Izhaja vsako sredo. Leto XIV. V Ljubljani, dne S. marca 1919. Posamezna številka stane ŽO vinarjev. Štev. 14. innMJinnnHiMumimninijainmiimiiiuiimininniiimiDiMninimnNniHiiiiuuiiiiuimmiuiuininimniitiiuiiiiniiuiiiiiuiuiiiniiuiiuniuiimuiiiiniiiufliiniiRuiiminHiiiiuniiiiniitliiiiiiuiiimiiiraHiuiiiiiiiiiiiniUMHtiuiiiHiiiiiiiunuiimiinMiiiinRiiiniiitniiiimuumiiiiumuiiiinirmDni mmmmmuminRiminnmmifliMminiMivMuiiiiMni Celoletna naročnina znaša K &— polletna „ ,, „ S--— četrtletna „ ,, •> T30 innmmiinniiminnMmni*mninwuiiiHiimiiumfn»nnHiin»ini SKEGA DELAVSTVA Hiiiiiiiiini!i(uiiiiiiiminiiiiiiiiiinini!iii;Hiiitiii! Koliko pametnih odredb je. izdala odstopivša vlada za časa svojega delovanja. Smelo lahko trdimo, da bi danes naša domovina pač vse drugače izgledala, ako bi jev v najhujši njeni dobi ne bili vladali možje, ki so vse svoje moči posvetili v korist in dobrobit. našega ljudtva. Izrecno moramo ob tej priliki pohoditi pristaša S. L. S. v. bivši vladh ki so ras neutrudna ftetnlf Jjvt&stve in s tem pokazali, da jim koristi slovenskega ljud-. stva niso samo na jeziku, ampak program svoje stranke, ki je ljudski program, uveljavijo povsod, kjer imajo kaj moči. Hvaležni smo jim še posebno mi delavci, da s« kot večina v vladi sklenili za delavstvo veliko delavstvu koristnih naredi). Osemurnf delavnik! Mi jim bomo ohranili hvaležoD spomin. Tudi nova vlada n*: bo imela lahkih' nalog. Koliko jo čaka dela, ki ga naše ljudstvo tako nujno potrobujc. Dvomimo tudi, da bi mogla nova vlada kaj dolgo vladati, ker med našim krščanskim ljudstvom ne bo imela onega zaupanja, kot ga je imela stara. Po svoji večini jo namreč protikrščanska in je del te večine sestavljen iz zastopnikov one frakarske liberalne 'stranke, ki je vedno sovražila naše ljudstvo radi njegove vere in preprostosti, dragi del tc večine pa je iz zastopnikov razrednega boja. V eni točki je pač ta večina popolnoma edina: boj krščanstvu.1* Težke stališče bodo imeli zastopniki ogromne ve- LISTEK. Don Gabriel Garcia Moreno, predsednik republike Equador. -r. 1. Državnik. Državo razbito, razpljuskano, raztrgano urediš, ljudstvu zmedenemu, razcepljenemu, zbeganemu odkriješ skupni smoter, deželi, prepraženi z zmotami pokažeš pravi cilj, pokrajini, prc-teptani in prekrižani s strastmi, razodeneš mirna pota — kljubujoč vsem nevarnostim, noseč vsa bremena, ne-upognjen, neustrašen, vendar z vsakim sočuten, vsemu dobremu naklonjen — trgovcem sezidaš ceste, nepoučnim odpreš dobrih šol, divjakom pomoreš do naselbin, ogroženim^ zajamčiš varnost, tavajočim preskrbiš vodnikov, višje stremečim oskrbiš univerzo, vso državo pretvoriš v hišo blagostanja, pa tc , za to poplača morilčevo bodalo in prestreli strel iz zlobne roke! Kdo bi ne obstal s pogledom pozorno, sedaj ko se delajo republike po vsem svetu, na možu Don Gabrielu Garcii Moranu, predsedniku republike Euuador, 2. Mladost in poklic. Rojen je bil Moreno1 na predvečer božičnega praznika 1821 v Guayaquill, na obrežju cquadorskcm, kot najmlajši izmed osmih otrok. Njegov oče jc bil iz stare kastilske družine. Starši so bili verni, pobožni. Za časa španske nadvlade so imeli veliko premoženje. Odkar pa se je Equador odtrgala Španski, je družina vslcd neprestanih revolucij obubožala. Dočim so bili starejši otroci deležni višje izobrazbe, niso mogli od sedaj mlajšim, Gabrielu, te več nuditi, posebno odkar jc leta 1831. umrl oče. Mati sama je malo poučevala. Pozneje se je zavzel zanj redovnik P. Betan-court ih ga vadil v latinščini. Toda kaj zdaj? Deček šestnajstih letjnaj bi začel obiskavati univerzo v Quito. Manjkalo mu je sredstev. Starejša gospa v Quito, sestra zgoraj imenovanega patra, je vzela dečka k sebi in delila z njim prihranjene krajcarje. Zaenkrat jc I)i! preskrbljen. Z veliko vnemo se je Gabriel oprijel filozofije, poezije, literature, matematike in zgodovine. Žo leta 1839. je pomagal znamenitemu francoskemu injženirju, Sebastijanu VVisse, ki se je pečal s krajepisom dežele. Zabav, ki bi 1 Prim.: L. v. Hammerstein S. I.: Charakterbilder aus dem Leben der Kirchc-. ga raztresle, sc je mladenič ogibal. Vkljub železni pridnosti, ki jo je posvečal študiju, je našel vedno čas, da je bil dnevno pri sv. maši in tedenskem sv. obhajilu. Leta 1840. je dokončal filozofični kurz. in treba jc bilo izvoliti si slan. Izvolil je pravosodje. Odločil se je, v mislih, da bo s tem največ mogel koristiti domovini, ki jo jc goreče ljubil. To ga. ni oviralo in .še vedno je spremljal inženirja Wisseja na njegovih ekspedicijah. (ia eguailorske vulkane. Ti geološki izleti so mu služili v oddih pri študijah. Obenem na j bi ga tudi obvarovali pred nravnimi nevarnostmi. Moljeno je namreč vslcd visoke nadarjenosti in prijetnega nastopa imel dostop v najimenitnejše kroge in dvorane. Zdi se, da je zapeljivec blizu; nič več ni čutil veselja do dela. Zapazil je nevarnost, in da bi jo temeljiteje odpravil ne samo z izleti, ampak si je dal lepe lase na glavi čisto obriti. V letu 184L V Garcia Moreno pravno študijo dovršil s sijajno doktorsko promocijo. Sedaj je začel delovati praktično pod vodstvom odličnega odvetnika dr. Ramon Borza. Njegov prijatelj iz mladih let mu je nasvetoval, naj spiše zgodovino svoje dežele. Moreno je odgovoril: »Boljše jo, jo napraviti,« In storil io je. Znano je, kako so bile južnoameri- kunske republike, liki svojim vulkanom, odl^ar so so odtrgale od Španske, v neprestanih revolucijah in zlorab-, ljeno od vlade svobodomiselnih tiranov. Tako je bilo tudi z eguadorsko republiko. Moreno je hotel pomagati svoji domovini; za enkrat ni imel drugih sredstev na razpolago kot časopisje. Zato je v aprilu 1846 ustanovil politični sati-rično-hunioristični list »El Zurriago« (Bič). Namen lista je razložil v prvi številki s sledečimi besedami: »Ker smo se naveličali toliko krivičnih spletk, ki se množo dannadari vsled brezbrižne cenzure, mirno gledati in molčati, kar se godi, smo sklenili vihteti »Bič« z dobrim namenom, vse napačne patriote, vse izprijene svobodomiselce, brezčhst-ne poslance, nesramno uradnike, vsakega častižejnega sleparja, nizkotnega, goljufa po zaslužen ju krotiti. Kdor ni v teli vrstah, naj se nas ne boji. Zasluge in trud za dobro stvar bomo pohvalno priznali, napake, ki se bodo zgodile brez zlobne volje opravičevali, s slabostjo in nesrečo sočustvovali; nasprotno pa bomo brez usmiljenja preganjali neznosna bremena in prikrito zlobo, podkupovanje in razno žlahto, politično in versko hinavstvo, prihzovnje, surovost, nezvestobo. »Bič bo udarjal nepristransko in pravično in liki blisku, ki zanaša nizkemu grmičju, segal po 'visokih planinah, 'Dalje.) Sine našega ljudstva, to je zastopniki S. L. S. Upamo, da bo tudi ta doba kmalu prešla in bo slovenski volivec z glasovnico v roki pomedel iz vlade svoje sovražnike in posebno šo škodljivce slovenskega naroda. Naši poslanci v državnem veču v Be).