Posamezna StadSfeu j» l krono. £JM>R* okni* «■* **-„»»!• ? Radelj« M pesnita«, rt 18. mA % J ■brunom *»• tat atam ■ 6 nUlotao 18« K, MS. Z t MfUstao 45 *, mM>M ' ■ burorsU po *®*«vow. Ptt mftate ; 5 rtjni p^rt. : I : s s Leto: II. «5 0 Q 0 POSTOOTA V ■■■JU***"v r^rx. ^ ynw MWIWIW—| § Pocamezna Starflfcu i 1 krono.’,.' -v&i : *•«•» taUraS: Si. j£ 3 i « VnATA w Mfc** v *iil«jnl Sf : - ^y?ri- *?r t*- ■ K* oanSil. Im fsvac ■ • UUM Maribor, petek 22r julija 1921. Številka: 103. 63L.. %aaš/T'WoaxLšxm Demokrati in ustava. I Podržavljenje mariborskega gledališča. Maribor, 21. julija. 1 V nedeljo 17. t. m. se je vršila v Zal fivobu konferenca zaupnikov demokratsko stranke. Govoril je minister za prosveto in namestnik ministra za notranje zadeve Svetozar P r i b i č e v i 6. Iz njegovega govora povzamemo: Demokratska stranka je stopila v volilijo borbo s programom, ki je imel redek in bodočnost našega da j0 Slišali ste v javnosti, *arjam ava rea'kcijonnma. Opo- J*» o>ipno°Ji ™r,S?r •n5tT dT fram narodu V 1>ri kateremkoli dru-Haša ust« Vn at er ih točkah jo izvzame™ napre^T1ej.ša kakor druge, Monarh raln? norv0ško. Tako je naš Beograd, 21. julija. (Izvirno poročilo „Taboru".) Semkaj je prispel pred nekaj dnevi g. Anton Ivanovič-Mecger iz Maribora, da intervenira radi ureditve vprašanja mariborskega narodnega gledališča. Mecgerja je sprejel tudi prosvetni minister ter mu zagotovil, da bo mariborsko gledališče ■ že s prihodnjo sezono prešlo v državno upravo. Istočasno bo imenovala država posebno vodstvo ter tudi znatno zvišala dosedanjo subvencijo. Grčf Bar»ffy o atentatu na regenta. DKU Budimpešt, 20. julija. (Madžarski dopisni urad). V narodni skupščini je interpeliral poslanec Ka-rafiat radi boljševiške, protimadžarske propagande, ki jo Širijo madžarski emigranti v sosednih državah. Opozarjal je na zvezo med to propagando in atentatom v Beogradu ter vprašal vlado, ali hoče nastopiti z vso energijo proti gonji, ki resno ogroža konsolidacijo države. Odgovoril mu je minister za zunanje zadeve grof Banffy in povdaril, da se je ves svet zgražal nad beograjskim atentatom. Madžarska vlada je nad neuspehom tega atentata izrazila svoje veselje. Madžarska je bila prva država, ki se je borila proti rdečemu gospodstvu in ki je tudi zmagala v borbi proti rdeči nevarnosti. — Posl. Turi je vložil interpelacijo o razmerah na madžarsko- jugoslov. demarkacijski črti, ki večkrat preseka občino na dve polovici in na ta način loči posestnike od njihovih zemljišč. Omenjal je razne zlorabe, ki so jih storile jugoslovenske mejne oblasti in vprašal zunanjega ministra, ali mu je o tem znano in ali je pripravljen v tej zadevi posredovati v Beogradu. Minister za zunanje zadeve grof Banffy je naglasil, da ja samo po sebi umevno, da bo madžarska vlada nastopila proti nepravilnem razmeram na meji. Vlada je že opetovano intervenirala pri beograjski vladi glede teh zlorab. Bila bi tudi pripravljena, se obrniti na zvezo narodov, ki pa more vplivati na končno-veljavno določitev meje šele potem, ko bodo zamenjave ratifikacijske listine mirovno pogodbe. iz stradajoče Rusije. 1 ______ r,i„„ J-OJVU Ju 5tl°re 2 i,!, norveškega edini, ki ne ščin0 p . a7:0m odgoditi narodno skup-Wsui ,.ravice nai-odno skupščine kot l(.Sd , . sivmpscme koi M-.- Predstavlja ljudstvo, so po-^or>nl na Zajameene, a to pomeni, da je j^i ?rna zajamčena kontrola ljudstva StHu YHo. obstojajo nekatere re-<])'y ?e’ lfar se tiče političnih pravic »o T!jHnov’ so pa ’z^ano 241 prehod-Žilv ? .°> »H so v ustavi vseh novih dr-Ijoj’ .. 80 nastalo po svetovni vojni, ka-3lh najdemo tudi v ustavi bratske 1,^, ^lovaško republike. Ako so Čehi, f\\, r.lm stojj na čelu veliki mož Masa-/»Hk’ T ustavo je donesla grupa-^ !s° jv,8 s socialistično večino, ako m-''on^ ®tor^» tedaj to tev in 8 ?le naše stranke za reši-nV v™**0 na®e nove države, ki j e a{lvHaln S° Pai ^isue od vlade, ki ho ak^Sf1110 ^ k°ntr0l° nU' DKU Moskva, 20. julija. Rdeča armada je razkropila v guberniji Irkutsk ob mongolski meji čete belih gardistov barona Ungerna. Beli gardisti beže proti Urgi v Mengleju. DKU Moskva, 20. julija. Ker nasprotniki sovjetskega sistema skušajo sedanjo krizo v prehrani izkoristiti za borbo proti sedanji vladi, je treba opozoriti na to, da je Rusija bila že od nekdaj dežela velike umrljivosti otrok, neomikanega ljudstva in stalne lakote. Glavni vzrok lakote leži v geografičnem položaju in posebnosti podnebja. Tudi je obdelovanje zemlje zelo zastarelo. Obdelana zemlja se vsled. tzv. sistema treh njiv, ki je jako razširjen, ne iz- korišča dovolj, ker primanjkuje domače živine in ker ljudstvo ni voljno obdelovati vseh zemljišč. Za sedanjo la koto je odgovoren