Največji ilovanild dnevnik S v Združenih državah I VeUa za vse leto • • • $6. Ze pol lete » - . • • $3. Ne> ~ I Za Ne« Yorlc celo leto Za inozemetvo celo leto »600 B $3.00 § $7.00 | $7.00 9 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki, TELEFON: CHelaea 3-^3878 No. 290. — Stev. 290. Entered as Becond^Class^Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act oFČongress of March 3. 1879. TELEFON? CHelsea 3-f NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER i 2, 1935. — ČETRTEK, 12. DECEMBRA 1935 Volume XLIII. — Letnik X^ ABES1NCI PROTESTIRAJO PROTI UGINEMU NAČRTU Cesar bi bil strmoglavi jen, če bi načrt sprejel načela aaa s0 se izkazala Odločitev najvišjega sodišča ne bo ničesar spremenila. — Predsednik farmerskega pomožnega odbora na far. merski konvenciji. CHICAGO, 111., 11. de<*. — 4,NV morem povedati, kako bo /vezno najvišje sodišče odločilo glede ustavnosti fannerdre«Ibe mož na čelu AAA bftdo mogoče podlogi«' kritiki. ' je nadaljeval Davis, "toda načela postavi' >e bodo obdržal.t in prišel bo dan. ko bodo načela naše agrarne politike od-tegnjena vsem strankarskim prepirom. Naš program ni neupogljiv in ravno sedaj skuša mo delovanje AAA napraviti priprostejše. V vsaki državi, kjer je večina farmerjev podpisala omejitev produkcije, bo postavljena po>ebua komisija za izvedbo postave.'' WASHINGTON, D. C., 11. dec. —'Zasliševanje pred zve znim najvišjim sodiščem glede ustavnosti AAA je prišlo do dramatičnega konca. Zastopnik vlade, Stanley Reed, ki je zagovarjal ustavnost farni-erske postave, je sredi svojega govora nenadoma omahnil in sedel na',stol. "CiosjMjda," je naenkrat rekel s slabim glasom," ne morem več nadaljevati." Njegovi tovariši so mu naglo priskočili na pomoč in so ga odpeljali iz dvorane. Sodišče je bilo takoj odgode-no in zadeva AAA ne pride do obravnave, dokler Reed ne bo toliko okreval, da more zopet zavzeti svoje mesto pred sodiščem. MLADI TAMBURASI NA RADIO V nedeljo dne 15. decembra bodo nastopili med 9. in 10. uro dopoldne na WJZ postaji mladi slovenski tamburaši iz Brooklvna. Zaigrali bodo tri točke. Če vam bo tamburanje ugajalo, sporočite na naslov: W. J. Z., K. C. A. Building, New York City. Čimveč bo prizranj, temvečkrat bo vodstvo postaje povabilo mlade slovenske tamburaše k sodelo vanju. Naročite se na "Glas Naroda največji slovenski dnevnik v Zdruienih državah. hauptmann še vedno upa Fisch, ki mu je izročil denar, je imel njemu slično pisavo. —Haupt-mannova žena se brani preizkušnje. TRKNTON, N. J., II. dec. — Nadlegovalui duh Isidorja Fisclia bo zopet poklican iz groba v obupnem poizkusu rešiti llauptinauna električnega stola. Izvedenci v pisavi so namreč dognali, da je bila Fi-sclicva pisava zelo podobna I lauptmannovi. Poinilostilnemu sodišču bosta tedaj predloženi ilaupt-mannova in Fiscliova pisava in sodišče bo na tej podlagi najbrže pomilostilo Ilau p t-iimniia. Zagovornik C. L. Fi-slier pravi, da je Fisclieva pisava nov obrambni dokaz in bo zahteval obnovitev obravnave. Ilauphnaun je tako pri aretaciji, kakor pri sodnijski obravnavi trdil, da mu je Isidor Fisch izročil $1-U>0<) Lind-berghovega denarja. Kmalu nato je Fiscli odpotoval v Nem čijo, kjer je umrl. Zagovorili->tvo trdi, da je Fisch ugrabi i Lindberghovega otroka in tudi pisal j »i sina, v katerih je zahteval odkupnino. Včeraj je Ilauptiuanna v nje govi smrtni celici obiskala njegova žena Ana. Pozneje je žena povedala, da se je s svojim možem večinoma razgovarja-la o sinu Manfreilu. Rekla je tudi, da je njen mož še vedno prepričan, da bo koncem konca njegova zadeva zanj ugo-no rešena. PHILADELPHIA, Pa., 11. novembra. — Predsednik Baltimore Criminal Justice Association, dr. James M. Hepron, pravi, da je bila Hauptmann-ova žena Ana v marcu v Chi-cagu postavljena ]>cwl preizkušnjo, da hi posebna priprava, ki jo sedaj mnogo rabijo po sodiščih, dognala, ako govori resnico. Na prva vprašanje je odgovarjala. Ko pa ji je dr. Leonard Keller, ki jo je postavil pred to pripravo in jo izpraševal, konečno rekel, da jo bo vprašal glede Lindberghovega otroka, tedaj je Mrs. Hauptmann poskočila, vrgla stroj od sebe in je jezno izjavila, da ne bo več odgovarjala na vprašanja. GRŠKA 0SV0B0JUJE UPORNIKE ATENE, Grška, 9. dec. — Vlada je oprostila 48 protimo-narhistov, ki so bili pred plebiscitom pregnani na razne grške otoke. Tzmed 200 komunistov, ki so bili izgnani iz dežele malo pred vrnitvijo kralja, jih je bilo 75 priporočenih v pomilostitev. Policija bo tudi odločila o vseh izdanih poslancih, ki žive v izgnanstva na otokih. 11 milijonov nezaposlenih ______ v oktobru Delavska Federacija je o delavskem stanju objavila svoje poročilo. — Vlada se ne sme vmešavati v poslovanje industrij. WASHINGTON, D. C., 11. dec. — Po cenitvi American Federation of Labor je znašalo število brezposelnih v oktobru 11 ,(550,000 v primeri s 15.470,-O00 v marcu leta 193.'i. V številu 11,«50.000 so tudi vključeni trije miljoni, ki so sedaj zaposleni pri načrtih New Deala. ".Medtem ko se je trgovina dvignila do polovice," je rekel predsednik federacije William 'Irceii, •4imamo še vedno 74 odstotkov brezposelnih iz časa depresije. Te številke kričijo po akciji. Ako industrija teh brezposelnih v zvezi z delavstvom ne sprejme v delo, tedaj se bo morala človeška družba po-služlti drugih sredstev, da nudi :em miljonom priložnost, da si služijo svoj vsakdanji kruli." CHICAGO, III., ll.de. — Predsednik upravnega sveta Vational Steel Corporation, E. T. Weir, je izjavil, da more *yi-dustrija prevzeti brezposelne, ako bi industrija dobila kako .-po v:iudo. Izvoz igra sicer pre-'-•cjšujo vlogo, toda večje važnosti je domača poraba. Weir }c p kel dalje, da se trgovina i/b')ljšuje, da pa popolnoma o-::ivi se • lada ne sme vmešavati v poslovnnie industrije in trgovin-''. berry deležen* p0dp0redelav. _organizacij Osem delavskih organizacij je izvolilo delegate za gospodarski svet. Berry je pridobil, štiri skupine podjetnikov. WASHINGTON, D. C., 11. dec — Osem delavskih organizacij, ki so se vdeležile gospodarske konference, ki jo je sklical George L. Berrv, in ki jo skušajo industrijalci razbiti, je prikočilo vladnemu zastopniku na pomoč. Nekatera industrijska podjetja, ki so poslala na konferenco svoje delegate, se ne strinjajo z Berrvjevim načrtom, da bi sestavil industrijski svet, v katerem bi bili v enakem razmerju ;:-istopani zastopniki industrije in delavstva- Indust-rijci vidijo v tem obnovitev sta-r*» NBA., kateri pa nasprotujejo, l.er ne trpe, da bi se vlada vmešavala v poslovanje posa- preobrat na mornariški konferenci Sklep je presenetil Japonce. — Konferenca bo razpravljala o skupni tonaži bojnih ladij. LONDON, Anglija, 11. dec.— Delegat' mornariške konference se presenetili Japonce s sklepom. ki postavlja najtežavnejšo točko c'le konference, vprašanje o skupni tonaži, na prvo mes'o dnevnega reda. To vnašanje je najnevarnejši di 1 posvetovanj, ker Japonci zahtevajo enakost z Anglijo in Združenimi državami in odpravo kvot nega sistema. Dr je konferenca vstregla japonski zahtevi, je Japonce ?eln presenetilo, kajti pričakovali so, da se bo Anglija proti remu upirala in bo skušala to vprašanje za voziti na stranski)" Air. 1 Današnja seja je uradno potekla in ni bilo nikakili znakov n-ispr itnih si nazorih, čemur na se ni bo mogoče izogniti. Današnji potek posvetovanj pa še ne pomeni, da bodo An.i^li-Ziiružene države vstrejrle U'p.uiski zahtevi po enakosti mor larice. To je že razvidno iz tega, da so Angleži jasno povedali. da nasprotujejo najvišji uieil. ki j«» Japonci zahtevajo. Delegati so pozvali JajKUice. • hi predložijo svoje zahteve glede tona^.e. Japonci so se takoj 1otili delti in njihovo poročilo ie mogoče pričakovati tekom enega dneva. Japonci so že odločno izjavili, !a "e odstopijo od svoje zahteve, i;'a je njihova mornarica po tonaži, ne pa po vrstah posameznih ladij, enaka mornarici Anglije in Združenih držav. V rein smisla je Japonska pripravljena privoliti v obsežno « monter mornarice. napadi na poljske žide Bombe so eksplodirale v židovskih hišah in trgovinah v Varšavi. — Odvetniki so bili napadeni v Bukarešti. ANGLUA IŠČE POSTOJANKE NAGRŠKEM ATENE, Grška, 10. dec. — Zopet prihajajo poročila, da skuša Anglija priti z Grško do sporazuma, po katerem bi dobila Anglija stalne postojanke na Egejskili in Jonskih otokih. Angleškim željam pa ni mogoče vstreei, dokler kabinet ne dobi tozadevnega dovoljenja od parlamenta. VARŠAVA, Poljska, 11. decembra. — Več bomb je eksplodiralo v židovskih hišah in trgovinah. Dve bombi ste bili vrženi v židovsko sinagogo. Vrata so bila poškodovana in tlel zidu se je porušil. V Lipnici blizu Katovic so napravile bombe veliko škodo v hišah dveh židovskih družin. V Hrubačovu so bile vržene bombe v neko hišo in trgovino. En moški je bi! ranjen. Po celi Poljski se je pričela velika gonja proti zidom. Preganjanje se je pričelo s proti-židov.skimi demonstracijami na vseučiliščih. Stiska zidov bo postala še hujša, ako se vladi ne posreči preprečiti vrnitve več tisoč poljskih Židov iz Nemčije, kjer po zadnji nazijskih odredbi »ploh ne morejo živeti. V Nemčiji se nahaja 50,CKM) Židov, ki so poljski državljani. BUKAREŠTA, Romunska, 11. decembra. — Pri volitvah v .senat romunske odvetniški' zbornice je prišlo do velikih protižidovskih demonstracij . Pri volitvah so zmagali proti-židovski odvetniki. Pred justično palačo je množica napadla židovske odvetnike, nato pa so se demonstracije razširile po židovskih o-krajih. Demonstranti so glasno klicali ime kraljeve prijateljice, Madge Lupeseu, ter so zahtevali, da se Židom vzame pravica opravljati odvetniško in sodnijsko službo. meznih industrij in določevala cene izdelkom in delavske plače Predsednik delavske federalne "William Green je industrijalcem v svarilo navedel, da je bilo v oktobru 11,650,000 brezposelnih in jih je pozival, da skupno z delavstvom skušajo rešiti gospodarski problem. Po-samozne delavske organizacije so nato takoj izvolile svoje delegate v gospodarski svet. NEMŠKA ORGANIZACIJA PREPOVEDANA V JUGOSLAVIJI ZAGREB, Jugoslavija, 10. decembra. — Vsled obsežne nazijske propagande med jugoslovanskim prebivalft v o m nemške narodnosti so jugoslovanske oblasti razpustile švab-sko-nemško kulturno organizacijo. Od članov te organizacije, ki je imela podružnice po celi Jugoslaviji, kjerkoli je bilo kaj Nemcev, je bilo zahtevano priseči na svastiko zastavo in se zavezati, i1 se ne bodo ženili z Židinjami, s Srbkinjami in Mailžarkami in bi se s tem držali nazij^kega načela plemenske čistosti. Prisegli so tudi, da ne pristopijo k nobeni organizaciji, v katerih se nahajajo židje, Srbi in Madžari in da ne bodo imeli nikakili družabnih zvez s takimi osebami. Srbski časopisi so odkrili te tajne prisege in so obdolžili nemški potniški urad v Beogradu, da agitira med Nemci v Jugoslaviji. gen. bad0gli0 je opustil bojevanje in začel graditi ceste med fronto in zaledjlff RAZBURJENJE V ADDIS ABABI Visoki vladni uradniki z vso strogostjo obsojajo mirovni načrt Lige narodov, ki sta ga sestavila francoski ministrski predsednik Laval in angleški zunanji minister Hoare. Abesinija bo načrt nedvomno zavrnila. Ce bi ga cesar Haile Selassie sprejel, bi