O b s e g : Po volitvah v deželni zbor Kranjski. — Gospodarske skušnje. — O delitvi konjskih premij na Kranjskem.
Razpis štipendij na viši kmetijski šoli „Francisko - Josefinum" v Modlingu za prihodnje šolsko leto 1877/78. Obrazi iz življenja. — Augora. (Dalje.) — Kako stojimo dandanes? — Mnogovrstne novice. — Naši dopisi.
Novičar.
Po volitvah
v deželni zbor Kranjski.
Razen volitev 14. dne t. m., ko volijo tako imenovani veliki posestniki svojih 10 poslancev, kateri so dosihmal še zmirom tudi veliki, večidel največi protivniki národním zastopnikom bili, so volitve v deželni zbor včeraj bile dovršene , a s tem nesrečnim izidom , da narodnih poslancev je skupaj izvoljenih 16, nasprotnikov pa 8, kateri z 2 zastopnikoma zbornice kupčijske in z 10 velikimi posestniki, če bodo taki kakor dosedanji, naredijo na s protni ko m našim večino v deželnem zboru z 20 glasovi
proti našim 16.
Volilci kmečkih občin — slava jim! — so
zopet pokazali, da , če tudi se odpró peklenska vrata in vse pošasti skozi nje na svet skočijo, se kot verni národni možje ne dadó omamiti po nikakoršnih skušnjavah in zvijačah, ampak stanovitni stojé kot skala za mater svojo domovino in za take sinove njene, katere navdaja trdna volja, v zboru boriti se na vso moč za vsestranski blagor naroda svojega, za svetinje naroda
slovenskega.
Žalibog, da po iziđu poslednjih volitev večina meščanov in tržanov tega ne more o sebi reci, kajti pokazali so mnogi vskoki, da jih je nagrizil oni črv, po katerem trohni značajnost in poštenost, — da jih je omamil oni duh, da ne vedó, ali so tič ali miš.
Pisaje to nam stopi na misel Mirko Bogovičeva
pesem, v kateri pravi:
Ali so to domorodci,
Ki, Ijubece samo tmino, Lahko omaje vsaki veter,
Ki tajijo domovino, Jezusa kot nekdaj Peter?
Mi imamo v rokah toliko dejanskih dokazov iz mnozih krajev, kako strašansko silovito na eni in kako neverjetno nepostavno se je na drugi strani za većino glasov nasprotnikom dělalo, da nam ni mogoče danes navajati ogromnega števila dogodeb, ki nam prav očitno razjasnujejo , da o takem prav Turškem pritisku in o brezznačajni omahljivosti mnozih volilcev po mestih in
trgih ni bilo mogoče zmagati našim. Pa tudi časnikom
dandanes ni pripuščeno vsega odkriti, kar se je godilo ; al
prišla bode prilika na pravem mestu svetu vse to razodeti tako, da bode, ko se bodo odkrile raznotere nepostav-nosti, marsikoga kurji pot polil in mu bodo lasje se še-
tinili. Ce vlade državnim zborom predlagajo „tíelb-buch", „Blaubuch" in „Rothbuch", smel bode tudi narodni zastop na dotično mesto položiti crne bukve s popisom vsega, kar se je počelo, da so pri volitvah v mestih in trgih propadli narodni volilci proti sili na-sprotni. Protesti, ki so se, kakor slišimo, vložili skoro povsod volilnim komisijam v mestih in trgih, nam potrjujejo, da pride neizmerno število pritožeb na dan, ki bodo kazale, kako se je izvrševala volilna postava. Naj se nam nikar ne ugovarja : ,,kaj neki po-magajo ti protesti, vsaj ima deželni zbor pravico, proteste vreči „ad acta". To je res; al — javna sod ba č vetá stojí nad sklepi zborovimi, in ,,vrč nosi vodo, dokler se ne razbije." V Idriji se narodni volilci celó volitve udeležili niso; župan je pritožbo vložil zoper to, da so dobili nekateri volilno pravico, ki jim po plačilu davkov postavno ne gre, — drugi pa je niso dobili, ki bi jo morali imeti; al njegova pritožba bila je glas upijočega v puščavi, in zato ni on hotel stopiti v volilno komisijo in narodnjaki se potem celó niso vdeležili volitve.
Pri volitvah v kmečkih občinah so nam nasprotniki naši odtrgali le enega poslanca, gosp. Ru-deža, in tega v Kočevsko-Ribniškem okraji, ki je od nekdaj nevařen bil zato, ker Koče v ar ji volijo skupaj s Slovenci tega okraja, ki pa ima med 91 volilci le 39 Kočevarjev po rodu. Nemški Koče var ji
so stanovitni o tem, da volijo svoje ljudi, kar jim nihče očitati ne more, marveč se še nekaterim slovenskim sovolilcem , ki zatajujejo svoj narod in so kakor pete-lini na strehi, katere vsaka sapa zaviha kamor hoce, v izgled staviti smejo. Kako lahka bila bi pri gori nave-denem številu zmaga slovenskih volilcev, ako ne bi bile kukavice, ki svoja jajca v tuje gnjezdo pokladajo !
Ker je razen Kočevskega okraja bila naša zmaga v kmečkih občinah sijajna, za katero gre topla hvala značajnemu našemu narodu in iskrenosti prečastite du-hovščine naše, zato — če tudi po večini propadli — ponosno smemo reči: narod slovenski stojí za n a m i !
Naj zdaj objavimo izid vseh volitev.
Volitve v kmečkih občinah 7. dne t. m. so se
izvršile tako le:
V okolici Ljubljanskega in Vrhniškega okraja sta bila enoglasno (z 92 glasovi) izvoljena :
dr. Jan. Bleiweis in gosp. Luka Robič, —
v okraji Kamniškem s 85 glasovi enoglasno:
Luka Sveitec, —
220
v okraji Vipavskem: Matěj Lavreilcic eno-
glasno, —
v okolici Kranjsko-Loški: Oton DeteJja z 92 glasovi (enoglasno), Karoi Kluu z 89 glasovi, —
v okraji Radoljškem: dr. Jožef Poklllkar s
35 glasovi, —
v okraji Postojnskem: dr. Val. Zarilik in ; . dr. Josip Yosnjak z 78 glasovi, —
v okraji Črnomeljskem: Autoil Navratil s 56
glasovi, —
v okraji Novomeškem: Viljein Pfeifer s 83
glasovi, —
v Trebnem (za 6 okrájev): grof Josip Barbo
in Alojzij Kobler s 122, France Potocnik s 119
glasovi, —
v Kočevsko-Ribniškem okraji: Prim. Pakiž s 46, — c. kr. okrajni glavar Do lib of s 45 glasovi.
(Nas narodni kandidat je zarad vsakovrstnih manevrov nasprotne stranke dobil 44 glasov, tedaj pádel z 1 glasom).
Izid volitev v mestih in trgih 10. dne t. m. pa je bil ta-le:
V Tržiču, volišču mesta Kamnik , mesta Rado-ljica in trga Tržic, je bil izvoijen trgovec Kecelj Janez s 132 glasovi, naš kandidat Mihael Stare je dobil 84 glasov. Sošlo se je v Tržiču 45 c. kr. uradnikov iz Kamnika, Radoljice in Tržiča , ki so vsi Keceljna volili. Ugibuje se tudi, koliko je Kecelj potrosil za
svojo volitev, —
v I dri j i je izvoijen vitez Anton Gariboldi z
58 glasovi, — naši volilci, ki so nameravali voliti
dr. Jen kota, se iz gori navedenih vzrokov niso ude-
ležiii volitve, —
v Novem mestu je izvoijen Martin Iiočevar z
204 glasovi, naš kandidat Peter Gr ass ell i je dobil
164 glasov. Tudi tu vejika množina c. k. uradnikov iz Novomesta, Krákega, Crnomlja in Metlike. Ugibuje se pa tudi, koliko je Hočevar potrosil za svojo volitev, —
v Postoj ni je zmagal dr. Deu z 72 glasovi proti našemu kandidatu Adolfu Obrezi, ki je dobil 56 glasov, —
v Ljubljani jih je prišlo volit 628, ki so dali vitezu dr. Kaltenegerju 464, pi. dr. Schrey-u pa 460 glasov; naša kandidata dr. Ahačič in dr. Z u panée sta dobila vsak po 165 glasov. Da je po sedanjem
volilnem redu in pri črvivih mnozih volilcih našim neodvisnim volilcem nemogoča zmaga, priča ta-ie stati-stični pregled: c. k. uradnikov in p e n zi j o ni st o v
je okoli 300, penzijoniranih oficirjev40, želez-
niških uradnikov in siužabnikov24, professor jev in učiteljev 30, skupaj odvisnih volilcev 394.
