledno geografsko prikazano v okv i ru vsega Pohorskega Podravja ( G a m s , 1959), porečja Misl inje ( G a m s , 1976) in v IV. kn j i - gi Krajevni leksikon Slovenije (1980). Tu je analiza mnogo bol j podrobna, naprav- ljena za potrebe pr imerjalne raziskave slovenskih hr ibovskih kmet i j , k i j i h po usta- l jeni metodologi j i vodi Geografski inšt i tut ZRC SAZU pod vodstvom D. Mezeta. Glede min imaln ih zahtev se ta študija drž i v glavnem objavl jenih navodil (M e z e, 1980). Odstopanja so sproti navedena. Glavni v i r za našo analizo so arhiv i ustreznih go- spodarskih in upravnih služb, v glavnem pa terensko anketiranje. Zanesljivost podatkov v glavnem zmanjšujejo ne vedno posodobljeni podatki kmet i jsk ih in upravnih služb in ker odgovori anketirancev niso b i l i vselej prever- jeni. V glavnem so kazali anketiranci težnjo, zmanjševati tiste podatke, za katere so meni l i , da bi j i m lahko škodil i v zvezi z davščinami. Terensko anketiranje je bi lo opravljeno v glavnem poleti 1981, delno pa še kasneje do spomladi 1982. Obdelanih je bi lo 137 kmet i j s skupnim zemljiščem nad 10 ha. Ogromna večina j i h je nad 600 m. Le št i r je domovi imajo manj od 500 m n. v. Od n iž j ih kmet i j z nad 10 ha zemljišča in z bol j strmo obdelovalno zemljo od 2 0 % oziroma 11,5° (glej M e z e , 1980) so bile izpuščene le redke v mišl jenju, da je težišče le više v hr ib ih. Za vsako kmet i jo je bi lo računalniško obdelanih 78 podatkov. Tako nastala študija ne more vsestransko pr ikazat i kmet i j . V ospredju je iskanje medsebojnih zvez med naravnimi in družbenimi pojavi in ugotovit i n j ihov vpl iv na današje stanje hribovskega kmeti jstva. V tem vid im glavno nalogo geografije. Za boljšo zaokro- ženost podobe manjka predhodnih ekonomskih, etnoloških in zgodovinskih ter so- cioloških analiz. Obdelane so naslednje kmet i je; imenovane z domačimi imeni. V Pamečah: Br icman, Vâukan, Trà tn ik , Jakopič, Vrhn jâk , Pétrie, Kâvdik (tudi Spodnji Kaudek), Clbnik (Vulbenk, Ulbenk), Mènard, Pirpank, Skrâtek, Paradiž, Krâker (Krakar) , Zgornj i Râcnik, Skorjânc, Jesènk, Pogač, Krevh (Planski Kreuh), Podlésnik (združeno z Ravnjâkom), Zgornj i Kâvdik, Mikej . V Troblah: Marzél, Clbnik (Obnik), Kreuh, Dôrnik (Durnik) , Terbul, Gôsnik, Nâbernik, Krn ičn ik . V Gradišču: Gradiščar (Gradišnik), Seriišnik, Jâmnik, Širnik, Kavčič, Kašnik, Podkržnik, Krénrôar, Breznik, Kortél , Podmenik, Ri i tn ik, Gabršek (Gabrsko). V Legnu: Zgornj i Metviršek, Vivod, Kûrn ik , Péter, Vinišnikar, Klevž, JévSnik, Jeznik, Temnikar , Prošt, Metvôz, Golôb, Krénkar, Terbul, Navršnik, Orčšnik (Oreš- jenk). V Golavabuki: Hârtman, Mrzèl (Marsel), Gâmpret, Stalékar, Lešnik, Grešnik. Fâncat, Râzbornik, Volâuc, Kimbez, Rebernik, Vrhn jâk , Pridgar, Zàkrônik, Tu- r i čnik. Na Brdah: PêrSè, Tomažič, Dovnik, Miišič, Lazar, Rek, Vâj^ar. V Razborici: Spodnji Bar i , Zgornj i Bar i , PoSél (Pošelovo), Nogâr, Trn jek, Jér- loh, Brešar, Jélen, Ëlbej (Helbl), GârnuS, Lušenc, Krivec. V Mali Mislinji: Tre t jak , Konečnik, Tovšak, Jes6vnik, Slrmčnik, Krenkar, Raz- bornik, Zepač, Potočnik, Vaukan, Svečko, Smagej, Višnar. V Mislinji: Odam, (Adam), Zilc, Ramšak, Vodovnik, Miklavž, Ogrin (Vogrin), Hriberšek, Sedovnik, Kr ižovnik, Mčdved, Smolar. V Tolstem vrhu: Pavluh, Tu r jak , Vivod, Vovk, Lemeš, Gros, Pačnik, Pruž, Spod- n j i Pajenk, Pečovnik, Praprotnik, Ramšak, Zgornj i Pajenk, Grampos (Grampus), Mravl jak. V Paki: Spodnji Trmod, Kuzman, Ošlak, Požeg, Zlodej, Kanovnik. Zlasti v severozahodnem delu našega ozemlja se za mnoge kmeti je poleg teh imen rabi tudi pridevniška obl ika (Trbul-Trbulovo, na Trbulovem, Rebernikovo, Go- lobovo) Podkrško namesto Podkržnik in podobno. Če domačini govori jo na Gradišču, mis l i jo okolico Gradiščarja. Sicer je v Gra- dišču. Na Legnu pomeni na terasi, više v bregu je v Legnu. 1. N AH A VNO GEO GRA FSKI POGOJI 1.1. Kamninske in pedološke razmere Obravnavano ozemlje je l i tološko tako pestro, da n ima domala nobena kmet i ja na svojem obdelovalnem zemljišču povsem enake kamnine in enake prst i . Ta pe- strost je le delno vidna z geološke karte l ista Celje 1 : 100 000 (M i o č, P., Z n i - d a r š i č, M. in sod., 1972), ker je nujno shematizirana. Vel iko večino ozemlja gradi jo metamorfne kamnine, k i se glede sprijetosti na kratke razdalje bistveno spremi- nja jo. Na severozahodnem Slovenjgraškem Pohor ju se tako hi t ro spreminjajo in prepletajo osnovni staropaleozojski temni f i l i to idn i skri lavci, dacit, magmatske žile in leče. Izstopa dacit, v katerem je relief za spoznanje strmejši in prst plitvejša kot na f i l i to idn ih skri lavcih. V cestnih usekih je videti, kako štr l i jo dacitne piramide na st rmin i mestoma t ik do površja. Kmeti je so na dacitu zelo redke. Vzrok je tudi v tem, da je iz dacita na jv iš j i hrbet med Jesenkovim vrhom in Kopami, k je r sega Pohorje mestoma nad zgornjo mejo agrarne poselitve. Redke so kmeti je tudi na paleozojskem vijoličastem do svetlosivem kremenovem peščenjaku, kot na pr imer na Svetoanskem hr ibu in severno pod Kremžar jevim vrhom. Prst je tod debelejša, mestoma v i jo l i - časta do rdečkasta, a zelo kisla. V tem delu Pohorja je posebnost apnenec, k i gradi Jesenkov v rh (935 m) . Kot drugod v apnencu je tudi tu v strminah prst nesklenjena, a rodovitna. Na njem je le kmet i ja Pogač na uravnavi, k i se jav l ja v podnožju apnenčastega vrha. Bl izu doma je dolinasta vrtača, v kater i je na enem k ra ju obdobni izvir studenca in na drugem požiralnik. T ravn ik i na apnencu slovijo kot dobri. Krave, k i se k rm i j o s senom z n j ih , dajejo boljše mleko. Vel ik del vrha je bi l še pred stoletjem pašnik, zdaj pa so od njega ostale le redke senožeti. Na ostalem obravnavanem Pohor ju je jasneje izražena pasovitost. V niž jem pr igor ju prevladujejo muskovitno-biot i tn i gnajsi (s prehodi v blestnik). Nj ihov pas se začenja na Brdah in se prot i jugovzhodu razšir ja oziroma se vzpenja njegov zgornj i rob vedno više prot i v rhu Pohorja, k i ga dosega v Rogli (1517 m) . Vmes so na gosto leče pegmatitnega gnajsa. Zlasti na Brdah in v Misl injskem j a r ku so goste žile amfibol i ta (s prehodi v amf ibol i tn i skri lavec), iz kater ih so bol j kompaktne skale. Nad pasom muskovitno-bioti lnega gnajsa je pas diaftor i ta. V n jem je del Go- lavabuke, Razborice, Male Misl inje in Misl inje. Ker zavzema diaf tor i t v iš j i relief, n i lahko ugotovit i , al i je redka poseljenost posledica slabše zemlje al i višine. V Gola- vabuki i n v zgornj i Razborici se med diaftor i te vr ivajo žile dacita. V njem je le malo kmet i j . Vtis je, da ima v območju muskovitno-biotitnega gnajsa in diaf tor i ta relief večj i vpl iv na lokaci jo samotnih kmet i j in n j ihov ih obdelovalnih površin kot l i tološka podlaga oziroma prst. To pa zato, ker so znotraj geološko enakih kamnin močne razlike v sprijetosti, kar odločilno vpl iva na debelino in s tem kakovost prst i . Večja kompaktnost kamnine često pomeni tudi večjo strmino in s tem plitvejšo, bol j peščeno in gruščnato prst. Fosi lni periglacialni grušč je v cestnih usekih razkr i t predvsem v globočninah, k i pa zavzemajo v glavnem v iš j i relief. Na obdelovalnih zemljiščih nisem našel strnjene podlage fosilnega periglacialnega grušča, k i je tako značilen za višje osojne dele Pohor ja, zlasti v območju smrekovih gozdov (glej G a m s , 1959, 1976). Najdebelejša zemlja je v skri lavcih, k jer pa je često mokrotna in podlega drsenju. Debela in nestabilna je preperelina v miocenski sivici, k i pa sega iz doline ob pohorskem pobočju do hribovske kmeti je predvsem v Golavabuki (pod Hartmanom) in v Legnu (pod Vivodom in Metvirškom). T u so zastopane debele oglejene prst i , medtem ko je v območju globočnin in metamorfn ih kamnin ranker al i kisla r javica. čeprav sta oba talna t ipa kisla, pa je v Dol iču zaradi strmega reliefa in pl i tve prsti v dolomitu površje mnogo manj poseljeno in obdelano od pohorskega, kar je bi lo že kartografsko dokumentirano ( G a m s , 1951). Rjava prodnata zemlja na rečni naplavini se jav l ja samo pr i treh kmet i jah na zgornjem koncu Legenskega polja. Take prst i so tudi na vvurmskih prodnih terasah na niž jem Legnu in v Mis l in jsk i dol in i , k i pa je izven naše obravnave. Tud i na zgornjem Legnu sta r javica in rendzina najbol j izkrčeni in poseljeni. Ze tam, za- hodno od Popjala, pa je ostala pod gozdom višja (in starejša) prodna terasa z ogle- jeno izprano prst jo, česar je mnogo več v Slovenjgraški kot l in i , v Dobrovi (glej ( G a m s , 1976). Inšt i tut za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu je izdelal nekaj pedoloških analiz v območju naših kmet i j za Koroško kmečko zadrugo TZO Ledina (arhiv te KZ v Slovenj Gradcu). Vsebuje j i h tabela 1. Srednja vrednost teh meritev je pH 4,6, kar kaže na znatno kislost, k i izvira iz matične podlage. Za pr imer javo naj navedem, da sem nameri l v B horizontu r javice na apneniški podlagi nad kmet i jo Jesenk na t ravn iku p H 5,5—5,9. Redki domači vedo, da b i prst izboljšalo peskanje z apneno moko, vendar do njenega tro- šenja ne pride. V dol inah je bi lo nekdaj opaziti na n j ivah izboljšavo ob makadam- skih cestah, k i so j i h posipali s karbonatnim peskom in karbonatnim gramozom, od koder je veter raznašal prah. Enak učinek b i se lahko nadejal i , če b i gozdne hribovske ceste posipali s karbonatnim in ne si l ikatnim gradivom, kot je zdaj v na- vadi. Kot kaže tabela št. 1, je kal i jev ih sestavin v prst i dovol j , za nekatere kul ture pa preveč. Ob anket i ranju o uporabi umetnih gnoj i l so kmet je odgovarjal i , da j i h večina uporabl ja nitrofoskalovo gnoj i lo v običajni sestavi. V gnoj i lu vsebovani ka l i j je torej povsem nepotreben. Del kmetov se tega zaveda, vendar pravi , da v trgovinah v sezoni gnojenja navadno nimajo druge izbire. V fizičnogeografskem laborator i ju Oddelka za geografijo F F sta b i l i narejeni mehanični analizi dveh vzorcev prst i . Prv i je iz globine 10 cm, vzet p r i kmet i j i Sma- Tabela 1 Pedokemične analize Table 1 Pedochemical analyses Lokacija vzorca Glob. v cm pH (KCl) g P2O5 g K2O g Izraba Skorjanc Oto, Pameče 10 4,3 4,8 19,8 20 4,2 4,5 29,0 Smolar Ivan, Pameče 222 10 4,6 3,2 32,5 10 4,5 3,5 22,0 Golob Jože, Golavabuka 15 0—20 4,9 5,7 16,7 n j iva 0—20 4,9 5,1 15,2 n j iva 0—10 5,0 4,2 31,7 Marzel Jože, Golavabuka 0—10 4,4 3,0 21,0 travnik 0—10 4,6 3,6 14,2 t ravnik 0—10 4,4 2,8 14,0 t ravnik Gabršek Franc 0—10 4,4 5,8 20,0 t ravnik 0—10 4,2 2,6 7,0 Smrtnik Franc, Brde 0—20 4,8 6,8 25,2 0—10 4,85 5,6 28,5 Ramšak, Mis l in ja — 4,9 4,4 35,7 ob gozdu — 4,9 4,5 26,0 pašnik — 4,7 4,3 21,3 t ravnik — 4,6 11,8 60,7 n j iva 18 4,6 ? ? gej v Mal i Mis l in j i , 1005 m n .v . , izpod travnika v d iaf tor i t ih. Drugi vzorec (vrednosti v oklepaju) je iz enake globine p r i kmet i j i Rek v Zg. Brdah v blcstnikih. Sestava: grobi pesek 22,36 % (15,86), drobni pesek 28,54 (31,01), mcl j 27,7 (28,8), glina 2 1 % (24,3), humus 3,32 (2,12), CaCOs 0 % (0), p i l 4,5 (4,4). Zaradi pre- vlade peskov je vodna prepustnost znatna, izpiranje h i t ro in umetna gnoj i la imajo kratkotra jne učinke. Boljše je v tem oziru s prst jo na skri lavcih, na miocenski sivici in na debelih prsteh vobče. Med anketnimi vprašanj i je bilo tudi to, a l i let ini bolj» škodi moča ali suša. Iz odgovorov izvira vtis, da vpl iva na sušnost več dejavnikov. Na nadpovprečno st rmih zemljiščih (nad okrog 19°) prinaša suša več škode. Ob gornj i mej i naselitve je po mnenju kmetov suše manj . Čeprav je pri tožb o suši več kot o moči, je vendarle vtis, da gledajo kmetje na sušo in močo predvsem še s stališč žit, k i pa so že dolgo tega stopila v ozadje kmetovanja, za travništvo. Verjetno zaradi lega zastarelega gledanja ne v id i jo potrebe, da b i umetno namakali travnike in pašnike, razen redkih pr i - merov, ko še vzdržujejo prečno po pobočju speljane vodne jarke. Preseneča tudi, da n ik je r ne namakajo [ravnikov s prenosnimi v r t l j i v im i škropilnicami. Zanje ne bi bile potrebne večje investicije, saj je le malokater i t ravnik oddaljen več sto metrov od vodnega toka v ja rku , od koder b i lahko voda samotežno tekla do škropilnice. Klasi f ikaci jo naših zemljišč so izvedli za izdelavo občinskega plana ( O b č i n a S l o v e n j G r a d e c , 1978). Po tem v i ru zavzema kategori ja »nezmožnost kmet i j - ske rabe« neposeljeno ovršje Pohor ja in del levega pobočja Mislinjskega grabna pod Brešarjevimi rutami (kota 1102m). Veliko večino našega poseljenega Pohor ja zavze- ma kategori ja »močno omejena možnost kmeti jske rabe«. Kategori ja »otežkočena možnost kmeti jske rabe« zavzema Tolst i vrh, Pako, spodnjo Golavabuko in legensko teraso. Otoki te kategori je so še znotraj prejšnje kategorije, gosti zlasti v Pamečah. Zajemajo večj i del manjše strmine. Glede na razmere na terenu je vtis, da je utemeljena uvrstitev hr ibovskih zem- ljišč v nižje kategorije. Vtis pa je tudi , da je ta k lasi f ikaci ja zelo zelo pavšalna in potrebna temelj ite izboljšave s terenskim delom. 1.2 Relief Obravnavano ozemlje spada k Zahodnemu Pohor ju, k i je znatno bol j razčle- njeno z dol inami in grapami kot Vzhodno Pohorje. Reliefni pogoj i so dokaj značilni za tisto slovensko makroregi jo, k i jo imenujemo Predalpsko hr ibovje in k i je tudi drugod poseljeno pretežno s samotnimi kmet i jami . Za naš relief je značilno malo zelo strmih odsekov pa tudi malo ravnin na vzpetem svetu kakor tudi v dnu dolin. Povprečna strmina vsega ozemlja zato n i majhna in znaša v porečju Misl inje nad vodomerno postajo Dovže na hribovitem Pohor ju 22° 40' ( G a m s , 1976, s. 188). Podobno je tudi na ostalem našem ozemlju. Povsod so na vzpetem svetu najmanjše strmine pravi loma na v rhu slemen, največje pa na spodnjem pobočju p r i dnu dol in in grap. To se tolmači s povečano erozijsko močjo v kvar tar ju . Po rel iefnih pogojih lahko ločimo t r i dele: a) Osrednje Zahodno Pohorje med Kremžar jevim vrhom in Malo Kopo. Osnovna reliefna obl ika so slemena, k i se znižujejo od razvodnega hrbta prot i Mis l in jsk i dol ini. 200—300 m pod razvodnim hrbtom, k i presega zgornjo mejo naselitve, se znižujoča se slemena zravnajo. Slemenski n ivo j i so v smeri prot i JV vse višj i , tako kot se to v to smer dviguje razvodni hrbet Pohorja. Med Kremžar jevim vrhom in Mal im sedlom so slemenski hrbt i med 800 in 950 m in so torej še redko poseljeni, pod č rn im vrhom v Mal i Mis l in j i pa med 1250 in 1350 m ter že nad pasom poselitve. Na koncu se slemena hi t ro znižajo za okol i 200 m do dna Misl injske doline. Običajna smer slemen je SV-JZ al i tudi SSV-JJZ, kar je prečno na pohorski razvodni hrbet in potek Misl injske doline. Na tak ih slemenih prevladujejo jugovzhodna in severo- vzhodna pobočja. Prva so mnogo bol j poseljena kot druga, k i vzbudi jo opazovalcu od daleč vtis močne gozdnatosti vse pokraj ine. Najožje in najbol j t ipično je sleme Razborice med vzporednima dolinama Dolžanke in Turičnice, najširše in najmanj razrezano pa je sleme med Dolžanko in Mis l in jsk im grabnom, k i je do 3,5 k m široko. Sleme Golavabuke se v spodnjem delu h i t ro razširi in dobi značaj nerazrezanega pohorskega pobočja. Začetna grapa Reke ima jugo-jugozahodno smer. Ko pa doseže legensko teraso, zavije v zahodno in nato severozahodno smer pod vpl ivom ene od vzporednih labodskih prelomnic. Med n j im i se je legenska terasa tako znižala, da jo uvrščamo v dno Slovenjgraške kotl ine. Kmeti je na nje j večinoma izpadejo iz naše obravnave. Zaradi nakazanega zaokreta Reke pa je med n jo in dolino Turičnice ostalo slabo razčlenjeno pobočje Pohorja, k i ga večinoma zasega Golavabuka, niže pa tudi Brde. b) Hrbet Volovice odstopa od prejšnjega reliefa po svoji š i r in i — v smeri prot i Rogli se h i t ro razšir ja — in po smeri slemena. T u je relief na jmanj razčlenjen po dolinah, saj n i mogla naredit i globlje doline n i t i začetna Paka. Ta del Pohorja pomeni že prehod v bol j planotasto Vzhodno Pohorje. Daleč največ je tu severnih in južn ih leg. Prve, nad Misl injsko grapo, so gozdnate, druge pa med najbol j po- seljenimi na našem ozemlju. c) Zahodno od Kremžarjevega vrha, zlasti izza Jesenkovega vrha, se glavni razvodni hrbet razpusti. Samo tu se občinska meja izneveri razvodnemu hrbtu. Bol j kot slemenasto je to ozemlje kopasto v nadmorskih višinah med 935 m (Jesenkov vrh) in okol i 400 m nad dnom Spodn je Misl injske doline. Najzložnejša zemljišča so na vrhu kopastih vrhov. Največ kmet i j je v prisojah, vendar niso redke tud i druge lege. Kvartarno naplavno dno Mislinjske doline je v občini Slovenj Gradec med 363 m na ust ju mejnega Medvedovega grabna in 630 m pr i prehodu v Mis l in jsk i graben. V tem njegovem zgornjem koncu nad kra jem Sentlenart* pa n i kmet i j . Pač pa so kmeti je pod 600 m n. v. na prodni legenski terasi, k i je med 415 in 670 m. V to študijo sta vkl jučeni samo dve tamkajšnj i kmet i j i nad 600 m. Hribovske kmeti je z naklonom obdelovalnega zemljišča nad 11,5° a pod 600 m nadmorske višine so bile vključene le nad Spodnjo Misl injsko dolino. T u so štir i kmeti je pod 500 m n. v. Po re l ie fn i legi moremo hribovske kmet i je del i t i na naslednje tipe. 1. Vrhslemenska lega. če je v rh slemena ozek, so poslopja razvrščena po v rhu vzdolž slemena; na v rhu slemena n i večj ih n j i v , obdelovalno zemljišče pa se raz- prostira po obeh pobočjih. Opazno je večje opuščanje obdelovanja na zahodni ozi- roma severozahodni strani. Pr i tem t ipu kmet i j je dom več deset metrov v iš j i kot je povprečna višina obdelovalnega zemljišča. Najvišje kmeti je so razmeroma nizke; na pr imer na poševnem vrhu slemena Razborice* ostajajo vse pod 830 m. Poleg Razborice kot imena za najbol j t ipično, 5 k m dolgo in 1 k m široko sleme se jav l ja la na našem ozemlju še dve imeni podobnega porekla na v rhu slemen: za kmet i j i Razbornik v Golavabuki, 750 m, in Razbornik v Mis l in j i . Kot podtip vrhslemenske domači je je lega na začetku slemena, tam, k j e r se sleme odlepi od gorskega pobočja in je navadno ožje ter na krajšo razdal jo znižano. T a k a lega je prometno pomembna in dve domači j i v t ak i legi imata ime Sedovnik oz i roma Sedlar, k i p r i h a j a ver je tno od prehodnosti. Razmeroma precej vrhslemenskih kmet i j je zapuščenih, med n j im i Marolt , Ka- štivnik in Save, le še enega prebivalca ima Navršnik (ime!). Vzroke bi lahko iskali v precejšnji strmini obdelovalne zemlje in v težavi z vodo, k i jo morajo za p i t je zbirati s strehe (Navršnik) al i jo pr ipel jat i z višjega gorskega pobočja po dolgem cevovodu. 