SOBOTA, 8. AVGUSTA 2015
1 20 €	9 771124 666007
Potoki si ne zaslužijo betona
Danjel Radetič
Potem ko se je v prejšnjih dneh v Cadoreju sprožil plaz in zahteval tri človeška življenja, je Renzijeva vlada takoj napovedala, da bo namenila preko milijardo evrov ukrepom za zagotavljanje protipoplavne in protiplazovne varnosti po vsej Italiji. Kakšni bodo ti ukrepi, ki so ponekod res potrebni zaradi zapuščenosti kulturne krajine, še ni znano, čeprav se velika gradbena podjetja že veselijo priliva javnega denarja in razmišljajo, kako si zagotoviti čim večje število javnih del. Ljubitelji narave po drugi strani upajo, da se bodo načrtovalci sanacijskih in regulacijskih posegov odločali za čim bolj so-naravne rešitve, kakršne v zadnjih letih pogrešamo ravno na Goriškem, kjer je bilo brez pravih razlogov reguliranih več briških potokov.
V prejšnjih tednih so s kamnitim oklepom utrdili pritok Grojnice, ki sredi akacije-vega gozda med Oslavjem in Pevmo res nikogar ne ogroža, pred leti pa so se z bagri lotili Potoka pod pevmskim jahališ-čem. Čeprav teče sredi deželnega parka in naj bi bil torej deležen še večje zaščite, so njegovo strugo izravnali, dno prekrili z betonom in nabrežno rastlinje odstranili. Še hujšega regulacijskega posega je bila v preteklosti deležna Birša, ki se zdaj med poletnimi meseci skoraj povsem izsuši, ob močnejših nalivih pa izpodjeda svoje umetne bregove, tako da jih bo treba v kratkem spet utrditi.
Zveza Legambiente opozarja, da naj bi v prihodnosti regulacijski poseg izvedli tudi na Pevmici tik pred izlivom v Sočo; okoljevarstveniki zato pozivajo pristojne oblasti, naj se izogibajo betonu in naj posegajo po sonaravnih rešitvah, ki večinoma pomenijo tudi to, da je treba vodotokom zagotoviti več prostora za naraven, mean-drirajoči potek struge. Vodni tok je treba upočasniti, česar ne dosežemo z reguliranimi strugami in kamnometi, temveč z gradnjo pragov, zatokov in prelivov - tudi s posaditvijo vrb in drugih nabrežnih rastlin, ki se jih načrtovalci dosedanjih regulacijskih posegov v Brdih tako bojijo. Kakorkoli, najboljši način, da se izognemo škodi, je zelo preprost: na poplavnih in plazovnih območjih se ne sme več dovoliti novih gradenj. Na žalost tega zlatega pravila marsikje po Italiji in tudi Sloveniji še vedno ne upoštevajo.
rim - Odločitev Renzijeve vlade
Debora Serracchiani izredna komisarka za železarno
Za sanacijo škedenjske tovarne na voljo 41,5 milijona evrov
120 let aljaževega stolpa
Oj, Triglav moj dom
MOJSTRANA - Ob 120. obletnici postavitve Aljaževega stolpa vrh Triglava je bila včeraj ob 9. uri na vrhu slovenskega očaka spominska slovesnost, ob 18. uri pa je sledila še svečana akademija Oj, Triglav, moj dom pred Slovenskim planinskim muzejem v Mojstrani. Odprli so tudi razstavo Aljažev stolp - Ta pleh ima dušo! in razstavo slikarske kolonije Vrata 2015. Prireditve v počastitev zgodovinskega dogodka, ki se jih je udeležila velika množica, je organizirala Planinska zveza Slovenije v sodelovanju z Občino Kranjska Gora, Triglavskim narodnim parkom, Slovenskim planinskim muzejem, Planinskim društvom Dovje-Mojstra-na in Planinskim društvom Lju-bljana-Matica. Včerajšnja dogodka sta potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja.
Planinska in alpinistična dejavnost v slovenskih Alpah je bila v 19. stoletju pod močnim nemškim vplivom, ki ga je prepoznal tudi župnik z Dovjega Jakob Aljaž, ki se je odločno uprl nadaljnjemu po-nemčevanju. Od občin Dovje in Mojstrana je za en goldinar kupil 16 kvadratnih metrov zemljišča vrh Triglava in začel izdelavo stolpa kot planinskega zavetišča in branika slovenstva.
Njegovo izdelavo je zaupal svojemu prijatelju, kleparskemu mojstru Antonu Belcu, ki ga je izdelal iz debele pocinkane pločevine in železnih stebrov, zlitih z betonom, ter ga s tremi pomočniki postavil na vrh Triglava 7. avgusta 1895.
Stolp in zemljišče na vrhu Tri-
glava je Aljaž podaril Slovenskemu planinskemu društvu, predhodniku Planinske zveze Slovenije. Aljažev stolp ima za Slovence še danes velik simbolni pomen. Slovenija je Aljažev stolp leta 1999 razglasila za kulturni spomenik državnega pomena in ga podržavila.
Na 16. strani
RIM - Predsednica Furlanije-Ju-lijske krajine Debora Serracchiani bo v prvi osebi vodila okoljsko sanacijo škedenjske železarne. Tako je sklenila vlada Mattea Renzija, ki je Serracchiani-jevo imenovala za izredno komisarko s širokimi pooblastili za posege v zapleteni industrijski krizi tržaškega območja. Široka pooblastila pomenijo, da bo komisarka direktno upravljala sredstva za sanacijo (skupno 41,5 milijona evra), za svoje delo pa bo vsaj formalno odgovarjala Rimu. Imenovanje Ser-racchianijeve ima tudi politične razsežnosti, saj ne smemo pozabiti, da bodo čez manj kot eno leto volitve v Trstu, železarna pa bo ena glavnih, če že ne glavna tema volilne kampanje. Predsednica bo komisarka za eno leto, z možnostjo podaljšanja zadolžitve.
Na 4. strani
V miljsko občino prihaja izredni komisar
Na 4. strani
Tržaška občina in strah pred Slovenci
Na 4. strani
Boršt: prometna ureditev buri duhove
Na 5. strani
Po sledeh izbrisanih identitet prve vojne
Na 5. strani
Pritok Grojnice ujeli v kamniti oklep
Na 9. strani
zkb - Kupon za nakup učbenikov v TKS
Podpora šolam in družinam v stiski
gorica - V reki se je umival
V Soči utonil mlad pribežnik
-Tv^r # 'K

. , ■ ..
;J JÜ7S i.
_
2
Sobota, 8. avgusta 2015
ITALIJA, SVET
/
italija - Dekret o novih poslanskih okrajih
Občine iz zaščitnega zakona v vzhodnem okrožju FJK
RIM - Vlada je odobrila odlok o sestavi volilnih okrožij za izvolitev poslanske zbornice na osnovi nove volilne zakonodaje (t.i. italicum). Dekret bo pravnomočen z objavo v Uradnem listu, vlada ga je sestavila na osnovi svojega prvotnega predloga in mnenj ustavnih komisij poslanske zbornice ter senata.
Furlanijo-Julijsko krajino so razdelili na zahodno in vzhodno okrožje. V prvem napovedujejo izvolitev sedem, v drugem pa šest poslancev. V prvo okrožje sodijo vse občine pordenonske pokrajine in glavnina videmskih občin, z izjemo južne Furlanije ter vzhodnih beneško-furlanskih občin in Kanalske doline, ki sodijo v zaščitni zakon za slovensko manjšino. V drugo (vzhodno) okrožje sodijo vse občine tržaške in goriške pokrajine, južna Furlanija in videmske občine, kjer se izvaja zaščitni zakon za Slovence. Vlada je spoštovala parlamentarno priporočilo o olajšani izvolitvi poslanca slovenske narodnosti.
Čeprav je bila vladna odločitev že znana, je porazdelitev okrožij sprožila včeraj v Furlaniji kar nekaj dodatnih polemik, v katere nekateri znova vpletajo Slovence. Jezni so predvsem župani iz južne Furlanije, ki nasprotujejo vključitvi teh občin v t.i. tržaško-goriško okrožje. Nekateri furlanski župani in javni upravitelji so v zadnjem trenutku zahtevali od Renzijeve vlade, naj v Furlaniji-Julijski krajini po zgledu Tridentinske-Južne Tirolske uvede t.i. uninominal-na volilna okrožja. Zahteva je politične narave in brez pravne osnove, saj je zakonodajalec za Furlanijo-Julijsko krajino določil ista merila kot za vse ostale dežele, z izjemo Tri-dentinske-Južne Tirolske in Doline Aoste.
Vlada je dokončno potrdila razdelitev Furlanije-Julijske krajine v dve volilni okrožji za poslansko zbornico
atene / ženeva / london - Ogromen val migrantov še zlasti pritiska na Grčijo
Migrantska kriza se zaostruje
ATENE / ŽENEVA / RIM / LONDON - Združeni narodi so včeraj pozvali Grčijo, naj obvlada »popoln kaos« na svojih otokih, kamor je le julija prišlo skoraj 55.000 migrantov. To je več, kot jih je lani prispelo v celem letu. Grški premier Aleksis Cipras je v zagovor zatrdil, da je naval migrantov presegel zmogljivosti Grčije. K boljšemu soočanju z migranti so ZN pozvali tudi Francijo. Po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) je v prvi polovici letošnjega leta v Grčijo prišlo skupno že 124.000 mi-grantov, s čimer se po prihodu migrantov uvršča že pred Italijo.
Vodja evropske veje UNHCR Vincent Cochetel je poudaril, da je za migrante na grških otokih z vidika vode, hrane in zdravstvene oskrbe povsem neustrezno poskrbljeno. »Na večini otokov ni zmogljivosti za sprejem (migrantov), ljudje ne spijo pod streho,» je povedal. Dodal je še, da morajo Grčiji pomagati tudi druge države članice EU.
Medtem je grški premier Aleksis Cipras včeraj zatrdil, da je ogromen val migrantov in beguncev presegel zmogljivosti Grčije. »Ta problem nas presega. Grčija je država v gospodarski krizi in se znotraj te krize spopada še s humanitarno krizo,« je pojasnil.
Premier je ob tem napovedal paket ukrepov za izboljšanje koordinacije vladnih organov pri spopadu z mi-grantsko krizo. Zagotovil je, da bo vlada pospešila postopke identifikacije, da bi migrante, ki jih prestrežejo v grških vodah in na otokih, čim prej spravili na celino. Ob tem je dodal, da bodo blizu središča Aten kmalu dokončali nov center, v katerega bodo premestili več sto migrantov, ki spijo v enem od parkov grške prestolnice. Istočasno je kritično ost uperil v države članice EU, ki niso dokončno izpolnile migrantskih kvot, ki jih je predlagala Evropska komisija, ali pa so jih popolnoma zavrnile.
Evropska komisija medtem krepi napore, da bi Grčija čim prej dobila zanjo namenjen denar iz sklada EU za azil, mi-
gracije in integracijo (AMIF). V Bruslju so tako izrazili upanje, da bo lahko Grčija prvo tranšo denarja prejela prihodnji teden. Do leta 2020 naj bi iz AMIF prejela skupno 260 milijonov evrov, iz drugega sklada, namenjenega upravljanju z mejami, pa naj bi v istem obdobju Grčija prejela še dodatnih 166 milijonov evrov.
K pomoči Grčiji z dodatnimi sredstvi je članice EU danes pozvala tudi Agencija EU za zunanje meje Frontex. Sporočila je še, da so na zunanji meji Grčije letos do konca julija prestregli 130.500 migrantov, kar je petkrat več kot v enakem obdobju lani. Po navedbah Frontexa je bilo devet od desetih pre-streženih migrantov Sircev in Afgani-stancev, zabeležili pa so precejšen porast števila Pakistancev. Frontex sicer Grčiji pomaga pri nadzoru njenih mej prek operacije Pozejdon.
So pa ZN včeraj k boljšem soočanju z migranti pozvali tudi Francijo, ki mora po njihovem mnenju pripraviti krizni načrt in tisočim migrantom, ki taborijo v Calaisu v upanju, da se bodo od tam preko Ro-
kavskega preliva prebili na Otok, zagotoviti dostojno nastavitev.
Kakih 3000 migrantov in beguncev, med katerimi številni bežijo pred vojno in preganjanjem v državah, kot so Sirija, Libija in Eritreja, je tam utabor-jenih v improviziranih šotorskih vaseh. Kot je opozoril, migranti tam živijo v »grozljivih razmerah«.
V minulih tednih se je sicer močno okrepilo število migrantov, ki skušajo vdreti na železniški terminal Eurotunnela in se preko predora prebiti do Otoka. Več teh poskusov se je končalo tragično, s hudimi poškodbami in celo smrtjo migran-tov. Problematika na francoski strani predora v Calaisu je postala politični vroči kostanj, ki si ga podajata Pariz in London.
Britanska vlada je prejšnji teden obljubila 10 milijonov evrov za izboljšanje ograje okoli železniškega terminala Eurotunnela v Coquellesu pri Calaisu. A Cochetel je danes ocenil, da so ograje kontraproduktivne, saj da ne morejo rešiti problema in bodo migrante le prisile v še hujša tveganja.
Grški premier Aleksis Cipras je zatrdil, da je naval migrantov presegel
zmogljivosti Grčije. Po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) je v prvi polovici letošnjega leta v Grčijo prišlo skupno že 124.000 migrantov, s čimer se po prihodu migrantov uvršča že pred Italijo.
V	predoru so včeraj aretirali mi-granta, ki se je kar peš odpravil proti Otoku in se skoraj prebil skozi 50-kilometr-ski predor. 40-letnega Sudanca so aretirali blizu vhoda na britanski strani predora. Ovadili so ga zaradi oviranja prometa in naj bi ga kmalu privedli pred sodnika v Angliji.
V	minulih dneh so zabeležili po nekaj sto poskusov vdorov v predor na noč, potem ko so na vrhuncu kaosa v začetku prejšnjega tedna migranti v predor v eni noči skušali vdreti kar 2000-krat. Od junija je v poskusih vdora v predor umrlo deset ljudi.
Medtem pa se je v Sredozemlju nadaljevalo iskanje preživelih sredine mi-grantske tragedije ob obali Libije, v kateri naj bi po ocenah umrlo 200 migrantov, ko se je potopila prenapolnjena ribiška ladja, v kateri je bilo okoli 600 migrantov. Rešili so najmanj 370 ljudi. Italijanska obalna straža je sicer včeraj drugod rešila 241 migrantov, ko sta v težave zašla dva čolna. Že v četrtek pa so v več akcijah v Sredozemlju rešili okoli 1200 migrantov.
Umrl nekdanji župan Bologne Renato Zangheri
V 90. letu starosti je včeraj v Imoli umrl nekdanji dolgoletni in priljubljeni župan Bologne Renato Zangheri. Mestu je župano-val od leta 1970 do leta 1983, ravno v »svinčenih letih« letih, ko je Italija doživljala najhujši val terorizma. Žrtev najbolj krvavega med atentati črnih teroristov je bila pred 35 leti prav Bologna, ko so pognali v zrak celo krilo že-ležniške postaje. Takrat je bilo 85 ljudi ubitih in 200 ranjenih. Zang-heri je bil kot župan simbol odločnega boja proti terorizmu, zaslovel pa je tudi kot učinkovit upravitelj. Bologna je bila za časa njegovega županovanja simbol modernizacije storitev, z velikim občutkom za socialo. Renato Zangheri je bil tudi eden vidnih vsedržavnih voditeljev Komunistične partije Italije v obdobju, ko jo je vodil priljubljeni reformist in inovator Enrico Ber-linguer. Bil je tudi za dva mandata poslanec in šef parlamentarne skupine KPI.
Oče prosil skrajneže IS naj se usmilijo sina
ZAGREB - Oče hrvaškega državljana Tomislava Salopeka, ki so ga pripadniki IS ugrabili v Egiptu in zagrozili, da ga bodo usmrtili (kar naj bi se zgodilo včeraj), je skrajneže prosil, naj se usmilijo njegovega sina, francoske in egiptovske oblasti pa, naj ga pomagajo rešiti. Ultimat se je medtem iztekel, egiptovski mediji pa omenjajo možnost 48-urnega podaljšanja. Egiptovska veja Islamske države je v sredo zagrozila, da bo Tomislava Salope-ka, ki je v Egiptu delal kot geodet za francosko podjetje CGG, usmrtila v 48 urah, ki so se iztekle včeraj. Sodeč po uri, ki je odštevala čas na spletni strani skraj-nežev, točno ob 17.35 po srednjeevropskem času. V zameno za njegovo življenje IS zahteva izpustitev muslimank iz egiptovskih zaporov. Salopeka so sicer ugrabili 22. julija na območju Kaira, ko je bil z voznikom na poti v službo.
I
_
ZLATO
(999,99 %%) za kg
32.020,85 +117,13 SOD NAFTE
(159 litrov)
48,59 $ -1,88
EVRO
1,0941$ +0,50
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
7. avgusta 2015
valute
evro (povprečni tečaj) 7. 8. 6. 8.
ameriški dolar japonski jen bolgarski lev češka krona danska krona britanski fun madžarski forint poljski zlot romunski lev švedska krona švicarski frank norveška krona hrvaška kuna ruski rubel turška lira avstralski dolar braziljski real kanadski dolar kitajski juan indijska rupija mehiški peso južnoafriški rand
1,0941 136,43
1,9558 27,024 7,4620 0,70510 310,35 4,1853 4,4115 9,5744 1,0738 9,0410 7,5515 70,2133 3,0512 1,4809 3,8579 1,4313 6,7940 69,8200 1 7,8180 13,8948
1,0885 135,94
1,9558 27,029 7,4614 0,70140 310,45 4,1846 4,4125 9,5365 1,0713 9,0260 7,5660 69,8530 3,0316 1,4849 3,8273 1,4333 6,7593 69,4082 17,8345 13,8905
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sobota, 8. avgusta 2015
ljubljana - Minister Karl Erjavec in predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Jožef Horvat danilo türk
3
O novem slovenskem arbitru odločitev prihodnji četrtek
LJUBLJANA - Zunanji minister Karl Erjavec in predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Jožef Horvat sta včeraj sporočila, da bo slovenska politika o novem arbitru na arbitražnem sodišču med Slovenijo in Hrvaško odločala prihodnji četrtek. Erjavec je dejal, da »ga bomo pravočasno imenovali«. Horvat je pozval predvsem k državniški drži slovenske politike. Kot sta napovedala na skupni novinarski konferenci, se bodo že v četrtek zjutraj sestali voditelji parlamentarnih strank, nato bo potekala zaprta seja odbora DZ za zunanjo politiko (OZP), zatem pa še seja vlada. Kot je dejal Erjavec, bo Slovenija arbitra pravočasno imenovala. Rok sodišča naj bi se sicer iztekel 20. avgusta.
Glede tega, koga bi lahko imenovala Slovenija oz. ali bi to odločitev morda prepustila predsedniku arbitražnega sodišča, se ne Erjavec ne Horvat nista želela izrekati. Kot je dejal Erjavec, bo odločitev odvisna od razprave na sestanku predsednikov strank, pomembno bo tudi mnenje OZP, na koncu pa bo odločitev sprejela vlada.
Erjavec je sicer vmes nakazal, da «kar se tiče našega arbitra, ga bomo pravočasno imenovali», pričakuje pa, da se bo to zgodilo v četrtek.
Horvat pa je na vprašanja glede tega, kdo naj bi bil arbiter dejal, da je ta trenutek najbolj pomembno, »da v ospredje postavimo državo republiko Slovenijo; zdaj ni čas, da v ospredje postavljamo strankarske interese, še manj interese posameznih politikov«.
Erjavec je tudi zavrnil, da bi moral zaradi odstopa arbitra Ronnyja Abrahama prevzeti odgovornost. »Lahko vam zagotovim, da ga nisem prepričeval, naj odstopi,« je dejal minister in zatrdil, da odstop Abrahama ni nič posebnega, v bistvu »del pravnega postopka«.
Na včerajšnjem sestanku na zunanjem ministrstvu, ki je bil sicer namenjen predvsem oceni stanja po odstopu Abrahama, so ob Erjavcu in Horvatu sodelovali še predstavniki iz urada predsednika republike, iz premierjevega kabineta ter DZ. Sodelovala sta tudi slovenski veleposlanik na Hrvaškem Vojko Volk in slovenska agentka pred arbitražnim sodiščem Mirjam Škrk.
Zakaj se je Abraham odločil za od-
forni avolto
Podrl se je most, skupina skavtov padla v Rio Degano
FORNI AVOLTRI - Za večjo skupino skavtov skupine Agesci 11 iz Vicenze bo spomin na izlet v kraju Forni Avoltri v naši deželi zelo neprijeten. Pod njihovo težo se je namreč podrl lesen mostiček za pešče nad rečico Degano in mnogi izmed njih so padli v vodo. K sreči je bil most postavljen le poldrugi meter nad rečno strugo, tako da padec ni imel hujših posledic, vode v Riu Deganu pa je v tem sušnem času le za kakih 20 do 30 centimetrov višine. A kakih deset (od skupno šestdesetih) mladincev so morali kljub temu pospremiti v bolnišnico zaradi poškodb hrbtenice, okončin ali kolen. Zdravstveno stanje štirih izmed njih je nekoliko hujše, vendar ni nihče v življenjski nevarnosti. Novica, da so v nesrečo vpleteni mladostniki, je kajpak povzročila veliko preplaha, tako da sta na kraj nezgode priletela kar dva helikopterja, več rešilcev, gasilci in kara-binjerji iz Tolmeča.
Zanimivo, na most, ki je postavljen nedaleč od znane tovarne z mineralno vodo, so se skavti podali, da bi posneli spominsko fotografijo s poletnega kampiranja v kraju Pierabach.
Karl Erjavec in Jožef Horvat
stop, Erjavec ni želel komentirati. Je pa poudaril, da se arbitražni postopek nadaljuje in da Slovenija v celoti zaupa arbitražnemu sodišču. Tudi Horvat je spomnil, da tudi OZP, ki celoten postopek vseskozi skrbno spremlja, podpira krepitev integritete in neodvisnosti sodišča ter vztra-
mmc
ja, da se postopek izpelje do konca.
Erjavec je še pojasnil, da so v stalnem stiku tudi z odvetniško ekipo, vendar pa, kot je dejal, vsebine teh pogovorov ne more javno komentirati. Ponovil pa je tudi stališče, da enostranski odstop od arbitraže, za katerega se je
odločila Hrvaška, ni mogoč. Je pa menil, da Hrvaška glede na namero po odstopu od arbitraže svojega novega arbitra ne bo imenovala. Rok sodišča se izteče 14. avgusta, dan kasneje, kot je odločitev o »slovenskem« arbitru napovedala slovenska vlada.
Minister pa je izrazil zadovoljstvo, da nadaljevanje arbitražnega procesa kot edinega načina reševanja vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško podpira tudi Evropska komisija, kar je po mnenju Erjavca ključno. »Tudi ostale države, zlasti članice Evropske unije so tega mnenja,« je zatrdil Erjavec in spomnil, da je bil arbitražni sporazum podpisan tudi pod okriljem švedskega predsedstva EU.