izbruhnila v deželi revolucija, in csear bi bil strmoglav-jjen. V vladnih krogih je prvič opaziti veliko ogorčenje proti Franciji, ki je skotila ta nemogoči načrt, najbrž v edinem namenu, d=» bi odgodila embargo na petrolej. Abesinci nikakor ne morejo verjeti, da se Anglija strinja ž njim. Ako bi obveljala volja Francije, bi bil Mussolini bogato nagrajen za svoj roparski pohod v Abesinijo. VZROKI ZAVRNITVE Abesinska vlada bo zavrnila angleško-franco-ski načrt iz sledečih razlogov: Abesinija bi pristanišče ob Rdečem morju prav nič ne koristilo, če bi morala plačevati Italijanom visoko carino. Italiji ni mogoče odstopiti niti najmanjšega dela province Tigre, ker bi se tamkajšnji glavarji u-prli. Abesinija bi zamenjala del južnega Ogadena za pristanišče, odstopiti pa ne more nobenega koščka ozemlja zapadno od reke Fafan, zato ker so tam bogate zaloge petroleja. Danakil puščava na vzhodu mora ostati abesinska, ker tvori v političnem in obrambno-tehničnem oziru važno zaščito dežele. Italijanom bi bilo nesmiselno dati na jugozapa-du kolonizacijske pravice, ker tamkajšnjega podnebja ne more noben belokožec prenesti. Pogodba z Ligo narodov glede finančne in uprav-no-tehnične pomoči bi bila sprejemljiva. ABESINSKI PROTEST Abesinski poslanik v Parizu je osebno izročil francoskemu ministrskemu .predsedniku Lavalu protest, v katerem je med drugim rečeno: Abesinija je postala žrtev neizzvanega napada, ki ga je svet Lige narodov soglasno obsodil. Iz tega razloga je abesinska vlada trdno odločena zavrniti vse predloge, ki bi direktno ali indirektno nagradili italijanske napadalce. Abesinska vlada odločno zavrača vse načrte, ki so v nasprotju z načeli Lige narodov, predvsem z načelom teritorialne in politične nedotakljivosti Abesinije. Našo deželo je napadla velesila, čije vlada je nenehoma zatrjevala, da bo zmagala z nasiljem, pa če je Ligi narodov prav ali ne. MIR NA SEVERU General Badoglio je ustavil na severni fronti vse vojaške operacije. Vojaštvo je dobilo nalogo graditi ceste med fronto in zaledjem, da bo mogoče armado z vsem potrebnim preskrbeti. Za I 50,000 vojakov so potrebne velike zaloge živil, municije in drugih potrebščin. V svrho točnega preskrbovanja so dobre ceste največjega pcme-i - - - - ...... ! \ ■ W L 5f S New York, Thursday, December 12, 1935 77/a; /./i/te est slovese daily in u. s. X 44 Glas Naroda" jnk Sakser, President nOTMC FOBUSrnNG COMPANY 1A Corporation) L BeneCIX Treu. v°lifl» Of biuM UtbStre« V Win -5 •f tka corporation ud mi ot ibore officers: Mew Iwk Cltyfc N. X. G L A 8 NARODA" CTel— mi UM I*osple> Day Biwpt Spadaj« and Holiday la calo lete valja aa Kanado ft.OO ftt pol teta MMM la «ern lota » e•4 Za New lock aa celo leto......97.00 Z* pol lota • |U0 Za tnosematro aa ode lato 97.00 Za pol leta.......................98A0 Sobeerlptfon Yearly 96.00 U01u Naroda" ▼■a ki de n hmwi nedelj is praznikov Oopial bree podpise la oeebooeti se ne prloMnjejo. Denar naj se blafovoi) poMIJstl po Money Order. Pri spremembi kraja aaroCnlkov. prosimo, da aa . J""* tndl prejinje btralMtfe assasnl. da bltrejo najdemo nadov«fc» 1HJ8 NABODAL 21« W. IStk Street, New Ymhu Ji. 1. i—9979 BENES IN SCHUSCHN1GG A ko »nfeitramo London za centralo Kvrope, kjer sv sti- Hsajyfiiii voli k t' fiolitike, ik» smemo pozabiti Prage, ki je nekak MiaSyodrnxnica Pariza. \ t (olio-lovaško glavno mesto zavzema bolj iti bolj i^to s!a-lišče kot ga je zavzemal svoječasno J)nnaj. Praga je duhovno središče Male aiitantc, rije vplivni voditelj je relmslovaški zunanji minister dr. Kdvard Beneš. Prihodnji teden ho ohiskal Prago avstrijski kaneler dr. K m t ScliuseJinigg, kjer l>o predaval pnnl zvezo čeboslovaškili industrijalcev. Toda predavanje ho stranskega pomena. Odnosa j i med Avstrijo in (ehoslovaško bodo glavna stvar. Kanclerjev ohi.sk v Pragi je v te.-ni zvezi z govori, ki sta jih imela nedavno o čeho-dovaški ministrski predsednik Hodža in Beneš. Hodža je direktno apeliral na Dunaj: Avstrija je sestavni del skupine srednjeevropskih držav. Hodža je pozval Av_ .-trijo, naj se pridruži Mali antanti. Dr. Beneš se je tega vprašanja le mimogrgede dotaknil ter razpravljal o višjih eiljih. V svojem govoru jo razpravljal o načinu, kako jo treba delovati za mir. Vojno je označil kot nekaj nečloveškega, kot nekaj, kar je v oeitein nasprotju z Kristusovimi nauki. Odločno je zavrača-tiste, ki zatrjujejo, tla se v vojni pokaže dinamičnost naroda ter da je v gotovem oziru vojna potrebna za njega razvoj. V modernih vojnah ne more hiti niti govora o kakšnem junaštvu, ker bodo baeili in plini temeljitejše opravili vse, kar so vršili dosedaj vojaki z najraznovrstnejšim orožjem. Vprašanje vojne in miru je predvsem vprašanje volje, prepričanja, nazorov, vdanosti idealu dela in eneržije vodilnih mož. < 'ehoslovaška zunanja politika ho vedno stremela po v resničen ju podonavskega pakta. Beneš je poudarjal, da mora delovati za splošno izenačenje in medsebojno prilagodenje režimov. S temi besedami je Beneš preeej potolažil Avstrijo, ki se zelo zanima za podonavski pakt, obenem se pa Ijoji za svojo neodvisnost. Ako se pridruži Avstrija Mali antanti, se bodo globoko f »dahnili nasprotniki "anšlnsa", to je priključitve Avstri je Nemčije. Med njuni zavzema kaneler Sohuselinigg prvo mesto in vsledtega bo tudi odpotoval v Prago. TOPOVI BREZ TOPMČARJEV DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. t JUGOSLAVIJO Za $ 2.75..................Din. 100 9 5.15 .................. Din. t00 $ 7.25__________________Din. 300 911.75 __________________ Din. 509 923.59 _______________ Din. 1909 947.09 _____________ Din. 2909 Za V ITALIJO 9 9.25 .................. Lir 100 9 18.20 .................... Lir 200 9 44.00 .................. Lir 500 9 87.50 ....................Lir 1000 9174.09 .................. Ur 2000 9260-00 .................... Lir 3000 KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OPRI ALI DOLI Za IsplačUo retJUi makov kot aforaj navedeno, bodfcd ▼ dJnarJlb ali urah dovoljujemo fte boljo pofoje. (STLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH 9 «— morate poslati..........9 9.79 919.— » M ..........119.89 915.— " " ..........UC- ..... 92L— 94L99 99L99 Prejemnik dobi ▼ starem kraju izplačili. t dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO SLOVENK PUBLISHING COMPXNY ■'Gin Narod«99 ni wnr im w—i» new tors. n. y. IMtill Abesinski cesar je v zadnjem času dal na razpolago veliko vsote denarja. Naročil je iz najrazličnejših dežel orožje za svojo vojsko. Nedvomno mu je pri tem dobro rabilo dejstvo, da je bil izvoz orožja v Italijo prepove lan, v Abesinijo pa spet dovoljen. Kajti tam, kjer žive od izdelovanja orožja, imajo seveda interese na tem da si italijanskega klienta nadomes-fo z drvgim klientom. Ker so abesinske meniee ta čas nekaj »/redne in obljublja Addis Ababa plačilo v doglednem času ter se svojih rokov tudi dobro drži, je pričakovati, da bo izvoz orožja v Abesinijo v naslednjih mesecih silno naraščal. Neguš naroča v prvi vrsti najmodernejše orožje, najboljše •strojnice, gorske topove, protiletalske topove in podobno. V tem pogledu bo zavzela Ahesi-eiia lahko eno prvih mest med naj1.olje oboroženimi državami. Drugo i,- pa vprašanje, kako je z moštvom, ki naj bi streglo temu < rožju. V negušovein taboru stalno jih pove lujejo o sto tisočglavih abesin.sk:.h armadah, o ogromnih armadah vojne vajenih, navdušenih mož, toda te številke nas ne smejo premotiti. Naj si bo abrsinska armada kot celota še tako velika, vendar je v najboljšem primeru na razpolago le nekoliko stotisoč mož, ki se lahko uporabijo za vojno nroti Italijanom. Toda koliko Jih je med njimi, ki bi lahko z modernim orožjem nastopali prot- moderno oboroženi itali-ian6. sploh š«- niso videli in ki ne ve- Ako ima kateri član ali čla-do. kaj pomeni vojna proti tak- niea kaj na sreu proti S*I<\ — KI.KKTII1 T'NK Li ri VSKH VRST in lUHMJF KI.KKTR I C' N K PRITI KI.INK. — KMAJ I.IRANA in KNAMKL KI" 'HLNMSK.4 I'OSOI>A, NAMIZNA POSODA IZ POROKI.ANA IN STKKLA. — OIL C'Ll»TIIK RAZLIČNIH VRST IN BARV. — ŠIVALNE I*OTREBŠr*INK in OLKl'SEVALNA SRKDSTVA. Izil«'lujemo tudi ZAGRINJALA K OKNOM (WINDOW SHADES* PRIDITE SI iOGLEDAT NAŠO TRGOVINO SEDAJ KOSIRNICK'S VARIETY STORE 683 KNICKERBOCKER AVE., poleg Cornelia St„ BROOKLYN, N. V. Za Božič... NE MORETE BOLJ RAZVE-SELITI SVOJIH SORODNIKOV IN PRIJATELJEV V DOMOVINI KOT CE Ji M POŠLJETE DAR V OBLIKI DENARNE NAKAZNICE Pravila .ISK.i, zahtevajo, da se društvene zadeve rešujejo na društvenih sejah, ne pa p<> privatnih hišah. Bratski pozdrav. — Za dr. Št. X<> JSK.T. John Kontel, predsednik. * Girard, O. V zadnjem dopisu sem poročal,* da bomo imeli priliko sprejeti in pozdraviti kot visokega gosta ljubljanskega nadškofa dr. Gregorija Rozmana. Danes pa imam zopet poročati, kako se vršijo velike priprave za ta častni sprejem v naši naselbini. Vse samo govori o dnevu, ki se nam približuje, ko bo nam prvič dana prilika, da pozdravimo visoke, ara irosta v naši na-elbini. Ta dan bo decembra, j Rojaki iz Girarda, Xiles, Youngstown, Farrell, Pa., Bessemer, Pa., so vsi na delu za ta slavnostni dan. Sprejem se bo izvršil pred S. X. I). ob pol ena jsti uri dopoldan. Z županom na čelu bomo sprejeli našega visokega gosta, in v imenu mesta ga bo pozdravil naš župan. Nato se bomo odpeljali v povorki krasnih novih avtomobilov, katere bodo dali na razpolago tukaj šn ji trgovci. Nadškof se bo po dal najprej v župnišče, in naš župnik ga bo pozdravil v imenu fare. Iz župnišča se poda v procesi ji v cerkev. Šolska mladina bo naredila špalir. Maša se prične točno ob pol dvanajsti uri. Po svetemu opravilu bo šel gost za trenutek v župnišče, potem pa v SX1). kjer bo banket. Godba The Ohio Leather Co. bo dala na radio postaji WK BN v Youngstown, lo minut slovenskega programa na čast nadškofu. Tukaj sem malo omenil, da se veste visi ravnati na ta pomembni dan. Ker težko da bi bila nam še katerikrat dan* prilika imeti v svoji sredini tako visokočlslanega gosta kot je dr. Rozman. Zatorej nasvidenje v nedeljo, dne 22. decembra. Pozdrav! John Polčič. Kinder! Bei Strafe ist euch verboteu unter sieli slow eni seli >.n s j) reckon — Otroci! Pori kaznijo vam je prepovedano se med Teboj slovensko pogovarjati. — Tako se je izrazil učitelj na ljudski šoli. ki je rodom Slovenec iz Borovelj. *4 Wi: brauchen keine Tscliii-sch'ja und wir werden diese pielit zuehten. — Mi ne potreba je.no nobenih čušev in jih tudi ne bomo vzirojevali." Tako ie podobno se je izrazil g. Ibov-•*lk, Tia«'.-'čitelj v Podkrnosu. *41)ie verluchte AVindischeroi mu<> i«; nnseren Sclmlen ein l- nde liiiben, dies wird aber erst dani:, v.'.-iin wir juuge Lehrer were'en konnen derselben auf ier Knack t ret en. — Ta pro-klet.v bimlišarija mora v naših *-i;lah pi "nehati, in to ho le tedaj, '"v jim homo znali mi mladi učitelji stopiti na tilnik.