104. številka.
Trst, v soboto 10. maja 1902.
Tečaj XXVII
„Bdiaost" Izh vta •■krm« 4at. razan ttdilj la
pr jrriko*. ob 4. ari z-većei.
Naročat na saaia :
ca («lo teto ........24 kioa
•a pol leta	It »
11 S« trt leta........• n
za «s mesec I krosi »ročnino je plačevati naprej. So na-•<bs brec prlloCent naročnin« «■ aprav« st lira.	_
To touakarnab * Trata se prodajajo po-aae ni številke po 6 stotink (3 bvČ.); ■ ▼ea Ir-rta pa po 8 stotink (4 btC.)
Telefon itr. S70.
Edinost
Glasilo političnega druitva „Edinost44 za Primorsko.
T e41s«stl Jo ■•<!
Oclsai
•o raćnaaio po vratah * petita. Za »e^-krstso saročilo i primernim popunom Potisna, osmrtnice in javne zahvalit do-■ifi oglasi itd. se računajo po pogodb«
Vol dopisi naj se pošiljajo oreialltva Safrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglasa sprejema apravnlitvo. Naročnino in oglas« je pračevati loco Trst.
Cretalitvo In tiskarna se, nnhajaU v alicl Oarintia Stv. 12. Lpravnlltvo, in sprejemanje laseratov v ulici Moliš fJccolo Stv. 3, I!. naiifiOi."
Isdajateij in odgovorni urednik F ram Oodnil
kooeoreij lista Kdiaoat"
Natisnila tiskarna konaorcija lista „Edinost,, v Trat
Naša vnanja politika.
Čim je naš minister za vnanje stvari dne T. maja v proračunskem odseku avstrijske delegacije razvil svoj ekspozč, je takoj zapri-čela generalna razprava, ki je bila tudi zaključena v istej seji. V debato je pt»seglo več govornikov : med istimi tudi po en Ceh, en Poljak in en Jugoslovan. In sicer v imenu Čehov dr. Kramar, v imenu Poljakov dr. vitez Kozlo\vski in v imenu Jugoslovanov vitez V u kovic.
Po vznemirjenju, navstalem med Jugoslovani vsled glasov, ki se širijo ozirom na obnovljenje trgovinske pogodbe z Italijo, in vsled vseobče zavesti, da bomo morali mi Jugoslovani vsled obnovljenja politične ]>ogodbe z isto sosednjo državo tudi v bodoče no«iti krvave žrtve v narod no-političoem pogledu; po dejstvu, da je narod češki po
ne tref>a te pogodbe držati tajno. Zato je govornik zahteval pojasnila, da-li so trozvezne vlasti pripravljene objaviti tekst pogodbe ? Dalje je zahteval govornik pojasnil ozirom na drzni govor nemškega poslanika na Dunaju, grofa Eulenburg a, k: je rekel na nekem banketu, da je zveza med Avstrijo in Nemčijo neločljiva. Proti temu morajo prote-stovati vsi oni, katerim je ležeče na samostojnosti in svobodi države v njenem gibanju.
litiko sodili z istega stališča, s katerega je izLijal grof Bulow, ko je rekel: »Mi moramo Nemčijo tudi nadalje ohraniti tako močno, da bo, kakor je sedaj, naše prijateljstvo vsakomur dragoceno, a naše sovražtvo nikomur brezpomembno.« To velja istotako za Avstrijo in dovaja do sklepa, da t r o -zveza tudi za nas ne p omenja absolutne potrebe!
Vitez dr. Kozlcwaki je izvajal, da le
O zvezi, ki bi državo vezala za vse čase, take zveze in trgovinske pogodbe imajo vred-
morajo zastopniki narodov tudi kaj vedeti, Kancelije same niti ne smejo sklepati takih pogodeb.
Na to je izjavil dr. Kramar, da v rbor ni<-i poslancev ne bo več najti večine, ki bi obnovljenje trozveze hotela poplačati z v i n s k o klavzulo! Će hočejo imeti politiško zvezo, naj jo sklepajo iz poiitiških vzrokov, ali veliki večini avstrijskih narodov
ovojem zemljepisnem položenju obal, ob ka- ni trozveza toliko vredna, da bi jo plačevali
tero neposredno buta pangermansko vodovje, a da je naša vnanja politika brez vsake od-
z težkimi gospodarskimi žrtvami ! ! Hvaležen pa je
;>orne sile pr3ti temu navalu, da ta politika	toplih besedah o našem razmerju do "Rusije, ae daje narodu češkemu nikakega varstva	A t« ne iz narodnih razlogov. Mi ne sma-pred to pangermansko nevarnostjo, in da,	tramo sporazumljenja z Rusijo, kak<w Nemci nasprotno, v svoji popolni zavisnosti od be-	trozvezo — za »srčno stvar«, ampak mi smo rolinske diplomacije, še odpira pangermanski	prepričani, da lojalno, odkrito, iskreno prija-sgitaciji »se zatvornice ; in slednjič po eksce-	teljsko razmerje do Rusije nudi naj bosih V rutalne, brezsrčne hakatistične politike	lje garancije za — ohranitev v Nemčiji, naperjene proti narodu po-lj&kemu	miru in za vzdr žanje pozicije n proračunjene za popolno uničenje poljskega	naše monarhije v evropski po-v, a v nemški državi, ter po proganjanju	1 i t i k i ! avstrijskih podanikov poljske narodnosti, s	Govornik je izvajal na to, da -se sedanja katerim nemška vlada gazi vsako ljudtsko in	politika za status <juo, za ohranjenje tega, mejnarodno pravo, ne da bi ee naša vnanja	kar je, ki ^ta jo sklenili Avstro Ogerska in jHjlitika }KiVf5|>ela niti do najmanje represalije	Rinija ozirom na Balkan, ne bo mogla v varstvo svojih lojalnih podanikov :	vzdržati. Taka politika je možna mej dvema po vsem tem nas mora v visoki meri ca-	urejenima državama, kjer se je zavarovano t mati, kako so rečeni trije govorniki reagi-	pred vsakim presenečenjem, na vulkanskih rali na ekspozć grofa Goluchourskega.	tleh 'Balkana pa taka polika ne more dajati Skromnost prostora nam seveda ne do- tieti-h garancij, ki jih zahteva mirovna poli-
nost, ki niso v nasprotju z upravičenimi činitelji javnega menenja in ki zagotavljajo monarhiji popolno jednakovrednost. Miogokatera znamenja kažejo, da trozveza ni vsikdar odgovarjala principu jednake vrednosti. Ko se je trozveza sklenila, ni bila Avstrija v nikaki nevarnosti, pač pa je morala Nemčija reagirati na politiko maščevanja v Franciji in na nasprotno jej javno menenje v Rusiji. Odklanja torej izjavo nemškega kancelarja, kakor da mi bolj potrebuieaio trozveze, nego govornik ministru na J pa Nemčija. Grof Goluehow«ki je kazal le
svitle strani trozveze, ali ista ima tudi temnih. Izlasti je govornik opozarjal na dejstvo,
Politični pregled.
V Trstu, 10. maja 1902-
Ix delegacij. Včeraj je proračunski odsek nadaljeval podrobno razpravo, ki je imela nekoliko velezanimivih momentov. Prvi tak moment je izjava nemško-nacijonalnih delegatov, da ne morejo glasovati za vojni proračun in da se ne bodo udeleževali debate v proračunskem odseku in sicer radi postopanja vojne uprave nasproti željam in potrebam kmečkih in obrtnih slojev. Do sedanje vojne uprave ne morejo imeti zaupanja izlasti radi izrednih zahtev, ki ji)i stavlja vojna uprava za pomnoženje artilerijskega materijala in reorganizacijo artilerije.
