Izhaja vsak čatrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Liberta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. {casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trsi, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
LIST
Posamezna it. 35 lir
NAROČNINA: trome,sečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 — za inozemstvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 341
TRST, ČETRTEK 2. MARCA 1961, GORICA
LET. X.
§E O MANJŠINSKIH PROBLEMIH ITALIJE IN JUGOSLAVIJE
LONDONSKI SP0RAZPM IM RECIPBOČHOST
Dela mešanega odbora potekajo v strogi tajnosti - Proučevanje osnutka za uzakonitev našega šolstva - Mirno sožitje med dvema narodoma največja vrednota
Medtem ko pišemo, se v Rimu nadaljuje 7. zasedanje italijansko-jugoslovanskega odbora, katerega glavna naloga je, ali bi vsaj morala biti, da nadzoruje izvajanje in spoštovanje Posebnega statuta, ki je bil z londonskim sporazumom sprejet v korist fin zaščito narodnih manjšin, živečih na Tržaškem ozemlju in v bivši coni B. Za to sedanje je značilno, da potekajo dela v izredno strogi tajnosti, tako da javnost do-slej ni ne uradno ne poluradno obveščena, kakšen je izid že več kot deset dni trajajočih razgovorov. V dnevnem tisku smo v tej zvezi lahko le brali, da sta odposlanstvi doslej proučili stanje slovenskega šolstva na Tržaškem in položaj italijanskega šolstva na bivšem področju B in da sedaj razpravljata o že toliko razkričanem vprašanju dvojezičnosti.
O problemih naše manjšine pa se je te dni govorilo tudi v okviru rimskega parlamenta. Njegova komisija za prosveto je namreč proučevala vladni osnutek za uzakonitev slovenskega šolstva na Tržaškem in Goriškem ter zakonska osnutka komunističnih in socialističnih poslancev in senatorjev, ki se pa od vladnega predloga bistveno razlikujeta, ker med drugim predvidevata ustanovitev in uzakonitev slovenskih Šol povsod, kjer živi naša manjšina, se pravi tudi v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini.
JE LE GOL SLUČAJ?
Morda res ni bil samo gol slučaj, da je Parlamentarna komisija razpravljala o vprašaju našega šolstva prav v dneh, ko so se ° istem problemu vodila pogajanja v okviru Posebnega italijansko-jugoslovanskega od-
°ra. Pri tem pa ne moremo pozabiti, da Se je že med zadnjim, to je 6. zasedanjem omenjenega odbora zgodilo nekaj sličnega. Italijanska vlada je iznenada sporočila javnosti, da je pripravila zakonski načrt za ureditev slovenskega šolstva, s čimer je očitno hotela nekoliko vplivati na potek razgovorov in pogajanj, ki jih je tedaj vodila mešana komisija.
Naj bo že kakorkoli, Slovenci v Italiji nestrpno pričakujemo tako zaključek del Parlamentarne komisije za prosveto kot izid '• zasedanja mešanega odbora, saj se dobro zavedamo, da je od uzakonitve šolstva in izvedbe manjšinskih določil londonskega sporazuma ter ustave odvisen naš narodnostni, kulturni in gospodarski obstoj.
GONJA SE NADALJUJE
Medtem ko se v Rimu proučujejo vprašanja, ki zadevajo najosnovnejše in hkrati naj svetejše pravice vse slovenske narodne skupnosti v Italiji in vse italijanske skupnosti v Jugoslaviji, določeni nacionalistični krogi v Trstu nadaljujejo svoj protislovenski boj z očitnim namenom, da mešanemu odboru otežkočijo dela in preprečijo dosego kakšnega sporazuma. Ni sicer več množičnih nasilnih dejanj ne množičnega vzklikanja proti Slovencem in tudi dijakov s kokardo v gumbnicah je vedno manj po cestah. Kljub temu moramo zabeležiti, da so zadnji petek našli na dvorišču poslopja v ulici Montecchi, kjer sta tiskarna in uredništvo Primorskega dnevnika, bombo, ki se za srečo ni razpočila, na nekaterih stavbah v ulici Martiri della Liberta, in sicer v bližini uredništva našega lista pa so se
prve dni tega tedna čez noč pojavili sramotilni protislovenski napisi, ki so še danes čitljivi.
Gonja proti Slovencem in njihovim narodnim pravicam se spet vodi po starih, preizkušenih metodah, to je z dnevnim, tedenskim in drugim tiskom. To drži, čeprav moramo ugotoviti, da se je predzadnji teden zgodilo tudi nekaj nenavadnega: glasilo tržaške italijanske Katoliške Akcije Vita Nuova je dne 18. februarja na prvi strani objavilo daljši članek, ki zahteva; naj se londonski sporazum izvede »v njegovi celovitosti« (nella sua integrezza). Ta izjava je toliko bolj zanimiva, ker je isti list, kot smo že poročali, še v številki z dne 11. februarja zagovarjal povsem nasprotno sta-I lišče. Ta preokret jemljemo z veseljem na ■ znanje in upamo, da bo tudi bodoče pisa-I nje lista v skladu z omenjenim stališčem.
Posebni statut dopolnjuje ustavo
Kot rečeno, je ostalo nacionalistično italijansko časopisje zvesto svoji protislovenski tradiciji. Zdi se pa nam, da je zastava tržaškega nacionalizma tokrat prešla v roke liberalnega pokrajinskega svetovalca Corra-da Jonne, saj je v Piccolu objavil že dva članka proti izvajanju Posebnega statuta londonskega sporazuma. G. Jonna kot tudi drugi njegovi tovariši pa vlačijo iz svoje ropotarnice predvsem vprašanje recipročnosti, ki je baje najvidnejši in hkrati najbolj prepričljiv dokaz, da je Posebni statut neizvedljiv.
Ker vse kaže, da je recipročnost danes glavni argument italijanskih nacionalistov, menimo, da je prav, če ponatisnemo del uvodnika, ki gg je Novi list priobčil 24. marca 1955, se pravi že pred skoraj 6 leti. V članku je bilo med drugim rečeno: »Zakaj je posebni statut neizvedljiv? Zaradi tega — pravijo — ker vlada v coni B komunizem, v coni A zapadna demokracija. Na Tržaškem si Slovenci lahko ustanavljajo različne stranke, društva in časopise, onkraj meje vlada pa samo ena stranka, vsa društva in časopisi so komunistični, tamkajšnji Italijani zato niso enakopravni tukajšnjim Slovencem«.
i »V takih razmerah je tako zvana recipro-citeta nemogoča, to se pravi, da ne more ( veljati pravilo: 'Kakor ti z mojimi, tako jaz s tvojimi’. Toda kakor se zdi to modrovanje na oko razsodno, je vendarle zgrešeno:
Scelba je ravnal popolnoma pravilno, da je v pogodbi z Jugoslavijo zagotovil istrskim Italijanom določene jezikovne in na rodne pravice, pa čeprav vlada onkraj meje komunizem«.
»Kadar dve državi z različnim družbenim in političnim redom sklepata pogodbe, ne more ena od druge zahtevati, naj zavoljo tujih manjšin spremeni svoj državni ustroj, naj recimo odpravi monarhijo, da bi obe manjšini uživali iste republikanske demokratične svoboščine«.
Kot nekoč tako tudi danes, nadaljuje članek, manjšina zahteva samo to, da »država enako spoštuje materinščino vseh državljanov«. Gre torej za »jezikovno in narodno enakopravnost in za nič drugega«.
»In pri ogroženih manjšinah je ohranitev jezika in narodnosti prva in najvažnejša stvar. Vladavine se menjajo, narodi ostanejo. če jezik umre, umre tudi narod«.
IZPOLNITE OBVEZNOSTI
Kar je bilo napisano pred skoraj 6 leti, velja za nas tudi danes. Takšno je in bo naše stališče o vprašanju recipročnosti. Prepričani smo tudi, da se nam od tega načela ni treba ničesar bati, kajti vsak človek, ki je dobre volje in ki mu je pri srcu mirno sožitje med dvema narodoma ter državama, bo gotovo soglašal z našo razlago načela recipročnosti.
(Nadaljevanje na 2. strani)
RADIO TRST A
• NEDELJA, 5. marca, ob: 9 00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski narodni motivi; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: »Usoda smešnega pajaca«, pravljica (Vojo Kuzma-novič - Desa Kraševec), igrajo člani RO; 12 15 Vera in naš čas; 13.30 Kdo, kdaj, zakaj — Kronika tedna v Trstu; 14.45 Zbor Slava Klavora; 17.00 Za smeh in dobro voljo (ponovitev); 19.00 Nedeljski vestnik; 21.00 I/. zakladnice slovenskih narodnih pesmi : »Flosar se vsak pozna, ker štrek čez ramo ima« (Lelja Rehar); 22.00 Nedelja v športu.
e PONEDELJEK, 6. marca, ob: 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Mladi solisti; 19.00 Postno predavanje — Msgr. dr. Rudolf Klinec: »Vse stvari kličejo: On nas je ustvaril!«; 20.00 športna tribuna; 20.30 G. Paisiello: »Zaljubljena Njna«, opera v dveh dejanjih. Približno ob 22.30 »Nove 'knjige in izdaje«.
• TOREK, 7. marca, ob: 18.00 Sola in vzgoja — Iv. Theuerschuh: »Vzgojna posvetovalnica«; 18.30 Tri simfonične pesnitve; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Tvornica sanj, obzornik .iz filmskega sveta; 21.30 Koncert violinista Roka Klopčiča, pri klavirju Marjan Lipovšek; 22.C0 Sprehodi po antičnih gajih — Alojz Rebula: »Vergil, oče Zahoda«.
e SREDA, 8. marca, ob: 18.00 Slovenščina za Slovence; 18.30 Liki in značaji iz opernih del: »Mada-me Butte.rfly« (Igor Rutar); 19.00 Zdravstvena odda ja (dr. Milan Starc); 21.00 »Razporoka«, igra v dveh dejanjih (Marco Praga - Lada Mlekuž), igrajo člani RO; 22.15 Koncert gregorijanske glasbe.
• ČETRTEK, 9. marca, ob: 18.00 Radijska univerza — Tone Penko: Strupi, mamila in nasladila: »Jod«; 18.30 Mendelssohnove in Regerjeve skladbe v izvedbi organista Aleksandra Esposita in violinista Mattea Roidia; 19.00 Širimo obzorja: Umetnost naših cerkva: »Prosek« (Jože Peterlin). Približno ob 21.05 Književnost in umetnost — Ruda Jurčec: Kul turno pismo iz Buenos Airesa. Približno ob 22.00 Znanost in tehnika — Aljoša Vesel: »Uho, ki prisluškuje vesoljstvu«.
• PETEK, 10. marca, ob: 18.00 Italijanščina po radiu; 19.00 Postno predavanj« — Stanko Zorko: »Bog je ljubezen«; 21.00 Gospodarstvo in delo; 21.20 Koncert operne glasbe, ki ga vodi Massimo Pradella s sodelovanjem mezzosopranistke Adriane Lazzarini in tenorista Gina Sinimberghi ja; 22.00 Obletnica tedna — Maks Šah: »Pred 1100 leti je umrl panonski knez Pribiria«; 22.15 Srečanja s slavnimi glasbeniki: »Edwin Fischer«.
• SOBOTA, 11. marca, ob: 13 30 Dobroc'o*l°! P'o ,šče prvič v oddaji; 15.30 »Ciklamen« po povesti Jarka Kersnika, za radio priredil Rado Lenček. Igrajo člani RO; 16.35 Kavarniški koncert; 18.00 Radijska univerza — Ivan Rudolf: čudovitosti rastlinstva: »Rastlina in dolžina dneva«; 18.30 Srebotniak: »Mati«, ciklus skladb za baritonista in orkester; 19.00 Pomenek s poslušalkami; 20.40 Zbor »Emil Adamič«; 21.00 Za smeh in dobro voljo.
