MESEČNIK ' četrtek, 31. julija 2003,
(Vladimir Vlaškalič
i (	J
Natalija Juhnov
1
Ko smo pripravljali prvi Pen, čeprav polni optimizma, niti pomislili nismo, da jih bo še toliko za njim. Res je vse mogoče! Tudi to, da bo 101. Pen izšel v četrtek, 31. avgusta.
julij 2003
P©"
aeVESnilK
Direktor Varisa
na kolenih!
1,
sl
ŠTEFAN SOBOČAN - PIŠTA (eden najbolj znanih lendavskih direktorjev) si je zaželel uživati v opravi »zgoraj brez«, zato je direktorski stolček zamenjal z daminim kolenom. LIDIJA (sicer tudi njegova žena) je šele v teh trenutkih »šefovega« navdiha občutila, da je

njen Pištek pravcati, mitološko izklesani, Hercules!
frbo

't >
/
Bata ni več
Kučan to
poletje v Mehiki
Pentute ne bi bile, kar so, če ne bi vsakič izvrtale kaj , takega, česar ni v nobenem ; drugem časopisu. Tako smo ■ nedavno skrivoma foto- i grafirali prvega predsed- j nika Slovenije, rojaka MI- j LANA KUČANA, Doslej je bil sicer znan kot ljubitelj Sicilije, letos pa se je odločil | za počitnice v eksotični MEHIKI. Ni nam 'sicer us- j pelo izvedeti, ali je odpotovala z njim tudi njegova i ŠTEFKA, vsekakor pa smo ga fotografirali kmalu po J pristanku na letališču v CUIDAD DE MEKICU. Štef- I ke takrat ni bilo, zadovoljni 1 mehiški trgovec, ki je Ku- J čanu prodal sombrero, pa . je bil’
ovsa
^ej mi je malo premali^
=	—l—
Nafta izhlapela

Znani gostinec in turistični aktivist MIRKO POREDOŠ iz IŽAKOVEČ je nedavno končno našel »bat«, s katerim bi lahko dobil po ta zadnji, če ne bi bil priden.
Vrli Mirko je ravnal preventivno, zato je »bat« brž odnesel na Otok ljubezni, ga prelomil na več kosov in jih kar se da hitro zmetal na ogenj. Tako upa, da bo rešen vseh skrbi in težav.
iz druge lige

Postavni možje MARJAN DOMINKO (rokavice), RUDOLF KRAMPAČ (pokrivalo na glavi), JANEZ FARKAŠ (prekrižani roki) in IVO KLARIČ (zgornji okončini v bokih) so bili odlični vratarji Nafte iz različnih obdobij lendavskega nogometa. Takrat je bilo dovolj, da je eden od teh stal med vratnicama. Današnji Nafti pa žal ne bi pomagalo tudi, če bi v gol naenkrat postavili vse štiri...
Žalostne

Mi smo mi, kaj pa
Stejf za Darjo
9
)W
Ni ga čez dober nasvet, pravijo. In kdo ti ga lahko nakloni, če ne tisti, ki ima	0
največ izkušenj - eno prvih peres VESTNIKA ŠTEFAN SOBOČAN v pogovoru j z enim od upov regijskega žurnalizma (nekoč prav tako vestnikovko), , novinarko nacionalne TV hiše, DARJO TIBAOT.
__	Jodin

(;e bi tudi en
tanač!
>


Casopisar rešU televizijca
Včasih smo radi prebirali strip Kavboj pipec in Rdeča pesa, Ondan se je (svojega) pipca spomnil tudi dopisnik Dela JOŽE POJBIČ. Vzel ga je iz hlač, da bi z njim pomagal vznemirjenima poptevejevcema, novinarju MARJANU MAUČECU in snemalcu BOJANU BALAŽIČU. Nekaj pri mikrofonu jima je namreč »zastokalo«, zato je bil Pojbičev pipec (uspešen) izhod v sili. Pa naj še
kdo reče, da v svetu sedme sile ni cehovske solidarnosti!
ovsa
Boš za
Ksni«27
Pen
* julij 2003
I
g
i


šef upravne
•Mjnote V terci
.AH*^**^ '' .Ara«

Kako je Švicarka
angleškega rodu
Pentutarska nadaljevanka
vzljubila Slovenca?
že znano dejstvo, da za ljubezen ni nobenih in nikakršnih ovir, saj je niti državne meje in niti rasne, verske, kulturne ali kakšne druge razlike ne morejo ločiti, se je dobesedno potrdilo tudi v primeru Janeza Erjavca, ki ga kot direktorja Pomurskega sejma, d. d,, gotovo pozna mnogo Prekmurcev in

Danes je Margaret Hoegger čila 79-letna upokojenka, ki pa nikoh ne počiva Večji del življenja je bila turistična vodnica, kjer je spoznala mnoge lepe in zanimive kraje ter ljudi iz Švice, Francije, Anglije, Slovenije in od drugod Čeprav je Angležinja, govori poleg angleškega tudi francoski, nemški in malo sloven-
r
taščall
Tl

Tl
J1
Ni kar tako, če slaviš občinski praznik. In še manj je kar tako, če ga pride počastit sam prvi mož upravne enote (v tem primeru Murska Sobota), gospod GEZA FARKAŠ. Zgodilo se je v KUZMI, ki je vrlemu Gezi bhzu, saj je tudi sam Goričanec, Vse navzoče pa je presenetil s svojim nastopom, ko se je kar na odru pridružil prepevajoči MARINI HUBER in (čeprav to počne redko) tudi sam pritegnil. Kdor ga je slišal, se ne more načuditi, da Farkaš ni izbral solistične pevske kariere, saj je bil vedno natanko teico višje (ali nižje) od Marine, Čestitamo!


■/

Generacije
»Moj dedi je plvak!“ je pribila Živa, vnukinja drugega trenerja slovenskih žo-gobrcarskih prvakov, Branka Horjaka, Pentutarska fotografija je simbolična: Mariborčani so morali dobro pomesti pred
IVrk na
narobe kozi
Dedija rešili
Prekmurci
svojim pragom, da so še enkrat postali prvaki. I Prekmurski »pereč« pa ponazarja prispevek
Murekov, ki so na začasnem delu v mestu ob Dravi. Za Maribor (nekateri mu pravijo Mura B) so namreč v prejšnji sezoni brcali Kuzma,
Napravi, ki je pred vami, nekateri pravijo koza za zabijanje. Uporabljajo jo tudi naravovarstveniki, na primer oni iz Lendave - VELIMIR TURK.
Obrnil jo je narobe, stopil nanjo in jo uporabil kot govornico. Pentu-te poročajo, da je v takšni pozi povedal več zanimivih, ko pa je nameraval sestopiti, ga je koza [skoraj) sama vrgla
Šarkezi, Ošlaj in Brežic.
frbo
dol.
}og
Prlekov A mogoče nekateri ne vedo, da Janez m bil vedno direktor Pomurskega sejma in tudi ni vseskozi zaposlen na sejmišču, kajti kot gradbeni inženir je ambiciozen fant iz osrčia Slovenskih goric vodil mnoga gradbišča po Sloveniji in tujini. In tako ga je pot pripeljala v švicarsko prestolnico Bern, kjer se začne tudi njegova življenjska ljubezenska zgodba. Kot eden redkih zetov iz naše rubrike je hkrati spoznal prihodnjo soprogo Helen in prihodnjo taščo Margaret.
Bilo je nekje poleti leta 1975, ko je prikupen mlad fant iz Slovenije Janez na njihovem družinskem srečanju na ples povabil lepo dekle Helen, kar je nedvomno opazila tudi mama Margaret, ki je bila gotovo vesela, saj je čutila, da bo »tukaj nekaj več«. In dejansko, beseda je dala
skega jezika. Doma v Bernu se Hoegger-jevi pogovarjajo francosko, z Janezom pa tašča govori predvsem nemško. Ves čas je Margaret sicer dajala duška svoji »umetniški dušR, saj rada veliko riše, ob umetniškem slikanju pa tudi vehko bere Tudi sedaj veliko potuje, najraje pa pride v Slovenijo, kjer ostane pri hčerki in zetu ter vnukoma tudi več tednov, zlasti v poletnih mesecih. Morebiti bi bilo zato tudi dobro, če bi si kateri prihodnji zeti taščo poiskali v tujini ali vsaj nekoliko od svojega doma. Takrat vsaj prepirov ni, saj manj jo vidiš, manj je možnosti za nesoglasja. Pri Janezu in Margaret to sicer ni bil vzrok, da nikoli ni prišlo do nobenega nesoglasja, a kljub temu naš sogovornik pravi, da se s taščo »ni nikoli sporekel tudi zato, ker ni bilo možnosti. Ne glede na vse pa sem vesel, da smo čimveč skupaj, in
besedo, ljubezen se je hitro širha v vse . zato se srečujemo vsaj trikrat ali štirikrat
pore življenja, po približno dveh letih pa
letno, ko smo mi vsaj teden dni v Švici ali
sta se Janez in Helen tudi uradno vezala . pa je ona nekaj tednov pri nas. Resno pa
pred matičarjem in duhovnikom. Malo pozneje je na svet prikukal Boris (danes 25-letni študent ekonomije) in dve leti pozneje tudi Partick (danes 23-letni študent prava). Družina Erjavec živi pri Lenartu, Helen poučuje tuje jezike v lastni zasebni šoli, Janez pa je že dolga leta uspešen menedžer in direktor Pomurskega sejma, d d.
Odkrili večjo skupino
S
ih ribičev
JK
Dolgo se je govorilo, Pentute pa danes tudi dokazujejo, da Razkri-žani, Veščičani, Šafar-čani in Gibinčani ribarijo v kalnem. Ali dobesedno: na črno s krža-kom. Najprej so to vsi odločno zanikali, a jih je pentutarski sodelavec presenetil pri dejanju in jih fotografiral. Menda je bil z ekipo »kržakolov-cev« tudi župan STANKO IVANUŠIČ, ki naj bi poskrbel za to, da bi se krivi ribiči pravočasno umaknili roki pravice.
)og


povem, da pri njej in pri njenem možu, ki je umrl pred dvema letoma, m bilo nikoL nobenega nasprotovanja moji zvezi z Helen, saj sta vseskozi multietično usmerjena, Sploh pa smo si Slovenci in Švicarji zelo blizu po mnogočem, moja tašča pa je izjemno zadovoljna z lepotami Slovenije in vsem drugim, kar tukaj vidi in doživlja, tudi sam pa sem zadovoljen, kako se je vse razpletlo,« pravi Janez Erjavec in dodaja, da je »Margaret pravzaprav predvsem vesela in zadovoljna, da dobro skrbim za njeno hčerko.«
Ali je res tako, Helen sicer nismo vprašali, njena mama pa je očitno zadovoljna, kajti, kot pravi, tistega lepega dne leta 1975 sta se na njihovi družinski zabavi srečali sorodni duši - Helen in Janez. Vsekakor je vesela, da je njena »hčerka srečala tako prijetnega in pridnega fanta, pri katerem je težko najti kaj slabega. In potem ne vidim vzroka, da se ne bi dobro razumela«, na kratko pove slovenska tašča angleškega rodu, ki prihaja iz Švice.
P. S: Če že (še) imate taščo (zeta) in menite, da bi skupaj z njo (njim) sodili v »pentutarsko nadaljevanko«, me pokličite po telefonu: 041 733 945. Enako lahko pokličejo tudi vsi drugi, ki poznajo kakšen par tašča & zet, ki bi ju predstavili v PEN-u. Vsaj eden naj bo povezan s Prekmurjem ah Prlekijo, drugo pa je naša skrb
Oste B.

julij 2003
Pen
28 VESTNIK
V
BcžkJar Štiberc iz Rado-merščako pri liutomeru

Andrej Sršen iz Borch čeve pri Radencih
Miha Kurboiiz Kljucaro vec (pri Križevcih pri Lfo tornem)
Tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne se je v 23 letih razvilo v vseslovensko gibanje glasbenikov na diatonični harmoniki. Na desetih predtekmovanjih predstavi svoje sposobnosti več sto harmonikarjev v petih starostnih kategorijah. Med njimi selektorji iz KUD Ljubečna izberejo boljše, ki se pomerijo na dveh polfinalnih tekmovanjih - letos bosta 10. avgusta v Postojni in 17. avgusta v Mozirju. Okrog deset odstotkov se jih uvrsti na veliki finale, ki je vedno v Ljubečni, tokrat bo 31. avgusta. Namen prireditve je popularizirati igranje na diatonično harmoniko in ohranjanje ljudske glasbe med mladimi Eden od ciljev gibanja je, da bi ta instrument dobil svoje mesto tudi v glasbenih šolah. Zdaj se ga je možno naučiti igrati zgolj ob pomoči privatnih učiteljev ali kot samouk. Najboljši v Ljubečni si zagotovijo tudi priložnost za sodelovanje na evropskih in svetovnih tekmovanjih. Lanski zmagovalec Ljubečne Janez Lekše je bil celo evropski prvak. Zanimiv je njegova izjava, da je bila konkurenca v Ljubečni bolj ostra in pot do zmage težja kot na evropskem prvenstvu v Italiji Slovenija res premore veliko dobrih diatoničnih harmonikarjev, predvsem mladih, ki so tudi sicer dobri glasbeniki Mednje se je uspelo uvrstiti kar nekaj Pomurcem in med njimi mlademu dekletu - Katji Vimderl iz Cezanjevec. Je glasbenica s srcem in dušo, ob harmoniki obvlada kitaro in odlično poje. Je dvakrat zapovrstjo Naj... harmonikarka Pomurja in letos prvič polfmalistka Ljubečne. Svojo prihodnost vidi v vlogi učiteljice glasbe ...
■ 'P®
Katja Vunderl iz Cezanjevec v krogu najbližjih nasmejana po objavi rezultatov četrfinala ob Gajševskem jezeru. Ob njej je oČe Bojan, pa babici Anica in Sonja, no desni strani pa sta dedka - spredaj Marjan in tretji na Fotografiji Janko. Dekletce v ospredju je Katjina sestrična Ano. Manjka mama Cvetka, ki no tekmovanjih ne sme biti zraven. Ali zato, ker je preveč napeto zanjo ali pa zaradi Katjine treme. Če jo mama posluša ... Pravi razlog je njuna strateška skrivnost. Letos je delovalaI

Med 19 tekmovalci jih je bilo 11 iz območja Pomurja in med njimi je žirija izbiralo naj... harmonikarja. Med desetimi fanti je bila najboljša Katjo kot edino dekle.
Kitara na podstrešje -
harmonika na polfinale
M/
Kat/a Vunderl iz Ce-zanfevec, naj.. harn» nitoffeo Ponurjo
Frond banek iz G. Rod-gone

Benko.
j rektorica Podjetjo za informiranje Irmo

Dejon Kavčič iz Brano slavec

Naj... hormonikarki
Pomurja je priznanje, ki go je posebej za to priložnost izdelal slikar Endre » Gonter, predola di-

Janez Šijonec iz jomne pri Sv. Juriju ob Ščavnici
Vunderlovi iz Cezanjevec so zanimivo družina. Hišo v cvetju so si uredili med staro domačijo in gospodarskim poslopjem. Čeprav stari in mladi živijo ločeno, skupno delajo na kmetiji, s tem da priznavajo glavno besedo dedku Marjanu, ki je upokojeni pek in ima dovolj čašo, da o vsem na kmetiji temeljito premisli, preden vsi poprimejo za delo. Cvetka in Bojan sta zaposlena - ona v Muri v ljutomeru, on v avtomobilskem salonu Posedi v M, Soboti. Pri hia so trije otroci, dva fanta, najstarejši Mitja, dijak računalniške usmeritve na ptujski gimnaziji in noj mlajši Miha, ki je na svoj način glava družine. Vmes je Katja, dekle, ki je letos končala osnovno šolo in je že vpisano na ormoško gimnazijo. Se raje bi obiskovalo srednjo glasbeno šolo v Mariboru,
Zo povezovanje in strokovni komentar dogajonja je poskrbel mursko volovski voditelj ter eden najboljših pomurskih poznavalcev ljudske glasbe in izročila Milan Zrinski, vmes “'m 1171-	pa je natresa! poper in preganjal tremo tekmovalcem tudi
Abjz Novak iz Ženita	murskovolovski starosta Korenov Lujzek, Ni stvari no tem
vendar obstaja ovira, V glasbeni Šoli si je pridobila potrebno kvalifikacijo samo za en
instrument - kitaro,
ne bi obvladal. Tudi harmoniko je bil pripravljen
pri S*. Juriju ob Sčovnid
svetu, ki je
Glavni selektor
jezeru je bil Zoran Kolin, profesor glasbe iz
OriJ Podkrižnik s Siove-šinskega Vrha
na četrfinalu ob Gajševskem
roztegniti, le s sabo je ni imel. Z veseljem mu jo je posodil eden od tekmovalcev - Stanko liješ iz Rodenec.
pogoj za vpis na mariborski šoli pa je tudi klavir, medtem ko diatonično harmonika v Šolskih mlinih ni priznan instrument. Po bi si zaslužil, pravi Katja, ki že išče variante, koko bi se glasbeno dodotno izobraževala. Diatonične harmonike po ne bo zonemarila, karkoli že bo. Le nekaj dni je doma samevalo, ker zanjo med dopustniško prtljago ni bilo prostora. Zdaj po s Katjo n vadita za polfinale. Dobro morata naštudirati skladbo
Od vasi do vasi. Katjo je resno vzelo selektorjevo priporočilo, da mora nadgraditi dinamiko ...
»Diatonična hormonika je moja na j boljša, prijateljica, Z njo me je spoprijateljil moj učitelj harmonike Zlatko Mundo, in to v drugem razredu osnovne šole. V tem času sem obiskovala tudi glosbeno šolo v Ljutomeru, kjer je bil moj instrument kitara. Uspešno sem končala nižjo glosbeno šolo, vendar je to poletje kitara že no podstrešju. S harmoniko po se

Stonko Ifieš iz Radenec
družim vsak dan, pridno vadim in posledice najinih skupnih
ur so tukaj. V drugo so me

I Celjo, strokovno pa sta mu pomagali Simona
J
Karel Šinko fz Rogo-Sovec
Špindler, glasbena urednica Radia Murski val, in Natalija Stefanec iz Cezanjevec, profesorica nemščine, priznanja pa je podeljeval predsednik Prostovoljnego gasilskega društva Bra-noslavci Jože Heric,
izbrali za naj... harmonikarko Pomurja, selektor Zlate harmonike Ljubečne pa mi je letos prvič dal priložnost, da bom nastopila no polfinalu Ljubečne. Zdaj bom še bolj zavzeto vadila in se ob tem krasno zabavala. Skupaj s harmoniko sem vedno v veseli družbi - na

izletih, veselicah, rojstnih dnevih, družinskih in drugih slavjih - in verjetno mi prav zato tako veliko pomeni. Ona je sinonim 20 veselje, Ker kar veliko Časa presedim pri knjigah in učenju, mi nekaj minut igranja med garonjem razbistri glavo. Celo to moč ima moja harmonika. In zakaj ji potemtakem ne bi rekla, da je moja najboljša prijateljica! Letos prisluženo priznanje za naziv Noj... harmonikarke Pomurja takole dobiva Častni prostor tik ob lanskem,«

Največ zaslug za Katjino prijo-teljstvo z dioto-nično harmoniko ima Zlatko Munda, izdelovalec harmonik ter njen prvi in edini glasbeni učitelj harmonike, Bila je njegovo prva učenka v okolišu. Najprej sto poskušala dva meseca s sposojeno hor-moniko, potem
pa ji je oče kupil tisto, ki jo je Zlatko izdelal zase. Zdoj mu jo je vrnila, ker je dobilo novo. Zlatko
pa ji je izpolnil še
eno veliko željo. Odzval se je
na prošnjo in ji bil birmanski boter. Posnetek je Z obreda v ljutomerski cerkvi, kjer sta birmanski obred opravila mariborski škof dr. Franc Krom-berger in ljutomerski župnik g, Jože Vehovar. Zdaj verjetno Katja že pestuje botrovega dojenČko.
.1
»61111(2»
Pen
julij 2003
O čem pisati v teh soparnih, vročih, celo nenormalnih dneh, ko vsi iščejo senco, hitijo k bazenom, hrepenijo po morju. Marni najlepše pod večer priti pod soboške kostanje pred Zvezdo oziroma Dobraia in si naročiti vrček hladnega piva? Te dni sem se vozil po Češkem: povsod hmelj, povsod pivska reklama. V eni od pivnic sem prebral pesmico, ki se začne takole: Vime pivo s bobkem, jezme bedrnik, nebudemo stonat, nebudemo mrit, jedna baba povidala, když do lesa chodivala na ten bedrnik. (Pijmo pivo z lovorjem, žvečimo bedrenec, ne bomo vzdihovali, ne bomo umrli, tako je rekla neka ženska, ko je hodila v gozd nabirat bedrenec.j Priznam, da ne vem, kakšno je videti zelišče po imenu bedrenec. Pogledal sem v enciklopedijo čarovnih rastlin in prebral, da bedrenec (po domače bedrinec, bedrunecjmed drugim odganja bolezen in varuje pred nesrečami. Pravijo, da je njegova moč tolikšna, da bo, če ga vržemo v tekočo vodo, plaval proti toku. In zdaj si predstavljajte, da je takšno zelišče zmešano v pivo, da nas zato varuje pred vsakršno boleznijo. Med poganskimi običaji je tudi tisti, ki slavi Bakhosa, mitološkega boga vinske trte. Menda so v okolici Plzna ob pustu postavili slamnatega moža na sod piva in ga potem izpili do dna. Drugi dan so slamnatega Bakhosa zažgali s sodom vred, ženske pa so se prerivale za pepel, ki ga je veter vrtinčil po zraku.
Najstarejši podatki o pijači, izdelani iz ječmena, so iz starega Egipta, kjer se je varil tako imenovani hag. Bil je tako priljubljen, da ga niso pili samo na zemlji, marveč tudi na drugem svetu. Kraj, kjer so varili pivo, se je imenoval Pe-lusium - kar v bistvu zveni skoraj tako kot Plzen?! Egipčani so k pivu radi grizljali redkev. Ječmenasto pivo zythos je Egipčane naučil izdelovati sam Oziris. Znane "so trditve, da je prišlo pivo v Evropo iz Egipta. V Germanij! je uvedel pivo pravljični kralj Ga-bisius ali Gampar (da, to zveni skoraj tako kot vrsta češkega piva Gam-brinus). Tacit piše, da so Germani izdelovali pivo iz ječmena in pšenice. Podobno pijačo so poznali tudi Kelti. Piva ni manjkalo niti v lesenih vrčih naših prednikov -starih Slovanov. Pivo s poznali že v petem stoletju in je bilo poleg medice najbolj priljubljena pijača starih vojščakov. Grški potniki, ki so potovali ob Donavi, so zapisali, da so jih Slovani
Slovanski
hmelj
pogostili s pivom, znanim kot kamas. Uživanje piva je potrdil tudi arabski popotnik Ibn Fadlan, ki je v desetem stoletju potoval čez naše kraje. Zanimivo je, da se osnovna surovina za izdelovalo piva v vseh
slovanskih jezikih imenuje - hmelj. Gojenje hmelja ’ pretiravanje je namreč škodljivo. Najhuje je, če pivo
pa je bilo na primer na Češkem dovoljeno že v devetem stoletju. Takrat so nastale besede kot kvas, droži oziroma domači kvas, gošča po pivu, sod, pivo, čep, slad. Pivo se je izdelovalo iz pšenice (belo). Črno, temno pivo ali celo rdeče pivo se je varilo iz ječmena.
E. S. Piccolomini, goreči bojevnik zoper husite in kasnejši papež Pij II., se je čudil, da prebivalci na Češkem raje pijejo pivo kot vino. V češki izdaji Munsterove Kozmologije iz leta 1554 jasno piše, da je belo pivo zdravo. Bilo je cenjeno blago, še bolj cenjeno darilo. Ko se je ženil južnočeški velikaš Viljem z Rožemberga, je dobil od prijateljev za poročno darilo osem sodov užitnega piva. Če je hotel kdo dobiti službo ? pivovarni, je moral opraviti poseben izpit. Leto dni je bil navaden učenec, po petih letih je postal pomočnik in šele nato mojster. Delavci v pivovarnah so imeli svoja stroga pravila obnašanja, čeprav so delali v pivovarnah, kar je pomenilo, da so imeli pijačo pred nosom, so hoteli biti kulturni pivci. Jezuit, član Družbe Jezusove Jan Barner je v Knjigi o gospodarstvu obsežno in strokovno opisal pridelavo piva.

Vse je bilo zapisano v stilu prišli v Slovenijo,
alkimijske operacije. Hmeljarji so našli tudi svojega svetnika to je postal sv, Krištof, ki pa je imel kar precej skupnih stvari z alkimisti. Pivo pa ni sodilo samo v krčme, svoje mesto je našlo tudi v kuhinji. Znana je pivska juha, pri Figovcu v Ljubljani lahko naročite pivsko klobaso. Pivo so dodajali tudi kaši iz orehov. Študentom so priporočali lahko pivsko juho z rženim kruhom, znano kot gramatika. Pivo so dajali tudi domačim živalim, posebno kuram in kapunom, ki so se zredili, če so namesto vode pili pivo. Danes je pivo priljubljena pijača, razširjena po vsem svetu. Pijejo ga Japonci, Mehičani in Rusi. Pred leti, v nekdanji Jugoslaviji, je bilo najslabše pivo BIP (Beograjska industrija piva), dobro je bilo nikšiško pivo, enako tudi osiješko in daruvar-sko staro češko pivo. Hrvati se opredeljuje ali za karlovško ali ožujsko, vendar jih vedno več in več pije slovenski zlatorog. Pa ne tistega, ki se
in te po njem boli glava, marveč pravo, uvoženo, iz
Laškega. Irci imajo svoje kakovostno, v glavnem Ivana Cankarja in še mnogo drugih stvari. Tudi pouk je
temno pivo, Američani poznajo lahko pivo, petodstotno. Vendar pa tudi pivo treba znati piti. Vsako
mešamo z ostrimi pijačami, z vinom in pri tem nič ali bilo razdeljeno na dopoldanski in popoldanski program.
zelo malo jemo. Pivo je za ohladitev odlična pijača, čeprav se človek od njega ne odžeja, prej nasiti. Ali zdaj so takšni časi, da je pivo dobro ne samo za
preganjanje žeje, marveč tudi za dobro razpoloženje, bolje govorim recimo francosko. Kljub temu sem se Ljubitelji piva imajo vidne trebuščke, za debele ljudi ogromno naučila, tako da sem se s svojimi sorodniki v
pa trdimo, da so dobrodušni, dobrohotni, A vse je odvisno od razpoloženja. Na Češkem ne moreš zavrniti vrčka piva. Ko sem prvič prišel v Prago in odšel v znano gostišče Pri Fleku, sem se usedel za dolgo mizo, za katero so že sedeli štirje stari Čehi. Po
vsaki čaši piva sem moral na stramšče, kajti mehur okolico Ljubljanice. Všeč mi je, da se tam lahko srečaš s mi je takoj reagiral. Čehi so me po strani gledali. Ko prijatel]i,.zvečer popiješ pivo in kavo ter poslušaš glasbo.
sem
šel četrtič na WC, me je eden od gospodov
vprašal: »Vi pa niste Čeh?« Odkimal sem. »Se vidi.
Veste, mi Čehi spijemo sedem vrčkov piva, plačamo, jezik. Ima namreč bogato zgodovino, čeprav kot država
odidemo domov in se doma poščijsmo « Zasmrkal sem in pomislil, kdo ve, kdaj bom tudi jaz postal Čeh. Kaže, da je znanje Švejkovega jezika premalo za sprejem v
klub čeških pivcev zdravega piva.

