f
O O D	^^VBAIjIEAJSTA	O	Q	O
Posamezna številka: 1 krono.
.TABOR* iahaja vsak dan, niria nedelje m prašnikov, ob 18. uri s
da ura o m niuilednjega ds« tei stan« celoiot.no 180 K, polletno 90 K, četrtletno 45 ii, mesečno 15 £• Us vrati pouogovoru. Pri večkrat«: objavi popari*
Naroc •» ph oprati .TABORA% MAETBOE, Jmčiotra uUcažtev.4.
Leto: II.
TABOR
Maribor, nedelja 9. januarja 1921
ft*¥iTnnnw
S
| Posamezna Številka t
i 1 krono. i
W'	>
: TOHQKXStyO n uhaja T JbH-
* bon, Juriiom sl. it. 4, I. ntd-I »tropj«. lalsfan lnt«rnr.. it. m.
* DPEATA >• n.hcja ▼ Juiiiati , aliei it, 4, pritli^jo, 4emo. trt*, j
* fan it. S4. BH9 poJtrooakoml n- ■
•us itar. U.787.
; Ha laraiUa bm iaamija aa M ; oaln. — Bakopld la »a rraiajo.
=...„.................................J
Številka; 6.
Pred koncem stavke v trboveljskem revirju.
y
Konstantin za zvezo z Jugoslavijo. Aretacija nemških komunistov. Regent v Sarajevu,
* *
Krst Nemcev na obmejnem ozemlju.
Maribor, 8, januarja.
Sicer je vsakemu Jugoslovenu že zdavno razrešeno vprašanje, kako to, da je na današnjem severnem obmejnem ozemlju toliko ljudi, ki so prištevajo k Nemcem, čeprav se jim od daleč raz Obraza vidi in iz spakedrane nemščine Sliši, da jih je rodila slovenska mati na Slovenski zemlji in da so se šele v zadnjem času v novem krstu prerodili v Nemce. Vendar je treba to ža nas žalostno dejstvo venomer ponavljati. Ravno v teh časih bi bilo zelo umestno, ta dejstva kolportirati tudi daleč preko naše *neje, da bo tudi širši vnanji in res pravi nemški svet izvedel, kakšne krvi so ti Jjlidjs, ki se tu pri nas in okoli nas še izdajajo za Nemce.
So tudi med vnanjimi pravimi Nemci trezno in pošteno misleči ljudje, ki se sramujejo tistih, ki se izdajajo za najhujše Nemce, katerim pa narodni nasprotnik ob vsaki priliki lahko zaluča v obraz sramotni pečat — izdajic, prodanih [&U3, renegatov.
1 Naš somišljenik, ki živi sredi med temi prodanimi dušami, nas opozarja na Šolski vzgled samo iz ene take občine, Rance pri Pesnici, in pravi:
Tu ni bilo ob zadnjem ljudskem "tetju niti enega pravega Nemca — iz= 7zemši par naseljencev, ki. jih je Sud-<irka naselila iz Nemčije. Toda vodja udskega štetja je vpisoval za Nemca • sakogar, da je le znal par besed lomiti 'emško. In tako je izkazala občina Ranca l ad 70 odstotkov ljudi s proslulim nem-,ikim .občevalnim jezikom*; in ker je
1 avstrijska vlada istovetila občevalni jezik z maternim jezikom, je bilo potem tudi uradno potrjeno, da živi na Ranci 70 odstotkov „pravih* Nemcev. Če bi danes vsem tem „pravim“ Nemcem preiskali prave rojstne podatke, bi ne mogli iz vseh 70 odstotkov sestaviti niti enega. Danes večina teh'Mpravih“ Nemcev s takratnim vodjo ljudskega štetja, bivšim županom vred priznava, da so pravzaprav res pravi, rojeni Slovenci.' a da so jih le avstrijske razmere zavedle na nasprotno pot.
Ali o iskrenosti pri teh spreobrnjenčih je danes še teško kaj zanesljivega ugotoviti. So kakor barometer pristopni pritisku vsakočasnim političnim vplivom. Dolžnost krmarjev naše vlade in jugo-slovenskih političnih organov je, da imamo vse te ljudi vedno pod kontrolo, da jim ne zaupamo preveč, a da jih z lepa in prepričevalno pritegnemo nase, da jih brez ovinkov a prijateljsko in stvarno opozarjamo na bilanco, česa imajo pričakovati, če vztrajajo kot spokorjeni, od avstrijskih razmer zapeljani naši sinovi in naše hčere, pri nas tudi v viharnih časih in kaj jih čaka, če s pol srcem, z enim očesom, ali morda tajno tudi še s celim srcem, z obema "očesoma pričakujejo iz Gradca propagiranega povratka avstrijske dob* v nase kraje.
Danes po tolikih izkušnjah tekom teh treh let se nam zdi najbolj umestno, da o tej doslej kočljivi točki, ki se je razpravljala doslej samo zaupno, ne le govorimo, ampak tudi delamo z odprtim vizirjem jasno in glasno.
Danes je edino na mestu odločen: aut — aut! Ali so naši, potem morajo biti celi z dušo in telesom; če sc za to celoto ne morejo odločiti, potem je naša
i!^ rago Dragič:	•
Kratek sen.
(Odlomek iz dnevnika idealista),
Ze pred več meseci, kmalu po mojem prihodu v to mesto, je stopilo dvoje bitij na pot mojega življenja. Prvo teh bitij naj ima idealno itne: »Zlata0, drugemu dam bolj prozajično ime: »Marija8.
Zlata je mlada, neizkušena, toda izobražena deklica, ki je nedavno stopila v svojo devetnajsto pomlad. Je Naivnega, sramežljivega vedenja, pred tojim človekom povesi oči kot vsako tiekle, ki je vsa svoja detinska leta preživelo za samostanskimi zidovi. In to deklico črnih las, krasnih očij in ljubkega obraza sem vzljubil ^ vso svojo idealno dušo. Moja ljubezen do Zlate Prihaja iz srca, Zlato ljubim vroče in Uežno, v njej sem spoznal deklico, ki bi popolnoma ustrezala vsem željam, Po katerih hrepeni moja duša. Hotel sem si počasi pridobiti njeno ljubezen, a njeno srce je obdajala ledena skorja, kateri) še ni predrla nobenega mladeniča ljubezen. Samo enkrat se je odtajala ta skorja, a samo za kratek čas, *amo za toliko treuutkov, da se je za-■nogla odeti z novim ledom.
Noč ifl <Un sem
dolžnost, da jih — izločimo mi popolnoma po receptu celovškega „Heimat-diensta* tja, kamor si na skrivnem žele.
Le na ta radikalen in odkrit način boja je mogoče, da to močvirje dosedanje tolerančne politike razsušimo, razkužimo vseh strupenih bacilov. Čisto zgrešena metoda pa je, če kdo v slovenskih strankah misli, da bomo te danes še dvomljive ljudi pridobili, ali se jih iznebili s samimi očitki, predbaci vanji in javnimi sramotenji, čes, to so bivši avstrijski renegati, ki so to in ono zagrešili in ki še danes nemškutarijo, S tako metodo jih le odganjamo od sebe ter jih sami priganjamo v tabor narodnih sovražnikov. V tem oziru smo še danes navezani na trezno politiko dobro premišljene tolerance, kakor jo mora izvajati cče, če vidi, da bi se zgubljeni sin rad povrnil nazaj v naročje domače hiše. Čez vse, kar je bilo pred prevratom, moramo potegniti — križ. Tam pa, kjer nas dejstva — ne obrekovalni jeziki — prepričujejo, da je ves naš trud, vsa naša iskrenost zaman, tam pa brez par* dona udariti naravnost, in pred tem udarcem nas ne sme ovirati nam svobodno kulturno mišljenje dotičnega za~ krkrnjenega grešnika.
