TRST, torek 12. novembra 1957 Leto XIII.. Št. 269 (3801) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37.338 Poštnina plačana v gotovini A it. 20 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir FLR.I: Izvod 10, j*1"1 i: Za vsak mm Poitm tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zaiozba oiovenije. UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHJ it. t, II. nad. — TELEFON §3-18* IN 94-63« — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 37-338 — PodruŽ. GORICA: Ul. S. Pellico 1-11., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. . Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: a.* »jk uuu rosim ickoci račun z.aiozmsivo Lrzassega usv.a irsi u-ooi* — «./» runa: j« nuiuu.,,....,. ----------------•- — . . /OZ Trst vijlne v Širini 1 stolpca: trgovski 80, finantno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vzak mn širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - izdala založništvo tržaškega tisKa i. Politično življenje prihaja zopet v svoj tir Predsednik Gronchi na obisku v Turčiji KD osamljena v vprašanju reforme senata Na sestanku načelnikov senatnih skupin ni prišlo do nikakega sporazuma v vprašanju quoruma za senatne volitve niti v vprašanju minimalnega števila senatorjev v posameznih deželah (Od našega dopisnika) RIM, 11. — Pod predsedstvom senatorja Moleja so se danes zbrali načelniki senatnih skupin, da bi se Pogovorili o zakonskih načrtih, ki se nanašajo na reformo tistih določil, po katerih se ureja trajanje in način volitev senata. Taki načrti so štirje, kar kaže znatno zanimanje posameznih strank za to vprašanje. Čl. 1 vladnega zakonskega predloga, po katerem naj bi se doba senata znižala od šest na Pet let, je bil pred nedavnim v senatni komisiji za notranje zadeve zavrnjen. Petem se je pa razpravljanje o tem načrtu prekinilo, ker ie pri čl. 2 našel senator Ce-schi nek ugovor, s katerim je lahko čelo zavrl. Jutri- pa se bo omenjena komisija spet sestala. . Med načelniki skupin ni prišlo do nikakega sporazuma, toda zopet se je izkazalo, da 1« večinska stranka tu izolirana. KD namreč zahteva, da n* se cjuorum za izvolitev senatorjev določil pn 150.000, minimalno število senatorjev za deželo pa naj bi bilo devet namesto šest. Toda druge skupine vztrajajo pri quoru-mu 140.000 in pri dosedanjem deželnem koeficientu. Poudarja se namreč, ča bi povečanje tega kvocienta imelo za posledico izvolitev nadaljnjih 12 senatorjev, od katerih bi jih bilo vsaj 9 KD. Vprašanja dobe senata se Pa niso niti dotaknili, pač pa so sklenili, naj o tem razpravlja kar senat sam, Ker Pa je treba predložiti poročilo o raznih zakonskih načrtih, Se bo stvar zavlekla, preden Pride v razpravo v senat, še kakih deset dni. V tem času se , 9 Pa že jasneje pokazalo sta-tišče KD, bodisi na jutrišnjem sestanku komisije za notranje zadeve bodisi od predsednika vlade Zolija, ki bo v imenu vlade dal pojutrišnjem odgo-vor na interpelacije, ki so jih razni senatorji vložili v zve-*t z nameravanim predčasnim razpustom senata. Drugi teden v torek bo soja vlade, na kateri se bo razpravljalo tudi o ukrepih glede univerzitetnih profesorjev. Zoli je še napovedal, da ho-Ce tudi urediti vprašanje a-erarnih pogodb, V poslanski ?bornici, ki bo začela delati jutri, je to vprašanje na drugem mestu v dnevnem redu in “i se torej moralo o njem pričeti govoriti že v sredo. Danes se je sestalo vodstvo da pripravi nadaljevanje Zasedanja centralnega komiteja. Vecchietti je poročal o svojem bivanju v Moskvi ob Proslavi 4Q. obletnice oktobr- DANES Med novicami dneva o Utrjevanju atlantske sredo-zernske solidarnosti z Gron-chijevim obiskom v Turčiji, hiedtem ko poročajo iz Pa-r>za o zelo resnih sporih UJed atlantskimi zavezniki * celinske Evrope na eni ter ZDA in Anglijo na dru-Si strani, in ko narašča yznemirjenje zaradi barantanja z arabskimi interesi (hladega jordanskega kralja Huseina, je morda še najvažnejša vest, da je od vče-''kj povsem gotovo, da se •hala psička Lajka ne bo Vrnila iz sputnika II. na Zemljo. Zadnji obrok umet-he hrane je bil — strup. .Verjetno se bodo v Ame-r'ki oddahnili; vendarle ni-J*? v ZSSR tako daleč, da bi mogli s svojih satelitov ^Puščati na poljubno točko Zemlje tudi bolj nevarne P^dmete, kot je poskusna ‘galica... Morda jih bodo Pri tem motile nekatere Protislovne vesti in domne-ye. kaj se za njimi skriva, pš: morda pa le niso ho-_eli pokazati vsega, kar 2hajo... . No, po drugi strani pa •blatno opravka tudi z osamljeno tolažbo portugalskega vsevednega nevernega procesorskega Tomaža; Rusija Prevarila ves svet, saj oba sputnika le propaganda. Seveda se je mo-*“‘0 zgoditi, da je to me hrost pogrel znani fašistič-zagrizenec v še bolj zna-■h rubriki ponedeljskega P°Poldnevnika v Trstu. To tisti, ki je pred šestnajstimi leti s podobnimi član-Pošiljal vojake 'v smrt h» rusko fronto, kjer po Sagovem prepričanju mu kt pač brez pušk lahko lahi° bežijo pred dučejevo fhniko. Blagor mu kot “b°gim... žalostno je pri J*®1*) tem le to, da spada Jhed one tržaške svetoval-7®’ ki jim uspeva v teh dnih obnavljanje celo ajboij piesnive fašistične akonodaje, ske revolucije, potem pa je Nenni govoril, kako je z vprašanjem pridružitve »Unita Po-polaie«. Večina v vodstvu se je izrekla proti zahtevi «U. Po-polare«, da se v centralni komite vključi kot član še kak njen predstavnik; pač pa naj bi bilo nekaj članov samo s posvetovalnim glasom. Odločil pa bo o tem sam centralni komite. Centralni komite PSI se ne bo ukvarjal z vprašanjem nasledstva Di Vittoria, za katero še ni bilo nikake odločitve. S komunistične strani pa se vedno oolj vztrajno govori o poslancu Novelli. Glavni odbor CG1L se bo sestal čez dva ali tri tende; medtem se bodo razne struje posvetovale. Danes je zasedal tudi glavni odbor KD, toda to zasedanje je bilo zelo kratko, ker je bilo treba rešiti le nekatera vprašanja v zvezi s strankinim statutom. Niso se pa niti dotaknili vprašanja zavezništev po voiitvah. V krogih vodstva radikalne stranke so z zadovoljstvom sprejeli rezultate, do katerih je prišlo republikansko vodstvo. Ti dve stranki se namreč pogajata in neki radikalni predstavnik je danes izrazil upanje, da bo prišlo do sporazuma med njima. A. P. ANKARA, 11. — Ob 14.30 je na letališče Esenboga pri Ankari- priletelo letalo, v katerem se je pripeljal predsednik italijanske republike Gio-vanni Gronchi. Medtem ko je letalo odletelo iz Rima v dežju in je imelo tudi večji del poti slabo vreme, ga je pa v Ankari dočakalo krasno vreme. Na letališču je Gronchija pričakal predsednik turške republike Dželal Bajar z vsemi člani vlade. Z Gronchijem je na obisku v Turčiji tudi zunanji minister Pella. Po pregledu častne čete je Gronchi podal po televiziji izjavo, nakar sta se z Bajarjem skupaj v odprtem avtomobilu odpeljala v 20 km oddaljeno Ankaro. Ko se je nekoliko časa zadržal v svoji rezidenci, e Gronchi odšel v Ataturkov mavzolej, ob 18. uri pa je sprejel diplomatske predstavnike. Ob 20. uri je Bajar priredil večerjo, na kateri sta si oba predsednika izmenjala o-bičajni zdravici. Zopet poplave v Padski delti ROVIGO, 11. — V Padski delti je zopet nastal kritičen položaj. Obilno vodovje zaradi močnih nalivov, z druge strani pa visoka plima in končno še burja povzročajo za to tolikokrat prizadeto pokrajino ponovno hudo stisko in nevarnost. V hudi nevarnosti je bila danes zjf^čer občina Portotolle, ki je po obsežnosti cruga v Italiji; 27.000 ha z 22.000 pre- bivalci. Zaradi porušenja jezu v širini kakih 100 m je voda zalila okrog 6.000 ha obdelane zemlje, ogrožen pa je kraj Scardovari in izolirana je tudi vas Tolle. Otok Polesini Camerini je popolnoma preplavljen v višini poldrugega metra; gre za 2.500 ha in o-krog 200Q prebivalcev. Od danes zvečer so Polesine Camerini, Tolle, Scardovari in Bo-nelli dosegljivi- samo s čolni. Podtajnik v notranjem ministrstvu Salizzoni z nekaterimi poslanci, dvema prefektoma ter drugimi funkcionarji je danes obiskal poplavljena področja. Popoldne je Salizzoni na prefekturi v Rovigu predsedoval sestanku tehnikov če ge Nemčija ne bo borila proti Sovjetski zvezi. Hruščev je to izjavil na sprejemu na čast nemški delegaciji, »Prepričani smo, je dejal, da ne bo vojne, razen če se Nemci ne bodo borili proti Sovjetski zvezi. Nemci predstavljajo edino silo v Evropi, ki bi lahko začela spopad. Naša prihodnost je odvisna predvsem od razvoja odnosov med našima dvema državama. Želimo, da bi se ti letu 1918 izjavil, da so bili ameriški znanstveniki, ki delajo za obrambo, prisiljeni zapustiti svoje deiovno mesto v mnogih primerih zaradi obrekovanja proti njim. »Odstopili so ali pa so jih zaposlili v šolah ali drugje, je dejal Truman. I vah znanstvenika preduji. «Mislim, je dejal, da, bi se ta program prav lahko j ostali za Rusi. kar nekoliko pospešil. Sovjeti ni-i umetnih satelitov.« In to je eden glavnih vzrokov, zaradi katerih smo zase tiče telitov, je Bulganin pozval Američane, naj sedaj izstrelijo oni enega, in je dodal, da je sedaj vrsta na njih. Vendar pa je nejasno omenil, da bodo v Sovjetski zvezi izstrelili še druge satelite. Kar se tiče morebitnih potovanj na Luno. je Bulganin v šali izjavil, da je df.bil več pisem prostovoljcev, ki so pripravljeni na tako potovanje. Med temi sta tudi dve mladi Američanki, ki imata ena 23 druga pa 24 let. Prof. Skobelcin pa je v evezi z Lajko izjavil: «Memm, da je poginila. Ne vem točno, toda ob tej uri bi moral pes že poginiti.« Glede možnosti povratka Lajke na Zemljo je znanstvenik izjavil, da gre za povsem drugačno vprašanje in da po njegovem mnenju ni nobenega načina, da bi se Lajka vrnila. Na pripombo nekega novinarja, da so pričakovali,' da bi aparati v tako velikem satelitu, kakor Je drugi sput-nšk, delovali več časa, je .Sko-belcin izjavil; «Menim, da sedem dni zadostuje, da se dobijo te vrste informacij. Gre za zelo težavno in zapleteno zadevo«. Bulganin pa je izjavil, da so baterije v drugem spalniku trajale en sam teden, medtem ko so baterije v prvem sputniku trajale tri tedne, zaradi tega, ker vsebuje drugi satelit mnogo več-je žtevilo znanstvenih instrumentov in je zaradi tega iz črpal bolj naglo svoje energijske vire. Kakor znano, je moskovski radio objavil sinoči izredno sporočilo, v katerem je javil. da je sputnik št. 2 utihnil. ker se je izčrpala energija baterij, ki so služile za radijske oddajnike Se danes je glasilo danske komunistične stranke «Ny Dag« pisalo, da se je v Moskvi ■ razširilo mnenje, da je Lajka pristala na sovjetskem ozemlju in da jo iščejo List pa dodaja, da se mnogi bojijo da je pes poginil po pristanku na Zemljo, ali pa da bo poginil, če ga kmalu ne bodo našli. Po nocojšnjih izja-Sknbeleina pa se povratek Lajke na Zemljo zdi neverjeten Nocoj je moskovsiti radio poroča], da bo do jutri zjutraj IflimilllililiiltliilililimiilliiiiiiiiiiiHiiiiiliiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiimiiimiiiimiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHHiiiiiiiuHH Sestanek parlamentarnih delegatov NATO Atlantske zaveznike politična in vojaška razjedajo nasprotja Huda kritika glavnega štaba in vojaškega odbora NATO, predvsem pa britanske obrambne politike ■ Norstadov «ščit» in «kriza iaupanja» ob 4 veliki sputnik napravil 124 krogov okoli Zemlje, medtem ko bo prvi sputnik napravil 576 krogov, njegova rake-a pa 579 krogov. Tudi drugi satelit opazujejo sedaj z optičnimi sredstvi. V svojem včerajšnjem poročilu je moskovski radio poudarjal, da je laboratorij v drugem satelitu poslal na Zemljo mnogo dragocenih podatkov. Poslal je podatke o intenzivnosti sončnih žarkov, o kratkovalovnih ul-travioleinih m rentgenskih žarkih. o sončnem spektru, o kozmičnih žarkih, o razširjenih radijskih valovih, o gibanju temperature, jakosti pritiska itd. Zbrane podatke zdaj pro-učuirjo v znanstvenih laboratorijih in v kratkem bo javnost poučena o dognanjih. Današnja «Pravda» na piše, da prinravljajo sovjetski znanstveniki satelit, ki bo lahko krožil okoli Zemlje za nedoločen čas ter črpal sončno energijo za baterije v oddajnih a-paratih. V danski prestolnici