(shaja ob 4 zjutraj* gtano eeiaistno . 180 K tieseeno.....15 . ca zased. ozemlje 300 . ca inosemstvo i* Oglasi za vsak mm vižine stolpca (58 mm) 3 E euatt oglasi do 39 mm stolpca (58 rami , 1 » Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 18/L Telefon it 72. Upravnlštvo: Sodna ulica ŠL 6. Telefon it 36. Račun kr. pošt. ček. urada štev. 11.512. Pred pričelkom jadranskih pogajanf. 6iko vjsr^ianle. — Miniitrski svet. Beograd, 2. novembra. (Izvirno). Naša vlada je dobila od italijanske vlade poziv za obnovite/ pogajanj glede jadranskega vprašanja, ki se prično dne 7. novembra v Rapallu pri Genovi. Zaradi tega se je vršila danes ob 10. uri dopoldne seja ministrskega sveta, ua kateri se je raz-ven o jadranskem vprašanju razpravljalo tudi o regentovem potovanju na Grško, kateremu se pripisuje velika politična važnost Zanimivo je zlasti dejstvo, da so glede nastopa prestola princa Pavla grškega nastaie velike komplikacije, ki jih bo skoro nemogoče rešiti. Povraiek regenta iz Aten se pričakuje za danes. V zvezi s pozivom italijanske vlade je bil tretji naš delegat za pogaja nja, minister Kosta Stojanovič, sinoči brzojavno pozvan, da se vrne v Beograd. Gospodom Vesničii, Ljubljana, 2. nov. 1920. V dveh dneh odpotujete v Riviero, da poskusite deseči sporazum z Italijo. Se nikdar v življenju niste sli tako težki odgovornosti naproti, kakor to pot- Razpravljali ne boste o mrtvi stvari, ne o denarju ne o duševnih zakladih. O živih dušah in telesih najzvestejžega dtla svojega naroda se boste pogajali. Vi poiujete sami. Sklenili ste, da «e vzamete nobenega Slovenca s seboj. Bojite se, da bi mu vskipelo srce. Pogumna in ieika je tudi ia Vaša odločitev. Ne bi bila lahka stvar Slovencu pogajati se, ieii ee materi cd živega telesa odreže večji ali tpanjši kos. Vendar ne vemo, cli /i bil ia vaš sklep moder. Bodisi: zato pa je vasa odgovornost toliko vsjžja. Tc dni, ko boste ,Vi v Rapaiiu, bo vsa domovina pozorna na Vas. V težkih mesecih poroda naše domovine smo se privadili nmegim razočaranjem. Ze vemo, da je ideja samoodločbe uporabljena le pzoti nam in da o kaki mednarodni pravičnosti ni govora. Pripravljeni smo torej na nove bridkosti. Vendar ne gradite preveč na noč naših src in živcev. Uvažujte neprestano, da ima vsaka sivar svoje granice in da nobena država v popuščanju ne more preko življenjih svojih interesov. Slovenija je berijera prodiranju Germanštva na Adrijo. Ona vrši s tem historično nalogo za vse Slo-vgnstvp in Romanstvo. Brez Slovenije ni Jugoslavije, ne pozabite to ni trenutek. Slovenije ni, ako jo zadušite, ako ji odvzamete oivorjeno pai na morje ia ako razkosate njeno teio tako, da ne čuti več življenja. Vemo, da ne dopuščate diskusije o jeseniškem trikotu. Ako bi se to vprašanje pokrqnilo, zahteva od vas ves narod, da takoj in brez obotavljanja zapustite Italijo. Zaliti se ne damo. Brez Reke in čisto sigurnega dostopa. do nje iz Hrvatske in Slovenije, brez zadostnega okoliše zlasti Liburnijs, ne more biti govora o ka kem sporazumu. Reka bodo pljuča, skozi katera bo naš narod dihal. V večnem nežad'voIjstvu in gntepodar-skili krizah bi se slabil šainegs sebe. ako je ne poseduje- Redkim Italijanom v kulturnem oziru dajte car te hlanehe. Ne reflek-tirsmo na poslovenjenje niti enega Italijana ali da se kak renegat vrne jugcslovehstvu. Glede .tapadne gracice ne pozabite, da je vsako jugoslovensko e>eio vredno boja in rešitve. Tam m žive „rcbske.duše", tam "žive zlati naši zavedni Kragpvci in Goričsni. Pri tem ponudite, da nsoia '.biti išjČT "Seka in pet vanjo vama pred sovražnikom in da je poudarjanje vsake sirategične graniee že samo na sebi pretnja. Pri razgovorih tudi ne pozabite, da se je na severu . zgodila velika krivica: tam naj odloča plebiscit, o katerem Italija drugod nič vedeti noče? Pri vseh razgovorih poiskusite se v mislili uživeii tudi'v srce Slaven-, cev in Ljubljane in v srca oni':, ki o njih usodi odločati. Fodpišrie &v imo ono, kar morete ravjietako mirno braniti v Ljubljani kakor v Beogradu in Zagrebu. Ne bi b:?o večje pogreške kakor odločitev, da hočete na vsak način priti do podpisn. V tem slučaju vam je prokktsi.-o vsega naroda sigurno. Ne -spravile nas v ta strašni položaj. Ako iast naroda ne dovoljuje, ako ne- dovoli nas narodni in gospodarski interni, po-gumno razbijte pogajanja' z lokavo Italijo, ln potem takem iiece ostati naš večni sovražnik. Ves narod bo z Vami! preganja Ako se te razmere ne iz-premene, so nenliri neizogibni. V nasprotju s prejšnjim blagostanjem mesta je sedaj jedva pričakovat^ da bi dobil Trst še kedaj svojo prejšnjo vlogo. V mc-M vlada pomanjkanje vode in pil -ravstvene razmere so slabe in_____i narašča polagoma vedno večja vznemirjenost, kar oja čuie socialistične elemente- Dokler Trst ne dobi svoje prejšnje zveze z zaledjem, je obsojen na stradanje in životarienje ier polagar.o izumi-ranje. GrSke volitve. Atene, 2. novembra. (Izvirno). Volitve za grško zbornico, ki so bile določene za 7. novembra so odgo-dene do 14. novembra. Prihod regenta Aleks-mdra v Atene se v grških političnih krogih izredno živahno komentira. Regent Aleksander je bil sprejet s posebnimi častmL Kraljica vdova Olga je priredila njemu in princcsinji Jeleni na čast v soboto slavnostno kosilo, vlada pa zvečer svečani aiuc. Regent Aleksander se je včeraj vrnil z avtomobilom preli Beogradu. „^SesSs esitente". Praga, 2. novembra. (Izvirno). Romunski zunanji minister Take Jonescu je po dvodilevncm bivanju v Pragi odpotoval včeraj poticči v Varšavo. Pri razpravljanju stališča Anglije, Francije in lialiie napram „Ma!i entenii" te je pokazalo, da vlada r.a zapadu popolno soglasje in da vse kombinacije glede Madžarske niso vce aktuelne. Med. Če-škofovEško in Rumunijo v.. Bukarešta sklenjeni dogovor, ji bil v^eri potrjen. Stalila m južna Hardlfig izvoljen. London, 2. oktobra. (Izvir., doslo f ob 2. uri- ponoči) Harding je izvoljen za predsednika Zedinjenib držav. Od 530 volilnih mož iz posameznih držav, ki so bili izvoljeni ( pri današnjih indirektnih volitvah,' je-po dosedanjih poročilih 360 republikancev, ki so zavezani za Har-dinga- Rezultati, ki še manjkajo iz severnih in zapadnih držav, ne morejo nič več izpranemu na zmagi Hardinga London, 2. novembra. LDU.: Reuier poroča: nWestaninster Ga zette" javlja: Elektcrsfce volitve v Zedinienih državah ameriških so se koncile z veliko zmago republikanskega kandidata Iiordinga. Izvolitev Hardinga ne more iz" naditi. Amerika je sita umeševar. v evropsko politika Tudi je nesigur-na taktika Wilscnova omajala vero o njegove lastne ideale. Vkljulnemu pa, da je Wi!sonu propal njegov kandkLt, je in ostane največji mož sedanjosti, ki je sveta dal no-o ob-lko. Tudi ideja Lige narodov, četna z .časno oslabljena, zopet izide Angleška sodba «o*»d»n, 2 novembra. (Izvirno). r->f** i poročevalec „Timesa" pri-i- >sa cbšTno sliko o žalostnem go-s*v-dar*keni in političnem položaju Sifcfa, feg ar usodo primerja z uso- prej ali slej kot izraz nastajajoče mednarodne etike. Od Hardingove zmage se čuti ojačeaa Italija, S se jc stalno bala W'!sonove roke. Le-ia pa je itak že par -eseeev bila nevidna. Tudi Italiji o. neljubo, če ji cd tegne Amerika gospodarsko ^ pomoč Jugoslavija se bo pač zanrrd- Jugo samo scL n: mora vspei V,.' do bolne^.