ìŠtevilka 14 leto KUH • cena 2.500 din Celie, 0. aprila 1000 lovi TEDNIK JE fiLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE. LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC Na Celjskem je še vedno kar precej starega oro^a iz zadnje vojne, naj- bolj nevarne pa so granate in druga eksplozivna sred- stva. Samo prejšnji mesec so na našem območju našli tri stare in neeksplodi- rane granate, eno celo na odlagališču starega železa v že- lezarni Štore. K sre- či so jo pravočasno našli, zak^i, če bi prišla v peč, bi za- gotovo eksplodirala in povzročila veliko škode. Stran 15. »Prva runda« obdolžencem Na celjskem sodišču so ponovno preložili sojenje v zadevi »LIK Savinja«. Začetek sojenja se tako odlaga že več kot leto dni, stečaj LIK Savinje pa postaja vse bolj od- daljen dogodek, kar gre, seveda, v prid obdolžencem. Stran 15. Zgodnji krompir v zemlli Izredno topla pomlad je že do- volj ogrela zem^o, da je pri- merna za sejarge in srenje. »Tako zgod^ kot letos še ni- smo sadili zgodnjega krompir- ja,« je dejal Jani Herodež iz Or- le vasi, ki je prejSryi konec ted- na sadil krompir, sorte igor in desiree. S tem so pohiteli tudi drugi kmetje, vsi skupki pa si želijo, da bi se toplo vreme na- daljevalo. TONE TAVČAR Vsi predsednikovi giasovaici Janez Drnovšek je povsod na Celjskem na nedeljskih volitvah dobil n^več glasov. Marka Bulca je premagal s skor^ 57 odstotki glasov proti 41 odstotkom. Kako smo na Celjskem glasovali po posameznih občinah? Kje je bila udeležba najboljša in kje naj- slabša? Stran 2. • • Izvozni prvaici Najboljši izvozniki na Celjskem so bili lani Gorenje, Unior in LIP Slovenske Konjice, stran 4. Mleito mora hiti pošteno piačano ! Letos v Hmezadovo dvorano v Žalcu sicer niso pripeljali sod domačega, tako kot lani, a je bilo srečanje proizvajalcev mleka fi kljub vsemu po meri ljudi. Prisrčno in domače, takšno, da so rejci vsaj za uro ali dve dali na stran vsakodnevne tegobe. Stn 10. la Celjslfem so vzbrstele, ob moriu pa v šopicu zaduhteie Minuli konec tedna smo pripravili že 17. izlet 100 kmečkih žensk na moije, ki je lepo uspel. Reportažo objavljamo na sredinskih straneh, posnetek vseh udeležencev za spomin kar na 1. strani. EDI MASNEC 2. STRAN - NOVI TEDNIK 6, APRIL 1988 Vsi predsednikovi glasovalci Na ceUskem območju na volitvah zmagal Drnovšek Nedeljskega glasovanja za kandidata za novega čla- na Predsedstva SFRJ iz Slo- venije, ki bo od maja tudi predsednik predsedstva, se je na Celjskem udeležilo skoraj toliko volilnih upra- vičencev kot na volitvah pred tremi leti. Tokrat je glasovalo 90,85 odstotka polnoletnih občanov. Janez Drnovšek je dobil več jglasov od Bulca v vseh osmih občinah našega ob- močja, največ pa v Laškem - kar 57,51 odstotka. Po ude- ležbi so se najbolje izkazali Konjičani s 95,27 odstotka, najmanj pa jih je na volišča prišlo v občini Celje - le 87,02 odstotka, kar pa je vse- eno več od republiškega povprečja. V Celju je bilo tu- di n^več neveljavnih glasov- nic - kar 1119 ali 2,4 od- stotka. Da so občani na Celjskem te »delne neposredne volitve« vzeli resno, dokazuje udelež- ba na voliščih. Žal je ponekod prihajalo do nerodnosti, ki gotovo izvirajo še iz časov, ko so se volilne komisije dokazo- vale s tem, da so na vse mogo- če načine zagotavljale čim- boljšo udeležbo volilcev. Kljub temu namreč, da je v navodilih, ki so jih prejele krajevne volilne komisije, pi- salo da »občani glasujejo osebno« in »nihče ne more glasovati po pooblaščencu ali po pošti«, so ponekod komisi- je dopuščale, da so nekateri občani na primer glasovali tudi za svoje družinske člane. Seveda pa to bistveno ne spreminja izidov, le udeležba bi bila ponekod manjša. V regiji je imelo v nedeljo volilno pravico 186 tisoč 621 občanov, glasovalo pa jih je 169 tisoč 553. Drnovšek je na Celjskem dobil tudi več gla- sov kot povprečno v republi- ki. Seštevek glasovanj po ob- činah pokaže, da je dobil 56,90 odstotka glasov, Bule pa 41,14 odstotka. Na Celj- skem smo imeh vsega 547 glasovalnih mest, večinoma so glasovanja potekala brez zapletov. • V Celju je izmed 49 tisoč 795 upravičencev glasovalo 43 tisoč 333 občanov ali 87 Po nedelji se tudi med pre- bivalci na Celjskem oblikuje- jo nekatere pripombe k izved- bi volitev. Največ jih ima pri- pombe k dejstvu, da si še ni- smo mogli privoščiti postavi- tve pregrad ali zaves, da bi na voliščih zagotovili popolno tajnost glasovanja, nekaj pri- pomb pa je tudi k objavljanju podatkov z že zaprtih volišč v času, ko je glasovanje dru- god še trajalo. odstotkov. Janez Drnovšek je dobil 23 tisoč 966 glasov ah 48,12 odstotka, Marko Bule pa 18 tisoč 248 glasov ah 36,64 odstotka. V Laškem je na 54 voliščih izmed 14 tisoč 267 upravi- čencev glasovalo 13 tisoč 308 občanov ali 93,28 odstotka. Janez Drnovšek je dobil 57,51 odstotka glasov, Marko Bule pa 40,75 odstotka. Dru- gače povedano - za Drnov- ška je glasovalo 7 tisoč 653 občanov, za Bulca pa 5 tisoč 423. V občini Velenje je na vo- Ušča prišlo 27 tisoč 919 obča- nov, za Janeza Drnovška je glasovalo 15 tisoč 659, za Marka Bulca pa 11 tisoč 857 vohlnih upravičencev. Dr- novšek je tako dobil 52,54, Bule pa 39,78 odstotka glasov. V žalski občini je tokrat volilo 29 tisoč 45 volilnih upravičencev. V vseh krajev- nih skupnostih so imeli 69 volišč. Zalčani so za kandi- data za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije izvolili Ja- neza Drnovška. Dobil je 16 tisoč 181 glasov. Marko Bule pa 10 tisoč 20. Udeležba na volitvah je bila 92 odstotna. V mozirski občini je bila udeležba na nedeljskih voli- tva 92 odstotna. Za Marka Bulca je glasovalo 34,12 od- stotka volilnih upravičen- cev, za Janeza Drnovška pa kar 57,67 upravičencev. V konjiški občini je na 57 voUščih od 15 tisoč 108 upra- vičencev volilo 14 tisoč 394 občanov. Volilna udeležba je bila 95,27 odstotka. Za Mar- ka Bulca se je izreklo 40,46 odstotka volilcev, za Janeza Drnovška pa 58,01 odstotka. Neveljavnih je bilo 1,53 od- stotka glasovnic. Na Šmarskem je bilo 22 ti- soč 411 glasovalnih upravi- čencev, od teh pa jih je na glasovalna mesta prišlo 20 ti- soč 164 aU 90 odstotkov. Ti so z 52,9 odstotka glasov podprli Janeza Drnovška in s 45,4 odstotka Marka Bulca. Prvi so glasovalno mesto za- prli v krajevni skupnosti Osredek, kjer so zabeležili stoodstotno udeležbo. Po prvih ocenah in vtisih so bili na tokratne volitve slabo pripravljeni v samem Žalcu. V tej krajevni skupnosti so bi- la štiri volišča, od tega eno na Ložnici. Na volišču v gasil- skem domu so člani volilne komisije zjutraj naleteli na zaprta vrata, čeprav gasilci zatrjujejo, da so ukrenili vse potrebno, pred vhodom v sa- mo volišče pa ob devetih še ni bilo zastav. V Hmezadovi dvorani so morali člani volil- ne komisije najprej vzeti v ro- ke metlo, zatikalo pa se je tu- di pri iskanju ključev v Savi- novem salonu. Kot so poveda- li člani volilnih komisij pa se je zatikalo tudi pri volilnih seznamih, ne samo v Žalcu, temveč po vsej občini. V šentjurski občini se je na 63 glasovalnih mestih po občini za Janeza Drnovška odločilo 56,9 odstotka volil- cev, za Marka Bulca pa 40,9 odstotka. Neveljavnih je bilo 2,2 odstotka glasovnic. Od 14 tisoč volilnih upravičencev je glasovalo 12 tisoč 500 upravičencev. Na volišča je tako prišlo kar 89,5 odstotka volilcev. Manj blišča Že v minulem letu so na predsedstvu Občinske konference SZDL Laško sprejeli pobudo o raci- onalnejšem načinu praz- novanja občinskega praz- nika, ki pa je zaradi preve- likih aktivnosti bilo že ta- ko daleč, da do uresničitve ni prišlo. Pobudo so znova obudili na konferenci SZDL in jo predlagali zborom občin- ske skupščine pretekli te- den. Predlagali so, da naj bi bila slavnostna seja zborov vsako leto v občinskem središču in ne tako kot do- slej, v drugi krajevni skup- nosti, povezana s pretira- nim bliščem, zapravlja- ryem in odpiranjem novih pridobitev na račun prazni- ka. Posebnih prireditev naj ne bi bilo, rćizen tistih, ki so v tem času sicer v progra- mu Zveze kulturnih orga- nizacij in telesno kulturnih društev občine Laško. Pri OK SZDL Laško so na ta način želeli zmarySati porabo sredstev za te na- mene in preprečiti, da bi se dogovorjeni program SIS materialne proizvodnje v posameznih krajevnih skupnostih porušili na ra- čun novih pridobitev v kra- ju, ki je bil določen za praz- novanje. Zbori občinske skupšči- ne so pobudo sprejeli so- glasno in imenovali organi- zacijski odbor za letošnje praznovanje. VLADO MAROT KOMENTIRAMO Usta in vsa glava Tudi demokracije in poli- tičnega pluralizma se bomo morali učiti predvsem na iz- kušnjah - vsaka izkušnja pa, kot vemo, nekaj stane. To nam mora postati čimprej jasno, da ne bomo kasneje prehitro in preveč razočara- ni. Tako imamo tudi v Celju s prvimi sviti bolj odprtih kadrovskih postopkov že ne- kaj prakse - predvsem iz prejšnjega tedna. Pred volitvami sekretarja celjske socialistične zveze so za to funkcijo kandidirali tri- je občani, dva iz Celja in eden iz Šentjurja. Pred dve- ma tednoma je v Novem ted- niku izšel komentar, kije od- svetoval izvolitev sekretarja iz druge občine. Ne vem, če zaradi tega, toda kandidat, sicer stalno prijavljen v Šentjurju, je zatem odsto- pil od kandidature. Prejšnji torek je občinska konferen- ca socialistične zveze iz Celja nato t^no volila med dvema kandidatoma in - nebodiga- treba - obema dala enako število glasov. Ker zaradi takšnega izida ni bilo mogo- če volitev kakorkoli dokon- čati in da celotnega postop- ka evidentiranja in kandidi- ranja ne bi bilo treba ponav- ljati in iskati druge kandida- te, je občinska konferenca volitve odložila za en teden Prejšnjo sredo je občinski komite celjske partije vola novega sekretarja svojega predsedstva. Imeh so dva kandidata, eden pa ni izpo}. njeval vseh formalnih pogo. jev. Da so se sploh lahko od. ločali med dvema, so тогаЦ enega najprej izvoliti v komi. te in nato še v predsedstvo Potem so se lotih volitev se. kretarja in izvolili drugega, ki je na seji dal vedeti, da v politiki tako ali tako ne /nj. sU ostati in da sodeluje pai zato, ker seje tudi Zveza ko- munistov zmenila, da mora. ta za takšne funkcije vedno kandidirati пцјтапј dva čla- na. Milan Bratec s CK ZKS je ob koncu lakonično ugo- tovil, da tudi takšni, širši in demokratičnejši kadrovski postopki, prinašajo s seboj nove in neznane pasti. Pa ne da bi hotel zagovar- jati staro in že malce preseže- no prakso, ko se je večina kadrovskih rošad in imeno- vanj dogovorila vnaprej. Ni- kakor, le spomniti želim, da ni vse zlato, kar se sveti in da med drvenjem v demokraci- jo in v politični pluralizem ne smemo imeti odprta k usta. Odpreti moramo tudi oči in ušesa. Skratka - vso glavo. BRANE PIANO Šestnajst Likovih delavcev še vedno čaka na zaposlitev Poprečno število zaposle- nih se bo letos v žalski občini povečalo za 0,8 odstotka. V skupnosti za zaposlovanje ocenjujejo, da načrtovane ka- drovske potrebe ne zagotav- ljajo zaposlitve celotnemu kadrovskemu potencialu. Na področju gospodarstva bodo število zaposlenih pove- čali predvsem v Tovarni noga- vic Polzela (77), Zaiji Petrovče (17) ter Miku Prebold (11), po- vsod zaradi širitve proizvod- nje. 7 delavcev bodo zaposlili v KIV Vransko, zaposlovali bodo predvsem štipendiste, nek^ novih moči pa bodo za- poslili še v INDE Vransko in Hmezadovem Kmetijstvu. Na področju negospodarstva bo- do zaposlovali v zdravstvu ter na področju socialne vćirnosti, predvsem zaradi otvoritve vrt- cev v Žalcu in Letušu, kadrov- skih dopolnitev v domu upo- kojencev Polzela, nadomest- nega zaposlovanja v domu Gr- movje ter v centru za socialno delo, kjer bodo kadre potrebo- vali zaradi uvajanja računalni- štva. Na področju drobnega gospodarstva se bo povprečno število zaposlenih povečalo za 4,4 odstotke. V primeijavi z lanskim le- tom ugotavljajo v skupnosti za zaposlovanje pozitivne premi- ke z znižar\jem potreb po de- lavcih s predhodnimi delovni- mi izkušnjami - od 404 na 391 - ter povečiinjem potreb po pripravnikih - od 164 na 207. Kljub vsemu bo pripravništvo zagotovljeno le 73 odstotkom mladih, iz načrtov podjetij pa je moč sklepati, da se izboljšu- je izobrazbena struktura zapo- slenih. Konec leta naj bi delež strokovnih kadrov znašal 62,5 odstotkov (lani 61,3 odstotke). Opažajo pa v žalski občini, da se je znižal obseg razpisanih kadrovskih štipendij in sicer od 406 v lanskem šolskem letu na 395 v tem šolskem letu. In kako je z nezaposlenostjo v tej občini? Podatkov za letoš- гце prvo tromesečje še nimajo, konec lanskega leta paje zapo- slitev iskalo 284 oseb, kar je 97 več kot leta 87. Na seznamu brezposelnih je še vedno 16 de- lavcev bivšega Lika. V skup- nosti za zaposlovarye se bojijo, da bo problem nastaJ zlasti pri štirih delavcih, ki bodo maja prenehali dobivati nadomesti- lo in denarno pomoč, nimajo pa statusa invalida. IRENA JELEN-BAŠA Laško gospodarstvo pod povprečjem Zaostrene ekonomske raz- mere v državi se odražajo tu- di v trenutnih rezultatih spodarjenja v laški občini. Ce so v občini vsa leta nazaj do- segali nadpovprečno uspeš- nost poslovanja na celjskem območju, zdaj ni več tako. Ne- katere pomembnejše ekonom- ske kategorije so pod regij- skim in republiškim pov- prečjem. nast celotnega prihodka je kar za 22 odstotkov počasnejša kot v regiji, vse več je izgubar- jev, akumulacijska sposobnost seje od 7,4 odstotka zmargšala na 4,3 odstotke, vse manjši so realni osebni dohodki. Dokaj ugodni so le kazalci zunaj trgo- vinske meryave, kjer je bila na področju izvoza dinamika in- tenzivnejša kot v regiji. Toda tudi tukaj gre boli za kvantita- tivne kazalce, vsebinsko začr- tana strategija izvoza pa ven- darle še ni izdelana. Kaj lahko v takšnih pogojih izvršni svet sploh še naredi, so se na zadnji seji vprašali člani tega organa v Laškem. Zagoto- vo ne to, so menili, da se na vsak način vtikuje v gospodar- sko politiko ozdov. Vsekćikor pa izvršni svet mora z gospo- darskimi subjekti sodelovati in sicer v vlogi posvetovalnega organa. Ta čas naj bi laški izvršni svet vztrajal na tem, da delov- ne organizacije, katerih gospo- daijei^e ni učinkovito izdelajo celovite razvojne in sanacijske programe. U. ZUPANC Dve seji za nobenega moža Celjska fronta opravila programiranje Kar dvakrat se je letos mo- rala sestati konferenca celj- ske socialistične zveze na red- ni letni seji, da so člani opra- vili s sicer ne obsežnim, zato pa raznolikim dnevnim re- dom. Prejšnji torek so sprejeli poročilo o lanskem delu in fì- nančnem poslovanju, zastavi- li naloge za letos, zataknilo pa se je pri volitvah novega se- kretarja Predsedstva Občin- ske konference SZDL Celje. Konferenca je sejo nadaljeva- la predvčerajšnjim. Z lanskim delovanjem orga- nov občinske konference je bi- lo 68 članov zadovoljnih, ne pa z doseženim. Uspešno so lani izvedli evidentirarye in kandi- diranje za funkcije v republiki in občini, pripravili razpravo o spremembah zvezne ustave, pa tudi pogovore varuhov oko- lja, strokovryakov, funkcionar- jev in ostalih občanov. Zaznali so veliko pobud med ljudmi, ki se praviloma dosed^ niso oglašali in - ker so večino po- bud ugodno ocenili - pričeli ustva^ati prostor za njihovo iz- ražarye. Letos naj bi socialistična zveza v Celju še več storila za to, da bo gospodarstvo svoj riizvoj čimbolj vzelo v svoje ro- ke in da bi se vse bolj odprti postopki v kadrovski politiki čimbolj uveljavili. Posebej se bodo posvetili čimširši razpra- vi o političnem pluralizmu, de- lovanje v svojih kr^evnih kon- ferencah pa naj b; omogočalo popolno odprtost in kar naj- večjo neformalnost. Vnaprej bodo mandati pred- sednika, podpredsednika in sekretarja Predsedstva OK SZDL trajali največ enkrat šti- ri leta, so se odločili s spre- membo pravilnika, nato pa so razrešili dosedanjega sekretar- ja, Milana Breda, ki se vrača v Opekarno Ljubečna. PrejSryi torek so se nato lotili izvolitve novega sekretaija - odločali so med Francem Gajškom in Bo- risom Rosino - in se na tajnem glasovanju opredelili z natanč- no enakim številom glasov za oba. Tako Rosina kot Gajšek sta prejela po 32 glasov. Ker takšnega glasovanja ne predvi- dev^o pravila, ni bilo mogoče speljati drugega kroga volitev. Zato so redno letno zasedanje konference prekinili in se po- novno sestali predvčerajšnjim. BRANE PIANO Predvčerajšnjim je Ob- činska konferenca Sociali- stične zveze Celja nadalje- vala prejšnji torek preki- njeno zasedanje. Žal jim tu- di ta torek ni uspelo izvoliti novega sekretarja. V prvem krogu tajnih volitev je Ro- sina dobil glas več od Gaj- ška, v drugem - ko so glaso- vali le za ali proti Rosini - pa so mu do izvolitve manjkali trije glasovi. Raz- pravljali so tudi o gradivu RK SZDL o Socialistični zvezi in političnem plura- lizmu. Sekretar za pol leta Darko Končan na čelu celjske partije Prejšnjo sredo se je v Celju sestal Občinski komite Zveze komunistov. Potrdili so lan- sko finančno poslovanje ob- činske partijske organizacije, potrdili nekatere spremembe organiziranosti določenih os- novnih organizacij, največ ča- sa pa so porabili za izvolitev svojega sekretarja. Za sekretaija sta kandidirala Željko Cigler in Darko Kon- čan; slednji je že od lani oprav- ljal delo sekretaija kot vršilec dolžnosti. Izmed 256 celjskih osnovnih organizacij zveze ko- munistov se je za enega ali dru- gega, za oba ali proti obema, izreklo 111 osnovnih organiza- cij ter nekaj predsedstev in . konferenc. Nekaj več podpore je dobil Darko Končan. V sre- do so Cigleija izvolili v komite in predsedstvo, iz zdravstve- nih razlogov iz članstva v ko- miteju razrešili Jožeta Marolta, zaradi delovne obremenjenosti pa zadnjega celjskega sekre- tarja, Staneta Meleta, kije zdaj na čelu celjske Metke. Nato sta Cigler in Končan predstavila svoje poglede na delo zveze komunistov v Celju. Člani ko- miteja so imeli nanje kar nekaj pripomb. Predvsem jih je mo- tilo, da sta oba govorila pred- vsem o celjskih gospodarskih težavćih, mary pa o prenovi zveze komunistov v celjskem prostoru. S tajnimi volitvami so nato za sekretaija izvolili Darka Končana. Izmed 33 je bilo 31 veljavnih glasov, od te- ga pa je za Končano glasovalo 20 članov komiteja, za Cigleija pa 11. Končan, ki je že pred volitvami nakazal, da se bo sčasoma vmil v združeno delo, je dejal, da mora pač upošteva- ti voljo komiteja, da pa v pol leta ne bo mogoče veliko stori- ti. Predvsem se bo ukvaijal s pripravami na jesenski kon- gres ZKS, obenem pa je komi- teju predlagal, da prično po- stopek za imenovanje izvršne- ga sekretaija OK ZKS Celje, katerega mesto je zdaj izpraz- njeno. BRANE PIANO Iz razprave Tone Jelenko, Žična: »\ Celju je premalo ukvar- janja s članstvom. Kot dolgo- letni član ZK takšne apatič- nosti v svoji osnovni organi- zaciji še nisem doživel. Lju- dje, delovni, danes izstopajOi mladih pa članstvo ne za- nima.« Edo Stepišnik, Merx MPI: »Na današnjih volitvah se- kretarja po meri članstva n« bomo dobili. CK ZKS se je di- plomatsko ognil ocenitvi obeh kandidatov, saj je dai podporo obema. Seveda pa vprašanje, kako v Celju splot najti pravega človeka.« a. APRIL 1989 ШШ NOVI TEDNIK - STRAN 3 O razpadu sistema družbenili dejavnosti Med aktualnimi informa- cijami, ki so postale sestav- pi del zasedaj celjske ob- činske skupščine, so delega- ti na zadnji seji poslušali, liako je celjsko gospodar- jtvo poslovalo v preteklem letu, kakšen je položaj druž- benih dejavnosti v prvem tromesečju in kako v občini razrešujejo aktualne ekolo- ške probleme. Ob predstavitvi lanskih re- zultatov gospodarjenja je predsednica občinskega sve- ta ZSS Celje Majda Meštrov [Tienila, da bi moralo poroči- lo vsebovati tudi podatke o izplačanih osebnih dohod- l(ih, ki so bili lani v Celju nied primerjalnimi občinami Slovenske Konjice, Titovo Velenje in Kranj najnižji. Težaven položaj družbenih dejavnosti, ki zahteva hitro ukrepanje, pa naj bi reševali tudi z višanjem prispevnih stopenj. V celjski občini predlagajo za 5 odstotkov višjo stopnjo iz bruto oseb- nih dohodkov, kar je za četr- tino več kot doslej. Ovredno- ! ten program za družbene de- javnosti v občini v prvem tromesečju znaša več kot 61 milijard, medtem ko naj bi po zvezni zakonodaji ta vred- nost znašala 48 milijard di- narjev. Manjkajoča sredstva naj bi pridobili z zvišanjem prispevnih stopenj. Zaposle- ni v teh dejavnostih namreč opozaijajo, da je položaj tako zaostren, da grozi razpad ce- lotnega sistema, njihovi osebni dohodki pa vse bolj zaostajajo za gospodar- stvom. Zahtevajo predvsem spremembo zvezne zakono- dcye, ki veže porabo na prvo lansko tromesečje in ne upo- števa rasti cen. Neusklaje- nost pa ugotavljEyo tudi pri izhodiščih za vrednotenje programov v republiki. K tej informaciji so podat- ke iz posameznih okolij do- dali še predstavniki Zdrav- stvenega centra Celje in vzgojno-varstvenih organi- zacij. Oboji so opozorili, da nadaljnji varčevalni ukrepi niso možni, ne da bi s tem bistveno posegli v vsebino dejavnosti in prizadeli upo- rabnike. Sicer pa bodo aprila sklicali posebno sejo skupš-. čine, ki bo posvečena druž- benim dejavnostim. Aktiv društva novinarjev Slovenije v Celju in društvo za varstvo okolja sta dala po- budi o ugotavljanju odgo- vornosti za položaj Ema. Društvo meni, da jih je za- časno vodstvo izigralo, ko je zagotovilo, da bo možno po- sebne odpadke iz čistilne na- prave predelati. Komite za urejanje prostora namreč takšne pobude Ema ni dobil. Celjski novinarji pa so oceni- li, da je za težave v Emu kri- va tudi širša občinska struk- tura, ki je sestavljala razvoj- no-sanacijski svet Ema. Nji- hovi podatki o razmerah v Emu so bili namreč po- vsem nasprotni dejanski si- tuaciji. Skupščina je menila, da bosta obe pobudi z^eti v javni razpravi o sanaciji Ema, ki jo bodo organizirali m^a. T. CVIRN Delegati so slišali delni odgovor na vprašanje o odlaganju radioaktivnih odpadkov v Bukovžlaku. Občinska inšpekcija je medtem za pojasnilo zaprosila Upravo za notranje zadeve, inšpekcijo v Ljubljani in Zagrebu, Nuklearno elektrarno Krško, Zavod za socialno medicino in Cinkarno. Odgovore naj bi posredovali do 1. maja in s tem odgovorili na dvome. Po zaslišanju investitorjev in izvajalcev na pregradi nove Cinkamine deponije pa so inšpektorji ugotovili, da vanjo niso vgrajevali materialov, ki ne bi bili predvideni s projektom. Predstavnik društva za varstvo okolja je menil, da bi dvome razrešile najosnovnejše meritve, pri čemer bi bila vsaka poiz- vedovanja odveč. Štipendija le naveza o nekaterih značilnostih Hipendiranja v občini Slo- venske Konjice so sprego- vorili tudi na minuli seji skupščine občine Slovenske Konjice na podlagi zbranih podatkov, ki jih je pripravil Komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj občine. Podatki kažejo, daje v tem žolskem letu znatno upadlo Število razpisanih kadrov- skih štipendij. Poslabšala se je tudi struktura razpisanih štipendij, ugotavljajo v obči- ni, in sicer predvsem za peto, Sesto in sedmo stopnjo stro- kovne izobrazbe. IZJAVE, MNENJA... Rudi Filej, predsednik občinske konference SZDL Šmarje pri Jelšah, ob razpravah o dokumen- tu »SZDL Slovenije in po- litični pluralizem* v kra- jevnih , organizacijah SZDL na Šmarskem: »Čeravno razprave o tem dokumentu še nismo iz- vedli v vseh krajevnih skupnostih oziroma orga- nizacijah SZDL, že lahko rečem, da nova gibanja, prenovo v SZDL, naši lju- dje podpir^o. Ob tem pa se sprašujejo, ali bo naše poli- tično vodstvo vztr^alo gle- de na ogromne razlike, ki so med samoupravnim po- litičnim pluralizmom v Slo- veniji in še kje in med neke vrste unitarizmom, na pri- mer v Srbiji. To vprašanje je pogosto, povezujejo pa ga z vprašanjem, kaj če v drugih delih Jugoslavije ne bodo pristajali na takš- no ali podobno obliko poti v boljši socializem kot jo Zastopamo pri nas. To se mi zdi, da je tudi neka oblika Podpore slovenski uradni politiki oziroma ljudem, ki jo v tem trenutku zastopć^jo in vodijo.