Sicer pa slovenska diplomatska mreža aktivno pojasnjuje situacijo in stališča Slovenije, da vidimo arbitražo kot edini instrument za razreševanje tovrstnih sporov. »V regiji imajo nekatere države še odprta mejna vprašanja in stališče Slovenije je, da je arbitražni postopek pravi način reševanja teh sporov,« je še dejal minister. (STA)
deželni odbor - Sklep o obnovi socialnih stanovanj
13,5 milijona € za 12 občin
V Trstu naj bi obnovili 1.143 stanovanj - Med prejemnicami tudi občini Devin-Nabrežina in Gorica
VIDEM - Deželni odbor je včeraj zasedal v Vidmu in med drugim sprejel tudi ukrep na področju socialnih stanovanj. Na podlagi seznama občin, v katerih je stanovanjska stiska najbolj občutena, so namreč določili, katere uprave bodo prejemnice posebnega državnega prispevka za obnovo in racionalizacijo socialnih stanovanj, ki so v lasti občin oziroma podjetij ATER. Prispevek znaša 13,5 milijona evrov, razdelili ga bodo med dvanajst občin, obnovitvena dela pa naj bi zadevala skoraj 1.600 stanovanj. Največ jih bodo obnovili v Trstu (1.143), najmanj (10) pa v Casarsi della Delizia. Prispevka bodo deležne tudi občine Manzano in Možnica (Moggio Udinese), v vsaki načrtujejo obnovo dvanajstih stanovanj, Devin-Nabrežina (13), Maniago (19), Ronke (58), Pordenon (60), Milje (61), Videm (68), Tržič (68), Gorica (72).
Omenjene občine in podjetja ATER imajo za vložitev prošenj čas do 7. septembra, dežela pa mora ustrezni seznam dostaviti ministrstvu za infrastrukture do 18. septembra.
Podjetje Ater ima v Trstu številna stanovanja fotodamj@n
lipica - Kobilarni priznanje turističnega portala
TripAdvisor podelil certifikat odličnosti
LIPICA - Kobilarna Lipica je že tretje leto zapored prejela štiri zvezdice in certifikat odličnosti na vodilnem svetovnem turističnem portalu Tri-pAdvisor. Obiskovalcem Kobilarne Lipica še dolgo ostanejo v spominu pogled na čredo lipicanskih kobil z žrebeti in najstarejši hlev s plemenskimi žrebci, voden ogled kobilarne in predstava Lipiške klasične šole jahanja, ki je še posebej čudovita in nepozabno doživetjo.
»Štiri zvezdice po oceni uporabnikov TripAd-visorja potrjujejo tudi pravilnost naše usmeritve, da poskrbimo za dvig kakovosti storitev in dobro počutje gostov. Ob izjemnosti črede 350 lipicancev in posestva kobilarne, ki letos praznuje 435. obletnico, je prav to pot do cilja, ki ga želimo doseči v prihodnje, to je do petih zvezdic oziroma najvišje mogoče ocene obiskovalcev portala TripAdvisor,« poudarja v. d. direktorja Kobilarne Lipica dr. Boštjan Bizjak Po zaključku letošnje prenove kobilarne v vrednosti kar 5,6 milijona evrov bosta med poglavitnimi cilji lipi-ške kobilarne nadaljnja rast zadovoljstva in števila obiskovalcev. Število obiskovalcev bo tako do leta 2017 z načrtnim in strateško zastavljenim delom na po-
dročju marketinga predvidoma doseglo številko 100 tisoč. K temu bo pripomogla tudi vpeljava mobilne aplikacije za samostojne oglede večine lipiškega posestva. Tako obiskovalci ne bodo več vezani na urnik vodenih ogledov. Individualno se bodo lahko odločali, na katerih predelih posestva bodo preživeli največ časa, saj jim bosta mobilna aplikacija in navigacija to tudi omogočali.
Lipica pa vabi na obisk od 2. do 6. septembra na mednarodno literarni festival Vilenica, praznovanje ob 435. obletnice Kobilarne Lipica in Dan Kobilarne Lipica (20.9.) in mednarodno razstavo psov (3. in 4. 10.)
Olga Knez
Mirno kri in naprej z arbitražo
Danilo Türk
ansa
LJUBLJANA - Nekdanji predsednik republike Danilo Türk, sicer univerzitetni docent in izvedenec v mednarodnem pravu, meni, da je v sporu s Hrvaško glede reševanja mejnega spora za Slovenijo trenutno najboljša možnost vztrajanje pri arbitraži. »Če Slovenija pokaže, da ima trdno hrbtenico, odločno voljo in zna uporabiti mednarodno pravo, lahko doseže pravično rešitev,« je dejal za Odmeve na TV Slovenija. »To je trenutek, ko moramo ohraniti mirno kri in trdno roko,« je o trenutni situaciji dejal nekdanji predsednik države. Ocenil je, da je v tem trenutku vsekakor odločilnega pomena enoten pristop slovenske politike.
Glede izbire novega slovenskega arbitra je možnosti več. Ena od njih je, da ga izbere predsednik arbitraže in Türk te možnosti ne bi izključil, saj ima v tem trenutku določene prednosti. Vsekakor pa bo treba najti dobro rešitev.
Govoriti o planu B pa je po mnenju nekdanjega predsednika države nesmiselno. V preteklem tednu se je po njegovih besedah dvignil »močan in agresiven val protiarbitra-žne dejavnosti«, ki smo jo videli v saboru in v medijih. »A ta val se bo raztreščil v nič, če bo naletel na dovolj trdno skalo vztrajanja o arbitraži,« je ponazoril.
Arbitraža je namreč precej močnejša ustanova, kot je razbrati iz trenutnih medij -skih zapisov tako na Hrvaškem kot v zadnjih dneh tudi v Sloveniji. »Vztrajanje pri arbitraži je najboljša pot,« je menil Türk.
Glede sodelovanja Hrvaške je dejal, da arbitraža sicer ne more fizično prisiliti nobene države k določenemu ravnanju. Izreka pa končno in pravno obvezujočo odločitev. »Sloveniji je v tem trenutku v najboljšem interesu, da vztraja pri arbitraži, doseže končno sodbo, nato pa se bomo zavzemali za to, da se ta sodba uresniči. Čaka nas dolgo delo, ki pa lahko da dobre rezultate,« je dejal nekdanji predsednik.
Če bo Slovenija trdna, bo učvrstila tudi hrbtenico tistih, ki v mednarodni skupnosti trenutno niso tako zelo sigurni, je še prepričan.
4	Sobota, 8. avgusta 2015
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
gospodarstvo - Odločitev vlade Mattea Renzija
Debora Serracchiani izredna komisarka za okoljsko sanacijo škedenjske železarne
Za ukrep je na voljo skupnih 41,5 milijona evra - Povečana vloga državne družbe Invitalia
Predsednica Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani bo v prvi osebi vodila okoljsko sanacijo škedenjske železarne. Tako je sklenila vlada Mattea Renzija, ki je Serracchianijevo imenovala za izredno komisarko s širokimi pooblastili, kot piše v vladnem ukrepu, za posege v zapleteni industrijski krizi tržaškega območja. Na podlagi teh širokih pooblastil bo komisarka direktno upravljala sredstva za sanacijo (skupno 41,5 milijona evrov), za svoje delo pa bo vsaj formalno odgovarjala le Rimu. Imenovanje predsednice Serracchiani ima tudi politične razsežnosti, saj ne smemo pozabiti, da bodo čez manj kot eno leto v Trstu volitve, železarna pa bo ena glavnih, če že ne glavna tema volilne kampanje.
Dekret o imenovanju je ob prisotnosti komisarke podpisal podtajnik pri predsedstvu vlade Claudio De Vincen-ti, vzporedno pa so tudi podpisali programski sporazum za sanacijo škedenj-ske tovarne. Za to je na razpolago kar 41,5 milijona evrov, od katerih je 26 milijonov že v deželni blagajni. To je kar velika vsota, ki bi morala zadostovati za tako velik in tudi zapleten okoljsko-indu-strijski poseg, ki bi moral rešiti železarno pred zaprtjem, predvsem pa močno zmanjšati sedanje onesnaževanje.
Včeraj sklenjeni programski dogovor predstavlja zadnjo etapo v zapletenem sanacijskem postopku, ki se je pričel lanskega januarja. Okvirni dogovor so sklenile krajevne uprave, vlada in pristaniška oblast, k sanacijskemu po-
stopku je nato pristopila še železarska družba Arvedi, ki je kupila obrat od družbe Lucchini. Družbo Arvedi pri tem zastopa pooblaščeno podjetje Siderurgica Triestina, ki upravlja železarno. Pri izvajanju sanacije bo imela glavno besedo državna družba Invitalia, ki deluje v sklopu gospodarskega ministrstva.
Imenovanje Serracchianijeve za izredno komisarsko za železarno je bilo sicer »v zraku«, ni pa bilo edina op-
Levo nasmejana Debora
Serracchiani in vladni podtajnik Claudio De Vincenti po včerajšnjem podpisu dogovora; desno železarna, ki še vedno onesnažuje Škedenj in okolico
cija, ki jo je imela na razpolago Renzi-jeva vlada. Na to odločitev je, kot omenjeno, vplivala tudi politično-volilna ra-čunica leve sredine v pričakovanju spomladanske volilne preizkušnje.
Nova komisarka se je po krajši slovesnosti na sedežu predsedstva vlada zahvalila za imenovanje, ki ji nalaga velike odgovornosti. Sanacija železarne je dejansko prvi večji okoljski poseg, od kar je bil Trstu in njegovi industrijski co-
ni leta 2001 priznan položaj visoko onesnaženega območja. Vladni podtaj-nik De Vincenti je imenovanje komi-sarke označil za radikalen poseg, ki ima za cilj zaščito okolja in istočasno go-spodarsko-zaposlitveno solidnost železarne. Med prvimi je odločitev o železarni pozdravil župan Roberto Cosoli-ni, ki računa na uspeh sanacije ... in obenem na razočaranje tistih, ki upajo, da se ne bo nič zgodilo.
politika - Nesklepčnost občinskega sveta
V Miljah pričakujejo izrednega komisarja
V Miljah v kratkem pričakujejo tako imenovanega komisarja »ad acta«, ki bo poskrbel za zamenjave občinskih svetnikov in s tem omogočil redno delovanje občinskega sveta in odbora župana Neria Ne-sladka. Da je komisar, ki ga bo imenovala Dežela tik pred vrati, je bilo jasno na predsinočnji seji občinskega sveta, ki je bila znova nesklepčna. Komisar bo v Miljah le nekaj minut (zato mu pravijo »ad acta«), saj bo namesto občinskih svetnikov zamenjal svetnike, ki so odstopili. Takšen upravno-politični zaplet, o katerem smo že obširno poročali v preteklih dneh, je zelo nenavaden za naše razmere.
Občinska seja je bila zopet nesklepčna zaradi zadržanja bivšega odbornika Fabia Longa, zastopstva Stranke komunistične prenove in desnosredinske opozicije. Svetnikov teh skupin namreč spet ni bilo zraven, ko je bilo treba dopolniti sestavo občinske skupščine. V desni sredini predstavlja izjemo Fernando Parlato. Potrdil je sicer svojo opozicijsko vlogo, opozicija pa po njegovem ne pomeni bojkota normalne občinske dejavnosti.
Župan Nerio Nesladek včeraj ni skrival svojega razočaranja nad potekom dogajanj in obenem potrdil
Miljski župan Nerio Nesladek
arhiv
oceno, da gre za destruktivno držo tistih, ki onemogočajo sklepčnost občinskih sej. »S tem si prevzemajo veliko odgovornost. Ne gre le za zamenjave občinskih svetnikov, ki bi morale biti nekaj normalnega v demokraciji, pač pa za veliko škodo, ki jo ti ljudje povzročajo Miljam,« ocenjuje župan.
Zaradi te absurdne situacije je moral občinski svet znova preložiti odobritev načrta za gradnjo novega akvarija, urbanistični ukrep za ureditev obale in načrt za nov sedež občinske civilne zaščite. »To so ukrepi, ki se ne tičejo le župana in njegove koalicije, temveč so pomembni za vso miljsko občinsko skupnost,« dodaja Nesladek. V kratkem ga bo v uradu na županstvu, kot rečeno, za kratek čas nadomestil izredni komisar.
S.T
reforma uprav - Sandra Savino (FI)
Poslanka se boji prevlade Slovencev
Tržačani pazite, ker bi znale manjše občine, kjer prevladujejo Slovenci, »požreti« tržaško občinsko upravo. To je sporočilo, ki ga je poslanka stranke Forza ttalia Sandra Savino z dnevnika Il Piccolo naslovila krajevnim političnim silam v zvezi z nastajajočim statutom nove tržaške medobčinske zveze. Poslanko, ki je vse prej kot naivna, ne zanima toliko statut, kot pa spomladanske občinske volitve, na katerih naj bi desno sredino kot županski kandidat zastopal Roberto Dipiazza. Pogojnik je obvezen, ker bo Dipiazza najavil kandidaturo, ko bo prepričan, da ima za seboj solidno koalicijo. Trenutno je (še) nima.
V pričakovanju Dipiazze je treba napadati aktualnega župana in mu očitati »kapitulantsko držo« pred manjšimi občinami. Ni važno, če je Roberto Cosolini takoj pojasnil, da bo Trst imel odločilno vlogo v zvezi občin, pomembno je ustvariti vtis, da je župan politični talec okolice in posledično tudi slovenske narodnostne skupnosti.
Poslanka Sandra Savino je, kot rečeno, vse prej kot naivna in ima za seboj dovolj politične kilometrine, da ve, kam cilja in proti komu. V Forza Italia velja za zvesto politično sopotnico nekdanjega parlamentarca Giu-
Poslanka Sandra Savino
arhiv
lia Camberja, ki je v zadnjem času tiho, njegov vpliv, ki je na desnici še vedno otipljiv, pa bo pomemben in morda odločilen za morebitnega kandidata Dipiazzo. Nekdanji župan se je sicer na deželni ravni opredelil za Renza Tonda in na državni za Corrada Passero, za volitve pa bo skušal zediniti vso tržaško desno sredino (vključno s Severno ligo). Dipiazza bo na svojo stran skušal pritegniti tudi Franca Bandellija in Roberta Anto-nioneja, ki sta sicer z opozicije trenutno še kar naklonjena Cosoliniju.
V pričakovanju »velike« desno-sredinske koalicije se je poslanka Sa-vino sedaj spravila na Cosolinija. Ne zaradi njegovih upravnih in političnih izbir, temveč zaradi njegove »podrejenosti« manjšim občinam in Slovencem.
S.T.
Skrb za tako velike okoljske in gospodarske posege rimska vlada navadno zaupa menedžerjem in izvedencem, v škedenjskem primeru pa se je odločila za politično-upravno rešitev. To pomeni nedvomno priznanje deželni upravi in njeni predsednici, ki jo čaka zelo zahtevna naloga v ne ravno naklonjenem okolju. Ne samo iz okolj-skega vidika.
S.T.
Prof. Panzi red za zasluge
Giuliano Panza, redni profesor seizmo-logije na tržaški univerzi, bo odlikovan z redom za zasluge italijanske republike (cavaliere delTOrdine al Merito). Odlikovanje si je zaslužil z visoko kvalificiranim znanstvenim delom na področju geofizike in seizmologije in dosežki v splošno javno dobro. Panza vodi raziskovalno skupino Sand v tržaškem mednarodnem centru Abdus Salam, sodeluje pa tudi z italijansko vesoljno agencijo in pekinškim inštitutom za geofiziko.
Denarnico pozabil v Piranu
51-letni italijanski državljan je v piranskem gostinskem lokalu kupil pijačo, po plačilu pa denarnico pozabil na pultu in odšel s plovilom v Sesljan. Tam je opazil, da nima denarnice in takoj poklical v lokal, kjer so mu povedali, da so jo dali osebi, ki je bila poleg njega za pultom misleč, da je njegova. Sreča v nesreči: zvečer so slovenski turisti v Piranu videli moškega, kako iz denarnice vleče kartice in dokumente ter jih meče v morje. Ko je moški odšel, so pobrali kartice in jih odnesli na enoto policije. Italijanski državljan je tako vsaj prišel do svojih dokumentov, neznanec pa si je protipravno prilastil 300 evrov in usnjeno denarnico.
Kradel kavo
V marketu Pam v Drevoredu campi eli-si so prodajalci zasačili mlajšega moškega, ki je v torbo stlačil deset zavojčkov kave, vrednih približno 60€. Komercialni direktor je poklical policijo. Fanta, ki je romunski državljan brez stalnega bivališča pri nas, so prijavili.
/
TRST
Četrtek, 6. avgusta 2015
5
boršt - Obnovitvena dela vaškega jedra burijo duhove
Iz Boršta v Boljunec le preko Bazovice
Prebivalci zgornjega Boršta že več časa prisiljeni na daljši obvoz
»Če hočeš nekaj imeti, moraš tudi nekaj žrtvovati,« tako razmišlja vsaj en del Bor-štanov, ki so se v prejšnjih dneh soočali z javnimi deli v vaškem jedru in posledično novo prometno ureditvijo. Ta je zgornji Boršt odrezala od spodnjega, tako da so »zgornji« Borštani primorani na daljši obvoz skozi Jezero in Bazovico ... tudi v primeru, ko želijo v Boljunec. Odrezani del vasi je močno ogorčen ravno zaradi odvečnih kilometrov, ki bremenijo predvsem denarnico. Na četrtkovem srečanju s predstavniki podjetja Mari in Mazzaroli ter županom Sandyem Klunom so se krajani najbolj za-pičili ravno v to težavo, na račun samih del so imeli manj očitkov.
A stopimo korak nazaj in se postavimo na začetek zgodbe o preureditvi bor-štanskega središča. Župan Klun je ob svoji izvolitvi Borštanom obljubil ureditev vaškega jedra in tako uslišal številne domačine, ki so se pritoževali, da jih je občinska uprava v zadnjih letih zanemarila.
Obljuba seveda dela dolg, ki pa ga je župan dokaj hitro izplačal in obnovitvenim delom v Borštu namenil približno 500 tisoč
evrov. Borštani naj bi tako spomladi 2016 dočakali novo kanalizacijo, vodovodno ureditev in razsvetljavo, za prebivalce spodnjega dela vasi pa bo možen priključek tudi na Acegasovo plinsko omrežje.
Četrtkovo srečanje je kot omenjeno minilo v znamenju vroče krvi. Odbornik za javna dela Franco Crevatin je sicer umirjeno in strpno opisal potek del in nadaljnji razvoj načrta, nekateri domačini pa so mu redno segali v besedo in stopnjevali naelektre-no ozračje. Obenem je Crevatin dejal, da se občinska uprava ne skriva pred težavami, ki jih ustvarjajo dela. »Težave žal so in težko se jim lahko izognemo, smo pa tukaj z vami, da jih rešimo na najboljši način,« je še dejal Crevatin.
Odbornik je vaščanom povedal, da so že stopili v stik s pokrajino, ki je pristojna za ceste in prometno ureditev. To pa predvsem zato, da bi ustregli željam prebivalcev zgornjega Boršta, ki bi radi pridobili dovoljenje za začasno vožnjo preko kolesarske steze. Odgovor pokrajine je bil negativen, tako da se je rešitev »pametnejše« prometne ureditve še dodatno oddaljila. Preko kole-
Župan Klun s predstavniki podjetja Mari in Mazzaroli med ogledom gradbišča
fotodamj@n
sarske steze lahko trenutno vozijo le interventna vozila; nekateri pa so si kljub temu pomagali po svoje ...kljub temu, da je vožnja po njej zasebnim motornim vozilom prepovedana.
Župan Klun napoveduje novo srečanje s pristojnimi pokrajinski uradi, nekateri vaščani pa že zbirajo podpise za novo ureditev. Dela so po obnovi kanalizacije trenutno ustavljena. Prehod pred Srenjsko hišo, kjer je bila in bo septembra ponovno zapornica, je trenutno omogočen vsem vaš-čane (in samo njim), septembra pa se dela nadaljuje z ureditvijo plinskega omrežja do zavoja pri pokopališču.
Tako krajani kot občinska uprava si želijo umiriti spor glede prometne ureditve. Trenutno mora prebivalec zgornjega Bor-šta, ki želi do bližnjega Boljunca, prevoziti 12 km daljšo pot kot bi jo sicer (in to le v eno smer). Zato njihova jeza ne preseneča, rešitev pa je najbrž nekje na pol poti med njihovo potrpežljivostjo in zdravo pametjo vpletenih tehnikov. Le tako bodo Borštani preživeli bolj sproščeno jesen.
Andrej Marušič
manjšina - Sklep deželne vlade
50.000€ za šoli Pangerc in Stefan
Deželna vlada je na predlog odbornika Giannija Torrentija razdelila 50 tisoč evrov iz deželnega sklada za slovensko manjšino. Polovico denarja so namenili večstopenjski šoli Josip Pangerc iz Doline, drugo polovico pa tržaški višji šoli Jožef Stefan. S tem prispevkom bosta omenjeni šoli obogatili svojo pedagoško-izobra-ževalno ponudbo, s posebnim poudarkom na izmenjavah dijakov in učnega osebja. Te projekte bosta šoli izvajali v sodelovanju s šolskimi institucijami republike Slovenije, piše v sporočilu deželnega odbora.
Vlada FJK se je tako odločila na osnovi sklepa deželnega sveta in pozitivnega mnenja deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino. Deželni sklad za slovensko manjšino je uvedla Illyjeva uprava, nato so sklad uzakonili v deželnem zaščitnem zakonu za slovensko manjšino iz leta 2007. V času desnosredinske uprave predsednika Renza Tonda je ome-
Matura na zavodu Stefan
njeni sklad obstajal le na papirju, saj je bil dejansko brez proračunskega kritja in torej praktično neuporaben. Finančna sredstva so v sklad spet pritekla leta 2013, ko je deželno upravo prevzela levosredinska koalicija predsednice Debore Serracchiani.
pristanišče - Zadovoljstvo upraviteljev
22 milijonov za obnovo železniške mreže
Medministrski odbor za ekonomsko načrtovanje (CIPE) je odobril načrt za obnovo in nadgradnjo železniške mreže tržaškega pristanišča. V ta namen bo nakazal 22 milijonov evrov, katerim je treba prišteti 28 milijonov, ki jih že predvideva dogovor z italijansko železniško mrežo RFI: skupaj bo torej na voljo 50 milijonov evrov, s katerimi bi morali v celoti kriti predvidena dela.
