KNJIŽNE RAZSTAVE ŠTUDIJSKIH KNJIŽNIC v letu 1969
Centralna tehniška knjižnica, Ljubljana
Dvajset let Centralne tehniške knjižnice v službi slovenske znanosti in gospodarstva. Razstava je bila prirejena ob 20-letnici obstoja knjižnice in je bila odprta od 17. do 20. decembra. Tematsko je bila
razdeljena na štiri dele: na prikaz gradiva in publicistične dejavnosti CTK, na prikaz dela vidnih slovenskih tehnikov, na razvoj CTK v sliki in grafikonih in na načrt gradnje CTK oziroma na idejni osnutek knjižničnega centra v okviru univerze. V prvem delu razstave je bil prikazan izbor najvažnejših referenčnih del tehniške literature, ki bi v primerni stavbi in funkcionalnih prostorih še bolje služil širokemu krogu uporabnikov. Dobršen del razstave je bil odmerjen šestnajstim znamenitim slovenskim, že umrlim tehnikom (Belar, Bloudek, Fabiani, Gruber, Košir, Plečnik, Plemelj, Puh, Puhar, Ressel, Roš, Rusjan, Samec, Štefan, Vega, Vidmar). Fotografski portreti, življenjepisi in razstavljena dela so opozarjali na bogato kulturno dediščino s področja tehniških dosežkov in tehniške znanstvene misli. Dvajsetletna rast, bogatenje knjižnih zalog, obisk in izposoja in široko razpredena mreža sodelovanja z drugimi tehniškimi knjižnicami v okviru matične službe je bila prikazana z grafikoni in organogrami. Razstavljeni idejni osnutek knjižničnega centra in načrt za adaptacijo sedanje stavbe v Tomšičevi ulici 7 pa naj bi opozoril odgovorne dejavnike in kulturno javnost na vsa prizadevanja in trud, ki je bil doslej vložen v to, da bi se v prihodnje osrednja tehniška knjižnica mogla uspešno razvijati. Razstavo je v imenu SAZU odprl akademik prof. dr. ing. Anton Kuhelj, namestnik ravnatelja Slavica Ludvik pa je orisala zgodovino in rast knjižnice od njene ustanovitve dalje. Med vabljenimi gosti so bili navzoči visoki predstavniki javnega in kulturnega življenja. Ob razstavi je izšla tudi publikacija: Vodnik po knjižnici. Obiskovalcev je bilo okoli 1000.
Goriška knjižnica, Nova Gorica
Razstava partijskega in delavskega tiska ter likovnih del primorskih umetnikov s socialno in revolucionarno tematiko. Razstava je bila postavljena v počastitev 50-letnice ZKJ, SKOJ in sindikatov in je bila odprta od 16. do 24. maja. Prikazano je bilo 261 knjižnih in drugih enot, in sicer dela Marxa, Engelsa, Lenina, Tita, Kidriča, Kardelja, tiski o kongresih ZKJ in ZKS ter raznih plenumih CK, knjige o Titovem življenju in delu, dalje partijski periodični in drug tisk in primorski partijski tisk med NOV. Knjižno gradivo je spremljalo nad 130 ilustracij, ki so prikazovale voditelje partijskega in delavskega gibanja na Slovenskem in v Jugoslaviji, posebej pa še na Primorskem, predvojna zborovanja, sestanke, akcije in podobno. Razstava je imela pravzaprav dva dela: knjižnega, ki je opisan zgoraj, in slikarskega (dela primorskih likovnih umetnikov s socialno in revolucionarno tematiko), ki ga je pripravil Goriški muzej. Razstava je bila prenesena še v Mestni muzej v Idriji (maj—junij). Obiskovalcev je bilo 3653, pripravil pa jo je Marijan Brecelj.
