LetO LXVII	PoStnlna plačana v gotovini.
V Ljubljani, v soboto, "dne 14. januarja 1939
Stev. 11" Cena 1.50 din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111

VENEC
Telefoni uredništva in oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Čok. račun: Ljubljana it 10.650 in 10.349 za inserate Sarajevo štv. 75b3 Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797
U prava: Kopitarjeva ulica štev.b.
Somrak krivih bogov
Poldrugo stoletje je vladal svetu liberalizem. Anarhizem, socializem, komunizem, ki so zrastli na njegovih tleh. so ga izpodkopavali,. danes pa se sami razkrajajo, kakor vse, čemur je liberalizem v človeški družbi pripravljal pot. Kar se danes dogaja v duhovnem razvoju omikanih narodov in v silnih pretresih preoblikuje njihovo politično življenje in gospodarski ter socialni ustroj držav, ni nič drugega kakor somrak liberalizma, v katerem tonejo njegovi oboževani ma-liki drug za drugim v večno noč. Tako bodo bodoči zgodovinarji zaznamovali dobo, v kateri se pred našimi očmi naglo rušijo načela in naprave, ki so nosile pečat tako zvanega svobodnjaštva ter se umikajo novemu nazoru o podlagah osebnega in družabnega življenja pa vesoljstva sploh.
Liberalizem je v svoji borbi zoper absolutizem plemiške kraljevine pravilno poudarjal pravice človeške osebe, ki ima v svobodni vesti in prepričanju ter dostojanstvu svoj lasten nedotakljiv svet. je pa to svoje gledanje postavil na brezbožno, nekrščansko in čisto tostransko podlago. Zato je to »svobodomiselstvo« razvezalo vse nebrzdane nagone posameznika in množice, lako da je na gospodarskem polju dalo v imenu svobode razmaha najbrezobzirnejšemu egoizmu, kakor je na duhovnom pod geslom, da nad človekom ni nikogar, razdrlo vse nravstvene norme in krščansko izročilo. Demokracijo pa je liberalizem izpačil v samovlado raznih meščanskih klik ali pa zapeljane množice, ki sama nič ne misli, ampak je le igrača demagogov, kakor je liberalno »Ijmlo-v!ado< tako bridko in strahotno razgalil že ne-umrjoči Dickens. Brezbrižnost v verskem pogledu, relativizem nravstvenega vrednotenja in popoln materializem v pojmovanju vseh zakonov in odnosov sveta ter družbe do sprostitve vseh najhujših razdiralnih strasti človeka in množice, je bil. končni sad liberalizma na vseh območjih življenja, in socializem je žel svoje pogubne uspehe na tleh, ki jih je razoralo brezbošlvo liberalizma. Na političnem področju je to svobod njaštvo omajalo vsako avtoriteto, pospeševalo samovoljnost in sirovo nasilje, bodisi denarnih mogotcev, bodisi proletarskih krivih voditeljev, in je namesto moralnih zakonov občega življenja sankcioniralo narlnioč bogatejših, lokavejših in na jbrezobzir-nejših pod zastavo lažnivega »humanitarizma«, in noben, vek se .ni. omadeževal s tolikimi roparskimi in odvajalnimi podjetji proti vsem načelom krščanske svobode, avtonomnosti m človečanskih pravic, kakor ravno liberalna era, ki si je v prid nekaj »vodivnih narodove in njihove plutokracije podjarmila domala ves svet.
Ta nazor in ta morala sta "danes v zatonu in Evropa, mati vse osebne omike in družabnega ustroja človeštva, privzema č.isto nove oblike. Tudi slovanski narodi in države, med katerimi je liberalizem zavladal z vso močjo v sredini preteklega stoletja, dasi je slovanskemu nravu po svojem bistvu zelo tuj, se ne morejo izločiti iz tega prirodnega razvoja, in svobodnjaštvo se tudi med nami umika novim tokovom, ki brez usmiljenja rušijo starino. Liberalna doba je gotovo veliko pripomogla k politični osvoboditvi Slovanov, nravstveno pa je 6ilno razrahljala našo bit in sprostila zlasti neke anarhične gone, ki so slovanski krvi svojske. Kulturno in nravstveno je tako zvano svobodomiselstvo prizadelo slovanstvu neizmerno škodo in zlasti tragedija češkega naroda ima prav v tem svoje zadnje korenine. Mešanica iz francoskega liberalizma, domačega husi-tovstva, ki je najbolj družbo razkrajajoči nazor, kar jih pozna evropska zgodovina, ter iz nemškega protestantskega racionalizma preteklega stoletja je zdravo nravstveno podlago češkega naroda do temeljev razmajala. Tyrševo sokolslvo pomeni le površni slovanski plesk na čisto tuji zgradbi, ki si je postavila za nalogo laicistično duhovno vzgojo češkega naroda in mladine, katero je skušala odtrgati od krščanskega slovanskega izročila sv. Vaclava. V tem pogledu je sokolstvo poglabljalo in širilo brezbrižnost za najvišja verska in nravstvena načela življenja, kakor ga umeva in doživlja krščanstvo kot vera v osebnega Boga v trdni povezanosti z božjo cerkvijo in njenimi neomajljivimi nauki ter absolutnimi moraličnimi normami. Namesto tega je sokolstvo razpečavalo plitki racionalizem, megleno brezbožno humanitarnost in naturalizem ter neko lažidemokracijo, ki v pravem ljudstvu ni imela nobene korenine ter je le podpirala samovlado neke inteligence, ki je dejansko bila bolj internacionalna kot nacionalna v duhu ljudstva in njegove krščanske miselnosti. Zato Tyrševo sokolstvo tudi ni bilo kos razkrajalnim socialističnim in komunističnim naukom, marveč se je samo dalo prerasli od njih in na fronti vse evropsko levice tvorilo pomožno četo vsesvetovnega ma-sonstva, ki je v proces svojega rušenja potegnilo ves češki narod.