2. Lega v dolinskem kolu (v kotu) v našem območju ni pogosta — npr. Krivec v Razborici. 3. Vrhhribska lega se jav l ja le v nižjem, severozahodnem Slovenjgraškem Po- hor ju , v Pamečah in Gradišču, k je r sta taka primera Skratek (676 m) in Gradiščar (517 m). Dom stoj i na v rhu kopastega hr iba, obdelovalno zemljišče se je nekdaj * Za Strnjeno naselje v zgorn jem koncu Mis l in jske dol ine često uporab l jam ime Sentlenart i n ne običajno ime Mis l in ja , čeprav predstavl ja to staro jedro na prehodu v dol ino Pake že n jen manjš i del. To pa zato, ker pomeni M is l i n ja tud i največje naselje, k i sega do v rhov Poho r j a ter vk l j uču je tud i območje samotnih kmet i j . * V Kra jevnem leksikonu SR Slovenije ( L j . 1954) se ko t ime zaselka a l i naselja j av l j a Razbor t r i k r a t i n dvakra t Razbore. V vseh p r ime r i h je naselje v r h slemena a l i pretežno na n jem. tičitno izha ja ime iz korena raz, k i ga SP 1962 istovet i z grebenom. Kot lastno ime se j av l j a navadno v višjem go rov ju in je v rab i med a lp in is t i ko t obče ime. Ker imenuje jo okol ičani Razbor tud i Zarazbor (al i Zarazber) , je b i lo to ime tolmačeno z lego za j a r k o m oziroma p r v i m slemenom nad Podgorsko dol ino (glej Slovenski K ra jevn i leksikon, I V , s. 515). Možna razlaga je tud i po legi kmet i j t i k pod v rhom na n jegovi j u žn i s t rani . razprostiralo po vseh straneh hr iba, do zdaj pa je gozd prerasel predvsem severne in strmejše ostale lege. Nj ive so ostale t ik ob vrhu, k jer je navadno zložnejši relief. Reliefno podobno »gradišče« je še v Trobl jah, k jer so pod vršnimi n j i vami t r i kmeti je, Obnik, Marzel in Ovdnik. Tudi p r i tem t ipu je težavnejša oskrba z vodo, toda Skratek in Gradiščar sta vk l j ub temu med najbol j moderniz iranimi kmet i jami v široki okolici. 4. Pobočna lega kmetij je najčešča. Drobna oblikovanost, na katero so pri la- gojena kmeti jska zemljišča, je raznolika. Prevladujejo pa taka pobočja, k i so pod vrhom hr iba al i slemena zložnejša oziroma udrta (po M a l o v r h u , 1958 kata- Sl. 1. Št i r i kmeti je na polici v Zgornj i Razborici. Pribrežni domovi predstavljajo t ip tako imenovanih vrstnih kmeti j . Zaradi zbližanosti pravi jo domačini naselju Zgornja ves. Čeprav je obdelovalno zemljišče razmeroma zložno, kmeti je gospo- darsko niso napredovale. Zadaj sleme, k i se od Črnega vrha vr iva med Mis l in j - ski graben (zgoraj) in dolino Dolžanke s kmet i jami v Mal i Mis l in j i . morfna) in manj razčlenjena po vodnih ja rk ih . T i postajajo navzdol vse globl j i in širši. Nad spodnj im delom doline, k jer se pobočje naglo prevesi, so nad parobkom cesto zložnejše lege, k jer je tud i nekaj kmet i j . Dom je pribrežen, v večj i strmini sta hiša in gospodarsko poslopje v eni vrst i , sicer eden za drugim. Glede na reliefno oblikovanost bi lahko pobočne kmeti je del i l i na: 4.1. K m e t i j e n a p o l i c i . Polica v našem pomenu pomeni le manjši na- k lon od povprečne strmine pobočja, če je polica široka, pride do sklenjenih obdelo- valnih zemljišč v eni vrst i (»vrstne kmeti je«). Tako visoke police, da premorejo sklenjene obdelovalne površine v nadstropj ih, so redke. Najlepši pr imer je v Paki. 4.2. K m e t i j e n a r o b u so navadno nad strmim spodnj im odsekom po- bočja nad dnom grape (oziroma doline). Morfogenetsko so to verjetno predkvartarne terase (glej G a m s , 1959). Pr imer: Vavkan nad Medvedovim grabnom. Po Malo- vrhovi terminologi j i je to navadno anamorfno pobočje, k i je dvignjeno nad črto dolinskega pobočja. 4.3. R e b r n a t a l e g a k m e t i j e . Nekaj pobočij je dokaj ploskih in ena- komerno strmih od zgornjega do spodnjega roba. Če so manj razrezana po grapah, so navadno tudi strmejša. Imenujem j i h po B a d j u r i , 1953, rebra in kmeti je na n j ih kmeti je na rebreh. Strmine so nadpovprečne, kmet i jsko stanje slabše (pr imer: Lušenc v Razborici, Vajžar na Brdah). V vseh legah je čut i t i težnjo, da je dom pr imaknjen na rob obdelovalnega zem- ljišča, bliže vodnemu toku. Največ kmet i j je na policah, teh pa je največ ob vrhu al i pod vrhom take vzpetine, k i ne presega gornje meje naseljenosti. Po tej legi b i lahko te kmeti je imenovali obvršne kmetije. Glede gostote k m e t i j oz i roma predelitve po vmesnih gozdnih pasovih, k je r po- tekajo meje celkov, bi lahko kmet i je deli l i : 4. a) V r s t n e k m e t i j e . Pred kapital ist ično dobo oziroma dobo ogozdo- vanja med obdelovalnimi zemljišči n i bilo vmesnega gozda; bila so lorej povezana v vodoravnih pasovih. Nekaj gozda je bilo v samih grapah. Zdaj pa so se t i navadno že razšir i l i . V celoti so vrstne kmeti je za Slovenjgraško Pohorje manj značilne kot za nekatere reliefno manj razčlenjene dele Pohor ja (zlasti na Vzhodnem Pohor ju) , Slrojno in Kozjak. Po legi spadajo večidel v »kmetije na polici« (policah). Na severni strani navadno n i vrstn ih kmet i j . Vrstne kmeti je na pobočju navadno preidejo na znižujočem se slemenu v vrhslemensko kmet i jo in z njo končajo. Le zelo redko se vrsta podaljšuje na osojno stran. SI. 2. Ob zgornjem robu slike so vrstne kmeti je v Golavabuki v n. v. 700—800 m. Pr i n iž j ih dveh kmet i jah so obdelovalna zemljišča vidno prilagojena zložnejšim le- gam med vedno globj ima grapama. Vrstne kmet i je na jdemo v Trob l jah pod Durnskim vrhom v n. v. 600—700 m (med Nabrnikom in Trbulom), v Golavabuki med 950 in 1050 m (Jegert-Turičnik), med 800 in 900 m (Volavc-Kimbez), 700 in 800 m (Črešnik-Rebernik), na Brdah med Peršetom in Lazarjem, v Razborici med 900 in 1000 m med »Brešarjevo vasjo« in Lušencem, v Mal i Mis l in j i med 650 in 800 m med Gri lom in Potočnikom, više med Vaukanom in Sedovnikom, na Tolstem vrhu med 750 m in 850 m med Vivodom in Lotr ičem, med 700 in 750 m med Odrom in Pogorelcem. 4. b) G r u č a s t e k m e t i j e . Imajo prav tako povezana obdelovalna zem- ljišča kot vrstne kmeti je, le da so v raznih višinah; če je pobočje visoko, je ena nad drugo. Kot pr i vseh ostalih je tudi tu zemljišče v celku. Kmeti je so lahko na sklenjeni polici (Paka, Mis l in ja: Ramšak-Miklavž-Ogrin) al i na policah, k i j i h ločujejo strmejši odseki (Jerloh-Trnjek-Nogar v Razborici). 4. c) G o z d n a t e s a m o t n e k m e t i j e na redko redčijo gozdove. Posedu- jejo navadno precej gozda, neugodna pa je prometnost, zaradi katere se pri n j ih inovacije le počasi uvel javl jajo. Vrstne in gručaste kmeti je so pretežno v prisojal i . Gozdnate samotne kmeti je pa je na j t i v večj i mer i tudi na osojah. Glede na drobno reliefno oblikovanost je mogoče ločit i naslednje pobočne tipe: 4. A. U l e g n i n s k a l e g a k m e t i j e . Nahaja se med dvema višj ima parob- koma oziroma dvema začetnima slemenoma. V tak i legi jc več od pobočij odbitega žarčenja, manj vetra in višja je talna vlaga, k i polzi z vseh strani prot i osi ulegnine. Pr imer: Fancat v Golavabuki. 4. B. L e g a n a i z b o k l i n i se na izohipsni kar t i pozna po navzgor izbo- čenih izohipsah. V tak ih legah je daljše sončno sevanje, več vetra, lepši razgled. Izbokl ih leg je v večj i višini več kot v n iž in i in v prisojah več kot v osojah. Primer: Trnek in Nogar v Razborici. 5. L e g a n a n a p l a v n i r a v n i c i je pr i nas redka. Na zgornjem koncu legenske terase so take gručaste kmeti je. V taki legi je tudi dom kmeti je Zilc v Mi- slinjskem grabnu. Pr i Zilčevem domu je na ravnem le nj iva za koruzo in k rompi r , vse ostalo, to je t ravnik i , pa na višjem pobočju. Ostale kmet i je tega tipa imajo naj- ugodnejša zemljišča. Od 137 kmet i j Slovenjgraškega Pohor ja spada k vrhslemenskemu in vrhhr ib- skemu t ipu 28,5 %, k pobočnim kmet i jam 68 % in majhen preostanek k legi na na- plavni ravnici. K slednji spadata tudi kmet i j i Peter in Vinišnikar v Brezovi vesi na Lcgnu. Tako kot v vseh drugih »vaseh« na obravnavanem ozemlju (Brešarjeva ves v Razborici) v h r ib ih imajo tudi tu kmeti je zemljišče v celku. Obe t i kmet i j i sta pod 600 m n . v . a ima večina obdelovalnega zemljišča nad 11,5° naklona. Da so si naše kmeti je izbrale v glavnem najbol j zložne lege, se v id i že iz po- datka, da znaša povprečni naklon obdelovalnega zemljišča 17,8°,* povprečni naklon vsega površja v jugozahodnem delu Pohor ja pa dobrih 22° ( G a m s , 1976). V okv i ru te študije sta bi la ta dva podatka podrobneje proučena v hribovskem delu naselja Pameče. Srednji naklon površja je b i l izračunan po kvadrat ih 1 X 1 k m po metodi * Povprečni nak lon obdelovalnega zemlj išča je b i l i zmer jen na terenu z nak lonomerom. Terenska metoda je dobra predvsem v p r imeru , ko je zemljišče pregledno od v rha do dna i n n i ve l ik ih raz l ik v s t rm in i v posameznih del ih. Povprečne st rmine pa so bi le izračunane tud i po topografsk ih načr t ih v mer i lu 1 : 10 000 in 1 : 5 000. Iz razmaka k r a j n i h izohips so bile izračunane st rmine za ko l i ko r to l iko s t rmmsko homogene dele obdelovalne zemlje. Obseg teh delov je b i l ocenjen na desetinke. Povprečna st rmina vsega obdelovalnega zemljišča je b i la izračunana ob upoštevanju vel ikost i homogenih delov in n j i hov ih s t rmin . Kudrnovske na osnovi topografske karte 1 : 25 000 (o metodi G a m s , 1976, 186). Razpon po kvadrat ih znaša 16,8 in 35°, povprečje 25,4°, povprečni naklon kmečkih obdelovalnih zemljišč v teh kvadrat ih pa je 17,3° (razpon med 21 in 11°). Obdelo- valno zemljišče je torej za osem stopinj zložnejše kot je povpreček za vse površje. Vendar je tudi v tem k ra ju nekaj primerov, ko je bl izu kmeti je ostalo pod gozdom zemljišče v manjši s t rmini kot je na b l ižn j ih n j ivah al i t ravnikih. Tak i pr imer i so b i l i posebej pregledani iz naslednjih razlogov. SI. 3. Tret jak, vrhslemenska kmeti ja v Mal i Mis l in j i , v n. v. 770 m. Na severozahodnem pobočju (na sliki) je ostalo mnogo n j iv i n travnikov, čeprav rastje zaostaja za dva tedna za jugovzhodno in južno lego. Koruza dozori za zrnje le včasih. De- sno nad domom porašča gozd zložnejše zemljišče na vrhu hriba kot je niže obde- lano. Kmet pravi, da je vzrok v slabši zemlji. (Vse fotografi je je posnel avtor.) V zgodovinskem pregledu (gl. str. 160) bo govora, da je bi la v fevdalni dobi, to je od kolonizacije do kapital izma, osnova hribovskega kmeti jstva pašna živinoreja. Nj ive so delno obdelovali z mot iko oziroma ralom. Pr i tak i s t ruktur i in takem ob- delovanju strmo zemljišče ni pomenilo tol ike ovire kot danes v času traktorskega oranja, motornega prevažanja in motorne košnje sena. Ob novi obdelavi ima pred- nost zložnejše, pa čeprav manj rodovitno zemljišče. Od tod po družbi podprta težnja po premeni hr ibovskih zemljišč glede na oddaljenost od doma in strmino. Premena je na Slovenjgraškem Pohor ju zavzela mnogo manjši obseg kot na pr imer v Selški dol ini. Iz teh razlogov so tu navedeni pr imer i , ko je bl izu kmeti je ostalo pod gozdom zložnejše zemljišče kot znaša strmina na obdelovalnem zemljišču. Daleč največ tak ih primerov je pod vrhom vzpetin, k i še ne dosegajo naselitvene meje in k jer k l ima še ne predstavlja prepreke. Najznačilnejši tak i pr imer i so v Pamečah kmet i ja Vrhn jak , k i je pod zelo obl im Svetoanskim vrhom (756 m), Mikej pod plečatim gozdnatim vrhom (761 m), Gosnik, Vavkan, k jer ima obdelovalno zemljišče v s t rmin i 20°, gozd nad n j im pa le 18°. V istem k ra ju je Tra tn ik v zadnjih let ih ob podpori zadruge izkrč i l nekaj ha gozda na zložnejšem svetu s kislo prst jo na vi jo l ičast ih f i l i to idn ih skri lavcih. Podobne možnosti imajo kmeti je Nabernik, Gosnik in Trbul , Zg. Kaudek. V Gradišču je bl izu zložnejši gozd na vrhu slemena med Vrhn jakom in Volavcem, na pobočju nad Tur ičnikom, v Zg. Brdah nad Rekom in Vajžar jem, v Mal i Mi- sl in j i p r i Završniku, na Tolstem vrhu nad Grosom itd. V vseh teh pr imer ih so zložna gozdna zemljišča niže od 1100 m in bi tam lahko uspevale žitarice. Med vzroke, zakaj so ponekod pust i l i zložnejša zemljišča pod gozdom, spada tudi slabša zemlja. Tak primer je v Mal i Mis l in j i p r i Tret jaku, k je r je t ik ob domu zložna gozdnata kopa s kamnito zemljo (rankerjem), pa pr i Navršniku. Ker je na vrhu kop pravi loma debelejša preperelina in zemlja (gl. S e 1 b y, 1970), je priča- kovati , da bo tudi bol j sprana. Domnevno poglavitni vzrok pa je k l imatski . Ravno zemljišče dobiva v v iš j ih legah manj sončne energije kot v pr isojal i in toploljubne kul ture tam slabše uspevajo. To so pokazala merjenja na Ojstr ici ( M e d v e d , J., G a m s , I., 1968). Ker pa sloni sedanje hribovsko kmeti jstvo v veliko večji meri na travnem in ne žitnem pridelovanju, in to s stroj i , so postala zložna in bol j vetrovna vršna zemljišča ugodnejša vk l jub morebitni slabši k l im i oziroma zemlji. Zaradi SI. 4. Tratn ik v Pamečah je ob podpori kmeti jske zadruge Ledina skrči l gozd na zlož- nem pobočju nad novo hišo in gospodarskim poslopjem, k i nista na izgled nič več kmečka. Zemlja na krčevini na rdečkastih f i l i to idn ih skr i lavcih pa ni nič kaj rodovitna. splošnega upadanja izrabe kmeti jske zemlje v kapital ist ični dobi žal n i nastopila ustrezna prebera zemljišč in zanjo tudi v sedanjosti n i večjega zanimanja. Razen že omenjenega Tratn ika si je doslej pr idobi l dovoljenje za posek gozda za travnik le Ramšak v Mis l in j i . 1.3. Kl imatski pogoj i Na obravnavanem ozemlju je doslej delovala le ena vremenska postaja, še to le padavinska. Z delom je pričela p r i planinski koči na Kremžarjevem v rhu (1105 m), leta 1963 pa so jo premesti l i k bižnjemu kmetu Podkržniku v Gradišču v n. v. 785 m, ne da b i prej z istočasnimi mer i tvami ugotovi l i razlike padavin med staro in novo lego. V povojni dobi sta ob spodnjem robu obravnavanega področja istočasno de- loval i padavinski postaj i v Šmartnem p r i Slovenj Gradcu (452 m) in v Mis l in j i (589 m). Mesečne padavine pr ikazuje tabela št. 2 a. Narejena je po izrabi arhiva HMZ v L jub l jan i . Nekaj je okol iških padavinskih postaj z znanimi podatki za drugačne opazo- valne nize. Preračunano na dobo 1901—1960 dobi Slovenj Gradec (409 m) letno 1183 mm, Šentilj (593 m) 1250 mm, Ribniška koča 1357 m m ( G a m s , 1970), Paški Kozjak (1063 m) v let ih 1931-—1960 1147 mm. čeprav veljajo vrednosti za razne nize, vendarle preseneča, da dobiva Gradišče v n. v. 785 m le 500—600 mm manj padavin kot 700 m višja Ribniška koča (1505 m), in da so gradienti padavin z višino razmeroma majhni . V dobi 1956—1975 znašajo na relaci j i Šmartno—Gradišče komaj 7,7 m m več padavin na vsakih sto metrov višine, v vegetacijski dobi 13,6 mm. Največ padavin je domnevno v območju Tolstega vrha in Pake. Nedaleč vstran je bi la postaja Hud i v rh , k i je v dobi 1931—1960 nameri la 1547 mm, kar je največ na Pohor ju. Vzrok tej večj i namočenosti Paškega (Vitanjskega) Pohorja je dom- nevno v večj i izpostavljenosti zahodnim vetrovom, saj hr ibovje južno od Mislinjskega Tabela 2 a Mesečne padavine 1956—1975 Table 2 a Monthly precipitations in the period 1956—1975 Mesec Šmartno p r i Slov. Gradcu 452 m Dolinski postaji Mis l in ja 589 m Gradišče 785 m Januar 45,2 51,5 53,4 Februar 87,5 52,8 63,2 Marec 67,5 66,0 76,6 Ap r i l 117,9 100 102,6 Maj 112,1 107,8 117,2 Juni j 150,7 156,6 166,4 Ju l i j 160,1 159,5 176,5 Avgust 146,9 141,1 169,3 September 108,5 103,6 117,5 Oktober 102,9 59,9 106,8 November 117,9 118,6 117,8 December 68,0 70,3 77,7 Letno 1267 1226 1380 Vegetacijska doba (IV—X) 881 831 972 Tabela 2 b Srednje mesečne temperature 1930—1960 Table 2 b Monthly temperatures in the period 1930—1960 Mesec Šmartno p r i Slov. Gradcu 452 m Šenti l j p r i Mis l in j i 593 m Paski Kozjak 1063 m Postaja Ribniška koča 1505 m Januar - 4 , 2 —2,2 —3,5 —5,6 Februar —1,3 —0,9 —2,9 - 4 , 9 Marec 2,9 3,3 0,8 - 1 , 7 Apr i l 8,0 7,8 4,1 2,2 Maj 12,4 12,5 9,5 6,4 Juni j 16,3 15,8 13,8 11,8 Ju l i j 17,5 17,9 16,1 13,9 Avgust 17,0 17,1 14,8 13,6 September 13,3 13,9 11,5 9,3 Oktober 8,1 8,5 5,9 3,9 November 2,8 3,9 2,5 —0,5 December —1,4 - 1 , 6 - 2 , 7 —3,3 Letno I V — X 13,2 13,3 10,8 3,7 SI. 5. Razgled s pohorskega vrha zahodno od Črnega vrha obsega spodaj začetno sleme Razborice, nad n j im sleme Golavabuke. Na obzorju od desne prot i levi Peca, Uršl ja gora in Kamniško-Savinjske Alpe. Nižavje zaliva mor je meglice, k i je tako prozorna, da lahko skozi njo v id imo pohorsko pobočje navzdol do nad- morske višine okoli šesto metrov, ostalo pokraj ino v dal javi pa zastira vse do okoli 1500 m. Ob zimski temperaturni inverz i j i so take razmere pogoste. grabna štr l i prot i jugu. Večjo namočenost izpričuje tudi to, da se na Rogli jav l ja najdebelejša snežna odeja na Pohorju. Temperaturnih postaj na našem ozemlju n i bi lo, št i r i pa so bile v neposredni okolici. Njihove srednje mesečne temperature pr ikazuje tabela št. 2 b. Za postaj i Šmartno p r i Slovenj Gradcu in Ribniško kočo velja niz 1930—1960, za ostali dve pa niz 1919—1938. Za t i dve postaji, za Šentilj p r i Mis l in j i (zastarelo ime je Šentilj pod Tur jakom) in za Ribniško kočo, so srednje mesečne vrednosti izračunane kot povpre- ček iz dnevnih nižkov in dnevnih viškov. Tabela 3 Cvetenje češnje, košnja in žetev po višini in ekspoziciji Table 3 Cherry-tree blossom, hy-harvest and crop. acc. to latitude and direction of sloping Ekspozicija/ Dan nastopa pojava v letu nadmorska višina j u g jugo- jugo- vzhod zahod severo- severo- v m vzhod zahod zahod vzhod Cvetenje češnje 400—500 112 114 500—600 113 — 600—700 119 120 700—800 118 119 800—900 117 130 900—1000 129 128 1000—1100 140 149 Pričetek košnje 400—500 150 154 500—600 168 — 600—700 167 166 700—800 169 164 800—900 159 165 900—1000 173 171 1000—1100 161 188 Začetek žetve 400—500 218 206 500—600 211 — 600—700 216 213 700—800 210 217 800—900 216 221 900—1000 229 230 1000—1100 232 233 Srednji dan nastopa Ekspozicija J JV 115 _ 127 _ _ 115 118 117 — (119) 117 — 140 (115) (125) 114 128 136 — — 135 — 130 — — 166 180 152 — — 154 175 167 — (172) 166 — 166 (176) (181) 172 161 169 — — 184 171 174 — — 207 218 211 — — 206 220 215 — — 215 — 223 (209) (222) 204 196 226 — — 231 — JZ V Z SV SZ Cvetenje češnje 121 (127) (120) (122) (130) (115) (121) Košnja sena 164 (168) 168 (172) 166 (176) (175) Začetek žetve 119 (220) (213) (211) (219) (209) (219) O zanesljivosti teh postaj in n j ihov ih podatkov obstoji posebna študija ( G a m s , 1982). Ugotovila je, da so p r i mesečnih min imaln ih temperaturah podobne tempe- rature kot v dnu Slovenjgraške kotl ine pozimi do n. v. okol i 1000—1600 m, v ostalem delu leta pa do 1000—1200 m. Srednje mesečne maksimalne temperature se razen decembra in januar ja