Slovenski
cerkveni lasopis
. ti! M.
I" Saftolo 0. H i mor ca
t H »H.
Rcnciliktus.
^ valj c a l,o«i Gospod. Bog Izraela, Sklenil je. z višave obiskati Jagnjcta skropljeniga kardela. Svojmu ljudstvu odkupijenje dati.
Vsadil močni rog je odrešenja
V	hišo Davidovo za nesrečne, Ker dajal jc David dar češenja, Zvesto deržal M a zaveze večne.
V	večnim Bitju bil jc sklep visoki, (ia sklenilo jc predavne čase,
tia od nekdaj peli so preroki; Spolnit pride zdaj njih svete glase.
Rešit zemlje sužne siromake Ncprijatlov liudili čeme zlobe, Nas otčt sovražne roke vsake, Stret okove greha in hudobe j
Zlit na zemljo vsmiljenja potoke: Milost nam. in milost za očete, — In storit spomina si poroke Svoje — časov časam zveze svete ;
In persego. ki jo ob veku davnim Jc perscgel v milosti bogati Abrahamu in očakam slavnim. Zdaj dobrotno njih sinovam dati.
De "z >ovražnikov kervave roke Rešeni — skropljena množca plaha — Kraljev Kralju vse časti visoke Služ'mo brez trepeta in brez straha.
Služmo >lu v ljubezni in svetosti, Bratam lajšamo njih težke reve; In v obličji božje visokosti, Preriv'mo v pravici svoje dneve. —
Ti pa. dete! prerok imcn'vano -Prerok boš nar vik-iga Gospoda; \jemu pred obličjem boš poslano . >lu steze perpravljat — do prihoda.
Pot p"kore ljudstvam pokazati. In z vdiranja jim d,ij:»t znanja.
V	Jordanu skr-anc kerševati
V	sladko znamnjc : grehov odpušanja:
Po priserčnost' božič vscdnbroie .
Ktcra vsmiljrnje otrokaiu daja:
Po leti jc obiskil sirote,
On. ki ~c iz visokosti izhaja.
Razsvetlit jih s svet ga znanja žari.
Ki sede pn mraku s?nertnc sence.
De stopinje naše okovari.
>Iira liladniga da rajske vence.
Večnim' Trojstvu bodi večna hvala.
Vse stvari jo pojte na vse glase.'
P»:Ia se jc. poje. prepevala
Se Bosru bo vse. v>e večne čase.	Jcran.
Kratki prcmisllki
s. evangelij a za trinajst« n rilci jo p«, bin k oš t i li. (_Luk. 17. II—I SI.)
Ko jc Jezus satinjit* v Jeruzalem šel. in se je nekiniu tergu bližal, ga je srečalo deset gobovih mož, kteri so od tlaleč obstali, in na glas zaceli vpiti in prositi: ..Jezus, učenik, usmili se nas!-(■obovim ljudem je bilo prepovedano se t'rugim bližati, ker je bila njih bolezen nalezljiva: zato so od daleč obstali. Gobova bolezen je p« Soba orehov, kterih se nedolžni ljudje kmalo navzamejo, če se z grešniki pečajo. Ker se grešnikam ne more prepovedati, de bi med ljudi ne hodili, je treba, de se dobri kristjani hudobnih in zapeljivih drušin sami verujejo, in se brez potrebe z grešniki ne pečajo. -Teli sr morajo kristjani- pravi s. Augii-štin, -tako ogibati, reje mogoče, kakor dalj odločenih."
Ker so gobovi svo jo nesreeo in nadlogo s p o z— nali, so klicali na pomoč. Zakaj pač grršniki v boleznih svoje duše ne išejo in ne prosijo pomoči? Oh, zato, ker bolezen in nadlog svoje duše ne čutijo in ne vidijo! O koliko je bolj revin člo-vok, ki je na duši bolan, kakor drug. ki je bolan na telesu! Zato pravi s. Augušliii: ..Vaj taki na vrs glas kličejo Kristusa, kakor unili deset gobovih. ki so od daleč stali in svoj glas povzdigvali, rekoč: Jezus, ueenik . usmili se nas!-
i*rosnja gobovih je naukopolna: je ponižna.
ker so od daleč stali, in se nevredne spoznali, se bližati: je sere na, ker so na ves glas vpili: je zaupljiva, ker so Jezusa imenovali učenika. ali gospoda, s rim ur so hotli na znanje dati, de vanj zaupajo, de jih ozdravi, če le hoče, ker je vsiga-mogoein : je bila z ed i nje na, toraj toliko močnoji, ker so z enim glasam in seream prosili.
..Ker jih je Jezus pogledal, jim je rekel: Pojdite, in pokažite se duhovnim." To je bilo toliko, kakor de bi jim bil rekel: Očišeni bole, le sturite to, kar j«' gobovim, kadar so očišeni, v postavi zapovedano: duhovni ne bodo bolezni nič več naj-«111 i nad vami. in vam bodo spričali, do ste čisti. »S tim jo hotil Jezus njih vero na skušnjo djati.— -In zgodilo se je, do ko so šli. so bili očišeni." }š|i so v veri. de preden pred duhovne pridejo, bodo čisti, ker so vodili, de jih duhovni ne morejo očistiti. ampak de imajo le presoditi, če so čisti ali ne. Med tim, de so šli, so bili očišeni.
Vera teli gobovih je bila taka, kakoršna mora tudi naša bili: ponižna, pri prost a, stanovitna. popolna. Ponižnost njih vere je bila v tem. de so bili zadovoljni v tem, kar jim je Jezus sturil. Ivo je Jezus bolnike ozdravljal. je večidel k njim šel. jih nagovoril, se jih dotaknil, ali še kaj vee sturil. kar je kazalo, de hoče pomagali, njih pa ni pred se vzel, se nobeniga dotaknil, jim nir posehuiga rekel, kakor samo to. de naj se gredo duhovnim pokazat. Ako bi bili ti možje prevzetni, hi bili kaj posehuiga od Jezusa hotli, de bi bil z njimi sturil. in bi se ne bili samo na njegove besede zanašali, temuč mislili bi bili, de jim noče ali pa ne more pomagati. Tako ponižna mora tudi naša vera bili: ne smemo po svoji glavi presojevati resnic sveto vere. pa tudi ne naukov, ktere slišimo od ucenikov ali spovednikov . kakor de hi ne bili našimu stanu, naši učenosti ali naši pobožnosti pri-merjeni, kakor prevzetni kristjani delajo, in zato od svoje vere nobeniga sadu nimajo.