-a . "-lavstvo in prebiva!'tvo da r '-ost v ob- upnem polož u in - slabih živ-ljenskih r-^ne^h. Prebivalstvo slo vanskega in nc^Ac^a pokolenja se Dfisaj, 2. novembra. (Izvirno). ..Achraiirblatr' poroča iz Trsca, da bo italijanska viada odklonila ne samo .nadaljnjo . izplačevanje anuitet v znesku 30 milijonov frankov' v ?L'.ti, asnpak iudi izročitev na ita-liinnsketn ozemlju nahajajočih se .preg južne železnice, v kar je po členit 249. mirovne pogodbe upravičena. Zastopnik italijanskega ii-nančnega ministrstva sc je poda! v Pariz, da se pogaja tamkaj s frsn-co^isii interesenti. Ffsnsssko-^grsits psizvelisv- Pariz, 2. novfaibra. (Izvinio). Angleška vlada je izjavila, da nikakor ne aicre primati {raiicosk-> ogi-ske tajne pogodbe v Gcd5!lo. rraiicoska vlada je zato obvestila ogrsko, da bo pogodba preklicana. Berlin, 2. novembra. (Izvirno). Kakor poročajo moskovska „Izvesti ja".jc prevzel vrh«'flo poveljstvo scvjelskih čet na južni fronti K.-s menjev, ki ima na razpolago 32 divizij- Carigrad, (preko Biegrada) -2no-vembra. (Izv;mo) Bo!jšcv;i*ka armada 140.000 mož je napadla čete generala Vrangla, k; so sc morsle umakniti za trio Perekcn in so imele težke izgube. Kopeahagen, 2. novembra. (Izvr.) Vrangiovo armadco poročilo cd 27. oktobra poroča o -uspešnih bojih z bolniškimi četami ob Dnjcpni. ki w> ga boijševiM zaman prekoračili. Sovi Sad, 2. novembra. (Izvirno.) -Zastava" javlja, da se je poleg generala Sarkouča in celo vrste irankovotv udelelil pogreba generala Bcrojeviča na Dunaju tudi zloglasni dr. šušteršič, ki je v svojem govoru poveličeval Habsburzsne in naglašal, da njih hi-storijska misija še ni dovršena. Volilni shod JDS. sc vrši v petek, dne 5. novembra 1920. ob 8. uri zvečer v dvorani „Uniona". Na shodu govorijo kandidati Jugoslovanske demokratske stranke za ljubljansko volilno okrožje dr. Ivan Tavčar, profesor Josip Reisner, Ivan Mohorič in dr. Albert Kraiscr. Somišljeniki, udeležimo se po'r.o-številno! - Načelstvo »'DS. m volitve. Osijak, 2. novembra (Izvirno). V nedeljo se je vršila tukaj konferenca demokratske stranke sa viro-vidško žunanijo. Zborovanju js prisostvovalo zlasti mnogo senaških delegatov. Predsedoval je dr. Ribar, govoril pa je tudi urednik Toni Šle-gel iz Zagreba. Nosilec •demokratske liste za virovitiški okraj je dr. Rthar. Beogrs«. 2. novembra (Izvirno). Minister za konstituanto dr. Laza Martovič je odpotoval v Mcsiar, kjer bo nosilec rad&alske liote. Pa-sič je na agifcjcijskem potovanju po Borni in Dalmaciji in pride pri tej priliki tudi v Zagreb, da v-odpre Mihalovič^.-o kandidaturo. V Črni geri. je nosilec radikaiske liste dr. Drljevič, advokat iz Zenična, bivši minister kralja Nikite. Nosilec demokratske liste v Črni. gori jc Marki Dakovič, vodja mlade črnogsr-,-t-* ............ Eeegrad, 2. oovembra. (Izvirno). Vuiu-j. U' ime« cudor danekratske stranke sejo, ua kateri sv ]e razpravljalo o položaju pred volitvami. Mihister Pribičevič se je vrnil v tieograd in izjavil, da ie položaj za demokratsko stranko na lirvatskem jako ugoden. Dober jo položaj tudi v Srbiji, Vojvodini in Bosni Predsednik stranke Ljuba Davicovic se še ni vrnil z agiiacijskega potovanja po južni Srbiji in bo zato naknadno. Narod z velikim razumevanjem odobrava politiko demokratske stranke, posebno dr-avno iedinstvo in pa agrarno reformo. Ciarni odbor je določi! za nosilca liste zs. somborski okraj v Vojvodina ministra Kost o Stojanoviča, na drugo mesto pa Pero Konjoviča. V podrinskem okraju (Sabac) bo r.osilcc liste \'oja Veliliovič. na drugem mestu pa seljak in narodni poslance Josip Bojinovič. Hasnš gs®p©i9!s. Bitaaj, 2. novembra. (Izvirno). )TMittagszatiing" poroča iz diplo- ma tfiega vira, ca angleška viada skfa ednosajev s sovjetsko Rusijo. L!cyd Gecrge je prišd do prepričanja, da so ruski delegati uezaiits-ljivi ni da izrabljajo svojo prisotnost v Angliji samo za boljševiško propagando. Veiilco ogorčenje vlada v Angliji tudi. zaradi tega ker sovjetska viada & vedno noče izpustiti bnglcških ujetiiikov. ki iil: namerava najbržc c>bčržaii za talce. V an gleških p>!iti£nih krogih računajo zaradi t^a, da bo politika Anglije popolnoma pasivna napram Rusiji. Anglija -c sicer ne bo bojevala z Rusijo, strnila pa tudi ne bo v nikakršne ednešajo. Lcndoa, 2. nov.triisra (Izvirno). Krasin j s izročil danes angleškemu zunanjemu urnciu prepis nete moskovske vlade, v kateri sovjetska vlada prelitim proti temu, da so dobile ang'ečke vojne ladje ukaz za napadanje sovjetskih pedmenukov v* Cnera in Baltišiv_m morju. Moskovska vladr. i7jav' ;a, ca ce ne smatra r vojn: z Anglijo. Druga sovjet-skh nota oroiestira proti napadom čet general-rv B^lahoviča in Petlju re v Beli Rusiji In Ukrajini zahteva od vlade, da lvi» operacij ne pvdpsra. Uradništvo in av fonosniia. Ljubljana, 2. novembra. JDS pričakuje sanacijo naše države od dobre uprave: V središču je treba od vrha do tal prenoviti ministrstva. Iz vseh pokrajin naj se v, Beogradu zbere elitni zbor uradništva,"ki mu je treba udobno eksistenco za vsako ceno zagotoviti. Danes je našemu uradniku silna žrtev prestati v beograjski draginji. Ni pa nobenega dvoma, da se to po I?gi gotovo "najbolj srečno mesto na pohodu iz srednje v istočno Evropo razvije v najkrajšem času. — Naša zemljepisna in etnična situacija pa zahteva še za dolgo le; globoko ido-čo decentralizacijo, in sicer državnih uradov, ki naj delajo roko v roki z; avtonomno upravo- izrekli smo se pred vsem za veliko avtonomijo občin: iz maiih občin, ki modernih nalog ne morejo zmagali, naj se zgrade velike občine s 3000 do 6000 prebivalci. To bo že lepa moč, ki to mogla skrbeti za vse močne gospodarske naloge (vodovodi, male elektrarne, gradi?« stanovanjskih hiš, pota, javna higijena, sirokovne šole, ljudska izobrazba aprovizacija nd.). Poleg velikih občin bc-do delali okraji smobreno gospodarsko politiko (ceste, zdravstvo, strokovne šoie, tujski promet, lokalne železnice, daljnovodi večjih 'elektrarn;. Nad njimi bo dežela še ve& je samoupravno telo. Tudi po dvoje občin, okrajev in dežel se bo lahko vezalo za večja komunalna podjetja. V vsaki samoupravi igra največjo ulago izvoljeni zbor zaupnikov pre-bivalscva. Poleg tega bo pa v samoupravi tudi neobhodne potrebno uredništvo. Zupanu, okrožnemu glavarju, namestniku in članom občinskih, okrožnih, deželnih zborov gre iniciativa in nadzor: drobno izpeljavo pa prevzame uradništvo. Kaj fco v upravi važnejše, uradništvo ali odbori? To bo pač zelo različno. Nekje bodo odborniki (poslanci) za nič, uradniki pa bodo pO samonikli inteligenci ali pa jahaje izkušenega ,.