Ce prištejemo tem še vefcernjake meščane in vidimo, kako so kruljeve, slepe in napol mrtve nasprotniki naši tirali vČeraj na volíšče, kdo se bo čudil, da je nasprotna stranka zmagala s svojima kandidatoma!
Popoldne včeraj je Vesteneckova zbornica kupči jska si za zastopnika izvolila svojega predsednika, g. A. Dreo-ta in dr. Schafferja.
Mestjani Kranjski in Skofjeloški so včeraj edini řešili čast slovenskih mest in trgov, ki — vkljub grozovitim navalom nemčurskim — so zmagali z našim kandidatom županom Kar. Sav ni kom, ki je
dobil 94 glasov, nasprotni kandidat Do len z pa 90. Slava, slava možatim Gorencem!
Ozir na izid popisanih volitev nam tedaj ocitno kaže, da za izvoljenimi našimi 16 poslanci stojí narod slovenski, — kdo pa stojí za onimi 20, ki jih bodo poslali nasprotniki naši v zbor, to nam priča skušnja — preteklih 16 let. Ce tudi zacasno za par glasov fizieno premagani, je vendar moralna zmaga naša! Živili národní volilci!
€«o$porîarske stvari.
Gospodarske skušiije.
*	Zoper gnjilobo grozdja. Zoper to bolezen pripo-roča po „Puck. Nov." neki skušen gospodar sledeče : Jaz vzamem globoko skledo, vlijem v njo 2 polica vode, 10 žlic žganja, 12 žlic vina in 12 žlic je-siha, pa rečem komu, naj drži posodo pod plesnjivim grozdjem, drugemu pa dam v roke gobo, ter mu rečem, naj gobo dobro v posodi namoci in ž njo vsak ples-njivi grozd opere. Tako sem délai 3 dni. Za vse ples-njivo grozdje, ki je bilo v vinogradu, bilo je treba 12 poličev vode, 1 polič žganja in ravno toliko vina in je-siha. Tretji dan grem gledat in najdem, da oprano grozdje ni bilo več plesnjivo, ampak čisto in svetio.
Tako sem přidělal 18 Čebrov mošta (1 čeber po 50 poličev). Nikdo v moji okolici, akoravno so imeli več trt kot jaz, ni toliko mošta přidělal. Škoda, da je to moje sredstvo prekasno prišlo na svitlo. Jaz sem toplo svojim 80sedom to sredstvo priporočal, al neverni To-maži so se izgovarjali, češ, da je to delo zamudno, ker imajo dosti druzega opravila, pa so raje škodo trpeli. Ako bi bili pa ti vinorejci pomislili, da se mora vsak trs okopavati, obrezati, privezati in pregostih ter škodljivih mladik očistiti, spoznali bi lahko, da bi se jim ta zadnji trud izplačal, to je, da bolno grozdje, kolikor je mogoče osvobodijo bolezni in ozdravijo; al za tacega, ki si ne dá nič dopovedati, ni leka do veka.
*	Kako ozdraviti drevo, kateremu je koza oguljena. Ako je koža sadnemu drevesu oguljena in se je bati, da ne bi drevo poginilo, svetuje „Rusk vrtnarsk časnik'4, da je dobro tako drevo namazati s salom (svinjsko mastjo), kajti potm mu nova koža izraste.
0 delitvi konjskih preraij na Kranjskera.
V 25. listu smo povedali, da na 5 krajih (na Vrh-niki, v Ribnici, v Bledu, v Kranji in v Novem mestu) se bodo letos delile konjske premije, na
prvih 4 krajih septembra meseca, v Novem mestu pa o k t o b r a.
Danes o tej delitvi povemo kaj več, kar je gospodarjem vedeti treba, ki mislijo se potegniti za kako
premijo.
Oklic c. kr. deželne vlade od 24. maja t. m. to-le
naznanja:
I. SploŠni predpisi.
1.	Delitev premij se bo v vsakem imenovanem konkurznem kraju vršila po deželni komisiji za izrej o konj.
2.	Vrh premije v srebernih gol dinar jih se podeli vsakokrat tudi pohvalno pismo.
3.	Pohvalno pismo bo obsegalo razen imena živi-norejca kratek popis premiranega konja in tudi vzroke premiranja.	\ ,
Ce se živinorejec odpové premiji v denarju, se bode ta odpoved zapisala v pohvalno pismo.
4.	Vsak živinorejec, kateri je dobil premijo za plemensko živino, se mora pismeno zavezati po reverzu, da bo konja vsaj še eno leto imel, sicer bi se mu přejeta premija v denarju nazaj vzela. Vendar se do-sedanja dolžnost, konja po preteku enega leta pred premijsko komisijo zopet pripeijati, na toliko predrugači, da, ako bi zarad precéj velike daljave od premijskega kraja ali zarad druzih vzrokov jako težko bilo konja pripeijati, zadostuje to, ako se pokaže od župana na-rejeno spričevalo, v katerem se s pritiskom županskega
pečata potrjuje, da je konj po preteku imenovanega leta
221
še zmirom v posesti prejšnjega lastnika. V vsakem po-samnem slučaji je pa deželni komisiji pridržano, raz-soditi, ali je zadovoljna z imenovanim spričalom ali ne.
5.	Kedar se kobile z žebetom premirajo, se dolžnost, premiranega konja celo leto še obdržati, ne
raztegne na ž e b é.
6.	Premije in pohvalna pisma se izročujejo živi-norejcu premirane živine précej od premijske komisije v konkurznem kraji proti prejemnemu listu.
II. Posebni předpis i
za A) kobile z žebetom, B) žebice.
1.	V postajah Bled in Kranj smejo samo kobile in žebice Noriškega (to je teškega (Pincgav-skega) plemena za premijo prositi ; v drugih postajah
pa tudi druge.
Opomin k A.
2.	Za premijo smejo prositi kobile z žebetom samo
od spolnjenega četrtega leta naprej , brez omejitve po kaki najviši starosti, dokler so zdrave, dobro rejene, imajo na sebi lastnost dobrih kobil plemenjic in imajo s seboj lepo žebé, ki še sesa ali je že odstavljeno. Pri sicer enaki kakošnosti imajo mlajše kobile prednost pred starejšimi.
3.	Premija se sme kobilam z žebetom le takrat prisoditi : a) ako je žebé od cesarskega ali ličen-ciranega privatnega žebca, in se to dokaže s postavno (legalno) pripustnico ; b) ako se prinese od župana na-rejeno in od c. kr. politične okrajne gosposke potrjeno spriČevalo, ter se s tem dokaže, da je pripeljana kobila z žebetom, že predno je žebé storila, lastnina bila tega gospodarja, ki za premijo prosi.
4.	Zarad tega, da je katera kobila z žebetom že
v prejšnjih Jetih přejela eno ali več premij, ona ni iz-ključena, da bi ne smela za naprej več premije dobiti.
Opomin k B.
5.	Za premijo smejo prositi žebice v 4. in 5. letu
svoje starosti; te smejo le tedaj premijo dobiti: a) če so ubrejene od cesarskega ali licenciranega privatnega žebca, in se to dokaže s postavno (legalno) pripustnico ; b) če je žebica najmanj eno leto že v posesti ti-stega, ki za premijo prosi, in če se to dokaže po spri-čevalu župana, katero je potrjeno od c. kr. politične
gosposke.
6.	Ž ebice, katere so enkrat premijo dobile, uteg-nejo prihodnjič premijo dobiti samo kot kobile z žebetom, če imajo lepo žebe, katero še sesá ali je že odstavljeno (ad A).