Bog ve, da so redki slučaji, da bi mi soglašali z nemškimi nacijonalci. Ali to izjavo njihovo moramo odobravati, izlasti, ako pomislimo na nekonstitucijonalen in neparla-mentaren način, kakor vojna uprava zahteva tisto bagatelo 38 milijonov kron in napoveduje za prihodnje leto še eno tako bagatelo kakih 40 milijonov kron za artilerijo. Opravičena je že tožba proti naknadnim kreditom kakor veliki nepristojnosti. To so slučaji, ko vlada prekoračila kakov dovoljeni jej
se jej odobri
da je Bismarck, ko je bila Nemčija že zve zana z Avstrijo, za hrbtom Avstrije sklenil Je
posebno pogodbo z Rusijo! Tudi Poljaki kredit in prosi pozneje, naj so smatrali t.ozvezo kakor sestaven del avstrij- tadi to, kar je več izdala, nego jej je tmo ske mirovne politike, dasi «o storili tako le dovoljeno. Tu zahteva vojna uprava naj jej
delegacija odobri kredit, ki je faktično
že potrošen in za kateri sploh ni bilo nobenega dovoljenja! Po tem postopanju je misliti, da se vojna uprava uklanja nazoru, da vsa pravica dele^-gacije za dovoljevanja stroškov sestoji v dovoljevanju že potrošenih milijonov, izlasti, ko ve, da tudi morebiten nasprotni sklep ne bi mogel ničesar več spremeniti na stvari..
težkim srcem, samozatajeva njem in zapostavljanjem opravičenih narodnih čutstev. Ali večina prebivalstva se ne more spoprijazniti z načinom, kakor vodilni krogi v Nemčiji izvršujejo pogodbe. Govornik noče kriviti vsega nemškega naroda radi vsako pravo kršečega postopanja pruske vlade. Malenkostne šikane podrejenih organov v Nemčiji so v soglasju z narodno politiko Nemčije Postopanje vojne uprave je torej nezdružljivo nasproti Poljakom, katera politika je v do- s parlamentarnim zistemom, slonečim na prin-movini govornika izzvala veliko ozlovoljenje. cipu, da je izdatke
dovoliti poprej, nego je
pusca, da bi iz teh govorov posneli kaj več	litika. A mi imamo tako status quo- politiko	Dr. Klozlowski je obsojal tudi postopanje	denar izdan.
net:> glavne mi>li. Zadovoljimo se torej s tem,	nasproti Rusiji in nasproti Italiji is narodno-!	Nemčije proti nam na polju trgovinske in	Drugi pomembni
kar je možno.	italijanskim odborom, ki sanjajo o italijanskem	gospodarske politike. Kar SC dostaje VZtOČne	razPravi Je
Dr. Kramar je povdarjal, da }e leto«	uplivu v Albaniji in niso nič manje nevarni,	politike, naj bi se nje nameni dosezali mir-	bodo ^ehi glasovali Profci vojnemu proračunu
njegovi stranki, ko sodi o vnanji politiki,	nego drugi odbori na Balkanu. Po govorti-	nim potom: zagotovljenjem samostojnosti bal-	rac*i svoje pozicije v notranji politiki in radi
-tališče veliko laglje in ugodneje, nego je	kovem mnenju bilo bi možno govoriti lojalno	kanskih narodov, sutfernitete Turčije in var-	duha, ki veje v vojni upravi. Kriva na tem
bilo v prejšnjih letih. Minister je govoril o'in jasno, do kje se hoče iti in česa	Btvom Ikrščaskemu prebivalstvu.	je politika vlade, sovražna narodu češkemu.
moment v včerajšnji bila izjava dra. Kramara, da
lemeljnem stebru naše vnanje politike, a 1 i ta steber kaže sedaj prav velike razpoke, kakoršnjih oboževatelji trozveze ne bi bili pričakovali niti pred enim etom še. Tu je govornik, sklicuje se na znam govor grofa Buloua v nemškem parlamentu (v katerem nam je namreč nemški
v interesu monarhije ne smemo	Delegat vitez Vuković pa je izvajal, da se	ne t8je potrebe službenega armadnoga
dopuščati!	Jugoslovani vesele na ohranitvi miru. Ali	jeziku, ali proti temu morajo protestirati, da
Tako odkrito, lojalno govorjenje bi bilo	vprašanje je, da-li se ne bi ta mir dal za Av-	bi armada preko te meje predstavljala
v pravo garancijo za naše legitimno stališče	strijo vzdržati tudi brez trozveze?	kaj druzega n e g o
u a Balkanskem poluotoku in za ohranitev	Posebno je dvomiti, da trozveza olajšuje	potrebno, da je garsizija
miru. Z navadno rutino se seveda balkansko	Avstriji vršenje nje naloge v Orijentu. Med
državo. To ni v kakem češkem mestu nekak poseben jezikovni otok, ki pre-
vprašanje «e daje rešiti, ker ni smeti pozabiti, vlastmi, ki sestavljajo trozvezo, bi morala , bivalstvu usiljuje nemški jezik. Vojni
mini-in
ian. elar izvajal, da trozveza ni neizogibno daje balkanska politika postala povsem biti izključena konkurenca v velikih vpraša-j ste* naj prisili podrejene mu poveljnike i
potrebna), povdarjal, da se nazori obeh voditeljev naše in nemške politike križajo. Govornik je kazal na izjavo grofa Buloua, la trozveza pjmenja spravo med narodni m i p r i d o b i t v a m i i z bojev 60. n 7O-tih, ter na nadaljnjo izjavo istega nemškega kancelarja, da sta biia Bismarck in Multfce že v letu 1*79. jedina v tem, da se mora Nemčija pripraviti na ne\arnoat ve- \ like evropske v<jne. Na podlagi teh dveh izjav je dokazal dr. Kramar, da se je Avstrija dala izrabiti v to, da je se svojim pri--•:opcm k trozvezi ratificirala to, k a r j e pruska politika zistematično počenjala proti Avstriji!
To je bil seveda mrzel curek za one, ki so uverjali sami sebe, da je trozveza nekaj idejalnega, da niti govora ne sme biti o ka-kih sebičnih namenih, in da trozveze ni smeti niti kritizirati in da se jej je le klanjati. Sedaj se je začelo drugače ceniti trozvezo: da se namreč pred to tvorbo ni klanjati kakor pred Kako svetostjo, ampak da treba marveč misliti na proti težja. Pred vsem pa ni več potrebno skrivati trozvezne pogodbe. Če 'rozveza res nima druge vrednosti, nego jej
diuga, o dkarje Nemčijavstopila	njih. V resnici pa skuša Italija, da bi nam
v to politiko, izlasti pa od -	odklonila nekaj pokrajin, da bi skrčila naš
kar Nemčija v Carigradu fak-	vpliv ob Adrijanskem morju, da nas iztisne
tično izvršuje protektorat, in	od Albanije, da oškoduje naše ribištvo in
odkar se pojavljajo narodno-	našo trgavinsko mornarico. Nemčija pa žali
italijanske aspiracije na v z -	narodni Čut Poljakov in nas uničuje na go-
točnem obrežju morja A dri -	spodarskem polju. Naše interese na Balkanu
j a n s k e g a.
je možno zastopati brez trozveze in po modrem
Ravno te okolnosti bi morda omogočile sporazumljenju z Rusijo. Jako ostro je gra-konkretno sporazumljenje z Rusijo, seveda jal Vuković postopanje avstrijske d;ploma-
ob poštevanju in varovanju opravičenih zahtev balkanskih narodov glede svobode, neodvisnosti in svobodnega gospodarskega razvoja,
Do tedaj pa so vlasti, Bklenivše bero-linski dogovor, obvezane, da tam doli ustva-
cije v aferi zavoda sv. Jeronima, kki je ponižala hrvatski narod. Škofu Stadlerju ni smeti pisati v zlo, ako se je pred papežem potegnil za svoj narod. Za škofom stoji ves hrvatski narod. Slovani čutijo pritisk trozveze, izlasti pa trpe Slovani na Ogrskem.
rijo človeka vredne odnošaje. Sedanje stanje, j Ogri zagrešajo veliko politiško pogreško, ki ob katerem se je vsake spomladi bati velikih se utegne britko maščevati. Z ozirom na mi-
in malih revolucij, je nevzdržljivo. Če tudi delajo izvestni uplivi v Carigradu na to, da turška politika ostane neodjenljiva, vendar se nadeja govornik, da se Avstro-Ogrski in Rusiji posreči, da prisiliti Turčijo v izpolnjevanje svojih dolžnosti, vsprejetih po berolin-ski pogodbi.
