NO. 83 /i-n/iERic/i' m— ho AMCRICAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAGG ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) v SLOVENIAN serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. MORNING N€WSPAP€A r e.ttsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Fly, Pueblo, Bock Spring«, all Okie CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JULY 29, 1981 ’ VOL. LXXX1II REAGAN: MOJ NAČRT ZA ZNIŽANJE DAVKOV MORA BITI KMALU ODOBREN! Solidarnost organizira demonstracije zoper pomanjkanje hrane VARŠAVA, Polji — Lokalne podružnice delavskega gibanja Solidarnost organizirajo demonstracije v poljskih mestih, v katerih demonstranti izražajo nezadovoljnost nad vse večjim pomanjkanjem hrane. Poljski delavci močno godrnjajo nad napovedanimi povišanji v cenah hrane, ki jih je objavila vlada pred dnevi. Zanimivo je, da poljsko časopisje objavlja mnoge zelo kritične izjave navadnih delavcev. Med drugimi izrazi, ki so jih uporabili delavci v zvezi s povišanji cen hrane, so bili “škandalozno”, “nesprejemljivo”, “neodgovorno” ipd. Osrednje vodstvo Solidar- i nosti je izjavilo, da ne more pristati na nove cene hrane in v tem primeru ne bo sodelovalo z vl^do. Cene nekaterih predmetov so povišane tudi do 400 odstotkov. Odslej bodo morali Poljaki odšteti $4.80 za funt masla (prej $1.50), 63 centov za štruco kruha (prej 23 centov), $1.20 za galon mleka (prej 32 centov). Na Poljskem kakor v Jugoslaviji in drugih komunističnih državah, so cene osnovnih živil sorazmerno nizke zaradi kompenzacij. To pomeni, da vlada subvencionira cene teh živil, kar pa je veliko finančno breme in slej ko prej povzroča resnejše motnje v gospodarstvu. S tem problemom trenutno soočajo tudi v SFRJ. Analitiki opominjajo na dejstvo, da so Poljaki zelo občutljivi do cen hrane. V neredih leta 1970 npr., so demonstranti protestirali predvsem proti načrtu vlade, da bi povišala cene hrane. Delavski nemiri lani so začeli, ko je vlada napovedala dolgo vrsto podražitev hrane. Položaj na Poljskem je težak tudi zaradi tega, ker se bo gospodarska kriza v prihodnjem letu še naprej slabšala. To odkrito priznava tudi vlada. Trenutno v Poljski racioni-rajo meso. Vsak Poljak je u^-Pravičen do 7.7 fnuta mesa na mesec. V kratkem bo ta količina znižana na 6.6 funta _ (3 kilograme) na osebo. Naj bodo cene hrane še tako visoke, večkrat iskanih živil sploh ni v trgovinah. ------o------ Chrysler Corp, prvič v zadnjih 3 letih poslovala z dobičkom WASHINGTON, D.C. — Načelnik Chrysler Corp. Lee N. lacocca je dejal na tiskovni konferenci, da je ta tretja Paj večja ameriška proizva-•lalka avtomobilov v drugem khošnjem trimesečju poslovala z dobičkom. Čisti dobiček Chryslerja v tem obdobju naj ki znašal 12 milijonov dolarjev. Chrysler je zadnjič posloval z dobičkom pred 3 leti. Od ta-krat je podjetje poslovalo z iz-§nbo, ki je znašala vsega skupaj 3.2 milijarde dolarjev, kkez pomoči zvezne vlade in iastnih delavcev bi bil Chrys- že zdavnaj prisiljen svoja vrata zapreti za vedno. Novi grobovi Shirley Damberger Na posledicah avtomobilske nesreče, ki se je zgodila pretekli ponedeljek popoldne, je umrla Shirley Damberger z 1120 E. 76 St. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. Čas pogreba še ni določen. Mary M. Koshel Umrla je Mary M. Koshel, rojena Shok, vdova po pok. možu Antonu, mati Beverly m Russela, 2-krat stara mati, 1-krat prastara •mati, sestra Anne Kovacs, Pauline Hric, Sophie Pavlik, Josepha Shoc-ka ter pok. Johna, Augusta, Philipa in Antona. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Zak na 6016 St. Clair Ave. jutri, v četrtek, ob 9. dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes, v sredo, od 2. do 4. popoldne m od 7. do 9. zvečer. Henry Korelec Umrl je Henry Korelec, brat Rose, Johna in Franka (oba že pok.), sin Johna in Therese, roj. Furlan, Korelec (oba že pok.). Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v petek, 31. julija, ob 8.15 zjutraj, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes, v sredo, od 7. do 9. zvečer ter jutri od 7. do 9. zvečer. Pauline Zupan Umrla je Pauline Zupan, rojena Ogrinc, vdova po pok. možu Stanleyju, mati Johna Paliyana (pok.), Anne Ozi-mec, Pauline Luke, Thomasa Paliyana, Margaret Podržaj, Georgea J'acklina in Dorothy Bodnar, 21-krat stara mati, 25-krat prastara mati, sestra Anne Steele, Sophie Matter, Vincenta ter pok. Mary Bada-njek, Jennie Kraelovich, Margaret in Josepha. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda DiCieco na 5975 Mayfield Rd. v petek, 31. julija, v cerkev sv. Trojice ob 10. dopoldne, od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v sredo, od 7. do 9. zvečer ter II. CLEVELAND, O. — Marica Levic, Hrvatica, ki je aktivna v hrvaških organizacijah v Los Angelesu, kjer od časa do časa tudi komentira o hrvaškem vprašanju na tamkajšnjem radiu, je novinarju New York Time sa Sheppardu povedala, da je tudi ona prepričana o tem, da je v ozadju hrvaških teroristov v ZDA jugoslovanska tajna policija. Leta in leta smo Hrvatje v ZDA živeli kot mirni ljudje, pravi Leviceva, podpirali smo več kot 20 različnih kulturnih, političnih, gospodarskih in dobrodelnih ustanov. Res je, da so obstajale globoke politične razprtije v hrvaški skupnosti. Nikoli pa ni prišlo do atentatov ali groženj. Zadnja leta, nadaljuje Marica Levic, se je pojavila ta skupina mladih teroristov. Od kod? Kdo jih financira? Predstavniki upornikov v Afganistanu prosili za okrepljeno pomoč Washington, D.C. — Pred pododborom odbora za mednarodne zadeve Predstavniškega doma so pričali predstavniki afganistanskega u-porniškega gibanja. Vsi so prosili, naj bi ZDA pošiljale gverilcem znatno več pomoči. Povedali so tudi, kakšno o-rožje uporablja ZSSR, da bi strla upor. Osemnajstletna gimnazijka Nahid, ki je vodila študentovske demonstracije v Kabulu zoper Karmalov režirrt in Sovjete, je orisala, kako so začeli Sovjeti streljati na študente iz helikopterja. Potrebujemo pomoči, je dejala Nahid, ameriška vlada naj bi podvzela ustrezne, odločne u-krepe. Pričal je tudi gverilski poveljnik Malik Muhammed Hussain Wardak. Sovjetski vojaki streljajo na upornike iz helikopterjev, pri tem u-porabljajo tudi rakete. Veliko uporabljajo tudi mine, nekatere teh so v obliki igrač. Tako Nahid kot Wardak sta trdila, da Sovjeti uporabljajo poleg vsega drugega orožja tudi raznovrstne strupene pline. Kongresnik Don Ritter, republikanec iz Pennsplvanije, ki je pred nedavnim obiskal p a k istansko - afganistansko mejo, je dejal, da je zaskrbljen nad tem, kako so tihe glede Afganistana in vsega, kar se tam dogaja, ameriške akademske, politične in verske organizacije, ki so glasno protestirale proti ameriški u-deležbi v vietnamski vojni. TCP1 VREME Spremenljivo oblačno danes z naj višjo temperaturo okoli 74 F. Pretežno sončno jutri in nekaj toplejše. Najvišja temperatura okoli 80 F. -----o----- Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu! jutri od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer. Kako lahko potujejo po celem svetu kljub temu, da niso bili nikoli kje v službi? Trdim, da jih financira jugoslovanska policija. Vlada SFRJ želi, da bi bili Hrvatje označeni v tujini za zločince. Na to, kar je rekla Marica Levic, novinar Sheppard ni komentiral. Po kratkem orisu zgodovine odnosov med Srbi in Hrvati, še je Sheppard dotaknil vprašanja, kako Amerikanci razumejo Hrvate, posebno v zvezi z obnašanjem Hrvatov med drugo svetoVno vojno. Splošno povedano, navadni Amerikanci menijo, da so Hrvatje sodelovali s Hitlerjem med vojno ali mu vsaj niso nasprotovali- Ameriški Hrvatje menijo, da gre tu za korenit nesporazum. Hrvoje Lun, generalni tajnik Hrvaškega narodnega kongresa, je v pogovoru s Sheppardom trdil, da velika večina Hrvatov v domovini in tujini želi samo neodvisno Zadnje vesti • Pariz, Fr. — Danes je srečno prispel v Francijo odstavljen iranski predsednik