Foštoifca pk£?«tfa v
KRALJEVINA j|||| JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
56. kos.	V	LJUBLJANI,	dne	14.	julija	1934.	Letnik	V.
VSE
445. Odločba o razporedu zvanja univerzitetnih pisarjev.
446. Odločba o osnovanju glavne poštne avtogaraže v Beogradu in poštnih garaž v Skoplju, Zagrebu, Ljubljani in Splitu.
447. Predpisi za jeklene konstrukcije v stavbarstvu.
448. Objava o pobiranju trošarine na zaloge rudninskih olj in bencina.
Uredbe osrednje vlade.
445.
Razpored zvanja univerzitetnih pisarjev.*
Ministrskemu svetu.
Zakon o uradnikih z dne 31. marca 1931 ni razvrstil zvanja univerzitetnih pisarjev, dasi je bilo to zvanje določeno z zakonom o univerzah. Po § 28. zakona o univerzah z dne 28. junija 19*28 so univerzitetni pisarji imeli lahko fakultetno izobrazbo ali pa srednješolsko izobrazbo. V prvem primeru so bili uradniki VIII. položajne skupine, v drugem primeru uradniki IX. položajne skupine.
Zato si usojam predlagati ministrskemu svetu, naj se po drugem odstavku § 2. zakona o ukinitvi, izpremembi in dopolnitvi zakonskih predpisov, ki se nanašajo na vrhovno državno upravo, v zvezi s § 347. zakona o uradnikih razporedi zvanje univerzitetnih pisarjev v VIII. položajno skupino glede oseb, ki imajo kvalifikacijo iz § 45., odst. 3., zakona o uradnikih in so opravile državni strokovni izpit, v IX. položajno skupino pa glede oseb, ki imajo kvalifikacijo iz § 45., odst. 2., zakona o uradnikih in so opravile državni strokovni izpit.
V Beogradu, dne 24. aprila 1934; P. br. 12.861.
Minister za prosveto
dr. I. šumenkovič s. r.
Ministrski svet je v svoji seji z dne 23. maja 1934 usvojil prednji predlog ministra za prosveto.
Ministrski svet v Beogradu.
M. S. br. 274/34.
Predsednik ministrskega sveta Nikola T. Uzunovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih gg. ministrov.)
m 9 1
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
22.	junija 1934, at. 141/XXXVII/365.
IN A:
449.	Pravila za podeljevanje banovinskih nagrad za vzrejo plemenskih žrebcev priznanih pasem.
150. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934.
451. Izpreinembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
416.
Glavna poštna avtogaraža v Beogradu in poštne avtogaraže v Skoplju, Zagrebu, Ljubljani in Splitu.*
Na osnovi člena 27. uredbe o organizaciji poštno-telegrafsko-telefonske sl užbe
odločam,
naj se osnujejo kot samostalne ustanove, in To:
1. glavna poštna avtogaraža pri direkciji pošte in telegrafa v Beogradu in
2. poštne avtogaraže pri direkcijah pošte in brzo-java v Skoplju, Zagrebu. Ljubljani in Splitu.
V Beogradu, dne 11. maja 1934; P. t. br. 33.470.
Minister za promet Svetislav T. Milosavljevič s. r.
447.
4
Na osnovi § 36. gradbenega zakona predpisujem naslednje
predpise za jeklene konstrukcije v stavbarstvu.**
Predhodna pripomba: V tej normi navedeni predpisi veljajo za vse jeklene konstrukcije v stavbarstvu, za katere niso izdani posebni predpisi.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
25.	maja 1934, št. 118/XXX/304.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
24.	januarja 1934, št. 18/111/41. Upoštevani so tudi popravki, objavljeni v »Službenih novinali« z dne 26. februarja 1934, St. 46/XI/ll4 — Gradbeni zakon g j. »Službeni list« št. 297/47 iz 1. 1931.
I.	Načrt.
1. Za vsako novo zgradbo ali predelavo se mora izdelati najprej generalni načrt, ki mora obsezati:
a)	tehnično poročilo o konstrukciji;
b situacijski načrt zgradbe v katastralnem ali drugem večjem merilu;
c) pregledni, po predpisih kotirani načrt konstrukcije v merilu 1 :200, 1 :100 ali 1 : 50 z ustrezno označbo vrst gradiva, ki so važne za statistični proračun;
č) približno količino uporabljenega gradiva;
d) približni proračun.
2. Po odobritvi (splošnega) generalnega načrta se mora izdelati podrobni (detajlni) načrt, ki mora obsezati razen predlogov pod a), b) in c) točke 1. še naslednje:
e) podrobne (detajlne) načrte konstrukcije v merilu 1 : 20, 1 :15 ali 1 :10;
f) statični proračun vseh nosilnih konstrukcijskih delov kakor tudi podpirajočih delov, kakor ležišč, podpor, temeljev in enakih;
g) podrobni (detajlni) račun lastne teže jeklene konstrukcije in prostornine uporabljenega gradiva;
h) podrobni (detajlni) proračun.
S.	Vsi deli načrta morajo biti izdelani na trpežen način na papirju ali platnu v službenem formatu, odnosno (pri risbah) v mnogokratniku tega formata.
II.	Statični proračun.
Obtežba in vrsta (način) obtežbe.
4. Pri statičnem preizkušanju se morajo upoštevati:
a) stalna obtežba, t. j. obtežba po lastni teži jeklene konstrukcije in ostalih gradbenih delov;
b) koristna obtežba, t. j. izpremenljiva obtežba, ki ustreza namenu zgradbe;
c) obtežba od snega in pritiska vetra;
Č) vpliv izpremembe temperature.
Vse te obtežbe so navedene v normah za obtežbe v stavbarstvu, M. G. št. 2849/32.*
5. Za obtežbe, navedene pod točko 4.t se mora izvršiti statično preizkušanje po načelih gradbene mehanike in s takimi domnevami, ki ustrezajo stvarni izvršitvi zgradbe. Pri vseh konstrukcijskih delih se morata oceniti trdnost in varnost proti prevračanju ob domnevi najneugodnejšega vpliva zunanjih sil.
6. Statično preizkušanje mora biti razumljivo, nazorno in kratko, da se lahko dš pregledati. Preizkušanje se mora izvršiti ali analitično ali s skrbno izvedeno grafično metodo, ki nam daje vsaj nu en odstotek točen izsledek. Poedine vrednosti in računske operacije morajo biti vsaj toliko natančne, da je zajamčen na en odstotek natančen izsledek.
7. R a z p e t i n a. Za razpetino nosilca velja praviloma razdalja sredin ležiščmih plošč. Ce se glede na način ležanja razpetina nosilca ne dd določiti natančno, »e prišteje razpetini na prosto položenem koncu (M)25
* »Službeni list« št. 324/31 iz 1. 1932.
(2-5%) njegove dolžine. Pri srednjih podporah konti-nuirnih nosilcev je vzeti za ležajno točko sredino ležišča.
8. Stopnja vpona. Nosilec velja samo tedaj kot popolnoma vpet, če je vpon popolnoma zavarovan v gradbenem oziru in če je moči računsko dokazati, da v gradbenih delili, na katere vpliva vpon, niso prekoračena dopustna napiranja. Ce tem pogojem ni ustreženo, se sme vzeti samo tista stopnja vpona, ki se da z računom zanesljivo dokazati.