Londonski sporazum in recipročnost
(Nadaljevanje s 1. strani)
Kdor ni skregan s pametjo in kdor stvarno gleda na položaj, ne more tudi trditi, da so določila londonskega sporazuma in zlasti njegov Posebni statut v navzkrižju z notranjo pravno ureditvijo Italije j ali Jugoslavije. Tudi po sodbi mnogih Ita-i lijanov je namreč Posebni statut povsem | v skladu z duhom in črko ustave ter ga lah-| ko smatramo le za dopolnilo tistih ustav-i nih načel, ki se tičejo narodnostnih manj-I šin.
Da omenjena manjšinska določila ne nasprotujejo pravni ureditvi Jugoslavije, pa izhaja že iz dejstva, da je londonsko pogodbo že davno ratificirala beograjska skupščina, tako da je postala za vse Jugoslovane obvezen zakon.
Res je sicer, da je Posebni statut v navzkrižju z dvema členoma italijanskega civilnega, oziroma kazenskega postopnika, ven-
dar to ni in ne more biti tehten vzrok, da se ne izvaja. Neizpodbitno dejstvo je namreč, da sta bila omenjena člena sprejeta za časa fašistične diktature in z očitnim namenom, da se zapre usta pripadnikom narodnih manjšin. Bila sta torej eno izmed tolikih sredstev, ki se jih je fašizem posluževal za raznarodovanje Slovencev in drugih manjšin.
Tudi če bi ne bilo londonskega sporazuma, bi morala zato Italija ta člena odpraviti, saj očitno nasprotujeta tako črki kot duhu ustave.
Upamo, da bodo odgovorna italijanska o-blastva poslušala glas vesti in stvarno gledala na položaj ter čimprej izpolnila obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, kajti mirno sožitje med dvema narodoma in državama je gotovo mnogo večja vrednota, kot so gmotne koristi in strasti peščice nacionalističnih nestrpnežev.
Burgiba posreduje za Alžirijo
Predsednik tunizijske republike Burgiba je prišel v Pariz na razgovore z De G^ul-lom. Burgibo so na letališču nadvse slovesno sprejeli. Francoski predsednik ga je odpeljal v svojo rezidenco, kjer sta začela lazgovore na štiri oči o ureditvi alžirskega vprašanja. K naslednjim pogajanjim sta oba državnika pritegnila tudi izvedence. Tunizijski predsednik je po radiu sporočil, da so pogajanja potekala v prisrčnem ozračju. De Gaullc je na vsak način odločen, da postane Alžirija svobodna in neodvisna republika. Zaščititi hoče seveda tudi koristi francoskih naseljencev in ohraniti deželo v francoski skupnosti. Burgiba se je obrnil tudi na alžirske voditelje s prošnjo, naj tudi oni sodelujejo za mir ter naj ločijo, kaj je bistveno in kaj je postransko za dosego
TEDENSKI KOLEDARČEK
5. marca, nedelja: 3. postna, Bogo
6.- marca, ponedeljek: Danica
7. marca, torek: Tomaž
8. marca, sreda: Janez
9. marca, četrtek: Frančiška
10. marca, petek: 40 mučencev
11. marca, sobota: Krištof
Tito v Afriki
Maršal Tito je pred dnevi dospel s spremstvom na uradni obisk v Akro, prestolnico Gane. S predsednikom Nkrumahom sta že pričela razgovore o odnosih med dvema državama in splošnemu političnemu položaju v svetu.
Predsednik Tito bo obiskal še vrsto drugih afriških držav in se bo vrnil v domovino v mesecu aprilu Za njegov obisk vlada precejšnje zanimanje tako na Zapadu kot na Vzhodu. Izven blokovske države so pričele torej igrati čedalje pomembnejšo vlogo v mednarodni politiki.
Preokret v Kongu
Še pred nekaj dnevi so oboroženi oddelki lumumbistov v Kongu prodirali proti zapadu in zasedli mesto Luluaburg. Kazalo je, da bodo pristaši umorjenega voditelja Lu-mumbe dobili premoč v nemirni kotlini Konga. Saj so nekatere države že priznale Lu-mumbovega naslednika Gizengo za pravega gospodarja Konga. V začetku tega tedna se je pa položaj nenadoma preobrnil. Čete, ki jih je Gizenga poslal v ofenzivo, so nasprotni oddelki ustavili in zopet zasedli Luluaburg. Vzrok poraza je treba iskati predvsem v razprtijah lumumbističnih voditeljev in v zmedenosti njihovih vojakov, ki ne vedo, kdo je pravzaprav njih gospodar.
Ta kriza je ojačila položaj zapadnih voditeljev Kasavube, Čombeja in Kalondija, j ki so sklenili vojaško zvezo proti Gizengi in njegovim pristašem.
| čete Združenih narodov so prejele ukaz, naj stražijo mednarodnia letališča in naj nastopijo z orožjem, le če pride do nevarnih izgredov proti mirnemu prebivalstvu, j Kljub novemu preokretu pa še ni verjetno, da se bodo v Kongu kaj kmalu duhovi pomirili. Preveč je različnih interesov, ki se med seboj križajo.
tega cilja. Od pomirjenja v Alžiriji, je dejal posrednik iz Tunisa, je odvisna usoda Severne Afrike. Zaključil je, da bomo morda že v enem tednu zvedeli za važne novice.
Razgovori v Parizu se bodo še nadaljevali. Ko bo pot že dovolj zglajena, bo morda prišel h končnim razgovorom tudi vodja alžirske za zdaj še vstaške vlade Ferhat Abas.
iiilicraici sil zini rimali
V nedeljo se je v Rimu končalo zasedanje vsedržavnega sveta italijanske liberalne stranke. Glavno besedo je imel strankin glavni tajnik Malagodi. V svojem poročilu je v prvi vrsti razpravljal o odnosih do vladajoče Krščanske demokracije. Poudaril je, da se italijanski liberalci nočejo vezati na desno z misovci, a odklanjajo tU' di sodelovanje s socialisti, ker so ti preveč povezani s komunisti. Prav tako pa jim ni' so všeč kake zveze »s klerikalnimi, avtori' tarnimi gibanji«. Za sedaj, je dejal, bo li' beralna stranka podpirala Fanfanijevo vla' do kot edino možno, a bo na vse njeno de* lo zelo kritično pazila. To politiko »cele k er ze in sitega volka« je odobrila večina odposlancev.
Izglasovali so tudi posebno resolucijo, V izraža med drugim ostro obsodbo dvojezič' nosti za Tržaško ozemlje. Čudno je to »kr1-tično« gledanje stranke, ki se imenuje 1> beralna. Svobodoljubni možje, katerih jc ■ri /’-.rpmh pod njenim okriljem, so t°' rej glasovali proti majhnim liberalnim p'3' vicam do slovenske manjšine, katere s? vladni krogi pripravljeni vsaj teoretično pr*' znati. Res čudna liberalna stranka, ki menjuje narodnostno načelo s šovinizmoi11'
Naročnike, ki niso še poravnali naročnine, opozarjamo, naj to store čimprej. Poravnajo jo lahko ali na upravi lista ali po poštni položnici, ki j° dobe na vsakem poštnem uradu.
Uprava
Smrt maroškega kralja in Severna Afrika
V nedeljo popoldne je umrl na operacij-' ze s Francijo so bile odlične. Poslabšale so ski mizi 52-letni sultan v Maroku Mohamed se po drugi svetovni vojni, ko se je prebu-
V. Majhna operacija v nosu je že dobro uspela, ko je prenehalo biti srce in je sledila možganska kap.
Mohamed izvira iz dinastije, ki vlada v Maroku že 300 let. Sedemnajst let je bil star, ko se je leta 1927 vsedcl na prestol. Ker je bil moderno vzgojen, je začel obnavljati svoje kraljestvo, da je zavzelo vodilni položaj v Severni Afriki. Njegove zve-
Netniri v Augusti
V velikem industrijskem mestu Augusta na Siciliji trajajo že pet dni stavke in hudi nemiri med delavstvom. Stavko so začeli delavci v tamošnjih čistilnicah zaradi izboljšanja mezdnih pogojev. V torek se je zbralo pred tovarnami več tisoč delavcev, ki so napadli avto ravnatelja čistilnic, ko je odhajal iz poslopja. Policija je začela metati solzilne bombe. Med prerivanjem na trgu je počila tudi ročna bomba, ki je ranila Precej oseb. V bolnišnico so odpeljali pet delavcev in devet mož policije in orožništva. Mal stavk zajema vedno več krajev v drža-vh Gospodarski krogi jim podtikajo politične namene, v resnici pa je le nekaj gnilega v socialnih odnosih med delodajalci in delavci.
Kr. H. Ferjančič
V ponedeljek zjutraj je umrl dr. Herman Ferjančič, sodni svetnik v pokoju. No-
je prišla iz Benetk, kjer je pokojni
svetnik zadnja leta služboval in preživljal svoj zasluženi pokoj. Sodnik Ferjančič, do-tha z Goč na zgornjem Vipavskem, je bil svoj čas zelo znana osebnost po vsej do-hni, ker je več let služboval tudi v Ajdovščini. Za časa fašizma je bil kot zaveden Slovenec premeščen v notranjost države. Pogreb je bil včeraj v Benetkah. Gospč in sinovoma zdravnikoma naše iskreno soža-Je- Rajnemu bodi večni mir in pokoj!
Iz zgodovine sladkorja
Na Jutrovem so poznali sladkor davno Pred Kristusom. Indijci in Perzijci so ga Pridobivali iz sladkornega trsa in so pozna-h Že neko grobo rafiniranje. Stari Grki in Rimljani niso imeli jasnih pojmov o tem s adk0rju> ki so mu pravili »indijska sol«.
°Je jedi so sladili z medom, j, ^°.ienje sladkornega trsa v Evropi ozi-
*• v Sredozemlju so razširili Arabci, ki y ga v 9. stoletju zanesli tudi na Sicilijo.
naslednjih stoletjih se je potrošnja slad-' rJa vedno bolj širila po Evropi, kar je cr-i. Prec^vsem zasluga italijanskih pomorcih republik Benetk in Genove.
V Napoleonovih časih, to je pred 150 leti so imeli Angleži nekakšen monopol nad rgovmo s trsnim sladkorjem in tedaj sc
* Napoleon trudil da bi se po Evropi razširilo gojenje sladkorne pese. Ko ie zabila Napoleonova zvezda, so v glavnem “Pustili tudi gojenje sladkorne pese, ki je Prišla zopet do slave proti koncu 19 stoletja.
9d vsega sladkorja, kolikor ga danes člo-estvo použije, sta okoli 2/3 iz sladkornega
sa in 1/3 jz sladkorne pese.
dil arabski nacionalizem, kateremu se je hotel postaviti za vodjo. Leta 1953 je bil pregnan na otok Madagaskar in odstavljen kot sultan, že čez dve leti se je zmagoslavno vrnil v domovino, ker je bila Francija prisiljena priznati Maroku neodvisnost. Od tedaj je sodeloval s Francijo in je postal osebni De Gaullov prijatelj. Veljal je za treznega politika in zapadnjaško usmerjenega vladarja, čeprav je vzdrževal dobre stike tudi s Sovjetsko zvezo. Po svojem u-godnem položaju je bil določen za posrednika med arabskim svetom in Francijo, kar bi prišlo prav te dneve v poštev, ko se Bur-giba pogaja za rešitev krize v Alžiriji.
Mohamedova nenadna smrt zato predstavlja hud udarec. Njegov naslednik je postal sin Monlay Hassan, ki nima takih političnih skušenj kot oče. V Parizu kakor tudi v Londonu se boje, da bo lahko podlegel raznim tujim vplivom.