« Posledica tega dejstva je večje število štipendij iz združenih sredstev, ki je po- raslo od 418 na 531 in še ra- ste. Vzroka pa ne gre pripiso- vati zgolj zmanjšanemu šte- vilu razpisanih štipendij, ampak predvsem strukturi in ozki ponudbi programov in smeri izobraževanja. Po- vrhu vsega so štipendije če- sto bolj naklonjene moške- mu delu šolske generacije. Konjiška občina sodi med tiste, ki im^o tako v regiji kot v republiki n^nižji delež nepodeljenih štipendij in za to navidez ugodno ugotovi- tvijo se skrivata vsebina in kakovost kadrovskega šti- pendir^a, ki postajata vprašljiva predvsem iz dveh vidikov. Gre za ustreznost poklicne izbire štipendista glede na interesne naravna- nosti, predznanja, sposobno- sti in ambicije in za neenake možnosti pridobivanja šti- pendije glede na spol. Šti- pendiranje iz združenih sredstev ni namreč tista pri- marna, navezujoča in širše spodbujajoča oblika pripad- nosti združenemu delu in občini. Tako v občini Slovenske Konjice od uvedbe usmerje- nega izobraževanja pravza- prav ni zaslediti razpisanih kadrovskih štipendij za usmeritve, ki v največji meri usposabljigo za izobraževa- цје na višjih in visokih šolah, kot na primer za naravoslov- no-matematično, družbo- slovno-jezikovno in pedago- ško usmeritev. Prav tako skor^ ni bilo razpisa za šti- pendije za podiplomski študij. Nad problematiko štipen- diranja, prav tako pa tudi za- poslovanja in brezposelnosti bo potrebno še bdeti, so me- nili na seji, od koder je šel tudi apel združenemu delu v občini za razpisovanje ka- drovskih štipendij zlasti na peti stopnji izobraževanja. M. PODJED »Ziato sonce« v Konus Na tradicionalni Dan zašči- te pri delu, 4. aprila dopoldne, so v Sava centru v Beogradu slovesno podelili najvišja priznanja s področja varstva pri delu in tako zaključili ak- cijo »v službi varstva pri delu - v službi človeka«, katere iz- vršni organizator je beograj- ski list Zaščita rada. Najvišje priznanje, kipec »zlato sonce« je iz Slovenije prejel samo ko- njiški Konus, plakete in me- dalje pa še nekateri posamez- niki iz Slovenije in tudi z na- šega območja. Slovesnost v Beogradu je odprl in priznanja zmagoval- cem podeljeval Marjan Oro- žen, predsednik predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije. Na srečaruu pa so nato o zaščiti pri delu govorili priznani jugo- slovanski strokovnjćiki. Za zaključne manifestacije je kor\jiški Konus »zlato son- ce« kot edini iz Slovenye odne- sel na temelju opredelitve, da je v tej, skoraj 2 tisoč članski delovni organizaciji, ki bo čez pet let slavila stoletnico, števi- lo poškodb pri delu daleč pod republiškim in jugoslovan- skim povprečjem. Prav tako delavci v Konusu ne obolev^o za poklicnimi boleznimi in do- slej niso imeli smrtnega prime- ra zaradi poškodb pri delu. Ko- nus je prešel tudi na skr^šani delovni čas, je še zapisano v opredelitvi, nočno delo žensk pa so zmanjšali do naj- manjše možne mere. Razen te- ga pa Konus skrbi tudi za od- dih in rekreacijo svojih delav- cev, ki jim je na voljo trim ka- binet, zimska dvorana na Rogli in objekti v Novem Vinodol- skem. Prav tako skrbi za oko- lje in se bori proti onesnaženo- sti zraka in voda z lastnimi vla- gemji v očiščevalne naprave. Z vsem tem je Konus priboril Sloveriiji prvi kipec »zlato sonce«. MATEJA PODJED Magister doktor Marjan Hruševar, vodja Zdravstve- nega doma Štore je prejel pla- keto, medalje pa so prejeli: delovna organizacija Gorenje MGA Nazarje, Kovinotehna tozd skladišče Celje, dr. Rudi Čajevec iz Zdravstvenega do- ma Celje, inž. Jože Kek, vodja službe varstva pri delu iz de- lovne organizacije Juteks Ža- lec in Andrej Resnik, kvalifì- cirani kovinostrugar iz Ju- teksa. Nezaposlenost pesti tudi Šentjur v šentjurski občini se je v zadnjih dveh letih število nezaposlenih podvojilo. Vseh prijavljenih iskalcev zaposlitve je 295. Večina, kar 187 iskalcev je nekvalificiranih in priučenih, 69 s poklicno šo- lo, 31 s sredryo izobrazbo, 6 z višjo in 2 z visoko. Od vseh iskalcev zaposlitve je približno polovica žensk, 60 odstotkov mladih, tretjina išče prvo zapo- slitev, 21 iskalcev išče priprav- ništvo, četrtina pa je težje za- posljivih in invalidnih iskal- cev. Denarno nadomestilo in denarno pomoč prejema skup- no 51 upravičencev. Denarno nadomestilo in denarno po- moč prejema skupno 51 upra- vičencev. Skupnost za zapo- slovanje išče za pripravnike delo tudi pri zasebnikih, s ka- terimi im^o sklenjene pogod- be. Za težje zaposljive in inva- lidne iskalce išče Skupnost de- lo v celjskih in šentjurskih de- lovnih organizacijah. Sicer pa naprej sprožijo postopek za ugotovitev zmožnosti za delo in se povežejo s celjskim Cen- trom za rehabilitacijo invali- dov, kjer iskalce testirao. Ve- čino uspejo zaposliti v celjski občini, v šen^urski le méilo. Med iskalci zaposlitve s po- klicno šolo je n^več konfekci- on^ev, nato frizerjev, nata- karjev, strugarjev, strojnih ključavničarjev, voznikov, prodajalcev, vrtn^ev in admi- nistratorjev. Medicinske sestre in gimnazijski maturanti se najtežje zaposUjo med iskalci s srednjo izobrazbo. BRANE JERANKO Jez za brezposelne Pred brezposelnostjo, ki zadnja leta narašča, si v ko- njiški občini ne zatiskajo oči, marveč iščejo konkret- ne možnosti za razreševanje problema. O tem so obširne- je spregovorili tudi v dele- gatskih klopeh, na seji skupščine občine, ki je bila v torek, 28. marca. Očitno je, da združeno de- lo v občini v zadnjem obdob- ju ne more več zagotavljati ustreznega števila delovnih mest. Brezposlenost je zlasti narastla lani, ko se je v pri- merjavi z letom poprej pove- čala kar za 70. odstotkov. Na koncu minulega leta je bilo pri skupnosti za zaposlova- nje prijavljenih 300 brezpo- selnih, predvidev^o pa, da je dejanska brezposelnost najmanj za polovico večja, saj vsi iskalci pri skupnosti niti niso prijavljeni. V struk- turi brezposelnih je še vedno niOveč žensk, in sicer 70 od- stotkov vseh prijavljenih. Če bi hoteli v občini ohraniti polno zaposlenost gospodar- stva, bi morali zagotoviti 160 novih delovnih mest na leto. Program za razreševar^e brezposelnosti med drugim ponuja tudi predlog iskanja novih programov na področ- ju drobnega gospodarstva, kjer п£0 bi sčasoma uravno- težiU ponudbo in povpraše- vanje po delavcih v občini. Seveda pa to na drugi strani pomeni pospešitev razvoja drobnega gospodarstva s so- delovanjem ustreznih insti- tucij, ki bi nudile strokovne podlage za ustanavljanje takšnih enot. Podoben način reševanja teh problemov se je dok^ uspešno uveljavil v nekaterih primorskih in prekmurskih občinah. MP SVET MED TEDNOM Piše Slobodan Vujanovlć Ra h U a nI e bratskega obi e ma V »klasičen* bratski objem revolucionarjev sta si padla na havanskem letališču kubanski predsednik Fidel Castro in nje- gov gost, sovjetski voditelj Mihail Gorbačov, ki je prišel na Kubo na štiridnevni obisk. Tudi več kot milijon ljudi, ki je pozdravilo Gorbačova na poti do rezidence v prestolnici, naj ne bi pričalo o ničemer drugem kot o neomajnem prijateljstvu med državama. Toda ozadje in razsežnosti obiska sovjetskega voditelja na Kubi sta vse prej kot zgolj protokolarna. Medtem ko so v Havani pred prihodom Gorbačova poudarjali, da bodo glavna tema njegovih pogovorov s Fidelom Castrom problemi Juga, zlasti pa Latinske Amerike, je bilo jasno, da bo imelo največjo težo vprašanje medsebojnih odnosov. Znano je namreč, da Gorbačov v skladu z načrti o oživitvi domačega gospodarstva počasi zapira »pipe* subvencionira- iya jalovih gospodarstev zavezniških držav, tem prej, če se te izogibajo reformam. Ravno to pa velja za Kubo, s^ Castro za edino perestrojko na Kubi priznava le še večjo centraliziranost in krepitev vpliva partije. Kubanski mediji pravzaprav o pere- strojki in glasnosti v SZ niti ne pišejo, kar pa ne pomeni, da Kubanci o tem ne vedo ničesar. Poglaviten vir informacij iz sveta so namreč radijski valovi iz ZDA, kar pa zadeva pere- strojko, je dovolj zgovorno, daje bila knjiga Gorbčaova »Pere- strojka in nova miselnost* na Kubi v hipu razprodana. Po sodbah tujih opazovalcev kubanskega prizorišča, je večino Kubancev v resnici že zdavnaj minilo navdušenje nad lijihovo »роф v socializem*, saj je gospodarstvo na kaj maja- vih nogah in odvisno od tuje (sovjetske) pomoči, politične svoboščine pa so strogo ukrojene »po meri partije*. Gledano z vidika Moskve oziroma Gorbačova pa postaja _ metanje denarja, prepotrebnega za domačo perestrojko, v »vreče brez dna* (poleg Kube je tu še Vietnam pa Nikaragva in še kakšna država) vedno večje breme. Konkretneje, kuban- ski dolg Sovjetski zvezi se je povzepl že na devet milijard dolarjev (preračunano), trenutna stopnja pomoči pa je pri- bližno milijon dolarjev dnevno. O dosedanjih pogovorih Gorbačova in Castra, večinoma med štirigii očmi, še ni znanega nič konkretnejšega. Alije tudi to znamenje, da so bile teme »vroče*? Bo Castro prisiljen ublažiti svojo držo, ali pa se bo uvrstil med odkrite kritike perestrojke in se pridružil romunskemu predsedniku Ceauces- cuju in še komu? Ni pričakovati, da bo odgovore na ta vprašanja razbrati že ob sklepu obiska Gorbačova. V času, ko zapisujemo te vrstice Gorbačov tudi še ni imel napovedanega govora pred kubansko skupščino, kjer naj bi po nekaterih napovedih predstavil svojo vizijo rešitve krize v Srednji Ameriki in morda tudi načrt o odpisu dolgov nekaterim sovjetskim dolžnicam. Ni izklju- čeno, da bi bila med njimi tudi Kuba, toda v tem primeru bi bilo najbrž pričakovati tudi zmanjšanje ali odpravo nadaljnje sovjetske »subvencije*. Ob obisku Gorbačova na Kubi ne gre prezreti še ene razsež- nosti, namreč odnosov med velesilama. Takšna ali drugačna pobuda Gorbačova glede Kube je namreč tudi nedvoumen signal Washigntonu, ki bi bil nemara za zmanjšanje sovjetske vojaške prisotnosti ka Kubi (in gospodarske podpore, kar bi Kubo najbrž prisililo k odpiranju) pripravljen na ustrezne »protiusluge* v Srednji Ameriki. Ali gre pravzaprav za že dogovorjen scenarij med Moskvo in Washingtonom, kot trdijo nekateri analitiki? Zapleti z namlbllsko neoil¥lsnostlo že prvega dne (ironja usode je, da prav prvega aprila), ko naj bi začeli uresničevati sporazum o namibijski neodvisnosti, se je nevarno zapletlo. Namesto začetka mirnega umika južnoa- friških vojakov iz Namibie pod nadzorom modrih čelad OZN je prišlo do ostrih spopadov med južnoafriškimi silami in gverilci SWAPO (Ljudske organizacije Jugovzhodne Afrike), ki so v nasprotju z določili sporazuma baje vdrli v Namibijo iz južne Angole. Uradno poročajo o 140 žrtvah spopadov, boji pa so se že razširili na skor^ vso severno Namibijo vzdolž angol- ske meje. Prava tragedija je, da je v začetku uresničevanja zgodovin- skega sporazuma o neodvisnosti Namibije prišlo do najhujših bojev v minulih 22 letih, odkar je SWAPO začel oborožen odpor do kolonialnih zavojevalcev Namibije. Obe strani - vod- stvo SWAPO in Pretoria - valita krivdo ena na drugo. Pretoria trdi, da je v Namibijo v prvih treh dneh veljave mirovnega načrta vdrlo blizu 1000 gverilcev SWAPO, vodstvo SWAPO pa, da so bih ti gverilci le zbrani za odhod iz Namibije, potem pa пцј bi jih napadle južnoafriške sile. Predsednik SWAPO Sam Nujoma je za spopade celo obtožil posebnega odposlanca generalnega sekretarja OZN za Namibijo Marttija Ahtisaarija, češ da ni izpolni svojih dolžnosti in obljub, da bodo mirovne sile OZN zavarovale pripadnike SWAPO pred napadi južnoa- friških SÜ. KakorkoU že angolsko-južnoafriško-kubanski sporazum o namibijski neodvisnosti, podpisan decembra lani v New Yorku, je v nevarnosti. Kot je znano, пцј bi v skladu z njim do junija letos Južna Afrika umaknila iz Namibije 15000 vojakov in razpustila svoje lokalne skupine, gverilci SWAPO pa naj bi se umaknih v taborišča severno od angolsko-namibijske meje. Ves proces naj bi nadzorovalo okoli 1000 pripadnikov modrih čelad OZN. In končno naj bi novembra Namibljci izvolili svojo skupščino in sestavih vlado, s čimer bi Namibija 15 let po resoluciji OZN 435 dobila neodvisnost. Istočasno naj bi tudi Kuba umaknila svoje vojake iz sosednje Angole in tako bi v mtjširšem okviru rešili dolgoletno krizo na jugovzhodu Afrike. To, da vseh težav na tem koncu Afrike niti s tem še zdaleč ne bi bilo konec, je poglavje zase. Omenimo пгЈ le pričakovane notranjepolitične probleme v novi državi, ssj SWAPO, ki naj bi imela v rokah največ vzvodov oblasti, ne bo brez močne opozi- cije. Novo vlado bodo čakale gospodarske težave, vprašanje odnosov z Južno Afriko, ki bo do nadaljnjega obdržala naj- večje namibijsko pristanišče Walvis Bay v svojih rokah itd. V tem trenutku pa je ne glede na prihodnje težave za vse vpletene strani in OZN prva naloga, da preprečijo nadaljnje zaostrovanje že tako eksplozivnih razmer, ki ogrožajo načrt o namibijski neodvisnosti. Nemara je breme največje odgovor- nosti zdaj na ramenih svetovne organizacije, ki bi morala odločno posredovati za prekinitev spopadov. 4. STRAN - NOVI TEDNIK 6, APRIL 1988 Največ Gorenje, najuspešnejši Unior Med dvesto največjimi Izvozniki Slovenije Jih Je 26 s celjskega območja Med 200 največjimi izvozniki Slo- venije na konvertibilno področje je bilo lani z našega območja 26 organi- zacij, med 50 najuspešnejšimi na kli- rinškem področju pa so tudi štiri s Celjskega. Na obeh seznamih ima- mo tudi tretje mesto pri ustvarjenem izvozu: Gorenje pri konvertibili in Cinkarno na klirinškem trgu. Po podatkih Narodne banke, ki so ji bile vir podatkov carinske deklaracije (brez upoštevarya storitev v tujini) je lani v Sloveniji n^več izvažal IMV (282 milijard dinaijev). Gorenje pa je z 239 milijardami na tretjem mestu. Največji izvozni saldo so v Sloveniji dosegli Uniles, Unial in Iskra, najbo^- še stopnje pokritja (brez upoštevanja khrinškega izvoza in uvoza) pa so ime- li Biro 71 iz Domžal, Splošna plovba Piran in novomeški Kremen. Tudi na našem območju največji ni najuspešnejši. Zreški Unior, ki je z 38,7 milijardami dinaijev in 21. me- stom po velikosti izvoza drugi пад- uspešnejši z našega območja, ima na- mreč z 29,4 milijardami din boljši sal- do od Gorenja, kjer im^o 11 milijard din ostanka. Po tej plati so uspešnejši tudi v Steklarni Boris Kidrič, Iyer ima- jo 16,6 milijard din ostanka in so s 23 milijardami din izvoza četrti največji izvoznik na našem območju (tretja je Cinkarna z 28,3 milijardami din). Po pokritosti izvoza je najuspešnejše Les- no industrijsko podjetje Slovenske Koryice (11,1), drugi je Feralit (4,7), tretji Unior (4,1) in četrta Steklarna (3,5) zelo dobro pokritost pa imajo še Konus, Juteks, Comet, Tim Laško, Bo- hor. Sip, Kovinotehna, Metka, Libela, KIL Liboje, Gorenje Eko, Garant... Med najuspešnejšimi izvozniki na klirinškem področju je med 50 najbolj- šimi z našega območja manj organiza- cij. Cinkarna je s 46 milijardami dinar- jev na tretjem mestu, Juteks (4,7 mili- jard din) na 27., Etol (2,7 milijarde din) na 40. in KiL Liboje z 2,2 milijarde din izvoza na 42. mestu. S seštevkom kon- vertibilnega in klirinškega izvoza bi se Cinkarna veijetno uvrstila med 15. n^večjih v Sloveniji. RP Z našega območja so med 200 naj- večjimi izvozniki naslednje organiza- cije (številka pred organizacijo pred- stavlja doseženo mesto): 3. Sozd Go- renje, 21. Unior Zreče, 28. Cinkarna Celje, 32. Steklarna Boris Kidrič Ro- gaška Slatina, 35. Sozd Hmezad Žalec, 36. Emo Celje, 44. Konus Slovenske Konjice, 49. Juteks Žalec, 65. Comet Zreče, 70. Etol Celje, 73. LIP Sloven- ske Konjice, 75. Tekstilna tovarna Prebold, 86. TIM Laško, 89. Alpos Šentjur, 94. SIP Šempeter, 105. Kovi- notehna Celje, 124. Metka Celje, 125. Libela Celje, 126. Garant Polzela, 138. Zlatarne Celje, 160. Keramična indu- strija Liboje, 171. Feralit Žalec, 183. EKO Velenje, 193. REK Titovo Vele- nje, 199. Sozd Merx Celje. Na sezna- mu ni organizacij, ki v tujini veliko iztržijo s storitvami. Inflacija - 800 odstotna Marčevska inflacija je bila nekaj nižja od februarske, vendar je po neuradnih podatkih še vedno zelo visoka. Marca so bile namreč maloprod^ne cene za 18 odstot- kov višje kot februaija, kar daje, prevedeno v letno rast, 800 odstotno inflacijo. V primerjavi z istim lan- skim mesecem je rast inflacije 400 odstotna. Najbolj zaskrbljujoč pa je podatek, da so proizvodne cene iz meseca v mesec višje od maloprodajnih, kar obeta, da se inflacija ne bo tako hitro umirila. Prednost znanju In strokovnosti v tozdu Kondenzatorji Go- renjeve delovne organizacije Gospodinjski aparati se upra- vičeno lahko pohvalijo z dej- stvom, da so kolektiv, v kate- rem je najmanj strokovno ne- usposobljenih delavcev. V tozdu z 290 zaposlenimi delavci jih je le 59 odstotkov nekvalificiranih. Kar četrtina jih ima 4. stopryo strokovne iz- obrazbe, dobrih 11 odstotkov izobrazbo 5. stopr\je, poldrug odstotek pa je delavcev z viso- ko oziroma višjo šolsko izo- brazbo. Strokovnost in znanje sta v tovarni v Rogatcu in v obratu v Bistrici ob Sotli pomembna, зад se nenehno spopadajo z no^ vimi programi in sodobnimi tehnologijami. Letos se, na pH. mer, ob delu izobražuje deset delavcev, polovica teh na viS. jih šolah. Pomemben del sred- stev v Rogatcu патегцајо za štipendiranje, ob tem pa jih zadnja leta preseneča majhno zanimanje zlasti za štipendije na višjih in visokih šolah. Med dvanajstimi štipendisti sta tre- nutno le dva, ki se izobražujeta na fakultetah. M.AGREŽ Mala Sinteza je uspešno startala Dušan Kllnar: »Družba bi morala dati prostore In več olajšav. < Kljub temu, da smo lani na širšem celjskem območ- ju dobili le dve novi majhni produkcijski enoti pa tiste redke, ki jih imamo na na- šem območju in v Sloveniji že potrjujejo, da podpora razcvetu tovrstnih enot ne bi smela ostajati le na pa- pirju. To dokazujejo tudi v celjski Sintezi, enoti z sed- mimi zaposlenimi, ki se po dveletnem poslovanju že trdno postavlja na lastne noge. Sinteza, ki je leta 1987 za- čela z desetimi milijoni di- narjev kapitala, je imela dru- go leta 700 milijonov din ce- lotnega prihodka, letos ,pa namerava sedem zaposlenih ustvariti 3 milijarde din pri- hodka. V dveh letih so se uspeli opremiti z računalni- ki, orodjem, potrebnimi me- rilnimi instrumenti, kupili pa so lahko tudi službeni av- to. Letno lahko naredijo oko- li 35 merilno regulacijskih krmilnih sistemov z mikro- procesori, kar je ob proiz- vodnji specialnih kemikalij trenutno njihova glavna de- javnost. »Naš cilj je, da tudi proiz- vodilo specialnih kemikalij uveljavimo vsjg do te mere, da si zagotovimo socialno varnost. Tako bi imeli več časa za razvoj in marketing. Eden glavnih problemov je namreč ta, da sploh ne veš, кго tržišče rabi in tudi, če bi bili tisto sploh sposobni na- rediti,« je glavne nadaljnje možnosti opredelil direktor Sinteze Dušan Klinar. Veli- ko pozornosti namreč sediu ob proizvodnji posveč^o prav trženju, pa četudi bi bi- lo morda bolje, da bi jih pri tem podprla kakšna večja, za to bolj specializirana firma. Zal »veliki« po besedah di- rektorja Sinteze iščejo zgolj lahek in hiter zaslužek, ozi- roma zahtevajo prevelik de- lež. Računali so sicer tudi na Kovinotehno, ki je poleg Razvojnega centra ustanovi- teljica Sinteze, a tudi z njene strani za trženje ni pravega interesa. Uspeh pri trženju jim pri- naša agresivnost. Pri njiho- vem osnovnem proizvodu, mikroprocesorskem merilno regulacijskem sistemu EKR 88 za racionalno izrabo elek- trične energije (zmanjševa- nje konic, kar d^e lahko tu- di ogromne prihranke pri porabi energije) so namreč konkurenčni celi vrsti proiz- v^alcev, od Iskre do Institu- ta Jožef Stefan. Kvaliteta jim omogoča, da kljub višji ceni nimeùo težav s prodajo. V teh dveh letih so se po- kazale tudi prednosti in sla- bosti, povezane z delom ma- le produkcijske enote. Po Klinaijevi oceni bi bil lahko tak razvojno aplikativni in- ženiring tudi v zasebnih ro- kah. Verjetno bi bil v tem primeru finančni učinek boljši, slabši pa bi bili pogoji pri trženju, nabavi, finanč- nem poslovanju. Boljši so tu- di pogoji pri vlaganjih, saj imíóo privatniki pri tem slabše možnosti. Veliko paje tudi ovir, ki jih je direktor Sinteze takole strnile »OliO- šave za majhne produkcijske enote bi lahko bile drugačne. Ravno tako namreč plačuje- mo za nerazvite, za luke, ,avi- one' itn. Res je, da ne gre za tako velika sredstva, a vsćO en PC (računalnik) bi lahko s tem denaijem kupili. Učih smo se, da je prednost soci- alizma, ker vlagamo v skup- ni razvoj. To je res, vendar pa, ko vidiš kakšen je ta skupni razvoj, ne veš, kam gre pravzaprav ta denar. Ob vsem tem pa je po mojem trenutno največji problem povezan z vprašanjem pro- storov za ustanavljanje m^hnih enot. Občina bi mo- rala tu bolj pomagati. Če bo- mo hoteli ustanavljati več manjših podjetij, bodo mora- li vsi odgovorni, od Zavoda za planiranje in izgradnjo do vseh ostalih, kaj več storiti. S^ ne rečem, da v občini nihče nič ne dela in se po svoje ne trudi za razcvet ma- lih podjetij. Delajo, a prema- lo, predvsem zato, ker se uk- varjajo še z mnogimi drugi- mi stvarmi. In ravno v tem je problem. V danem trenutku bi se morali ukvarjati zgolj s tistim, kar je najbolj per- spektivno in kar n^več obe- ta. Brez dvoma so to male produkcijske enote, brez dvoma je to tudi šolanje ma- nageijev, itd. Največ možno- sti, da na tem področju nare- dita veliko, imata Razvojni center in Formator, ki sta, to jima je tudi treba priznati, doslej tudi n^več naredila.« Sinteza trenutno zaradi dobrega sodelovanja s Cest- nim podjetjem, ki jim je od- stopilo prostore in s katerim skupno izdelujejo kalcijev klorid za posipanje cest, ni- ma prostorskih problemov, a slej ko prej bodo ta pro- blem morali rešiti. Rešitve zaenkrat ni videti, kar potr- juje, da je problem lokacij veijetno tudi ena večjih ovir pri ustanavljanju . manjših produkcijskih enot. Osnovni problem pa je po mnenju Dušana Klinarja še vedno v ljudeh: »Vedno sem imel občutek, da bo že država po- skrbela za nas, ne pa, da se mora v bistvu vsak človek sam postaviti na svoje noge. Tudi v šolah mladim ne zna- jo povedati, da službe brez znanja in hotenja, da nekaj ustvariš, ni. V teh dobrih dveh letih smo skozi delo v Sintezi spoznali, koliko možnosti je še za delo, koliko bi bilo pravzaprav potrebnih raznih servisnih, informacij- skih in drugih storitev. Le pogum je poleg znanja potre- ben in seveda nekaj več pod- pore družbe v smislu davč- nih olajšav in prostorskih re- šitev.« R.PANTELIC Popravek v prejšnji, 13. številki Novega tednika nam je v gospodarskem članku z naslovom »Reproveriga ne bo pretrgana« zagodel tiskarski škrat. Del izjave direktorja Aera Zvoneta Hudeja, ki je komentiral izločitev Tozda tovarna celuloze iz Medvod iz Aera se pravilno glasi: ... »O trganju reproveri- ge tako ne moremo govo- riti. Predvideno je, da na- ša sredstva, vložena v Medvodah, tam ostane- jo in da imamo mi pravi- co do soupravljanja...« Za napako se opraviču- jemo. Nasveti na tržni osnovi Formater - pomoč pri ustanavljanju podjetij Sodeč po govoru Anteja Markoviča ob zaprisegi nove vlade, bo tudi novi* izvršni svet posvečal posebno skrb drobnemu gospodarstvu, veji, s kate- ro so poleg turizma in kmetijstva po- vezani številni upi za izhod iz krize. Tudi v celjski poslovni skupnosti Formator upajo, da se drobnemu go- spodarstvu obetajo boljši časi, s tem, da se želijo sami pri pomoči majhnim organizacijam obnašati bolj tržno kot doslej. V Formatorju se namreč čutijo po- vsem sposobne vključiti se v vsa pozi- tivna gospodarska gibanja. S tem mi- slijo predvsem na ustanavljanje novih enot drobnega gospodarstva in majh- nih družbenih podjetij. Pri tem po be- sedah Dragice Romih, direktorice Formatorja, ne pričakujejo družbene pomoči v obliki kakršnegakoU dodat- nega finaciraiya. Še več, svojo tekočo dejavnost, ki je bila včasih naravnana bolj na sistem članarine, počasi preu- smerjajo v bolj tržen način delovala. Letos bodo tako članarino tistim, ki so vključeni v njihovo poslovno skup- nost, zmžmjšah za polovico. Prodajati želijo predvsem svoje zna- nje. Sposobnosti in volje, da se na trgu dokažejo, im^o po besedah Formator- jevega pravnika Borisa Karlovška do- volj. Tako so vsem, ki im^o idejo o ustanavljanju malega podjetja, pri- pravljeni pomagati s pravnimi nasveti, pri raziskavah tržišča itn., s tem, da bodo predvsem pri raziskovalnem de- lu in raziskavah sodelovali z Razvoj- nim centrom. V okviru tako zastavljenega dela pa si pod ustanavljanjem drobnih druž- benih in mešanih podjetij ne predstav- ljajo le ustanavljanja novih, temvče tu- di sanacijo obstoječih organizacij. Tu- di pri tem bi jim lahko mnogo poma- gal Razvojni center, sami pa bodo po- nudili vse svoje storitve, ki jih organi- zacije potrebujejo. Gre za samoupra- vo, izdelavo osnutkov splošnih aktov, za računovodstvo, knjigovodstvo ter administrativne in podobne zadeve. Ne pričakujejo, da bi se reorganizirali v inženiring firmo, sposobni pa so, da ideje posameznikov uresničijo v prak- si in po pravni plati poskrbijo za usta- novitev podjetja. RP Avtotehnlka v novih prostorih Avtotehnika se bo v kratkem preselila na nove prostore bivšega Agroprometa na Bežigrajski 3, kjer bo imela 3600 kvadratnih me- trov skladiščnih in poslovnih pro- storov. V novih prostorih bo velik avtosa- lon in sodobno urejen prostor za prodajo in nabavo vozil, prikolic, kamp prikolic Adria, pa tudi za ^adbeno in kmetijsko mehanizaci- jo in notriinji transport. Poleg tega pa bodo ponujali tudi motoma kole- sa, žage, akumulatoije, gume in dru- go. Kot novost bodo uvedli tudi za- menjavo starih počitniških prikolic za nove oziroma prodno po sistemu staro za novo. Na novi lokaciji bodo uredili tudi servisne prostore za av- tomobile Cimos in IMV, saj to zah- tevajo francoski partneiji- Tako bo omogočena prodaga in servisiranje vozil na enem mestu. V sklopu ser- visa bo tudi avtopralnica na samo- postrežni način. V nove prostore so vložili 3,5 milijarde dinaijev, del sredstev pa bodo v obliki opreme namenili poslovni partneiji. Kot nam je povedal direktor Alojz Selič, bodo uvedli tudi obrtno kooperaci- jo. Ta sektor bo imel svoje prodajne in razstavne prostore. JANEZ VEDENIK a. APRIL 1989 ШШ NOVI TEDNIK - STRAN 5 Raje revni Icot nolani v nedeljo so v kr^evni skupnosti Zavodnje nad Šoštanjem izvedli tudi re- ferendum o zahtevi, da naj velenjska skupščina postavi Termoelektrarni Šoštanj zahtevo, da mora do konca leta 1992 zmanj- šati onesnaževanje okolja z žveplovim dioksidom za 90 odstotkov glede na le- to 1980 ali pa za prav toli- ko zmanjšati proiz- vodnjo. Predlog je bil sprejet, 229 krajanov ga je podpr- lo, le dva pa sta glasovala proti njemu. Zanimivo je, da je veliko Zavodnjanov zaposlenih v Rudniku lig- nita in Termoelektrarni, vendar so se na referen- dumu raje odločili za zdravo okolje, ne razmi- šljajoč o tem, da bodo morda zaradi takšne zah- teve ostali brez zaposli- tve. Velenjska skupščina bo pobudo Krajevne skupnosti Zavodnje obravnavala še ta mesec. BP Pogovarjajmo se o zdravju Nenavadno se sliši »pogo- vor o zdravju«, ko pa smo tako pogosto bolni, ko je družba bolna. Tudi navadili smo se pogovarjati o bolez- ni, o krizi, o slabem. Zato nas niti ne moti, če nas kdo presliši, če nas niti ne po- sluša. Danes na Svetovni dan zdravja, pa ne samo danes, naj bi se pogovarjali o zdrav- ju. Pogovor pa pomeni tudi poslušati, prisluhniti sogo- vorniku. A kaj naj se pogo- varjamo, ko pa je beseda zdravje tako nedorečena be- seda. Njen pomen spoznamo šele ko zdravje izgubljamo. Mogoče le ni tako? Kaj pa, če se samo ne znamo pogovar- jati, ne znamo prisluhniti drobni radosti sogovornika? Ali si ne upamo povedati so- govorniku, da smo ta trenu- tek zadovoljni ali celo sreč- ni? To so lahko majhne rado- sti in majhne sreče. Mogoče so tudi bojimo, da bi nam drugi zavidali, da ne bi razu- meli našega veselja? Kaj če bi danes, na Svetov- ni dan zdravja, razmišljali drugače, se pogovarjah o le- pem! Poiščimo lepo okrog nas in v nas, mogoče v nara- vi! Ali ni ta zgodnja pomlad tako vabljiva, zazrimo se v češnjev cvet! Ah res vonj po pomladi v nas ne zdrami drobca radosti,in hrepenenja po življenju? Življenje pa je zdravje, čeprav samo delno. Kaj če bi del zdravja »doda- h« sami, s svojo lastno aktiv- nostjo, do sebe in do dru- gega? Zato prisluhnimo besedi o zdravju, danes bo veliko povedanega in napisanega o zdravju, pogovarjajmo se o njem tudi mi. Mogoče se bomo danes odločili, da bo- mo živeli bolj zdravo! ANTONIJA MARINČEK Srečanje krvodajalcev v Šentjurju je bilo v organizaciji krajevne in občinske organizacije srečanje krvodajalcev iz Šentjurja z okolico in Blagovne. Namen srečanja, ki se ga je udeležilo 50 krvod^alcev je bil, da se jim Rdeči križ zahvah za njihovo človeko^ubnost. Podelili so priznanja in značke Rdečega križa, osnovnošolci pa so pripravili tudi kulturni program. Največkrat sta daro- vala kri Stane Kajtna, 72 krat in Alojz Pahole, ki je daroval 53 krat. Za jutrišnji svetovni dan zdravja bo občinski Rdeči križ, dva dni pozneje, v nedeljo 9. aprila od 8. do 11. ure v sodelo- vanju z zdravstvenimi delavci po vseh kriòevnih skupnostih šentjurske občine organiziral merjenja krvnega pritiska, pogovore o zdravju in o zdravstvenih težavah posamezni- kov, ki jih bodo zdravstveni delavci ustrezno napotili. BJ Odlagališče odpadkov Unično buri duliove že več kot leto dni se na meji kra- jevne skupnosti Sedraž z občino Hrastnik v kraju Unično nekaj doga- ja. Unično naj bi postalo v nasledkih petdesetih letih veliko odlagališče odpadkov za občino Hrastnik. Prejš- njo deponijo, ki so jo napolnili do vrha, je bilo treba zapreti. Prvotno naj bi na tem mestu odlagali samo gospodinjske odpadke. Teh naj bi se na približno dvajsetih hektarih na- bralo več kot osemsto tisoč kubičnih metrov. Ko krajani Sedraža, zlasti Breznega in Belovega od strani opazujejo odla- gališče, na katerega so že kopičijo tudi industrijski odpadki, so zaskrbljeni. Krajani se namreč bojijo, da bo v že tako onesnaženem okolju deponija le še dodaten vir ogrožanja življerijskih pogojev, tembolj, ker so laški ribiči na njej našU nekaj delno izpraznjenih vreč strupenega barijevega karbonata. Od prvotno rečenega se je deponija kaj hitro razširila in se uporablja za odlaganje industrijskih odpadkov. Razvojni center Celje, ki je v vlogi iz- delovalca Ureditvenega načrta depo- nije Unično za investitorja Tovarno kemičnih izdelkov Hrastnik, v pismu krajevni skupnosti Sedraž ob zaprosi- lu za mnenje in pogoje ob izdaji soglas- ja tudi navaja, da jé deponija Unično predvidena za deponiranje le običaj- nih gospodinjskih, uUčnih, gradbenih in industrijskih odpadkov Tovarne ke- mičnih izdelkov (sadre). Na krajevni skupnosti Sedraž so sklenili, da se ne daje soglasja za omenjeno deponijo. Izvršni svet Skupščine občine La- ško je lanskega maja ob obravnavi idejnih zasnov za ureditev sanitarne deponije Unično bil mnenja, da bo le- ta negativno vplivala na življenjske pogoje v občini Laško v bližnjih nase- ljih Brezno in Belovo v KS Sedraž, zato naj v občini Hrastnik proučijo vse možnosti in poiščejo ustreznejšo loka- cijo. V primeru opredelitve za lokacijo Unično pa se morajo izvesti vsi po- stopki v skladu s prostorsko zakono- dajo, predvsem pa, da se v razprave vključi tudi občino Laško in KS Se- draž. Poleg nekaterih drugih pogojev je bil postavljen tudi ta, da mora to biti