LETO TOL, ŠTEV. 77 UUBU1N1# PETEK, 3. IPSU 1989 10 SLOVENSKI Lakaja in tiska Časopisno podjetje Slovenski poročevalec — Direktor* Rkdi J&nhnba — Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Ured* alitro: Ljubljana, Tomiičeva ulira 1 in 3. telefon 23-522 do 23-529 — JTprava: Ljubljana, Tomšičeva nlica št tli, telefon 23-522 do 23-529 — Oglasni oddelek Ljubljana, Titova cesta 1, telefon 21-899 — Naročninski oddelek ra ljubljanske naročnike telefon 20-463. ra zunanje naročnike telefon 21-832 — Poštni predal Št. 29 — žiro račnn pri Komunalni banki Ljubljana 600-704-1-397 — Mesečna naročnina 230 din V PO RAZGOVORIH STIHIH ZUNANJIH MINISTROV ZAHODNIH DRŽAV V WASHINGT0NU Se vedno nejasno stališče Ohranjena popolna tajnost o morebitnih medsebojnih nesoglasjih — Le malo novih podatkov o zahodnem stališču do sovjetskih predlogov Edvard Kardelj delegat komunistov Litostroja na četrtem kongresu ZKS SEW TORK, 2. aprila (Tanjug). Edini zanesljivi rezultat dvodnevnih washing-tonskih razgovorov med zunanjimi ministri štirih vodilnih držav atlantskega pakta bi bil, kakor zatrjujejo obveščeni politični opazovalci v ameriški prestolnici v delni razjasnitvi stališča do procedure za napovedana pogajanja s Sovjetsko zvezo. Prvotne nekoliko različne odgovore zahodnih držav na sovjetsko pobudo o konferenci na najvišji ravni so sedaj točneje razložili s tem, da v proceduri ni avtomatizma. To bi pomenilo, da za zahodne sile konferenca šefov vlad ni nujna posledica poprejšnjega ministrskega sestanka, marveč da te vztrajajo pri sedaj še nejasnem »napredku«, o čemer bi kaj več povedali v morebitni novi noti Sovjetski zvezi. v Berlinu !n Nemčiji«. Tedaj bi Zahod prišel s svojim predlogom o Beriinu. Nemčiji in evropski varnosti. In Zahodne Nemčije so se včeraj odločili da se bodo ponovno sestali 29. aprila ln nadaljevali razpravo pred konferenco Sodijo, da se berlinska kriza ministrov za zunanje zadeve ne bo zaostrovala med razgovo_ treh zahodnih sil ln Sovjetske rl Vzhod—Zahod in zato pogla. zveze. P0 zaključku razgovorov vitne države NATO menijo — so objavili komunike, ki pou-kakor piše t'sk — da lmaio še darja. da so bili sestanki mini-vedno dovoli časa za razgovore strov koristni. Kot podlaga za Ker pa nota ni povsem verjetna. bi vsebina pojma 0 »na-predjou« v Washinglonu, lahk0 ostala nepojasnjena verjetno vse do sestanka šdrih ministrov. ki se bodo spet srečali 29. aprila. Navzlic vsem poskusom te »uganke« niso mog.i Dolje osvet. liti niti washingtonski diplomatski opazovalci niti vztrajni dopisniki vodilnih listov. Edino. kar so lahko dejali, je. da je treba ta nejasni pogoj razlagati v relativnem smislu in da je edino mogoče pričakovat; odgovor v obdobju, ko bo izdelana zahodna podlaga za pogajanja s Sovjetsko zvezo. Prav tako razlagajo tudi preče- drugačno vzdušje, ki je vladalo med bivanjem britanskega premiera Macmillana v ZDA. in vzdušje v zadnjih dveh dneh. Medtem ko je prei kazalo, da je bil poudarek na »ublaževa-nju« tako imenovanega pogoja za konferenco šefov viad in da Je dobilo drugo mesto ponavlja-nje treh zahodnih sil, da bodo za vsako ceno obdržale pozicije v Berlinu, so sedaj sprejeli drugačen postopek. Na prvo mesto so postavili »energično stališče« do Berlina. Odgovor o stališču zahodne četvorice bodo predložili v odobritev drugim 11 članom NATO med tridnevnim jubilejnim zasedanjem ob deseti obletnici te organizacije. Ker bodo s tem le formalno ugodili želji večine o posvetovanju pred vsako končno odločitvijo, ne pričakujejo nobenega odpora proti tem predlogom. Na splošno tudi načrt za pogajanja s Sovjetsko zvez o ni sestavljen v končni obliki, ampak je. kakor trdijo vodilni časopisi, to bolj zbirka še vedno nekoliko različnih mnenj o Berlinu in vseh drugih elementih zapletenega nemškega problema. Prav zaradi tega svetu NATO ne ostane nič drugega, kot da vcdnnlm članicam pusti proste roke za nadaljnje vsklajevanje mnenj, s čimer se bodo v prvi vrsti ukvarjali strokovnjaki 13. aprila v Londonu, a nato ponovno ministri zahodnih držav 29. aprila v Parizu. Mnogo časopisov sodi. da Je največji uspeh ministrskega posvetovanja v \Vashingtonu. ohranitev popolne tajnosti o medsebojnih nesoglasjih da bi tako »preprečili vsako izkoriščanje nesoglasij v propagandne namene«. Edino »New York Times« trdi. da morajo strokovnjaki predložiti ministrom konec aprila mnenja o štirih vprašanjih: prvič, ali bi predlagali Sovjetski zvezi rešitev o Berlinu, Nemčiji in evropski varnosti »vse v enem zavoju« ali o vsakem vprašanju predložili poseben dokument. Drugič, kaj bo Zahod zahteval za protlusiugo. če bo Sovjetska zveza zahtevala sodelovanje Poljske in Češkoslovaške na konferenci šefov viad. Tretjič, ali naj samo ZDA s posebno noto zahtevajo, da morajo ministri doseči določen napredek kot pogoj za sestanek na najvišji ravni. Četrtič. ali naj sovjetskemu predlogu o ločen! mirovni pogodbi z dvema nemškima vladama Zahod predlaga 6voj načrt mirovne pogodbe, ali mora samo objaviti deklaracijo o načelih orl katerih vztraja Zah. Nemčija. Od obveščenih diplomatov ie tvashingtonski »Netv York Times« zvedel, da bodo na sestanku ministrov za zunanje zadeve. ki se bo začel 11. maja. zahodni predstavniki čakali, da bo Sovjetrka zveza prva prišla s svojimi predlogi, ker sovjetska vlada »zavrača sedanje stanje o skupni osnovi za razgovore s Sovjetsko zvezo. Na dogajanje lahko v eni ali drugi smeri vplivajo tudi razni nepredvideni do- razpravo so Imeli poročilo delovne skupine štirih držav, kije zasedala v Parizu od 9. do 21. marca. Štirje zunanji ministri godki in še posebno morebitn0 so Do včerajšnjem »estanku na. reagiranje sovjetske vlade na glasove o vsebini zahodnega stal išča. Ministri za zunanje zadeve ZDA, Velike Britanije, Francije ročili delovni skupini strokovnjakov. nai nadaljuje z delom v Londonu. Predstavniki štirih držav v tej skupini se bodo sestali 13. aprila. Tovarniški komite ZKS v Litostroju je poslal podpredsedniku zveznega izvršnega sveta Edvardu Kardelju pismo, v katerem ga prosi za pristanek, da bj ga tamkajšnja osnovna organizacija Zveze komunistov na svoji letni konferenci predlagala za svojega kandidata za IV. kongres Zveze komunistov Slovenije. Podpredsednik Edvard Kardelj je osnovni organizaciji ZK v Litostroju odgovoril: »Dragi tovariši Zahvaljujem se vam za odiofiitev, da me kandidirate za delegata na IV. kongresu ZK Slovenije in vam sporočam, da sprejemam vaš predlog. Vaše konference se bom z zadovoljstvom udeležil. S tovariškimi pozdravi! Edvard Kardelj.« Letna konferenca lltostrojskih komunistov bo v drugi polovici aprila in se je bo, kot je videti iz odgovora podpredsednika Kardelja, tudi sam udeležil. Priprave litostrojskih komunistov na letno konferenco bodo v kratkem zaključene. — V Zvezo komunistov so od lanskega novembra do marca sprejeli 164 novih članov ln sicer 145 delavcev in 19 uslužbencev, tako da je v tovarni sedaj 507 članov ZK. Osnovna organizacija bo za kongres izvolila pet svojih delegatov. Tako kot v Litostroju pa potekajo priprave na kongres oziroma na občinsko konferenco tudj v občini Šiška. V ZK so sprejeli v istem času kot v Litostroju 140 novih članov, predvsem delavcev. V LEK so spre- jeli v ZK 14 novih članov, r Unionu 19, v Ljubljana-Trans-port 12, v obratih J2 v Siškt 40 Itd. Z sprejemanjem novih članov pa še niso zaključili rn bodo do konference sprejeli še najmanj 100 novih Sanov ZK, JUBILEJNO ZASEDANJE SVETA MINISTROV ATLANTSKEGA PAKTA Ne samo medsebojne čestitke Predsednik Eisenhower o perspektivah atlantskega pakta — Resni pomisleki Velike Britanije do politike NATO WASHINGTON, 2. aprila (AFP). Predsednik ZDA Eisenho-wer je danes govoril na zasedanju ministrov za zunanje zadeve držav članic atlantskega pakta, ki je bilo posvečeno deseti obletnici ustanovitve te organizacije. Ko je govoril o perspektivah atlantskega pakta, je predsednik Eisenhotver izjavil, da bodo države te organizacije vedno imele -odprta vrata za razgovore in diskusije-. Poudaril je, da se vlade teh držav dnevno razgovar.iajo s Sovjetsko zvezo po rednih diplomatskih poteh, posebnih (odborih, organizacijah OZN in v določenih primerih na sestankih političnih funkcionarjev. Predstavnik. ZDA je izjavil, da se bodo člani atlantskega pakta še nadalje trudili s konkretnimi in realističnimi napori, kar zadeva razorožitev za pravično rešitev nemškega vprašanja. evropske varnosti in reševanje vprašanj kozmičnega prostora. Za sedanji položaj v svetu pa je značilna napetost in spori med zahodnimi državami in Sovjetsko zvezo, je' izjavil predsednik ZDA. Foudaril je, da je sedaj poglavitni element Čepon podprl naše stališče »Poudarjanje ideoloških razlik med ZSSR in Jugoslavijo ie za ZSSR samo izgovor za pritisk proti Jugoslaviji,« je dejal cejlonski delegat na zasedanju interparlamentame unije NICA, 2. aprila (Tanjug). Na zasedanju interparlamentarne unije v Nici so nadaljevali z razpravo o »nevtraližmu kot faktorju miru«, ki ga je sprožila delegacija ZSSR. Diskusija bi se morala končati že sinoči, toda končno resolucijo bo o tem unija sprejela šele Jutri. Cejlonski delegat dr. Perera J« danes podprl jugoslovansko staitšče aktivne koeksistence. Dejal je, da poudarjanje ideoloških razlik med ZSSR in Jugoslavijo »pomeni za ZSSR samo izgovor za izvajanje politike pritiska proti Jugoslaviji«. »V duhu nače’ koeksistence,« je »CišCenje« v Kjasi SaUsbury, 2. aprila. (AFP). Kakor so uradno sporočili, nadaljujejo zvezne sile z operacijami čiščenja im kontrole črnskega prebivalstva v N jasi. Na tam področ u so aretirali v zadnjih dveh dneh več kot 70 Afričanov. Šahovski šampiona! FLRJ V prvem kolu XIV. šahovskega šampionata FLRJ so igrali: Vukovič : Milič prekinjeno, Ivkovič : Janoševič 0:1. Lukič : dr. Trifunovič 1:0, Bertok : Gligorič remi. Sokolov ‘. Minič prekinjeno. Udovič : Smedere, vac 0:1. Matanovič : Ugrinovič remi. Matulovij : Stupica 1:0 ;n Sofrevski : Djantar prekinjeno. VREME stanje, 2. aprila: Področje nizkega zračnega pritiska v Sredozemlju se polni in umika proti jugovzhodu. r'ro-' ne motnje z Atlantika se počasi pomika proti seveTO,zh ... t-- enkrat že ne bodo bistveno vplivale na nače kraje. Napoved za petek; Pretežno aorično vreme. Temperature po-MPči med 0 ln 5. najvižje dnevne Mttd Ifi in 20 stopinj C. dejal Perera. »moramo braniti pravico Jugoslavije, da ima lahko lastno neodvisno zunanjo politiko, kakor tudi pravico, da lahko notranji sistem gradi neodvisno od sovjetskega.« Pred cejlonskim predstavnikom je poljski delegat Wende zastopal stališče, da je izjava Aleša Beblerja ideološkega značaja in da se zato uniji ni treba z njo ukvarjati. Bo.gar-ski delegat Kozlovski je grobo napadel Jugoslavijo in pripisal zunanji politiki Jugoslavije namen »zastrupljevanja odnosov zaupanja«, ki so se začeli ustvarjati med državami tabora in državami Azije in Afrike. Podobno stališče je zagovarjal tud; sovjetski predstavnik Paieckis. V debati o razorožitvi na zasedanju interparlamentarne unije v Nici je poljska delegacija predložila resolucijo na podlagi plana Rapackega o ustvaritvi brezatomskega področja in postopnem zmanjševanju konvencionalne oborožitve na področju, ki bi obsegalo obe Nemčiji. Poljsko in Češkoslovaško. Britanska delegacija je prav tako predlagala resolucijo o razorožitvi, ki so jo na sestanku unije ocenili kot kora« v smeri vsklajevanja stališč Vzhoda in Zahoda. Britanci namreč zagovarjajo nada-jeva-nje razgovorov zaradi zmanjšane konvencionalne in jedrske oborožitve kakor tudi vojaških sil v Evropi. Jugoslovanska delegacija Je pozdravila predloge Poljske in Velike Britanije. Dr. Bebler je izjavil, da ofo® resoluciji nudit« resne možnosti za zmanjšanje spopadov na določenih zemljepisnih področjih. Načrta Rapackega in Gaitskella. kakor tudi načrt zahodnonemške socialnodemokratske stranke, so po mnenju jugoslovanske delegacije povojne tendence na poti razorožitve. V komisiji . za intelektualne odnošaje £o soglasno sprejeli resolucijo o vzgoji mladine v duhu miru, mednarodnega prijateljstva in razumevanja. v svetu -vzdrževanje svobode in enotnosti, ki je poglavitni element atlantskega pakta*". Uradno London pričakuje, da se bo jubilejni sestanek sveta ministrov atlantskega pakta začel v Washingtonu, kakor je dejal bivši poveljnik atlantskih sil feldmaršal Montgomery, -v medsebojnem čestitanju za dosežene uspehe*., S tem pa seveda ne bo še izčrpan nepisani dnevni red sestanka. Razprave, ki se v vojaških in političnih krogih in dejavnosti že več mesecev vodijo, kažejo na resne pomisleke, ki jih ima Velika Britanija do politike atlantskega pakta. V vojaškem oziru se je Velika Britanija trudila in se trudi, da bi s pomočjo svojih sil v NATO zagotovila prevladujoč položaj, toda mora se boriti s finančnimi težavami, ki jih pa atlantski pakt noče upoštevati. Namesto tega je Francija napovedala, da bo odpoklicala izpod poveljstva atlantskega pakta svoje pomorske sile na Sredozemlju in poleg tega še zahteva tudi direktorij, v katerem bi tudi Francija nastopala kot velika sila. Poleg tega London meni, da NATO ne posveča potrebno pozornost povezovanju z izvenevropskimi državami na gospodarskem področju, kjer se bo po nedavni izjavi ministra za zunanje zadeve Selwy-na Llovda -stvarno odločalo o usodi ali o premoči enega ali drugega bloka*. Britanski politični krogi ne tejijo, da gre tukaj v glavnem za politični vpliv znotraj pakta in da so razprave o reorganizaciji atlantskega pakta samo bleda slika te borbe. -Econo-mist* je že konec lanskega lete, ko je pojav zahodnonemške vojaške sile začel preraščati v politični vpliv, pisal -o nevarnostih, ki prikrivajo možnost, da bi stališče Zahoda diktirali iz Bonna* in predlagal, naj bi altantski pakt rajši zadržal sedanje nedoločene organizacijske oblike, kakor da bi se spremenil v strah za tiste neopredeljene narode, katerih želja po svobodi v dokončni analizi predstavlja življenjski činitelj v sedanjem boju. Pomisleki, o katerih je že spregovorila Velika Britanija, niso še odstranjeni, četudi je gotovo, da bo najnovejši razvoj Vzhod—Zahod v veliki meri odstranil majhne spore iz prejšnjega obdobja. Po mnenju, ki prevladuje v Londonu, bodo ptoskusi za formuliranje zahodnega stališča pokazali ista nasprotja. Zahodni razgovori se tičejo sedaj nesoglasij v zvezi s postopnim ali globalnim proučevanjem spornih vprašanj dveh blokov. S sprejemanjem novih članov v ZK se je v občini Siika bistveno spremenil socialni sestav članstva ZK, tako da je v Zvezi vključenih sedaj največ delavcev. Vseh komunistov na področju šišenske občine pa j® sedaj 2113. Polemika o Tibetu Premier Nehru je ponovno zavrnil kitajske trditve o Kalimpongu — Agencija Nova Kitajska trdi, da je Dalaj lama prišel na indijsko ozemlje di NEW DELHI, 2. aprila. (Reuter). Predsednik indijske vlade Nehru je danes ponovno zavrnil kitajske trditve, da je bilo mesto Kalimpong poveljniško središče »upora v Tibetu«. Premier Nehru je govoril v parlamentu o teh obtožbah in podrobno zavrnil trditve kitajskega uradnega sporočila in pisanja časopisa »Zen Min Zi Bao« o tem, da so iz tega indijskega mesta vodili nerede v avtonomni pokrajini Kitajske. »Četudi so v Kalimpongu bili ljudje, proti katerim bi lahko imela kitajska vlada pripombe, ker, so bili proti kitajski politiki, ne morem razumeti, kako je mogoče njihovo aktivnost prikazovati, kot da je Kalimpong središče tibetanskega upora«, je izjavil Nehru. Premier Nehru je omenil tu- V včerajšnji burni debati v ravnanje kitajskega vele- indijskem parlamentu je več poslaništva v New Delhiju, ki je razpečalo uvodnik iz časopisa -Zen Min Zi Bao*, v katerem so objavili obtožbo o tako imenovani vlogi mesta Kalimpong. Izjavil je, da Indija ne odobrava, da bi na njeno ozemlje prenašali hladno vojno in razpečavali članke, ki napadajo druge države. Agencija Nova Kitajska po-roča, da je Dalaj lama pod pritiskom uporniških elementov prišel iz Tibeta na indijsko ozemlje. V vesti je dalje rečeno, da je Dalaj lama skupaj z drugimi prispel v Indijo 31. marca in da so indijske obmejne policijske oblasti zapustile Tavang, da bi mu šle naproti. ivi.;;-v. -:.. Tu••r-'-.-.- poslancev napadlo kitajsko veleposlaništvo v New Delhiju in nacionalni svet komunistične partije Indije. Istega dne, ko je kitajsko veleposlaništvo v New Delhiju raztrosilo uvodnik iz pekinškega časopisa -Zen Min Zi Bao*, je nacionalni svet komunistične partije Indije objavil podobno sporočilo. Ze po prvem sporočilu agencije Nova Kitajska o uporu v Tibetu, v katerem so ocenili Kalimpong kot vodilno središče upora, je ministrstvo za zunanje zadeve v New Delhiju takoj demantiralo to vest, premier Nehru pa je izjavil v parlamentu, da je popolnoma napačno in brez podlage govoriti o Kalimponau kot vodilnem središču upora. Ker je kitajsko veleposlaništvo razširilo uvodnik, v katerem se tudi po teh uradnih indijskih demantijih trdi ravno nasprotno, je večje število poslancev postavilo vprašanje zlorabe diplomatske imunitete, v primeru KP Indije pa vprašanje njenega patriotizma do Indije. Burne diskusije, ki so se začele v zvezi s tem. še niso končane, ker premiera Nehruja sinoči ni bilo v Delhiju. Vsi delhijski časopisi posvečajo veliko pozornost včerajšnji diskusiji v parlamentu in ostro napadajo voditelje KP Indije ter jih obtožujejo, da delajo po ukazih iz tujine. Kakor poroča agencija Nova Kitajska, je bilo v Lasi več zborovanj, na katerih so zahtevali, naj se čimprej likvidira upor v odročnih krajih Tibeta. Kot enega poglavitnih materialov v zvezi z dogodki v Tibetu pa ie kitajski tisk danes ponovno objavil govor Pančen lame, ki je trenutno edini -veliki lama* v Tibetu. V svojem govoru je ponovno napadel tibetanske upornike ;n izrazil svojo lojalnost in podporo centralni vladi. Nekateri časopisi pa so danes ponatisnili včerajšnji članek Sajfudina, znanega manjšinskega voditelja na Kitajskem in predsednika Smgjansko - ujgurskega avtonomnega področja, kj prav tako najostreje obsoja bivšo tibetansko lokalno vlado ter jo obtožuje, kakor vsi uradni dokumenti. za zločin izdaje domovine in -povezovanja z imperialisti ter Čangkajškovo kliko*. V vseh dosedanjih dokumentih in materialih pripisujejo lokalni tibetanski vladi kot največjo formalno krivdo kršitev tako imenovanega -sporazuma o mirni osvoboditvi Tibeta*. POZIV NA BOJ PROTI FRANCU Pariz, 2. aprila. (Tanjug.) Voditelji španske begunske »socialistične akcije« so zahtevali od republikanske vlade, naj moralno in materialno podpira špansko »vojaško vlado«, ki jo je v teh dneh na Kubi sestavil republikanski general Alberto Bayo Llama. Zvedelo se je- da se bo republikanska vlada sestala v bližini Pariza 14. aprila, na obletnico razglasitve republike leta 1931, da bi proučila zahtevo, ki so jo podprle tudi druge manjše emigrantske skupine v Franciji in v državah Latinske Amerike. Promet v Ljubljani je vsak dan živahnejši; posebno v jutranjih in zgodnjih popoldanskih urah Je na ljubljanskih ulicah mnogo vozil, da je prava gneča. Tudi na Trgu OF pred Glavno pošto ne manjka avtomobilov, kolesarjev, kamionov, osebnih avtomobilov in avtobusov, ki na prostoru pred poštnim poslopjem tudi parkirajo. V zvezi z dvajsetletnico zloma republike in zmago franki-stičnega režima je general Bayo poslal sinoči poziv vsem Spancem, naj se pripravijo na boj. Hkrati je poslal tudi generalu Francu ultimat, s katerim zahteva njegov umik z oblasti. da bt preprečil novo krvopr.elitje. »Vemo, da Franco ne bo sprejel ultimata,« je izjavil general Bayo na velikem zborovanju v Havani, »ter je zato nujno, da prenehajo politični prepiri med emi- grantskimi skupinami, ki so poleg drugega ovirali napore z« osvoboditev Španije.