855-4 A A
80100200
0 5 R E D N J A K N JIH N i c A R- P.126
PRIMukoKI dnevnik
Poštnina plačana v gotovini
Abo. postale 1 gruppo tiena JuU lir
Leto XXXIX. Št. 95 (11.511)
TRST, sobota, 23. aprila 1983
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Oovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija# pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
S SOGLASNO PODPORO CENTRALNEGA KOMITEJA PSI
Craxi odtegnil podporo Fanfaniju in predlagal volitve že v juniju
Predčasnemu razpustu parlamenta nasprotujejo KD, PSDI in PLI Glasovi o demokristjanski nameri sestave manjšinske vlade do volitev
POMEMBNO ZASEDANJE NA TEMO: TRŽAŠKI KRAS, NARAVA IN ČLOVEK
Pot k smotrni zaščiti našega Krasa ne more mimo človeka, ki tu prebiva
Dvojna vizija obravnavanja kraške problematike: naj bo Kraševec subjekt pri zaščiti narave ali — grobo povedano — predmet zaščite?
RIM — «Po našem mnenja je torej vlada odigrala vlogo, za katero je kila poklicana, zato se tudi zaključuje naša parlamentarna podpora.*
S temi besedami je včeraj zjutraj Bettino Craxi zaključil svoj poseg »a zasedanju centralnega komiteja PSI. Konkretno Fanfanijeva vlada dejansko ne obstaja več. Socialisti so formalno zapustili večino in zahtevali predčasne politične volitve za konec junija, v skladu s tem, kar so napovedovali. Fanfani se bo verjetno že danes zjutraj napotil na Kviri-Bal poročat predsedniku republike o nastalem položaju, morda pa tudi še podat ostavko.
Centralni komite PSI se je sinoči zaključil s soglasno odobritvijo politične linije, ki jo je nakazal vsedržavni tajnik. En samcat nasproten glas ni odigral nobene vloge. Danes
Pričakujejo odgovor demokrščanske-ga tajnika De Mite, ki namerava popoldne poseči na zasedanju vsedržavnega ženskega odbora stranke. Vendar je že mogoče predvideti odgovor demokrščanskega voditelja: odločen «nes> volitvam, oziroma odgovornost za volitve je v celoti na strani PSI kajti nt gre za enoten sklep v koaliciji. Uradno glasilo stranke 11 Popolo danes poudarja, da je volilno iskro sprožil le Craxi, ne pa krščanska demokracija in laične stranke.
Na strani krščanske demokracije sta dva izmed važnejših partnerjev in sicer socialdemokrati in liberalci. Socialdemokratski tajnik Longo je tako imenovanega laičnega pola in včeraj govoril v Bariju in ponovno
'HiiiiiiiiiuuiiiiiiimiiuiiiiiitmiiiiiiiimiiiiiiiiinimmiiiiiiaiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiin
OB STOPNJEVANJU IZRAELSKO SIRSKE NAPETOSTI
Nova diplomatska ofenziva Amerike na Bližnjem vzhodu
Oriavni tajnik Shultz bo jutri začel bliinjerzhodno misijo Libanon in Reaganov načrt v ospredja ameriške pobude
NEW YORK, BEJRUT — Ameriški držani tajnik Shultz bo jutri začel svojo bližnje vzhodno misijo, Prvo od kar je pred devetimi meseci zamenjal Alexandra Haiga. Skušal bo predvsem prepričati proza-hodno usmerjene arabske države v trden ameriški namen, da prej ali ®lej doseže umik izraelskih in sirskih čet iz Libanona. Obenem bo skušal Shultz vplivati na jordanskega kralja Huseina, da pristopi k podajanjem o tako imenovani avtonomiji za Palestince.
Do zadnjega se je Shultz otepal sedanje misije, saj ima le malo možnosti za uspeh. Izrael namreč s pridom izkorišča atentat na ameriško veleposlaništvo v Bejrutu, vmes pa se nevarno stopnjuje napetost med ®ifsko in izraelsko vojsko v dolini Bekaa.	!
hi prav iz doline Bekaa prihajajo * zadnjih urah zaskrbljujoče vesti, tnedvčerajšnjim je vzdolž 18 kilometrov sirsko - izraelske »fronte* Več m- trajal silovit topniški dvoboj. Tel Aviv že pošilja na to območje o-klepne enote in samohodne topove, kar marsikdo ocenjuje kot priprave skorajšnji izraelski napad na sirske in palestinske položaje v dolini Bekaa. Med drugim je sinoči pri-®Pela vest, da je Reaganova administracija baje umaknila embargo za izročitev Izraelu najsodobnejših boj-mh letal «F-16».
Nič čudnega torej, da je vodstvo PLO včeraj v Tunisu razpravljalo Predvsem o položaju v Libanonu in 0 ukrepih, ki bi jih morali sprejeti S® morebitnem izraelskem napadu, “alestinsko vodsto je skoraj gotovo razpravljalo tudi o Reaganovem na-Crtu in o Huseinovem sklepu, da ** ne udeleži mirovnih pogajanj v imenu PLO. Iz Tunisa pa ni nobene Vesti. Takoj po končani seji je si-n°či vodja PLO Jaser Arafat odpotoval v Maroko, kjer se bo sestal s kraljem Hasanom H.
Prav maroški suveren je že pred easorn ponudil svoje posredovanje Pvi zglajevanju razhajanj med PLO m Jordanijo. V Maroku bi moral bi-
ščanske demokracije ne. Mestoma je celo poudarjal ljudski značaj stranke relativne večine. Omejil se je na to, da je omenil njene novokonser-vativne skomine, za katere naj bi bil odgovo.en podtajnik Mazzotta, ki ga je Craxi označil kot «natanč-nega lombardskega računovodjo*. A predvsem se je Craxi zelo pohvalno izrazil o Fantanijevi vladi. Poglejmo torej, v čem je bistvo razmišljanja generalnega tajnika PSI.
1.	Upravljivost, na katero se je PSI v teh letih temeljito sklicevala, je prenehala obstajati.
2.	Fanfanijeva vlada je bila že od vsega začetka zamišljena kot vlada za določen čas: vlada, ki je morala doseči sporazum o ceni dela, finančni zakon, in imenovanje združene komisije obeh zbornic za reformo institucij. Te na loge so bile dobro opravljene in prav zato se gre sedaj sklicevati na »slavno* osmo točko pogojev, ki jih je v začetku postavila PSI (spomnimo se, da so socialisti že od novembra zastavili problem povezave upravnih volitev s političnimi).
3.	Po mnenju socialistov je v najnovejšem času opaziti protiofenzivo z desnice, oziroma pravo pravcato ofenzivo «nove desnice*, ki se je oblikovala zunaj strank in ki skuša osvojiti predvsem KD in ima vsekakor mednarodne razsežnosti.
4.	Iz tega torej sledi, da je treba preiti od besed k dejanjem: napočil je čas konkretnih preverjanj. Zakonodajni pakt, ki ga je predlagala KD, je prej predlog za priključitev kot pravo pravcato zavezništvo, jesenske volitve pa bi za državo bile «neodgovorna pustolovščina*. Volimo torej, pomerimo se in konec besed!
Toda, na čigavi strani so sociali-sti? S kom hočejo vladati? Pri tem ti že prihodnji mesec izrednfSki TO®* se je socialistični tajnik
poudaril svoje nasprotovanje predčasnim volitvam s tem, da je naglasil potrebo po okrepitvi sedanjega političnega okvira. Podobno so se izjavljali različni predstavniki liberalcev.
Kljub vsemu pa osrednji problem ni ali bodo volitve ali ne. Volitve so praktično že sklenjene, čeprav manika še formalna plat vse zadeve. Politični boj se bo v prihodnjih dneh odvijal predvsem glede tega, kdo je odgovoren za njihovo sprožitev. Navidezna trdnost KD in njenih zaveznikov je sedaj očitno taktična.
Kako je Craxi utemeljil svoje stališče, ki so ga sicer vsi pričakovali? Predvsem je bil zelo previden in je na splošno uporabljal defenzivni ton. Čelno ni napadel nikogar, tudi kr-
vrh, posvečen libanonskemu in palestinskemu vprašanju, prav Maroko pa bi moral biti po Vseh predvidevanjih prva etapa Shultzove misije.
Po ZDA izgnala sovjetskega diplomata tudi Avstralija
WASHINGTON - Po včerajšnjih prvih vesteh o izgonu sovjetskih diplomatskih predstavnikov iz ZDA, se je izvedelo, da gre za tri osebe, obtožene vohunstva, od katerih je ena že pred uradnim izgonom zapustila ZDA.
O podobnem ukrepu poročajo tudi iz Avstralije, od koder so včeraj izgnali prvega sekretarja sovjetskega veleposlaništva, Valerija Ivanova. V Sydneyu ob tem poudarjajo, da dogodek mma nobene zveze z izgoni sovjetskih diplomatov iz Francije, ZDA, Velike Britanije in Italije.
zelo izmikal. Vsak naj odigra svojo vlogo, je odgovoril, mi pa bomo storili svoje. Toda, za sedaj se ni obvezal in tudi ni izključil nobene obveze: skratka, socialisti so pripravljeni znova v vlado s KD, prav tako pa ne izključujejo možnosti (morebitnega) izboljšanja odnosov s KPI in gredo celo tako daleč, da upoštevajo tudi predlog alternativne vlade. V tej smeri so se med celodnevno razpravo v centralnem konvteju PSI jasno izrazili mnogi udeleženci, od Ruffola do Achillija, od Lombardija do De Martina in vse do podtajnika Spinija.
Zdaj gre za vprašanje, kako se bo razvilo zadnje dejanje krize. Fanfanijev odstop je gotov, ni pa gotovo, če mu bo sledila parlamen-arra razpiava in če bo stekel še kak nadaljnji krog posvetovanj med Kvirinalom in strankami. Ze'o možno je, da se bo vse zgodilo izredno hitro, tako da bo predsednik republike le ugotovil, da ni več nobene dejansko uresničljive vladne večine.
Kljub temu pa še kar naprej krožijo glasovi, oziroma grožnje o de-
mokristjanski nameri, da bi šli do dna, oziroma da bi izkoristili izredno kratke časovne roke za razpis političnih volitev. Govori se tako o manjšinski enobarvni in celo o manjšinski tristrankarski vladi, ki bi lahko vodila volitve z izključitvijo socialistov. Toda. po vsej verjetnosti gre samo za taktično igro, čeprav se bo treba vse do zadnjega trenutka dobro zavedati, da bo KD storila vse, da bi prepričala volilne v izključno krivdo socialistov za tokratno vladno krizo. R. G.
Pertiuiju prva diploma borca za svobodo Italije
RIM — Predsednik republike Sandro Pertini bo kot prvi Italijan prejel častno diplomo «borca za svobodo Italije (1943 _ 45)». ki ga je letos udeležencem osvobodilnega boja začela podeljevati italijanska poslanska zbornica.
Priznanje bo predsedniku Pertini-ju med slovesnostjo v beneškem gledališču «La Fenice», 25. t prila, izročil obrambni minister Lagorio.
Del udeležencev zasedanja o Krasu v Repnu
(foto Magajna)
Kako zaščititi Kras, ne da bi pri tem prizadeli človeka, ki na Krasu živi? Oziroma: kako omogočiti Kraševcu, da sam ščiti svoj Kras? Na ti dve vprašanji so poskušali odgovoriti številni znanstveniki, strokovnjaki in javni upravitelji, ki so se zbrali včeraj v telovadnici v Velikem Repnu na zasedanju z zelo zahtevnim naslovom: »Tržaški Kras: narava in človek.* O tej tematiki se vije razprava že več kot deset let, vse odkar je rimski parlament odobril zakon o kraških rezervatih, vendar v okviru te razprave ni bilo mogoče nikoli najti enotnih stališč.
To lahko rečemo tudi za včerajšnji simpozij, ki je bil zelo aktualen tudi glede na dejstvo, da je deželna skupščina prav pred kratkim odobrila zakona o naravnih parkih in o kmečkem turizmu. Do izraza je namreč prišlo različno gledanje na kraško problematiko: na eni strani gledanje Slovencev in prebivalcev Krasa, ki hočejo tudi v bodoče razpolagati s svojo zemljo in jo nameniti pretežno produktivnim dejavnostim, da bodo naše vasi zopet polno zaživele in se bodo razvijale: na drugi strani pa gledanje meščanov.
OB VČERAJŠNJI PREDSTAVITVI «GLASNIH PREMIŠLJAM* V KOPRU
ESEJI MITJE RIBIČIČA SO PRONICLJIV PRIKAZ DOGODKOV IN PEREČIH VPRAŠANJ NAŠEGA ČASA
Knjigo je izdalo Založništvo tržaškega tiska - Uvodna beseda urednika Marka Kravosa - Predsednik ZK Jugoslavije o vzgibih, zaradi katerih se je odločil za tisk
ki s svojega zornega kota pojmujejo Kras kot kraj za rekreacijo, za nedeljske izlete in sprehode, bogastvo, ki je skoraj pritiklina mesta.
Pri tem pa je treba poudariti, da je pravzaprav osnovni cilj enih in drugih isti: ohraniti Kras čim lepši in čim bolj naraven. Drugačen pa je pristop k temu vprašanju in ta pristop vzbuja val konfliktov, predvsem zato, ker obstaja razlika pri pojmovanju kraškega človeka: leta je namreč pri prvem tolmačenju subjekt, ter mu je torej treba omogočiti, da sam odloča, ali bolje konstruktivno soodloča o svoji bodočnosti. pri drugem tolmačenju pa postane človek — grobo povedano — eden tolikih objektov — poleg k;a-ških pojavov, rastlin in živali — ki
(Od našega poročevalca)
KOPER — Včerajšnja predstavitev knjige Mitje Ribičiča <cG’.asna premišijanja» v mali dvorani koprskega gledališča sodi brez dvoma med tiste kulturne in politične manifestacije, ki imajo odmev v našem in v širšem jugoslovanskem prostoru. In to ne samo zaradi imena avtorja, ki je zaupal rokopis naši tržaški slovenski založbi, ampak predvsem zaradi tematike, ki izvira iz knjige. »Čutil sem potrebo, da naredim nelcakšen prerez narodnoosvobodilnega boja, naše kulture, širine OF, vloge Zveze komunistov, predstaviti problem enoten ja nacionalnih in razrednih interesov. Danes je potrebno biti optimistično razpoloženi in znati pravilno vrednotiti našo zgodovino, kajti v zadnjem času je tendenca, da se razvrednoti naš boj, da v njem iščemo samo napake. Prav revolucija NOB pa mi je bila še najbolj pred očmi, ko sem se odločil za «G!asna premišljanja*. Velikih dosežkov naše revolucije se nam ni treba sramovati».
«Primorska poje» v Kulturnem domu
Drevišnja revija tPrimorska Poje» v tržaškem Kulturnem domu bo imela še poseben pomen in bo presegla sam značaj tradicionalne pevske manifestacije. Šlo bo tudi za proslavo 40-leinice pomembnih dogodkov NOB in ljudske revolucije na Primorskem ob padcu fašizma. O tem in o današnjem trenutku Slovencev v Italiji bo posebej v svojem slavnostnem govoru siiregovoril predsednik SKGZ Boris Race.
Na drevišnji reviji v Kulturnem domu se bo občinstvu predstavilo enajst pevskih zborov s tostran in onstran meje, ki bodo s svojo pesmijo še enkrat Potrdili nerazdružljivost vezi slovenskega naroda in tistih prijateljskih vezi, ki so se spletle predvsem med zmagovitim narodnoosvobodilnim bojem.
niiiiiiiiiiiMiiiitiHJiiliiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiHHniiiiiitiiiiiiiiiHiiniiiriiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiii
ODGOVOR NA PREDLOG SZDL SLOVENIJE 0 UKINITVI
Za komite za zakonodajo SFRJ «depozit» ne krši sporazumov
Kvečjemu bi uredbi lahko očitali, da ni v duhu meddržavnih dogovorov
BEOGRAD — Zvezni komite za zakonodajo je na včerajšnji seji ob ravnaval predlog predsedstva republiške konference SZDL Slovenije, da bi spremenili uredbo o depozitu in ocenil, da uredba ni v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi, oziroma meddržavnimi sporazumi o maloobmejnem prometu. Noben meddržavni sporazum ne ovira pravice držav udeleženk, da uvajajo notranje gospodarske in denarno monetarne ukrepe v zvezi z odhodom svojih državljanov v tujino. Ti sporazumi prav tako ne ukinjajo pravice držav do urejanja pravice odnašanja domače in tujih valut v tujino, pravijo v komiteju za zakonodajo. Celo najostrejši komen tarji uredbe o depozitu, trdijo v komiteju, depozita niso označili kot kršitev mednarodnih obveznosti Jugoslavije temveč kot nekaj, kar ni v duhu meddržavnih sporazumov.
(dd)
Posojil« Belgije! Jugoslaviji
BRUSELJ - Belgija je kot finančno podporo jugoslovanskemu stabilizacijskemu programu odobrila Jugoslaviji 1,2 milijarde belgijskih frankov (25 milijonov dolarjev) srednjeročnega posojila. Del teh sredstev bodo porabili za uvoz
reprodukcijskega materiala, drugi del pa za običajne operacije bank v zvezj s finančnimi obveznostmi v tujini.
Razvoj in razorožitev
NAIROBI — Novinarji bi morali izdatneje poudarjati povezanost med razvojem in razorožitvijo ter prispevati k temu, da bi zavest o po trebi boja proti oboroževanju po-
stala univerzalna. To so sklenili ob koncu petdnevnega simpozija UNE SCO o informacijskih sredstvih in razorožitvi v Nairobiju.
Na simpoziju, ki je potekaj pod predsedstvom jugoslovanske predstavnice Brede Pavlič, s centra za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju v Ljubljani, so ocenili, da množična sredstva, navkljub po membnemu vplivu, ki ga imajo na javno mnenje,, doslej niso odigrala svoje vloge na področju razorožitve.
Tako je med drugim dejal pred- \ šednik predsedstva CK ZK Jugosla- \ rije Mitja Ribičič, ki se je v Kopru tudi sam udeležil pomembne slove snosti. Kot so se je tudi številni družbenopolitični predstavniki s tostran in onstran meje, med njimi predsednik SKGZ Boris Race, generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič, medobčinski sekretar ZKO Jože Utenkar, predsednik obalno-kraške konference SZDL Boris Kralj, da omenimo samo nekatere. Uvod v tistovma konferenco je imel glavni urednik knjižnih izdaj Založništva tržaškega tiska Marko Kravos. Orisal je razloge, zakaj so knjigo uvrstili v zbirko tEseji*. ka. ko je (lo kontaktov, z Ribičičem prišlo in kako je' pravzaprav nastal izbor, ki ga je bilo treba izluščiti iz izjemno bogatega gradiva. Menimo pa, je dejal' Kravos, da ■Glasna premišljanja» dovolj raznoliko in bogato govorijo o njihovem avtorju, o osebnosti, ki je bila vse skozi v središču dogajanja in ki se je ob tem srečevala s temeljnimi vprašanji, dogodki in osebami našega časa.
Urednik knjižnih izdaj ZTT, kjer je- knjiga izšla, je nato povedal, da je delo razdeljeno na štiri razdelke, od katerih se prvi začenja s spommom na rojstni Trst in na oče la. zvečine pa je posvečen: dogodkom in doživljajem v narodnoosvobodilnem boju, kot tudi socializmu in slovenskemu narodu. Ta teoretična in političm poglobitev se v drugem razdelku usmeri predvsem h kulturi, medtem ko sestavljajo tretji razdelek portreti - pričevanja o pomembnih slovenskih ustvarjalcih. S četrtim razdelkom se knjiga sklene. To poglavje je posvečeno delu in vlogi dveh velikih tvorcev Ju goslavije: idejni živosti Edvarda Kardelja in univerzalni veličini tovariša Tita.
Knjiga šteje 326 strani in je bila tiskana v 2 tisoč tristo izvodih, že sedaj pa je v pripravi izdaja v srbohrvaškem jeziku. Skratka, velik dogodek. Odlika Ribičičevih e vejeo, ki so nastajali v 40 letih angažiranega dela, pa je prisrčna in neposredna beseda — slovenščina po človeški meri, odprta in zanimiva tudi za najširši krog bralcev.
Mitja Ribičič je v svojem daljšem izvajanju povedal prenekate-ro zanimivost, ki zadeva nastanek knjige, a tudi sedanji politični in gospodarski trenutek v Jugoslaviji. Orisal je odnos do Trsta, kar je bil glavni argument, da se je odlo čil za ZTT, ob tem pa dejal, da je tudi politiko potrebno obravnavati v ob.iki esejev, kajti tudi politilca je kultura in znanost. Dejal je, da je v knjigi močan vpliv tistih, ki so naredili na avtorja naji'ečji vtis. In tu ne gre samo za Cankarja, temveč predvsem za Kardelja, program Zveze komunistov, Vilfana. Besednjaka itd. Gre za vpliv Koroške in koroškega boja, za vpliv Primorske in primorskega boja.
«Slovensko nacionalno vprašanje me je vznemirilo že v, predvdjnem času in tudi po vojni ob bitki J zg
z deli naroda, ki živi v- treh drugih državah. In to je stalno pri šotno kot vodilna rdeča nit skozi vse te eseje, prisotna je zvestoba tej mislim. Zanimivo je tudi dejstvo, kot je poudaril Ribičič s. m, da avtor ni obravnaval slovens' ih u-metnikov, ki dobijo mesto v knjigi, skozi oko literature, ampak je skušal povedati, kaj Cankar. Betk, J. Kozak, Jalcac, Fajfar, Varane in drugi pomenijo v političnem življenju in razvoju Slovenije.
Skratka, pomebna knjiga, poznem ben avtor in pomembno sporočilo, o čemer smo je lahko prepričali tudi ob poslušanju dveh odlomkov, ki ju je prebrala članica Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta Mira Sardoč. Vsemu temu pa je sledil še pronicljiv Ribičičev prikaz sedanjega trenutka v Jugosla
Včerajšnje zasedanje o Krasu, kateremu so prisostvovali številni gostje — med temi vladni komisar Marrosu in konzul SFRJ Banko — je odprl predsednik zadruge Naš Kras Egon Kraus. Po pozdravih repentabr-skega župana Pavla Colje in deželnega odbornika za krajevne uprave Tripanija je bilo na vrsti devet poročil, ki jih v daljših izvlečkih objavljamo na četrti strani. V popoldanskih urah se je razvila razprava, v katero je poseglo 13 diskntantov, ob konen pa je sklepne misli povzel predsednik Kraške gorske skupnosti Miloš Budin. Zasedanje so, kot znano, priredili deželno odborništvo za javne u-stanove, gozdove in razvoj gorskih področij, Kraška gorska skupnost in zadruga »Naš Kras*.
nove meje, ob vprašanjukako u j jn ttjene vloge in pomena v sve resmditi geslo samoodocbe, žaru tut tekla je tudi beseda o zadn em zevan;a, enotnega prostora, kako realizirati te probleme v. sodobnem svetu. Slovenski narod mora biti faktor povezovanja in približevanja
obisku predsednika Zveze komuni stov Jugoslavije v Romuniji.
MARIJ ČUK
OGORČENJE V ITAIUI, AVSTRIJI IN NEMČIJI
Kje je smrtni tovor dioksina iz Sevesa?
V Rimu sestanek pri ministru za civilno zaščito Fortuni
RIM — Afera o sodih s smrtonosno vsebino dioksina iz Sevesa čedalje bolj buri duhove v Italiji, Avstriji in Zapadni Nemčiji. Kar je pri vsej zadevi najbolj zaskrbljujoče je naravnost škandalozen molk in sprenevedanje okoli resničnega mesta, kjer naj bi se nahajal nevarni tovor, ki se ga je ICMESA iz Sevesa znebila s pomočjo specializirane mednarodne transportne družbe I^annesinann.
Včeraj so se s predstavniki omenjene družbe sestali minister za d-
■liniMilliiiiiiiliiMiiiiiiiiiiii„,,iMill|lv1|||a|ii(|||||lll|l|ll)illlll|l„llii„liii,„„li,llll|1|||||||1|||t||||||||M||||l|1|||||)||||||||||||||t||||||||||||n||||||||||||||l|||||||||||||lt(|1illlltll|tlllllllillii,lllll||,l|il,n)llill|||||||||il||iu||,||||lv
MED VČERAJŠNJO SPOMINSKO SVEČANOSTJO
Osamljenost župana Cecovinija v Rižarni
»Župan Cecovini, antifašizem je treba dokazovati z dejanji in ne s priložnostnimi besedami!* Velik transparent s tem napisom se je dvignil visoko nad večstoglavo množico, ki se je včeraj po končani spominski svečanosti v Rižarni v polkrogu zbrala pred glavnim vhodom, da bi pričakala tržaškega župana Cecovinija. ki se je malo prej, kot četrti govornik, poklonil žrtvam fašizma. Naglih korakov, ne da bi se ozrl ne na levo ne na desno in ne da bi se njegov pogled za hip ujel z živordečimi črkami napisa na transparentu. Jo Je župun v gosiem spremstvu policije odkurii do občinskega avta, ki ga je z vso
naglico odpeljal.