le odlagališče za komunalne, ne pa tu- di za posebne in nevarne odpadke. Z ozirom na vse večje kritike obča- nov, je Komite za družbeno planiranje in razvoj občine Laško zahteval pojas- nilo, kako je možno izvajati odlaganje (med drugim, tudi strupenih odpad- kov), ker postopek sprejema ureditve- nega načrta in javna razprava o njem še ni bila izvedena ah pa občina Laško o tem ni bila obveščena. S strani obči- ne Hrastnik so odgovorili, da ureditve- ni načrt še ni sprejet ter da se odlaga- nje odpadkov že izvaja. Izvršni svet laške občine je v minu- lem tednu obvestil pristojne v občini Hrastnik in v republiki o pripravah na ureditev odlagališča Unično, ki niso potekale v skladu z njihovimi stališči niti z zakonsko predpisanim postop- kom. Zato je glede na slabšanje ekolo- ških pogojev nedopustno tolerirati ne- pravilnosti v postopkih, še manj pa odlaganje odpadkov brez ustreznih dovoljenj, je bilo še zapisano v pismu laškega izvršnega sveta. VLADO MAROT Na predsedstvu Krajevne konference SZDL Sedraž so minuli teden ustanovi- li posebno delovno skupino, ki bo spremljala in ugotavljal postopke in posege v zvezi z deponijo Unično. De- lovna skupina je že izoblikovala neka- tera stališča, med drugim, da se nemu- doma ustavi odlaganje odpadkov, do- kler ne bodo zagotovljeni vsi ukrepi, ki bodo zagotovili normalno življenje lju- di, živali in rastlin ter, da bodo pripra- vili v kraju Sedraž javno razpravo o tej problematiki, na katero bodo povabili tudi predstavnike obeh občin. Klic v sili fiffo bo pomagal kulturi? Delegati zborov skupščine Kulturne skupnosti Celje so v sredo opoldne, sicer na robu sklepčnosti uporabnikov, sedli za dnevni red seje, ki bi Pravzparav morala biti že na prvi zimski dan minulega le- ta. Tako pa so, z nekaj dodani- mi točkami na programu pravzaprav čistili lanski sneg, saj je bilo potrebno sprejeti nekatera poročila o lanskem delu, pa program kulturnih dejavnosti za letos |п oceno položaja likovne de- javnosti v Celju. Da so se v tem času, ko ni bilo zasedarg skupščine dele- gati kar nekako odvadili odlo- čanja, glasovanja in treznega premisleka, je bilo čutiti na za- detku seje, ko bi naj delegati dvignili roke za oprostitev pla- nila prispevkov delovni orga- nizaciji Metka Celje za minulo leto. Gre seveda za enkratno oprostitev, oziroma pomoč in Solidarnost z Metko, ki se je •ani ob zaključnem računu Znašla v izgubah, in za lanskih 35 miijonov dinaijev. Na željo Predstavnika Metke so to toč- ko z osmega postavili na prvo "lesto, ko delegati še niso bili •Ogreti, a jim je končno, že po ^hodu predstavnika iz Met- ke, uspelo uskladiti тпедје in sprejeti odločitev. Pripomnili Pa so, da takšna poteza ne bi za seboj potegnila plazu, kar bi lahko kulturo resneje obubo- žalo, saj je že tako na psu. Dele- gacija iz Aera je bila mnenja, da bi o tem moral odločati zbor izvajalcev, in tako naprej. In vendar je bila kultura vselej solidarna, če je šlo za stisko drugih, a si želi recipročen od- ziv delovnih organizacij, zlasti pri sponzorstvih večjih kultur- nih manifestacij, kjer so kul- turne ustanove često znajdeva- jo v neprijetnem položaju, ko iščejo sponzorstvo, kot da se večina denaija, tudi do 90 od- stotkov, iz kulturnih manife- stacij ne bi vračalo nazaj v go- spodarstvo. Ravnatelji kulturnih usta- nov so drug za drugim opozar- jali na pereč položaj v kulturi: celjskemu gledališču pojenju- je sapa na vseh koncih in kra- jih, v večini kulturnih ustanov se ob uresničevanju programa otepajo z visokimi materialni- mi stroški, kulturna zapuščina in dediščina propadajo. Iz pri- spevne stoprye za leto 1989 bo kulturi priteklo sedem mili- jard dinaijev za vse redne de- javnosti in dejavnosti Zveze kulturnih organizacij. Bo kulturi kdo priskočil na pomoč s konkretno akcijo, ne samo z moralno podporo? Ča- sa ni več veliko. MATEJA PODJED Turizem za nova delovna mesta v Zrečah, ob hotelu Dobrava delavci Ingrada iz Sloven- skih Konjic hitijo z gradnjo nove zdravstvene postíye (na sliki), ki je tako prvi objekt iz široko zasnovanega projekta o razvoju klimatskega zdravihšča, v Zrečah, kar zagotavljajo sonce, zrak in termalna voda, o čemer smo podrobneje že pisali. Dodati velja, da pomeni takšen razcvet mesta pod Roglo tudi zagotavljanja novih delovnih mest v občini, za kar se zavzema tudi Konus. Med osemdesetimi delovnimi mesti, ki naj bi jih z razvojem Zreč odprli, bo delo dobilo najmanj deset otrok delavcev Konusa, ki je tudi finančno krepko priskočil na pomoč. Po sporazumu, ki gaje podpisala večina delovnih organizacij, bo za dve leti prispeval 2 odstotka od bruto osebnega dohodka po sporazumu, k temu pa je dodal še 150 milijard dinaijev, ki jih bo v celoti nakazal do 28. avgusta letos. S takšno skupno akcijo združenega dela v občini se ures- ničuje vizija razvoja zdraviliškega turizma Zreč v sklopu Rogle. M. PODJED OKNO V JUOOSIMUO Piše: Jože Volfand »Srbija je od danes enakopravna« s sprejemom nove ustave SR Srbije se je zgodilo tisto, kar je bilo pričakovati po uvedbi izrednih rsizmer na Kosovu in po zamenjavi političnega vodstva v Vojvodini. Dr.Borisav Jovič, predsednik srbske skupščine, je na slavnostnem zased^u dejal, daje bila to »bitka za enako- pravnost Srbije« in da se je boril ves srbski narod. Z novimi dopolnili k srbski ustavi je bila zanikana in s tem že spremenjena sicer še vedno veljavna ustava SFRJ iz leta 1974. Srbija je kot repubUka dobila tisto, kar do letos ni imela. Avtonomni pokrajni pa sta izgubili nekatere pomembne pravice, med drugim to, da je mogoče novo srbsko ustavo sprejeti le s konsenzom. Tega določila zdaj ni več. Kaj to pomeni za srbsko državnost in za razvoj ter politične razmere v republiki, bo pokazal čas. Prav tako pa je nesporno, da je avnojska Jugoslavija s spremembami srbske ustave drugačna. »Zdeg«, je dejal dr. Borisav Jovič, »koje Srbija enotna in enakopravna, preostane samo še to, da to razumejo in sprejmejo tudi drugi, posebej tisti, ki so se že navadili, da ji delijo lekcijo. Čimprej bodo to razu- meli, toliko boljše bo, tedaj bo mary konfliktov in prega- re агц ter nepotrebnih dramatičnih pritiskov. Nikoli več se ne bo več vmil čas, da se bo o Srbiji odločalo zunaj Srbije...« Nekatere kompetence, ki jih je želela dobiti Srbija z novo ustavo, so bile upravičene. Kako so bile dosežene in kaj so povzročile v odnosih znotr^ Jugoslavije, pa bo mogoče povsem objektivno presojati šele z distance. To bo lahko zares storila šele zgodovina. No, niti sed^ost niti zgodovina pa ne bosta odpustila veselega rajanja po srb- skih ulicah in gostilnah ob sprejemu ustave, medtem ko so na Kosovu preštevali žrtve. Ni šlo le za politiko razuma in moralo politike, šlo je za to, ali v takih trenutkih človek zna ostati človek ali pa se z njim tudi razgali brezčutnost neke politike. V tistem torkovem popoldnevu Srbija ni bila enotna... Za Srbijo in Jugoslavijo pa so v tem trenutku zanimive tudi kadrovske kombinacije - dr. Borisav Jovič bo predvi- doma novi član državnega predsedstva. Slobodan Miloše- vič bo predsednik srbske republike, tuji tisk pa na primer piše, da bo novi srbski partijski lider Bogdan Trigunovč. Ali se bo zdaj partijska in državna politika SR Srbije preusmerila h gospodarski reformi, k ustvaijanju novega zaupanja med narodi in narodnostmi v Jugoslaviji, k nepartijski demokraciji in k evropeizaciji razvojnega programa - to pa je vprašanje, ki je za drugačnost jugoslo- vanskega sociiilizma ključno vprašanje. Prva nova poteza, ki jo je srbsko partijsko vodstvo potegnilo po sprejemu ustave, ne vzbuja posebnega zaupanja-odločno in ostro se namreč zavzema za sklic izrednega kongresa. Še naprej torej vztr^a pri vzpostavljaryu posebnega reda in neguje filozofijo izrednih razmer. Izredni aH redni kongresi Zvezno partijsko predsedstvo bo na seji cekaja, ta bo prihodnji petek, prepustilo odločitev, ali bo 14. kongres ZKJ izreden, reden ali predčasen. Republiške in pokrajin- ske organizacije so se opredelile takole: za izredni kongres so Vojvodina, Kosovo, Srbija, Črna gora in Makedonija, za redni ali predčasni kon^es, torej brez atributa izrednosti, pa so HiVaška, Slovenija, BiH in ZK v JLA. N^bolj si prizadevajo za izredni pristop v pripravi kongresnih doku- mentov nosilci politike protibirokratske revolucije. Raz- like v pogledih na politiko treh reform bodo šele zdig v celoti razvidne. Zvezni partijski kongres naj bi se opre- deUl predvsem do družbenih reform in do preobrazbe ZK. O vseh teh temah pa znotr^ partije ni enotnih тпецј. Ni enotnega pogleda na réizvoj novega tipa jugoslovanskega socializma, ne na razvoj jugoslovanske federacije in ne na razvoj demokracije. V ozračju izrednih razmer bo soglasje težko doseči, to pa pomeni, da se lahko ZKJ dokončno razcepi. Jugoslavija zd^ potrebuje mir, učinkovito funkci- oniranje vlade, čimbolj normalne razmere za delo in čim- več demokracije, v kateri bo prostor za različnost in člove- kovo svobodno ustvaijalnost. V marcu 400 odstotna Inflacija Zvezna vlada še ni ponudila nič takega, kar bi lahko usodno zavrla galopir^e inflacije. Toda tisto, kar je dala v javnost, vendarle diši bo deregulaciji gospodarstva in po liberalizaciji, ki jo je gospodarstvo doslej pogrešalo. Ne gre S£imo za oligšave privatnikom pri uvozu ali pa za neome- jeno dvigovanje deviz z zasebnih deviznih računov. Gre tudi za odločitev, da ne bo prišlo do nobenih zamrznitev in da država ne bo posegla v politiko delitve osebnih dohod- kov. Kćir zadeva mednarodno gospodarsko usmeritev Jugoslavije, paje sicer res, da se v SR Srbiji vrstijo napadi na skupnost Alpe-Jadran, toda hkrati je res, da se Jugosla- vija vse bolj pogosto omerya kot kandidat za tako ali drugačno članstvo v EFTI. Torej-pogumnejša usmeritev v Evropo. Nenavadna poteza bežigrajske SZDL Javnost je skoraj povsem obšla novica s sejo bežigrajske občinske konference SZDL v Ljubljani. Na konferenci so namreč sprejeli sklep, da s koncem marca občinska konfe- renca SZDL Bežigrad ne bo več članica medobčinskega sveta SZDL ljubljanske regije. Izkazalo se je nameč, so dejali, da bežigrajska SZDL takšnega formalnega povezovanja ne potre- buje, na medobčinski ravni pa jo lahko ustrezno zastopa mestna konferenca SZDL, dokler bo svet sploh še obstajal. Ta odločitev napoveduje, še posebej, ker so na RK SZDL začeli spreminjati Statut soci^stične zveze, vnovično raz- pravo, ali politika potrebuje medobčinske ustanove ali ne in ali potrebuje toliko profesionalcev ali ne. Za zd^ se slišijo pred- vsem ocene, da je političnega aparata preveč in da da premalo od sebe. Veijetno pa bo najprej pod udarom racionalizatorskih posegov medobčinska politika. Še nič pa se ne ve o premišlje- nih izhodiščih za ponovno tehtarye smotrne ali nesmotrne organizacije politike v republiki in v občinah. 6. STRAN - NOVI TEDNIK 6, APRIL 1988 V Rogaški Slatini ne vedo, icam z otroki v krajevni skupnosti Rogaška Sla- tina se že vrsto let ukvarjajo s proble- mom varstva predšolskih otrok. Kraj, ki se hitro industrijsko in po- pulacijsko razvija, ne more zadostiti tovrstne potrebe zaposlenih staršev, ukrepi za blažitev stanja, ki so jih iz- vedli v občinski skupnosti otroškega varstva Šmaije pri Jelšah pa so bili le sprotni, začasni in zasilni. Tako naprej ne more iti, zato пгО bi v Rogaški Slati- ni zgradili nove zmogljivosti za vzgojo in varstvo predšolskih otrok. Lani iii predlani so bile naložbe na področju družbenih dejavnosti zakon- sko omejene, zato so uspeli pridobiti in urediti le en oddelek v bližnji Ko- strivnici, izpopolnili so zmogljivosti v sosednjem Rogatcu, v glavnem pa so se ukvaljali z možnimi inačicami reši- tve problema. Potrebe pa so letos še večje od lanskih. V tem šolskem letu so v kr^evni skupnosti Rogaška Slatina morali od- kloniti 62 otrok, jeseni pa pričakujejo še slabše stanje. Potrebe v enoti v Ko- strivnici bodo namreč zadoščale le po- trebam otrok iz tega кгада. Nujna bo torej novogradnja, negprimernejša oblika pa naj bi bila gradnja prizidka k obstoječemu vrtcu v Ratanski vasi. To bi bila tudi dolgoročna rešitev pro- blematike varstva predšolskih otrok, v novi enoti pa bi bilo dovolj prostora za malčke, cicibane in za dojenčke. Izgradnja prizidka пад bi bila fazna. V prvi (letos) naj bi pričeli z gradnjo prizidka in veznega hodnika, s tem pa bi pridobili 5 igralnic in večnamenski prostor. Druga faza izgradnje obsega preureditev obstoječih prostorov v ja- slične oddelke in razširitev s pri- zidkom. Naložba ne bo poceni, blizu 4 mili- jarde naj bi znašala gradnja prizidka. V občinski skupnosti otroškega var- stva Šmaije pri Jelšah računćgo na re- publiška sredstva za razvoj otroškega varstva, sredstva krajevne skupnosti Rogaška Slatina, predvsem pa na po- moč združenega dela v tem delu obči- ne. Seveda bo potrebno z aprilom tudi nekolikanj povečati prispevno stopnjo v Skupnosti in sicer za 0,34 odstotka. MARJELA AGREŽ Zrak v Celju v primerjavi s februar- jem je bila onesnaženost zraka z SOj v marcu precej nižja. V februarju je bila povprečna mesečna kon- centracija 0,14 mg SOî/m' zraka, v marcu pa se je zni- žala na 0,07 SOî/m® zraka. V preteklem mesecu smo najvišjo 24-urno povprečno koncentracijo SO2 v zraku iz. merili 1. in 7. marca in sicer 0,12 mg ЗОг/т' zraka (dovo- ljeno 0,30 mg S02/m^ zraka). N^višjo 1/2-urno povpreč- no koncentracijo SO2 v zra- ku smo izmerili 1. marca Med 10.00 in 11.30 uro smo izmerili 0,47 mg SOz/m' zra- ka, (dovoljeno 0,75 ЗОг/ш' zraka). Vesel v vrtec grem Spet je tu pomlad in čas vpisov naših otrok v vzgojno- varstvene organizacije. V ob- čini Celje bodo vpisi v času od 10. do 20. aprila. V vseh treh vzgojnovarstve- nih organizacijah: Anice Čer- nejeve, Zaija in Tončke Ceče- ve bodo otroke vpisovali od 7. do 15. ure, ob sredah na do 17. ure: v WO Anice Cemejeve na Kajuhovi ulici, v "WO Tončke Čečeve v enotah na Mariborski 43, na Hudinji, v Vojniku, v Štorah in v Cen- tru (Kocenova), v WO Zaija pa bodo vpisovali v upravi na ZagiOškovi ulici 8. Povsod bo- do starši prejeli vpisnice. Do sprejema otrok v vrtce, 1. septembra, bo treba na novo sestaviti oddelke, ssg odide je- seni v šolo kar precejšrge števi- lo otrok, zdiošnjih malih šolar- jev. Pri razporejanju otrok v posamezne enote oziroma oddelke pa bodo v vzgojnovar- stvenih organizacijah upošte- vali želje staršev, predvsem glede bližine vrtca in starosti otroka. Junija bodo v vrtcih se- stanki s starši otrok novincev, Kjer jim bodo postregli z vsemi pomembnimi podatki, poveza- ni z vstopom otroka v vrtec. Da vrtec ni le ustanova za varstvo otrok zaposlenih star- šev je danes menda že vsako- mur jasno. Pomen predšolske- ga obdobja in sistematične vzgoje v vrtcih sega daleč na- prej v otrokov razvoj in tega se tudi starši vse bolj zavedajo. Zato se kljub stroškom, ki jih тоггцо starši poravnavati za celotno vzgojo in oskrbo (sicer po diferencirani ceni glede na ekonomsko stanje družine), vrtci danes ne praznio. V celj- skih vzgojnovarstvenih orga- nizacijah je zdaj zajetih 62 od- stotkov vseh otrok in s tem po- datkom je občina Celje prav v slovenskem vrhu. M. AGREŽ Tržnice v Laškem še ne bo že vrsto let Laščani sprašujejo, kdaj bodo dobili svojo tržnico, tako kot jo imajo skoraj vsa malce večja mesta. Tržnica ne pripomore le k boljši oskrbi mesta s sadjem in povrtninami, temveč daje mestu še poseben pečat. Pavle ^dnik, predsednik komiteja za gospodarstvo in družbeni razvoj nam je sicer povedal, da so v načrte za prenovo starega mestnega jedra vključili tudi postavitev tržnice, vendar bodo pred pričetkom gradnje morali ure- diti še kopico stvari, predvsem s področja premoženjsko- pravnih odnosov. Skratka, ni pričakovati, da bodo tržnico v Laškem, ki jo namerava o postaviti v bližini zdravstvenega doma, začeli graditi že v nasledrvjih dveh letih. VZ Društvo za vzor Društvo Partizan Gaberje sodi med najmnožičnejša to- vrstna društva v Jugoslaviji, saj ima 1117 aktivnih članov po posameznih sekcijah, kar 200 pa se jih je udeležilo zbo-, ra, ko so pregledali in ocenili lani opravljeno delo. Ocena je bila enotna: napor- no in izredno težavno, vendar uspešno mandatno obdobje, ki sta ga odlikovala kontinuiteta v problematiki, ki tere to priza- devno društvo na vseh področ- jih od objekta do financ in so- delovanja s podobnimi dru- štvi, kr^evno skupnostjo, JLA in še kom. Bistvena naloga, ki se ji v Partizanu Gabeije po. svečajo, pa je izvajarye temelj, nega društvenega programa. To pa je strokovno vodena te- meljna telesna vzoja in športna rekreacija širokega kroga de- lovnih ljudi in občanov, zlasti pa mladine in stalno privzg^a- цје trajnih telesnih navad. Da je pot prava in dajo namerava- jo usmerjati tudi v prihodrye, priča tudi neprestana rast šte- vila redno vadečih in nepresta- ni pritisk članstva po ustanav- ljanju novih in dodatnih od- delkov. Ob tem bodo skrbeli za stro- kovno usposabljanje kadra, okrepili bodo gimnastično de- javnost ter se vsiikodnevno vključevali v akcijo »Razgiba- mo življervje«. Petkovega občnega zbora Partizana Gaberje se bomo spomiryali tudi po treh poseb- nostih: Slavi Marinček so po- delili tre^i naslov častnega čla- na za dolgoletno delo pri raz- voju organizacije Partizan. Po- delili so 20 prehodnih pokalov in 113 priznanj posameznikom za najboü redno in aktivno udejstvovarye. V nasledryem mandatnem obdobju bo delov- no društvo Partizan Gaberje vodila Stanka Tilinger. METOD TREBIČNIK Specialistična ambulanta V laški občini je več kot 5700 predšolskih otrok in mladine do 19. leta. Večina jih tudi redno obiskuje zobne ambulante, zato je v njih vse- skozi dovolj dela z zdravlje- njem n^nih primerov zobnih obolenj in za ostalo ostaja razmeroma malo časa. Čeprav je bila že dlje časa prisotna že^a po uresničitvi di- spanzerske metode dela v ok- viru programa zdravstvenega varstva tudi na področju zo- bozdravstva, dlje od tega ni bi- lo moč priti. Prvi korak so po- tem storili pri občinski zdrav- stveni skupnosti Laško, ki so v tem obdobju za to področje dali na specializacijo dr. Mani- co Godec-Ambrož, ki si je pri- dobila naziv specialista pedon- tologa. Drugi korak pa so stori- li v laškem zdravstvenem do- mu, ko so pričeli še s preuredi- tvijo enega prostora v speciali- stično zobno ambulćinto. Te- mu zalogaju sami niso bili kos, s^ je samo najmijnejša opre- ma znašala več kot pet starih milijard. Zato je tudi tokrat, kot že v mnogih primerih levji delež prispevala Pivovarna La- ško, pridružili pa so se še TIM, Dekorativna, Prevzgojni dom Radeče, Ingrad in Bor Laško. »Dokončna ureditev prosto- rov v marcu in pričetek nove metode dela sta priložnosti, da se vsem, še zlasti pa Pivovarni za njihovo pomoč zahvalimo«. je dejal dr. Jože Benedek, di- rektor Zdravstvenega doma Laško. V specialistični zobni ambu- lanti, ki naj bi se imenovala Dispanzer za zobozdravstveno varstvo otrok in mladine obči- ne Laško, bodo pretežni del namenili preventivnemu zo- bozdravstvenemu varstvu, ki bo še bolj sistematsko, saj bo v program vključevalo tudi matere nosečnice in vse na- díiljrye specialistične preven- tivne preglede otrok in mladi- ne, ki jih bo moč opraviti sko- raj na istem mestu tudi pri splošnem zdravniku, kar je še posebna prednost. VLADO MAROT OBRAZI Roman Korošec v Lečah pri Slovenskih Konjicah niObrž ni hiše, v ka- teri ne bi bilo vsaj enega iz- delka Romana Korošca. In ni ga Ločana, ki ga ne bi poz- nal. Je slikar, pirograf, aran- žer, izdelovalec spominkov, muzikant in še кдј bi lahko našteli. Roman Korošec je rad ri- sal že v osnovni šoli. Želel se je vpisati na umetnostno akademijo, a je zaradi različ- nih težav postal tkalski me- hanik. Zaposlil se je v Konu- su in za пекад časa pozabil na svoje »risarske sanje«. Po- svetil se je kitari in med dru- gim igral tudi pri Kmetcu in Velenjskih fantih. Risal in ustvarjal je le še v zabavo so- sedovim otrokom in sestrini hčeri. Večkrat jim je iz lesa izrezljal igrače, ki po kvalite- ti in prikupnosti niso prav nič zaost^uale za tistimi, ki so jih kupili v trgovini. KdžO je naredil prve gravu- re v les, se ne spominja več. Ve le, da so bile prijateljem všeč in tako je nadaljeval. Postal je pirograf. Pirograñ- ja je umetnost. Je risanje umetniških slik na les s po- močjo električnih risal z ža- rečimi žicami, ki jih imenu- jemo gravirke. Roman ni ostal le pri risanju na les, svoje izdelke je tudi sam oblikoval. Začelje proučeva- ti zgodovino umetnosti in se seznaryati z mnogimi skriv- nostmi velikih mojstrov. Dolgo je proučeval Rem- brandta. Ker mu domača li- teratura ni mogla več ponu- diti vsega, kar bi želel vedeti, je segel po tuji. Ni hotel ve- ljati za molja, ki knjige le žre, od sebe pa nič ne da. Vse кги: je prebral, je prenesel tudi v svoje unikatno izgravirane slike na lesu. Nekega dne, ko je dobil nove pripomočke iz Nemčije, je naredil tudi prve gravure v steklo. Po štirinajstih letih ukvar- janja s pirografijo pa Roma- nu ni ostalo veliko izdelkov. Ob mojem obisku mi ni mo- gel pokazati kaj več kakor čudovito, na sod vgravirano sliko, ki jo bo podaril rijegov prijatelj. Pokazal mi ni niti svojih oljnih slik, niti nisem mogla videti lutk, spomin- kov, fresk na cerkvah, ki jih je obnavljal... Le pripovedo- val mi je o njih in pokazal nekaj fotografij. Njegovo do- bro srce je razdalo vse, kar so spretne roke naredile. Samostojna razstava? »Ka- ko pa пдј jo pripravim, ko nimam doma niti deset svo- jih eksponatov, »se smeje Roman. »Svojih izdelkov za razstavo pa si nočem sposo- jati, zaradi slabih izkušenj v preteklosti. Tudi o obrti še nisem razmišljal. Z umet- nostjo je tako, da se danes ljudje zanjo zanimajo, jutri pa spet ne. Zaradi tega se ne obremenjujem. Pirografija je zame zadovoljstvo.« VALERIJA MOTALN Pomladansko čiščenle doline Na mozirski občinski soci- alistični zvezi so se s predsed- niki krajevnih konferenc do- govorili za usklajeno akcijo spomladanskega čiščenja, ki bo najbrž v času pred prvo- majskimi prazniki. Društvo za varstvo okolja Zgornja Sa- vinjska dolina je pred časom dalo občinski socialistični zvezi pobudo, da bi letos spo- mladi skladnejše čistili kraje v dolini. V Društvu menijo, da je po- glavitna težava povezava med posameznimi kr^evnimi skupnostmi. V nekaterih kra- jevnih skupnostih so pri akciji za čiščenje окоЏа temeljitejši in zavzetejši, drugje тацј. V krajevnih skupnostih so se zadolžili, da bodo sestavili sez- nam čmih odlagališč, ki jih že- lijo z akcijo odstraniti. Odprt pa je problem financirarya od- pravljaiya čmih odlagališč, saj im^o v Cestno komunalni skupnosti v Mozirju v ta na- men zelo malo sredstev. Zato je verjetno, da bodo morale prispevati za odstranitev odla- gališč tudi tiste krajevne skup- nosti, ^er so čma odlagališča. V akciji bodo sodelovjili člani Društva za varstvo okolja, ribi- ške in lovske družine, šolali in drugi. V društvih naj bi si pri- zadevali, da bodo v akciji sode- lovali tudi številnejši člani in to ne le kot vodniki. Po posa- meznih krajevnih skupnostih bodo potekale ćikcije čiščerxja tudi že prej, v sodelovanju s tu- rističnimi društvi. BJ a. APRIL 1989 ШШ NOVI TEDNIK - STRAN 7 Otroška slika Je tisoč in tisoč besed Ођ ot¥orlt¥l razstave naših cIcÊbanow ob Dnevu zäravja Ob svetovnem dnevu zdravja so y ponedeljek v Muzeju revolucije y Celju odprli razstavo, na kateri so ¡e s svojimi likovnimi izdelki pred- stavili otroci: cicibani iz otroških vrtcev, ki so ustvarjali na temo »Go- vorimo o zdravju«. Iskrena, neposredna in nepotvorje- na govorica otrok je v marsikateri risbi presunljiva, obtožujoča in svareča. Pod pokroviteljstvom ^ubljanske banke. Splošne banke Celje, so razsta- vo organizirali v Zdravstvenem Cen- tru Celje, tozdu Zavod za socialno me- dicino in higieno. Ob tem nikakor ne gre prezreti vloge vzgojiteljic, mento- ric, ki se sicer, ne le ob času svetovne- ga dneva zdravja, veliko o tej po- membni vrednoti pogovarjajo z otroki v vrtcih ob vsakodnevnih temah živ- ljenja in dela v vrtcih. »Otroška slika je tisoč in tisoč be- sed,« so besede, ki jih je ob otvoritvi razstave izrekla doktorica Milena Hu- dina-Čretnik v imenu Zavoda za soci- alno medicino in higieno dela iz Celja, številne risbe pa so te njene besede le potrdile. Da se v vrtcih veliko pogo- vaijíóo o zdravju, zdravem življenju, smo slišali na razstavi, otroci iz vrtca Anice Čemejeve pa so s kratkim pro- gramčkom tudi to trditev igrivo potr- dili. Na razstavi, ki bo na ogled do 9. aprila, se predstavljao otroci iz vrtcev WO Brežice, WO Anice Čemejeve Celje, Tončke Čečeve Celje, Zaije Ce- lje, vzgojno varstvene organizacije iz Laškega, Slovenskih Konjic, Šentjur- ja, Šmaija pri Jelšah in Žalca. Če komu danes lahko iskreno verja- memo, moramo verjeti našim otro- kom, ki ne znajo frazariti. Zdravo živ- ljenje si predstavljajo po svoje, tako kot ga čutijo in kot ga želijo živeti. Potrudimo se jim verjeti in ustreči nji- hovim željam in potrebam. Tudi na- šim, odraslim. MARJELA AGREŽ KD »Anton Tanc« vabi v društvene vrste Kulturno društvo »Anton Tanc« iz Marijagradca pri Laškem ima za seboj polnih deset let uspešnega delovanja pri ohranj^u in posredovanju ljud- skega izročila, ljudskih pesmi, plesov, vii in šeg. V teh desetih letih je imelo na stotine nastopov po ožji in širši domovini in ne- kajkrat tudi na tujem. Zapažena izvirnost in kakovost je društvo pripeljala v radij- ske in televizijske odd^e. Kot živ organizem, podvržen niorazlič- nejšim vplivom, se je društvo malo po- rtaralo, malo upehalo, pa mu je zato po- trebno novih moči, svežih pobud, novih obrazov in glasov. Zategadelj društvo »Anton Tanc« vabi k sodelovaiyu mlade po letih in srcu, od sedmih let navzgor. Za vse, ki imíyo ne- кч daru, veseija in volje, da bi se v času, ko krepkeje iščemo svoje korenine v na- rodovi kulturi - je KD Anton Tanc pravi naslov. Da bi ne kapljali skup^ posamič, da bi po skupnem dogovoru skup^ začeli pri- pravljati obogaten program, se bomo do- bili 7. aprila ob 17. uri v Marijagradcu v kulturnem domu. Vijudno so vabljeni tudi nekdanji čla- ni, ki so jih okoliščine prisilile, da so začasno odnehćdi. Pridite. Pri nas je veselo, pri nas bo vaš prosti čas popolnejši in vaša osebnost duhovno bogatejša. Miselna vloga gledališča Slovensko prosvetno društvo »Dobrač^ na Brnlol ob 5 letnici delovanja Preteklo soboto je več kot 350 gle- dalcev napolnilo dvorano kulturnega doma na Bmci na avstrijskem Koro- škem, ko je spremljalo premiero do- mačega prosvetnega društva Sence, po motivih Bevkove igre Kajn. Dru- štva, ki letos obeležuje peto obletnico delovanja. V teh petih letih pa so že štirikrat gostovali v Tmovljah na odru KUD »ZARJA« s katerim že od 1985 leta negujejo prijateljske vezi. Če so nastopajoči igralci SPD »DO- BRAČ« še pred dvema letoma bili povprečna igralska skupina, ki jim je tudi knjižna slovenščina delala težave, je to zd^ popolnoma drugače. Režiser Peter Militarov iz Pirnič pri Medvo- dah, ki je sicer na Koroškem znan kot režiser predlanske »Miklove Zale«, je iz te skupine v dveh letih ustvaril živo, aktualno gledališče s sodobnimi pred- stavami. Prav zadnja predstava pa je pokazala, da skupina zna in zmore predstaviti tvegano in močno realistič- no igro, ki zmore izrazito simbolične poudarke. Pri tem igralci uspejo v gle- dalcih ustvariti pozornost, ki jo je ho- tel pokazati Bevk v svoji igri Kajn in ki je značilna za razna okolja in obdobja. To je na politični fanatizem, strast in zadovoljstvo ob pripadnosti nekemu toku, ki je tako iz objektivnih kot sub- jektivnih vidikov nesmiselen, pa ven- dar se mu posamezniki podrejajo, bo- disi zaradi računov ali pa zaradi slepe sle. Vse