« Voditelj španske »vojaške vlade«, ki je bil do nedavnega glavni vojaški inštruktor osvo-i bodilne vojske Fidela Castra« je kritiziral neodločnost emigrantske republikanske včade^ kakor tudi oportunizem sociali, stične in komunistične partij« Španije, ki je — kot je dejal — »zaradi zvez s tujino podredil* ideale španskega naroda tat«« resom razdeljenih blokov«. j Vsklajevanje stališč V uredništvo smo prejeli vest, da so bili v posameznih gospodarskih organizacijah in na terenu jeseniške občine zbori volivcev, na katerih so obravnavali predlog občinskega družbenega plana za letošnje leto. Pri tem se je pokazalo, da zastopajo občinski sindikalni svet in sindikalne organizacije v podjetjih glede dopolnilnega proračunskega prispevka, ki ga naj bi plačevali delavci in uslužbenci gospodarskih organizacij v višini 1.8°/. od svojega čistega mesečnega zaslužka, drugačno stališče kot občinski ljudski odbor. Dopolnilni proračunski prispevek naj bi plačevali delavci in uslužbenci vseh gospodarskih organizacij v občini, s čimer bi zbrali okoli 39 milijonov dinarjev. — Zanimivo pri tem je, da nihče ne osporava potrebe, da se ta sredstva zbere. V tem so soglasni tako občinski ljudski odbor, kakor tudi sindikalne organizacije. Dopolnilni proračunski prispevek na zborih volivcev-proizvajal-cev pa vendar ni bil izglasovan. Občinski sindikalni svet se namreč ni strinjal s tem, da je predpisan dopolnilni proračunski prispevek vsem podjetjem v občini enako, ne glede na to kako se gospodari. Hkrati pa je bil mnenja, da ne bi smeli plačevati omenjenega prispevka le člani gospodarskih organizacij, temveč prav tako tudi vsi ostali delavci in uslužbenci, ker bi bila tako zbrana sredstva porabljena za potrebe vseh prebivalcev občine. Po drugi strani je občinski ljudski odbor mnenja, da so ta sredstva nujno potrebna, če hočejo vsaj do neke mere ublažiti nekatera pereča vprašanja, katerih ureditev zahtevajo tudi sami volivci. S sredstvi, ki naj bi pritekala v občinski proračun iz plačevanja dopolnilnega prispevka, računa tudi okrajni proračun. Ze lani so namreč gospodarske organiza- cije v jeseniški občini plačevale dopolnilni prispevek. Letos bi se skupna sredstva iz tega prispevka tudi precej povečala zaradi tega, ker bi s prispevkom razpolagala v glavnem le občina, medtem ko je lani del tega pripadel ie federaciji. Kolikor sredstva ne bodo zbrana, se bo možnost občinskega ljudskega odbora za urejanje nekaterih problemov zaradi okrnjenega proračuna precej zmanjšala. Ne da bi se kakor koli podrobneje spuščali v utemeljenost obeh stališč, je vsekakor zelo jasno dvoje: prvič, vsi se strinjajo v tem, da je treba zbrati omenjena sredstva, ker so nujno potrebna; drugič, povsem jasno je, da stališče ljudskega odbora in občinskega sindikalnega sveta ni bilo usklajeno, kar so pokazali šele zbori volivcev oziroma razprava na teh zborih. Ni naša naloga razglabljati, kdo naj bi bil v tem primeru pobudnik in organizator razčiščevanja, usklajevanja in zavzemanja skupnih stališč. Da pa bi bilo to politčno izredno važno, dokazuje že stališče sindikalnih organizacij, po katerem naj bi plačevali dopolnilni proračunski prispevek tisi delavci in uslužbenci in ne le v gospodarskih organizacijah, ker bo namenska poraba zbranih sredstev služila potrebam vseh prebivalcev. Mnenje sindikalnega sveta, da ima dopolnilni proračunski prispevek, ki bi ga uporabljali za potrebe vsega prebivalstva že značaj samoprispevka državljanov in ne več prispevka v smislu uredbe o dopolnilnem proračunskem prispevku, ni brez razloga. Vsekakor pa ta izkušnja dovolj nazorno kaže, da je predhodno razčiščevanje pogledov in usklajevanje stališč v naši družbeno politični praksi nujnost, ki se ji ni mogoče izogniti. Z-ek S SEJE ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA Strokovnost naj bo skrb podjetij Dosedanje oblike izvenšolskega strokovnega usposabljanja ne ustrezajo več Beograd, 2. aprila. (Tanjug.) Na zadnji seji Je zvezni Izvršni svet odobril tudi poročilo sekretariata za delo pri ZIS, ki govori o izvenSolskem usposabljanju strokovnih kadrov za gospodarske potrebe. V gospodarstvu je danes prl-Dližno milijon polkvalificira-nih in nekvalificiranih delavcev. Po perspektivnem družbenem pianu za leto U>57—1961 bi morali vsako leto vključiti v gospodarstvo povprečno 100.000 do 120.000 delavcev, vse strokovne šole pa lahko danes izobrazijo samo 40.000 kvalificiranih delavcev. Dosedanje oblike lzvenšoG-skega strokovnega usposabljanja, ki so potrebne zaradi nezadostnih zmogljivosti strokov- nih šol, ne zadovoljujejo glede števila in razvitosti. Glavno skrb za razvijanje iz-venšoiskega strokovnega usposabljanja naj bi imela podjetja, komune pa naj bi preskrbovale za te namene sredstva v znatnejšem znesku kakor doslej. Uvajajo se nova razmerja v razdeljevanju prispevkov za kadre, tako da bo zveznj sklad prejemal 10 odstotkov, republiški skladi 30 odstotkov, okrajni 20 odstotkov, gospodarske orga- NASI GOSPODARSTVENIKI V SEVERNIH DRŽAVAH Beograd, 9. apr. (Tanjug). — Delegacija jugoslovanskih gospodarstvenikov. ki jo vodi se- Mijalko Todorovič In Jovan Veselinov sta obiskala gradbiSče avtomobilske ceste Niš, 2. aprila (Tanjug) Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Mijalko Todorovič, predsednik Ljudske skupščine Srbije Jovan Veselinov, državni sekretar za promet in zveze Peko Dapčevlč, član Izvršnega sveta Srbije Dušan Petrovič in drugi gosti, ki so včeraj prisostvovali proslavi dneva mladinskih brigad v Nišu, so obiskali dopoldne tobačno tovarno v Nišu. nato pa • gradbišče avtomobilske ceste med Nišem in Paračinom. kretar Zvezne zunanjetrgovinske zbornice dr. Milan Aleksič. 1e odpotovala davi na Švedsko, od. koder bo nadaljevala pot na Fin. sko. Norveško in Dansko. Delegacija bo imela z gospodarstveniki skandinavskih držav razgovore zaradi ustalitve prodaje dosedanjih Jugoslovanskih Izvoznih predmetov na tamkajš. njih trgih In bo proučila možnosti za prodajo novih predmetov naše Industrije. Jugoslovanski gospodarstveniki nameravajo tudi najeti v skandinavskih državah zastopnike in poslovne agente, ki bi prodajali naše blago. Obenem bo v razgovorih n povečanju jugoslovanskega Izvoza v skandinavske države proučila možne iti za nakup industrijske opreme v teh državah. nizaclje pa bi dobivale 40 odstotkov skupnih prispevkov za kadre. Ljudske republike bodo imele pravico, da bodo lahko 40 odstotkov v izjemnih primerih zmanjšajo na 30 odstotkov. — Skupni prispevki za kadre bodo znašali v letošnjem letu 9850 milijonov dinarjev, toda letos bodo popolnoma ukinjene omejitve za uporabljanje teh sredstev. Do izdelave novega proračunskega sistema in sprejema splošnega zakona o strokovnih in višjih strokovnih šolah se bodo strokovne šole načelno vzdrževale iz proračuna. S sprejetjem teh predlogov nastaja potreba po objavj novih predpisov in lzpremembi sedanjih predpisov na tem pod. ročju. Zvezni izvršni svet Je sprejel sklep o spremembi in dopolnitvi zveznega družbenega plana za leto 1959, s katerim se pred- •aga zvezni ljudski skupščini, naj povsem ukine omejitve za uporabljanje sredstev iz skladov za kadre v letu 1959. Skupščini bo predložen tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sredstvih gospodarskih organizacij, po katerem bi se lahko denarna sredstva skladov osnovnih sred. stev, razen amortizacijskih, uporabljala tudi za investicije v strokovnih šolah, njihovih delavnicah ter domovih in podobno, kadar je ustanovitelj takih ustanov' gospodarska organizacija sama ali skupaj z drugimi ustanovitelji. Zvezni izvršni svet je sprejel tudi sklep o stopnjah prispevka za kadre v gospodarstvu za leto 1959 '.n uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o skf.adih za kadre v gospodarstvu, s katero se poleg drugega določa drugačno raz-deljevaje sredstev iz prispevkov za kadre v gospodarstvu. SVETOVNI DAN ZDRAVJA LETOS Vsi narodi sveta posvetijo en dan v letu zdraviu. Ta dan te 7. april, ki ga praznujemo vsako leto pod drug:m geslom. Letošnji svetovni dan zdravja bo posvečen duševnemu zdravju in duševnim boleznim v sodobnem svetu. Svetovna zdravstvena organizacija je sklenua. naj se tudi v vsem prihodmem letu obravnava in rešuie problematika s področja duševnega zdravja ter je tako proglašeno prihodnje leto za »Leto duševnega zdravja 1960«. Da bi letošnji svetovni dan zdrav ia in »Leto duševnega zdravia 1960« dosegla svoj namen, so pri nas ustanovili, tako v zveznem kot republiškem merilu posebne odbore, ki bodo skrbeli za pravilno izvedbo vseh nalog. Podobne odbore ustanavljajo tudi že po okrajih in občinah, ki jih sestavljajo zdravstveni, prosvetni in socialni delavci, mladinski sodniki, zastopniki tajništev za notranje zadeve in raznih družbenih organizacij Odbori pripravljajo programe za izvedbo praznika zdravja in tudi še programe za delo v »Letu duševnega zdravja 1960«, Iz Težak položaj na vinskem trgu Na včerajšnjem posvetovanju pri Zadružni poslovni zvezi Slovenije so predlagali potrebne ukrepe za prodajo presežkov vina Ljubljana. 2. aprila. — Danes je Zadružna poslovna zveza Slovenije sklicala sestanek vinarskih proizvajalnih organizacij, na katerem so bili prisotni predstavniki vinogradniških gospodarstev, vinarskih zadrug, zadružnih poslovnih zvez. trgovskih organizacij, Državnega sekretariata za bla-govn: promet LRS, republiške trgovinske, kmetijske in gostinske zbornice ter Glavne zadružne zveze Slovenije. Razpravljali so o položaju v zunanji in notranji trgovini z vinom. o ukrepih, ki so potrebni za prodajo presežkov vina v LRS in o sodelovanju v prometu z vinom med proizvajalnimi in trgovskimi organizacijami. Leto 1958 je bilo zelo ugodno za vinski pridelek, tako da so v kleteh proizvajalcev v vsej Evropi velike zaloge vin. medtem ko je v kleteh trgovskih podjetij obraten primer. V Sloveniji je neprodanega več kot 2.500 vagonov vina, v vsej državi pa okoli 40.000 vagonov. V najboljšem primeru bi v evropske in prekomorske dežele lahko izvozili 800 vagonov slovenskih vin. Z večjim prizadevanjem bi lahko tudi na notranjem trgu prodali ostali del lanskega pridelka, vendar pa bi bilo nujno potrebno znižati cene. Med predlaganimi ukrepi je tudi ta. da bo treba razen stalnih tujih kupcev poiskati nove, kot so na primer ZDA. Za povečanje izvoza je treba popraviti izvozne instrumente, forsirati izvoz naravnih vin (ki so pri nas diskriminirana v korist industrijskih vin) ter hitreje reagirati na dogodke na zunanjih tržiščih. Udeleženci sestanka so se zedinili za sestavo komisije, ki bo skušala najti rešitev, sedanjega stanja in urediti blagovni promet z vinom. Komisijo bo imenoval Državni sekretariat za blagovni promet LRS. v njej pa bodo zastopniki kmetijske, trgovinske in gostinske zbornice, zadružni strokovnjaki in strokovnjaki vinske proizvodnje. Prav tako so udeleženci sprejeli predlog za sestavo posebnega odbora vinskih proizvajalcev, ki bi pro- učeval položaj na vinskem trgu, izdeloval predloge za rešitev posameznih vprašanj, skrbel za propagando naravnih vin in za njihovo zaščito in tako pomagal trgovini. Ta odbor bi bil stalen organ pri Zadružni poslovni zvezi Slovenije. Ukvarjal naj bi se tudi z vprašanjem medsebojnega sodelovanja proizvajalnih in trgovskih organizacij in pokrenil akcijo za formiranje poslovnega združenja. S. I. Beograd, 2. apr. (Tanjug). — Zakonodajna odbora obeh zborov zvezne ljudske skupščine sta danes na skupni seji razpravljala o predlogu osnovnega zakona o stanovanjskih odnosih. Glavno pozornost so posvetili določbi o stanovanjski pravici, zlasti novi določbi o občinski arbitražni komisiji. Ta komisija naj bi odločala v primeru zakonske razveze, kdo izmed zakoncev ostane uživalec stanovanjske pravice, ako ni sporazuma. Izraženo je bilo mnenje, da ne bi bilo po- 14. številka »Komunista« v slovenski Izdaji objavlja: Utrjevanje socialistične demokracije — temeljna naloga komunistov (referat Djura Pucarja na III. kongresu Zveze komunistov BiH) — Tridnevno delo kongresa — Dogodki v svetu — Dejstva so neizprosna (Ob prvi pokrajinski konfrenci KP Albanije) — Ob izjavi Njim v pozdrav — Pred IV. kongresom ZK Hrvatske: Socializem postaja de*« *n*li*onov delovnih ljudi — Zaključki tretjega kongresa Zveze komunistov BIH — Tri akademije pred Istim problemom (O gledališču in Se kaj) — Nujna sinteza (Likovna umetnost v službi človeka) — Dopisniki »Komunista pišejo — Pomembni revolucionarji — Zgodovinski datumi tedna — Iz starih dokumentov: »Mi smo zanje nepopravljivi . .« — Kdaj Je bil ustanovljen Centralni komite KP Makedonije — V podjetju »Hermann Gorlng« (Boj naših »Spancev« v francoskih taboriščih 5) — Pomoč letalskim delavcem (Velike stavke in demonstracije ) — Rdeča občina v Petrovcu. trebno ustanoviti arbitražne komisije, zadeve, ki naj bi jih opravljala, pa naj bi se prenesle v pristojnost rednih sodišč. To stališče je zavzel zakonodajni odbor zbora proizvajalcev, odbor zveznega zbora pa je mnenja, da bi bilo potrebno ustanoviti take občinske komisije. Za to govori dvoje dejstev: prvo, da vsebujejo tj problemi tudi socialne elemente in je predvideno, da naj bodo člani arbitražnih komisij tudi socialni delavci, drugi razlog pa je ta, da ni podrobnejših predpisov, na katere bi se sodišče lahko sklicevalo pri odločanju, komu pripada stanovanjska pravica Na skupni seji so sklenili, da se izpremeni naziv predloga osnovnega zakona o stanovanjskih odnosih, ker pomeni ime -osnovni« formalno kršitev ustave. Ljudski poslanec dr. Maks Snuderl je opozoril. da določa ustava, za katera področja se lahko sprejemajo osnovni zakoni, ne navaja pa stanovan jskega področja. Odbora sta se strinjala, naj se predlog imenuje -zakon o stanovanjskih odnosih«. Zaradi te spremembe so sklenili, naj se v zakon sprejme nov člen, ki bi pooblaščal republike, da izdajajo predpise na podlagi zakona o stanovanjskih odnosih, čeprav se ne bo več imenoval osnovni. Seja odbora za notranjo pcliiiko končana Beograd, 2. apr. (Tanjug). Danes se je po dvodnevnem delu končala seja odbora za notranjo politiko zveznega izvršnega sveta. Na seji so razpravljali o načrtu zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika ter o načrtu uredbe o nagradah in plačilu stroškov za delo odvetnikov. Aleksander Majcen - Sandi Gospodarsko sodelovanje s VABIMO vodstvi sindikalnih organizacij, vseh vrst fc»l. Internatov ter organizacij SZDL, da postavite v svojih organizacijah enega ali več poverjenikov PREŠERNOVE DRU2BE, obstoječim pa nudite čim več pomoči. Naslove novih poverjenikov javljajte svojim občinskim odborom Prešernove družbe ali pa upravi v Ljubljano, Erjavčeva cesta štev. 14-a, telefon 21-048. Beograd. 2. apr. (Tanjug). Danes se je v Beogradu nadaljevalo zasedanje jugoslovansko-francoskega komiteja za gospodarsko sodelovanje in tehnično pomoč, kj dela na podlagi sporazuma o gospodarskem sodelovanju. sklenjenega med obema državama 25. julija leta 1955. Na včerajšnjem |n današnjem zasedanju je jugoslovansko-francoski komite proučil dosedanjo realizacijo francoskih kratkoročnih kreditov za rekonstrukcijo In izpopolnitev proizvodnje v nekaterih jugoslovanskih Industrijskih obratih. S sredstvi iz teh kratkoročnih krediten* so jugoslovanska podjetja med drugim nakupila v Franciji licence in tehnične dokumentacije za izdelavo pnevmatičnih sklopk. 2-etilheksano-la. potrebnega za omehčavanje v industriji polivinilklorida, nadalje za proizvodnjo ročnih traktorjev ‘n posebnega plina argona. S sredstvi tega kredita bo francoska tvrdka »Pechine« pomagala naši tovarni glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem pri moderniziranju proizvodnje. Mešani jugoslovansko-franoo-ski komite z-- gospodarsko sode-Lovanje in tehnično pomoč je sprejel predlog, da se nadaljnja sredstva kratkoročnih kreditov porabijo poleg drugega za sodelovanje sarajevskega podjetja »Energoinvest« ln francoske tvrdke »Delet« v proizvodnj električnih naprav nadalje za sodelovanje nekaterih francoskih tvrdk ln Inštituta za nuklearno energijo »Boris Kidrič« v V inči pri proizvodnji elektronskih naprav za potrebe nuklearnih raziskavanj. 4 Imenovanje sodnih strokovnjakov Beograd, 2. apr. (Tanjug). Viš-1a gospodarska sodišča so Ime. novala sodne strokovnjake zb letos. V vse| državi le bilo Imenovanih 861 strokovnjakov ■mm ", v f x i Mučna ln težka bolezen Je iz-trgala iz naših vrst uglednega to-variša in vztrajnega borca, aktivista ln partizana, po vsej Dolenjski znanega očanca Sandija Majcna. Rodil se Je 5. avgust«. 1894 v Mokronogu. Poln življenja ln ustvarjalnih moči Je odšel v prvo svetovno vojno in se po štirih letih vmll domov. Nato se je posvetil domačiji. Leta 1941 se Je postavil po robu Nemcem. nato Italijanom. Takoj se Je vključil v osvobodilno gibanje. Njegov sin Sandi je bil predvojni komunist, zato je Velika obtožba režima Subotič besedo, je nastala v sodni dvorani popolna tišina. Tožilec je — po številnih iz- središč, kjer ima korenine. Ce gibom roke in sedel na svoj sploh moremo govoriti o uspe- prostor. hu in razvoju komunistov pri (Nadaljevanje) N, daj, tožene, Hitro pridi, Božo, sinek te čaka. — To je rekla žena obtoženca, ki je odgovoril z žalostnim glasom: — Prezgodaj čaka, prezgodaj; moral bo čakati še dve leti ali pet let. V nadaljevanju razprave se je zagovarjal Gojko Samar-džič.* Priznal je, da je prepričan komunist, da pa ni član KPJ: rili, da so morali podpisovati izjavljal v Parizu, da mu niso tožili, da je razširjal kot član izjave s ponarejenimi podatki «• i. . .s . z t /~* rr t-» t — a j i ——. »m .nit AiA. _ rriArnl nrtmrri t-i *»olroi io javah obtoženih, ki so govo- nas, potem bi to rekel za čas po osvoboditvi, ko smo se vrnili v domovino, ki jo je raz- Advokati branilci so zelo ostro napadli policijski postopek proti zaprtim komunistom med preiskavo. »Zabloda je misliti, da je komunistično gi- Pravijo, da sem propagiral so ga ujeli, ko je poskušal ile- _ Moja naloga je sestaviti vnmiinhom io galno prekoračiti mejo pri Ma- obtožnico kot tožilec; nisem komunizem. Komunizem je moja vera. Ce me sodite za to, potem me obsodite na večni zapor, ker bom večno ostal komunist. Trgovski pomočnik Svetislav Stefanovič je oporekal zapisniku zaslišanja, ki ga je poslala sodišču policija; protestiral je proti mučenju, pretepanju in grožnjam ter izjavljal, da je riboru. jaz zasliševal in preiskoval, — — Ko so me na zasliševanju je dejal takoj na začetku Su-soočili s Pavlom Kovačevičem botic. Potem je skušal doka- — Dejal sem, da sem komu- po duši komunist: nist. Poznam vse komuniste v Beogradu, ker prihajam na delavske zbore, pa najsi bodo komunistični ali ne. Ko so zaprli Rada Vujoviča, naj bi ga doletela Stankova usoda. Tedaj, ko je gospod Spalajkovič — Ko bi postala jutri KPJ legalna, bi bil njen najzvestejši član. Tovarniški delavec Josip Ra- je izjavil Vujovič — me ta sploh ni bremenil z nobeno stvarjo, temveč je celo rekel, da me sploh ne pozna. Tisti čas, za katerega obtožnica trdi, da so bile v mojem stanovanju skrivne seje, sem bil v Poža-revcu. To dokazuje, da nisem mogel biti član CK. Čudno se mi zdi, da je mogel tožilec usvojiti takšno obtožbo. — Ste pravnik? — je vpra- dobolja** je povedal, da si je šal sodnik Petrovič. * Gojka Surnardžiča so obsodili na procesu na (i lcl, |>ot*m pa s sodbo apelaci iškega sndišfa na leto dni zapora. Tedaj, ko so obsojeni čakali v zapom okrožnega sodišča v Beogra dn, da bi drugostopno sodišče potr dilo ali spremenilo obsodbo, je _ Sa mardžiču uspelo, da je pobegnil z Nikolom Kom rom iz zapora Nato je zbežal v ZSSR. kjer se je izgubila za njim vsaka sled. Verjetno ga je »adela velika čistka leta 1935 ali po-moejia leta. v navalu obupa v priporu prerezal žile; za pričo je navedel pripornika Rada Vujoviča. Grgurja Vujoviča*** so ob- ** Po prestani kazni je živel Rado-bolja v raznih krajih. Sodeloval je v NOB. danes pa živi in dela v Zagrebu . *** Grgur Vujovič je bil tedaj član CK KPJ in organizacijski sekretar CK SKOJ. Bil je bral Rada Vujoviča. ki je bil tudi član CK. Po tem procesu je pobegnil v ZSSR in lam ga je najbrž pogubila čistka. Sem. — Ste opravili izpit iz kazenskega postopka? — 2al še nisem. — Potem se mi ne zdi čudno, da govorite tako o državnem tožilcu, — je dodal predsednik. Po izpraševanju obtoženih so prešli k soočenjem, takoj nato pa je ponovil državni tožilec temeljne teze obtožnice. zati, da je bila ustanovitev versajske Jugoslavije stoletni sen naših narodov in da so jo poskušali komunisti, ki sedijo na zatožni klopi, zrušiti. Ko je opravičeval zaostrovanje ukrepov proti delavskemu razredu, ie dejal: — Gosooda, naš vojaški značaj, ta nacionalni militarizehi, so izzvale najnujnejše potrebe nacionalne politike in nikakor ga ne moremo šteti za nevarnega narodni svobodi — Mislim, gospoda, da ne moremo govoriti o tem, da v tej poljedelski državi služijo zatirani razredi kapitalizmu in buržoaziji, v kar se zaganjajo. Komunizem ni mogel zrasti iz našega okolja, ker nima pogojev za obstanek in razvoj v njem. To pomeni, da so zavoljo različnih izgub Razen tega je pa tudi ustanovitev države ustvarila nezadovoljneže, ki so hoteli izrabiti to začasno nerazpoloženje. V tistih razmerah se je torej zgodilo, da se je razvil celo komunizem. Toda to je trajalo be je pozval predsednik obto- vokatov. »Dogodki zadnjih le! so jasno pokazali, da je to močno gibanje, ki ima korenine v socialnih in gospodarskih razmerah sedanjosti.