Čehi in Slovaki ter Ukrajinci se zdaj rešujejo Iz razvalin in hočejo svojo državo zgraditi iz nova na krščanstvu, ki ga je masonski liberalizem rušil tako na vzhodu kakor na zapadli, v katoliškem in pravoslavnem slovanskem svetu, odet v >vse-slovanstvo«. za katerim so se skrivali vsi brezbožni elementi, ki so zadnja straža potolčene vojske svoliodnjaštva. To je opomin tudi za nas, da izbrišemo v narodovi duši in v našem narodnem organizmu ter v državnem ustroju zadnje sledove liberalističnega svobodomiselstva in inasonstva, da se obnovi in prerodi slovanska duševnost v pravem krščanstvu, v smislu za brezpogojno spoštovanje krščanskih moralnih zakonov in krščanskega družabnega reda, ki edini trdno veže med seboj svobodne krščanske ljudi v polni odgovornosti za narod in državo, To je tista sila, ki pri-
Chamberlain pri papežu
Globok svetovni odmev poklonilnega obiska angleških državnikov pri poglavarju katoliške cerkve
Vatikansko mesto, 13. jan. TG. Ministrski
rredseduik Velike Britanije Neville C h a in b e r-ain in njegov zunanji minister lord Hali-f a. x sta bila danes nekoliko prod 12. uro sprejeta pri papežu Piju XI. s slovesnimi obredi, ki so •predpisani za sprejeme predsednikov vlad inozemskih držav
Chamberlain in lord Halifax sla se pripeljala v Vatikansko mesto v papeževih avtomobilih, ki so bili- poslani pred vilo Madame, kjer angleška državnika prebivala. Na poti sla ju spremljala en papežev tajni komornik in en komornik — 110-sitelj meču. Pred stopniščem sta Chamberlaina pričakovala dva druga tajna papeževa komornika, ki sta njega in lorda Halifaxa peljala do tajne predsobe. Švicarska garda je izkazala vojaško čast. Štirje papeževi strežniki v slovesnih uniformah so šli prod njimi.
V tajni predsobi je Chamberlaina in njegovo spremstvo, v katerem se je nahajal tmli angleški poslanik pri Vatikanu, sprejel ravnatelj papeževe zasebne pisarne msgr. Arbitri« H e 11 a tli S a n t' E I 1 a , ki jih je pozdravil, nato pa oba ministra pospremil do papeževe zasebne knjižnico, kjer ju jo že čakal poglavar katoliške Cerkve.
Razgovor med papežem in angleškimi državniki — razgovoru ni prisostvoval nihče drugi — je trnja! četrt ure, nakar je ravnatelj pisarne pripeljal v sobo še ostalo Cham-berlainovo spremstvo, ki ga jo Chamberlain sam predstavil sv. očetu. Papež so je z vsemi prijazno razgovarjal. Nato je ravnatelj pisarne Chamberlaina in spremstvo spremljal v prvo nadstropje, kjer so pisarne državnega tajnika in kjer jih jo že pričakoval državni tajnik kardinal Paccelli. Chamberlain jo ostal pri kardinalu Pacolliju četrt iirr, nakar so bili državnemu tajniku predstavljeni vsi člani njegovega spremstva.
S tem je bil sprejem angleških državnikov v Vatikanu končan in sta se Chamberlain in lord Kalif,ix z istimi obredi, kot sta se pripeljala, spet odpeljala nazaj v vilo Madame, kamor jima je v kratkem preslbdku sledil državni tajnik kardinal Paccelli, da v imenu papeža angleškemu ministrskemu predsedniku vrne obisk. Sprejemu v vili Madame je prisostvoval tudi angleški poslanik pri
Vatikanu, kakor nedavno imenovani apostolski delegat v Londonu msgr. Godfrey. Nato je bilo na angleškem poslaništvu pri Vatikanu svečano kosilo na čast kardinalu Paccelliju.
Proti vhodom v Vatikan so siale ogromno množice ljudstva, tako tla je iinola policija mnogo posla, tla je zadržala naval in zavarovala prosto pot za angleško državnike. Ko so so avtomobili pripeljali, jo dcsottisočora množita navdušeno vzklikala. Chamhorlainu in Angliji tor papežu in so jo navdušenje vos čas. ki so ga angleški držvniki prebili pri papežu, še stopnjevalo
in doseglo svoj višek, ko sta sp Chamberlain in lord Halifax, oba »zarjo ni h obrazov, vračala iz, vatikansko palače in navdušeno od-zdravljala valovečim množioam.
Sprejem angleškega min. predsednika Chani-horlaina pri papežu jo napravil nn vso najgloblji vtis. V mednarodnih krogih čutijo njegov pomen v sedanji razvojni dobi mednarodno politiko. Zadnji obisk angleškega ministrskega predsednika pri papežu jo bil 1. 1933, k» jo bil pri sv. očetu spre jot takratni angleški predsednik vlado MacDonaltl v spremstvu zunanjega ministra sira J. Simona
Rimski posvet končan
Tako Angleži kakor Italijani so zadovoljni z uspehi Uradno poročilo danes
Jugoslavija dobi v Trstu svobodno luko?
Rim, 13. jnn. TG. Na dobro obveščenih mestih govorijo, da bo italijanska vlada v kratkem stavila Jugoslaviji predlog, naj se o tržaškem pristanišču določi mesto, kjer bo Jugoslavija imela svobodno luko na podoben način, kot jo ima v Solunu. Italijanska vlada je baje pripravljena, da svoji sosedi nudi takšno ugodnost, ki bi v precejšnji meri okrepila gospodarske zveze med obema državama. Na istih mestih so izrazili tudi prepričanje, da bo mogoče žc v bližnji bodočnosti vzeti v pretres vprašanje zgraditve omrežja avtomobilskih ccst v Jugoslaviji, ki bi se priključilo na ita-Ijansko omrežje, tako da bi od Trsta čez Ljubljano do Maribora peljala avtomobilska cesta za težke tovore. Italijanski gospodarski krogi bi ta načrt podprli. Z me-rodajne strani I a vest, ki f.e nekaj časa kroži po Rimu, še ni potrjena, a tudi zanikana ni bila. Pričakujejo, da bn nastopila jasnost v najkrajšem času.