Ljudska in študijska knjižnica. Ptuj
Življenje in delo pomembnih mož Ptuja in okolice. Razstava je bila pripravljena ob 1900-letnici mesta Ptuja v magistratni dvorani Skupščine občine Ptuj. Odprta je bila od 9. maja do 15. junija. Razstavljeno je bilo 280 knjižnih eksponatov petinšestdesetih avtorjev. Ob-
segala je več raritet, izposojenih tudi iz Narodne in univerzitetne knjižnice, Študijske knjižnice Maribor, Knjižnice Narodnega muzeja, ptujske minoritske knjižnice in raznih arhivov. Omenimo naj naslednja knjižna dela, rokopise in arhivalije: Plohlovo Obczinsko knisizo (1764), Tirne-bergerjev Auszug aus der Witterungs (1769), Volkmerjeva redkejša dela, dela Krempla, Šmigoca, Danjka, Trstenjaka, Raispa, Macuna in novejših avtorjev, rokopisno Hauptmaničevo Kroniko mesta Ptuja iz 17. stol., Povodnove spise, Raispovo Kroniko mesta Ptuja, Kremplove Dogodivščine štajerske zemle, častno diplomo Antona Muršca s podpisi štajerskih domoljubov-duhovnikov iz prejšnjega stoletja, Ozvaldovo Morfologijo središkega narečja, Sovretovega Kralja Ojdipa, Šifrerjev nedokončani rokopis Vrnitev meščana in fotokopijo latinske razprave o Apokalipsi v izdaji iz 16. stol., katere avtor je ptujski mučenec in cerkveni oče iz 4. stol. sv. Viktorin. Razstavo so dopolnjevale povečane slike avtorjev s kratkimi komentarji. O razstavi je bilo napisanih več člankov, o njej sta poročala mariborski in ptujski radio, razposlanih je bilo tudi 500 vabil s tiskanim prospektom. Ogledalo si jo je 1830 ljudi. Pripravil jo je Jakob Emeršič s sodelovanjem Milojke Alič in kolektiva knjižnice.
Ptujski pomembni možje in raritete ptujske študijske knjižnice. Razstava je bila pripravljena ob otvoritvi novih prostorov ptujske študijske knjižnice ter ob zborovanju Društva bibliotekarjev Slovenije v Ptuju v oktobru 1969 na hodniku knjižnice. Obsegala je 150 knjižnih enot in je bila pravzaprav skrčena zgoraj omenjena razstava, dopolnil pa jo je del razstave starih tiskov iz prejšnjega leta. Pripravil jo je Jakob Emeršič.
Razen tega je pripravila knjižnica še tri manjše razstave, in sicer razstavo Klemenčičevih del v septembru ob tragični smrti knjižničarja, publicista in pesnika Vlada Klemenčiča. Razstavljenih 43 eksponatov je obsegalo več njegovih člankov in pesmi, objavljenih v periodičnem tisku. Manjša razstava Švajgerjevih del je bila 16. decembra v avli ptujskega gledališča ob uprizoritvi njegove ljudske igre Domačija. V decembru pa je bila pripravljena razstava ob 130-letnici rojstva Lavo-slava Gregorca. Vse tri razstave je pripravil Jakob Emeršič.
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
Stalna razstava pomembnejših rokopisov in slovenskih knjig. Pripravljena je za ogled v razstavni dvorani, kadar ni drugih specialnih razstav. Za strokovno vodstvo skrbi osebje rokopisne zbirke. Obsega izbor srednjeveških latinskih, cirilskih, glagolskih in slovenskih rokopisov, slovenskih tiskov od 16. do 18. stoletja, avtografov slovenskih pisateljev do moderne, izbor najvažnejših slovenskih časnikov in tiskov iz NOV. Pripravil dr. Branko Berčič.
Slovensko prešernoslovje. Razstava je bila odprta od 10. do 19. marca. Obsegala je prispevke slovenskih prešernoslovcev, upodobitve pesnika in podobe z motivi iz njegovih del. Razstavo so pripravili dr. Branko Berčič, Štefka Bulovec, Janez Logar in Vlasta Pacheiner.
Drobna grafika Mihe Maleša. Razstava je bila odprta od 10. do 19. marca. Organizirala sta jo društvo Exlibris Sloveniae in NUK, pripravil pa Janez Logar.
Klasiki marksizma. Razstava je bila posvečena 50-letnici ZKJ in je bila odprta od 8. do 26. aprila. Obsegala je prevode klasičnih del marksizma in leninizma v slovenščino. Pripravil jo je Miloš Rybär.
Ivan Cankar 1918—1968. Spominska razstava ob 50-letnici Cankarjeve smrti, ki je bila postavljena v NUK v decembru 1968, je bila v maju 1969 odprta v Pragi v Pamatniku narodniho pisemnictvi.