« Za govori advokatov obram- zelo kratek čas. ... Obtoženi, — je poudarjal tožilec, — vsi priznavajo, da so idejni komunisti, kar jih glede na povedano niti ne bi posebno obremenjevalo, toda če upoštevamo, da so večina izmed njih nekdanji dejavni .... člani nekdaj legalne KPJ in sem prepuščen ulici in rev: žene, da bi tudi oni povedal* zadnjo besedo. Ivan Brijaček je govoril o razmerah v državi. — 2e kot otrok sem čutil vso grenkobo te ureditve. — Delal sem po 16 ur na dan in dobival za plačilo hude udarce. Bil šfci- da so bili že obsojeni po tem zakonu, potem se skriva, gospoda, pod krinko njihovega idejnega komunizma celotna rušilna in revolucionarna dejavnost, ki jo propagira komunizem, in vse to more prispevati k vašemu prepričanju, da so odgovorni pred zakonom o zaščiti države. Prepričan, da je govoril ve- 11.=».«»«= komunizem vsilili in prinesli s lik govor, je državni tožilec Ko je dobil državni 'tožilec tujega, iz velikih industrijskih pospravil papirje z navajenim ni. V Beogradu sem šival noč in dan obleke za vojsko. Tedaj sem začutil, da je komunistična ideja vera velikega dela delovnega človeštva. Opredelil sem se za boj, za pravico, za enakost. Bil sem dejaven komunist. Ne bom se branil, ker tega ne štejem za krivdo. Po nosen sem in zato kličem: »Naj živi proletariat, avantgarda komunizma!« (Sledi nadaljevanje) razumljivo, aa so se zacen v njegovi hiši zbirati prvi uporniki proti oRupatorju; meti njimi je uilo tuui več znanih komunistov, ki so vodili vstajo in revoiumjo v Sloveniji. V njegovi hiši so bili ,tuai sestanki partijske organizacije, prvi marKsisucni studijski krožki in drugi posveti, sandi je sprejel po-u svojo sireno tudi mnoge ranjence. Aled njimi je bil tudi prvi ranjenec v Listih krajih, ki je bil ranjen ob napadu Mukronoško - novomeške čete na Bučko in Bobnečo vas. Sandi mu je priskroel zdravniško pomoč, nato pa ga odpeljal na varno na Trebelno. Ko so Nemci izselili iz Sevnice nekatere prebivalce, jih je Sandi nekaj sprejel pod svojo streho, druge pa razdelil po sosednih domovih; vsem in še drugim pribeznikom pa je preskrbel hrano m domovnice. tvo je julija padei v Mo- tvruuogu njegov sin sumui, je oce se uuij iavcsiuo deiai za osvo-oodnuo giuanje. Cim pa je uu-sel ujego v sm Nace v pii iu.uic, so Italijani aretiran tretjega srna ivana m ga me-u prvimi laiti na uoienjskem ustreiiu v liauonovi vasi. Nato je sauui posiai poua-zancin konje, hrano, opremo in ooieno. Hhruthu spraznil je uoma-Cijo. Tfc*,aj so ga okupatorji aretirali in internirali v taoorišče Kemiči, od tam pa v Padovo. Ker se jim ni pokoraval, so ga po kazni poslali na Hab. Ko je tam UoCaaai razpau Italije, se je med prvimi prostovoljci javil v ltab-sko brigado, kjer je opravljal iutenuantske posle. Po prihodu v Slovenijo je bil izvoljen za delegata za Kočevski zbor SNOS, kjer je bil izvoljen v delovno predsedstvo. Na zboru je med urugim dejal: ». . . Zahtevamo, da se izdajalci kaznujejo, ne tako z rokavicami, ampak kakor zaslužijo . . .« Na tem zboru je bil izvoljen za delegata za II. zasedanje AVNOJ v Jajcu. Čeprav je bil Sandi že v letih, je aktivno in požrtvovalno delal do konca vojne kot član AVNOJ. Po vojni je obnovil razdejani dom ter bil vedno povsod tam, kjer je bilo najteže. Bil je predsednik KNO »Mokronog, predsednik ZB NOV, član odbora SZDL in aktivni član še drugih organizacij. Bil je nosilec spomenice 1941 in odlikovan za zasluge v NOV. Sandi je znan po vsej Dolenjski in še dlje kot izredno priljubljen, požrtvovalen in dober tovariš, zelo socialen mož. ki je vselej pomagal človeku v stiski in težav.ah, mu svetoval in dajal napotila za življenje. Njegov spomin bo ostal v tisočerih srcih svetal in nepozaben — in mnogi ga bodo pogrešali. Zato naj mu bo lahka domača zemlja, kamor bo danes legel k zadnjemu počitku. Slava in čast njegovemu spominu! Japonci v Kopru Koper, 2. aprila. Za Poljaki, Nemci. Grki, Izraelci, Abesincl, ki so od 7- decembra lani, ko ie bil prvi del novega tovornega pristanišča v Kopru izročen prometu, s svojimi ladjami pristali, so prispeli danes Japonci. Njihova ladja »Kostorotoshlcro-maru« (406 BRT. domača luk« Misakl — Machi Miara), je pripeljala za potrebe naše prede« i oval ne Industrije 250 ton P«e lamid. V. M. ■> gtev. 77 s. aprila 1958 / SLOVENSKI POROČEVALEC / str. 3 Nevaren katapult V dobrem letu smo v poročilih iz ZDA že vdrugič brali, da so se Italija in ZDA sporazumele o namestitvi oporišč za vodene atomske izstrelke. Dobri in prijateljski stiki s sosednjo Italijo ne morejo ir. ne smejo biti ovira, da ne bi javno in odkrito povedali tega, kar smatramo, da je nekonstruktivno in škodljivo, V to kategorijo sodi nedvomno tudi sporazum o upostcvit-vi raketnih oporišč v Italiji, ki ga je italijanska vlada po vsem videzu te dni podpisala v Rimu z ameriškim veleposlanikom Zellerbachom. Ko je bilo pred enim letom prvič govora 0 taki nameri, je jugoslovanski veleposlanik v Rimu opozoril italijansko vlado na škodljive posledice, ki bi jih imela namestitev raketnih oporišč na italijanskem ozemlju. Razlogi za zaskrbljenost Jugoslavije, ki enako negativno ocenjuje vsa raketna oporišča, so ostali nespremenjeni; lahko bi re:o rekli, da so se povečali. Kot izvenblokovska država, k’ si na vsakem koraku priza-icva čimbolj zgladiti blokov-. ka nasprotja, Jugoslavija namreč ne more molče preko dejstva, da je držaja, ki se po-' l g uje za sodelovanje pri pripravah za- vrhunsko konferenco, na večer pred konferenco zunanjih ministrov, ki naj i.gladijo pot k popuščanju 'dnerodne napetosti, dovolila ' 'Staviti na svojem ozemlju raketna oporišča. Le-ta more-■. posebno v sedanji pripra-v-j-nlni fazi, le zaostriti blokov- ■ nasprotja! Dejstva prav ■ ič ne spremeni klavzula, ki baje v pogodbi, da bo Itali- suvereno odločala-, kdaj in " kakšnem primeru bo uporabno atomsko orožje. Ker je kalija edina celinslza država Atlantskega pakta, ki je do-■■ Vj odobrila instalacijo raket-' h oporišč. je upravičena 1 mneva. da gre za bistveno -prememho njenega kurza v atlantskem okviru. Zamisel o i• ' iškem paktu, ki naj bi se razbijal predvsem na področju peptičnega, kulturnega in g.->?r ■ rskega sodelovanja med ni, je v palači Chigi zamenjala vojaška miselnost t. j., da lahko Atlantski pakt izpolni svoje poslanstvo izmeno kot močna vojaška or-"nizacija. To pa je najosnov-"\ifi temelj tako imenovane ■politike sile-, ki je nenehni nepogrešljivi spremljevalec ■idne vojne! Široko evropsko področje, ki bi utegnilo na 1 žnjih razgovorih služiti kot ■'točna deska za nadaljnji rak k zmanjšanju oboje-mnske oborož’tve. je z ir.sta-cijo raketnih oporišč v Itaki zgubilo svojo prvobitno 'rednost oziroma, namestitev raketnih oporišč v Italiji mu odvzela njegov realni pomen v tem okviru. Jugoslavija pa ima razlog ; rt vznemirjena tudi s stali-'a države, ki meji na. Italijo, er jo predvidena raketna opo-~ šča direktno prizadenejo. Cs ih bodo postavili v Furlaniji, 'ot nekateri ugibajo, bi more-' :ni izstrelki leteli preko ju-' oslovanskega ozemlja, s čimer bila kršena naša nevtralnost in odločenost ostati izven ‘morebitnega konflikta. Če pa b do oporišča v Sardiniji, bi v primeru njihove praktične vvorabe prestalo naše ozemlje ,'--~ajna meia njihovega dome-‘7.' .Ve glede na to, da je zelo dvomljivo, da bi se c«b uporabi raket z italijanskih oporišč nasprotna stran ne poslužila enakega orožja, s čimer bi bilo r iše ozemlje dvakrat ogroženo, zadostujejo že zgoraj navedeni razlogi, da izrazimo ob upo-stavitvi raketnih oporišč v Ita-: našo resno zaskrbljenost in odločeno negodovanje, bodisi ko: neposredno prizadeti sosed, bodisi kot izvenblokovska država. katere dolžnost je, podpirati vse, kar služi odstranjevanju napetosti in utrjevanju miru, ter grajati vse, kar že tako zapleteni položaj še bolj zaplata in otežuje! M. S. Franco je hvaležen katoliški cerkvi Oslo, 2. aprila. (AP). Liberalni norveški časopis »Dag-bladet« piše danes, da živi španski narod še vedno v veliki revščini in da bo general Franco, ko se bo umaknil z oblasti, pustil za seboj ljudstvo v bedi V komentarju, posvečenem včerajšnjemu Francovemu govoru ob 20-obletnici konca španske državljanske vojne, ta list poudarja, da ie katoliška cerkev v Španiji boli kot katerakoli druga institucija prispevala, da se ie obdržal fašistični general na oblasti. Klerikalni krogi v Španiji, piše »Dagbladet«, so med najbolj reakcionarnimi v Evropi »Ko je Franco včeraj izrazil svojo hvaležnost katoliški cerkvi, piše časopis, tedaj ie bel to popolnoma logičen ukrep. POROČILO EKONOMSKE KOMISIJE OZN Z& EVROPO Ocena zahodnih držav Neuspeh pogojem] o svobodni coni utegne ovirati gospodarski napredek vse Zahodne Evrope OGENJ V STREHI SVETA Ženeva, 2. aprila. (AP.) Ekonomska komisija ZdrnSenih narodov za Evropo sporoča, da je neuspeh pogajanj e ustanovitvi svobodne trgovinske cone v Evropi povzročil nezanpanje, kar bo morda oviralo gospodarsko obnovo in napredek vse Zahodne Evrope. V letnem pregledn evropskega gospodarstva je rečeno, da je recesija v Zahodni Evropi prišla do negotovega zastoja konec leta 1958, da pa so potrebni energlčnejšl okrepi vlad skoraj vseh držav, da bi se gospodarski napredek nadaljeval. V poročilu zahteva ekonomska komisija veliko vskladitev gospodarske politike skupnega evrop. tega trga in šterlinskega področja, da bi omilili neuspeh pogajanj o svobodni trgovinski coni. Kljub temu ne kaže, da bi trgovinska diskriminacija šestih držav, ki so članice skupnega trga, povzročila resnejšo spremembo v tr-->vini v neposredni prihodnosti na škodo drugih enajstih držav, ki so sicer članice Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC). ne pa tudi -Male Evrope- oziroma skupnega trga — je rečeno v pregledu. Pregled posebno poudarja, da Velika Britanija in Zahodna Nemčija skupaj absorbirata nad eno četrtino izvoza drugih evropskih držav in eno šestino svetovne trgom ne. Tako bo politika ekspanzije, ki jo izvajata ti dve državi, vsekakor vplivala na gospodarski razvoj Zahodne Evrope v odločilni meri, močno pa bo vplivala tudi na druge države sveta. Eden izmed velikih gospodarskih problemov v vseh zahodnoevropskih državah — je dalje rečeno v poročilu — je zahteva po zvišanju plač, ki prihaja od sindikatov. Ta problem je prav tako težaven kot problem, ki ga ustvarjajo pro-izvajalci s svojo politiko cen. Absolutna stabilnost splošne ravni cen v daljšem razdobju je morda neuresničljiva naloga, treba pa je doseči, da bo-clo sindikati razumeli, da plače ne morejo presegati povečanja produktivnosti, ne da bi pri tem povzročili inflacijo. Hkrati pa moraio tudi vlade storiti korake, da bi omejile sporazume za določanje monopolističnih cen. Glede napovedi za leto 1959 je v pregledu rečeno, da v Veliki Britaniji n; mogoče pričakovati, da bo britanski izvoz dosegel nekaj več od postopnega vračanja na raven iz leta 1957, kar pa zadeva kapitalne investicije, bi lahko v najboljšem primeru pričakovali. da bo dosežena raven iz leta 1958. Za Zahodno Nemčijo napovedujejo, da bo letos obdržala svoj zmerni korak splošne gospodarske ekspanzije. V Franciji so vladni ukrepi zaradi gospodarske sanacije. vštevši devalvacijo franka in ukinitev državnih subvencij, povzročili neznatno povečanje življenjskih stroškov. Ugodne posledice liberalizacije trgovi- ne na skupnem trgu ter recesij s ke tendence v francoskem gospodarstvu naj bi preprečile nastop nove inflacije, ki bi utegnila odpraviti sadove devalvacije glede konkurenčnih sposobnosti francoskega izvoza. V Italiji sloni glavno upanje na poživitvi gospodarske dejavnosti v tujini, medtem ko je na notranjem področju razvoj Juga še vedno nujna potreba. IN OCENA VZHODNIH DR2AV Ženeva, 2. aprila. (Reuter.) Ekonomika komisija Združenih narodov za Evropo je objavila tudi pregled gospodarskega položaja v vzhodnih državah. Zaradi dobre letine in naglega industrijskega razvoja — je rečeno v poročilu — so ZSSR in vzhodnoevropske države povečale lani svojo proizvodnjo za 6 do 91/«. nSET Posebno se je izkazala bruto-kmetijska proizvodnja, ki je dosegla rekorden obseg v ZSSR, na Poljskem in v Vzhodni Nemčiji. Večina teh držav — je rečeno dalje v poročilu — je v večjem obsegu izkoristila razpoložljivo kapitalno opremo. Produktivnost dela se je povečala, toda delovni učinek se Sporazum o knjižnh razstavah Moskva, 2. aprila (TASS) — Predstavniki Sovjetske zveze in Velike Britanije so v Moskvi podpisali sporazum o izmenjav) razstav knjig in raznih publikacij. Britanska razstava bo odprta letos jeseni v Moskvi in bo trajala dva tedna. Na njej bodo razstavili 3500 raznih knjig in publikacij. Podobna sovjetska razstava bo odprta v Londonu proti koncu leta. Po razstavi bodo knjige in publikacije podarili kulturno-prosvetnim ustanovam obeh držav. je zmanjšal v ZSSR, na Poljskem in v Vzhodni Nemčiji. Plače so se naglo povečale v CSR in Romuniji, medtem ko na Poljskem in na Madžarskem do povečanja plač na splošno ni prišlo. V pregledu je dalje rečeno, da je ZSSR nadaljevala akcijo iz leta 1957, da bi zadovoljila tiste potrebe, ki so najbolj pereče v vzhodnoevropskih državah, predvsem po surovinah in drugem blagu. Cene trajnih artiklov tekoče potrošnje so bile glede na povprečne plače zelo visoke, razen v ZSSR, kjer so cene televizijskih in radijskih aparatov ter šivalnih strojev enake ali nižje od cen teh artiklov v Zahodni Evropi. Osnovne potrebe po hrani in obleki so bile v zadostni meri zadovoljene in v Vzhodni Nemčiji so ukinili racioniranje hrane. Toda izbira kakor tudi redna oskrba in kvaliteta v marsičem še niso zadovoljive, čeprav so se zboljšale — je rečeno na koncu poročila. iiiiiaMMNiailii — BO TUDI TO ODKAZ ZA »JUGOSLOVANSKI REVIONIZEM«? — Proti raketnim bazam Komunistično in socialistično časopisje napada sporazum o gradnji raketnih oporišč, ki ga je italijanska vlada sklenila z ZDA Rim, 2. aprila. (Tanjug.) Komunistična in socialistična partijska glasila tudi danes ostro napadajo vladino privolitev, da na italijanskem ozemlju postavijo raketna oporišča s srednjim dosegom. Komunistični senatorji so proti temu predložili interpelacijo v senatu, s katero pozivajo vlado, naj predloži parlamentu v proučevanje Italijansko - ameriški sporazum o izgradnji raketnih oporišč. Bivša de Gasperijeva vlada je izključila ob sklenitvi atlantskega pakta možnost, kakor pravi interpelacija, da se na italijanskem ozemlju vzpostavijo vojaška oporišča. V interpelaciji opozarjajo na izredno važnost italijansko-ameri-škega sporazuma, ki je bil sklenjen, ko nobena druga evropska vlada ni prevzela take obveznosti in ko potekajo pri- Spet kršitve prostora Spori zaradi poletov v zračnem hodniku med Zah. Nemčijo in Berlinom Berlin, 2. aprila. (Reuter.) Ministrstvo za zunanje zadeve Vzhodne Nemčije je objavilo sinoči sporočilo, s katerim protestira zaradi kršitve vzhodnonemškega zračnega prostora, vključujoč tudi tisto, ki jo je v petek izvršilo neko ameriško športno letalo, ki je pristalo v Vzhodni Nemčiji. Predstavnik poveljstva ameriških sil v Evropi je Izjavil v Heidelbergu v Zahodni Nemčiji da so zaprosili sovjetsko Poveljstvo v Berlinu za pomoč, da bi dosegli Izpustitev pilota športnega letala, ki je civilni uslužbenec trgovinske mreže za preskrbovanje ameriških vojakov. Britanska bilanca London, 2. aprila. (Tanjug.) Velika Britanija Je realizirala presežek v znesku 445 milijonov funtov v zunanjetrgovinski bilanci lani. To je največji presežek, ki ga je Velika Britanija dosegla po vojni, in je posledica nespremenjenih cen uvoznih artiklov ter precej zvišanih cen proizvodov britanske industrije, ki so namenjeni izvozu. Te podatke je objavilo ministrstvo za finance v gospodarskem pregledu za lansko leto, ki naj bi bil temeljni dokument za proračunsko razpravo. ki se bo začela prihodnji teden. Zaradi Izredno ugodne zunanjetrgovinske bilance Velike Britanije je prišlo do določene krepitve funta šterlinga na mednarodnem denarnem tržišču. Toda pregled ekonomske komisije OZN napoveduje, da ta ugodni položaj ne more trajati tudi v prihodnjem gospodarskem letu. Predvsem se ne more obdržati ugodna formaci- Zasedanje SEATO tVellington, 2. aprila- (AFP) .Novozelandski premier Walter Nash je izjavil danes, da na področju SEATO pakta ne gro-z. neposredna nevarnost pred agresijo. Ko je otvoril tridnevno zasedanje vojaških svetovalcev SEATO v Wellingtonu, je dejal, da mednarodni problem', vplivajo na vsako regionalno diskusijo o varnosti. Brezposelnost v Grčiji Atene, 2. aprila (Tanjug) Po podatkih generalne konfederacije dela je v Grčiji brezposelnih 200.000 delavcev in uslužbencev. Brezposelnost se je še posebno povečala v zadnjih mesecih, ko so se v državi močneje občutile posledice recesije v svetovnem gospodarstvu. Generalna konfederacija dela ugotavlja, da je prišlo do povečanja brezposelnosti, hkrati ko so ugotovili porast industrijske proizvodnje za približno 10 odstotkov. To je posledica modernizacije industrijskih podjetij. Konfederacija je zaskrbljena zaradi takega stanja v zaposlenosti in predlaga, naj bi hitro sprejeli ukrepe za reševanje brezposelnosti, med drugim tudi z intenzivnejšim investiranjem. ja cen izvoznih artiklov, posebno slabost za prognoze pa pomenijo vse večje težave pri izvozu britanskih proizvodov. V okviru ustanavljanja skupnega evropskega trga bo imel britanski izvoz vse hujšo konkurenco. kar bo — po mnenju gospodarskega pregleaa — treba uravnotežiti s povečanjem notranje potrošnje. Britanska vlada namerava v skiadu s temi izsledki ' zmanjšati omejitve na notranjem trgu in hkrati preprečiti povečanje cen proizvodov široke potrošnje. V tem smislu pričakujejo znižanje davkov in omejevanje plač. Znižanje davkov naj bi spodbodlo potrošnjo, omejevanje plač pa preprečilo povečanje cen. Lani so se plače po vladnih podatkih povečale za 3.5 odstotkov. To povečanje ni bilo upravičeno s povečanjem produktivnosti dela. V zvezi z incidentom z ameriškim letalom nad Berlinom »Times« piše, da britanski politični krogi vidijo v tem dogodku še en primer neenotnosti politike Pentagona in ameriškega State Departmenta. kar je prišlo do izraza, odkar je obolel minister za zunanje zadeve Dulles. To vprašanje je -sprožil Sel-wyn Lloyd na včerajšnjem sestanku ministrov za zunanje zadeve in kakor je zvedel časopis, izrazil upanje, da ameriška letala ne bodo dlje poskušala, da ol izkoriščala letalske višine kot običajno in še posebno ne. dokler je kaj upanja na pogaja, n j a. Predstavnik svojetskega veleposlaništva v vzhodnem Berlinu je dejal, da bi lahko prišlo do zapletov, če ZDA ne bi upoštevale opozorila ZSSR v zvezi z višino letanja letal v zračnem koridorju meji Zahodno Nemčijo in Berlinom. Predstavnik sovjetskega veleposlaništva v vzhodnem Berlinu je danes izjavil, da bi v zračnem hodniku med zahodnim Berlinom in Zabodnč Nemčijo lahko prišlo do spopada med sovjetskimi in ameriškimi letali, če bi ameriške oblasti še nadalje pošiljale v to mesto svoja letala v višinah nad 3000 metrov. -Vemo, kakšne posledice bi lahko imel takšen slučajen spopad,- je izjavil sovjetski predstavnik Su-tulov. Sutulov je dodal, da sovjetsko stališče, kar zadeva višino letenja, ostane nespremenjeno in da bo vsako letalo zahodnih sil, ki bi letelo više od 3000 metrov, delalo to na lastno odgovornost, če bi prišlo do slučajnega trčenja s sovjetskim letalom. Sutulov je pojasnil, da gre za možnost trčenja letala na velikih višinah in da ne bi v tem primeru varnosti letenja smeli dajati nobenega političnega smisla. ZDA so pred nekaj dnevi poslale v zahodni Berlin neko letalo na višini' več kot 8000 metrov. prave za sestanek ministrov za zunanje zadeve in šefov vlad, da bi se zmanjšala vojna nevarnost in našla rešitev za nekatere najtežje mednarodne probleme. Sinoči je o tem vprašanju razpravljala tudi direkcija KP Italije. Toda sporočili so, da bodo sklepe sestanka objavili v nekaj dneh. Italijansko gibanje za mir, ki ga vodi KP. je pozvalo svoje pristaše in prebivalstvo, naj protestirajo proti vladnim obveznostim. Socialistični -Avanti- piše danes v uvodniku, da se je italijanska vlada s sklenitvijo tega sporazuma zapletla v velike težave in da je težko napovedati. kako se bo iz njih izvlekla. Italija je nase prevzela, piše časopis, vse tveganje, da v primeru vojne avtomatično uporabijo proti njej represalije. Hkrati pa