Na tržaški prefekturi predlagali širitev ovinkaste ceste pri Sabličih Novo šolsko leto: začetek pouka tudi v znamenju protesta Primorski dnevnik TOREK, 15. SEPTEMBRA 2009 Št. 218(19.617) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Polovične rešitve ne peljejo nikamor Dušan Udovič Tovornjaki, ki vsak dan v večjem številu peljejo po Dolu, večinoma z Goriške na Tržaško, spet burijo duhove. Tokrat zaradi neznosno povečanega prometa po državni cesti skozi nabrežinsko občino, kajti zaradi nevarno ozkih ovinkov skozi Sa-bliče ne smejo. Problem se vleče že nekaj let in vsi poskusi, da bi ga s polovičnimi rešitvami razvozlali, so bili doslej zaman. Tako naj bi sedaj po včerajšnjem srečanju županov na tržaški prefekturi iskali rešitev v širjenju sabliških ovinkov. Kdor se dnevno ali vsaj dovolj pogosto vozi na Goriško in nazaj skozi Dol in Jamlje dobro ve, da bi to bila slaba rešitev. Morda bi bil tovorni promet na ta način delno razbremenjen na pokrajinski cesti skozi na-brežinsko občino, toda osnovni problem nevzdržnega prometa tovornjakov skozi Dol na Goriško bi v takšnem primeru ostal in se še zaostril. Vožnja težkih tovornjakov skozi Dol namreč ni le hud okoljski problem temveč gre tudi za vprašanje splošne varnosti. Kajti ravno ta državna povezava z Goriško je ob povečanem tovornem prometu prizorišče vse pogostejših hudih prometnih nesreč, o čemer govorijo izkušnje. Znano je, da se šoferji tovornjakov poslužujejo poti skozi Dol, da ne bi plačali cestnine na avtocesti pri Vilešu. S tem pa sta škoda in velika obremenitev za krajevno prebivalstvo občin Sovodnje in Doberdob zagotovljeni. Zato je najbolj racionalen predlog, po katerem naj bi bili težki tovornjaki pri Vilešu razbremenjeni cestnine in naj bi torej ostali na avtocesti, kamor tudi sodijo. Saj, kot logično ugotavlja doberdobski župan, če je avtocesta zastonj skozi tržaško pokrajino, zakaj ne bi enako veljalo za Goriško? KOBARID - Premier Borut Pahor na državni proslavi »Primorska priključena domovini po zaslugi NOB« Slovesnost skozi oči boja za pravico do uporabe lastnega jezika Kobariške proslave ob obletnici priključitve Primorske so se udeležili tudi najvišji državni predstavniki Slovenije sta KOBARID - Primorska je bila leta 1947 k Sloveniji oz.takrat Jugoslaviji priključena prav zaradi narodnoosvobodilnega boja, kateremu so se Primorci leta 1943 enotno priključili po dveh desetletjih fašističnega zatiranja, je na sinočnji državni proslavi ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini v Kobaridu poudaril premier Borut Pahor. »Priključitev Primorske k Sloveniji in takratni Jugoslaviji je veliko dejanje, ki ga je bilo mogoče doseči le zato, ker je slovenska oz. takratna jugoslovanska stran v diplomatskem boju lahko uveljavljala svojo udeležbo v boju zoper nacistično Nemčijo in fašistično Italijo,« je v polni dvorani kobariške osnovne šole, kamor so prišli tudi predsednik države Danilo Türk, predsednik državnega sveta Blaž Kavčič in številni ministri, poudaril Pahor. Premier je izpostavil enotnost Primorcev, ki jo ne glede na nazorske, politične in druge razlike še danes izpričuje primorska himna Vstje-nje Primorske. Spomnil je tudi na trpljenje Primorcev, ki v prejšnjem stoletju pod »surovo« italijansko oblastjo »dolgega četrt stoletja nismo bili svobodni niti v najbolj elementarnem smislu«. Prav boju za samostojnost in identiteto oz. boj za slovensko besedo je bila osrednja tema slovesnosti, na kateri je še največji aplavz požela 99-letna Bovčanka Darinka Kravanja z zgodbo o njenem možu, ki je leta 1933 v hišo vgradil deščico z napisom »po 15 letih okupacije Italije govorimo še slovensko«. Deščico so v 80-ih letih odkrili pri rušenju hiše. Premier Pahor se je dotaknil tudi reševanja mejnega spora s Hrvaško. Zadnji predlog, za katerega sta se dogovorila s hrvaško premierko Jadranko Kosor, zbuja upanje, da bo spor vendarle rešen na pravičen način. Vzporedno s pogajanji Hrvaške v EU se bodo nadaljevala tudi pogajanja o reševanju mejnega spora na podlagi zadnjega Rehnovega predloga, ki eksplicitno omenja stik slovenskih teritorialnih voda z odprtim morjem. Letošnja slovesnost je skozi oči boja za pravico do uporabe lastnega jezika gledalcem približala občutenje primorskih Slovencev v času od obdobja fašizma do sodobnosti. Kulturni program, ki sta ga pripravila Marjan Bevk in Zdravko Duša, je ponudil sprehod skozi čas od leta 1938, ko bi se bil moral v Kobaridu zgoditi atentat na Mussolinija, do odhoda zavezniških sil in priključitve Primorske k matični domovini leta 1947, revolucionarnega leta 1968, padca meje med Slovenijo in Italijo in končno do sodobnega časa, ko se je potrebno za slovenščino še vedno bojevati. (STA) Komisariat ZN Italija krši pravice migrantov ŽENEVA - Visoka komisar-ka Združenih narodov za človekove pravice Navi Pillay ostro kritizira države, med njimi Italijo, ki v nasprotju z mednarodnim pravom »zapuščajo in zavračajo migrante, ne da bi preverili, ali gre za begunce s pravico do azila«. V včeraj objavljenem govoru, ki ga bo visoka komisarka sicer prebrala na današnjem odprtju 12. zasedanja Sveta ZN za človekove pravice v Ženevi, je Italija tarča kritik tudi zaradi politike, ki jo vodi do Romov in Sintov. Na 6. strani NSKS proslavil 60-letnico ustanovitve Na 3. strani Dolina: priziv proti uplinjevalniku Na 9. strani Pred vrtcem v Pevmi spet prometna nesreča Na 14. strani Povezali bodo poti, ki jih je meja prerezala Na 16. strani Obutve elegantne in špoitne, torbice Roccobarocco Nove kolekcije tRSt - koRzo saBa, 26 teL./fax 040 636038 2 Torek, 15. septembra 2009 ALPE-JADRAN / slovenija - hrvaška - Razprava o vsebini tako v Ljubljani kot v Zagrebu in Bruslju Po dogovoru Pahor - Kosor polemike, ali je dober ali slab Slovenska opozicija Pahorju očita, da je dosegel premalo - Slovenski predsednik optimist LJUBLJANA, ZAGREB - Po petkovem dogovoru med premierjema Slovenije in Hrvaške, Borutom Pahorjem in Jadranko Kosor, se je v Sloveniji vnela žgoča razprava o interpretaciji doseženega. Opozicija je razočarana, slovenski predsednik Danilo Türk pa je optimističen. Ko-sorjeva pa je medtem zatrdila, da ni drugih dogovorov, razen tistih v pismu švedskemu predsedstvu EU. Pahor je namreč v nedeljo za TV Slovenija in POP TV zagotavljal, da je Slovenija dosegla pomemben uspeh, ko je dosegla, da se bo Hrvaška vrnila nazaj za pogajalsko mizo o predlogu evropskega komisarja Ollija Rehna za rešitev spora o meji, ki ga je Zagreb 15. junija zavrnil. Ta predlog med drugim tudi poudarja, da ima Slovenija stik z odprtim morjem, je pojasnil Pahor. Toda hrvaška premierka je včeraj za hrvaški radio poudarila, da se s Pahorjem nista dogovorila nič več, kot je zapisano v pismu, ki ga je poslala iz Ljubljane švedskemu predsedstvu EU. Dejala je, da je to po srečanju potrdil tudi Pahor. Hrvaška je v pismu zagotovila le, da noben dokument v pristopnem procesu Hrvaške z EU ne prejudicira meje s Slovenijo, ter da se bo rešitev ali način urejanja spora o meji iskal v nadaljevanju pogajanj med državama ob sodelovanju EU na podlagi stanja na 25. junij 1991, je poudarila. Predsednik Slovenije Türk je vseeno ocenil, da je petkov dogovor predsednikov vlad obeh držav prvi korak v pravo smer, a bi morali v doglednem času slediti naslednji koraki. Vlado je pozval, naj v kratkem predstavi prihodnje korake ter oblikuje časovni okvir zanje, celoten proces pa bo po njegovih besedah zahteval tudi "politično verifikacijo", pri čemer je izrazil pričakovanje, da bo vlada poskrbela za ustrezno razpravo med političnimi strankami oziroma v javnosti. V zvezi s tem se mu zdi sprejemljiv tudi referendum. "Ocenjujem, da je zamisel o referendumu dobra in verjamem, da bi v zvezi z arbitražnim sporazumom oziroma primernim trenutkom v nadaljnjih korakih lahko opravili tudi referendum," je dejal Türk. Po mnenju Türka je arbitražni sporazum vsebinsko v glavnem že dosežen, saj temelji na drugem Rehnovem predlogu. Ta pa vsebuje določbo o stiku z odprtim morjem, pravičnost in tudi jasne utemeljitve o tem, da enostranska dejanja iz preteklosti ne morejo učinkovati na določitev mejne črte, zaradi česar je predlog dober oziroma je primeren okvir za rešitev problema, meni Türk. Izhod Slovenije na odprto morje ni O meji v Piranskem zalivu se bosta Slovenija in Hrvaška še morali dogovoriti bil nikoli vprašljiv, pa je včeraj v Zagrebu dejal hrvaški predsednik Stipe Mesic v komentarju nedeljske izjave slovenskega premierja Boruta Pahorja o slovensko-hrvaških pogajanjih glede slovenskega stika z odprtim morjem. "Nikoli ni bilo vprašanje ali ima Slovenija pravico izhoda na odprto morje. Mi smo vedno trdili, da gre za mednarodno pravo, kar pomeni, da ima vsaka država, ki ima obalo, tudi pravico do izhoda na odprto morje. To pomeni, da ima pravico do pristopa na odprto morje. To je eno, drugo pa je teritorialni stik. To sta dve zadevi," je dejal Me-sic. Po drugi strani pa v slovenski opoziciji opozarjajo, da Rehnov predlog še ni garancija, da bo Slovenija dejansko obdržala stik z odprtim morjem, kar je ena od glavnih zahtev Slovenije za sodelovanje v arbitraži. Predsednik SDS Janez Janša je tudi opozoril, da Rehnov predlog tudi ni naletel na soglasje v politiki. "Problematičen je bil predvsem, ker je opuščal uporabo načela pravičnosti," je o njem dejal Janša. Prvak SDS je ocenil tudi, da "smo lahko globoko razočarani", če je ves dosežek petkovega dogovora med premierje-ma v vsebini pisma, ki ga je Kosorjeva poslala v Stockholm. Izrazil je upanje, da je vlada dobila trdnejše garancije, "da se bo mejno vprašanje reševalo pospešeno in tudi rešilo v določeni smeri". O podpori morebitnem referendumu pa je dejal, da je o tem nesmiselno govoriti, dokler "ni na mi- zi predloga pogajalskega okvira, o katerem pa se predsednika obeh vlad še nista dogovorila". Tudi v SLS so opozorili, da Pahorjev dogovor s Kosorjevo ne pomeni zagotovila, da bo Slovenija ohranila stik z odprtim morjem, zaradi česar Pahorja obtožujejo zavajanja. "Tudi morebitna vrnitev na Rehnov predlog št. 2 pomeni zgolj pogajanje o vsebini, katere del je tudi teritorialni stik Slovenije z mednarodnimi vodami," poudarjajo v SLS in dodajajo, da Kosorjeva "torej ni sprejela niti najmanjše zaveze, da se bo Hrvaška odrekla prizadevanjem, da Sloveniji odvzame teritorialni stik z mednarodnimi vodami". V Bruslju sicer verjamejo, da dogovor med premierjema pomeni napredek za obe državi. Komisar Rehn je ob prihodu na zasedanje Sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose, ki se ga je udeležil tudi vodja slovenske diplomacije Samuel Žbogar, izrazil upanje, da bo dogovor potrjen tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. O tem dogovoru bosta sicer že danes na skupni seji odločala odbora slovenskega državnega zbora za zunanjo politiko in zadeve EU, ki se je bo udeležil tudi predsednik vlade Pahor. Če bodo v odborih dogovor med Pahorjem in Kosorjevo potrdili, potem je pričakovati, da bo švedsko predsedstvo sklicalo medvladno konferenco EU o pogajanjih s Hrvaško. Doslej je predsedstvo načrtovalo, da bi medvladno konferenco skli- cali za 16. oktober, zdaj pa bi jo lahko sklicalo tudi prej. Švedski zunanji minister Carl Bildt je ob prihodu v Bruselj izrazil upanje, "da bomo šli naprej razmeroma hitro", vendar pa nakazal tudi, da bi bila konferenca v septembru zaradi zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov, ki se začenja danes, manj smiselna. Na pristopni konferenci naj bi Hrvaška po Rehnovih pričakovanjih sicer odprla in zaprla "maksimalno število poglavij". Kosorjeva pa na drugi strani upa, da bo Hrvaška do konca leta zaprla 20 in odprla vseh 33 hrvaških pogajalskih poglavij. Rehn je sicer opozoril, da bi lahko odprli ali zaprli poglavja, ki so tehnično na to pripravljena, ter tako "konkretno de-blokirana", vendar pa so "mogoče še druga vprašanja, zaradi katerih so pri nekaterih poglavjih zamude". Žbogar je včeraj ob prihodu v Bruselj povedal, da bo predstavnike EU obvestil, da Slovenija in Hrvaška pričakujeta, da se bodo na isti dan, ko bo potekala pristopna konferenca Hrvaške z EU, torej ko bo Hrvaška nadaljevala pogajanja z EU, nadaljevala tudi pogajanja o arbitraži, torej o reševanju vprašanja meje. Ta simultanost bo zapisana v odgovoru švedskega predsedstva EU na pismo hrvaške pre-mierke Jadranke Kosor, je pojasnil Žbogar. Dodal je še, da bi na medvladni konferenci Slovenija sicer sprostila 11 od 14 blokiranih poglavij - tista, kjer so problem samo prejudici. (STA) Danes v oddaji Izostritev po koprski TV o krizi SSG KOPER - Slovensko stalno gledališče je v hudi finančni krizi. Po mnenju mnogih je lahko usodna, če se ne bo kmalu našla rešitev. Iskanje te, ki bi morala biti sistemska, tako kot jo predvideva zaščitni zakon, pa je politično vprašanje in zadeva obe državi Italijo in Slovenijo. Kaj se dogaja v Trstu, kakšne so kratkoročne in kakšne dolgoročne rešitve ter kakšna je vloga Slovenskega gledališča v Trstu so vprašanja, ki jih bodo zastavili gostom prve oddaje Izostritev v novi sezoni. Oddaja bo na sporedu danes ob 18. uri po TV Ko-per-Capodistria. Anton Rosenzopf-Jank novi vodja slovenskega DPU CELOVEC - S 1. septembrom je novi vodja slovenskega dušnopastir-skega urada (DPU) in hkrati izdajatelj slovenskega cerkvenega tednika Nedelja Anton Rosenzopf-Jank. Nasledil je Jožeta Marketza, ki je istočasno prevzel vodstvo dušnopastirske-ga urada krške škofije in vodstvo (nemškega) cerkvenega časopisa Der Sonntag. (I.L.) V požaru v Fiesi zgorela dva kioska KOPER - Po udaru strele je včeraj dopoldne zagorelo v električni omarici v Fiesi. Požar se je hitro razširil na dva bližnja kioska, ki sta zgorela v celoti, ogenj pa je zajel tudi bližnja igrala in osmodil nekaj borovcev. Podjetje 46-letnega Koprčana je bilo v požaru oškodovano za približno 40.000 V sodni stavbi na Tavčarjevi lažni bombni preplah LJUBLJANA - Tajništvo pravdnega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani je včeraj prejelo anonimni klic, da se v stavbi sodišča na Tavčarjevi 9 nahaja eksplozivno telo. Varnostniki so nato v spremstvu policistov opravili pregled objekta in ugotovili, da je šlo za lažni bombni preplah. Do najave bombe je prišlo dopoldne ob 10.50. Po prejetju anonimnega klica je predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani Andrej Baraga obvestil Operativno-komunikacijski center Policijske uprave Ljubljana. Glede na oceno stanja varnosti je Baraga odločil, da naj se sodna stavba ne izprazni v celoti oziroma da jo ljudje, ki se v njej zadržujejo, zapustijo po lastni presoji. Pregled objekta je po vseh nadstropjih opravila varnostna služba v spremstvu policistov. Med tem časom je bil službeni vhod zaprt, pregled strank pa poostren. SLOVENIJA - Trend se nadaljujej tudi letos Lani na slovenskih cestah četrtina manj smrtnih žrtev kot predlani LJUBLJANA - Prizadevanja za zagotavljanje večje varnosti v cestnem prometu v letu 2008 so bila uspešna, so zapisali na Statističnem uradu RS (Surs). Kot navajajo, je vseh nesreč na cestah za četrtino manj, prav tako je za več kot četrtino manj tudi smrti na cestah. Lani je umrlo 215 ljudi, leta 2007 pa 293. Največ smrtnih nesreč se je lani zgodilo v Osred-njeslovenski, Podravski in Savinjski regiji. V letu 2007 je smrtno žrtev v povprečju terjala vsaka 104. cestnoprometna nesreča, medtem ko je bila lani smrtna vsaka 106. nesreča. Največ, 30 ljudi, je za posledicami prometnih nesreč umrlo v mesecu avgustu. Sledijo april, oktober in februar. Največ smrtnih žrtev je bilo na soboto (40), nato pa na četrtek in petek (po 35 smrtnih žrtev). Dan z najmanj smrtnimi nesrečami je bila lani sreda; na ta dan v tednu se je v letu 2008 na cestah smrtno ponesrečilo 16 ljudi.Največje število nesreč s smrtnim izidom se je zgodilo ob 18. uri, pri čemer na Sursu dodajajo, da je to lahko posledica premika prometne konice za- Konec avgusta 2007 je v nesreči na ljubljanski obvoznici med predoroma Golovec in Strmec umrlo sedem oseb pu ljubljana radi podaljševanja delavnika. Več smrtnih nesreč se je zgodilo tudi ob 17. 19. in 16. uri. Skupno število udeležencev v cest-noprometnih nesrečah se je v primerjavi z letom 2007 zmanjšalo za 25 odstotkov. Skromnejše zmanjšanje števila udeležencev v takšnih prometnih nesrečah je opaziti predvsem med voznikih motornih koles (le za 18 odstotkov), kar kaže, da varnostni ukrepi pri teh voznikih še niso bi- li uspešni v zadostni meri, navajajo na Sur-su. Kot opozarjajo, enako velja tudi za pešce (teh je bilo med udeleženimi v cestno-prometnih nesrečah samo za 13 odstotkov manj kot prejšnje leto). Število mrtvih v prometnih nesrečah se zamnjšuje tudi v letošnjem letu. Slovenske ceste so namreč doslej zahtevale 132 smrtnih žrtev, v enakem obdobju lani pa 155. Zmanjšanje je približno 15 odstotno. PROMET - Ker kraja ni ustrezno zavaroval Policisti ovadili voznika, ki jih je obvestil o oviri na cesti SLOVENJ GRADEC - Neki Mariborčan je v soboto zjutraj slo-venjgraške policiste obvestil, da je na vozišču glavne ceste v kraju Javnik pri Podvelki večja skala. Kmalu za tem, vendar pred prihodom policijske patrulje, se je na tem mestu zgodila prometna nesreča, zato ga bodo policisti kazensko ovadili zaradi suma kaznivega dejanja neodvrnitve nevarnosti v prometu. 30-letni Mariborčan je v soboto ob 5.21 uri Operativno - komunikacijski center Policijske uprave (PU) Slovenj Gradec obvestil, da je v nepreglednem ovinku na vozišče glavne ceste Ožbalt - Podvelka padla večja skala, ki je ni mogoče odstraniti z rokami. Kot so zapisali v sporočilu za javnost na Policijski upravi Slovenj Gradec, so takoj po klicu na kraj dogodka napotili policijsko patruljo Policijske postaje Radlje ob Dravi in Cestno podjetje Maribor. Ker Mariborčan kraja ni ustrezno zavaroval in tako druge udeležence v prometu opozoril na oviro, ga bodo policisti Policijske postaje Radlje ob Dravi Mariborčana kazensko ovadili zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja neodvrnitve nevarnosti. Še pred prihodom policijske patrulje se je namreč na omenjenem kraju zgodila prometna nesreča. Do nje je prišlo, ko je 25-letni voznik iz Maribora z osebnim avtomobilom trčil in zapeljal na kamenje na cesti, zaradi česar se je vozilo prevrnilo na streho. Takoj za njim je pripeljala še 22-letna domačinka, ki je z avtomobilom prav tako trčila in zapeljala na kamenje, pri tem pa oplazila še na streho prevrnjeno vozilo. V prometni nesreči sta se lažje poškodovala oba voznika osebnih avtomobilov ter sopotnik v prevr-njenem vozilu, so še zapisali v sporočilu za javnost. (STA) / ALPE-JADRAN Torek, 15. septembra 2009 3 celovec - 60 let Narodnega sveta koroških Slovencev, 90 let Sain Germaina Ob dvojnem jubileju glasen poziv k skupnemu zastopstvu Vseslovenski praznik s številnimi gosti iz Slovenije in ostalega zamejstva, toda brez zastopnikov ZSO in SKS CELOVEC - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), najstarejša politična krovna organizacija slovenske manjšine v Avstriji, je preteklo nedeljo z »vseslovenskim praznikom« v Mohorjevi hiši v Celovcu praznoval 60. obletnico ustanovitve oz. neprekinjenega delovanja. Prireditev, ki je potekala tudi v znamenju 90-letnice saintger-mainske pogodbe, je izzvenela s tremi poudarki: s pozivom k oblikovanju skupnega demokratično izvoljenega zastopstva manjšine, z zahtevo, da Avstrija in Koroška začneta resna pogajanja z manjšino o uresničitvi določil Avstrijske državne pogodbe (ADP) iz leta 1955 in saintgermainske pogodbe iz leta 1919, ter z zahvalo Sloveniji, ker od Avstrije bolj odločno zahteva uresničitev pravic Slovencev v Avstriji in si ob tem hkrati prizadeva tudi za notifikacijo glede nasledstvom v ADP. Govorniki na proslavi so nadalje poudarili, da bi bila raven pravic koroških Slovencev brez NSKS bistveno nižja. Predsednik NSKS Karel Smolle je na slovesnosti še zatrdil, da ostaja cilj NSKS, da se asimilacija slovenske manjšine ne le ustavi, temveč se proces zadnjih desetletij obrne. Jubilejne prireditve sredi Celovca so se udeležili številni gostje iz Slovenije, med njimi ministra Boštjan Žekš in Igor Lukšič, evropski poslanci Ivo Vajgl, Jelko Kacin in Lojze Peterle, predsednik komisije DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu Miro Petek, zastopnica kabineta predsednika Slovenije Magdalena Tovornik, slovenski veleposlanik na Dunaju Aleksander Geržina, predsednika zamejskih organizacij SSO Drago Štoka in ZSM Jože Hirnoek, deželni tajnik Slovenske skupnosti Damijan Terpin in celo visoki predstavnik OZN in EU v BIH Valentin Inzko. Prireditve pa se niso udeležili predstavniki ostalih dveh političnih organizacij koroških Slovencev ZSO in SKS in tudi ne dežele Koroške. Predsednik NSKS Karel Smolle je na proslavi v nabito polni dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu poudaril, da je v boju za manjšinske pravice pomoč matične države izrednega pomena, saj brez pomoči Slovenije »ni šlo in ne bo šlo«. Zvezno vlado na Dunaju kot tudi deželno v Celovcu pa je pozval, naj se vrneta za pogajalsko (»ne okroglo«) mizo, kjer si nasproti sedita enakopravna partnerja. V smislu načela EU o sub-sidiarnosti je Smolle obenem zahteval tudi uveljavitev organizacijske avtonomije za koroške Slovence, ki bi vključevala tudi šolsko področje. Glede vprašanja odločb ustavnega sodišča in dvojezičnih krajevnih tabel pa je izrazil določen optimizem. »Dela še nismo zaključili, tabel še nismo postavili, ampak jih bomo!« je bil prepričan Smolle. Glede notranjih konfliktov v manjšini pa je Smolle vnovič pozval predstavnike drugih organizacij slovenske manjšine (predvsem ZSO in SKS), naj odprejo pot k ustanovitvi skupne organizacije oz. zastopstva, ki bi temeljila na demokratičnih načelih. Kot slavnostna govornika na jubilejni prireditvi sta nastopila pesnik in akademik Niko Grafenauer, čigar rod izhaja prav iz Ziljske doline na Koroškem in nekdanja predsednica Koroške dijaške zveze (KDZ) Olga Voglauer. Prvi je poudaril pomen lo-gosa, besede, ki ima pomembno vlogo za identiteto skupnosti, torej tudi manjšino. Ob tem je poudarill vlogo NSKS, ki se - tako Grafenauer - postavlja po robu provincial-izmom, še posebej avstrijsko-koroškemu, ki nameravajo izriniti slovensko besedo in identiteto iz javnega prostora te dežele. Olga Voglauer pa je kot predstavnica mlajše generacije koroških Slovencev zaželela Narodnem svetu »vizijo o obstoju koroških Slovencev tudi v letu 2100.« Vo-glauerjeva je ob tem kritično ocenila politiko krovnih političnih organizacij slovenske manjšine na Koroškem, še posebej financiranje slovenske manjšine. Zato je pozvala funkcionarje slovenskih organizacij, tudi predstavnike NSKS, naj mladini »namenijo toliko denarja kot kakšni osrednji organizaciji«. Z vizijo za leto 2100 pa da je treba začeti takoj, vanjo pa zajeti tako osrednje zaledje slovenske skupnosti kot tudi mlade »in tiste, ki so se od narodne skupnosti že umaknili.« Minister za Slovence v zamejstvu in Smolle je v svojem govoru pozval ostale manjšinske organizacije, naj odprejo pot do skupnega zastopstva lukam po svetu Boštjan Žekš je ocenil, da je bilo leto 1949 težko za Avstrijo, še težje pa je bilo za Slovence v njej. Ko so voditelji koroških Slovencev uvideli, da ne bo združitve s preostalimi slovenskimi ozemlji, je Joško Tischler ustanovil NSKS, čeprav so jugoslovanske oblasti podpirale drugo pot. NSKS je po njegovem dosegel pomembne uspehe, tudi v usklajevanju z Zvezo slovenskih organizacij (ZSO), izrazil pa je še prepričanje, da bi bila raven pravic koroških Slovencev brez delovanja NSKS nižja kot je. Predsednik SSO Drago Štoka pa je dejal, da je osebno z NSKS povezan že iz študentskih let, ko je v začetku 50-tih letih spoznal Joška Tischlerja. Sklenil je z ugotovitvijo, da je vsak njegov prihod na Koroško praznik, saj pomeni vedno tudi obnovitev prijateljstva in sodelovanja med obema manjšinama. Na vseslovenskem prazniku v Mohorjevi so predstavniki NSKS s predstavniki občin iz slovenske Koroške ob 90. obletnici saintgermainske pogodbe, ki je začrtala mejo med Mežiško dolino in drugimi s Slovenci poseljenimi deli Koroške, tudi podpisali slovesno izjavo, v med drugim pozivajo Slovenijo in Avstrijo »k še bolj plodnemu in odkritemu sodelovanju«. Kar pa zadeva manjšino, v skupni izjavi še piše, naj se Slovenija skupno z manjšino poda na mednarodno raven, če že v kratkem ne bo konkretnih rezultatov na področju manjšinskih pravic. Ivan Lukan gledališče SMG s predstavo Fragile! na Poljskem VARŠAVA - Slovensko mladinsko gledališče bo jutri s predstavo Fragile! nastopilo na mednarodnem gledališkem festivalu Demoludy v Olsztynu na Poljskem. Večkrat nagrajena predstava, ki jo je po drami Tene Štivičic zrežiral Matjaž Pograjc, pripoveduje zgodbo vzhodnoevropskih emigrantov v zahodni metropoli - Londonu, so sporočili iz gledališča. Na festivalu bodo med drugim nastopili gledališka skupina Kufer (Kazališna Udruga Frustri-ranih Režisera) iz Zagreba, Beograjsko gledališče Atelje 212, Jugoslovansko dramsko pozorište iz Beograda in Sarajevski Teatar 55. Festival bo ponudil tudi branja dram Matjaža Zupančiča (Vladimirja), Dušana Kovačevica in Biljane Srbljanovic. Predstava Fragile!, ki je bila leta 2006 zmagovalka 41. Borštnikovega srečanja in se je doslej udeležila med drugim tudi gledališkega festivala Europalia v Bruslju ter najpomembnejšega slovaškega gledališkega festivala Divadelna Nitra, bo septembra gostovala v Makedoniji, nato pa jo čaka osemnajstdnevna turneja po Švedski, ki se bo začela 29. septembra v Stockholmu. ŠPETER - Začel se je tudi pouk v dvojezičnem šolskem centru Prvič tretji razred nižje srednje in kar dva prva razreda v osnovni šoli Že prvi dan so učiteljice in vzgojiteljice poskrbele, da je bil stik s šolo čim bolj vesel in prijazen mm NEGOTIN - 44. Mokranjčevi dnevi Komorni zbor Ipavska osvojil prvo mesto BEOGRAD - V Negotinu potekajo 44. Mokranjčevi dnevi. Festival je posvečen skladatelju in glasbenemu pedagogu Stevanu Mokranjcu (1856-1914). Na petkovem odprtju festivala je skupaj zapelo sedem zborov, slovenski komorni zbor Ipavska ter zbori z Madžarske, s Hrvaške, iz Makedonije in Srbije. Poleg spomina na skladatelja prireditev spodbuja novo ustvarjalnost. Festival bosta jutzri zaprla zbor Rondo Histria in romska folklorna skupina iz Romunije. Komorni zbor Ipavska (na posnetku) z zborovodjem Matjažem Ščekom je z doseženimi 95,3 točkami osvojil prvo mesto na mednarodnem zborovskem tekmovanju. DEŽELA FJK Zakon za nemške skupnosti VIDEM - Skupščina za lokalne avtonomije je na včerajšnjem zasedanju podprla zakonski predlog za zaščito nemško govoreče skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini ter ga predala v obravnavo deželnemu parlamentu. Zaščitni zakon sledi zakonoma za zaščito Slovencev in Furlanov, ki ju je odobrila prejšnja Illyjeva uprava. Zakon za nemško skupnost je oblikovala desna sredina, prvi podpisnik je Franco Baritus-sio, nekdanji trbiški župan. Zakon se bo izvajal v Kanalski dolini (občini Trbiž in Nabor-jet) ter v Karniji (v občinah Sau-ris-Zahre in v naselju Timau-Tischlbong v občini Paluzza). Kot je dejal njegov predlagatelj Bari-tussio se zakon sklicuje na državni zaščitni zakon 482 (jezikovne skupnosti) in na deželni statut, ki govori o zaščiti narodnih in jezikovnih manjšin. ŠPETER - Za dvojezični šolski center v Špetru je bil včeraj res poseben in vesel dan. Začetek šolskega leta 2009/2010 je namreč prinesel pomembno novost, saj bodo letos prvi dijaki obiskovali tretji razred dvojezične nižje srednje šole, ki so jo v Špetru uvedli jeseni leta 2007, junija naslednje leto pa bodo tako v Benečiji imeli prvo dvojezično malo maturo. Spodbudne vesti pa prihajajo tudi iz osnovne šole, kjer bodo letos imeli za prvi