*' Tako j«- dejal v družbi nekemu u-čiteliu v Žreleu učitelj Rudolf Zenkl. sedaj šolski vodja ljiul-ske šole v Labodski dolini. "leh verbiete, das nd — Prepovedujem vam. otroci. si« vensko petje zato, ker ciieer ne uspelo. Poglejmo Žide. Ximajo ne domovine, ne enotnega jezika, pa se izza izgona iz Palestine vzdržujejo že skoro o jim v mnogem pogledu sorodni. Pred leti je delal v naši tiskarni Sirec, ki smo mu rekli "Kristusov rojak", ker je bil nekje iz Palestine »loma. Xad dvajset let sem ga poznal. pa se v vsem tem času ni uiti po obrazu niti po obnašanju izprenienil. Dvajset let je nosil isto obleko in menda tudi isto srajco. Ko je spred tremi leti umrl, je zapustil svoji družini petintrhiesettisoč dolarjev. Bilo je leta I'HfJ. V tiskarno je stopil nadležen armenski ali j:n slov nske matere v sloven- sirski krošnjar in je nam začel -kem St. Tomažu pri Celovcu. V Medgorjah se je bivši Marini«"*. sedaj nadnčitelj v Št. Jakobu v Rožu, enostavno jx»stavil »»a noire «n enostano zahteval odstranitev slovenščine iz Š:»h*. kar se mu je tudi s pomočjo občine in nemškega SVhuhv« .vina lahko posrečilo. V Mcdgorjah je prebival-tvo pop )lnoi;ia slovensko, razen ene IriL.ine. ki se je tja naselila. M ar? nič je pri poznal Medirorje z-i nemške. Slovenski učitelj! Fn tako s<* jrori po ccli slovenski Koioški. 'iPiii KiffiiSlil! IMAMO v ZALOGI BLAZNIKOVE Pratike za leto 1936 Cena 25c 8 poštnino vred- "Glas Naroda'' 216 West 18th Street New York, N. SLOVENIC PUBLISHING Company (Travel Bureau) 216 WEST 18th STREET : NEW YORK Slovensko Delavsko Podporno Društvo, ink. (Slovenian Workingmen's Benevolent Society, Inc.) NEW YORK, N. Y. ODBOR Predsednik: FRANK KOŠAK 60-25 Catalpa Ave, B'klyn, X. T. Podpredsednik: FRANK CERAR 1829 Woodbine St., B'klyn, N. T. Blagajnik: LOVRENC GIOVANBJL.L.I, 813 Woodward Ave.. B'klyn, N. T. Tajnik: JOHN YITRKAS. Jr., 406 Htmrod St.. B'klyn. N. T. Zapisnikar: FRANK PADAR, 96 Evergreen Ave.. B'klyn, N. T. Nadzorniki: I. FRANK PIRC II. FRANK KOSHIER «9-27 _ 44 Ave.. Wlnfleld. I*. I. 6o2 Onderdonk Ave., B'klyn, N. Y. III. JOHN HABIAN 1287 Greene Ave., "B'klyn, N. Y. DRUŠTVO OBSTOJI ŠE LE 16 LET IN LMA V BLAGAJNI OKROG DESET TISOČ DOLARJEV DruStvene seje se vrSe vsako drago soboto v meseca v društvenih prostorih v Hifflmi SIsmilsiT Aadltori—, 253 Irving Ave., Brooklyn. N. Y. — Rojaki in rojakinje v New Yorkn in okolici mvarnjte m as riatftj bolezni aH mmrnfe. Is okolice oi 25 do 50 milj se sprejme Co Je v okrnijo S milj i« 5 članov. Za natančna pojasnil« so agorrij ± vsiljevati svojo robo: zavese, prte, preproge in aš takrat /.»'iiil, pa iT«! ,i<* /.l»o4|i-| v m" i velik ripkast ]»rt. — Koliko? — izn j«* vprašal. Krošnjar ju >o , petnajst dolarjev je bilo preveč. Prodajalec se je ]>o kvodrn udajal, in .smo pritisnili <*eno na D^oni dolarjev. Tedaj je pristopil Kristusov rojak. Takoj sta vedela, da sta istega ro»lu in iste krvi in sta -klenila drug drugemu pomagati, ne oziraje se na posledice. Zagrgrala -ta par besed — menda v arabščini — nakar nas je začudeno vprašal Kristusov rojak: — Kaj, samo osem dolarjev lsoče imeti za prt? Se mi zdi. da se mu meša. Najmanj petindvajset dolarjev je vreden. Xe bo narobe storil, kdor ga kupi. Čipke so ročno delo. Import i rano blago. Verjeli smo 11111, saj je bil vendar v naši službi, nam ja ne bo lagal. Ženin je odštel denar, krošnjar je naglo izginil .skozi vrata, mi smo pa občudovali prt. Zares. Lep je bil, samo nekoliko prenežen in prelaliak. — Seveda, saj je ročno delo, — smo prepričevali drug drugega. Kristusov rojak j«' pa stopil k oknu in gledal, kdaj bo izginil krošnjar za vogalom. — Osem dolarjev je vreden, kaj ne? — smo ga vprašali. Zasmejal se je in pokazal dve vrsti l>elili zob. — Osem dolarjev? Niti dva dolarja ne. Na Washington Streetu jih prodajajo Sirci in Armenci po dolarju. Čemu, da ni prej povedal, smo ga vprašali. Ponosno je odvrnil, tla jc prodajalec njegov rojak, da je treba rojaku vedno pomagati, četudi kdo drugi pri tem škodo trpi. Ni mu bilo mar kruha in se ni brigal za posledice. Srečen in zadovoljen je bil, če je mogel svojemu človeku ustreči, »lasi ga ni videl nikdar prej in tudi pozneje najbrž nikdar ne. G L "A S NrA RV DA " New York, Thursday, December 12, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY V. S. r&. ITALIJA V VOJSKI Časnikar, ki se je ta mesec mudil v Rimu, opisuje, kako se v Italiji pozna vojska. Njegovo popisovanje je zelo zanimivo, zato era prinašamo v izvlečku: Italija je naenkrat postala središče našega zanimanja. Do-.dej smo v Italiji videli le pojem za lepoto in solnce, za umetnost in staro kulturo. To našo miselnost je fašizem le malo orno-ill, ker smo že od nekdaj vajeni v Italiji gledati vse to. Zato skoro težko mislimo Rim, kakršen je v vojnem stanju. Na zunaj se je Rim le malo spremenil in ž;vljenje mimo teče po Flarih mirnih kolesnicali. Tu in * am srečaš kakega vojaka, oblečenega v kaki uniformo in s tropsko čelado na glavi, sicer pa nič ne vidiš, kar bi te spo minjalo na vojsko v Afriki. Na višinah okrog mesta so sicer postavljene baterije zoper zračne napade, toda vse to te prav rtič ne moti, ker te že pogled na Vatikan pomirja in veš, da takega zračnega napada na Rim najbrž ne bo. Sicer pa v Rimu ne vidiš nič vojske. Nekoliko bolj pa se tukaj čuti že gospodarska vojska. Že pred tedni, ko so sankcije bile še daleč, so pričeli uvajati avtobuse na pogon z "gasogenom." rH vozovi imajo zadaj kotel. V kratkem bodo vse'omnibuse pre nn redil i tako, ker Italija potrebuje vedno ve& bencina, kateri ;Ie vodno dražji. To bo vplivalo tudi nji zasebne avtomobile, vsi o d česar že danes vidiš v Rimu mno£ro manj avtomobilov. Trgovine, katere so imele kaka tuja imena, so jih spremenile :n nadomestile z italijanskimi. Pri tem se je zgodilo nekaj neredov. da je morala posredovati policija. Značilno je, da odpravljajo skoro le angleške napise, zakaj nobena dežela na svetu sedaj v Italiji ni tako o-covražer.a kakor Ancrlija. Zato morajo tudi angleško poslanstvo stražiti močni oddelki policije. Kajpada so tudi inozemsko blago pobrali iz izložb, aH ra vsaj napisali, da ni inozemsko. To bi a .aro pa se seveda zaradi t**ga ni pocenilo. C?ne se za sedaj še niso posebno dvignile, razen pri milu, kateremu se je cena skoraj podvojila, in pa pri bencinu. Cene Živilom so pa še delj časa počasi rasle. Čeprav to zvišanje živilskih cen ni še kdove kako veliko, vendar ga ljudstvo hudo občuri, ker so pri tem prizadeti makaroni, od katerih Italijani žive. Delavske mezde v I-tal ijt »so zelo majhne. Žene v poklicanih vojakov pa ne dobivajo na dan niti 15 Din podpore. Ni mogoče še presoditi, kako bodo sankcije vplivale na zvišanje cen. Vkljub prizadevanju vlade, da bi najotrebnej-šo blage* nadomestila z nado mestki :n cene regulirala z ostro kontrolo, pa bodo cene naj-brže vendarle še rasle. Močno je Italija odvisna od uvoza mesa iz inozemstva. Zato je italijanska vlada izdala na jnovejše ukrepe glede vporabe mesa. Ti ukrepi pa se le malo poznajo ker v Italiji niso šo uvedli mesnih kart, kakor pri nas med vojsko, nmpnk je vlada le določila, da ob določenih dneh mesarji ne ^me.io sekati in prodajati mesa. To je že zaradi tega brez po- mena, ker bo skrbna italijanska gospodinja zato prejšnji dan kupila dvojno mero. Tudi drugI ukrep vlade, ki veli, da v italijanskih restavracijah pri istem obedu na smejo postaviti na mizo dveh mesnih jedi, bo o-stal brez uspeha, ker si italijanski državljan že doslej dveh mesnih jedi pri istem obedu ni ?nogel privoščiti. Dalje je vlada sklenila urediti uporabo premoga in pa razsvetljava. V ta namen se bodo uradne ure državnih in javnih uradov spremenile ter bodo tudi koncerti, gledališča in kini odprti bolj zgodaj, da ne bodo ponoči porabili toliko luči. S tem se bo nočno življenje, ki pod fašisti že itak ni bilo veliko, močno skrčilo. Ob 11. ponoči so rimske ceste, celo na najbolj prometnih delih mesta, skoraj prazne. In že doslej je bilo le malo lokalov, kjer so imeli čez polnoč odprto. Po kavarnah in restavracijah ter v hot"'ih povsod opaziš, da ni več tujcev. Moj rimski znanec mi je pred kratkim dejal: "Sedaj smo pa mi Rimljani vendarle enkrat sami med seboj." Gotovo ni ne gostilničar, ne trgovec, «ice»* bi ne rekel kaj takega. Toda tudi kavarne, ki ne žive od tujskega prometa, občutijo vojsko. Po kavarna manjka mladih ljudi, ki so najbolj zahajali v kavarne. Mnogi izmed njih s<-» o išli v vojsko, ali pa nimajo denarja ker so njihovi očetje ali bratje odšli v vojsko, in morajo sedaj sami skrbeti za svojce. Takole se na zunaj pozna vojska v Italiji. Ne čuti se še premočno in se da prenašati. Kako pa bodo sankcije vplivale na ogromni izvoz na podjetja, ki so docela odvisna od tujskega prometa, ni mogoče razlagati Gotovo je, da bo Italija t'*žko prenesla pomanjkanje t "h dohodkov v svojem državnem gospodarstvo, saj je doslej živela od tujskega prometa in sami ni bogata dežela. VAS JE IZGUBILA V VOJNI 190 MOŽ BEOGRAD. 22. nov. — Mala vas Zubetinac pri Knjaževcu je te dni slovesno odkrila spomenik fvojim občanom, ki so padli v svetovni vojni. Danes šteje ta vas 280 domačij, med vojno jih je bilo nekaj preko 200. padlo pa je na bojiščih iz to vasi 190 mož in mladeničev. Vaščani so sami zbrali sredstva za spomenik, v katerega se vklesana imena vseh vojnih žrtev. 1' ČEL JUSKINA'' BODO DVIGNILI. Vodja sovjetske organizacije za dviganje potopljenih ladij Krilov ;*e izjavil časnikarjem, dn namerava ta organizacija dvigniti prosluli ekspedicijski parnik "Čeljuskin", ki se je potopil 1. 1933 Leži v globini 55 m in bi ga ne bilo posebno težko r"šiti, če bi morje v tistem kraju ne bilo morje prosto ledu samo za nekoliko tednov v letn. Priprave za ta dvig se pričnejo prihodnje leto. ali ste zavarovan; ZA SLUČAJ BOLEZNI. NEZGODE ALI SMRTI? AKO ŠE NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDNOTO V AMERIKI. kot najboljšo jugoslovansko bratsko zavarovalnico, ki plačajo NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM Ima svoje podružnice skoro v vsaki slovenski naselbini v Ameriki. Posluje v 17. državah ameriške Unije. Premoženje nad $1,500,000.00--Za tsUsotHct novega druiftva zadostuje 8 odraslih oseb. Vprašajte za pojasnila natega lokalnega tajnika ali pUlte na:— GLAVNI URAD J. 8. K. J„ ELY, MINNESOTA 1936 SLOV ENSKO-AMER1K ANSKI KOLEDAR 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. JUGOSLOVANSKI ODGOVOR GLEDE SANKCU t SLEPARIJA Z DOKTORSKIM NASLOVOM Nil Dunaju so te dni primeril slučaj. ki spominja na nekdanje afere o kupovanju doktorskih in inženjerskih naslovov v Bolšji. Pavel Muller, sin Iz dobro rodbino, je lo z veliko težavo zdelal gimnazijo in nato vstopil v trgovino svojega oče-ta. V toni položaju jo kaj kma-'u no vezal visoko družabne in trgovske stike. Vendar pa mu jo- delo hudo neprijetno, da ni imel nobenega blesteeega in od-1 if*noga naslova. Fant pa si je znal pomagati. Odpotoval jo v Belgijo in si na znani "Filo-telinieni univerzi" pridobil diplomo iti naslov doktorja. Na tej znani "Filotelinični univerzi" ?e je dalo namreč že prejŠ-rje ease za ne bogve kako velik prispevek kupiti blesteči naslov. Pavel Muller se je samozavestno vrnil na Dunaj. Tz razumljivega vzroka se je izogi-•>al vsakršnim pravnim razgo- vorom, toda s svojim nastopom }«• vzbujal odličen dojeni in fino je znal občevati v visoki družbi. tako da ni nihče dvomil v nje;.rov doktorski naslov. Ti mpelii so nenavadno dvignili lije.L >v ponos in seveda tudi u-.it I od. Polagoma jo ]x>s!ul tako samozavesten, da je na tr-gov-kom sodišču vložil