Očitno se mu Je iz Rižarne zelo mudilo. Pa ne zaradi njenih tesnobno zbujajočih mrkih prostorov. Bolj zaradi neprijetne nelagodnosti, ki se ga je morala polastiti, kadar se je veliko dvorišče Rižarne skoraj do kraja izpraznilo, ko je stopil pred mikrofon. Krog njega je ostalo le nekaj njegovih somišljenikov in tistih, ki so morali pač dolžnostno ostali. Tudi svoj govor je hitro in nervozno zdrdral. Sicer pa se je med zapuščanjem slavnostnega prostora marsikdo vpraševal, kaj lahko plemenitega pove pred spomenikom žrtvam fašizma človek, ki je tako nepleme-
nito zapustil dvorano občinskega sveta, ko se je bilo treba izreči proti pobudi tistih, ki vsem demokratičnim vrednotam v brk poveličujejo nekdanje morilce.
Pa je le govoril, kot da bi ne bilo med tragično resničnostjo Rižarne in nečloveškimi dejanji škvadrista Giunte nobene stične točke. In četudi ga ni skoraj nihče poslušal, je vendarle vsakdo zaznal, da so njegove besede, po vsem, kar se je zgodilo prejšnje dni, neiskrene in nedosledne. Z njimi prav gotovo ni mogel dokazati svojega antifašizma. Sedaj bomo videi), kaj bodo pokazala njegova prihodnja dejanja.
vibo zaščito Loris Fortuna, predsednik dežele Lombardije Guzzetti in prof. Felice Ippolito, podpredsed nik komisije za naravne katastrofe.
Medtem je v Bonnu predstavnik zvezne nemške vlade izjavil, da ni še nobenih konkretnih dokazov, da je bilo 41 sodov z dioksinom spravljenih v skladišče za nevarne snovi v Muenchenhagnu na Spodnjem Saškem. Medtem je bilo Osumljeno skladišče zaprto, pred njim pa je množica ljudi ogorčeno manifestirala.
Prav tako je javno mnenje straš no razburjeno v Avstriji, kjer se vsi glavni časopisi sprašujejo, ali je verjeti trditvam, da strupeni to vor ni bil odložen v odlagališče Bachmanning v Zgornji Avstriji, in ali so bile preiskave v tem smislu res temeljite.
Iz Bazla je vodstvo podjetja Hof fmann - La Roche izdalo sporočilo, ki močno zveni kot skrivanje za prstom. Voditelji podjetja se ve dejo kot da ničesar ne vedo. iz ražajo začudenje, kako je mogel dioksin tako izginiti in napoveduje jo sodno postopanje proti družbi Mannesmann. kolikor bi preiskave pokazale, da se družba ni držala sprejetih obveznosti.
GDANSK - Bivši voditelj ukinje nega sindikata Solidarnost, Lech Wa-lesa, se bo v ponedeljek končno vrnil na svoje delovno mesto elektrikarja v ladjedelnici Lenin.
jih morajo drugi zaščititi, in mi seveda na tako tolmačenje ne moremo pristati.
Ta dvojna vizija kraške problematike se je vila skozi ves dan, od uvodnih referatov pa do sklepnega posega, v katerem je Miloš Budin zelo analitično razčlenil ozadje in vzroke tega konflikta. Povod za to razp avo, ki se je v določenih ti e-nutkih zelo razširiti, sta dala dva re-lerata; prof. Livio Poldi ni in dr. Franco Perco sta namreč zastavila problematiko z iziazito »meščanskega* zornega kota in to z dokajšnjo ostrino: njuna referata — katerih najznačilnejše odlomke objavljamo na četrti strani — sta izzvala vrsto reakcij v popoldanski razpravi.
Popoluanski del simpozija se je začel .. okroglo mizo; v razpravo je kot prvi posegel repentabrski ž.upan Pavel Colja, ki je uvodoma ugotavljal, kako so bili dopoldanski poseg* na visoki ravni; istočasno je podčrtal, da je bilo prav, če je med temi prišlo tudi do provokativnih izjav, kot sta izzvenela Pol-dinijev in Percov poseg; župan Co-'ja je bil mnenja, da je treba te stvari razčistiti. Soglašal je tudi s tistimi, ki so poudarjali, da si ne more nihče lastiti ne Krasa, niti mesta: zemlja je last vseh — ;e poudaril — in vsi jo morajo spoštovati. Pri tem pa se je Colja vprašal, kakšen je odnos Tržačana ko pride na Kras: odgovor je bi) seveda negativen; odnos meščana do Krasa je kolonialen. Predvsem pa je poudaril, da se moramo pri obravnavanju teh problemov zavedati, da na tem teritoriju živi manjšina, do katere imajo še določeni ljudje odnos, ki se ne sklada ne z ustavo, nit) z deželnim statutom.
Doberdobski župan Mario Lavrenčič pa je v začetku svojega posega potrdil načelo, ki je bilo v bistvu glavna tema seminarja: Kras in človek ki na njem živi sta neločljiva enota. Posegi na teritorij izključno v rekreativne namene so mogoči le tam. kjer ni drugih možnosti. je poudaril in pristavil, da je razumljivo če nekateri očitajo slovenskemu prebivalstvu, da zavrača take posege na teritoriju; ti ljudje pa ne upoštevajo vsestranskih imtreb Krasa Vprašati se je zato treba ali bi bili Kraševci tako nezaupljivi, če bi jih mesto in večinski narod upoštevala kot bi morala.
Odbornik dolinske občine Stojan Sancin je na simpoziju v bistvu po-rovi). kar je povedal ob predstavitvi aktov mednarodnega zasedanja o Glinščici, ki je bilo pred nekaj več kot mesecem dni. Od takrat pa so se ne'.a*ere stvari bistveno spremenile; bil je odobren zakon štev. 11/83: z njim razpolagajo občinske uprave z instrumentom, ki jim daje ne samo možnosti za zaščito narave. ampak tudi za izvajan,ie konkretnih posegov. In prav na osnovi teh posegov — je nadaljeval — in ne samo na osnovi principielnih izjav bo treba ocenjevati dejavnost javnih uprav. Odbornik Sancin, ki se je strinjal z referatoma Staneta Peterlina in v bistvu tudi I.ivia Pol,diniia v svoj poseg sklenil : orisom načrtov in pogledov uprave občine Dolina glede doline Glinščice.
(Nadaljevanje ila zadnji strani)
OB VČERAJŠNJI SPOMINSKI SVEČANOSTI V RIŽARNI
Vrednote, za katere je padlo toliko ljudi nas morajo voditi v vsakdanjem življenju
ir
Številnim udeležencem proslave so spregovorili pokrajinski predsednik Carici, župan Švab, sindikalist Degrassi in župan Cecovini, ki ga je množica kontestirala
ZAČETEK PROSLAV V DOLINSKI OBČINI

V tržaški Rižarni, ki je simbol | da lahko stopimo s čistim obrazom
trpljenja slovenskega, hrvatskega, židovskega in antifašističnega italijanskega ljudstva iz teh krajev pod nacifašistično okupacijo, se je včeraj, kot vsako leto ob proslavljanju dneva osvoboditve, 25. aprila, zbrala množica ljudi, da bi počastila spomin vseh, ki so jih potrle krematorijske peči Rižarne in vseh, ki so v strašnih letih druge svetovne vojne padli za ideale svobode, miru, sožitja, bratstva in napredka. Spominsko svečanost je priredil pokrajinski odbor za obrambo vrednot odporništva in demokratičnih inštitucij. Poleg predstavnikov oblasti — prisotni so bili med drugimi deželni predsednik Colli, župani vseh šestih občin na Tržaškem, generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič, predstavniki civilnih in vojaških oblasti in raznih organizacij -— so se svečanosti udeležila tudi precej številna sindikalna in borčevska zastopstva, predstavništva deportirancev, političnih preganjancev, nekdanjih aktivistov in delavskih svetov.
Po verskih obredih katoliške (v slovenščini in italijanščini je prebral molitev škofov vikar msgr. Škerl), pravoslavne in židovske veroizpovedi, so udeležencem spominske svečanosti spregovoril predsednik tržaške pokrajinske uprave, ki je tudi predsednik antifašističnega odbora. Damo Clarici, dolinski župan Edvin Švab, sindikalni predstavnik Bruno Degrassi v zastopstvu enotne zveze CGIL - CISL - UIL in tržaški župan Manlio Cecovini. Ob njegovem nastopu je velika večina zbranega občinstva v znak protesta, ker je na zadnji seji občinskega sveta odšel iz dvorane, ko se je bilo treba izreči o nedopustni fašistični manifestaciji v hotelu Excelsior, zapustila veliko dvorišče Rižarne ter ga nato pričakala pred glavnim vhodom, kjer ga je živahno kontestirala. Sindikalni predstavniki so pred vhodom delili tudi protestne letake, na velikem transparentu pa je bil r.apis: «Župan Cecovini: antifašizem je treba dokazovati z dejanji in ne s priložnostnimi besedami*.
Svečanost sta zaključila igralca italijanskega stalnega gledališča Mimmo Lovecchio in Giorgia Vigno-li, ki sta prebrala nekaj odlomkov iz dela »LTstruttoria* Petra Weissa in iz pesniške zbirke Umberta Sabe «11 Canzoniere*. Ob tem lahko obžalujemo, da ni bilo v tem delu svečanosti slovenske besede.
Rižarna in vse druge strahote naeifašističnega nasilja so trajni dokazi nekega zgodovinskega razdobja, ki se ne sme povrniti in iz teh dokazov moramo črpati nauke, ki nas morajo danes in v prihodnje voditi po poti demokracije, svobodoljubja in miroljubnega sožitja. To so glavne misli, ki jih lahko strnemo iz včerajšnjih govorov v Rižarni. Govorniki (če odštejemo Cecovini-ja) pa so obenem obsodili nedavno fašistično provokacijo v Trstu ter dejstvo, da je do nje lahko sploh prišlo.
Predsedujoči Clarici je med drugim dejal, da so take spominske svečanosti priložnost za polaganje obračuna o tem, koliko je bilo storjenega, da bi se uveljavile vrednote, za katere je padlo toliko žrtev. S tem obračunom pa ne moremo biti danes zadovoljni: demokracija je dobrina, za katero se je treba boriti dan za dnem. Mnogokrat pa na to pozabljamo. Zato demokratične pridobitve niso v nevarnosti samo zaradi fašističnih pobud, kakršna je bila predstavitev provokativne brošure o Giunti, temveč tudi zaradi prepogostih primerov dovoljevanja takšnih pobud, kot se je prejšnje dni pripetilo v Trstu.
Tudi Degrassi je obsodil fašistično provokacijo in brezbrižnost, da bi jo preprečili ter se navezal na stališča tržaškega delavskega razreda, da se je treba enotno boriti za mir, sožitje in prijateljstvo med tu živečim prebivalstvom, v širšem merilu pa za mednarodno razoroževanje.
Dolinski župan Švab seje v svojem dvojezičnem posegu vprašal, če se v Trstu zavedamo, koliko strupa in sovraštva sejejo nekateri še danes iz golega volilnega in političnega oportunizma. Ali je npr. res, je dejal Švab. da se večina italijanskih soobčanov boji, da jih bodo zakonsko zaščiteni Slovenci izpodrinili. ali je res. da je dobršen del Trsta pripomogel k ustvarjanju javnega mnenja, ki je bilo bolj odpustljivo do posl. Almiranteja kot do senatorke Gerbec, ki je predlagala zakon za ureditev položaja Slovencev. Po vsem tem se je vprašal, kaj naredimo za omikano sožitje,
pred žrtve nacdfašizma. Kdor pa ni popolnoma prepričan v vse vrednote antifašizma, sodelovanja, in mi-
roljubnega sožitja, mora ne glede na svoje prepričanje pošteno razmisliti, ko se pride poklonit žrtvam Rižarne.
Drevi večer italijanske narodnosti v Jugostaviji
Z drevišnjim »Večerom italijanske narodnosti v Jugoslaviji* se bodo začele slovesnosti, ki jih je priredila dolinska občina ob letošnji 40. obletnici padca fašizma in ki se bodo nadaljevale jutri z odprtjem družbenega centra Anton Ukmar - Miro pri Domju in v ponedeljek s svečanostjo pri občinskem spomeniku padlim za svobodo.
Z današnjo prireditvijo v občinskem gledališču »Prešeren* v Bo-ljuncu želi dolinska občinska uprava še poglobiti stike s pripadniki italijanske narodnostne skupnosti, ki živi v Jugoslaviji. Ob tej priložnosti bo podelila Uniji Italijanov za Istro in Reko odličje prijateljstva, tradicionalno priznanje, ki ga vsako leto dodeli posameznikom ali organizacijam za njihove zasluge predvsem na področju zbliževanja in utrjevanja prijateljskih vezi.
Na prireditvi bodo štirje pevski zbori in ansambli italijanske narodnostne skupnosti posredovali našemu občinstvu del svoje umetniške ustvarjalnosti. Nastopili bodo: tamburaški ansambel Kulturnega in umetniškega društva «Fratellanza» z Reke, ansambel, ki deluje vse od leta 1947 in je med drugimi priznanji prejel zlato kolajno za brenkalne sku-| pine na festivalu v Sremski Mitroviči leta 1976, trenutno šteje 40 članov in ga vodi dirigent Livio Floris; moški pevski zbor in godalni orkester KUD Lino Mariani iz Pulja, ki je poleg po Jugoslaviji mnogo koncerti ral tudi po Italiji, na tekmovanju pevskih zborov v Gorici je osvojil prvo mesto v kategoriji folklornih pesmi, vodi ga znani puljski skladatelj prof. Nello Milotti (predsednik Tito je odlikoval KUD «Lino Mariani* z redom bratstva in enotnosti); nadalje se bo predstavil našemu občin-; stvu mešani pevski zbor italijanske narodnostne skupnosti iz Umaga, ki je nastal pred šestimi leti. a je kljub kratkemu obstoju že veliko gostoval, med drugim tudi v našem mestu, vodi ga Sergio Bemich; dekliški zbor Samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo italijanske narodnosti iz Izole, ki je bil ustanovljen pred dvanajstimi leti in se že od samega začetka proslavil po izredni svežini glasov, tako da je kritika mlade pevke poimenovala v »lastovičke*; zbor od ustanovitve vodi učiteljica Amina Dudine, pred sedmimi leti pa je že nastopil tudi v Dolini.
Na »Večeru italijanske narodnosti v Jugoslaviji* bo med drugimi prisoten tudi predsednik Unije Italijanov za Istro in Reko. Prireditev se bo začela ob 20.30.
SINOČI V KULTURNEM DOMU
Številno občinstvo na sklepnem koncertu abonmajske sezone GM
Pod vodstvom dirigenta Stojana Kureta sta nastopila simfonični orkester RTV iz Ljubljane in mladinski pevski zbor Glasbene matice
Sinoči je bil v tržaškem Kultur-. nem domu sklepni koncert abonmaj-ske sezone Glasbene matice. Nasto- j pila sta simfonični orkester RTV j iz Ljubljane in mladinski pevski j zbor Glasbene matice iz Trsta. Na j dirigentskem pultu je bil Stojan | Kuret.
Koncert je vsekakor vzbudil medi občinstvom veliko zanimanje„ saj je j bil to pomemben in zanimiv glas-1 beni dogodek. V zahtevnih izvedbah j sta namreč sktipaj nastopila pro-! fesionalni orkester in zbor mladih! pevcev, «abinacija» nikakor ni bila enostavna, vendar se je mladinski zbor Glasbene matice ponovno dobro izkazal. Nastop bo brez dvoma ostal v spominu mladim pevcem in hkrati jim bo kot velika vzpodbuda za nadaljnje delo. Seveda bo tudi občinstvu ostalo v zavesti za naš prostor vsekakor ambiciozno in uspelo glasbeno dejanje, ki mu je dal brez dvoma markanten pečat tudi mladi dirigent Kuret.
Sinoči smo tako poslušali Pergo-lesijevo Stabat mater (tu sta skupaj nastopila zbor in orkester), Ci-
Dirigent Stojan Kuret
gličev Triptih za glas in orkester in Brahmsove variacije na tema Josepha Hagdna. Poslušalci so ob zaključku koncerta s toplim in dolgim aplavzom nagradili vse izvajalce, to je orkester, dirigenta in seveda tudi mlade pevce. Naj zapišemo, da sta koncert oddajala v neposrednem prenosu radio Trst A in tretji program radia Ljubljana.

NA SINOČNJI SCH
Tržaški občinski svet o misovski provokaciji
Sramotno proslavljanje požigalca Narodnega doma Francesca Giunte je sinoči spet odjeknilo na seji tržaškega občinskega sveta. Potem ko je prejšnji petek uspel podli manever tistih, ki niso želeli sta lišča tržaške občine o tej provokaciji, je skupščina sinoči obravnavala tri resolucije o tem dogodku. Dve od teh so že pred časom z ostro obsodbo fašističnega shoda predstavili komunisti in svetovalec tržaškega gibanja Parovel, tema dvema pa se je sinoči pridružila še resolucija, ki jo je predložil listar Gambassini. Naj omenimo, da ta resolucija zveni uvodoma kot obsodba misovske pobude, nadaljuje pa z nesprejemljivo optiko zavračanja »nasprotujočih si ekstremizmov* kot da bi lahko fašizem in antifa šizem postavili na isto raven.
V poznih večernih erah to se na-, četniki svetovalskih skupin (razen seveda neofašista in Gambassinija) sporazumeli za enotno resolucijo, ki jo je podprl tudi župan Cecovini.
Tržaški občinski svet je pozno ponoči izglasoval resolucijo, ki obsoja fašistično provokacijo. Resolucijo so podprli KPI, laiko - socialisti, velika večina KD in del LpT vštevši z županom Cecovinijem.
• Na sedežu KPI na Pončani bodo danes ob 9.30 odprli razstavo o na-
zadovanju industrijskih dejavnosti na Tržaškem. Nastopil bo član pokrajinskega tajništva stranke Poli. Na sedežu KPI pri Sv. Ivanu pa bo ob 18. uri srečanje na temo «Go-spodarski položaj na Tržaškem in delavski boj za obnovo delovnih pogodb*.
Danes na obisku postojnska delegacija
Danes popoldne ob 17. uri prispe v Trst pred sodnijsko palačo na Trgu Ulpiano uradna delegacija postojnske občinske skupščine, pod vodstvom podpredsednika skupščine. Delegacija bo nato, ob navzočnosti delegacije tržaških aktivistov, odšla v Ul. Ghega, kjer bo položila -vepočastitev-, spomina žrtev nacizma in fašizrha ter še posebej v spomin postojnskih talcev, ki so na tem morišču žrtvovali svoja življenja.
Postojnska delegacija bo nato o-biskala še vojaško pokopališče, kjer bo počastila spomin padlih borcev JLA. Sledila bosta še obisk civilnega pokopališča in nazadnje še Rižarne. Ob vseh teh spominskih svečanostih s polaganjem vencev bo postojnski oktet zapel priložnostne pesmi.
Manifestacija pri Sv. Ivanu povezana z akcijo za vrnitev Narodnega doma
Svetoivančani, prebivalci z Vrdele in iz Podlonjerja boJo jutri dopoldne s spominsko svečanostjo proslavili 25. april, dan odporništva. Manifestacija bo potekala pred poslopjem nekdanjega svetoivanskega Narodnega doma, na pročelje katerega je vklesano spominsko obeležje padlim domačinom v NOB in bo povezana z akcijo za vrnitev Narodnega doma slovenski narodnostni skupnosti,
Svetoivanski Narodni dom je pred 80 leti zgradila zadruga domačinov, da bi lahko postal središče slovenskega življenja v tem predelu mesta. To svojo funkcijo je opravljal skoraj dvajset let, vse dokler ga niso fašisti najprej zažgali, nato pa prisilili zadrugarje. da so poslopje prodali za smešno nizko vsoto.
Domačini so, kot rečeno, začeli z akcijo za vrnitev doma naši skupnosti: začeli so zbirati podpise pod ljudsko peticijo, ki jo bodo poslali predsedniku republike in drugim pristojnim oblastem.
Prav zato b’ jutrišnja manifestacija tudi povezana s to akcijo. Spominska slovesnost se bo začela ob 11. uri, na njej bo nastopil moški pevski zbor Vasilij Mirk, ki ga vodi Evgen Prinčič, recitator Stane Raztresen, prebrali pa bodo tudi nekatere spise otrok osnovne šole «0. Župančič* o svetoivanskem Narodnem domu.
S SINOČNJEGA OBČNEGA ZBORA V BOLJUNSKEM GLEDALIŠČU «F. PREŠEREN
PREDSTAVILE SO JIH VČERAJ NA TISKOVNI KONFERENCI
Občinski načrti za reševanje žgočega problema stanovanj
Zaenkrat grozijo sodni Izgoni 262 družinam, do konca leta bo število naraslo na 600 ■ V sredo razširjen sestanek pristojne komisije
Stanovanjski problem postaja v Trstu iz dneva v dan bolj dramatičen, saj je naše mesto na drugem mestu (za Rimom) po številu sodnih izgonov v primerjavi s prebivalci. Da bi javnosti pojasnil dejansko stanje in občinske programe je odbornik za socialno skrbstvo Fragiacomo sklical včeraj tiskovno konferenco, na kateri so sodelovali tudi nekateri člani občinske komi sije, ki se ukvarja "s tem vprašanjem.
Poglejmo najprej podatke. Trenutno je pristojnemu uradu vložilo prošnjo za stanovanje 262 družin, katerim grozi v zelo bližnji prihodnosti sodni izgon. Od teh je 8, ki se lahko znajdejo brez strehe iz dneva v dan. Po podatkih sindikata stanovanjskih upravičencev (Sunia) pa se bo v teku leta nabralo skupno 600 sodnih izgonov, ki so jih na preturi podaljševali iz leta v leto in bodo zato čez nekaj mesecev pravnomočni.
Družin, ki potrebujejo stanovanje, je torej veliko, stanovanj pa ni. Krizna situacija se bo verjetno nekoliko omilila po letu 1985, ko bodo dogradili 200 občinskih stanovanj v treh že določenih predelih. Za finansiranje te gradnje bo občina izkoristila 80% od državnega prispevka za ljudske gradnje, ki znaša 17,5 milijarde lir. Preostalih 20 odstotkov pa bo uprava, kot je potrdil včeraj Fragiacomo, izkoristila za nakup 29 - 30 stanovanj. Na razpolago bi morala biti delno konec letošnjega leta. preostala pa v februarju prihodnjega.
Stečaj podjetja Porfirio, ki bi moralo zgraditi za občino 108 stanovanj v okviru Naselja sv. Sergija, je močno zavrl realizacijo načrta. Občinska uprava bo namreč morala ponovno dati v zakup izgradnjo stanovanj, kar pa pomeni, da bo do ponovnega pričetka del preteklo veliko časa. Gotovo ne bodo stanovanja izdelana pred letom 1985 86.
Udeleženci včerajšnje spominske svečanosti v Rižarni so odgovorili na Cecovinijevo nedopustno zadržanje v občinskem svetu, ko se je bilo treba izreči o fašistični manifestaciji, tako, da so zapustili Rižarno, ko je začel govoriti. Kasneje, kot vidimo na sliki, so ga pričakali na cesti, da bi mu izrazili svoje nezadovoljstvo
Omenjeni načrti tržaške občinske uprave so torej časovno zelo odmaknjeni, potreba pa je sedanja in akutna. Kaj torej?
Prazna stanovanja. Sunia trdi, da jih je v Trstu 8600. Da jih je več tisoč ni dvoma, saj so na včerajšnji konferenci potrdili, da jih je podjetje Acega ugotovilo 5 tisoč, od katerih pa naj bi bilo vseljivih — po podatkih občinskega urada za stanovanje — okrog 500. Jasno je torej, da bo morala občina (oziroma mešana komisija pri prefekturi) kriti sedanjo potrebo iz te raz položljivosti. V sredo je zato sklican sestanek občinske komisije od-borništva za socialno skrbstvo, na katerem bodo sodelovali sindikalni predstavniki, predstavniki zasebnih lastnikov, vse javne ustanove, ki po zakonu morajo v nujnih primerih nuditi upravi svoja prazna stanovanja (INAIL, bivša ECA, Ina itd,), nadalje zavarovalne družbe in vse druge zainteresirane organizacije. Namen komisije je, da sen-sibilizira te ustanove in podjetja, od katerih si pričakuje razpoložljiva stanovanja.
Druga fronta za «pridobivanje» stanovanj so zasebniki. Od njih občina pričakuje, da bodo v skrajnem primeru »priskočili na pomoč* in sklenili direktno z upravo pogodbe za krajšo dobo (1 ali 2 leti). V nasprotnem primeru bi župan lahko zahteval od prefekture, da zaseže stanovanja.
Na tiskovni konferenci, ki je bila včeraj v Časnikarskem krožku, je predsednik organizacije »Associa-zione Friulgiuliana Uffici Viaggi e Turismo* G. Cividin orisal razvoj turističnih dejavnosti v naši deželi v pretekli sezoni. Opozoril je, da je turizem v lanskem letu ne splošno nazadoval: v Trstu na primer so prodali 18 odst. manj železniških in 11 odst. manj letalskih vozovnic ka kor v letu 1981. Kljub temu — je dejal — pa so turistične organizacije zagotovile turistični bilanci 460 tisoč prenočitev tujih gostov.
