NO. 173
'y
Ameriška Domovi ima
AM€MCAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGC ONLY
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 1, 1953
LETO un — VOL. Lm
Jugoslavija zanikuje, da bi imela namen prilastiti si Trst in po njej zasedeno ozemlje
Italija je postavila v stanje pripravljenosti svoje čete v bližini jugoslovanske meje ter poslala v Benetke svoje bojne ladje. — Izjave ministra Aleša Beblerja v Idriji.
LONDON. — Dne 30. avgus- slovani pa -od svoje strani obto-
ta je Jugoslavija zanikala, da si 'namerava prilastiti zono B Tržaškega ozemlja ter je od svoje 'strani -obdolžila uradnike anglo-ameriške vojaške vlade, da podpirajo prizadevanja Italije, da bi slednja pograbila dele spor nega tržaškega ozemlja.
Okoli polnoči so prispeli v beneško luko ena italijanska križarka, dva rušilca ter večje število manjših ladij. Italijanska vlada ni dala nikakega uradnega Pojasnila glede prihoda teh ladij v Benetke, toda časopisi v Rimu in Benetkah vedo poveda-b, da je prihod teh ladij “vsekakor v zvezi
sporom.”
Premikanje čet
Italijanske vojaške oblasti so tudi priznale, da sta bila neki italijanski pehotni potk in en oklepni bataljon, ki sta nastan-jena v bližini jugoslovanske m-e-N; z drugimi vojaškimi edinica-np vred postavljnea v priprav-ijenost.
Italijani so naznanili, da bo lugoslovanski predsednik Tito ^nanil zaseg Trsta v svojem Sovoru dne 6. septembra. Jugo-
žujejo Italijo, da zbira tanke in čete približno dvajset milj severno od Trsta z namenom, da zaseže mesto.
Bebler govoril v Idriji Jug-oslov. zanikanja, da bi i-mela Jugoslavija namen zaseči zasedeno ozemlje,, so bila objavljena po govoru, ki ga je imel jugoslov. zim. minister Aleš Bebler v Idriji. Bebler je v svojem govoru med drugim dejal: “Italija si prizadeva z vsemi razpoložljivimi sredstvi inkor-porirati Trst in del slovenske -o-bale v svoje ozemlže. V svojem prizadevanju so Italijani deležni z laško - jugoslov.'podpore anglo-ameriške Vojaške vlade v Trstu.”
Jugoslov. tiskovna agencija Tanjug pravi, da je poročlila o nameravanem zasegu tega o-zemlja sfabricirala Italija. Posveti v Italiji V Rimu st imela italijanski premier Pella in ameriški državni minister Durbr-ow petminutno konferenco o tem. vprašanju, ki je bila že druga v dveh dneh. Italija je o tem razpravljala tudi že z britanskimi in francoskimi predstavniki v Italiji.
Konec stavke pri Hresione Tire and Rubber družbi
^ružba je zvišala delavcem ^zde in izboljšala njihov Pokojninski sistem.
. CLEVELAND. — Tri dni tra-^jb-ča stavka pri Firestone Tire a'nd Ruber Co., je .bila končana ^ nedeljo zvečer, ko so se družbi in unijski uradniki spora-2umeli za n'ov kontrakt, po kalnem bodo dobili delavci 12 -Centno zvišanje mezde na uro. 25,000 delavcev te družbe — >000 teh v Akronu, ostali pa v Sedmih drugih mestih — se bo .^ilo na delo, čim bodo izdani °zadevni pozivi.
Sporazum je bil naznanjen v ’ 6deljo ob 8:30 zvečer v hotelu °ilenden v Clevelandu, kjer ° Se unijski voditelji in družbi-ii1 Uradniki -pogajali že od 23.
: ^°Va pogodba, ki krije tako . enovani “package deal” (to Vs Vrs^Q dobrin in izboljšav), —, JrS'o med drugim 5-ce-ntno s .Sanje plače, s čemer bo zna-, a minimalna plača pri tej $2.10 na uro.
dj, ^kojnine, ki jih financira . 2ba, kakor tudi vsote social-Varn'°sti so bile zvišane od 0 na $125 mesečno.
Novi grobovi
Matthew Cmjak Sr.
Po dolgi bolezni je umrl na svojem domu na 1039 E. 68. St. Matthew Crnjak Sr., star 70 let. V to deželo je prišel leta 1911 iz Belovarja, Hrvatska. Zapušča ženo Mary, roj. Pevec, ki je doma istotam, sinova Matthew Jr. in Josepha, hčeri Rose Green-wald in Mary Čira ter vnuke. Je bil član dr. Najsv. Imena pri sv. Pavlu in društva sv. Pavla CCU. Pogreb bo v četrtek zjutraj iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla ob 9. uri in od tam na Calvary pokopališče.
Michael Zoretich
Umrl je Michael Zoretich, 15716 Corsica Ave. V Ameriko je prišel iz Hrvatske leta 1909, star je bil 59 let. Zapušča ženo Katherine, sinova Michaela Jr. in Roberta, vnuke, brata Martina, brata Matta v Kanadi. Bil je član društev št. 235 CPU in št. 10 CCU. Pogreb bo v sredo iz Golubovega pogrebnega zavoda v cerkev Sv. Jenoma in od tam na pokopališče.
Alice Novak
Po kratki in mučni bolezni je preminula na svojem domu na 1004 E 72 St Alice Novak, rojena Zibert, stara 48 let. Bila je vdova. Tukaj zapušča mater
Ker se mu ni ljubilo delati je ustrelil dva duhovnika
NETTUNO, Italija, — Domenico Fratini, delavec v samostanu San Rocco, je priznal, da je ustrelil rektorja samostaua in težko ranil vikarja. Na ioba je streljal iz zasede.
Fratini, ki je star 59 let, je u-bil 41-letnega duhovnika Alfredo (de Santisa ter ranil 54 let sta rega duhovnika Sersio Corsia, ko sta se vračala z železniške postaje, kamor sta šla spremit nekega prijatelja. Rekel je, da sta ga preveč -priganjala k delu.
NEZNOSNE VROČINE NI KONCA
“oravnava telefonske
^	stavke
Q L°UIS. - Tukaj je bil
0ričan 11 dni trajajoč štrajk
onistinj in drugega osebja 1 telefonski družbi.
Potek in zaključek slavja 60-letnice
župnije sv. Vida
KAKOR JE BILO že včeraj v tem listu poročan-o, je v nedeljo, 30. avgusta, praznovala v Zdr. državah najstarejša in naj-•večja slovenska župnija sv. Vida v Clevelandu šestdesetletnico svojega obstoja.
Ob desetih dopoldne je imel clevelandski nadškof Hoban slovesen vhod v lepo okrašeno in vso prenovljeno župno cerkev. V slovesnem sprevodu je šla iz župnišča najprej šolska mladina, dekliška Marijina družba, skavti, oddelek katol. veteranov v svojih slikovitih uniformah z dvema zastavama, nato Kolumbovi vitezi s svetlimi meči v rokah, za njimi pa je pred škofom stopala številna duhovščina. Pontifikalna maša Pri škofovi pontifikalni maši so stregli Prevzvisenemu: župnik Louis Baznik kot arhdija-kon, kot dijakon Rev. Victor Cimperman kaplan pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu, kot subdijakon Rev. Edward Pevec, kaplan pri sv. Lovrencu in novo imenovani profesor na deškem semenišču, kot častna dijakona pa sta služila Rev. Rudolf Praznik in p. Edward Gabrenja, — frančiškan iz New Yorka; vse mašne ceremonije je vodil škofijski ceremonij ar Msgr. Saunders.
Naj večjo pozornost pri vsej slovesnosti je vzbujala pri sprevodu in pontifikalni maši navzočnost ustanovitelja te prve slovenske župnije, starega in častitljivega monsignorja Vita Hribarja. Morda je to edinstveni slučaj v zgodovini katoliške cerkve, da se je udeležil slovesnega praznovanje 601etnice tudi njen ustanovitelj in prvi župnik.
Številna duhovščina
V Texasu pa so nalivi po-zročili povodenj, pred katero so morali prebivalci bežati iz svojh domov.
VROČINA IN SUŠA, ki traja danes že tri in dvajseti dan, bo menda potolkla — vsaj izgleda tako — vse dosedanje rekorde.
Naj hujše je pa to, ker ni na vidiku nobene olajšave, če naj verjamemo vremenskim prerokom. Značilno je, da je v tej rekordni vročini samo ena žena v Clevelandu radi nje umrla.
Iz Philadelphije, kjer je dosegla vročina 100 stopinj, poročajo o petnajstih smrtnih slučajih, ki so neposredna -posledica vročine. Ista temperatura je v New Yorku, odkoder pa ni poročil o kakih smrtnih slučajih.
O neznosni vročini poročajo iz vseh predelov Združenih držav, izvzemši od paeifične obali, kjer je še bolj hladno kakor (običajno. V južnem Texasu pa dežuje neprestano že teden dni. |
Iz Robstowna, Tex., -poročajo, I Poleg prej imenovanih duhov-da so hudi nalivi povzročili po- nikov so se udeležili sprevoda |njjs^0 pr^ sv_ yidu kjer je plavo, pred katero je moralo in slovesne pontifikalne maše |prejei sv0j0 prvo izobrazbo, ki
venske požrtvovalnosti. Kaj sta vse storila in doživela Msgr. Vitus Hribar in -njegov naslednik Msgr. Jernej Ponikvar vso dolgo dobo iO-d ustanovitve župnije, je ena sama dolga pesem o žrtvah. V težkih časih so revni slovenski priseljenci zgradili veliko župno cerkev, ki je kot kaka katedrala sredi delavskega naselja, veliko šolsko poslopje in lepo župnišče. Pod novim župnikom L. Baznikom pa so v kratkem času omogočili farani popolno obnovitev cerkve, šole in župnišča.
Pesem-hvalnica
Mogočna slovenska zahv-pesem, ki jo je pela vsa na p'olna cerkev -po slovesni pontifikalni maši, je bila pesem zahvale Bogu, ki je v tej župniji delil tekom 60 let toliko duhovnih dobrot tisočem in tisočem Slovencev, pa tudi zahvalna pesem oni veliki požrtvovalnosti, ki so jo tekom dolgih 60 let p'okazali njeni župniki in župljani.
Tekam svojega obstoja je ta slovenska župnija dala katoliški cerkvi 16 slovenskih duhovnikov, -dva bogoslovca, ki še študirata in sta stregla tudi pri pontifikalni maši, to sta gg. Rebolj in Pajk, 4 redovne brate in 30 redovnic raznih redov, ki so -se se po velikem številu tudi u-deležile z domačimi redovnica-mi-učiteljicami cerkvene slovesnosti.