Opomin k A in B.
7.	Kobilam z žebetom in žebicam, katere za premijo prosijo , se bode , ako se spoznajo premije vredne, od premijske komisije v vsakem teh peterih konkurznih krajev delilo: kobilam z žebetom prvo dařilo 50 srebernih goldinarjev, drugo darilo 40 srebernih goldinarjev, tretje darilo 30 srebernih goldinarjev; žebicam prvo darilo 40 srebernih goldinarjev, drugo darilo 30 srebernih goldinarjev in tretje darilo 20 srebernih goldinarjev.	(Kon. prih.)
Razpis štipendij
na viši kmetijski soli „Francisko-Josephinum" v Môdlingu za prihodnje šolsko leto 1877/78.
Ena štipendija z 250 gld. je razpisana v prvi vrsti za takega kmetijskega učenca, ki stopi v tretje leto te soie, v drugi vrsti pa takemu, ki stopi v prvo leto, pa to Stipendijo le eno leto obdrží.
Druga štipendija je razpisana s 150 gld. za učenje pivarstva (olarstva), ki traja od 1. oktobra 1877. do
15. julija 1878.
Tretja štipendija z 250 gold, za učence iz vrtnar-
stva za 2 leti od oktobra 1877. do 1879. leta.
S potřebními spričali obložene prošnje se vložijo do konca meseca avgusta t. 1. pri vodstvu gori navedene kmetijske više šole.
Kdor kaj več zvedeti hoče o pogojib, po katerih se te štipendije dobiti morejo , naj se obrne do pisarnice kmetijske družbe v Ljubljani.
Nabavno borilo.
Obrazi iz življenja. ; j /
il
Loterija.
Matevžek je bil trden kmet. Zdaj ni več. Tudi hiše njegove ni več. Rodovina je zginila. Posestvo njegovo je razdeljeno. Vse je v tujih rokah. Kako to?
Matevžek je bil trden, tedaj přemožen kmet. Pla-čeval je svoje davke. Nikdar ni bilovvideti brica pri njem. Tega bi ga bilo tudi sram. Žena njegova je bila umna in pridna gospodinja. Imel je troje otrok, dva dečka in enega dekliča. Najstarejši deček je bil 14 let. Znal je brati, pisati in računiti, pa tudi orati, mlatiti in živini pokladati. Drugi sin je hodil v šolo in se pridno učil. Prav tako deklé. Tedaj na vsak način srečna rodovina. Matevžka je vse spostovalo.
Le eno napako je imel Matevžek. Na večer, predno
je zaspal, je rad bral. Ali to ni napaka? Vseiej ne, večidel ne. Toda Matevžek je zvečer^rad bral c enče, ka-koršnih dandanes dobiti ni težko. Se ponujajo se lju-dem za borih par krajcarjev. Med takimi čenčami bere, da so se nekomu sanjale tri „umare", na katere je
zadel terno: Okoli 50.000 gold, je znesla. Lep denar! Lahko pridobljen! Številke so bile 35, 66, 78.
Med branjem Matevžek zaspi. Previdna žena vgasne luč in spravi dremajočega v posteljo.
„Ti, stara'-, jo nagovori Matevžek zjutraj , „meni so se sanjale tri številke." — „Kake so?" ga vpraša žena. Vsaka žena je radovedna. „Misii si", pravi mož, „prav tište, na katere je oni mož v povesti tako veliko
terno zadel. To nekaj pomeni. Le premisli : 35, 66, 78."
— ,,Sanje so prazne pene", odgovori žena, „vendar ne misliš, da boš tudi ti kaj zadel, če na te številke staviš!" — „O, saj tudi ne bom. Jaz na loterijo tako nič ne držim. To je sleparija. Nikoli še nisem stavil."
Ce z nekaj dni pelje Matevžek nekaj žita v město na prodaj. Proda ga dobro in gre s kupcem pit polič vina. Navada je taka. Ko sedita za mizo, pride stara
žena ponujat loterijske listke po 10 krajc. „Nič, nič", pravi Matevžek. „Saj samo 10 kr. veljá", sili proda-jalka, „le poglejte prvi listek. 35, 66, 78. Te morajo priti, morajo. Jih že dvajset let ni bilo."
„Kaj? 35,j66, 78? Prav te so se meni sanjale. Za
šalo naj bo. Ce prav nič ne zadenem. Saj tako ne bo nič. To že naprej vem. Dajte sem listič."
Ponujalka gre, Matevžek pa spravi listič s številkami 35, 66 , 78.
Mislil ni veČ na-nj. Vendar ko pride čez par ted-nov v mesto , gre gledat v loterijo. Iz gole radoved-nosti. Saj tako ni mislil kaj zadeti, ker na loterijo nič
ni držal. Kaj? 36, 67, 79? Da, res je, povsod le za eno številko zgrešeno. Prenizke so bile. Matevžku ni nič žal, ker je tako že naprej vedel, da nejbo nič. Ai
vendar tako blizo! Kdo bi bil to mislil! Saj je vse
*
šala.
Pa ker je že tako , dajmo še enkrat na-nje
Dajmo 20 kraje. ! Bom pa domu gredé ga zato polio mojim nakanam!"
manj pil.
so vsi, tudi Kazančić, telo brez glave
y
ne bodo na kvar
Tihoto, ki je nekoliko časa bila zunaj in v seralji
v	A IUVVUj UA JV	xycftmjM	IU v Ovi Cl I^J i y
Zopet vtakne Matevžek listič v žep. Ceravno je že razkalil je nenadoma radosten krič, ki je dolgo časa
naprej
vedel

da ne bo nič zadel, pogleda vendar o
priliki po številkah, ki 30 novi pot bile vlečene. so čisto druge. Ne ene blizo. Pač! Graški. so se lesketale
Tam
na oni
Bile
tabli
trajal tako, da so kar tresla se okna.
yy
Ha!
u
„35.
66
78.
(i
On
>
stavi! na Trst! Nesreča!
pa je
bil
konec upora, ali morda
dvignila je sultanica glavo
y>
ali

J0
ze
>>
kaj
)
saj s tem tako nič ni", godrnja Matevžek
dogovorila ,
obličja, izdajala je nje misli: ,,A!i ne zopet
povprašala je, pa ni
bledost, ki je bila polastila se njenega
a
y
ojačila
se je
„saj je moj soprog po
in raztrga listič. „Sleparija, nič druzega. Le da de- moj mož je Bajazet, konec je upora!"
robu postavil se mu, a
narje lové!"
pristavila je
y
,Vidiš
Zvečer domá pové svoji ženi to čudno dogodbo.
o ponosni prevernosti
it
)
pravi
zena
i
,,sanje so vendar nekaj pomenile.
III.
Le prav nisi stavil. Dobrih bi bilo par sto goldinarjev.
Matevžku ta reč tudi nagaja. Zar par sto goldinarjev mu ravno ni, ker že shaja tudi brez njih. Ali
vendar
dobri bi bili. Sanje niso bile napačne, le
on
Kaj tacega jezi člověka. Ni čuda, da
je napak stavil, se mu v spanji sanja zopet o loteriji. pomnil. Skoda !
Resnično je bi o konec upora; Bajazet je slavil eno svojih najbliskotnejših zmag, ukrotil je bií lastni ljud, ki je bil razburjen, divje strasten, kakoršne so pustině v Aziji, kjer buren vihar razsaja po njih , in ki je bil nevklonljiv in neukrotljiv, kakoršne so žule (granit) po
Številk si ni za- Araratu. Zgnjusiia se jim je lenoba, niso hoteli več
boriti se z vsakojakimi pomanjkljivostimi, ko je sultan
• »
Tudi ženi so se isto noč sanjale številke 22, 57, 61.
Gotovo so dobre. Nji se nikdar še ni nobena številka sanjala. Ni treba praviti možu tega. Bo veče veselje za-nj, ako mu na tihem dobi par sto goldinarjev. Kok-šarica gre vsak teden po dvakrat v mesto. Matevžlja
se svojimi pasami in z
emiri vred neizmerno živel
JeJ
dá
par grosev, naj
stavi na 22, 57, 61.