Priprostost njih vere je bila v priprosti ali slepi pokoršini do Jezusovih besedi. Lahko hi >i bili mislili: cimii nas Jezus le k duhovnim pošilja, ko še nismo čisti ? Kaj hočemo s svojimi gobami pred duhovnimi početi? Nič tega niso mislili, nič modrovali, ampak pokorni so sturili. kar jim je bilo zapovedano. — Tako mora tudi naša vera pripro-sta biti: ne smemo želeti več voditi. kakor nam Bog razodeva, v njegove skrivnosti ne smemo ti— hati, de bi jih razumeli, temuč po tem, kar nam je rečeno, se moramo ravnati, in svojo pamet večni resnici voljno podvreči.
Stanovitnost in popolnost njih vere je bila v tem. de so vse na tanko sturili. kar jim je bilo zapovedaniga. in do so se tudi duhovnim pokazali. Besede svetiga evangelija: ..med tim, ko
so šli- nam dajo na znanje, de se njih ozdravljenje ni na naglim zgodilo, temuč le počasi med tim, do so šli. Morebiti de so bili še precej daleč na poti. preden se je en malo poznalo, de se njih bolezen oz-dravlja. Desiravno se pa ozdravljenje ni na enkrat zgodilo, vender niso opešali v veri, temuč so se terdno zanesli, de preden pred duhovne pridejo, bodo očišeni. Potem pa, ko so vidili, de so čisti, še preden so pred duhovne prišli, vender spnlncnja zapovedi Jezusove niso hotli v nemar pustiti. se duhovnim skazati; niso mislili ali rekli med seboj: Ciniu bomo zdaj pred duhovne hodili, ko smo že čisti? — Naša vera mora biti tako stanovitna in popolnama : nobena težava, nobena zopernost. če se nam kmalo ne zgodi, kar prosimo ali kar upamo, nas ne sme ostrašiti, ali nam vere vzeti, de nam bo Bog gotovo pomagal: lo kolikor bolj stanovitno in tei diio se na Boga zanesemo , toliko pred nam bo pomagal. Kadar smo pa uslišani. in smo že dosegli, kar smo želeli. ne smemo prejenjati spolnovati tega, kar nam je bilo zapovedano: če smo očišeni in Ozdravljeni od svojih grehov. ne smemo misliti, de nam po tem ni treba toliko skcrbi in prizadevanja, ali de smo po tem od dolžnosti čuvanja in serčne molitve odvezam in oprosteni. š»e le kolikor večkrat se duhovnim skažemo. toliko bolj bomo očišeni. in toliko bolj smemo upati, de bomo zmiraj čisti ostali.
Deset je bilo očišenih , pa le edin se je ver-nil. iu se Jezusu zdravniku prod noge vergel in zahvalil. Jezus mu jo rekel: ..Vstani in pojdi, tvoja vera ti jo pomagala." Te besede niso bile zastonj izrečene, ampak z njimi ga je ozdravil Jezus, kakor pred na telesu, tako zdaj na duši. L" ni h devet je bilo sicer ozdravljenih na telesu, tode njih duša je še bolna ostala: soj je že sama nchvalež-nost huda bolezen na duši. — Varuj se, kristjan nehvaležnosti, ker te ta pregreha ohilniših dobrot božjih nevredniga dela. Kolikor večji bo tvoja hvaležnost za vsako gnado. ki jo prejmeš od Boga. toliko večji in obiluiši gnado boš od njega nepre-nehaina prejemal.	Potočnik.
Kako bi nekteri radi katolško cerkev prenaredili (sparili).
Spisal 1'cter lliciii;cr.
Le ena je prava cerkev , v kteri je zveličanje najti: tista, ki je od Zvcličarja človoškiga milii, od Jezusa Kristusa, božjiga Siini postavljena, in ki ima ostati do konca svetli. Leta je katolška cerkev . ktere udam biti nam je po božji milosti dano. Prava cerkev se pa ravno zato katolška ali vesoljna imenuje, ker vso lordi in ilerži, kar je Kristus nje božji začetnik učil in ukazal, in pa. ker je za vse čase, vse kraje in vse ljudstva postav-
Ijena. Veliko zopemikov pa je katolška cerkev vsaki čas imela; zdaj je bila očitno zdaj skrito preganjana , zdaj z telesno močjo , zdaj z orožjem duhovnim namreč z posvetno modrostjo zatirana, zdaj se ji je po ravnih zdaj po zvitih potih nasprotvalo. V današnjih dneh je katolška cerkev vse to skusila. Njeni spoznovavci so bili očitno morjeni v Indii in Sirii, njeni škofji (Kelnski in Poznanski) v ječe metani na Nemškim: njeni papež (Pij VII.) je bil ped Napolconam jetnik na Franeozkim: zoper njo sc na glas vpije v krivoverskih zborih, odperto piše v bukvah in novicah. Nasprot je bil zadnje dni papež Pij IX. nekako jetnik v Rimu z svojimi kardinali vred: po skritih potih se hrepeni po cerkvenim premoženji: zvito in po šegi sveta modro se podkupujejo cerkveni nauki; in zlasti zdaj se prav goljufivo cerkvi hoče lastnost katolštva ali vc-soljnosti vzeti: ime ..katolškeu se ji hoče pustiti, bistvo ..katolške- pa odtegniti.
Zatorej je vsim, ki jim je za pravo cerkev mar, dobro čuti. de po nevedama ne bodo zmoteni in zapeljani. Zatorej naj se tukej tiste zvijače nekaj razjasne.