razred kar dve paralel-ki, saj so se malčkom, ki so dvojezično šolanje začeli že v vrtcu, pridružili še nekateri, ki so obiskovali italijanski vrtec. Vse to je zadosten dokaz o priljubljenosti in kvaliteti špetrske dvojezične šole, ki vsako leto privablja učence iz številnih občin v Nadiških dolinah in okolici. Veselo vzdušje je bilo seveda tudi v vrtcu, kjer je bilo na prvi dan pouka prav tako precej novih obrazov. Razlogov za zadovoljstvo je bilo torej ob začetku šolskega leta v dvojezičnem šolskem centru veliko, pa čeprav je bil zaradi reforme Gelmini lansko zimo postavljen pod vprašaj sam obstoj špetrskega dvojezičnega večstopenjskega zavoda. O začetku novega šolskega leta v dvojezičnem šolskem centru v Špetru bomo podrobneje še poročali. (NM) 4 Torek, 15. septembra 2009 GOSPODARSTVO OBRAČUNI - S predsednikom in direktorjem ZKB o polletni bilanci Če bi bila banka manj prijazna, bi imela več dobička Kljub nizkim obrestnim meram banka ni zvišala pristojbin za svoje storitve OPČINE - V tem črnem letu za finance in gospodarstvo se že pri polletnih poslovnih obračunih jasno pokaže, koliko »davka« so morala podjetja in banke plačati globoki finančni in gospodarski krizi. Če je obračun pozitiven, je to že samo po sebi uspeh, saj je več možnosti, da so polletne (in bodo tudi letne) bilance v rdečih številkah. To ni primer Zadružne kraške banke (ZKB), ki je tudi ob polletju zabeležila dobiček, o čemer smo se podrobneje pogovorili s predsednikom upravnega odbora Sergijem Stancic-hem in z direktorjem banke Alessandrom Podobnikom. Predsednik Stancich, za vami je polovica leta, ki je bilo verjetno eno najtežjih v vaši poslovni zgodovini. STANCICH: Leto 2009 je vsekakor težko leto, mislim, da je težko za vse banke, morda pa je za manjše banke še težje. Mimo tega pa bi takoj na začetku rad povedal neko čisto človeško stvar, srčno, saj bo ne glede na poslovni rezultat letošnje leto zaznamovano s prezgodnjo smrtjo poddi-rektorja Igorja Luxe. Glede rezultatov smo vsekakor zadovoljni, saj se je upravni odbor odločil, da ne bo bremenil strank in članov z dodatnimi stroški in z zniževanjem oz. višanjem obrestnih mer, ker se je naš delokrog na srečo tako povečal, da imamo zadovoljiv rezultat in tudi zato, ker je naše poslanstvo to, da delamo v korist ozemlja in naše skupnosti. Je šlo to povečanje delokroga na račun novih poslovalnic? STANCICH: Povečanje je skoraj v celoti zasluga novih poslovalnic v Trstu, čeprav beležijo dobre rezultate tudi druge filialke. Moram pa povedati, da je rezultat nove poslovalnice na tržaškem nabrežju presegel vsa pričakovanja. Direktor Podobnik, kakšni so glavni podatki iz polletne bilance? PODOBNIK: Rekel bi, da so glavne številke vedno tiste tri ali štiri. Poslovni dobiček smo letos znižali glede na enako lansko obdobje, vendar je z ozirom na situacijo kar sprejemljiv, saj po odštetju davkov znaša nekaj več kot 700 tisoč evrov. Tisto, kar je precej spodbudno, je tudi dobra rast kreditov in tudi vlog. Pri kreditih beležimo okrog 10-odstotno rast, pri vlogah pa približno 7,5-odstotno. Predsednik in direktor Zadružne kraške banke Sergij Stancich in Alessandro Podobnik, spodaj osrednji sedež banke na Opčinah kroma Z veseljem lahko dodam, čeprav ne želim temu dajati prevelikega pomena, da smo že danes, v začetku septembra, uresničili poslovni načrt, ki smo si ga zastavili za vse letošnje leto. STANCICH in PODOBNIK: In ta načrt ni bil skromen ... PODOBNIK: To nam dokazuje, da smo tisto, kar smo izgubili z znižanjem obrestne mere in predvsem z zožitvijo škarij (razlika med pasivno in aktivno obrestno stopnjo, v kateri se skriva zaslužek banke, op.ur.) - naše škarje so se letos zožile za vsaj 60 do 70 odstotnih točk - kompenzirali s povečanjem prometa in tako dejansko nadomestili izgubo iz naslova obresti. In to je po moji oceni zelo dober rezultat. S tako nizko ceno denarja ste torej izgubili dober del vašega zaslužka. PODOBNIK: Na žalost zadružne banke in torej tudi mi živimo predvsem z obrestmi. Ko so se aktivne obrestne mere znižale skoraj avtomatično, kar so ljudje ugotovili nemudoma pri plačevanju posojilnih obrokov, enako ne moremo reči za stranke, ki imajo pri nas depozite. Ti ljudje pa se ne zadovoljijo s tržno obrestno mero, ki znaša danes praktično nič. Ker banke potrebujejo likvidnost, skušajo varčevalce privabiti z nekoli- ko višjimi obrestnimi merami, zato se moramo iz konkurenčnih razlogov temu prilagoditi tudi mi. Rezultat vsega tega je, da smo znižali obresti na posojila, nismo pa jih mogli v enaki meri tudi na depozite, zato imamo nižji dobiček. Zelo enostavno. Za banko to pomeni nižji dobiček, za stranke in seveda člane pa je to ugodnost. PODOBNIK: Seveda. Posebno zadovoljni so posojilojemalci, hkrati pa več plačujemo tudi varčevalcem oz. članom. Predsednik, kaj predvidevate do konca leta? STANCICH: Mislim, da bomo lahko rezultate samo izboljšali. V Trstu je na srečo situacija taka, da se čuti kriza nekoliko manj kot v ostalih pokrajinah v deželi. Pri nas je srednja in mala industrija slabo razvita, bančni in zavarovalniški sektor zaposlu-jeta veliko ljudi, veliko je tudi upokojencev, zato krizo čutimo manj. Mislim torej, da bo naš rezultat na koncu leta kar dober. Glede na to, da ste tudi banka, ki podpira gospodarstvo naše manjšine in da tudi to doživlja negativne učinke krize, ali se to potem prenaša na vaše poslovanje? STANCICH: Mislim da ja. Nudimo vsekakor zelo dobre pogoje članom in tudi komitentom, bistvena razlika z drugimi bankami pa je ta, da dajemo odgovore v zelo kratkem roku, tako da podjetnik hitro ve, kaj ga čaka. Imate do konca leta v programu še kakšne posebne dogodke? STANCICH: Da, 25. septembra bomo tudi uradno odprli nove prostore naše poslovalnice pri Domju, ki se je preselila. Kaj pa spremembe oz. novosti znotraj banke? PODOBNIK: Na žalost je glavna novost tragična, izguba mojega namestnika in moje desne roke Igorja Luxe. To se logično pozna, zapustil je veliko vrzel v našem tekočem delu, ki je še nismo zapolnili. Sicer pa smo se reorganizirali z ustanovitvijo treh ozemeljskih območij, Kras, Trst in Dolina-Milje, za katere smo imenovali tri odgovorne kolege. Ti trije šefi odgovarjajo direktorju, tako da smo ustvarili nekakšen filter med filialkami in vodstvom banke. Nadaljujemo tudi z izobraževalnimi tečaji, tako v okviru naše deželne federacije kot tudi z notranjimi tečaji. Še naprej poteka tudi izobraževanje na visoki ravni, z obiskovanjem raznih masterjev, poleg tega pa imamo še dodatne možnosti z zunanjim svetovalcem, ki nam pomaga pri organizaciji dela in pri iskanju rešitev za različne probleme. Potem pa imamo še izobraževalno šolo SEF, ki deluje v okviru zadružne fe- EVRO 1,4561 $ -0,2 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 14. septembra 2009 valute evro (povprečni tečaj) 14.9. 11.9. ameriški dolar japonski jen 1,4561 132,30 1,4594 132,62 ruski rubel 9,9436 44,9152 70,9630 9,9662 44,8015 70,7440 danska krona 7,4434 0,8790 7,4431 0,8739 švedska krona 10,2627 8,6685 10,2128 8,6340 češka krona 25,455 25,488 1,5137 estonska krona 15,6466 274,33 15,6466 273,33 poljski zlot 4,2040 1,5879 4,1925 avstralski dolar 1,6963 1,9558 1,6908 romunski lev 4,2768 3,4528 4,2800 3,4528 latvijski lats 0,7023 2,6677 0,7023 2,6442 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,3276 7,3300 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 14. septembra 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,2433 0,299 0,6775 1,2537 LIBOR (EUR) 0,4037 0,7318 1,0262 1,2468 LIBOR (CHF) 0,1083 0,3066 0,4083 0,7116 EURIBOR (EUR) 0,454 0,771 1,04 1,255 ZLATO (999,99 %%) za kg 21.958,12 € -145,14 L deracije v Rimu in tam so specializirani prav v visokem izobraževanju (pred leti sem jo obiskoval tudi sam). V centralni banki skušajo v zadnjem času stopiti bankam na prste pri transparentnosti, še posebno kar zadeva klavzule pogodb, ki so izpisane s skrajno majhnim tiskom in so tudi zelo zapletene. PODOBNIK: Sam sem bil skeptičen že pred leti, ko je združenje bank ABI uvedlo t.i. Patti chiari (jasne dogovore). Če je neka banka korektna, če je vedno izpolnjevala obljube in ni na drobno napisala klavzule, ki jih je potem uporabljala, če torej delam v pošteni banki, potem ne vidim potrebe po posebnih paktih. Če pa to ne velja za vse, potem mora Banka Italije, ki je odgovorna za bančni sistem v Italiji, v primeru problemov ukrepati in banke prisiliti k transparentnosti. Mimogrede, nekorektnosti je zelo veliko. Za stranko morda decimalka več ali manj pri pristojbinah ni veliko, za banko pa se nabere lep denar. Ljudje morajo to upoštevati pri izbiri banke. Še zadnje vprašanje za predsednika. Do konca leta je le še tri mesece in pol. Kakšen bo po vaši oceni končni obračun letošnjega leta? STANCICH: Če našo banko primerjam z drugimi sorodnimi bankami v deželi, bi rekel, da smo kar uspešni. Vemo, da ima kar nekaj bank probleme z bilanco, tudi v Venetu. Iz podatkov, ki sem jih dobil v Trentu (Stancich je član vrha zadružnega sistema Triveneta, op.ur.), izhaja, da bo v Venetu vsaj osem bank končalo poslovno leto z izgubo. Tako da smo z našimi rezultati kljub vsemu zadovoljni. To, kar bi želel še poudariti, je, da pričakujemo 40- do 50-odstotno znižanje dobička ob koncu leta, je pa tudi res, da naše prispevke za teritorij nismo znižali za niti 20 odstotkov. V teoriji torej dajemo še več, kot smo dajali prej. V odboru smo sklenili, da bomo favorizirali člane, naše komitente in ustanove s teritorija. Drugače pa se na prošnje nečlanov in na kake posebne prošnje, čeravno včasih zanimive, ne bomo odzvali. Vi bi torej lahko tudi omejili znižanje dobička, če bi bili manj prijazni do svojih članov in strank, ali ne? STANCICH: Nedvomno. Veliko drugih bank se je obnašalo prav na tak način, mi pa smo skušali res dati pomen našim ljudem. Lahko rečem, da smo pošteni po duši, ni se nam zdelo prav, da bi v takem trenutku krize prišli pred člane s tremi ali štirimi milijoni evrov zaslužka. Prijaznost do članov in strank ostaja naša stalnica, kljub težkemu letu! Pogovor zapisala Vlasta Bernard TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 14. septembra 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,09 IMTCDCI IDr»DA -0,09 -1 87 KRKA 1 1 IKA KOPER 72,14 -0,44 +2 58 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 23,49 174,14 311 66 +0,16 +0 73 TELEKOM SLOVENIJE 160,29 +0,63 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 52,00 AERODROM LJUBLJANA 30,97 DELO PRODAJA - ctni -0,57 -0,74 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABENZ ISTRABENZ 32,50 -2,99 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 8,50 12,01 -5,56 +0,92 KOMPAS MTS - -MIWA 1 a vv _r»->r» PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA POZAVAROVALNICA SAVA 29,79 15 00 +2,72 PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 28,00 -- SALMS, l_IUB!__IANA SAVA TERME ČATEŽ 229,90 +0,82 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 85,50 25,16 +1,66 +0,72 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 14. septembra 2009 -0,04 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,37 5,75 1698 -0,58 -0,17 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 6,59 1 41 +0,47 -0,08 -1 33 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 5,24 1 20 -0,19 EDISON ENEL ENI 4,20 1738 -1,15 +0,42 FIAT FINMECCANICA 8,82 1169 +0,06 +0,34 FINMECCANICA GENERALI IFIL 17,43 +0,69 -0,23 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,99 15 7 -0,99 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 17,4 +0,26 -0,17 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,75 9,54 1 85 -0,37 -0,31 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,36 13 21 -0,05 +0,69 rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 19,33 +0,76 -0,05 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,25 6,56 1 22 +0,31 -0,53 +1 24 TENARIS TERNA 11,33 +0,98 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,63 3,23 1016 +0,67 -1,15 -1 07 UNICREDIT 2,58 +0,00 SOD NAFTE (159 litrov) 68,79 $ -0,10 IZBRANI BORZNI INDEKSI 14. septembra 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.274,82 1.052,06 +0,44 +0,35 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 2.144,51 +0,16 FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç Rcirt^ii-a^J SRX, Beograd BIFX Saraievo 353,92 1.947,27 -0,60 +0 17 Dir/\, JÛI OJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 17.970,49 2.792,70 -1,91 +1,75 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 9.626,80 1.693,76 +0,22 +0,49 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.049,34 1.114,79 5.615,17 +0,63 +0,40 -0,16 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 5.014,74 3.729,39 2.517,50 +0,07 -0,15 -0,97 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.133,6 2.829,38 -0,68 -0,07 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.202,06 2.639,74 20.932,20 3.026,74 16.214,19 -2,31 -1,54 -1,08 +1,24 -0,31 / MNENJA, RUBRIKE Torek, 15. septembra 2009 5 ISTRSKI ZORNI KOT Tokrat v ospredju predvsem slovensko-hrvaški odnosi {fcs^s Miro Kocjan Daleč pred drugimi vestmi in komentarji tudi istrski časopisi objavljajo poročila o dogovoru med Slovenijo in Hrvaško. Slovenija je odpravila blokado za sprejem Hrvaške v Evropsko unijo, na vrsti je zdaj seveda drugi del, to so mejna vprašanja. Mediji navajajo med drugim, da je s tem storjen pomemben korak v evropskem duhu, seveda mimo pomena bilateralne rešitve. Hrvaški predsednik Mesic je dejal, da smo žal izgubili »kar nekaj časa«, da pa je uspeh nesporen. Ne le za dve državi, marveč tudi za druge, ki imajo podobne probleme. Nekateri trdijo, da je to »pozitivni kompromis«, kakor pravi tudi Vesna Pusic, ki je na Hrvaškem odgovorna za pogajanja z Brusljem. Pozitivne so tudi sodbe v drugih sosednih državah. Italijanski zunanji minister Frattini je rekel, da gre za korak, ki bo pozitivno odmeval v vsem zahodnem balkanskem svetu ter da bo imela zlasti Italija koristi od tega, da se bo Hrvaška vključila v Unijo, saj je na Hrvaškem del italijanske manjšine. Na dlani je, da hrvaški mediji domala enotno pozdravljajo dogovor in ga v bistvu prikazujejo kot hrvaško zmago. Istrski časniki pa o Sloveniji poročajo in komentirajo, da je večina politikov in organizacij sicer naklonjena sporazumu, da pa utegnejo nastati ovire, ko bo šlo za razpravo o mejnih vprašanjih. Niso namreč redka stališča, beremo, da se predsednik vlade pred podpisom dogovora ni posvetoval s predstavniki strank in parlamenta, kakor je sicer storila Jadranka Kosor v Zagrebu. Problem meje, ki je zdaj na vrsti, ni tako preprost. Življenjski interes Slovenije je, da se ji omogoči prost dostop v mednarodne vode. Kakorkoli že, o tem smo imeli tudi nekaj razgovorov, Slovenija, ki se mora zdaj ubadati s »svojim problemom« (meje) bo morala ravnati pametno in perspektivno. Evropa zdaj pričakuje, potem ko je zdaj še bolj jasno, da je Hrvaška uživala nekako večjo podporo, da se Slovenija zdaj ne bo izneverila novi evropski klimi. Skratka, zastopa naj seveda odločno svoja mejna stališča, hkrati pa naj upošteva, kako je celina »konstruktivno« sprejela ta pogovor. Država se konec koncev ni prodala, kakor je utemeljeno slišati v vladnih krogih. Dovolj jasen je bil predsednik države Danilo Turk, ko je dejal, da je to »prava pot«. Nekoliko v nasprotju s sedanjim dogovorom, oziroma s korakom, ki ga je storila Hrvaška, pa je denimo srečanje istrskih predstavnikov socialne demokracije Istrskega demokratskega zbora in združenih upokojenskih organizacij. Na Reki so te dni ostro grajali zdajšnjo vlado, češ, da ni nič drugačna od Sanaderjeve ter da je vse bolj očitno, kako kriminal in korupcija vladata v javnih ustanovah in podjetjih. Slavko Linič, ki je bil reški predsednik, je rekel, da je prebivalstvo izgubilo vsakršno zaupanje v današnjo politiko. Dogajajo se, med drugim, nezaslišane rešitve, povezane s strankarskim ali drugim partikularizmom. Linič je denimo opozoril, da je domala absurdno, da je javna ustanova »Hrvaške ceste«, ki je očitno na strani vlade, odgovorna za zgraditev hitre železniške proge med Zagrebom in Splitom, čeprav je to problem železniških ustanov. Osnovna misel omenjenih strank je v glavnem ta, da so nedavno sprejeti ukrepi samo domnevno proti krizi in proti že tako slabim razmeram prebivalstva. Tudi v Istri in na Kvarneru so imeli tako imenovani »Teden mobilnosti«, evropska zamisel, da bi sprejeli ukrepe za izboljšanje okoljskega stanja v mestih. V Pulju so se v glavnem dogovorili, da bodo povečali število mestnih parkov (6 novih), na Reki so storili podobno, vendar s tem, da bodo sodobneje in okolj-sko primerno uredili stare dele mesta. Na Reki pa razmišljajo tudi o tem, da bi priporočili, da bi bilo ob sobotah in praznikih manj prometa z osebnimi vozili, v zameno pa več prometa z javnimi. Teh je dovolj. Mnenja so si različna. Manjšine na Hrvaškem, tudi italijanska, so v glavnem zadovoljne s sredstvi, ki jih redno leto dobivajo od vlade. Letos so organizacije prejele sicer manj kot lani (skupaj 42 milijonov kun oziroma približno 5,8 milijona evrov), vendar zvečine hvalijo redno financiranje. Kljub temu pa nameravajo revidirati nekatere točke zlasti v korist doslej zapostavljenih manjšin po jugu. Pripombe pa imajo manjšine, to pa že dalj časa, na račun, kako krajevne oblasti žal marsikje zanemarjajo krajevna statutarna določila. Pri določanju sredstev v bodoče bo državni svet za manjšine to upošteval. Dobre novice prihajajo z univerze v Pulju. Doslej se je vpisalo kar blizu 40 odstotkov študentov več kot lani. Zlasti obiskovana bo fakulteta za gospodarstvo, skupaj z nekaterimi njenimi pododdelki, med katere spada na primer tudi Umag, kamor bodo hodili redno predavat profesorji ekonomske fakultete, najbrž pa tudi drugih fakultet. Odločitev za Umag kot nekakšno puljsko filialo je za vrsto študentov, starih in novih, kajpak dobrodošla. JEZIK NA OBROBJU Ko so ob odhodu na počitnice nastale na cestah dolge kolone vozil, je poročevalec med drugim zapisal: »Posegli so tudi gasilci in prostovoljci, ki so turistom v razbeljenih avtomobilih posredovali plastenke vode.« V istem članku je pisalo tudi pravilno, in sicer, da so plastenke vode ponujali turistom. Ker pa ponujati in posredovati nista sinonima, ju ne bi smeli uporabljati po milji volji ali celo zamenjati. Ob tem se moramo najprej vprašati, kaj pravzaprav pomenita posredovanje in glagol posredovati. Prvotni pomen glagola je pomagati, da se v kaki stvari, posebno v sporu ali pri sklepanju pogodbe doseže sporazum, soglasje. Zato lahko rečemo, da je kdo posredoval med sprtima sosedoma, pa tudi, da je kdo pri oblasteh posredoval za zaprte študente. V italijanščini bi uporabili glagola intervenire ali mediare. Med brskanjem po slovarju (SSKJ) ali Pravopisu (SP) takoj vidimo, da ima isto korensko osnovo kot posredovati zelo velika besedna družina. Takoj za pogovornim predlogom posred najdemo geslo posreden -dna -o z zgledi posreden odgovor, vpliv; posredno odločanje, spoznanje. Pridevnik posreden nam pove, da nekaj poteka ali se opravlja s posredovanjem, torej indirektno. Tem zgledom sledi še dolga vrsta drugih, tudi strokovnih izrazov, ki pa so vsi razumljivi, če razumemo pridevnik posreden. Tako je npr. v ptt posredna zveza s posredovanjem vmesnih pošt ali telefonskih in telegrafskih central. Posrednica je ženska, ki posreduje, posrednik pa kdor posreduje, npr. v sporu, pri kupčiji; v ekonomiji je znan trgovski posrednik - človek, ki opravlja trgovske ali bančne posle za poslovnega partnerja. Pridevnik posredniški se nana- ša na posrednike ali posredovanje, tako poznamo posredniško dejavnost in posredniške stroške; medtem ko je posredništvo tista dejavnost, ki se ukvarja s posredovanjem, sem spadata potovalno in trgovsko posredništvo. Posrednost je lastnost ali značilnost posrednega. Filozofija pozna posrednost dokazov. Posredovalec je, kdor posreduje npr. pri sklepanju pogodb, pa tudi med delavci in delodajalci. Pri tem geslu se dvakrat srečamo še z drugačnim kvalifikatorjem, v publicističnem jeziku je zabeležen posredovalec skladbe ob sopomenki izvajalec, in še: za to so odgovorne banke kot glavni posredovalci kreditov, t.j. dajalci kredi-tev. Ženska oblika posredovalka je zabeležena samo v prvotnem pomenu, torej ženska, ki posreduje. Posredovalnica je urad za posredovanje: take so stanovanjske posredovalnice, ženitna posredovalnica; posredovalnica za delo, za službe. Posredovalnina je plačilo za posredovanje, posredovanje pa glagol-nik od posredovati. In na koncu bomo našli še obsežno geslo glagola posredovati, kjer se poleg prvotnega pomena srečujemo z vrsto v publicističnem jeziku rabljenih zvez oz. pomenov. V nesreči so takoj posredovale zdravniške ekipe, namesto so pomagale; Policisti so morali večkrat posredovati, namesto poseči. V tem razširjenem pomenu se je začel glagol posredovati pojavljati na ljubljanski televiziji v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Več o tem prihodnji torek. S.L. nanos - Prvi tečaj slovenskega jezika 1924 Društvo TIGR odkrilo spominsko ploščo RAZDRTO - V soboto 12. septembra je na domačiji Blažonovih na Nanosu Društvo TIGR odkrilo spominsko ploščo v spomin na avgust 1924, ko se je na domačiji Blažon zbralo preko 50 mladih, da bi se poučili o ilegalnem pouku slovenskega jezika po primorskih domovih. To domoljubno dejanje je bil odgovor na fašistični zakon - Gentilejevo reformo, ki je leta 1923 ukinil pouk v slovenskem jeziku. Prireditev je pozdravil tudi predsednik Skupnosti partizanskih učiteljev Primorske Alojz Bizjak. Slavnostni govornik je bil Marjan Bevk predsednik Društva TIGR Primorske, ki je orisal čas in pomen tega tečaja. V svojem posegu je Bevk (na posnetku) med drugim poudaril, da je bilo bistvo primorskega boja prav boj za slovenski jezik, ki pomeni bistveno značilnost nekega naroda, brez katere naroda preprosto ne more biti več, kar so Primorci zaznali skoraj nagonsko in s tem spoznali bistvo, ter se s stisnjenimi pestmi in zobmi postavili v njego- vo bran. Citiral je besede Edvarda Kocbeka, da »ni nobene druge poti v prihodnost, kakor da se jezika, ki je nastal z nami vred kot resnica našega počlovečenja, oprimemo posebno danes, ko se s planetarizmom vtihotapljajo v nas bližnje in daljne skušnjave lahkotnega svetovljanstva.« »In prav v tem vidim poslanstvo članov kluba mladih tigrovcev, ki naj črpajo moč za ustvarjalno rodoljubje prav v dijakih in visokošolcih, ki so se poleti 1924 zbrali tu pri Blažonovih. Da bodo v nove rodove prenesli aksiom očaka slovenstva Primoža Trubarja: stati inu obstati! Dandanašnji bi mogli in morali stati pokončno in samozavestno, s ponosom na naš boj in naše dosežke, ki nas uvrščajo med kulturne in civilizacijske narode sveta Človek se še po več ko osmih desetletjih čudi domiselnosti teh navedkov in aktualnosti Trubarjeve besede v tistih povsem drugačnih zgodovinskih okoliščinah,« je še poudaril Bevk. Lucijan Pelicon PISMA UREDNIŠTVU Finančna kriza Pred dnevi sem z zanimanjem zasledil komentar Vlaste Bernard »Svareča obletnica banke Lehman« (9. september 2009) ter se takoj podal k branju, a branje sem zaključil z željo, da bi odnesel marsikaj več. Argument o finančni krizi je zelo aktualen in je deležen vsestranskega zanimanja med ekonomisti, poslovneži, novinarji in univerzitetniki. V omenjenem komentarju nisem zasledil globlje analize, ki je potrebna za razumevanje krize, čeprav gospo Bernard navadno odlikuje visok nivo poročanja in natančno podajanje ekonomskih podatkov. Skušal bom na kratko podkrepiti nekatere njene trditve. Finančna kriza je predvsem rezultat tveganih poslovnih strategij nekaterih investicijskih bank v zadnjih letih in razvoja t.i. »kreativne finance«, predvsem na anglosaških trgih, ki so na tem področju med najbolj naprednimi. V zadnjih letih se je namreč razvila niša zelo tveganih posojil (angl., subprime mortgage markets), to je subjektom dejansko brez realnih možnosti za povrnitev dolgov in njihovih stroškov. Analize kažejo, da je število takih posojil v ZDA naraščalo od leta 2000 dalje, a možnost zloma so občutili le redki ekonomski analitiki, čigar analize nihče ni jemal resno. Vzrok za to je morda pretirano liberalna politika, ki je v zadnjih desetletjih prevladala v razvitih državah ter v pomanjkanju ustrezne finančne regulative, ki bi nadzorovala številnim novostim v finančnih trgih. Mnoge banke - ne le Lehman Brothers - in številne finančne institucije so poslovale s ciljem, da bi zgolj povečale profitabilnost, ne da bi ciljale na povečanje realne vrednosti podjetja, kot velevajo pravila o zdravem in uspešnem poslovanju. Pomembno vlogo je pri takem ravnanju odigral človeški faktor: kot trdi italijanski ekonomist Luigi Zingales, investicijske banke so izbirale upravitelje in managerje iz enih in istih krogov, ne da bi pri tem vključevale upravitelje iz zunanjih krogov, ki bi lahko preprečili ali vsaj zmanjšali napake in tveganja prejšnjih in tako izboljšali celotno poslovno strategijo. Ena izmed novosti finanče krize je njena globalna razsežnost: v ZDA so se podobne krize pojavile že v osemdesetih letih, ko je propadla cela vrsta hranilnic in posojilnic (savings and loans), a brez večjih posledic za mednarodno gospodarstvo. Danes je stanje povsem drugače, kar ni čudno, saj so finančni in gospodarski trgi vse bolj povezani na mednarodni ravni. V sodobnem gospodarskem sistemu tveganje sploh ni izjema, in ko podjetja slabo poslujejo in ne ravnajo etično prej ali slej pač propadejo ali pa zamenjajo lastnike in upravitelje. Tudi zaradi tega je bilo v zadnjih letih mnogo poudarka na pravilnem ravnanju s tveganjem (risk management), a žal nikomur ni uspelo, da bi dejansko preprečil nastanka krize. S sklepno mislijo gospe Vlaste Bernard, da se iz "te katastrofe nismo dovolj naučili, da je nismo v celoti izkoristili za temeljit premislek o globalnem načinu življenja in proizvajnja bogastva" se strinjam le delno (med drugim bi si bralec pričakoval, da se bo avtorica po takem zaključku malce bolj izpostavila ter sama predlagala lastne ugotovitve ali kako možno rešitev). Spremembe v razmišljanju se mi zdijo očitne: poudarek na pomenu dobre finančne regulative je na primer spet aktualen; vse bolj je poudarka na pomenu izurjenih in izobraženih kadrov bodisi v podjetjih kot na politični ravni; intelektualci oživljajo zanimive ekonomske teorije Keynesa in neo-keynezijancev o pomenu pravilnih političnih odločitev za uspešen ravoj gospodarstva; ponovno se ceni davkoplačevanje kot sredstvo za bogastvo širše skupnosti in za družbeno pomoč. Prepričan sem, da trenutno ne moremo pričakovati drastičnih sprememb, kajti slednje bi bile morda nenaravne in večina ljudi bi jih ne sprejela. Zaenkrat se mi zdi bolj pomembno, da globoko preučimo razloge, ki so povzročili krizo, in jih razumemo v celoti (le tako lahko pre- prečimo, da se ponovijo v prihodnosti). Prepričan sem, da bodo predvsem mlajše generacije prinesle novosti in popravke, in to postopoma: mladi ekonomisti in izvedenci iz političnih ved, novi podjetniki; mladi študentje, ki trenutno še posedajo na univerzah ali tisti, ki so se komaj vključili v svet dela, in ki si želijo izboljšav ter že razmišljajo, kako bodo slednje uresničili. Mitja Stefancic PRIPIS AVTORICE: Našemu prijaznemu bralcu zahvala za to analizo, ki pojasnjuje vzroke in učinke finančne krize, na koncu pa dodaja optimistično vizijo izhoda iz nje. V dnevniku smo o vzrokih krize pisali že ničkolikokrat, od lanske jeseni naprej, komentirali smo njen potek in zdaj se seveda sprašujemo, kdaj in kako se bo končala. Mnenja o tem so deljena, sama pa žal nisem optimistična, kot je naš bralec, ker se mi vračanje h Keyne-su in golo pridiganje o potrebi po tem in onem (tehnologija, znanje, zelena ekonomija ipd.) ne zdi nobena revolucija. Ugotavljam, da je prevladal star recept dro-giranja nekaterih trgov (avtomobilskega, gradbenega itn.) in močnih injekcij državnega kapitala v bančni in industrijski sistem. Medtem ko vsi po vrsti obljubljajo, da bodo bolj »pridni«, nekaterefinančne multinacionalke že naskakujejo trge z novimi zamaskiranimi produkti, države pa nimajo dovolj poguma, da bi uporabile edini učinkovit vzvod za oživitev realnega gospodarstva, in sicerfiskalno politiko. Kaj vse se za tem pojmom skriva, pa je že tema za strokovno razpravo. Pa še to: uvodniki v našem časopisu so dolgi po dvajset vrstic in seveda niso pravo mesto za globlje analize, ampak zgolj za kratek, nujno slnowj«Míiü. Sftbifflü vií.kiWMnifflijO íi^lffljIiikCufflíCíWt. di t* nom indi Ittte pmfniiijo. lríoira;i en vpluvjdje na 1*1.347-7615ÎS? all wla ^íeai««^!. Ptvo dupnü H*íanjí bo 5.10.ZOQ9. Od z o vi so! Pridi! 