prejšnji režim in pa narava sama. Ker se je posekalo mnogo gozdov, so na mnogih krajih padavine manjše, dočim voda v Volgi stalno pada. (Op. ured. Duhovit izgovor Danes je ljudstvo neomikano, obdelo vanje zemlje zastarelo itd., pred tremi leti so pa bili po Lerijinu vsi pogoji za revolucijo! In še iščejo krivcev drugod!' DKU Moskva, 20. julija. Sovjetska vlada je prisilila' prebivalstvo Južne Ukrajine brez razlike spola v starosti od 20. do 50. leta, da delajo tlako na poljih. TIP Beograd, 20. julija. Vstaja v Albaniji se vedno bolj širi. V severnih pokrajinah je prišlo do pokoljev mo-hamedancev, ki beže trumoma preko meje na naše ozemlji Odposlanstvo beguncev se je zglasilo pri našem poveljstvu v Podgorici in prosilo -zaščite; obenem je izjavilo, da bi večina albanskega prebivalstva odkritosrčno pozdravila intervencijo Jngoslavije, ki naj bi Poneverjenje pri madžarskem konzulatu v Trstu. LDU Budimpešta, 20. julija. Kakor javlja »Az Est“, je uradnik madžarskega konzulata v Trstu, Josip Somlo, poneveril pol milijona kron ter pobegnil. Somlo bi bil moral v Beljaku pri ravnateljstvu • avstrijskih državnih železnic poravnati razne račune konzulata ter je tudi odpotoval tjakaj, potem pa je pobegnil. Velika železniška nesreča pri Sisku. • TIP Zagreb, 20. julija. Pri Sisku se je zgodila nocoj velika železniška nesreča. Orient-ekspres, ki je vozil iz Beograda, je zapeljal, ob 18.30 na mostu čez Kolpo med Capragom in Siskom v oddelek vojaštva, ki se je vračal z vežbanja in je šel ravno preko mostu. Proga naredi pred mostom ovinek in je vrh tega obraščena z grmovjem, zato je strojevodja zapazil vojake 5e-le, ko je bila nesreča že neizogibna in ni mogel vlaka več ustaviti. Ker je most ozek, se vojaki tudi niso mogli umakniti in drveča lokomotiv« Vstaja v Albaniji. prevzela protektorat nad Albanijo in naredila konec večnim medsebojnim bojem. Boji se vrše tik ob naši meji in jugoslovenske obmejne čete so razorožile že številne albanske vladne in vstaške čete, ki so prekoračile mejo. Položaj postaja tako kritičen, da se splošno Smatra za neizogibno, da bo morala Jugoslavija resno intervenirati. j.e zavozila sredi med nje. Učinek je bil strahovit. Trije vojaki so obležali na tleh popolnoma razmesarjeni in takoj mrtvi. Sedem jih je bilo tako težko poškodovanih, da ni upanja, da bi ostal kdo pri življenju. Lahko ranjenih je večje število. Krivdo na strahoviti nesreči pripisujejo neprevidnosti poveljujočega oficirja, ki je vodil vojake preko mostu. Minister dr. Kukovec na Štajerskem. TIP Beograd, 21. julija. Minister za socijalno politiko gosp. dr. V. Kukovec odpotuje danes ob 18. zvečer v Celje, kjer bo imel več konferenc ter bo poročal svojim volilcem o ustavi in delu v Beogradu. Masaryk v Rimu. TIP Rim, 20. julija. Danes je dospel semkaj iz Caprija predsednik češkoslovaške republike dr. Masaryk. Takoj po njegovem prihodu ga je sprejel kralj Viktor Emanuel v posebni avdijenci Kar se tiče agrarne politike, imaj ustava načelo, ki smo ga zastopali. Vsi, tateri so bili v gospodarski odvisnosti ega ali onega značaja, zlasti kmetje in čifčije, so na podlagi ustave postali' lastniki zemlje, katero so obdeloval J Sporno je bilo vprašanje odškodnin«.! Odškodnina, ki smo jo priznali, ne kriva niti izdaleč one odškodnine, ki bi' jo morali sicer izplačati za likvidacijo! kmetskih odnošajev v Bosni in Herce-* govini. Važno je, kako in kedaj bomo likvi^i dirali pokrajine. Po ustavi je skrajni rok 10 mesecev. V tem času mora skup-1 ščina izdelati tozadevne zakone. Za nag1 je ureditev oblasti navadno upravno vprašanje, ki ga je treba rešiti tako,: kakor hoče ljudstvo. Ustava je odredila^ meje dimenzij za oblasti, lioteč na nacm preprečiti, da bi se ne osnoval©; prevelike oblasti, ifcorda celo na podlagft historičnih pokrajin. Samoupravno načelo, ki nima zveze s politiko, je v usta* vi izvedeno. Preostane nam delo na po-; lju zakonodaje. V tem ozira je naša u*; stava zelo elastična. Vsaka napredna! struja bo lahko na zakonoda jnem poljui udejstvila svoje zdrave ideje. Mi dem &U je samo preobleka, belk Iz Billovih ust je bruhnil rezgetajoč smeh. Hudiča, kako ste mo splašili! V resnici sem mislil, da me kliče oni tam spodaj. Toraj vi ste, mati Elizabeta! Bog vas blagoslovi, da sto vi. Niti vas nočem vprašati, kako pridete semkaj-ali ste se naselili, kako so vam godi. —• Vse to, skupno z vprašanji, tičočimi se moje osebe, preložimo na poznejši čas. Samo nekaj mi povejte: se še spominjate, da sva sedela nekoč skupno v državnem zaporu v Albany!« »Bi li zamogla kdaj pozabiti, kako sem se seznanila z vami!!