 •--
Zdravi linnkni/ci
Francoska narodna banka bo kot prva začela tiskati bankovce, ki ne bodo zdravju škodljivi. 2e dolgo so kemiki proučevali, kako bi našli tako papirno snov za bankovce, da se jih ne bi prijeli bacili, ko krožijo iz rok v roke. Zdaj se jim je iznajdba posrečila. Papirju za bankovce so dodali posebno razkuževalno snov, ki bo bolezenske bacile odganjala s stotakov in tisočakov. Bogatini bodo imeli po rokah zdrave bankovce, reveži pa že tako niso imeli ne zdravih, ne bolnih.
Mrknjciia jajca
Take se običajno berejo ob času kislih kumaric, ko ne vedo časnikarji, kako bi zbudili zanimanje bralcev. Letos po sončnem
krajih Italije znesle kokoši jajca z znaki sončnega mrka. šesto je pa prinesla kazat neka ženska iz Procide pri Neaplju. Na jajčni lupini je kakor z žigom vtisnjen obod kroga, iz katerega izhajajo sončni žarki v obliki korone, kot se je videlo ob zadnjem sončnem mrku. Morda je še kod drugod kaj podobnega?
Kraljičin obisk
Angleška kraljica Elizabeta TI. bo 2. maja prišla z možem na uradni obisk v Italijo. Vatikansko glasilo Osservatore Romano sporoča, da bo kraljevski par sprejel v svečam avdijenci tudi papež. Elizabeta je obiskala sv. očeta že leta 1951 ; toda tedaj je se bila princesinja. Takrat jo je sprejel Pij XII. Kot kraljica pa prihaja zdaj prvič k papežu. Sprejem ni samo vljudnostno dejanje, marveč je že nekaj več. Prav v zadnjem času je anglikanska Cerkev določila svojega posebnega dostojanstvenika za opazovalca pri prihodnjem vesoljnem cerkvenem zboru v Vatikanu. Kot je znano, je pa angleška kraljica dejanski poglavar anglikanske cerkvene ločine. Zbližanje te Cerkve z Rimom bo gotovo tudi našlo svoj odmev pri obisku v Rimu.
Kenned^jci/a poslanica
Ameriški odpravnik poslov je izročil predsedniku Gronchiju posebno Kennedyjevo poslanico. V kratkem pismu, ki obsega dvajset tipkanih vrst, izraža ameriški predsednik toplo zeljo, da bi se obstoječi prisrčni italijansko-ameriški odnosi še poglobili. U-gotavlja, da sloni prijateljstvo med obema državama na zelo trdni podlagi. Napačne vesti, da bi Kennedy stavil Italiji kakšne posebne pogoje finančne ali vojaške narave, je Fanfani na seji ministrskega sveta odločno zanikal. Posebni predsednikov odposlanec Averell Harrirnan bo prišel 9. mar-
u zanimanje bralcev. Letos po sonč- ca v Rim, kjer bo z italijansko vlado pro-mrku pa čitamo, da so že na petih učil mednarodni politični položaj.
Vse
se
spreminja
V nekaj tednih bo nehal drdrati po evropskih južnih železniških progah vlak, ki je desetletja veljal kot znak stare romantike. Ukinili bodo tako imenovanei »Orient-ekspres«. Zginili bodo s kolodvorov in prog veliki, sinje pobarvani železniški vozovi z velikim zlatim grbom in napisom »Compa-nie Internationale des Waggons-Lits«.
Od leta 1883 dalje je vozil Orient-ekspres na progi iz Pariza v Carigrad. En teden je trajala vožnja. Ob odhodu tega prvega mednarodnega vlaka so se na pariški postaji zbrali predsednik francoske republike, poslanik turškega sultana in ves diplomatski zbor. Takšen pomen so pripisovali tej mednarodni zvezi.
Po hodnikih, kupejih in jedilnih vozovih tega vlaka se jc odigravalo kot na odru življenje »velikega sveta«. Orient-ekspres je nudil snov za marsikateri napet roman ali film iz življenja denarnih mogotcev, filmskih zvezdnic, pa tudi velikih ovaduhov in
bajno življenje. Kuharji z velikimi belimi Kapami so stali ob oknih salonskih vozov, iz katerih je dišalo po vsem dobrem. To je samo za veliko gospodo, smo si dejali, ko je vlak zginil za ovinkom.
Po drugi svetovni vojni ni več mogel živeti ta bajni »Orient-ekspres«. Ni pa bila vzrok železna zavesa. Zginil je tisti svet bogatinov, ki so si lahko privoščili vožnjo v spalnem vozu preko kontinenta, še bolj Pa je vplival zračni promet. Pet ur z letalom iz Pariza v Budimpešto je dosti bolj prikladnih, kot pa dva dni, čeprav udobne vožnje, v tem brzovlaku. Ze nekaj let je bila mednarodna železniška družba spalnih in jedilnih voz primorana skrčiti število voz od dvanajstih na tri do štiri kvečjemu.
Letos se je družba odločila, da ukine vožnje na tej progi. Ostal bo še majhen spomin v tako imenovanem Simplon-Orient-ek-spresu, ki vozi iz Švice skozi simplonski
pustolovcev, še kot otroci se spominjamo, predor v Trst in v Beograd. Nima pa več kako je švigal tudi skozi naše kraje ta baj- ■ tistega starega sijaja in mednarodne ro-m vlak krasnih vagonov, v katerih smo si j mantike. Vse se pač spreminja, tako tudi predstavljali, da se odvija kot na platnu pesem »od železne ceste«.
ZOPET STAVKE
Stavkovno gibanje v ladjedelnicah v Tržiču in Trstu ter v tovarni strojev pri Sv. Andreju se še ni poleglo. Delavstva se že polašča nervoznost, ker se nahajajo njihove družine v slabih gmotnih razmerah. Vodstvo ladjedelnic pa noče ugoditi zahtevam delavcev in sploh ne da nobene izjave. Zaradi stavke se pritožujejo tudi trgovci, ker je manj odjemalcev. Včeraj so se zopet vile povorke stavkajočih po Trstu in Tržiču. Pomnožene straže policije in orožnikov so stražile dohode na delovišča,
V Tržiču je množica delavcev, ki je že 70 ur v stavki, molče in počasi korakala proti sredini mesta. Ob mimohodu so trgovci zapirali okna v znak vzajemnosti s stavkajočimi. Pred občinsko hišo je množica nekaj časa v molku obstala, nakar se je razšla. Zvečer je tržiški občinski svet soglasno sprejel sklepe, naj ministrstvo za delo posreduje, da ne bo še dalj časa ogroženo gospodarstvo Tržiča in njegove industrije.
V petek je v Trstu prišlo do hudih incidentov. Ko je povorka delavcev dospela do trga Goldoni, je policija odločno nastopila proti demonstrantom ter jih skušala razgnati. Pri spopadu je bilo ranjenih več oseb, od katerih se jih je 12 prišlo zdravit rane v bolnišnico, oziroma k oddelku za prvo pomoč.
Proti surovemu nastopu policije so protestirale vodstva levičarskih strank in takšno ravnanje je obsodilo tudi Združenje ita-lij. katoliških delavcev.
Večina strank pa zahteva, naj v zadevo poseže vlada, saj gre vendar za industrijo, ki je v državnih rokah.
Sv. Križ:
ZELO USPELA PREDSTAVA SG
Slov. gledališče iz Trsta je v nedeljo uprizorilo v dvorani A. Sirk v Sv. Križu P. Golie Sneguljčico, ki je že doživela velik uspeh tako v Avditoriju kot na Opčinah. Tudi predstava v Sv. Križu je odlično uspela ter privabila veliko število poslušalcev, med katerimi je seveda bilo največ otrok. Tako pri popoldanski kot pri večerni predstavi je bila dvorana nabito polna. Opazili smo, da so nekateri učitelji nabrežinskega didaktičnega ravnateljstva pospremili k prireditvi svoje šolske otroke, kar je hvale vredno.
Upamo, da nas bo SG kmalu spet obiskalo. Naši najmlajši si pa želijo še kakšno predstavo zase.
ALI JE PRISPEVEK
ZA KMEČKO BOLNIŠKO BLAGAJNO RES PREVISOK?
Ko se je bližal 18. februar, se pravi dan, do katerega je bilo treba plačati prvi rok letošnjih davkov, smo slišali, kako se je marsikateri kmetovalec pritoževal, da je prispevek za kmečko bolniško blagajno in pokojninski sklad previsok. Te dni pa smo dobili v roke kratko poročilo vodstva tržaške kmečke bolniške blagajne, iz katerega izhaja, da je blagajna imela v letu 1960 skoraj 26 milijonov lir izdatkov. Od tega
, zneska je bilo 19 milijonov 519 tisoč lir ' izdanih za oskrbo zavarovancev, upravni | stroški pa so znašali 6 milijonov 458 tisoč lir.
Nismo sicer strokovnjaki, a že na prvi pogled se vidi, da upravni stroški hudo o-1 bremen ju jejo blagajno, saj predstavljajo okrog 23 odstotkov vseh izdatkov, že omenjeno poročilo tudi pravi, da je osrednji 1 odbor zveze kmečkih bolniških blagajn nakazal tržaški kmečki blagajni 20 milijonov I 277 tisoč lir prispevka, s katerim se je po-I ravnal skoraj ves primanjkljaj. Kolikšen j pa bi šele bil prispevek, ki bi ga moral plačati posamezen kmetovalec, če bi tega na-' kazila ne bilo?
Vprašanje je važno in ga bo moral te-! meljito proučiti odbor, ki ga bodo zavarovanci morda že v kratkem izvolili.
! Nabrežina:
V OBČINI DOSLEJ NOBENEGA PRIMERA SLINAVKE
V torek je na županstvu bila druga redna seja občinskega sveta. Najprej je župan sporočil, kako so bila dokončno razdeljena odborniška mesta. Odbornik Markovič je sprejel referat za finance, kmetijstvo in zdravstvo; podžupan škerk referat za javna dela; odbornik Colja referat za tujski promet in ribištvo; odbornik Gergič referat za industrijo in jusarske zadeve; odbornik Vižintin referat za šolstvo, anagraf in kolonije; odbornik Oliva pa referat za občinsko osebje.
Zatem je svetovalec Drago Legiša v zvezi s hudo epizoozijo slinavke in parkljevke na Tržaškem vprašal, ali je občina že ukrenila vse, kar je potrebno, da se ta izredno huda bolezen ne razširi tudi na ozemlje de-vinsko-nabrežinske občine. Pripomnil je še, da mu je bilo javljeno, da občinski živino-zdravnik baje nima dovolj doz cepiva na razpolago in zato še ni mogel cepiti vse živine. Svetovalec je nadalje vprašal, ali je občina že poskrbela, da se v Devinu in Ses-1 janu temeljito očistijo ulice in trgi, kot se je običajno vedno delalo v tem času. Poudaril je končno, da postaja vprašanje snage v tem predelu občine čedalje bolj pereče.
Na to vprašanje bo župan odgovoril na prihodnji seji. V zvezi z epizoozijo slinavke in parkljevke pa je dejal, da se je za zadevo že zanimal ter ugotovil, da so doslej bila cepljena skoraj vsa goveda v občini. Poizvedel pa bo, ali je res, da ni na razpolago dovolj doz cepiva. Pripomnil je še, da v občini niso še zabeležili nobenega primera te kužne bolezni.
