tili. številka.
IVsi. V |M't«'k 24. marca I MM).
IV&ij XXIV
,,Edinost"
izhaja 4fiikrut ?m dnn. razini nedelj in praznikov, zjutraj in »večer ob 7. uri. <> ponedeljkih in po praznikih izhaja oh !». uri zjutraj.
Naročnina /.iuiii :
Obe Izdanji uh leto . . , y|,{. <21* Za »amo večerno izdanje . ., 12-— /a pol leta.četrt Ipih in na meneč razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe brez priložene naročnine ne upravu ne or.ira.
Na drobno *e prodnjnjo v Tratu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvČ.; ponedeljske /.jutranje Ste-vilkp po 2 iivČ. Izven Trata po 1 nvč. več.
Oglati
ne računajo pn vr*tah v petim, Za večkratno naročilo n primernim | topu »tom. IVmlana, osmrtnice in javne nalivale. domini osrla«i iiil <e računajo po populiti.
V«i dopi*i nuj ae poSiljnjo itr*'diiišlvh. N'et'rankovaiii dopisi ne «prejeniHjo, Kokonixi «e ne vračajo.
Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Naročnino, reklamacije in nul;t> jema upnivnlStvn. Nitrocnino in je plačevati Im'n Tr*i.
"pre Uf lllse
Telefon U*. S70,
4 nvč.
* edinosti Je moč!
l rcilniNlro iu tipkama ■«<■ nahajala v ulici Ctirintia *tv. l'J. I |>nmii«t\ o, <»«!-pravni^tvo in sprejciiuiiijc inseratov
v ulici Molin piccolo -iv. 11. nadulr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran G o d n i k
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija listu „Kdinnsl" v Trstu.
POLITIČNO DRUŠTVO „EDINOST
prirodi
v nedeljo dne 26. t. m.,
na Pon^Janščini
po nastopnem dnevnem redu:
1.)	Nagovor predsednika.
2.)	Razgovor o občinskih volitvah.
• '.) Poročilo o dogodkih v deželnem zboru istrskem.
4.) Interpelacije in predlogi.
S1io<l se bo vrnil v liiši An-toim Heneifrt, po domače Itojea in se prione ob in pol uri pop. "M
KKMKKKKKKKK*********
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejše vesti.)
Ljubljana 2;J. V deželnem zboru se je kanonik Kalati v razpravi o predlogu finančnega odseka, naj se da po 15000 gld. po< I pore slovenskemu dramatičnemu društvu in nemškemu gleduliščnemu društvu, izrekel proti podpori nemškega gledališča in sicer i/, narodnostni h vzrokov. Kalan je rekel, da je jubilejska igra »Hnbsburg«, ki se je igrala v nemškem gledišču, žaljiva za Slovence.
Hribarje naglašal, da so klerikalci sami zakrivili, da se daje obema glediščema jednaka podpora, ker so l>ili nasprotni tudi slovenskemu gledišču.
Deželni predsednik baron Hein je dokazoval, da slavnostna igra »Habslmrg« ni žaljiva za »Slovence in tudi ne antipatrijotična, ampak ravno nasprotno, da se v njej poveličuje sprava vseli narodov. Predstavljanje takšnih dejstev ni žaljivo za nobeden narod. Predlog finančnega odseka se je vsprejel proti glasovom konservativne stranke.
Knezoškof Jeglič je naglasal, tla smatra umetnost kakor neobhodno potrebno za napredek vsa-eega naroda, tla pa mora slovesno p r ote s tova t i proti smeri, ki prevladuje v gledišču, ki, grešč proti*za povedim Božjim, daje prednost grehu.
Hribar je pojasnil napram izvajanju deželnega predsednika, da je tendenca slavnostne igre ta, da poveličuje nemško Avstrijo. Avstrija zgublja bolj in bolj nemški značaj. Kadi tega je dotična igra žaljiva za Slovence.
Prihodnja seja bode T>. aprila.
Celovec 23. Deželni zbor je včerajšnji predlog poslanca Huslingerju proti vporabi Jj 14. izročil j uri t ličilo-političnem u odseku. Proti temu so glasovali klerikalci in Slovenci.
Zilgl'ch 2;>. Državni vojni ministor, pl. Krieg-haminer, ki si je včeraj ogledal tukajšnjo vojaško šolo, je danes odpotoval v Karlovo, tla si t »gleda (amošnjo katletsko Solo.
Rilll Komora je sklenila odgoditi se tlo -i"), aprila.
Petrogi'ftd -.'i. Avstro-ogerskega poslanika barona pl. Aehrenthala sta v nedeljo vsprejela v
nastopno avdijetico car Nikolaj in caricu Aleksandrovim, včeraj pa ga je sprejela v avnij......o
eariea-vtlova Marija Feodorovna.
ii ti i m pest a 2.5. V zbornici pt»slance\ se je nadaljevala razprava o proračunu trgovinskega mi-nisterstva. Na neko interpelacijo glede indiške carine na slatlkor je izjavil minister za trgovino, tla je prosil ministra za zunanje stvari, naj stori na angležki vladi potrebne korake, tla se odpravi nedoStntek.
4aritrratl Kristijani v Mitroviei, v Prištini, v (iuilanu, v Vučiternu, v Kolašinu (1 barska dolina) so' poslali sultanu adreso, v kateri ga prosijo jednakosti in pravice. Po nujnovejih poročilih je položaj kristijanov v MitroVici št' vetlno zelo neugotlcn in vznemirljiv.
Slovensko gledališče v Ljubljani*).
(Dopis drugoga dopisnika.)
Pod tem naslovom ste, g. urednik, prinesli troje mirno, stvarno in lepo pisanih člankiki. so vzbudili nedvomno povsod največe zanimanje, saj so ti temeljiti članki razkrili »urbi et. orbi glavne vzroke, ki zabranjajo, da se naše edino slovensko gledališče v nikakem ožini ne more razvili tlo tolike višine, s kakoršno se ponaša ccld ljubljansko nemško gledališče že davno.