Abol-hasan Bani-Sadr. Bani-Sadr, ki je živel v Franciji v' izgnanstvu za časa režima šaha Pahlavija, je zaprosil za politični azil. • London, Vel. Brit. — Danes dopoldne sta se v tem mestu poročila angleški prestolonaslednik princ Charles in dama Diana Spencer. Poroke se je udeležila tudi Nancy Reagan, žena predsednika Ronalda Reagana.. • Washington, D.C. — Ameriški kardinal John Krol, ki vodi nadškofijo v Philadel-phiji in je poljskega rodu, je dejal, da bo ameriška vlada prodala večjo količino hrane dobrodelni organizaciji U. S. Catholic Relief Service, ki bo pa hrano darovala Poljski. Hrana, ki jo imajo ZDA vskladiščeno v javnih skladiščih, bo prodana po zelo znižani ceni. Koliko hrane bodo nakupili, je povedal kardinal Krol, bo omejeno od vsote denarja, ki ga bo imela Catholic Relief Service na razpolago. Poljska vlada se je obvezala, da bo plačala prevozne Stroške. • Bejrut, Lib. — Premirje med PLO in Izraelom v južnem Libanonu še traja. Vsaka stran trdi, da druga krši premirje, do spopadov pa ni prišlo. • Teheran, Iran — Močan potres je zajel jugovzhodno iransko pokrajino Kerman. Prva poročila trdijo, da je veliko človeških žrtev in precejšnje razdejanje. • Santiago Atitlan, Gva. — Teroristi so ustrelili 46-letne-ga ameriškega katoliškega duhovnika Stanley j a Rother-ja iz Oklahoma City, Okla. Duhovnik je vodil misijonsko postajo med tamkajšnjimi Indijanci. • Washington, D.C. — Ameriški veleposlanik v Savdski Arabiji Robert E. Neumann je podal ostavko. Bil je na svojem mestu le dva meseca. Dobro poučeni viri v državnem tajništvu trdijo, da je prišlo do nesporazuma med hrvaško državo, zasnovano na podlagi svobodnega, demokratičnega političnega sistema. Jugoslovanska vlada ne mara tega našega stališča. Pred leti, je pojasnil Lun, nas je hotela beograjska vlada diskreditirati z nazivom “fašisti”. Zadnja leta pa se je pojavila nova generacija, rojena po 1. 1941. Ta generacija je aktivnejša, predrzne j-ša in tudi učinkovitejša, zato je bila beograjska vlada prisiljena, najti novo sredstvo, s pomočjo katerega bi mogla tudi to novejšo generacijo diskreditirati. Izmislila si je terorizem, atentatorje ipd. Novinar Sheppard ugotavlja, da gre tu za razkorak med starejšimi hrvaškimi izseljeniškimi političnimi voditelji, ki ne odobravajo terorizma, in mlajšimi, ki so prepričani, da so atentati in bombni napadi sprejemljivo sredstvo v boju zoper režim WASHINGTON, D.C. — V sredo zvečer je predsednik Ronald Reagan govoril po televiziji iz Bele hiše in rekel, da je načrt za znižanje zveznih davkov, ki ga je pred meseci predložil zveznemu kongresu, mnogo boljši od načrta demokratskih poslancev. Moj načrt predstavlja prvo resnično znižanje davkov v zadnjih 20 letih, je trdil Reagan. Predsednik je poudaril, da je zvezni kongres že odobril njegov načrt, po katerem je bistveno zmanjšal izdatke zvezne vlade. Sedaj je na vrsti načrt o znižanju davkov. Gospodarski načrt, ki sem ga sestavil skupaj s svojimi svetovalci, je rekel Reagan, je vsestranskega značaja. Ne gre za skupino posameznih, nepovezanih predlogov. Da bo zmanjšanje izdatkov zvezne vlade učinkovito odmevalo, je nujno, da bo v veljavi tudi novi davčni sistem. V prvih šestih mesecih mojega predsednikovanja, je nadaljeval Reagan, smo veliko napredovali. Naj ne omahnimo ob tem trenutku. Načrt, ki sem ga izročil kongresnikom, je podprt od velike večine ameriškega prebivalstva. D e m o k r atski poslanci v predstavniškem domu so pripravili lasten načrt za znižanje zveznih davkov. Demokratski predstavniki trdijo, da je njihov načrt boljši, ker bi prinesel znatno večje davčne olajšave srednjemu sloju ameriške družbe, tistim ose- * • Neumanom in državnim tajnikom Aleksandrom Haigom. Neuman je menda bil mnenja, da vodi Haig neučinkovito politiko na Srednjem vzhodu. • Liverpool, Vel. Brit. — Sinoči je zopet prišlo do večjega izgreda v tem mestu. Najmanj 26 policistov in nekaj izgrednikov je ranjenih, bilo je tudi več požigov. v Beogradu. Od agentov FBI je Sheppard slišal, da so hrvaški nacionalisti odgovorni najmanj za 21 terorističnih dejanj od leta 1976 do 1930. Med te a-tentate spada tudi primer, ko je umrl newyorski policist sredi poskusa, da bi demontiral od hrvaških teroristov nastavljeno bombo. Bilo je več bombnih napadov ter celo u-grabitev potniškega letala letalske družbe TWA. Prvi a-tentat se je zgodil maja 1975, ko sta bila napadena v New Yorku jugoslovanski diplomat z ženo. Jugoslovanska vlada je o-stro protestirala proti atentatom in zahtevala od ameriške vlade, naj podvzame učinkovite ukrepe, da bi atentate preprečila. Sodeč po naj novejših aretacijah, je ameriška vlada res odločno nastopila zoper teroriste. Rudolph M. Susel Ronald Reagan bam namreč, ki imajo manj kot 50,000 dolarjev letnega dohodka. Predsednikov načrt, trdijo, bi finančno pomagal predvsem tistim, ki te pomoči ne potrebujejo in ki zaslužijo več kot 50,000 dolarjev na leto. Reagan je priznal, da de- , mokratski načrt daje več srednjemu sloju davkoplačevalcev. Ta ugodnost pa bi trajala samo dve leti. Moj načrt, je poudaril predsednik, je dolgoročno sestavljen in zaradi tega je solidne j ši tudi za pripadnike srednjega sloja. Poznavalci razmer na kapi-tolskem hribu menijo, da bo predsednikov načrt zmagal v zveznem senatu, v katerem imajo republikanci večino, v spodnjem domu pa je končni izid nejasen. Demokratski poslanci imajo večino, a številni konservativci v demokratskih vrstah podpirajo prednika. Obe strani soglašata, da bo zmaga ene ali druge skupine res pičla. -----o—---- William Casey baje premagal nasprotnike v zveznem senatu WASHINGTON, D.C. — Borbeni načelnik CIA William J. Casey, ki so ga hoteli odstaviti nekateri vplivni re- ■ publikanski senatorji, med njimi tudi Barry Goldwater, je baje zmagal in bo ostal na svojem mestu. Casey j a so hoteli odstavitp deloma zaradi njegovega sumljivega privatnega finančnega poslovanja pred leti, deloma zaradi nesposobnosti kot načelnik CIA. Casey je trdil, da gre za nesporazum v zvezi z njegovimi privatnimi finančnimi zadevami in ko bodo senatorji seznanjeni s podrobnostmi, bodo videli, da ni bilo nič nezakonitega ali nepoštenega. Kot kaže, senatorji res niso odkrili nič slabega in so bili prisiljeni, vdati se. V zvezi s Caseyjevo sposobnostjo je bilo odločilno, da ga je vseskozi podpiral predsednik Ronald Reagan. Tudi sen. Goldwater je priznal, da je zadeva v predsednikovih rokah. Iz Clevelanda in okolice Na Slovenski pristavi— V soboto, 1. avgusta, bodo priredili na Slovenski pristavi večerjo s stejkom. Ob šestih zvečer bo sv. maša, katero bo daroval č.g. Jože Tori. Od 7. do 9. ure bodo servirali večerjo, sledila bo domača zabava. Vsi vabljeni. Skupno sv. obhajilo— Oltarno društvo pri Sv. Vidu ima svoje mesečno skupno sv. obhajilo v nedeljo, 2. avgusta, pri sv. maši ob osmih zjutraj. Popoldanskega sestanka ta mesec ne bo. Danes se začne festival— Nocoj se začne že tradio-nalni “starokrajski” festival, ki ga priredijo trgovci na E. 185 St. Festival bo trajal 5 dni, do nedelje. V soboto zvečer bodo sodelovali tudi Kre-sovci. Ženski odsek pri Slovenskem domu za ostarele bo imel stojnico, kjer bodo članice prodajale pecivo, klobase in druge stvari, vse v korist Doma. Žalostna vest— G. Mario Kavčič, slovenski radijski napovedovalec, je prejel žalostno poročilo, da mu je v soboto, 25. julija, v Ljubljani umrl oče Anton Kavčič. Sožalje. Sodna obravnava— Včeraj se je začelo sojenje Vinka Logarušiča, ki je obtožen sodelovanja v zaroti, katere cilj naj bi bil umor lastnika Croatian Tavern na St. Clair Ave. Josepha Lasiča. Logarušič je že v priporu, ker so ga pred tedni aretirali agenti FBI v zvezi z drugo zaroto. Huda nesreča— Pretekli ponedeljek popoldne se je zgodila huda prometna nesreča na St. Clair Ave. blizu E. 59 St., v kateri je izgubila življenje 49-letna ga. Shirley Damberger z 1120 E. 76 St. Bila je sopotnica v avtomobilu, ki ga je vozil njen 53 let stari mož Milton. Avtomobil je trčil v stoječi tovornjak, pri tem je bila ubita ga. Damberger, mož Milton pa se nahaja v Mt. Sinai bolnišnici. Spominska darova— Družina Štefan Marolt, Prosser Ave., je darovala $10 v tiskovni sklad Ameriške Domovine v spomin pok. Jožeta Voje. V isti namen sta prav tako prispevala $10 g. Jože in ga. Marija Križman, Chardon, O. Iskrena hvala! Superteam tekmovanje— Člani Slovenskega športnega kluba vabijo vso slovensko javnost na svoj drugi Superteam Tournament, ki bo v nedeljo, 9. avgusta, na Slovenski pristavi. Prijave za balincarske tekme sprejemajo spodaj navedeni. Prosijo, da se mladi in odrasli, ki se želijo udejstvovati, čim prej prijavijo! Za balincar-sko tekmovanje: Ciril Štepec (481-5140) ali Ed Skubitz (946-4039), za druga zabavno-športna tekmovanja: Marko Vovk (942-0395), Miha Dolinar (481-7551), Tom Veider (944-7009) ali Miha Skebe (486-1985). Razmere v hrvaško-ameriških naselbinah -V 11- i DOHOVMA ■ vil « trie-» ■%.