9. Statistično nedoločene konstrukcije. Kontinuirni nosilci, loki, okviri in druge statično nedoločene konstrukcije se morajo računati na osnovi deformacij, pri čemer je upoštevati izpremembe prereza. Pri preračunavanju deformacij je računati s prožnostnim modulom za jeklo 2100 t/cm2 in z vso površino prereza.
10. U p o g i b a n j e nosilcev. Ce je predpisana velikost upogiba, je treba priložiti preračun za upogib nosilcev. Pri tem je treba paziti, da upogib zaradi koristne obtežbe ne prekorači pri strešnih konstrukcijah (glavnih lemezih) l/400, pri stropnih konstrukcijah (stropnikih in pcdvlakih) */500, pri progah za dvigala in mostnih dvigalih pa ne '/750 razpetine.
11. Ce so konstrukcijski deli napreženi v več smereh, se mora izračunati največji mogoči napon.
12. Zunanji zidovi zgradb. Šibki zunanji zidovi (prekatni zidovi, predalčja) se morajo okrepiti z ustrezno močnim železnim ogrodjem, ki je zmožno za odpor proti pritisku vetra.
13. Razdelitev tlaka. Koncentrirana bremena se razdelijo skozi nasip s kotom 45°.
14. Zidane in betonske konstrukcije. Zidane in betonske konstrukcije se preizkušajo po predpisih, ki veljajo za to gradivo. Pri tem se smejo naprezati temelji toliko, kolikor to dopuščata kakovost in nosilnost zemljišča.
15. Popuščanje p o d p o r. Pri statično nedoločenih konstrukcijah je treba paziti na morebitno popuščanje podpor, ki se določa z računom; če to ni mogoče, se mora vzeti kot možno premikanje ležišča približno ‘/soo„ razpetine.
16. Proge za dvigala in mostna dvigala. Pri preračunavanju prog za dvigala in mostnih dvigal se morajo upoštevati zavorne sile in vpliv sunkov po normah za obtežbe v stavbarstvu, M. g. št. 2849/32, pod. B, točka 16.*; kolikor sla proga dvigala in mostno dvigalo lahko izpostavljena vplivu vetra, se upošteva ta vpliv kot popolna obtežba dvigala s 50 kg/m2 napadene površine, pri neobteženem dvigalu pa po normah za obtežbe v stavbarstvu, M. G. št. 2849/32, pod B.*
17. Stabilnost. Pri najneugodnejšem vplivu zunanjih sil mora biti varnost proti prevračanju konstrukcije vsaj 1'5 kratna.
Dopustna napiranja,
18. Največji izračunjeni naponi ne smejo presegati v razpredelnici št. 1 navedene skrajne (mejne) vrednosti.
* »Službeni list« št. 324/31 iz 1. 1932.
Razpredelnica št.
Dopustili napoui.
3 a
CU ®
"T3
N O
co
co
co
00
00
co
co
o
00
co
(M
00
co
co
oo
oo
°*g s •£
•rf ►
»M ,
Si
c_t
N <D
3, pr
co
cu pr cr o
• w
O ©
O*
o<
CO
co
co
co
CO
00
co
co
00
co
rfi-
►P-
00
00
LO
to
►P*
M
JL 'K
* N
t\0
00
GO
C0
Razpredelnica št. 2.
Mehanične lastnosti materiala.
V razpredelnici št. 1 določeni dopustni naponi se smejo pri konstrukcijah večjega obsega povečati za 15%:
a) če je zajamčena popolna varnost za preračunavanje, konstrukcijsko obdelavo in Izvajanje, ki zadošča najstrožjim zahtevam predpisov za dobavo in izvajanje zakovanih (s svorniki spojenih) jeklenih konstrukcij. Projektant mora biti strokovnjak z opravljenim izpitom za pooblaščenega inženjerja;
b) če je način gradnje in postopek pri izdelavi dovolj preizkušen;
c) če nadzoruje izvrševanje strokovnjak z opravljenim izpitom za pooblaščenega inženjerja, ki popolnoma razume načrte in statične račune in je tudi povsem vešč praktičnemu izvajanju takih gradenj. Njegovo ime se mora prijaviti pred pričetkom dela pristojnemu grad-beno-policijskemu oblastvu;
č) če se kot gradivo vobče uporabljajo take vrste jekla, ki se	prevzemajo in preizkušajo v	topilnici,	in to:
J.	37-11; J.	44'12; J. 48-12; J. 52'12; J.	55-12; J.	36-13;
J.	40-13; J.	44-33 in J. 50-13;
d) če se pri morebitni uporabi jekla J. 00'11 in J. 0013 jugoslovanskega izvora dokaže najmanj 34 kg/mms trdnosti proti pretrganju in enakomernost k: kovosti jekla z dodatnimi poskusi s kladivcem za tlak krogle ali z Brinellovim poskusom za tlak krogle.
To povečanje dopustnih naponov ni dovoljeno:
a) pri	stropnih nosilcih, da se omeji upogibanje nosilcev pod težo stropa;
b) gradbene dele iz jekla, ki se vgradijo v obstoječe zgradbe radi predelave, kolikor ne gre za zgradbe, ki so izdelane popolnoma iz jekla.
Če se	uporablja material drugih	lastnosti	razen
tistih, ki so določeni v razpredelnici št. 2, se morajo zamenjati naponi v razmerju s spodnjimi mejami trdnosti proti pretrganju.
Dimenzioniranje jeklenih konstrukcij.
19. Pri natezni trdnosti se morata upoštevati čisti tlak in upogib za oslabljeni prerez P, ki ostane po odbitku lukenj za zakovice in drugih delov, ki ne učinkujejo v statičnem pogledu, pri upogibni trdnosti pa s polnim prerezom P. Od prereza na nateg ali na čisti tlak na-prežene palice, katere okrajek ni pritrjen na vozelno pločo, se odbije tolikšen del okrajka, ki štrli kot da ne sodeluje, kolikor znaša število zakovic ali svornikov, s katerimi je pritrjena dotična palica na vozelno pločo. Pri lem se sme računati največ s 3 zakovicami ali svorniki.
20. Za preračunavanje tlačenih gradbenih delov veljajo povsem predpisi M. g. št. 34.545 iz leta 1932.* Če se uporablja pri tem material z drugimi lastnostmi, nego so navedene v razpredelnici št. 1, se mora upogibati po zgoraj navedenih predpisih, pri čemer se mora upoštevati tlačna meja dotičnega materiala.
III.	Predpisi za konstrukcijsko obdelavo.
21. Ležišča glavnih nosilcev morajo biti izdelana tako, da prenašajo ležiščne tlake kolikor moči centralno in da ne preprečujejo podaljšanja ali premikanja koncev nosilcev zbog obtežbe ali temperaturne izpremembe. Drsajoča ležišča se smejo uporabljati do 25 m razpetine, Pri večjih razpetinah se mora uporabljati na enem koncu nepremično okretno ležišče, na drugem koncu pa premično ležišče na valjčke ali kemblje (uteži) ali temu pod.
22. Vertikalne plošče in tlačeni pasovi polnih nosilcev se morajo okrepiti po predpisih za tlačene gradbene dele, M. g. št. 34.545 iz leta 1932.* Lamele se morajo pritrditi na pas zunaj svojega teoretičnega konca s potrebnim številom zakovic.