^UISty
in pišem svoj
prvi članek
v slovenščini
Jaz sem Monika Benko iz San Sebastiana, ki je v baskovski državi. Moj oče je bil rojen v Sloveniji, v vasi Beltinci. Pozneje se je odselil v Baskijo in si tam ustvaril družino Ko sem bila še majhna, smo z družino nekajkrat
v Prekmurje, kjer smo obiskali
sorodnike. V Prekmurju imamo veliko družino. Kljub temu se otroci, imam še dva brata m eno sestro, nikoli nismo naučili slovenščine, saj je bil moj oče odličen

prevajalec v španščino. Naučili pa smo se povedati dve besedi, ki smo ju zelo pogosto slišali: »pijte«m »jejte«.
Vedno sem si želela, da bi bolje spoznala očetovo rojstno domovino m svoje korenine, zato sem se letos udeležila poletne šole slovenščine v Ljubljani.
V poletni šoli je bilo veliko ljudi iz različnih držav Vsak je imel svoj razlog, da se je je udeležil. Nekateri so se želeli naučiti slovenščine, ker so bili iz Slovenije njihovi starši, drugi so se poročili v Slovenijo, nekaj pa jih bo slovenščino potrebovalo v službi. Bilo je zelo zanimivo, saj smo tako spoznali različne kulture, tudi slovensko. Organizatorji so poskrbeli, da smo ob pomoči različnih dejavnosti spoznali Slovenijo in Slovence. Tako smo imeli
polni nekje v bližini Splita izlet po Sloveniji, pripravili so koncert Zorana Predina,
tečaj lončarstva, ogledali smo si stari del Ljubljane, muzej
bil dobro organiziran. Najprej so nas na podlagi testov, ki smo jih pisali prvi dan, razdelili na majhne skupine le z nekaj učenci. V moji skupini nas je bilo devet. Učenje je
Dopoldne smo se učiti predvsem slovnico, popoldne pa smo imeli govorne vaje. Nekaj težav sem imela s tem, da so slovenščino razlagali s pomočjo angleščine, jaz pa
Prekmurju že lahko pogovarjala v slovenščini.
Po poklicu sem arhitektka in zato sem bila v Ljubljani še posebej pozorna na Plečnikovo delo. Videla sem pokopališče Žale, knjižnico NUK, Križanke, tržnico in seveda Tro mostov je. Mislim, da je Plečnik lepo uredil
Slovenija bo kmalu članica Evropske unije, misLm pa, da ji bo kljub temu uspelo ohraniti svojo kulturo in svoj
ne obstaja dolgo. Poleg tega so Slovenci zelo ponosni na svojo domovino in na svoj jezik.
V dveh tednih se je nemogoče naučiti slovenščine, dobila pa sem vtis o jeziku in bom pridobljeno znanje
— Branko Ščmen razvijala še naprej. Se vidimo naslednje leto!
julij 2003
Pen
aoHSniK
Energijske točke res zdravijo
Marijan Trstenjak z Gibine ... Je človek z nadnaravno močjo, strokovnjak, zanesenjak, čudak?
Vse in nič od tega Predvsem je izjemno delaven in skromen, ponosen na svojo družino; soprogo Cvetko ter hčerki Moniko in Jubjo. Izziv mu je les, iz katerega izdeluje originalne spominke, uživa v svojih vinogradih in se lahko pohvali z odličnimi vini Po stroki je univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike, največ energije pa kot lastnik in direktor podjetja Trstenjak, d. o o., vsak dan vloži v podjetniške projekte v trgovini in proizvodnji v specifičnem okolju, ki ga deb državna meja. In ob vsem tem je radiestezist in mojster rejkija, »oče« razkriških zdravilnih točk na čudežni poti ob zmajevi črti moči.
narobe, tudi če zaznaš mrzlo, je to sporočilo, da je nekaj narobe. In oe čutiš mravljince, je prav tako nekaj narobe Avra mora biti polna, potem je s človekom vse v redu Vi imate problem z drugo in četrto čakro.
Pravzaprav ste mi tako mimogrede postavili diagnozo.
Premalo se urim v metodi zdravilstva - rejkiju, ker mi za to zmanjkuje časa, zato se s tem tudi ne ukvarjam aktivno. Ne mine pa dan, da ne bi imel v rokah nihala ali počel kaj drugega, kar je povezano z raziskovanjem sevanj. Moja skrb so tudi zdravilne točke tu na Razkrižju, aktivno spremljam učinke obiskovanja zdravilnih točk v Pomurju, kolikor so ljudje pač pripravljeni sodelovati, in trudim se z izobraževanjem prihodnjih radiestezistov. Pred-
’ S"' i

Vsaj trideset ljudi nima v5c revme
Torejsteg. Trstenjak vseeno Človek z nadnaravnimi sposobnostmi. nekakšen čarovnik?
Ne .. ne ... v čarovništvo ne verjamem. To so zgodbice iz srednjega veka Verjamem pa v veliko stvari, v katere sicer večina ljudi ne verjame, ker si jih preprosto ne zna razložiti. Nekoč so nerazložljivemu rekli čarovništ\'o, danes pa temu ne verjamejo.
Radiestezija je to mejno področje, v katerega večina ljudi ne verjame. 20 odstotkov ljudi je v naši internetni anketi odgovorilo, da verjame v zdravilnost energijskih točk. Zanimivo pa je, da nihče ni glasoval za možnost, da ne verjame v čudeže. Kot da si ljudje puščamo nekakšen odprt prostor... morda pa le nekje nekaj je?
Pri radiesteziji gre za merjenje Škodljivih sevanj in proučevanje energij. Kar oprijemljiva zadeva, v katero sem se poglobil in pri tem dodobra izkoristil tudi SVOJO strokovno usposobljenost. Te energije pravzaprav zaznava vsak človek, vendar večina svojih sposobnosti ne razvije Trditev najraje ponazarjam z glasbo. Nihče ne more biti dober violinist, pa naj ima še tako izostren posluh, če nikoli ni imel v rokah violine ui če m iz dneva v dan vadil po nekaj ur 'Tbidi tisti s slabšim posluhom pa lahko prav z vztrajnimi vajami postane glasbeni mojster. Podoben dar je občutenje energij, le izobraziti se je treba in se s tem ukvarjati. Po tej poti je na našem območju svoje sposobnosti razvilo kar nekaj ljudi, kot najuspešnejšega naj omenim g Čosiča iz Lendave, ki je talent in vztrajen obenem. Večina je zadovoljna, da zna določiti slabo ali dobro mesto za posteljo v spalnici, drugo pa jih ne zanima
Kam pa bi uvrstili sebe?
Težko karkoli presojam o sebi Rečem pa lahko, da v Sloveniji nimamo kapacitet svetovnega formata, kot jih imajo drugje po svetu in jih spoznavamo na naših izobraževanjih. S primerjavami se res ne morem poigravati, lahko samo povem, da je malo ljudi ki razvijejo sposobnost, da čutijo a\To. Jaz jo čutim.
r*?
Kda/, kako ste zaznali to svojo *moč‘9
V osnovni šoL sem prebral vse knjige v šolski knjižnici. Med njimi se je znašla tudi knjiga o radiesteziji potem sem se lotH avtorja Farkaša, ki je bil inženir elektronike in je vse "Skrivmosti" zelo nazorno in razumljivo opisaL kar zmorejo le redki. Pravzaprav je bila sreča, da sem prebral prav omenjanega avtorja. Odprl mi je pot v svet navndeznihskri-vnosti. Tako me je zamikalo, da sem si priskrbel leskovo šibo, in res se mi je upognila tam, kjer je bila vodna žila Kupil sem si nihalo in že pri prvem poskusu se je odzvalo In potem sem nadaljeval s stiki z drugimi že bolj izkušenimi radiestezisti, med njimi z g Vero iz Jalšovca na Hrvaškem pa z Oblakom, Pogačarjem in drugimi S poklicnim kolegom iz Velenja sva se ukvarjala celo z idejo, da bi iznašla aparaturo za zaznavanje sevanj, vendar sva hitro ugotovila, da to ne gre. To niso elektromagnetni pojavi, ampak pulzna valovanja in zaenkrat ne obstajajo aparati, ki bi to lahko merili. Torej, če vas kdaj obišče bioenergetik z aparaturami ki je običajno tudi prodajalec raznih vprašljivih zaščitnih pripomočkov in postelj, nikar ne nasedite njegovim meritvam. Njegov edini cilj je, da proda blago. Vam pa s postavitvijo postelje na nepravo mesto lahko nepopravljivo Škodi.
Nekje sem prebrala, da naj ne bi bilo nikjer dokazano, da radiestezijsko sevanje sploh obstaja.
Ne drži Obstaja. O avri je bil dolgo dvom, ker imajo pač le redki sposobnost njenega zaznavanja, videnja in občutenja
Bi lahko kar takoj preverila to na moji avri?
Brez problema. Tri plasti vidim in čutim jo v barvah, v toploti in mrzlem, v popolnosti, če je gosta ah redka .. težko je to z besedami natančno opisati Ko čutiš, da v avri nekaj manjka, je tam nekaj
vsem pa raziskujem in svetujem. Nikoli za plačilo
Veliko ljudem sem priporočil, da obiščejo bioenergetika, ko sem ugotovil, kakšne težave jih pestijo. Edino »plačilo« je njihova pripravljenost, da mi v času zdravljenja zaupajo rezultate svojega zdravljenja Bioenergetiki smo »najmočnejši« v diagnostiki. In večkrat se zgodi, da ugotovimo napačno diagnozo uradne medicine. Zadnji tak primer je iz bližnje okolice, ko so napačno zdravili človeka, ki je imel boreliozo. Žal se je zelo pozno oglasil pri meni in bolezen bo v tej fazi težko pozdraviti. Radiestezist in bioenergetik vedno ugotovita težavo, torej postavita diagnozo, ni pa rečeno, da lahko to težavo vedno tudi odpravita oziroma ozdravita bolezen Problem je, da ljudje pridejo k nam šele, ko jih je klasična medicina na neki način odpisala Koristno bi bilo, da bi poiskali pomoč vsaj paralelno Če ne gre za nujen poseg, se običajno da pomagati samo z alternativnimi metodami, ki so popolnoma neškodljive, in se izogniti kemiji. Tablete in operacijska miza še vedno preostanejo
Kakšen pa je odnos uradne medicine do teh vaših stališč, vašega početja?
Uradna me±cina tega ne podpira, ampak veliko zdravnikov pa nas podpira. Tudi na moje tečaje prihajajo, ker jih to zanima In vem, da prihajajo na terapije, o čemer sem se prepričal pri kolegici Veri Dojeli so, da je neScodljivo in da se splača vsaj poskusiti. Tveganja ni Ne odobravam pa početja tistih bioenergetikov, kiljudem odsvetujejo klasično zdravljenje Tega si ne bi smeb dovoliti.
Spomnim se zanimivega primera ženske, ki je imela tumor na možganih. Uradna medicina jo je odpisala, ker operacija ni bila mogoča Poiskala je še pomoč alternative, pri zdravljenju je sodeloval celo znani fUipinski bioenergetik, in rezultat tega dela je bil. da so zdravniki tumor lahko uspešno odstranili.
Imata nihalo in bajalica, ki ju najpogosteje vidimo v rokah radiestezistov, kakšno posebno skrivnostno moč? Sta lo kakšna čarobna pripomočka?
Nobenih skrivnostnih moči ni. Nihalo, bajalica in drugi predmeti so samo naši pripomočki Že na prvem tečaju prihodnjim radiestezistom svetujem, da naj se ne pogovarjajo z aparati, ker so neživa materija brez intebgence So zgolj orodje, ki pokaže reakcijo naših možganov na valovanje. Možgani oddajajo impulze, naše mišice se skrčijo, nihalo zaniha.
Sprehodiva se zdaj po pokrajini. Je Pomurje res tako energijsko nabito območje, bolj kot drugi deli Slovenije?
Res se razlikuje Začniva pri Gradu na Goričkem Tam je sečišoe sedmih zmajevih črt in nikjer v Evropi še ni bila odkrita takšna točka Ne rečem, da ne obstaja, ampak odkrili je še niso. Grad je res izjemna posebnost, ki pa je, reciva, evropsko gledano premalo znana Ce bi Jo približali vsaj tako imenovani evropski alternativi, bi, o tem sem prepričan, postal Grad evropsko shajališče alternativcev Gre za res izjemno posebnost!
Sicer pa smo zdravilne točke odkrivab in merib tudi drugod po Sloveniji, vendar nimajo takšne moči kot v naši pokrajini, so pa seveda primerne za prebivalstvo, ki tam živi Ob Bukovniškem jezeru in tuna Razkrižju so energijske intenzitete izjemne. Prav vse še ni razložljivo, ugotovib pa smo, da so vse v bbžini zmajevih črt in na določenih mestih izbijejo na površje z veliko intenziteto.
Za ljudi od daleč so optimalni zdravilni učinki težje dosegljivi Zdravilno točko je treba obiskati dvakrat tedensko in prihajati moraš vsaj mesec dni, da bi se zaznal rezultat. Naenkrat lahko obiščeš tri do pet točk, na katerih se zadržuješ natančno tobko, kot je za vsako točko določeno
Ljudje od daleč to težko storijo, zato so tobko
pomembnejša tako imenovana lokalna zdravilna območja Naš osnovni namen je bil tudi tu v Pomurju, da tovrstno alternativno zdravljenje ponudimo okoliškemu prebivalstvu, vendar se je z medijsko promocijo v zadnjem letu zelo razvil tako imenovani izletniški zdravilni turizem. Žal moram povedati, da z enkratnim obiskom nihče ne bo olajšal ali odpravil svojih težav Če imajo možnost, bi priporočil, da zaresno terapijo »žrtvujejo« mesec svojega letnega dopusta, se lepo imajo v katerih bližnjih toplicah ali turistični kmetiji in po naših navodilih prihajajo na zdravilne točke.
imate konkretne potrditve, da je obiskovanje točk učinkovalo zdravilno?
60 do 70 odstotkov ljudi, ki smo jih mi spremljali, je ugotovilo izboljšanje svojega zdravstvenega stanja, Žal niso vsi, ki prihajajo na naša zdravilna ■ območja pripravljeni dajati informacij o sebi. Je pa to njihova svobodna volja, da rezultate o posledicah zadržijo zase.
Omenim naj primer starejšega pacienta s sladkorno boleznijo v fazi, ko je ze bil potreben inzulin Torej stanje bolezni, ko si skeptičen, da bi energije na točki za sladkorno bolezen lahko pomagale. Pa so. Po enem mesecu se je stanje tako popravilo, da tnzuhn ni bil več potreben Pri revmi ima pozitivne učinke okoli 30 ljudi, znan mi je tudi primer ozdravitve shizofrenije
Seveda so tudi primeri, ko ni nič pomagalo. Spomnim se dekleta, ki je redno prihajalo in vztrajalo tri mesece, pa m bilo nobenih pozitivnih sprememb. Zaenkrat ne moremo razložiti, zakaj enim pomaga, drugim pa ne
Žal dobimo tudi premalo povratnih informacij, da bi vam lahko postregel z res verodostojnimi in celovitimi podatki o učinkovitosti zt^avijenja.
Našciljpajepravzapravbil.daljudemponudimo - Vendar se v ta vprašanja ne poglabljam, mene
brezplačno dostopno alternativo, da kaj naredijo za svoje zdravje. Ce obiskovanje točk v enem mesecu ne da rezultata, priporočam obisk pri bioenergetiku, kar pa seveda ni več brezplačna terapija. Učinkovita je lahko tudi kombinacija sočasnega obiskovanja točk in bioenergetika.
Je lahko obiskovanje točk tudi škodljivo?
Škoditi ne more. Predolgo zadrževanje lahko kvečjemu »odnese« spanec za kakšno noč. Kot da bi se nacedili z močno kavo. Z naše strani smo priporočili čas, ki je optimalen, zagotovo pa se nikomur ne bo zgodilo nič posebnega, če se bo na točki zadrževal kakšno minuto dlje. Svetujem, da ljudje res upoštevajo naša navodila, ki so na vseh zdravilnih območjih na voljo v pisni obliki.
Konkretno na Razkrižju priporočam, da ob eni terapiji obiščete dve točki, če imate seveda dve diagnozi, več pane, za kombinacijo pa naj bo tretja točka pri Ivanovem izviru, ki uravnoveša celotno avro
Imam žolčne kamne. Trikrat sem že bila na točki, ki naj bi pomagala ? Kaj lahko pričakujem ? Vztrajajte. Na tej točki smo imeli tu na Razkrižju primer, da so izginili Dobesedno tako je oseba trdila. Ne vem. zakaj bi mi lagala, za to res ni imela nobenega razloga. Verjetno pa je tudi odvisno, kakšna je kemična struktura teh kamnov, ker poznamo pač različne vrste
Sicer pa se na točki človek mora sprostiti, se posvetiti sebi in zagotovo vsak začuti tok energij.
Nikjer nisem zasledila energijske točke za topljenje maščob in izgubljanje kilogramov? Ja, pa obstaja. Celotna razkrila čudežna pot ob zmajevi črti moči je ena sama točka hujšanja. Poskusite jo prehoditi vsak dan v obe smeri. Jamčim, da bo učinek!
Ali drži, da sc^zaradi množičnega obiska ob Bukovniškem jezeru kopiči negativna energija, točke pa se praznijo?
Ni res. Območje se energijsko čisti, enako velja za Razkrižje Z g. Čosičem redno preverjava vse
točke. Čiščenje je nujno zaradi energij, ki jih ljudje prinašajo s sabo in ki se lahko kot parazit vezejo na drugega človeka. Dovolj je, da to preverimo enkrat na mesec, tako da ni nobene bojazni, da bi bil recimo ob večjem obisku ob koncu tedna kakršenkoli problem Naša moralna zaveza je. da če smo to ustvarili, bomo za to tudi skrbeli, ne glede na vse druge dejavnike, kot so denimo nekoliko skaljeni odnosi z občino Dobrovnik.
Bi te točke ^usabnile^, oe se radiestezisti z njimi ne bi več ukvarjali?
Ne bi rekel. To so naravne energije, ki so tudi brez nas tu. Problem je le množičen obisk, sicer se one same čistijo.
Zlasti od izvira pri sv. Vidu ljudje odnašajo večje količine vode.
Res jo odnašajo in menda v Ljubljani prodajajo po 300 tolarjev. Čisto ‘far banj e’ ljudi. Voda iz teh naši izvirov svojo energijsko moč zadrži še kakšen dan dva, več pa ne Optimalen zdravilni učinek vode je, če jo pijete pri izviru. Polnili bi jo lahko zgolj kot turistično atrakcijo, energijskih učinkov pa na daljše obdobje ni mogoče ohraniti Sicer pa so te naše izvirske vode neoporečne, redno jih kontrtSIi-ramo s kemičnimi analizami.
Mogoče neumno vprašanje. Se energijske točke lahko iztrošijo?
Z njimi je kot s soncem Če energije nihče ne porabi, ona odide Gre za nihanje elektronov, ki bodo nihali, če imajo določen izvor Prepričan sem, da je tako. Ampak vseeno dopuščam tudi možnost, da točka izgine Pri škodljivih točkah sem že imel izkušnjo, daso se premestile. Odkrili smo celo točke, ki so pulzno delovale - občasno so se pojavljale in spet izginjale Točke so vendarle zemeljskega izvora in v njeni skorji se vedno kaj dogaja, premika.
I
zanima predvsem to, kako točka vpliva na naše življenje
Koliko smo ljudje tovrstno sploh opismenjeni?
Skoraj nepismeni smo. O radiesteziji ljudje zelo malo vedo Velika večina jih celo ne ve, da sploh obstaja Poznam primere iz sosednje Avstrije, kjer je situacija bistveno drugačna. Vsakdanja praksa je recimo, da si pred nakupom parcele aU vsaj pred začetkom gradnje dajo izmeriti parcelo. Podobno je v Nemčiji Radiestezija bi morala biti naša preventiva, da se izognemo negativnim sevanjem, ki v nekaj letih lahko povzročijo, da zbolimo. In temu se da izogniti, to vemo in o tem smo prepričani
Naše ugotovitve so osupljive Vsi. ki so šest, sedem let spali na mestih, kjer je bila valovna dolžina večja kot 0. a metra, so zbolevali za rakom. Večina je imela težavo točno tam, kjer je bila tako imenovana Hartmanova točka. Ker so okvare zaznavne šele po nekaj letih, so ljudje na to premalo pozorni. Ko pa okvara že je, s prestavitvijo postelje stanja ni . več mogoče popraviti. Priporočam meritve preverjenega radiestezista. Naj se vam izkaže z dokumentom, da obvlada to področje Usposobljeni radiestezist ima posebno izkaznico
Človek naj bi se torej po vaše za zdravje potrudil na vse možne načine?
To je bilo meni in Čosiču tudi osnovno vodilo pri odkrivanju energijskih točk Sam s sabo ravnam tako in v tem smislu bi rad pomagal tudi drugim, . zato se trudim za nove alternativne možnosti ohranjanja in vračanja zdravja S tem nisem nič zaslužil, še honorarju za moje članke v knjigi o pomurskih energijskih točkah sem se odpovedal
Lepše je. da jih dočakaš osemdeset, kot daodideš pri tridesetih - za to se splača narediti vse, kar je v tvoji moči. In upam tudi na spremembo odnosa uradne medicine do alternativ. Zdravnik bi bil po moje naj učinkovitejši alternativec, uspešen v preventivi Ampak ta ne zanima ne države, ne Leka,
ne Krke
4 ■ Irma Benko

VESTNIK 31
Peli
julij 2003
II
Velika
TRIPENKETA
I
' Šestim znanim Pomurkam in Pomurcem smo zastavili tri vprašanja. Vprašanja niso iz trte zvita, smo jih opozorili, zato tudi odgovori naj ne bodo. So
I pravi?
0 Pri nas je v zadnjem času bolj vroče kot v Dalmaciji, kjer čez dan počivajo. Kako naj se tropskemu vremenu prilagodimo pri nas?
Kdo je Čiro Blaževič?
0 Junij, julij, avgust, ženo (moža) pri miru pust. Spoštujete to ljudsko modrost?
Veronika Železnik
[
Marko Štajner,
vodja komercialno-otaračunskega sektorja, BTC Murska Sobota
animator v Termah Banovci
© Na delovnih mestih želim vsem, da bi imeli klimo. Preostali pa si omogočite naravno hlajenje v senci.
Poznam ga kot legendo v nogometu.
O v vsakih ekstremnih razmerah ima vsak rod svoj m fr.
I’.
l
I
Jutka Kiraly
novinarka Nepujsagra, Lendava
© Dajmo še malo počokati. Če bomo dalje pluli v tej smeri, 'bomo tako in tako naleteli na kakšno ledeno goro.
Q Nekdo, ki je ublažil vnetje pomurskego
nogometnega čira.
© Ko so si izmislili to rek, je bilo klima verjetno še stabilno. Ker se naglo spreminja, je rek izgubil veljavo.
i
Karel Kutoš
vodja gostinstva hotela Diana, Murska Sobota
© Ja, tako je. Dalmatinci so v prednosti, ker za njih pravijo, da ponoči uživajo in podnevi spijo ter se tako izognejo vročini. Tudi Slovenci bi se morali zgledovati po njih. Slovenci se bomo tropski vročini težko prilagodili, ker imomo drugačen temperament, vendar - Če se bo toko nadaljevalo, predlagam, da si nas Čimveč kupi vikend na morju, kjer si bomo čez dan ob vodi hladili pregreta telesa, zvečer pa si no prijetni terasi ob glasbi ohladili možgane. Kdo nam bo dol toliko dopusta in denarja, pa je že drugo vprašanje.
© Čiro pri Muri je kot aspirin pri zobobolu, ki bolečino odstrani, a zobo ne pozdravi.