vlogo, naj n tr.iovski register vnesejo njegovo ime z novim naslovom. .S tem novim naslovom je mladi gospod postal družabnik očeta. K prošnji za vpis v trgovinski rcgUter jo priložil tudi notarsko legalizirani prepis svoje doktorske diplome. Eden izmed trgovskih kon-} urentov pa je opozoril trgovsko sodeče in policijo na tega novega doktorja. Ko so hoteli ur« trgovskem sodišču pregledati dotičn« akt. se morali v veliko začudenje ugotoviti, da je na čuden način izginilo vprav tisto notarsko legalizirano potrdilo o doktorski diplomi. Ker je med tom časom Pavel Muller dal svoje ime kot družabnik firme izbrisati iz knjig, seveda trgovsko sodišče te zadeve ni ohravnrvalo. Slučaj pa je začela zasledovati in preiskovati policija, in jo tozadevno ugotovila, da "Filotelmična univerza " v Belgiji sploh ni nikakršen zavod, temveč sleparsko podjMjo ki je trgovalo z doktorskimi in podobnimi univerzitetnimi naslovi. V Avstriji pa naslov doktorja ni zakonito zaščit* n, vsled tega so si morali pomagati s tako zvanim "Pra-golpatentom" (uredbo iz lota l^oO), c?a so lahko častihlepnemu Pavlu Muller ju prepovedali nositi belgijski doktorski naslov. Jš BEOGRAD, 27. nov. — Pred-včeraj i »opoldne je predsedni ministrskega sveta in zunanji minister g. tir. Milan Stojadi-novič izročil tukajšnjemu italijanskemu poslaniku Guidu Violi grofu di Campalto odgovor kraljevske vlade na noto ital" janske vlade o sankcijah. Ta odgovor se glasi: Zunanje ministrstvo kraljevine Jugoslavije je prejelo noto od 1. novembra 1935, ki mu jo je izročilo poslaništvo kraljevine Italije o sklepih, sprejetih v Ženevi v zvezi z italijan-sko-abesinskim sporom. Vlada kraljevine Jugoslavije jo prepričana, da je vlada kraljevine Italije spremljala s pozornostjo vse faze stališča, ki sta jih zavzeli in napore, ki sta jih i-a zbijal i Balkanska zveza *u M al? antanta, zlasti pa Jugoslavija tako v sami skupščini in svetu, kakor v organih odbera. ki je bil a d hoc sostav-'jon z namenom, da najde skupno tvšitiv nastalega spora. Vlada kraljevine Jugoslavije želi od srca — kakor je to v ostalem želela od vsega počet -k a tega sjwira — da pospeši v okviru svojih možnosti naglo in pravično rešitev spora. To stal^če jugoslovanske vlade na rt-kujejo čustva prijateljstva, ki o a goji nasproti Italiji in njena najislvronojša želja, da bi ohranila obstoječe prijateljske odnosa je nasproti kraljevini Italije. Vlada kraljevine Jugoslavije n: s samim italijansko-abesin-skim sporom neposredno prizadeta. Sodelovala je pri po-gnjanih o tem vprašanju in sodobne sr.laj pri skupno sklenjenih ukrepih le kot članica Društva narodov zato, ker se je s -več;,no prevzetimi obveznostmi obvzala. da bo določbo pakta izvedla. J'lcroslovanska vlada j*1 bila ~adi pravkar navedenih sploščili okoliščin proti svojim pri-jiteliskrn čnvstvom nasproti Vali ji prisiljena da se ne lr>11 na žive in mrtve in baje popil na dan do 20 litrov vina. Pred *< deevi se je skregal s svojo ženo, jo nagnal iz hiše in hišo znkh nil. Sosedje so' mnogokrat trkali na njegova vr.Ja, nož pa ni nikogar sprejel. Bii * j'1 pijan noč in dan. Oni dan so sosedje oreko plota videli, da leži na dvorišču in da se ne gane. Ko so prišli do njega, jo bil Že mrtev. V pijanosti *ra jo menda zadela kap. Po vinski zalogi v hiši je pozneje žena mrotovi'a, da je popil v enem tednu kakih 200 litrov vina. FRANCOZI SE POPNEJO NA HIMALAJO. Francoski ministrski svet je skleail, da bo financiral že dolgo nameravano francosko eks-ped;eijo na Himalajo. Kakor poroča organizator te ekspedi-eije, prof. E-eara, odide v začetku marca z desetimi alpiniti na poskusi premagati onoEra izmrd 8 tisoč m visokih viliov v Karakorumu. Indijska vlada j j«- že izdala dovoljenje za to eksnedicijo. i. iVTORTLCA IZ BRZEGA VLAKA BODO IZROČILI. i T\ ikor poročajo iz Švice, so i morilca ire. Farcasanu. bivšega študenta Karla Straserja. od-. mi curiškemu sodišču, ki era i bo izročilo potom avstrijskim oblastem. Razprava proti Stra-s"i-jr s<» bo vršila, že v bližnjem ; ."asu pred sodniki v TiCobnu. Naročite se na "Glas Naroda " največji slovenski dnevnik v Združenih državah. NAJVEČJI MOST NA SVETU Slika je bila vzeta iz letala ter nam kaže največji most na svetu, ki bo prihodnje leto dovršen. To je Golden Gate Bridge pri vhodu v San Francisco zaliv. • Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava. Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike. Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; č e želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno. Pišite nam! SLOVENIC PUBLISHING Co. Travel Bureau 216 West 18th Street New York, N. Y. Mi zastopamo vse paxo-brodne družbe. \ 'GLAS NARODA7 New York, Thursday, December 12, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. 'A. POUČNE KNJIGE RAZNE P O V E S T I IN ROMANI PESMI IN POEZUE KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y ZEMLJEVIDI MOLITVENIKI ,: IGRE : iiiti^f/aiiiiiiiiiimiiift^/fliiiiiiiiiw ......................................................... omam... ANA KARENINA. roman spisal L. N- Tolstoj. Dva zvezka, trdo vezana, 1078 struni ........$6.50 ** Aua Karenina" tvori višek Tolstojevega umetniškega dela iu je eno najpomembnejših del svetovnega slovstva sploh. Knjigo bi moral citati vsak Slovenec. RELIEFA KARIKATt RA. spisal Audrey nove«- ............................... Ter- .30 AKT ŠTV. 113. Spisal K. Gaboriau. o-'tti strani. Cena.......75 To je roman tiste vrste, kjer se dejauje razpleta vsak hip v novo napetost, polno spletk in horenja. Tak roman ljubijo bralci, ki berejo knjige za zabavo in razvedrilo. ANDREJ TEK.NOVC, reliefna karikatura Spisal lv. Albreht. 5« strani...............30 BtfATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 164 strani. Cena ............................................60 l'»leg Pavlino Pajkove j«- l.uiza I Vojakova t.-ifc' rektč edina ženska. ki se j«- Umnem prejšnjega stoletja UMejsl vovala v slovenski književnosti. Njeni spi>! razodevajo ruleto žen-sko d tiso, BELE NO(l, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 132 strani. Cena .................................60 .Kratke povesti i?, življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskega romanopisca. BELI MECESFN, roman, spisal Juš Kozak. 116 strani. Cena ................................................... 40 Komnu je izšel v zalogi Vodnikove družbe. Skrajno nai»cto dejanje se dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lov in planine, ga ho z napetostjo čital do kom-a. BLAGAJNA VELIKEGA VOJVODE, roman spisal Frank Heller. 161 strani. Cena ................ .60 Od začetka do kom-a napet roman. jhJ dejanja. spletk in najbolj čudnih razvojev. Že prve strani svoje čltatelja, in ga ne odloži prej, dokler ga ne prečita do konca. BRATJE IN SESTRE V GOSPODU Spisal Cvetko Golar. 155 strani. Cena.....75 NaS znani pisatelj je dal kujigi naslov "Sanje poletnega jutra". Nihče izmed naših pisateljev nt* zna tako opisati življenja 'm kmetih kakor baš Cvetko Golar. ČRNI l'ANTER, spisal Milan rogelj. 219 strani. Ona .SO Šopek i»ovestl našega dolenjskega pisatelja, ki se je razmeroma mlad jKJslovil s tega sveta. Če kdo (Mizna Dolenjce in njihovo dušo. Jih pozna Pugelj. Njegove spise člta vsak z največjim ulitkom. ČRTICE IZ ŽIVLJENJA NA KMETIH, spisal Andrejekov Jože. 92 strani. Cena .................35 Pod psevdonimom "Andrejčkov .lože"' se je skrival plodov it slovenski pisatelj, ki je znal •pretlio opisati življenje, ki ga je doživljal Ob čttanju njegovih iiovesti se vsak nehote spoa^ni na staro domovino. DALMATINSKE POVESTI, spisal Igo Has. 94 strani. Ona ........................................................ .35 To so povesti, vzete iz življenja naših Dal-matincev: kako se vesele in žaloste, kako ribarijo, ljubijo in snubijo. Resničen čar na-Sega Juga veje iz njih. DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Concourt. 112 strani. Cena ...................................................... .40 Concourt ova dela so polna flues In zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijlh nekateri so mojstrsko podani In Ima človek med branjem vtis. da posamezne osebe sedijo kraj njega iu kramljajo ž njim. DON KIHOT, spisal Miguel Cervantes. 158 str. Cena .75 To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na vlteštvo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj itonos ln veličino, pa »e nI zavedalo, da že umira. "I»on Kihot" spada med mojstroviue svetovne literature. DROBLl spisal Frane Miltinski. — 130 strani. Cena .60 Nr.ft najltoljši humorist Milčinskl je v tej knjgl zbral itar svojih najboljših črtic, ob katerih se mora človek od sna nasmejati. DVE SLIKI, spisal K saver Meska. 103 strani. Cena .60 Dve čtrlt-i enega našib najboljših pisateljev vsebuje ta kujiga. "Njiva" lu "Starka". Ot>e »ta mojMervko zavrženi, kot jih more za vršit i edinole naš uežno-čutečl Me.ško. FAROVŠKA KUHARICA, spisal J. 6. Baar, 207 strani. Cena .....................................................-1— To Je iz češčine prevedno delo, ki bo zanimalo slehernega čitutelja. To je roman ženske, ki Je skoro voc življenje živela iu gospodinjila v župnišču. riLOZOVSKA ZGODBA spisal Alojzij Jiraaek. 182 J60 Kdor ne pozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob čltanju se mu bo odprl povsem nov svet, poln neslutenlh dogodkov. GLAD. Spisal Knut Haromn. :MO strani. Cena JO Roman znanega nordijskega pisatelja Je svojevrstno velezanlmiv ln odkriva čisto uove strani Človeflcega življenja. GO.UPAČI IN KOMURSAKI Spisal Julij Zeyer. 154 »trani. Cena.......45 Pestre dike sanja vega življenja tiste sanja« ▼e, bajne dežele, ki smo Jo do nedavna poznali komaj po Imenu. To Je pečeta ljubezni in zvestobe. GOSPODARICA SVETA, spisal Kari Flgdar .... M GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyhoe. — 129 strani. Cena .80 To Je letalski roman, poln dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. ČltatelJ doživlja sa-eno s pisateljem oziroma glavnim junakom akoro neverjetne pustolovščine, ki ss vrife t ▼ zračnih vtiavah. AEICA SVETA. (Kari Fi*don) ...... M vkt GOZDOVNIK, spisal Karl Slay. Dva zvezka. 208 in 136 strani. Cena ............................... .75 Spisi Karla Maya so znani našim starejšim čitateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padišahovi senci", "Vlnetov", **Žut" itd. Dejanje "Gozdovnlka" se vrši na nekoč divjem ameriškem Zapadu. GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st. Cena .70 HADŽI MIT RAT, spisal Ij. N. Tolstoj. Roman. 79 strani. Cena .............................................. 40 To znnuo delo slavnega ruskega pisatelja Je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik. — Sleherni rojak naj bi čltal roman tega velikega ruskega misleca. REKTORJEV MEČ. spisal Rene La Bruyere. Roman. 79 strani. Cena .................................... .50 Skrajno zanimivo delo znanega pisatelja. Polno sapletljajev in zanimivih dogodivščiu. Oithielj se čudi pisatelju, kaio je svojo zgodbo st rokovnjaško zasnoval. HELENA, "oman. spisala Marija Kmetova, 134 strani. Cena .....................................................40 V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljice na deželi—duševno o-samljene žene v obliki, ki človeku seže globoko v dušo it: mu ostane neizbrisno v spominu. HUDI ČASI. — BLAGE DUŠE. spisal Frane Ketela. 