Kopenhagnu pa so danes prikazovali sovjetski film o sput-niku. Film prikazuje med drugim izstrelitev rakete s psom. Ko je raketa bila sto kilometrov visoko, je avtomatični aparat za snemanje filmal žival. ki se ie »prosto« premikala v svoji kabini zaradi pomanjkanja težnosti. Ravnatelj ameriškega načrta «Vanguard» John Hagen je danes izjavil, da v ZDA skušajo dešifrirati sporočila, ki so jih dobili od sputnika st. 2. Toda te znake je zelo težko dešifrirati in ie potrebno delati številne poizkuse. Hagen je dalje izjavil, da strokovnjaki ameriške mornarice in letalstva že dolgo pro-učuieio vprašanje o obnašanju človeka v visokih plasteh at-mosfere, dodal pa je. da sedaj ni nobenega določenega in koordiniranega načrta, in je pripomnil, da bo nekega dne krožii okoli Zemlje tudi ameriški satelit maihnega obsega z živim bitjem. V prvem satelitu bo verjetno gledalec. Velikost satelita bo med velikostjo poizkusnega satelita ameriške mornarice (5 funtov), in velikostjo dokončnega satelita (21 funtov). Kar se tiče človeške posadke v satelitih, pa je Hagen izjavil, da je treba prej rešiti vprašanje povratka na Zemljo. . Kar se tiče izstrelitve rakete na Luno, pa je ravnatelj a-stronomskega observatorija dunajske univerze prof. Hopmann izjavil, da bi izstrelitev take rakete imela popoln znanstveni smisel samo ob sodelovanju SZ in ZDA. Letenje rakete na Luno. je dejal znanstvenik, bi morali slediti s teleskopi ob sodelovanju astronomskih observatorijev vseh držav. Dodal je. da je polet na Luno lahko že sedaj mogoč. Znanstvenik je tudi izjavil, da so podatki, ki so jih dobili z drugim satelitom, ogromne važnosti za "nanost. Profesor je dalje izjavil, da na sovjetskem ozemlju opazuje oba satelita sedaj okoli 2.000 mož na različnih krajih in da so Rusi rešili tudi vprašanje orienti-ranja rakete na podlagi zvezd s pomočjo celic, ki so občutljive za svetlobo. PARIZ. 11. — V Parizu se je danes začela konferenca parlamentarnih delegatov držav NATO, ki bo trajala ves teden. Zasedanju je bilo predloženo poročilo vojaškega odbora, ki sta ga pripravila belgijski delegat Gilson in holandski general Calmeyer. Poročilo kritizira pomanjkanje sporazuma med državami članicami NATO glede koncepcije skupne obrambe ter opozarja na nevarnost, da bi se kontinentalne države utegnile »še bolj odtegniti zavezništvu«, če se to nesoglasje ne odpravi. Oba poročevalca poudarjata, da se kopenske sile atlantske organizacije praktično razhajajo, ter kritizira direktive glavnega štaba kot nezadostne. Resolucija obsoja pretirano zaupanje v atomsko orožje in strateško zamisel množičnih represalij za «zaščito Zahodne Evrope pred morebitnim sovjetskim napadom ter zahteva temeljito revizijo atlantskega zavezništva, «Uvedba taktičnega atomskega orožja, bodisi na strani držav NATO kakor na strani potencialnega sovražnika, pravi poročilo, je postavila vse glavne države pred potrebo da upoštevajo reorganizacijo svojih kopenskih sil; to reorganizacijo Pa sta glavni štab NATO in vojaški odbor vodila na neprimeren način. Neizbežni rezultat je bil, da je vsaka država šla po svoji po ti in da se sedaj ustanavlja toliko vrst divizij kolikor je držav NATO. Ta različna organizacija terja različno taktično in logistično opremo. Kar se tiče strukture kopenskih sil NATO, je treba na žalost priznati, da te gredo po poti gotovega razkroja, ki ga je treba za vsako ceno ustaviti« »Članice NATO kontinentalnega področja se ne čutijo zadostno zaščitene z jedrskim strateškim orožjem, ki ni na razpolago niti za te posamezne države niti za atlantsko skupnost in ki je kakor dvorezen nož, ker ustvarja nevarnost uničenja za tistega, ki se z njim brani in tistega, ki izvrši napad.« Poročilo obsoja tudi dejstvo, da NATO in njeni najvažnejši organi niso dali noben in pojasnil, ter zahteva, naj vojaški voditelji podajo informacije predstavnikom posameznih parlamentov, ker kratka poročila glavnega štaba ne zadostujejo. Poročilo kritizira med drugim novo britansko obrambno politiko, ki temelji v vedno večji meri na jedrskem orožju. General Calmeyer je danes v vojaškem odboru konference izjavil, da je angleški sklep prišel »kakor atomska bomba« za številne države kontinentalne Evrope. Kritizira! je Veliko Britanijo, da se ni posvetovala m da ni še prej obvestila NATO. General je dodal, da nesporazumi med članicami NATO predstavljajo še eno nevarnost več za atlantsko enotnost. O tem poročilu bodo pozneje razpravljali na plenarni seji konference. Med raznimi govorniki je francoski delegat Piette predlagal. naj se imenuje evropski upravnik za vse, kar se tiče usmerjevalnih naprav. Na sestanku političnega odbora konference parlamentarcev NATO pa je bivši angleški laburistični minister De Freitas predložil poročilo, v katerem izjavlja, da NATO ne bo popolnoma učinkovita kot sredstvo proti napadu, če bodo med njenimi članicami obstajala nasprotja političnega značaja. De Freitas pravi, da »prehod od zavezništva v skupnost ne bo mogoča, dokler bodo ZDA stalno postavljene pred politična nasprotja med trinajstimi evropskimi državami zavezništva « Na koncu poziva De Frei- tas zahodne države, naj »se sestanejo z afriško - azijskimi voditelji in skušajo odvzeti Sovjetski zvezi pobudo v mednarodnih zadevah«. Vrhovni poveljnik NATO general Norstad pa je danes v Cincinatiju ponovil to, kar je prejšnji teden izjavil predsed nik Eisenhower. da ima tiam reč Zahod letalsko in atomsko prednost nad Sovjetsko zvezo. Dodal je, da bo ta prednost skupno z zahodnim pasom le talskih. pomorskih m kopenskih oporišč po vsem svetu določila vojaško ravnotežje v prihodnjih letih. Dodal je, da «bomo v prihodnjih petih letih videli razvoj vojaške moči. bodisi zahodne kakor sovjetske. ki bo temeljila veano bolj na jedrski moči«. Zatem je Norstad izjavil, da temelji «vnrnost zahodne Ev rooe na ameriškem strateškem letalstvu in na »ščitu«, ki ga sestavljajo sile NATO«. O vojaških silah NATO je dejal, da imajo trojno nalogo: 1. Držati demarkacijsko črto med Vzhodom in Zahodom v primeru napada, dokler ne bo zahodno zavezništvo lahko nudilo splošnega močnega r pora. 2. «ščit» NATO mora biti dovolj močan, da prisili morebit nega napadalca na umik. 3. Zahodne čete morajo biti pripravljene, da so lahko kos «omejenim krajevnim napadom«. V pomanjkanju tega Di Zahod lahko bil žrtev cele vrste majhnih napadov, ki bi ga razcepili. Glede sovjetskega satelita je Norstad izjavil, da je vsekakor «za.9krbljujoče» dejstvo, da se umetni sateliti «ne delajo v Detroitu pač pa v Moskvi«. Pripomnil pa je, da po njegovem mnenju ni pojav satelitov ((nikakor od danes do jutri menjal obličja vsemirja« Na koncu je dejal, da ne verjame, da je Zahod nenadoma zapadel v tehnološko krizo pač pa, da gre za Jeri20 zaupanja. V Hamburgu zmagali socialdemokrati Hamburg, ll. — Socialdemokratska stranka je dosegla veliko zmago na volitvah za nov deželni parlament v Hamburgu. Dobila je 53,9 odstotkov vseh glasov. Demokrist-janska stranka je dobila šele 33,3 odstotkov, liberalna stranka pa samo 8,6 odstotkov. Od 120 poslancev za hamburško zbornico so jih socialdemokrati dobili 68, t. j. absolutno večino. Demokristjanska stranka je dobila 41 poslancev liberalci pa 11. Vseh drugih pet manjših strank pa je izginilo, ker niso dobile niti 5 odstotkov vseh veljavnih glasov. Izginila je tudi nemška stranka, ki je prej bila v vladi, ki so jo vodili demokristjani. Ta stranka je na včerajšnjih volitvah v Hamburgu v primeri s političnimi volitvami v septembru zgubila 100.000 glasov. Pri volitvah leta 1953 je' koalicija ((hamburškega bloka« pod vodstvom demokristjanov dobila 50 odstotkov glasov, socialdemokrati pa 45,2 odstotkov. Novi priedsednik hamburškega senata Max Brauer, ki bo hkrati tudi župan tega svobodnega mesta, pripada k tisti struji socialdemokratov, ki namerava temeljito reoi* ganiz.irati stranko, da napravi iz nje pravo ljudsko stranko, Zmaga socialdemokratov v Hamburgu jemlje bonnski vladi vsaj za sedaj dvotretjinsko večino v Bundesratu, ki je vladi potrebna za izglasovanje morebitnih zakonov ali sprememb sedanjih zakonov v zvezi z ustavo. Max Brauer je izjavil, da čeprav bi socialdemokrati zaradi absolutne večine lahko vladali sami, nameravajo sodelovati s strankami, ki so pripravljene sodelovati. Ni še znano, ali bosta demokristjanska in liberalna stranka sprejeli ponudbo za sodelovanje. Vreme včeraj: Najvigja temperatura 14,7, najhiž.ja W,7, zračni tlak 1005,5, veter severovzhodnik 8 km na uro, vlaga 73 oolsf., padavine 11,4 mm, morje mirno, temperatura morja 16,8. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 12. novembra Martin, Soča Sonce vzide oib 7.00 in zatone ob 16.38. Dolžina dneva 9.38. Luna vzide ob 21.06 in zatone ob 11.98. Jutri, SREDA, 13. novembra Stanislav, Nevenka Sestanek pokrajinskih tajništev Krščanske demokracije Protislovna stališča KD do vprašanja avtonomne dežele Velike razlike med rezultati zadnjih razpravljanj in člankom pokrajinskega predsednika prof. Eregorettija Ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom »Furlanija . Julijska krajina« je postala za tržaške demokristjane predmet, ki ga obravnavajo z »velikim zanimanjem«. Ne mine teden dni, da ne bi demokristjani razpravljali o tem vprašanju. Danes v svojem glasilu, jutri na kakem svojem običajnem sestanku z vladnimi predstavniki, nato pa na sestankih s svojimi strankarskimi kolegi iz sosednjih pokrajin, in zopet se pojavi kak članek v časnikih ali revijah, ki ga podpiše eden od tukajšnjih vplivnih predstavnikov KD. Nedavno smo pisali o stališču, ki ga je zavzel demokrist-janski predsednik tržaške pokrajine prof. Gregoretti. V članku, ki ga je napisal v reviji «Trieste», je prof. Grego-retti odločno obsodil vse tiste furlanske kroge, ki bi hoteli z deželno avtonomijo podrediti Trst in vse ostale kraje Vidmu, napraviti iz svojega mesta glavno mesto dežele in izvoliti deželni svet tako, da bi imeli v njem absolutno večino poslancev. Ker pa je znano, da so to stališče zavzeli videmski demokristjanski poslanci v svojem zakonskem o-snutku za ustanovitev avtonomne dežele, ki so ga predložili poslanski zbornici, je bilo očitno, da je b.l Gregoretti-jev napad namenjen prav njegovim videmskim kolegom. Sicer pa stališča videmskih demokristjanov ne odobravajo niti njihovi demokristjanski kolegi desnega brega Tilmen-ta, in sicer s področja Pordenona, ki zahtevajo ustanovitev pordenonske pokrajine in šele nato avtonomno deželo, sestavljeno iz štirih in ne iz sedanjih treh pokrajin. V vseh tržaških političnih krogih in tudi med samimi de. mokristjani menijo, da predstavljajo sedaj največjo oviro za ustanovitev avtonomne dežele videmski demokristjani, ki postavljajo nemogoče in za Trst nesprejemljive zahteve. Zakonska osnutka federacij KPI in PSI sta mnogo bližja zahtevam tržaške KD kot pa osnutek videmske KD. Zato se je tudi svoj čas ustvarila neke vrste fronta med tržaškimi in pordenonskimi demokristjani. Sedaj pa smo zvedeli, da so se v preteklih, dneh sestal, v Trstu predstavniki tržaškega, goriškega in videmskega pokrajinskega tajništva KD. Na tem sestanku naj bi nadaljevati obravnavo vprašanja deželne avtonomije, ki so jo svoj čas začeli. Obenem pa pOročajo, da so se sporazumeli, da bodo nadaljevali s , koordinirano akcijo o vseh vprašanjih, ki zanimajo vse , tri pokrajine. Med tem stali- j ščem in med pisanjem pokrajinskega predsednika je velika razlika. Ne moremo razumeti, kako je mogoče, da se predstavniki tajništev KD treh pokrajin tako depo razumejo« in da bodo «nacaijevali s koordinirano akcijo o vseh vprašanjih, ki zanimajo tri pokrajine«, ko je vendar znano, da so bili prav tržaški demokristjani tisti, k, so podprli pordenonske demokristjanske poslance, da so predložili poslanski zbornici svoj zaslonski osnutek, ki se v bistveniii vprašanjih razlikuje od osnutka videmskih poslancev KD »n ko je prof. Gregoretti tako odkrito obsočil egoizem videmske KD. Sicer pa od tržaških demokristjanov lahko pričakujemo vsakovrstne akrobacije in ni izključeno, da bodo tudi glede tega tako važnega