« »No torej, tedaj se spominjate tudi dc-jstva, ki ga omenjam le radi pomanjkanja, da som takrat, ko sem lopnil ključarju zapora eno preko njegove! blagoslovljene butice, odprl tudi vašo celico, tako da sva skupno ušla!« »Še som vam dolžna hvale, moj mladenič!« »Imate dobro srce, mati Elizabeta, akoravno »te črna. Torej — sedanja obleka ni fingirana. Propadel sem obupno — »So niste udeležili velikega vloma v Clevelandu!« »Pravilno je gospa, popolnoma pravilno. Ampak saj poznate mojo naravo!! uplenil aera štiritisoč dolarjev -— lepa svotica, ne! V treh tednih sem jih zalumpal, zakroknl, zaigral. Od onega čaaa mi prede trda, Nisem našel pripravnega dela. Ponosen, kakor sem, se ^ nisem hotel ponižati do navadnega tac vae!« »Delo!« je rekel postopač re®aj« »Hm, delo! No, ako se ne skrega * Častjo, ga sprejmem, saj veste —■' don’t, you forget it! jaz sem P1'6*® valeč blagajn in skoro brez konk« co, odkar sedi Dan Lioans.« »Le vstopite, skuham vam P°® kosilo!« jMi »Trenotek! Pričakujem že p katerega pa gotovo ne poznate. — že prihaja!« Komaj je nataknila mati ®yila v svoje koščene žpegle, že je onia omotici veselja. »Bill, drži me, P p, v nezavest! Great Scott, Jim Zanimivosti. Milanski čarodej. Kljub temu> a naglašamo vedno in povsod našo ko kulturo dvajsetega stoletja, ^n,-e se najdejo po Evropi še vedno_ 0®_ ’ ki se dajo zapeljati in oslepariti od nih čarodejev in čarodejcev. Pred mesoci smo poročali o nekem kov^’ ki je v mariborski okolici »capral«, cal hudiča, se pogovarjal z duhovi i ^ ter pri tem dobival od svojih žrtev, dar denar, gnjati, klobase, jajca, m ,. itd. Sedaj pa poročajo ital „rtij o nekem milanskem tesarju Alb Munariju, katerega je policija tudi di čarodejstva vtaknila te dni v w Albert Munari je bil posebno m^d sirim svetom zelo znan čarovnik m P rok in to ne le v mestu Milanu eaJJr>riJ ampak tudi po deželi, K njemu s°i?Te, hajale gospodične in gospe od prostejših. do najvišjih stanov,. •nro- odkrijc usodo, ki jih čaka, da jh® JP jj rokuje in svetuje. Neveste so hodu njemu po nasvete, ali naj se P°r<*^v0. ne, žene so ga prosile pomoči Larf jim nezvestim možem itd. itd. je »pomagal« vsem, znal je vse. " * mu je bilo samo pokazati dlani n® kah in uganil je vse, kar se je in .k®1 še bo zgodilo. Seveda tega ni dela* stenj, ampak za mastno plačilo h1 poprejšnjega ubornega tesarja je | lu postal eleganten in bogat S®®. Vendar pa ta čarodej, ki je vem’ kaj čaka druge, ni vedel, kaj ga samega. Nedavno je namreč ^ njegova stanodajalka in Mun^mp je seveda ponudil za zdravnika-vjl pa jo je tako, da je še huje viLjjji in končno tudi umrla. Za to dJCK . »zdravljenje« jef izvedela končno P° i ja ter ga aretirala. Munari prid® T ^ sodišče, če bo kot čarodej sedaj ^ mogel pomagati samemu sebi, to 30 J ko dvomljivo. ^ tu, akoravno imam tudi pred to gotove spoštovanje. Pa kaj bi P® ® ti ebnem besedičil. Že dva dni ni*®® jedel, ne pil — umiram!« .. Mati Elizabet«, ki si je s svojimi2 ^ vimi rokami neprenehoma brisala je udarila sedaj v glasen plač. _ _ j »Poor boy!« je stekala, »ubogi ^ pridi k meni in se najej do sita- » Elizabeta ima dobro eroe in dober min. Pridite, BiH Croakey, pri c1®0 lahko brez skrbi. Vstopite, nimam ^ mo jedi in pijače, temveč tudi de rey je! Drži me, padem!« . j0jj* »Kaj!« se je zarožal Billi s PoSf. na precej obširno lady. »J»a ^ držim! Sni vendar že dva dm 1 imel griži': ,'u v ustih!« , 2rii«W*8'' Dnevna kronika. temu, da je padla cena Žive teže na 2 kroni za kg. Kaj takega bi bilo tudi Maribor, 21, julija. — „Straža“ proti regentu. Zadnja »Straža* s posebnim in čisto nič prikritim veseljem konstntira pod naslovom »Policajdemokratske metode", da ni res, da bi bila večina hrvatskega učiteljstva poslala regentu Aleksandru udanostno brzojavko, ampak, da je to storila le .liberalna" manjšina. .Stražina* notica je seveda fabricirana po tendencioznih in lažnjivih poročilih njenih sester in -bratov na Hrvatskem, toda to je postranska stvar, glavno je.t°> da je s to notico povedala, česar si doslej Se ni upala, da samo „liberalci“ pošiljajo regentu udanostne brzojavke, dočim so klerikalci proti njim in logično torej tudi proti — regentu. — Mastne plače očita »Straža" žopet učiteljstvu ter ga zmerja z vsemi mogočimi psovkami. .Straži" svetujemo, naj se enkrat ozre na svoje fajmoštre, ki imajo za svoje hujskaško delo med ljudstvom še vse bolj mastne dohodke, kar spričuje ž« to, da so večinoma vsi dobro rejeni, dočim se učiteljstvo ob svojih .mastnih plačah” samo suši, ker mora za te .mastne plače" tudi veliko več delati, kot je delalo poprej. — Na naslov mestnega fizikata. Povsod po drugih mestih je navada, da stavi mestni fizikat uredništvem na razpolago vsakotedenski izkaz umrlih, le v Mariboru se tega ne izvaja. Ker