Ne, je dotični liberalec, je klerikalec, za nas mora.biti merodajno samo eno: je narodno naš ali ni. Pri tem slednjem vprašanju nas ne sme motiti, Če dotični morda še ne obvladuje našega jezika; dajmo mu priliko, da se ga priuči; sicer pa nas mora tu na meji voditi načelo, da je tuli drugorodec lahko naš dober sodržavljan. Kdor to noče biti, hajdi ž njim preko meje!
Isti šolski vzgled, kakor za občino Ranco, velja seveda tudi za vse sosednje
f
• prar ,Sud-
občine. Po teh občinah so kot učitelji delovali sami Nemci ali nemčurji. Naravno je, da sad njihovega dela še danes, plodi naprej. Na nas je, da pariramo ta strup s protistrupom: z ljubeznijo in to-1 leranco, tam kjer gre, z batinami ■ po receptu »Heimatdiensta* in marke — tam, kjer z lepa ne gre. Lena ta način bomo polagoma smotre no prekrstili vse naše obmejno ozemlja Vsak drag recept in politika — torej ako ostanemo pri dosedanjem močvirnem*; solzaškem načrtu — bo prekrstil se na« in pogreznil bo v doglednem času naž« prelepe Slovenske gorice v večinsko morje nasilne germanizacije.
In narod, ki bi si mirno dopustil tak samomor, ne zasluži boljše usode! s
uredil sem si način življenja tako, da sem skoro ves svoj prosti čas prebil v njeni bližini. Skušal sem z vsemi ne-žnostimi nje dokazati, kako silno jo ljubim. In končno je res iz mojih ljubezni polnih pogledov in iz mojih besed, v katerih sem ji slikal svoje želje bodočnosti in skupnega življenja z mojo bodočo družico, iz vsega tega je vendar začela razumevati mojo dušo. Njeno čisto dekliško srce se je počasi odpiralo prvi ljubezni. Lahko bi si jo osvojil z nenadnim naskokom, a bal sem se, da trenutna ljubezen ne bi ostala trajna in to me je zadrževalo pred prenagljenim koraftom. V nedeljo, 8. februarja sem imel službo. Pred .odhodom v urad sem prosil Zlato za sestanek, oziroma skupni izprehod po uradnih urah. Ni mi obljubila in tudi upanja nisem mnogo imel, da se uresniči moja želja. Minute mojega uradnega časa so mi tekle kot najdaljše in najdolgočasnejše ure mojega bivanja v pisarni, delo mi je bilo zoperno. Končno se je kazalec na url vendar začel približavati h koncu uradnega časa. Naenkrat potrka nekdo lahno in hitro na okno moje pisarne in zakliče moje. ime. Ozrem se proti oknu in ujamem s pogledom le še krilo moje Zlate. Kako i* DiMme. ffli.ic k,
Dr. Fero Mfiller:
<N > Krutost zakona.
n.
Od zadnjega članka naznanilo se mi je več konkretnih slučajev z raznimi pritožbami.
Ker pa ni namen teh člankov ob« ravnavati vprašanje, če se godijo v kazenskem postopanju krivice in kake, se VTfflEffSbnosti posameznih slučajev ne morem spuščati. Glede visočine kaznf je treba najprej preurediti postavo in jd postaviti na podlago, ki odgovarja se*: danjim razmeram.	\ ■
Ce se kdo polasti človeka v nani& nu, da ga izroči tuji oblasti, ali če odvede z silo ali zvijačo žensko, otroka starišem, če ponareja denar, če posili žensko itd., zahteva naš kazenski zakoni navadno isto kazen ječe od 5—10 let/' kakor če poskusi kdo koga umoriti, afl če kda koga ubije — ali pa če kak siromak ali 16 letni fant ukrade kaka
danes neznano, samo to vem, da sem že trenutek pozneje stal na cesti pred njo, pred mojo Zlato. Napotila sva se Čez mestni park proti trem ribnikom. Kramljala sva vso pot, govbril sem ji o svoji idealni ljubezni in o deklici, katero Ifubim z vso svojo dušo in katero porolnoma osvojiti je edina moja želja. In tedaj je spoznala, da ljubim njo. Toda še se ji nisem razodel. Ura najinega sprehoda je minila kot hip in prišel je čas ločitve. — Nisem sicer zamudil ničesar, a prisegel sem si, da mi ne sme niti na nikak način prva ugodna prilika.
V noči od 12. do 13, februarja sem imel prelepe sanje:
Bila sva z mojo Zlato sama v sobi Sedela je pri oknu in sklanjala svojo glavico nad ročnim delom, jaz sem pa slonel zraven nje ob pianinu. Ze več minut sva molčala. Videl sem na njej, da nekaj pričakuje. Njeno utripajoče srce in burno dviganje prsi mi je bil jasen dokaz nestrpnega hrepenenja po razodetju prve ljubezni. Vedela sva oba, da je sedaj prišel oni veliki trenutek, po katnrim sta že toliko časa hrepeneli najini duši. — Počasi in s\oro neslišno sem dahnil besede:
„Zlata, moja Zlata, jaz te ljubim iz m	Cisto,,,	in
mogočno. Zlata, bodi moja, ljubi me io postani mi družica v bodočnosti. Zlata, končaj moje brezupno življenje in iz-j govori besede, katere tako nestrpno pričakujem od tebe, le besedice: ja* ljubim te! —“	\
Zlati so se zalile oči s solzami, vrgli se je na moja prsa, objela me z obema1 rokama okrog vratu in najine ustne so1 se strnile v prvem poljubu ...
»Drago, moj Drago, tudi jaz te Ija« bim neskončno, iz vsega srca. Drago,’ ti si moj in ostaneš moj za vedno!..
„Zlata .. .!*
.Drago, zakaj si me pustil fak« dolgo čakati, ko si vendar moraf videti, da te ljubim že davno, že od najinega prvega srečanja, od onega tre-! nutka ko si mi prvič govoril o ljubezni in o tvoji idealni bodočnosti, katero si želiš? ..."
.Zlata, bal sem se, da si s prehitrim korakom ne zaigram svoje sreče. Le t» bojazen me je zadrževala!"
Zopet in ~opet sem jo poljubljaj poljubljal sem ji ustne, oči, poljubljal! sem ji solze, ki so ji tekle po licih odi prevelike sreče. Naenkrat pa postane, ona resna, pogleda mi v oči in met vpraša; • ' '
stran Z
.TRBOK'
Veliko podjetje za svoto, ki je višja kakor 4000 kron. V vseh teh slučajih se res lahko kazen zniža do enega leta; toda, če sodni dvor zniža kazen tudi za najkrajši čas pod 5 let, je obtoženi že zgubil pravico pritožbe.