-gradu so se podali preteklo sredo prvič na pot v Belgrad. Doslej so se vozili vedno na sever, na Dunaj, zdaj sq šli na jug, v 13el-grad. Je med njimi nekaj starih parlamentarcev, ki so že vajeni dela za ljudstvo v zbornicah, drugi so še novinci, ki bodo začudeno gledali, kako čudno so včasih suče parlamentarno kolo. V. L. S. je poslala v državno Veče sledeče svoje zastopnike: Brodar Janez, dr. Pogačnik Lovro, Gostinčar Jožef, Štrcin Janez, dr. Scliaubach Fran, Sušnik Anton, Smodej Fran, Grafenauer Fran, dr. H o h n j e c Josip, dr. Jankovič Fran, dr. Korošec Anton, P i š e k Fran, Turnšek Anton, Vesenjak Ivan, Fon Josip, dr. Lovrenčič Josip. Kot zastopnik za Trst je od V. L. S. imenovan dr. Schvvegel Ivan, ki je pa sedaj v Parizu. Težko jim bo delo v novi zbornici. Kot pravi demokratje bodo hoteli, naj se vlada naša, mlada Jugoslavija demokratično. Zahtevali bodo, da imej pri vsem delu za našo domovino ljudstvo glavno, prvo in zadnjo besedo. Zahtevati bodo pač morali, da odpadejo privilegiji posameznikov. Zastaviti bodo morali vse svoje moči za osvoboditev naših krvnih bratov izpod italijanskega in nemškega jarma. Zahtevati bodo morali od naših zastopnikov na mirovnem kongresu v Parizu, da nam izvojujejo narodnostno pravične meje in da ne bodo še v naprej zdihovali naši bratje pod tujo, nam vedno sovražno pestjo. Pa tudi v domači hiši bo dovolj in sicer prav nujnega opravila. Odpraviti bo treba hitro in korenito odemštvo in neznosno draginjo. Pošteno bo treba razdeliti živež, ki ga je dovolj v Jugoslaviji in ga re-žiti iz rok oderuhov in prekupčevalcev, ki dvigajo cene do neverjetne višine. Tudi bo treba stopiti na prste onim ljudem, ki prodajajo živež v 8vtj|e sebične namene v druge države, med tem, ko ga v naših krajih primanjkuje. Sploh bo treba gledati, da se ta neznosna draginja odpravi, ker sicer morda ni več daleč čas, ko se dvigne ljudstvo in s svojo lastno težko pestjo ustvari življenjske razmere. Posebno v naših krajih morda ni boljševiških namenov, toda neznosna draginja vsega prepotrebnega boljševištvo ustvarja. Delavstvo je lačno in raztrgano, nima sredstev, da bi si s svojimi nizkimi plačami nabavilo to, kar potrebuje zase in za svoje družine. Ali naj delavci in njihove družini ginejo od glada in mraza, ali naj hodijo nagi okoli samo iz gole ljubezni, da se ohrani red v državi? Na eni strani velikansko pomanjkanje in grozna beda, na drugi strani pa neizmerno bogastvo in iz-, obilje. Delavčev položaj je danes obupen in če. je delavstvo sedaj skrajno nezadovoljno in obupano, je to pač več kot razumljivo. Pomoč pa je nujno potrebna, da «e ohrani vsaj to, kar nam je še vojska prizanesla. Uroditi bo treba tudi vrednost denarja, ker padanje naše kronske veljave je tudi Velik vzrok neznosne draginje. Ureditev delavskega vprašanja je nujno. Ako se razlaste veleposestva, potem se more posplošiti (socializirati) veleindustrija in velekapital. Ustanoviti se mora brezpogojno hitro delavsko zavarovanje. Nikdar ne bo delavstvo zadovoljno in srečno, ako bo gledalo vedno pred seboj svojo črno in negotovo bodočnost. Delavstvo ima pravico, da. je zavarovano za slučaj bolezni, brezposelnosti, poškodbe in starosti. Danes je tudi naš kmet piišel do popolnega in trdnega prepričanja, da je tudi zanj tako zavarovanje neobhodno potrebno. Tudi glede delavskega zadružništva bo treba veliko dela in delavska stanovanja so nujna potreba. Posplošiti bo treba vse dobrine tega sveta, ki jih je mogoče biti deležnemu .vsakemu pridnemu delavcu. Ogromno delo čaka naših poslancev, če jih bodo sploh pripustili k delu, če ne bodo samo za peto kolo pri državnem vozu. Bog jim daj moč, da store vso in se uveljavi v javnosti krščanska pravičnost, da bodo proste je zadihali tudi tisti, ki so danes lačni in zatirani. i. g. • • • p Nova slovenska vlada se je sestavila. Predsedstvo in kmetijstvo je prevzel dr. Brejc, podpredsedništvo, gospodarstvo in socializacijo posestev dr. Žerjav, notranje zadeve Gustav Golia, pravosodstvo dr. Ravnihar, uk in bogočastje dr. Verstovšek, javna dela Anton Kristan in socialno politiko Albin Prepeluh. Vlada je svoje ?osle že nastopila. p Člani državnega veča so sc odpeljali dne 26. febr. v Belgrad. 1, marca se je otvoril parlament. Dela bo imel veliko. Podati bo moral začasno ustavo, socialne zakone o zavarovanju, urediti bo moral vprašanje valute in prehrane, vprašanje prometa in agrarne reforme. So velike naloge. Upamo in želimo, da bodo za ljudstvo tudi ugodno rešene. p Ženski protestni shodi proti italijan- ksi okupaciji so se vršili v Ljubljani, na Bledu in v Novem mestu. p Minister za rudarstvo in gozdarstvo dr. S p a h.o je odstopil radi nesoglasja v zadevi veleposestev. Odstopil je hidi m i -nister za trgovino in obrt dr. R i b a r a c. Oboje posle prevzame začasno min. podpredsednik dr, Korošec. Naše zahteve so naletelo pri mirovni konferenci začetkoma na velike težave, a sedaj se javno mnenje obrača nam- v dobro. Posebno angleški dnevnik »Tin^e*« in njegov urednik Steed se zavzemata za naše težnje. Sicer pa nimamo ničesar drugega kot pravico in nača domovina mora biti neokrnjena. p Prekmurski Slovcnci trpe veliko pod mažarskim pritiskom. Sedaj so celo slovensko duhovščino, ki je ljudstvo edina narodno vzdrževala, premestili v notranjščino, tako da so popolnoma osamljeni in jih mislijo »pomažariti«, Sanje so lepe, Samo prekmulu bo dan! še eedaj niso naši ljudje varni prod nemškimi bandami na Koroškem in Štajerskem. Streljanje se čuje tupatam. Več nedolžnih ljudi je postalo žrtev teh divjosti. -— p Pretekli teden so opazovali Gorenjci ponoči blesketanje in žarenje od italijanske strani. Tudi pok se je ponekod slišal. Ljudstvo je bilo razburjeno, ker ni vedelo, kaj se namerava. Poznejša poročila so poročala, da imajo Lahi vaje. Morda res, ali pa tudi ne. V Trstu so izbruhnili tudi nemiri. Delavci in ljudstvo je zažgalo južni kolodvor. Sploh je ljudstvo Italijanom neprijazno in komaj čaka, da izginejo. p Naše ljudstv9 v okupiranem ozemlju silno trpi vsled grdega, protičloveškega laškega ravnanja. Zaprli so jim šole, odstavili župane, inteligenco zaprli in prognali, ljudstvo zapirajo, mu groze, tudi s smrtjo. Res hudo je tako življenje. Pa vseeno vztraja in hoče, da je združeno v Jugoslaviji. Huda so bila leta pregnanstva in granat, a to ravnanje je še neznosnejše. Zavzemimo se vsi za naše brate ter jim po moči pomagajmo. Mirovni posvet bo pospešil svoje delo, tako da bo maja ali junija mir že