23. Pri mrežastih nosilcih se morajo razvrstiti prerezi palic tako, da deluje centrična sila kolikor mogoče v težišču prereza. Pri tem se mora paziti, da se križajo težiščne osovine palic enega vozla v njegovi teoretični točki. Priključne zakovice palic se morajo razvrstiti tako, da pride rezultanta zakovičnih sil kolikor mogoče v te-žiščno oso vino. Polnilne palice (diagonalne in vertikalne) morajo biti priključene na vozelno pločo vsaj z dvema zakovicama.
24. Pri enodelnih mrežastih nosilcih se morajo uporabljati za napete palice togi prerezi (profili).
25. Oblika in debelina vozelnih ploč se morata določiti tako, da prenesejo zanesljivo osovinske sile priključenih palic.
26. Prekritja nastavkov morajo nadomestiti po obliki in velikosti statični učinek nastavljenih prerezov. Če se prekrivajoči del ne da zvezati neposredno z nastavljenim konstrukcijskim delom, se mora povečati potrebno število zakovic za eno vrsto na vsakem poedi-nem delu, ki leži med njima in sega preko nastavita.
27. Razdalja zakovic ne sme biti manjša od trikratnega premera zakovic. Najmanjša dopustna razdalja sredine zakovic od roba prereza mora znašati l-5kratni premer.
28. Za sestavne dele prereza se ne smejo uporabljati kotna železa, ki bi bila tanjša od 40/40/5mm in ne plooe, ki bi bile tanjše od 6 mm.
29. V načrtu je treba poskrbeti za potrebne dilafa-cijske stike. Vsi konstrukcijski deli se morajo projektirati tako, da se lahko pregledujejo, snažijo in pleskajo. Na vseh mestih, na katerih bi se lahko nabirala voda, je treba poskrbeti za njeno odvajanje.
Veljavnost. Tj predpisi stopijo v veljavo, ko se objavijo v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobijo z dnem 15. decembra 1933.
V Beogradu, dne 31. oktobra 1933, št. 27.679.
Minister za gradbe dr. Srkulj s. r.
448.
Objava.**
Ministrstvo za finance je izdalo po členu 68. zakona o državni trošarini naslednjo naredbo:
»V zvezd z uveljavitvijo zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini z dne 18. februarja 1934 (razglašenega v »Službenih novinah« z dne
20.	februarja 1934, št. 41/X) se je pojavilo glede pobiranja trošarine na olja in tolšče za mazanje vprašanje, kako je pobirati trošarino na zaloge v rafinerijah rudninskih olj in hraniščih bencina in kako je pobirati trošarino na olja in tolšče za mazanje, ki niso še predelane in ki jih je treba mešati, da se dobe želene mazalne tolšče in olja.
* »Službeni list« št. 123/13 iz 1. 1934.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
8.	marca 1934, št. 55/XV/.140.'
Na osnovi člena 68. zakona o državni trošarini odreja ministrstvo za finanoe:
1. Od popisane zaloge plinovega olja ter olj in tolŠč za mazanje v rafinerijah rudninskega olja se ne pobere novo uvedena trošarina takoj, nego se vpišejo te zaloge v trošarinsko knjigo kot začetna zaloga in se pobere trošarina, ko se da blago iz rafinerije v promet.
Popisane zaloge plinov ih olj tor olj in tolšč za mazanje v privatnih trošarinskih hranišoih za bencin in mešanico, odnosno ob teli liraniščih, je tudi vpisati v trošarinsko knjigo in lastnikom priobčiti, naj vlože prošnje, naj se proglase dotiini teren in prostori za delavnico mazalnih olj in za Irošarinsko privatno hranišče; v tem primeru se ne pol« re novo uvedena trošarina na zalogo, marveč ko se da blago v promet.
Od ostale zaloge navedenega blaga, zatečenega pri trgovcih na drobno in na debelo, se mora pobrati novo uvedena trošarina v 15 dneh po izdanem plačilnem nalogu.
2. Novo uvedeni trošarini po 200 dinarjev za 100 kg so zavezana vsa olja in tolšče za mazanje, neglede na to, iz česa so dobljene, in tudi neglede na to, ali so prečiščene ali ne, ali so popolni ali pa polfabrikati. Tako so zavezani trošarini tudi vsi vazelini in vazelinska olja,
3. Tovotna mast ali Staufferjeva mast ni zavezana plačevanju državne trošarine, če je proizvedena v državi iz tvarin (strojnega olja), od katerih je državna trošarina plačana. Ce se uvozi iz inozemstva, plača trošarino po 200 dinarjev za 100 kg.
Od količine tovotne masti, popisane na dan 20. februarja 1934, se pobere trošarina po 200 dinarjev za 100 kg neglede na to, kje se te količine najdejo.
Tovotna mast se ne sme proizvajati v rafinerijah, nego samo v popolnoma odločenih in posebnih delavnicah. Olja, ki se uporabljajo za proizvodnjo tovotne masti, morajo plačati državno trošarino, ko se dd blago iz rafinerije ali hranišča v promet.
4. Kolomaz ni nikakor zavezan plačevanju državne trošarine. Količine plinovega olja, potrebne za proizvodnjo kolomaza, odobrujejo brez plačila trošarine finančne direkcije na prošnjo interesentov. Kolomaz se ne sme proizvajati v rafinerijah, marveč v povsem ločenih delavnicah. Te delavnice so pod kontrolo finančnih organov in morajo voditi knjige nabavljenih sirovin in izdelanega proizvoda.
5. Pakura — ostanek (fuel-oil) za kurjavo ali za proizvodnjo kolomaza ni zavezana plačevanju državne trošarine.
6. Ricinovo olje (za lekarniške in druge namene), laneno olje (za proizvodnjo pokosta, firnež.a), turško rdeče olje (za tekstilno in usnjarsko industrijo), masti za obutev (za čiščenje črev [jev), masti za čiščenje pušk in masti za mazanje podo\ niso tmšarinski predmet. Izvzet je le primer, če se uporablja ricinovo olje za pripravljanje olja za mazanje strojev in motorjev (n. pr. pri zrakoplovstvu), in tudi to, če se uporablja laneno olje za mazanje strojev in priprav.<
Iz oddelka za davke ministrstva za finance v Beogradu, dne 28. februarja 1931; št. 17.285.
■
Banove uredbe.
449.
III.	No. 2.786/5.
Pravila
za podeljevanje banovinskih nagrad za vzrejo plemenskih žrebcev priznanih pasem.
Kraljevska banska uprava podpira domačo vzrejo plemenskih žrebcev onih pasem, ki so predpisane v Dravski banovini, z vzrejevalnimi nagradami po tehle pogojih:
§ 1.
V poštev se bodo jemali le žrebČki, ki po poreklu in oblikah ustrezajo pasemskemu tipu, ki je za dotično področje predpisan.
§ 2.
Zrebčki se izberejo ob priliki konjskih premovanj meseca avgusta ali septembra vsakega leta izmed najboljših sesnih žrebet, ki se z materjo predstavijo ocenjevalnemu odboru. Izbere jih isti ocenjevalni odbor, ki vrši premovanja konj.
§ 3.