Zastonj je vse prikrivanje: dosedanji voditelji tega najvećega javnega kulturnega zavoda so smatrali svojo nalogo prelahko, niso ji posvečali tiste ljubezni, ki je nebhotlno potrebna, in niso imeli tiste strokovne sposobnosti, ki je glavni ])ogoj . . . Gledališče v Ljubljani je pred vsem naroden in kulturen zavod. Xaše gledališče ni internacijonalno zabavišče, kamor se hodijo ljudje savno zabavat, ampak ima sveti namen : gojiti narodno umetnost, vnemati slovenski narod za svoj prekrasni jezik, pospeševati izvirno dramo in opero, vzbujati domače pisatelje in komponiste ter vzgajati v narodu — okus... Vsega toga dosedanji voditelji skoraj prav nič niso nvaževali. Slovensko gledališče jim je bilo š pek lila t i v u o p o ti j e t j e, s katerim se naj služi denar. Kakor skrbe židje v svojih lingl-tangljih le za »zanimiv, raznovrsten in velezabaven program«, prav tako so skrbeli naši vodje gledališča samo za »bogastvo« ropertoirja, ne glede na to, da-li so v repertoir sprejeta tlela sploh kake estetske vrednosti in ali so primerna za naš narod. Kar ugaja dunajskemu »mobu«, da polni gledališče ob Dunaj« ščiei ali v »Tosipovem mestu, nikakor št? ni za nas, četudi polni kasti, licdarije il la 'Trije pari č revij i« (v zadnjem dejanju vidimo etahlisse-ment, kjer se shajajo blazirani pohotneži s podlimi ženskami!), »Ali je to dekle!« (kjer se pleše nesramen knnkifn ter nastopa subreta »najlažje« oblečena), »Sestre Harrison« I kjer je videti le 12 ženskih nog!) i. tir. »zabavajo« res galerijo in nekatere gospotliče ondi po ložah, — toda za naš narod so take predstave strup in za naš oder na j veča sramota. Ako je že treba za nedeljski) občinstvo lahke hrane, iščite jo v Slovanih,
*) Ta dopis nam ji* dosol od odličnoga slo venskega litorata, ki nas prosi nujno, naj mu no otlrečenio prostora, ker vprašanje slovenskoga gledališča. v Ljubljani da jo postalo akutno, in zahteva razsodne in temeljito besedo na vse strani.	I' r o d n i s t v o.
ki pišejo tlela, ki imajo pametno idejo ter niso u e s r a m n a !
Povsem prav je povilarjal g. Križ, tla slovenski! gledališče n i nikako konkurenčno podjetje, ampak eminentno naroden in kulturen zavod. Nikakor se reveži ne sili no vštric Neineeni, ki imajo vsega v izobilji; nikakor ne skušnjam imponirati bogatim tujcem s tem, tla vpriznrjnmo z mi j več i in i žrtvami opere, kakoršna je Lohengrin« !! Potlobai smo beraški aristokratki, ki se sleparsko baliari po tlrevoredu s svileno toaleto, a nima nogo-govie; podobni smo zamorcu, ki nosi cilintler in inanšete, a nima hlač! Takti sipanje peska v oči« tujcem nas stane preveč!
Prepričan sem, tla članki g. Križa ite preverijo sedanjih voditeljev slovenskega gledališča, ki smatrajo sami sebe za naj moti rej še in najizkiisenejše, ter so nepristopni za vse svete. Prepričan sem pa tudi, tla ostane vse pri starem, ako bodo znova voljeni na obč. zboru. Toliko ponosa jim puč ne smem prisojati, tla bi — z ozirom na javilo monenje in v očigled člankom Kdinosti« — odklonili volitev?!
Ponavljam pit g. Križa besede, tla sodijo v in-tcndanco le strokovno, 1. j. literarno iu uiuzi-kalično izobraženi možje, katerim jo gledališče liiša umetnosti, ne pa zavod, ki preganja dolg '"us in šegeče čutnice z svojimi predstavami!	SI.
Narodu« ie intendauea povdarjala nekdaj, da členi inledanee niso plačani dninarji . To jo resnica. Sedanji vodje gledališča so se iz rotloljubja žrtvovali ter jim v tem oziru ni možnoočitati ničesar. Kes pa je tudi, tla bi bilo za naše gledališče boljše, tla bi se t i gospodje ne bili žrtvovali«, kajti stroške njihovih »žrtev« plačuje slovenska umetnost, naša drama... Dosedanji inten-thiutje tudi niso bili nikomur odgovorni, delali so lahko kar se jim je zljubilo iu kakor so jih nagibale njihove muhe; odstopali so mej sezono, ako so se naveličali »žrtev«, ustupali so na njihovo mesto drugi, navadno še modrejši, koncem leta pa so vselej vsi jednako razžaljeni, ako se jim očita, češ: „.V/.sw<o planoti, .tato tudi nikotinu' oi/i/o-vorni .'u —
Temu se mora narediti konec, in s plačo ravnateljstva slovenskega gletlališča naj so začne tudi njegova odgovornost! Kakor v Pragi, v Zagrebu in drugod, naj vzame kranjski ilrfrlni od-hor r srojc roke rrhorno iiml.orttro mul miši m (flr-<ia!išrr))i, /rr naj ra.ijiišc nhivho nirnafrljti o,vir. ujefiovrt/n tajnika, za kateri dve mesti naj so poganjajo strokovno izobraženi možje, ki se bodo bavili le z gledališčem ter si bodo mogli in morali pridobiti vseh znnnostij, potrebnih zn vodstvo. S sedanjimi diletant-kimi voditelji pa naše gledališče obtiči kmalu v takem močvirju, tla ga potem ne bo mogel rešiti nihče več!
To bodi povedano vsem, ki se zanimajo za naše gledališče! Apeliram pa javno na g. župana Hribarja, tla poseže v sedanjo prežalostne razmere, o katerih so poročali članki • Kdinosti*, in katerim ne more oporekati nihče, kdor piše resnico!	M. M.
Politični pregled.
T UST, '24. marca I HM.
K položaju. Zadnje dni se je mnogo govorilo o možnosti, tla so skoro suidc državni zbor.
T«' vesti so bile malo verjeti*' že z ozirom na v ne pojave v nemškem tal mru v zadnjem času. Kaj 1»i dosegla vlada s sklicanjem državnega zboru? Oče- i vidno nič družeča, nego potrpi ni, tla ga odloži /\ >• | pet. Sedaj pa zatrjuje Information*, da pred drugo polovico nit'si'i'a septembra ni misliti na sestanek ; drž. zbora, presledek pa da hoče vlada porabiti v 1 to, da na podlagi $ 14. izda jezikovni zakon in obnovi 11<>g<»d ho z < )gersko.
I/ notranjega politiškega življenja je danes beležiti jedno vest, ki se |ia tiče bolj nemško opozi-cijonalne domačije. Jednomu voditeljev one stranke, ki z jedno nogo jase konja nemške nestrpnosti, z drugo pa konja avstrijskega patrijotizinn, odličnjaku v liberalnem veleposostvu, tiru. < r rahinavcrju, se je i pripetila mala ne/gotliea, da so ga bacuili iz [ nemškega deželnega volilnega komi- | teja v Tirolu, ker ga ne smatrajo vrednim, da bi bil tolmač nemških postulatov. .Jezo radikaleev si je bil dr. Grabmaver nakopal s tem, da se je v nekem govoru nedavno temu malce preveč nagnil na avstrijskega kuna. Ta dogodek ni druge nego simpto-nialične važnosti. Saj to ni nič novega, do gospodarja nemške opozieijonalne situvacije sta Schonerer in \\'olf. torej je tildi justilikacija rečenoga gene- j rala brez armado le nov pojav tega gospodstva. Ali kakor znak, da so sedaj res vse nemške opo- j žici joniilne stranke v jarmu Sehoncrerjcvein, je ta : dogodek vreden, da ga beležimo. To dejstvo bodi v opozorjenje ogerskeniu grofu in bodočemu ministru Apponvi-u, da se je motil, ko je rekel, da nemška opozicija nima voditelja, ki bi užival potrebno avtoriteto. Ima ga, in eelo tiranskega, ali nesreča je ta, da nobena stranka, ako jej je kaj do svojega dostojanstva, noče stopiti v dotiko injim. Madjari so pa toliko poliliško i/šolani, da se i žogi hljcjo na streljaj daleč kakemu \Volfu ali Selio-nererju. \'saka stranka ima takili voditeljev, ka- ; koršnjih — j e v r e d n a.