W Pl
M
I.I
, J.
J
Q v teh mesecih
||
L
F—‘r
•• f j X '
-L J
M
© Skrajšajmo delovni čas, povišajmo plače, spustimo cene pivu, uzakonimo prostitucijo in se prepustimo vodnim užitkom v Banovcih.
© As med asi, ki je pripeljal hrvaško nogometno reprezentanco skoraj do vrhunca, Mura pa bo preletela Evropo prej kakor novi vladni avion (sa n/im ili bez njego).
© Vsekakor jo spoštujem, kot animator živim v Banovcih.
Samo Budna
violinist in vokalist Posodi mi jurja, Kamenščak
©Najlepše je, če lahko dopoldne prespiš, potem greš nekam in ležiš v vodi do večera. Noč
preživiš kje zunaj, v
kakšni dobri družbi.
Druga možnost po je, da se v tem času preseliš v Dalmacijo.
© čiro Blaževič je ... novi direktor podjetja MURA. Ko ne bo dela, bodo pač igrali nogomet. Izbiro igralcev bo imel veliko.
se ženske s svojim oblačenjem ponujajo bolj kot kdaj prej, zato je ta pregovor zelo
težko spoštovati. Verjetno pa je vse skupaj odvisno od situacije, v kateri se nahajaš. S pregovorom se po moje bolj strinjajo boljše polovice.
Štefan Kovač - Kici
upokojenec, nekdanji klubski mizar in legendarni navijač NK Mura Murska Sobota
©Spanje do poldneva.
ob bazenu, v večernih urah druženje prijatelji.
popoldanski počitek, hlajenje
Čiro Blaževič je trener visoke kvalitete in discipline, želim mu vso srečo pri Muri!
© Ne, ne spoštujem, Ženo je treba razvajati vse leto,	—	„ .
ne samo v hladnih mesecih. Vročina ne sme biti razlog, do mož ne bi redno oprovljal domačih nalog © Pregovora sicer ne b, spoštoval, po m, leto tega ne dopusca|o!
in izpolnjevol obljub, ki jih je dal, ko j'
je z njo stopil v zakonski jarem.
laMNadlRl
BJniaA
julij 2003
Pen
asVESnUK
lU so še tiste ceste,
ki so
včasih
bile ...
(2)
r
INŽENIRJI SO DECEMBRA LETA 1810 KARTOGRAEIRALI VSEH PET POMEMBNIH VOJAŠKIH POTI V TEDANJI ŽALSKI ŽUPANIJI V DANAŠNJEM SPODNJEM PREKMURJU
Prekmurje Kraj na razpotju narodov. Dobesedno, saj so se od prazgodovinskih časov do danes tu križale steze, kolovozi, vojaške in trgovske poti, po katerih so od vzhoda prihajale zgodnje kulture, z juga pa z Rimljani vojska, trgovci in uradniki z antičnim kulturnim izročilom. Ob zatonu rimskega imperija so Huni po teh poteh odhajali ropat v Rim.
Po naselitvi so začeli uporabljati Slovani, pozneje pa še Madžari nekdanje vojaške in trgovske poti Rimljanov, Frankov in Avarov za državotvorne namene ...
Tu so še tiste poti, ki so včasih bile, toda po krivici prezrto Prekmurje na robu panonske ravnine ne najde dovolj argumentov in moči, da bi podprlo zgodovinsko povezanost s svojo prometno pomembnostjo. Pokrajina je začela dobivati v 10. st. ob. glavnih
Podoba nase vosi v 19. stoletju
'J
J'**
111..11."™
Z ‘ -
.. ..-,1.'" A- J-Lii-V
Izsek z vojaškega zemljevida, z debelo črto je oznočena pol Št. 33.
'..............










prometnih žilah, ki so stare tisoč in več let, podobo naseljenosti, ki se je ohranila do danes. Ob pomembni poti med Bratonci in Lendavo (predstavljena v prejšnjem PEN-u) so vojaški inženirji po nalogu cesarja Franca 1. Habsburškega leta 1810 popisali še druge vojaške poti v Dolnjem Prekmurju, Poleg že omenjene poti je na 20. strani vojaškega dokumenta prikazana 33. cesta, del mednarodne vojaške trase, ki je vodila od Radgone (Štajerske) do Murske Sobote in Rakičana, kjer je prečkala županijsko mejo in po trasi Lipovci, Gančani, Renkovci, trg Dobrovnik-Dobronak, Žitkovci-Zsitkoc, Kamovci-Kdmahdza, Mostje-Hidveg in Dolga vas-Hosszdfalu prispela v Lendavo. Cesta se je delila na dva odseka: od Radgone do Murske Sobote je dolga 4-5, po žalskem (dolnjem) delu pa do 6 ur hoda.
o oj e e i
'X‘










Po opisu vojaških inženirjev je cesta med Mursko Soboto in Lipovci ter proti Gančanom in Renkovcem utrjena z gramozom in pri Dobrovniku že teče po nasipu. Pri Renkovcih je na Ledavi, ki meri v širino 1 ' sežnja, in na kanalu, ki dovaja vodo za vaški mlin ter je širok 5 sežnjev, več trdnih, lesenih mostov. Po renkovski cesti prideš v Dobrovnik skozi gozd in tik pred trgom je potoček z izredno strmim bregom in lesenim mostom. Cesta do Dobrovnika ter Kamovec je dovolj široka in posipana z gramozom, toda do Žitkovec vodi po gozdu le ozek kolovoz, potem se spet razširi in brez večjih težav se pride do Genterovec in Mostja, Med Mostjem m Dolgo vasjo so na obeh krakih Ko-biljanskega potoka mostovi, zaradi močvirja teče cesta po nasipu do poti, ki vodi od Varaždina, Sombotela in Dunaja. Vojaški strokovnjak je še pripomnil, da vojaki, ki jih nastanijo v naseljih med Lipovci in Mostjem, v času vojne lahko nastopijo kot obrambne enote (Arriere Garde). Na začetku poti, v Rakičanu, ter na koncu, v Lendavi, sta večji vojaški postojanki.
Vojaški inženirji so za prvo postajo navedli tri nazive: Strukovec, Stnkowce oziroma Lipahowc, na zemljevidu pa je kraj označen kot Lippvahocz. Če niso navajali ledinskega (?) imena, sta naziva napačna. Prvi pisni viri iz leta 1322 kraj omenjajo kot Ketliphoc, pozneje pa Lypouch, Kethliphulc, Lypholch, Lipoch, Lypowch. Iz imen Ketliphoc, Ketlipulcz sklepamo, da se je do konca 16. st. vas delila na dva (-ket) zaselka z istim imenom, kar v srednjem veku ni redkost.
Naslednje naselje ob poti so Renkovci, ki ga omenjajo madžarske diplomatske listine s preostalimi vasmi od 14, st. dalje kot Rancouc, pozneja pa Rencouc, Rankolc, Renko^vcz. Pripada tur niški pražupniji in beltinski grofiji.
Dobronak-Dobrovnik je imel v 14. st. trške pravice, obstajal pa je že mnogo prej pod imenom Dobronok, Dubro-nuk, Dobrunok. Od vsega začetka je
pomembno prometno križišče in po vojaških dokumentih je poleg navedene trase tod še vodila cesta iz Štajerske prek Murske Sobote, Mart-janec. Tešanovec, Bogojine, Dobrovnika do Csesztrega, potem se je pri Czuppu priključila na cesto Varaždin-Szom-bathely-Dunaj.
Vojaška pot številka 33 od Dobrovnika do Dolge vasi je vodila mino Žitkovec do Kamovec, nato pa med Genterovci in Radmožanci mimo Mostja. Vojaški zapis za Zsitkoc-Žitkov-ce pomotoma navaja imeni Szecsy in Sziget, kajti na zemljevidu je kraj . označen kot Zsitkocz , V listinah iz 14. in 15, st. najdemo ime Keth Sypkowch. Supkowcz, Keth Šipkove, Sibkouch in od vsega začetka je naselje pripadalo lendavskemu posestvu. Naslednja vas so Kamovci-Kamahaza, verjetno prvotno Pallaka, Palhaza, Pallakos, Merkulfiapalhaza in šele od srede 15. st, dalje Kozmahaza. Pot je vodila od kraja Gbnterhdza-Genterovci, v 14, st. imenovanega Ginterhaza, Kynterhaza, Gunterhaza, ki je bil v lasti lendavske gosposke in je spadal v županstvo Hetes, in kraja Radamos-Radmcžanci, to je vas svobodnjakov, ki jo listine leta 1267 navajajo kot Bodomus, pozneje Radamos. Zadnje v vrsti ob vojaški poti št. 33 je naselje (Lendva) Hidveg-Mostje, ki datira iz 18. st., ko je grof Esterhazy na mestu nekdanje mitnice na pristavi naselil delavce.
Ob prvem ljudskem štetju leta 1785. so v Lipovcih našteli 51 hiš s 346 dušami, četrt stoletja kasneje tu so | vojaški inženirji predvideli kvartir za 500 mož in 50 konjev. Za Gančane ni podatkov, več pa lahko izvemo o Renkovcih, kjer je v tem času 47 hiš in’ mesto za 500 vojakov. V Dobrovniku je bilo ob prvem štetju 142 hiš s 781 prebivalci, 1828, leta pa 105 hiš in 790 ljudi, trg bi v vojnem času in pohodih moral gostiti skoraj tisoč vojakov. Žitkovci so veljali konec 18. st. za majhno naselje s 25 hišami in 175 prebivalci. V času popisa decembra 1810. leta so v 13 hišah predvideli nastanitev 120 vojakov. V Kamovcih je inženir prikazal le 7 hiš in 5 hlevov, kjer bi lahko nastanili 50 mož m 5 konjev. Vaščani so imeli 19 glav lastne živine. Ob prvem popisu sta veljali naselji Genterovci in Mostje za majhni s 14 oziroma 11 hišami in 190 oziroma 110 dušami, leta 1810 pa so v Genterovcih lahko nastanili 120, v Mostju pa 150 vojakov..
Poleg vojaške poti št. 32 (Bratonci-Beltinci-Črensovci-Hotiza-Gaberje-Lendava) je pomembna še pot št. 33, ki smo jo spoznali danes, ter pot št. 34 od Lendave prek Doline in Pinc do Le-tenya. Pot, ki je na zemljevidu označena s št. 1, je vodila prek Čakovca, Murskega Središča, Lendave, Dolge vasi mino Lbvoja od Varaždina do Dunaja, na njo pa se je pri Csesztregu priključila pot št. 2., ki je vodila s štajerske prek Radgone, Murske Sobote, Tešanovec, Bogojine, Dobrovnika do Nemesnepa, Velik vojaški pomen so pripisovali poti (št. 22.], ki je prav tako prispela s štajerske strani in je potekala med Razkrižjem (Šafarsko, Gibina), Murskim Središčem in Na-gykani2so proti reki Tisi,
EUn Pivar
Viri: 1. Kriegsorchi, Kartensommlung, Dunajski vojaški arhiv. 2. Csanky D,: Magyarorszag tortenelmi foldrajzo a Hunnyadiak koraban, Bp 1894-97, 3.Bel Matyas: Zala varmegy leirasa, Dunaj 1734,
VESTNIK 33
Pen
julij 2003
Evangelizacija po patru Robertu De Grandisu
Kečiga
(Acipenser ruthenus) Mag. Vatika Kuštor .
Želimo si priti skozi zlata vrata, zato je vredno umreti
Ozdravljenje je
človek kar ne more verjeti, da tako nenavadna riba plava v naših vodah. V nasprotju z veliko senčico jo sicer najdemo tudi drugje v Sloveniji, in to v Dravi, Kolpi in Savi, pri nas pa je v Muri. Povsod v Sloveniji je redka, pogosta pa je v rekah ob Črnem m Kaspijskem morju. Tam je tudi gospodarsko zelo pomembna. Kečiga je nekaj posebnega v vsakem pogledu. O tem priča že njena slika, če pa dodamo, da sodi v družino jesetrov (Acipenseridae). se najbrž marsikdo čudi, da je tudi v naših vodah.
odgovor na molitev
»Srečanje z živim Jezusom. Jezus bo ves čas sre-I Čanja z nami. Svojo navzočnost bo potrjeval v živo s čudeži, z ozdravljenji od vseh vrst bolezni, z osvoboditvijo od prekletstva in vplivov zla ... Srečanje podpirajo tudi slovenski Škofje.*
Tako je vabil oglas v katoliškem tedniku Družina, ki ga je verjetno naročilo slovensko društvo Prenova v Duhu, organizator štiridnev-
I
r*
Množico je molila in prosilo zo duhovno in/oti telesno ozdravljenje.
pr E
Nekaj splošnega o jesetrih  
Jesetri so starinska družina rib kostnic, ki obsega komaj 23 vrst. Vzdolž telesa so pokriti s petimi vrstami koščenih plošč ali ščitov, znotraj pa jim daje oporo večidel hrustančasto ogrodje Thdi repna plavut je nenavadna za kostnice, saj je taka kot pri morskih psih
Jesetri so razširjeni samo v zmernem pasu severne poloble Večina vrst je morskih in te se na drstitev selijo v ceknske vode (anadromne ribe), manj vrst je vezanih zgolj na sladke vode.
Gospodarski pomen jesetrov je že nekaj sto let zelo velik. Uporabno je njihovo meso (sveže ali prekajeno), zlasti znani pa so zaradi kaviarja, ki ga človek proizvaja iz njihovih iker. Najpomembnejši vir kaviarja je atlantski jeseter (Acipenser stuno), ki so ga tu in tam našli tudi v Tržaškem zalivu, a to že pred mnogimi leti. Pač pa je v Jadranskem morju doma jadranski jeseter (Acipenser naccarii}, ki je endemit Jadranskega morja (živi samo v Jadranu). Pred dobrimi sto leti so ga še pogosto ponujali tudi v ribarnicah severozahodne jadranske obale, danes pa je v Tržaškem zalivu le še občasen gost.
Nazaj h kečigi_____________________________________
Kečiga (Acipenser ruthenus) je sladkovodna vrsta jesetrov; pri nas je na jugozahodni meji svoje razširjenosti, njen glavni areal (območje razširjenosti) pa je severovzhodno od nas Naseljuje reke in večja jezera. V Volgi zraste do 1 m in tehta kakih 19 kg, v Donavi je dolga 3560 cm, pri nas pa so ujeli le primerke z dolžino okoli 35 cm. Z vidom se ne more kaj prida pohvaliti, zato pa je dobro opremljena s čutnicami okoli ust in dvema paroma resastih brčic, ki so pred usti. Z njimi zaznava tudi hrano, in ko najde kakšnega polža, školjko, ličinko žuželk ali ribico, bliskovito sproži iztegljiva usta in živalco posrka. To pa še ni vse, kar zmore, kajti če na površino vode pade kaka slastna žuželka, je pripravljena izvajati tudi akrobacije. Ker ima usta na spodnji strani gobca, se obrne s trebuhom navzgor in plen tako rekoč leže pospravi
Kečiga ima dolgo otroštvo, zlasti če je samica, ki spolno dozori šele v 5-9 letih; samcu se seveda bolj mudi in je spolno zrel že v 4-5 letih. Najdaljša znana življenjska doba kečige je 20 let. Zima je rizična za vse živali, sploh pa za mrzlokrvne, in tedaj se kečiga zbira v luknjah na dnu voda. Iz njih se dvigne spomladi, ko zaplava proti toku reke na drstenje. Izbere si prodnato ali skalnato dno z zelo hitrim pretokom, kjer se ikre čvrsto prilepijo'na podlago. Droben zarod se zadržuje ob brežinah le ponoči, podnevi pa se umakne v varnejše globine.
V preteklosti je bila kečiga pogostejši plen naših ribičev, čeprav ni bila nikoli zelo pogosta. Kjer pa je pogosta, je Zavarovana z zakonom; seveda ji preti tudi onesnaženost Voda. V nekaterih deželah (npr. v Avstriji) skrbijo za njeno številčnost tako, da jo umetno vzrejajo in nato spuščajo v naravne vodotoke.
Kečigo varujejo različni mednarodni naravovarstveni akti. V rdečem seznamu Svetovne zveze za ohranjanje narave (lUCN) je opredeljena kot ranljiva vrsta (V), po Bernski konvenciji pa je mednarodno zavarovana (Dodatek III); mednarodna trgovina z njo (CITES II) je omejena. Ali ne bi bilo lepo, da bi ta dragulj še dolgo plaval
nega srečanja s patrom | Robertom De Grandisom v I dvorani Tabor v Mariboru. I
Prenova v Duhu ali Karizmatična prenova je, kot i so sicer zapisali tudi na S spletni strani, »najprej in J
predvsem Božji dar. Ne gre ■
za kakšno izrazito specifično duhovnost, temveč za resno razumljeno, mišljeno in živeto katoliško krščanstvo, katerega bistveni del je dar Svetega duha,. Prenova v Duhu je poseben duhovni tok v pokoncilski Cerkvi.«
Čeprav sem bil na seminarju »službeno« (zaradi
A
■ fe



tudi v naši Murif
Janez Gregori
Slovstvo:
Povž M, & Šket B., 1990. Nase sladkovodne ribe. MK, Ijubljano 370 str.
Šket B. et al., 2003, Živalstvo Slovenije, TZS, Ljubljana. 664. str, http://wvvw, fishbase.org.	-
I ll
Srečanje v Mariboru se je začelo s slavilnimi mobtvami in pesmimi. Ljudje so dvigat roke predse, na ramena drugih, kvišku .,., pater De Gradnis pa je pozival:
»Spodbujam vas, da od-
priprave tega članka), sem prete vrata svojega srca se skušal vživeti kot nekaj Prepričan sem, da je danes sto drugih vernikov, ki so tja čas, ko želi sv. duh delovati
molitev. Pa ne samo ta’ Vrhunec pa je poglobljena molitev (in ponavljanje nezna-nihbesed) dosegla, ko so bili nekateri deležni izlitja Sv, duha, kar je velik dar, milost, je osebno srečanje z živim Bogom, Dogodek je spremljala glasolalija oziroma
jim minile bolečine v prsih; več je bilo takih, ki jih je nehalo boleti v vratu; nekaj jih je povedalo, da so se znebili astme in da lahko zajamejo zrak s polnimi pljuči; več jih je izjavilo, da so ponehale bolečine v kolenih, in ena od ozdravljenih je
prišli v upanju na duhovno, morda pa tudi telesno ozdravitev. Med nami je bilo
bolj kot kadarkoli Spodbujam vas, da samo prisluhnite temu, kaj vam govori Sv.
namreč tudi nekaj invalidov duh. Eno od mojih sporočil
na vozičkih in z berglami.
Pater Roberto De Gran-
je, da smo vsi poklicani, da molimo za ozdravljenje.
dis iz Amerike je katoliški Ozdravljenje je odgovor na
karizmatični duhovnik, član družbe sv. Jožefa. Svoje
mobtev,"
Potem je pozval ljudi, da
osrednje sporočilo o Božji so za njim nekajkrat pono-
ljubezni in o zdravilni moči odpuščanja je prenesel na majhna srečanja v podeželske cerkve in med velike množice na nacionalnih stadionih Spominja nas na preprostost evangelija: ljubiti in ozdravljati . K rasti prenove je prispeval z uče-
vili: »Ozdravljenje je odgovor na molitev« Nadaljeval je:
»Ozdravljenje pripada vsakomur, zlasti tistemu, ki je prejel zakrament sv. birme. Takrat sprejmeš novo napolnjenje s Sv duhom ... Žehm, da vas prepričam, da ste vi tisti, po katerih lahko
njem, usposabljanjem kra- Bog nekoga ozdravi, če mo
jevnih voditeljev prenove. Slovenija je štiriinštirideseta država, v kateri je imel množična srečanja. Je pisec več kot tridesetih knjig.
Tako kot marsikje drugod, je tudi v Mariboru začel z utrinkom iz svojega življenja:
»Ko sem bil star osem let.
lite...«
In potem je pozval, da smo položili svojo desno roko na rame človeka pred sabo. Molitev:
»Gospod Jezus Kristus, z vero v tvojo ljubezen polagam svojo roko na tega kristjana in te prosim, da ga
je umrl naš sosed in potem ozdraviš; da ga napolniš s
sem spraševal, kaj pa je to -
Sv, duhom, da ga pozdraviš
smrt? In spoznal sem, da tam, kjer najbolj potrebuje smo tu, na Zemlji, le kratek ozdravljenje: naj bo to v
čas, potem pa preživimo vso večnost nekje drugje Tja pa vodi pot skozi zlata vrata, za-
to je vredno umreti. Potem Gospod’ Na mogočen način!
sem si rekel: ,Moram tako živeti, da bi vendarle prišel v nebesa za tisto dolgo več-
nost, in zato je najbolje, da druge (leve) roke na svojega postanem duhovnik!’ In ko levega soseda, spet prošnje:
mi je bilo osemnajst let, sem
šel v bogoslovje, kar je strlo Ozdravi ga! Blagoslovi ga’ srce mojemu očetu, ki je imel Vodi ga! Opogumljaj ga! tiskarno in je upal, dajo bom Ljubi ga! Hvala ti, ker se ga
nekoč prevzel. Ampak meni se je zdelo pomembneje, da se grem pripravljat na nebesa«
danes dotikaš! Na mogočen način. Amen«
Potem je množica iztegnila obe roki predse in spet
govorjenje v jezikih. Neka- pritekla pred patra in pos-terih od teh so potem prišli kakovala kot srnica... Pater na oder in povedali o svojih je povedal tudi, da sta oz-
občutkih: svetlost, milost, topima srca, blaženost... Na
dravela dva, ki sta imela raka na srcu, a se noben ni
najmanj dva pa je prvi dan pokazal pred odrom.
srečanja s patrom De Grandisom vse to tako delovalo, da sta za kakih deset minut zaspala v Sv. duhu. En na stolu, drugi pa na tleh. Počivala sta v Sv duhu in njuno življenje bo poslej drugačno.
Čudeži se še dogajajo Najbrž res! Sam zase ga nisem pričakoval (sem prevelik grešnik!), želel, upal, najbrž tudi po svoje molil... pa sem, da bi se zgodil; da bi se dekle, ki je bilo na vozičku,
Pa podpisani? Sem tudi dvignilo pokonci in shodilo, sam doživel kaj posebnega? Želel sem, da bi ljudje, ki so
Nekaj že: ko_sem se nenadoma znašel med verniki
prišli z berglami, te odvrgli in šli domov brez njih ... Ne,
m smo obe svoji roki položili nič od tega se ni zgodilo na ramena svojih sosedov Vsaj prvi dan srečanja in
na levi in desni strani, sem
meditacije s patrom De
na ramenih začutil toplino, Grandisom.
Več sreče, milosti so bili deležni tisti, ki so ozdraveli ne le na duši, ampak tudi na telesu: najmanj petnajst jih je povedalo, da ji je po več letih nehala boleti glava, deset jih je bilo takih, ki so
Najbrž sem pričakoval preveč. Navsezadnje je tudi on samo človek v Božjih rokah.
Štefan L. Sobočan
mišljenju, na telesu, v duhu, v njegovih čustvih in njegovih odnosih. Pozdravi ga.
Napolni ga s svojim mirom in veseljem. Aleluja.«
Temu je sledilo polaganje
«... Pošlji nanj svojegaDuha,
Nekateri, na katere se je izlil dar Sv, duha, so prišli na oder, povedali, kaj SO doživeli, in prav vsi so (nezavedajoč se tega) govorili tudi v neznanem jeziku.
julij 2003
Pen
34VESni!K
Romski pesnik Slavko Baranja se je poročil v New Yorku
Z natančnim podatkom, koliko Pomurcev živi na drugi strani oceana, vam v tem članku ne moremo postreči, lahko pa vam zagotovimo, da jih je kar nekaj, ki bivajo v Združenih državah Amerike. Med njimi tudi romski pesnik, sicer doma s Pušče pri Murski Soboti, Slavko Baranja, ki se po petih letih življenja v Ameriki ni zaljubil samo v New York, temveč tudi v pravo Newyorčanko. Njeno ime je Leanne Risi, s Slavkom pa sta poročena šele dober mesec. Zakonca sta za cilj potovanja medenih tednov izbrala prav Slovenijo in Mursko Soboto.
Najboljši prijatelji
Slavka in Leanne je na njunem potovanju od Združenih držav do Evrope odložilo na letališču v Benetkah. »Ker sva iz Benetk do Murske Sobote potovala z vlakom, sem si lahko zelo dobro ogledala vašo prečudovito pokrajino, ki me nekoliko spominja na Švico,« je o prvih vtisih o Sloveniji razložila Leanne, ki je našo stran oceana obiskala že prej, vendar je bila le v Nemčiji, v Frankfurtu. »Murska Sobota mi je takoj prirasla k srcu, saj me s svojimi majhnimi trgovinami in pošto v središču mesta spommja po eni strani na newyorako predmestje, kjer sem odraščala. Po drugi strani pa je vaše mesto tako drugačno od tistih v
svojih prvih mesecev v Združenih državah. O delu v Ameriki Slavko pravi, da ga ni težko dobiti, samo priden in deloven moraš biti. Razmere so se sicer nekoliko poslabšale po tako imenovanem 11. septembru in tudi Slavkovo podjetje je takrat šlo stečaj. »Brez službe sem bil šest mesecev, zdaj pa sem zaposlen v trgovini na ulici Houdson, kjer prodajamo kozmetiko. Celo napredoval sem na delovno mesto vodje oddelka,« je povedal Slavko. Ker vedno dela v popoldanski izmeni, lahko dopoldne postori doma veliko opravil, vsak dan tudi skuha kosilo za Leanne.
Slednja pravi, da Slavko pripravlja tako slovenske kot ameriške jedi, večkrat pa se tudi ona postavi za štedilnik. Naučila se je kuhati tako paprikaš kot golaž. Obožuje piščanca in ribe. Veliko stvari pripravljata tudi na žaru. Poleg tega Slavko prosti čas namenja poslušanju radia Murski val s pomočjo interneta, da ostane v stiku z domačimi kraji. Skupaj obiskujeta koncerte in druge prireditve, saj imata veliko prijateljev, ki delajo v svetu glasbe in mode, včasih pa se samo sprehajata, kolesarita ali rolata po mestu in odkrivata nove ulice.


F_,


v Queensu dobiš vse
»New York je svet v malem, zato tudi

Z Leanne sta pripotovala
na medene tedne v Slovenijo
J

r

E,
i1!

Pogled no newyorški Monhotann
Združenih državah. Tudi ljudje so
drugačni. V začetku nekoliko
za-
drzani, celo konzervativni, ko pa se odprejo, lahko postanejo tvoji najboljši prijatelji,« je še dodala Leanne.
Naučiti se je moral angleščine
Slavko je v petih letih življenja v Združenih državah že tretjič v Sloveniji. »V začetku mi je bilo zelo težko. Imel sem domotožje. Nisem govoril angleščine, tam se nisem mogel pogovarjati ne v slovenščini in ne v romščini, saj nihče v mojem ameriškem okolju ni obvladal teh dveh jezikov. Ko sem si po šestih mesecih pridobil delovno vizo, sem dobil zaposlitev, ki je pripomogla k temu, da sem bil več med ljudmi. Ker se je bilo treba z njimi pogovarjati, sem se moral hitro naučiti tujega jezika. Zdaj tekoče govorim angleški jezik, včasih v šali pravim, da celo boljše kot romščino ali slovenščino,« se je spomnil Slavko
sestavin za slovenske jedi ni težko kupiti. Večino časa človek porabi rt predvsem za to, da najde pravo tr-|. govino, kjer bi prodajali slovenske in j druge evropske izdelke. Največ takšnih I trgovin je v Queensu, kjer imajo tr-! govine priseljenci iz Bosne in Her-
cegovine ter Hrvaške. Tam dobiš vse -od čevapčičev do kaset s slovensko narodnozabavno glasbo,« se nasmejeta Slavko in Leanne, ob tem pa pojasnita, da je tudi evropskih restavracij, na primer madžarskih in bolgarskih, v New Yorku vse polno. Mimogrede. V bolgarski restavraciji sredi kitajske četrti je Slavko tudi spoznal Leanne. Zgodilo se je po naključju. Slavko je obiskal svojo romsko prijateljico in prijatelja, ki sta bila tam zaposlena, Leanne pa je s prijateljicami praznovala rojstni dan. »Začela sva se pogovarjati, nato ji je bilo všeč, kako jaz plešem, večkrat sem jo povabil na zmenek in danes sva poročena,« je razložil Slavko. Na poroki so bili njeni starši in sestra ter prijatelji, takoj po poroki, še isti dan, pa sta se odpravila na letalo in odletela na že omenjene medene tedne.
park, ki je pred nedavnim praznoval 150-letnico svojega obstoja. Centralni park obsega 341 hektarjev zemljišča s 26.000 drevesi, 9000 klopcami, 150 jezeri in lokvami ter 100 hektarji travnikov, ki jih povezujejo potke v skupni dolžini 100 kilometrov. V njem živi 836 živalskih vrst, vsako leto pa ga obišče 25 milijonov ljudi. Centralni park je tretja najbolj priljubljena turistična točka New Yorka, za Kipom svobode in Times Spuareom. Park

‘■J,



*lt»
H

.^3

z is

Poročna fotografija je nastala v Centralnem parku.
r Slavko poučuje
Centralni park je tudi kraj, kje dekliško nogometno ekipo.
Slavko je tudi nogometni trener________________
Čeprav je Manhattan večinoma posejan z nebotičniki, je sredi tega newyorškega polotoka tudi Centralni
pozimi ponuja drsanje, sankanje in smučanje, poleti pa odbojko, nogomet, baseball, kolesarjenje, rolanje, glasbo, ples in ribarjenje, predvsem pa umik od betona in asfalta. Tudi Slavko in Leanne velikokrat obiščeta Centralni park, kamor se zatečeta pred tako imenovano newyorško betonsko džunglo. V parku sta se celo poročila, vsako nedeljo pa se zakonca odpravita tja na nogometno tekmo. Slavka poznajo obiskovalci parka kot dobrega no-gometiiega trenerja. Vsak konec tedna
" namreč na igrišču sredi parka dekliško
ekipo poučuje nogomet.
Obiskala^sta tudi druge kraje .
Med obiskom v Sloveniji sta Slavko in Leanna obiskala tudi Ljubljano. Še posebej sta jima bila všeč Trubarjeva in Čopova ulica, obiskala pa sta tudi veliko manjših krajev. Slovensko primorje bosta pustila za naslednji obisk, saj sta raje čas, preživet v Evropi, izkoristila še za obisk Dunaja in Budimpešte. Iz Budimpešte sta odletela tudi nazaj v New York, kjer bosta svojim prijateljem povedala vse o naši državi. »Večina Američanov še vedno ne ve, kje je Slovenija, in veseli naju, da jim bova lahko razložila, kako čudovita je vaša dežela,« sta še dodala Slavko in Leanne.
4
Dejan Fujs
VESTNIK 35
julij 2003
♦
Pe"
V tem času (od 16. maja do 31, oktobra) je dovoljen edino lov na srnjaka. Odločil sem se, da se za nekaj ur pridružim lovcu in lovskemu čuvaju Štefanu Tivadarju iz Odranec, da bi tako v njegovi družbi spoznal čar lova in del lovskogojitvenega območja Lovske družine Velika Polana, Predlagal je obhod v zgodnji jutranjih urah.
Koliko srn na enega srnjaka?
!