Dr. Kramar je zaključil z željo, da bi
jo predpisuje grof Goluchovski, potem pa res' našo zvezo z Nemčijo, oziroma trozvezno, po-
sijo Avstro Ogrske v Orijentu bi morali bolj upoštevati hrvatsko in srbsko pleme. Dalmacija pričakuje, da se vprašanje vinske klavzule pravično reši. Govornik je zaključil: Vspričo vseh teh razmer morajo Jugoslovani v delegaciji smatrati za svojo dolžnost, d a ministru za vnanje stvari izrečejo svoje nezaupanje in da bodo glasovali proti proračunu.
častnike, da od njega povdarjena enaka ljubezen do vseh narodov ne ostane prazna beseda.
Za nas najvažneji moment včerajšnje razprave je nenavadno ostri spopad med b e k c i i s k i m načelnikom Merevem in delegatom V u -k o v i 6 e m. Kakor razvidno iz sestavka na prvem mestu je delegat Vuković v svojem govoru povodom generalne razprave v proračunskem odseku avstrijske delegacije, go-vorč o aferi zavoda sv. Jeronima, škofa Stadlerja energično vzel v svojo obrambo ter je avstrijsko diplomacijo obdolžil, da je užalila ves hrvatski narod. Na to obdolženje je grof Goluchowski reagiral že v isti seji, Češ, da se sprememba imena rečenega zavoda* ni zgodila iz animozno3ti do naroda hrvatskega, in je rekel: »Če se (Vuković) identificira z izreki nekega dostojanstvenika, od katerega bi bilo pričakovati le besed miru in zloge, ki pa se je dal zavesti do izjave, tda je do spremembe imen prišlo le zato, ker so ogrska vlada, skupna vlada in avstro-ogrska diplomacija navdane čutili, sovražnimi hrvatskemu narodu, potem je to samovlastno obrekovanje, kateremu se minister
ne btore dovolj ostro in odločno postaviti po
robu.«
To je bil napad na škofa Stadlerja, naravnost nezaslišan iz ust moža, ki hoče biti — diplomat. Več nego naravno je, ako je del. Vukovic v včerajšnji seji zavrnil ta napad in vzel škofa Stadlerja zopet v Bvojo obrambo in je protestiral proti tonu, v katerem je odgovarjal minister za vnanje stvari. Sekcijski načelnik M ere y je skušal braniti svojega šefa pred očitanjem da isti prezira parlamentarne oblike in navade. Izlasti pa je g. sekcijski načelnik očital Vukoviću, da je napal ministra, ko ta poslednji ni bil navzoč in se ni mogel braniti. V dokaz, da so bila tozadevna izvajanja grofa Golucho\vskega v popolnoma parlamentariških oblikah, je trdil g. sekoj^ki načelnik, da je proračunski odsek prek in prek odobraval izvajanja in odgovore ministra. Del. Vukovic je odgovoril zopet, da on je izjavil izrecno, da se tudi v plenumu povrne k stvari, in je odločno
prijaznim Francozom in njegovimi publikacijami. Priobčili smo bili na pr. v celoti prevod Chćradamove polemike proti »Fremden-blattu«, glasilu ministra Goluchowskega, katera se je priobčila v tukajšnjem listu »La Pensče Slave«, potem smo se obširno bavili z njegovo znamenito publikacijo »I/ Europe et la (juestion d' Autriche au seuil du XX. siecle«.
»Slaven i pjesma«. Ako nam je stari Grk še dandanes vzor kiparske umetnosti, ako nas latinski svet očarava se svojim slikarstvom, imamo tudi mi Slovani nekaj, s čemer se lahko ponašamo. »Rod Slavena jedna jeste bratska družba pjevaju<5a«. Narodni goslar poje nam o starih časih, slavč stare naše in slavne junake. Zaljubljeni mUdeniČ poje svoji ljubici, a tamburica ga spremlja. Kmetu in mornarju pesem lehča delo in mu podaja novih moči. Kadar je mornar, ploveči po oceanu, prišel v najdaljše kraje, pesem je dokaz: »iz slavenske zemlje daje«. Kadar
tajil, da bi bil odsek odobraval izvajanja ini-	I sovražnik preti domovini in se narod pri-
nistrova.	j pravlja, da ga odbije, je »divno-grozna« bojna
Torej tako: da je grof Goluchovvski	pesem, ki g d spremlja v boj. Ob vsaki pri-napal nenavzočega škofa, očitaje mu liuj-jliti, tožni in veseli, mu je pesem verna to-
skanje in obrekovanje, to je bilo vse prav	! varišica. Ona ga tolaži in sokoli. — Na take
in v redu; da pa je delegat Vukovid vzel	raieli dra. Trnoplesarja (g. dr.a Lukeža) je
krivicao napadenega v obrambo, ko slučajno	mladi komponist gosp. Josip Mandic zložil
napadalec ni bil navzoč, to je kaj druzega,	večo skladbo, s katero stopi jutri prvič pred
to je hudodelstvo! G. sekcijskega načelnika	širšo javnost. Ze ouvertura je jako lepa in
je očevidno najbolj pekla opazka, da se nje-	dostojna veČega dela. Skladba pa tudi večega
gov šef ne zna držati v mejah parlamentarnih	' obsega nego so druge obširnejše skladbe,
oblik. Mi pa konstatujemo, da to ni prvi	Glavna naloga je poverjena orkestru. Nočemo
pot, ko je imel njegova ekscelenca konfliktov	in se ne smemo spuščati v natančnejše ana-
radi tona, v katerem običuje odgovarjati na	lizovanje skladbe, dokler je ne čujemo javno,
prigovore delegatov. Izlasti mej češkimi de-	Toliko pa lahko rečemo, da skladatelj teme-
legati je bilo v prejšnjih zasedanjih veliko	ljito pozna glazbo ter da je ista popolnoma
nevolje radi tega. Sploh napravlja vse po-	primerna besedilu pesni. Posebno nam ugajajo
stopanje gre fa Goluoho\vskega utis, kakor da	krasni narodni motivi. Finale je pompozen
on ne smatra delegacije za tisti fjrum, pred	in pravi slavospev. Zanimiva utegne biti
katerim mu je braniti in opravičevati svojo	okolnost, da sta pesnik in skladatelj —
politiko, ampak za nekako instrukcijsko sobo,	Istrana.
v kateri daje on delegatom pouke in —	prTj letošnji nastop »Tržaškega So-
ukore.	kola«, ki se je vršil predvčerajšnjim v
Nekoliko preveliko ceno ima mož o sebi.	Barkovljah, je bil kljubu skrajno neugod-Čuti se avstrijskega Bismarcka v veliko	aemu vremenu — pihala je ojstra in mrzla povečani izdaji, proti čegar dejanju in neha-	burja — precej dobro obiskan, kar nam nju sploh ne more biti prigovora. S tako	pri5aj da bi bilo v slučaju lepega vremena veliko in — krivo sodbo o sebi in svojem	občinstvo gotovo napolnilo ves prostor na -stališču je odgovarjal tudi del. Vukovic-u, ne	vrUl jn v dvorani »Narodnega doma« v Barda bi bil ni mislil na to, da neizogibni	kovljah. Onim pa, ki so prišli, gotovo ni bilo lastnosti vsakemu — resničnemu diplomatu	žal, da so se ob tako pustem vremenu podali v konstitucijonelni državi sta takt in pa živa	v Barkovlje, kjer jim je bila dana prilika zavest o svoji odgovornosti v smislu parla-	prepričati se na lastne oči, kako »Tržaški mentalnega in konstitucijonalnega principa ! !	Sokol« pod vodstvom brata Berganta stalno
Pogajanja med Avstro in Ogersko.	napreduje in kako nas je tudi na tem na-
Ministerski predsednik dr. Kr»rber seje pred-	stopu z novim in nepričakovano lepim na-
včerajšnjim povrnil iz Budimpešte, kjer je	predkom zopet iznenadi!.