Rim, 13. jan. b. Italijan-sko-britanska konferenca v Rimu je že končana, vendar pa politični krogi ne izključujejo, da bo jutri pred odhodom še enkratni sestanek med Chamberlainom in Ha-lifaxom ter Mussolinijem. Ob tej priliki bo objavljeno tudi uradno poročilo o izidu razgovorov v Rimu.
Rimski uradni krogi poudarjajo, da je sestanek italijanskih in angleških državnikov potrdil, da niso samo odstranjene vse ovire, ki so pred kratkim ovirale britansko - italijansko sodelovanje, temveč da je prišel do izraza tudi sporazum iz 1. 1936-37 in da se lahko zanesljivo pričakuje pravilen razvoj mednarodne politike, ki bo v skladu z mirno ureditvijo Evrope. Italijansko - britanska posvetovanja so se razvijala v zelo prijateljskih okoliščinah in ni ostalo nerešeno niti eno vprašanje, ki se tiče pravilnih vzajemnih odnosov med obema državama. Po mnenju rimskih krogov je sestanek med angleškimi in italijanskimi državniki izpolnil vsa pričakovanja.
Zadnji sestanek
Rim, 13. jan. c. Nocoj bo večerja v angleškem veleposlaništvu na čast Chamberlainu in lordu Halifaxu. To bo tudi zaključek uradnega obiska v Rimu. Na večerji liosla tudi Mussolini in Ciano. Lord Halifax od|>otuje najbrž že portoči v Ženevo, kamor pride jutri jxipoldne na zasedanje Sveta Zveze narodov. Chamberlain pa bo odpotoval v London jutri popoldne.
Danes ni bil več predviden noben sestanek med angleškimi in italijanskimi državniki. Vendar pa se je pozno popoldne izvedelo, da ho proti večeru še on izrodili sestanek mod Chamberlainom in lordom Halifaxom tor Mussolini jem in grofom Cianom. Vest o tem tretjem sestanku je zopet vzbudila izredno zanimanje.
Danes v Ženevi Bonnet - Halifax
Pariz, 13. jan. AA. Francoski zunanji minister Bonnet odpotuje nocoj v Bonov«, kjer bo imol jutri popoldne sestanek z angleškim zunanjim ministrom lordom Halifaxom. Bonnet sc v torek
vrno zopet v Pariz. Halifax mu ho poročal o rimskih razgovorih.
Riin, 13. jan. c. Danes je angleSM zunanji minister lord Halifax povabil k sebi najprej ameriškega vele|>oslanika Philipsa, nato pa francoskega velejx>slanika Ponceta. Ponreta je obvestil o tem, kakšne so italijanske zahteve in kakšno je bilo angleško stailš;če do teh zahtev.
V Londonu:
Poljska prizna Ukrajince
Samo želi naj ji ne nagajajo
VarSava, 13. januarja, b. Pat: Pred proračunsko debato v senatu je predsednik vlade izdal izjavo, v kateri je rekel med drugim, da ukrajinski narod, ki živi v skupnosti s poljskim narodom, hitro napreduje na kulturnem in gospodarskem polju, da bi bilo pa nevarno, če bi hoteli do mrzličnosti pospešiti ta svoj razvoj. Dalje je predsednik vlade dodal, da so se spori, ki so se pripetili v ozračju napetosti zaradi trpljenja Karpatske Ukrajine, končali brez velikih žrtev, in da gre zasluga za to zadržanju razumnih ukrajinskih in poljskih orebivalcev. Naslanjajoč se na takšno stališče, bosta oba naroda, ki že stoletja živita skupaj in bosta zmeraj živela skupaj, nadaljevala
politiko, temelječo na stvarnosti in pravičnosti. —
Ukrajinske poslance pa prosi, naj na Poljskem nikar ne iščejo Ukrajincev tam, kjer jih nikoli bilo ni, pa ne bodo našli nobenih vzrokov za pritožbe nad posto-
liaja in ki se ji morajo umakniti s pola še zadnje ovire. Predvsem pa se mora vzgajati v tem duhu mladina, ki ne sme biti izročena kakšni privilegirani organizaciji, ki sledi zastarelim naukom liberalizma, ki ne prinašajo nobenega koristnega plodu več. ampak so le škodljivi. Prava trdnost in enotnost naroda in države je le v organsko gradečem duhu polne krščanske kulture.
panjem poljskih oblast' r. ukrajinsko narodno manjšino, katere obstoj vlada priznava in ki jo hoče v okviru državne skujaiosti osrečiti.
Chvalkovski v Berlin
Praga, 13. januarja. AA. DNB: V obveščenih kro-g'h trdijo, da je prispelo v Prago vabilo, naj Češkoslovaški zunanji minister Chvalkovski obišče Berlin. Datum obiska še ni točno določen. Trdi se, da bo Chvalkovski odpotoval v Berlin takoj po obisku madžarskega ministra zunanjih zadev grofa Czakya. Chvalkovskega bo spremljalo v Berlin večje število čeških strokovnjakov, ker bodo gospodarska vprašanja zavzemala največji del razgovorov. Chvaikovskega bo v Berlinu sprejel nemški minister zunaniih zadev v. Ribbcntrop.
Madžarska proti Kominterni
Berlin, 13. januarja. AA. DNB: Uradno potrjujejo, da je madžarski zunanji minister grol Czaky danes ob 13.30 sprejel nemškega, italijanskega in japonskega poslanika ter jim v imenu madžarske vlade sporočil, da jc madžarska vlada pripravljena pristopiti k proti-komunističnemu paktu. Grof Czaky fe izjavil, da jih v imenu madžarske vlade prosi, naj to pripravljenost madžarske vlade sporoče svojim vladam.