Navzočnost gov. Lauscheta
Vsej slovesnosti pa je dal poseben poudarek governer države Ohio, Frank J. Lausche, ki se je -osebno udeležil pontifikalne maše in ga je nadškof Hoba-n š-e po-sebe omenjal v svojem nagovoru. Tudi naš governer je izšel iz te župnije, kjer je nekdaj
čič, ki je prebral tudi čestitke mestnega župana Burke-a, p. Gabrenja, Msgr. Oman in kon-žno župnik Baznik, ki se je zahvalil vsem faranom za sodelovanje pri slovesnosti.
------o-----
Stavka električarjev pri Ford družbi v Clevelandu
Druge pridružene skupine, ki pripadajo CIO ustanovi, so ostale na delu.
CLEVELAND. — Včeraj zjutraj so pustili delo tako imenovani maintenance električarji v veliki Ford Motor Ca. tovarni v Brook Parku.
Delavci drugega in tretjega šifta so odšli iz tovarne o polnoči ter nemudoma formirali piketne linije. Dve drugi skupini v tovarni, ki pripadata A. F. of L. organizaciji, sta ostali na delu kakor tudi produkcijski delavci, ki pripadajo CIO ustanovi.
Stavkujoči električarji so člani Electrical Workers Union, local 38.
To je prvi avtorizirani štrajk v tej tovarni, odkar je pričela obratovati pred dvemi leti.
Električarji so zaposleni v vseh treh divizijah tovarne — v delavnici za stroje in motorje, v livarni in elektrarni.
stregel pri maši in hodil v žup-
zapustiti svoje domove nad — še sledeči: Msgr. John J. Oman,
2,500 ljudi. _	župnik pri sv. Lovrencu; Msgr.
Zadnjič je v Clevelandu de- Matija škerbec; Rev. Jos. Mišič, ževalo dne 8. avgusta. Včeraj je župnik hrvaške župnije sv. Pav-bil že tri in dvajseti dan brez la; Rev. Brennan, župnik pri sv. dežja, če izvzamemo 13. avgust, Filipu; Rev. Denerle, župnik pri:v cerkveni dvorani slavnostni ko ga je padlo 0.1 palca, torej sv. Frančišku; Rev. Wheatley, i kanLeL katerega se je udeležilo
mu je odprla pot do naj višjega mesta v državi.
Slavnostni banket
Popoldne ob petih se je vršil
komaj za ime.
Spočetja; Rev. Charles Patrick,
Konvencila veteranov nekdanji kaplan pri sv. vidu, in
v . WJl"_wolc,a,su» Rev. Jožef Varga. Pri slovesno-
SpailSke vojne V mestu sti so bili odlično zastopani tudi
CLEVELAND. — Tukaj se slovenski frančiškani, poleg prej vrši 55. letna konvencija vetera- temenjenega p. Gabrenje so se nov španske vojne, na katero je udeležili slovesnosti tudi še p. prišlo okoli 4,000 veteranov in Odilo Hajnšek, p. Rudolph Stra-njihovih gostov. Veterani, ka- žišar in p. Leonard Bogolin. Na terih mnogi so oblečeni v unifor- slovesnost je prihitel tudi žup-mah iz leta 1898, kakršne so ta- nik v Barbertonu, Rev. Joseph
župnik župnije Brezmadežnega nacI 500 oseb in ki ga je v svoji
že priznani spretnosti vodil do-
krat nosili,' bodo zahtevali med Celesnik. Angelo in sestro Anno Zibert in drugim višje penzije za vdove
padlih v tej vojni.
------o-------
il?ATw»VE
Vremenski
prerok
pravi:
jj. anes in ponoči jasno, vroče s°Parno. Zvečer morda prše-rned grmenjem.
več sorodnikov. Rojena je bila v Clevelandu in je bila članica društva Sv. Ane št. 4 SDZ in Pod. št. 18 SŽZ ter Krožka št. 2 Prog. Slovenke. Zaposlena je bila kot učiteljica šivanja pri Hubschman Co. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave v cerkev sv. j bilov na Union Avenue. Pred 7 Vida in nato na Calvarija po- meseci se je družina preselila v
Slavnostni govor
Slovenski slavnostni govor je imel v župni cerkvi med škofovo mašo Rev. Matija Jager, ne-
kopališče. Čas še ni določen Terezija Novak Snoči je bilo pripeljeno iz Eustis, Florida, truplo pokojne Terezija Novak, rojene Zvonar, ki je preminula v soboto po dolgi bolezni v starosti 65 let Pokojna Terezija Novak je soproga znanega Antona (podomače Andrejčev), ki je svoje čase vodil agenturo za prodajo avtomo-
Policija grozi s stavko
MONTREAL, Kanada. — Tu- kdanji kaplan pri sv. Vidu in se-kajšnjih 2100 detektivov in uni- daj župnik v Collinwoodu. V formiranih policistov bo 15. sep- vznešen-e-m govoru je razvijal tembra zastavkalo, če ne dobe globoke misli:	kaj je župnija
višjih plač.	-njenim faranom.
Pri pontifikalni maši je odlično prepeval župnijski cerkveni zbor pod vodstvom pevovodje Košnika.
Govor nadškofa Hobana
mači kaplan Frank Baraga. Med govorniki na banketu so bili; — stari pionir Anton Grdina, Jožef Nemanič kot cerkveni odbornik, councilman John Kova-
Slovenska pisarna
Sl 16 Glass Ave., Cleveland, O.
Telefon} EX 1-9717
LJUBI otroci Slovenske sobotne šole! Zelo sem bil ganjen, ko sem prejel' od vas prelepi duhovni šopek, ki ste mi ga poslali za srebrni jubilej mojega mašni-štva. Prosim Vsemogočnega, naj vas obdaruje z vsemi milostmi i-n blagoslovi. Vaš — Mnsgr. Edward E. Swanstrom, direktor NCWC, New York.
SLIKE 'otrok sobotne šole bodo gotove konec tedna. Otroci jih lahko dobijo v soboto v Slovenski pisarni. Slike (velik format) bodo po $1.50.
VAJA za igro “Kaplan Klemen” 3. dejanje (1. slika) v sredo zvečer ob 7. Pridite točno! — Režiser.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
i
Seja—
Nocoj ob navadni uri in v navadnem kraju se vrši seja podružnice št. 14 SŽZ.
Peta obletnica—
V sredo ob šestih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Joseph Hegler Jr., v spomin pete obletnice njegove smrti.
Rojenice—
Mr. in Mrs. Wm. Urbančič, 322 E. 257 St., Euclid, Ohio., se je rodil sinko, tretji otrok v družini. S tem je postala Mrs. Mary Urbančič, E. 47 St. stara mati, Mr. in Mrs. John Perse na Chardon Rd., Wickliffe, O., pa sta s tem že petič stari oče in stara mati. Vse je zdravo. Čestitamo!
Prva obletnica—
V četrtek ob 7:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. sv. maša za pokojnega Joseph Sauric Sr., v spomin 1. obletnice njegove smrti.
Nikari ne pozabite—
Okrajni blagajnik Leslie R. Monroe opozarja vse lastnike nepremičnin, da je v soboto 5. sept. zadnji dan za plačilo davka na nepremičnine (Real Estate tax). Davek lahko plačate tudi po pošti.
Seja—
Društva sv. Vida št. 25 KSKJ ima nocoj oh pol osmih svojo redno sejo v navadnih prostorih.
Molitev—
člani društva Dvor Baraga, št. 1317 Katoliških borštnarjev so prošeni, da se udeležijo skupno molitve za pokojnega brata John Belica ob 7:30 danes zvečer v Zakraj škovem pogrebnem zavodu. Druga obletnica—
Jutri zjutraj ob 8:15 bo v cerkvi Brezmadežnega Spočetja na 41. St. in Superior Ave. sv. maša za pok. Jos. Zalokarja ob drugi obletnici njegove smrti.
Žalostna usoda jugoslovanskega begunca
Tisoč ljudi gasi gozdne požare v Kanadi
TORONTO. — Več kot 1,000 ljudi, ki se poslužujejo letal, helikopterjev in bulldozer jev si prizadeva pogasiti ali vsaj omejiti 115 gozdnih požarov v suhih gozdovih severnega Ontarija.
Florido radi rahlega zdravja. Poleg soproga Antona zapušča hčer Thereso Pobuda ter e-nega vnuka, sestre Hattie Bart, Mildred Herbst, Ella Kovar, Gabriela, Johanna, Antonette in Mary Blaha, ter brata Mihael in Charles. Pogreb se bo vršil iz Louis Ferfolia zavoda, čas in druge podrobnosti bodo poroča-ne jutri.
CLEVELAND. — Kakor srno že včeraj na kratko poročali, je neki policist v nedeljo zgodaj zjutraj nevarno obstrelil Johna Simunoviča, 45 let starega begunca iz Jugoslavije, ki ga je dobil postopati pred hišo na 8313 Cedar Ave, ter ga vprašal, kaj tam dela. (To je bilo v zgodnjih jutranjih urah, menda okoli treh). Ko ga je policist vprašal po njegovi družini, mu je le-ta izpulil njegov količek iz rok ter ga dvakrat udaril ž njim po gla-
izjavili, da je bil njun sin zelo občutljiv glede svoje nesrečne rodbinske situacije in da se je ob tozadeynem spraševanju vedno razburjal in jezil.
Simunovič je prišel v Ameriko pred štirimi leti, ko so mu komunisti v Zagrebu zaplenili njegovo trgovino: ter ga pognali iz dežele. V to deželo so mu pomagali njegovi starši, ki so tukaj ža 29 let in ameriški državljani.
Njegova žena Štefanija in 12-letna hčerka Ana pa ne moreta
vi tako, da se je policist zgrudil,
(nakar se je baje hotel Simuno- iz Jugoslavije, kar je delalo Silvie še na ležečem znesti. Tedaj i munoviča zelo nesrečnega. Sil-Po pontifikalni maši je nad-de policist potegnil revolver ter'no je sovražil komuniste in je škof Hoban imel na vse župl j a-1 štirikrat ustrelil na Simunovi-! večkrat globoko premišljeval o
ne globoko zasnovan angleški ča; dve krogli sta ga zadeli v
govor, v katerem je poudarjal požrtvovalnost župljanov sv. Vida in potrebo katoliškega šolstva.
Šestdesetletnica župnije sv. Vida je dejansko praznovanje slo-
drobovje, dve pa v levo podlakt-je. Ranjenca so naglo odpeljali v Mt. Sinai bolnišnico, kjer se nahaja v kritičnem položaju.
Simunovičevi starši, ki stanujejo na 11920 Phillips Ave., so
usodi svoje žene in hčerke.. Tukaj je bil od časa do časa zaposlen kot zidar, toda kadar se ga je lotila melanholija, ni mogel delati. V Zagrebu je dovršil u-niverzitetne študije in promoviral.