Izbrati je samo sesna žrebeta dobrih kobil, od katerih je znano vsaj poreklo po očetu. Oče žrebeta mora biti banovinski ali potrjeni zasebni žrebec. Oče in mati žrebeta morata biti iste pasme. Poreklo in oblika žrebeta morata upravičevati pričakovanje, da se iz žrebeta ob pravilni negi razvije sposoben plemenski žrebec. Izmed enakovrednih žrebet ima prednost ono, čigar mati je vpisana v rodovno knjigo konjecejske selekcijske edi-nice in je vidno označeno.
§ 4.
Ob končanem premovanj u se objavi, katera žrebeta so določena za vzrejo. Ako lastnik pristane na obvezno vzrejo proti, nagradi, se žrebe označi z žigom B na levi strani sedla.
§ 5-
Ko so vsa premovanja tistega leta končana, določi kralj, banska uprava po predlogu komisije, sestoječe iz predsednika Konjerejskega društva, upravnika banovinske žrebčame in živinorejskega referenta kraljevske banske uprave, višino nagrad za dotično leto, upoštevajoč razpoložljiva sredstva, in o tem obvesti lastnika izbranih žrebet. ,
Priznane nagrade ostanejo v depozitu pri Konjerej-’ skem društvu kot varščina, da žrebe pred premovanjem naslednjega leta, ne bo odprodano; lastnik pa prejme depozitni list.
§ 5. a.
Pri Konjerejskem društvu se osnuje nagradni sklad, ki ga vodi društvo pod nadzorom kraljevske banske uprave povsem ločeno od ostale imovine.
V ta sklad se stekajo vsi prispevki Iz javnih ali drugih virov, ki so namenjeni za vzrejne nagrade, nadalje obresti od glavnice in deponiranih nagrad in končno vse zapadle nagrade.
Sredstva tega sklada se smejo uporabljati od pogojih teh pravil izključno le za vzrejne nagrade za žrebce.
Po izteku vsakega leta je predložiti kraljevski banski upravi izkaz dohodkov in izdatkov ter stanje sklada.
§ 6.
Prihodnje leto je lastnik doilžan, da žrebe ponovno predstavi ocenjevalnemu odboru. Ako tega ne stori, zapade nagrada v vsakem primeru neglede na razloge v korist nagradnemu skladu pri Konjerejskem društvu.
Ako se žrebe predstavi, mera ocenjevalni odbor po opisu in po žigu ugotoviti istovetnost živali ter primerno kondicijo. V pozitivnem primem se deponirana nagrada proti vrnitvi depozitnega listka takoj izplača. Če je žrebe v slabi kondiciji, se nagrada izplača le v tem primem, če je to posledica kakšne bolezni, sicer pa zapade v korist navedenemu skladu.
Ocenjevalni odbor preceni žiebeta ponovno. Ako je še nadalje mnenja, da obeta postati polnovreden plemenjak, se s pristankom lastnika obvezna vzreja za eno leto podaljša ob istih pogojih kakor prvo leto in proti nagradi, ki je za 50% višja ko za prvo leto.
Ako pa ocenjevalni odbor ugotovi, da žrebe za plemenjaka ne bo primerno, ga more lastnik svobodno prodati.
§ 7.
Tretje leto se ponovno pregledajo dvoletni žrebci. Glede izplačila deponirane drage nagrade velja isto; kar je določeno v § 6. za prvo nagrado.
Ocenjevalni odbor oceni žrebca končnoveljavno. Na osnovi te ocene sklene:
1. da naj žrebca banovina odkupi in po kateri ceni, ali
2. da žrebec za plemenjaka ni sposoben in lahko lastnik z njim svobodno razpolaga.
§ 8.
Ta pravila se razglase v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«. Prva izbera sesirili žrebet po teh pravilih se mora vršiti ob premova-nju leta 1934.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 28. junija 1934.
Namestnik bana, pomočnik: tir. Pirkmajer s. r.
450.
Objave
banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934.
II. No. 8.902/2.
Občina Guštanj v srezu dravograjskem bo pobirala od dne razglasitve dalje naslednjo občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Diin 100-—,
b) od	100	1	vinskega mošta Din	100-—,
c) od	100	1	piva Din 60’—,
č) od	hi	stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5'—,
d) od 100 1 sadnega mošta Din 25’—,
e) od goveda nad 1 letom Din 15’—,
1) od goveda pod 1 letom Din 5'—
g) od prašičev Din 10'—,
h) od drobnice Din 3'—.
Kraljevska banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani, dne 3. julija 1934.
II. No. 15.636/1.
•Občina JurOvski dol v srezu mariborskem levi breg bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine:
a) od	100 1 vina Din 75'—,
b) od	100 1 vinskega mošta Din 50'—,
č) od hi stoipnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—,
č) od goveda nad 1 letom Din 10‘—,
d) od	prašičev Din 5‘—,
e) od	drobnice Din 5'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 30. junija 1934.
II. No. 10.673/2.
Občina Kresnice v srezu litijskem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine:
a) od	100 1	vina Diin 100'—,
b) od	100 1	vinskega mošta	Din	50-—,
c) od	100 1	piva Din 50’—,
č) od	hi stopnje alkohola	špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5'—,
d) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 50'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 7. julija 1934.
II. No. 15.736/1.
Občina Ljubno v srezu gornjegrajskem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine:;
a) od 100 1 vina Din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—,
c) od 100 1 piva Din 30'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—,
d)	od	goveda	nad 1 letom Din 20’—,
e)	od	goveda	pod 1 letom Din 10'—,
i) od prašičev Din 10’—,
g)	od	100 kg	uvoženega mesa vseh vrst	Din	20*—.
Kraljevska banska	uprava Dravsko banovine	v Ljubljani,
dne 3. julija 1934.
II. No. 13.266/2.
Občina Mačkovci v srezu murskosoboškem1 bo pobirala od dne razglasitve dalje	naslednje občinske trošarine:;
a) od	100 1	vina Diin	100*—,
b) od	100 1	vinskega	mošta Din 100*—,
c) od	100 1	piva Din	60'—,
č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5*—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 6. julija 1934.
II. No. 16.120/1.
Občina Metlika mesto v srezu metliškem bo pobirala od dne razglasitve dalje naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Dan 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100*—,
c) od 100 1 piva Din 60'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5*—,
d) od goveda nad 1 letom Din 15*—,
e) od goveda pod 1 letom Din 7*50,
i)	od prašičev Din 7-50.
g) od drobnico Din 4'50,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 150'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
dne 7. julija 19534.
II.	No. 9.026/3.
Občina Moste v srezu ljubljanskem bo pobiraila od dneva razglasitve naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1 vina Din	100'—,
b)	od	100	1 vinskega	mošta	Din	100'—,
c)	od	100	1 piva Din	60'—,
č)	od	lil	stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5-—,
d) od IGO 1 sadnega mošta Din 100'—,
e) od goveda nad 1 letom Din 60'—,
f) od goveda ped 1 letom Din 40'—,
g) od prašičev Din 40-—,
h) od drobnice Din 10'—,
i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 50'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 3. julija 1934.