to je režiser povezal s pesmijo Lipa zelenela je, ki so jo poleg igralcev na odru v uvodu peli tudi gledalci z za njih značilno koroško barvo glasu in njihove prepoznavne izgovorjave. M. BRECL S to premiero so bili zadovoljni tu- di gostje iz tmoveljske Zarje in celj- skega ZKO, ki so ji prisostvovali. Pri- ložnost so izkoristili, da so se dogovo- rili tudi za gostovanje Trnoveljčanov v Bmci v začetku junija in Brnčanov v Tmovljah koncem septembra. Predsednik Ernest Rečnih in tajnik Norbert Kind. Precelšnje socialne razlike upokojencev V šentjursko Dmštvo upokojencev, s poverjeni- štvi v vseh krajevnih skup- nostih občine in na Vin- skem vrhu v šmarski občini je včlanjena skoraj polovi- ca od 2900 upokojencev ob- čine. »Predvsem nam manj- kajo kmetje in dmžinski upokojenci«, je povedal predsednik Ernest Rečnik. Polovica od 1300 članov Dmštva je iz Šentjurja z okolico in Blagovne. V društvu so imeli šahov- sko, strelsko, gobarsko, ribi- ško in kr^ši čas tudi keglja- ško sekcijo. »Kakšnega po- sebnega kulturno prosvetne- ga dela nimamo«, pravi predsednik. Zato pa se šent- jurski upokojenci predvsem zelo radi udeležujejo meseč- nih avtobusnih izletov po Sloveniji in Hrvaški. Tudi nekatera poverjeništva pri- rej^o izlete, predvsem v Dramljah. Upokojenci se s posredo varnem društva prijavljajo tudi za letovanja v upokojenskem domu v Izoli. Letos je bilo na počit- nicah v Izoli že 37 upokojen- cev, vendar se zanimanje za- radi podražitev zmanjšuje. »Tistim z nizkimi pokojnina- mi d^emo v-Društvu nek^ regresa, пекад pa ga im^o tu^ v samem domu«. Lani je Društvo priredilo tri skupna srečarTja: ob koncu leta, ob kresu in za dan žena. V Šentjurskih društvenih prostorih s sto kvadratnimi metri površine so upokojen- ci pred desetimi leti odprli bife. Jeseni so prostore ne- rentabilnega bifeja oddali za odvetniško pisarno. »Z na- jemnino regresiramo izlete in redne konference v pover- jeništvih«. Pa dejavnost v poverjeništvih? »V dveh, treh letih obiščemo poverje- ništva in prirejamo predava- nja z diapozitivi o Kitajski, Indiji in drugih deželah«. Predsednik Društva je pre- potoval veliko sveta in tako o svojih vtisih predava v po- verjeništvih na Ponikvi, V Dramljah, Gorici, Loki, Kalobju, Dobju, Planini, Blagovni in šmarskem Vin- skem vrhu. Predsednik in t^nik Norbert Kind sezna- nita poverjeništvo z aktual- nimi društvenimi zadevami. Preda vary a vselej združijo s pogostitvijo upokojencev. V пгцтапј razviti slovenski občini je veliko socialnih te- žav: »Društvo pomaga tako, da poverjeniki za novo leto obiščejo upokojence z nizki- mi pokojninami in nepokret- ne ter so jim dali bone za 20 tisoč din. Opozaij^o tudi skrbstvene organe in Rdeči križ. Neposredne pomoči starostnikom zaenkrat še ni- mamo«. V občini so velike socialne razlike predvsem med sta- rostniki. Kot v vseh manj razvitih okoljih je očitna raz- lika med središčem in obrobjem. BRANE JERANKO Popravek v reportaži »Recept uspeš- nega obrtnika« nam je ponaga- jal novinarski škrat. Namesto Mihael Zapušek, smo obrtnika Zapuška pomotoma preime- novali v Marjana. Za napako se Mihaelu Zapušku opraviču- jemo. Delovni programi realizirani v nedeljo je bila v domu ^bičev RD Šempeter redna letna delegatska konferen- ca. Na njej so pregledali Uspešnost lanskega leta in si zadali program dela za letos. Iz obsežnega poročila predsednika skupščine ing. Venčeslava Bauerja je raz- ^dno, da delovni program za lansko leto ni bil zadovo- ljivo realiziran, to pa zato, ker se člani ne udeležujejo ?elovnih akcij. Opravljenih Je bilo le 2.037 delovnih ur, dolžnosti pa ni opravilo 220 članov. Zelo aktivni so bili na tek- '^ovalnem področju, s£y seje kar 525 članov udeležilo raz- nih tekmovanj. Posebno po- zornost posvečajo izlovu iz gojitvenih potokov in vlaga- гци v ribolovne vode. Tako so lani vložili sedem tisoč potočnih postrvi, tisoč dve- sto lipanov, štiri tisoč kle- no v, пекгц sulcev in več kot tri tisoč kilogramov krapov. Za vzrejo pa so nabavifi 30 tisoč iker potočnih postrvi in enkrat več lipanskih mladic. Skup^ pa je bilo športno iz- lovljenih 1.941 kosov ali 823 kg salmonidov in 6.225 ali 3.721 kg ciprinidov. Po- sebno pozornost posveč^o tudi čiščenju vodotokov. V programu dela poleg že ustaljenih nalog izstopa ure- ditev ribnika v Preboldu, pripravili bodo sedem tek- movanj za vse kategorije in več delovnih akcij. TONE TAVČAR Vendar nova stanovanja V krajevni skupnosti Šentjur pri Celju v srednje- ročnem planu niso predvi- deli gradnje novih stano- vanj, zato so v stanovanjski skupnosti poiskali možno- sti za izkoriščanje primer- nih površin v obstoječih ob- jektih. V nekaterih stanovanjskih blokih so stanovalci pod- strešnih stanovanj že prej tu- di sami povečali površino svojih bivalnih prostorov. Stanovaryska skupnost se je odločila, da bo za izgradnjo stanovanj primerne pod- strešne površine - teh v kra- ju sicer ni veliko - izkoristi- la. Z deli v bloku v ulici Du- šana Kvedra so začeli pred kratkim, končali pa naj bi do jeseni. Pridobili bodo dve, po možnostih pa še nadaljnji dve stanovanji. ВЈ Bevila kot preizkus v dvorani Glasbene šole Celje je bila minuli teden šesta ^vija mlađih glasbenikov Slovenije, na kateri so nasto- pili nekateri najboljši učenci z letošnjega tekmovanja teh Jstanov in za popestritev programa tudi nekateri učenci iiistmmenti, ki letos niso bili v tekmovalnem programu. Prireditev, ki jo je v zadovoljstvo vseh pripravila celjska Kjasbena šola, je pokazala na kakšni ravni je delo z mladimi ^sbeniki v naši republiki, hkrati pa je bil to še en preizkus ^sbenikov, ki so osvojili prve nagrade, pred zveznim tek- movanjem, ki bo prihodnji teden v Sarsyevu. Na prireditvi je Pi^dsednik Zveze društev glasbenih pedagogov Slover^e •^•■of. Lovro Sodja podelil tudi priznanja vsem nastopajočim. Kultura ne sme biti le cvet v gumbnici siromaka Tokrat v osnovni šoli Griže za učence ni bil obič^en šolski dan. Šola, učenci in učiteljice so bili praznično odeti, saj so pripravili kulturni dan, ki je bil posvečen stopetdesetletnici osnovne šole. Še posebno vzdušje kulturnega dne pa so pripravili gostje, ki so jih povabili medse: skladatelj - Radovan Gobec, pevka - Alenka Češarek, slikar - Rudi Španzel, gledahški igralec - Marjan Hlastec, prevajalec - Niko Jež, umetnostna zgodovinarka - Alenka Domjan. Življenje navzočih povabljencev je tesno povezano z osnovno šolo Griže, zato so se povabilu še posebno radi odzvali. Učencem so predstavili svoje bogato delo, ki je znano širši slovenski pa tudi svetovni javnosti. Učenci šole pa so pokazali prisotnim svoje kulturno delo, ki je združeno v likovnem, glasbenem, dramskem in literarnem krožku. Res pestra predstavitev kulturne ustva^alnosti, marljivega dela in prijateljstva v teh kratkih trenutkih kulturnega dne v osnovni šoli Griže. Na sliki: Povabljenci med poslušanjem koncerta pevskega zbora, ki mu je dirigiral Radovan Gobec (od leve: Rudi Španzel, Alenka Češarek, Marjan Hlastec in Niko Jež). L.KORBER 8. STRAN - NOVI TEDNIK 6, APRIL 1988 Volpone v SLG Celje Po dobrih tridesetih letih prihaja na celjski oder, jutri, 7. apila zrvečer slovita renesančna komedija Volpone v predelavi avstrij- skega dramatika Stefana Zweiga, v režiji Francija Križaja. V osnovi je Zweig sledil originalu Bena Johnsona le v glavnih črtah, značaje paje tipološko poglobil, jim dal psihološke razsež- nosti in sončne barve v stilu komedije dell'arte. Dobrodušen, toda neizmerno skopuški Benečan Volpone (lisjak) razširi po svojem priskledniku Mosci (muha) vest, da umira in da bo svoje bogastvo zapustil najbolj zvestim prijateljem. V hipu se pojavijo prežavci na dediščino. Kako se stvar zaplete in razreši, je vse- bina te nadvse zabavne »brezsrčne komedije«. Igrali bodo: Janez Bermež (Volpone), Iztok Valič (Mosca), Bogomir Veras (notar Voltore), Stane Potisk (oderuh Corbaccio), Miro Podjed (Corvino, trgovec), Igor Sancin (Leone), Anica Kumer (Colomba), Ljerka Belak (Canina), Drago KasteUc (sodnik) in Bruno Baranovič (poveljnik straže). Dramaturginja je Taiya Viher, scenograf Maijan Kravos, kostumografka Cveta Mimik, Lektorica Katja Podbevšek. Premiera bo ob pol osmih zvečer. Vulkani na grafičnih listih »Vulkani« je nova vsebinska zbirka, ki so jo v ponedeljek postavih na razstavi v Muzeju in galeriji grafik, ki so nastale v času od 16. do 19. stole^a. Muzej je kulturna institucija v okviru Zdravihšča Rogaška Slatina. Razstava teh grafičnih listov bo na ogled do 29. maja. Listi so izdelani v različnih grafičnih tehnikah, od lesorezov, bakrorezov, gravur v les do akvarelov. Velikokrat je upodobljen tudi Neapel] s kadečo se goro v ozadju. M. A. Juililej glasbenega šolstva v Šentjurju Pred nekaj meseci je pote- klo dvajset let, kar se je v Šentjurju začela uresniče- vati zamisel o ustanovitvi glasbene šole. Kot je znano, do tedaj mesto skladateljev Ipavcev ni poznalo glasbene- ga šolstva in so tisti redki glasbeni nadobudneži, ki so se hoteli ukvarjati z glasbo, obiskovali celjsko glasbeno šolo. Sicer pa o zanimanju za instrumentalno glasbo v Šentjurju pričao mnoge predvojne in povojne glasbe- ne skupine in godbe. Nekaj tradicije v negovanju instru- mentalne glasbe je vendarle bilo. Glasbeno šolstvo v Šentjurju se je začelo razvijati oktobra 1968 v prostorih takratne De- lavske univerze v zgorrxjem tr- gu s poukom klavirja, harmo- nike in pozneje še kitare. Blizu 40 učencev seje soočalo s prvi- mi koraki instrumentalnega pouka, kaj kmalu pa je bilo učencev vedno več. Hkrati s praktičnim so učenci obisko- vah tudi teoretični pouk. Glas- bena šola je po dveh letih pre- šla pod okrilje osnovne šole, v letu 1976 paje postala samo- stojna ustanova, ki je imela sprva tri redno zaposlene de- lavce. Povečalo se je število in- strumentov, ki so jih poučevali poleg rednih tudi honorarno zaposleni delavci. Začeh so po- učevati trobila, pihala in violi- no. Kmalu so se v šoh začele razvijati tudi druge dejavnosti: pevski zbor, harmonikarski or- kester, razni ansambli, ter štu- dij glasbenih pravljic. S prido- bitvijo prostorov v bivšem vrt- cu, ki so bili pred nekaj leti obnovljeni, je glasbena šola za- živela polno življenje in njen utrip se je čedalje bolj čutil tu- di v kulturnem življenju Šent- jurja. Učenci so se začeH udele- ževati nastopov na regijskih srečanjih glasbenih šol ter na republiških tekmovanjih. Iz teh nastopov beležijo že kar nekaj priznanj in nagrad. Prav gotovo paje eden najpomemb- nejših dosežkov šentjurske glasbene šole posredovanje os- novne vzgoje bodočim glasbe- nim pedagogom, ki dîmes že z uspehom poučujejo glasbeni pouk v osnovnih šolah in vodi- jo nekaj glasbenih skupin. Dvéyseto obletnico glasbene, ga šolstva v Šentjurju bodo de- lavci in učenci šole »Skladate- Jjev Ipavcev« proslavili z nek^ prireditvami, ki se bodo ob koncu meseca aprila zvrstile v dvoranah glasbene šole in kulturnega doma. Tako bo otvoritveni koncert v četrtek, 20. aprila, ko bo nastopil kvar^ tet flavt Akademije za glasbo, naslednjega dne bodo nastopi! li dijaki srednje glasbene in ba- letne šole iz Maribora (nekda- rvji učenci šentjurske glasbene šole), v soboto 22. aprila bo re- vya pihalnih orkestrov glastìe- nih šol celjske regije, v pone- deljek 24. aprila bo zaključna slovesnost z nastopom ansam- blov, ki delujejo v okviru šole. Poleg teh koncertov pa bodo učenci glasbene šole nastopili tudi v vseh občinskih osnov- nih šolah na posebnih glasbe- nih urah in seznanjali svoje vrstnike z različnimi instru- menti. . E. G. Letna bera na odru Medobčinsko srečanje gle- daliških skupin celjske regije, ki je bilo od 27. do 30. marca v Slovenskih Konjicah, Zre- čah, pa tudi v Ločah, je bilo v znamenju kakovosti posa- meznih skupin, je na kratko ta kulturni dogodek komenti- ral selektor Tomaž Zupančič iz Ljubljane, ki si ogleduje še druga v srečanja v Sloveniji. Zaključno, republiško sreča- nje gledaliških skupin Slove- nije, bo namreč zadnje dni maja. O premierah poseimeznih skupin, ki so se na srečar^je uvrstile, smo podrobneje že pi- sah, zato velja na tem mestu dodati, da je bilo srečanje v Slovenskih Konjicah skrbno organizirano, a žal vse predsta- ve niso bile odigrane pred pol- no dvorano. Vendar dejstvo ni zaskrbljujoče, še posebej zato ne, ker je imelo srečanje po eni strèmi tudi namen obuditi nek- daj živo kultumo življenje v krajih na Korxjiškem, zlasti v Slovenskih Konjicah in Lo- čah, medtem ko je bil obisk predstave Petra Ustinova Ko- maj do srednjih vej, v izvedbi Polzelanov, dober. Мацј, ko- maj kakšnih 40 gled^cev, je videlo Hadžičevega Človeka na polož^u v izvedbi Nazarja- nov. Prvi dan srečai^ja so na- stopili Zaijani s Kraljem Mal- husom, v torek Gledališče pod kozolcem z delom Ta nori dan ali Matiček se ženi. Bera, če- prav bolj skromna, je bila zrca- lo gibarxja kultumih skupin na Ce^skem. Druga slika takšnega giba- nja pa je medobčinska Naša beseda, ki bo danes in jutri v Titovem Velenju. Nastopilo bo 14 skupin mladih ustvarjal- cev, pionirjev in mladincev, medtem ko bo plesni del Naše besede letos v Slovenskih Ko- ixjicah, in ker se je izkazalo za potrebno, bodo ustanovili tudi Področno združer^je plesnih skupin. MATEJA PODJED Ljubiteljstvo je nosilec kulture Preteklo soboto so imeli v Gasilskem domu v Prebol- du letno konferenco delegati krajevnih in šolskih kultur- nih društev, ki jih združuje ZKO Žalec. Poročilo, ki so ga na konferenci obravnavali je ponovno potrdilo, da je ljubi- teljstvo še vedno glavni vir in nosilec vseh kultumih doga- janj in tudi dosežkov v občini. N^številnejši in najštevilč- nejši so v žalski občini pevski zbori, ki ji je v občini 42, od tega 22 odrashh in 20 šolskih, v njih pa nastopa kar dva tisoč pevcev. Na glasbenem področ- ju deliye več orkestrov in sicer pihalnih in tamburaških, ter narodno zabavnih in zabavnih ansamblov in skupin. Pevcem in glasbenikom so blizu tudi plesne skupine, ki jih je v obči- ni osemnajst, se pa v glavnem šele uveljavlj^o. Močna je tudi gledališka dejavnost. Dramske skupine so pripravile v prete- klem obdobju pet celovečer- nih predstav, štiri enodejanke in dve mladinski deh. Z r^jimi so se najprej predstavile doma- čemu občinstvu, kar 73-krat pa so gostovale. Menijo, da bi gle- dališke skupine, ki sicer del^o z veliko vnemo in ljubeznijo, potrebovale več strokovne po- moči pri izbiri ustreznih del in pri pripravah. Kot najuspeš- nejšo predstavo so omenili ve- seloigro Matiček se ženi, v iz- vedbi gledališča Žarek iz Žal- ca. Še vedno v povojih je lut- karstvo, ki ne najde pravega stika s strokovnim odborom pri ZKO. Likovno in literarno udejštvovanje ima največ pri- stašev v osnovnih šolah. Li- kovniki razstavljajo na Polzeli v galeriji v gradu Komenda, v Žalcu pa v Savinovem raz- stavnem salonu. Vsa dejavnost se odvija v ok- viru krajevnih in šolskih kul- tumih društev, ki imajo skupaj 130 sekcij. UgotoviU so tudi, da na tem področju zagnanosti ne markka, več pa bodo morali storiti za boljšo strokovno pod- kovanost, ki bo množičnosti pridala še več kvalitete. Na koncu naj naštejemo še пексц nćupomembnejših prire- ditev v preteklem letu, ki so n^boli ostale v spominu. To so bile revija odraslih in šolskih pevskih zborov, revija Naša beseda, revija tamburašev, sre- čanje slovenskih citra^ev. Ma- li tabor Pojo naj ljudje, sreča- гце gledahških skupin. Pesem v maju, srečanje harmonikar- jev, Družina poje, srečanje pi- halnih orkestrov itd. TONE TAVČAR Nadarjenost in pridnost To sta pogoja za uspeh, pravi Irena Paltier »Okoli šesto učencev vsa- ko leto obiskuje glasbeno šolo v Celju. Nekateri so na- darjeni, drugi im^o delov- ne navade, najbolje pa je, če je oboje združeno. Profesor mora učence voditi in jih učiti, kako vaditi. Pred- vsem pa jih mora opozarjati na tiste napake, kjer so po- samezni učenci najbolj šibki.« To je le nekaj razmišljanj Irene Pajtler, ki je sprva po- učevala glasbeni pouk na eni izmed osnovnih šol v Mari- boru, zdaj pa že vrsto let dela v celjski glasbeni šoli. In to ne brez uspeha. Letos so trije rxjeni učenci na republiškem prvenstvu učencev in štu- dentov glasbe dosegh dve prvi in eno drugo mesto (Bi- Ijana Buhanec, Tomaž Križ- nik in Vedran Buhanec). Nasploh je v Celju vehko pridnih in nadarjenih mla- dih glasbenikov, vendar se pri mnogih, predvsem pri ti- stih, ki vadijo kitaro pojavlja precej veUk problem. Mnogi namreč misbjo, da jih bodo v glasbeni šoli učih igrati za- bavne in sodobne melodije, ki jih bodo lahko s pridom izkoristih pri morebitnem igranju v kakšnem ansam- blu. Toda, v glasbeni šoli se posvečžuo največ klasiki in zato so mnogi učenci razoča- rani. Toda Irena je prepriča- na, da klasika vendarle pred- stavlja predpogoj vsakršne- mu zabavnemu igranju. Res- da poznamo ničkohko samo- ukov, ki veselo igrajo in pre- pevajo v mnogih slovenskih zabavnih skupinah. Toda vsi, ki se na glasbo malce bo- lje spoznsgo, lahko takoj ugotovijo, da tem ljudem močno primanjkuje glasbe- ne izobrazbe. Pogoji za glasbeno izobra- ževanje so na celjski glasbe- ni šoU zelo dobri, Meni Irena Pajtler. Tu misU tako na pro- storsko urejenost (vsak pe- dagog ima svoj kabinet, glas- bena šola pa premore še veli- ko koncertno dvorano, kjer se mesečno odvijao nastopi, kot tudi na organizacijo dela ter razumevanje širše skup- nosti. Irena pogostokrat popri- me kitaro tudi v svoje roke. Malce zaradi neprestanega izpopokyevanja, precej pa zaradi lastnega zadovoljstva. V. ZUPANC Rezultati učencev glasbenih šol Iz naše regije na republiškem tekmovanju Klavir - I. kat: Jemeja Gre- benšek (glasbeni ped^og Ma- rija Gošnik-Vovk) G. S. T. Ve- lenje -1, nagrada, Jemej Gom- ze (Lidija Miletič), Stina Goršič in Maja Sedovnik (Brina Zu- pančič-Rogelj) vsi G. Š. СеЦе - III. nagrada, Aleksandra Bal- mazovič (Zora Piki) G. Š. Celje ter Nina Mole (Tatjana Mole) G. Š. Radeče - pohvala; II. kat.: Tijana Radovanovič (Ma- rija Skomšek) G. Š. T. Velenje - III. nagrada. Samo Ivačič (Dušan Cvetko) G. Š. Slov. Ko- ryice - pohvaila, Azra Jahič (Andreja Krklec) G. Š. Šmarje pri Jelšah -; III. kat.: Katja Ma- rin (Jožica Grebenšek) G. Š. T. Velenje - II. nagrada. Violina - I. kat.: Monika Re- denšek (Vlado Repše), G. Š. T. Velenje - I. nagrada, Brinica Zupančič (Avguštin Penič) G. Š. Žalec, Anja Bukovec (Vilda- na Repše) in Maja Repše (Vil- dana Repše) obe G. Š. T. Vele- nje - II. nagrada. Maja Marvin (Radovan Marvin) G. Š. Celje, Jan Rasiewicz (Vlado Repše) G. Š. T. Veleje - III. nagrada. Jasmina Rij avec (Radovan Marvin) G. Š. Šentjur - pohva- la; II. kat.: Tjaša Jakob (Avgu- štin Penič) G. Š. Žalec in Du- šan Kneževič (Radovćin Mar- vin) G. Š. СеЦе - pohvala; III. kat.: Lidija Deželak (Lidija Ma- letič) G. S. Celje - II. nerada. Viola - I. kat.: Lana Stefan- čič (Radovan Marvin) G. Š. Ce- lje - pohvala. Violončelo - I. kat.: Simon Krušec (Radovan Poljanšek) G. Š. СеЏе - pohvala; II. kat.: Vladka Kolarič (Radovan Po- ljanšek) G. Š. Celje - pohvala; IV. kat.: Jerica Žgeč (Janez Perme) G. Š. T. Velenje - II. nagrada. Kitara - I. kat.: Tomaž Križ- nik in Biljana Buhanec (oba Irena Pajtler) G. Š. Celje - I. nagrada, Saša Košec (Srečko Levbič) G. Š. Žalec, Vedran Buhanec (Irena Pajtler) G. Š. Celje, Zahka Miklav (Srečko Lavbič) G. Š. Žalec, Maruška Škoda (Viktor Papež) G. Š. T. Velenje in Manca Pečnik (Ma- rija Alatič) G. Š. Žalec - vsi II. nagrada; Katja Klamše (Boris Štih) in Maja Šoba (Viktor Pa- pež) G. Š. T. Velerie, Saša Hiti in Eva Kovač (Igor Goršič) G. Š. Šentjur - vsi III. nagrada; Helena Dejanovič (Viktor Pa- pež) G. Š. T. Velenje - pohvala. Štirideset let Komornega moškega zbora V petek, 7. aprila bo s ce- lovečernim koncertom, pod vodstvom Janeza Bo- leta v Narodnem domu Komorni moški zbor Celje obeležil 40-letnico svojega obstoja. Štirideset let dela, rasti in uspehov komornega zbora se večidel pokriva z umet- niškim vodstvom próf Egona Kuneja. To so leta od 1949-1974 in od 1976-1977, ko je ta zbor po- žel največ priznanj tako na mednarodnih (Llangollen 1957, Arezzo 1963, Gorica 1964, Montreux 1965) kot domačih pevskih tekmova- njih (RTV Ljubljana 1952, 1969, »Naša pesem« Mari- bor 1972, 1974). S temi in podobnimi priznaiyi izpri- čana kakovost je zboru od- pirala vrata na številne koncertne odre in v radij- ske hiše doma in na tujem. Tudi pod umetniškimi vodstvi, ki sta sledih Kune- jevemu (prof. Ciril Vertač- nik od 1974 do 1976 in prof. Vid Marčen od 1977 do 1987), se je KMZ redno uvrščal med prve moške zbore Slovenije. Zadrye, to je štirideseto leto svojega obstoja (1988-1989) zbor vadi in prepeva pod umetniškim vodstvom prof. Janeza Bo- leta, glasbenega pedagoga in dirigenta iz Ljubljane. Prof. Bole se uvršča med eminentne slovenske vo- kalne dirigente, saj je vodil Slovenski oktet. Akadem- ski pevski zbor Ljubljan- ske univerze, zbor Sloven- ske filharmonije itd. Odli- kuje ga smisel za umetni- ško oblikovalce renesanč- nih skladb in slovenske na- rodne pesmi. Že po prvih mesecih Boletovega vod- stva je KMZ v prijateljski misiji v Singenu oktobra 1988 razvnel nabito polne dvorane. Podobno pričaku- jemo tudi tokrat ob 19.30 uri v Narodnem domu. G.G. VIDEOPAEIADA VIDEO KLUB CELJE ★ ★ ★ ★ CANKARJEVA 13 Igrajo: Mickey Rourke, Bob Hoskins, Alan Bates Režija: Jack Higgins Naslov originala: A PRAYER FOR THE DYING * GB 1981 ★ drama -k (700) Odlična igralska zasedba - Mickey Rourke, Bob Ho- skins, Alan Bates - že skorajda sama na sebi garantira dober film. Mickey Rourke - žen- skam se je zarezal v spomin predvsem z vlogo v filmu De- vet in pol tednov - tokrat igra člana teroristične grupe irske osvobodilne organizacije. Po spodleteli akciji, kjer razstreli kombi s šolskimi otroci name- sto angleških vojaških vozil, se skuša umakniti v Ameriko. Vendar ga tisti, ki bi mu morali beg omogočiti (napol mafijska, napol politična organizacija, katere vodjo igra Alan Bates) izsiljujejo, tako da mora opra- viti še eno nalogo, še en umor, ki pa se mu tudi povsem ne posreči. Vidi ga namreč du- hovnik (igra ga Bob Hoskins, spomnimo se ga iz zadnje film- ske uspešnice Who Framed Roger Rabbit). ObičiOnemu postopku odstraryevarya prič se terorist izogne tako, da du- hovniku prizna umor med spo- vedjo, ta pa duhovnika zavezu- je k molku, tako da ga ta ne more prijaviti policiji. Župnija tako postane teroristu začasno pribežališče, kjer se zaplete v ljubezensko reizme^e z slepo duhovnikovo nečakinjo. Nje- gova prisotnost v župnišču spravlja v nevarnost tako du- hovnika in njegovo nečakinjOi kot samo cerkev. Terorist se prepozno odloči za umik župnišča, uspe mu le, da za ce- no lastnega življerca reši du- hovnika in njegovo nečakiryo. Film se na izviren način lote- va problematike irskega osvo- bodilnega gibanja. Ne zanima- jo ga toliko vzroki in poUtično ozadje »večne« vojne med ir- skimi terorističnimi organiza- cijami in angleško oblastjo, ampak usoda preganjanih bor; cev, ki so za vedno potisnjeni v skrivaško življenje, v noč' brez spanja, v stalno prežo pred pregarxjalci, ki jih dela otopele in maliči ryihovo spo- sobnost normalnih medčlove ških odnosov. a. APRIL 1989 ШШ NOVI TEDNIK - STRAN 9 Spet akcija za najiioij urejen turistični kraj Trideseto leto zapovrstjo bo letos le na vrsti akcija oziroma tekmova- nje slovenskih krajev za naslov naj- Ijolje urejenega. Gre za sistematično prizadevanje turističnih društev in 2vez, da bi prebivalci slovenskih piest in vasi živeli v lepem in ureje- nem okolju in vanj z več samozavesti vabili tudi goste. Tudi na ceijskem območju smo v zadnjih letih dosegh nek^ pomemb- nih uspehov, s^j so v različnih katego- rijah bili naši kr^i visoko in tudi пгу- višje uvrščeni (Žalec, Slovenske Ko- njice ...). V komisiji za varstvo okolja pri Turistični zvezi Slovenije in na seji izvršnega odbora so razmišljali o tem, da bi menjali način tekmovanja, tako da bi bil sedanji sistem bienalen, vmes pa bi daU možnost občinskim središ- čem, da se pomerijo med sabo. Obe inačici tekmovanja bi lahko potekali tudi vzporedno. Že lani so hoteli k tek- movanju pritegniti^ vseh 65 slovenskih občinskih središč, vendar se je k sode- lova^u prijavilo le eno. To hkrati po- meni, da bo tudi letošnje tekmovanje potekalo še po starem sistemu, prav pa bi bilo, da bi bil odziv večji in upamo, da se bodo vsíy v bodoče na razpis prijavila tudi občinska središča iz celj- ske regije. Sicer pa letos uveljavlj^o novost. Turistična zveza Slovenije in Avto mo- to zveza Slovenije se bosta pridružili Petrolovemu sistemu ocenjevanja bencinskih črpalk, v vseslovenski ak- ciji pa bodo tudi letos tekmovali kraji, v katerih delujejo turistična društva. Prijavijo se lahko na Turistično zvezo Slovenije. JANEZ VEDENIK Orientacijske cene so že znane Medtem ko so zdravilišča in večji hoteli že zaključili priprave na letošnjo sezono, se ta dela za gostilničarje, kmečki turizem, turistična društva in krajevne skup- nosti šele začenjajo. V krajih bodo morali po- skrbeti za lepšo ureditev okolice, kar lahko v glavnem storijo z dobro voljo. Večina akcij bo aprila. Sicer pa ure- janju kr^ev, okolij, hiš in vr- tov namenjamo še premalo pozornosti. V turističnih društvih se bodo morali čim prej dogo- voriti o cenah zasebnih sob, ki ne bi smele biti previsoke, seveda pa je oddajanje sob pod ceno tudi nesmiselno, v tem trenutku že lahko po- strežemo z orientacijskimi cenami za ležišče v zasebnih sobah. Le-te n^ bi se gibale od 25 do 35 tisoč dinaijev, hrana v zasebnih gostiščih pa пцј bi veljala od 50 do 60 tisoč dinaijev. Inflacije pri tem seveda ne upoštevamo. Podobne cene bodo tudi v kmečkem turizmu, ki lani tudi ob zmernih cenah ni bil deležen posebnega obiska. Ne gre pozabiti na propa- gando. Lani so imeli največji obisk na tistih turističnih kmetijah, ki so same poskr- bele za prihod gostov. Samo čakati na goste pa je seveda premalo. Z.V. Na Resevni odprii vrata doma v Planinskem društvu Šentjur imgjo tri naloge. Pri- rejajo izlete, urejujejo svoj Dom na Resevni in markira- jo ter vzdržujejo Savinjsko planinsko pot in Pot XIV. di- vizije. Skupina šentjurskih alpinistov deluje trenutno v alpinističnem odseku štor- ske železarne. »Dejavnih nas je zelo malo, zato na tiste pri- de več bremena,« je povedal tajnik društva Ivan Straže. V društvu je bilo lani 300 čla- nov, sicer pa je zanimanje za planinstvo manjše tudi v Šentjuiju. V soboto, 1. aprila, so odprli vrata doma na Resevni, kijih bodo zaprli 1. novembra. Šentjurski planinci dom na Resevni dobro vzdržuje- jo, četudi jih težijo finančne težave. Tudi v domu na Re- sevni so z manjšim obiskom imeli tudi manj dohodka. »Z manj dohodka pa smo tudi manj naredili,« pravi Straže. Tudi letos pričakujejo manj obiska. Za praznik dela bo večja popoldanska zabava, nato pričakujejo tudi šolsko mladino, zdomce iz Offen- bacha, s katerimi že dolgo sodelujejo in Splitčane. S 1. aprilom odprti dom na Resevni je oskrbovan vsako nedeljo in praznik od 8. do 20. ure, za napovedane večje skupine pa po dogovo- ru. Iz Šentjurja je do doma uro in pol hoje, iz Štor dve uri in pol, iz Celja, čez Sve- tino, po Savinjski transver- zali pa 4 ure. Cesta iz Šent- jurja čez Hrušovec je spelja- na do spomenika padlim, od koder je do doma 10 minut peš hoje. V domu nudijo razmeroma poceni gostinske storitve in prenočišča. V dvo in tropo- steljnih sobah je 36 postelj. Im^o tudi sobi s skupnimi ležišči. V gostinskih prosto- rih je sto sedežev, nadaljnjih sto sedežev je pred domom. Hrano nudijo predvsem po naročilu. Dom bo odprt vse do 1. novembra. B.J. Turistična vzgoja že pri najmlajšili Meti vodilnimi v Sloveniji Turistični podmladki na osnovnih šolah so organizi- rani prav tako kot turistič- na društva. Imajo članske izkaznice, delovni program, plačujejo simbolično člana- rino, ki se zbira v podmlad- kov! blagajni in v katero ponavadi primakne kakšen dinar še krajevno turistično društvo, tako da lahko ob koncu leta lažje organizira- jo kakšno poučno ekskurzi- jo ali izlet. Lahko trdimo, da je treba za turistično dejavnost nav- dušiti že najmleOše v osnov- nih šolah. Prav pri tem se celjsko turistično območje uvršča med vodilne v Slove- niji. Približno tako kot na na- šem območju so dejavni tudi podmladki na Gorenjskem, medtem ko drugod v Slove- niji njihova dejavnost še ni zaživela. Nad delom turističnih podmladkov bdi predvsem Celjska turistična zveza, mentor pa je profesor Fran- ce Sirk, ki pravi, da deluje trenutno na našem območju že 28 podmladkov, za turi- stično vzgojo pa skrbijo še drugi krožki, kot na primer zgodovinski, zemljepisni, šolska zadruga in drugi. V nekaterih šolah se lahko pohvalijo celo z izdelavo raz- nih razvojnih nalog. Takšne so pred kratkim izdelali v os- novni šoli Franja Malg^ja v Šentjuiju. Sicer pa je Celj- ska turistina zveza tudi letos pripravila bogat prodam de- la. Tako so spet razpisali na- gradne naloge z naslovom Кги bi pokazal turistom v mojem кггОи. Doslej so prejeli 67 nalog iz 24 osnov- nih šol. Avtoije n^boljših bodo povabili v Celje in jih tudi nagradili. V letošnji de- lovni program so si zastavili tudi organizacijo kviza o tu- rizmu, ki bo 15. aprila v Šem- petru. Poleg učencev doma- če šole se bodo na kvizu po- merili tudi tekmovalci iz La- škega in s Polzele. O tem, da zanimanje za de- lo na turističnem podorčju narašča tudi med пгдmlajši- mi, pove podatek, da so limi ustanovili dva nova in sicer v Šentjuiju in na Dobrni. Po beseda Franceta Sirka se v delo podmladkov ponekod vzorno vključujejo tudi člani turističnih društev. To še po- sebej velja za Vojnik, Roga- ško Slatino in Šempeter, le- pe uspehe pa so dosegli tudi na Stranicah, Polzeli in v La- škem medtem ko so na os- novni šoli v Rogaški Slatini uvedli turizem celo kot fa- kultativni predmet. JANEZ VEDENIK REKLI SO: Miran Štrakl, vodja trženja v Zdravilišču Laško na pred- stavitvi slovenskih naravnih zdravilišč v Mariboru: »Gre za dobrodošlo novost pri predstavljanju naše turi- stične ponudbe. Na ta način bodo za naše programe izvede- li tudi tisti, ki k nam ne priha- јецо preko zdravstvenih skup- nosti. Zaradi znanih težav v zdravstvu smo se tudi pri nas morali organizirati tako, da bo- mo našim gostom ponudili še kaj drugega. V Mariboru smo predstavili zdravstveni in pre- ventivni program, program ak- tivnega oddiha ter vikend in počitniški program. Tako smo, naprimer, pred- stavili majski paket od 28. apri- la do 2. maja, ki bo vseboval poleg zdraviliških uslug še ce- lovečerno folklorno predstavo, večer z revijskim orkestrom, ogled pivovarne z degustacijo piva, kresovanje na gradu Ta- bor in prvomajski piknik na Šmohoiju. Cene niso pretira- ne. Za naše programe so se za- nimali tako poslovni partneiji, kakor tudi številni drugi obi- skovalci in pričakovati je, da bodo temu primerni tudi rezul- tati.