Boj Nemcev proti avstrijskim Slo- j
vanom se bije z ljuto srditostjo na vsej črti in z j vsemi sredstvi. Sosobno stoje v prvih vrstah bo- I jevnikov razni nemški profesorji. Le-ti se urivnjo v parlamentarno življenje, kjer so prvi med prvimi, ko treba podžigati strasti, netiti sovražtvo ter pro-pnvedovati boj, neizprosen boj, brez usmiljenja, \ brez pardona boj zavoljo boja. Nemški srednje- i šolski profesor je bil, ki je hotel nedavno tja čez i mejo, na pruska tla, da bi v inozemstvu ščuval inozemee proti lastni državi ; nemški profesor na avstrijskih srednjih šolali je bil oni, kateremu so morale pruske oblasti zagroziti z izgonom, ako ne odstopi od svoje neputrijotiškc in nelojalne nakane; ! nemški profesor na avstrijskih srednjih šolah je oni 1 lofmanu-NVellcidiof, ki stoji na čelu agresivnemu in bojevitemu društvu Siidtnnrek«, prežečeinu po slovenski lasti, in ki je kakor tak izda! nedavno temu brošuro, polno strasti, polno sovražtva, ])olno Ijlitega fanatizma, nekrščanske ošabnoHti in poleg tega tudi za profesorja nečuvene — nevednosti v zgodovini in narodopisnih odnošajih te države, Nemški profesor romanske filologije na vseučilišču graškom je oni dr. Sehuehardt, ki je izdal ravnokar brošuro na franeozkem jeziku o češko - nemškem sporu, seveda v zmislu nemškega šovinizma, da bi iiahujskal inozemstvo proti avstrijskim Slovanom. Tako jih vidimo vse v lepi zlogi in ukupnom sovražtvu : patrijotične« in »državniško - dostojanstvene liberalne veleposestnike, šepave veterane iz časov, ko je bila država dekla židovsko-liberalne ucnasitosti, pretepače \Vollove vrste, katere je nem- I ška superijornost potisnila med politike, parlamcn-taree, širitelje autipntrijotiškc in antidinastiške propagande ter - ljubljence Nemcev v »ostinarek , in vidimo slednjič vrsto nemških profesorjev, ki imajo velik del zasluge na tem, da se je zastrupilo vse politično življenje v državi, da se jo zaustavilo vsako parlamentarno delovanje in da je v nemških masah zavladala taka bojevitost in srditost, da sploh ni misliti na to, da bi naši boji v doglednih časih prišli vsaj do ublažonojih oblik, dostojnih eiviliz.ovane družbe. Tako jih vidimo torej vse na »delu«, vidimo mobili/.ovano eelo vojsko, ki naj deiinitivno zdrobi pravico in svobodo av-st ri jskega sh>vaust va.
A ni lmš najbolje spričevalo za avstrijske državnike, da prirejajo še vedno eksperimente, da bi pomirili one, o katerih bi morali vendar vedeti, da se načelno pomiriti ne dajo, da bi te
ljudi priveli do uprave se Slovani, da-si je na d'ani, da ti ljudje zahtevajo od Slovanov le kapitulacijo, brezpogojno kapitulacijo! Ako so avstrijski državniki overjeni, kakor se delajo, da imajo tudi avstrijski Slovani pravico do življenja, in sicer zavednega naroda dostojnega življenja, in ko vidijo, da voditelji nemške opozicije absolutno nočejo priznati tega, in če so res prišli do spoznanja, da interes države ne more pripuščati, da bi nezadovoljstvo v milijonih nje slovanskih prebivalcev ostalo v permanenei : potem bi menili mi, da nimajo avstrijski državniki druge poti pred seboj, nego da tudi oni izvolijo boj boj proti onim, ki nočejo pravice in miru.
No, bodisi kakor hoče, mi se trdno držimo nade, da nas ne poruši ni besnost nemških profesorjev ni razni eksperimenti. Naša stvar mora zmagati. Sedanja kriza, ki muči našo monarhijo, ni jednostranska, to ni kriza te ali one vlade: to je kriza politike, parlamentarizma in zistema. Ta kriza se reši še le tedaj, ko se spremene temelji zistetna, ko politika monarhije ubere druge poti. ko ho naš parlamentarizem slonel na drugačnih podlagah. Slovani obžalujemo v interesu države te eksperimente, ali motiti jih nočemo, ker se nadejamo, da prebijemo krizo dotlej, da nemški profesorji in njih zavezniki vseh nijans sami dovedejo ta zistem ad absurdu m.
Domače vesti.
SImmI lin IVmijsiiisčhii. Kakor je razvidno iz proglasa na čelu lista, priredi pol. društvo »Kdi-nost« prihodnjo nedeljo javen shod v Koštaboni na Pomjnnščini. Ker nam pravijo poročila, da se je nasprotna stranka vrgla z vso silo na agitacijo, uporabljajo vsa znana nemoralna sredstva, prosimo somišljenike na Pomjanščini, naj store tudi oni vse možno, da prinese ta shod zaželjenega sadu.
Mestni svet tržaški je imel sinoči svojo V. letošnjo javno sejo. Nad to sejo je še posebno plaval duh — tržaških razmer. Na dnevnem sta bila dva predmeta, s kakoršnjimi se naš mestni svet veliko raje bavi, nego pa z raeijonalno upravo. Bila je to stara igra : govorniki so kolikor možno ljuto napadali vladne naredbe, vladni zastopnik je branil te naredbe kolikor možno rahlo in gosp. Vcnezian in družba so potem delali svoje dovtipe na račun vlade. Signori v zbornici in ua galeriji so se smejali in vladni zastopnik je delal kolikor možno nedolžen obraz. Da-li se ni o tem zopet odkršil košček ugleda avstrijske vlade, o tem se menda ne bode govorilo dalje. Jedni molče o tem, ker jim je prav tako in se omejujejo na to, da si zadovoljno utanejo roke, drugi pa molče zopet, ker menijo, da človeku je najbolje, ako mu ni treba govoriti o tem, kar mil ui prijetno. Nam siromakom sicer to ni prav, niti se ne bojimo govoriti o neprijetnih stvareh, ali saj veste: siromašen tržaški Slovenec nima voee in capitolo.