Timur ruši meato za mestom, širi in veča pustině iz ro-dovitih blag08tnih krajin, — kodar razsaja, povsodi za seboj pušča svoje navzočno3ti znamenja, Bajazet pa se moti s kratkočasnicami, grdi se samopašnostjo se, zani-
kakor kak kavrin, kak
Kokšarica	proroka in njegov zakon
j
stavi in jej prinese loterijski listič. Drugi teden pride
Matevžlji. ,,Le pomislite! Prišle so številke 22, 75, 16.
Prvo ste zadeh, a drugi ste ravno narobe. Gotovo v
vinsk pijanec, krivoverec je in odpadnik ! Ulemi godr-
in derviši, razgrajajo in očito proklinjajo sul-
njajo tana

da
Je
odpadnik , a
divje jato
Kurdi in Arabci
sanjah niste prav videli."
(Kon. prib.)
rojé in rojé, današnjega dné pa je očito poknil upor
yy
Angora.
tan
)
Bismillah!" krivoverec?
srde
se
„čemú nam je tak sul-zavrglo ga je Alláhovo obličje, na-
posled i nas za seboj potegne v pogubo. Grehotno
Zgodovinski - romantičen obraz
bilo
y
da še dalje služimo tega pogubljenca;
mi
jemo
boju-
čistemu alkoranu na čast, pa ne njemu , temu odpadniku! Allah je edin Bog, a Mohamed je njegov
(Dalje.)
Milan je odskoči! nazaj: „Nikoli,
prorok !
9
Idimo, ubijmo krivoverca
y
naj se bode vinsk
nikedar ne pre-zavpil je strastno, zabil
valjal po tleh, naj se bode zibal v razkošji svojega ha-
; ubijmo ga, njegove zaklade pa razdelimo med-se
rema
kličem pobratimske stave!" je bil na svoj sklep, na svoje brate, utihnila je njegova vest v besedah kanljive ženske, o njenem pogledu, a kakor kak grešnik , tako je sklenil roči pred njo in poprosil: ,,Ne goni me od sebe? Milica! ne morem iti,
zaklade in saltimbanke in njegove kadune!"
hodži so bili stoprv odpeli rano molitvo, že so
vsaj tako dolgo časa ne, dokler sam ne poginem, ali pa dokler ne utrdim bodočesti tvojemu sinu. Vsaj to naj bode majhna zahvala verni ljubezni tolikih let, zgub-ljeni domovini, vernim tovarišem slavnih bojev — ali
divje jate vrele v Brusovo in vreščale in grozile se in orožje sukale nad glavami.
Dobro je Kazančić umel teh jat truš, přišel je sè svojim zaupnikom Jefremom vred skozi druga vrata v Bruso tÎ8ta trenotja, katera so va-njo pridrli uporniki
in
videl
Je
y
kako so te jate,' ki so došle vreščale neu-
ne poslušaj me!"
V8kriknil ie strastno
krotljivo vsteklo, takoj umolknile, ko hitro so bile prodrle do mestnih ulic, v zadregi so se pogledavale in
se tebi, če govorim o njih, a rogam se Bogu

„rogam
če ná-te nekako plašne so se razkrapljale po ulicah.
mislim !
Jezus Kristus!"
vskriknil je zopet ob-
>>
Za vraga!"
zahudobil se je Kazančić
y
ko je
upljivo in z oběma rokama přijel se za glavo:

otmi
bil zapazi! njih nepremišljeno plahost
)7
kako sužnjišk
me blaznosti!"
kakor bi bil hotel pobegniti jej
)
tako je izpred sultanice planil iz sobane.
Čudila se mu je sultanica, sočutno je za njim gle-
narod je to! z daleč vrešči in siée, kakor bi skale hotel razrivati, ko hitro pa se približa zvršetku svojega na-mena. povesi glave, kakor Čreda plahih ovac. Uh, sveti
y
dala Milica.
yy
Revež!"
šepnila je
bi bila v njegovem naročji, ko bi stre8nila glavo, — „
u
yy
da, jaz sem Bajazetova soproga,
y
a
obeta svobodo.
Idi, Jefrem! stopi med-nje
spregovori
moj rod mora sesti na prestol Othmanovih *) sinov
kako srečna Sava! tako sramotno ne smé končati se ta upor, ki nam zamolčala je,
jim zdaj pa zdaj kako gorko besedo, zato da se novič razunemó njih strasti
a
ali
pozoren
y u
bodi, da
se vá-te ne
opomnila je
krepko, skoro osato
y
rekla je in roko položila na srce
,upokoji se srce!"
obrne njih nevolja, kajti le ta surova drhal ne meri bo-
yy
sultanica ne jazljivo svoje
nevolje, a
da bi kavrina
pobili, to
sme imeti tistih čutov, katere je imela Milica!"
Po nekolikih trenotkih je pogledala kiržalu ročaj in
največe veselje tem poganskim psom; zini jim kaj
bilo
o
sultanovih
zakladih, ali
spregovori jim o krasoti njego-
vtaknila ga je zopet za naprsnik.
„Na"
šepnila
vih odalisek , to bode dosta, zlato in pohotnost
y
J®

přikovala sem ga k svojej
080di

naj se skesa
Nu
in naj tare
venge, ne
#
iztrga se mi več, a brezi njega
_ • ■ 81
Othman je Turskih sultanov praoca in ustanovnik njih
vsega dejanja netilo temu surovému národu! smo se že naučili, kako moramo motiti le te ljudi! opomnil je in pas naravna! okrog sebe.
to je > saj
a
„Bog je moja priča —	^ ~ ——, r......
bil vesel svojega naloga — „raji bi stopil med čedo
u
dejal je Jefrem, preteto je
carevine.
«te 3
.svioj, ali pa, se raji bi nekolikim izmed njih podrobil crepove."
„Saj si jih samí podrobé" — nasmijal se je Ka-zančić — „sultanovega serajla ne zmorejo kaj lehko; ali čim več jih pogine, tim bolje bode to; Bog sam jim kalí možgane!"	(Dal. prih.)
Jasno je, kakor beli dan, da je v tem hipu, ko se pripravljajo Ruske armade, prikazati se na Evropském bojišči in razločiti boj, dosegla vzburjenost v vseh kro-gih svoj vrhunec. Pri nas dobiva ta vzburjenost še več netíla v okolnosti, da se je začela dozdaj le v najboij podučenih krogih znana novica, da mora namreč Avstrija v s v oj o lastno korist jeden del Turških pro-vincij stalno obleči, sedaj malo po malem izvrševati. Ta stvar zahteva, kakor se umeje samo ob sebi, vojaških priprav, in te so, katere najboij vznemirjajo borzne spekulante. Vsemu svetu je znano, da finančno stanje Avstrijsko ni tako ugodno, da bi se mogla brez škode na noge spraviti tudi le manjša armada. Posebno pa še vznemirja ljudi okolnost, ker razven tako imenovanih „centralnih aktivov" v znesku blizu 16 milijonov gol-dinarjev ni nobenega druzega vojaškega zaklada in tudi obe vladi nimate druzih močnih sredstev na razpoia-ganje, ravno nasprotno more Ogerski finančni minister le z delanjem novih dolgov poravnavati tekoče stroške, kar vzbaja nemir, ker bi se morala sredstva za bliža-joče se delovanje pridobiti ali z napravljanjem novih dolgov, ali pa z izdavo državnih bankoveev.