sklenjen. p Na Ogrskem bodo volitve v narodno skupščino začetkom meseca aprila. p V Italiji so izbruhnili krvavi upori, posebno na severu. V Bologni, Milanu in Turinu so delavci v velikih množicah demonstrirali, noseč rdeče zastave in revolucionarne napise, V Milanu je prišlo do boja med delavstvom in vojaštvom, ki je streljalo s strojnicami in topovi. Vse to je znak, da v Italiji tudi ni vse v redu. / p Francozi so se baje umaknili za ^en' ' n • p Wxlson je že dospel v Ameriko. Pripravljali so tudi zanj napad, a so ga preprečili. Kdo jih je najel? Ali mora zmagali res krivica in nasilje! Organizacija. Na delo za organizacijo! V našem listu pogrešamo že nekaj časa poročil od naših tovarišev iz Idrije. Gotovo veste vsi, da so v zasedenem ozemlju in jim je vsaka prilika vzeta, da bi bili zvezani z nami. Le včasi se prikrade čez mejo kak pozdrav od njih. Pred menoj leži »Naša Moč« od 29. novembra 1918. V njej čitam spomenico idrijskih rudarjev. Delavske razmere, izobrazba, posamezne želje, v oddelku za prehrano, za uk in bogočastje, v oddelku za promet, o vsem čitamo zahteve v spomenici. Mnogi ste jo gotovo že brali v »Naši Moči« in ste dobili prav mnogo poučnega iz teh zahtev. Idrijski rudarji, in sicer organizirani v J. S. Z., so jo sestavljali ozirajoč se na to, da je njih mesto in rudnik daleč od železnice, da je mesto med hribi in da kraljuje tam veliki-okolici in da se bode enkrat razvilo iz njega središče duševnega, organizatoričnega dela po celem Notranjskem. Oglejmo si prvo točko te spomenice. Predstojništvo državnega rudnika v I d r i-jinaj sestoji iz delavcev, pazni-štva in uradništva. Zakaj naj bi sedeli v ravnateljstvu samo kaki bivši svetniki ter od tu razširjali svojo oblast nad delavci. Prav malo je uradnikov, ki bi imeli praktično skušnjo. To ne zadostuje, da se je učil leta in leta, ko pa v resničnem delu ravnotoliko ve, kakor zajcc o bobnu. Bridko je moralo delavstvo ne lo v Idriji, ampak v mnogih, mnogih drugih krajih okušati to nevednost ravnateljstva. Danes in še veliko let kasneje bodo občutili oni nevednost, takih uradnikov na svojih plečih. V Avstriji se je držala ta navada, da pri upravi nima delavec nič opraviti. Zamotavali so vse delavske nasvete. Tam kjer se računi delajo, tam kjer izvršuje inženir svoje delo, ne more delavec delati, ker ni imel prilike, da bi se povspel do tako visoke stopnje, a vpogled, moi'a imeti in tudi besedo. Vsakdanja skušnja, ko si je moral dostikrat po krivdi in po- velju predstojnikov kruh dokaj težje služiti, kakor ko bi delal sam iz svoje skušnje, mu je dala pravico, da sme tudi on sam določati, kako naj se dela, da se ne izrablja delavcev in tudi kako naj se ga plačuje. Delavci imamo pravico do tes?a. Ako smo dobro, da sodelujemo pri obratu in tako donašruno obratom milijone čilega dobičke., moramo biti tudi kot sotrud-niki deležni vsega blagoslova našega delo. Idrijski delavci so dali inicijativo fn poke zali pot kaj morajo delavci povsodi zahtevati od vodstva in ravnateljstva. Iti moramo ?> ter zahtevati od njih tudi del letnih č^rih dohodkov. Mi smo kot delavci tudi nJeleženci podjetja. 0;1 nas je'odvisen napredek obrata. Tedaj imamo kot udeleženci pravico do vseh ugodnosti, ki jih nudi podjetje. In ko pridemo mi v ravnateljstvo, ko bomo lahko čuvali in smeli ero v or iti odločilno besedo, tedaj nam bodo čele napočili in boljši časi. Ne vdajmo se sanjam, da nam bo v Jugoslaviji bolje brez našega napora. Kapitalist je kapitalist, pa naj bo črn ali pa bel. — Se nikdar se nam ni nudila tako ugodna prilika kr kor ravno sedaj, ko se postavlja. temeJj naši državi. Tu pokažimo vsem onim možem, ki se udeležujejo sej še V fiakih, da ima naš stan tudi besedo pri odločbi, čeravno nas krijejo revni jopiči in so naše reke grapave od samih žuljev. Ako z&mudimo to priliko, potem zamudimo zept celo stoletje in po naši lastni krivdi bodo še naših sinov sinovi morali trneti. Ali hočemo mirno gledati, kako so združuj o kapital, ali hočemo Šfl vedno čakati 7. rokami v žepu, kdaj nas bodo pričeli kapitalisti zopet privijati? Tovuriši, delavci! Ne, tega ne smemo storiti. Združimo s&! Pridružite se naši organizirani armadi še vsi tisti, ki dozdaj še begate okrog in iščete pomoči povsod drugpd, samo tam ne, kjer va3 čakajo vaši tovariši z odprtimi rokami, da v^a sprejmejo v svojo bojno armado. Jugoslov. Strokovna Zveza je, ki nudi vam vsem svojo pomoč. Pridružite se ji, ustanovite si skupino, s katero si zagotovite podporo in pomoč v vseh slučajih. Delavci v kulturna društva! Velikanske važnosti je, da ni skrbljcno samo za telo, ampak tudi, da. blažimo naje srce in urimo um. Strokovna društva so zvečine za to, da skrbe za uresničenje interesov in za udobno tuzemsko življenje. To samo pa še ne zadostuje. Socialno se ne more nihče poplttoma udejstvovati, ako ni njegovo srce za to delovanje tudi vneto, ako ni srce popolnoma prevzetno duha družabnosti. Zato pa skrbe naša izobraževalna društva. Sedaj ko imamo vpeljan 8 urni delavnik, ima vsak delavec vsaj 2 do 3 ure časa na dan lahko odmerjenega za delovanje v društvu. Prirejajte igre, kjer urite svoj spomin in. kretnje, govore, in debate, kjer se boste izurili za govornike vsake vrste in si boste urili um in pridobivali znanje; gojjte petje, ki vas bo dvignilo nad vsakdanje materijelno življenje v višave idej; gojite glasbo, bodisi tamburico, bodisi na pihala, da boste ime- li prijetne zabavne veselice sebi v veselje, drugim pa v korist; gojite telovadbo, da boste enakomerno razviti v vseh udih in ne enostransko, kakor to stori Šablonsko delo, ki vam bo krepilo mišice in s tem zdravje; prirejajte skupne poučne in z k b a V n e izlete, da preženete duhomor-no enostranost in vsakdanjost; kratkoma-lo: pojdite v izobraževalna društva, če jih še ni, jih ustanovite in naj bo vaš družabni sestanek vedno vsak dan v domačem društvenem domu. Če bosto res vse to izvajali, boste imeli več smisla in veselja do življenja, do dela, do rodbine in sreča vam bo sijala iz obraza, čeprav le revnega poštenjaka. Na delo! V društva! Delajmo! Delitev dobička. — Mogoče je, da se pametni podjetnik pobota s svojimi uslužbenci in pravi: kar bo čistega donosa od podjetja si razdelimo med sabo po procentih sorazmerno. Določen del dobim jaz in določene dele vL Tako ohranimo vsi skupaj veselje do de>a. — Za vsak slučaj pa je treba, da delavstvo izpopolnuje svojo organizacijo in se izobražuje. Zakaj so dozda} propadale samostojna delavska podjetja? — Zato, ker jo manjkalo nesebičnih delavskih značajev, ki bi gledali na skupni blagor. Vsak je vlekel na svojo stran in mislil na svoj žep. Tako se je vse skupaj razbilo. Tisti, ki je bil najbolj