„Napor za ureditev Evrope"
London. 13. jan. b. Informacije o pogajanjih med angleškimi in italijanskimi državniki v Rimu niso povsem jasne. Uradni krogi trdijo, da jc pro-rano govoriti o kakšnih uspehih, kor so vsi razgovori bili tajili. Pogajanja so so vodila v angleščini, ki j» Mussolini in gr»! Ciano odlično obvladala. Zaradi toga pri pogajanjih ni moglo priti do nobenih nesporazumov, nejasnosti ali zablod. Italijanski in britanski ministri so se dobro razumeli. Vsa rimska konferenca jo bila samo velik napor za ureditev razmer v Evropi, pri čemur so bili na prvem mostu odnosi mod Italijo in Veliko Britanijo. Ti odnosi se> razvijajo zelo ugodno in nimajo nobenega namena, da rušijo sodanje zvezo, ali osiščn. Priznavajo, da so pogajanja med britanskimi in italijanskimi državniki stvarno končana, ni pa izključeno da so bosta Chamberlain in Mussolini še enkrat sestala, ker ostanejo brilanski državniki še danes in jutri v Rimu. Iz istih krogov prihajajo vesti, da je ob priliki pogajanj Mussolini izrazil željo, naj bi v doglednem čnsu prišlo do omejitve oboroževanja, katera vprašanja naj bi rešila konferenca štirih velesil. Chamberlain jo z zadovoljstvom vzel to željo v vednost in izrazil željo, da konferenri osebno prisostvuje, ker bo mnogo na tem ležeče, da se ogromni stroški za oboroževanje znižajo in se porabijo v druge kulturnejše namene.
it
„Ta obisk
o znanjuje . •.
„Osservatore Romano" o Chamberlainovem obisku pri papežu
Rim. 13. januarja, dl. Glavni urednik vatikanskega glasila »Osservatore Romano« grof Della Torre je napisal ob priliki obiska angleških držnvnikov v Vatikanu uvodnik, v katerem pravi meti drugim sledeče:
Obisk tako odličnih predstavnikov enega najmočnejših narodov na svolu pri sv. očotu, ki predstavlja in izraža najvišjo duhovno silo na zemlji, ima prav poseben moralni pomen. T* obisk izraža globoko misel, da politika, — raz
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
umljena t najplemenitojšem smislu besede iu sprejeta v svoji najširši nalogi: da namreč urrja tudi medsebojne odnošaje med narodi — ne more, da se nc bi hranila tudi od najvišjih duhovnih zakladov in dti ne hi upoštevala moralnih kreposti, ki potekajo iz vere ter da ne bi stremela k neusahljivi luči krščanske omike. Ta obisk nam razodeva, da takšna politika, ki gradi prijateljsko zveze med narodi in j« jamstvo za mir ter splošen napredek, da takšna politika, ki jn vodi imperij kakor je britanski, kateri se razteza na vse kontinente in na vsa plemena, dobro razume in tudi ne more drugače kakor dn čuli blagodejno učinkovitost poslanstva svete slolice. Ta obisk dokazuje ponovno, — ker je evangelij najpopolnejši izvor človeške civilizacije, — da se tudi sile, ki so za napredek civilizacije bore, to so vera iu morala, etika in politika, morejo zvezali in se združiti ter soglašati pri delu za ta svoj skupni cilj. Dogodki in osebe, o katerih je govor ter okoliščine, v katerih se pojavljajo, same dovolj zgovorno pričajo o tej resnici.
O. Chamberlain je ovekovečil svoje ime v z g o d v i n i miru. Brez njega i)i se ponovila ona stran človeške zgodovine, ki smo jo videli 1. 1914. Njemu oh strani je lord II a I i f a x , prav lako star borec za mir, do nedavna podkralj v Indiji. On je izčrpal svojo vero v načelo, da red med narodi more potekati le iz stroge pravičnosti, iz širokosrčnega sodelovanja in bolj na osnovi pripričanja, kakor samih zapovedi. Od velike kolonialne politike do mednarodne politike je kratek korak. Obzorja se ne menjajo, ampak le širijo. To načelo je spremljalo g. ministra v zunanje ministrstvo, kjer kot zvest sodelavec ministrskega predsednika nadaljuje po duhu in srcu delo svojega očeta, ki je na verskem polju stremel za združenjem vseh vernikov v Kristusu, kar naj bi prineslo soglasnost in plemenito sožitje med narodi.
Oba državnika prihajata kakor njnna prednika pred (i leti, MacDonnld in Simon, iz istimi čustvi, z istimi upi v težki uri, ki je precej podobna po svojih skrbeh oni pred 6 leti. Podobno je tudi sedaj pričakovanje narodov. Prihajata k našem ii papežu, da mu i z k a ž c t a trajno spoštovanje in zaupanje velikega angleškega naroda, kateremu je sv. oče že odgovoril s tolikimi spomina vrednimi dokazi razumevanja in čustvovanja. Zgodilo se je to v slovesnih prilikah, kakor oh kauoniza-eiji Janeza Fisherja in Tomaža Mora.
Obisk britanskih ministrov je prišel takoj za tem, ko se je ustanovila pri angleški vladi apostolska delegacija, ki je posledica in višek simpatij, ki vladajo med sv. stolico in britanskim imperijem. Ministra se bosta poklonila papežu v dneh, ko dva naroda, ki sta si tako zelo podobna po političnih sposobnostih, pomorskem duhu in trgovskem ter kolonialnem geniju, ustanavljata potrebno ravnovesje na važnem odseku Evrope ter sta s tem veliko doprinesla za evropski mir.
To tolaži in dviga duha vsem narodom, ki toliko kličejo in so tako zelo potrebni varnosti, miru in prijateljstva ter želijo soglasnega dela in se zgražajo zaradi vednih novih sporov ter v strahu vedno na straži poslušajo vsak glas, ki obeta boljše čase, vsak znak in vsako delo, ki nam obeta medsebojne prisrčne odnošaje, človeške vzajemnosti in zgradnjo človečanske ter krščanske dobrote.
Požari v
Večje število velikih
Adelaide, 13. januarja. AA. Rcutcr: Danes je začelo goreti v gozdovih okoli Adeaide. Ogenj je zajel več žag in 30 hiš v mestu. Več tisoč ljudi, posebno žensk in otrok, beži iz mesta. Nekateri bcgunci so se zatekli na obal, toda njihov položaj je tako brezupen, da so morali organizirati posebno ekspedicijo, da jih reši.