Madžarska knjiga. Razstavo je pripravilo Združenje madžarskih izdajateljev in knjigarjev in je bila odprta od 10. do 20. maja.
Levstikove nagrade. Vsakoletna razstava Levstikovih nagrajencev je bila v organizaciji Mladinske knjige iz Ljubljane odprta od 19. do
25. junija.
Jugoslovanska biološka periodika. Razstava je bila prirejena ob III. kongresu biologov Jugoslavije in odprta od 25. do 28. junija. Obsegala je vse strokovne revije, ki izhajajo v Jugoslaviji. Pripravila sta jo Jaro Dolar in Jelica Jugovec.
Dokumenti o hmeljarstvu. Razstavo so za udeležence XIX. kongresa E. H. B. pripravili NUK, Odbor za ureditev kmetijskega tehniškega muzeja Slovenije in Styria. Odprta je bila od 7. do 10. avgusta. Obsegala je hmeljarsko literaturo, ki jo je uredil Jaka Slokan.
Taborsko gibanje na Slovenskem. Razstava je bila ob 100-letnici tabora v Vižmarjih in je bila odprta od 3. do 11. oktobra. Obsegala je gradivo o taborih na Slovenskem in proslavah njihovih stoletnic. Pripravili so jo Jože Munda, Ivo Pintarič in Miloš Rybär.
Karel Čapek. Gradivo je razstavil Pamatnik narodniho pisemnictvi iz Prage od 30. oktobra do 8. novembra.
Britanska periodika 1969. Razstavo je pripravil Britanski svet za kulturne zveze s tujino in je bila odprta od 12. do 22. novembra.
Slovenski protestantski tiski in rokopisi iz Slovaške. Za Pokrajinski muzej za Pomurje je razstavo pripravil Prane šebjanič in je bila odprta od 2. do 6. decembra.
Ob petdesetletnici slovenske univerze. Razstava je bila odprta od 9. do 23. decembra in je obsegala disertacije, izdaje rektorata in gradivo o nastanku in rasti univerze. Pripravila sta jo Ana Benedetič in Jože Munda.
Osrednja knjižnica občine Kranj, Kranj
Študijska knjižnica je kot oddelek Osrednje knjižnice občine Kranj pripravila naslednje manjše knjižne razstave: Dr. France Prešeren, rokopisi (od 4. do 17. februarja), 50-letnica ZKJ (od 17. aprila do 10. maja), Ob 20-letnici smrti Otona Zupančiča in Vladimira Nazora (od
26. junija do 12. julija), Razstava ob smrti Toneta Seliškarja (od 12. do 25. avgusta).
Razstava ob 100-letnici smrti Simona Jenka. To razstavo je študijska knjižnica priredila v Prešernovi hiši ob sodelovanju Prešernovega
spominskega muzeja in Slovanske knjižnice iz Ljubljane in je bila odprta od 24. septembra do 13. oktobra. Prikazanih je bilo okoli 130 eksponatov. Obiskalo jo je 2484 ljudi, med njimi tudi udeleženci zborovanja slavistov v Kranju.
Razstava mladinske knjige in filatelije DR Nemčije. Razstavo je priredila Pionirska knjižnica v Kranju od 13. do 24. oktobra. Gradivo (okoli 95 eksponatov) je dal na razpolago konzulat NDR v Zagrebu. Obiskovalcev je bilo 618.
Razstava ob smrti vodje Študijske knjižnice prof. Stanka Bunca. Priredila jo je študijska knjižnica od 6. do 20. novembra.
Študijska knjižnica, Koper
Življenjska pot umetnika-človeka, Srečka Kumarja. Razstava je bila posvečena 20-letnici Glasbene šole v Kopru, ki jo je do svoje smrti (1954) uspešno vodil Srečko Kumar. Odprta je bila od 24. aprila do 4. maja. Razstavljenih je bilo 110 eksponatov. Obiskalo jo je okoli 1000 ljudi. Pripravila sta jo Vuka in Slavko Hiti ob sodelovanju študijske knjižnice.
Novitete Studijske knjižnice v Kopru. Razstava je bila odprta od 4. do 15. maja. Razstavljenih je bilo 115 publikacij. Ogledalo si jo je okrog 1500 obiskovalcev. Pripravila Lidija Godina.
