i maj a vsak Četrtek. Ona m« J« • < n* leto. (Za NemCiJo 4 K, Ameriko In druge uije drtave « Ki - fontrnezne številke «e prodajajo ———-- co tO vinarjev
S prfloa&mt:
~ - M kmečki dom. Društvenik. Raša gosoodinla
Spisi in dopis« ec pošiljajo 1'redniMvo „Pftinoh«iltn" Ljubljana Konitarieve nl»oa Vsru^mna rfklnmnnie tr »n aerao pa <*pr&vni*iv» ,1 »umuljnba4' - I.lnbllana Kop«tarie*e nlica —
Stev. 52.
V Ljubljani, dno 28. decembra 1911.
Naši cilji.
Ol-Cnske volitve na Kranjskem so domala v vseh občinah končane. Končni izid bo »Domoljub« natančno prinesel. 2e zdaj pa lahko rečemo, da je na kmetih in tudi že po mestih postalo liberalno ime sramotno. Ce tudi kdo ni popolnoma zadovoljen z možmi, ki so jih postavili naši za kandidate, in Ce vsled tega premalo premišljeno gre proti njim, liberalec vendar lc neče biti.
Zelo podučen je sledeči dogodek v neki hribovski občini v loškem okraju. Po volitvah zažonejo liberalni listi divji krik, da je naša stranka tam tepena, in da so sijajno zmagali liberalci. Posebno je vpil to »Slov. Dom«. Novoizvoljeni občinski odborniki no nato odgovo ili tako-le: V občinski seji so sklenili z vsemi proti dvema glasovoma, naj se občanom resno nasvetuje, naj »Slov. Doma« nihče več ne naroči, ker la list samo hujska in moti potrebno edinost. V nedeljo dne 17. decembra je občinski sluga pred cerkvijo ta sklop oklical. Čast takim možem!
Dve reči sla znameniti, ki sc nam k.izeta iz omenjenega sklepa. Prva je ta, da vsak še tako zabit liberalec mora izprevideti, kakšne so takoimeno-vane liberalne zmage pri občinskih vo-lilvah; druga pa ta, da se jasno vidi, kako zaničuje naše ljudstvo liberalno misel in njene časnikarske agitatorje, in knko je prišlo ob kredit vse, kar jc z liberalstvom v zvezi.
Ko izgubi trgovec kredit, je na kantu. Kar velja za trgovino, velja tudi za politiko. Stranka, ki nima več zaupanja, ki jo njeni lastni pristaši zapuščajo in zaničujejo, ne more naprej. Vsak nov poizkus je samo priložnost, <la je iznova tepena. Razloček jc samo
ta, da faliranega trgovca zapro, falira-ne stranke pa seveda nihče zapreti ne more. Toda kazen, katero ji naloži ljud-i stvo, j j hujša od zapora. Splošno zani-i čevanje je več nego par tednov v za-l poru.
In tako splošno zaničevanje je zadelo zdaj liberalno stranko po vsi slovenski zemlji. Od nas pa gre kakor vesela novica to zaničevanje po Istri in Dalmaciji med hrvaške brale. V Dalmaciji so bile tudi letos splošne občinske volitvc.Dozdaj vladajoča takozva-na narodna stranka se je zvezala z liberalci, katere vodi splitski advokat dr. Smodlaka in zato jih je dobila po grbi, da nikoli več ne vslane. Njeni listi sami p iznavajo. da sta dve tretjini Dalmacije v krščanski ljudski p ava-ški stranki, katere voditelji so z našimi najtesnejše zvezani. Ogromna večina dalmatinskega ljudstva je prepričana, da more napredovati samo v tesni zvezi z našo Slovensko ljudsko stranko, ter pozna, ljubi in spoštuje našega dr. Šusteršiča tako kakor mi.
Na II' vaškem so bile (a mesec volitve v deželni zbor. Verski odpadnik, ban Tomašič je z vsemi silami, s podkupovanjem in žuganjem, z žandarji in vojaštvom hotel dobiti zase večino, ki naj bi bila pokorna služabnica ma-djarske vlade. V verskem oziru se hoče kazati njegova stranka nepristransko in pravično; v gospodarskem je obetala ljudstvu zlate gradove. To vse pa ni nič pomagalo. Dobro 20 poslancev ima. Nasproti Tomašiču sta se borili dve stranki: takozvana koalicija in nam sorodni pravaši. V koaliciji veje liberalen duh. Hrvaški liberalci imajo v nji glavno besedo. Ta stranka je bila pri volitvah najhujše tepena. Pravaška stranka, ki povdarja zvezo s krščanskimi Slovenci, in ki stavlja Hrvatom za zgled našo ljudsko stran-
ko, je pa dobila 27 poslancev vkljub temu, da so sc proti nji bojevale vse druge stranke. Tudi na Hrvaškem sc jo pokazalo, da liberalnega naprednja-šiva ljudstvo ne mara.
Zaničevanje liberalstva jo torej že obseglo ves naš jug. Slovenci in Hrvati združeni stopamo ti kači na glavo in prej nc bomo mirovali, dokler je v javnosti ne pokončamo. Našo slovensko ljudstvo je laliko veselo in ponosno. Politična zavednost ga je združila v ljudski stranki, s.rgala jc krinko z obraza liberalnemu škricu, botegarju in krčmarju, dvignila ga jo h gospodarskemu napredku vzbudila mu veselje do izobrazbe; 110'vb življenje med ljudstvom je prešinilo tudi moško in žensko mladino in rodilo trdno zaupanje v boljše čase. To je lepo; Sc lepše se nam pa zdi, da jc vso lo preskočilo slovenske meje in med zapuščenimi hrvaškimi brati prižgalo nov, doslej jim nepoznan ogenj. Ko bi bili že zdaj politično z njimi zedinjeni, ko bi nesrečne deželne in ogrsko-državne meje že zdaj padle in ko bi imeli skupen zbor in skupno upravo, bi se napredek seveda še mnogo bolj kazal. Kaj premore edinost v kratkem času. nam priča kranjski deželni zbor in njegov marljivi, napredni deželni odbor. To lepo delo, ki so more sedaj razvijati samo v ozkih mejah kranjske dežele, bi sc raztegnilo na vse naše brate in, preden bi minul en rod, bi bila naša domovina ena prvih v našem cesarstvu.
Primerjajmo državni zbor in kranjski deželni zbor. V državnem zboru ne gre nobena reč naprej. Kmalu sc ne 1k> naše ljudstvo drugače zanimalo za državni zbor, nego s tem, da bo čakalo, kdaj v (i obliki razpade. Za deželne postave in za njeno upravo sc pa briga zadnji kmetič v hribih, ker vidi in iz-kuša, kako deluje v njegovo korist. V
1'
državnem zboru se trudijo naši poslanci, da zabranijo slabe reči, ki bi jih liberalci radi vpeljali na škodo kmetu in v neizmerno nevarnost verskemu in nravnemu življenju. Kdor gleda držav-:ii zbor, se ne more ostrosti strahu, da po ti poti naša država propade. Kdor na pri tem gleda tudi to veselo gibanje našega slovenskega in hrvatskega ljudstva, se zave, koliko zdravih moči imamo v njem, in kako bi se te moči pokazale v korist naroda in državo, ko ji bile združene in zedinjene. Ravno to, četudi marsikje šele v začetkih, pa vidimo pri drugih narodih: pri Rusinih, Poljakih, Cehih in Nemcih. Notranja sila bo prignala državo in vse tiste, kateri so zanjo odgovorni do tega, da bodo postavili Avstrijo na drug, edino pravi temelj. Meje sedanjih dežel se bodo morale znatno izpremeniti; novim skupinam sc bode morala dati večja oblast, nego sedaj. Med te nove, za ihmnjenje države potrebne skupine pa spada v prvi vrsti zedinjena domovina Slovencev in Hrvatov, ki bodo potem vzdignili njeno ljudstvo k pravemu napredku v znamenju našo svete katoliške vere.
Na delo za razširjenje jomoljiir!
Kakor draga leta, tako je tudi letos >edaj ob novem leta najlepša prilika za plemenito apostolsko delo: razširjanje katoliških časnikov. Kaj ne, dragi »Do-moljubovci«, da vam pravzaprav lega .ii treba še posebej priporočan? Saj ste /si živo prepričaoi, da bo naše ljudstvo e tedaj ostalo zvesto svojim starim sve.injam, ako se bo ia dorfier se bo oklepalo katoliških načel, ki jih zagovarja katoliško časopisje. Ako precej-ien del aašega ljudstva še vedno stoka □od liberalnim jarmom ali pa siu pod je težji socialno demokratični jarem, je tema v veliki meri krivo to, da taki Ijndje bero liberalne in demokraške časnike. Tako velik je vpliv časnikarstva na dobro in na siabo stran! Na delo torej za naše časnike, da jim odpre vrata vsaka slovenska hiša, saj se gre za rešitev našega ljudstva!
Posebno tisto davno ia tiho željo »Domoljabovega« urednika skušajte letos privesti bliže uresničenja: D a b o »Domoljub« člmpreje mogel zapisati na svojo zastavo: 30.000 naročnikov! Saj bo letos jabiiejno leto »Domoljuba«! Dne 5. julija 1912 bo ravno 2 5 le t, kar je izšla prva številka »Domoljuba«; bilo je to leta 1888. »Domoljub« namerava ta znameniti dogoJek v teku prihodnjega le-a dostojno proslaviti. Za danes pa samo kličemo: »Domoljubovci«! Ostanite .ivesti svo'emn staremu prijatelju tudi / bodoče! Za jub.'lej pa skašajte pridobiti vsak še po eaega naročnika, da bo iaša armada velika in močna ia v strah sovražnikom vernega slovenske-i* ljudstva!
faanauunaDaaaauaan
Političen pregled
nt—« innnnnnnnnt Jt in
DRŽAVNI ZBOR.
Davčae predloge.
Pretekli teden je razpravljal državni zbor v prvi vrsti o davčnih predlogah, katerih prvo branje je bilo kmalu končano. Govorili so Mod.aček, Eis-terer, Zokl in Neunteufel. Sicer jo bilo dogovorjeno, da podajo govorniki le kratko izjave, a se je stvar le precej zavlekla. Te davčne predloge, o katerih smo že govorili, zvišujejo davek od žganja, piva itd. ter določajo nove višje prispevke deželam, kar je posebno za našo revno deželo važno. Stvar je šla sedaj v finančni odsek in je upanje, da ta odsek do novega zasedanja p.i-pravi svoje poročilo in da bo potem tudi v zbornici kmalu rešeno.
Drag'njski odsek.
Dalje je zbornica tudi končala draginjsko razpravo o predlogih dra-ginjskega odseka. K tej stvari je govoril tudi naš poslanec Demšar ki je izvajal: Že štiri leta sem .-e vršijo vse debate v parlamentu več ali manj v znamenju daginje. Javnost je izrekla, da je uspeh teh razprav prav malenkosten. Podala je le vlada razne izjave. Od raznih znižanj voznine nima en del našega prebivalstva, namreč kmečki, prav nič, pa še ta voznina se menda zopet zniža po novem le u. Če hočemo, da bo znižanje voznih cen kaj koristilo, mora stati pod prav.m nadzorstvom. Dalje poudarja, da more lc pomoč kmetskemu stanu stalno odpravili draginjo, kar so r aši posl. vedno poudarjali. Nazadnje sc obrača proti tistim kmetskim poslancem, ki so glasovali proti predlogu dr. Korošca k: je hotel, da da država 12 milijonov za po-vzdigo živinoreje. Glasovali so namreč proti le zalo, ker jc ta prediog stavil naš poslanec.
Podržavjenje dolenjskih že?ezn'c,
Dolenjski naši poslanci: dr. šusteršič, Illadnik, Jarc in Jaklič so vložili v drža.nem zboru predlog, naj se dolenjska železnica pod žavi. Utemeljili so tako: Dejstvo, da so dolenjske železnice privatna last, je največ vzrok različnim pomanjkljivostim. Družba pač noče ničesar investirati (založiti) ne za boljše vozove, ne za nove postaje, ne za hitrejšo vožnjo, ker pričakuje, da prevzame država železnico v do-glednom času. Nujno pa-jc postalo to vprašanje, ker se spomladi začne graditi železnica Novo mesto—Metlika, kot podaljšanje proge Ljubljana—fNo-vo mesto in bi bil prome.t na celi progi oviran, ako se pravočasno ne izvrše razne nujne poprave.
Vlada se pozivlje, nrtj stori takoj vse potrebno za podržavljenje dolenjskih železnic in stvar tako pospeši, da bodo dolenjske železnice žo podržav-
ljene, ko se otvori belokranjska železnica.
Proračunski odsek.
V proračunskem odseku se je obravnavalo še naprej vprašanje o laški fakulteti. Dr. Steinvvender pravi, da jo bil zmirom za laško zahtevo in da b<> predlagal kako primorsko meato za sedež laške pravne fakultete. Češki socialni demokrat Tušar priporoča, nuj so fakulteta ustanovi v Trstu. Ako so Italijani zadovoljni z drugim krajem, bodo socialni demokratje glasovali z,i ta kraj. Nato ta govornik go.ori za češke šole na Dunaju, kjer se češkim otrokom krati pravica do pouka v domačem jeziku kakor pri nas v Trstu. Želi tudi, da sc utanovi druga češka, univerza v B nu. — Upanja je malo, da "bi Lahi kaj dosegli, najbrž bo vse du pomladi zopet pokopano.
Več prahu jc vzdignilo vprašanje vodnih cest, ki drži sedanjo vlado in njeno stranke po koncu. Dr. Korošci, voditelj štajerskih poslancev, želi od predsednika Ko yto\vskcga. nai povabi k seji finančnega ministra, da pove, kje misli dobili denar za te ur..ge in nepotrebne naprave, ki nikoli ne bodo nosile obre. ti. Minister, ki je prišel, odgovori, da jc vlada namenjena dali 250 milijonov, ki jih jc državn zbor /o dovolil pred več leti. Poleg tega hodu pa prispevale še dežele. Po tistem zakotni. ki je leta 15)01. dovolil vladi 250 milijonov za kanale, pa sme drtici leto vlada zali e vati nov kredit od zbornice. P i debati o tem odgovoru so poljski poslanci povdarjali, da zahtevajo, da se izvrši, kar jc že bilo enkrat sklenjeno. Drugi govorniki pa so se. jezili, zakaj vlada dela riv.no za Galicijo, diuge dežele pa zanemarja.
Naši poslanci bodo odločno zahtevali od vlade, da mora primern i od-škodovali južne deželo, čc zmeče toliko milijonov severnim deželam za njih vodna pota.
GOSPOSKA ZBORNICA.
Gosposka zbornica je izrekla uničevalno sodbo nad vlado gro a Stiirg-kha. Ti gospodje so seveda tudi parlament napadali; v kolikor pa so veljalo njihove besede sedanjim večinskim strankam, je v njih veliko resnico. Toda največ jih je slišala vlada, kateri očita gosposka zbornica mešeiar»tvo na škodo državnim financam; ož gesali so državno upravo in gospodarstva, ki da gre nasproti bankerotu, grajali nemško narodno zvezo zaradi njc-nega verolomstva v zadevi laške fakultete in se iz ekli zoper demagoške tendence v državnem uradništvu. Tako oslro gosposka zbornica žc dolgo ni govorila, kakor to pot. Vlada menda ni še zlepa doživela tako opozicionalnega stališča. Glede na zunanjo politiko te jo na-glašalo, da je mednarodno obzorje jako temno. V Avstriji ni nobene vojne stranke, skrbeti pa moramo za močno armado, da smo pripravljeni za vsak slučaj. Se.eda ti gospodje se pa niso vprašali, koliko so sami krivi ~vsega tega; na to so ladi pozabili. i
iMOVI HRVAŠKI SABOR.