Gozdni požar fe presenetil pri Warburtonu 600 ljudi, ko so ravno šli na trg. Zatekli so se na breg reke. Pomagati jim ni mogoče, ker jih obdaja pravi
ITendaye, 13. januarja., dl. — Kljub temu, da na katalonskem bojišču vlada slabo vreme in da že nekaj dni stoji megla, ki je najboljša zaveznica umikajoče se rdeče armade, ker jo ne morejo zasledovali Francova letala, se boji z vso srditostjo nadaljujejo. Včerajšnji dan zaznamuje nov sunek Francovih čet, ki prodirajo vzhodno od lia-laguera. Argonske divizije so zasedle močno utrjeno postojanko v drugem obrambnem pasu Agra-ni ii nt, ki leži na cesti med Ponsom in Tarego. Tako je tudi severno od Cervere napravljena luknja v drugi obrambni pas.
Na .cesti, ki iz Leride vodi v Taragono, so Navarci po zavzetju Mont Blacha dalje prodirali proti drugemu važnemu mestu Vallsu in se mu precej približali. Pri tem so zasedli nekaj vasi.
Velik uspeh je dosegel ludi general Yague s svojimi Marokanci, ker se mu je posrečilo zasesti strategično jako važno mesto Falset, ki leži ob cesli, ki vodi od Kbrovega kolena proti Taragoni. Očitno je, da Francova armada nadaljuje s svojo staro taktiko obkoljevanja na obeh krilili, kar sili središče nasprotne obrambe, da so mora samo umikati, da se izogne obkolil vi. Če se bo prodiranje nadaljevalo lako uspešno, kakor zadnje dni, poleni bo že v prihodnjih dneh padec Tara-gone neizbežen. S padcem tega važnega katalonskega mesta pa je za rdečo armado zgubljen tudi ves trikot med Tortozo, Moro del Ebro in Taragono, s čemer bi Franco pridobil na novo okrog 100 km sredozemske obale in nad 3000 kvadratnih kilometrov katalonskega ozemlja.
Katalonija se zaveda svoje nevarnosti in zalo je danes poklicala pod orožje vse moške od 36. do 42. leta. Starejši moški do 50. leta pa so prav tako bili vpoklicani, in sicer za gradnjo utrdb in za tehnična dela. Razen tega je vojno poveljstvo poslalo v bojno črto vse razpoložljive sile, sploh vse vojake, ki jih morejo v zaledju utrpeli.
Posebno Barcelono je hudo zadela zasedba Montblanca, ker je s tem predrt drugi obrambni pas pred Barcelono. V Barceloni računajo s tem, da padca Taragone ne bo mogoče več preprečiti. Mesto moških, ki so do sedaj oskrbovali zaledje, so bile mobilizirane ženske od 10. do 25. leta, da prevzamejo njih službo. Katalonija se pripravlja na skrajni odpor.
Avstraliji
mest v nevarnosti
ognjeni zid. Ugotovili so, da jim za zdaj ie ne grozi nevarnost. Danes se je požar ie bolj razširil, ker piha hud veter. Več mest je v nevarnosti. V mestu EHci je ogenj zajel več hii. Med prebivalstvom je zavladala panika. Iz mesta Kindcrmaila je zbežalo mnogo žensk
111	otrok, vendar ie ni znano, kakšna je njihova usoda. Bati se je, da so zgoreli. Mesto Melbourne trpi od hude vroč;ne. Temperatura je znašala danes s senci
112	stopnij Fahrenheita, to je več ko 44 stopinj Celzija.
Salamanra, 13. januarja. AA. DNB: Uradno poročilo nacionalističnega poveljstva z dne 12. t. m. pravi:
Nacionalistične čete so nadaljevale svoje zmagovito prodiranje na katalonskem bojišču. V severnem odseku so zavzele po srditih bojih Arga-■ ii ii 111 z. okoliškimi vrhovi. Vzhodno od tod so nacionalisti zavzeli Preicano. V odseku pri Mont-blancu so nacionalisti zavzeli kraje Barbaro, La-guardio in Frenafeto. Cesta do Vallsa je v rokah nacionalistov. V odseku pri Falsctu so nacionalisti zavzeli razen Falseta samega še Bellmunt. Marsa, Darmes, Marcilo in Tivia, ter zajeli 1400 republikancev. Med obilnim zaplenjenim vojnim materialom je tudi en tank ruskega porekla in ena havbična baterija. V letalskih bojih so nacionalisti sestrelili pet sovražnih letal.
Biirgos, 13. januarja. AA. Reuter: Nacionalistične čete so zavzele T o r t o s o. (Tortosa je mesto ob Ebru s kakimi 20.000 prebivalci. Ker je reka do mesta plovna, je Tortosa važno obmorsko pristanišče. Za mesto so divjali hudi boji v spomladanski ofenzivi, pa je tedaj Franco mogel zasesti le predmestja na desnem bregu Ebra.j
Salamanca, 13. jan. TG. Pehota je zasedla Perello, ki leži 20 km sovernovzhodno od Tortozo. Druga skupina je prodirala po cesti Mora de Ebro —Ilospitalet in jo prodrla do obale. Tudi iz severnih bojišč javljajo velike uspehe. Armada generala Munosa prodira po cesti Artesa—Do Segre proti francoski meji in jo zasedla goro Mast, ki leži 15 km severovzhodno od Artese. Armad na skupina generala Valina je začela pohod pri Agranmntu in prodirala proti Cerveri ter zasedla hribovje okrog Almenara. Marakonci so zasedli ves oilsek okrog Monlblancha. Poročila napovedujejo za večerne ure nove velike uspehe.