prefrigan sebičnež, je pograbil največ, si zbiral kai ital in druge gospodarsko zasužnjil. — Da se spet uvedejo delavska zadružna podjetja, je prvi pogoj vzgojiti nesebičnih, za skupnost požrtvovalnih značajev. To je pa mogoče le, če pride v prsi ppet pristno krščansko življenje, ki ne mit-li samo na to, kar je danes in kar je tukaj. Delavska vzgojna organizacija. — Delavska mladina. — Kdor za njo skrbi, skrbi za prihodnje čase. Naše orlovske organizacije vzgojo rod značajev. Njim bo enkrat hvaležna država za obstoj. Zgodaj že vnemajo svoje člane za skupne vzore. Gledajo daleč, celo preko zemeljskih mej. Zato bo tudi njihov pomen dalekosežen. KatoHčan v dejanju postaja mož iz orlovskih vrst. — Zenska .mladina — vse je osmojeno. Vmes pa se vije bela zastava. Dekleta se zgrinjajo krog nje in se zbirajo dan za dnem okrog vzora vseh žena. In žena, ki prihaja iz teh vrst, vstaja rešiteljica bodočnosti. Neomade-ževana mladost — neoskrunjen zakon, po tebi sleza roko potapljajoče se človeštvo. Grec^izirani stanovi bodo dali lice bodoči državi. Organizirani delavski stanovi družabno pravega prepričanja • bodo lahko sporazumeli med seboj. Strokovni organizirani delavci in uslužbenci bodo tvorili med seboj trdno državno zvezo. Ce bo njihova organizacija slonela na pravih načelih, bo tudi država morala hoditi prava pota Trdnost in zanesljivost ji je zajamčena, Zato je dolžnost vseh, ki so vneti za skupen blagor, da se oprimejo oni in njihova organizacija pravih načel. Na sSavi sociilne demokracije stoj« Judje. Na čelo za predsednika Nemške Avstrije >;o postavili socialni demokrati Juda Seitza, zunanje državne posle so dali v roko Judu Adlerju, za njim Judu Bauerja vojno moč so odkazali Judu Deutschu. Po-stavodajni oddelek državnega sveta vod? J ud Licht. Judovsko svetovno goepodstvo je tu: na Ruskem, na Nemškem, na Avstrijskem. Judje so vodili liberalizem, Judje vodijo socializem in ti ubogo krščansko ljudstvo jim nosiš svoj denar, svoje glasove, svoje zmožnosti? — Delavci jim udinjajo svoje strokovne organizacije, meščani svoje izobraževalne lokale, proletarijat svoje post? in volivne listke. Kristjani v penzijo — Judje velevajo. V zunanjem uradu Nemške Avstrije je moralo precejšnje število uradnikov, ki niso bili Judje, v ponzijo in na njihovo mesto so nastavili zanesljive svoje social* nodemokratične pristaše Jude. V 6 plačilni razred je nastavljen 24* letni Jud Kautzky in ,Jud Sonnenbeuthner. Šef trgovsko - političnega oddelka je Jud Schtlller, sorodnik nam znane judovske veledružine Taussigove. Poleg tega Jud Miezcs, Jud Broda, Jud Steiner, Jud So-mary, Jud Cohl, Jud Bach. Vse te ljudi je podarila socialna demo* kracija krščanskemu ljudstvu v Nemški Avstriji samo v zunanjem drž. uradu. Gospodarstvo. Kako naj se uredi tovarna in indu* strijsko podjetje, da bo prav za delavca in podjetnika? — Ko bo urejena temeljna plača, še ni odpravljena sl^rb za delavsko prihodnost. Mogoče je, da to in ono podjetje toliko ne nese, da bi se izplačalo, Mogoče je, da podjetnik ni na tem, da bi se še dalje trudil s'podjetjem in skrbel za razprodajo, češ: dobiček je premajhen. —> Lahko odgovori: »Tu imate, pa vodite in gospodarite s tovarno sami kakor veste in znate. Meni se ne izplača.« Delavci morajo biti tudi za ta slučaj pripravljeni. Če pod* jetje propade, so brez dela. Rešeni bi bili za ta slučaj, če bi se bili usposobili sami voditi podjetje. Za ta namen je pa treba vestnosti, izobrazbe in zanesljive, trdne organizacije. Gospodarska tolažba, Kaj bi ti rekel človeku, ki bi prišel k tebi in te tolažil tako: »Delavec, ti imaš svoj zaslužek, Ta zaslužek moraš odstopiti državi. Če si kupil hišico, vrtiček obdelal, si omislil žepno uro, tedaj se moliš, če meniš, da je to tvoje. Državna last je. Državni človek bo s tem razpolagal in ti odvzel, kadar sc mu bo zdelo,« — Ti bi mu odgovoril: »Vsak dela zato, da bi kaj imel od dela. Nihče ne dela in se ne poti zato, da bi kdo kradel in ropal njegovo last.« Socialno zavarovanje. Svoj čas država ni skrbela s postavami, da bi ščitila malega človeka pred krivičnim izsesavanjem. Sedaj mora storiti svojo dolžnost, da bo v njej varen najslabotnejši človek. Izsesavanje in oderuštvo si zmeraj najdeta pot, da v imenu postave pije delavčev zaslužek in premoženje, s katerim bi se zamoglo pomagati dobrotvornim ljudskim podjetjem. — Poleg temeljne plače in delovne dobe je treba s postavo urediti preživljanje za čas bolezni in za stare dni — starostni donos, starostno rento s postavo socialnega zavarovanja. Angleška komisija, na čelu njej pol-kovnik Backer, se Je mudila 23. februarja na Jesenicah, kjer je študirala prehranjevalne razmere. Zaslišali so domačine ir. delavce. Na splošno željo in zahtevo po živilih je taista obljubila, da bo v najkraj šem času poslala odpomoč v živilih. Pristopajte k Jugoslovanski Strokovni Zvezi! rnmMfimatmummMu.umnm* ...IIIIIIMIIIII !■ J. s. z Poročilo V. rednega letnega občnega zbora skupine J. S. Z. v Možici, ki sc je vršil dne 23, febr, 1919, Dne 23. febr. t. L se je vršil V, redni /etni občni zbor skupine J. S, Z Možica v Možici v prostorih pri Žagmaistru. Udelež ba je bila tako nekako srednja, ker ni bilo zadostno razglašeno. Ob četrt na 12. uri opoldne otvori zborovanje v imenu predsednika, ker je bil ta vsled bolezni zadržan, tov. Cvikl in da besedo g. govorniku Kogeju iz Ljubljane, kateri bolj v kratkih besedah oriše razmere rudarjev in skupin v Idriji, postopanje socalistov ob ^asu štrajka, nakar se vrši občni zbor, Poročilo tajnka. Poroča tajnik tov. Cvikl. Skupina J, S. Z. v Možici je imela v preteklem letu samo en shod, t. j. 29. junija, na^ katerem je govoril Jož. Gostinčar« Ker je bilo ra\-no med štrajkom, je njegov govor slonel na tem in je napravil dober utis na delavstvo. V preteklem poslovnem letu je imela skupina rednih odborovih sej 10, izrednih 3, skupaj 13. Pisem se je oddalo od meseca maja brez obračunov do 31. dec. 25, sprejelo 23, brzojavov oddalo 4, sprejelo 2, skupno število korespondence; 48 pisem, 6 brzojavov. Skupina je bila zastopana: 1. Pri štrajku po dveh zastopnikih: g. Smodeju in g. Dr. Dovaku. — 2. Pri pritožni komisiji. — 3. Pri bivšem okrajnem glavarju in nadzorniku prehrane, ki sta proučevala tukajšnje prehranjevalne razmere. Vloge. Skupina je napravila dve vlogi na sledeče oblasti: 1, Na bivšo c. kr. okrajno glavarstvo, ker se je govorilo o gotovih skladiščih, da bi imelo biti dosti živeža, delavstvo je pa stradalo in se je ta zadeva potem uradno preiskala, skupno z .delavskimi zastopniki. Seveda socialistom ni bilo po volji, ker je bila vloga napravljena od strani skupine. 