znižujejo z višino v bol j enakomernih gradientih. Srednje mesečne temperature so v toplem (termalnem) pasu, k i je nad kot l insk im in dolin- skim dnom, razmeroma najvišje, nato pa se navzgor znižujejo. Med terenskim anketiranjem so bile zbrane tudi izjave, kdaj začno cveleti češnje, kda j je pričetek košnje sena in žetve. Odgovore po višinskih pasovih in ekspozicijah prinaša tabela št. 3. Odgovori so zanesljivejši p r i večj i pogostosti kmet i j , to je teh v južni , jugo- zahodni in jugovzhodni ekspozicij i ter v pasovih med 500 in 900 m n . v . K jer je anketirancev malo, so številke za dan, ko nastopa fenološki pojav, zapisane v okle- paj ih . Domnevni vzroki , da datumi z nadmorsko višino ne kasnijo povsod smiselno in postopno, so številni. L judsko znanje o datumu je ponekod shematsko navezano na določene svetnike al i druge pojave, k i se j i h drži jo v širšem višinskem pasu. Pr i nekaterih kmet i jah se na pol ju jav l ja več ekspozicij, k i j i h je bi lo potrebno za ra- čunalniško analizo zmanjšati na eno glede na prevlado. Tak postopek je vprašl j iv zlasti p r i vrhslemenskih domovih z obdelovalno površino na obeh straneh slemena. Na nastop teh fenoloških pojavov vpl ivajo tudi talne lastnosti (debelina, vlaga, str- mina, prst i , sorta, gnojenje), kar p r i majhnem številu anketirancev prinaša odstope. K l j ub tem pomanjk l j ivost im je p r i večini ko lon le videti, da nastopajo cvetenje češ- nje, košnja sena in žetev v višinah do okol i 900 m le za okol i en teden kasneje kot v pasu 400—500 m. Pas 1000—1100 m pa zaostaja kar 15—20 dni za pasom 800 do 900 m. Glede gradientov b i bi la torej p r i v iš ini okol i 900 m n . v . izrazita ločnica. Ta meja se pozimi pogosto jav l ja kot zgornja meja temperaturne inverzi je in zgornja meja megle al i čadastega ozračja. Te ugotovitve se v glavnem skladajo z razmerami na Gorenjskem ( G a m s , 1980) in z analizo temperaturnih višinskih gradientov v Slovenjgraški kot l in i , s pr i - pombo, da nastopajo fenološki datumi v strmem svetu razmeroma prej tudi zaradi sušnejših in pl i tvejših tal. Zaradi nakazanih pomanjk l j ivost i niso povsod v tabeli vidne odvisnosti feno- loških nastopov od ekspozicije. Vtis je, da med južno, jugovzhodno in jugozahodno ekspozicijo n i večj ih razl ik. Zaradi navedenega n i povsem utemeljeno, sešteti v ko- lonah vrednosti. Ce je to v naslednjem narejeno, je predvsem zaradi orientacije. Razpredelnica daje vtis, da zaostajajo severovzhodne in severozahodne ekspo- zicije za južn imi bol j pr i košnj i sena in začetku žetve kot p r i cvetenju češnje, zna- šajo pa okol i 10 dni. Republiški zakon upošteva p r i dedovanju, zemljiškem maksimu, davščinah itd. mejo p r i 600 m n. v. Naša analiza kaže, da nastopa večje poslabšanje k l imatsk ih po- gojev za hribovsko kmetovanje šele med 800 in 900 m. 2. DRUŽBENOGEOGRAFSKI PREGLED POLPRETEKLE DOBE Glavne razvojne dobe, k i j i h je še zaslediti v današnji podobi kmet i j , so na- slednje: 2.1. Fevdalna doba samooskrbnega kmetijstva Kmeti jstvo je slonelo na ekstenzivnem poljedelstvu in pašni živinorej i . To iz- pr ičujejo tedanje fevdalne dajatve. V slovenjgraškem gospostvu so okol i leta 1500 letno oddajale župe Razbor (ta k ra j je v mnogočem podoben pohorskim), Šentil j (vkl jučena je Razborica) in Golavabuka na eno kmet i jo (povprečje iz oddaje 124 podložnih družin) 0,5 goldinar ja, 0,5 mernika pšenice, 2,1 mernika rž i , 0,13 mer- n ika ječmena, 6,2 vedra ovsa, eno svinjo, eno ovco, 3,3 sira, dve k u r i in dvajset ja jc . To je objavi l J. K o r o p e c (1978), k i pravi : »Okoli Slovenjega Gradca so prevla- dovali med podložniki srednj i kmetje, ve l ik ih kmetov je bi la dobra tret j ina, kočar- jev pa šibka petina . . . Izračunano povprečje govedi na družino je bi lo 10,5 krave, posamezne družine so j i h goji le do 27, povprečje svinj je znašalo 4 glave. Ovce je goji la vsaka druga družina, posamezna tud i do 40, povprečje je znašalo p r i teh dru- žinah 13 glav. Koze je goj i la vsaka četrta družina, posamezna tudi do 20, povprečje pr i teh družinah je znašalo 9 glav (s. 28). Žita in živinorejske proizvode so fevdal- cem dajale tudi kmeti je vitanjskega zemljiškega gospostva ( K o r o p e c , 1981) ter v sosednji pohorski, vuzeniški fa r i — M r a v l j a k , 1933. Pohorske hribovske kmeti je so ob obvezni fevdalni oddaj i žit morale prehra- njevati še svoje takrat obilne družine (na začetku preteklega stoletja je štela na Pohorskem Podravju samotna kmet i ja 12 l jud i ) . Ce upoštevamo takratne nizke hek- tarske donose, spoznamo, da je morala b i t i tedaj večina zemljišča, k i je zdaj ostala v obsegu tako imenovane obdelovalne zemlje, polje. O tem še danes pr ičajo fosi ln i robi. Živino so pasli v kmečkih gozdovih (gozdnih pašnikih), v večj ih skupnih go- zdovih v nenaseljenem območju (npr. Cajnsko v Legnu), na hubah (l judsko obah), k i so bile goste nad zgornjo mejo večj ih kmet i j , i n »v planinah«. Nekaj teh pretežno pašniških »hub« se je ohrani lo do nedavna (npr. Stale v Legnu) vsaj kot senožeti ( l judsko seče). Bile so nestalno naseljene, če pomeni kmet i ja v Paki, k i jo je K o - r o p e c (1981) iz l is t in zapisal v obl ik i Matičak, domačijo Matic (n .v . 1252 m) , po- tem je bi la tam v 15. oziroma 16. stoletju že dosežena najvišja naselitev. Ta kmet i ja je bi la najvišja na Pohor ju ( G a m s , 1959) do pred nekaj leti , ko so gozdni delavci opusti l i obdelovanje zemljišča in jo je sedanji lastnik spremenil v počitniški dom. Te pašne hube so poleg »bajt« za ostarele kmete in poleg najemniških koč bile v i r spremenljivosti kmet i jsk ih obratov. Urbar za Pako navaja leta 1404 št ir i urbarialne podložne družine, med pet imi kmet i jami eno pridruženo, eno novo in eno puščo ( K o r o p e c , 1971). Urbar in zbir dohodkov slovenjgraškega gospostva navaja za okol i 1500 za župe Razbor, Šentil j in Golavabuko 118 podložnih družin in 68 pušč, to je več kot polovico popisanih obratov. Nekatere hube so sprejemale v pašo tudi tu jo živino. V »planini«, to je na pašnikih nad hubami, n i bi lo stavb. Na razvodnem hrb tu Pohor ja so se na severozahodu »planine« pričenjale z Jesenkovim vrhom. Nj i - hova zapuščina so današnje »seče« in gozdni pašniki med Kremžar jevim vrhom in Mačkovim križem, med Malo Kopo in č r n i m vrhom, ter v nesklenjenih »sečah« in »pasovnikih« med Javoričem, Planiko, Roglo in Volovico. (Glej tudi H i l t l , 1938.) Večj i kovaški obrat — tovarna kos in srpov na Mis l in j i p r i T rob l jah (od leta 1773), fužine v Mis l in j i in še prej glažuta v Kr ižnem grabnu v Misl injskem grabnu so imele ozemeljsko omejen vpl iv na prebivalstvo, saj so b i l i og lar j i večidel prise- l jenci. V času prevlade lesenega rala in motičnega obdelovanja n j i v za okopavine hribovsko kmeti jstvo n i bi lo v slabšem položaju za dol inskim. 2.2. Kapitalistično gospodarstvo Avstroogrske Po zemlj iški odvezi in odpravi fevdalnih dajatev je bi lo glavno gibalo kmet i j - skega razvoja povečana cena lesa, k i je postal prodajno blago. Na mis l in jsk i strani Pohorja so spremembe kasnile, ker je bi la železnica Dravograd—Velenje zgrajena šele leta 1899 prej pa so, kar ga n i bio mogoče vnovčit i v fužinah in za oglje, vozi l i les v oddaljeni Dravograd na splave. Ob potokih so zrasle žage, k i j o je imel vsak večji kmet. Fevdalni lastnik i gozdov nad pasom poseljenosti zaradi večjega lesnega pri- rasta preprečujejo nekontrol irano pašo kmečke živine in koz, redki pa forsirajo tudi lastno pašo čred na vrhu Pohorja (C. H i l t l , 1893, s. 128—130). Tu pa namolzejo poleti le 3—5, izjemoma do 9,41 meka na kravo (o.c., tab. X I X ) . Za pridobivanje živinske krme so kmeti je vedno bol j navezane na domača zemljišča, prodaja žit upada, gozdne pašnike in pašnike zarašča gozd. V hr ibovskih k ra j i h ob rastoči zdrav- stveni prosvetljenosti upada smrtnost in ob le rahlo zmanjšani rodnosti prebivalstvo raste do viška med 1869 in 1900. Visoka rodnost še presega odseljevanje v dolino in v tuje kra je ( G a m s , 1959). Odkar se je v hr ib ih skrči la travna površina za pašo živine na lastno zemljišče, koriščena zemlja bistveno ne presega več posesti dolin- skega kmeta. Ker postane z upadom živinoreje relativno pomembnejše poljedelstvo, je hribovsko kmeti jstvo vedno bol j zapostavljeno za dol inskim. Hube zarašča gozd, več kmetov v času agrarnih k r iz proda celotno zemljišče lesnemu trgovcu, k i pa iz- korišča le gozd, medtem ko kmet še dalje obdeluje zemljo. Zamirajo tudi »novine« (narečno nune), to je požiganje preostalega lesa in grmovja na golosekih. »Novine« žgejo največ kočar j i , gozdni delavci, oglar j i . Prej oglarsko naselje Komisi ja postane po propadu mis l in jsk ih fužin leta 1899 bivališče gozdnih delavcev (zdaj je naselje vikendov). Paša »v planini« se najbol j ohrani nad Mis l in jsk im grabnom, na golo- sekih in po vrhu slemen (Glažutska planina, Planinka, Brešarjeva planina, Zaloška planina, na Volovici) , k jer pasejo »čredniki« tudi živino kočarjev-delavcev v fužinah ter oglarjev. Hribovske kmeti je prodajajo vse manj žit. 2.3. Kapitalistično gospodarstvo medvojne Jugoslavije Agrarna reforma po prv i svetovni vo jn i prizadene hribovske kmeti je predvsem v tol iko, ker novi lastniki gozdov, v pretežni meri zasebni veleposestniki (npr. Per- ger) oziroma veletrgovci ter država še bol j omejujejo gozdno pašo in novine. Les, k i ga le malo uporabl ja tovarna lepenke v Mis l in j i , se pretežno izvaža v tu j ino in dobiva na ceni. V pretežno agrarni stari Jugoslavij i je hrana relativno poceni. Zato nazaduje živinoreja in kmetje pričnejo kupovati moko. Povsem prevlada hlevska živinoreja. Agrarne krize pospešujejo prehajanje zemlje v roke veleposestnikov. Kmetje prodajajo predvsem les in živino za zakol. Socialna diferenciacija med do- l ino in h r ib i se povečuje, višek delovne sile s kmetov odhaja v dolino za hlapce ali v nekmetijske poklice. Dnevno odhajanje na delo v nekmetijske poklice v dolino je omejeno na rad i j do 1 ure peš hoje. V hr ib ih je intenzivno ogozdovanje, prebival- stvo hr ibovskih naselij v glavnem stagnira, v dolinah hi t ro raste, kot odraz poveča- n ih razl ik med dolino in hr ib i (glej G a m s , 1951). 2.4. Povojna leta forsirane deagrarizacije etat¡stičnega socializma Po let ih nemške okupacije, ko se je prebivalstvo Slovenjgraškega Pohorja ko- lektivno vk l juč i lo v NOB in se je skrči lo število moških v delovni dobi (požgani tudi domači j i Tur ičn ik in Jegrt v Golavabuki), je skokovito porasla elektr i f ikaci ja domov. Obvezna oddaja živine in mestoma tudi drugih živi l skrči stalež živine. Agrarna re- forma zmanjša obseg največj ih hr ibovskih kmet i j (Jesenk, Vaukan, Sedovnik), gozd nekmeti jskih veleposestnikov preide v last družbenega sektorja (gozdne uprave), kar najemniškim kmetom ne prinese olajšave, saj tudi zdaj ne morejo kor is t i t i gozdnih pridelkov. Hribovsko kmeti jstvo se moralno in gospodarsko razvrednoti, dela spo- sobni del prebivalstva se zaposluje, delno tud i ob posredni pr is i l i , v nekmeti jskih pokl ic ih v dol ini. Ogozdovanje in ozelenjevanje kmet i jsk ih površin se pospeši. 2.5. Doba samoupravnega socializma in družbenega podpiranja kmetijske pro- izvodnje, a hkrati pospešene deagrarizacije hribov Prot i šestdesetim letom se spremeni družbena ocena hr ibovskih kmet i j , k i v vedno manj agrarni novi Jugoslavij i postanejo dodatni v i r pr idobivanja hrane, do- bi jo strateški pomen za pr imer ponovitve NOB, v sedemdesetih let ih j i m poraste tudi naravovarstveni pomen za očuvanje obstoječe kul turne pokraj ine. Največj i pre- obrat prinesejo šestdeseta leta. Takrat je najintenzivnejša gradnja gozdnih cest, od kater ih nekatere kmeti je na svoje stroške podaljšajo vozne poti . Skokovito narašča kmeti jska mehanizacija, kar sprošča nove delovne moči. Masovna motorizaci ja (sprva mopedi i n motorna kolesa, nato avtomobil i) omogoča dnevno odhajanje na delo v dolino, odvoz lesa (upade dodatni zaslužek furmanstva) in mleka ter olajša dnevno odhajanje v šole. Razvoj industr i jsk ih obratov v Mis l in j i i n Slovenj Gradcu, možnost zaposlovanja na Ravnah, v Otiškem vrhu, v Titovem Velenju, in nove za- poslitvene možnosti v neagrarnih pokl ic ih v dol inskih k ra j i h pospešujejo odseljeva- nje s hr ibov, gradnjo hiš v dol in i a l i preselitev v druge kraje, kar povzroča h i t r i upad hribovskega prebivalstva. Povečuje se posestna drobitev kmet i j vse do zakona o zaščitenih kmet i jah, k i pa procesa povsem ne ustavi. Nadal juje se ogozdovanje, kmeti je postanejo prehrambeno izrazito pasivne, n j ivo zamenjuje t ravnik oziroma ku l t iv i ran i pašnik, pašnik v starem smislu izginja; porast mlečne živinoreje. Pospe- šijo se razlike v pogoj ih kmetovanja v dol in i in v h r ib ih ter socialna diferenciacija znotraj hr ibovskih kmet i j samih. Večina kmet i j , k i so propadle v tem stoletju, je odmirala počasi. Najbol j so se kmeti je razredčile ob zgornj i mej i naselitve. Pod slemenom Piano so bile v Mis l in j i v n . v . 1068—1150 m domačije Cankar, Hriberšek, Repnik, Hlevše, niže pa še Sovi- čevo. Kot kmet i ja je ostala samo še Hriberško, a še to je bistveno skrči lo stalež živine. Pr i Repniku bivajo gozdni delavci, p r i Cankar ju in Hlevšah so poslopja že razpadla. Hlevšam imensko podobna kmet i ja Stale v Legnu (1016 m) pod Mal im sedlom je propadla v začetku tega stoletja. V Legnu pričajo o nekdanj ih domačijah le še ledinska imena, a vedo še zanje domačini. Tam so propadle domačije Kandu- tovo, Pečunkarjevo, Pajenkovo in Bernekerjevo, Kaštivsko. V Razborici sta opuščeni Kotnikovo in Arneško (Arner). Pred let i pa se je preselil v dolino tudi kmet z naj- zložnejšim zemljiščem — Save, k i je imel lepo polje na v rhu kopastega slemena Raz- borice. Pred temi kmet i jami so propadle mnoge bajte, k i so ob prv ih popisih poveče- vale število nenaseljenih hiš. Schmutz navaja za začetek preteklega stoletja nasled- nje število neposeljenih hiš (v oklepaju odstotek od seštevka poseljenih in nepose- l jen ih) : Pameče 5 (7 % ) , Gradišče 4 (3 % ) , Legen 6 (7 % ) , Golavabuka 4 ( 6 % ) , Šentilj 22 (14 % ) , Misl in ja 15 (11 % ) , Paka 7 (8 % — mišljeno je celo naselje). Obseg takratnih naselij se pribl ižno ujema z današnj imi katastrskimi občinami. V v iš j ih predelih je bi lo več nenaseljenih hiš. Razmeroma precej propadl ih domačij je v Golavabuki. Vsaj hlev ali vsa po- slopja so že propadla p r i Segovcu in Molnar ju , še stoj i zidovje p r i Abermulu, Krugu, Kebru in Jegrtu, a je hiša zaprta al i razpadla. Pr i Krugu je zemlja zložna in raz- meroma dobra za travnike, k i j i h zdaj, kot pr i ostalih pr imer ih, kosijo najemnik i , kol ikor j i h še n i prerasel gozd. V tabeli št. 4 so prikazane zemljiške kategorije, k i so se v prejšnjem in seda- njem stoletju najbol j spremenile. Stanje iz začetka 19. stoletja je povzeto po Histo- risch-Topographisches Lexikon von Steiermark ( S c h m u t z ) , k i n i povsem zanes- l j i v in sloni v glavnem na jožefinskem zemljiškem katastru. Po B l a z n i k u (1970, 173) je terezijansko-jožefinska zakonodaja povečala pašniške kmečke površine, k i so se, ako j i h pr imer jamo s Schmutzovimi podatki, skrčile do konca prve polovice preteklega stoletja (leta 1842). Tudi za vse nadaljnje podatke velja, da je kataster prikazoval bol j al i manj zastarelo stanje. Podatki za leto 1942 izvirajo iz vira S p e - c i e l l e r . . . (1842). Za povojno dobo so podatki povzeti po Geodetski katastrski upravi v L jub l jan i , za leto 1982 po medobčinski geodetski upravi v Slovenj Gradcu. V katastrskih občinah je bilo v začetku preteklega stoletja tam, k jer nepose- ljeno ovršje Pohor ja ne zavzema večjega deleža (k. o. Pameče in Golavabuka), pašni- kov okol i ena t ret j ina vse površine. K jer predstavlja neposeljeno ovršje velik delež (k. o. Gradišče, k i sega na vzhodu do Male Kope, Šentil j, k i sega z Razborico od SI. 6., 7., 8. Propad Kaštivskega v Zgornjem Legnu. Kmeti ja, katere dom stoji na za- četku slemena, je imela svoje obdelovalno zemljišče na obeh straneh prot i jugu molečega slemena in v prisojah na nerazčlenjenem pohorskem po- bočju (v ozadju). Prva fotografi ja je iz petdesetih let tega stoletja, ko je v hiši še bivala gospodinja, k i pa zemlje ni več obdelovala. Zato so nj ive, v prisojah v ozadju, spremenjene v travnik. Na franciscejskem katastru segajo tu nj ive še čez zgornji rob fotografi je, odkoder j i h je utesnil gozd. Na strehi go- spodarskega poslopja že zi ja luknja. Druga fotografi ja iz šestdesetih let: gozdna cesta, k i je prerezala obdelo- valno zemljišče v ozadju, n i mogla več rešiti kmetije. Gospodinja se je odselila v dolino, gospodarsko poslopje je zrušeno. Tret ja fotografi ja iz druge polovice sedemdesetih let: steber električnega voda iznad zidov razrušenega doma priča, da tudi električna napeljava n i več mogla zadržati propada kmeti je. Gozd v ozadju še bol j zožuje t rav- nike, ka j t i ob gozdni mej i se ne splača kosit i i n tam poganja mlada hosta. V Zgornjem Legnu je tako dokončno propadla kmeti ja, k i je bi la v pre- tekl ih razdobjih prometno pomembna za prečenje Pohorja (nad kmeti jo je na razvodnem hrbtu Kaštivsko sedlo) in za vzdolžni promet v višinah, k jer gorovje še niso razčlenila slemena. Ta lega je pr ik l icala gradnjo gozd- ne ceste po sledovih srednjeveške poti. Tabela 4 Razvoj nekaterih zemljiških kategorij, v Table 4 Development of the land me, in % Katastrska občina Leto N j i v Pašnikov Gozda K. o. brez pomembnejše ravnine: Pameče začetek 19. st. 19,0 39,6 28,1 1842 15,5 27,8 43,8 1948 17,1 20,2 49,3 1957 11,4 17,7 58,1 1982 12,7 9,6 62,2 Gradišče začetek 19. st. 11,1 58,2 38,2 1842 11,0 36,7 39,9 1948 11,3 19,4 56,6 1957 7,5 13,0 65,9 1982 8,9 10,6 77,9 Golavabuka začetek 19. st. 21,2 35,1 35,2 1842 18,0 30,4 35,1 1948 19,6 15,4 44,3 1957 15,9 15,5 48,9 1982 11,6 8,9 58,4 Misl in ja začetek 18. st. 12,2 19,7 52,7 1842 7,9 18,0 65,2 1948 5,2 7,1 73,2 1957 4,7 6,1 80,6 1982 4,1 8,5 77,9 K. o. z delom na ravnini Legen začetek 19. st. 23,6 23,3 32,9 1842 21,5 19,4 38,6 1948 21,5 11,9 39,0 1957 17,2 12,8 46,1 1982 16,3 6,5 48,3 Brde začetek 19. st. 30,1 ? 38,6 1842 36,4 ? 57,2 1948 26,4 ? 46,2 1957 22,0 1 49,9 1982 23,7 3,8 48,7 Šenti l j začetek 19. st. 6,1 57,4 38,0 1842 12,0 19,4 48,5 38,9 1948 23,2(?) 