se je s tem korakom uvrstila v vrsto tistih sil. ki se upirajo popuščanju v svetu. Vsi vladi naklonjeni časopisi pa branijo stališče vlade in opozarjajo na potrebo, da se Italija oboroži z modernim orožjem, da bi vzdrževala ravnotežje med obema blokoma. Delo Arabske lige Bejrut, 2. aprila. (Reuter). Folitični odbor Arabske lige, k: se je danes sestal v Bejrutu, je odločil, da bo razpravo o nesoglasjih med Irakom in ZAR odložil na jutri. Do odložitve je prišlo na predlog delegacije ZAR. Na zasedanju političnega odbora Arabske lige bodo sodelovali predstavniki šestih izmed skupno desetih članic Lige. Irak in Tunizija sta odklonili, da bi sodelovali na tem sestanku. Zvedelo se je , da bo iraški odpravnik poslov v Bejrutu prisostvoval sesranku kot opazovalec. ne bo pa sodeloval pri razpravi. Državni sekretar v tunizijskem ministrstvu za zunanje zadeve je sinoči potrdil, da bi bil Tunis pripravljen sodelovati na sestanku Arabske lige v Bejrutu, če bi postavili na dnevni red vse probleme, ki obstajajo v odnošajih med državami članicami Lige, vštevši nasprotja med Tunizijo in ZAR. Alarm v Izraelu Jeruzalem, 2. aprila. (AP.) Veliko vznemirjenje na Srednjem vzhodu je povzročila nocojšnja šifrirana oddaja izraelskgafc radia. Ko so prekinili redno oddajo in poslali opozorilo poA« šalcem, so mobilizirali tri rezervne enote izraelske armade. Izraelsko sporočilo je povzročilo veliko vznemirjenje v javnosti. To je prva večja mobilizacija izraelskih oboroženih sil po mobilizaciji leta 1956 pred sinajskimi operacijami. Na izraelske vojaške manevre so vpoklicali tudi večje število rezervistov. Premier Ben Gurion pa ie izjavil v parlamentu, da tei odločitvi ni treba pripisovati noben poseben pomen. Izraelski minister za finance »Zvezda Anglije ni zašla« •Novoje vremja« piše, da Velika Britanija ni drugorazredna država, ki bi bila nesposobna vplivati na svetovno dogajanje Moskva, 2. aprila. (Tanjug.) Teorija, po kateri je zvezda Anglije že zašla in da je Angliji usojeno, da postane drugorazredna država, ki je nesposobna vplivati na svetovno dogajanje, ni naletela na odobravanje v Sovjetski, zvezi, piše danes »Novoje Vremja«. V članku je rečeno, da je Velika Britanija letoinjo pomlad prispevala »mnogo pozitivnega« k angleško-sovjetskim odnoiajem. Hkrati ocenjujejo kot »preveč cinično« razlaganje nekaterih tujih opazovalcev, da ie ta pozitivni obrat v sovjetsko- TELEGRAMI ATENE.' Grška vlada je demantirala informacije v tisku, po katerih se bo podpredsednik vlade Kanelopulos med svojim bivanjem v ZDA razgovarjal z ameriškimi predstavniki o vzpostavljanju atomskih oporišč v Grčiji. BEJRUT. _ Po dosedanjih podatkih je bilo med lanskoletni- mi nemiri v Libanonu ubitih 1365 ljudi. Med temi nemiri je največ oseb Izginilo v Tripoliju. WASHINGTON. — Predsednik ZDA Eisenhower je sprejel odstop pomočnika ministra za nihanje zadeve za vprašanje Daljnega vzhoda Walterja Robertsona. TANANARIVA. — V velikih poplavah, ki so v zadnjih dneh prizadejale Madagaskar zaradi velikega deževja, je izgubilo življenje 30 do 40 ljudi. IVASHINGTON. — Predsednik ameriške republikanske stranke Alcorn je sporočil, da is osebnih razlogov odstopa s svojega mesta. DŽAKARTA. — Indonezijski premier Džuanda Je Izrazil upanje, da bo odločitev o ponovnem sprejetju ustave iz leta 1945 omogočila Indoneziji, da prebrodi vse težave in izpolni svoje načrte. KONAKRI. — Vlada Gvineje je sprejela odločitev, po kateri tujci ne bodo mogli Izvrševati dolžnosti advokatov ali sodnih izvrševalcev, kolikor v enem mesecu ne sprejmejo državljanstva Gvineje. Po tej odločitvi bodo morali prenehati z delom do 30. januarja vsi nameščenci v gvinejskih ministrstvih, ki ne bodo sprejeli gvinejskega državljanstva. angleških odnošajih rezultat načrtov angleških politikov v zvezi s parlamentarnimi volitvami. »Gre za globlja gibanja na britanskih otokih. V najrazličnejših krogih angleške družbe se sedaj opaža utrujenost in brezperspektivnost hladne vojne in želja, da bi se s tem končalo in se našla pot za mirno rešitev nesoglasij med Vzhodom in Zahodom«. V članku osvečajo velik pomen nedavnemu obisku sovjetskih parlamentarcev v Veliki Britaniji. Ko omenja velike možnosti za boljše spoznavanje in večjo trgovinske izmenjave med obema državama, članek nadaljuje: »V obisku sovjetskih parlamentarcev Angliji je še več zelo važnih strani, ki niso ostale neopažene: tovariški stiki med komunisti, deputati Vrhovnega sovjeta ZSSR. in člani parlamentarne skupine laburistične partije Velike Britanije, največje socialistične stranke v zahodnem svetu. Dejstvo, da so vzpostavljeni taki stiki. Je mogoče samo pozdraviti ker kaže na povsod rastočo tendenco po organiziranju sodelovanja med komunisti in socialisti v borbi za mir, za socialni napredek in interese delavskega razreda«. »Tako. zaključuje »Novoje Vremja«, četudi med desetdnevnim obiskom sovjetskih parlamentarcev ni bil objavljen noben skupni komunike, 6e lahko govori o uspehu tega začetka. Storjeni so bili nekateri novi koraki za medsebojno spoznavanje in utrjevanje anglo-so-vjetskega prijateljstva«. Izgon dveh sovjetskih diplomatov iz Mehike Mexico Citg, 2. aprila. (AFP). Mehiško ministrstvo za zunanje zadeve ie izdalo uradno sporočilo »o srvoii želji, da bi pomorski ataše in drugi sekretar sovjetskega veleposlaništva zapustila ozemlje Mehike«. Po formulaciji ministrstva za zunanje zadeve navzočnost obeh sovjetskih diplomatov v Mehiki nikakor ne prispeva k prijateljskim odna-šajem med Mehiko in Sovjetsko zvezo. V komentarju kd ga je objavil časopds »Ultianas Notici as«, je rečeno, da sta oba sovjetska diplomata vodila ilegalno akcijo, da bi škodovala Mehiki. Časopis nadalje piše, da ima policija dokaze, da je v tej aferi kompromitiranih še 10 diplomatskih predstavnikov vzhodnih držav. Omenjeni list napoveduje, da ie treba v bližnji prihodnosti pričakovati nove izgone diplomatskih predstavnikov. Levi Eškol je nocoj prekinil debato v parlamentu, da bi izrazil obžalovanje vlade zaradi načina, kako so objavili ukaz o vpoklicu rezervistov. Zatem je parlament odločil, da postavi to vprašnje v pristojnost vojaškega odbora, ki naj ugotovi, kdo je odgovoren za alarm na vsem Srednjem vzhodu. S svoje strani uradni izraelski predstavniki skušajo pomiriti alarm, ki je nastal z včerajšnjo nepričakovano oddajo. Radijske postaje v Kairu in Damasku so že pono'či objavile ukaz poveljstva I. armade ZAR, s katero naj se vojaški obvezniki sirij ske pokrajine ZAR javijo v 24 urah v svoje enote. Tudi jordanska radijska postaja je danes oddajala sporočilo oboroženih sil Jordana. Nove obsodb« na Madžarskem Budimpešta, 2. aprila. (MTI). Pred vrhovnim sodiščem Madžarske se je končal včeraj osemdnevni javni proces proti petim pristašem bivšega premiera Imre Nagyja, ki so bili obtoženi za zaroto, usmerjeno na zrušitev sedanjega režima v tej državi. Na koncu procesa so izrekli večletne zaporne kazni. Bivši profesor Ferenc Meri je obsojen na 10 let zapora, novinar Sandor Fekete, bivši urednik lista »Nep Szabadszag«, na 9 let zapora, bivšemu madžarskemu veleposlaniku v Romuniji Jene Selu so naložili pet let zapora, itd. Te obsojence so aretirali lani. Pred sodišče so jih postavili pod obtožbo, da so po dogodkih v jeseni 1956. leta organizirali skupino bivših pristašev premiera Imre Nagyja. da bi skovali zaroto proti madžarski državi. Odpoklic učiteljev ZAR iz boka Kairo, 2. april.a (AFP) Radio Kairo je sporočil, da se je vlada ZAR odločila, da bo iz Ira--ka odpoklicala vse egiptovske in sirske učitelje. Kakor dodajajo, tako odločitev so morali sprejeti, ker so Iraške oblasti preganjale učitelje iz ZAS* , c K ■J 1. T ■J R M 1 R A TL B. C D 1 D KRVAVO SNUBLJENJE Pod naslovom »Kralj Henrik V« je nanizal Shekaspeare vrsto dramskih prizorov, podob in epizod vojnega pohoda angleše-ga kralja Henrika V. zopar Francijo, ki mu je, kot je mislil, pripadala po daljnem predniku kralju Edvardu, da bi zavojeval in si osvojil ne samo deželo, marveč tudi srce in roko lepe francoske kraljične Katarine. Politične in vojaške dogodivščine tega pohoda z osrednjo odločilno bitko pri Agincourtu so predmet te igre. ki ni prava drama, temveč dramska kronika. ki jo je pesnik posnel in ge- nikovega umetniškega spoznanja, da je lik zavaljenega šaljivca pesniško izčrpan, ko tu je njegov nekdanji kraljevski prijatelj in tovariš »strl srce«, da se nekdanja vez med obema ne da več obuditi brez škode za življenjsko verjetnost In da bi ponoven Falstaffov nastop in njegova klavrna smrt bila samo šo medel odsev nekdanjega sijaja. Kakor koli — pesnik ni spolnil obljube, ki jo je dal v epilogu drugega dela Henrika IV, ni spolnil vsaj v besedilu, ki nam je ohranjeno. Slovenski prevajalec Matej konstrukcija, če ne drugega, do neke mere upravičena. Borov tvegani poskus, ki bi zahteval seveda temeljitejšo in podrobnejšo analizo, kot je mogoča na tem mestu, se kot celota torej ni ponesrečil. Zato pomeni izvedba te predelave po svoje zanimiv in svojevrsten dogodek, ki bi utegnil zanimati tudi tuje poznavalce Shakespeara. Režija uprizoritve tega dela j© bila kakor režija vseh doslej uprizorjenih Shakespearovih kraljevih dram v rokah Bratka Krefta. Kakor vse druge je bila tudi tokrat temperamentno az- mm m Poklon ob koncu uprizoritve Henkrika V. v ljubljanski Drami. nialno predelal po predlogu drugega dela okorne ljudske igre z naslovom »Slavne zmage Henrika V«. Takm torej Henrik V. pravzaprav m samostojna drama, temveč le nadaljevanje in zaključek dramske trilogije o obeh Henrikih, samo da je ta epilog nekoliko slavnostno ubran, ker proslavlja Henriko ve zmage in se veselo zaključi v pričakovanju svatbe Henrika in Katarine. Krvavi snubaški pohod je uspel. Henrik je zmagal. Kralj stopa pred vas kot trezen, preudaren mož dejanja, kot pogumen vojščak in kot ljudomil, demokratičen, ljudski, »krščanski« vladar. S tem je veliki pesnik to zgodovinsko Crebo znatno prikrojil svojemu idealu o vladarju sploh ter jo idealiziral skoraj tako kakor — recimo — Schiller svojega Don Kar losa. Znane so namreč nekatere Henrikove precej ne-krščanske okrutnosti in pa, da je bil kot vladar versko nestrpen jn bigoten, poteze, ki jih pesnik ni mogel sprejeti v svoj koncept o idealnem zmagovitem kralju. Kljub temu pa pesnik življenjske verjetnosti in polnosti značaja svojega lika s tem ni okrnil. Zakaj Shakespeare je mogočen slikar življenja, ki bujno govori iz slednjega -.jegovega dela, tudi če je pesniško tendenčno prikrojeno. S tankim čutom genialnega odrskega ustvarjalca se zaveda, da politične homatije na odru ne morejo nuditi odraza polnega živ-penja ki da je treba tej suhoparni temi najti sočnejšo oroti-u‘ež. Pesnik je zato dodal vsa-k°mu političnemu prizoru po en P-'zor iz ljudskega vojaškega življenja. Tako srečamo *rl z-ačilne zastopnike ljudstva na britanskem otoku, Valizana, I-ca in Škota, ki govore svojo polomljeno angleščino, a so vrli častniki Henrikove armade. I o leg teh "pa znova srečamo Nyma, Bardolpha in Pištola, že znane bratce in služabnike znamenitega debeluha, sir«. Johna Falstaff a. Le-tega samega, žal. ne srečamo več v besedilu, ki nam je ohranjeno in sporočeno. V d-ugem dejanju zvemo samo, da je stari šalobarda hudo bolan in nato, kako je umrl, sam pa s“ ne prikaže. Zakaj ga je Shakespeare črtal —* in da ga je samo črtal, o tem menda ni dvoma — ne vemo in najbrž ne bomo nikdar zvedeli. Morda se je zgodilo to iz versko-poli-tičnih ali kakšnih drugih razlogov. ali pa hratkomalo iz pes- Bor pa je našel v besedilu dovolj opore za domnevo, da je bil v prvotnem Shakespearovem tekstu tudi Falstaff ln da ga je avtor naknadno črtal. Zato sl je dovolil drznost, da je z večjimi jn manjšimi dramaturškimi premiki in predelavami rekonstruiral in znova obudil v . življenje »uradno« mrtvega veseljaka ln užiivača. Ali se je s tem pregrešil nad avtorjem, ne vem, o tem naj sodijo shakespearologi! Dejstvo je, da je Borov Falstaff smiselno, z avtorjevimi besedami rekonstruiran in da dosega s tem predelava neko večjo strnjenost. Res pa je tudi, da Falstaffov lik življenjsko ni več tako poln kakor v obeh delih Henrika IV. in zato tudi ne tako učinkovit; da je prizor s česnom precej sumlj iv in problematičen ter da je Falstaffova spokojna smrt v beli postelji malo preveč »meščanska« za njegovo klateško življenje. Kljub temu pa Falstaffov nastop ne moti in blste-no ne okrnjuje Shakespearovega duha. Naposled je pesnik po Borovi zaslugi zdaj spolnil dano obljubo, posebno, če j® res črtal svojega »junaka« iz kakih Izvemumetn iških pomislekov. Zanimiva pa je koincidenca, da je istočasno z Borom ali pa morda celo kasneje neki nemški prevajalec prav tako rekonstruiral Falstaff a v Henriku V. in da je bila nemška uprizoritev samo nekaj dni pred ljubljansko. To dejstvo priča najmanj vsaj o tem. da je bila re- DRAMA MATEJA BORA Književnik Matej Bor je te dni predložil Drami SNG v Ljubljani tekst svoje nove drame z naslovom Zvezde so večne. S to dramo, ki obravnava tematiko NOB, se je Bor znova oglasil na dramatskem polju po štiriletnem presledku. Ravnateljstvo Drame bo sprejeto delo predložilo čimprej mogoče upravnemu odboru in gledališkemu svetu s predlogom, da bi novo slovensko dramo po možnosti uprizorili ze v letošnji sezoni. m I | m * mahnjena, posebno po svoji tehnični in teatralni plati: v množičnih prizorih, v bitkah, v skromnih scenah na obeh dvorih, angleškem in francoskem. Za to režijo je značilno, da ima vedno premalo prostora na odru ln da zato sili preko njega v dolžino, v parter, v globino in višino. Čeprav ustvarja ta način intimnejši kontakt s publiko. postane sčasoma vendarle nekoliko enoličen. Treba bo izumiti nekaj novega. Režija takisto ni mogla vliti uprizoritvi tiste elementarne dramatične sile, ki jo delo samo pogreša, ker ©lika bolj trenje medsebojnih interesov, kakor pa konflikte značajev, ki so že dani in se v ničemer ne razvijajo. Uprizoritev je pokazala tudi, da še vedno nismo našli res pravega tona ln dikcije za Shakes leara. onega preprostega in naravnega, rahlo ritmiziranega tona, kakor c.r.ro ga pravkar opazili pri angleških Igralcih. Tako režija v primeri z obema deloma Henrika IV. ni prispevala bistveno novega. Tu scena (VI. Rijavec) je ista, pomnožena samo z dvema visokima odriščema na vsaki strani dvižnih mostov kakor dvoje stražnih stolpov. Enako se je tudi Igralsko uprizoritev gibala na solidni srednji višini, ne dosti iznad povprečja. B. Kralj kot angleški kralj je bil dober v začetnih prizorih, ko ga obhajajo še dvomi zaradi vojne napovedi, vojne, ki nikakor ni pravična, če gledamo nanjo z današnjimi očmi, in ki ga žele dofenova žalitev s teniškimi žogami podžge k končni napovedi; potek vojne same pa je interpreta podžigal bolj k vnanjemu zanosu kakor k notranjemu podoživljanju, da bi se vzdignil iznad konvencije in rutine inss,f tele kot snu- bec lepe Katarine (M, Potokarjeva) resnično razživel. Ta duet je v resnici tvoril mičen, prisrčen prizor. Francoskega kralja je nepretenciozno oblikoval Stane Sever kot prikupnega senilnega in matorega starčka brez volje. Izrazitejši so bili kraljica (M, Šaričeva) in mladi izzivalno razustni dofen Branka Miklavca ter Elvira Kraljeva kot Katarinina dvornica. Osrednjo ljudsko figuro Falstaffa igra Pavle Kovič. Igra jo z nekim dobrodušnim melanholičnim humorjem. z rahlo elegično noto, k’ se dojml gledalcev. V prizoru s česnom pa je bil betežni starec bolj pomilovanja vreden kot smešen. Izmed velikega števila nastopajočih, ki jih je preko trideset, ne glede na množico lordov, plemičev, častnikov, angleških in francoskih vojakov ter meščanov in slug, je mogoče omeniti samo najvidnejše. To so: S. Potokar kot Henrikov stric Exeter. I. Jerman kot Westmorland. E. Gregorin kot nadškof in A. Homar kot škof. L. Drenovec kot Cam-brigde.R. Kosmač, A. Kurent. D- • Makuc in J. Souček kot vojvode Burgundski, Orleanski. Bretanj-ski in Bourbonski. Falstaffova triperesna deteljica Pištol (A Valič). Nym (S. Cesnik) in Bar-dolph (M. Furijan), ki ga v Franciji obesijo, ker je ukradel cerkveno iriocištr-anoo, so nam z veselo krčmarico vre se ljudje, ki skrbijo za opremo knjig, ozirajo po nekdanji »slavi-, ostajajo tudi pri nekdanjih in preživelih vzorih — medtem ko se je pojem lepe knjige tačas v svetu močeno razvil in spremenil. Ze bežen pogled v izložbo katere koli naše knjigarne nam bo razjasnil poglavitno prizadevanje naših opremljevalcev: s čim bolj pisanimi in kričečimi barvami preglasiti in poraziti vsa ostale. Res je, da skušajo biti »moderni«; toda to dosegajo na ta način, da se spuščajo v tvegane in sumljive »likovne rešitve-, pri čemer dostikrat ne upoštevajo niti značaja knjige — niti osnovnih dejstev, ki izhajajo iz njene vsebine. Ovitki naših knjig so danes neizčrpno torišče za srdito »svobodno- in »samostojno- uveljavljanje naših opremljevalcev, ki se ne menijo za normalen okus in neke kulturne norme in ki se menda zlasti ne zavedajo, da je moderno pojmovanje knjižne opreme že zdavnaj preraslo tako divjo slikarijo. Jasno, nihče nima nič proti temu, da bodi knjiga »efektna- na pogled. Toda skoraj nobenega dvomamni, da bi preprosto in elegantno, brez slehernih likovnih pretenzij opremljena knjiga izzvala danes v naši izložbi — pravo senzacijo. Zvišana temperatura s pridržki _ — _ « • _____ m 7.«a vii /i J-I rt A-Vi T-/7 7 ?/7 'TTI /T.. Ni šlo niti za bol is ali nogomet. Res pa je, da je bila pred vhodom gneča razoglave mladine in huronsko vpitje, nekaj polomljenih šip* in kordon prepotenih miličnikov, v dvorani čez 3000 gledalcev, ki so čakali tudi po tri ure in še več na prihod atletov ter si krajšali čas v oglušujočem, čeprav še vedno potrpežljivem žvižganju in metanju papirnatih letalc z ene tribune na drugo; in medtem ko so žvižgali pomirjevalnim intermezzom napovedovalca, so prekipeli v navdušeno in hkrati utrujeno ploskanje ob polnočnem prihodu gostov, ki so se odločili takorekoč naravnost z neba mimogrede stopiti še v Ljubljano; nič manj topel pozdrav ni veljal štirim manjkajočim bobnom, ki jih je v zadregi izposodila radijska postaja v Ljubljani, in nato je sledil sproščen užitek pri sami prireditvi, pri kateri je nastopalo na odru šest odličnih muzikantov, pred odrom pa 23 fotoreporterjev in pri čemer je publika najbolj napete ovinke spremljala kar sredi dirke kot v hipodromu z navdušenim odob ravan j em. V Ljubljani je imel v noči med torkom in sredo v dvorani Gospodarskega razstavišča koncert črnski in ameriški ter s tem svetovni kralj jazza, znameniti trobentač in pevec Louis Armstrong. Koncertni direkciji Slovenije, ki nam je v nadaljevanju že dosedanjih posredovanj res kvalitetnih mednarodnih korifej, tokrat kljub nelahkim časovnim in gmotnim okoliščinam — _ saj je bilo letalo z gosti ob času nastopa, še skoraj v Parizu — omogočila še srečanje z Armstrongovo skupino, smo gotovo lahko hvaležni, saj smo imeli tako priložnost neposredno spoznati pojavo — ali bolje rečeno pojav, ki je odigral nedvomno veliko vlogo v sodobni glasbi in ki je r>ostal eden najpopularnejših idolov našega časa. Seveda — idol pa je najviše takrat, kadar ga še ni na zemlji in ko se vsi ozirajo v nebo; ko pa stopi mednje, postane tudi sam človek in noben človek ni brez napak. S six>j’mi priredbami in izvedbami, pa četudi je prišel k nam že nekoliko v zatonu, je Armstrong gotovo potrdil veli-fct kvalitete, ki mu jih je treba priznati. Nedvomno je mojster, ki ima kljub svoji ljudski preprostosti za glasbo veliko bolj tanko uho kot marsikateri v črno oblečeni kvazi simfonik. Zlasti njegova mala svetla trobenta, polna sproščenosti, porednega poleta in hreščeče poezije, z belim robčkom za brisanje potu v drugi roki. ki mu vidno pooseblja ves fizični napor, s katerim se pri svojem nastopanju razdaja, je vredna vsega občudovanja. Sleherni član njegovega ansambla je artist za sebe in solist, od dolgonogega basista ali tromboni-sta do malega kitajsko-papuan-skega bobnarčka, ki je kljub očitni strašanski utrujenosti razbijal po svojih tolkalih s pravim dionizijskim razvratom. Prav nazorno je videti, kako je črnski mojster zbral svoj ansambel iz vseh vetrov, tega belega, tega mešanca, tega črnega, brez pomislekov in premislekov, enega visokega, drugega majhnega, tega z obrazom portirja in onega z zunanjostjo vestnega uradnika, vse pa z očitnim srcem in posluhom za svoj instrument; in vsak med njimi se lahko meri X najbolj briljantnim članom jale ob kakega orkestra takoimenova-ne resne glasbe. Pa vendar pri vsej tej zvišani temperaturi — do ekstaze nas Armstrong ni spravil in zaradi njega moški niso metali stolov in ženske niso odha-1 bose domov, kot so sicer njegovih koncertih drugod propagandne zgodbe dvigale ceno. Morda je ena največjih zaslug tega črnega trobentače in pevca v preprosti rjavi suknji z rdečkastimi čevlji prav v tem, da je prebil zid med dvorano s konvencionalno koncertno publiko in množico. Spet seje v marsičem vzbudil stari množični amfiteater. Spet se je vzbudil neposredni stik med odrom in dvorano. Zal pa so se nekateri taki, prav zaradi prirodnosti porojeni elementarni prijemi, v preštevilnih komercialnih turnejah in v težnji ugajati občinstvu očividno obrusili že v precejšnjo šablono, trik in včasih celo pretirano neokusnost. Nastopanje in poskakovanje dve sto ali n? vem koliko kilogramov težke črnske pevke spada gotovo med zadnjo kategorijo, pa čeprav je vzbujala tudi pri nas salve smeha in odobravanja. Smejemo se lahko duhovitosti in komiki, kadar pa gre za spaček, se izvije sa.uo žalosten posmeh in to ni v zabavo; kjer pa je in kadar je, je pa. to žalosten dokaz spačene publika. In zanimivo: kot je Armstrong očividno spočel svojo raskavo elementarnost prav v odporu proti dotedanji mešča-nski konvencionalni mentaliteti, tako je paradoks, da prav te mentalitete odkrivajo zdaj največje zadovoljitve svojih užitlcov v njegovih in svojih ekstravagancah. Zato me je koncert pustil v dilemi. Ali se je umetnost res dokončno uspešno približala množici ali pa so v imenu ne-množice zavdali umetnosti? tem pa nimam prav niče-proti množičnosti in tudi proti bluesu mladosti. Sa-mislim, če se mi že slu-čajno vsiljujeta dve primerjavi, da je kljub presenetljivi mladostnosti devetinpetdesetletnega Armstronga pač malo pred tem še veliko starejši Wil-liam iz Strattforda dokazal Sa veliko več bluesa večne mlado* sti. B. POGAČNIK k e Pri sar ne mo JlWJWV». c r »Tin "srsTS,ip?rff' Namesto nogometnega komentarja: nova taktična inačica neka terih ligafiev — sistem bunkerja * ofenzivnim vratarjem . ZA SVETOVNIMI ZELENIMI MIZAMI SO ZDAJ POSAMEZNIKI VIHAR ZARADI Dortmund, 2. aprila. (Posebej za »Slovenskega poročevalca«. __ Po telefonu.) Na pobudo vzhodnoevropskih držav je bil včeraj v Dortmundu preliminarni sestanek mednarodne namiznoteniške federacije (ITTF) s predstavniki držav, ki se udeležujejo svetovnega prvenstva. Na sestanku so razpravljali o dnevnem redu kongresa ITTF in se med drugim tudi sporazumeli, da bodo na kongresu razr -avljali o ukinitvi igranja z gobastimi loparji. Mimo tega L 'do razpravljali še o predlogu Švedske za ukinitev črte pri ig.