2. Skupina je napravila vlogo, oziroma protest na bivšo c. kr. deželno vlado ra£ prepovedi delavskega sestanka, ki ga je prepovedalo okrajno glavarstvo za 18. avgusta preteki. 1. Spomenice. Skupina je poslala sledeči dve spomenici; 1. Sestavilo se je eno poročilo o tukajšnji prehrani meseca julija in je potem poslalo g. Gostinčarju, da jo je predložil državnemu zboru, kar se je potem čez en mesec, t. j. septembra tudi zgodilo. 2. Skupno s skupino Črno so se sestavile zahteve delavstva in se je dalo na glasovanje v Črni, Možici in v Guštanju. V tem je bilo zapopadeno vse, kar je delavca žalilo in ga deloma še, kakor n. pr. osemurni delavnik, kateri pa je sedaj že vpeljan, stanovanjsko vprašanje, prehrana, plača itd. in se poslalo J. S. K., da je ta predložila vladi. Iz tega je razvidno, da naša organizacija ni otročarija, kakor jo smatrajo socialni demokrati, ampak da je organizacija, ki se v resnici bije za obstanek in napredek^ delavstva, in ne tako kakor nasprotniki, ki samo hujskajo in begajo slovensko delavstvo. • • • Trboveljsko delavstvo se je zopet začelo pogajati zaradi zaslužka s trboveljsko družbo, in sicer za zvišanje plače in ceneja ter zadostno število živila, ker v sedanjih razmerah ne more delavstvo izhajati. Trboveljska družba je odklonila delavstvu kako zboljšanje popolnoma. Delav-sjtvo ji je zagrozilo s stavko, ako se plača ne izboljša. Družba se izgovarja, da produkcij pada od meseca do meseca, ker delavstvo noče delati. Pojasnjujemo na tem mestji, da produkcija res pada, ampak tega je družba sama kriva. Delavstvo ima vedno mnogo premoga nakopanega, pa ga od delavnega kraja oddati ne more, ker ne dobi delavstvo za premog potrebnih vozičkov. Vsaki dobav in kraj naj bi dobil v 8, urah vsaj 8 do 10 praznih vozičkov, dobi pa komaj po dva ali pa sploh nobenega, tukajšnje ravnateljstvo premišljuje vedno, za katerim grmom se skriva zajec in obsoja' delavstvo. Pa stvar ni taka. Umevno je, da čevelj na nogi ne ostane vedno cel, ker se rabi. Nekoliko se pozneje res zakrpa, nazadnje se pa le mora vreči proč m treba ga je nadomestiti z novim. Ravno d i? i° tudi z našimi vozički pri rudniku. r j -° sc voz‘čki, dokler je še kak žebelj držal, nazadnje, ko ni bil več za popravilo, se ga je razbilo in za drva zažgalo. To je bilo dan za dnevom skozi vsa leta v vojnem času. Druga leta pred vojno, se je vsako leto za nadomestilo starih vozičkov napravilo približno 150 novih poprečno vsako leto. Kaj pa s«daj skozi zadnjih pet let, žalibog moremo zapisati 'eno prazno ničlo. Ako bi bila ravrula slavna družba, kakor jc pred vojno ravnala, bi bila danes produkcija še ravno {sta ali pa še boljša, kakor je bila pred vojno, tako so pa dogodki v našem rudniku zelo žalostni. Delavci imajo plačo od vozička, takozvani »gedir.*«, V svojem delavnem času dobi delavni kraj po kaka dva vozička ali pa sploh nobenega, med tem ko mu pripada, ako je vse normalno po 8 tudi po 10 praznih vozičkov; torej je čisto logično, da dobava premoga mora padati. Upamo, ako bo naše poročilo kaka stara ženica čitala, bo to razumela, a našim trboveljskim gospodom ne gre v glavo. Zadnji čas zelo veliko delavstva prihaja v naš rudnik. Kakor je slišati, pride jih še več sto iz Pruske Nemčije. Ker ni zaslužka, gredo delavci čez nekaj dni zopet dalje, ker tukaj se res ne more živeti, lahko bi se pa izborno delalo pri nas, pa tega ni delavec kriv, ampak družba sama. Ako bo to šlo naprej, bodo kmalu stale Jesenice in tudi železnica bo morala jenjati z vožnjo. Dobro bi bilo vlado na to opozoriti, da ne pride do katastrofe. Ako ne more trboveljska družba nekaj sto novih vozičkov napraviti, naj čisto enostavno vlada sama prevzame rudnik v svojo oskrbo. Trbovlje. V nedeljo se je pripetil slučaj, da je vojaška straža pri razdeljevanju mesa baje po nepotrebnem streljala. Umevno je, da je bilo delavstvo vsled tega čina skrajno razburjeno. Grozilo je celo s štrajkom. Uipestno bi bilo, da se zadeva od strani vlade natančno preišče. Tukajšnja soc. dem. delavska organizacija agitira potom svojih zaupnikov s skrajnim terorizmom, Žuganje z odpustitvijo iz službe ali premembo službenega mesta se tem gospodom ne zdi preniz.kot-no. Naj bi vendar upoštevali čas in ravnali po demokratičnih načelih ter pustili posamezniku svobodo združevanja. Trbovlje. V nedeljo, dne 16. februarja je imela skupina J. S. Z- sestanek, na katerem so podali delegati v osrednjem oo-čnem zboru svoja poročila. Trbovlje. Minulo nedeljo so naši vrli »Orli« ponovili igro »Revček Andrejček«. I{*ra je v celoti boljše izpadla kot prvikrat. Našim neutrudljivim »Orlom« in gospodičnam, ki so pri uprizoritvi sodelovale, čestitamo na uspehu in želimo, da nam zopet kmalu kaj lepeija uprizore. Pijančevanje v Trbovljah. V nekaterih tukajšnjih gostilnah imajo ta privilegij, da lahko tudi po policijski uri pijančujejo v skritih kotih. Ker je ta navada, namreč pijančevanje, tukaj jako razpasena, naj bi posegla »Sveta vojska« vmes. Iz Krope. V nedeljo dne 23. februarja je priredil naš ljudski oder veselico. Govornik je proslavil našega prvega slovenskega pesnika Val. Vodnika ob stoletnici njegove smrti, naše delavstvo je pa zapelo pod spretnim vodstvom precizno natančno Schwabovo »Mornar« in Volaričevo »Nosovi« in vprizorilo veseloigro »Občinski tepček« v nabito polni dvorani (zadruž. skladišču). Ljudstva jo prišlo iz Radovljice, Mošenj, Kamnegorice in okolice kakor ge nobenkrat, zato je bil tudi gmotni dobiček tak kot še nikoli. Splošna sodba tujega občinstva jc bila, da Kroparji znajo igrati kakor malokje ali nikjer na Gorenjskem. Boljšega igravca kot pisar in občinski tepček se težko dobi. Odkar je dobilo našo žel. obrt. zadrugo s pomočjo Jugoslovanske strokovne zveze in Slovenske Ljudske Stranke naše delavstvo v roke, je pri nas zavel nov veter. Naše delavstvo jo veselo, ker diha svobodo; nič več se ne boji nad seboj tiranske roke, ni več absolutizma, vse se dela zaupno, sporazumno in vendar tak red in zato povsod med delavstvom v tem oziru veselje in zadovoljnost. Le vprašaj jih, če ne verjameš. Delavstvo pa tudi ve, kdo mu je svobodo pridobil in izvojeval, namreč; jugoslovanska strokovna zveza in Slovenska Ljudska Stranka. Zato je pa tudi obema hvaležno, zato se je tako številno vpisalo v strokovno zvezo, zato je sedaj vse v taboru Slovenske Ljudske Stranke in jima hoče ostati zvesto, — Ker je v delavskem oziru sedaj ljudstvo zadovoljno in Veselo ________ ni več ugodnih tal za socialdemokrate. Pomagali naj bi nam bili poprej, sedaj so nam drugi, vi sto prepozni. Le pojdite lepo proč, recimo na Jesenice, mi vas v resnici ne potrebujemo več! In če priredite še več shodov pri nas in še bolj prijazno vabite, mi vas poznamo