15,1 1957 14,4 14,0 53,4 1982 11,0 7,9 59,0 Kope do Črnega vrha) , je bi lo pašnikov dobra polovica, v redko poseljeni, a vel ik i k . o. Mis l in ja pa le 1/5 površja. Delež pašnika je v vseh k . o. postopno upadal. Ka- tastrska služba navaja za naše kraje zdaj še 5—10 % pašnikov, k i pa j i h je v resnici mnogo manj . Upadanje pašnikov je nadomestil gozd. Na začetku preteklega stoletja je gozd zavzemal dobro tret j ino ozemlja, le v k. o. Misl inja dobro polovico. N jegov delež je postopno rasel do sedanjih dobr i dve t ret j in i , v k . o. Misl in ja do 78 %. Skupni delež pašnika in gozda se po katastrskih občinah n i bistveno spremenil in se je gibal npr. p r i Pamečah med 68 in 72 %, k. o. Legen med 50 in 59 %, Golavabuki 60 in 70 % i td. Delež n j i v se je po katastru v dveh stolet j ih razpolovi l : zdaj je stanje vseh glavnih zemlj iških kategori j naslednje: Tabela 4 a Zemljiške kategorije 1982, v % Table 4 a Land use classes, 1982, in % Katastrska občina Nj iva Sadovnjak Travnik Pašnik Gozd Obde- lovalno zemljišče Pameče 12,7 1,3 4,7 9,6 62,2 28,4 Gradišče 8,9 0,7 10,3 10,6 77,9 30,5 Legen 16,3 3,1 21,3 6,5 48,3 47,3 Golavabuka 11,6 1,8 16,6 8,9 58,4 38,7 Brde 23,7 2,9 18,8 3,2 48,7 48,6 Šenti l j 11,0 2,1 16,5 7,9 59,0 37,4 Mis l in ja 4,1 0,6 7,6 8,5 77,9 20,9 Paka (del) 6,9 8,3 14,9 7,8 68,9 38,0 V tabeli pr ikazani obseg kmet i jsk ih zemljišč je povzet po medobčinski geodetski upravi v Slovenj Gradcu. Vel ja za let i 1981 oziroma delno 1982. Odločilna za deleže n j i v in gozda je v n. v. katastrskih občin, če te ne segajo v neposeljeno ovršje Pohorja (Brde, Legen, Pameče, Golavabuka), zavzemajo nj ive 23—12 %. Izjema je k. o. Šenti l j , k i sega sicer do vrha Pohorja med Kopo in č rn im vrhom, pa tudi po dol in i Misl inje od Dovž navzgor, tako da zajema še naselje šent- lenart, k i je središčno naselje Misl inje. Večino k. o. Legen zavzema kvartarna te- rasa, večino naselja Legen pa hribovsko ozemlje (ki spada v k. o. Gradišče). V povprečju je obdelovalne zemlje, h kater i prištevajo tudi pašnike, okol i ene tret j ine, v Mis l in j i ena petina vsega zemljišča. Prebivalstveni razvoj po štet j ih med 1896 in 1981 prikazuje po naselj ih tabela št. 5. Naselja, k i v dol in i n imajo pomembnejšega deleža, so prebivalstveno rasla do viška, k i je b i l med štetj i 1880 in 1900. V medvojni Jugoslavij i je upadanje na za- četku stoletja prešlo v stagnacijo, k i je trajala do popisa 1953, nakar se je začelo h i t ro razseljevanje, k i še traja. V povsem hr ibovskih naseljih je zdaj le še dobra polovica prebivalstva iz leta 1869. V naselj ih, k i z znatnejšim delom segajo v dol ino, je naraščanje, k i je značilno za drugo polovico preteklega stoletja, v let ih 1900— 1910 zaradi izseljevanja (tudi v Labotsko dolino) prešlo v rahlo nazadovanje. Od tedaj naprej se prebivalstvo tod h i t ro množi. V Mis l in j i je med let i 1900 in 1910 prebivalstvo zreduciral propad fužin. V naselju Trobl je novejše gibanje prebivalstva verjetno n i realno prikazano, ker uradna statistika, po kater i so t i podatki ( P r e - b i v a l s t v o . . . , 1975), označuje z napisnimi tablami vred dokaj strnjeno naselje Troblje-Pameče v novejšem času kot eno statistično enoto. Nove hiše nekmeti jskih priseljencev v dol in i niso zrasle samo v Spodnjih Brdah. Zato samo to naselje z večj im deležem ravnine v najnovejši dobi ne izkazuje prebivalstvene rasti. 3. ANALIZA SEDANJEGA STANJA K M E T I J 3.1. Kmeti jsko zemljišče Katastrski podatki o obsegu n j iv , t ravnikov in pašnikov so bol j ocena kot re- snične vrednosti. Kot prepriča terenski ogled, zlasti po hr ibovskih kmet i jah, kata- strske vknj ižbe niso sledile dejanskim spremembam in zato je n j i v dejansko manj , Tabela 5 Razvoj celotnega prebivalstva po naseljih Table 5 Development of the total population of the settlements Leto Naselje 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 Pameče 635 699 707 763 679 709 728 718 786 967 1062 Trobl je 211 258 270 300 272 261 301 284 333 289 300 Gradišče 395 451 471 454 491 558 393 369 302 291 264 Legen 432 440 445 455 442 514 600 655 686 738 776 Golavabuka 406 407 419 429 397 392 344 346 294 253 205 Brde 275 274 277 313 260 272 272 283 272 280 265 Razborica 261 229 237 253 210 202 193 197 179 127 135 Mala Mis l in ja 249 228 330 289 292 263 264 287 203 168 162 Misl in ja 643 761 976 1017 969 1021 1174 1283 1422 1384 1541 Tolsti v rh 433 425 345 400 352 343 367 367 240 273 234 Paka 136 135 136 127 122 129 123 118 101 76 61 Povsem hribovska naselja 1880 1875 1938 1925 1864 1887 1684 1684 1319 1188 1060 Indeks % 100 99,7 103,1 102,4 99,1 100,4 89,6 89,6 70,2 63,2 56,4 Hribovsko- dolinska naselja Indeks % 100 110,7 121,4 114,1 119,8 126,5 140,0 140,0 159,3 166,6 179,7 meja med t ravn ik i i n pašniki pa zabrisana. Ob takem dejstvu še najbol j drži kata- strski podatek o skupnem obsegu obdelovalnega zemljišča, k i mu poleg gozda po- klanjamo tu največ pozornosti. Terensko povpraševanje je našlo p r i nekaterih kme- t ih, da je koriščena kmeti jska površina večinoma večja kot to izkazuje kataster. Ponekod je nekmečko lastništvo navidezno, zemljo pa obdeluje kmet kot nelastnik al i solastnik. Naše tabele tudi ne zajemajo obsega zemljišč v najemu. To so predvsem travnik i in pašniki opuščenih kmet i j . Mnogi kmetje se pr i tožujejo, da katastrska evidenca še n i skrči la nj ihove obdelovalne zemlje na račun novih cest. Te pa pr i- zadenejo v s t rmin i in v sipkem gradivu tudi pas nad cesto, k i drsi, in pas pod njo, kamor odrinejo zemljino. Zaradi vsega tega je smatrati podatke o zemljiščih za pri- bližne. Velikost zemljiške posesti hr ibovskih kmet i j prikazuje tabela 6. Več ko l znaša povpreček (27,1 ha) imajo predvsem naselja, k i v večji meri segajo na neposeljeno ovršje Pohor ja (Legen, Razborica, Mala Misl in ja, Misl in ja) . Izjema je Razborica. K jer je h r ib razmeroma gosto poseljen s kmet i jami, je kmet i ja manjša (Tolsti vrh, Brde, Golavabuka, Gradišče). Poglejmo si še deleže mal ih, srednj ih in vel ik ih kmet i j v odstotkih. V tabeli so najprej razredi, k i so običajni pr i študi jah te vrste (M e z e, 1980). Ker pa je pr i nas kmet i j nad 50 ha malo, je pr idan pregled še po posebnih razredih. P r i Brdah, Paki in delno Trob l jah vpl iva na deleže razmeroma malo število kme- t i j (6—8). V Gradišču je relief dokaj hr ibovi t , velikost kmet i j pa podpovprečna. Razlago lahko iščemo tudi v zgodovini, v srednjeveških tovornih poteh med Slovenj- graško in Mučko kot l ino ( G a m s , 1959), k i je domnevno pr ik l icala bol j gosto po- selitev. Za leto 1931 je znano po k ra j i h število posestnikov, kočarjev in najemnikov (Krajevni leksikon . . . 1937). Od naših krajev je imelo že tedaj Gradišče razmeroma največ kočarjev in najemnikov (72 posestnikov, 35 koč in 10 najemnikov; tedaj je k ra j zajemal še današnji zgornji Legen). Glede slabe posestne sestave sledita Gola- Tabela 6 Velikost kmečke posesti v ha (%) Table 6 Size of land property in ha (%) Velikost kmečke posesti v ha, v % M . „ H . S t a n d a r d n a d e l i t e v I n t e r n a d e l i t e v 10—25 26—50 51—75 nad 75 10—20 20—40 nad 40 ha Pameče 42,8 42,8 14,3 — 38,1 47,6 14,3 Trobl je 37,5 50,0 — 12,5 25,0 50,0 25,0 Gradišče 84,6 7,7 7,7 — 53,9 38,4 7,7 Legen 81,2 18,8 — 68,7 25,0 6,3 Golavabuka 85,7 14,3 — — 4,6 46,6 6,7 Brde 73,3 20,0 6,7 — 85,7 14,3 — Razborica 50,0 41,7 8,3 — 33,3 50,1 16,6 Mala Mis l in ja 38,5 46,1 15,4 — 30,8 38,4 30,8 Mis l in ja 54,5 36,4 9,1 — 36,4 54,5 9,1 Tolsti v rh 80,3 20,0 — — 46,7 55,3 Paka 16,7 66,6 16,7 — 16,6 50,0 33,4 Povpreček 60,6 31,4 7,3 0,7 44,6 43,0 12,4 vabuka in Razborica. Tud i glede velikosti kmet i j izstopa Paka, k jer živi razmeroma visoko (srednja n . v . j e 914 m — glej tabelo 6) šest močnih kmet i j . Želele so se pri- k l juč i t i občini Slovenj Gradec, ker imajo preko cestne zveze z Zg. Doličem boljšo zvezo z n j im kot s Slovenskimi Konj icami. V tej občini je večina ostalega naselja. Ako prezremo nižinske Brde, je povprečna velikost kmeti je po naselj ih dokaj izenačena in se giblje med 21,4 (Tolsti vrh, Gradišče 22,4 ha) in 38,8 ha (Paka). K temu je potrebno pristavi t i , da je v hribovskem delu le malo takih kmet i j , k i j i h zaradi posesti pod 10 ha nismo upoštevali. Če tako stanje pr imer jamo s srednje- veškim (po K o r o p c u, 1978, 1981), uvidimo, kako je nazadovalo število kočarjev oziroma najemnikov. Se večja izenačenost hr ibovskih kmet i j je p r i obsegu obdelo- valne zemlje (vkl jučno s pašniki). Razpon je med 7,5 in 11,4 ha. Na tako izena- čenost je domnevno vpl ivala tudi samooskrbna doba preko velikosti družine, k i je ohranjala isti obseg iz fevdalne dobe pribl ižno do zadnje svetovne vojne. Največja kmeta sta Jesenk v Pamečah (po katastru skupno 60,5 ha, od tega 12.8 obdelovalne zemlje) in Tur ičn ik v Golavabuki (62,7 ha, od tega 15 ha obdelo- valne zemlje). Največ obdelovalne zemlje imata Gradiščar (25,8 ha) in Krivec v Raz- borici (26,5 ha). Velikost naših kmet i j je v pr imer jav i s temi v Gorn j i Savinjski dol in i in v pri- merjavi s hr ibovskimi kmet i jami ob Kokr i in v Krvavškem predgor ju* ( M e z e , 1981) malo manjša, če j i h pr imer jamo z navedbo G 1 i h e (1982), po katerem znaša * Po Mezelu znaša srednja vel ikost v Gorn j i Savin jsk i do l in i 36,4, ob K o k r i i n v Krvavškem pred- g o r j u 28,9 ha. v hribovskem območju SR Slovenije povprečna kmečka posest 41,7 ha, je srednja velikost naših kmet i j (27,1 ha) precej podpovprečna. To še zlasti, če upoštevamo gozdnatost Slovenjgraškega Pohorja. Zal ne vemo, kako je Gliha omeji l hribovsko območje in so zato podatki teže pr imer l j iv i . 3.2. Gozdarstvo Na eno obravnavano kmeti jo Slovenjgraškega Pohorja pride povprečno 16.2 ha gozda in v n jem je 5384 m3 lesa, kar je 332 m 3 na hektar. Po lesni zalogi na hektar pride na eno našo kmet i jo za dobro t ret j ino več kot znaša povpreček za celo slovenj - graško gozdnogospodarsko območje (v začetnih sedemdesetih let ih 234m3 /h:t — F u n k l , 1975). V tem območju pa so bile hektarske zaloge najvišje v Sloveniji. Hektarske zaloge obravnavanih hr ibovskih kmet i j so enkrat večje kot znaša slo- venski povpreček. K tej visoki zalogi po svoje prispeva absolutna prevlada iglavcev, med n j i m i pa smreke. Okol i 9/10 etata odpade na iglavce, še na jmanj na Tolstem vrhu (76 %) in v Gradišču (59 %) , 98—99 % pa v Paki. Mis l in j i in Mali Mis l in j i . Lesna zaloga na hektar se je to stoletje dvigovala (glej M l i n š e k . 1957) in se veča še zdaj, ker kmetom odmerjajo manj poseka kot znaša letni prirastek — izven Gradišča znaša etat 66—76 % lesnega prirasta — in ker vsi ne posekajo vse odmerjene količine. Posebno hiter narast je bi l v Mis l in j i , k jer je doba glažut in fužin zapustila obsežne goloseke, posejane s čisto smreko. Ker so t i čisti smrekovi sestoji mestoma nestabilni, j i h skuša gozdarska pol i t ika zdaj spremeniti, če bi kmetje izkor ist i l i ves odobreni posek, bi za 93 m3 lesa. ko l ikor letnega etata odpade povprečno na kmet i jo , dobil i po cenah konec leta 1982 okoli 150.000—200.000 din ali 2.000—3.000 US dolarjev. Upoštevana je odkupna cena za les, dostavljen do kamionske ceste, čeprav se na to navezujejo razne dajatve, okol i 4/10 vrednosti, te številke le nakazu ;e;o. da je izkoriščanje gozda pomemben dodatni v i r preživl janja. Brez njega bi po kapital ist ični dobi, ko je les dobil svojo vrednost, ostalo na Slovenjgraškem Pohor ju le zelo malo kmet i j . V večj i meri pa morejo dobrobit gozda izkoriščati le družine, k i imajo de- lovno silo, sposobno za podiranje in spravilo lesa iz gozda do kamionske ceste. To pa je predvsem moška delovna sila. Glede na pomembnost, k i jo ima gozd za preživl janje, pa je pr i kmet ih premalo prizadevanja za povečanje lesnega prirasta. Ta se sicer povečuje, ker se veča tudi lesna zaloga. Vkoreninjeno je mišl jenje, da gozda ni treba negovati in temu primerno je tudi neugodno stanje v gozdovih. Največ gozda (tabela 6 a) imajo viš j i jugovzhodni k ra j i (Paka, obe Mis l in j i ) , k jer je izjema gosto naseljeni Tolst i vrh. Najmanj ga imajo niž ja naselja (Brde, Gra- dišče). Pr i lesni zalogi je vrstni red nekol iko drugačen kot pr i gozdni posesti: na prv ih mestih so kmet je v Gradišču, Paki, Trobl jah, na repu na Brdah. Največ hektarske lesne zaloge imajo kmeti je v Legnu. v Gradišču. Pri letnem etatu sta na vrhu Paka in Razborica, p r i dnu Brde in Legen. To je pogojeno z manjšim etatom v bol j siro- mašnih gozdovih. Največ letnega etata imata kmet i j i Jesenk v Pamečah (477 m3) in Tur ičn ik v Golavabuki (372 m3) . Prvi poseduje 52 ha gozda in 60,5 ha vse zemlje. Tabela 6 a Zemljišča Table 6 a Landed property Naklon obd. zem. Letni etat £b ^ - ! Naselje c „ ^ - g S N « « - 1 1 I I h I I I f I h h I ! k U 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 Pameče 21 627 28,8 9,4 16,8 25,5 7,6 19,5 4889 251 104 90 Trobl je 8 632 34,3 7,5 18,7 26,6 9,8 19,6 7164 366 89 84 Gradišče 13 662 22,4 9,9 18,2 27,5 9,8 12,9 7981 619 104 61 Legen 16 699 27,5 7,4 19,6 28,7 9,8 13,2 3211 743 62 56 Golavabuka 15 766 23,7 7,8 17,1 27,7 9,8 15,2 5431 357 84 80 Brde 7 735 17,3 7,8 17,4 31,1 10,9 9,5 14,4 2461 259 47 45 Razborica 12 808 26,2 11,3 19,5 29,1 10,8 6045 420 119 111 Mala Mis l in ja 13 854 35,3 9,5 19,5 27,8 10,8 19,5 4658 239 90 87 Mis l in ja 11 897 27,5 8,8 18,4 27,9 7,6 18,4 5647 307 102 100 Tolsti v rh 15 873 21,4 8,9 15,8 27,3 8,9 12,3 5255 427 85 65 Paka 6 944 38,8 11,4 13,2 22,7 7,0 26,5 7932 299 151 149 Povprečje po kmet i jah 137 760 27,1 9,2 17,8 27,5 9,3 16,2 5384 332 93 82 3.3. Poljedelstvo Po arhivu medobčinske geodetske uprave v Slovenj Gradcu so v letu 1982 zavze- male nj ive naslednje deleže od skupne površine vse katastrske občine: Pameče 13 %, Gradišče 9, Legen 16, Golavabuka 12, Brde 24, Šentil j (z Razborico) 11, Misl in ja 4 % (vanjo spadajo naselja Misl in ja, Mala Misl in ja in Tolst i v rh) . V resnici je n j iv nekaj manj , ker so spremenjene v travnike. Naklon njivskega površja n i b i l posebej merjen. Ocenimo pa ga lahko po sred- njem naklonu obdelovalne zemlje (tabela št. 6 a), če izvzamemo Pako, se ti nakloni po naselj ih bistveno ne razl ikuje jo, saj je razpon med 15,8 in 19,6° (povprečna vred- nost 17.8°). Pobočne kmeti je imajo dom postavljen na najzložnejšem zemljišču pod v rhn j im robom, ostala zložnejša zemljišča pa pravi loma zavzemajo nj ive, zlasti bl izu doma. Or je jo domala povsod s plugom »merjascem«, zemlja pa se prelaga le navzdol. Pr i enkratni preložitvi na leto za 15 cm se v sto let ih preloži vsa zemlja z 15 m široke parcele. Spodaj, na robu nakopičena zemlja, je leglo pogostih usadov. K jer so nj ive opusti l i za t ravnik, je na spodnji strani roba prestrmo za strojno košnjo. Zato so robe zadnj i čas ponekod z vol i ali t rak to r j i razrušil i . Nekdaj so zemljo s spodnjega roba vozi l i al i nosil i na zgornji konec nj ive, na odor. k jer pride na dan mrtvica. To dela zdaj samo še Spodnji Bar v Razborici, in to s t raktor jem. Večina obravnavanih kmetov or je s t raktor jem nj ive, k i so se ohranile praviloma na na jbo l j zložnem zemljišču, delno tudi na spodnjem k ra ju polja, na robu. Na uporabo trak- tor ja pa ne vpliva samo strmina nj ive same, temveč tudi dovozna pot. Vrsta kmet i j ima enakomerno in dokaj strmo obdelovalno zemljišče in tam morejo nj ive orat i samo s kravami (npr. Vajžar) al i vol i . Pr i Kurn iku or je jo z voli na n j iv i , k i ima 29° naklona. Pr i Proštu, Golobu in p r i Volbenku or je jo še »z vi t l jem«, to je s po- močjo jeklene vrv i , k i vleče plug navzgor do motor ja na pot i nad nj ivo. To delo zahteva najmanj dva človeka in je nevarno. Tako orane nj ive imajo pr i Golobu naklon 25° in pr i Proštu 30°. V tabeli št. 6 a so vpisani tudi najmanjš i izmerjeni nakloni , k i so v povprečju enkrat manjši kot srednji nakloni vsega zemljišča, in največj i nakloni , k i so v po- vprečju t r ik ra t večj i od najmanjših. Od kmeti je do kmeti je pa so v tem pogledu SI. 9. Proštova kmet i ja v Zgornjem Legnu. Najbol j strme lege pod hišo zarašča hosta, n j ive so ostale na najzložnejših policah, pa čeprav del teh globoko pod domom. Do nedavna so p r i Proštu oral i še »na vitel«. velike razlike. Vrednosti za oba ekstremna naklona pa so le pribl ižne. Izračunane so po razmaku izohips na topografskih načrt ih v mer i lu 1 : 5 000 in 1 : 10 000. Če poteka izohipsa po sredi ozkega pregiba al i ozke ravnice, izračunane vrednosti ne ustrezajo resnici. Tak i skoki pa so predvsem spodnja stran roba al i ravnica nad n j im, nastala s prelaganjem prsti na n j iv i . Pred zadnjo svetovno vojno so sejali v dol in i predvsem pšenico in v h r ib ih predvsem rž. Njena prevlada se je v h r ib ih zadnj i čas zmanjšala. Le malo hr ibovskih kmetov goj i oboje, rž in pšenico. Samo v Paki goj i pšenico več kmetov kot rž (tabela št. 7). Da je v Gradišču nadpovprečno mnogo pšenice, je verjetno vzrok v skri lavcih, k i dajejo debelejšo in težjo zemljo. Več pšenice je iz istega razloga na zložnejših zemljiščih. Ker pa je zemlja pretežno peščena, k i bol j pr i ja rži , goj i 69 % vseh kme- t i j rž. Tre t j ina vseh kmet i j seje ječmen in 47 % oves. slednjega predvsem višje kmeti je. Koruza za zrno ostaja navadno pod 700 m n .v . Ima jo še Pošel v Razborici, k i ima dom v n . v . 