96 strani. Cena .................................... .75 Knjiga vsebuje zanimivo povest iu veseloigro. <»b pravici imenuje začetnika našega modernega lei»oslovja. On je prvi krenil s jioti. ki sta jo hodi!« Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V hnjlgl so tri zanimive črtice. IZLET GOSPODA BROUČKA V XV. STOLETJE. spisal Čeeh Svatopluk. 246 stranL Cena 1 Jt» V navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražana gospoda Broueka v dobo strašnega in slavnega husitskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od konca do kraja. IAGNJE, 110 strani. Cena broš. .40 Vez.____ .45 trdo vezano .......................................................35 V knjigi je i>oleg naslovne jiovest * Starček z gore". Olh? sta posebno zanimivi, kajti spls.il ju je znani mladinski pisatelj Krištof Šmid. JERNAČ ZMAGOVAČ. spisal H. Sienkiewlcz, 123 strani. Cena ................................................ .50 Kujiga vsebuje i>oleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi iiovest "Med plazovi". Olie sta zanimivi in vredni, da jib čloTot čita. JUAN MISERIA, spisal H. L. Goloma, 168 str. Cena .60 Ta pretresljiva i»ovest je vzeta iz dobe Spau-ske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo i»o-nedolžnem obsojenega Juiina Mist-rije. V o-selil brezvestnega Lopezinka i»a vidimo, kam privede človekc življenje brez višjih vzorov. JURČIČEVI ZBRANI SPISI, devet trdo vezanih knjig. Vsaka ima nad dvesto strani. Cena vsem devetim knjigam Je ________________„.__.. .9j ■. Jurčič ne iiotrebuje ni kakega 1 »osebnega pri-IHjroeilH. Jurčičeve knjige so napripravnej-Se čtivo za dolge zimske večere. Njegovi originali, dovtipui Krjaveij, skrivnostna pojava desetega brata in cela vrsta drugih njegovih nepozabnih obrazuv bodo večno živeli JUTRI, spisal Andrej Strug, 85 strani. Cena trdo vezane .75 Knjiga je (»osvečena onim, ki so fill skozi bol ln pričakovanje... Pro-eGena Je njihovemu tihemu junaštvu. o KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal -Jules Verne. 65 stranL Cena _____________________ .45 Menda ul bilo pisatelja na svetu, ki bi koel tako živo domišljijo kot Jo Je imel Francos Jules Verno. In kar je glavno, skoro vae nje* gove napovedi so se v resnici le. Pred dolgimi desetletji Je napovedal letalo, submartn, polet v stratosfero itd. J8 KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj. 308 Edinole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega napoldlvjega i4emena, ki Je Uvelo in deloma še vedno živi svojevrstno življenje na ruskih stepah. Napeta povest, polna burnih doZlvHHjev od začetka do kosca. KAKO SEM SE JAZ LKAI* »pisal Jakob Ale-Sever. TRI knjige p« 150. 18» in 114 strani. Cena ------ .60 vsak zvezek. Val trije.______L5t Pisatelj nam v teli treh knjigah opisuje usodo * ln življenje kmetskega tan ta, ki so ga atari* 51 poslali v Sole, kjer se Je vzdrževal a lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj teije. lezel od šole do Šole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremet Knjige so pisane živahno. Ob OtanJn ae bo moral fltt-telj večkrat od area nasmejati. .75 .90 .70 KMEČKI PFNT. spisal Aug. Šenoa Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graščaki. — 4 •Z:i'»ujl kmečki punt" je mojxtersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo slcherid 2 užitkom prečita1. LA BOHEME. Spisal II. Murger. 402 str. Cena. Knjiga opisuje življenje umetnikov v . Parizu okoli ilovice devetnajstega stoletja. — Kirjlga le svetovno znano de*o. LISTKI, (Ks. Me5ko\ 144 stran* _____________ LJUBLJANSKE SLIKE, spisa! Jakob Alesevee, 263 strani. Cena .................................................60 Izltoriio je pogodil ljubljanske tipe naš prvi humorist Aleševec. Tako natančno in zanimivi* je opisal vse od branjevke do hišnega gospodarja, da jih vidite kot živo pred seboj. LOV NA ŽENO spisal J. O. Curwood. 194 strani. Cena .80 Skrajno uajn't roman iz modernega življenja. človeka tako prevzame, da gy z velikim zanimanjem prečita do konca. LCCIFER, spisal Jean de la Hire, 292 strani. — Cena ........1-— Fantastičen roman v šestih delih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodeva, ("i ta tel j se mora nehote čuditi bujni pisateljivi domišiji- MALI LORD. spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena ................................... Globoko zasnovana povest o otroku, ki gane odljuduega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini iu reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim iu slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. Cena Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena ...... Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 1111 strani. Ona ........ .80 .30 .. .60 .60 MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppeidieim. 92 strani. Cena ................ 75 Do skrajnosti naiiet rouian iz modernega življenja. Oppeulielm je znani angleški ro-anopisec poznan ih> celem svetu. MLMC ŽIVLJENJA, spisal Ivan Cankar. 230 str. Cena .80 MLADA LETA, (Jan. E. . v rek j, 188 str....... .60 Spisi... MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. Cena .75 Ivan Cankar je prvak naših pisateljev Ljudje. čijiti duševnost opisuje, so pristno slovenski iu opl-s njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. MORSKI RAZBOJNIK, spisal Kapitan Fred. Marry at. 192 strani. Cena ................................ .80 Povesti morskih gusarjih in piratih so splošno vse zanimive, to delo i>a presega po svoji zanimivosti najboljše povesti te vrste. Naročite izvod Se danes, če se vam do])adejo povesti te vrste. MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. 0nal.50 Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu čita-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. MLADA LETA .....................................................60 NA KRVAVIH POLJANAH .................................. 1.50 NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cena____ J5 Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. VzjieoJajo se kvišku, a sredi I>ota omagajo. NA KRVAVIH POLJANAH. Matifif. s slikami Cena 1.50 NAŠA VAS. spisal Anton Novafcui. 224 strani. — Cena 1,— V zvezku je devet črtic povečini Iz naSe lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljiv mojster v opisovanju značajev. NAŠA LETA. spisal Milan Pngdj. 125 strani. — Cena vez..............7« Broš............. Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki je ltoznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NANŠI LJUDJE, spisal Alois Reawe. 94 strani. Cena Zanimiva povest iz Časov, ko so bili Francosi na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Trdo vezana. 115 strani. Ona __________________________________ Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svatovne vojne"-PASTI IN ZANKE, spiral I. S. OreL 231 .50 .41 .70 Kriminalni roman iz polpretekle dobe. Neki slovenski kritik je nekoč pisal, da slovenaki pisatelji nimajo daru za jdsanje kriminalnih romauov. No, itisatelj Orel mu Je doka* sal, da ga imajo. PESMI V PROZI, spisal Ctaa. Baudelaire. 112 živ- Verna slika pestrega vel i kotnestnega ljeaja ln spominov nanj. PATER KAJETAN, spiaal Verdict os. 187 Roman, napisan po ustnih izročilih in tiata-nih* virih. Zgodba Človeka, ki ni Idi re*sa sa samostan ter se Je slednjič po hudih bojih vrgel zopet t življenje. PING VINSKI OTOK. 282 M To Je satira na francoske pretekle ln sedanje razmere. V tej knjigi Je slavni francoski pisatelj najbolj drsen ln bresobaireu v svoji zabavljicL .40 1.25 .60 .60 .50 .35 .60 .60 .'H) .60 PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. .60 •*Med Padarjl in Zdravniki" ter •*Pisane Zgodiš-" je spisal naš ] Milj udu i pisatelj Kač. ki st> je i »osebno proslavil s svojim znamenitim romanom "Grunt". Prva knjiga vsebuje 24, druga pa IS kratkih in zanimivih povesti. PLAT Z\ DNA, spisal Leonid Andrejev, 131 str. Cena Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve, namreč 4 "Misel v megli"' in "Breziino". POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 zv.) ........ POPOTNIKI, spisal Milan Pugeij. 95 strani. Ona V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Tugelj deset črtie iz našega »lomacvtu življenja. POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 79 strani. Cena ................................................ Kujiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njegove misli so globoke in mehke. Posebno ženske s>o vnete za njegova dela. PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena ............................................ Povest iz vojne dobe. ko se je v sn ih vseh naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojen jem domovine doseže tudi povest svoj višek. PRED NEVIHTO, spisal I. Turgenjev. 96 str. Cena Mojstcrsko delo slavnega i-uskega pisatelia. PRIHAJAČ, spisal Fr. Detela. 157 strani. Cena Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja. PRI STRICU, spisal Gangl. Ill strani ........ PRI STRICT.................................................. PRODANE DLŠE. spioU? Joža Likovič. 160 str. Cena Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE. Rabindrauat Tagore. Trda vez. 84 strani.* Cena ................................................. Prgeovori, eseji iu misli slavnega indijskega pisatelja. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. 10:: stran.. Cena.....35 Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualni vsebini, ki razmotriva pereče moderne probleme in posega v drugem delu v vojno iu povojno dobo. RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. 192 strani. Ona .70 V širokem stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso. da mora čita-telj nehote z napetim pričakovanjem čitati do kornra. RENE MALPERIN Spisal Edmont tie Con eno rt. !!3!> str. Cena .40 Roman o dekletu iz visoke pariške družbe. Delo je polno fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev. ROMAN ZADNJEGA CESARJA HABSBLR- ŽANOV ............................................................ ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87 strani. Cena ................................................... SANIN. Spisal M. ArcibaSev. 4SS str. Cena----1.— Ta znameniti roman, ki je bil svoječasno na Ruskem in na Nemškem konfiseiran, slika na realističen način ruskega inteligenta. malomeščana. oficirja, študenta. Žida, žensko v okviru družine in samostojno učiteljico. SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Kari Majr. 160 strani. Cena ............................................... -3® Dejanje te lepe povesti se vrši na ameriškem ZaiwdtH Pestre slike iz indijanskega in pi-jonirske«ra življenja. Mayu sicer »ičltajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-meriškem Zapadu je znal dosti natančneje o-plsati kot marsikdo, ki je živel taint SKRIVNOST NAJDENKE, povest. Trdo vezano. 