dobro in smo zadovoljni s sedanjim vodstvom, zato na vaš shod ne gremo. Za hrano je še vedno slabo med nami. Ker je bila naša konzumna aprovizacija dosedaj združena s' kmečkimi občinami, zato smo sklenili vsi Kroparji in Kamno-goričani soglasno, da so od kmetov ločimo, da smo delavci zase in bomo skupno dobili, kar nam gre, namreč hrane in živil. Zato z združenimi močmi pogumno in veselo naprej na započetom potu! Zadnjega dopisnika iz Krope moram popraviti, ni prav poročal. Georg Magušar dediči ni vrgel delavstva na cesto, ampak je le ustavil delo in njegovo delavstvo je brez dela, razun onih, katerih se je usmilil L. Hafner in zadruga. Vojsko ni več, da bi so mogel kdo oproščati, denarja imam de-. .:., čemu bi sc že z delavstvom ukvar- jal, kaj meni delavec mar, če tudi nima dela in trpi v tej draginji pomanjkanje in lakote, tako govori — kapitalist Ubiral j Dobili smo kuverto z naslovom: P. n. g. Mihael Vurkelc, Kapla vas 4, P, St. Pavel pri Preboldu, Štajersko. — Čez naslov pa je stalo debelo tiskano z nemškimi črkami: Unzulassig, zuriickleiten! Vprašamo poštno ravnateljstvo, kako upravlja pošta v St. Pavlu v Savinjski dolini svojo službo. Zdi se nam, da tu notri tiči nekaj drugega. Kaj, to pokaže bližnja bodočnost. J, S, Z. je odposlala to pismo na naslovljenca 22. febr. t. 1. Središnji upravni odbor »Hrvatskog kr-ščanskog radničkog saveza« (Hrvatskc krščanske delavske zveze) sazivlje GLAVNU GODIŠNJU SKUPŠTINU koja če se obdržavati dne 9; ožujka (marca) u 9 sati prije podne u dvorani »Obrt-nozborneg Doma«, Mažuraničev trg br. 26 prizemno, uz slijedeči dnevni red; 1. Predsjednik otvara; 2. Konstituira se skupštinski biro; 3. Čita se zapisnik prošle skupštlne; 4. Tajnik izvješčuje; 5. Podružnice izvješčuju; 6. Blagajnik izvješčuje; 7. Revizorji izvješčuju; 8. Mijenjaju se pravila i poslovnik; 9. Predloži; 10. Izabiru se odbori »Saveza« i za-geebačke podružnice. Izza skupštine če se obdržavati konlerencija sa slijedečim referatima: 1. Mi i današnji položaj; 2. Naša organizacija; 3. Hrvatski katolički narodni pokret. Razpravljanje če se nastaviti poslije podne u 3 sata, prije skupština če biti sv. misa u crkvi časnih sestara (Frankopanska ul.) u 8 sati. Na skupštinu imadu pristup samo članovi »Saveza« i gosti, Ikoje odbor posebno pozove. Vanjski delegati neka se kot, dolazka u Zagreb odmah najave u društvenim prostorijama »Saveza« (Prilaz 29 dvorište), da ih se odvede na stanovanje. Središnji upravni odi or »Hrvatskog krščanskog radničkog saveza« An lun Šantaj, predsjednik. Martin Gredičak, potpredsjednik. Gabro Habjanič, tajnik. železničar. Slovenski železničarji! 'Pristopajte v Jugoslovansko Strokovno Zvezo! Strokovna zveza si je že tekom svojega obstanka osvojila po celem Slovenskem toliko delavstva, da je eno največjih delavskih strokovnih društev na jugu. Strokovna Zveza skrbi za delavsko izobrazbo! Prireja predavanja, poučne shode, raziskuje delavske razmere, vlaga prošnje na urade za pridobitev delavskih pravic iu zboljšanje delavskih razmer! Vlaga za izboljšanje plačilnih razmer na delodajalce spomenice. Jugoslovanska Strokovna Zveza je najboljša delavska zavarovalnica za bolniške in za brezposelne podpore. Z ozirom na razmere železničarjev je ustanovila poseben železničarski odsek, v katerem se plačuje: Pristopnina 1 krono in mesečna članarina 1 za I, razred . . , « Ki’— za II. razred , , . . K- 1*30 za 111. razred . , . . K 1*50 za IV, razred .... K 2‘10 za V. razred .... K 2-70 Razred si zbere vsak sam. Bolniške podpore dobi vsak član skozi 7 tednov po dotičnih poslovnikovih dolo-lih vsak dan I. razred . , . . . K 0 50 II. razred .................K 0-75 III. razred . , . . , K i*— IV. razred ..... K 1*50 V. razred ..... K 2•— Brezposelna podpora znaša skozi sedem tednov dnevno I. razred ..... K 0-60 II. razred ..... K 0-90 III. razred , , . , . K 1*10 IV. razred . . . . . K 1‘80 V. razred ..... K 2.30 Izredna podpora sc določi z najvišjim zneskom v I, razredu .... K 30-— v II. razredu .... K 40-— v III., IV, in V. razredu . K 50’— Posmrtno podporo dobi, kdor poleg članarine prispeva mesečno 50 vinarjev. Znaša do petega leta članstva RO. po qc-tem letu po 200 kron. Brezplačno/ pravno varstvo dobi vsak redni član, ki je plačeval vsaj dva meseca članarino, in sicer pri'vseh posledicah po-nesrečenja v izvrševanju službe, pri prikrajšanju plače ali prejemkov kakor tudi kadar je radi zanemarjenja ali neizpolnjevanja svoje službene dolžnosti po sodniji zasledovan. Brezplačno dobe člani - železničarji tednik »Našo Moč«. Slovenski železničarjil Nobeno strokovno društvo vam ne nudi toliko prednosti in koristi, kakor Jugoslovanska Strokovna Zveza. Nobeno delavsko društvo ne dela tako požrtvovalno za svoje člane, kakor J. S. Z., najboljša in najpožrtvovalnej-ša zaščitnica slovenskih železničarjev. Pristopajte ji in agitirajte za vstop vanjo pri vseh svojih tovariših! Železničarji so zdaj organizirani na treh straneh. En del je organiziran v posebni »Zvezi jugoslovanskih železničarjev«. En del je organiziran pri socialnih demokratih pod imenom »Splošna železničarska organizacija za Jugoslavijo«. Tretji del je organiziran pri »Jugoslovanski strokovni zvezi«. Tvorijo v tej zvezi svojo organizacijo, svojo železničarsko skupino, hkrati pa nočejo pretrgati stika z drugimi prometnimi in delavskimi strokami, dobro vedoč, da so gotove zahteve vsem uslužbencem in vsem delavskim stanovom skuone. Železničarska skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze je imela svoj redni mesečni sestanek v Ljubljani v »Ljudskem domu«. — Dostavila se je članarina za mesec februar. Člani »Prometne Zveze« nadaljujejo svoje članstvo pri svoji železničarski skupini v Jugoslovanski Strokovni Zvezi pod istimi ugodnostmi kot so jih imeli pri bivši Prometni zvezi železničarskih uslužbencev. — Novi člani imajo pravice in dolžnosti novih članov, Pravila železničarjev Jugoslovanske Strokovne Zveze se ponatisnejo v »Naši Moči«. Posmrtnina po t soprogu v znesku 200 K sc je izplačala Alojziji Bučar . Za stanovanja. V Ljubljani manjka stanovanj. Zato zgradi poverjeništvo za javna dela nove stavbe. V ta namen nakupi več stavbnih parcel. Ponudbe sprejema poverjeništvo do 15. marca. Cestar. Službi flveh cestarjev. — Okrajni cestni odborv Kočevju razpisuje službi dveh cestarjev, enega v Kočevju in enega v Stari cerkvi, s prvotno plačo 50 K na mesec in do preklica z enako draginjsko doklado. Nekolkovane prošnje,-opremljene z domovnico, z zdravniškim in nravstvenim spričevalom, naj se vlože do dne 15. marca 1S19 pri podpisanem okrajnem cestnem od* boru. Jzmed, sicer enakih, prosilcev ima jo prednost vojni; invalidi, če