Kmetijska zadruga trdno na nogah kljub hudim gospodarskim težavam
Za izhod iz krize je potrebno sodelovanje s sorodnimi ustanovami na obeh straneh meje
Od ustanovnega občnega zbora Kmetijske zadruge leta 1946 pa do danes so se razmere močno spremenile. Večina ustanovnih članov je preminila, žalostno pa je, da ponekod ni več sledu niti za njihovo zemljo, za tistimi čudovitimi vrtovi na Kolonkovcu in Rocolu, pri Sv. Ani in še drugod, če pomislimo na socialno podlago, na kateri je bila ustanovljena naša zadruga, se nam spontano porodi vprašanje: je zadruga že zaključila svojo nalogo, ima še kaj predlagati in ustvariti še kaj novega? Osebno sem prepričan, da mora naša zadruga sjcupno z drugimi demokratičnimi ustanovami nadaljevati svojo nalogo,,> »kajti stojimo na zemlji, ki je sama na sebi bogat zaklad, vredna, da jo čuvamo in branimo -in-z veseljem obdelujemo, zlasti mi, Slovenci, kajti zemlja ni le naša gospodarska dobrina, ampak je njena zaščita in o-hranitev tudi naša nacionalna in moralna dolžnost.
Tako je dovršil poročilo upravnega odbora predsednik Kmetijske zadruge Alojz Markovič na sinočnjem občnem zboru te važne ustanove v prostorih boljunškega gledališča »F. Prešeren*. Kljub hudi gospodarski krizi, kateri so se pridružile še težave zaradi jugoslovanskih stabilizacijskih ukrepov, se je poslovno leto 1982 končalo s prebitkom, za kar gre zasluga nedvomno tudi dobremu, smotrnemu upravljanju zadruge. Ker zaenkrat ne kaže, da bi se gospodarske razmere na mah zboljšale, bo treba v prihodnje posvetiti največjo skrb vprašanjem ustrojne in organizacijske narave, oziroma prilagajanju dejavnosti novim zahtevam, in to nujno s pristopanjem novih, mladih in svežih sil; pomladitev kadra je neobhod-na, odviti pa se mora na osnovi strokovnosti in iskrene požrtvovalnosti, brez katere bi ustanovnim članom ne uspelo razviti ustanove do njene današnje delokrožne in kakovostne razsežnosti. Novi ljudje — nove i-deje, teh pa je vsekakor treba, kot je potrebno v bodoče tudi tesno sodelovanje zadruge s sorodnimi ustanovami obeh narodnosti in z zainteresiranimi dejavniki v matični domovini.
V tem smislu se je med diskusijo izrazil tudi direktor Agrarie Koper Marjan Korva (navzoč skupaj z direktorjem Vina Kras Miranom Vodopivcem in direktorjem sežanskega dela Agrarie za kmetijstvo inž. Grželjem), ko je dejal, da obnovitveni načrti v kmetijstvu Slovenije narekujejo ponovno vzpostavitev ne davno prekinjenega sodelovanja.
Po poročilu nadzornega odbora, ki ga je podal predsednik Odo Kalan, in odobriti obračuna 1982 so zborovalcem prinesli pozdrave E. Bukavec (Kmečka zveza), B. Mihalič (občina Dolina), B. Štrekelj (Konzorcij Grmada), G. Zidarič (nabrežinska hranilnica), Poian
(konzorcij AICA, Bologna), B. Slavec (dolinska sekcija SSk), B. škerk (Zadružni kraški hlev) in J. Sancin (Dolga krona), medtem ko je Ivo Širca nadrobneje spregovoril o enoletnem delovanju zavarovalne agencije Unipol.
Pred začetkom skupščine smo poslušali pet intervjujev Neve Lukeš s člani upravnega odbora in zadruge, posnetih na magnetofonski trak, obenem pa gledali fotoposnet-ke Maria Magajne o življenju in delu zadruge v času 1959 - 1981. O občnem zboru bomo še poročali v prvomajski prilogi »Naša zemlja*.
(dg)
Tovarniški svet Terni pri predsedniku pokrajine
Tovarniški svet škedenjske železarne Terni se je na zadnji seji o-dločil za ponovno mobilizacijo delavstva spričo dejstva, da se ministrstvo za državne soudeležbe in Finsider nista držala dogovora, po katerem bi morala najkasneje do 20. aprila sporočiti delavstvu do-
končen sklep o uvedbi »alternativne* proizvodnje v tržaškem obratu. Delavstvo je tudi sklenilo, da se bo masovno udeležilo splošne stavke 28. aprila.
V četrtek pa se je tovarniški svet sestal s predsednikom pokrajinske uprave Claricijem, s katerim je o-bravnaval položaj v obratu ter naglasil nujnost posega krajevne u-prave pri pristojnih oblasteh v Rimu. Clarici je dejal, da se namerava zavzeti za rešitev osnovnega vprašanja škedenjske železarne, vendar pa da bi kazalo s posegom v Rimu počakati, ker je za prve dni maja najavljen obisk predstavnika neke francoske industrije, .ki naj bi se dogovorila za' skupno proizvodnjo s tukajšnjo železarno, in ker bodo kmalu zatem obiskali deželno upravo člani osrednjega vodstva družbe Italsider.
• Tržaška občina jo poverila tvrdki Proacqua iz Tržiča izvedbo tretje tranše del za posodobitev in okrepitev čistilnih naprav pod Skednjem. Delo bo veljalo 920 milijonov lir, za posodobitev celotne strukture pa je predviden skupen strošek v višini 5 milijard lir.
(•••MIIHIIIIIIIMItMIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIMIIIflimmillimtllMIIIIIIimilMIMIIMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHI
FINANČNA DEJAVNOST AGNELLIJEVE GRUPE
Lloyd Adria tico preide pod zavarovalnico Toro?
To možnost, ki jo sindikati odločno zavračajo, so preučili na včerajšnji skupščini osebja tržaške zavarovalnice
Na pobudo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL so se včeraj dopoldne sestali na sindikalni skupščini v dvorani v Ul. Collegio nameščenci tukajšnje zavarovalnice Lloyd Adriatico. Na skupščini so prisotni — po uvodnem nastopu sindikalista Treua — vzeli v pretres vprašanje, ki že nekaj dni vznemirja osebje zavarovalnice. V bistvu gre za to: grupa Agnelli (Fiat) je v lanskem avgustu odkupila od družbe Gotthard Finanz 40 odst. delnic tržaške zavarovalnice, in to preko finančnih družb IFI in IFIL. Pred dnevi pa je družba Centrale, ki prav tako kot IFI in IFIL pripada grupi Agnelli, prevzela za 295 milijard lir znano zavarovalnico Toro. Osebje tržaške zavarovalnice Lloyd Adriatico se zdaj boji, da bi tukajšnja družba v kratkem postala le nekakšna podružnica zavarovalnice Toro, kar bi lahko odločilno vplivalo na nadaljnji razvoj Lloyda, na obseg zaposlenosti pri zavarovalnici in na uresničitev že predvidenih investicij, med katerimi prednjači izgradnja novega sedeža na območju
bivše tovarne strojev Na sindikalni skupščini so prisotni poudarili tudi nesrečen poseg A-gnellijeve grupe v Tovarno velikih motorjev pri Boljuncu, iz katere se je Fiat izvlekla, ko se je izkazalo, da tovarna ne bo zagotavljala pričakovanih profitov. Ko sta IFI in IFIL lani prevzela del glavnice družbe Lloyd Adriatico, so še poudarili, smo mislili, da se namerava A-gnellijeva grupa uveljaviti tudi v zavarovalstvu, zdaj pa kaže, da ji je šlo le za manevriranje s kapita lom, ki ga tržaška družba danes predstavlja na tržišču. Celotno zadevo bodo tukajšnji sindikati predali v nadaljnjo preučitev vsedržavnemu vodstvu sindikalne organizacije in Zvezi italijanskih zavarovalnic.
• Deželna uprava je na predlog pristojnega odbornika Antoninija nakazala za letošnje leto 1 milijardo 859 milijonov lir krajevnim zdravstvenim enotam in 275 milijonov lir petim zasebnim ženskim posvetovalnicam, ki delujejo v Furlaniji - Julijski krajini.
Tragičen epilog dveh prometnih nesreč
	
	
Massimo Sabbatuccl
Giorglo Bisiaccbi
SINOČI ODPRTJE DVEH RAZSTAV
-
Edi Selhcus na Opčinah in Vladimir Ražem v Križu
Na Opčinah je SKD Tabor predstavilo knjigo vojnega in povojnega fotoreporterja Edija šelhausa, j ki je dolgo let deloval tudi v Tr-| stu. Poleg tega so v dvorani open-i skega Prosvetnega doma na pano-| jih razobesili tudi Šelhausove foto-j grafije iz dobe partizanščine in pr-! vih povojnih let na Tržaškem, t.j. množične manifestacije, športne prireditve, prvomajske telovadne nastope in podobno. Odprtja razstave se je udeležilo zelo veliko ljudi. O Šelhausu in njegovi knjigi je spregovoril škedenjski rojak Aljoša Žerjal, odlomke iz knjige je prebral Drago Gorup.
V Križu, in sicer v veži Kulturnega doma Albert Sirk, pa so sinoči odprli razstavo olj tržaškega slikarja — marinista Vladimira Raima. Slikar je za to razstavo pripravil dvajset svojih v glavnem velikih olj, izključno marin, o njen kot slikarju in o njegovi likovni u-stvarjalnosti je spregovoril časnikar Franc Udovič. Nato je likovnik sam nanizal nekaj misli o svojem življenju, o morju, po katerem je plul štirideset let in o bistvu motivov, ki jih morja nudijo tistim slikarjem, ki morje ljubijo.
Danes občni zbor Društvene gostilne Prosek
V mesecu aprilu imajo navadno naše zadruge in gospodarska društva redne občne zbore. Danes zvečer se bodo na občnem zboru zbrati! tludi člani Društvene gostilne Prosek.
Po izvolitvi delovnega predsedstva bodo sledila poročila upravnega in nadzornega odbora. Nato bodo člani glasovali o obračunu za leto 1982, nakar se bo razvila diskusija. Prav gotovo bo tekla tudi beseda o obnovitvenih delih, ki so v polnem teku. Pred mesecem dni so namreč začeli s prekrivanjem celotnega poslopja. Dosedanja terasa bo pred poletjem prekrita z novo streho,	B. R.
Včmj posvet o industrijskih spomenikih
V dvorani »Baroncini* v Ul. Trento je bilo sinoči na pobudo organizacije Italia Nostra, občinskega od-bomištva za kulturo ter tukajšnjih zbornic arhitektov in inženirjev strokovno srečanje o »industrijskih spo-menikih*. to je o urbanističnem razvoju Trsta v luči nastajajočih industrijskih obratov. Nastopili so številni strokovnjaki, med temi raziskovalec zgodovine železniškega prometa Igor Dolenc. V palači Costan-zi pa je medtem odprta razstava na tematiko urbanističnega razvoja našega mesta.
Zanimiva razstava znamk v Trstu
Danes popoldne ob 17. uri bo ♦ filatelističnem krožku Ravasini (Ul. Carducci 24) otvoritev zanimive razstave, ki jo prireja italijansko združenje za skavtsko filatelijo. Ta razstava naj bi zaključila manifestacije, ki so bile po raznih italijanskih mestih ob praznovanju 75-let-nice ustanovitve mladinske organizacije skavtov. Na razstavi bo pet' najst filatelistov iz raznih krajev Italije, predvsem seveda iz Trstai predstavilo svoje filatelistične zbirke o temi skavtizma: naj navedemo le nekaj naslovov: skavtizem kot vzgojna metoda, zgodovina skavtizma, Praga 1918, skavtizem na Poljskem, skavtske znamke iz vseh držav ob praznovanju 75-letnice, jartJ-boree in še marsikaj drugega. N* razstavi bodo na prodaj tudi P°" sebne spominske dopisnice. Odprta pa bo danes do 21. ure, jutri od
9.30	do 12. ure in od 15. do 20. ur« ter v ponedeljek od 9.30 do 12. ur«. Na razstavi bo prisotna tudi slovenska zamejska skavtska organizacija.
Razna obvestila
V ponedeljek, 26. aprila, ob 10. uri bo v Partizanskem domu v Baz®-vici občni zbor krajevne sekcij* VZPI ANPI. Vabljeni vsi bivši borci in aktivisti.
Zaman so se zdravniki na oddelku za intenzivno zdravljenje prizadeva li da bi rešili življenje 23 letnega Massima Sabbatuccija iz Ul. Alpi Giulie 15 in 52 1etnega Giorgia Bi j siacchi iz Ul. Montebello 64 v Firen- i cah, oba žrtvi v prometni nesreči. Predvčerajšnjim se je namreč pre trgala življenjska nit obeh. Massima Sabbatuccija so z rešilcem rdečega križa pripeljali v bolnico 18. t.m. po prometni nesreči, ki se je pripetila pri škofijah, kjer je Sab-batucci s svojo hondo strahovito čelno trčil v avto — upravljal ga je 22-letni Roberto Furlani iz Milj — ki mu je prihajal nasproti. Bi-siacchija pa je pred enim tednom zbil 18 letni vespist Franco Daniele, ko je prečkal cesto v Ul. Brigata Caialt.
Sinoči so na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice sprejeli letnega tehnika Giordana Stulleja i* Ul. Costalunga 332 zaradi domnevnega zloma in izpaha desnega ra' mena. Do poškodbe je prišlo n* športnem igrišču pri Domju, kje* je Stulle treniral v nogometu. Zdravil se bo 30 dni.
Sporočamo, da bo pogreb
Andreja Ražma
danes, 23. t.m. Žalni sprevod krenil ob 15.30 iz hiše žalosti 37 v Bazovici.
SVOJCI
Bazovica, 23. aprila 1983
bo
št
OBČINA DOLINA
DANES, 23. 4.. ob 20.30
GLEDALIŠČE FRANCE PREŠEREN
VEČER ITALIJANSKE NARODNOSTI V JUGOSLAVIJI
JUTRI, 24. 4., ob 11. uri
OTVORITEV DRUŽBENEGA CENTRA
Anton Ukmar-Miro - pri Domju
V PONEDELJEK, 25. 4., ob 10. ort
Svečanost pri občinskem spomeniku padlim za svobodo
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE
primorska poje
Ob 40-letnici pomembnih dogodkov NOB in ljudske revolucije na Primorskem ob padcu fašizma.
Govor: Boris Race, predsednik SKGZ
Danes, 23. aprila 1983, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu NASTOPAJO ZBORI: Kogoj Justin - Dolenja Trebuša: Rdeča zvezda - Salež; Barkovlje; Dragotin Kette - Ilirska Bistrica: dekliški zbor Devin: Bazovica - Reka; Lovski oktet - Postojna: Jože Srebrnič - Deskle; Mirko Filej - Gorica; Srečko Kosovel - Ajdovščina.
Predprodaja vstopnic na sedežu ZSKD, Ul. sv. Frančišča 20/n. in eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma
Gledališča
Koncerti
VERDI
Danes ob 17. uri deveta predsta-Va Puccinijeve opere »Turandot*. ^ S za vse vrste prostorov. V to-ob 20. uri je potrjena deseta 1,1 zadnja predstava iste opere, iz-Ven abonmaja.
PRIMORSKO
DRAMSKO GLEDALIŠČE _Jutri, 24. t.m., ob 19.30: Peter rurrini «Jožef in Marija*. Gostovanje PDG na Humu v Goriških brdih.
CANKARJEV DOM LJUBLJANA
Velika dvorana
Jutri, 24.	t.m., ob 20. uri:
Ansambel solistov Bolšoj teatra.
Okrogla dvorana
Danes, 23. t.m., ob 17.30: R. Que-neau «Vaje v slogu* ponovitev.
Mala dvorana
Teden kanadskega filma
Danes, 23. t.m., ob 20. uri: Gala “a'et (1982). Režija J. Smith.
Vstopnice so v prodaji pri blagaj-
Cankarjevega doma v Emonskem Prehodu od ponedeljka do petka od 8 do 11. in od 16. do 20. ure, ob *®botah od 9. do 11. ure in pred pri-Cetknm predstave.
Kino
Vappella Unoerground 18.00—20.00— 22-00 Gimme Shelter (USA 1970) turneja ansambla Rolling Stones Po ZDA.
Ariston 16.00 »Voli*. Palma d'oro al festival di Cannes.
*klen 17.30 «11 verdetto*. P.-New-ihan, C. Rampling. J. Mason. N**ionale Dvorana št. 1 ob 15.00 ^andhi*. Dvorana št. 2. ob 16.00 sPorkis H.*. Dvorana št. 3 ob Pi.00 «Giochi carnali a domicilio*. .Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 17.00 «Tu mi turbi*. Zabavni film. R. Begnini.
Junice 17.00 «Tron- Walt Disney. ?%non 16.30 «1 falchi della notte*. Juodrammatico Zaprto.
*"*ora 16.30 «Bonnie e Clyde». P.
'illaggio in O. Muti. vapitoi 16.00 «Ufficiale e genti-r luomo*.
Cristallo 16.3u «Sapore di mare*. godemo 15.30 «Rambo». S. Stallone. •tadio 15.30 »Esibizioni pomot.. Pre-. Povedan mladini pod 18. letom. »Ittorio Veneto 16.30 «Eccezzziunale - veramente*.
Lumiere 16.30 «Apocalypse now». Marlon Brando.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 23. aprila
n	VOJKO
«°hce vzide ob 6.06 in zaton- ob • 00 — Dolžina dneva 13.54 — Lu-08 vzide ob 15.30 in zatone ob 4.44.
Jutri, NEDELJA, 24. aprila JURIJ Vr
reme včeraj: najvišja temperatu-I? 17.1 stopinje, najnižja 12,7 sto-[rftJP. ob 18. uri 16,6 stopinje, zrač-vj tlak 1013,2 mb raste, brezvetrje, 'aga 63-odstotna. morje mimo, tem-Wratura morja 13.3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Francesca Lizzi, 2?*rdo Chiancone, Monica Trento, 5*hanuela Cosina, Angela Nascen-“ Gabriele Otti.
.dmrli
SO: 61-letni Andrej Ra-
jJ0. 57-letna Maria Gambino por. b1 Giacomo. 74-letna Margherita p®rtoli vd. Zumin, 63-letna Gigliola b ^ vd. Candussi, 87-letna Luigia uttb vd. Sion, 22-letni Massimo jTPbatucci, 50 letni Giorgio Bisiac-»U’ 70-letna Libera Tomelj por. j ,anca, 49-letni Livio Vicig, 79-letna b anda Pavone vd. Rugo, 89-letna 'na Borrini vd. Berdiani, 78-let-w Alessandro Rigon, 75-letni Vitto-® Muraro. 75-letna Maria Turchi Vrt Delosi, 90-letna Maria Vidulich »P' Rizzi. 62-letna Giuseppina Trenil1 Por. Castellan, 67-letna Lida For-MJriato, 79-letna Lidia Venturini.
dnevna služba lekarn
ln (od 8.30 do 20.30) p, Dl. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. j Severo 112, Ul. Baiamonti 50, /Jpuik, Milje (Drevored Mazzini 1). *-30 do 13.00 In od 16.00 do 20.30) Gl. Roma 15 in Ul. Ginnastica 44.
nočna SLUŽB v lekarn
(od 20.30 dalje)
y Gl- Roma 15 Ul. Ginnastica 44. 8°Pik, (Drevored Mazzini 1).
LEKARNE V OKOLICI . “uljunec: tel 228 124; Bazovica: J1 226 165: Opčine: tel. 2114101; T^sek: tel 225 141; Božje polje. £8°nik: tel 225 596: Nabrežina: tel ^121; Sesljan: tel. 209-187.
V mali dvorani gledališča Verdi bo jutri ob 11. uri v okviru nedeljskih koncertov nastop komornega orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija. Izvajal bo dela Mozarta. Saint-Saen-sa in Dragonettija.
Societa dei concerti - Tržaško koncertno drnštvo. V sredo, 27. t.m., ob 20.30 v gledališču Rossetti koncert violinista Kyung - Wha Chunga.
m
SLOVENSKO
B^GLEDAUŠČE ^ V TRSTU
MATJAŽ KMECL
MUTASTI BRATJE
Režija: Jože Babič
Jutri, 24. aprila, ob 15. uri v Mestnem gledališču v Celovcu.
PRAVLJICA ZA NAJMLAJŠE
Pripoveduje Štefka Drolčeva
Danes, 23. aprila, ob 9. uri v osnovni šoli «Pinko Tomažič*, ob 11. uri v osnovni šoli «Alojz Gradnik*.
V Marijinem domu pri Sv.Jvanu bo jutri, 24;,t.m.tlob 17. uri
KONCERT
dekliškega pevskega zbora li Devina in moškega pevskega zbora Fantje izpod Grmade.
Bogat spored narodnih in u-metnih pesmi.
Vabljeni!
GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KONTOVELU
sklicuje
redni letni In Izredni občni zbor
ki bo v zadružnih prostorih v torek, 26. aprila. Ob 20. uri v prvem sklicanju in v sredo, 27. aprila, ob 20.30 v drugem sklicanju s prisotnostjo notarja.
ODBOR
Rajonski sv«t za vzhodni Kras obsodil fašistično provokacijo
Rajonski svet za vzhodni Kras je na predsinočnji seji med drugim razpravljal o nedavnih dogodkih v tržaškem hotelu Excelsior, kjer sta vsedržavni tajnik neofašistične stranke MSI Almirante in tržaški tajnik Giacomelli proslavljala zloglasnega škvadrista Giunto. Komunistična skupina je namreč predložila resolucijo, v kateri obsoja to fašistično provokacijo in dejstvo, da je oblasti niso preprečile. Nadalje v njej poziva prebivalstvo naj se udeleži proslavljanja dneva osvoboditve. Po daljši razpravi so se za resolucijo izrekli svetovalci KPI, svetovalca PSI in en svetovalec SSk, medtem ko se je predsednik vzdržal.
Razna obvestila
Skupnost družina Opčine - Bažovi-ška 29. Opčine, vabi danes ob 20. uri na glasbeni večer, ki ga prireja sekcija Glasbene matice Prosek -Kontovel.
Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda «Ž. Zois* obvešča starše učencev, da bodo roditeljski sestanki in govorilne ure po naslednjem sporedu: 1. v torek, 26. aprila, ob 18. uri za I. a, I. b, I. c, II. a in II. b razred; 2. v sredo, 27. aprila, ob 18. uri za: III. a, III. b. IV. b. IV. a, V. a in V. b; 3. v četrtek, 28. aprila, ob 18. uri na sedežu oddelka za geometre v Ulici S. Cilino 18: I., II. in III. razred geometrov. Najprej t,>do kratki razredni sestanki, nato pa priložnost za razgovor s posameznimi predmetnimi profesorji.
Tržaška folklorna skupina «Stu ledi* sprejema nove člane. Prva vaja za novince in novinke bo v ponedeljek. 2. maja, ob 20.30 v tržaškem Dijaškem domu.
Kriška sekcija VZPI - ANPI prireja v ponedeljek. 25. 4. manifestacijo ob dnevu Vstaje, sodeluje domača godba. Zbirališče ob 10. uri v Ljudskem domu.
Kriška sekcifa VZPI - ANPI sklicuje danes. 23. 4. ob 19.30 redni kongres, ki se bo odvijal v Ljudskem dom', v Križu.
Letovanje otrok v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Vpisovanje in podrobnejše informacije na sedežu SKGZ v Trstu - in. sv. Frančiška 20/III - telefon 744-249 od 9. do 12. ure.
POSLEDICE DEŽELNEGA KONGRESA KD
Začetek čistke morotejcev iz raznih pomembnih forumov
Prva žrtev novega kurza bo predsednik letališča v Ronkah Reverdito ■ Na njegovo mesto pride Cocianni, ki je na kongresu podpiral tajnika Biasuttija
Danes praznuje 60. rojstni dan PIERO SOSSI
Še m mnoga zdrava in zadovoljna leta mu iz srca želi
žena Marija
ter vsi, ki ga imajo radi.
Razstave
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. Edi Šelhaus: Razstava novinarske fotografije ob izidu knjige »Fotoreporter*. Razstava bo odprta do 1. maja však dan od 17. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ter od 16. do 19. ure.
Arheološka razstava «Predloka v zgodnjem srednjem veku* je na o-gled, v Kulturnem domu v Trstu — Ul. Petronio 4, do 6. maja. Umik: od 9. do 12. ure in od 16. do 18. vsak dan razen sobote in prazniko
Danes se poročita
"PAVEL CEH in
EVA FABIANI
Vso srečo v skupnem življenju jima želijo starši ter sestra Milica z možem.