šimlja" vozili dobro, drugod bo obratno. Uradnik pa, bo-di v državnem ali samoupravnem: aparatu, ne sme biti hlapec. On mora biti podrejen odgovornemu predstojniku. ne sme pa biti marioneta slučajnih mogotcev, pa najsi so to državni ali pa občinski poslanci. Od uradništva zahtevamo strokovnega znanja, izvežbanosii in absolutne poštenosti. Treba tnu zategadel dati službeni red, ki mu brani hrbet proti raznim premembam pri predstoj-nikih. Pragmafika je nujna korekta-ra slabih strani parlamentarizma SLS zahteva da bedi vse urad-lištvo (državno in avtonomno) pod-iožno deželnim odborom. Globoka razlika med ustavnim programom JDS in SLS, znova poudarjena še le dni cd nasprotnikov, je v tem, da SLS zahteva, da bodi deželni odbor vodja tudi vse državne notranje uprave, imenovalec in disciplinarni šef uradništva vseh vrst v d©-želi. „Sk)ve.iec" trdi, da je nasprotno stališče nedemokratske, kajti deželni zbor da je voljen s splošno, enako volilno pravico. Klerikalci delajo, kakor da bodo le deželni zbori tako izbrani. Pozablja, da bo parlament tudi po tem sistemu izvoljen in da bo ustava za-iao"'čila čisti parlamentarizem; cen-vralna vlada je takorel.oč c-dsek parlamenta. če ta vlada vrhovno vodi Snovniški aparat, je tn povsem demokratski. Motiv klerikalnega programa je cčividen: v Sloveniji upajo še kdaj na večino, v Jugoslaviji jc nikdar dobiii ne morejo. Uresničenje tega programa bi bilo usodno: Uradniki bi postali hlapci Jerneji. Ko je v Ljubljani deželni fldbor vodil So&ieriač, smo videli, kako žele stvar uravnati klerikalci. Podobne tnamre je na poverjeništve za notranje uvajal novi načelnik SLS. Bogomil Remec. Možnosti takih krivic se v ogromnem državnem organizmu vse bolj uravnavajo kakor v tesni deželici. Minister je daleč in ne pride mu na misel preganjati uradnika, ker ni dovolj globoko pozdravil ali ker gospej soprogi ni pogodu ali pa ker eden od političnih prijateljev preži na dotično mesto. In če pride krivica, uradnika ščiti državna prag-matika in kar je še več vredno: državna stanovska organizacija. Deželnim odborom dati vso moč nad uredništvo v roke, se pravi razbiti uradništvo v slabotne skupine. Uradnik mora biti. državi zvest, en mora delati: za vse to je dovolj jamstva v njem samem in v oblasti prestcjnikov. Neko neodvisnost pa mora imeti. In & se kaj nepoštenega od njega zahteva, se sme postaviti. Zato pa bo JDS. upravi svojega demokratskega stališča brezpogojno zaprečila vsako misel na to, da bi državno uradništvo* postalo podložno deželnim odborom. V kolikor bo vršilo posle samouprave, bo podložno od liudstva izbranim odbornikom, vendar ne kot hlapec, ampak kot sotrudnik. * To velja za državne nastavljence sploh, torej tudi za poduradnike, sluge, policista in paznike. Volilna borba v Minister dr. Kukovec je v ponedeljek zvečer odpotoval iz Celja v Beograd. Koncem tedna se zopet vrne in se poda na agitacijsko potovanje v Maribor in mariborsko okrožje. v Iz volilne borbe v mariborskem ok-fožju. V ponedeljek se je vršil v Zgornji Polskavi shod SLS. Ztipnik je v nedeljo naznanil s prižnicc, da se morajo shoda udeležiti vsi moški m ženske. Res je prišlo na shod okrog 60 oseb, katerim je govoril poslanec Pišek in še aeki njegov tovariš. Svojih govorov nista mogla govoriti do Lonca. Prisotni Imetje m delavci so jima namreč stavili različna neprijetna vprašanja o delu voditeljev klerikalne stranke, o agrarni reformi, o dvolični klerikalni politiki doma in v Beogradu, o slabem gospodarstvu pri železnicah in zelo dobrem gospodarstvu pn klerikainih podjetjih in mnogo drugega. Pišek se je nekaj časa lovil in se poskuša! izgovarjati in opravičevati, končno je pa podlegel m izjavil, da itak ne refiekiira na Izvolitev in da ni hote! več kandidirati, da so ga pa njegovi tovariši prisilili. Sedaj hoče poskusiti, da re3i za klerikalno stranko, kar ee še da rešiti. Vendar enkrat odkrito priznanje! Shod se je na to končal v občem prepiru, kriku to smehu. 2upnik je mnogo pred koncem shoda na tihem odšel v farovž. v Volilna sleparstva pričenjajo. Vzor krščanskega moža je vsekakor župnik dr. Jančič pri Sv. Petru v Savinjski dolini, ki je edea najbolj nestrpnih in zagrizenih klerikalnih politikov. Sedaj je bil naznanjen državnemu pravdništvu zaradi sledečih sleparij: za časa rcklamacijskega postopanja je prišlo k njemu več reklamanfov, da jim da predpisane dokumente, kar je ta sicer storil, toda ne da bi pritisnil na dokumente uradno šta«apiljko. Ker pa je bil dr. Jančič obenem č!an reklamacij-ske fco*M$i$e v občini, je vse te do kumente, ki jih je izstavil sam, krat-komalo zavrnil z utemeljitvijo, češ da niso uradni dokumenti, ker imajo le podpis župnika, ne pa tudi uradne štampiljke. Okrožno sodišče je seveda vse te ukrepe reklamacijske komisije razveljavilo kot proti postavne, župnika dr. Jančiča pa na zna nilo državnemu pravdništvu. v Capudrov volilni shod v Mariboru. Krščansko-socialna zveza je priredil* v nedeljo v mariborskem narodnem domu volilni shod, na katerem sta se p«"°d stavila kandidata Capuder in Krep-k Shod je bil jako slabo obiskan. Wga skupaj je bilo okrog 50 ljudr, nad polovico žensk in drugih oseb, ki niso volila. Kandidat Capuder je branil politiko dr. Susteršiča in svoje denunci-jantstvo v Kranju. (Večerni list pa piše, da je shod zelo lepo uspel in trdi, da se je poslanec Vesenjak vedno potegoval za delavske koristi. Kdaj in kje pa? Značilno je, da Večerni list ni povedal števila udeležencev. Jutri nas bo seveda ozmerjal in bo navedel, da je bilo izdanih toliko in toliko tisoč vstopnic, kakor na zadnjem ponesrečenem shodu SLS v Ljubljani.) v Na strankinem zboru JSDS v Celju, ki se je vršil dne 31. oktobra in I. novembra, so bili postavljeni kandidati socijalistične stranke za vsa tri volilna okrožja v Sloveniji. Nosilec vseh treh list je Etbin Kristan. Zbor se je izrekel proti komunizmu. Politične beležke. -r „Slovenec" je eentralist! Hoče namreč, da bi dr. Brejc in Ver-stovšek vladala tudi v Mariboru, Ptuju in Murski Soboti. Prekmurri pa hočejo — avtonomijo. Klerikalne prekmurske „Novine" pišejo (10. oktobra.): „... (Prekmurri) svoje posebne avtonomije zavoljo gospodarskega, verskega, šolskega razločka itd., nikdar ne odvržemo..." ,.No-vine" priporočajo tudi prekmuršči-no kot poseben jezik. Tako brusi Slovenska Ljudska stranka svojo lastoo orožje; ne more pod ljubljansko klerikalno streho spraviti vsega kar bi hotela- Prekmurje pripada pač k Jugoslaviji, a ni pripadlo ni-kcii k kaki ..zgodovinski" Sloveniji. ■i- Izdala jih je beseda! Klerikalni „Večerni list" je dne 27. oktobra pisal: „Dve leti je domala že minu-o, odkar je slovensko ljudstvo proglasilo svojo samostojnost... Nato je prišlo takozvano ujedinjenje s 'Irvati in Srbi..." torej: takozva-no ujedinjenje.' Sledečega dne, 28. oktobra je pisal ..Slovenec" skoro enako, a je izpustil besedo „tako-zvano". Ali se je zbal? Ali misli, da oee ..Slovenec" ne sme biti tako odkritosrčen, kakor enfant terrible „Večerni list"? f Gonjo proti vojski nadaljujejo nai klerikalci sistematično, a svoj strup srkajo iz virov srbskih radikalcev, ki so jo v Srbiji vodili iz strahu z ogorčeno borbo proti vsakemu, ki je užival v narodnih krogih in v vojski ugled. Tako so radikalci uničili zmagovitega vojvodo Rade Puinika, zmagovalca v obeh batkanskih vojnah, uprizorili so divjo gonjo proti vojvodi 2ivojinu Mišiču, da je motal v penzijo, ker jc javno nastopil prsti škodljivi radikalni agitaciji v vojski, ki se je leta 1914 dal penzio-nirati, da bi mogel kot kandidat samo- stalne — sedaj demokratske — stranke priti v skupščino, kjer je hotel lazkrin-Jtati radikalsko goujo Na vojvutio Potnika so hoteli radikalci zvaliti vso krivdo za katastrofo leta 1913, da je zma-genosni vojvode umri iakorekoč kot izgnanec v Nizzi, a vojvodo Mišica so morali ravno radikalci sami poklicati, ker sami niso imeli sposobnih ljudi Isto gonjo so sedaj uprizorili proti gc neral Zivka Pavkrviču, enemu ndjna-darjenejših naših strategov, ker se~je uprl zahtevam rad^lcev, da zbere kot upravnik vo«ne akademije v Beogradu v profesorskem zboru radikalne kandidate. V svoji gonji proti Pavloviču so šli celo tako daleč, da so zaslužnemu strategu in dvakratnemu osvojevalcu Bitolja očitali, da je za časa albanske tragedije postopal