1

L





i
L
I|
11
■ w
'Jljll



J* >1


^5
Noč pred odhodom je bila zame nemirna. Nisem mogel spati. Pa ne toliko zaradi tega, ker je bilo treba
Zgodaj vstati, ampak ker me je dajala »mora«: mar res
moram iti, kajti lovec, ki ima rad naravo, tudi ubija. Pri
lovu teče kri. In te ne maram videti.
Skušal sem se »potolažiti« z mislimi, zapisanimi v knjigi Lovčev priročnik, kjer sem med drugim prebral: “Kmet ima rad živino, vsako govedo posebej, četudi ga na koncu odda v zakol. Vrtnar ima rad rože, jih goji, a tudi potrga. Gozdar ima rad gozd in posamezno drevo.
a ga tudi poseka
Zapisano je tudi, kako skladno z etiko upleniti divjad »Velja načelo, naj divjad pade v ognju in naj v hipu pogine, da se ne muči. Tako hitro, da strela ne sliši.«
S soimenjakom sva krenila na obhod po delu lovišča, Bila je sicer jutranja megla, skoznjo pa so že prodirali sončni žarki in po dobrem kilometru vožnje je ostro

povedal, da je na območju lovišča veliko več srn kot srnjakov.
»Na enega srnjaka pridejo dve so tri srne.«
I
To pa je najbrž tudi vzrok, da posamezni srnjak ne J zaplodi v paritvenem obdobju le ene, ampak tudi več | srn. Če pa zarodek odmre, jo srnjak še enkrat oplodi j kdaj pozneje in srna skoti mladiča v istem obdobju kot j srne, oplojene v juliju. Oplojeno jajčece v prvi polovici । brejosti, to je okrog štiri mesece in pol. miruje. Večina 5 srn skoti konec maja ali prve dni junija dva mladiča. j
Moj (nočni) strah, da bova z lovcem streljala in bo tekla ’ kri..., je bil odveč tudi zato, ker med nadaljnjim obhodom nisva več naletela na srnjaka, katerega odstrel (v skladu I z lovsko gojitvenim načrtom) je v tem času sicer dovoljen, j ampak sva videla le še nekaj srn, ki so se »nastavljale«, i kazale, da bi jih morda kateri od srnjakov le opazil in - < naskočil. Mislil sem si: morda pa se jim bo izpostavljanje obrestovalo, sicer pa več sreče prihodnjič.	i
»Danes pa imava srečo,« je dejal Štefan, »ko pa sva ’ videla toliko srnjadi. Zgodi se namreč, da med veliko daljšim odhodom ne naletiš na nobeno žival.«	j
Res je bUo tisto jutro srečno. Neke vrste nagrada za ; lovčevo pripravljenost, da je šel ta dan na lov samo zato, I ker sem ga prosil; po drugi strani pa sem bil nagrajen ’ tudi za moje nočne muke, strah, da bh priča pravemu i
T
1
P
i
h'
■ >
»Pri hranjenju pogosto prha. Srnjad obeh spolov tudi boka Bokanje je še najbolj podobno pasjemu laježu,« je povedal moj lovski vodnik. Različni načini oglašanja srnjadi opozarjajo tudi na nevarnost, poleg tega so tudi oblika medsebojnega sporazumevanja.
Kako pa prehranjevanje srnjadi? Ibdi na to vprašanje sem dobil odgovor, in sicer med potjo, ko sva se že vračala s kratkega obhoda.
»Glavni viri prehranjevanja srnjadi so; drevesni in grmovni popki, poganjki ter mlado listje in iglice; razna zelišča, drevesni plodovi (sadje), poljščine in tudi paša Srnjad ima majhen želodec - vamp, zato se dnevno večkrat hrani, zlasti v zgodnjih jutranjih in večernih urah, večkrat pa tudi opoldne. Za nabiranje hrane
lovu. In zdaj: nobenega streljanja, uživanje v prebu- porabi dnevno do sedem ur, vmes prežvekuje in počiva.«

i
i
r'' -■ '
IM" 1;
O'
i'
I
1
Sr . ..
h
L?
. 'p''"
1

J
>■ -



*


■i
n »i







-f-r^

4

p''
I '■ '■ aS I
-* _
H", ' V-k
I i s ■ !■ ,

4
i / V
J i ■ d
P ■ "
. 4
■■ i
IJ,


r
Lovcu Štefanu Tivadarju sem se zahvalil za vodenje po lovišču in sprotno opisovanje življenja srnjadi Hvaležen sem mu tudi, ker tokrat ni pritisnil na petelina. Tega že kar nekaj časa ni storil. Od leta 1983 do danes - to pa je že dvajset let - pa je seveda nekaj divjadi vendarle uplenil, zato tudi trofeje (rogovi) navadnega
vtkSjelena, jelena lopatarja, gamsa, srnjaka in srn ter
(čekani) divjega prašiča.


Za mano so: nemirna noč, pohod z lovcem na srnjad in tudi ta zapis sem sklenil. In kaj naj še zapišem? To, da je bližja okolica, kjer živim (in koder sva bila na obhodu z lovcem), pravi raj, v katerega pa se zelo redko podam, kar pa je seveda hudo narobe. Od danes naprej se bom poboljšal. V lastnem interesu. Nič več pomirjeval, ampak v naravo. Tja, kjer so srnice.
lovčevo oko opazilo srnjaka. Bliže sva si ga ogledala z daljnogledom. Pošalil sem se, da je moral zgodaj vstati, tako kot midva. Štefan je Oodal, da je prav zdaj (od sredine julija do sredine avgusta) čas za razmnoževanje
srnjadi, ki se pari enkrat letno. To obdobje imenujemo prsk divjadi. Živahnost prska pospeši toplo vreme. Letos ga je bilo več kot dovolj. Ali je bil ta srnjak sam ali pa je
bila z njim tudi ljubica in se je prišel samo pokazat in opozorit, da je na tem območju on gospodar, nisva preverjala. Če bi se mu približevala, bi stekel. Počiti pa
ga nisva nameravala.
Šla sva naprej. Spet sreča. Tokrat srnjak m srna. Torej par. Ker sta bila v dvoje, najbrž še nista opravila svojega nagonskega poslanstva, ampak sta se šla le spolno igro, v kateri se maternica dobro prekrvi in se s tem zagotovi
oploditev. Ibdi tokrat lovec ni streljal, čeprav bi zagotovo zadel cilj. Pustila sva zaljubljen par. Vmes mi je Stefan
jajočem se dnevu, pogled na zelena koruzna polja, ki jih letošnja suša ni prizadela; na zelene travnike, na bogastvo dreves... Saj to je še svet, kot je bil nekoč. Neke vrste rezervat, deset kilometrov vstran pa je že vse drugače. Tu ima divjad še veliko možnosti za bivanje. TUdi zato, ker določene vrste (na primer fazane) vlagajo.
Prišla sva do lovske koče v Mali Polani. Lovec mi je pokazal knjigo lova, v katero se vpisujejo lovci, ki so določenega dne na jagi. Vpisujejo tudi številko preže.
»To naredimo zato, da se ve, kdo je na lovišču m v kateri preži je. Potem drugi ne gre tja, ker bi ga motil.«
Tudi midva sva se povzpela na izbrano prežo nedaleč od Copekovega mlina in skozi line opazovala naravo. Zdaj jo je sonce že povsem obsijalo. Štefan je skozi okence nameril puško, Pa ne toliko zaradi morebitnega streljanja, ampak bolj zaradi slikanja. Iz žepa je vzel piščalko in z njo oponašal glasove srnjadi, ki lahko pivka, javka, v največji stiski pa tudi ječi
J

i*'

t
»>
[Z*
n Štefan Sobočan
■D
julij 2003
P©n
aeVBniK
Vehlasna tradice vytffbene chuti
Noš rojak Branko Šomen ni samo pesnik in pisatelj, filmski scenarist in publicist - njegova strast so : tudi potovanja. Kot filmski kritik je obšel svet od San Frančiško do Tbilisija. O Češki državi in tamkajšnjih | kulturnih po tudi političnih dogodkih je pred leti napisal knjigo z naslovom Metuljev efekt Bila je j prevedena v hrvaščino in češčino. V njej je spremljal življenjsko, politično in kulturno pot nekdanjega ( disidenta in zdaj tudi že nekdanjega predsednika države Vaclava Havla. To ga je ob izidu knjige ‘
v češčini sprejel v svoji rezidenci Lane v bližini Prage ter
mu podaril komplet svojih zbranih del v
osmih knjigah. »Zdaj pripravljam knjigo o Poljski. Moj stari prijatelj Švejk po se me je tudi letos razveselil, saj svo lahko poklepetala v domačem, češkem jeziku. V ozadju se vidi vpliv ruskega kapitalo: pocenitev blaga je napisana v češčini in ruščini.«

9
lil!;
•tal i
f?-
Karlovi Vari:
I
Karlovy Vary. Kartsbad. Karlovi Vari: eno najbolj znanih evropskih zdravilišč z dolgo tradicijo, z izjemnimi gosti, arhitekturo in politično, kulturno zgodovino. Leži na poti iz Prage v Cheb, mesto na češko-nemški meji, na poti v Bavrouth, v središče nemške države. Odkril ga je češki kralj Karel IV; znan je celo natančen datum, ko so meščani dobili svoje mestne pravice: 14. 8. 1370. Od začetka petnajstega stoletja je imelo mesto pravico azila, to pa pomeni, da je lahko ščitUo vsakega ubežnika ali zločinca, ki se je zatekel v Karlove Vare, Mesto je imelo status svobodnega mesta. Ker ni bilo strateško mesto, so se izognili husitskim bitkam, karlovarski meščani so ostali zvesti katoliški veri. Do sprememb v zdraviliškem zdravljenju je prišlo leta 1522, ko je domači zdravnik Vaclav Paper priporočil bolnikom zdravilno kuro. Bolnike so do takrat zdravili s kopanjem v zdravilni vodi. Mesto je doživelo več požarov - v enem od njih je zgorelo skoraj vse mesto, ostale so samo tri lesene hiše - poplav in vojaških okupacij. Leta 1630 je v mestu prebival general cesarskih vojsk Albrecht z Valdštajna s svojimi devetsto vojaki. Šele od začetka osemnajstega stoletja je začelo znova cveteti, obisk mestnih zdravilišč je postala moda, ki traja vse do danes. Sem so prihajali kronane glave, plemstvo, znameniti ustvarjalci in politiki iz Avstrije, Nemčije, Poljske, Rusije ter prirejali v svojih hotelih velike pojedine, bankete in plesne večere.
El
htj
B
S



t
E nn
H
lili

iin|iW
Pogled na današnjo podobo grand hotela Pupp, v katerem so bili sprejemi, v katerem so stanovali festivalski gostje.

*

TO
»»
lin
ntf
■i

1
lin
im'
n n
\ '*
1-^ RrS
Pogled na karlovarsko Kolonado: slikano zgodaj zjutraj, ko so pacienti še spali.

4,JT2
'T
& J
n n
tl
U k
ir
n
uSlk'
j
b
X br. <	rT n T» T» n n »vi 'n
D tl K .Su-.ii t-i
n (i ii ii ii
tr- ctf'
■l >1

ir.

■_' «
f|
: >




IIII
Hotel Embassy, v katerem so stanovali člani ftimske žirije. Spredaj se vidijo mize in stoli; ob lepem vremenu je tukaj posedel tudi sedanji češki predsednik Vaclav Klaus.
l[
' )
A.
t
I
I
1
s

Ld
i'
7
11
fii
11' !
t\ ■*
^5
t(l
I
Ll

I Mir?T^'

■ -li«

' -'J* ll
Kraj zgodovinskih dogodkov in osebnih dram...
Letos je bi! v Karlovih Varih že osemintrideseti mednarodni filmski festival. Prišli so filmski ustvarjalci, kritiki in predvsem številni mladi ljudje, ki jih filmska umetnost še vedno zanima,
,1
iiL<
r
I
I
'i’;

ki verjamejo v filmsko kul-

ISi
•1'J
1«


feS

'I

Iri

I
Vhod v festivalski del hotela Terminal.
Cvetlični vrt pred mestno zgradbo. Zanimivo je, do vsako jutro zamenjajo dotum cvetnega aranžmaja. To je bilo posneto 12.7.
2003
,?t [fl
iC
I

IP* 1-^

■|
če je človek utrujen, si lahko najame kočijo in popelje od hotela do hotela, gostišča do gostišča. Videl sem tudi mlade kočijažice.
turo. Glavna prometna žila za pešce teče od socrealističnega hotela Termal do starega hotela Pupp, ki je v preteklosti večkrat zamenjal lastnike, bil priča številnim zgodovinskim dogodkom pa tudi osebnim dramam. Sem je prišel turški voditelj Khediv Ismail s svojim haremom, tu si je nabiral zdravilne moči cesar Franc Jožef pa tudi srbska kralja Milan in Aleksander. Tu sta se ustavila Otto von Bismarck in francoski premier Clemenceau. TVidi Sigismund Freud je petkrat obiskal Karlove Vare. Po letu 1945 je v hotelu prespal Frank Sinatra, sem je zavil Eduard Beneš, leta 1959 je tukaj pil zdravilno vodo etiopski cesar Haile Selasie, v šestdesetih letih je tukaj okreval sovjetski predsednik Kosigin. Malokje so v hotelih tako velike sobe, tako visoki stropi. Hotel ima štiri poseb-
VESTNIK 37
P^n
julij 2003
porcelan, beherovka, festival
no razkošne apartmaje: Dvorakov, Beethovnov, Goethejev in apartma Franca Jožefa - štiri spomine na obdobje romantike, empira in secesije, Pupp je bil vedno tradicionalen hotel in prav zaradi tega je dosegel svojo zgodovinsko večnost.
... desetletja filmsko mesto...
v Karlovih Varih sem bil večkrat, vedno kot filmski kritik. Prvič sem bil na festivalu leta 1968 Bilo je dober mesec pred sovjetsko invazijo na Češkoslovaško. V Karlovih Varih je bila velika sovjetska delegacija kritikov in partijskih funkcionarjev. Na sporedu je bil tudi jugoslovanski fdm Ko bom mrtev in bel Živojina Pavloviča. Film je dobil le posebno nagrado žirije, kajti v žiriji so bili sovjetski kritiki ostro zoper vse, kar je bilo takrat jugoslovansko: napadali so črni val, predvsem ustvarjalce Aleksandra Petroviča. Dušana Makavejeva in Živojina Pavloviča pa tudi Želimirja Žilni-ka. Na posebnem sestanku filmskih kritikov so me sovjetski kritiki napadli, ker sem objavljal kot urednik filmskega mesečnika Ekran pozitivne kritike naših najboljših avtorjev, ki so kritično predstavljali družbene neuspehe, politične zablode v vzhodnoevropskem socialističnem bloku Sestanek je bil v hotelu Pupp, ki so ga po vojni nacionalizirali, v njem so stanovali in se rekreirali visoki vojaški časniki. Od leta 1951 je nosil naziv hotel Moskva. Nekje okrog leta 1760 ga je začel graditi nekdanji slaščičar Johann Georg Pupp
a'
ll •
I
IC ■..
I lil
Na promenadi so te dni zgradili novo hišo ali dom, tako imenovani
Malteški križ. Na vrhu se vidi znak viteškega reda
Njegovi otroci so z večjim pa tudi manjšim uspehom vodili hotel, izgubljali lastništvo in si ga znova pridobili, Grand hotel je preživel vse do današnjih dni. Menda je obiskalo do prve svetovne vojne ta hotel več kot sedemdeset tisoč gostov. Letos sem bil na festivalu eden od sedmih članov glavne žirije. Slovesno kosilo za člane žirije je bilo prav v eni od manjših dvoran v hotelu Pupp Stanoval sem v hotelu Embassy. V sobi visi tudi slika nemškega pesnika Johanna Wolfganga Goetheja. Ta je bil v Karlovih Varih večkrat kot jaz. V njem so se križale tri osebnosti: bil je državni dvorni svetovalec, radovedni moderni razsvetljenec pa tudi človek z veliko otroško dušo. Bil je politik, Faust in Werther. Prebival je v različnih hotelih m tako najbrž tudi v Embassyju, mogoče je celo spal v isti sobi, ki ima danes številko 101.
... Čarobni kraj za Casanove ...
v nekem drugem hotelu Jesenski je stanoval 1785. leta slavni ljubimec Giacomo Casanova Takrat je hotel imeb drugo ime: Steinerne Haus in je sodu med najbolj drage mestne hotele. Casanovi je bilo takrat šestdeset let, bil je zdrav ko dren in v Karlove Vare je prišel zaradi žensk, da bi tako dokazal, kako tudi sam sodi k evropski smetani. V hiši Eiche je bila od 1845 odprta prva Izposojevalnica knjig za zdraviliške goste Knjige so bile nemške, angleške in francoske. V hotelu Rdeči orel je dvakrat stanoval ruski car Peter Veliki. V hotelu z ime
A
I
1
nitno kavarno Lepa kraljica je bilo v preteklosti prav tako pestro. Dom je postavil nekdanji krojač Adalbert Kraus, ki je šival na cesarico Marijo Tere-zijo, in ker je šival dobro, je postal dvorni krojač Zaradi te funkcije je Kraus obogatel in si postavil v Karlovih VarihhišoVspominna svojo dobrotnico Marijo Te-režijo je hotel poimenoval Lepa kraljica. Po utemeljitvi Češkoslovaške je moral napis proč Zoper kraljico ni bil nihče, še naprej je bil to hotel Lepa kraljica, njen relief je ostal na pročelju vse do danes. Pa tudi naziv hotela in kavarne so vrnili.
... »muza« za naivečie umetnike...
Sem, v. Karlove Vare so prihajali tudi številni umetniki. Leta 1835 je prvič prišel na obisk Richard Wagner, direktor magdenburške opere. Menda je na češkem iskal glasbenike, iz Karlovih Varov je vzel s sabo basista, Fre-derick Schiller je prišel sem že leta 1791 z ženo, hčerko in osebnim zdravnikom. Družil se je s pruskimi oficirji, da bi pobliže spoznal vojaško grobost, Tu je namreč začel pisati svojo dramo Walstein. Menda je na oslu jezdil po okolici. Najbrž zato, ker je bil preveč bolan, pa ni mogel v okolico peš. Poljski pesnik Adam Mickiewicz je stanoval leta 1829 v domu Pfeil, kasneje je to postal hotel, ki še danes nosi ime poljskega romantika Leta 1835 je prišel sem za pet dni iz Pariza Friderik Chopin, da bi se srečal s starši. Stanoval je v hotelu Tri rože Z njimi ni smel na Poljsko, po izgubljeni poljski revoluciji ga zmagovalna ruska roka ni hotela videti v Varšavi Ko so meščani slišali, da jih je obiskal, so hoteli narediti zbiralno akcijo in glasbeniku denarno pomagati. Žal pa so se zbali, saj je bilo v mestu preveč ruskih politikov, ki bi bili , verjetno užaljeni zaradi takšne odkrite dobrodelne akcije: iz zbiranja denarja za Chopina in njegovo revolucionarno delovanje ni bilo nič. Konec leta 1853 je prišel v zdravilišče Franz Liszt. Pripotoval je skoraj skrivaj, zaradi davne ljubezni z gospodično Karolino m hotel javno nastopiti, sprijateljil se je samo z domačim kapelnikom Labitzkim. Beethoven se je leta 1612 udomačil v hotelu Božje oko. Bil je dobrega srca. Pripravil je koncert za pogorelo zdravilišče Baden v bližini Dunaja. Skupaj z italijanskim violinistom Polledrem sta na koncertu zaslužila skoraj tisoč zlatnikov, Dvakrat se je Beethoven sprehodil po zdraviliških parkih z gospodom pesnikom Goethejem, Oba
Vhod v improviziran kino, sestavljen iz balona. Pred njim je bila največja gneča, kajti ze sam po sebi je atrakcija.
sta bila prostozidarja, razgovori so bili verjetno več kot zanimivi. Demonični violinist Paganini je prišel v Karlove Vari 1820. Bil je razočaran v ljubezni, besen je igral v Saški dvorani v Puppu svoje hudičeve variacije na struni G. Zdraviliški gostje so noreli, predvsem dame so se potegovale za njegovo naklonjenost. Slavni violinist je postal hit sezone.
Stari Franz Jožef je prišel v Karlove Vari najmanj dvakrat, prvič kot zdrav in srečno poročen mož (1864) in zadnjič kot zelo sklerotičen vdovec (1904). Tb je preživel svoje prijetne dni arheolog Schliemann, ki je odkril prazgodovinsko Trojo, pa nesrečni Franz Kafka. Iz Norveške je prišel glasbenik Edvard Grieg, iz Rusije pisatelj Turgenjev, iz Madžarske književnik Janos Arany, iz Prage pesnik Jan Neruda in še veliko neznanih gostov, bolnikov, izletnikov in svetovnih popotnikov je bilo v tem mestu.
in ponos Čehov...
Po letu 1850 so mnogi bogataši, ki so zašli v mesto, predlagali, da bi zgradili Kolonado, da bi lahko hodili v zdravilišče tudi v dežju in snegu, posedali pod streho, v senci in gledali dame, ki bi se ob lepem vremenu sprehajale s sončniki med Kolonado in reko. Razpisali so natečaj, zmagal je Josef Zitek iz Prage Kolonada je bila dograjena šele 1881. leta,'Čehom ni bila vešč, kot jim še danes ni všeč moderni hotel Termal, narejen v ruskem stilu, brez duše. V njem, v tem Termalu, je zdaj središče filmskega festivala. Ih je namreč velika kongresna dvorana pa še tri manjše, dovolj sob za goste, predvsem novinarje, distributerje, producente: gostje so drugje, od hotela Pupp pa dalje.
Čehi so bili od vsega začetka ponosni na svoje mednarodno zdravilišče: širilo je sloves dežele, pritegnilo petične tujce, diktiralo modo, bilo je turistično-kulturno središ
če. Po prvi svetovni vojni so češkoslovaški uradi zahtevali od Nemcev, da po pisarnah m v službi govorijo češko. Leta so tekla, mesto se je razvijalo, meščani so se bogatili. Začela se je druga svetovna vojna in v Karlove Vare je prišel tudi Hitler. Voditelj je jokajoče Nemce pozdravil z gledališkega balkona. Me drugim jim je menda rekel, naj se ne bojijo, »saj ste naši. Ne dam vas!« Nemški meščani so dvignili glave, pozaprli židovske trgovine, jih okradli, lastnike z njihovimi družinami vred pa spravili v koncentracijska taborišča. Požgali so kar-lovarsko sinagogo, eno najlepših v srednji Evropi, Proti koncu vojne se je zdravilišče spremenilo v ogromen vojaški lazaret. V Puppu je bila bolnišnica. Po vojni so odšli z vojaki tudi mnogi karlovarski sudetski Nemci, nemčurji, S seboj so odnesli moderen češki stil, tradicijo in navade Ostale so samo hiše in grobovi.
Leta 1991 je prišel v Karlove Vari na filmski festival tudi prvi predsednik Češkoslovaške gospod Vaclav Havel. Takrat sem mu pokazal fotografije, ki sem jih dve leti prej naredil v njegovem stanovanju, ko je bil še disident in pod policijsko zaščito. Ko sem zadnji dan festivala v Karlovih Varih pogledal skozi okno v hotelu Embassy, sem zagledal na mostu čez





Pogled v moderno izložbo s sodobnim umetninami. Cene teh izdelkov se gibljejo od sto do dvesto petdeset evrov. Zelo zanimive figure, ki so sproti izginjale iz izložbe. Nekdo mi je pred nosom kupil sijajno vrano, nato še sovo.
reko, na katerem je bila improvizirana gostilna, vrt na mostu - sedanjega predsednika češke države, gospoda Vaclava Klausa, Sedel je s svojimi svetovalci, kasneje se mu je pridružila soproga. Pili so beherovko, češko pivo, jedli so čokoladne oplatke, bilo je idilično. Tu so znani karlovarski porcelan, sijajen lokal Pri Svejku, odlična picerija na promenadi, last hrvaškega Albanca, z živo glasbo SevedakosovskiRom ni bil Paganini* vendar je v jutranjih urah vsaka glasba dobra in celo lastnik ga je nekajkrat zapored zaprosil, da zaigra njegovo pesem »za njegovo dušo« In res: Karlovi Vari imajo svojo dušo Ko sem se zadnji dan filmskega festivala peljal z umetniško direktorico festivala Evo Zaoralovo v mercedesu (tovarna je bila pokrovitelj in sponzor festivala) in je avtomobil vozil mimo Kolonade in vrelcev, ki dajo na minuto dva tisoč litrov zdravilne vode s temperaturo 72 stopinj, sem jo vprašal: »Eva, si bila kdaj v zdravilišču?« Nasmehnila se je in rekla: »Pomisli, nikoli,« »Pa si pila kdaj to zdraiTlo vodo?« »Ne,« je odgovorila, in potem sem priznal, da tega tudi sam nisem utegnil storiti, kajti prisegel sem češkemu pivu, gam-brinus je najboljši. Vsak ima namreč svoj okus in Karlovi Vari so danes po men srednjeevropskega popotnika.

rat J

julij 2003
P©n
ssVESmiK




aUpolž
V solati (7)

ms
z.«	4 te 1 .
M ■'■
71

a


1
b
r
, 4 N
U5^
r
ll
Čakajoč na požirek
hladnega piva
Poletni čas je še posebno primeren za posedanje po prijetnih vrtovih naših lokalov. Pa povejte, Č^ ni užitek, ko od sonca pregret in od napetosti izžet popiješ kozarec osvežilne pijače. Enostavno? Ja, včasih res. Zgodi pa se, da natakar ali natakarica ne more in ne more priti do tvoje mize. Ko pa že poveš svoje želje, pa čakaš, kot bi kavo najprej pražili ali pa bi pivo šele dali hladit. Na podlagi lastnih izkušenj in tudi pričevanj smo se odpravili po naših vrtovih ter natakarjem in natakaricam štopali čas postrežbe. Do trenutka, ko pride k mizi, in koliko potem potrebuje, da pijačo prinese na mizo. Bilo je dopoldne in ne boste verjeli, nikjer za postrežbo niso potrebovali veliko več kot tri minute^^
■8 ■o o
d s« O
Cfi	4)
«	I
ft h

• h
r<i
t
'-č.
‘HM’



r
■Kr
p
J
Terasa gostišča Šinjor v Martjancih je bila med najinim obiskom prazna. To je menda prej izjema kot provilo. Sedla svo k mizi, ki je bila kar najbolj oddaljena od točilne mize. Natakar Marko Mlinarič naju je dobesedno presenetil s hitrim prihodom. Ce bi bilo drugače, bi se nama opravičil, je dejal kasneje.

r
Ustavila sva se tudi v kava baru Domino Center. »Aha,« to je tisti, kjer je hitra natakarica, so nama bazlo žili. No, in to je bilo treba preizkusiti. Res je, Jožica Poštrek je potrebovala 1 minuto in 20 sekund, da je pobrala naročilo ter še 1:56, da nama je pijačo tudi prinesla, vmes pa je še pospravila in pobrisala mizo, »Rada hitro delam, tudi, ko je gneča, saj potem hitreje mine čas. V lokalu delam sama in uspem narediti vse. K nam najpogosteje pridejo ženske, na kakšno kavico, in te žehjo biti hitro postrežene, saj so ‘skočile’ iz službe.« Tudi sama ima raje hitro postrežbo, in ko je nekoč dolgo čakalo nanjo, je kar sama stopila do točilne mize in povprašala, kaj se dogaja.