— §117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44101 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene' drža ve: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto. Beseda iz naroda... Iz Lemonta SUBSCRIPTION RATES: United States: " V : ■■ $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00. for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address changes to American Home,. 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103 83 No. 83 Wed., July 29, 1981 Zgodba o narodnem heroju Pa smo spet zajadrali v poletno vročino, na vzhodnem delu ameriškega kontinenta kar zelo nadležno, ki se ji človek kar ne more privaditi in se ji prilagoditi. Posebno ne tisti med nami, ki ne prenesemo umetnega hlajenja; če se ne motim, spada med nas tudi.sedanji ameriški predsednik. Opiramo se na upanje, da letošnje poletje vendarle ne bo tako divje vroče, kot je bilo lansko, ko se je termometer kar cele tedne brez pre- • Stanka vrtel okrog 90 stopinj F. in navadno še prepej' čez. Upanje pa človeka kaj pogosto vara... Tisti, ki si lahko privoščijo prebivanje čez poletje: v hladnejših krajih, so na dobrem, a kdor tega ne more, je v vročih dneh bolj na kratko nasajen, nima kaj prida smisla za ubadanje s tgžkimi problemi, marveč se raje prepušča kratkočasnim, zabavnihr Stvarem posebno pri čtivu. Se bom skušal v tej dobi tudi jaz držati te linije s svojim pisanjem. Ste brali v časopisju, kako so kitajski komunisti v zadnjem času spodmaknili piedestal bivšemu diktatorju Mao Zedongu, ki je eno celo generacijo teroriziral ogromni kitajski narod? Še nedavno so ga častili po Kitajski kot svetnika, njegove “misli” sprejemali kot biblijo in ga v zvezde kovali. Danes mu pa — ko so'odstranili njegovega izbranega naslednika — očitajo velike zmote, radi katerih je ljudstvo silno trpelo (zlasti v 10-letni dobi kulturne revolucije). Mao gre točno po stopinjah svojega vzornika Stalina. Tega so komunisti po vsem svetu naravnost malikovali. Med malikovalci so bili tudi naši “domači” revolucionarji in “državniki” kot Tito, Djilas, Kardelj in tropi manjših veličin, vse dokler jih ni Stalin vrgel iz komunistične bratovščine Kominforme. In kaj se je zgodilo s Stalinom, Ni prav take stvari pozabiti, saj niso samo poučne in naravnost preroške, temveč tudi zabavne. Stalina so — ne sovražniki — marveč lastni učenci za kazen vrgli iz Leninovega mavzoleja v Moskvi — ukrep, ki je v zgodovini zelo redek in pomeni ogromno nečast Znamenja napovedujejo, da bo podobna usoda doletela tudi drugega svetovno pomembnega boga, kitajskega Mao Zedonga. Hudi očitki letijo nanj, pa je komaj 5 let, odkar je umrl. Kaj pa Tito? Svetovno javno mnenje ga po prizadevanju za senzacije gorečih časnikarjev na vsak način hoče prištevati med vodilne komuniste na svetu. Koliko bajk in legend je že bilo napisanih o njegovi o-sebnosti! Med njimi je zlasti tista, ki najbolj vžiga: njegovo junaštvo kot poveljnik partizanskih gverilskih odredov med zadnjo vojno in revolucijo. Navdušeni partijski petolizniki so ga kar trikrat slovesno proglasili za narodnega heroja. Kam s toliko častjo? Je v resnici zabavno sedaj po enem letu, odkar je preminul, primerjati one legende in slavospeve o Titovem herojstvu z zgodovinsko dokazanimi dejstvi, ki postopoma prihajajo na dan z odkrivanjem klasifici-ranih arhivov (predvsem angleških) in z javnimi pričevanji njegovih najbližjih soborcev med vojno. Tu bomo pokazali na Titovo “junaštvo” ob nemškem napadu na Drvar junija 1944, Objektivna sodba meni, da je bil dogodek v Drvarju poraz, ki je postavil vse partizansko “osvobodilno” gibanje na rob propada, če bi ga ne bili spet rešili — Angleži. Nemci so namreč osvojili mesto Drvar in še mnogo drugih mest v Bosni in se bližali votlini, kjer se je skrival Tito, dokler ga ni angleško letalo pobralo in prepeljalo v Bari (Italija), pozneje pa na otok Vis. , ’ Djilas opisuje v knjigi Wartime (str. 394) zadržanje Tita in trdi, da se ni upal iz votline. Žujovič in Ran-kovič (oba visoka partizanska oficirja) sta ga, ko je položaj postajal kritičen, prigovarjala,,naj gre ven. Iti ven pa bi bilo riskantno. Nekaj partizanov je že padlo pred vhodom v votlino, ki so jo branili. Ostati notri še nadalje pa bi bilo tudi nevarno. A Tito ni hotel ven. Končno se je Tito z ostalimi v votlini spustil po vrvi navzdol po razpoki, po kateri je tekla voda v času nalivov (huodurnik), a to ne prej, dokler niso bili Nemci odbiti. Ko je stopal na angleški avion za pot v Italijo, je naročal Žujoviču, naj skrbi za njegovega konja. Žujovič je z grenkobo pripomnil: “On gre ven, nas pa pušča tu, da skrbimo za njegovega konja in čakamo na smrt.” Taka je vsebina Djilasovega opisa dogodkov v Drvarju. Skuša jih olepšati in Tita opravičevati, a Titovi Nekaj mesecev se je precej domačega pisalo 6 Lemontu, sedaj ko je tu precej živahno, pa je Le-mont “pozabljen”. Sem skoraj prisiljen, da se sprašujem, ali je Lemont kako središče. Kar je ustaljenostma upanje za bodočnost, kar bi pa radi naredili, ker ni bilo narejeno pred desetletji, je negotovo. Lahko pa rečem, da je Le-, mont versko središče. To do- ij’f! '1 ' •- ;• • .7 življam in razmišljam, ter čutim, da se nekateri strinjajo z menoj. Iz Lemonta prihaja v slovenske domove : verski mesečnik Ave Maria.. To ni brez pomena za versko središče. To potrjujejo pisma, ki jih dobivam, najbolj pa to potrjujejo Oltarna društva v Clevelandu, ki so nas spomladi s kosilom, v , korist Ave Maria zelo podprla. Brez podpore Slovencev Lemont ne bi mogel obstojati. Pred 20 leti sem slišal ponavljati: Romanj v Lemont je konec. Od tedaj je minilo leto za letom, romanj a so ostala, se včasih malo, poživila in v Lemontu smo razširili in4' dali trdnost verskim programom za Slovence. Pri .tem', sem ‘sodeloval v prepričanju, - da ne kraja so Slo Venci radi romali. Verni Slovenci ljubijo svoj narod in so ukoreninjeni v slovensko tradicijo. Iz nje raste naša vernost' tudi v novem svetu’ in v moderni družbi.. Prav zaradi raznih pojavov v moderni družbi čutimo večjo odgovornost in nujnost, da jo ohranjamo. To je zelo upoštevano med naišmi romanji, posebno pri pridigah. V nedeljo je bilo pri glavni romarski maši u-temeljeno na podlagi zgodovine slovenske vernosti, kaj je za nas Marija Pomagaj. smemo popustiti. 