Nad odobritvijo pomembnega financiranja sta izrazila zadovoljstvo tako deželna predsednica Debora Serracchiani kot komisar Pristani-
ške oblasti Zeno DAgostino. Po njuni oceni bodo obnovitvena dela na območju postaje pri Sv. Andreju in prilagoditev železniške mreže evropskim standardom dala pomemben zagon pristaniški dejavnosti. Načrt namreč predvideva podaljšanje tirov, kar bo omogočilo sestavo do 750 metrov dolgih vlakov, ob tem pa tudi izboljšanje povezav s pomoli, posege na električnem omrežju itd. Zaradi vsega povedanega naj bi bili prihodi in odhodi vlakov pri Sv. Andreju učinkovitejši, kar naj bi pozitivno vplivalo na celotno pristaniško dejavnost.
pokrajina trst - Zgodbe iz naših krajev 1914-2014: ovrednotenje vojaških pokopališč na Proseku in v Nabrežini
Po sledeh izbrisanih identitet
Doslej nemi grobovi na avstro-ogrskih pokopališčih iz prve svetovne vojne na Proseku in v Nabrežini bodo po zaslugi projekta Zgodbe iz naših krajev 1914-2014 (v okviru deželnega projekta za razvoj podeželja) končno lahko »spregovorili« in obiskovalcem razkrili vsaj nekaj podatkov o osebah, ki tam počivajo. »Vodila nas je zlasti velika želja po očlovečenju in ovrednotenju teh pokopališč, po opozarjanju na vojake, ki so izgubili življenje v času vojne,« je novinarje nagovoril podpredsednik tržaške pokrajine Igor Dolenc, ki je skupaj s številnimi krajevnimi združenji in akcijsko skupino Las Kras partnerica projekta. Po novem bodo morebitni potomci padlih oz. raziskovalci ali radovedneži nasploh pobliže spoznali kraje, ki so povezani s soško fronto in izvedeli za košček zgodbe pokopanih mož.
Ekipa zgodovinarjev in raziskovalcev z obeh strani meje (med drugimi Marco Mantini, Roberto Todero in Mitja Močnik) je s podporo deželnega spomeniškega varstva in vojaške ustanove Onor-caduti med dokumenti v občinskem arhivu izbrskala enega iz dvajsetih let preteklega stoletja, na katerem je bil s svinčnikom zapisan seznam vseh padlih v prvi svetovni vojni. Sledilo je pikolovsko delo zbiranja informacij, lociranja posameznih grobov, dokumentiranja in fotografiranja ter ugotavljanja, od kod dejansko prihajajo ostanki skupno 4513 padlih (po vojni so namreč prvotna pokopališča prekopali in ostanke umrlih premeščali drugam). Zbralo se je kar precej podatkov: ob imenu in narodnosti - avstro-ogrski, italijanski in ruski vojaki -
so ugotovili tudi čin in vojaško enoto ter seveda datum smrti.
Nastala je dokaj popolna podatkovna baza, ki je na spletu na voljo vsakomur. Dovolj je, da v računalnik vtipka naslov www.percorsiprovinciats.it/1914-1918 (poskrbljeno pa je tudi za aplikacijo za pametne telefone) in odprla se bo štiri jezična spletna stran, posvečena projektu. Uredilo jo je podjetje Divulgando in jo opremilo z vso zgodovinsko dokumentacijo in fotografijami. To pa še ni vse, saj so podobne informacije na voljo tudi na samih pokopali-
Projekt so včeraj predstavili na tiskovni konferenci, desno grobovi na avstro-ogrskem pokopališču v Nabrežini
fotodamj@n
ščih; ob vhodu vanje so namreč postavili kamniti zidek z informativno tablo (t.i.multimedijski totem), kjer je ob fotografijah in krajšem orisu pokopališča tudi QR koda za pametne telefone.
Za številnimi vojaki se je v času izgubila vsaka sled. Vojna vihra jim je izbrisala identiteto, projekt pa naj bi jim jo vsaj delno povrnil. K temu lahko pripomore tudi vsak od nas, ki lahko morebitne informacije, fotografije ali katerikoli predlog pošlje na elektronski naslov cimiteri14-18@percor-siprovinciats.it. (sas)
6
Sobota, 8. avgusta 2015
TRST
/
zadružna kraška banka - Podpora šolam in družinam v stiski
Kupon za nakup učbenikov in knjig
Spodbujanje branja zlasti slovenskih avtorjev - Kupon unovčljiv v TKS
Pobudo so predstavili v Tržaškem knjižnem središču
fotodamj@n
Pred začetkom novega šolskega leta je Zadružna kraška banka poskrbela za sila dobrodošlo potezo - za denarno pomoč šolam, pravzaprav družinam v stiski pri nakupu šolskih učbenikov in knjig. Ob odprtju novega Tržaškega knjižnega središča je namreč upravni odbor ZKB sprejel sklep, da bo slovenskim višjim srednjim šolam in didaktičnim ravnateljstvom na Tržaškem namenil prispevek v obliki kuponov (skupna vrednost 5000 evrov). Slednjega bodo šole lahko uporabile za pomoč družinam v finančnih težavah: dejansko bodo šole z njim
krile stroške za nakup šolskih učbenikov in knjig za potrebne dijakov oziroma ga bodo uporabile za obogatitev svojih knjižnic s publikacijami slovenskih zamejskih založb Mladika in ZTT.
Pobudo je na včerajšnjem srečanju v Tržaškem knjižnem središču (kjer bo mogoče kupone unovčiti do 31. decembra letos) predstavil predsednik banke Adriano Kovačič in opozoril, da je ZKB hkrati primarna slovenska gospodarska ustanova, ki podpira zlasti strateške in smiselne dejavnosti na našem območju. Mednje uvršča nedvomno tudi šolo in se-
veda mlade, ki jo obiskujejo: šole prejemajo vse manj prispevkov in družine si vse težje privoščijo nakup knjige. »Branje je zlasti v zgodnjem otroštvu dejavnost, ki povezuje otroka s starši: najprej so starši tisti, ki prebirajo otroku knjige, nato se otrok sam preizkusi v branju staršem. Branje je torej nek intimni trenutek znotraj družine, trenutek, ko si vzamemo čas drug za drugega in uživamo ob pripovedi in pogovoru o prebranem. Tudi z branjem namreč gradimo družinski odnos,« je odločitev utemeljil Kovačič.
Slovenske otroške in mladinske knjige so zelo kakovostne in prav je, da tudi naši otroci in najstniki lahko sežejo po sodobnih otroških in mladinskih knjigah ter da si šolske knjižnice ob slovenskih klasikih lahko privoščijo tudi nabavo sodobnejših avtorjev. »Nadejamo si, da bipostalo branje, zlasti branje slovenskih knjig, pozitivna izkušnja za mlade bralce. Za to pa potrebujemo novo sinergijo: strokovnjakov - učiteljev in staršev,«je dejal Kovačič in žogo podal vzgojiteljem, učiteljem in staršem, ki naj poskrbijo, da postane branje za otroka pozitivna izkušnja, prijetno doživetje in užitek.
Pobudo so včeraj pozdravili tudi ravnatelji vseh štirih višjih srednjih šol ter petih didaktičnih ravnateljstev, vodja deželnega Urada za slovenske šole Igor Giacomini, predsednik SSO Walter Ban-delj in Ilde Košuta v imenu podjetja TS360. (sas)
podvig - Prekolesarili 530 km od Vejne do Medžugorja
V cilju z rahlo zamudo
Na poti jim je veliko težav povzročala visoka temperatura - Vsak kolesar popil 18 litrov tekočine
V četrtek popoldne, natanko ob 17.40, je skupina sedmih kole-sarjev-romarjev iz Trsta in Verone krenila z Vejne na pot proti Med-žugorju. 530 kilometrov dolgo progo so želeli prekolesariti v manj kot 24 urah, saj so v prejšnjih poskusih vedno uresničili svoj cilj, včasih le za nekaj minut. Tokrat so zastavljeno časovnico zgrešili za dobro uro, saj jim je med dnevom veliko težav povzročala visoka temperatura, ki je dosegla tudi 39 stopinj.
Že peto kolesarsko romanje na relaciji Vejna-Medžugorje so letos prvič opravile tudi tri ženske, ki so z moškim delom odprave med potjo obdržale približno povprečno hitrost 26 km/h.
Načrtovanih postankov je bilo devet, eden vsakih 60 km poti. Za pijačo, hrano in tehnično pomoč pa je skrbela še ekipa spremljevalcev ter mehanikov s kombijem, avto-domom in dvema avtomobiloma.
Že na startu in prvih kilometrih proti slovenski meji je bila majhna skupina kolesarjev dokaj razpoznavna, saj so ob počasnem spremstvu štirih vozil bili oblečeni v kolesarske majice z Marijino podobo.
Pomoč spremstva je bilo verjetno dokaj dobrodošla, ko se je temperatura pošteno dvignila sredi dneva in zahtevala svoj davek, tako da je tekočina kar tekla iz plastičnih kolesarskih steklenic - bi-donov. Vsak kolesar naj bi na poti spil približno 18 litrov tekočine.
Poleg kolesarjev iz Verone so na pot proti Bosni krenili še trije tržaški kolesarji, med temi Laura
Skupina kolesarjev med startom na Vejni
Sgambatti iz Ri-cmanj, Tržačan Francesco Driuss in Repenc Igor Vodo-pivec, ki je v zadnjih letih zbral kar nekaj izkušenj na balkanskem asfaltu. Slednji je bil poleg Silvie Bovo edini, ki je prekolesaril celotno progo, ostali kolesarji so se zaradi vročine odpovedali nekaterim odsekom. Med prečkanjem hrva-ško-bosanske meje pa so bili le deležni osvežitve, saj se je iz črnih oblakov pošteno vlil dež, temperatura pa je padla za dobrih 15 stopinj. (mar)
fotodamj@n
nabrežina - Praznik zavetnika sv. Roka
V znamenju kulture in domačih gostincev
Z leve Damjan Pertot, Dario Štolfa in Massimo Veronese med predstavitvijo fotodamj@n
Tudi letošnji spored Praznika sv. Roka v Nabrežini se obeta dokaj pester. Od. 13. do 16. avgusta se bodo na trgu in v njegovi neposredni bližini v priredbi Jusa Nabresi-na Gemeinde, pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina in v sodelovanju z društvi SK Devin, SKD Igo Gruden, AŠD Sokol, KD Harmonija in ŠKD Ajser 2000 odvijali kulturni in športni dogodki, razstave, animacija za otroke, v kioskih in gostinskih obratih pa bo na voljo bogata kulinarična ponudba. Letošnjo novost, poleg sobotnega odprtja kioskov ob 12. uri, predstavlja tudi vključitev v kulinarično ponudbo vseh na-brežinskih gostinskih obratov ter kmetij Pertot in Ušaj. Ti bodo gostom ponujali domače specialitete: Bar Igor fanclje z dušo, Kavarna Gruden kuhane štruklje, Picerija Pam Pam pico sv. Roka, Bunker krožnik sv. Roka in Bar Sandra meni sv. Roka.
Kot pa je na predstavitvi letošnjega praznika sv. Roka na kmetiji Pertot-Špjeln-vi dejala nabrežinska kulturna in politična delavka Mariza Skerk, je uspeh vaške prireditve brez kulturne vsebine dandanes težko zajamčen. V Nabrežini bo zato tudi letošnji program kulturno bogat, začenši s številnimi razstavami. Med temi je razstava ob 70. obletnici društva Igo Gruden v nabrežinskem Kulturnem domu, ki bo s čebelarsko razstavo zaživela že prvi dan in sicer v četrtek, 13. avgusta, ob 18.45. Isti dan (ob 18.20) bodo v Grudnovi hiši odprli razstavo včerajšnjih deklet, na kmetiji Pertot razstavo vinjet Mateja Grudna -Čačke (ob 19.15), na kmetiji Ušaj pa fotografsko razstavo Miloša Zidariča - Žetev sivke (ob 19.45).
V soboto, 15. avgusta, bodo ob 16. uri podpisali listino prijateljstva in sodelovanja med župani ob priložnosti pohoda Buje -Triglav. Dogodek bo obogatil nastop godb na pihala iz Komna in Nabrežine, med podpisom listine pa se bo v kiosku SK Devin že vrtel bik na žaru. Ob 18. uri bo v Kulturnem
Brezplačni mestni muzeji za rezidente
Jutri bodo številni tržaški muzeji jamčili rezidentom brezplačni vstop. Pobuda Muzej moj dom (Museo casa mia) že tradicionalno poteka vsako drugo nedeljo v mesecu. Med 10. in 19. uro bo možen brezplačen ogled sledečih muzejev: Muzej Revoltella, Muzej de Henriquez v Ul. Cumano, Muzej zgodovine in umetnosti v Ul. del-la Cattedrale in lapidarij. Od 10. do 18. ure pa bodo odprti Muzej Sartorio, Gledališki muzej in Muzej orientalske umetnosti. Brezplačen bo tudi ogled Muzeja istrske kulture v Ul. Torino, Ri-žarna pa bo odprta od 9. do 19. ure.
Kabaret v poletni osmici
V sklopu pobude Poletna osmica 2015 bosta danes zvečer ob 21. uri pri Parovelu v Boljuncu nastopila Laura Bussani in Alessandro Mizzi v kabaretnem spektaklu Agosto Moglie Mia Non Ti Conosco (povzetem po priljubljenih »radijskih dramah«, ki jih ustvarjata v sklopu Pupkin Kabaretta). Spremljal ju bo harmonikar Stefano Bembi. Vstop prost.
domu predavanje čebelarja Danijela Novaka, ob 18.30 bo Škd Ajser 2000 priredil ex tempore umetnikov. Dan se bo zaključil s koncertom v cerkvi sv. Roka z Vokalnim Ensemble Vikra pod vodstvom Petre Grassi.
V nedeljo, na dan sv. Roka, bosta ob 10. uri slovesna sveta maša in procesija.
Od četrtka vse do nedelje bo živahno predvsem na trgu z nastopom Kraških ovčarjev (v četrtek), Kingstonov (petek), skupine Happy day (soboto), v nedeljo pa še glasbenega tria Giuliapellizzariballaben. Pri Babč'vih bo društvo KD Harmonija poskrbelo za animacijo otrok, medtem ko bosta na športnem igrišču Ašd Sokol od 13. do 15. avgusta vsak dan po 18. uri na sporedu turnir odbojke in košarke - več info na www.asdsokol.com. (mar)
Včeraj danes
Danes, SOBOTA, 8. avgusta 2015
MIRAN
Sonce vzide ob 5.56 in zatone ob 20.25 - Dolžina dneva 14.29 - Luna vzide ob 0.34 in zatone ob 15.21.
Jutri, NEDELJA, 9. avgusta 2015
JANEZ
VREME VČERAJ: temperatura zraka 37 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 50-odstotna, veter 5 km na uro severovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 26 stopinj C.
[13 Lekarne
Od ponedeljka, 3. do nedelje, 9. avgusta 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Giulia 1 - 040 635368, Oširek S. Var-dabasso 1 - 040 766643, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje Polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 1, Oširek S. Vardabasso 1, Korzo Italia 14, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C, Božje Polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Korzo Italia 14 - 040 631661. www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
TRST
Sobota, 8. avgusta 2015
7
Q Kino
ARISTON - 21.00 »Mia madre«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.00 »Violette«; 20.00 »Cold in July«; 18.00, 21.45 »Fuochi d'artificio in pieno giorno«.
KOPER - PLANET TUŠ - 15.45 »Ant-Man«; 15.55 »Jurski svet 3D«; 14.10, 18.15,20.30 »Lažna mesta«; 20.00 »Mi-nioni«; 15.50, 17.20, 18.25, 21.00, 22.30 »Misija: Nemogoče - Odpadniška naci-ja«; 18.00, 20.10, 22.20 »Piksli«; 16.20, 18.20, 20.45, 22.40 »Razuzdanka«; 13.55 »Spuži na suhem 3D«; 21.10 »Ted 2«; 18.45 »Vroči Mike XXL«; 14.00, 15.10, 16.10 »Vrvež v moji glavi«.
LJUDSKI VRT - 21.15 »Exodus - Dei e re«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Ex_Machina«; Dvorana 2: 16.20, 18.20, 20.00 »Il fidanzato di mia sorella«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Joker«; 16.20, 18.10, 20.00, 21.45 »Pixels«; Dvorana 4: 16.20, 20.00, 22.00 »Spy«; 18.00, 21.45 »Left behind - La profezia«.
THE SPACE CINEMA - 16.40, 19.05, 21.30 »Pixels«; 22.00 »Pixels 3D«; 16.45, 19.10, 21.35 »Ex_Machina«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Kristy«; 16.40, 19.10, 21.40 »Left behind - La profezia«; 16.35, 19.05 »Spy«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 »Tracers«; 16.25, 18.20, 20.15, 22.10 »Joker«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.20, 22.15 »Pixels«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.15 »Ex_Machina«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.10 »Spy«; Dvorana 4: 17.50, 20.15, 22.15 »Joker«; Dvorana 5: 18.15 »Leviathan«; 22.10 »Il ragazzo della porta accanto«.
0 Mali oglasi
DVOSOBNO STANOVANJE v Štivanu, delno opremljeno, dam v najem 400,00 evrov mesečno. Tel. št.: 348-4462664.
FIAT grande punto sport 1.3 multijet rdeče barve, 90 CV diesel, letnik 2010, 60.000 km prodam. Tel. 349-6236171.
IŠČEM DELO kot oskrbovalka starejših ali invalidnih oseb. Tel. št. 0038631354244.
IŠČEM katerokoli zaposlitev. Tel. št.: 332-93227075.
IŠČEM knjige za 1. razred liceja Prešeren - znanstvena smer. Tel. št.: 3358176175.
IŠČEM učbenike za 3. razred klasične in znanstvene smeri liceja F. Prešeren. Tel. št.: 328-9190074.
MATURANTKA geometrske sekcije zavoda Zois pomaga pri učenju matematike in angleščine učencem do 16 let. Tel. št.: 342-0004391.
NA PROSEKU prodam hišo potrebno popravila. Tel. št.: 342-5048580 (v večernih urah).
NA PROSEKU s septembrom oddajamo opremljeno stanovanje z balkonom, avtonomnim gretjem in parkiriščem. Tel. št.: 333-1129574.
PRODAM belo in črno vino. Tel. št.: 338-1511048.
PRODAM dve diatonični harmoniki H, E, A in B, ES, AS vsako po 1200 evrov. Tel. št.: 335-5387249.
PRODAM hišo z vrtom v Prebenegu z razgledom na morje. Tel. št.: 3317114399.
PRODAM par novih gum kleber 155/70 R13 (E2). Polovična cena oz. 60,00 evrov. Tel. št.: 320-2842698.
PRODAM zemljišče za vinograd, 2.000 kv.m., pod Kontovelom. Tel. št.: 3294372448.
V VIŽOVLJAH, nad železniško postajo, damo v najem mansardo. Tel. št.: 040-299820.
H Šolske vesti
NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo uradi zaprti v petek, 14. avgusta, in ob sobotah do vključno 22. avgusta. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 12.30.
RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo šola med poletjem zaprta v petek, 14. avgusta, ter vse sobote v avgustu.
TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča, da bo zaprto zaradi dopusta do vključno 19. avgusta.
DIZ JOŽEFA STEFANA obvešča, da bo šola do vključno 22. avgusta ob sobotah zaprta.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da so na www.vsopcine.it objavljeni navodila in seznami učbenikov za nižjo srednjo šolo za š.l. 2015/16.
RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do 29. avgusta.
SKLAD MITJA ČUK organizira od 31. avgusta do 4. septembra teden ponavljanja matematike in angleščine. Namenjen je študentom, ki bodo letos obiskovali prvi razred srednje šole ter tistim, ki bodo letos obiskovali prvi razred višje šole. Za informacije na tel. 040-212289 (pon. - pet. 10.00 - 12.00) ali urad@skladmc.org.
M Izleti
™ rr edia
PRIMORSKI DNEVNIK
Od 1. do 31, avgusta
POLETNI URNIK sprejemanja
Milili AjlflldV fir tri I ji Udilu
osmrtnice, zahvale, sožalja,
ma!i ogtoii v okvifiku,
oglasi društev in ofgcnlzacij v okviftku po n e efe I je k - petek
iobota »prte
Tel. 000.512.775 epolta: primorski ^tmedia.it Tmedia - Ul. Monlecthi 6 II. nadstropje -T1RST
Danes stopata na skupno življenjsko pot
Iztok Furlanič in
Irene Balestrucci
Da bo med vama vedno sijala ljubezen
mama Sonja, brat Dejan z Zorko, Petro in Niko
Čestitke
NOČNI POHOD IN GLEDANJE UTRINKOV: SKD Rdeča zvezda vabi na nočni pohod na Sv. Lenart danes,
8.	avgusta, z zbirališčem pri spomeniku padlim v Saležu ob 21. uri. Ob 70. obletnici društva se bomo poklonili na spomenikih v Saležu in Samatorci ter na plošči posvečeni Lojzetu Koko-ravcu - Gorazdu. Spremljal nas bo MePZ Rdeča zvezda. S sabo prinesite svetilko, priporočamo primerno obutev. Zagotovljen prevoz nazaj s Sa-matorce do Saleža.
0 Prireditve
DOMAČE VEDUTE - Razstava Majde Pertotti s Kontovela je odprta do nedelje, 9. avgusta, v Samatorci št. 49.
KD ANAKROUSIS vabi na večerjo oz. koncert Nočne note, ki bo v nedeljo,
9.	avgusta, ob 20.00 pod zvezdami v KD Skala, Gropada 82. Nastopala bosta MlVS Anakrousis in Las 7 notas del cha cha. Info in prijave na tel. 3311711096, 347-2198113.
FOTOVIDEO TS80 vabi na ogled fotografske razstave člana Pavla Morelja »Pogledi v naravo«, ki je v gostilni na Opčinah (nasproti cerkve).
FOTOVIDEO TRST 80 vabi na ogled fotografske razstave člana Štefana Grgi-ča v prostorih kavarne Igo Gruden v Nabrežini. Razstava bo na ogled do konca avgusta.
SLOFEST: od petka, 18. do nedelje, 20. septembra.
PETER in CRISTINA! Naj bodo dnevi novega skupnega življenja z žarki sonca posijani Vama iz srca želiva tatko Sergio in mama Cinzia. Tatkotu in mami velik poljubček pošilja Asia.
Danes stric PETER in teta CRISTINA se bosta poročila in tudi midva bova z njimi veselje delila. Da bi bila vedno srečna in vesela ta je naša velika želja. Isabel in Martin.
Danes stopata na novo življenjsko pot PETER in CRISTINA. Da bi bila vedno zdrava in vesela in da bi se večno drug drugega rada imela Vama želiva sestra Ivana in Dean. »Živijo whct«.
Draga PETER in CRISTINA, danes si bosta zlata prstana izmenjala ter sladek poljub si dala. Vse lepo na novi življenjski poti Vama želimo nona Marija, teta Vilma in Claudio, Katja in Martina z družinama.
Danes se v Repnu CRISTINA in PETER poročita in obenem hčerkico Asio krstita. Naj lepo družinico radost, sreča in ljubezen sprejmejo v življenju vse dni, to Vam nona Klara iz Gropade želi.
IZTOKU in IRENE želimo obilo sreče vsi pri AŠZ Sloga in AŠD Sloga Tabor.
Danes se vzameta IRENE in IZTOK, da bi bila njuna skupna življenjska pot z rožcami postlana in z žarki sonca vedno obsijana. Srečno! Tovarišica in tovariši Stranke komunistične prenove.
Turistične kmetije
KMETIJA ŽAGAR JE ODPRTA v
Bazovici do 23.8.2015.
Vabljeni! 338-6048054 Zaprto ob sredah.
HU Osmice
DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Vsi toplo vabljeni. Tel. 040-299450.
DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel.: 339-2019144.
MARKO REBULA je v Slivnem št. 6 odprl osmico. Pričakuje Vaš obisk! Tel. 347-5686191.
NA JEZERU (z možnim dostopom iz Bazovice) je družina Zobec odprla osmico. Vabljeni! Tel. št.: 040228043.
NA KONTOVELU - »Kamence« je odprta osmica.
OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623.
OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju. Vabljeni!
OSMICO sta odprla Ervin in Marčelo Doljak v Samatorci št. 22. Tel.: 040229180.
OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. 040-229198.
OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi 14. Tel. 040-208632.
PRI JURČEVIH v Cerovljah smo odprli osmico. Vabljeni!
V	KLETI PAROVEL v Boljuncu je odprta poletna osmica. Tel. 3467590953.
V	KRIŽU, pri Beljanovih, je Silvano odprl osmico. Tel. št.: 040-220708.
V	PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943.
V	REPNU, na Rovniku št. 230, so Ba-tkovi odprli osmico. Vljudno vabljeni!
V	SALEŽU sta odprla osmico Sandra in Jožko Škerk.
□ Obvestila
AŠD PRIMOREC vabi na Športni praznik v Trebče danes, 8. in 9. avgusta ter 21., 22. in 23. avgusta. Bogate ponudbe specialitet na žaru in glasba v živo.
VAŠKA SKUPNOST NA JEZERU prireja sv. mašo, ki bo v nedeljo, 9. avgusta, ob 18. uri pri cerkvici Sv. Lovrenca na Jezeru. Slovesno somaše-vanje bo vodil pater Rafael Slejko, župnik v Križu. Obredu bo sledila družabnost in bogat srečelov. Toplo vabljeni.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, Ul. sv. Frančiška 20, obvešča, da bo do 28. avgusta odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda, petek 8.0016.00; torek, četrtek 11.00-19.00. Zaradi poletnega dopusta bo zaprta od 10. do 14. avgusta.
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS in vaške organizacije, prireditelji praznika sv. Martina na Proseku, vabijo proizvajalce vina, ki se nameravajo predstaviti s Prosekarjem na vaškem prazniku, da se javijo v tajništvu rajonskega sveta ali na tel. št. 040225956, primacircoscrizione@comu-ne.trieste.it do ponedeljka, 10. avgusta.
ZSKD obvešča, da bo tržaški urad v poletnem času, do 28. avgusta vključno, odprt od 9. do 13. ure; zaprt bo od 10. do 14. avgusta.
KMEČKA ZVEZA IN PATRONAT INAC obveščata člane, da bodo uradi zaprti od srede, 12. do srede, 19. avgusta.
KRU.T sporoča, da so društveni prostori zaprti do 14. avgusta.
TPK SIRENA vabi člane in prijatelje na večerjo z glasbo, ki bo v soboto, 15. avgusta, ob 20. uri na društvenem sedežu. Obvezna predhodna prijava na tel. 040-422731.
MAESTRO ALESSANDRO ŠVAB ustanavlja otroški in mladinski zbor Mednarodne Operne Akademije Križ. Info na tel. 349-7730364, 347-1621659 ali info@accademialiricasantacro-ce.com.
OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu bo zaradi dopusta zaprta do 17. avgusta.
¿Pogzeßfw podjetje
H
(hMHHVi H M UKi
ALABARDA
od leta 1999
na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu
in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane
Tel. 040 21 58 318
NA OPČINAH ODPRTI TUDI POPOLDNE, OD 14. DO 16. URE RAZEN OB SOBOTAH
Nudimo prevoz pokojnika
24 ur na 24 Informacije: 392 7372323
FOTOVIDEO TS80, v sklopu Artedna v Lonjerju, prireja tečaj fotografije za začetnike od 19. do 29. avgusta. Info na tel. 329-4128363 (Marko).
ZSŠDI obvešča, da urada v Trstu in Gorici poslujeta po poletnem urniku: od ponedeljka do petka, od 8. do 14. ure.
NK KRAS, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, prireja nogometni kamp od 31. avgusta do 4. septembra, od 8.30 do 13.00 na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 2003-10. Vpis do 24. avgusta. Prijave in info na tel. 040-2171044, 3332939977 (Roberta) in 339-3853924 (Emanuela).
SKUPAJ Z'GUD'MO (ZAIGRAJMO): godbeniški kamp, namenjen otrokom/mladim od 8 let dalje, bo potekal na sedežu GD Nabrežina od 24. do 28. avgusta. Potrebno je osnovno znanje igranja inštrumenta za pihalni orkester (pihala, trobila, tolkala). Info na tel. 334-9310000 (Luciano Gergolet) in orkestri/godbe iz Na-brežine, Ricmanj, Proseka, Brega, Doberdoba in Trebč.
SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi na večerne pohode ob ponedeljkih in četrtkih. Zbirališče pri avtobusni postaji pod bivšo železniško postajo Boršt, na križišču za v Ricmanje. Štartamo ob 20. uri. S seboj prinesite lučko.
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ in tovariši -SKD Tabor, Prosvetni dom Opčine, obvešča, da bo meseca avgusta zaprta.
TRŽAŠKI POKRAJINSKI URAD ANPI-VZPI na Trgu Stare mitnice 15 (largo Barriera vecchia) bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala na št. 040-661088.
ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPORTIRAN-CEV v Ul. Rio Primario 1 sporoča, da bo urad meseca avgusta zaprt.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata poletni center »Plesalček« za otroke od 3 do 8 let od 31. avgusta do 4. septembra v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah. Urnik: 7.30-17.00, kosila in malice vključeni. Info in vpis na tel.: 334-3611757 (Kristina), info@cheerdancemille-nium.com.
PLESNE DELAVNICE ZA OTROKE od 6 do 14 let v organizaciji ZSKD bodo 7., 8. in 9. septembra v Prosvetnem domu na Opčinah. Rok prijave zapade 1. septembra. Prijave in informacije na www.zskd.eu, info@zskd.eu, 040-635626.
POHOD OD REZIJE DO TRSTA, v sklopu Slofesta, bodo priredili ZSKD, SPDT, SPDG in PD Benečije. Potekal bo v 5. etapah: Rezija (Solbica) - Brezje (16. septembra); Brezje - Špeter (17. septembra); Špeter - Števerjan (18. septembra); Števerjan - Mavhinje (19. septembra) in Mavhinje - Trst, Borzni trg (20. septembra). Traso bo mogoče prehoditi v celoti ali pa po odsekih. Info in prijave na tel. 0481884226 (Silvan Pittoli).
Prispevki
V	spomin na starše daruje Zmago z družino 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu in 25,00 evrov za SKD Vesna.
V	spomin na Doroteo (Dorino) Oblak por. Petaros darujejo člani Odbora za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca 180,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
Ob 20. obletnici smrti dragega očeta daruje Damiana 25,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na drago sestrično Nado Ra-potec darujejo Loredana, Nerina in Josip Rapotec 100,00 evrov za SKD Jože Rapotec iz Prebenega.
V	spomin na drago mamo Rado Rupel darujeta Marino in Dunja 50,00 evrov za MoPZ Kraški dom.
V	spomin na drago mamo Rado Rupel darujeta Marino in Dunja 100,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Danilota Sardoča in Rado Rupel darujeta Igor in Vesna 50,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk.
8
Četrtek, 6. avgusta 2015
KULTURA
/
italijanska umetnost - Predstavili drugo publikacijo iz zbirke Il tesoro d'Italia
Vittorio Sgarbi zna (o)čarati s svojim »čarobnim« izborom
V Portopiccolu je znanega umetnostnega kritika predstavila Tatjana Rojc
Sgarbi med svojim monologom v sesljanskem Portopiccolo
fotodamj@n
Vittorio Sgarbi je zvezdnik. To dokazuje z nonšalantnim zamujanjem. Vittorio Sgarbi je rojen konferensje. To dokazuje s stalnim osvajanjem publike. Vittorio Sgarbi je pronicljiv umetnostni zgodovinar. To dokazuje s svojimi poljudno-stro-kovnimi publikacijami.
Vse te Sgarbijeve značilnosti so prišle do izraza na četrtkovem srečanju z znanim umetnostnim zgodovinarjem in kritikom v novem luksuznem turističnem naselju Portopiccolo. Na osrednjem malem trgu, na Piazzetti, je srečanje organizirala revija Genius (Genius People Magazine), ki je s spleta prešla tudi na tiskano izdajo. V imenu organizatorjev, ob reviji je to še Por-topiccolo v sodelovanju z založbo Bompiani, je gosta predstavila Tatjana Rojc. Izpostavila je predvsem Sgarbijevo pojmovanje umetnosti, ki presega tehnično-strokovno analizo posameznega avtorja ali dela. Naglasila je pomen njegovih vizij in interpretacij, na osnovi katerih je nastalo oz. nastaja pregled italijanske likovne umetnosti Il tesoro d'Italia (Italijanski zaklad). O tem, podrobneje o drugi publikaciji iz niza predvidenih štirih Gli anni delle meraviglie (Leta čudes) je bil govor na četrtkovem večeru, na katerem je bilo tudi mogoče dobiti žepno izdajo Sgarbijeve publikacije o Carpacciu.
Sicer pa Sgarbija najbolje predstavlja ... Sgarbi. Dolžnostni zahvali Rojčevi za njeno iz-
redno pohvalno predstavitev je sledil dolg duhovit monolog, ki se še zdaleč ni omejil na naslovno temo. Najprej je seveda moral povedati svojo o novem naselju, ki je po njegovi oceni zelo lepo, medlim barvam poslopij navkljub. Priznal je sicer, da so območje dodobra pozidali, vsekakor ga bolj begajo barve, ker »ga spominjajo na drisko«. Vendar pa so v devinsko-nabrežin-ski občini uspeli realizirati ambiciozen projekt, medtem ko je v Trstu Staro pristanišče še vedno tam. Neizkoriščeno. Pohvalil se je, da ga je z vinkulacijo zaščitil, ko je bil »inštitucija«. Upa, da bo Trst, »kateremu se pozna, da v njem ljudje premalo seksajo«, le nekaj naredil iz tega izrednega območja. Veliko bolj vehementno se je lotil Benetk in novih zgradb. Z nespodobno posodobitvijo so mu namreč »uničili« najljubši hotel. In še Expo: pohvalil je prve organizatorje s tedanjo milansko županjo Morattijevo na čelu, s katero je - seveda - sodeloval, besedno »bičal« oblikovalce italijanskega paviljona, na srečo, je pridal, rešuje italijansko čast nekaj zasebnih pobud. Med temi je, kajpak, tudi njegova predstavitev italijanske umetnosti. Razstava z deli tudi manj znanih ustvarjalcev in razdeljena po deželah bo na ogled do konca meseca.
In to je končno vez z njegovim publicističnim delom. Milansko razstavo je namreč Sgar-bi lahko na hitro pripravil na osnovi gradiva že
pregledanega za knjižni projekt (založba Bom-piani). Za zdaj je uresničena polovica, dve knjigi. Prav druga, kateri je bil pravzaprav namenjen četrtkov večer, je po avtorjevem mnenju še posebej pomembna. Prikazuje namreč eno najbolj pomembnih, čudovitih obdobij italijanske likovne (in ne samo) umetnosti. Kot je podčrtal Sgarbi, je v drugi polovici 15. in v prvi polovici 16. stoletja ustvarjalo izredno število izjemnih umetnikov. Nad ustvarjenimi deli, med katerimi je veliko slabo poznanih, svet še danes strmi. Še najmanj Italija oz. Italijani. S svojim izborom je Sgarbi želel ustvariti celosten pregled likovne umetnosti v posameznih obdobjih in je upošteval tako bolj znane kot manj znane ustvarjalce. Vsi so odlični, ne glede na sloves. Za naslovnico drugega poglavja niza je tako izbral delo Francesca del Cossa, ne zato, ker »je iz Ferrare kot jaz«, temveč, ker gre za velikega umetnika, ki ni doživel slave.
Pred prikazom izbora del, predstavljenih v publikaciji (za večer je izbral 22 umetnin), je Sgar-bi v učinkoviti sintezi razložil, zakaj je v katoliškem svetu sakralna umetnost tako bogata. Primerjava je bila seveda z ostalima monoteistični-ma veroizpovedima, v katerih je božje nepredstavljivo. Posebej briljantno izpeljana je bila njegova »obrobna« razlaga o izbiri imen s strani novoizvoljenih papežev in da se je šele »prebrisani jezuit« odločil za Frančiška, zavetnika Italije, sicer pa zagovornika »revne Cerkve«.
Prvim umetninam, ki jih je predstavil v Por-topiccolu, je bila skupna tema: oznanjenje. Sgar-bi je dela primerjal tako glede na podobnosti kot na razlike. Od sakralnih tem so ustvarjalci v relativno kratkem razdobju prešli na posvetne teme, na pejsaže z ljudmi, kar se odraža v nekaterih delih velikih umetnikov, kot sta Giorgione in Tiziano. V svoj izbor obdobja, ki ga zamejujeta Piero della Francesca in Pontormo, je ob slikah vključil tudi Michelangelov kip Pieta. Ob ogledu posnetkov je odločilna Sgarbijeva razlaga, ki odpira nove razsežnosti posamezne mojstrovine.
Po takšni predstavitvi bi bile razpoložljive publikacije v hipu razprodane, če . ne bi Sgar-bi pripomnil, da je nujno imeti celotno zbirko, ne samo eno knjigo. V Portopiccolu pa so prodajali samo drugi del. Bo pač moral še priti. (bip)
TOMIZZEV DUH
RODON ali:
ma senza guera noi vogliamo star
no borders - Danes in jutri
Dva brezplačna koncerta v Julijcih
Zgoraj Anzovino, desno Jack Savoretti
simone di luca
»Brezmejni« No Borders Music Festival, ki ga že dvajset let prirejajo v Kanalski dolini, se bo ta vikend zaključil z dvema brezplačnima koncertoma. In to ob neobičajni uri in na neobičajni lokaciji, saj bosta oba v popoldanskih urah in sredi neokrnjene narave. Zaključni del festivala bo tako ponudil tudi priložnost za izlet v Julijce in morda tudi težko pričakovano osvežitev.
Po Anastaciji, Royu Paciju in 2Cellos, ki so v prejšnjih tednih nastopili na glavnem trbiškem trgu, bo danes ob 14. uri ob zgornjem Belopeškem jezeru nastopil italijanski pianist Remo Anzovino. Koncert bo zaključni dogodek dneva, ki se bo za ljubitelje pohodništva začel ob 9. uri z izletom od jezera do koče Zacchi.
Jutrišnji koncert pa bo (prav tako ob 14. uri) izoblikoval angleški kantavtor italijanskih korenin Jack Savoretti. Pevec, ki ga nekateri postavljajo ob bok legendarnemu Bobu Dylanu, bo nastopil pred kočo Gilberti na Prevali (na Zlebeh - Nevejskem sedlu). Do koče vodi planinska steza (in približno dve uri hoje), za manj športne ljubitelje glasbe pa tudi kaninska žičnica. Na 1.850 metrih nadmorske višine bo Savoretti predstavil svojo četrto studijsko ploščo Written in Scars in nekatere starejše uspešnice. (pd)
piše Milan Rakovac
Od pretekle sobote so se v Tržaškem zalivu, to je v njegovem Piranskem pod-zalivu, ossia Savudrijski vali zgodili resni premiki. Za molo 7 so privezane ameriške ladje, ruske so zasidrane v mednarodnih vodah zahodno od rta Sa-vudrija. Ruski in ameriški mornarji so z rent-a-busom izzvali incident na Dragonji: niso se hoteli legitimirati slovenskim in hrvaškim graničarjem, potem so s korjero raztreščili mejne rampe, skupaj pili in kockali, potem pa na pročelje igralnice na spornem ozemlju napisali dva grafita: DRAGONJA IS AMERICAN RIO GRANDE in RUSKAJA RESPUBLJIKA ISTRA - NA MNO-GAJA LJETA! Zupana Buj in Pirana sta razglasila SMR, Svobodno morsko republiko, čeprav je zaliv sahnil še naprej. Madžarska, Srbija in Italija so Republiko nemudoma priznale. Italija je priznanje ovrgla, ko se je izvedelo, da je za glavno mesto proglašen Trst ...
Za opis dogodkov bi porabil cel Primorski, tega pa kolegu Dušku ne morem narediti. Zato vam posredujem zgolj zapisnike pogovorov na vroči liniji Ervin H.M. - Milan R..
Milan: Poslušaj, morava se vrniti k začetku.
Ervin: Morate nam vrniti naše morje.
Milan: Saj to ti pravim, če Bog je, bo poslušal Marijo, ona pa je, kot veš, kraljica Hrvatov.
Ervin: Tukaj smrdi po komunaj-zerskem čefurstvu!
Milan: In poganstvu! Pa kaj misliš, kdo je pregnal ribe? In kdo izsušuje Piranski zaliv?
Ervin: Dej no s tem hrvaškim misticizmom!
Milan: Rodon!
Ervin: Radion? Plavi radion?
Milan: Rodon vendar, naš ilirski bog morja, Pozejdon in Neptun sta le njegova epigona.
Ervin: Madonca! Nehaj, no!
Milan: E si, si! Ma se ti gavessi un cavallo?
Ervin: A Kingdom for a horse?
Milan: Natanko tako. Rodonu morava žrtvovati konja.
Ervin: Morskega konjička?
Milan: Ma ne, mulo, živega kuo-nja, anci dva. Slovienskega i hrvackega.
Ma tu v Istri imamo samo par oslov in boškarinov .
Ervin: Aha! Dva lipicanca?
Milan: Nisem prepričan, lipicanci so fina rasa, K.und K. d'origini spa-gnole, anssi arabe...
Ervin: O, že vem, dva digitalna, ekološka konja nabavimo, iz umetnega usnja, pa v nacionalnih barvah...
Milan: Genialna ideja, stari moj. Eden poje »ne vrag, le sosed bo mejak«, drugi pa »sinje more svijetu reci« ...
Ervin: Ne, ne, raje »Hej Slovani, naša reč slovanska živo klije!«.
Milan: Ma daj, potem se ti prištu-lita še Vučic in Dodik... Cio mulo, konjička naj zapojeta, »moj očka ima konjička dva«?
Ervin: Ja, itak, potem pa še Beethovnovo »Radost daje vinsko trto,/da-je nam prijatelja;/črv ima k nji pot odprto/kakor kerub do Boga«!
Rečeno - storjeno. Konjička sta zaplavala, eden iz Gradeža drugi iz Ko-torja. V trenutku, ko sta se na odprtem morju pri Chioggi sintetični živalci srečali in jo mahnili proti Istri, se je, glej čudež, morje pred njima začelo vrača-
ti v Piranski zaliv. Spogledala sta se in složno zapela in sordina »soto la defunta se stava sai piu ben, se magnava cro-dighe e luganighe co'l cren«. Le sardo-ni, guati in ciplji se niso vrnili. Kaj pa zdaj?
Vsega hudega vajeni dragi bralci veste, da vselej govorim po pravici, ampak razumeli boste, da vam tega, kaj sva z Ervinom počela z Rodonom (Nethun po etruščansko) zaenkrat ne morem zaupati. STA in HINA sta hkrati objavili vest: na zaprti seji je hrvaška Vlada enoglasno sprejela odločitev, ki jo je na zaprti seji potrdil Sabor (s 121 glasovi za, nihče proti, nihče vzdržan), da Vlada in Sabor načeloma ostajata proti kompromitirani arbitraži in da zavračata kakršnokoli posredovanje. V obrazložitvi odločitve je zapisano: hrvaške teritorialne vode se raztezajo po Savudrijski vali, pet metrov od hiše na kateri piše »tudi tukaj je Slovenija« (pod pogojem, da se napis nemudoma odstrani) in pet metrov od obale vse do rta Savudrija. Slovenske teritorialne vode se ne smejo razlivati čez črto navedenih petih metrov. V na-
sprotnem primeru bo posegla Hrvaška vojna mornarica, članica Nata. Odločba tudi odreja trojne mednarodne vode Hrvaške, Italije in Slovenije, ki jih tvori točka morske površine velikosti kovanca za pet kun (glej prilogo). Omenjena točka omogoča prost dostop vsem, tako, da slovenski in hrvaški ribiči prosto lahko pretovarjajo (seveda s fiskalnimi blagajnami, lege artis) na italijanske ladje svoj dnevni ulov.
Arbitražno sodišče je vsled samovoljne odločitve ene od strani v postopku naznanilo samoukinitev. Druga stran v postopku je objavila, da ostaja v arbitraži, da pa jemlje na znanje enostransko odločitev prve strani. Leto bo temeljito preučila (bojte se Da-najcev, četudi prinašajo darove) in se glede iste izjasnila v nedoločenem času. Prva stran zadržano sporoča, da jemlje na znanje izjave druge strani in arbitraže, da pa ostaja pri svoji odločitvi, pa naj si jo kdorkoli kadarkoli razlaga kot hoče. O tej temi ne bo razpravljala z nikomer nikoli več.
E vissero per sempre felici e con-tenti .
0 w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
oslavje - Opravili regulacijski poseg na pritoku Grojnice
Namesto postrvjih mladic blato v kamnitem oklepu
Pred regulacijskim posegom so v njem plavale mladice soških postrvi. Ob zaključku gradbenih del je njegova struga ujeta v kamniti oklep, dno je prekrito z blatom, obrežnega rastlinja ni več. Pred nekaj dnevi se je zaključil regulacijski poseg na malem pritoku Grojnice, ki izvira pod Oslav-jem. Čeprav njegov tok ne nikogar ogroža in ob njem ni zgrajene niti ene hiše, so se na deželi odločili, da je treba regulirati potok, ki sicer teče po ozemlju goriške občine. Z velikimi apnenčastimi bloki - od kdaj imamo v Brdih apnenec? - so utrdili nekaj desetin metrov potoka, zgradili so tudi nov most.
Preden so se bagri lotili uničevanja naravnega videza lepega briškega potoka, je bilo treba poskrbeti za izlov rib. »V potok smo lani vložili okrog sto mladic soške postrvi; očitno so dobile izredno okolje za svojo rast, saj so v enem letu zrastle od treh do 32 centimetrov dolžine. Potok je bil poln najrazličnejših vodnih žuželk, postrvi so pod senco bujnega obrežnega rastlinja preživele tudi najbolj vroče dneve, ko se je voda segrela do 26 stopinj,« pravi Walter Princi, predstavnik goriškega ribiškega okoliša v deželnem odboru zavoda Ente tutela pesca. Po njegovih besedah so z regulacijskim posegom hudo posegli v potok; njegovo dno je zdaj povsem razdejano, brez obrežnega rastlinja se bo voda v poletnih mesecih hitreje segrela, apnenčasti kamni nikakor ne sodijo v briško naravno okolje. Zelo kritični so tudi predstavniki zveze Legambiente, ki so pred meseci odločno pozvali deželo, naj ne izpelje predvidene regulacije. Okoljevarstveniki poudarjajo, da bi morali regulacijske posege opravljati s čisto drugačnimi tehnikami, ki so okolju prijazne in ki se jih poslužujejo v številnih krajih po Evropi in Italiji. »Kjer voda izpodjeda bregove, jih utrdijo z lesenimi koli in na brežino posadijo krajevno rastlinje - zlasti vrbe, ki s svojimi koreninami povsem naravno utrdijo breg. Ne gre za znanstveno fantastiko, temveč za čisto običajne ukrepe, ki so na Tri-dentinskem in Južnem Tirolskem na dnevnem redu,« pravijo okoljevar-stveniki, ki so pred začetkom regulacijskega posega - vrednega sto petdeset tisoč evrov - poudarili, da gre za »zakonito uničevanje naravnega okolja, ki je v prejšnjih letih že prizadelo Grojnico in druge potoke v Brdih«.