Izid volitev jo marsikoga presenc-
Pokazalo sc je, tla tudi na Hrvaškem nc more več vsega žandar in vlada. Ban, ki se je toliko hvalil in mislil, tla ima zmago že v žepu, je pravzaprav najbilj tepcu. Najmočnejša stranka, ki pride v sabor, je stranka prava, ki je izmed vseli najbolj proti nagodbi z Madžari in izmed \seh banu najbolj sovražna. Bazine jc strank je i-lrdeže: Stranka prava 27, brvaSko-srbska koalicija 24, stranka narodnega napredka (banova) 20, Radičova lunc-i'ka 8. srbski radikalci 3 in neodvisni 1 mandat. V starem saboru pa je imela htfaaka prava le 24 mandatov. Največ je izgubila koalicija. Kaj bo sedaj storil ban, je še čisto negotovo.
VOJNA.
Nova bitka.
Na bojišču v Tripolisu imamo za-r.namovaii nov dogodek. Lahi so hoteli poizkusiti prodiiati proti pogorju Djebel kjer so sedaj Turki utaborjeni. Toda laška vojska je zadela na tako hud odpor, da sc je morala vrniti z velikimi izgubami. Posebno se jim je Klabo godilo radi peska v puščavi. Za-
šli so tako, da zlepa niso mogli do svojih. Nekaj časa bodo imeli pred puščavo večje spoštovanje, čc se stvari sploh nc zasu Če j o čisto drugače.
Diplomaiične sple.ke.
Angleži in Francozi so sc na račun Turkov in Lahov že dobro okoristili. Kjer se prepirata dva, tretji klobuke pobira. Angleži so si izposlovali od turškega sultana, da smejo zajesti So-lum, ki leži v Cirenajiki, za katero sc sedaj Lahi bojujejo. Turki so morali to storili, ker so preslabi, da-bi Angležem kaj zabranili. Francozi so pa tudi zasedli Dianet in Bilma, ki mejita na Tunis in tvorita zvezo s Čadskim jezerom. Vso javnost sta ti dve vesti iz-ncnatlili, posebno pa Italijane, ki vidijo, da Angleži in Francozi niso molčali k okupaciji Tripolitanije radi prijateljstva, ampak radi svojih koristi. Tudi Rusi najbrž dobe svoj del, namreč odpro se jim Dardanele.
Kar tiče vojske, vse kaže, da bo mir v kratkem sklenjen. Turki so čisro omagali, Lahi pa tudi žele mir, ker jih ta stvar silno stane. Seveda pravega miru še ne bo, ker Arabci ne bodo mirovali tudi po sklepu miru.__
nnrinrir -ir inr-ir—11—»—»«——«t—
D D
LISTEK
p^nannnnnnnnnnnnn
Krmar MilanoviC.
Prosto po Russellovem romanu »Krmar Holds.worth«.
(Dalje.)
Nato sta se obe sosedi poslovili; v Vidi pa je po tem pogovoru vzklilo upanje, ia je v osebi gospoda Matka poslal Bo? njenemu otroku prijatelja, za katerega je prosila dan za dnem. Od tega jno dalje so ji bili kljub vsem domačim oridkosiim, kljub vsemu trpljenju obiski njene hčerke v hiši g >spe Zakotnikove vedno nov vir tolažbe.
Sama ie videla Milanoviča le red-kokedaj. Mnogokrat sc ji je celo zdelo, kakor ni se ji namenoma izogibal. Dvakrat je stal pred vratmi, ko je odhajala z doma, in vsakokrat se je umaknil, kakor hitro jo je ugledal. Nekega dne ga je nagovorila; a z izgovorom, da ima nujne opravke, • sc je kolikor mogoče hPro poslovil. Toda tudi pri
V BeiiiESTill...
Že Betleliem brezskrbno spava,
za mestom tem pa zarja vstaja,
kot solnce čista
odgrinja dan,
ves s žarki obsojan . . .
Glej v hlevu tam kleči deviška Mati, srečna vsa, ker moli — svojega Boga in sveti Jožef poteg .nje se blaženo smehlja . . . Nad bellehemskiin hlevom zbor angeljski prepeva: Bogu v višavah sla . a. in mir ljudem na zemlji . . .
Prcčista zarja danes vstaja, spomine svete v nas budi in močna vera se poraja in mir, ljubezen, odpuščanje . . .
O noč božična naj izplakam prevroče te solze, ki sveta čustva v prsih mi nate obude!
F r. I' a v š i č.
tej priložnosti jo je njegov glas zopet razburil te ko silno, da je nehote zria za njim, Jokler ji ni izginil izpred oči.
In on? Kadar ji je stal nasp.oti in sta si zrla iz obličja v obličje, tedaj nni je skrivnost, ki jo je nosil v srcu. postajala vedno težja, vedno neznosnej-ša. Komaj jc krotil svoje koprnenje, da bi vrgel raz obraz krinko in se razodel; od tega ga je odvračal ie trdni sklep po katerem je moral ostati nepoznan, ostati mrtev za vedno. Daljši pogovor z njo bi bil zanj lahko pogubonosen; kajti vsak trenutek se je moral bati, da se izda. Preostajalo mu ni te d h j drugega, kakor da se ji je skrbno izogibal. Vendar pa jo je mogel skrivaj opazovati sKozi okno iz svoje sobe; vedel je za čas. kedaj je imela iti mimo, in vsakokrat jo je pričakoval za zaveso pri oknu in /. obraza mu je odse.aia koprneča ljibezen, kadar je zrl za njo. Toda njegovo srce je pri tem stiskala globoka, grenka žalost, katere peiO ne more popisati.
Kako naj se vse to konča?
V	Zapolju je bival že šest tednov. Živel je kolikor mogočo skromno in varčno in deuar, ki ga je bil prinesel iz Avstralij?, je hranil šc skoraj nedotaknjen. A kljub temu je bilo to le ne-znatno premoženje in kadar bi tudi to pošlo, kaj potenj? To jc bilo vprašanje, ki mu sedaj noč in dan ni dalo miru.
Prepričan jc bil, da bi ga gospod Šerman v Sidneju zopet sprejel z odprtimi rokami in ga postavil v prejšnjo sluibo; toda sama misel, da bi moral zapustiti zopet domovino, ga je pretresla lo kosti Pa tudi v slučaju, da bi mu Vida na kak način dovolila, vzeti seboj felico, ali bi mu bilo sploh mogoče, '(.(iti se od svoje žene? — A'i se ni moral vedno bati. da je potem na vidi morda nikoli več? In kadar bi se bil spomnil njenega malovrednega moža in si predočil njeno bedno, nesrečno življenje, kako bi mu potem krvavelo srce, če bi ne mogel imeti nikakega upanja, )i v bedi in potrebi skrivaj priskočiti na pomoč tako, da bi jo to ni žalilo ali se komu zdelo sumljivo. Nc, ostati ie mo al v njeni bližini, da jo bo mogel varovati in ščititi, in to zlasti zaradi tega ker je bilo z gotovostih pričakovati, da izgubi v najkrajšem času celo streho, kajti Štefič je padal vedno ?iobokeie in polom in beraška palica sta bila neizogibna.
Toda *e»a naj sc poprime, da si bo zaslužil. koMkr" : ootreboval za dostojno življenj	kaj je bil najb:H sposoben? L'i! ,e izvrsten, ves en knjigovodja, vsaj gosp. Še. man ga je cenil kot takega; Zapolje je bil precej obsežen trg in ni motrlo biti ravno težavno dobiti kako primerno službo. Tako le Milanovič n emišljeval in sklenil nazadnje, poskusiti «vojo srečo.
V	trgu e bilo več raznih trgovin in prodajalon. zunaj tr*a je stala tovarna, last bogatega Tržačana. Milanovič je vorej unal Aotrdno. da mu p >-■ vsod pač n« more izpodleteti. Najprej je bolel vprašati v tovarn iški pisarni; | '« tu so mu s miif-.znimi Dokloiu pove- ,
,4)
dali, da zanj nimajo nikakega mest,,. Isti odgovor je čul tudi v dveh t.govi-nah; v or.em slučaju ga jc gospodar celo ozme.'ial s postopačem in priu-pencem, češ, ako bi vsakega, ki mu slučajno stopi pred oči, vzel v službo, bi mu kniimi -apel boben pred hišo.
Kaj takega Milanovič ni pričakoval. Njegovo občutljivo srce ni moglo prenesti takega postopanja. Čutil se je ponižanega in z novega je občutil vso neznosno težo svoie usode. Zaman so je tolažil z mislijo da so tisoči mož, ki so bili mor ta vrednejši kakor on, doživeli šc večje bridkosti ;n razočaranja. Čim dalje ,e vso stvar premišljeval, tembolj je bil potrt in nemiren. Šele ko so mu misli splavale zopet tja k njegovim dragim, zlasti k ljubki Jeli'>. se mu je lice zopet razjasnilo in razvedrilo.
»Ju:ri vprašam še v veliki trgovini koncem trga«, je govoril sam s .seboj, »in če »udi tam ne opravim ničesar. si o;n poiskal kake službe poto.n časopisja.«
Tako samega sebe tolažeč, je stopil k oknu, v nadi, da zagleda na cesti morda svojo hčerko. A nikjer je ni mogel zapaziti in že je hotel stopili od okna, kar vidi Štefiča, ki je od svoje hiše čez cesto stopil proti Milanoviče-vemu stanovanju in čez nekaj časa pozvonil pri v.atih.
Takoj nato je na njegovo veliko začudenje stopila v sobo gospa Zakot-nikova in naznanila, da želi gospod Štefič ž njim govoriti.
Čuden strah se jc polastil Milano-viča. Kakor blisk mu je šinila v glavo misel: spoznali so me! Samo za hip je zamišljen zrl pred.-e, nato pa pravi: »Prosim, recite gospodu, naj le vstopi.«
Prišlec je vstopivši v sobo pozdravil z nemim poklonom, in istotako je odzdravil tudi Milanovič, kateremu se je na obrazu bralo, kako napeto pričakuje, kaj mu prinese izredni obisk zobozdravnikov.
Štefič je bil praznično oblečen in gladko pobrit; lase je imel skrbno raz-česane, perilo novo in čevlji so se mu lepo svetili.
Milanovič ga do danes ni mogel opazovati šc nikoli tako natanko. Svetloba je od okna padala naravnost nanj, tako da je jasno mogel videti njegove z rdečimi žilicami preprežene oči, ki so v zvezi z zabuhlim, bledim obrazom, bledo-modr.mi ustnicami in rdečim nosom, dajale možu vse one znake, s katerimi morilec alkohol zaznamuje svoje častilce, svoje žrtve.
V	tem trenotku pa je bil trezen, tako t:ezen, kakor človek, ki je izpil samo eno kupico vina.
V	vidni zadregi je vrtel nekaj časa v roki klobuk in nato začel: »2e dolgo časa, gospod Matko, sem se pripravljal, da vas obiščem in se vam za-hvalim za velikansko prijaznost, ki jo izkazujete naši mali Jelici.«
Milanovič si je oddahnil in kakor težek kamen se mu je odvalilo od srca. ko je čul, da se gre za nekaj druze-»ra in ne za to, česar se je bal: zato ie
mirno odgovoril: »Prosim, sedite, ,|lt se pogovoriva. Hodite prepričani, iiii me sp,avljate v zadrego, ako se mi zahvaljujete, kajti vaša ljubka dokhY;i mi jc v veliko razvedrilo in v zabavo -
»Gotovo, ljubeznjivo dete je te, plavi zaklad za njeno mater in edini svetel žarek v moji hiši, na kateri počiva žalibog senca nesreče.« Pri teh besedi U je globoko vzdihnil.
»Ah, prav žal mi je, da moram <\i. ti kaj takega.«
»Nikoli se ne bom dovolj poke-al. da sem se posvetil tako nehvaležnemu poklicu, kakor je ravno poklic zobozdravnika. Jaz sem bil rojen za k ij boljšega, gospod Matko. Moj oče jo imel vplivno službo pri vladi; toda umrl je reven in mene je vzel k sebi moj stric . . . toda, kaj bi vam to pravil, saj vas kaj takega ne moro zanimati. Za moža moje starosti je poman -kanje težko in grenko breme. V svoji t poklicu nimam sreče, a vendar ne dobim liikakc službe, ki bi bila zame pri. meiiia.«
Iz žepa je potegnil robec, ga |ui-tisnil na usta in zakašljal, kakor bi hotel dati Milanoviču priliko za kako opombo; a ker je ta molčal, je štefič nadaljeval: »Ako bi bil sam na svetu, bi sc revščine ne bal, toda najboljšo ženo in najljubeznivejše dete znoj v bedi in pomanjkanju, to jc nekaj .strpnega. Moja uboga žena sicer lic to/i; toda vidim, kako na tihem t pi in kako skrb in bridkost izpodkopuj^ta nj' -no rahlo zdravje, kako mnogokrat le s težavo zatajuje svoje solze. Srce s<> mi trga, ko zrem vse to, pa zastonj iščem sredstva, da bi pomagal.«
»Ali hočete s tem reči, da vladata v vaši hiši revščina in pomanjkanj' !■ vpraša Milanovič s tihim, tresočim glasom.
»Da, tako je,« pritrdi Štefič ves ]>o-trt, kakor bi le s težavo zad žcval sol-ze. »Dva goldinarja, to je celo mojo premoženje.
»Nimate poleg svojega sedali jetra poklica nikakih dohodkov?«
(Dalje.)
SiKglaics.
Varčna gospodinja. Kuharica: »Go-pn. Koliko jajc ho treba za juho?« — Gospa: Štiri. Od dveh vzemi beljak, od dveh pa rumenjak'
Stara ljubezen. Ona: »Kaj nc, Jakob, saj mo imaš že vedno rad, kakor takrat ko sva .->' vzela, kajneda? — Saj ljubezen ne zarjavi. Jaka: »Hm, ne zarjavi res ne, pač pa spletli.'
Nemogoče. Korporal: »Gospod ma or. l nižno naznanjam, da se je tambor Jurlč potni' i ustrelil!« — Major: »Saperlotl Tambor — P" ustrelil? Saj nima puJke, ampak boben. To ni mogoče!«
Pri zdravn kn. Gospa: »Ali bi ne bilo d'1-bro, gospod doktor, če bi moj mož noge v voili držal?« — Zdravnik: »Oobro!« — Gospa: »Ali bi se smelo malo jesiha v vodo vliti?« Zdravnik: »No Škodilo bi ne!« — Go.pa: >lu mrvo pepela?«,— Zdravnik: »Bi tudi no bilo napačno!« — Gospa: »In nekoliko soli?« Zdravnik: »Nič ne dčl« — Gospa: »In lak" soko, gospod doktor?« — Zdravnik (nevMicn : "Do gobca, — sicer bi utonil!e
RHZGLEB PO DOmOUlNI
t!l M)
»Ljudski oder«. Na novega leta hi u ob '/»8. uri zvečer se ponovi četrtič Sardenkova igra »Mati svetega vese-I ia«. Za to predstavo jc dobiti vstopnice v predprodaji v »Katoliški buk-larni«. Posebno udeležence z dežele •pozarjamo na to predstavo. Kdor si hoče z dežele sedež zasigurati naj vpo-dje denar za sedež v »Katoliško buk-v arno«.