'Ako se sa-: mo enkrat opusti, kar je slovenskega na sporedu,4 je opuščeno za vedno. To velja za vse, ne le za Lemont. Letošnje vseslovensko romanje Letošnje takozvano “vseslovensko romanje” 4. in 5. julija je bilo eno izmed najbolj uspelih v zadnjih letih. Zakaj to trdim? Ne zaradi števila romarjev. Prišli pa. so iz petih ali šestih držav; med. njimi je bila tudi Slovenka iz domovine. Kadar kdo dobi obisk iz Slovenije, navadno pridejo tudi v Lemont, da pokažejo obiskovalcu ali obiskovalki ameriške Brezje. Večkrat tu srečam obiskovalca iz starega kraja. To se pravi, da Lemont nekaj pomeni, vsaj za Slovence. Ne vprašujem pa se, ali za tiste, ki obiskovalca pripeljejo v Lemont, ali za onega, ki je prišel k svojcem ali prijateljem v Ameriko. Zakaj pravim, da je letošnje “vseslovensko romanje” uspelo? Vreme je bilo ugodno, da so se lahko vršile vse romarske pobožnosti po sporedu, tudi na prostem. Drugi razlog je sodelovanje romarjev in romaric. V naš tradicionalni spored sem vnesel tekom let pričakovanja in želje tistih, ki romajo k Mariji Pomagaj v Lemontu. Kar sem svojega dodal, je nastalo iz potreb, problemov in križev naših romarjev. Romanje je stoletja dolga slovenska navada. Nobena ovira ni bila tako velika, da bi odvrnila naše prednike od romanj v verska središča, ki so bila navadno Marijina božja pota. Tudi v Marijine cerkvice v bližini O dopisu g. “J. P.” Morda bi tega ne pisal, a povod mi je dal J. P., ki piše “sladke in žaltave” za A. D. Bil -sem edini pater, ki sem vodil in se udeleževal’ romarskih pobožnosti. V obednici sem bil pred kosilom za skupno molitev, nato sem šel pod hrast, da sem se spočil v senci in družbi prijateljev: Nihče ni mene prosil, da bi oznanil, da bo v kapeli Romarskega doma rožni venec za tiste, ki v: Clevelandu. plešejo. Ako bi me, bi odklonil. Nikomur pa ne moremo zavezati: ust. Vsakdo lahko dobi iz vljudnosti mikrofon, kar. se večkrat zgodi-. Ce pa ga je kdo porabil za tako oznanilo; ni krivda nikogar, 'ne brata,, ki skrbi za Romarski dom, ne voditeljev romanja iz Clevelanda. Ne zdi se mi pa prav, da se tako opombe spravijo v širšo javnost/tako, kot da so združene z Lemontom. Take zadeve povzročajo zlo in ne pospešujejo krščanske ljubezni. Pa to ni edini razlog, da to', omenjam. Danes smo duhovniki navajeni, da nas ljudje več ne sprejemajo za oznanjevalce in vršilce svetih skrivnosti. Hvaležen bom A. D., ako natisne tudi naslednje stavke, ki so pridigarskega značaja. Letos sem že večkrat pridigal o molitvi. Povedal sem, da vsaka molitev ni molitev, kar vemo iz evangelija v priliki o molitvi farizeja in cestninarja. Molitev je res molitev, kadar je v njej upoštevano, kar je Gospod dal v molitev očenaša. Raztresenost uniči značaj molitve. Resnično molimo, kadar za to prejmemo dejansko milost od Jezusa Kristusa. Ker nam Kristus pomaga moliti, je tudi navzoč v naši molitvi, On ji da pravo vrednost. Ne more pa biti Kristus navzoč v molitvi, s katero je združe-mo kaj takega, kar nasprotuje namenom molitve. Ako kdo javno moli za znane osebe, ker nekaj napačnega delajo, pa tista stvar ni napačna, je to obsojanje. Plesni nastop ni nič slabega ali grešnega. Moliti za tiste, ki plešejo, je obsojanje, do katerega nima nihče pravice. Ni človek tisti, ki ustvarja zapovedi ali moralni red. Nihče nima pravi- ce ukazovati v imenu Boga stvari, ki jih Bog ni zapovedal. Prositi Boga, naj potrdi, kar je nastalo v mislih človeka, je napačno. Ne morem se spuščati v podrobno razlago, poudarim pa, da molitev, ki-jo molimo z drugimi v namene, za katere Kristus ne more dati milosti in blagoslova, ni molitev. Človek ne more določati, naj Bog sprejme naše misli za svoje misli. Tudi v sv. pismu je to potrjeno. Zato pa začnimo vsako molitev s ponižnostjo in vero, da je molitev res molitev, kadar sprejmemo Kristusovo pomoč ali milost za molitev. * Dan Slovenske ženske zveze v Lemontu se je letos vršil pod naslovom “Duhovno zborovanje krščanskih žena”. Zborovanje je bilo 18. in 19. julija. Vodil ga je duhovni svetovalec p. Atanazij Lovrenčič OFM, glavno konferenco pa je imel škof Alojzi] Ambrožič. Z zborovanjem so bile združene romarske pobožnosti. Narejen je bil spored, ki je bil natančno izveden. Med udeleženkami je vladalo zadovoljstvo, kar niso skrivale. V soboto zvečer je bila slovenska maša v samo-; stanski cerkvi, nato procesiji s prižganimi svečami iz cerkve proti Romarskemu domu in skozi Baragov pai;k, ki je bil razsvetljen z baklami, k lurški votlini. Tam so bile pete litanije Matere božje. Pel je zbor “Slovenska pesem” pod vodstvom p. Ven-delina Špendova OFM. V nedeljo je bila ob enajstih romarska maša, ki jo je imel škof Alojzij Ambrožič. Njfigova pridiga je bila razlaga evangelija in je razumljivo pojasnila priliko o hudobnem človeku, ki je vsejal ljuljko, med žetev, z naukom, ki ga je dal Jezus Kristus in velja za vse čase. Pel je pevski zbor šolskjh sester. Njihovo petje je povzdignilo službo božjo in presenetilo vse navzoče. Božja previdnost je uredila vreme tako, da je bila maša v cerkvi. Na prostem in brez dobrih orgel učinek ne bi bil tako močan. Od 14. do 16. julija so bili v Lemontu maturanti in matu-rantinje celovške slovenske gimnazije. Bili so nenapovedani, tik pred prihodom je bilo sporočeno ge. Faniki Humar, da pridejo. V kratkem času je uredila stanovanje v Romarskem domu, hrano in transportacijo. Študenti so naredili na nas zelo- lep vtis- s svojim lepim vedenjem in disciplino. Čas so dobro pora^ bili. Od tu so odšli v Nev/ York in od tam domov na Koroško. P. Fortunat OFM ------------- Vprašljiva Draga? nasprotniki so njeg'ov opis ze naslednje leto (1979) “prevedli” v preprostejšo in bolj adekvatno človeško podobo. V publikaciji “KPJ u ratp’’ (str. 147) pripovedujejo: “Tito se je ob napadu na Drvar skrival v svoji' votlini... poveljniki in g4enerali so ga silili, da se umakne ... ali on se je bal smrti, čakal je, tudi za ceno, da ga ujamejo... in ‘kukao’.” Kljub vsemu temu je Tito bil proglašen trikrat za nedosegljivega narodnega heroja. Razmišljanje o zgoraj popisanih rečeh, posebno o Titovem herojstvu, je kratkočasno, ker ima opraviti s kontradikcijami posebne sorte: Stalin in Mao sta že dobila plačilo za storjena “junaštva”, glede Tita so časopisi pisali, da so albanski Skipetarji zmetali na Kosovem polju njegove slike s sten. Utegnejo jim slediti še Makedonci, Hrvati in še kdo — razen Slovencev v matični deželi, ki ostajajo zvesti svoji prilagodljivosti. : U’ lU L. P* . TRST, It. — Te dni je Društvo slovenskih izobražencev (DSI) iz Trsta ponovno razposlalo letak z vabilom na študijske dni pod imenom Draga ’81, ki se 'bodo vršili dne 4., 5. in 6. kimavca v Trstu in na Opčinah. Na, tem letaku piše, da bo prvo predavanje v petek zvečer pod naslovom “Med domovino in zdomstvom” in sicer, v Peterlinovi dvorani (ul. Donizetti 3). Naslednje predavanje je napovedano za soboto v vrtu Finžgarjevega doma na Opčinah (ob 16.30) in bo imelo naslov “Pod današnjimi miselnimi zvezdami”. V nedeljo dopoldne po maši (ob 9)' je za 10. uro najavljeno predavanje “100 let Slovencev ob zahodni narodnostni meji” in za popoldne (ob 16.) predavanje “Problemi razvoja, narodna zavest in pluralizem”. — Vsa štiri predavanja bodo imeli predavatelji, ki bodo na teh študij s k ih dneh nastopili prvič. • Obeta se nam torej precej zanimivega. Ali pa tudi ne? Zakaj v zadnjih dveh, treh letih so si bile teme predavanj na Dragi podobne: nekaj iz filozofije, iz teologije in narodnostnih vprašanj. Priprava predavanj je res zahtevna stvar. Toda organizatorjem po toliko letih očitno primanjkuje novih obzorij v slovenski. problematiki, zakaj doslej so živa področja slovenskega obstoja oz. njegova vprašanja že preveč izčrpali. Poleg omenjenih treh področij že dolgo vztrajajo na tem, da mora priti vsaj eden, če ne kar dva predavatelja iz matične dežele. To pa samo po sebi ne more biti merilo.. Merilo za obravnavano tematiko je lahko predvsem slovenska problematika:4 Iz matične domovine prihajajoči predavatelji pa jo podajajo nujno okrnjeno. Tretji problem je ta, da je "poslušalstvo miselno' precej odtujeno slovenskim vprašanjem, slabo poučeno in slabo razgledano. To pa zato, ker nimamo enega samega lista, M bi bil svoboden oz. demokratičen in bi lahko svobodno objavljal in vodil polemike, razčiščevanja. Tako se tuj di na Dragi ne križajo več vprašanja, ki bi stvari razčistila in osvetlila. Primer; kako nihče ni prav opazil nedoslednosti, je npr, predavanje dr. F. Perka