Na dnevnem redu sta bila predloga Municipalne delegacije radi namestništvenih nnredeb, s katerima sta se uničila sklepa mestnega sveta o rzidnnjn spominske plošče r proslavo shoda laških žitjianor in pa o razre! jarljen pi izrolitve Saher-gojere.
(ilede spominske plošče predlaga delegacija, naj se uloži rekurz proti naredbi namestništva. Govornik Vcnezian je v .laljšeni govoru smešil nunicstiiištvo tako, da je ob mnogih mestih govora vladala veselost v zbornici. Napravil je tudi paralelo mej avstrijskim državnikom neveseloga spomina, Metlernichom, in namestnikom tržaškim, češ, namestniku da ui ta shod dovršen čin, ampak le »menenje«, prav tako, kakor je bila Metterniehu Italija le geografiški poj in. Ta opomba Venozia-nova je bila kakor iskra v slamo: vnelo je gospčdo in buren, dolgo trajajoč aplavz je bil govorniku v plačilo. Saj so se umeli ! Spomin na dejstva je vskliknil govornik •—, ako so zapustila globok nt is, se ovekoveča vsikdar, na j že oblasti dovoljujejo io ali ne. Naredba namestništva da jim hoče dajati poučevanja, katerega nočejo pozabi ti. 1'tegne se še zgoditi, ko bodo govorili o Slovanih kakor o altre genti, ali bo to zopet provokacija ?! Po takem da bi bilo bolje, da jih naravnost imenujejo Italijane, če tudi le druge vrste, izven okvirja najsijajneje civilizacije.
No, no, gospod Vouozian, nam je že ljubši, da ostanemo za vas altre genti, drugo ljudstvo. Za čast, ki bi nam jo hoteli nakloniti vi, se zahvaljujemo prav citrasto.
Vsa tendenca za smešenje vlade pa se je združila v predlogu Veuezittiiovcm. Pritrdil je predlogu delegacije in zajedno je predlagal, naj se prepi.. namesfuištrene naredbe <lene r poseben okrir — r predsobi mestnega sreta !
Ta nasvet Veneziiinov je klasičen izgled, kako - recimo tako, da ne ho prehudo — na lahko se vedejo gospoda nasproti vladi. Vladni zastopnik, vitez Jettmar, je tudi dobro čutil ost raz-
žaljivosti, ki tiči v tem predlogu, ali mesto da bi bil zagnnel, menil je le, da se mu ta predlog ne zdi resen in je s to opomini svojo žel hrupa in vrišea na galeriji. Gospod vitez Jettmar je menil nedolžno, da ne more u meti pomenu temu predlogu. Saj ima mestni svet pravico pritožbe na minister-stvo! Venezianov predlog da je žaljiv za namest-ništvo in da bi i z vedenje tega predloga bila demonstracija proti vladi. Kar se tiče vzrokov raz-veljavljenju se bo uamestništvo že znalo braniti pred ministerstvom.
Gosp. vitez Jettmar torej ne ume pomena predloga Venezianovega. ('udno, čudno, ko ga najbrže ume ves svet.
Gospod Venezian pa je zopet prav »veselo« govoril o namestništvn, čude se, kako se more uamestništvo čutiti žaljeno, ako se dene v okvir njega lastna odločba. Nikakor da ni hotel žalili vlade, želel je le, naj ima mestni zbor trajen spomin na to, kar je hotel, a ni smel storiti. (Viharna veselost, v zbornici.)
Svetov. S p ado ni je bil ves navdušen na predlogu Venczianovem, storil je pa korak dalje in se je izjavil proti rekurzu, češ, da jih že skušnje uče tako, da rekurzi nič ne pomagajo! Mestni zbor naj se zadovolji z »indegnosa protesta«
No, mestni svet je vsprejel predlog delegacije in oni svetovalca V e n e z i a n a. Namcstništvo pa ima sedaj tnnogo, mnogo povoda za razmiš-Ijnnjo.
Z drugim predmetom, z afero Nabergojevo, so bili bolj na kratko.
Svet. S pa do ni je zatrdil, da ta afčra za-devlje ugled mestnega zbora. Predlaga torej ker Nabergoj nima ni kvalitete ni pravice sedeti v mestnem zboru naj ga župan ne vabi več.
Svet. V e n e z i a n ga je potolažil, da so se Nabergoju pošiljala vabila le tedaj, ko je bil v stanju »izvoljenega a ne potrjenega«. Predlogu Spadonija hoče pritrditi govornik, čim bode odločeno o »veto« namestništva.
Potem so storili še par drugih sklepov, mej tem tudi tega, da se ponudba tvrdke Lahinever «Šr (za gradnjo električne cestne železnice na Opčine izroči v razpravo odseka.
{'rta dre/ račun. Pišejo nam: Dne 21. t. m. zvečer je prišel v slovensko gostilno v ulici Ma-donina št. nepoznan človek, ter se je tam pošteno najel ter napil dobre božje kapljice.
Kar pa človek trezen misli, to govori v pijanosti. Tako je tudi to človeče začelo grdo zabavljati in pitati navzoče goste z «maladeti šeiavi, Porei (h sčiavi, V iva Itiilia* itd. Konečno je bilo treba poravnati račun tudi s k romarjem. Gostje seveda bi bili to nespodobno grdobo najrajše vrgli na ulico, a tega vendar niso»storili. Mož je bil brez denarja. In ker je le zabavljal na Slovane, upil Viva Ftalia, dal je gostilničar slednjič poklicati angelja varuha. Temu je povedal, kaj se je godilo. Ncsramneža so vsprejoli v naročje redarstvene oblasti ter ga odveli na inspektorat in bržkone poj de tudi v via Tigor, kjer bo imel časa dovolj za premišljevanje, da ravno njemu kakor Slovanu po krvi ui bilo umestno tako grdo zabavljanje na nas mirne Slovane. Kakor državljanom, ki ljubimo svobodo, nam je pač skrajno neprijetno klicati po policiji, ali kako naj se drugače ubranimo neprestanemu žaljenju ? ! V gostilni je bil navzoč tudi neki gospod, Italijan, ki ne zna slovenskega jezika. Tudi teinu se je gnusilo, ko je slišal starca, sivolasega moža, ki je tako za-sramoval svojo narodnost. Rekel je: To je atentat na svojo rojstno kri takih renegatov nisem še videl! Spoštovanje pred takimi poštenjaki druge narodnosti!
Smcsiiost in omika. Na neki kolodvor se je pripeljal sodnik ter je sel v voz, katerega je bil naročil že prej. /a njim je prišel neki namestniški praktikant, ki je poznal sodnika. Pristopil je k vozu ter mu rekel: »Was, Sie konnen sich rechts setzen, wie konnen Sie das tliun«. Sodnik mil je rekel na to mirno : voz sem jaz naročil in bom sedel, kjer hočem«. Na to je rekel pl. praktikant »pnrdon« in vso vožnjo ni vedel več spregovoriti besede.