Umrl je v nedeljo, dne 17. t. mes., popoldne na Brezji pri Mariji Pomagaj /liani gostilničar Anton Gabrijelčič, pristaš S. L. S., predsednik odseka Orlov, odbornik katol. slov. izobraževalnega društva v 31. letu starosti. Pogreba pokojnega Antona se je udeležila • liilna množica: šolska mladina z zabavo in učitelji, ognjegasci iz Mošenj, Holga vrsta mož iz domače in sosednih vasi, nadalje Orli v kroju iz doma-r«' občine, Kamne gorice, Radovljice in .b-senic. Tudi več duhovnikov je prihi-Iclo skazat pokojnemu zadnjo čast. Med spremstvom smo opazili tudi gospoda kanonika Novaka, gospo poslanca Pogačnika in druge odlične gospode iu gospe. Za krsto, pred katero so šli luliovniki in asistenca, je sledil polno-Mevilen odbor vseh združenih občin z i-', županom. Mlado gospo vdovo in zapuščene otročiče naj ob tej bridki iz-K u bi tolaži zavest, da je g. Gabrijelčič zapustil blag spomin v srcu vseh, ki to ga poznali. Svetila mu večna luč!
Novice iz Idrije. Ministrstvo jc dovolilo rudarjem 25odstotno zboljšanje temeljne plače. — Kanomeljska cesta začne graditi prihodnje leto. — Za državno cesto iz Idrije v Logatec je določenih 180.000 K, da se začne 1912 temeljito popravljati.
Društveni koledarček S. K. S. Z. ]'<• v nekaj izvodih šc na razpolago. Ne-
katera društva ga še niso naročila, zato prosimo, da ga oni, ki se našemu povabilu niso odzvali, takoj n a r o -č e po dopisnici ali pri S. K. S. Z. v Ljubljani, ali pa naravnost pri »Katoliški tiskarni« v Ljubljani. Cena mu je 1 K. Članom naše organizacije ga toplo priporočamo, za odbornike izobraževalnih društev, Orlov in »Slov. Straže« je pa skoro neizogibno potreben.
Kra„na zmaga na Goriškem. Dne 20. t. m. so se vršile v Gorici volitve v okrajni šolski svet goriške okolice. Izmed 300 volilnih upravičencev jih jc prišlo volit 275. Zmagala je S. L. S. in je izvoljenih vseh o.sem kandidatov naše stranke. Dobili so od 153 do 141 glasov. Liberalci, ki so bili zmage v tem zastopu, v katerem so doslej vedno neomejeno vladali, popolnoma sigurni, so pa združili na svoje kandidate 125 do 131 glasov. Propali so vsi njeni kandidati, med njimi tudi Anton Klančič, ki je svoj čas k liberalcem uskočil. Liberalci so silno poparjeni. Komandi liberalnega učiteljstva v goriški okolici je s te strani odklenkalo.
Najmlajši župan v Avstriji. Minuli teden je bil izvoljen za župana mate-rijske občine v Istri Božidar Kastelic, sin bivšega župana Kastelica. Novi materijflki župan je najmlajši župan v celi Avstriji, ker ne šteje niti še U let.
K'e'arjki tečaj v Metliki. Kmetijska šola na Grmu priredi v ponedeljek, dne 22. in torek dne 23. februarja dvodnevni kletarski tečaj. Predavalo se bo o sestavi vina in njenem vplivu na dobroto vina, o umnem kletar-jenju, pretakanju, čiščenju in filtriranju vina, ravnanju z vinsko posodo, boleznih vina in zdravljenju pokvarjenega vina. Pouk bode teoretičen, kakor tudi v zvezi s praktičnimi vajami v kleti. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj se priglasi po dopisnici do 10. januarja pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu, pošta Kandija. Pristop k praktičnim poizkusom se bode dovolil le omejenemu številu udeležencev.
Cerkveni ropar. Vlomil je ponoči od 15. do 16. decembra t. 1. v nabiralnike za inilodare pri šesterih znamenjih v Mengšu neznan tat. Pri drugih znamenjih je tudi poskušal, pa ni mogel razbiti nabiralnikov. — V s-oboto, dne 16. decembra dopoldne je skušal vlomiti v cerkveno pušico v Dobu. Ravno v pravem času je prišel v cerkev tukajšnji cerkovnik Fr. Cerar.
Požar v Starisušici pri Košani. V noči 17. do 18. decembra je pogorelo vse, hiša in gospodarsko poslopje To-mažetovcu na Starisušici pri Košani.
Blago in onodje so rešili sosedje. Pravijo, da jc zažgal berač, ki je sk.ivoma prišel na oder prenočit. 1'ogorelec je res usmiljenja vreden; pred petimi leti mu je zgorelo gospodarsko poslopje, komaj si ga je zdelal, mu je pa pogorelo vse. Zavarovalnina ne dosega niti tretjine škode.
Požari ob Kolpi. V soboto, 16. dec., zjutraj je zopet gorelo na Hrvaškem, in sicer ob 4. uri v vasi Mošanci ob Kolpi v lipniški župniji. Ubogo ljudstvo noč in dan ni varno pred vednimi požari. Oblastva se pa ne ganejo,
Vrbsko jezero je zahtevalo letos 13 žrtev. 13 ljudi je utonilo.
Medved v Jelovici. V gozdovih med Podblico in Dražgošami se je po-kazalmedved. Lovci so ga šli iskat in so ga blizu Dražgoš zapazili. Bili so pa tako korajžni, da niso streljali. Medved jo je odkuril.
Cerkveni rop na š ajerjkem. V eni zadnjih noči je vlomil zlikovec v farno cerkev v Galiciji pri Celju. Vlomil je skozi zakristijska vrata in stri tam stoječo pušico. Vloma je sumljiv nek mož, ki je drugi dan plačal žemlje v bližnji gostilni z nalašč zaznamovanimi vinarji, ki so se nahajali v pušici.
Zgorelo je v noči 8. decembra gospodarsko poslopje Terezije Močnik v Očeslavcih. Škoda znaša okrog 3000 K. Zažgala je najbrže hudobna roka.
V vodnjak skočil. Mletni kočijaž Josip Spacapan v Trstu je izginil pred dvema dnevoma. Te dni so pa našli njegovo truplo v vodnjaku na dvorišču hiše št. 22 v ulici Ferriera. Ker je zgornji rob vodnjaka jako ozek, so ognjegasci potegnili ven truplo le po dolgem naporu.	,,
Smrt v gozdu. Te dni ?ta bila v gozdu posestnika Bergleza v Št. Florjanu pri Gornjem gradu delavca Gust. Pustoslemšek in Martin Puliovnik podirala drevesa. Ko je neko nasekano drevo padalo, je skočil' Pustoslemšek na stran. Pri tem se je spodtaknil ob svojo sekiro in padel ravno na mesto, kamor je omahnilo drevo. Revež je bil v malo trenutkih mrtev.
Obesil se je dne 21. t. m. zjutraj na celjskem magistratu v uradni sobi magistrat nega tajnika magistratni sluga Planine. Zapušča dvoje nepreskrblje-nih otrok in ženo, od katere je bil da- , Ije časa ločen. — V zaporu v Konjicah se je pa obesil poseslnik Fran Iršič. V pisinu navaja, da je žrtev nevoščlji- ,}>l vosti.	''i;
Alkohol ga je umoril. Posestniko-vega sina Franc Gajška z Vrha pri Št. Juriju ob južni železnici so našli mrt- , vega na cesti. Poklicani zd avnik je izjavil, da jc mladenič umrl vsled pre-obilo zavžitega alkohola.	. ;
5'
Zanimiv slučaj draginje. Iz škofje Loke poročajo: Pretekli teden je kupil mesar »Hren< od neke žene v Stari Loki prašiča, kilogram po 92 vinarjev. Zgovorila sta se tako, da bo ona od svojega prašiča vzela slanino nazaj po tekoči ceni. In res, ko je bil prašič slečen. sta slanino stehtala in izračunala, koliko imata drug drugemu plačati. Slanina je toliko znesla, da je morala žena Jati mesarju za slanino svojega prašiča vse prašičevo meso zastonj in navrh še štiri krone. — Nam se zdi, da je ta slučaj marsikako draginjsko skrivnost odkril.
Ogenj v Dolenji vasi pri Cerknici. Dne 22. decembra t. I. zjutraj ob 6. uri je prestrašil zvon že zopet od večkratnih požarov prestrašeno prebivalstvo. Gorelo je v Dolenji vasi, in sicer šupa tovarnarja jelkovega olja. Ker je b la še terna. je trg Cerknica bil skoro ves razsvetljen. Hiša, oziroma tovarniško poslopje se je bilo že vnelo, a 90 zabra-nili. Zgorela je velika množina jelkovih vej, premoga itd. škoda se dosedaj ni mogla dognati, ravno tako ne vzrok požara.
Sm tna kaša. 17. dec. je na Dobrovi umrla gospa .Marija Oven, žena mle-karničnega načelnika g. Janeza Oven.
—	V Strugah pri Dobrepoljah je dne 23. decembra ob pol 2. uri zjutraj umrl Josip Golf. oče tamošnjega župnika v starosti 79 let. Naj počivata v miru!
Slovenske poroke v Ameriki. V Ne\v Vorku so se poročili: Ant. Kamer, doma iz Trebnjega, s Terezijo Smrekar iz Mirne na Dolenjskem; Fr. Osolnik iz Doba in Nežika Kokalj iz št. Jakoba ob Savi.
V Ameriki nmrli Slovenci. V Tay-lors Spring., III. so pokopali Luko Lerst ta, ki je ponesrečil v premogovem rovu. Star .0 bil i9 let. — V Cannons-burgu, Pa., je umrl Blaž Jereb. Dne 17. novembra je umrl v Pittsburgu, Pa., Alojzij Resnik, star 22 let. Bil je doma iz Leskovca pri Krškem. — V Indiano-polisu, Ind., jc umrla dne 18. novembra Antonija Pregelj, doma iz Gorenje Konoblje, far« Spodnja Idrija. — V Leadville, Colo., se je v rudniku ponesrečil 251etni Slovenec Fran Glavan. — Istotarn je umrla Slovenka Ivana Kus.
—	V San. Franciscu, Cal., so umrli: Ga. Ana Vidm&r, rojena v vasi Kal, fa-ra Semič. Zapustila je soproga, omože-no hčer in pet nedoraslih otrok. Dne 20. oktobra je umrl Anton Kasto-lec, rodom iz Metlike. Zapušča ženo in Štiri nedorasle otroke. — Dne li. novembra jtts umrla Ana Zaje, rojena Lu-žovec v vasi Grad na Gorenjskem; zapušča soproga in petero nedoraslih otrok. — Dne 21. novembra je umrl ne-oženjeni 63 letni Martin Škof, rodom iz Boldreža. fara Radovica. Pokojni je bil 30 let v Ameriki. — V Clevelandu je umrl rojak Franc Tekavec. Pokojni jc bil doma iz Dolenje vasi pri Ribnici, kjer zapuSI-a brata.
Z vlaka je padel v četrtek zvečer na celovškem kolodvoru magacinski delavec Jurij Obid. Vlak ga je povozil. Zdi se. da je Obid namenoma z vlaka 6'
skočil, ker so našli pisma, iz katerih se da sklepati, da je imel samomorilne misli.
Žun, osebna dohodnina. Četrto poglavje zakona z dne 25. oktobra 1890, št. 220. dr/, zak., o neposrednih osebnih davkih s pojasnili, zadevnimi določbami c. kr. upr. sodišča in raznimi vzorci. Cena 1 K 20 vin., s poštnino 1 K 30 vin. — Pri sestavljanju osebno-davčne napovedi, ki se mora' v teku meseca januarja predložiti davčni oblasti. bo ta knjiga vsakomur izborno služila. Olajšala bo delo in prihranila s svojimi praktičnimi navodili marsikaj na davčnih izdatkih. Malokomu so znane določbo glede dovoljenih odbitkov, da bi jih v napovedi upošteval, zato tudi ne more biti deležen gotov.h olajšav. — Knjiga se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubl ani.
»Vater'and«, edini nemški dnevnik dunajski, ki je bil vedno pravičen nasproti Slovencem, preneha koncem tega leta. Na njegovo mesto sami sebe priporočajo nemški krščanskosocialni dnevniki, ki so pro'i slovanstvu in zlasti nasproti Slovencem često še bolj »štramtajč«, kakor ostali nemški listi. Mi priporočamo nemški dnevnik »Union <, ki izhaja v Pragi (Jungmano-va ulica 21) in ki krepko zastopa koristi avstrijskih Slovanov. O Slovencih je vedno dobro poučen, marljiv tolmač njih teženj. Prinaša tudi prevode jugoslovanskih in slovenskih del in ravnokar ima v dovršenem prevodu pripravljen spis o plemiču, ki je hotel ustanoviti jugoslovansko kraljestvo, nekak predhodnik novodobnega trializma.
□a=ac:cpncnaac!c;aaa
° Soresijjsfite Krnice

Tržiške novice. Zadnji petek smo pokopali dolgoletnega okrožn. zdravnika gospoda dr. E. Jagodica. Umrl je v Gradcu, kamor se je odpeljal zdravit. Prepeljali so ga v Trži; in pokopali v grobnico družine Deu. Naj počiva v miru! - Treba bo naročiti zopet časopisje. V novem letu hočemo vrlemu »Domoljubu", ki ima lepo število naročnikov med nami, vsi zvesti ostati iu mu mnogo novih pridobiti. Nobena krščanska hiša bi ne smela biti brez njega. Zatirajmo slabo liberalno in socialistično časopisje, ki je kuga za pošteno krščansko ljudstvo in delajmo na vso meč, da se katoliško razširi. V tem smislu vsem tržiškim naročnikom veselo novo leto!
g Iz Žabnice. V zadnjem času so se začele nekako množiti manjše tatvino pri nas in v okolici. Vse je prišlo uzmo-vičeni prav, celo žepni robci in plenice, ki so se sušilo. — Na Silvestrov dan, to jc v nedeljo dne 31. t. m. popoldne ob 3. uri priredi naše K. s. izobraževalno društvo dramatično predstavo s sledečima igrama: 1. »Oh, ta Polona«, burka v dveh dejanjih. 2. »Prisiljen stan jc zaničevan«, veseloigra v treh
dejanjih. — Vstopnina: sedeži jk> 50 1, stojišča j K) 30 h, za člane in nečlani! enako. K prav obilni udeležbi vabi od l>or.
g Naklo. Prostovoljno gasilno dru štvo v Naklem priredi v nedeljo 31. decembra ob pol .i. uri popohin() predstavo »Na betlehemskih p0ija nah'. Božična igl a v treh dejanjih J pridevkom prihoda in darovanju trd. Kraljev. Nastopilo bode 12 oseb Vstopnina je: sedeži 80 vin., stojišča 30 v. 11. Otroci plačajo polovico. --- Do hodki bodo v prid društveni blagajni* Za obilen obisk se najvljudneje prinoi roča od bor.
g Koroška Bela. Slovensko katoli-sko izobraževalno društvo ima v nede. ljo dne 31. decembra popoldne ob 3 uri svoj letni občni zbor. Vabljeni sto vsi člani in tudi vsi prijatelji društvu Kdor so želi izobraziti in hoče pošten*!, ga razvedr.la, naj se vpiše v prepotrel). 110 izobraževalno društvo! Čim močne,, še bo društvo, tem več koristi fco 0(j njega. Prosimo vas tudi, da ostanete vsi naročniki »Domoljuba« zvesti. Ari. tirajte in pridobivajte novih članov. Zakaj list, ki prinaša toliko zanimivega in je vendar pri vsej svoji obsožnosii tako poceni, stane samo 3 K, se mora razširiti v vsako krščansko družino. Zato pa sedaj ob novem letu vsi na delo za Domoljuba . Enako se nai^očaj.n na druge dobro časopise. Denar, izdan za dobro časonisjo. ni zavrže.!, umnak obrodi obilo obresti. Proč pa - kabini in protiverskira časopisjem' Pokažimo, da smo zavedni katoličani!
g Sora. V tukajšnji novnustauov-jeni občini so se vršile dt ■■ U. decembra ol činske volitve; bilo ■ izvoljenih 11 odbornikov. Izmed teh e i il dno 21. t. m. izvoljen županom gosjimi Franc I.tišina, posestnik. Gosteče iu v. njim svetovalcev. Končno so zahvaljujem" volilcem iz sosednih občin, kateri so volili in dali pooblastilu lta-im vrlim somišljenikom S. L. S.