« VLADO MAROT Hotel HUM Loške vas vabj V petek in sobolo na ples z ansamblom VIKEND. PLANINSKI KOTIČEK Poilod na Dobrovlje V nedeljo bo na vrsti že de- seti, tradicionalni pohod na Dobrovlje, ki ga organizira turistično društvo s Polzele. Pohodniki se bodo ob 8. uri zbrali v Braslovčah in nato krenili čez gozd Boštunovec v Srednji Podvrh do domačij Cimperšek in Hlastej. Od Hla- stejevih je lep razgled na doli- no proti Žalcu. Pot bodo po- hodniki nadaljevali po južnem pobočju Konjška, mimo Stro- janška do Grmade, kjer bo tudi spominska slovesnost pri spo- meniku štirim padlim partiza- nom. Kolona bo potem krenila do Destovnikove domačije. Od tam vodi tudi Savinjska pla- ninska pot in evropska pot E 6 na zahod čez Razpoko, mimo ^omenika v Tihi lepoti in na Greto, od koder je možen se- stop na Vransko. Na sever pa vodi pot E 6 mimo Križnika in Paragojnika navzdol proti Mo- ziiju ali pa se lahko odločite za Savinjsko planinsko pot mimo Kogovnika k domu borcev na Dobrovljah, od tam pa v Letuš ali Braslovče. Na pohodu bodo podeUli tudi značke in žige. Pa še to: avtobus iz СеЏа do Bra- slovč odpelje ob 7.10 (za smer Moziije). ŠTEFKA JORDAN TURISTIČNI NAMIG Sveti križ nad Planino Na 733 metrov visoko, razgledno vzpetino Sveti križ nad Planino je potreb- nih le 20 minut hoje, kajti Planina pri Sevnici leži na 588 metrih nadmorske viši- ne. Sončna Planina, pred- vsem z znamenitim gradom, je 29 kilometrov iz Celja in 17 kilometrov iz bližnjega Šentjurja. Z mislijo na mogočnejši Bohor kar pozabljamo na nižji, razgledni in kulturno umetniško zanimiv Sveti križ. Za tiste, ki jih zanima kulturna posebnost, kalvari- ja z dvanajstimi kapehcami, ki jih je med vojnama posli- kal Anton Pavlič iz Buč in cerkev Sv. Križa, bo 20 mi- nut premalo. Ta kulturni ob- jekt ni posebni umetniški bi- ser in se ne ponaša s tako bahavo preobleko kot šmar- ska kalvarija pod sv. Rokom. Takšen kot je, se bolj ujema s skromno, po oblikah pa vendar bogato kozjansko krajino. Z vrha, naokrog cerkve uživamo bogat raz- gled po slikoviti, šimi koz- janski pokrajini. Sveti križ je, bolj kot ne, ena od »anonimnejših«, ne- odkritih-^ turističnih točk Koganskega. Kraj Planina pod nami ima bogato zgodo- vino, ki je bogatejša od seda- njosti. Zabrisani- sledovi nekdanje rimske ceste, sta- rodavni planinski grad, kmečki upori, številni sejmi, zadnja vojna. Prišleke prese- neča lepota svetokriške vzpetine in njenega izhodiš- ča, Planine. Na Planini je ro- jena (na rojstni hiši je spo- minska plošča) pa tudi poko- pana pisateljica romana Da- nes celjski groQe in nikdar več, Ana Wamberchtsam- mer, ki se je v te lepe kraje vračala vsako poletje. Kd£y bodo te malo okrnje- ne in ne preodd^ene kr^e odkrili tudi drugi, številnejši obiskovalci, ki iščejo tišino in lepoto? BRANE JERANKO Želite preživeti poletje na morju in še zaslužiti? v letošnji sezoni vam nudimo delo v letovišču Savinja v Makarski v času od 25. 5. do 20. 9. 1989. Potrebujemo naslednje kadre: - vodjo kuhinje - KV kuharja - receptorje - natakarje - razne pomožne delavce Prijavite se pismeno na naslov: OOPZS POPOTNIK Celje, Kocenova 2, do 15. 4. 1989. Telefon 24-019. STANOVANJSKA ZADRUGA ČRNA MAČKA, PREBOLD IŠČE ZARADI NOVE ORGANIZIRANOSTI 1. upravnika zadruge Kandidati morajo imeti poleg splošnih pogojev za vodenje zadruge najmanj srednjo strokovno izobraz- bo gradbene smeri z opravljenim strokovnim iz- pitom. 2. knjigovodja zadruge Kandidati morajo imeti izkušnje s finančnim poslo- vanjem. Delo je honorarno. Plačilo po dogoovru s kandidatom. Prijave pošljite do 15. aprila 1989 na naslov: STANOVANJSKA ZADRUGA »ČRNA MAČKA« Prebold 10. STRAN - NOVI TEDNIK 6, APRIL 1988 Rejci in mlekarne moralo stopiti skupaj Tako Jo dejal direktor Mlekarne Andrej Čulk na srečanju proizvajalcev mleka Osmič zapored so v Hme- zadovi mlekarni Celeia pri- pravili srečanje proizvajal- cev mleka. Razen kmetov in predstavnikov lastne proiz- vodnje s celjskega območja so v dvorano v Žalcu pova- bili rejce iz vseh odkupnih območij Slovenije, od koder vsak dan vozijo mleko v Ar- jo vas. Letos so se srečanja prvič udeležili tudi rejci koz. Okrog 300 povabljenih je najprej obiskalo mlekarno v A^i vasi, zatem^ so najbolj- šim v dvorani v Žalcu pode- lih priznanja. Zbranim sta govorila predsednik sozda Hmezad \^ado Gorišek in di- rektor mlekarne Andrej, Čulk. Dejal je, da je odkup mleka trenutno zadovoljiv, vse težje pa je mleko in mleč- ne izdelke prodajati. Menil je tudi, da morajo rejci in mle- karna, torej predelava, na- stopati skupno, »kajti če se stvari obračajo proti mlekar- ni, bodo to kmalu občutiU tudi rejci.« O trenutnih razmerah v. mlečni proizvodnji pa je stekel pogovor z vodjo odku- pa v mlekarni Milanom Mir- nikom. Takole je povedal: »Trenutno je odkup mleka višji za 6 odstotkov v primer- javi z lanskim letom. Načrtu- jemo, da bomo odkupili okrog 50 mihjonov litrov mleka. Za kvaliteto lahko re- čem, da se dnevno izboljšu- je. Le še 10 odstotkov je mle- ka, ki ima več kot 3 milijone bakterij. To je malo, pred osmimi letije bilo npr. po 20,25 milijonov mikroorga- nizmov v mleku.« Kaj lahko oziroma kaj konkretno storite v mlekar- ni za boljšo kvaliteto mleka? »Vsem proizvajalcem, ki so lani oddali 15 tisoč htrov mleka, zdaj štejemo mikro- organizme v mleku. Tisti, ki imago do 500 tisoč bakterij, dobijo 10 odstotkov doplači- la na osnovno ceno. Proizva- jalcem, pri katerih je v mle- ku od 500 tisoč do milijon bakterij, damo 5 odstotkov doplačila, če pa n^demo v mleku od milijon do 3 mih- jóne mikroorganizmov, priz- namo rejcu samo osnovno ceno. Kjer se pojavlja v mle- ku več kot tri mihjone bakte- rij, pa odbijemo od osnovne cene 10 odstotkov. To zahte- va seveda vehko angažira- nost rejcev, zadruge in mle- karne, so pa ukrepi obrodih sadove.« Zakaj v mlekarni ne sofî- nacirate več nakupa kvali- tetne črede? »Še vedno tr^a naša akcija za povečanje kohčin kvali- tetnega mleka. Rejcem, ki nabavljigo plemenski mate- rial, financiramo nakup telic, damo jim 20 odstotkov nepo- vratnih sredstev. Res pa da- jemo denar le za večanje, ne pa tudi za obnavljanje črede.« Tokrat ste povabili na srečanje tudi rejce koz. Ka- ko ocenjujete razvoj te pa- no^? »Štiri leta delam na razvo- ju kozjereje, lani smo odku- pih 55 tisoč litrov kozjega mleka. Letos računamo na 120 tisoč. Prvn koraki so bih res težki, čeprav je v svetu kozjereja priznana, v Franci- ji npr. rejci koz ustvarijo 30 odstotkov dohodka vseh ži- vinorejcev. Pri nas pa člove- ka, ki je gojil koze, niso rav- no cenih. Toda v mlekarni želimo ponuditi čimveč raz- ličnih proizvodov, res pa je, da moramo na kozje izdelke navaditi tudi potrošnike.« Kaj si v mlekarni obetate od izvoza mleka v Avstrijo? »Imamo 30 odstotkov vi- ška mleka, treba ga je proda- ti. Na ostale repubhke ne ra- čunamo preveč, tam ga rajši uvažajo, na prodajo ob mor- ju pa letos tudi ne računamo. Zato smo si zagotovili proda- jo v sosednjo Avstrijo.« Rejci v zadnjih mesecih niso bili preveč zadovoljni z mlekarno, ker ste ponekod kasnili s plačilom mleka. Se bo to dogajalo tudi v pri- hodnje? »Mislim, da se to ne bo več ponovilo in da smo v mlekar- ni izplavah iz največjih te- žav. Proizvajalci bodo mleko dobih plačano petn^ stega v mesecu. Želijo si, da bi mleko plačevali dvakrat me- sečno. Ce bodo vse mlekarne plačevale mleko dvakrat v mesecu, ga bomo tudi mi. Moram pa povedati, da tudi nam organizacije, ki prodaja- jo mleko, slabšajo plačilne pogoje, problem je zlasti pri sirih, ki že tako zorijo dva meseca, plačilni rok pa je 90 dni, zato bi težko plačevali mleko dvakrat na mesec.« IRENA BAŠA Milan Mimik KMETIJSKI NASVETI Pridelovanje koruze za zrnje In silažo I. Izbor sort Za leto 1989 priporoča- jo naslednje sorte: 1. FAO 100-200 zelo rani hibridi za zr- nje ali kasnejšo setev - BC 175: dvolinijski hi- brid v tipu zobanke - BC 188 in 191: podobna hibrida v tipu poltrdinke iz začetnega razreda 200 2. FAO 200-300 rani hibridi za zrnje ah silažo na klimatsko manj ugodnih področjih - ZP212: trihnijski hibri- di iz prve polovice razre- da 200, poltrdinka - BC272ETA: zelo rodo- vitna dvolinij ska poltr- dinka s konca razreda 200 - BC278: dvolinijski hi- brid, zobanka, dolžina ve- getacije kot DEA, zelo ro- doviten - DEA 3839: zelo rodovit- na dvolinijska poltrdinka s konca razreda 200 - NADEŽDA26, nov dvolinijski hibrid zoban- ka iz sredine razreda 200 3. FAO 300-400 srednje rani hibridi, pri- merni za zrnje in silažo na vsem ravninskem po- dročju - BC312: rodoviten hi- brid iz začetka razreda 300, dvohnijska zobanka - BC318: rodoviten hi- brid iz začetka razreda 300, dvohnijska zobanka ^ - OSSK247: dvolinijska zobanka, hibrid iz srede razreda 300, primeren za zrnje - MIRNA 3925: rodovi- ten hibrid iz prve polovi- ce razreda 300, dvolinij- ska zobanka - EVA 3901: zelo rodovit- na dvolinijska zobanka s konca razreda 300 4. FAO nad 400 razni hibridi primerni za silažo in sicer na toplih področjih - ZP42 - ZP 404 - BC 462 - BC 492 vsi ti hibridi so rodovit- ne dvohnijske zobanke. (nadaljevanje prihodnjič) Rejci so vsi enotni: mleko mora biU pošteno plačano Letošnjega, že osmega srečanja proizvajalcev mle- ka, se je udeležilo okrog 300 rejcev iz celotnega odkup- nega območja mlekarne. O sedanjih razmerah v mlečni proizvodnji in svo- jih načrtih so povedali na- slednje: Andrej Založnik, Zibika: »Lani smo oddah okrog 58 tisoč htrov mleka, kar je pri- bUžno 25 tisoč htrov več kot leto poprej. Zgradih smo nov hlev, v njem je 20 glav živine, zato smo tudi prodah več mleka in mislim, da tudi kvahtetnejšega, ker je v no- vem hlevu la^e vzdrževati čistočo. Naš cilj je 30 molz- nic, tako da bi odd^ah še kakšnih 25 tisoč litrov mleka več. Seveda bo vse odvisno od cene. Če bo cena spod- budna, bomo šh naprej, dru- gače pač ne bo mogoče. Zdaj nas kmete tako dol nesejo, da resnično ne vidiš izhoda. Kje pa je tu računica, če mo- raš za tono umetnih gnojil dati 230 starih milijonov? To je 2 tisoč htrov mleka. Tudi plačilo mleka bi morah spre- meniti. Zdaj dobimo mleko plačano petnajstega v mese- cu, včasih še v kombinatu pride do kakšne zamude in dejansko dobimo denar dvajsetega v mesecu. Vsak dan pa je pomemben, kar vi- diš danes, je jutri že dražje.« Jože Kolar, Pletovarje: »Četrt stoletja se ukvaijamo z mlečno proizvodnjo, zd^j oddajamo skoraj 56 tisoč h- trov mleka. Po 16, 17 kravje v hlevu, čredo povečujemo le za kakšno glavo. Lani smo dobih bazen, kar se mi zdi zelo pomembno za nadaljnji razvoj. Z mlekarno kar do- bro sodelujemo, le s kvalite- to je tako, da so pri ocenah zelo vehke razhke. Včasih se prav čudimo, kje je vzrok, pa ne vemo.« Marko Krašovec, Arclin: »Uradno, na papiiju sicer ni- sem gospodar, vendar kar gospodarim na naši domači- ji. Prej sem bil zaposlen v vrtcu kot hišnik, potem pa sem ostal doma. :^ub vsem tem razmeram mislim, da bo doma dohodek še vedno boljši in ker sem edini sin mi je bil dom vendarle prvi. Me- nim, da se v kmetijstvu na kvantiteti ne da kaj dosti na- rediti, večje možnosti vidim v izboljševanju kvalitete. Tu- di v mlečni proizvodnji, s ka- tero se ukvaijamo. Lani smo oddah 31 tisoč htrov mleka. O povečanju črede ne razmi- šljam, veijetno pa bi lahko izboljšali molznost posamez- nih krav in s tem dosegh tudi večje kohčine oddanega mleka.« Jože Črešnar, Loče: »Že osmo leto dobivamo prizna- nje za oddano mleko, lani smo ga prodah 38 tisoč h- trov. Takšna srečanja kot jih prireja mlekarna, se mi zdijo ' dobra, tuk^ se srečamo kmetje, proizvsgalci mleka. izmenjaš izkušnje, se кгц po- govoriš. Tudi na našem ob- močju, torej v občini Sloven- ske Konjice, je precej kme- tov, ki se ukvaijajo z mle- kom, vendar so to manjši rej- ci. N^več oddajajo do 40 ti- soč Utrov mleka. Na naši do- mačiji imamo 11 krav, nekaj je še plemenskih tehc, za vzrejo pa skrbimo sami.« Peter Napotnik, Topolši- ca: »Z mlečno proizvodnjo se ukvaijamo odkar so začeh odkupovati mleko, že pred tem smo ga oddagah v bol- nišnico. Naš lanski dosežek je 72.300 litrov. Nasploh je za območje, ki ga pokriva Era Šoštanj, značilna zelo razvita mlečna proizvodnja. Menim, da tudi po zaslugi dobre po- speševalne službe. Vehko nam pomagao pri nakupu cenejših krmil in tehc, ki jih dobivamo iz Tolmina. Kljub vsemu pa cene skorajda ne pokrivao stroškov. Na naši domačiji je poseben pro- blem še v tem, ker ne vemo, kohko časa bomo sploh lah- ko kmetovah. Zemlja se po- greza, strokovnjaki trdijo, da morda lahko kmetujemo še dvajset let, morda bo treba drugam že prej. To paje pro- blem. Zemlje v ravnini nihče ne proda, v hribe pa ne bi šh.« Primož Cizej, Podvin: »Smo v hlevski skupnosti, lani smo oddah 83.200 htrov mleka. Načrtov imamo pre- cej, vendar so trenutni pogo- ji vlaganja tako slabi, da je treba o vsaki stvari temeljito premishti. Zlasti krediti bi morah biti ugodnejši. Kljub vsemu bom ostal na domači- ji, končal sem tudi dvoletno kmetijsko šolo v Šentjuiju.« Zdenko Lapomik, Laško: »Za naše področje je 54.700 , htrov kar lep dosežek, glede ' na to, da smo bolj na hribovi- tem območju. Kmetije so majhne, razdrobljene, če do- sežeš 4 do 5 tisoč htrov po kravi, je to dober rezultat. Tudi sam kontroliram molz- nost krav. Vsak si pač priza- deva, da bi z lastno krmo do- segel kar največ. Sedanjo proizvodnjo si bomo priza- devah obdržati na enaki rav- ni, števila krav ne bomo po- večevali, radi pa bi še izbolj- šah kvahteto mleka.« Največ mleka so oddali Na prireditvi v Hmezadovi dvorani so podelili priznanja osmim največ- jim rejcem iz vsakega odkupnega ob- močja. Na Celjskem so lani dosegh najbolj- še rezultate naslednji kmetje: Merx KZ Laško: Ivan Lapomik, Zigon, 54.727 htrov, Konrad Jurkovšek, Ži- gon, 51.4461 in Frido Rajh, Brodnice, 44.7301. Merx, KZ Slovenske Konjice: Marija Črešnar, Ostrožno, 37.4141, Jo- že Šmid, Mlače, 35.716, Anton Zorko, Škedenj, 30.9431. Hmezad KZ Savinj- ska dolina, TZO Braslovče: Janko Turnšek, Podvrh, 50.5351, Jože Vodu- šek, Dobrovlje, 41.0061, Franc Kos, Spodnje Gorče, 39.8581. TZO Gotov- Ije: HS Ograjenšek, Podkraj, 70.3691, Franc Verdev, Podkrsó, 56.6251, Anton Škafar, Gotovlje, 54.8511. TZO Petrov- če: Stanko Veber, Gahcija, 77.6441, Martin Podpečan, Gahcija, 58.9471, Vi- ki Strenčan, Lecev, 28.4831. TZO Pol- zela: HS Mešič, Polzela, 110.3841, HS Cizej, Podvin, 83.2521, HS Rakun, Za- lože, 64.9501. TZO Prebold: Jože Zago- žen, Matke, 90.1621, Martin Ribič, Lat- kova vas, 59.2901, Vlado Svet, Kaplja vas, 58.6411. TZO Šempeter: HS Ter- glav, Grušovlje, 97.9851, HS Rojnik, Grušovlje, 87.7581, HS Cokan, Roje, 85.2521. TZO Tabor: Martin Kranjc, Kapla, 28.1131, Ivan Terglav, Tabor, 19.4401, Vinko Nemivšek, Miklavž, 18.9491. TZO Trnava: HS Rožič, Zakl, 71.1861, Kari Semprimožnik, Gomil- sko, 40.6561, Marinka Blagotinšek, Or- la vas, 38.9331. TZO Vransko: HS Briá- nik. Prekopa, 140.3781, HS Pestotnik, Ločica, 83.0161, Ludvik Zupan, Loči- ca, 57.8161. DO ERA TOK Kmetijstvo Šoštanj: Alojz Rožič, Topolšica, 139.7921, Miran Tekavc, Topolšica, 126.6161, Franc Rotnik, Ravne, 123.5101. Merx KZ Celje: Anton Turn- šek, Hudinja, 56.5601, Martin Vozlič, Šmartno, 39.9621, Jože Dimec, Rožni vrh, 32.8641. Merx Šentjur: Ivan Žni- dar. Dolga gora, 61.5211, Jože Kolar, Pletovaije, 55.9751, Jože Mastnak, Lo- kaije, 54.5261. Hmezad KK Šmarje TOK: Vih Novak, Nova vas, 68.6171, Andrej Založnik, Orehovec, 57.8601, Leopold Čakš, Tinsko, 48.4111. Plakete za največ oddanega mleka so prejeli: Hmezad KK Šmaije TOK za 9741 1781 mleka, Hmezad KZ Sa- vinjska dolina za 85609851 oddanega mleka in Merx KK Šentjur TOK za 54275381 mleka. Na družbenih pose- stvih so lani oddah nžgveč mleka v Hmezadu Kmetijstvo Žalec in sicei 57333491 mleka. Letos so v mlekarni prvič podeljc vali priznanja tudi rejcem kozjeg' mleka. Prej eh so jih: Božo Maurin Ludvik, Lednik, Ciril Mataj in Felikí Šumak. IRENA BAŠ^ a. APRIL 1989 ШШ NOVI TEDNIK - STRAN 11 UVOZ politikov ^ Izvoz spletkariev Zahtevamo, da v skladu z etiko javne besede objavite sledečo izjavo OK ZSMS Celje. Ogorčeni smo ob dejstvu, da seje Novi tednik v predvohlno zakulisno igro za izbor novega sekretaija OK SZDL Ceße vključil na tako primitiven na- ćin. Komentar Vikija Kranjca i naslovom »Uvoz politikov« (objavljen 16. marca letos) je diskriminatorski do našega Kandidata Jožeta Artnaka, seó avtor članka ni proti njemu za- radi njegovega programa, am- pak zgolj zato, ker ni Celjan. Menimo, da so pri izboru po- membni zgolj predstavljeni programi ter kandidatove spo- sobnosti, ki se kažejo skozi mi- nulo delo. Drugačne igre so nam tuje! Naš kandidat je kot moder človek odstopil od kandidatu- re, s£Ó ne želi delovati v tako spletkarskem okolju. Toda s takšno kadrovsko selekcijo in navyaškim novinarstvom stagnacije Celja ne bomo pre- magali. Zato nam ne gre zgolj za našega kandidata, ampak predvsem za način. Spoštujemo pravico do uredniške neodvisnosti, ven- dar menimo, da mora le-ta te- meljiti na objektivnosti in ana- litičnosti. Pričakovali smo, da se boste, če je do te uredniške napake prišlo namenoma (če- prav nekatera dejstva ne govo- rijo temu v prid), v nasledki številki ustrezno opravičili, vendar se to ni zgodilo. Od vseh v Celju delujočih novi- narjev se je ustrezno oglasilo le mlado uredništvo Studia CE. V veri, da se v spletkarske politične igre Novi tednik v bodoče ne bo spuščal (če jih že v politiki ne moremo odpra- viti), želimo uredništvu obilo delovnih uspehov. Predsedstvo OK ZSMS СеУе Celìska mladina, intelektualci in umetniki Vaš in naš Center za klub- sko dejavnost - KLjUB stopa v novo ustvarjalno obdobje. Vabimo vas, da se nam pridru- žite. Déóte smisel svojemu živ- ljenju! Pomagate nam prebu- diti СеЦе! Med prednostne naloge v le- tošnjem letu prištevamo: 1. Širitev vsestranske po- nudbe, sprememba obratoval- nega časa in izbira primernej- šega prostora; 2. Vzpostavitev kontinuira- nega, vsebinsko bogatega, kvalitetnega galerijskega dela; 3. Redni literarni večeri; 4. Nov marketinški pristop; 5. Realizacija prireditev ob 25. maju, ki letos sovpad^o s Pevskim festivalom. Posku- šamo si pridobiti organizacijo republiškega praznovanja, ne- odvisno od tega (ne vemo če bomo organizacijo republiške prireditve dobili) pa priprav- ljamo celodnevno prireditev za široko publiko. Ambicioznejši srednješolci (sodelovale naj bi vse celjske sredice šole) bodo izvedli osrednji program, KLjUB pa bo, ob ustrezni pod- poru OK ZSMS СеЦе, zagoto- vil koordinacijo in nekatere or- ganizacijske storitve; 6. Realizacija projekta »Po- letno Celje«. Prekiniti moramo nezasluženi poletni spanec Ce- lja in someščanom ponuditi raznovrstne kvalitetne priredi- tve izobrćiževalnega, kulturne- ga in zabavnega značaja, pri- merne za specializirano, kot tudi široko publiko. Ker se do- ločeni projekti lahko in zmore- jo realizirati zgolj na strukturi zaključene urbanistične celo- te, to je mesta, bomo poskušali skupaj z vsemi zainteresirani- mi organizacijami, skupinami in posamezniki izvesti tri pri- reditve tedensko prek celega poletja. Med organizacijami si obetamo sodelovanje in skup- no koordinacijo predvsem s Klubom kulturnih delavcev Ivan Cankar, Zavodom za kul- turne prireditve, SLG Celje, Novim Tednikom, Radiom Ce- lje in Turističnim društvom. Od občinske Skupščine priča- kujemo finančno soudeležbo in pravno podporo; 7. Realizacija projekta »Po- letni KLjUB«. Poskušali bomo izvesti svoj poletni program; vzpostavitev alternativne poli- tične in kulturne interesne sce- ne. Izhajiooči iz spozn^a, da strankarske organizacije (naj gre za eno ali več-strankarski sistem) ne omogočajo izraža- гца in realizacije specifičnih človekovih interesov, dejstva, da sodobna politološka zna- nost trdi, da je pluralna pri- hodnost navadnega človeka v samoorganizaciji specifičnih interesnih skupin (giba^, dru- štev itd.) smo se odločili ponu- diti legitimnost, prostor in or- ganizacijsko pomoč skupi- nam, ki si želijo organiziranega delovanja (npr. Lilit, Magnus, Društvo za zaščito norosti, Gi- banje za legalizacijo marihu- ane itd.). Ne nameravamo jih ustanavljati in nadzorovati, že- limo jim pomagati. V skladu s civilizacijskimi normami po- stavljamo zgolj dva pogoja. Pr- vič: interesna skupina (giba- nje, društvo) ne sme sprejema- ti, zagovaijati ali širiti militant- nih ideolojgij in drugič: ne sme sprejemati, zagovaijati ali širiti kakršnekoli oblike rasne, naci- onalne ali verske nestrpnosti. Zastavljene cilje lahko dose- žemo samo skupaj, zato vas va- bimo k sodelovarvju. Izhajajoč iz načela javnosti dela (dvakrat letno bomo imeli javno analizo opravljenega in predstavitev programa za naslednje obdob- je) vas vabimo na javno pred- stavitev programa, ki bo v četr- tek 13.4.1989 ob 20. uri v pro- storih КЦиВа (Cankaijeva 13). Veseli bomo kakršnihkoli idej in predlogov ter priprav- ljenosti za sodelovanje. Osmislite si življenje! Dége- mo vam priložnost - izkoristite BOŠTJAN VOLF, kandidat za predsednika Sveta KLjUBa Odmev na šaleški ekološki odmev Prejšnji teden se je v vašem cenjenem tedniku orfasila Ma- rinka Obu, članica Šaleškega ekološkega društva in poizku- šala grobo obračunati z vašim novinarjem Branetom Pianom in mano. Hudi očitki o lažeh zares zaslužijo odgovor na nje- no sklepno vprašanje: »Kdo bo za take laži odgovaijal, ali no- vinar Piano ali časopis, ali pa nekdo, ki trosi to po vsej Slo- veniji«. (podčrtal V. G.) Po- glejmo torej, kdo in kaj trosi naokoli. Obujevi bi dovolil, da se mi opraviči le v primeru ryenega priznanja, da nič ne vidi zato, ker sedi na ušesih. Dejstva so namreč nasledrya: 23.februaija letos sem v lo- kalnem tedniku NAŠ ČAS ob- javil iqavo, s katero sem javno izstopil iz izvršilnega odbora Šaleškega ekološkega društva (ŠED). Izstop sem med dru- gim utemeljil tudi z dvema primeroma ravnćinja ŠED, s katerima se niti približno ni- sem mogel strinjati. Prav ta dva primera Obujevi ne data miru, zato razgraja in se na vse kriplje trudi dokazati, kako je vse skupaj skonstruirano in lažnivo. Tako naj bi bila popolna laž, da je ŠED kdaj razpravljal o tem, kako veliko naj bo odla- gališče za jedrske smeti. A v Našem času je bil 29.9.1988 objavljen članek, v katerem stoli: »Sprašujemo predlagalce predlogov: zakaj tako veliko odlagališče? Od kod bomo še vozili odpadke, saj jih razni inštituti in medi- cinski centri ne proizvedejo desetkrat več kot JE Kr- ško?...« Seveda nisem tako zloben, da bi članom izvršilne- ga odbora ŠED podtikal za- vestno zavzemanje za baranta- nje o velikosti odlagališča. Ne- кад drugega pa je, kako takšna razmišljanja sprejemajo nukle- arci! Prepričan sem, da v njih zćiznavajo razpoke v protijedr- skem bloku. Razpoke, ki jih znajo razširiti v nepremostljive prepade. Najbolj milo rečeno je torej problem v tem, da Izvr- šilni odbor ŠED in sposoben objektivizirati posledic svojih na hitro spisanih in nepremi- šljeno sestavljenih iqav. Drugo »laž« Obujeva uteme- ljuje z mnenjem, češ da ni res, da sklepa Šavoijeva kompro- mise z elektrogospodarstveni- ki. V izstopni izjavi sem zapi- sal, da je predsednica ŠED predstavnikom elektrogospo- darstva zagotovila, da »smo (!) prebivalci Šaleške doline v zvezi z nameščanjem odžve- plevalnih naprav v TEŠ pri- pravljeni skleniti določene kompromise...« Kaj takega si seveda nisem smel in mogel gladko izmisliti. 16.2.1989 je SED sklicalo sestanek (Prešer- nova!, soba 52, 17. ura, Titovo Velenje). Na njem je Šavoijeva prisotnim predstavnikom re- publiških institucij (ISEP, IBE, RKE, Teš-Inženiring, EGS idr.) v zvezi z namešča- njem odžveplevalnih naprav v TEŠ med drugim dejala tudi tole (po lastni zabeležki): »Naj- ti moramo skupno pot, malo bomo popustili mi, malo pa vi!