NAJNOVEJŠE VESTI
WASHINGTON. — Podpolkovnik Marion E. Carl, član zbora marinov, je dosegel s svojim jet letalom 83,235 čevljev višine.
CLEVELAND. — Včeraj je bilo v tem mestu 99 stopinj vročine, kar je rekordna vročina. Od povsod poročajo o veliki suši ter o počasnem odmiranju zelenjave in drugih pridelkov.
RIM. — Jugoslavija je veraj izjavila, da so oborožene italijanske čete izvedle “invazijo” jugoslovanskega ozemlja v svoji demonstraciji, ki je v zvezi s tržaškim sporom.
WASHINGTON. — Komisija za atomsko energijo je snoči izjavila, da je priredila Sovjetska zveza dne 23. avgusta ponovno detonacijo atomov.
WASHINGTON. — Gen. Matthew B. Ridgway je včeraj izjavil, da je nasproten prizadevanjem, da se zgradi perfektna zaklonišča proti sovjetski hidrogenski bombi ter dodal, da se maksimalne zaščite ne more dseči za vsako veliko mesto.
Ameriška Domovina
/%;%/«■	iioivai

Clair Ave.
UEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Z^d. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
Umted States $10.00 per vear; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 173 Tues., Sept. 1, 1953
Mir v naših dneh
Cerkev neprestano moli za “mir v naših dneh” in naroča vsem svojim vernikom, naj molijo ž njo v isti namen. Seveda pa vsi verniki ne mislijo tako, kot misli Cerkev. Oglašajo se nekateri, ki pravijo; Zakaj pa mir samo v “naših dneh?” Zakaj pa ne rajši mir za zmerom? Takim Cerkev lahko mirno odgovori: Če z molitvijo v naših dneh izprosimo mir za naše dni, smo lahko zadovoljni. Saj za prihodnje dni bomo spet molili in poskrbeli za tiste dni. Sploh se pa besede “v naših dneh” lahko razumejo tudi tako, da veljajo za vse čase, zakaj Cerkev ima božjo garancijo, da bo ostala na svojem mestu do konca časov.
Bolj težko je opraviti s tistimi, ki ugovarjajo z druge strani. So namreč tudi taki, ki jim molitev za mir sploh ne gre v račune. Ni izhoda iz sedanjih zmešnjav svetovnega položaja — razen z eno “prav pošteno vojno”! Komunizmu ne boste prišli do živega, če njegovih predstavnikov in propagandistov lepega dne do kosti ne naklestite. Pri svojem govorjenju se radi sklicujejo na zasužnjene narode v Evropi pod komunizmom, ki pogosto pošiljajo sem pre.ko morja izjave: Samo kakšna poštena vojna bi nas mogla rešiti?
Ko človek bere kako razpravo o tem, kakšna bo prihodnja vojna, če bo in kadar bo, nehote izgubi zaupanje v take izjave. Samo če bereš besede generala Bonnerja Fellerja v knjigi “Wings of Peace,” pa se zraven malo zamisliš ob njih, se ti mora omajati zaupanje v prihodnjo vojno. Vzemimo samo besede: Najboljša obramba Pariza in Chicage je v tem, da smo zmožni porušiti Moskvo v enem samem trenutku!
Kaj nam pove ta stavek? Pove nam, da si besedo “vojna” sploh popolnoma napačno predstavljamo. Tako nekako kot je beseda pomenila to reč ob času. ko je izbruhnila prva svetovna vojna. To se pravi, cesar Franc Jožef je zbral številno armado in jo poslal proti Srbom. Tudi Srbi so v naglici sklicali armado in jo poslali proti Avstrijcem. Nekje sta obe armadi trčili skupaj in je tekla kri. In tako dalje. Morda je bil tudi izbruh druge svetovne vojne še precej podoben izbruhu prve. Hitlerjeve, horde so udarile čez mejo na Poljsko, Poljaki so se postavili po robu — in je spet tekla kri. Zmagala je tista stran, ki je imela več vojakov, boljše orožje, več vztrajnosti in seveda tudi več — zaveznikov.
V prvi svetovni vojni Srbi še malo niso mislili na to, da je, najboljša obramba Belgrada — uničiti Dunaj v enem hipu. Da bi le mogli držati proč od Belgrada avstrijske armade, drugo bo že kako. V drugi svetovni vojni je pa že prišla Hitlerju misel — sicer ne za obrambo, pač pa za naskok: Belgrad v enem hipu porušiti, pa bo vojna dobljena! Danes pa ne gre več za kako obrambo tega ali onega poedinega mesta, gre za obrambo vseh “sovražnih” mest vsega sveta obenem! Obramba Pariza in Chicage istočasno — pa sta ti dve mesti navedeni samo za zgled! Prav tako bi veljalo, če bi namesto teh dveh mest bili imenovani mesti Rim in San Francisco!
Kaj naj vse to pomeni? Pomeni, da bodo prihodnje vojne — če pride do njih — popolnoma drugačne, kot so bile vojne v preteklosti. Ne bo šlo več za močne armade in njihovo orožje na trdnih tleh. Vsaj ne v glavnem. Stvar, ki bo odločala, bo bombna toča iz zraka. Pa ne samo za obrambo — tudi za napad. Tudi napadalec bo dejal: Najboljši napad je, če v hipu uničiš Pariz in Chicago, pa seveda tudi Rim, New York in San Francisco — pa še polno drugega vmes in naprej po svetu. In ker bi verjetno napadalec še zmerom verjel v načelo: Najboljša obramba je napad — bi skušal uničiti kar mogoče veliko raznih mest po svetu “v hipu.” Obramba od strani napadenih bi utegnila še poskusiti “v hipu uničiti Moskvo,” morda bi tudi uspela, toda kakšno korist bi imel svet od sto porušenih mest in milijonov uničenih življenj?
Vse to pomeni, da je za svet in ljudi na njem koncem konca vsak drugač/n položaj boljši, pa naj bo še tako nevzdržen na videz in nespameten, kot kakšna nova “totalna” vojna. Ko se enkrat vojne strasti razpalijo, preneha vsak resen in hladnokrven premislek, in današnji svet ima dobesedno zalogo takega orožja, da utegne priti do uničenja vsega, ne samo kakšnih “sovražnih armad.” Ni jih malo, ki obsojajo Amerikance, češ da se, ne znajo znajti v današnjem svetovnem položajb. Kdaj bi že bili morali izzvati “odločitev,” pravijo mnogi, pa so tako čudno otročji njihovi diplo-matje in politikastri, da izzivajo smeh po vsem svetu. Naj se reče o tem, kar se hoče, poedinih potez Amerike ne moreš zmerom zagovarjati, to stoji. Da pa Amerika in njeni di-plomatje nikakor nočejo ustvarjati “vojne psihoze” in se na vse načine izogibljejo izzivanja vojne, to pa tudi stoji. In ta temeljna poteza ameriške diplomacije pri mislečem človeku odtehta mnogo njihovih “otročarij.”
Bog nas obvaruj nove splošne vojne in nam daj “mir v naših dneh! Napetosti v svetovnem položaju so bile zadnja leta že večkrat tako velike, da je malokdo verjel v možnost, da se tretji svetovni vojni še kako izognemo. Pa vendar je šia doslej še srečno mimo. Kdo ve, če ne ravno zato, ker
Cerkev moli za “mir v naših dneh” in ker so ameriški diplo- govora matje tako “otročji,” da nočejo raznih napetosti še bolj napenjati? Le pridno molimo s Cerkvijo za mir, pa magari ga nam Bog ohrani preko tako smešnih diplomatov, kot so vča
sih Amerikanci!
P. B—ič.

1
BESEDA IZ NARODA
Si se že odločil?
Lemont, 111. — Ža kaj pa? Da greš v nedeljo 6. septembra v Lemont k Mariji Pomagaj na STOLETNI JUBILEJ svetniškega našega rojaka škofa Friderika Baraga! V nekaj mesecih namreč poteče sto let, kar je bil Baraga posvečen ža škofa.
Če kdo, smo Slovenci najbolj upravičeni in naravnost pozvani za to, da ta jubilej proslavimo. V kratkem boste slišali, kako se naravnost prepirajo in tekmujejo razne katoliške univerze tu v Ameriki, katera bi dobila več važnih zgodovinskih dokumentov, ki se tičejo našega svetniškega rojaka škofa Baraga. Rev. Father McAvoy, ki je arhivar na Notre Dame univerzi se že več let zanima za zadevo škofa Baraga in je že z vestnim ter strokovnim iskanjem našel marsikateri važen dokument ali listino iz Baragovega misijonskega življenja. Pred dvemi leti je Father McAvoy napravil potovanje v Evropo samo radi škofa Baraga in seveda vse z vednostjo Baragove zveze v Marquette, Mich. Po njegovem prizadevanju in po' njegovem ugledu so nam zdaj odprti na stežaj vsi arhivi, tako da je imel naš slovenski Baragov zgodovinar Mr. Joseph Gre-gorich letos, ko je obiskal Evropo, čisto lahek dostop do vseh važnih dokumentov. Samo treba mu je bilo izreči dve eni: Baraga in McAvoy in vsa vrata so se takoj odprla.
Za Baragove dokumente se zelo zanima katoliška univerza v Philadelphiji in ravno tako tudi benediktinska univerza v St. John’s, Minn.
To je vse nad vse razveseljivo in upapolno, toda ena stvar je bolj malo razveseljiva. Katera? Mi Slovenci se skoraj malo premalo zanimamo za Baragovo zadevo. Ali ni res? Kako je pre-vzvišeni škof Rožman lansko le-
mam To glede Baragove Zveze, ki prireja Baragov dan V Le-montu.
Torej več zanimanja za Baragovo stvar. In mi Slovenci smo tisti, ki moramo v prvi vrsti pokazati zanimanje za Baragovo zadevo. Naj lepšo priliko imamo zdaj ob tej važni Baragovi stoletnici. Pridite v nedelj,oi 6. sept. na Ameriško Brezje v Lemont, kjer bo povedal slovenskemu narodu predsednik Baragove Zveze Rt. Rev. Mmsignor Zryd svoje misli in svoje načrte ter uspehe glede dela za proglašenje našega rojaka blaženim.
Takoj se odločite in pridite! Čas je primeren, ko so prosti dnevi: v soboto, v nedeljo in v ponedeljek. Sredstev skoraj nikjer ne manjka, ko Ameriko in •nas z njo Bog tako bogato blagoslavlja in obsipava z zemeljskimi dobrotami. Treba je samo malo razumevanja in malo dobre volje, pa seveda tudi malo žrtve. Poročilo o slovenskem navdušenju za slovenskega rojaka, svetniškega Baraga bo prišlo v vse katoliške ameriške časopise. Poročilo bo poslano tudi v uradno vatikansko glasilo: v Osservatore Romano. Naj nobenega dobro1 mislečega Slovenca ne manjka |na tej proslavi, če mu le kako razmere dopuščajo.