Svetovalec dr. Flori'lan je nato vprašal, zakaj je župan odločil, da bo sprejemal stranke samo dvakrat tedensko, medtem ko so vsi dosedanji župani in sam g. Furlan bili na razpolago občinstvu tako rekoč vsak dan. Župan je v tej zvezi izjavil, da je res dal nabiti napis, s katerim sporoča, da sprejema stranke samo dvakrat na teden. Tako je ravnal, da se uredi dotok ljudstva. Poudaril pa je, da je doslej vsakogar sprejel tudi izven določenih dnevov, če je le
bil v uradu. Ker se vpraševalec ni zadovoljil z odgovorom, bodo o tej zadevi razpravljali na eni prihodnjih sej.
Volilna komisija in podporna ustanova
Svet je nato izvolil novo volilno komisijo ter tri člane občinske podporne ustanove. Trije prejšnji člani, med njimi dolgoletni predsednik Lambert Pertot, so namreč odstopili. V podporno ustanovo so bili imenovani Danilo Radovič in Zdravko Cahari-ja iz Nabrežine ter Gruden Stanko iz Mav-hinj. Pri tej priložnosti je svetovalec dr.
(Nadaljevanje na 9. strani)
ŠEMPETER SLOVENOV
Poleg Čedada je bil že od nekdaj Šempeter ali Špeter Slovenov središče Beneških Slovencev. Semkaj so hodili ukaželjni dečki v šole, ko so končali osnovne. Slovenskih šol seveda ni bilo in jih še ni. Trdno pa upamo, da bomo le kdaj prišli do njih, saj je to naša pravica. V območju slovenskega ozemlja videmske pokrajine obstojajo danes izven osnovnih šol le redke višje. Danes prihajajo v poštev za naše otroke predvsem obrtne šole. Ena je pri nas, druga v Reziji. Tja zahajajo tudi naši šolarji. V tretjo, v Centi, le redki. Sliši se, da bodo odprli še eno v šlenartu.
Pri tem je nekaj premisleka potrebno. Naša mladina hodi v tujino na delo. Največ v Švico in v nemške kraje, v rudnike, na ceste, pa tudi v tovarne. Prva težava, na katero naletijo, je jezik, nemščina. Naš izseljenec se ne zna izraziti, še v italijanščini slabo, kaj pa šele v nemščini. Kako bi bilo torej potrebno, da bi se na omenjenih šolah uvedel pouk nemščine. Praktičen pouky za vsakdanje izražanje, ne pa kaka mrtva literarna tvarina, ki jo učenec pozabi, brž ko vstane iz šolske klopi. Pouk tujega jezika, v tem slučaju nemščine, bi zelo pomagal našim ljudem v tujini!
IZPOD MATAJURJA
Tudi po naših bregovih so zapihale pomladne sape in zvabile na delo po njivah, kolikor jih pač imamo za poldrugo ponjavo ali le kaj malega več. Obetamo si, da bo letos kaj bolj obdelano in da bo kaj več pridelka kot lani. Upamo pa tudi na kak dohodek od tujskega prometa in od izletnikov, ki so se začeli zanimati za skrite lepote naših gora in dolin. V ta namen so se pri nas izboljšala gostišča in tudi prometne ceste so marsikje že bolj popravljene.
Toda pri nas še vedno obstajajo neke ovire, ki branijo, da bi se gospodarji in izletniku kretali svobodno in brez strahu, da zapadejo pod kakšen paragraf. Določene o-dredbe, ki izvirajo še od vojaških oblastev, ovirajo sečnjt) ali pa pogozdovanje; ni jasno, kje smeš izvesti kako melioracijo na svojem polju in kje ne. Posebno blizu meje je to nerodno. Povsod so še stare table z napisi in črtežem, da se ne sme izletnik približati meji in fotografirati. Naši najbolj vabljivi vrhovi so v »prepovedanem« pasu. Turist pa ne bo brodil samo po dolini. Ce ga ne puste tudi na razgledne točke, gr® raje drugam. Mislimo, da so dandanes ž®
NOVI SVETOVALCI
Po smrti dr. Angela Culota, ki je bil predsednik pokrajinskega sveta in obenem goriški občinski svetovalec, sta izpraznjeni dve mesti. Na njegovo mesto v pokrajinskem svetu bo gotovo prišel dosedanji podpredsednik Polesi, ki je že tako vodil posle, odkar je bil predsednik Culot bolan. Za njegovega naslednika v občinskem svetu še ni gotovo, kdo bo prišel. Po številu glasov na listi krščansko-demokratskih kandidatov bi' prišel Vezil.
Poteguje se pa za nova mesta nihče preveč, ker bodo z bližnjimi volitvami prišle tudi nove spremembe.
Hnnrtlhhn rUMma
toliko svobodni časi, da smeio tudi v naše kraje izletniške skupine, pa naj govore ta ali oni jezik, da ne bi nihče brž za njimi pozvedoval, odkod so, kaj so govorili, jedli in pili. Če bodo še obstajale razne o-mejitve svobodnega kretanja, pozvedovanje za vsakim tujcem, je škoda, da se naši župani posvetujejo, kako bi dvignili tujski promet.
ČEDAD
Huda nesreča je prizadela v nedeljo popoldne 67-letnega Petra Jurija iz Čedada. Priletni mož je prebival v hiralnici. Sončno popoldne ga je zvabilo na sprehod. Komaj je stopil iz hiralnice in hotel prekoračiti cesto, že ga je zadel nepreviden avtomobilist ter ga treščil na asfalt. Stari Juri se je hudo pobil po glavi. Nezavestnega so ga prepeljali v bolnišnico.
Ta nesreča nas zopet sili, da pokažemo s prstom na prehitre vozače. Zlasti po naših cestah tako dirjajo, da so zares ?tari ljudje in otroci v stalni nevarnosti.
SMRT KOSI
Dne 13. februarja je v bolnišnici v Čedadu umrl Jožef Kverčič iz čel nri Prapot-nem. Učakal je 70 let starosti. Tudi njega so izmučili delo in tegobe življenja. Pokopali so ga v domači fari.
V čedadski bolnišnici je re^aj dni za njim zatisnila trudne oči 66-letna gospodinja Elija Blazutič. Doma je bi'a iz Sevca pri Lesah. Rajnica je zadnje čase zelo trpela, saj jo je skoro celo leto priklenila huda bolezen na bolniško posteljo. Tudi njo so pripeljali domov na zadnje počivališče. Naj družine tolaži dobri Bog, pokojna naj pa uživata večni pokoj!
TRBIŽ
Že dolgo časa se ni slišalo, da bi se v naši okolici pojavili kaki zmikavti ali tatovi. V nedeljo ponoči pa je nočni čuvaj le zgrabil enega. Pa se ne more pohvaliti s kdo-vekakšnim »plenom«, čuvaj je pogledoval okrog hotela »Tarvisio«, če so vsa okna in vrata dobro zaprta. Kar opazi temno postavo, ki je nesla na rami nekakšno stojalo iz železa ali brona. Zagrabil je nosilca za rokav, nekega Matijo Etzthalerja, ki je znan po svoji odljudni naravi. Možak se je izgovarjal, da je stojalo stalo na verandi omenjenega hotela. Zdelo se mu je staro in ga je hotel prodati za staro železo. Taki izgovori pa Matiji niso prav nič pomagali. Peljali so ga zastonj v Pontebo v zapore.
SLOVO
Gospod Mazora, kaplan na Travniku, se bo v kratkem poslovil od nas. Morda že čez dve nedelji, ko bo župnišče v šempo-laju, kamor so ga cerkvena oblastva nenadoma prestavila, popravljeno. Goriški verniki so še vedno žalostni zaradi odhoda priljubljenega kaplana. Za nedeljo, 5. marca, so napovedali nabirko za odhajajočega, da mu jo poklonijo v dar za njegovo požrtvovalno delo v korist verskega življenja, za njih otroke in za temeljni nauk, »pojdite in učite vse ljudi.«
Zbirka nima namena nabirati kake vsote, ki naj bi g. kaplana gmotno podprla. Hoče le dokazati hvaležnost vernikov. Zato naj vsakdo odrine svoj prispevek, čeprav skromen, da bo g. Mazora videl, da smo ga res imeli radi.
Goriški verniki
RUP A — GABRI TE
V zadnjih lepih, sončnih dnevih je kar veselje g'edati, kako se do naših njivah in poljih gibiiejo pridne roke. Kmetovalci moram onraviti, kar so zamudili v prejšnjih deževnih dneh. Od zore do mraka prepeva traktor svojo pesem. Zgodnji grah in prve povrtnine so že posejane, če bo lepo vreme trajalo, bomo letos bolj zgodaj vse obdelali kot prejšnja leta. Upamo tudi. da se bo še držalo vreme, saj je »svet’ Matija, ki led ragbija« že za nami.
Nekaj bi pa še radi prišepnili našim dekletom in ženam. Naj bi leno posejale, po-taknile in preuredile rože in cvetje po vrtovih in tudi lončnice po oknih. Včasih so se naše kmečke hiše kar smeja'e v živobarvnih cvetovih na oknih in okrog ograj. Duh-teči nagelj, polnocvetne begonije in kar je še teh lepih cvetov, nai zopet vzbrste dekletom — pa tudi fantom v veselje.
POSLEDICE SLINAVKE
Zaradi kužne bolezni nri goveji živini bodo vsi obmejni bloki do 9. marca zaprti PosVrlice tega ukrepa pa se poznajo zlasti v goriških trgovinah. Imeli smo priložnost razgovarjati se z nekaterimi trgovci v Ra-štelu. Praskajo se po glavi, ker so trgovine prazne in ni zvečer potreba niti pet minut časa, da preštejejo dnevni izkup;ček Manjkajo namreč odjemalci z onkraj meie. Nekateri trgovci, ki so še prejšnji teden izkupili po 30.000 lir dnevno, gledajo zdaj žalostno zvečer v predalu bore par sto lir. Marsikateri hujskaški list se je prej norčeval iz »ščavov«, ki so prihajali kupovat v mesto »con lo zaino da Trebussa o Ter-nova« (z nahrbtnikom iz Tribuše aH s Trnovega). Danes pa bi trgovci radi videli te ljudi, ki so nosili po malem tisočake trgovcem po Raštelu, v »Stando« in vsem ostalim. Resni trgovci se zdaj, ko ie meja zaprta. še boli zavedajo, kako abotno je pisanje takih nacionalističnih hujskačev. Za te bo na morda prav slinavka - parkljevka imela to dobro posledico, da bodo sprevideli, kako smo druc drugemu potrebni.
Teziio se tudi gospodinje, ki so prej kuhale dobro iuho, zdaj pa režejo zelenjavo
za opoldansko skuho. Zmanjkalo je meso z onkraj meje. Prizadeti so tudi hudi ka dilci, ker se morajo zadovoljiti z dražjimi cigaretami. Tako da marsikdo tarna, eh, ta slinavka!
ŠTEVERJAN
Števerjanska občina je spet zbudila nekaj zanimanja, odkar sta župan Podveršič in podžupan Terpin dala, po vzgledu drugih županov, neke izjave v revijo Iniziativa 1-sontina. Njune besede so mnogo previdnejše kot one iz Doberdoba, katere je potem isti urednik nelojalno izrabil. Vendar so tudi njune izjave izzvale odgovor v 6. številki goriškega liberalnega glasila La Gaz-zetta. V dolgem članku napada baron For-mentini oba naša občinska moža. češ da sta se preveč pohvalila in da v naši občini le ni res vse tako odlično, kakor ona dva pripovedujeta. Najprej jih prijemlje zastran cest in pravi, da so stranske poti, posebno Vklancu, popolnoma zanemarjene. Prav tako pobija županove trditve, da je občinska razsvetljava zadostna. Baron trdi, da je zastarela in da je premalo luči.