g Iz Žeicznikov. Slov. Dom je ])i-sal pred kratkim pod marko mavič-nosi klerikalnega županstva sledeče: Sedaj loži na bolniški .]>ostel'i reven delavec, oče štirih nedoraslih o'rok. Žena njegova J*1 šla prosit župana (bi bi ji naredil ubožni list za okrožnega zdravnika. Seveda naš župan, ki je po svoji pravičnosti in objektivnosti da leč okoli znan (da bi bil le Korl Polen« tako znan!) je to odrekel. - Na to besed" sledeče pojasnilo. Imenovani dehtvetje pri liberalni sodarski zadrugi, ki ji načelu jo daleč na okoli znam' ljudski »dobrotnik«, ki je žc skoval veliko tožb proti na&iu pristašem Karel Dolenc. Njegova dolžnost bi torej bila. da bi bil vpisal zadružne delavce v bolniško blagajno. Tega pa on 11 i storil in tak" kruto zanemaril svojo dolžnost. Na k«; ga torej pade odgovornost, če jo seda! imenovani delavec, ki je darova! svo." žulje narodno napredni stranki, bi'1'/-podporo v bolezni? I11 kdo je v prvi v1'; sti sedaj dolžan skrbeti zanj? Korl. a" vest eodgovor na to vprašanje? To V torej liberalno srce, za par soMov
I,nji, ko pa treba plajčati, pa kriči: »Alo, občina. župan plačaj!« Kako se jc pa Martin k izrazil o sedanjem županu, j ki le brez strahu na dan z besedo, kaj-1 i. če bi bila le količkaj v škodo sedanjemu županu, bi jo bili vi že najmanj stokrat ponovili. Saj se dobro poznamo. Karel Dolenc naj se pa gre najprej učit slovenskega jezi.ka, da nc bo nadlegoval c. kr. okrajnega glavarstva s takimi kolobocijaini in stavki, ki nimajo nc glave, ne repa, misli pa nobene, t bogo glavarstvo, ki mora dan za I nem prežvekovati take čenče. G. Tha-111 r, ali ste prebrali, prodno ste podpisali? Kar sc pa tiče očitka, da tukajšnje županstvo pošilja uradna »lažnji-va« poročila na oblasti, je pa pripravljen gospod župan za vsako tako dokazano uradno laž izplačati po 50 kron (reci petdeset kron), llcs je pa ravno nasprotno, da je narodno napredna si ran k a že pororala reči na c kr. oblasti, ki so bile vse prej kot resnične, i'rimite torej najpre j sebe za nos, poleni pridite z metlo pred županski prag. Potem pa se čuti naprednjak še užaljenega in piše: Kompctentno oblast sino na to žc ponovno opozorili, toda niti z mazincem ne migne. Državni uradi l>odo v naših očeh izgubili vso \eljavo, če bodo (ako postopali, kje naj iščemo pravice, če nam jc že država nc 'la več. O, država bi že mignila, samo da bi imela povod, ker pa ne migne nita x mazincem, je to znamenje, da nismo lagali mi, ampak vi. Ampak gorje vam, državnim uradom, ko izgubile veljavo \ očeh naših naprednjakov. Kajti če železniški Korl pride enkrat nad vas, potem bodo padale zvezde z vaših službenih ovratnikov, ker naš Korl je silen mož, Krpan je bil muha proti njemu.
g Iz Breznice. Katoliško izobraževalno društvo na Breznici vabi na zabavni Silvestrov večer, ki ga priredi v ivorani »stare šolo« v nedeljo, 31. decembra 1911. Spored: 1. »Zaklad«. Narodni igrokaz v fiti -ili dejanjih. 2. »Županova Micka«. Veseloigra s petjem v dveh dejanjih. Začetek točno ob šesti uri zvečer. Vstopnina: Sedeži I. in II. vrste 80 b. III. in IV. vrste (50 h, ostali >edoŽi 50 b, stojišča 30 h. Udje imajo "a. stojišču prost vstop. K obilni udeležbi najuljudneje vabi odbor.
g Iz Mekinj. Tukajšnje izobraževalno društvo bo pri od ii o na novega l' fa (lan 1912 ob pol štirih popoldne v 1'ruštvenem domu božičnico s sledečim sporedom: 1. Wagner-Farkaš: Koračnica drvocjepaca; 2. Brož: V božični noči, fantazija; 3. Iiruza: Na šum-ske m izvoru, valček, udarja tambura-ski zbor »Planinka«. 4. »Čarovnica s Pohorja«. Čarobna božična igra v pe-<ili slikah; priredil F. B. (novost). 5. Uojatvo Kristusovo«. Živa slika. Bo-žičnica bo nudila mnogo dušnega vžit-ka. Zato pridite v obilnem številu!
g Iz Smlednika. C. kr. poštnemu ravnateljstvu v Trstu. Naša poštarica ' iuha tako-le uraduje: Ob 9. uri dopoldne odda poštnemu selit pošto, ki je prišla iz Medvod. Potem skrbno zaklene uradne prostore in namesto da bi
čakala do 12. ure strank, kakor ima ukazano, se celo dopoldne nepretrgoma doma .greje, kuha in šiva. Če imaš kaj opraviti na pošti, potem jo išči povsod drugod, v uradu je nc boš videl. Ako je pa žc zjutraj odšla z doma, ti bo morda na uslugo kar njena dekla Micka, ki je žc večkrat vso pošto sama odpravila; pravijo, da že vse zna, samo na čeke in nakaznice še ni izuče-na. Popoldne pa poštarica Ciuha uradnih ur sploh ne mara imeti. Višek njene ljubeznjivosti je ta, da ob vsaki priliki obsipa naše pošteno ljudstvo s psovkami. To »uradovanje« se je naučila iz »Jutra«, »Naroda« in »Zarje«. Tako dela c. kr. uradnica! Kdor nc verjame, naj pride gledat! — C. k r. deželnemu šolskemu svetu povemo, da misli ta ženska svojo »vzorno« pošto prestavili v šolsko poslopje, da ji ne bo treba hoditi iz hiše. Sicer pa že zdaj doma v kuhinji večkrat uraduje. Imamo priče. Ali smo res na Kitajskem? — Travo sliši rasti neki učiteljček iz naše fare, ko proro-kuje 20. t. m. v Slov. Narodu« Smledniku liberalna nebesa. Za danes bodi povedano samo to: ako je dotični domišljavi učitelj tako otročji, da misli prepeljati županski stolec v Trboje, se bridko vara. Greben, ki je temu človeku zrastel, mu bo prav kmalu ponižan in niti njegov prijatelj baron Laza) ini ne bo imel zdravila zanj. — Za župana je bil 17. t. m. izvoljen soglasno pristaš S. L. S. g. Anton Bur-g a r. Doslej je že županil Smledniku 40 let. Bog >ja živi!
g S Suhe nad Kranjem. Ljudska knjižnica »Belca« ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 31. t. m., ob pol štirih popoldne na Suhi v Unkovi liiši. Na dnevnem redu so poročila odbornikov. volitev novega odbora in za vse prijatelje knjig zanimivo predavanje: »Zakaj, kako in kaj na berem?« Zato vabi odbor vse člane iz domače kakor tudi iz sosednih vasi k obilni udeležbi. Ker je knjižnica baš sedaj nakupila veliko število novih lepih knjig, se bodo ta dan celo popoldne iz-posojcvale. Pridite po lepo berilo za pouk in zabavo v dolgih zimskih večerih!
g VoJitev žuuana na Bledu. Dne 13. decembra 1911 je bil izvoljen za župana na Bledu gospod nadučitelj Rus. Prvim svetovalcem pa je bil soglasno odbran okrožni zdravnik dr. Benedik. Dne 29. novembra 1911 novoizvoljeni občinski zastop na Bledu naj zastavi vse svoje moči, da pride zdravišče Bled do potrebnega vodovoda in električne luči. Ta dva faktorja sta najnujnejša za procvit Bleda.
g Občinske volitve v Lescah. Dne 13. t. m. smo imeli občinske volitve. Novi občinski odbor šteje nad polovico pristašev Slovenske Ljudske Stranke. Premoč je torej na naši strani. Zlagano jc tedaj poročilo v »Slov. Narodu«, češ, da so zmagali liberalci na celi črti in da je v odboru samo eden klerikalec. S. L. S. dviga zmagonosno svoj prapor tudi v Lescah! Živeli zavedni naši volilci*
g Iz Selc nad Školjo Loko. Naši liberalci so pa res kunštni; tako gotovo so bili prepričani, da zmagajo pri občinskih vo^ litvah, kakor je amen v očenašu. »Pri dr-žavnozborskih volitvah so zmagali klerikalci, sedaj jih bomo pa mi nasekali,« tako so se ustili. Teden za tednom je prinašal »Slovenski Dom« dopise, in kdor jih je bral, je moral biti trdno uverjen, da je liberalna zmaga zasigurana. Saj pri klerikalcih tako vse propada, le liberalno pivsko, a ne pevsko društvo stoji na trdnih nogah. In kako bi tudi liberalci ne zmagali! Ljudje božji, pomislite, če vam agitirajo taki možje kakor Čot — tega človeka menda že tudi drugod precej poznajo — Jake s svojo trdno moralo, pa Šlibar, ki je svojo brihtnost pokazal svoje dni pri cestnem odboru, in drugi njim podobni, potem se morajo klerikalci poskriti kakor ščurki pred lučjo. In računali so ti ljudje in šteli in našteli so toliko svojih, da je bilo izključeno, da bi klerikalci kje prilezli na površje. V najslabšem slučaju pa so zagotovo trdili, da dobijo drugi razred in podobčinc Dolenjo vas. A glej ga spaka, za enkrat so pa le imeli smolo. Naši liberalci imajo namreč to dobro lastnost, da se večkrat zaračunijo — kajne, g. Šlibar, vi že veste. In tako je bilo tudi tu; ti preklicani klerikalci so jim vse rajtenge prekrižali na dar. 5. decembra in jim nasvetovali, naj raje gredo v Tripolis, tam bi taki junaki kakor Beštrov Aleš in Birtovc iz Dražgoš s svojo bojevitostjo več dosegli, nego pa v Selcih. Pa že menda delajo po laškem vzgledu, ker tepeni so bili strahovito. V tretjem razredu so naši dobili 605 glasov, liberalci samo 156, v drugem razredu naši 300, liberalci 72, v prvem razredu naši 177, liberalci 44; v podobčinah Dolenja vas naši 104, liberalci 18, Selca naši 211, liberalci 9, Češnjica naši 195, liberalci 31. Tako so jo liberalci dobili po glavah s tistimi cepci, o katerih se je učitelj Jeglič izrazil, da bodo ž njimi kmetje pognali vse zadrugarje iz Selške doline. In tako tudi mine sveta slava, si je mislil g. Štupca, ko so mu te številke zaplesale pred očmi. Ta mož je učitelj v Dražgošah in je nedavno dobil dopusta pol leta, ker je gospode pri okrajnem šolskem svetu prepričal, da je nervozen. To pa to, v šoli ne more sedeti, od hiše do hiše je pa lahko agitiral; hudomušneži so hoteli trditi, da so ga volitve čudežno ozdravile. Tudi pri volivni komisiji je kot zaupnik svoje stranke zdržal cela dva dneva na prepihu in slabem zraku, in šele tedaj, ko je padla zadnja njegova nada, Dolenja vas, ga je tako prijela nervoznost, da je vstal in jo odkuril k Šlibarju mirit si živce. Pa še nekaj moramo omeniti. Veliko dobroto je storil g. Štupca našim ljudem s tem, da je seboj pripeljal svojo bando, hočemo reči svoje zveste učence, katere smo imeli čast spoznati posebno v Beštrovem Alešu in Birtovcu. Ta dva sta nadkrilje-vala vse druge v tem, da sta po vseh paragrafih olike in omike napadala in psovale naše ljudi in iskala prepira. Tako sta tudi v agitacijskem lokalu pri Štefanu prav no »fin« način napadla kaplana Sedeja z raznimi psovkami in mu grozila s pestjo, seveda zato, ker se je ta gospod drznil voliti s pooblastilom in ju je pohvalil, da se znata tako lepo in fino obnašati. Ljudje, zapom-
nimo si dobro, da je to delo liberalnega učitelja. Ko so ti oiikanci uvideli, da ne opravijo pri naših ljudeh ničesar in jim je zmanjkalo bojevitosti, so jo popihali k svojemu pristašu Šlibarju, da vtešijo žalost v pijači. Pa tudi Šlibarja so menda morali precej tolažiti, ker ta mož, bivša liberalna glava, je v podobčini Selca dobil cela dva glasova; šaljivci so trdili, da je bil en glas učitelja Jegliča, eden pa Šlibarjev. Pijani Blavnega poraza so se liberalci razšli pozno v noč vsak na svoj dom, se razume, da t primernim vpitjem. Nekateri so hoteli vedeti, da je Bešter hotel svoje ljudi kar po svoji bremzi domov potegniti, pa so bili tako težki in naštupani, da jih vrv ni držala. Sicer pa šalo na stran. Čast selški [ari, ki je pokazala, da je vsa v taboru Slovenske Ljudske Stranke; zato so se pa tudi temeliito opekli liberalni Železnikarji, ki so se bahali, da bodo samo s svojimi glasovi toliko pomagali, da bode padla selška klerikalna trdnjava. No, klerikalna trdnjava ni še padla, ampak še bolj trdno stoji in bo tudi stala, čeprav to liberalcem ni všeč.
g Z Bleda. Vendar jc prišel g. dr. Hočevar enkrft do s^pe po zadnjih volitvah, mlinski Repe menda še zdaj ni. Tudi ni :udno, sai sla tudi izmed 48 kandidatov najmanj glasov dobila, in to boli. No pa, Kakor rečeno, g. dr. Hočevar se je že oddahnil in sedaj preliva po Slo\enskem Narodu krokodilove solze zavoljo žalostnega pogreba liberalne stranke na dan volitev. Tolaži se s tem, da je S. L. S. zmagala s samo čisto goljufijo in z naravnost predrznim preziranjem vseh postav. Slovenski Dom je že mesec pred volitvami vpil, da klerikalci pobirajo pooblastila, katera kar otroci podpisujejo, in pozival državno pravdništvo, da naj stori konec temu peklenskemu početju. In še danes čakamo državnega pravdnika, da nas tira v temno ječo. In komisiji, v kateri je tudi sedel visokoučeni g. Repe, ni niti na misel prišlo, da bi preiskovala razne podpise. In glejte, tisti dr. Hočevar, ki jc pred začetkom volitev vstal in slovesno ugovarjal vpričo glavarja, da bi bila volitev postavna, ta dr. Hočevar se po volitvah niti pritožbe ni upal vložiti, čeprav so bile po njegovih besedah (saj misli ne tako) povsod same neposla\nosti. Ej, g. doktor, ali je to vredno resnega moža? Na vse štiri strani sveta vpije o samih nepostavnoslih, pritožbe pa ne vloži! Tako delajo otroci. Dvoje pa je zanimivo pri teh volitvah. Liberalci si niso upali napisati nad listo kandidatov: liberalna (oziroma narodno-na-predna) stranka, temveč gospodarska stranka . To pa zato, ker so liberalci po celem Kranjskem vsled svoje skrajne nesposobnosti tako prišli ob kredit, da noče biti noben človek več liberalec. Da so pri nas ljudje sami zahtevali ime gospodarska stranka , to kaže, da so volili z liberalci marsikateri, ki nečejo biti liberalci, ampak so imeli kake druge ozire. Drugo pa, kar moramo pribiti, je to, da liberalci v Slov. Narodu-- slovesno oznanjajo, da naj zdaj klerikalci - sami delajo za prospeh Bleda. Tega ni treba šele oznanjati, saj je to že itak pribito, da liberalci za Bled še nikoli nič storili niso. Za časa Peternelovega žu-panovanja ie izkazal zdraviški list 4000 81
tujcev, letos 8000. Če je g. Peternel vrgel 5000 kron v jezero za studence, se to ne pravi za Bled delati. In kaj je pa g. dr. Hočevar naredil za Bled? Ljudje božji, povejte! Sami smo bili dosedaj in sami bomo sedaj, to smo mi ie davno vedeli, ker liberalci še nikdar niso bili za nobeno delo, kakor kažejo mični zgledi raznih liberalnih gospodarskih zavodov po Kranjskem. Toliko, če pa treba, pa še kaj več. — Volivec S. L. S.