Kdor hoče v Lemontu prenočiti, naj se gotovo naznani na naslov: Baraga Home Box 608, Lemont, Illinois. Glavna jubilejna slovesnost bo v nedeljo 6. sept. ob 10:30 dopoldne: Procesija od samostana do Lurške votline in tam pontifikana maša.
Slov. frančiškani.
Slovenska Koroška
Avstrijsko vprašanje
Bilo je 1. 1945 v Potsdamu blizu Berlina. Tam so se zbrali “veliki štirje”, t. j. zastopniki Združenih držav ameriških, Sovjetske zveze, Vel. Britanije
v Koledarju Ave Marije nuj- in Francije. Sporazumno
no priporočal pristop v Baragovo zvezo. Uspeh? Skoraj porazen! Ni zanimanja. Preveč smo zakopani v materijo tega sveta. V hudi depresiji bi bil uspeh večji! Preberite, kaj pravi škof Rožman: “Vsakdo bo razumel, da je za takšno delo treba nekaj denarja. Stroški ne bodo majhni. Treba bo nastaviti gotovo število ljudi, ki bodo nekaj let popolnoma zaposleni tu v Združenih državah, v ljubljanski škofiji in končno v Rimu pri obredni kongregaciji. Vsi Baragovi spisi, ki jih je spisal v raznih jezikih in vsi sodni zapisniki morajo biti prevedeni v enoten jezik, v latinščino in se dati tiskati, kar bo naneslo precej debelih da jih dobijo v roke vsi tisti člani obredne kongregacije, ki bodo imeli opravka pri končnem procesu v Rimu.”
“Nekaj denarja se potrebuje takoj, brez njega niti historična komisija ne more začeti dela. Kje ga dobiti? Kdo ga bo zbral? BARAGOVA ZVEZA je prevzela nalogo zbirati in zbrati potreben denar. Kako bo mogla to nalogo izvršiti? Kje bo našla de-
določili pogoje za mirovno pogodbo z Nemčijo in Avstrijo. Rešitev nemškega in s tem tudi avstrijskega vprašanja pa postaja vedno bolj zapletena, čeprav je vsem jasno, da brez rešitve teh vprašanj ni ureditve Evrope.
Do Stalinove smrti se je zdelo, da bo vprašanje Nemčije in tudi Avstrije ostalo nerešeno, dokler ne bi šele nova vojska rešila teh vprašanj. Pp Stalinovi smrti pa je nova sovjetska vlada začela vedno bolj poudarjati, da je voljna rešiti vsa sporna vprašanja sporazumno z zapadnimi velesilami, torej tudi nemško in avstrijsko vprašanje s pogajanji brez vojske.
Sovjetski predlog za rešitev avstrijskega vprašanja
Za rešitev avstrijskega vprašanja je predlagala sedanja sovjetska vlada zapadnim velesilam, naj se obnove nekdanja pogajanja za avstrijsko mirovno pogodbo, vendar ne na temelju “skrajšane pogodbe”, kakor so jo bile svojčas predlagale Sovjetski zvezi za-
narne vire? Članarina Baragove i:>adne velesile> marveč na te-Zveze, ki znaša samo en dolar melju Prvotnega neokrnjenega na leto. To članarino zmore pač j ®®riutka. Tak predlog ni sov-vsak slovenski katoličan v Ameriki, ki je odrastel prvi otroškim letom. Torej velja: Vsak slovenski katoličan v Združenih državah in v Kanadi plača članarino za Baragovo Zvezo reci in piši:
EN DOLAR NA LETO. Res ni veliko, pa nas je le precej v obeh državah, da bi naša članarina dosegla kar lepo vsotico. Nobeden se ne more izgovarjati, da bi v dvanajstih mesecih leta ne mogel dati enega dolarja za Baraga!” Tako naš škof dr. Rož-
jetska vlada poslala samo vladam zapadnih velesil marveč tudi avstrijski vladi, ki ji je obenem naznanila, da je pripravljena pogajati se tudi z njo naravnost, vendar le pod pogojem, če se odreče “skrajšani pogodbi’”. Avstrijska vlada pa sovjetski vladi ni odgo-govorila sama, marveč je svoj odgovor izročila gl. odboru parlamenta v odobritev. Ta odbor se je sestal 19. avg. in
prihodnjič obširnejše poročali. Avstrijski odgovor je sestavljen tako, da je iz njega razvidno, da želi avstrijska vlada samostojnost; pri tem ni važno, ali ji je ta zagotovljena po “skrajšani” ali po “daljši” pogodbi.
Zap'adni predlog sovjetski zvezi
Medtem ko odgovor avstrijske vlade še ni bil izročen sovjetski vladi, so pa zapadne velesile že odgovorile na sovjetsko vprašanje glede Avstrije. Po predlogu teh naj bi se sestali zastopniki vseh 4 velesil, ki imajo svoje zasedbene čete v Avstriji, 31. avg. v Londonu. Zapadne velesile v svojem odgovoru obenem izjavljajo, da ne vstrajajo več m “skrajšani” avstrijski pogod bi, če je sovjetska vlada pri pravi j ena sklepiti m Jr o V n o pogodbo, ki naj zagotovi Avstriji politično in gospodarsko neodvisnost.
“Ne z bunkerji in žičnimi ovirami”
Na praznik 15. avg. je bila na Ploeckenskem sedlu na av-strijsko-laški meji počastitev padlih iz prve svetovne vojske. Med drugim je tu govoril tudi avstrijski državni kancler ing. Raab, ki je poleg drugega iz rekel tudi tele besede: “Avstri ja ne bo sodelovala pri utrditvi miru z bunkerji in žičnimi ovirami, ampak z močno voljo po miru. To voljo bo pokazalo avstrijsko ljudstvo s kulturo, delom in prijaznostjo do vseh soljudi.” — Na laški strani pa je govoril avstrijski državni tajnik v notranjem ministrstvu Graf, ki je poudarjal, da “morajo prenehati nasprotja in narodna mržnja, kar bo končno pripeljalo danes v drobce razbito Evropo k skupnemu delu, prija’teljstvu in enotnosti.”’
—	Besede obeh avstrijskih državnikov so lepe, so pa čisto brez vrednosti, dokler oba politika tega doma ne pokažeta v dejanju. Ko bodo Slovenci na Koroškem in drugod v A vstriji enakopravni državljani, bomo pa verjeli v njuno iskrenost.
Pismo koroškega deželnega glavarja britanskemu veleposlaniku
Ko je s 1. avg. sovjetska vlada prevzela za svoje čete v Avstriji zasedbene stroške, je postalo važno vprašanje, kdaj bosta tudi Velika Britanija in Francija prevzeli nase njuni delež avstrijskih zasedbenih stroškov. S tem v zvezi je koroški deželni glavar Ferd. We-denig poslal britanskemu veleposlaniku v Avstriji H. Caccia pismo, v katerem ga prosi, naj bi tudi Velika Britanija prevzela svoje zasedbene stroške.
—	V svojem pismu je deželni glavar med drugim zapisal, da bi bilo mogoče z vsoto, ki jo dobi Britanija od Avstrije na račun zasedbe, zgraditi v Avstriji letno okrog 1,500 stanovanj.
Stanovanjska stiska na Koroškem
Eno najhujših vprašanj avstrijskega javnega življenja je stanovanjsko vprašanje. Uprava sklada za obnovo stanovanj na Dunaju je te dni nakazala koroški deželni vladi okrog 10 milijonov šilingov za zgradbo stanovanj v Celovcu in zlasti še v Beljaku.
15. avgusta je bila odpravljena cenzura
V zavezniškem svetu na Dunaju so ravno 37-krat razpravljali o odpravi zavezniške pisemske, telefonske in brzojavne cenzure. V ameriškem, britanskem in francoskem zasedbenem območju je bila ta cenzura v glavnem odpravljena že pred leti, veljala pa je še vedno v sovjetskem področju. Ker prihaja iz ino-
K sodobnim svetovnim problemom
Na Koreji se sovražni vojski s tem v nevarnosti vsa Jugovz-utrjujeta na položajih, na katere hodna Azija, v kolikor je danes sta se umaknili v smislu določb'še svobodna, kot se je izjavil v premirja. Ena kot druga stran Seattle predsednik Eisenhower.
se skuša čim bolj pripraviti za morebitno obnovo bojev. Pretekli teden smo čuli, da so komunisti poslali več skupin vohunov, ki naj bi ugotovili nove položaje čet Združenih narodov. Precejšnje število teh vohunov so Združeni narodi zajeli. Iz njih zaslišanj sledi, da bo mesec oktober zelo nevaren premirju. Nekateri vohuni so poročali, da računajo komunisti z 26. oktobrom kot dnevom, ko bo premirja konec. Ta poročila je seveda treba brati z veliko opreznostjo. Vse izgloda, da na obnovo vojskovanja na Koreji resno ne misli ne ena ne druga stran, pa naj bodoča politična konferenca uspe ali ne.
* * *
Vojni ujetniki se vračajo. Z dneva v dan prihajajo v javnost poročila o novih nasiljih in grozodejstvih, ki so jih vršili komunisti nad vojnimi ujetniki. Med zastopniki Združenih narodov v Panmunjomu obstoja bojazen, da bodo komunisti del ameriških vojnih ujetnikov zadržali. Združeni narodi skoro nimajo sredstev, da bi njihovo vrnitev izsilili.
*	4-	*
Izredno živahno je bilo pretekli teden na zasedanju Združenih narodov v New Yorku. Amerika je zmagala s svojim predlogom, da naj se konference o vprašanju bodočnosti Koreje in o drugih vprašanjih Daljnega vzhoda udeleže na eni strani le zastopniki onih držav, ki so imele svoje čete na korejskem bojišču, na drugi strani pa predstavniki komunistične Severne K> reje in Kitajske ter Sovjetija, če prvi dve to želita.
Sovjeti so temu ameriškemu predlogu odločno nasprotovali in so hoteli na to konferenco poleg Indije pozvati še celo vrsto tako-zvanih nevtralcev, tako da bi bili zastopniki svobodnega sveta skoro v manjšini. Proti udeležbi Indije, za katero so se zavzemali zlasti vsi člani britanske skupnosti narodov, je odločno nastopil predstavnik Južne Koreje. Dejal je, da v slučaju, če bi bila na to konferenco povabljena Indija, Južna Koreja tam nima kaj iskati.
Zelo verjetno je, da bodo o' vprašanju udeležencev omenjene konference razpravljali ponovno na prihodnjem zasedanju Združenih .narodov, ki se začne v drugi polovici septembra.
Če se bodo torej Francozi bojevanja naveličali, ni izključeno, da bo na njih mesto stopila Amerika.