se za smrtne slučaje zanima mnogokrat tudi širša javnost, bi bilo želeti, da bi vsaj v bodoče to prakticiralo. — Za kopališče na prostem. Dasi-favno smo ob veliki rejci Dravi, vendar inimamo v Mariboru nobenega primernega kopališča na prostem. Mestno ko pališče ob Dravi nikakor ne odgovarja potrebam in niti ne zasluži tega imena. Treba bo poskrbeti, da dobi Maribor fcimprej veliko moderno kopališče na prostem. — Podraženje premoga. Trbovelj, ©ramogokopna družba je, kakor se nam poroča, zvišala ceno premoga od prvega junija naprej in sicer za 7'25 K pri 100 kilogramov, pri desettonskem vagonu 725 K. Da je to novo povišanje cene spreraogu, ki je itak že doslej bil pre nrng, nezaslišano, o tem menda ni treba jŠe postbej pisati. Čudno se nam zdi le 'da je v to podraženje privolilo tudi pristojno ministrstvo. Dočim drugod cene padajo, pri nas še vedno dosledno rastejo. Kje tiči vzrok temu je seveda — l§vna tajnost. — Popravljanje ulic. Opaža se, da ge je mestna oblast vendarle lotila najnujnejših popravil nekaterih ulic. Bil ipa je tudi že skrajni čas. Naše olepševalno društvo se je za Buje čase pridno lotilo dela, kar iskre ©o pozdravljamo. Park izgleda. seda; jako okusno, le žal, da ima še vse pre tnalo obiskovalcev, posebno zjutraj, ko je zrak še čist in nepokvarjen. — Stare znamke. Strokovnjaki so preračunali, da bi intenzivno zbiranje že rabljenih znamk doneslo Jugoslovensk Matici letno lahko 200 in še več tisoč kron. Radi tega je Jugoslovenska Matica izdala te dni prošnjo za nabiranje teh znamk, na kar ponovno opozarjamo naše rodoljube. Znamke naj se oddajajo podružnicam. Torej pridno na delo! — Dovolitev posojila mariborski Občini. Deželna vlada je dovolila mestni občini, da sme najeti pri Mestni hranilnici v Mariboru proti običajnemu obrestovanju in amortizaciji v največ 55 letih posojilo v znesku 3 in pol milijona kron. 2 milijona kron se bo upotrebilo za izpolnitev električnega Omrežja in 1 in pol milijona za preureditev mestne plinarne. — Ljutomerčan — kapelnik na Finskem. Finska vlada je imenovala za opernega ravnatelja mladega Slovenca iz znane Herzogove obiteiji v Ljutomeru, brata kapelnika mariborske vojaške godbe, g. Vekoslava Martina Hercoga. Mladi glasbenik je absolviral praški konzervatorij. — Potrebno tudi pri nas! Gospodarski svet v Pragi je oklenil, da otvori v večjih industrijskih mestih državne mesnice, ki bodo prodajale meso kg po 6—8 kron, med tem ko zahtevajo mesarji še vedno 16—18 kron, kljub ne pri nas na mestu 1 — »Prleški srednješolci" iz Maribora so priredili v Sv. Jurju ob Ščavnici Meškovo dramo ,Mati“ in so poslali čisti dobiček v znesku 2000 K Dijaški kuhinji. Prisrčna jim hvala! Drugi dijaki naj jih posnemajo! — Meceni »Ljudske knjižnice«. — Znana podpornica narodnih institucij lesna akcija družba »Drava« v Mari boru, je darovala knjižnici za omare kub. m. desk v vrednosti okrog 2000 K. Pohištvena tvrdka Hochnegger in dru-govi na Koroški cesti pa je napravila za knjižnico 3 krasne modeme omare z roloji in popustila pri računu po zaslugi družabnikov tvrdko gg. Delaka in Šercerja znesek 2500 K. Vodstvo cnjižnice izreka tem potom odličnim iodpornikom naše kulture iskreno za-jvalo za plemenite darove in upa tudi v ostalih krogih najti toliko umevanja judsko-prosvetnega dela, da bomo lah-co čim preje knjižnico z vsem potrebnim opremili! — Zdravniško društvo za mariborski okoliš se jo te dni ustanovilo: v Mariboru. V odbor so izvoljeni: predsednik dr. Rihard Bergman (Žalec) podpredsednik dr. Fran Jankovič, tajnik dr. -Tanko Dernovšek, blagajnik dr. Vilko Marin, knjižničar docent dr. Iv. Matko, odborniki dr. Robič, dr. Švab, (Colje) in dr. Joško Tavčar (Središče) — Primarij dr. Janko Dernovšek ordinira do 20. avgusta. V nujnih slučajih naj se bolniki obrnejo na oddelek za očesne, nosne, vratne in ušesne bolezni v tukajšnji javni bolnici I. obrtna razstava v Mariboru. Razstavni odbor je razposlal »Prijavnice za razstavljalce" ter prosi, da jih razstavljala takoj vpošljejo izpolnjene. Ako je komu kaj nejasno in nerazumljivo, naj prinese prijavnico in naj poda po datke pri razstavnem odboru na Aleksandrovi cesti 22, kateri mu bode prijavnico radevolje izpolnil. — Oklofutani fašisti. Sijajno uspelo narodno veselico pri Sv. Ivanu so hoteli pozno v večer motit fašisti. S samokresi v rokah so se navalili na veselico in prvemu, ki jim je prišel nasproti so zaklicali roke kvišku! In res je dotični dvignil roko, toda čisto v drugem namenu, kakor pa so to pričakovali fašisti Silovita klofuta invskorajšnja aretacija jih je poučila, da so naleteli na nepravega. Bil je to službujoči policijski komisar, ki je tako spoznal, kaka zalega so ti