13 Obvestila OLIMPIK KLUB - Dolina 190 obvešča, da bo tečaj joge vsako sredo od 19.30 do 21.00 in tečaj taiji quan ob četrtkih od 19.30 do 21.00. Prva lekcija je brezplačna. Za informacije tel. št. 347-1796350. AO SPDT sporoča, da bo prvo srečanje letošnjega plezalnega tečaja danes, 15. septembra, ob 20.30 v športnem centru Zarja v Bazovici v plezalni telovadnici. Za informacije - 3408597787 (Goran) ali po mailu: goranobad@ya-hoo.com. TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ODRASLE Študijski center Melanie Klein prireja tečaje slovenščine vseh stopenj. Informativni sestanek bo potekal danes, 15. septembra, ob 20. uri v ul. Cicerone 8. Toplo vabljeni! TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo pevska vaja danes, 15. septembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi danes, 15. septembra, ob 17.uri v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali, v ulici Trento 8, predavanje na temo: Srce in sladkorna bolezen! Kako se izognemo kardiovascularnim komplikacijam. Predaval bo univerzitetni profesor Gianfranco Sinagra, direktor tržaškega kardiološkega centra. Vabljeni so vsi. DRUŠTVO JOGA v vsakdanjem življenju Popetre obvešča, da se pričnejo začetni tečaji redne vadbe joge v naslednjih krajih: v Domu krajanov v Ajdovščini ob 18.30 vsako sredo (začetek 16. septembra); v domu starejših občanov Ilirska Bistrica ob 18.30 ob četrtkih (začetek 17. septembra). Tečaj poteka enkrat tedensko. Vodi ga Dario Černac, učitelj joge v vsakdanjem življenju. Tečajniki potrebujejo: udobno oblačilo, armafleks in odejo. Gre za sistematično vadbo joge po sistemu svetovno priznanega indijskega učitelja Pa-ramhans Swami Maheshwaranande, ki omogoča zdravje, dobro počutje in notranjo umirjenost. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin-Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra tudi med poletjem ob sredah in petkih popoldne, od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: v sredo, 16. septembra: »Spilo radovedni krokodilček«, »Furieto simpatični prašiček«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št.: 040-299099, od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure. MOPZ VASILIJ MIRK obvešča, da se vaje pričnejo v četrtek, 17. septembra. PLESNA SKUPINA VIGRED za osnovnošolce in učence nižje srednje šole obvešča, da bo prvo srečanje v četrtek, 17. septembra, ob 16. uri, ob 17.00 sestanek s starši, v Štalci v Šempolaju. RAJONSKI SVET za zahodni Kras se bo sestal v četrtek, 17. septembra, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). BEER & MUSIC mednarodni praznik piva in glasbe pod velikim šotorom v Trebčah športno igrišče. V petek, 18. septembra, Sun Machine, Vasco Rossi tribute band Rewind. Sobota, 19. septembra, Bandomat, Tony Cetinski, Dj Riky. Nedelja, 20. septembra, Mladi kraški muzikanti, 3 Prašički. Petek, 25. septembra, Fifti & More, Ana Pupedan. Sobota, 26. septembra, 3 Prašički, Siddharta, Dj Riky. Nedelja, 27. septembra, Salzburg Qintett. Odprtje kioskov ob 18. uri. Jedi na žaru in več vrst piva. Vabljeni! Zabava zagotovljena! Org. Ašd Primorec in Acm Zamejski. Informacije na myspace.com/beermu-sictrebiciano. GLASBENA ŠOLA PIHALNEGA ORKESTRA RICMANJE vabi na informacijski sestanek za šolsko leto 2009/2010, ki bo v petek 18. septembra, ob 20.30 v Babni hiši v Ricmanjih. Ob priliki bo srečanje s pedagogi in možnost vpisnine. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja glasbeno šolo za vse, otroke in odrasle, ki bi radi vstopili v godbo. Tečaji, ki jih bodo vodili diplomirani profesorji tolkal, pihal, trobil in glasbenih uric za najmanjše se bodo vršili v šolskem letu 2009/2010 na sedežu godbe, v bivši klavnici v Nabrežini (Kamnolomi 12). Vsi zainteresirani se lahko javijo na tel. št. 347-1553489 (Niko) na tel. št. 040-200777 (v večernih urah). Skupni informacijski sestanek bo 18. septembra ob 18.00 na sedežu godbe. KRUT obvešča, da so društveni prostori odprti s sledečim urnikom: od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 17.00 od ponedeljka do četrtka in od 9.00 do 13.00 ob petkih. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da v petek, 18. septembra, zapade rok za vložitev prošenj za uporabo občinskih telovadnic v osnovni šoli v Devi-nu in srednji šoli C. de Marchesetti v Sesljanu za šolsko leto 2009/2010. Prošnje, naslovljene na Občino Devin Nabrežina - Področje služb in uslug namenjenih javnosti, mora podpisati predsednik oz. pravni predstavnik zainteresiranega društva. Interesenti lahko dvignejo obrazce v Občinski knjižnici v Nabrežini - v Uradu za šport in prosti čas - Nabrežina 102 (tel. 0402017370). TABORNIKI RMV sporočajo, da bodo informativni sestanki s starši v naslednjih terminih in krajih. Na Kontovelu (telovadnica) v soboto, 19. septembra ob 16.00 (info: 3496372770 - Mateja), v Saležu v v soboto, 19. septembra ob 16.00 (info: 3408940225 - Madalena), v Križu v domu Alberta Sirka v petek, 18. septembra ob 16.00 (info: 3349309930 - Jakob), v Dolini v telovadnici pa v soboto, 19. septembra, ob 16.00. SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo s pričetkom 19. septembra. Vpisovanja na info@skdevin.it ali pa na 040-209873. SKD TABOR OPČINE PROSVETNI DOM obvešča, da rekreativna telovadba poteka po običajnih urnikih. TEČAJ V BAZENU ZA DOJENCKE Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov ANPEC obvešča, da se bodo tečaji v bazenu začeli 2. oz. 3. oktobra s sledečim urnikom: skupina 0-12 mesecev ob petkih med 10.30 in 11.30, skupina 12-36 mesecev ob sobotah med 16.30 in 17.30. Za prijave in informacije: info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org, tel. št.: 328-4559414. Število mest je omejeno. TRST V BARKOVLJAH, v nedeljo, 20. septembra, ob 11. uri bo začetna šolska maša za učence osnovne šole in malčke iz vrtca. AŠD SHINKAI KLUB sporoča lanskim atletom, ki se v nedeljo, 4. oktobra, nameravajo udeležiti turnirja na Jesenicah, da se bodo pripravljalni treningi začeli v ponedeljek, 21. septembra, ob 18. uri v zgoniški telovadnici. Ostali in novi atleti bodo začeli z rednimi treningi 6. oktobra ob 16 uri (otroci) oz. 7. oktobra ob 19. uri (odrasli). Za informacije tel. št. 347 - 4033343. KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se bo v ponedeljek, 21. septembra, začela redna vadba pilatesa s sledečim urnikom: ponedeljek, ob 18.00 za hrbtenico, ob 19.00 nadaljevalni; četrtek ob 18.00 začetniki, ob 19.00 za hrbtenico, ob 20.00 nadaljevalni. Za vpis in pojasnila na tel. št.: 040-327327 ali 3404835610 (Anica); 040-327062 ali 3282767663 (Norma) v večernih urah. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste malčke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovnošolce. Prvo srečanje v ponedeljek, 21. septembra, ob 16. uri, ob 17.00 sestanek s starši, v Štalci v Šempolaju. ZDRUŽENI MEPZ SKALA - SLOVAN začne z vajami v novi sezoni 2009/10 v ponedeljek, 21. septembra, ob 20.30 v zadružnih prostorih doma Skala v Gropadi. Vabljeni vsi dosedanji pevci in pevke! Zaželjeni so novi glasovi! PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se bo redna vadba pričela 22. septembra. Potekala bo s sledečim urnikom: ob torkih uvajalni tečaj od 18. do 19. ure, prva skupina od 19. do 20., druga skupina od 20. do 21. ure; ob petkih prva skupina od 19. do 20. ure ter druga skupina od 20. do 21. ure. Možnost jutranje vadbe tudi ob ponedeljkih, od 9.30 do 10.30 ter ob sredah, od 9. do 10. ure. Za vpis in informacije pokličite na tel. št.: 040-200620 ali na 349-6483822 (Mileva). OPZ IN MLPS VESELA POMLAD pričenjata pevsko leto in vabita nov pevce, da se jim pridružijo. Prva pevska vaja bo v četrtek, 24. septembra, ob 17. uri za nižješolke in ob 18. uri za višje-šolke, v petek, 25. septembra, ob 16.30 za osnovnošolce. Starši so vabljeni na informativni sestanek, ki bo v sredo, 23. septembra, ob 20. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah. BALETNO DRUŠTVO Sežana vabi vse mlade in manj mlade, željne gibanja, zdravja, plesa in nastopov, k vpisu baleta (od 5 let dalje), jazz baleta (od 11 let), baleta za odrasle (brez omejitve let). Vpis poteka od ponedeljka do petka med 15. in 17. uro v garderobi Kosovelovega doma (službeni vhod) v Sežani. Info: 041/784754, 041/524-310. DEKLIŠKI ZBOR KRAŠKI SLAVČEK iz Nabrežine je začel novo sezono. Vaje bodo dvakrat tedensko, ob sredah in petkih (ali sobotah). Informacije Eva Pozzecco, tel. št.: 333-1435318. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV pod pokroviteljstvom Slovenske kulturno-gospodarske zveze prireja Slovensko deželno knjižno izložbo v petek, 25. septembra, v KB centru v Gorici (Korzo Verdi 51) z naslednjim sporedom: od 15. do 19. ure knjižna izložba, ob 17. uri otvoritev, ob 18. uri debatna kavarna, ob 19.30 koncert skupine BK evolution. V primeru slabega vremena prireditev odpade. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da so se začeli treningi za vse starostne skupine po sledečih urnikih: 1. skupina - Palčki (4-7 let) ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17.30 do 18.30 na Opčinah; 2. skupina - Zajčki (8-14 let) ob ponedeljkih in petkih od 17.30 do 19.00 na Opčinah; 3. skupina - Škrati (od 15 let dalje) ob ponedeljkih od 19.00 do 21.00, ob sredah od 18.30 do 21.00 na Opčinah in ob petkih od 19.30 do 21.00 pri Banih. Info na tel.št. 349-7597763 Nastja. DEŽELNI SKLAD ZA SLOVENSKO JEZIKOVNO MANJŠINO Rok za predložitev prošenj za črpanje sredstev iz Deželnega sklada za slovensko manjšino zapade letos dne 28. septembra. Vse potrebne informacije so objavljene na spletni strani Dežele FJk (www.regio-ne.fvg.it) pod geslom »in evidenza (v ospredju)«. O.N.A.V - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 26. septembra, v popoldanskih urah voden obisk kleti Bulfon. Poskrbljeno bo za avtobusni prevoz. Za informacije in prijave: spletna stran www.onav.it; elektronska pošta: trie- ste@onav.it ali na tel. št.: 333-4219540 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). ENGLISH FOR EVERYONE: angleški jezik za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja. Možnost srečanj na temo. Konverzacija. Priprava na izpite. Kratki tečaji ob koncih tedna. Tečaji za šole po dogovoru. Informacije in predvpisi tel.: 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Predstavitev: 30.septem-bra, ob 15.uri osnovnošolci, 16.uri srednješolci, 17.uri višješolci ter 18.uri odrasli. ESPAÑOL PARA EXTRANJEROS: tečaji španskega jezika za vse stopnje, za otroke in odrasle. Priprava na izpite. Informacije in predvpisi tel.: 040-212289, email: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Predstavitev: 29. septembra ob 18.uri. GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja glasbene tečaje za pihala, trobila in tolkala. Vpisovanje in informacije vsaki torek in petek od 20.30 dalje v Soš-čevi hiši na Proseku oz. na tel. št. 3494103131, e-mail: gdp1904@libero.it. MLADINSKA GLASBENA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste muzikante stare od 9. do 16. leta, vaje ob torkih, v Štalci v Šempolaju, ob 19.15. MOJA SLOVENŠČINA: tečaji slovenščine za Slovence in Neslovence, za otroke in odrasle. Tečaji za izpopolnjevanje materinščine. Kratki tečaji ob koncih tedna. Informacije in pred-vpisi tel.: 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Predstavitev: 1. oktobra ob 18. uri Slovenci, 19. uri tujci. NEMŠČINA ZA VSAKOGAR: v sodelovanju s priznano šolo za nemščino. Skupinski in individualni pouk. Priprava na izpite. Možnost certifikatov. Informacije in predvpisi tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. PIHALNI ORKESTER BREG in Glasbena Matica prirejata glasbene tečaje za pihala, trobila in tolkala. Za informacije vsak četrtek od 20.30 dalje na sedežu godbe ali na tel. št.: 338-6439938. PLEASE, PLAY WITH ME: z igro v angleški jezik, tečaji v sodelovanju z otroškimi vrtci. Informacije in pred-vpisi tel.: 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. SEČNJA 2009/2010: Jus Opčine obvešča, da je v teku sprejemanje prošenj za sečnjo vsak torek na upravnem sedežu jusa Opčine v Proseški ulici št. 71, od 18.30 do 19.30, do najkasneje do 30. septembra. TAI CHI CHUAN: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. Dopoldne ali zvečer, po dogovoru. Informacije in predvpisi tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Prvo srečanje 2. oktobra, ob 19.00 začetni tečaj, 20.30 nadaljevani tečaj. KRUT ob priliki Festivala za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani in nastopa MPZ Fran Venturini prireja za svoje člane avtobusni prevoz dne 1. oktobra. Do zasedbe mest! Za podrobnejše podatke in vpisovanje tel. 040-360072 - Krut, ul. Cicerone 8/B, Trst. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE obvešča da sprejema vpise na sledeča plesna tečaja: sodobni ples namenjen osnovnošolcem, ki ga bo vodila Raffaella Pe-tronio in Hip-Hop ples namenjen mladini iz srednje in višje šole pod vodstvom Jelke Bogatec. Vadbene ure se bodo pričele v oktobru. Za informacije poklicati na mob. 349-7338101. AŠZ BOR organizira telovadbo za najmlajše od 1. do 6. leta starosti. Začetek telovadbe bo v soboto, 3. oktobra, ob 9.30 za otroke od 1. do 3. leta starosti in ob 10.30 za otroke od 3. do 6. leta. Informacije na sedežu v popoldanskih urah. Tel. št.: 040-51377. EX PEVCI MLADINSKEGA IN DEKLIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA Glasbene Matice vljudno vabljeni na srečanje, ki bo v soboto, 3. oktobra, v osmici pri Marti Zigon v Zgoniku. Za dodatne info: Helena 340-1434351 ali Nada 3393693792. KRUT vabi v Terme Strunjan od 4. do 14. oktobra na skupinsko počitnikovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje. Vse podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b - tel. 040 - 360072. JUS NABREŽINA obvešča člane, da bo izdajala članom dovoljenje za sečnjo Torek, 15. septembra 2009 in nabiranje suhih drvi in čersakov v gozdovih jusarske imovine. Člani lahko dvignejo obrazec prošnje ob ponedeljkih in sredah od 16.00 do 17.30 ure v stavbi Nabrežina Kamnolomi, 12 (Centro Servizi) prvo nadstropje. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren sporoča, da potekata vadba Pilatesa in telovadba za zdravo hrbtenico ob torkih in petkih, od 19. do 20. ure Pilates, od 20. do 21. ure telovadba, v telovadnici srednje šole S. Gregorčič v Dolini. VADBA JOGE, ki se že desetletje uspešno odvija v prostorih ŠKC v Lonjer-ju, se bo pričela v torek, 29.oktobra, ob 19.uri. Potrditve in nove prijave na tel.št. 333-5062494 od 21.septembra dalje. S Izleti DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi na izlet v Kumrovec, Pod-sredo in Olimje v nedeljo, 4. oktobra. Odhod predviden iz Milj (avtobusna postaja) ob 6.uri, iz Korošcev ob 6.15, iz Zavelj ob 6.30, vrnitev v Milje pa okoli 21.ure. Cena 45,00 evrov vključuje avtobus, vodiča, vodene obiske, vstopnine, kosilo s pijačo. Za informacije in vpisnine je na razpolago gospa Vesna , tel.št. 040-271862 (ura kosila). Potrditi udeležbo najkasneje do nedelje, 27.septembra. IZLET NA KOROŠKO - Zupnija Sv. Križ pri Trstu prireja izlet na Koroško v nedeljo, 27. septembra. Obiskali bomo svetišče pri Gospe Sveti (kjer bo tudi sv. maša), Gosposv. Polje in Bilčovs (kjer bo kosilo). Za informacije in vpisovanje: župnijski urad v Križu, tel. št.: 040-220332 v popoldanskih oz. večernih urah (tel. tajnica). KONZORCIJ TRŽAŠKIH ČEBELARJEV organizira v soboto, 3. oktobra, poučen izlet na sejem »Attrezzi e miele« v Lazise. Cena na osebo 10,00 evrov. Izleta se lahko udeleži tudi kdor ni čebelar. Za informacije poklicati na tel. št. 040-2158246 (Settimi), ali 040211790 (Hussu). ŠOLSKE SESTRE DE NOTREDAME organizirajo v ponedeljek, 5. oktobra, romanje na Brezje in v Ljubno k »Mariji udarjeni«. Sledijo sama presene-čanja. Odhod avtobusa iz trga Oberdan ob 6.45, iz Sesljana ob 7.00, iz Sv. Križa ob 7.05, s Proseka ob 7.10, z Občin ob 7.20. Za vpis in informacije pokličite na tel. št.: 040-220693 oz. 3479322123. Prispevki Anica Daneu daruje 200,00 evrov za popravilo na dvorišču Prosvetnega doma SKD Tabor. Namesto cvetja na grob bratranca Romanota Bisce darujejo družini Edi Lo-renzi in Ester Bisiacchi 100,00 evrov za cerkveni peski zbor iz Katinare. V spomin na Ivanko Škabar in Angelo Ravbar - Milič darujeta Salvo in Ne-venka 20,00 evrov za repentabrsko cerkev. Ob obletnici smrti Antona Pavletiča daruje žena z otroci 25,00 evrov za KD Prosek-Kontovel in 25,00 evrov za FC Primorje. Namesto cvetja na grob dragemu Dušanu darujeta Stefanija in Nino 20,00 evrov za mavhinjsko cerkev in 20,00 evrov za mavhinjski cerkveni pevski zbor. V spomin na sošolko Nastjo Gruden daruje Drago Bajc 50,00 evrov za Sklad Nade Pertot. V spomin na Lucianota Cosellija daruje Elva Danev 50,00 evrov za ŠD Kon-tovel. Namesto cvetja na grob Nastje Gruden darujeta Vera in Bruno Bertolino 20,00 evrov za Godbeno društvo Na-brežina. Namesto cvetja na grob Nastje Gruden daruje družina Herman Svetlič 20,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. Tončka Kapelj daruje 20,00 evrov za popravilo dvorišča Prosvetnega doma SKD Tabor. V spomin na sestro Nastjo Gruden daruje Pepi 50,00 evrov za nabrežinsko cerkev. Namesto cvetja na grob gospe Nastje Gruden darujeta Metod in Martina 60,00 evrov za nabrežinsko cerkev. Gospa Giuditta daruje 15,00 evrov za cvetje v nabrežinski cerkvi. V spomin na Nastjo daruje Zlatka 50,00 evrov za SKD Igo Gruden. POGREBNO PODJETJE LIPA V V otohahe Franu ob trenutku žalosti... ..diskretnost, tradicija, vljudnost in kakovost. Domač stik. Pridemo tudi na dom. 900 S33 2331 Opčine - Narodna ulica 32 tel. 040.211399-fax 040.2155392 Boljunec št. 44/a tel. 040.369696 -fax 040.3487704 12 Torek, 15. septembra 2009 KULTURA / gledališče verdi - Odprtje simfonične sezone v znamenju Felixa Mendelssohna-Bartholdyja FILM - Festival Dolgi aplavzi za tržaški orkester imsi* za jasnost in lahkotnost izvedbe je Princ Dirigent Gérard Korsten potrdil svoje vrline in tudi pomanjkljivosti Ob dvestoletnici rojstva je Felix Mendelssohn-Bartholdy prisoten v domala vseh simfoničnih in komornih sezonah: čudežni deček, ki ga je narava obdarila z radodarno mero inteligence in fantazije, je v svojem prekratkem življenju -umrl je v osemintridesetem letu starosti - ustvaril lepo število umetnin, ki so zapisane med najlepše bisere romantične dobe. Oče Moses Mendelssohn, bogati židovski bankir iz Hamburga, je Felixu in njegovi sestri Fanny nudil prvovrstno izobrazbo, ki je v 19. stoletju vključevala poučna potovanja: skoraj obvezna je bila »italijanska tura«, po sledovih Goetheja - iz te se je rodila tako imenovana »italijanska« simfonija -, družina pa je obiskala tudi severne dežele, med katerimi je na mladega Felixa najgloblji vtis zapustila Škotska. Program koncerta, ki je odprl jesensko simfonično sezono tržaškega opernega gledališča Verdi, je prikazal sadove bujne fantazije, s katero je skladatelj prelil svoje impresije v dve partituri, Uverturo He-bridski otoki op. 26 in Simfonijo št. 3 op. 56 v a-molu, ki je znana kot »škotska« simfonija. Uvertura se je izoblikovala v dobrem letu piljenja, simfonija pa je skoraj trinajst let ležala v predalu, kjer je komponist hranil nekaj zametkov in tematskih idej, medtem pa je izredno obogatil svojo skladateljsko spretnost, ki izstopa tako v razvejani strukturi kot v razkošni barvni paleti. Škotske glasbene impresije je s tržaškim orkestrom interpretiral Gérard Korsten, dirigent, ki se je na tržaškem odru že pomeril tako na simfoničnem kot na opernem področju. Glavni značilnosti njegovega vodstva sta natančnost in jasnina, v romantičnem repertoarju pa bi si zaželeli nekaj več patosa, s katerim bi partitura zadrhte-la tudi v svoji bolj pravljični dimenziji. Dinamika je bila lepo dozirana, valovanje modrosivega morja je postopoma raslo in sledilo harmonskemu razvoju, s katerim se tematski osnutek preliva v venomer nove vzorce, ne da bi izgubil svojo istovetnost. Izvedba Uverture je bila korektna in na dobrem profesionalnem nivoju, ni pa povsem vžgala občinstva, čigar pozornost se je kmalu nato osredotočila na mladega ruskega pianista, ki smo ga v Trstu prvič poslušali: tridesetletni Kirill Gerstein je za svoj krstni tržaški nastop izbral priljubljeni in popularni Koncert št. 1 op. 23 v B-Duru Petra Iljiča Čaj-kovskega in že ob prvih, mogočnih akordih, ki jih solist zaigra, medtem ko violine predstavijo plamtečo temo, smo začutili, da je mladi mojster umetnik žlahtnega kova; njegovo muzicira-nje se je vseskozi izogibalo kalupom, fraziranje je bilo izvirno, agogika zelo svobodna, a vendar nikoli izven logičnih okvirov, kljub temu pa je dirigent tu pa tam nekoliko hlastal za solistom, kot bi ga nekatere muzikalne ideje rahlo presenetile. Dialog med solistom in orkestrom je vsekakor potekal dokaj skladno, manjkalo pa je tisto popolno sozvočje, ki se ustvari, ko se dirigent zna popolnoma predati glasbenemu valu in orkester lahko zadiha s polnimi pljuči. Izvedba nam je vsekakor podarila mnogo lepih trenutkov in občinstvo je odličnega solista nagradilo z dolgimi aplavzi in vzkliki ter si kot dodatek prislužilo Melodijo Sergeja Rahmanina. Po premoru smo se vrnili v zasanjano vzdušje škotskega Mendelssoh-na in se zbrali ob uvodnih taktih Tretje simfonije, ki presenetljivo napovedujejo Wagnerjeve orkestralne barve: z rahlim odmikom je prva tema izredno podobna odlomku iz Walkyre, kjer Brunnhilde napove Siegmundu skorajšnjo smrt (Todverkundigung) - nič čudnega, kajti Wagner je, kljub sovra- štvu ali morda samo nevoščljivosti do nekaterih kolegov židovskega porekla, odkrito izrazil svoje občudovanje do Mendelssohna. Korsten je tudi tu potrdil svoje vrline in pomanjkljivosti: suvereno obvladanje forme in zanesljivo vodstvo, toda brez vzburljivih trenutkov, ki bi interpretacijo obogatili s čustveno dimenzijo. Tržaški orkester se je lepo izkazal, morda še najlepše v Scherzu, ki je zazvenel z jasnino in lahkotnostjo, ansambel pa je dosegel tudi bogato zvočnost, ki so jo trobila podprla z dovolj ubrano jakostjo. Pohvale so vredni tudi posamezni solisti, še posebno med pihalci, godalni oddelki pa so pokazali lepo disciplino in mestoma kar zagnano muziciranje. Aplavzi so bili na koncu obilni, Mendelssohn bo prisoten tudi na naslednjem koncertu z drugim letošnjim slavljencem Haydnom - v Trstu 18. in 19.septembra, 17. pa v Pordenonu. Katja Kralj Tržaški orkester je vodil Gérard Korsten (zgoraj), ki se je pri dirigiranju izkazal z natančnostjo in jasnino, mladi ruski pianist Kirill Gerstein (spodaj) pa je prvič nastopil v Trstu Broadwaya Obiskovalci jubilejne 5. izdaje Kina Otok so za svojega favorita letos izbrali film Princ Broadwaya ameriškega režiserja Seana Bakerja, so za STA povedali organizatorji festivala. Za glavno festivalsko nagrado, o kateri odloča občinstvo in prinaša odkup filma za kinematografsko distribucijo po Sloveniji, so se potegovali filmi z vsega sveta. Princ Broadwaya je nizko-proračunski film z dokumentari-stičnimi elementi, v katerem nastopajo ljudje z ulice. Že Bakerjev drugi film z naslovom "Take Out" iz leta 2004 je bil mešanica komedije, socialne drame in dokumentarnega filma o nezakonitih priseljencih. Ob srečanju z afriškim priseljencem in preprodajalcem ponarejene robe, princem Abdujem, ki je sam ponudil svoje sodelovanje, pa se je Baker odločil posneti še en film v zanj značilnem realističnem slogu. "Odsotnost scenarija in improvizacija ustvarjata pristne, same po sebi že dovolj dramatične, ne-klišejske dialoge. Nevsiljiva montaža ne stremi k dramatizaciji in skrajšanju dogajalnega časa, temveč z dopuščanjem dolgih kadrov pogovorov, prepirov in barantanja na ulici ustvarja vtis dogajanja v realnem času," o filmu piše na spletni strani festivala. Režiser je o svojemu izdelku dejal: "Želim pokazati, da film ni zanimiv le za prebivalce New Yorka. Res je, da je Princ Broadwaya pravi newyorški film, a njegove teme so univerzalne. Ljubezen, družina in prijateljstvo so prave teme filma." V tekmovalnem programu Trgatev so v sklopu festivala Kina Otok, ki je potekal od 10. septembra, poleg Princa Broadwaya prikazali še filme "Parque Via" v režiji Enriquea Rivera (Mehika), "La Rabia" Albertine Carri (Argentina), Kozarček za dober dan Noha Youn-ga-Seoka (Južna Koreja) in Akne Federica Veiroja (Urugvaj, Argentina, Mehika, Španija, ZDA). (STA) 28. GRAFIČNI BIENALE - Odmevno in pričakovano srečanje s sodobno grafiko Izhodišče nestabilna realnost matrice Osrednja razstava je v prostorih MGLC, Jakopičevega razstavišča; v galerijah Alkatraz, Ganes Pratt, Kapsula in Škuc; na jumbo panojih Europlakata na Aškerčevi ulici, v parku Zvezda ter v spremnem katalogu 28. grafični bienale, odmevno in pričakovano srečanje s sodobno grafiko na mednarodnem prizorišču, ponuja na ogled v Ljubljani vrsto razstavnih sklopov, spremljevalnih pobud in dogodkov, ki imajo kot tematsko izhodišče osrednje bie-nalske razstave nestabilno realnost matrice. Za letošnjo vsebinsko zasnovo je poskrbel umetniški direktor bienala Božidar Zrinski, kustos Mednarodnega grafičnega likovnega centra. Osredotočil se je na aktualno problematiko in vse večjo prisotnost tehnologije ter sklicujoč se na kultno filmsko trilogijo Matrice sprožil vprašanje o vplivu medija na matrico, o spreminjajočem odnosu do družbe in vzpostavil problematiko vezano na pravico reproduktibilnosti. Osrednja bienalska razstava predstavlja izbor preko osemdesetih umetnikov iz različnih držav; med temi so nekateri bolj poznani, drugi šele uveljavljajoči. Pozorna izbira zagotavlja gledalcu res široko bero raznolikih pristopov, kar označuje sodobno sceno ter omogoča tako z ozirom na izhodiščno tematiko prodorno primerjavo med še aktualnimi tradicionalnimi pristopi in bolj naprednimi in drznimi posegi, ki prek medijev in računalniških intervencij ponujajo nove izzive. Osrednja razstava se odvija v prostorih MGLCja, Jakopičevega razstavišča; v galerijah: Alkatraz, Ganes Pratt, Kapsula in Škuc; na jumbo panojih Europlakata na Aškerčevi ulici, v parku Zvezda ter v spremnem katalogu. Posebna prireditev Salon knjig umetnikov, katerega koordinatorka je Breda Škrjanec, želi ra- ziskati pojav knjige umetnikov neodvisnih založnikov in posameznih ustvarjalcev na mednarodnem prizorišču. Poleg sejma z razstavo izvirnih primerkov, se je v MGLCju odvijal sklop predavanj. Umetnostni zgodovinar Darko Šimčic je ob slikovnih primerih prikazal umetniški razvoj avantgardnih revij Gorgona in Maj 75; ruski likovni umetnik Dmitry Vilensky za skupino Chto Delat je posebej vzpostavil, kako je pojmovanje političnega aktivizma tesno povezano z umetnostjo in zasleduje emancipacijo. Turško skupino Bas/Bent in njeno stvarnost je prikazala predavateljica iz Istanbula ter posebej