»Zakon zapoveduje ohranjevanje naravnih habitatov. V briških potokih živi rak koščak, v številnih izmed njih dobimo tudi soško postrv, ki je ogrožena vrsta. Zelo razširjen je tudi mre-nič - Barbus balcanicus, ki je v Furla-niji Julijski krajini prisoten samo pri nas. Briški potoki si zaslužijo večje zaščite, ne pa uničevanja,« je prepričan Princi.
Kdor si hoče ogledati regulirano strugo potoka, se mora peš odpraviti iz doline Grojnice proti Oslavju. Po šesto metrih hoje po gozdu bo zagledal regulirani del potoka in se verjetno vprašal, zakaj so strugo utrdili s tako velikimi kamni, saj nikogar ne ogroža. Potok teče pod pobočjem, na katerem rastejo večinoma samo akacije; v bližini ni hiš, le nekaj vinogradov je na nasprotnem pobočju. (dr)
Sobota, 8. avgusta 2015
APrimorski
~	dnevnik
gorica - Peterin
9
občin naj bo
- • •	• v
trijezična
Goriški občinski svetnik Demokratske stranke David Peterin je včeraj vložil pisno svetniško vprašanje županu Ettoreju Romoliju o trojezičnem poimenovanju in statutu zveze občin za Zgornje Posočje in Brda. »Iz neuradnih virov sem izvedel, da naj bi se občina Gorica, edina v novi zvezi občin Zgornjega Posočja in Brd, zoperstavljala trojezičnemu poimenovanju zveze, ki bo združevala 15 občin v okolici Gorice. V novi zvezi bodo poleg Gorice še slovenski občini Sovodnje in Štever-jan ter skupina furlanskih občin na desnem bregu Soče. Ker me tak pristop preseneča, župana sprašujem, ali potrjuje tako stališče in če ga potrjuje, kateri so razlogi za to,« sprašuje Peterin in nadaljuje: »Ko se obravnavajo vprašanja povezana z manjšinami, nekateri trdijo, da ni to glavni problem Gorice in njene okolice, saj so izzivi, ki so povezani z gospodarstvom in drugimi družbenimi dinamikami, veliko bolj pereči. Res je, naše mesto ima številne probleme; še toliko bolj je zato nerazumljivo tako ravnanje župana, ki ustvarja problem tam, kjer ga ni, ko nasprotuje poimenovanju zveze občin v italijanski, slovenski in furlanski verziji, ko to sploh ne prinaša dodatnih stroškov za javne uprave.«
Peterin poudarja, da se v trojezičnem poimenovanju zrcali prepletanje kultur in jezikov, ki so doma v Gorici. »Zanikati to dejstvo je skregano s sedanjostjo in z zgodovino. Ista uprava, ki se odpira sodelovanju v EZTS, ima še vedno nerazumljive mentalne zapreke ob preprostem vprašanju, kot je trijezično poimenovanje zveze občin? Že sama Gorica ob pisanju novega občinskega statuta bi si lahko dala trojezično ime. Delno razumem bojazni nekaterih, ko so v petdesetih letih prejšnjega stoletja pisali statut goriške občine. Takrat so hoteli ob vsakem koraku dokazovati, da je Gorica italijanska, zato je bilo potencialno nevarno tudi večjezično ime. Že težje razumem vztrajanje po tej poti, ko so v sredini devetdesetih let pisali statut, ki je še v veljavi. Svet se je od takrat k sreči popolnoma spremenil, danes Gorice ne nihče pobere nikomur, zato si lahko privoščimo povedati celotni družbi in to tudi uradno zapečatiti v imenu, da Gorica in Goričani smo in bomo ostali izredno zanimivo prepletanje zgodovine in sedanjosti, ki ga sintetično opisujemo z imenom Gorizia-Gorica-Gurize-Gorz. Tako je tudi z okoliškim teritorijem in naj bo tako tudi z nastajajočo zvezo občin, začenši z njenim večjezičnim poimenovanjem in statutom,« poudarja David Peterin.
tržič - V pristanišču se veselijo okoljskega dovoljenja za poglobitev kanala
Zelena luč ob porastu pretovora
V prvih šestih mesecih letošnjega leta pretovorili 2.310.000 blaga - Ob koncu leta ciljajo na postavitev novega rekorda
V Tržiču se veselijo novice, da so v Rimu končno prižgali zeleno luč za izkop kanala pred pristaniščem Portorosega. V četrtek se je na okoljskem ministrstvu zaključil postopek za izdajo okoljske-ga dovoljenja za izkop kanala, ki bo ob zaključku del globok 12,5 metra. Z morskega dna bodo morali odstraniti 885.000 kubičnih metrov materiala; zdaj je kanal globok 11,5 metra, kar je premalo za varno plovbo večjih ladij. »Po desetih letih čakanja se je zadeva končno premaknila z mrtvega tira,« poudarja deželna odbornica za okolje Sara Vito, po kateri gre za izredno pričakovan poseg, ki bo trži-škemu pristanišču zagotovil nadaljnji razvoj. Postopek za izdajo načrta je vodilo pristaniško podjetje, za načrtovanje kot tako je poskrbel konzorcij za razvoj tržiške industrijske cone. Načrt upošteva
celo vrsto omejitev; med izkopom bodo morali posebno pozornost namenjati motnosti vode tako zaradi bližine kopališč v Marini Julii in Štarancanu kot zaradi gojišč klapavic pred Devinom.
V pričakovanju na izkop se je prvo šestmesečje letošnjega leta v tržiškem pristanišču zaključilo s pozitivnimi številkami. Pretovor je končno dosegel količine pred začetkom krize leta 2008; skupno so pretovorili 2.310.000 ton blaga, v enakem obdobju lanskega leta je pretovor znašal 2.057.000 ton. Porast pretovora je bil 12-odstoten. Pristaniški operaterji upajo, da se bo pozitivni trend nadaljeval do konca leta, ko bi lahko prvič presegli prag 4,5 milijona ton pretovorjenega blaga. Pretovor je zrastel predvsem po zaslugi metalurških izdelkov, raste tudi pre-tovor avtomobilov. V prvih šestih mesecih letoš-
njega leta so pretovorili 59.098 avtomobilov, lani jih je skozi Tržič šlo 51.992; porast je 13,67-odstoten. Zadovoljni so tudi s pretovorom celuloze, ki že tradicionalno predstavlja eno četrtino vsega pretovo-ra v tržiškem pristanišču. V prvem šestmesečju so pretovorili 550.332 ton celuloze, en odstotek več kot v enakem obdobju lanskega leta. Za potrebe termoelektrarne so nazadnje pretovorili 482.472 ton premoga, kar je za 42 odstotkov več kot lani.
Lansko leto so v Tržiču skupno pretovorili 4.286.382 ton blaga, kar je bilo za 8 odstotkov več kot leta 2013. Lanski rezultat je bil tretji najboljši; več blaga so v zgodovini tržiškega pristanišča pretovorili le v letih 2006 in 2007 (4,5 in 4,4 milijona ton). Če se bodo pričakovanja uresničila, bo letošnji rezultat še boljši.
10
Sobota, 8. avgusta 2015
GORIŠKI PROSTOR
gorica - Predstavili jo bodo tudi na razstavi Expo
Logomotorna soba za multimodalno učenje
Goriška osnovna šola Elisa Frin-ta v Ulici Codelli razpolaga z inova-tivno logomotorno sobo, ki jo bodo v torek, 11. avgusta, predstavili na svetovni razstavi Expo v Milanu v okviru projekta »Progetto Scuola -Vivaio Scuole«. Gre za posebno učilnico, ki je namenjena multimodal-nemu učenju. Sestavljena je iz središča oz. osrednjega prostora in 9 zunanjih otokov, na katerih potekajo pouk oz. dejavnosti. Učilnico neprestano spremlja kamera, ki je postavljena tik pod stropom. Ta pošilja posnetke računalniku, ki s posebnim »softwarjem« zazna premike otrok in jih poveže z določenimi zvoki.
»Logomotorna učilnica je zelo koristna pri učenju najrazličnejših predmetov, od zgodovine do matematike, predvsem pa je v veliko oporo pri učenju novih jezikov,« pravi Se-
rena Zanolla, učiteljica na osnovni šoli v Ulici Codelli in izvedenka na tem področju.
»Učilnico smo prvič uporabili leta 2008, ko smo bili tudi edini v Italiji, ki smo razpolagali s tovrstnim objektom. Istega leta smo naš projekt predstavili tudi v španskem Vallado-lidu. Prave izvedence za multimo-dalno učenje pa lahko najdemo v zavodu Crossmodal Research Laboratory na univerzi v Oxfordu, po katerih se tudi zgledujemo,« pojasnjuje Serena Zanolla, ki bo v Milanu predstavila dodatno nadgraditev logo-motorne sobe. »Uresničili smo projekt "Il gusto del suono in movimen-to". S tem smo v logomotorni sobi pripravili asociacije med štirimi osnovnimi okusi - sladko, kislo, grenko in slano - in zvokom sedmih različnih glasbenih inštrumentov. Opazili smo,
Z leve ravnateljica Silvia Steppi Zanin, podravnateljica Fabrizia Perco in Serena Zanolla v logomotorni učilnici
foto a.v.
da reakcija otrok na zvoke in posledična povezava z okusi sploh ni naključna in tudi naši otroci potrjujejo podatke, ki so jih zbrali v Oxfordu. Ljudje namreč podzavestno povezujemo določene okuse s točno določenimi zvoki. Poskusu smo dodali tu-
di imena okusov v angleščini, tako da lahko naši učenci tudi utrjujejo tuje jezike,« zaključuje Zanollova in napoveduje, da opisana tehnologija odpira mnogo možnosti pri učenju otrok oz. ljudi, ki so disleksični ali imajo hude težave z vidom. (av)
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'UDINE, Trg sv. Frančiška 4, tel.
0481-530124.
DEŽURNA LEKARNAV DOBERDOBU
AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska Ul.
13, tel. 0481-78300.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel.
0481-482787.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio
70, tel. 0481-60395.
Koncerti
V	RONKAH: v cerkvi Sv. Lovrenca bo v nedeljo, 9. avgusta, ob 20.30 ob prazniku farnega zavetnika orgelski koncert z Mirkom Butkovičem. Prireja Ženski pevski zbor iz Ronk v sodelovanju z župnijo Sv. Lovrenca.
V	MARTINŠČINI: v gostilni Al Poeta bo danes, 8. avgusta, ob 21. uri koncert in predstavitev nove zgoščenke skupine Voci inconsuete (Elisa Ulian, Chiara De Santis in Annalisa Ponton); vstop prost. Informacije po tel. 048199903.
»SUMMER PARTY« V KANALU OB SOČI bo potekal pri šolskem igrišču danes, 8. avgusta, od 22. ure dalje. Nastopile bodo skupine Beltek, Vanillaz, Nick Karsten, Impulz, KKM DJ Contest Winner.
V	GRADU KROMBERK v sklopu etno in jazz Festivala »Glasbe sveta«: 11. avgusta ob 21. uri se bo predstavil Robert Jukič s projektom »Ženske«, 18. avgusta ob 21. uri bo nastopila ženska pevska skupina Kvali in 25. avgu-
™ L edia
PRIMORSKI DNEVNIK Od 1. do 31 m^urta
PÜL6TNI URNIK sprejemanja militi A^laidv prati pjalllu
o j m/in ice;, zahvale, sožalja, čeitifte v okvtfikv, rpal< ogtofi v okvirčku,
oglasi druiiev in organlzocil v okvirfkv ponedeljek - petek 1CUHK i4,pq iöbiti »prte
Tel. G00.912.775 e-po£ta: primorski iotmediajit Tmedia-UI. Malta i GOHfCA
sta ob 21. uri albanska jazz pevka Elina Duni s svojim kvartetom. Tržnica »Dobrote sveta«, ki bo ponujala domačo hrano, bo odprta od 19. ure; več na www.glasbesveta.org.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX: zaprt do 16. avgusta.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.20 -22.15 »Pixels«.
Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.15 »Ex_Machina«.
Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Spy«.
Dvorana 4: 17.50 - 20.15 - 22.15 »Joker - Wild Card«.
Dvorana 5: »R...estate al Kinemax« 18.15 »Leviathan«; 22.10 »Il ragazzo della porta accanto«.
DANES V NOVI GORICI
LETNI KINO SILVANA FURLANA: 21.00 »Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil«.
SI Šolske vesti
»SKUPAJ Z'GUD'MO« (ZAIGRAJMO):
poletni godbeniški kamp bo potekal na sedežu GD Nabrežina od 24. do 28. avgusta. Namenjen je otrokom in mladim od 8. leta dalje. Potrebno je osnovno znanje igranja inštrumenta, značilnega za pihalni orkester (pihala, trobila, tolkala); informacije Luciano Gergolet (tel. 334-9310000) in orkestri/godbe iz Nabrežine, Ricmanj, Proseka, Brega, Doberdoba in Trebč.
PLESNE DELAVNICE ZA OTROKE od 6. do 14. leta v organizaciji ZSKD bodo 7., 8. in 9. septembra v Prosvetnem domu na Opčinah. Prijave in informacije do 1. septembra: www.zskd.eu, info@zskd.eu, tel.040-635626.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da v zvezi z izrednim zaposlitvenim načrtom šolnikov za šolsko leto 201516 so z Ministrtva za šolstvo prejeli neformalno obvestilo, da spletni obrazec, predviden za izvedbo tretje in četrte faze omenjenega načrta, in ki naj bi ga obvezno izpolnili vsi šolniki, ki so na pokrajinskih lestvicah (GAE), za slovenske šole ni predviden. V najkrajšem možnem času bo zato Urad za slovenske šole v sodelovanju z Deželnim šolskim uradom in Ministrstvom za šolstvo izdal uraden dopis, kateremu bo priložen poseben obrazec, ki ga bodo interesenti izpolnili in izročili Uradu za slovenske šole v roku, ki bo za to določen. Vsi, ki so soudeleženi pri omenjenem zaposlitvenem postopku, naj pozorno sledijo zadevi.
MEDNARODNI POLETNI JEZIKOVNI KAMP 2015: DC Hiša pravljic v sodelovanju z Jezikovnim centrom Po-
liglot iz Nove Gorice in Rogosom vabi na jezikovne počitnice, ki potekajo v Doberdobu do 4. septembra. Otrokom od 4. do 13. leta ponujajo veliko zabave ter kvaliteten in pester program: jezikovne delavnice in tečaje, tematske in ustvarjalne delavnice, sproščanje v naravi, športne aktivnosti vseh vrst, glasbo in ples. Informacije: hisapravljic@gmail.com ali 334-1243766 od 18.30 do 20.30 (Martina Šolc).
S LOVI K obvešča, da je nov multidisci-plinarni program, ki je namenjen univerzitetnim študentom za leto 2015-2016 objavljen na spletni strani www.slovik.org. Prijavnice bodo zbirali na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. Program bodo začeli izvajati 10. oktobra med »Dnevom odprtih glav«.
& Izleti
POHOD OD REZIJE DO TRSTA v sklopu Slofesta bodo od 16. do 20. septembra priredili ZSKD, SPDT, SPDG in PD Benečije. Potekal bo v petih etapah: Rezija (Solbica) - Brezje (16.9.); Brezje - Špeter (17.9.); Špeter - Šte-verjan (18.9.); Števerjan - Mavhinje (19.9.) in Mavhinje - Trst (Borzni trg) (20.9.). Traso bo mogoče prehoditi v celoti ali po odsekih. Informacije in prijave po tel. 0481-884226 (Silvan Pittoli).
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ organizira izlet »Ptuj in lepote vinske dežele« v nedeljo 20. septembra; vpisovanje in informacije po tel. 340-3423087 (Paolo).
I!3 Obvestila
OBČINA SOVODNJE vabi starše otrok, ki so po veljavnem pravilniku upravičeni, da uporabljajo občinski šolabus, da čimprej vložijo prošnjo za šolsko leto 2015-2016.
AGENCIJA ZA PRIHODKE sporoča, da bodo od 10. do 28. avgusta uradi v Gorici in Tržiču odprti samo v jutranjih urah.
DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ul. Mameli v Gorici bo od 10. do 22. avgusta odprta samo od 9.30 do12.30 od ponedeljka do sobote.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO sporoča, da bo društveni urad na Korzu Verdi 51 zaprt do konca avgusta; informacije po tel. 0481-532092.
GLASBENA MATICA Gorica sporoča, da bo urad zaprt zaradi dopusta do vključno 28. avgusta.
GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da bosta pokrajinska knjižnica in pokrajinski zgodovinski arhiv zaprti do 23. avgusta.
JUS VRH sporoča, da se lahko prebivalci Vrha včlanijo v organizacijo s pisno prošnjo, ki jo lahko naslovijo na Jus Vrh (Devetaki 26, 34070 Sovodnje ob Soči - GO), ali pa pustijo v poštnem nabiralniku ŠKC Danica.
OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v popoldanskih urah vsi občinski uradi avgusta zaprti. Tehnični urad bo sprejemal po dogovoru po tel. 0481784009.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je zaradi poletnega premora zaprta do 14. avgusta.
SKGZ sporoča, da bo goriška pisarna zaprta zaradi dopusta do 21. avgusta.
URAD KMEČKE ZVEZE bo zaprt zaradi dopusta do 14. avgusta.
VZPI DOL-JAMLJE vabi na obisk partizanske knjižnice v Jamljah, Prvomajska ulica 20, ob sobotah od 17. do 19. ure; informacije po tel. 333-1175798 (predsednik Jordan Semolič) ali tel. 3388399452 (tajnik Patrik Zulian).
ZSKD obvešča, da je goriški urad odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure.
KMEČKI IN OBRTNIŠKI SEJEM bo potekal pri parkirišču v bližini gostilne Franc v Sovodnjah, Prvomajska 86, danes med 7.30 in 12. uro; informacije po tel. 333-4318338.
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Korzu Verdi 51 v Gorici bo do 28. avgusta odprta po poletnem urniku: ob ponedeljkih 8.00-16.00, ob torkih 11.0019.00, ob sredah 8.00-16.00, ob četrtkih 11.00-19.00 ter ob petkih 8.0016.00. Zaprta bo za dopust od 10. do 14. avgusta. Tel. 0481-531733, gori-ca@knjiznica.it.
0 Prireditve
»MARINA JULIA SUMMER FEST«:
danes, 8. avgusta, ob 21. uri koncert skupine Shipyard Big Band in v nedeljo, 9. avgusta, ob 21. uri koncert skupine Radio Zastava.
»MUŽJE DIRKE« V LEVPI (Kal nad Kanalom) bodo potekale v nedeljo, 9. avgusta od 16. ure dalje; ob 19. uri bo tombola in ob 20. uri bo ples s skupino Malibu; vstop prost.
LETNI KINO SILVANA FURLANA V NOVI GORICI na ploščadi za novo-goriško občino: danes, 8. avgusta, ob 21. uri film »Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil« (Felix Herngren); 9. avgusta ob 21. uri film »Gozdovi so še vedno zeleni« (Marko Naberšnik). Več na spletni strani www.nova-gori-ca.si/poletne_prireditve_v_novi_go-rici.
V GORICI: v parku Basaglia v Ul. Vit-torio Veneto bo v ponedeljek, 10. avgusta od 20. ure dalje srečanje »Gong pod zvezdami«. Vodila bosta inštruktorja Rosella Freschi in Gianni de Simoi; vstop prost s prostovoljnimi prispevki.
-/
V	GRADIŠČU: praznik »Festival del Sorriso« bo potekal do 9. avgusta na Trgu Unita. Danes, 8. avgusta, ob 21. uri bo Eurokarnival s pustnimi skupinami iz Štarancana, Romansa in Medee. Nedelja, 9. avgusta, bo od 10. ure dalje v znamenju druženja v kostumih iz fikcijskega sveta »cosplaya«.
ŠAGRA SV. ROKA V PODTURNU: danes, 8. avgusta, ob 18. uri bo Marco Plesnicar predstavil publikacijo »Dalle cronache delle Madri Orsoline -Gorizia in macerie - correva l'anno 1915« Vannija Feresina; ob 20.30 glasbena prireditev s skupino Mulino del Po. 9. avgusta ob 15.30 mednarodno tekmovanje pritrkovalcev; ob 20.30 glasba s skupino Rene e la sua orchestra. 10. avgusta ob 20.30 ples s skupino Fantasy; ob 22.30 tombola. 11. avgusta ob 18. uri srečanje z Robertom Zottarjem, ki bo govoril na temo publikacije »I primi piatti della tradizione goriziana«. 12. avgusta ob 20.30 glasba za mlade s skupino »Alta tensione«. 13. avgusta ob 20.30 ples s skupino Fantasy; ob 22.30 tombola. 14. avgusta ob 17. uri srečanje na temo »I piatti forti della cucina del Go-riziano«, predaval bo Carlo del Torre; ob 20.30 glasba s skupino Oasi; ob 21. uri tombola za otroke. 15. avgusta ob 20.30 ples s skupino Rene e la sua orchestra. 16. avgusta ob 10.30 maša in izročitev nagrade »Mattone su mattone«; ob 20.30 ples s skupino Souvenir; ob 22.30 tombola.
V	FARI: astronomski observatorij (Strada Colombara, 11) bo v sklopu prireditve »Fara pod zvezdami« odprt v sredo, 12. avgusta, od 20.30 dalje s prostim vstopom; za boljši ogled meteorjev organizatorji svetujejo, naj obiskovalci prinesejo s sabo stolico ali ležalnik; več na www.ccaf.it, in-fo@ccaf.it, tel. 0481-888540.
V	DOMU VALENTINA STANIČA V ROČINJU bo danes, 8. avgusta, ob 20. uri odprtje razstave slik Marine For-nazarič iz Salerna z naslovom »Prijateljstvo ne pozna meja« in ob 21. uri komična kriminalka gledališke skupine KUD Šempeter pri Gorici »Pogrešani soprog« Sandre Devetak, v režiji Gorazda Jakominija.
V	PARKU GRADU KROMBERK bodo potekali danes, 8. avgusta, ob 20. uri »Zvezdni utrinki v kozarcu 2015«. Utrinke na nebu bo obiskovalcem predstavilo Astronomsko društvo Nanos iz Ajdovščine, za glasbene utrinke bo s poskočnimi ritmi poskrbel Beer Belly band iz Kranja. Ob slabem vremenu bo večer v grajski veži.
V	NOVI GORICI »STOPIMO SKUPAJ«. Program poletnih prireditev na ploščadi za novogoriško občino: 10. in 11. avgusta ob 17. uri akrobatsko-gleda-liška delavnica, 12. avgusta ob 17. uri akrobatsko-gledališka delavnica in ob 21. uri plesni performance »Navzkrižni pogledi«. Več na spletni strani www.nova-gorica.si/poletne_priredi-tve_v_novi_gorici.