fašisti. — Požrtvovalnost Tržačanov. Narodna slavnost pri sv. Ivanu, ki je bila dne 3. julija se ni obnesla le v moral nem ampak tudi v gmotnem oziru Slavnost je dala 10.810 lir in po odbitku vseh stroškov znaša čisti dobiček 8.923 lir. Tako je storil Trst svojo dolžnost in doprinesel zopet znaten dar na oltar istrskih žrtev. Storite tudi vi isto, ker enaka je vaša dolžnost. — Gorje onemu, ki ne spoštuje očeta in mater; zakaj prokletstvo usode ga zasleduje že na tem svetu in jeza božja nad njim nikoli ne miruje. Sličen dogodek boste videli v nedeljo, dne 24. t. m. ob 15. uri in 20. uri v Hočah pri g. Staretu, kjer nastopi naš Soko prvič v gledališki predstavi. Med odmori svira priljubljen orkester. Po igri prosta zabava. Zatorej v nedeljo vsi v Hoče Zdravo! — Požar v lesni tovarni. Včeraj krog tri četrt na 22 uro je obvestila policijska stražnica na Koroški cesti požarno hrambo, da je izbruhnil požar v lesni tovarni Tominc in Antolič na Koroški časti. Požarna bramba se jo takoj na to, še predno je zvonar v stol nici dal znamenje z zvonom, podala pod poveljstvom dr. Schmidererja in Sal kovica na lice mesta, našla sleme stroj nico že v polnih plamenih ter se nemu doma lotila gašenja. Kmalu na to sta prispela tudi mestna brizgalnica tet voz mestnega gasilnega moštva poc vodstvom g. Robausa, ki pa nista več stopila v akcijo. Sleme je gorelo na dveh mestih, neumornemu enournemu delu pa se jo posrečilo ogenj pogasiti Ogenj je nastal baje vssled prevelike vročine v strojnici. Da ni stražnik takoj opazil ognja bi bilo zgorelo celo poslopje, kakor tudi žaga ia velike les- ne zaloge. Požarna hramba se je Krog polnoči, ko je bila vsaka nova nevarnost odst ranjena, vrnila zopet domov. — Pri kopanju v Dravi se je včeraj ponesrečil ravnatelj Glasbene Matice g. Franc Topič. G. ravnatelj je padel ter si pri tem prizadejal močno rano na glavi. Rešilni oddelek mu je podeli prvo pomoč ter mu obvezal glavo. —- Pri obdelavi pločevine je za-dobil včeraj dopoldan elektromonter Maks Krainz, stanujoč v Krekovi ulici št. 4. na levi roki veliko rano. Krainz je sam poiskal pomoč na rešilnem oddelku. Žrtev vročine. Včeraj dopoldan se je vsled vročine zgrudila na Stolnem rgu na tla sedemnajstletna učenka šole šolskih sester Dobrila Ostojičeva ter obležala v nezavesti. Policija je o nesreči obvestila nemudoma rešilni oddelek, ki je prihitel na lice mesta s šefom zdravnikom dr. Karlom Ipavicom "er jo prepeljal v zavod šolkih sester. — Zaplenjeni raki. Tržno nadzorstvo je zaplenilo Mariji Ferleš 88 rakov, ker niso imeli predpisane dolžine. Raki so se oddali mariborskemu ribarskemu društvu, ki jih je nastavilo v mestnem ribniku. Našlo se je delavsko knjižico. Dobi se pri policiji. — Zgubljeno. Vana Rosinova, u radnica Narodne banke, je izgubila zlato zapestno uro, vredno 2000 K. Pretep. Delavec Pavalič in cestni pometač Anton Vute sta se včeraj sprla, pri čemur je udaril Pavalič Vuteja s toporiščem svoje sekire po rami. Najbrž je .deloval* alkohol. — Toča je prošli teden popolnoma uničila vinograde v Rošpahu nad Mariborom. Skoda je velikanska in ljudstva je čisto obupano. Požar vsled strele ProŠlo soboto je vdarila strela v Cviklovo vini-čarijo na Metavskem. Viničarija je zgorela do tal. K sreči ni bilo od domačih nobenega doma. Sosedni hlev, ki je stal v bližini se je posrečilo domačinom obvarovati. Posestnik je bil zavarovan le za 400 K. Poset italijanskega kralja v Beogradu. Italijanski kralj namerava povodom kronanja romunskega kralja obiskati našega kralja in regenta v Beogradu. Sv. Lenart v Slov. gor. Kraljev rojstni dan smo lepo praznovali, samo malo ironično se je slišal sicer čisto lep nagovor g. dekana, ko je končno zaklical živijo prvemu »slovenskemu« sve-tolenartskemu županu. Jako drastično in značilno se je tudi čulo povelje ob koncu bakljade pred Gasilnim domom; Fackeln ausloschen, alles versorgen! Kakor nalašč dementi na zgoraj. Qb prihodnjem narodnem prazniku želimo slišati in bi prosili g. dekana, da da naštudirati državno himno »Bože pravde«, ki se še pri nas niti enkrat ni pela, kajti samo to je državna himna in nobena druga! — Križevci na Murskem polju. Pri nas smo imeli sluča jno baš ob ro j st nem dnevu in godu našega kralja Petra I. kar tridnevno slavje. — V nedeljo zvečer je mogočno pokanje topičev (možnarjev) oznanjalo okolici, da so pri volitvi župana zmagali »samostojni'" in Sokoli in da so je podrl glavni fort klerikalne trdnjave. Lahko si predstavljamo radost na eni, poparjenost na drugi strani. Eno pa je sigurno: oddahnil si je vsakdo, ki misli in čuti pošteno, odkrito. Naslednji dan — v pondeljok — so naši Križevčani pod vodstvom župana Skuhala in korenjaka