II.	No. 15.961/1.
Občina Polje v srezu ljubljanskem-okoilica bo pobirala od dne razglasitve ']al,ie naslednje občinske trošarine:
a) od ICO 1 vina Din ICO-—,
b) od ICO 1 vinskega mošta Din 100'—,
c) od	ICO 1 piva	Din 30'—,
č) od	hi stopnj alkohola špirita,	žganja,	Likerja,
ruma in konjaka Din 5-—,
d) od goveda nad 1 letom Din 20-—,
e) od goveda pod 1 letom Din 10'—,
f) od prašičev Din 10’—,
g) od drobnice Din 3’—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 50'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 6. julija 1934.
II.	No. 10.850/2.
Občina Sv. Lovrenc na Poh. v srezu mariborskem desni breg bo pobirala od dne razglasitve dalje naslednje občinske trošarine:
a) od	ICO 1 vina	Din 100'—,
b) od	100 1 vinskega mošta Din 50-—,
c) od	100 1 piva	Din 100'-—,
č) od	hi stopnje	alkohola špirita,	žganja,	likerja,
ruma in konjaka Din 5'—,
d) od goveda nad 1 letom Din 20'—,
e) od goveda pod 1 letom Din 10'—,
f) od prašičev Din 10'—,
g) od drobnice Din 5'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 3. julija 1934.
II.	No. 11.302/2.
Občina Vače v srezu litijskem bo pobirala od dne razglasitve dalje	naslednje	občinske trošarine:
a) cd	100 1	vina Din	100'—,
b) od	100 1	vinskega	mošta Din	50'—
e)	od	100 1	piva Din	60-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—,
d) od goveda nad 1 letom Din 20'—,
e) cd goveda pod 1 letom Din 10'—,
f) od prašičev Din 10'—,
g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 100'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 30. junija 1934.
II.	No. 8.410/3.
Občina Vel. Lašče v srezu kočevskem bo pobirata od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 150'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—,
c) od 100 1 piva Din 50'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—,
d) od goveda nad 1 letom Din 25'—,
e) od goveda pod 1 letom Din 10'—,
f) od prašičev Din 10'—,
g) od drobnice Din 10'—.
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 100-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 3. julija 1934.
451.
Izpremembe
v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
A. Državni uslužbenci.
Z odlokom kraljevske b- uske uprave Dravske banovine z dne 27. junija 1934, I. No. 4042/1, je postavljen Macarol Ljudevit, podnadzarnik policijskih agentov I. razreda IX. položajne skupine pri upravi policije v Ljubljani, za pcdnadzornlka agentov I. razreda v VIII. položajni skupini na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kral>evst.:e anske uprave Dravske banovine z dne 27. junija 1934, I. No. 5.386/1, je postavljen Mokole Zdravko, pednadzornik policijskih agentov I. razreda IX. položajne skupine pri predstojmi-stvu mestne policije v Mariboru, dodeljen v službovanje sreskemu načelstvu v Ptuju, za podnadzornika agentov I. razreda v VIII. položajni skupini na dosedanjem službenem mestu.
B. Banovinski uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovino z dno 4. julija 1934, f. No. 5556/1, je postavljen Oraču at- Ivan, banovinski sekretar V. skupine pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, za banovinskega svetnika IV. skupine 2. stopnje na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. junija 1931, I. No. 2.959/2, je bil postavljen dr. Lutman Stanko, sekundarni zdravnik osme položajne skupine pri banovinski splošni bolnici v Mariboru, za banovinskega asistenta VII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert' v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur d, d. v Ljubljani j njen predstavnik; Otuiar Mikalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LISI KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 56. kosu V. letnika z dne 14. julija 1934.
Razglasi kraljevske banske uprave
vf. No. 1000/24.	1625
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 22. junija do 30. junija 1934.
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje 0. br. 4948 z dne 21. marca 1930.
Srez
ej.
(O </> « ° o ►
Skupina tifuznih bolezni.
Celje................
Celje (mesto) . . . Dolnja Lendava .
Kamnik ..............
Litija...............
Ljubljana (srez) . Ljubljana (mesto) Maribor levi breg Novo mesto . . . .
Pfevalje.............
Slovenjgradec . . . Stnarje pri Jelšab
Vsega .
2	3
1	—
1	—
—	• 1
1	—
1	—
—	1
2	—
1	—
1	—
1	—
2	»
13	6	5
_1
13
uriza.
Celi
je
Dysenteria.
li-l-
-I 1
1
Vsega . . škrlatinka. — Scarlatina.
- - 1
£ejie......................
j-elje (mesto).............
Dolnja Lendava ....
Kamnik.....................
.K.ranj....................
{'Kija.....................
Ljubljana (mesto) . . . Maribor desni breg . . Maribor levi breg . . . Maribor (mesto) ....
"mrska Sobota..............
"°vo mesto.................
Radovljica.................
^lovenjgradec . . ■ ■ . .
1 — 5 1 1 7 1 3 17 1 2
1
8
1
2
21
2
5 2 3 1
6
Ježice
Pt
Vsega . I 54 18. 15 | — | 67 Ošpico. — Morbilli.
Ocevje uj . . .
	1 18	00	—	—	60 1 10
.........		6	14	—	
Vsega . .	19	66	14	-1 71	
Duši ji vi kašelj. — Pertussis.
^‘Marje pri Jelšah . . . 1128 | - | - I - 1128 Vsega . . |l28 | — ! — I — 1128
Krčevita odrevenelost.
Ki
amnik
Kočevje.............
Maribor levi breg
Tetanus 1
1
1
Vsega
3 1 1
Srez	Ostali	Na novo oboleli	Ozdraveli	Omrli	1 Ostanejo 1 j v oskrbi ||
Davica. — Diphtcria et Croup.					
Brežice 		6	i	5			2
Celje		4	—	—	—	4
Celje (mesto)			1	—	1			—
Doluja Lendava ...»	3	i	—	1	3
Kam rutk		—	i	—			1
Kranj			4	i	1	—	4
Kočevje . . 				1	i	—			2
Krško ..........	2	—	—			2
Laško	1	—	—			1
Litija			8	i	3			6
Logatec 		1	—	—			1
Ljubljana (srez) ....	13	3	6			10
Ljubljana (mesto) . . .	6	2	1			7
Maribor levi breg . . .	—	2	—			2
Maribor (mesto) ....	2	2	—			4
Murska Sobota		1	—	1			—
rtui		—	8	—			3
Ptuj ............	2	—	2			—
Radovljica		1	1	1			1
Slovenjgradec		1	1	1	1	—
Vsega . . | 57 Šen. — Erysipcl		20 as.	22	8	53
Celje (mesto)		—	1	—	—	1
Krško 		1	—					1
Litija		2	—	1	—	1
Logatec 		1							1
Ljubljana (mesto) . . .	1							1
Maribor desni breg . .	1	—	—			1
Maribor levi breg . . .	2				.			2
Maribor (mesto) ....	1	—	—			1
Murska Sobota		1					—	1
Novo mesto		1			—	—	1
Prevalje		1	—	—			1
Radovljica		1	-	—			1
Vsega . .	13	1	1		13
Vranični prisad.	— Anthrax.				
Murska Sobota		1	-	-	-	1
Vsega . .	1	-	-	-	1
Olrofcična vročica. — Scnsis puerperali9.