Vprašamo, kaj bi se bilo zgodilo, če bi sodnik imel toliko omike, kakor jo je pokazal pl. praktikant? Ali misli pl. vajenec, če pušča sodnik zdravnika, kateremu je že nad fi() let, sedeti na desni strani, da ima k temu pravico, tudi on, plemeniti praktikant?! Ali pa pl. mladenič misli v resnici, daje že namestnik? P redno bode to, mora se šele učiti — omike; sami < von« ne imponira dandanes nikomur!	Poslušalec.
0 iiesreM7g. kuratu ISratinc pišejo 'Primorca« iz Štanjela : Srce vsacega človeka pretresljiva nesreča se je dogodila dne IS. t. m. v Gahriji. Preč. g, kurat Al. Bratimi je hotel povzdigniti slovesnost prili. Velikonočnega ustajenja, in je v ta namen pripravljal na ognjišču v kuhinji po dovršeni sv. maši ob S. uri zjutraj snovi za bengalični ogenj. Tolkel je v kamenitem piskru z. železnim drogom. Ko je udaril v tretje, se je bržkone ukresil kamen, snovi so eksplodirale v toliki moči, da so mu košček i kamna popolnoma razdrobili levo roko do podlakta. odnesli na levi roki mali prst, in kos levega skozi okno na ulico, ga prccej močno ranili po životu, zlasti na čelu nad levim očesom. Pok se je slišal nad uro daleč. Prihi-
tolst sta gg. zdravnika iz Vipave ili Ajdovščine, ter nkrenila. kar je IhIo potrebno za prvi hip. Previđenoga z sv. zakramenti so preeastitega odpeljali isti »večer oh ('». uri v Gorico k usmiljenim bratom v spremstvu g. zdravnika iz Ajdovščina
Pisen teh vrstic se je č. g. satn oh pop. tak o izrazil: Za čast božjo sem delni, zgodi so volja Vsemogočnega !
Poškodovana je bila o tem tudi postrežkinja, a ne hudo. Ali čuda! Nečakinja, Iti letna de-dekliea je bila zraven, a ostala je popolnoma nepoškodovana. Vsemogočni dodeli pč. g. ponesrečencu, da prebije grozne bolečine na operaciji in pozneje. Vse ljudstvo v Gabriji, v Štanjelu in na okrog se solzi, ter tuguje po prcljiiheznjivem in ptedobrem preč. gospodu.
»Slovenke« št. ti. prinaša sledečo vsebino : Zagorska: Bel oblak pesem. — Dolence: Po-točkova pesem pesem. Zagorska : Narodna pesem. Pod lesni kov : Teta Liza. Zorana: Vprašaj... — pesem. 4'dij pl. Kleinmayer: Koža. — »Z« : Telegrafistka. Alilriea: Crnina. — Kazno. Doma.
Delavsko konsuiiino društvo pri sv. .Ju-kohu vabi opetovano tržaške rodoljube na svoj shod, ki se bo vršil v nedeljo 2(5. marca ob 5. uri popoludue v Mallv-jevi dvorani v ulici Torrcnte.
Narodna postojanka. Pišejo nam : Takona-zivljemo po vsej pravici vsako posamično več ali manj zaslužno pevsko društvo v naši okolici ; posebno pa velja ta rek dični «A<lriji» v lepih Barkovijali.
To ugledno pevsko društvo bo imelo jutri popoludue v tamošnjem »Narodnem domu* svoj enajsti redni občni zbor. »S tem zborovanjem prestopi naša dična barkovljanska Adrija* desetletnico svojega delovanja na pevsko-narodnem polju. Po dovršenem izerpljonju običnjnegji dnevnega reda bo v veliki dvorani pevsko-zalmven večer, na katerem bo peval možki in mešani zbor družtva » \drija».
Pomen pevskih društev v naši okolici, katera nam rodijo in dopriuašnjo toliko narodne, duševne in moralne koristi, ve ceniti le oni, kdor je sam sodeloval na tem delil ali pa je vsaj zasledoval njega vspclie. Zatorej pravim smelo : naloga vrlega pevskega društva «Adrija» v Barkovijali je v resnici velevažna za razvoj in obstanek naše narodnosti tu ob sinji naši «Adriji»,
Rodoljubi, Barkovljani! Čujte moj klic: čuvajte in glejte, da si ohranite to svojo malo, a za nas vseh velevažno narodno postojanko, katera Vam je že nad deset let huditeljica nadobudnega naraščaja, gojiteljica mile nam slovenske pesni, omike in napredka! Čuvajte torej in vstrajajte, da Vam je ne zruši nam sovražna sila, ki vedno bolj in z vso zagrizenostjo ter dan na dan pritiska na nas. Torej:
Vi vsi, ki nas narod in petje, omiko, napredek, presveto nad vse še ljubite, v „Narodnem domu", v solioio na zboru se z „Adrijo" v mnogem Številu združite!
M ero s.
Vabilo. Volilni odsek «Delavskega podpornega društva* vabi na volilni shod, ki bode prihodnjo nedeljo dne 2li. t. ni. oh (1. uri zvečer v društvenih prostorih.
Ker je ta shod odločilen za konečno sestavo novega odboru, uljudno vabimo člene, da se ga udeleže v velikem številu.	• Volilni odsek.
Krilili občni /bor »Tržaškega podpornega in'bralnega društva® bode v nedeljo dne 2(>. marca 1899. v društvenih prostorih (ulica Stadion št. 11».) Začetek ob uri popoludue. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Pročitanje društvene kronike minulega leta. Prečkanje računov za leto 1898. 4. Pročitanje izjave pregledoval nega odbora. 5. Prečkanje novih društvenih pravil (1. Posamični predlogi (predlogi morajo hiti naznanjeni društvenemu vodstvu vsaj dni pred občnim zborom) in interpelacijo. 7. Volitev predsednika, 2 podpredsednikov, 2 tajnikov, 2 knjigovodij, blagajnika, ekonoma, 12 odbornikov, 0 odbornie, (i namestnikov, 4 namestnic, pregledovalcev računov in 5 členov mirovne sodnije. (Glasovnice so dobivajo v društvenem uradu, ter se bodo sprejemale na dan zborovanja <>d '.». do 12. ure dopoludne iu od I. do zborovanja popoludue.)
V Trstu, dne 2f). marca 1899.
Društveno vodstvo.
IVvsko društvo ..Velesila" bode imelo na »belo nedeljo« svojo veselico, na kar se opozarjajo druga bratska društva.
Zima i n sneg v spomladi. Po starem običaju smo menili, da je pojav zime v nedeljo in ponedeljek le hipna klinmtičnu in ineteroologiška muha, ki preide, kakor je prišla. Ali danes pišemo že petek, toda mraz prav zaresen mraz - je we tu, sneg in led tudi in stara znanka burja je brila sinoči prav tako, kakor brije, kadar je najbolj razposojeua, in metala ti je v obraz vse lepo zmešano: vodene kaplje, led in sneg, da te je kar rezalo v lice. In <1111111 posamični kom, ki so morali zvečer po ulicah, tako grozno praznih ljudij in tako polnih brozge, so bile noge kakor se pravi — kakor cevek .