jj DoScnJske nouice |jj
□oaaaadaiaaaaaižaaa
d Na Krki so pokopali dne 20. decembra 1911 vrlega načelnika Orlov Jo.-ipa St.aha, ki je umrl v zorni mladosti. siar šele 20 let. Bil je dvakrat previden in je vdano prenašal svojo bolezen. Pogreb ki sta se ga udeležila telovadni odsek Orel in Marijina družba z zastavama, je pokazal, kako vsestransko priljubljen je bil pokojni mladenič. Prihiteli so mu zadnjo čast iz-kazat bratje. Orli iz Ambrusa, Dobre-polj, Lašč in Šmarja v kroju, nekako okolu 50. Drugih udeležnikov pogreba pa je bilo toliko, da pravijo, da tako lepega pogreba še nihče ni imel na Krki. Ginljiv nagrobni govor mu je govoril v slovo »Zvczin« načelnik brat
Vojteh Jeločnik iz Ljubljane in domači predsednik Franc Pešec. Bog po o'a-ži žalujočo rodbino ob tej britki izgubi, pokojniku pa daj večni mir in pokoj!
it A dovec pri Žužemberka. Pri nas so se vršile občinske volitve za občinski odbor 28. septembra t. 1. ter izpadle v splošno zadovolinost, ker je
dobila vsaka vas prime no števili) odbornikov, po dva do tri, kar do sedaj ni bilo. Samo nekaj je nezadovoljne, žev. po večini takih, ki sami niso prišli
v odbor. Eden izmed njih je izkrpucal pritožbo, ki pa ni bila druzega, kot ne-lep napad na župnika, kot bi bil isti največji lopov in slepar. To pritožbo je zavrnila c. kr. deželna vlada kot ne-osnovano in neutemeljeno. Tako so dobili pod nos vsi tisti, ki so sestavljali pritožbo, kakor tudi vsi njihovi svetovalci. ki sedaj za za j utre k »Jutro < fruštkajo, za južino pa Slov. Dom« hrustajo. Dober tek!
d Šmarje'
a. Strašilo, kako letos kradejo! B ali ste že o tatvini v našem župnišču. Zdaj pa so uzmoviči razlvli vrata pri hramu Janeza Por iz Dolenjo vasi ter mu odnesli 011 veder ?>ta boljšega«, pa en veder petijota. za nameček en »firtof« jaboljk. — Gruntov je pri nas vedno več na prodaj. Ali je drugodi tudi tako? Zdi se, da ljudje ne znajo več varčevati. — Vino pri nas drže p.ccej visoko. Jc nekaj res izvrstne kapljice! Pa vendar nekateri ne store prav, da ga ne prodajo! S časom bodo malo ponili, malo razdali, denarja pa nič dobili. Kupci, pridite tudi k nam pokušat in kupovat! — V soboto, 16. decembra 1911 je bila tu iz Krškega komisija glede šole. Sklenilo se je se-
zidati novo šolo. Janez Poljane je ob ljubil, da bo že dal potrebni prostor Cenil p« J« prostor za šolo in vrtec z;'a-' ven 4000 kron; to ni slaba odškodnini Da bi se vendar enkrat ta stvar uru" dila!
d Popotnik Trebnje - fit. Jmž. u
Mokronogu so mi povedali, da je Ž!aj. j,ah s svojimi drugovi pogorel z rekur* zom zoper občinske volitve in tega požara vsi mokronoški gasilci niso ino«ii pogasiti. V Tržišču zvem, da je 10. t. in v natlače no polni dvorani izobraževalnega društva predaval g. kaplan Kom-ljariec iz škocjana o svobodomiselstvu Iz Tržišča jo mahnem pa v Gabrijel' ske hribe, kjer so mi povedali, da ■<• svobodomiselnega očeta sin Frane Starina vzel očetu nad 1200 K in pobeg, čez lužo ter tako pokazal, da s* mit šli očetovi nauki v srce. Iz Gabrijelskih hribov jo uberem pa v št. Jani; tata so imeli od 18. do 19. t. 111. duhovne vaje, katere so vodili prevzvišeni fr®»pod knezoškof v družbi g. Kalana; tamkaj sem mislil opraviti spoved in se poboljšati, da bi liberalce več ne pikal, 1 kaj, ko nisem mogel na vrsto, km-'je bilo toliko ljudstva: zato bom pa š« tudi v bodočem letu potoval po \Srni dolini in vse novice, velike in tnale, žalostno in vesele z dovoljenjem gospoda urednika opešal na »Domoljubov veliki zvon. Vsem prijateljem in pa naročnikom »Domoljuba < pa želim vedele praznike in srečno novo leto tor želim, da se velika množica lju l.-tvn naroči na .Domoljuba . ker:
Kaj bi. kaj bi za manoj i>odili, za novice me vodno prosili; krouco tri vsak rajši bi dal, in zato Domoljuba svoje- , b ,tl
d Studenec rri Krškem, Vkljub steklemu divjanju naših liberalcev in njihovim ostudnim sleparijam in na-silstvoni jo li. decembra občinska liberalna trdnjava na Studencu padla. Drugi in tretji razred -ta v roka* naših odločnih mož; prvi pa .ie ostal v posesti liberaluhov edinole po izdajal-stvu nekega moža. ki se je dosedaj prišteval S. L. S.
d S Police pri Višnjigoti. šHc P1 dob iii šestih mesecih so naše občin-lo! volitve priletele na uho dopi-nik« »S*. Naroda ki v njem ljubeznjivo i «101111-jo nas občinske odbornike in župana analfabete. najneznatnoi^ro > žiceljne i:i klerikalce. No. 110. kai sni' vam pa mi na poti? Vas je kdo iani'1'j nas razžalil ali kaj. da ste tako l>«<J> In šele čez šest mesecev! Kaj ste ta un spali ali pa po naših poljanah zaeM lovili? Pa ne da bi šli zaradi na« v »Narod kozle streljat? Sevc, tojo tooij po ceni in so vam ni treba prerivati hosti. In Boir sam večni ve, kje t*c yj zvedeli in slišali, kar ste v >N. Torej tako dolgo ste so z resnico ustali. da ste jo tako nečedno ob tla vi'" gli? Vi no veste, kako so nam zdaj h»l; čo tresejo pred vami! Oh, kaj bo,
bo. če se vam še enkrat zamerimo! 0 saj obljubimo, da se bomo poboljšali. V fnrovž 110 bomo več hodili, ker. 11'
zamerite nam, nismo vedeli, da je tolika sramota v farovž hoditi, ampak k vam bomo šli po svete, in kar boste vi rekli, to bomo pa storili! Pa ker sto vendar malo od rok, vas zato prosimo, oa bi nam povedali — pa na tihem — kdo je vaš zaupni mož na Polici, da bo vaša podružnica, in bomo k njemu hodili po svete? Potem pa ne boste rekli, da smo klerikalci do kosti, ko še do Kože ne bomo. Ali veste, kje bi vam najboljše kazalo? Le vprašajte našega gluhega Jožka, ta vas bo že na pravo pot pripeljal . . . Oh, pa še nekaj! Do-zdaj smo mislili, da jc za župana vsak dober, ki je zdelal pri nas poliško šolo, da je le pošten od nog do glave; zdaj sle nas pa vi tako podučili, da mora biti tudi priljubljen pri c. kr. uradih, da bo vobče priljubljen in spoštovan mož! Tega nismo vedeli, mi tepci zabiti! Hvala vam tisočera za lepe nauke in podučenje! Veste kaj! Najboljše bo, da boste pri prihodnjih občinskih volitvah vi general in nas boste vi vodili — do zmage! Da vam bo pa zmaga olajšana, bomo pa svoje izkaznice in glasovnice kar k vam poslali in vi jih v.izdelite med c. kr uradnike; ti na? izbero mesto nas občinske odbornike, ti pa župana. Frdamiš, to bo komod, ko sc nam i:c bo treba tako pehati za te ljube občinske stolčke! In navsezadnje, kaj ne bomo mi najneznatnej-ši možiceljni, ko smo v svoji neznanski nevednosti mislili, da so uradniki zavoljo nas, ne pa mi zavoljo njih? Da se vam bomo pa še bolj prikupili, kot smo sc vam že, vam na uho povemo, da smo naše zajčke podražili za dobrih 200 kron, občinske doklade pa znižali za 12 procentov. Ali nismo tedaj pridni? Ampak nikarte nas hvaliti v »Narodu«, sicer bodo ljudje rekli: gliha vkup štriha!
d Iz Prežflanja rri Litiji. Letošnje leto je bilo silno suho, vendar jc bila jesen mila, tako da so nekateri poljski pridelki, kakor repa, dobro obrodili. Pri nekaterih posestnikih jo bila samo ena <4 do 5 kil težka. To jc dobro, da se bodo mogle plemene prašiče ohraniti za drugo leto. — Fantje Orli vrlo napredujejo; vsako nedeljo in še v delavnikih sc tehnično in duševno izobražujejo. Surove navade, kot pijančevanje in ponočevanje, bodo večinoma same po sebi izginile.
d Vo*avb"e. Pri nas pa tudi po drugih vaseh občine Trebeljevo vsako leto veliko prašičev za rdečico ali svinjsko kugo pogine. Nekateri posestniki imajo ogromno škodo, zlasti še vsled slabe letine in vsled nizke cene prašičev; meso je pa vkljub temu silno drago. Tukajšnji posestnik Mihael Jc ant je dobil 300 K podpore od deželnega odbora za napravo novega vzornega hleva za živino; to je prvi vzorni hlev v občini. Šla sta mu posebno na roko prejšnji poslanec Josip Mandelj in deželni odbornik dr. Lampe.
d Trebeljevo. Meseca novembra je skrajni živinozdravnik Demšar predaval v šoli na Prežganjem zlasti o živinskih boleznih; posebno ie puporo-
čal proti rdečici pri svinjah cepljenje; da bi se vsaj vsi posestniki tega pripomočka poprijeli in se vsako leto oglašali za cepljenje; velike škode bi se obvarjvali. — Za razna močna, krmila po polovični ceni za rejo prašičev se kmetje, zelo oglašajo, da bi bilo le kaj izdatne podpore. Upanja ni veliko, ker vladna počasnost, še bolj pa lenoba in premalo smisla za kmečko bedo zadržuje ali tudi uniči posredovanje poslancev in olajšanje po suši prizadete škode.
d Umri je v Vrdnjeku pri Kresnicah dne 11. t. m. ponoči Anton Pregelj, posestnik in strojar ter dolgoletni ključar podružne cerkve, v starosti 76 let, N. v m. p. 1
d Gradac. Z vnetimi besedami se baha ne'ki liberalček v »Slov. Domu«, kako da so zmagali liberalci pri zadnjih občinskih volitvah, to pa je pozabil dostaviti, da še do sedaj - po preteku enega meseca — nimajo župana zato, ker je zoper volitve vložena pritožba. Vodilna misel naših liberalcev v politiki ni blagor občine, temveč nje propad; uresničiti hočejo one nauke, ki jih črpajo iz »Slov. Doma« in po katerih že sami živijo, namreč: upor zoper vse, kar dobrega obstoji, častiželj-nost, zapravljanje in nen avnost, Ker pa njihov političen namen ni svet, zato se tudi ne ustrašijo poslužiti se nepoštenih in nepostavnih pripomočkov v dosego toča svojega namena. — Poleg »Slov. Doma« je še nekdo drugi, ki nam oznanja take. ali vsaj tem podobne krive nauke; namreč tisti, ki je seboj odnei.d volilni imenik tretjega razreda, tako da nam ni bilo mogoče ga poirledati; tisti, ki je za časa občinskih volitev na Kra3incu možake kar k sebi na dom klical, ob oolnoči po Otoku hodil, ljudi budil, za pijačo plačal, da bi na ta najin dobil zadostno število glasov zase in za svoje somišljenike. — Tisti pa, ki vse tc nauke izvršujejo, so: v prvi vrsti dva grajščaka, polna mrž-nje in sovraštva do vsega, kar po ka-toličanstvu diši. Tretja veja, ki je na istem deblu zrastla, je »večni študent«. Ker pa je dotični »večni študent« na Krasincu via dan volitev hodil med volilci z brezovo šibo v roki; se je neki možak izrazil, da »večni študent« blago obrača. Da, da, več bi koristil Gra-čanom in Krasinčanom, če bi jim blago obračal, kot s tem, da skrbi za njihove odbornike. K tej trojici se častno druži oni, ki so ga volitve stale veliko truda in stroškov, oni, ki bi rad župan postal in 7. nami tako ravnal, kakor z blatom, kadar iz njega lonce dela. Seveda ni manjkalo pri volitvah dičnega krajinskega župana, ki v svoji občini izvršuje samo to, kar mu narekuje njegov liberalni »ala« — tako namreč sam dotičnega imenuje. — S tem smo hoteli pokazati, da sc že tudi pri nas v Gradacu dani. da se hočemo otresti liberalnega jarma in novodobne graj-
ščinske tlake.
d Ribnica. Pri občinskih volitvah krasna zmaga. Dobili smo vse tri razrede in dve podobčini, le v podobčini I
Ribnica je zmagal graščak Rudež s pomočjo uradnišiva. Pr.hodnjič več, ko bodo glasovi prešteti.
d Boštanj. Liberalci pravijo, da bi bil Mišjakov Pepe dober za župana. Pa ta je že bil enkrat, a se je slabo izkazal. 200 K denarja je bilo premalo v blagajni, ko je pustil županstvo. Sicer bodo župana že odborniki izvolili izmed sebe. Mi moramo samo gledati, da izvolimo dobre in poštene odbornike. Če bodo odborniki vsi dobri in pošteni, bo tudi župan dober in pošten. — Vas Boštanj ima sedaj 7 odbornikov, torej skoro toliko, kakor vsa ostala občina. Pot skozi vas je pa taka, da bi vseh sedem odbornikov ostalo v blatu, če bi jih na voz naložil. Zato si moramo izvoliti druge, take, ki bodo odstranili cestno in hberalno blato. — Lojze in drugi liberalci groze, da bodo tožili vsakogar, ki govori o primanjkljaju v občinski blagajni. Pa sic vendar čudni, vi liberalci. Saj ste vendar sami morali brati v očitni seji dne 2. julija, da je v blagajni manjkalo 514 K denarja. Kar tožite deželni odbor, oziroma revizorja, ki je ta primanjkljaj dognal.
d Fojto'ni!i iz Mirne doline. Na Tr c b c 1 n e m sem sc oglasil pri enem znanem gostilničarju, ki uii je rekel, da so pri občinskih volitvah zmagali pristaši S. L. S., liberalci so pa ž li tiste češplje, po katerih se jim je sko-minalo že, ko jc bi! župnik Hhulnik izvoljen za poshmea. V Mokronogu sem pa bral, kako so liberalci že zaletujejo v mirnega župnika iz Št. Janža in ga že zmerjajo. Povejte, ljudje, to ljudem iz št. Janža! Liberalec začne glodati kakor podgana in ne more mirovati! Poleni pa govore o ljubezni in o miru! Poznamo vas! Kako radi imate kaplana iz Št. Ruperta — sem slišal pri Mevžoijnu. Kaj pa je naredil? Par glasovnic vam je prekrižal in že taka jeza! Jaz pa pravim: Nobeden naj ne gre v Št. Rupert liberalcem pomagat, — nikar ne hodimo po kostanj v žerjavico za št. Rupertske lihe-raiuiie! Ako moremo pomagati, pomagajmo poštenim možem do veljave in veljavo in čast S. L. S.! Liberalci, — oglejte se v ogledalo Slov. Domaf kako sto grdi!
n Vrhniški trgovci so se zavezali proti globi 100 K 17. decembra t. 1., da radi neznosne draginje v sedanjih razmerah ne bodo več dajali svojim p. n. odjemalcem ne za Novo leto, ne za Veliko noč ali v kakem drugem letnem času nikakih daril, ne v denarju, blagu, ne kot popust pri računih ali na kak drug način. Dalje se jc sklenilo, da se ne bode dajalo društvom nobenih dobitkov ob prirejanju tombol ali drugih veselic. Istotako se je sklenilo, da se reklamni koledarji ne bodo več delili. Namesto novoletnih daril so
82
se pa vrhniški trgovci zavezali prispevati gotove zneske za vrhniške uboge in druge dobrodelne namene.