93 strani. Cena ................................................... -50 To je po naše prikrojena iiovest, ki bo zanimala slehernega bravca. Hudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma junakinje, sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo. .35 JM SPISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. — 67 strani. Cena _____________________________________________ SLIKA DORIANA GRAYA. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ........................1.20 To je eden najbolj značilulh spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv po svojem stilu. |>o svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti. ki veže bralca z nepremagljivo silo nase. SREDOZIMCI, spisal Peter Bohinjec. 84 strani. Cena .40; vezano cena Zbirka kmečkih povesti iz našega življenja. Bohinjec je dober pisatelj, ki v svojih spisih do«i»ičice pogodi duševuost našega človeka. Ob Stanju njegovih del se zdi Človeku. da ima pred očmi prizore iz domovine. SI .IKK, spisal Ksaver Mešks. 188 strani. Cena.... Osem povesti, Id zaslužijo, da jih sleherni prečite. ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRUH. spisal F. K. Finžgar. St stranL Cena Nafi mojsterskl pripovednik nam nudi v teb deeb svojih delih obilo duševnega užitka. STRAHOVE VOJNE, spisala Bertha pL Suttner. .60 .50 To Je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi r človeku stud do vojne. Pošastni prizori so oidsani točno in natančno. Vsaka mati bi morala čitati to knjigo, kajti to Je izpoved žene ln matere, ki Je izgubi- __la na bojišču svoje najdražje. SVETLOBA m SENCA, spiaal dr. Fr. Beieia. 17« atnsaL Trda sazano. Cena______________________1.20 Naš znani pisatelj Detela je e tem svojim delom zopet posegel v naše preprosto življenje ter izborno orisal snačaje, ki nastopajo t nJem. TARZANOV SIN. Vezano :UH strani, broširana .90 TARZAN, SIN OPICE. strani. broširana .90 Pisatelj Edgar ltiee Burroughs je v svojih delih o Tarzanu obdelal snov. kakršne ni ob-• delal pred njim še noben pisatelj. Njegova dela so prestavljene v vse kulutrue jezik« ter ne zanimajo samo mladine, m:«' pa tudi odrasle. TATIČ, spisal Franre Bevk. Trda vez. 86 str. Cena .70 Nas izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je po-vetil svoji materi. TUNEL, spisal Bemliard Kellennann. 295 str. Ona 1.20 . Globoko jio«l zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Cele armade delavcev se žariva jo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi «b*la zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče in tisoče delavcev. Toda železna volja inžinirja Albina ne odneha, dokler ne steče med Kvre*-po in Ameriko globoko i>od oceanom prvi vlak. TRI LEGENDE O RAZPELU, spisal Julius Zeyer. Trda vez. 83 strani ...................................65 Prevod treh zanimivih povesti znanega češkega pisatelja. UGRABLJENI MILiJONI. spisal Seliger Bral. 291 strani. Cena ................................................ 1.20 Knjižnica "Jutra" nam je s t»'in delom predstavila skrajno napet roiuan ameriškega Jugoslovana. Kdor bo preeital to delo, bo uebčutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljubezni, o sorodni!* dušah. VELIKI INKI IZ1TOR, spisal Michel Zevaero. 124 strani. Trda vez. Cena....1.20........Broš. 1.— Kilm hoče poznati strahoto španske inkvizicije. naj prečita to delo. ki je bilo spisano po resničnih podatkih in mora navdati čita tel ja z grozo. VERA. spisala Olga Waldova. 15-1 strani. Cena Roman je polu lepih prizorov, opisuje skrbno življenje nekdanjih najvišjih krogov nemške in ruske aristokracije in ka/.e. da so bili med njimi inileg manj vrednih tudi srčno-plemeniti ljudje. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merimee. SO strani. Cena.. .30 Eden najboljših spisov francoskega mojstra, vzeta iz našega kmetskega življenja. V KREMPLJIH INKVIZICIJE, spisal Michel Zevaco. 401 strani. Cena ................................ 1.30 To je mojstcrsko delo v svetovnimi literaturi z neštetimi zapletljaji in nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čitatelja, ki ga vzame v roko. V METEŽU. Spisala Marija Kmetova. 210 str. Cena............1,—~ Pisateljica je v tem romanu globoko pogledala v žensko dušo. Usode jietero žensk raznega tipa in značaja se križajo v nietežu življenja. iz katerega izidejo vsaka na svoj način. .40 .60 .35 V GORSKEM ZAKOTJU, spisal Anton Koder. 130 strani. Cena ......................................... Zanimiva povest iz prejšnjega stoletja. VRTNAR. spisal Rahindranat Tagore. 105 str. lrdo ,Tez..........75 Mehko vez......... V knjiui je vsebovana globoka mirim modrost in srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja. VOJNIMIR. spisal Josip Ogrinec. 78 str. Cena Zanimiva povest iz časov prekršT-evauja koroških Slovencev. V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert Kraft. DVA DELA. 482 strani. Cena ............ 1.60 Vseskoz nai>et roman, ki ga čitatelj ne more odložiti, dokler ga ne pretita do kunca. — Poln najneverietnejših dogodivščin In zaplet Ija je v. 1913 — 1918. spisal Vitomir Jelene. Trdo vtzano. L'Nfi strani. Cena ....................... \ •-»- To so splošni spomini jugoslovanskega dobro-voljra, ki si- je nesebično udfh-žil lK>rbo za svoliotlo nase domovine. Knjiga zanima vsakogar. posebno pa tiste, ki st» bili tako nesrečni. da so se udeležili svetovne vojue. iu tako srečni, da so jo preživeli. V ROBSTVU, opisal Ivan Matitič. 255 strani. Trda vez. Cena ................................................ 1.23 Ivan Matičič je eden tistih redkih našili ljudi, ki ne pozua samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak zna tudi vse pretresljivo opisati. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ........ 75 Zvezek vsebuje izvesti Milčinskega, Premka in I^iha. Posebno pretresljiv je spis Milčinskega "Mladih zauikernežev lastni življenje-pisi". ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. Šenoa. iMtsloveuil L. J. za Ljudsko knjižico, obseg:) ■J7S strani, in je jako zanimivo pisana ]N>vest Cena ......................................... Z OGNJEM IN MEČEM, poljski spisal H. Sien-kieviez. 683 strani. Cena ................................ 3.— ltogato ilustriran zgodovinski roman iz najbolj junaške dobe poljskega naroda. To je eno najboljših del najslavnejšega poljskega pisatelja. ČITAJTE TO KNJIGO. ZLOČIN V ORCIVALU, spisal E. Gaboriau. 246 strani. Cena ................................................... L— "Zločin v Orcivalu" je zelo zanimiv detek-ski roman, ki nam predočuje, kam lahko zabrede lahkomiseln človek, ki nima skrbi za vsakdanji kruh. — Seznajte se z francoskim detektivom I^e Coque-om. ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojev- jevski. I. DEL JHO strani. II. DEL -T-' str. 2.— Veliki Dostojevski je |>odal v tem svetov-noznanem romanu sliko življenja ruskih jetnikov tnkozvanih katorgah. utrjenih jetni-ških taborih v Sibiriji. Povesti... "GLAS NARODA New York, Thursday, December 12, 1935 THE LARGEST SUOVENE DAILY IN V. 8. "A. PREVELIKA OBZIRNOST Skoraj pot lot je poteklo, odkar ,io brez sledu izginil Thomas Brown, kateremu so njegovi sorodniki Mak rat ko rekli Tommy. Kot da se jo c dprla zemlja, ter požrla, je naenkrat izginil s površja ta > veži, dobrodušni, itda.ii «"iovek. CVIjj v onem času, Ko so vojne noviee nadkri-Ijeva'.e vso druge, so priobeali listi v mostu Xove Anglije, kiei je bila Browuova družina visoko čislana, dolga poročila ;> tem fantu Tudi newyorsko časopisje je večkrat pisalo o t«*n» slmaju. Kmalu je bila pa =tv.ir pozabljena. Zadeva Tommy Brown a po<«t»da nesrečna skrivnost. Tonu ivjevi stariši so umrli pre l par meseci. Očeta in mater Je «r>ravila v grob toga. K mčno sta morala priti do ] reoričanja, da j«' Tommy mrtev. a niktlar nista izvedela «tra:ne resnice. Ta r"sniea bila pa znana le euenm človeku. Skrbno jo je skrival pred Tommvjevitiii :-tar'ši in vsem svetom. Ta resnica ira je tako težila, bi "šo je v par letih postaral za desetletja. To jo bil James Brovn. starejši brat Tonnnvja. Tasnikarski poročevalec, ki je p iznal Jamesa že dvajset let. f-e je sestal ž njim pred par dne* i v New Vortei. James ga je i ova'ii! v svoj hotel na večeri«.. Takrat si je vprvič olajšal svojo vest. ter tudi dovolil poročevalcu. !a -me pisati o n-«odi Tommy Browna, ker no be liiliV v *«" trpel, če se izve resnico To j«; čudna povest. T »mmy Rmwit je bil izvrsten i'ant. l*r"den, skromen, u-ho"'jiv ter vedno prijazen in veselega duha. V onem mostu Nov Anglije je bil najbolj priljubljen. Vsakdo ira je ljubil. V<:''ta lekliea v mestu ura je li'it.'lsi za ljubimca, a Tommy je bd oošten in skromen. Nihče mu ni mogel ničesar očitati. Nato na je izbruhnila vojna. Toiamv je bil star takrat 21 }ot V onem času ni bila prisilim. vojaška služba obvezna. Ton my je sklenil prostovoljno ^voil-c je znova zap ^topiti v mornariški zbor, ki je prvi odšel preko morja. Nežno se je poslovil od svojih starišev Oče mu je dal Jfc'ioo. S tem denarjem se jo odp' Ija! v New York, odkoder i< brzojavil domov, da jo srečno dospel. To je bilo zadnje, kar so sli-š.di stariši in sorodniki o njem. in j ri nobeni vojaški oblasti se ni zglasil. Iskala ga je tajita policija. Vojaška policija j" uvedla poizvedovanje, čolna v ni nihče ki ga jo poznal, vrjf k da je pobegnil iz vojaške s'uzbe. V>e iskanje je bilo brezuspešno Si le dve leti ]K)Ziieje jo izvedel m jej. ov brat James Brown, ki j" pr"vzel od očeta veliko to-van.'t, ka j se je zgodilo ž njim. Ko j>' dospel rpommy na :!ra:.d Central postajo v New V:»r'\u. o* odšel s svojo ročno orbico počasi po 4'J. cesti proti Times S<|iiaie ter opazoval živ-' ieii.ie i i • divenje srca velemes. a. Sluča jno je Šel v neko gos-lino 11 j i Broadwayu. Tam so je znani! z žensko, ki je bila pr /a. s katero s«> je brez corimo-aij -seznanil. Rila je mlada ir ]e|)a. p;.ivovla>a ter sjjijilt oči Fant j' je ugajal, in pričela j koketirati ž njim, dokler ga ir \ iei^i v svoje mrože. Na\ idez •io r.edolžuo ji* zrla nanj > svo imi sinjimi očmi t<*r mu pove lalo, kako osamljena jo in kak« potrebuje viteškega moškega varstva. Tommy je je domneval, da je r,Mi4a (l.