Vojaška demonstracija v Hercegovini in Bosni od straní Avstrijske je následek shoda v Reichsstadtu, katerega sta imela Avstrijski in Ruski car in njunih mi-nistrov zunanjih zadev kneza Gorčakova in grofa An-drassy-a meseca junija preteklega leta. Mogoče je, da posebno Avstrijski minister zunanjih zadev pri takratnih sklepih ni jemal v poštev umeteljno gojenega sovraštva proti Rusiji; tudi se mu morebiti ni mogoče zdelo, da se bode zaslepljena finančna koterija, katera ima po nakljucji v svoji oblasti nekatere upljivajoče časnike, v svoji gorečno8ti tako daleč pozabila, da pridiguje vojsko Avstrije proti Rusiji in sicer le zato, da se vzdrží celota TurČije; morebiti tudi grof Andrassy takrat ni premislil, da se bosfca Avstrijski in Ogerski državni zbor po imenovanih časnikih dala tako daleč za-peljati, da oba, prezirajoča splošoe interese Habsburške monarhije, po sovinizmu posameznikov narekovano politiko povzdigneta v državno politiko in časnikarske boje zaneseta v zbor. A jedno je gotovo, da Avstrijski minister zunanjih zadev takrat ni dělal niti Avstrijske niti Ogerske šovinistiške, temuc pravo Avstrijsko ogersko politiko. Naj se misii o zakrajnih deželah Avstrij-skega primorja, o Dalmaciji, Hercegovini in pa Bosni kakeř se hoče, příhodnost bode pokazala, da obe deželi, z ozirom na finančno korist, gotovo ne bi bili najslabši pridobitvi Avstrijske monarhije, da! celó neobhodno potrebni bili bi za daljni razvoj Av-strijskega trgovstva in obrtstva proti vzhodu.
Omeniti hočemo le še jednega važnega faktorja, katerega bi lahko přejela Avstrija s posestvom Dalmatinskih pokrajin. Do tega hipa preskrbujejo s premogom (kamenim ogljem) vse barke, katere se
vstavljajo v Trstu, Reki in drugih Avstrijskih morskih lukah (barkostajah) Angleži, in sicer le zato, ker pre-mog, kateri se koplje na Avstrijsko-Hrvatskem zaradi svoje slabe lastnosti ni rabljiv za kurjavo bark, boljši
premog iz Ceskega, Morave in Ogerskega se pa zaradi visoke vožnine ne more dovažati v Trst. Ravno Bosna pa ima najlepše premogove jame in ker je očitno, da, ako bi spadale Dalmatinske pokrajine k Avstriji in bi se zvezale po železni cesti z Adrijo, bi lahko na tisoče kupčijskih bark, katere se vstavljajo v Avstrij-, skih lukah, prejemalo svojo zalogo iz tega okrožja, kar bi ne bil za Avstrijsko trgovinsko bilanco majhen do-biček. Sadje- in živinoreja, katera se je v teh deželah navzlic vsem sedanjim neugodnim okolnostim vendar nekako povzdignila v Bosni (Bosniške suhe češplje prekosijo naše veliko), bi naravno potem postala popolnejša in posebno bi bila za središče Dunaj, kateri dandanes najveći del svojega mesá dobiva iz Besarabije, neprecenljiva dobrota, ako bi prejemala te pošiljave iz dežel države po naravnostni železniční poti med Dunajem in Serajevem.
Tudi politična pomemba teh dveh dežel, ako bi se združile z Dalmacijo, bi prej nego se misli si pridobila veljavo, ne vzemši v račun, da bi morala dobiti Evropa o raztegljivosti Avstrije zopet boijšo misel, nego se je izcimila v zadnjih tridesetih letih, ko so se druge države na troške Avstrije povekševale, da-si ona ni ni-česar pridobila.
Kar se pa tiče praznih bolnostnih domišljevanj dandanes vladajoče nemško-magjarske klike v Ćis- in Translajtaniji, katera se boji, da ne bi s pomnoženim slovan8kim elementom se pomnožile homatije in zmede v središči cesarstva, ima ta klika prav le o tem, da bi se jim potem izvila iz rok vsaka moč. Da bi pa to ne bila nesreéa za Avstro-Ogersko, o tem ne dvo-mijo krogi, kjer vlada še zdrav razum. Morebiti bi se potem dělalo manj za razširjene nemške in tudi manj zgolj magjarske politike, zato pa tudi več prave Avstrijske. In res skrajni čas je za izvršenje kake premembe v tem obziru, kajti razmer političnih in finančnih , kakor so dandanes v Avstriji, mora kmalu konec biti, sicer je gotov propad, na katerega delajo hoté ali nehoté sovražniki njeni.
Miiogovrstne novice,
* Darovi y ki so jih sv. očetu papezu o ôOletnici njegovega škofovanja izročili poslanci raznih narodov svetá, znašajo v denarji 14 milijonov gold.
*	PneumatiČen aparat za glasovanje v parlamentïh je iznajdel Dunajski merec Mayerhofer. Poslanců treba le pritisniti tašto (pipalo) , ki se nahaja na njegovi mizi in njegov glas je konstatovan. Po takem ne bi treba bilo več ustajanja ali obsedanja. Zbora predsednik bi le rekel: „gospoda, prosim, pritisnite pipalo", in kazaj bi aparat, kdo in kako je vsakdo glasovah
*	Živo dete podobno opici je nekdo iz Velikega Mi-hela na Ogerskem ponudil, kedar umrje, Dunajskému muzeju. Glava deteta ni nič veča kakor možka dlan, lice je z dlako obrašceno, ono ne more govoriti, jé pa in pije, in se sicer obnaša kot opica (merkvica). Zalostna sebičnost očetova ni še plačila přejela, ker profesor Langer, zarad nakupa vprašan, ni še izjavil svojega mnenjav
*	Čuda rodovitna krava mežnarja Švaba v Dutovljah na Krasu je 1. dne t. m. (če je res) storila 4 teleta, močna in zdrava. Že poprej enkrat je porodila trojčke, dvakrat pa dvojčke, tedaj o 4 letih skupaj 11 telet.
Naši dopisi.
Iz Rusije 2. jul. rj. — ,,Mi imamo popolnoma gotovo armado na boj ; naša glavna naloga je obraniti Ev-
ropejski mir in pa lokalizirati bojišče; mi popolnoma svobodno postopamo tako, kakor se nam potrebno zdi ; mi hočemo odbiti vsako poskušnjo , v jutrovih deželab osnovati kak nov politični položaj, ki se ne veže z interesi naše monarhije" — to je bil sok Ti s z i nega govora 26. junija v Ogerskem zboru, ako nam je zvesto
poročal Dunajski „Correspondenz-Bureau". Tiszin govor
se res popolnoma veže z vsem, kar slišimo z Dunaja in Buda-Fešta. Tis z a maha s sabljo po zraku, a sam ne vé ali po komarji ali po slonu. Imeti gotovo ar-mado , da bi se ž njo ohranil Evropejski mir in lokalizirala današnja vojska — to bila bi res lepa naloga Avstrije in vsa poštena današnja in prihodnja Evropa bila bi Avstriji hvaležna za tako blagodusno delo. Avstrija, ne přelivši niti kaplje krvi, pomogla bi Rusiji razdrobiti težki jarm sužnosti , pod katerem kristijani Balkanskega poluotoka že 400 let zdihujejo; pomogla bi jej vrniti narodom na jugu človeške pravice in dr-žavljansko svobodo; pomogla bi jej na Balkanskem pe-pelišču vstvariti Evropejski raj. Al, žalibog ! Avstrijska armada ima po besedah Tisze odbiti take po3kusnje,
kakor jih je odbijala leta 1854. leta. Po besedah Tisze
se z interesi Av3trijske monarhije ne veže osvobo-jenje kristijacskih sužnjev iz Turskega jarma; ž nje-nimi interesi se tedaj veže sužnoat kristijanske većine in zverinsko gospodstvo Turške manjšine! Za to tedaj morala bi biti Avstrijska armada? V tem pomenu je po takem treba tolmačiti tudi sporočilo, katero smo drugi dan potem přejeli, češ, da Avstrija se skrbno po-gaja z Anglijo o jutrovem vprašanji. Avstrija namerava tedaj (če Magjari ne govoré samo le o sebi) spet pred vsem svetom pokazati svojo nehvaležnost do Rusije in nesposobnost videti svoj prid tam, kjer je. Da nam Magjar nič dobrega ne želi, je vidno celó iz postopanja Dunajskega „Correspondenz ^Bureau", ki nam je vsak dan, od kar so se Turki inJJrnogorci spet sprijeli, pri-našal taka le sporocila: „Crnogorci so pobiti — Avstrija se ne bo mešala v Crnogorske zadeve — Turki gredó na Cetinje — Sulejman paša je odločen za pašo Crnogorskoga pašalika, — Turčija vsakako hoče po-končati Crnogoro." Ko so pa po sedemdnevnem boji Crnogorci Turke potolkli, je — molčal postrežljivi „Cor-Despondenz-Bureau" ; veselo novico nam je přinesla le rrivatna depeša, da je Crnogorska zmaga nad Turki punajske in Peštanske diplomate silno vznemirila, in da „Corre3pondenz-Bure au" se ne bo požuril resnice vam sporociti. Druj;i dan potem se je pošteni „Bureau" oglasil, češ, „Sulejman-paša je v Spužu in Turškim vojakom je ukazano, naglo vrniti ^se z vsemi vojnimi rečmi iz Hercegovine v Albanijo, Crnogoro bo Avstrija rešila." Kaj pa da! Pošteni „Bureau" je podoben ti-stemu člověku , ki je svojega soseda pahnil z brvi v reko, potem pa, ko se je ta z velikim trudom rešil na breg, je tekel čez brv ter kričal: jaz te bom rešil potopa! Ako bi Avstrija ne pritiskala na Srbijo, bi Turki ne mogli take grozne armade poslati na malo Crnogoro. — Iz vsega je očividno , da Tisza in njegovi pajdaši menijo, da Rusija se vojuje s Turčijo le za kratek čas. Al rešuje se danes veliko Slovansko vprašanje; današnja vojska re3 da velikega poslopja ne bo izpeljala do vrha, vendar položila mu bo močán temelj. Andrassyev projekt, Berolinski memorandum in sklepe Carigraške konference je Rusija predlagala Evropi in Turčiji, ko se Ruska kri še ni prelivala, a zdaj bodo pogoji mirú drugačni in Magjari bodo morali ž njimi zadovoljni biti.