Glede zadnjič opisanih primerov moram pripomniti, da se mi je pozneje slučaj glede uboja financarja, ko je dobil ubijalec samo kazen 18 mesecev, od najkompetentnejše strani pojasnil drugače. Dotični finančni paznik ni bil v službi in je ubijalca prej naravnost dražil in izzival pri nekem plesu na tak način, da je prišlo do pretepa in pri tej priliki do uboja. V tem slučaju je bila torej milejša kazen opravičena in dela vso čast takratnim sodnikom. Mnogokrat odločuje število olajševalnih in obtežilr.ih okoliščin. Toda tudi v tem oziru je zakon zastaran. Naše življenje pozna vse drujje razmere. Kakor so' jih poznali takrat, ko so pred 70 leti delali naš sedgjni še vedno veljavni kazenski zakon. Brez dvoma je bilo življenje takrat mnogo manj komplicirano; živelo se je mirnejše, iiživalo drugače in' pa trpelo drugače.
Današnje življenje je hlastno drvenje po uživanju in zaslužku, ki prime in preobrazi človeka' že v otroških letih, med tem, ko so prej ljudje navadno prišli šele po 20. letu do zavesti živlie- j nja. Kako vse drugačne so danes naše' potrebe, naše zahteve, kako strgani in, oslabeli«so naši živci in kako povsem j drugačne so politične razmere sedaj v! primeri z nekdanjimi.
Vse to upliva na človeka in se javi sem ter tja na način, katerega zaman iščemo med olajšalnimi ali obtežilnimi okolnostmi. Ce v tem oziru moderni in ljudomili sodnik ne pomaga — mora čutiti obtoženec tudi v tem oziru vso Vrutost zakona.
(Konec prihodnjič.) j
Notranja in zunanja politika.
zavzela Italija odločno stališče ter se pridružila Jugoslaviji, Romuniji in Čelio-slovaški, da, ako treba prisili Madžare tudi z represalijami do tega, da opuste svoje namere. V tem slučaju bi se izvedla nad Madžarsko efektivna blokada, ki bi preprečila vsak procvit in življen-sko silo Madžarske.
* Komunikeji v delu ministrskih Svetov. V četrtek dopoludne od 17. do 20. ure je bila seja ministrskega sveta, na kateri so prettesovali ustavni n a'rt ter se je sklenilo, da se bodo v bodoče izdajati uradni komunikeji o delu vlade na ministrskih sejah, da javnost ne bo površno ali enostransko informirana o delu mini sirskega sveta.
Dnevna kronika
— Kako pobijemo nemške šoviniste. Iz vrst naših narodnih žensk smo prejeli: Venomer slišimo, čitamo in tudi same poskušamo, da se naši nemški someščani ne marajo sprijazniti z našimi novimi razmerami in da še vedno žive v starih avstrijskih časih, katere si žele zopet nazaj. Slišimo o raznih nasvetih in grožnjah, kako bi 'se dalo to nevzdržljivo razmerje predrugačiti. Po našem mnenju je rešitev te uganke je-dnostavnejša, kakor si jo mislimo. Nemci nam ne morejo očitati, da se nismo potrudili še preveč, da bi se z njimi sporazumeli, da bi Živeli kot dobri sosedje med seboj. Ker tako trdovratno odklanjajo našo ljubezen in iskrenost, no dobro, pustimo /jih pri miru. Me
* StambuHjsU o bolgarsko-jugoslo-; ženske nismo za rogoviljenje in razbi-venski zvezi. Stambulij^ki se je izjavil j janje. Ravno me ženske, gospodinje, napr.’:m nekemu zasto pniku .Venkova". ^tere. posebno imamo čisto drugo,
, ar.	,Jizdatne|še orožje v svoji oblasti. Reci-
da je imel skupno 20 govo.or radi j mo> od dan(,g' n!,prej ne da nobena
polj koWv'hos!ovas‘>ega sporazuma. Hkratu. Slovenka niti vinarja v nemška podje-ie opozarja!, da naj preduje Ohoslo tja. Le v najhu!ši sili, če dotičnega
važka za bolgarsko-jugoslovenski sporazum, še najbolje pod osebnim vodstvom, akor&vno niso beograjski vladni krogi
blaga res ni bobiti pri slovenskih trgov cih in obrtnikih, tedaj si izberimo kako nemško podjetje, katerih lastniki niso ne renegati in se politično ne izpostav-za tak sporazum. Bolgarija bi se rada • 1 ja jo preveč. Naloga ženskega društva podvrglo sodnemu dvoru, sestavljenemu. bi bila, da zbere vse slovenske in take iz slovanskih narodov, ki bi odločali o'so],c^ne nemške tvrdke. In če smo že
bblgarsko-jugoslovenskih diferencah. ; Pr!rnor2rlf1 v nemško trgovino, od-. J	[ločno	zahtevati	slovensko	postrežbo.	V
Zamenjava ^alcev. Kakor znano,, tem smislu vzgajajmo tudi svojo mladi-so zaprli boljševiki večje število mad-jno. Csst slovenskega dekleta zahteva, da žarskih oficirjev, ki so se nahajali vRu-'občuie S3mo 5 slovenskimi fanti; še bolj
siji kot vojni vjetniki ter sporo&li v1 "el!" to .tu,di za naše slovenske fante. D1.____________________________,	*	,____ (Ce tako delamo vztrajno m dosledno, v
* Vprašanje prestolonasledstva. Vprašanje prestolonasledstva se v Beogradu te dni razpravlja jako živahno. Gre namreč za to, ali naj se sprejme, v ustavo določbe, da preide prestolonasledstva, v slučaju da izumrejo možki Karadžordževiči na žensko linijo ali ne. Demokratska stranka se je postavila , na stališče, da prestolonasledstvo ne sme preiti na žensko linijo. Sicer pa se to vprašanje še ni rešilo in se bo o jtsjem razpravljalo, ko se vrnejo v Beograd vsi poslanci.
* Pred Izročitvijo nam prisojenih, po Italiji zasedenih ozemelj. Po veslih iz Beograda morajo Italijani baje že do 10. t m. zapustiti ter izročiti naši' upravi ona ozemlja, ki so po rapallskem sporazumu prisojena nam. Zasedba in prevzetje teh ozemelj se bo izvršila na najslovesnejši način. Ljudstvo, ki je dolgi dve leti ječalo pod italijansko okupacijo, pripravlja velikanske manifestacije.
* Sestanek vrhovnega sveta. Ag, Hav. potrjuje, da bo sestanek vrhovnega sveta v Parizu dne 19. t. m. Razmotri-valo se bo stališče zaveznikov spričo neizpolnitve raznih določb mirovne pogodbe in protokola spaaške konference po Nemčiji,
* Italija In Habsburžani. Kakor iz-gleda, se hoče Italija držati vseh obveznosti, ki jih je podpisala v rapallskem sporazumu, tako tudi glede povratka Habsburžanov. K madžarskim nameram, obnoviti monarhijo ter poklicati na prestol
jbivfcgj. av&U'ii*k<w?» ceg<ui»._ Karlo, fe-p.