* * *
Čangkajšek in Amerika sta sklenila poseben dogovor, da nacionalistična kitajska vlada na Formozi ne bo podvzela na kitajski celini nobene večje stvari, ne da bi se preje posvetovala z Washingtonom. Nacionalistične Čangkajškove čete napadejo sem in tja otoke ob obali, ki so pod oblastjo komunistov ali pa se izkrcajo celo na sami kitajski obali. Seveda se po opravljeni nalogi spet odpeljejo. Tako bojevanje s komunisti bo Čangkajšek vodil lahko še tudi v bodoče. Ne bo pa smel brez odobritve začeti kake velike resnične osvobodilne vojne. Sedaj, ko je bil ta dogovor odobren, je zelo1 verjetno, da bo Amerika dala nacionalistični kitajski vojski na Formozi na razpolago ducat ali dva rušilcev iz druge svetovne vojne. Čangkajškova vojna mornarica bo s tem postala pomembna pomorska sila, ki bo v stanju pod-vzeti tudi kako večjo stvar —• toda le z dovoljenjem Amerike.
mm*
Spor med Indijo in Pakistanom glede Kašmirja se približuje rešitvi. Na zadnjem sestanku med predsedniki obeh vlad v New Delhi je bito sklenjeno, da bo v tej himalajski deželi spomladi ljudske, glasovanje, ki bo odločilo, komu naj dežela v bodoče pripada, Indiji ali Pakistanu. Pakistanska vlada je ves čas zahtevala tako glasovanje, Indija pa se mu je upirala. Splošno mnenje je, da bo v slučaju svobodnega in tajnega glasovanja večina Kašmircev — ki so muslimani kot Pakistanci — glasovala za priključitev k Pakistanu. Da bi se Indija Kašmirju kar tako enostavno odpovedala, ni verjetno. Računati je še z velikimi težavami, predno bo to vprašanj® dokončno spravljeno s sveta.
Indonezija, kjer so nekdaj gospodarili Holandci, je dobila novo vlado, ki se na znotraj nagiba zelo na leva, na zunaj pa bi rada ohranila dobre zveze tudi z Zahodom. Eden izmed tamkajšnjih zahodnih poročevalcev pi' še, da vlada upa, da bo lahko komuniste, ki imajo v njej važna mesta, pridobila za pozitivno de-;lo, večina nepristranskih opazo-Kljub zmagi, ki jo je Amerika valcev pa da sodi, da bodo komO'
na zasedanju Združenih narodov dosegla, Zahod ne more biti po-
nisti sedanje razmere izkoristil^ in poskušali ob prvi priložnost
sebno zadovoljen. Pokazalo se!vzeti vso oblast v svoje roke. To
bi bil za Zahod vsekakor veli^ poraz. Ne pozabimo da je Indonezija poleg Indije in Pakistan*1 najmočnejša in najpomembnejša država v tem predelu sveta. Ne' kaj manjša od naše južne soSe' de Mehike ima okoli 75 milij0' nov prebivalcev. V deželi so p°' membna ležišča petroleja t1 drugih naravnih bogastev. nezija je poleg Malaje najvažnejši producent surovega gumi' ja.
je namreč, da zahodni zavezniki nimajo enotnih pogledov o tem, kako se zoperstaviti komunistični nevarnosti v raznih predelih sveta. Težave so posebno na Daljnem vzhodu, kjer Angleži priznavajn komunistično Kitajsko, Amerika pa podpira Čang-kajška.
* * *
V Indokini se naglo približuje čas novih bojev. To je za enkrat najpomembnejše bojišče med svobodnim in komu nističnim svetom. Francozi so teh bojev siti in bi radi sklenili premirje, če že ne miru. Komunisti, vsaj za zdaj kaže, taki misli niso kaj prida naklonjeni. To dokazuje njihov nedavni poseg v Siam. Siamska vlada je objavila, da je odkrila zaroto, v katere ozadju so bili komunistični Vitminhov-ci. Zarotniki so imeli baje namero vzpostaviti v Siamu komunistom naklonjeno vlado.
Zahod Indokine ne more prepustiti komunistom, ker bi bila
tudi vsa tista 'inozemska avstrijska pošta, ki je bila sicer namenjena v zapadna območ-zemstva večina pisemske pošte' .ia- Na 200. seji Zavezniške-v Avstrijo po zračni poti in ga sveta pa je sovjetski komi-[ pristaja večina letal w bližini I sar v Avstriji pristal, da pre-Dunaja na sovjetskem območ- neha s 15. avg. vsaka cenzura
bomo o vsebini avstrijskega od- ju, je bila tako cenzurirana ' tudi na sovjetskem področju.
V Evropi ni bilo pretekli ted®11 nič posebnega. Francozi so Pre' nehali stavkati, Nemci pa preiM' šljujeja, koga bodo prihodnj0 nedeljo volili. Iz Londona P°r0’ čaj o, da se W. Churchill prizad6' va, da bi prišlo čimprej do govorov med njim in Eisenho^' erjem ter predstavnikom Fr3,11^ ‘rije 'c. skupni politiki proti S°V
jetiji-	...
Grčija Turčija in JugoslavlL se pogovarjajo o ustanorit skupnega tajništva, ki naj bi P _ magalo ustvariti med njimi s°^ delovanje na kulturnem, goSP° darskem in socialnem polju-Do resničnega sode lova11 ^ med titovci in Grki je pa š® f lo daleč. Nedavno pje Titovo sopisje ponovno, napadlo GrC L češ da zatira jugoslovansko 11 rodno manjšino.

n
r-yUAticQ.
/UiERi$kA Domovina
'/%' fl/l' E RI C/& Ul— H O IVI E'
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN UANGUAGG ONLY
SLOVGNIAN
MORNING N6WSPAPGR
Deselfisoft obiskujejo velesejm
Letošnja prireditev Kanadskega narodnega velesejma je petinsedemdeseta
Toronto, Ont. — Kakor vsako | kakor ni pomišljati, da Kanad-ieto °b temle času, se vrši tudi ski narodni velesejm ni bil stores na posebnem prostoru v ril v svoji preteklosti za Kanado KPodnjem, objezerskem delu To-ronta Kanadski narodni velesejm ^ Canadian National Exhibition. v naslednjih dveh tednih, ko' bo Velesejm trajal, bo doživelo me-sto Toronto nekaj najbolj razgi-anih dni v svoji zgodovini. Ve-esejm že sedaj obiskujejo deset-bsoči ljudi vsak dan. Prihajajo z vseh koncev Kanade in skoraj toliko je ameriških gostov,
1 tele prve dni razočarani ugo-avljajo, da Kanada (pod “Kana-
0	si večina Amerikancev pred-stavlja Niagaro in Toronto) v lesnici ne zasluži slovesa hladne Cežele. Ko je v petek ob četrt aa štiri popoldne otvoril Kanad-
1	narodni velesejm britanski v°jskcvodja Montgomery, je ka-2al toplomer 92 stop. F. Nasled-
dan je poskočil za nekaj sto-više. Toda vročina ne more ekmovati z radovednostjo obis-b°valcev.
. b’o Ameriki in drugod po svetu ltriajo marsikod podobne velesej-Ifle kakor je naš velesejm v To-
l'Ont
n, toda prav takega, tako ob-
kot deželo in za njen dozorevajoči narod zelo veliko.
Zadnje čase pomeni Exhibition v Torontu za večino obiskovalcev bolj pozerišče mnogoterih veseliščnih dogodkov kakor kaj drugega. Ljudje se zabavajo na velesejmu na stotine različnih načinov. Resnejši obiskovalci (teh je, če hočemo biti odkriti, manj kakor onih, veseljačenja željnih) pa si na velesejmu ogle dajo še zmerom na stotine novih reči, ki so o njih morda samo slišali ali brali. Poduče se lahko novih izumih, o novih proizvodih, ogledajo si lahko, kaj razstavljajo zanimivega trgovci in predzvodniki širom Kanade, Združenih držav in dežel po vsem svetu. Gotovo je, da bo sleherni našel na velesejmu vsaj nekaj oddelkov, ki ga bodo: skrajno zanimali. Na velesejmu so najrazličnejše gospodarske razstave, tam je razstava živine, tam je vrtnarska razstava, tam razkazujejo menda najdražjo zbirko draguljev na svetu, tam
južnega in tradicionalnega ni- j boste videli kaj ima pokazati ka-aio nemara nikoder. Pred dne- nadsko vojaštvo, kaj kanadsko
Vi
kem Ca:
Je zapisal nek člankar v ne-j gozdarstvo, kaj rudarstvo in kaj
torontskem časopisu, da je!kanadski ribiči. In tako dalje. Radian National Exhibition Kakor vsako leto, razstavljajo tu-^aJVečja prireditev svoje vrste Idi ribiči. In tako dalje. Kakor Svetu. To trditev je zagovar-j lani razstavljajo tudi letos
;	------- j----------|_-------:-------j~~jv — — pse
tv zv ^jstvem, da doslej te trdi-!in mačke in druge domače živa-a še nobeden ni izpodmikal.
lice.
Obisk kanadskega velesejma je zlasti letos spričo svojega bo-
'laj bo pa že tako ali drugače,
^sPica je, da pomeni Canadian
ahonal Exhibition za Kanado‘gatega sporeda in bogastva razliko manifestacijo dozorevajo-j stavljenih reči vsekakor pripo-e^a naroda in posebno še nje- roči j iv.
Vega gospodarstva. Letošnja Irnditev velesejma pa je zna-enita zatoi, ker je petinsedem-^ Se^a po vrsti. Z izjemo med-°hiih let se je vsako leto ob času vršil
M,
v Torontu tak esejm. Zarodek te vsenarod-
se je prvič vršila v To-
vsakoletne velesejmske pri-« Ve imamo v takoimenovani ° jedelski razstavi Gornje Ka-ki
nintUv!'	Ta razstava pa se
a VraTa vsako, leto v Torontu, tud' * So -i0 PrireJali izmenoma kod	mestih jugovz-
^ Ure Kanade. Samo vsako če-leto se je vršila ta razstava
To .
m^Tegcane k zamisli, da bi To-
y rp	J C Vlblld Id IdZ.bLd!Vd
0rontu. To je nagnilo toront-
provinci Ontario zaslu-
^oi- najbolj napredujoče
zil0 + i
ljs, can dogodek vsako leto. r0 anovili so “Društvo, za toki Sko industrijsko razstavo,” 'T _ zaznamovala svojo prvo
trehediteV ';ake razsiave v prvih rj,. ^6dnih v septembru 1. 1879.
Mrn^0 se "i0 udeležilo vele-kap jo St° tisoč ki udi- Spričo te-
le bil to velik uspeh.