Znamenja, da Rusija pričakuje napada Anglije in morebiti tudi Avstrije, se množé: Baltiške trdnjave in brodovja se orožujejo, za zbranje devet novih korov
armade je že vse pripravljeno, z Danijo je zveza skle-
njena. Nemški Pomoranci pa bodo svoje kosti lomili
pod orožjem , samo če pojde za „specijalno nemške interese" (če bo prilika še za kakih deset milijardov cro-pati Francijo). Nemci so pošteni računarji, izračunali so celó, koliko „tolarjev" so dolžr.i Rusiji v prid ranjenim* Mi nimamo nič zoper to , ako nam Nemcija ne bo aktivno pomagala vojevati se z Anglijo (ali tudi z Magja-rijo); dovolj bo, da bi přežila na Francijo.
Predno so naše armade prestopile Donavo , je po-klical veliki knez Nikolaj Nikolajevič k sebi Angleškega vojnega agenta Uellesleja ter mu z ostrimi besedami raztolmačil njegove pravice in njegovo dolžnost, potem pa mu na drobno objavii pogoje, pod katerimi more spremljati našo armado. Spijon Uelleslej je potem slekel vojni plašć ter oblekel črno suknico, v kateri zdaj
sedé v Bukureštu caka instrukcij iz Londona. Vojni agenti druzih držav so se odpravili iz Ploješt k naši armadi na Donavo.
V	Rusiji je spet praznik; povsod vihrajo narodne
zastave s hiš, povsod se razlegajo radostné pesmi, povsod je razgovor o prebodu nase armade čez Donavo in o junaški zmagi viteških Črnogorcev.
General Crnajev je šel te dni iz Petrograda na Kavkaz. Na postaji pod Petrogradom sta s^opiia dva kmeta k oknu vagona, v katerem je sedel Crnajev, in podala sta mu pismo z besedami: „General, prosimo Vas, spojnite nam to prošnjo!" Na to je vlak zadrdral naprej, Čr najev pa je razvil pismo, v katerem je bilo kratko rečeno to-le : „General, Vi imate nepozabljive zasluge za naše brate v Srbiji; zdaj se odpravijate na Kavkaz, borit se s trinogi naših Bulgarskih bratov. Prosimo Vas, prvemu vojaku, ki bo pod Vašim poveljstvom zaslužil Vašo pohvalo , podariti priloženih temu pismu
300 rubljev."
„Vo8točnij zajem" bo kmalu dovršen, podpisovanje zajema gre jako vspešno. Storubljevi bileti starega no-tranjega posojila imajo že ceno po 214 rubliev.
Iz južnih gubernij Rusije se nam poroča, da letina kaže prav dobra. Rez je visoka čez moža, pšenica jo tudi prav lepa s polnim klasjem.
Iz Zagreba — Bosniški katoličani so se s
prošnjo obrnili do prevzvišenega biskupa Stros3ma-jerja, da bi kot slavnoznani rodoljub in naroden do-brotnik s svojim vplivom délai na to pri Njegovemu veličanstvu cesarju , da vzame katoličane Bosniške pod svoje krilo. — Biskup Strossmajer je sedaj kakor vsako leto v Slatini; zdravje njegovo je hvala Bogu najbolje. — Ko je bila unidan razprava o Turskih zadevah v Ogerskem zboru in so Turkofili Iranyi, Heify, Simonyi in Uermenyi toplo zagovarjali gospodstvo Tursko , se je oglasil g03p. Josip Miškatović, hrvaški zastopnik v Ogerskem zboru, in Magjarom odkri osrčno povedal, kaj Hrvati o tej stvari misíijo. Rekel je med drugim: „Hrvaški narod ne bi nikdar odobril boja za obstanek Turčije in za jarem slovanskih dežel na Balkanu. Ako bi pa interesi Avstrijske monarhije prišli po Rusko-Turškem boji v kako nevarnost, ne bi bil Hrvaški narod zadnji z žrtvami in hrabrostjo. „Miškatovičev govor je razsrdil Magjare tako, da so kakor běsni v svojih čas-nikih planili na Hrvate in se drznili trditi, da Hr-vatje nimajo nikakoršne pravice o tej stvari govoriti! To pačje zopet nov dokaz, da prej ali pozneje hočejo biti Magjari grobokopi Habsburške monarhije.
V	Gorici 8. julija. — „Holt um — l'uom o -can-
no ne" (z dotično podobo) in „ba 11 o a Podgora, ballo a San Pietro!" Ta naznanila kinčajo danes ogle naših ulic. „Ballo" — to je že stara Goriška; kar se pa tiče čudovitega Holtuma, je on meni dokaz, da smo že res „glavno deželno mesto". Ne samo to, da

225
štejemo svojih 18.000 stanovalcev, ne samo to, da smo zarad „Nizze" kosmopolitično mesto, da imamo mnogo-tere vélikomestne naprave itd., temveč tudi to kaže, da smo „v é li ko mesto", ker vsak „spektakelj" , ki ga navadno le veća mesta imajo — tudi mi imamo. Ni davno, kar smo imeli tu nekega čudnega „panslavistič-nega" agenta (— saj je iz Sibirije ! !) Bil je to mož — rojen brez rois in nog, imel je samo glavo z lepim obličjem in čvrsto truplo. Opravljal je vsa navadna opravila: jedel z žlico in vilicami, pil, pisal, streljal, skakljaje hodil; govoril razne jezike; bil oženjen — itd.
In nocoj bomo ,,obćtidovali" Holtuma ,,svetovnega atleta", ki ulovi z rokama topovsko kroglo brž, ko top ustreli. Da se taka čuda tudi pri nas v Gorici gode — to je meni dokaz, da smo, kar smo. — Pa kaj je dandanes — ukljub grmenju topov ob Donavi — materialni kanon proti duše v nemu!? Ne samo Rus in Turk imata svoje topove, temuč tudi „šesta vele-
moč" jih ima, — časnik i namreč. In prav te dni se pri nas nek tak top uliva ali preliva. Tega pa še ne vem, bode li po Krupovem, Uchatius-ovem ali katerem drugem sistemu ulit; gotovo je le to, da mora telgraf, papir in crnilo pa mnogih ljudi jezik dokaj do-kaj trpeti o napravljanji novege (slov.) časniškega ko n s or ci j a. Znabiti pa, daje vse skupaj le — bumm ! ? — Še o nekem topovskem drobižu — o neki beli mitrailleus-i — moram nekaj povedati. Naši kmetovalci se je bolj boje, ko turskih krogel. Prav znana prirodna prikazen je, in čudno! da jej vsegavedno znanstvo z vsem svojim napredkom ni še našlo konca in kraja; vulgo ji pravimo — to ča. Preteklo noč nam je že v drugo letos grozila, pa samo nekaj malega drevje o krcala. — Preteklo nedeljo se je nek štacunsk delavec,
D. iz Kanala povživši sladoled zdajci mrtev zgru-dil. — Predvčeranjim se je nek revež E. (na Kórenji) oběsil. Zapustil je ženo in otroke. — V sredo, 11. t. m., bo na vrtu tukajšnjega dekliškega izobraže-vališča koncert z vstopnino v podporo ubogim vzrejankam. Pelo se bo v 3 jezikih. — Vsi časniki pri-povedujejo, daseje naš državni poslanec g. bar. Tacco poslajnstva odpovedal. Vzroki odpovědi so bržko ne privatno-gospodarstveni.