11 Iz Budanj. Tukajšnja šolska mladina bo imela dne 6. januarja 1912 po-poludne šolsko veselico s petjem, de-klamacijo in tremi kratkimi igrami. Dne decembra t. 1. so blagoslovili kip Marijinega Srca v tukajšnji župni cerkvi, kalen kip je v resnici prav le-]k> izdelan.
n Iz Slavine. Kolikor bolj se bližajo občinske volitve, toliko bolj se mno-že laži liberalcev, s katerimi skušajo preslepiti volilce. Ker ne morejo več zakrivati slabega gospodarstva pri svoji mlekarni na Prestranku, izmislili so si zadnji čas, da hoče S. L. S. prešla iti občinsko pisarno v Slavino. S to lažjo skušajo premotiti zlasti volilce v Matenji vasi in Rakitniku; zakaj, to dobro ve »kmet« Durjava. Da se volilci ne boste brez potrebe razburjali, Vam izjavljamo, da o kaki preložitvi občinske pisarne v Slavino niti nihče ne misli. — Kdor pa Vam bo kaj tace-ga pravil, tega primite za njegov laž-njivi jezik, ter ga opozorile na volilni zakon, ki prepoveduje trošenje vsake laži. katera bi zamogla vplivati na izid volitve.
n Gorenji Logatec. Pred kratkim se je ponesrečil v gozdu Tomaž Lampe, ii kdanji cerkovnik v Jekovcu pri Planini. Drevo je padlo nanj. Prodno je prišla pomoč, je bil mrtev. Pred tednom je zadel mrtvoud p. d. Šrangarja iz Kave. V cerkvi je sedel pri »zornici«, pa krat je zdihnil, glavo nagnil in bil v hipu mrtev. Dne 17. decembra t. 1. je umrl v Blekovi vasi Ivan Istenič p. d. Milic. Bil je zvest in odločen pristaš S. I.. S. Vsi trije, ki naj v miru počivajo, so pustili več malih nepreskrbljenih otročiCev. Žalujoče žene pa naj tolaži Bog! — Pri g. Sajovicu se dobe plave kroglice za v petrolejne svetilke. To namreč poveča svitlobo luči in s tem prihrani mnogo petroleja. — Kregajo se. Kdo? Naši liberalci nad gospodom župnikom, češ da ne podpira liberalcev in ne pozna ljubezni do bližnjega, čeprav pridiga o nji. Gotovo so naši liberalci pričakovali, da bo č. g. župnik rekel: Farani moji! vem da je napačno in proti naši vesti voliti liberalce, voliti tiste, ki stopajo roka v roki zoper cerkev, vendar da nc bo zamere, kar vsi liberalce volimo! Prali so Fr. Iste-niča v umazanem »Slov. Domu«. On pa je bil tega zelo vesel in je rekel: vsaj vedo ljudje, da kaj delam. Ako bi držal roke križem in kimal, bi pa no-' beden ne vedel zame. — Občinske volitve so izpadle za liberalce, a pritožili smo se, ker so se godile od strani liberalcev mnoge nepostavnosti. Zlasti so ijudi zapeljevali z raznimi lažmi, da bo Istenič župan itd. To pač ni mislil ne on in ne drugi še za enkrat, čeprav ima on več v peti, kot več onih, ki vlečejo liberalno verigo — v glavi!
n Ustije. Vendar enkrat! Volilni imenik za občinske volitve na Ustiji je c. kr. okrajno glavarstvo Postojna uradno ovrglo in županstvo je dobilo 72
ukaz, da sestavi nov volilni imenik. Saj ni čuda! Volilcev vseli treh razredov je 348, reklamacij pa je bilo vloženih od obeh strani 200! Prav je, da gre tak imenik rakom žvižgat! Prav res liberalno. Štiri mesece smo čakali, zdaj bo treba najbrž zopet štiri mesece, da dobimo nov delaven občinski odbor. Zdaj si jc župan in odbor še nekaj življenje podaljšal, da ne bo treba vzdihovali, češ: šc 14 dni bom župan. Ravno taka je pot v Ajdovščino kaKor imenik, da otl vaških jroti ne govorimo. Posuta je s kamenjem, debelim kakor zelnate glave — podoba liberalcev— vmes je pa šuta oti podrte hiše V tej šuti dobiš vse ostanke: stare črevlje in usnje in copate, metle, oblanje, turščine storže, krožnike, kose podrtih peči, železje, cunje in škatlje. Otl vseh vetrov znese-ni ostanki in odpadki, pravo skladišče smeti — to je dobro za pot v liberalni občini. Taka je liberalna reklama!
Iz Idrije. Pri pogrebu posestnika Janeza Grudna je govoril na grobu novi starosta Sokolov sledeče: Pravljica govori: »Dobra dela gredo pred mrtvimi.« Naš učitelj pripravljalnega tečaja na realki ima s takimi govori očitno smolo. Zadnjič se je v Spodnji Idriji kregal nad tajno močjo, ki mlado bitje kliče iz tega sveta. Protest bi bilo treba vložiti. Ljudje so se takrat norčevali in g. Gangl je imel nekaj brit ki ti ur. Sedaj je pa pokazal svojo nevednost ali zlobo še bolj. Ne pravljica, temveč sv. pismo govori: Blagor mrtvim, kateri v Gospodu za spe, njih tlela gredo za njimi. Ravnokar izdaje Mohorjeva družba sv. pismo, ljudje bero, a Gangl si pusti kako povest od družbe mastno plačati, da bi bil sam ud družbe, je za njega pre-malenkostno. Zato pa tudi take kozle strelja. Njegovi Sokoli so pač lahko rekli: No, naš starosta je rojen govornik, a žalujočim sorodnikom jc malo tolažbe vlil v njih tuge polno srce, kajti ako le pravljica zatrjuje dobrim delom plačilo, je to pač malo zadostilo za vse žrtve, katere je pokojni v svojem življenju tlelil. Drugi pa, ki kaj bero, so sicer molče poslušali, a pozneje v medsebojnih pogovorih se norčevali iz nevednosti govornikove, kajti tem ne zadošča s patosom in markiranjem nasičeno govoričenje, pač pa iščejo v govoru kaj jedra.Tega pa ravno g. Gangl nima, zalo bi mu i/, ljubezni do njega svetovali, naj opusti ob takih prilikah običajni svoj govor, ker drugače lx> njegov ugled med meščani silno trpel in morda še več pri njegovih učencih. — Spominjamo se dogodka, ko je njegov pristaš ob učiteljski konferenci pozival nadzornika, naj še ostane na svojem mestu s sledečim nagovorom: »Znani nemški pesnik pravi: »Gospod, ostani pri nas, ker dan se jc nagnil in mračiti sc je pričelo.« Tovariši so tedaj sicer molče poslušali »fulminanten« govor, a pozneje ga med seboj hudo obdelali. Sužbujoče osobje pa je reklo: To je iz evangelija na velikonočni ponedeljek, ne pa iz nemškega pesnika. A ta mani-ja je pri liberalnih učiteljih že epide-mična postala. Računajo na nevednost
poslušalcev in menijo, če otrokom v šoli rečejo: ta črka je a in nobeden ne sma reči to je 1), da ravno tako sodijo odra ščeni. Ne ne, gosjKidje, naše ljudstvo več bere in več sliši takih izrekov, k a. kor vi, in vaš ugled silno trpi, ko ven! dar pričakujejo, da bi taki govorniki kaj več vedeli, kakor poslušajoči' <,|,. činstvo. Zato raji sebi na ljubo opusti." te take govore.
n V Spodnji Idriji jc sijajno zma, gala dne 3. decembra pri občinskih volitvah Slovenska Ljudska Stranka, v si otl stranke postavljeni kandidatje so bili z veliko večino izvoljeni, 'lake zmage spodnjeidrijska občina šo Mj imela, soc. demokratje pa še ne takega poraza. Sedaj lahko premišljujejo, kako sodi in obsoja naše krščansko iju.i-stvo brezversko rudečo stranko. Vsa srenja je vesela tega dogodka! Te volitve so pa tudi pokazale našemu ljudstvu, kakšne namene ima pri nas soc. demokratična stranka. Razven par, ki jih hodi še v cerkev, so postavili rdeči bratje najbolj zagrizene agitatorje za kandidate, ki ne hodijo v cerkev in ki se norčujejo i/, verskega življenja našo-ga krščanskega ljudstva. Zato so jih pa dobili po batini take, kakoršnih mso pričakovali. Z izidom volitev seveda m-so zadovolj ni. Zadovoljni in veseli so pa naši ljudje in še mnogi iz soc. dem. stranke same. Marsikateri rudar je rekel : »Take naj bi volil? Bog nas varuj!« In res jih več ni prišlo na volišče, čeprav so hodili po dvakrat in trikrat jih ojH>minjat o nevarnosti. Naši zavedni volilci »o pa šli veselo v volilni boj in tudi imenitno zmagali, kljub vsemu nasprotnemu nasilstvu. Prav je tako! Sedaj pa na veselo delo za korisli naše občine. Našemu krščanskemu ljudstvu pa čast i?i slava, ki naj j-ra votli tlo novih zmag na tem temelju naprej I — Deželni odbor kranjski tlela neumorno za koristi ljudstva. To s|k>-znavamo in vidimo tudi mi, ki smo ob meji. Posebno skrb je pokazal za ]>o-vztligo živinoreje. Pametno, do sedaj nepoznano reč je vpeljal s plimovanjem telet. Pri nas so vsi, ki so jih prignali, dobili določene nagrade. Saino preveč nezaupljivi so še ljudje. Mislijo, da naš odl>or samo obljublja, kot je bilo za časa liberalcev v navadi. Toda naš deželni odbor obljubi in tudi stori, kolikor je mogoče. — K občnemu zboru naše kmetijske podružnice je prišel dne 8. avgusta deželni živinorejski nadzornik. Navzočim je dal več navodil glede povzdige živinoreje in prašičereje. Ogledal si je tudi živino in hleve bližnjih posestnikov. Le škoda, da j« bilo tako slabo vreme, drugače bi šel tudi v Gor. Kanomljo in Krnice. Posestniki, za kmetijsko podružnico se 1k> treba bolj zanimati! — Konccm pomladi pa sc začne graditi kanomeljska ces a. To je res tlelo za ljudstvo od našega deželnega odbora. — V hiralnici na Marofu (Sp. Idrija), je umrla dno 7. t. m. usmiljenka Leandra (Rozalija) Resnik. Rojena je bila 28. septembra 1868 v Sv. Križu pri Litiji. Pri svojem delu usmiljenja si je nakopala jetiko,
jia kateri je bolehala celih pet let udano in potrpežljivo. Položili smo jo v grob na pokopališču v Sp. Idriji. Naj v miru počuva! — V naši vasi hudo razsaja mod otroci bolezen škrlatinka. Že pot jih jc umrlo, veliko jih pa leži, posebno rudarski. Vsled tega so šolo zaprli sedaj, ko bi jo bilo treba že pred mese-corn. Sploh se je v začetku od merodaj-nih strani premalo skrbelo za bolne in še sedaj ni vse v redu.
n Belsko pri Postojni. Kakor psiček, ki sc zaleti na vrl, tako so se zatekli k nam tudi postojnski liberalci in nc da bi kaj opravili zopet odšli; nekateri pravijo, da so bili vsi zmešani radi neuspehov v Studenem, pa so mesto domov zašli v Belsko; tem obrekoval-(•.'iii pa mi ne verjamemo; imeli so res namen narediti zdražbo in razdor v vasi, pa mi smo že prej določili svojega moža in volili bomo pristaše Slovenske Ljudske Stranke. Nekaj poplrjcv so k nam prinesli, da se je zdelo, da imajo govor spisan ali pa še za kake hujše stiske. Dva Štefana vina so tudi kupili; enega so sami spili, drugi je pa še na mizi ostal; »zakaj pa ne pijete?« nas je vprašal liheralček že precej v rožicah. Možat odgovor ji; dobil. Toliko denarja imamo še, da si bomo kupili pol litra vina. Volili bomo vsi može Slovenske Ljudske Stranke! Belčan.
n Občinske volitve v Št. Petru na Krasu. Zmagala je S. L. S. v vseli treh razredih in podobčinah z vsemi 30 odborniki. (~'.ast našim možem, ki so se tako vrlo držali! Št. Peter je in ostane naš! To p.iča nenavadna večina glasov nad združenimi nasprotniki. Dobili so kandidatje S. L. S. po enkrat več glasov kakor nasprotno stranke! Kdo pa so nasprotniki v naši občini? V javnosti se ni dosti ali pa prav nič vedelo o naših volitvah, saj se ni nič pisalo. Vedeli smo pa doma, kako se dela nasproti. V prvi vrsti moramo imenovati za očitne nasprotnike naše ljubeznjive krčmarje, ki pa se rede iu bogate od našega dob ega ljudstva. Kar po vrsti so sc postavili za kandidate! Kaj so delali pa na dan volitve, naj pa orožniki pozvedo, saj so zelo skrbni za red ob volitvah! - Posebno veselje napraviti zgago in prepir je imel tudi c. kr. uradnik — ali je to storil na svojo pest ali v sporazumu z drugimi — to nam malo mar. Volilci so pa pokazali, da nam laki gospodje še dolgo ne bodo zapovedovali. - Ne le naprednjaki, tudi socialisti so poskusili svojo srečo; da bi pa ložje in bolj sigurno šlo. so se pa združili. Združeni so bili svoje zmage gotovi in par dni so živeli tudi v prijetnem tipanju, da so zmagali. Mi smo jim to veselje privoščili in tako so bili gotovi Isteniči, Zafredi, Bratoši itd. saj dva dni odborniki. Potem so pa blago-dušno vse odbornike nam prepustili. Da je bilo učiteljstvo nasprotno, se nam nič čudno nc zdi • če je pa to pametno bilo, bodo pa sami lahko sodbo napravili, če preštejejo glasove in zvedo, kje je večina. Agitacija od nasprotne strani je bila čez vso mero nasilna — od nase strani dostojna in mirim. Seveda sc ic
v	precej »nabitih« glavah nasprotnikov porodila misel: volitev jc neveljavna, klerikalne sleparije so nebotične itd., pritožimo se! Uložili so ugovor. Edina tolažba liberalcem! Imajo saj malo dela. Mi zremo mirno. Svesti smo si, da smo delali pošteno za pravično stvar! Priklateni dopisnik »SI. Naroda« pa se zna kmalu kesati, kdaj je imenoval naše poštene može osle! Pazite dobro c. kr. uradniki, če je od vas izšel dopis:
vi	ste radi nas tukaj, ne mi radi vas!
n Iz Loža. Podpisani Franjo Škrbec, župan v Ložu, obžalujem, da sem žalil Ivana Hlapšeta, gostilničarja v Ložu št. 9, in izjavljam, da so vsa očitanja, s katerimi sem ga žalil, neosnovana.