konferiral se svojim madjar^kim kolegom, g. Telovadci so o sviranju koračnice »Mladi Szellom. Zli se, da je gospod Szell jako	vojaki« prikorakali na telovadni prostor in se tiščal oger^ke žepe. Če celo protektorica g.	po Lion-ijevem nastopu vsporedili k prostim Korberja, dunajska »Neue Fr. Preske«, po-	vajam, ki so se po taktu godbe izvajale preti ja, da je položaj jako resen, ker se oba	cizno in eksaktno, tako, da ni bilo zapaziti državnika nista zbližala eden drugemu —	najmanjše napake.
potem mora biti to že res. To pomenja, da je	pQ prostih vajah so nastopili dečki od
ministrovanje g. Korberja stopilo v kritičen	o —7 l€t, ki so na krogih popolnoma do» ro
sta lij. Nedavno temu je novinarska garda g.	izvajali primerne vaje. — Drjga telovadna
Koi berja govorila jako energične besede,	Vrsta je potem jako dobro izvajala dovolj
sedaj pa je prišel trenotek, ki neizogibno	težke vaje na drogu in so nekateri telovadci
zahteva energičnih dejanj. Gospod Korber je	pokazali, da dosežejo še jako lepih vspehov,
se svojo energijo v besedah vzbudil v javnosti	ako bodo resno nadaljevali v telovadbi. Na-
upanje, da se ludo to pot energičneje zasto-	stop gojencev na drogu pa je občinstvo
pali avstrijski interesi ; njegov ugled pred	kar očaral. Za njih starost razmerao zel<5
javnostjo bi bil izgubljen, ako bi se ista vi-	težke vaje so izvajali tako lahkotno in ele-
dela prevarjeno v tej nadi, vidć, da je Kor-	gantno, da se jim je vse divilo in so želi
i.erja v odločilnih trenotkih energija zapu-	obilno pohvalo. Stanko Dekleva, ki je med
stila. I u velike energije bo trebalo, ako hoče	gojenci najbolje telovadil, ima vse potrebne
vspeti proti madjarski nenasitnosti. Kaj čete	lastnosti, da postane v kratkem času izboren
več: Včeraj >e je konstituirala ogerska	telovadec, ki bo delal čast našemu »Sokolu«,
kvotna deputacija in so gospoda povdarjali že	Zelo dobro sta telovadila tudi brata Perhavc
o tej priliki, da je kvota :U.4 za Ogrsko previ-	ter mlajši Dekleva, kakor tudi sploh vsi ostali
soka, Torej oni bi hoteli plačevati še manje.	dečk;, Skrinjar, Cotič, Mavrin in Rovere. Proti temu pa seveda nimajo nič, da imajo Za gojenci so nastopili z vajami na oni 70". moči in upliva v monarhiji. To je' drogu pred telovadci, bratje Bergant, Vičič,
od nekdaj njihova taktika: ko bi morali da-	1 Mavrin, Š»lar in Dekleva, ki so se svojimi
jati, so Madjari največi reveži na svetu, da	najtežjimi in z največo eleganco izvajanimi
jim jednostavno nimaš kaj vzeti; ko pa je	vajami daleč presegli vsako pričakovanje,
prišla prilika, da reklamirajo svoj delež na	Kaj krasno in perfektno je posebno brat
vplivu in moči, tedaj so grand seigneurji, ki	Bergant izvel skrčko se stoja na drogu. —
imajo kaj, jn ki radi tega tudi lahko zahte-	Od početka pa do skoka na tla bila je ta
vajo kaj.
Tržaške vesti.
Odličen gost t Ljubljani. Te dni se
je mu lil v Ljubljani znameniti francozki publicist, Andre Cberadame, da se pouči o narodnem življenju in o političnih razmerah na Slovenskem ter da seznani francozki narod se Slovenci. Čitatelji našega lista se gotovo še spominjajo tega imena, ker smo se že par-krat zelo obširno bavili s tem Slovanom
težka vaja tako dovršeno precizna, da bi najstrožji estetik ne opazil na njej najmanjše hibe. Škoda le, da nista mogla na tej telovadbi nastopiti dva najboljša telovadca »Tržaškega Sokola«, brata Počkaj in \Veiss, upajmo pa, da ju bomo videli na prihodnjem nastopu našega »Sokola«. Pedtelovadci ter druga vrsta in gojenci so izvajali potem tudi vaje na bradlji, ki so se izvajale istotako, če ne še bolje, nego vaje na doogu. Precej nizka temperatura, ki je vladala v četrtek, in burja pa sti mnogo ovirali, da telovadci niso
mogli pokazati vse svoje spretnosti. Na sploh pa lahko rečemo, da se »Tržaški Sokol«, kar se dostaje telovadbe, sedaj lahko meri z najboljšimi slovenskimi sokolsitimi društvi.
Po telovadili se je razvila v dvorani jako živahna zabava, na kateri je krasno in 1 neutrudno prepeval novi mojstrski kvartet, ' Maetfk-Kumer-dr. Slavik-Prunk. Pozneje sta pevala pa še barkovljanaka »Adrija« in močan oddelek »Slovanskega pevskega društva«, ki nas je razveselil z veČimi mešanimi zbori, izvedenimi z isto preciznostjo, ki je lastna temu društvu. Koncem je še omeniti krasno 1 zdrav ijco, katero je govoril starosta »Tržaškega Sokola«, brat dr. Otokar Rvbrfr za-služenemu telovadnemu učitelju bratu 31. i Bergantu. Isti govornik se je tudi v kaj lepih besedah poslovil od odhajajočega bivšega odbornika »Trž. Sokola«, brata DorČi<: a, na kar se je poslednji zahvalil, omenivši krasne dneve, katere je ''preživel med tržaškimi Slovenci.
Zaključujemo z željo, da bi nam »Tržaški Sokol« v kratkem zopet priredil tako lep dan, kakor je bil minolega četrtka. — Na zdar !
Rojanska cerkev okradena. Sinoči so
udrli tatovi v rojansko cerkev. Kakor je lahko sklepati iz ostalih znamenj, splazili so se isti pri zakristiji po oknu na nizko streho, prodrli isto in strop in prišli tako na hodnik, ki vodi v zakristijo. V zakristiji so razvrgli in razmetali cerkveno obleko. Kelihu, ki je bil že pripravljen za sv. maŠ3, so odtrgali in odnesli zlato kupo. Odprli so predal, iz katerega so pobrali kacih 10 K. Zitem so šiloma odprli vrata, ki vodijo v presbiterij. Odprli so tabernakelj in vzeli lunulo, v kateri je bila velika particula; cibor j pa in najsvetejše so pustili raztreseno na eni stolić pri zakristiji. Bili so tudi pri altarju Matere Božje. Postavili so si stopnice do kipa M. B. in pobrali iz nad kipa vso zlatanino — vredno kakih 120—140 K. Pri vratih zakristije so pustili še goreti dva svečnika. Tudi so se našli za cerkvijo v blatu štirje ključi, jako čudno izdelani.
Kakor je videti, so morali biti tatovi zel<5 spretni ali tudi dobri poznavatelji cerkve ; sirer ne bili mogli priti tako lahko do ideje, po kateri edini je bilo mogoče na najlažji način priti v cerkev. Tudi se daje sklepati, da so lopovi imeli malo časa, sicer bi bili morali v zakristiji priti še do velikih dragocenosti, katerih polastiti se ne bi bilo ravno tako težko.
Krstil pred sodiščem. Dne 14. t. m. ob 10. uri predpoludne se bo na tuk. deželnem sodišču vršila vsklicna razprava proti znanemu Krstiću radi nekega pregreška proti tiskovnemu zakonu. Kdor še ne pozna Krstića po licu, a bi ga želel poznati, mogel ga bo videti na tej razpravi.
Drobne vesti. Smrt na delu. Delavec v Llovdovem arsenalu, 47-letni Vincenc PaF<|ualinotto, stanujoči, v ulici Media št. 1, je padel včeraj v notranjost parnika »Vindo-bona« in se ubil. Truplo so prenesli v mrt-vašnico pri sv. -Justu.
Nesrečen otrok. Na jednoletno j hčerko soprogov Friderika in Ivane Maule, ki stanujeta v ulici della Guardia št. 4, je padel včeraj omet s stropa ter jej zdrobil čre-pinjo na glavi. Prestrašena mati je hitela se skoraj mrtvim otrokom na zdravniško postajo, kjer so otroku podelili prvo pomoč in ga potem spravili v bolnišnico. Otrokovo stanje obupno.
