PRERAZKOŠEN IN PREDRAG PROJEKT ŠIRITVE ŽAL
Žale, tihi problem Ljubljane
V zadnjih letih se je veliko govorilo o osrednjih komunalnih problemih Ljubljane. To so centralna čistilna naprava Zalog, centralna sanitarna deponija Barje, Toplarna, Grad in njegovo pobočje. Malo ali skoraj nič pa ni bilo slišati o problemu pokopa-vanja na osrednjcm ljubljanskem pokopališču Žale, kjer je seda-njega urejenega prostora le še za eno leto.
Seveda je ta problem Ljublja-ne že dolgo znan in so ga začeli reševati pravi čas. Izvršni svel mesme skupščine je že leta 1981 razpisal anonimni republiški na-tečaj za urbanistično arhitekton-sko ureditcv in širitev Žal in je investiior Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Žale pravo-
časno pridobil projekt za grad-beno dovoljenje in delno projek-te za izvedbo. Vse bi teldo po načrtu, če se pogoji financiranja v teh letih ne bi tako bistveno spremenili. Tako pa so na Ko-munalni skupnosti ljubljanskih občin ugotovili, da bo širitev pokopališča proti Gramozni ja-
mi (najcenejša možnost) zahte-vala vsaj dvakrat več finančnih sredstev, kot so dosedanja pred-videvanja. Da bo zaradi odloči-tve za arhiiektonski in ne kra-jinski tip pokopališča tega tudi mnogo težje in zahtevneje in z več zaposlenimi kasneje vzdr-ževati. Ugotovili so tudi, da Ko-munalna skupnost, kljub pove-čanim virom sredstev, tega pro-grama izgradnje Žal ni sposobna realizirati.
Po načrtih naj bi pokopališče širili v osmih fazah vse do leta
2034. Prva faza ima dve etapi. V prvi etapi naj bi pridobili pro-stor za 1782 grobov, kar bi za-dostovalo za nekaj več kot dve leti. To delo naj bi dokončali do 1. novembra 1988. Po ocenah iz letošnjega avgusta znašajo inve-sticijski stroški 6,453 milijarde dinarjev, kar pomeni 2,9 milijo-na za en grob. V tej številki še ni upoštevana inflacija, kreditni pogoji in cene izvajalcev. Ne smemo pa pozabiti tudi dejstva, da bo gradnja trajala 40 let, kar pomeni, da bo potrebno perma-nentno zagotavljanje sredstev za vse nadaljnjc faze, kar zahteva trden sistemski vir financiranja.
Na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev komunalne skupnosti ljubljanskih občin, ki je bila prejšnji mesec, so delega-
ti ugotovili, da Komunalna skupnost teh investicijskih stro-škov ni sposobna realizirati. Za-vezali so Komunalno podjetje Ljubljana, da pripravi ustrezne rešitve širitve Žal v skladu z ur-banističnimi zasnovami in raz-položljivimi finančnimi sredstvi ter da izdela sporazum med ko-munalno skupnostjo ljubljan-skih občin, mestnim izvršnim svetom, Ljubljansko banko, Stanovanjsko komunalno ban-ko, občino Bežigrad, skladom stavbnih zemljišč in njimi. Skle-nili so tudi, da je treba s proble-matiko širitve Žal seznaniti mestni izvršni svet, mestno konferenco SZDL in ljubljan-sko javnost.
SLAVKO GERLICA