Take šale nam zbija vreme v dobi spomladi, v dobi cvetja.
Ljubljanske noviee. < »d t am se nam poroča dne 22. t. m.: V včerajšnji seji deželnega zbora je sprejela zbornica samostalni predlog jtoslauea Ivana Hribarja, da se za ljubljanske hišne |M>-sestnike, ki so vsled potresa morali svoje hiše podreti in z nova zidati, podaljša davka svobodna doba do 1. 1905. To bo dež. zboru doseči potom zakona. Poslanec Grasselli je grajal po pravici! snmooblastno in malomarno poslovanje dež. odbora, ki si upa prezirati celo sklepe dež. zbora! V našem dež. odboru je še marsikaj gnjiloga! Kaj, ko bi g. Povše to na uho povedal g. dr. Schafferju ali Detel i?! — „Artjijrr liler" r naši e. kf. višji realki se rendar pri r ne kidati: deželno sod i še e je prut '/o preida ro proti nemškim rišim realeem m profesorjem, ker so imeli tajna ttemškonacijonalna ( panpermanska ) drnštra in lokale, r katerih so se shajali. Izvcstno prinese izid preiskave, v katero jo zaplatenih okoli .">,"» (lijakov in 2 profesorja, zanimivih stvari na dan. — Radovedni smo, da-li se ganeta potem tudi deželni zbor in c. kr. dež. šolski svet, v katerem imajo glavno besedo: baron H e i n, dr. So ha I ter iu dr. K l o filtar. — Dne ti. apr. se ho vršil tu shod slov. trgovcev in obrtnikov, da so organizirajo. Kakor vse kaže, bo udeležba velika. Od nedelje do srede je padlo tu ;lf) eni snega, po deželi blizu metra. — Zdaj imamo burjo in il" lt mraza.	Nekateri gospodarji novih
hiš so začeli grdo višati najemščino od v l a ž n i h i 11 malih sta 11 o v a n j. Tudi tem ho treba stopiti na prste! To pomlad se prične zidati tu zavod za gluhoneme.
Svarilo. Znani agent Silvio Nodari v Vidmu (IMine) na Laškem vabi delavce v američauske rudnike in jim obeta plačila od f) do 7 gld. na dan, češ, da so zadnji čas dobili v Ameriki rude v ogromni meri, tako, da se rabi več tisoč delavcev za več let. To jo vse neresnično in ima le namen, ljudi navajati, da bi se oglasili pri Nodarju za izseljevanj«* v Ameriko, Gorje tistemu, ki bi se podal po tej poti v Ameriko. Trpljenje in beda ga čakata, ne pa masten zaslužek, kakor ga obeta Nodari.	»Slov. Narod«.
Smrtno sovražtvo. Dninar Fran Zelenik v Soherku, okraj Ptuj, ki je imel prej lastno kmetijo, je že dlje časa živel v sovražtvu z bivšim prijateljem in sosedom svojim, Franom Salomonom. Dne 15. t. 111. po noči ga je slednji napadel na cesti iu ustrelil nanj iz samokresa. Žena Salanionova pa jo o tem svetila z Interno. Zelenik je imel še toliko moči, da je šel domov. Doma je živel še dva dni, potem je umrl po hudih bolečinah. Rešiti ga ni j bilo več možno, ker so 11111 bila prestreljena čreva. Salomona so prijeli žamlarji z ženo vred iu oba odvedli v zapore v Mariboru.
Drobile vesti. Čuvarici t mrtvašnici pri sv. .Tustu je bilo včeraj ukradenih iz žepa 1 I gld. •1(1 nvč. Policija jo kmalu zasledila tatu v osebi -10-1 e t nega Mario K r 1 a e h a. A zapleteni so v to tatvino še drugi 12- oziroma 1;1-, 15- in — 7-letni dečki. Fakt govori tako glasno, da ne treba govoriti dalje o njem. Kaj bo še iz take mladine, ki že v taki nožni dobi dela poskus na poti zločina.
Na lesnem trgu so se včeraj babo — stopio. Ckljub vsej »nežnosti« svojega spolu so jim bili argumenti tako krepki, da so jedni bojevnik napravili brazdo na glavi, katero se potem krpali na zdravniški postaji. Morda pride tudi sodišče v po-loženje, da pove svoje menenje o takih argumentih.
Iz-prcil porotnega sodišča. Ivan Savron, o katerega kazenskem slučaju smo sporočili v zadnjem izdanju, je bil spoznan krivim in 11111 je sodišče prisodilo tri leta in pol težke ječe.
Kadi jiitršnjega praznika izide prihodnje izdanje »Edinosti« v ponedeljek ob uri, navadni po nedeljah iu praznikih.
Različne vesti.
Slika iz Italije. Ne le v naši Istri imajo občinske uprave influenco, ampak tudi doli po Italiji, kar bi kazalo, da je tem upravam povsodi isti j zisteni. Zdi se, da so signori, kjer jih je kaj, že 1 tako degenerirali, da sploh nimajo več zmožnosti v ; sebi za dobre, umne in raeijonelne administratorje. Tako ima sedaj italijanska vlada dela s tem, da uredi stvori v bankrotiranih mestih: Ankona, Buri, IJarlette, Livorno in Reggia. Upniki utegnejo dohiti nekaj čez 50°/0. To je tako-le sličica iz kraljestva lakote: propast v državni upravi, propast v upravi javnih zavodov, propast v upravi občin, propast iu lakota v širnih slojih. In ta sličica so zdi toli mikavna našim signorom !! Nam ne!
Iz sodnih dvoran. Senat dunajskega trgovinskega sodišča je fine 20. t. 111. trgovcu z bicikli Fmcriku Hcrzogu, ki se je bil minulega leta težko poškodoval o nesreči na železnici pri Sovodenju (Gmiind), priznal znatno svoto 1(5.000 gld. boluinc. Ponesrečeni je izpovedal, da mil jo še sedaj probiti hudih bolečin. Najhuje mu je vsako noč o 2. uri, ko ga napada blaznost in se mu dozdeva, da 1 je povožen od vlaka. Ilerzog je zahteval 25.000
pri>
gbl. holniue, 110 sodišče mil I li.l M Hk gld.
Morilko lastnega otroka so resili obtožbe porotniki v Kremsu. 1 ."{-letna mesarjeva hči Josipa llaslingei iz Gro-s-Geriing« je imela ljubavno zvezo s trgovskim pomočnikom Leopoldom Pnpicroin. Dne .'»<>. novembra m. 1. je llaslingei* porodila. Takoj po rojstvu je mati /grabila otroka za nogi iu je žnjiin trikrat butnila ob steno, potem pa ga je vrgla na tla. Nekaj trenotkov potem je otrok umrl. Porotniki so morilko pop »hioina rešili obsodbe, z ozirom na t<>, da se o svojem groznem zlo činu ni zavedala, kaj dela.