Likovni umetniki Primorske. Razstava je bila odprta od 15. julija do 15. septembra in je bila namenjena predvsem tujim in domačim turistom. Razstavljenih je bilo 185 eksponatov, obiskalo pa jo je okrog 2500 ljudi. Pripravila Miša Šalamun.
Sto let slovenskega šolstva na Koprskem. Otvoritev razstave je bila 5. oktobra ob dnevu prosvetnih delavcev, odprta je bila do 17. oktobra in nato še od 27. oktobra do 12. decembra. Razstavljenih je bilo 175 eksponatov, obiskalo pa jo je okrog 3000 ljudi. Ob sodelovanju Pokrajinskega arhiva v Kopru, Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani in številnih šol na Koprskem je razstavo pripravil Srečko Vilhar. Del stroškov razstave je kril Obalni sindikalni svet v Kopru.
Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov na Sardiniji, Korziki in v južni Franciji. Razstava je bila odprta od 18. do 26. oktobra. Prikazanih je bilo 170 dokumentov in raznih publikacij ter 130 velikih fotografij. Bila je ena najbolj uspelih razstav v Kopru, saj jo je obiskalo 5200 ljudi. Finansiral jo je Svet za prosveto in kulturo občinske skupščine v Kopru, pripravila pa sta jo Srečko Vilhar in Albert Klun.
Po poteh revolucionarnega delavskega gibanja na Slovenskem. Razstava je bila posvečena 50-letnici ZKJ in je bila postavljena od 13. do 22. decembra v Mestni galeriji v Piranu, od 24. decembra 1969 do 31. januarja 1970 pa v študijski knjižnici v Kopru. Razstavljenih je bilo 120 dokumentov in publikacij in 140 fotografij. Obiskalo jo je okrog 3000 ljudi. Finansiral jo je Obalni sindikalni svet v Kopru, pripravil pa ob sodelovanju več kulturnih institucij in kulturnih delavcev s tega področja Srečko Vilhar.
Studijska knjižnica, Maribor
Prešeren v podobi. Razstava je bila pripravljena v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Odprta je bila od 7. februarja do 7. marca. Razstavljeni so bili originali, objave ali posnetki likovnih upodobitev dr. Franceta Prešerna. Pripravil jo je Bruno Hartman.
Odsevi socialističnega in komunističnega gibanja v slovenskem tisku. Razstava v počastitev 9. kongresa ZKJ je bila odprta od 11. do 31. marca. Knjižno gradivo (samostojne publikacije, periodika, drobni tiski, fotokopije) je prikazovalo slovensko delavsko gibanje od začetkov v 19. stoletju do najnovejših dni. Razstavo je pripravila Majda Ujčič.
Športna literatura. Razstava, katere namen je bil opozoriti obiskovalce na precej obširne fonde tovrstne literature v ŠK Maribor, je bila odprta od 15. aprila do 10. maja. S spretno izbranimi eksponati raznih objav pa je ilustrirala tudi premalo dinamičen razvoj športa v Mariboru. Pripravila jo je Marija Gajšek.
Delež šolnikov severovzhodne Slovenije v slovenski pedagogiki 1869—1969. Razstava je bila prirejena ob 100-letnici sprejetja zakona o osnovnem šolstvu in je bila odprta od 20. do 30. maja. V izbranih oddelkih je prikazala začetke učiteljskih društev na Slovenskem, boj za napredno in slovensko šolo, začetke znanstvenega dela v pedagogiki na Štajerskem, Slovensko šolsko matico, reformna prizadevanja, Pedagoško centralo in socialno pedagogiko, učiteljsko gibanje in pedagogiko v socializmu. Razstavo je pripravila Breda Filo.
Petdeset let Planinskega društva Maribor-matica. Ob jubileju društva, ki je odigralo pomembno vlogo v Mariboru in Podravju, je razstava s knjižnim, arhivskim in fotografskim gradivom prikazovala začetke planinstva v Sloveniji, še posebej na Štajerskem, ustanovitev in predvojno delovanje mariborske podružnice SPD, delo mariborskih alpinistov, povojno delo in spise o Pohorju in Kozjaku. Razstava je bila odprta od 3. do 30. junija, pripravila pa jo je Majda Ujčič.