Iz Senožec 8. julija. (Poslano.) Ker me je v „Slov.
Narodu" 6. dne t. m. někdo natolceval, da sem jaz z onim pafletom, ki je od 30. junija t. 1. iz Postojne datiran in ki mene in g. Leop. Deklevo za poslaniška kandidata Notranjskih kmečkih občin punuja, v dotiki bil, moram tu očitno reči, da nikoli nisem imel in da tudi danes nimam s tistimi, ki so ta škandal vzročili, nikake niti posredne niti neposredne najmanjše zveze. V tem smislu sem se tudi včeraj v Postoj ni pred všemi doti-I čnimi volilnimi možmi opravičil.
Josip Zelen.
Na Slapu 2. julija. (Poslano.) V 26. listu „Novic"
spodtika se někdo v dopisu iz Vipavske doline 23. junija nad tem, da se drat, na katerega se imajo še letos v dveh vinogradih tukajšnje deželne vino- in sadjerej-Iske šole po novem načinu trte vezati, ni iz Gorenskih Ifužin, ampak iz Nemškega naročil, in da se niso v isti I namen služeče železne kljuke na Slapu ali pa v Vipavi, I ampak v Stijaku na Primorskem napraviti dale. V po-I jasnilo te zadeve naj služijo sledeče vrstice: Potrebni I drat naročil se je res iz Klosterneuburga. Iz Goren-Iskega se ni naročil zato, ker, kolikor je meni znano, I v nobeni Gorenski fužini dratú ne vlecejo, le v Ljubljani v tovorni bratov Galletov se izdeluje drat, a ne tak, kakoršen se za vezanje trt po vinogradih potřebuje; Galletov drat ni počinjen, ampak navaden drat, patudi ni iz Gorenskega železa, ampak iz Koroškega
ali pa Stajarskeffa, kaiti Gorenftkn $a1p9>.a
krhko, premalo vlačno. — Kar se pa naprave kijuk tiče, sem vprašal nekatere ključarje okolice, al vsi so mi ceno prenapeli ; naposled se oglasi někdo iz Stijaka za nedeljskega ucenca v našo šolo , ki je po naključbi ključar in je kljuke po 2 krajc. ceneje izde-lati prevzel. V Vipavo gredé se je pa mož premislil, kajti celo delo je oddal, kakor sem pozneje zvedel, koj nekemu drugemu Vipavskemu ključarju, katerega jaz
popřej še poznal nisem in ki je vse kljuke dovršil. Kljuke narejene so bile toraj vendar v Vipavi in ne na Stijaku in denar za nje ostal je v Vipavi. Iz tega je razvidno , da dopisnik ni bil dobro podučen , ko je svoj dopis poslal „Novicam".
Rihard Dolenec,
vodja deželne vino- in sadjerejske šole.
Iz Ccrknice na Notranjskem 2. julija. — Danes se
je tukaj s pošto zvezana brzojavna (telegrafna) postaja z omejeno dnevno službo.
Iz BizaYika pod LjubljailO 8. julija. (OČitna zahvala.)
Podpisani odbor izreka najtoplejso zahvalo blagorodni gospej Korneliji Solmajer-Costovi za prekrasni trak, katerega je darovala zastavi narodne naše čital-nice, in s tem nam učinila nepopisljivo veselje in pokazala, da je domorodkinja z dušo in teiesom. Bog jo živi! Zahvalujemo se pa tudi občecenjenemu narodnemu društvu „ Sokola" Lj ubljanskega, ki se je tudi našim
srcem ves prikupi!, da nas je počastil s svojim prihodom 1. dne t. m., spremljan od bvalevredne mestne godbe. Srčna zahvala dalje tudi vrlim gospodom čital-nice Ljubljanske, ki so nas razveseljevali z lepim pet-jem, deklamacijo in gledališko igrico. Naj bodo vsi prepričani, da je res, kar ste unidan vé „Novice" pisale, da je oni nedeljski popoldan zapisan s zlatimi črkami v pratiko naše čitalnice, kajti tudi od Bizoviku bližnjih vaei slišimo naše sosede pripovedovati, koliko veselja jim je prizadelo lepo petje in godba, ki se je pol ure dalec razlegala krog in krog. Do solz nas je ganilo tudi to, da je zraven častitib udov „Sokola" in čitalnice Ljubljanske nas obiskala tudi velika množica mestnih gospodov in gospej in med njimi tudi naša dva deželna poslanca gospoda dr. Jan. Bleiweis in Luka Robič, ki sta s tem pokazala, da sta v resníci rada in prav vesela med nami kmeti, katere ona v deželnem zboru mo-žato zastopata. S toplo to zahvalo pa združuje podpisani odbor iskreno željo : pridite, predragi mestjani, prav kmalu zopet k nam; vsaj ste videli, da tù v Bizoviku in v vsi okolici naši živi čist, nepokvarjen narod. čegar zastava, na kateri se je danes lesketal krasni Solmajer-čni trak, svetu kaže: „vse za vero, dom, cesarjaik in da te svetinje nas navdušujejo k izreku: „ne vdajmo se!"
Citalničin odbor Bizoviški.
Iz Ljubljane. — Volitveni boj je končan, kakor se
bere na 1. strani današnjega lista. V soboto volijo še veliki posestniki. Ali konservativni možie med njimi še niso siti liberalcev, ni nam znano; to pa vendar
opomniti moramo, da je pregrešna nečimurnost, ako celó narodni veliki posestniki pod senco košatega dre-vesa sedijo in tobak pijó, namesti da bi prišli na volišče in pogumno kakor mali naši posestniki, svoje glasove oddali možém svojega zaupanja. Naj bi se vendar za-vedali tega, da ideja narodnostnih principov dandanes ni prazna fraza, ampak da bode, če tudi še po hudih
*) Obširni popis, kako se je godilo o nakupovanji dratú in naročbi kljuk, smo izpustili iz dopisa, ker napolnil bi nam bil šestinko lista brez zanimivosti drugim čitateljem, za pojasnilo zadostuje faktični popravek. Sicer pa pisatelj onih vrstíc v 26. listu „Novic" nikakor ni oni, ki ga „poslano, sumiči; tudi se v onih par vrsticah po krivici išče zlovolja.
226
mesó postala, vsaj je izrastla iz tal razvitka društva Ljubljanskega, Graškega, Mariborskeg
borbah
človeškega duha, iz tal prve samovesti v narodnem Navdušení so se ločTi
i. t
v» i • • •
zivljenji.