S Poslovni oglasi
Pogrebi
DANES V GORICI: 9.00, Maddalena (Magda) Mikluz iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev Sv. Ivana in na glavno pokopališče.
DANES V TRŽIČU: 9.30, Elda Domi-nutti, blagoslov v kapeli bolnišnice, sledila bo upepelitev; 10.50, Romilda Ostermann vd. Sambo iz bolnišnice v kapelo pokopališča in na pokopališče; 12.30, Maria Coslovich vd. Benussi (ob 11.45 iz goriške splošne bolnišnice) v baziliki Sv. Ambroža, sledila bo upepelitev.
DANES V ROMANSU: 11.30, Giuseppe Visintin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
UL. CIPRIANI PRODAM LEPO STANOVANJE 40 kv.m. po zelo ugodni ceni.
Tel. 347-1395917
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 8. avgusta 2015 1 1
gorica - Umival se je pod sejemskim razstaviščem, kjer ga je naenkrat odnesel tok
Pribežnik utonil v Soči
Pod goriškim sejemskim razstaviščem Expomego je okrog 10.30 stopil v reko, da bi se umil, vendar ga je zatem tok naenkrat začel odnašati. Na pomoč je klical prijatelja, ki je skočil v vodo, da bi ga zadržal, vendar so bila njegova prizadevanja zaman. Nesrečnemu pakistanskemu pribežniku ni uspelo iz vode, močan tok - iz solkanskih zapornic so takrat spuščali okrog 80 kubičnih metrov vode na sekundo - ga je odnesel naprej. Njegov prijatelj je stekel po bregu proti cesti, kjer je srečal delavca; prosil ga je, naj mu pomaga in mu skušal razložiti, kaj se je pravzaprav zgodilo. Za silo sta se sporazumela in delavec je zavrtel interventni številki 118 in 113. Na kraj so nemudoma prihiteli policisti, reševalci in gasilci, ki so se takoj lotili iskanja pogrešanca. Kmalu zatem so se jim pridružili še gasilci-pota-pljači iz Trsta, priletel je tudi gasilski helikopter, s katerega so sredi popoldneva zagledali truplo pogrešanega pribežnika. Tok ga je odnesel nekaj sto metrov naprej, njegovo truplo so okrog 16.30 pobrali iz stranskega rokava reke pod Štandrežem, nekaj sto metrov pred mostom ceste 56 Bis. Kjer je mladenič stopil v vodo, so policisti našli njegovo majico, hlače in copate.
Mladenič je imel 25 let, doma je bil iz Pakistana; pred nekaj dnevi je prišel v Gorico in ob prihodu v mesto opravil pregled Rdečega križa. Skupaj s številnimi drugimi pribežniki je v pričakovanju na pridobitev statusa azilanta živel v zasilnih zavetiščih in šotorih na bregu Soče. V zadnjih dneh naj bi se ob reki zadrževalo kakih šestdeset beguncev, vendar njihovega točnega števila nihče ne ve. Pribežni-ki vodo iz Soče uporabljajo za pripravo hrane, v reki se tudi umivajo in kopajo.
gorica - Promocijska turneja prvoligaša Udinese
Želijo si goriških navijačev
Igralcev ni bilo na spregled, saj se mudijo v Španiji - V mesto dospela le tovornjak in avtobus
gabrje - Najdba
V zabojniku na pokopališču deli divjega prašiča
V zabojniku na gabrskem pokopališču so včeraj našli dele divjega prašiča. Ko se je zjutraj uslužbenec podjetja Isa Ambiente, približal zabojniku, je iz njega strašno zaudarjalo. Ko ga je odprl, je takoj razumel zakaj. V zabojniku je bilo več delov divjega prašiča - noge, kosti, meso, ščetine... Uslužbenec smetarske službe je obvestil sovodenjsko občino, le-ta je na najdbo opozorila zdravstveno podjetje, ki je zatem poskrbelo za odvoz smrdečih odpadkov. Na sovodenjski občini so nam pojasnili, da so v zabojnikih na občinskem ozemlju prvič naleteli na tovrstno najdbo. Sicer pa imajo po vsej pokrajini težave z objest-neži, ki odlagajo v zabojnike ob pokopališčih vreče, polne najrazličnejših odpadkov.
Peščica ljudi, ki se je včeraj popoldne zbrala na Verdijevem korzu, da bi pričakala prihod igralcev nogometnega prvoligaša Udinese, je ostala praznih rok. Na začetek peš cone na Korzu Verdi je - v zamudi - dospel le tovornjak z osebjem, ki skrbi za promocijo podjetja Udinese Calcio, o igralcih pa ni bilo ne duha ne sluha, saj se trenutno mudijo v španskem mestu Granada, kjer jih danes ob 20.30 čaka prijateljska tekma s tamkajšnjo nogometno ekipo. Kasneje se je na Korzo pripeljal še izredno tehnološki avtobus novogoriške družbo Avrigo, ki bo nogometaše Udineseja prevažal po celem italijanskem polotoku. Nekoliko bolj zabavno je bilo v Ulici Veniero v
Podturnu, saj se je tovornjak nato preselil na prizorišče šagre sv. Roka. Tam so organizatorji občinstvo pozabavali z animacijami, z raznimi nagradnimi igrami in z namiznim nogometom, za najmlajše - in starejše - pa je bil na voljo tudi »playstation«.
Delegacija italijanskega prvoligaša se od 10. julija mudi po celi deželi za promocijo ekipe in letošnje sezone, ko bodo Toto Di Natale in soigralci prvič zaigrali na obnovljenem stadionu Friuli; njegovo maketo so včeraj predstavili na šagri v Podturnu. »Obisk tovornjaka podjetja Udinese Calcio je bil neke vrste dogodek v dogodku, saj je odlično pospremil začetek priljubljene ša-gre. Praznik v Podturnu se je tako športno obarval, s prisotnostjo predstavnikov italijanskega prvoligaša pa je pridobil tudi deželno razsežnost,« je povedal goriški župan Ettore Romoli, ki je Udinesejevo delegacijo pričakal že na Verdijevem korzu. Promocijska turneja ekipe Udinese se bo nadaljevala v ponedeljek v Palmanovi, zaključila pa se bo v nedeljo, 16. avgusta, ko bo Udinese odigral tekmo državnega pokala proti zmagovalki srečanja med LAquilo in Novaro. (av)
gorica - Pod lipami
Poklon Avseniku in njegovi glasbi
Aleksi Jercog z Jožico Svete in tercetom Kresnice (zgoraj); udeleženci večera (desno)
bumbaca
Četrtkovo Srečanje pod lipami so posvetili spominu na »ikono« slovenske narodno-zabavne glasbe Slavka Avsenika, ki je umrl letošnjega 2. julija v 86. letu starosti. Poleg Kulturnega centra Lojze Bra-tuž in krožka Anton Gregorčič je pri organizaciji večera sodeloval tudi deželni sedež RAI FJK, sicer producent dokumentarnega filma Spomin - Naših 60 let ob Avsenikovih melodijah, katerega scenarij in režijo je podpisal Aleksi Jercog.
Pred predvajanjem enournega dokumentarca je večer uvedla Avsenikova pesem Tam, kjer murke cveto, ki jo je izvedel vokalni tercet Kresnice. Tega je med večerom spremljal sam Aleksi Jercog s harmoniko, nekaj pesmi je skupaj s tercetom zapela tudi Jožica Svete, pevka ansambla bratov Avsenik. Po glasbenem uvodu sta občinstvo pozdravili predsednica centra Bratuž Franka Žgavec in direktorica slovenskih programov RAI Martina Repinc. Besedo je nato ponovno prevzel Aleksi Jercog, ki se je zapletel v pogovor z Jožico Svete. Ta je poskrbela za lepo število anekdot,
ki so vezane na Slavka Avsenika. Opisala ga je kot pri delu strogega in natančnega človeka, ki je bil drugače zelo pozoren na probleme in težave drugih. Jožica Svete je tudi povedala, da je bila zelo počaščena, ko jo je Slavko Avsenik povabil na avdicijo. Med večerom so tudi poudarili, da je Slavko Avsenik imel več kot 10.000 nastopov, pri srcu pa so mu še posebej ostali tudi koncerti v zamejstvu, predvsem na Majenci v Dolini.
Zavrtel se je nato Jercogov dokumentarec, s katerim se je režiser poklonil Avsenikovi ustvarjalnosti. V kamero je ujel pričevanja triintridesetih protagonistov Avsenikovih glasbenih poti: od članov družine Avsenik preko glasbenikov in pevcev ansambla do muzikologov, skladateljev ter drugih kulturnih in glasbenih delavcev. Dokumentarec tudi priča o vplivu, ki ga je Avsenikova glasba imela na ustvarjalnost zamejskih glasbenikov in nasploh na ljudi z Goriškega in Tržaškega, ki so se v četrtek poklonili pravi legendi narodno-za-bavne glasbe. (av)
Udinesejev avtobus na Korzu (pod naslovom) in tovornjak v Podturnu
foto a.v.
1 2 Sobota, 8. avgusta
2015
MNENJA, RUBRIKE
SLOVENIJA TA TEDEN
Hladen tuš ob umiku uglednega arbitra
Darja Kocbek
/
Slovenija je v arbitražnem postopku o določitvi meje s Hrvaško v tem tednu dobila še en hladen tuš. Nepričakovano je ostala že brez drugega arbitra. Samo teden dni po imenovanju je odstopil predsednik Meddržavnega sodišča v Haagu Ronny Abraham, ki je nadomestil Jerneja Sekolca. Ta je julija kot slovenski arbiter odstopil potem, ko so Hrvati razkrili, da je v nasprotju s pravili arbitraže slovenski agentki Simoni Drenik sporočal zaupne podatke o poteku arbitražnega postopka.
Ronny Abraham, ki ga je slovenska politika za novega slovenskega arbitra kot uglednega mednarodnega pravnega strokovnjaka izbrala soglasno, se je umaknil s skopim pojasnilom, da potem, ko so se Hrvati odločili za enostranski odstop od arbitražnega procesa, zanj ni več primerno, da bi bil arbiter v nadaljnjih postopkih. Slovenska politika mora v 15 dneh najti novega arbitra, če ga ne bo, ga bo imenoval predsednik arbitražnega sodišča.
Pri odločanju o nadaljevanju arbitražnega postopka je vsekakor pomembno, da arbitražni sporazum, ki sta ga predsednika slovenske in hrvaške vlade podpisala leta 2009, ga nato ratificirala parlamenta obeh držav in so ga državljani v Sloveniji z večino glasov podprli na referendumu, zlasti v Bruslju velja za zgled reševanja mejnih sporov med drugimi državami, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije. Te namreč enako kot Slovenija in Hrvaška večinoma še nimajo rešenih sporov o meji. Toda Slovenija in Hrvaška sta že v EU, preostale države na območju nekdanje Jugoslavije še dolgo ne bodo. Tako se z vsakim novim zapletom povečujejo možnosti, da arbitražni postopek ne bo končan.
Nadaljevanju arbitražnega postopka prav tako nikakor ne bi bila v prid kakršna koli nesoglasja v slovenski politiki. Ta bi koristila zgolj Hrvatom, kjer politične stranke ne glede na barvo, pripadnost desni ali levi sredini, začetek predvolilnih aktivnosti soglasno podpirajo odločitev o enostranskem odstopu od arbitražnega procesa s Slovenijo. Hrvaška politika je odločna, da bo za vsako ceno skušala doseči prekinitev arbitražnega postopka, če pa se bo ta kljub temu končal z odločitvijo, pa bo naredila vse, da ta ne bo uporabljena, če ne bo v skladu s hrvaškimi interesi (jim bodo Slovenci ukradli del morja, kakor je dejal hrvaški pravnik Davorin Rudolf). Interes Slovenije je v Piranskem zalivu od arbitražnega sodišča v Haagu dobiti odločitev o takšnem poteku meje, da bo ohranila dostop do odprtega morja. Po neuradnih informacijah slovenske in hrvaške strani se ji je v dosedanjem postopku arbitraže takšna rešitev obetala.
Medtem ko je odločitev o usodi arbitražnega postopka še odprta, je bila v tem tednu že sprejeta odločitev o zaključku postopka prodaje slovenske nacionalne telekomunikacijske družbe Telekom Slovenije. Edini ponudnik britanski investicijski sklad Cinven je namreč v sredo obvestil Slovenski državni holding (SDH), ki je prodajal 72,75-odstotni državni delež v Telekomu, da ne želi nadaljevati pogajanj za zaključek prodajnega postopka. V Cinvenu so pojasnili, da je od junija, ko so oddali zavezujočo ponudbo, prišlo do več pomembnih dogodkov zaradi katerih se jim nakup Telekoma Slovenije ne bi več ekonomsko izplačal. Tako je propadel drugi poskus prodaje Telekoma Slovenije v sedmih letih. Tako kot
leta 2008 je njegovo prodajo v veliki meri spet preprečila politika.
Britanci so dejansko nedvoumno povedali, da Telekom Slovenije ni več družba, ki bi lastnikom v prihodnje lahko prinašala velike dobičke, prej jim utegne biti v breme. To pomeni, da za zdaj tako rekoč ni možnosti, da bi vlada to podjetje lahko prodala, kar je potrdil predsednik uprave SDH Matej Pirc z besedami, da na mizi nimajo nobene druge ponudbe za nakup Telekoma. Ta za zdaj še ostaja na seznamu podjetij za prodajo.
Eden od glavnih razlogov, da je sklad Cinven umaknil svojo ponudbo, so bile odškodninske tožbe proti Telekomu. Po podatkih, ki jih je aprila uprava objavila v poslovnem poročilu za leto 2014, je tožb za izplačilo odškodnine vloženih za 298,8 milijona evrov. Telekomu poleg tega grozi še 60 milijonov evrov globe, če bo upravno sodišče potrdilo odločbo agencije za varstvo konkurence, ki je ugotovila, da je kot podjetje, ki je imelo prevladujoč položaj na trgu telekomunikacijskih storitev, zlasti pred desetimi leti konkurentom oteževal dostop do fiksnega omrežja in uporabo bitnega toka.
Poslovno poročilo za lansko leto je še razkrilo, da so bili poslovni rezultati slovenske nacionalne telekomunikacijske družbe lani zelo skromni. Dobička je imela za 1,6 milijona evrov, leto prej je ta znašal še 52 milijonov evrov.
Gotovo pa je v Telekomu Slovenije še vedno dovolj denarja za polnjenje žepov tistih, ki so prek politike vseh barv in polov pa tudi prek različnih interesnih skupin prisesani nanj. Le njim dejansko ustreza, da družba tudi v tokratnem poskusu ni bila prodana in gotovo vsaj nekaj časa še ne bo, če sploh kdaj bo.
TA TEDEN
Še o italijanskih ujetnikih priprtih na ljubljanskem gradu. »Ujetniki so zdravi ljudje, skoro vsi približno tridesetih let; kakor kažejo visoke številke na čepicah, so to do-služeni rezervisti in najboljši vojaški materijal. Njihove rja-vozelenosive uniforme niso veliko trpele. Ranjen ni nihče izmed ujetnikov, ki pripadajo seveda različnim polkom.
Ozka steza vodi navkreber k gradu, čigar visoka, zamrežena okna kažejo, da bi beg ne bil lahak, tembolj ker prebijejo neranjeni ujetniki tu le svojo petdnevno karanteno. Vrata, ob katerih neprestano stoji glavna straža, vežejo zunanje dvorišče z zelo obširnim notranjim dvoriščem, po katerem se čez dan vojni ujetniki, častniki in moštvo, svobodno gibljejo. Stari kostanji stoje sredi prostora, ki ga obdajajo poslopja, in nudijo senco; tu posedajo po klopeh častniki, zdravniki in podčastniki.
Vojnoujeti vojaki se gnetejo v senci ob zidovih. Videti so dobrovoljni in veseli ter salutirajo našim častnikom vodoravno se dotikajoč čepice z roko. Ob šestih zvečer je
PRED 100 LETI
vzklic, pri čemer pomagajo našemu vojaškemu profosu italijanski podčastniki, da pride preje k večerji, ki obstoja tu kakor pri naših vrlih četah iz črne kave.
Zjutraj in zvečer črna kava, opoldne juha in meso, redkokdaj močnata jed, kajti priljubljeni makaroni so postali dragoceni. Na desnem krilu stoje bersaljeri, katerih okrogli klobuk barve »kaki« krasi perjanica ki je le nekoliko manjša in ravno tako za vojno neprimerno vsiljiva, kakor v miru. Po telesni velikosti izbrani ljudje, kajti ostala pehota, kakor se zdi, ne doseza srednje višine naših ljudi. V smislu svoje tradicije stečejo na svoje mesto, kadar se pokliče njihovo ime, dočim gredo drugi počasi.
Marsikateri vojnih ujetnikov se je naučil nemščine, bodisi da je kot delavec ali rokodelec delal v nemških deželah, ali pa bil ondi rojen kot sin potujočega Italijana. O vojnem položaju so se mogli poučiti le iz časopisov. Neki mlad grenadir, po imenu Alemanno, zagotavlja, da mu je bila vojna všeč.«
TA TEDEN
Protislovenska gonja po izvolitvi Dušana Hreščaka v občinski odbor se nadaljuje. »Tokrat sta na Trgu Sv. Antona sklicala svoje podrepnike misovska prvaka Morelli in Wondrich. Razbrzdani vročekrvni mlečnozobni tolpi sta s pridigarskim glasom tvezala zasluge, ki jih ima MSI v obrambi narodnostnih in moralnih vrednot italijanstva Trsta.
Oba govornika sta se najbolj zaganjala najprej v osebo Hreščaka, potem pa v tajnika KD Botterija, kateremu sta očitala, da »prodaja Trst titovcem«. V strupenih, šovinističnih govorih Morellija in Wondricha ni manjkalo slikovitih fašističnih cvetk ter značilnih fraz razpihovanja narodnostne mržnje proti Slovencem.
Posledica razboritih Wondrichevih in Morellijevih besed je bila, da se je po končanem zborovanju podivjana fa-šistovska tolpa pobalinov najprej zagnala proti bližnjemu Trgu San Giovanni, kjer so hoteli uprizoriti demonstracije pred sedežem KD. Policija in karabinjerji pa so že od sedme ure dalje zaprli vse ulice in izhode na Trg San Giovan-
PRED 50 LETI
ni. Tolpa je nekaj časa rinila v policiste, nastal je tepež in bilo je nekaj ranjenih pobalinov. Demonstracija se je nato nadaljevala po ulicah ob kričanju »a morte i ščavi«. Okrog 23. ure pa so odšli v Ulico sv. Frančiška z očitnim namenom, da bodo napadli Tržaško knjigarno. Ker so bile rebrače zaprte, so s pravim fašističnim sovraštvom žalostnega spomina razbili tablo z napisom Primorski dnevnik ter rjoveli in še naprej kričali »fora i ščavi«, »a morte Tito« in podobno.
Nato so fašisti v sprevodu odkorakali po Ulici Carducci do Oberdankovega spomenika, kjer je imel De Vidovich zaključni hujskaški govor. Fašisti so se nato pognali na Ulico Filzi in sicer pred Tržaško kreditno banko. Začeli so razbijati vežna vrata hiše, misleč da vdirajo v banko. Vrata so razbili in šele takrat je prišla policija, ki je začela pobaline raz-gnati. Bila je že polnoč, ko so demonstracije ponehale. Napad na banko je bilo zadnje dejanje fašistične drhali, ki je dala duška svojim protislovenskemu in protijugoslovan-skemu sovraštvu.«
rtv slovenija - V ponedeljek
Dokumentarec o Ivanu Rudolfu, borcu za svobodo
TRST - V ponedeljek, 10. avgusta bo ob 20. uri na drugem programu RTV Slovenija premierno predvajan dokumentarec o Ivanu Rudolfu, ki ga je zrežiral Marko Radmi-lovič. Gre za življenjsko zgodbo Primorca, ki se je rodil na Vrabčah v sežanski občini, vendar se je kmalu preseli v Šentvid, sedanji Podnanos, kjer je bil njegov oče učitelj. Med študijem na idrijski realki so ga zaprli zaradi pro-
Ivan Rudolf (v sredini)
tiavstrijskega delovanja. Po prvi svetovni vojni se je pridružil Maistrovim borcem, bil odlikovan za hrabrost, nakar je v Podnanosu organiziral trojko narodnoobrambno organizacije TIGR.
Ko so se pričele aretacije v zvezi s prvim tržaškim procesom, se je umaknil v Jugoslavijo in skupno z lonjerskim rojakom dr.Čokom pomagal primorskim beguncem. Tigrovska organizacija je zbirala vojaške informacije in jih posredovala tako jugoslovanski kot britanski obveščevalni službi. Zaradi sodelovanja pri organizaciji atentatov na tovorne vlake v Avstriji so jugoslovanske oblasti pod pritiskom nacistične Nemčije izdale tiralico. Mesec dni pred nacifašističnim napadom na Jugoslavijo se je umaknil v Palestino, nato pa v Egipt, kjer je med italijanskimi vojnimi ujetniki zbiral Primorce, ki so se navdušeno prijavili v gardni bataljon. Do leta 1944 jih je zbral nad 4.500, večinoma se je potem vključili v Prekomorce. V Kairu je izdajal list "Bazovica" in knjižno zbirko "Šotorska knjižnica". Najboljše prostovoljce so zbrali v elitno skupino, ki se je izvežbala v padalstvu, minerstvu in te-legrafiji. Poslani so bili kot prevajalci z angleškimi misijami k partizanom. Toda ker so bili izurjeni pri Britancih, ki so bili sicer vojaški zavezniki, vendar za komunistično partijo sovražniki, so polovico padalcev po vojni likvidirali. Ivan Rudolf se je vrnil v Trst šele leta 1946, kjer se je pridružil novoustanovljeni protikomunistični Slovenski demokratski zvezi in bil njen tajnik ter urednik lista "Demokracija".
Dokumentarec bodo ponovili v sredo, 12.t.m. ob 12. uri na prvem programu RTV Slovenija. Po predvajanju si ga bo moč ogledati na spletu, in sicer v arhivu RTV Slovenija.
PISMA UREDNIŠTVU
Umski bolniki niso nevarni
Peljem se z mestnim avtobusom v tržaško mestno središče. Nenadoma v avtobusu nek gospod začne močno mahati z obema rokama in kriči na ves glas. Nakar gospa blizu mene se, verjetno zaradi nenadnega mahanja in kričanja tega gospoda, prestraši, in mi reče: "Cos-sa la pensa? No so se Franco Basaglia ga fatto ben, che el ga verto el manicomio..." / "Kaj mislite? Ne vem, če je Franco Ba-saglia storil prav, da je odprl umobolnico...". Odgovorim ji prepričano: "Si, si, si-gnora, el ga fato benissimo!" / "Da, da, gospa, je storil popolnoma prav!"