vprašanja za naše mesto popustili in žrtvovali koristi tržaškega gospodarstva na oltar strankinih interesov. Odhod -berta 6; Alla Saluie, Ul. Giuba 1; Vernari, Trg Valmaura 10. KADI ( OtEPALlSČA ) VERDI Prihodnjo soboto bo svečana otvoritev nove sezone 1951-1958 s predstavo Verdijeve o-pere »Trubadur«. Sodelovali bodo Leyla Gencer, Dora Mi-narchi, Mario Filipeschi, Eito-re Bastianin! in Antonio Mas-saria. Poleg zbora gledališča Verdi bo sodeloval tudi tržaški filharmonični orkester. Pri gledališki blagajni, ki bo danes odprta do 13. ure, nadaljujejo razdeljevanje izkaznic za vse vrste abonmajev. Včeraj so začeli prodajati vstopnice za proste sedeže. Prt gledališki biagajni se nadaljuje razdeljevanje izkaznic za vse turnuse abonmajev. TEATRO NUOVO Danes ob 21. uri »Nadvojvoda« (Tragedija v Mayerlin-gu) G. A. Borgeseja. Izven A-bonmaja. ( IJIUILSKA PKOBVKTA ) Pevski zbor prosvetnega društva »Igo Gruden« v Nabrežini obvešča vse sodelujoče, tia je zbor pričel z rednimi vajami, ki bodo vsak torek in petek točno ob 21. uri v društveni dvorani. Vabimo vse, ki bi radi sodelovali v zboru, dn se prijavijo. Načelništvo '»AKOVI IN 1‘KISI‘KVKl) V iipotmn pcic. Marija Sila daruje Nives Tomasi 500 lir za Dijaško Matico. «»------- OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMHT1 IN POROKE Dne 10. in 11. novembra t. 1. so se v Trstu rodili 4 otroci, umrio je 16 oseb, poroke pa ni bilo nobene. UMKLI SO: 67-leLna Gisella Maria Bandel por. Zollia, 46-let-na Giovanna Kaicovich por. Avia. m, 79-letni Giuseppe Degrassi, 72-1 etn i Paride Boumti 67-letni Josip Korb, 77-1 etn a Ttresa Mi-nisir vd. Bersin, 58-letni Matteo Romano Pl and, 51-leina Paolina Cokrni por. Copetti, 82-letni Antonio C asu Meh, 75-1 etn i Anton>o Cattunar, 31-letni Giuseppe Vil-ler, 74-letni Vine Antonio Da i c te, 75-ietmi Gotfredo Zemnari, 70-let-na Carmelima Z ing ar el li por. Di Piero, 94-1 etna Eugenia Tivoli vd. Levi, 68-1 etn i A rman do To-soni. TOREK, 12. novembra 1987 TUŠ« POSTAJA A 11.30 Orkestra CergoM in Fsr-chiori; 12.00 Predavanje: “Srečanje z belimj medvedi«; 12.10 vsak-gar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Plesni orkester Ba. }ana Adamiča: 13.30 Glasba P? željah; 17.30 Plesna glasba; l»uu Schumann: Koncert, za čelo m orkester v a-molu, op. 129; i» J Pisani balončki, radij, ki tejM« za najmla.jše; 18.45 Trio Dav Brubetk; 18.55 Jugoslovanske na-romie pesmi poje Andjelka N • Žič- 19.15 Zdravniški vedež; 1»-«“ Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.3U (XI melodije do melodije: 2l.w Obletnica tedna: «Kerenski in konec začasne revolucionarne Vide v Rusiji«; 21.15 Pri domačem ognjišču; 21.35 Janaček: Tara* Bulba, rapsodija za orkester, 22.00 Italijansko-slovenski kulturni stiki skozi stolet.ja: «Baron Žiga Zcis in doba njegovega mentorstva«; 22.15 Večerne melodije; 22.30 Odlomki iz remškin oper: 23.00 Franco Russo s svojim ansamblom. i n s T i. 11.45 Operna glasba; 12.1° Orkester Angelo Brigada; **• Simfonični koncert; 21.00 Cesar' Giu io Viola: »Nora druga«, Slušna igra v 3 dej. KOPER . . poročila v lta'ijanšč>nl: 12.;«. 16 30. 17.30. 19.15. 23.00; Poročila v slovenščini: J 13 30. 15.00 5.00-6.15 Spored iz Ljubljane, 6.15 Jutranja glasba: 7.00-71 Spored iz Ljubljane; 7.15 Gjasb* za dobro ju-.ro; 7.45 Jutranji Koledar- 11.00 Otroški kotiček; DA« Igra ’ pianistka Maša Bohinjec, 11.35 L. Delibes: Sylvia, bafei, 13.40 Kmetijska univerza: Izb?'J" šujmo močvirna zemljišča; Torkov operna oder; 14.30 om v svet' 14.40 Znane filmske melodije; ’ 15.25 Prirejene narodn' pesmi iz raznih krajev izvaj" Miroslav Catngalovič z orkes-rom radia Beograd; 15.40-17.00 rej te Ljubljane; 17.00 Ritmi i popevke; 17.25 Cd melodije ao melodije; 18.00 Gledališka filmska kronika; 18.10 R':msK' Konsakov: Šeherezada, suita oo-35: 19.00 Pojeta Nilla Pizzi m Narciso Parigi; 19.30-22.15 Spore iz. Ljubljane. SLOVENIJA 327.1 m. 2*2.1 m. 212.4 m Poročila: a.uo, s.oO, 7.00, 8.00, 10.01), .3.00, 1500, 17.00. 19JU 22 00 j, 05 5.00 Pisan glasben« spored, 8.y Pol uire za ljubitelje domač pesmi in napevov; 8.35 D/obb orkestralne skladbe; 9.00 Zabavni mozaik; 9.30 Virtuozi na raznih instrumentih vam 10.10 Nucia Boriigiovanni in ue“ Souris z zabavnim orkestrom. 10.30 Pol ure z velikimi nimi orkestri jugoslovanskih r -.oljskih postaj; 11.00 Blaž Arni;-Simfonija dela; 11.30 Za dom L žene: 11.45 Andaluzija v PeS"l in plesu; 12.00 Slovenske naroo-ne v priredbah Franceta Marolta in Riharda Orla; 12.30 Kmečka univerza — Ing. Bine Strita • Ka-terih prvi-n našim tipom j najbolj primanjkuje; 12.40 JjT harvnes Brahms: Madžarski pl«*£ 13.15 Indonezijska zabavna gla ba: 13.30 Pester spored opernm melodij; 14.20 Za otroke — ItJT. nica Koma-nova pripoveduj*'' 14.35 Naši poslušalci čestitajo " pozdravljajo; 15.40 Le Van H pripoveduje: 16.00 Popoldans koncert; 17.30 Zveneča godal. 18.00 Športni tedinik; 18.30 Iz jugoslovanske zakladnice samosp" vov; 20.00 Matija Tomc: Trij« stavki iz Aškerčeve »Stare pra»y de« (Zmaj — Pred cesarjem Kronanje v Zagrebu), poje Akademski pevski zbor; 20.30 Rar‘r ska igra — Nakarnura S"™!*1-Pojoča skrinjica: 21.10 Večer o kaminu z orkestrom Cedric Du-mc-nt; 22.15 »Staro i-n novo«. 'EI.KVIZIJA . 17.30 Spored za otroke; 20.3“ Poročila; 21.00 Glasovi Ln obraz si ece. ga, ker bi brez železobetonskih konstrukcij Polla ne mogel zidati sedemnadstropne stavbe, za katere pa je vseeno napravil načrte, ki jih je tudi predložil v odobritev, je inž. Giannini vložil tožbo in dosegel, da so Pollo obsočili. Toda Polla je imel dober argument za priziv. Tega je obrazložil tudi med prvo razpravo, a sodnik ga ni upošteval. Dejstvo je bilo namreč, da je za statične elemente novih stavb odgovarjal inženir Valentino Lenuzza in prav to je mo/.a sedaj rešilo potrditev obsodbe. Preds.; Corsi, tož.: Pascoli, zapisn.; Urbani, obramba: odvetnik Puecher. * * * Tržaško prizivno sodišče je potrdilo prvotno razsodbo sodišča v Tolmezzu, s katero sta bila 19-letni Mario Novelli in Armančo Grillo, oba iz Humina, obsojena zaradi tatvin na 1 leto in 9 mesecev zapora ter na 12.000 lir globe ozi-romana na leto dn, in 2 meseca ter na 6,(KjO lir globe. Sodišče je tedaj obsodilo za enako obtožbo tudi Maria Di Bernarda, ravno tako iz Humina, na lij mesecev in 20 dni zapora ter na 6.000 lir globe, a ker mu je priznalo pogoj- šta odprli italijansko šolo, ter dva policijska funkcionarja, ki sta vodila preiskavo. Morda bo sodišče sprejelo zahtevo obrambe za zaslišanje nekaterih prič, med katerimi bosta verjetno tudi dolinski župan in župnik. prizivnega porodnega sodišča Danes bo začelo delovati tuči prizivno porotno sodišče. Predsedoval bo dr. Miele; tožilec, vsaj za današnjo razpravo, bo dr. Colotti, medtem ko bo zapisnikarsko delo vodil D’Andri. Obtoženec je Gugllelmo Se-condo Bassi iz Moruzza pri Vidmu, katerega je videmsko porotno sodišče maja letos obsodilo zarači umora France-sea Chitarra v Lazzaccu na 4 leta, 5 mesecev in 15 dni zapora. Ostale prizivne razprave v tem mesecu bodo 15., 19., 22., 28., in 29.. Zadnji dve bosta v decembru, in sicer 3. in 10. Tega dne bodo končno le razpravljali o prizivu Marija Križmančiča, njegove žene ,n Antona Brajnika. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIHIIIllllllMIIMIIimillllllllllllllllllllllllllllinHIIIIinilllllllllMIIIII Policija aretirala žensko zaradi ponarejanja Ponaredila je obmejno [»ro|»uslni-co, last ii(‘k.e<;a njenega znanca KINO V Trstu se je moralo sodišče pred kratkim ukvarjati s ponarejevalci potnih listov, katerim se je posrečilo hoditi nemoteno čez mejo in Še vračati domov, pa čeprav zaradi nepoštene preteklosti ali pa tudi, ker so imeli kak neporavnan . račun s pravico. Sedaj pa se je 44-letna Josipina Kovačič pop, Mosetti iz Ul, Rigutti spomnila, da bi se dala ponarediti tudi propustni-ca, ki dovoljuje na podlagi Videmskega sporazuma prehod meje v obmejnem pasu. Ona je sicer itnela prepustnico, a jugoslovanski organi so ji jo ocvzeli, ker je kršila predpise o prenašanju živil. Zenski je bilo žal. da ni mogla onkraj meje kot številne njene znanke, vendar ni popustila, dokler ni prišla do druge prepustnice. Prišel je dan, ko je morala ženska dajati račun pred policijskimi organi. Poveljstvo letečega oddelka kvesture je numreč sumilo, da imata Mo-settijeva in 34-letna Vincenza Debitonto por. Cesario iz Ul. S. Maurizio ponarejene prepustnice. Mosettijevo so povabili na zasliševanje, a ženska je odgovorila negativno. Preiskovalni organi so jo izpustili, vendar so iz previdnosti obvestili o zadevi organe vseh obmejnih prehodov. In 5. t. m. popoldne je Moset-tijeva padla v past; v trenutku ko je izročila prepustnico za žig, so jo karabinjerji pri Škofijah aretirali in jo še istega večera izročili agentom letečega oddelku. Naslednjega dne se je začelo zasliševanje, Mosettijeva se je izgovarjala, da je dobila prepustnico pred poldrugim mesecem. Sedela je namreč pred barom »Alabarda« v Ul. S Maurizio, ko se ji je približal njen znanec Nino Bat-tistella, k'i je bil v njeno srečo precej vinjen. Morettijeva je rekla, da je Battistella pozabil na mizi prepustnico, katero je ona spravila z name-j nom, da jo vrne. Kasneje je Battistello tudi obvestila da ima njegovo prepustnico. Toda skesala se je in je sklenila, da jo bo uporabila zase E varekino je zbrisala Batti-stellove podatke in vpisala svoje. Vse je bilo v najlepšem redu, a vseeno se je bala čez mejo. ker je bila prepustnica popolnoma nova Toda njena znanka Debitontova ji je priskočila na pomoč in ji izročila strani 5, In 6. s štirimi žigi na vsaki strani. Strani ni bilo teako vtakniti v knjižico in po aolgem obotavljanju se je 5. t, m. opogumila in prišla na obmejni blok, kjer so jo aretirali. Mossettijeva je vse to izjavila v teku dveh zasliševanj. V prvem je namreč zamolčala zamenjavo listov. Toda Battistella, kateregH so tudi zaslišali, jo je postavil na laž: izjavil je namreč, da ni nikoli uporabil prepustnice in je tedaj tudi izrazil sum, da mu je ženska ukradla dokument, pri čemer je izrabila njegovo vinjenost, ki je precej pogosta, to je vsako soboto in nedeljo. Te Battistellove izjave so prisilile Masettijevo, da je priznala krivdo in obenem omenila tudi Debitontovo. Ta pa je izginila in zabrisala vse sledove za seboj tako, da jo policija ni mogla izslediti. Vseeno pa so jo prijavili sodišču zaradi sodelovanja pri ponarejevanju javnega dokumenta. Mosettijevo pa so poslali v zapor r _____ E.vcclsior. 16.00: »Da, gospod Se' neraJ«, S. Hayward, K. Dougl« • Keuice. 15.00: «lzziv v O.K. Corn»-lu». Techmcolor. K. Dougla5. Lancas.er. Nazionaie. 16.00: «Peklenski be«»-Tcchmicolor. Diana Dors, Farrovv. , Supercinenia. 15.30: »Fantazu« • Wal.t D.sney. Superscope. Tere-nicolor. ... Fllodrammatico. 16.00: «E1 A me Ih«, Fauso Tozri, R. Grattaciclo. 16.00: »Crne ovce»> H. Buchkolz, K. Baal. Arcobaleno. 16.00: «Sonce bo * pet vzšlo«, T. Povvet, A. Gar0-ner, Mel Ferrer. Astra Rojau. 16.00: »Dnevi o* mov«, E Robinson, C. PUSlL ' Capital. 16.Ou: »Babica Saoeli« ’ Tina Pica, R. Saivatori, S- ^ ščina . Cristallo. 16.00: «Krasna ljo«' zen«, Gary Grant in Debora Kerr. - Alabarda. 15.30: «Sartje v PT dalu«, L. Massari, Enrlco gani, C, Greco. Alilebarao. 16.00; «Veliki lov»« G. Andirč jn Fausto Tozzi. Aristun. 16.00: «(>d,ske hiC>'» Charles Chaplin. Armonia. 1500: »Zarja velikeg dne«, V. Mayo, R. Roman, n. Aurora. 16.00: «FrankensteinoV* maska«, P. Cushing. Garibaldi. 16.30: »Zig sovraštv8”' J. Col en. Ideale. 16.00: «Newyorška zve>” Yul Brvnner, Scc.t Urady. . Impero. 16.00: »Angleži v Pa( z.u«, Alec Guiness, O. Verso • Italia. 16.00: »Poročno kosu0 • Eetie Davis, E. Uorgnlne. , Moderno. 16.00: »Zarota nedolž- nih« E. Gvvenn, J. Forsyth». San Marco. 16.00: »Kocissovo mf- «|| 111411 CV. 1U,W, LS/vr , .1/ ičev.uije«, J. Hcdiak, R. St3* ‘ Savona. 15.00: «NepremagUlv G, Cooper. , Vlale. 16.00: «Gangater išče no«, J«yne Mansfield, Edmon** 0'Brien. Viti. Veneto. 15.30: »Gervai*'”’ M. Schell, F. Perier. Mlado!*1-n im prepov. . Belvedere. 15.30: »Zale sem uD' Jal, J. Fontaine, B. Lanraster. Marconi. 