Budimpešto, da bodo za vsakega komu- j enem ]efu morajo vsi strupeni nemški nista, ki ga bo usmrtila Horthyjeva šovinisti sami od sebe izginiti ali pa vlada, umorili oni po enega omenjenih j poginiti.
vjetnikov. Budimpeštanska vlada je! •— Ljubljana kakor Maribor. Iz prišla vsled tega v težak položaj ter je ; Ljubljane nam poročajo: V Mariboru se
opetovano intervenirala v Moskvi, pa !ez'^!.^a vani domači in tuji verižniki
,	,	,	■	-u	\	t	izvažajo na vagone zaklane živine k
vedno brez uspeha. Sedaj pa je končno lnagjm sovražnikom v Nem5ko Avstrijo.
odgovoril Cičerin, da je sovjetska vlada ■ In vi kličete našo belo Ljubljano na od-pripravljena zamenjati te vojne vjetnike j pomoč. Mislite, da je v Ljubljani sami za vjete komuniste. Tako se bo seda: 1 drugače, kaj bolje? Nasprotno. Tudi izvrši1 a zamena talcev. Madžari hodo 1 fd tu se izvaža nadele vlake naše naj , ,...	.	.	„ . .	.lepše živine k našim drugim sovražni
dobi i nazaj svoje oficirje, ho.jševiki p-i kom na jU£r. Pred prazniki so nam po-madžarske komuniste.	1—’*--------— 1---------- *-	—*
* Prestolni govor grškega kralja.
Pri otvoritvi grškega parlamenta je prečita.]. kralj, kakor poroča „Die Neue Freie Presse*, globoko ginjen prestolni govor, v katerem se je izrazil o sreči radi velike ljubezni svojega naroda in| piipoznanje antante grških pravic.
* Boj med Konstantinovci In Ve-nizellsti. Navidez sfo je izvršil povratek kralja Konstantina v Ateno mirno, v resnici pa se oster boj med pristaši kralja in pristaši Venizelosa na drugi strani nadaljuje tudi še sedaj. Razkritih je bilo te dni na Grškem že več zarot Venizelistov proti Konstantinu* in njegovim pristašem. V Carigradu pa je neki Venizelist izvršil atentat na člana grške vojaške komisije v Turčiji, majorja Dragumisa, ki je bil težko ranjen.
* Slnfajnovcl so nameravali razstreliti Tover. Iz Londonu se poroča:
„Daily Express“ poroča, da je policija razkrila komplot 6infajnovcev, ki so hoteli razstreliti Tover.
* Dementl o skloplenju kanadske, ameriške In avstralske flote.
Kakor se poroča „Daily Mailu-' iz Otave, se je izjavil pomorski departement, da je kanadska mornarica imela le manever v Tihem oceanu. Poročila listov, da se je sklopila kanadska, ameriška in avstralska flota, so neosnovana.
* Perzija se priklopi sovjetui republiki ? Iz Londona se poroča preko dunaj. dop. urada: Po komnnističnih vesteh namerava ruska vlada priklopiti Perzijo sovjetni republiki.
Ne pozabi naročnine!
brali menda vse kure in peteline, gosi in race, seveda zaklane in desetkrat preplačane; vse je izginilo proti Trstu. Trezno misleči — in teh«je v Ljubljani veliko manj nego v Mariboru se že danes povprašujejo, kaj bo spomladi z našo živino, ko bo kmet to, kar ni do sedaj razprodal, živino obdržal za sč. Obljublja se nam iz Dalmacije prost uvoz vina, olja in rib. To bi bilo že nekaj, a nadomestilo za našo lepo živino to ni. Svetujemo vam, ne zanašajte se glede odprave verižništva na našo belo Ljubljano, ki je sania vsa prečrna samih verižnikov, z dovoljenjem in podporo tistih, katere kličete na pomoč.
— Korošci se kesajo. Dan za dnem postajajo Korošci bolj siti one blažene Avstrije, katero so si tako želeli, da so raje zanjo odali pri plebiscitu svoj glas, nego pa za za svojo pravo domovino Jugoslavijo. Ze takoj po odhodu naših oblasti in po prevzetju po avstrijskih je zamanjkalo tudi najpotrebnejših živil. Zginil je beli kruh, pojavile pa so se zopet zloglasne karte in mučno nastavljanje pred trgovinami. Te in druge neprijetnosti, katere jim je prinesla blažena Avstrija v plačilo za izkazano ji naklonjenost, je privedlo tudi najbolj zagrizene nemčurje do tega, da si danes ne žele nič bolj nego povratka Jugoslovenov in z njimi lepih starih časov. JČesar si človek želi, o tem rad govori", pravi pregovor in tako tudi Korošci posebno zadnje Čase mnogo govore, da bo plebiscit ovržen ter da pripadejo zopet Jugoslaviji. Gotovo pa je eno: če bi se danes vršil plebiscit, bi Avstrija ne dobila niti 10 odstotkov glasov.
— K5nnen Sle Deutsch ? Iz delavskih krogov se nam poroča: Daleč smo prišli v Mariboru. Namesto, da bi zdaj tretje leto Jugoslavije mi Jugosloveni zahtevali, da bi vsi naši Nemci, ki jih pustimo tu živeti večinoma od nas, vsaj za silo že znali slovenski, so obrnili oni oiožie 0X0ti in
Maribor, 9. januarja 192!.
**i— .......................            T
da znamo mi nemški. Tu ne mislimo samo na kakšno privatno kupčijsko podjetje, ne, ampak v mislih imamo našo slavno delavnico. V tej delavnici sicef ves ta čas ni bilo odveč jugosloven-skega duha, ker slovenskega delavstvo prevladujejo nemškonaujonatni komunisti in stari avstrijski duh iz Dunaja jn Ljubljane. Vendar je bilo vsaj veliko uradništva, ki je bilo ali je vsaj zs silo znalo slovensko. Odkar je Ogrinc za svoje zasluge s preganjanjem Slovencev avanziral za centralnega inšpektorja in odkar smo dobili na mesto načelnika rodom. Poljaka, renegata Dolinschka, pa je delavnica postala zopet to, kar je bila pod Avstrijo. Novi načelnik z delavci sploh noče govoriti slovenski, tudi še tisto ne, kar zna. Ali vrhunec nesramne predrznosti pa je, če se pride slovenski delavec ponudit za sprejem v službo, stavijo nanj revolver vprašanja: »Konnert Sie Deutsch?" In če mora odgovoriti, da ne zna, mu pokažejo hrbet, rekoč: ,Danti ist nichts ztrmachen". Kaj, če bi mi šli recimo samo .po vseh pisarnah delavnice in naših kolodvorov in bi vsakega uradnika in'uradnico vprašali: »Znate slovenski?" Najbrže od polovice teh ljudi bi slišali odgovor^ »Nein, wil haben es nicht notig. Wir sind doch in Jugoslawien ...“ Da, take odgovore slišimo. In mi naj vse to mirno pre-našamo? Kje je naša „Zveza“, kje naša internacijonala in kje naša vlada, ki vse to trpi in — podpira ? Ne bi imela interriacijonala v zgorej navedenem slučaju krasno priliko doprinesti dokaz, da je res internacionala in ne samo nemškonacijonalna komunistična organizacija ?