Kočevje		 .	1	1	—	—	2
Ljubljana (srez)	1	—	—	—	1
Maribor levi breg . . .	—	1	—	—	1
Novo mesto		1	—	—		1
Vsega . .	S	2	—	-	b
Ljubljana, dne 5. julija 1934.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
*
K V-No. 3486/7.	1601- 3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za zgrad-njo lesenega mostu preko Krke na Dvoru
I. javno ; ’smeno ponudbeno licitacijo na dan 26. julija 1934 ob 11. uri dop.
• sobi štev. 219 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gajeva ulica 5/II. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravmili stroškov dobivajo med uradnimi urami v Gajevi ulici 5/II., soba št. 218.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna ki znaša Din 69.433-92.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novii-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava. Dravske ba-i vinc v Ljubljani,
dne 6. julija 1934.
*
K V—No. 150/4.
1578-3—?
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo lesenega mostu čez Kamniško Bistrico na Duplici
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo
na dan 28. julija 1934 ob 11. uri dop.
v sobi štev. 218 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gajeva ul. 5/II. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu nupravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v Gledališki ul. štev. 8/II, soba štev. 18.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 98.174-27 dinarjev.
Podrobuosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah : in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 2. julija 1934.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
I Os 82/34	1631
Razglasitev preklica.
S sklepom sreskega sodišča v Celju /. dne 3. maja 1934. opr. št. I Os 82/34, je bila Koderman Terezija, prej stanujoča v Celju, Gosposka ulica 30, zaradi slaboumnosti popolnoma preklicana.
Za skrbnika-pomočnika je bil postavljen Dvoršak Gregor, sodni sluga v pok. v Celju.
Sresko sodišče v Celju, odd. I., dne 3. julija 1934.
*
I P 65/33-11	1627
Oklic.
Tožeča stranka ndl. Cujnik Antonija, Gor. Brezovica štev. 15. zastopana po varuhu Učjaku Matiji, pos., Gor. Brezovica št. 10, je vložila proti toženi stranki Borsetu Janezu iz Razdrtega, sedaj neznanega bivališča, radi ugotovitve očetovstva in plačila preživnine • k oprav, št. I P 65/33—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 28. avgusta 1934 ob 10. dopoldne pred tem sodiščem v sobi št. 1.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Borse Franc, posestnik, Razdrto, občina Št. Jernej, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Srcsko sodišče v Kostanjevici, odd. I., dne 9. julija 1934.
Og 33/34-4	1628
Amortizacija.
Na prošnjo Haring Eme iz Ljutomera se uvaja postopanje za amortizacijo vložne knjižice, ki jo je prosilka baje izgubila ter se njen imetnik poziva, da uveljavi tekom šestih mesecev svoje pravice. sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je brez moči.
Oznamenilo: Vložna knjižica izdaje Mestne hranilnice v Mariboru, št. 3075, glaseča se na Haring Emo in vlogo Din 5000—.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 11. julija 1934.
*
I 172/34-10	1574
Dražbeni oklic.
Dne 14. avgusta 1934 dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin vi št. 520, k. o. Slovenska Bistrica, v naslednjih skupinah:
1. skupina: enonadstropna hiša št. 22 s posebno jedilno shrambo in 1 sobo na dvorišču do črte a-b narisa in pravico vozne poti čez parcelo št. 72;
2. skupina: delavnica, spalna soba, listnjak, hlev. klet, svinjak, soba za hlapca s kuhinjo, drvarnico, dvorišče, pare. št. 72, in vrt, pare. št. 79;
3. skupina: vrt, parcela št. 1006.
Cenilna vrednost: ad 1. 200.470 Din,
ad 2. 109.915 Din, ad 3. 16.075 Din.
Najmanjši ponudek: ad 1. 133.646 dinarjev 75 p, ad 2. 73.276 Din 75 p, ad
3.	10.716 Din 75 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni okliv, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sedišče v Slov. Bistrici, odd. II., dne 22. maja 1934.
I 168/34—10	1571
Dražbeni oklic.
Dne 14. avgusta 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Slovenska Bistrica, vi. št. 552. obstoječih iz majhno stanovanjske hiše z drvarnico, pralno kuhinjo in vrtom.
Cenilna vrednost Din 29.600.
Najmanjši ponudek: Din 19.733-50.
'Pravice’ ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobni veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Slov. Bistrici, odd. II.,
dne 22. maja 1934.
*
I 154/34—8	1573
Dražbeni oklic.
Dne 14. avgusta 1934 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1, dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Slovenska Bistrica, vi. št. 522, obstoječih iz stanovanjske hiše št. 180, lesene ute, čebelnjaka, dveh lesenih svinjakov, vodnjaka in vrta.
Cenilna vrednost: Din 111.748-—.
Najmanjši ponudek: Din 74.498-67.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Slov. Bistrici, odd. II., dne 5. junija 1934.
*
I 171/34—7	1-569
Dražbeni oklic.
f
Dne 14. avgusta 1934 dopoldne ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1, dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Spodnja Polskava, vi. št. 572, obstoječih iz lesene, z opeko krite žage na plinski pogon, ga-tra, transmisije in cirkularke. strojnice z lokomobilo, stare lesene ute, pašnika in travnika.
Cenilna vrednost: Din- 29.962-—.
Najmanjši ponudek: Din 29.962-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, s:oer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobni veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Slov. Bistrici, odd. II.) dne 22. maja 1934.
I 93/34-11	1622
Dražbeni oklic.
Na predlog državnega zaklada kraljevine Jugoslavije po državnem pravobranilstvu v Ljubljani
bo dne 16. avgusta 1934 ob 10. uri pri tem sodišču v sobi št. 6 na podstavi sodno odobrenih pogojev dražba naslednjih nepremičnin:	zemljiška	knjiga:
a) Zagradec, A vi. št. 8, stavbišča in 10 zemlj. parcel b) Zagradec, A vi. št. 224, zemljišče, c) Zagradec, vi. št. 249, zemljišče, č) Zagradec, električna napeljava.
Cenilna vrednost: ad a) Din 15.900, ad b) Din 400-—, ad c) Din 3.600, ad č) Din 200-—, skupaj Din 20.100-—.
Najmanjši ponudek: Din 13.400—.
Vadij znaša Din 2.010-—.
K nepremičninam zemljiška knjiga Zagradec 'A vi. št. 8 spadajo naslednje pritikline: električna napeljava v cenilni vrednosti 200 Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
Sresko sodišče v Žužemberku,
dne 16. junija 1934.
*
I 131/34—7	1572
Dražbeni oklic.
Dne 16. avgusta 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba polovice nepremičnin, zemljiška knjiga Žabljek, vi. št. 307, obstoječih iz stanovanjske hiše šl. 41. v kateri se izvršuje' gostilničarski obrt. in dveh zemljiških parcel.
Cenilna vrednost te polovice je Din 9.847-—.
Najmanjši ponudek: Din 6.564-75.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. k; je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Slov. Bistrici, odd. II-*
dne 22. maja 1934.
*
I 223/33—15	1610
Dražbeni oklic.
Dne 17. avgusta 1934 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bosljiva loka, vi. št. 64 in 69.
Cenilna vrednost: Din 11.480-70.
Najmanjši ponudek: Din 7.654—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe« sicer bi se ne mogle več uveljavljat1 glede nepremičnine v škodo zdražitelja* ki je ravnal v dobri veri.	.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kočevju, odd. II.* dne 28. junija 1934,
I 403/84-6	1611
Dražbeni oklic.