Franca je povila Silvanu prvorojenčka
FEDERIKA
Srečni družini Pobega čestita KD F. Venturini
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Fran Venturini vabi jutri, 24. aprila, ob 18. uri na »Kulturno prireditev* ob otvoritvi kulturnega centra »Anton Ukmar - Miro* pri Domju. Sodelujejo: otroški in moški pevski zbor Fran Venturini ter Lau-Kuiturno in umetniško društvo Komen priredi jutri ob 17.30 v domači kinodvorani koncert godbe na pihala s Proseka, ki jo vodi Slavko Luk-ša. Vabljeni.
Izleti
Predavanja
Društvo slovenskih ekonomistov v Italiji vabi na predavanje profesorja Gian Battista Bozzole o vplivih tehnologij v industrijskem gospodarstvu, v sredo. 27. t.m., ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani — Ul. sv. Frančiška 20.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna službi, od 21. do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20.
SPDT prireja jutri, 24. aprila, izlet z osebnimi avtomobili na Čaven in Kucelj. Zbirališče bo ua mejnem prehodu pri Fernetičih na jugoslovanski strani ob 8.30. Izlet vodi Franc Armani, pri katerem dobite tudi vse informacije (tel. 415318).
Slovenska skupnost - sekcija Devin Nabrežina priredi 13., 14. in 15. maja izlet z letalom na Ohrid. Vpisovanja nepreklicno do 4. maja pri odbornikih SSk.
Pris
um
V počastitev spomina dragega Marka Krevatina daruje Vera 0-blak 20.000 lir za skupnost družina Opčine.
Cirkus
WULBER
Končno v Trstu v športni palači — telefon 768188 znameniti cirkus iz Vzhodnega Berlina
izreden uspeh
z atrakcijami, kakršnih v Trstu še niste videli!
Predstave ob 16.30 in 21.30
Čistka morotejcev se je že pričela? Po izidu zadnjega deželnega kongresa krščanske demokracije, ko so forzanovisti v sodelovanju z manjšimi skupinami izrinili iz vodstva stranke morotejce, ki so v njej vladali polnih dvajset let. so se iz ust zmagovalcev čuli glasovi, da bodo kmalu prišle spremembe. To se tudi dogaja. Najbrž tudi zato, da bi na kak način zadovoljili ljudi, ki se umikajo z visokih položajev v izvoljenih organih.
Konec prihodnjega tedna bo v Tržiču občni zbor konzorcija za ron-ško letališče. Na dnevnem redu imajo tudi volitve novega odbora in ker je triletni predsedniški mandat Ni-col Reverditu potekel, bodo na njegovo mesto najbrž izvolili Gina Co-ciannija. Reverdito je bil na tem mestu pet let (bil je nekdaj župan v Gradežu. na čelo letališkega konzorcija je prišel potem ko je neznano kam izginil takratni predsednik Augelli. ki je bil pokrajinski podtajnik krščanske demokracije) in je morotejec. Ker naj bi po deželnem
sporazumu večinskih strank to mesto pripadalo demokristjanom so ti na to mesto predlagali Gina Cocian nija, sedaj deželnega svetovalca, vidnega predstavnika tiste goriške skupine. ki se je skupno z drugimi na deželnem kongresu odločila da podpre Biasuttija. Jasno je. da bodo s tem predsedniškim mestom dali priznanje Cocianniju, še posebej zato ker ne Lo več kandidiral na deželnih volitvah, potem ko je bi' v deželnem svetu kar štiri mandatne dobe.
V demokristjanskih krogih poudarjajo da ne gre le za priznanje mo-1 žu, ki je bil v deželnem svetu devetnajst let, bil tudi odbornik za prevoze in je torej seznanjer z vprašanji letalskega prometa, marveč da gre za prvi korak v zamenjavi morotejcev n vidnih položajih tako na Goriškem kot v vsej deželi. Nekateri
terega posledice občutimo sedaj. Podobne stvari se bodo najbrž dogajale tudi na prihodnjih volitvah, kajti le Brancati, forzanovist, bo še vnaprej v deželnem svetu. Cocianni ne bo več kandidiral in na listo ne bo šel najbrž niti Tripani, ki je bil dolga leta, kot deželni odbornik za finance, ena najvidnejših osebnosti v deželni krščanski demokraciji. Na dan prihajajo razne kandidature, vendar ni še nič točno znanega. Do precejšnjih sprememb naj bi prišlo v demokristjanskih kandidaturah tudi v pokrajinskem svetu.
Kar pa bo najbolj pomembno, to pa najbrž po volitvah, bodo zamenjave predstavnikov te stranke v raznih neizvoljenih organih, t.j. v raznih upravnih svetih, v katere ne prideš zaradi priljubljenosti med volivci, marveč zaradi pripadnosti tisti
uporabljajo kar izraz «čistka» in so j struji, ki je v tistem trenutku na zelo bojeviti ter seveda napoveduje oblasti. Zaradi tega se baje morotej-
številne druge zamenjave.	---' '	"	”
Ko so se vršili kongresi sekcij de-mokristjanske stranke smo pisali o potresih. Bil je pravcat potres, ka-
nmitfiiimtffMMiiMfiiiuMriiiiiiiituiiiimiiiiiiHiiiiiitiiiiiitiMiiiiiiHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiniiiftiii
V RAZNIH KRAJIH NA GORIŠKEM
ŠTEVILNE PROSLAVE PROTIFAŠISTIČNE VSTAJE
Posebna svečanost bo v ponedeljek v Podgori •
Tudi letos so na sporedu številne proslave dneva vstaje v severni Italiji spomladi 1945, malo dni pred zmagovitim koncem druge svetovne vojne in porazom nacistov in fašistov. V Tržiču so delavci že imeli proslavo pred spomenikom, ki spominja nad 500 delavcev ladjedelnice, ki so padli v partizanskih in garibaldinskih vrstah. Na tej proslavi je spregovoril tudi tržiški župan Blasig. V veliko občinah naše pokrajine so župani dali razobesiti spominske plakate, prav tako tudi v Gorici in enako je napravila tudi pokrajinska uprava.
V vseh slovenskih krajih bodo v teh dneh proslave pred spomeniki padlim. Na glavnem goriškem pokopališču bodo vence polagali v ponedeljek dopoldne. Zbirališče bo v Štandrežu ob 10. uri. V sovo-denjski občini bodo vence polagali zastopniki občinske uprave, partizanskega združenja in društev ob 10. uri v Sovodnjah, ob 10.30 v Gabrjah in ob 11. uri na Vrhu. V doberdobski občini pa bodo predstavniki občine, zveze borcev ter društev polagali vence prav tako v ponedeljek ob 9.30 na Poljanah, ob 9.45 v Dolu, ob 10.30 v Jamljah; ob 11. v Doberdobu.
Osrednja slovesnost v slovenskih krajih bo, Drav tako v ponedeljek, v Podgori, pri Županovih, ob 15. uri. Tu bo na sporedu pobratenje med krajevno sekcijo VZPI - ANPI s sekcijo bivših borcev krajevne skupnosti R. Delpina iz Nove Gorice, podelili bodo značke in diplome bivšim aktivistom OF, spominske kolajne bivšim borcem briško - beneškega odreda. Imeli bodo tudi
Ob 60-letnici neprekinjenega delovanja gostilne Nanut čestita SDGZ svojemu članu in odborniku
ANTONU NANUTU
in mu želi veliko uspeha pri poslovanju.
kulturni program z nastopom zborov Paglavec iz Pcdgare in Soča iz Nove Gorice.
Praznik vstaje bodo v Krminu počastili jutri, v nedeljo, ob 11. uri v mestnem gledališču. Predstavili bodo knjigo »Memorial* o krmin-skih internirancih v nacističnih taboriščih.
PRIMER PASSERO V TRŽIČU
Stečaj tovarne s cvetočo proizvodnjo
Včeraj se je uradno pričela procedura za stečaj podjetja Passero v Tržiču, v katerem je zaposlenih 50 delavcev, pretežno žensk. Sodili je;namr<sč imenovalo ra stečajnega oskrbnika Luciana Davanža iz Trsta: Tak razplet ni prišel nepričakovano, saj delavci že od' meseca septembra lani niso prejemali plač. Nekaj časa so kljub vsemu nadaljevali z delom, v zadnjih mesecih pa je bila proizvodnja povsem u-stavljena.
Za razliko od drugih podjetij v krizi, ne gre tokrat stečaja pripisati proizvodnim težavam ali krizi tržišča. Nasprotno ima podjetje Passero, ki proizvaja kovinske embalaže in železne sode odlične perspektive na tržišču, ki bi celo omogočale povečanje proizvodnje. Odkod torej 300 milijonov lir dolga, zaradi katerih so banke zahtevale stečaj? Zdi se, da so lastniki nabrali dolgove pri igralnih mizah, saj so prepogosto zahajali v casino. Glede možnosti za obnovo proizvodnje se sedaj odpirata dve poti: ali prevzame tovarno kak nov podjetnik ali pa se delavci združijo v zadrugo in samostojno prevzamejo vodenje obrata. Zdi se, da je najbolj verjetna prav druga možnost, saj so se sindikati že pogovarjali z vsedržavno zvezo zadrug o tej morebitni rešitvi, poleg tega pa podpira zadružno rešitev tudi tržiška občinska uprava.
cem. ki so doslej imeli vsa najpomembnejša mesta, obetajo hudi časi.
Danes občni zbor Kmečke banke
V	prostorih Kt .ečke banke na Verdijevem korzu bo danes, ob 18. uri, redni letni občni zbor članov tega slovenskega kreditneg zavoda. Na dnevnem redu odobritev bilance za lansko poslovno leto.
Obnovljeno vodstvo SDGZ na Goriškem
Pred nekaj dnevi so se sestali člani pokrajinskega odbora Slovenskega deželnega gospodarskega združenja za Goriško. Za predsednika tega odbora so potrdili Viljema Nanuta. Tajnik j- Livij Antonič, blagajnik pa Anton Nanut.
V	deželni odbor SDGZ so bili izmed Goričanov izvoljeni: Viljem Nanut za podpredsednika, kot odbornika pa Dario Bensa in Hadrijan Corsi.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla Salute, Ul. C. Cosulich, telefon 72 480.
rim J MS SORIŠKEM SODIŠČU
OBSOJENA POŠTNA USLUŽBENKA ZARADI PRILAŠČANJA DENARJA
Vzela je manjši vsoti, ki ju je neka ženska vložila na tekači račun - Odložen proces Nlaiani Nizka kazen za neprevidnega šoferja
KMEČKO - OBRTNA HRANILNICA V DOBERDOBU
VABILO
Spoštovani člani!
Vabimo Vas, da se udeležite rednega občnega zbora, ki bo 23. aprila 1983 ob prvem sklicanju na sedežu hranilnice ob 20. uri, ter ob drugem sklicanju v župnijski dvorani, Goriška ulica 8, jutri,
V NEDELJO, 24.APRILA 1983, OB 11. URI
kjer bomo razpravljali o naslednjem dnevnem redu:
1.	Poročilo upravnega sveta In nadzornega odbora;
2.	Odobritev bilance za poslovno leto 1982 in namemba čistega dobička;
3.	Določitev direktnega ter Indirektnega maksimalnega upnega znesek, katerega hranilnica lahko podeli enemu samemu obvezniku;'
4.	Pristop k povišanju družbene glavnice ICCREA;
5.	Pristop k povlšan|u zadružnega premoženja COOPELD;
6.	Določitev vsote, katero morajo vplačati novi člani z ozirom na sedanjo rezervo;
7.	Določitev povračilnih stroškov odbornikom;
8.	Volitve dveh odbornikov;
9.	Slučajnosti.
UPRAVNI SVET
P.s.: Člani naj prinesejo s sabo vabilo.
iiiiiiiiiimiiiitiiMHiiiimiitiiiiiitiiitiiiimitmiiRuiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiimiiiiHiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiMiu
Zaključek letošnje sezone Glasbene matice v Gorici
Proces proti bivšemu tržiškemu županu Maianiju, ki je skupaj z dvema drugima soobtožencema odgovoren za nekatere manjše nepravilnosti v zvezi z izvrševanjem u-radnih dolžnosti, so včeraj odložili za nedoločen čas, ker je odvetnik enega od obtožencev. Raffaella Fab-bra, predložil sodnikom zdravniško spričevalo o bolezni obtoženca.
Goriško sodišče je tako na včerajšnji obravnavi sodilo o drugih manjših prekrških. Na poldrugo leto zapora pogojno in brez vpisa v kazenski list, 250 tisoč lir globe in prepoved opravljanja javnih funkcij prav tako ra poldrugo leto (ta del obsodbe pa se ne izvrši zaradi odpusta) so sodniki Delfino, Succi in Trotto obsodili 36-letno poštno u-službenko Mario Lauri iz Ronk, Ul.
•iiiiiiMiiiiitiiimiMiiiiifitiiimiiiiiMiiiiiiiiiMmiiifiiniiinimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittinttiiiiiiiiniiitiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitfiiiiiiiiiiin
Izlet po goriški okolici: na Doberdobsko
Končno, po dolgem zimskem premoru smo se zbrali v nedeljo, 17. t.m. pred županstvom v Doberdobu kar lepo število *pešakov» članov SPDG. Bilo nas je 22, od katerih, zelo vzpodbudno, kar lepo številc mladincev. Sicer pa smo bili vsi več ali manj tmladinct*. od malega Vanje dalje. Krenili smo po vaških ulicah do Vrh klanca in po poti, ki pelje na vzhod čez gmajne proti Dolu. Nebo je bilo sicer po. krito ali pomladanski zrak nam je dajal zagona da smo korakali po kamnitem Krasu. Predno se pot prevesi na doljansko stran smo za vili po markirani poti v desno proti jugu. Toliko je že teh stez in poti po našem Krasu, da bi se zgubili če ne bi imeli s seboj zanesljivega vodiča, imenitnega poznavalca nad-in podzemnega Krasa, predsednika Kraških krtov Stanka Sosiča. Z njim v prijetnem in zanimivem pogovoru smo pešačili po spomladan sko odetem Krasu mimo zaraščenih strelnih jarkov, žalosten spomin na prvo svetovno vojno. Od časa do časa smo morali zaukati prijatelju strastnemu nabiralcu prščik, ki se je zamudil ali zašel med brskanjem po grmovju (prščika ali brščika je zelo iskan in čislan pomladanski sadež). Svarili smo ga tudi naj jih točno prešteje, da ne bo globe, ker zadnje čase jih smemo nabrati samo deset na osebo (to pa je odločno premalo za dobro fr-taljo). Končno smo se znašli na Gradini, vzvišeni dominantni točki nad Doberdobskim jezerom, kjer je bilo že v kameni in železni dobi utrjeno gradišče. Vojna je zbrisala skoraj vSe sledove nekdanjih o-brambnih nasipov in vrh je ves poraščen. Na več mestih razkopana zemlja odkriva delo več ali manj
legalnih arheologov. Od tu se od pira širok razgled 'na 100 m niže ležeče jezero, na morje, furlansko ravnina, na naše gore in Julijce. Vzhodni del jezera je ves pod vodo, ostali pa zaraščen z tpaljudom» in trstjem. Po odmoru smo se začeli spuščati po skalnati stezi proti *Casa Cadorna», obnovljenemu zave. tišču iz prve svetovne vojne sedaj v oskrbi CA1, ki ima tu svojo plezalno šolo.
še visoko na robu, v skalovju je Stanko zagledal modrasa in ga s palčico priklenil k tlom ter poklical Iva. Ta ga je takoj previdno zgrabil za vrat in vtaknil, lepo živega in čilega v pločevinasto dozo. Naš Ivo je strasten in. izkušen lovec na kače, pa jih ne ubija; doma jih hrani, opazuje, študira. Nesrečni modras, ki je verjetno prav takrat prilezel prvič na dan po dolgi zimi je bil lep primerek svoje vrste; dolžine kakih 60 cm, sive barve s temno, lisasto verigo po hrbtu, ponosnim rožičkom na glavi in parom prav čednih in straha vzbujajočih šilastih zobov. Pravi injekcijski igli.
Spustili smo se do jezera in. nada Ijevali po težko prehodni in zarasli stezi ob severni obali do njiv in poti v Kraj Jameljskega jezera. V goščavi je nam v diru prekrižala pot plašna srna. In prav tu, kjer narava še kraljuje in kolikor tolike po svoje urejuje ritem življenja ob jezeru tudi človek zadiha bolj svobodno. Tedaj se oglasi Franjo in. kar tako, korak za korakom nam podari nekaj svojih občutenih misli spetih v rime. Kaj še, to ni poezija, skromno pristavi in se oddalji. Nadaljujemo po kamniti poti, ki p* Ije po dolinici med Gorupo Kupo,
vrh nad Jamljami, in Debelim vrhom na zahodu do Laškega jezera. Tej poti so tudi pravili epot mlekaric», ker tod so včasih žene iz Dola nosile mleko v Tržič. Laško jezero (itd. Logo di Pietrarossa) pravzaprav ne zasluži več tega imena. Po odprtju odtočnega kanala se je izsušilo, zaraslo, uničilo. Radi tega prekopa tudi gladina Doberdobske-ga jezera se je znižala za cel meter s kvarnimi posledicami. Ko človek nepremišljeno poseže v naravo večkrat napravi nepopravljivo škodo. Kr so se nekateri odžejali pri bistrem in mrzlem studencu pri izvirih jezera smo krenili zopet navzgor in obrnili hrbet na bližnjem vrhu čepeči tržiški zgodovinski utrdbi «Rocco*. ki obnovljena hrani med svojimi zidovi mali ali zanimiv muzej o Krasu; pa drugič. Končno je zasijalo sonce in nas grelo v hrbet. Odpočili smo se na planotici pri Debelem vrhu in se zagledali v son-cif bleščeče se hiše Doberdoba oddaljenega slabo uro hoje. Nekateri, bolj v stiski s časom so nas pozdravili in odhiteli naprej, čez nekaj časa smo se tudi mi odpravili na pot, ki se je vila po goli sončni planoti. Stanko nas je vodil po stezah mimo Kačje jame (29 m navpičnega spusta, odkrita, odprta in raziskana po Kraških krtih) na Rob, v Podobne in po Dragi Jovanežovi končno na asfalt k prvim hišam Doberdoba. Tu je čakala, že zaskrbljena naša tajnica Nada in psi skupaj smo zakorakali pod tvejo» (fraško) na dvorišče osmice Pjepota Dača na zaslužen kozarec doberdobske črnine in kolesce domačega salama.
Planinski nasvidenje jutri, p nedeljo, 24. aprila, m Kuclju.
Z. V.
Gramsci 6. Ženska je pred tremi leti, ko je bila zaposlena na poštnem uradu v Ronkah, izmaknila dve vsoti po 115 tisoč lir, ki ju je Vincenzina Ghiriatti vložila na tekoči račun tržaške podružnice Ameriško - italijanske banke. Dogodka sta se pripetila 15. marca in 17. junija 1980. Ko je zadeva prišla na dan, je Laurijeva dejala, da se je najbrž zmotila in je novembra istega leta povrnila denar. Javni tožilec Giulia Pavese je zahtevala 8 mesecev zapora in 250 tisoč lir globe, odv. Catterini pa oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, ali. kot podrejeno, najnižjo možno kazen. Kot smo omenili v začetku, so sodniki le delno upoštevali olajševalne okoliščine in povračilo izmak-njene vsote ter dosodili precej strogo kazen.
Precej lažja pa je bila roka pravice do 37-letnega Luciana Cartelli-ja iz Gorice. Drevored XX. septembra 20, ki je bil obtožen nenamernega umora. Cartelli je 10. aprila 1981 v bližini ronškega letališča zaradi prevelike hitrosti in prehitevanja na nedovoljenem mestu povzročil nesrečo, v kateri je izgubila življenje njegova 20-letna sopotnica Lucia Collini iz Gorice. Javni tožilec je zahtevala 15 mesecev zapora in trajni odvzem vozniškega dovoljenja ter 2 meseca aresta in 400 tisoč lir globe zaradi prekrškov zoper prometni zakonik. Zagovornika Genovese in Pascoli sta zaprosila za oprostitev zaradi pomanjka. n ja dokazov. Sodniki so izrekli sledečo razsodbo: 10 mesecev zapora pogojno in odvzem vozniškega dovoljenja za poldrugo leto, vendar so za obe kazni priznali odpust, 50 tisoč lir globe in plačilo 5 milijonov svojcem Collinijeve kot predujem na odškodnino, ki jo bo moral oceniti civilni sodnik.
Razna obvestila
Danes od 17. ure dalje bo v Domu A. Budala v Štandrežu splošno čiščenje in urejanje notranjih in zunanjih prostorov. Odbor vljudno vabi Člane in prijatelje društva.
Prireditve
Glasbena ruatica je z zaključnim koncertom letošnje abonmajske sezone v četrtek zvečer, ko sta nastopila simfonični orkester RTV Ljubljana in mladinski pevski zbor Glasbene matice iz Trsta, doživela izredno velik uspeh ob polni dvorani Kulturnega doma. Ljudi, abonentov kot izrednih poslušalcev, je bilo zares veliko in seveda bi si želeli, da bi bilo na vseh koncertih tako. Mladi dirigent Stojan Kuret je z dognanostjo vodil oba ansambla in publika je njega, solistke ter vse izvajalce nagradila s toplimi aplavzi. Takih koncertov si želimo tudi v bodoče.
Lutkovna predstava danes v Doberdobu
Na sedežu kulturnega društva Jezero v Doberdobu bo danes popoldne ob 15.30 nastopila lutkovna skupina otrok osnovne šole iz Šempetra. Prikazali bodo igrici Svetlane Makarovič Pod medvedovim dežnikom in Mire Vogler Veveričina slaščičarna.
Deželno srečanje speleologov
Danes, v nedeljo in ponedeljek bo v Palači Belgrado, sedežu pokrajinske uprave v Vidmu, šesto deželno srečanje speleologov naše dežele. Na sporedu so poročila o delovanju speleologov ter tudi predstavitev del udeležencev na posebnem tehničnem natečaju.
Izleti
Planinsko društvo prireja jutri izlet na Kucelj. Zbirališče in odhod s Travnika ob 7.30. Izlet ni naporen.
Kino
Na pobudo ZSKD u kulturnega društva Jezero v Doberdobu bo na sedežu tega društva danes ob 15. uri lutkovna predstava. Nastopajo otroci, člani lutkovne skupine o-snovne šole iz Šempetra, z igricama Svetlane Makarovič Pod medvedovim dežnikom in Mire Vogler Veveričina slaščičarna.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska, Ul. sv. Mihaela, Štandrež, tel. 85 136.
Gor/ca
VERDI 17.30—22.00 «11 verdetto*. P. Nevvman in C. Rampling. Barvni film.
CORSO 18.00—22.00 »Pappa e cic-cia*. I. Villaggio, M. Carlucci in L. Banfi.
VITTOR1A 17.30 - 22.00 «Specters». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELS10R 18.00-22.0l »Testa o croce*.
PRINCIPE 18.00-22.00 »La cosa*.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30—20.30 »Maščevanje inšpektorja Clouseauja*. Francoska komedija. 22.30 «Taxi girl*. Ameriški erotični film.
SVOBODA Danes zaprto.
DESKLE 20.00 »Seks z zvezdami*. Ameriški erotični film.
CE£STSE19HHi
Za goriški Zeleni križ so darovali: ravnatelj in kolegi prof. F domene Romitelli Damiani z znanstvenega liceja ob izgubi očeta 80.000 lir, Dezuane Acoise 150.000 lir, sostanovalci pok. Angela Bramuzza v Ul. Locchi 55.000 lir, druž. Podgornik 10.000 lir, Rasmunda Milo 20.000 lir.
Povzetki referatov z zasedanja «Tržaški Kras: narava in človek» -
Kot poročamo na prvi strani, je rektor *avoda za zaščito naravnih dini in Enrico FeoU naravoslovec ’	.„	...	-j*	r;	I_M
bilo včeraj v Repna pomembno rasedanje o temi (Tržaški Kras narava in človek«. Osnovna poročila na zasedanju je podalo 9 strokovnjakov in sicer: raziskovalec Iraških pojavov Fabio Forti, di-
in kulturnih spomenikov iz Ljubljane Stane Peterlin, predstavnik SLOKI Pavel Stranj, umetnostni kritik Milko Rcner, filolog Pavle Merku, profesorja naravoslovne fakultete tržaške univerze Livio Pol-
Franko Perco in predstavnica Zavoda a spomeniško varstvo iz Trsta Franca Maselli - Scotti.
Zaradi velikega pomena zasedanja in aktualne tematike objavljamo izvlečke vseh referatov.
Stane Peterlin: Kras kot simbol prostora
Če pogledamo v zgodorino prizadevanj za varstvo naravnih območij v Sloveniji, bomo prišli do zanimivega spoznanja, da v zgodnejšem obdobju niso bila vselej deležna pozornosti najbolj ogrožena območja, temveč tista, ki so bila v javnosti spoznana kot lepa, značilna ali vredna — so torej predstavljala neke vrste simbole. Prvi simbol lepe, značilne, vredne narave so bili mogočni alpski prizori, dramatični motivi v pokrajini, izjemni pojavi, poleg n-ih še gorska flora in favna. Seznam simbolov vredne in ogrožene narave se je polagoma ši-
ril. Seveda ne smemo pozabiti e-nega glavnih pogojev:	javnost
sprejema in osvaja ideje le če jih razume, za to pa je potrebna čim višja splošna razgledanost.