‘i dvojic ter o prizorišču naslednjega prvenstva, ki se zanj potegujeta Peking In Kairo. Igranje s »softom« ali kakor ga imenujejo »sendvičem«, v debelini 3 ali 5 mm. Za tako odločitev bo verjetno večina držav, ki so glasovale za gobo in proti njej. Na odločitev je treba seveda počakati do kongresa, ki se bo začel v soboto. Medtem smo govorili s predsednikom mladinske komisije ITTF Borom Popovičem, ki je zatrdil, da vsi upajo na sporazumno rešitev. Predstavnik Jugoslavije na kongresu Zlatko Weiler pa je povedal, da Jugoslavija nasprotuje vsaki spremembi pravil. START MED POSAMEZNIKI Ob tej priložnosti so poskusili tudi neuradno glasovati o prepovedi gobastih loparjev. 2S držav je ali bodo dovoljevali igranje samo z gumijastim loparjem ali pa tudi z gobastim. Čeprav ima večina takšne vesti samo za taktično po- V drugem kolu šampionata v Dortmundu: Vojislav Markovič glasovalo za prepoved, trinajst, med njimi Jugoslavija in Švedska ter vse azijske države pa za dosedanja pravila. .Mnogi govorniki go bili zelo odločni, tako da je med drugim prišlo celo do napovedi. da se bo ITTF razbila na dve organizaciji, pač glede na to. NA KITAJSKEM -MILIJON IGRALCEV Naš dopisnik s svetovnega prvenstva v namiznem tenisu se je pogovarjal tudi z enim izmed vodij kitajskega zastopstva Kao Hejem. Le-ta je povedal nekaj zanimivosti v zvezi z razvojem in napredkom te panoge na Kitajskem. Dejal je, da Je namizni tenis na Kitajskem zelo množičen, saj se z njim ukvarja več kot milijon ljudi. Tekmovalni sistem je tak, da se udeležijo tekem za naslove kitajskih prvakov samo tisti, ki dosegajo največ uspeha na izločilnih tekmovanjih v več stopnjah. Kljub temu pa se prvenstva udeležuje 300 do 400 igralcev. Najboljši trenirajo trikrat tedensko po dve uri in pol, mnogo pozornosti pa posvečajo tudi dopolnilnim panogam — gimnastiki in atletiki. Ta čas najmočnejši kitajski igralec je 2S-Ietni študent Vang. ki pa je bil na lanskem prvenstvu šele petil Kao Hej Je ob kraju dejal, da bodo Kitajci že na prihodnjem prvenstvu resno ogrozili primat Japonske. Dortmund, 2. apr. Davi so se na svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu začela tekmovanja posameznikov za najvišji naslov. Prvo kolo je minilo brez presenečenj. Med Jugoslovani sta prebredla prvo oviro samo Vogrinc in Teran, izločeni pa so bili Franič, Hrbud ln Vladimir Markovič. Nasprotnik Vogrinca Je bil peti švedski igralec Rake!. Vogrinc je zmagal v štirih nizih 3:1 (21:19, 21:123, 21:8, 21:12) in pravzaprav ni bil nikoli v strahu za uspeh, čeprav je Sved drugi niz zanesljivo odločil zase. Mladi Teran se Je boril z najboljšim zastopnikom ZAR Ala-braešijem in zasluženo zmagal 3:2 (21:18, 18:21. 19:21. 21:19. 21:19). V II. kolu bo zadel na španskega tekmeca Saloma. Med ostalimi Jugoslovani je bil zmagi najbližji Vladimir Markovič v dvoboju s tretjim Kitajcem Jungom. Markovič je v odločilnem petem nizu vodil že 11:4 in lfi:12 ter slednjič tudi 20:19. vendar ie izgubil match žogo in igro; Jung je ogai 3:2 (21:17, 18:21, 22:20. 18:21 Hrbud se je krepko upiTal petemu kitajskemu zastopniku Pian-gu. Ko je izgubil prva dva niza 16:21 in 19:21, je v tretjem zmagal z 21:17. V naslednjem je vodil že 9:5 in 18:16, vendar je nato Kitajec presenetljivo izenačil,^ Hrbud pa izgubil nekoliko točk in tudi odločitev. Najslabši je bil Franič, ki ga je premagal Romun Negulescu gladko 3:0 (21:9. 21:7, 21:9). Franič je bil brez volje in docela ne-boi bem. V pomladanskem delu sporeda so bili odigrani med drugimi še tile dvoboji: Vojislav Markovič : Wegrath (Avstr.) 3:1(21:17,15:21, 21:16); Harangozo : Hoplngčuan (Kit.) 3:2 (21:16, 18:21, 19:21, 21:10); Mellstrom (Sv.) ; Dolinar 3:0. TERAN V 3. KOLU V prvem kolu je nato še Uzo_ rinac izgubil z Madžarom Bu-‘ bonyjem 1:3; Vogrinca je v 2. kolu izločil Vzhodni Nemec Fientze 3:2, Teran pa je premagal Carla 3:2. NA MLADINSKEM TURNIRJU FIFE Bolgarija : Jugoslavija 4:0 (3:0) SOFIJA, 2. aprila. Jugoslovanski mladinci so danes izgubili še tretjo tekmo na mladinskem turnirju Fiie, in sicer tokrat proti Bolgariji 0:4 (0:3). Jugoslovani so tudi v tej tekmi zaigrali slabo, bili so pa tudi neborben, in nezanesljivi pri streljanju. Premoč domačinov je bila posebno očitna v prvem delu igre. S >-F.-X#«SE9 .•-■AV.VZ' V ■ ' PRED SKUPŠČINO ROKOMETNE ZVEZE SLOVENIJE Dejavnost na terenu Rokometna zveza Slovenije, ki bo pojutrišnjem, 5. t. m. v dvorani ObLO Ljubljana-Vič na Trgu mladinskih delovnih brigad obračunala z delom v. minulih treh letih, je menda med vsemi slovenskimi strokovnimi športnimi zvezami prenesla celotno dejavnost na teren, predvsem pa na področne podzveze Prav tako delo je zagotovilo rokometni zvezi precejšnjo množičnost in hkrati še kvaliteto, kar se zelo očitno kaže v zaključnih podatkih o poslovanju med obema rednitna skupščinama. V Sloveniji Je ta čas 77 osnovnih organizacij, ki so lani vse tekmovale v najrazličnejših skupinah. V klubih, sekcijah »Partizana«, enotah JLA in šolskih aktivih je 2.400 registriranih članov (1.712) in članic (688), dejansko pa je gojilo rokomet vsaj še 2.200 tekmovalcev mimo teh uradno zajetih. Za vse skoraj ni bilo prostora: v Slove- NEKAJ SLABIH ODMEVOV S KO PAONIKA tezo nasprotnikov gobe, pa vendar sodijo nasploh, da so gobi dnevi šteti. Zato je tudi najverjetnejše, da bo naposled .prišlo med obema strankama do sporazuma, po katerem bodo sicer gobo prepovedali, dovoljevali pa kakor polovičarsko PRVI ELITNI GOSTINSKG-TURISTlCr” Športni javnosti ni neznano, da je bilo letošnje državno prvenstvo v klasičnih disciplinah od sre de februarja v Ravnah na Koroškem nekajkrat odgodeno. Kes so bile krive slabe snežne razmere. ŠPORTNO ŽIVLJENJE NA AVTO CESTI . rilo in propagando Zveza športov Jugoslavije in športne organizacije so opravile obsežne priprave za organiziranje športnega življenja na avto cesti »Bratstva in enotnosti«. Računajo, da bo letošnje športno življenje med graditelji mnogo bolj pisano kakor lani, ne glede na to, da bodo športne organizacije s temi akcijami mnogo pripomogle k propagandi za telesno kulturo in njeno množično širitev. Kolesarska zveza je pripravila nekoliko servisnih postaj s kolesi, ki bodo na voljo mladincem pri gradnji za rezbarije. Na teh postajah bodo delali inštruktorji in mehaniki iz ljubljanske tovarne »Rog«, ki je založila svojo ekipo tudi z desetimi posebnimi kolesi. Atletska zveza proučuie možnosti za zgraditev manjših objektov vzdolž trase. Kakor je v načrtu, bo še ta mesec odšlo na progo 15 inštruktorjev za atletiko ki bodo tam organizirali krose, vrh tega pa brigadirje pripravljali tudi na druge atletske discipline. Prav posebej .mislijo atletski delavci -formirati izbrano metalsko brigado, v kateri bi se vadili nadarjeni mladinci v mestih. Strelska zveza je dala za živahnejše udejstvovanje brigadirjev na traso še več pušk in okrog dva milijona nabojev, hkrati pa bo poslala tja tudi svoje orožarje, da bodo popravili nerabno orožje. Tudi rokometna zveza bo imela na avto cesti stalnega inštruktor- ja. ki mu bodo pozneje za organizacijo tekmovanj priskočili na pomoč še drugi. Plavanje bo mimo atletike poglavitna dejavnost med graditelji. Bližina reke Morave bo zelo pripravna priložnost za gradnjo kopališč in plava-lišč vzdolž naselij med Para-činom in Nišem. V ostalem pa bodo graditelji vstran od reke dobili posebej tako imenovane premične bazene po posameznih naseljih. Košarkarji bodo izpopolnili športni spored na trasi z gostovanjem nekaterih najboljših ekip. po da tega tekmovanja ni bilo takrat ali celo nekoliko zgodneje, zaradi česar smo morali loviti zimo za rep in smo nazadnje to prvenstvo izvedli samo na pol. Vsak pa. ki količkaj pozna razmere v zimskem športu in se spomni snežnih pogojev po Sloveniji in drugod po državi, se po pravici vprašuje, ali je bilo res potrebno to prvenstvo odlašati tako dolgo. Na zadnji skupščini v Ravnah je bilo sklenjeno, da bo to tekmovanje tamkaj; če snega ne bi bilo. naj bi bili teki na Pohorju. skoki pa .ekie na Gorenjskem. Sklep ni .bil uresničen, čeprav je znano, da je bilo snega dovoli še do'nedavnega pri Ribniški koči. kjer so odlični tereni za teke. Enako smo — mimogrede — odlagali budi januarja mednarodne tekaške tekme na Pokljuki zaradi česar ie bilo med tekmovalci po pravici precej godrnjanja Kritika le bila povsem uoravlčena. saj so Imeli takrat nekateri naši kraji snega zadosti. Slednjič so se tekačev le »usmilili« v Beogradu, češ da so na Kopaonlku snežne razmere Idealne in bo tam slednMč le to . APRILU v Grand hotelu TOPLICE NA BLEDU Enajstorica splitskega Hajduka Je v proslavo dneva mlad.nskih d-elovni-h brigad v Nišu igrala pr.-Jateljsko tekmo s članom II. zve ene i:ee Radničkim in zmagala 1U) (0:0). Strelec gola je bil V:-doše vic. V tretji tekmi iz četrtfinala za pokal evropskih nogometnih šampionov je švicarsk.: Young Boys v Amsterdamu premagal vzhodnonemško ek:po Wismuth z 2:1 (2:0). Naslednji nasprotnik Švicarjev je francoski prvak Reims. ZTAK Ljubljana s sekcijami za dviganje uteži, judo boks in rokoborbo ima sestanek drevi ob 19. uri v steklen idvoran- (vhod iz Pražakove ulice). Za člane udeležba obvezna! Simpatizerji vabljeni ! PRVENSTVO LRS V JUDU Letošnje prvenstvo Sloevnije v judu za posameznike bo jutri in v nedeljo. 4. in 5. t. m., v Liub-U&ni. Tekmovanje, ki ga prireja 2TAK Ljubljana, bo v stekleni dvoran.: v Pražakovi ul. 19 z za- četkom — pr/i dan ob 16. uri, v nedeljo pa ob 14. uri. Za prvenstvo so se prijavili judoisti lahke, srednje in težke kategorije iz 8 kiubov. jn sicer Ljubljane. 01ym-pije. Triglava. Olimpa. Branika, Kovinarja. Maribora in Murske Sobote. Prvenstvo bo hkrati izbirno za državno prvenstvo, ki bo Ul. aprila v Beogradu. Na tem tekmovanju bodo zastopali Slovenijo po trije najboljši judoisti v vsaki kategoriji. ALPSKI SMUČARJI GORENJSKE V FRANCIJI LJUBLJANA, 2 .aprila. Dane« popoldne je odpotovala pod vodstvom Janeza Kališnika reprezentanca gorenjske smučarske podzveze v alpskih disciplinah, ki ho sodelovala v Franciji na treh večjih mednarodnih prireditvah. Reprezentanco sestavljajo: Stanko Klinar (Jes.), Ludvik Dornik, Matevž Lukane in Peter Križaj (Ljubelj) ter Janez Sumi (Triglav). možnosti po poslali tja tudi nekaj mladih inštruktorjev. Vse športne zveze bodo kar moč s svojimi ekipami obiskovale številna naselja s kvalitetnimi ekipami, zlasti nogometaši, dalje namiznoteniški igralci, šahisti, dvigalci uteži in drugi. Sekcija športnih no-vinarjev Društva novinarjev Srbije bo vsak mesec organi-zirala ustne časopise. Zveza za telesno vzgojo Partizan bo na progo poslala štiri brigade članstva, ki bodo vadile na gradbiščih tudi trnje za II. zvezni zlet in med drugim priredile tudi posebno akademijo z udeležbo orodnih telovadcev. Prvi zmagi Karakljajiča in črep nška V Bognor Reggisu sta v I. kolu oba jugoslovanska zastopnika zmagala. Karaklajič je premagal Attarda z Malte, Crepinšek pa Angleža Gibertsona. Obe zmagi sta bili dovolj lahki, saj je Crepinšek končal igro že po 31 potezah, partija med Karaklajičem in Attar-dom pa je trajala nekaj dlje. tekmovanje razen skokov, ki naj bi bili pozneje v Planici. Ko smo prišli tja, smo videli, kako je v resnici. 15 kilometrov dolgo progo so trasirall kar trije. Prvenstvo je odprl bivši tekač Marinkovič, ker je zvezni delegat prispel tja z zamudo Spored tekmovanja so v zadnjem hipu spremenili, tako da je na primer prispel na Kopa-onik Celjan Verk že potem, ko je bila tekma za nami. P-roga ie bila sam0 markirana, ne pa tra_ sirana, tako da so samo tekmovalci Enotnosti polomili štiri pa' re smuči. V štafetah je bilo treba pred startom ln ciljem teči po 5 ali še več metrov po travi ln blatu, medtem ko so traserji igrali nogomet. Proga je bila pokrita z mokrim snegom ln dolga samo 12 km, ven-da’r je štafeta trajala skoraj pet ur. Po končanem teku so tekmovalci dobili kosilo visokih ka.orlj — »pasulj« in kos mastne svinjine. Vse to dokazuje da ie bila prireditev organizirana na hitTO in ni mogla izteč5 brez napake, vendar bi bilo treba za tekmovalce le preskrbeti vsaj najosnovnejše, se pravi, boljšo progo in zadovoljivo hrano. Prvenstvo pa ni uspelo niti po udeležbi. Med tekmovalci ni bilo nikogar iz Makedonije. BiH in Črne gore, iz Srbije pa samo štirje ter Delnlčan! iz Hrvatske Tudi iz Slovenije je bila udeležba skromna. Pohvaliti je treba tekmovalce iz Dola ln Ihana, ki so se udeležili številno in imeli tam fcudl zelo vidno vlogo. Z Jesenic ni bilo na Kopaonlku niti enega. Ne morem končati, da ne bi omenil popačenega intervjuja v beograjskem »Športu« izpod peresa novinarja 2ivanoviča (ki ga sploh ne poznam) ki ie objavil same toliko kolikor smo hvalili, namenoma pa izpustil vse. kar smo kritizirali. Tako pisanje ie zelo neodgovorno in daje samo potuho tistim, ki so to tekmovanje izvedli polovičarsko. Janez Pavčič Začetek v Kragujevcu V Kragujevcu je bila slovesna otvoritev XIV. šahovskega šampionata FLRJ. Udeleženci so bilj v turnirsko tobelo uvrščenj takole: 1. Vukovič, 2 Ivkovič, 3. Lukič, 4. Bertok. 5. Sokolov, 6. Udovčič. 7. Mata-novič. 8. Matulovič. 9. Sofrev-ski, 10. Djantar, 11. Stupica, 12 Ugrinovič. 13. Smederevac. 14. Minič, 15. Gligorič, 16. dr. Trifunovič. 17. Janoševič. 18. Milič TURNIR V MAR DEL PLATI Ivkov vse bliže vrhu V VII. in VIII. kolu mednarodnega šahovskega turnirja v Mar del P.lati se je položaj razpletel v prid našemu predstavniku, velemojstru Bori Iv-kovu. Potem ko 4e v sedmem zavrtljaju remiziral z vodečim Pachmanom, je v VIII. kolu prekinil partijo z Brazilcem Bendozo v dobljenem položaju. Argenftinec Ema pa je v tem kolu poraezil Pachmana. Po VIII. kolu imata Pachman ln Letelier 5,5 točke, Najdorf 5, Ivkov pa 4.5 (1), orl čemer Da sta Najdorf in Ivkov igrala partijo m?nj. m ji je za zaaj namreč samo iz ig.išc. Kar je očitno premalo za iaKO množično organizacijo, ki Jt samo lani priredila l.roz registriranih tenem. Ten je bilo na vsa kem igrišču povprečno 27, z upoštevanjem vseh dejanskih tes-ern ta številka poskoči na 72. Z drugimi besedami: v Sloveniji je po trebno še vsaj 70 novin rokometnih igrišč. Razen ugrišč primanjkuje zve. še dobrega strokovnega kadra, čeprav je priredila (za 882.842 din) 9 začetniških tečajev za vaditelje in sodnike — pripravnike ter 5 kvalitetnih tečajev za trenerje, in struktorje, sodnike in funkcionarje Novi kadri (85) so sicer marljivo prijeli za delo. vendar Jih je le še premalo za vse obsežni in razveseljive načrte pri rokometaših. Sodniki so se sprva zelo uspešn vključili v celotni razvoj, pozneje pa so občutno popustili. Zboru bo treba odslej posvetiti več pozornosti. saj 81 sodnikov nikakor ne utegne opraviti vsega. V prihodnje bodo neogibno potrebni novi strokovnni tečaji zlasti v Mariboru, Slovenjem Gradcu. Ajdovščini Kopru, Trbovljah in Kranju Zelo dobro je delala trenerska komisija RZS (ustanovljena februarja 1958) z zbori v ljubljanski, mariborski, goriški. dolenjski in pomurski podzvezi. Skupina šteje sedaj 77 strokovnjakov v Elavnem vaditeljev. Nedelavno disciplinsko sodišče )e vse posle kratko malo prepustilo IO RZS. ki je kaznoval precej milo samo 19 igralcev in rokometnih delavcev Ta organ bo moral v prihodnje poseči po strožjem kriteriju RZS je doslej organizirala 10 podzvez. s čimer le zaključila prvo stopnjo reorganizacije in decentralizacije celotnega dela. ki pa še ni dokončna. Podzveze, čeprav ne vse, so opravile precejšen delež pri nadaljnU utrditvi zveze. Celjska podzveza (ustanovljena 1957) se pri delu ni znašla najbolje — deloma zaradi nesoglasij In nesporazumov, nekaj pa tudi zaradi nespretnosti in slabe finančne podpore. Podzveza bo težko nadomestila ta dragoceni izgubljeni čas. Dolenjska podzveza (1955) Je bila zelo delavna do polovice leta 1957 nakar je odbor v vodenju področne organizacije zagrešil nekaj napak Vse kaže, da bo z novim odborom, ki Je bil Izvoljen lani. spet krenila na staro dobro pot. Za Gorenejsko podzvezo (1957) velja nekaj podobnega, saj je sprva uspešno posegala v rokometna dogajanja v vaseh in delovnih kolektivih, nato pa so jo slaba organizacijska politika, nizka raven sodnikov in trenja precej oslabila pri delu Zdaj ji gre spet na bolje. Goriška podzveza (1958) se Je postavila z delom v TVD Partizanu in JLA pa tudi za prihodnje pripravlja lepe načrte in druž-beno-politične akcije. Koprska podzveza (1956) je krenila z mrtve točke šele po prvi redni s nščini lani. Koroš podzveza (1958) ni do- bila not h dotacij, pa vendar je poskrbela za pisano in živahno dejavnost Klubi so ondi odigrali rekordno število tekem: Rudar (V) 35. TVD Dravograd 32. TVD Slovenj Gradec 46, posamezne nastope pa obiskuje tudi po 700 ljudi. Ljubljanska podzveza (1956) Je osredotočila delo v glavnem na tekmovanja, čeprav bi bilo bolje, da bi bila odločneje reševala kadrovske probleme s tečaji in seminarji. Na njenem področju .ie tudi premalo Igrišč za dobro razpredeno mrežo tekmovanj. Mariborska podzveza (1953) se Je odltkovala z dobro Izvedbo tečajev in seminarjev, manj pa z delom za množičnost, predvsem v delovnih kolektivih ter povezavo z družbenimi organizacijami Z novim vodstvom bo bržkone odpravila tudi te slabosti Pomurska podzveza (1958) zelo načrtno in znanstveno skrbi za razvoj rokometa, medtem ko zasavska podzveza (1957) doslej sploh ni bila aktivna. V poročilu RZS za nedeljsko VI. skupščino je več konkretnih predlogov, kj ji bodo pomagali na še trdnejše temelje Za zdrav razvoj telesne kulture Občinska zveza za telesno vzgojo Ljubljana—Šiška ki je bila ustanovljena pred kratkim kon i>rvi jak družbeni organ pri nas sploh, se je zelo temeljito lotila svojrih nalog in načrtov za prihodnje. Dnevni red tretje seje zveze je Dokazal. da zelo budno spremlja in skrbi za zdrav razvoj telesne kulture na svotem področiu. Na omenjeni seji so konkretno razpravljali o vesti