Lož, dne 13. decembra 1911.
Franjo Škrbec.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
M
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 41/2°/o brez kakega odbitka.
Uradne are ii 8. ziiitiai fli i.
arsrrfo gas^sagrs
■čzaKseasasaa
D
□
0

Nekaj misli.
Lansko leto, nekako ob tem času, je v kranjskem deželnem zboru neki poslanec stavil predlog, da naj sc tudi pri nas upeljejo živinozdravniški tečaji, v katerih bi sc talentirani kmelski sinovi učili o najpotrebnejših in najvažnejših panogah živinozdravništva. Stvar sc pa šc do danes ni faktično realizirala. Mi pa, kot kmetsko ljudstvo čutimo veliko potreba po teh tečajih, iz katerih bi sicer ne izšli slušatelji, ki bi bili kos priti v okoni vsaki bolezni; bili bi pa sposobni pomagali pri najnavad-nejših slučajih, kateri so pa včasih tako veliki, da zadene vsled njih čc-stokrat tega ali onega kmetiča gospodarska katastrofa. Zakaj, kdor pozna gospodarske razmere našega ljudstva, mi bo pritrdil. Premislimo, čc pogine malemu posestniku eno ali dvoje živin-čet, jc to gotovo zanj katastrofa, katere učinek sc pozna čestokrat za decenij ali šc dalje. Vzrok tem gospodarskim nezgodam jc največkrat pri porodih. V
tej stvari ima naše ljudstvo malo vaje. Zaradi lega je največkrat to, da pri nepravilnem porodu pogine oboje. Pri teh stvareh, nas uči skušnja, je potreba izurjene roke. Zivinozdravnika se pa opravičeno ljudstvo boji vsled osolje-nili računov. Seveda da vsled tega trpi knielič dostikrat še veliko občutnejšo škodo, ker si ne preskrbi o pravem času pomoči. In gospodje, ki so se učili po visokih šolah, gredo neradi k nečednemu delu. Iz tega spoznamo, da je živa potreba vpeljati živinozdravniški tečaj, katerega važnost in vrednost so že sprevidelo in upcljale kulturne države in dežele. Seveda bi si, kakor smo že zgoraj omenili, ne pridobili v teh tečajih slušatelji splošno znanosti o vsem zdravilstvu. Tu bi se dala slušateljem le podlaga, na kateri bi gradili in množili svoje znanje z izkušnjami, s katerimi bi pomagali postaviti našega kmeta na trdnejša tla in mu pridobiti ugodnejše blagostanje, potom katerega bi se paralelno dvignili vsi drugi stanovi, ki so odvisni od kmeta. Zakaj pri-slovica pravi: »Ako ima kmet denar, ga imajo vsi«. Mi upamo, da naši poslanci store potrebno korake v tej stvari; prepričani naj bodo, da bo s tem storjen velik korak naprej, do boljših časov našega ljudstva. — Janko Traven, posestnik, Št. Vid nad Ljubljano.
Pojasnila o inseraiih daje urrava samo tistim, ki prilože znamko za od-odgovor.
D


Dekle z biseri. Povest iz prvih časov krščanstva. Ta krasna izredno zanimiva povest je izšla kot 13. zvezek »Ljudske knjižnice« v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani. Skušnja nas uči, da so najboljši romani in sploh najkrasnejši pripovedni spisi vseli slovstev, ki so si takorekoč v poletu osvobodili svet in bili v najkrajšem času prevedeni v vse kulturne jezike, zajeti ravno iz početnih časov krščanstva, katerim ne more tudi najbrezvernejši pisatelj odrekati prvenstva in vzvišenosti nad vse dogodke, katerih jc v teku tisočletij zabeležila svetovna zgodovina. Ta velika doba, reči smemo viteška doba vsega človeštva, kajti nobena druga še ni porodila toliko junakov in nesebične požrtvovalnosti, nudi pisatelju tudi najboljšo priliko, da spiše veliko delo. Kdo ne pozna del kakor »Quo vadiš«, »Ben Hur« itd., ki so vsled svoje umetniške in moralne popolnosti postala last vsega omikanega sveta, svojim pisateljem pa ovila čelo z venccm nevenljivc slave ter jim zagotovi'a h.a-ležnost potomcev. Med slednjimi deli zavzema po svoji prekrasni vsebini in dovršeni pisateljski umetnosti odlično mesto tudi »Dekle z biseri«, povest, ki je izšla izpod peresa angleškega pisale
o*
Ija H. Rider Haggard, a je sedaj prevedena skoro v vse jezike. Slovenski prevod je (ako dober in vzoren, da bi člo vek mislil, da čita originalno delo. Povest je prepletena z izredno zanimivimi dogodljaji in uličnimi zapletljaji ter bra.ca priveže nase z neodoljivo silo, da knjige ne more odložiti, dokler ne pride do zadnje strani. Izobražencu bo nudil poseben estetični užitek razvoj ljubkega značaja krasne Miriarn, ponosnega in možatega značaja Markovega ter skritega, dvomljivega značaja Kalebovega; vse te je pisatelj mojstrsko naslikal, kakor da jih je izklesal iz marmorja. To niso več suhe prazne podobe, temveč bitja polna življenja; zdi se nam. ko čitarno povest, da zremo lepi Miriam v krasno lice, čujemo biti junaško srce plemenitega Marka ter skušamo razkriti zahrbtno početje mračnega Kaleba. Povest, ki je polna dejan ia in se odlikuje po prebogati vsebini, se bo vtisnila vsakemu bravcu neizbrisno v spomin. Kljub svoji obširno-sti stane knjiga, ki broji okoli 400 strani, v elegantni opremi samo 2 K 20 h, krasno vezana pa 3 K 20 h.
»Slovenska kuharica« Magd. Plei-vveisove je ravnokar izšla v šestem natisu. ki ga je izpopolnila in priredila sestra M. Felicita Kalinšek, šolska sestra in učiteljica na »Gospodinjski šoli/ v Ljubljani. Reči moramo, da smo imeli še malo tako lepih slovenskih knjig za tako nizko ceno v rokah, kot je ravno ta krasna knjiga. Med posli domačega gospodinjstva je kuhanje gotovo eden najbolj važnih in najpotrebnejših za vsakdanje življenje. Kuhanju se morajo tedaj priučiti ne le kuharice, ki si s tem služijo svoj kruli, marveč tudi gospodinje. Vsaka nevesta naj si med drugimi potrebščinami omisli tudi »Kuharico«, kajti na podlagi navodil v »Kuharici«, l>o znala vsako stvar dobro porabiti. Stroškov bo imela manj, jedi IhmIo pa okusnejše, ako se bo kaj temeljitega naučila glede kuhe. Ta knjiga se ozira na začetnice, ki se bodo na podlagi pojasnil in kuhinjskih receptov Janko kmalu izučile v izvrstne kuharice, pa tudi dobre in vajene kuharice bodo s to knjigo dosegle vrhunec kuhinjske izobrazbe. Knjiga je tedaj potrebna začetnicam pa tudi vajenim kuharicam. Opozorili bi zlasti inafie ukaželjne kuharice na nov način vkuhavanja raznih jedi, sočivja, mesa Itd. Večkrat je n. pr. kuharica v zadregi za prikuhe, katerih ne more dobiti na trgu, če se pa nauči pravilnega vkuhavanja, ima vedno prikuh na izbiro. Čimbolj spretna je kuharica pri svojem poslu, temvečjc plačilo lahko zahteva. S strokovno kuharsko izobrazbo si tedaj vsaka lahko izboljša svoje dohodke. Opozarjamo tudi na razne slike, ki »e nahajajo v »Slovenski kuharici«,
kajti na jtodlagi istih bo kuharica znala pravilno pogrniti mizo, vedela bo, kako mora posodo razvrstiti na mizi itd. »Slovenska kuharica« je izšla v dveh izdajah. Velika izdaja, ki ima 18 krasnih večbarvnih tabel in mnogo slik med besedilom, stane vezana G K, po ]K>šti 30 v več. Okrajšana izdaja in brez slik ter prikrojena le za vsakdanje potrebe stane vez. 3 K 60 v, po pošti 30 v več. Dobivate se obe knjigi v »Katoliški bukvarni v Ljubljani«.
Zaupniki S. L. S.!
Zborovanje zappsillfOPS.L.S.
se vrSi v Ljubljani v četrtek 4. j»n. 1912. ob 9. url dop v veliki dvorani hotela „1 nion" (vlmd iz Frančiškanske ul. 2) s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo vodstva.
2.	Volitev načelnika in vodstva S. L S. Slučajnosti.
i V voja&ki teli. Korporal: »Mrciria 2(lk„ morate svoje višje pozdraviti?« — Mrcina ' z» | to, ker bi me sicer zaprli!«	*a"
V Soli. Učitelj: »Slišali ste, da ima ]„vpV štiri starostne dobe. Povej mi, France, kaj zdaj in sploh ves čas, kar bote v šolo Lodili' — France: »Zdaj smo dečki!« — Učitelj J'rav-T Povej pa ti Jakec, kaj bote potiej, ko ),„„. šole izstopili?« — » Paglavci, gospod učitel
Nima talenta. Oče: »Ti si ne boš nkdar opomogel. Že Štirikrat si faliral, pa .(.(j«; nič nimaš!«	1
Dober oče. : Danes sem bil pri bviem znancu. Sedel je za mizo in obiral pečeno Ko .-ko, otroci so pa lačni gledad, pa jin, ,ij ni* dal. To je trdosrčnost! •. . . Kadar pa jaz ^ai : ]»osebnega jem, pa vselej otroke popi.: VUIj spodim!«
Najboljši pomoček. Kmet. ki ima prav ki-ln j vino: > Ko bi le vedel, s čem bi pregnal titiio ! u.« iz svojega vinograda?« — Prijatelj -Zalivaj trte s svojim vinom, pa mora poginiti!
Očetov dostavek. Jožek prinese ob imv-ocu iz šole li*tek o svojem vedenju. Bilo i< zapisu-no: -Jožek precej rod govori.< - Oči- v |„„|. piše iri pravi: »Kaj. ko bi gospod učiti.ii šola mater njegovo slišal!!
Tečna hrana. Žena: »Janez, le -tiri vrč. ke si izpil, jedel pa nič. To ne ln» dobro: — Mož: -Pusti me pri miru!« — Žena Nekaj moraš pa vendar v želodec d jati! — Mož: Saj imam tebe v želodcu in to je ravno dosti!«
Dober odgovor. Grof: »Kako je to lt.».-.pod župan, da tukaj otroci bosi okrog hodijo? _ Zupan: Ker pridejo bosi na svet!
V šol'. Učitelj: »Čemu imamo dve roki?/ — Učenec: »Zato, da z eno vzamemo, z druir obdržimo, kar smo vzeli!«
pa
Udeležite se shoda polno^te-vllno. m? hi se koga pomotoma prezrlo ali l>l se sicer pojav il kak ned"statek pri vabljenju, se je obrniti na tajništvo S. L. S., Ljubljana, Miklošičeva cesta 0, II. nad.
§1 Za krsfelt čas S
D
nc3cac3ci3cac3izanc3aczic3cijc3dn
Tolažba. A.: »Ti Pepe, ljudje pravijo, da te žena pretepa in ti tepec to trpiš?« — Pepe: »Zakaj pa ne! Njo to veseli, mene pa nič ne boli!«
Se ujema. Ona (nevoljna): »Sest vrčkov piva si že spil, — pomisli vendar, da imava sedem otroki« — On: »Saj res, — moram že enega!«
Tudi kosilo. V kuhinji je vojak, nad katerim se je kuharica razjezila in ravno premišlja, kako bi se nad njim znosila, ko pogleda gospodar skozi vrata ter vpraša: »Kaj pa kuhaš danes, Karolina?« — »jezo!« — Gospodar: »»Glej, da je ne prismodiš!«
Napredek. Profesor: »Pri umetnih gnojilih je tak napredek, da bo človek kmalu lahko v enem žepu nosil gnoj za celo njivo!« — Kmet: »Ob letu pa vos pridelek v drugem žepu!«
Se ne pozna precej. A.: »Jaz sem se kopal v mrzli vodi, pa še nič ne čutim!« — H.: »To se ne pozna precej. Jaz vem za eno gospo, ki je šele leto potem umrla!«
Dobra dela. Janez: »No, France, ti prideš od izpevedi. Kaj si sc pa izpovedoval?« — France: »Nič posebnega ne. Dejal sem, da ženo tepem!« —Janez: »Kaj pa je dejal izpovednik?« France: »Da dobrih del ni treba praviti, ampak grehov naj se izpovem!«
Modrost božja. Učenjak pride na -vojem izprehodu na planjavo, kjer so se krave pasle, Med tem, ko živino ogleduje, leti nad nj ni tiček in nekaj nepovoljnega od sebe -pusti, kar učenjaku ravno na ramo pade. Ko ti.-ti odpadek s kazalcem leve roke preč briše, misli sam pri sebi: »Kako je pač Bog modro uredil, da krave ne letajo po zraku!«
V šoli. Katehel: »Dati je bolje, kakor vzeti, beremo v svetem pismu. Kako to razumeš, Lipe, da je bolje, da nekaj daš. kakor da dobiš?« — Lipe: »Bolje je, če dam komu zaušnl-' co, kakor da jo dobim!«
Pri vojakih. General: »Kaj si mislite, -e vidite vihrati zastavo?« — Vojak: »Da veter piha, gospod general!«
Mir. Nace: »Kdaj pa počivaš čez dan. Tomaže?« — Tomaž: »Kadar odkosimo, ona eno uro spi!« — Nace: »Toda jaz vprašam, kdai ti počivaš?« — Tomaž: »I no, kadar ona počiva, takrat imam mir!«
Dober svit. V gostilni se prisede k mizi, pri kateri je nekaj vojakov, tudi popotni juet, katerega eden izmed vojakov prav dobro posnema. — Jud: »Ljubi moj. kaj bote posnemali ubogega juda; to vam nič ne koristi, posne« majte raji Badeckija!«
Slab kraj. Gospa: »Kako lepo hruška i vete, to bo sadja!« — Kmet: »Kaj pa pomaga, ko pa nikdar ne dozorč!« — Gospa: »Ali je premrzel kraj?« — Kmet: »O, kraj ni premrzel, ampak otroci vselej šc zelene pojedd!«
Uganke ali zastavice.
Uganke.
1.	Poišči besedo, in sicer staro latinsko ima našo domovine. Če odvzameš tej besedi prvo in predzadnjo črko, dobiš ime godala na strune. In četudi tej besedi odvzameš prvo in predzadnjo črko, dobiš glas znane živali.
2.	Poišči besedo, ki pomeni ptico! Čc odvzameš prvo črko, dobiš iine, ki znači bolest; čc temu imenu odvzameš prvo črko, dobiš žensko krstno ime. Odvzemi tudi tej besedi prvo črko, da dobiš izraz za ponuditev; in če še tej besedi odvzameš prvo črko, dobiš izraz, ki znači zor čudenje.
Zavžijte, ,„„ ste nahodni, hripavi, zaslezeni in če težko dihate, Fellerjev fluid z znamko Elsa fluid". Mi sir o se sami prepričali pri prsnih, vratnih boleznih itd., o njegovem zdravilnem, kašelj lajšajočem'učinku. Dvanajsti-nca za poskušnjo K 5'-, 2 tucata K 860 franko. Izdeluje le lekarnar E. V. Feller v Stubici štev. 16 (Hrvatsko).