« Po tej izjavi je takoj raz- burjeno poskočil Zavodnječan Edo Žlebnik, rekoč (po moji zabeležki): »Ne strinjam se s Šavoijevo! Mi kompromisov ne bomo več sklepali! Sanacij- ski program sije naredila sama TEŠ, roki so že tako predolgi. Mi popuščali več ne bomo«. Besede obeh razpravljalcev je slišalo skoraj 30 ljudi, Šaleško ekološko društvo pa jih je zapi- sovalo tudi na magnetofonski trak. Torej? Laž ima očitno še vedno kratke noge. Kaže se tu- di, iz čigavega telesa rastejo. Marinka Obu se bo morala v bodoče za svoje advokatske posle bolje pripraviti. Tudi za- to, ker seji zna zgoditi, da se ne bo vedno srečevala s tako do- brovoljnim! ljudmi, ki na spek- takularne poteze na sodišču še pomislijo ne! VANE GOŠNIK, Titovo Velenje PRIREDITVE V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo jutri premierna predstava Stefana Zweiga Volpone. Predstavo, ki jo je režiral Franci Križaj, bodo za abonma premiera uprizorili jutri ob pol osmih zvečer, v soboto, 8. aprila prav tako ob pol osmih pa za abonma sobota večerni in izven. V ponedeljek, 10. aprila bo na celjskem odru predstava ob pol štirih popoldan, na programu pa bo Krvava svatba Federica Garcie Lorce za abonma 1. šolski in izven. V torek, 11. aprila ob 19.30 uri bodo v Slovenskem ljud- skem gledališču igrali delo Volpone, v sredo, 12. aprila pa bosta od 10. in ob 12. uri zaključeni predstavi Petanove TV Sneguljčice za osnovno šolo Olga Meglič Ptuj. V dvorani Glasbene šole v Titovem Velenju bo v soboto, 8. aprila ob 19.30 uri nastopil komorni ansambel Sloveni- cum. V okviru ciklusa Mozart bo tokrat na programu četrti ciklus. Kot solista bosta na koncertu nastopila organist Maks Strmčnik in na violi Aleksander Milošev. V dvorani Zdraviliškega doma na Dobmi bo jutri ob 20. uri koncert moškega pevskega zbora France Prešeren iz Celja, ki ga vodi prof. Goršič. V avli hotela Dobrna pa si lahko ogledate razstavo likovnih del Hua Qinga. Razstava bo na ogled do 24. aprila. V Opatijski cerkvi v Celju bo drevi ob pol osmih kon- cert duhovne glasbe, ki ga organizira Zavod za kulturne prireditve. Na koncertu bo nastopila skupina Advent, umetniški vodja skupine je Renata Bauer. V športni dvorani v Radečah bo jutri ob 16. uri 9. občinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov občine Laško. Na reviji bo nastopilo osem pevskih zborov, kot gost pa mladinski pevski zbor osnovne šole I. celjske čete iz СеЦа. V Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina pa se bo jutri ob 20. uri pričela občinska revija odraslih pevskih zborov občine Šmaije. Na reviji se bo predstavilo dvanajst pevskih zborov. V torek, 11. aprila, prav tako ob 20. uri pa bo v Kristalni dvorani večer jugoslovanske folklore. Nastopila bo fol- klorna skupina Minerali. V Likovnem salonu v Celju bodo drevi ob 19. uri odprh razstavo risb in slik iz cikla »Survival« 1988-1989 avtoija Bremeta Seveija. Razstava bo na ogled do 6. maja. V Pivnici Zdravilišča Rogaška Slatina je odprta raz- stava likovnih del Rudija Jordana iz Maribora. Razstava bo odprta do 20. aprila. V Knjižnici Edvarda Kardelja v Celju je odprta rćiz- stava z naslovom »Lužiški Srbi«. V razstavnih prostorih celjskih Zlatarn je na ogled re- stava slikarskih del Štefana Horvata iz Višnje gore. Raz- stava bo odprta do 9. aprila. Na Starem gradu v Celju razstavlja svoja kiparska dela Vilibald Kr^nc. Razstavo si lahko ogledate do nedelje, 9. aprila. Zveza kulturnih organizacij občine Žalec in odbor za vokalno glasbo pripravljata za soboto 8. in nedeljo 9. aprila občinski reviji odraslih pevskih zborov na Polzeli in Andražu. Na reviji na Polzeli, ki bo ob 19. uri v domu Svobode bodo nastopili naslednji zbori: moški pevski zbori iz Polzele, Prebolda, Braslovč, Golding iz Prebolda, vinske gore, Gotovelj, društva upokojencev iz Griž; mešana zbora iz Polzele in Gomilskega; ženski iz Griž in dekliški iz Gomilskega. Drugi del revije bo v nedeljo 9. aprila s pričetkom ob 16. uri v Andražu. Nastopila bosta moška zbora iz Liboj in Petrovč, Savinjski oktet, oktet Adoramus iz Polzele, oktet iz Prekope, kvintet Lastovka, Šentjanški fantje in Vinske gore in mešani pevski zbor iz Andraža. V Šentjurskem Kulturnem domu bo v soboto ob 19. uri revija pevskih zborov šentjurske občine. Na reviji, ki jo prirejata Zveza kulturnih organizacij in Prosvetno društvo skladateljev Ipavcev iz Šentjuija bo nastopilo 6 zborov. JANEZ CVIRN Družabno жМ/епје v СеЦи pred I. svetovno vo¡no Gostinska ponudba , Večina gostinskih lokalov je poskušala privabiti čim več gostov s popestritvijo ponudbe. Poleg dobre hrane jn pijače je imela vsaka boljša gostilna še dodatno ponudbo, po kateri je slove- la širom po okolici. V vseh boljših restavraci- jah je ob nedeljah igrala god- ba, za katero je bilo v mestu Ironično pomanjkanje. Nemci so imeli svojo godbe- fio kapelo, ki je bila izredno kvalitetna in ki je igrala iz- ^jučno po nemških lokalih, ob nedeljah dopoldne pa na t i. promenadnih koncertih v mesinem parku. Slovenci Pa so si ustanovili svoje god- beno društvo šele leta 1906, ^to so si do tega časa in tudi 'tasneje, morali nioemati pdbe iz različnih okoliških «■^ev ali celo vojaške an- samble. V letih pred prvo svetovno vojno so tako po celjskih lokalih velikokrat igrale »slavna šmarska god- ba«, šoštanjska godba, god- ba 17. pešpolka iz Celovca in še mnoge druge. V manjših, predvsem okoliških gostil- nah, pa so se gostje morali zadovoljiti z muziciranjem tamburašev in ljudskih god- cev ter popotnih muzi- kantov. Poleg glasbe so gostilne nudile gostom še drugačne zabave. Nekatere gostilne v Celju so namreč rade prire- jale t. i. domače zabave (Hausbale) in jour-fìxe, na katerih je bilo poskrbljeno za vsestransko zabavo s pet- jem in plesom. Takšne do- mače zabave so prirejali npr. v restavraciji hotela Beli vol, v gostilnah Janšek in Swet- tel, v letih pred prvo svetov- no vojno pa zlasti v gostilni Hubertus ob Ljubljanski ce- sti, kjer je v poletnih mese- cih vsako nedeljo popoldan igrala godba. Drug način pri- vabljanja gostov so bile poje- dine določenih vrst hrane, ki so jih prakticirale skoraj vse gostilne. Gostilna v Skalni kleti je bila npr. znana po svojih »kolinah«, v Nemški hiši so v jesenskih mesecih prirejali dvakrat tedensko pojedino, rib, v Narodnem domu pa je bila vsako leto na svečnico tradicionalna poje- dina slanikov. V okoliških gostilnah so bile jeseni pri- ljubljene tudi vinske trgatve, ena najpomembnejših oblik zabave revnejšega prebival- stva. Za razliko od veselic, ki so potekale na prostem, so se vinske trgatve, ki so bile obi- čajne predvsem v oktobru, odvijale v gostinskih prosto- rih. Na strop prostora, v ka- terem je bilo plesišče, so na- peljali žice, jih ovili s trtami in obesili nanje grozdje. To n^ bi predstavljalo vino- grad, v katerem je кггца groz- dja strogo prepovedana. Ple- salci pa se med plesom niso mogli zadržati in so utrgali grozd. To pa ni ušlo »polica- ju«, ki je krivca aretiral in ga odpeljal k notaru. Ta je tatu odmeril kazen in če je ni ho- tel plačati, so mu odmerili zapor. Poleg vinskih trgatev so gostilničarji, zlasti okoliški, radi prirejali tudi veselice. Ponavadi so jih organizirali skupaj s kakšnim društvom, največkrat pa je bilo seveda obratno: veselice so zlasti prirejala društva (gasilska, sokolska), pri tem pa so se povezala z gostilničćuji. Ve- selice so bile v tem času po- leg vinskih trgatev najpri- Ijubljenejša oblika zabave revnejšega prebivalstva, za- radi njihovega dobrodelnega značaja, pa so se jih udeleže- vali tudi meščani. Z ozirom na nacionalne razmere v Ce- lju in okolici velja poudariti, da so veselice organizirali mnogo boy Slovenci kot pa Nemci. N^večkrat so bile ob nedeljah popoldan s pričet- kom ob 15. aii 16. uri in traja- le vse do jutra, odvijale pa so se po ustaljenem scenariju. Pričenjale so se s petjem, ša- ljivimi prizori, muziciranjem in nastopom kakšnega dru- štva (Sokoli so ponavadi na začetku izvedli пекгц telo- vadnih točk, gasilci pa so prisotne poskušali prepričati s spretnostjo pri ravnanju s preprostimi črpalkami), na- to paje sledil ples, kije bil na koncu ponavadi začinjen z množičnim pretepom. Na vseh večjih veselicah je bila ponudba izredno pestra (sre- čolov, streljanje na dobitke, š^iva pošta), program pa je bil sestavljen tako, da je bilo za vsakega пекад. Ali, kot je zapisal Narodni dnevnik ob tradicionalni veselici Zveze narodnih društev leta 1909: »zabava in umetnost sta se združili v prijetno enoto«. Gostilne so ponavadi pri- rejale tudi pustovanja, mi- klavževEmja, božičnice in ne- katere tudi silvestrovanja, na splošno pa so bile takšne pri- reditve v domeni različnih društev, ki so poskušala tudi na ta način priti do potreb- nih sredstev za svoje delova- nje. Zaradi tega takšne in po- dobne prireditve po gostil- nah niso bile dobro obiska- ne, ali pa so jih obiskovali predvsem ni^i sloji, ki so lahko Narodni dom ali Nem- ško hišo občudovali le od zunjg. »Kmetijsko in bralno dru- štvo na Ložnici pri Žalcu priredi dne 4. julija 1.1. sre- di vasi veliko ljudsko vese- lico v prid Družbi sv. Cirila in Metoda s prijaznim sode- lovanjem raznih narodnih društev. Pri veselici svira polnoštevilna šoštanjska narodna godba. Na sporedu je slavnostni govor g. Pre- koršeka, petje, šaljiva po- šta, polževa dirka in razni šaljivi prizori... Vstopnina 40 dinarjev«. (Narodni dnevnik, 1. 7.1909) »V nedeljo je priredilo »Bralno društvo« na lepem vrtu in v notranjih prosto- rih gostilne Radej ljudsko veselico, ki je nad vse priča- kovale dobro uspela. Igro »V Ljubljano jo dajmo«, ki je bila na vsporedu, so igralci prav izvrstno izved- li... Nad vse pa nam je tre- ba pohvaliti izbomo igro tamburaškega zbora »Slov. del. podpornega društva«; precizna in fîna igra nas je jako iznenadila. Prav ani- mirana in kratkočasna je bila prosta zabava, tambu- raši so pridno udarjali, sre- čolov je bil prav živahen«. (Narodni dnevnik, 31. 8. 1909) Prihodnjič: Nočni lokali 12. STRAN - NOVI TEDNIK Povsed na Celjsicem Rekli so mi, da bom moral izlet s sto izbrankami odslu- žiti s peresom, ker sem pač tudi prvega pred sedemnaj- stimi leti opisal in deloma zakrivil. In če me kdo vpra- ša za razliko, je ni, pa naj še tako predrabljam spomine kakšnega ducata teh izle- tov. Res je bilo prvikrat pr- vič, enako lepo pa vsakič. Lepo, veselo, vzburljivo, vsakokrat zaradi podrobno- sti drugače in posamič tudi ganljivo. Ne boste me dobi- li, kolegi, bratje po peresu, da bi vzdihaje izluščil, češ, da je bilo to takrat, ko sem bil mlad. Prvič nisem bil mlad, temveč le mlajši, in kot sem bil v čedni druščini rad, sem bil tokrat še rajši. Če po šolsko začnem pri začetku, smo se v Celju na Izletnikovi avtobusni postaji pridodani moški spogledali, si pokimali in olajšano vsak pri sebi za trdno vedeli: Ista sorta nerazvajenih, na težki zemlji vzraslih, a vendar žlahtnih gavtrož, polnocvet- nih, mladorosnih in v srebrn lesk zastrtih. Po jutru se dan pozna, v našem primeru pa obadva. Ko po loju smo zdrknili do Ravbarkomande pri Postoj- ni, kjer so naše rož'ce odtr- knile nekaj pregrete in vsr- knile spet sveže vlage. Bolj izdatno od njih, redko potak- njeni trni, ki so kdo ve zakig, hoteli do vrha tičati v tekoči- ni... Potem naprej. Moije Adriansko je bilo s Črnega kala videti potopljeno v me- gleno sirotko, da bi ga potni- ce potem globoko vsesale še- le onstran Kopra, če bi seve- da klima-naprave obeh avto- busov ne sfiltrirale različnih vonjav v zrak enotnega raz- reda. Gostišče Tomi. Savinjčan, ki mu je bila Savinja preozka in prephtva, je pred mnogi- mi leti prišel k slani luži, kjer s svojimi pridno in uspešno obira svoj turistični hmelj. Letos ga je že za velikonočne praznike precej nasušil, predvsem italijanskih in ne- kaj nemške sorte. Tu, kjer se spremeš^o vo- njave s sečoveljskih solin, po jodu dišeča morska vlága, vonj rožmarina in peloda razcvetelih češenj, breskev, marehc ter mandeljev - tu so se polnih pljuč razdehtele tu- di gavtrože stoterih vrtov razsejanih od Solčave do Bi- strice ob Soth, od Pohorskih vrhov, do Savinih bregov. Godca sta vrtinčila po- skočne viže čez korce porto- roških streh, žegečkljala pe- te v šolenčkih, škornčkih in čeveljcih - potem pa ubrana pesem okteta Studenček. Marsikateri seje milo storilo, ker jih pesem, takole osebno in čeprav v gruči, ni pozdra- vila, odkar so jo domači fant- je pospremih v zakonski stan. Pa saj je bilo neke vrste zakasnelo poročno potova- nje, kžuti večini teh žensk se je v ponedeljek po »potijen- ki« poročno slavje končalo na njivi z motiko v rokah. Pustimo ob strani tisto o razmeščanju po hotelu v Luciji, tisto o kofetkih, brizgancih, karticah in oble- ganju telefonske hišice. Pa tudi o »košti« ne bomo zgub- ljali besed. Gostije res niso bile, od mize pa lačna ni vstala nobena. Ladjice si letos nismo pri- voščili. Ladjarji so hoteli tol- stega purana, pa so zato bili tudi ob kokoš. Piran smo pa le videh, prekrižarili njegove kamnite uhce, se priporočih farnemu patronu Juiju n^ že pokonča triglavega zm^a (inflacijo, draginjo in pohtič- no norost) ter odobrovoljih s pesmijo. Stotnija, kot je rad potnice imenoval Tone Vrabl, edini med »trni«, ki vseh sedem- najst let spremlja pošiljko štajerskih rož v istrsko po- mlad, zasluži ta vojaški vzdevek. Bile so v prireditveni dvo- rani pri večeiji natanko ob sedmih, ko so se se fantje ansambla Mira Klinca še mo- to vih s svojimi zvočili in pev- ci okteta Studenček še gre- doč med mizami privezovali svoje »propelerje«. Direktor Boris Rosina je tako neozvo- čen obupal in bil zato razum- no krajši, ko je predstavljal izvajalce, sponzorje, ki so omogočili izlet in opetovano opozaijal, da pije vsak za svoj račun. Voditelju večera. Janezu Vedeniku, so njego- vo »štimco« пеНЈе med te- norjem in baritonom že okrepih, žal pa veliko pre- močno plesno-zabavni an- sambel Mira Klinca, ki, bog vedi, da igra zelo dobro in "mi niti na misel ne pride, da bi mu prisojal krilatico o nekih prepevalcih, ki sicer ne poje- jo lepo, pa zato glasno. Povsem razumljivo je, da so bili fantje in možje med gostujočimi in iz spremstva ves čas oddani. No, vseeno je bilo videti največ ženskih parov. Že zaradi tega ne kaže ukinjati dneva žena, ki uteg- nejo biti izdatna generalna skušnja za izlet stotnije žensk na morje. V kultumo zabavnem večeru v restavraciji hotela Lucija v Portorožu so sodelovali: Marjana Deržaj, ansam- bel Mira Klinca iz Liboj, oktet Studenček, čarovnik Jani Jošovc iz Petrovč, v dveh Izletnikovih avtobusih, ki sta ju vozila stara znanca Vojko Gorenjak in Marjan Tumšek pa sta vlekla harmonikarske mehove, pihala v klarinet, pela in pripovedovala šaljive domislice Janko Mogu in Milan Čretnik. Kombi je vozil Milan Petrovič. Za zdravje je skrbela medicinska sestra Betka No- vokmet. Ekipo glavnega organizatorja Novega tednika - Radia Celje pa so sestavljali: Janez Vedenik (vodil je tudi večerni propam), Mitja Umnik, Rado Pantelič, Vojko, Zupane, Bojan Batistič, Evgen Žohar, Boris Rosina in Bojan Pišek. Marjana Deriaj je skupaj z Prvič so poskusile slanost morja. Oktet Studenček se je znova dokazal s prijetnim, v Lipici pa tudi z zelo zahtevnim programom pesmi. Lipica - lepota irebčame je bila doživetje za »naše* ženske. Jani Jošovc pa je čar al in čaral... Največje kmetice Marija Verbič iz Šmihela 23 nad Mozirjem ima kar 64 ha vehko kmetijo, od tega je kar 40 hektarov gozda. Uk- varjajo se z živinorejo in le- sarstvom, v kraju imajo ak- tiv kmečkih žensk, delo na kmetiji jo veseh, jezi pa, da ni dovolj cenjeno in spošto- vano. Bronislava Lobnikar iz Marija Reke 14 ima 60 ha ve- liko kmetijo, od tega 40 ha gozda. Glavna je kljub veli- kemu gozdu živinoreja, ima- jo aktiv kmečkih žensk, kjer posvečajo največ pozornosti sodelovanju na najrazhčnej- ših prireditvah in pripravlja- jo zlasti v zimskem času pre- davanja in tečsoe. Marija Obojnik s Planine 12, Ljubno ob Savinji, ima kmetijo vehko 42 ha, prevla- dujeta živinoreja in gozdar- stvo, čemur tudi posvečajo n£yveč pozornosti. Doma imajo ljudske godce in ohra- njajo stare kmečke obrti. Zdenka Gotar, Dobiatina 2, Laško, ima kmetijo vehko 36 ha, od tega 26 ha gozda. Glavna sta govedoreja in pe- rutninarstvo, sodeluje s KZ Laško, nihče, ki dela na kmetiji ni zâposlen, imajo aktiv kmečkih žensk, ki so najbolj aktivne ob turistični prireditvi Pivo in cvetje v Laškem ter sodelujejo pri ohranjanju starih ljudskih običajev. Zinka Habjan iz Črnega vr- ha 25 pri Taboru ima tudi 36 ha veliko kmetijo, od tega 20 ha gozda. Imajo aktiv kmečkih žensk, ki pa ni naj- bolj aktiven. Največ pozor- nosti posvečajo vsakodnev- nemu delu na kmetiji in svo- ji družini. Doma se vehko ukvarjajo tudi z glasbo, say družinski člani igrajo harmo- niko, kitaro in bobne. Ne le ples, tudi slika za spoi Poleg osmih glavnih spo tednika in Radia Celje pf žensk na morje s svojimi i rije delovne organizacije i industrija Liboje z boka Celje s cvetjem, Aranžerst Žalec, Juteks Žalec z novi zaščitnim znakom konjen dali, TOPER s klobuki, A v gospodinjstvu, LB - SB carni s slovenskimi pesrí Celje tudi s posebnim dari Žlaus, svobodni umetnik tvama. Libela s tehtnicant za škropljenje sobnega cv Sloboda Osijek s sladkaf ključe. Semenarna, MOD^ z največ otroki. Novi tedtf pratikami, NAMA Žalec z valna skupnost Triglav ' Vsem v imenu udeleženk NOVI TEDNIK - STRAN 13 (InmmH^ . rv' j I^ïïlIllIBii 0вса držala izletnice pokonci do zgodnjih jutranjih ur. še vedno evskega Pe- močno ¡popolnoma bila rojena televzijskem preden jo je v daljave«, [eviže in na- il točke dru- pustil niko- j, Družabne nolek, pred- ice* vendar itarejšo, ПсО- itejšo mami- ijlažjo, naú- licšna dama K)de bi viha- najbolj »po- bi bile rade ttim suhim e bi pustile Inice pa so ez predsod- iliko jih je ikar imajo, ülc in lastne prevesila od ušcu v vseh i bile vse ze- : domov, da epa nespod- iso šle prve- Sodaj spat. mile v jutra- nji rosi, so zažarele v nov dan. 8дј pravim, zdrava in trpežna sorta so te naše gav- trože. V Lipici so se od svojih po- slušalk poslovili Studenčki. V teh dveh dneh so pokazali svojo raznovrstnost. V kape- li, kjer so nastopili, je tokrat zvenela srednjeveška litur- gična, pa črnska duhovna pesem, srhljiv Cankaijev Oče naš in vzneseno morje Adriansko... Vse so. Stu- denček v gozdu, pušeljc ob vasovanju, napitnica pri omigu in negovan cvet v svetišču. Kdor vadi, zna, kdor zna, ta sme... Slišim vas, kolegi, kako ste staknili glave, češ, nekakšne svoje mamje premlevaš. O vtisih in občutkih potnic bi гаде pisal. Teh, fantje, ne boste opisali, če polomite sto svinčnikov. Vtisov drugih se ne da opisati - lahko si jih izmišljaš. Vtise samo doživ- ljamo. Takšne in drugačne.» Up^mo le, da niso zelo dru- gačni od takšnih, za kakršne mislimo da so. JURE KRAŠOVEC Novega »zleta 100 nasled- *famična «Medlog Jlelanšek novim 2 ogie- ' ^lpoгabo 'Pesmari- ^latarne Jože Ja stvari- >močki ^fni, IPK ,°beski za i^a mater .Poletnimi JZavaro- ,, Jonoma. O izletu so relcii Dušan Kovačič, predstav- nik enega izmed glavnih po- kroviteljev KK Šentjur, tozd TOK in tozd Klavnica: »Bili smo zlata družina, dva dni izredno dobre volje. Izlet je za mene prijetno presene- čenje, s^ sem bil prvič. Do- ma bom vsem podrobno po- vedal, kako je bilo in mislim, da ni bojazni, da tudi prihod- nje leto ne bi bili zraven pri tej humani in vse bolj popu- larni akciji.« Marija Lorger, predstav- nica pokrovitelja HRAM - kmetijstvo in trgovina Šmarje: »Prav presenečena sem bila nad pestrim progra- mom, ki ste ga pripravili za sto kmečkih žensk s celjske- ga območja. Nisem veijela, da je to resnično na takšni kvalitetni višini. Tudi sama organiziram izlete in sem na tem v Luciji dobila veliko dragocenih izkušenj, ki jih bom uporabila. Tudi naš HRAM bo pri tako dobro pri- pravljenih in koristnih akci- jah vedno rad sodeloval.« Rezka Jančič, predstavni- ca pokrovitelja KZ Laško: »Nad izletom sem resnično presenečena, saj je bil odlič- no organiziran, mnogo bolje kot izleti, ki jih mi prirejamo tudi za kmečke ženske. Ta izlet bomo v ustreznih služ- bah KZ Laško obravnavali in ocenili ter sem prepriča- na, da boste tudi prihodnje leto deležni naše pomoči in sodelovanja. V program pa bi morda uvrstili tudi lahko ogled kakšne primorske usmerjene kmetije, saj se nji- hovo kmetijstvo precej razli- kuje od našega, to pa bi bilo za izletnice koristno videti.« Betka Novokmet, medicin- ska sestra: »Že večkrat sem bila z vami in če je za mene pot vedno ista, je vsak izlet po svoje prijetno doživetje, zanimivo in veselo. Ko grem od doma me je strah, kako bo z zdravjem potnic in kaj naj vse vzamem s seboj, da jim bom lahko pomagala. Pa ni nobenih težav. Struktura se spreminja, s^ je vedno več mladih. Tokrat razen preveza ni bilo nič omembe vrednega. To je vesela druš- čina in ni časa za bolezen.« Marjana Deržaj, popularna slovenska pevka: »Vsem se zahvaljujem, da ste me pova- ,bili in imela sem se resnično lepo, kot že dolgo ne. Pojem že 33 let pa takšnega vzdušja in sprejema, kot tokrat med kmečkimi ženskami še res- nično nisem doživela. Zapo- jem lahko več kot 500 pesmi v štirinajstih jezikih. Časi so takšni, da smo malo skupaj, vendar živimo s pesmijo v sr- cu. In bomo tudi v prihod- nje, če bomo le zdravi. Res- nično hvala za vse, bilo je nepozabno!« Ema Pavlič iz Gorenja 7, Zreče: »10. marca sem v Ljubljani opravljala zago- vor diplomske naloge .Sez- nanjenost prebivalstva s fito farmacevtskimi sredstvi v občini Slov. Konjice' in za nagrado sem bila isti dan v vašem radiu izžrebana za potnico na 17. izlet 100 kmečkih žensk na morje. Najprej sem študirala višjo agronomsko šolo v Maribo- ru, ko sem jo končala pa sem vpisala drugo stopijo v Ljubljani smer agronomija poljedelska usmeritev. Do- ma imamo kmetijo vehko 21 ha, od tega je 7 obdeloval- ne in 14 hektarov gozda. Kmetija je usmerjena v živi- norejo in sicer kombinirano pitanci in mlečna proizvod- nja. Lastnika kmetije sta še oče Ivan in mama Ema, po- magamo pa jima štiri hčer- ke: najstarejša je Karolina in je kmetijski tehnik v Come- tu, potem sem jaz, ki sem za- enkrat kljub diplomi še do- ma in čakam na zaposlitev v KZ Slov. Konjice, potem pa sta še Marjanca in Danica. Marjanca se je poročila in odselila, Danica pa je obliko- valka kovin, ob tem pa dela še strojno tehnično šolo. Ena izmed nas bo kasneje prav gotovo prevzela domačo kmetijo. Največ pozornosti pa posvečamo ohranjanju starih receptov in navad. TONE VRABL Med dvodnevnim 17. izletom 100 kmečkih žensk na morje smo pripravili tudi poseben an- ketni list z osnovnimi podatki potnic ter petnaj- stimi n^različnejšimi vprašanji vezanimi na kmetijo, kmetijsko politiko in kmečko življenje. Objavljamo nekaj najbolj karakterističnih odgo- vorov: Kaj vas veseli, in кад najbolj jezi? Mojca Marovt, Parižlje 28: »Veselim se dobre letine, jezi pa me inflacija.« Ida Bizjak, Orehovec 3, Zibika: »Vesela sem, ko grem po denar za oddano mleko, a kaj ko je tako slabo plačano.« Slavica Kolar, Podpeč 7: »Veseli me, če mi gre vse po planu, jezi pa me nekontrolirano div- janje cen.« Marija Obojnik, Planina 12, Ljubno ob Savi- nji: »Da naša družba še vedno nima dovolj po- sluha za kmete.« Jožica Vengust, Hramše 2: »Da bi bilo zdravje pri hiši.« " Angela Sevšek, Prelska 23, Vinska gora: »Ve- selijo me izleti.« Angela Šalej, Dolenja vas 32: »Veseli me, da sem Slovenka, jezi pa nesloga.« Anica Napotnik, Radegunda 6, Mozirje: »Jezi me, če sušimo, pa nam dež nag^a.« Marija Ulčnik, Polje 17, Bistrica ob Sotli: »Vesela sem, da sem prvič na morju.« Marija Šoštar, Grliče 14, Podplat: »Da dinar ni nič vreden.« Pepea Kristan, Šentjur: »Žalostna, če mi toča uniči vinograd, vesela, da sem srečno poro- čena.« Ana Ploštajner, Črnolica 34, Šentjur: »Vese- la, če je delo pravočasno opravljeno.« In kakšni so recepti za zdravo domačo hrano? Dragica Sovine, Sedina 3, Šentjur: »Priporo- čam gibanje po svežem zraku, vehko dobre volje in dobro prehrano.« Mira Jezovšek, Roginska gorca 19: »Fižol.« Marija Šoštar, Grliče 14: »Mirno življenje.« Mira Jereb, Laze 9 a. Drami je: »Svež zrak in veliko zelenjave.« Marija Zvonar, Dol 14 a, Šmarje pri Jelšah: »Domač kruh in meso.« Vjekoslava Toplišek, Udmat 6, Laško: »Čim- več naravne hrane, ne iz zmrzovalnikov.« Zofîja Knez, Lažiše 10, Dobje pri Planini: »Mleko.« Marija Čretnik, Ponikva 73: »BIO hrana brez škropiv in umetnih gnojil.« Ivanka Ulčnik, Križan vrh 13: »Domač kruh, sveža pečenka in pristna domača kapljica.« Bronislava Lobnikar, Marija Reka 14: »Kos domačega kruha in kozarec domačega jabolč- nika.« Zanimivosti iz anicetnili listov Štetka Blazinšek, Brdce 15: »Veselim se do- bre letine, jezim pa nad požebo in točo.« Marija Iskrač, Socka 54: »Da se v družini reizumemo.« Ivanka Sedovšek, Lepa njiva 100, Mozirje: »Želim si zdravja in mir v Jugoslaviji, da bi lahko uživali tisto, kar imamo.« Helena Trobiš, Ljubečna 73: »Dobra letina in visoke cene.« Marija Zagožen, Bočna 134: »Želim večjo pro- izvodnjo, odkupne cene pa so prenizke.« Ana Furman, Prežigal 8, Slov. Konjice: »Ve- sela, da sem bila izžrebana za svoj rojstni dan za vaš izlet.« Vera Gorišek, Pongrac 20, Griže: »Umetna gnojila so predraga.« Jožica Drofenik, Paška vas 16: »Prehitro me je obiskala bolezen in ne morem več kmetovati, pa čeprav bi še rada.« Marija Žaberle, Podplat 19: »Predrago je vse, a glavno je, da smo zdravi.« Zinka Habjan, Črni vrh 25, Tabor: »V jeseni dobra letina, jezi pa me, če mi čez travnike udari voda.« Bronislava Lobnikar, Marija Reka 14: »Kme- tijski stroji so predragi.« Francka Ferme, Zg. Rečica 94, Laško: »Veseli zdravje, jezi lenoba. Ivanka Ulčnik, Križan vrh 13, Bistrica ob Sotli: »Veselijo me obiski prijateljev in znancev, jezna pa nisem nikoli.« Elizabeta Brečko, Polana 48: »Delo je moje veselje in kadar pridejo otroci domov, здј jih imam sedem.« Vjekoslava Topliček, Udmat 6, Laško: »Jezi me, če mi pridelek stolče toča ali pozebe.« Darinka Užmah, Bukovje 11 a: »Veselita me pesem in dobra volja.« Alojzija Belej, Zibiška vas 12: »Vesela sem, da oddajam mleko, moti pa, da je cenejše od kisle vode.« Zinka Habjan, Čmi vrh 25: »Cel krompir in kislo mleko.« Vera Gorišek, Pongrac 20, Griže: »Žganci, ze- lje, dobra domača juha.« Anica Napotnik iz Radegunde paje predlaga- la kar recept za 100-letno življenje: »Preprosta domača hrana in piti je treba zmerno, po potre- bi, pa boste imeli vse možnosti, da dočakate sto let.« Malo je bilo odgovorov na vprašanje, kaj bi se na kmetiji še dalo izboljšati, da bi bilo delo lažje, rezultati pa boljši? Ida Bizjak, Orehovec 3, Zibika: »Veliko se bi lahko izboljšalo, če bi nam bolje plačali.« Slavica Kolar, Podpeč 7: »Slabo sta plačani živina in mleko.« Štefka Blazinšek, Brdce 15, Vojnik: »Poceniti umet^ gnojila.« Justina Smrečnik, Čreskova 15, Strmec: »Ob- noviti bi morali gospodarsko poslopje.« Ana Furman, Prežigal 8, Slov. Konjice: »Da bi bile ugodnejše obresti.« Marija Brie, Volog 7, Šmartno ob Dreti: »Pre- malo je ljudi za delo na kmetiji.« Breda Novačan, Polže 21, Strmec pri Vojni- ku: »Premalo imamo ustreznih strojev.« Marjan Užman, Griže 38: »Večje sodelovanje s pospeševalci.« Marija Žaberle, Podplat 19: »Več denarja, več mehanizacije.« Zinka Habjan, Črni vrh 25: »Premalo je de- narja, da bi izsušili travnike in bi lahko več pridelali.« Bronislava Lobnikar, Marija Reka 14: »Da bi hribovske kmetije imele več regresa.« Na kmetijah se največ ukvarjajo z živinorejo, mlekom, poljščinami, vinogradi, sadjem, pitan- ci, pri Štefki Krajne v Kozjem 178 posvečajo n^več pozornosti kokošjereji, pri Tereziji Škol- nik iz Velike Vamice 13 iz Zgornjega Leskovca pri Ptuju pa razmišljajo o vzreji koz. Plesa pa res ni manjkalo in prizadevna muzikanta, Janka Moguja in Milana Čretnika zanesljivo še danes bolijo prsti. 