v našem listu, češ da se mladinsko moštvo 2NK Ljubljane na poti iz Nove Gorice proti domu v vlaku ni vedlo tako. kakor se spodobi športnikom Občinska te-lesnovzeoina zveza ie te trditve preverila ter prišla do zakliuč-ka. da niso pravilne. Ze prej oa sta pokrenila postopek tudi ZSD Ljubljana in mladinska komisija ZNK Ljubliane. ki sta privedla do enakega rezultata. Skrb društva in zveze j e treba vrednotiti pozitivno, saj ie vzgoja mladine temellna naloga vsake telesnovzgonne organizacije. Na Bledu - premoč modelarjev Pred kratkim Je Aeroklub na Bledu delal obračun dela za preteklo leto. Ne bi moigll pohvaliti vsega, saj so pri jadralcih, padalcih in motornih pilotih bili samo marljivi posamezniki, če bi ne bilo v klubu modelarjev. Le-teh pa je kar cela četa — samih mladih in nadvse prizadevnih. Te delavne modelarje na Bledu smo obiskali v njihovi delavnici, ln sicer v majhnem, okroglem podkletenem prostoru pod kino dvorano z eno samo odprtino za zračenje in svetlobo. Tu je njihovo torišče dela. Začeli so leta 1956 in bilo jih je takrat okoli deset, večidel 13 do 15 let starih učencev osemletke. Ze prvo leto so na republiškem prvenstvu prišli na peto mesto, toda leto dni pozneje so prenehali, ker jim je zmanjkalo sredstev. Toda najvnetejši še niso vrgli puške v koruzo in leta 1958 se Je po zaslugi prof. Nuka delo začelo iznova in šlo nato zelo hitro navzgor. Med 13 klubi so takrat zasedli tretje mesto, med njimi kot najuspešnejši Janko in Miha Benedik. Gracelj in Brodnik, Jensterle, Kovše, Pogačar in še nekateri. Miha Benedik je bil v skupnem plasmaju prvi modelar na Gorenjskem. Tudi letos se bodo blejski modelarji udeležili vseh tekmovanj, republiških in zveznih Vsak ima ČZERVACIJA SEDEŽEV BLED 951-222 n Pred dobrimi (>0 leti nekako so /daj že neznani in pozabljeni ljudje drugič odkrili šport novih časov, to že v starem veku udomačeno in priljubljeno človekovo dejavnost, ki mu je pomagala krepiti telesne sile in mu jasniti duha. Začetki niso bili lahki, kajti >se tiste pionirje, ki so se mimo vseh pomislekov »resnih ljudi zapisali tej ali oni vadbi s športom (takrat še ni bilo nobenega profesionalca in nobenega navijača za nikogar, kuj šele kakšnih tekem za točke in naslove), je javnost malone prezirala in kazala s prsti za njimi. Prepovedi zoper take ljudi sicer niso izrekli nobene, toda gledali so jih postrani, češ saj tako niso čisto pri pravi pameti. Zakaj je bilo tako. se zdaj ne da več dognati. Ljudje so pač v onih časih živeli drugače. #*'asn 1,1 miru je bilo na pretek in vsak je počen.Ml, kar se mu je zdelo najpametnejše po lastni glaji. *ak® je prišlo, da so se zučeli širiti in množiti tudi športniki. Ce se po tolikih letih saino bežno^ ozremo nu obširna poglavja, ki so bila medtem izpisana v igo-dovini sodobnega športa, nain ni težko^ zastaviti kakršnemu koli nasprotniku športa vprašanje: ali je šport res tako kvaren in črn. kakršnega gledate vi in ali ie ljudi res samo pokvaril in jiin ni prinesel nobene koristi. Nedvomno je v njem marsikaj nezdravega, v popolnoma zgrešeno (toda ne nenaravno) smer se razvija v nekaterih zvrsteh in inačicah, ki na ?o po atraktivnosti in kvalitetah posameznika posebej prikladne zn -luženje denarja V' bistvu pa je le treba pr znati, d« je v športu velika sila. ki žene množice in priteguje mladino, da se koristno izživlja v prostem času in nabira nove telesne in duševne zmogljivosti za vsakdanje življenje. Kako je 1o urejeno pri raznih narodih in kakšna so pri tem stranska pota. ki jih tudi ni tem področju ne manjka, čeprav naj bi jih imeli NEKAJ PREUDARKOV OB TEMI: TELESNA KULTURA IN TELEVIZIJA Drugo odkritje športa tudi za pravilna, ne sodi v razmišljanja v tem sestavku. Kdor je količkaj spremljal razvoj telesne kulture, zlasti v letih od druge svetovne vojne naprej, lahko ve. da se je ta dejavnost razpredla v ogrtimen kompleks tvornosti, ki je živo povezan z dejanjem in nehanjem milijonov ljudi po vsem svetu. Vsekakor pa je res, da se je prijateljem športa v teh desetletjih vsaj načeloma »godilo«^ mnogo slabše kakor njihovim nasprotnikom. Prvi ^ so se morali zavzemati in priporočati stvar, ki se je dala resda izvajati, ni je pa bilo lahko opisovati za druge. Po vsej priliki je bil na svetu \saj takrat en sam jezik, ki je imel za vse »športno« edino pravo besedo — angleški. Vsi prenosi v druge jezike so bili samo bledi ponaredki izvirnikov, mnogi strokovni izrazi pa so se sploh obdržali, kakršni so bili. še do današnjih dni. Pa tudi vsebinsko športa dolgo ni bilo mogoče zakoreniniti tako. kakor so si ga zamišljali njegovi prvi pobudniki. Vsepovsod je sicer leto za letom mrgolelo novih^ vajencev. toda pomočnikov in mojstrov je bilo še zelo rnalo. ponekod pa prav nobenih. S časi se je vse to v m nog očem spremenilo, ljudje so našli v telesni kulturi pravo vsebino. Ponekod je tekel ta proces hitreje, drugod počasneje — mnogo je bilo medsebojnega posnemanja, še več pa učenja pri bolj izkušenih in naprednejših šport- nih nacijah. Bolj ko se odmikamo od druge polovice sedunjega veka, bolj se oblikujejo neke standardizirane fonne za razne panoge in možnosti telesnovzgojnega udejstvovanja, toda posebej je treba reči nasploh, da šport dandanes že mnogo nese na tehtnici človeškega ravnotežja. Seveda pa se še neizbežno dogaja, da stara zla, ki jih ni bilo mogoče iztrebiti, spet udarjajo na dan: plevel nekdanjega kvarnega zanosa in superlativov. To je pojav, ki je plod drugega odkritja športa s televizijo. Skoda je. da športa in televizije niso iznašli hkrati, kajti zdaj, ko je televizija dosegla, da je šport odkrit drugič še za milijone takih, ki do zdaj niso imeli pojma o njem. se že opažajo kali. ki bi utegnile tega doraščajočega otroka spet napasti z novo boleznijo. Nevarnost za tako obolenje izvira namreč od tod. da v športu ne more biti vse samo najbolj senzacionalno. Vsaka televizijska slika more samo najbolj živo ponazorovati. kar se v resnici dogaja.^ «n noben komentator ne more o njej povedati ničesar še lepšega, razen če hoče zaiti v zgrešene preudarke. Ves opis dogodka je pravzaprav opis slike same in prav gotovo je prav ta tudi najpri-vlačnejši pri vsakem prenosu. Treba pa Je vedeti tole: če je dogodek »sijajen«, je tudi sloj* televizijskega prenosa sijajen. Take slike so najvervejši in najdragocenejši prispevek, saj so zgovornejše kakor še tako izbrane besede. Zdaj pa imamo opraviti z nečim novim: speakerji hočejo kdaj pa kdaj - in to precej pogosto — po posnetih slikah povedati več kakor zmorejo same. In kadar koli je prizor res »na višku«, se razlivajo v superlative, ki jih vešč opazovalec vidi na lastne oči. Ob takih vložkih je gledalec pred platnom marsikdaj nezadovoljen, ker mora poslušati komentarje, ki so po navadi še mnogo bolj opevajoči, kakršne hi jih slika zaslužila. Tu je treba posebnega in zelo strogega merila- S takimi obeti smo torej stopili na pot ob drugem odkritju športa z modernim sredstvom, ki mu je izredno v prilog. Doslej pogosto nepriznani, napačno pojmovani in večkrat tudi preganjani šport bi zaslužil, da bi mu odslej nihče več ne prizadeval škode — ne po komercialni in ne po še mnogo pomembnejši idejni strani. Kdor pa se pred televizijskim sprejemnikom mnogo ozira na slike z gledalci in posluša besedno spremljavo podob, se mora nehote vprašati, ali je šport res šele pojav novih časov, v katerih obeta vse kaj več od vsega dosedanjega. In vendar je sodobni šoort že v častitljivih letih in je ob slikah z njegovimi motivi treba računati s skušnjami, ki fih je že pridobil Naša televizija je še mlada in med nami Se ni dosti takih, ki hi lahko vsak čas^ spremljali športna dogajanja z njenim posredovanjem.^ Do zdaj smo se sami poskušali samo z nekaterimi izrezki (v množičnih nastopih, nogometu, hokeju na ledu itd.), toda že se kaže čas. ko bomo dohiteli drage in bodo tudi naše televizijske oddaje redno prepletene s telesnovzgojnimi slikami in besedami. Takrat bo samo koristno, če bomo s skušnjami od prvega odkritja združili še skušnje ob startu v dobo drugega odkritja telesne kulture iz novega veka. Modelarski prvak Gorenjske: Miha Benedik pripravljenih po nekaj modelov, tako da bodo zastopani v vseh disciplinah Ce bj vedeli, koliko je s temi modeli dela. bi lahko šele prav cenili to delo. Res pa je, da vsem primanjkuje pravega strokovnega vodstva, kajti en sam strokovnjak je za tolikšno pomoč lP premalo Posebej se veselijo letošnjih nastopov po naših krajih in v Beogradu. Prepričani smo. da bodo spričo marljivosti želi v letošnjem letu nove uspehe, pristavljamo pa še željo, da bi čimpfcrej dobili £• primernejše prostore. B. B. Proračunsko varčevanje in neposrednejši stik z volivci Iz razgovora s predsednikom GbLO Trbovlje Tinetom Gosakom o nekaterih trboveljskih aktualnostih, predvsem o proračunskem varčevanju in s tem v zvezi o povečanju storilnosti uslužbencev ter o ustvarjanju neposrednejčih s tikov z volivci Proračunsko varčevanje narekuje med drugim tudi dejstvo, da je letošnji proračun na isti ravni kot lanski, medtem ko so potrebe na primer V šolstvu in zdravstvu za 30 do 50 odstotkov večje. Zaradi tega je predvideno, da bi v bližnji prihodnosti lahko znižali število uslužbencev od sedanjih 60 na 45. V prihodnje bo treba zadovoljevati potrebe po uslužbencih v občinski upravi z večjo storilnostjo in boljšo kako- go prihranili, če bi gradili načrtno in smotrno. Tudi prebivalci sami, ki so doslej s prostovoljnim delom mnogo tega naredili, bi lahko storili še več, če bi jim občinski gradbeni oddelek lahko nudil izdatnejšo strokovno pomoč. Prav tako bi potrebovali na občini tudi človeka, ki bi se poglabljal v problematiko šolstva, zlasti v zvezi s šolsko reformo. Skratka, vtem ko na eni strani ugotavljajo možnost znižanja števila »Vojak Tanaka« je doživel v izvedbi »Svobode-Center« v Trbovljah in v režiji Karla Malovrha že več repriz. vostjo. V tem pogledu se je ocenjevanje uslužbencev pokazalo zelo koristno, saj je reševanje zadev državljanov mnogo ekspeditivnejše kot je bilo prej. Trboveljska občina bo varčevala pri koriščenju proračunskih sredstev tudi z omejitvijo avtomobilskih voženj, službenih potovanj itd. Veliko pa bi lahko prihranili s tem, če bi imeli nekatere nujno potrebne strokovnjake. Giede na to, da se bo letos še bolj razmahnila gradbena in komunalna dejavnost, bi občina nujno potrebovala še enega gradbenika. V času, ko se Trbovlje spreminjajo iz dolge vasi v pravcato mesto, bi perspektivno gledano lahko mno- uslužbencev, pa se na drugi strani pojavlja potreba po majhnem številu dobrih strokovnjakov, ki jih potrebuje občinska uprava spričo čedalje bolj razgibane dejavnosti vob-čini in vedno večjih razpoložljivih sredstvih za stanovanja in druge objekte družbenega standarda. VEZ MED VOLIVCI MORA BITI NEPOSREDNEJBA V preteklosti se je res dogajalo, da volivci niso dobivali odgovorov na svoje predloge. Zadnji zbori volivcev pa so bili v tem pogledu prelomnica. Ob zaključku zborov so namreč izdelali analizo, ki je bila tudi na dnevnem redu obeh zborov občinskega ljudskega odbora. Pokazalo se je, da so zahteve volivcev v večini primerov zelo skromne. Potrebujejo le nekaj sredstev za začetek del, denimo pri popravilu poti, ostalo pa so pripravljeni nadomestiti s prostovoljnim delom in na druge načine. Občinski ljudski odbor je takoj zbral potrebna sredstva in odločil, da se takoj ugodi upravičenim zahtevam volivcev. Volivci so imeli možnost sodelovati tudi pri razpravljanju o vrstnem redu reševanja problemov družbenega standarda. Širša razprava je pokazala, d bi morali predvsem rešiti problem pomanjkanja vode. Sredstva za to bodo na razpolago v vodnem skladu. Letos bodo zajeli 4—5 sekundnih litrov vode s pianine in Kleka, prihodnje leto pa nadaljnje vodne vire. V združenem skladu skupne uporabe bo zbranih okrog 75 milijonov din sredstev, iz katerih se bo finansirala gradnja nove osemletke, dograditev blagovnice in skladišča kmetijskih pridelkov, ureditev Trga revolucije in razna druga komunalna dela. Na razpolago bo tudi precej sredstev za popravilo starih, dotrajanih stanovanjskih hiš, seveda ob izdatnem sodelovanju stanovalcev. Letos bo na razpolago 315 milijonov din za stanovanjsko izgradnjo. Od tega bo na razpolago v občinskem stanovanjskem skladu 180 milijonov din, 65 milijonov din iz posojila za dograditev stanovanjskega naselja Strojne tovarne, 70 milijonov din pa bo prispevala republika. Predsednik je na koncu najinega razgovora izrazil mnenje, da ni dovolj spreminjati samo zunanji videz Trbovelj, ampak je treba hkrati reševati tudi vsa tista vprašanja, ki jih ni mogoče videti, a jih ljudje vsak dan zelo občutijo. Da je pomlad res že tu nam pričajo prvi šolski izleti v Ljubljano. Tako so med prvimi prišli na pomladanski izlet v Ljubljano dijaki kamniške osemletke in obiskali Grobnico narodnih herojev, Muzej NOB, Prirodoslovni muzej in novo poslopje Ljudske skupščine LRS. Naš fotoreporter pa jih je fotografiral, ko so se sprehajali po Tivoliju, ki se odeva s prvim zelenjem in cvetjem. SEJA SVETA ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO QL(i M0V0 MESTO Izboljšanje gozdarske in veterinarske službe IIUBLIM Krvcdajnlska nkaja v Domžalah in Moravčah Te dni je b;la zaključena kr. vedajaiska akcija v Domžalah in Moravčah. Iz Domžal se je prijavilo na Zavodu za transfuzijo v Ljuoljani 997 prc-s.ovoij-nih krvodajalcev, od katerih jih je 823 dalo skupno 24o litrov kr. vi. Med kolektivi, ki so se v občini Domžale dobro izkazali so v prvi vrsti Industrija platnenih Izdelkov Jarše s 161, »Toko« Domžale s 116. Papirnica Količevo z 72. »Vata« z 69 in »Uni-versab z 22 krvodaja.ci. Predvideno število krvodajalcev so presegli za 97 ali za skorai 11 odstotkov. Iz Moravč pa se je javilo na Zavodu za transfuzijo 130 krvodajalcev, od katerih ’ih je 118 dalo več kakor 37 litrov krvi. c. k. Vransko Pred povsem napolnjeno dvoruno so se te dni predstavili člani dramske skupine iz Vranskega domačinom s -Komedijo o komediji«*. Igralci so svoje vloge dobro odigrali, še posebno nosilca glavnih vlog. za njima pa niso prav nič zaostajali tudi drugi. Prebivalci Vranskega uctajo, da bodo kmalu spet lahko pozdravili svoje igralce v kakem drugem odrskem delu. Tokrat se je pred začetkom igre predstavil gledalcem tudi kvartet -Veseli Vranšani-. ki je dokaj dobro zaigral nekaj skludb. K. V. Proslava 40-letnice ZKJ in brigad'?ski večer v Šentvidu Te dni je bila v Šentvidu v o-kviru mladinske organizacije skromna svečanost. ko so mladinci pred novim poslopjem V. gimnazije v počastitev 40-letnice ZKJ posadili lipo. Svečanosti je prisostvoval tudi zastopnik komiteja ZK šentviške občine. Istočasno so proslavili tudi dan mladinskih delovnih brigad v Domu Svobode. Na proslavi je govoril predsednik občinskega komiteja LMS. V. gimnazija pa je za to proslavo pripravila lep kulturni program. Proslave se je udeležilo okoli 400 mladincev, ki so obžalovali, da se proslave niso mogli udeležiti člani okrajnega štaba mladinskih delovnih brigad. Posvetovanje o izobraževanju Včeraj dopoldne je imela lzo-di azevaina Komisija okrajnega »vera SvoOod in piosveuuti društev v Ljubljani siiae posvetovanje o novih načinih deia Svoood in prosvetnih društev. Tov. Kuhar je pri-Kazal smernice in na-c.ne aruzaonega življenja v klubih, ki ga pri nas gojimo se vse premalo, mediem ko je v arugin državah tudi med delovnimi ljudmi priljubljena oblika življenja v prostem času. Navzoči so v živannj razpravi opozorili na pomembnost spretnih oigani-zatorjev klubskega življenja, na nujnost primernih prostorov in opreme, na vskladitev klubskega življenja s krajevnimi prilikami :n možnostmi, na nujnost materialnih sredstev za omogočenje klubskega življenja itd. Smernice so bile v načelu sprejete. Zatem je podal Miha Verbič v imenu podkomisije za kulturno-za-bavno življenje še smernice za ustanavljanje in delo plesnih odsekov pri Svobodah in prosvetnih društvih. Ti odseki morajo nuditi svojim članom poleg pouka v plesu, lepem vedenju in pod. tudi še druge oblike izobrazbe. Obenem pa naj postanejo tudi nekaka prva postaja 7.a pritegovanje mladih ljudi v prosvetna in kulturna društva in druge njihove odseke. Inštrukcije za učence in d-jake Kakor že v lanskem letu je tudi letos organiziralo Društvo prijateljev mladine na Miklošičevem terenu skupno s Stanovanjsko skupnostjo Kolodvor in Društvom prijateljev mladine na Resljevem terenu inštrukcije za šolarje in dijake. Z ln-štrukcijami so že pričeli, in sicer v matematiki, slovenščini, angleščini in nemščini. K in-štrukcijam se je prijavilo večje število dijakov višjih razredov osemletk in gimnazij z Miklošičevega in Resljevega terena ter nekaj tudi s sosednjih terenov S to pomočjo dijakom. ki težje obvladajo učno snov ali pa želijo popraviti svoj učni uspeh, opravlja Društvo prijateljev mladine na Miklošičevem terenu eno svojih važnih in potreb, n ih nalog. — st — Novi filmi Ko bo kino »Union« nehal predvajati ameriški barvni clne-mascope film »Sedem nevest za sedem bratov« bo najprej nekaj dni predvajal francoski film »Pustolovščine Casanove«, ki je trenutno na sporedu v kinu »Soča«, nato pa bo začel predvajati italijanski film »Bele noči«. Režiser Luchino Vlsconti, ki ga poznamo po filmih »Obsedenost« in »Sen-so« je ustvaril »Bele noči« po noveli Dostojevskega, film pa Je dobil na festivalu v Benetkah leta 1957 srebrnega leva, to Je drugo nagrado. Ljubezenski trikotnik je sestavljen iz sledečih treh igralcev: Marcello Mastroi- anni, Maria Schell in Jean Maral s. Za češkim filmom »Sola oče- tov« bo kino »Komuna« sredi prihodnjega tedna začel predvajati angleški film »Globcao sinje morje«. Istoimensko odrsko ne,o Terenca Ratligana so lani uprizarjali tudi v Mestnem gleaali-šču, za film pa ga je zrežiral Anatol Litvak. Vivien Leigh in Keneth More pa igrata glavni Vlogi, Kino »Sloga« bo od konca tedna dalje predvajal sovjetski barvni film »Plamen nad stepo«. V začetku prihodnjega tedna pa bo nastopil svoj pohod Disneyev barvni pustolovski film »Davy Crocketl«, v katerem Igra naslovno vlogo Fess Parker. Kino »Vič« bo za domačim filmom »Edini izhod« predvajal ameriški barvni cinemascope film »Osvajalec«. O problemih gozdarske službe je na seji sveta za kmetijstvo in gozdarstvo OLO Novo mesto poročal šef okrajne uprave za gozdarstvo inž. Slobodan Raič. Predvsem naj bi se gozdarska služba pocenila in odpravilo dvojno delo. Vso manipulacijo z lesom naj bi se preneslo na kmetijske zadruge. Odkazovanje lesa naj bi imeli občinski organi, medtem ko b; okrajna uprava za gozdarstvo še naprej opravljala samo inšpekcijsko službo. Upravljanje z gozdnim skladom naj bi se preneslo iz okrajne uprave za gozdarstvo na tajništvo za finance OLO, ker bi se s tem razbremenili uslužbenci uprave za gozdarstvo pisarniškega dela in se v večji meri posvetili službi na terenu. Po mnenju uprave za gozdarstvo bi bilo potrebno spremeniti gozdarsko službo tudi v gozdovih splošnega ljudskega premoženja. Kmetijsko-gozdar-ska posestva ali gozdna gospodarstva odkazujejo in sekajo les sama. Pri tem se drže plana poseka, vendar finančni uspeh poslovanja sili LOTERIJA n U TO -TV1 OTO 2 VB ZB_JJ ena za vse območje Bele krajine, ena za področje novomeške občine in Suhe krajine, ena za območje občine Trebnje, ena za področje občine Brežice, ena za področje občine Sevnica in ena za področje občin Senovo in Videm-Krško. Komisija za izdelavo predlaga sodi. da bo taka mreža veterinarskih postaj zadostovala za sedanje potrebe. (r) V tanje Pohorsko področje Vitanja ima zelo slabe prometne zveze In zaradi tega ne morejo smotr. no izkoriščati gozdov. Da bi se to v prihodnje Izboljšalo, so pred kratkim začeli traslrati gozdno cesto, ki naj bi vodila Iz Vitanja na Rakovec in dalje na Skomarje. Cesta, ki 1o bodo gradili predvsem s sredstvi gozdnega sklada, bo precejšnjega pomena tudi za razvoj turizma na tem področju. Promeloe nesreče Vinjeni Andrej Pančur se je odpeljal z mopedom po asfalthi cesti iz Kopra proti Izoli. Čeprav je bila cesta ravna je zapeljal v Lon-zanu med vožnjo čez desni rob ceste, zadel z mopedom v enega, potem pa še v drugi smerni kamen in se nato prevrnil skoraj štiri metre- globoko pod cesto. Pri nesreči je dobil hude poškodbe Na mopedu so ocenili za okoli 40.000 dinarjev škode. * Po asfaltni cesti iz Kopra prot! Izoli je vozil z motornim kolesom motorist S. R. V trenutku ko se ie pripeljal v Izolo, zadaj na sedežu se je peljal tudi sopotnik, je zavija! s ceste v Cankarjev drevored. Pri tem pa je bil toliko nepazljiv, da mu je izpodneslo motorno kolo m je padel Pri nesreči je dobil sopotnik hude poškodbe, medtem ko je ostal motorist nepoškodovan * S B se Je peljal ponoči z motornim kolesom po okrajni cesti proti Levpi v goriškem okraiu. Ko ie med vožnjo že izv07.ii ovinek, je kar na lepem zavil z motornim kolesom čez cesto in zapeljal na levi strani v obcestni jarek. kjer^se 1e tudi prevrnil. Pri nesreči je dobil hude poškodbe K 0 N C £ fc T I Drevj ob 20.15 uri koncert za rumeni abonma. Zbor Slovenske filharmonije Izvaja pod vodstvom dirigenta Emila Cossetta iz Zagreba ob sodelovanju solistov harfistke Pavle Uršie-Petri-čeve, sopranistke Sonje Hočevarjeve, altistke Milke Evtimove in basista Zdravka Kovača naslednji spored: Gallus. Pet motetov: Britten, Obredni samospevi: Taj-čevič Štiri duhovni stihi; Hin-demith Sest pesmi na Rilkejev tekst; Tomc. Vaške klepetulje. Cossetto. Z mojih bregov. Prosimo cenjene abonente, da poravnajo tretji obrok. K Na motornem kolesu pa je bilo za okoli 30.000 dinarjev šode. A. B. nima vozniškega izpita, pa je kljub temu sedel za volan osebnega avtomobila in se odpeljal z njim po lepi asfaltni cesti iz Kopra proti Izoli. V vožnji z motornim vozilom ni imel izkušenj, zato Je tudi verjetno zapeljal pri 2usterni s ceste in k sreči obtičal z avtomobilom še v kamenin na obali. Toda kljub temu je dobil pri nesreči hude poškodbe. Na vozilu pa je bilo za 15.000 dinarjev škode. * Janez Zupan je popival na Bledu. potem pa je sedel na motorno kolo in se odpeljal skozi Bled s hitrostjo okrog 80 km h. Pri vožnji je bil še nepazljiv in je tako zapeljal na peš pot ob cesti, se tam zaletel v drevo, nakar se je prevrnil z mntorr;m v'■u'■''m vred nazaj na cesto. Pri nesreči Je dobil hude poškodbe. * i Po republiški cesti iz Maribora proti Ptuiu je vozil s tovornjakom poklient voznik V. S. z zmerno hitrostjo Ko je vozil skozi Miklavž. se je iznenada primajal na vozišče s strani pijan pešec Anton Kos. Voznik se mu ni mogel umakniti z vozilom in ga je tako s tovorniakom podrl Ponesrečenec ie dobil pri nesreči hude poškodbe. -s Um:i v Kranju V sredo, okrog 22. ure, je I. K., ki si je prišel z mlajšim bratom iskal službo v Kranj, pred gostiino »Zlata riba« ubil Ivana Zupana. Zaradj neznatne opazke, ki jo je I. K. rekel Zupanu, ga je ta močno udaril. I. K. je v trenutni jezi potegnil nož in zabodel Zupana v vrat. Zupan !