iz Ljubljane “Slovenska Cerkev iz preteklosti v prihodnost”, v katerem je predavatelj nekako opravičeval klerikalizem, slovenskih d u h ov nikov in med drugim trdil, da se Slovencem še sedaj pozna, da so bili pokristjanjeni pod okupacijo Frankov (če ne kar Nemcev). Iz tega “klerikalizma” naj bi izhajalo, da so se duhovniki, tudi slovenski, mešali v politiko. Toda, mar ni duhovnik tudi državljan s pravicami in dolžnostmi. Lahko tudi nastopa v politiki. In rekli bi, da celo mora nastopati, če vidi, da se ogrožajo temeljne vrednote vernega naroda. Nekaj drugega pa je seveda .polit ikantstvo, licemerstvo, stremuštvo itd. Če se ne motim, je bil povod Šenčur-skih dogodkov pred vojno prav duhovnik, ki pa je nastopal na liberalni (to je pro-tikrščanski) stranki. To bi bil lahko klerikalizem, ker gre za ravnanje proti vesti. Primer klerikalizma je tudi zavzetost za socializem, pomožnega škofa Grmiča, t. j. s tistim nazorom, ki je nezdružljiv s krščanskim. Takih primerov. pa seveda omenjeni predavatelj ni omenjal. Kar pa zadeva slovensko krščanstvo, ni res, da smo bili pokristjanjeni kot podjarmljen narod, temveč kot svoboden. Tudi v tem primeru gre za tolmačenja, ki jih je od srede prejšnjega stoletja zasejal v slovenske • spise liberalizem. O svobodnem pokristjanjeju pričajo knezi Kocelj, Borut, škof Modest in drugi. Študijski dnevi Draga so izredno pomembni in bi bilo želeti, da res zaživijo, kot si jih je zamislil njih ustanovitelj, zaslužni prof. J. Peterlin. Zakaj npr. doslej še ni stekla beseda o slovenskem gospodarstvu, pa o kritičnem gledanju na slovensko preteklost in še kaj, kar bi bilo gotovo bolj potrebno in koristno kot pa pretežna mistika? Z. U. Žrtvujmo se za svoj tisk, ohranimo nas slovenski list Ameriško Domovino! Ob ponovitvi nove maše V n CLEVELAND, O slih se te dni vedno 211 vračam io4 nazaj k sloves1^ ko je ponovil novo rnaS0,j Jože Tori. Bilo je v 19. julija, ob enih poP° v cerkvi Marije Vnfio° v Collinwoodu. Vesel sem prilike, a ^ lahko na tem mestu hvalim vsem, ki ste na ■ šen koli način d0pririea\) bo ta slovesnost marS ostala nepozabna. ^ Najprej zahvala noV° niku č. g. Jožetu ToriP, je sprejel moje vabilc, tukaj v Clevelandu P0^, svojo prvo daritev ih P | novomašni ter pape2eV goslov. Hvala njegop^ bratom, župnikoma ^ , Tomcu in Jožetu B°z . ter dr. Alojziju Tomca, ^ niku Raymondu Hobar č. g. Janezu Kumšetu. Za čudovito petje žre hvala g. Ivanu RiglerJla pevcem. Prisrčna zahv : Edi Vovk-Pušljevi . ^ skemu folklornemu ihs ■ Mladim harmonikarje113^ tere je pripravil Knez, Dominiku ih P M* Gorshe ter pevskim ^ ^ Marije Vnebovzete P° r i f stvom g. Riglerja. S°' či so pripravili kra^eJ čudovit program. Hva samemu novomašni^11 Toriju, Janezu P°virsV( Tillie Špehar, ki so s f] sodelovanjem še P PrSgram' zahvali* Prisrčno se ZcU družini VSO Blaža Vavp' Madisona, Ohio, za žrtvovalnost, kakor ^ Bill Ratajcu, lastni^h ^ ( Sausage na Water0 ter''ge. Barbari Maga^ i Zahvaljujem se ... „ dragim kuharicam, m ^ vodstvom ge. Stano ^: pravile tako Zahvaljujem se seve mo v svojem imenu, P^jj imenu vseh gostov. ^ in priznanje zasluži]0 .jj, ste, ki so servirale^ Hvala ge. Tillie SP^pl tera je prevzela naSetfa ( prevoz od Slovens^0® jj za ostarele na Neff ^ zaj g. Antona Abo 13 ^ je bil nekoč delaVeC ^ smo rekli hlapec) ha ^ [ družine novomašni^3 ja. Končno, iskrena -J. Povirku, ki je n ^ zal1 na vomašna vabila, leI-kVi ste sodelovali v cer ^ dvorani. Prisrčna ^ vsem vam, ki ste ^ udeležili in delili z nutke sreče. Naj povrne! vap M- 0 ISKRICE Kultiviranega Samo takšni so, vir a) o. clo^ ki sC Vest je bojazljiv' ji ji zmanjka pogw711-^ preprečila napako> y tudi ni dovolj PraV bi kaznovala Jerine3^,> Ena rec. ki se ]e jimo, je straha bis' Ustvarjali, ne da li, delati, ne da rasti. da 01 >1 ne da bi .9°sP if . „ / Če naj bo kritik jt,i)! če naj bi upraviči stoj, mora biti P ^! strastna, politični a i- da mora -kritik gle ^ () jega zornega hoi®4 -j-J ga, ki odpira kar 1l° zor je. pa/ Kalifornijski poročevalski kos Gospod župnik Mirko Kozina in njegovi ob javki Pred tedni je naš časopis objavil dva članka, pisana izpod peresa poznanega protikomunističnega pisatelja, g. župnika Kozine pod naslovom “Prvi Slovenci v Stocktonu”. Lepo se zahvaljujem gospodu pisatelju za izpopolnjene _ podatke na moje prejšnje sestavke o naselitvi Slovencev v Stocktonu. Bilo' je več slovenskih družin, katere so bile pred mojo preselitvijo v tem mestu in prav tako že odšle poprej e, da nisem imel prilike osebnega spoznanja z njimi. Vsaka poročanja o “naših ljudeh”, katera objavlja slovensko časopisje, je naša emigrantska zgodovina. Zato ne opustite nobene prilike o življenju naših rojakov, da ne bi bile objavljene. Ker je gospod župnik Mirko bolj razgledan v družini svojega brata g. Jožeta, sem prepričan, da je pošteno, da umaknem svoje pero in prepustim prednost njegovemu, da se še kaj oglasi. Bog lonaj gospod župnik Kozina in pozdravljeni! j> Letošnji graduanti__________ Pri družini g. in ge. Rezike Vraničar imajo letošnje leto dva sinova diplomiranca. Toni si je pridobil diplomo industrijskega tehničnega risarja od San Jose državne visoke šile. Ni pa imel prevelike ‘sreče, da bi se oddahnil od napornega študija preteklih let. V začetku tekočega tedna je moral nastopiti svoje službeno mesto pri privatni tvrdki v mestu Palo Alto, Kalifornija. Njegov mlajši brat Marko pa se ponaša z diplomo mehaničnega inženirja, katero je prejel od Stanford univerze. V mesecu avgustu bo nastopil svoje službeno mesto pri Bechter Co. v San Franciscu. Obema gradu antoma in njihovim najbližjim iskrene čestitke z željo uspehapolne-ga dela v izbranih poklicih. Študij iz socialne vede Sharen Garrett, hčerka naše hčerke Bože, je prejela prve kreditne dokumente z univerze v mestu Sacramen-•tu. Tudi letošnje leto je napravila šolska spričevala z odliko. Graduacija je predvidena za prihodnje leto. Čestitam z željo polnega uspeha! Zaključek v nižji srednji šoli Tanya Underwood, hčerka naše pokojne hčerke Kar- ----- men, je zaključila srednjoAo-lo z odlko. Prejela je več pismenih priznanj za svoje u-spehe, prav tako tudi medaljon za solo točko na javnem koncertu v igranju violine. Njena mlajša sestra Betsy je eno šolsko leto za njo. Tudi ona stopa po stopinjah Tanye s pismenimi priznanji pridnosti in trdhe volje za najboljšo šolske uspehe. Prav tako je prejela medaljon v igranju flavte v “duetu”. Soigralka v duetu pa je bila> nečakinja Chrissy Simončič. Občinstvo je bilo za-di vij eno nad tehnično izvedbo igranja. Tudi to dekle je med najboljšimi ocenjenimi študenti. Njena naj mlajša sestra Tara pa je spravila “pokoncu” ne samo poslušatelje na koncertu, pač pa tudi svoje učitelje v solo točki za kornet. Poklicni glasbeniki napovedujejo obema sestrama veliko bodočnost. Tudi jaz bom pristavil za vse nečakinje: Naprej po isti poti/ S trudom in učenjem dosežemo uspehe. Čestitam! Iz državne šole v katoliško Naša Rebeka (Pearson) bo v jeseni vstopila v peti razred katoliške osnovne šole. V počitnicah je obiskovala tečaj za izdelavo glinastih izdelkov, kateri se je vršil na tukajšnji univerzi. Uspeh je bil neverjeten. Videl sem, kako otrok napreduje v kratkem času, če ima talent. Morda se bo vrgla po mamici, ona je učiteljica umetnosti} prav tako tudi v izdelkih gline. To pa ni vse. Njen komaj tri in pol leta stari bratec Mihec pa je ljubosumen. Sedaj nam je povedal, da je že “velik fant”. - Ni kazalo drugega. Ata in mama sta ga vpisala v predvzgojno šolo v jeseni. In da so njegove besede res pomembne, vidimo iz tega, da noče več v popoldanskih urah na kratek počitek v svoje posteljico... Res je že velik fantiček .. A Avotomobilska nesreča Žena starejšega sina Maksa je doživela in preživela resno avtomobilsko nesrečo. Pijan brezvestnež se je zaletel v zadnji del njenega avtomobila s tako brzino, da ga je popolnoma zmečkal in vtisnil do