Alojza Štiblarja pripeljali na ozaljšanih vozovih iz Murske Sobote sem nad 50 članov »Ljubljanskega učit. pevskega zbora«. Sprejeli so jih šolski otroci in učiteljstvo korporativno, nadučitelj g. Herzog jim je govoril pre-srčen pozdrav, šolarji pa so zapeli »Lepa naša domovina«. Odlični gostje so bili vidno vzradoščem. Vso postrežbo je hvalevredno oskrbel gostilničar g. Jos. Kosi s soprogo; ljubljanski gostje so imeli na razpolago okusno okrašeno dvorano ter so bili v vsakem oziru zadovoljni. Učiteljstvu pa gre hvala, da je preskrbelo gostom potrebna prenočišča. nič mani Križevoaaiom-cf^osesitaii- k'om hiš, Ei so vedeli’ upoštevati pome« tega izrednega obiska iz bele Ljubija-« ne. Zvečer se je na razsvetljenem trgu, ki je bil ves v narodnih in držarvnih za* stavah, šolsko poslopje pa po zaslugi gdčne. Tončke Herzogove v zelenju in cvetju, zbrala množica ljudstva. Naduy eittolj g. Herzog je navdušeno proslavljal našega popularnega kralja Petra' I. Karadjordjeviča kot junaka in osvo« boditelja Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki smo mu dolžni za ta velik zgodovin^ ski čin večno hvalo. Nato so Ljubljančani zapeli gromovito »Bože pravde«, potem več mešanih in moških zborov, vse krasno in mogočno. Ljudstvo je poslušalo strme in navdušeno ter se divi-’ lo krasoti naše pesmi. — V, dvorani pr ji g. Kosiju pa je nastopil g. post. načelnik Mirko Peršič, razvijajoč v vznesenih besedah pomen »Petrovega dneva« in kulturne naloge učiteljstva; ob koncu govora so mu Ljubljančani prirejali burno ovacije. V torek 12. t. m, se je vršila v cerkvi slavnostna služba božja, pri kateri je pel Ljublj. učit. pevski zbor pod vodstvom pevovodje gosp. Ferd. Juvanca. Kmalu potem so se mili gostje poslovili ter odhiteli z vlakom dalje — v Ljutomer. V slovo jim je izrekel g. Ovetko zalivalo za poset in krasno petje, želeč njihovi nadaljni turneji1 najboljših uspehov. Res, lepi so bili1 dnevi tega slavja! Ostanejo nam v va-dnem spominu. m x Umetniška turneja. Člani mari« borskega narodnega gledališča gg. Valo Bratina in Milan Skrbinšek ter ga. Berta Bukšekova prirede tekom tega meseca umetniško turnejo po Sloveniji. Kot prvo igrajo v soboto 23. t. m. zvečer v St. Jurju ob Juž. žel., a v nedeljo 24. t. m. zvečer v Žalcu dramo .Satan v ženski". o Mariborska Sokolska Župa priredi svoj letošnji zlet dne 14. avgusta v Središče. Zleta se udeleže vsa društva od Koroške do Medjimurja in prvič nastopijo na skupnem zletu v župi včlanjena društva varaždinske županije* Tudi naše vojaštvo iz Maribora, Ptuja, Čakovca in Varaždina l>o v velikem številu na zletu sodelovalo. Središki Sokol praznuje isti dajn 10 letnico svojega obstoja. o Iz Šoštanja. Samo še nekaj tednov je do zleta celjske sokolske župe, ki bo, kakor je znano, v Šoštanju dne 14. avgusta 1921. Telovadno društvo Sokol v SoštaDju je že dalje časa pridno na delu da župni izlet kar najbolje pripravi: izvoljeni so že razni odseki, delo je razdel jeno in so naročeni lepaki in drugo Šport : Gradjanski (Zagreb) : Concordla (Zagreb) 5:1 (1:1) V prvenstveni tekmi je minulo nedeljo jugoslovenski prvak, zagrebški Gradjanski športni klub, zopet pokazal svojo moč. Porazil je .Concordio“ z velikim rezultatom 5:1. „Concordia“ je diktirala jzvan-redno hitro igro, igrala z dolgimi pa$i, ki zahtevajo veliko fizično moč. Spočetka se je popolnoma navalila na .Gradjanskega" ter tudi dosegla prvi goal v 23 minuti. .Gradjanski* je obdržal mirno kri ter pričel sistematično razvijati- njemu lastno igro, kratke pase v lepi prizemski kombinaciji. Ze v prvem polčasu izjednači Gradjanski na 1:1 V drugem polčasu podleže »Concordia'' sama svoji hitri igri. Za Concordio ja strelal Vitasek goal, za Gradjanski Perška 3, Heinlein 2. : Sparta (Ljubljana) : Svoboda (Ljubljana) 9:0 (5:0) Drugorazredna „Sparta“ je minulo nedeljo popolnoma porazila prvorazredno »Svobodo". Ce se .Svoboda" ne opomere, pade v jesen? najbrže zopet v drugi razred. : Šport. Izšla je 29. številka ter prinaša: Kolesarska dirka Ljubljana-— Maribor, — Zenska rokometna tekma. K bodoči Olimpijadi. — Delavska olim-pijava v Pragi. — Sportn« vesti. —■ SlM?he.ne obiave. — otran 4 »TABO K*. ittarlbor, 22, fulfja i9Zi : Tekma S.S.K. Korotan I. in S.S.K.! 159—161,Pariz 1240—1245, Praga 206*75 /Maribor I. se vrši danes v petek 22. julija do 207, Švica 2622-50—2630. Valute: ob 18. uri na igrišču S.S.K. Maribor, i Ameriški dolarji 157—158-50, avstrijske Slovenci, vsi na igrišče 1! i krone 20—20‘75, carski rublji 27—28-50, : P. O. L. N. P. je določil sledeče|če5ko-slovaške krone 215—216, francoski ‘50—210, Italija /21—723, London 575—,578, NewYork italij. lireO—715, turške lire 590. Dunaj: Ameriški dolarji 836—840, nemške marke 1103—1109, angleški funti 3010—3050, francoski franki 6535 do 6575, italijanske lire 3775—3795, jugoslovanski dinarji 2018—203S, poljske marke 42—44, švicarski franki 13.850—13.900* češkoslovaške krone 1092—1098, madžarske krone 26L50 do 256. C uri h: Berlin 7-95, New York 607, London 21'86, Pariz 47-25, Miian 27-45, Praga 7'90, Budimpešta 1‘90, Zagreb 3-90, Varšava 0‘32, Dunaj 0 80, avstrijske žigosane krone 0.81. ščiti s carino domačo industrijo'pred nem? k o poplavo. Te industrije pa so poleg tega še tako močne, da nam nabavljajo blago eelo j od lastno ceno, samo, da bi uničili' na.