I. Pred drugim gre beseda zdajnjih zopemikov katolškc cerkve na to. de bi vsak narod svojo narodno cerkev imel, ali v verskih rečeh samo med seboj vkupej deržal, blezo tudi vsak narod ali vsako ljudstvo svojiga Boga imel (saj Ogri v svoji zdaj glasoviti narodni pesmi govore od Ogers-kiga Boga. (Na Franeozkim je že I. 1831 neki Abbe Satel (Cliatcl) vstanoviti hotel francozko-katolško cerkev. ki pa ni imela dolziga obstanka. Pred kakimi petemi leti sta dva mlada duhovna na Prajsovskim, Cerski v Poznanskim in Bonge v Šlczkim. napravila nemško-katolško cerkev. Od ncmško-katolške cerkve je veliko hromelo po deželi in po novicah: skorej po vsili večili mestih so družbe Ncmško-katolčanov: še je bilo uni dan v (■raških novicah pisano, de si nekdo na Ounaji ali Gradcu (ni bilo prav razločiti) veliko prizadeva nemško-katolško cerkev vkup spraviti. Per vsim tem je pa pomniti, de je Terski zdaj čisto pozabljen, Bongeta se še Nemci sami sramujejo: saj so ga pred malim iz Frankfurta pahnili, kerjepokerč-mali čez polnoč pijančeval, in ljudem neumne in puntarske blodil. Drugcj zopet Rusi svojo Rusko cerkev za katolško terdijo, ako ravno je njeni poglavar prav za prav le Ruski cesar. Uni dan so v Pragi že nekaj govorili od reške cerkve, in v Zagrebu nekako od Ilirske: čudo, če ni že kilo tudi od Slovenske cerkve spomnil. — Dozdaj smo sicer družbe kristjanov po deželah ali narodih imenovali Laško, špansko, Franeozko, Nemško cerkev i. t. d., tode z tim nismo hotli reči, de je vsaka čisto zase : temuč cerkve vsili ljudstev so sktipej ena ka-
tolška cerkev, in spoznajo vkupej eniga poglavarja, Rimskiga papeža. Ti pa, ki dan današnji po novi šegi govore od narodne nemške ali druge cerkve, mislijo prav za prav keršanskc narode med saboj raztergati;, vsaciga od oblasti Rimskiga papeža odločiti, in vsaciga po lastnih potih v veri in šegah voditi. Po takim pa cerkev ne ho več vesoljna ali katolška, temuč brez števila bo posameznih cerkva, ki bodo malo ali nič v edinosti. To sicer bi ne bilo napačno, če bi vsak narod imel svoje škofe, in hi en škof ne imel brez potrebezmešanih rodov: von-der se to ne da lahko povsod izpeljati, zlasti kjer so ljudstva bolj zmešane, ali rodovi majhni. Per vsim tem pa morajo vsi pravi katolski škofji, bodo naj si kjerkoli na svetu . z poglavarjem cele cerkve v Rimu v tesni zavezi biti: in ako bi se imele meje kake škofije spremeniti, bi se to tudi ne smelo brez dovoljenja papeževiga zgodili.
l Dalje nasledje.)
Čoln in mreža svetisa Petra
po evangelii čete rte nedelje po hiukoš-tili. Luk. o. I - 11.
(Halje, i
Petrov čoln pa ni bil le nekdaj od viharjev in valov jugan in stiskan, ampak je tudi še zdaj. in še bo; in morile še nikdar tako zvito, tako silno, 7. toliko serditostjo nadležvan ni bil, kakor ravno ob prieijoeih časih. — Sveti oče Pij . Petrov pri-čijoči nastopnik, je od strupenih jezikov od vsili strani Evrope po nedolžnim in po kriv im kakor hu-dodelnik. šuntar iu puntar zaničevan in obreko-van: zvestim nad Jezusovo drago čedo čuječim škofam, so se delale pred malo časam po mnogih mestah zaničevavne parade, de bi jih žalili, njih serčnost pobili, in čedo razkropili: ninilic so preganjali. — In kdo se tisti, ki tako delajo? - Go-tovu le tisti, kterim je Petrov glas neprijetin in zo-pern. in njegov čoln gnusoba in kamen pohujšanj;!, nad kterim se spodtikajo in skecvaje z svojimi glavami vanj butajo, kakor z hetam ali ovnam. de hi ga razbili in potopili: gotovo le taki. kakoršn.m je že s. Štefan ob svojim času, malo pred svojo sveto smertjo rekel: ..Vi terdovratni in neobrezani po svojih sereih in ušesih, vi se zmerej ustavljate sve-timu Duhu (Ap. dj.7, 51.), ki ste scer božjo postavo sprejeli, pa je niste spolnih in je ne spolnu-jete." V. 53. — Zakaj se je pa tolika serditost in divjačina nad uboge mnihc v današnjih časih vzdignila ? -— Zato de se Jezusovo prerok vanje spol-nuje, ko je rekel: ..('e so mene hišniga gospodarja Rclrcbuba zmerjali, kolikajn več bodo še le mojo družino (moje domače ) tako imenovali, zaničevali in sovražili.- Mat. 10, 23.