Oraibe premičnin. V poned., dne 12. maja ob 10. uri predpoludne se bodo vsled aaredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: ulica delle Acque 4, hišna oprava, oprema v zalogi in bicikl; ulica Belvedere 12, perilo in oprema v zalogi : ulica Miramar 1, les; ulica Amalia 8, hišna oprava ; ulica Riaorgo 13, hišna oprava.
trcMcnekf vestnik. Včeraj : toplomei h 7. uri cjutrai 1 2.2 ob 2 uri popolucln« 12.5— C.* — Tlabcnraer ob 7. uri zjutraj 702.3 — Dan« plim« ob 12 12 predp. in ob 8 3o pop.; oseka ol 2 54 predpoludne in ob —.— popoludne.
Društvene vesti.
»Slovansko pevsko društvo« opozarja svoje pevke in pevce, da bo danes ob 8. uri in pol zvečer pevska vaja v »Slovanski čitalnici«. Ker je to zadnja vaja za zbor in soliste, priporočeno bodi vsem, da gotovo pridejo. — Jutri ob 1. uri in pol popoludne bo generalna vaja z orkestrom v gledišču
»Armonia«. Na generalno vajo je vstop dovoljen samo onim, ki sodelujejo.
Jntršnjemn koneertu »Slovanskega pevskega društva« je nastopni vspored :
I. del: 1. Tittl: »Slovansna ouvertura«, orkester. 2. Jenko: »Nek dušman vidi«, možki zbor. 3. Smetana : »Uspavanka«, iz opere »Hubička«, orkester. 4. A. Forster: »Ljubica«, velik mešan zbor. 5. Jjs. Mdn lić : »Slaven i pjesma«, kan tata s ouverturom za sole, zbor in orkestar, posvečena pj evo vodji »Slovanskog pevskog društva« gosp. Srečku Bartelu prigodom 25-godišnjice njegovog djelovanja. Dirigira iz prijaznosti sam skladatelj gosp. Josip Mandić. —II. del: 6. Parma: Intermezzo iz opere »Ksenija«, orkester. 7. Iv. pl. Zaje: »Dolazak Hrvata«, hrvatska glasbena slika za tenor, bariton, bas solo in 'možki zbor z orkestrom. S. Zd. Fibich:»Pc-mladanska romanca«, (Jarni romance), za bas \ in sopran s »lo, mešan zbor se spreraljevanjem orkestra, op. 23. 9. Smetana: »Prodana nevesta«, po lpouri, orkester. 10. A. Forster: »Venec Vodnikovih pesmi«, za mešan zbor, kvartete in tenor samospev se spremljevanjem orkestra.
Pri koncertu sedeluje popolni vojaški | orkester c. kr. pešp. Freiher von \Valddtatten št. 97 pod osebnim \ odstvom kapelnika gosp. I. Teplv-a. — Začetek točno ob S. uri zvečer.
Cene : Vstopnina 80 st., na galerijo 40 et. Sedeži (poltroncine) v prvih treh vrstah 1 stanejo 1'20 K, od četrte do še3te vrste SO Bt., od sedme do desete 60 st. Lože v pritličju 6 K, v prvem redu 4 K, v drugem 3 K in v tretjem 2 K. Sedeži kakor tudi lože prodajajo se v kavarni »Commercio« in na dan koncerta pri blagajni.
Slavno občinstvo opozarjamo še enkrat, da bodo veljavni le oni listki za sedeže in lože, ki se kupijo v kavarni »Commercio« ter na večer koncerta pri gledališki bla-
1 gaj
Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Jletodija javlja, da priredi svojo vrtno veselico drugo nedeljo junija, kajti prvo nedeljo bo imela svojo veselico bratov-; ščina sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu. Če ima kdo pred nosi, prosimo, naj se koj oglasi, da se mi pomaknemo više; enkrat že pridemo na vrsto.
Ker bo ta veselica polna iznenadenj in novosti, prosimo velikodušne naše gospe, da bi blagoizvolile poslati v ta namen kakih malenkosti : kakor igrač, male galantarije, knjig, sploh malih predmetov, kakoršnjih se tako lahko ne vidi. Pa ne mislite, da se bo to prodajalo — o ne ! To ima ves drug ' namen. Le pošljite in pridite vsi in ne bo ' vam žal ! (Pošilja naj se v »Slovansko čitalnico.)
»Delavsko podporno društvo« bo j imelo jutri, dne 11. maja 1902. ob '/',4. uri i popoludne Bvoj redni občni zbor v dvorani j »Tržaškega Sokola«, ulica Coroneo št. 15, po
Pripombe. Ker nam je dvorana na razpolago le do 7. ure, želeti bi bilo, da pridejo ! vsi členi točno ob določeni uri.
Dopuščeni so le taki predlogi, ki so bili odboru prijavljeni os?m dnij pred občnim zborom.
Volilno pravico imajo oni, ki so opravili svoje dolžnosti v zmislu ij 12. društvenih pravil. Volitev se bo vršila tako-le : Danes dne 10. maja zvečer od 7. do 9. ure, jutri v nedeljo dne 11. maja od 9. ure zjutraj d ■ 1. popoludne v društvenih prostorih in popoludne od 3. ure do zaključka občnega zbora v dvorani »Trž. Sokola«.
Volilna komisija je sestavljena iz teh udov: Bajt Luka, Kenko Jakob, Rustja Andrej, B:ček Ivan, Fran Babuder, Perušek Vinko, Hervatin Miha, Lestan Fran, Prelc Štefan, Jaklič Ivan, Andrejčič Fran, Skapin Fran, Vrtovec Andrej, Volčič Vekoslav in Zitko Fran.
Ta komisija bo sprejemala listke udov. Vsaki ud, ki hoče voliti, mora komisiji pokazati svojo knj žico. Voli se osebno in ne po pooblaščencih.
»Zveza slovenske tržaške mladine« poživlja Bvoje člene in prijatelje, da se pjlno-številno udelež? veselice, kojo priredi »Čitalnica pri sv. Jakobu dne 18. maja t. 1. na vrtu slovenske šole pri sv. Jakobu. Dolžnost naša je, da vrnemo našim šentjakobskim zaveznikom ta dan, kar so storili oni nam o priliki našega velicega plesa. Torej, da ne bo manjkal nihče vsi h !
Dramatično društvo v Trstu je povabilo svoje izvršujoče člene na ponedelje k 12. maja ob 8. uri in pol zvečer v telovad-
nico »Tržaškega Sjkola«, ul. Cjroneo št. 15 na pogovor radi dramatične šole. odnosno radi doloČenja dneva in ure, kedaj bi se ista moglo obdržavati, da bi bil lahko mogoč in primeren pristop vsakemu.
Ob jednem z obdržavanjem dramatične šole se bo učilo novo igro.
Ker je stvar za razvitek dramatike v Trstu velike važnosti, vabi imenovano društvo tudi druge, ki se zanimajo za dramatiko in se se niso prijavili, naj pridejo v ponedeljek na pogovor in naj se prijavijo pri kakem odborniku.
Vesti iz ostale Primorske.
X Občni zbor »Političnega društva za istrske Hrvate in Slovence«.! V Pazinu
se ie <lne 7. t. m. vršilo konstituiranje » Političnega društva za istrske Hrvate in Slovence«. Udeležba je bila častna od strani inteligence in kmetov. Predsednikom j« bil izvoljen posl. Spinči«*.
O tem glasovanju nam je obljubljeno obširnejše poročilo, želeti bi pa b*lo vsakako. tla bi se o takih važnih dogodkih našeg a narodnega življenja nekoliko bolj požurili s po-ročevanjem.