V Parizu črnogledi glede Katalonije
Pariz, 13 jan. b. Položaj republikanske armade v Kataloniji presojajo v Parizu zelo pesimistično. Nobenega dvoma ni več, da so republikanci izgubili svojo prve obrambne črte. ki so bilo dobro zgrajene. Pri Taragoni se nacionalisti nahajajo na drugi strani gorskega venca, oddaljen
le še 20 km od mosta. Ako so jim posreči prebiti pomožno republikansko črto. potem jih nihče več ne bi ustavil, da sc ne bi spustili v dolino, zaradi česar hi šest republikanskih armadnih zborov prišlo v sila neprijeten nevaren položaj. Franco bo morda dopustil, da republikanci zavzamejo tudi Penarojo, nadaljeval pu Im> svojo ofenzivo v Kataloniji, da pretrga vsako zvezo s Francijo m prepreči dobavo vojnega materiala in hrano. Zaradi takšnega položaja v Kataloniji sc je pričela v Franciji velika propaganda za pomoč republikanski Španiji. V tej kampanji so se zedinili desničarji in levičarji in vsi zahtevajo, da se reši republikanska Španija, ker bi nacionalistična Španija pomenila za Francijo vedno ogromno nevarnost. Francoski zunanji minister Bonnet je imel snoči dolg razgovor s sovjetskim poslanikom v zadevi pomoči republikanski Španiji. Bonnet se je razgovarjal o tem. kako bi se preprečil popoln polom Barcelone in Valencije. Sovjetski poslanik je obljubil republikanski vladi v Španiji veliko
m......m i i m i-------------- ■■■iiiiiHir—■—1m
Dr. Stojadinovič se je vrnil
Ljubljana, 13. jan.
Danes ob 8.50 je z brzovlakom prispel preko Jesenic v Ljubljano predsednik vlade in zunanji minister g. dr. Milan Stojadinovič v spremstvu svojega šefa kabineta dr. Dragana Protiča. Na ljubljanski železniški postaji so pričakovali in pozdravili g. predsednika vlade ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen, dr. Josip Ažnian, advokat in član banovinskega odbora JRZ, direktor »Vremena« in narodni poslanec g. Dragi Stojadinovič, direktor »Vremena« ing. Glišič, direktor Jadranske podunavske banke g. Ljubomir Džinov-ski in advokat dr. Milan Korun. Po krajšem zadržanju se je predsednik vlade ob 9.10 odpeljal v Belgrad.
Dr. Korošec se ie vrnil
Potrjujejo se vesti, da v zadnjih dneh prihajajo v Katalonijo neprestano vlaki z vojnim materialom, ki upajo, da ho rešil republikansko Španijo. V zadnjih dneh so prispeli v republikansko Španijo tudi novi prostovoljci, ki so bili odposlani v mednarodne brigade.
Katalonija v hudi stiski
Tortosa padla — Katalonci kličejo pod orožje do 50 leta
ii Belgrad, 13. januarja. Z nocojšnjim oks-presnim vlakom ob 9.55 se je vrnil iz Aten v Belgrad bivši notranji minister g. dr. Anton Korošec. Pred prihodom vlaka so se zbrali na postaji prometni minister g. dr. Spaho, gradbeni minister g. dr. Krek, notranji minister dr. Milan Acimovič, minister brez listnice g. Snoj ter najožji sodelavci g. dr. Korošca. Ko se je vlak ustavil, je iz vagona izstopil g. dr. Korošec ves nasmejan in bil izredno dobro razpoložen. Vse navzoče je prisrčno pozdravil ter se z njimi dolgo časa razgovarjal. Nato sc je g. dr. Korošec podal na svoje zasebno stanovanje.
pomoč, ki naj bi prišla iz Rusije skozi Francijo. Ta material bi so lahko brez težav pripeljal do francoskih Ink. od koder hi se lahko naglo od-premil v Katalonijo in odtod na določena mesta.
Odmevi k sestanku v Rimu
Zanosno poročilo agencije »Štefani«: »Nove osnove dveh cesarstev«
Rim, 13. jan.: AA. Diplomatski urednik agencije Štefani piše: Šef itali)anske vlade in angleški premier sta vodila v toku zadnjih dveh dni dolge in prisrčne razgovore v prisotnosti grofa Ciana in lorda Halifaxa. Važnost sestanka v Rimu je v glavnem v tem, da so predstavniki dveh imperi(ev prišli do osebnega stika na osnovi enakosti. Zasluga angleškega predsednika vlade Chamherlaina je v tem, ker je razumel novi čas ter stopil vanj z vso odločnostjo in prepričanjem o potrebi priznanja novega ravnovesja. Ta zdrava in plo-donosna stvarnost angleškega državnika je imela za posledico dva markantna dogodka v zgodovini Evrope, namreč sporazum z dne 16. aprila 1938 z italijanskim imperijem ter monakovski mir. Na ta način je bila opravljena velika sprememba prejšnjega ravnovesja in to v splošnem inlcresu Evrope. Chsmberlaln sc je zelo odločno uprl uporabljali pri svojih političnih stremljenjih vojno. Teh metod ni mogoče uporabiti niti proti Nemči|l, ki je bile odrinjena tako rekoč v krog malih držav. Izgledalo je že, da postaneta takozvani demokratski sistem na eni in nacionslnosocialističnl sistem na drugi dva tabora sovraštva ter da Evropa stoji na razpotju. Chamberlain je bil tako pameten, da je začutil novi čas ter je zavzel odločno stališče proti vsem ekstremističnim in vojnim strujam. Priznati je treba Chamberlainn pred zgodovino veliko zaslugo, ki jo ie napravil svetu. Italijanski imperij in niegova vojna sila morata biti odslej stvarnosti, o kateri se bo vodilo računa tako v Evropi kakor izven nje. Italijanski imperij je nova stvarna evropska ln sredozemska sila, katere moč
Kako posreduje dr. Vinko Vrhunec
V »Jutru« dne 13 t. m. smo brali važno novico, da je predsednik ljubljanskega društva za ceste g. dr. Vinko Vrhunec v gradbenem ministrstvu interveniral da bi sc začela delati državna cesta od Jcperce do I.abor pri Kranju. In vsakdo se je moral čuditi, da je predsednik društva za ccste prišel na misel v tej zadevi posredovati in dregati v gradbenem ministrstvu. Saj je vsakdo v božični številki »Slovenca« lahko bral, da je banska uprava že pred božičem uvedla v delo gradbeno podjetje Dedek. Da pa to podjetje še ni začelo delati in kopati, bo pa morda razumljivo tistemu, ki vc, da se v debelem snegu m ob zamrznjeni zemlji take stvari nc delajo Zaradi tega je banska uprava podjetju tudi dovolila karenčno dobo do konca marca, vendar mora podjetje med tem časom do-važati gradbeni material, kar se lahko opravi tudi v zimskem mrazu. Ban.ska uprava bo do tega ro,ka morala izvesti tudi nekaj razlastitev, tako da bo zaradi tega podjetje še pred potekom karenčne dobe lahko začelo delati, ako seveda do takrat nastane lepo vreme. Prav tako je banska uprava uvedla v delo podjetje Bricelj iz Ljubljane, ki jc i7licitiralo modernizacijo državne ceste od Kranja do Naklega. Vendar tudi to podjetje do pomladi ne more pričeti delati. — To se pravi, da bi po ljubljanskih vzorcih morda kak »Jutrov« mož zah-
se čuti tudi izven Evrope. Vsi poskusi, da se te stvarnosti ne priznajo, so končali klavrno. Prav tako ni mogel Chamberlain v pogledu Nemčije voditi drugo politiko, kakor politiko pravice in splošnih interesov, kajti če to nc bi bil napravil, potem bi moral voditi vojno politiko.