14. STRAN - NOVI TEDNIK 6, APRIL 1988 Draga prijatella! Nekßj novosti smo pripravili na današnji Vrtiljakovi strani. Ропцјато vam kotiček za računalnikarje in upamo, da ga boste lepo sprejeli. To seveda pomeni, da pričakujemo tudi kakšen odziv v obliki vaših prispev- kov, kijih bomo z veseljem objavili. Hkrati pa пцј bo to spodbuda še za koga, ki bi rad našel na tej strani kaj novega in zanimivega. Tako kot smo bih veseh pred- loga Dejana Mauerja, bomo tudi drugih. Vaša Тацја Zmaga na šahovskem tekmovanju v šoli sem se prijavila k šahov- skemu krožku. Celo leto sem ve- liko vadila doma in v šoh. Ko se je šolsko leto bližalo h koncu, smo odšli na občinsko tekmova- nje v Slovenske Konjice. Dobile smo priznanje in za nagrado šah. Naslednji dan je bilo regijsko tekmovanje v Titovem Velenju. Igrale smo z več pionirkami. Tu- di tu je bila zmaga naša. Bile smo vesele, tovariš pa ponosen. Ne- strpno smo pričakale podelitev nagrad. Dobile smo pokal in di- plomo, druge tekmovalke pa so nam čestitale. Tovariš Branko nas je odpeljal v slaščičarno in nas pogostil. VIKICA ROTOVNIK, 2.r. OŠ 3. bataljona VDV Vitanje Izlet v Celje V torek smo šli v СеЏе, kjer smo si ogledali avtobusno in že- lezniško postajo. Najprej smo si ogledîtli avtobusno postajo. Tu nam je prometnik pokazal vozni red, čakalnico, garderobo in pe- rone. Potem smo odšli na želež- niško postajo. Tudi tu nam je prometnik razkazal perone, bla- gajno, čakalnico in garderobo. Domov smo se odpeljali z avto- busom. Vsi smo bili zelo veseli, ker sta nam prijazna prometnika povedala veliko zanimivega. ALEN VREČER, 2.r. OŠ Kompole Kompole Pomlad Veter v sunkih, ki so še hladni, počasi potiska v deželo pomlad. S stresi prebuja vse. V špranjah prebudi mrčes, ki brez oklevanja popleše z vetrom v na novo roje- ni svet. Prebude se muhe, za nji- mi zasanjani metulji, ki plapolaje preletavajo topel dan. Prve cvet- lice obiščejo čmrlji, ki se nerod- no spreletavajo od cveta do cve- ta. V krošnjah se oglasi stara pe- sem, a s pomladjo povsem nova, nepošljiva za človeško srce. Prvi dež opere čm svet. V logu zacveti žafran. Med travniki se vije kalen potoček. Ob obronkih se lahkot- no pozibavajo zvončki. Rahel piš vetra jih toplo objema in jim za- poje prvo pesem. V kristalno či- stem jutru se oglasi žolnin drrr, drrr, iz trhlih dreves izvablja škodljivce. Nad smrekovim goz- dom se oglasi ku ku, ku ku. Pred hišo na razmajani klopi sedi sta- rec. Tudi njega je nekaj privabilo pred dom. Oči se zazrejo gor, od koder prihaja glas. Naskrivaj obriše solzo in zašepeta v dlan. Kohko pomladi te bom še slišal? To, ono, še katero? Morda. MARKO KRAPŠE, 3. r. OŠ Štorski železaiji Štore Sem knjiga brez bralca Nekoč meje kupila knjižničar- ka. Nesla meje v kryižnico. Napi- sala mi je številko in me dala na polico med ostale knjige. Na- sproti je domovala debela kryiga in nekoč sva se začeli pogovaijat. Nekega dne jo je deček pograbil in odnesel domov. Tako sem ostala sama. Iz dneva v dan sem se spraševala, zakaj me noče nih- če brati. Če me je že kdo vzel s police, me je samo pogledal, prelistal in me takoj spet vmil na staro mesto. Kdor čaka, dočaka in tudi moja želja seje uresničila, kajti nekega dne me je izbral med kopico knjig Tonček. Odne- sel meje domov, kjer meje pred- stavil najprej svoji mami in nato še mlajšemu bratcu. Vsem sem bila zelo všeč. Ta dan je bil zame najbolj srečen, ker sem dobila svojega bralca. ANDREJ FISTER, 4.r. literamo-novinarski krožek OŠ Franjo Vrunč Celje Prvoaprllska Ste že videli solato s kravato? Paradižnik z ogrinjalom in papriko z ogledalom ? Korenček z zelenimi rokami, pa ptička, ki vse oznani? Čebula pa seje obula i v mamine natikače : in sed^j po vrtu skače! POLONA JANČIČ, 4.1 OŠ Stranic Strani« RAČUNALNIK - MOJ PMJATEU v današrxji številki pričekamo z novost- jo na naši strani, ki bo verjetno razveselila vse, ki se že ah pa bi se radi bolje seznanili z računalniki. Avtor zamisli je pravzaprav Dejan Mauer iz Celja, ki nam je poslal pra- vo malo brošuro za začetno spoznavanje z računalnikom. Pravi, da je star 12 let in da ga računalnik ZX spectrum 48K sprem- lja že od šestega leta. Ker meni, da ryegovi vrstniki premalo poznao računalnike, je kar sam napisal navodila in osnovne po- datke o uporabi in možnostih, ki jih raču- nalnik nudi. Menimo, da bodo podatki ko- ristih še komu, hkrati pa vas vabimo, da sodelujete s svojimi izkušnjami, problemi in vprašanji, na katere vam bo gotovo kdo izmed bralcev znal odgovoriti. 1. Kaj Je računalnik? Računalnik je naprava, ki pomaga člove- ku pri delu. Je mnogo hitrejši od človeka. Vsak računalnik ima spomin. Spomin je lastnost pomnilnika. Sinclair ZX spectrum ima 48 kilobytov spomina. Kilobyte ozna- čujemo s črko K. ZX spectrum ima zelo malo spomina, če ga primerjamo z večjimi in hitrejšimi računalniki, ki imajo po 500 megab^ov spomina. Megabyt je 1024-krat večja enota kot kilobyt. Označi^emo ga z Mb. Sinclair ZX spectrum 48K je pripra- ven računalnik za mlade, ki bi si radi izpo- polnih znanje o računalnikih. Ker ga izde- lujejo v vehkem številu, je dokaj poceni. Zanj je napisanih vehko programov in iger. tako da le malokdo sam napiše program. ^ Raje vzame kaseto, jo da v kasetofon in program je tu. Poskusite napisati sami svoj program! 2. Za kaj ga uporabljamo? že v prejšnjem poglavju smo omenili, da je računalnik neprimerno hitrejši od člove- ka. Zato računalnik uporabljamo v različne namene. Nekateri nam služijo v zabavo, drugi za delo. Računalniške funkcije so odvisne od programa, ki ga napiše progra- mer. Računalnik uporabljamo povsod: v tovarnah avtomobilov, tiskarnah, pisar- nah ... V tem času skoraj ne bi mogli brez rxjega, tako smo navezani na računalnik. 3. Priključki Igralna palica - pomaga pri igri; Tiskalnik, printer - napiftva, ki piše tekst na list; Sceneer - naprava, ki prenese sliko na ekran; Disketnik - naprava za včrtavarge pro- gramov z diska; Robot - roka, ki jo premikamo preko računalnika; Električni svinčnik in tabela - s svinčni- kom rišete na tabelo, ki shko prenese na ekran; Miška - naprava, s katero si pomagamo pri izvedbi programov. (Nadaljevanje prihodnjič) a. APRIL 1989 ШШ NOVI TEDNIK - STRAN 15 NOČNE CVETKE « V soboto popoldne je v bifeju Market v Dečkovem naselju razgrajal Stane T. iz Ribarjeve ulice. Stane je me- tal steklenice in kozarce, bil pa je že tako vinjen, da je bil tudi precej neroden in se je porezal po roki. Miličniki, ki so posredovali, so zato poskr- beli, da je prišel pravočasno y bolnišnico, kjer so mu zašili ßno. Stane bo tako dobil dva auna - od zdravnikov in od sodnika za prekrške. • V soboto zvečer je doma v Goriški ulici Vinko P. raz- grajal in pretepal hčer. Vinko se ga je pred tem precej nale- tel, zakžO paje začel razgrta- ti, bo moral pojasniti sodniku prekrške. • Prejšnji petek je prišlo do »straniščnega« pretepa v gostilni Branibor, skupil pa jo je Gustav T., ki pobira stra- niščno pristojbino. Gustav se je spri z Mihom L. iz Trubar- jeve ulice, nakar je Miha po- grabil pepelnik in Gustava mahnil po glavi. Gustav je moral v bolnišnico, Miho pa so mihčniki ovadili javnemu tožilcu. • Jožo J., ki Staniče Pod itostanji, je imel prejšnji te- den težave s hčerko, ki naj bi pobegnila od doma. Jožo je zato precej nasršen odšel v stanovarye v Škapinovi 7, ker je računal, da bo tam na- jel hčer. V stanovarye je vdrl z nožem v rokah in grozil. Ker gre za kršitev nedotaklji- vosti stanov^a, so ga milič- niki ovadili javnemu tožilcu. • V petek je doma v Tr- novljah 156 razgrajal Stani- slav F. Miličniki so ga odpe- ljali v prostore za treznenje, potem pa ga ovadili zaradi nasilniškega obnašanja. Sta- nislav je namreč zadrye čase kar pogosto razgrajal in nare- dil precej težav tudi milični- kom, ki so posredovali. C Ö Orožje zadnje vojne še grozi Na Celjskem so letos našli že tri neeksplodirane granate čeprav je od zadnje vojne minilo že 44 let, je še vedno raztresenega precej starega orožja, najbolj nevarne pa so neeksplodirane granate in druga eksplozivna sred- stva. Tudi na našem območ- ju tovrstne najdbe niso no- bena redkost; samo prejšnji mesec so našli tri neeksplo- dirane granate. Celjski poklicni gasilec, 28-letni Zlatko Šunko, ki se z uničevanjem starega oro^a ukvarja že štiri leta (potem, ko je v Beogradu opravil ustrezno šolo), ima nigveč dela od pomladi do jeseni. Letošnja »sezona« se je zače- la že prejšrvji mesec, ko je moral najprej uničiti grana- to, ki so jo našh ob potoku v Ljubnem ob Savinji, nato so našh staro granato na od- lagahšču starega železa v Že- lezarni Štore, prejšnji teden pa še neeksplodirano 120- milimetrsko topovsko gra- nato v Voglom v Prožinski vasi. Še posebej nevarna bi zna- la biti granata, ki so jo našh v železarni. Če je ne bi pravo- časno našh (mihčnike je o najdbi obvestil Enes Ko- želj, delavec službe zavaro- vanja v železarni), bi lahko prišla v peč, kjer bi zagotovo • eksplodirala. Skoda bi lahko bila ogromna. Postavlja se vprašarvje, kako je granata sploh lahko prišla na odlaga- hšče. Stare granate in drugo ne- varno orožje ustrezno zava- rujejo, potem pa naložijo na prikolico in v spremstvu mi- hčnikov (da ne bi morebiti prišlo do prometne nesreče, kar bi znalo biti zelo nevar- no) odpeljejo na osamljen кггу v Libojah, kjer jih raz- strelijo. Kot pravi Zlatko Šunko, je v teh štirih letih vedno imel srečo, da so eks- plozivna sredstva lahko od- peljali (na mestu, kjer so jih našli, jih praviloma ni bilo mogoče razstreliti). Če bi morah tako staro granato de- montirati, bi bilo to precej težko in tudi zelo nevarno delo. S. ŠROT Uprava za notranje zade- ve v Celju obvešča vse, ki bi morebiti našli neeksplodi- rane stare granate ali druga eksplozivna sredstva, da jih ne skrivajo, ampak čimprej pokličejo miličnike, ki bodo poskrbeli, da bo nevarnost odstranjena. Vlom v cericev Neznani tat je vlomil v cerkev sv. Katarine v Ku- retnem pri Laškem. V zakristiji je snel s križa 95 centimetrov visokega le- senega Kristusa. Organi za notranje zadeve odsvetujejo nakup ukradenega blaga, hkrati pa prosijo vse, ki bi karkoli vedeh o tatvini, da to nemudoma sporočijo na naj- bližjo postajo milice. Manj dela za sodnika za prekrške Sodnik za prekrške v la- ški občini je dobil lani za 12 odstotkov manj predlogov kot leto pred tem. Večino- ma je šlo za kršitve cestno- prometnih predpisov ter javnega reda in mira. De- narne kazni so bile lani ne- koliko višje, odstotek za- pornih kazni pa minimalen. Laški sodnik za prekrške je v poročilu zapisal, da v preteklem letu ni bilo huj- ših kršitev zoper javni red in mir ter prekrškov s politič- nim obeležjem. Med izrečenimi varstveni- mi ukrepi prevladuje zača- sen odvzem vozniškega do- voljenja zaradi vožnje pod vphvom alkohola ali odklo- nitve preiskusa alkohohzira- nosti. Mladoletnikom je sod- nik za prekrške izrekel vzgojne ukrepe v glavnem zaradi prometnih prekrškov. Od družbeno bolj nevarnih prekrškov jih je nekaj s po- dročja varstva okolja in tudi kršitve predpisov s področja ljudske obrambe. Sicer pa je bilo lani plačanih 78 odstot- kov izrečenih denarnih kaz- ni, v 103 primerih pa so de- narne kazni spremenili v zapor. Poročilo o delu sodnika za prekrške so obravnavali tudi delegati laške občinske skupščine in se zavzeli za to, da bi bile kazni še bolj učin- kovite, sodnik za prekrške pa п£ц bi poskrbel, da ne bi zastarali zlasti tisti predlogi, ki so vezani na škodo priza- detih strank. VLADO MAROT Umrla v čelnem trčenju Prejšnji torek popoldne ob 13.25 uri se je na magistralni cesti pri Šempetru smrtno ponesrečila 27-letna voznica osebnega avtomobila Mira Rogan iz Dobrteše vasi pri Žalcu. Roganova je vozila iz Žalca proti Vranskemu, v levem pre- glednem ovinku, malo pred Šempetrom, pa je nenadoma zapeljala v levo. Voznik tovornjaka, ki je pripeljal nasproti, se je izognil trčenju tako, da je zapeljal na travnik. Ni pa to uspelo 28-letnemu vozniku specialnega tovornega avtomo- bila Alojzu Vitezu iz Nedelice pri Lendavi, ki je pripekal za njim. Prišlo je do silovitega čelnega trčenja, v katerem je osebni avtomobil odbilo devet metrov nazaj po cestišču. Roganovo, ki je umrla na kraju nesreče, so morali iz vozila izvleči gasilci. Domnevajo, da je Roganova vzela pomirjevalo (psihoak- tivno zdravilo), čeprav se to zdravilo pred in med vožnjo ne Foto: JOŽEMIKLAVC Umrl kolesar v petek zvečer ob 22.35. je 42-letni Ivan Strozer iz Graj- ske vasi vozil avtobus po ma- gistralni cesti z Gomilskega proti Vranskemu. V Kapli je pred seboj zagledal 54-letnega kolesarja Marjana Čadeža iz Banatskoga dvora, ki je vozil v isti smeri kot avtobus. Voz- nik avtobusa je zaviral in zavil v levo, vendar je s predryim delom vozila vseeno zadel ko- lesca, ki je padel in umrl na kraju nesreče. Mopedlst huje ranjen Prejšnjo sredo zjutraj se je v prometni nesreči na lokalni cesti v Močlah huje ranil 19- letni mopedist Silvo Močnik iz Vodenovega. Močnik je pe- ljal po levi strani ceste in trčil v osebni avtomobil, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljala 23- letna sokrajanka Mary a Moč- nik. Mopedista so odpeljali v celjsko bolnišnico. »Prva runda« obtožencem Ponovno preloženo sojenje v zadevi »LIK Savinja-' Februarja je minilo leto dni, kar je celjski javni toži- lec vložil obtožnico zoper vodstvene delavce nekdanje LIK Savinja, vendar se soje- nje še vedno ni začelo. Potem, ko je bila obravnava nekaj- krat razpisana, celjskemu so- dišču tudi v ponedeljek ni uspelo, da bi se začelo sojenje. Obravnava je bila razpisana od 3. do 7. aprila, vendar so jo preložih na 29. maj, ker ni pri- šel odvetnik enega izmed obto- ženih. Pa tudi, če bi se sojerye začelo brez tega odvetnika, bi ga morah kasneje prekiniti za- radi službenih obveznosti ene izmed obtoženih in zdravstve- nega starla prvoobtoženega. Nobenega dvoma ni, da je zavlačevar4e sojerya tista tak- tika, ki so si jo vsaj v začetku sojenja izbrali obtoženci oziro- ma njihovi odvetniki in po- vsem verjetno je, da bodo ne- kako poskušah preložiti tudi obravnavo, ki je razpisana za 29. maj. Vsaj tisti, ki imajo v tej zadevi nekohko več masla na glavi. Stečeg LIK Savinje tidco po- staja vse bolj oddaljen dogo- dek, kar gre seveda v prid ob- dolžencem, kot jim gredo v prid tudi vse pogostejše go- vorice, da je bil stečaj preura- ryen, vsaj v takšnem obsegu. Kazni, ki jih bo sodišče mo- rebiti izreklo obdolžencem, bodo letos zagotovo drugačne, kot bi bile, če bi se sojenje kon- čalo že lani. Lahko bi rekli, da so obdolženci »prvo rundo« na sodišču že dobih. g šroT Umrla sopotnica v soboto, pet minut po dva- najsti uri se je pripetila huda prometna nesreča na magi- stralni cesti v Presarju,' ko je 66-letni Janez Novak iz Ljub- ljane vozil od Šentruperta proti Mozirju. Novak je vozil pravilno po desni strani ceste, ko mu je nasproti v nepregled- nem desnem ovinku pripeljal po levi stremi ceste 28-letni voznik osebnega avtomobila Jože Šumečnik s Polzele. Pri- šlo je do silovitega čelnega tr- čenja, v katerem je umrla so- potnica v Novakovem vozilu, 65-letna Rezka Novak. Huje sta se ranila oba voznika, lažje pa še druga sopotnica v Nova- kovem vozilu, 23-letna Nada Jeraj iz Nizke pri Mozirju. V obeh vozilih nihče ni bil pri- pet z varnostnimi pasovi. Zgorel kozolec Prejšnjo sredo popoldne je zgorel kozolec Franca Kneza iz Malih Grahovš v laški obči- ni. Do požara je prišlo, ko je lastnikov sin Vih Knez pod ko- zolcem žagal les za ostrešje. Nenadoma je na elektromotor- ju opazil ogenj, hitro pa je za- gorel tudi les, ki je bil ob mo- torju. Vih Knez je poskušal ogery sam pogasiti, vendar se je pri tem opekel. Kasneje so prišh na pomoč gasilci z Vrha nad Laškim in iz TIM-a, gasih pa so tudi sosedje. Vendar so ogery pogasih šele ob približno 19. uri, koje kozolec domala že povsem zgorel, v njem pa tudi približno 16 ton sena, žagan les in več strojev, tako da so škodo ocenih na 300 milijonov dinar- jev. Vse kaže, da je elektromo- tor zagorel zaradi preobreme- ryenosti in zaradi kratkega stika. Steklarna »Boris Kidrič« Rogaška Slatina Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge: vodja ekonomsko-finančnega sektorja Razpisni pogoji: - diplomirani ekonomist (VII. stopnja) - 4 leta delovnih izkušenj na področju računovod- stva in financ - znanje svetovnega jezika Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahteva- nih pogojev naj pošljejo kandidati v 8. dneh po objavi v časopisu na naslov: Steklarna »Boris Ki- drič«. Ulica talcev 1, 63250 Rogaška Slatina. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30. dneh po končanem zbiranju prijav. 16. STRAN - NOVI TEDNIK 6, APRIL 1988 Rokometni pies vse boli zapleten Pet kol pred koncem v 2. zvezni ligi so v ognju za nove- ga prvaka in povratnika v 1. zvezno ligo tri ekipe, ki jih na lestvici loči samo točka! Bor- ba bo tako odprta vse do zad- njega kola, vsaka izmed ekip Partizan Bjelovar, Aero Celje in Vrbas pa čakajo na enega izmed spodrsljajev ekipe, da bi same dobile priložnost za podvig. Celjski rokometaši so tekmo 21. kola odigrali že med ted- nom in doma premagali Iskro iz Bugojna 30:24. Bila je to povprečna igra, kjer so si Ce- ljani želeli samo nov par točk, saj morajo do konca zmagati vse tekme, če želijo poseči po prvi stopnici, kar pa bo izred- no težko, saj še trikrat gostuje- jo in tudi z drugih igrišč lahko pričakujemo »čudne« rezul- tate. Vse tri omenjene ekipe se iz kola v kolo na vrhu meryujejo. Zdaj je vodstvo prevzel Parti- zan Bjelovar, ki ga vsi želijo spraviti v 1. ligo. Doma je ko- maj z golom razlike odpravil Vrbas, kije s prvega zdrknil na tretje mesto, vmes pa so Celja- ni. Marsikaj se lahko spremeni že v soboto. Celjani morajo zmagati v Travniku z Borcem, Partizan pa naj bi izgubil z Is- kro v Bugojnu, kar pa je malo verjetno. Nobeno vprašanje, ni zmaga Vrbasa doma nad Že- lezničcujem. Celjani so koncem tedna na- stopili kot slovenski pokalni prvaki na enem izmed četrtfi- nalnih turnirjev v Zagrebu, kjer so visoko izgubili z dvema članoma 1. zvezne lige Zagreb Cromosom, ki celo vodi, 32:18 in Medveščakom, ki je četrti, 33:19. Ker ni bilo Borca iz Uro- ševca so Celjani osvojili zadnje mesto in se poslovili od nadalj- nega tekmovíirya. Boîj kot dva poraza in zadnje mesto med močnima ekipama pa je za- skrblji^oče naslednje, kar po- jasnjuje sekretar kluba Aero Vlado Privšek: »Obe tekmi v Zagrebu smo odigrali slabo in rezultata sta odraz naše trenutne slabe for- me in krize. Sam sem izredno razočaran nad igro in zaskrb- ljen, kako bo vnaprej, če se for- ma takoj ne bo popravila, kajti s takšno igro nimamo kaj iska- ti v borbi za prvo mesto v 2. zvezni ligi. Ne vem, kaj bomo naredili z ekipo, da bomo z Borcem v Travniku lahko so- lidno igrali. Ponavadi sem op- timist, zdaj sem pa postal pesi- mist. Med tednom se bomo po- govorili, kaj narediti , da bi v Travniku zmagali. Če bomo izgubili, ne bo nič z naslovom prvaka, sicer se pa do zadrtega kola ne bo vedelo za prvaka, ker je prevelika izenačenost in si ne morejo .deliti' točk. Upam, da se bo forma ta teden popravila, da bodo to spoznali tudi igralci in da bomo nada- ljevali pot k 1. mestu.« V 2. zvezni ženski rokomet- ni ligi je bilo srečarye med Kranjem in Velenjem prelo- ženo. V republiški moški ligi je v 15. kolu Šoštanj doma pre- magal Fužinaija 31:25 ter je na lestvici s štirimi točkami za- ostanka še vedno na 2. mestu. Začel seje spomladanski del v 2. republiški ligi vzhod. Mla- di rokometaši Aera so gostova- li v Radgoni in premagali do- mačine 19:27. Strelci: Ratej 7, Novak in Vešligaj po 6, Cvetko in Lupše po dva ter Kolečnik, Sedej, Lubej in Šušteršič vsak po enega. TONE VRABL Emo all Reka Dvoboja med kegljaški- ma ekipama Emo in Reke, ki bosta v soboto in nede- ljo na novem kegljišču v Zagrebu, bosta odločila, katera od obeh ekip bo dr- žavni prvak v ženski kon- kurenci za leto 1989. Prvenstveni ples v ligi se je končal z mrtvim tekom in Reka in Emo sta zbrali enako število točk. Šele zdaj je jasno, kakšna škoda je bila, da so celjske keg- Ijavke ob koncu prvega de- la prvenstva tako nesrečno in brez potrebe izgubile dva dvoboja doma proti po- vsem poprečnim ekipam. Zdaj bodo poskušale rešiti naslov prvakiry, ki ga bra- nijo iz prejšnje sezone. Tre- ner Vlado Gobec daje pred- nost Rečankam, kljub te- mu pa Celjanke niso brez možnosti. Im^o pet zane- sljivih igralk in kaže da bo vse odvisno od forme šeste igralke, za katero se bo Go- bec odločal med Razlago- vo, Zupancovo in Grobel- nikovo. Prvi dvoboj bo v soboto ob 17.30, drugi pa v nedeljo ob 12.30. Obakrat bosta v Zagreb odpeljala poseb- na avtobusa za navijače. Prevoz bo brezplačen. Korak do republiške lige? Nič kaj veseli niso malošte- vilni gledalci zapuščali v so- boto dvorane Tehničnega centra v Celju po srečanju predzadnjega kola I. B zvezne košarkaške lige med celjskim Merxom in subotiškim Spar- takom. Gostje so namreč brez večjih težav in naprezanja za- služeno zmagali 90:86 (50:50). Celjani tako niso izkoristili velike priložnosti, da si z zma- go zagotovijo še eno leto me- sto v kvalitetni I.B zvezni Zal celjsko moštvo m izkoristi- lo zadnje priložnosti. Težko je namreč veijeti, da bi v zad- ryem kolu presenetili v Saraje- vu Željezničaija in se obdržali med ligaši. Zlasti potem, ko so v soboto imeli izvrstne sodni- ke, dokaj poprečne goste, ki se niso preveč naprezali za zmago in vse ostale pogoje za uspeh. Žal pa celjska ekipa igra vse bolj in bolj apatično, brez srca in želje po uspehu. Srečanje so, potem ko so vso tekmo vo- dili enakovredno borbo z gosti, hoteli rešiti pet minut pred koncem pri 83:78 za goste z meti za tri točke, kar jim ni uspelo (8:0), in poraz je bil tu. Poraz, ki jih verjetno že pelje v republiško ligo in k dolgolet- ni stagnaciji tega športa v me- stu ob Savinji. V celjskem moštvu je edino zadovoljil Zoran Gole s 34 ko- ši, medtem ko so preostali dali premalo za kolektivno igro in uspeh. Trener Boris Zrinski je po srečanju vidno razočaran povedal: »Morda bomo v Sara- jevu dosegli tisto, kar nismo doma pod idealnimi pogoji. Smo vsekakor v krizi.« Drži, v krizi pri moštvu, organizaciji in veijetno tudi pristopu k ce- lotnemu reševanju košarke v Celju. Prvensttvi v moški republi- ški in 1. B zvezni ženski ligi sta že končani, igr^o samo še v re- publiški ženski ligi. Comet je doma premagal ID Ježico 61:55, Klančnikova je dala 17 košev. Tako je prvenstvo kon- čano tudi v tej ligi, kjer sta eki- pi s celjskega območja dosegli manj, kot bi lahko. Igrali sta poprečno, z nekaj lepimi, žal pa preredkimi prebliski, ki bi jima omogočili solidnejšo uvr- stitev v sicer poprečni in kvali- tetno sivi republiški ligi. Lestvica: 8. Comet 22 9 13 31 10. Metka 22 7 14 28 Namesto zaključka: moška košarka na celjskem območju stagnira, saj »nosilna« ekj KK Merx brez osnove in za dja daje manj, kot bi lahko, ђ gaška in Comet nimata veíj ambicij in možnosti ter se ¡ dovoljujeta z zlato sredino vf, publiški ligi. V 1. B žensi zvezni ligi že vrsto let v Rog ški glasno razmišljajo o 1. zvç ni ligi, pa so z vsako sezot dlje od nje. Igralke so dobi torej nekaj maryka. Letos | bile večino prvenstva pod ^ hom, prišla je kriza in sezot so končale na povsem poprç nem 7. mestu. Bile bi še slabj) če ne bi imele zaloge od usp« nega starta. Comet in Metk v ženski republiški ligi sta^ prava pastorka in še dobro, j igrata tako, kot sta uvrščen Kvalitetno slabe so tudi nit lige, kjer košarko bolj igr^ odsluženi košarkaiji za reku acijo in prijateljsko druženj z mladimi se dela slabo ali pj malo, s^ že nekaj let na ce skem nismo dobili niti ene pravega novega talenta. Iti kaj obetal. Včasih je tega bi več. In ob takšnem starcu sn s takšnimi uvrstitvami kar zadovoljni. Za več nisn sposobni. JOŽE KUZH TONE VRAB Poprečen start nogometašev v repujbliški nogometni ligi so odigrali drugo spomladan- sko kolo, ki za ekipe s celjske- ga območja ni bilo dosti bolj- še kot prvo. V prvih dveh spomladan- skih kolih so najbolj razočarali nogometaši Ingrad Kladivar- ja, ki so izgubili obe srečanji. Tokrat so gostovali v Mariboru in izgubili s Kovinarjem 4:0. Tekmo ocenjuje tehnični vo- dja ekipe Marjan Goleš: »Ta poraz smo celo pričakovali, saj smo v Maribor odpotovali brez sedmih standardnih igralcev prve ekipe. Zdaj smo na zad- njem mestu, veijetno pa bo že pred naslednjim kolom prišlo do spremembe, k^ti Kovinar- ju, ki je v prejšnjem kolu v Ljubljani premagal vodečo Ljubljano, naj bi odvzeli dve točki zaradi nepravilno regi- striranega igralca. Do nedelje bomo poskušali ekipo zakrpa- ti, pravico igranja pa bosta imela Emešič in Račič. Elkroj iz Mozirja je gostoval pri solidni Muri, ki je na 2. me- stu, o srečarxju pa je trener Bo- jan Prašnikar povedal: »Ker je Mura visoko premagala Ingrad Kladivarja v Celju smo se tega srečanja bali, vendar smo doži- veli sorazmerno nizek poraz 2:0. Tudi nam so mikali štir- je standardni igralci, ki smo jih nadomestili z mladinci. Sicer pa bi bil lahko rezultat ugod- nejši za nas, če bi bili komplet- ni. Oba gola smo dobili zaradi neorganizirane igre v obrambi, kar je posledica neizkušenosti mladih igralcev. V spomladan- ski del smo startali slabo in v 1. kolu doma po nepotrebnem iz- gubili točko, ki jo bo treba nekje nadoknaditi.« Velenjski Rudar je doma z 2:0 in goloma Pranjiča ter Gorška premagal solidno eki- po Pohoija z Ruš ter je trenut- no najbolje uvrščena ekipa s celjskega območja v republi- ški ligi z enakim številom točk kot vodeča Ljubljana. Nogometaši Partizan Hme- zad Žalec so kljub neizgotov- Ijeni ograji le odigrali srečar^e doma in z golom Druškoviča 1:0 premagali Svobodo iz Ljubljane. Med zimskim in spomladanskim delom prven- stva je ekipo ponovno prevzel bivši trener Živko Stakič: »Imamo skromen izbor igral- cev in vsak izpad nekoga se nam pozna. Igra ni bila lepa, pomembni pa sta točki. Naša želja, je, da ostanemo v ligi in tako nadaljujemo z uspešnim delom, s katerim smo začeli pred petimi leti. V nedeljo go- stujemo pri neugodnem Po- hoiju in morebitna točka bi bi- la izjemen uspeh. Predvsem pa bo potrebno več resnosti pri treningu in večja pomoč zain- teresiranih v žalski občini in Savinjski dolini, kjer je prav nogomet edina atraktivna igra z žogo.« Jesenski del MNZ Celje čla- ni: 1. Kovinar 13, 2. Odred 12, 3. Hrastnik 12, Oplotnica 10, Svoboda 8, Opekar 8, Šmarje 1 in Orlica 1. Mladinci bodo v MNZ СеЦе začeli s spomla- danskim delom prvenstva 16. aprila, kadeti in pioniri pa 22. aprila. Počasi se končuje tudi po- kalno tekmovanje za področje MNZ Celje. V zaključnem tur- nirju so ostale štiri ekipe-Dra- virya, ERA Šmartno, Elkroj in Papimičar. Finale bo 25. maja, oba finalista pa se bosta uvrsti- la v nadaljevanje tekmovarya za Titov pokal Jugoslavije. TONE VRABL ŠPORTNI KOLEDAR Košarka: 1. B zvezna liga moški zadnje kolo 88/89: sobota, 8. aprila v Sa- rajevu Železničar - Merx. Nogomet: Republiška liga 16. kolo: ne- delja, 9. aprila Vozila - Rudar (TV), Pohorje - Partizan Hmezad Žalec, Elkroj - Kovinar in Skalna klet v Celju ob 16. uri Ingrad Kla- divar - Izola. Medobčinska nogometna zve- za Celje člani 10. kolo: sobota, 8. aprila Hrastnik - Celulozar, Ko- vinar - Odred, Opekar - Svobo- da, Orlica - Šmaije, medtem ko bo v tem kolu Oplotnica prosta. Kegljanje: Sobota, 8. aprila ob 17.30 in ne- delja, 9. aprila ob 12.30 dodatna kegljaška dvoboja za naslov dr- žavne prvakinje v kegljanju med EMC Celje in Reko. Rokomet: Z. zvezna liga moški 22. kolo: sobota, 8. aprila v Travniku Bo- rac - Aero. 2. zvezna ženska liga 22. kolo: sobota, 8. aprila Borovo - Ve- lenje. Republiška liga moški 16. ko- lo: sobota, 8. aprila Jadran - Šo- štanj. 