O cestah in razsvetljavi ima baron prav. So pa druge ugotovitve našega barona, katere so mu narekovali bolj osebni nagibi. Naša moža sta uredniku »Iniziative« govorila o položaju kolonov in da ie mladina prisiljena odhajati z rodne grude in iskati la/.iega življenja celo v tujini. Dopisnik na hoče prikazati, da koloni kar dobro iz-hajaio in navaja kar svoje veleposestvo. Pravi, da njegovi koloni iz srca radi sodelujejo pri izboljšanju gospodarjevih zemljišč, kar naj dokazuje nagrada, katero je niesov ve’enosestniški obrat prejel od kme tiiskega ministrstva.
Mi prav nič ne dvomimo, da je baron pre-iel nagrado in še medaljo povrhu, a s tem še ni rečeno, da so njemu podložni koloni kar nebeško veseli s svojim stanjem. Že sistem kolonata sam no sebi ie nekaj takega, kar bi ne smelo več obstajati v današnjih časih.
Ob koncu se baron Formentini še pritožuje, da ni sedanja občinska uprava prav nič podprla prizadevanj nekega odbora, ki prireja poletne slikarske tekme z nagrado »Premio di Pittura S. Floriano«. Vsi vemo, da je to baronova osebna pobuda. Tekma se vrši na njegovem vrtu in vinotoču; privabila je že tudi nekaj njegovih goriških prijateljev. Ni pa imela nobene zveze z našim ljudstvom, to se pravi s pristnimi šte-verjanci. Vsaka zamisel za privabo tujcev ie dobra, a ni ravno nujno, da mora cela občina podpreti koristi ene osebe in zlasti, če so te še politično pobarvane in izključujejo naše slovensko prebivalstvo.
SMRT
V ponedeljek zjutraj je po hudi bolezni umrl g. Peršolja, gospodar znane gostilne »Pri treh prijateljih« blizu pošte.
Poslovil se je s tega sveta v krepki moški dobi 52 'let. Strla ga ie notranja bolezen, kateri se je pridružila še zahrbtna pljučnica. Zapušča ženo, sina in hčerko, katerim izrekamo naše sožalje.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
NAŠA ANKETA
Un[ utvuih* o Scffciizviti Euh&pi ?
S to številko lista odpiramo anketo »Kaj menite o Združeni Evropi? Kaj pričakujete od nje in česa se bojite?«
Ideja Združene Evrope se, nedvomno vedno bolj širi in je zajela široke plasti tudi med slovenskim ljudstvom, tembolj, ker se zai, da prinaša malim narodom uresničenje mnogih njihovih upov in da bo napravila hkrati konec njihovemu strahu za narodni obstoj, ker bo onemogočila vse samovoljnosti velikih narodov. Tako si jo vsaj mnogi zamišljajo. Vprašanje pa je, če ni to le nekoliko preveč idealizirana predstava bodoče Združene Evrope. Kaj menite Vi? Anketa naj bi pokazala, kaj mislijo o tem Slovenci od izobražencev do delavcev in kmetov, zlasti pa tudi mladina.
Najprej smo se obrnili z zgornjim vprašanjem na znanega politika in bivšega poslanca primorskih Slovencev v rimskem parlamentu.
DR. ENGELBERT BESEDNJAK:
Verujem v Združeno Evropo, ampak svet se zaradi nje ne bo preobrnil. Problemi bodo ostali v bistvu isti, kot so danes. Le reševali jih bodo s primernejšimi sredstvi, z nacionalno strpnostjo in razumevanjem. Združena Evropa se mi zdi tudi praktično uresničljiva.
Seveda ostane vprašanje, kakšen bo položaj majhnih narodov v njej.
INTELEKTUALEC:
Združena Evropa je nedvomno lepa ideja, vendar se mi zdi še daleč od uresničenja. Tiste »evropske skupnosti«, ki že obstajajo, pomenijo gotovo lep napredek v primeri s preteklostjo, vendar so čisto nekaj drugega kot tisto, kar si predstavljamo pod Združeno Evropo. Bojim se, da je v pisanju in govoričenju o Združeni Evropi mnogo zmede. Vsakdo jo razume po svoje in seveda tako, da bi imel on korist od nje. Italijani jo razumejo zlasti v smislu, da, se bodo odprle njihovim brezposelnim in njihovi povrtnini ter južnemu sadju vse meje, Nemci tako, da bodo lahko s svojim denarjem poljubno nakupovali zemljo in tovarne vsepovsod, kjer se jim bo zahotelo, in Francozi tako, da se bodo drugi tepli za njihove kolonije.
Naivneži pri Slovencih si predstavljajo Združeno Evropo kot nekako vseevropsko narodno »zedinjenje«. Ce govorite z raznimi našimi mlajšimi intelektualci, se boste lahko prepričali o tem. Zato se jim tudi ne zdi več vredno delati za narodne koristi, češ saj v Združeni Evropi bo slovenstvo tako anahronizem, ker bodo narodi izginili.
l»ep nastop na Opčinah
V nedeljo, 26. februarja zvečer, je uprizorila mladina iz Doline v dvorani Marijanišča igro v treh dejanjih »Iz starih časov«. To je bil prvi javni nastop nove igralske skupine, ki jo vodi preč. g. Grmek.
Z ozirom na to, da so skoro sami začetniki, so se kar dobro odrezali in bili deležni prisrčnega priznanja. Odlikovala sta se zlasti natakarica Rezi in župan Martin, a tudi drugi niso zaostajali. Po igri so uprizorili še majhen skeč, seveda humorističnega značaja.
Dvorana je bila polna, kar ponovno potrjuje, da naši ljudje niso brezbrižni do kulturnih prireditev, kot tako pogosto slišimo. Treba jim jih je le nuditi. Večkrat je tako tarnanje le izgovor, da ni treba nič delati.
Openci smo v resnici hvaležni delavski mladini iz Doline, da nas je obiskala in nam pripravila dve uri lepega užitka in tudi sproščenega smeha. Želimo si, da bi še prišli med nas.
NE BODO SE RAZŠLI
Svetovno znana plesna skupina Marquisa de Cu-veas bo kljub smrti svojega mecena obstajala dalje. Pogodbe, ki vežejo skupino za nastope v. Španiji, Portugalski, Združenih državah in Parizu, bodo točno izpolnili. '*
To je izrazito zmotna in nazadnajška miselnost, ker so bili vedno in so zlasti v moderni dobi nosilci zgodovine le narodi. Združena Evropa, ki bi hotela izbrisati narode, bi uničila lastno življenj sko silo in kulturo. In če bo kdaj prišlo do Združene Evrope (toda prej morajo biti seveda rešeni še mnogi problemi med narodi), bodo morali biti interesi majhnih narodov v njej popolnoma zavarovani.
Tudi v Združeni Evropi bodo seveda še obstajale nacionalne države naprej, le meje med narodi bodo odprte. Majhni narodi pa bodo morali vedno imeti možnost, da se obranijo invazije naseljencev od drugod, da ne postanejo manjšina na lastni zemlji, in pa gospodarskega zasužnjenja, ker narod, ki ne odloča sam o svojem gospodarstvu, ne. more biti svoboden.
—•—
Staž, stav a v Soiici
Od 4. do 13. marca bo mladi goriški umetnik Jože Cej razstavljal v dvorani zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo. Cej se bo prvič predstavil javnosti z večjo osebno razstavo. Udeleževal se je sicer že prej drugih skupnih umetniških razstav. Na ogled bo to pot postavil 15 oljnih slik ter 10 akvarelov. Umetnik ljubi pokrajino; zlasti goriški milje in Kras sta mu prirastla k srcu. Pripominjamo, da je Cej absolvent goriških višjih slovenskih srednjih šol. Zdaj si pa pogumno utira svojo življenjsko pot. Zato vabimo občinstvo, da obišče razstavo, ki bo odprta ob delavnikih in praznikih od
10.	do 13. ure in popoldne od 16. do 20. ure.
Začne in konča se z igro
V bližini mesta Burdu v južnovzhodni Anatoliji so v zadnjem času našli ostanke kulture, ki je mnogo starejša kot sumerska. Mladi britanski arheolog James Mallart, ki vodi izkopavanja v Mali Aziji, je našel pri ljudeh kamnite dcfce petega in šestega predkrščanske ga tisočletja dobro razvito lončarsko umetnost in ostanke hiš iz ilovnate opeke. Zidali so takrat po tlorisih, kot jih v tishh krajih uporabljajo še danes. Hiše so bile deloma dvonadstropne in so imele prava stopnišča. Mlinski kamni in ostanki ognjišč, med katerimi je videti tudi slamo, dokazujejo, da so prebivalci poznali že tudi poljdelstvo. Najbolj nenavadno odkritje Mallarta je pa sledeve: v hišah so našli kocke iz kosti. Pri izkopavanjih zaposleni delavci so takoj ugotovili, da so najdene kocke del igre, ki jo v tistih krajih igrajo še danes in ki se je torej o-hranila sedem tisoč let.
SLIKAR R. HLAVATY
je zadnja leta priredil celo vrsto zelo uspelih razstav. Nedavno je zaključil osebno razstavo v novi-tržaški razstavni dvorani »A! la Loggia«
R. Hlavaty: Hiše v mestu (akvarel)
Zanimivo predavanja
V soboto zvečer je Slovensko planinsko društvo v Gorici povabilo svoje člane in prijatelje k zanimivemu predavanju. Govoril je Aleš Kunaver, si se je udeležil jugoslovanske odprave na Trisul II. in III. v Himalaji. Predavanje, ki je trajalo skoro dve uri, so spremljale skioptične slike. Dvorana pri Zlatem pajku je bila polna poslušalcev, ki se niso prav nič dolgočasili, čeprav je predavanje trajalo toliko časa.
Ugotavljamo, da je malokdaj, tudi pri gledaliških nastopih, dvorana tako polna. Vsekakor je to znak, da take vrste poučnih predavanj same po sebi ljudi vlečejo. Zato izražamo željo, da bi Planinsko društvo, ki si je izvolilo tudi nov odbor, priredilo še kaj podobnega. V Gorici imamo že tako malo kulturnih prireditev, če so, pa se omejujejo le na ožji krog. Torej so splošna kulturna predavanja še tem bolj potrebna. Sodba, da naši ljudje niso dovzetni za take vrste prireditev, ne drži.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V soboto, 4. marca, ob 20. uri v Avditoriju v Trstu
Goodrich - Hactett »DNEVNIK ANE FRANK« zadnjič ZELO ZNIZANE CENE
V nedeljo, 5. marca, ob 16. uri v Avditoriju v Trstu
Pavel Goli a »SNEGULJČICA«
GOSPODARSTVO
Luna, zvezde in Kmetijstvo
Astrologija ali zvezdarstvo pomeni razlaganje preteklih in sedanjih pojavov ter napovedovanje prihodnosti iz zvezd. Astrologija je stara že tisočletja. Nekateri jo smatrajo za znanstveno vedo, drugi pa za ba-bjeverstvo in šarlatanstvo. Astrologija pa je kljub zaničevanju mnogo bolj razširjena, kot se navadno misli, saj o njej imamo mnogo knjig, izhajajo posebni časopisi, obstajajo posebni klubi itd. V ZDA cenijo število astrologov na 30.000; pišejo v dvajset posebnih strokovnih listov in vzdržujejo astrološke rubrike v nad 2.000 dnevnikih. Letno potrošijo Amerikanci do 200 milijonov dolarjev samo za horoskope, to je za napoved usode iz zvezd. V Parizu vodijo za astrologe posebno poklicno listo, na kateri je nad 3.500 imen. Podobno je tudi drugod in nič drugače v Italiji, kjer je — posebno v mestih — vse polno vedeževalcev, kartomanov — napovedovalcev usode iz igralnih kart, hiromantov — napoved usode iz potez na roki — in astrologov. Skoraj vsi listi, dnevniki in tedniki pa objavljajo horoskope.
go, da prouči vse astrološke zakone, ki bi bili javljeni s katerekoli strani. Proučevanje teh zakonov je dokazalo, da so bile doslej predložene samo neutemeljene trditve, ki nimajo nobene resne znanstvene osnove.