— Lpgačan, ki je te dni dopotoval
v Matibor, pripoveduje, da pričakuje prebivalstvo Logatca in drugih vasi, kj jih bodo te dni zapustili Italijani, ne; strpno njihovega odhoda, Nekaterv Pra*
vi jo, da bodo za Kalabreži pokadili 5 starim usnjem. Italijani se že nekaj dni pripravljajo na odhod ter ze priprav* ijajo postojanke za straže na novi mejf-; Obenem so tudi že uvedli kontrolo nad prometom med njim in nam prisojenint ozemljem,
— Bogata in mogočna (talija. Kq so Italijani prjšii v naše primorsko ozem lje, so zaslepliali naše ljudstvo z .boga stvom in mogočnostjo Italije. Tekom te par let, kar ječi naše ljudstvo pod itali jansko šako, pa je to ljudstvo imelo žeJ neštetokrat priliko, prepričati se o tem opevanem bogastvu Italije. Tako bogastvo, je Italija pokazala našemu Primorju tudi za zadnje božične praznike, ko je izginila! bela moka in kruh. V našem po Italiji zasedenem ozemlju že nekaj tednov ne. poznajo več belega kruha,1 črn pa je na-— karte. Meso stane v Trstu kilogram, 18 do 22 lir, po naši valuti 94.50 dol 115 50 K. Količkaj boljše moške obleku stanejo 600—800 lir. p0 naše 3000 d-5000 K. Tako izgloda italijansko boga-j stvo, s katerim so oblagodarili naše Primorje. Umevno je, da Vslsd tega tud# pri nekdaj najbolj zagrizenih iredentistih) gine veselje do „odrešiteljev® ter si jilv žele k vragu ter celo javno po ulicah’ kriče „Evviva TAustria1! Dobro bi bilo, da bi se na to spomnili vsi tisti zabav-, Ijači, ki mislijo, da so povsod drugod' nebesa, samo v Jugoslaviji pekel.
— Odmevi 13. oktobra. Včeraj J
soboto dopoldan se je vršila pred mariborskim sodiščem razprava proti glav nemu uredniku našega lista, Reharju, uredniku Jugu. knjigovodji Doležalu ter akademiku Verstovšku, radi objave ozir, pepriglašenega sklicanja protestnega shoda 13. oktobra. Ker se je smatrala ustmena priglasitev za veljavno, so bili obtožene! oproščeni. Prve tri je zastopal dr. Avg. Reisman (pisarna dr. Osenjak), zadnjega pa dr. A. Juvan.
— Slovenski trgovci so sklenili, d* so za letos še odpovedo veselju samostojne predpustne zabave in da se vsi udeleže prvega plesnega venčka »Olep'
Sevalnega društva * v soboto 15. januarja v Gčtzovi dvorani.
~ Prosluli g. Ačimovič, vodji
ljubljanske carinarne je povišan za carinskega nadzornika ter —• premeščen v Maribor. S tem misli pristojna oblast menda odpomoči težkočam naše ojj-
I
I
h
t;
n
n
r
i
£
b
ti
k
s
n
u
d
n
B
n
a
n
o
S(
ta
ki
tu
ai
nj
ja
ja
P«
ra
d(
In
kc
uc
vi
nj
112
zv
ni
ne
br
vs
bi:
«5
ze
zc
sli
ča
pc
izl
hr
do
de
s
in!
na
V !
ko
ob
ob
va
ret
no
dri
»ai
Maribor, 9- januarja 1921'
A B O R»;
Stran K
JTf
'a*
vi
a-'
V1
u,
•C1
lr‘
is1
n»
ic?
S-
R«
it
o-
r&
P'
ji
.
j«
*'
v
ist
(J-
— Nenavadna megla je nastopila v petek večer in se vzdržuje ob južnem mokrem vremenu še dalje. Megla prinaša kali za razne bolezni. Pojav take megle v tem času v našem kraju je navadno v zvezi z izrednimi elemen farnimi dogodki na vnanjih ozemljih vulkaničnega značaja.
— Starejšine „TrigIava“. Za soboto, 8. t. m. se vabi tem potom vse tovariše, da se zanesljivo udeleže s trakovi plesa akademske mladine.
— V soboto 15. januarja zvečer se bo v Gotzovi veliki dvorani nekaj izredno lepega videlo in slišalo. Naše »Olepševalno društvo® priredi namreč na jako olepšan način svoj veliki prvi
f»lesni venček. Ob tej priliki se bo naj-epše pokazali) koliko požrtvovaluih prijateljev in lahkonogih, rajanja željnih prijateljic ima naše »Olepševalno društvo".
— Rusko plačilo za naše gosto-
(jubje. Iz Beograda se poroča: Ker je z raz oimi dokumenti dognano, da so se raški begunci pričeli vtikati v naše notranjepolitične stvari, je ministrski svet sklenil', da se ustanovi poseben oddelek, ki se ho pečal izključno z ruskimi begunci in zbiral podatke o njihovem zadržanju.
— Našim dopisnikom pri Sv. Le nartu. Klerikalci dobro vedo, od kod prihajajo kritike o okrajnem zastopu in hranilnici. Oni dobro vedo, da ima tajnik v okr. hranilnici vse preje, samo ne s temi kritikami niti posredno niti neposredno opraviti in da bi ga mi ravno tako čisto po nedolžnem obdolžili, dana te kritike v »Taboru" on odgovarja v »Straži* in »Slov. Gospodarju*. Klerikalci vse to dobro vedo in vedo tudi, da bi preje iz mrtvega priklicali kakšen glas, kakor pa ravno iz ust tega s svojo bridko usodo prezadovoljnega, napram'svojim gospodarjem preboječega uradnika le eno besedo k vsem dosedanjim kritikam v »Taboru*. Ampak naši klerikalci niso ljudje, kakor jih je Bog ustvaril: tam kjer se ne morejo maščevati nad tistim, nad katerim bi *e radi, bruhajo svoje maščevanje nad nedolžnimi ljudmi, ki jih imajo v svoji oblasti. Ravno zdaj bo leto, odkar so
f se ravno nad tem nedolžnim človekom tako gnusno maščevali, da so se potem, ko so uvideli, da laž in obrekovanje tudi za klerikalce ne rodi vselej zaželje-aih posledic* bali, da bo namesto žrtve njihovega nečloveškega maščevanja javnost zahtevala zadoščenje in da bo javnost pokazala na prave krivce zapravljenih milijonov, glede katerih so razni Roškarji, Sumani in Zeboti ve-doma krivično obdolžili to svojo žrtev. Jn kaj je naredila ta žrtev? V trenotku, ko so jo klerikalni mogotci .najhujše udarili z naglo in sramotno odstranitvijo iz sramotno plačane službe, so bili njegovi ob enem udarjeni otroci, ki so nas prosili za božjo voljo, naj o tem zverinskem početju katoliških odbornikov ne pišemo niti besedice v takratnem „Marib. Delavcu*, češ, saj se mora brez javnosti izkazati, da je oče glede vseh obrekovanj popolnoma nedolžen. Storili smo to uslugo, čeprav bi nam bila v političnem oziru v marsičem košatila in smo molčali. A kakor izvemo 2°pet iz čisto drugih virov, klerikalci Z(?Pet pripravljajo za to svojo žrtev ?“yio obletnico. To pot ne bomo mol-Ca», ker smo iz višjih ozirov primorani potegniti celo krinko raz obraz katoliških Izkoriščevalcev okrajnega zastopa in nramlnice. Apeliramo pa na vse naše dopisnike iz Sv. Lenarta naj po možnosti op ošteva jo, da klerikalci namenoma Delajo krivico tajniku okrajne hrahilnice 5 tem, da ga dolže, da je on pisec in inspirator tozadevnih kritik iz Sv. Le-nai?a‘»	‘ informatorji in dopisnik
v Sv. Lenartu imajo prilike dovolj, da očitno krivico onemogočijo ter pojavijo klerikalne obrekovalce na laž!