SH h- mnogo redkejše naseljeno-
.	t — i	i
pednja p a krčili
leta so dobo velesej-na štirinajst dni in ta-
1° ostalo do danes. Današnje
igle
VPGiaHaSnal E„xhibiti'c'n
prireditve, CNE
Pia prerliafi zašenjafo žetev
Winnipeg, Man. — žetev in mlačev pšenice po večini prerijskih polj v provinci Manitoba je ■ta teden v polnem teku. Z žetvi-j'0 so začeli tudi po številnih predelih province Saskatchewan, vendar se bo v nekaterih delih te province to opravilo zavleklo zaradi nekaj močnih nalivov. V nekaterih predelih province Alberta bo žetev celo dva ali tri tedne zakasnela.
Istočasno žanjejo po prerijskih provincah tudi druga žita, zlasti oves in ječmen. V Manitobi so poželi domala pol pšeničnih posevkov pretekli teden in prav tako je požetega 37% ovsa in 45% ječmena. — Letošnja žitna letina je po vseh provincah prizadeta z različnimi vrstami rje. V Saskatchewanu se je rja lotila zlasti poznejših posevkov.
Kljub temu, da letošnja žitna letina ne more tekmovati z lansko, so izvedenci mnenja, da bo pomenil letošnji pridelek žita drugi največji v zgodovini dežele. Letos, pravijo, bodo namlatili , po prerijah 365 milijonov Gana- mernikov pšenice. Lani so jo 435
Uspeh Shakespearejeve ga festivala
Stratford, Ontario. — Pred desetimi dnevi se je zaklj učil v tu-kajšnjem mestu prvi velik festival dramskih iger, ki jih je napisal William Shakespeare pred okroglo 350 leti. Kljub temu, da so tako stare, pomenijo te igre še danes vrhunec dramske književnosti; dokaz za to so številne prireditve Shakespearejevih iger vsako leto po vsem svetu v najrazličnejših jezikih. Tudi prireditelji velikega festivala teh iger v Stratfordu so se zavedali, da pripravljajo velik dogodek. V resnici je festival nepričakovano uspel; skoraj 54 tisoč obiskovalcev tega naj večjega letošnjega dogodka dramske umetnosti v Kanadi je pomenil za komaj 19,000 prebivalcev veliko podeželsko mestece Stratford pravi rekord.
,Še nikdar v Kanadi niso imeli tako velikega dramskega dogodka. To priča število iger, ki so jih igrali, splošno veliko pričakovanje v kulturnih krogih tako v Združenih državah, Angliji kakor Kanadi sami, rekordno število obiskovalcev (prireditelji so upali samo na 60 odstotkov obiskovalcev) in temu primerno velik materij alen uspeh. Samo vstopnic so prodali za blizu 200 tisoč dolarjev.
Imena najvidnejših igralcev na tem festivalu se glase Alec Guiness (Anglež), Irene Worth (Kanadčanka), režiral pa je odlični londonski režiser Tyrone Guthrie. V kritiki začetnih predstav smo čitali na kulturni strani ottawskega časopisa Citizen, la se festival (katerega mislijo vsako leto obnavljati) že sedaj 'ahko postavlja vštric s pasijonskimi igrami v kraju Oberamm-ergau na Bavarskem. New York Times je pisal, da je pomenil festival pravi “doprinos” k Shakespearu.
Spričo dobrega materijalnega uspeha prvega festivala Shakespearejevih iger so sedaj prireditelji sklenili, da bodo z dobičkom ustanovili stalno organizacijo za pripravo vsakoletnih prireditev teh starih iger v kraju Stratford.
Romanje v Midland
TORONTO, Ont. — Slovenci tisnjeno na posebnih
iz Toronta, iz bližnje in celo iz daljne okolice smo v nedeljo 23. avgusta poromali na kanadsko božjo pot v Midland. Na grobovih kanadskih mučencev smo pod vodstvom škoa dr. Gregorija Rožmana priredili KATOLIŠKI SPRAVNI DAN.
Ob osmih zjutraj sta izpred cerkve Mount Carmel na St. Pa-trlc St. odpeljala dva velika avtobusa okrog 100 romarjev. —■ Skoraj še dvakrat toliko pa so jih odpeljali osebni avtomobili. Kmalu po deseti uri so se začeli romarji zbirati okoli lepe Mid-landske cerkve, ki stoji na vznožju prijaznega griča. Prihajali so posamezniki, prihajale cele družine z otroci; prihiteli so iz daljnih krajev ontarijske province in celo iz Montreala; prišla je tudi skupina iz Clevelanda, v kateri sta bila naša stara prijatelja gg. Grdina Anton St. in profesor - umetnik Gorše.
Čas pred sv. mašo smo porabili za ogled zgodovinskih za-himivosti.
Malo pred pol dvanajsto uro smo se zbrali pred širokim stopniščem, ki vodi v cerkev. Ko so bratje Čehi, ki so tudi ta dan i-meli svoje romanje, zapustili cerkev, smo jo napolnili mi Slovenci. K oltarju je pristopil naš Prevzvišeni in na koru se je oglasilo ubrano slovensko petje. Med mašo pa nam. je naš nad-pastir govoril. Govoril je o Mariji in o posvetitvi Slovencev njenem., brezmadežnemu Srcu. Spomnil nas je, kako sme pred desetimi leti, v dneh vojske, o-kupacije in v začetku revolucije Slovenci zaupali svojo usodo
spomin-
skih podobicah.
S tem je bila dopoldanska slovenost zaključena. Sledil je odmor, v katerem smo se okrepčali, si nakupili spominčkov in pisali prijateljem.
Ob treh popoldne sme se zopet zbrali pri cerkvi in naš nad-pastir nas je popeljal na spokorno procesijo — na križev pot. — Sonce je žgalo v hrib, po katerem so postavljene postaje križevega pota, pot je pritiskal na čelo, a množica romarjev je vztrajala v premišljevanju trpljenja Gospodovega. To premišljevanje je začel in zaključil naš Prevzvišeni, vmes pa so menjaje se govorili naši gg. duhovniki iz Toronta.
Duhovno okrepčani, polni veselja in novega poguma smo se začeli okrog šestih popoldne razhajati. Božjepotniki so neute-gioma izjavljali, kako lepo in prijetno je bilo in da se bodo drugo leto spet udeležili tega našega tradicionalnega, romanja na kraj kanadskih mučencev.
Pripravljalni odbor za romanje kakor tudi vsi Slovenci bi morali čutiti posebno zadovoljstvo ob ugotovitvi midlandske-ga rektorja, ki je dejal, da Slovenci med vsemi dosedanjimi božjepotniki (23 narodnosti) naj-leše zapoj o.
(Po poročilu Prip. odbora za romanje v Midland, Ontario).
------n------
Slovenci v Montrealu so darovali glavni oltar
Toronto, Ont. — V prijetno; dolžnost si štejemo, da se na tem mestu javno zahvalimo našim rojakom v Montrealu, ki so da-
jan Jakopič iz Clevelanda $15; Mrs. Mary Darovec iz Clevelanda $10; Mrs. Stain in Mr. Pirnat iz Clevelanda na romanju v Midland $10; neimenovana gospa iz Clevelanda $5; družina Kraljič iz Minot, N. Dakota $10; neimenovani dobrotnik iz Badena, Pa. $5. Vsem darovalcem naj Bog plača! Priporočamo se še za na-daljne darove. Treba bo veliko opeke in blokov, preden bo cerkev sezidana.
Rev. dr. Jakob Kolarič, C. M 210 McCaul St., Toronto 2-B, Ontario, Canada.
pa so
|\Jg-1"	b ■'•^04.	-	m'-.majanja
‘Mno tVl . Proizvodi moderne!vseh prerijah v« Si 80 rLam danes že ta-Mlam	da se sploh ne za-
kdai VeT hi si jih bil sploh ^
milijonov. Zaradi počasnega od- Que,.
Tole se je zgodilo v Hamiltonu pretekli teden: mlad fant se je peljal dol po eni hamilton-skih cest v svojem avtomobilu in pazil na zelene in rdeče luči in na promet, dokler mu ni obvisel pogled na neki mladi punci. Ljubka stvarca, ki je drobila po pločniku, je fanta za volanom tako 'očarala, da je mimogrede zavozil ob cestni kol, katerega je podrl in razbil del o-graje. Vse skupaj s kaznijo na sodišču vred je fanta stal ta pogled nekoliko nad 200 dolarjev. Razbiti avto pa bo treba še popraviti. Ženskih čarov potemtakem ne gre podcenjevati.
* * *
V zlatem rudniku Noranda,
Marijinemu varstvu. Prikazal rovali slovenski cerkvi v Toron-nam je dogodke, ki so tej naši J tu glavni oltar. S to prošnjo smo posvetitvi sledili in ki so bili ®e nanje obrnili letos meseca ma-prav nasprotni našim upom, ki j ja in sprejeli so jo z velikim ra-smo jih ob posvetitvi imeli. — zumevanjem. šli so takoj na de-
Ugctovil pa je, da vendar sadovi te posvetitve niso izostali in ti so: odpuščanje sovražnikom in zvestoba Bogu tistih, ki so za vero in slovenstvo umirali; zvestoba veri in. spreobrnjenje mnogih, ki doma v sužnosti ječijo; zvestoba Bogu tistih, ki so se po svetu razkropili. To je veliko plačilo, ki nam ga je izprosila Marija, če bomo tudi naprej vztrajali v življenju po veri in tako ostali zvesti posvetitvi brezmadežnemu Srcu Marijinemu, potem lahko mimo zremo negotovi bodočnosti v obraz. S temi mislimi je Prevzvišeni zaključil svoj govor.
Med mašo je kljub pozni uri nad polovico romarjev pristopilo k obhajilni mizi. Nato pa je sledil naj lepši trenutek, ko smo se ponovno posvetili brezmadežnemu Srcu Marijinemu in to
lo in so nabrali lepo vsoto $436. Da je blia ta vsota zbrana, za to so se najbolj trudili predsednik Baragovega društva g. John Kramar, ki je našo prošnjo najprej priporočil odboru tega društva, odbor pa svojim članom. Poleg g. Kramarja pa so zbirale prispevke še gospodične Ivanka in Tončka čuden ter Francka Trobec. Vsem, darovalcem in nabiralcem kličemo hvaležen: Bog plačaj! Odzvali so se domala vsi montrealski Slovenci. Naj jim Marija Pomagaj, ki bo na tem oltarju stol ovala, njihove žrtve z materinsko darežljivostjo poplača.
Sporočamo, da je kipar Franc Gorše v Clevelandu še zelo izpopolnil načrt za glavni oltar in nas je prosil, naj vso notranjo ureditev cerkve, zlasti oltarjev, prepustimo njemu, da bo vse iz-
pod vodstvom istega škofa, ki je tvršeno po enotni zamisli. G.