Zakaj je v naši družbi ustaljeno prepričanje, so so umski bolniki nevarni? Zakaj ima naša družba umobol-no osebo za nevarno osebo, za osebo, katere se je treba bati, včasih se je celo znebiti? Pred katero se je treba ščititi? Zakaj je ustaljen ta destruktiven predsodek, da so umobolne osebe nevarne? Končno smo pred kratkim v Italiji dosegli zaprtje psihiatričnih zaporov in to je bistven ter odličen dosežek, pomemben korak naprej v naši civilizirani demokratični družbi. Toda ostane nam še mnogo intenzivnega, aktivnega dela, da se družba v polni meri zne-
MU
bi predsodkov v odnosu do umobolnih. Kaj bi lahko storili, da bi odpravili predsodek, da je umobolna oseba nevarna? Naše prizadevanje, naša borba proti predsodkom, ki uničujejo človeško dostojanstvo umskega bolnika, morata biti stalna, prepričana, pogumna. Vabim predvsem mlade generacije, da si za to prizadevajo. Iskati moramo primerne strategije, da odpravimo predsodke, da so umski bolniki nevarni.
Mnenje, prepričanje, da je umski bolnik nevaren, je nesprejemljiv predsodek, močno ukoreninjen v naši družbi. Mnogi brez vsakršnega utemeljenega razloga kažejo odklonilen, negativen odnos do osebe, ki je umsko bolna. Vemo, tako kot nam zagotavljajo raziskovalna dela na področju psihiatrije, da umski bolniki nikakor niso nevarni. Zakaj se torej dogaja, da se nekdo danes še lahko sprašuje, ali je prav, da je psihiater Franco Basaglia odprl vrata tržaške umobolnice?
Elena Cerkvenič
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
Sobota, 8. avgusta 2015 1 3
Začetek v Angliji
LONDON - Danes se začenja angleški premier league. Prestopni rok je bil živahen, obrnil je 700 milijonov evrov, kar naj bi nekako uravnovesilo moči, za naslov pa so glavni favoriti prvak Chelsea, Manchester City, Manchester United in Liverpool. Kljub temu, da je Chelsea prestopni rok končal z aktivom 20 milijonov, je moštvo trenerja Mourinha (na sliki) skoraj nespremenjeno in še vedno favorit. Kupčijo leta je sklenil Manchester U., ki je za 60 milijonov najel obetavnega Raheema Sterlinga.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Počitnice si bo zapomnil
PARIZ - Britanskega voznika formule 1 Jensona Buttona in njegovo japonsko ženo manekenko Jessico Michibata so okradli na počitnicah v mondenem francoskem letovišču St. Tropez. Britanski The Sun je navedel, da so roparji v klimatsko napravo spustili plin, ki je uspaval Buttona, njegovo ženo in tri prijatelje, ki so bili tedaj v hiši, nato pa ukradli stvari v vrednosti 428.000 evrov. Med ukradenimi predmeti je tudi zaročni prstan Jessice Button, sam vreden 350 tisoč evrov.
PLAVALNO SP - Prvič v zgodovini tudi bron kar trojici tekmovalk
Avstralski »sister act«
KAZAN - Svetovno prvenstvo v plavanju v Kazanu je doživelo novo premiero. Prvič v zgodovini tega športa sta se na stopničke povzpeli sestri v isti disciplini. Na prestižnih 100 m prosto je to uspelo Avstral-kama Bronte in Cate Campbell, med njiju se je vrnila le za po na prvenstvu videnem mnoge prva favoritinja Švedinja Sarah Sjö-ström. V Tatarstanu je bila najboljša Bronte Campbell, svetovna prvakinja iz Barcelone 2013, Cate pa je stala na najnižji stopnički zmagovalnega odra. «Neverjetno sem ponosna nanjo. Trdo je garala za to,» je po tekmi o leto dni mlajši sestri dejala branilka naslova 23-letna Cate Campbell.
A to ni bilo edino avstralsko slavje večera. Leto dni pred olimpijskimi igrami v Rio de Janeiru se je kot najboljši plavalec hrbtnega sloga predstavil Mitchell Larkin. Ta je naslovu na 100-metrski razdalji dodal še zmago na najdaljši 200-metrski.
V	moški konkurenci sta bila podeljena še dva naslova. Na 200 m prsno se je zlata veselil 25-letni Nemec Marco Koch, ki je prvi nemški svetovni prvak po letu 2009 in prvenstvu v Rimu. Na 4 x 200 m prosto pa so za huronsko navijanje v Kazan Areni poskrbeli Rusi, ki so bili do zadnje menjave v igri za medaljo. Prav na koncu je kazalo na zmago ZDA z zvezdnikom Ryanom Lochtejem, a so v zadnji menjavi Britanci s svetovnim prvakom Jamesom Guyem Američane potisnili na drugo mesto, pred Rusi so tekmo končali tudi bronasti Avstralci.
Prav poseben pa je bil razplet na ženski tekmi na 200 m prsno in zanesljivo se bo znašel v plavalnih analih. Slavila je Japonka Kanako Watanabe pred Av-stralko Micah Lawrence, bron pa je dobila kar trojica plavalk - Španka Jessica Vall, Danka Rikke Möller Pedersen in Kitajka Shi Jinglin.
Današnje odločitve
Moški: 50 m prosto, 100 m delfin; ženske: 800 m prosto, 200 m hrbtno, 50 m delfin; 4 x 100 m prosto, mešane štafete
Moški vaterpolo, danes
finale Hrvaška - Srbija
V	današnjem finalu ob 21. uri bodo igrali hrvaški in srbski vaterpolisti. Hrvaška je po boljšem izvajanju petmetrovk s 15:13 premagala Grčijo. Lažje delo je imela Srbija, ki je bila z 10:6 boljša od Italije. V finalu se bosta tako pomerili ekipi, ki sta že osvojili naslov svetovnega prvaka, Hrvaška leta 2007 in Srbija dve leti pozneje. To bo po osmih letih in treh zaporednih porazih v polfinalih prvi finale za aktualne olimpijske prvake Hrvate na svetovnih prvenstvih. Za 3. mesto se bo Italija proti Grčiji pomerila ob 19. uri.
Ženski vaterpolo,
naslov ZDA, Italiji bron
V	finalu SP so Američanke premagale Nizozemsko s 5:4 (0:1, 2:1, 3:1, 0:1). V malem finalu, ki se je končal šele po izvajanju petmetrovk, pa so Italijanke premagale Avstralijo z 12:10 (2:3, 1:2, 2:0, 2:2; 3:5). Ameriške vaterpolistke so se z osvojenim naslovom vpisale v zgodovino tega športa, saj jim je kot prvim uspelo združiti aktualne naslove v vseh najpomembnejših tekmovanjih, olimpijskih igrah, svetovnem prvenstvu, svetovnem pokalu in svetovni ligi.
Včerajšnji dobitniki kolajn Moški - 200 m prsno: 1. Marco Koch (Nem) 2:07,76 Min.; 2. Kevin Cordes (ZDA) 2:08,05; 3. Daniel Gyurta (Mad) 2:08,10; 200 m hrbtno: 1. Mitchell Larkin (Avs) 1:53,58; 2. Radoslaw Kawecki (Pol) 1:54,55; 3. Jevgenij Rilov (Rus) 1:54,60; 4 x 200 m prosto: 1. Velika Britanija (Daniel Wallace, Robert Renwick, Calum Jarvis, James Guy) 7:04,33; 2. ZDA 7:04,75; 3. Avstralija 7:05,34.
Ženske - 100 m prosto: 1. Bronte Campbell (Avs) 52,52; 2. Sarah Sjöström (Šve) 52,70; 3. Cate Campbell (Avs) 52,82; 200 m prsno: 1. Kanako Watanabe (Jap) 2:21,15; 2. Micah Lawrence (ZDA) 2:22,44; 3. Jessica Vall (Špa), Rikke Moeller Pedersen (Dan) in Shi Jinglin (Kit) vse 2:22,76.
Prvič v zgodovini plavanja sta se na stopničke povzpeli sestri v isti disciplini. Na prestižnih 100 m prosto je to uspelo Avstralkama Bronte in Cate Campbell
kazan2015
APrimorski
~	dnevnik
Ol - Rio 2016
Sloveniji napovedujejo
v • •	■■• v*
štiri odlicja
Slovenija bo na olimpijskih igrah v Rio de Janeiru 2016 osvojila štiri kolajne, so točno eno leto pred odprtjem iger, napovedali pri podjetju Infostrada Sports, ki se ukvarja s športnimi podatki. Pri tem podjetju so napovedali tudi to, kdo bo osvojil kolajne.
Zlato pripisujejo kanuistu Benjaminu Savšku v slalomu na divjih vodah, srebro kanuističnemu dvojcu Luka Božič/Sašo Taljat (na sliki), bronasti odličji pa judoistkama Tini Trstenjak v kategoriji do 63 kg in Anamari Velenšek v kategoriji do 78 kg. Slovenija bi s tem pristala na 46. mestu na lestvici dobitnic kolajn. Na vrhu so ZDA z 99 kolajnami (46 zlatih, 20 srebrnih, 33 bronastih), sledita pa Kitajska (31, 27, 14) in Rusija (22, 24, 29).
KOLESARSTVO - Kolumbijec Sergio Luis Henao je zmagovalec šeste etape dirke po Poljski. Za osem sekund je prehitel Italijana Diega Ulissija in Američana Lawsona Craddocka. Kolumbijec je s tem tudi skupno vodilni na dirki. Z dirke se je poslovil Slovenec Borut Božič (Astana), ki včerajšnje etape ni dokončal.
NOGOMET - Prestopni rok v polnem teku
Kdo se resnično krepi v A-ligi?
Danes ob 14. uri bodo dodelili prvo trofejo sezone, italijanski superpokal. V Šanghaju na Kitajskem se bosta pomerila Juventus, ki je lani osvojil oba domača naslova, in, kot poraženec v finalu italijanskega pokala, Lazio. Obe ekipi v zadnjih tednih nista prepričali, Juventus pa pestijo tudi poškodbe (danes bodo odsotni Morata, Khedira in Chiellini). Tudi zaradi tega pravega favorita v tem obračunu ni.
Obenem se nadaljujejo razne predprvenstvene prijateljske tekme in je seveda v polnem teku tudi kupoprodajna borza. Doslej so najbolj aktivni v Milanu, saj morata tako Inter kot Milan popraviti zelo slab vtis iz minule sezone, ter pri Romi, kjer se nočejo več zadovoljiti z drugim mestom.
Juventus, ki je bil v zadnjih štirih sezonah edini gospodar italijanskega prvenstva, bo tokrat doživel najbolj občutno revolucijo igralskega kadra v zadnjih letih. Klub so med drugim zapustili trije stebri moštva Pirlo, Vidal in Tevez. Khedira, Dybala, Zaza in Mandžukič so kakovostne zamenjave, Allegri pa pričakuje še prihod polšpi-ce (govori se o Draxlerju, Gotzeju, Is-cu in Cuadradu), ki bi omogočil prvakom ohranitev statusa prve sile, ki je zdaj resno pod vprašajem, čeprav ostaja čvrsta obramba nespremenjena. Prav zaradi tega imajo glavni tekmeci Roma, Napoli, Inter in Milan kako možnost več preprečiti »stari dami«, da bi osvojila peti zaporedni naslov. Roma s prihodoma Salaha in Džeka po zaslugi izvrstnega napada in vezne vrste ostaja prva alternativa (kako bo sicer reagiral Totti, če ne bo več v standardni postavi?). Ko bi v Rim prispel še vrhunski branilec, bi moštvo Gar-cie celo postalo favorit za naslov. Do večjih sprememb prihaja v Milanu. In-
ter je popolnoma spremenil obrambno vrsto, ki je lani Manciniju povzročala hude preglavice, na sredini pa je Kon-dogbia pravi adut, isto tako Jovetic v napadu. Cilj je uvrstitev v ligo prvakov. Pri Milanu bodo morali preveriti, ali sta nova napadalca Bacca in Luiz Adriano iz pravega testa za A-ligo. Mi-hajlovicu manjkajo kakovostni branilci; Romagnoli bi bolj koristil kot Ibra-himovic. Trenutno Milan zaostaja tudi za Interjem. Napoli je okrepil vezno vrsto z Valdifiorijem in Allanom, treba pa videti, kako bodo igralci sprejeli novega trenerja Sarrija, ki je navdušil v Empoliju. Tudi Higuain mora odpraviti določena nihanja v igri.
Pri Fiorentini je prišlo do zamenjave na klopi, kjer je Paulo Sousa nasledil Montello. Odhodi Savica, Pizarra in Salaha so na papirju ošibili ekipo, ki pa navdušuje v poletnih nastopih in Suarez odlično vodi vezno vrsto. Vijoličasti bi lahko ciljali na evropsko ligo ali celo na kaj več? Pri La-ziu Pioli zaman čaka na kako okrepitev, a nespremenjeno moštvo je lahko zlasti v prvem delu sezone plus. Tudi Sampdoria (s Cassanom?) in Genoa (po vsakoletni revoluciji) lahko ciljata na zlato sredino.
Edin Džeko k Romi je eden najodmevnejših poletnih prestopov v Italiji
ansa
Mirno prvenstvo se obeta Ata-lanti (vodil jo bo trener iz Ločnika Edy Reja), kamor se seli tudi Jasmin Kur-tič. Isto velja za Chievo bivšega trenerja Triestine Rolanda Marana, kjer so spremembe minimalne. Torino je povsem spremenil videz v vezni vrsti. Zappacosta je zelo solidna okrepitev, vendar brez Darmiana je obramba občutno šibkejša. Mandorlini pri Veroni računa na izkušene in postavne napadalce. Toniju se je namreč pridružil še Pazzini.
Nemška ovira za Lazio
Za uvrstitev v letošnjo ligo prvakom bo moral rimski Lazio v zadnjem, 5. krogu kvalifikacij premagati nemški Bayer Leverkusen. Prve tekme bodo 18. ali 19. avgusta, povratne pa teden dni kasneje.
Pari 4., kroga kvalifikacij: Astana (Kaz) - Apoel Nikozija (Cip); Bate Borisov (Blr) - Partizan Beograd (Srb); Rapid Dunaj (Avt) - Šahtar Doneck (Ukr); Skenderbeu Korce (Alb) - Dinamo Zagreb (Hrv); Celtic (Ško) - Malmö (Šve); Basel (Švi) - Maccabi Tel Aviv (Izr); Lazio (Ita) - Bayer Leverkusen (Nem); Manchester United (Ang) - Club Brugge (Bel); Sporting Lizbona (Por) - CSKA Moskva (Rus); Valencia (Špa) - Monaco (Fra).
Poglavje zase je Udinese. V Fur-laniji niso bili navdušeni nad delom Stramaccionija, nov trener Colantuono pa je v Bergamu zelo dobro delal; poskušal se bo uveljaviti tudi v Vidmu. Edini odmevni odhod je Allan, ki je odšel v Neapelj, od koder prihaja (doslej neprepričljiv) napadalec Zapata. Črno-beli so še vedno preveč odvisni od Di Nataleja, kaj več kot miren obstanek pa je s sedanjo garnituro težko pričakovati.
Na dnu morajo nujno dodatno okrepiti moštvo v Bologni, Carpiju, Fro-sinoneju (prehod iz B v A-ligo je statistično dokaj travmatičen za dva od treh novincev) in Empoliju. Za Palermo in Sassuolo sta odhoda Dybale in Zaze (oba k Juventusu) lahko zelo boleča. Bosta Defrel (Sassuolo) in Belotti (Palermo) na nivoju? Vprašljivo. (I.F.)
V Kopru padel prvak
KOPER- 1. slovenska nogometna liga, izidi 4. kroga: Celje - Gorica 2:3 (1:1), Zavrč - Krka 0:1 (0:0), Luka Koper - Maribor 2:1 (0:0).
1 4 Sobota' 8- avgusta 2015
ŠPORT
/
košarka - Prvič v zgodovini
Kitajska bo organizirala SP leta 2019
TOKIO - Kitajska, kjer je košarka po zaslugi zvezdnika Yaa Minga postala v zadnjih letih zelo priljubljena, je teden dni po zmagi na izboru za organizatorja zimskih OI 2022, dočakala tudi prvo največje tekmovanje v tem športu. Mednarodna košarkarska zveza (Fiba) je včeraj odločila, da bo svetovno prvenstvo za košarkarje leta 2019 na Kitajskem.Kitajska je imela za izvedbo tega SP, na katerem bo prvič nastopilo 32 reprezentanc, enega protikandidata, Filipine, a so Kitajci na zasedanju Fibe v Tokiu dobili več glasov. Na koncu je bilo glasovanje dokaj prepričljivo v prid Kitajske, ki je zmagala s 14 glasovi proti sedmim. Kitajci bodo prvo SP pripravili v osmih mestih: v Pekingu, Nanjingu, Suzhouju, Wuhanu, Guangzhouju, Shenzhenu, Foshanu in Dongguanu.
»To je prav poseben trenutek. Vem, koliko igralcem pomeni, če lahko igrajo na tako velikem tekmovanju pred domačimi navijači,« je dejal Yao Ming, ki po končani karieri ostaja v kitajski košarki, za to prvenstvo pa je bil pomemben kot posebni predstavnik oziroma ambasador kandidature, kar je bil tudi prejšnji teden na izboru za prireditelja ZOI 2022 (na sliki). Velikan pod koši je pri tem namignil na domače olimpijske igre v Pekingu leta 2008, kjer je imel eno glavnih zvezdniških vlog med kitajskimi športniki.
V 15-mesečnem kvalifikacijskem obdobju se bo za vstopnice za SP potegovalo kar 140 ekip.
Yao Ming
ansa
alpsko smučanje - Novogoričanka Ana Bucik v reprezentanci
Zdaj prva slalomistka
Računa tudi na dobre uvrstitve v kombinaciji, a bo morala za to premagati strah pred smukom
ZREČE - Prihodnja smučarska sezona bo prva po dolgem času brez najboljše slovenske alpske smučarke Tine Maze, ki še ostaja na seznamu repre-zentantk, a si je vzela leto premora. Svetovno prvenstvo bo 2017 v St. Moritzu, prihodnjo sezono bo tako vse podrejeno svetovnemu pokalu in Zlati lisici. Jedro reprezentance bodo Ilka Štuhec, Ana Bucik, Ana Drev in Maruša Ferk, sicer je v ekipi A sedem smučark, v ekipi B pa še pet.
Največji problem reprezentantk je premajhno število ur snežne vadbe, saj je smučarska zveza zaradi okleščenega proračuna precje zmanjšala obseg vadbe. Zdaj reprezentantke vadijo na Ro-gli, pred tem so šest dni trenirala na ledeniku Molltal, kjer so bili pogoji dobri, a primanjkljaj treninga na snegu bo težko nadomestiti.
Glavni trener Denis Šteharnik pravi, da bo program treninga moral prilagajati sredstvom, ki so na voljo. «Šest dni smo bili na Molltalu, kjer smo imeli dobre razmere za trening. Treningu na snegu se zdaj pridružuje kon-dicija, nekje 20. avgusta pa se bomo spet odpravili na sneg. Glede na finančne zmožnosti se bomo odločali za dodaten trening na snegu, je pa res, da smo že precej dni tudi zamudili,» je dejal Šte-
Novogoričanka Ana Bucik med nastopom na lanskem SP v Beaver Creeku
ansa
nogomet - Daniel Tomizza o vrnitvi h Krasu v Repen
Vrača se kot senator
Daniel Tomizza (desno) se je na prvem treningu rokoval s trenerjem Žlogarjem
fotodamj@n
harnik. Konec avgusta se Slovenke odpravljajo najprej na trening v švicarski Saas Fee, a to bo najbrž do prve tekme
v	Soldnu 24. oktobra, tudi vse, v Argentino namreč letos najbrž ne bodo šle.
Lansko sezono je bila ob Mazeje-
vi	druga najboljša smučarka Ilka Štu-hec, ki edina računa na visoke uvrstitve v hitrih disciplinah. Zaradi drugačnih potreb treninga hitrih disciplin opravlja ta trening sama v svojem režimu z dodatnimi ljudmi in na svoje stroške. Serviserka ostaja njena mama, poleg tega je zraven še en trener, to je Grega Koštomaj.
Po poškodbi se v ekipo vrača Maruša Ferk, ki je morala lansko sezono izpustiti zaradi zloma mečnice. Ana Dre-vi ma precej visoke cilje, saj v skupnem seštevku meri nekje okrog 15. mesta oziroma čim višje v veleslalomu.
Najboljša slalomistka je zdaj No-vogoričanka Ana Bucik, ki računa tudi na dobre uvrstitve v kombinaciji. Vendar bo sprva morala premagati strah v smuku. »V programu so štiri kombinacije, kar pomeni štiri dobre tekme zame. Na treningih se bom morala posvetiti hitrim disciplinam, da izgubim strah, ki ga imam že pri besedi smuk. Na tem področju želim veliko narediti, saj mi bo to koristilo tudi drugje,» je dejala Bucikova.
primorski_sport facebook 4
□ Obvestila
ZSŠDI sporoča,da bosta urada v Trstu in Gorici
zaprta od 10.do 14. avgusta.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSSDI
organizirata poletni center »Plesalček« za otroke od 3 do 8 let od 31. avgusta do 4. septembra v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah. Urnik: 7.30-17.00, kosila in malice vključeni. Info in vpis na tel.: 334-3611757 (Kristina), info@cheerdancemillenium.com. KOLESARSKI KLUB ADRIA iz Lonjerja prireja tudi letos, prihodnjega 6. septembra, netekmovalni kolesarski »Maraton prijateljstva Ljubljana - Trst«, s startom ob 9.30 na Kongresnem trgu v Ljubljani. Vse informacije so objavljene med raznimi obvestili na spletni strani www.slosport.org. KK BOR in ZSŠDI organizirata celodnevni Košarkarski Kamp na Stadionu 1. maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 12. leta od ponedeljeka 31. avgusta do petka 4. septembra. Za informacije in vpis: Karin Malalan 3406445370 ali karinmalalan@gmail.com. AŠD SOVODNJE IN ZSŠDI vabita na mladinski nogometni kamp Sovodnje 2015 na nogometnem igrišču v Sovodnjah in sicer od 24.8. do 28.8.2015 v jutranjih urah od 08.30 do 12.30 ure. Prijave (do četrtka 20.08.2015) in informacije po elektronski pošti: asdsovodnje@libero.it; ali po telefonu: 0039 -3283674301 (Rudi Devetak), 0039 - 3297411459 (Ljubica Butkovič), 0039-335312083 (Aleksij Soban), 0039-3897977416 (Luka Cijan), 00386 - 40607320 (Rok Černe). NK KRAS, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, prireja nogometni kamp od 31. avgusta do 4. septembra, od 8.30 do 13.00 na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 2003-10. Vpis do 24. avgusta. Prijave in info na tel. 040-2171044, 333-2939977 (Roberta) in 339-3853924 (Emanuela).
Daniel Tomizza se je po izkušnji v Križu in Tržiču vrnil v Repen, kjer je že igral med sezonama 2008/09 in 2010/11. Operater Sklada Mitja Čuk se je odpovedal igranju v D ligi v dresu Ufm in sprejel z navdušenjem nov projekt NK Kras.
Zakaj ste se odpovedali igranju s Tržičani v D-ligi?