Gostilna in penzion Šinjor, Martjanci
Gostilna Škorpijon, Turnišče
Za konec sva se ustavila še na vrtu, ki je po mnenju mno- ' gih najlepši, a ima hkrati na-
Za začetek sva se ustavila pri Šinjorjevih v Martjancih. Nisva se še dobro usedla, minilo je kakšnih 20 sekund, že je bil pri najini mizi Marko Mlinarič. Nič hudega sluteč sva mu naročila dve kavi s smetano. Res je, da za pripravo kave potrebuješ nekoliko več časa, oni pa jo postrežejo še z kozarcem vode, a sva bila postrežena v dobrih štirih minutah, Presenečen nad najinim početjem, to se mu še ni zgodilo, je povedal, da se dobro zaveda, da mora biti gost kakovostno in hitro postrežen. »Tako so me naučili, in če gre kaj narobe, se opravičim z besedo in tudi pri računu.« Dodal je še, da so gostje potrpežljivi in znajo kdaj tudi počakati.
Terasa v gostilni Škorpijon v TVr-nišču je nekoliko skrita očem natakarja. Pričakovala sva, da bova sedela v prazno. Pa ni bilo tako, komaj je ura odbila poldrugo minuto, že se je prikazal natakar Milan Farkaš, 1 minuto in 48 sekund pa je potreboval, da je skočil v gostilno, natočil pijačo in se vrnil. Medtem ko je vmes postregel še šestnajst malic in več drugim gostom, si je vzel minutko časa še za najina vprašanja, »Videl sem, da ste prišli, pa tudi sicer večkrat skočim ven in pogledam, ali kdo sedi, gostje pa lahko tudi pozvonijo,« Zaupal nam je tudi, da že kar čuti, če kdo sedi zunaj. Čeprav gostje znajo počakati, jim sam rad hitro postreže.
4
4

II
,1 i'
1
Sl
J
H
'i,
, ■*' '
ra
'til
.o u


j! 0 jjjBgjJ
(
(
J
Terasa hotela Zvezda, Murska Sobota
jpočasnejšo postrežbo. Da bi
potrdila to teorijo, sva poiskala eno od praznih mest na vrtu, V minuti in 20 sekundah je bila natakarica Silva Novak že pri naju. In v naslednji minuti in 32 sekundah je bila pijača že na mizi. Vmes pa je »pokasirala« še pri sosednji mizi. »Ko je gneča, gre počasneje, žal pa včasih delava samo dva. Po mojih izkušnjah je najpomembnejše, da gost hitro naroči pijačo, potem pa že malo počaka. V gneči sama rada dam z glavo znak, da sem gosta opazila in bom prišla takoj, ko bom lahko. Ljudje pa prevečkrat pozabljamo, da ko gremo v gostilno, si moramo vzeti čas. Preveč radi hitimo, kar ni dobro.


'?■

[
ll
ra

f:
I*

%
v gostišču Škorpijon v Turnišču sva namenoma izbrala mizo na spodnji terasi, in to nekoliko za zidom, »Zal« nama ni uspelo ostoti dolgo skrita. Natakar Milan Škafar, ki je prav tedaj stregel gostom molice, bilo jih blizu dvajset, ima pač navado, da večkrat pogleda, ali je kdo zunaj. Delo mu je šlo kar se da hitro od rok.
iii-



, .: r ■
It *
"Tl
A


-■
■1
Na dvorišču Mestne hiše v Ljutomeru je bilo na terasi precej gostov in pričakovola sva, da bo to morda vplivalo na (nejhitrost postrežbe. Komaj sva se dobro namestila in pozdravila z znanci, a je bila pri mizi natakarica Jožica PoŠtrak. Je urno in prijazno do gostov, dvojno pot pa si prihrani s tem, do stalnim gostom prinese »isto« kot vedno.
Nojina naslednja »kontrolna postaja« je bila gostilna Marinka v Veščici pri Razkrižju, Tudi tu je šlo vse hitro. Če pa bi imela natakarica Aleksandra Kveder slučajno v tistem Času veliko gostov, ne bi mogla pritUoko hitro. Ne mara, da gostje dolgo čakajo, kaj še, da bi Čakali, ona pa bi gledala televizijo. Ko so ji stregli, se ji je to že zgodilo.
Ji
d
!(
I
Bi lahko izpustilo.vrf pri soboški Zvezdi? Nikokor! Tom je res lepo posedati. Splošno prepričanje je, da se tam čaka na pijačo, te verjamete ali ne, pri naju je šlo vse hitro. Ko sva natakarici Silvi Novak


razkrila najino akcijo, je bila zelo presenečena. Sama se
Še kako
dobro zoveda, da je za zodovoljstvo gosto hitro postrežba pomembno
Gostilna Marinka, Veščica pri Razkrižju
Niti 30 sekund ni minilo, ko so naju povprašali po naročilu, in v naslednjih dveh minutah je bila pijača že na mizi. »Imela sta srečo,« nama je razlagala natakarica Aleksandra Kveder, da nista prišla malo prej, ko so bile malice. Sama veliko raje delam, ko je na terasi veliko ljudi, kot pa, ko se le posamezni gosti Rada jim že vnaprej zavpijem, da prihajam in naj malo počakajo. Ljudje so razumevajoči, še posebno, če vidijo, da delaš m je gneča. Sama sem pozorna na to, kako me drugi postrežejo. Se je že zgodilo, da sem želela naročiti pijačo, pa je natakarica gledala televizijo. Česa takega jaz nikoli ne bi mogla narediti
Za konec_____________________
žal pa sva tudi midva morala hiteti naprej. Delo noju je še Čakalo. In kdo je sploh videl tako službo, do hodiš od gostilne do gostilne. No, nam je to včasih dovoljeno. Toda, tudi to, če mi verjamete ali ne, je delo. Kakšne izkušnje pa imate vi s hitro postrežbo? Pošljite nam jih na naslov: nana.rr@p-int.si.
VESnilKsB
Pc"
julij 2003
, Timotej in Jernej, odličnjaka na počitnicah 2
A. Nana Rituper Rodez
Vaša čustva
Ne vem, ali je bilo kaj slabo
m a-
Kakšne so počitnice v času, ko končaš osnovno šolo in te jeseni čaka gimnazija. Ponavadi nič kaj drugačne, kot so bile pred tem in kakršne še bodo. Ampak ob vsakem prehodu, pa naj bo iz vrtca v 1. razred aU iz srednje šole na fakulteto ali kamor koli pač, so misli prepojene z različnimi dvomi. Pred novim in neznanim, seveda. Na novo šolo, med nove prijatelje in nove izzive gresta tudi odličnjaka Jernej Štrumbelj in Timotej Lazar, nekdanja osnovnošolca OŠ 111 v Murski Soboti, ki bosta jeseni odšla na gimnazijo. Pogovarjali smo se o tem, kaj je za njima in kaj ju čaka.
Bila sta med najbolj uspešnimi osnovnošolci voslovne predmete, ki jih želim imeti pri ma- Timotej: Snov nibilatezka, dokaj enostavna, turi. Če bi povedal, da se učim, bi se zlagal. Jaz bi ukinil vse projektno delo, ko delamo v
v minulem šolskem letu.
Timotej: Jaz sem bil v vseh osmih razredih odličen in sem imel zaključene vse petke, edino telovadbo sem imel zadnji dve leti uspešno Udeležil sem se številnih tekmovanj, med drugim pa sem pri angleščini, kemiji, fiziki in računalništvu dobil zlato priznanje, ker sem zbral vse točke,
Jernej: Tbdi jaz sem bil odličen, imel sem vse petke m vse zu-je. Udeležil sem se različmh tekmovanj iz zgodovine, zemljepisa, angleščine in slovenščine, zlato priznanje sem dobil pri zgodovini in slovenščim, pri vseh drugih pa srebrno. Najbolj vesel sem bil zlata pri zgodovini, saj sem ga lani za las izgubil, zato sem bil letos toliko bolj vesel. Žal mi je pri angleščini zmanjkala ena točka za zlato.
Beležita polno uspehov, v šoli, na tekmovanjih ... Kako pa dcživljataneuspehe?
Jernej: Poskušam čim prej pozabiti. Pa saj ni konec sveta, če gre kaj narobe
Timotej: Jaz se ne sekiram zaradi telovadbe.
Vedno Sl zastavim cilje, letos šem si dve zlati, gleščini
dobil pa sem jih še več.
Oba gresta v gimnazijo. Kakšni so občutki, preden greš na novo šolo?
Jernej: Mene je včasih malo strah novega
Timotej: Vsekakor je to pomemben prestop.
Najbolj bo Šlo zares, ko bo matura.
Po ne, da se sedaj pripravljata na maturo?
Timotej: Jaz se že sedaj usmerjam na nara-


E ■
’. j
Štrutdbeij^i^^^
'h'-



Res pa si ogledujem, kaj vse bo v gimnaziji. Jernej: Mene bolj zanimajo družboslovni
predmeti Ampak nočem odpreti Šolskih knjig najbolje Meni se je zdelo fmo, da smo se z in se s tem ne obremenjujem Kar bo, se bom učitelji precej poznali Nismo se samo učili, sproti učil.
Kje pa se vidita čez deset let?
Timotej: Na to temo smo nekoč pri slovenščini pisali spis in sem dobil prvo štirko. Po
moje ni dobro, da se v nekaj zapičiš, potem pa pomagala pri odgovorih.
ti ne uspe in si razočaran.
Jernej: Jaz nimam pojma. Težko si danes predstavljam, kaj bom nekoč počel
Kaj pa delata med počitnicami?
Jernej: Bil sem že na morju in še bom šel Veliko časa pa preživim pri računalniku
Timotej: Jaz absolutno preveč. Na gimnaziji imamo veliko čtiva, zato želim še nekaj vnaprej prebrati.
Jernej: Ibdi jaz vehko berem, tudi obvezno čtivo. Samo dva dni po tem, ko je izšla nova knjiga Herrya Potterja, sem jo prebral, v an-
Hodita kaj ven?
Timotej: Ne, razen v kino s prijatelji.
Jernej: Če se vrti kakšen James Bond ali kakšna komedija.
Timotej: Ali pa po možnosti znanstvena fantastika
Kaj je bilo v osnovni šoli dobro tn kaj ne.
Kaj bi spremenila?


r
skupinah, m referate.
Jernej: Ampak mnogim učencem je to
ampak smo se z učitelji tudi veliko pogovarjali Ne vem, ali je bilo kaj slabega.
Sto fedo/ 'švinglala', prepisovala?
Timotej: Skupaj sediva in sva si včasih kaj
Jernej: Jaz sem enkrat poskusil, pa so me I dobili.	I
Timotej: Če bi bil jaz učitelj in bi koga dobil, | bi mu vse pobral in dal cvek. Na šoli so nam ' kdaj pogledali skozi prste.
Ali to, da si dober, pomeni tudi, da ti učitelji vedno dajo dobro oceno in pogledajo skozi prste? So se vama zgodile kakšne krivice? Timotej: Meni je učiteljica za zgodovino enkrat pogledala skozi prste. Dobil sem petko, čeprav si je nisem zaslužil Sem se pa kasneje naučil za nazaj.
Jernej: Meni se niso zdeli krivični Če sem bil kdaj med oceno, sem dobil boljšo. Morda so bili do koga krivični.
Kateri predmet, če bi bilo po vajinem,' bi v šoli na novo uvedla ali ukinila?
Timotej: Ukinil bi telovadbo, uvedel pa bi naravoslovje, na primer astronomijo
Jernej: Glasbo bi ukinil, mč pa ne bi uvedel, tako kot je, je že dobro.
Draga Andreja'
Zakaj me tako mučiš, zakaj mi daješ upanje, zakaj se mi tako I nasmihaš, potem pa greš? Toliko
vprašanj je, ki se mi zastavljajo iz dneva v dan. Me imaš rada ali ne? Zadnjič sva se v tistem vročem poletnem večeru spet srečala v isti družbi. Ti si bila še s tremi prijateljicami, jaz pa s prijatelji. Prišle ste zraven, ker vam je bil dolgčas in ker daleč naokoli ni bilo nič pametnega za početi. Vem, da smo se imeli lepo, da smo se šalili in se smejali. Večkrat si se mi nasmehnila, se me dotaknila in mi dala vedeti, da sem ti všeč. Ko sem te hotel odpeljati domov, pa si na hitro pobegnila s svojimi prijateljicami, /n to se ni zgodilo prvič. Večkrat me tako potegneš za nos. Kaj naj naredim s tabo? Sem ti res všeč ali pa se z mano samo malo šališ? Odgovori mi čim prej. Čakam na tvoj odgovor.
Milan
Vaše pesmi

Uresniči mi želje
Lahko bi skupaj pr^ivela vročo noč, na pregretem pesku samo midva bi šumenje morja poslušala in svetle zvezde kot drobne lučke bi skupaj gledala.
To pa se ne zgodi, ker tebe ni, le kje sploh zdaj si ti. _ da uresničil moje želje bi.
Ko brez tebe sem, vse je tako brezbarvno, Še morje je preveč slano, le galebi sočustvujejo z mano, ko jaz nisem s tabo.
Sonja
Društvo ZMOČ - Združenje mladih občine Črenšovci
Poletje z izobraževanjem
in zabav
Mladi iz občine Črenšovci so ustanovili leta 2001 ZMOČ - Združenje mladih občine Črenšovci z namenom, da bi popestrili lavno življenje v občini in regiji s prireditvami in aktivnostmi, namenjenimi predvsem mladim. Tako že tretje leto organizirajo cikel prireditev za mlade, ki so ga poimenovali Festival mlado poletje.
Čeprav so najbolj obiskane glasbene prireditve, organizirajo aktivnosti še z drugih področij, kot so izobraževanje, kultura, turizem, šport in mladinska politika. Predsednik društva je Bojan Žižek, za cilj dejavnosti pa so si zastavili »informiranje, izobraževanje, vzpodbujanje osebnostnega razvoja mladih na tem območju in prispevati k boljši samopodobi mladih ter tako zmanjšati posledice krize identitete mladih današnjega časa.- Take de
javnosti pa ob povezovanju mladih v regiji in s podobnimi društvi v Sloveniji in Evropi
pomenijo obenem tudi promocijo mladih in
občine.
Letos je za njimi že koncert, na katerem
so
nastopili The Drinkers, Demiron, Tin
kara Kovač, The Soulfingers, Bealfast Food
in Whatever band Program njihovih aktivnosti pa čez poletje vključuje še cikel ok
roglih miz o aktualnih temah s področja
Na glasbeni prireditvi ZmoČa se je tudi letos zbralo več kot Štiri tisoč obiskovalcev.
mladih, življenja in ustvarjanja z naslovom Razmišljam, vidim, torej sem K sodelovanju so povabili tudi strokovnjake s posameznih področij, ki jih bodo obravnavali, kot so podjetništvo, vzpostavljanje socialno varnega okolja za mlade in podobno. Rezultate okroglih miz bodo predstavili v okviru Tabora mladinskih društev Pomurja, ki je projekt iniciative lokalnih skupnosti v okviru evropskega programa Mladina, katerega namen je, vzpostaviti mreže mladinskih društev Pomurja. K tem aktivnostim bodo ob pomurskih mladinskih društvih vključili še Gospodarsko zbornico Slovenije, Urad RS
' za Mladino, Razvojne centre in druge.
V programu imajo še tradicionalni Spust treh dežel po reki Muri, ki ga organizirajo skupaj s partnerskimi dru,štvi iz Avstrije in Hrvaške ter predstavniki drugih mladinskih organizacij iz Pomurja, Lam se je po Muri spustilo okrog 70 udeležencev, letos pa jih pričakujejo še več Mladinski športni dnevi vključujejo kolesarske izlete, teniški, nogometni in odbojkarski turnir ter
spust s čolni, kajaki in kanuji po Muri. Na pripomb, mnenj, pisem o vosih čustvih ter vsem,
Zmočevem odru organizirajo gledališke predstave, Ibristična iniciativa mladih pa bo delavnica o razvijanju turističnih produktov in izvedbi programov turistične ponudbe v Pomurju,
- Jože Gabor
Mislim, da sem
Mislim, da sem, torej še obstajam in igre ne izgubljam, rada bi s teboj bila,
čudovite trenutke skupaj preživela in tebe le zase imela.
Danes me greje sonce, ker tebe ni. zato lahko le v mislih te k sebi stisnem
in si tvoje zadnje pismo k srcu stisnem.
Špelca
Ljubezen prihaja
Kako lepo je čutiti ljubezen, ko sredi belega dne sanjaš z odprtimi očmi, v povečani izdaji vidiš samo tistega, ki ga želiš videti. Vse za kratek čas odrineš od sebe, se sprostiš in si želiš, da'bi bil lahko sam, in se lahko skritim mislim predaš.
Mateja
Pišite, pišite, pišite!
Na Vestnik nam pošljite kakšne zanimive fotografije z vaših »žurov«, zabav, koncertov in trenutkov, ko ste se imeli lepo, Radi bi objavili nekaj vaših najbolj norih trenutkov mladosti, Veseli pa bomo vseh vaših
kar vam leži na duši. Naš naslov je: Vestnik, Podjetje za infdrmiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, ali po elektronski pošti: nana.rr@p-inf.si.
Rubriko uredila: A. Nana Rituper Rodež
julij 2003
Pen
40 VESTNIK
Vladimir Vlaškalič
ober dan sem zagledal ob 8. .uri in 30 minut v soboški porodnišnici 21. 6. 1974. Kaj se je dogajalo naslednja tri leta, ne vem, razen pripovedovanj o joku, padcih in prvih izkušnjah z
alkoholom, se pravi, praznjenju kozarcev ob odhodu gostov in odsotnosti staršev; ko so prišli nazaj, sem lepo spal in nisem jokal. Po enem letu in pol vročine, sredozemskega morja, škorpijonov, defektnega vodovoda, kinder jajčk, letala, Leptis Magne, lulanja v hlače smo srečno prileteli z družino iz Libije in se leta Titove smrti nastanili v Vrtni 6.
Titova usodnost je bilo šolanje najprej na OŠ Daneta Šumenjaka Mirana, kjer sem srečal prve resne prijatelje nogometa in dekleta. Ta kombinacija z dekleti je ustvarila prve igralske izkušnje vživljanja v številne usode razhčnih junakov iz partizanskih filmov in nadaljevank. Ker sem bU bolj tih kot kak Murin rokav, no, razen po padcih s kolesom, so me vpisali k nemščini, da bi mogoče spregovoril, angleščino sem namreč že obvladal.
Srednja kmetijska šola v Rakičanu je omogočala vsakodnevno kolesarjenje, ne vem, zakaj, ampak zelo me je začela zanimati umetnost, čudno, hm, verjetno sem imel zaradi kolesarjenja nenormalno prekrvavljenost in dolge lase, ki sem jih zadržal do prenehanja s študijem filozofije. Moja takratna punca je nekako ugotovila, da naj bi jaz šel na AGRFT, kar se je meni zdelo strašljivo in te ideje nisem prisvojil. Pnhodi vlakov iz U v MS so bik okrog devetih zvečer m vsakokratni sprehod v 'kufrom’ na hrbtu po mestu je ustvarjal v meni kritično oko do kraja, v katerem sem odraščal. Nastopil je rock’n’roll!
To je tudi čas, ko se je formiral Teater Torpedo. V zelo pozitivnem in kreativnem ozračju smo ustvarili kar nekaj zanimivih predstav, vendar skoraj najlepši del druženja so bile vaje ob mestnem gradu ah v njem.
Prva naša premierna predstava Metek f čelo je spet vzpostavila mlade v celoto kulturnega dogajanja. Sledila sta Klaustrofobična komedija in sodelovanje z Dušo Škof pri malomeščanski svatbi (istočasno sem služU državi v častni četi),
Z Gorazdom Žilavcem sva ustvarila svojo ka-baretno-varietejsko predstavo Življenje profesorjev, ki jo še igrava, ter s Torpedi uničili nekaj ulic s tremi dogodki: Kapetane moj, Murska republika in Pogreb.
Odmev je bil tak, da vse predstave še izvajamo, bili smo celo povabljeni v Hannover na EXPO 2000. Kaj se je tam dogajalo, ni pomembno.
Dve leti prej sem bil sprejet na Akademijo v drugem poskusu.
Na Akademiji poteka določen princip dela, ki temelji na ugotavljanju in odpiranju lastnih, individualnih posebnostih, ki jih prt svojem delu
o Je on
(zgodba z naslovnice)
moram uporabljati, obenem pa se učiš obrti, ki je nujna za obvladovanje glasu in telesa. Spoznal sem različne vzhodnjaške tehnike za razumevanje povezave med nezavednim zavednim, ki jih še vedno prakticiram za vzdrževanje fizične pripravljenosti.
Zdaj počasi končujem šolanje, sem absolvent, živim v Ljubljani, imam najeto stanovanje, berem knjige, gledam filme, predstave in razstave, gledam golobe, kako sedijo na robu streh in krilijo, pazim, da me ‘trola’ ne preseneti, pijem razne napitke in zvarke s prijatelji, voham Ljubljanico ...
Včasih, ko imam čas ali pa je kakšna nepre-ložljivost v RAVNICI, vzamem avto in obiščem rodno grudo. V Soboti je poleg družine kar nekaj ljudi, s katerimi si želim deliti čas. Navadno ko priplujem sem, se najprej sprehodim po 'varašf, da ga spet začutim, da vidim, kaj je še tako kot takrat, ko sem bil majhen, česa ni več in kaj je novo. Predvsem pa je pozornost usmerjena na ljudi, na Zvezdine kostanje, ki se zavrtijo kot stara gramofonska plošča, park vsako leto lepše živi s sladoledom v roki. Razsvetljava na Trgu zmage je ponoči, kot da je ogromno polnih lun. Jaz opažam to šele zadnjih nekaj let, nekakšno mistično svetlobo, konkretno zlato in srebrno, ki teče vzporedno z letnimi časi. Posebej, če si dopustiš doživljati svit ravnice ob Muri. Ko bom zaspal, na svidenje, hvala.
J
Ti boš ostala tu
Prvi Slavini maturantie - 4. razred nižje gimnazije, 26. 6. 1954


Najrajši ima otroke. ^Otroci mi pomenijo vse, vedno sem med mladimi in oni ob meni, zato se nimam časa starati,« pravi Slava Berden, upokojena učiteljica, ki je pred petdesetimi leti prišla iz Šmarij pri Jelšah v Bogojino. Prišla je kot osemnajstletna celjska učiteljiščnica in tu ostala.__________________________________________
O službi iz Slovenskega poročevalca 
»Davnega leta 1953 sem ves julij in avgust pričakovala dekret, s katerim bom poslana nekam učit," je začela pripovedovati svojo zgodbo učiteljica Slava. »Da bom sploh lahko šla, sem vse poletje pridno delala pri sosedih, si prislužila za pot in nekaj dinarjev za povrh. Vendar dekreta ni bilo. Morda zato, sem razmišljala, ker sem v prošnji po končanem šolanju zapisala, naj me razporedijo po službeni potrebi. In kot je opozarjal moj profesor Podjavoršek, je to pomenilo, da bom šla nekam daleč, najverjetneje v Prekmurje Pripovedoval je, da je to sicer daleč, vendar da so tudi tam dobri ljudje. Bila je nedelja, ena zadnjih v avgustu, ko je sosedov fantič ves zadihan prikričal k nam s Slovenskim poročevalcem vrokah. Kot bi bilo včeraj, se spominjam, je zakričal, da je moje ime v časopisu, da grem v Prekomurje, v Mursko Soboto in da moram biti tam že jutri. Novico sem sprejela z mirnim srcem, srečna, da bom prišla do