. X Pevsko bralno društvo ^Slovenec« Borštll vabi na veselico s plesom, ki jo priredi jutri v nedeljo dne 11. maja t. 1. na dvorišču gostilne gospoda .losipa Petarosa v Korštu list. 19. V s pored: 1. P. Ilugolin Sattner: »Veseli zbor«, m< žki zbor. 2. P. Hugolin Sattner: »Kakor nekdaj«, četvero-epev, možki zbor. :->. N. X.: »Ljubi dom«, deklamacija. 4. J. Ž vornik : »Tičekc, za sopran in alt. 5. P. Hugolin Sattner: »Nazaj v planinski raj«, mešan zbor. 6. -1. Ijaharnar : Dijaška«, možki zbor. T. »Kmet-Herod ali: gorje mu, ki pride »lijakom v roke«, igra s petjem v dveh dejanjih. — Med posameznimi točkami in k plesu bo svirala Boljunska godba, Zičetek veselice ob .'> uri popoludne. Vstopnina na veselico za osebo 40 stot., na ples za .možke s0 stot., in ženske 60 st.
Opozarjamo posebno, da bo na veselici sodelovalo tudi bratsko pevsko društvo »Slavec« iz R'cmanj.
Vesti iz Kranjske.
" Občinske volitve v Cerknici. V 1.
:n 2. razredu so zmagali kandidatje narodno-napredne etranke. Prvi razred je volil včeraj in je — po zatrdilu »Slov. Naroda« — tudi v tem razredu gotovo zmagal* ta stranka.
Zabarikadiran dezerter. Z ozirom na včerajšnjo motico pod tem naslovom posnemam » iz danes došlih ljubljanskih listov: Ko je 'lošla w>jaška patrulja, Bestoječa iz 5 mož in en^ira nadporočnika, se je dezerter umaknil od okna in koj p )tem se je čul strel. — NadporoČnik je nagovarjal dezerterja, naj odpre, ta pa je odvrnil, da pred (j. uro ne odpre. Konečno pa se je vendar udal in od pri. Na to je vstopil v sobo vodja Breznik z revolverjem v roki in je pozval dezerterja, naj se uda. L---ta pa je sedel na stolu in je krvavel iz rane, ki si jo je prizadel na levo stran prsi. Ranjenega dezerterja s t odpeljali v vojaško boln:šn;<\>. Upanje je, da okreva.
Izdelovanje piva na Kranjskem
pojema v zadnjih letih prav znatno. V mi-nolem letu (19<>1) je bilo na Kranjskem zvarjenih (>1.031* hektolitrov, med tem ko je bilo leta 1(.KX) zvarjenih »u 890 hektolitrov, 1. 1 pa *2 404 hektolitrov. EJrodukcija se je torej v trek letih zmanjšala za 21.425 hektolitrov, skoro za četrtino. Temu nazadovanju domače industrije je največ kriva zunanja konkurenca, a velik del krivde zadevlje tudi vedno n.n -žeče se žgjnjepitje.
Vulkan uničil mesto. Na francozkem otoku Martinujue (Martioik) dogodila se je dne 8. t. m. grozna katastrofa. Otok Martini« jue je eden največih otokov v otočju Male Antile, ki se nahaja v zahodni Indiji, t. j. skupno vse otočje, ki se nahaja v zalivu med severno in južno Ameriko. Vulkan Mbnt Pelće, katerega so že 50 let smatrali poga-šenim, je začel zopet bruhati in je mesto Saint Pierre (Sen Pier), ki se nahaja ob njega vznožju uničil popolnoma. Mont Pelče je visok 1350 m. ; na otoku Martini^ue pa se poleg tega nahaja še več drugih vulkanskih gor.
Mesto Samt Pierre je štelo 2"i.0<K) prebivalcev in je bilo najvažnejše kakor tudi največe mesto na Malih Antilah. — Glasom došlih brzojavk se od vsega prebivalstva ni rešilo niti 100 oseb; potres in goreči dež pa je uničil tudi vse v Saint Pierre ski luki nahajajoče se ladijevje.
Otok Martin (jue je bil našel Krištof Kolumb dne lf>. junija 1. 1:">02. — L. 188S. štel je ves otok 175.863 prebivalcev, po veliki večini zamorcev in mulatov. V fran-cozko last je prišel otok 1. 1604. in je sedaj glavno mesto tega otoka Fort de France.
Musofino — drag prijatelj in sodrug! — Tudi iz Hrpelj v Istri je prejel vrlina Mu-solino prisrčne pozdrave in sicer v tem-le pismu :
»Caro amico e compagno !
Con grandissima attenzione noi seguiamo il dibattimento che a tuo carico si svolge presso il tribunale di Lucca ed a cpianto ci sembra noi non prevediamo nulla di buono per te. Perci«\ nostro carissimo amico e compagno, noi ti inviamo il seguente con-
i
siglio : Prega il pressidente di tiibunale che! sospenda il dibattimento e che in via di grazia ti congeda di essere giudicato dal tribunale di Trieste o di <juello di Rovigno.
iSe otieni <|Uesta grazia per cerfco fra breve sarai fra i tuoi cari. Ricevi i nistri cordiali saluti ed incoraggiamenti.
Antonio Chirico, Pietro Clamar, Bartolomeo Seravallo«.
To se pravi po slovenski:
»Z največjo paznostjo sledimo mi raz-
Velik dohod
elastičnih trakov, zajamčeno prve vrste, ru<
v plamenu. On da je rešil 30 več ali manj ranjenih oseb. Veće število čolnov, odposlanih na iskanje še ostalih živih ljudij, ni
moglo prodreti v mesto. Obrežja so bila na-	de5ih in za orp'jenje trt. Za razpro-
polnjena z mrliči. Soditi je, da se v trenutku	dajal«e P° znižani c?n,\. . . . .
r	Tudi sem prejel toh zahtevano tostorjevo
apno (Fosforkalk in tudi Futterkalk imeno-
katastrofi ni rešila niti jedna oseba. Guver -ner in njegova žena, ki sta ravno ob na - v*ano) za jačenje žil in pitanje živali. Cena stopu katastrofe dospela v Saint Pierre. sta bržkone tudi prišla ob življenje.
NE\V YORK !». (B.) 'Amerikanski konzul v La Point Pitre je brzojavil državnemu tajniku Havu, da je bil včeraj ob 7. uri zjutraj Saint Pierre povit v ogenj in dim. 20 oseb, da 3e je moglo rešiti. Zgorelo je 18 ladij z vsemi osebami vred, ki so bile na krovu.
SEW-YORK 9. (B ) Govori se, da je na katastrofi zgubil življenje am3rikanski konzul v Saint Pierre z vso njegovo rodbino J vred.
80 stot. klgr. Za več klgr. po znižani ceni. Pošiljatve po povzetju.
Drogerija Emii Cumar
pok. Friderika.
TRST — uL Belvedere — TRST Filijalka na Opčinali 212.
^ccof/
X X
X MIZARSKA ZADRUGA V BORICI
z mmJmIm jamstvta
naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela
prvo slov. zalop poMStva
iz odliko valih in sveto vnoznanlh tovara v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
Katera se naliaja
▼ Trstu, Via Piassa vecchia (Bosario) št. 1.
(U 4«nt itrul cerkve sv. Petra). Konknmoi amofota, kar J« bltfo la prr« rok«.
Gosp.
lekarnar piccoli
Ljubljana.
x
X
K X X X II K K II X X X X X X
XXXXXXXXXXXXXXX X
Albert Brosch
Trst. — Via S. Antonio 5 — Trst-
—* KoMar ii izdelovalec kap
Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882.
Velika zaloga kožuhovine in kap za civilne in vojaške osebe..
poprave z vso točnostjo
X X
X X X
Vaše železnato vino *^aDu^0^ 8em uporabljal z izvrstnim vspebom pri moji soprogi, katera 4 je dolgo časa nervozna. Prosim Vas, tla mi dopošljete po posti še še?t steklenic zgoraj imenovanega vina.
Dr. L farbcr
c. in kr. štabni zdravnik. V GORICI, dne 16. junija 1001.
Razprodaja se v lekarnah v Trstll.
Istri, Dalmaciji. Primorskem, Goriškem in Tolminskem po K 2.40 steklenica.