810 m in srednjo višino obdelovalnega zemljišča 790 m. V po- vojn ih let ih je gornja meja, do katere goj i jo koruzo za zrno, upadla, ker so ob n je j slabi in negotovi donosi. Kmetje menijo, da zadnji čas kasnijo žetve. Tud i pravi jo, da visoko v hr ib ih vedno manjkra t dozori koruza. Malo više kot koruzo za zrno goj i jo koruzo za košnjo. Naše kmeti je v Paki in Mis l in j i pa so previsoke za obe vrst i koruze. V povprečju seje koruzo za zrno ena četrt ina in koruzo za košnjo ena tret- j ina vseh kmet i j . Obeh vrst je več na skri lavcih, miocenskih kamninah (Legen, Brde) in peščenjakih (Pameče). Donosi koruze so precej slabši kot v dol ini . Tabela 7 Poljedelstvo Table 7 Farming Sejejo (odstotek vseh kmeti j) Pritožbe o škodi Naselje D el ež n jiv v % pš en ic o >N U je čm en ov es ko ru zo — k oš nj a ko ru zo — z rn je P os es t tr a kt o rj a % (D C t i m d iv je 5 sv in je 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Pameče 38 19 90 43 48 52 71 100 76 62 Trobl je 40 12 87 87 25 25 37 57 11 75 Gradišče 34 — 85 38 46 46 31 54 69 31 Legen 37 18 31 31 37 69 7 50 75 50 Golavabuka 29 40 67 47 67 47 26 53 93 33 Brde 53 14 86 14 71 71 14 43 100 14 Razborica 29 9 92 33 67 17 8 58 67 25 Mala Mis l in ja 27 8 69 — 38 15 15 38 76 15 Mis l in ja 26 — 45 27 — — — 73 91 45 Tolsti v rh 25 40 67 27 60 67 13 47 60 47 Paka 18 83 33 33 67 — — 100 67 50 Povprečno na kmeti jo 32 20 69 34 47 34 24 58 79 42 OPOMBE: Kolona 2: delež n j i v od skupnega obdelovalnega zemlj išča (vk l jučno s pašnikom). To je ocena, na- rejena po podatk ih katastra i n mestoma prever jena na terenu. Ko lon i 7 in 8: miš l jena je koruza, k i jo pokosi jo za živinsko k rmo , ter koruza, k i dozor i v zrn je. Ko lon i 10 i n 11: gre za oceno. Precej glavnih vrst žit (rži, pšenice, ječmena, ovsa in koruze obeh sort) go j i jo kmetje tam, k jer je zemlja zložnejša in relief manj razčlenjen (Golavabuka, Brde, Tolst i vrh) in v Pamečah, malo pa v Mal i Mis l in j i in v Misl in j i . Večina pridelanega žita gre za krmo živali. Za prehrano l jud i navadno kupujejo moko. če bi kmetje vedeli, da bodo ta žita vedno lahko kup i l i v trgovini , b i močno upadlo domače poljedelstvo, k i n i ekonomično. Ostale bi le redke nj ivice kot del ohišnice. Vanjo spada tudi k rompi r , k i ga ima vsaka hiša za domačo porabo, le redke za prodajo. Najvišje kmeti je navadno ne poznajo koloradskega hrošča. Trak tor poseduje polovica kmet i j . Bl izu večj ih središč v dol in i , k je r je mehani- zacija starejša, imajo poprečno več traktor jev (Pameče, Misl inja, Paka) kot v kra- j ih , k i so dobi l i cestno zvezo v novejšem času (Tolst i v rh , Mala Misl in ja). Eno od anketnih vprašanj je bilo to, ko l ik del n j i v je možno orat i s t raktor jem. Odgovori se ne str in ja jo s strmino vsega obdelovalnega zemljišča. K jer si iz katerega- kol i razloga niso nabavil i t rak tor ja , pravi jo, da so domače nj ive prestrme, čeprav vedo, da traktorsko or je sosed na strmejših nj ivah. K jer so iz kateregakoli razloga opusti l i vse nj ive, pravi jo, da so prestrme za tako oranje. Sicer pa so skrajne strmine za traktorsko oranje odvisne v vel ik i mer i od tipa t raktor ja . Po dobljenih izjavah je najmanj n j iv sposobnih traktorskega oranja v Razborici, v Legnu, največ pa v Pamečah, Trobl jah, na Tolstem vrhu in v Paki ter na Brdah. Podobno nezadovolj ivi odgovori so b i l i glede škode, k i jo povzroča d iv jad (srne, redkeje gamsi, ter d iv je svinje). 79 % anket iranih kmetov se pri tožuje nad to škodo. Pr i tem največkrat navajajo vrtnine, ko t f ižol , peso, pa poljščine ajdo in žita ter koruzo, v nemajhni mer i tudi k rompi r . Na n iž j i h in bol j poseljenih slemenih, zlasti t istih, k i daleč štr l i jo v dolino, je pri tožb o škodi manj kot v visokih predelih z redko poselitvijo (Misl inja, 91 %) . K jer so opusti l i nj ive, se ne pr i tožujejo nad škodo po divjačini . Niso je omenjal i tudi tam, k je r so vrtnine zavarovali s t rakovi al i kak im i drugimi sredstvi. Nekateri kmetje so opusti l i pridelovanje ajde, koruze, pšenice, f i - žola iz drugih gospodarskih razlogov in ne samo (ali predvsem) zaradi d iv jadi , ven- dar navajajo, da je kr iva predvsem divjad. Vel ika večina kmetov, razen teh, k i so tudi lovci, meni, da je odškodnina lovskih družin prekasna in premajhna. Vk l j ub oceni, da so tožbe o škodi pretirane, le ne gre zanikati, da se pase d iv jad v kmečkih gozdovih, k je r ponekod tudi dela škodo, in na kmečkih obdelovalnih zemljiščih brez dovoljne odškodnine s strani t ist ih, k i imajo korist od lova ali imajo z n j im pre- poceni rekreacijo. 3.4. Živinoreja Iz razlogov, k i so navedeni pr i poglavju o kmeti jskem zemljišču, je smotrno opreti razlago površin, namenjenih za živinorejo, na obdelovalno zemljišče v celoti. Saj tudi večina preostalih n j iv rabi za pridelovanje živinske krme, gojeni pašnik pa se tudi ne razl ikuje ka j pr ida od travnika. Glede povprečne velikosti obdelovalnega zemljišča (9,2 ha) pozit ivno odstopata predvsem Paka in Razborica, negativno pa t r i sosednja naselja Brde, Golavabuka in Legen, to je srednji del Slovenjgraškega Pohorja (tabela št. 6 a), do neke mere pa tudi Trobl je. Povpreček 9,2 ha je za slovenske razmere mnogo, za pohorske razmere pa je to malo. Krajevne razlike so razmeroma majhne (razpon med 7,4 in 11,4), kar je verjetno posledica dobe samooskrbnega kmeti jstva, naravnanega na življenje ene družine. Motorno kosilnico ima 91 % vseh kmet i j . Razen na Brdah ni večjih kra jevnih odstopanj. V šestih k ra j i h ima motorno kosilnico vsak kmet. Eno od anketnih vprašanj je bi lo namenjeno deležu travnika, k i dopušča koš- njo z motorno kosilnico. Po odgovorih je sodit i , da lahko z motorno kosilnico po- kosijo okol i 3 /4 vseh travnikov, drugod pa je prestrmo. Vendar odgovori niso po- vsem stvarni. K jer p r i hiši n imajo kosilnice al i pr i hiši n i sposobnih ravnati z n jo, so za prestrme proglasil i tudi razmeroma zložne travnike. Med obstoječimi t ip i ko- silnic je k ra jna strmina, v kater i še lahko kosijo na motorn i pogon, nekje med 28 in 45° (slednje s posebnimi kolesi), čeprav so novejši t ip i motorn ih kosilnic zelo olajšali košnjo, ta ostaja v strminah še vedno zelo naporna. Ročno morajo praviloma kosit i spodnjo stran roba. V tabeli št. 8 je vnešeno za naselja število glav normalne živine. To je izraču- nano po naslednjem k l juču: 1 GN2 = ena krava al i vol, kon j je 1,2 GN2, junec in Tabela 8 Živinoreja Table 8 Stock-farming Naselje Število na 10 kmet i j iS S - * * o a c •5 > > o ¡a nj H X > > S ¡ 2 o O >w C ^ J: u rrt E , r > £2 O > C >N * G •C .5 a) . , r - l >M tsj (D n e m g > X X •H S 3 tO g c? C ÜM u r* o - - . t O ü ftn CC . S ^ a-« g g p i " s « 5 Ü « A! H a o g § Q 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Pameče 87 45 3 39 77 0,8 123 6 5 100 57 Trobl je 50 34 — 49 55 0,7 101 3 9 100 87 Gradišče 83 25 7 34 52 0,5 52 2 8 92 62 Legen 60 39 4 32 68 0,9 114 10 8 94 63 Golavabuka 75 41 11 37 67 0,9 109 6 7 100 67 Brde 59 39 1 43 64 0,8 110 7 9 71 71 Razborica 58 40 7 33 70 0,6 106 3 7 92 58 Mala Mis l in ja 74 27 3 33 55 0,6 109 8 7 100 62 Mis l in ja 85 32 1 38 62 0,7 100 1 6 82 55 Tolsti v rh 80 32 12 38 65 0,7 93 1 5 100 73 Paka 83 63 5 43 117 1,0 168 2 8 100 100 Skupno na kmeti jo 74 37 5 37 60 0,6 109 4 7 91 66 junica 0,4, teleta 0,3, svinje 0,3. 137 kmet i j ima skupno 820 GN2 ali 6 na eno kme- t i jo oziroma 0,65 GN2 na en ha obdelovalne zeml je. To je v slovenskem povprečju zelo malo. Nekaj več živine na en hektar ima Paka (1,0), zelo malo Gradišče (0,5), drugod pa n i ve l ik ih kra jevnih odklonov. Kmeti je, k i imajo največ živine, v hr ib ih močno zaostajajo za podobnimi v dol ini. Saj imata največje rejca živine naslednji stalež: Klevž (na prodni zemlj i na koncu legenske terase) 12 krav, 2 vola, 6 telic in 6 prašičev, Tur ičn ik 11 krav, 4 junce, 5 telic, 4 teleta, 6 prašičev, število glav je manjše kot je bi lo pred drugo svetovno vojno, ko so bi l i hlevi bol j polni , al i v za- četku 19. stoletja ( S c h m u t z , 1822). Povprečni hlev ima 11 privezov. Najbol j prazni so hlevi v Mal i Mis l in j i in v Paki, na jmanj pa v Razborici i n v Golavabuki. Ko so po drugi svetovni vo jn i napeljal i vodovod, so vodo večinoma speljali tudi v hlev, k je r ima 7/10 vseh kmet i j napajalnik za živino. Ob tem ugodnem pokazatelju modernizacije pa ostaja zelo nizek delež kmetov, k i so si zgradili silos. Enega ali dva silosa ima le vsak peti do vsak deseti kmet in nimajo ga n i t i v napredni Paki in malo j i h je v kra jevni skupnosti Misl inje. Vtis je, da je v ozadju vel ik ih krajevnih razl ik čas inovacije, k i se šir i od soseda do soseda. Verjetno je ta kr iva tudi vel ik im razl ikam, k i so j i h dal i v odgovorih o nakupu umetnih gnoj i l . V Pamečah, v Legnu, na Brdah kupi kmet povprečno dva do t r ik ra t več gnoj i l kot sovrstnik v Trobl jah. Gradišču, Mal i Mis l in j i . To so podatki za leto 1980 in ne za leto 1981, ko je v sezoni ponekod v trgovinah zmanjkalo umetnega gnoji la. To leto so kmetje kup i l i povprečno devet centov umetnega gnoj i la, kar je pr ibl ižno en cent na en ha obdelovalnega zem- ljišča. Bliže doline kupujejo kmetje več umetnega gnoja (Legen, Brde, Velika Mi- slinja) kot v prometno bol j oddaljenih (Mala Misl inja) ali k je r je na splošno čut i t i majhno zanimanje za kmeti jstvo (Gradišče) oziroma živi jo nadpovprečno od ne- kmet i jsk ih zaslužkov (Trobl je). Eno od anketnih vprašanj je bi lo, al i pasejo vso vegetacijsko dobo, samo po košnji sena al i vobče ne. 7/10 anketirancev je izjavi lo, da pasejo vso vegetacijsko dobo, ena četrt ina, da pasejo le po košnj i , ostali pa n ikol i . V dolžini paše so velike krajevne razlike. V severozahodnih k ra j i h (Pameče, Trobl je, Gradišče, Legen), pa tudi v Mis l in j i , pasejo večino sezone. Drugod znaša delež t ist ih, k i pasejo le po koš- n j i , 2 /5 do 5 /8 ; v Golavabuki pa je tak ih več kot teh, k i pasejo celo leto. Pašno- košni sistem je slabo razvit. Del travniške površine seveda očuvajo pred pašo za seno. 2 /3 vseh kmet i j ima svojega električnega pastir ja. Po majhnem deležu po- sestnikov električnega past ir ja izstopata Mis l in ja in Razborica, po velikem Paka. V mlečno živinorejo usmerjene kmeti je imajo često ograjeno le polje, da s travnika ne uhaja vanj živina, v mesno živinorejo usmerjene pa pasejo navadno le znotraj ograjenega pasovnika. Malo je pr imerov, da bi celo leto pasli po vsej obdelovalni površini brez električnega past ir ja al i čuvaja. Gnojišča so na splošno slabo modernizirana. Le manjši del kmetov uporabl ja cevi, po kater ih teče gnojnica samotežno na nižje travnike (npr. Marzelj , Mike j , Dornik i td.). Večinoma odteka gnojnica nekontrol irano. Tudi glede motornega do- suševanja sena so hribovske kmeti je v velikem zaostanku za dol inskimi. Take hr i - bovske posestnike lahko preštejemo na prste ene roke. Razlog je tudi v tem, da se da v pr isojn ih strminah pokošena trava prej posušiti kot v dol ini , saj n i slane in je več vetra in sonca. V hr ib ih so tudi redke kmeti je s toplar jem. Obračalnik imajo samo kmet i je z zložnejšim zemljiščem, a še to redke (njega oziroma zgrabijalnik ima le 8 % vseh kmet i j , največ v Legnu, Golavabuki, Tolstem vrhu in Paki). Travn ih površin uživajo naši kmet je nekaj več kot kaže statistika, ker nekateri kosijo na t ravn ik ih opuščenih kmet i j . Zaradi ohranitve travnatih površin za smu- čanje oddaja gozdna uprava razmeroma poceni košnjo po vrhovih Pohorja, vendar je zanimanje p r i kmet ih majhno in le občasno. Toži jo, da se j i m »volka« oziroma »baloha«, k i sta značilni travi na magmatskih (zrnatih) kamninah z negnojeno ske- letno zemljo, komaj splača kosit i . Pr i kmet i jah, k i zamirajo, pa pr i neurejenem last- ništvu ostaja nekaj slabših travnikov nepokošenih. Neenakomerno visoko, v glavnem pa t ja do n. v. okol i 900 in, kosijo navadno dvakrat na leto, v strminah s tanko zemljo tudi po enkrat. Na gnojenih t ravnik ih je košnja sena povsod dvakratna, niže tudi t r ikratna, a izjemoma. Redki kmetje pi tajo v kooperaci j i mlado živino (Gradiščar, Škratek itd.). T i imajo tudi več živine. Tabela št. 8 pr ikazuje stanje živine po k ra j ih . Na kmet i jo pride povprečno 3,7 krave, 0,5 vola, 3,7 prašiča oziroma 0,6 GNŽ na hektar obdelovalne površine, če k temu dodamo, da stanje v živ inorej i n i zadovoljivo in da je mlečnost zaradi ob- jekt ivn ih (kisla zemlja) in subjekt ivnih razlogov slaba, spoznamo, da pr i 3,7 kravah le malo ostane za prodajo mimo domače porabe. če izvzamemo Pako, k jer je stanje mnogo boljše, po k ra j i h n i bistvenih razl ik glede povprečnega števila krav, prašičev in glav normalne živine ter števila GNŽ na hektar obdelovalne zemlje. Večje razl ike so p r i vo l ih /b i k ih , k i j i h imajo največ v Golavabuki i n na Tolstem vrhu. Ta dva kra ja se tudi po tej plat i izkažeta, da sta v gospodarskem zaostanku. Nj ima se pr idružuje Gradišče, k je r imajo glede na šte- vi lo krav precej volov, v celoti pa malo živine in tudi majhne hleve. Glede na število glav normalne živine imajo v hlevih največ praznih privezov v Trob l jah in Mal i Mis l in j i , na jmanj na Tolstem vrhu in v Paki. 3.5. Prebivalstvo Prebivalstvo je bi lo ugotovljeno na terenu z anketiranjem. Zajeti so l jud je, k i t rajno prebivajo v hiši, tudi t ist i , k i se iz d i jaških domov vračajo domov samo ob sobotah. Niso upoštevani t ra jno odsotni (npr. vo jak i ) . Razen v dveh pr imer ih živi na kmet i j i le ena družina. Po anketi je bivalo na naših 137 kmet i jah 691 prebivalcev, od tega 77 otrok (do 6 let), 113 v starosti 7—15 let, 436 starih 16—64 let ter 65 starejših. Primer- ja jmo starostno sestavo z občino Slovenj Gradec in s SR Slovenijo, v odstotkih: Tabela 9 Starost prebivalstva, % Table 9 Age of population, % Šolski otroci Šoloobvezni otroci 16—64 n a d 65 let Hribovske kmeti je Slovenjgraškega Pohorja Občina Slovenj Gradec, 1981 0—6 let: 11,1 0—4 let: 9,1 7—15 let: 16,4 5—15 let: 16,4 63,1 65,8 9,4 8,7 SR Slovenija, 1981 0—4 let: 7,9 5—15 let: 15,1 64,64 10,86 Naše kmeti je imajo le malo manj za delo sposobnih l jud i kot je to povpreček za slovenjgraško občino in Slovenijo. To je posledica izseljevanja v dolino, k i še traja. Vel ika večina se j i h ustali v dol ini, k jer so nastale ob prejšnj ih naselj ih nove gruče domov delavcev in uslužbencev (v Slovenj Gradcu, v združenem naselju Pa- meče-Troblje, na spodnjem Legnu, v Smartnu, v Mis l in j i , manj v Tur išk i vasi, Mi- sl in jski Dobrovi, Šenti l ju in v Doliču). Nekaj pa se j i h je odselilo v kraje zaposlitve (Ravne, Titovo Velenje). Med odseljenci je vedno več absolventov srednj ih in visokih šol. Med izselitvenimi k ra j i je zadnji čas na prvem mestu Titovo Velenje. Od omenjenih 691 prebivalcev je 337 al i 48,8 % moških. Od n j i h j i h je 63 % v starosti 16—64 let. Od n j ih , skupno 207, j i h dela na kmet i j i 119 al i 57 %. Na eno kmet i jo pride povprečno torej 1,5 moške delovne sile (v starosti 16—64 let) oziroma 0,85 osebe te starosti, k i dela le doma. Pr i devetih (od 137) kmet i jah n i nobenega moškega v starosti 16—64 let. Največ je tak ih primerov na Tolstem vrhu. Moško delovno silo je potrebno posebej omeniti, ker opravl jajo spravilo lesa in mnoga strojna dela navadno le moški. Če k moški delovni si l i prištejemo še žensko, dobimo skupno število 258 al i 1,9 delovne sile na kmet i jo (tabela št. 9 a). V prebivalstveni starostni sestavi (v tabeli št. 9 a) je izjemna Paka, k je r pride na kmet i jo nadpovprečno mnogo l jud i , otrok, kmečke, moške kmečke in kmečke delovne sile. Med ostalimi k ra j i n i bistvenih razl ik. Malo delovne sile imajo naseja, k i so sicer bl izu industr i jsk ih krajev v dol ini , a so dobi l i pozno cestno zvezo: Trobl je, Mala Mi- sl inja. Malo moških živi od zemlje tudi v Gradišču, od koder dnevno odhajajo na delo v b l ižn j i Slovenj Gradec. Ker pa je tam precej otrok v starosti 7—15 let, pride na eno kmet i jo precej oseb (6). Razmeroma nizko je povprečno število oseb na kmet i jo v Golovabuki, ker je tam nekaj domov z eno samo osebo. Na vsem ozemlju je tak ih primerov šest. Tabela 9 a Gospodinjstva Table 9 a Households Na deset gospodinjstev Naselje št. preb. 0—6 7—15 starost, let 1 6 ~ 6 4 in več št. kmeč. delov, sile št. moške kmeč. delov, sile št. moške delov, sile Pameče 58 9 9 35 7 19 9 16 Troblje 57 9 6 35 7 17 9 15 Gradišče 60 5 14 39 2 18 6 21 Legen 47 3 9 31 4 16 9 15 Golavabuka 43 1 9 29 4 19 9 14 Brde 47 4 6 34 3 23 7 10 Razborica 47 6 10 25 7 21 8 12 Mala Mis l in ja 42 4 7 27 4 14 6 12 Misl inja 48 9 8 25 6 16 8 10 Tolsti v rh 47 3 5 35 4 21 9 20 Paka 62 13 5 40 3 30 16 18 Skupno 50 6 8 32 5 19 9 15 Na nekatere krajevne povprečke vpl ivajo kmeti je z iz jemnim številom prebi- valstva. Na povpreček Gradišča vpl iva na pr imer domačija Kremžar. To je nekdanj i najemnik veleposestnika in ob agrarni re formi po osvoboditvi n i dobi l v posest tudi gozda (nekaj so ga dodeli l i šele zadnja leta, tako da ima zdaj 25,7 ha skupne posesti). Zaradi slabe in strme zemlje ter višine (dom je v n. v. 905 m) so otroci peš odhajal i v šolo in nato peš na delo v tovarno, č im so končal i osnovno šolo. Otrok pa je bi lo iz obeh zakonov pr i hiši še leta 1982 osem in t r i je stari nad 16 let. Leta 1981 je prišla do hiše z elektr i f ikaci jo vred gozdna cesta in omogočila prevoz z motorn im vozilom do 500 m nižjega Slovenj Gradca, k je r je šola in tovarna. Z ostarevanjem hribovskega prebivalstva in z vedno večj im številom zaposlenih v nekmeti jskih pokl ic ih se veča delež oseb, k i sprejemajo razne vrste priznavalnin, starostnih, kmečkih in drugih podpor, pa tudi rednih delovnih upokojencev. V let ih 1981/1982 je prišlo na eno kmet i jo poleg že omenjenega povprečka 0,9 moške kmečke delovne sile, 1,9 kmečke delovne sile (to je moške in ženske skupaj) še 0,5 podpiranca in 1,1 zaposlenca. Na kmet i jo pride domala to l iko zaposlenih v starosti 16—64 let, k i dobivajo podporo al i pr iznavalnino, kot j i h živi samo od zemlje. To priča o vel ik i razslojenosti hribovskega prebivalstva Slovenjgraškega Pohorja. 3.6. Kmetijska in tržna usmerjenost Hribovske kmeti je se nahajajo tudi na Slovenjgraškem Pohor ju v mejn ih (kr i- t ičnih) pogoj ih za obstoj. To ne velja samo za kmeti je ob gorn j i k l imatski mej i uspevanja žit, k i je določevala srednjeveško zgornjo mejo agrarne naselitve, temveč tudi za nižje v strminah, k i bistveno otežujejo pridobivanje hrane. Gostoto hribovske naseljenosti so določevale predvsem živl jenjske razmere v dol ini , če so se tu zboljšale, se je usmeri l prebivalstveni val s hr ibov v dolino, sicer obratno. V srednjem veku, v glavnem od 12.—14. stoletja, so fevdalci naseli l i Pohorje, ko je v dol in i zmanjkalo ugodne zemlje za nove naseljence. Živl jenje v omenjenih pogojih se je v fevdalni dobi odražalo v številnih opustelih obratih-hubah. Ko je kapital ist ična doba podlož- nike oprostila zemljiške zaveze in ko je porasla živl jenjska raven v dol ini , b i se začelo množično opuščanje hr ibovskih kmet i j , ako ne b i povečana prometnost v do- l in i omogočila zaslužka s prodajo lesa. To pa je izzvalo propadanje zadolženih, predvsem majhn ih posestnikov gozda. Gozd n i prehajal v roke kmečkih, temveč nekmečkih posestnikov, največ trgovcev z lesom. Ob večjem iz t ržku za les je opešala živinoreja in prodaja poljedelskih pridelkov. Depopulacijo pa je zavirala tudi ome- jena možnost zaposlovanja v nekmeti jstvu. V sedanji socialistični dobi družba pre- prečuje večje dohodke od prodanega lesa, za katerega je potreben predvsem vloženi kapi ta l (zemljiška posest) in le malo vloženega dela. V p rv ih povojn ih let ih je v dobi forsirane socializacije vsega zasebnega kmeti jstva, tud i tega v hr ib ih , nastopila faza hitrega spreminjanja kmet i j v ohišnice. Ko je v sledeči dobi samoupravnega so- cializma z razvojem nekmeti jskih dejavnosti v dol in i porasla raven, in to mnogo bol j kot v hr ib ih , b i nastopilo hi t ro zapuščanje Slovenjgraškega Pohor ja, ako tega ne b i zavrla možnost dnevnega odhajanja na delo, k i so ga olajšale nove cestne povezave. Mnogo domov b i propadlo, ako si zaposleni ne b i mogl i nabavit i motorn ih vozi l za dnevno pot v dolino ter mehanizirat i kmečka dela. Opuščanje kmet i j je zavrla rastoča družbena podpora s ci l jem večje tržne pro- izvodnje hrane po načrtu »zelenega plana« in iz strateških razlogov. Vse te gospodarske spremembe so bistveno spremenile razmerje med kmet i jsk imi panogami, ker lahko za Slovenjgraško Pohorje nakažemo z naslednjo shemo. S kr ižc i so označene panoge po pomembnosti za dohodke kmečke družine: Gozdarstvo Poljedel-stvo Živ ino- reja Nekmeti j. dejavnosti Fevdalna doba + + + + + + . Kapital ist ična doba + + + + + + Socialistična doba + + — + + + + Naše kmeti je so v sedanjem stanju v zelo neenaki stopnj i pr i lagajanja novemu gospodarskemu položaju. Na to vpl ivajo tud i mnogi dejavniki , k i j i h združujemo v po jmu »človeški dejavnik«. Teh tukaj ne bomo obravnavali. Iz množice obstoječih t ipov, k i so izbrani po sestavi kmeti jske proizvodnje, so v naslednjem navedeni le nekateri t ip ični razvojni t ip i . 