Iz Prag
od lep
slovesnosti
Samostan naših franciškanov je 2. dne t. m. iz- sabo zopet nekoliko
Kakor znano, so ae bili Čehi med
pri
oljo adrese do Aksako
gubil prečastitega gospoda patra Salezij a Volci ča, vega in nekih agitacij zoper katoliško cerkev. Zdaj pa enega svojih najstarejših udov. Rajnki, rojen Ločán, je
stopil v samostan 19. oktobra 1827.; za duhovnika po-
svećen leta 1831. je dosegel vse častne službe in bil nobenega vzroka razporu. Narodni program
•	• • •	^T	v i •	1 •	y • j i •	i	i	#	rT	4	§	13
razpor menda zopet poravnan. Dr. Rieger je namreč pri pogrebu dekana Cermaka rekel, da on ne najde
ostal
na gimnaziji Novomeški tudi učitelj modroslovja. V nepremenjen, pa tudi razmere med narodno stranko io 72. letups voje starosti je sklenil blago svoje življenje. cerkvijo in duhovščino so zmiraj ene in iste. Če že na-
dne t. m. na Brdu umrli c. k. okrajni sodnik rodna (mlada) stranka zahteva popolno svobodo za vsako
gosp. Jan. Krsnik ni doživel več veselja, ki mu
ga
vero, morajo zastopniki naroda terû bolj spoštovati ono
bi bilo po cesarskem sklepu od 1. julija napravilo po- vero, katere je velika večina naroda. Adresa do Ak
, kar bi dalo vzrok prepiru
—----^	^--------- ----£------ j---j —--1------ r ~	' w J	»cu a.» v v
slavljenja z naslovom „svétnika c. kr. deželne sod- sako vega nima nič v sebi
u '	___t._____ ____ t
nije
list novega Zagrebškega „Humorističkega
yy
ker kaže, da v
naše
lista" nam je dobro došel, dale jemlje tudi v slovenski besedi kaže v primernih slikah. Volitve naše dale mu bodo gradiva obilo, na priliko kako sramotno je propal Ve-
kako neumnega ,,Dienstmann-a" se je kazal
deljui
papeževem govoru do Savoj
v
delà
je rekel
da
*	T vj vv r j i ^aui y ua oc
v političnega in dogmatičnega
se raz-
ter
svoje pre- se je zeló trudil popraviti sodbo o znanih demonstra
zadeve in jih cijah posamesnih občin
delo
Ogerska
Držav
zbornica
stenek baron Tauffrer
;
Sr bij
vu jL«,itAXi^x, — kako srdito dr. Eržen nosove pobija odprl skupsciuo, poštenim ljudém, da kličejo zdravnika dr. Ambrožiča da v vojski Srbij
in se ima sniti še
15
prenehala svoje
ptembra t
Prestolni govor, s katerim je knez
t. m
je pomenlj
za
edanje stanje. Rekši
na pomoč itd. itd.
lita kri vendar-le rodila dober sad
sreća ni bila mila, pravi, da bo pre
y
y
Potem je omenil
Novičar iz domaćih in tujih dežel.
Dunaja.
zadnji seji državnega zbora so
kako prijazno je bil sprej et po Ruskem caru, kateremu se je šel v imenu naroda zahvalit za dosedanje varstvo in pomoč. Car je obljubil Srbiji še daljne podpore. Zato
bili voljeni udje delegacij. Moravci se volitev niso vdeležili. Za Kranjsko Je voljen grof Thurn, namestnik vitez Langer; zaStajarsko Walters-kirchen in Kellersperg, namestnik Hammer-Purgstal; za Koroško Ritter, namestnik Jezer-
nik; za Trst grof Coronini, namestnik Wit tm an, za Gorico Te u schl, namestnik Winkler, in za Istrijo V id ulic, namestnik Po le si ni. Potem se je zbornica razšla za nedoločen čas brez vseh komedij.
je
knez tudi izrekel nado, da bo Srbski narod še nadalj
vztrajal o vseh okolščinah ter pripomogel Serbij
do
slave
Iz Rusko-TurŠkega boj
staja to, da so Rusij
Čedalj
w « fcv , uc* ou xbuoija , i-iomuija 111
popolnoma dogovorjene med sabo
Nemčija in Laška gled
bolj očitno po
^v^uiuuuim uv^v» vijv^uv uiv>u o«,»yjyj j ^âdllja je tCiU cta>-
vezana brž stopiti na noge , ako bi se orožju slovanskému slaba godila. Menda je Laška tudi zavezana,
Je
celó
oj ske
Predsednik še poslancem niti veselih počitnic o
»
pasjih
vstaviti se vsaki oblasti, ki bi hotela Turku iti na
moč
po
y
tedaj tudi Avstriji, katere zadržanje je na vsa-
dnevih" voščil ni. Tako so tudi obravnave pogajanja z Ogri za nekaj časa odložene.
Gospóska »borni ca je menda včeraj imela
zadnjo sejo.
Kakor se kaže iz govora imnistra Auersperga, se Ogri ne bodo pobotali z Avstrijo.
kako Turčiji bolj, kakor Rusiji prij
ne varno biti.
To utegne še
Minister
v
o no vi pogodbi odgovornost na-se, če se pogodba dovrši; ako pa se to
seji
deputaciji rekel: „Vlada jemlje
Iz Azjjskega bojišča še zdaj ni za Ruse ugodnih poročil. Čeravno „turški" listi upijejo , da so bili že
večkrat tepeni in se umikajo, je vendar do zdaj
y
res, da so na levem krilu nekoliko trpeli. gorčih ni nobenih novic, pač pa od Donave
to Crno-
y
kjer
so
na-
ne zgodi, pade odgovornost na državni zbor in posled bi moralo ministerstvo odsto piti." Grof Ho-henwart mu je na to odgovoril: „ako se pogodba ne
i u UJI*	VVT	.	— r.—
1 Ci V 1 Q1 , ni državni zbor tega kriv, ampak ministerstvo zavoljo načina, po katerem je ono vodilo dotične
izvrši
razprave
Finančnemu ministru Depretis-u
y
ki
Je
rekel, da je pogodba čisto gospodarstveno in finančno a ne politično vprašanje, je Groholski odgovoril, da ne bi se pogodba mogla smatrati za politično vprašanje, ako bi ona samo sebi ne bila eminentno politično vpra-
Vsi Magjarski listi strašno napadajo zdaj Av-
Rusi vzeli že važno trdnjavo Trnovo in Bjelopo trdovratnem boji. Bulgari so jih povsod navdušeno sprejeli kot odrešenike. Vsa Ruska armada, katere bo zdaj že okoli 17.000 mož ta kraj , se neustavljivo naprej pomika, Turki pa se umikajo proti Novubazaru. Bašibozuki uganjajo povsod, kjer morajo bežati, nad kristjani strašne grozovitosti. Prehod Rusov Čez Donavo traja neprenehoma dalje.
Listnica vređništva. Gosp. J. J-cu Medvodami:
posestnik Lakota v Dovjem zadnji
čas
y
kakor pravi
y
Ker je
v
se po-
sa nje
za zabvalo
da
strijsko deputacijo in pa Nemce in jim so pomagali Slovane na zid pritisniti, očitajo vetre-
pravil svojo od gosp. Kozlerja in gosp. Debevca hvaljeno iz-najdbo, bomo prosili gosp.
Skaleta, strokovojaka o tej zadevi
y
nost
Nemci pa se tej grožnji smejpjo
y
ker vedó
y
da
da gre mašinarijo Lakotovo ogledat, in potem naznanimo njegovo mnenje, ako ne bi hoteli si sami po železnici skočiti v
dandanes Magjari na celem svetu nimajo druzega prijatelja kot Turka, ker so s svojim fanatizmom za barbarstvo zaigrali vso veljavo, ki so jo imeli leta 1867. Kaj pa bodo zagrizeni Nemci pričeli vprihodnje brez zveze Magjarske, kazala bode prihodnost.
julija se je tukaj slovesno obhajala 251etnica
Dovje.
Gosp. A. T. na S.: Přejeli, al
y
pismo dobite
kmalu nazaj
Žitna cena
v Ljubljani 6. julija 1877. Hektoliter v nov. denarii: pšenice domaće ti fl. 21. ~ banaška
13 fl. 24
6 fl. 40. sorsice 6 fl. 40.
rži 7 fl.
obstanka „društev katoliških obrtnijskih pomočnikov. Zastopano je bilo 55 tacih društev Avstrijskih in več jeèmena 4fl. 20. — prosa 4 fl. 70. — ajde 7 fl. 48. — ovfla 3
druzih
dežel
med
njimi
bili
so tudi zastopniki
4
Krompir 6 fl. 40 kr. 100 kilogramov.
Odgovorni vrednik: Alojzi Majer
Tisk in založba : Jožef Blaznikovih dedicev v Ljublj