orisala okoliščine, ki so dale povod za zbirko umetniških knjig ter postopno nastajanje zbirke. Jan Voss pa je v zadnjem posegu o spletni knjigarni Boekie Woekie sprožil debato o dostopnosti, oziroma distribuciji tiskovnega gradiva. Nagrajenec prejšnjega bienala, korejski umetnik Jeon Joonhoj je dal pobudo za zanimivo razstavo postgogojevske generacije južnokorejskih umetnikov, ki je na ogled v prostorih Cankarjevega doma. Kustosinja je Kim Jyeong-Yeon; eksponati odsevajo razdvojenost korejske družbe, ki jo je povzročila hladna vojna. Umetniki pripadajo generaciji, ki je doraščala v se-demdestih letih, ko so ameriški vojaki prinašali glasbo go-go ter v tako imenovanih kurnikih prirejali množične zabave. To so umetniki, ki se zavedajo razlike med kraji, ki plasirajo kulturo za- dovoljstva in vsakdanjo stvarnostjo ter to dejstvo preko svojih ustvarjalnih posegov tudi izpostavljajo. Med spremljevalnimi pobudami je v MGLCju še didaktična razstava osnovne šole Za-lec z izborom najlepših grafik iz zbirke Bienala otroške grafike, v ospredju je motivacija, ustvarjalnost in inovativnost v grafičnih listih otrok in mladine. Od 22. oktobra bo v SEMu na Metelkovi na ogled še stripovski projekt Pozdravi iz Striponije v duhu medkulturnega dialoga, kjer bodo na ogled portreti domovine iz oči tujih ustvarjalcev in obratno, kar strmi za preseganjem stereotipov in kulturnih razlik. Zajetni in slikovno bogat je spremljevalni katalog k razstavi, ki ga upoštevamo kot del razstave same. 28. grafični bienale z vključitvijo novih tehnologij v proces umetniške grafike postaja razstava komunikacijskih umetniških tokov ter tako odseva kompleksnost in soodvisnost z družbenimi spremembami. Nestabilnost matrice gre doumeti na pojmovni ravni v njenih aktualnih raznoterih možnostih in prav iz tega zornega kota dobijo na prvi pogled še tako različne likovne stvaritve vendar pomembno razsežnost. Uspeh in pestrost dogajanja 28. edicije grafičnega bienala gre pripisati skrbni selekciji Umetniškega direktorja Božidarja Zrinskija in sodelujočih kustosov: Jadranke Ljubčič, Tadeja Pogačarja, Gulsena Bal & Alenke Gregorič Jasna Merku / SVET Torek, 15. septembra 2009 13 ZDA - Predsednik na newyorški borzi ob obletnici izbruha finančne krize Barack Obama je Wall Street opozoril pred nepremišljenostjo Ponovno je pozval kongres, da potrdi njegov predlog regulativnih reform NEW YORK - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj finančnike na ne-wyorški borzi, ki velja za vir sedanje svetovne finančne in gospodarske krize, opozoril, da se ne vračajo k nepremišljenim postopkom, ki so spravili svet na rob finančnega zloma. Ponovno je pozval tudi kongres, da potrdi njegov predlog regulativnih reform. Obama je v zgradbi Federal Hall, ki leži nasproti borze in kjer je bil prvi sedež ameriške vlade, govoril pred vodilnimi finančnih podjetij, nekaterimi kon-gresniki in člani vlade. Kasneje se je odpravil na delovno kosilo z nekdanjim predsednikom ZDA Billom Clintonom. Srečanje je bilo zaprto za javnost, zato teme, ki sta se jih dotaknila, niso znane. Obamov govor je potekal ob obletnici propada investicijske banke Lehman Brothers, ki je spodbudila širitev krize po svetu. Hitro ukrepanje svetovnih vlad in centralnih bank z različnimi finančnimi stimulacijami in nižanjem obresti je krizo sčasoma zajezilo, vendar pa nevarnost v ZDA po ocenah poznavalcev ne bo mi- nila, dokler ne bo ostrejšega nadzora nad finančno industrijo. Povzročitelji krize so jo sicer dobro odnesli, saj je ameriška vlada namenila 700 milijard dolarjev za reševanje bank in drugih finančnih ustanov, ker bi njihov propad pomenil ponovitev velike gospodarske depresije iz 30. let prejšnjega stoletja. Obama je v ponedeljek dejal, da na tovrstno pomoč več ne morejo računati, sicer pa je tudi vse manj potreb za to. Demokratski predsednik je v svojem govoru trdil, da je februarja sprejet 787 milijard dolarjev vreden stimulacijski paket zaslužen, da gospodarstvo ni "zgrmelo v prepad". Stimulacijski paket so potrdili ob nasprotovanju republikancev, ki jih je bolj, kot preprečitev katastrofe, skrbelo povečanje proračunskega primanjkljaja. Obama je zatrdil, "da se nevihta zadnjih dveh let počasi končuje", vendar pa je potrebna previdnost, da se razmere ne bodo ponovile. Obama je "na kraju zločina" dejal, da se nauki krize spet zanemarjajo, zato je finančni skupnosti "položil na srce", da naj ga posluša, ko jim pravi, da ne bo vrnitve v nepremišljenost in nenadzorovano pretiravanje, ko je bilo preveč ljudi motiviranih le s hitrim zaslužkom. To pa je - tako Obama - povzročilo sedanjo krizo. Finančna kriza je sicer v ZDA povzročila tudi "problem" prevelikih finančnih ustanov. Ameriška vlada je lani pomagala JP Morgan Chase prevzeti investicijsko banko Bear Stearns, Lehman Brothers je pustila propasti, banki Bank of America pa je pomagala prevzeti Merrill Lynch. Chase in Bank of Ameri- ca imata sedaj skupaj z banko Wells Fargo skupaj 2300 milijard dolarjev depozitov oziroma tri od 10 dolarjev od vseh depozitov v ZDA. Omenjene tri banke so skupaj z Goldman Sachs in Citigroup v drugem letošnjem četrtletju ustvarile skupaj za 13 milijard dolarjev dobička. S tem znova nastajajo finančne ustanove, ki so prevelike, da bi jih pustili propasti, ne da bi ogrozili celoten sistem. O tem so voditelji gospodarsko najpomembnejših držav iz skupine G20 že govorili in bodo ponovno na vrhu v Pittsburghu konec meseca. Obama je v New Yorku pozval kongres, da mu potrdi reforme finančnih regulacij, finančnike na Wall Streetu pa naj reform ne ovirajo. Finančna industrija namreč močno lobira predvsem proti predlagani novi agenciji za zaščito potrošnikov. V kongresu so mnenja deljena glede novih pooblastil ameriški centralni banki za nadzor nad finančno industrijo in drugih predlogih, ki sicer po mnenju Obamovih demokratov ne gredo dovolj daleč. (STA) KOSOVO - Včeraj v Prištini Protest proti sporazumu med misijo Eulex in Srbijo PRIŠTINA/BRUSELJ - Približno 600 ljudi se je včeraj opoldne zbralo v središču Prištine na protestih, na katerih izražajo svoje nasprotovanje protokolu o policijskem sodelovanju pri nadzoru meje, ki sta ga v petek kljub nasprotovanju uradne Prištine podpisali misija EU na Kosovu Eulex in srbsko notranje ministrstvo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Po mnenju protestnikov, med katerimi nekateri nosijo transparente z napisi "Dol z Eulex" in "Kosovo v EU brez Eulex", omenjeni protokol predstavlja udarec suverenosti Kosova. Po mnenju protestnikov omenjeni protokol etnično deli Kosovo in Srbiji daje besedo v notranjih zadevah Kosova, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Dogajanje spremljajo tudi policijske enote. Uradna Priština je podpisu sprva ostro nasprotovala in vztrajala, da so za podpis sporazumov v imenu Kosova pristojne samo kosovske instituci- je. Po več sestankih s predstavniki EU pa sta predsednik in premier Kosova, Fatmir Sejdiu in Hashim Thaci, v odzivu po petkovem podpisu še izpostavila, da Kosovo ni stranka v tem tehničnem dogovoru, ki ne vpliva na njegovo neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost. Povabilo Eulexu, da pomaga Prištini pri krepitvi institucij in zakonitosti, je suvereno dejanje neodvisnega Kosova, ki je s ciljem utrditve državnosti in suverenosti še naprej pripravljeno sodelovati z institucijami EU, sta še zapisala Sejdiu in Thaci. Namen protokola, ki naj bi začel veljati konec prihodnjega tedna, je boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu med Srbijo in Kosovom, okrepil pa naj bi tudi nadzor blaga in ljudi na meji. Podpis protokola je bil eden od tehničnih pogojev, ki ga je morala izpolniti Srbija v prizadevanjih za odpravo vizumov za vstop v schengenski prostor s 1. januarjem 2010. (STA) IAEA - Zamenjal bo El Baradeja Japonec Amano bo novi generalni direktor DUNAJ - Generalna konferenca Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je včeraj Japonca Jukija Amana uradno imenovala za novega generalnega direktorja IAEA, ki bo na tem položaju 1. decembra zamenjal dosedanjega direktorja Mohameda El Baradaja. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, so predstavniki 150 držav članic prvi dan teden dni trajajoče generalne konference soglasno potrdili Amana za naslednika El Baradeja, ki s tega položaja odhaja po 12 letih. El Baradej je za svoje delo leta 2005 prejel Nobelovo nagrado za mir. Istega leta je na IAEA kot diplomat prišel Amano, ki je bil leto dni tudi na čelu Sveta guvernerjev IAEA. 62-letnega Amana je za novega generalnega direktorja IAEA julija imenoval Svet guvernerjev IAEA, vendar so morale njegovo imenovanje uradno potrditi vse članice na generalni konferenci. Njegov prvi mandat na čelu IAEA se bo končal novembra 2013. Za položaj generalnega direktorja IAEA se je v začetku postopka izbire no- JUKI AMANO ansa vega generalnega direktorja IAEA potegoval tudi slovenski ustavni sodnik in dolgoletni diplomat Ernest Petrič, ki pa se je potem, ko na neformalnem glasovanju Sveta guvernerjev junija letos ni dobil nobenega glasu podpore, odločil za odstop od kandidature. Amano je v Tokiu študiral pravo, od leta 1972 pa je delal na japonskem zunanjem ministrstvu. Kot strokovnjak za jedrska vprašanja je vodil številna mednarodna pogajanja o jedrski razorožitvi, kot diplomat pa je med drugim služboval v Washingtonu in na Dunaju. (STA) Bin Laden: Američani naj se uprejo vojnam WASHINGTON - Vodja mednarodne teroristične mreže Al Kaida Osama bin Laden je v posnetem sporočilu, objavljenem na spletni strani Al Kaide, Američane pozval, naj pritisnejo na Belo hišo, da bo končala vojni v Iraku in Afganistanu. V nasprotnem primeru pa je napovedal nadaljevanje vojne. Vodja teroristične mreže Al Kaida je Američane še pozval, naj izrazijo nasprotovanje podpori ameriške administracije Izraelu. Zatrdil je, da je bila podpora ZDA Izraelu "poleg drugih krivic" razlog, zakaj se je Al Kaida odločila za napade 11. septembra 2001. Bin Laden trdi, da ameriški predsednik Barack Obama ne more spremeniti poteka vojn v Iraku in Afganistanu, njegovo šibkost pa potrjuje dejstvo, da je na položaju obrambnega ministra obdržal Roberta Gatesa. "Grenka resnica je, da neokonservativci na vas še naprej mečejo svojo težko senco," je v sporočilu dejal Osama bin Laden. Kot je sporočil ameriški center za raziskave na področju terorizma Intel Center, je na posnetku samo slika vodje Al Kaide, sicer pa gre za zvočni posnetek. Objavljen je bil dva dni po osmi obletnici terorističnih napadov na ZDA. Šesterica se 1. oktobra sestane z Iranom TEHERAN - Šesterica svetovnih sil, ki sodeluje v pogajanjih o iranskem jedrskem programu, se bo z Iranom 1. oktobra sestala na pogovorih o njegovih predlogih, povezanih z njegovim jedrskim programom. Kraj srečanja še ni določen. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana se je po telefonu pogovarjal z glavnim iranskim pogajalcem za jedrsko energijo Saidom Džalilijem, s katerim sta se strinjala, da bodo pogovori potekali 1. oktobra, in sicer med petimi stalnimi članicami Varnostnega sveta Združenih narodov (ZDA, Rusija, Kitajska, Francija in Velika Britanija) ter Nemčijo. "Iran je pripravljen na resen dialog v oktobru," je povedal Džalili. Šesterica je aprila letos zahtevala, naj se Teheran vrne za pogajalsko mizo o njegovem spornem jedrskem programu. V nasprotnem primeru naj bi Iranu grozile nove sankcije. Iranski zunanji minister Manušer Motaki je sicer minuli teden odposlancem omenjenih šestih držav izročil nov paket predlogov Irana. Šesterica je nato pozvala Iran k nujnim pogovorom. Medtem ko je Washington izrazil razočaranje nad predlogi, pa so bili v Moskvi bolj optimistični. (STA) NEW YORK - Zasedanje bo na »gradbišču«, saj je obnova Steklene palače v polnem teku Ob pogrevanju starih zadev tudi nekaj pomembnih novosti na 64. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov NEW YORK - Na sedežu Združenih narodov v New Yorku se bo danes uradno začelo 64. zasedanje Generalne skupščine, splošna razprava z nastopi svetovnih voditeljev pa se bo začela 23. septembra. Ob robu skupščine pa bodo kot ponavadi številna dogajanja. Danes bodo veleposlaniki 192 držav članic ZN potrdili novega predsednika Generalne skupščine, to je Libijca Alija Trekija, ki bo zamenjal Miguela D'Es-cota iz Nikaragve. Prav tako bo potrjen dnevni red, ki bo tudi za novo zasedanje precej obširen z najmanj 164 točkami, med katerimi jih je precej, ki bi jih lahko mirne duše pospravili v arhiv. Med njimi je "pogrevanje" izraelskih napadov na iraške jedrske objekte leta 1981, iraška okupacija Kuvajta leta 1991 in številna druga. Sicer pa bodo na dnevnem redu med drugim preprečevanje oboroženih spopadov, vloga diamantov v njih, mirovne operacije, sodelovanje v vesolju, boj proti aidsu in nalezljivim boleznim, otroci v oboroženih spopadih, podnebne spremembe, pravice žensk in otrok, mednarodni razvoj, boj proti revščini in lakoti in razorožitev. Vprašanje Palestincev zajema več točk, na dnevnem redu so tudi države, kot so Afganistan, Azerbajdžan, DR Kongo, Haiti ter ameriški embargo proti Kubi, vojna med Argentino in Veliko Britanijo za otočje Malvinas ali Falklande, pa med drugim tudi financiranje mirovne operacije na Kosovu. Zadnja točka je italijanski predlog, da Mednarodni olimpijski komite v Generalni skupščini dobi status opazovalca. Ob robu zasedanja Generalne skupščine bo tudi proslava 60. obletnice delovanja Agencije ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) in posebno zasedanje o zdravju mater. Dnevni red je sicer razdeljen v devet glavnih sklopov: mednarodni mir in varnost; gospodarska rast in trajnostni razvoj; razvoj Afrike; promocija človekovih pravic; humanitarna pomoč in pomoč ob naravnih nesrečah; pravičnost in mednarodno pravo; razorožitev; mamila, kriminal in mednarodni terorizem; organizacijske in administrativne zadeve. Tokratno zasedanje izstopa po dveh novostih. Mednarodna politična smetana se bo zbrala na "gradbišču", saj je obnova sedeža ZN v polnem teku. Prvič v zgodovini doslej pa bo ameriški predsednik vodil zasedanje Varnostnega sveta ZN. Ameriška veleposlanica pri ZN Susan Rice je poudarila, da so se v administraciji Baracka Obame odločili za nov pristop do ZN in si bodo prizadevali za reforme od znotraj s sodelovanjem. Obama se bo mudil v New Yorku dva dni in pol, nato pa se bo s kolegi iz držav G20 v četrtek 24. septembra odpravil na vrhunsko srečanje o gospodarski krizi v Pittsburgh. V četrtek bo imel svoj govor pred Generalno skupščino tudi slovenski predsednik Danilo Tiirk. Že v torek, 22. septembra pa bo potekal tudi vrh o podnebju, ki ga organizira generalni sekretar ZN Ban Ki Moon. Obama bo imel v Generalni skupščini ZN govor v sredo, 23. septembra, takoj za predsednikom Brazilije Luisom Ignaciom Lulo da Silvo in tik pred voditeljem Libije Moamarjem Gadafijem. Gadafi bo v četrtek predsedoval zasedanju Varnostnega sveta ZN na ravni predsednikov in premierov na temo jedrske razorožitve in boja proti širjenju tovrstnega orožja. ZDA septembra predsedujejo VS, Libija pa je njegova nestalna članica. Gadafi je želel najprej postaviti šotor na ozemlju posestva v libijski lasti v sosednji državi New Jersey, vendar je trčil na opozicijo politikov in sorodnikov žrtev terorističnega napada nad Lockerbijem leta 1988, zato bo tokrat namesto v šotoru bival v luksuznem hotelu "Pierre". Ameriški predsednik bo v sredo zvečer pripravil tradicionalni sprejem za udeležence GS ZN. Tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs je dejal, da vabila ne bodo dobili vsi, vendar imen ni razkril, razen za iranskega predsednika Mahmuda Ahmadi-nedžada. Ta po besedah Gibbsa ni povabljen, ker Iran ne uresničuje mednarodnih obveznosti, ne glede na napovedi Obame, da se je pripravljen pogovarjati. Vprašanje Irana in njegovega jedrskega programa bo na dnevnem redu predvidenega srečanja voditeljev petih stalnih članic VS in Nemčije, ob robu Generalne skupščine pa naj bi obstajala možnost srečanja Obame, izraelskega premiera Banjamina Netanjahuja in palestinskega predsednika Mah-muda Abasa, po katerem naj bi sprožili nova mirovna pogajanja, a je to za zdaj še na ravni ugibanj. Obama bo med drugim 23. septembra gostil tudi kosilo za več kot 40 predsednikov afriških držav, med katerimi pa med drugim ne bo predstavnikov Sudana, Zimbabveja in Madagaskarja. Prav tako se bo posebej sestal z voditelji držav, ki prispevajo največ sil v mirovne operacije. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton bo v New Yorku deset dni in bo zadnji dan splošne razprave 30. septembra vodila zasedanje o boju proti nasilju nad ženskami. ZN so se leta 2007 odločili, da izvedejo popolno obnovo svojega sedeža, za kar bodo članice po zadnjih izračunih odštele najmanj 1,9 milijarde dolarjev. Dela že potekajo in sicer na gradnji začasne nadomestne zgradbe za vodstvo sekretariata severno od palače narodov, ki bi naj svojo novo stekleno preobleko dobila do konca leta 2010. Celotna obnova, ki je nujno potrebna med drugim tudi zaradi visokih stroškov energije in onesnaževanja okolja, naj bi trajala do leta 2013. (STA) 1 4 Torek, 15. septembra 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu PROMET - Zaradi tovornjakov in zastojev v občini Devin-Nabrežina Tržaški prefekt predlaga širitev ovinkov pri Sabličih Doberdobski župan temu odločno nasprotuje:»Sprostitev avtoceste edina rešitev« Tržaški prefekt Giovanni Balsamo je za dokončno rešitev težav s tovornjaki na območju občine Devin-Nabrežina predlagal širitev ovinkov pri Sabličih, tako da naj bi družba ANAS projekt vključila med prioritetne posege za leto 2010; med srečanjem, ki je včeraj potekalo na prefekturi v Trstu, se s predlogom nikakor ni strinjal doberdobski župan Paolo Vizintin. Po njegovem mnenju bi širitev ovinkov povzročila porast tovornega prometa po Dolu in Jamljah, zato pa je treba zahtevati od družbe Autovie venete, da sprosti avtocesto med Moščenicami in Vilešem. Balsamo je srečanje na prefekturi sklical na prošnjo župana Devina-Nabrežine Giorgia Reta, poleg Vizintina pa so se ga udeležili še predstavniki prometne policije iz Trsta in Gorice ter vodilni uslužbenci družbe ANAS. Potem ko so svojčas prepovedali tovornjakom prehod po ovinkih pri Sabličih, so v Štivanu, Devinu in Sesljanu doživeli velik porast tovornega prometa. Na prefekturi so razpravljali, kako rešiti problem. Med drugim je prišel na dan predlog, da bi pri Sabličih uvedli izmenični promet s semaforjem ali pa enosmerni promet, ki bi seveda veljal za vsa vozila. Župan Vizintin se s predlogoma ni strinjal, sicer pa nista prodrla. »Postavitev semaforja bi povzročila zastoje, uvedba enosmernega prometa na cesti pri Sabličih in tudi na odseku, ki vodi proti Štivanu, pa velike nevšečnosti vsem udeležencem cestnega prometa,« pojasnjuje Vizintin. Enosmerni promet namreč ne bi veljal samo na odseku pri Sabličih, temveč tudi na cesti za v Štivan. V primeru, da bi ga uvedli v smeri proti Tržiču, kdor bi bil namenjen iz Jamelj v Štivan, bi moral prevoziti kar nekaj kilometrov več, saj bi pri Sabličih moral zaviti v desno. Po daljši razpravi so sicer sprejeli Retov predlog, da tovornjakom začasno prepovejo uporabo avtocestnega izhoda v Sesljanu. »Na ta način se bo znižalo tudi število tovornjakov, ki v Šti-vanu zavijejo proti Jamljam in Dolu,« je razložil Vizintin in povedal, da je prepoved izhoda začasna in da družba ANAS bo preverila, kako se bo sprememba obnesla. »V Devinu-Nabrežini veliko stavijo na turizem in jih zastoji tovornjakov oškodujejo, toda tudi naša občina ima svoje dostojanstvo. Dve tretjini ozemlja je zaščitenega, pri nas imamo naftovod, elektrovod in druge infrastrukture, zaradi tega je treba preprečiti, da bi se tovornjaki spet množično vozili po državni cesti skozi Sabliče, Jamlje in Dol,« poudarja Vizintin in nadaljuje: »Tržaška pokrajina se Paolo Vizintin bumbaca Giorgio Ret kroma poslužuje avtoceste brezplačno. Ne razumem, zakaj tega ne bi lahko storili tudi na Goriškem.« Težave s tovornjaki po besedah Vi-zintina ne zadevajo zgolj doberdobske občine, pač pa tudi Sovodnje, Gorico, Tržič in sploh vso goriško pokrajino. Zaradi tega bo doberdobski župan sklical srečanje z župani in deželni svetniki iz goriške pokrajine, saj je treba ustanoviti enotno fronto za sprostitev avtoceste med Moščenicami in Vilešem ter preprečiti širitev ceste pri Sabličih. (dr) PEVMA - Včeraj dopoldne prometna nesreča Trk pred vrtcem Vpleteni trije avtomobili - Nujno potrebna čimprejšnja ureditev parkirišča Prizorišče nesreče pred vrtcem v Pevmi bumbaca Prometna nesreča, ki se je včeraj dopoldne pripetila pred vrtcem v Pevmi, je še enkrat potrdila, da je nujno čim prej uresničiti novo parkirišče ob jahališču Remuda. Ko bo dograjeno, bodo starši lahko varno vozili svoje otroke v vrtec, saj je danes postajanje pred njim izredno nevarno. Kot kaže iz še ne povsem pojasnjenih okoliščin, je do nesreče prišlo ravno zaradi avtomobila, ki je bil parkiran pred vrtcem. V smeri proti Gorici se je s svojim avtomobilom tipa Alfa Romeo 145 vozila D.T., ki naj bi oplazila parkirani avtomobil Fiat punto s slovensko registrsko tablico, nato pa naj bi zašla na nasprotni vozni pas in trčila v avtomobil Škoda felicia. Na kraju nesreče je posredovalo osebje službe 118, ki je voznici avtomobila Alfa Romeo nudilo prvo pomoč. Zaradi lažjega udarca v zapestje so jo prepeljali v goriško bolnico, od koder se je kmalu zatem vrnila domov. Po trku se je po cestišču izlilo motorno olje, zato je bil potreben poseg gasilcev, medtem ko je prometna policija začasno prepovedala prehod drugim avtomobilom in opravila po zakonu predvidene meritve. Obvoz je bil speljal po Števerjanu. GORICA - Pomoč univerzitetnikom Davek ICI »lažji« za najemodajalce S soglasjem vseh 27 navzočih svetnikov je goriški občinski svet na sinoč-njem zasedanju odobril resolucijo, ki jo je predlagal Aleš Waltritsch (Demokratska stranka) in ki obvezuje mestno upravo, da »zrahlja« davek na nepremičnine ICI za najemodajalce, ki dajejo v najem bivališče univerzitetnikom in docentom. Obvezo sta osvojila tudi župan Ettore Romoli - »saj občina Gorica stavi na razvoj univerze - in odbornik za finance Guido G. Pettarin, ki pa ju je Wal-tritsch v svoji repliki spomnil, da je njuna večina leta 2008 že zavrnila soroden sklep. Župan je le komentiral: »Vse se razvija in spreminja.« Včerajšnja prva popočitniška seja občinskega sveta se je začela napeto, saj so svetniki dvajset minut goreče debatirali, ali naj se zasedanje začne z drugim sklicem zadnjič prekinjene seje ali pa s prvim sklicem nove seje, na dnevnem redu katere so med drugim bili svetniška vprašanja ter razprava in glasovanje o obračunu občinskih lekarn za lansko le- to. Obveljala je odločitev, naj se zaključi prekinjena seja, ko sta izvisela ravno Waltritscheva predloga resolucij o ugodnostih v korist univerzitetnikov in docentov ter o agenciji ARPA. Svetnik Demokratske stranke je spomnil, da je Gorica do študentske populacije mačehovska, saj jim ponuja bolj malo: »Zavedati pa se moramo, da univerzitetniki prinašajo kulturo in tudi gospodarske dejavnosti, zato je prav, da občinska uprava zanje poskrbi.« Med glavnimi problemi - tako Waltritsch - je pomanjkanje kapacitet v študentskih domovih, zaradi česar se študentje in docenti morajo obračati na zasebnike, tako pa so izpostavljeni špekulacijam najemodajalcev. Finančna straža je ravno pred kratkim izsledila nekaj utajevalcev, ki so bivališča oddajali v najem na črno. »Občina lahko priskoči na pomoč zelo konkretno,« je dejal Wal-tritsch: »In sicer tako, da zrahlja davek ICI najemodajalcem, ki oddajajo bivališča študentom in docentom.« Njegov predlog je mestni svet sinoči soglasno odobril. RONKE - Za bivše delavce Finmeka "W Se deset mesecev dopolnilne blagajne NOVA GORICA »En sam sedež za vse fakultete« Mirko Brulc Dolgoročno je treba razmisliti o povezovanju fakultet na Goriškem, tudi čez mejo. To je včeraj dejal novogoriški župan in poslanec Mirko Brulc na svečani akademiji na dvorcu Vogrsko, kjer je Fakulteta za uporabne družbene študije (FUDŠ) obeležila tretjo obletnico delovanja. Na doslej prehojeni poti je bilo veliko več uspehov kot neuspehov, saj so večino ciljev uspeli izpolniti, je poudaril dekan FUDŠ Matevž Tomšič. Fakulteta, ki ima v treh programih na dodiplomski, magistrski in doktorski ravni okoli 200 študentov, za letošnje študijsko leto pa imajo okoli 50 prijav, lahko po njegovih besedah optimistično zre v prihodnost. V okviru akademije je FUDŠ prvim petim diplomantom - štirim na magistrski in eni na dodiplomski ravni - podelila diplome. Prva dodiplomska diplomantka Nadja Pahor Bizjak, sicer učiteljica v osnovni šoli, je bila nad študijem na Goriškem, za katerega se je odločila zaradi lažjega usklajevanja družinskih, službenih in študijskih obveznosti, navdušena, zato je že vpisala magisterij. Brulc je orisal prizadevanja občine pri razvoju visokega šolstva in še enkrat več poudaril nujo o »dolgoročnem razmisleku o povezovanju fakultet na Goriškem, tudi čez mejo«. Visokemu šolstvu namenja mestna občina dobršen del proračunskega denarja, »a - kot pravi Brulc - v teh časih je pri vseh prošnjah po "proračunski pomoči" treba biti realni. Fakultetam zdaj zagotavljamo prostore, a na različnih lokacijah, kar dolgoročno ni rešitev,« meni Brulc, saj bo treba razmišljati o izgradnji ene stavbe za vse te številne visokošolske ustanove. Predvsem pa se je treba interdisciplinarno in mednarodno povezovati, ob novogoriški tudi s Tržaško in Videmsko univerzo, da bi tako skupaj oblikovali zanimiv izobraževalni prostor. To, da tvorno sodelovanje med Novo Gorico in Gorico že poteka, je včeraj potrdil tudi direktor Visokošolskega in raziskovalnega središča Primorske (VIRS Primorske), Uroš Saksida. »Županove besede gre razumeti kot poziv k sodelovanju vseh visokošolskih ustanov na tem območju. Sodelovanje in povezovanje med obstoječimi in novimi visokošolskimi institucijami je potrebno in realno, prizadevanja pa so vidna v skupnih projektih,« je še dodal Saksida. (tb) Približno osemdeset delavcev bivše ronške tovarne Finmek, ki jih novi lastniki obrata niso zaposlili, bo še deset mesecev na dopolnilni blagajni. Državna vlada bo sklep potrdila v prihodnjih dneh, saj je vključen med ukrepe za pomoč potresencem v Abrucih, kjer so bili sedež in druge tovarne družbe Finmek. Ronški obrat je kriza zajela leta 2005, potem ko je propadel elektronski imperij furlanskega podjetnika Carla Fulchirja. Po besedah pokrajinskega tajnika FIOM-CGIL Thomasa Casotta se sindikati dogovarjajo s pokrajino, da bi čim prej priredili izobraževalne tečaje za odpuščene delavce, katerih večino predstavljajo ženske. Nad usodo svojih nekdanjih sodelavcev so izrazili zaskrbljenost zaposleni v družbi Mw, ki je prevzela bivšo tovarno Finmek. Novi lastnik je vzel v službo 289 delavcev; približno dvajsetim bodo začasne pogodbe zapadle med oktobrom in koncem leta, zato pa sindikalisti upajo, da jih bodo čim prej podaljšali. TURJAK - Hitra železnica Male občine brez moči in uradnih podatkov Županja bo sprožila razpravo med občinami s Tržiškega Hitri železnici je bilo posvečeno javno srečanje, ki je potekalo pred dnevi v Turjaku na pobudo tamkajšnje občinske uprave. Srečanje je uvedla domača županja Alessandra Brumat in obnovila dolgo zgodbo gradnje hitre železnice, ki po Italiji s počasnimi koraki prehaja iz faze načrtovanja v gradnjo. Brumatova je poudarila, da so male občine povsem odrezane od razprave v zvezi z uresničevanjem hitre železniške trase, saj se zanje deželna vlada nikakor ne zmeni. Občinskim upraviteljem z dežele ne pošiljajo podatkov in jim ne posredujejo uradnih informacij, tako da so krajevne uprave brez nemočne. »Na odločitve je treba vplivati v začetni fazi, ne pa, ko načrte že začenjajo uresničevati,« je poudarila Alessandra Bru-mat in zato napovedala, da bo zahtevala, naj se razpravo o hitri železnici vključi na dnevni red enega izmed prihodnjih zasedanj tržiškega mesta okrožja. V nadaljevanju srečanja so predstavniki zveze Legambiente ter izvedenci iz Firenc in Milana pojasnili marsikaj zanimivega v zvezi z gradnjo hitre železnice po Italiji. Med drugim so povedali, da je zaradi gradnje nove postaje v Firencah v nevarnosti 180 stanovanjskih poslopij, pod katerimi bodo tekle tračnice. »Kaj se bo zgodilo, ko bodo železnico speljali pod Trstom,« so se spraševali na srečanju v Turjaku. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 13. septembra 2009 1 1 VILEŠ - S pospeškom opremljajo veletrgovino švedske verige IKEA Prometnice kmalu nared za žaganje brezovega hloda Ceremonial odprtja predvideva tudi zdravico z vodko ob 7. uri zjutraj Novi nadvoz nad hitro cesto pri Vilešu (levo) in nastajajoča IKEA (desno) bumbaca IKEA V VILEŠU - Vrednost naložbe V gradnjo so vložili 60 milijonov evrov Švedska družba cilja na podvojitev svoje prodajne mreže Odprtje veletrgovine v Vilešu se vključuje v razvojno strategijo družbe IKEA, ki v prihodnjih letih namerava podvojiti svojo prisotnost v Italiji. Doslej je na Apeninskem polotoku odprtih petnajst veletrgovin družbe IKEA, v prihodnjih letih pa naj bi se njihovo število povišalo na trideset, mogoče celo na štirideset. Gradnja vsake nove hale in njeno opremljanje staneta med 50 in 100 milijonov evrov, družba IKEA pa je v Italiji sposobna zgraditi štiri nove veletrgovine na leto. Uresničitev veleblagovnice v Vilešu je švedsko verigo stala okrog 60 milijonov evrov; kot znano je njeno odprtje predvideno za 21. okto- ber, medtem ko so za začetek prihodnjega leta predvidena odprtja novih veletrgovin v Salernu in v kraju San Giu-liano pri Milanu. Za prestolnico Lom-bardije bo to že tretja veletrgovina švedske družbe, potem ko sta prvi dve že leta vsak dan oblegani od kupcev in zato pretesni. Medtem družba IKEA načrtuje gradnjo svojih veletrgovin še v Pi-si, Catanii, Pescari in Rimu, kjer nameravajo odpreti že tretjo halo. V lanskem letu je družba IKEA Italia zaključila poslovno leto z rezultatom skupine v višini 1,44 milijard evrov, kar predstavlja okrog 5 odstotkov svetovnega prometa švedske verige. (dr) Do odprtja veletrgovine IKEA, ki ga bodo obeležili z žaganjem brezovega hloda pred glavnim vhodom, manjka nekaj več kot mesec dni, zato v Vilešu s pospeškom gradijo prometnice, ki bodo povezale deželno cesto št. 351 z novim komercialnim središčem. Nadvoz nad hitro cesto Gorica-Vileš že stoji, v kratkem pa bodo uresničili še novo krožišče na deželni cesti. Pretekli teden je bil zaradi gradnje nadvoza promet na hitri cesti speljan po enem voznem pasu, tudi v prihodnjih dneh pa naj bi zaradi gradbišča veljal spremenjen prometni režim. Izgradnja veletrgovine IKEA je sicer le prvi korak do uresničitve velikega komercialnega središča v Vilešu. Druga faza gradnje se bo začela pred koncem prihodnjega leta, komercialno središče pa bo razpolagalo s številnimi trgovinami s pestro ponudbo. Med drugim bo zadruga COOP selila v Vileš svojo veleblagovnico iz Gradišča, sicer pa vlada za nove prostore v komercialnem središču zelo veliko zanimanje. Na občino v Vilešu se je že obrnilo več trgovcev in podjetnikov, ki bi radi svojo dejavnost selili v bližino veletrgovine Ikea. Letno naj bi namreč veleblagovnica švedske verige priklicala okrog štiri milijone kupcev, zato je razumljivo, da se številni trgovci želijo vseliti v prostore komercialnega središča, ki jih daje v najem podjetja Arco. Ko bodo dogradili še drugi del trgovskega središča, bodo uresničili tudi VILEŠ - Veletrgovina IKEA bo govorila tudi slovensko Številni uslužbenci nove veletrgovine IKEA v Vilešu, ki bo odprla svoja vrata 21. oktobra, obvladajo slovenski jezik. »Švedska družba pričakuje veliko kupcev tudi iz Slovenije, zato so pri zaposlovanju dajali prednost osebam z znanjem slovenščine,« pojasnjuje pokrajinski tajnik sindikata CGIL Paolo Liva, s katerim smo se pogovorili o odnosu, ki so ga sindikalisti vzpostavili s švedsko verigo. »Prejšnji teden smo podpisali sindikalni dogovor z družbo IKEA, ki predvideva večjo fleksibilnost urnikov v obdobju pred in takoj po odprtju veletrgovine. To je bilo potrebno, da bodo pravočasno opremili nove prostore, hkrati pa, da bodo uspeli ustreči številnim kupcem, ki bodo po odprtju navalili v veletrgovino,« pravi Liva. Po njegovih besedah je doslej družba IKEA dokazala voljo po sodelovanju s sindikalnimi organizacijami, kar je nedvomno pozitivno. Sicer bo v veletrgovini v Vilešu zaposlenih dvesto uslužbencev, ki so večinoma doma iz goriške pokrajine in od katerih jih bo 74 odstotkov delalo s »part time« delovnim urnikom, 26 odstotkov pa s polnim. Isti odstotek velja tudi za število pogodb za nedoločen čas, ki jih je torej 26 odstotkov, in novo cestninsko postajo na hitri cesti Go-rica-Vileš, ki naj bi jo medtem prekvalificirali v avtocesto. Kot nam je svojčas pojasnila županja iz Vileša Simonetta Vecc-hi, je njen občinski svet že odobril izvršni načrt za širitev cestninske postaje, ki bo po novem imela deset izhodov. S polno paro poteka tudi opremljanje notranjosti nove veletrgovine IKEA, ki bo razpolagala s 17.000 kvadratnimi metri prodajnih površin, s parkiriščem s 1.800 mesti in z restavracijo s 470 sedi-šči. Odprtje je napovedano za sredo, 21. oktobra, že določen pa je tudi ceremonial, ki mu bodo sledili, saj je enak za vse veletrgovine švedske verige, ki so razpršene po vsem svetu razen Afrike in Južne Amerike. Potek svečanosti si je zamislil ustanovitelj družbe IKEA, 83-letni Ing-var Kamprad, ki je v najstniških letih svojo podjetniško žilico izkazoval s prodajo vžigalic, danes pa velja za enega najbogatejših zemljanov. Krajevni upravitelji, časnikarji in uslužbenci se bodo tako na dan odprtja zbrali pred novo veletrgovino v Vilešu ob 7. uri. Namesto reza traku bodo pred vhodom prežagali brezov hlod, nato pa se bodo pogostili s švedskim zajtrkom, med katerim bodo na voljo atlantske sledi (v italijanščini »aringa«). Odprtju bodo krajevni upravitelji, uslužbenci in vodstvo družbe Ikea nazdravili s švedsko vodko, nato pa si bodo ogledali veleblagovnico, ki jo bodo kupcem odprli ob 10. uri. (dr) Paolo Liva bumbaca posledično za pogodbe za določen čas, ki so bile sklenjene s 74 odstotki vseh zaposlenih. Za Livo bo prihod družbe IKEA v goriško pokrajino predstavljal dejavnik gospodarskega razvoja, hkrati pa pokrajinski tajnik CGIL ugotavlja, da veletrgovina ne bo rešila težav goriškega gospodarstva. »Večji del uslužbencev veletrgovine bo zaposlen s "part time" delovnim urnikom, zato pa ne bodo prinašali domov polne plače, s katero bi lahko preživljali družino,« poudarja Liva in ugotavlja, da zaposlitev v Vilešu bo lahko kvečjemu pomagala družinam, vendar po vsej verjetnosti ne bo predstavljala glavnega vira dohodka. Veletrgovina IKEA po mnenju Live ne bo v konkurenci z drugimi komercialnimi središči v goriški pokrajini, niti z Mercatonejem iz Tržiča in Palmanove. »Če tovarne bodo imele delo in ne bodo odpuščale delavcev, potem bodo dobro shajali tudi IKEA in ostala komercialna središča. Če pa se bo število brezposelnih višalo, bo trda predla za vse trgovce,« zaključuje Paolo Liva. (dr) GORICA - Na slovenski večstopenjski šoli Tudi v vrtce se je vrnil živžav Števerjanski otroci so na vrsti danes - Prostorska stiska v ulici Brolo in v Pevmi, na obzorju še ni videti rešitve za otroke s Krminskega Z včerajšnjim dnem se je živžav radoživih otrok vrnil tudi v vrtce goriške večstopenjske šole, ki jih letos skupno obiskuje okrog 260 malčkov. Vzgojne dejavnosti so se namreč začele v vseh vrtcih, ki so še do minulega šolskega leta delovali v okviru didaktičnega ravnateljstva v ulici Brolo, z izjemo vrtca v Števerjanu, ki bo svoja vrata odprl danes. Enodnevni zamik je povezan s skrbjo, da bi malčkom zagotovili čim bolj udobne prostore. V poslopju na Britofu so namreč izvedli nekaj vzdrževalnih del, in sicer obnovo poda in uresničitev novih stranišč. S tem pa potrebe slovenskih vrtcev nikakor niso izčrpane. S prostorsko stisko se spopadajo v vrtcu v ulici Brolo, kjer bi potrebovali še vsaj en prostor, zato da bi delovanje treh sekcij lahko zadihalo. Isto stisko doživljajo v pevmskem vrtcu, ki deluje z eno sekcijo. Včeraj je oživel tudi vrtec v Krmi-nu, ki že leta deluje v strukturi tamkajšnjih sester. Na obzorju žal ni še videti dokončne rešitve, ki bi omogočila slovenskemu vrtcu in osnovni šoli delovanje v isti stavbi. Včerajšnji prvi dan v otroškem vrtcu v Krminu (levo) in v Pevmi (desno) bumbaca 1 6 Torek, 15. septembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / KRAS - Milijonski čezmejni projekti za kolesarske steze in kulturno dediščino Povezati želijo vse poti, ki jih je prerezala meja Z Doberdobom in Sovodnjami nastavili projekt obnove vaških vodnjakov ŠEMPETER - Obnova dvorca Coronini Odločilna bo naveza s fundacijo iz Gorice Šempetrski dvorec Coronini so začeli obnavljati pred tremi leti, na pobudo in zahtevo Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki je obnovo pogojeval z ohranitvijo originalne fasade in nekaterih notranjih delov dvorca foto t.b. Šempetrska občina je v dosedanjo obnovo Coroninijevega dvorca v Šempetru -ta se je začela v letu 2006 - vložila milijon in pol evrov, prav toliko pa jih bo še potrebnih. Za zadnjo, tretjo fazo obnove, ki naj bi bila zaključena do novembra, bo 700 tisoč evrov zagotovila sama, saj je na ministrstvu za kulturo, ki naj bi pomagalo pri obnovi, že dvakrat izvisela. »Ne bomo se več pritoževali, raje bomo ubrali drugačne poti,« pravi župan Dragan Valenčič. Nova priložnost za ureditev zunanjih površin se je pokazala v sodelovanju s Fundacijo palače Coronini Cronberg v Gorici. Na razpis za evropska sredstva Cilj 3 bodo namreč prijavili projekt, s katerim naj bi povezali Gorico in Šempeter na t.i. Coroninijevi poti. »Povezali smo se s Fundacijo Coronini, s katero se že dalj časa pogovarjamo o tem, kako bi k projektu pristopili skupaj, da bi bil zanimiv za vse. Roko sta ponudila tudi Goriški muzej in Regijska razvojna agencija Severne Primorske, podprla pa nas je tudi goriška pokrajina, ki bo tudi partner v projektu,« je povedala Anita Manfreda, na občini Šempeter-Vrtojba zadolžena za razpise. »Gre za zelo zanimiv projekt, s katerim bomo uredili park in zunanje površine dvorca Coronini v Šempetru, ob tem pa bodo v Gorici uredili park tamkajšnjega dvorca, ki je pod okriljem Fundacije Coronini,« pravi Man-fredova in dodaja, da je okvirna vrednost projekta milijon in pol evrov, ki se bodo skladno z dogovori najverjetneje delili na pol. Pa bo to dovolj za dokončno ureditev? »Dvorec je vreča brez dna, a menim, da bo to za zunanjo ureditev dovolj,« je odgovorila in pristavila, da naj bi bil dvorec do 2013 dokončno obnovljen, z zunanjostjo vred. Sam dvorec pa mora sicer biti urejen prej, to je do poletja 2010. V nasprotnem primeru bo občina morala vrniti dobrih 400 tisoč evrov, pridobljenih (in že porabljenih) iz sklada za regionalni razvoj. »Obnovitvena dela bodo zaključena že letos,« napovedujejo v občinski upravi, saj naj bi se ta v dvorec preselila že čez dva meseca. Doslej je bila obnovljena streha, delno so urejeni tudi kletni »protokolarni« prostori, pritličje z vhodno avlo in »prvo nadstropje, ki z velikim salonom predstavlja jedro dvorca in je namenjeno protokolarnemu programu in ureditvi galerijskih prostorov za namestitev stalnih in občasnih muzejskih zbirk,« pravi Bogdan Nemec, zadolžen za naložbe, in dodaja: »V zadnji, tretji fazi bo prvo nadstropje obnovljeno tako, da bodo ohranili originalno stanje iz obdobja Fabianijeve obnove, tako po zasnovi, kot površinski obdelavi sten, tlakov in stropov.« Občinski upravi je namenjeno drugo nadstropje in del podstrešja, kjer bo ob pisarnah občinski arhiv. V zadnjo fazo del spadajo še sanacija fasade, ureditev prostora pri glavnem vhodu, obnova terase v prvem nadstropju in montaža notranjega dvigala. (tb) Uspešnost pri črpanju evropskih sredstev v programih čezmejnega sodelovanja In-terreg in Phare med Slovenijo in Italijo v minulem šestletnem obdobju je občino Miren-Kostanjevica spodbudila k še aktivnejšemu sodelovanju v programskem obdobju 20072013. V programih Interreg in Phare je v letih 2000-2006 občina kandidirala za sredstva, s pomočjo katerih so zaživele t.i. Poti miru po Krasu in Zgodovinske poti med Krasom in Sočo, iz evropske blagajne pa so dobili tudi sredstva za biljensko čistilno napravo. Da bi tudi tokrat lahko pridobili in izčrpali čim več evropskega denarja, so se odločili za sodelovanje v kar nekaj projektih. Že omenjena projekta zgodovinskih poti z osmimi slovenskimi in enajstimi italijanskimi partnerji nadaljujejo v projektu Walks - poti miru po dediščini prve svetovne vojne. Šlo bo za 3,4 milijona vreden projekt, s katerim naj bi povezali znamenitosti soške fronte v enoten produkt, ne glede na državno mejo. 3,4 milijona evrov je vreden tudi projekt Interbike, ki bi vse primorske občine ob meji z Italijo povezal s kolesarskimi potmi. Tem je namenjen tudi že bolj konkretno zastavljen, milijon in pol evrov vreden projekt Čezmejne kolesarske poti. Gre za dopolnitev strateškega projekta za vzpostavitev čezmejnih povezovalnih poti v občinah Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Brda, Kanal, v mestni ob- Nekdaj mejna objekta v Mirnu (na fotografiji) in na Lokvici bo mirenska občina s pomočjo evropskega denarja spremenila v informacijski točki foto t.b. čini Nova Gorica in v goriški pokrajini. Slabe štiri milijone pa je ocenjen t.i. projekt matičnega Krasa. Kras Carso je projekt, ki bi nadgradil že izvedeni projekt Kraški okraj in bi uvedel skupne aktivnosti na področju prostorskega načrtovanja na občutljivem kraškem območju. Sedemnajst partnerjev bo izvedlo vrsto infrastrukturnih posegov, kot so npr. obnove čezmejnih poti, ki se jih je uporabljalo pred vzpostavitvijo meje med Slovenijo in Italijo. »Radi bi povezali vse poti, ki jih je leta 1947 prerezala meja. Te poti je treba oživiti, ohraniti kulturno dediščino in okrepiti medsosedsko sodelovanje. Pri tem šepamo. Naj omenim svojo izkušnjo: naletim na kolesarje iz Jamelj, pa se malodane bojijo, češ "je prav, da smo prišli tako v Slovenijo" in podobno. Drugo dejstvo je stvar naše strani, in to je, da ponudba ni najboljša,« je pravi mi-rensko-kostanjeviški župan Zlatko Martin Marušič. Med standardne projekte čezmej-nega sodelovanja sodi tudi projekt obnove vodnjakov in kalov, v okviru katerega bodo občine Miren-Kostanjevica, Šempeter-Vrtoj-ba, Nova Gorica, Doberdob in Sovodnje s pomočjo Regijske razvojne agencije Severne Primorske in tamkajšnjih šol obnovile nekaj vodnjakov ter z zbiranjem zgodb in prireditvami oživile življenje in dogajanje ob njih. Tamara Benedetič Manj nesreč na delu, a jih je še vedno preveč Število nesreč na delovnem mestu se je lani znižalo za 7,6 odstotkov. Na deželni ravni so našteli 28.051 nesreč, medtem ko jih je bilo leta 2007 25.929. V goriški pokrajini je bilo nesreč 3.991, življenje so izgubili trije delavci. Goriško povprečje poškodovanih delavcev je najvišje v deželi FJK, saj se ponesreči 57 promilov delavcev; za primerjavo naj povemo, da se v Trstu ponesreči le 32 promilov delavcev. Največ nesreč se na Goriškem pripeti v ladjedelniškem sektorju. Maročan na begu Nezakoniti priseljenec iz Maroka Ab-dellah Addala, ki so ga svojčas izpustili iz centra za priseljence CIE v Gradišču, je na begu po Apeninih pri Reggio Emiliji. Potem ko je zapustil gradišče, so moškega aretirali v Brindisiju in ga zaprli v center CIE v Gradišču. Tamkajšnji mirovni sodnik ni potrdila dekreta o izgonu iz države in ga izpustil na prostost. Maro-čan se je nato odpravil v Reggio Emiliji, kjer je opravil nekaj tatvin, zaradi katerih ga išče policija. Kvestura iz Reggio Emilije je pisala notranjemu ministru Robertu Maroniju in zahtevala pojasnilo, zakaj je mirovni sodnik iz Brindisija izpustil na prostost Maročana. Kolesarko napadel pes V nedeljo se je 54-letna kolesarka iz Gorice na Ajševici peljala mimo ene od stanovanjskih hiš, ko jo je napadel pes. Ugriznil jo je v nogo, a je 54-letnica kljub lažjim poškodbam sama poiskala zdravniško pomoč v Italiji. Zoper lastnika psa so policisti uvedli hitri postopek z odločbo pri prekrškovnem organu, ker svojega psa ni ustrezno zavaroval, o tem pa so obvestili tudi pristojno veterinarsko inšpekcijsko službo. (tb) Miti v Coroninijevi zbirki V prostorih dvorca Coronini Cronberg v Gorici bo danes ob 17.30 kustosinja Serenella Ferrari Benedetti predavala na temo »Danae e la pioggia d'oro«. Snemajo oddajo Easydriver Na Goriškem bodo od danes od četrtka snemali oddajo Easydriver, ki je na sporedu vsako soboto ob 14.05 na prvi televizijski mreži RAI. Tokrat bodo predstavili avtomobila BMW 1 Coupe in Toyota urbancruiser, s katerima se bodo vozili po Tržiču, Gorici, Ločniku in Šte-verjanu ter tudi po cesti, ki povezuje Ru-bije z Vrhom. NOVA GORICA - Pridobitev v športnem parku Vrhunsko kegljišče Primerno bo za mednarodna tekmovanja - S prvim oktobrom šola kegljanja V prostorih Kegljaškega kluba Gorica v novogoriškem športnem parku so v soboto odprli novo računalniško vodeno šeststezno kegljišče ter športno dvorano za aerobiko in pilates. Samo kegljišče, ki obsega 440 kvadratnih metrov površin, je vredno več kot 700 tisoč evrov, s šestimi stezami pa bo omogočilo tudi organizacijo tekmovanj na mednarodni ravni, kar do zdaj ni bilo mogoče. Kot je ob odprtju povedal predsednik Kegljaškega kluba Gorica, Stjepan Miškovič, je bil klub, v katerem je trenutno okrog 60 članov, ustanovljen leta 1953, do danes pa je doživel vzpone in padce. Leta 2000 je prišel klub v večjo krizo, leta 2006 pa so prišli do štiri steznega računalniško podprtega kegljišča, ki je obetalo nov zagon. Že po enem letu pa so ga podrli, saj je prišlo do odločitve, da se bo na tej lokaciji zidalo tudi stanovanjski objekt, v okviru katerega so včeraj odprli novo kegljišče. Miškovič je povedal še, da so se morali zaradi gradnje na treninge voziti do najbližjega kegljišča v Pivko, in to dva do trikrat na teden, kar je bilo precej naporno, ter izrazil prepričanje, da se bodo na novem kegljišču že čez kakšno leto lahko merili vrhunski kegljači s celega sveta. »Več let že govorimo, da bomo v Novi Gorici začeli s šolo kegljanja. Upam, da bomo s prvim oktobrom to uresničili, saj imamo zdaj vse pogoje,« je prepričan Miškovič, ki je izrazil tudi upanje, da bo ženska ekipa Kegljaškega kluba Gorica ostala v prvi A slovenski ligi in da se bo tja uvrstila tudi moška ekipa, ter zaključil, da bo treba tudi z mladimi zdaj malo bolj delati, saj jih v Pivko niso vozili na treninge. Sobotnega odprtja sta se udeležila tudi podpredsednik Kegljaške zveze Slovenije Tomaž Milač in olimpionik Miro Cerar, novogoriški župan Mirko Brulc, ki ga je doletela čast rezanja traku, pa je poudaril, da novo kegljišče lepo dopolnjuje ponudbo novogoriškega športnega parka, ke-gljačem in kegljačicam pa je zaželel, da bi jim mirna roka zadela tisto, kar oko cilja. (nn) NOVA GORICA Forum za Goriško ima spletni portal Za hitro komuniciranje in posredovanje pobud širši javnosti Forum za Goriško je zagnal spletni portal www.forumzago-risko.si, na katerem »ponuja odslej nove možnosti za hitro in učinkovito komuniciranje ter posredovanje naših pobud širši javnosti. Sedaj bomo tudi prijaznejši do vseh, ki uporabljajo svoje telefone za prebiranje elektronske pošte in so jim obsežni dokumenti kot priloge našemu e-pismu povzročali nevšečnosti. Naša elektronska sporočila bodo odslej kratka in v njih bomo samo sporočali direkten naslov dokumenta, na katerega želimo opozoriti. Vpogled v tak dokument bo poslej mogoč s preprostim klikom na naslov, kjer se na našem portalu tak dokument nahaja. Vsak dokument si lahko tudi izpišete, če ga želite posredovati še tistim, ki nimajo možnosti za elektronske komunikacije; na ekranu pa ustrezno povečate, če so črke za nekatere starejše premajhne,« pravi predsednik foruma Boris Nemec. »Sedaj imamo vsi veliko več možnosti za posredovanje pobud, ki bodo dosegljivei vsej slovensko govoreči javnosti. Posamezne posebej pomembne dokumente pa bomo v angleščini posredovali preko najbolj gledanih spletnih portalov. Trudimo se, da bi naš nov informacijski kanal bil čimbolj po meri članov Foruma za Goriško in privlačen vir informacij za vse, ki jih bodo naše pobude in prizadevanja zanimale,« še dodaja Nemec. Spletni portal ponuja najbolj sveže novice in pobude, ob tem številne informacije o zgodovini, poslanstvu in članih foruma, omogoča pa tudi povezave do številnih drugih, tako državnih, občinskih, regijskih spletnih strani kot spletnih portalov turističnih ponudnikov in gospodarskih subjektov. (tb) / GORIŠKI PROSTOR_Nedelja, 13. septembra 2009 1 1 GORICA - Violinski natečaj Rodolfo Lipizer Nagrada za Finko Prvega mesta niso dodelili - Zaključek s koncertom letošnjih nagrajencev Kot je tradicija, so tudi letošnji mednarodni violinski natečaj za nagrado Rodolfo Lipizer sklenili s podelitvijo nagrad in slavnostnim koncertom nagrajencev. V nedeljo zvečer so se v deželnem avditoriju v Gorici zbrali predstavniki krajevnih oblasti, nekoliko manj pa je bilo letos občinstva. Kakovost nastopajočih finalistov je bila vsekakor visoka, so zagotavljali žiranti s predsednikom - italijanskim skladateljem Guidom Baggianijem - vred, vendar prve absolutne nagrade niso podelili. Drugo nagrado je torej osvojila finska violinistka Sini-Maria Simonen, tretjo petnajstletni Francoz Thomas Le-fort, četrto Su Jin Lim iz Južne Koreje, peto Nemka Martha Cohen, šesto ex aequo pa ruska violinista Ilya Gaysin in Eugenia Ryabinina. Izročili so tudi vrsto posebnih nagrad; nekatere so šle interpretom, ki se niso uvrstili v finale. Kot zanimivost naj omenimo, da je bila na goriškem odru premierno izvedena tudi skladba »Poesia«, ki jo je skladatelj Roman Vlad sestavil izrecno za natečaj Lipizer. Pohval pa so bili deležni orkestraši romunske filharmonije P. Constantinescu, ki jih je vodil Ovi-diu Balan in so v Gorici spremljali letošnje dobitnike Lipizerjevih nagrad. Nedeljski nastop na četrto mesto uvrščene violinistke Su Jin Lim iz Južne Koreje bumbaca GORICA - Memorial atletike Stadion na Rojcah pritegnil Kozmusa V Gorici bo jutri 24. izvedba mednarodnega prvenstva v atletiki, ki ga prirejajo pod geslom Brez meja. Memo-riala Bruno Marchi se bo na goriškem stadionu Fabretto na Rojcah udeležilo 230 športnikov in športnic različnih starostnih kategorij iz atletskih klubov jadranskega in srednjeevropskega prostora. V različnih disciplinah - od meta kopja do skoka v daljino in višino ter šprintov na kratke razdalje - se bodo med seboj pomerili atleti iz Lombardi-je, Veneta, Slovenije, Tirolske in Hrvaške. Predvidena je tudi udeležba atletov s Kube, iz Bolgarije in Eritreje. Športno prireditev so na goriškem županstvu včeraj predstavili odbornik za šport Sergio Cosma, Guido Pettarin, predsednik zveze FIDAL za deželo FJK, in Bruno Leon, predsednik društva At-letica Gorizia, ki je organizator dogodka. »Občina je naredila svoje in poskrbela za obnovo atletskega stadiona. Sedaj smo na vrsti mi, ki bomo morali kot upravitelji tega osrednjega mestnega športnega objekta poskrbeti, da se bo tu vedno kaj pomembnega dogajalo,« je poudaril Leon. Stadiona na Rojcah se v dopoldanskem času poslužujejo pretežno dijaki goriških šol, medtem ko v popoldanskih in večernih urah trenirajo Primož Kozmus na njem člani kluba Atletica Gorizia in drugih društev. Zanimanje zanj je izrazil tudi Slovenec Primož Kozmus, ki je na lanskih olimpijskih igrah v Pekingu postal svetovni prvak v metu kladiva, letos pa je prvo mesto osvojil še na svetovnem prvenstvu atletike v Berlinu. Kozmus naj bi v prihodnje po vsej verjetnosti nekaj mesecev treniral ravno v Gorici, so včeraj povedali na občini s kančkom ponosa. Tekmovanje v atletiki se bo jutri na stadionu začelo ob 18. uri z metom kopja, nakar se bodo zvrstila tekmovanja v drugih panogah. Prvenstvo se bo sklenilo ob 20.25 s tekmovanjem v hitri hoji na razdalji 5 kilometrov. Športno manifestacijo bo sklenilo nagrajevanje zmagovalcev. (VaS) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.40 »L'era glaciale 3: L'alba dei dinosauri«; 20.15 - 22.00 »Videocracy - basta ap-parire«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Il grande sogno«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.45 - 20.00 - 22.00 »Flash of genius«. TRŽIČ DANES Dvorana 1: 17.00 - 18.45 - 20.30 - 22.15 »L'era glaciale 3: L'alba dei di-nosauri«. Dvorana 2: 17.50 - 19.50 - 22.10 »G.I.: La nascita dei cobra«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Il grande sogno«. Dvorana 4: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Segnali dal futuro«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.50 - 20.00 - 22.00 »Sul lago Tahoe«. Razstave FOTOKLUB IZ LOČNIKA vabi v občinski center na trgu San Giorgio 37 v Ločniku na ogled razstave najboljših del v okviru tečaja »Portfolio a Luci-nico«; do 20. septembra ob delavnikih med 17.30 in 19.30 ob nedeljah med 10. uro in 12.30. NA DVORCU DOBROVO v Brdih je na ogled razstava s tematskim naslovom Trgovina z vinom in meje. Zgodovina podjetja bratov Abuja v Gorici 1899-2009, ki jo je oblikoval in uredil goriški zgodovinar Giangiacomo Del-la Chiesa; na ogled bo s prostim vstopom do jesenskih mesecev od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 18. uro. Z istim urnikom si je mogoče ogledati tudi zbirko grafik slikarja Zorana Mušiča in zapuščino rodbine Baguer. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled fotografska instalacija An-nibel Cunoldi Attems z naslovom Izmenjava pogledov z Venom; od tor- ka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprta ob ponedeljkih, sobotah in praznikih; informacije na spletni strani www.ve-nopilon.com. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava o likovnih odmevih prijateljstva med Zoranom Mušičem in Venom Pilonom; od torka do petka med 8. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. V GALERIJI KULTURNEGA CENTRA LOJZE BRATUŽ je odprta 11. izvedba skupinske fotografske razstave »6 za eno... razstavo«; na ogled bo do 18. septembra po domeni. V PALAČI ATTEMS PETZENSTEIN na trgu de Amicis 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Tirelli per il grande cinema«; do 20. septembra od torka do nedelje med 9. in 19. uro, vsako soboto in nedeljo ob 17.30 brezplačni vodeni ogledi. H Šolske vesti SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ sporoča, da je na razpolago še nekaj prostih mest za pošol-ski pouk z možnostjo tečaja angleščine; informacije na tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaje po univerzitetni diplomi: Uporaba načinov in obvladovanje orodij komunikacije (80 ur), Priprava turističnih paketov za čezmejno območje in njihova promocija (80 ur), Upravljanje informacijske varnosti (60 ur). Brezplačni tečaji, ki so financirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bodo potekali na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev korzo 51 v prostorih KB Centra. Rok vpisovanja zapade 16. oktobra; informacije na tel. 0481-81826 ali na naslov e-pošte go@sdzpi-irsip.it in na spletni strani www.sdpzpi-irsip.it. SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaj po višješolski diplomi v sodelovanju s podjetji Tehnike finančnega posredništva 580 ur (300 ur teorije, 280 ur work experience, štipendija 2,30 evra za vsako uro prisotnosti na delovni praksi). Brezplačni tečaj, ki je financiran s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bo potekal na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev korzo 51 v prostorih KB Centra. Rok vpisovanja zapade 25. septembra; informacije na tel. 0481-81826 ali na naslov e-pošte go@sdzpi-irsip.it in na spletni strani www.sdpzpi-irsip.it. ENFAP obvešča, da bo selekcija za podiplomski brezplačni tečaj tehnike ladijskega načrtovanja danes, 15. septembra, ob 9.30 na sedežu v ul. Timavo 50 v Tržiču. Tečaj traja 300 ur in ponudi udeležencem dvomesečni staž s štipendijo v podjetjih skupine Fincantie-ri; informacije in vpisovanje na sedežu ENFAP v Tržiču (tel. 0481-790334). ODDELEK ZA ZABAVNO GLASBO IN JAZZ GLASBENE MATICE v Gorici prireja 28. in 29. novembra delavnico za petje s pevko Darjo Švajger. Prijave s kratko biografijo in posnetkom na zgoščenki je potrebno oddati do 16. oktobra na tajništvu Glasbene matice na Korzu Verdi 51. V teku so tudi vpisovanja za redni pouk iz jazz petja, saksofona, kitare, klavirja in basa; informacije na tel. 347-5156982 (An-drejka Možina). SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL obvešča, da bo prvo srečanje s starši in učenci v De-vinu v četrtek, 17. septembra, ob 17. uri, v Doberdobu, danes 15. septembra, ob 15. uri in na Plešivem (osnovna šola), v petek, 18. septembra, ob 18.30. Zamudniki se lahko še vpišejo na sedežu v Gorici, drevored 20. septembra 85, tel. 0481-532163, 0481547569 od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 15. do 18. ure. & Izleti UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo udeležence izleta na Koroško, ki bo 19. septembra, da lahko poravnajo stroške za izlet v trgovini pri Mili v Doberdobu. Avtobus bo odpotoval iz Šti-vana ob 6.45 s postanki v Jamljah pri spomeniku ob 6.55, na Poljanah ob 7.10, v Doberdobu ob 7.15 in v Ron-kah pri piceriji Al Gambero ob 7.25. I!3 Obvestila PRIJATELJI DANIELEJA BOŠKINA so na Zadružni kreditni banki Doberdob in Sovodnje odprli račun za prostovoljne prispevke namesto cvetja na grob Danieleja. Naslov tekočega računa je »Danielejevi prijatelji - Ami-ci di Daniele« in bančne koordinate so IT 33 Q 08532 12400 000000730310. Prispevke sprejemajo na vseh podružnicah banke. OBČINA GORICA obvešča, da bodo do 15. septembra vsi uradi odprti samo v jutranjih urah med 8.45 in 12. uro, razen urada za elektronske osebne izkaznice, ki bo odprt ob ponedeljkih med 15.15 in 17. uro ter urada za decentralizacijo, ki bo odprt ob ponedeljkih in sredah med 9.30 in 12.30; okence za slovensko in furlansko manjšino bo odprto samo ob ponedeljkih med 9. in 12. uro; ob sobotah bo deloval urad za najavo rojstev in smrti pri anagrafskem uradu kot običajno med. 9. in 11. uro. DRUŽBA ROGOS prireja v sprejemnem centru Gradina v nedeljo, 4. oktobra, od 14.30 do 19. ure razstavo-pokuš-njo kraških pridelkov, vstopnina 12 evrov; informacije na tel. 333-4056800 ali na inforogos@gmail.com. DRUŠTVO JADRO prireja na sedežu v Romjanu 50-urni tečaj slovenščine za odrasle z oktobrom. Organizacijsko srečanje bo ob 20. uri v ponedeljek, 5. oktobra, v ul. Monte 6 Busi 2; informacije pri odbornikih društva, v ron-ški knjižnici in v mladinskem središču Informagiovaniv Tržiču. GORIŠKI SEDEŽ ZDRUŽENJA LOČENIH STARŠEV FJK prireja vsak torek ob 20.15 v večnamenskem centru v ul. Baiamonti 22 v Gorici odprta srečanje za pomoč ločenim staršem; informacije na tel. 349-3884549 in na spletni strani www.mammepapase-parati.org. KLEKLJARSKI ODSEK DRUŠTVA JADRO je začel novo letno dejavnost ob torkih med 15.30 in 18.30 na sedežu društva; vpisovanje in informacije na tel. 0481-776123. NA PARTIZANSKEM MITINGU V SEL-CAH so 8. septembra žrebali zmagovite listke loterije: 1. nagrada, listek št. 5531 (vikend za dve osebi v evropsko prestolnico), 2. št. 4096 (televizor LCD), 3. št. 4974 (žensko in moško gorsko kolo), 4. št. 3012 (sesalnik), 5. št. 1634 (fotokamera), 6. št. 4785 (prenosni telefon), 7. št. 4106 (MP3 pred-vajalnik), 8. št. 0889 (DVD predvajal-nik); zmagovalci lahko dvignejo nagrade na sedežu VZPI-ANPI v Tržiču (ul. Valentinis 84, tel. 0481-798098) ob torkih, četrtkih in petkih med 9. in 12. uro do 9 oktobra. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je odprta ob ponedeljkih in sredah med 10. in 12. ter med 15. in 18. uro, ob petkih med 10. in 12. uro. OK VAL prireja v štandreški telovadnici otroško telovadbo za otroke, ki obiskujejo vrtec vsak torek in petek med 15. in 16. uro ter mini odbojko za osnovnošolske otroke vsak torek in petek med 16. in 17.30. Zagotovljen bo prevoz otrok; informacije in vpisi na tel. 0481-525128 in 393-2350925, e-pošta sandrocorva@libero.it in okval@virgilio.it (Sandro Corva). SKD HRAST prireja tradicionalno kolesarsko dirko Hrast bike slalom v soboto, 19. septembra, ob 14. uri na dvorišču župnijske dvorane v Doberdobu. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE v sodelovanju z občino Doberdob in pokrajinskim odborom VZPI-ANPI prireja v nedeljo, 20. septembra, ob 11. uri odkritje partizanskega obeležja pri Devetakih. Slavnostni govornik bo Aldo Rupel, kulturni program bodo oblikovali godba na pihala Kras, moški pevski zbor Jezero, zbor Starši ensemble iz Romjana, kulturni društvi Kremenjak in Kras Dol-Poljane. AO SPDT sporoča, da bo prvo srečanje letošnjega plezalnega tečaja danes, 15. septembra, ob 20.30 v športnem centru Zarja v Bazovici v plezalni telovadnici. Za informacije - 3408597787 (Goran) ali po mailu: goranobad@yahoo.com. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja začetni in nadaljevalni tečaj diatonične harmonike. Sestanek s profesorjem Gropajcem bo v sredo, 23. septembra, ob 18. uri v večnamenskem centru v Jamljah; informacije na tel. 3386495722 (Martina). 0 Prireditve NA GRADU KROMBERK bo danes, 15. septembra, ob 20. uri v organizaciji Goriškega muzeja predstavitev knjige Jožeta Šušmelja Trpko sosedstvo. Ob avtorju bosta prisotna Rudi Pav-šič in Dimitrij Volčič. SLOVENSKA DEŽELNA KNJIŽNA IZLOŽBA bo potekala v organizaciji ZSKD in pod pokroviteljstvom SKGZ v petek, 25. septembra, v KB centru na korzu Verdi 51 v Gorici: od 15. do 19. ure knjižna izložba, ob 17. uri otvoritev, ob 18. uri debatna kavarna, ob 19.30 koncert skupine BK evolution. Ob slabem vremenu odpade. S Poslovni oglasi Id Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah ter praznikih odprto; tel. 0481-78125. OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78377. Prispevki Objavljamo pravilni znesek prispevka: Za postavitev partizanskega obeležja pri Devetakih daruje Mario Pahor 20 evrov. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Pasqualina Cravvi vd. Perco iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti in na glavnem pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 12.00, Maria Ballaben na pokopališču. DANES V BORGNANU PRI KRMINU: 14.30, Giovanni Tortul (iz splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. MIZARSTVO, izdelki in popravila po naročilu. Pipan Venceslav s.p. - Prvačina, 37 (SLO) Tel. 00386-31373087 1 8 Torek, 1S- septembra 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Danes začetek najbolj prestižnega klubskega evropskega prvenstva Lige prvakov Tudi letos se obeta V boj za prvo mesto bi se lahko vključil še Inter - Ostali so brez možnosti Od danes se 32 ekip podaja v boj za najprestižnejši evropski klubski pokal, ligo prvakov. Začenja se torej serija tekem, ki bo maja meseca določila naslednika Barcelone, zmagovalca lanske izvedbe. Tudi letos se obeta angleško-španski monolog, saj so glavni favoriti španski velesili Barcelona in Real Madrid ter angleška kluba Manchester United in Chelsea. Med ostalimi ekipami, ki bi lahko presenetile in se vključile v boj za končno zmago, gre omeniti morda le še Inter, ki po štiriletni vladavini na Apeninskem polotoku se želi uveljaviti še na evropski ravni. Manj verjetno pa je, da bi lahko na Bernabeuu pokal dvignil kapetan Milana, Juventusa, Liverpoola, Porta, Bayerna ali Arsenala. Preostale ekipe bodo najbrž igrale obrobno vlogo. Letos je sicer vsaj na papirju v tej prvi fazi, ko so ekipe razdeljene v osem skupin, liga nekoliko manj kakovostna. To je posledica reforme, ki jo je zahteval predsednik Uefe Michel Platini. Nekdanji izvrstni nogometaš je namreč želel, da bi liga prvakov nagradila več ekip, ki so zmagale domače prvenstvo. Prav po zaslugi te reforme je v letošnji ligi prvakov več ekip iz manj kakovostnih prvenstev, a več je tudi državnih prvakov, kar je bolj pravično za pokal, v katerem so do pred petnajstimi leti igrali izključno prvaki. V zgodovini tega pokala je bil najbolj uspešen doslej Real Madrid, ki bo letos na-skakoval deseto zmago. Predsednik Florentino Perez je poskrbel za res neverjetno poletno nakupovalno akcijo (od Cristiana Ronalda tja do Kakaja). Bomo videli, ali bo trenerju Pellegriniju uspelo iz samih izvrstnih posameznikov ustvariti ekipo. Marsikdo si želi, da bi Real doživel polom, ker bi to simboliziralo pojem, da denar le ne odloča o vsem. SKUPINA A - Nastopajoči: Bayern Munchen, Juventus, Bordeaux, Maccabi Hajfa. Bayern in Juventus naj ne bi imela te- Zlatan Ibrahimovič bo jutri z dresom Barcelone na milanskem San Siru gostoval pri svojem nekdanjem delodajalcu Interju ansa žav z uvrstitvijo v osmino finala, saj pri Bor-deauxu se vse vrti okoli Gourcuffa, medtem ko je Maccabi z uvrstitvijo v fazo po skupinah že presegel začetni cilj. V boju za prvo mesto je v rahli prednosti Bayern, čeprav bi lahko Bavarci po odhodu Lucia imeli nekaj težav v obrambi. Naša napoved: 1. Bayern; 2. Juventus. SKUPINA B - Nastopajoči: Manchester Utd, CSKA Moskva, Besiktas, Wolfsburg. Prvo mesto v skupini je že oddano Manchesterju, za drugo mesto pa so v igri vse ostale tri ekipe, ki so približno na isti ravni. Morda je v rahli prednosti nemški prvak Wolfsburg, ki lahko računa na napadalca Džeka, v obrambi pa igra ključno vlogo Italijan Barzagli. Naša napoved: 1. Manchester; 2. Wolfsburg. SKUPINA C - Nastopajoči: Milan, Real Madrid, Olympique Marseille, Zurich. Tudi v tej skupini naj bi bilo prvo mesto že oddano (seveda Realu), za drugo pa sta približno na isti ravni Milan in Olympique. Prvi se je poleti ošibil (in črnordeči bodo takoj igrali proti Kakaju), medtem ko so Francozi, ki jih vodi Deschamps, okrepili svoje vrste z nakupi Lucia Gonzaleza, Heinzeja in Mo-rientesa. Naša napoved: 1. Real Madrid; 2. Olympique. SKUPINA D - Nastopajoči: Chelsea, Porto, Atletico Madrid, Apoel Nikozija. Prvi favorit Chelsea je vsaj za dve stopnički boljši od ostalih tekmecev, Apoel pa za dve stopnički slabši od dvojice Porto-Atletico, ki si igrata drugo mesto v skupini. Porto je s Hul-kom na čelu zelo nevaren v napadu, nekaj težav ima z obrambno vrsto. Atletico lahko računa na gole »Kuna« Aguera, obrambo pa vodi Čeh Ujfalusi. Naša napoved: 1. Chelsea; 2. Atletico Madrid. SKUPINA E - Nastopajoči: Liverpool, Olympique Lyon, Fiorentina, Debrecen. Liverpool brez Xabija Alonsa verjetno ne bo več naskakoval končne zmage, a za prvo mesto v skupini so igralci kot Aquilani, Gerrard in Torres več kot dovolj. Fiorentino je lani izločil ravno Lyon, Prandellijevi varovanci pa bi se lahko letos Francozom le oddolžili. Za madžarski Debrecen bo vsaka točka dobrodošla. Naša napoved: 1. Liverpool; 2. Fiorentina. SKUPINA F - Nastopajoči: Barcelona, Inter, Dinamo Kijev, Rubin Kazan. Žreb se je tako kot s Kakajem poigral tudi z Ibra-himovičem, ki bo moral takoj igrati proti svojim bivšim soigralcem. A najbrž bosta Barcelona in Inter brez večjih naprezanj napredovala v osmino finala, saj tako Dinamo (s povratnikom Ševčenkom) kot Rubin nista pretirano nevarna tekmeca. Naša napoved: 1. Barcelona; 2. Inter. SKUPINA G - Nastopajoči: Sevilla, Glasgow Rangers, Stuttgart, Unirea Urzicen. Najbrž gre za najmanj kakovostno, a najbolj izenačeno skupino, kjer tudi četrta sila, romunska Unirea, ni brez možnosti. Sevilla je najslabša od štirih španskih ekip (Kanoute, Luis Fabiano in malo drugega), Rangers ima atletsko odlično, a tehnično povprečno ekipo, tako da bi lahko presenetila tretja sila, Stuttgart. Naša napoved: 1. Stuttgart; 2. Sevilla. SKUPINA H - Nastopajoči: Arsenal, AZ Alkmaar, Olympiacos, Standard Liege. Arsenal je že v uvodnih prvenstvenih nastopih dokazal, da ni na nivoju najboljših angleških ekip, a žreb mu je bil naklonjen, tako da prvo mesto Wengerjevim varovancem se ne bo izmuznilo. Za drugo mesto so v igri vse ostale tri ekipe, čeprav je AZ Alkmaar veliko izgubil z odhodom trenerja Van Gaa-la, ki je lani nizozemski klub pripeljal do drugega državnega naslova v zgodovini. Naša napoved: 1. Arsenal; 2. Olympiacos. 1. KROG - Danes (ob 20.45): SKUPINA A: Juventus - Bordeaux, Maccabi -Bayern; SKUPINA B: Besiktas - Manchester, Wolfsburg - CSKA; SKUPINA C: Marseille - Milan, Zurich -Real Madrid; SKUPINA D: Atletico - Apoel, Chelsea - Porto. (I.F.) NOGOMET Triestina danes gost Sassuola Triestina bo danes v Modeni (od 18. ure dalje) odigrala zaostalo tekmo B-lige proti Sassuolu. Sassuolo je kakovosten nasprotnik, trener Triestine Gotti pa ima veliko poškodovanih branilcev. Verjetna postava: Agazzi, Tabbia-ni, Brosco, Sabato, Crovetto, Šedivec, Princivalli, Pani, Testini, Godeas, Della Rocca. Sodil bo Guida iz Torre Annun-ziate. (I.F.) IZBRANCI - Na svetovnem kolesarskem prvenstvu, ki bo 27. septembra v Mendrisiu, bodo barve italijanske reprezentance branilil Alessandro Ballan, Damiano Cunego, Marzio Bruseghin, Fi-lippo Pozzato, Stefano Garzelli, Luca Paolini, Ivan Basso, Giovanni Visconti in Michele Scarponi. VUELTA - Nizozemec Lars Boom (Rabobank) je zmagovalec 15. etape dirke po Španiji. Na 167 kilometrov dolgi preizkušnji od Jaena do Cordobe je slavil z 1:36 minute naskoka pred domačinom Davidom Herrerom, tretji je bil Nemec Dominik Roels. Glavnina z vodilnim v skupnem seštevku Špancem Alejandorm valverdejem (Caisse d'Epargne) je zaostala 25 minut. KOZMUS - Brežiški zlati olim-pionik Primož Kozmus je drugi dan svetovnega atletskega finala IAAF v grškem Solunu v metu kladiva ubranil lansko zmago z izidom 79,80 m. FORMULA ENA - Moštvo Brawn-Mercedes je na dirki svetovnega prvenstva formule 1 v Monzi doseglo dvojno zmago. Prvi je bil Brazilec Rubens Barrichello pred vodilnim v SP Britancem Jensonom Buttonom. Tretje mesto je osvojil Ferrarijev dirkač Finec Kimi Raik-kônen. Button ima po 13 dirkah 80 točk, Barrichello na drugem mestu pa je z zmago za dve točki zmanjšal zaostanek in ima 66 točk. KAUZER - Slovenski kajakaš Peter Kauzer je na SP v slalomu na divjih vodah v Seu d'Urgellu osvojil zlato kolajno. Za nepričakovan uspeh sta poskrbela Sašo Taljat in Luka Božič, ki sta bila med dvojci bronasta. A-LIGA DAN POTEM Raje Krhin kot samouničevalska asimilacija Dimitrij KriZman Nedeljski športni popoldan je, po aktivnem športnem jutranjem udejstvo-vanju, imel samo pasivni prizvok in je bil samo polovično uspešen. Izhodišče je bil prvi letošnji uradni hokejski derbi med Olimpijo in Jesenicami; železarji so žal potegnili kratko in prikazali zbirko Rusov, zaradi katerih je lahko zamejska populacija, ki namerava božične ali novoletne dni preživeti na klasičnih lokacijah Bleda ali Kranjske Gore, upravičeno zaskrbljena, kajti bojim se, da alkoholnih zalog ne bo več... po čigavi zaslugi lahko ugibate le enkrat. Še pred derbi-jem sem pa vseeno poskrbel, da sem si lahko ogledal zadnjih dvajset minut tekme Interja; iz tabora črno-modrih sem namreč imel zanesljivo informacijo, da bo na igrišče v zadnjih 15 minutah stopil Rene Krhin. Malo sem sicer dvomil, da bo Mariborčan zaigral v vsakem primeru, toda informator mi je zatrdil: »Tvoj prijatelj Jose'ga bo poslal na igrišče v vsakem primeru, tudi če rezultat še ne bo na varnem!« In res, Krhin je ne le stopil na igrišče, ampak po nekaj plašnih minutah odigral nekaj dobrih žog in tudi bil začetnik akcije, ki je Interju prinesla drugi, odločilni gol. Čeprav verjamem, da je dogodek pri nas večini povsem nepomemben (in da se razumemo, tudi podpisanemu ne bo niti za vejico spremenil življenja), sem sam bil prav zadovoljen. Morda zato, ker spretno bežim pred samouničevalno asimilacijsko politiko, ki jo pri nas nekateri uveljavljajo in prej navijam za naše, kot pa za lep nogomet. Če pa naši povrhu še igrajo dober nogomet je zgodba itak popolna. Inter je tako zmagal tudi s pomočjo Krhina in grem stavit, da mu bo Mou-rinho še naprej zaupal. Tukaj je na mestu vprašanje, če ne bi taki vrsti igralcev bolj koristilo stalno igranje v recimo B ligi in misli mi uhajajo na sezono, ki jo je v Trstu prebil Alberto Aquilani. Morda res, toda tudi trening pod okriljem enega izmed najboljših trenerjev na svetu šteje. Milan je z remijem v Livornu potrdil, če je to sploh bilo potrebno, da bo letos bil trd boj za vstop v zgornjo polovico lestvice, Juventus pa je z zmago v Rimu potrdila, da je Interju pripravljena nuditi precej močnejši upor kot lansko leto. Pri tem ne bi izključil zakulisnih igric, kajti dozdeva se mi, da se nekako pripravlja teren za veliko vrnitev (no, nekateri niti odšli niso...) določenih oseb, ki so v preteklih letih krojile italijanski nogomet po svojem okusu. Od tu in tam še sporočilo, da je Udinese letos stroj za doseganje in prejemanje golov, da Bari proti Interju ni remiziral naključno, da je Genoa v strašanski formi in da se nekaterim (Zengi v Palermu, predvsem pa Donadoniju v Neaplju) že trese stolček. (dimkrizman@gmail.com) ODBOJKA - Predstavitev TS volley 2010 ima pokrovitelje Podjetje Televita, Združenje ADO in organizacijski komite SP - Poceni vstopnice in abonmaji SABLJANJE Ne Santoru, da Ol 2012 RIM Tržaška sablja-čica Margherita Granbassi se je odpovedala novinarskem delu pri oddaji Mic-heleja Santora Annozero. Vsaj do olimpijskih igrah leta 2012 v Londonu se bo posvetila izključno sabljanju, pravi zdaj Tržačanka. »Že junija sem Santoru sporočila, da bom težje sodelovala v oddaji. Oktobra med čaka svetovno prvenstvo v Turčiji, nanj pa se pripravljam že od začetka avgusta«, je povedala Grambassijeva je tudi zatrdila, da ji je Santoro ponudil drugačno, manj obremenjujočo obliko sodelovanja, vendar je predlog zavrnila. »Hvaležna sem San-toru in ne izključujem možnost, da bi se kdaj spet ukvarjala z novinarstvom«, je povedala Tržačanka, ki je morala za sodelovanje v oddaji sleči karabinjersko suknjo. Pred sobotnim krstnim nastopom v državnem pokalu proti videmskemu VBU v Repnu je tržaški drugoligaš Trieste Volley 2010 na stadionu Rocco predstavil svoje pokrovitelje. Ekipa se bo v novi sezoni imenovala Televita 2010, to se pravi, da bo od Sloge Tabor podedovala dosedanjega glavnega pokrovitelja, to je podjetje, ki deluje na socialnem področju, predvsem za ostarele, na predstavitvi pa ga je predstavljala predsednica Michela Flaborea. Iz socialne sfere prihaja tudi drugi pokrovitelj, to je Združenje krvnih darovalcev ADO. Kot je povedal dr. Vatta šteje ta organizacija v Trstu 20.000 članov, zbere pa letno 12.000 vrečk krvi, kar je za potrebe naše pokrajine absolutno premalo. Pomemben pokrovitelj za ekipo je tudi organizacijski odbor za svetovno odbojkarsko prvenstvo (predstavljal ga je Franco Cipolla), med nalogami ekipe pa bo tudi promocija tržaške skupine SP med gostovanji ekipe po Trivenetu. Na srečanju je prof. Ivan Peterlin vnovič utemeljil odločitev Sloginega odbora, da se po lanskem napredovanju iz C-lige odpove svojemu imenu (ne pa lastništvu nad ligo) in s pomočjo drugih tržaških odboj- karskih navdušencev ustanovi ekipo vse-tržaškega značaja, v upanju, da se z novimi idejami in novim kisikom utrdi tržaško moško odbojko. Športni vodja Sandro Michelli je spomnil, da odbojka na Tržaškem (predvsem zaradi žensk, op.ur.) po razširjenosti zaostaja le za nogometom in da je Adriavolley pred nekaj sezonami na odločilni tekmi za napredovanje v A1-ligo skoraj povsem napolnil tržaško športno palačo. Da gre za pomemben projekt, je prepričan tudi predsednik ZSŠDI Jure Kufer-sin. Da bi v tržaško športno palačo Palatrieste privabili čim več gledalcev (šest domačih tekem bodo odigrali v soboto zvečer ob 20. uri, sedem pa v nedeljo popoldne ob 18. uri), se je vodstvo ekipe odločilo za zelo nizke cene vstopnic in abonmajev. Tako bo celoletni abonma veljal 50 evrov, za otroke od 10. do 18. leta starosti pa celo le 10 evrov. Cena posamezne vstopnice znaša 5 evrov za odrasle in simbolični evro za mladince, šolam, ki bodo sodelovale v snujočem projektu širjenja odbojke v šolah, pa bodo delili določeno število brezplačnih vstopnic. Tenis: uspešna vrnitev belgijske mamice NEW YORK - Belgijka Kim Clijsters je osvojila letošnji četrti teniški turnir za grand slam - odprto prvenstvo ZDA v New Yorku, potem ko je v velikem finalu premagala devetopostavljeno Danko Caroline Wozniacki s 7:5 in 6:3. Clijstersova, ki je na igriščih v Flushing Meadowsu že slavila leta 2005, je pred dvema letoma odvrgla lopar v kot in zaživela mirno družinsko življenje, nato pa jo je, potem ko se je poročila z ameriškim košarkarjem Brianom Lynchom in rodila zdaj že 18-mesečno hčerkico Jado, znova premagala strast do tenisa.Moški polfinale: Juna Martin del Potro - Rafael Nadal 6:2, 6:2 in 6:2, Roger Federer - Novak Djokovic 7:6 (3), 7:5 in 7:5. / ŠPORT Torek, 15. septembra 2009 19 Ü EurüBaskel KOŠARKA - 36. evropsko prvenstvo na Poljskem Slovenija po zmagi proti Poljski že četrtfinalist Proti ekipi gostiteljev slabo le v prvi četrtini - Jutri proti Turčiji za prvo mesto v skupini Slovenija - Poljska 76:60 (11:17, 31:29, 53:40) SLOVENIJA: Slokar 5 (0:2), Lako-vič 14 (5:6), Udrih 10, Brezec 12, Klobučar 4 (4:6), Nachbar 6 (2:4), Jagodnik 5, E. Lorbek 20 (0:2). POLJSKA: Szubarga 2, Szewczyk 15 (2:4), Ignerski 7, Logan 15 (2:3), Gortat 6 (2:3), Lampe 6 (1:2), Koszarek 9 (2:3). Prosti meti: Slovenija 11:20, Poljska 9:15. Met za dve točki: Slovenija 19:33, Poljska 15:39. Met za tri točke: Slovenija 9:27 (Lakovič 3, E. Lorbek 2, Udrih 2, Jagodnik, Slokar), Poljska 7:23 (Logan 3, Szewczyk, Ignerski, Lampe, Koszarek). Skoki: Slovenija 35 (29 + 6), Poljska 43 (29 + 14). LODŽ - Slovenska košarkarska reprezentanca si je z zmago proti Poljski zagotovila mesto v četrtfinalu EP na Poljskem. Od razpleta zadnjega kroga jutri pa bo odvisno, iz katerega položaja bo startala. Ob zmagi proti Turčiji je dosegljivo tudi prvo mesto v skupini F, v primeru poraza v zadnjem krogu pa je lahko Slovenija v najslabšem primeru tretja. Zmaga ima žal tudi temno plat, saj se je seznamu poškodovanih pridružil še Domen Lorbek. V prvem polčasu je dobil udarec v vrat in nato ni več stopil na parket. Zdravnik Slobodan Macura je po tekmi dejal, da gre zgolj za nategnjeno mišico ob udarcu in da bo Domen Lor-bek do naslednje tekme že nared za igro. Poleg Matjaža Smodiša je tekmo s klopi spremljal tudi Goran Dragic, ki je na srečanju proti Litvi dobil udarec v koleno. Zdravniška služba reprezentance je potrdila poškodbo stranske kolenske vezi, zaradi katere bo Dragic zagotovo počival tudi na naslednji tekmi proti Turčiji. Gre za podobno poškodbo, kot jo je pred prvenstvom staknil Beno Udrih, a na srečo v bolj blagi obliki. Uvodni načrt - začeti čim bolj Domen Lorbek se je poškodoval, kaže pa, da poškodba ni huda, medtem ko Matjaž Smodiš in Goran Dragič jutri proti Turčiji ne bosta igrala čvrsto in že v začetnih minutah pokazati, kdo je gospodar na parketu - se je Sloveniji izjalovil. Poljaki se niso ustrašili, temveč so ob podpori publike celo prevzeli vajeti igre v svoje roke. Ob katastrofalno nizkem odstotku zadetih metov Slovenije pravzaprav to ni bilo težko in še dobro, da tudi njim meti niso šli od rok, sicer bi lahko imeli še višjo prednost kot 17:11. Šele ko je Slovenija dvignila odstotek meta iz igre s skromnih 20 odstotkov (4:20) na nekaj čez 35, je položaj na semaforju postal bolj realen. Dve zaporedni trojki Sama Udriha sta prekinili dolg strelski post (17:17), pet točk v nizu Gorana Jagodnika pa je Slovenijo v 16. minuti pripeljalo do 27:22. Najslabši polčas na tem prvenstvu je Slovenija zaključila z minimalno prednostjo. Drugi polčas pa je bil vendarle nova pesem. Slovenija je zaigrala, kot smo je vajeni na tem prvenstvu, torej čvrsto v obrambi in organizirano v na- padu, iz splošnega sivega povprečja pa je izstopil Erazem Lorbek: 25-letni član FC Barcelone je samo v tretji četrtini dosegel 12 točk, od tega dve trojki, in praktično sam onesposobil zasedbo Poljske. izidi Skupina F SINOČI: Španija - Litva 84:70 (15:24, 40:34, 64:43), Slovenija - Poljska 76:60, Srbija - Turčija 64:69 po podaljških. VRSTNI RED: Turčija 8, Slovenija 6, Srbija in Španija 4, Poljska 2, Litva 0. JUTRI: 15.45 Litva - Srbija, 18.15 Poljska -Španija, 21.00 Turčija - Slovenija. Skupina F V NEDELJO: Makedonija - Nemčija 86:75 (18:14, 36:36, 62:50), Rusija - Grčija 68:65 (21:12, 39:32, 48:47), Francija - Hrvaška 87:79 (19:21, 41:46, 63:56). VRSTNI RED: Francija 8, Grčija 6, Rusija 4, Nemčija, Hrvaška in Makedonija 2. DANES: 15.45 Rusija - Makedonija, 18.15 Francija - Grčija, 21.00 Nemčija - Hrvaška NAŠ POGOVOR - Andrej Vremec Z občutkom odgovornosti Poletov košarkarski trener Andrej Vremec je navdušeno spremljal tekmi slovenske izbrane vrste. »Super. Igrali so zelo dobro, čeprav so bili zaradi poškodb odsotni nekateri ključni igralci (Dragič, Smodiš, Domen Lorbek). Tisti igralci, ki jih je imel selektor Zdovc na razpolago, so se izkazali. Čeprav so bili pod velikim pritiskom, je bil občutek odgovornosti močnejši. Poudariti je treba, da je Erazem Lorbek trenutno eden izmed najboljših igralcev v Evropi na poziciji štiri. Skupaj z Lakovičem imamo zelo kakovostno os play-maker in skoraj center kot je Erazem, kar je pri košarki zelo pomembno. Zelo dobro igra tudi Nachbar, ki kljub temu, da je veliko igral v ameriškem NBA-eju, se je znova privadil na bolj tehnično in taktično evropsko košarko.« Veliko presenečenje je tudi Se-žančan Primož Brezec. Prav gotovo. Treba mu je čestitati. Opazi se, da je eno sezono igral v Evropi. Jaz sem zelo kritičen do ameriške košarke. Do končnice prvenstva je vse skupaj bolj podobno enemu samemu velikemu spektaklu. Do marca igralci sploh ne vadijo tehnike in taktike. Tisti košarkarji, ki ne igrajo v play-offu, na primer Bargnani in Belinelli, pa ne uspejo zapolniti teh vrzeli in so dejansko penalizirani. Pri čem je bil doslej selektor Zdovc uspešnejši od ostalih predhodnikov? Košarkarski kritiki v Sloveniji so bolj ostri kot Italijani pri nogometu. Zdovc v prvi vrsti ni ponavljal napak svojih predhodnikov. Poleg tega je za športnega vodjo izbral zelo kariz- matičnega Kraljeviča, ki ima visoko fizično strukturo (212 cm) in ko je treba dvigne glas. Zdovc ima tudi dva odlična in strokovno zelo dobro podkovana asistenta. To sta Mahorič in Alilovič, ki zelo dobro poznata evropsko košarko. To je zelo pomembno, saj tudi asistenti morajo zelo dobro poznati nasprotnike. Recalcati je imel dva pomočnika, ki kljub temu da sta bila zelo dobra strokovnjaka, nista dovolj poznala nasprotnikov. Zdovc ima vse pogoje, da spelje do konca zelo dobro prvenstvo. Slovenija potrebuje le kanček športne sreče. S pomočjo te, bi lahko letos na Poljskem končno poželi kako zadoščenje. Kaj pa Andrej Vremec v novi sezoni? Posvetil se bom Kontovelovi in Po-letovi športni šoli ter izobraževanju domačih trenerskih kadrov. In ženska košarka pri Poletu? Z veliko težavo bomo sestavili člansko ekipo. Splet okoliščin je pač tak, da je projekt neizvedljiv. Vsekakor je včasih treba imeti tudi malo poguma in ko ne gre, zapreti vrata. Upam le, da pri tem ne bo velike zamere, saj smo vsi v to v zadnjih letih posvetili veliko časa in vložili veliko truda. (jng) ANDREJU ŽAGARJU V SPOMIN Takoj je za vse postal »naš« Domov se mu iz Trsta ni nikoli mudilo, češ, vlakov iz Sežane proti Ljubljani je še in še - Bil je strasten bralec »Tretjič se ne bo ponovilo«, je rezko odvrnil Andrej Žagar, ko sem ga v tržaški športni palači tik pred tretjo odločilno temo za prestop v B ligo 25.maja 1985 spomnil »češ, tretjič gre rado«. V preteklih dveh sezonah si je namreč Jadran najprej pod vodstvom trenerja Splihala, nato pa Andreja prav v končnici prvenstva zapravil toliko želeno, pa tudi zasluženo napredovanje v italijansko košarkarsko B ligo. »Tokrat bo šlo, ker mora iti« je prepričano dejal Marku Banu, Klavdiju in Ivu Starcu, Petru Žerjalu, Valterju Sosiču, Sandiju Rav-berju, Robertu Danevu, Mauro Čuku, Štefanu Guliču in Andreju Vremcu sredi bučnega navijanja preko 4.000, nekateri so zatrjevali celo 5.000gledalcev v prepolni športni palači. In res je šlo, 25.maj 1985se je zapisal v zgodovino našega športa. Še nikoli se na športni prireditvi ni zbralo toliko ljudi, ki so dali duška ponosu, da čeprav manjšina zmoremo tolikšne podvige. »Jadrano-va zmaga«, je dejal predsednik dr.Gantar, »je tudi zmaga vseh naših ljudi v boju za naše pravice!