1. Regresivni t ip i : 1.1. S a m o o s k r b n i t i p . Poljedelstvo v glavnem zadovoljuje prehrambene potrebe domače družine in na n j ivah često goj i jo tudi »tradicionalne« pridelke kot je ajda. Dohodke dobiva družina predvsem s prodajo lesa in mesa. Obdelovalno zemljišče še n i bistveno zmanjšano, modernizacija živl jenja je skromna a kemiza- ci ja in mehanizacija šibki, poslopja so večidel nespremenjena, ž iv l jenjski standard je nizek, družina obilna (primer Trn jek v Razborici). Ta t ip je povsem prevladoval pred vojno. Iz njega izhajajo naslednji t ip i : 1.2. T i p z e k s t e n z i v n o ž i v i n o r e j o 1.2.1. Glavni kmet i jsk i dohodek je les, nekmeti jski pa mesečni dohodek v ne- kmet i jsk ih pokl ic ih. Malo je kmečke delovne sile ali je ta ostarela, manj posodob- l jeni so domovi, poljedelstvo je zamrlo, n i modernizirana živinoreja, slaba je kemi- zacija. Odrasli zaposleni se navadno odselijo po poroki ali prej. SI. 10. Nekdanja kmet i ja Jamnik v Legnu je postala vikend. Zemljišče propadle kme- t i je je po zadnji vojn i podedovala lastnica, k i živi v nižini. Čeprav pelje mimo doma stara kolovozna in novejša gozdna cesta, je večino strmega obdelovalnega zemljišča že zarasla hosta. 1.2.2. Zamirajoče kmeti je. Glavni dohodek je les. Intenzivno ozelenjevanje ob- delovalnih zemljišč, oddajanje travnikov v najem, slaba kemizacija in mehanizacija, nizek standard. Pogosto majhne in ostarele družine. Razpadajoča poslopja. 2. Progresivni t ip i : 2.1. M o d e r n i z i r a n a ž i v i n o r e j a i n p o l j e d e l s t v o , oboje za d o - m a č o p o r a b o , glavni dohodki iz gozdarstva in nekmeti jskih dejavnosti. Večidel polčiste ali mešane kmeti je z več člani družine. 2.2. I n t e n z i v n a m o d e r n i z i r a n a m l e č n a a l i m e s n a ž i v i n o - r e j a , glavni d o h o d k i i z ž i v i n o r e j e i n g o z d a r s t v a , če je več otrok, navadno večina v šolah. 2.3. I n t e n z i v n a m o d e r n i z i r a n a m l e č n a a l i m e s n a ž i v i n o - r e j a , moderniziran dom in hlev, d o h o d k i t u d i i z n e k m e t i j s k i h d e - j a v n o s t i , relativno visok živ l jenjski standard. Oddano mleko v 1 Naselje ^ £ > oo 5 a „ o j? « e « cM o C 45 S r-l' « 5 r< n TÎ « c_) I I os d s Pameče 12,1 813 496 283 Trobl je 3,4 396 Gradišče 4,8 262 3374 519 Legen 13,8 275 2493 1247 Golavabuka 10,1 364 5571 1857 Brde 10,7 573 Razborica 8,4 600 6374 1062 Mala Mis l in ja 4,7 540 Mis l in ja 13,6 513 Tolsti v rh 5,7 328 3319 443 Paka 9,2 693 4026 4026 Povprečje 9,1 484 2812 759 Tabela 10 Prodajni kmetijski presežki in življenjski standard Table 10 Selling of a agriculture surplus and living standard Opremljenost gospodinjstev, Prevozno % kmet i j sredstvo Lt ft X C T3 cd co C "3 > CO N C c'C S x N CO u £ CO a o x a< M >o 5 ° a x -3 ~ • 0) >M £ O X o T3 g a S o o s e X ! O B o > cd S g £ C o ^ J 10 11 12 13 14 15 100 38 95 43 38 43 81 62 12 104 87 37 100 50 63 — 87 87 (15) 89 80 54 85 15 23 23 69 77 10 104 100 50 87 44 37 50 50 56 11 62 80 27 100 40 47 40 53 60 12 84 86 28 86 43 57 57 14 71 12 47 83 33 83 83 50 25 25 50 9 119 100 77 77 46 38 69 69 69 13 90 100 64 100 36 36 82 18 55 12 102 100 67 87 67 37 27 27 67 10 85 100 100 100 50 50 33 33 83 14 151 94 50 91 34 38 — 51 65 12 93 Tabela št. 10 prikazuje po naselj i l i zveze med tržno usmerjenostjo oziroma pro- dajo mesa, mleka in živ l jenjskim standardom. V prv i ko loni je zabeležen nakup umetnih gnoj i l v letu 1980, kot so na anketno vprašanje odgovarjal i kmetje sami. Povprečje 9,1 q nakupljenega umetnega gnoji la na leto je zelo nizko, še zlasti, če upoštevamo borno zemljo. Ker ga nekateri ne kupujejo, drugi pa precej (dva kmeta po 50 q), so srednje vrednosti po k ra j i h zelo različne. Količine oddanega mesa v letu 1981 in količine oddanega mleka 1981 v zbiral- nice so bile izpisane iz arhiva TZO »Ledina« v Slovenj Gradcu. Ob teh številkah je potrebno pr ipomni t i , da gre za registracijo oddaje v javne klavnice oziroma mle- karne in da gre del proizvodov mimo te mreže za domači zakol, za prodajo živine, mesa in mleka drugam. Malo kmet i j oddaja mleko in meso hkrat i . Navadno le eno al i drugo, pravi loma mleko bliže in meso dalje od zbiralnice. Zbiralnice mleka pa so ob glavnih dol inskih cestah oziroma k ra j ih , tudi ob cesti po Medvedovem grabnu (Pameče) in na Legnu (zbiralnica pr i Faeru). Paka si je organizirala lastno odvozno službo za mleko. Največ mleka odnašajo v zbiralnice šolar j i in zaposleni, oboj i spo- toma. Po navedenem v i ru pride na kmet i jo letno 484 kg oddanega mesa (tabela 10). Razmeroma precej ga pride na kmet i jo v Pamečah in v Paki, malo v Legnu in Gra- dišču. Ker n i v naselju zbiralnice, mleka ne oddajajo k ra j i Trobl je, Mala Misl in ja in Misl inja. Na enega oddajalca pride povprečno 2812 I mleka, daleč največ v Paki in precej tudi v Razborici ter Golavabuki. Ker je kmet i j , k i oddajo mleko, razmeroma malo, vpl iva na kra jevni povpreček navadno le ena ali dve kmet i j i z mnogimi molz- nicami. Okol i 2800 l i t rov mleka na kmet i jo , k i mleko oddaja, je precej pod povpreč- kom v okv i ru TZO Ledine. V njenem okv i ru je ena kmet i ja leta 1982 oddala 7325 1 mleka ( S u š e č , 1983). Pr i večini kmetov stoj i v hlevu le nekaj krav. Največ, enajst, j i h ima Tur ičn ik v Golavabuki, k i mu sledi Ošlak v Paki z desetimi kravami. Ta dva sta oddala tudi največ mleka, p rv i 26.842 in drugi 23.527 l i t rov. Pr i oddaj i mesa so na prv ih mestih Tovšak v Mal i Mis l in j i (3030 kg), Brešar (2357 kg) in Zgornj i Bar i (2312 kg) v Razborici. Pr i oddajah mesa in mleka med let i 1980, 1981 in 1982 n i bi lo bistvenih razl ik, čeprav je bi lo ta leta v vsej slovenjgraški občini rahlo napredovanje ( S u š e č , 1983). V naših k ra j i h je prodaja mleka in mesa v teh let ih v glavnem stagnirala. Med anketiranjem so kmetje odgovarjal i , al i imajo nekatere novejše stroje ozi- roma aparate, k i olajšujejo delo v gospodinjstvu, higienske pripomočke in motorno vozilo. Iz posesti teh predmetov je bi l ugotovljen tako imenovani komfor tn i indeks po k l juču: pra ln i stroj 3 točke, h ladi ln ik 1, zmrzovalna skr in ja 3, stranišče na tekočo vodo (WC) 3, kopalnica 4, štedilnik na tekoče gorivo 1, moped 1, osebni avtomobil 4 točke. Povprečke za kraje pr ikazuje tabela št. 10. Preseneča, da ima v povprečju kar 91 % kmet i j zmrzovalno skr in jo. To izvira iz že omenjene težnje po samooskrbi s hrano oziroma mesom pr i čistih, še bol j p r i mešanih kmet i jah. Kar 84 % kmet i j ima tudi pralni stroj. V petih k ra j i h ga imajo vse kmeti je. V nobenem naselju odstotek kmet i j , k i imajo praln i stroj al i zmrzovalno skr in jo, n i n i ž j i od 77. Ob dejstvu, da imajo domala vsi domovi vodovod, preseneča, da ima stranišče na izplakovanje le 34 % in kopalnico le 38 % vseh kmet i j . Na sla- bem je zlasti severozahodni del. Na to vpl iva verjetno tudi stopnja modernizaci je domov. Obratno pa je kmetov z mopedom ali avtomobilom več na severozahodnem področju. V povprečku pride na sto kmet i j 51 mopedov in 65 avtomobilov. Tako iz- računani indeks komfortnost i , k i je obenem tudi pokazatelj življenjskega standarda, po k ra j i h n i bistveno različen. Rahlo pozit ivno odstopa Paka in negativno Razborica (Trobl je, k i ima tud i visok indeks, ima malo kmet i j ) . Podrobnejši podatk i o kmet i jah so b i l i zbrani in obdelani glede na pokl icno se- stavo družin, kot so jo opredelile dosedanje študije hr ibovskih kmet i j v Slovenij i ( M e z e , 1980, 1983). Kmeti je deli jo na čiste, polčiste in mešane. Pr i p rv ih n i nobe- nega zaposlenega izven kmeti jske dejavnosti. Pr i polčist ih združujejo delo izven doma ostali člani družine, razen gospodarja in gospodinje. Pr i mešanih družinah je zaposlen tudi kdo od staršev al i oba. Tako deljene kmeti je Slovenjgraškega Pohorja dajo naslednjo podobo: Tabela 10 a Število usmerjenih kmetij Table 10 a Number of marketing orientatcd farms Naselje Stev. kmet i j Čiste kmeti je Polčiste kmeti je Mešane kmeti je Pameče 21 10 4 7 Trobl je 9 3 5 1 Gradišče 12 2 4 6 Legen 16 5 6 5 Golavabuka 15 7 6 2 Brde 10 7 2 1 Razborica 9 7 1 1 Mala Mis l in ja 13 7 1 5 Mis l in ja 11 7 2 2 Tolsti v rh 15 1 12 2 Paka 6 2 2 2 Skupno 137 58 45 34 Razmeroma največ čist ih kmet i j je ostalo v srednjem delu našega ozemlja, na Brdah, Golavabuki in v Razborici. T i k ra j i so b i l i in so delno še danes bol j oddaljeni od zaposlitvenih centrov v dol ini. Precej je čistih kmet i j tudi v naselju Misl in ja, k i so visoko v hr ib ih. Na Tolstem vrhu je polčistih kmet i j 80 %. Ta k ra j sta šele tovarna Prevent v Mis l in j i in zlasti Ti tovo Velenje bol j vk l juč i l i v delo v obratih. Največ mešanih kmet i j je v hr ibovi tem zaledju Slovenj Gradca, k jer so tovarne raz- meroma stare (prejšnja tovarna kos in srpov, zdaj Fecro, niže mesta, od leta 1773, tovarna usnja od leta 1850, tovarna mer i l od leta 1904). Najstarejši industr i jsk i obrat je b i l fužina v Mis l in j i , k i pa je zaposlovala predvsem priseljence in domače kočarje, kmetje pa so imel i od nje korist predvsem z vožnjo in prodajo oglja. Dvoživke kmet- delavec takrat še niso poznali. V tabeli št. 11 je analiza kmet i j glede na čiste, polčiste in mešane kmeti je in glede na to, katere tržne viške oddajajo družbeni trgovski mreži (konkretno, mlekarnam in klavnicam) ter glede na desetletni etat, registr iran v uradu za gozdno kooperacijo Lesne v Slovenj Gradcu ter gozdnogospodarske enote Misl inja-Šenti l j v Mis l in j i . čiste kmeti je, k i prodajajo mleko, meso in les hk ra t i al i le posamezne proizvode (razen, če prodajajo samo les), imajo nadpovprečno velika posestva, nadpovprečno Obdelov. z. Oddano Tržna usmerjenost 00 rf^- Ciste kmet i je s prodajo lesa lesa in mleka lesa i n mesa lesa, mleka i n mesa brez prodaje Polčiste kmetije s prodajo lesa lesa i n mleka lesa i n mesa lesa, mleka in mesa Mešane kmetije s prodajo lesa lesa i n mleka lesa in mesa lesa, mleka in mesa brez prodaje Povpreček skupno > T3 « S 23 3 17 12 1 19 12 12 7 15 5 7 1 3 137 D •O O .rA. > S 55 N 374 300 347 350 200 363 300 283 271 320 240 286 300 400 329 ni XI o ca a o 3 a a •N Z O > as > > 5 s O M > s c > M o JM v M a 10 11 12 13 14 773 681 792 744 730 782 743 702 658 811 490 674 605 845 750 24.5 29,3 36.6 35,6 16,9 22,1 24.0 31.3 32,2 20,0 16,9 29,5 13,9 27.4 27.1 9.7 10,4 11,8 10,4 7.3 7,6 8,6 9,5 11,9 7.8 15,0 6.5 6,2 7.6 9.4 18,8 15,3 16,8 17,0 19,0 18,2 17.3 15,6 16,6 20,5 17,2 18.4 14,0 18,0 17,8 5,2 10,0 7.1 10,4 3.0 8.1 9.2 7.3 10,3 4,7 5,0 5,9 9,0 3.0 7.1 2,9 7.3 3,8 6,2 2,0 2.4 5.6 3,1 6.4 2.5 3,4 3,0 6,0 2,0 3.7 0,78 0,12 0,17 1,4 0,5 0,8 0,14 0,26 0,20 0,43 0,5 2,9 5.0 4,8 4.6 1,0 3.1 4.1 4.7 4,4 3.2 2,0 3.6 3,0 4,0 3.7 9 14 12 16 7 9 14 122 17 8 9 8 12 6 11 11.400 — — 1.226 8.316 1.475 9.106 11.068 4.666 153 9.443 888 1.419 621 1.382 2.588 4.835 Tabela 11 Tržna usmerjenost kmetij — njihova zemljiška posest in kmetijstvo Table 11 Marketing orientation of farms — their land properties and agriculture gozdno posest in nadpovprečni letni etat, toda povpovprečne strmine obdelovalnega zemljišča. Te vrednosti posebno izstopajo, ako kmeti je oddajo vse t r i proizvode hkrat i , čiste kmeti je s prodajo al i mleka, al i mesa, al i obojega hkrat i , z lesom vred, posedujejo v povprečju tudi več obdelovalnega zemljišča, goj i jo nadpovprečno število krav, volov in bikov, svinj oziroma glav normalne živine in imajo večje hleve, če pa prodajajo samo les, so te vrednosti občutno podpovprečne. Polčiste kmeti je s prodajo lesa, pa tudi te s prodajo lesa in mesa, imajo razme- roma majhno posestvo, malo obdelovalne zemlje in tudi malo gozda. Imajo pa nad- povprečno število glav normalne živine. Ostali dve kategori j i polčistih kmet i j imata nadpovprečno veliko posestvo. Po teh podatkih sodeč ostale družinske člane, razen gospodarskega para, manjša zemljiška posest bol j sil i k zaposlitvi izven kmeti jstva. Kot pr i čistih so tudi p r i mešanih kmet i jah tiste, k i prodajajo le les, majhne, visoko v hr ib ih in imajo od vseh kategori j najbol j strmo obdelovalno zemljišče. Glede višine doma nad dolino so med posameznimi kategori jami precejšnje razlike, v povprečju pa so čiste kmeti je višje. Isto velja za nadmorsko višino obde- lovalnih zemljišč, k i je najvišja pr i kmet i jah z oddajo lesa kot edinega prodajnega proizvoda. Podpovprečno nadmorsko višino imajo kmeti je z oddajo lesa in mleka in te s prodajo lesa, mleka in mesa hkrat i . Največ glav normalne živine redijo čiste in polčiste kmeti je, zlasti tiste, k i pro- dajajo mleko. Najmanj je imajo mešane kmeti je. Pr i vseh tržnih usmeritvah imajo največ krav kmeti je, k i prodajajo poleg lesa še mleko in meso. A l i sil i k pro- daj i mleka in mesa živl jenjska nuja? Dvanajst čistih kmet i j iz te vrste nima nad- povprečno velike družine (tab. št. 12), je pa tako pr i polčistih in mešanih kmeti jah. Verjetno je iskati vzroke tudi v večji posesti in večj i prodaj i lesa, k i lajša investicije, potrebne za intenzivno kmeti jstvo. Pr i čistih kmet i jah odda en dom največ mleka, če kmet prodaja poleg lesa le še mleko. Pr i polčistih in mešanih kmet i jah pa je ta primer takrat, kadar kmet pro- daja les, mleko in meso hkrat i . Tudi mesa oddajajo največ tiste kmeti je, k i prodajajo socialistični trgovini hkra t i les, mleko in meso. Pr i mleku in mesu pa so količine obeh pridelkov nižje kot pr i čistih in polčistih kmeti jah. Kmeti je, k i prodajajo le les, so najmanjše, razen pr i mešanih (tabela št. 12); največje so čiste in polčiste kmeti je, k i prodajajo les in meso hkrat i . Na mešano kmet i jo pride v povprečju več t ist ih oseb, k i so aktivne v izvenkmeti jskih pokl ic ih (ali že v teh pokl ic ih upokojeni) , kot pr i polčistih. Kjer prodajajo le les, je pr i hiši manj di jakov in učencev. Iz tabele št. 12 je razvidna tudi zveza med posestjo gozda, lesno zalogo, letnim etatom, komfor tn im indeksom in letom, ko je bila pr ipel jana do doma cestna povezava. Kmeti je, k i prodajajo le les, imajo manj gozda, man j lesne zaloge, manjši letni etat in n iž j i komfor tn i indeks, za motorna vozila sposobno cesto pa so dobi l i kasneje, kot je povprečje za vse vrste kmet i j . Pr i čistih kmet i jah s pro- dajo lesa in mleka, lesa in mesa, lesa, mesa in mleka, so navedene vrednosti v pov- prečju višje a tudi cestna povezava mlajšega datuma. Kmeti je, k i prodajajo meso in mleko hkrat i (skupno z lesom), imajo nadpovprečni standard. Enako je s kme- t i jami , k i prodajajo vse t r i pridelke hkrat i . Nj ihov komfor tn i indeks je najvišj i . Od vseh treh kategori j (čiste, polčiste, mešane) ima najv iš j i ž iv l jenjski standard mešana družina, čeprav imajo čiste kmeti je več lesne zaloge in letnega etata. V tem se zrcali jo dopolni lni dohodki od nekmeti jskih poklicev. Iz tega lahko zakl jučimo, da imajo najv iš j i komfor tn i indeks tiste kmeti je, k i j im pr iha ja jo dohodki iz čim številnejših dejavnosti od prodaje lesa, mleka, živine in zlasti iz nekmeti jskih dejavnosti. Razen pr i čistih kmet i jah imajo te družine tudi več družinskih članov. Tabela 12 Tržna usmerjenost in prebivalstvo Table 12 Marketing orientation and population Preb. na deset gospod. CO -M o tuO O -tj r— 01 a Tržna usmerjenost « t» v T—t in eo 2 CO rH a cd N T3 O a uč en ci d ija k i Ü -G m D » •J S 4-» j a Ko m fo rt i in de ks > «J o J a 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Čiste kmeti je s prodajo lesa 35 43 — 6 10 15,4 4.415 87,2 7,8 1928 lesa in mleka 53 33 — 7 17 18,7 5.587 121,9 16,3 1973 lesa in mesa 50 45 — 5 11 20,2 5.613 123,8 11,2 1943 lesa, mesa in mleka 49 41 — 3 8 25,3 9.150 156,7 15,3 1968 brez prodaje 20 40 — — — 9,3 2.130 — 15,0 1940 Polčiste kmeti je s prodajo lesa 51 46 17 5 9 14,2 4.505 62,4 9,2 1929 lesa in mleka 68 39 14 4 16 14,6 5.157 66,7 14,8 1946 lesa in mesa 57 37 17 5 10 13,9 4.608 88,0 13,4 1948 lesa, mleka in mesa 63 34 17 4 10 20,1 6.306 122,7 13,6 1949 Mešane kmeti je s prodajo lesa 45 48 17 5 8 13,1 8.169 113,3 9,9 1931 lesa in mleka 50 26 22 6 10 10,0 2.176 38,1 16,8 1946 lesa in mesa 56 36 20 6 14 11,7 2.291 41,3 12,7 1958 lesa, mleka in mesa 70 30 20 — 40 7,9 1.330 26,8 19,0 1950 brez prodaje 67 53 40 7 10 19,5 4.487 75,2 11,0 1967 Vse, povprečno 50 42 11 5 11 16,2 5.384 92,8 11,7 1941 K l jub družbenemu prizadevanju gojita kmečki turizem le dve kmet i j i , k i imata sobe za poletne turiste in j i h tudi oddajajo ob domači prehrani gostov. To sta Tu- ričnik i n Lešnik v Golavabuki. Ob sedanjem porastu smučarskega tur izma na Kopah so dobri pogoj i za zimski (smučarski) kmečki turizem, k i še n i zaživel. Gostilno ima le ena kmeti ja, Volbenk v Pamečah. 