. — Izobraževalno društvo prlvat-rjn nameščencev ima svoj redni letni zbor v sredo dne 12. t m. zvečer 19> un X dvorani »Stare pivo-
S m v Jurčlčevi uHci z sledečim redi m:	Letna poročila. 2. Volitev
novega odbora. 3. Slučajnosti. Vsi člani društva se uijuclno vabijo, da te zboio-»anin £3R£$)iiyp udgl^že«
— Ukinjenje plina. Poroča se nam, da se z današnjim dnem ukine proizvaja plina. Hišni gospodarji se opozarjajo, da zatvorijo plinove cevi.
— Slovanska Čitalnica v Mariboru je imela v petek zvečer svoj 59. letni občni zbor. O letošnjem delovanju je poročal predsednik prof. Medved, ki je povdarjal važnost in potrebo tega kul • turnega društva za sredne sloje zlasti danes, ko so se časopisi tako zelo podražili, da si uradniki ne morejo naročevati po več časopisov in tako s kritičnim očesom zasledovati javnega življenja. Letos proslavi Čitalnica, ki je obenem najstarejše narodno društvo v Mariboru, svojo 60. letnico. — Na to so sledila poročila tajnika in blagajnika, ki je opozarjat na ogromne izdatke, katere ima društvo z rastočo draginjo ter povdaril, da društvo z dosedanjo mesečnino 2 K ne more več izhajati. Knjižničar je poročal, da je število čitateljev napram prejšnjem letu nenavadno padlo in da treba knjižnico prenesti v čitalnične prostore, ki jih ima dosedaj v podnajemu Z. J. Ž. V dosedanjem lokalu, ki je obenem premajhan, pa po zimi ni mogoče poslovati, ker ni zakurjen. — Ker je prof. Medved odklonil novo izvolitev v odbor, je prof. Voglar' predlagal predsednikom društva našega starega mariborskega narodnega delavca, g. Ivana Kejžarja, ki je bil soglasno in z navdušenjem številnih navzočih iz vseh strank izvoljen za predsednika. Ravno tako so bili soglasno izvoljeni osfa’i odborniki: tajnik prof.Herie, blagajnik uprav. Masten, vodja*kolodvorske pešte g. Novak, vodja telef. urada Bračko, nndrev. Jarh, dr. Lipold. prof. df. Voglat in dr. Reisman. Preglednikom računa sta izvoljena dosedanja gg. svetnik Knop in lekarnar Vidmar. Na to je bilo sklenjeno zvišeti članarino na mesečno 4 K in čimpreje urediti za Maribor prepotrebno Ljudsko knjižnico.
— Ljubljanski dopisni urad objavlja z ozirom na zadevne komentarje v raznih listih: Vest o prekmurskem kmetskem in delavskem kongresu nam je bila doposlana od »Zveze županov in občinskih preestojnikov dolnjelendav-skega okraja v Dolnji Lendavi* s prošnjo, da jo sporočimo listom. Ljubljanski dopisni urad ie torej zgolj na prošnjo omenjene »Zveze županov" posredoval notico listom, ne da bi jo bil izdal uradno ali kot svojo. Ljubljanskim listom se je naknadno tudi sporočilo v izdaji vesti LDU, da se je ta notica sporočila listom na prošnjo
Zveze županov za Prekmurje." Zalibog je to pojasnilo izostalo za mariborske liste, vendar pa bo ta naknadna ugotovitev, da ni oficijelna, morda zadostovala mariborskim listom.
— Trgovski nameščenci pozor! V s i trgovski nameščenci se prosijo, da pomočniškem odboru gremija nemudoma, najkasneje pa do 18. t. m. pismeno javijo, koliko plače se jim je izplačalo ob novem letu izven božičnih ali novoletnih daril in koliko službenih let imajo. Dopisi se naj oddajo ali pošljejo na naslov: Pomočniški odbor gremija trgovcev v Mariboru, Slovenska ulica št. 8 dvorišče.
— K zločinu v Spod. Sv. Kungoti
smo izvedeli še sledeče; Morilec Franc Eferl je viničar in znan posilneS, ki za vsako malenkost grozi s svojo vojaško puško. V nedeljo večer je prišlo v gostilni Burkhard med gosti do prepira, pri katerem so,Eferla vrgli ven. To ga je tako ujezilo, da je začel streljati. Zadol je Marijo Sori, mater 9 otrok, ki je obležala na licu mesta mrtva. Poleg te žrtve jc en strel zadel še nekega moškega, a ne smrtno nevarno. Eferl je po dejanju zbežai, a se je v petek zjutraj zopet potikal okoli te gostilne ter gr6zil, da jih bo še par vstrelil.	„
— Na ulici umrl. Anton Strohmajer, star 68 let, hi anilnični ravnatelj v pokoju, stanuje ; r Miinzgrabenstrasse; St. 4 v Gradcu, se je pripeljal predvčerajšnjem z vlakom ob pol 11. uri t Maribor na obisk. Ko je Šel peš proti mestu, se je’ na Aleksandrovi ulici St. 8 pred gostilno Cernovšek mahoma zgrudil na tla. Rešilna postaja, ki je jadrno došla na lice mesta, je zamogla le konstatirati smrt «4i ^pi. Odpeljat,_
— Roparski napad na postajo Ormož. Na kolodvorsko postajo Ormož se je te ur.i izvršil roparski napad, ki popolnoma spominja na kino-filme iz Wild-Westa. Pride po noči tolpa oboroženih, našemljenih mož na kolodvorsko postajo, nastavi službujočemu uradniku nož in revolver na prsi in zahteva denar. Najprej je moral oddati svoj denar, potem denar iz blagajne in ker je bilo roparskim vitezom še vse to premalo, so zahtevali še ves denar iz glavne blagajne. Ali do te blagajne uradnik nima vseh ključev. Torej Hajdi, zbuditi načelnika. Ko gredo budit načelnika, pride od strani nič hudega sluteč nočna straža s svetiljko. In to je zadostovalo. Pogumni junaki so jo urnih krač pobrisali, pustivši načelnika v postelji in oropanega uradnika pri prazni blagajni. Domneva se, da je to neka prvaška 'roparska tolpa, ki je zadnji čas tudi po hrvaških progah uprizarjala slične Wild-West trike.
Kultura in umetnost.