so sposobni za cesLarsko službo. Delavsko pravo. OKROŽNICA IZ LETA 1891. Narava in pravica do stalne lasti. Pa še več. Predlagajo sredstvo, ki očitno nasprotuje pravičnosti. Da namreč poseduje kdo zasebno kako stvar kot svojo, je pravica, dana človeku od narave. — Pač jc tudi v tej zadevi prav velika razlika med človekom in rodom drugih živih bitij. Kajti živali se ne vodijo same, ampak vodi in vlada jih dvojen naravni nagon, la istinkt vzbuja in varuje v živalih zmožnost delovanja, razvija prilično njihove moči, vzbuja njihove gibe in jih določuje. Nagon jih vodi, da varujejo sebe in svoje življenje, ravnotako jih nagon goni, da ohranjajo svoj rod. To oboje pa dosežejo primerno s tem, da se poslužujejo stvari, ki so jim nudene in ki so jim prisotne; dalje pa se kajpada ne morejo povspeti, ker jih giblje zgolj čut’in stvari, ki jih zazna čut, Zelo drugačna je narava človekova. V njem živi cela in polna moč živalske narave. Zato je od te strani, da vživa t varne dobrine, podeljeno človeku prej več ko vsakemu živalskemu rodu. Aii živalska narava, čeprav jo posedamo zvrhama. vendar je precej daleč od tega, da bi ob-segla človeško naravo. Mnogo nižje je od človeške narave in rojena, da duša in uboga človeško. To, kar nas odlikuje in se dviga iz nas, to kar po eiju^e človeku, da je človek in ga loči od živali po celem rodu, to je pamet ali um. In iz tega vzroka, da je samo ta žival deležna pameti, je potrebno, da so človeku dane dobrine, ne le da jih uživa, ampak da jih po stalni in redni pravici poseduje, in sicer ne samo tiste, katere povžijemo, ko se jih poslužujemo, ampak tudi tiste, ki nam ostanejo, da se jih poslužujemo. Če natančneje premotrimo človeško 3 naravo, kakoršna je sama v sebi, se to že bolj ujasni. Človek zazna z urn o ti v nešteto s Ivan, jih pridrži sedanjim rečem, jih zveže s prihodnjimi; ker je sam gospod svojih dejanj, zato pod večno postavo, pod oblastjo Bo-tfa, ki vse po največji previdnosti viada, vlada človek sam sebe po previdnosti svojega sklepa; zato je v njegovi oblasti, da izvoli stvari, o katerih sodi, da so zanj najbolj primerne, da mu bodo koristne ne le za zdaj, ampak tudi za bodoče, Iz tega sledi: v človekovi naravi je, ne le da gospoduje sadežem zemlje, ampak zemlji sami. Vidi namreč: plodna zemlja mu nudi stvari, ki so potrebne za bodoči čas. Potrebe vsakega človeka so kot stalne tirjatve. Danes 'jih zadovoljiš, jutri se spet oglase. Torej kdor je dal človeku tako naravo, mu je moral nakazati tako reč, ki mu ostane za stalno in trajno. A te vrste trajnosti rau ne more nuditi jiobena druga reč, kakor zemlja s svojimi plodovi. Ni vzroka, da bi za vedno prevzela preskrbo država. Človek je starejši ko država. Zato je moral imeti on svojo pravo, da varuje življenje in telo, po naravi, prej ko se ie bil združil z državo. Da pa je Bog dal zemljo vsemu človeškemu rodu, da se je poslužuje in jo uživa, to ne more po nobenem sklepu nasprotovati zasebni lasti. Pravimo, da je Bog dal zemljo človeškemu rodu v splošno rabo, ne zalo, da bodo vsi gospodarji brez razlike, ampak zato ker ni odkazal nikomur, naj poseduje ta kos, ampak je prepustil marljivosti ljudi in določbam narodov, da si začrtajo zasebno last. Sicer pa naj bo zemlja razdeljena med zasebnike kakorkoli, vendar ne jcnja služiti skupni koristi vseh. Vsak človek živi od tega, kar donaša njiva. Kdor nima zemlje, ima roke. Zato je res: ves način, da oskrbimo žitje in razvitje, sloni na delu. Delo vloži eden v zemljišče, drugi v svojo delavsko obrt. Svojo plačo dobi nazadnje vendarle vsak od mnogovrstnega zemske-ga sadu, za katerega jo zamenja. Invalid z razločno pisavo, mirnega značaja in veseljem clo umetnega vrtnarstva (cvetličarstva in semenoreje) najde prijetno zatočišče. Nudi se mu lepa bodočnost. Oglasi naj se v poverjeništvu za socialno skrb v Deželnem dvorcu, II. nadstropje, soba št. 125. Državna posredovalnica za delo je otvorila 22. m. m. svojo podružnico v Mariboru na Grajskem trgu št. 1, v koje delokrog spada za enkrat vos slovenski del Štajerske, Vsi delojemalci in delodajalci iz Štajerske naj se zglašajo v svrho posredovanja odslej lc pri omenjeni podružnici. Za pismene prijave je naslov: »Državna posredovalnica za delo, podružnica za Maribor in okolico« v Mariboru, Grajski trg 1. Razno. Izvoz prtljage in živil. Ministrstvo za trgovino in industrijo v Belgradu je z odlokom z dne 10. 'februarja 1919, št. 256, odredilo, da smejo pri prehodu iz države SI-IS v inozemstvo potniki za svojo izključno osebno porabo jemati seboj brez posebnega izvoznega dovoljenja toliko prtljage, obleke, perila in obutve, kolikor teh stvari najnujnejše potrebujejo za potovanje, nadalje živil za tri dni. Ta določila veljajo tudi ob selitvi v inozemstvo. Za vse drugo blago in istotako za živila, kolikor presegajo gorenjo množino, je potrebno izvozno dovolilo, ki ga izdadajo do sedaj za to določeni uradi. Kjer hočete ustanoviti izobraževalno društvo, se obrnite na J. S. Z. ali pa. na Slov. Kršč. Socijalno Zvezo v Ljubljani. »Nepoštenost.« Pod tem naslovom prinaša socialnodemokratski. »Naprej« z dne 27. febr. t. 1. surov Članek, ker je objavila »Naša Moč« dopis delavstva v Vevčah in pa vladni dopis poverjeništva za socia«no skrbstvo. Dopisa se ne vjemata in 3.ato ravno smo objavili oba. Vladni dopis namreč trdi: »Ugotovilo se je, da je iiovprečni zaslužek delavstva na te^-iVu oso mu r-n r g a. dnevnega dela sedem kron .. .«< — Res pa je, da je znašala povprečna dnevna plača delavstva v papirnici v Vevčah ne za osem, ampak za celih deset ir dve kroni 40 vin. in eno krono 50 vin. ^raginj-ske doklade, torej skupaj jo bil povprečni dnevni zaslužek v mesecu januarju za d e-set uri tri krone 90 vin. Za osem ur pa. 8X24 vin. -f 1.50 K, to je tri krone rl v a i n t r i ii e s e t vinarjev. Za točnost in popolno zanesljivost vsakega dopisa uredništvo nc more jamčili. V tem slučaju pa tudi vladni dopis, oziroma ugotovilo poverjeništva za socialno skrbstvo ni bilo točno. Naše de pisnike pa prosimo, naj navajajo v dopisih samo zanesljivo in resni- ne podatke. Naši nasprotniki komaj čakajo na kak neresničen podatek, pograbijo za kost in prekriče s tem vse našo resnične trditve. Vlada je sklenila, da se s prihodnjim gorkim letom odpre v Liubliani slovenska univerza ln Je v ta namen rotirala T milijon 100.000 kron. Univerza bo ustanovljena na realni podlagi, tako da bodo na nji poučevali tudi tehnično stroko. Pozdraviti moramo ta korak posebno mi delavci, obrtniki in kmetje. Kajti dosedaj so morali naši sinovi daleč tja v nemške krajo študirat, kjer so bili tujci med tujci, nobene zaslombe med ljudstvom, ampak so samo nosili''naše trdo