Kar je pa še nar bolj žalostno in za peklens-
kiga satana nar bolj veselo, kar bi tudi dandanašni marsikterimu v pravičnosti ne še popolnama uterje-nimu kristjanu v nevarin spodtiklej biti utegnilo, je to. de se jih tudi v pričijočih časih stisk in nadlog ne roanka takih, kakor jih ni mankalo skozi vse stoletja že (»d apostolskih časov do nas. ki pridejo clo od takih, kterim je Peter en kone svoje mreže zročil, de bi jo ljudem nastavljali. — In le ti so, de naravnost, pa z žalostnim seream, rečem, leti so bili in so še, dobi tako ne, marskteri od mesa, od napuha in drugih strast oslepljeni duhovni, ki z svojim jezikam iu z svojim zaderžanjem veliko pohujšanji' delajo, ker tako že hudobne še bolj uterdujejo, mlačne popolnama omamijo, še dobrim pa velik nepokoj in strah napravljajo. še posebno žalostno je za nas, in bo morebiti inarsikterimu Slovencu ne v majhno pohujšanje in nam v sramoto slišati, de je tudi neki naš rojak, naš domačin med njimi, ki je začel z svojo gla\u močno na Petrov čoln butati, kakor so nam Tirolske cerkvene novice (Kath. JI', aus Tirol v o m 4. J ul i 184S. \r.27. S. 689) iz Dunajskih dcr-žavljanskih novic povedale, če je res, kar Dunajske novice od njega. se velikim spoštovanjem, govore. ( Privit. \Vicncr Zcitung vom 15. Juni d. J. \r. 165 und \V. Theaterzeitung vom 14. Juni d. J.) Ce bi res ne bilo, bi se bil mendc tisti gospod že oglasil in laž zavernil. pa ni bilo še slišati kaj taciga. Po njegovih besedah iz Dunajskih novic soditi, se zna jde on že na kraji strašniga brezna! zakaj njemu bi bilo, kakor se vidi, katolško cerkev tako lahko zapustiti, kakor od učeliša na drugo prijetniši uče-lišc se preseliti. Mende ga ne bo treba ekskomu-nicirati. kakor pravi, de se tega nič ne boji, ker se bo mordc sam, če se pred llogan* že ni?! On kvaka in zabavlja v svoji neumni prevzetnosti, zakaj vsa učenost brez ponižne ljubezni je po besedah s. Pavla le norost, in se jezi hudo na vse druge duhovne, ki se mu ne kažejo perpravne, po njegovi žvižgi plesati, in jih vse zmerja malikvavce zlata, mehkužnosti in napuha! Vse to je mendc on po sebi umeril in potlej na vse druge prekucnil, ker nar beržej misli, de so tudi drugi vsi taki, kakor-šin je on sam. Tudi duhovšnice za mlade duhovne, ktere ji katolška cerkev v Tridentinskim zboru vsim škofam goreče priporočila, so mu, kakor tem v peti, na poti, in misli, de dokler bodo škofje svoje bogoslovce po njih valjali, avstrianskaduhovšina nikdar ne bo tako modra in učena, kakor je on. in vse ljudstvo bo v nevednosti in neumnosti tičalo?! — Bog daj norcam pamet! Pa tudi menihe sploh on tako sovraži. de bi se menile popred z nekdajnimi farizeji poprijaznil, kakor pa z njimi, ker so uni njemu vsaj v prevzetnosti bolj podobni, kakor le ti, kijih on z farizeji zmerja. Tudi on tedej gotovo. pa v svojo sramoto in škodo, buta in treska
z svojo debelo in prevzetno glavo na Petrov čoln, de bi ga prekucnil, ali vsaj premajal! Al ne čudite se temu, bratje in sestre, de je tako, ker to ni nič noviga, to je že stara reč, zakaj že modri Salomon je djal, de pod solncam nič noviga ni; karkoli se zgodi, seje že tudi nekdaj godilo. (Ecclistes i, 10.) Sej veste, de Jezus je imel le 12 aposteljnov, kterim je bil neizrečeno veliko dobriga storil in jih pcrpravljal za svoje namestnike na zemlji, in že med njimi je bil Juda Iškariot njegov ovaj-bež ali izdajavc, ki ga je za 30 srebernikov prodal. (Vam je pa že kdej zato v glavo prišlo misliti , de so bili za to tudi drugi aposteljni in učenci Jezusovi potepuhi? kakor dandanašni svet rad zavoljo cniga vso duhovšino hudo obsodi.) Tudi že s. Pavi je škofam, ktere je bil po mali Azii grede postavil, ko je nazaj v Jeruzalem memo šel, rekel: „ Cilj te nad sabo in nad vso čedo, v kteri vas je sv. Duh škofe postavil, de bi vladali ccrkev božjo, ktero si je z svojo kervjo pridobil. Zakaj jest za gotovo vem, de bodo po mojim odhodu prišli nad vas zgrabljivi volkovi, ki ne bodo perza-nesli čedi. še clo iz med vas bodo nekteri vstali, ki bodo zmešnjave učili, de bi si derlial napravili". Ap. dj. 20. 28—30. In kakor je bil s. Pavi z solzami napovedal, se je tudi zares zgodilo, in seje, de bi tako ne, godilo vse veke do naših časov. Zatoraj se nam ni treba čuditi nad tim, če se še tudi dandanašni tako in morebiti še hujše godi, kakor se je nekdaj: če jih je tudi morebiti zdaj še več, kakor nekdaj satanovih aposteljnov, ki Petrovo skalo z veliko serditostjo nadlegvajo in majajo, ktera pa obljubo ima, de jo tudi peklenske vrata ne bodo premagale. Zatoraj se tudi nam per še tako velikih nevarnostih ni treba bati, ker vemo, de je Kristus Petru rekel: „Simon! satan vas je scer hotel imeti, de bi vas prerešetal, kakor pšenico; pa jest sim prosil za te, de ne omaga tvoja vera, zatoraj tudi ti, ko bošuterjen, poterdi svoje brate". Luk. 22. 31 32. Tedej se nam ni treba preveč za njegov čoln bati: ampak kolikor veči nevarnost vidimo, tolikajn rajši poslušajmo Petrov glas in bodimo radi v njegovi mreži, v ktero nas jc on že vjel. Tedej se nam je še pogovoriti, kaj je Petrova mreža.
(Konec nasledje.)
Versta- Ljubljanskih škofov.
(Spisal Peter Ilicinger.)
(Dalje.)