Slovenska literatura v prevodih. Razstava je bila pripravljena ob VI. srečanju pisateljev iz alpskih dežel, ki je bilo od 6. do 8. julija v Mariboru, odprta pa je bila za mariborsko kulturno javnost še do
27.	septembra. Tujim pisateljem naj bi razstava prerezno prikazala, kako je slovenska literatura prisotna v svetu. Obsegala je skoraj same knjižne izdaje, objave v periodikah so bile uporabljene zgolj, če so ilustrirale izjemnost. Pripravil jo je Bruno Hartman.
Mladinska književnost v DR Nemčiji. Knjižno gradivo za razstavo, ki je bila odprta od 15. do 30. septembra, je dal na razpolago konzulat NDR v Zagrebu. Razporedila ga je Tatjana Radonjič.
Tisk in SNG Maribor. Ob petdesetletnici Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru je razstava, ki je bila odprta od 3. oktobra do 22. novembra, s knjižnim gradivom ilustrirala, kako je gledališče skrbelo za tisk o sebi in kako in kaj je tisk poročal o njem. Prikaz sta pripravila za predvojno obdobje dr. Stane Kos, za povojno pa Bruno Hartman.
Karel Čapek. Muzej češke književnosti iz Prage je od 26. novembra do 13. decembra na enaintridesetih panojih z različnim gradivom predstavil življenje in delo tega češkega ustvarjalca. V pridani vitrini je bilo razloženo arhivsko gradivo o tem, kako je Čapkovo dramatiko uprizarjalo mariborsko gledališče. Gradivo je zbral Bruno Hartman.
Vse razstave so bile postavljene v avli študijske knjižnice. Obiskovalci pa niso bili posebej šteti.
Študijska knjižnica, Murska Sobota
Stalna razstava naprednega prekmurskega tiska v Veliki Polani. Razstava je bila postavljena že v letu 1968. V letu 1969 je imela 1500 obiskovalcev.
Stalna razstava izbranih knjig in rokopisov pisatelja Miška Kranjca, v Veliki Polani. Tudi ta razstava je bila odprta že v letu 1968, v letu 1969 pa je imela 1500 obiskovalcev.
Iz veka v vek, iz roda v rod krvi gre tek, duh išče pot. Retrospektivna razstava ob 50-letnici ZKJ je bila odprta od 25. aprila do 15. maja v paviljonu arh. Fr. Novaka v Murski Soboti. Obsežna razstava, ki je štela čez 700 eksponatov, je zajemala čas od leta 1919 do 9. kongresa ZKJ v letu 1969. Obiskovalcev je imela 2640. Pripravila sta jo Štefan Sedonja in Niki Brumen. Ista razstava je bila v drugi polovici maja v Radgoni (1340 obiskovalcev), v mesecu juniju v Lendavi (740 obiskovalcev) in meseca oktobra v Ljutomeru (1520 obiskovalcev).
Žive naj vsi narödi ... Ob 120. obletnici smrti dr. Franceta Prešerna je bila v avli študijske knjižnice pripravljena razstava o življenju in delu velikega genija slovenskega naroda. Odprta je bila od 7. februarja do 15. marca, ogledalo pa si jo je 1314 obiskovalcev. Razstavo sta pripravila Štefan Sedonja in Niki Brumen.
In memoriam — Tone Seliškar. Spominu umrlega mladinskega pisatelja Toneta Seliškarja posvečena razstava je bila v avgustu v avli študijske knjižnice. Obiskovalcev je bilo 840. Pripravila sta jo Niki Brumen in Štefan Sedonja.
Študijska knjižnica, Ravne
Prvi ravenski komunisti. Razstava je bila pripravljena ob 50-letnici ZKJ in je bila odprta od 26. aprila do 10. maja. Razstavljene so bile povečane fotografije z življenjepisnimi podatki in knjige z navedbami in slikami prvih ravenskih komunistov. To so bili: Lovro Kuhar — Prežihov Voranc, Ivan Kokal — Imre, Ivan Fajmut, Karel Luter, Jože Zore, Emerik Stalzer, Ivan Blanki, Ignac Teršek, Anton Metarnik, Jože Knez, Jakob Logar, Matevž Vavče, Franc Lepko, Ivan Ditinger, Franc Mezner, Franc čegovnik, Anton štembov, Emil Mezner, Franc Krivograd, Rudi Slivnik, Raspet, Silvester šmidhofer. Razstavo je obiskalo 635 ljudi, pripravila pa sta jo Maks Dolinšek in Marija Suhodolčan.