Dne 17. avgusta 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Kočevje, vi. št. 717.
Cenilna vrednost: Din 109.183—.
Najmanjši ponudek: Din 72.800'—.
Varščina: Din 10.920'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe. J® Priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, s>eer bi se ne mogle več u\ oijavljati Rlede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Sresko sodišče v Kočevju, odd. II.,
dne 28. junija 1934.
I 204/34—9.	1554
Dražbeni oklic.
Dne 14. septembra 1934 dopoldne ob desetih bo pri podpi-sanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bele vode, vl. št. 16.
Cenilna vrednost: Din 398.103-05.
Vrednost pritikline: 1.000'—.
Najmanjši ponudek: Din 266.068'70.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražhe, ’c priglasiti sodišču najpozneje pri draž-b®nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati 8'ode nepremičnine v škodo zdražitelja, *i je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Šoštanju, dne 30. junija 1934.
Konkurzni razglasi
701.
St 23/34—2	1641
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Pelca R®vla, trgovca z galanterijskim blagom v Ljubljani, Kolodvorska 24.
.Konkurzni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: Wisiak Aleksander, trR. zastopnik v Ljubljani.
Oglasitveni rok do 31. julija 1934. Ugotovitveni narok pri podpisanem Sodišču dne 7. avgusta 1934 ob 11. uri * sobi št. 140.
^krožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 9. julija 1934.
**. *
St 18/34	1638
Odprava konkurza.
Prezadolženca:	Perkaus Anton in
^Otonija v Ljubljani, Tržaška cesta 9.
Konkurz, ki je bil razglašen s skle-koni St 16/34 o imovini prezadolžencev, v? je odpravil, ker ni pokritja za stroke postopanja po § 178., odst. 2., k. z. krožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. junija 1934,
703.
St 18/34	1639
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Trolist, družba z omejeno zavezo v Logatcu.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom St 18/34—4 o imovini prezadolženca, se je odpravil, ker ni pokritja za stroške postopanja po § 178., odst. 2. kaz. zak.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. VI.,
dne 19. junija 1934.
*
704.
Por 8/34-5	#	.	1633
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnika Fleck Petra, trgovca v Ločah št. 19, Poljčane, registrovane-ga pod firmo Rg A 126 v Celju.
Poravnalni sodnik:	Mihelič Gvido,
starešina sreskega sodišča v Slovenskih Konjicah.
Poravnalni upravnik: dr. Mejak Ervin, odvetnik v Slov. Konjicah.
Narok za sklepanje poravnave pri sreskem sodišču v Slov. Konjicah dne
21.	avgusta 1984 ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 16. avgusta 1934. Okrožno kot poravnal, sodišče v Celju, odd. I., dne 10. julija 1934.
*
705.
Por 35/34-2	1640
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Potnik Terezije, posestnice in trgovke v Ljubljani, Metelkova 10.
Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik:	Cvirn Franc,
zas. uradnik v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri podpisanem sodišču, soba št. 140 dne
7.	avgusta 1934 ob 10. uri.
Rok za oglasitev do 31. julija 1934. Poravnalna ponudba 50 odstotkov. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. julija 1934.
*
706.
Por 15/34-43	1636
Potrditev poravnave.
Poravnalna stvar Spreitzerja Matije, trgovca v Ljubljani.
Potrjuje se prisilna poravnava izven konkurza, katero je sklenil dolžnik Spreitzer Matija s svojimi upniki na poravnalnem naroku pred okrožnim sodiščem v Ljubljani dne 18. maja 1934. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 2. julija 1934.
*
707.
Por 18/34—32	1637
Potrditev poravnave.
V poravnalni zadevi Rozmana Franceta, peka na Boh. Bistrici št. 96, se poravnalno postopanje ustavlja po §§ 56-/4 in 34. por. zak., ker se poravnalnega naroka ni nihče udeležil.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10, julija 1934,
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka 1626 kraljevine Jugoslavije
Stanje 8. julija 1934.
Aktiva.		Dinarjev
Podloga . . t.864,606.600'92 (+ 1,226.561'74)		
Devize, ki ni-		
so v podlogi	32,964.516-71 (+	512.507-18)
Kovani no-		
vec v niklju	262,453.100'— (+12,252.164'50)	
Posojila . . 1.814,874.686'25 (+		3,045.470-71)
Vrednostni		
papirji . .	17,801.242-61 (—	167.925--)
Prejšnji pred-		49.366-73)
jemi državi 1.719,032.109'38 (+		
Začasni pred-		
jemi gl.drž.		
blagajni .	600,000.000'—	
Vrednosti re-		
zerv n. fonda	88,771.625-91 (-	944-76)
Vrednosti		
ostalih fon-		
dov . . .	11,901.646-54 (—	20.300-—)
Nepremični-		
ne ... .	155,994.666-55 (+	289.183-78)
Razna aktiva	137,577.319-19 (+ 2,744.888'85)	
6.705,977.514.06		
Pasiva.		Dinarjev
Kapital . .	180,000.000'—	
Rezervni		
fond . . .	104,536.543-78 (+	819.525-24)
Ostali fondi	15,178.673-08 (+	63.022-50)
Novčanice v		
obtoku . . 4.120,028.455'— (—22,031.130'—)		
Obveze na
pokaz . . t.123,899.250'74 (+25,977.719-51) Obveze z rokom . . .	914,185.943-30	(—12,600.000'—)
Razna pasiva 248,148.648'16 (+27,701.836'48)
6.705,977.514.06
Obtok in obveze . . . 5.243,927.705'74 Celotno kritje . . . 35-55*7,
Kritje v zlatu . . . 34-010/5 Obrestna mera:
po eskomptu...........................  7°/„
po zastavah: na zlato in vararite ...... 7%
ne —'erinostne papirje ...... 8%
*
Tehn. No. 1827/1	1635-3-1
Razglas.
Ker prva javna pismena licitacija za oddajo vzdrževalnih gradenj in del na drž. cestah ni povsem uspela, razpisuje tehnični razdelek v Ljubljani II. iavno pismeno licitacijo
na dan 25. julija 1934 ob 11. uri dop.
v pisarni tehničnega razdelka v Ljubljani, Šentpeterska vojašnica,ob istih pogojih, kakor je bila razpisana I. licitacija v ^Službenem listu« štev. 51 z dne
27.	junija 1934, in sicer:
1. zn površinsko obdelavo cementnega makadamskega tlaka drž. ceste št. 2 v Medvodah v znesku Din 31.185'—;
2. a) prezidava opornega zidu v km 19.695 državne ceste štev. 49 v znesku Din 1.072'K); b) betoniranje cestnega jarka v km 26.860 drž. ceste št. 50 v znesku 3.247/—;
3.	pleskanje železne cestne ograje na drž. cesti St. 52 v znesku Din 10.803—.
Sresko načelstvo v Ljubljani, dne 12 julija 1934
*
T. No. 875/24—1934.	1620
Razglas.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu Maribor levi breg razpisuje po nalogu kraljevske banske uprave V. No. 100/84 z dne 30. junija 1934 na podstavi čl. 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu ter njegovih izprememb in dopolnitev
prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo za dobavo gradbenega materiala za regulacijska dela na reki Dravi v skrajšanem roku 15 dni.
Licitacija se bo vršila dne 31. julija 1934 ob 11. uri dop. v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru levi breg, soba št. 51.