« 25.maj 1985pa je postal mejnik tudi v življenju Andreja Žagarja, saj je realiziral to, kar se nam je še pred leti zdelo nemogoče: popeljati povsem našo, slovensko ekipo v sam vrh italijanske košarke. K Jadranu je prišel na začetku sezone 1983/84, potem ko je doma v Ljubljani dobil sporočilo, da ga išče Andrej Daneu. Ker je v tistih dneh zaman čakal vodovo-darja, je Daneua takoj poklical in šele tedaj zvedel, da govori z Jadranovim zdravnikom, ki ga je v imenu predsednika Gantarja povabil na razgovor v Trst s ponudbo, da prevzame tehnično vodstvo ekipe. Takoj so se domenili. Andrej se je že po nekaj tednih povsem vključil v naš ambient in to ne le košarkarski. Po nekaj mesecih so ga po- znali tako na Opčinah, kjer je prenočeval, kot na Kontovelu in Proseku, od koder je bil dobršen del košarkarjev. S svojim odprtim značajem, ljubeznijo do druženja - za prijatelje si moraš vzeti čas -, pripravljenostjo, da vsakomur utemelji svoje izbire pri vodenju tekme, je takoj za vse postal »naš«. Pa ne le o košarki, pogovor je tekel o vsem, Andreju se ni nikdar mudilo, češ vlakov iz Sežane proti Ljubljani je še in še. Ker je bil nekako skregan z avtomobilom, je prihajal v Trst z vlakom. Z Opčin v Sežano ga je največkrat - tudi ob 4 ponoči, ko je proti Ljubljani odpeljal prvi vlak - potegnil Robert Franko, včasih pa tudi Niko Samsa, ki je prihajal ne le na domače tekme in gostovanja, pač pa tudi na Jadranove treninge. V dveh urah vožnje do Ljubljane, oziroma do Sežane je Andrej prebiral vse, kar mu je prišlo pod roke: knjige, časopise, revije. Včasih ga je v Trst, ali Ljubljano peljal igralec Slovenskega stalnega gledališčaTone Gogala, ki je redno prihajal na Jadranove tekme, medtem ko si je Andrej ogledal skoraj vse predstave v Kulturnem domu. V avtobusu, v katerem smo se skupno z igralci in uradnimi spremljevalci ekipe, vozili tudi časnikarji, so iz znanstev nastala prijateljstva. Še posebej so mi ostala v spominu vožnje v Pi-stoio leta 1984. Dolge ure potovanaj sem izkoristil za koregiranje prvih poglavij knjige »Olimpijski ogenj in dim«. Andrej je prisedel, vprašal, kaj delam in če lahko strojepis prebere. »Lahko, vendar le s svinčnikom v roki: koregiraj, dodaj pripombe«, sem ga prosil. Tudi pri tretjem gostovanju, ki se ga je udeležilo tisoč Ja-dranovih navijače in ko so domači s kamenjem obmetavali avtobus, mi je Andrej pomagal s svinčnikom in nasveti. Po treh letih dela pri nas se je Andrej vrnil v Ljubljano in stiki so postali redkejši. V prvih mesecih 2000 me je poklical in predlagal, da bi ob 15-letnici napredovanja Jadrana v B ligo napisal nekaj vtisov za tržaško radijsko postajo. Idejo smo realizirali in nastal je ducat Andrejevih zvočnih prispevkov za nedeljsko oddajo »Šport in glasba«. Bili so to tehnično izpiljeni sestavki, zabeljeni z anekdotami in prirojenim Andrejevim humorjem. Jeseni istega leta je Jadranov odbor priredil srečanje igralcev in trenerjev, pred tem pa smo obiskali grobove naših prijateljev, predsednika Gantarja in Nika Samse v Ilirski Bistrici. Proti koncu tisočletja se je Andrej vrnil v Trst k Boru, a le za kratko. Potem sva se le občasno videvala v Tivolski dvorani v Ljubljani, kjer se športni novinarji najraje družijo. Da je resneje zbolel, sem zvedel oktobra lani. 13. novembra me je presenetil s telefonskim sporočilom: »Zbolel sem za progresivno mišično atrofijo in se v glavnem držim doma. Čas ni moj gospod in začel sem s pisanjem. Pošlji mi Email naslov. Ko bom pisal o Jadranu, bom sigurno v spominu našel bele lise, pa te bom prosil za pomoč. Pozdrave vsem znancem v Trstu«. Proti koncu leta sva si izmenjala voščila. Sledilo je še nekaj telefonov, zadnjič sem ga klical 4.septembra, toda telefon je zvonil v prazno, Andrej je ležal v bolnišnici. Izrekel bi mu rad tisti »nikar ne hiti, še to si poveva, pa greva!«, s katerim so se minute zavlekle v ure, prijetne, poučne, prijateljske, predvsem pa iskrene, kot so iskreni samotni gozdovi in travniki na Pokljuki, kjer te ne dosežeta ne telefon, ne internet, pač pa le prijatelj, ki se potrudi peš na obisk. Po-kljuku, ki si jo imel tako rad, te bo pogrešala, pogrešali pa te bomo tudi vsi mi, tvoji znanci in prijatelji. Saša Rudolf ODBOJKA Poljaki evropski prvaki IZMIR - Reprezentanca Poljske je na evropskem odbojkarskem prestolu zamenjala Španijo. V finalu EP v Turčiji je v Izmirju s 3:1 (27, 21, -16, 24) premagala Francijo. Tretje mesto so zasedli Bolgari, ki so s 3:0 (18, 24, 21) premagali Rusijo. Francozi so bili enakovreden tekmec, pokopale pa so jih neizsiljene napake, ki jih je bilo precej več kot pri Poljakih. V prvem nizu so imeli Francozi pobudo, a po odličnih servisih Daniela Plinskega so tekmeci prišli do vodstva 22:19 in videti je bilo, da bodo gladko dobili prvi niz. Toda galski petelini se niso dali, vztrajno so izenačevali rezultat - ta je bil izenačen še pri 27:27, nato pa je novo ime evropske odbojke, 21-letni Bartozs Kurek vendarle poskrbel, da so si prednost priigrali Poljaki. Podoben je bil razplet drugega niza, le da je bil odločen prej kot prvi. V tretjem so bili Francozi mnogo boljši, v izenačenem četrtem pa se je sreča nasmehnila Poljakom, ki so izkoristili drugo zaključno žogo in začeli z rajanjem na igrišču. Najboljši igralec tekme je bil nekdanji igralec tržaškega Adriavolley Piotr Gruszka, ki so ga na koncu izbrali tudi za najboljšega igralca prvenstva. Poljska je prvič osvojila naslov, a to ni njen največji uspeh. Leta 1976 so v Montrealu postali olimpijski prvaki, še dve leti prej pa so osvojili tudi svetovno prvenstvo. Na evropskih prvenstvih so bili petkrat drugi in enkrat tretji, leta 2006 pa so bili drugi tudi na svetovnem prvenstvu. Trenutno so na kakovostni lestvici sedma reprezentanca sveta. 2 0 Torek, 15 sePtembra 2009 ŠPORT / NOGOMET - Deželni pokal v 1., 2. in 3. amaterski ligi V drugi pokalni del tudi Primorje in Mladost Proseška ekipa s polnim izkupičkom - Derbi v Bazovici brez zmagovalca - Drugi polčas Mladosti □ Obvestila V drugi del deželnega pokala za 2. amatersko ligo se je uvrstilo proseško Pri-morje, ki je visoko premagalo Opicino in tako ostalo po treh krogih še neprema-gano. V drugi del se je kvalificirala tudi doberdobska Mladost, ki je v Doberdobu premagala Poggio. V okviru državnega pokala pa bo v drugem delu igrala le štandreška Juventina, ki si je kvalifikacijo izborila že prejšnji teden. Proseško Primorje je med ekipami naših društev tista, ki je v tem pokalnem delu sezone največ presenetila. »Na vsaki tekmi smo igrali boljše. Opazil sem, da smo fizično bolje pripravljeni od ostalih ekip, saj smo v drugih polčasih vsakič za-gospodarili na igrišču. Na srečo imamo tudi kakovostne menjave,« je ocenil predsednik proseškega društva Roberto Zuppin. »Tudi v nedeljo je v drugem polčasu vse šlo kot po maslu. V prvem polčasu je Opicina povedla po naši napaki v obrambi, pred tem pa smo mi zgrešili vsaj tri zelo dobre priložnosti za gol.« Tudi doberdobska Mladost je izpolnila pričakovanja in se je z dvema zmagama uvrstila v drugi del. »Fante moram pohvaliti, saj so igrali dobro. Vsi goli so padli v drugem polčasu, tako kot na prvi pokalni tekmi. Najbrž smo dobro fizično pripravljeni, saj je nasprotnik popustil in smo prevzeli pobudo v svoje roke,« je nedeljsko dogajanje v Doberdobu opisal trener Fabio Sambo, ki je obenem pohvalil Simoneja Bressana in Dimitrija Ferletiča. V okviru deželnega pokala za 2. amatersko ligo je bil v Bazovici na sporedu derbi med Zarjo Gajo in Bregom. Moštvi sta se razšli pri neodločenem izidu 1:1. V prvem polčasu so povedli gostje z Espositom, v drugem delu pa je za prvi zadetek Zarje Gaje v novi sezoni poskrbel Vili Bečaj. Predsednik Zarja Gaje Robert Kalc je takole ocenil nedeljski nastop rumeno-modrih: »Tokrat smo nastopili z bolj izkušeno postavo, tako da smo končno pokazali lepšo igro. Imamo pa še nekaj rezerv, saj nismo še optimalno fizično pripravljeni, odsotni pa so bili še Mihelčič, Martin Grgič, Kariš in As-selti. V obrambi smo bili bolj zbrani in konkretni. Na domačem igrišču sicer igramo dobro, težave imamo v gosteh. V nedeljo nas čaka že prvi preizkusni izpit, saj bomo v gosteh igrali proti Beglianu. Hitro bomo videli, pri čem smo.« Zelo negativno pa je nedeljsko srečanje v Bazovici ocenil Bregov spremljevalec Lorenzo Zupin. »Obe ekipi sta igrali slabo. Mi smo naredili veliko napak, igrali smo nepovezano in tudi fizično nismo še dobro pripravljeni. V tem začetku sezone se pozna, da smo poleti zamenjali več kot dve tretjini ekipe. Absolutno moramo izboljšati igro,« je bil kritičen Zupin. S prikazano igro pa so zelo zadovoljni pri trebenskem Primorcu, ki je v nedeljo z 2:0 slavil zmago sredi Turjaka. »Pohvalil bi res vse igralce in trenerja Maurizia Sciarroneja. Igrali smo res Pred začetkom prvenstva, v pokalni fazi, je najbolj presenetilo proseško Primorje kroma spektakularno, čvrsto, veliko podaj in še bi lahko našteval. Vsi so se potrudili. Če bomo igrali tako, se nam med sezono ne bo treba bati. Upoštevati moramo še, da sta bila odsotna Sau in Boccuccia,« je povedal športni vodja trebenske ekipe Franko Milkovic in dodal: »V nedeljo nas čaka že prva prvenstvena tekma proti solidnemu Marianu. Naloga bo vse prej kot lahka. V letošnji sezoni pa ne skrivamo naših ambicij. Naš glavni cilj bo uvrstitev v play-off.« V nedeljo se bodo začela vsa amaterska prvenstva, od elitne do 3. amater- ske lige. Od ekip naših društev bo na domačem igrišču igrala le kriška Vesna, ki bo gostila Centro Sedio. V elitni ligi bo Kras igral v Azzanu Decimu. V promocijski ligi bodo Sovodenjci igrali proti But-triu, Juventina pa v Huminu proti Ge-moneseju. Ostali, 1. AL: Mariano - Primorec; 2. AL: Begliano - Zarja Gaja, Opi-cina - Breg, S.Andrea S. Vito - Primorje; 3. AL: Terzo - Mladost. (jng) TRIESTINA V BAZOVICI - Jutri bo ekipa mladincev primavera Triestine v športnem centru Zarje ob 15. uri, v okviru državnega pokala, gostila Cittadello. Postave, izidi IN VRSTNI RED DEŽELNI POKAL 1. AL Turriaco - Primorec 0:2 (0:1) STRELCA: v 35. Moscolin 11 -m, 65. Lanza PRIMOREC: Sportiello, Sincovich, Ojo, Meola, Santoro, Mercandel, Di Gregorio, Bartoli (Lanza, Pergolis), Moscolin, Micor (Mersi), Emili (Petranich), trener Sciarrone. Ostali izid: Ronchi - Costalunga 1:2. Vrstni red: Ronchi 6, Costalunga, Primorec 4, Turriaco 3. DEŽELNI POKAL 2. AL Zarja Gaja - Breg 1:1 (0:1) STRELCA: v 40. Esposito; 75. Bečaj ZARJA GAJA: Fior, Bernetič, Franco (Bronzato), Candotti, G. Križmančič, V. Križmančič, Schiraldi, Ghezzo (Jarc), Bernobi, Bečaj, Bazzara (Milič), trener Di Summa. BREG: Barbato, Pussi, Sovic (Matelich), Meda (Gustini), Gargiuolo, Pastorino, L. Degrassi (Bursich), Suttora, Esposito (Krevatin), Coppola, Snidar, trener Petagna. IZKLJUČEN: v 50. Bernobi. Primorje - Opicina 4:1 (1:1) STRELCI: v 40. avtogol; 48. Colasuonno, 55. Pipan 11 -m, 81. Puzzer PRIMORJE: Zuppin, Mihic, Merlak, Ferro, Kapun (Zidaric), Pipan, Mescia (Bullo), Ravalico, Politano, Colasuonno (Siccardi), Puzzer (D'Oronzio), trener Gulič. Vrstni red: Primorje 9, Opicina 6, Breg, Zarja Gaja 1. DEŽELNI POKAL 3. AL Mladost - Poggio 3:0 (0:0) STRELCA: Gagliano 2, Ferletič MLADOST: Devetak, Batistič (Bagon), Radetič, Ferletič, Kobal, C. Zorzin, Gobbo (Bensa), Bressan, De Marchi (Gagliano), Vitturelli, Ferlez, trener Sambo. Vrstni red: Mladost 6, Pro Farra 3, Poggio 0. JADRANJE - Državno prvenstvo kadetov »Primavela« Med najboljšimi v deželi Nastopilo je deset jadralcev naših dveh klubov Čupe in Sirene - Slaba organizacija Najmlajši jadralci Čupe in Sirene so konec tedna nastopili na državnem prvenstvu kadetov Pokalu Primavela v Giulianovi v Markah. Pravico do nastopa si je deset jadralcev naših dveh klubov zagotovilo po kvalifikacijah v kraju San Giorgio di Nogaro junija letos. Zaradi močne burje so takrat izvedli samo en plov, kar je bila tudi edina preizkušnja v sklopu selekcijskih regat. Ostali dve selekciji pri Sireni in v Gradežu sta namreč odpadli. Zaradi premočnega vetra in muhastega vremena so v treh dneh na državnem prvenstvu uspeli dokončati samo plov, tako da so tudi končne lestvice sestavili na podlagi ene same preizkušnje. Nasploh so bili nastopi naših mladih jadralec spodbudni, saj je bilo kar nekaj posameznikov v različnih kategorijah med najboljšimi iz naše dežele. V pokalu Presidente (najboljši letnikov 199899) je edini plov Sirenin jadalec Max Zulia-ni zaključil na zelo dobrem 10. mestu, 25. pa je bila Jana Germani (Čupa). Oba sta bila najboljša iz naše dežele, jadralka Čupe je bila obenem četrta med kadetinjami. Sebastian Cettul (Čupa) je bil 55., Marco Marzo Magno (Sirena) pa 83. Regato je zaključilo 102 jadralcev. Na pokalu kadetov (letnika 1998-99) je nastopilo 95 optimistov, regato pa je zaključilo 72 tekmovalcev. Edino preizkušnjo je Lu-ca Carciotti (Čupa) končal na zelo dobrem 5. mestu in bil drugi med jadralci naše cone. Sirenin jadralec Pietro Osualdini regate ni zaključil, ker se je prevrnil, Vania Zuliani pa zaradi slabega počutja sploh ni startal. Najmljaši so tekmovali na pokalu Pri-mavela (letniki 2000). Tekmovalec Sirene Nicolas Starc je bil na 10. mestu najboljši tekmovalec naših klubov, Peter Marzo Magno je osvojil dobro 16. mesto. Bila sta tudi najboljša iz naše dežele. Mattia Costantin (Ču-pa) pa regate ni zaključil, prav tako kot ostalih 40 optimistov. Čez cilj je prijadralo samo 74 nastopajočih. Nasploh je bila organizacija tridnevnega prvenstva, na katerem je sodelovalo preko 1100 mladih jadralcev, zelo slaba. Na prvenstvu je sodeloval tudi slovenski sodnik Luka Vuga, sicer član sesljanske Čupe. VSE NAJBOLJŠE Če bi bil še živ, bi danes čestitali 90-letnemu Faustu Coppiju, legendarnemu italijanskemu kolesarju, ki je prvi v zgodovini kolesarstva zmogel zmagati v istem letu tako na Giru kot na Touru. Spomnimo se ga tudi po številnih zmagah na vseh najpomembnejših dirkah, po izjavi, da vsi kolesarji jemljejo »bombo«, po ljubezenski zgodbi z »Belo damo« in po fotografiji, na kateri si z večnim tekmecem Ginom Bartalijem predajata bidon vode. Še danes nimamo odgovora, kdo je komu podal vodo, povečana slika pa danes visi celo v italijanski poslanski zbornici. Tja jo je dal obesiti Fausto Bertinotti, češ da gre za lep primer solidarnosti. Jutri, ko se v Pordenonu začne največji knjižni sejem naše dežele, pa bomo lahko zaželeli vse najboljše dolinskemu kulturnemu in športnemu delavcu Goranu Čuku (med drugim je soavtor brošure ob 40-letnici Športnega društva Breg) ter dvema borovcema: odbojkarici Nini Luxa in košarkarju Andru Pertotu. V četrtek pa bo praznoval rojstni dan Mladinin rolkar in trener Erik Tence, v nedeljo pa bo treba voščiti plesalki in navijačici društva Cheerdance Millenium Nikol Križ-mančič. (P. V.) ODBOJKASKO DRUŠTVO BOR obvešča, da se v ponedeljek, 21. septembra, na Stadionu 1. maj začenja tečaj miniodbojke za deklice zadnjih razredov osnovne šole. Vadba bo potekala po sledečem urniku: ob ponedeljkih od 17.30 do 19.00 in ob petkih od 17.00 do 18.00. Vpisovanje neposredno na treningu, za dodatne informacije pa lahko pokličete v večernih urah na 3331755684 (Silva). PROJEKT TECI, SKAČI, MEČI - Na Stadionu 1. maj se v ponedeljek, 21. septembra, začenja športna šola za otroke prvih treh razredov osnovne šole. Vadba bo potekala ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 17.30. Za dodatne informacije lahko pokličete v večernih urah na 3331755684 (Silva). PROJEKT TECI, SKAČI, MEČI bo na Stadionu 1. maj ob petkih od 16.00 do 17.00 organiziral vadba atletike za otroke zadnjih razredov osnovne šole. Prvo srečanje bo v petek, 25. septembra. Za dodatne informacije lahko pokličete v večernih urah na 3331755684 (Silva). AŠDCHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da so se začeli treningi za vse starostne skupine po sledečih urnikih: 1. skupina-PALČKI (4-7 let) ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17.30 do 18.30 na Opčinah; 2. skupina-ZAJČKI (814 let) ob ponedeljkih in petkih od 17.30 do 19.00 na Opčinah; 3. skupina-SKRATI (od 15 let dalje) ob ponedeljkih od 19.00 do 21.00, ob sredah od 18.30 do 21.00 na Opčinah in ob petkih od 19.30 do 21.00 pri Banih. Info na tel.št. 349-7597763 Nastja. NK KRAS obvešča, da se je začela nogometna šola za otroke letnikov 1999-2004. Treningi so vsak ponedeljek in četrtek ob 16.30 na nogometnem igrišču v Repnu. Vsak otrok bo ob vpisu dobil vso potrebno nogometno opremo. Za vpis in informacije lahko pokličete na telefonske številke: 328-0350533 ali 328-9518440. AŠD SHINKAI KLUB sporoča lanskim atletom, ki se v nedeljo, 4. oktobr,a nameravajo udeležiti turnirja na Jesenicah, da se bodo pripravljalni treningi začel v ponedeljek, 21. septembra, ob 18. uri v zgoniški telovadnici. Ostali in novi atleti bodo začeli z rednimi treningi 6. oktobra ob 16 uri (otroci) oz. 7. oktobra ob 19. uri (odrasli). Za informacije el. št. 347 - 4033343. ŠPORTNA ŠOLA POLET KONTOVEL sporoča urnike za sezono 2009/2010. Minimotorika (letniki 2005, 2006) ob sredah od 16.15 do 17.15, (občinska telovadnica v Repnu); motorika (letniki 2002, 2003, 2004) ob ponedeljkih od 16.15 do 17.15, (telovadnica na Rovni pri Briščikih) in ob sredah od 16.15 do 17.15, (občinska telovadnica v Repnu); minibasket mlajši (letniki 2000, 2001) ob ponedeljkih od 17.15 do 18.15 (telovadnica na Rovni pri Briščikih), sreda od 17.15 do 18.15, (občinska telovadnica v Repnu) in četrtek od 16.15 do 17.15, (telovadnica na Rovni pri Briščikih); minibasket starejši (letniki 1999, 2000) ponedeljek od 17.15 do 18.15, (telovadnica na Rovni pri Briščikih), ob sredah od 18.00 do 19.00, (občinska telovadnica v Repnu) in ob petkih od 16.15 do 17.15, (telovadnica na Rovni pri Briščikih). Informacije Andrej Vremec 3385889958 ali Erik Piccini 340-4685153. AŠZ BOR organizira telovadbo za najmlajše od 1. do 6. leta starosti. Začetek telovadbe bo v soboto, 3. oktobra, ob 9.30 za otroke od 1. do 3. leta starosti in ob 10.30 za otroke od 3. do 6. leta. Informacije na sedežu v popoldanskih urah. Tel. št.: 040-51377. ND ZARJA GAJA obvešča, da bo danes, ob 17. uri v športnem centru Zarje v Bazovici sestanek in prvi trening za mlajše cicibane (letnike 2002, 03 in 04). OK VAL prireja v telovadnici v Standrežu otroško telovadbo za otroke, ki obiskujejo vrtec vsak torek in petek med 15. in 16. uro ter mini odbojko za osnovnošolske otroke vsak torek in petek med 16. in 17.30. Zagotovljen bo prevoz otrok; informacije in vpisi na tel. 0481-525128 in 3932350925, e-pošta sandrocorva@libero.it in okval@virgilio.it (Sandro Corva). ASD BREG - odbojkarska sekcija obvešča, da se bodo pričeli treningi za Mini volley, letniki 1999 - 2003, v torek, 15. septembra, ob 17.00 do 18.30 in za dekleta, letniki 1996 - 1998, jutri, 16. septembra, ob 16.30 do 18.00. AO SPDT sporoča, da bo prvo srečanje letošnjega plezalnega tečaja danes, 15. septembra 2009 ob 20.30 v športnem centru Zarja v Bazovici v plezalni telovadnici. Za informacije - 3408597787 (Goran) ali po mailu: goranobad@yahoo.com. PLAVALNI KLUB BOR organizira v bazenu na Alturi plavalne tečaje in tečaj prilagajanja na vodo za otroke od 4. leta dalje. Začetek vadbe bo 1. oktobra. Informacije in prijave po telefonu na št. 04051377 vsak delavnik od 14. do 17. ure ali osebno na stadionu 1. maja. PLAVALNI KLUB BOR organizira ob sobotah popoldne tečaj prilagajanja na vodo v bazenu pri Danevu na Opčinah za otroke 2. in 3. letnika vrtca ter 1. razreda osnovne šole. Začetek vadbe bo 1. oktobra. Informacije in prijave po telefonu na št. 04051377 vsak delavnik od 14. do 17. ure ali osebno na stadionu 1. maja. ŠD KONTOVEL obvešča, da bodo treningi minivolleya za dekleta od letnika 2001 dalje ob torkih, od 16.30 do 17.45 in ob četrtkih od 17.30 do 18.45 v telovadnici na Kontovelu. Prvi trening bo danes, 15. septembra. TENIŠKA SEKCIJA PRI AŠZ GAJA na Padričah pripravlja zimske začetniške in nadaljevalne tečaje za osnovnošolce, ki se bodo začeli v oktobru. Pojasnila in prijave na tel. št. 3358111393 (Cirila) ali 389-8003486 (Mara). SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo zjutraj z društvenimi učitelji od septembra do decembra. Prva izmena od sobote 19.septembra. Možnost najema smučarske opreme. Vpisovanja na info@skdevin.it ali na 040 209873 GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bo informativni sestanek v ponedeljek, 21. septembra 2009 ob 18.uri za začetnice na Stadionu 1 .maja, v sredo 23. septembra 2009 ob 16.30 na Opčinah, v večnamenskem prostoru didaktičnega ravnateljstva (P.le Monte Re, 2). Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel. st.: 3282733390 (Petra) / ŠPORT Torek, 15. septembra 2009 21 ODBOJKA - Slogin turnir Bazoviških žrtev Prvo mesto in prehodni pokal osvojili hrvaški ekipi Zmagi Grobničana in Gornje Vežice - Spodbudna nastopa Sloginih ekip Z nagrajevanjem na prizorišču tekem, to je v openski in repenski telovadnici, se je v nedeljo zaključila 36. izvedba mednarodnega moškega in ženskega turnirja za Pokal bazoviških žrtev, ki ga v okviru prireditev ob obletnici ustrelitve štirih bazoviških junakov prireja AŠZ Sloga pod pokroviteljstvom Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in s prispevkom Dežele FJK. Tako v moški kot v ženski konkurenci smo bili priča zanimivim in izenačenim tekmam, prvo mesti in prehodni pokal pa sta osvojili hrvaški ekipi. Ženske V ženski konkurenci je hrvaški prvoligaš OK Grobničan že petič osvojil prvo mesto. Zmaga je povsem zaslužena, saj so visoke igralke predvajale daleč najbolj učinkovito odbojko. Dobro so se odrezale tudi Slogašice, ki so se publiki prvič predstavile v novi zasedbi, to je z novim trenerjem Petrom de Waldersteinom in novimi igralkami: v primerjavi z lansko sezono bodo letos nastopale brez Sabrine Bukavec, ki se vrača k matičnemu Kon-tovelu, v domače društvo pa se po več sezonah na drugih igriščih vrača Karin Cris-sani, ob njej pa bodo barve Sloge List branile še Chiara Fazarinc (bivša Kontovelka, ki je s Slogo že igrala pred dvema letoma), Elisa La Bianca in verjetno tudi Giulia Spa-nio (igrala je tudi že za Govolley). Ekipa še ni povsem uigrana, pozna pa se, da dobro dela in z optimizmom pričakuje bližajoče se prvenstvo C lige. Comet iz Zreč je bil letos prvič gost pri nas in se je predstavil z mlado, a zelo perspektivno ekipo, v še mlajši zasedbi pa je nastopila ekipa celovškega AVC de Witt, njene igralke pa se kljub veliki požrtvovalnosti niso mogle enakovredno upirati ostalim. 3:0. Nedeljski izidi: Grobničan - Comet Zreče 3:0 (25:16, 25:13, 25:12), Sloga List - AVC de Witt 3:0 (25:17, 25:14, 25:21), Comet Zreče - AVC de Witt 3:0 (25:16, Nedeljske tekme ženskega dela turnirja si je ogledal tudi prvoligaš in reprezentant Loris Mama. Libero »azzorrov« je nagradil tudi ekipe in najboljše posameznice. Na sliki s slogašico Eliso La Bianco, najboljšo napadalko foto pahor 25:20, 25:15), Grobničan - Sloga List Vrstni red: Grobničan 9, Sloga List 6, Comet Zreče 3, AVC de Witt Celovec 0. SLOGA LIST: Babudri, Ciocchi, Crissani, Cvelbar, Fazarinc, Gantar, Gre-gori, La Bianca, Maurovich, Alice in Mic-hela Spangaro, Spanio, Starec. Trener Peter de Walderstein Moški Pri fantih so bile tekme zelo izenačene, tudi tiste, ki so se končale z gladkim izidom. Prvo mesto je osvojila ekipa hrvaške Gornje Vežice, ki je v zadnjem trenutku nadomestila MOK Rijeka. Hrvaški prvokategorniki so zmagali na vseh treh srečanjih, v zadnji tekmi pa so točko prepustili Mežici. Koroški odbojkarji so v nedeljo zjutraj gladko izgubili proti Slogi, ki je v drugi nedeljski tekmi prav tako gladko odpravila avstrijskega drugoligaša Aich-Dob, to je drugo ekipo slavnejšega Doba, avstrijskega prvoligaša, ki nastopa v Evro-ligi. Slogaši so svojo nalogo dobro opravili, kar pomeni, da se delo na pred-prvenstvenih pripravah in doma že obrestuje. V vlogi podajača se je zelo dobro odrezal Nicholas Privileggi, ki je nadomestil Bertalija (zdravstvene težave), na turnirju pa je v vlogi libera zaigral Ambrož Peterlin, ki se po dveh sezonah vrača »domov«, prvenstvo pa bo igral v ekipi Tele-vita TS Volley 2010. Na igrišču so se zvrstili vsi igralci in tudi najmlajša, Ilic in Dus-sich, sta dokazala, da lahko naš novi C li-gaš računa nanju kot na polnopravna člana ekipe. Nedeljski izidi: Gornja Vežica -Dob 3:1(23:25, 25:13, 25:20, 25:16), Sloga - TAB Mežica 3:0 (25:20, 25:18, 25:22), Sloga - Dob 3:0 (25:13, 25:18, 25:17), Gornja Vežica - TAB Mežica 3:2 (20:25, 25:23, 21:25, 25:18, 16:14). Vrstni red: Gornja Vežica 8, Sloga 6, Mežica 3, Dob 1. SLOGA: Cettolo, Dussich, Ilic,Ioz-za, Kante, Pertot, Peterlin, Privileggi, Romano, Rožac, Taučer. Trener Ivan Peter-lin. Nagrajevanje se je odvijalo v obeh telovadnicah, pokale v nagradni sklad so prispevali SSO, SKGZ, ZSŠDI, FIPAV TS, Deželni odbor CONI, Pokrajinski odbor CONI, Pokrajina Trst, ZKB, Občina Trst, Občina Repentabor, Banca di Cividale. Na Opčinah sta ekipe pozdravila Vojko Miot v imenu Odbora za proslavo bazoviških junakov in Slogin podpredsednik Viktor Sto-par, posameznice pa je nagradil častni gost, libero italijanske državne reprezentance Loris Mania'. Kot najboljše so bile nagrajene podajačica Sandra Visintin in Iva Zdrilic (obe Grobničan) ter Slogina na-padalka La Bianca. V Repnu sta po krajšem nagovoru Sloginega tajnika Ivana Peterlina nagrajevala predsednik Sloge Primož Možina in predsednica Sloge Tabor Alekseja Škerk. Med posamezniki sta bila nagrajena člana Gornje Vežice Velin Grozdanic (najboljši podajač) in Gregor Rogic (najboljši igralec) ter Slogaša David Cettolo (najboljši napadalec) in Ambrož Peterlin (najboljši obrambni igralec). (INKA) Andrej Berdon trener mladih Olympie Nekdanji slovenski prvoligaš in re-prezentant Andrej Berdon (38 let) je novi trener mladinske ekipe goriške Olympie do 16 let. Berdon, ki je v svoji karieri igral tudi v Franciji, Italiji in Nemčije, je še pred dvema sezonama bil katepan kanalskega Salonita v finalu 1. slovenske lige. TENIS - V Mestrah Paola Cigui se je prebila v glavni turnir Gajevka Paola Cigui se je prebila skozi kvalifikacije mednarodnega turnirja ITF z nagradnim skladom 50.000 dolarjev v Mestrah. Po treh krogih kvalifikacij bo danes nastopila v glavnem turnirju, kjer jo čaka dvoboj s Hrvatico Karolino Sperm. Igralka iz Varždina je ta teden na 120. mestu svetovne jakostne lestvice, njen najboljši rezultat pa je 17. mesto WTA, ki ga je dosegla oktobra 2004. Pot kvalifikacij se je za Paolo zaključila sicer s kančkom sreče. Včeraj je v tretjem krog namreč igrala proti Slovenki Tadeji Majerič, ki se je po drugem nizu zaradi bolečin v zapestju odpovedala dvoboju. Paola, ki je sicer v prvem nizu prevladala s 7:6, je tako brez dokončanega dvoboja zmagala