9. Tomaž Kren, rojen v Jjjubljani 1. 1560. Potem ko je nrf Dunaji viši šole dokončal, ga je škof Janez Tavčar v mašnika posvetil in za fajmoš-tra v Sekovim postavil; učenost in lepe čednosti so ga namreč perporočevale. Ko je Primaž Trubar zavoljo spačeniga uka iz dežele pobegniti mogel,
je Tomaž Kren na njegovim mestu korar per Ljubljanski stolni cerkvi, in kmalo po tem tudi dehant postal; zraven mu je bilo zročeno v škofijski cerkvi pridigvati, ktero službo je zvesto in goreče opravljal. Zategavoljo škof Janez na svoji smertni postelji ni bolj vedil za Ljubljansko cerkev sker-beti, kakor de je njega nadvojvodu Ferdinandu za škofijo perporočil: in res je bil Tomaž Kren, ko je v Gradec k pogrebu rajnciga škofa prišel, o s. Lukeži I. 1597 tamkej Ljubljanski škof imenovan. Zdaj se je vse skupej združilo, krivi veri v Slovenskih deželah konec storiti. Nadvojvoda Ferdinand je sam leta 1598 ojstre povelja po Štajerskim, Koroškim in Krajnskim zastran zatrenja Lu-terške vere razposta!; Tomaža Krena pa je komisarja za uterjenje katolške vere na Krajnskim in spodnjim Štajerskim do Drave postavil; sicer so se Luterški stanovi upirali, pa je bila zastonj. Komcj je bil Tomaž Kren od papeža Klemena VIII. po-terjen, je kakor nov apostelj neprestrašeno in neu-trudeno pravo vero terditi in krivo vero zatirati začel: njegov pregovor je bil: ..Te straši delo, le glej plačilo.'- se preden jc bil on škof posvečen, jc Lutcranskim pridigarjem vojvodovo povelje oznanil , v treh dneh pred sončnim zahodam pod smertno sodbo deželo zapustiti. Potem je šel z svojo duhov-šino v proeesii do cerkve s. Elizabete v poprejš njim špitalu, kjer so Lutcrani svoje shode imeli, je kerstni kamen razbil, bukve raztergal, zidanje spet v katolško cerkev posvetil, in s. mašo opravil. Drugo leto 1599 je bil od papeževiga poslanca Hicronima de Porcia v Gradcu v pričo Sckovškiga in Lavantinskiga škofa posvečen. Zdaj je terdo sklenil, po oblasti vojvodovi in povelji papeževim celo Knijnsko deželo od krive vere očistiti. Nar pred je začel v Ljubljani: zapeljive bukve so bile pokončane, pridige od prave katolške vere so bile večkrat dcržanc. in večidel mestnjanov se je dal od napačne poti spreoberniti: kar je bilo terdovrat-nih so mogli svoje posestvo prodati, in jo drugam potegniti. Potem je škof Tomaž obiskal Krajnj, Kamnik . Hadolico in druge kraje; povsod je prebivavce od Luterstva odvernil: blizo Loža je bila Lutcrška cerkev celo z strelam razdjana; per drugi cerkvi na Dolenskim, ki je bila z oberožanimi luterškimi kmetmi obdana, je z malo tovarši neprestrašen noter šel, krivoverskiga fajmoštra vunkej puhnil, in cerkev katolčanam perdobil. Z tako gorečnostjo je bilo v kratkim več kot 41.OOO duš katolški cerkvi perdobljenih. Zdaj je bila pa za resnico in svetost vnetiga pastirja nar veči skerb, vse svoje ovčice v pravi veri daljej ohraniti in poterditi. Zatojepre-videl svoji cedi potrebno število mašnikov, ves čas jih je 244 posvetil; za prihodne mašnikeje H mest v seminarjih ustavil: Patre kapucinarjc je v Lju-
bljano poklical I. 1608. Skerbel je za nove cerkve: za mnoge je dno položil, kakor v Ljubljani per s. Jakobu, na Verhniki in v Idrii, drugih več je posvetil, v Nazaretu na štajerskim je novo dal zidati, za Petrinjo na Hrovaškim pa leseno izte-sati, in jo po vodi na mesto plaviti. Tudi nove fare so bile ustanovljene, med drugimi v Polhovim gradcu, v Krašnji, v Kropi, v Dolu, v Bohinji in v Viš-njigori. Veliko je škof sam storil za polepšanje cerkva, posebno per škofii in v Gornjim gradu: le v lelu 1611 je 3000 gl. za popravo in lepoto božjih tempeljnov izdal. T udi je skerbel de bi se božja služba krasno obhajala: procesija o s. rešnjim Telesu , ki je bila že osemdeset let opušena . je bila spet silno praznično peljana: per ohiskanji cerkva po deželi je sam duhovno opravilo imel: per posvečevanji ka-pucinarske cerkve v Ljubljani so bili skorej vsi faj-moštri cele škofije z 300 banderi in več ko 20.000 ljudmi zbrani, praznik spočetja .Marije Device se je začel obhajati. Daljej je neutrudeni sveti mož sam velikokrat svojo škofijo obiskal, še ga to ni uderžalo, de je bil skozi sedem let vojvodov namestnik v Gradcu: mnoge tavžente jih je birmal, zraven je sam velikokrat pridigval. l e je na eni strani krivoverske bukve pokončal, je na drugi za nove evangelske bukve in nov katekizem skerbel. Tudi je škofijski sedež iskal bolj uterditi, ker je Goričansko grajšino že močno zadolženo rešil, in drugo grajšino na Štajerskim (Altenburg) perkupil. — Po vsini tem je bilo zasluženje tega gorečiga škofa za katolško vero na Krajnskim veliko: zatorej je bil po pravici Krajnski apostelj imenovan: sej je tudi, ko je 1. 1627 škofijo obiskal, v Ljubljani le eniga, in drugej noter do Drave le dvanajst Luteranov našel: v začetku njegoviga pastirstva pa jih je bila nesošteta množica. Imerl je v Gornjim gradu I. 1630, in je bil tam zakopan. Pač je njegov spomin gotovo v blagru in plačilo, na ktero je vedno gledal, mu je Gospod tudi dodelil.
(Dalje nasledje.)
Dnhovništvii našo škofije blagoslov in mir v Gospodu!
(Poslovenil Jernej Ciringcr.)
( Dalje.»
Vsaki čas ima svoje \ lastne potrebe. terja posebnih popravkov ino naredb. Naš svitli cesar, kterega blago serce od velike ljubezni za svoje pod-ložnike gori . je terdno sklenil potrebam ino željam svojih narodov ze vsem popolnama zadostiti, ino je uže iz tega namena vstavo nam potverdil. Častiti bratje! vzemimo z vredno hvaležnostjo ti dar našiga deželskega oblastnika — ki svojim podlozni-kam takošno zaupanje skaže — v zaupanji. da Bog bo na našega preljubega cesarja ino na celo naso
dcržavo z neprchcnljivo milostjo so oziral, in bo na novi poti. ktero jc austrianska vlada nastopila, srečo narodov ustanovil, nas vse v vseh časnih spremen-hali branil in ze svojo milostjo osrečil. K izpolnje-nju te zelje po zmožnosti pripomoči z duhovsko moejo. ktera je v naših rokah, je ravno tako sveta kakor sladka dolžnost, ktero zvesto izpolnovati Bog ino derzava od nas terjata. Naš poklic je vera, z vero moramo serca ljudi obdelvati, kjer brez vere, brez kristjanstva. brez duhovništva, — si nobeden pameten domoljub ne bo hhiženc bodočnosti obetal?