šoferskega sedeža. Kathy je bila stisnjena za volan in nesposobna uravnati svoje vozilo, katero je zadelo v popolnoma novi avtomobil, vozeč pred njo. Hitra pomoč je rešila nevarno situacijo. Težje poškod- im mmmm mmmm AMERIŠKA DOMOVINA šsiffiSEibSSi r r-w./d KSSOgži KimiBBaEBl bi morala biti vsaki slovenski hiši »igSKl 1£1 mMMZM msmeamamm tSL. KUSUgHBH im mm mm mm Ezm nmm Eim jmmmtmM be je Imela pod kolenom leve noge, strah in nekaj prask, katere pa niso bile resnega značaja. Obstojala je bojazen, ker je v času svoje nosečnosti, za življenje otroka. Pri pregledu niso ugotovili poškodb, vendar si je družinski zdravnik pridržal pravico u-radne izjave šele po rojstvu otroka. Ali že veste, da je tudi žival dovzetna za alergijo Naša vnukinja Rebekca in vnuček Mihec sta dobila v dar od prijateljske družine par lovskih psičkov, komaj nekaj tednov starih. Preteklo nedeljo je eden izmed njih nasalamensko tuliT in jokal. Po nasvetu živinozdravnika so živalico prepeljali v bolnico. Stanje se je poslabšalo. Žival je zadobila polno oteklino in v njenih pljučih se je začela nabirati voda. Zdravnik je po točnem pregledu sumil, da je bil psiček pičen od čebele. Dal je injekcijo in po dobrih štirih urah vrnil žival nazaj družini v oskrbo. S tem, se razume, je zbrisal košek otroških solza ... Zanimivo, kajne? Dan ameriške neodvisnosti in praznovanja Kot ostale slovenske drfizi-ne, je tudi naša praznovala ta pomembni dan s svojo pomembnostjo. Pred 25 leti sem na ta dan podpisal prošnjo za sprejem ameriškega državljanstva. • ■ Praznovali smo 70. rojstni dan moje žene Malči. Midva z ženo sva še posebej praznovala svojo 37-letni-.co skupnega zakonskega življenja. In končno smo praznovali nepredovanje mlajšega sina Tedija od drugega poslovodskega mesta na mesto glavnega poslovodje. Zaposlen je pri PPG industriji, katera ima svoje poslovne prostore to*- - in tovarno v državi Pennsyl-vaniji. Novo službeno mesto mu bo v Sacramentu, katerega je nastopil dne 6. julija. Tudi njemu želi njegov oče in družina mnogo sreče in zadovoljnosti v poklicu, katerega si je sarh izbral. še nekaj novic iz Argentine Naši rojaki so sprejeli z zadovoljstvom izvolitev novega predsednika R. Reagana, pravi pismo, ki sem ga prejel od znanca v Argentini. Prav tako jim je po volji zunanji minister Haig. Prepričani so, da' bo lepo razpletel niti za utrditev ameriške politike povsod' po svetu. Kot omenja pisec v pismu, da nova vojaška argentinska garnitura ni sposobna zadovoljno rešiti gospodarskih • vprašanj. Dolar se utrjuje, inflacija narašča preko noči, prav tako brezposelnost. O starejši naši generaciji poudarja, da naglo zapušča ta svet, mlada zavzema njihova mesta. V političnem življenju je na vidnem mestu dr. Mar-■ ko Kremžar, sin pokojnega častnika Kremžarja. Na čelu naše slovenske reprezentančne organizacije za vso Argentino pa je arhitekt Jože Vombergar. Čestitke o-bema od ameriških Slovencev. * ; m . Novo delo, katero bo v bodoče prišlo izpod mojega peresa, boste čitali pod naslovom: Naš narod je trpel. 1. Spomini iz let 1941-1943.; 2. Razsulo jugo slovanske vojske, italijanska okupacija, internacija. 3. Koncentracijski taborišči Gonars in Ellera pri Perugii. (Zadnje taborišče še ni bilo nikoli omenjeno v kakem pismenem sestavku.) Maks Simončič Razne zanimivosti iz ljubljanski)! časopisov Državljani SFRJ manj potujejo v tujino BEOGRAD, SFRJ. — Dne 4. julija je začel veljati odlok Narodne banke Jugoslavije, po katerem lahko domačini in tujci prinesejo čez mejo SFRJ v katerokoli smer le 1500 dinarjev enkrat na leto, in sicer samo ob prvem prihodu ozirotna odhodu iz države. Cariniki ravnajo tako. da vsakdo ob prvem prehodu čez mejo dobi v potni list u-radni žig, kar pomeni, da je s tem izkoriščena možnost prenosa 1500 dinarjev, ne glede na to, ali ima kdo pri sebi res toliko dinarjev ali pa na primer,’ samo 100 dinarjev. Izjem ni. Ako gre torej posameznik, državljan SFRJ čez mejo drugič, mora potovati ali z devizami ali brez denarja. Ob prehodu, ako ima devize, bo dolžan vsak potnik pokazati cariniku bančno potrdilo o dvignjenih devizah. Carinski predpisi SFRJ dovoljujejo, da lahko vsak potnik prinese v Jugoslavijo različne predmete v skupni vrednosti 1500 dinarjev, vendar posamezna vrednost predmeta ne sme biti večja" od 500 din. V dneh po 4. juliju opazijjejo ob mejah SFRJ, da manj Jugoslovanov potuje v tujino. Trgovine spet založene LJUBLJANA. — V prvih . tednih julija je povpraševanje po nekaterih izdelkih preseglo ponudbo v mnogih slovenskih trgovinah. Iskani izdelki so bili: maslo, margarina, limone in toaletni papir. Da bi založili trgovine z maslom, so ga naročili na Nizozemskem. Uvozili so ga 200 ton. Nadaljnjih 26o ton bodo uvozili iz Zah. Nemčije. Več sto ten limon pa bodo uvozili iz Turčije. Toaletni papir so naročili pri tovarni Sladkogorska Sladki vrh in Ljubljanski Kartonažni tovarni. V slednji tovarni so uvedli delo kar v treh izmenah. Ob Savi bo več hidroelektrarn KRŠKO — V naslednjih letih pričakujejo začetek gradnje prvih dveh hidroelektrarn v verigi šestih, ki jih bodo postavili v spodnjem savskem toku, vse od Zidanega mosta do hrvaške meje. Prvi dve hidroelektrarni bosta HE Vrhovo in Boštanj. V Bohinju obnovljen hotel Kompas BOHINJ. — Dne 1. julija so ob Bohinjskem jezeru odprli prenovljen hotel Kompas. Z obnovo so začeli januarja letos in je stala 1.5 milijona dolarjev. Posodobili so ves spalni del hotela, uredili inštalacije s centralnim ogrevanjem ter razširil parkirne prostore. Hotel je že razprodan do poletja 1982, predvsem gostom iz Velike Britanije, Zvezne republike Nemčije in Nizozemske. Hotel Kompas ima 120 ležišč, z bungalovi pa 200. Na zatožni klopi BEOGRAD, SFRJ — Avtor Gojko Djogo je. na zatožni klopi, ker je napisal več pesmi s “sovražno vsebino”, • zbirko pesmi pa je izdala beograjska Prosveta. Kot' kaže, je Djogo kršil zakon o sovražni propagandi. Kakor poroča Tanjug v “Delu”, Djogo naj bi “... izrazil trditev, da v naši državi ni svobode in demokracije, da je nastopil čas brezupa in brezdelja, da naša družba nima nikakršne perspektive, da naš sistem temelji na strahovladi ene osebnosti, ki ji je podrejeno vse, da nihče ne dela, da vsi samo poveličujejo to osebnost.” 60-letnica mature LJUBLJANA — Pred nedavnim so se sešle nekdanje učenke “Privatnega učiteljišča pri uršulinkah s pravico javnosti”, da bi skupaj praznovale 60-letnico mature. Od 26 maturantk jih še živi 12, na proslavo 60-letnice mature pa jih je prišlo osem: Sonja Žvan, Milka Glinšek, Julka Fatur, Mici Iglič, Pavla Mahkota, Jelica Bulovec, Renata Demšar in Ida Petrič. Govorice o prikazovanju Matere božje v čitluki MOSTAR, SFRJ — V občini Čitluk so bili oblastniki razburjeni .nad obnašanjem vernikov. Tanjug poroča: “Šlo je za množično zbiranje Iju-di-vemikov iz čitluške in sosednjih hercegovskih občin v vasi Bijakoviči, kjer se, kot je slišati, od 24. junija v popoldanskih urah menda prikazuje Devica Marija, ki so jo lahko videli in z njo navezali stik le nekateri mladoletni otroci..Po Tanjugu so se ugledni duhovniki distancirali od verodostojnosti izjav otrok, kljub temu je prebivalstvo prihajalo v Bijakovice, kjer se je občasno zbralo tudi po več tisoč ljudi. O zadevi so intenzivno razpravljali na medobčinski konferenci SZDL v Mostarju in z veseljem ugotovili, da se iz dneva v dan zbira manj ljudi. (Ur. A.D.: O tej zadevi je na kratko poročal tudi The Plain Dealer v Clevelandu.) Steklina se hitro širi v novogoriški občini NOVA GORICA — Doslej so v novogoriški občini ugotovili 27 primerov živali, o-kuženih s steklino. Prvo steklo lisico so uplenili 17. marca v naselju Grgar. Druge stekle živali so uplenili v Pu-štalah, Svetem, Čepovanu, Spodnjem in Srednjem Lo-kavcu, Levpi, Kopriviščah, ■ Kosih, Kambreškem, Britofu, na Ligu, Brezovku, Dobrovem, v Drnovku, Desklah, v Trnovskem gozdu in še v Komu v sežanski občini. Veterinska služba je poleg psov cepila proti steklini vso govejo živino, ki je na paši brez nadzora. Težave z vodo v obalnih občinah KOPER — Na Koprskem se je povečala poraba vode kar za 25 odstotkov. Pri izviru v reki Rižani imajo še zmeraj dovolj vode, vendar vodovodne zmogljivosti povečane porabe ne prenesejo več. Hudo je v sežanski občini, ki je v preskrbi z vodo najbolj odvisna od vremena. Dolgotrajno pomanjkanje padavin in vročina sta opravila svoje, sušo v vodovodih najbolj občutijo v višjih predelih in v višjih nadstropjih stanovanjskih blokov. V Sloveniji so umrli: 29. junija: Ljubljana: Jožica Babič; Antonija Pliberšek. Ig: Anton Grum. Iška vas: Milan Malikovič. Koper: Ivan Rihter. Radomlje: Stanislav Vidmar. Hrušica pri Jesenicah: Igor Lorenčič, Vanganel: Robi Španič. Kranj: Andrej Bene. Tustanj: Janez Levičnik! 