• takoj umrl. Preiskava j« MtMv KOLEDAR Petek, 3. aprila: Helena V noči od 3. na 4. april 194* so enote XV. divizije uničile nem-b-vO postojanK-o t^ole pri Litiji. • Na današnji dan leta 1917 je Lernn v Petrogradu na delavcem zborovanju oojavil znane »Aprilske teze*, v katerih je določil naloge proletariata v revolucij i. * NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA &LIŽUA ZA NUJNE OBiSKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20.—7. URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN. Zdravstveni dom MOSTE: Dr. Bartoi-Z-avrl Ivana, ZD Krekova 5. tel. 31-359. V odsotnosti zdravniKa kličite tel. LM 30-300. Zdravstveni dom SlSKA: Dr. Gašperlin Janez. Černetova 31. tel. 22-831. Zdravstveni dom VIC: Dr. Stane Grapar, Kogejeva 5. tel. 23-372. Zdravstveni dom RUDNIK: Dr. Mal Miran, Wolfova 5/1, tel. 2J-CS4. V odsotnosti zdravnika kličite tel LM 20-800. Zdravstveni dom CENTER: Dr. Golmajer Janka, Miklošičeva 24., tel. 39-151. Za obiske otrok ista tel. Stev. Zdravstveni dom BEŽIGRAD; Namesto dr. Čebin Brank o ta vrši dežurno službo dr. Sirks Z;na;da, tel 31-286. V odsotnost: zdravnika kličite telefon LM 30-800. ZAHVALA Zahvaljujem se za skrbno in pohvalno pomoč pn zdravljenju ob prilik* težke bolezni moje žene Terezije Prešeren, primariju jeseniške bolnice dr. Brand-atetterju, „predstojnici ginekoio-<>-porodniškega oddelka dr. Za. ur. Banunu ;n cir. Višnerju :n vsemu strežnemu ebju internega in ginekološkega oddelka. Franc Prešeren. Tekmovanje mladih matematikov. Društvo matematikov in fizn.ov l_i;S obvešča: vsi dijaki, ki .->e ; rjavili za republiško tekmuva-e .z matematike, naj pridejo v edeljo. o. aprila ob 9.50 uri na d. osnovno šolo Ibivša VI. gimnazija) Šubičeva 1. Uživajte sistematično NARAVNI fcBELNI MED, ki Vam ga v naj-. jših kvalitetah nudi MEDEX v :: poslovalnici na Miklošičevi 30. Razne vrste medu po din NEZNOSNO SRBENJE med pr- na nogah povzroča glivični -:ij. Razvoj glivičnega lišaja .prečuje »NOGIS«. Dobite ga lekarnah in drogerijah. GLEDALIŠČA DRAMA I :e k, 3. aprila, ob 15. Shakes- pcore; Henrik V. Abonma Fe- tek popoldne. ob 2u: Gooui ich-Hackett: Dnev-n.ri Ane Irank. Gostovanje ljubljanske Hrame v Kamniku. i. aprila, ob 19.30: Sha-eare: Henrik V. izven in zl. p deželje. (Vstopnice so že v prodaji.) Ned e . o aprila, ob 15; Brecht: v drugi svetovni vojni. 1 in za podeželje. (Vstop- že v prodaji.) (Zadnjič ... predstava je namerna t„di obiskovalcem s po- deželja.) ob 19.„u; Obsorne: Ozri se v gnevu: Izven m za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.) V repertoarju za tekoči teden : -ebej opozarjamo na sobotno :erno lzvenpredstavo Shakes-vega »Henrika V.« in na . ..--k: predstavi: popoldrie ob uri Brechtova komedija v drugi svetovni vojni* ven in za podeželje, zvečer IS.30 Obsomova drama »Ozri v gnevu:* za izven in za po-V stopnice za vse pred-s ve so že v prodaji. Abonenti reda Petek popoldne, e Is tava »Henrika V.« za Vaš I nma v petek. 3. aprila se iz-.noma začne že ob 15. uril OPERA >etek, 3. eprila. ob 15: Čajkovski: »EVGENU ONJKGIN.* Za- ključna predstava za Ekonomsko srednjo šolo Ljubljana. Sobota, 4. aprila, ob 19.30: Gounod; »FAUST.* Izven in za podeželje. (Razprodano.) N delja, 5- aprila, ob 15: Smetana:' »PRODANA NEVESTA.« Izven in za podeželje. Zadnjič kot nedeljska popoldanska predstava. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Ljubljana. Komenskega ul. 12 S"bota, 4. aprila ob 20: Tot: »Jaz sem p3 tak-, žalostna komedija v premalo slikah. Nedelja 5 aprila ob 20: Tot: »Jaz sem pa tak«. Vstopnice se dobijo dve uri pred predstavo. MESTNO GLEDALIŠČE Gledališka pasaža Petek, 3. aprila, ob 17: Torkar, »Delirij«. Zaključena predstava za Tobačno tovarno. Sobota. 4. aprila, ob 16.30: Laiio-la, »Madeži na soncu«. Abonma Mladinski H. Gostovanje SNG Trst. ob 20. Lahola. »Madeži na soncu«. Abonma Kolektivi D. Gostovanje SNG Trst. Nedelja. 5 aprila, ob 15: Lahola. »Madeži na soncu«. Abonma Kolektivi E. Gostovanje SNG Trst. Vstopnice so tudi v prodaji. ob 20 Lahola. »Madeži na soncu* Abonma Kolektivi B Go- stovan.e SNG Trst Vstopnice so tudi v prodali. Ponedeljek. 6. aprila, ob 20: La- hola »Madeži na soncu*. Abon- ma TSS 1. Gostovanje SNG Trst. MLADINSKO GLEDALIŠČE Ljubljana Kino dvorana SOCA Nedelja, 5. aprila, ob 10.30: »Vodnjak želja*. Omnibus mladinskih igric. Vstopnice so v prodaji na dan predstave pri blagajni kina Soča: rezervacije po telefonu 22-011. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg št. 2 Sieda, 4. aprila, ob 17 in 20: O Wilde: »Srečni princ*. Večerna predstava je namenjena odraslim. Nedelja, 5. aprila, ob 11 in 15. Fr. Miličinski: »Zvezdica Za- spanka.* Predprodaja vstopnic na upravi Resljeva c. 36 od 10—12 ure in pol ure pred pričetkom predstave pri gledališki blagajni na Levstikovem trgu št. 2. Rezervacija vstopnic- na telet. 32-020, (od 10 do 12 ure). ROČNE LUTKE Resljeva c. 36 Nedelja. 5. aprila, ob 17: N. Simončič: »Zmešnjava*. Predprodaja vstopnic na upravi Resljeva c. 36 od 10—12 ure in pol ure pred začetkom predstave pri gledališki blagajni na Resljevi cesti 36. Rezervacije na telef. 32-020. (od 10 do 12 ure). Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom Sobota. 4. aprila, ob 20; J. Nest-roy: »Utopljenca«, veseloigra z godbo in petjem. Red A. Vstopnice so tudi v prodaji. Nedelja. 5. aprila ob 15.30: J. Ne-stroy »Utopljenca*, veseloigra z godbo in petjem. Popoldanska predstava. Izven, ob 19.30: F. Lipah: »Glavni dobitek*. veseloigra. Gostovanje v Dolskem. Oopozarjamo na spremembo repertoarja v Šentjakobskem gledališču. V soboto, 4. aprila bodo uprizorili ob 20. uri za abonente reda A zabavno Nestrojevo veseloigro: »Utopljenca«, ki zaradi bolezni v ansamblu že dalj časa ni bila na sporedu. Uprizoritev prvotno napovedane Lipahove veseloigre »Glavni dobitek* v soboto ni Izvedljiva. Na spremembo repertoarja opozarjamo zlasti abonente reda A. Za abonente reda B bo Nestroyeva veseloigra »Utopljenca* uprizorjena prihodnjo soboto. Abonenti ostalih redov pa so že dobili to predstavo. V nedeljo, 5. aprila popoldne ob 15.30 pa bo popoldanska uprizoritev te Nestroyeve veseloigre. Predprodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje tel. 32-860. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Nedelja, 5. aprila, ob 16: izven in za podeželje Margareta Cor-des: »Trije mehovi laži«. Vesela otroška pravljica. Uprizori Svoboda Center Kranj. Torek 7. aprila ob 20: izven, »KONCERT« Glasbene šole iz Reke. GLEDALIŠČE »TONE ČUFAR* Jesenice V soboto 4 aprila ob 20; D. Dobričanin »Človek z Marsa«. Gostovanje na Dovjem. V nedeljo 5. aprila, ob 15: D. Dobričanin »Človek z Marsa*. Gostovanje v Zgornjih Gorjah pri Bledu. PREDAVANJA Umetnostno zgodovinsko društvo priredi danes ob 18 url v Moderni galeriji predavanje: Baročna arhitektura na Slovenskem. Predava tov. Nace Sumi. Predavanje spremljajo diapozitivi. Vstop prost, vabljeni! P DRUŠTVO ZA KULTURNO SODELOVANJE JUGOSLAVIJA — FRANCIJA v Ljubljani bo imelo jour fixe nocoj ob 20 uri v dvorani Društva slovenskih književnikov. Tomšičeva 12. Predaval bo profesor REY — HERME o temi: L"čcole classique au XIXč slčcle autour de La Nou-velle Revue Francaise. P OBJAVE Veletrgovinsko podjetje iz Zagreba nujno išče TRGOVSKEGA POTNIKA ZA SLOVENIJO Kandidat mora biti dober poznavalec tržišča in imeti daljšo prakso v trgovini s tekstilom. Ponudbe pod »Tekstil* v oglasni oddelek. 2092 Trgovsko podjetje »PRI LIVARJU«, Store, sprejme: TRGOVSKO POMOČNICO (-KA) KNJIGOVODKINJO (-JO) s takojšnjim nastopom ali po dogovoru. — Prijave pošljite do 15. aprila 1959 na gornji naslov. 2088 Otroci rojeni v l. 1958 Doao proti davici cepljeni v jeseni. Cepljeni morajo biti vsi predšolski otroci, čeprav so bili Že cepljeni v preteklih letih Staiši prinesite prejšnja potrdila o cepljenju proti davici s seboj! Posebnih vabil ne bo! Cepljenje je obvezno! Proti staršem, ki ne bi privedli svojih otrok na cepljenje. bo uveden upravno kazenski postopek na podlagi Temeljnega zakona o prekrških. Najcevejše sredstvo m čiščenje mestnih madežev P*/*" . VE, B A Z P I S I RAZPIS Zdravstveni dom LJubljana-Si-ška, Černetova 31 razpisuje sledeča nezasedena delovna mesta: 1. Računovodje (ali fin. knjigovodje), 2. Materialnega knjigovodje. Pogoji: potrebna izobrazba oziroma daljša praksa na podobnih službenih mestih. Plača po zakonu o državnih uslužbencih, položajna plača po pravilniku o plačah zdravstvenega doma. Ponudbe s kratkim opisom dosedanje prakse bomo sprejemali do 15. t. m. , R RAZPIS Komisja za kadre pri REMONTNEM FODJ. »LOŠKA DOLINA« — Podcerkev p. stari trg pn LOZU razpisuje aelovno mesto TErfNlUhi-GA VODJE. POGOJI: 1. gradbeni tehnik z dovršeno g.aabeno sreanjo šoio, lahko tud začetnik ali pa 2. gradbeni deiovoclja z dovršeno delovodsko šolo z vsaj 2 leti prakse. Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoi u: RAZPIS likovnega natečaja v počastitev Dneva mladosti 5 Uredništvo Mladinske kulturne revije »Miada pota« razpisuje v počastitev letošnjega Dneva mladosti likovni natečaj. Pri tem natečaju lahko sodelujejo mladi ljudje do 25. leta starosti amaterji, tudi dijaki šole za umetno obrt. ne morejo pa se natečaja udeležiti študentje akademije za likovno umetnost, ker jim to ne dovoljuje statut akademije. Natečaja se lahko udeleže z deli vseh risarskih in slikarskih tehnik ter plastiko in keramiko. ■ Vsa poslana dela bodo avtorji po razstavi lahko dobili .nazaj, prav tako nagrajena dela. Umetniška žirija, ki bo javno objavljena naknadno, bo pripravila izbor najboljših del, ki bodo razstavljena v dvoran; nebotičnika od 24. maja do vključno 3. junija Žirija bo izbrala tudi 5 najboljših del katerekoli slikarske ali kiparske tehnike in jih nagradila s sledečimi nagradam;: 1. nagrada 30.000.— din, 2. nagrada 25.090.— din, 3. nagrada 20.000.— din, 4. nagrada 20.000.— din, 5. nagrada 20.000.— din Udeleženci natečaja morajo svoja dela predložiti žiriji najkasneje do 10. maja na naslov: Uredništvo revije »Mlada pota« Ljubljana — Tomšičeva 12 z oznako »Za likovni natečaj* s priloženim polnim naslovom avtorja. Uredništvo revije »Mlada pota« « OBVESTILO ZDRAVSTVENI DOM LJUB-LJAN A-MOSTE obvešča starše, da bo cepljenje proti kozam za otroke rojene v 1. 1958. m vse starejše otroke do 3. leta starosti, ki še niso bili cepljeni — po naslednjem vrstnem redu: 4. aprila, od 14 do 17 ure v Zdravstvenem domu MOSTE, Krekova 5. 7. apnla od 14. do 15.30 ure v ambulanti JARŠE (Javna skladišča). 7. aprila od 16 do 17.30 ure v ambulant] Bizovik. Starši upoštevajte dan in uro. ki je na vabilu! Cepljenje je obvezno! Vabila prinesite s se- boj! Obvezno cepljenje predšolskih otrok proti davici, rojenih od 1 I. 1952 do 31. XII 1957 pa se bo vršilo po sledečem vrstnem redu: Dne 8 4. od 13 do 17 ure od črke A do H v ZD-Moste. Krekova 5. Dne 9. 4 od 13. do 17. ure od črke 1 do L v ZD-Moste. Kreko-va 5. Dne 10 4 od 13 do 17 ure od črke M do R v ZD-Moste. Krekova 5. Dne 11 4. od 13. do 17 ure od črke S do Z. v ZD-Moste. Kre- kova 5 Dne 13 4 od 14 do 17 ure vs! otroci rojeni v 1 1952 do 1957 v ambulanti JARŠE Dne 14 4 od 14 do 17 ure vsi otroci rojeni v 1 1952 do 1957 v ambulanti BIZOVIK. RAZPIS Razpisujemo delovna mesta: finančnega 1 knjigovodje, veščega deviznega poslovanja lp strojepiske z znanjem stenografije Ponudbe pod »Perfektna moč« v oglasni oddelek. 2099 RAZPIS ’ Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri mednarodnem transportnem podjetju v Ljubljani razpisuje delovna mesta uslužbencev: 1. v komerciali s prakso in brez prakse, 2. strojepiske po možnosti s prakso v administraciji Ponudbe pod »Komerciala* v ogl. odd. 2098 RAZPIS Komisija za štipendije pri ObLO Ljubljana — Bežigrad razpisuje štipendijo za: študenta (ko) farmacije. Z vsemi prilogami opremljeno prošnjo piedložne v 14 dneh po objavi tega razpisa. Prednost imajo študenti zadnjih semestrov. Komisija za štipendije pri ObLO LJ.—Bežigrad RAZPIS Tovarna lesovinskih plošč »Lesonit« - Ilirska Bistrica razpisuje sledeča delovna mesta: 1. Ing. lesno industrijske stroke, 2. Ing. kemije, 3. obratovnega knjigovodjo, 4. finančnega knjigovodjo. 5. knjigovodjo osnovnih sredstev, 6. referenta'za uvoz in izvoz. Pogoji: pod 1. in 2. dovršena fakulteta lesno industrijske stroke, pod 3. in 6. popolna srednja šola in nekaj let prakse. Tarifna postavka ter ostali pogoji po dogovoru. Prošnje pošljite na upravo podjetja »LESONIT« Ilirska Bistrica. R biro LMIJIU SAP MIŠI ŽIRO VAS VARI na vsakoletne prvomajske izlete 3 dnevno potovanje ob Istrski obali. 1. do 3. maja 2 dnevno potovanje na Plitvlčka jezera in v Crikvenico. 2. in 3. maja 1 dnevno potovanje v neznano,' 1. maja. Udeležite se naših prvomajskih izletov. Sodelujte pri nagradnem tekmovanju potovanja v neznano! Nagrada za pravUno rešitev 4.000 dinarjev. Prijave sprejema poslovalnica S AP-TURISTBIRO J A na Miklošičevi cest; n* telefon 30-645, do vključno 20. aprila. MALI OGLASI MOTOR »Panonia« 250 ccm, prevožen 10 600 km, v dobrem stanju, prodam. Bevc Stanko. Pet-kovškovo nabrežje 17. 7428-4 SOBO IN KOSILO dam za pomoč v gospodinjstvu, po možnosti v dopoldanskem času ali izmenoma. Ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Resna«. 7516-9 AVTOMEHANIKA, nekvalificiranega, sprejme za delo v svoji avtomobilski delavnici »ŽITO«, Ljubljana, Čufarjeva 2. 7433-1 FAKTURISTKO z znanjem strojepisja sprejme trg. podjetje »Ko-ioniale«. Šentvid 20. 7347-1 KO GRESTE V TRST, ne pozabite na zelo koristen naslov: MAGAZZINI ALLA STAZIONE. Via Celllni 2. kjer dobite po najugodnejših cenah veliko izbiro vsakovrstnega blaga, konfekcije, perila, ameriških bund, vetrnih jopičev, dežnih plaščev, dežnikov, nogavic, šalov itd. — Posebna sezonska ponudba: kosi 3 m najfinejšega enobarvnega in vzorčastega balonskega blaga (140 cm višine) po- 1900 Lit za cel kos. Nabavljeno blago od-premljamo na željo na vsak naslov v Jugoslaviji. Ker Je naša trgovina ie nekaj korakov od glavne postaje, vam bo najza-nesljivejši spremljevalec ta ogias, na podlagi,katerega vam priznamo poseben-Bopust. 1681-4. TRGOVSKO POMOČNICO sprejme trg. podjetje živilske strose v Ljubljani takoj ali pozneje. Pismene ponudbe z navedbo dosedanje plače v ogl. odd. pod »Nastop službe in plača po dogovoru«. 7272-1 TRGOVSKO PODJETJE »Galeb*. Ljubljana, Mestni trg 21. sprejme čistilko za'8 ur — deljen delovni čas, ker bi Istočasno opravljala kurirske posle. — Nastop službe takoj. Pošljite pismene ponudbe ali se osebno javite v upravi-podjetja. 7398-1 DEKLE, ki ima izmenoma službo, dobi sobo za pomoč v gospodinjstvu. Naslov pri vratarju Slov. poročevalca. Tomšičeva 1, v nedeljo od 8.—9. ure. 7545-9 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom v zahodnem delu Celja (otok Lisce. Ložnica) iščem. — 2elim tudi domačo hrano. Ponudbe SP Celje pod »Dober plačnik«. P 494-9 DOBRO HONORARNO MOC Za dopoldansko strojepisno delo za daljši čas Išče Inštitut za metalne konstrukcije. Ljubljana, Mencingerjeva 7. Plača po dogovoru. Nastop takoj. 7637-1 RADIO KOSMAJ 49 poceni prodam. Ul. Vide Pregarčeve 39, Moste. 7623-4 NUJNO ISCEVA sobo. Plačava eno leto naprej Cenjene ponudbe pošljite pod »Sestri« v ogl odd 7635-9 V VAS RADIO vgradim naoravo za kvaliteten sprejem UKV ali TV tona. Stroški minimalni — Pismena naročila v ogl odd. pod »UKV«. 7631-2 REZERVNI STROJ 350 ccm NSU. popolnoma popravljen, vpllnjač In menjalnik ter zadnje amortizerje prodam — Močnik Peter. Tavčarjeva 51. Kranj. P 443-4 BLAGAJNIČARKO, ki je vešča tudi strojepisja, sprejmemo — Nastop takoj ali Po dogovoru. Ponudbe pošljite v ogl. odd pod »Industrija* 7618-1 RDEČO OTROŠKO JOPICO sem našla 28 3. dred kinom »Sloga«. Dobi se pri Deržaj. .Ulica Moše Pijada 28 7517-10 POLKVALIFICIRANA kuharica-natakarica išče zaposlitev Najraje v Ljubljani Naslov v ogl. odd. 7520-1 Zeno. ki ima svoje stanovanje, iščem za čuvanie 2 punčk dopoldne. Takoj! Puklek. Ljubljana. Gorupova 6. 7525-1 STROJNI KLJUČAVNIČAR išče samsko stanovanje v mestu ali okolici, lahko pomaga v gosno-dlnistvu ali plača vna.brei Ponudbe pod »Plačam dobro* v ogl odd 7526-9 KUHINJSKO MIZO. malo rabljeno. pečeni prodam. Paren«: 44-1.. Pofek 7528-4 POSTREZNICO 3-krat tedensko sprejme Jaklič. Mestni trg 17-11. 7533-2 N.TTVO V MENGhu ob cest1 proti Trzinu, ca 2 oro m"z. prodam — Poizve se na Gorenlski r*>st1 št 12 7531-7 NA VIDEZ poznano osebo k- le pomotoma zamenjala kovček svetlorumene barve na avtobusni postali. oro=im da ea vrne na naslov Tiršek Podmilščako-va 4 ali v gorderobo SAP — Ljubljana, kjer dobi svojega 7564-10 KOMISIJA za sklenitev in odpovedovanje delovnih razmerij pri gradbenem podjetju »Bežigrad«. Ljubljana. Titova c. 71. razpisuje mesto finančnega knjigo-vodje(-kinje) Pogoj: strokovna izobrazba In nekaj prakse Nastop službe takoj ali kasneie 7538-1 STALNO gospodinjsko pomočnico išče takoj zdravnica za Beograd. Pot plačam. Naslov v ogl. odd. 7540-1 PRAZNO SOBICO ali kabinet kjerkoli v Ljubljani iščem. Ponudbe pošljite pod »Skromna« v ogl/ odd. 7541-9 KAKRŠNOKOLI popoldansko zaposlitev' Iščem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Vestria pri delu«. 7516-1 LAMBRETTO 125:ccm prodam. — Gričar. Oražnova 2, zvoni dvakrat. - ’/ 7514-4 MATERIALNEGA KNJIGOVOD-JO-KINJO »prejmemo v službo s takojšnjim nastopom Oglasite se osebno 'ali ptšmeno na podjetje »Tesarstvo« L.1ublj=na. Ižanska cesta 18. 7512-1 POCENI PRODAM damski balonski plašč za srednlo postavo, fantovsko obleko za 16 let in več parotž-damskih čevljev št. 34 — za 300(1 dinarjev Prešernova št. 23-1. 7544-4 KMEČKI SAMEC, srednjih let. sposoben za obdelovanje sadnega In trtnega vrta. dobi opremljeno sobo brez posteljnine Ponudbe v ogl odd. pod »Kolesar«. 7197-9 3-LETNEGA FANTKA dam v popoldansko oskrbo. Ponudbe pod »Vič — Rožna dolina« v ogl. odd. 7515-2 IZGUBILA sem rdečesivo ffrtasto ruto na koncertu na Gospodarskem razstavišču dne 31 marca 1958. Poštenega najditelja prosim. da jo vrne v ogl odd 7562-10 TRGOVSKE POMOCNICE(-KE) za non-stop poslovalnice v Šentvidu sprejme Trgovsko podjetje •Koioniale«, Šentvid 20 755S-1 STARO POHIŠTVO in posteljnino. šivalni stoj in obleko, prav poceni prodam. Poizvedbe: Karlovška 14 Ogled popoldne, o 7559-4 SUŠILNO KAPO (havbo) prodam Ljubljana. Titova 61. lokal. 