/
svojega kruha, težava je bila samo v tem, kako priti tako hitro tako daleč. Vendar sem se znašla, v ponedeljek ob štirih zjutraj sem se z vlakom že peljala novemu življenju naproti.«
Kje so dokumenti in zelena karta?
Na vlaku je bUo več kot trideset mladih učiteljiščnikov, polnih pričakovanj. Poslani so bili v različne smeri, nekateri proti ptujskemu, drugi ljutomerskemu m tretji soboškemu okraju. Zadihana in počasna lokomotiva, lesene klopi, čakanje in prestopanje v Pragerskem mlade Slave Ander-luh ni preveč motilo. Težave so se začele kasneje »Spominjam se,« pravi, »da so na vlak vstopili miličniki in od nas zahtevali dokumente in zeleno karto za gibanje v obmejnem območju (1953. 1., op. p). Seveda tega nisem imela, tudi drugi ne, saj sem komaj sebe spravila pravočasno na pot V rokah smo držali samo Slovenski poročevalec, edini dokument, ki je pričal, kdo smo in kam gremo Da naj nam verjamejo in nas pustijo
pri miru, je miličnike prepričal starejši gospod, ki smo mu bili za to vsi hvaležni.«
Izstopili so v Murski Soboti, raztegnjenem mestu ob makadamski cesti z nizkimi in simpatičnimi hišami in edino večjo »škatlo« med njimi - okrajem.
Kažipot - Plečnikova lepotica 
»Na okraju so nas prijazno sprejeli trije gospodje - Rogelj, Horvat in Barbarič - ter pred nas potisnili seznam prekmurskih šol, ki so potrebovale učitelje,« pripoveduje. »Potrebe po znanju so bile velike, na posameznih šolah so potrebovali tudi tri ah več. Berem, berem in se odločim. Za Bogojino. Zakaj, še zdaj ne vem, vendar mi je Rogelj dejal, daje to dober izbor, saj je Bogojina napredna vas, ki ima veliko študiranih ljudi, največ duhovnikov, elektriko, na šoh radio in star klavir. Tudi do nje ne bo težko priti, saj vozi do nje enkrat dnevno avtobus in jo je nemogoče zgrešiti, saj na vas že od daleč opozarja zvonik Plečnikove cerkve. Poleg Plečnikove cerkve so name napravili največji vtis rože, ki so bile povsod - na oknih, ograjah -, skrbno obdelani vrtovi in seveda domačini, ki so me že takoj vsi po vrsti prijazno pozdravljali ali z zdravo, z dober 'den’ in hvaljen Jezus.«	■
Ti bos ostala tu__________
Na šoli je Slavo zaradi odsotnosti ravnatelja sprejela njegova
žena Stanka. Razkazala ji je bogo- matike ne. Pravi, da so bili otroci
jinski hram učenosti, tam je bila tudi nižja gimnazija, ter jo popeljala v njen novi dom, k Gutmanovim, kjer so že stanovali Učitelji. »To je bila majhna sobica z dvema posteljama, visoko postlanima s pernicama. Spominjam se, da sem sedla na rob postelje in se šele takrat zavedla, kje sem. Prišel je čas za olajšanje. Stanka me je držala za roko in tolažila, rekoč, da naj ne bom žalostna m da bom ostala tukaj. Da se bom tukaj
poročila, imela otroke in živela, jenka. »Dobivala sem 7.800 dinar-
Res se je zgodilo tako, tu sem že petdeset let «
Ravnatelj Bežan je med nove "inhrano, 3.000 za kredit za kolo in mlade učiteljice predmete kar kaj je ostalo? Malo. Spominjam se,
da sem se takoj na začetku pridružila pevskemu zboru in da smo šli s tovornjakom nastopat v Križevce na Štajersko. Moji edini čevlji so imeli luknjo na podplatu, zato sem
razdelil. Brez komentarja. Slava je v začetku poučevala zgodovino, zemljepis, glasbo in telovadbo, kasneje tudi slovenščino in srbohrvaščino, samo fizike in mate-
petdesetih letih, Celje 2003
Ponovno skupaj po
pridni, skromni in ukaželjni in da so se dobro razumeli. Kako tudi ne, saj je bila to nižja gimnazija in dva od njenih učencev sta bila od svoje tovarišice mlajša samo dve leti. Svoje znanje s celjskega učiteljišča je Slava kasneje dopolnila s študijem slovenščine in srbohrvaščine.
Karton v čevlje
»Začela sem s slabo plačo in temu primerna je danes tudi moja ‘penzija’,« se smeji vitalna upoko-
jev plače in 500 vaškega dodatka. Od tega je šlo 3 000 za stanovanje
VESTNIK 41
Pe"
— julij 2003
Kuharski tečaj v Salovcih
Leta 1955, ko je nastala fotografija, so imela dekleta v Salovcih gospodinjstvo. Saj so bUi tudi prej pa tudi pozneje kuharski tečaji, in to po vsej pokrajini, tako da ta ni bil kakšna posebnost. Nova oblast je poskrbela, da bo delavcem in malim kmetom dobro šlo. In kako jim naj gre dobro, če ne bodo zadovoljni s hrano!?
Tečaja se je udeležila tudi Helena Solar, ki se je v Šalovce primožila iz Dolenec leta 1951. Zapisali smo to, kar se je spomnila, a tega ni veliko. O kuharskem tečaju se pač ne da napisati romana.
Hiše, v kateri je bil tečaj, ni več. Tečaj so
imele v hiši, ker je bUa nekoč gostilna, še po vojni. Lastnica gostilne, danes že pokojna, je bila Ana Bago. Ker zadružni dom takrat še ni bil zgrajen, je bil prostor v tej stavbi, skupaj s štedilnikom v kuhinji, še najbolj primeren.
Tečaj je trajal 14 dni. Vsak dan popoldne so se dobile za tri do štiri ure. Voditeljica tečaja se je verjetno pisala Sukič in ni bila iz Šalovec. Skupina tečajnic, v glavnem so bUe že vse poročene, je bila razdeljena v trojke. Ene so pekle pecivo, druge so kuhale juho, tretje so se ukvarjale z mesom ali kuhale prikuho. Ves material, ki so ga potrebovale na tečaju - od soli,
popra pa do jajc, moke,
tečaja izboljšale domači
mesa, masti itd, - so mo- jedilnik, Helena pravi, da
rale prinesti s sabo. Tudi drva za štedilnik je bilo treba prinesti. Potem so se zamenjale. One od mesa so »šle« k pecivu itd.
Učile so se vsega. Najprej preproste jedi, kot so prežganka, ajdovi ali koruzni žganci, pa tudi zahtevnejše stvari so prišle na vrsto, kot so prikuhe ali dunajski zrezek na primer. Kmečke ženske takrat, bog ve, kako je bilo z mestnimi, po besedah Helene niso vedele peči veliko vrst peciva. Zdaj so se naučile, kako se delajo medenjaki, makove in orehove potice, piškoti, Tddi znanje o tem, kaj vse se da narediti, poleg enostavnih jedi, iz krompirja in
še zdaj peče takšno pe civo, kot se je takrat naučila. »Očke in medenjake

fi
uanifci CM! tiriMj kupu
HtT.
.965/1

		
Ha podlusl 26i Uui a»lmt e ekzi IJudsklli Bditeru« / Oit Itfft US ite«. ll/j
La*atM
,,--------- -------------/bto.
sUl ins /Vr. ItBt IMvb 1/49 z tBE pe 4ir, 7^ dlenu HraAs o Btesv-t&ti Biuustvunl Kiskl
LB3 Btev, ajl- -47/ - ■	— -	-
1» loiltUte OL v Ul]
' tu smviM avete BB n»*r»u itekt tebott '
edleSaa«
da aa.oaaaatt
|.	tet. teltaU
ttvalk T
rdi
Lil
atu /DBOBtliiDStFlsta llnirjar ./-n* BlBsealJo - v	n A .
DBluBbonate lAsnerJa s« nattee a lliUU J953«-
Gvot £6	n^AT* B£i ctohodica prt
OlP V terekt Hoteti te Bim;lo prajetee pi-adpiaala Ut ssteiataln od X.1X, 1955 dalje»
Sart laHlasu- arotete aatete 1

Ifl IB * vpit n
_ MIRV.u5ClBTll 6^
iBanavaiuBU - ni 7 ----------- g
Zn 0U> -svatu oa gaspotikuno
* uprml as
54' Svatu BB pmaveto lu teltun IBS
ow <
4ii
Ot3'>atereta>lata aa pioMOot LB3 ^olsteBui upioVltoljBttva
5» 6oXsteBui upiovll Puaaaslut liat
7, /.»hiV •-
vanje vstavila karton. Vse je bilo v redu, edina skrb je bila, da nisem previsoko dvigovala stopal. Za nove sem prosila
očeta, vendar jih nisem dobila. Čeprav sva se razumela, ,
se imela zelo rada in se kasneje tudi pogosto obiskovala, mi je dejal, da sem sedaj v službi in naj gospodarim tako, da si bom čevlje lahko sama kupila. Bilo pa je dobro, da
smo učitelji lahko delali nadure. S temi dodatnimi dinarji sem Sl lahko kupila vozovnico za vlak in šla domov. Prvič
se je to zgodilo po šestih mesecih, januarja ’54. leta Sosed
Šavel me je naložil na lojtrnik ter me po zasneženi in ledeni cesti odpeljal ob štirih zjutraj na železniško postajo v Beltince. Po enem tednu me je tam pričakal s svojim
konjičkom. Vrnila sem se v svojo Bogojino,«
Ob mladih je mlada_________________
Nekoč so na vasi učitelji delali marsikaj, tudi Slava, ki jo je še zlasti veselilo delo v kulturi - pevski zbor, dramski krožek, gostovanja, proslave, folklora ...V to dejavnost je vpela tudi družino in svojo veliko ljubezen - petje prenesla na otroka Njeno izredno bogato kulturno
na številnih priznanjih, roto-
Življenje je ovekovečeno grafijah, v časopisnih izrezkih, njenih spominih in spominih mnogih tistih, ki jim je podarila lepe trenutke
in bogatila duha
Tbdi danes ne miruje. Stalno je v pogonu, ko pa se umiri,
prime za pero.
R. Ficko
pečem še danes in vsem so všeč,« ponosno pove.
Konec tečaja je bil slovesen in nanj so se še posebej pripravile. Vse, kar so se naučile, so zdaj tudi pokazale. Pekle so kar tri dni, V prostorih, kjer so se učile, so pripravile veliko razstavo in obiskovalci so njihove kuharske in slaščičarske mojstrovine lahko tudi poskusili. Normalno, da se z razstavo ni vse kon-
čalo. Potem je prišel harmonikar in začela se je veselica; pozno v noč so plesali.
Znanje, pridobljeno na tečaju, jim je prišlo kmalu prav. Kakšno leto pozneje so imeh borovo gos-tiivanje in tam so lahko pokazale, kaj so se naučile, saj so prav one spekle in skuhale vse, kar se je obiskovalcem ponujalo na tej pomembni vaški prireditvi.

Šalovske tečajnice, generacijo 1955. No posnetku, ki go je naredil fotograf Gerenčer, stojijo (z leve) sadja, jim je pomagalo, Alojzija Prelec, Albina Abraham, Terezija Ovček, Irena Lajnšček, Veronika Abraham, Emilija Janko da SO S pomočjo tega Čepijo: Helena Solar, Roziko Berke, Marija Županek
F
De pala vas. Ja nej fkuper napisano, liki narazno. Ka so tan palili, ali koga pa mo še vidli. Naši prejgnji da niicajo kakšo afero, začajo po zgodovini pre-
ljudstva majo «samo<‘ 6 kednof fraj. Samo malo menje kak mij deca. San atija pijto, če oru r^san jielkp delajo ka te majo telko počitnic. Ja najbole si morejo zvračiti lalafke od zejanja pa od gučanja. Pa kakši žul na zadnjoj plati do si prej namakali v mordi od tistoga si-denja. Njin pa f ton časi nouvo kunjo delajo. Ka srmacke nedo lačni. Še prle kak so odišli na počitnice je bilou guča od neze-renskoga šparanja v državnoj upravi. Ati se je v enkraj podržo pa
Še neka smo dočakalai, če smo, f Sloveniji julija. Nouve transakcijske račune. Kak te že pri nas je, je pred ten kazalo, ka de se šlo brez kakši pretresov. Nouvi programi v bankaj, dragi skoro kak pou Drnovškoga avoina, izobraženi usležbenci. Se je vo vidlo kak pravljica. Te je pa nej se šlo se tak gladko. Lidje so doživljali se
mogoče
Eni SO nanč do svoji
pejnez nej mogli prijti. Enin je se pena na usta šla. So se pa odgovorni v NLB - ji cilou opravičili
teapad, pa nej vrak, ka nebi kaj pravo: »Tou bi pa rejsan rad vido.
pravo pa skoz zaprejte lampe za nevšečnosti. San gospod gu-
najšli. Pa še volitve do naskori. Te
Velka pridobitef pa čaka našo
pa odmo. Si so prej bilij pouleg, policijo. Gane nouvi policajski čun, Janša, pa Drnovšek, pa Barbara zaj že malo dugo odi ka nan. Pa se
Brezigar, pa cilou naš penzi-onejrani predsednik, bi tuj naj
ga lekarli fčakajo. Pa nej samo tou,
verner NBS - ja , gospod Gaspari se je opravil prizadetim komitentom. Zanimivo. Mogoče smo pa edina država na svejti f šteroj se guverner Narodne banke opra-
znal. Zakoj se je šlo f toj nevolnoj pokvaro, do prej tuj dali vred De paloj vasi. Cilou bi naj tak gemati. Tak ka mo meli nainok
ovoga nej tak staroga, ka se je vičuje. drujgi državaj Narodna
banka ukazuje, nadzira in uk-repa‘<, mi je razležo ati. Na nouve
daleč šlo - ka bi se naj f Sloveniji dva. Nej kak zaj ka se kak kakši transakcijske račune bi mogli še
te 1994 kujo državni udar. Kak f gasilci v nekši gumijasti vozijo po
kakšoj južnoameriškoj banana republiki, ge vlade kaplejo kak
mordi.
Ati je pravo, ka nemre razmiti
muje. Po drujgon kraji pa kak zakoj je nejgopod zunanji minister,
smo od sej držaf ka ji sprejemajo v Evropsko unijo najbole vrli, pa najbole razviti, pa se naj. No tou je meni glij nej jasno. Državni
velkt pajdaš vilniuške izjave pa ameriški zvezdic pa črtic kakšega svojga. Nato pajdaša proso za kakŠi
dotisnoti: »Pred uporabo se posvetujte z Voljčon ali Gasparijem.« Vači je pa se po staron. Od sujšave se je brez veze zgučavati ka tak nika nemremo napraviti.
Namakalne naprave
niso
smotrne, pravijo najčednejši na
višešenj čun. Gvušno bi za glijen kmetijskonminsterstvi. Tak kade
udar na enon kraji, na drujgon pejneze bar 3 doubili, ka bi je samo najboukše če te začali pouvati
pa najbole razviti. Mogouče tou ide eno z drujgin. Vekšo demokracijo maš - bliže ti je državni
udar. No tej naši glavni demo- gesen nouvoga direktora. Čiglij krati še povečini izhajajo iz stare obstaja javni razpis, se prej že zaj
pofarbeti trbelo f plava, pa gor kaktuse. Tej edini brez vode veselo naštrijati Policija. Če smo že pri rastejo.
policiji se tak v6 vijdi ka do meli v
P.S. Nika san nej pozabo. Sl tisti ka mate deco, pa pomali
kumrovške šoule, pa kak naš ati pravi nega glij kakše velke nade.
nešterni šteri so od toga, što de začajte premišlavati keJko de
nouvi direktor, z ne^erneimi kan-
ka bi f kratkon što drujgi cugle didatami za tou delovnoi mesto
vas pa koštala brezplačna šola. Meni je Tlinč obe^ knige, če pa
prejk zel v našoj deželici. Do tečas pogučavlejo. Tou se ne čuje glij se kaj ne minijo. Najraši na nouvo
pa malo cirkus lejko delajo za državljane ali državljanke.
Sakši rad ide na dopust. Cejlo zanimlejo steklopihalci v Roleto se veselijo, ka si iejko malo gaškoj. Telko je ovin za ovratnik
odejnejo. Naši najvekši delavci.
na korektno. Za sedanjoga di- pijšejozgodovinskeknige. Samo rektora gospoda Pogorevca se pa neka ne vejo, od tej ka so zaj
fudo v primeri Petek, ka se njemi
gospodje pa gospe predstavniki je kapaciteta pliič fejst povečala.
glavni se za petdeset lejt v šouli gvušno nika nedo fčilif.

julij 2003
Pen
42 VESTNIK
Magistra farmacije Brigita Gider
Z našega štedilnika
>Mislim, da je velika sreča, če lahko z veseljem opravljaš delo, ki ga imaš rad. To delo je še toliko bolj dinamično, saj obsega dve lekarniški podružnici: Turnišče in Dobrovnik. Slednja, ki sodi organizacijsko pod Tiirnišče, je odprta ob torkih in četrtkih, turniška lekarna pa ob ponedeljkih, sredah in petkih. Vendar to ne pomeni, da si ljudje teh krajev ne prizadevajo za odprtje lekarne vse dni v tednu. Upajmo, da se bodo njihova pričakovanja izpolnila čez leto ali še prej. Kljub majhnosti krajev so zahteve in potrebe naših strank različne. Dobrovnik je dvojezično območje. Madžarščine zaenkrat ne obvladam aktivno, vendar mi nekaj naučenih besed pri komuniciranju s starejšimi
Delam tisto
»
kar
imam
rada!«
še kako prav pride,< pravi magistra farmacije Brigita Gider.
Kot pojasnjuje, si je izkušnje za delo s strankami pridobila že v mladosti na turistični kmetiji Tremel v Bokračih, kjer živijo njeni starši. »Gostom sem znala ponuditi nekaj, kar je za dušo -to je dobro vino. Danes je podobno: svetujem, kar je dobro za srce in še kaj ...« Sicer pa je prišla v Pomurske lekarne leta 1999 iz Galexa. »Pri svojem delu ugotavljam, da je za farmacevte kot strokovne delavce zelo pomembno, da znamo dobro prisluhniti ljudem. Šele tedaj, ko se človeku »približamo«, mu lahko pravilno in kakovostno svetujemo. In prav to, mislim, mi uspeva v manjši lekarni še bolj. O tem se večkrat prepričam, ko pridejo stranke in rečejo, naj jim dam to in ono, saj pravijo, da »vi že znate, kaj je dobro«.
V nadaljevanju pogovora sva posegla še na nekatera druga področja, tesno povezana z uspešnim opravljanjem nič kaj lahkega lekarniškega poklica. »Moram reči, da imamo v lekarništvu dobro organizirano permanentno izobraževanje, zato se
redno udeležujem strokovnih oblik utrujene in otečene.
izobraževanja na lokalni ravni farmacevtskega društva in v okviru Lekarniške zbornice Slovenije, To mi omogoča boljše pogoje dela in vodenje
programov. Zame je izziv tudi priprava Ka1 lahko storite sami
.strokovnih člankov za Vestnik. Izbiram aktualne in zanimive teme. Skušam opisati zdravstvene težave, ki pestijo ljudi, o katerih me sprašujejo ali imam celo lastne izkušnje.«
Ne pozabi pripomniti, da so far-
macevti v lekarnah izpostavljeni več- plavanje, kolesarjenje, hoja po stopnicah
jemu številu mehanizmov za obvladovanje stroškov za zdravila. »ZZZS od
nas zahteva mnoga preverjanja podatkov ob izdaji medicinsko-tehničnih pripomočkov, v prihodnje pa nas čaka še več dela, ko bomo izdajali med seboj zamenljiva zdravila: inovativna in generična. Brez dvoma smo magistri v lekarnah pravi naslov, kjer pacient lahko dobi informacije o učinkovitosti, varni in pravilni uporabi zdravila,« poudarja Brigita Gider.
In kako preživlja prosti čas? »Z možem se v prostem času veliko ukvarjava s hčerkama. Sedemletna Eva in petletna Anja sta zelo živahni deklici. Pogosto ju zalotim, da se igrata lekarniški poklic. Vsi smo radi v gibanju, radi potujemo in se ukvarjamo z raznimi športnimi aktivnostmi.«
Ne manjka tudi načrtov in želja.

. r

uaeteso
s





lUri

1* t
I


t/

I«
t
e
«
Brigifa Gider v lekarniški podružnici v Dobrovniku
»Predvsem se želim strokovno izobraževati, izpopolniti znanje angleškega jezika in nekoč postati somme-lierka - vinska svetovalka,« konča pogovor magistra farmacije Brigita Gider.
Milan Jerše
Zdravljenje krčnih žil
Simptomi kroničnega venskega popuščanja postanejo v toplem letnem času izrazitejši. Pogostejše so nadležne bolečine in krči v mečih, noge pa težke,
Zgodnje zdravljenje in preprečevalni
ukrepi upočasnijo napredovanje bolezni v hude zaplete, kot so otekline in venske razjede na nogah.
- Izogibajte se položajem, ki povečajo venski zastoj, dolgotrajni stoji in sedenju ter dvigovanju težkih bremen,
- zmanjšajte čezmerno telesno težo, ker obremeni tudi vene,
- ukvarjajte se s športom (hitra hoja.
dejavno krepijo mišično vensko črpalko), - ne izpostavljajte se vročini, vročim
r

H'
'4



Riževa solata s tunino
Telečji zrezek z robidovo omako Koruzni ocvrtki Stročji fižol v solati
Krhka marelična torta
Riževa solata s tunino
Sestavine: 150 g kuhanega riža, 120 g konzervirane tun-ine, SO g čebule, 100 g zelene paprike, l el kisa, 120 g majoneze, 3 c/ limoninega soka, sol, poper, solatni tisti, limona
Priprava:
Kuhan in ohlajen riž damo v skledo ter dodamo narezano tunino. Čebulo in papriko narežemo na kocke, damo v kozico, zalijemo z vodo toliko, da pokrije vsebino v kozici, solimo in kisamo Kuhamo pet minut, nato odcedimo in ohladimo. Ohlajeno dodamo mešanici riža in tunine. Primešamo majonezo, limonin sok in začinimo Rahlo premešamo, ohladimo in ponudimo v stekleni posodici tako, da skodelico obložimo s solatnimi listi in nanjo damo pripravljeno solato, ki jo okrasimo z limonino rezino.
Telečji zrezek z robidovo omako
Sestavine. 300 g svežih robid, 80 g pretlačene skute. 30 g sladkorja, 15 cl belega vina. 720 g telečjega stegna, 50 g masla, sol, poper
Priprava:
V električnem mešalniku zmešamo 250 g robid v gladko zmes, 50 g pa prihranimo. Skozi gosto cedilo robide precedimo, da odstranimo seme Sok robid damo v ponev, prilijemo vino in dodamo sladkor. Na majhnem ognju prevremo, nato dodamo pretlačeno skuto, razmešamo in malo prevremo. Omako shranimo na toplem. Iz telečjega stegna narežemo zrezke, jih na deski rahlo potolčemo, solimo in popramo. Spečemo jih v ponvi na ogretem maslu. Damo na krožnik, prelijemo z omako in dekoriramo s prihranjenimi robidami.
Koruzni ocvrtki_______________________
Sestavine: 300g moke, 20g sode, 3 cl sojine
kopelim, savni m sončenju,
- ne nosite tesnih oblačil in čevljev z visoko peto,
- noge si prhajte s hladno vodo ali izmenično s hladno m toplo vodo
- m vzemite si čas za počitek, noge rahlo dvignite.
Zdravljenje z zdravili________________
Rastlinski zdravilni pripravki za zdravljenje krčnih žil, ki jih dobite v lekarni tudi brez recepta, vsebujejo fiavonoide. Na voljo so rutozidi, ki delujejo protivnetno, krepijo vensko napetost in zmanjšajo prepustnost kapilarne stene. Varujejo mikrocirkulacijo, zato je manj oteklin in lokalnih vnetij. Pospešijo celjenje venskih razjed na nogah. Pripravka za notranjo rabo pri nas sta detralex in venoruton. Priporočljivo se je zdraviti od

Branko
Časar, kuharski mojster
omofee, 300 g koruze (vložene ali zamrznjene), 5 jajc, sol, poper, olje za cvrenje
Priprava:
Beljake stepemo v trd sneg, dodamo rumenjake in enakomerno razmešamo. Dodamo moko s sodo, sojino omako, koruzo in začimbe Vse skupaj rahlo premešamo. Pustimo stati 10 minut in nato z žlico zajemamo maso ter polagamo v razgreto olje. Zlato rumeno ocvremo in vroče ponudimo.
Stročji fižol v solati_________________
Sestovina 1200 g stročjega fižola, 5 cl bučnega olja, 5 ci kisa, 20 g česna, 1 kuhano jajce, peteršilj, sol
Priprava:
Stročji fižol očistimo in v slani vodi skuhamo. Kuhanega odcedimo in ohladimo. Damo v skledo, prelijemo z razredčenim kisom, potresemo s sesekljanim česnom, peteršiljem in solimo Narahlo premešamo, preden ponudimo, potresemo z naribanim jajcem.
Krhka marelična torta
Sestavine za testo: 340 g moke, 100 g sladkorja v prahu, 1 jajce, 120 g margarine, 1 vanilin sladkor, i' pecilnega praška, 10 cl kisle smetane
Sestavine za nadev: 80 g marelične marmelade, 100 g rozin, 2 cl sadnega likerja, 50 g mletih orehov, 50 g sladkorja, 40 g drobtin, 350 g olupljenih in izkoščičenih marelic
Priprava:
Iz navedenih sestavin pognetemo krhko testo, pokrijemo in pustimo počivati 30 minut na hladnem. Nato testo razdelimo na tri enake dele. Prvi del na pomokani deski razvaljamo v velikosti tortnega modela. Krpo testa položimo v pomaščen in z moko potresen model, premažemo z marmelado ter potrosimo z rozinami, ki smo jih prepojili s sadnim likerjem. Razvaljamo drugi del testa, z njim prekrijemo rozine in testo malo prebodemo Potrosimo s polovico mešanice iz orehov, sladkorja in drobtin Po posipu porazdelimo narezane marelice Čez marelice posipamo še preostali orehov posip in vse skupaj pokrijemo s tretjo krpo testa. Pečemo 55 minut v srednje vroči pečici. Ohlajeno torto potresemo s sladkorjem v prahu.
dva do štiri tedne ali več.
Tudi po escinu iz divjega kostanja (Aesculus hippocastanum) splahnijo otekline, ker zmanjša kapilarno krhkost in prepustnost. Zdravilne pripravke herbion aesculus in venitan v obliki kreme ali gela nanašamo na nepoškodovano kožo večkrat na dan. Vtiranje ni potrebno. Zunanje zdravljenje je primerno kombinirati s kompresijskim. Gel • nanesite zjutraj na obolele noge s krčnimi žilami m jih povijte z elastičnim povojem ali oblecite kompresijske nogavice. Elastične nogavice je najbolje obleči zjutraj, preden vstanete iz postelje. Predpiše vam jih zdravnik glede na stopnjo in obseg prizadetosti venskega sestava.
"1
Brigita Gider, mag. farm-
nsn««
Pen
julij 2003
I
e
e

e e e
e i
Kaj dela
klasiko
Na lekarniški tehtnici
Lepo je užiti prostost
brez kadilskih spon