Nihče seveda ne taji, da mnogi pojavi na zemlji niso odvisni od zvezd: letni časi so pač odvisni od staleža sonca v dvanajsterih nebesnih znamenjih. Od lune je odvisno morsko prelivanje označeno s plimo in oseko, kot so tudi od položaja odvisni lune različni mrki: pri zadnjem sončnem mrku se je luna postavila točno na pot žarkov, ki jih sonce pošilja na zemljo.
In vpliv na kmetijstvo? Sončna toplota je prvi pogoj vsega življenja na zemlji. Luna sama na sebi nima nobenega vpliva, pač pa vplivajo žarki, ki prihajajo iz sonca in drugih nebesnih teles in ki se združijo (polarizirajo) na luni, od koder se odbijejo na zemljo.
Glede na vse ostalo pa še vedno tavamo v popolni temi. Dejstvo je, da prihajajo j na zemljo žarki zvezd našega osvetja (Rim-
V ZDA so zveze znanstvenih organizacij ske ceste) in drugih osvetij, ki so oddalje-ustanovile posebno stalno komisijo z nalo- na od zemlje milijone svetlobnih let. Od
Gnojite tudi s kalijem
Naši kmetovalci uporabljajo precej umetnih gnojil, a gnojijo predvsem s superfo-sfatom (perfosfato) in amoniakom. Pod
vseh teh žarkov znanstvo nekatere spoznava in proučuje. To so kozmični žarki, radio-valovi, infrardeči žarki itd. Kakšen vpliv imajo ti žarki na nas, na živali na rastlinsko življenje na zemlji itd.? Vprašanja, za enkrat brez odgovora.
Razvija se nova veda — astrofizika, ki bo odgovorila na ta vprašanja in prej ali slej bomo vedeli, ali smemo sejati zjutraj ali zvečer itd. Astrofizika je sicer še docela v otroških letih, a povedala bo človeštvu mnogo. Odpravila pa bo zlasti astrologijo, hiromantstvo in podobne lažne »vede«, ki imajo samo en cilj: izpuliti iz lahkoverne-ža čimveč denarja. O tem se lahko vsakdo sam prepriča. Naj predloži iste podatke različnim astrologom in videl bo, koliko horoskopov bo dobil, ki se bodo drug drugega izključevali.
Klorofil = zelenilo
Klorofil ali rastlinsko zelenilo je sestavljeno iz ogljika, vodika, kisika, dušika in magnezija. Od rudninskih snovi vsebuje torej samo magnezij in od tod izvira važnost magnezija kot gnojilo. Od klorofila je odvisen razvoj rastlin, njih korenin, stebla in listov, cvetja in plodov ter beljakovin, maščob in škrobovin v plodih: torej vse!
Tudi industrija izrablja klorofil v najrazličnejše namene, predvsem za sestavo zdravil, lcpotil ali kozmetičnih predmetov, zobnih krem, pripravkov za odpravljanje nepri-
Zato kmetje ne smejo nikdar pozabiti, da gnojenje s kalijem poveča in zbol jša j jetnih duhov, za barvanje itd. Ker se potroš-pridelke. Prav je, da se danes vedno bolj j nja klorofila vedno bolj širi, je razumljivo, širi uporaba sestavljenih gnojil, ki vsebu-j da skušajo odkriti postopek, kako bi prido-
:ena in dom
,	*	.	j	jejo	vse glavne sestavine, mnoga pa tudi bivali klorofil umetno, a to se še ni posre-
tem imenom navat noi razumemo ve ume - ^ ce)o k ico drobnih rudnin, ki jih rastline' lilo. To bi bila sploh največja iznajdba vseh
m gnojili, k,	J*vf-! sicer ne potrebujejo v velikih količinah, a j časov, saj bi bil s tem napravljen velik ko-
plenokish amonia (-	niP,n\ Tn	onnii	I'lh vendarle	morajo imeti. Taka gnojila so rak k cilju človeškega stremljenja, da si za-
apnem soliter (nitrato di calcio). Ta	gnoji-	>>fosfazoto potassico<<> >>PKN<< in d Pri 1 ,otovi dovoLi hl-anc>za vse čase. Danes pri-
la pa nudijo rastlinstvu	samo dve od treh	h je treba	pazki na odstotek posameZnih i dobivajo največ klorofila iz kopriv: iz vsa-
nujno potreonih snov,,	ker manjka	kalij	snovi> kar je	ali bi vsaj moralo bki navede kega kilograma svežih listov dc|biio po]dru.
i potassa/	.	_	no	na	vrečah.	gi gram klorofila.
Kalija potrebujejo vse rastline m le redkokdaj ga najdejo dovolj v zemlji. V naših navadnih, zlasti kraških zemljah ga je redno premalo; dovolj ga je le v težkih ilovi-cah. Od rastlin, ki jih pri nas gojimo, por trebujejo mnogo kalija predvsem krompir, koruza, detelja in grah. Te rastline morajo dobiti na vsakih 100 m* površine vsaj 2 kg kalija, najbolje v žveplenokisli obliki (solfato potassico). žveplenokisli kalij raztrosimo vrhu preoranega, a še ne pobrananega zemljišča, to je pred sajenjem in sejanjem; stara detel jišča pa najprej prevlečemo z ostro brano, potem raztrosimo u-metno gnojilo.
Uečinek kalija se kaže v tem: pri pšenici so zrna težja, bolj polna (večja specifična teža);
pri krompirju, koruzi, in paradižnikih pa so plodovi (gomolji, klasi) večji in težji ter vsebujejo več škroba in več sladkorja;
pri stročnicah in deteljah je pridelek mnogo večji in ima več beljakovin ter škroba;
pri trtah in sadnem drevju vsebujeta grozdje in sadje več sladkorja in imata več arome;
kalij pospešuje pri vseh kulturah večjo zgodnost, čvrsteje zdravje, trpežnost in povzroča, da je barva pridelka bolj živa.
IZOGIBAJMO SE GRETJA ALI PREGREVANJA JEDI
Skrbno in pravilno pripravljeni sestavljeni htani lahko odvzamemo vso vrednost, če z njo napačno ravnamo, če jo namreč nepotrebno predolgo grejemo, kar utegne uničiti življenjsko važne hranilne snovi.
Iz kakšnih razlogov nastajajo te napake? V obratih včasih prezgodaj pripravijo obroke, ker imajo premalo kuhalnih mest ali premalo posode za kuhanje. Mnogokrat primanjkuje tudi osebja. To se dogaja tudi v domačih gospodinjstvih. Družinski čbmi prihajajo često prepozno k obedom ali morda uživajo ostanke prejšnjih obedov. Razširjena je razvada, da kosilo pripravijo že zjutraj in ga do opoldne pogrevajo. To delajo zlasti podeželske gospodinje, misleč, da si s tem olajšajo delo, ker se po pripravljenem kosilu lahko posvete drugim opravkom, čeprav bi verjetno prav tako dobro opravile najprej delo v hiši in gospodarstvu in bi se šele nato lotile kuhanja.
Nepotrebno dolgo gretje slabo vpliva na videz, barvo in sestavo jedil. Vonjave se hitro porazgube in hrana nima več pravega okusa. Posebno velika škoda nastane zaradi izgube, zaščitnih snovi, kot n. pr. vitamina C. Pri zelenjavi in sadnih jedeh se pri enournem gretju izgubi 50°o vitamina C. Pri osemurnem pa že 80°/o.
Vešča gospodinja mora vedeti, koliko časa potrebuje za pripravo obeda in koliko časa za pripra-
vo različnih jedi. To seveda ne gre brez premišljenega načrta.
Kaj pa naj ukrenemo, če se ni mogoče izogniti pogrevanju jedi? V takem primeru je bolje, če jedi ne pogrevamo, ampak jih ohladimo in jih šele neposredno pred obedom pogrejemo nekako na 50 do 60 stopinj C, to je, nekaj više, kot znaša telesna toplota. Na ta način varujemo biološko vrednost jedi.
Ob tej priliki naj posebno poudarimo še važnost sveže zelenjave. Pri pogretih obedih ne smemo nikoli pozabiti nanjo, ker s svežo zelenjavo zelo povečamo biološko vrednost hrane.
MODA ZA POMLAJEVANJE MOŠKIH
Mednarodna krojaška zveza je nedavno prikazala v Parizu novo moško modo s sledečimi značilnostmi: ravni suknjič in precej ozke hlače brez zavihka. Barve so temne in eleganten moški bo v tej sezoni izbral temnosivo blago. Po novi modi so plašči ravni in se zapenjajo z dvema gumboma, še zmeraj so kratki, toda manj kot prejšnja leta. Krojeni so tako, da je zelo poudarjena hrbtna širina. Reverji so ozki. Pas je nekoliko dvignjen in poudarjen, na hrbtni strani samo nakazan.
Hlače so -po vsej dolžini ozke (od 19 do 22 cm), zavihan hlačni rob pride v poštev samo pri športnih oblekah.
Strokovnjaki pravijo, da je to moda, ki moške pomladuje.
0 primeru kužne bolezni v bližini Zgonika
Na neki kmetiji v bližini Zgonika je prejšnji teden hudo zbolel vol. Pred poginom so ga zaklali in nato še razčetverili. Preden je pa meso šlo v uporabo, so z laboratorijsko analizo ugotovili, da je žival zbolela za vraničnim prisadom. Ker gre za primer, ki je imel precejšen odmev v tržaški javnosti, smo naprosili strokovnjaka, naj o tej hudi bolezni nekaj napiše za naše bralce. (Ured.)
»Vranični prisad« je kužna bolezen, ki napada govedo, ovce, koze in včasih tudi konje ter prašiče. Naši ljudje ji pravijo črnica, ker pri obolenju živalska kri postane zelo temna in gosta, a se ne strdi. Italijani bolezen imenujejo »carbonchio ema-tico«. Povzročitelj bolezni je tako imenovani bacilus anthracis in spada v vrsto tistih bacilov, ki ustvarjajo trose. Inkubacijska doba traja od 2 do 8 dni.
Povzročitelji bolezni pridejo v telo kot trosi, in sicer z okuženo krmo. Nevarna je tudi voda, ki je okužena z bacili in s trosi. Voda se lahko okuži, če je v bližini napajališč kakšna mrhovina. Živina pa se lahko okuži, če se napaja iz rek, ob katerih so tovarne usnja. Vzrok okužbe je tudi seno, ki prihaja iz krajev, kjer stalno razsaja vranični prisad. Živali se nadalje lahko okužijo tudi z ribjo moko ali z moko nesežga-nih kosti.
Potek bolezni
Iz trosov se v telesu razvijejo bacili, ki se hitro razmnožijo ter s krvjo razširijo po vsem telesu. Potek bolezni in njeni znaki so različni. Žival zelo pogosto pogine kar čez noč. V takih primerih bomo zjutraj našli poginjeno žival z močno napetim trupom. Iz vseh telesnih odprtin — gobca, nosnic itd. — se cedi krvava tekočina. Zaradi bolezni se mnogokrat živali samo napno in nato poginejo brez drugih vidnih znakov vraničnega prisada. Pri počasnem poteku bolezni pa živali prenehajo jesti; prežvekovalci ne prežvekujejo več. Pojavi se zelo visoka temperatura (do 42 stopinj C), pri čemer so živali klavrne ali nemirne. Iz telesnih odprtin se prične iztekati neka krvava sluz in žival težko diha. Tudi v takih primerih je potek bolezni zelo hiter in živali poginejo, ker navadno ni pomoči.