Zato ljubljeni sinovi! spoznani v svojem ino vasem imenu : Mi smo prijateli blaznosti naše der-zave. ktere slavo in povikšan blesk iz scrca želimo: — prijateli smo tudi vstave od cesarja nam dodeljene: - prijateli vseh stanov in udov naše derzavc, kteri se poganjajo za pravi napredek v dobrem . se trudijo za pravi hlagostan in srečo. K temu lepemu žlahtnemu koncu hočemo tudi mi svoj dar doprinesti z tiiai, da ljudstvu neke temne pitanja (prašanja) sadajnosti razjasnimo, krive ume (zapopadke) razpravimo. k miru. mernosti. zaupnosti opominjamo, k podpori ubogih pomagljivo roko podamo, ino breme deržave z dobrovoljnimi darovi oblehkotimo. Prizadevali si bomo zjcdinjeni z go-sposkami ino vsemi dobromislečimi občno blažnost podpirati, ter zaderžke reda in prave sreče oddaljiti. Ha si to zaupljivost. to prijateljsko porazum-lonje — kolikor je od naše strani mogoče — pridobimo. hočemo ravno tako ljudomilo kakor svobodomiselno z gospodskami in sosedskimi starašinaini v mestih ino na deželi se pogovoriti čez to. kar je potreba: ino svet, ki se sadaj z neustavljivim ti-sa nje m za svoje osrečcnje bojuje, naj nas ne spozna za lene gledavce. tcniuč delavne človekoljube. \ sikdar bomo radi. ako se nam želje odkritoscrčno ino čedno razodenejo, h kterih izpolnjenju morebiti mi pripomoči moremo: da se po tem v okom pride brezštevilnim naopačkim raziimlenjem in sumničen-jcm. ki so glavni izvir vedniga puiitanja. Vsaj hočemo in moramo pripravljeni biti, roko podati k vsimu. kar srečo človcčanstva podpira. Zato je posebno naša dolžnost. serca ze sv. vero nagibati, da si nikdo pri tem ničesar ne dovolji, kar je nase j vesti. sv. veri ino božjim ino cerkvenim zapovedim nasproti.
Oh kako srečnega bi se jaz čutil, ako bi v tem vzbiidjcnim času meni dovoljeno bilo svoje oči razveselovati na Ijuhomilcm glediši tejednodušnosti med duhoviiistvom in ljudstvom. jednodušnosti med \ Njimi ino nižjimi v mestih ino na deželi. - ako bi jaz \idil. kako se vsi dohromislcči našega oče-stva \ serenej delavnosti za občo blažnost. zbirajo! I.e v takovem zjedinenji v takovem zaupljivem pripomaganji v Bogu in z Bogom je srečen napre-
dek mogoč, je na ustanovljenje prave svobode misliti. —
Pa kako naopački razumki svobode so med ljudstvom nekaj iz neumnosti nekaj po zapeljevanji od drugih, razširjeni! Iz tega obzira častiti bratje! bodi Vaša marljiva skerb tako v očitnem podučenji kakor v osebnih pogovorih verne podučiti, in jih stvariti pred krivim razumenjem. da se krivo ne rabi ta dobrota, tak žlahtna in dragočena kakor je svoboda. — Povejte tedaj svojim ovčicam, da njihov vikši pastir, vesel njih časne sreče, pa tudi skerbljiv za večno zveličanjc svojih izročenih, jim sledeče poduke in svarit ve na serce položi:
(Dalje nasleitje.)
Sedajni obšir katolške cerkve.
Sj>i>al Valentin Sežun. (Dalje.)
XII. Prusko (P r a j s o v s k o ) kraljestvo.
4. Saksonsko. Ta rodovitna dežela je bila v 1. 1814—i HI i> saksonskimu kralju Frideriku Au-gustu I. v kazen, de svoje Napoleonu obljubljene svestobe ni bil kakor drugi nemški gospodarji prelomil, odpruškiga kralja Friderika NVilhelma III. vzeta, kteri jo je svoji deržavi perdjal. Sem ste tudi perpisane deželi Erfurt in Eichsfcld, ki ste do leta 1S03 velikimi! škofu v M.ijncu podložne bile.
Ljudi tukaj sploh je do 1 milijona in 500.000; med tim je blizo 222.000 katolčanov, drugi so Protestanti in nekaj Judov.
V Saksonskim oddelku v mestu Eislebcn je bil 10. listopada 14H3 rojen veliki krivoverc 3Iartin Luter. Njegovi starši, uboziga rudarskiga stanu, ga niso zamogli podpirati, le s pomočjo dobrih ljudi je torej zamogel v šolo hoditi. V 1. 1503 je stopil v klošter Augustinskiga reda (ordna) v Erfurtu, in je bil v 1. 1507 za mašnika posvečen, ter je postal v I. 150H učenik na vseučeliši v Vitembergu. Hazumne pa napultnjene glave in spačeniga scrca, nabije on vi. 1517 31. dan kozoperska 95 katolški veri nasprotnih stavkov (Tliesen") na cerkvene vrata v Vitembergu, in odslej je njegova nova in kriva vera, ktera je razujzdanosti in hrepenenju po cerkvenim premoženji tolikanj na roko šla, kakor velika povodenj se jela razširjati. Deželni mo-gočniki sojo poprijeli, de so premoženje kloštrov in cerkva na se spravili; razujzdani l»'idje so k njej perstopali, de so ložej po svojih mesenih željah živeti zamogli: drugi so bili ti veri persiljeni, ker so jim bili katolški duhovni odvzeti in luterški posiljeni. Luter sam se je bil v I. 1524 oženil z nuno Katarino Bore, ki je bila v I. 1523 iz kloštra ušla, je llcškimu landgrafu Filipu pcrvolil dve ženi imeti. Terdovratin v svoji krivoveri je v I. 1546 v Eis-lebiui umeri in bil v Vitembergu pokopan.
Vstali so tako med ljudmi, ki so bili v veri
zmoteni strašni punti (Hauernkriege). Turki so per-derli z vojsko noter do Dunaja, kuga je ljudi morila v mnogih krajih in per toliki zmešnjavi je lu-terstvo rastlo kakor plevel na njivi, in sadež prave vere v mnogih deželah zadušilo. —
Tudi v imenovano deželieoEich.;fe'd jc bilo tako Luterstvo peršlo ; ali patri Jezuiti, ktere so Majnc-ski veliki škofje kakor deželni gospodarji tje pošiljali, so bili tako srečni, de so po pogostnih misi-jonili zapeljane ljudi h katolški veri nazaj perpe-ljali, kteri so Eichsfcldjani še današnji dan s posebno ljubeznijo vdani.