Predlogi za ohranitev Krasa kot tipa pokrajine so se v Sloveniji pojavili razmeroma pozno, konkretneje šele v 60. letih. To lahko pomeni, da v matični Sloveniji Kras do nedavnega ni bal v širši javnosti spoznan kot simbol našega naravnega prostora.
Posebnost in vrednost kraške narave vidimo v naslednjem:
1.	Kras je matično območje (lo-cus clasicus) vede o krasu.
FRANCA MASELLI SCOTTI
Arheološke najdbe na Krasu
Prve znake človekove prisotnosti najdemo v jamah ter skalnih previsih, kar je neposredno povezano z geološkim nastajanjem Krasa, ki že po svoji naravi nudi zatočišče ne le v predzgodovinski temveč tudi v rimski in srednjeveški dobi. Posebno pogosta so taka pričevanja v devinsko-nabrežinski občini. Sledove kulture neolitskega tipa najdemo na Krasu izključno v jamah, predvsem tistih, ki so bile prej obljudene, tudi če so verjetno že naslajala prva bivališča na prostem. Najdbe v bivališčih na prostem pa pričajo šele o polovici drugega tisočletja pred Kristusom: gre za gradbišča, to je naselja na vzpetinah, obdana s kraškimi zidovi, katerih ruševine je videti še danes. Večine teh ostankov ni bilo mogoče natančno datirati in šele pred kratkim so ugotovili, da so nekatere naselbine nastale sredi drugega tisočletja. V rimski dobi je bil Kras emarginiran in ostanki so le v Nabrežini ter ob izlivu Timave, to je v krajih, kjer so Rimljani kopali kamen in kjer so se ustavljali na poti iz Trsta v Oglej. Sicer pa je bil verjetno tudi sesljan-ski portič pristanišče že v rimski dobi. kamen, ki so ga iz Nabrežine vozili v Oglej, pa so na ladje natovarjali kar na nabrežinski obali.
FABIO FORTI
Vprašanja geomorfološke in hidrogeološke zaščite
2.	V botaničnem in zoološkem pogledu je Kras izrazito stično ozemlje.
3.	Zaradi reliefnih, talnih in klimatskih razmer je za Kras značilna velika pestrost in mozaič-nost biotopov in življenjskih združb.
4.	Z vidika vpliva človeka sestavljajo kraško krajino enote, ki jih označimo kot krajino blizu naravnemu stanju in kot pol-naravno krajino.
5.	Za Kras je značilna disperzna poselitev: populacija je bila desetletja v upadanju, zdaj pa se odhajanje ljudi z zemlje polagoma zaustavlja.
Zdaj je v strokovnih krogih že sprejeto spoznanje, da je Kras vrednota, njegova naravna in kulturna dediščina je identiteta našega prostora. Ta vrednota je zaradi človekovih posegov ogrožena. Vendar moramo priznati, da še nismo našli ustrezne poti Strnimo naše poglede na varstvo Krasa v naslednje: najprej moramo ugotoviti, kaj in kakšno stanje želimo ohranjati na Krasu. Gotovo ni naš cilj niti divjina. kakršna je bila pred prihodom človeka, niti industrijska krajina oziroma intenzivno obdelovana kulturna stepa. Kras polpretekle dobe, kakršen še živi v naši zavesti, je v naglem spreminjanju. Po eni strani napreduje zaraščanje, ker upada kmetijska raba. po drugi strani ga načenja pozidava, ki si je tu vzela prostor, vendar s primarnim gospodarstvom na Krasu nima nobene zveze.
Odločiti se bomo morali, kaj lahko ohranjamo in po kakšni poti. Ali bomo vrednote kraške krajine pozabili in sprejeli to, kar prinašata čas in nova tehnologija, ali pa jih bomo ohranjali kot muzejske primerke. Lahko pa se tudi odločimo za pot varstvenega planiranja, to' je. da razvoj in spremembe sprejmemo kot dejstvo. vendar jih skušamo obvladovati in usmerjati tako. da čim
Pogled na občinstvo in predsedstvo seminarja z naslovom (Tržaški Kras: narava in človek* v telovadnici v Repnu
Kar je za tržaški Kras potrebno, ni ustanovitev enega ali več (krajinskih parkov*, ki le veliko stanejo in včasih le preveč pogojujejo rabo ozemlja: tržaški Kras potrebuje (globalno zaščito*, ki naj upošteva potrebo po priznanju tudi jam, vrtač, škrapljišč, itd., tako, da	....	. .
se vsak človekov poseg predhodno prouči z namenom, da se preveri, I manl prizadenejo vrednote narav-ali tudi delno uničenje lahko vpliva ali ne na (ambientalno* izgubo. np ,n i"r™> p 1Krine <>n ar Iz geomorfoloških kart jasno izhajajo področja z večjo gostoto kraških pojavov in na tej osnovi bi lahko določili lestvico večjega ali manjšega naturalističnega ter krajinskega pomena. Treba pa je podčrtati, da so v glavnem predeli z (nižjo zmožnostjo zakraševanja* botanično pomembnejši in obratno. Jasno je, da je krajina seštevek geomorfoloških, botaničnih in živalskih elementov ter mora zate; prouČ£,vjuye, pzpnjl.ja nujno biti medpredmetno. zakonodaja pa mora upoštevati vse vidike zaščit* in se ne sme omejiti samo na nekatere.
ne in kulturne dediščine. Vendar se tudi v tem primeru izpostavljamo nevarnosti, da Kras čez desetletja ne bo več to, kar je bil nekoč.
če se odločimo, da ohranjamo Kvas kot vrednoto in simbol na-l‘šc*a pi-bsforač še' moramo najprej odreči velikopoteznim spremem-J*«?,	gospo-
darske dejavnosti, ki ohramajo značilnosti prostora (kmetijstvo, zlasti vinogradništvo in naša! ali podpirajo obstoj domačega prebivalstva (turizem).
PAVLE MERKU
Slovenski
toponimi
Trenutno še ni mogoče sestaviti kronologije slovenskega našel jeva nja na Krasu. lahko pa tvegamo poskus časovne lazplastitve slovenske toponomastike in lahko določimo nekatera osnovna diakro-nična razmerja med skupinami toponimov. Mnogo toponimov je predslovanskih. a so jih Slovenci osvojili, kar med drugim priča o pripravljenosti novih kolonizatorjev do sožitja s staroselci. Kar pa zadeva k onologijo slovenskih naselbin na Krasu, je treba proučevati v prvi vrsti nove, to je izključno slovenske toponime in med njimi predvsem take, ki sodijo v določene vrste toponimov, za katere lahko že danes predlagamo absolutno ali relativno kronologijo: zaradi bornosti zgodovinskih prič pred 12. stol. bo treba uporabljati najstrožjo filološko a-nalizo in upoštevati poleg zgodovinskih virov, s katerimi razpolagamo v glavnem od 13- stoletia dalje, 'jodisi polatiniene oblike poznega Prednjega veka. bodisi slo venske narečne oblike, ne da bi pri slovenskem gradivu prezrli stranske in izpeljane oblike.
Pavel Stranj: raba tal tržaške pokrajine
Današnja raba tal tržaške pokrajine je rezultat kompleksnega procesa, v katerem so se prelivale naravne, družbeno - gospodarske in izrazito politične sile. Lahko go vorimo o naravnih danostih kraških tal, o družbeno - gospodarskih vplivih, ki jih je imela bližina mesta na svoje neposredno zaledje ter v novejšem času o mejnih premikih, ki so naravno zaledje mesta zreducirali
Kras nudi zelo neugodne razmere za intenzivno kmetijstvo: pomanjkanje vode, razbitost ravnih površin s kraškimi pojavi in tudi klima niso naklonjeni kraškemu. kmetu.
Treba je bilo predvsem očistiti talne površine preobilnega kamenja. ki je onemogočalo obdelavo. Kolikšno delo je bilo vloženo v to sanacijo, si lahko pribli no predstavljamo. V teku stoletij se je tako izoblikovala značilna kraška pokrajina: prva podrobna in celovita slika stanja nam je dana s franciscejskim katastrom iz leta 1822. ko je bila že dosežena maksimalna izkoriščenost tal in smo-; trnost človekovega vraščanja v naravno tkivo. Ta skladni boj z naravo se je v vedno manjšem ob segu nadaljeval do dinge svetovne vojne, saj le agrarna uporaba tal vzpodbuja k stalnim dobrim popravilom in dopolnilom, ki ohra njajo kulturno pokrajino:
Današnji pokrajinski izraz je re-. zultat tisočletnega stalnega izražanja fizične in psihične ustvarjalnosti prebivalcev tega območa in kot tak je zgodovinsko kul urna vrednota. Ob naraščanju mestnega prebivalstva se je večal tu-> di pritisk zunanjih družbeno - gospodarskih sil na kraški okoliš. Urbanizacijski proces je v veliki meri zabrisal tradicionalno razliko in razda';o med mestom in njegovim agrarnim zaledjem, kar je imelo celo vrsto posledic.
Po zadnji vojni se je Trst znašel z izredno skrčenim zaledjem, kar je imelo kot prvo posledico visoko gostoto prebivalstva. Urbanistični pritisk Trsta, ki je srednje veliko mesto, na svoje zaledje je nesorazmerno večji od enako velikih mest, ki niso utesnjena med morjem in mejo. Iz zem ljevidov o rabi tal v letih 1822 in 1976 ugotavljamo spremembo, ki se je izvršila v teh 150 letih. Nekdanje njive so se skrčile na izredno skromno površino v neposredni bližini naselij, namesto starih njiv pa se pojavljajo hiše, travniki ali celo pašniki; velika večina dolin nima več obdelane ga dna; zazidane površine so se razširile. Skrčila se je tudi površina travnikov, ki so se najpogosteje spremenili v hosto: ta pojav lahko dopolnimo s podatkom o spremembi v številu živine Popolnoma je izginila ovčereja, ki se je prelevila v govedorejo. O nekdanji rabi ta) nam pričajo le se
ENRICO FEOLI
Odnosi med človekom in rastlinstvom
S kmetijskega vidika je tržaški Kras klasično marginalno območje. Od začetka stoletja se je kmetijska dejavnost zmanjšala za približno 70 odstotkov in površine, ki niso bile izkoriščene v gradbene namene, pokrivajo za približno 70 od sto zapuščeni pašniki in goščave, kjer se sedaj odvija proces spontanega pogozdovanja. Današnje vprašanje od nosov med človekom in vegetacijo na tržaškem Krasu zadeva odločitve o poseganju ah neposeganju v to naravno pogozdovanje. Drugače povedano: so ali niso potrebni načrti, ki naj vegetacijo znova privedejo do proizvodnje v korist tudi človeka in kmetijstva samega. Če med raznimi funkcijami vegetacije izbiramo samo rekreacijsko utegne vsak poseg biti odvečen ali celo škodljiv, če ra hočemo usmeriti razvoj rastlinstva proti ponovni osvojitvi stanja koristne proizvodnje (gozdne, kmetijske, pastirske), bi bili primerni posegi, ki bi vsaj v prvi fazi poiskali novo ravnotežje med gozdovi in pašniki.
LIMO POLDIM
i '	■	. j "	.	,	..
Iskanje kulture prostora
V nasprotju z zelo razširjenim mnenjem v nekaterih krogih in še posebej v slovenski krajevni skupnosti, je bil zakon 442/71 (zakon Belci o Kraških rezervatih, op. pis.) zelo pomemben trenutek zaradi osveščanja glede kraških pojavov in za izdelavo metodologije posegov, ki jih poznamo pod nazivom (upravljanje ozemlja ter obnovljivih virov*. Potem ko je bilo izvajanje zakona 442 zavrnjeno tudi v katerikoli drugi obliki, ki so jo predvidevali normativni predlogi fin le-ti so ga skušali prilagoditi človeški in diužbeni resničnosti na Krasu) nismo prišli do nikakršnega drugega utemeljenega alternativnega predloga. Nekatere hvalevredne pobude ne najdejo povezave na medobčinski ravni-. Pri analizi možnih vzrokov te zapoznelosti je na prvem mestu polarizacija krajevne slovenske skupnosti okoli (kulturne antropologije* kot odločujočega dejavnika za obstoj in napredek njene narodnosti.
To gledanje se je uveljavilo zaradi skromnega poznavanja znanstvene kulture in je prezrlo globoke vezi, ki priklepajo človeka na njegov prostor; tako gledanje je zato katerikoli razlog in predlog, ki se ni izrecno nanašal na slovensko skupnost, imelo za podrejen, če ne celo za devianten. Tako stališče vsekakor opravičuje zgodovinsko nezaupanje, ki je značilno za obnašanje manjšinskih družbenih skupin
predvsem ko SO le-te V preteklosti bile predmet diskriminacije in pre- J •■iiiiiiiiiiMiiiiiiimiithniiiiimiiiMiiiimiHMiiiiiiiiMiiiimiiiiiitmiiitii...........................................iiiiiiiiiMiiitMMMii»imumiiuinn«miiiii>wii'>i'HiiiiiiitiiimMimiiiitiiiiiiiiiiiMiiiMtiini»*iiiiiiiiiiimiiiiiiiii.tHiiiiii.......................................................................................iminn.n.
slovenska ledinska imena: (Stare* in (Nove ograde*. (Staje* itd.
Ko govorimo o spremembah v rabi tal ne moremo mimo sprememb v družbeno - gospodarski strukturi prebivalstva, ki je nosilec obdelave. «Stare» trogenera-cijske družine so se spremenile v dvogeneracijske, kjer mladi živijo posebej, saj je bilo leta 1976 zabeleženo kar v tretjini vseh gospodinjstev. da so bili vsi člani starejši od 50 let. Glede na dejstvo, da zemlja ni več eksistenčni vir. da njena obdelava ponekod skoraj nima ekonomskega srni sla, da obstaja več razlogov, ki odvračajo mlade od kmetijstva,
kot pa vzpodbujajo, bi lahko pričakovali še večjo stopnjo zapuščenosti nekdanjih agrarnih površin.
Delna ohranitev kaže. da mlajše generacije domačinov niso povsem zamenjale vrednot agrarnega modela na račun urbanega. Zanje zemlja nima le tržne cene. ampak je vezni Člen med redova
in tako ohranja njihovo kulturno identiteto.
Pritisk mdšta se čuti predvsem preko razlaščanja površin za razne infrastrukture, ne le pokrajinskega in državnega, ampak tudi mednarodnega značaja in preko odkupa s strani privatnih mešča nov za rekreacijske potrebe. Obe obliki sta izraz odnosa, ki se je razvil med dvema družbeno - gospodarskima sistemoma; ta konflikt ima pri nas, zaradi etnične strukture prebivalstva, tudi narodnostni značaj. Prebivalca Krasa se zavedajo, da je danes funkcija zemlje drugačna kot pred nekaj rodovi. • a sprašujejo se tudi do kakšne mere je današnji enostran ski razvoj kratkoviden. V nekate rib razvitih državah so kmetijstvu poleg" pridelovanja hrane priznali še druge, družbeno koristne funkcije: v prvi vrsti ohranjanje in oblikovanje kulturne in rekreacijske krajine, kar je bistvena ob lika zaščite okolja.
Milko Rener: komu Kras?
V današnjem trenutkh doživlja menda Kras kol naravni in človeški prostor eho najbolj pretresljivih dram: ogrožen od vsepovsod kaže, da je pravzaprav že v ago-, niji. Po zadnjih vrtoglavih načrtih naj bi v kratkem ta prostor postal zgolj prehodno črevo za promet med vzhodom in zahodom, ob (pločnikih* takega cestišča pa naj se bi. seveda, zvrščale «ustrezne» strukture.'Vasi in zaselki na kra ški planoti se morda niti ne zavedajo, kako bodo na lastni koži občutili tak- mesarjenje prostora.
■Vsega tega naj bi bile krive dru gačne življenjsko razmere ter zahteva po h'agoslanju in udobnosti za vsako ceno: to da je omamilo domačina, da bi si poiskal čudežnih izhodov iz kraške (kmečke* stiske; meščan da se je pri tem polakomnil kraške gmajne kot vi-kendske parcele, kraški kmet pa, ki se mu je hlev že večinoma izpraznil, da se ugodni kupčiji ne upira, češ, kaj pa mi bo ta «facol» kamnite površin* saj nisem niti doslej iz nje ničesar iztržil.
Vse kaže, da so Se tudi kraške občine znašle pred tem pojavom povsem nepripravljene; res je. da potrebuje mesto svoje na -avno zaledje in da bo treba nujno iskati primeren sporazum med Krasom in mestom; toda odnosi med obe ma kažejo, da so že dalj časa v znamenju pravcatega (dualizma*: vse izhaja iz neprijetnega razpoloženja. ki ga meščan kaže do kra-škega domačina: morda bi lahko rekli do slovenskega življa na Krasu. Če pri tem meščana preimenujem v Tržačana, se je pojem še bolje izjasnil in ima še bolj grenak priokus: in to tembolj, ker
gre pogosto tudi za našega človeka. ki se je iz Kraševca prevedel v Tržačana ter pri tem vse storil, da je zabrisal ^vsakršno sled za svojim (kmečkim^ izvorom.
Negativen pojav pri reševanju današnjega kraškega vprašanja je tudi to. da spada dobršen del kra-ške planote pod težaško občino, ki je že sama po sebi, po (zemljemerskem* in prebivalskem obsegu preobremenjena, da bi lahko smotrno urejevala svoj dvojni, mestni in kraški prostor, in sploh ni videti. da bi posvečala posebno pozornost temu problemu.
Pri smotrnem reševanju kraškega kulturnega prostora je v prvi vrsti potrebno, da je v tem pogledu osveščen človek, ki v njem prebiva: glede osveščanja pa se mi zdi. da smo že v precejšnji zamu di. Tudi glede problema kmetije menda ni. da je treba vse zavreči. Drugo vprašanje je, kako zaščititi in ohranjevati izraz človeške kulture iz preteklosti. Saj ni. da bi imeli opravila z ne vem kakšnimi, monumentalnimi spomeniki: gre za skromne stvari, ki pa vendarle zgovorno pričajo o izredno pomonbni kulturni ravni: v posameznih jedrih kraških vasi propadajo danes še zadnji vzorci tako imenovane «arhitekture» iz preteklega časa: in to povečini zaradi tega. ke. so se ljudje izselili in je bil«, premoženje razdeljeno na Sterilne dediče. Žalostno je tudi to. da se tudi spomeniško varstvo brezbrižno drži ob strani. Veliko odgovornost nosijo pri reševanju teh problemov tudi arhitek ti in geometri ki neposredno posegajo v oblikovanje arhitektonskega in urbanističnega okolja.
ITALIJANSKA TV
Prvi kanal
10.00	Samo resnica:
Pred polnočjo
11.00	Leto tisoč - 2. del
11.55	Bil je nekoč... človek
12.30	Check-up . oddaja o zdravstvu
13.25	Vremenske razmere
13.30	Dnevnik
14.00	Prizma - tedenska oddaja o varieteju in predstavah Dnevnika 1
14.30	(Tototruffa ’62» - film Režija: Camillo Mastrocin-que. Igrajo: Toto, Estella Blain, Geronimo Meynier, Carla Marcelloni, Lia Zop-pelli in drugi
16.15	Komični film s Stanliom in Olictn
16.30	Posebna oddaja iz parlamenta
17.00	Dnevnik 1 - Flash
17.05	Pregled programov za prihodnji teden
17.20	Problemi gospoda Rossija -tedenska ekonomska oddaja
18.10	Izžrebanje loterije
18.15	Nabožna oddaja
18.25	Risanka
18.50	Jessika Novak . TV film
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Milva, Heather Parisi in Oreste Lionello: (Al Para-dise* - zadnji del varietejskega programa
21.50	Dnevnik
22.00	Eurofestival 1983
00.05 Dnevnik 1 - Nočne vesti Vremenske razmere Drugi Kanat
10.00	Bis
12.00	Opoldanski program
12.30	Dnevnik 2 - Start
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13.
13.30	Znanost tedenska oddaja Dnevnika 2
14.00	šolska vzgoja: Odprta šola
14.30	športna sobota: Kolesarske dirke Rim: Konjske dirke
16.15	Magična kocka
17.30	Dnevnik 2 - Flash
17.35 Izžrebanje loterije
17.40	Pregled programov za pri hodnjj teden
18.00	Dnevnik 2 - Lepa Italija
18.30	Dnevnik 2 - Večerne šport ne vesti
18.40	Blitz
Napoved vremena
19.45	Dnevnik 2
20.30	(Atlantic City, USA* - film Režija: Luis Malle:. nerin pajo Burt Lancaster, Susan
Saradon. Kate Reid. Michel Piccoli in drugi
22.20	Dnevnik 2 - Večerne šport nc vesti
22.30	«11 eappello sulle ventitre* -nočna predstava
23.30	Hokej na ledu:
Italija švedska
23.55	Dnevnik 2 - Nočne vesti
tretji kanal
11.30	Trident: 47. mednarodna raz stava tridentinskih vin
17.00	*La favolosa storia di pelle d’asino* - film
18.25	Programi, ld smo jih že videli in ki jih bomo videli na tretjem kanalu
19.00	Dnevnik 3
19.35 Tuttinscena - Vsi na oder
20.15	Pregled programov za pri hodnji teden
20.30	Dieci mercanti d'arte contro i truffatori
21.30	Dnevnik 3
22.05	Otok po zgodbi Gianija Stuparicha
23.05	Jazz club
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.05	Leteča hišica
8.15	Pedenjžep
8.45	Smogovci, otroška nanizanka
9.15	Tarzan, ameriška risana se rija
9.40	Mali svet, otroška oddaja
10.10	Zvoki godal: Viola
10.55	Živali v gibanju
11.20	Kruh skozi stoletja:	Nas
vsakdanji kruh
11.50	Dolgo iskanje: 330 milijonov bogov
12.50	Poročila
14.55	Dortmund: svetovno prven stvo v hokeju: SZ - ČSSR
17.00	Jugoslovansko prvenstvo v rokometu
18.30	Galaktika, ameriška nadalj
19.15	Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
19.55	Vreme
20.00	TV teka: Uto 1958 - 3. de)
21.00	Miinchen: Izbor popevke za veliko nagrado evrorizije
23.30	Poročila
Koper
17.00	Hokej: SZ . ČSSR
19.00	Tajna služba serijski film
19.30	TVD Stičišče
19.45	Z nami pred kamero
20.30	Mladi polirati serijski film
21.30	1. 2. 3 - rock
22.00	TVD Danes
22.15	Pozor, brhke Švedinje pri hajajo - celovečerni film
7 *. •'
TRST A
7.00.	8.00. 10.00, 13,00. 14.00, 17.00,
19.00	Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Kulturni dogodki;
8.40	Glasbena matineja - Imena naših vasi; 9.00 Alpinizem: liki, dosežkij<,Kjvednote doma in v svetu: 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: violinist Stefa-no Picotti in katarist Giulio Chian-detti: 11.30 - 14.00 Poldnevniški Razgledi - Beležka: 12.00 (Bom naredu sfzdice. čjer so včas’ b'le»; 13.20 Glasba po željah;
14.10	Roman v nadaljevanjih: cDon Camillo in Peppone*. 6. in zadnji del; 14.30 Otroški kotiček: (Uteči zmaj*; 15.00 Iz studia neposredno: 16.00 «Kdo je na vrsti?* - ra dijski variete Atili ja Kralja; 16.30 Protagonist jugoslovanskega popevkarskega sveta; 17.10 Mi in glasba; 18.00 (Družina Bogataj-čič*. Humoristična nadaljevanka.
KOPER
iSloi/miski program)
6.30, 13.30 Poročila; 6.00 Otvoritev jutranjega programa radia Koper - Glasba za dobro jutro -Jutranji koledar: 6.15 Vremenska napoved Cestne razmere EP Objave; 6.45 Prometni servis • Napoved radijskih in tv progra mov; 7.00 Zaključek jutranjega programa; 7.15 Val 202; 12.40 O-tvoritev • popoldne na valu radia Koper - Predstavitev popoldanskega programa - Prisluhnite med glasbo zanimivostim, reportažam, intervjujem.. - Objave: 13.45 Zamejska reportaža; 14.30 Zborov (ka glasba; 14.45 EP, glasba; 15 00 Dogodki m odmeri; 15.30 Glasba
Svet mladih; 11.35 Glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Siamo tutti nel pallone; 15.45	18.30 Glasbeni
vikend; 18.45 Glasba.
RADIO 1
7.00,	8.00. 9.00, 11.00, 12.00. 13.00,
14.00,	15.00. 17.00, 19.00, 21.00 Po ročila; 6.00 - 8.45 Glasbena kombinacija; 9.00 Radio tudi jaz; 10.30 Pesmi v času; 11.34 Jaz, Clau-die; • 12.03 Ulica Asiago Tenda!