16.00; «Okno nasproti’' B. Bardot, R. Pellegrin. Massimo, 16.00: »Svet brez konca«, Technic. H. Marlovve, *’• Gates- Novo cine. 16.00: »Dvoboj v 8°z-du», R VVidmark, C. Smith. Odeon. 16.00: »Lahko noč, odvisnik«, A, Sordi, Giulietta Mašina. . Radio. 16.00: «Ko tolpa udari’-S. Brady. u Secolo. I6.C0; »Vroča kri«, n’ Mitchum Skedenj. 20.30: »Prihodnjo n*®'' ljo«, SNG. »ŽEPNA KNJIŽICA^ IN VOLITVE VOJAŠKE ZANIMIVE IN MANJ ZANIMIVE teme nemškega Bundesmehra Trezne misli hamburškega lista «Die Welt» o vlogi, ki naj bi jo prevzela Nemčija, da bi svojo krivdo oprala Poleg normalne pošte dobi v zadnjih dneh v svojem poštnem nabiralniku menda že vsaka nemška družina tudi rledečo reklamo: «Zepna knjižica o vojaških vprašanjih za leto 1957-58.» To je nekak poziv na naročnino »zelo važne in v današnjih dneh prepotrebne knjižice«. Ker je knjižica ali skoraj bi rekli učbenik namenjen čim širši javnosti, je napisan tako, da je dostopen vsakomur, vsakemu državljanu Zvezne nemške re-. publike, ne glede ali je že bil vojak, ali bo uniformo Bun-deswehra šele oblekel. Naročnina stane 12 muk in format knjige je praktičen, je žepni format, tako da jo lahko nosimo v žepu in listamo lahko na poti v službo ali domov: v avtobusu, vlaku ali tramvaju. Kar se pa vsebine tiče, je to povsem strokovno delo, ker ga je sestavljalo 23 nemških aktivnih častnikov in 6 direktorjev oziroma svetovalcev nemškega vojnega ministrstva. Čeprav je to branje za nekatere nemške kroge «zelo koristno in potrebno«, ni za vse najbolj zanimivo, kajti Nemci Zapadne Nemčije v zadnjem času zelo radi prebirajo privlačne spomine častnikov in podčastnikov bivšega Wehrmachta, kjer avtorji v privlačni obliki opisujejo svoje dramatične doživljaje iz zadnje vojne, dogodke z vseh front, ki jih zares ni bilo malo. Da bi se pa nemška javnost začela zanimati tudi za sedanjo, novo nemško vojsko, je poveljstvo poskrbelo za sodobnejše privlačnosti: Devetnajstletni sin generala Speidla je pred tednom poziral pred fotoreporterji v trenutku, ko ga je pregledovala naborna komisija in nato novinarjem izjavil, da želi iti po isti poti, po kateri je hodil njegov oče, to se pravi, da hoče postati častnik Bun-dessvebra. In ta 19-letni dečko je bil predmet intervjujev in v Zapadni Nemčiji so bralci številnih večernih listov lahko občudovali njegovo fotografijo kar na prvih straneh. V kinematografih pa more nemška publika poleg slik svojih bivših nacističnih letalskih «junakovi) videti sedaj tudi mladeniče nove nemške generacije, ki so se posvetili »plemenitemu poklicu« — vojski. V kinematografih morete videti med kratkimi predfilmi tudi filmček o mladem tankistu novega Bundeswehra, kjer slišite tudi pohvalno izjavo bodočega oficirja o življenju v vojašnicah. Sicer pa je bilo že večkrat javljeno, da se v Zapadni Nemčiji vojašnice grade po najnoveiših načelih arhitekture in da nudijo svojim ((gojencem« največje u-dobje. Ker pa je vojašnica vendarle vojašnica, ji je treba dati tudi nekaj »sodobne« privlačnosti in jo «zbližati z zunanjim svetom«. Zato se je tudi v vojašnice zanesla misel o zabavnem razpoloženju, misel o poživitvi togega »kasarni-škega« življenja. In pred dnevi je bilo uradno sporočeno, da so za «miss Bundeswehra» izvolili neko 15-letno dekle iz Kempena Svečanost je bila na velikem plesu, ki so ga priredili po letošnjih jesenskih zapadnonemških vojaških vajah. Sklep žirije je bil »povsem po naključju« objavljen vprav v istem mestecu, kjer »o pred dvema mesecema sodili trem podčastnikom zaradi smrti 15 rekrutov v valovih reke Iller. Izvolitev «miss Bundeswehra» naj bi torej pomirila «žalujoče ostale«. Bun-deswehr ima torej svojo «miss» in to avtentično «miss», ki jo je vsem četam Bundes-w^hra potrdil sam uradni Predstavnik nove nemške armade. Minioter za obrambo Strauss pa je ob tem izdal celo uradno poročilo vsem enotam, v katerem «se veseli, da tr med Bundeswehrom in civilnim prebivalstvom vzpostavljajo dobri stiki«. Ta vesela vest ministra sicer ni navdušila uredniš*va mladinskega glasila evangeli-stiene organizacije «Junge Stimme«, toda to trenutno ni važro. Druga plat vseh teh novih vojaških tem, ki se porajajo Po »nadvse modernih vojašnicah in vojaških ustanovah« pa Je bila objavljena bolj prikrito in brez komentarjev, kljub temu pa ni šla m'mo neopažena. Odkar so Sovjeti začeli Pošiljati svoje satelite, se je začelo V Zapadni Nemčiji ponovno postavljati vprašanje, ali naj se Bundestvehr prav tako oboroži z raketnim in a-tomskim orožjem, ali pa naj ostane pri klasičnem orožiu. Razgovori, ki jih je nemški vojni minister Strauss imel z britanskim vojnim ministrom, so dali smernice britansko-nemškemu sodelovanju pri izpopolnjevanju raketnega orožja. Ti razgovori se bodo nadaljevali čez dobra dva tedna y Kondomi, nemška javnost pa bo v lem času »pre- bavljala« zgodovino paketnega orožja, ki se je rodilo v Nemčiji in se pripravlja na to, da »v sedanji fazi Nemci ne morejo ostati izločeni iz procesa izpopolnjevanja tovrstnega orožja«. In vtem ko se nemška javnost postopoma pripravlja, da kot članica NATO dobi popolno svobodo za proizvodnjo raketnega in atomskega orožja, se v nemški javnosti javljajo tudi glasovi, ki svetujejo, naj bi se le ne prenaglili in raje o tem nekoliko bolj temeljito razmislili. Sicer je res, da sta nemška fizika Hahn in •Strassmann ob koncu 1938 že »razbila atome« in da je nemška vojska že 1942 preizkušala rakete, ki jih je 1944 pošiljala nad London, toda kaj je vse to Nemčiji prineslo? In Nemci — vsaj oni bolj trezni — vedo. da je bila tudi a-tomska bomba dejansko namenjena njim in da jih je pred grozodejstvi Hirošime in Nagasakija rešila le kapitulacija, kajti če bi bili vztrajali le 3 mesece delj, bi mogel Hiro-šimo zamenjati Berlin, Nagasaki pa morda Hamburg ali kako drugo nemško mesto. — To mnenje je zaslediti pri mnogih Nemcih. Nemški atomski strokovnjaki imajo ponovno visoko ceno. Toda to vzbuja neprikrito skepso, kajti niti Vzhod niti Zapad ne iščeta nemških strokovnjakov zato, ker je tem uspelo kot prvim «razbi.iati atome« in izdelovati rakete, pač pa zato, da bi jih »kot zadnje ostanke nemškega u-ma» uporabili v svoje namene, da bi jih pač «v sezoni razprodaje« prevzeli drug drugemu. Križišče, na katerem se je Zapadna Nemčija znašla, je v vprašanju, ali se lahko požene v atomsko tekmo v svetu ali ne. O tem je spregovoril važni hamburški dnevnik «Die VVelt« v svojem uvodniku, kjer se sprašuje, kaj naj Zapadna Nemčija v tem odločilnem trenutku stori. Tekma za ((poslednje orožje« in za vojaško premoč — piše «Die Welt» — je nesmisel, kati enkrat se vendarle mora priti do prepričanja, da je uporaba takega orožja nemogoča in brez haska. To sta uvidela tudi Hruščev in Eisenhovver — pravi »Die Welt» — in zato puščata vrata odprta: prvi je za razgovore med Vzhodom in Zahodom, drugi pa za velik korak k miru. Nemci pa so premajhni in prešibki — piše «Die Welt» — da bi v tej velikanski igri dobili sebi u-strezno vlogo. Vprav zaradi tega priprava za atomsko in raketno oborožitev nujno na- vaja na to, da se Nemci spomnijo. da njihova krivica in odgovornost pred zgodovino z letom 1945 še ni bila izbrisana, Nemško ljudstvo — pravi list — še vedno premalo razmišlja o svoji krivdi in odgovornosti pred ostalimi narodi. Svojo vlogo — pravi »Die Welt» — bodo Nemci našli e-dino le v borbi za novega duha in novo moralo v svetu, ne pa v igri ali v smeri, ki bi jih .znala privesti na kriva pota. B. D. J§j' : m iil .m Na uspeli krstni predstavi dtame »Prihodnjo nedeljoa je občinstvo z burnimi aplavzi pozdravilo njenega avtorja prof Josipa Tavčarja, ki ca vidimo na sliki med režiserjem Jože tom Babičem in igralcem Miho Balohom. LETNI OBRAČUN NJEGOVE DEJAVNOSTI Društvo slovenskih srednješolcev Z osvoboditvijo so se na Tr-1 težav, se je podala x vso vne- žaSkem na novo odprle slovenske šole ter s časom so se pričeli pojavljati razni problemi, ki so zahtevali svojo rešitev; pri naših srednješolcih pa se je od leta do leta stopnjevala težnja po svoji orga-nizaciji, ki naj bi tudi znala braniti interese slovenskega dijaka ter bi bila hkrati tudi v resnici ;e dijaška; od članov pa do samega vodstva; taka organizacija bi seveda tudi okrepila slovensko manjšino nasploh. Pred osmimi leti se je ta zamisel uresničila in tako je bila izpolnjena vrzel, ki je bila pri slovenski mladini na dijaškem področju Manjša skupina pogumnejših srednješolcev, ki se ni bala začetnih iiiiiiiitiiiniiiiitiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiMiiiMMiiitfiHliiiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiititiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniitiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuinininiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHMiniiiiiiliiitiiliiliiiiiHiiiiiit NEKAJ SLIK IN DOMNEV OD SCHIAPARELLIJA DO DANES Prvi turist se na planetu Marsu ne bo mogel pohvalit Schiaparellijeva «morja» niso morja, «prekopi» pa so baje skupine otokov Klima za naše pojme dokaj nevšečna, čeprav se zdi, da imajo tudi tam sneg in dež Italijanski strokovnjak Gior gio Abetti pravi, da bo možno priti na Mars, čim bo možno priti na Luno, Pohod na Luno. Pohod na Luno nam — po njegovem mnenju — ne bo mogel prinesti kdo ve kakšnih presenečenj, kajti s sedanjimi mogočnimi teleskopi že vemo ali vsaj menimo, da vemo ze marsikaj o Luni. Prav tako nam ne bo mogel nuditi izrednih presenečenj pohod na Mars. Vse kaj drugega bi bi lo. če bi mogli na Merkur, ka mor pa človeku ni dano priti, iker je preveč blizu Sonca in tako obžarjen od Sonca, da se mu ne bomo mogli nikoli približati. Za Jupitra in Saturna pa meni, da sta tako oddaljena od Zemlje, da bi tudi z mnogo hitrejšimi sred-stv: kot jih predvidevamo, ne mogli tako kmalu do njih. Poleg tega sta ta dva planeta v tekočem in plinastem s.ta.nju in zaradi velike oddaljenosti od Sonca vlada tam temperatura izpod —150 stopinj Celzija. Največje zanimanje vsekakor vlada za Mars. ker se zdi bolj podoben Zemlji in kei je — za Luno seveda — najbližji. Z brzino 40.000 km na uro se lahko ločimo od gra- vitacijske sile Zemlje m z ra keto, ki bi imela tolikšno brzino, ne bi mogli priti na Mars že v približno dveh mesecih. Čeprav je res, da je vmes se veliko ovir in da bo tehnika morala napraviti še velike ko lake in da bodo strokovnjaki morali še krepko zavihati rokave, je vendarle že danes dano predvidevati, da si bo človek v razmeroma ne tako dolgem času mogel privoščit/ tudi izlet na Mars. Samo ob sebi se postavlja vprašanje, zakaj vzbuja Mars tolikšno zanimanje in to ne le med astronomi, ampak tudi v širših plasteh. Prvi. ki se ie začel z Marsom temeljiteje u-kvarjati m ki je o njem dal prve in kolikor tu.iko še vedno veljavne podatke, je bil i-talijanski astronom Giovanni Schiaparelli iz Brere. Čeprav je imel na razpolago le skro men teleskop, je že pred 80 leti dokaj natančno opisal in orisal marsikatero podrobnost Marsa. Posameznim predelom, goram in morjem je dal u-strežna imena, ki so obveljala vse do danes, ker so iste podrobnosti, ista obeležja planeta potrdili tudi poznejši astronomi. Žal pa so obeležja marsikoga zavedla v zmoto, ker iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiitnMiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiii ODMEVI UMETNIKOVE MARIBORSKE RAZSTAVE \ rudolfsaksTda Rudolf Saksiaa: Iz skicirke. Uspeh, ki so pa žela dela Rudolfa Sakside v Trstu in Gobici, je še vedno Iiv v spominu tistih, ki so imeli priliko videti njegove slike; za nje'govo goriško razstavo sem imel priliko izraziti svojo vero v gotovo umetniško bodočnost tega slikarja, v vedno večja priznanja; prijetno presenečen sem pa ostal, ko sem imel srečo videti pred nekaj meseci na umetnikovem stanovanju njegova najnovejša dela. To svojo vero mi potrjujejo danes odmevi odobravanj, s katerimi je bila pretekli mesec sprejeta v Mariboru vsebinsko bogata in u-ravnoveitna razstava 22 Saksidovih olj, ki dokazujejo novo umetniško pot, Branko Rudolf i> mariborskem «Večeru». po krajšem uvodu, v katerem prikazuje glavne stopnje Saksidove u-metniške