Geografija v šoli, znanosti in praksi. Razstava je bila pripravljena ob 8. zborovanju slovenskih geografov in odprta od 12. do 18. septembra. Obiskalo jo je 784 ljudi. Pripravila sta jo Jože Lojk in Mirko Bogič.
Razstava del Antona Janežiča. Pripravljena je bila ob 100-letnici njegove smrti in odprta od 17. do 30. oktobra. Na razstavi je bilo 876 obiskovalcev. Pripravila sta jo dr. Franc Sušnik in Marija Suhodolčan. Ob otvoritvi je bil pomemben kulturni spored. Govorili so dr. Pr. Sušnik, prof. dr. Pavle Zablatnik, prof. Rudolf Kodela in akademik prof. dr. Anton Slodnjak. Pel je Koroški oktet, osmošolca slovenske celovške gimnazije pa sta citirala Janežičeve tekste. Po otvoritveni slovesnosti je predsednik občinske skupščine priredil večerjo za goste, predstavnike koroških kulturnih in prosvetnih organizacij, in za predstavnike domačega političnega in kulturnega življenja. Na razgovorih so se izoblikovala tudi nekatera mnenja o knjižnicah na Koroškem.
Studijska knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto
Razstava del v letu 1968 umrlih javnih delavcev. Prirejena je bila v spomin slovenskim in na slovenskem ozemlju delujočim pesnikom, pisateljem, znanstvenikom, slikarjem in skladateljem, ki so izdali tiskana dela. Odprta je bila od 9. do 31. januarja. Vsebovala je 161 eksponatov in to dela pisateljev Oskarja Hudalesa, dr. Ivana Dornika, dramatika in urednika Ferda Delaka, glasbenikov Brede ščekove in Karla Rupla, šolnikov in piscev učbenikov Toma Jedrliniča in Jakoba Solarja, psihologinje Helene Puharjeve, zgodovinarja dr. Ljudmila Hauptmanna, pravnika dr. Albina Smoleta, zdravnika dr. Lea Savnika, inženirjev dr. Romana Poniža, dr. Venčeslava Koželja, Jožeta Miklav-žiča, Janka Urbasa in prevajalca Maksa Veselka st.
Valentin Vodnik 1758—1819—1969. Spominska razstava ob 150-letnici pesnikove smrti je bila odprta od 8. februarja do 20. marca. Vsebovala je 148 enot in je bila razvrščena na 10 delov (izbor Vodnikovih dokumentov o šolanju in službovanju, fotokopije Vodnikovih rokopisov, prve tiskane objave, Vodnik pratikar in časnikar, samostojne objave, prevodi uradnih razglasov, posmrtne izdaje, slikovno gradivo, Vodnikove počastitve in izbor literature o V. Vodniku). Posebnost razstave je bila v tem, ker so bili prvič razgrnjeni dokumenti, ki so dopolnili do sedaj neznane in nepopolne podatke o Vodnikovem življenju.
Josip Jurčič 1844—1881—-1969. Razstava ob 125-letnici pisateljevega rojstva je bila odprta od 21. marca do 21. aprila, štela je 275 razstavljenih predmetov in to: zbrano in izbrano delo, Jurčičeve objave, ponatise, dramatizirana dela, dela v tujih prevodih, uredniško delo, Jurčičeve slike in ilustracije Jurčičevih del. Posebnost razstave je bil Ipavčev nemški prevod Desetega brata, izdan v Mariboru 1886, od katerega sta znana menda le novomeški in mariborski primerek. Razstavljene so bile tudi originalne Birollove ilustracije Desetega brata in šantlove za Cvet in sad. Ob podelitvi Jurčičevih bralnih značk je bila razstava postavljena v skrčenem obsegu tudi na Muljavi od 25. maja do 8. junija.