13.20	Week end; 13.30 Poštna kočija; 13.37 Mast er; 14.28 Šolska vzgoja; 16.00 II Paginone: 17.30 Globelrotter; 18.00 Glasbeni pro-
:gram; 19.15 Svet motorjev; 19.30. Radio 1 - jhzz '83; 20.00 La nuo va governante; 20.30 Vrtiljak: 21.03 Concerto dei premiati al Con-corto Intemazionale di esecuzio ne «11 cantu nel '900 Premio Va lentino Bucchi*; 232.10 Black-out; LJUBLJANA
6.00.	6.30. 7.00. 8.00, 9.00, 10.00.
11.00,	12.00, 14.00. 17.00, 19.00, 22.00,
23.00,	00.00 Poročila; 6.10 Promet ne informacije; 6.20 Rekreacija;
6.45	Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.45 Iz naših spo redov; 8.05 Pionirski tednik: 9.05 Matinejski koncert; 9 45 Zapojmo pesem Mladinski zbor Maribor;
10.05	Svetovna reportaža; 10.25 Panorama lahke glasbe: 11.05 Pogovor s poslušalci: 11.35 Srečanje republik in pokrajin; 12.10 Goda la v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 13.00 Danes do 13. - Iz naših krajev - Iz naših
sporedov; 13.20 Osmrtnice, obve-
p?.K|W'; «. KP ,1^,«.» %&StZA$fi:)2£X
Primorski dnevniki 16 45 Ohiave:	jo; R05 Kulturna panorama; 14.55
Primorski dnevnik; 16.45 Objave;
17.00	Zaključek programa.
KOPER
'Itcullnnskl program)
6.15,	7.15, 8.30. 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30. 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro ju tro; 7.00 Horoskop; 7.30 Glasbeni program: 8.32 Glasba: 9.32 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Glasbeni variete; 10.35 La girandola; 11.00
Minute za EP; 15.00 Dogodki in odmeri; 15.30 Obvestila in zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri: 16.00 Vrtiljak: 17.05 Spoznavajmo svet in domovino: 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slove ni je; 18.55 Minute za EP: 19-25 Obvestila in zabavna glasba: 19.35 Mladi mostovi: 19.55 Domovina je ena: 20.00 Sobotni zabavni večer:
ganjanja. Poleg teh vrzeli pri slovenskih kulturnih združenjih pa je opaž no tudi pomanjkanje «poenotujoče funkcije*, ki bi jo lahko opravljala Kraška gorska skupnost pri integriranem planiranju. V zadnjih letih smo bili priča nekoordiniranim pobudam, pa tudi proizvajanju tematskih kart često dvomljive vrednosti in nejasnih praktičnih ciljev, razsipanju finančnih sredstev ter slabo izkoriščenih krajevnih zmožnosti. Dvomim, da bi se to splošno stanje zapoznelosti glede teme okolja — in to prav na ozemlju, kjer se je vprašanje prvič zastavilo — lahko izboljšalo v doglednem času, saj je preveč zaprek in pogosto nalašč netenega nezaupanja.
FRANCO PERCO
Favnistično stanje na Krasu
(Kulturno* ovrednotenje Krasa s strani njegovih slovenskih prebivalcev se bo vsekakor laže začelo z uveljavljanjem prepričanja, da je tudi ovrednotenje (kultur* mogoče in koristno, to pa s strani pripadnikov italijanske in slovenske etnične skupine v mestu, ki se tega prostora na drugačen način poslužuje. Z obojestranskim prizadevanjem morda še večjim s strani prvih, se zdi torej primerno oceniti (funkcionalnost* kraškega prostora glede na mesto. Tako bo mogoče videti vse številne pozitivne elemente te funkcije. Razmišljati o dejstvu, da je ob enakem dohodku prebivalec Krasa vsekakor privilegiran glede na prebivalca mesta, ne more zveneti kot žalitev družbene ali narodnostne skupine: to lahko tolmači le kdor ima namen ločiti raje kot združevati kulture, ustroje, usluge. Objektivno izkrivljajoče je ne priznavati različnosti funkcij prostora, kakršen je tržaški Kras in pod-cenjevati njegovo ogromno zmožnost, da nudi usluge celotni skupnosti z izgovarjanjem na upravičene proizvodne zahteve, upravičene le kadar in v kolikor so na tržišču kompetitivne. Če je govor o subvencioniranih proizvodnih dejavnostih, bi lahko namreč celotno skupnost zahtevala ■jih ponovno vrednotenje v funkciji drugih oblik koriščenja prostora.
QUlNTO POTEKE - (Network», 1976. Režija: Stdnev Lumet. Igrajo: Peter Finch, \! illlam Holden, F'aje Dunaway, Robert Duvall in drogi. RAI 2, torek, 26. aprila, ob 20.30.
Petintrideset let po znanem filmu Orsona VVellsa (Citizi .i Kane* (1941) je Lumet posnel (Network»: Howard, televizijski napovedovalec. ponori, ker poslušalci ne sledijo več njegovim televizijskim programom Televizijska oblast torej psihološko uniči bodisi tistega, ki jo ima, še bolj pa tistega, ki jo izgubi. Značilnost Lumetorih filmov je analiza nasilja z vseh vidikov: (Serpico* (1973) «Dc~ day aftemoon* (1975).
CONVOY - TRINCEA D’ASFAL-TO; (Convoy», 1978. Režija: Sam Peckinpah. Igrajo: Kris Krlstoffer-son, AH MacGrau. Reteguattro, torek, 26. aprila, ob 22.30.
RICOM1NCIO DA TRE, 1980. Režija: Masslmn Trolsi. Igrajo: Massimo Trolsi, Lello Arena, Flo-ren7a Marcheglanl In drogi- RAI 3, sreda, 27. aprila, ob 20.30.
Prvenec mladega neapeljskega komika, znanega italijanski publi ki kot člana gledališke skupine
(La smorfia*. Gre za zgodbo Gae-tana, ki zapusti Neapelj in išče srečo v Firencah. Tam se zaljubi in ima sina. se vrne v rojstni kraj in nadaljuje prejšnji življenje. Kljub temu, da je zgodba zelo preprosta, izkoristi Troisi vso svojo komično nadarjenost in ustvari zelo zabavne prizore (boječnost in otroška nedolžnost Gaetana). Kritika je Troisijev film strogo oce nila. češ da je preveč gledališki in da vsebuje preveč dialogov.
NA SVOJI ZEMLJI, 1948. Re žlja: France štlglič. Igrajo: I-oJze Rozman, Stane Sever, Milena Zagrajšek in drugi. TV Ljubljana, v sredo, 27. aprila, ob 16.55.
LA CARICA DEI SF.ICENTO . «The charge of the llght brigade*, 1936. Režija: Michael Curtiz. Igrajo: Errol Fljnn, Ollvla de Havil-land, Patrie Knovles in drugi. RAI 2. v sredo, ob 22.00.
Nad 150 filmov dokazuje, da je bil Curtiz zelo ploden režiser. Ubadal se je z vsemi filmskimi žanri in zrežiral nepozabni' filme: (Casablanca* '942. (Angels with dirthy faces* 1938. (Flamingo Road* 1949. Pričujoči film prikazuje pokol 600 angleških konjenikov na Krimu, obenem se v njem prepleta lju-
	FILM	i FILM 8 FILM	
Urvja Kin*»at*fljv
Filmi na TV zaslonu
mmm


bezenska zgodba kapetanove hčerke z dvema častnikoma ...
LA "ROČE D. FERRO - (Cross of iron». 1976. Režija: Sam Peckinpah. Igrajo: James Coburn, James Mason, Marimllian Schcll in drugi. RAI 3, v četrtek, 28. aprila ob
22.15.
Peckinpah je postal popularen predvsem zaradi svojih vesternov: podrl je mit (nepremagljivih* kavbojev in jih prikazal kot pogubne junake. V svojih vesternih je Divji zahod podoben realnemu: v (The wild bunch* je očitna revščina mehiških vasic in nasilje diktatorske vojske. V vseh njegovih filmih (tudi v «Cross of iron») so «premagani» glavni junaki: Stei-fier, hrabri vojak, in kapetan Stransky, ki pa počne vse samo za vojaško nagrado. Ko je poraz nemške vojske neizogiben, se bitka spremeni v dvoboj med dvema
glavnima junakoma. Nasilje in eksplozije ustvarijo spektakel, pa tudi prikažejo dramatičnost vojne.
Filmi v kinodvoranah
vž/ '	s <1	""J* J ^	\ «.*« 'z -.žz
IL PIANETA AZZURRO (Sinji planet*, 1982. Režija: Franco Pla-voli. Asistent režije: Nerta Poli. Montaža zvoka: Gluliana Zamario-la. Igrajo: igralci so neprofesio-nalci. Kulturni dom - Gorica, v sredo, 27. aprila, ob 18.00 In ob 21.00.
Piavoli je svojo kinematografsko kariero začel leta 1961 z krat-kometražnimi filmi: (Le stagioni*, «Domenica sera* 1962. (Evasi* 1964. Leta 1978 je zapustil službo in se popolnoma posvetil filmskemu ustvarjanju. «11 planeta azzur-ro» je torej Piavolijev prvenec. Osnutek mu je bilo prejšnje delo,
predvsem pa film «Le stagioni*. Konstanta njegovega ustvarjanja so izraziti trenutki narave in človeškega življenja. Piavoli skuša dojeti poetičnost in skrivnostno iz ročilo teh trenutkov. Dogajanje pričujočega filme se odvija na treh planili. V ozadju, komaj omenjena, biološka evolucija. Nato potekanje letnih časov. In še izraziti trenutki človeškega življenja: ljubezen, spanje. Jelo. jok, nasilje. Časovno se dogajanje vrši v enem dnevu in pol, oziroma popoldan, večer, zora in juti o. Istočasno pa potekajo stoletja letni časi. Film je torej osredotočen na času. ki poteka v raznih dimenzijah. Glavna (igralka* pa je narava, posne ta v svoji intimnosti, ne de bi se občutila človeška prisotnost. Vsak kader je prepojen z režiserjevimi občutki in njegovimi mladostnimi spomini. Skratka, Piavoli je ne opazno posnel lepoto vsakdanjosti, ki ,io današnji človek prezira in prikriva s tehnološkim napredkom in (kulturo*
Beležke
■ •
Dve leti je že minulo, odkar je umrl hollywoodski igralec William Holden. Postal je priljubljen pred-
vsem ženskemu spolu kot golden boy, prvi american gigolč. In sicer v filmj (Sunset houlevard*. kjer je moral nadomestiti Montgo-meri ja Clifta. Popularnost je torej dosegel z Billyjem VVilderjem. V njegovem filmu Stalag 17» postane Holden krut in neusmiljen don juan: za to vlogo .je prejel edinega oscarja. Znal se je prilagoditi vsaki vlogi. posehiM pa sc je izkazal v vesternih in akcijskih fil'-. mih, kot ironičen in izrazit igralec. Bil je glavna seba v Peckin-pahovem filmu (The wild bunch*. kruta epopoa VVesta. Podobno vlogo mu je oonudil Blake Edrvard* v svojem etilnem vesternu «WilO Rovers*. V letih 70 se je Holden postopoma oddaljil od filmskega sveta ir se raje posvetil svoji <*' genciji import-expor . (Nikoli s® nisem čutil igralca, kot je AleC Guiness . .. nikoli se nisem popolnoma istovetil s tem delom/ je izjavil v nekem intervjuju. Kljub temu je nastop, še v Lumetovem filmu «Netwo/k» v Wilderjevein delu Fedo.a* in v Edtvardsovem «S.O B.», ki je zadnji film njegove dolge kariere (približno 70 filmov). Kot (vsaka* velika filmska zvezda, ji Holden umrl • svojem vvikendu. zapuščen in pozabljen * omami alkohola.
nogomet
DREVI V PARIZU
V prijateljski tekmi Francija-Jugoslavija
Francozi brez svojega najboljšega nogometaša Plati-nija - V Jugoslaviji ne bo televizijskega prenosa
Drevi bo v Parizu prijateljska nogometna tekma med Francijo in Jugoslavijo.
Za obe reprezentanci bo drevišnje srečanje dokaj koristno pred nadaljevanjem kvalifikacij za evropsko prvenstvo. To pa velja še posebno j® Jugoslavijo, ki še vedno išče »zadoščenj* po slabem nastopu na španskem »mundialu*.
Dre pa priznati, da bodo Francozi nastopili brez svojega najboljšega nogometaša Platinija, kar naj W še kar olajšalo nalogo Veselino-vičevih varovancev. Na dlani pa je, da so v tej tekmi Francozi vseeno
favoriti.
Jugoslavija bo drevi igrala v naslednji postavi: Svilar, Djeko, Z. Cvetkovič, Hadžič, Zajec, Radano-juc, Halilovič, Trifunovič, Kranjčar, “aždarevič, Sečerbegovič.
Srečanje se bo pričelo ob 20.30. Tekme pa jugoslovanska televizija ue bo prenašala.
kolesarstvo
DIRKA PO APULIJI
po 5”, 3. De Wolf (Bel.), 4. Ricco (It.), 5. Leali (It.) in večja skupina kolesarjev v Polončičevem času.
SKUPNA LESTVICA
1.	Noriš (It.) 3.2r04”, 2. Polončič (Jug.) po 5”, 3. Baronchelli (It.) po 7”, 4. Masciarelli (It.) po 7”, 5. De Woif (Bel.) po 9”.
NA DIRKI PO ŠPANIJI
3. etapa Italijanu
MADRID — Mladi Italijan Giuseppe Petito je izbojeval svojo prvo zmago med profesionalci. V tretji etapi kolesarske dirke po Španiji (Terul - San Carlos de la Rapita) je v sprintu odpravil glavnino. Sa-ronni je poskušal vse, da bi končno prišel do delne zmage, a svetovnemu prvaku je tudi tokrat spodletelo in se je moral zadovoljiti s sedmim mestom.
KOŠARKA
DREVI V PRVENSTVU C-l LICE
Na neugodnem gostovanju v Pistoii jadranovci s številnimi navijači
Maltinti doma dokaj nevaren ■ Nasi v odlični formi ■ Nujna je zmaga
Jadranovci, ki sc po zadnjem zanje ugodnem kolu zasedli prvo mesto na lestvici, bodo drevi odigrali pomembno tekmo v Pistoii, proti domačemu moštvu Maltinti.
Gostovanje v Pistoii je za naše košarkarje precej neugodno, zaradi oddaljenosti in tudi zaradi gostitelja, saj so igralci Maltintija precej solidno moštvo. Vsekakor bodo ekipo v Pistoio pospremili številni navijači, ki bodo skušali na tujem ustvariti čimbolj »domače* okolje za naše fante, ki bodo tako lahko vsaj deloma odpravili handikap igranja v gosteh.
Osrednje srečanje tega kola pa je nedvomno dvoboj med Cavejo in Vicenzo. Ena od dveh bo morala zapustiti igrišče poražena in če bi Cis premagal Canello, ki zaostaja za vodilno četverico za dve točki, bi bilo do konca prvenstva vse lažje za jadranovce, ki pa morajo obvezno zmagati v Pistoii, zato da pride do takih razpletov.
Uspela dirka v Lonjerju
Velik podvig V. Polončiča
VIESTE — Nedvomno glavni ju-nak tretje etape mednarodne kolesarske dirke po Apuliji je bil Jugoslovan Vinko Polončič.
Požrtvovalni jugoslovanski kolesar je sicer osvojil drugo mesto, bu pa je v središču pozornosti zaradi bega, ki mu je uspel 33 km Pred ciljem. Polončič si je nabral že 50” prednosti in tudi osvojil ve-uko gorsko nagrado. In prav tedaj je iz večje skupine kolesarjev pobegnil Italijan Mario Noriš, začel bdločno zasledovati Jugoslovana in .‘fphitel 10 km pred ciljem. Polončiču pa so medtem pojenjale [boči in 500 m pred ciljem je Naris bliskovito sprintal in tudi osvojil etapo. Polončiču pa je uspelo obdržati drugo mesto, kar je zanj nedvomno velik uspeh. Jugoslovanski kolesar pa je tako tudi drugi na skupni lestvici.
VRSTNI RED 3. ETAPE (Lucera - Vieste)
1. Noriš (It.), ki je prevozil 148 krn v 3.48'29’' s poprečno hitrostjo 3«.864 km na uro, 2. Polončič (Jug.)
A '
Nedeljsko dirko za «1. trofejo Battaglin - Veliko nagrado Adrie» se je ->]<< • >Ajcleležil0 kar 120 kolesarjev
Na dlani pa je (to smo že večkrat omenili), da naši košarkarji zadnje čase odlično igrajo in da njihova forma v zadnjih nastopih stalno raste, medtem ko ostalim moštvom začenjajo pojenjati moči. Pri tem ne smemo prezreti dejstva, da so Splichalovi varovanci v Trstu zanesljivo premagali Maltinti, čeprav so takrat igrali močno okrnjeni. Drevi pa se bo Jadran predstavil s svojo najboljšo postavo.
Po tem kolu bo torej vsaj deloma že znano, kdo se bo potegoval za boljša mesta za vstop v «play offs» (če. ne bo prišlo do nepredvidenega v zadnjih dveh kolih) in košarkarji Jadrana imajo vse možnosti, da sklenejo prvenstvo na pr-
Ob 20. uri v Srenjski hiši
Drevi v Borštu nagrajevanje naših smučarjev
Drevi bo ob 20. uri v Srenjski hiši v Borštu proglasitev in nagrajevanje zamejskih smučarskih prvakov v raznih kategorijah. Le te pa je smučarska komisija pri ZSŠDI izbrala na podlagi uvrstitev na treh letošnjih tekmovanjih.
Nagradili pa bodo prve tri iz vsake kategorije. Drevišnja slovesnost v Borštu bo tudi priložnost za pomenek o prihodnji smučarski sezoni. Toplo pa je zaželena čim večja prisotnost staršev in tekmovalcev.
koncu so izvolili novi odbor. Daljše poročilo o sinočnjem občnem zboru bomo objavili v eni naših prihodnjih številk.
Predavanj« na Opčinah
V sklopu predavanj, namenjenih odbornikom naših društev, ki potekajo v organizaciji Združenja slovenskih športnih društev v Italiji v sodelovanju z Zvezo telesnokul-tumili organizacij Slovenije, je bil . sinoči na Opčinah govor o športnih društvih in sredstvih javnega obveščanja. Zbranim odbornikom sta spregovorila Saša Rudolf od slovenskega radia Trst A in pa Branko Lakovič od Primorskega dnevnika. Žal moramo tudi tokrat ugotoviti, da se je predavanja udeležilo vsekakor preskromno število naših odbornikov, kar je pravzaprav dokaj čudno j glede na aktualnost obravnavane " teme.
vem mestu. Upajmo, da se bo to uresničilo.
Srečanje med Maltintijem in Jadranom pa se bo pričelo drevi, ob
21.15.	(Cancia)
Sinoči občni zbor SK D«vin
Sinoči je bil v prostorih devinske osnovne šole 9. redni občni zbor smučarskega kluba Devin, na katerem so prebrali predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo. Po raz-rešnici staremu odboru so bili na vrsti pozdravi gostov, nakar se je razvila zelo živahna razprava. Ob
NOGOMET
/. IN 2. 5. V NOVI GORICI IN MIRNU
Tradicionalni «Turnir pri j atel j stva»
Nogometni igrišči v Novi Gorici in Mirnu bosta 1. in 2. maja prizorišči 20. mednarodnega turnirja mladinskih reprezentanc, ki so ga prireditelji poimenovali «Turnir prijateljstva*. Gre za pomemben turnir, kakršnega na Goriškem še ni bilo, zaradi česar so tudi priprave nanj izredno resne. Organizacijo turnirja sta od Nogometne zveze Slovenije prevzela nogometna kluba Vozila iz Nove Gorice in Adria iz Mirna.
Zamisel za «Turnir prijateljstva* je dala leta 1963 Koroška nogometna zveza iz Celovca, ki je k sodelovanju pritegnila Nogometno zvezo Slovenije iz Ljubljane, nogometno zvezo Furlanije - Julijske krajine in Jugozahodno - nemško nogometno zvezo iz Ludwigshafena ob Renu. Te zveze so potem redno prirejale turnirje v štiriletnih ciklusih, vsakič v drugi državi.
Turnir bo po izločilnem sistemu. V propozicijah za štiriletni ciklus so določeni tekmovalni pari za vsa štiri leta za izločilni tekmi. Pari so vsako leto drugi oziroma se v četrtem letu ponovita para iz prvega leta. Poraženca v izločilnih tekmah se drugi dan turnirja pomerita za
tretje, zmagovalca pa za prvo me-1 čija novogoriški Meblo, sto.	Goriška je tako pred velikim nogo-
Največ uspeha na dosedanjih tur-1 metnim dogodkom. Glede na delež
rurjih je požela mladinska reprezentanca jugozahodne Nemčije, ki je bila osemkrat prva. Reprezentanci Slovenije in Koroške sta osvojili prvo mesto po petkrat, reprezentanca Furlanije - Julijske krajine pa samo enkrat.
Program letošnjega turnirja predvideva najprej tekmo med Koroško in Furlanijo - Julijsko krajino na igrišču v Mirnu v nedeljo, 1. maja, ob 17. uri. Uro kasneje je v Športnem parku v Novi Gorici predviden začetek tekme med Slovenijo in Jugozahodno Nemčijo. V ponedeljek,
2.	maja bo najprej v Mirnu tekma poražencev z začetkom ob 15.30, nato pa ob 18. uri v Novi Gorici finalna tekma - zmagovalcev prvega dne.
Za zaključek omenimo še nekaj zanimivosti turnirja, ki ga bo organizator predstavil v posebni brošuri. Vsaka reprezentanca bo imela svojega pokrovitelja, in sicer Slovenija šempetrska Vozila, Furlanija - Julijska krajina Primorje -export iz Rožne doline, Koroška mirenski Ciciban in Jugozahodna Nem-
goriških nogometašev pri dosedanjih uspehih slovenske reprezentance na »Turnirjih prijateljstva* si je ta dogodek tudi zaslužila. Spomnili bi le na generacijo Gulin, Marušič, Mavrič, Vuk (vsi Goričani), brata Zavrl, Horjak, Petrič, Vugrinec, Ja-gačič in Polanec, ki je bila ena najuspešnejših, vsekakor pa bolj uspešna od generacije iz prvega ciklusa s slovitimi imeni Oblak, Popivoda, Ameršek, Nikolič, Škulj in drugi.
PETER BUDIN
Košarkarska sekcija ŠZ Bor izreka svojemu košarkariu Karla Ražmu ob izgubi dragega očeta
ANDREJA
iskreno sožalje
gZ Bor izreka svojemu članu Karla Ražmu ob izgubi dragega očeta
ANDREJA
iskreno sožalje
*HHHHinnwHHnHHn»nmiHnHHHHHHimHiMroHHHinimimmi8iiU»imilliinHHHHHHHHHHHiHHmHHiiHHHHHHHHHnHiiimHH*HHHHHi«HHiWHmmnHiHHM»iHHMHnmiMmHiHiiHiiiiiiiimmiHiHi0l«tmiiMi
NOGOMET
JUTRI V 1. AMATERSKI LIGI NA PROSEKU
Vesna v brlogu prvouvrščenega Portuaieja
Križane čaka zares težka naloga - 2. AL: Primorje še naprej pestijo poškodbe - S točko bi si Zarja zagotovila obstanek v ligi - Kras za peto mesto, Gaja pa le za prestiž
Portuale — Vesna
Gostovanje Vesne bo težko. Portuale je prejšnjo nedeljo nerodno klonil Torviscosi in s tem ga je na vrhu lestvice dohitel Percoto, ki je kot Portuale do sedaj zbral že 35 točk. Kljub temu pa vlada v vrstah Vesne optimizem. »Plavi* v zaključnem delu prvenstva igrajo kot prerojeni. Zmaga, ki so jo dosegli proti neposrednemu tekmecu za izpad
2. AMATERSKA LIGA Isonzo — Primorje
Tudi Primorje čaka težko gostovanje. saj sodi Isonzo med močnejše ekipe te skupine. Seznam številnih poškodb, ki brez usmiljenja pestijo Primorje se je v tem tednu še podaljšal. Napadalca Rustja. ki je šele pred dvema tednoma okreval po poškodbi, zaradi katere ni igral skoraj dva meseca, jutri spet
W_tockJ,n da__*,v 4. kolovrat- popolnoma okrevai.
nega dela osvojila že 13 točk, je povsem razumljivo, da so lahko kriški navijači optimisti. Seveda nihče ne računa na tretjo zaporedno zmago, vendar ena točka proti Portua-leju bi bila za Vesno že velik uspeh.
		r 1		
	■■»...»•Hinmmni.Hiiimnimm	, *r.—-r.	r • . rf4“					iiiimnji tu ■11111111111111111111 ii litin t/imtt iiiiiiiiiiiiiimiiiiii i iiiiiiiiiiiimiii ti m mtiM min i minili tu iimiiiiff umili im mi im n umi mi m 			Y . 	 	 v
ODBOJKA
POTEM KO SO SE KONČALE TEKME V ZENSKI B IN C-l LIGI
Odslej prvenstveni boji samo še v nižjih ligah
Moška C-2 liga: OIympia Terpin za vrh lestvice - Juventina Belca vse bliže obstanku - Zenska C-2 liga: Breg tik pred napredovanjem?