nekorektno proti kra lju Petra, tako da je moral celo sam kralj Peter orotestirati proti takim la-žem, da je bil do takratni polkovnik Pavlovič na izrečno željo kralja Petra kakor v pro'est preii ostudni gonji od strani radikalcev, proizveden v generalski čin. K ti nenarodni gonji radikalcev proti vojski v sedanjih usodepol-nih časih pravi Beogradski gnevnik Ako bi se po teh konstatacijah našel še kak pameten in pošten Srb, ki bi ostal še nadalje radikalec, mi bi radi videli tega človeka! — A mi Slovenci lahko rečemo to isto, samo da spremenimo besebe: Srb in radikalec z besedami Slovenec in klerikalec. -f Mandati v avstrijskem narodnem svetu, ki dosedaj še niso bili podeljeni, so sedaj razdeljeni med posamezne stranke v sledečem razmerju: velikonemška stranka dobi 8, socialni demokratje 4, krščanski so cialci 3 in kmetska stranka 1 narod, ni mandat. Razmerje strank v novem narodnem svetu je sedaj konečno utrjeno: krščanski socialci 82, socialni demokrati 66, velikonemci 20, kmetska stranka 6, nemški liberalec 1. - O nemirih v nemški češki so poročali te dni nemški listi Ln javljali, da so češkoslovaški Iegionarji v Libe-rtih priredili cele pogrome proti Nemcem. V resnici pa je k res, da so češkoslovaški Iegionarji s silo odstranili spomenik cesarja Jožela Liberrih, ker tega županstvo ni hotelo storiti. Istočasno so Iegionarji odstranili samonemške napise na sodišču. Potem so razobesili na magistratu češko zastavo, ki so jo čuvali ves dan. — Tako so izgledale te demonstracije, katere so Nemci hoteli predečiti kakor nemški po-grom v češkoslovaški republiki. Prosvefa. — Kogojev koncert, ki se je imei vršiti danes dne 3. t. nt. v Unionu, se zaradi zaposlenosti gdč. Zikove v gledališču, prestavi na soboto dne 6. t m. Kupljene stopnice ostanejo v veljavi. Dotlej sc vrši razprodaja vstonic Pred škofijo 19, v trgovini J.Vidmar. — Cercle fras^ais javlja, da se vrši pouk v francoščini tudi letos v poslopju I. državne gimnazije v sledečem redu: I. kurz (za začetnike) ob ponedeljkih in četrtkih cd 6. do Vi8. ure: r>oučuje g. prof. doktor Šanda. II. kurz ob torkih in petkih od 6. do 7. ure; poučuje g. prof. Čop. III. kurz ob ponedeljkih in četrtkih od 6. do 7. ure; predavata gg. prof. Čop in elr. Novak. - Maska, 3. številka, izide danes v sredo. Priloga prinaša natančna j»ročila in vzroke o gledališki krizi if stavki s siališča igrakev. — Balet in moderna plesna umet nosi- Helena Pcljakova, članica Narodnega gledališča in profesorica jugoslovanskega konservatorija ter bivša članica Pefrogradske carske SoMi uesfiiili. sv Sokolič, list za sokolski naraščaj, št. 7 in 8, je ravnokar izšel ia ima sledečo vsebino: 1. Sokol san in Sokol osianem. 2. Našemu dijaštvu. 3. Naraščaj na VII. vsesckolskcm zletu v Pragi. 4. Mariborski zlet. 5. Koroška deca v Ljubljani. 6. Sokolič iz dežele. 7. Znaga v živalstvu. 8. Spomini na srbslci umik v letu 1915. 9. Plavanje. 10. Vaje z obročki za deklice. 11. Glasnik. 12. Sokoliču. Sokolič stane letno 24 K, vsled česar poživljamo vsa bratska društva, da ga v kar največjem številu naroče. — V pisarni Jugoslov. So-kolskcga Saveza v Ljubljani se dobijo sledeče knjig?: Bajželj: Vaje na bradlji po 6 K. Dr. Pivko: Telovadne igre, III. del, po S K; Schaub: Prosti skoki po 5 K; Dr. Pestotnik: Kako upravljati in voditi sokolska društva jh> 22 K. Naročajte te knjige. Domače vesfi * Gosposveisl;i zvon vabi vse odbornike k važni seji v s^edo dne 3. t. m. ob 5. uri popoldne na magistratu. Nadalje vabi društvo vse člane in vse one, ki se zanimajo za društvo k izrednemu občnemu zbo-iu. ki se vrši v četrtek dne 4. novembra t. 1. ob 8. uri zvečer na magistratu. Koroški begunci, pridite, ker gre za vas! * Nepravilnosti pri plebiscitu. Takoj po izvršenem plebiscitu na Koroškem se je podal na plebiscitno ozeinije z večjiiu številom uradnikov polici jski svetnik Kerševan in je tam preiskal vse nepravilnosti in sleparije na našo škodo. Sedaj se jc z zbranim gradivom odpeljal gospod Kerševan v Beograd v svrho poročanja osrednji vladi. Bila je dobra misel preiskati vse sleparije takoj po izvršenem plebiscitu, ko so bile še vse tc sleparije vsem v živem spominu in je bila na Koroškem še naša uprava, ker danes bi bila viaka preiskava že nemogoča. * Koroški dijaki begunci, ki so študirali pa velikovški gimnaziji ali na velikovškem učiteljišču, lahko nadaljujejo svoje študije na moškem učiteljišču in na gimnaziji v Mariboru. V zadevi stanovanja naj se zglasijo pri gosp. župniku Gabronu na okr. glavarstvu v Mariboru, ki se trudi, da bi preskrbe! dijaških stanovanj. * Nezdrave razmere vladajo na naši severni meji in res bi bil že skrajni čas, da se poseže v tc razmere z vso energijo. V Mariboru ln okolici Slovenci niso življenja vami, nemške in r.emčurske tcipc izvršuie-o organizirane r.apsde na slovenske izletnike, kakor bi še vedno živeli v onih časih, ko so take napade državne oblasti ne saiao ioleriraic, temveč celo podpirale. Na naši severni račji je še vse polno požarnih >ramb, sestavljenih iz nenzžkutarjev in ie požarne brambe ne izzivajo samo z nemškim poveljevanjem, temveč tudi na razne druge načine. Naše oblasti pa menda spe. Na naši severni meji rabimo metle. * Hujskanje proti državi* V širokih masah se je v zadnjem času sil- ino razpaslo hujskanje proti obstoju ujedinjene naše države. To hujskanje podpihujejo gotovi destruktivni elementi. Kronika bilježi sedaj več aretacij takih hujskačev in zabav-ljačev. Zlačilno je, da so največji hujskači prononsirani zločinci, vlomilci in tatovi. • ..Vzemite si čekovni račanf. Stan-piljka s tem besedilom se oporabja sa glavni pošti v Ljubljani. Natisnjena je na \"se poštne pošiljatve (pisma, tiskovine itd.). Tajništvo JDS je dobilo že cd več strani vpra?anje, kaj to pomeni. V pojasnilo opozarjamo, da to dela pošta in da to nima nikakega drugega pomena kakor tega, da pošta skuša dobiti kolikor mogoče naročnikov čekovnega prometa. Dolžnost poštnih uradov po deželi bi bila. da to ljudem po-jasne, da ne bodo misljli bogvefcaj, ako vidijo na pismih čez svoj naslov pritis-njeno to štamptljko. • Pomurje. .Prekmurski Glasnik' se poteguje opravičeno za ustanovitev okrožnega sodišča v Murski Soboti za celo Pomurje, t j. za sedanje Prekmurje ln za kraje na desnem bregu Mure, k<»r je Maribor preveč oddaljen. Seveda bi se moralo najpoprej zvezati oba murska bregova z mostovi m potem bi celo Pomurje resnično sestavljalo gospodarsko enoto, za katero bi se lahko ustanovilo tudi skupno okrožno sodi-če. Pomurje je ločeno v dva dela samo zato, ker nobenega mostu n- čez Muro in skrajni čas bi že bil, da se temu ne-dostatku odpomore. Na mariborskem pokopališča v Poabrsiju jc vojaška godba na praznik igrala primerne skladbe na časi spominu vojakom, pokopanim na tem pokopališču. Prisoten je bil cel bata-!on 45. pešp., oddelek ariilerije to v»-aške realke, poveljniki čet in general Maister, ld so izkazali čast med vojno umrlim. Vojaški superior Rant je ime! lep spominski govor. Nato je zapel pevski zbor „Drave" ki je počastil tudi z žalostinko spomin narednika čuša, žrtve nemške podivjanosti. General Maister se jc zahvalii peVovodji „Drave", g. G. Premru. — Na starem mestnem pokopališču je Glasbena Matica pela na Slomškovem grobu, ni se pa ozirala na Tomšičev grob, kakor lani. Tomšičev grob je okrasila „Mariborska tika nia". • Delo razmejitvene komisiji. V četrtek