Te dni so bile torej začrtane nove osnove dveh cesarstev, pri tem se ne sme pozabiti odločno in lojalno stališče Nemčije, v čemer Se ponovno potrjuje življenjska in plodonos-na sila osi Rim-Berlin, ki predstavlja močan in nedeljiv sistem v službi ohranitve novega miru, zasnovanega na pravici.
»Temps« v dvomih
Pariz, 13. januarja. AA. Ilavas: »Temps« komentira rimske razgovore ter v svojem uvodnem članku med drugim pravi: Treba se je varovat' preveč formalistične ocene obiska angleških nvnistrov v Rimu prej dokler ne bo znano uradno poročilo, ki bo verjetno objavljeno že danes. Toda vse dosedanje in-dicije dopuščajo misel, da je v resnic1, da je vsak ostal pri svojem stališču in da so v bistvu stvari ostale tam, kjer so bile pred prihodom Chamberlaina in Haliiaxa v večno mesto. Temu sc človek niti ne bi mcgel čuditi, če pomislimo, na okoliščine, pod katerimi je do tega obiska prišlo. Italija je postavila vprašanje Irancosko-italijanskih odnošajev, zaradi katerih Anglija z ozirom na njeno tesno zvezo in njeno stalno sodelovanje s Francijo nn vseh poljih ne more ostati ravnodušno. Ne bo prišlo do posebnega sporazuma, ki bi na kakršen koli način mogel kar koli spremeniti v popolni solidarnosti med Francijo in Ve-I ko Britanijo in niti v najmanjši meri podpirati os Rim-Berlin.
teval, naj sc gradi tudi tedaj, kadar je na zemlji pol metra 6nega in je zemlja četrt metra globoko zamrznjena. Tudi tako sc da delati, kakor so delali liubljanski tramvaj, ko so morali pod prejšnjmi režimi zemljo na ljubljanskih ulicah umetno greti, da so lahko kopali. Takrat pod režimom »Jutrovih« možakov je bila navada, da so pomlad, polelje in lepo jesen premodrovali, kopati pa so začeli takrat, ko je nastopila zima. Menda zaradi tega, ker je tako početje cenejše in bolj solidno. Kdor hoče torej posnemati tako gospodarstvo, ta bo dal prav g dr. Vrhuncu, ki sili, da bi se ta dela takoj začela. Pa takih je celo med Jutrovci malo. Zato bo vsakdo uvide!, kako odveč je tako posredovanje g. dr. Vinka Vrhunca.
Belgrajske novice
Belgrad, 13. jan. m. Na predlog notranjega ministra so kr. namestniki podpisali ukaz, s katerim se sedež občine Bloke v logaškem okraju prenese iz kraja Nova vas v kraj Fara.
Belgrad, 13. jan. m. Ministrski svet je sklenil, da se dosedania pomožna pošta v Frankolovcm ukine in namesto nje odpre državna pogodbena pošta
Belgrad, 13. jan. m. V kmetijskem ministrstvu je napredoval v 4-II skupino inž. Franjo Lukman.
Belgrad, 13. jan. m. Tc dni jc obhaial 70 letnico življenj? znani srbski znanstvenik dr. Bogdan Gav-rilovič. N;emu na,čast bo 19. t. m. v veliki dvorani tehnične fakultete prirejena slavnostna akademija.
švicarski list o
Veliki švicarski list »La Suisse« je za rojstni dan kraljice Marije prinesel daljši članek, ki v njem med drugim takole govori:
»V ponedeljek 9. januarja je Jugoslavija praznovala rojstni dan kraljice Marije. Rojena romunska princeza je prva lela svojega življenja preživela v domovini, kjer so na dvoru zapažali njen blagi značaj ler njeno preveliko skromnost. Prvo svojo šolsko izobrazbo je dovršila na Angleškem, kjer se je zlasti izkazala v naravoslovju in kjer je pokazala, da ima mnogo smisla za književnost in zgodovino. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je mlada deklica odšla v domovino, kjer se je skupaj s svojo materjo in s tremi sestrami posvetila negi ranjencev in bolnikov. Tudi po vojski je delovala v dobrodelnih društvih ler je zlasti pazila na skrb za vojne sirote. Nato list piše o njeni srečni možitvi s kraljem Aleksandrom ter nato nadaljuje: »Kraljica Marija je vedno kazala veliko skrb za vzgojo ne le svojih otrok, marveč otrok •vse Jugoslavije. Večkrat je že rekla: »Otroci so naša največja skrb, mir pa je nekaj, kar spada med dolžnosti vseh žensk na svetu!«
List nato navaja, za koliko dobrodelnih društev kraljica Marija skrbi, v njih deluje, jih je tudi sama ustanovila. Vsa ta društva pa imajo
JNS ima 4 poslance
Kakor poroča glavni volivni odbor, je bilo na Mačkovi listi izvoljenih vsega skupaj 67 poslancev. Od teh 67 poslancev jih ima Mačkova Hrvatska seljačka stranka 47, drugih 20 poslancev pripada srbijanski združeni opoziciji ler JNS. Prav za prav jih ima srbijanska združena opozicija 16, JNS pa le 4. Ti srečni šlirje zastopniki nekdaj vsemogočne stranke so: Peter Zivkovič, Aleksa Jovanovič, Mi-lorad Markovič in Ilija Mihajlovič. — Srbski zem-Ijoradniki so dobili vsega skupaj 10 poslancev, po večini v Bosni. Davidovičeva demokratska stranka je dobila 3 poslance, radikali Ace Stanojeviča so dobili dva poslanca, in sicer Lazo Markoviča in Stamenka Stošič«. Samostojna demokratska stranka pa je dobila 1 poslanca.