Potem ko sta končali odbojkar *** Prvenstvi v ženski B in C-l ligi, nadaljujejo boji za točke v nižjih J>gah, kjer imamo največ naših asterk. V moški in ženski C-2 in D ,81 bo danes in jutri na sporedu '• kolo
MOŠKA C-2 LIGA
Po dveh zaporednih porazih je »driska 01ympia Terpin zdrsnila nižje na lestvici. Goričani pa “djijo nocoj lepo priložnost, da zma-rft0 in se znebijo neposrednega krneča na lestvici, ker ima tudi "tetallurgica 6 točk. Po zadnjih .teb zaporednih uspehih je Juven-Belca skupaj z Rangersom Vrhu lestvice. Kljub temu, da doma Volley club iz Vidma ni •^Premagljiv. V mestnem derbiju [j bosta spoprijela Bor JIK Banka Kozzol. Prvo srečanje med te-a tekmecema je bilo izredno ize-kdeno in slovenskim odbojkarjem
se je po nepotrebnem izmuznila dolgo pričakovana in zaželena zmaga.
ŽENSKA C-2 LIGA
Zastopnice Brega so same na vrhu lestvice in v srečanju s San g;orgino prav gotovo se ne bodo pustile presenetiti. Prvo srečanje so varovanke trenerja Grudna odločile v svojo korist s 3:0. V izredno izenačenem boju za obstanek se Kon-tovelu Electronic Shop ponuja enkratna priložnost, da v Gorici z Agijem pospravi še dve točki. Po vsej verjetnosti bo tudi v Trstu Fon-tanafredda premočna za odbojkari ce Bora.
MOŠKA D LIGA
Zmaga odbojkarjev iz Jamelj z Nuovo Pallavolo iz Trsta je bil izjemen zalogaj samozavesti za Sobana in tovariše. Vprašanje pa je, če bo to dovolj za drevišnje srečanje
z Volleyem 80 Duke, ki je na vrhu lestvice.
ŽENSKA D LIGA
V	skupini za napredovanje se bosta v derbiju spoprijela Inter 1904 in Sloga. Potem ko so se slogašice rešile- najhujšega igrajo daleč pod pričakovanji. Prvo srečanje so dobile Tržačanke. V skupini za obstanek bo jutri dopoldan slovenski derbi med 01ympio Bertolini in nabrežinskim Sokolom. Goričanke so na dobri poti, da si zagotovijo obstanek. Prvo srečanje v Nabrežini se je končalo s 3:1 za Goričanke.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
V	3. kolu za napredovanje v D ligo bo Bor igral doma z Gold Fasslom. Obe šesterki sta zaenkrat brez točk. Nasprotnice so dvakrat izgubile, borovke pa enkrat, ker je bila tekma z OMA Olimpic preložena.
1. MOŠKA DIVIZIJA
V	skupini A se danes in jutri igra zadnje kolo. Odbojkarji Krasa so med tednom zlahka odpravili Nuovo Pallavolo iz Trsta, Sloga Bar Alex pa igra jutri dopoldan z ASPAV.
Lib. Capriva — Naš prapor 3:2 (15:8, 11:15, 15:11, 12:15, 15:9)
NAš PRAPOR: Mikluš, Visintin, Sošol, Gravner, F. Sošol, Bevčar, Grinover, Klanjšček.
V	četrtek zvečer, kot smo že poročali, je Naš prapor doživel drugi zaporedni poraz, s čimer je zaprt vil vse možnosti za napredovanje v D ligo. šesterka Libertas iz Kaprive je zelo solidna in srečanje je bilo še kar zanimivo in izenačeno, čeprav je treba omegiti, da je ekipa iz Brd nastopila kar brez treh standardnih igralcev.
POKAL PRIJATELJSTVA
Sloga — Breg 3:1 (15:8, 15:12, 11:15, 15 6)
SLOGA: čuk, Maruška, Mira in Neva Grgič, Hrovatin, Kalan, Kri-žmančič, Malalan, Suzana in Valentina Vidali.
BREG; Bandi, Danica in Ksenija Kocjančič, Olenik, Sancin, Ksenija in Sabina Slavec. Stepančič, Trenta, Žerjal.
V prvi kvalifikacijski tekmi za pokal prijateljstva je v četrtek na Opčinah Sloga po pričakovanju premagala Breg. Domačinke sicer niso igrale najbolje, verjetno zaradi podcenjevanja nasprotnic. Občasno so sicer pokazale nekaj dobrih akcij, prevečkrat pa so si dovolile nerazumljive odmore. Brežanke, ki se v prvenstvu C-2 lige potegujejo za napredovanje, pa so dobro igrale, zlasti v drugem in tretjem nizu.
Zarja — Domio
Zarjani se bodo pomerili z nevarnim nasprotnikom. Ekipa Domia, ki se bori za obstanek v ligi, ima 4 točke manj od Zarje in bo prišla v Bazovico s trdnim namenom, da odnese celotni izkupiček. Križman čič iri tovariši bodo . morali igrati zelo previdno in umirjeno. Zarji bi zadostovala tv/i točka, s katero bi si matematično predčasno zagotovila obstanek v ligi.
Campanelle — Gaja
Izid tega dvoboja ni bistvenega pomena, saj gre za »derbi* ekip, ki sta praktično že izpadli iz lige. Nogometaši obeh enajsteric igrajo ta čas nemotivirano. Rahlo prednost vsekakor imajo domačini.
Kras — Zaule
Po prepričljivi zmagi v derbiju z Gajo ima Kras realne možnosti, da izboljša položaj na lestvici. Jutrišnji tekmec (Zaule) ima le točko več od Krasa, kar pomeni, da v primeru zmage bi lahko Kras ostal sam na petem mestu začasne lestvice.
3. AMATERSKA LIGA
GMT — Breg
Po dveh zaporednih porazih, ki jasno dokazujeta, da so Brežani v drugem delu prvenstva precej popustili (v osmih tekmah 8 točk), so navijači Brega nekoliko potrti. Zato »plavi* tokrat si ne smejo dovoliti spodrsljaja, saj bi ta negativno vplival na ekipo, ki bi zašla v krizo prav sedaj, ko mora igrati še z vsemi vodečimi enajstericami.
Barbarians — Primorec
Lahka naloga pa čaka tokrat Tre-bence, čeprav igrajo v gosteh. Ekipa Barbarians v letošnjem prvenstvu še ni osvojila točke, dala je le
14, dobila pa kar rekordno število golov in sicer 115. Podatki jasno dokazujejo, da bodo imeli jutri strelci Primorca izredno priliko, da se izkažejo in s tem tudi izboljšajo svoj položaj na lestvici najboljših strelcev. Škoda, du tokrat ne bo igral Ritossa, ki je z 9 zadetki bil do sedaj najspretnejši napadalec Primorca. Prejšnjo nedeljo je bil namreč izključen in bo moral počivati dve nedelji. (B. R.)
3. AL NA GORIŠKEM
Sagrado — Juventina
Štandrežci bodo jutri igrali v Za-graju proti poprečni ekipi, ki je na spodnjem delu razpredelnice. Kljub temu mislimo, da bodo slovenski igralci imeli precej težav, da iztržijo pozitiven rezultat in to spričo vrsto negativnih rezultatov, ki jih je Juventina zabeležila v zadnjem času.
Sovodnje — Fogliano
Marsonovi varovanci bodo jutri igrali na domačem igrišču proti postavi iz Foljana, ki se je do pred kratkim borila za napredovanje. Gostje namreč so prav v zadnjih tekmah zapravili nekaj pomembnih točk, s katerimi bi se obdržali v skupini najboljših. Kljub emu je na dlani, da bo jutrišnje srečanje za Sovodenjce dokaj zahtevno.
Begliano — Mladost
Doberdobci so prejšnjo nedeljo s porazom proti Piedimonteju zapravili precej možnosti za napredovanje. Trenutno imajo kar 4 točke zaostanka za vodečim Vermeglianom, do konca pa manjka še 6 kol. Toda za Doberdobce ni vse izgubljeno, čeprav bodo morali odslej beležiti v glavnem le zmage in to že jutri proti Beglianu.
IMNllllllUlin
KOTALKANJE
POKRAJINSKO PRVENSTVO
Tokrat mladinti in Hani
V ponedeljek pa bo občinski del mladinskih iger - Nastopa tudi Polet
Danes, v nedeljo in ponedeljek bo na kotalkališčih društev Pat. triestino in Jolly ponovno vse živo.
V	soboto in nedeljo bo namreč na vrsti še zadnje letošnje pokrajinsko prvenstvo za kategorije deželnih mladincev in članov; v ponedeljek, 25. aprila pa bo občinski del mladinskih iger.
Pokrajinsko prvenstvo priredi društvo Pattinaggio triestino s sedežem v Ul. Costalunga in se bo pričelo že danes popoldne ob 14.30. Najprej bodo na vrsti obvezni liki za kategorije deželnih mladincev in članov, nato pa bodo nastopili ko-talkarski pari v kratkem programu.
V	primeru slabega vremena (kotalkališče je namreč na odprtem) bo ta del programa jutri zjutraj. Jutri popoldne bo na vrsti tudi prosti program ob 14.30.
Nastopili bodo tudi številni kotalkarji openskega Poleta: za kategorijo deželnih mladincev bodo tekmovali Mojmir Kokorovec, Antonel-
la Pavat, Monica Danieli in Eli-sabetta Gregori; za kategorijo deželnih članov Federica Suban, Tatjana Malalan, Patrizia Pro, Tatjana Kokorovec ter Helena Sosič. Končno bosta med kotalkarskimi pari verjetno nastopila tudi Antonella Pavat - Mojmir Kokorovec ter Ni-coletta Sossi . Mauro Renar.
V ponedeljek, 25. aprila, pa bo na vrsti kot rečeno občinski del mladinskih iger pri Jollyju v Trstu. Za osnovno šolo bo tekmovala tudi po-letovka Fiorenza Bandelli, za srednjo pa Mojmir Kokorovec. Monica Danieli, Eiisabetta Gregori, Antonella Pavat ter Giuliano Bessariane. Pričetek bo ob 8.30. (SK)
Danes
Kras — Jadran (Dekani)
Danes bo v Repnu ob 17. uri mednarodna prijateljska nogometna tekma med Krasom in Jadranom iz Dekanov.

F
_	' 'C'"	* _ v	-*vj' _
DOMAČI ŠPORT • DOMAČI ŠPORT • DOMAČI ŠPORT • DOMAČI ŠPORT • DOMAČI

...
NAŠI NAJMLAJŠI V RAZNIH KOŠARKARSKIH PRVENSTVIH • NAŠI NAJMLAJŠI V RAZNIH
18.00
t>om
DANES
SOBOTA, 23. aprila
KOŠARKA
„	C-l LIGA
<1.00 v Pistoii: Maltinti - Jadran , PROMOCIJSKO PRVENSTVO v Gorici, Kuturni dom: Arte B .	MLADINCI
15.30 na Greti: Saba - Polet .	KADETI
15.30 v Trstu, stadion «1. maj*: v r ® - Sokol; 16.30 na Kontovelu: °ntovel - Inter Milje 10, PROPAGANDA , [».30 v tržaški športni palači: lnter 1904 - Bor
♦ • •
NOGOMET
.. ^	CICIBANI
IšrvL0 v Dolini: Breg - Soncini; r,j na Proseku: Primorje - San '*>bvanni
mlajši cicibani *
16.45 v Dolini: Breg - Fortitudo
* * *
KOTALKANJE
pokrajinsko prvenstvo (mladinci in člani)
todi p iV Costalunga: nastopa
• • •
ODBOJKA
^ MOŠKA C-2 LIGA ®-30 v štandrežu: 01ympia Ter-
pin - Metallurgica: 18.00 v Trstu, stadion «1. maj*: Bor JIK Banka -Rozzol; 18.00 v Vidmu: Vo!ley Bali Videm - Juventina Belca.
ŽENSKA C-2 LIGA
20.30	v San Giorgiu di Nogaro: Sangiorgina - Breg; 20.30 v Gorici: Agi Gorica - Kontovel Electronic Shop; 20.30 v Trstu, stadion »I. maj*: Bor - Fontanafredda
MOŠKA D LIGA
17.00	v Trstu, telovadnica šole Volta: Volley 80 Duke Jamlje
ŽENSKA D LIGA
18.00	v Trstu, telovadnica liceja Petrarca: Inter 1904 - Sloga
1. ŽENSKA DIVIZIJA
19.00	v Trstu, stadion «1. maj*: Bor - Gold Fassl
JUTRI
NEDELJA, 24. aprila
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
15.30	na Proseku, športni center »Ervatti*: Portuale - Vesna
2.	AMATERSKA LIGA
15.30	v Špetru ob Soči: Isonzo -Primorje; 15.30 v Bazovici: Zarja Domio; 15.30 v Trstu, igrišče Cam-pancllc: Campanelle - Gaja; 15.30 v Repnu: Kras - Zaule
3.	AMATERSKA LIGA
8.15 v Žavljah: Grandi Motor! -Breg; 15.30 na Opčinah: Baibarians -Primorec; 15.30 v Zagraju: Sagra-
do - Juventina; 15.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Fogliano; 15.30 v Beglia nu: Begliano - Mladost
NARAŠČAJNIKI
8.00	pri Sv. Sergiju: San Vito -Primorje
NAJMLAJŠI
10.30	v Trebčah: Primorec - Ro-ianese; 10.30 v Križu: Vesna Campanelle: 11.15 v Trstu, igrišče Campanelle: Chiarbola - Zarja
ZAČETNIKI
9.45 na Opčinah: Chiarbola Zarja
• * *
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	v Ul. Monte Cengio: CUS -Bor Radenska: 11.00 v Repnu: Po let - Grandi Motori; 11.00 na Konto velu: Kontovel - Scoglietto
1. MOŠKA DIVIZIJA
11.00 v Trstu, stadion «1. maj*: Eor A . Basket Trst
MLADINCI
11.00	v Miiamarskem drevoredu: Ferroviario - Bor
KADETI
9.00	v Ul. della Valle: Barcolana Bor A
DEČKI
8.30	v Trstu, rekreatorij «Lucchi ni»: Ricreatori - Kontovel A; 9.00 v Trstu, stadion «1. maj*; Bor - Kon tovel B
PROPAGANDA
10.00	v Trstu, rekreatorij »Lucchi
ni»: Ricreatori - Polet
KOTALKANJE
POKRAJINSKO PRVENSTVO
14.30	v Ul. Costalunga: nastopa tudi Polet
* * •
ODBOJKA
ŽENSKA D LIGA
9.30	v Štandrežu: 01ympia Bertolini - Sokol
1. MOŠKA DIVIZIJA
9.30 v telovadnici šole Morpurgo: ASPAV - Sloga
TURNIR OF
9.00 v Brezovici pri Ljubljani: nastopajo tudi mladinci juventine in mladinke Bora
J
M. Raseni: «Ta generacija košarkarjev dobro obeta>
Športno združenje Bor ima tudi letos številno zastopstvo svojih e-kap v raznih mladinskih ligah. Moštvo dečkov (letnik 1969) sodi prav gotovo med najbolj perspektivne e-kipe našega mestnega društva in nekateri posamezniki so dosegli že

OBVESTILA • OBVESTILA • OBVESTILA
YC Cupa
organizira danes ob 9. uri delovno akcijo na društvenem prostoru v Sesljanu ter vabi člane, da se je udeležijo.
• • •
Odsek za rekreacijo ŠK Kras
organizira danes, 23. t.m., prostovoljno delovno akcijo za ureditev trim stez v Saležu. Zbirališče ob 15. uri na kraju samem. Vljudno vabljeni odborniki in člani dru štva.
Odbojkarski odsek ŠK Kras
vabi fante letnikov 1969/70/71 na prvi trening začetniške odbojkarske ekipe, ki bo v občinski telovadnici v Repnu v petek, 29. t.m., ob 18.30.
• • •
TPK Sirena
vabi svtje člane in prijatelje danes popoldne na delovno akcijo za ureditev terena na barkovljan-
skem nnmlnn.
zadovoljivo raven znanja košarkarskih prvin, predvsem glede individualne tehnike v napadu (obramba je tako »antipatična* zadeva, da jo zaenkrat še zanemarjajo).
Za Borovo ekipo dečkov je od govoren Massimo Raseni, ki se zelo dobro ujema s svojimi varovanci, čeprav mora večkrat spremeniti svoje na splošno veselo razpo-'oženje in poseči po strožjih meto-lah za ponovno vzpostavitev porušenega reda na igrišču (borovci so včasih celo preveč živahni in več krat potrebujejo «krotilca zveri* namesto trenerja).
Pri delu pomaga Massimu Boris Vascotto, ki se je začel letos u-k var jati s trenerstvom, čeprav je star šele 16 let in obenem igra v kadetski ekipi Bora.
Trener Raseni je v glavnem zadovoljen z dosedanjim stanjem svoje vrste, čeprav sam priznava, da bi bili rezultati lahko boljši.
»I^tos smo izgubili kar v treh tekmah z minimalno razliko. Jasno
je, da ai po takih porazih še toliko
bolj zagrenjen. Vsekakor je letošnje prvenstvo zelo izenačeno. Ni takega moštva, ki bi bilo za razred boljše od ostalih, ampak skupina ekip, ki so si enakovredne. S kančkom sreče bi lahko osvojili dve zmagi, namesto da bi zabeležili dva nerodna spodrsljaja.*
»Plavi* trenirajo štirikrat tedensko (enkrat na odkritem igrišču), tako da jim res ne moremo očitati ničesar. Taka zagnanost in volja do dela sta samo hvalevredni. Ekipo sestavlja 16 igrlcev, treningov se poprečno udeležuje 12 igralcev, tako da je obiskovanje treningov sorazmerno zelo dobro.
Raseni je prepričan, da je ta generacija igralcev že sedaj jamstvo za
bodočnost in da bodo z resnim delom še mnogo napredovali.
»Naša največja hiba je na žalost višina. Tudi letos smo daleč najnižja ekipa v prvenstvu in to je včasih za zmago odločilno *
(Cancia)
Na sliki ( z leve proti desni); Boris Vascotto (pomožni trener), Gianfranco Carbonara, David Ba-rini, Marko Pertot, Igor Volk, I-gor Civardi, Andrej Trampuž, Lo-renzo Mosetti, Luciano Lippolis, Dario Kovačič, Igor Burolo, Igor Uršič, Massimo Raseni (trener). V moštvu so še David Žetko, Martin Capellini, Vanja Rudolf in Paolo Zgur; vsi Borovi dečki so rojeni leta 1969.
Urtdnistvo, upravo, oglasni oddsioK
TixS1 Ul Montacchi * M 559	Tol, (040) »9 49 72 (4 linijo) TU 490270
Podružnica Gorica. Orovortd 24 maggio 1	Tal. (0491) 93392 (95723)
Naročnino
Mesečna 9.000 lir — celoletno 65.000 lir
V SFRJ številko 6,00 din, za zasebnika mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din.
Postni tekoči račun za Italijo Založništva tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
PRIMORSKI DNEVNIK
23. aprila 1983
Za SFRJ	2iro račun 50101 -603-45361 ADI I — DZS 61000 Ljubljano
Gradišče 10/11 nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir 1 st., viš. 43 mm)
39.000 lir. Finončni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18% Oglasi iz dežele Furlani|e - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
,	. »	J__ Čl»n italijanski
!	zveze časopisnih
Odgovorni urodnik Gorazd Vesel	int«xa^ ^irst aaioinikov fieg
SUJ
Kras
(Nadal.scanje s 1. strani)
Zelo zanimiv je bil tudi poseg odbornika za urbanistiko v tržaški občinski upravi Dea Rossija, ki je zelo kritično ocenjeval izbire odgovornih za namestitev določenih .javnokoristnih infrastruktur, med katerimi predvsem Centra za''znanstveno in tehnološko raziskovanje. Glede širšega problema upravljanja teritorija je Rossi med drugim dejal, da bi vsa jitsarska zemljišča mu-ale upravljati krajevne zadruge ali skupnosti.
Namestnik predsednika republi škega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora iz SR Slovenije j Tomaž Vuga, ki je uvodoma ugo- j tavljal, kako ga tematika o naravi, i človeku in Krasu spominja na Ko spvelove pesmi, je poudaril, kako je Kras v Jugoslaviji gotovo ena najbolj samosvojih pokrajin, ki je izoblikovala tudi samosvojega prebivalca. Govoril je nato o edinstveni arhitekturi v tem prostoru, ki na žalost propada, ter o odnosu do narave, ki je v Sloveniji opredeljen že z ustavo. Predvsem pa je pod črtal, da je Kras enoten prostor ne glede na to, da ga deli državna meja: zaradi tega morajo biti po šegi v ta prostor čimbolj usklajeni. '
V razpravo je posegel tudi odbornik devinsko - nabrežinske občinske uprave Marino Vocci. ki pa je govoril v osebnem imenu. Nakazal je razne možnosti razvoja v tej občini
Zelo kritičen do nekaterih refera tov je bil odbornik za urbanistiko v devinsko - nabrežinski upravi Bo jan Brezigar. Iz teh bi lahko razu- : meli, da je naslov simpozija: člo- 1 vek proti naravi — je dejal — in v nadaljevanju svojega posega iz ■ podbijal nekatere res čudne teze, ; ki jih je bilo moč slišati v refera- j tih'. Zaustavil še je tudi ob vpraša-nju pristopa do Krasa, ki ga imajo i nekatere ekološke organizacije. Pri lle pa so prepozno, je dejal, in na daljeval, da bi bilo stanje na Kra *u morda drugačno, ko bi se s tgko vrnemo zavzemale od konca \ druge svetovne, vojne dalje. Ugotav- j ljal je nadalje, kako so se neka i tare od teh zbudile po podpisu o-' simskih sporazumov, kasneje pa se niso z enako vnemo zoperstavljale | Centru za znanstveno in tehnološko raziskovanje kot pa proti industrij- i ski coni na Krasu. Precejšnjo po- j zorncst je odbornik Brezigar posve til vprašanju avifaunističnega parka I v Štivanu in z njim v zvezi izrazil precejšnje pridržke; glede na razne | okoliščine, ki odsvetujejo tako na- , membncst tega prostora se je sploh vprašal, če bi ne bi bilo bolje, da bi to področje namenili v kmetijske : namene.
Pn mnenju tajnika Kmečke zveze ■ Edija Bukavca je bila obravnava problemov Krasa preveč usmerjena v evidentiranje in ekzaltacijo spe | cialnih aspektov. Ko govorimo o za- • ščiti Krasa — je dejal — moramo predvsem upoštevati njegov primarni aspekt, to je aspekt etničnega p ostora slovenske narodnostne skupnost} v Italiji. Predvsem pa1 je poudaril, da kraške kulturne po krajine ne- bomo uspeli obravnavati ■ in ovrednotiti, če ne bomo pristopili k aktivni zaščiti vseh njenih as pek j tov: v prvi vrsti pa moramo zašči ! titi človeka, ki je nenadomestljiv e j lement tega prostora in njegove realnosti. Brez človeka, ki razvija svojo dejavnost v kraški naravi — je podčrtal — je zaman pričakovati, da nam jo bo uspelo ohraniti s sa mirni zaščitnimi ukrepi in vinkulaci-jami. Tajnik KZ je svoj poseg skle nil z nekaterimi ugotovitvami v zvezi s poldinijevim poročilom, ki ga je nekoliko presenetilo. Z njim v zvezi je podčrtal, da je tržaški Kras etnični prostor slovenske narodnost ne skupnosti: vsak narod ima svoj prostor — naroda izven prostora ni. Vsaka zaščita pa omejuje človeka pri rabi prostora.
Potem ko je predstavnik delovne enote za zaščito okolja pri tržaški občini Mario Bussani povedal, kaj je občina doslej storila v tem pogledu, je inž. Giorgetti nekoliko ironično polemiziral z naturalistoma Poldinijem in Percom glede njunih trditev, po katerih naj bi bili urbanisti tisti, ki so uničevali Kras. Mia tli kmetovalec iz Repnica Dušan Milič pa je prisotnim orisal vrsto težav, s katerimi se mora ubadati, kdor se hoče posvetiti tej dejavno sti
Razpravo je sklenil predsednik Kraške gorske skupnosti Miloš Budin. Dejal je, da nas lahko navdaja zadovoljstvo, ko ugotavljamo, da je pri nas težak in dolgotrajen pro ces dozorevanja kulture in strategije v korist okolja vidno napredo val, ušteli pa bi se, ko bi menili, da je ta proces zaobjel in osvojil že vse sestavne dele tega okolja. Dovolj zgovorno je že dejstvo — je poudaril — da nihče od nas še ni povsem zadovoljen s politiko, ki jo drugi predlaga za kraško ozemlje, kar je sicer pokazal tudi ta po svet. Ta seminar pa je bil vendarle etapa v tem procesu, etapa s krep kimi novostmi, z novimi pristopi, s težnjo, da bi končno pošteno obravnavali Kras v času in prostoru, u-poštevajoč vse njegovo kulturno bo gastvo, pa tudi vse njegove nerešene. oziroma od napačnega razvoja obubožane plati. Tudi ta posvet je pokazal — je nadaljeval - da si stojita nasproti dva različna pogle da na to stvarnost. Res je. da gre za dialektično razpravo, za način soočanja, ki zagotavlja napredovanje in oblikovanje popolnejšega kulturnega pogleda na te probleme in to rej premošča tiste razloge, ki so in še (delno) določajo različnost v po gledih. Budin je svoj poseg sklenil s pozivofn, da bi to vprašanje za ščite narave lahko bilo element združevanja med obema skupnostima, paziti pa je treba, da ne bi postalo nova priložnost za še širši razkol.