poti, poudarja, da je «danes Saksidova smer še na-bližja realizmu« ter podčrtava dela. ki se mu zdiic najznačilnejša, kot sledi: ((Očitno je. da je Saksida od svojih prejšnjih razvojnih stopenj ,podedoval’ do- gnan čut za kompozicijo, še posebej za dekorativno razvrščanje ploskev in za harmonijo barvnih odtenkov. Vsa formalna sredstva pa mu služijo kot izrazila prav svojevrstnega doživljanja, ki je blizu surrealizmu v vsej sanjski ali budni simboliki. Ta je včasih mračna, celo grozljiva, ali pa vedra, humoristična, z zadihom ironi je. Saksida ponekod ne govori samo o sanjah, temveč o nastanku prividov pod vekami. Ce se sklanja sončnica nad spečim dekletom, ču ti mo, da se ji velika cvetica spremenjena prikazuje v sanjah in da se v privid nekoliko tesnobno meša občutek prostora » cerkvico na odda Ijenem griču. Qb slikah, kakor je sMrtva ptica«, pomislimo na nekdanjo, v stvarnosti zasanjano slikanje Sakside, V drži otrok je nekaj nerazumljivo žalostnega, nekaj, kar je težko umljivo. Formalno prav zanimivi so Saksidovi akti (Oaza), ki spominjajo na kubistično razumljeno lepoto geometričnih oblik, pa vdndar izražajo nekaj, kur je lastno prav njemu, preprosto, razumljivo in docela naravno. Zelo originalna je mračna simbolika ležeče figure, nad katero letajo preprosti papirnati o-troški zrakoplovi, grozljiv simbol za nekaj, kar je bilo trdno, močno, dognano in strahotno učinkovito. Prozorna je simbolika »Mačka«, e-na najmočnejših slik na razstavi. Velik maček, stiliziran v gmoto, podobno gori, drži med šapami ujeto ptico z izrazom neusmiljene nujnosti, ki ne uničuje samo ptic. Leteče — kakor plavajoče — ptice ali figure brez rok in nog narahlo spominjajo na simbolično govorico Franceta Miheliča- Ne samo v posameznih domislicah in njihovem formalnem pomenu, Saksika je originalen vsestransko. Zdi se, da je našel svojo posebno izrazno pot, ki je prav tako irtimno lastna samo njemu. Čeprav ta pot ni enako vidna v vseh razstavljenih delih. Kdor je proučeval Saksidovo življenjsko in umetniško pot, bo morda tud i na tej razstavi videl še precej tega, kar pripada bolj hotenju in iskanju, kakor pa dognanosti dokončnih oblik. Nihče pa ne bo mogel Saksidi odreči močnih čustvenih in umskih kvalitet, združenih z velikim formalnim znanjem vsega tdga, kar je pogoj za razvoj naprej in kvišku.« Besedam mariborskega kritika bi radi tudi mi dodali svoje čestitke in izraze hvaležnosti za čast, ki jo Saksidovi uspehi doprinašajo našemu mestu, v katere?n se je rodil; zelo radi bi tudi v bližnji prihodnosti obvestili naše bralce o novi mojstrovi razstavi jn to pot tu, V zamejstvu. Gorici ali Trstu. o. c. so se v vzporednem opazovanju in proučevanju Lune jemala kot povsem ugotovljena. In ta obeležja so dejansko privedla do fantastičnih hipotez, pa čeprav je že sam Schiapa-relli previdno opozoril, da i-mena »morij«, ki jih je nadel plavozelonkaslim področjem na planetu, imena »ozemelj«, ki jih je inadei rumenkastooranž-nim področjem, ter imena «prekopov», s katerimi je o-značil temne podolgovate či te, nujno ne pomenijo že dejanskega ob hoja morij, ozemelj in prekopov. Ce pa astronom ni 'e astronom, ampak nosi v sebi tu.ii nekaj umetniške fantazije, o-s pomočjo mogočnih teleskopov mogel dati popolnejšo sl -ko o podrobnstih, ki jih vidi skozi svojo mogočno lečo. Glede tega nam nudi najbOij zgleden primer francoski a-stronom Antomadi, ki je napravil karto planeta Marsa, ki je mnogo popolnejša od Schia-parellijev? preveč geometrične risbe. Iz Antoniadijeve karte Marsa vidimo številne, morda preštevilne podrobnosti Marsove površine. Toda ce to kar to primerjamo s fotografijami Marsa, se sliki precej ujemata, pa čeprav je tudi res, da fotografij ne moremo tako povečati, da bi v razmerju u-strezale Antoniadijevim risbam. Iz tega pa se da priti doza ključka, da že prej omenjena «morja» niso morja, pač pa bi mogla bit' celine; nadalje so te celine številnejše kot ceh ne na Zemlji, predvsem v južnih predelih Marsa. Spremem be barv, ki jih opažajo na Marsu, so v razmerju z letnimi časi včasih nekoliko bolj zgod nje, včasih bolj pozne. Prav tako so v odnosu z Marsovim 678 dni trajajočim letom tiste spremembe v barvah na »mor jih«, ki so sicer kopna, kratke, Vsekakor pa je res, da gre Mars v svojih 678 dneh, kolikor potrebuje na svoji poti o-koli Sonca, skozi 4 letne čase. «Mala Sirta« in tako imenova no «Temno morje« ter področje «Siren», ki imajo pozimi sivo-plavkasto ali zelenkasto barvo, postanejo poleti rjavi Ce tem opazovanjem dodamo še fotografske posnetke istih predelov, smemo misliti, da te spremembe ustrezajo spre membam neke vege'acije. V to nas prepričuje tudi sledeče: Polarni področji na Marsu sta v nekem smislu podobni zemeljski Arktiki in Antarktiki, le da poleti ti področji izgineta, iz česar se da sklepati, da sta pozimi prekrili z ledom ali snegom, ki se v poletnih mesecih raztopi, pa čeprav bi ne šlo za naš led, pač pa za neko topljivo in hlapljivo snov, ki se v po mladanski toploti stopi in izhlapi v planetovo atmosfero in ki se nato jeseni ob ohladitvi temperature ponovno zgosti in nakopiči v obliki snega ali ledu. To hipotezo potrjujejo tudi beli madeži, ki jih opazujemo na Marsu ob sončnem vzhodu in ki nato izginjajo, čim je sonce visoko. Dre torej verjetno za podobne padavine (dež. sneg), kakršne imamo na Zemlji pri nizkih temperaturah. Obsežna rumenooranžna področja pa, ki skoraj nikoli ne menjajo barve, bi znala biti puščave. Lanskega septembra smo glede tega imeli posebno zanimivost, ko so se ta področja močno razširila, čemur naj bi bile krive nevihte, ki S« puščavski pesek dvignile s tal in ga zanesle v atmosfero. Na Marsu vidi- mo od časa do časa tudi oblake. kar pomeni, da ima Mars atmosfero. Kaj pa so že omenjeni «prekopi»? Ko so pred približno pol stoletjem začeli o-pazovati vsemirje z velikim teleskopom čika.škega vseučilišča, so bili astronomi zelo radovedni, kaj bodo z njim na Marsu videli. Neki slavni ameriški astronom, ki je prvi skozenj pogledal, je rekel; «Ta teleskop je preveč mogočen, da bi lahko videl .prekope’!« In to je bilo tudi res in mnogi so mnenja, da so ti kanali dejansko le v kolikor toliko ravni črti zbrani otoki, ki od časa do časa spreminjaj p barvo. Iz tega, kar smo navedli, bo prvo potovanje na Mars zelo zanimivo. Vendar se bo prvemu «turistu» to zanimanje ohladilo, če zve. da je tamkajšnja atmosfera zelo redka, približno taka. kot jo imamo na Zemlji v višini 18.000 metrov; da je vodika in kisika tam zelo malo, da se je kisik verjetno že skoncentriral v raznih oksidih na tleh, iz česar izhaja verjetno tudi rdečkasta barva planeta. Tudi sončna toplota je na Marsu za 40 odstotkov nižja od toplote, ki jo dobiva od Sonca Zemlja. Zrak ni le redek, ampak skrajno suh. To so torej značilnosti Marsa, ki prav gotovo ni preveč gostoljuben, pa čeprav gosto-ljubnejši od Lune. mo na delo, da bi vendarle zamisel postala stvarnost, nakar se je rodilo »Društvo slovenskih srednješolcev«. Njegovi ustanovitelji, ki so danes že v poklicu ali pa študirajo na univerzah, morejo biti ponosni na delo društva od njegove ustanovitve pa do danes. Lahko trdimo, da spada prav Društvo slovenskih srednješolcev nedvomno med najaktivnejša društva na Tržaškem na področju prosvete in športa. Dolžnost je torej vsega naprednega slovenskega življa v Trstu, kateremu je res pri srcu zdrava rast naše mladine, da da po svojih močeh svojo moralno in morda tudi materialno podporo delovanju tega društva, da bo tudi v bodoče njegovo delo čim aktiv-nejše na vseh področjih, ki zanimajo našo srednješolsko mladino. Take podl>ore morda do danes ni bilo mnogo, kar pa naj se v bodoče popravi — še posebno je bilo v preteklem letu občutiti pomanjkanje v društvu po kulturno-prosvetnih delavcih, ki naj bi od časa do časa le dali manjšo pomoč pri društvenem delu, bodisi na področju dramatike, folklore, glasbe, literature ali kje drugje; opaziti je tudi premalo zanimanja za delo naših srednješolcev od strani profesorjev. KI ju D raznim pomanjkljivostim, ki se pojavljajo tu pa tam (kot se to seveda dogaja pri vseh društvih), ostaja dejstvo, da je bilo društvo v preteklem letu aktivno. Na dramskem področju je DSS pred leti z uspehom večkrat uprizorilo Nušičevo veseloigro ((Navadni človek« v režiji mladinca /idrijana Rusije. V marcu letos so v okviru D.S.S gostovali na stadionu «1. maj« tržaški akademiki, ki študirajo na ljubljanski univerzi; ob tej priliki so se predstavili našemu občinstvu z veseloigro »Osem oseb želi razumevanja«, ki sta jo napisala Humbert Kalc in Adiijan Rustja. V jeseni pa so naši srednješolci e pred pričetkom šolskega pouka nekajkrat nastopili na stadionu »1. maj«, v Trebčah in v Bovcu s .Scheinpflugovo veseloigro »Med polnočjo in svitom« tudi v režiji tržaškega slušatelja na Akademiji za igralsko' umetnost v Ljubljani, Adrija-na Rustje. Novi odbor Društva slovenskih srednješolcev. iiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii «NAJKATASTROFALNEJŠI PREMIER» Malcolm Muggeridge, bivši direktor londonskega humorističnega lista «Punch», znani komentator, ki je nedavno o-stro kritiziral britanski dvor, sc je pojavil na ameriški televiziji. Ob tej priliki je dal nekatere zanimive karakterizacije vidnejših britanskih in ameriških državnikov. Churchill: «Ko so Nemci grozili, da se izkrcajo v Angliji, je on tedaj izvršil misijo, ki i» veličini nima primere v britanski zgodovini. Brez njega bi mi bili verjetno propadli. Zaradi tega ga bom slavil, dokler bo živ . .. Vendar pa je bil strahotno nesposoben politik. Ostal je predolgo na oblasti, namesto da bi se umaknil v privatno življene. Njegova povojna vlada je bila katastrofa.« Eden: »Najkatastrofalnejši premier naše zgodovine, ne izvzemši niti lorda Northa.s Mac Miljan: «Zelo zanimiv človek, ki je prišel prekasno na najvišji položaj, kot se to politikom pogosto dogaja.« Eisenliower; «Izvršil je odlično delo za časa vojne, ne kot vojak, ampak kot koordinator, ko je bil potreben dober koordinator. Kot Mac Mil-lan je tudi on prišel na oblast prekasno. Ne verujem, da ima stik s strašnim časom, ki v njem živimo« Dulles; «Menim, da ga narava ni obdarila z lastnostjo, cia bi se mogel postaviti po robu sedanjemu položaju. Viških čet le 18 odst., v Franci-njiem vidim človeka, ki je si-j ji 22 odst., v Belgiji 27 odst. cer iskren in pošten, a neko liko omejen « Gripa in Vatikan V zvezi z epidemijo azijske gripe so previdni tudi v Vatikanu. Do nje ni indiferenten niti sam papež Pij XII. Listi poročajo, da si morajo prelati. ki obiskujejo papeža, pred obiskom razkužiti roke. Po vsaki avdienci si tudi papež razkuži roke. Razen tega se je papež po nasvetu zdravnika dal tudi cepiti proti gripi. (Cepivo proti gripi je vendarle bolj sigurno od molitve in blagoslova). Pomembna anketa Ameriški list »Netv York Ilerald Tribun« in ustanova »International Research Asso-cirtion« sta izvršila anketo v 28 deželah, izvzemši ZDA, pri kateri je 10.000 ljudi odgovarjalo na vprašanja, med katerimi je bilo prvo in najvažnejše naslednje: «Odobravate ali ne, da so ameriške čete na ozemlju vaše države?» Na to vprašanje so pritrdilno odgovorili le v Veliki Britaniji in Nizozemski (53, oziroma 52 odstotkov). V Zapadni Nemčiji odobrava to le 46 odst. anketiranih, na Japonskem je za prisotnost ameri- v Italiji pa 33 odst, V Zapadni Nemčiji so to dejstvo odobravali povečini starejši ljudje, pretežna veči na mladine pod 25 leti pa je proti Američanom. Pri tem je zanimivo še naslednje. Anketa je ugotovila, da so Nemci «z višjo izobrazbo« za to, da Američani ostanejo v deželi, medtem ko so prav taki Japonci nasprotno za to. da se oni čimprej povsem umaknejo iz dežele. Nekako že tradicionalni so postali vsakoletni društveni literarni večeri, na katerih i-majo naši mladinci, ki se u-kvarjajo z leposlovstvom, priložnost priti direktno v stik s poslušalcem. Nekateri, ki so se že uveljavili v literarni tekmi, pa so ustanovili, skupno z nekaterimi mladi ni literati izven Društva slov. srednješolcev, novo mladinsko revijo »Jadro«, ki je