Pri tistih oblikah vraničnega prisada, ki nastane zaradi okužbe skozi kožo, opazimo na živalih otekline. Te so spočetka vročq, nato mrzle in neobčutljive ter splahnejo ali se ognojijo. To obliko bolezni zdravimo s'
kirurgičnim posegom in z zdravilnim cepljenjem. Če pa človek užije okuženo hrano, zlasti ne dobro prevreto meso, se lahko zgodi, da umre.
Vranični prisad je razširjen po vsem svetu. Hudo razsaja v Aziji (zlasti v Indiji) in v Južni Ameriki. Dobimo pa ga tudi v nekaterih slovenskih krajih, saj so nekatera področja — ob rekah Savinji, Dravinji in druga — stalno okužena. Stalno okuženi so tudi nekateri kraji v Vipavski dolini, zlasti v bližini štomaža. V Italiji je bolezen zelo razširjena na Sardiniji in Siciliji, v Padski nižini (ker so tu števlne tovarne usnja) ter v okolici Rima.
Izredno trdoživ bacil
Bacil vraničnega prisada je zelo odporen pred uničenjem. V zemlji se ohrani živ do 32 let. Neposredni sončni žarki pa ga uničijo že v nekaj urah. če se bacil nahaja samo nekaj cm pod zemljo, ostane dolgo živ. Od tu ga lahko prinesejo na svetlo rame podzemeljske žuželke ali krti. če se bo v bližini pasla živina, se bo lahko okužila. Bacil moremo uničiti, če okuženo snov damo v vrelo vodo in jo tu držimo nekaj ur. V silosu se trosi ohranijo živi tudi 2 leti, v zmrznjenem mesu pa zelo dolgo.
Kot razkužilo sta priporočljivi kalcijev klorur in milnica s formalinom, ki uničita trose vraničnega prisada v nekaj urah. Ko se v hlevu pojavi ta bolezen, moramo najprej ugotoviti, s kakšnim senom smo krmili, ker se je žival najbrž okužila s krmo. Ko smo to dognali, moramo takoj menjati krmo. Hlev in vse, kar je prišlo v dotiko z bolnimi živalmi, pa moramo zelo temeljito razkužiti. Trupla poginulih živali moramo s kožo vred globoko zakopati, še bolje pa je, če jih sežgemo. Zakopljemo ali sežgemo tudi druge predmete, ki so prišli v tesnejši stik z bolno živaljo.
Ko nastane primer vraničnega prisada, sme prefekt izdati odlok, ki javno progia-ša, da je določeno področje okuženo in zato podvrženo posebnim predpisom. Veljavnost odloka pa preneha po 10 dneh, če se rie pojavijo novi primeri bolezni. Zakon tudi določa, da je treba obolelo žival zaklati; ta predpis velja tudi za živali, o katerih se samo sumi, da bolehaj.o za vraničnim prisadom. Prepovedana je nadalje uporaba mleka bolnih živali. Za spoštovanje vseh teh strogih predpisov pa sta v občini odgovorna občinski živinozdravnik in župan in ne morda kak občinski sluga. Dr. D. R.
Zborovanje goriških šolnikov
V torek popoldne je Sindikat slovenskih šolnikov v Gorici sklical svoje člane na peti redni občni zbor. Udeležilo se ga je zadovoljivo število članov. Opazila pa se je le prevelika odsotnost učiteljstva.
Zborovanje je otvoril predsednik prof. Bednarik. V poročilu je orisal delovanje te prepotrebne strokovne organizacije, in sicer njen obsežni prispevek pri sestavljanju popravkov k zakonskemu šolskemu osnutku in delo za šolski naraščaj. Odbor je tudi skrbel za predavanja in izlete, a to v bolj skromnem merilu, česar je pač kriva malomarnost nekaterih članov. Dotaknil se je tudi nerednega plačevanja članarine in drugih hib, ki hromijo delo sindikata.
Stanovska organizacija bo v bodoče še bolj potrebna, če bodo šole uzakonjene in bo tudi njen zastopnik imel besedo pri nadzorstvu prednostnih lestvic. Seveda je prvi pogoj rast in razvoj slovenskega šolstva, kar je v veliki meri odvisno od zavednosti naših staršev in tudi naših šolnikov. Predsednik je poročal o stikih in sodelovanju s sindikatom v Trstu, kar bi se moralo pri skupnih zadevah še poglobiti. Sindikat je sodeloval tudi s Šolskim odborom. Ob koncu je dr. Bednarik voščil novemu odboru mnogo uspeha.
Predstavnik tržaškega sindikata prof. U-mek je prinesel pozdrave kolegov iz Trsta. Poudaril je potrebo našega sindikalnega obstoja, saj so tudi sindikati prispevali, da se je šolsko vprašanje premaknilo z mrtve točke in da o njem prav ta teden razpravljajo v prosvetni komisiji poslanske zborirce v Rimu. Izvajanja so udeleženci pohvalili s ploskanjem. Sledila so izčrpna poročila tajnika prof. Makuca in blagajnika prof. H. Močnika. Ta je razvil tudi natančen pregled o stanju in razvoju naših šol na Goriškem od lela 1947 dalje.
Poročilom je sledila zelo živahna debata, v kateri so navzoči dali obilo dobrih pobud. Po razrešnici staremu odboru so sledile volitve novega odbora, nadzomištva in razsodišča. V odbor so izvoljeni: prof. Makuc, Bednarik, Humar, Kocjančičeva, Vižintin, katehet Komjanc in učiteljica gospa Šorli - Bratuž. V nadzorstvo pa H. Močnik, Kranner in Bukovec Štefan. V razsodišče dr. Močnik, Bolčina in Paludeto Nives.
Pri slučajnostih so navzoči obsodili zadnje izgrede, naperjene proti slovenskim državnim šolam v Trstu, ter pribili, da takšna dejanja brez potrebe kalijo sožitje med obema narodoma.
Domov so nas začeli voziti v začetku junija. Bilo je lepo junijsko jutro, ko je naša skupina zasedla 42 ameriških tovornikov, ki so nas nato odpeljali čez južno Bavarsko preko Brenner-ja in Pustriške doline ter skozi zgornjo Koroško in Kanalsko dolino v domovino. Peljali smo se skozi napol porušeni Munchen,
v katerega so se začeli vračati prebivalci. Neka mlada ženska nam je pomahala v slovo »Auf Wiedersehen!« Nismo vedeli, ali misli iskreno, ali je bilo v pozdravu izzivanje. Nekateri so ji zagrozili s pestjo z drvečega avtomobila.
Okrog polnoči smo bili v Ljubljani, kjer nas je pričakovalo na tisoče ljudi. Namestili so nas v Marijanišču'na Dolenjski cesti in šele drugi dan, potem ko so ugotovili, da med nami ni nalezljivih bolezni, so nas izpustili domov. Nekateri pa so že prej naskrivaj prelezli ograje. Hrepenenje po dragih je bilo močnejše od čuta za disciplino. Nikoli ne bom pozabil prvih hipov, ko sem
Tclsuin h	si.
se znašel sam na ljubljanski ulici. Sam — koliko časa že nisem imel tega občutka, da lahko zavijam kamor koli, ne da bi kdo zavpil za menoj in ne da bi slišal topotanje sotrpinov pred seboj in za seboj. Kako čudovito je bilo spet hoditi po teh tako dobro znanih ulicah, na katere me je vezalo toliko dragih spominov. Moral sem se premagovati, da nisem očitno kazal svoje sreče ljudem, ki sem jih srečaval. In šele tisti hip sem imel občutek, da sem svoboden.
KONEC
2.	marca 1961
ŠPORTNI PREGLE JD>
V boksu odločno
Boksarski šport ne pozna meja in niti časa, ker se vsak dan in na vseh ringih sveta vseskozi spoprijemajo boksarji vseh mogočih ras in kategorij, tako v boju za častna prvenstva kot v bitki za prestiž.
Največjo vlogo v tem športu igrajo brez dvoma ameriški boksarji, oziroma boksarji ZDA. Od 8 kategorij imajo ZDA prvenstvo kar v pe.tih. Lahko bi rekli v šestih, ker Kubanec Paret živi V ZDA. Samo mali Kingpetch (Siam) in Brazilec Jolre (toda ne za vse temveč samo za zvezo NBA) sta še svetovna prvaka. Boksarji ZDA prevladujejo v sred-njelahki, srednji, srednjeležki in težki kategoriji.
Druga dežela na svetu, kjer la šport posebno uspeva je otok Kuba. Njeni boksarji pa povečini bivajo v ZDA. Kar 6 Kubancev je med najboljšimi in nad vsemi mladi svetovni prvak Benny »Kid« Paret. Tretje mesto si delijo tri države: Siam in Brazilija s svetovnima prvakoma Kingpetch in Jolič ter Italija s prvovrstnimi boksarji, kot so: Rol-lo, Campari, Rinaldi in Loi. Tudi Argentinci zavzemajo častna mesta.
Ce bi hoteli države razporedili v lestvico, bi leta bila sledeča (v oklepaju število boksarjev sve-
SVETOVNI PRVAKI
Težka kat.: Patterson (ZDA) od 20. 6. 1960, sred-njetežka kat.: Moore (ZDA) od 17. 12. 1952 za zvezo NYSAC in Johnson (ZDA) od 7. 2. 1961 za zvezo NBA, srednja kat.: Fullmer (ZDA) od 28. 8. 1959 za zvezo NBA in Pender (ZDA) od 22. 1. 1960 za zvezo NYSAC, srednjelahka kat.: Paret (Kuba) od 28. 5. 1960, lahka kat.: Bro\vn (ZDA) od 24. 8. 1956, peresna kat.: Moore (ZDA) od 18. 3. 1959, petelinja kat.: Jofre (Brazilija) od 19. II. 1960; mušja kat.: Kingpetch (Siam) od 16. 4. 1960.
EVROPSKI PRVAKI 1'ežka kat.: Richardson (Gales) od 27. 3. 1960, srednjetežka kat.: Schoppncr (Nemčija) od 12	12.
1958, srednja kat.: Scholz (Nemčija) od 4. 10. 1953, srednjelahka kat.: Loi (Italija) od 19. 4. 1959, lahka kat.: Charnley (V. Brit.) od 23 . 3. 1960, peresna kat.: Lamperti (Francija) od 15. 8. 1959, petelinja kat.: brez prvaka od 5. 1. 1961, mušja kat.: Luukko-rreri (Finska) od 4. 9. 1959.
prvi Amerikanci
lovnega merila): ZDA 73 (17), Kuba 18 (5), Italija (3), Siam (1) in Brazilija (1)8, Japonska (2) 6, Argentina (3), Francija (1) in Nigerija (1) 4 itd.
Kaj pa v Evropi? Tu sc odvija oster boj med boksarji Italije, Francije in Velike Britanije, čeprav ima največ prvakov Nemčija. Italijani imajo kar 11 boksarjev celinskega merila proti 10 Francozom in 7 Angležem. Med njimi so Loi, Campari, Rinaldi, Rollo in Nobile. Francozi imajo tele izvrstne boksarje: Halimi, Lamperti in Gracia, Angleži pa samo Dotvnesa. Med nemškimi boksarji opažamo samo Schoeppnera in Scholza. Razred zase sta Šved Jo-hansson in evropski prvak Finec Luukkoncn.
Lestvica najboljših evropskih držav bi bila sledeča: Italija 37 (11), Francija 30 (10), Velika Britanija 25 (7), Nemčija 14 (2), Wales 10 (3), Finska (I), Irska (2) 7 in Švedska 5 (1) itd.