odide komisija na Košenjak, oa pregled dovršenega tehničnega dela. Japonski delegat se mudi v Gradca, ravnotain tudi angleški; italijanski major Calma je odšel na 14 dneven dopaet domovino. • Razmere na naših poštah po-s.ajaio v dnevih Drinkovičeveja ministrovanja vsak dan strašnejše. Danes v torek rrismo dobili zagrebške in beograjske pošte od sobote. Časopisje prihaja v največjem neredu z vcJMrd zamudami, še bolj se ro godi z inozemskimi časopisi. Nerazumljivo nam je tudi. da se na nedelje in praznike ne razdaja časopisna pošta, tako da ostajajo redakcije brez časopisja, ki so v današnjih dneh že res redek gost po redakcijah. Kje je temu vzrok? — Ako se kdo izgovarja na pomanjkanje uradnistva, moramo to dvo-miti. kako naj sicer razumemo ukrep, da se je postavilo te dni 200 provizornih uradnic na cesto, vzrol mora biti nekje drugje! Ogromne pristojbine plačujemo za pošto, a sedaj tak nered, ki ga ni prav nikjer na svetu! Pod črio. K stavki v dramskem gledališču. Slovenski člani drame Narodne- fa gledališča so stopili v stavka [ot vzrok svoje stavke navajajo gmotno in umetniško zapostavljanje od strani gledališke uprave z ozirom na nove ruske člane, ki jih je, kakor vsa jugoslovanska gledališča, angažirala tudi ljubljanska uprava- Nočemo še za danes razpravljati vprašanje, ah je stavka opravičljivo orožje, da se reštjejo taka vprašanja, ugete* 'mo pa samo, da se jf stavkujoče otdve slovenske drame hotelo po-luzevaii redov lje-aih sredst.v. da se mi rrmra naša javnost o p- avih vzroHn stavke. Notranjo plat stavke objasnjuk komunike npruve Narvl.^a gledališča, ki ga pnob*wno v naslednjem: prto. Gledališka uprava se čuti dolžno, dati javnosti naslednja pojasnila: Koncem pretekle sezone so se člani drame pritoževali, da je dramsko osebje premaioštevilno, da so vsled tega z delom preobloženi ter ne morejo svojih dolžnosti vršiti tako kakor bi hoteli. Da ugodi njihovi želji, je povabila uprava razne slovenske igralce, med njimi gospoda Nučiča in Skibinška, naj vstopijo v osebje ljubljanskega dramskega g' dališča. Odzvalo se je samo nekaj tržaških igralcev, ki pa za razbremenitev starega osebja niso zadoščali. Vsled tega se je odločila uprava nastaviti del odlične ruske igralske, družbe, ki je bila pod vodstvom jjrvoyrsinega ruskega režiserja Muratova dosegla velike uspehe ne le v Ljubljani, ampak tndi v Zagrebu, kjer ji je kritika posvečala dolge in navdušene članke. S tem svojim činom uprava ni hotela samo pomnožiti igralskega osebja, ampak je udi želela nuditi našemu na- Ker je del dransk^s osebja vsto- rašlaju, ki ga je v sedanjih časih pil s l.ro^enbr m v smvko, »stare težko p-liljati ca študije v tujino, dramsko gtek/Pče 4o preslica ca-1 prilike- ck se ob lepih vzgledil na domačem odru naobrazi. Oni ruski člani, ki bi se. kakor so to že storili mnogi Čehi, našemu jeziku popolnoma priučili, bi se mogli morebiti tudi stalno prikleniti našemu gledališču. Gledališki upravi žal ni bilo mogoče doseči umevanja tega stremljenja pri slovenskih članih dramskega gledališča, med katerimi se je takoj po angažiranju ruskih igralcev pojavila nezadovoljnost, ki je vedno rastla, dasi se je njih ma-terijelno stanje izza podpisa pogodbe znatno zboljšalo. Draginjske doklade so se zvišale za 100 do 130 odstotkov. Raznim boljšim mečem so se povišale gaže, tako da med dramskim osebjem skoro ni bilo člana, ld bi bil slabše plačan nego uradnik 8. ali celo 7. čiuovnega razreda So igralske rodbine, deloma brez otrok, ki prejemajo 11.350, 5900 in 5700 kron mesečno iz gledališke blagajne. To so gotovo vsoie. ki se ž njimi v Ljubljani da izhajati. Toda slovenski gledališki igralci so bili mnenja, da za take plače ne umrejo več nego dvanajstkrat v mesecu nastopiti, in £0 zahtevali za vsak na- daljnji nastop celodnevno gazo po vrhu. Uprava je tudi tej njihovi zahtevi ugodila, tako da dobivajo sedaj slovenski člani povprečno isto ali višjo plačo kakor pretežna večina ruskih članov, ki nimajo igralnih honorarjev in ki morajo plačevati ogromno stanarino po hotelih. Toda slovenski člani se tudi s tem niso zadovoljili. Dne 25. oktobra so pisati upravi list, v katerem ji očitajo, da .je angažirala ruske člane, da zapostavlja slovenske igralce in slovensko dramo, ter izjavljajo, da se čutijo upravičene »kontrolirati in nadzirati delovanje uprave". V tem dopisu imenujejo svoje plače „škan-dalozno nizke" in dolže upravo, da jim ne daje možnosti nastopati v zadostno pripravljenih in dostojno opremljenih igran. Uprava, kameri je vlada '»overila nadzorstvo nad gledališkim- osobjem, *e seveda ni mogla podati i>od nadzore'vo »-g5* osebja m mc*ala to zahtevo k<* kor indi zahtevo po nadaljnjem oo-viševanju prejer kov sp^razu-r j z vlado odločno zavrniti. Protestiral je pa tudi proti trditvam, ki so po- polnoma neutemeljene, kajti uprava ni nikoli in nikjer zapostavljala slovenskih igralcev in jim je vedno dovoljevala zadostno število vaj in dostojno opremo iger. Igre ..Za narodov blagor", „Anfisaa, ,-Hasanagi-nica" in „Sen kresne noči" so bife od 16. avgusta t L na repertoarju dramskih vaj in so bile tudi tako dostojno opremljene, kakor je bilo to z ozirom na proračun mogoče. Pač pa je morala uprava opetovano nastopiti proti slovenskim članom zaradi zanemarjanja vaj. Uprava j» *orej mnoija, da je vse storila, da bt dvignila višino slovenskih dramskih upriz ;*itev. in da je ne zad-ne krivda, ako pri slovenskem igralskem osebju ni našla onega umevanja za napredek naše umetnosti, ki »a je cd a jI pričakovala. Uprava Narodr"ga gledališča v Ljubljani: Friderik Javan- ic, Oton Župančič, »*avel Gola. Frderik Rukavuic, fvau Ras. Imam ~a. da omenimo in pod-'rfcjno, v ti otav*y dva momenta. Prvi moment je kolearm. Takoj mo- * /Ut kaplan razpolaga s trafika* mi? Pišejo nam iz škofje Lote: Ob-fasinost tukajšnjega kaplana preseda it vse meje. Neki slep invalid ima tukaj malo trafiko — edini njegov borni zaslužek. Ker igra dobro na harmoniko, naprosijo ga včasih, da kaLo nedeljo popoldne igra v bližnji gostili«. A kaplan je oslepelemu vojaku to strogo picpovedal, češ da sicer izgubi traiik©. Ali danes v Jugoslaviji tudi kaplani že razpolagajo s trafikami? — Prosimo finančno delegacijo za pojasnile! . * Zaplemba velike zaloge vojaseega blaga. Pn slaščičarju Emilu Brandtu v Spodnji Šiški so zaplenili velike zaloge vojaškega blaga. Dva vojaka sta pri Brandtu shranila 20 novih avto-plaščev in dva zaboja raznovrstnega rojaškega blaga, med drugim kompleten telefonski aparat, čevlje, kavo ia ce. k> namizno olje. * Žrtev stroja. Ortopedijski vajenec Rajko Ogorelc je postal na Poljanski cest; št. 69 žrtev stroja. V ortopedijski delavnici mu ie stroj zlomil desno roko. * „Slovenski odbor" v Buenos Ai-res ie nakazal potom »Francoske banke Rio de la Plata" na tukajšnjo Jadransko banko 1000 frankov za koroški plebiscit. Rojakom, ki v daljni tujini niso pozabili sveje domovine, iskrena zahvala za velikodušni dar! * Audiatur et aUera pars. Od g. Dolenca iz Rog. Slatine smo dobili dopis: „Ni res, da sem jaz ob tla vrgel obrtnika Plemenitaša, ni res, da je hčerka obupno klicala „Papa, nieht schiessen"; tudi ai res, da bi bil jaz kmalu na to v gostilni pri Žumrn z revolverjem streljal, raznim gostom pa grozil z revolverjem. Res pa je, da sem proti Plemenitaša, ki me je na cesti napadel, v silo-branu nameiil z zavarovanim revolverjem" — Besedo ima sedaj na! 