Lanska sezona je bila zame izredno naporna. Zmenil sem se že za poseben urnik, ker sem končal s službo ob 17. uri, ob 17.15 sem že bil v Tržiču, večkrat sam na igrišču, tako da sem delal tudi individualne treninge.
Naporno pa je bilo tudi prvenstvo, vendar smo zmagali skoraj vse tekme. Letos pa bi bilo preveč ponoviti lanske ritme.
Torej ni bilo večjih težav v slačil-nici Ufm-a ...
Odločitev sem sprejel tudi po pogovorih z drugimi izkušenimi nogometaši, ki so zapustili Ufm, med temi Alenom Carlijem. Povlekel sem črto pod spiskom razlogov za odhod in se odločil, da se preizkusim v manj frenetičnem okolju.
V Repnu ste že pustili svoj pečat. Okolje vam je že znano. Kdo vas je prepričal k vrnitvi?
Poklical me je Radenko in sem rade volje prisluhnil namenom društva. Me-
ni se je zamisel o novem projektu zdela posebno zanimiva. Veliko je sicer mladih, med temi taki kot Jan Košuta, ki sem ga treniral že med cicibani tu pri Krasu.
Imeli ste tudi druge ponudbe?
Nihče ni pričakoval moje odločitve. Klicali so me predvsem stari znanci, tudi iz nižjih lig, vendar sem dokaj hitro našel skupni jezik s Krasom.
Kako pa ocenjujete komentarje nekaterih, ki Krasu pripisujejo vlogo outsiderja?
Še sam se lahko težko izrečem. Verjetno bo prvenstvo zelo izenačeno. Favorit za napredovanje pa je še vedno Cjar-lins Muzane, ob tej še Corno in Torviscosa.
Ste med starejšimi člani ekipe. S Spetičem in Grujičem vas v slačilnici čaka vloga senatorja. Ste mogoče že doživeli tako razmerje med mlajšimi in iz-kušenejšimi nogometaši?
Podobno izkušnjo sem doživljal v Portogruaru v D ligi, ko sem sicer spadal v skupino mlajših nogometašev. Z mano je tedaj igral še Alen Carli. Prvo leto smo bili peti, naslednje leto pa smo napredovali v C2 ligo. (mar)
VESNA - Križani bodo prvo prijateljsko tekmo odigrali danes na domačem igrišču ob 18.30 proti ekipi Santa Maria.
gorica - ŠZ Dom
Zahvala Vremcu za plodno delo
Pred štirimi leti je goriško Športno združenje Dom vzpostavilo čvrsto sodelovanje s trenerjem Andrejem Vremecem, da bi tudi na Goriškem »zgradili nekaj novega« tako s športnega kot tudi organizacijskega vidika. Z letošnjo novo sezono se trener, ki je prava »polifunkcionalna osebnost«, ponovno vrača k Jadranu in športni šoli Polet - Konotvel na Opčine, kar vodi do predvidevanja, da bo sodelovanje z »domovci« začasno presahnilo ali se vsaj bistveno zmanjšalo. In ravno zaradi tega se je pred dnevi vodstvo ŠZ Dom in Kulturnega doma v Gorici želelo toplo zahvaliti Andreju Vremcu za vložen trud in za plodno delovanje, ki je prav gotov obrodilo nadvse spodbudne rezultate. Trener Andrej Vremec se je večernem srečanju po uvodnih nagovorih predsedni-
ka Doma Mitje Primožiča in predsednika Kulturnega doma Igorja Ko-mela najprej zahvalil vsem domovcem (in staršem), s katerimi je sodeloval, nato pa izpostavil: »Skupno smo s trenerji ŠZ Dom gradili 'tehnično idejo', da ki odgovarja organizacijskim potrebam goriške športne stvarnosti. Posebno pozornost smo posvetili zahtevi, da igrajo naši fantje, kar je klju-
čnega pomena, saj se ravno v ekipi kalijo naši bodoči kadri. Vzporedno s tem pa je bila naša skupna vsakdanja dolžnost, da si pri svojem delu neprestano postavljamo vprašanje 'za koga delamo'. In prepričan sem, da smo pri ŠZ Dom v teh letih delali v pravi smeri za mlade in v prid slovenske narodne skupnosti na Goriškem,« je povedal Vremec. (ik)
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 8. avgusta 2015
15
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledita Utrip evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
7.00 8.00, 9.00, 13.30, 17.00, 20.00 Dnevnik, vreme in šport 7.05 Overland 8.25 17.45 Passaggio a Nord-Ovest 9.05 Top - Tutto quanto fa tendenza 9.551 giganti 10.25 Linea Verde Orizzonti Estate 11.25 Fuori luo-go 12.25 Line Verde Estate di sabato 13.45 Nogomet: SuperCoppa Italiana, Juventus -Lazio 16.25 Road Book 17.15 A Sua im-magine 18.50 Igra: Reazione a catena 20.35 TecheTecheTe 21.20 Sogno e son desto
RAI2
6.30 Nautilus 7.00 Nan.: The McCarthys 7.20 Nan.: Due uomini e mezzo 8.00 Offline 8.45 Sulla Via di Damasco 9.15 Serija: Heartland 10.00 Dream Hotel 11.25 Serija: Il nostro amico Charly 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 18.00, 20.30, 23.30 Dnevnik 13.30 Sereno Variable Estate 14.00 Serija: Countdown 15.45 Serija: Squadra Speciale Colonia 16.30 Serija: Squadra Speciale Stoccarda 17.15 Serija: Squadra Speciale Lipsia 18.05 Serija: Sea Patrol 18.50 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Film: Questa e la mia casa (triler) 22.40 Serija: The Good Wife 23.25 Player 23.45 Rubrike
RAI3
RAI4
13.55 Film: Paris Express (akc.) 15.45 Chaos
16.35 Nad.: Poirot 19.35 Serija: The Mentalist 21.30 Film: Universal Soldier - Regeneration (akc.) 23.25 Film: Meteor Storm (zf)
_CANALE5_
6.00 8.00, 13.00, 19.55 Dnevnik in vreme 7.55 Prometne informacije 9.10 Serija: Finalmente soli 9.40 Nad.: Fratelli detective 11.00 Forum 13.40 Nad.: Il tempo del co-raggio e dell'amore 17.30 Film: Due im-broglioni e... mezzo! 2 (kom.) 18.45 Nad.: Il segreto 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Film: Rosamunde Pilcher - La sposa indiana (dram.) 23.15 Film: Mind the Men! - Nel-la mente degli uomini (kom.)
_ITALIA1_
7.00 Nan.: Mike in Molly 7.3019.00 Risanke in otroške oddaje 10.35 Film: Fratello scout (kom.) 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 13.45 Serija: I liceali 15.50 Nad.: Pretty Little Liars
6.55 Europa in 4D 7.50 R.A.M. 8.50 Sabato, domenica e lunedi... con Eduardo 10.25 Nad.: Doc Martin 11.10 Figu - Album di persone notevoli 11.15 L'ha detto Elisir 12.00 14.00, 18.55, 23.10 Dnevnik, vreme in šport 12.15 Rubrike 14.55 Film: Pappa e ciccia (kom.) 16.30 Film: Il silenzio dell'amore (dram.) 18.10 Serija: Mr. Sel-fridge 20.00 Blob 20.15 E lasciatemi divertire 21.00 Film: Le quattro giornate di Napoli (voj.) 23.30 La tredicesima ora
16.30 17.20 Xena 17.15 Novice 18.05 Star Crossed 19.40 Resurrection 21.10 Scandal 22.30 Film: ID:A (triler)
_RAI5_
14.10 Le Alpi viste dal cielo 15.10 Bag It! 16.10 Gledališče: Vita col padre 18.10 Novice 18.15 22.55 Progetti di danza 18.50 Australia con Simon Reeve 19.55 This is Opera 20.45 Come si guarda un'opera d'arte 21.15 My Life with Men and Other Animals 23.30 Ghiaccio bollente
RAI MOVIE
14.10 Film: The Great Challenge - I figli del vento (akc.) 15.50 Film: Sorveglianza... speciale (det.) 17.50 0.40 Novice 17.55 Film: After the Sunset (akc.) 19.35 Film: W le donne (kom., It., '70) 21.15 Film: Uno con-tro l'altro, praticamente amici (kom., It., '81, i. R. Pozzetto) 22.50 Nad.: Deadwood
RAI PREMIUM
13.40 Nad.: Rossella 15.40 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.45 Nad.: Orgoglio 17.35 Novice 17.40 Film: Un fi-glio a meta - Un anno dopo (dram.) 19.30 Nad.: Lui & lei 21.20 Nad.: La memoria e il perdono 23.15 Nad.: Terra ribelle
_RETE4_
6.45 Media Shopping 7.35 Nad.: Casa Via-nello 8.10 Film: Peggio per me... meglio per te (kom.) 10.15 Film: Lucky Luke - Caffe Ole (vestern) 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.0014.45 Ieri e oggi in Tv 12.30 Film: Perry Mason - Scandali di carta (krim.)
K
S
* *
19.10 Il cuoco vagabondo 21.20 Bourdain: Cucine segrete 22.10 Dok.: Social Love -Sesso, amore e social network 23.00 Nad.: Quando ritornano - Les revenants
_CIELO_
11.00 Fratelli in affari 13.00 Masterpastic-ciere di Francia 14.00 Junior MasterChef USA 15.00 Novice 15.15 Bastianich: Restaurant Startup 16.15 17.15 Cucine da incubo 18.15 19.25, 21.00, 21.55 Studio Mo-toGP 18.35 Motociklizem: Moto3, VN Indianapolisa, prenos kvalifikacij
19.20 Film: Crocodile Dundee (pust.)
21.10 Film: Godzilla (zf)
_IRIS_
13.45 Film: Agents Secrets (spio.) 15.55 Film: L'ultimo cacciatore (pust.) 18.15 Adesso cinema 18.40 Film: Arrivano i ber-saglieri (kom., It., '80, r. L. Magni) 21.00 Film: Dove vai in vacanza? (kom., It., '78, i. U. Tognazzi)
_laz_
7.00 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.45 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 20.35 In onda 9.45 Film: Toto cerca moglie (kom.) 11.15 Film: Ci troviamo in galleria (kom.) 13.10 Magazine 7 Short 14.00 Serija: Jack Frost 18.00 Serija: L'ispettore Barnaby 21.10 Serija: Benjamin Lebel - Delitti D.O.C.
_lazd_
6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 11.00 Cuochi e fiamme 8.001 menu di Benedetta 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 17.00 The Dr. Oz Show 18.55 Dnevnik 19.00 Chef per un giorno
21.10 Film: Come eravamo (dram., '73, r. S. Pollack, i. B. Streisand, R. Redford)
23.25 Film: Gilda (dram.)
TELEQUATTRO
6.3012.55 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 12.40 Aktualno: Musa Tv 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Voci in piazza 18.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Qua la zampa 19.10 Tg Confartigianato 20.00 La parola del Signore 21.00 Qui studio a voi stadio 23.30 Trieste in diretta
_LAEFFE_
11.30 Jamie: Menu in 15 minuti 12.55 David Rocco: Dolce vita 13.50 18.00 Il re del-lo street food 14.55 Posso dormire da voi? 16.00 Film: Molto rumore per nulla (kom.)
20.10 Motociklizem: MotoGP, VN Indianapolisa, prenos kvalifikacij 21.05
Motociklizem: Moto2, VN Indianapolisa, prenos kvalifikacij
_DMAX_
12.30 15.55 Top Gear 14.10 Affari a quattro ruote 15.05 Bear Grylls: l'ultimo so-pravvissuto 20.20 Banco dei pugni 21.10 L'impero delle macchine 22.00 Solleva-mento case 22.55 Guerra alle bandiere 23.45 Alaska: pesca in alto mare
SLOVENIJA1
6.00 23.00 Poletna scena 6.20 Odmevi 7.00 18.40 Risanke in otroške serije 9.30 Kviz: Male sive celice 10.15 Kratki film: Rdeči alarm 10.30 Infodrom 10.40 Dok. serija: Kdo si pa ti? 11.10 Dok. serija: Kulturni vrhovi 11.35 Dok. odd.: Sredozemski vra-njek 11.55 Tednik 13.0017.00, 18.55, 22.30 Poročila, šport in vreme 13.25 Dok. film: Mura - Temna reka 14.25 Dok. serija: Gozdovi Slovenije 15.10 Nad.: Doktor Martin 16.00 Dok. odd.: Energija polarnega sija 17.15 Čez planke 18.20 Z vrta na mizo 18.35 Ozare 19.25 Utrip 20.05 Serija: Vo-hunka 21.40 Večer v Palladiumu 23.20 Nad.: Strasti
SLOVENIJA2
9.10 Nan.: Začnimo znova 11.50 Glasba 12.30 16.25 Kajak kanu: SP, prenos 14.10 Film: Hank in Aša (kom.) 15.10 Sozvočje svetov 19.35 Sam Sebastian - Šesti čut 20.00 Koncert: Poletna noč 21.55 Zvezda-na 22.35 Serija: George Gently 0.05 Točno popoldne
_KOPER_
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.40 Glasbeni dogodki pod oljko 15.50 Dok.: Zgodovina Združenih držav Amerike 16.15 Potopisi 16.45 Dok.: Človek in narava -Spust v temo 17.15 Arhivski posnetki 18.00 O živalih in ljudeh 18.25 Village Folk 18.35 Vreme 18.40 23.55 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes - Dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja 19.40 Tg dogodki 19.55 Potopisi 20.35 Artevisione 21.00 Boben 22.20 Plavanje: SP 23.20 Kraji, običaji in osebnosti
_POP TV_
6.55 Risanke in otroške serije 10.10 Film: Lassie - Vodnjak ljubezni (pust.) 12.15 Serija: Top Designs - Avstralija 13.35 Film: Čas deklištva (dram.) 15.45 Film: Nališpa-ni Pete (kom.) 17.25 Vid in Pero šov 18.55 Vreme in novice
20.00 Film: Karate Kid (pust., '10, i. J.
Smith, J. Chan) 22.25 Film: Na ognjeni črti (krim., '93, i. C. Eastwood)
_KANAL A_
7.00 Risanke 7.35 18.35 Serija: Naša mala klinika 8.25 Serija: Sanjska upokojitev 8.45 Serija: Zmeda v zraku 9.10 Serija: Gremo
Sobota, S. avgusta La7d, ob 23.25
VREDNO OGLEDA
Gilda
ZDA 1946
Režija: Charles Vidor Igrajo: Rita Hayworth, Glenn Ford in George Macready
Film Charlesa Vidorja, ki bo naslednje leto praznoval sedemdeset let je noir zgodba, ki je ovekovečila talent a tudi lepoto Rite Hayworth. Charles Vidor, ameriški režiser sicer rojen v judovski družini v Budimpešti je s Hayworthovo sodeloval tudi v vrsti drugih del.
Gilda je plesalka, ki se na lepem poroči z Ballinom in to zato, da bi se maščevala nad bivšo ljubeznijo, Johnnyjem, ki jo je pred tem pustil. Kasneje se usoda tako zasuka, da prav Ballin reši življenje Johnnyju, ki iz hvaležnosti sprejme ponudbo, da se zaposli v Ballinovi igralnici, kjer se seveda spet sreča z Gildo. Johnny ni vedel, da se je njegova bivša zaročenka medtem poročila in njuno ponovno srečanje na novo zaneti ogenj strasti.
naprej 9.40 Serija: Odbita rodbina 10.50 19.30 Serija: Mindy se dogaja 11.20 Serija: Top Gear ZDA 12.15 Film: Zorro (pust.) 14.50 Serija: Gremo naprej 15.20 Serija: Na trdih tleh 16.10 Film: Usodni stik - Ptičja gripa (dram.) 17.55 Volan 20.00 Nogomet: Krško - Olimpija Ljubljana 22.30 Motoci-klizem: MotoGP, VN Indianapolisa, kvalifikacije
PLANETTV
10.00 Britanski Top Model 10.55 Ameriški Top Model 11.50 Serija: Hiša vaših sanj 12.55 Stroga ljubezen 13.50 Kuharski mojster 14.45 Nan.: Gospod Bean 15.35 Film: Nihče kot ti (kom.) 17.20 Dok.: Galileo 18.15 Film: Moj sin Bobby (kom.) 20.00 22.20 Danes 20.35 Moj dragi zmore 22.30 Film: Vse, kar si želiš (kom.)
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 40 let slovenskih oddaj v Trstu, sledi Music box; 10.15 Prva izmena - Goriški ogledi; 11.00 Studio D - Operetne promenade; 12.00 Ta roza-janski glas; 12.30 Mizica, pogrni se!, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Tretja izmena; 17.10 Mavrica: Jazz odtenki, sledi Music box; 18.00 Mala scena: Prežihov Voranc - Doberdob - radijska nadaljevanka, režija J. Babič - 7. del; 18.55 Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.00 Dobro jutro!; 6.15 Napovednik; 6.25, 10.40, 15.00 Pesem tedna; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00, 17.30 Pregled tiska, vreme; 8.05 Pogovor s si-noptikom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DiO; 16.16 Svežemodra selekcija; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za železno zaveso; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vreme in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti d'esta-te; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 15.05, 19.00, 20.00, 20.30, 22.00, 23.00 Glasba; 11.00 L'alveare; 12.01, 13.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Tra resti e orme; 14.00 Slot Parade/Playlist; 14.35 Play Music Like; 15.00 Souvenir d'Italy/Pesem tedna; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi - Hot Hits; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 21.00 Pairappapa; 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Nottetempo.
XPrimmki
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
1 6
Sobota, 8. avgusta 2015
VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Nebo bo jasno ali delno oblačno. V gorah pa bo spremenljivo s padavinami in nevihtami, ki se bodo popoldne razširile tudi po nižinah. Ob morju bo pihal burin. Še bo vroče.
Danes bo večinoma sončno. Popoldne ali zvečer bo predvsem v severozahodni Sloveniji lahko nastala kakšna vročinska nevihta.
Najnižje jutranje temperature bodo od 15 do 20, na Primorskem okoli 22, najvišje dnevne od 30 do 35, na Goriškem okoli 36 stopinj C.
Ob morju in po nižinah bo jasno. V gorah bo zjutraj jasno, popoldne pa se bo pooblačilo.
Jutri se bo nadaljevalo sončno in vroče vreme.
'V
jutri
2000 m ..........16
2500 m ..........13
2864 m ...........9
UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah dosegel 8,5 in v gorah 10.
Požari pestijo Španijo in Portugalsko, rekordna vročina v Franciji, Nemčiji in Avstriji
MADRID - Zaradi gozdnih požarov v regiji Extremadura na zahodu Španije je bilo včeraj več kot 1400 ljudi primoranih zapustiti svoje domove. Zaradi vročega in suhega vremena opozorila veljajo tudi v več drugih evropskih državah. Požar je po navedbah lokalne policije uničil več kot 5000 hektarjev gozda, v delo pa je vključenih okoli 330 gasilcev. Zaradi suše, naraščajočih temperatur in vetra pa se s povečanim tveganjem za pojav gozdnih požarov sooča tudi Portugalska. V mesečnem poročilu portugalskega inštituta za vremenske in morske raz-
mere so v juliju povprečno zabeležili le 3,5 milimetra padavin, medtem ko je običajna količina padavin julija 14 milimetrov. Opozorila zaradi izjemne vročine veljajo tudi za vzhod Francije, z rekordnimi temperaturami se prav tako sooča Nemčija. Tamkajšnji meteorologi napovedujejo, da bi lahko živo srebro na jugu države preseglo rekordnih 40,3 stopinje Celzija. Trenutni rekord so izmerili 5. julija v mestu Kitzingen na Bavarskem.
Vročina ne popušča niti v Avstriji. V delih države za soboto napovedujejo najvišje temperature med 35 in 39 stopinjami Celzija. Rdeči alarm velja za Dunaj, vzhod Spodnje Avstrije in Gradiščansko. Visoke temperature je v Avstriji mogoče pričakovati še vsaj do sredine naslednjega tedna.
TRIGLAV - Slavje ob obletnici Aljaževega stol pa
Slediti Aljaževemu sporočilu o pogumu in pripadnosti
MOJSTRANA - Na včerajšnjih slovesnostih ob 120-letnici Aljaževega stolpa vrh Triglava so se zbrani spomnili zaslug dovškega župnika Jakoba Aljaža, da so slovenske gore ostale v slovenskih rokah. Ob tej priložnosti so hkrati opozorili, da je treba določiti stalnega skrbnika za stolp in urediti težave, ki tarejo prostovoljstvo in s tem tudi planinstvo. Kot je v govoru na svečani akademiji v Mojstrani povedal slavnostni govornik, vodja projekta izgradnje Slovenskega planinskega muzeja Miro Eržen, je obletnica priložnost, da se ozremo na sedanji položaj planinstva. »Moramo se vprašati, ali sledimo Aljaževem sporočilu o pogumu, drznosti, pripadnosti in delavnosti ter čemu morda dajemo premalo poudarka,« je dejal Eržen.
Kot je izpostavil, je prostovoljstvo dandanes v čudnem položaju. »Po eni strani se množijo nagrade za prostovoljce, po drugi strani pa so vedno večje birokratske ovire za tiste, ki se ukvarjajo s prostovoljstvom, ki ga je v planinstvu veliko. Zato je Aljaževo delo na nek način ogroženo, ker brez prostovoljnega dela ne bomo mogli v bodoče ohranjati takega standarda obratovanja koč, ki pa danes pomenijo tudi dopolnitev turistične ponudbe,« je pojasnil.
Slovenci smo bili kot narod že od nekdaj močno navezani na gorski svet, je spomnil predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik, ki je osvetlil Aljaževo narodnozavedno delovanje. »Narodnozavednim Slovencem, ki so bili tudi veliki entuziasti, se lahko zahvalimo, da smo obdržali slovensko lice slovenskih gora,« je izpostavil Rotovnik.
Prepričan je, da je Jakob Aljaž s postavitvijo stolpa vrh Triglava prispeval velik kamenček v mozaik stoletnih prizadevanj Slovencev za samostojno državo in k veliki priljubljenosti planinstva med Slovenci. Aljažev stolp je že ob postavitvi veljal za simbol slovenstva in to vlogo je kulturni in zgodovinski spomenik državnega pomena ohranil vse do danes.
Tako kot ob uradnem odprtju stolpa 22. avgusta 1895 je tudi včeraj zjutraj s slovenskega očaka, kjer je potekala krajša spominska slovesnost, odmevala slovenska planinska himna Oj, Triglav, moj dom, ki jo je uglasbil prav Jakob Aljaž. Svečanosti na vrhu Triglava se je udeležilo okoli 150 planincev, med njimi tudi Aljaževi potomci.
Za kovinski stolp, ki je podvržen ekstremnim vremenskim razmeram, že 120 let skrbi planinska organizacija, ki ji je Aljaž podaril stolp. Kot je opozoril Rotovnik, pa mora država skladno z zakonom čim prej določiti stalnega skrbnika, ki bo na podlagi ustreznih strokovnih usmeritev stalno skrbel za dobro kondicijo stolpa.
fotoutrip "15
Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotogra fijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici).
S Primorskim dnevnikom v Londonu
mitja žagar