Zahtevajte povsod
voščilo (biHs)
v korist družbi sv. Cirila in Metoda, katero je najbolje in najceneje. V Trstu je prodajajo gg. trgove i .T. Prelog, Anton Furlan. Žgur & Popatnik. Matija Milonig. Andrej Urdich. Alojs Ple»ni«'ar. BamUič Jakob, Kranjc Josip. Kocjan u ić Josip, Ivsin Tomaži«.', Anton Cek. Krnil Cumar itd. Glavna zaloga:
tvrdka J. Drutovka v Gorici.
Izvršu'e
pravi, ki se vrši proti tebi na sodišču Lucca skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke in kolikor se nam zdi, ni pričakovati nič zimo z jamstvom proti molem in ognju.
Pozor!
dobrega za-te. Zato, predragi prijatelj in sodrug naš, ti pošiljam > ta-le nasvet : prosi pred -sednika sodišča, naj suspendira razpravo in naj ti dovoli potom milosti, da boš sojen ali v Trstu ali v Rovinju.
Sf
Igt
Če dosežeš to milost, biš gotovo kmalu
Vesti iz Štajerske.
— Promoviran je bil *>. t. ra. na gra-
škem v.-eučil >ču doktorjem prava c. kr. ava-kultant pri okrožnem sodišču v Mariboru g. . Vekoslav Bratkovič. Čestitamo!
Razne vesti.
Požar v dunajskem Pratru. V dunajskem Pratru ge nahajajo rued drugimi zanimivostmi tud; »Benetke na Duaju« (» Vene-dig in \Vien«)! To «o imitirane Benetke, seveda v miniaturi, s palačami, kanali in gondolami. Predsinoči ob 11. uri je v resta v ran t u » Ruooersaal« nav&tal požar: in ker so skoraj vsa poslopja v dunajskih »Benetkah« leseDa, se je požar razširil z veliko naglostjo na sosednja poslopja. Gorelo je še včeraj in škorie ni še mogoče določiti.
zopet med svojimi dragimi. Vsprejmi naše pri- i srčne pozdrave in vspodbuje«.
O tem pismu nam sporočajo iz Gradca. Če je to pismo resnično in ni morda to le šala kakega italijanskega lista, potem imamo pred seboj zopet nov dokaz ne le o tem, kako — i m p e r t i n e n t n i so ti nemili j g"OStje, ki delajo tu nadlego, in kako se že čutijo tu doma in gospodarje, ampak tudi o tem, kako — primitivni so se ti sinovi slavne a vi te colture!
Dobro je le, da je še precej gotovo, da 1 nasvet, ki ga dajejo navedeni trije junaki , svojemu dragemu prijatelju insodrugu, ostane le — nasvet.
Mnogokrat se dodaja, da treba iskati in priporočevati dobro sredstvo v obvezanju rane. Za tak namen je naj pri prav nejše sredstvo, katero ohlaja in ublažuje zdravljene rane proti vnetju : v vsej državi dobroznano praško domače mazilo iz lekarne B. F r a g -n e r j a, c. kr. dvornega zalagatelja v Pragi. Ker ec mazilo ne pokvari, če tudi ee dolgo hrani, se priporoča, da je za vsak slučaj pripravljena vsaki družin'.
Brzojavna poročila.
Poroka nad vojvodi nje Marije Kristine.
DUNAJ 10. (B.) Danes predpoludne je bila v Jožefovi kapeli cesarskega dvora poroka nadvojvedinje Marije Kristine s prin cem Emanuelom Salm-Salm. Poroko je izvršil župnik-škof Maver ob veliki asistenci. Po poroki je novoporočenca vsprejel cesar v av-dijenci in sta mu uta izrekla svojo zahvalo. Katastrofa na otoku 3iartiniqne.
ST. THOMAS 4.». (B.) Izbruh vulkana Pe'će je pouzročil velikanska opustošenja. — Ste vilo žrtev katastrofe se ceni sedaj na > (J< MJ.
NEW YORK 9. (B) Brzojavka iz St. Thomasa javlja : Danes je dospel francozki križar »Suchet« iz La Pointe a Pitre. Poveljnik istega poroča, da je bilo v četrtek, ob 1. uri popoludne mesto Saint Pierre vse«
<a m

>S>aJ ©
Aleksander Levi linzi |
Prva la i^|t«IJ« tovarna pohištva ^
viek vrst.	g>
—trst — g
TOVARNA: ]	ZALOGE:	^
Via Teta, | Piazta Ratari« it. 2 g)
G)
& S
9
vogal I (šolsko poslopje) Via UeritaMa | In Via ftiber«e it. 21 T«lcfom St. 670. -HOM-
Velfk Izbor tapecsrij, srcal la slik. Is ▼rSnje urofb« tudi po posebnih načrtih.
Gene bru konkureno«.
ILOSTBOTil} CEHI liSTOlJ II FEAIIO Predmeti posiavio se na pa. obrod a!f železnico tanKO,
5
6
&
S&SS&® S SiSlS&fS 931® ®
Častim si naznajati slav. občinstvu, da je moja prodajalnica vedno preskrbjena manifakturnim blagom vsake vrste in po cenah, da se ne bojim nikake konkurence
vsaki dan dohaja novo blago.
V nadeji, da me bo slavno občinstvo po-češčalo z obilnimi obiski, beleži spoštovanjem
F. Dobauschek,
trgovec z manufakturnim blagom Via Barriera vecchia 27 v Trstu-
*	Se govori slovenski!	~v
Posojila
proti povrnitvi v 7 in pol letih vdob^ c. kr. častnistvo, vladni, mestni in železniški uradniki ter vdove kakor tudi uradniki podjetij in privatni uradniki, ki so udje kakega pen-zijakega zaklada.
Posojila se dajejo proti varščini na nepremičnine, urednostne listine, rentč, vžitke, zavarovalne police iui.
Obrniti se na Hinko Gibcrti, ul. Canale 7, 1
GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nad str
v lastni hiši.
-jMF-
Hranilne viosrc sprejemajo se od vsaeega če tudi ni član društva in se obrestujejo po 41'/ž°/0, ne da bi se odbijal rentni davek.
Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po 6 °/0 in na vknjižbe po 5 V*0/,,
(Jrad uje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. raz ven nedelj in praznikov.
stanje Iran. Tlog lela 1900. Kron 1,263.553 Poštno-braii. račun št?. 837.315.
IL
il
NASLEDNIK FR. HITTY
ulica Barriera vecchia št. 13.
Zalop snovij za moške obleta iz to- in inozemnih tovarn.
Bogat izbor perila, moških srajc navadnih in od perkala, srajce »Jager« od volne in bombaža, ženske srajce, prsa bela in barvana, zapestniki, ovratniki, kravate, spodnje srajce za moške, ženske in otroke. Novost: perkali, cefir in saten v trpežnih barvuh. Velik izbor rokavic in nogavic vseh vrdt.
Popolna zaloga predmetov za krojaf-e. Vsaka naročba »a obleke po meri »e iavrži v 24 urah po najnovejši modi, na najboljši način in po cenah, da se ni
bati konkurence.
u
Starhinsko podjetje
Stavbinsko podjetje
G. TONNIES
Ljubljana.
1 iiaria za mizarsio orodje ii parkete, staviMo in smetnu kljnčarstvo.
iC Delalnica za konStrnkcijo železa itd. "VB
Sprejema naročb* /a vsakovrstna mzar-ika dela kakor: kompletu* okna ga cele sUrrbe in izložit o ohua ua vreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne iti drvzega pohištva r v seh zlogih. — Podovi mehki i u trdi vseh vrst kakor: deščice, parkete; orf jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbi uska kovaška dela, stopnice, ograje, Učne mreže, železne satvornice na vreteno Ha. itd.
Dr. Rosa Balsam
>•1 iz le tame B. Fraper-ja v Pragi
la
Praško domače zdravilo?
I
je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega »e prebavljanje krepi
In ohrani.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
je staro, najprej v Pragi rabljeno »lomače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in lilad'.
V pušicah po 35 in 25 nvč., po pošti 6 nvč. več.
Proračuni brezplačno.
Reference prve vrste na razpolago.
I Na najvišje povelje Njepveja
c. ii ir. apostolskega Veličanstva
s
varilo! Ts| deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno položeno varstTeno znamko.