'dopisnik. * Ribarsko društva v Maribora ima dne 4. novembra ob 20. nn sestanek v gostilni Halbiadei. * Enotni polni list za evropske države. Zveza narodov je sklenila, da se uvedejo enotni petni listi za vse evropske države v francoskem jeziku. Ti potni listi se uvedejo v roka treh mesecev. * Obrtniški večeri. Vsled »klopa na-oelsiva obrtnih zadrug v Ljubljani sc bodo vršili prijateljski sestanki zadružnih članov in njih obitelji K prvemu obrtniškemu večeru sc vabi na ponedeljek dne 8. novembra ob 19. uri v salonu gostilne g. Mraka ,Pri Rimljanu', Rimska cesta. — Engelbert Franchctti, načelnik. * Slovenski hermeiln. V izložbi tvrdke Gričar in Mejač v Prešernovi ulici je razstavljen krasen daaiski zimski plašč iz polhcvine, delo enega naših prvih domačih modnih ateljejev. Opozarjamo nanj naše dame. Ta pojav dokazuje, da je začelo naše obrtništvo spajati modemi okus z domačo tradicijo ter se osamosvajati tujih vplivov. * Natečaj za sluibo v obmejnih Četah. Komanda obmejnih čet je razpisala natečaj za večje število vojakov, Id iti zdeli prostovoljno sto piti v službo pri obmejnih četah. * Zdravniška vest. Zdravnik dok tor Le dar se je preselil iz Slovenske Bistrice v Križevce. Slovenjebistnski Sokol je izgubil z njim vrlega sta rosio, prebivalstvo pa dobrega zdravnika hi prijatelja. * Zdravniška služba. Razpisana je služba okrožnega zdravnika na trati pri Skolji Loki Interesenti sc opozarjajo na razpis v ^Uradnem listu". Ravnotaki je razpisana služba okrožnega zdravnika za Sevnico, ki naj obenem substituira zdravstveno okrožje Loka pri Zidanem mostu * Lekarniški koncesija. Zdravstveni ocTsek za Slovenijo in Istro jc podelil mag. pharm. Francu Knral-tu, doslej provizorju lekarne Trn-koczy v Ljubljani, koncesijo za ustanovitev in obratovanje nove javne lekarne v Celju, s stojiščem Kralja Petra cesta—Cankarjeva ulica. • Obrtne vesti iz Maribora V Mariboru se ustanovi dne 7. t m. slovensko obrtniško društvo. Shod se vrši ob 9. tiri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma. — Na mariborski obrtnonadaljevalni šoli se prič:ne pouk dne 18. novembra. • Vse pride na dan! Policija je aretirala več Vičanov in Glinčanov, ki so za časa prevrata ukradli štiri vole in dve kravi iz hleva Vnovče val niče za živino in mast na barju. * Poneverba. Inž. dr. Kasal je že pred 15 dnevi poslal svojega poslovodjo Franceta Cemeta v Škofjo Loko ter mu izročil 5000 kron z nalogom, da izplača pri njem zapo-siene delavce. France Černe je neznano kam pobegnil Zapustil je ženo in šest nepreskrbljenih oirok. • Velike tatvine na marioorskem kolodvoru so izsledili. Kradli so železni čaijL Pri vodji družbe je hišna preiskava odkrila mnogo zabojev blaga v visoki vrednosti. • Velik viom. Med prazniki so neznani storilci vlomili v prodajalno „Pr-vega ljubljanskega konzumnega društva' na Kongresnem trgu ter odnesli velike množine raznega blaga. V prodajalno tega društva so bili tekom letošnjega leta izvršeni zelo številni vlomi, a vlomilcev ne morejo izslediti. • Napad. Poštni aspirant Emest Ba-novec je bii na cesti pri Kožarjih ob mraku napaden. Dva lopova sta sko- ! čila nanj izza dr=vesa ter je eden v divjem vzklikn: ,Kaj iščeš tu?' prijel Banovca za vrat in roko, drugi pa ga je tolkeL Banovec se je napadalcev rešil na ta način, da je vzkliknil: .Vstran, če ne bom streljal!' — Napadalca sta nato zbežala. * Roparski umor. Iz Poljanske doline nam poročajo: V vasi Bača, občina Trata v Poljanski dolini, se je preteČe-eo nedelje izvršil grozovit roparski umor. Iz Riše ,Na Vovšču', ki stoji na samem, so šli vsi k rani maši, le 70 let stara gospodinja je ostala doma. Ko so se domaČi vrnili iz cerkve, našli so gospodinjo mrtvo — glava jt je bila skoraj popolnoma odrezana. Na tleh e ležal krvav, oster nož. Hiša je bila izropana. Poleg drugih stvari je ropar odnesel tudi 4000 kron in nekaj amerikanskih dolarjev. Storilcu še niso na sledu. ramo poudarjati, da slovenski igralci sami niso krivi, ako nimamo mi dobrega dramskega osebja. Že v predvojnem času se je vedno poudarjalo, 'ojo dramatične šelo! Ali naj «=; «orimo proti takemu -tJr«-nju? Rus'a dranska nmtfnost j- d Ja ti_r>cij rtiodei.MTm, gledališču. Ako se Rein-aartM v Brrtinq ni sramoval, da je za stoje ?»-d»iižce m i a svoje igr ce Rtse kot ndMje edino prave dramske umetneeti. loko naj se ^ vmuio v A' »rn'svtt in Pot jati predstavnike prave JoJaltškc cn-eno-ti' Guie-žno vprašanje jc torej čtvar, ki naj ga reši gledališko vodstvo s personalom. a podčrtavanje umetniške strani je popobicma depla-cirano! - Stavkujcče osebje pa je zagrešilo nekaj, kar moramo soglasno obsojati, zagrešilo je nekaj, kar pora izzvati v javnesti indignacijo. Na nelojalen in nelegalen način so stav hijoči igralci hoteli preprečiti, da se slovenska javnost informira o pravih vzrokih stavke. Potom tipografske organizacije so hoteli upcljati v naše časopisje cenzuro, ld naj bi preprečila objektivno razpravo o stavki na ta način, da tipografii ne stavijo ničesar, kar bi ne bilo v smeri in zmislu njihovega pokreta! Tipografi so seveda odbili tako nekulturno zahtevo, ki je v načelu kompromitirala stavkarski pokret slovenskih igralcev ji v naprej zaigrala vsako simpatijo v najširjem občinstvu. Slovenska žumalistika bo sama znala odbiti I .a napad na svobodo tiska, ki je do ' danes prvi v nnši javnosti, a ob-nem tudi tako značilen! Za danes toliko, a ves pokret bomo zasledovali najpaznejše in našo javnost informirali v vsem. PoudarjJBMf* pa za danes, da je stavka v »leverski drami nesimpa-tična ediuo ra/Sogov, ki so jo izzval* ker j* « stavka proti kulturi in motnosti! Sanirale SeSeznic. Nerodnosti v prometa so strup, ki razjeda vse gospodarsko življenje. Razvoj in raznah industrije je brez dobro uiejenih zelcznic nemogoč. Premogok' iM in železnice sta ona dva silna elementa, ki razvrščata iadustrsjsko produkcijo. Žekinice so v vojni siluo trpek. = Izvoz Živil, blagovni in tovorni Jvonije, Besne in iz Hrvatske, ker je tam enako preobilo orehov, ki pa so cenejši kakor v Sloveniji. Izvoz orehov iz Slovenije v inozemstvo radi previsokih cen je popolnoma nemogoč, ker se orehi v inozemstvu plačujejo kvečjemu s 26 do 28 K ntmtke valute, in se morajo postaviti frarlo mejna postaja ter iranko vreče in izvezna carina. Pri sedanjih cenah bi morali v inozemstvu 50 avstr. promet v Avstrijo je z dnem 2. novembra začasno ustavljen, dokler mariborska carinama ne odpravi nakopičenih tovorov. — Skrajšan rok težanja blaga v ca-tinskih skladiščih. Po odredbi financ* nega ministra je na podlagi čl. 22 zakona o splošni carinski tarifi rok za - _ . . . ležanje blaga v carinskih skladiščih______ Proge in vozevni materijal je um- skrajšan, io sicer: vsake vrste blago kron in več plačati za kg, da bi bil izvoz čen. Po vsem sveta opažamo, da se, ^^ i^i v skladiščih pet dni, a *sa-' mogoč Cena orehov se je zato začela obnovi železniškega prometa posve- j ^ vrste blago izven carinskega skla-! rušiti, ker so se producenti in špeku ča največja skrb. Strokovnjaki, teh- diž£a ^^ deset dnL Ta skrai- lanti začeli baii, da radi previsokih za 'lični, finančni in upravni so si edi- rok ^ v veljam s I. novem- htev izgube. Nižje ponudbe že prih2-:ii v mnenju, da je za obstoj države brom t ^ ' ]ajo, a so za izvoz previsoke, ker še in naroda neobhodno potrebna nuj- j _ u"raiaJ dan trgovsko-obrtet zbor- vedno zahievajo 14 do 16 K za kg. AI;d nosi, vrniti se k zdravemu, raciond- ^ v Mariboru je v sredo dne 3. no- ee orehi, kar jih ie na Kranjskem in nemu prometnemu gospodarstvu. vaBj,ra ^ 9. do 12. ure v prostorih tr- južnem štajerskem obrodilo, orotia-o s Nemška ustava je sprejela člen, ki govskega greniija v Jurčičevi ulici 8. povprečno ceno, ki bi za izvez ugajala, naj prepreči, da bi se državne ze-.