prislužene groše v letni vsoti več milijonov kron tujcem, s katerimi so ti živeli tudi sebe. Sedaj bo ostal ves ta denar doma. Pa ne samo to! Študirali bodo v popolnoma domačem mestu ter bo tudi izdatek veliko manjši. S tem bo omogočeno, da se bodo sinovi delavcev malih In srednjh uradnih in malih kmetov tudi lahko posvetili visokošolskim študijam. Za slovensko trgovsko šole v Ljubljani razpisuje ravnateljstvo te šole učno mesto učitelja za srbohrvaščino in italijanščino. Preskrbnine družin padlih (umrlih) In pogrešanih vojakov. Vdova ima do pokojnine pravico: čo je njen mož padel pred sovražnikom, to je zadet od sovražnikovega orožja, ali pa je umrl na ranah, težkih zunanjih poškodbah, naporih vojske ali nalezljivih boleznih, ki so ga doletele v izvrševanju vojne službe. Pokojnina pristoja vdovi ne glede na to, če si more ,sama kaj prislužiti ali ne, ali pa če je premožna ali ne. Vdova, ki ni živela skupaj z možem, predno je odšel v vojsko, nima pravice do pokojnine, razen če dokaže, da ona ni kriva, da je prenehala zakonska skupnost z možem. Dalje vdova ne dobi pokojnine, če sc dokaže, da je njen mož zagrešil velik zločin (mož, ki je pobegnil k sovražniku pred 3. 10. 1918 se ne smatra kot vojaški begun, ravnotako ne oni, ki je bil radi svojega jugoslovanskega mišljenja obsojen na težko ječo). Če dobi vdova po moževi smrti pokojnino, se ji nakaže tudi za vsakega zakonskega ali pozakonjenega (legitimiranega) otroka, ki ga ima v oskrbi, v z g o j e v a 1 n i n a, katera se ji izplačuje toliko časa, da ni otrok preskrbljen, in sicer pri dečkih do končanega 16., pri deklicah do končanega 14. leta. Sirotam, ki obiskujejo tuzemske šo]e, se dovoli vzgojevalnina do konca študij, vendar ne dalje kot do končanega 24. leta. Nepozakonjene (nelegitimirane) sirote nimajo pravice do vzgojevalninc. Za take bi prišla slučajna miloščina v poštev. Obojestransko osiroteli otroci, ki •niso še preskrbljeni, dobivajo posebno vzgojevalnino. Vzgojevalnina za sirote brez staršev ali pa za take sirote, katerih mati ali mačeha ne dobiva pokojnine, s.e nakaže varuhom (varuhinjam). Zakoni z dno 27. 4. 1887, drž. zak. štev. 41, 3. 't. 1891, drž. zak. štev. 48, 28. 3. 1896 drž. zak. št. 48 in 19. 3. 1907 drž. zak. štev. 86, ostanejo do nadaljm-naredbe še v veljavi. Varuh’ na j priloži ?u<£f j itnjlg (1 v Celju, i v Mariboru, 2 v Novem- f) mrtvaški list vdove. mestu), 12 viš. pisar, oficijalov (1 v Radov- ,Vse te listine se lahko nadomestijo ljici, 1 v Brežicah, 1 v Konjicah, 1 v Šmarju, s poročilom župnega urada, - 1 v Ormožu, 1 v Slov. Bistrici, 2 v Ptuju, ki vsebuje vse podatke iz krstne (roj- 1 pri Sv. Lenartu, 1 v Pliberku, 1 v Met- strie), poročne in mrliške matice o družini, ter potrdilo o zakonski skupnosti. Stranka naj predloži vloge edinole občinskemu nradu! Občinski urad jo pregleda, priloži domovinski list umrlega (padlega) ali pogrešanega in predloži vse skupaj okrajnemu glavarstvu. Ako ni mogoče napraviti domovinskega lista, naj se vzrok kratko navede, n. pr. družina ima domovinsko pravico v zasedenem ozemlju (n. pr. Solkanu, Primorsko), ali izven naše države. s Okrajno glavarstvo dopolni vlogo s spričevalom o nepremožnoftti ali s premoženjskim izkazom ter z uradnim zdravniškim spričevalom o zdravstvenem stanju vdove (žene) in s potrdilom, ako družina prejema vzdrževalnino ali. koko podporo, (naklonitev). — Tako spopolnjeno vlogo naj glavarstvo vpoš-1 je pristojnemu vojnemu dopolnilnemu poveljstvu. Vojno dopolnilno poveljstvo preskrbi še vse potrebne listine v smislu točke 4, okrožnice z dne 14. septembra 1887, Pres. Št. 4872 (N. V. BI. 30). Iz vloge mora biti razvidno, da je pokojnik podlegel ranam, naporom, nezgodam ali drugim vojnim poškodbam, zadobljenimi pred sovražnikom, oziroma brez lastne krivde v izvrševanju vojaške službe. Vojno dopolnilno poveljstvo predi loži vlogo za preskrbovalnino v o j a i škiintendanci za Slovenijo v Ljubljani. Do pokojnine imajo po zakonu o vojnih dajatvah pod danimi pogoji pravico tudi vdove po možeh, ki so bili med vojsko omenjenemu zakonvl podvrženi ali, ki so prostovoljno opravljali vojaško službo. liki in 1 v Mokronogu, 46 pisar, uradnikov (do 8. aprila 1919, u. 1. štev. 54), in sicer 3 pri deželnem sodišču v Ljubljani, 2 pri okrožnem sodišču v Celju, 8 v Mariboru, 3 v Novem mestu, 1 pri okrajnem sodišču, v Kranju, 1 v Kranjski gori, 1 v Litiji, 2 na Vrhniki, 2 v Brežicah, , 1 v Gornjem gradu, 1 v Konjicah, 1 v Laškem, 1 v Rogatcu, 2 v Slovenjem gradcu, 2 v Šoštanju, 1 v Ljutomeru, 1 v Ormožu, 4 v Ptuju, 1 v Slov, Bistrici, 1 v Zgornji Radgoni, 2 t Pliberku,' 1 v Velikovcu, 1 v Železni Kapli, 1 v Ribnici, 1 v Kozjem in 1 v Metliki. Državno pravdništvo v Ljubljani: opravitelj državnega. pravdniŠtva v Cirknici (do 31. marca 1919, u. 1. štev. 54), Radovljica, Škofja Loka, Vrhnika (do 10. aprila 1919, u. 1. štev. 57). Ravnateljstvo Drž, obrtne šole v Ljubljani: 1 šolski sluga, 1 kurjač (do 20. marca 1919, u. 1. št. 54), , Traiike: Finančno okraj, ravnatelj« sivo v Ljubljani: Tobačna glavna trafika v Spodnji Šiški (do 15. marca 1919, u, 1 štev. 52). Finančno okraj, ravnateljstvo v Ljubljani: Tobačna glavna trafika v Mlineru 5 (dav. okr. Radovljica do 15< marca 1919, u. ]. štev. 52)< Ustanove: ' Komisija za začasno vod« s t v o in likvidacijo dež, uprav© v Ljubljani: Karel baron Wurzbachove, cesarice Elizabete ustanove za invalide in hiralce: 6 po 120 K za ljubljančane, 6 pc 60 K za rojake iz Kamnika, Homca in Jarš, 6 po 60 K za rojake iz Vintarjevca iz ob* čine Šmartno pri Litiji (do 8, marca 1919 u. 1. štev, 50). Vdove po vojakih, ki'niso vsled oSAMto°A^^lanCT-T Izfaiat nilnike. — Hranilnica je pupilarno varna. — Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrostovanju in obligatornemu odplačevanju dolga. — V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno društvo. Gospodarska zveza centrala za skupni nakup tn prodaje v Ljubljani, ten. tadr, z o. & Stalna zaloga pol jede! j. strojev! motorjev, mlatilnic, vlteljev, slamo- Is* reporeznic, brzoparllnlkov, plugov, bran ilstlinlkov i. t. d. Prodaja: umetnih gnojil, kolonijalnega in iptc» rijskega blaga ler poljskih pridelkov. Zaloga: pristnega domaCega in ogrskega vina, Iganja i. t. d. Lastna Izdelovalnlca In prekajevalnica klobas. - Lastna željama. v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta 6 obmtuje hranilne vloge po čistiH OI Ljudska, posojilnica v 'Ljubljani io naj večja slovorska posojilnica in ju nncla koncem lota 1018 nad 43 milijonov kron vlog iti nad 1 milijon en-sUk.3o<. kron rezervnih zakladov. Posojila se dovoljujejo od 4 do 5 o/„. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.