30. junija: Ljubljana: Tomo žužek; Srečko Petelin; Milko Križman; Emilija Čepon roj. Outrata. Črna na Koroškem: č. g. Simon Čretnik. Radenci: Jože Jelovšek. Dol pri Ljubljani: Stane Drčar. Zidani most: Boško Stankov-vič. 1 Štore: Andrej Jeran. Kamnik: Ivo Pšeničny. Trbovlje: Dragica Vosatka. Kranj: Katarina Biling roj. Fajfar. Veliki Cerovec: Marija Uc- man roj. Murgelj. 1. julija: Ljubljana: Rudolf Sušnik; Franc Škraba. Trebnje: Antonija Hrovat. Litija: Janko Dovjak. Celje: Konrad Romih. Šentožbolt: Pavle Smrkelj. Zalog: Marija Križaj. Maribor: Jožefa Kokolj; Janez Volmajer. Ilirska Bistrica: Alojz Avsec. Trbovlje: Mirko Krasnik. Izola: Olga Bratuš roj. Hribernik. 2. julija: Ljubljana: Lidija Arhar roj. Zagorjan; Bogomir Božič, Ana Mihelčič roj. Stare; Pavel Janežič. Vipava: Milan Poniž. Goška raven na Jelovici: Nikolaj Pipovič. Zg. Pirniče: Franci Jenko. Orla vas: Lojzka Kronovšek roj. Jarnovič. * Vel. Stara vas: Jožefa Ger-želj roj. Zrnec, Žagarjeva mama. Dobje pri Planini: Štefanija Galoič roj. Tovornik. Tržič: Miha Perko p.d. Bče-vov. 5. julija: Ljubljana: dr. Štefan.Steiner, prof. in dekan Teološke fakultete; Draga Genussi roj. Bajželj; Milka Badinovac-Zavašnik vd. Reba; Stanko Šerbec; Helena Lah roj. Bajde. Brezje: č. s. Marija Deodata Cecilija Bergant. Senožeče: Anton Sotlar. Selce: Eli Marcol. Ajdovščina: Alojzij Mohorčič. Žerovinci: Stanko Novak. Kisovec pri Zagorju: Janko Magaš. Ljubnica: Friderik Kovše. Štore: Marija Ludvig roj. Pauer. Ribnica: Peter Tekavec, Celje: Borivoj Wodler, pisatelj. Pivka: Anton Penko. -----o------ ZA SMEH “Kako se počutiš v zakonu?” “Slabo. Ne smem kaditi, ne smem piti, ne smem v gostilno.” “Potem ti je žal, da si se poročil?” “Ne, ker mi tudi žal ne sme biti.” ------o------- Podpirajte slovenske trgovce! MALI OGLASI FOR SALE Willoughby Hills Century Home Land Contract 2-in-law suites, plus 4‘ bed-rms., large liv. rm, formal din. rm., country kitchen, 2-wood bum. fireplaces, full basement plus beautiful view of Manakiki golf course. L. R. FORRER REALTY call 951-1420 ask for Ann Wendling (83-85) Radi očesne bolezni lastnika se mora prodati hiša in vse pohištvo. V hiši so 3 spalnice. Hiša je v bližini Neff Rd., blizu cerkve in šole. Kličite 481-5463. (X) WANTED Live-in companion, $50.00 per wk., free ropp and board. Must drive car. 486-0574 (79-82) Apl. for Rent Lakcshore — E. 152 St. 2 bedrooms. Completely remodeled. Call 888-7029. (80-85) Help Wanted RL_ PTIONIST Rapidly expanding merchan dising company, located neai the Inner Belt & Shoreway requires a 55 to 60 w.p.m typist with some shorthanc skill to handle telephone anc diversified clerical duties Salary commensurate witl experience. Send applicatioi to Box 123, c/o Americar Home Publishing Co., 611' St. Clair Ave.,: Cleve., OF 44103. v (83-84; FOR SALE Charming Euclid Colonial, 1 bedims, 2 car garage, larg< remodeled kitchen, wooc burning fireplace, new fur Pace plus other major im provements. Alum, siding mid 50’s. Land contract avail able with 35% down. 481-0170 after 4 p.m. (82,83; LASTNIK PRODAJA Hiša v Willoughby. Ranch i 3 spalnicami. V nizkih 90ih. Kličite 942-7811 (x: ”HOUSE FOR SALE BY OWNER WILLOUGHBY Beautiful 3 bedroom ranch. Ii the 90’s. Call 942-7811. _______________________(X Stanovanje v najem 4 sobe in kopalnica, na E 47 St. Vse prenovljeno. Kli čite 881-3509 po 4. uri pop. (X For Rent 3 unfurnished rooms an« bath. Adults. No pets. On E 71 near St. Clair. Call 361 0989 after 4 p.m. (80-85 FOR RENT 2 furnished rooms. Bath an furnace. Ideal for bacheloi Near St. Vitus parish. 881-7122 (80-84 HOUSE FOR SALE IN EUCLID V/o story. 3 bedrooms. Alun sided. 2 car garage. 486-631! ______________ (X ACCOUNTING OFFICE Full time. Will train. Typin required. Must understan Slovenian. Call bet. 9 a.n and 4 p.m. — 881-5158. (X HOUSE FOR RENT 5 room single. St. Vitus are 391-5245 ____________________(80-83 FOR SALE BY OWNER | St. Mary’s Parish. 5 rooi home with attic & basemen All redecorated. Detached car garage. Call 249-5367. (77-81 V NAJEM 3 sobe in kopalnica. Nič < trok. Nič živali. Pross< Ave. — 881-0955. (83-8* Needed COMPANION FOR ELDE] LY AMBULATORY LAD’ Live-in home in Euclid. Pr pare meals only. Holy Cro parish. Call 423-4534. (83-8' HELP WANTED Woman Companion to lr with elderly woman in Ric mond Hts., in an attracth home. Must be able to driv Attractive salary. Call Jo; at 481-6500 from 8 to 5 daih ' ' (82-8 for rent 3 rooms and bath. E. 72 £ Call 391-6279 (83-81 Baby Sitter Wanted For 17 month old baby, 7; a.m. to 5 p.m. Call 431-000’ (83-8 CTT š&^Familjr Society' JOUET, IL 80434 Sfig f/JHLAJtE BFuVE Since 1914 ,.. ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historic«! Facts The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: 1. Schola* ships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. S. Additional scholarships for needy boys and girls. 1 Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. S. Bowling, basketball and little league baseball 8. Social activities. • 7. Sponsor of St. Clare House of Prayer Družba ¥ sv. Družine ' Officer« President ................... Joseph J. Konrad First Vice-President ........ Ronald Zefran Second Vice-President ....... Anna Jerisha Secretary ................... Robert M. Kochevar Treasurer ................... Anton J. Smrekar Recording Secretary ......... Nancy Osborne First Trustee ............... Joseph Šinkovec Second Trustee .............. Frances Kimak Third Trustee ............... Anthony Tomazin First Judicial ............... Mary Riola Second Judicial .............. John Kovas Third Judicial ............... Frank Toplak Social Director ............ Mary Lou Golf Spiritual Director .......... Rev. David Stalzer Medical Advisor ............ Joseph A. Zalar, M.D. Specie! Sele 50% OFF LADIES DRESSES AKD BLOUSES GIRLS SWEATERS AND BLOUSES MENS AND BOYS SHIRTS and SWEATERS MANY MORE ITEMS 50% OFF ANZLOVAR DEPT. STORE I 6114 SI Clair Ave, ' k BRICKMAN & SONS FUNERAL HOME 21900 Euclid Ave. 481-5277 Between Chardon & East 222nd St. — Euclid, Ohio XYYYYYYYXXXXXXTYYXXXX^YYTYXYYlE^tirYXYYYYTXYYTl ANDREJ KOBAL: SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE V Ameriko Iz Slovenjgradca sem se poslavljal konec aprila 1921. Sprožiti novico mojima dobrima delodajalcema, -da zapuščam službo, ni bilo lahko. Mesece naprej sem jima torej začel pripovedovati o bratu in sestri v Ameriki in o očetovem ameriškem državljanstvu. Zato nista bila nič presenečena, ko sem jima mesec pred odhodom odpovedal službi; videl sem, da sta to pričakovala. Vedel sem, da je zaradi moje namere Oset povabil v Slovenj gradeč svojega mladega sorodnika, da ga je z menoj uvedel v knjigovodstvo in druge pisarniške opravke. Ivo Majerle, par let mlajši od mene, razumen in podjeten, se je hitro naučil. Kot se navadno zgodi pri mladih ljudeh, sva brez obotavljanja in pomislekov postala že pri prvem sestanku prijatelja. Dopisovala sva si mnogo let, do druge svetovne vojne, v kateri je mnogo pretrpel pod Nemci in Italijani in končno v revoluciji. Izgubil