XXII. ces. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija, ^rJfzj^ž
sesa 17 8*22 doliitkov v -otovinl v skupnem znesku 442.8-">0 kron. ftlavni
doliitek znaša v gotovini:
PT 200.000 kron
Žrebanje nepreklicno dne 13. junij« 1903. jedna srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dona u. III.. Vordere Zollamts-strasse 7 in v loterijskih kolekturah. v tobakaraah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralci načrti gratis za kupce srečk.
Srečke se dopoiljejo pofttnine prosto.
C. kr. loterijska direkcija
oddel k za državne loterije.
I
Glavna zaloga:
Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. dvornega zalaptelja „pri črnem orlu"
Praga, Malastran 203, vogal Nerudove ulice. Tsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogercke, v Trstu v Lekarnah: G. Liielani. K. Leilenfourir. m	P. Preudini, S. Serravallo. A. Sntlina, C. Zanetti. A. Pra\marer.	n
k----—--_H
Odlitoyaiia
1894.
Odlikovana 4y™szioss-
1894. llu* GORIZLA J;1
1894	^
*
Vela zaloga Krojnega blaga.
Krojaška zadrog-a
vpisana zadruga z omejeno zavezo
COR1CA Gosposke ulice 7 GORICA
Priporoča vse v to stroko spadajoče blago ter jamči za pošteno in solidno postrežbo.
Cene stalne brez podajanja.
Gostilna „Rosandra"
v Zavijali (pri mostu blizn železniške postaje) toči izvrstna istr-ka vina in ima vedno pripravljeno dobro kuhinjo. Istrsko Črno vino »o nvč.. bel muškat po 44 nvč. liter ter pivo v steklen i en 11 j »o 1S nvč. Priporoča so za mnogoštevilen obisk
Josip Bogateč.
Prodaja vina „Ai Maestri"
v ulici Valdirivo št. 17. Slavnemu občinstvu se naz- » Danja, da se od danes naorej točijo sledeča vina: refo5k črn po '48 novč., bela rebnla iz Brd po 28 novč. Za družine po ug«>dnejiih cenah. Opolo iz Visa p) 28. novč Za obilen obisk »e priporoča ter že v naprej zahvaljuje.
Vsak zamore moja vina analizovati in ako jih Tdobi ponarejena« vdobi HM) gld. nagrade.
Velikanski izbor
raznega pohištva
spalne in jedilne sobe. svetlo ali megleno politirane.
divanov, okvirjev, ugledal, stolie. stenskih niše nahaja v dobroznani
i*" zalogi pohištva
Rafael Italia
Trst - ul. Malcanton št 1. - Trst.
JAKOB KLEMENC zaloga manufakturnega blaga
J^* t Trstu, ulica sv. Antona št. 1.
priporoča častit i m svojim odjemalcem svojo prodajalnieo, preskrbljeno za jesen in zimo z vsemi manufakturnim! predmeti, združeno s krojačnico za gospode.
Sotolsta obleka
konpl.
Haveiofc nepremočliiv
od 10 do 16 gld.
Velik izbor
suKnega in tomDaiD. blaga za možfce oblete, srajce iz Žide. volne* lawn-tennis, platna itd., zapestnic, ovratnikov, perila za možKe, ovratnic v vseli banafi in lormali, nogovic, rit, jopic vsefi vrst. posebno za tonriste in Kolesa i je, modnih predmetov, rokovic iz niti] in kože ter dsžni kov in solčnikov.
VELIK IZBOR
narodnih in avstrijskih zastav in trakov za vence v različnih barvah.
Vse po najnižjih cenah.
Na zahtevanje pošiljajo se uzorci vseh vrst z dotičnimi cenami, poštnine prosto.
oococoocoooocooo
Službo išče pisar
/. lepo pisavo, zmožen slovenskega, nem-*kgga in deloma tudi italijanskega jezika. Ponudbe pod s Priden in pošten« naj .-e blagovolijo pošiljati na upravo lista i Kd in ost i«.
1891.
Odlikovana tovarna	Jf
na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn
tBr >f velika zaloga vsakovrstnega pohištva £
\m Doljat j Šolta pri Gorici. {
Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1 s s! >
V lastni hiši.

Lastne žage.
Tovarna razpolaga z mizarji, veščimi od najnavadnej^ih do najfinejših del vseh slogov. onako z izvrstnimi struparji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji. tako. da lahko prevzame in izvrši v najkrajšem času vsako delo vseh slogov; prevzame tuli mebliranje vil. prenočišč, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom.
—	Za mizarje. =
Velika zbirka obkladkov iremeša). strugarskih iti rezljarskih izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega lena, vsakovrstnih okraskov, gol, korni/.ev in vs h drugih mizarskih potrebščin.
Vsaka konkurenca izključena, ker se dela samo iz lesa, posušenega v nala-' z to naprapljeuili pečeh, ter se tvrdka drži gesla: Solidnost in točnost v postrežbi.
Vrhu tega se Jamči za vsak posamezen kos. — Brzojavi: Doljak —Solkan.

& &
Varstvena znamka: SIDRO.
ILINEMENT. CAPSICI COMP. i
(S
(9 &
& & & &

iz Richterjeve lekarne v Pragi
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 80 stot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah.
Pri vkupovanju tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v zavitki z našo varstveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek.
Richterjeva lekarna pri zlatem levu y Praii
Eilzabetine ulic« 6.

xxxxxxxxxxxxxxxxx^
^Cotel Central Ijombač §
v Sežani.	x
Podpisani dovoljuje si naznaniti slav. občinstvu, da je odprl dne 3. maja t I. novi Hotel, obstoječi iz 25 čednih sob.
K Hotelu spadajo kavarna, restavracija in krasen vrt. Toči se pristni teran iz najboljših kraških kletij, Dre-herjevo in Pilzensko prve vrste.
Domača kuhinja vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah.
Točna in poštena postrežba.	y^
Za obilen obisk se priporoča cenj. občinstvu udani
Anton Grombač, £5
lastnik.	^
_________:xxxxxxxxxxxxx$
Velikanski izl>or pohištvu
\eiiKanski izihip pohištva	Q hractnuo +oio
A. BUCHBINDER d nrasiove laje
Prvo podjetje
1 < ; < 1 i < 5C(£tC£ti
ustanovljeno leta f876.
Pisarna: Corso 41
Telefon št. 141
Zaloga: ul. Istitiito K»
Telofon št. 145
PODJETJE ZIMOLO - TRST 5
8 O lo
8 O
8 O O O
8
Sprejemajo se pogrebi v veliki gali in J.> II., III. IV. razreda ; prevf zi mrlitev v tu-in inozemstvo ; katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izvršuje pogrebe v popolno črni, v zlato-
črni. srebrno-črni in zlato-modri barvi. Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših ; krst iz trdega lesa s kovinskimi okraski z vloženo cinasto krsto aH brez nje; lesenih krst; belo in črno lakiranih ; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih pogrebnih predmetov.
O O
TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST.
Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev, tapecarij vseli vrst, roenih koveekov in velikih koveekov vseh vrst po načrtih železniž. Naroebe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za odpošiljanje po železnici ali morju.
za mesarje v premeru 95 cm. so na prodaj. — Naslov pove upravništvo „Edinosti".
Julij Redersen
zdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnib aparatov.
Trst. — Tla del Torrente St. 858-3. — Trst
(Nasproti „Isola Chiozza.") Kirurgični instrumenti, ortopedični aparati modrci, umetne roke in noge, berglje, erna-nični pasovi, elastični pasovi in nogovice, auspenzori, elektroLerapevtični aparati, aparati ea umetno dihanje ter predmeti za bolnike
Zaloga
predmetov za kirurgiena zdravljenja, angležki predmeti od gumija in nepremočljivih snovi.
Tržaška posojilnica in hranilnica
ienistroYaaa ladrnga z omelBuim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n.
Telefon 95*2.
Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega. Če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°0 Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po 51 s°/0, na inenjico po 6P0 na zastave po 51 ,°/0.
Uradne nre so: od 9—12 dopoludne in oć
3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki dan ob uradnih urah ob nedaljah in praznikih je urad zaprt.
< < < < <
i
Poštno hranilnični
račun 816.004.
< <
D I O.UU 4. /