V lahki kategoriji se največ časa ponaša s svetovnim prvenstvom Joe Brovvn (ZDA), in sicer od avgusta 1956, v srednjetežki pa stari Archie Moore. Najstarejša evropska prvaka sla Nemca Scholz in Sehoeppner, ki branita uspešno svoj naslov že od jeseni leta 1958,
KATERI SO NAJBOLJŠI BOKSARJI
TEŽKA KATEGORIJA — Svetovna: L Patterson (ZDA), 2. Liston (ZDA), 3. Johansson (Švedska), 4. Machen (ZDA) in 5. Hunter (ZDA). Evropska: 1. Johansson (Švedska), 2. Cooper (V. Brit.) in 3. London (V. Brit.).
SREDNJETEŽKA KATEGORIJA — Svetovna: 1. Moore (ZDA), 2. Johnson (ZDA), 3. Rinaldi (Italija), 4. Schdppner (Nemčija) in 5. Caldervvood (V. Brit.). Evropska: 1- Rinaudi (Italija), 2. Schoppnsr (Nemčija) in 3. Caldervvood (V. Brit.).
SREDNJA KATEGORIJA — Svetovna: L Fullmer (ZDA), 2. Robinson (ZDA), 3. Pender (ZDA), 4. Ca-sev (ZDA) in 5. Downes (V. Brit.). Evropska: L Downes (V. Brit.), 2. Scholz (Nemčja) in 3. Gar-belli (Italija).
SREDNJELAHKA KATEGORIJA — Svetovna: L
Paret (Kuba), 2. Rodriguez (Kuba), 3. Griffith (ZD A), 4. Thompson (Argentina) in 5. Dupas (ZDA). Evropska: 1. Loi (Italija), 2. Curvis (Galles) in 3. Visintin (Italija).
LAHKA KATEGORIJA — Svetovna: 1. Brovvn (ZDA), 2. Ortiz (ZDA), 3. Matthevvs (ZDA), 4. Campari (Italija) in 5. Vaillant (Kuba). Evropska: I. Campari (Italija), 2. Gracia (Francija) in 3. Charn-ley (V. Brit.).
PERESNA KATEGORIJA — Svetovna: I. Moore (ZDA), 2. King (Nigerija), 3. Elrode (Filipni), 4. Ramos (Kuba) in 5. Gonzales (Argentina). Evropska: 1. Lamperti (Francija), 2. Nobile (Ital 'ja) in
3. Spinks (V. Brit.).
PETELINJA KATEGORIJA — Svetovna: 1. Jo-fre (Brazilija), 2. Halimi (Francija), 3. Ro’lo (Italija), 4. Yonekura (Japonska) in 5. Sanchez (Mehika). Evropska: 1. Halimi (Francija), 2. Rollo (Italija) in 3. Ben Ali (Španija).
MUŠJA KATEGORIJA — Svetovna: 1. Kingpetch (Siam), 2. Yaoita (Japonska), 3. Bacallao (Kuba),
4. Pacheco (ZDA) in 5. Perez (Argentina). Evropska: Caldvvell (Irska), 6. Luukkoncn (Finska) in 3. Li-beer (Francija).
Nabrežina
(Nadaljevanje s 4. strani)
Floridan predlagal, naj se občinski svet javno zahvali dosedanjemu predsedniku Lam-bertu Pertotu, ki je dolgo vrsto let požrtvovalno in nesebično opravljal nalogo, ki mu je bila zaupana. Tem besedam se je takoj pridružil župan ter se bivšemu predsedniku še posebej zahvalil za sodelovanje.
Zatem so svetovalci izvolili odbornika A. Vižintina za občinskega zastopnika v šolskem patronatu. Pri tem je dr. Floridan ugotovil, da to ustanovo že vrsto let vodi komisar, kar ni niti demokratično niti zakonito. Zato je priporočil odborniku Vižintinu, naj posreduje, da se čimprej izvoli novi odbor šolskega patronata, kot predvidevajo zakonski predpisi.
Svet je končno izvolil nove člane Kon-izorcija za zdravniško, živinozdravniško in tehnično službo ter Konzorcija za pobiranje trošarine. V prvi konzorcij so bili izvoljeni: Markovič Alojz, škerk Albin, dr. E. Floridan, Terčon Just, Colja Srečko m Ma-rangon Rodolfo. V konzorcij za trošarino pa so bili imenovani Terčon Josip, Legiša Drago, Gergič Rudolf in dr. Rinaldini.
14. j----------
Priredil R. B.
STRTA SRCA
Dnevi in tedni so minevali. Za Adrano so bili najlepši tisti trenutki, katere je lahko posvetila otroku. Nekega večera, ko je mala zaspala, je šla Adrana na sprehod tja, kamor sta zahajala z Oskarjem in govorila o bodočnosti. V krasnih barvah sta si risala skupno življenje, zdaj se je pa vse zrušilo. Skoro proti polnoči je že šlo, ko se je vračala domov. Tedaj je šele začutila, da jo v tenki obleki zebe. Pohitela je domov m stopila k zibelki. Začelo jo je tresti. Mrzlica ni popustila. Naslednje jutro je zbrala vse moči, da je vstala s postelje. Morala je poskrbeti za malo Delico; gotovo je že jokala, a je ni slišala. Treslo jo je; mora vztrajati, ostati zdrava zaradi otroka.
Bolezen pa ne vpraša, kaj hočeš.
že v naslednjih urah je mrzlica zrastla. Komaj se je premikala. Poklicala je zdravnika.
Stari doktor Vrtnik jo je preiskal-. Obraz se mu je zresnil, ko je svetoval: »V bolnišnico morate, gospa Ferjanova. Bojim se, da bo pljučnica.« Vsega pa ji ni povedal
»V bolnišnico? Ne, gospod doktor, saj ne morem. Kdo bo pa za Delico skrbel,« je trepetala.
»Res je, gospa, a jaz vas kot zdravnik
nekaj tednih ali morda še prej boste izven nevarnosti. Toda, povejte, ali niste hči veleposestnika Vrhovca?«
Adrana je prikimala. Ni mogla spregovoriti. Čutila se je preslabo in strah jo je obšel.
»No, vidite, potem pa ni tako hudo. Včasih sva se kaj sešla z vašim očetom. Bom kar k njemu stopil. Bodite kar brez skrbi. Preden pride po vas bolniški voz, bo vse urejeno za Delico. Saj ji je tako ime?«
Spet je Adrana samo pokimala. Prijazne besede so jo skoraj ganile. Saj jih je tako malo slišala, niti od očeta ne.
Nenadoma se je pojavil strah na njenem bledem licu. »Gospod doktor ... moj oče ...«
»Bom že jaz z njim govoril. Seve, ni lahko z majhnim otrokom. Toda, kjer je dobra volja, kje pa ne bo, če ne pri očetu?«
Z razprtimi očmi je gledala mlada mati v vrata, ki so se zaprla za zdravnikom. Najraje bi stekla za njim. Ni imela moči. Cule bojazen pred očetom, ki bo spet se odpove spominu na drage-
Solze so lile iz velikih, žalostnih oči. Niti spomina na moža ji ne pusti oče. Oh, strl ji je srce.
Prijazen glas jo je vzdramil. Hotela je vstati, a ni mogla. Ni vedela, kako je stopila noter bolniška sestra.
»Zdravnik me pošilja k vam, gospa. Povedati vam moram, da je že vse urejeno. Dokler ne pride bolniški voz ...«
»Toda jaz nočem ... ne morem... moj otrok.« Adranin šibki glas se je pretrgal. Sestri se je smilila. Doktor Vrtnik ji je bil pojasnil, da je zgubila moža.
»Dokler ne pridejo po otročiča, bom ostala pri vas.«
»Ne ... Deliča ...«
Njen glas je zamrl, temne oči so se zaprle. Sestra jo je odela.
(Dalje)
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477
moram opozoriti na posledice. Kaj pa, če1 tila je se vam pripeti kaj hujšega? Morate misliti' zahteval, naj na bodočnost.« Smehljaje je še dodal: »V' ga.
40
Zri
! nnbv
n
n 0 *
m I
n •
t £
P
O
t
343.	Indijanec se je. kmalu dvignil in odšel k svojini ljudem. Polovico jih je poslal na raziskovanje po mestu in na zasledovanje zločincev, drugim pa je zaukazal, naj zakurijo in poskrbijo za večerjo. Medtem ko so netili ogenj, so Indijanci zaslišali izpod obzidja pridušeno stokanje. Odkrili so Brazgotinca, ki je ležal na tleh in se zvijal od bolečin.
t
i
344.	Popotniki so se strnili v krog okoli premaganega zasledovalca. Čeprav je morala Peggy toliko prestati zaradi njega, se ji je zdaj Brazgotinec zasmilil, v Kaj mu je, profesor?« je pošepetala. Profesor ga je pregledal in ji dejal: »Oplazila ga je zastrupljena indijanska puščica.« »Umrl bo take smrti, kot jo je. zaslužil!« je dejal Alin stric.
345.	Profesor Grey pa ni bil njegovega mnenja. »Dovolj je že kaznovan!« je dejal. »Pustimo mu vsaj življenje. Imate s seboj sol?« Indijanoi so prikimali in eden si je odvezal mešiček izza pasu. Njihov vodnik je hotel sicer ugovarjati, a je kmalu popustil profesorjevemu prigovarjanju, saj je bil preveč vesel, ker je našel nečakinjo.
m
n
e
z
n
o
n
o
Samuel
Muster
346.	Profesor Grey je zajel pest rjavkaste soli, ki je najboljše sredstvo proti strupu urari, in jo vsul ranjencu v usta. »Jej, če hočeš živeti!« mu je zaukazal. Brazgotinec je pojedel tri pesti soli in čez pol ure je bil izven nevarnosti. Bled in tresoč se je stal pred profesorjem. »Mogoče delam narobe,« je dejal C.rey, »toda poklanjam ti prostost.«
349.	V prijetnih mislih na malo prijateljico, ki so ji pomagali domov, in v neprestanih razgovorih o Brazgotinčevem napadu ter rešitvi v zadnjem trenutku je popotnikom hitro minevala pot. Ob spominu na trpljenje, ki so ga prestajali na dolgi pešpoti skozi pragozd, niso mogli dovolj prehvaliti Tndijan-čeve dobrotnosti in njegovih konj.
347.	Ne da bi se obotavljal ali izgubljal čas z zahvalnimi besedami, je Brazgotinec izginil v temo. Tudi popotniki so kmalu pozabili nanj in se predali načrtom za nadaljnjo pot. Profesor ni mogel odkloniti prijaznega vabila njihovega indijanskega rešitelja in mu je obljubil, da bo šel z njim v dolino, kjer se bo Peggv odpočila.
Z
350.	Potem pa je njihovo zanimanje spet pritegnila neznana, nenavadno slikovita pokrajina, ki se je razgrnila onstran mesta Machu Pichu. Vzpenjala se je v visoko planoto, na kateri so prenočili prvi večer. Ob tabornem ognju so posedli pozno v noč in zavzeto poslušali profesorjevo pripovedovanje o slavi in iragediji kraljestva Inkov.
348.	Tako so naši popotniki šele čez štiri dni nadaljevali pot proti jezeru Eldorado. Naloga, ki jih je čakala, se jim je zdela zdaj lahka. Imeli so dobro opremo, bogato so bili založeni s hrano in jezdili so na krepkih indijanskih konjih. Vse to jim je poklonil hvaležni Alin stric. Najtežje jim je bilo slovo od prijaznega otroka.
351.	Naslednje jutro so jih konji ponesli po strmini navzdol do visokega kanjona, v katerem je bilo mračno kot zvečer. Le profesorjeve ostre oči so odkrivale tu in tam sledove stare, poti Inkov. Opozarjal je nanjo svoje popotnike in jim razlagal starodavne običaje Inkov, ki so vodili ljudstvo k jezeru na vsakoletno darovanje božanstvom.