Hrvatska himna naj se spremeni
List »Nova Hrvatska t piše, da je zadnje čase nastalo več vprašanj, ki jih je treba rešiti, ki se na videz nili važna ne zde, pa so vendar zelo važna. Prva laka važna naloga je, spremenili besedilo hrvatske narodne himne »Lijepa naša domovina«. Nato navaja, kakor list pravi, važen razlog za to spremembo: »Sedanje besedilo ne omenja vseh hrvatskih krajev, ki bi jih moralo omenjati. Ne omenja ne Dalmacije z njenim biserom, našim Jadranom. ne kršne Hercegovine, ne spominja Bosne ponosne, ki je naša in naša prihodnost. Sedanje besedilo je nastalo lakrat, ko je bilo treba buditi glavo domovine in naroda, bansko Hrvatsko, sedaj pa je lo Ireba dopolnili še z drugimi udi. ki so trdno povezani v eno celoto. Stvar poklicanih strokovnjakov pa je, da bo novo besedilo ustrezalo stvarnosti.«
»Nova Hrvatska« in »Samouprava«
»Nova Hrvatska« je hrvatski nacionalistični lisi. ki je le d ni priobčil tudi članek, v katerem takole govori: »Za dandanašnje strašne Čase niti ni duhovnih vrednot. Tisto malo, kar bi morda moraio biti kulturna vrednota, je v rokah znanih nam
kraljici Mariji
velik socijalen pomen in plemenit namen. Nato pa nadaljuje list: »Poleg tega je imela stalne stike s socijalnimi in intelektualnimi gibanji v Jugoslaviji. Močno se kraljica Marija zanima za obdržavanje narodnih noš in narodnih vezenin. Sama ima v svojem dvoru sijajno zbirko narodnih noš in narodnih umetniških ročnih del. Umetniško zelo izobražena, so kraljica Marija vedno peča s slikarstvom in kiparstvom.«
Nato list popisuje veliki udarec, ki je zadel kraljico Marijo in vso Jugoslavijo s tragično smrtjo kralja Aleksandra, nakar nadaljuje: »Kraljica Marija je svojo žalost prenesla z velikim junaštvom. Niti en hip ni pozabila svojih ustanov, ki stoje pod njenim varstvom, čeprav je morala podvojeno se posvetiti vzgoji svojih otrok, zlasti pa svojega najstarejšega sina kralja Petra II., ki je najmlajši vladar na svetu. S pomočjo in sodelovanjem svojega sorodnika kneza namestnika Pavla, čigar visoka kultura in državniška izkušenost v veliki meri olajšuje njegovo nalogo, kraljica Marija, zavedajoč se svojih visokih dolžnosti, vse svoje sile posveča, da bi najbolje pripravila svojega najstarejšega sina za težke naloge, ki jih bo sprejel kot vladar. Jugoslavija s simpatijami ter hvaležnostjo spremlja njeno lepo delo.«
tujcev in pomeni sredstvo za nabiranje kapitala ... Skrivna društva domačih izrodkov in tujcev vladajo po slojih predstavnikih na vseh področjih narodnega življenja. Narodna skupnost jim je navadno sredstvo za izkoriščanje. Narodni ideali pa so gola reklama za pridobivanje potrebne večine.«
Na to pisanje pa je odgovorila belgrajska »Samouprava« takole: »Treba je priznati, da smo presenečeni. Ali res hrvatsko narodno življenje vodijo domači izrodki in tujci po svojih predstavnikih? Kateri so ti predstavniki? In kdo dela reklamo za pridobivanje potrebne večine? Vkljub vsemu pa imamo mi mnogo boljše mnenje o g. dr. Mačku in njegovih sodelavcih, kakor pa to njegovo glasilo.«
Naše mnenje pa je: Ako je hrvatski list menil s tistimi izrodki in tujci liste ljudi hrvatske in tuje krvi ter tujega plemena ali rase, ki vladajo hrvatsko gospodarsko in hrvatski narod gospodarsko izmozgavajo že dolga desetletja, je vsekakor prav povedal. Mi bi dostavili samo še lo, da tega nad Hrvati ni zakrivil zgolj kak režim, marveč da je velik del krivde na tem tudi na strani hrvatskih voditeljev, k' se za hrvatskega kmeta že davno pred vojno niso drugače brigali, kakor pri volitvah zoper Madžare, gospodarsko in socialno ter kulturno stran javnega dela pa so puščali v nemar.
Slovenski poslanci JRZ odpotovali v Belgrad
Ljubljana. 13. januarja. Z brzini vlakom ob 9.10 zvečer je odpotovala prva skupina narodnih poslancev JRZ dravske banovine v Belgiad. V Zidanem mostu so jim bodo pridružili narodni poslanci JRZ iz mariborskega volivnega okrožja. Ob 22 zvečer potuje diuga skupina narodnih poslancev JRZ v Belgrad. S to skupino |>oluje tudi senator g dr. Franr Kulovec.
Zagrebška vrem. napoved: Zjasnilo se bo.
Zemunska vremenska napoved: Milo vreme, pretežno oblačno z dežjem v vzhodni polovici, postopna zjasnitev v zahodnih krajih. — Najnižia toplota 13. jan.: Zaječar — 10, najvišja Split '+ 15.