klasično?
Švicarska ura, HB-svinčnik, leviske 501, Beethovnova simfonija, dunajski valček, Tonetov stol, Chanelov kostim, očala Ray-Ban, pilotska jakna, Casablanca, Tarkovski, angleški čaj, cabernet sauvignon ... klasika je očitno nalezljivo brezčasna. V nasprotju z modo, ki se periodično izpostavlja z vročimi novostmi, klasika uživa občudovanje v hladni senci.
Klasična modra
Prva moška poslovna obleka naj bi bila temno modra. Lahko je tudi siva, vendar modra prinaša več uspeha. Kdo bi vedel resnico, vendar Italijani prisegajo le nanjo; seveda družno z belo srajco. Klasičen je tudi način nošenja, če jo oblečejo dvakrat na teden, in to ne zapovrstjo. Ob koncu dneva se obleka ločeno obesi na leseni obešalnik, kjer se volna sama po sebi nekoliko zravna. V sako presenečenje je prej izjema kot pravilo Zanesljivo pa za klasiko velja, da kakovost hodi pred količino.
Črna torbica
Večna črna je imenitna za vse priložnosti Le redko kdo nima črne torbice in brez nje bi bilo življenje mnogo bolj
nepredvidljivo. Tista najbolj klasična je seveda iz usnja, vendar jo dohiteva tudi enostavna poliesterna. Ni prevelika in ne premajhna, vanjo pa lahko skrijemo potrebne in priljubljene stvari.
Hh-svinčnik
V času vseh mogočih preobraženih igric se zdi, da je že vse virtualno, vendar čar papirja A4 in HB-svinč-nika še nekako ostaja. Tudi lego kocke znajo znova in znova navdušiti staro in mlado in so kot žoga vseh generacij.
O klasiki se skorajda ne gre prepirati, ker je vse enostavno jasno in prepričljivo potrjeno. To je njena privlačnost.
Tatjana Kalamar M,, univ, dipl. inž. obl.
Bioenergoterapevt Štefan Titan odgovarja
V tej številki bomo nadaljevali s temo o škodljivostih motilnih pasov, V prejšnji številki smo podrobneje obdelali biološke efekte na motilnih pasovih, danes pa bomo to znanje dopolnili še z vplivi sevanj na človeški vegetativni živčni sistem ter vplivi sevanj na otroke, živali m rastline. O vsakem nekaj na kratko.
Začnimo z vplivom sevanj na vegetativni živčni sistem Vemo, da vegetativni živčni sistem ureja metabolizem vode, krvni obtok, krvni tlak, telesno temperaturo, presnovo, spalni ritem, ... Neposredno je povezan s hipofizo. ki nam krmili hormonske procese, in limfičnim sistemom, kjer je sedež emocionalne sfere.
Človeško telo seva v celotnem spektru in reagira na sevanje celotnega spektra.
Sevanja človekovega telesa nastajajo v posameznih telesnih celicah in pomenijo informacijo o celicah. Zgrešene celične informacije pomenijo bolezen.
Tako zgrešeno informacijo lahko povzroči npr. UV-sevanje, ki prodre v celično jedro in tam povzroči spremembe. Vemo, da pretirano sončenje povzroča kožnega raka
Telo oddaja:
- ultra šibko radioaktivno sevanje
- mikrovalovno sevanje
- visokofrekvenčno sevanje
■ mzkofrekvenčno sevanje
Telo sprejema:
- kozmično sevanje
‘ atmosfersko sevanje
- zemeljska sevanja
Z leti ta sevanja odločilno vplivajo na telesne funkcije in kljub majhnim dozam lahko presežejo prag neškodljivosti V začetku povzročajo disharmonijo vegetativnega živčnega sistema, močno patogeno zemeljsko sevanje pa tudi nevarne bolezni (rak).
Po odkritju DNA in njene dvojne Vijačnice so prihajala nova spoznanja, kako zelo je naša dediščina ogrožena
celicah lahko privedejo do malignih tumorjev, pri spolnih pa do bolezni, ki jih bo podedovalo naše potomstvo. Poznavalci menijo, da so genotoksični vplivi krivi za 80 % ali več rakavih obolenj in za skoraj 2000 dednih bolezni, ki so jih doslej spoznali in ki Sl jih je človeštvo nabralo v teku svojega razvoja. Zadnja desetletja človeštvo genotoksične vplive tudi proučuje in skuša S preventivnimi ukrepi odstraniti ali vsaj omiliti njihov učmek
Sem sodijo tudi prizadevanja radiestezije, ki odkriva in locira škodljiva sevanja, od kozmičnih do geopatogenih.
Ko zdravnik ali bioenergetik bolmku postavlja diagnozo, mora imeti pred očmi možno škodljivo lego postelje zaradi kozmičnih in geopatoloških sevanj. Upoštevati moramo tudi, da terapija ni učinkovita, če bolnik Še naprej ostaja na Škodljivem mestu Velikokrat je namreč že majhna premaknitev ležišča iz nevarne cone dovolj za bistveno izboljšanje ali popolno ozdravitev, kar velja posebno za kronične bolezni.
Oglejmo si, kako sevanja vplivajo na pH-vrednost pn metabolizmu vode' Vemo, da mora biti pH vode med vrednostjo 7 in 8, ker znižanje pomeni ireverzibilm proces (pri 6) in konec presnove, povišanje [proti 9) pa prehod v bazično območje in ravno tako konec presnove. Žarki gama, rentgenski žarki in mikrovalovna sevanja znižujejo pH, kratki valovi, ultra zvok in magnetna polja pa pH zvišujejo.
Kako pa škodljiva sevanja vplivajo na otroke?
Za odraščajoče otroke je posebno pomembno, da imajo ležišče na ugodnem mestu. Znamenja geopatoloških motenj so lahko naslednji simptomi:
- težko zaspijo, nemirno spijo, imajo moreče sanje in v sanjah zakričijo,
- ponoči speči blodijo okrog, ■ močijo posteljo,
- v spanju škripajo z zobmi,
- srce jim razbija, imajo mišične krče,
- zjutraj se zbujajo sitni m neprespani,
- nimajo apetita,
- so težko dovzetni za vzgojo in
- v šoli slabo napredujejo.
Veliko teh simptomov velja tudi za odrasle.
Med živalmi ima človeku najbolj podobno vedenje pes
Njegova idealna valovna dolžina je 60 cm (človek 50 cm). Ne prenaša škodljivih sevanj m se principielno ogiba motilnih mest.
Za spanje ali ležanje sivedno najde najboljše mesto [mladostna cona}, zato je ljudem dober indikator pri iskanju udobnih ležišč. Mačka se vede čisto drugače Ve, da je čez dan sevanje
mnogo slabše kot ponoči. Je izrazito nočna žival, zato si poišče žarišča sevanj, ker jo le-ta spravijo v utrujajoč spanec, in tako
počiva ter si nabira energijo za nočno življenje. Njena valovna
dolžina je temu primerna: le le cm. Skoraj vse domače Živah
Brez prestanka je pod udarom virusov, ionizacijskega sevanja, UV-sončnih
žarkov ter množice naravnih in umetnih
snovi. Ti genotoksični vplivi povzročajo
na dediščini mutacije, ki pri telesnih
se na motilnih točkah slabo počutijo in kokoši na takih mestih znesejo manj ali nič jajc. Mravlje in čebele pa iščejo izključno žarišča sevanj. Enako velja tudi za druge insekte in bacile.
Kaj pa rastline?
Škodljiva sevanja zavirajo rast naslednjih rastlin: jablana, hruška, oreh, bukev, ribez, španski bezeg, sončnica, begomja, aralija m lipa. Nasprotno pa iščejo sevanja naslednje rastline: češnja, sliva, marelica, breskev, bezeg, asparagus, sobna lipa, jelka, macesen in hrast.
Prihodnjič nekaj več o biouri m vplivu na uspešnost zdravljenja.
>
r
►
Moj dan se je začel s cigareto. Zjutraj nisem zdržala brez nje niti pet minut. Če bi se morala kateri odpovedati, ta gotovo ne bi bila prva jutranja Težko sem zdržala v prostorih, kjer je kajenje prepovedano. Obiske pri sosedi sem, denimo, opustila, ker je postala nekadilka m mi je postregla s kavo brez pepelnika na mizi. Zavojček cigaret na dan je bil premalo, Bog ne daj, da bi ostala brez njih tara, kjer jih ni bilo mogoče kupiti. Kadila sem tudi takrat, ko sem bila zaradi bolezni prisiljena ostati v postelji. Tako zelo močno me je prevzel kadilski dim.
Opozorila o cigaretni škodljivosti sem preslišala. Menila sem, da če bi bilo kaj na tem, že ne bi obstajalo toliko kadilcev, zato katran, nikotin, ogljikov monoksid in drugi kemični nepridipravi niso naredili name večjega vtisa kot ptičje strašilo, V ospredju je bila le kadilska vnema. Številni in močni strupi pa so ostali v dimu neopazni, dokler so kvarili le zdravje drugih in stregli po življenju drugih.
Na svetu vsakih trinajst sekund umre človek zaradi kajenja in bolezni, povezanih z njim, a komu je to mar? Ali je že kdaj na prvi stram časopisa pisalo: »Danes je kajenje pokosilo šest tisoč šeststo šestinšestdeset ljudi! Več žrtev kot usodnega 11, septembra pod ‘ne^^Torškima dvojčkoma’,' Ne, ker vsak dan ponavljajoča se novica ni več novica Nenovice pa se ne berejo in zato tudi ne objavljajo.
Ali ste kdaj v rubriki kriminal prebrali novičko: »Kadilski teroristi spet na delu, davi je zaradi pasivnega kajenja zbolelo nekaj sto ljudi, več deset s smrtnimi posledicami."
Morda je kdaj pisalo: »Odvržen cigaretni ogorek je zanetil požar neznanskih razsežnosti!« NikoL pa še: »Zaradi preteče suše je prepovedano kaditi, ker en sam ogorek pokvari štirideset litrov vode«Ali: »Tobačni dim je onesnažil delovno in bivalno okolje. Sanacija bo draga in dolgotrajna.«
Še kar nekaj naslovnic je neuporabljenih. Na primer: »Kadilci dvakrat bolj potrebni zdravstvene skrbi kot nekadilci.« Ali pa: »Kajenje je glavni vzrok smrti, ki se mu da izogniti.« In: »Slovenci vsako leto s cigaretnim dimom pihnemo v zrak - ni pomota - milijardo ameriških dolarjev.«
Vsaka pokajena cigareta mi je skrajšala življenje za pet minut Po dvajsetih ogorkih je bil dan krajši uro in pol, mesec okrnjen za dva dni in leto zapravljeno za mesec. Pri pokajenem zavojčku in pol cigaret na dan sem torej z desetletnim kadilskim stažem pognala po zlu leto svojega življenja
Pa so vseskozi že ptički čivkali o kadilski resnici: »V tobačnem dimu je več tisoč različnih kemičnih spojin, plinastih, tekočih ali v obliki mikroskopsko majhnih trdnih delcev. Pazite se predvsem treh. Nikotin in ogljikov monoksid posredno poškodujeta srce in ožilje, katran pa neposredno kvari dihalne poti. Cigaretni dim vsebuje še vsaj štiri tisoč kemičnih strupov, med njimi so arzen, amoniak, cianid, formaldehid in metan Ždijo v nejasnih besedah »bolezensko tveganje« in svoj pravi značaj pokažejo šele z leti. Prikličejo več vrst raka, poleg pljučnega še rak ustne votline, grla, požiralnika, želodca, trebušne slmavke, mehurja in ledvic. Rak na pljučih pri strastnih kadilcih se razvije dvajsetkrat pogosteje kot pri nekadilcih, pri dolgotrajnih kadilcih pa kar sedemdesetkrat pogosteje. Kadilci imajo manj odporna dihala in bolj obolevajo za prehladnimi obolenji. Rada jih prizadeneta kronični bronhitis in kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) z emfizemom Želodčne razjede in prebavne motnje jih pestijo zaradi kajenja. Kajenje zmanjša plodnost pri ženskah in potenco pri mo^uh Noseča kadilka tvega, da bo njen otrok rojen predčasno, morda bo celo podhranjen, ali pa bo po rojstvu - normalno do n o še n-nenadoma umrl Otroci kadilk veliko jokajo in slabše spijo, prej obolevajo za bronhitisom, pljučnico in astmo. Kadilci slabše vonjajo, okušajo in imajo neprijeten zadah iz ust. Koža na prstih rok in zobje so porumeneli Kadilci so videti starejši kot nekadilci, telesno manj zmorejo ...«
Jutranji kašelj je sčasoma postal moja budilka. Nisem se mogla prav izkašljati Sluz je bila sicer prozorna, a od drobcev katrana nekoliko rjavkasta
Farmacevtka mi je razložila ozadje kašlja. V zdravih spodnjih dihalih nastane na dan okrog sto mililitrov sluzi, ki ima očiščevalno vlogo. Sluz obda neželeno vsebino, migetalke na površini dihal pa jo potiskajo iz dihalnih poti. Če ta samodejni mehanizem odpove, je treba izloček odstraniti s kašljem. Kadilec ima okvarjene migetalke in zmore zjutraj izkašljati le malo prozorne ali od katrana rjavkaste sluzi, a kašelj je produktiven. Pravo zdravilo zanj je nehati kaditi, ker težave s prenehanjem zvečine minejo, z nadaljevanjem kajenja pa bo okvara napredovala Ekspektoransi in vnanji antitusiki ter pitje več tekočine so v pomoč, a se pogosto sprevržejo v potuho za vztrajanje pri kadilski razvadi. Osrednji antitusiki poslabšajo bolezen. Dobrodošlo se je vključiti v program odvajanja od kajenja ali pa ob podpori svojih najbližjih odpraviti psihično odvisnost, fizični pa se upreti tudi s pomočjo zdravil
Ne-vem, zakaj sem upoštevala zdravstveni nasvet. Najbrž je v mera že dalj časa tlela močna želja, da bi se otresla kadilskih spon. Vsekakor pa je magistra naredila name dober \dis, ker ni hotela za vsako ceno zaslužiti z zdravili na račun moje kadilske neumnosti.
Zgoščena različica moje nekadilske zgodbe pa je naslednja. Nikotin se je začel izločati iz telesa že po dveh urah, po šestih sta se zmanjšala srčni utrip in krvni tlak. Po dvanajstih urah se je izločil ogljikov monoksid, s pljuči pa se je že nekoliko lažje zadihalo. Po dveh dneh sta se izboljšala okus in vonj. Po dvanajstih tednih je postal krvni obtok živahnejši, telo se je okrepilo, koža pa je dobila lepšo polt in videz. Po treh mesecih so popolnoma izginili kašelj, piskanje v pljučih in težka sapa Po petih letih se je zmanjšalo tveganje za nastanek srčnega infarkta za pol Po desetih letih se je izenačilo tveganje za nastanek srčnega infarkta s tveganjem pri ljudeh, ki nikoli niso kadili, tveganje za nastanek pljučnega raka pa se je razpolovilo.
Lepo je bilo užiti prostost v desetletju brez kadilskih spon Moja kadilska prapreteklost pa se mi zdi kot zgodba o drugi - tuji - ženski
»•
Pa še namesto sklepa. Tudi zadnje leto sem prihranila, ker sem rekla kajenju •Nel«, dobrih dvesto tisoč tolarjev Zdaj se spet Opravljam na dopust. Uganite, s
' katerim denarjem ga bom plačala?
Janez Špringer, mag, farm.
junij 2003-
Pen
44 VESTNIK
Nagradna križanka
Od 31. VII f
do 28. VIII i
HOROSKOPA?/
REN
V.
I

AVTOR; ŠTEFAN
T
STANJE NOTRANJE
HAJDINJAK ■ UBRANOSTI
I NEVEKTOR
BRANŽA, -DISCIPUNA
AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA, GL. MESTO SALEM KSPSč' sCiVv ČRNO-
GORSKEM PRIMORJU
HENtŠKI INDIJANEC
I
' (ZD6L0VA'
L£OSVEČ
MOŠKIMA MODNI PISTl
I
ARGON
NAŠ UTERARNI ZCOOOVIMARI (ALOJZU) .
RUSKI I SUKAR , [IVAH Al I
P€N
nekdanja AMERIŠKA ROCK SKUPINA
I JEŽEROV TURČUl
I
OSSIP I ZADKINE
r
I HOVO želanoskj DOMORODEC I
I
PEN
I
ZDRUŽBA , POCMETU
KMJIŽEVMK CAKETTI
BILJARDNA PALICA
SKELEČA BOLEČIMA
PEN
STOJAN AUER
t
MIN030VA PALAČA na KRETI
ROPOVA STRANKA
ATENSKI KRAU
Oe DOBJE
MENIČNO
JAMSTVO
GLAVNO MESTO ERITREJE
SKEPSA
AVSTRIJSKI DIRIGENT (HERBERT VON)
1 DALMATIN. I ŽENSKO IME
IRSKI PEVEC (JOHNNV)
Tekmovanje!
PRI STARIH GRKIH
ANGLEŠKI FILMSKI PRODUCENT (ARTHUR)
Pripravlja: Agencija Hogod
Za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubezen
OVEN
(21. III. - 20. IV.J
ČETRTI
RIMSKI KRAU
OBER
MORSKA OŠIHAHED EVROPO IN AZIJO
URŠKA PESEM HVALNICA
1


EHTNICA
(23. IX. - 22. X.)
SE PRIPRAVI S KUHANJEM ZDRAVILNIH RASTUN
ZAZNAVEN '
DUttEK. L
KOŽE i
vtSIfURUV
NOVINAR (CIRIL)
SODAVICA
"T
KRAJA
BRIGA, SKRB
T
I
I
VLADAR V STAREM EfitfTU aMCA" v PUŠČAVI
ivs "
ROKOMETAŠ lANMEJ} GLAGOLNtK OOOFRUETI
—m— GOSPODAR' STVENIK (UROŠI KRASTAČA
noRBSKi
LETOVIŠČE I V ISTRI
PIŠKOT I

I

I
I
SMUČANJE
VEČJA POSODA
JOSP
MURN
I
I
I
I


IRSKO MESTO V BLIŽINI
I AGRESIVNO DEJANJE
GOZDNA PODRAST
NEKDANJI HRVAŠKI NOGOMETAŠ

TOMAŽ DOMIČEtJ BITJEMA DVEH NOGAH
+
I
POVLEK
AVšTRUBKI ARHITEKT
RUMENO RJAVA

moHi d
NAJUMK
IGRALEC [AL)
STVARNOST
TELESMS
OKRASJE
TENISAČICA KUR.AKrVA
PISALNA .PRIPRAVA “RKAV
»STjUl
:W-
MAVINŠEK
ČLIDVEŠKI I

I
■ FILMSKA ZVEZDA
AM REŽISER
H
NAROD
GOROVJE V BURMI
I
I
A
MIK
JERMEN V HLAČAH
Rledia _JPEŽA_ NEM. REKA, PRITOK MO^IF
ENA OD PROJEKCIJ
ZID
PESNICA ŠKERL FRANCOSKI PISATEU (EMILE
=r
STEBLO TRAV. BILKA
KALČU
t
DANia I ORTEGA
ČLOVEK, KI POTUJE
LIDUA OSTERC
ICEK
MED
čEl PUCKO
SAMEC
,1
T
II
JEZERO NA FINSKEM
LETALSTVO
MORSKI RAK
I
FRANCOSKI SLIKAR (CAMILLE)
PTICA PEVKA ČRNE BARVE
haCrt
1
I
I
I
I.
Ižrebanci Vestnikove nagradne križanke
REŠITEV: GORIČKO. GRAD
in. T. ^»31
1. nagrada < vradnoali 10.000 SIT
Štefan Kološa, Marki Šavel 36 a. 9000 M. Sobota
Z, nagrada kuharica Bon g žegnjgj:
Vili Petelin, Novomeška c. 38, 8310 Šentjernej
3. - 7. nagrada VESTKIKOVA majica
Danica Makoter, Kidričeva 75. 9240 Ljutomer
Katarina Farkaš. Kapelska c. 72. 9252 Radenci
Marija Horvat, VI. Nazorja 4, 9220 Lendava
Katarina Vrtarič, Lendavska 17 c, 9000 M. Sobota
Štefan Celec, Rakičan, Vrtna 11, 9000 M. Sobota
Nagrajencem čestitamo. Potrdila za nagrade bodo prejeli po poeti.
Povabilo k reševanju
Potrudite se in rešitev na osenčenem poliu pošljite samo na dopisnici [skupai I davčno številkoj na uredništvo Vestnika, Ul arh. Novaka 13, M. Sobota, s pripisom Penova nagradna križanka do vključno petka, 8. avgusta 2003. Pet reševalcev bomo nagradili, in sicer z nagrado v vrednosti 10 tisoč tolarjev, kuharsko knjigo Boug iegnjaj, knjigo Zgodovina Prekmurcev, čestitko na Radiu Murski vai in Vestniktivo majico. Če vam bo delal težave kakšen zemljepisni pojem, je dovoljena uporaba atlasa Veliko užitkov!
P^n
Pen je. kratko rečeno, Vestnikova mesečna priloga in ima tudi sicer zvezo z naravnim mesečnim ciklusom. Ustanovljen je bil, da bi, v skladu z imenom in asociacijami, učinkoval kot časopisni pen (tnalo) in penetrantnež jprodiralec) ter bil poln folografij, kakor se za tabloid spodobi.
Dobro se znajdete, ko pride do krize, in tudi odločite se hitro. Obdobje pred vami bo zato morda nekoliko dolgočasno, saj kakšnega stresnega dogodka, kjer bi prišla prav vaša sposobnost, ne bo. Previdni bodite pri kritiziranju sodelavcev in pazite se. kljub letnemu času, prehlada Izzivov za svoje možgane ne iščite na silo, še posebej ne pri poslovnih zadevah Ce res ne morete brez napetosti, se lotite kakšnega razburljivega športa
Nesporazum s sodelavci se lahko premeni v resno oviro, zato naredite vse, da se strasti umirijo. Čaka vas neprespana noč. Na splošno boljši mesec z veliko priložnosti za zabavo, predvsem v prvih treh tednih. Morda spoznate novega prijatelja [ne iščite ga!). Možnost materialnega izboljšanja. Če izkoristite ugoden vpliv Jupitra, boste poslovno in čustveno na konju. Ne bodite malenkostni, raje bolj samokritični. Nohti, obrvi.
BIK
(21. IV- 21. V.)
I
ŠKORPIJON
(23. X. - 21. XI.)
V odnosih z bližnjimi lahko pride do negotovosti ali neugodnih sprememb, v karieri možne priložnosti. Kar se bo sprva zdelo kot družabno srečanje s starimi znanci, se bo spremenilo v resno zadevo, ki vam bo vzela precej časa. Ne razdajajte se preveč, ker bo udarilo nazaj po finančni plati. Če ne gre za nujno stvar, ne kupite! Ugodno za načrtovanje Previdno v odnosih s starši ali nadrejenimi. Ljubezen do bližnjih lahko pokažete tudi drugače.
Že nekaj časa ugotavljate, da bi v novem okolju našli navdih za nove, boljše odločitve. Nekaj prostih dni ob koncu meseca rezervirajte za to! Morda boste našli odgovor na vprašanje o svoji karieri ali srčnih zadevah. Nekaj se bo ustavilo, zato boste slabe volje. Na spremembo takoj reagirajte, ne poskušajte se ji ogniti. Čas za načrte primeren V tem obdobju ni primerno začeti nekaj novega. Pazite na denar, v žepu je luknja.
DVOJČKA
(22. V. - 21. VI.)
STRELEC
(22.XI. - 21. AlL)
Vse, kar ste naredili, bodo dali pod povečevalno steklo in vsako napako, ki jo bodo našli, bodo poskušali uporabiti proti vam. Torej pripravite se in poskrbite, da se boste znali postaviti zase Na vrsti bosta trda logika in razum, čustva tokrat niso primerna V prostem času prijeten in razigran mesec. Zanimivo doživetje v ljubezni. Dlakocepec vam bo šel na živce, škode pa ne bo naredil Pojdite, kamor vas bo peljal nos. Možnost manjše poškodbe.
Kjerkoli boste, z mislimi boste drugje. Te stvari morate urediti sami, drugi jih ne morejo. Sicer obdobje, ko lahko s pridom izkoristite ugodne vplive. 2 živahno zgovornostjo in izvirnimi idejami boste v neki družbi igrali prvo violino. Dogodek in čustveni izbruh vas bo prisilfl, da boste razmislili o svojem notranjem ravnovesju. Za pomembno odločitev si je treba vzeti čas Vsaka naglica bo imela posledice.
RAK
(22. VI. - 22. VII.)
Treba bo obiskati kraj, na katerega vas vežejo lepi spomini, vendar pred tem opravite delo, ki ste ga že dalj časa odlagali Kaže se priložnost za donosen projekt, ki ga bo treba zagrabiti z obema rokama Šlo bo, ker boste imeli veliko energije. Pri ocenjevanju ali glasnem izrekanju kritike bodite previdni, ker se lahko spremeni v bumerang Spretno dogovarjanje vam bo prineslo nove točke.
LEV
(23. VII. ~ 22, VIII.)
V najkrajšem času uredite finančne obveznosti. Cim dlje boste odlašali, hujše bodo posledice. Slo bo, saj prihaja vaše znamenje Jupiter, ki bo prinesel bogate darove. Bolje bo, da občutek zmagoslavja prikrijete: okolica bo pomirjena, vi pa mčesar ne boste izgubili. Na splošno lep mesec, ko se boste imeli lepo, ne glede na to, kje boste. Ugodno za spremembe in skupinsko delo Egoizem bo naredil le škodo.

DEVICA
(23. VIII.-22. IX.)
Natančnost in iznajdljivost boste morali dokazovati pred budnimi opazovalci, zato nebo odveč, če boste prej vadili. Od uspeha pri na videz nepomembni zadevi bo odvisno marsikaj, saj vas bodo po njem sodili tudi pri resnih
poslovnih zadevah in o njem razpravljali
v
družbi, s katero imate opraviti vsak dan. S pomočjo ne odlašajte Pripravljeni bodite, da vas bo zajela panika. Takrat naj možgani delajo -100 na uro«.
KOZOROG
(22. XII. - 20.1.)
Prijeten, čeprav tudi dokaj umirjen mesec. Komunikativni boste in dobili boste nekaj novih prijateljev. Prisluhnite drugim in naučili se boste, kako se urejajo denarne težave, kajti 'kmalu vas bo čakala skušnjava. No, kaže, da boste znali najti pot iz zagate. Ugodno za koncentracijo, intelektualno delo, matematiko in tehniko. Kozorogi, ki radi dramatizirate, ste naduti in drobnjakarski, boste v avgustu slabo odnesli. Prava ljubezen ne prenaša velikih besed.
VODNAR
(21.1.-19. II.)
Stvari se dogajajo in vi, kot da ne bi imeli volje, da bi vplivali na njih Ugotovite dejstva (resnici poglejte v oči], naredite načrt in ukrepajte, To ste sposobni in še je čas. Tisti, ki so tiho, so vam zdaj koristni, in lahko se zanesete na njih Dober svetovalec v tem času ne bi bil odveč. Okrog 12. bodite previdni v dejanjih in besedi. Finančno stanje, če se že ne bo popravilo, ne bo slabše. Malo več časa posvetite zdravju.
J
RIBI
(20. II. - 20. III.)
Odlično vam kaže in morda so pred vami celo najboljši dnevi v letu Obisk ali srečanje s prijateljem bo poleg dobrega razpoloženja prinesel še kaj. Pri delu boste težko zbrani in vleklo vas bo drugam Z neprevidnim ravnanjem si lahko nakopljete jezo sodelavcev Nekaj pasti se skriva v avgusta in poskušajte se jim izogniti. V nevarnih okoljih in pri športu bodite previdni. Čas ni za novo ljubezen.
Izdaja ga Podjetje za InJormlranje.Odgovomi urednik matičnega časopisa je Janko Volek, uredniki Pena so Bojan Peček, Jože Rituper in Irma Benko. Oblikuje ga Endre Gonter, za fotografije skrbita Nataša Juhnov in Jure Zauneker. lektorira Nevenka Emrl. Računalnišiko ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne narotnincl
P^n
nsniiK45
Pen
junij 2003
I

XVII
Z operaterji smo »dežurali« na OKC PU Murska Sobota
OSTE
BAKAL

Ena, ena, tri kliči
samo, če je nujno
Glede na to, da je v tem vročem poletnem času veliko ljudi na brezskrbnih počitnicah, smo se tokrat namesto pisanja o kakšnem umoru ali podobnem kaznivem dejanju ter poz-
neje sojenju v
»arhivu« odločili za
nekohko lahkotnejše branje, saj takšnih in drugačnih »zgodb«, povezanih s policijo, tožilstvom, sodiščem ... nikakor ne manjka. Vsekakor pa je zanimivo spoznati tudi delovanje posameznih policijskih služb, ki so mnogim nedvomno zelo tuje. In izmed vseh dejavnosti policistov je gotovo ena najbolj razburljivih tista, ki jo izvajajo operaterji operativno komunikacijskega centra (OKC). Gre namreč za delo, ki temelji predvsem na varnostno pomembnih informacijah in njihovem poteku, od samih operaterjev, pravzaprav njihove iznajdljivosti, pa je zelo odvisno tudi
o najraznovrstnejših dogodkih in pojavih in prek katerega so jim v nujnih primerih dostopne razhčne storitve iz dejavnosti policije,« je službo OKC nekoliko predstavil načelnik Franc Slokan.
In na omenjeno številko 113 občani lahko nenehno kličejo vseh 24 ur na dan, vseh sedem dni v tednu in vseh 12 mesecev v letu. Na isto številko najlažje m najhitreje sporočajo podatke o dogodkih in pojavih praktično z vseh področjih, predvsem pa iz prometne varnosti, javnega reda in miru (JRM), kriminalitete, mejnih zadev, tujcev ipd. Za OKC so najnujnejši podatki, ko gre za neposredno ogrožanje življenja ljudi, v primeru storitve kaznivih dejanj (KD), pri katerih se uporablja nasilje ali je neposredno ogrožena varnost ljudi, v primerih pripravljalnih dejanj za
nadaljnje delo tako policistov kot drugih dejavnikov pri reševanju kakršnekoli
'. zadeve. OKC je namreč fleksibilna in dinamična služba, ki je z usmerjanjem in vodenjem operativnih služb na terenu sposobna učinkovito ukrepati takoj, ko je potrebno. Že v nazivu službe je zaslediti troje bistvenih sestavin dela OKC: operativnost, komunikacija in centralizacija. In da gre dejansko za ' službo, ki je zelo fleksibilna in dinamična, smo se lahko prepričali ob »dežuranju« z operaterji OKC PU Murska Sobota in v pogovoru z načelnikom omenjene služne Francem Slokanom, starim policijskim lisjakom, ki odlično pozna vse službe v policiji, in vodjo izmene Kolomanom Pintaričem, ki je ravno na dan našega obiska OKC zadnjič delal pred zasluženo upokojitvijo.
»Operativnost se kaže v nenehni skrbi za pravočasen in strokoven oz. kvaliteten servis občanom, v tesnem