-iko jo bilo dekletu ime) mlada fonska. ki služi svoj •s:i!:danji kruli kot strojepiska. Sin sta v kinematograf, vočej-i de sta in nato jo je spremil bn i >v. Prosila ira je, naj gre /njo v stanovanje, da mu bo Inn* pol azala -voje -like. Otive da ga je v pritličje ve-'ike hi-i na -t'1, cesti. Tam mu fe -"die v naročje t«*r ir;i za«*e-i:i strasino pol;uMjati. Priznala li.u je, da je poročena in da ;o njen mož odnotoval po tr-.c m »klical policijo. F.ditr je postala historična, "o je p.dicist odvedel Tommv-a e njen mož jo je potolažil, •a Š. da se ji ni treba ničesar lm-+ Tat je aretiran ter ji ne može s;,»riti ničesar zalega. T' kom vožnje na policijsko posi.ijo to\ ter ga vpisala v rotokek Kekel je, da se piše Tlieodor Binlingham ter da jo l »*o'' de'a in stanovanja. Niče->ar 'ruL'ega niso mogli spraviti 5>: njega. L">ti >o objavil; kratko novico. de je bil prijet vlomilec. V Tonibsu je bil pet meseeev za;e t. i\ončno «o je vršila ob-lavvav.i proti njemu. Rekel je, da > kriv. Obsojen je- I»il na s< dom let ječe. Tri dni pozneje je dobii v Sing Singu -tevilko Oblas i s,, žc zdavnaj preno-i•:11 • })« izvedovati po Tommy Brownu Njegova družina se j« t'olagoma prepričala, da jo •ortov t< r pokopan v neznanem grobu. Dve leti sta potekli izza njegovega odhoda. N kega dno pa je Tommvjev brat, James Brown srečal na ce*ti p< tepulia, kateri mu je izroči5 pismo. Iz tega pisma jo izven mož. starejši človek, je po- io e mu je govoriti s svojim trkal, misleč, da njegova žena j aratom. To ni bil več oni vese-■ o spi. hi Tommy, ki ga je poznal, pač T«.mi v bi bil Še vedno lahkot pa dnšeono in telesno )»ostaran zginil skozi zadnja vrata. Ne-jTlovk. Tommy mu jo povedal izkušeni mladenič pa ni vedel,i svojo ze.odbo ter mu pre] hi veka j aaj počne. Hitro se je ob-j.bil uvesti novo obravnavo. Ho-i. kej. prijel svoj ročni kovčeg! tel je ,'•> vedeti, kako se godi ter skočil v stransko sobo. — Tam so bom skril — ji je Od tedaj naprej je izginil. V-j zaš( petal. — f'e me no bo nastavil se ni v nobenem hotelu,I šel, se lahko zmuznem pozneje starišem ter je bil vesel, ko jo izvedel, da ne vesta, kaj se je zgodilo ž njim. — Mati bi umrla in oče bi Zanimivo obravnavo so imeli te dni v Londonu. Šlo je za problem, ali je veljavna obljuba od ož-mjenega dekletu, da jo bo poroeil, ko se loči od žene. Ali ni dolžnost dekleta zavrniti tako obljubo, češ, najprej se daj ločiti, potem pa obetaj. Saj je to skoraj isto, kakor če porečeš prijatelju: 44Obljubim ti 100.000 dol. kadar jih bom imel '' 1 srd A. S. Mildway je obljubil strežnici v bolnici že leta 1932, da so bo poročil z njo, čim bo sodno ločen od svoje ženo. Njegova žena se je dala predlanskim ločiti, toda zdaj si je lord naenkrat premislil in ni hotel izpolniti dane obljube. Izgovarjal so jo, da je obljubil strežnici zakon, ko je bil še o-žeujen. ko ni imel pravico obljubljati in ko je bila torej njegova obljuba neveljavna. Strežnica je bila pa drugačnega mnenja in je zahtevala 2'MM) funtov šterlingov odškodnine. za prelomljeno obljubo. Ko sta se seznanila z lordom, je oila baje na najboljšem glasu. Vedela je sicer, da jo lord ožo-ajon. toda mislila je, da bo svojo oMjubo izpolnil, saj je vendar lord. Zadeva je prišla pred -odišče in v prvi instanci jo bil lord obso jen, v drugi instanci je bila obsojena strežnica in lord oproščen. Slo bo pred tretjo Instanco in tam bo padla zadnja beseda. Možje in žene v Londonu se zelo zanimajo za izid to pvavoto. t V bo zmagala -t rožni en. hočejo ženo objaviti v listih oglas: Dekleta, no vein jt« ožonjenim, da vas poroee, ko kodo ločeni. Saj nimajo pravice dajati takih obljub. zno:vl — : o zame je rt kol. — Ne brigaj PREKOP MED MOSKVO IN VOLGO Kmalu bo dovršen novi prekop med Moskvo in Volgo. Reka Moskva bo vsledtega postala plovna za oceanske parni ke, mesto Moskva bo pa izpre menjeno v važno pristanišče. Kaj je kazalo J. Brownu ? Ali naj gre k Kditinomu možu Ter mu ? poroči celo zadevo. Ta "dovek je imel odgovorno službo ter velik vpliv. Svoji ženi je popolnoma zaupal. Tudi če oi i '.vedel resnico, bi storil vse, da prepreči nadaljni škandal. Skrbel 1 »i tudi, da ostane Tomov še nadalje v ječi. Lahko bi šel tudi k Editi. Bila je plitva in nečimurno bitje ;n njeno soeijalno stališče ji je bilo več kot čast in poštenost. Da reši svojo čast, je dovolila, da so Tommyja zaprli. Najbrže bi ničesar ne storila za njegovo rešitev ter bi po krivem prisegla, da je Tommy ros vlomil -v njeno stanovanje. Tommy jo prepričan, da je on krp njene zmote ter da je po pravici kaznovan. Noče niti govoriti niti so bo-5 riti za svojo prostost. V-e to je premislil James Brown ter spoznal, da no more ničesar opraviti. Vrnil se je h stariscm ter jih pustil v veri, da ni Tommy več živ. Ko s*a oče in mati umrla, se je Tames Brown znova odpeljal v Sing Sing, in poklicali so Tomm\ ja. — Tommy — mu jo rekel — oče in mati sta umrla. Nikdar "ista izvedela, tla si še živ. Ali boš sod«.j govoril? Tommy je pa hladno odvrnil: — Jaz vas ne poznam, gospod. Ne nadlegujte me več. Pamignil je pazniku, ki ga !e odvedel nazaj v njegovo ce-aoo. Tames Brown je potegnil iz žep t pismo ter ga pokazal časnikarskemu poročevalcu. Biio ie iz Sing Sin ga. Pisal < a je zdravnik jetniške bolnišnico. Orlasilo se je takole: — Me?;, ki ima tevšilko 23568 "n ki se jo nazival Teodor Bur-^ingham ter navedel vaš nalsov £ot naslov svojega edinega prijatelja, je umrl pred enim tednom na pljučnici. Pokopali smo ga na jetniškem pokopališču. ZAROČENCA MILANSKA ZGODB/ 17. oTOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI 108 OSEMINDVAJSET«) P< )GLAVJE Kuga, ki se je zdravstveno sodišče balo, da bi jo nemške tolpe lahko zanesle na Milansko, je res prišla v deželo, kakor je znano; in znano je tudi, da se ni ustavila tu, temveč je zajela in (»pustošila dobršen del Italije. Pod konec avgusta, ko jo bila kuga baš na vrhuncu, se je tlon K odri go vračal neko noč na svoj doni v Milanu; spremljal ga je zvesti Sivec, eden izmen treh ali štirih, ki so mu bdr od vse služinčadi še ostali živi. Vračal se je z veseljaškega sestanka prijateljev, ki so se navadno vkup razuzdano zabavali, da prebijejo tiste mrko otožne dni; vsakikrat so bili tam no vi obrazi in izginjali so stari. Ta dan je bil don Rodrigo med najbolj veselimi in mod drugim j-vzbudil v družbi velik .>meh z nekakšnim nagrobnim govorom na grofa Attilija, ki ga jo bila kuga pobrala pred dvema dnevoma. Med bojo pa je občutil neko neugodje, neko potrtost, neko kleoavost v nogah, težko dihanje in notranje žganje, ki bi ga bil rad pripisoval -amo vinu, bedenju in letnemu času. Vso pot ni odprl ust in ko je prišel domu, je najprej ukazal Siveu, naj mu napravi luč, da pojdo v svojo .•oho. Ko sta bila tam, jo Sivec opazil, da je gospodarjev obraz spačen, vnet. da so oči izbuljene in svetle; zato je stal daleč od njega; kajti v takih okoliščinah si je moral že vsak lopov pridobiti, kakor pravimo, zdravniško oko. "Počutim se dobro, da," jo rekel don Ko-drigo, ker je v Sivčevein početju bral misel, ki mu jo šinila skozi možgane. "Počutim prav dobro; toda pil sem, pil sem morda malo preveč. Bilo je novo vino!... Toda ko so človek prespi, vse to mine. Zelo sem zaspan... Odnosi mi vendar to luč izpred oči, ker me shin... in mi je tako nadležna...!" '-Le šalite se z novim vinom," jo dejal Sivec tel- ostal še vedno daleč od njega. "Toda lezie" brž, kajti spanje vam bo dobro delo." "Prav praviš; če bom mogel spati... Sicer pa so dobro počutim. Postavi za vsak slučaj o-nile zvonček semkaj, če mi bo morda nocoj česa treba, in pazi, prosim te, če boš slišal kaj zvoniti. Pa saj mi ne bo ničesar treba... Odno- si brž to prekleto luč," je povzel nato, medtem ko je Sivec. izvrševal povelje ter se kar mogoče malo približal. 44 Vraga, da mi mora hiti v tako nadlego!" Sivec je vzel lnč, voščil gospodarju lahko noč in urno odšel, medtem ko je oni lezel pod odejo. Toda j>okrivalo se mu je zdelo kakor gora. Vrgel ga je stran ter se sključil, da bi zaspal; kajti v resnici je bil do smrti zaspan. Toda je dva so >e mu oči zaprle, se je z velikim zbudil, kakor bi bil prišel kdo ter *ga nalašč zagugal: in čutil je, da mu narašča toplota i/i narašča nemir. Z mislijo se je vračal k avgustu, k novemu vinu in zadnjemu neredu rad bi bil njim naprtil vso krivdo; toda te misli je sama od sebe izpodrivala ona, ki je bila takrat združena z vsemi, ki j«' vstopala takorckoč po vseh čutih in se je vtihotapijala tudi v vse razuzdane pogovore, ker je bilo vendar laže zbijati šale z njo, nego jo zamolčati — kuga. Po dolgegni preobračali j n jo končno za-pal in začel sanjati najhujše in najbolj zmršenc sanje. ki si jih j«' mogoče misliti. Prebudil se je. Spustil je roko, ki jo je bil zares dvignil. Nekaj časa -e ni mogel razgleda t i in dobro odpreti oči, kajti -votloba že jasnega dneva mu je bila prav tako neznosna kakor snoči ..-veča. Spoznal je svojo posteljo ill sobo; zavedel se je, da so bile vse le sanje; cerkev, ljudstvo, rodovnik — vse je izginilo, vse razen ene stvari, razen one bolečine na levi strani. Obenem je čutil v srcu silno, te-nobno utripanje, neprestano brnenje i n žvižganje v ušesih, ogenj v notranjosti in po vseh udih hujšo težo nego prej, ko je legel. Obotavljal se je nekaj hipov, preden je pogledal boleče mesto; končno ga je odgrnil ter se strahotna ozrl nanj __zagledal jo grdo bulo vijoličasto modre barve. {Dalje prihodnjič.) ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati " Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri ' Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti'*? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! 1 1 IZ BAGDADA V STAMBUL Izdajalec: Na lovu; S]>et na divjem zjipadu; 4 knjige, s slikami. 627 strani liešeui uiiUjoui; Dediči Vsebina: <>na ........................35t Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu v ^oropa ; Družba En Nacr GORAH BALKANA Cena .......................1.50 „ . . . 4 knjige, s slikami. 576 strani KRIŽEM PO JUTROVKM Vsebin i • 4 knjige. 598 rfrani. s slikami ^^ §imcn; /aroka z 2ai>rekami: v golob. V sehina : njaku; Mohamedanski svetnik Jezero smrti; Moj romaD ob Mlu: Kako sem J Cena 150 v Mekko romal; Pri famarih; Med Jezidi Cena .......................1.50 IVINI .TO V PO DIVJEM XITRDIST.1NU ... . .. ... , . 4 knjige, 594 slraot. s slikami v kni'5' 8 8hkarni' ,7s>3 8trtni « \sebma. Vsebina: Amadlja; Beg iz jaf-e; Krona sveta; Med Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; dvema ognjema Cena ........................lil NSo-fl, lejia Indijnnka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči Id Apači; Na PO DEŽELI SKIPETARJEV * nevarnih potih; Winnetovov roman; Sans 4 knjige, s slikami, 577 strani Kar; Pri Komaučib; Wiunetova smrt; Win- Vsebina: net0Ta 0P°ri*a Brata Aladži ja ; RoAi v soteski; Miridit; C®"® ..................... Ob Vardarju Cena ........................1.50 - Z L* T I SATAN iN IŠKARIOT 4 knjige, s slikami, 597 strani 12 knjig, s slikami. 1704 strani Vsebina: Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Kon-Izseljcocl: Turna Setar; Na sledu; Nevar- —; Rili, in njegova poslednja pot nostl nasproti; Almaden; V treh delih sveta; Cena ........................1.5® Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. \ __ F n O LA a V A RT) P A n New York, Thursday, December 12, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. 