3.7. Razlika ined k ra j i Vsako od enajstih naselij ima svoje posebnosti. V Pamečah in Trob l jah ležijo kmeti je razmeroma nizko, imajo precej skupnega in obdelovalnega zemljišča, naklon obdelovalnega zemljišča je podpovprečen. V Pamečah je živinoreja nadpovprečno razvita, v Trob l jah pa oddajo precej lesa. Gradišče izstopa z majhno posestjo, s slabo mehanizacijo, z majhn imi družinami, z vel ik im deležem mešanih kmet i j , goj i jo malo živine na hektar obdelovalne površine in imajo vobče malo živine. Tamkajšnje kme- tije v povprečju prodajo malo mesa in mleka, a precej lesa, indeks komfor lnost i pa je med na jn iž j imi . Vtis je, kot da bi b i l tu interes za kmetovanje majhen. V Gola- vabuki je nadpovprečno mnogo opuščenih kmet i j ali tak ih na tej poti , depopulacija je še vedno močna (v let ih 1971—1981 za 19 % ) , zemljiška posest je sicer rahlo pod- povprečna, toda večina ostalih prv in družbenega stanja n i podpovprečnih. Morda je tako stanje zaradi nekaterih vel ik ih kmet i j . V marsičem je Golavabuki podobna sosednja Razborica, k i pa je bol j usmerjena v mesno živinorejo, ima na jn iž j i kom- for tn i indeks in hlevi so precej prazni. Naselji Mala Misl in ja in Misl in ja imata visoke kmeti je, k i so v Mal i Mis l in j i tud i velike. L j u d i je malo, mnogo je čist ih kmet i j , k i živi jo predvsem od prodaje lesa. Kmeti je v Tolstem v rhu imajo malo zemlje, toda obdelovalna zemlja je razmeroma položna. V tem k ra ju je največj i delež polčist ih kmet i j , kar je verjetno posledica mlade vkl juč i tve v nekmetijske dejavnosti. Najbol j izjemna med vsemi k ra j i je Paka. Njene kmeti je so najvišje, imajo naj- več skupnega, obdelovalnega in gozdnega zemljišča. Kar je pomembno, obdelovalno zemljišče je v povprečju na jmanj strmo, na kmet i jo odpade največ glav normalne a a f l H M B i ' M t t M i f T T i r ' Ti ' ^ ' t i B T t f i " S ¥ ' ; . SI. 11. V Paki (na sliki) je obdelovalno zemljišče za naše Pohorje izjemno zložno in nerazčlenjeno, kmeti je v prisojah so velike, hiše so večidel obnovljene al i celo nove, gospodarsko stanje je od vseh enajstih krajev Slovenjgraškega Pohorja daleč najboljše in p r i hiši je nadpovprečno mnogo delovne sile. Toda to n i za- držalo odliva prebivalstva v dolino, vk l jub temu, da pelje stara cesta do vsa- kega doma. živine, največ krav, največ glav normalne živine na hektar obdelovalne zemlje, v gozdu je največ lesne zaloge (7932 m3 na kmet i jo) , najv iš j i je letni etat, družine so najbol j številne in imajo največ moške delovne sile ter otrok. Skratka, naravni pogoji so od vseh krajev najbol jš i , indeks komfortnost i je najv iš j i in kmeti je dokaj modernizirane. Toda prebivalstvo vk l jub temu nazaduje. Med let i 1971 in 1981 je upadlo za 19,7 %, v let ih 1961—1981 za 38,6 %. Od sedmih kmet i j je ena opuščena (Zg. Termod), ker se je lastnik odselil v nižino. Tabela 13 Hribovske kmetije po višinskih pasovih Table 13 Mountain farms according to their altitudinal zones Višina nad Misl injsko dolino v metr ih Sestava 0— 100— 200— 300— 400— 500— 100 200 300 400 500 600 Število kmet i j 5 36 40 30 22 4 Odstotek domov 3,6 26,3 29,2 21,9 16,1 2,9 Zemljiška posest v ha 40 22 26 30 30 34 Velikost obdelovalnega zemljišča v ha 6,5 9,4 8,9 9,5 10,4 9,7 Gozdno zemljišče v ha 12,6 11,6 15,4 20,1 19,3 22,2 Srednji naklon obdelovalnega zemljišča, v stopinjah 19,2 17,3 16,8 18,1 19,6 18,2 Delež n j iv od obdelovalnega zemljišča, v desetinkah 0,5 0,3 0,4 0,3 0,3 0,2 Odstotek kmet i j s posestjo t raktor ja 80 56 65 59 45 50 Odstotek travnikov, sposobnih za strojno košnjo 58 79 77 70 68 85 Delež kmet i j , k i goji jo pšenico, v desetinkah 0,0 0,2 0,1 0,4 0,1 0,2 Delež kmeti j , k i goj i jo rž, v desetinkah 0,4 0,7 0,8 0,6 0,6 1,0 Delež kmeti j , k i goj i jo ječmen, v desetinkah 0,2 0,3 0,4 0,4 0,3 0,3 Delež kmet i j , k i goj i jo oves, v desetinkah 0,2 0,5 0,4 0,5 0,5 0,5 Delež kmet i j , k i goj i jo koruzo za košnjo, v desetinkah 0,8 0,5 0,4 0,2 0,1 0,2 Delež kmet i j , k i goji jo koruzo za zrnje, v desetinkah 0,6 0,5 0,3 0,1 0,0 0,0 Delež kmeti j , k i jav l ja jo škodo po d iv jad i v odstotkih 80 92 75 70 77 75 Odstotek kmeti j , k i jav l ja jo škodo po d iv j ih svinjah 20 28 40 50 68 — Nakup umetnega gnoji la v kg, 1980 2000 1009 1013 546 643 1675 Glav normalne živine 8,5 8,5 6,5 6,9 5,8 8,2 Število krav 5,0 0,1 3,6 3,7 2,9 4,0 Odstotek kmet i j z motorno kosilnico 26 97 100 87 91 100 Odstotek kmet i j z nakladalko 40 8 5 20 5 — Odstotek kmet i j z dosuševalcem sena 0 8 8 10 5 25 Odstotek kmet i j z obračalnikom 60 75 46 43 41 75 Odstotek kmet i j z napajalnikom 60 86 69 63 45 75 Odstotek kmet i j z elektr ičnim past ir jem 50 79 81 67 68 100 Oddano mleko v zbiralnicah, l i t r i , 1981 7790 3212 1883 3199 82 6710 Oddano meso v mesnicah, kg, 1981 851 456 635 374 294 576 Letni etat v m3 56 55 85 133 118 107 Število prebivalcev 5,0 6,2 6,2 4,7 6,0 2,9 Število kmečke delovne sile 1,0 1,9 1,8 2,1 4,1 2,0 Število moške delovne sile (16—65 let) 1,6 1,6 1,6 1,5 1,3 1,7 Število moških oseb 2,8 2,4 2,6 2,4 1,9 3,5 Število oseb, starih 0—6 let 0,2 0,6 0,5 0,7 0,4 1,0 Število oseb, starih 7—15 let 1,2 0,9 0,9 0,7 0,6 1,5 Število oseb, starih 16—64 let 2,4 3,7 3,1 3,1 2,7 3,5 Število oseb, starih nad 65 let 1,0 0,7 0,5 0,4 0,4 0,5 Število kmečke moške delovne sile (16—64 let) 0,4 0,8 0,8 1,0 1,0 0,7 Odstotek zaščitenih kmet i j 60 78 92 83 68 50 Število zaposlenih v izvenkmeti jskih pokl icih 1,2 1,5 1,1 0,8 0,7 1,7 Število učencev in di jakov 1,4 1,2 1,1 1,0 0,8 2,5 Število socialnih podpirancev 0,8 0,5 0,5 0,4 0,6 0,3 Indeks komfortnosti 10,8 12,9 12,8 11,4 7,9 12,7 Leto izgradnje cestnega pr ik l jučka 1959 1971 1972 1965 1965 1971 Leto elektr i f ikaci je doma 1955 1955 1956 1958 1963 1962 3.8. Analiza kmetij po višini nad dolino Z višino se slabšajo eksistenčni pogoji za kmetovanje, ker se znižujejo tempera- ture, veča oddaljenost od doline oziroma tržnega in kulturnega centra, povečujejo se prevozni stroški i td. Zato je bi la za hribovske kmeti je Slovenjgraškega Pohorja izdelana analiza po stometrskih pasovih višine nad Misl injsko dolino. Prikazuje jo tabela št. 13. 77 % vseh domov se nahaja med 100 in 500 m nad dnom doline. Više so samo št ir je domovi. Z višino obdelovalne zemlje se povečuje skupna zemljiška posest, obde- lovalno zemljišče in gozd, skladno z n j im pa tudi etat (do 100 m znaša 50, v pasu 300—400 m pa že 133 m3 letno. Letni etat nad 400 m spet pada. Srednji naklon obde- lovalnega zemljišča v prv ih treh višinskih pasovih navzgor pada. V prvem pasu je visok, ker je tu oster prehod hribov v dolino. Nad 400 m pa srednji naklon spet raste. V pasu 500—600 m je n iž j i kot v sosednjem nižjem pasu, vendar so tu le št i r i kmeti je. Zato je povpreček vprašl j iv. Dokaj dobro je izražen ocenjeni upad z višino v deležu nj iv (od obdelovalnega zemljišča) in delež kmetov, k i posedujejo t raktor . Z višino pšenico zamenjuje rž, ječmen in zlasti oves. Koruzo za zrnje goj i jo v glavnem le do 300 m visoko nad dolino. Z višino se slabša opremljenost in modernizacija dela: manj je nakladalk, napajalnikov v hlevu, manj kupujejo umetna gnoji la, manj je krav in glav normalne živine, pa tudi kol ičina oddanega mleka. Tu je izjema pas 200—300 m nad dolino. V glavnem se navzgor zmanjšuje tudi živa teža prodane živine. Indeks komfortnost i je izrazito večj i v pasu 100—300 m. Glede marsikatere analizirane prvine imajo najboljše razmere kmeti je v pasu 100—300 m, v nekaterih pogledih do 400 m. Povprečki za na jn iž j i pas so zaradi majhnega števila kmetov vprašl j iv i . Kažejo pa, da je nj ihova zemlja strma, da nimajo najboljše mehanizacije, toda oddajajo precej mleka in mesa. So torej bol j tržno usmerjene, kar se zdi razumlj ivo. Število kmečke delovne sile z višino v glavnem narašča, število moških oseb pa v glavnem pada. V iš j i kmetje imajo tudi manj starih nad 65 let. Največ moške delovne sile (v starosti 16—64 let) je v pasu med 300 in 500 m. če prezremo oba skrajna višinska pasova, potem je videti, da število zaposle- n ih v nekmeti jskih pokl ic ih z višino pada, in to občutno. Če izkl jučimo oba skrajna pasova, je viden z višino tudi izrazit padec indeksa komfortnost i . če prezremo naj- viš j i pas, je pr i ostalih vidno, kako je elektr i f ikaci ja napredovala iz doline v hribe. Srednje leto elektr i f ikaci je v na jn iž j ih dveh pasovih je 1955, v pasu 400—500 m pa že 1963. Ni pa tako lepega zaporedja pr i izgradnj i cestnega pr ik l jučka. Verjetno zato, ker so nekatere ceste po dnu večj ih dol in in grap starejše in je od n j i h potekalo povezovanje domov s prevoznimi makadamskimi cestami. Tabela št. 13 prinaša tudi odstotek zaščitenih kmet i j po višinskih pasovih. Največ j i h je v pasu 200—300 m. Sodeč po nakupu umetnega gnoja in oddanem mesu je v tem pasu precej t rdn ih kmet i j . Pr ipomnit i pa je, da na Slovenjgraškem Pohor ju zaščitenost kmeti je še ne pomeni bistveno bol j trdne kmeti je. V i r za število zaščitenih kmet i j je Odlok o določitvi zaščitenih kmet i j v občini Slovenj Gradec, k i je izšel v medobčinskem uradnem vestniku. Med zaščitenimi kmet i jami je na j t i propadajoče in mešane kmeti je. Na terenu je bi lo mogoče dobit i vtis, da pr i proglašanju zaščitenih kmet i j niso imeli vselej ist ih kr i ter i jev. Ob našem popisu so bile kmeti je v skladu s prakso p r i dosedanjem raziskovanju (M e z e, 1980) deljene tudi na perspektivne in neperspektivne. Med neperspektivne bi v prv i vrst i sodile tiste kmeti je, k jer je ostal pr i hiši en sam moški srednjih let, pa čeprav je v teh pr imer ih posest nadpovprečna, al i pa je ostala doma samo mat i z otrokom. Te kmeti je so navadno zanemarjene. Toda v zadnj ih nekaj letih je bi lo nekaj pr imerov, ko se je osamljeni gospodar poroči l in uredi l kmet i jo (Potočnik v Mal i Mis l in j i ) , al i se je odselila v dolino cela družina z lepe kmeti je (primer: Save v Razborici), al i pa se je novi lastnik preselil na kmet i jo iz doline in jo obnovil (Sedovnik v Mis l in j i ) . Zato se m i zdi po razmerah na tem delu Pohor ja tako oce- njevanje negotovo in ga podrobneje ne tolmačim. Naj omenim le, da je mogoče sma- trat i 38 kmet i j (28 %) za neperspektivne. Od teh j i h odpade pet na Pameče, ena na Trobl je, šest na Gradišče, šest j i h je v Legnu, sedem v Golavabuki, dve na Brdah, dve na Razborici, št i r i v Mal i Mis l in j i , t r i v Mis l in j i in dve na Tolstem vrhu. 3.9. Dejavniki razvitosti hribovskih kmetij V mnenju, da je poglavitna naloga geografije iskati medsebojne soodvisnosti oziroma zveze med naravo in človekom, so b i l i v okv i ru naše študije računalniško obdelane korelaci je med nekater imi že navedenimi prv inami. Nekatere dejavnike omenja opisno že predhodni tekst. Računsko je tudi že b i l pr ikazan vpl iv relativne višine na mnoge prvine iz narave in družbe. Korelaci jski koeficient i* so izračunani za naslednje prvine: 1. Obseg skupnega zemljišča kmetije: korelaci jski koeficient ima pozit ivno vred- nost s skupnim številom prebivalstva (0,095), številom kmečke delovne sile (0,02), moške delovne sile (0,16), z nadmorsko višino doma (0,16), relativno višino doma nad dnom doline (0,11), kol ičine kup l jen ih umetnih gnoj i l (0,004), številom glav nor- malne živine (0,048), indeksom komfortnost i (0,05). Skupna zemljiška posest izkazuje negativni korelaci jski koeficient: z naklonom obdelovalnega zemljišča (0,06), z ugodno ekspozicijo (0,083). Vse te korelacije so neznačilne. To preseneča, saj vlada splošno mnenje, da je majhna posest ena glavnih ovir tudi hr ibovskih kmet i j . Prav tako je splošno mnenje, da imajo večje kmeti je več živine, boljše ž iv i jo i td. Delno opraviči lo za nizko ugo- tovljene koeficiente je izbor kmet i j v razponu 10—65 ha in dejstvo, da manjše kme- ti je z v i r i iz nekmeti jskih dejavnosti lahko nadoknadi jo manjši dohodek iz kmeti jstva. 2. Obseg obdelovalne zemlje je v pozi t ivni korelaci j i do števila prebivalcev (0,06), kmečke delovne sile (0,14), moške kmečke delovne sile (0,11), absolutne nadmorske višine doma (0,016), relativne višine doma (0,076), nakupa umetnih gnoj i l (0,019), števila normalne živine (0,053), števila krav (0,01), volov (0,07), oddanega mleka (0,14), letnega etata (0,32), mehanizacije živinoreje.** Matematika opredeljuje tako nizke vrednosti za neznačilne. 3. Povprečni naklon obdelovalnega zemljišča izkazuje pozi t ivni korelaci jski ko- eficient do nadmorske višine doma (0,16), relativne višine doma (0,19), do obsega gozdnega zemljišča (0,12), do maksimalnega naklona obdelovalnega zemljišča (0,63), do najmanjšega izmerjenega naklona na obdelovalnem zemljišču (0,58), do srednje nadmorske višine obdelovalnega zemljišča (0,21), do začetka cvetenja češnje, košnje in žetve (0,09, 0,07 in 0,099). Na kmet i jah z bolj s t rmim zemljiščem goj i jo le malo * Kore lac i jsk i ko l i čn ik je izračunan po f o r m u l i r = — — , i i n y sta vrednost i , k i j i h pr i - VSv2 mer jamo, kovar ianca X in Y je povprečje p roduk tov odklonov od ar i tmet ične sredine. * * Ta je izračunana kot seštevek točk, k i j i h pr ispevajo posesti: motorna kosi ln ica, nak ladalka, do- suševalec sena, obrača ln ik (zgrab l ja ln ik ) , napa ja lka v h levu, e lekt r ičn i past i r . Vsaka p o s e s t pomeni eno točko. več pšenice (0,12) in ovsa (0,04), n imajo domala nič več krav (0,02). Negativni ko- eficienti so do nadmorske višine obdelovalnega zemljišča (0,2), obsega obdelovalnega zemljišča (0,14), slabše ekspozicije* (0,014), gojenja rži, ječmena, koruze (0,08), deleža n j iv od obdelovalne zemlje (0,16), nakupa umetnih gnoj i l (0,27), posesti t rak- tor ja (0,26), živinorejske mehanizacije (0,28). Tud i te zveze so neznačilne, razen p r i min imaln ih in maksimalnih naklonih, kar je razumlj ivo. Se najbol j je vidno, da imajo kmeti je z bol j s t rmim zemljiščem slabše razvito živinorejsko mehanizacijo, ne kupuje jo tol iko umetnih gnoj i l in imajo manj t raktor jev. Koeficient 0,21 nakazuje rahlo zvezo med strmino in nadmorsko višino obdelovalnega zemljišča. Korelaci jski koeficient med strmino in številom prebivalcev je —0,046, med str- mino in številom kmečke delovne sile —0,09, med strmino in komfor tn im indeksom —0,015. Zdi se, kot da b i neznačajna zveza med strmino in komfor tn im indeksom razvrednotila vse dosedanje trdi tve o slabših pogoj ih kmet i j z obdelovalno zemljo v večj i strmini . 4. Leto elektrifikacije je z drugimi prv inami v naslednji pozit ivni kore lac i j i : do nadmorske višine doma (0,39), skupnim številom prebivalcev (0,03); ko l ičn ik je ne- gativen do deleža n j iv (0,16), nakupa umetnih gnoj i l (0,07), števila glav normalne živine (0,19), oddaje mleka (0,25), mesa (0,2), indeksa komfortnost i (0,19). Se najbol j se nakazuje, da prodajajo kmeti je, k i so prej dobile elektr iko, malo več mesa in mleka ter da imajo nadpovprečni ž iv l jenjski standard, toda ko l ičn ik i niso signif ikantni. Se najbol j izstopa zveza; večja nadmorska višina doma — mlajša elektr i f ikaci ja. Vemo za vpl iv dovozne ceste za ohranitev in produkt ivno oživitev ter usmeritev v tržno gospodarstvo (glej tudi M e z e, 1981). Zato bi pr ičakoval i vidnejše korela- cijske zveze med letom, ko je bi la zgrajena do hiše za motorna vozila sposobna cesta, in napredkom kmeti je. 5. Leto cestne povezave izkazuje pozi t ivni korelaci jski koeficient glede na: delež n j iv od obdelovalne zemlje (0,18), glav normalne živine (0,09), prodajo mesa (0,15), število oseb (0,16), indeks komfortnost i (0,2). Negativni koeficient je glede na: nad- morsko višino obdelovalnega zemljišča (0,14), nakup umetnih gnoj i l (0,14), oddajo mleka (0,01). Cas, ko je prišla do hiše cestna zveza, ima v celoti manjši v idni vp l iv na druž- beno stanje kot čas elektr i f ikaci je. Vzrok je verjetno v tem, da so že prej obstajale nekatere ceste po dol inah dokaj visoko na Pohorje. Do šestdesetih let tega stoletja, ko so si kmetje nabavi l i motorno mehanizacijo, za motorno vozilo sposobna cesta ni imela večjega vpl iva na stanje na kmet i j i . 6. Število zaposlenih je v pozit ivnem korelacijskem kol ičn iku do: srednjega na- klona obdelovalne zemlje (0,01), leta cestnega pr ik l jučka (0,03), leta e lektr i f ikaci je (0,05), števila prebivalcev (0,52), komfortnega indeksa (0,19). Negativne vrednost i so do: absolutne višine doma (0,17), relativne višine doma (0,14), vel ikosti zemljiške posesti (0,16), števila glav normalne živine (0,07), letnega etata (0,27). Ed ina vid- nejša zveza je med številom zaposlenih in skupnim številom prebivalcev. Z drugimi besedami: domača zemlja omogoča kol ikor to l iko spodobno živl jenje le ma jhnemu številu l jud i , če j i h je p r i hiši več, je potrebno poiskati dohodek pač v nekmet i jsk ih * Računska ugodnost ekspozici je se zmanjšuje v smeri jug—jugovzhod—jugozahod, vzhod , zahod, severozahod, sever. dejavnostih. Nadpovprečno visok koeficient je pr i letnem etatu, kar tudi vzbuja raz- mislek. Obdelani so b i l i anketni odgovori, kako dolgo pasejo kmetje živino. Ugotovl jeni kol ičnik i imajo nizke vrednosti. Na pr imer, med dolžino paše in obsegom obdelo- valne zemlje je koeficient 0,1, med višino obdelovalne zemlje in pašo 0.13, med pašo in številom govedi (—0,1). Slabotne korelacije ali odsotnost korelacije si lahko tolmačimo tudi s tem, da na gospodarsko in socialno stanje vpl ivajo zelo številni dejavniki iz območja narave in družbe. Poleg tega so kmeti je v zelo neenakem stanju pri lagajanja novim razmeram v svetu. Največje presenečenje pa je, da kakovost zemljišča, njegov obseg in strmina ne vpl ivajo več odločilno ali vidno na socialno-gospodarsko stanje. V tem se zrcali ves obseg dosežene deagrarizacije. Pribl ižno enak vpl iv na socialno stanje kot ka- kovost in obseg zemljiške posesti odpade na dohodke iz nekmeti jskih dejavnosti, leto elektr i f ikaci je, cestne povezave i td. 4. GEOGRAFSKI POGLED NA PERSPEKTIVE HRIBOVSKIH K M E T I J SLOVENJGRAŠKEGA POHORJA V zgodovinskem pregledu je bi la izrečena trditev, da so visoke in strme hribov- ske kmeti je in nj ihovo prebivalstvo venti l za populacijske prit iske v dol ini. Bile so naseljene, ko je v dol in i zmanjkalo zemljišča. Ko je v dol in i standard porasel, l jud je hribe zapuščajo. V tej luči si poglejmo prednosti in zapostavljenosti hribovskega kmeti jstva za dol inskim-ravninskim. 