Novomeško tajno dijaško društvo »Zadruga« in Dragotin Kette. Razstava je bila pripravljena ob 70-letnici Kettejeve smrti v spomin zadružanov in dr. Rudolfa Moleta, ki je ohranil zadružni arhiv. Odprta
je bila od 26. aprila do 12. maja. Obsegala je 96 eksponatov (knjižne izdaje Kettejevih del, njegova dela na ploščah, slikovno gradivo, primerke Kettejevih rokopisov, zadružni zapisnik in arhiv in rokopisna dela zadružanov). Tu je bilo prvič javno razstavljeno vse gradivo iz novomeške Kettejeve zadruge, ki ga je ohranil dr. Rudolf Mole in ga volil novomeški študijski knjižnici, ter gradivo, ki ga je imela knjižnica že prej (iz zapuščine dr. Alojza Turka in dr. Nika Zupaniča).
Petdeset let Komunistične partije Jugoslavije. Dokumentarno-knjiž-na razstava je bila postavljena v Dolenjski galeriji od 22. aprila do 12. maja. Dokumentarni del je pripravil Dolenjski muzej, knjižni pa študijska knjižnica. Ta del razstave je obsegal 292 kosov in to: slovenske izdaje Komunističnega manifesta, izbor socialističnih tiskov pred ustanovitvijo KPJ do leta 1919, izbor literature o Oktobrski revoluciji, partijske in levičarsko usmerjene liste v obdobju 1919 do 1941, knjige in brošure v slovenščini, ki so služile partiji pri izobraževanju kadrov in za propagando v letih 1919 do 1941, partizanski partijski tisk, izbor tiskov po letu 1945 in zbrana in izbrana dela vodilnih jugoslovanskih komunistov.
Milan Pugelj. Spominska razstava ob 40-letnici pisateljeve smrti. Odprta je bila od 1. julija do 15. septembra in je obsegala 167 eksponatov (dokumente, prve objave v periodikah, samostojne izdaje, rokopise, fotografije idr.).
Pavel Golia. Življenje in delo. Razstava je bila prirejena v Trebnjem ob 10-letnici pesnikove smrti. Odprta je bila od 6. do 13. septembra v sejni sobi Skupščine občine Trebnje. Obsegala je 121 eksponatov (Goli-evo delo, literaturo o njem in njegovem delu, prevode, nekaj rokopisov in slikovno gradivo), izpopolnjena pa je bila s scenerijo iz prizorov Golievih iger Srce igračk, Princeska in pastirček, Sneguljčica in Jurček, ki jih je dala na voljo Akademija za igralsko umetnost iz Ljubljane. Razstava je bila sestavni del programa ob občinskem prazniku občine Trebnje. Ob otvoritvi razstave je govoril prof. Bogo Komelj, ob odkritju plošče na pesnikovi rojstni hiši ing. Filip Kalan-Kumba-tovič, na večeru Golieve poezije pa predsednik SAZU Josip Vidmar.
Pesnik in dramatik Anton Medved 1869—1910—1969. Razstava je bila pripravljena ob 100-letnici pesnikovega rojstva in je bila odprta od 15. septembra do 15. oktobra. Obsegala je 119 kosov. Prikazala je Medveda kot pesnika, dramatika, urednika in kritika.
Pesnik Simon Jenko 1835—1869—1969. Knjižna razstava ob 100-let-nici pesnikove smrti je bila odprta od 18. oktobra do 6. novembra. Obsegala je samostojne zbirke, objave v periodikah, literaturo o pesniku in uglasbene pesmi. Vseh eksponatov je bilo 119.
Satirični in humoristični listi. Razstava je bila prirejena ob 100-letnici slovenskega periodičnega humorističnega tiska. Odprta je bila od 6. novembra do 28. decembra. Obsegala je 56 primerkov listov, med njimi 12 v fotokopijah. Do popolnosti je manjkalo le še 13 naslovov, ki pa jih nima niti Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, zato tudi v fotokopijah niso mogli biti prikazani.
Vse razstave je pripravil Bogo Kornelj. Prirejene so bile v avli študijske knjižnice, razen če ni posebej drugače omenjeno. Statistika obiska se ne vodi, ker razstava ni v zaprtem, ampak v prehodnem prostoru. Skupen obisk presega dvajsettisoč obiskovalcev.
Red. B. Reisp