V s m rt n a vislic a h je obsodilo okrožno sodišče v Biliaeu I rtiča </ Had čn v okraju Krupa. .».»-letno Milico Trtica, /eno svojega MI metrov globoko brezno, iz katerega so jo mogli šo-le po preteku |K ur izvleči pol živo. Ne-srečnica je vsled ran, katere je dobila o padanju v brc '/mi od skale do skale, umrla malo dni potem. Pred svojo smrljo je določno izpovedala, da jo je Gajo vrgel najprvo preko nekega plota in potem, ker jo klicala na pomoč, v bližnje brezno. Gajo je vse trdovratno tajil, a v/lic temu mu je sodišče prisodilo smrtno kazen.
Narodno gospodarstvo.
dne lil. t. m, (Bosna) Cajo ker je vrgel brata Pera, v
Produkcija vina.		
(Monitcur vinirolel.		
Produkcija vina v	raznih deželah	je bila leta
1897. in 1898.' naslednja	v hektolitrih:	
	1*97.	181 IS.
Kraneozka	;i2,;i5o.7oo	;i2,282..-ioo
Algir	4,?M>7.7fiX	f>,221.700
Tunis	90.000	120.000
Italija	2f>,958.500	81,600.000
Španija	18,900.000	24,750.0( >0
Portugal	2,500.000	2,100.000
A zori, Kanarski otoki Min	leira.2o0.0l >0	2;15 000
Avstrija	1,SI 10.01 )0	1,1100.000
Ogerska in Hrvatska	i ,21HUM >1 >	9<)0.0( >0
Nemčija	2,100.01 >0	1,800.000
Rusija	2,500.01 M)	120.000
Švicarska	1.250.000	1,100.000
Turška in Ciper	1,800.000	l,(500.01 >0
(trška s otočjem	1,200.000	1,100.0110
Bolgarska	1,090.000	2,1)00.01 )0
Srbija	020.000	8110.04 II)
Rumunjska	3,200.000	3,900.000
Zj. države	1,147.000	l.aoo.ooo
Meksika	i;t).oi >o	70.000
A rgentinija	1,410.000	i,< ;i 10.000
C'bile	2,801 >.000	2,f)00.0l >0
Peru	—	1,500.0< 10
Brazilija	;;«>( MM 10	150.IM 10
1 Vuguav	—	11)0.000
Bolivija	—	■15.01 Id
Cap dobre Nade	15 »5.000	185.000
Perzija	25.000	45.000
A vstralija	1)1.000	95.(H Mi
Trst, Reka in Hamburg.
Glavni konzulat avstrijski v Hamburgu piše o pošiljanju blaga preko Trsta in Reke v prek-morske kraje z jedne strani in preko Hamburga z druge strani naslednje: V nekaterih artikljih treba zabeležiti nazadek v izvozu iz monarhijo preko
HHHHJOOOOOOOCOOOO©*
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg S. (iiovanni hiš. štev. :"> (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. ^SS?" Mojc pohištvo <loiwse srečo! "TPff
KKHKKKKHHJOOOOOOOO*
90000000CA
Zaloga in tovarna
pohištva vsake vrste
od
Alessandro Levi Miiizi v Trstu
Plaz/a Kosa rio /lev. 3.
(šolsko potilnpje).
Bogat i/.bor v tapctarijal), zrcalili i u slikali. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se 11 a brod ali
f železnico. brez da lil so za to kaj zaračunalo.
ooooeeooooooooood
Hamburga v prekomorske kraje. To )»n ne znači nikakor, da izvoz nazaduje, ampak narobe, da napreduje, ker se trgovina s takim blagom poslužuje •sedaj Isilj nego se je poprej a v s t r o - o g e r s k i I) printanisč in pa rob rodo v. Monarhija je | »osebno v no vej i čas jako razširila svoje upravne zveze po morjih. Avstrijski Llovd in ogerska Adrija imati točne zveze z llra/ilijo, \drija tudi z severno Ameriko. Y nekaterih artikljih je za naš izvoz v obee nazadovala znamenitost hamhurškc Inke, n. pr. v tobaku, osobito v smotkaii. Zato občutno pa je nazadovala trgovina s klobuki, toda tu ne velja samo za A vstro-< »gersko ampak t idi za I'raneozko in Nemčijo..
Se jeduo dejstvo se mora navesti, da je možno umcti, kako l<>, da je izvoz iz A vstro-( Igerske preko Hamburga sedaj sla hej i, nego je hil, dejstvo namreč, da prevažanje blaga po kopnem iz mest ob sredozemskem morju v mesta ob nemškem morju sedaj ne stane mnogo več, nego prevažanje po morju. Vsled tega mnogi trgovci raje pošiljajo svoje blago pu železnicah, nego z ladijinni.
Loterijske številke, izžrebane dne 24. t. m.: Trst	22 7<> 13 X2 14
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
1'raga 24. V svojem govoru o politiškein položenju, ki ga je imel poslanec dr. Kngcl, je povdarjal isti, da je grof Tinin zagotovil svojedobno, da v jezikovnem vprašanju ne stori ničesar popred, dokler ne pride do kakega sporazum-Ijenja med Cehi iu Nemci. Govornik je menil, da si ne more misliti o grofu Thunu, da bi prelomil svojo besedo. Možno je, da vlada še enkrat povabi obe stranki na posvetovanja.
Poslance Kngel jo zaključil, da ne veruje, da bi so grof Tlinn hotel še bolj bližati Nemcem, nego se jo baron (»autseli. \r ministerskem hvMii pa da ima važno besedo tudi finančni minister, ki vstrajno dela za svoj narod.
Pari/ 24. ».Journal« javlja: Francozki poslanik na sv. Stolici, Nisard, namerja predložiti svojo demisijo iu sicer iz zdravstvenih vzrokov. Njegovim naslednikom da jo določen sedanji 1'ran-cozki poslanik v \Vashingtonu, ('ambon.
Carigrad 24. Dne 24. t. m. izročeni noti bolgarskega diplomatskega agenta Markova je bil povod ta, da je »vali v Kosovom zahteval od bolgarskih odličnjakov, da morajo nabrati tisoč funtov za dozida njo srbsk«' cerkve v Kumanovi. Isii so so branili storiti to. Ilaliz paša je baje grozil llolgaroni. Nota označa Hafiz pašo kakor fanatičnega nasprotnika vseh kristijanov, ter zaklju-čuje z izjavo, da bi so dobri od nošnji med Bolgarsko in Turčijo inngli skaliti, ako se ta afera zopet razvije.
100 do 300 goldinarjev
zaiuorcjo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala iu rizika vrazpeoavanjeni zakonito dovoljenih državnih papirjev in srčk. Ponudee pod naslo-vom Ludwig Oesterreicher v, Budimpešti, VIII Deutschegasse 8.