šo domačo industrijo. One ekspoi tirajo po celem svetu in skušajo tudi pri nas dobiti kolikor mogoče velik teren. Razen tega pa jo naša država'nakupila po ceni velik del slabega -vojnega materijala v Franciji, Italiji ir Nemčiji, s katerim naša industrija ni mogla konkurirati. Mnogokrat se dogaja, da se tuja industrija pri nas favorizira pred domačo. Tako je odšlo že mnogo državnih nabavk v inozemstvo. ki bi se mogle izvršiti v notranjosti države. Navajamo samo nabavo 50.000 vojaških postelj za armadof ke je bila izvršena v Nemčiji, zadnjo licitacijo cigaretnega papirja, ki je bila odpovedana, ker so bili zunanji trgovcu dražji, in zadnjo nabavo materi,-jala za mornariško skladišče v Tivtu. Naravncjša bi bila obratna procedura da se licitacija, ki jo je dobila zunanja, Naša trgovska bilanca m državne firma, v niči in na ta način omogoči do-nabave. lnači firmi, da. stavi cenejše ponudbe. Naša trgovska bilanca je, kot jc-T^?!'mo p'R'b.i bil°* d.a.®« zvišajo od-znano, pasivna, ker se več uvaža, kakor jr za katere sme biti domača indn- pa izvaža. Veliko nabavlja iz inozem- i °d tuje, od 10 na 15 -0. stra tudi. država, čeprav se iz statisti-’ 111 ^i bilo treba rezultate vseli o- čnih podatkov ne vidi, kak del uvoza i ,icitaci-j ol) enem z imenom odpade na državne nabave. Posebno'™., kl.s>0 se 3ih udeležili, objaviti v velja to za armado, ki nabavlja velik ; »Inzoomh novinab. Če bi se tako šlo na del materija.la iz inozemstva in to tudi! 1(>lv0 dnmaoi industriji, bi bila naša takega, ki ga moremo v prvi vrsti sami I s bilanca za mnogo milijonov izvajati, kot n. pr. platno, usnje itd. lV ahtl™?J®A- 1>red nedavnim časom je predpisih. Id veljajo za licitacije, dobi- • P0^0i-‘aia rankfurter Zeitung«, da se va državno nabavo domača tvrdka, ki i n1a.,J1a v ISiean6Wi okoli 20 jugoslovan-ni za več kot lOiodstoi; dražja od naj- komisij, ki nabavljajo tam razno cenejšo inozemske ponudbe. Ako pa je Nikomur pri nas ni znano, kaj najcenojša domača tvrdka za 10 odatot.; te kamisije^v Nemčiji delajo, kdo jih jo dražja od najcenejše inozemske, tedaj • kuj in kako kupujejo, in če bito dobi nabavo inozemska tvrdka. Ta. na- nfl 0 mogore dobiti pri nas doma. Ta redba je za današnji čas preveč biro- je krattpka, ker daje iiiozomskim tvrdkam preširoko polje, da lahko izigrajo do- siatem je .silno slab in more samo obstojati vsjcd nepoznanja naše lastne industrije. Vsekakor je treba s tem siste- maee tvrdke, če to le hočejo. Znano je, p' enehati; treba je podpirati doda producirajo avstrijske in nemške !uaco P^dukeijo, kjer je le mogoče, ker firme cenejše od naših; nemška indn-i . mi ta način bomo mogli postati neod-s- ■■ - -celo g Nov denarni zavod v Beojrrada V Beogradu so je osnovala »Učiteljska zadruga d. di« z osnovno glavnico l,0i)O 0<’0 dinarjev v delnicah po 100 di-nar.if v. g C? rovljena cementna tvorniea ' Halji pri Beocrradu jo začela pred kratkim zopet obratovati. Tvorniea proiz* aja dnevno G vagonov cementa, nici Ivičevo—Ohrid je bil 20. t. m. o> tvorjen. g Znižanje cen premoga. Iz Beograda poročajo, da. so po naredbi ministrstva za šume in rude znižane*cene prc* moga v vseh državnih premogovnikih« g Opekarno v Brodu ob Savi je osnovala 1. hrvatska štedionica, podružnica v Brodu. Istotam namerava osnovati veliko moderno opekarno tvrdka Cvjet< kovic in Co. S Položaj poljskih železarn. Poljske železarne so dalje časa po preobratu mnogo trpele vsled pomanjkanja koksa. Poljski premog sc namreč ne morfl uporabljati za koks, vsled česar se mora ves potreben koks dobavljati iz Gornje šlezije. Lani so bile razmere 'Vi poljski železarski industriji »e zelo neurejene, letos pa so že mnogo boljša Produkcija prvih pet mesecev lctošM*1 ga leta je prekoračila, celotno laJW-'a produkcijo. g Svobodna trgovina sladkorja J Belgiji. Belgijska vlada je sklenila, . uvede popolnoma prosto trgovino sladkorjem. • ^ Ne pozabi naročnine! m m Ljudska knjižnica Narodni dom, I. nadstr. ■ posluje ob nedeljah od ‘/,10.