-f- Operni večer v Mariborskem gledališču. V torek, 4. t m. nam je podalo naše gledališče prvi operni večer z uprizoritvijo dveh enodejank: Bloudekovo: „V vodnjaku'* in Suppč-jevo: „Lepo Galateo“. Doslej smo imeli priliko slišati tri operete. Zadnja: „Ama-conke“ je uspela dobro, edino zbor nam ni ugajal, ker je v tonu padal in netočno vstopal. Pryi operni večer pa nam je že pokazal, kaj zmore dobra volja in energično vodstvo. Bili smo, upoštevaje razmere,povsem zadovoljni. Prijetno nas je iznenadila spretnost in odločnost novega kapelnika g. Vogriča. Uverjeni smo, da posveti vse svoje moči za napredek našega gledališča, v kolikor zadeva njegovo stroko. Čudili smo se zboru, ki je tokrat zelo dobro izvršil svojo nalogo. Režija je bila dobra, scenerija zanič! Pri prvi igri je bila luč slaba, vzhajanje Ume pa smešno in nerodno. Tišina noči in tajinstveno vzhajanje meseca bi moralo gledalca očarati, a gori. omenjena nerodnost pokvari vso poezijo. Občinstvo — itak malo pozorno — komentira, se smeje in se zabava s šepetanjem.’ Prosili bi malo vpč ozira na ono malo ljudi, ki hodijo v gledališče radi umetniškega užitka, ne pa zaradi smeha in kramljanja! Z lučjo na odru ne znajo ravnati. Tako je bilo razsvetljeno, kar bi moralo biti v lunini senci in narobe. Tudi pri „Lepi Gala-tei“ je bila scenerija pomanjkljiva: v sredini dva stebra, ob straneh ateljeja pa goli steni, kakor v temnici. Ti nedo-statki uplivajo zelo neugodno na gledalca. Glavne osebe v obeh igrah so rešile svojo nalogo v pohvalni natri. Ga. Ožegovičeva je podala čarovnico prav dobro, kljub slabi maski. Zelo prijetna je bila gd{. Mezgečevu v ulogi Jerice, ki je iskala sveta svoji ljubezni v kresni noči. Janka je pel g. Šimenc prav dobro. Tudi g. Povhe (Jurij) je bil dober v igri, čeprnv za petje nerazpoložen. Kvartet ni posebno ugajal, pač pa je zbor dobro nastopil in častno rešil svojo precejšnjo nalogo. Posebno lepo in uglajeno je bilo iz daljave prihajajoče petje. Omeniti je treba, da je bilo izvajanje godbe v nekaterih točkah premočno in je udušilo petje igralcev. Mitološko komčna opera »Lepa Galatea* je po svoji lahkoti v glasbi in besedilu gledalcem bolj ugajala. Zato ni' bilo čuti toliko klepetanja, tem več pa porednega smeha med občinstvom. Igra je bila podana povsem dobro in tudi petje je bilo. dobro. Ga. Ožegovičeva kot služabnik Pigmalionov in ljubimec »Galateje* je bila povsem na mestu. Lepo Galateo je predstavljala gč. Mezgečeva, ki je pela mnogo boljše kot Jerico v „Vodnjaku*. Izboren je bil g. Šimenc v. ulogi kiparja Pigmaliona; g. Povhe pa je ohripel in ni mogel priti do veljave.	' —do—
Najnovejša poročila.
Pred koncem rudarske stavke. Ljubljana, 8. januarja. Direktna pogajanja med delavstvom in Trboveljsko premogokopno družbo, ki so se pričela v&f*j ,in„fcjt.«fl tiovedla do *bliwi
nja v par točkah, se danes nadaljujejo. Kakor se računa, bo mogoče že danes prišlo do začasnega sporazuma, ako s« posreči premostiti par poslednjih zaprek.
Konstantin za zvezo z Jugoslavijo«
DKU Atene, 7. januarja. (Havas.> V zbornici se je izrazil kralj Konstantin, da je helenska država trdno odločena, lojalno sodelovati z antantnimi veseli« lami, pridobiti njihovo zaupanje in vpeljati boljše stike. Tudi naj se vzpostavi zveza z Jugoslavijo. Omenil je dalje tudi projekte porok, ki bi tesneje zvezale vladarske družine Grške in Romunije.
Aretacija nemških komunistov.
LDU Praga, 7. jan. „Narod. politika* javlja, da so v Gabloncu aretirali nemškega komunista Stricha, ki je deloval-zlasti med socialnodemokratično omla-dino. Tudi njegovega tovariša Roningerj* iz Gablonca so aretirali v Znojmu v trenotku, ko je hotel uteči v Avstrijo. K« ga je redar aretiral, je Roninger potegni) iz žepa pismo in ga snedel. Pri njem ms našli š» pismo nemšk. levosocialističnega poslanca Krabicha. Roninger je vpisa« na pražki nemški univerzi in je član nemške spartakovske zveze ter deluj* kot komunistični kurir.
Regent v Sarajevu,
LDU Beograd, 7. januarja. Sinoči ob 23. uri 30 min. je odpotoval regent Aleksandter v spremstvu svojih adjutantov v Sarajevo, kjer se bo mudil dva do tri dni.
Normalen promet na avstrijskih železnicah 10. t. ra.
DKU. Dunaj, 7. jan. Prometno ravnateljstvo Južne žeieznice sporoča, da bodo s pondeljkom 10. Im. zopet normalno obratovali osebni vlaki, ki so bili ustavljeni radi stavke 4. januarja.
Masaryk za posvetovanje z delavci,
LDU Praga, 7. januarja. »Tribuna* doznava, da je naprosil predsednik Masaryk socijalnodemokratično in na-rodnosocijalno stranko, naj mu prijavita primerno število delavcev kot zastop-nike, s katerimi bo od casa do časa imel posvetovanja o najaktualnejših socijalnih, gospodarskih, kulturnih it* splošnopolitičnih vprašanjih.
Za delavce.
LDU Beograd, 7. januarja. Včeraj 30 se v ministrstvu za socialno politiko sestali od vseh ministrstev določeni višji uradniki h konferenci, kateri je predsedoval minister Milivoj Jovanovič. Razpravljali so o ukrepih glede izboljšanja gmotnega stanja delavcev. Smatra se, da je treba nemudoma kaj ukreniti v tem smislu. ‘
Prostovoljni borci proti komunistom
LDU Beograd, 7. jan. Ko je vlada izdala razglas o naredbah proti boljSe-vikom, se je v Pančevu priglasilo 180 dcbrovol|eev, da izvedejo to naredbo ter se stavilo tamošnjemu mestnemu poveljniku na razpolago.
Upravniki beograjskega konccr.a-torija.
LDU Beograd, 7. januarja. Prosvetno ministrstvo je sestavilo komisijo, ki se bo pečala s kvalifikacijo onih, ki postanejo upravniki beograjskega konser vatorija.
Agrarne zajednice v Vojvodini.
LDU Beograd, 7, januarja. Ministrstvo za trgovino je na predlog ministrstva za agrarno reformo dalo privoljenje za protokoliranje agrarnih zajednic v Vojvodini.
Glavni urednik: RadivoJ Rehar
<M»w«*rni	•	-F	»	»
'Sffisnfc,
tx~ptb cr ft
Marfb&r, 9. fanuarfa 192!
Mala oznanila.
r
Sluga se takoj sprejme javni bolnici v Mariboru.
13 3—2
aabica, katera bi hotela poslovati v javni bolnici v Mariboru, naj se takoj javi.
12 3-2
Velika poSilJatev limon,
orig. zaboj po 300 komadov a 200 K, pri tvrdki Vinko Hmelak, Maribor, Slomškov trg 6.	3	3—3
firivmica Frana Novaka na Aleksandrovi cesti št. 22 se priporoča.	22
Prevzamem čiščenje in likanje ovratnikov, srajc, za-pestnikov, oblek in zastorov. Aleksandrova cesta, Pod piramido št. 183a.	19
Krasno stanovanje s 6 sobami v Trstu, v sredini mesta, se zamenja za stanovanje s 3—4 sobami v Mariboru ali v kakšnem drugem večjem mestu v Jugoslaviji. Ponudbe na Alber* Pertolt, Trst, via di Torre-bianca 28.	27
Proda se 8 tednov star foks, čiste pasme. Studenci, Prešernova ulica 4, dohoc( Ob bregu 19.	23
Proda se 7 tednov stari prešič. Vprašati Miklošičeva ulica 2.	24
Velika lilet se odda v najem. Vprašati Miklošičeva ulica 2.	25
Siva damska boa se je izgubila v petek na potu od j ©©■•	.-v.
glavnega kolodvora do re- j -—-------------------—-
stavracije Gotz. Odda naj se proti dobri nagradi pri Nowaku, Gosposka ulica št. 9.	29
Halo! Kem pa danes? Halol
V gostilno k Ani Zičkar na koline, kjer se bodo dobile najboljše
Jetrne in krvave klobase
kakor tudi pristni haHulan.