živeiii2mislil človeški
prodajanja lanskega žita so po v resnih skrbeh, kam bodo novo žito vse shranili. Številni elevator ji (moderne žit-!ne kašče, op. ur.) so še vedno
v začetku preteklega
kan‘* S.VCi;i0 Prvo „ nadskernu
um, so dejavno razstavo ProstorjuiUU Prebivalstvu na Mesgr E"anabskega narodnega 'Eako 80 na primer
natrpani z lanskim zrnom.
Zaradi več ko občutnega pomanjkanja sposobnega učiteljstva v večini kanadskih
ver1*1. na svoiem vsakolet- so začeli ta pereči problem reše-Prvič eSc-.imu v Torontu lahko J vati z uvozom angleških učite-^ektričnSV<!> e.m živ,1jenju videli jljev v našo deželo. S temi uči-hico ° e^ektrično "želez-jfelji pa je narobe to, da silijo
sPadaj0 SteVilne '
ono luč,
iznajdbe, ki sto —v^^delske stroje tlS0c drugih stvari. Ni-
ravno v tista mesta, kjer je učiteljstva pravzaprav dovolj, t. j. v Toronto in Vancouver.
tedna rudarji zastavkali. Potegujejo se za 44-urni delovni te-ten in za 22centni povišek plače na uro. Stavkujočih rudarjev je 1600. Izgleda, da bo stavka trajala dlje časa.
_ * * *
Stavka šoferjev tovornih avtomobilov po južnem Ontariju provinc je ob času, ko to pišemo, skoraj na koncu. Stavkujočim šoferjem mislijo povišati plača za 20 centov na uro. To pomeni, da bodo šoferji zdaj prejemali po $1.43 na uro.
Vse kaže, da imajo ubijalca
pred desetimi leti posvetil naš narod. Vsa zbrana cerkev je molila posvetilno molitev, na-
Goršetu smo za njegovo ponudbo zelo hvaležni, ker smo prepričani, da bo ustvaril v naši cerkvi umetnine, ki bodo vanjo privla-vsaj dveh lovcev, o katerih tra- čevale ne samo Slovence, ampak gični, zverinski smrti v pragoz- tudi tujce, ki bodo občudovali
du polotoka Gaspe v Quebecu smo poročali pred tedni, na varnem. Skoraj gotovo je, da je umoril oba mlajša lovca rudo-sledec Wilbert Coffin. Pri za-1 ročali, da imamo zanj zbranih slišanju je ljubica tega rudosled- $200. Sedaj se je ta zbirka po-
stvariteljno moč slovenskega duha.
Tudi zbirka za tabernakelj lepo napreduje. Zadnjič smo po-
ca priznala, da ji je dal Coffin nekatere predmete, ki so pripadali trem pobitim lovcem.
* * *
Merodajni ruski umetniški krogi so potom svoje vlade povabili na gostovanje v Moskvo znano filmsko igralko Sonjo He-nie. Njen trener in priredibeni agent je v razgovoru z novinarji dejal, da drsalkin nastop v Moskvi ni nemogoč.
množila za novih $150, in sicer je zanj darovala neka gospa v Clevelandu po Rev. Juliju Slap-šaku $100, neka slovenska družina iz okolice Toronta pa $50. Beg povrni! Manjka še $240, da bo dovolj za tabernakelj, kakor si ga je zamislil g. Gorše.
Zabeležiti pa še moramo nekaj drugih darovalcev iz Amerike: Za opeko slovenske cerkve so darovali še sledeči: Mr. Mar-
Sporočilo uredništva
Uredništvo kanadske priloge “Ameriške Domovine” sporoča svojim dopisnikom, da naj omeje dopise na poldrugo stran običajnega formata. Dopisi naj bodo, če le mogoče, napisani s pisalnim strojem. Pri tem je treba paziti, da so pisani samo na eni strani in ne na obeh in da je treba uporabljati pri pisanju dvojni presledek. Vsi taki dopisi morajo prispeti na uredništvo tega časopisa vsaj v soboto dopoldne, če naj bodo objavljeni v naslednji kanadski prilogi.
Kratka poizvedovanja, ki spadajo v “poizvedovalni kotiček” bomo objavljali, kakor doslej,
za naročnike brezplačno, nena-ročniki pa morajo priložiti v namen objave en dolar.
Zgornje navodilo o dopisih ne velja za pisma čitateljev, ki' so uredništvu zmerom dobrodošla in ki jih bo uredništvo dosledno objavljalo zmerom, kadar bodo spodobna za tisk.
-----o------
Novi zemljevidi uranskih ozemelj
Regina, Sašk. — Aeromagne-tični zemljevidi tistih predelov na severu province Saskatchewan, ki so bogati na dragoceni uranovi rudi bodo prišli v javen promet tele dni. Prvih pet zemljevidov s predeli okrog jezer Nemeibem, Otter, Guncote Bay, Stanley in Nistcwiak bo moči naročiti pri saskatchewanskem provincijalnem ministrstvu za rude. Stali bodo en dolar. S temi zemljevidi se bodo zlasti okoristili vsi tisti, ki se mislijo v bodočnosti posvetiti uranskemu rudosledstvu. Zemljevidi imajo namreč zaznamovane vsa važnejša in bogatejša ležišča te rude in pa vei-jetnostna nahajišča urana.
Moški dobilo delo
TAPCO
zdaj izbira izkušene moške
Z A
TOOLMAKERS Experimental Work Building Jigs and Fixtures
SELECT
TOOLROOM
OPENINGS
ARC
and
HELIARC
WELDERS
MAINTENANCE
TINSMITH
MACHINE REPAIRMEN
MALI OGLASI
V fari Marije Vnebovzete
Blizu Holmes Ave., lepa 7 sobna hiša z 4 spalnicami.
Blizu Lake Shore Blvd.
Se lahko takoj vselite, 1-dru-žinska z 6 velikimi sobami, dvojna garaža, plinsko gretje. Kovač Realty-geO E. 185 St.
KE 1-5030
(173)
Trgovska prilika
Posestvo z dohodki, opremljena stanovanja. Dohodki so $275; 3 sobe tudi za lastnika. Nov plinski furnez. Kličite RA 1-5330 — 1444 E. 93 St.
— (176)
Stanovanje se odda
Štiri sobe s kopalnico se odda tistemu, ki bo tudi odkupil tudi pohištvo, ker je stanovanje opremljeno. Samo odraslim. Na 1026 E. 68 St. UT 1-7846.	—(173)
Ženitbena ponudba
39 let stara udova, ki je prišla pred letom iz starega kraja se želi poročiti. Je trgovsko naobražena in vešča uka. Leta niso važna. Ponudbe se pošlje na A.D. pod značko— “Ana”.
Naprodaj
Hiša 8 sob za 1 družino na E. 84 St. in Superior Ave. Plinski furnez in preproge. $9500. Dajte ponudbo. Kličite RA-1-3186.	(177)
Če ste sposobni vas izučimo na delu za
PRODUCTION BENCH INSPECTION HAND TRUCKING MISCELLANEOUS MACHINING
Employment urad odprt:
V ponedeljek skozi petek 8 zj. do 4:30 pop.
V soboto in nedeljo 8 zj. do 3:30 pop.
Prosimo prinesite izkaz državljanstva. Morate biti pripravljeni delati KATERIKOLI šift.
THOMPSON PRODUCTS, Inc.
23555 Euclid Ave. (C.T.S. Bus 28)
(182)
TOOL ROOM LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN TOOL ROOM HARDENER MACHINE REBUILDERS
Visoka plača od ure z dodatki zs življenske stroške in mnogo delovnm koristi. Ta dela so v naši E. 93 in Woodland tovarni in v naši E. 152 St. tovarni. Oglasite se v employment uradu na E. 152 St.
MURRAY OHIO MFG. CO.
1115 E. 152 Street
(176)
FORD MOTOR COMPANY
Clevelandska tovarna
sprejema prošnje od
Novih
Amerikancev
ki govore nekaj angleškega. Ta firma nudi visoke plače, dobre delovne pogoje in varnost za bodočnost. Zdaj preiskujemo sposobne može za vsa različna dela. Prosimo oglasite se v našem employment uradu osebno na Engle Rd., južno od Brookpark. če živite izven mesta, pišite na
FORD MOTOR 00.
17601 BROOKPARK RD.
Cleveland, Ohio
(179)
Freight Handlers
Nickel Plate Freight House sprejema moške v starosti 18 do 50 let za nakladanje in razkladanje blaga. 5 dni v tednu. Nadurna plača po 8 urah in po 40 urah. Obrnite se na
A. P. PHIPPS
Nickel Plate Railroad Go.
E. 9th in Broadway
JOHAN BOJER:
IZSELJENCI
ROMAN
mogoče. Nov načrt imam. Samo, če boš ti, Helena, čakala name in imela potrpljenje.” Ujel jo je za roko in jo stisnil.
“Oče pravi, da bi šla na učiteljišče/’
“Kaj? Oče pravi! . .
“Da, ko se menda sploh ne bom poročila.” Poskušala se je nasmehniti.
Zastokal je. Oh, da je tako govorila. To je bolelo, bolelo.
Vendar, ali mu je mogla reči, kako je bilo: da je rada mislila nanj, kako stoji med pevci na koru in plane iz njega visoki tenor ali kako drvi na smučeh po strminah, ali pa na pametnega fanta v šoli, ki je spraševal take reči, da je bil sam učitelj v zadregi. Ni pa si ga marala misliti v napol razdrtih poslopjih na Kvidalu. Moral bi biti vendar nekaj več.
“Ali si v mestu veliko plesal?” ga je vprašala in se nasmehnila, da bi bil pogovor malo lažji.
“Nikoli! Kadar nisem bil na delu, sem sedel doma in strme', v knjigo!”
Nenadoma se je dvignila in si začela popravljati lase. “Saj sem čisto zmešan, ko sedim tukaj. Saj vendar čakajo name.” V prihodnjem trenotku ga je objela okrog vrtu. Njen 'braz se mu je čisto pribili d, Smehjala se je, ampak oči so ji bile solzne: “Žalostno je, da se midva ne moreva dobiti!” Poljubila ga je brž in že je stekla po bregu.
“Kdaj se spet vidiva?” je zaklical za njo. Ali odgovoril mu je samo njen hitri korak po gozdu navzdol.
Tamkaj na hribu, visoko nad jezerom, se je zbrala mladina ob kresu. Rdeč blesk jim žari na obrazih, ki gledajo drug drugega in se smej a j o. Nekateri so privlekli še suhega brinja in ga vrgli v plamen. O-genj še više vzplapola. Med njimi je plavolasi lensmanov sin s finim podolgastim obrazom, in A n top Noreng, naj starejši cerkovnikov sin, ki mu pravijo ljudje materin ljubljenček, ker se nikdar ne loti poštenega dela. Fantje in dekleta z velikih posestev so, vsi približno dvajsetletni, poznajo se še iz šole in od birme. Marsikateri je bil dalj časa z doma in se je vrnil za praznike. Ali ko so se zdaj našli, so spet vsi otroci. Težko se jim je navaditi na to, da so odrasli sami in z njimi vred njihovi tovariši.