( _ 0siieJka tvornica vžigalic jc uki- io je 10 do 12 K kg, bi znašal izlcupi-leznice upravljale drugače ra po ^ sv0:e oj>ratovanje, ker vlada ne ček za Slovenijo okoli 10 do 12 milijo-drugih načelih, po katerih se uprav- d 14.50, pitani prašiči 28 milijarde Nenjke železni« so j ^' lača po 36 K divideade na k«, dina 14 do 16, ovce 11 do 12 kron. ele v letu 1918. 1*8 milijarde "V r 1 .............. . v imele mark deficita, leta 1919. 4Y2 miti- ^ = Boj za petrclcjsZs vrelce. Brez šu ma so se vrinile v naše časoisje pred Borse 2. novs^ Zagreb: devize — Berlin jard. To dejstvo je strah, ki stoji * . ... „ .. -... — — — pred nemškim narodnim gospodar- ^ut/,JiSvfii ™> Mi!an 525 do 530: Lc"r' stvom in ki siti vsakega razumnika iJ^^t l^T^ _ Pariz 870, Praga 162 de 161, D.m_?.j ra 1S5 c*o on 70, ftaafca za irpnvirc. ft'-rt fn ir.J '^"" t«kmion bnnka. EroJ..... Bred ne S-vi.....- • • •Jn^ranB": .....«• JnjrvftoraTrtVa ....•■ tnbiimvkB br-ditra'...... Naic.dnu bftnkn J. d........ Pmtd'nna........ R»čl» pojta banka....... Srbska baita ........ F.t«p!catac ja >». r> r-T Dabrorm.« . Na^cinn Pnm. .ndtiitn:a..... (tT3tn»an . ■ ■ . . . . (pvi I If ti tis 1500 Uti Mit k prernišlje.-anju in ga kliče k po TJfn^fS S" 32-75 do 33, dolar 137.50 do 128.50, moči. Tudi nad nami Stoji s svojimi K 35.50 do 36, tubelj 110 do 115, težkimi rokami popolnoma podoben 20 kronski zlati 496 do 500, fr. fr. strah. Vzrok ne tiči v notranji apra- ^JS*^ B ^tako napo!eondori 455 do 497. marke pač pa v zunanjih razlogih. ^f^f^^SvS SSla 189 <*> 200' 215' ,irc 520 d° 525> Sprememba in spopolnitev upravne- ^L!^ LmSTL^^h?^ zlate lire 525 do 530. ga reda more zagotoviti samo iz- ^^ Angleži se v obj trudijo da datao tnale prihranke. Ako prenos- ? v r<*e" tirno, da vsa podjetja delajo ogrom- !,stl.«> P"*1 ^^ Pfines,! vest. dta 61 ne dobičke kljub ogromno visokim lenjjh vlada zagotov«la neomejeno kon-produkdjskim stroškom. da pa že- ^obcez ra^zna petrolejska polja v Iezniška uprava kopifi le dolg na Kzhtomii. Razne rumunske petrolej-dolg, potem mora biti jasno, da je eke družbe so pnsle v odvisnost od an-beAiega finančnega stanja železnic *1(fke3a ^pitala. Mesopotamija je bo- kriva edinole prometna politika, ki °ata P^?1^" - s\sl\ 50 nl,e' ima pred očmi le splošno in stran- Ang'«!- p™ lord angleške adnnrah-karsko politične cilje Tako se je tere Je 12rekeI besede: „Ako si zegoto-zgodilo, da so železnice postale ne- vmro svetovno produkcijo petroleja, mo-varen parasit državnih financ, ki ne ,remo Potem sioritl> ^ mi hočemo." Z zmorejo niti tega, kar zmore vsaka razdelitviioTur5jeso pnšlitudi petro-najmanjša tov^ia: da svoje izdat- lojski vreta v Jatumu to Baku bližje do 57.50 1ev. 41^3 ck 4, co 4o, ke krije s svojimi dohodki. ^eri. V narodnogospodarska marke 4850 dc 49. ^KO .O do OJ^ To nevzdržno, skrajno nevarno «vi jenju imajo petrolejski vrelci se napol«>ndCn,124 «oLo .ili stanje je na vsak način treba od- P°men kakor pranog. Gofovo je,; 120, Panz 21o do 220 Pr^.a rfrailH K-n ri lasnem !d bo v dalnji bodočnosti petrolej izpod- dO 42. Milan 130 do 13., Be^n 47-0 rinil premog posebno zaradi praktič- do 48, Dunaj S.=0 do S 70. nejše uorabHhresti petroleja. Dobri ; Dunaj, devize r prostem prometu: premog ima 8000 kalorij, petrolej pa Zagreb 292 do 312. Budi-npešta S7 11.000. Pri kurjavi s petrolejem je iz- do 97, Praga 492 do 512. Varfava guba energije neznaina, komaj 20 %, 115 do 135," dinar 1200 do 1250, do-pri premogu pa zelo velika. Ladje, ki lar 415, lira 15 50. lei V 00 do 705, vozijo iz Evrope v Vzhodno Azijo, mo- rublji K 300, levi 500, mar!?n 5S3.50, rajo na ti poti sem in tja oseriikrat na- franc. franki 26.75, tvic. franki 57 75 polniti svoje zaloge s premogom. Pri do 80, funti 1450. kurjavi s petrolejem pa ne bi bila do- j Efekti. polnitev sploh potrebna. = Promet med Jugoslavijo ln Tr-siom. .Bolletino della Camera di Co- Beograd, — fr. fr. lar 34.25 do 34 50, '20 iire 154 2T0C F55 1' 'i 3 O 3 i,a «01 y o 6aC) fS3 ■•'J If J d 125, d> i j i, leji 57 straniti. Ko »no si na jasnem glede pravih vzrokov cbupnega finančnega stanja državnih železnic, moramo najti pota in sredstva za ozdravljenje tega stanja. Predvsem je za državne železnice potrebno, da se odstrani od njih ves vpliv, ki ga ima nanje politika m vsakokratni politični voditelji. Državne železnice se morajo depolitizirati. Isti razlog ovira podržavlje-nje železnic na Angleškem. Centralna železniška uprava, prometno ministrstvo, mara biti gluho za vse strankarsko-politična stremljenja in ne sire ničesar storiii, kar bi bilo negospodarsko. Ako uveljavlja centralna uprava dobro gospodarsko politiko, potem bedo tudi podrejeni izvrševalni organi svojo nalogo iz-borno izyrševali, r.e samo v prometnem, ampak tudi v gospodar s!:em ozira. Eksperimentiranje z upravnimi enotami je nevarno in dragoceno. Pri sShfrapjn ?;!ezniskih fin3nc nora sodelovati široka javnost, zastopana po pcsebnsm odboru za sa Hiranje železniških financ Nemška javnost je podala že razne predloge. Oovori se o železniški dekliški dražbi s predsedstvom državnega prometnega ministra v nadzorstvu, dalje o najemu, prodaji na kak inozemski konzorcij itd. Predlagani odbor naj se izjavi o sledečem 1.) kakšni ukrepi so potrebni, da ostanejo železnice samostojno gospodarsko podjetje, ki svoje izdatke krije samo in ki obrestuje in amortizira svoje dolgove iz svojih lastnih dohodkov? 2.) Kako se zagotovi izpeljava teh ukrepov, ako ostanejo železnice pod neposredno državno upravo? 3.) Kaka droga uspeh zagotavljajoča organizacijska in upravfia forma pride v poštev. ako sta prvi dve toSd neizvedljivi? Varaždiasko društvo za svinjere-jo, ki je bilo ustanovljeno lansko leto, je ustavilo svoje delovanje z 200 mili- . mla . . ir.aislj* rcata . . 109 merdo', ki ga izdaja tržaška trgovska zbornica objavlja podatke o prometu z Jugoslavijo. Po teb podatkih se je izvozilo v Trst 445.485 meterskih stotov blaga, a uvozilo se je iz Trsta 56.964 stotov premoga, 31.095 stotov kemičnih produktov, 23 261 stotov južnega sadja, 21.767 stotov manufakture in 14.587 stotov sladkorja. Pozabiti pa se smt: pravi „BoIletino" — da je množina v Jugoslavijo eksportiranega blaga mnogo večja in da se ne da kontrolirati, ker se velike množine, zlasti manufakture, dnevno prevažajo z avtomobili v Ljubljano in Zagreb. Reka fungira pri tmportu s 27.000 stoti, pri eksportu s 40.000 stoti — Poljski sladkor. Kakor se poroča iz Varšave, je produkija sladkorja na Poljskem letos ugodna. Od lanske kampanje je za Izvoz na razpolago še kakih 600 vagonov sladkorja. = Cena češkega sladkorja. Češkoslovaška vlada je za mesec nov-nbe-, v sporazumu s tvomicami določila cen sladkorju tako, da stane v podro*-ni prodaji kilogram sladkorja v stožcih po 7.90 češkoslovaških kron, kilogram sladkorja v kcckah pa S.26 češkoslovaških kron. = Orehi. Letina Grehov v Sloveniji je jako dobra. V Sloveniji rs ceni letina orehov po zanesljivih podatk u lahko na najmanj 80 do 100 vago-K-v. K line že vDeko let ni bilo ia se tudi stri ljudje na boljše ce spTinjijo- Producenti so od začetka ..oh^-vrH od 100 joni deficita. Udeleženih je veliko ma- jdo 180 K za menrk, io jc 12 K do 19 lih ljudi, kateri pa ne utrpe škode, ker do 20 K za kg. SpeLul^nU so cno0o prevzamejo plačila soudeležene banke blaga pokupili ir. pidr-rHi in gnali in denarni zavodi To je prva.večja in- . - — solvenca v tej konjukttimi dobi 75 29--- ■ '37 — !lt ? — 75.1 — - 1 5v— SIS-) — 1OT.1 — Toliko ■JnHitn zsvn-i za :r%. i.