Za obilen obisk sc toplo priporoča
Ana Žičkar
20	Maribor,	Meljska	cesta.
Kadi selitve se po nizki ceni takoj proda: Kuhinjska oprava, steklenice in stari papir. Maistrova ulica 14, III. nadstr.	15
Gospodična išče stanovanje z hrano. Ponudbe’ na uprav-ništvo.	6
Proda se pohi&tvo spalne sobe in kuhinje. Naslov v upravniStvu.	8
Podpirajte domačo obrt!?
Stavbeno in umetno ključavničarstvo
Franjo Kumerc
MARIBOR Pod mostom MARIBOR
Prevzema vsa v njegovo stroko spadajoča delai kakor tudi pOpravo vseh poljedeljskih strojev, mlatilnic Ud.	705
Postrežba točcs^! Cene solidne!
Podpirajte domačo obrt!!
Nepoznaf!
Bolje bi bila, da se više za Vašu budučnost zanimate, nego za moju. Govoriti mogu j 10 s Vama, gdje ljudi govore, a ne razbojnici. Glupa pisma ne primarR, Toliko na znanje.
Gjuro Tišma.
TRIGLAV1*
posredničko podnzeče
Tih. S. Miloševiča, Maribor Zrinskega trg 5/1.
»9
carinsko
909
17
- Kompletna
kuhinjska oprava
vsakovrstna poseda, otoman in tri posteljne odeje se ceno proda. Glavni trg 18, I. ndstr.,
levo.
26
Saidokontist
mlajša moč, se takoj sprejme. — Ponudbe na upravo »Tabora«.
ooooooooooooooeoooooooo <
Priden in vesten
delavec
se takoj sprejme v tiskarni, Strossmajerjeva ul. št. 5.
• 000000*
Jos. Martinc |
Maribor 625 f | Galanterijska veletrgovina jj
§OO03OP0ooooooooooooooooocpooooooooooo
Dam v najem
dve kleti, ena manjša, ena večja, pripravni za vino in tudi za drugo shrambo. Po- j se je bi)> 0dda se proti Izve se pri hišniku Koroška , |epi nagrad! Aškerčeva ulica cesta št. 43.	18	2	*	(Carnerigasse)	št.	3,	pritličje,
'levo, pri g. Zvvirn.	14
Hiša
v Mariboru, s 14 stanova' ji, se nroda. VnraSafi ' Goričan, Lajteršberk 343. 16
Čistokrven
volili P@s
Posojilnica v Mariboru
Narodni dom je zvišala obrestno mero za uranilne vioge na
DC- 47«
od 1. januarja 1921 nadalje. *
9	Ravnateljstyo.
Motipjezaistosmerni tih
(Gleichstrom)
14 HP, 3 HP, 1 HP z napuščaji (Arlnsš), ter motor nsa plin proda
Mariborska tiskarna d. d.
Jurčičeva ulica 4.
Dražba lova.
T
Lovska pravica.v krajevni občini Ščavnica se da potom dra?be do 30. junija 1926 v zakup.
Ta dražba so vrši na uradnem dnevu mariborskega okrajnega glavarstva v četrtek, dne 20. januarja 1921 cb 10. url dopoldne pri Sv. Lenartu v Slov. gor.
Okrajno glavarstvo Maribor, 23. decembra 1920A
28	Dr.	Lajnšic s. r.
Govorite
Ofpremni ured
2-2
Pohištvo ^
Spalne, jedi’ne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, poaloSki, rnodroci, otomane, spalni in deKoracijslti divani, postelje, omare, mize in stpli Iz mehkega In trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohiSiva v vsakem Blogu od proste do najfin. izvršitve po jako nizlsin cenah pri tvrdki za pohištvo
mmi, PREIS, Maribor
Ste;n£tt3t$v žrjj i»S. 6 |jjj Svoboden ogledi 2l7 Ceniki zastonjI
SSStmm
drž. želfeznica SHS 941
EM ES L EICHHORN
;Zagreb, Osijek, Brod, Bos. Brod
Špedicije, svake vrsti usldadištenje, ocarinjenje, preselenja vlisstitim pobučtvenim kolima i t. d. Utemeljeno 1879.	Brzojavi:	Eichliorn.
i
5 er
Tovarna usnia in gonilnih jermenov
PHIL. KNOIH, KL8GENFURT
(Celovec)
Prvovrstni jermeni za vse obrate, maiete in tehniine potreb*
21 Sžlne 6—1
Hajsposabnejša tovarna usnja 1
<?**«-	——jrjQ
Gonilni jermeni
iz pravega la usnia v raznih Širinah. Šivalni in vezalni iermeni v zalogi pri Iv. Kravos, Aleksandrova cesta 12. 5—5 912
Stavbeno in umetno ključavničarstvo
Ferdo Babič
® VSAKE VRSTE ^
KAENEEl MARIBOR,
ULICN
Maribor, Splavarska ul. 3
Prevzema vsa v to stroko spa-daloča dela. Postrežba točna! 769 Cene solidne! 10-10
Cww
Restavracija na južnem kolodvoru v Mariboru
se priporoča potujočemu občinstvu.
Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo.
Fr. StšckSer.
...
JUGOSLOVENSKA MATICA
priporoča
kfofaca Konrada Mihelič
rodom iz Sv. Barbare pri Mariboru. Bil je najboljši krojač v Pulili, postal nedavno žrtev italijanske druhali, ki mu je požgala hišo z vso opravo in živi sedaj kot begunec v Mariboru, Volkretarjeva uitaa St. 1, Švabova h;ša. Prosi pomoči s krojaškim delom. Izvršuje vsa dela točno, solidno in po najnižjih cenah.	874
Zavod za straženie in zaklepanje v Mariboru
prevzame
vsako vrsto stražoraja v mestu, na kolo* dvorih, kakor tudi spremljani« železniških vozov. — Pojasnila v pisarni: Pri* s t a n i £ k a ulica 2.
f |
Tovarna in zaloga Koroška c$?sfa 46—53
Peter Hoebneaeer tn državi priporočil«
cvojo bogato »togo kompletnih spalnih sob, kuhinjske oprave u meh* g| kega In (trdega lesa, kakor posamezne dele jp*T po znižanih cenah.
Ljubljanska kreditna ban
Podružnica v Mariboru
Obrestuje vloge najugodneje. Daje vsakovrstne kredite.
■w»»»«TOT«MaBi!aanaopB|
$	Centrata	v	LJUBLJANI.	-	Podružnice:	SPLIT,
■V,:
CELOVEC, SARAJEVO, TRST, GORICA, CELJE, BOROVLJE, PTUJ* ^REŽICE.
Delniška glavnica in rezerva 95,000.003 -
Izvršuje najkulantneje vse bančne transakcije.
Izdala : Tiskovna *»dru*a Maribor. - iteba: Mariborska,tiskam* č. 4.