—Vs11, Uf# st rij u konkurira celo Avstriji tako, dajViSn* industrije, celo Avstrija premišljuje, kako naj za-! ______ in ob -četrtkih od i/2 9.—'Va20' VOZNI RED osebnih vlakov na Južni 2elcxnlc< v kraljevini Srnau, Hrvatov In SJavenes*. vatna ven oc8 1. junSSa 1921. Msribcr si. Se®!*—MubSjana gf. k©3. Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar- i3 45 SOI Iran. Brzni. 47 49 5-30 10-15 12-49 13-58 14-14 16-50 22-10 6-02 10-47 13-43 i. 17-22 22-4-2 7 30 12-12 1617 15-12 lu 28 18-51 010 813 12-55 17-1(5 19-34 0-63 10-41 14-55 2030 17-01 • 21-40 3-03 * 23-40 • 21-55 • » 12-23 M Maribor X . w Pragersko X Celje 2 . . Zidanimost X Ljubljana X . TrstX . . . 42 | 9-5f> 9-20 7-46 7-09 5-13 802 M-05 13 02 10-45 9-40 6-40 M. tol. 44.32 48 50.36 14*27 14-45 16 56 22-17 4-44 . 16-22 21-48 4-08 13.00 13-27 14-55 20-17 2-43 • . 1403 1927 1-43 • 11-35 1206 17-35 23-55 • • 500 • 1 15 20 72 Srzsvi. talj44|82 74 1 ! 50(36 12-411605 I51ti|l9 1)0 19-15 8-00 i 13-051 . * 1 19-42 . f. • 16-32 15-43 19-31 - 8*311 • 17-30 10-4022-19 11-17 ‘ • • 2145 6-45 • 10-40 j Maribor gl. k. St. lij ... . SpiljeX . . . t GradecX . . . . V Dunaj X , . , . 1-35 1-11 0-21 19 20 71 735 7-13 35|4o HM. dlJIVl. H1 8-40jl2-40! 13-35 80R!l2-*lG 13-11 o-37 U-25112-21 21-451 . | 7-25, 75 14-06 18-43 '13-30 31|49 19-32 19-00 16-32 8-05 77 20-52 20-29 Hariter gS. kol.—Prevalje - (sloveč. <11-0 413-429 415 i 41-2 I 4il0-«4 I 424-411 1 1 6-00 15-00 19-48 • • • • Maribor glav. kol. X 7-37 12-25 =» 6-10 1508 19-56 • • • • M Maribor kor. kol. . t 7-32 12-20 20-40 * • • 6-53 16-44 21-33 • • • • T Oravo^rad-Msža '•< . 1 601 10-50 19-10 • • 8'26 18-25 22-16 • • • • i Prevalja J 5-31 1004 18-05 • 11-02 20-56 • • • • • Celovec gl. to!. K . • 6-23 1415 • • • • • • Maribor gl. foož,—Ptož-Cak^vec-Kotoriba. 231 323 225 222 1 224 226 9-00 1600 2050 • « • g Maribor gl. kol. X . i 7-19 11-06 17-39 9-44 16-49 21-46 * • • t Predorsko X . . . 5-5S 10-19 16-46 • • 10-27 17-24 2224 • • • i Ptuj 5-26 9-41 16-14 • • 11-40 18-32 23-37 • • • Čakovec < ^ 400 8-i8 14 47 • • 1253 19-36 0-50 • • y Kotoriba ..... [j; 1-32 700 1320 « • • • • 611 4-13 6-16 6-46 Brsti. 7-47 934 513 8-29 10 40 lilo Zidanimost—Zagreb. 515 Enem. tol. 517 512 BrsoiL 516 Sritvl. 618 tol. 520 14-20 1619 16-45 i 1801 17-25 19-12 19-50 22-02 22-25 • ! Zidanimost 2j< . . . £ Zaprešič ..... j Zagreb X 8-32 621 5-50 9-57 806 1201 957 935 • 10-30 18-52 16-46 1613 2251 2105 0-30 29-26 21*56 • • • Mala oznanila Gospodična, spretna m za-nesliiva prodajalka, izučena špecerijske stroke, veSča tudi nemškega .jetika, se takoj sprejme. Ponudbe na upravo pod „Prodajalka". 1010 Gospodična, vešča slovenščino in nernjiSine, ki zna knjigo vod jtvo. strojepis in ste-nograiijo, se iSi*e za takojSnji na-top. Ta v far, Kopališka ul. St- It- 1006 3—3 Zmoien vodja za parno Žago s polnojarmenjkora, ki je izurjen v rezaniu in v manipulaciji z lesom, ve*f. sio-venffiine in ntmščine se iMe takoižnji nastop. Tavčar, Kopališka ul. 11. 1006 3—3 l i | Fozor! V petek, dne 52. julija j vsi na koncert ,,Narodne godbe" v .Narodni dom. Pri dife in se bodete uveiili. da dobro igra. t01S 2-1 Enonadstropna vila r. sadnim in zeleujadnim vrtom, lik železniške postaje se takoj po ugodni ceni proda. Naslov v upravi. 999 6—4 Dotična oseba, katera je našla v parku pred okmmlm glavarstvom uro, je dobro znana in se uljudno naproša, da odda isto proti dobri nagradi v upravniitvu ,Tabora*, kor bi se sicer napravila ovadba. |0|(i Proda se več lesenih nabojev Alarib, tiskarna d d. * Brivnica Frana Novaka na Aleksandrovi cesti St. 22 m? priporoča. oo. Fozor! Primorcem g naznanjam,- da som dobjl ,j, olivno (rnaslinovo) olje a 1' liter. „;-iublim* rnaslinovo j, a K. 72-— bter. Namui’?,, j K 4* - mer. Tstr. vinaklllS K 7 - liter. _ ^ Priporočam se za obilni 0 ■ V. Hmelak, MaribO' SlomSkov trg ®' 1 rokvarjsna in cikasti vina kupi tvrdka AntonToneic indrug O n Maribor, Mlinska ul. 23. MMifS* Ne pozabi naročnine! Ourte za ro!6 trakovi in vrvice za žaluzije« usnjate žoge in pnevmatik* za nogomet pri b4’; iv. Kravos, fe'ibor Aleksandrova c. 13. Raklamna ponudba! Velja samo 20 dni! 1014 J« razpustitve moje zalog ur pobijam teki>ni 20 diu-vsakemu posdjatelju to/a iz čusupija izrezanega oglasi* eno krasno remontoir-uro ^za gospoda), doltre kakovosti, dobro idočo 30 ur orez navj|anja ter,s 'triletno pi-meno JmncJp, i»' reklamno ceno 40 mesto 85 dinarjev. Denar so vpoSi.je franko naprej v priporočenem pismu Uro s\! po.^li« laknj |»riporo*<-,lo»( Povzetno poSiljntve tu tedaj, če se poSlje 10 din. naprej. SfeladiSCe ur Gjaro Pollak, Zagreb, Tkalčeva ulica 27,. t « h j i h I? ti k d, T. In Ki ht nt l-ie 6« ni ^6) ka: 'io ‘Oj 'k rl, »S le i r< >1d io ■ i «t at is ju tn 2; »Št h 'v, ži