Obrt ni nevarno za socializem
LJUBLJANA — O obrtništvu in o malem go spodarstvu prav v zadnjem času v Jugoslaviji veliko razpravljajo. Skupna ugotovitev teh razprav pa je taksna, kot smo jo slišali že pred 5 in 8 leti, ko so prvič začeli pri nas bolj po globljeno govoriti o malem gospodarstvu: malo gospodarstvo je v Jugoslaviji izredno slabo razvito, možnosti za razvoj pa so velikanske, ven dar razvoja tega dela gospodarstva nikakor ne znamo pospešiti, čeprav bi lahko tu zaposlili veliko brezposelnih in bi ta del gospodarstva lahko pomembneje prispeval k stabilnosti gospodarstva.
Kot rečeno, takšne ugotovitve so že dokaj stare, preseneča pa nekaj drugega, iz dokaj vidnih političnih mest je prišlo nedvomno zelo jasno sporočilo:	malo gospodarstvo, zlasti pa
zasebni del tega gospodarstva, ni nikakršna ne varnost za socializem. Takšne ideološke zablode in predsoaJte je treba odpraviti. S takšnimi stališči, ki hkrati pomenijo tudi obračunavanje z okorelo zamislijo, kaj in kakšno naj bo gospodarstvo v samoupravnem sistemu, v zadnjem ča su, izstopata zlasti Kiro Gligorov (^Predsodke in ideološke zablode, da je predvsem tisti del malega gospodarstva, ki temelji na zasebnem delu, neprimeren za samoupravni socializem, je treba odpraviti.») in Marjan Rožič («Birokratska in uradniška zavesi, obremenjena s prepričanjem, da je ona čuvaj socialističnega sistema, je g.avtu izvor nasprotovanja razvoju malega gospodarstva. Zaradi' tega je potrebna stalna, premišljena in argumentirana idejna in politična borba, v katero se mora vključiti zlasti Z K, da bi se rešili takšnega dogmatskega razumevanja in sektaškega obnašanja.-*).
Kaj sploh je malo gospodarstvo v Jugoslaviji? ‘Najprej: statistika uvršča v to dejavnost vsa tista podjetja, v katerih je zaposlenih manj kot 200 delavcev in vse obrtnike. Torej ne gre samo za zasebnike, ampak tudi za družbena podjetja. Toda, ta družbena podjetja zdaj niso vzrok za posebno obdelavo, čeprav bi pravzaprav mora la biti, saj jih je samo 2500, zaposlujejo pa nekaj manj kot 200 tisoč delavcev. To pa je, g'e-dano z očmi zahodnoevropskega gospodarskega strokovnjaka, nekaj povsem nerazumljivega in neracionalnega, kadi tam gospodarstvo počiva pravzaprav na takšnih podjetjih. Spoznanje o neracionalnosti takšnega gospodarskega razvoja je zdaj prodrlo tudi v jugoslovansko ekonomsko politiko ki pa vendarle še ni ustrezno ukrepala, da bi pospešila razvoj lega dela gospodarstva, čeprav se je pokazalo, da je v zdajšnji gospodarski krizi ta del gospodarstva najbolj uspešen, ker je najbolj prilagodljiv. Tudi samo veliko gospodarstvo je spoznalo, da so kooperantske vezi z majhnimi podjetji najzanesljivejše, hkrati pa tudi najcenejše, zato skuša pospešiti razvoj malih podjetij, vendar za to zdaj n.ma dovolj denarja, niti ga ne more dovolj dobiti v bankah, ki se otepajo s hudo nelikvidnostjo. Toda programi, ki so jih naredili v velikih tovarnah in v trgovskih organizacijah, kažejo, da bodo takšnemu razvoju dajali v naslednjih letih prednost.
Takšen razvoj seveda lahko pvmemlmr prispeva k ustreznejšemu prestrukturiranju gospodarstva. Ob tem pa je izredno pomembno, v kakšno smer bo šel razvoj tistega dela malega gospodarstva, ki je v zasebnih rokah. Zdaj je namreč v Jugoslaviji približno 200 tisoč zasebnih obrtnikov (cd storitvenih dejavnosti do gostilničarjev, prevoznikov, trgovcev in obrtnikov, ki se ukvarjajo s proizvodnjo). Pri teh zasebnikih je zaposlenih ICO tisoč delavcev. Večina obrtnikov (120 tisoč) se ukvarja s proizvodno obrtjo in prav ti imajo zaposlenih največ delavcev (70 tisoč).
Toda obrt je t) Jugoslaviji zelo neenakomerno razporejena in razvita. Sorazmerno do eč največ ljudi se ukvarja z obrtjo v Slovenji, kjer se je število obrtnikov v desetih letih (1971 1981) povečalo za 53 odstotkov (storitve), oz. 29 odstotkov (proizvodnja, gradbeništvo). Skoraj po-
vsod drugod pa razvoj obrti zastaja. V Srbiji se je število obrtnikov v tem obdobju zmanjšalo za 9 tisoč, v Črni gori za desetbio, v Vojvodini za 12 odstotkov, drugod pa se stanje ni bistveno spremenilo. V obdobju, za katero bi lahko rekli da se je začel tajati led nezaupljivosti o-koii zasebništva. torej ni prišlo do bistvenejšega napredovanja pri razvoju, razen v Sloveniji.
Zdi se. da je bistven vzrok za takšno stanje navedel že Marjan Rožič. Glavna ovira za razvoj zasebnega dela malega gospodarstva je pravzaprav n občini (birokratska in uradniška zavest), kjer izdajajo dovoljenja za odpiranje o brtnih delavnic. V občinah imajo torej precej nekakšnih ideoloških predsodkov pred zasebniš tvom, kajti ekonomskih ne bi smeli imeti, saj vsak obrtnik pravzaprav veliko prispeva (z davki) k občinskemu proračunu. To so m primer v marsikateri slovenski občini kmalu spoznali (npr. v Domžalah) in so zato začeli spodbujali ta del gospodarskih dejavnosti na različne načine. Hkrati pa je prav ekonomski interes občine zaviralen: obrtnikom naprtijo prevelike davke, zaradi česar marsikdo opusti obrt in poišče delo drugje.
Toda, najbrž je odločilno še kaj drugega. V marsikateri občini se branijo obrtnikov zaradi konkurence, ki bi jo obrtniki povzročili domačim občinskim podjetjem. V občini npr. živo tarijo takšna podjetja, ki se ukvarjajo z gostinstvom, z gradbenimi deli, z drobno kovinsko in dustrijo in podobno. Takim podjetjem je sposo bcn obrtnik nevaren. Če se pojavi več sposobnih gostilničarjev, lahko povsem uničijo občin sko podjetje. To podjetje, ki je seveda dokaj nesposobno, ostane na občinskih plečih. Njegovo breme morajo prenašati občinski možje. Da ga ne bi dobili na svoja ramena, raje obrtnike na razne načine onemogočijo, govorijo pa, da obrtniki neupravičeno bogatijo, da se zaradi njih razrašča podkupovanje, da obrtniki pobirajo iz tovarn najboljše delavce . .. skratka — da so zasebniki nevarni za socializem, pri čemer radi. uporabljajo Leninovo tezo (nastala je v povsem drugačnih gospodarskih razmerah), da' sta za sebni sektor in drobna blagovna proizvodnja ne varna za socializem ker neprestano porajata kapitalizem in kvarita delavski razred.
Javno takšnih izjav sicer ni slišati veliko, slišati pa jih je bilo npr. v Pulju celo na seji partijskega predsedstva. Najbrž je bil prav za radi takšnega odnosa potreben zagovor drobnega gospodarstva iz visokih političnih krogov. Vidijo, da bi bil močnejši razvoj zasebnega malega gospodarstva lahko nekakšna protiutež težkemu gospodarskemu po’ožaju. Podobno kot v kmetijstvu bi se namreč v malem gospodarstvu lahko zaposlilo veliko ljudi. Poseben problem po menijo zdomci, ki se vračajo. Zanje v tovarnah skorajda ni prostora (v Jugoslaviji je namreč več kot 800 tisoč nezaposlenih), imajo pa privarčevanega precej denarja. Če bi res ta denar pritisnil na končno porabo, bi to še bolj zapletlo razmere na jugoslovanskem trgu, zato ga je treba preusmeriti drugam — postati mora začetni kapital za zasebno gospodarsko dejavnost.
Enako velja za prihranke, ki jih. imajo Jugo slocani v bankah (teh prihrankov je velik kup) in tudi te je treba preusmeriti drugam, ne pa v potrošnjo. Zmanjšal bi se torej pritisk na po trošnjo, zmanjšal bi se pritisk na zaposlovanje, novi izdelki bi dopolnjevali proizvodne prcgra me. pocenili bi proizvodnjo, zmanjšali uvoz in povečali izvoz. Ta spoznanja niso vzeta iz kak snega ekonomskega priročnika, pač pa so do tega marsikje, kjer se je obrt razvila, že prišli. Zato v Jugoslaviji pogosto kažejo na Slovenijo in jo dajejo za vzg'ed. čeprav je Slovenija gle de na evropske razmere tudi šele začetnik.
Kaj je spodbudilo govore, s katerimi hočem odpraviti ideološke in drugačne predsodke in da ti zasebni gospodarski dejavnosti pravo mesto, je ob vsem tem jasno: škoda je le. da je do tega prišlo šele zdaj in da ie šele gospodarska kriza povzročila premik.
JOŽE PETROVČIČ
ZARADI NEUSPELE ZDRUŽITVE Z ORBITALNO POSTAJO «SAUUT>
Propadel sovjetski vesoljski polet Kozmonavti so se vrnili na Zemljo
Trenutno ni pri poletu -
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
MOSKVA — Sovjetski kozmonavti Vladimir Titov, Genadij Strekalov in Aleksander Serebrov, ki so poleteli v vesolje v sredo, ob 17. uri in 11 minut, se po dnevu in pol vračajo na Zemljo. Ni jim uspela združitev vesoljske ladje cSojuz T - 8», s katero so poleteli, z vesoljsko orbitalno postaj «Saljut», ki že več kot leto dni kroži po tirnici okrog Zemlje in na kateri naj bi nadaljevali začete po skuse.
Ni znano, kaj je povzročilo napa ko pri njihovem poletu, v kratkem uradnem sporočilu iz vesoljskega centra v Podmoskovju je le rečeno, da zaradi odstopa od predvidenega režima poleta ni uspela združitev vesoljske ladje z orbitalno postajo in da so vesoljci že začeli s pripravami za povratek na Zemljo. Tako se ne ve, ali je prišlo do napake že pri lansiranju cSojuza T - 8», ali pa so kasneje odpovedali motorji za mane vriranje, s katerimi vesoljci neposredno kontrolirajo združitev ladje z orbitalno postajo.
Do podobnih napak je prišlo že dvakrat v zgodovini sovjetskih vesoljskih poletov, vendar pa sta se obakrat poleta srečno končala za vesoljce. 5. aprila 1975 kozmonavtoma Vasiliju Lazarevu in Olegu Ma-karovu sploh ni uspelo doseči predvidene tirnice, ker so že po 261 sekundah poleta dpovedali pogonski motorji na raketi, ki je nosila njun »Sojuz - 18». vesoljca pa sta zasilno pristala v kazahstanski stepi. 1574 km od Bajkonura. 10. aprila 1979 pa Nikolaju Rukavsniku in Bolgaru Georgi ju Ivanovu ni uspela združitev s «Saljutom 6», ker jima je na njunem «Sojuzu ■ 33» odpovedal motor za približevanje.
Zdajšnji neuspeh je vse tukajšnje opazovalce močno iznenedil. saj je prišel po zelo uspešnem poletu Ana-tolija Berezovoja in Valentina Le-bedieva. ki sta v drugi polovici lanskega leta ravno na «Saljutu - 7» postavila nov rekord v bivanju v vesolju,'saj sta tam preživela 211 dni, pa tudi po velikih in temeljitih pripravah a tokratni polet. Vsi trije vesoljci so bili v sredo, neposredno pred startom zelo optimistično razpoloženi. televizija je dala dolgo reportažo o njihovih zadnjih pripra vah. o nalogah, ki naj bi jih Titov, Strekalov in Serebrov opravili na orbitalni postaji, prikazan pa je bil tudi njihov start na kozmodromi v Baikonuru.
Razen poveljnika ladje, 36-letnega podpolkovnika Vladimira Titova, sta bila tudi oba, Strekalov in Serebrov že pred tem pa podobnih misijah in sta veljala za preizkušena vesoljca, 43-letni inženir Genadij Strekalov je že leta 1980 delal na orbitalni postaji sSaljut - 6», 29-letni kozmonavt - raziskovalec Aleksander Se-
znano, kaj je povzročilo napako To je že drugi podobni neuspeh
rebrov pa je bil v posadki, ki je lanskega avgusta na «Saljutu - 7» o-biskala Berezovoja in Lebedjeva. Oba sta se ukvarjala z raziskovanjem in konstituiranjem vesoljske tehnike in sta bila za svoje zasluge tudi že odlikovana z redom heroja Sovjetske zveze.
Kot sta dejala na tiskovni konferenci pred poletom, naj bi se tudi tokrat ubadala predvsem s tehničnimi izboljšavami opreme, ki se nahaja na orbitalni postaji «Saljut 7».-ki je potrebna za dolgo bivanje člo-
veka v vesolju. Po vsem sodeč tudi njun tokratni delovni program ni bil kratek, saj je bilo rečeno, da naj bi opravila celo vrsto znanstve-no-tehnienih in bio-medicinskih poskusov.
Za Vdadimira Titova, Genadija Strekalova in Aleksandra Srebrova se je torej včeraj predčasno končala njihova vesoljska misija. Povratek na Zemljo je potekal brez zapletov. Kozmonavti so srečno pristali v Kazahstanskih stepah.
DANILO SLIVNIK
Priprave na vrh v Williamsburgu
RIM — Pred vrhom sedmih industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda v ameriškem Williamsburgu bosta dve pripravljalni srečanji. Prvo bo na ministrski ravni v Washing-lonu 29. aprila, skoraj istočasno pa bo v Bruslju neformalna seja po-svečana trgovinskim vprašanjem, Razhajanja med ZDA, ki so zahtevale uradne priprave, in EGS, ki je predlagala nadaljnje poglobitve in neformalne sestanke, so torej obšli s kompromisno rešitvijo. Že ob tem pa .je popolnoma jasno, da so še hujša razhajanja v ključnih vprašanjih, tako glede vrednosti dolarja kot izvozu tehnologije -v države vzhodnega bloka.
RIM — Komisija za notranje zadeve poslanske zbornice je odobrila zakonski predlog o spremembi zakona o založništvu, ki bo zagotovil večji pregled ad lastništvi časopisov in odmr znil javna finančna sredstva, ki jih niso razdelili od leta 1981.
rtiiiiiuiiiiiiiiinuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniifiiiiiiHiimiiiiiMiniiniiiiiiiiiiitiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiMfiifiiiiininiiiiMiiiiiiBmiinfiiiuiiiiiiifiiniiiiiifMHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiio
PEDIATER dr. Oskar Volpi sporoča, da ponovno sprejema nove paciente v okviru krajevne zdravstvene enote v ambulanti v Ul. S. Ca-terina 1 — tel. 68114.
PRODAM avto fiat 128 coupe letnik 73 v dobrem stanju. Telefon št. 229377.
OSMICO je odprl v Repnu Alojz Milič. Toči belo in črno vino.
PRODAM mercedes 240 dizel letnik 1974 v odličnem stanju — edini lastnik. Tel. 040/225101.
POROČNE PONUDBE? Ste sami, ločeni, vdovci? Na razpolago vam je pomembna organizacija. Iščimo se - Trst Cerchiamoci! Telefon 040/64894.
POHIŠTVO KORŠIČ - razprodaja po ugodnih cenah: rustično dnevno sobo, hrastovo otroško sobo, knjižni leseni polici, sedežno garnituro ter raznovrstno pohištvo. Telefon 040/54390.
ŽIVKO in SERGIO danes odpreta gostilno v Prečniku. Vsi prijatelji so vabljeni na kozarček ob 20. uri.
OSMICO so odprli v Saležu pri Škr-ljevih, kjer točijo črno in belo vino.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
OSMICO je odprl v Križu Lucijan Košuta - Šimčev. Toči pristno domačo kapljico.
OSMICO je odprl Bruno Zahar v Borštu št. 58.
OSMICO nadaljuje Frandolič v Sliv-nem št. 25. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odpri v Prebenegu Vi ljem Bandi
OSMICO je odprl Ignac Strain Mač-kolje Križpot.
OSMICO je v Nabrežini odpri Du šan Radovič Poskrhlieno za pri grizek
IŠČEM v najem opremljeno stano vanje ali kupim po ugodni ceni stanovanje - hišo. po možnosti na Opčinah ali Krasu z? dobo poletnih počitnic. Telefon 040/228390.
PRODAM hišo z majhnim vrtom v o količi E 'ljunca. Tel. 040/228390.
URAD popolnoma opremljen s pro stim vhodom oddamo v najem pri Sv. Alojziju. Telefon 040/910085.
PRODAM volkswagen maggiolone 1300 v zelo dobrem stanju. Telefonirati od 7. do 8. in od 20. do 21. ure na št. 040/225973.
ZAMENJAM moderno stanovanje v centru Trsta veliko približno 90 kv.m za manjšo hišo na Krasu (tudi potrebno popravila). Telefonirati od 13. do 15. in od 20. do 22. ure na št. 040/213625.
V BAZOVICI se je izgubi) velik rdeč tigrast maček. Sliši na ime Oskar. Nudim nagrado. Telefon 040/772996
PRODAM rulotko Italcaravan. letnik '68. 3.10 m, v dobrem stanju, cena 1.500.000 lir. Telefonirati ob urab kosila na št. 040/65137.
PO UGODNI ceni prodam BMW 520 letnik 1976. Telefonirati v večernih urah na št. 040/228734.
PRODAJAMO prašiče za zakol in za rejo z lastne farme - Grudina. Telefonirati na št. 0481/391063 od 8. do 12. ur
PRODAM skoraj nov štedilnik na plin znamke Zanussi s pečjo, primeren za gostinske obrate. Telefonirati na št. 0481/882163.
..........................................m.......................................... j
MNENJE ZVEZNE Z.»UZNE ZVEZE	s teleprinterja J
Zasebnik v kitajski skupščini
PEKING — Kitajski pragmatizem in nekonlormizem preseneča marsikoga na Zahodu. V mestu Harbinu so namreč za delegata v kitajski parlament izbrali zasebnega fotografa Bai šiminga, ki je obenem tudi predsednik lokalnega združenja zasebnih proizvajalcev.
Bolezen vietnamskih veteranov
SYDNEY — Na stotine Avstralcev, ki se je udeležilo neslavne vietnamske vojne, ne boleha za «množično sklerozos, kot so zdravniki napačno diagnosticirali, ampak za precej hudim obolenjem hrbtenice. Bolezen prizadene centralni živčni sistem, vzrok temu pa so strupeni kemični plini kot na primer «Agent Orangev, ki so ga čete ZDA in zavezniki uporabljali v Vietnamu.
To je včeraj izjavil zdravnik Barr. ki je pregledal nad 100 po vrat nikov iz Vietnama. Odkritje avstralskega zdravnika bo imelo posledice tudi na pravnem področju, saj bo treba veteranom vietnamske vojne sedaj plačati visoke odškodnine. Pekoči poraz terja torej velike kupe denarja.
Rojstvo enakih četvorčkov
TOKIO — Cetvorčki niso v svetu noDena redkost, da pa so si popolnoma enaki, je prava senzacija. O neobičajnem porodu poročajo zdravniki iz bolnišnice v Ivamizavi na otoku Hokaido. ki obenem navajajo, da mati ni jemala sredstev za povečanje rodnosti.
Pred odpravo bonov za preskrbo v SFRJ
Krepiti razvoj kmetijstva in obnoviti kompenzacije za mleko in meso
BEOGRAD — Kmalu ne bo več razlogov, zaradi katerih so uvedli bone in sezname za racicnirano preskrbo v mnogih mestih. To je na včerajšnji seji predsedstva stalne konference mest Jugoslavije izjavil predsednik zvezne Zadružne zveze Ratko Svilar. To oceno so podprli tudi drugi udeleženci v razpravi, ker razpoložljive količine nekaterih izdelkov, predvsem olja. pa tudi pralnih praškov, že zdaj v glavnem zadostujejo
Svilar je navzoče tudi obvestil, da je anketa v več kot 30 jugoslovanskih občinah pokazala, da je nujno tudi £ davčno politiko krepiti raz voj kmetijstva in osebnega dela občanov. Ta politika bi morala dobiti ekonomski namesto sedanjega fiskalnega značaja. Dohodek od davkov bi bilo treba na primer vlagati v primarno kmetijsko proizvodnjo. U-strezna davčna politika bi vplivala tudi na večjo obdelanost zemljišč.
Svilar je tudi menil, da bi bilo treba znova uvesti kompenzacije za mleko in meso, ker cene teh živil kijub podražitvi niso usklajene •> cenami živinske krme. Hkrati bi morala mesta še naprej v’agati v pri mamo proizvodnjo mleka in mesa. vendar bi bilo bistveno, da bi polt tiko naložb v ta namen, kot tudi politiko cen mleka in mesa, izenačili v vsej državi, (dd)
PRIMORSKE VESTI
Sežanski Manični vrt bo ponovno zaživel
SEŽANA — Približno 125 let mi neva, odkar imajo v Sežani tudi u-radno botanični vrt, žal pa ob tem «jubikju» ra moč zapisati v. ste po
hval na račun rasti, plemenitenja tega vrta.
Park oziroma botanični vrt (samo v parku je 145 različnih rastlin) že dobro desetletje propadata, obiskovalcev pa je vedno manj. Kaže pa, da se stvari spreminjajo na bolje. Lani so namreč začeli s sistematično obnovo celotnega vrta. Obnovili bodo vse rastlinje pa tudi objekte. Za prvo etapo sanacije bodo potrebovali okrog 12 milijonov dinarjev, trajala pa bo nekaj let. že prihodnje leto naj bi botanični vrt ponovno vključili v turistično ponudbo občine oziroma delovne organizacije «Hoteli in gostinstvo*.	D. G.
3p
Velika spomladanska ponudba za vaš dom
(do 30. aprila)
MAX ME VER	pločevinka 1 kg (za kg)	znižano	pločevinka 5 kg (za kg)	znižano
TINTAL Tix bela pralna barva	5700	2850	4600	2259
T1NT.4L Tis razne pralne barve	6800	4600	6300	3990
CASACOLOR prozorni pralni lak	3700	2600	3200	1950
VCLKEOL S O. silikonski lak	11900	7100	11450	6700
VULKEOL Vel satiniran lak	10300	665«	9600	6200
RAP1DOIL Lak za les in kovine	8150	4850	7900	4650
Nadalje nudi veliko izbiro moquette - zidnih oblog tkanin - parketov najboljših znamk s popusti od 30% do 50%.
TRST — Ul. Zanetti 1 (vogal Ul. Coroneo)
Tel. 040/750339
Ekskl. zastopnik firme MAX MEYER za gradbeništvo in karoserijo.
Ob ponedeljkih zaprto.	Obv. občini 25. 2. 83 • 29. 3. 83
RESI0ENCE
BUCANEVE
NEVEJSK0 SEDLO
TAKOJŠNJI NAKUP JE PRAV GOTOVO NAJBOLJŠI NAKUP ZA VAŠ 0ENAR
Stanovanja s 3-4-6 ležišči, komfortna, funkcionalna, popolno izkoriščenje prostorov, parkiri-rišče, klet.
Hall v solastništvu, sobo in sanitarijami.
s kavarno, rekreacijsko
ZA POLETNO SMUČANJE
Od Trsta
le 2 uri vožnje z avtomobilom
•	Plačevanje na obroke, posojila na nepremičnine.
•	Residence bo dokončan konec leta 1983.
Informacije in ogled makete pri: Immobiliare GREBLO, Trg Dalmazia 3- Urnik 16-19 Urad v Nevejskem sedlu je odprt ob sobotah in nedeljah - telefon 0433/54090'
Zbudi se, pomlad je tu
INDIJA IN NEPAL 2 • 13. 5 KITAJSKA 17. 5. • 4. 6. 19 5. • 2 6. EGIPT 21. • 28. 5.
TUNIZIJA 8. • 15. 5.
TURČIJA
več izletov z različnimi prevoznimi sredstvi VVEEK-END NA MALTI 20. • 23. 5.
&
O o ®
r/v>
C'
UT AT • Ulica Imbriani 11 - Pasaža Protti 2