in se uvrstila v glavni turnir. V nedeljo pa je v drugem krogu kvalifikacij po treh nizih bila boljša od Italijanke Alice Balducci (5:7, 7:6(3), 6:3). »Vseskozi sem igrala zelo prepričano in vesela sem, da sem igrala brez strahu. Na zadnjih turnirjih sem namreč v tretjem nizu vedno izgubila, tokrat pa sem vsilila svojo igro,« je pojasnila Paola, ki je ta teden na 412. mestu lestvice WTA. 20-letna igralka Gaje se je z uspehom v Mestrah prvič kot kva-lifikantka prebila do glavnega turnirja tekmovanja z nagradnim skladom 50.000 dolarjev. KOTALKANJE Metka Kuk 2. v Italija na prvenstvu ACSI V začetku septembra se je v Ric-cioneju odvijalo državno prvenstvo ACSI v umetnostnem kotalkanju -Memorial Gentilini . Kotalkarica Metka Kuk - članica društva Aquile Bian-corosse iz Štarancana in dijakinja drugega razreda srednje šole Igo Gruden iz Nabrežine - je v kategoriji naraš-čajnic osvojila drugo mesto in postala podprvakinja na državni ravni. Metka je prepričljivo nastopila z odličnim tehničnim in umetnostnim vtisom z glasbeno spremljavo Benniniji-vega Ostržka. Izvedla je zelo dobro vse kombinacije z dvojnimi skoki, tudi dvojni rittberger, medtem ko ji je prvo mesto za las ušlo, ker jo je ovirala premalo tekoča ploščad, predvsem pri izvajanju tezjih kombiniranih pi-ruet. Na sliki: Metka Kuk z učiteljico Simonetto Conti. KOŠARKA/ODBOJKA - 30. Mednarodni turnir prijateljstva v organizaciji ŠD Kontovel Domači ekipi na drugem mestu Košarka: hrvaški Tinjan premagal Jadran - Odbojka: Po izenačenem boju Mossa boljša od Kontovela - Skupno je nastopilo 120 športnikov Mednarodni mladinski turnir prijateljstva v organizaciji ŠD Kontovel za košarkarje in odbojkarice do 17. leta starosti se je v nedeljo s finalnimi obračuni zaključil s slavjem hrvaškega Tinjana na košarkarskem turnirju in z zmago Mosse na ženskem odbojkarskem turnirju. Domači ekipi Jadrana in Kontovela sta se morali zadovoljiti z drugim mestom. V finalu košarkarskega turnirja je prevladal fizično močnejši Tinjan, ki je jadranovce nadigral predvsem v prvem polčasu. Gerjevičevi varovanci so v tretji četrtini reagirali, a naskok Hrvatov je bil prevelik, da bi mu lahko preprečili pot do zmage. Tretja je bila Postojna, ki je brez težav premagala šibki tržiški Falconstar. Odbojkarski turnir prijateljstva je po izenačenem boju osvojila Mossa, ki je z boljšim napadom prevladala nad odbojkaricami Kontovela in Sokola. Kontovel je slabše igral v prvem nizu, od drugega dalje pa je bil Mossi povsem enakovreden. Odbojkarice ekipe Ankaran/Hrvatini, ki jo vodi dolgoletni trener Kontovela in Brega Mitja Ku-šar, so gladko premagale Hrvatice iz Pazina. Mlada ekipa iz Ankarana in Hrvatinov, v kateri je glavnina igralk mlajša od 16. leta, je prikazala tudi na tekmi za 3. mesto solidno in raznoliko igro. Po finalnih dvobojih je v telovadnici pri Briščikih sledilo skupno nagrajevanje obeh turnirjev. Uvodni pozdrav je v slovenščini, italijanščini in hrvaščini podal predsednik Marko Ban, ki je obenem vsem čestital za kvalitetno igro in vzorno obnašanje na igriščih. Ekipe so prejele pokale, organizatorji pa so podelili še štiri nagrade posameznikom. Najboljši strelec je bil Matic Rebec (Postojna), ki je na dveh srečanjih dosegel 51 točk. Pokal za najboljšega igralca pa je prejel Lu-ca Cervar (Tinjan). Najboljša igralka odbojkarskega turnirja je bila igralka Mosse Andrea Tavagnutti, pokal za najboljšo podajalko pa je prejela Sara Kušar. Poleg Bana je pokale podeljeval tudi predstavnik ZSŠDI Andrej Vre-mec. Nagrajevanje je vodil Kontovelov Na odbojkarskem turnirju je bila Mossa po izenačeni tekmi boljša od Kontovela, kjer igra tudi več igralk Sokola kroma odbornik Peter Rogelja. Po skupnem poziranju pred fotografskimi aparati so organizatorji vsem ponudili še kosilo. Turnir je nasploh zelo dobro uspel. V športnem centru pri Briščikih in v telovadnici srednje šole na Proseku se je v soboto in nedeljo zbralo kar 120 mladih športnikov. IZIDI KOŠARKA: FINALE: tekma za 3. mesto: Postojna - Falconstar 89:49 (29:12, 23:9, 24:18, 13:10); finale: Tinjan - Jadran 78:59 (14:8, 26:16, 14:16, 24:20). JADRAN: Škerl 3, Chemelli, Sacher 18, Dellisanti 17, Valentinuz 3, Kraus, Daneu 10, Longo, Gregori 8, Zerjal, Malalan, Majovski. Trener ja-Gerjevič in Šušteršič. Vrstni red: 1. Tinjan (Hrv), 2. Jadran ZKB, 3. Postojna, 4. Falconstar Monfalcone. ODBOJKA: tekma za 3. mesto: Ankaran Hrvatini - Pazin 3:0 (25:19, 25:19, 25:8); finale: Kontovel - Mossa 3:2 (25:21, 23:25, 25:23, 18:25, 15:9). KONTOVEL: Gregori 16, Gridelli 11, Ferluga 5, Cibic 4, Rauber, Ghezzo 3, Paoli 1, Starc 9, Škerl 5, Škerlavaj, Briščik, Bembi, Villatora. Trenerki: Vitez in Cerne. Vrstni red: 1. Mossa, 2. Kontovel, 3. Ankaran/Hrvatini, 4. Pazin. Od danes v Gorici 16. trofeja K2 sport Mark Danes se v Kulturnem domu v Gorici začenja 16. izvedba trofeje K2 sport - Mark v organizaciji Športnega združenja Dom. Na prvem srečanju se bosta pomerila Dom in Dinamo (ob 19.30), sledil pa bo slovenski derbi med Sokolom in Kontovelom (ob 21.30). Zmagovalca današnjih tekem bosta z nastopi nadaljevala jutri. Zmagovalec srečanja med Domom in Dinamom bo igral proti Arditi (ob 19.30), boljši med Kontovelom in Sokolom pa proti Bregu (ob 21.30). Ekipi, ki bosta slavili zmago jutri, bosta igrali v četrtek še proti Ilirski Bistrici in Jadranu. V petek bodo na vrsti tekma za 3. mesto in finale. 22 Torek, 15. septembra 2009 POTOPIS 4 44 imperij mmm Snaga je »optional«, vendar po hrani vsi segajo in nihče se ne počuti slabo PL2 Ali je Iran samo zgodovina in Islam? Ali v Iranu ni »navadnega« življenja. Da ga vidiš, moraš zapustiti običajne turistične poti, kjer je vse nekako utečeno. Ne bom rekel, da je tam svoboda ljudi omejena, vendar je gotovo, da so ponekod domačini navajeni na tujce in so torej vsi stiki rutinski. Tujcem so namenjeni posebni, »boljši« lokali, skupine turistov vozijo v izbrane restavracije, ogledi znamenitosti, naj gre za arheologijo ali za islam, so itak namenjeni pretežno turistom. Čeprav je domačinov povsod veliko, gre za dve skupnosti, ki v istem prostoru živita vsaka po svoje, brez medsebojnih stikov in izkoriščata dejansko ločene strukture. No, ločitev ni tako stroga, kot v nekaterih drugih državah, ampak kontakta z življenjem, kot ga živijo domačini, res ni veliko. Tridnevni pohod čez gorovje Alborz do Kaspijskega morja in nato ob obali tega velikega jezera - tako velikega, da mu vsi pravijo morje, je zato zelo poučen prav s tega vidika. Sem turisti ne prihajajo, tukaj ni razvalin stare Perzije, pa tudi velikih islamskih spomenikov ne. Ahemedi-ni, Sasanidi, Safavidi, Kadžari, vsi so vladali tudi temu območju, vsi so ga izkoriščali zaradi ugodne klime in rodovitne zemlje, vendar sem niso veliko vlagali, še zlasti ne z vidika kulturnih vrednot. Cesta iz Teherana čez Alborz je prava gorska cesta, kakršne smo v Alpah poznali v starih časih, denimo takoj po drugi svetovni vojni: ozka, polna ovinkov, nevarna, pa še zelo prometna navrh. Sedaj sicer gradijo nekaj predorov, vendar bo minilo kar precej časa, preden jih bodo odprli za promet. Dotlej pa sta potrebni samo veliko potrpljenja in velika previdnost. Zaenkrat pa na obeh koncih ceste na visokem cementnem podstavku dva razbita avtomobila opozarjata na nevarnost, ki preti voznikom in njihovim potnikom. Prvi stik z Iranom navadnih ljudi je prav tu, na najvišji točki te ceste, tik pred kratkim in ozkim predorom, ki nas prepelje na drugo stran. Tu je nekakšno počivališče z okrepčevalnico, vendar te besede ne smemo pojmovati po naše. Na železnem podstavku je nekaj ogromnih loncev, vsak drži po več deset litrov, v teh loncih pa se kuhajo raznovrstne enolončnice - mineštre: ričet, fižol, zelenjava, leča in še kaj. Za majhen denar dobiš plastično menažko mineštre, ki si jo izbereš, in plastično žlico. Pod lonci gorijo drva, tako da se tu, na več kot 2000 metrih nadmorske višine, kjer si praktično v dotiku z večnim snegom, topla hrana kar prileže. Da bo jasno, snaga je tu »optional«, ampak življenje je pač treba sprejeti tako, kakršno je. Za nameček pa moški, ki strežejo mineštro, seveda v prahu in na pesku, nosijo bele rokavice, kar vsej zadevi zagotavlja groteskno podobo. Mimogrede, mislim, da smo prav vsi, kar nas je bilo v avtobusu, segli po tej hrani in zagotovo se nihče zaradi tega ni počutil slabo. Večkrat pregreta mineštra se je namreč na ognju dodobra razkužila, da ji tudi prah in umazanija nista mogli do živega. Pot čez Alborz je res enkratna: še zlasti, kadar se spuščaš proti kaspijski depresiji, se ti odpirajo pogledi v dolino, ki jo ponekod obdajajo meglice. Ko zviška gledaš navzdol in vidiš cesto v dolini, se ti skoraj ne zdi res, da bo mogoče priti tja dol, tolikšna je višinska razlika in taki so prepadi. Voziš med zasneženimi gorami, ob divjih potokih, skozi ozke tunele, v ostre ovinke. Vse to traja kar dolgo, vsega kake tri ure, preden se končno cesta umiri in kar naenkrat pred seboj zagledaš gladino Kaspijskega morja. Tu je vse drugače. Narava je zelena, prijazna, hiše so sodobnejše, vendar grše; videti je, da so jih gradili ljudje, ki so imeli veliko denarja, malo znanja, okusa pa prav nič. Isto velja tudi za okolje: parki ob cesti, so še kar urejeni, vendar je grmovje obrezano na najbolj kičasto možen način. Tako vidimo ptice, srnjake, medvede, pa tudi zvezde, geometrijske figure in celo hi- Desno: da bo jasno, snaga je tu »optional«, ampak življenje je pač treba sprejeti tako, kakršno je. Za nameček pa moški, ki strežejo mineštro, seveda v prahu in na pesku, nosijo bele rokavice, kar vsej zadevi zagotavlja groteskno podobo. Spodaj: Grmovje je obrezano na najbolj kičasto možen način: tako vidimo ptice, srnjake, medvede, pa tudi zvezde, geometrijske figure in celo hiše. še, vse iz grmovja, in to vzdolž kilometre dolge ceste, ki spremlja južno obalo Kaspijskega jezera. In tu je še nekaj možnosti za srečanje z ljudmi. Prva možnost je vaška tržnica, kjer ne kupujejo tujci, ampak namenjena je samo domačinom. Tu kmetje prodajajo svoje pridelke, pa tudi živali: lahko kupiš kokoš (celo kokljo s piščančki, kako dolgo je že nisem videl!), gos, ovco ali kozo, lahko kupiš zelenjavo, lahko kupiš riž, ki ga pridelujejo v teh krajih, lahko kupiš suho sadje, ki je zares odlično, lahko pa tudi kupiš čaj. Odličen črn čaj, ki ga pride- lajo v tukajšnjih nasadih. Problem je samo, da ga prodajajo v vrečkah po en kilogram, seveda za smešno nizko ceno. Pa sem ga kupil, doma razdelil v vrečke in ga nato podaril sorodnikom: mislim, da bomo ta čaj pili kar nekaj let. Poleg krame, ki jo prodajajo, pa so tu zanimivi predvsem ljudje. Skoraj vsi prodajalci so moški, le zelenjavo prodajajo ženske, pa še to ne povsod, med kupci pa je kar nekaj žensk, ki tukaj ne nosijo črne rute, kot v osrednjem Iranu, ampak so njihove rute pisane in zavezane pod vratom, take, kakršne so nosile naše none. Ljudje so izredno prijazni in vsi se nastavljajo fotoaparatom. To je pravzaprav značilno za ves Iran, ampak tukaj lahko človek doživi marsikaj zanimivega, na primer, da se ti skupina nastavi in pričakuje, da jo fotografiraš, potem pa si na malem ekranu na hrbtni strani kamere vsi ogledujejo fotografijo. Tukaj, tako kot v iranskih bazarjih, ni nobenega lova na kupca: nihče ne ponuja svoje krame, nihče ne kriči, nihče se ne pogaja. Še na tržaškem Ponterošu so bile branjevke glasnejše, kot ti prodajalci. Vsakdo pač ponuja, kar ima, in kdor kaj potrebuje, bo tudi kupil. V tem so Perzij- ci bistveno drugačni od Arabcev, veliko bolj dostojanstveni in veliko bolj sprejemljivi za turiste, ki neradi vidijo, da jih ljudje vlečejo za rokav. Vendar pa to ne zmanjšuje njihove prijaznosti in povsod ti ponudijo, da si postrežeš, ne da bi od tebe zahtevali, da nato tudi kupiš. In tako diskretno, vendar odločno sežemo po suhem sadju... V Bandar-e Azaliju (beseda bandar pomeni pristanišče) je tudi ribja tržnica. Nekaj stojnic, nevrednih te besede, ob cesti tik ob pristanišču, na katerem so druga ob drugi privezane zarjavele ribiške ladje. Tudi tu so vsi prodajalci moški. Sladkovodne ribe so nam nepoznane, o tem, da so sveže, pa ne more biti dvomov, saj na pultih še dihajo, njihove škrge se naglo premikajo, kot da bi hlastale za zrakom. Tu je kupcev veliko, prodajalci pa si prizadevajo, da jim čim bolj ustrežejo. Ribe ti ne prodajo, ampak jo očistijo, ji odrežejo glavo, snamejo kožo in odstranijo kosti, tako da je pripravljena za v ponev. Edino, kar je tudi tu neobvezno, je snaga, kajti pulti, na katerih delajo, ne blestijo od čistoče, ampak se na njih valja vse mogoče. So pa zato prodajalci zelo ustrežljivi; kupcu, ki je kupil kakih deset rib, so poskrbeli škatlo iz stiropora, jo napolnili z ledom in v led položili ribe. Res, servis vreden ugledne mestne ribarnice. In tudi tu ni nobenega izmikanja fotoaparatom; nasprotno, vsi se nastavljajo kameram, vsi so prijazni, vsi pozdravljajo, vsi sprašujejo, odkod prihajamo in nobeden nas ne sili, da bi kupili ribe. So pa tu, na tem »neturističnem« delu Irana, tudi nekatere nevšečnosti. Naj navedem le eno: stranišča. Ne, nobenega sporazuma, stranišča so povsod, so urejena in čista. Problem je, da sta napisa moški in ženske samo v perzijšči-ni in tako si moraš pomagati s staro navado: počakati, da nekdo od domačinov gre v stranišče ali pride ven, da več, katera vrata so tebi namenjena. Ampak po dveh dneh se že naučiš, katera perzijska beseda je tebi namenjena. se nadaljuje / RADIO IN TV SPORED Sobota, 12. septembra 2009 23 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Kamorkoli naokoli...po svetu - Zelenjavni koncert Deželni TV dnevnik Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nan.: La nuova famiglia Addams 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.35 17.10 Vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredità (v. C. Conti) 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: Tutti pazzi per la tele 23.20 Aktualno: Porta a porta (Bruno Vespa) Rai Due 6.00 Aktualno: Tg2 Eat Parade 6.15 Aktualno: Agenzia RiparaTorti 6.25 19.00 Talent show: X Factor 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 10.25 Aktualno: Tracy & Polpetta 10.40 Aktualno: Tg2 Estate in rubrike 11.25 Nan.: Orgoglio (It., '05, i. E.S. Ricci) 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Numb3rs 15.30 Nan.: Las Vegas 17.00 Nan.: 90210 17.45 Nan.: Due uomini e mezzo 18.05 Dnevnik - kratke vesti, vremenska napoved in športne vesti 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: L'ispettore Coliandro 23.10 Šport: 90° minuto Champions 0.50 Nočni dnevnik Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Dok.: La Storia siamo noi 9.05 Film: Gioventu perduta (dram., It., '47, i. C. Del Poggio) 10.45 13.00, 14.50 Aktualno: Comincia- mo Bene Estate 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 15.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 15.05 Variete: Trebisonda - Melevisione 16.30 Nan.: Pengo 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.25 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Le storie di Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.10 Aktualno: Ballaro 23.25 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 0.05 Dok.: Correva l'anno 7.05 7.30 8.30 9.45 10.35 11.30 11.40 12.30 13.30 14.05 15.10 16.10 16.35 17.15 19.35 Nan.: Tutti amano Raymond Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nad.: Febbre d'amore Nan: Giudice Amy Dnevnik in prometne informacije Nan: Wolf - Un poliziotto a Berli- no Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Nad.: Sentieri Film: Quel maledetto colpo al Rio (kom., It., '60, r. L. Comencini, i. A. Sordi) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Selvaggi (kom., It., '95, r. C. Vanzina, i. E. Greggio) 23.15 Film: Fantozzi in paradiso (kom., It., i. P. Villaggio) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa- nicucci, C. Brachino) 9.55 17.55 Aktualno: Claudio Martelli: Il libro della Repubblica 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okus, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Film: Rosamunde Pilcher - Vento d'amore (dram., Avstrija, '05, r. M. Steinke) 15.45 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 16.30 Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Paperissima Sprint 21.10 Nad.: L'onore e il rispetto - Parte seconda (It., '09) 23.30 Aktualno: Matrix O Italia 1 6.30 13.40, 17.25, 19.25 Risanke 8.55 Nan.: Happy Days 9.30 Nan.: A-Team 10.20 Nan.: Starsky & Hutch 11.20 Nan.: The Sentinel 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 15.00 Nan.: Gossip Girl 15.55 Nan.: Il mondo di Patty 16.50 Nan.: iCarly 19.50 Nan.: Cosi fan tutte 20.30 Kviz: Il colore dei soldi 21.10 Film: Transformers (fant., ZDA, '07, r. M. Bay, i. S. LaBeouf) 22.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 0.10 Nan.: Prison Break ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 Nan.: The flying doctors 8.10 Pregled tiska 9.00 Aktualno: L'eta non conta 9.30 Nan.: Don Matteo 6 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.45 Aktualno: Italia economia 13.00 14.30 Klasična glasba 13.50 Aktualno: ... Nel baule dei tempi 15.20 Dokumentarec o naravi 16.20 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 20.00 Pagine e fotogrammi 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Napoli serenata calibro (dram., r. A. Brescia, i. M. Merola) 22.40 Aktualno: Appuntamenti con i Big 23.40 Film: Numero diciasette ('32, r. A. Hitchock) LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.40 0.55 La l Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Il meglio di Omnibus Estate, sledi Omnibus Life Estate Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Matlock Nan.: L'ispettore Tibbs Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: Spionaggio internazionale (dram., ZDA, '56, r. S. Reynolds, i. R. Mitchum) Nan.: Star Trek Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Murder call 0.40 Dnevnik Aktualno: Cool Stuff: esplosioni Nan.: The District (i. C. T. Nelson) Dok.: Citta criminali Nan.: Alla corte di Alice (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Na potep po spominu 9.40 Lutk. nan.: Bisergora (pon.) 9.55 18.40 Risanke 10.10 Oddaja za otroke 10.30 Zgodbe iz školjke 11.00 Dok.: National Geographie (pon.) 11.55 Večerni gost (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Pisave (pon.) 14.05 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Marči Hlaček 16.05 Zlatko Zakladko 16.20 Dok. nan: Zgodbe iz divjine (pon.) 17.00 Noviee, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.15 Dok. serija: Naši vrtovi 18.00 Risani film: Reševanje medvedka 18.25 Odpeti pesniki 18.30 Žrebanje Astra 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.50 Gledamo naprej 19.55 Piramida 21.20 Dok. oddaja: Ruše - Mustang 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Dok. odd.: Izdelano v Aziji 0.00 Prava ideja! (pon.) {p Slovenija 2 6.30 9.00, 1.05 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 10.00 Vrnitev Primorske kmatični domovini 12.10 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 13.05 Na lepše (pon.) 13.20 Bleščiea, oddaja o modi (pon.) 13.50 Studio City 14.50 Dok. oddaja: Ime mi je Lidija 15.00 Dok. serija: Zakaj demokracija? (pon.) 15.30 Prisluhnimo tišini 16.00 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 15.9.1991 (pon.) 17.00 Glasnik 17.25 Mostovi - Hidak 18.00 V dobri družbi s Smiljanom 19.00 Večerni gost 20.00 Mlad. serija: Muzikajeto 20.40 Globus 21.00 Prava ideja! 21.30 Dediščina Evrope (pon.) 23.05 Lit. nad.: Doktor Živago (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 16.15 16.45 17.25 18.00 18.35 18.40 19.00 19.20 19.25 19.55 20.25 21.05 21.35 22.35 23.05 0.35 8.00 8.20 9.00 9.05 10.05 10.35 18.00 18.45 19.00 20.00 20.30 22.00 22.30 23.30 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Film: Poročno potovanje po italijansko Sredozemlje Pogovorimo se o... Artevisione - magazin Izostritev Vremenska napoved 0.45 Primorska kronika 22.20, 0.30 Vsedanes - TV dnevnik Športne vesti Slovenski magazin Potopisi Srečanje z... Dok.odd.: Nautilus »Q« - trendovska oddaja Biker explorer 27. mednarodni pokal v plesih Čezmejna Tv TDD - (Tv dnevnik v slovenskem jeziku) i Tv Primorka Dnevnik TV Primorka (pon.) 1.00 Videostrani 10.00 Novice 21.00 Mozaik 17.20 Hrana in vino, oddaja o ku-linariki (pon.) Videostrani z novicami vsako polno uro Mladinska oddaja: Naši prijatelji (pon.) Pravljica Spoznajmo jih: Maura Arh (pon.) 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo in vremenska napoved Primorski tednik Na Primorskem Asova gibanica Nad.: Jelena RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 11.15 Poletni Studio D; 11.30 Čustvena inteligenca; 12.15 Primorski upor fašizmu; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, odprta knjiga; 18.00 Jazz odtenki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.0012.30 Poletni dopoldan in pol; 10.45 Predstavitev nevladnih organizacij; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Indie ni Indija; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 17.15 18. vzporednik; 17.45 Šport; 18.00 Fiesta latina; 18.30 Poudarek dneva; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncerti na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 15 Nedelja, 13. septembra 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan SÜS sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 1030 1020 O GRADEC 12/21 J & CELOVEC O 11/16 ft TOLMEČ O 6/15 TRBIŽ O 5/14 O 10/13 KRANJSKA G. O TRŽIČ 12/17 O 13/21 S. GRADEC CELJE 12/20 O MARIBOR o 13/21 PTUJ O M. SOBOTA O 12/22 O KRANJ ČEDAD O VIDEM o 15/20 /"V O OtT 14/21 LJUBLJANA O PORDENON GORIC. O N. GORICA 14/18 N. MESTO 13/19 15/20 17/21 w 16/19 £®STOJNA O ZAGREB 14/22 O O 12/16 ^J7/22 PORTOROŽ O 18/22 KOČEVJE 6£> _ o " ČRNOMELJ UMAG ' OPATIJA PAZIN O REKA 19/22 rv ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo oblačno z večinoma močnimi padavinami, vendar bodo možne tudi krajevne nevihte z obilnejšimi plohami. V nižinah bo pihal zmeren severovzhodnik, ob obali pa jugo z vzhoda. V severovzhodni Sloveniji bo delno jasno. Drugod bo oblačno z občasnimi padavinami, na Primorskem tudi nevihtami. Ob morju bo pihal jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, ob morju okoli 18, najvišje dnevne od 13 do 18, ob morju in v severovzhodni Sloveniji do 22 stopinj C. M. SOBOTA O 13/24 Večji del Evrope zajema nizek zračni pritisk, ki omogoča Nad zahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem je ob-prihod vlažnih tokov tudi nad našo deželo. močje nizkega zračnega pritiska z vremensko fronto. Nad naše kraje priteka malo toplejši in vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 19.16 Dolžina dneva 12.33 LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 2.16 in zatone ob 17.26 A BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo imeli vremensko pogojene težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja je 22,2 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.37 najnižje -57 cm, ob 9.25 najvišje 43 cm, ob 15.12 najnižje -22 cm, ob 19.46 najvišje 41 cm. Jutri: ob 3.10 najnižje -64 cm, ob 9.52 najvišje 51 cm, ob 15.45 najnižje -33 cm, ob 21.26 najvišje 47 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........17 2000 m . 1000 m ..........14 2500 m . 1500 m ..........10 2864 m . w UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 6, po nižinah 5 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER VESOLJSKI TURIZEM - Po podatkih družbe Virgin Galactic Izlet v vesolje prezahteven le za 7% potencialnih potnikov ZDA - V 96. letu starosti Umrl Norman Borlaug, oče »zelene revolucije« Norman Borlaug ansa DUNAJ - Izleti v vesolje so postali realnost, zanj pa je pri družbi Virgin Galactic potrebno odšteti okoli 137.000 evrov. Ob tem se zastavlja vprašanje, kako trdno mora biti zdravje potnika, ki se odloči za tovrstno avanturo. Testiranja, ki jih je izvedel Virgin Galactic, so pokazala, da je zdravstveno prešibkih le sedem odstotkov potencialnih potnikov. Virgin Galactic je kot prva družba, ki trži tovrstna potovanja, k sodelovanju nedavno povabila potencialne potnike, s katerimi so izvedli podrobno testiranje psihofizičnih sposobnosti za potovanje v vesolje. Med drugim so jih izpostavili močno povečani sili težnosti in drugim okoliščinam, kakršnim bi utegnili med izletom v vesolje biti izpostavljeni, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Avstrijska akademija za medicino v letalstvu je te dni objavila rezultate testov, ki so pokazali, da je 93 odstotkov "vesoljskih popotnikov", starih med 22 in 88 let, ki so vozovnice za potovanje že kupili, testiranje uspešno prestalo. Le sedem odstotkov potnikov so morali zavrniti, saj je testiranje pokazalo, da bi bila pot v vesolje zanje preveč tvegana in bi lahko daleč nad Zemljinim površjem v breztežnostnem prostoru utrpeli hujše poškodbe. (STA) VELIKA BRITANIJA Premier Brown se je »opravičil« kriptografu Turingu LONDON - Britanski premier Gordon Brown se je opravičil za "nehumano" ravnanje s kriptografom Alanom Turingom, ki je med drugo svetovno pomagal razvozlati nemški sistem šifriranja sporočil Enigma. Turing je bil po vojni obsojen zaradi spolnih odnosov z moškim in so ga prisilno zdravili z ženskimi hormoni, da bi zmanjšali njegovo spolno slo. Leta 1954 je v starosti 41 let storil samomor, premier Brown pa se je za opravičilo računalničarju odločil po prejemu peticije s 30.000 podpisi. Kot je dejal, je bil Turing "eden od tistih posameznikov, za katere je mogoče reči, da so prispevali k preobratu v drugi svetovni vojni". Zato je po Brownovih besedah še toliko bolj grozljivo, da so z njim ravnali na tako nehuman način. ŠPANIJA - Na referendumu V katalonski vasi množično glasovali za neodvisno Katalonijo BARCELONA - Prebivalci katalonske vasi Arenys de Munt so v nedeljo na lokalnem referendumu, ki je bil sicer nezakonit, množično glasovali za samostojnost Katalonije. Glasovanje je organizirala državljanska platforma za neodvisnost Katalonije. V vasi živi okoli 6500 ljudi, referenduma pa se jih je udeležilo 2671, od teh se jih je 96 odstotkov izreklo za neodvisnost severne španske pokrajine. Volivci so odgovarjali na vprašanje: Ali ste za to, da Katalonija postane suverena, socialna država, vključena v EU?" Volišče je bilo v zasebni zgradbi, potem ko je sodišče v Barceloni prepovedalo prvotni načrt, da bi bilo glasovanje v prostorih občine. Sodišče je namreč presodilo, da je referendum v nasprotju s špansko ustavo, saj lahko lokalne skupnosti organizirajo samo referendume o lokalnih zadevah. Nedavna javnomnenjska raziskava je sicer pokazala, da je 19 odstotkov Kataloncev naklonjenih samoodločbi. (STA) DALLAS - V 96. letu starosti je v nedeljo v Dallasu umrl Nobelov nagrajenec Norman Borlaug, ki se je v zgodovino zapisal predvsem s svojim znanstvenim delom na področju poljedelstva. S križanjem različnih vrst je Borlaug pridobil številna nova, rodovitnejša in odpornejša žita, s katerimi je pomagal preprečiti razmah lakote v več delih sveta. Agronom Borlaug se je rodil leta 1914 v ameriški zvezni državi Iowi in se kot sin kmeta odločil za izobraževanje na področju poljedelstva. S svojim znanstvenim delom je pomagal k velikemu povečanju proizvodnje hrane v Latinski Ameriki in v Aziji, imenovanemu tudi "zelena revolucija". Za svoje delo je leta 1970 prejel Nobelovo nagrado za mir. Borlaug je na svojem področju ostal aktiven vse do nedavnega in si je prizadeval predvsem za uporabo biotehnologije za boj proti lakoti, aktiven pa je bil tudi pri drugih projektih za boj proti revščini. Kot še poročajo tuje agencije, je Borlaug umrl za posledicami raka.