Na licitaciji se bodo sprejemale ponudbe za naslednje dobave gradbenega materiala za vsako dobavo posebej, ki so glasom revidiranega uradnega proračuna v zneskih:
1. dobava 11.285 kom. fašinskih butar Din 56.425—.
2. dobava 32.550 kg portlandskega cementa Din 27.667-50,
3. dobava '5955 kg žgane žice št. 42 Din 24.415-50,
4. dobava 270 m3 lomljenega kamna Din 35.100—.
Načrt, proračuni in tehnični pogoji so interesentom na razpolago med uradnimi urami v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru. Pismene ponudbe, ločene za posamezne dobave ali pa za vse skupaj in glaseče se na popust v procentih (tudi z besedami) na cene uradnega proračuna, taksirane po čl. 9. zakona o izpremembah in dopolnitvah taksnega zakona z dne 25. 'marca 1932, morajo izročiti ponudniki ali njihovi pooblaščenci na dan licitacije v zapečatenem ovitku z označbo »ponudbe za ... ponudnika N. N.« neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro. Po pošti pravočasno došle ponudbe se bodo upoštevale samo tedaj, ako v njih ponudnik navede, da so mu vsi pogoji za to licitacijo znani in jih brez pridržka sprejema in ako bodo pravilno opremljene. Vsak ponudnik mora navesti v ponudbi, da so mu vsi tehnični, splošni ter posebni pogoji znani ter da pristaja nanje.
Kavcija znaša za naše državljane 10%, za inozemce pa 20% od proračunske vsote, zaokrožene na celih Din 1000-navzgor in se polaga po predpisih zakona o državnem računovodstvu bodisi v državnih papirjih ali garantnih pismih pri davčni upravi v Mariboru za okolico ali pa v gotovini pri podružnici Državne hipotekarne banke v Ljubljani do 10. nre na dan licitacije. Obenem z vročitvijo ponudbe, toda posebej, mora vsak ponudnik predložiti predsedniku licitacijske komisije na-
slednje dokumente: reverz o položeni kavciji, potrdilo pristojne davčne uprave, da je poravnal vse v plačilo zapadle državne davke in avtonomne doklade ter potrdilo zbornice za trgovino, obrt in industrijo o svoji dražbeni sposobnosti. Ponudniki, ki so kmetovalci, morajo dokazati to sposobnost s potrdilom občinske uprave svojega rodnega bivališča.
Pooblaščenci morajo predložiti razen tega še pravilno kol kovano in overjeno potrdilo, da smejo zastopati svojo tvrdko pri licitaciji.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 00 (šestdeset) dni po licitaciji.
Sresko načelstvo Maribor levi breg, tehnični razdelek, dne 11. julija 1934.
1542—3—3
Oddaja hotela in kavarne »Moskva« v zakup.
Po odobritvi g. ministra za promet štev. 3897 razpisuje Poštna hranilnica v Beogradu javno ofertno licitacijo, na kateri se bosta oddajala v zakup hotel in kavarna »Moskva«, in sicer za 3 leta od dne 1. decembra t. 1. dalje. Licitacija bo dne 10. avgusta 1934 ob 11. uri dopoldne v pisarni inšpektorata Poštne hranilnice. Pogoji za to licitacijo se lahko ogledajo v inšpektoratu Poštne hranilnice, palača »Moskva«, vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne. Jam-čevino v znesku 10% od ponujene vsote je treba vplačati na blagajni Poštne hranilnice najkesneje do 10. ure dopoldne tistega dne. ko bo licitacija.
Iz pisarne Poštne hranilnice v Beogradu štev. 3897/34. dne 30. junija 1934.
Razne objave
1583
Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Bilanca per 31. decembra 1933.
Aktiva: Blagajna Din 26,566.802,28, menice Din 46,467.225-94. vrednostni papirji Din 13,725.774-20, konzorcijalni računi Din 9,181.409-54, debitorji: vista naložlve dinarjev 6,535.393-72. dolžniki dinarjev 162,599.311-28, skupaj dinarjev 169,134.705—. inventar Din 1-—, reali-tete Din 144.000-—, garancije dinarjev 12,275.780-25. Skupaj Din 265,219.917-96.
Pasiva: Glavnica Din 12,500.000—, rezervni fond: redni Din 1,250.000-—, izredni Din 7,800.000-'—, za dubijozne terjatve Din 4,900.000-—, ažijski dinarjev 3,750.000—, skupaj Din 17,700.000—, trate dinarjev 35.098-53, vložne knjižice Din 50,264.951-25, kreditorji dinarjev 181,914.042-05, nedvignjena dividenda Din 1.463—. dobiček: prenos iz 1. 1932. Din 558.987-83, za leto 1933. dinarjev
2,245.375-30, skupaj Din 2,804.363-13, garancije Din 12,275.780-25. — Skupaj Din 265,219.917-96.
Hačun izgube in dobička dne 31. decembra 1933.
Debet: Plače Din 2,258.785-29, stroški Din 1,642.668-13, davki in pristojbine Din 756.512-12, odpis od realitet Din 4.000-—. odpis od dubijoznih terjatev Din 1,855.080, dobiček: prenos iz leta 1932. Din 558.987-83, za leto 1933. Din 2,245.375-30, skupaj Din 2,804.363-13. Skupaj Din 9,321.408-67.
Odpisi po čl. 14. davčnega zakona z dne 18. febr. 1934 Din 34,691.523-37. Skupaj Din 44,012.932-04.
Kredit: Prenos iz leta 1932. dinarjev 558.987-83, obresti in provizije dinarjev 4,486.975-91, dobiček iz deviz, valut in drugih poslov Din 4,218.468-38, reali-letni dohodki Din 56.976-55. — Skupaj Din 9,321.408-67.
Prenos latentnih rezerv, ki so bile v prejšnjih poslovnih letih določene za odpise, dinarjev 34,691.523-37. — Skupaj Din 44.012.932-04.
S knjigami in prilogami primerjali in v soglasju našli:
Nadzorstveni svet:
Mag. Ph. R. Sušnik s. r., predsednik.
Janko Bleivvcis-Trstoniški s. r. dr. Mirko Božič s. r.. Rajko Turk s. r., Franc Urbanc s. r.
Za ravnateljstvo:
Avgust Tosti s. r.
Ljubljana, dne 31. decembra 1933.
Objava.
P ' sklepu XIV. rednega občnega zbora z dne 26. jurija 1934 izplačuje Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani delničarjem za poslovno leto 1933. deset (10) %no dividendo, odbivši dividendni davek.
*
1632
Objava.
Izgubil sem certifikat parnega kotla številka 1664/1895 in ga proglašam za neveljavnega.
Bohar Adam s. r„ Dol. Lendava.
*
1634
Objava.
Izgubil sem spričevalo II. semestra šolskega leta 1903./04. trgovskega učnega zavoda (Handelslehrbildungs-An-stalt) v Ljubljani na ime: Anton de Gle-ria, Dol. Logatec. Proglašam ga za neveljavno.
Anton de Gleria s. r.
Objava.
Izgubil sem legitimacijo juridične fa" kultete univerze v Ljubljani na im®: Golob Pavel. Proglašam jo za neveljavno.
Golob Pavel s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska In zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: 0. Mihalek v Ljubljani.