7577-4 ŠTUDENT Išče sobo za eno leto. Plača dobro. — Ponudbe v ogl. odd pod »Beograd* 7575-9 SOBICO s sostanovalcema oddam v najem. Ponudbe pod »Takoj« v ogl. odd. 7572-9 ŠOFERJA za tovorni avto s takoj šnjim nastopom sprejme podjetje v Ljubljani — Prednost imajo SoferJ: z daljšo prakso, najraje C-kategorije. k1 so doslej nekaznovani Ponudbe v ogl odd pod »Sposoben* 7396-1 LEPO SONČNO SOBO v sred ni mesta oddam starejši osebi, najraje upokojenki, za oomoč v gospodinjstvu. Naslov: Gradišče 10-1. Gregorin. 7614-8 GOSTINSKO PODJETJE v Ljubljani sprejme računovodjo z nekaj prakse. Ponudbe s kfatklm živUeniepisom pod »Takoj, v ogl odd. 7615-1 URADNIK. 42-1-etftl črn dobro situiran. Srb. želi spoznati močnejšo^'svetlolasko ki im* lastno stanovanje (po možnost ) — Re«ne ponudbe poslat! pod »Beograjčan« v ogl odd. 7498-1 MALO RABLJENO 8-delno omaro iz mehkega lesa. psiho, posteljo mizo in 2 stola poceni prodam Poizvedbe: Juršak Nada. Na-Ma Ljubljana- 7311-4 ZA STANOVANJE pomagam ali plačam Ponudbe v ogl odd pod »Pošteno«. 7511-9 Časopisno podjetje »Slovenski poročevdec« Ljubljana — Tomšičeva 1—3 • prejme S N A 2 I L K O Nastop možen takoj. — Prošnje pošljite na sekretariat podjetja. 34 UMRL! V 72. letu Starosti je v duševni zmedenosti, tragično prenehalo biti dobro srce našega ljubljenega ata, starega očeta, strica in tasta posestnika iz DOBENE FLORJANA AN2INA borca in nosilca spomenice NOB. Pogreb bo v soboto, 4. aprila 1959. ob 16. uri. Nai mu bo lahka hladna gruda! Globoko žalujoči: sinova: Pavle ln Ivan z družinama; hčere: Frančiška. Rozka. Rezka in Polonca z družinami, brat France, snahe ln zetje ter ostalo sorodstvo. Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša zlata mama, stara mama, sestra, teta, tašča in svakinja Štefanija Sadnikar, roj. Novak Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 4. aprila 1959 ob 16.. uri iz hiše žalosti v Kamniku na 2ale. Žalujoči: sinova dr. Niko ln vet. Demetrij z družinama; sestri Ana in Milka Božič ter ostalo sorodstvo. Kamnik,-' Celje, Ljubljana, dne 2. aprila 1959. Sporočamo žalostno vest, da je v 61. letu starosti nenadoma preminil dragi mož, oče, stari oče ln tast FRANJO RETINA ief postaje v pokoju Pogreb dragega pokojnika je bil 2. aprila 1959 v Fali. 2alujoči; žena Marica, otroci: sin Milan, snaha Malčl, hči Milena por. Borovac, zet Ra-dislav, vnuki Jagoda, Matjažek in Desanka ter ostalo sorodstvo. Fala, Ljubljana. Ribnl-ea, Maribor, Vojnik. Za vselej je zatisnil svoje trudne oči naš zlati ati, brat, stric J02E JAGODIC upokojeneo V njegov zadnji dom ga bomo položili 3. aprila 1959 ob 15.30 na pokopališče k Sv. Marjeti. 2alujočl: žena Marija, hči Dani, sin Jože, brat, sestre in ostalo sorodstvo. KINO UNION: amer. barv. clne-mascope film »7 NEVEST ZA 7 BRATOV«. Režija Stanley Do-nen. Igrata Hotvard Keel ln Jane Potvel. Tednik FN 13. Predstave ob 15., 17., 19- ln 21. url. Ob 10. url matineja franc. barv. filma »PUSTOLOVŠČINE CASANOVE«. KINO KOMUNA: premiera češkega filma .SOLA OČETOV«. Tednik FN 13. Predstave ob 15.. 17., 19. ln 21. url. KINO VIC: domači barvni film »EDINI IZHOD«. Režija Vicko Raspor in Aleksander Petrovič. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. KINO SLOGA: amer. kriminalni film »DAMA IZ ŠANGHAJA«. — Igrata Rita Hayvvorth in Orson Welles Predstave ob 15., 17.. lfl. in 21. uri. Danes zadnjikrat. KINO SOCA: franc.-ital. barvni film »PUSTOLOVŠČINE CASANOVE« Predstavi ob 15 in 17. url. Ob 19.30 Večer narodnih plesov in pesmi Izvaja skupina Tine Rožanc. KINO SISKA: amer. barv. cine-mascope film »OSVAJALEC«. — Predstave ob 15., 17., 19. In 21. uri. Danes zadnjikrat! Predprodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9.—11. ure in od 14. ure dalie MLADINSKI KINO »LM«. Kotnikova 8: jug film »SAMO LJUDJE«. ob 10 in 15. uri. TRIGLAV: Francoski film »LJU- , BIMEC LADY CHATERLEV*. — Tednik V glavni vlogi: Danielle Dat-rieux ln Leo Genn. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Prodaja vstopnic od 15 dalje Danes zadnjikrat! »LITOSTROJ«: franc, barv film »HELENA IN MOŽJE«, ob 20. — Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. VEVČE: franc barv. film »VELIKI MANEVRI«, ob 20. BLED: amer. barv. cinemasc. film »PREKINJENA ' MELODIJA*, ob 20. NOVO MESTO »KRKA«: ameriški barv. cinemasc. film »DEŽEVJE PRIHAJA«. KRANJ »STORŽIČ«: amer. barvni film »V POMLADI ŽIVLJENJA« _ — ob 15.40. 18.18. in 20.15. Zaradi izredne dolžine filma vstopnina povišana za 10 din. RADOVLJICA: amer barv. cine- masc. film »NEZNANEC JE PRIŠEL«. ob 20. ČRNOMELJ: francoski barv film »FRANCOSKI KANKAN«, Ob 20. JESENICE »RADIO«: ital. film »BELE NOCI* .Ob 18 1n 20. JESENICE »PLAVŽ«: franc.-ital. barv film »ŠTIRI KORAKE V OBLAKE*, ob 18. ln 20. MARIBOR »UNION«: franc. barv. film »PORTUGALSKE PERICE«, Ob 15.30, 17.45 ln 20. MARIBOR »UDARNIK«: Jugoslov. film »VELIKA SINJA CESTA*. Ob 15.30, 17.45 in 20. MARIBOR »PARTIZAN«: angleški film »JAZ SEM KAMERA*, ob 15.30. 17.45 ln 20. M. SOBOTA »PARK«: amer. barv. cinemasc film »VRT ZLA«, ob 17.30 ln 20. PIRAN — PORTOROŽ: ital. film • STREHA«. PIRAN »TARINI» »GARIBALDI«: amer barv. film »PRlSr.L JE IZ LARAMI J A«. MARIBOR Petek, 3;. aprila. 9 Dežurna lekarna: »Melje«. Melj- ska c. 2. NARODNO GLEDALIŠČE Ob 19 30: Latvler »Poletje se- demnajste punčke* Red B (Sedeži tudi v prodaji.) Zahvala Ob težki Izgubi našega ljubega očka FILIPA VONČINE se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z r.ami sočustvovali in ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence ter nam ustno ali pismeno Izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr Malu za skrbno nego, govorniku kolektiva »Soča« godbi LM, učiteljstvu in pionirjem bežigrajskih šol stanovalcem hiše, pevcem i. dr. Hči Elizabeta z družino Ljubljana, 1. aprila 1959 I Kmetijska zadruga Muljava objavlja žalostno vest, da le umrl predsednik zadružnega sveta in bivši večletni predsednik upravnega odbora tovariš RUS IGNAC Pogreb bo 4. aprila 1959 ob 9. url. Zaslužnega pokojnika bomo ohranili v lepem spominu. Sporočam vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem žalostno vest, da me je zapustila v starosti 83 let moja preljuba m nepozabna mama IDA PAŠ rojena Knet Pogreb ljube pokojnice bo v soboto, 4. aprila 1959 ob 15. uri v Radečah pri Zidanem mostu. Globoko žalujoči: hčerka Minka, brat Franci z ženo Marijo in ostalo sorodstvo. Radeče, Kranj, Maribor, 2. aprila 1959. GLAVNI ODBOR SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE SPOROČA, DA JE UMRL ALEKSANDER MAJCEN - SANDI BIL JE ZVEST CLAN OSVOBODILNE FRONTE OD NJENE USTANOVITVE. KOT ODPOSLANEC NA KOČEVSKEM ZBORU JE BIL IZVOLJEN V SNOS IN ZA DELEGATA ZA ZASEDANJE AVNOJ V JAJCU i SLAVA SPOMINU ODLOČNEGA BORCA NOB IN PRI IZGRADNJI NASE SOCIALISTIČNE DOMOVINE. LJUBLJANA, 2. APRILA 1959. GLAVNI ODBOR SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE >>//}£ V SOBOTO, 4. APRILA 1959 BO TRADICIONALNI i plet V PROSTORIH HOTELA »SLON« POD POKROVITELJSTVOM TOVARNE »ZLATOROG«, MARIBOR Igra plesni orkester »Mojmlra Sepeta«, poje Majda Sepe. začetek plesa ob 20.30. Vstop prost v bar. Izredno bogat srečolov. Vstopnice rezervirajte na Stomatološki kliniki do 4. aprila 1959 opoldne KAKO Sl ZBOLJŠAMO SPOMIN 157. Nič bolje se v tisti deževni noči ni godilo Tikiju. Prvi dan se je tako neugnano veselil zlate prostosti, da še pomisliti ni utegnil na mater, na Kiko in na Magamija. Šele drugi večer se je spomnil nanje in sklenil, da jih čimprcj poišče. Takrat pa je tropska nevihta tudi nad njim stresla vse svoje strahote in neprijetnosti, da je bilo konec njegove dobre volje. Ugotavljanje pljučnega raka olajšano med seboj z nenavadnimi predstavami. Recimo, da mora nekdo pri avtomobilu dodati olja, popraviti brisalce šip in zamenjavi gume. Najprej si poskusi zamisliti nenavtadno povezavo med prvo in drugo nalogo: da n. pr. odpre posodo za olje in najde v njej vse polno brisalcev za šipe. Enako je treba narediti z drugim in tretjim naročilom: v mislih postaviš gume, kjer bi morali biti brisalci. Zaradi nenavadnosti teh predstav, si bolje zapomnimo in lažje prikličemo v spomin to, kar si je treba res zapomniti. Nekateri ljudje si morejo tako zapomniti kar 25 stvari po vrsti brez posebne vaje. Poseben -alarmni zvonec-potrebujemo .kadar se moramo spomniti ob pravem času sestanka, ure, ali da moramo v določenem roku oddati pismo. V mislih povežemo predstavo o sestanku ali pismu z določeno drugo stvarjo, ki jo bomo prav gotovo videli: zamislimo si naslov, kamor moramo odposlati pismo, zapisan na svojem pisemskem nabiralniku na stanovanjskih vratih. Ko pridemo domov, se bomo ob pogledu na nabiralnik spomnili tudi pisma, ki ga moramo napisati. Za ljudi, ki si laže zapomnijo besede ali črke kot pa številke, je pri jx) roči j iva posebna metoda. Recimo, da si je treba zapomniti telefonsko številko. Sestavimo si poseben -kodeks-, po katerem vsaka številka od 1 do 10 pomeni posebno črko oziroma soglasnik: številka ena pomeni črko d ali t, dve pomeni črko n, tri pomeni m, štiri pomeni r itd. Po tem kodeksu bi telefonska številka 23385 dala skupino soglasnikov nmmsl. Ce povežemo soglasnike med seboj s samoglasniki, dobimo lahko besede: -name misli- ali -nima masla- itd. Človeku, ki si lažje zapomni besede, bo takšna -parola- hitro pomagala tudi do prave telefonske številke. Vsi ti načini zahtevajo precej vztrajnosti in volje ter doslednosti. Komur zelo primanjkuje časa, si bo raje enostavno zapisal v beležko, česar ne sme pozabiti, spomin pa mu bo vedno pogosteje zatajil. (Po Popular Science) KRIŽANKA Vodoravno: 1. močno rudni- ško razstrelivo. 7. slovo, odhod, 9. števnilc. 10. Ime Španskega dramatika De Vege, 11. vrtne senčnica, 13. gradbeni material, 14 oklopno vozilo, 16. avtomobilska značka Nizozemske, 17. prebivalka azijske države. 19. tekmovalec na dirkah. Navpično: 1. otočje, ki loči Beringovo morje od Tihega oceana 2. francoski filmski igralec in pevec (Yves), 3. samoglasnik: ln soglasnik. 4. afriška reka, 5. koralni otok, 6. debel karton, 8. vodni športnik. 12. osrednje ameriško gorovje, 15. staroperzijski kralj. 18. začetnici pisatelja »Agitatorja«. REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. Strici, 7. maraton, 8. omaka, 9. lom, 10. lan, 13. ksi. 14. Ira. 15. najem, 17. prekana, 19. Ancona. 158. Ves premočer in tresoč se od mraza je čepeč na veji pričakal jutro. Zlato sonce, ki je sijalo z umitega neba. ga ni moglo potolažiti. V neznanem kraju ni vedel, kam naj .-c obrne, katera smer vodi v Magamijevo vas in še naprei k prijetnemu domačemu Jezercu na gozdni jasi. Med njegovim premišljevanjem je na sosednjo vejo sedel velik kakaduj. N 159. Otresel Je perje, ki se je bleščalo od jutranje rose in Tikiju se je zazdel tako prijazen, da ga je nagovoril in povprašal: -Ne zameri, lepi kakaduj, da te motim. Izgubil sem se in rad bi prišel nazaj domov. Mogoče ti veš, kje naj najdem vas, v kateri je doma Magami, in kje je gozdna jasa z bistrim jezercem, kjer je moja mati Bela?« Metoda dr. Sattlerja se je 'dokazala zelo koristna v boju proti pljučnemu raku, ki ga je v začetku mogoče pozdraviti. (Med iz. Rundschau) Krvne skupine mumij ) Revija »British Medical Journal« je objavila pred kratkim poročilo o preiskavah krvnih skupin pri mumijah. Boyd je eden prvih, ki je proučeval krvne skupine tako, da je odvzel egiptovskim in ameriškim mumijam drobec mišic. Ravno tako proučujejo tudi mumije iz Peruja, za kar morejo poslužiti tudi drobci skeleta. Menijo, da bodo nova odkritja na tem področju vplivala tudi na razlago, o številnih velikih preseljevanjih prebivalcev naše oble. Prazgodovinsko slonje pokopališče V vasici Cornazzano, severozahodno od Rima, so delavci naleteli pri kopanju temeUjev za hišo na prazgodovinsko grobišče slonov. V neki podzemni jami so našli kosti tisočerih slonov. Filologi so opozorili na to, da pripovedujejo stare rimske legende o takem grobišču blizu večnega mesta. Grobišče bodo začeli raziskovati. VAN KAIT ZOBNA PASTA Sovjetski znanstveniki so izdelali nenavadno aparaturo, s katero morejo ugotoviti tumor v katerem koli delu telesa. Princip aparata sloni na dejstvu, da se radioaktivni preparati koncentrirajo okoli tumorja. Na posnetku vidimo natančno ugotavljanje tumorja na možganih. Sef oddelka za pljučne bolezni na dunajski kliniki, dr. Sattler, je vpeljal nov način za pregled pljuč'pred kirurškim posegom. Skozi majhno zarezo spravi v prsni koš torakoskop, ki je montiran na fotokamerl sistema Leica. Na vrhu torakoskopa je igla z majhno, vendar Pa zelo močno žarnico za osvetljevanje Ln sprožilec, ’-! deluie v trenutku snemanja. V Sredini igle je objektiv, ki prenese sliko na poseben. Izredno občutljiv barvni film. Na podlagi dobljenih posnetkov postavi zdravnik zelo precizno diagnozo. Kit v ledeniku Angleški raziskovalci so odkrili v nekem ledeniku na Spicbergih dobro ohranjenega, zmrznjenega kita. Do odkritia je prišlo, ker se je začel ledenik taliti, tako da so se pokazale nekega dne na površju kosti in koža takoj globlje pa je bil ostali del 20 metrov dolgega kiita. Sedaj se sprašujejo, kako je prišel kit na suho, v ledenik. Ce bi bil mrtev, bi plaval na površju in bi se njegovi ostanki morali razkrojiti. Zato domnevajo. da je moral pred kakima 2000 leti žival presenetiti izredno hud in nagel mraz. Ne, to ni Marsovec s prečudno glavo: Gre za tehnika, ki pravkar preizkuša novi fotografski aparat C.vclops, ki more slikati skozi 30 cm debelo .iekleno steno. Za fotografiranje uporablja aparat gamma-žarke. Aparat je izdelala ameriška družba Picker X-Ray Corporation in ga je že montirala v veliki tovarni bakra, kjer ga bodo uporabili v praktične industrijske namene. Nekateri ljudje imajo zelo dober spomin. Zapomnijo si imena, obraze, številke in datume ter vsa navodila svojih nadrejenih. Drugi jim zavidajo, ker ne vedo, da si tudi oni lahko zboljšajo spomin z vajo in primemo metodo. Način, kako uporabljati svoj spomin, je odvisen od položaja, od stvari, s katerimi imamo opraviti, od našega razpoloženja in nagnjenosti. Nekateri ljudje si zapomnijo bolje to, kar slišijo, drugi to. kar vidijo, zopet drugi si najlažje zapomnijo svoje lastne gibe (premikanje ustnic in glasilk pri učenju tujih jezikov!). Najboljši način, da si zapomnimo novo ime, je, da ga takoj ponovimo. Spomin deluje namreč kakor elektronski računski stroj, potrebuje točnih navodil. Ce se nam nekdo predstavi ,ni dovolj, da ga samo poslušamo, temveč si recimo: -Ta veliki svetlooki človek z močno brado se imenuje Jože Novak-. Pomagamo si lahko tudi tako, da glasno ponovimo za njim: -Jože Novak? Veseli me, da sem Vas spoznal ...« To je še posebna pomoč našemu spominu. Ce nam šef naroči več stvari hkrati, si zapomnimo predvsem, koliko stvari moramo opraviti. Ce si bomo zapomnili, da jih je sedem, opravili jih bomo pa le šest. bomo vedeli, da smo eno pozabili. Ce si moramo zapomniti kakšno naročilo za daljši čas. je prav, da si ga prvi dan večkrat ponovimo, kajti psihologi so ugotovili, da ljudje največ pozabijo prvo uro, pozneje pa manj. Nekateri ljudje si pomagajo tudi takole: Ce si morajo zapomniti več stvari hkrati, jih poskušajo v mislih povezati Prižgal je oba žarometa, da je bila cesta pred njim svetla ko podnevi. Kljub temu pa je vozil le s polovično hitrostjo. Eden njegovih brotvniftgov je ležal na sedežu kraj njega. V daljavi je opazil obrise treh stavb v obliki obrnjene črke -V«. Najprej je pomislil, da so letalske lope, potem pa se je spomnil, da mu je Elk nekoč omenil, da je v tej okolici kemična tovarna. Po vsej priliki so spadale te tri stavbe k njej, zato je jel voziti še previdneje. Zavozil je v ovinek, ko je zagledal sredi ceste tri rdeče luči, v njihovi svetlobi pa stražnika. Ustavil je avto nekaj metrov pred njim. -Tod ne morete naprej, gospod. Cesta je razdrta.« -Od kdaj?« je vprašal Dick. -Pred dvajsetimi minutami so jo pognali v zrak, gospod,« se je glasil odgovor. -Kako miljo nazaj je stranska pot, po kateri lahko pridete na drugo stran železniškega tira. Tukaj lahko obrnete.« Pokazal je na uvozišče, ki je po vsej priliki vodilo v tovarno. Dick je obrnil avto in zapeljal zadenski na uvozišče. Pravkar je hotel obrniti krmilo, ko ga je stražnik, ki je stopal poleg avtomobila, udaril po glavi. Udarec bi ga nedvomno ubil, če ne bi imel Dick usnjene čelade. Zameglilo se mu je pred očmi in vse se je zagrnilo v temo. Takoj po udarcu je stopilo iz teme kakih pol ducata mož. Eden je skočil na sedež ob krmilu in pahnil iz avtomobila negibno lastnikovo postavo. Nato je zapeljal avto nazaj k uvo-zišču in ugasnil žarometa. Drugi so odstranili s ceste rdeče svetilke. Stražnik se je sklonil nad Dicka Gordona, ki je ležal na tleh. -Mislil sem, da ga bom za zmerom odpihnil,« je rekel razločno. -No, lahko ga še zdaj,« se je oglasil nekdo iz teme, vendar se je prvi premislil. -Hagn ga bo vesel,« je rekel. »Dvignite ga!« Odnesli so negibno postavo po neravnem zemljišču do dvo-krilnih vrat, od tam pa v veliko, slabo razsvetljeno tovarniško delavnico, iz katere so bili odstranili stroje. Na njenem skrajnem koncu je bil z opeko ograjen prostor, ki so ga imeli za pisarno. Vanj so zanesli nezavestnega Dicka in ga vrgli na tla. »Tu ga imaš, Hagn,« je zagodrnjal stražnik. »Mislim, da je pri kraju z njim.« Hagn je vstal izza mize in stopil k Dicku Gordonu. »Tega ne bi rekel,« je rekel, -skozi to čelado ga.nikakor nisi mogel ubiti. Snemi mu jo.« Sneli so usnjeno čelado nezavestnemu Dicku in Hagn ga je^^vršno pregledal. »Ne, prav nič mu ne manjka,« je rekel. »Polijte ga z vodo! Ne, najprej ga preiščimo. Te cigare,« je rekel, kazoč na rjav zavojček, ki je molel iz prsnega žepa, »si vzamem jaz.« Prva stvar, ki so jo našli, je bila modra kuverta. Hagn jo je odprl in prebral. -Ni slabo,« je rekel in zaklenil listino v predal mize, za katero je bil sedel, ko so prinesli Dicka. »Zdaj mu pa dajte vode!« Ko se je Dick zavedel, mu je razbijalo v glavi, in nejevoljen se je upiral zavesti, ki se mu je vsiljevala. Sedel je in šel z roko prek obraza kot človek, ki se zbudi iz trdnega spanja. Mežikal je v svetlobi in se s težavo postavil na noge, zroč v režeče se obraze krog sebe. »O.« je naposled rekel, »eden izmed vas me je moral pobiti. Kdo me je udaril?« »Pri priči vam bomo izročili njegovo posetnico,« se je za-krohotal Hagn. »Kam pa ste bili namenjeni sredi noči?« »V Gloucester,« je rekel Dick. »Sam zlodej je v vas,« se mu je režal Hagn. »Spravite ga gor, fantje!« Iz pisarne so peljale navzgor nepobarvane smrekove stopnice. Po njih so sedaj zvlekli med veselim prerivanjem Dicka Gordona. Gornji prostor je bil med vojno pisarna pomožnega preglednika. Imel je veliko okno, ki je nudilo razgled daleč naokrog. Zdaj je bilo prevlečeno z debelo plastjo umazanije, tla pa so bila posejana s smetmi, zakaj nihče sedanjih lastnikov se ni spomnil, da bi jih bilo vredno umiti. »Se enkrat ga preiščite in se prepričajte, če res nima orožja pri sebi. Pa škornje mu sezujte!« je velel Hagn. Majhna električna žarnica je metala slabo svetlobo na gručo, ki je obkrožala Dicka Gordona. Ta je bil že pri popolni zavesti in je že ocenil položaj. Beg skozi okno je bil nemogoč, zakaj bilo je gosto zamreženo. Edini izhod so bile stopnice v spodnjo pisarno. »Kaka dva dni boš ostal tu, Gordon. Ce nam bo vlada izročila Balderja, utegneš ostati živ, če ne, pa — Lahko noč, bratec!« 52 Dick Gordon je vedel, da bi bilo kakršnokoli pogajanje z ječarji le zguba časa. Glava ga je še zmerom strašno bolela, toda brž ko so ga pustili samega, se je lotil postopka, ki ga je bil nekoč naučil neki osteopat. Sklonil je brado na prsi in se z bokami prijel za tilnik. Nato je močno pritisnil s konci prstov in jel počasi vzdigovati glavo. To mu je povzročalo neznosno bolečino, ko pa je postopek trikrat ponovil, je imel glavo kolikor toliko bistro. Vrata niso bila iz debelega lesa in bi jih zlahka vlomil. Toda v prostoru pod njim je bilo polno moških. Nenadoma je žarnica nad njim ugasnila in znašel se je v trdi temi. Uganil je, da Hagn ni hotel, da bi se s ceste videla luč: čeprav je bilo kaj malo verjetno, da bi prižel ob tej uri kdo mimo, je Hagn ukrenil vse potrebno za primer, č« bi Dicku sledil policijski ■vto.