Povsod po njih dolinah in hribih je veliko kri-žev in podob Svetnikov nastavljenih, v vsaki vasi je že kaka lepa kapela, in božje pota tam še zlo obrajtajo. \ekdaj je bilo tukaj dosti kloštrov, prusko vladarstvo pa je vse overglo.
V mestu Erfurt imajo katoleani 12 cerkva, med kterimi nar veei Matere lložje zavoljo lepiga zidanja (arhitekture) slovi; v njej turnu visi nar težji zvon na Nemškim zunaj Dunaja. Ta namreč vzdigne 274 centov, njegova obsega znese 15 vatlov. Nekdaj so imeli katolčani tukaj sloveče šole, zdaj jih ni več: pruško vladarstvo jih je vi. 1H16 overglo in v nekdajnim kloštru Jezuitov napravilo protestanške latinske šole, ktere morajo tudi katolčani zavoljo pomanjkanja lastnih obiskovati.
5. Pruško (Preussen), od kteriga ima celo kraljestvo ime, šteje 2 milijona in 3(MMK) ljudi. Med timi je blizo 700.000 katolčanov večdclj polj-skiga jezika: drugi so Protestantje, večdel Nemci, Judov je 30.000.
Za katolčane ste tukaj 2 škofii: Kulm in Er-meland. — Sedajni Kulmski škof je Anastazi Sed-lag. ki v vasi Pelplin, v nekdajnim kloštru Hcr-nardinov. stanuje. - Sedajni Ermelanski škof pa je Jožef (Jeric naslednik Stanislava Ilatten, kteriga je bil krajač (znidar) Rudolf Kiihnapfcl v I. IS41 s sekiro ubil. On ima svoj sedež v majhnim mestu Frauenburg.
Pruško je med vsimi evropejskimi deželami skorej nar dalj v .ajdovski slepoti ostalo: zastonj je bilo perzadevanje misjonarjev Pruse spreoberniti; Prusje so jih pobijali in kristjane morili, ter po soseskah grozovitno ropali. Torej sta Poljski vojvod Konrad in škof Kristian v 1. 1207 poklicala kri— žanske viteze (Deutsche Ordensritlcr) na pomoč, de bi meje pred Prusi varovali, in za plačilo sta jim veliko sveta obljubila. € Vlili 53 let so se ti vitezi zdaj s neverniki bojevali, na zadnje so Prusi obnemagali in v zapušene kraje se je sčasama veliko Nciucov vselilo. Ti križanski vitezi so bili tako tudi deželni gospodje Pruškiga postali.
Eden njih poznejših vojvodov (Ilochmeistcr) Albert llrandcnburški bi se bil rad oženil, kar,
kakor katolčan zavoljo obljube vedne čistosti tega ni smel storiti, postal v 1. 1525 Luteran . in njegov zgled je zapeljal veliko družili. Kloštri in štif-tunge so bile overžene. cerkve poropane in v mestu Kraleviee ( Konigsberg) v I. 1544 lutersko vseuče-liše vpeljano. To vseučeliše stoji še današnji dan. in njegovi protestanški učenci so neki med vsimi nemškimi učenci nar bolj razujzdani. V Kraljevieeu sploh, kjer 72.000 večidel Protestantov in IMM> Judov prebiva, je policajsko preiskvanje v I. 1S45 najdlo 217 parov ljudi, ki so v konkubiuatu živeli in že po 4 in 5 otrok imeli. Tukaj je bila v I. IS35 tudi vstala ostudna družba Mukarjev, proti kterim so nekdajni Manihejei še angeli bili. - In toliko nerodnost so protestanski pastorji Dirstel. Ebel božjo službo imenovali.
V silno veliki stiski katolške vere na Pruskim v IG. stoletji je bil Bog cniga moža obudil, kteri je saj ljudi polskiga jezika pred liiiteranstvam obvaroval in jih k ljubezni katolške vere vmel. Ta je bil Stanislav llosius, rojen v Krakovi (v I. 1504) in v I. 1551 škof Emelanski (Varmiensis). Ser-čan kakor vojšak se je on vstavljal l.uteranstvu s svojim spisanim naukam (Confessio fidei catholi-ce): Papež Pij IV. ga je storil za kardinala in slava njegova je bila tako velika, de je v Tridentinskim zboru on nekai časa predsednik (A*orsitzcndc) bil. S.4e za bogo.slovee v Ilraunbergu . ki jih je bil v 1. 1504 tam vpeljal in s potrebnimi dohodki pre-skerbel. opomnijo verne še današnji dan s svojim iiucnam Hosievše (Collegium IlosjanumJ na tiga gorečiga velkiga pastirja. —
0. Poznana ima 1 milijon in I 10.000 ljudi, od kterih je blizo SOO.OOO katolcanov, 2IO.OOO Protestantov iu 100.000 Judov. - Katoleane vlada en veliki škof, zdaj Leon Prizluski. Pruško vladarstvo plačuje v t« j deželi 319 protestanških šol. ka-tolških pa le 142, ako ravno jc katolčanov \eliko več kakor protestantov: kaj čuda de je današnji dan v tej škofii tako veliko pomankanjc katolškili duhovnov. Vso to deželo in več strani poprej ime-novaniga Pruškiga (Preussen) so pruski kralj Friderik \Y i I bel m II. v I. 1793 in 1794 od nekilaj-niga Poljskiga kraljestva po sili odtergali in s svojo deržavo zvezali. Od tistiga časa se jc jelo veliko protestanških Nemcov sem vseljevati: vladarstvo jim gre na roko, iu tako je peršlo. de .se je kriva vera tukaj tolikanj ukoreniuila . in de katolški Poljaki kri\ overne Nemce med saboj tako tezko vidijo, kar so oni v I. 1*46 in IH4S prav živo pokazali.
(Daljo na>lč«!je.)
Varite se	kov!
Turk ne zaničuje svoje lastne vere. Jud se ne sramuje svojiga talmuda. in vsak ncprcktihan div-
14179601
jak .spoštuje svojih očetov šege: sramota pa je — žalost iu sveta je/a mora prevzeti sleherno ne po-polnama zdivjano serce, viditi, de ravno v edino-z ve I i č a v n i cerkvi se redi obilno gnusobe, moljev iu samojcdcov, ki sami sebe grizejo in spodjedajo! Taki ljudje - malopridni suzni svojiga poželenja, kteriga berzdati so si še nejeverniki v čast šteli — bi rajši dans , ko jutri sv. mater katolško cerkev spod solnea pihnili. ko bi mogoče bilo , za to ker ona zapoveduje po človeško, in ne po podzverinsko živeti.