je vse, kar si je v medvojnih letih pridobil s pridnimi rokami in razumnim gospodarjenjem. Po vojni sva obnovila dopisovanje in se par-krat tudi sestala 'na Koroškem in v Gorici. Izguba Koroške je bila hud udarec za vinsko podjetje. Z njo je odpadel dobršen del odjemalcev, krčmarjev po dravski, dolini. Ta okoliščina je znatno zmanjšala posle v uradu in Ivo je brez težav lahko prevzel moj posel. Ko obujam spomine, se mi včasih zazdi, kot da so vsi važnejši dogodki, pota in cilji življenja povezani, doživljali, vodeči drug v drugega. Kakor da bi si ogledoval pestro perzijsko preprogo: vsaka vtkana nit vodi po ovinkih in GRDINOYA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St. 431-2088 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 GR0IN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road — ' ■■■- < 531-1235 vozlih v drug oris in drugačen okras, a vse se veže v čarobni skupnosti, kot da je ena podoba odvisna od prejšnje in da daje podlago naslednji. Preprogar gotovo ne uvršča tkanin po naključju kakor tudi človeško življenje ne more biti zgolj niz slučajev, čeravno bi se mnoga presenečenje na prvi pogled zazdela le kot srečna ali nesrečna naključja. Deloma si človek sam u-smerja pot, deloma si jo izbira, kot nanesejo priložnosti, katere je treba videti in izrabiti, a deloma je tudi sreča. Sreča zame, ko sem se poslavljal iz Slovenjgradca, je bilo priporočilno pismo, ki mi ga je Cajnko napisal, da ga izročim njegovemu bratu v Chicagu. Vincent Cainkar, tako si je brat poameričaniP ime, je bil predsednik Slovenske narodne podporne jednote, bratske zavarovalne organizacije s sedežem v Chicagu, katero bom pozneje o-pisal. Brez tega pisma bi se gotovo ne bil ustavil v Chicagu, ampak se podal k bratu in sestri. V tisti daljni državi bi bil mogoče šel za zaslužkom v rudnike, kot so storili brez izjeme vsi naši izseljenci v Montani, pozneje pa se z zdravjem in srečo prelevil v farmarja za pridelovanje pšenice. Iz Slovenjgradca sem brez dovoljenja za prekoračenje meje šel v Weis na Avstrij- skem, da se poslovim od sestre France in njene družine. Našel sem jih v revnem stanju, ker še tedaj, skoraj tri leta po vojni, ni bilo zadostne hrane. K sreči sem prinesel s seboj nabasan nahrbtnik z največjo prekajeno šunko iz slovenjgraške mesnice, potico in veliko pogačo, katero mi je za pot spekla Danica, begunka iz Solkana. Kaj takega, je rekla Franca, že leta in leta ni imela na mizi. S seboj iz Welsa sem vzel Venceljna, da bi šel v Cerkno k svoji stari mami po očetu, ki je sama oskrbovala kmetijo v (Selu pri Cerknem. Njen sin, Venceljnov oče, se je bil ponesrečil v nekem a-meriškem rudniku. Nihče bi me ne bil zasačil, če bi bil sam, ko sem prekoračil mejo blizu Šentilja nad Mariborom. Nečak, tedaj 13 let star, je bil neizkušen in slaboten, popolnoma riesposo-ben za skrivne gozdne poti; zato sva imela smolo. Straža naju je prijela in plačati sem moral dva tisoč dinarjev globe. Vsota, katero sem hranil za vozni listek v Ameriko, je naenkrat postala n e z a d ostna. Nisem več imel dovolj niti za karto, a poleg tega so oblasti zahtevale, da je moral vsak priseljenec v Ameriko pokazati, da ima najmanj 25 dolarjev v gotovini za prve potrebe. Če bi tega ne imel, bi ga priseljeniški urad v ameri- 3 ■ r: ČE SE SELITE Izpolnite ta odrezek In ga nam takoj pošljite. Ni potrebno da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK WOMEN'S GLORY-THE KITCHEN To order, send $6.00 including postage per copy to: Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, 111. 60432 6117 St. Clair Ave. Moj novi naslov: ... Cleveland, Ohio 44169 MOJE IME: Moj stari naslov: «»••:««•••••••••• »••••■••»aaaaaataaa«« ••••aaa#aa««aaa«aaa«*aa««ai • ••• •••••»•»■• *••••••••»•••«•<« PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO VELIKA RAZPRODAJA PARCEL! SOBOTA, 8. AVGUSTA 1981 SOSEŠČINA APPLE CREEK Lep razgled na Metropolitan Park v t.i. škotskih brdih Izberite med 15 parcelami z vsemi storitvami od $13,900 Tudi 2 vzorca hiše Nobena resna ponudba odklonjena. 2V-2 kopalnice, 4 spalnice, centralne hladilne naprave, vsi pripomočki vgrajeni. <► S Highland Rd. do Dumbartona (nasproti Trebisky), severno po Dumbartonu do Douglasa, po Douglasu do Harms, zahodno po Harmsu do Apple Dr. Za podrobnosti, kličite 473-5200 LET YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU American Mutual has a new concept which combines your life insurance with an exciting new benefit program. This program includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further Information, just complete and mall the below coupon. i! I To: American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio 44101 ' My date of birth Is Name .......... Street ........ City........... State., rTTTTTX. ***********************************************************4* ********* škem pristanišču poslal nazaj v deželo, iz katere je prišel. Kaj storiti? Nikogar nisem imel, da bi mi posodil. D°' datno vsoto od brata in sestre v Montani bi lahko dobil, a te bi prišla prepozno. Oblasti v Ameriki so namreč sklenil6 ustaviti naval novih priseljencev. Dovoljenje bi se P° mesecu juniju ne dobilo več. Tako sem imel več kot mesec dni, da se izkrcam na ameriških tleh, z ladjo pa je potovanje vzelo skoraj tri tedne. V stiski sem začel misliti na pomoč od doma. Venceljna sem želel vzeti do meje, da bi ga tam izročil Močniku za varen prehod v Cerkno. Njega pa ni bilo ne v Ljubljani ne v Poljanski dolini. Odločil sem se torej, da grem sam z Venceljnom čez mejo. Bolj kot vse drugo me je k termi gnala želja še enkrat videti starše in se od njih posloviti. V Kopačnici sem od gostil' ničarkinih hčera izvedel vse, kar sta vedeli novega o italijanskih stražah na meji; premislil sem, katero pot naj izberem, krenil pred polnočjo z Vencelj nom v griče med Klad jem in Kolečevšem, kjer se mi je zdela pot skozi boste najkrajša, a bolj naporna, posebno za neutrjenega nečaka, ki še nikdar ni bil na takih izletih. Stopal je počasi za menoj in prosil, da počivava- Ko sva se približala iz strmin proti meji, sem ga prijel za roko, 'da sva stopala skupa] in se bolj pazljivo približevala žičnim oviram. Nekaj stre-Ijajev na desno proti Škofijam sem zagledal dve svetilki, kb sta se bližali druga drugi, znak, da se stražnika do moje strani približujeta o-nima s sosednje postojanke, torej dovolj daleč,. da lahko brez skrbi prekoračiva mejo, predno bi se stražnika vrnila- Pomagal sem Vencelj nu, da se je brez šuma prerinil skozi bodečo žico, mu dal čez nahrbtnika in se sam splazil pod oviro. Držeč ga za roko, sem odhitel kolikor mogoče hitro proč od meje, nekaj časa še navzgor, potem pa iz gozda po bolj svetli senožeti proti dolini. Ceste nisva pre' koračila do Čepleza. Ob lajanju psa iz te vasice (rojstni kraj župnika in pesnika Bla-zija Bevka) sva po čakanj1-1 prekoračila cesto in se spustila skozi češnjeve nasade niz-dol. * Ustavila sva se v Bregu, kjer je moj oče imel njive, hlev, skedenj in kozolec. TLl sem pustil Venceljna, da bo v senu prespal do jutra, san1 pa odhitel domov. Za kratko hojo v Strano na robu Cerk-na sem hotel biti posebno previden, ker je pot šla min10 hiš, in zato nisem hotel nečaka poleg sebe, če bi se bil° treba hitro skriti. Odpret je prišel brat Franc, za njim je stala preplašena nevesta Franca. Sta se bila vzela le nekaj tednov poprej-Oče in mati sta bila pokonci brez čakanja, oba sta se od strahu tresla, ko sta me. objela. Luči niso prižgali in pogovarjali smo se v temi. (Dalje) Poravnajte naročnino pravočasno! Slovenian Sports Club Second Annual Grand Picnic WITH SUPERSTARS and BAL1NCA TOURNAMENT AUGUST 9,1981 AT SLOVENSKA PRISTAVA IN GENEVA FOR SUPERTEAMS SIGN UP, CALL: Marko Vovk — 942-0395 Mike Dolinar — 481-7551 Tom Veider — 944-7009 Mike Skebe — 486-1985 FOR BALINCA TEAM SIGN UP, CALL: Mr. Ciril Štepec —• 481-5140 Mr. Edward Skubitz 946-4039