bila že dalj časa želja naše mladine nasploh in j!e danes postala stvarnost. Tudi pri tem je o-meniti negativno zadržanje starejših, ki niso dali nobene večje podpore, z druge strani pa je znano, da izdajanje take revije terja mnogo stroškov in seveda brezplačno delo urednikov in tistih, ki v revijo prispevajo. Letos je društvo povabilo na gostovanje nekatert vidnejše predstavnike slovenskih, mlajših literatov, povečini sodelavcev osrednje mladinske literarne revije «Mlada pota« iz Ljubljane. Na tem literarnem večeru, ki sg je vršil 16. februarja, so nastopili Vladimir Kavčič, Drago Grah, Humbert Pribac in Viktor Konjar. S temi mladinci so naši srednješolci imeli tudi širšo diskusijo. na kateri so si izmenjali misli in izkušnje ter se dogovorili za obojestransko sodelovanje na tem področju. Tudi na področju folklor« ie društvo skušalo aktiviizira-zultatov pa na žalost ni priti svoje člane, do stvarnih re-žlo, ker je bilo med srednješolsko mladino za tovrstno prosvetno dejavnost premalo zanimanja: zato pa je društvo aktiviziralo svoje člane na športnem področju in sicer z lepimi uspehi. Prišlo je tudi do obiska pri koprskih dijakih, katerim so naši srednješolci vrnili obisk, ki so ga, na povabilo Tržačanov, prej napravili koprski in goriški srednješolci Na izletu v Kopru je prišlo do srečanja v nogometu, odbojki, namiznem tenisu in šahu s tamkajšnjimi dijaki. Glede športne dejavnosti j« še omeniti, da so se pod okriljem društva vršile telovadne vaje po dvakrat tedensko na stadionu «1. maj«. Pravilno je, da goji dništvo tudi tovrstno telovadbo, ker dejstva in statistični podatki kažejo, da lahko prava telesna vzgoja odpravi pri mladem človeku razno fizične in telesne a-nomalije, mu znatno pomaga pri zdravi rasti ter mu tudi bistri um. Pri tistih športnikih, ki se ukvarjajo s koristnim športom, je še posebno razvit refleksni čut ,ki pomaga človeku v nevarnosti in mu daje prisebnrst. Seveda bi ta problem moral zanimati tudi šolske oblasti ter bi bilo treba najti zadovoljivo rešitev, ker sta dve uri telovadbe tedensko v zaprti šolski telovadnici za mladega človeka vse premalo ali nič. DSS je organiziralo v tovrstne namene tudi več izletov v bližnje kraje, nekaj članov pa je bilo na obiskih pri mladincih v Ljubljani, kjer so se seznanili z vprašanji tamkajšnje mladine ter imeli diskusijo z mladinskimi voditelji na Tehnični srednji soli, nekaj članov pa je pred kratkim obiskalo Slovenijo, nedtem ko so nekateri v času počitnic odpotovali v Švico. Med drugim delovanjem društva je omeniti ntkaj predavanj, na katera so povabili prof. Josipa Ta"čarja, Drag« Pahorja in Maria Magajno. Ce primerjamo letosnj« društveno delovanje s tistim v prejšnjih letih, je bilo slednje morda nekaj manj razgibano, kar pa je treba pripisati pretežno preobremenjenosti s študijem; po drugi plati pa so člani le premalo aktivni in se večina ogiba društve. nemu delu ter ostaja tako 1« manjša skupina, ki nosi breme društvene dejavnosti. Temu negativnemu stanju bi bilo treba nekako odpomoči. V celoti pa more, tudi kljub raznim pomanjkljivostim, ost»-ti društvo za vzgled tudi drugim kulturno-prosvetnim društvom na Tržaškem. V DSS se mladi človek privadi samostojnosti mišljenja, kritičnemu duhu in čutu odgovornosti, vse skupaj pa ga pripravlja tudi na življenje. MARIO BAN ,>"''IMIIIIII|t((i(|ii,(|(|(||(|,||M|,|f„ll||l„|„lm„,|,|,mnt|fH|„||||||||||||||m||||r||'||m|'"|""' P A m — In sedaj, katero predstavo naj vključim?. Gorlško-beneški dnevnik V VIDMU Sestanek predstavnikov trgovinskih zbornic V finančnem in ekonomskem pogledu naj bo naša dežela podobno Siciliji V Vidmu se je prejšnji teden sestala »deželna« trgovinska zbornica, v kateri so predstavniki treh trgovinskih zbornic; Trsta, Gorice in Vidma. Glavni namen sestanka je bila proučitev ustanovitve bodoče avtonomne dežel Furlanije — Julijske krajine ter njenih finančnih vprašanj. Goriško pokrajino so predstavljali inž. Caocese, Attems, dr. Canduttii m kav. Bramo. Najprej so prebrali zapisnik zadnje seje, ki je bila 11. maja v Trstu, potem pa so izrazili mnenje, naj bi bila v ekonom-sko-finančnem pogledu dežela Furlanija — Julijska krajina podobna Siciliji. Da bi to vprašanje čimbolj proučili, so, sestavili delegacijo, ki bo obiskala Zgornje Joadižje in Sicilijo. Govorit so dalje o dohodkih, o »tijo^kih, ki jih bo morala plačevati dežela, in o vseh posegih države, ki so predvideni z zakonom in ki ostanejo v njeno breme. Dežela ne bo prispevala ustanovam, da bodo uravnovesile svoje obračune, kakor tudi ne bo prevzela finančnih bremen, ki izhajajo iz izvajanja londonske Spomenice o soglasju in ki pripadajo edinole državi. Komisija trgovinskih zbornic je sklenila, naj posebna komisija prouči že pripravljene zakonske osnutke v pričakovanju osnutka statuta, ki ga pripravlja tržaška pokrajina. Tudi prihodnji sestanek bo posvečen izključno tehnič-no-ekonomski plati bodoče dežele. «»------ Večina kavarnarjev namerava odpustiti naročnino na TV Včeraj popoldne so se gori-ski kavarnarji in baristi sestali na sedežu Zveze trgovcev na Korzu zaradi pritiska notranjega ministrstva v zvezi s televizijskimi oddajami. Večina prisotnih je sklenila odpovedati naročnino za televizijske sprejemnike v skladu s stališčem vsedržavne zveze trgovcev. Nekateri baristi in kavarnarji pa kljub odločitvi ne bodo odpovedali naročnino. V Rablju stavkovno gibanje po izmenah Ravnateljstvo rudnika hotelo preprečiti vstop v rudnik Včeraj ob 12.46 so se pred ravnateljstvom rabeljskega rudnika zbrali vsi rudarji, ker se je pričakoval s strani ravnateljstva odpor proti rudarjem prve zunanje izmene, ki bi morala stopiti ob 13. uri na delo. Sindikalne organizacije so namreč sklenile nadaljevati stavkovno gibanje po zaporednih kratkotrajnih stavkah: včeraj so rudarji stavkali le dopoldne, za popoldne pa so sklenili nadaljevati z delom. V dopoldanskih urah pa je ravnateljstvo nalepilo lepak, v katerem je opozorilo rudarje, da jim vstop v rudnik ne bo dovoljen. To postopanje ravnateljstva, ki noče sprejeti niti ene izmed delavskih zahtev, je upravičeno razburilo prizadete, ki so se zaradi tega opoldne zbrali v velikem številu pred sedežem pripravljeni, da preprečijo u-resničitev ravnateljevih pre-tenj. Toda ob 13. uri so rudarji prve izmene nemoteno stopili v rudnik in delali do 22. ure, ko se je pričela stavka druge izmene, ki je trajala do 6. ure zjutraj. S seje občinskega sveta v Steverjanu Hišnim lastnikom, ki so si elektriko napeljali na svoje stroške, naj se stroški povrnejo V soboto zvečer je bila seja števerjanskega občinskega sveta, ki je bila v pretežni meri posvečena upravnim vprašanjem. Odobrili so podaljšanje pogodbe s podjetjem Bozzini-Gionchetti iz Gorice, da bo še vnaprej pobiralo trošarino. Pomenili so se tudi o upokojitvi občinskega uslužbenca ter s tem v zvezi pregledali zakone, na podlagi katerih je to mogoče doseči. Pri slučajnosti je predstavnik Liste občinske enotnosti tov. Ciril. Klanjšček pripomnil, da nekateri vaščani, ki so si sami napeljali elektriko v hiše, zahtevajo, naj jim občinska uprava iz nakazila, ki ga bo prejela od države za elektrifikacijo občine, povrne stroške, ki so jih imeli z napeljavo. Država je namreč odobrila nakazilo za načrt na podlagi proračuna, ki je bil izdelan, ko hišni lastniki še niso napeljali elektrike. Zaradi tega ne bi bilo pravično, če bi si nekateri kmetje napeljali elektriko na svoje stroške, ki so čakali, pa bo napeljala občina na stroške države. Precej časa so zamudili z vprašanjem posipanja občinskih poti z gramozom. Uspelo predavanje F. Bcnedetiča o ruskih pesnikih V prostorih akademsko-sred-nješolskega kluba «Simon Gregorčič;» je bilo v soboto zvečer predavanje o ruskih pesnikih XX. stoletja, ki ga je pripravil za goriške Slovence akademik Filibert Benedetič. Zanimivega predavanja o stari ruski inteligenci in o oktobrskih poetih se je udeležilo lepo število poslušalcev, posebno pa srednješolske mladine, ki je tako lahko bolje spoznala življenjsko pot in vlogo, ki so jo odigrali v času revolucije trije veliki ruski pesniki,- Jesenin, Blok in Ma-jakovski. Predavatelj je prikazal in obrazložil pojav dekadentiz-ma, simbolizma in vseh drugih sizmovs v Sovjetski zvezi vse do futurizma, iz šole katerega so izšli tudi pesniki, katerim je F. Beneditič posvetil svoje predavanje. V letih, ki so nastale velikanske spremembe v Rusiji, ki so imele predvsem ekonomsko-političen karakter so vzniknili tudi trije veliki možje in čeprav sta Jesenin in Majakov-ski tragično končala svojo življenjsko pot, vendar njuna vloga in delež kakor tudi delež Bloka v ruski in tudi sovjetski poeziji ne bo nikdar zbledel. Vsak po svoje si bili pesniki, ki so ustvarjali za človeka in skušali tudi po svoji moči doprinesti k ustvarjanju nove družbe. ZBOROVANJA PRED CRDA FIOM za nadaljevanje mezdnega gibanja Konec prejšnjega tedna je pokrajinski tajnik Delavske zbornice Fulvio Bergamas govoril na zborovanju FIOM pred tržiško ladjedelnico. Izrekel se je za nadaljevanje borbe kovinarjev CRDA za mezdne izboljšave ter v skladu s tem stališčem pozval obe sindikalni organizaciji, naj vprašanje proučita. Kakor je znano, sta CISL in UIL prekinili mezdno gibanje, ki ga nameravata nadaljevati šele po volitvah notranje komisije, ki bodo 15. novembra. FIOM je včeraj organizirala pred ladjedelnico volilno zborovanje, na katerem je pojasnila osnovna načela svojega delovanja. OB OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE Trije uspeli koncerti Akademskega okteta Prejšnji teden je na Primorskem gostoval Akademski oktet iz Ljubljane. Nastopal je po raznih krajih ob priliki obletnice oktobrske revolucije. V petek so ga poslušali v solkanski kinematografski dvorani, v soboto v Anhovem, v nedeljo pa v Kanalu. Pel je jugoslovanske partizanske, narodne in umetne pesmi. Za njegov koncert je vladalo veliko zanimanje. Oktet je bil ustanovljen šele pred pičlim letom in si je med lem časom pridobil med slovensko javnostjo že zelo velik sloves. «»------ Osebna izkaznica kot potni list V skladu z resolucijo sveta OECE je ministrstvo za notranje zadeve izdalo ukrep, ki je bil te dni objavljen v U-radnem listu, s katerim bo za potovanje v države Evropske gospodarske skupnosti zadostovala nova osebna izkaznica, ki bo imela na zadnji strani prostor za dovoljenje kvesture, za katero državo je veljavna. Na njej bo prostora za dvakratno podaljšanje, Ta nova osebna izkaznica bo predstavljala potni list, namenjen za turistična potovanja. Izdalo jo bo županstvo. Predvidevajo, da bodo sedanje osebne izkaznice pričeli v kratkem zamenjavati, vendar bodo veljavne še do konca leta 1958. «« , Prva nesreča v Luna Parku Pri zabavi v Luna Parku v Ul, sv. Antona se je sinoči ob 19. uri ponesrečila 4-let-na Graziela Luvisini iz Ul. Colombo 10. Neki deček jo je sunil, tako da je z glavo udarila ob desko in si povzročila globoko rano na desni strani čela. Ce ne bodo nastale komplikacije bo ozdravela v 10 dneh. Motociklist ga je prevrnil in nadaljeval vožnjo V nedeljo okoli 17.30 sta se fiO-letni Franc Močilnik, rojen v Dolenjem in sedaj stanujoč v Ul. Calvario 20 v Podgori in Josip Grudina iz Skrljevega, vračala peš iz Gorice proti domu. Ko ata bila kakšnih 500 metrov proč od križišča na Majnici, se je v Močilnika od zadaj zaletel neki motociklist na vespi in ga prevrnil. Motociklist je pri trčenju uspel obdržati ravnotežje in nadaljeval vožnjo, ne da bi ponesrečencu priskočil na pomoč. Čeprav je Močilnika precej bolela noga in glava, je ob podpori svojega znanca s težavo vendarle prišel domov. Ker mu bolečine čez noč niso pojenjale, so svojci včeraj poklicali rešilni avtomobil Zelenega križa, ki ga je pripeljal v bolnišnico Brigata Pavia. Ugotovili so mu poškodbe na lobanji, po glavi in po desni nogi. Ce ne bodo nastale komplikacij«, bo ozdravel v 8 dneh. Veselo martinovanje SPD na Lokvah Tudi letos se goriški planinci niso hoteli odreči vsakoletnemu prijetnemu običaju proslavljanja sv. Martina. Ker so doslej martinovali v bližini Gorice, so se tokrat odločili za malo bolj oddaljeno, vendar prijetno vasico na Trnovski planoti Lokve. Čeprav je v nedeljo deževalo, vendar se slabega vremena nihče ni ustrašil in kmalu po kosilu je iz Gorice odpeljal poln avtobus članov in simpatizerjev SPD skozi blok pri Rdeči hiši proti Lokvam; večinoma so bili to Podgorci, toda ni manjkalo tudi Goričanov! Za veselo razpoloženje ni bilo treba iskati pripomočkov, saj so bili vsi razigrani; kmalu je zadonela tudi pesem in oglasili so se zvoki harmonike pridnega harmonikarja. Popoldan je na Lokvah v prijetni domači gostilni skoraj prehitro minil. Društvo je poskrbelo za program in tako se je najprej zač-la tombola, h kateri so veseli planinci privabili tudi domačine. Nagrad je bilo nič koliko, od steklenic dobrega vermuta, pa do izbranih keksov. Nato je sledila prava lovska večerja z okusnim srnjakom in ajdovo polento. Med plesom in petjem pa so veselo družbo razveselili s svojim nastopom trije člani društva; Ivan Bregant, Ivan Delpin in Corrado Hvala, ki so izvedli dva komična skeča, v katerih niso manjkale niti opazke na najnovejša dogajanja na svetu in nad njim. Pesem je vžgala drugo pesem in tako je trajalo ves večer vse do devete ure. ko se je martinovanje zaključilo in so se morali veseli goriški planinci posloviti od prijaznih gostiteljev. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan m ponoči lekarna Villa San Giu-sto, Korzo Italia 102, tel. 31-52. - KINO - CORSO. 16.30; «Crne ovčice«. Horst Buchholz in Carin Baal. VERDI. 16.30: «Rikiki... ubežnik«. revija, film: «Kurtiza-na iz Babilona«, zadnja ob 21.30. VITTORIA. 17.00: «Noz na grlu«, J. Chevrier in M. Robinson, v cinemascopu in v barvah. CENTRALE. 17.00: «Ni več prostora za zverine«, v panoramskem sistemu in v barvah. MODERNO. 17.00: «Operacija brzostrelka«, S. Barclay in M. Berti. Športni dnevnik Italijansko nogometno prvenstvo 11 kolu preloženih tekem luiientus ponovno zmagal Triestina zamudila lepo priložnost za samostojno vodstvo Belloni odsoten za daljšo dobo? 10. kolu italijanskega nogometnega prvenstva A lige vreme ni bilo naklonjeno. Od devetih tekem jih je bilo kar S odloženih zaradi neuporabnosti igrišč, zaradi česar je trenutna lestvica le provizorična. To pa ne velja seveda za Ju-ventus, katerega tudi dež n; mogel zaustaviti na njegovem zmagovitem pohodu proti končni zmagi. Njegova žrtev je bil tokrat rimski Lazio. Rezultat 3:1 povsem odgovarja poteku igre in kvalitetnemu razmerju na igrišču. Juventus je zaigra! v stilu prvaka. Najboljši je bil v napadu, kjer sta Charles in Sivori res nrava umetnika, pa tudi v krilski vrsti in y obrambi je povsem zadovoljil. Juventusov trenutni naskok pred drugoplasirano Fiorenti-no znaša 3 točke, pred tretjo plasiranim Napolijem in četrto plasirano Komo pa 4 točke, toda Napoli ima odigrano eno tekmo manj. Fiorentina je tokrat premagala na svojem terenu Torinu s tesnim rezultatom 2:1. Tekma je bila kljub težkemu terenu zelo lepa in obojestransko odprta. V polj i je bila Fiorentina sicer boljši nasprotnik, toda Torinova o-ramba je delovala skoraj brezhibno in bi prav gotovo obdržala tud: neodločen rezultat, da ni 8' pred koncem igre zagrešila 11-metrovko. katero je specialist Cervato realiziral. V preostalih dveh odigranih tekmah sta se v Rimu Roma in Udinese razšla z neodločenim rezultatom 3:3, v Ferrari pa je Bologna dosegla svojo drugo zmago z rezultatom 2:0 na škodo domačega Spala. Rezultat na olimpijskem stadionu pravzaprav ni pravičen. Zmagati bi morala Udinese. ki je bila znatno boljša m ki ie do sredine drugega polčasa tudi vodila s 3:1. Ker pa je po tolikšnem vodstvu zaigrala prevzela iniciativo in končno prevzela iniciativo in končno s pomočjo sodnika v 40’ po Nordahlu izenačila. Najboljši mož na igrišču je bil Lmdskog od Udinese. Zamenjava trenerja je Bologni očitno koristila, vendar bi ne bilo resno misliti, da gre njen uspeh že povsem v plus novega trenerja Sarosija. Mnogo bolj verjetno je, da je psihološki vpliv zamenjave omogočil uveljavljenje temeljite priprave, ki jo je moštvu dai Benčič z jugoslovansko šolo. Toda naj bo že tako ali dru- PR1SPE VAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! itiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiimiimmiHiiniiiiimmiHmiiiiiiiiiitiifitiimiiiiiiimii Priprave za tekmo s S. Irsko 16 kandidatov v Milanu za trening reprezentance Med sklicanimi ni Boniperlija RIM, 11. Tajništvo FIGC je objavilo seznam kandidatov, sklicanih na četrti koiektivm trening itaiijanslke nogometne reprezentance v okviru priprav za srečanje s Severno Irsko 4. dec. v Belfastu. Sklica ni kandidati so: Fiorentina: Cervato, Chiap pella, Gratton, Montuori, Se-gato; Inter: Bernardin, Invernizzi, Vincenzi; Juventus: Corradi, Ferrario, Nicole; Milan: Bean, Schiaffino; Napoli: Bugatti; Roma: Ghiggia, Panetti. Navedeni igralci morajo biti v torek 12. t. m. v hotelu Touring v Milanu. Naslednjega dne ob 14.30 bodo odigrali trening tekmo z angleškim moštvom I. lige »Luton Tovvn«. * * * PRAGA; 11. — Včeraj se je zaključilo nogometno prvenstvo Češkoslovaške. Prvak za 1. 1957 je postal Spartak iz gače, Bologna je začela nabi rati točke m, se polagoma odmikati od dna in vključevati v sredino, kamor dejansko tudi spada. Prekinjene so bile tekme: Alessandria-Napoli, Lanerossi-Genoa, Miian-Padova, Samp-doria-Inter in Verona-Atalanta, Zaradi priprav italijanske reprezentance bodo te tekme ver jetno odigrali med tednom in sicer šele v decembru. Datume bo določila nogometna zveza na svojem prvem sestanku. Tudi B ligi je nagajalo vreme, toda znatno manj. saj sja bili odloženi le dve tekmi m sicer med Leccom in Taran-tom in med Novaro in Sim-menthalom. Čeprav je bilo 9. kolo izreč-, no naklonjeno Triestini, ta te prednosti ni znala izkoristiti in se sama brez spremstva usidrati na prvo mesto. Na svojem igrišču se je morala namreč zadovoljiti z remijem proti Messini, ki je veljala za dovolj lahkega nasprotnika. Delnega neuspeha tržaške e-najstorice ne kaže opravičevati, čeprav je res. da je morala velik del tekme odigrati' z 10 igralci, ker se je Bello-niju povrnila poškodba zaradi katere je počival že tri tedne. Dejstvo je namreč, ua bi lahko Triestina tudi z 10 igrale: napravila več, če bi se njeni igralci dovolj potrudili. Toda igrali so brez volje in brez potrebne požrtvovalnosti, razen tega pa so mnogi imeli tudi izredne slab dan. kar velja predvsem za Milanija in Olivieriia. Poznalo se je tudi, da je manjkal Mazzero, ki je edini med napadalci, ki zna igro kolikor toliko povezati. Spričo neizraznega rezultata brez golov, je tudi kronika devetdesetih minut kaj klavrna in je ne kaze navajati. Od konkurentov Triestine je še najbolje opravil Ban, ki je na svojem igrišču premagal Palermo z 2:1. Prato in Mo-de-na sta si razdelili točki in tudi Como ni mogel proti Ca-taniji izbojevati več not eno samo točke. KOLESARSTVO Coppijev program za Južno Ameriko MILANO, 11. — Faustu Cop-pi je zapustil Milano m se vrnil v Novi Ligure. Fred odhodom je potrdil možnost povezave svojega imena z neko motociklistično hišo. Kazen tega je Coppi objavil program za svojo turnejo v Južno Ameriko. 29. t. m. bo z letalom odpotoval iz Pariza. Prvič bo nastopil 2. dec. v Caracasu. Nato bo nastopil v Venezueli šestkrat, v Coiumbiji sedemkrat in Končno v Mehiki in Argentini dvajsetkrat. Pogaja pa se še za nastope v Braziliji in v Cile. V Italijo se bo predvidoma vrnii konec februarja. Glede svoje aktivnosti za prihodnjo sezono, ki naj bi bila po njegovih lastnih izjavah zadnja v njegovi kolesarski karieri, je dejal, da se bo udeležil sardinjskega koiesarskegt-tedna, dirke Milano-Sanremo in dirke po Lombardiji. Ce mu bo dopuščala kondicija in če bo v formi, se bo mogoče udeležil tudi uirke Panž-Roubaix in pa dirke po Italiji. TENIS Prage s 30 točkami iz 22 tekem. Sledijo: Dukla (Praga) 29, Rdeča zvezda (Bratislava), 26, Slovan (Bratislava) 26, itd. Zaradi priprav reprezentance za svetovno prvenstvo 1958, bodo začetek prvenstva za leto 1958 anticipirali. Prvi dve koli bosta na vrsti že 17. in 24. t.m. Severni Irci in nedelje LONDON, 11. — Ce se bo Severna Irska kvalificirala za finale svetovnega nogometnega prvenstva, se bodo irski nogometni voditelji znašli v kaj čudnem položaju. Pravilnik se-verno-irske nogometne zveze prepoveduje svojim moštvom in tudi reprezentanci tako doma kot v inozemstvu igrati ob nedeljah. Ker pa bi v finalu morala igrati tudi ob nedeljah, bi morali spremeniti pravilnik ali pa bi se morala Se- Remy, četrti igralec pa bo do-verna Irska odpovedati finalu. 1 ločen kasneje. A LIGA •Alessandria-Napoli — •Fiorentina-Torino 2:1 •Juventus-Lazio 3:1 •Lanerossi-Genoa — Milan-Padova — •Roma-Udinese 3:3 •Sampdoria-Inter — Bologna-"Spal 2:0 •Verona-Atalanta — LESTVICA Juventus 10 8 1 1 19 10 17 Fiorentina 10 6 2 2 19 10 14 Napoli 9 6 1 2 27 12 13 Roma 10 4 5 1 14 9 13 Alessandria 9 4 3 2 12 7 11 Padova 9 4 2 3 14 12 10 Lanerossi 9 4 2 3 11 7 10 Sampdoria Verona Inter Lazio Udinese Bologna Milan Torino Spal Atalanta Genoa 9 1 7 1 13 14 9 4 1 4 12 15 9 3 3 3 9 9 10 3 2 5 17 25 10 2 4 4 19 21 10 2 4 4 12 16 9 1 5 3 12 10 10 2 3 5 11 15 10 2 3 5 8 17 9 14 4 6 15 9 12 6 9 20 B LIGA •Bari-Palermo •Cagliari-Parma •Catania-Como •Lecco-Taranto •Novara-Simmenthal •Prato-Zenit Modena •Samhenedett.-Marzotto •Triestina-Messina Brescia-* Venezia 2:1 2:0 0:0 2:2 2:0 0:0 2:1 LESTVICA Triestina Como Bari Prato Zenit Mod. Venezia Taranto Brescia Messina Sa-nbened. Palermo Marzotto 9 5 2 2 18 8 12 9 5 2 2 9 4 12 9 5 2 2 15 9 12 9 5 2 2 11 12 12 9 3 5 1 14 12 11 9 5 1 3 12 10 11 8 4 2 2 8 4 10 9 4 2 3 16 9 10 9 3 3 3 8 9 9 9 2 5 2 7 8 9 2 4 3 8 8 9 4 0 5 13 14 Simmenthal 8 2 3 3 10 11 Novara 8 1 5 2 7 9 Cagliari 9 2 3 4 7 15 Catania 9 1 4 4 4 8 Lecco 8 0 4 4 2 9 Parma 9 117 5 15 Stolpec TOTOCALCIO: — 1 1, X, — 2 1 — 1 —, — 2 Kvote: 7 točk r“- 64.500 lir. Stolpec TOTIP: 1 X 2, 1; X 2; 2 1; 1 2; 2 1; 1 2 Kvote: 12 točk — 208.824 lir, 11 točk — 13.225 lir, 10 točk — 1.889 lir. DVIGANJE UTEŽI Kono (ZDA) prvak v srednji kategoriji Italijan Pignatti peti TEHERAN, 11. — Amerika-nec Tommy Kono je osvojil svetovno prvenstvo v srednji kategoriji dviganja uteži n* prvenstvu v Teneranu in prekinil serije treh zaporednih, uspehov sovjetskih atietov. Kono je v treh načinih dvignil skupno 420 kg. Prav toliko )• dvignil tudi Bogdanovski (SZ), ki pa je bil drugi zaradi večje telesne teže. Podrobni rezultat Kona (135 - 122,5 - 162,'6)* podrobni rezultat Bogdanov* skega (132.5, 127,5, 160). Na tretje in četrto mesto sta se uvrstila Poijaika Jan Boche-nek s 395 kg in Knstov Beck s 390 kg. Italijan Ermanno Pi* gnatti je bil peti s 380 kg. BOKS Predlog za dvoboj Johansson - Cavicchi STOCKHOLM, 11. — Prokurator evropskega prvaka težke kategrrije Ingemarja Jo-hanssona, Edvvin Ahlquist, j• potrdil, da italijanski organizator Renato Torri ponuja Jo-hanssonu 64.000 kron (okrog 8 milijonov lir) za dvoboj z bivšim evropskim prvakom Ca* vicchijem. RIM, 11. — Razen tekme med Jugoslavijo in Romunijo za evropsko prvenstvo, obsega mednarodni program za ta teden še tekmo med Holandsko in Belgijo, ki bo v nedeljo 17. v Amsterdamu ter tekmo me« Manchestrom in Dukio iz Prage za pokal evropskih prvakov. ki bo v sredo 13. t. m. v Manchestru. Povratna tekma _________________________________bo 20. t. m. v Pragi. ........................ V kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo Jugoslavija-Grčija Karakteristika jugoslovanske reprezentance: dober napad, sla-ba obramba - Pot v Stockholm vodi samo prek zmage nad Romunijo prihodnjo nedeljo v Beogradu nut v premeči. V 22. minuti ie Boškov dovolil srednjemu napadalcu gostov Nestoridisu, da je streljal s 16 m in zoga se je skotalila v mreže. Po tem golu so jugoslovanski reprezentanti začeli spet bolje in grški vratar je mora! nekajkrat posredovati. V 36. minuti je Mujič prodn po des' Italija - Francija za pokal Šved. kralja MILANO, 11. — Tenisk' dvoboj Italija - Francija za pokal švedskega kralja bo v Rimu 20., 21. in 22. t. m. Za Italijo bodo igrali: Jacobini, Mag-gi, Pietrangeli in Snoia. za Francijo pa: Molinari, Pile'., BEOGRAD, 11. — Včeraj je bilo na stadionu JLA v Beogradu nogometno srečanje med reprezentancama Jugoslavije in Grčije. Zmagalo je jugoslovansko moštvo z rezultatom 4:1 (2:1). Srečanju je prisostvovalo 40.000 gledalcev, vodil pa ga je italijanski sodnik Joni. Prihodnjo nedeijo bo jugoslovanska reprezentanca igrala še z Romunijo. Le v primeru zmage ji bo udeležba na svetovnem prvenstvu na Švedskem zagotovljena. Trenutna lestvica: Romunija 3 2 1 0 6:2 5 Jugoslavija 3 1 2 0 5:2 4 Grčija 4 0 1 3 2:9 1 Strelci: Vujič v 6., Krstič v 9., Mujič v 60., Petakovič v 66. minuti za Jugoslavijo in Nestoridis v 22. minuti za Gr č'j°- „ JUGOSLAVIJA: Beara; Belin. Crnkovič, Boškov, Spajič, Petakovič, Mujič, Milutinovič, Zebec. Pašič. GRČIJA: Teodoritis, Rosidts, Argelopulos, Papulitis, Linosi-latis, Kotridis, Stamatiadis, Pclihronijev, Nestoridis, Papa zoblu. Panakis. Redkokdaj je začela jugoslovanska reprezentanca tako d<> bro kot na včerajšnji tekmi. Jugoslovanski reprezentanti .o bili -dobro pripravljeni. Zato je bil temno zelo oster. Že v tretji* in četrti minuti so bt.i jugoslovanski napadalci dvakrat pred grškimi vrati. Prviu je Mujič slabo streljal * 8la' vo, drugič pa je bil netočen Milutinovič. V šesti minuti je Prišla Jugoslavija v vodstvo. Mujič se je zvito ognil Kotndisu in s 16 metrov streljal polvisoko v desni kot grških vrat. Ker je bil strel nenaden, se je vratar nrepozno vrgel in ni mogel ujeti žoge. V deveti minuti je bila Jugoslavija spet v napadu. Krstič je dobil žogo 25 m daleč od grških vrat. Nepričakovane ie streljal, žoga je zadela ' desno prečko in se znašla " mreži. To je bilo že 2:0 za Jugoslavijo. Medtem ko je napad igral dobro, pa je obramba napravila vrsto napak. Spajič m Crnkovič sta si po nepotrebnem podajala _ žogo v precej kritičnem položaju. Grki so izkoristili slabo igro jugoslovanske obrambe in bili deset mi- treba zabeležiti še nekoliko bliskovitih prodorov jugoslovanskega desnega kriia Peta-koviča, ki je bil najboljši igralec jug. reprezentance. Ta igralec je v 90. minuti ostro streljal. Vratar je žogo odbil. Petakovič je ponovno streljal, vendar pa je žega odšia tik mimo prečke. Zmaga Jugoslavije je služe-na. Lahko bi bila še višja. Zelo dobro je igral napad, ki je imel vrsto priložnosti za dosego golov. V polju so jugoslovanski igralci povsem prekašali svoje nasprotnike. ni strani in podal žogo v gr- , »T vi r A ška vrata. Zebec je bil sani i Madzarska-Norveska 5:0 dva do tri metre pred gol črto, vendar pa ji; streljal tako nespretno, da je grški branilec odbil žogo v polje. Drugi polčas se je začel z zaporednimi napadi Jugoslavije, posebno po levi strani. Pašič je nekajkrat z lahkoto preigral svojega branilca, vendar pa so bile žoge, ki jih je pošiljal v sredino, plen grških branilcev. Ko je v 50. minuti Boškov s 30 m silovito streljal na vrata, je vratar Teodoritis le s težavo izboksal žogo v kot. Grki so se branili zelo požrtvovalno in so v Kazenskem prostoru uspešno razdirali napade jugoslovanskega moštva. Pozneje ,je jugoslovanska re-preientanca zaečla lgiati prek kril. V 60. minuti je Petakovič že šestič in sedmič centriral. Tokrat je dobil žogo Mujič in jo hladnokrvno poslal v nasprotnikovo mrežo. Vratar sploh ni skušal posredovati. Po tem golu je bilo na igrišču videti le še jugoslovansko m:>-štvo. Grki so se povsem umak- BUDIMPESTA, 11. — V kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo je Madžarska premagala Norveško s 5:0 (2:0) in si zagotovila nastop v finalu. Igra je bila zelo razburljiva in živanna, čeprav se je v glavnem razvijala pred norveški- mi vrati. Srečanju je prisostvovalo 100.000 gledalcev. Končna .estvica 3. evropske skupine: Madžarska 4 3 0 1 4:30 8 Bolgarija 4 2 0 2 11:7 4 Norveška 4 1 0 3 3:15 2 ■ATLETIKA Važič četrti v Budimpešti BUDIMPEŠTA, 11. — V počastitev 40-letnice oktobrske revolucije je bil v Budimpešti ulični tek, na katerem je nastopilo 87 atletov in med njimi tudi trije Jugoslovani. V močni mednarodni konkurenc: nili v obrambo, Jugoslovani se je zelo dobro uveljavil Slo- nn CA C 1 : :_ I vonnp Vavi/* Vi {a nninnl M« pa so napadali in njihova ure-moč je bila popolna. V 66. minuti je Zebec podal žogo v sredino, kjer sta jo zgrešila dva grška branilca Do nje je prišel Petakovič in dosegel četrti gol za Jugoslavijo. V zadnjih desetih minutah je venec Važič. ki je prišel n« cilj četrti. Rezultati: 1. Rozsavoelgy 8’53”2, 2. Szabo 8’56”6, 3. Varga 9’06”6 (vsi Madžari), 4. Važič (Jug.) 9’08”. oaiovumi urennnt STANISLAV HENKO riška Tiskan!'- zavod ZTT - Trst LOJZ KRAIGHER SKR0BAR Roman Severca se smeje: »Če imajo same take Nemke,» namigavala je na Košarko, bodo morali najeti tolmača!« «Kako je bežala Oilika! Nič ni pogledala. Ah ste videli?« hiti Helena. Rupnik se jezi na c. kr. orožništvo, ker si upa na schul-vereinsko veselico. — Kaj bi se ne upalo? Jedrski strazmojster si celo predrzne, sprejeti v rejo nemško šolarko — dunajsko importiranko. Ves slovenski okraj je proti šoli; z domačimi otroki bi ne dosegli pravice javnosti niti za en razred — nadut nemškutarski žandarček — povrhu vsega še Kranjec — pa se poslužuje sleparije z najdenčki! Izzivanje v imenu c. kr. vlade, plačano od Sttdmarke! S Filipino sva se zamudila. Oblekla se je zelo okusno, bil sem ponosen nanjo, ki je bila lepa in prikupna. Dogovorjeno je bilo, da prisedeva k mizi Pomocničanov. A komaj stopim v dvorano, že zardim od jeze: Milika sedi med Severco in Bratkom! Ves srdit posepnem Filipini: «K Žižkovim sediva! Saj vidiš tam...« Z grdo psovko označim ljubico neviht; a obenem me prevzame strah, da mi napravi škandal. Filipina mi stisne roko, hvaležno in bodreče, ces: — Nic se ne boj, prijatelj, jaz sem na vse pripravljena! Milika jo prefiksira od nog do glave z nesramno zaničljivim smehljajem na preveč rdečih ustnicah. Da se je na- šminkala za ta večer, mi je še bolj sumljivo. Družba naju sprejme zelo prijazno. Gospa Žižkova je sam sladkor. Jaz pa občudujem svojo ljubico, kako se imenitno kreta. Dostojanstveno, a hkrati skromno in priljudno Slovenščina ji teče gladko; nekoliko neopiljena in preveč germanizmov polna, a to spregledaš. Sicer pa so dame med seboj naenkrat v mešanem, pol nemškem pol slovenskem klepetanju. S Filipino sva vzbudila dovolj pozornosti, ženin in nevesta! Kaj si mislite? — Arnošt — ženin! Nič nisem bil v zadregi. Odkrit je bil pogled, skoraj ponosen pri sprejemanju čestitk, še na misel mi niso prišle zlobne šale in dovtipi, ki so jih vedno zbijali zaradi Filipine. Imel sem pač veljavo spričo bližajočih se volitev in svojih dveh glasov. Vrednost Filipine pa je bila naravnost velikanska, odkar so šepetali, da pridobi Slovencem nekaj pooblastil. ■ Na odru so zapeli pesem. Pevskih zborov skoraj ni v teh krajih. Tudi jedrški — pod vodstvom Bratka — je skrajno malomaren. Petja pa je slisati dovolj. Ljudstvo si prepeva ob vsaki priliki, po gostilnicah odmevajo slovenske narodne celo iz nemčurskih grl; a umetnega petja ne goje. To je greh učiteljstva. Ali je nemarno? Ali si res ne upa?... Filipina, oborožena z lomjeto, se ogleduje po navzočih. Zobje ji leskečejo v smehljaju, vejice ji trepetajo od notranjega vzhičenja. Pevovodja se vrne zmagoslavno z odra in sede na svoje mesto. Filipina se ozre pohvalno za njim. V tem trenutku se srečata pogleda: njen in Milikin. Zdrznem se in stisnem Filipinino roko pod mizo. Ona mi vrne stisk, a se ne obrne; junaško vzdrži dvoboj z nasprotnico. Milika posesljava zgornjo ustnico, srep je njen pogled, sovražnost bliska v njem. Filika je mirna. Odločnost in ponos ji sije iz oči. Komaj da Ji podrhtevajo prsti v moji dlani. Milika je premagana... Jezno strese z glavo in se obrne zaničljivo k Bratku, ki je bled in ves razburjen opazoval skrivnostni boj. Na kratko mu pošepeče nekaj z omalovažujočo kretnjo; on se ji nasmehne, zeleno lice se mu v hipu pordeči, roko ji položi krog pleč na ramo. Ona zmakne komaj vidno, a se takoj premisli in se celo nasloni proti njemu. Čudim se. Pogled se mi ujame s poštarjevim, ki mi prebrisano pomežikne. Skloni se čez mizo k mojemu ušesu: «Bratko se je zaročil z Miliko!« Prvi trenutek mi je nekam votlo v glavi... A hitro se zopet strežnem, nasmejem se olajšano, samo nekam suho, in se nagnem k Filipini: «Milika je zaročena z Bratkom!« Ona plane presenečeno, da jo začudeno pogledam. «Ali pride k Sv. Jedrti?« «Ne vem!« in se obrnem zopet k poštarju. Nenadoma mi je jasno, zakaj se je bila prestrašila. Hudomušno mi zaigra pri srcu — skrivoma poškilim k Miliki, ki pa se ne briga zame in se bučno smeje z vsem svojim omizjem. Vroče mi zapolje v lica; v zadregi — ne vem, od kod zadrega? Ali sem upal, da bo Milika zijala vame kot zaljubljen teleban? Ali me je zaskelel zasmeh? — V zadregi nesem čašo k ustom. Poštar meni: «Ne verjamem. Naša učiteljica ne bo hotela menjati z Ambrožem; bržčas bo moral Bratko gor!« Filipina se je bila zbala, da hoče Milika nalašč zaradi mene k Sv. Jedrti in da se samo zato igra z Bratkom. Zakon učitelja z učiteljico je mogoč samo, če sta oba na eni šoli. A kaj potem, ko bi hotela ona resignirati na službo? — Toje neverjetno. Oba sta revčka: on brez premoženja, ona bržkone brez dote. — Filipina si oddahne in si ogleda iznova zaročeni par. Moj zanos je odnesel vrag. Prišel sem bil kot slavljenec. Pripeljal sem jim Filipino — pogoj za zmago v drugem voliv-nem razredu. Prvikrat je nastopila javno v slovenski družbi in izpričala svoj prestop iz tabora nasprotnikov. Povoda bi bilo dovolj, da proslave mojo zaročitev. A prav to sta mi osmešila Milika in Bratko. Da sta prišla tudi onadva kot zaročenca, to je izpodneslo moj nastop. Skoraj fizično sem čutil šviganje zabavljic okoli sebe. Na odru so igrali nedolžno igrico. Igrah so jo slabo. Morda sem sodil prehudo zaradi lastne nezadovoljnosti. A zdelo se mi je, da je mladina sploh izgubila smisel za užitek, ki ga daje diletantstvo. Zblebetali so svoje vloge kakor neprijetne naloge in skoraj trudili so se pokazati, da izpolnjujejo dolžnost samo iz narodne požrtvovalnosti, če igralec bagatelizira vlogo, ne smeši le pisatelja in igre, temveč tudi svojo lastno umetnost. Jedrški diletantje niso samo bagatelizirali vlog, zdelo se je celo, kakor da omalovažujejo sploh vso prireditev. Ah je to blaziranost, prenasičenost in okorelost? Na vsak način propad, ker višjih užitkov si v zameno še niso bili preskrbeli. — Bratko je bil šepetalec. Dovolil si je včasih šalo, da je kar sam zavpil na oder tekst namesto igralca, ki je potem samo neumno zazijal in vzbudil tako še večjo veselost v občinstvu. Smeh se je razlegal v salvah, potem zopet sunkoma in prasketajoče, ko da bi puške pokale, zdaj tu, zdaj tam. Siten sem bil. Čustvo krivde se mi je zopet vzbujalo kakor prej na potu s Severjem. Oči so mi nehote uhajale za Miliko, ne da bi jo poželel — vrag vedi! — Nekoliko sem se menda bal. Vedla se je popolnoma neovirano, ko da niti ne ve za naju; še zmenila se ni za naju. A kdo bi se zanesel, da ne trešči zdajci iz jasnega in ne zvihra nevihta?... Ko je spored končan, prenesejo mize iz sredine k zidu in v prednjo sobo, da naredč prostor za plesalce. Filipina pleše. Lepa je in srečna; a nepretrgoma v napetosti, ko da stalno opreza pred nekakšno nevarnostjo. Tudi Milika pleše. Skoraj prevzetno se drži. če priplava mimo mene, se ji glava vzdigne, nos namrdne, pogled je kdo ve kje — ko da mi hoče kazati, kako visoko se je dvignila nadme. Sever pride k meni in se opraviči zaradi Milike. On ji je povedal, da je zmenjen z nama; ona pa se pač ni dala odgnati. Dr. Žižek stopi k nama: »Ali ste že slišali?« pravi tiho, z radostnimi očmi. «Kuko-wetz je bolan. Ničesar hudega mu ne želim; ampak pravijo, da je zelo bolan in da so Nemci že vsi zbegani, kaj bo z volitvami — v prvem razredu. Ko bi Kukowetz ne mogel na volišče, stojimo 5 : 5. žreb odločuje. Verjetnost je prekleto velika, da dobimo vsaj enega ali dva odbornika! če zmagamo tudi v drugem razredu in nam je sreča mila — je lahko Sv, Jedrt naša!« »Vsak razred voli štiri odbornike?« (Nadaljevanje sledi)