Neki človek v L. (ime za zdaj zamolčim ) je nekaj kmetov v krempelne dobil, ter jih ( ali iz zgoli lui-dohije.*a!i sam zapeljan, ne vem?) tako le zapeljeval:
I. Vsili puntov in vojsk je papež kriv:
Mesa v petek in saboto le tisti ne sme jesti. kdor nima dnarjev, de bi se per škofu odkupil: kdor pa le plača, ga sme jesti.— Post ni nič: kar skoz usta gre. človeka ne omadeža.
JI. Revež. ki nima dnarjev, se ne sme v žlahti oženiti: bogatinu pa, ki ima dnarje, de se odkupi, je vse perpušeno.
Nevednim v poduk naj bo za zdej toliko rečeno:
I. Nedolžnost sv. Očeta v Itimu, ktero so sami presvitli nadvojvoda Joan spoznali, in duhovnam zapovedali, de naj ljudi v ti reči podučijo, tudi ti prekanjeni lažniki dobro vedo, in vender so oni s svojimi peklenskimi lažmi čez sv. Očeta ljudi po deželi vse zbegali, de sami ne vedo, kaj in komu bi verjeli. Taki ljudje, ki jih veseli, posvečenim osebam dobro ime ropati, s svetimi rečmi norčevati in vse božje in človeške pravice oskrunjevati, v svoji slepoti tako dolgo ne vidijo nad seboj temnih oblakov , dokler ne začne v njih butice treskati, kakor seje ob času kolere zlo velikrat zgodilo tistim , ki so se prederznili ž njo norčevati. — Modre glave pa, ki morebiti tudi kej svetimu Očetu podtikujejo. bi bilo vonder prašati: Ivako de v svoji napeti modrosti tudi toliko hvaljene, in do neba po vzdignjene svobode nočejo svetimu Očetu perpisovati?
It. JI. Sveta katolška cerkev ne gleda na človeka. naj bo bogat ali reven, ona vsakimti v enaki meri svoje dobrote deli. Hešenje od cerkvenih zapoved (dispens) se zamore dobiti, pa le takrat, kadar so terdni in resnični vzroki ali uržahi. in če so livji vzroki, zavoljo kterili se rešenje (dispens) da. la/njivi. tudi tako rešenje per llogu — ki vse vidi iu \e ne velja nič! Za dnarje pa cerkev in njeni služabniki rešenja od posta ali družili zapoved nikoli ne prodajajo, kakor je uiti zapeljivcc kmete suiital. - lir se bo pa lini nespametni človek sam svoje zapeljivosti prepričal, in de od i jega ali od družili zapeljani ljudje ne bodo v zmoti ostali, in de s,- /;t do'»ro ime visokočastiliga škofijstva sker-
bi, prosim častito Vredništvo, naj bi po primernih polih zvedilo, in občinstvu razodelo, de se res take cerkvene dobrote za dnar niso prodajale, in pa de bi blagovolilo v tem listu oznaniti tudi vzroke, zavoljo kterili je rešenje od cerkvene zapovedi (zlasti kar post tiče) zadobi, in pa pota, po kterili se zamore to doseči. Po tem ko bodo ljudje t< j reči glas vedili, bodo {udi lažnjiv i jeziki manj moči imeli
Lažnjivi preroki so vero že preveč zdavnej zgubili ali pa je prav za prav še imeli niso, de bi jih pred večnostjo kej groza bilo, desiravno jih bo šiba maševanja neprevidama zadela. (2. Pet. 2.1). Kaj pa bodo ti ljudje sami sebi že takraj groba naredili , ki hočejo kmeta ob sv. vero perpraviti, je lahko previditi. En zgled v malim se bere v Celjskih novicah Nr. 8, kakor sledi:
..Koliko časa še bo treba, človeštvo zdramiti!? Kje je pravi izvirk hudobije med ljudmi!? Ne boji se hudodclic ne božje, ne človeške sodbe, temne kakor neumna živina po svojim razujzdanji ravna, de se drugi ljudje že sramovati morajo, take za-veržene brale imeti. Poslušajte tedaj, kaj seje zopet v kratkim per nas zgodilo :
V	Latah, neki vasi v Gorogrenskim kantonu so trije tabakarji služabnika c. k. kamerališkiga oskerbništva (Finanzvvachler). kteri jim še lasti ni spuliti mislil, ubili; samo zavoljo njegove službe!
V	Podčctcrtu so pa neki potepuhi grajšinski kozovc, ki je bil z žilam napolnjen, požgali. — Kaj je per takih pregrehah govoriti? — Kje je, še enkrat vprašam, izvirk hudobije? — Iše naj ga človek, kjerkoli ga hoče. ne bo ga našel, kakor v p o m a n k a n j i s v e t e v e r e. Zatorej, vi modrijanje sveta, le hitite na prekuc, ljudi sv. vere ob ropati, de bo tudi prav hitro vas (zlodjeve preroke in za-peljivcc) njih hudobija, ali, de bolje rečeni, de bo vas prav hitro božja roka zadela s svojo ečno pravico." (M. J	Jeran.
Iskre.
Dobra reč ima sovražnike.
Vsaka dobra reč ima sovražnike; nebena dobra reč jih toliko nima, kolikor keršanska vera; za to, ker je keršanska katolška vera nar boljši reč pod božjim solncam.
Čudež je, de se je nasa rera ohranila.
Toliko moljev in klopov in škorpjonov je v sv. veri. in toliko vran. in volkov in lisic se zaganja od zunoj na njo, de seje le ..z velikim čudežem" ohranila: ko bo sedajni potres minul, cerkev pa (kakor vemo) bo stala, kakor zdaj: ali bodo neki moli in klopi in škorpjoni. vranovi, v olkov i in lisjaki (kolikor jih potres ne bo požerl). „ta čudež" vidili? Morebiti, če se jim bodo oči odperle.
r i T c vn>ila Imuiio per bližnji perlo/.nosti spolnili.
\ icdiiik in založnik Dr. Janez hrt:.. l'(n/((cur.