2. republiška rokometna liga 2. spomladansko kolo: petek, 7. aprila v hali Golovec Aero mla- dinci - TOKO Črenševci pri Mur- ski Soboti. Odbojka: Republiška liga moški 20.1» lo: sobota in nedelja, 8. in 9. api la derbi v Šempetru med dom čini in Celjem, Topolšica pa g» stuje pri Partizahu Narodni dois Ženska republiška liga: deit Ljubno Glin - Celje in Rogoj - Topolšica Kajuh. Sah in namizni tenis: Sobota, 8. aprila od 9. ure di Це v Domu krajanov v Vrbjup Žalcu prireja komisija za športi rekreacijo društva invalidov ol čine Žalec ob mednarodnei dnevu invalidov turnirja v Sá in namiznem tenisu. Nastopi bodo tekmovalci klubov v celj^ regiji. Četrtek, 6. aprila od 17. ui dalje v večnamenskem dom v Vinski gori v organizaciji i mače šahovske sekcije in ob p moči TKS Žalec prvi letošnji ts nir posameznikov v šahu. Sobota, 8. aprila od 8. ure i Ije v celjskem šahovskem don regijsko prvenstvo za pionirk Prvenstvo je odprto, kar pome da lahko-nastopi vsak, ki ga ves li igranje šaha. Sobota, 8. aprila v delovni i ganizaciji EMO od 9. ure dsj letošnje republiško prvenstvo I histov železarjev Slovenije. Tenis: Od nedeUe, 9. aprila do četi ka, 16. aprila mednarodni tun mladih igralcev tenisa od 12( 16 let, kjer nastopajo tudi pre stavniki TK Zlatarne Celje. V T. Velenlu po keramični »špurl Ob zaključku fî- nala v svetovnem pokalu v smučar- skih skokih so pod skakalnico v Pla- nici na zmagoval- ni oder stopili tudi najmlajši skakal- ci, ki so letos tek- movali tudi za po- kal Planice po pro- gramu smučarske zveze. Tako med mlajši- mi, kot tudi med starejšimi pionirji so imeh vidno vlo- go velenjski ska- kalci, kjer sta se še posebej dobro odrezala Luka Ograjenšek in Mat- jaž Triplât, ki sta zasedla v svojih ka- tegorijah drugo mesto (na sliki). Velei^čani igrajo vidno vlo- go tudi v mladinskih kategori- jah, kjer imajo v državni repre- zentanci tri svoje člane, Pušni- ka, Verdeva in Ogorevčnika. Vse to pa dokéizuje, da imajo ob idealnih pogojih za vadbo v poletni sezoni doma veliko možnosti za razvoj nadairjenih mladih skakalcev. Pri tem jih podpira predvsem organizacij- ski komite Planica s finančni- mi sredstvi in strokovnimi na- sveti. Letos naj bi na ta način v Titovem Veler\ju prvi v Jugo- slaviji dobili keramično zale- tišče. Le-ta omogoča večje hi- trosti, ki naj bi omogočale sko- ke v poletni sezoni preko 80 metrov. Prva tekma na kera- miki naj bi bila že ob velenj- skem občinskem prazniku 1. in 2. julija. Sicer pa bodo Ve- lenjčani gostitelji nove oblike tekmovaiy v skokih za pokal Alpe Adria 25. avgusta. EDI MASNEC NA KRATKO Štirje porazi In dve zmagi v ženski odbojkarski ligi so odigrali 17. kolo. Zmagale so sa- mo odboj karice СеЏа, ki so doma premagale Fužinaija 3:1, med- tem ko sta ostali ekipi izgubili - Topolšica Kajuh doma s Kri- mom 1:3 in presenetljivo Ljubno Glin s Partizanom Kamnica tudi 3:1. V moški republiški ligi je To- polšica doma izgubila z Brezovi- co 1:3, Šempeter v Mariboru s Stavbaijem MTT ml. 3:0, edino zmago pa so zabeležili Celjani, ki so doma ugnali LIK Kočevje 3:2. Kozje prvak v šmarski občini Tekmovalna komisya za košar- ko pri Občinski zvezi za telesno kulturo v Šmaiju pri Jelšah je končala s tekmovanjem v občin- ski ligi, kjer je nastopUo osem ekip. Po ogorčeni borbi so posta- li prvaki člani ekipe Koqe, pred Podčetrtkom, Lesičnim, Ponik- vo in Šmarjem. Tri medalje za Judolste Na Ptuju je bilo mednarodno tekmovanje v judu za pionirje, kjer je nastopilo kar 150 mlađih borcev. Od šestih članov judo kluba Ivo Reya iz Celja so se trije vrnili z medaljami. V kategoriji do 31 kg je osvojU 3. mesto Kle- men Feijan, do 38 kg pa 1. Mitja Beve in 3. Jernej Petrak. Branko Malee drugI v Sarajevu je bilo 33. državno prvenstvo s serijsko zračno pu- ško, kjer sta velik uspeh dosegla tudi dva strelca s celjskega ob- močja, ki sta osvojila drugi me- sti. Med člani posamezno je Branko Malee Kovinar Štore na- strerai 379 krogov, prav toliko kot zmagovalec Frelih iz Kranja. Ker pa je imel Malee slabšo zad- njo serijo je namesto naslova dr- žavnega prvaka osvojil »samo« drugo mesto. Druga je bila tudi Denis Bola SD Mrož T. Velenje, ki je za olimpijsko zmagovalko Jasno Šekarič zaostala samo za tó kroge, medtem ko je bila He- lena Lavrinc iz Rečice pri La- škem tokrat peta. Šolski šport v velenjski občini ZTKO Velenje je pripravila še dve občinski šolski športni tek- movanji in sicer v odbojki za starejše pionirje in v rokometu za ml. pionirje in pionirke. V odbojki je bilo območno pr- venstvo SŠD, kjer so nastopile štiri ekipe, končni vrstni red pa je bil naslednji: 1. OŠ V.Bagat Braslovče, 2. OŠ K.Destovnik- Kajuh Šoštanj, 3. OŠ Frankolovo in 4. OŠ Moziije. V nadaljnje tek- movale se je uvrstila zmagoval- na ekipa. Občinsko prvenstvo v rokome- tu je bilo tri dni v Rdeči dvorani v T. Velenju. Pri pionirkah je na- stopilo osem ekip v treh skupi- nah, končni vrstni red pa je na- slednjhi: 1. ŠŠD A.Aškerc T.Ve- lenje, 2. ŠŠD Rudar OŠ G. Šilih T.Velenje, 3. ŠŠD B. Rock Šo- štanj itd. Najboljša igralka je po- stala Urška Čater OS A.Aškerc, strelka Minka Bašič OŠ G. ŠUih in vratarka Mihaela Pobec OŠ A. Aškerc. Med pioniiji je nastopilo šest ekip, zmagalo pa je ŠŠD Bratov Mravljak T.Velenje pred ŠŠD B.Röck Šoštanj, ŠŠD Rudar OŠ G.Šilih T.Velenje itd. Najboljši igralec je postal Sebastjan Sovič OŠ B.Röck Šoštanj, najboljši strelec Boris Novak OŠ G. Šilih in najboljši vratar Blaž Vivod OŠ B. Mravljak. TV Končana občinska liga V Celju so končali z občinsko strelsko ligo z zračnim orožjem, ki je trajala 5. kol. Končni vrstni red: Kovinar I, Celje I, Kovinar II, Ingrad I, Metka, Tempo, СеЦе III, Ingrad II, Avto I, Miličnik, F. Šteklić II, Avto II. Bratov Dobro- tinšek Vojnik, F. Šteklič I in Kli- ma. Najboljših deset posamezni- kov: Branko Malee, Jože Jeram, Viki Ravnikar, Ivan Kočevar, Er- vin Seršen, Tone Jager, VUi Deč- man, Franc Hočevar, Fric Rezar in Marko Kobale. TJ Območno tekmovanje v odbojki V Braslovčah je bilo območno tekmovanje ŠŠD v odbojki. Na- stopile so štiri ekipe. Vrstni re 1. ŠŠD Braslovče, 2. ŠŠD Bi Rock Šoštanj, 3. ŠŠD Gon grad, 4. ŠŠD I. celjske čete Ceí Ekipa ŠŠD Braslovče bo nasi pila na regijskem prvenstvu. Za občinske naslovi v namiznem tenisu TVD Partizan Petrovče je p pravil občinsko prvenstvo P sameznikov v namiznem teoi; občine Žalec za pionirje, pioDi ke in veterane. Zmagovalci I oniiji Igor Pamnič (Sempete pionirke Andreja Jesenek (Griž in veterani Ignac Hostil (Griže T. Finalisti košarkarskega pokala Šumi Po več krajih v Sloveniji bila tekmovanja za košarkar« pokal za nagrado Šumi za st. 1 onirje in pionirke. Rezulf ekip s celjskega območja po Í sameznih krajih: pionirke - " štanj 1. Šaleška, 2. Pomuije. Hrastnik, СеЦе 1. Maribor, Metka, 3. Šentjur. V finalu, ki I 8. aprila v Škofji Loki, bodo i stopile štiri ekipe, s celjskega^ močja pa ekipa Šaleške. PioiU Slov. Konjice 1. Slov. Konjice. Pomurje, 3. Moziije, LjubÜ» -Moste 1. Slovan, 2. Mariborii Merx. Finale bo v nedeljo 9. a? la v Slovenskih Konjicah, celjS' območje pa bo zastopala eki domačinov. 1 a. APRIL 1989 ШШ NOVI TEDNIK - STRAN 17 Strelstvo V Žalcu Je oživelo po leta 1982 je na področju bistva v žalski občini vla- i|lo pravo mrtvilo. Potem pa ^v Žalcu ustanovili strelsko ^ino, ki je danes med naj- ¡fljlimi v Sloveniji, leta 1983 jI $e občinsko strelsko zvezo, y vele so tudi strelske druži- jo v Šempetru, Libojah, na ^jiDskem, Polzeli, za vojaško v Braslovčah, žal pa l^tvilom ne morejo preki- Jti v nekdaj strelsko razgiba- ^ Grižah in Preboldu. Janko Melanšek je predsed- ^ strokovno tehnične komi- Kg pri SD Žalec: »V začetku Jo eno leto streljali na takrat JpuSčenem žalskem kegljišču, jjtem pa smo se preselili v za- Honišče osnovne šole Peter fprajc-Jur, kjer vadimo in tek- Lujemo še danes. Imamo de- Lt avtomatskih strelnih mest, ¡al pa je za vse, ki želijo treni- ^ti in tekmovati, to občutno premalo. Imamo standardno toisko ekipo, ki strelja s tre- jii vrstami oroá^a, kar zelo obremenjuje, ob r\jih pa se po- flvlja preko 60 pioniijev in pi- jnirk, ki se že uvršč^o med j^jboljše v Sloveniji. Zlasti l^iske ohmpijske meda^e vSeulu so pritegnile na strehš- če vehko mladih, ki vadijo v treh skupinah. Z dekleti tre- nira Mladen Melanšek, jaz s pr- vo ekipo pioni^ev, Jani Puk- majster pa z najmlajšimi. Ima- mo dva perspektivna pioniija - Aleša Klovaija, ki je bil drugi na repubhškem prvenstvu in Renato Flego, kije bila tretja.« Žalski strelci so se v zadrtih letih izkazali kot dobri organi- zatorji regijskih in občinskih tekmova^, pred dvemi leti pa so organizirali celo republiško prvenstvo, kjer je nastopilo 550 strelcev. Njihova n^večja želja je, da bi dobili toliko od- hčnih strelcev, da bi se lahko specializirali za posamezne ka- tegorije in da jim ne bi bilo treba streljati vsega, kajti tako traja sezona izredno dolgo, pa še eni panogi se ne moreš po- polnoma posvetiti. Med naj- večjimi uspehi je lanski naslov republiškega ekipnega prvaka z vojaško puško v Кгацји v po- stavi Melanšek, Klovar in Ju- stin, zmaga na pokalu Pera Cestnika, katerega organiza- torji bodo letos, stalno nasto- panje v republiški ligi itd. Na pokalu Pera Cestnika sta bila odlična Justin in Mladen, ki je popravil Peternelov rekord od 184 na 186 krogov. Med glavnimi problemi je premajhno obstoječe strelišče za zračno puško, premalo pušk, ki so izredno drage itd. Se letos bodo začeh z urejeva- rxjem strehšča za MK oro^e za Škafarjevim hribom, ki jim ga je odstopila delovna organiza- cija Minerva. Prvič bodo imeh dva pionir- ja na državnem prvenstvu v Osijeku - Aleša Klovarja in Renato Flego. Pred podpisom je tudi spo- razum z delovno organizacijo Juteks, ki bo odslej sponzor strelcev. »Z njihovo pomočjo in pomočjo TKS in ZTKO bo- mo lažje razvijali našo dejav- nost, ki je splošnega pomena,« je povedal Melanšek. TONE VRABL smola žalskih strelcev v Varešu je bilo veliko tekmo- Tinje prijateljstva z vojaško puiko, kjer je nastopilo 70 strel- cev iz 31 družin, iz Slovenije pa ¡ашо strelci Juteksa (novo ime u SD Žalec). Posebej se je izka- zal Mladen Melanšek, ki je med posamezniki osvojil odlično 2. œesto s 183 krogi in za zmagoval- cem zaostal samo za dva kroga. Veliko smolo so imeli žalski itrelci med ekipami, saj je poleg felanška bil odličen tudi Justin îmrkolj, ki je nastrerai 180 kro- ¡0V, kar je zadostovalo za 6. me- to. Uspeh plavalcev v Zagrebu v Zagrebu je bil 17. medna- rodni plavalni miting Mladost 89, kjer je nastopilo 200 plaval- cev iz sedmih držav, med njimi tudi številno zastopstvo PK Kli- ma Neptun iz Celj^ ki je znova doseglo vrsto lepih rezultatov in se domov vrnilo s pravo bero medalj. O tem trener PK Klima Nep- tun Goran Ribičič: »To je bilo prvo tekmovanje po zimski sezo- ni v olimpijskem 50-meterskem bazenu, zato smo z dosežki še to- Ико boli zadovoljni. Jure Vračun je bil med mladinci trikrat drugi na 100 in 200 m prsno ter 200 m mešano. Odlikoval se je Grega Jurak, ki je med mladinci osvojil pet medalj, tri zlate na 50 in 400 m kravi ter 400 m mešano ter dve srebrni na 100 in 400 m kravi. Dejan Tešovič je nastopil med člani v treh disciplinah, najboljši paje bil na 400 m mešano, kjer je osvojil 2. mesto. Nastopili so še med kadeti: Maja Tanko je bila 4. na 200 m hrbtno, Matjaž Košar je imel pet nastopov, na 100 m del- fin in 200 m kravi je bil peti, na 100 m kravi ter 100 in 200 m prs- no pa šesti. Tekmoval je tudi Ga- šper Gorenak, vendar brez večjih tekmovalnih uspehov. Za naj- boljša plavalca mitinga Mladost 89 v Zagrebu sta bila proglašena med člani Miloševič ter med mla- dinci naš Jurak.« Odličen je bil mladi celjski pla- valec Matjaž Kolčan, ki je nasto- pil v slovenski reprezentanci v Zreryaninu na prvem zveznem tekmovanju za mlajše pionirje in pionirke. Opravil je štiri nastope: na 100 m kravlje bil drugi, 400 m kravi četrti, plaval pa je tudi v štafetah 4 x 100 m kravi in 4 X 100 m mešano, kjer je s soto- variši osvojil še dve srebrni me- dalji. TV REKLI SO: Ana Praprotnik, predstav- nica kole^rske sekcije pri Partizanu Žalec: »Na prvem občnem zboru pred petimi leti nas je bilo 19, na letošnjem že mnogo več, saj ima naša kolesarska sekcija že preko 400 članov in to ne samo iz žalske občine, ampak tudi iz mozirske, veleryske in od dru- god. Lanski program smo v ce- loti izpeljali, s^ smo pripravili svoje štiri akcije ter sodelovali na mnogih drugih. Uspeh ni- smo samo z akcijo ,dobimo se' vsako prvo nedeljo v mesecu ob neki zanimivi izletniški toč- ki v Saviryski ah Šaleški doli- ni, kamor se je treba pripeljati s kolesom. To akcijo bomo uresničili letos, bo vsako prvo nedeljo, če pa bo takrat slabo vreme, pa nasledryo. Prvič se bomo zbrali ob velenjskem je- zeru, saj imamo v T. Veleryu močno podružnico z več kot 70 člani, ki nam tudi vehko poma- gajo pri organizaciji naše naj- večje prireditve Saviryskega maratona. Naš cilj niso tekmo- vanja, ampak rekreacija s kole- si. Tudi letos bomo pripravih naslednje akcije: vsi na kolo za zdravo telo 28. maja, kriterij mesta Žalec ob žalski noči 24. junija, 5. Savinjski maraton 13. avgusta in gorsko dirko na Ka- le 16. septembra. Vedno večji je problem z udeležbo, saj so prevozi iz oddaljenejših slo- venskih krajev z avtomobih do starta dirke že kar precej dragi, vendar vseeno upamo na do- bro udeležbo. In še novost: pri nas se je ustavila skupina otrok s kolesi BMX in prosila, da jih včlanimo kot podsekci- jo, saj nimajo prostora za vamo vožnjo. Do prihodnjega leta jim bomo poskušah urediti po- sebno progo ter pripraviti tudi kakšno tekmovale. Doslej je kolesarsko sekcijo kot pred- sednik uspešno vodil Dolfe Nćiraks, v naslednjem manda- tu pa jo bo Lojze Strniša.« T. VRABL Problem prehod iz dvoran na prosto Tenis postaja športno re- kreativna zvrst številka ena med ljubitelji rekreacije. Te- niških igrišč je vedno več in to tako pokritih kot na pro- stem. V Celju imamo že nekaj let teniški klub, nad katerim je pred časom prevzela pokrovi- teljstvo delovna organizacija Zlatarne Celje, imajo svojega profesionalnega trenerja in več vaditeljev ter vedno večje zani- manje od najmlajših do najsta- rejših. Trener TK Zlatarne Ce- lje Tomaž Volk ve povedati, da imamo trenutno samo v Slove- niji okoh 500 odprtih teniških igrišč, 300 pa jih je v izgradryi. V Celju je trenutno petnajst odprtih in sicer pet v Mestnem parku, prav toliko na Golovcu, po dve na У ubečni in v Štorah ter eno pri Zagradu. Pokritih je osem igrišč - pet v hali Golo- vec, dve v tehnični šoh in eno v šoh B. Kidriča. Še letos naj bi prišh do novih teniških povr- šin, vendar se ne morejo dogo- voriti za lokacijo. Obstojajo na- mreč tri možnosti: za mestnim gradom, ob Sončni poti in v športnem kompleksu Golov- ca, kjer bi zraven zgradih še tribuno ter potrebne objekte. »V Celju imamo pozimi odlič- ne pogoje za vadbo,« ocenjuje Tomaž Volk, »in to smo tudi do- bro izkoristili s kontinuirano vadbo. Zdaj se počasi selimo na prosto, kjer bomo zaradi la^ega privajanja na novo okolje pripra- vili po nekaj štiridnevnih maiy- ših teniških kampov. Prilagoditi se moramo na vremenske pogoje - sonce, veter, mraz, različne od- boje žogice itd. Pri prvem takš- nem kampu smo imeli odhčne vremenske pogoje. Tečaje sva vodila skupaj z Rokom Vengu- stom vsak dan po šest do sedem ur na teniških igriščih na Ljubeč- ni in Golovcu. Pri vseh tekmo- valcih je viden napredek, prava kvaliteta pa se bo pokazala že na prvih tekmovanjih, ki se bodo kmalu začela. Sicer pa dobro de- lajo pri vseh teniških klubih po Sloveniji, saj imajo pri nekaterih celo po dva profesionalna trener- ja. Letos bo konkurenca izredno huda, mi pa se bomo udeležih vseh najrazhčnejših tekmovanj z okoli 120 tekmovalci različnih starostnih kategorij. Prva pre- gledna tekma je že bila na Malem Lošinju, kjer je v močni konku- renci naš član osvojil 7. mesto, ekipno pa smo enkrat izgubili in enkrat premagah v prijateljskem dvoboju Železničarja iz Mari- bora.« Od nedelje dalje bo večja sku- pina mladih celjskih teniških igralcev na mednarodnem tur- nirju v Katoru pri Umagu, na pot pa bodo ob strokovnem vodstvu Tomaža Volka in Matjaža Jezer- nika odšh: pionirke do 12 let Tja- ša Jezemik in Ana Brajkovič, pi- onirji do 12 let Andrej Voh, Mar- ko Rumpf, Igor Virant in Gregor Bobovnik, pionirji do 14 let Bošt- jan Doberšek, Iztok Jurenec in Gregor Cizej ter do 16 let mladin- ca Miha Furlan in Goran Brajko- vič ter mladinka Brina Godnik. TONE VRABL VZDA In Kanadi ' Prav danes je na mesec in |K)1 dni trajajočo turnejo po Uruženih državah Ameri- ke in Kanadi odpotoval an- sambel Vikija Ašiča, ki le- los slavi tudi dvajseto obletnico svojega delo- Tuija. Na turneji, ki jo organizira iovenska izseljenska mati- >bodo nastopili na 16 kon- ertih od Montreala do Ota- [e, Clevelanda in Kirtlanda. înjimi potuje tudi Boris Ko- 'itar, ki bo povezoval pro- him. Ravno te dni pa izide tudi liihova kaseta, ki jo je založi- Î produkcija Helidon in na 'ateri bo 12 skladb, ki sta jih ¡spisala v glavnem fVanc 'erič in Milan Džakušič. Pri •iisamblu bi radi svoj jubilej Proslavih tudi s koncertom ^Celju, ki bo verjetno po do- PusUh. Oliver Twist brez Oliveria Prav gotovo ne bi mogli reči, da se je nekdanji ansambel Delta preimenoval v diverja Twista samo zato, ker je pri njih pričel peti Oliver Antauer, ki je bil takrat že uveljavljen pevec. Vendar člani ansambla priznajo, da so se od tega profe- .sionalca veliko naučili. Kar nekaj let je trgalo, da so se pri ansam- blu odločih za samostojne posnetke, ki jih piše Primož Koščak. Prav nek^letno igra- nje v raznih hotehh, na plesih in drugih prireditvah, je ansamblu prineslo uigranost, ki jim je prišla še kako prav pri snemaryu. Zaenkrat sta izšh dve njihovi skladbi (Ti in jaz ter Plavolasa) in sicer na kaseti Pop coc- tail No. 1, ki je pravzaprav prvi tovrstni izdelek studia Bonton iz Rogatca. Pri ansamblu Oliwer Twist pravijo, da im^o pripravljenih še precej skladb, ki naj bi jih posneh v bhžnji bodočnosti, saj bi radi izdah tudi samostojno kaseto. Vendar pri tem ne namerava o prehitevati dogodkov. Sami so toliko realni, da del^o to kar so zmožni in ne namerav^o skočiti dlje kot je potrebno. Zato bodo tudi v bodoče igrah na vseh prireditvah, ki jih lahko pokrijejo s svojim programom. Ta je sicer izredno širok, vendar vseeno bolj zabavno usmerjen. V ansamblu igrajo: Boris Bračič - bobni, Milan Einfalt - pevec, Bojan Čatorič - klavi- ature (vodja ansambla), Primož Koščak - ki- tara in Boris Jurčak - bas. Pri ansamblu pojejo tudi ostah člani, tako da se odsotnost Ohverja Antauerja, ki jih je zapustil, pravza- prav ne pozna. Fantle iz treh vasi Pred letom dni so se zbrali skupaj bolj iz lastne zabave, kot zato, da bi z igranjem služili. Skoraj vsi so šolani glasbeniki, saj so se trobentar Marjan Je- lene, klarinetist Ivo Jurko- šek in basist Pavle Jelene šolah pri Godbi na pihala na Svetini, le harmonikar Franc Brecl je samouk. Zd^ že igrajo na kakšni ve- sehci ali pa ohceti, če jih povabijo. Igrajo zelo razno- hko narodno zabavno glas- bo, ki prinaša dobro voljo in veselje. O lastnih sklad- bah zaenkrat še ne premi- šljao, ker pravijo, da bo čas prinesel svoje. E.E. Lestvici Radia Ceije Zabavne melodije: 1. ORINOCO FLOW - ENYA (7) 2. TWIST IN MY SOBRIETY - TINITA (4) 3. PLAVI SAFIR - BAJACA (7) 4. RDEČO ROŽO BOM UTRGAL ZATE - DON JUAN (4) 5. LEAVE ME ALONE - MICHAEL JACKSON (3) 6. ESPECIALLY FOR YOU - KYLIE MINOGUE AND JASON DONOVAN (9) 7. BRING ME EDELWEISS - EDELWEISS (8) 8. ZDAJ JE ČAS - BOŽIDAR WOLFAND-WOLF (7) 9. PONOČ JE - NEDA UKRADEN ' (9) 10. PUT A LITTLE LOVE IN YOUR HEART - ANNIE LENNOX AND AL GREEN (1) Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsalco soboto ob 17.15. DomaČe meiodije: 1. NITI MAR-SLAK (9) 2. LUČ UUBEZNI - KOVAČIČ (8) 3. ŽVIŽGAM SI VESELO PESMICO - PETRIČ (6) 4. VEM ZA DEŽELO - GORENJCI (4) 5. GLASBA IZ SLOVENIJE - SLOVENIJA (2) 6. KO PRIDE POMLAD - NAGEU (3) 7. PIVO, EJ PIVO - ŽAGAR (7) 8. ZAUPAJ Ml DEKLE - ŠTAJERSKIH 7 (2) 9. PRAZNIK v DOMAČI HIŠI - CVERLE (3) 10. ZVEZDE NA VASI-KLAVŽAR (10) Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsaic ponedeljek ob 17.15. KUPON lestvica zabavnih melodij_ izvajalec_ lestvica domačih melodij_ izvajalec_ ime in priimek_ naslov_ Nagrajenca: Meta Drame, Konovska 46, Titovo Velenje Laura Potočnik, Kraigherjeva 24, Celje Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje, Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v prodajalni MELODIJA v Celju. 18. STRAN - NOVI TEDNIK 6, APRIL 1988 april 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 19 20. STRAN - NOVI TEDNIK 6, APRIL 1988 a. APRIL 1989 ШШ NOVI TEDNIK - STRAN 21 22. STRAN - NOVI TEDNIK 6, APRIL 1988 • april 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 23 24. STRAN - NOVI TEDNIK 6, APRIL 1988 Sam svoj molster v sklopu akcije »Pocenite svoje življenje - Naredi si sam«, ki jo je pred časom organizirala Delavska uni- verza v Celju, se jé končal prvi ciklus tečaja pod nazi- vom »Sam popravljam svoj avto«. Teč£0, katerega ciklus vse- buje teoretični in praktični del, je namenjen vsem vozni- kom osebnih vozil, da bi si pridobili zn^e in spretnost pri odpravljanju napak na lastnem avtomobilu. Za voz- nike in tiste, ki to šele name- ravžgo postati, je seminar ko- ristna preizkušnja, séü spo- znavajo diagnostiko okvar. popravila in tekoče vzdrže- vanje, kar je predpogoj za vamo vožnjo. Kandidati, kijih poučujejo strokovno usposobljeni pre- davatelji iz delovnih organi- zacij, bodo ob zaključku vsa- kega ciklusa imeü možnost tečiu ponavljati brez kotiza- cije, če bodo po lastni presoji ugotovili, da je pridobljeno znanje pomanjkljivo. Dvan^st slušateljev, med katerimi je bilo tudi nekaj predstavnic nežnejšega spo- la, si je že v prvem poskusu prizadevalo osvojiti lovori- ko, zapisano v naslovu. BOJAN KRAJNC Foto: EDO EINSPIELER Narodni dnevnik, 6. april 1909 Iz Vranskega. Zahvala ob sklepu šolske kuhinje zadene podpisano šolsko vodstvo prijetna dolžnost, da se v imenu postrežene šolske mladine vsem dobrotni- kom, osobito slavni Posojilnici gg. uradnikom in rado- darnikom, tržanom, kakor tudi okoličanom za denarni prispevek oziroma podporo v živilih prav iz srca zah- vali. Kakor v prejšnjih letih tako so tudi letos postregle gospe in gospodične iz Vranskega lačni mladini. Bodi jim izrečena na tem mestu prisrčna zahvala na trudu in požrtvovalnosti. Dobrote šolske kuhinje se je udeležilo povprečno čez 200 otrok na dan. Nßj bi bila tu izrečena zahvala objednem tudi priporočilo za prihodnji zimski čas. Šolsko vodstvo šestrazrednice na Vranskem kon- cem marca 1909. Zlata Kostanjškova Pred dnevi sta praznovala 50 let skupnega življe- nja 77-letni Stani- slav in leto starej- ša Marija Kostanj- šek iz Tmave v žalski občini. Zlati jubilej sta praznovala v krogu domačih. V zakonu se jima je rodilo pet sinov, ki so si ustvarili svoje dru- žine. Življenje je bilo vseskozi za oba zakonca kar težko, séo je bil za- poslen le Stanislav. Vrsto let je delal pri Hmezadu in se 1961 leta upokojil, mati Marija pa je skrbela za številno družino, pomagala pa je tudi pri kmetih. Sedaj živita na svojem do- mu, kjer imata tudi пекдј zemlje, ki jo z veseljem in ljubeznijo obdelujeta. Želita si le zdravja, s^ sta spoznala, da je prav to njgvečje boga- stvo. TONE TAVČAR Usoda štirih letnih časov Te poškodovane in dokaj imičene plastike, ki kljubu- jejo zobu časa v dvorišču Jelšingrada pri Šmarju, bo- do v doglednem času rešene propada. Kot je znano, je graščino Jelšingrad kupilo Zdraviliš- če Rogaška Slatina in ima z njo dokio obetavne načrte. Za začetek načrtujejo golf igrišče za petične goste, kar pa je hkrati priložnost, da se obnovi ob njem nekdanji graščinski park. Izhodišča so že pripravljena in sicer po nekdanji zasnovi, ki je imela dva baročna parterja, ost okolico pa urejeno po vzo angleškega krajinskega p ka z eksotičnimi drevesi negovanimi tratami. Plastike, ki predstavljs štiri letne čase, povezuji osno zasnovo parka. Ko I do poškodovani originali,! jih vidimo na sliki, obnovj ni, jih bodo shranili, odlit pa namestili v prav tako o novljeni graščinski pa v Jelšingradu. Okoliál zemljišče že pripravljajo novo funkcijo. ZDENKA STOP/ Foto: EDI MASNI Vdova Neža Gril je odloč- no zanikala obtožbe. Ustrča- la je pri svoji obrambi, da je po nedolžnem obtožena, celo po dveh zaslišanih z muče- njem. Ko pa so ji obrili dlake po telesu, so odkrili na njeni levi plečki znamenje, ki so ga imeli za hudičevega. Ker pri prebadanju tega zname- nja ni kazala znakov boleči- ne, je bil dr. Apostolis še bolj prepričan v гцепо krivdo. Posadili so jo tisti dan za de- set ur v »čarovniški stol«, na- slednje jutro pa za štiri ure. Uboga Neža je še naprej zatr- jevala svojo nedolžnost, ni pa se pritoževala nad priza- dejanimi bolečinami. Vendar pa je med muče- njem pritrdila izjavi svoje hčere, češ, da ji je velela poš- kropiti njivo z mešanico žeg- nane vode in scalnice. Ta re- cept, kako povečati pridelek, naj bi ji nekoč svetovale ne- ke stare babnice. Ker pa seje Neža Gril v odmorih med mučenji hitro opomogla in z velikim tekom pospravila prinešeno hrano, dr. Aposto- lis ni več vedel, ali n^ si raz- laga obnašanje obtožene kot Žegnana voda in scalnica ,čudež božji' ali kot ,hudiče- vo delo'. Zato je opisane do- godke poslal v nemški Gra- dec, od koder so mu višji de- želni uradniki svetovali, naj nad obtoženo opravi poiskus izganjanja hudiča in jo po- tem ponovno posadi na ča- rovniški stol. Кгц seje z Nežo potem zgo- dilo, kako je končala, tega v ohranjenih sodnih zapisih ni. Bržkone je bil njen konec grozljiv, kot pri mnogih dru- gih obtoženih in obsojenih. Vrnimo se zdaj k Janžetu Škorji in krojaču Sebastjanu Filiču. Je že tako, da pri sti- кагтји glav in šušljanju ter prepripovedova^u naokoli vsaka reč le pride do kakš- nih ušes, katerih lastnik sproži posledice. V Laškem trgu je bilo ta- krat že kar nekaj takih, ki so dvomili v upravičenost teh sodnih procesov. Tako je na binkoštni ponedeljek leta 1691, skor^ leto dni po zad- njih sojenjih laškim čarovni- cam in čarovnikom, trški no- tar PYiderik Otti zagotavljal pisarju dr. Apostolisa, da bi tisočkrat prisegel, kako so v zadnjih letih umorjene ča- rovnice in copmiki nedolžne žrtve. Krvni sodnik dr. Apo- stolis je potem, ko mu je no- tar Otti svoje mnenje sam za- brusil v brk, ostro opozoril na svete listine, papeške za- kone, na cesarske odredbe in prakso deželnega kneza. Po- leg tega pa odločno izjavil, da je po svoji uradni dolžno- sti primoran poseči vmes povsod in vselej, kjer vzni- kne razlog za čarovniški proces. Filip Grmek, že iz prq njih primerov znan uprai telj laške gospoščine, je d bil Janžetovo zgodbo na uS sa in se sprva ni dosti zmei žarijo. Fantu je celo narcä пад o tem ne govori naokrq Je pa zato Filič, »vrai krempelj«, toliko bolj vn« razkopaval po gnoju. Tako o velikonočnih dneh povpi šal trškega sodnika Marti Töplizerja, če se mu zdi Janžetove pripovedi resn ne. Govorice pa so prišle ušesa tudi osumljenim. S ra Marija Brotkamarca je F šla naravnost k Janžet( materi in obsodila njene sina za lažrijivca. Seveda mati Urša Škorja svojega na prijela bolj trdo, češ, 1 je tvezil krojaču Sebastjan Sin pa na to, da skoreO nič, je »vranji krepelj« veliko > povedal njemu samemu. Tudi drugi osumljeni seznama Janžetovih in î bastjanovih coprnikov ini pmic so se začeli otepati ; voric. Sam trški sodnik U tin Töplizer je svojega mi ga hlapca Janžeta oporni da bodo te njegove govoi sprožile še veliko hude Naj spomnim, da je n osumljene bila všteta t njegova žena in dva sin( njegovega sorodnika, če celo nečaka. Morda bi v t trenutku Janžetovo javno nikanje vsega, celotno za vo pomirila in prepustila zabi. Toda ne. Prevladala je ena slaba človeška lastm Janže Škorja se je zdel S sebi preveč imeniten, kc stopil v središče trške j nosti. Prihodu JANŽETOVA OPOTE SRE Ilustracija (Hexen und Zauberer - 111 Obsojenca v čarovniškem procesu peljejo na morišče. Podoba je iz 16. stoletja in prikazuje, da je bil okoli tega narejen pravcati obred. Napis nad obsojencem in duhov- nikom: Če potrpežljivo trpiš bolečino, ti bo to koristilo, zatorej se ji voljno prepusti!