Otroci, navdušeni nad znano pesmico skupine Kingston, pogosto po nepotrebnem kličejo ena, ena, tri, kjer pa se vsi pogovori snemajo - Polna luna močno vpliva na počutje ljudi -Operaterji se odzovejo na vsak klic
številko: 080 12 00, kjer je občanom zagotovljena vsa diskretnost in anonimnost. Sicer pa je tudi klicanje številke 113 brezplačno tudi za klice z mobilnih telefonov.
Kot smo slišali na OKC PU Murska Sobota, je na njihovem telefonu sicer mogoče ugotoviti kličočo telefonsko številko, toda oni tega ne želijo ugotavljati, le korektno sodelovanje m prijavljanje koristnih m nujnih dogodkov in primerov si želijo. In čeprav so tudi takšni, ki samo kličejo za kakšno informacijo ali »informacijo« oz. ki grozijo ali žalijo in se obnašajo skrajno nizkotno (operativci pa morajo biti vedno prijazni in vljudni), je velika večina takšnih občanov, ki sporočajo koristne podatke. In o tem smo se lahko prepričali tudi sami, saj so telefoni nenehno zvonili. Ljudje so prijavljali
Solidno opremljeni prostori OKC - upokojil se je vodjo izmene Kolomon Pintarič .


izvrševanje KD oz. v primerih, ko se Kl5 že izvršuje in bi storilec lahko pobegnil.
rope, vlome, prometne nesreče, požare,
obiska OKC PU Murska Sobota zadnjič vodja izmene. Ta pa ima izjemno velika pooblastila za vodenje vseh policijskih sil, ko so odsotni policijski starešine. OKC je neke vrste policijska urgenca, ki posamični primer oskrbi tako z vidika varnosti in nadaljnjih preiskav kot sanacije stanja. Ko operater sprejme informacijo o dogodku, se odloči, kaj, kako pa tudi kdaj ukrepati. Če gre za nujno posredovanje, pošlje na kraj dogodka najbhžjo poUcijsko patruljo; po potrebi o dogodku obvesti tudi kriminaliste, dežurnega preiskovalnega sodnika, gasilce, cestarje, pred vsemi pa reševalce in zdravnike, saj so človeška življenja na prvem mestu. O pomembnejših in večjih dogodkih obvestijo tudi OKC Generalne PU ... »Toda s tem se naše delo ne konča, kajti na OKC opravljamo tri sklope opravil. Po sprejetju informacije in obvestilu tistim, ki jih pošljemo, potem od policistov na terenu dobivamo povratne informacije in dalje sodelujemo v sanaciji dogodka, poleg tega pomagamo pri identifikacijah oz. preverjanju oseb, ki so ude ležene v dogodku, pomagamo tudi z geografskimi informacijami ipd.,« pravi Pintarič, ki posebej opozarja, da je preveč nepotrebnih klicev, ki obremenjujejo linijo 113.
Po mnenju načelnika Franca Slokana in tudi drugih izkušenih operativcev OKC PU Murska Sobota pa je polna luna najbolj očiten dejavnik, ki vphva na vedenje ljudi, kar je še posebej občutno pri prometnih nesrečah in kršitvah JRM, in to še zlasti, ko je polna luna v
• petek. V Pomurju se težko odločijo, kdaj je v »normalnih dneh«, torej ko ni polne lune, največ khcev.
Kljub vsemu pa menijo, da jih je nekoliko več ob koncih tedna, ob
kršitve JRM, nekateri so se pritoževali praznikih, in ko je v regiji več različnih
sodelovanju s policijskimi enotami, ob Sledijo primeri hujših prometnih nes-
nad glasnostjo sosedov ..., so pa tudi
prireditev. Na soboškem OKC dnevno
strokovno pravilnem vrednotenju vseh reč, ko je poleg zdravja prizadetih ogroženo tudi življenje in zdravje
dejavnikov na določenem območju in v
vsaki situaciji posebej. Komunikacija, ki drugih udeležencev v prometu, pa s pomočjo sodobne tehnike povečuje kršitev JRM, kjer je ogroženo zdravje obliko, količino in hitrost poteka podat- ljudi, kršitev mejnega režima, pojava
kov, je druga bistvena komponenta dela morebitnih sumljivih oseb ipd. Prav’	zaprav so, po Slokanovem mnenju,
OKC, ki zaradi tehničnega razvoja in nenehne skrbi po pravočasnosti, vero-
vedno dobrodošli klici občanov na
dostojnosti, vsebinski kvaliteti in us- številko 113, toda samo, ko je nujno, kajti trezni obliki informacij pridobiva veliko je primerov, ko ljudje kličejo
in us-
pomen. Ostaja še osrednja vloga OKC
povsem po nepotrebnem in se prav
pri zbiranju vrednotenju in distribuciji zaprav »norčujejo«, pogosto ravno prejetih informacij Zaradi tega je OKC trenutku, ko bi lahko kdo drug na isti
V
dftriAc ejnžhn ki v vsakem trenutku liniji poklical zaradi kakšne pomembne ’	in nujne prijave. »Policija kot institucija
lahko ponudi celovit pregled varnostne situacije na določenem prostoru, ses-
tavljen iz mozaika vseh dogodkov in
pojavov, OKC PU Murska Sobota je tista
služba, od katere je bistveno odvisna
dostopnost, hitrost in kvaliteta celot-
nega policijskega dela
v
odnosu do
želi zagotoviti varnost s pomočjo ljudi za ljudi. Sodelovanje policije in občanov je tako neobhodno m nujno zaradi izkazanih skupnih interesov. Vsi se zavedamo pomena varnosti kot zelo dragocene dobrine, ki jo Je mogoče
občanov Na tem mestu velja predvsem ohraniti le ob skupnih naporih in
poudariti vlogo klicne številke J13, ki je
vložkih celotne družbe,« pravi načelnik
Franc Slokan, ki pa opozarja tudi na
tisti most med prebivalstvom in policijo, Prek katerega občani obveščajo policijo brezplačno m anonimno telefonsko
druga sporočila, predvsem v zadnjem povprečno sprejmejo več kot 100 klicev.
času, ko se med tistimi, ki kličejo, pojavlja vedno več otrok in mladostnikov, ki bplj iz radovednosti želijo
približno četrtina pa jih je nujnih in ti imajo vedno prednost, tudi ko je hkrati več klicev. Tukaj pa je potrebna tudi
preveriti, zakaj neka glasbena skupina izkušnja operativca, ki mora oceniti, kaj
nenehno poudarja, da »ne kliči ena, ena, tri«. Pomurski operativci posebej poudarjajo, da imajo občani vsekakor pomembno vlogo pri odkrivanju armade
je najnujnejše, če je več klicev, ko je na terenu premalo patrulj.
Sicer pa je standard EU, da se klic na OKC sprejme v IG-do 15 sekundah, toda
tujih ilegalcev, njihovih vodnikov ter tudi pomembnejši je reakcijski čas policije.
drugih tihotapskih skupin ali posamez-
torej v kolikšnem času po klicu pride
nikov in pri odkrivanju drugih podob- patrulja na kraj dogodka. V prvih šestih nih kaznivih dejanj okrog meje in tudi mesecih letošnjega leta so policisti PU
drugje. In dokler občani po eni strani pomagajo policistom, po drugi upravičeno pričakujejo tudi njihovo pomoč.
Murska Sobota povprečno prišli na kraj dogodka v približno 16 minutah, kar je glede na razgibanost območja
saj navajeni iz ameriških filmov,, da več kot solidno. Pri najnujnejših pridobiš ob klicu na številko 911 praktično merih (ropi v teku) pa so policisti na
vso pomoč, pričakujejo to tudi z naše
kraju dogodka že v manj kot treh
številke 113. In tukaj gotovo ne ostanejo minutah. Reakcijski čas soboškega brez pomoči, kajti operativci se odzivajo OKC pa je okoli dve minuti in pol, kar na vsak klic in na vsak klic tudi ustrezno je glede na vsa potrebna obvestila in
reagirajo.
klice ugoden čas. In kot rečeno, je od
Na kakšen način, pa nam je povedal njihove fleksibilnosti pozneje odvisno Koloman Pintarič, ki je bil v času našega marsikaj...
julij 2003
Pen
46 VESTNIK


71

iLii
2&-letnj nogometaš David Robert Joseph Beckham je končno prišel. Priletel je vznošenih, nekoliko strganih kavbojkah fn elegantnem, belem suknjiču. V Španiji so zdaj vsi kot omamljeni; tako klub kot sponzorji, še najbolj pa navijači, med katerimi je vedno več žensk - predvsem mlajših. Pravijo, da je 35 milijonov evrov, kolikor so dali za njega, dobra naložba.
Prestop Davida Bechama k Real Madridu Za podpis pogodbe mu je menda žena in njegov prihod v glavno mesto Španije v Viktorija, nekdanja članica skupine Špice
torek, 1. jukja, je tamkaj zasenčil vse druge, še tako pomembne dogodke. Pristal je na
Girls, kupila novo nalivno pero. Po slovesnem podpisu mu je častni predsednik kluba,
vojaškem letališču V bližini Madrida, seveda ' sedeminsedemdeset letni Alfrede di Stefa-

bt


Prvi don na stadionu - Beckhama pozdravlja navdušena množica.
Mali Alfonze je premagal
vse ovire, da
je prišel do svojega idola - in bi! za to dobro poplačan.
z zasebnim letalom, nato pa so ga s policij s ki m spremstvom, kakršnega so deležni i le najvišji državniki, odpeljali v hotel I Gran Melia Fenix, kjer bo prespal nekaj noči, dokler se ne bo preselil v svojo novo rezidenco. Ena noč v tem razkošnem hotelu, v katerem so prespali tudi The Beatles, še prej pa Gregorv Pečk in Rita Hayword, stane 1800 evrov. Njemu tega ni bilo treba plačati. Vodstvo hotela je izjavilo, da so počaščeni, da se je tako slavni gost odločil ravno za njih.
Po nekaj dneh, ko je opravil številne formalnosti - tudi obvezen zdravniški pregled -, je prišel na vrsto javen podpis pogodbe. To je bil šov, ki se je zgodil v veliki košarkaški dvorani. Da je bila dvorana nabito polna, ni treba govoriti.
t
t

Beckham gladiator
Ne, ne gre za zgodovino starega Rima, čeprav je David oblečen v rimskega gladiatorja. Gre za Pepsi-Colo. V teh dneh so ga angažirali in mu za snemanje 90-minutnega reklamnega spota plačali 3 milijone dolarjev.
Dekle meseca...
... je tokrat 2&-letna Marie Amihere, iz Hamburga. Oče Nemec, mati črnka iz Gane. Trenutno je Marie manekenka za blagovne znamke Eseada, Joop in Gaultier, njena želja, ko gre za kariero, je, da od reklamnih kamer preide k televizijskim. Njena največja srčna želja pa je, da bi Nemčija na svetovnem nogometnem prvenstvu leta 2006 prišla v finale. Ni
Na odru je bil čez vso steno projiciran njegov obraz z velikim napisom Beckham, pod njim pa Real Madrid in nato niže še številni sponzorji. Junak je prišel v svetlo modri obleki in obveznimi uhani z dragulji ter s Čopom na glavi. Ko so mu dali besedo, je najprej izjavil: »Prišel sem v klub mojih otroških sanj in upam, da bom tu ostal najmanj štiri leta.“ Izjavo je zapisalo 500 novinarjev, ki so imeli čast, da so dobili vstopnico.^ Številni njihovi kolegi - organizator je povedal, da so njihovi časopisi premalo resni - so morali ostati pred vrati.
no, izročil dres s številko 23, ki jo bo imel, dokler bo pri Realu Menda je bila ta številka posebej skrbno izbrana in tehtno premišljena. Predstavitev na terenu je bil poseben dogodek. Stadion nabito poln, veliko redarjev m policistov, ki so skrbeli za red, je bilo neprenehoma v gibanju. Kljub strogim varnostnim ukrepom se je mlademu navijaču Alfonzu Lopezu posrečilo, da je nekako preplezal varnostno ograjo in pritekel do svojega božanstva David se ni zmedel. Preden so pritekli redarji in ga odpeljali, je slekel svojo majico in jo izročil mlademu navijaču. Novinarji so spet pisali, da je Beckham v trenutku osvojil srca navzočih. Po vsej verjetnosti se bo David septembra preselil iz dragega hotela. Takrat mu bo na voljo vila, ki je prej pripadala iraškemu diktatorju Sadamu Huseinu. Pravijo, da si jo je ogledala soproga Viktorija in ji je bila všeč. Na splošno prevladuje mnenje, da je prav nekdanja spajsica tista, ki ureja njuno življenje in je tudi najbolj zaslužna za velik medijski preboj svojega soproga Ona tudi odloča, kako se bo oblačil Po drugi strani pa slovi soprog kot zgleden in skrben oče, ki marsikdaj vzame v roke kuhalnico in pripravi kakšno specialiteto.
Prvo uradno tekmo nove sezone bo Real Madrid odigral v Tokiu. Takrat se bo morda že pokazalo, kaj so kupili pri Realu ...
Kaj pravijo Angelčki?

hi
,.r
L**





■ bVk

-f

£


■ 0
i
A
t
't
Tri hollywoodske zvezdice, ki so se s filmom Angelčki za Čarlija vpisale v filmsko zgodovino, so te dni gostovale v Berlinu. Držijo se skupaj in so kot trojka skorajda že postale blagovna znamka. Glavna med njimi je modrolasa Cameron Diaz (30]. Pri fotografiranju se vedno postavi na sredino in je po mnenju vseh najbolj seksi. Drew Barrymore (28), bila je producentka pri filmu, daje trojki neprisiljenost in sproščenost, medtem ko vzhodnjakinja (34) Lucy Liu, kljub pogostemu smehu in smehljanju, izžareva resnost in umirjenost. V hotelu Štirje letni časi so odgovarjale novinarjem.
Kateri angelček porabi največ časa za lepotičenje?
Cameron: Ne, kričim na glas, kolikor mi dopustijo pljuča in grlo.
Drew: Nisem velika nakupovalka. Že mesece imam darilni bon za veliko blagovno hišo, pa še ne vem, kdaj ga bom izkoristila Grem k prijateljici in upam, da me bo spravila v dobro voljo in do smeha.
Lucy: Takrat postanem kreativna. Fotografiram ...
Če bi si vas zaželel hudič, kaj bi moral storiti, da bi poštah njegovi?
Drew: Če bi mi poslal makarone s sirom
Cameron: Če bi mi omogočil deskanje na pršiču...
Lucy: Hudič naj gre k hudiču!

Cameron; Imamo dobro umetnico, ki nam kožo in vse potrebno tako pripravi, da smo v petnajstim minutah gotove.
Če se urejate same?
Cameron: Oh, dve minuti
Lucy: Da, dve minuti
Drew: Poskušam, da v zasebnem življenju ne nosim make upa. Pri delu oziroma snemanju imam kozmetike, ličil in krem preveč. Ljubim sproščeno svežo kožo.
Ste v zasebnem življenju točne?
Vse tri: Ne!!!
Cameron: Po navadi zamujam petnajst I minut. Na svet sem prišla tri tedne pozneje ' Od takrat moja telesna ura zamuja - pet minut za vsak teden. Tega ne morem več spremeniti. Čeprav sem resnično poskušala.
Neki moški vas razočara. Kako se bo odkupil. Z diamanti? S krznenim plaščem?
Drew: Sovražim tipe, ki se mi hočejo na tak način približati.
Cameron: Moškega, ki bi mi kupil krzneni plašč, bi se hitro znebila.
Ko se resnično slabo počutite, kaj vas spravi k sebi? Recimo par novih čevljev?

VESTNIK 47
Pen
julij 2003 svoj imperij
Travolta je spet tukaj! ^’^,^itlpX°X'še(adeslgneriev
Po dveh letih se je John Travolta ponovno pojavil v javnosti in na straneh časopisov. In to, kot piše Hollywood-Star, dvakrat: z novim filmom Basic, ki ga bodo v Evropi začeli vrteti v septembru, in 15 kilogramov lažji Pravijo, da ga bo novi film še bolje lansiral, kot ga je nekoč Vročica sobotne noči. V filmu Basic bo John Travolta (50) raziskoval in na koncu razjasnil skrivnost, kam in kako je v neki akciji izginil vojaški častnik
Za novi film se je moral Travolta še posebej potruditi, saj je v pogodbi izrecno pisalo, da mora shujšati najmanj 15 kilogramov, sicer bo na začetku filma moral nastopiti njegov dvojnik To bi zadevo dodatno zapletlo, saj bi se scena dogajala pod prho. Najprej bi bil zavit v prt, nato pa brez
O a o
M f'
4-
: A
John Travolta $ soprogo Kelly in triletno hčerko Ello Bleu
Trenutkf^
njega ... In kako mu je uspelo, da je telo spravil v nekdanje dimenzije? Dnevno je naredil 400 sklec, šestkrat tedensko je tekel, dvigoval uteži in igral tenis. Posebne vaje je delal za trebušne in vratne mišice. Pri tem je posebej poudaril, da kakšne posebne diete ni imel: »Pri seksu in prehrani nimam rad šušmarjenja!«
Ko je odgovarjal novinarjem, so mu le-ti postavili tudi vprašanje o seksu. Potrdil jim je, da je njegovo seksualno življenje še najbolj aktivno v juliju. Takrat sta bila spočeta tudi oba njegova otroka in prepričan je, da se je to zgodilo tudi letos, tako da bo družina prihodnje leto zanesljivo štela pet članov. Na vprašanje, ali je 50-letni oče boljši od 25-letnega, je odgovoril, da zanesljivo V tistih letih je imel veliko opraviti sam s seboj. Z dvajsetimi je imel prve uspehe na televiziji in kmalu nato je prišla Vročica . In takrat sem plesal in plesal...
>N
š
N
O o
«3
i
Fr 1



k< J
•■s*
Precej zaposlen in dokaj iskan hollywoodski igralec Antonio Eanderas (42) si na vsake kvatre vzame čas in se posveti izključno svoji šestletni hčerkici Stelli To je dan, ko ga skupaj, povsem sama - takrat ni zraven niti mame Melanie Grifith -preživita po svoje in vedno drugače.
Celo poimenovala sta ga: očkov - hčerkin dan. Na posnetku ju vidimo na vrtiljaku. Nič nenavadnega, če posnetek ne bi bil narejen v Centralnem parku v New Torku. Tddi to ne bi bilo kaj posebnega, če ne bi vedeli, da očka in hčerkica s slike stanujeta v Los Angelesu. Zjutraj sta torej z letalom poletela v New York, se tam ves dan zabavala m se zvečer spet vrnila domov. Luksuz, ki si ga tudi malo bolje stoječi Američan ne more privoščiti Nič čudnega torej, če Stella rada pravi: »Moj papi je najboljši!«
Calvin H nikoli ni H pokazal, H kaj čuti- Na S fotografiji je £ z nekdanjo soprogo ■ Kelly, ki je H uspešno 9 umetniška SB fotografinja.


Ravno v času, ko so ameriški časopisi
opazoval z neke razdalje « To mu bo vsekakor
razglasili njegovo blagovno znamko za najbolj	koristilo, saj bo s firmo še naprej pogodbeno
znano ameriško modno firmo v svetu, se je umaknil in tako naredil konec številnim govoricam Modnemu časopisu Women,s Wear Daily je dal velik intervju in v njem pojasnil svojo odločitev. »Alkohol in table-tomanija, to je moj življenjski problem, s katerim se srečujem vsak dan. Ne smem ga
sodeloval kot svetovalec. Za to sodelovanje bo od svoje nekdanje firme, ki se ukvarja predvsem s spodnjim perilom, konfekcijo iz džinsa in v zadnjem času tudi s parfumi, prejemal milijon dolarjev letno
Z njegovim trenutnim odhodom bo precej izgubila tudi newyor3ka kulturniška scena.
obiti, moram ga rešiW« je pogumno priznal Calvin je bil dober mecen, njegova vila v
svojo odvisnost 60-letni poslovnež, ko se je odločil za zdravljenje.
»Po svoje sem vesel, da sem se vsega rešil Moje zdravljenje zahteva, da poleg navad spremenim tudi okolje, Zdaj bom svojo firmo
Sally Field 1965 do 2003
Svoji blagovni znamki -bleščečemu nasmehu - je Sa-lly zvesta še dandanes. Leta 1956 rojena ameriška zvezda je postala kljub številnim stranskim vlogam slavna šele 1991 z glavno vlogo v filmu Ne brez moje hčerke V realnem življenju je nekoliko drugače. Samska igralka je mati trem hčeram.

LJIb

F
i
»
,i
f

•S,


Hamptonsu na Log Islandu, pa je bila predvsem včasu, ko je bil še poročen, znana točka, kjer so se zbirali resnični umetniki.
Kleinova kariera se zdi kot pravljična. Leta 1968 je osnoval kreatorsko firmo Calvin Klein, Imel je 2000 dolarjev, 10.000 pa si jih je sposodil od prijatelja. Pet let pozneje je kreiral in poslal na tržišče serijo športnih artiklov pod nazivom Calvin-Klein-Look. Nova, uspešna blagovna znamka je bila rojena..
V zasebnem življenju m imel toliko sreče Prvi zakon se mu je hitro razbil Leta 1978 so mu ugrabili takrat 11-letno hčerko Marci. Odkupil jo je za 100 000 dolarjev. Potem se je začelo dolgo obdobje pijanoe\’ania in nočnega življenja z vsem, kar gre zraven. Leta 1986 se je poročil s fotomodelom Kelly Rector, s katero se je po devetih letih ločil
Pravijo, da nova terapija kaže prve pozitivne znake. Videli so ga na neki modni reviji v Milanu Bil je sproščen in zagorel od sonca. Ko je vstopil v prostore in so ga ljudje zagledali, so mu zaploskali in on je vedel, zakaj...
junij 2003
Pg"
48 VESTNIK
24’

ralci Pena se predstavljajo
_
Karel Škodnik s Hodoša
S trinajstimi leti že koval konje
Leta 1975 prvič sam svoj mojster
Bil tudi med zdomci
Rad zaliva rože
Bil tudi v filmskem mestu Cannes
1
Takšna je bila naša kovočnica, ko mi je bilo okrog sedemnajst let. Zaradi železniške proge so jo podrli.
- kovač, varilec,
nogometaš in gasilec
Na Hodošu je bila svojčas daleč naokrog znana kovačija Stala je blizu železniške proge. V njej je veliko časa preživel tudi naš tokratni gost Karel Škodnik. Pred kratkim smo ga srečali blizu njegove nove domačije, ki niti malo ne
daje slutiti, da bi se Karel še vedno ukvarjal s kovaštvom. No, v garaži ima še 1 vedno veliko orodja in če je f potrebno, komu kaj postori. ' j
nog sem rad zahajal v kovačnico, gonil meh ali pa delal kaj drugega Ko mi je bilo trinajst let, so očeta doletele zdravstvene težave, zato sem moral jaz kovati plužno železo in celo pod-

F/
r
Nam pa je raje na našo željo ' j.,. ' razkril svojo življenjsko r zgodbo.	t
J
i
*
Otroštvo v kovačnici ‘
Tudi mojemu očetu je bilo j

ime Karel. Doma je bil iz f	V
Zenkovec, na Hodoš pa je ■	'
prišel za kovaškega vajenca Tu je čez čas spoznal domačinko Sidonijo, se z njo	. _	.
poročil in tako sem prišel
pred šestdesetimi leti na svet tudi jaz. Že od malih
v
f.
n
y-
tl
«1
Bil sem soustonovitelj NK Hodoš, v Šalovcih pa sem aktivno igral. Na fotografiji čepim prvi z desne. V " ekipi so bili še Karel Pojbič, Zlatko Horvat, Martin Žižek idr.
kovati konje. Spomnim se, da takrat ljudje večinoma niso plačevali z denarjem, ampak so pripeljali vrečo pšenice, kar je skoraj celo leto zadoščalo za plačilo.
V Avstriji postal preddelavec____________
Kaj naj bi se po končani osnovni šoli učil, če ne za

V,






Leta 1963 so me poslati k vojakom v Skopje. Tam tudi jahal, ne samo podkoval.
sem lahko konje
r kovača? Poklicno šolo sem obiskoval v * Murski Soboti, vajenec in kasneje pot močnik pa sem bil seveda pri očetu. Čez t čas sem si vseeno poiskal službo zunaj kovačnice, in to v soboški Panoniji. Leta ‘ 1965 sem se poročil s hčerko hodoškega postajenačelnika Terezijo.
Velikokrat sva bila skupaj že kot otroka, saj sva bila tako rekoč soseda. Po poroki
kandidat. Zdaj pa se največ ukvarjam z zalivanjem rož, saj me to delo zelo veseli. Rad nabiram tudi gobe, a jih ne jem, ker mi ne prija njihov vonj.
In če koga še zanima, katera je moja najljubša žival, je to sevedakonj. Zal svojega nisem imel nikoli, kar potrjuje, da je kovačeva kobila res bosa.
Jožef G. Bistriški
Pen
'l'
gasilec, gobar...
ii y
■^Li
Panoniji Delal sem do stečaja, nato še nekaj časa v PANAGRI in pri Slaviču, potem pa sem pet let čakal na upokojitev. Lani marca sem končno postal upokojenec.
Plesalec, igralec, nogometaš.
Moje kovaške roke me držijo v vodoravni legi tudi takole.
Z ženo Terezijo imava obo rado rože in rada tudi potujeva. Tale posnetek je nastal pred leti v Nemčiji. Bila sva že tudi v filmskem mestu Cannes.
Kovačnice nimamo več in tudi v službi nisem, včasih pa kaj postorim v garaži, kjer imam shranjeno večji del orodja, tako tudi merilec za obseg koles za vozove.
H
JJ?’- "v.




AP1
& ■


To je bila naključna »združitev* dveh mladih z levega in desnega brega Mure za Penov par - Tanje Buzeti iz Černelavec in Darka Kolarja iz Pristave. No, kot kaže posnetek, je bilo med njima vseeno nekaj vmes. Tanja je dipl. univ. inž. živilske tehnologije, Darko pa je mesar, tako da
imata nekaj skupnega tudi po poklicni izobrazbi.
Vse drugo pa ... naj ostane skrivnost.

V življenju me je poleg dela zanimalo več stvari tudi za razvedrilo. Tako sem kot fant plesal pri folklorni skupini na Hodošu, igral sem v dramski skupini, bil sem prvi predsednik hodoškega nogometnega kluba, ki smo ga ustanovili leta 1984, v Šalovcih pa sem prej tudi aktivno igral; že devetintrideset let sem član tukajšnjega gasilskega društva, štiri leta, v prvem mandatu, pa sem bil tudi občinski svetnik, m sicer sem bil izvoljen kot nestrankarski
't ■■
l