1. Z m a n j š a n a p r o m e t n o s t . Dolžina ceste od doma do centralnega kra- ja v dol in i je le delni pokazatelj prometnosti. Visoko, toda t ik ob dol in i ležeče kme- ti je so imele že prej , v času pešačenja, vsaj pr i spustu, boljše prometne zveze z do- l ino in do n j i h so prej prihajale inovacije kot tudi elektr i f ikaci ja. Z izboljšavo cest- nega omrežja se dolžina ceste često spreminja. Menimo, da je prav tako dober pokazatelj prometnosti kot dolžina ceste relativna višina nad dolino. Ta se lahko pretvori v dolžino ceste. Po petih izmerjenih glavnih cestah na Pohorje je ugotov- ljeno, da je potrebno za sto metrov dviga povprečno 1,47 k m ceste. V tabeli o višin- skih pasovih so vnešeni tudi podatki o številu učencev, di jakov in zaposlenih, če računamo s srednjo višino pasu (50 m v prvem pasu) in dvakratno potovanje učencev in zaposlenih vsak delavnik (v dolino in nazaj), ugotovimo, da samo t i dve kategori j i prebivalstva napravita v vseh višinskih pasovih na dan 2289 k m dolgo pot. Pr i 220 delavnikih na leto znese to 503.580 k m dolgo opravljeno pot. Šele ko jo opravi jo, so v dolinskem k ra ju t i dnevni potn ik i izenačeni z dolinci, in tako kot oni odhajajo v šolo al i na delovno mesto, slednje na prostoru med Ravnami in T i tov im Velenjem. Ta prometna odmaknjenost hr ibov zahteva v času motorizacije sicer manj časa, toda ob podraženi energij i več sredstev. Prometna odmaknjenost pa n i ovira samo za učence in zaposlene, temveč tudi za čiste kmeti je. Z dol inskimi prodajn imi centri se potreba po st iku povečuje z vsa- k im najmanjš im novim nabavl jenim aparatom, k i ga je potrebno po nakupu dajati v popravilo v dolino ali k l icat i obrtnika na dom iz doline itd. Navezanost na dolinske centre je bistveno povečalo tudi tržno kmeti jstvo s povečanimi nakupi in prodajami, k i se opravl ja jo v dol ini. Vse to zahteva dodatni čas in energijo. V pr imer jav i z rav- nino hribovske kmet i je niso imele bistveno slabših pogojev času samooskrbnega kmeti jstva, danes pa je usmerjenost v tržno gospodarstvo bistveno otežena. 2. P o v e č a n i s t r o š k i p r i d o b i v a n j a h r a n e i n ž i v l j e n j a n a s t r m e m r e l i e f u . Motorizaci ja je sicer olajšala kmeti jsko delo, košnjo trave in oranje ter druga opravila, toda delo je napornejše, zahteva več energije in r iz iko glede nesreč in bolezni je večji . Krog družinskih članov, k i zmorejo najbol j zahtevna dela (s kosilnico, t rak tor jem in drugimi težkimi st ro j i ) , se zožuje. 3. S l a b š i p e d o l o š k i p o g o j i in poslabšani k l imatsk i pogoj i p r i najviš- j i h kmet i jah. Skeletna prst otežuje obdelovanje in znižuje pridelke, gnoj i lo manj izda in njegov učinek je kratkotra jen. 4. P s i h o l o š k a o s a m e l o s t . Naselbinska enota v h r ib ih n i statistična in upravna enota (naselje z urejenim oštevilčenjem hiš), temveč dom, k i stoj i navadno sredi gozda. To pomeni slabše komuniciranje z družbo, počasnejše razšir janje ino- vacij in informaci j vobče. Zlasti p r i manjših družinah in v nj ihovem okv i ru p r i mla- dih in starcih pomeni bivanje v tak ih pogoj ih povečan občutek osamelosti ter zdrav- stvene negotovosti. Moderna sredstva javnega obveščanja, zlasti radio in televizija, so občutek osamljenosti sicer zmanjšala, ne pa odpravila. Če b i imel i kmet je več tele- fonov, bi se zmanjšal občutek osamljenosti in povečala ekonomičnost živl jenja. Prednostni komparat ivni pogoji so zlasti: 5. Z e m l j i š k a p o s e s t v c e l k u . Travniško, z gozdnim pasom od soseda omejeno obdelovalno zemljišče v celku je v idet i ugodno zlasti za pašno živinorejo. Glede na majhno število govedi kmeti je to prednost očitno ne izkoriščajo v večj i meri. Gojenje kokoši, k i j im nudi celek razmeroma boljše pogoje, ne pride do izraza predvsem zaradi roparic. 6. K v a l i t e t n e j š i b i v a l n i p r o s t o r . S svoj im razgledom, mi rom, po- večanim osončenjem, v iš j imi m in ima ln imi temperaturami v hladni polovici leta, s či- stejšim, manj onesnaženim zrakom, nudi jo hribovske kmeti je kvalitetnejše bivalno okolje. Do veljave pride predvsem pr i v iš j i ž iv l jenjski ravni, k i je kmeti je ne dose- gajo. 7. V e č j a z e m l j i š k a p o s e s t . Zaradi že omenjenih oteževalnih pogojev za kmetovanje bi mogla večja zemljiška posest v h r ib ih kot je v dol inah pr ihajat i do izraza predvsem v večjem dohodku od prodaje lesa. To v našem pr imeru ne pri- speva k boljšemu živ l jenju zaradi že omenjenih zapostavljenosti in ker je cena lesa maksimirana po s o c i a l n i h v id ik ih. Da pomeni skupna vsota prednostnih in neprednostnih pogojev slabše stanje kot je v dol in i , dokazuje hribovska depopulacija. Ob nje j se hribovsko prebivalstvo ne preliva v dolinsko kmeti jstvo, temveč v dolinske nekmetijske dejavnosti, k i na Slo- venjgraškem Pohor ju niso ustvarile obratov. Zadnj i čas se vedno bol j poudarja, da je obstoj hribovskega kmeti jstva v stra- teškem interesu in v interesu očuvanja naravne in kul turne pokraj ine, to se pravi v interesu vse družbe. Od 137 kmet i j Slovenjgraškega Pohorja dobiva ta družba letno 12.714 m3 lesa, 65.759 kg mesa žive teže in 354.589 l i t rov mleka. Po vrednosti konec leta 1982 bi odpadlo 65,7 % na les, 18,8 % na meso in 15,5 % na mleko. Razprav- l janje, al i so družbene investicije, vložene v kmeti jsko proizvodnjo v hr ib ih , v pr i - meru Slovenjgraškega Pohor ja ekonomsko upravičene in kol ikšna je vrednost ob- stoja teh kmet i j za družbo v celoti, presega namene te študije. Ta je dokazala le, da je obsloj teh kmet i j bol j zgodovinsko pogojen kot pa v sedanjem ekonomskem po- ložaju. Naše kmeti je kupujejo razmeroma malo umetnih gnoj i l , pa je v n j i h kupl jena kali jeva sestavina nepotreben izdatek. Kmetje vedo, da pridelovanje žitaric n i ren- tabilno, a to delajo iz strateških razlogov in ker j i h včasih ne morejo nabavit i. Ure- jen trg b i zato mnogo prispeval k socioekonomskemu stanju hribovskega kmeta. Od šestdesetih let tega stoletja so hribovske kmeti je deležne precejšnje družbene pod- pore za kmeti jsko proizvodnjo. Toda njena ekonomičnost je vprašlj iva, če pa družba podpira kmeti je predvsem zato, da sploh obstojajo kot domovi, bi morala b i t i druž- bena skrb vsestranska in ne omejena samo na proizvodnjo t ržn ih viškov. Potrebna bi bila f inančna posojila ne le za hleve, ampak tudi za domove in nj ihovo moderni- Sl. 12. Kmet i ja Višnar v Mal i Mis l in j i (936 m). Ker starosvetna, tipična pollesena hiša v let ih 1966—1976 ni bi la obljudena in vzdrževana, je novi lastnik menil, da se je ne splača več obnavljati. Poleg je začel gradit i novo hišo. Družina z gospo- dinjo, t remi otroki in z gospodarjem v službi pa brez pomoči družbe le ne zmore potrebnih sredstev. Zato je gradnja hiše zastala p r i p rv i plošči, nad ka- tero so postavili zasilno streho, da ne zamaka v kletno stanovanje. zacijo. Celostna skrb, k i bi zajemala tud i l jud i , bi ugodno vplivala tudi na kmeti jsko proizvodnjo. Mnogo bi tudi korist i lo boljše agrotehnično, gospodarsko-upravno, tržno pravno in drugo obveščanje, zlasti o gospodarjenju v specifičnih pogojih Slovenj- graškega Pohorja. Za to pa bi bi lo potrebno predhodno raziskovanje. Sama agro- nomsko ekonomska registracija stanja na izbranih kmet i jah (med n j im i nekaj v hr i - bih Pohorskega Pohor ja — G 1 i h a et alt. 1982) ni zadostna. Predvsem pa manjka zavesti, da zahteva pospeševanje hribovskega kmeti jstva povsem drugačne pri jeme kot pr i nižinskem kmeti jstvu. Razvijat i kaže predvsem tiste dejavnosti, za katere nudi hribovska narava več prednosti i n manj zapostavlje- nosti. L ITERATURA I N V I R I Arh iv Urada za gozdno kooperacijo Lesne-Slovenj Gradec. A rh i v Hidrometeorološkega zavoda v L jubl jan i . B 1 a z n i k, P., 1970, Enote individualne posesti. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. 1. zv., L jubl jana. B a d j u r a, R., 1953, Ljudska geografija. F u n k 1, J., 1975, Gozdnogospodarska območja. Gozdovi na Slovenskem. Ljubl jana. G a m s , I., 1951, Človek na zemlj i Slovenjgraške kotline. Geografski zbornik, I., L j ub - ljana. G a m s , I., 1959, Pohorsko Podravje — razvoj kul turne pokrajine. Dela, 5, Inšti tuta za geografijo SAZU. Ljubl jana. G a m s , I., 1970, Geomorfološke in kl imatske razmere v Jugovzhodni Koroški. Jugo- vzhodna Koroška. Ljubl jana. G a m s , I., 1976, Hidrogeografski oris Mis l in je s posebnim ozirom na poplave. Geo- grafski zbornik, XV , Ljubl jana. G a m s , I., 1981, Pokrajinsko-ekološka sestava Gorenjske. Gorenjska. 12. zborovanje slovenskih geografov Kranj-Bled. L jubl jana. G a m s , I., 1982, Temperaturni obrat i n navpični gradienti v Slovenjgraški kotl ini. Geo- grafski vestnik, Ljubl jana. G a m s , I., 1982, Hribovske kmeti je Slovenjgraškega Pohorja. Geografske značilnosti preobrazbe slovenskega podeželja. L jubl jana. G 1 i h a, S. et al., 1980, Gospodarjenje na kmeti jah. Prikazi in informacije, 76, Kmet i j - ski inšt i tut Slovenije, Ljubl jana. G I i h a, S. et al., 1982, Regionalni v id ik razvoja kmeti jstva v SR Sloveniji. Sodobno kmeti jstvo (15), št. 2, Ljubl jana. Gozdnogospodarski načrt GGE Mis l in ja — St. I I , 1975—1984. Arh iv GGE Misl inje v Mis l in j i . H i 111, C., 1893, Das Bachergebirge. Klagenfurt. Kra jevn i leksikon Dravske banovine. L jub l jana 1937. M a l o v r h , C., 1958, O metodi geomorfološke analize gorate pokraj ine z vidika eko- nomike, posebej agrarne geografije. Geografski vestnik X X I X — X X X , 1957—1958, Ljubl jana. M e d v e d , J., G a m s , I., 1968. Ojstrica nad Dravogradom. Geografski vestnik XL , L jubl jana, M e z e , D., 1980, Osnovne smernice za geografsko proučevanje hribovskih kmet i j na Slovenskem. Geografski vestnik L I I , L jubl jana. M e z e , D., 1981, Učinki povezave gornjesavinjskih hribovskih kmet i j s cestami. Celj- ski zbornik 1977—1981. Celje. M e z e , D., 1983, Hribovske kmeti je med dolinama Kokre in Drage. Geografski zbornik (23), L jubl jana. M 1 i n š e k, D., 1959, Untersuchungen über den Zustand und die Pflege des Bauern- wälder in Pohorsko Podravje (Slowenien). Celje. M r a v i j a k , J., 1933, Doneski k zgodovini kmeti jstva v Dravski dol ini v X V I I . sto- let ju. CZN, X X V I I I , Maribor. K o r o p e c , J., 1978, Srednjeveško gospostvo Slovenj Gradec. ČZN, 1, 49 (N. N. 14), Maribor. K o r o p e c , J., 1981, Vitanjsko zemljiško gospostvo do 17. stoletja. ČZN, Maribor. M i o č, P., Z n i d a r š i č, M. + sodelavci, 1972, Osnovna geološka karta Slovenj Gra- dec 1 :100 000. Geološki zavod, L jub l jana 1965—1972. Občina Slovenj Gradec v prostoru. (Izdala Medobčinska geodetska uprava v Slovenj Gradcu). L jub l jana 1979. Prebivalstvo. Popis prebivalstva in stanovanj v letu 1971. ZZS, Beograd 1975. S e 1 b y, M. J., 1970, Slopes and slopes processes. 1. Waikato Branch, New Zeeland, Geographica! Soc. Auckland. S c h m u t z , C., 1822, Historisch-Topographisches Lexikon von Steiermark. I—IV. Graz. Specieller Ausweis der nach der Catastral-Ertrag-Erhebung entfaltender End-Resul- taten k. k. Gubernial-Rechnungs-Departement der direkten Steuern. Graz 1842. S u n č i č, F., 1982, Zemlja se zarašča, n j ive g ine jo . . . Naši razgledi, 23. apri la 1982. MOUNTAIN FARMS OF POHORJE OF T H E SLOVENJ GRADEC COMMUNITY S u m m a r y Pohorje as a mountain-range rises up to 1543 m of the alt i tude and is a part of the Central Alps situated in NE Slovenia (NW Yugoslavia). I n the Slovene geography i t is considered as a part of the sub-Alpine region. The settlements w i th isolated farms are characteristic of this region as wel l as of Pohorje. The study deals w i t h the western slopes of the mountain above the Mis l in ja valley and Dolič. The investigated farms belong to eleven settlements incorporated into the community of Slovenj Gradec. The settlements gravitate in shoping and employment towards the Mis l in ja valley and to- wards the towns Titovo Velenje and Ravne na Koroškem. The study is a part of sistematical research of the mountain farms in Slovenia, applying the un i form methodology (Meze, 1980). For each of the 137 investigated farms (above 600 m of the altitude and w i t h more than 10 hectares of land) 78 data were calculated. The attention was focused on the connections between natural and socio- economic conditions. Natural conditions for farming are not favourable: acid soil on the Paleozoic and on the younger igneous sediments (pH4.3—5.0), shallow soil of the ranker types and acid brown forest soil (cambisol), an average incl ination of the cult ivated land (acre, meadow, nasture, orchard) is 18.8", mean alt i tude 760 m. The farms were classified according to their macro- and microposition in the relief. 68 per cent of the homes are situated on the slopes, 28.5 on the top of ridge or h i l l . The mean incl ination of the cult ivated land is f rom 4 to 8° smaller than the mean incl ination of the whole relief. But there are surfaces where forest takes more gentle relief than the nearby cultivated area. The measurements show that worse cl imatic conditions occur on a more gentle relief at a higer alt i tude (Medved-Gams, 1968). I n the mediaeval t ime these conditions were decisive for important cereal production in the mountain areas. I n the t ime of autarchy there was enough corn for home use as wel l as for the tithe. But today the mountain farming is based on the cattle-breeding and forestry. Wooded surfaces are suitable to be cleared of for meadows. This is described in detail in the Slovene text The investigations show that the blossoming of cherry-tree, the hay-harvest, and the crop in the belt of 800—900 m above the valley are late for 7—10 days in compa- rison w i t h the belt of 0—100. But in the belt of 1000—1100 m they already fa l l behind for 15 to 20 days w i t h regard to the belt of 800—900 m. The nearly homogeneous cl i - matical conditions on the sunny slopes up to 900 m correspond w i t h the temperature laps in the Slovenj Gradec basin, calculated on the basis of data of the meteorological stations (Gams, 1982). The farmer owns on an average 27.1 ha of the whole land, 16.2 ha of forest, and 9.2 ha of cultivated land. The main agricultural products have basically changed in the last one and a half century. From the t ime of colonisation at the end of mediaeval time unt i l l the beginning of the 19th century cattle was the main market product. I n the capitalistic system of the Austr ian-Hungarian Empire ( t i l l 1918) and in the K ing- dom of Yugoslavia (except in the t ime of the Second Wor ld War) wood became the f i rst and cattle the second market product. I n the socialist postwar Yugoslavia a rapid deagrarisation occured. In the sixties of this century the mechanisation of rura l works began. Many new roads were bui l t to the farmhouses and al l the farms f inal ly got electricity. Development of the secondary, tert iary and quaternary economic branches in the valley and private cars make possible to the rural work-force the daily migra- tion to the valley centres where they can get better job. The effect of this develop- ment is shown in the tables 4—8. The size of pastures has shrinken to one th i rd of pr imary size, essentially has been reduced the size of acres, whi le the forests have increased in the mountain f rom 1/3 to 2/3 of the rura l land. The population was in- creasing unt i l the end of the last century, since then i t has been decreasing. The farms were classified according to the development f rom the autarchy to the present state w i t h the market production of m i l k and cattle. Nearly al l the farmers sell wood (on an average 93 cubic m yearly per farm) less cattle (each of the farms has six head of cattle), but their own agricultural production is mainly used at home. The farms were classified into three categories: al l the members of household l ive f rom income of agriculture, some members are employed (not parents), among the employed members is one of the parents or both. These categories were further classi- f ied w i th regard to the sale of wood, m i l k and cattle. For these categories so called comfort indices were also calculated based on possession of water closet, bath-room, car, etc. The social conditions of these categories are shown in the tables 10 a—13. Farms selling al l products — wood, cattle and mi lk — are on an average large, those farms that sale only wood and m i l k are smaller but have a higher standard of l iving. Standard of l iv ing of the mountain farms is essentially lower than that of the valley farms. The yearly income on a fa rm f rom sold products to the public trade ser- vice is only about 6000$ USA (1982). Calculating the prices at the end of 1982 55 % of that sum is derived f rom wood, 32 % f rom cattle and 13 % f rom mi lk . But some products are also sold to the indiv idual persons. The interrelations of the natural and social factors were calculated by means of correlation coefficients. They vary mostly in the frame of +0.2, and i t can be said that no one of them is decisive. Mostly astonishing is the low correlation coefficient be- tween the size of land property and its natural conditions respectively (also incl ination of the cult ivated land), and the social conditions. Nearly the same correlation coeffi- cients show the year of connection of the home on the network of roads and the year when they got electricity. Since the sixties of this century the agricultural production (cattle and milk) of the mountain farms has been subsidied by the society. Nevertheles, the depopulation, deagrarisation and decay of some farms are st i l l going on, also in the settlement Paka where the best natural conditions exist. These processes are not in favour of pro- claimed need for natural preservation of landscape and for strategical purposes. The author's opinion is that the social assistance should be given to al l activities and not only to agricultural products. Some advantages (land in one piece, better natural con- ditions for dwell ing) and some disadvantages (worse communications, rare settlements, and slower innovations, diff icult ies at work on steep cultivated land) were part ial ly calculated, and some only described. When making regional planning al l these advant- ages and disadvantages should be taken into account. KAZALO Izvleček — Abstract 143 (3) UVOD 145 (5) 1. NARAVNOGEOGRAFSKI POGOJI 147 (7) Kamninske in pedološke razmere 147 (7) Relief 150 (10) K l imatsk i pogoji 157 (17) 2. DRU2BENOGEOGRAFSKI PREGLED POLPRETEKLE DOBE . . . . 160 (20) Fevdalna doba samooskrbnega kmeti jstva 160 (20) Kapital istično gospodarstvo Avstroogrske 161 (21) Kapital istično gospodarstvo medvojne Jugoslavije 162 (22) Povojna leta forsirane deagrarizacije etatističnega socializma 162 (22) Doba samoupravnega socializma in družbenega podpiranja kmetijske pro- izvodnje, a hkrat i pospešene deagrarizacije hribov 163 (23) 3. A N A L I Z A SEDANJEGA STANJA K M E T I J 167 (27) Kmeti jsko zemljišče 167 (27) Gozdarstvo 170 (30) Poljedelstvo 171 (31) Živinoreja 174 (34) Prebivalstvo 177 (37) Kmeti jska in tržna usmerjenost 178 (38) Razlike med k ra j i 186 (46) Analiza kmet i j po viš ini nad dolino 189 (49) Dejavnik i razvitosti hr ibovskih kmet i j 190 (50) 4. GEOGRAFSKI POGLED NA PERSPEKTIVE HRIBOVSKIH K M E T I J SLOVENJGRASKEGA POHORJA 192 (52) L ITERATURA I N V I R I 196 (56) M O U N T A I N FARMS OF POHORJE OF THE SLOVENJ GRADEC COM- M U N I T Y (Summary) 197 (57)