Skoraj pa bo prišel čas, ko se jih bo večji del razkropil za zmeraj. Saj samo naj starejši sin dobi posestvo, drugi pa morajo vsi svojo pot. Nekega dne vsak odkrije, da imajo samo o-troci starše in dom, ko pa odrastejo, je z vsem pri kraju Lastna oče, mati, njihovo najvarnejše zatočišče, jih poženeta po svetu. Zato se meša, kadar se najdejo, v igro čudna otožnost. Saj se srečajo samo, da se znova ločijo in preidejo k resnobi odraslih. Minila so brezskrbna leta in nikoli ne bo tako, kakor je bilo včasih.
Tako so se zbrali nocoj in so otroci za nekaj ur. Ob enem pa je nastala neka napetost med fanti in dekleti, neka razdalja, ki je prej niso poznali. Ali morejo dekleta za to, da sodijo zdaj fantje drugače? Poglejte Antona Norenga. Iz njega ne bo nikoli nič, zobje so mu rjavi od samih sladkarij — fej! Je pa že najstarejši sin s Flyte drugačen korenjak. Za njim je velika
“Počakaj nekaj let. Tri leta. domačija in sam je delaven
fant. Kaj ni kljub vsemu lep, čeprav je še tako pegast?
Ali je bil prvi v šoli in hodi zdaj na gimnazijo in bo živino-zdravnik'. On že izginja v svet gosposkih ljudi. Ali bo smelo z njim kako kmečko dekle? Lensmanov sin lahko iztegne roko, po kateri hoče. Sin gospoda je in sam bo gospod, ko oče odloži službo. Za zdaj pa dela na posestvu, da se kar praši za njim. Poglejte Haakona Fagergaarda, ki hodi na učiteljišče. Nihče ni slutil prej, da je dekletom kaj zanj. Ali fant je pameten in iz njega bo nekaj. To marsikaj spremeni.
Vsi pa, ki so se zbrali, so iz najbogatejših orobin v okraju. Naj bi prišel Morten Kvidal, njihovi hladni obrazi bi ga prepodili. Razumel bi, zakaj, in bi se jih sam ognil.
“Glejte cerkovnikovi dekleti!” pravi lensmanov sin.
Mladi dekleti sta prihajali po zelenem travniku, obe plavolasi. Ali Helena je bila večja in vitkejša kakor Lavra. “Zakaj nista prej prišli?” jima je zaklical Anton. Odgovorila mu je Lavra: “Helena je imela še ne-
kaj opraviti za mater.” Domislili so se, da bi šli doli na travnik in se igrali “vdovca”.
Martin Skau je prijel Heleno in se postavil z njo v krog. Lensmanov sin, ki je ostal sam in moral klicati, ga je ošinil s pogledom. .
Par za parom zbeži. Vrišč odmeva v hribih. A lensmanov sin ne ujame nikogar, čeprav ima tako dolge noge. Šele, ko sta na vrsti Helena in Martin, se zares požene. Ampak v zadnjem trenotku sta ona dva zamenjala mesto in tako zgrabi najprej Martina. “Av — le — počakaj!” Helena zdrvi, on za njo. Klobuk mu zleti z glave, suknja frfota, ampak tam v gr-vju jo ujame.
Oba sta zasopla. “Nekaj si izgubila,” pravi on in pobere rdeč svilen trak, ki leži malo v stran na zemlji.
Helena ga je vzela in ga brž vtaknila v žep, obenem pa je zardela po vsem obrazu. Zakaj jo je tako gledal?
Fant, ki je varoval kres, je zaklical: “Čoln se pelje čež jezero!”
Čoln! Kaj je to nekaj tako posebnega?
“Gotovo sta dekleti z Ramso-ya!”
To pa je bilo nekaj drugega. Vsi so zdrveli na vrh hriba, da bi ju videli.
Preko svetlega jezera, v katerem so se zrcalili rdeči in sivi skladi oblakov, se je bližal belo obrobljen čoln s pahljačo valov za seboj. Dve dekleti sta sedeli druga poleg druge in veslali vsaka z enim veslom. Ni-
“GLAVE KVIŠKU!” — Z glavami kvišku korakajo kamele v slikoviti vojaški paradi skozi prestolnico Egipta, Kairo.
DVA POSNETKA — Predsednik Eisenhower in novoizvoljeni voditelj večine v senatu senator William F. Know-land sta se pustila fotografirati, ko se je predsednik vrnil s sestanka governerjev v Seattle (zgoraj). Na spodnji sliki vidimo predsednika in senatorja, ki mu je verjetno pripovedoval nekaj o novih zakonih. Predsednikov izraz je precej drugačen kot na zgornji sliki.
sta pa mogli priti v takt, zato’ je šel čoln neprestano v vijugi. Mladi ljudje na hribu se jima niso mogli nasmejati. Dekleti v čolnu sta jih začuli in ena je vstala od vesla in sedla v zadnji konec. Potem se je oglasila pesem na harmoniki. “Ana igra,” je rekel nekdo pri kresu. In nekdo drugi: “Bergitta pa vesla.”
Dekleti z Ramsoya sta sicer veljali za najlepši v okraju, ali ste tako noreli s fanti, da so ljudje imeli venomer dosti govoriti o njih. Če ne bi bil njun oče to, kar je bil, namreč župan in prijatelj z Brandtom z Lindengaarda, bi se ju bil marsikdo ogibal. Sicer pa je bilo lahko videti, da sta se veliko gibali v moški družbi. Naučili sta se tako. oblačiti in ponašati, da je vsak pozabil, kako sta bili nori in bi se jima bil najrajši odkril, kakor da sta pravi gospodični.
“Zapojmo jima za sprejem,” je predlagal Martin Skau in se ustopil prednje, da bi dirigiral. Skoraj vsi so svoje dni hodili v šolo in se naučili petja. Kaj bi si mogli domisliti lepšega na tak večer? Uvrstili so se v polkrogu in kmalu je v mnogoglasnem zboru zadonela pesem: “O le poj v mladostnem cvetu”, tam spodaj sta vesli izginili v čoln. Harmonika je utihnila. Dekleti sta poslušali. Ko je bila pesem pri kraju, sta zavriskali. Mladi ljudje na hribu so zavriskali v odgovor. Tedaj je čoln
privozil k bregu.
Tovariši na hribu so čakali in gledali po bregu navzdol. Prva se je pokazala Ana med zelenjem. Imela le temne lase, zla-torjav ovalen obraz in pod širokimi obrvmi velike bleščeče oči. Okrog temne obleke je nosila rjav usnjem pas s srebrno zapono. V roki je držala harmoniko.
“Koliko vas je!” je rekla. “Videli sva kres in prišlo nama je na misel, da bi se peljali malo preko jezera.”
Za njo je po bregu prihajala Bregitta, ki je imela komaj sedemnajst let. Že v tistem poletju, ko je hodila k pouku za birmance, se je zaročila, a ko je bila birma pri kraju, je zaroko spet razdrla. Bila je vitkejša kakor sestra, svetlejša O-
ZULICH
INSURANCE AGENCY
FRANCES ZULICH, Agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo
rVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland
braz pa je bil ves nežen, nadah-njen z lahno rdečico, pogled ves odkrit in željen plesa. Na zeleni obleki je imela rdeč ovratnik in za pasom srebrno veriži-
co. V roki pa je držala brezovo vejico in mahala z njo družbi-(Dalje prihodnjič.)
—------o-------
Oglašajte v “Amer. Domovi*1*’’
send your child
Sturdy, comfortable styles ...nationally advertised In Parents! Good Housekeeping, McCall’s and Other leading publications.
RED GOOSE SHOES
built for
mmi
• built for
we Alt!
A Guarto’Md bv l Good Houitkecpthf J
Prices
$3.98
and up according to style and size
MANDEL'S SHOE STORE
6125 ST. CLAIR AYE.
Two doors from North American Bank
FIVE POINTS
MILES AVENUE
BROADWAY
PEARL ROAD
/
SEARS
^ Sedaj odprto ves dan v

roebuck an d CO
§ sredo od 9:00 do 5:30
Kupite ¥ vaši sosedni Sears trgovini te enodnevne posebnosti
Vart«! SAFTI-CAP TIRE
PLUS ALLSTATE ZRAČNICA
Reg. 1410
Oboje za samo
.45
plus davek 6.00x16
Premijska Safti-Cap ojačene gumijasti obroči, ki si želijo posebno miljazo za najmzje mogoče stroške. Izdelane z X-41 hladnim gumi jem Zracn.ce so res prvovrstne Allstate kakovosti_obd?ŽHo zrak vehko daljše, so najboljše zavarovane proti izpuščanju Mere skor„ za vse druge avtomobile istovrstnih prihrankih'
. . .*    v ..i.    
Se sam ugladi! Tudi ne polzi! Maid of Honor Heavy Duty
TALNI VOSEK
•	Suh ima gladek blesteč sijaj
•	Se ne prijemlje in ne lepi pod čevljev
90c
2.80 gal.
Najfinejši, v laboratoriju preizkušen talni vosek, ki ga sploh morete kupiti po tej res nizki ceni. Samo namažite in vaša tla bodo dobila lep nov sijaj brez vsakega gladenja, drgnenja. Karnaubni vosek podaljšuje sijaj in je odporen proti vodi.
Gumijasta avto preproga
Ohranja avto čist in suh
Allstate. Samo - - - -	»»
Trpežne preproge odvzamejo u-mazanijo, nesnago in vodo. Se z lahkoto odstranijo in sčistijo. Ohranijo talno podlogo in te-pihe dalj časa!
Silicone pastni vosek Za daljši sijaj—lepšo zunanjost
h® Res- S9c	p«
S Allstate, 7-oz. - - - - Jili
[Vsebuje pristni Karnauba vosek J in novi Silicone, daje sijajen 1 dolgotrajen steklen sijaj. Upo-Iraba lahkotna!
Osuševalec posode Obložen z najboljšim gumijem
4.79
Izločite nepotrebno razbijanje posode! Držaji za večje krožnike in oddelek za srebro. Prevlečen z gumijem.
Tehtnice za v kopalnic0
Searsov 4-Star predmet
Samo -----
6
Harmony House tehtnice iz.st!s^ njenega jekla v emajlirani iz' delavi. Izboljšana številčnica f. zasveti. Krasno! Se ne napraS1' 5 barv.

4109 E. 131 ST. 14922 ST. CLAIR
5927 BROADWAY 4263 PEARL ROAD