9. GREHI OČETOV =*Roman v dveh zvezkih---- Glas Naroda priredi) I. H. TIHOTAPSTVO S PREMOGOM Za 107 m Ko se peljeva z visokega klanca po strmi cesti proti jezeru, prieiiem govoriti s komolcem. — Ti! Sedaj pa mi napravi drugačen obraz! Tukaj je jezero. In tam, kjer žari solnce, te čaka tvoja sreča! Z zmedenimi očmi me pogleda. In v velikem nemiru pride iz nje^a: — V svojem src« ne čutim, da je tako blizu, kot misliš ti. Cim bližje mi prihaja odločitev, tem jasnejše čutim v sebi:: ni bilo "prav, da sem pustil, da me je moje hrepenenje pregovorilo. Xisem smel priti, dokler ni bilo vse raz vozi ja-no, kar se še temno ovija mojega življenja. Dozdeva se mi. kot bi se morala ta popustljiva slabost nad menoj maščevati. — Rihard, sedaj pa se mi zdi« malo prečuden,— pravim nejevoljno. Nato pa sem se moral smejati. — To je še najlepše! Slutnje! Mogoče ti bo še kak zaje preskočil pot. Tedaj pa kočjaža kar vstavi, izstopi in se vrni! — Smeje mu govorim in mu skušam prigovarjati, kako veliko vrednost ima zanj njegov notranji glas. — Ribani, verjemi mi, s tem si našel edino pravo pot. Kar se tiče zadeve v Avgsburgu — sicer ne vem, kako vse stoji — toda mislim, da mora prej ali slej o tej zadavi govoriti še drug glas. Po mojem mnenju storiš najboljše/ tla počakaš toliko časa, dokler nisi slišal drugega lasu. Toda povej mi vendar enkrat: ali je bila tvoja zadnja Y Augsburg brez vsakega uspeha? — Z gotovostjo smo dognali le to, da so ljudje otroka že lansko letci" s privoljenjem svoje hčere oddali drugam. — Kam ? — Povedati mi niso hoteli. — Kaj jil* je vendar mogoče sodnijsko prisiliti. —Jaz? Xe! Pravico nad otrokem ima samo mati. — Tz nieg^vega glasu je zvenela j- za. Sa.i vendar stoji v postavi: da oče s svojim nezakonskim otrokom ni v sorodu. Med vsemi nečloveškimi krivicami, ki se nahajajo v naših zakonikih, je to najstrašnejša. Kri ji* vendar kri! Tega ne more noben paragraf izbrisati iz sveta. Ako bi stalo v postavi. To je tvoj otrok! Njemu moraš biti oče! — verjemi mi, tedaj bi bilo v življenju marsikaj drugače. In bilo bi boljše! In to bo tudi še priš!o! Mora priti! fV midva tega tudi ne bova doživela. Globoko dihne in pritisne roko na čelo. Molčim. Napol sem mu moral dati prav, napol pa se mi je dvigalo oporekanje. Da pa bi v tej uri razpravljal ž njim o družabnih stvareh, hi bilo neumestno. Zato sem molčal. Cez nekaj časa mi pravi:: —Tako mi ne preostane nobeno drugo sredstvo, kot da dosežem, da dobi moj odvetnik varuštvo nad njim. Potem bo smel tudi vedeti, kje se nahaja otrok, za katerega mora skrbeti. Predno pa bo to doseženo, bodo še potekli meseci. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU «1« wist lit* sfkEIT nbw IOU, n. t piftrra mam za ceni voznih lib rov, wtm-i mrvacljo kabin. in pojasnila za po-3 tcvanje iiiHiiiiimnnitmiiiiw U : SS t^i .tr "» I I I = 1 IK. jauuarja : Ijifuyt'lle v Havre IJ-X v Ceiioji SI. januarja« : M:i.j<-s1ii' v Clu'ilMiurj SHIPPING NEWS l'l. januarju ltltllllll v Itn-iuiMi 'J.'t. januarja : < 'liatiipluiu v Havre 1 1. de<-eiiil»ra : Washington v Havre 1-afa.vetle v llavr« Aqiiitanla v Cherbourg Hurnpa v Bremen v «uoa -N <|it*t*iultra : 'mite
  • tirK \ premogovnem okrožju so nekatere družbe prenehale poslovati, vsled česar je izgubilo delo na t i-oče in tisoče majnerjev. Ker jim preti beda in pomanjkanje. mi kar na svojo pest začeli kopati premog ter ga prodajajo v bližnja mesta po znatno nižji eejii ko» jo kompanijska. Premogovne družbe so proti temu pritožile, oblasti so pa zati-siiile eno oko ter puste premolar jem kupčevati z ** butlegarskim" ju-emogom. januarja : Krnnt-n v lireuicii .Manhattan v Havr ČEZ 15 LET NAŠLA HČERKO Kakor napeta povest se bere i srečna mati si je na vso moč zgodba danske matere A. Lau- j prizadevala, da bi poizvedeln,' ritson. Mala Ana Lauritson je! kje je njena hčerka. Vse za-! BJVSIDEAVEC PRESTOLONASLEDNIK L januarja : < 'hatuplaiii v llavrc s. januarja : Aipiitania v Chchiiorg 1«. januarja: Kuropa v II nim-n 11. januarja: lie ile Frani-e v Havre VuN-auina v Tr>t lo. januarja : Washington v Havre i.'. februarja : <'onle ili Savoia v Genoa ."». februarja: Majestic v Cherlxmrg s. fehritarja : I£e.\ v l icuoa • 12. februarja : Washington v Havre lircmra v Hremeii 11. februarja: Iterengaria v Cherbourg 1."». februarja : f Cliamplaiu v Havre februarja: Kuropa v Bremen lli. februarja: Kuropa v Bremen liii. februarja : Majestic v Cherbourg -l. februarja: Ile e docela rizhil. Mlada žena je — Ne! Svojemu odvetniku sem to prepovedal. j h;ja huiii priprava za pot, |x> kateri greš • lanes. Vidim, »hi te moram dovesti na druge misli! S silo! Zato ti hočem nekaj povedati. Takrat, onega jutra, ko iiro avto v 1|iw|1 s1;l ke, nikakor ne slutiš, kaj sem tedaj izvedel. i ]( ,{| h) žt>na videla sta. R.hard me pogknla. | da l»o mr.ti ubogega otroka naj- — Izvedel sem, kaj ti je tvoj oče še hotel povedati na Pred kratkim je :, Texri.su v Združenih državah * i i • i * - ufegovi I v l l»ratom /,e kot prestolonasled-, |n:k. čep»av ji- v svoji domovini Io znan. Najmlajši siti kra- i leer jen '' 1 ,n" *',ul i1' v izgnan-tviV riti/: _ ' -'t- od leta 11M7. Zna n o je, da navilnšeno i»eča z mehaniko pred leti je eelo inkoimito <-o. Njenemu otroku pa se nt n-č ugodilo, pač pa je ležal tam -:nrti ir. oporoki so poročali 1»*.-ti Ti -o tudi pisali, tla je 11-mrli bogataš vsi' svoje premo-»"-."' želi j * zaiin>t;l svoji pob lr» M i M: ••« 1 i Pri tej priliki so <"is.»pisi na dolgo in široko popisovali. da j" bogataš svojo d"d'nj«» li*tii našel na Dan- -kciti, kit j" bibi 1 vol li*ta star oti.-k. Takrat se je otro •rovi mati ponesrečila z avto •lobiloir. zato sta mož in žena >kl«'!iila, da bosta [»uiičko vzela y. \ svoj ker nimata otrok. Ot-"i kova mati je namreč najbrže umrla, ker ni bilo nobenega cla--11 v**č o njej. IT! smrtni jnjstelji, česar pa s svojim ohromelim jezikom ni mogel več povedati. V nemiru se oklene z obema rokama moje roke. Tedaj pa mu povem vse, kar mi je tedaj povedala 1 Ali za: zakaj takrat ob počitnieih ni prejemal njenih pisem, in kako je njegov oče posegel v obrat njegove sreče, spočetka tako škodljivo, nato pa njegovi sreči tako koristno, tako razumljivo in dobro mišljeno, prav, kakor je delala očetova ljubezen. Iti povedal sem mu, kakor drugače bi se je moralo njegovo življenje obrniti, ako z onim kupom črnoobrobljenih pisem ne bi bil sežgal pisma, katero mu je Luiza pisala jm) smrti njegovega očeta. S tem odkritjem sem mislil samo lobro. Toda njega je pretreslo, da sem se prestrašil. Zmeden gleda v praznoto, kot bi se preti njim odprla ona temna globina življenja, v katero gleda človek žalosten in potrt. Z rokami si zakrije obraz. — Kaj sem moral pretrpeti! in tako blizu mi je bila sreča! S to besedo mi je dal zopet moj mir. Bil sem že v skrbeh da sem s svojim odkritjem povzročil kako nesreče. Sedaj sem mu mogel fioložiti roko okoli vratu in reči: — Da si šel mimo svoje sreče! Poglej, Rihard, to si že nekolikokrat prav dobro preskrbel! Naj ti bo to v svarilo! Kajti danes, Rihard, danes ti je sreča tvojega življenja zopet blizu! Roke izpusti v naročje in me pogleda ter, vzdihne. Peljeva se že mimo prvih hiš ob Tegemskem jezera. Rihard ni imel več toliko potrpljenja, da bi tako dolgo čakal, hi prišli do pošte. Že pri prvi ulici, ki je vodila proti Vi^je ležečim vilam, vstavi voz. Minuto, dokler kočjaž ni bil plačan, se je tresel. -— Pojdiva, pojdiva! — pravi in me za rokav vleče za seboj, medtem ko kočjažu naročim, da naj najino prtljago odda v gostilni pri pošti. Naglih korakov stopava po ulici vkreber proti vili Lovcev mir. Ko rajava streha vile že gleda med vejami, postajajo Rihardovi koraki vedno počasnejši. Preti vrtno ograjo obstane in globoko diha ter se oprime stebra. Njegov obraz je bil tako bel, kot ne bi imel v žilah niti kapljice krvi. — Rihard, ali ti kaj manjkat — Ne, ne I Toda prosim te, pojdi naprej! Zdi se mi. da 111 dobro, ako bi prišel tako nenadoma. Pojdi, prosim te! Skušaj dobiti Nesti. Ako te Luiza vitli, bo pripravljena. Prosim te, pojdi! v (Dalje prihodnjič.). brže umrla in d^ bo mala deklica ostala sama na svetu. Zato ^a otroka pobrala in ga vzela <" boi. V bolnišnici, kamor <0 odpeijhli mater, sta oba zakon-'a pustila svoj naslov z naročilom. da mati. če ozdravi, dobi svojo hčerko nri njih. Dokler pa mati ne bo zdrava, bosta 011a dva skrbela za deklico. < Vz dalj časa se je zgodilo, da jv- mati res ozdravela. Sedaj bi biia rada šla po hčerko. Toda v veliko grozo so v bolnišnici ugotovili, da se je naslov onih dveh zakoncev izgubil. Ne- vstopil kot navaden delavec v reko strojno tovarno v Londonu. rini so ga pa opazili, je« iukognito odpotoval v Ameriko kjer je tudi delal kot strojnik: -■* N"\v Vorkti. Ta prestolona-iednik. k! se !u> moral šele na-j ičit: vladati iti ki je izredno re--ent tr. zen mož. je grškemu ;iar-dn prava uganka. Trda -ola življenja, skozi katero jej S'utV.jno pa je te časopise,:,.] prostovoljno, mu je prido-bral.i tudi gospa Ana Laurit- Juhi velike simpatije, posebno <011 To je vnovič v n jej obudi- ;<-i 1 na .radikalnejšimi socialisti imnii'e. da bo morda svojega *i. s-, j j,- eelo malo komunisti«"*-otroka našla. Ni se ustraši- >, 111 prvakov, ki bi živeli dolga n stroškov ne truda ter je »..ta življenj«4 navadnega delavnemu doma odpotovala v Texas, ca. Ker je pa postni prestolo-j t Tt» t»: j<* res — e«»z 1."> l«'t — na- naslednik ž«* mislijo 11a 11 jego- | ^ -vojo hčerko, s katero se- vo ženit. v. Baje so bili že raz-1 dr*i - sreči in ljubezni živi. po-; gav«»ri s »avojskim kraljevskim; THaeana za vse prestalo gorje. . domom. to«la angleški vpliv jej ___j t»* račune zaenkrat prekrižal. Oovori -e pa. da 1h> kljub ang-t leški 11111 pritisku princ Pavel j poročil najmlajšo hčerko itali-! ia* skeg". kralja princeso Mari-j jo. Med n jima se i«* baje že j razvilo nežno prijateljstvo. Oo-tovo je, da bodo na grškem dvo- HITRA DIREKTNA SLUŽBA po mili južni progi na slavnih ladjah italian line I"<»KU! |h.i. Ki j«- izu-tliio mirna in prijetna vsr lt-1". I*a tu>!i IH..-.IH V|»:ašiijtf Jil. itj.-Kii p«-lriišUt-^:i :iK.-nt;t iti s^ t< nni prfpriOu jt«. lzburuu k-ihinja 7. ul.iliti. vina j.ri j.tii. 1'ntujt« na teli modernih lailjah, ki so nicke tveze na ra v -in »s t iz <:«ii--\i in Trsta z vašo doinitvino. NARAVNOST V JUGOSLAVIJO VULCAN IA ... 11. januarja !{ K X iS. jati.; preko genove — 1i ur do jugoslavije ■ Xajliitt Mjš; 11.« Južni l'r< la.lja J: V i Kdina cyro-stai.i!!- " * ^ Žira na ladja svetil tVbr.; 11. man a JS. de<*.; 1. febr.; 21». febr. \']Tašajt. I.:il<-r'«r.ik".li p«m>ht;iAii*ju-ljonalne stuilije. nn INMlinKi katere morejo generaelje. rojene inwl leti 1ST^>—1919. ztioljšati svoje eksislene«i in dnsrčl srečo, zdravje, ljnltezen etc. Ta olijava je najve»V«* vnžnosti ter nudi vsem Im^kam in l>ral»*«*ui e«linstveno priliko, da uresničijo »vole želje in dosežejo sreoi. ltn»zpoKn»šiia jasnovidnost jrafologije in astrologije. Vam l»o razjasnila: 1. Vas karakter, njegove kvalitete in njegove na i take. 2. Vaše izglede v ljubezni, n. Va>e izgle«le v ku|>T-ijah iu zaslužku. 4. Vaše izgleile v poileV dolžitve itd. K. Potovanja, izprememlie bivališča. !». Zadeve v rodi d ni in vzgoja «»trok. 11». Vse. kar želite zveileli o denarnih uspeliik riliramo eno izmtnl tisoč zjilivalnie. katere spn*jt nia ta mllii-ni znanstvenik iz vseh krajev sveta: "Mr. Rene Itohin iz Itrookljrna se zahvaljuje najprisrčneje, ker je v najtežjih fi-naneijskth neprilikali poslušjil njegov nasvet, iu dosegel velik finančni uspeh. Pišite brez odloga. i»ošIjite Se ilaues Vaš rokopis in r«»jstne imilatke ter honorar 2 dolarja za Vašo ]tsihanalizo iu horoskoji. — Pošljite vse skupaj na tačno in stalno adreso: Proph. KARMAH — Studio ŽALEC. Drav. banovina — Jugoslavija. jy^jW'^ffi^KS^^-vi'sr'"^ ■ ■•^E^-'i;;'-i-"1- ■ ■■ ■ -1, ^'PMii.'i: :i.•::.«■ • ^ :.' n kmalu praznovali poroko, kijti javno mnenje no moro dopustiti trajnejra celibata kralja »n prestolonaslednika. ANGLEŽI ODKLANJAJO MARCONIJA. Italijanski izumitelj Guoliel-mo Marconi jo izrazil željo, da l>i rad predaval v aii^leškein ndiu o italijanskem stališču v abesinskom vprašanju. Britisli Broadcasting Co. pa jo Mareo-nijovo ponudbo z voliko vljutl-nostjo