- n c-.r. AD^Iolisnta...... Bokcis^I bf.nia . . Atp'tj-G r/K* franka....... Ziv-csttnek, bT.ka........ Driatn« xc*ennce......... Jažn.1 icicanf-a.......... Alplnc-.* ontio ........ PnAi talurlr...... I'«nkrw«ri .......... [..-»lern. pspifu^..........................en — Praga, devize: Berlin 117 do US.50, Dunaj 19.75 do 20 75, Zagreb 61.25 do 62.25, Varšava 26 do 27, Buda-pešta 18.25 do 19.25, jugos-ovenelri note 244 do 246, Amerika S9.50 do 90.50. funti 317 do 319, Švica 1434.50 do 1437.50. Francija 575.50 do 57F *>0. lire 334 do 346 i BerHn, devize: Neuyork 79.92 do 80.08, London 274.45 do 275.05. Pariz 501.95 do 503.05, Švica 1251 20 do 1253.80. Italija 292.20 do 292.30, Dunaj 20.72 do 20.78. Avstrija 23.52 do 23.58, Praga 86 65 do S6.S5, Budimpešta 15.98 do 16.02. ZSr"eh, devize: Berlin 8.—, Ne.vvork 639, London 21.96, Pariz 40 20. MIlan 2j.25, Praga 7.—, Dunai 1.95, Cudimpešta 130, Bukarešta 10.05, \a.»««vi 1.95. Vrcr'*eitSko poročilo. ceno navzgor, vendar sc ta c^na m mc ^____^ gfa držati z osi»un no ponudbo iz 6Ia- čas dni io. c*.^ p-vuea. *re1t' t .--npratu a —VI ■ rnjilna I t. VaMkbrMHi V«č'n m- Kn Vf" i, i cn> m tf.-a'. I .ona I ptr jera''!-: i> -tm*-» i krmim*, t« - ra nla. 1". uw*r>- ti« l-r»l kraj«' m t* po'ia l«na. Sola- Narodno sSesSsliSše. Drama: jSreda, 3. nov.: dolini šentflorianski. C Četrtek, 4. nov.: Sha\v: PvgmaIyon. A. j iz jee:c. Petek, 5. nov.: Bianmarchais: Figaro se! umora Po svetu. ženi. D. | zemljiških najomnikov, Howard, je v j razgovoru z delegacijo najemnikov iz X Fbii očeta in pil njeeovo krv !Jowe iziaTU' ^ ^ »»jemniki. Če Cankar: Pohujšanje v^ Nola v ^ itdliji se ^ da «e ceu? premogu v kratkem primenio je neki Camino Coccia. ki se je vrnil i P° W pMiljc«, porab.U vehk del t iz ježe, kjer ie odsedel več let zaradi | ^^ ko* k™-^to kilo-, ogel svojega lastnega očeta I f*?0* premo^ stane 22 oO dolarjev, - - * °— ° dočim stane 1f,n > , skozi okno in, ko je videl, da je-mrtev, f staEe ! ni' niearovo krv. Potem na nob^miL 16 dolarje*. Razen tega Sobota, 6. nov.: Schniizler: ljubimka- pXy*P>™krv. Potem pa je pobudi nje, B X i>raginja na Poljskem. Na Polj- skem jo vsled vojnih razmer zavladala w . Nedelja,J. nov.: Shakespeare- Sen kres- _elika dr^ina. par čevljev stane 750 skim listom se iz Bolivije brzojavlja. 100 kilogramov žita lei pa ima žito isto ogravno moč kakor premog. X Potres v jažai Ameriki^ Špan- j oe noS. V" opernem gledališča. Izv. Ponedeljek, 8.nov.: Figaro se ženi. C Opera: Sreda, 3. ncrv.: Leoncavallo: Glumači — Chopin: Gozdne vile. Red B. četrtek, Shakespeare: Sen kresne noči. Dramska predstava. E. Petek, 5.nov.: Ohenbach: Hoffmaneve pripovedke. A. Sobota, 6. nov.: Nedbal: Od bajke do bajke. D. Nedelja, 7. nov.: Shakespeare: Sen kresne noči. Dramska predstava. Izv. Ponedeljek, 8. nov.: Zaprte. mark — Ijudatvo so je na to navadilo i da je izredno močan potres skoraj ; p.ii p& fcodi boso. Obleka stane 10.000 j popolnoma razdojal mesto Santa Lu- j mark, zato se na varšavski posteji j cia t Andah. Nad 400 oseb je mrtvih, opaža žene in otroke, ki komaj skri-1 nmogo ranjenih, vajo golotinjo. Živil zelo primanjkuje X Krogca, ki doseže mesec. Nek in siromašni sloji dobesedno umirajo profesor aniverze >▼ Wincheafcru obod gladu, črn kmh (400 gramov, javlja, da bo pričel v kratkem z jav-stnee C2 mark, a bel kruh, ki je zeloinimi poskusi s krogljo, katera bo s redek, 300 mark. Industrija stagnira.1 ponavljajočimi ee eksplozijami pre-železnice stoje; le na progi Varšava-; letela vseh 214.000 kilometrov, ki Pariz se promet že vzdržuje. Opnsto-šeua polja so neobdelana in črna zemlja kaže vso žalost in nesrečo, ki pritiska poljski narod- X V Ameriki bodo kurili z žitom. Predsednik udruženja amerikanskih nas ločijo od meseca. Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit F. Jelene Rupf sb pisalni stroj, Kaslov se i3ve v opravi . te dobro ohranjen Ha stunouonle in dobro hrano m sprejme gospod, ki ima stojo postelj in odejo. NVlov v opravi «Jutra». 397 S—1 Ijfjifljn op iz ušeni knrjači io kljnčai.ičar, IflbbJU 38 ki mora znati tudi kovaška dela. — Oferti x navedbo plačilnih pogojev naj se blagovolijo vposlati os naslov „Kor-Jeo" npnvni tvn ot-Darracq, 16 HP., s 5 sedea. samonag-onom, električnimi svetiljkami, niklastim okovom, modro barvana, z orodjem in kompletno garnituro koles, v izvrstnem stanju. 8 motornih koles, tipaTriumph, 3% HP., z orodjem, ozkimi kolesi in ventili, v dobrem stanju. Zračne cevi In plašče, ki spadajo k tipu Fiat, model 2 15 do 20 HP., k tipu Fiat tovorni auto model 15 Ter.. 25 HP. ter k tipu Talbot-Darracq, 16 HP., kakor tudi posamezne dele, spadajoče k navedenim tipom. S odprte potovalne avtomobile tip Fiat 2, 15 do 20 HP., 1 sivo. 1 zeleno. 1 belo barvan, v izvrstnem stanju, kompletne, z Fiat električnimi svetiljkami, cevmi in plašči, ognjezavarovalno napravo, orodjem, stekleno ploščo proti vetra, streho itd. 2 tovorna avtomobila tip Fiat 15 Ter., 35 HP., kompletna, s platneno streho, ozkimi kolesi ognje varstveno pripravo, generatorjem, svetiljkami, orodjem itd. v izvrstnem stan u. 392 7—4 Avtomobili in motorna kolesa se lahko upo-gledao v četrtek, petek in soboto, dne 4., 6. in 6. novembra. Oferti za ta vozila se zaključijo v torek 9. novembra. Po 9. novemoru vložene ponudbe se ne bodo upoštevale. Ponudbe se morajo glasiti samo v angleških fantih (šterlingih) ali francoskih frankih. elektrotehniško podjetje JANKO POGAČAR Lovro Effenberger & (ie. Centrala LJUBLJANA Najboljša izvedba. — Takojšnja odprema. Najnižje cene. — Ponudbe in pojasnila na željo vsak čas brezplaCno na razpolago. Podružnica v Zagrebu Frankopanska ulica St. 2. Instalira * P°P°'ne elektrarne, prekozemske centrale, popolne IlIjlBlil B . Bgpajja,^ T mesta in pokrajinah, naprave za vsakovrstno hidMtrijo, razsvetljavo javiih in privatnih poslopij, tofani, gledali«, bank, hotelov itd., posamezne naprave a normalne in specialne gvrhe, telefonske, telegrafske in signalne naprave itd. ilnhani" mbU>r^e> pretvoritelje (Umfermer), generatorje IIIIUBVI. 23, motorjc, ventilatorje, električne kurilne in kobake aparate ta. domačo, obrtniško in medicinsko uporabo, merilne aparate, Ste oe, instalacijski ia vodilni material vsake vrste, ročne svetiljke, armature, svetlobna telesa, žarnice vseh vrst, vsakovrstni material n slaM tek, »kumnlatorje, žepne baterije, oroje itd. Lastni umetniški oddelek. moderna telesa na razsvetljavo, namizne stoječe svetiljke, stropne svetiljke, lestence, vsakovrstne svilene senčnike po lastn; pso&Unni „Sennu-xvonol si □{I.UaillBIB . tok, brez baterije, brer transformatoija, nikakih ■»dajjnjin stroškov za oskrb zvonen, navadno priklopljenje zvonca jcftt truda, sa vsako obstoječo svetlobno napeljavo, nova patentirana •▼tofcap* n8oaaT«zfl, patentirani držaji za senčnike «Soos» hres vijakov. 390 3 Natisnil* n^fffa d. d v LjuMjaai.