1'oinliulansko zdravlijene.
ZDRAVLJENJE KRVI
Čaj „Tisocenti cvet" (Mlllefiorl).
( isti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, (V peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in henioroidam. — Jeden omot za ozdravljenje stane 50 uvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMARER „Ai line Mori" v TRSTU, veliki tu.

Tudi za fjfi nve. v markah dopoSlje se frtuiko.
LINEMENT. CAPSICI COMP.
iz Itichterjeve lekarne v Pragi
pripoziumo izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 40 nve., 70 nve. in 1 gld. po vseli le-karnali. Zahteva naj se t<>
splošno priljubljeno domaće sredstvo
vedno le v originalnih steklenicah z varstveno znamk r> „sidro'4 i/. Riohterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s te varstveno znamko kakor originalni izdelek.
Richlerleva lekarna pri zlatnm levu v Pragi.
Zastirala (Bouleaux) zatvornice (Jalou-sin), oboknice na valjček, stene na valjce za hotelo tu restavrante, dube -e najboljše
in najceneje pri Ooldschmied & Schwab, Praga VII.
Sprejemajo se agentje M
oeotoeofotoMOtoeoeoftOfo
iiKtljsU-jika
tovarne Leobersdorf za konserve, olupljen grah in ječmen,
najboljše iu najceneje živilo, po uradni analizi Va /„ rediluili snovi, izredno okusna in hitro pripravljena jed, \a željo prospekte in poskusnje zastonj.
ažuo za javne zavode in Uousumnn društva. I godili plićoj i za prekupec. Naročila na
Bureau, Dunaj 11/1, Taborstraue 25.
V^PPPP^-^PPPPPPPPPPP^
Proda se hiša
v bližini mestu, n prsi v uu <-esti. pri|)ravmi
za prodajalnieo jestvin in prodajo tobaka,
kakor nuli drugo obrt. Na t unč ne j i podatki se izvejo pri uradniku ,,Del. podp. društvu" (nliea Molitm piecolo si. 1, T. nadet r.)
Alt6	Razprodaj« vse
(prej Aite & Zadnik) hla^o v zalogi po Via Nuova ogel ulice S. Lazzaro. /mžan,h nennh-
>000000:
lllag. trnspod

LJ
lekarnar „pri angelu'1,
dvorni založnik \j. svetosti vT^&If	papeža Leona XIII.,
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Itrezjr na Spodnjem Štajerskem, 14. nov, iSf/S.
I 'a.le blagorodje !
Ker smo se V velikokrat prepričali, da je ta I aSa tinktura za ielodec, katero je rabila it' cela moja /u.fa najboljšim uspehom, res najboljiSe sredstvo zoper ielodčne i/i tudi mnoge druge bolezni, se lam iskreno zahval/njem. /Vj tudi gospodu, kateri me je na to izvrstno tinkturo opozoril, sem hvateien.
/ o potrjujujem s tem, da Va m izrečem sinjo najiskrene/So a hvalo v imenu eele moje druUne ter las uljudno prosim, da mi po,Uje te zopet jedno Ska-tljieo tinkture za telodee z 1'iterimi steklen/Viča mi in jeden lonček (r Hčerin C 'rime.
S Spoitovitnjem	Tomaž Dobe k.
1'o.tljite mi .1 poŠt ni m povzetjem pod spodaj stoječim napisom -j4 stekleničic izvrstne „ielodčne esenee", ki se rabi najboljšim uspehom
JeŽef Cernko, iupnik, Vnhred. —Štajersko.
roSljite mi s pustnim povzetjem I J steklenic FaSe tehnične tinkture. XaS gosp. iupnik /ielee jo vsakemu boleh nem u prav gorko priporočajo in skoraj vsaki, ki jo rabi, se jako pohvalno o nji izrazi. S spoštovanjem
Iran Vidas
pri Sv. Martin-u, p. Sv. .Vedelja, U	S. Domenica iPAlbona, Istra.
30CCOOOOOOOOOOOCOOOO<
Prva domača tovarna
rsakovrstntigH
7BHT pohištva
z vedno bogato zalogo po tovarniških cenah.
PETER MIMIK - TRS?
zaloifa okvirjev. podob, zrcal, t a po t a H j
tapetarska delanica **
Skladišče miliaja se tik dobro/nune restavracije ..Alla nuova ablioiHlanza"
Vin Tor rente št v. 16-1S.
Kašelj, hripavo8t in prsni katar
ublažuje in zdravi
pravi planinski kašelj olajšajofii sok
•/, „Deželne lekarne pri Mariji Ponuisrtij" M. Le u stok a r Ljubljani.
Cena 1 steklenice sit) nove. Razpošilja se z obratno pošto najmanj 2 steklenici.
vvvrvvvvvvvrvvvvvv^^
TEODOR SLAB AN J A
srebrar
ulica Morelli 12 v GORICI nlioa More»» »2
priporoča pročastili duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in posrebri v Ognju po najnižji coni. Da si pa zamorejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, da jim je pripravljen napravljati blago, ako mu potom to izplačujejo na obroke. Obroke si pa proč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi.
Pošilja vsako blago poštnine prosto!
Jakob Klemene, zaloga manufakturnoga blaga
v Trslu, ulica sv. Antona š1. I.
priporoča častitini svojim odjemalcem svojo prodajalnieo, preskrbljeno z vsemi m a n n t'a k tu rn i m i predmeti, zvezano s krojačnico za gospode.
Sokolska obleka komp
gld.' 23-—
Ilavelok nepremočljiv
od 10 do 16 gld. Velik tabor
siikiuMteira in lionitnižn. blaira /.a inožke obleke, srajc i/, žide, volne, lan u - tennis, platna itd., zapestnic, h vratni kov, perila /.a možke, ovratnic v vsih barvali ia lomnih, n u ur o v i c, rut, Jopic vseli vrst posebno /.u touriste iu kolesarje, modnih predmetov, rokovlc i z. ailij iu kože, dežnikov in solnčnikov.
Povodom svečanosti jubileja Njegovega Veličanstva
velik izior narodnih iu avstr. zastav, transparentov
z avstrijskim orlom ^IST* po najnižjih cenah.
Na /.ahtevanjc pošiljajo se uzorci vseli vrst z »lotIČnimi ce inimi, poštnine prosto.
JHE GRE S HAM"
angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu.
Aktivu društva do Jll. decembra 1SH7...........
Letno vplačilo premij in obresti do vil. decembra I S4.17.....
Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka društva (IS-IH.)
\ letu lS',17. izdanih 7-K5S polic za glavnico od......
Prospekti, ceniki in v obče vse druge informacije dopošljojo se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih.
MT Glavno zastopstvo v Trstu.
Via del Teatro štv. 1, „Tcrgesteo" Scaia IV.
%0T Iščejo se dobri agentje, zastopniki in potovale i.