3. Kake laso so imeli stari Germani?
črka, kača, človek v strasti, jestvina, žival, črka.
1 1	m	3	|7]	
rr	[ (T|	iT	|T	|Tj
j 10	3	4	\J_\	6j
Ti	| 8 |	"3 J	<J |	
8
Po sredi doli: pozdrav.
Skrivalnica.
Kje je milnar?
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Praga, 20. dec.: 52, 29, 53, 68, 70. Gradec, 23. dec.: 30, 89, 62 46 6. Dunaj, 23. dec.: 12, 10, 6, 17, 77.
Leio posestvo dolini na Koroškem
v ravnini iežeče, 51 oralov veliko, se 7. inventarjem vred takoj proda za M.OflO K. Natančneje poizve se pri Henriku rototschnig v Slovenjem Gradcu.	3747
Tržne c«2S2e
za 100 kg.
Ljubljana, rine 27. riecembra 1911.
Oeželnl pridelki:
P<en.ca ...
Hi .........
Ajda .......
lecrren......
Oves . . l'ro»o belo. . l'ros i tumeno ivoruza stara . . K < ruzu nova . Let o ......
Gr,»H . . ... I n. eno seme (t.aSIca
OomacB detelja O- renjskn repo I liol R . niiaii i U 1 Prt peličffr 1'liOi M anualon Čebulo
K romplr.....
Zelje veže Zelje ki lu bre> »oda. . . . Repi. »vela . We"B"kl* n brc* soda •. . . Brin e . . , . . . Kurrna'" . . . . o..H.......
Gobe -ulie . . Jezice	. r-.
Zel, ^f : Smrekovi storil
^eno......
St ■ ma . . , . Stelja.......
Cen
Živina, meso
živa Včjcpi:
Go. i oa petin. T' leta 'e»k» . . Teleta mata . . PruS ei ... Koittrunl
Kuretnina Indrugo:
M hlo kuhano
od k	oo
M slo suiovo od
K •-'•---do . •
Slanina »vela < peii) Slan nu preka-enn
Mast svinjska . .
Loi .......
Jijca 100 kom Pi< i nci . . .
Co'obl......
Raia......
Oo*........
Kolonlja'no blago na e.euelo
Rii Rangon ud
W.< «U> ... -Kav« S. hto». od K i-« - do
Sladkor .....'
Petrolej......
. ./t*2
Sn,". Itll
311
Zanimivo Izjavo je poslala to dni lekarnarju E. V. Fellerju v Stubici baronica Helena Feitagli-Lorigno v Gorici. V dotični izjavi sc pripoveduje, da je prejela baronica laskavo dopisnico prijateljice Lacroma, v kateri sc ji zahvaljuje za izredno uslugo. Povodom obiska v Gorici so jo namreč napadle nepopisne nemalogične bolečine. Baronica ji je ponudila steklenico Fcller-jevega fluida. Gorena zahvala je pač najboljši dokaz o presenetljivem učinku. To izborno zdravilo se naroča pri lekarnarju E. V. Fellerju v Stubici, trg Elsa št. 16, Hrvatsko.
Želodec je organ, ki prebavlja in čisbi. Da pa zadostuje svojemu namenu v pravi meri, je potrebno, da v nobeni teh dveh smeri preveč ne deluje, temveč se mora zato skrbeti, da se njegovo delovanje kolikor mogoče olajša. Edino za to izvrstno preizkušeno sredstvo jc dr. Rosa balzam za želodec iz lekarno B. Fragnerja, dvornega dobavitelja v Pragi, ki pospešuje prebavo in povzroči lahno odvajanje brez bolečin. Dobi se tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej oglas!
Vsaka besedu. velja za vsakourat 10 vinarjev Kupi s c kddljcn gepel|. A. Dulinar, Smlednik.

vsem svojim cenjenim naročnikom, prijateljem in znancem v mestu in na deželi želi
Lekarna Trnkcczv
Ljubljana
(zraven rotovža).
^recn® in uejelo
irioijo Teto 1912
, ' - . • .....
•vA. želi v.šem cenjenim odjemalcem, pri-
^ jatelj. m in znancem, s prošnjo i
J	v bodoče enakega zaupanja
^3818
g Jranc 3)olenz, J{ranj
> glavna trgov na in podružnica.
2 UŽBJBftCfl proti dogovoru
tudi brezplačno. — Vajenec ima tudi priiil^o obrtno'šolo. — ANT. ŽAVBI. kovač na Vrhniki St. 385.	3767
Zahvala.

377y
Za izkazano srčno sočutje ob prerani smrti našega iskreno ljubljenega sina, načelnika krških „Or-lov",
Josipa Strah-a
kakor tudi za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo presrčno zahvalo. Posebno se še zahvaljujemo načelniku vaditelj-skega zbora bratu Vojtehu Jeločniku . iz Ljubljano za tolažilni nagrobni govor, bratom „Orlonv' iz Dobre-polja, Lašč, Ambrusa in Šmarja za častno spremstvo in gosp. učitelju Samcu za ginljivo petje. Bog povrni!
Zaluloča rodbina Strah.
Podbukovje na Krki, 26. dec. 1911.
ftkra-mlin
za
je nepobitno najboljši, najlažji in najcenejši
mlin na svetu. Ni potrebno nikako brušenje kamnov in se vendar vedno dobro melje. Ce se donaroči še presejalec, se dobi najboljša moka za peko.
ZENIT - posnemalniki
so nedosegljivi po kakovosti in ceni. Vsako utemeljeno jamstvo dovoljeno. Konkurenčni stroji se vzamejo v račun.
kovanožeTezno AKRA- S^M Zfi PjfljCO.
^Delniška tovarna za stroje .^ljffhauserhiitte" prej 3>avet SIguss, jlrtern. (podružnica: Ust,e.)
Razpošiljalnici v Ustju ln Inomostn.
3781
H?odoustlJ vo druge nadlegovati z
neprimernimi tožbami črez bolečine, ki jih provzroča revmatizem, protin in ne-vralgija, namesto da bi odpravili to zlo z zdravniško priporoč.in preizkuš.sredstva |
6 CONTRHEUMAN
besedni znak za (mentolov sallclllzlran kostanje* Izvleček)
ki za hitro pomiritev in ozdravljenje, za splahnitev oteklin in zopetno pridobitev pregibnosti členkov in odstranitev utri- j panja učinkuje presenetljivo, zanesljivo za vribavanje, masažo ali obkladke. 1 pušica 1 krono.
Izdelovalnica in glavna zaloga v
lekarni B. FRAGNER- a
c. kr, dvanena dibavitelja, PRAGA ni., St. 203.
Pri naiiroj plačilu K I 30 so pošlje I pnsioa trunko
Po or na Ime IzdelSn ln lzdetovateljal
ZALOGA V LKKARNAII.
V Ljubljani! Hift.Sušnitt, Jot). CižmV, ! 7 dr. G, Piccflll. r j M1 o j
limm in pitmlei!
za obisk z sebmh p odaiaccv f seknenim b agom za {^osnode in d.nn se sprejmo proti visoki proviziji event. p zneje stalno l>ri prvi razpoš b'ag i*onudbe l>oti: „Weltfirn»a 9 6" na anontno pisarno M. Dukes Na.hf. Dunaj 1 1. 3381. Naav. nakup Ustanovlj. 1870.
543 oseb
je bilo glasom donuzov po Remmeia rastlinskih kap-ijicaa Itrcha jih jc zavžiti) oproSfenih trganja po udih, podagre, isrhias in
rGTiatizma.
Sijaina priznanja. 1 steklenica K 6 —. Laboratorij Larl Kemmel, Landsliut, Bavarsko 109. 3646 6
priporočil nakuj) vjk>-rabnib predmelov in pri-' ložnoslnlh daril vseh vrsl vsebuje- ju.i glavni cenik spri!*.«'' ..!-.luni, ki se na / hleto poilje \ iako-inltr 7a*.ton; in. poštnine prosto.
C. ia kr. dvora: jaiiHik
Jan Konrad
Bruz 27 .>8 (češko).
ceneno teiko
•aroo ova dobra kakovost 5 kg sivega, skubljcnega Ki/-6o iz—, boljšega K 15 belega mehkega puha k 24*-, boljšega K 3» ' -, snežnobelega, zc-
io finega K - do K — Razpošiljanje franko i*i earine prosto proti povzetju. Zamena proti povrnitvi poštnih str skov dovoljena.
D. Schnumiachor,
Taus 246 (Češko).
in
bojj-e je ; ko se i/bere iz »lu;t cenika z vzorcem pdstelj. perja in postelj, blaga, ki sc pošlje r*dc-volje zaMoni in frtnko -c Prosi se naznan ti cenox perja za poskusnjo
I r a n k o
moj veliki ilu-strovani ccnik z nad 100C jx>do-b.^mi ur, zlat-nmc.srcbmine, godal, jeklen., usnjat. in ina-nufaktum blaga, orožja itd C.kr.dvcr. ;alc2. JAN KONRAD Prva tovarna ur v Bruxu
S t 27-5 (Ceikoj. Prava švicarska nik ank -rem ura. sistem Ros opf K 5'—, t kom. K 14- , Kcgistr. Adlcr-Roskopf nik.ank-rcm. ura 7 K. I rava srebrna rem ura K 8 40. Nikak riziko! Zamena dovoljena ali r'enar nazai
Ostanke
p t< tei. i u !i ske otj-1 u.t po 20 n močne K 0 tla troežne K 1 posebne lire K * la/p.-ilji Jugoslovanska raipoMlja na
R. srennechi v Celili.
Zaslužek!
2— 4 K na dan in stalno s pre-vzetiem lahke pletenine dom« Edino ro«»i strni 7a hitro pletenje nPatenthebel" ima izkušene jeklene d«k. piete zanesli vo nogavice, modne in športne izdelke. Predznanje nepotrebno Poduk zastonj. Oddalcnostne škoduie Troški maii. Piatn.garanc. t ame slui-be. Neodvisna eksistenca Prospekt zaMoni P- d cije za po spefcevanie domaČega del ■, trgov, sodri pr«ti>knt. Kari Woif, Dunaj, Miriahilf, Nel-kengaspc > «o	UW
Višjega štabnega zdravniku in lizika <tr. Sehmida znamenito
olje za slah
odstr.-iui hitro in temeljito nastalo
gluhoto, tečen je iz ušes, Šumenje po u$ejih in nag uluist
fudi ako jo ic zastarano. .Steklenica stane K 4*— z navodilom o uporabi, dobiva so samo v lekarni na Novem trgu, Celovec.
Pozor! 0<upira kmetijo: v radoljiškem okraju
v približni vrednosti od 15 do 25 tisoč kron. Naj se oglase oni, ki imajo kaj primernega na prodaj. Ime kupca pove uprava Domoljuba pod besedo: »Gorenjec".
Proda se ieoo posestvo
Natančneje sc izve v Šmnrtnem pri Litiji pri gosp. Mat. Osredkarju.	3470
Ha prodane HlilO DGSe tVO
obstoječe iz vseli gospodarskih poslopij ter drugih pritiklin. Zemljišče, na katerem se nahaja primerna množina njiv, boste in travnikov ter tudi nekaj vinograda, obaega od 12—14 oralov. Natančnega pojasnila d»je lustnik Mihael Lampret v Temenici, no&tn Šentvid. Dolenisko.
3J
Priporofam svojo zalogo raznovrstnega
= pota
kakor: razne onifire. postelje, mize. .stole, inorlroce popolne oprave iz trdega in mehkega lesa. Prevzemajo se tudi vsakovrstna naročila, izdelujelo se točno in solidno. Cene nizke.	3711 3
Martin Klemetičič
Vrhnika štev. 112.
Lc pr vporabi od leta ISMi sija no pohval,enega, z znamKo
zakonito za|amCene
ncprentočni. zelo iroežni. m.hki In sposo 1111 za eSCenje. IzDorna mdi za preproge za vozove, konjsko opravi, go-n mu iermena itd. - Uobi si- povsod v Skatliah oo Jo viti in veCjili posod.h kjer ne, ori sa<noz,'stopslvu f. I.orenz 8 Co., Heo na CcSiem in Bohme S L renz, Cheinnltz Siišio — Sodba si giasi: Poilille ml 20 Skalelj .uumilran'-masti za (evljc. Po priporočilu barona Gordiunti uuilenusa.
H V/z, Štajersko. 14 VIII 1S0N.
Anion Sloikingcr, irevljar.
Cumard Line
Kanado
nožna, cena
in varna
eoznta a
2*27/07
Bližnji odhod iz domače lukc Trsta: Pannonia 12. 1. 1912 Heke: Caronia 1. 2., Franconia 14. 2. 1912. IzLiverpoia: Lusitaniiu inaiholiSi na|veCi<in najlepši parriik sveta), 27./1., 17/2., 9/3. 1912, Alauretania 30./12. 1911., 20/1., 2/3., 2i/3. 1912. Pojasnila iri vozne karte pri Andrei Odlasek, Ljuu-liana, Mom.šk. ul. 25, Mizu cerkve Srca lezusov. Cena vožnjiTrst-New-|ork III. razred K 160* - za odraslo osebo vStevSi davek in K 90.— za otroka pod deset let vštevši davek
lioliro ilomnco lila-(jo It. tkalnice
_ oiilinm po povzetja vfliikoinar. kdor nazniilii kur po< troliuio.
40—50 m osfankou za K
Posebno prikladni ho kot darila za bližajoči se Itožic in hoeoin n. naročnikom postreči tako. <la j»f»stane vsak moj odjomnloc. Zajaim' <no pralno tkanino v zelo Ionih barvah, kanatazo. lationa platna za srajr-e. okntordo. krizoto. »itono. brisačo, tkano bnrbento pripravno zn krila in obleko, dolene. batinte. tlanolo cehro pripravno zn bluzo in obleke. Tudi zelo krasno modrikasto blago so lahko dobi v kosih 3 do 15 in.
Pisito	3000
Fr. maršik-n, domačemu tknleu
Č fika čerraa 104 pri Nachodu (Češko).
— ———
AH ste " dobili io »graf zustonj?
- ---i- <« Da povsod vpel cm svoie Izbome „.,,,,, vc Se valjarje, imeiiotnnt .Hodim«" e dloCil, da razdelim 2500 fUno„ "" I ,v. /ulit. vajte prospe»l, obenem vi.iki I m v nai ko znnin^o in lahko pn-ini.i,., asnllo. kako lahko dobile zaslon 1 me proslo krasen ko icerlnl foriograf -
onogrifsM uvoz C. Lflw n, ■ unal V" •>
do.»("t1- -« m	'
•iiilij|HJilhiluli:.ii|iiK.ii.Hll-in,., jjoaial
UMI
-ta.,	„ir
kašelj	naduho
pljuCne ka^are, posledice infiaence, oslooskega kašlia se odstrani ^speSno s
Sirolin.Roche'
ki uzbuia tek In priletno diSi
V lekarnah naj sc zahteva izrecno Sirolin „Roche".
. ste preg^le« A
proti svojemu želcdcu,
temveč podpirajte njegovo delovanje, kot organ, ki prcbavlja in Cisti.
Preizkušeno iz izbranih ni^juoljii b in usp. «i.ib r.'lr»-viiiiih J!-*li Hkrl.no naiiravljono. tek zl.u.i«i'"'" iri pr»" buvl,itii|B poapelluoM in Inhko odvi\ji»joče domača zdravilo ki ubt.iti in odstrani rlnino im^li dkc ne/iucr-nosll. kIiiIu' dieto, prohlnjenja in soprncija zapitia. n. pr. (forečtco. napenjanje, neznierno tv< rbe ki.lin t.-r krro ie dr. Rose balz m za želodec iz lekarne /t. /'ragnerja r Progi.
SVARILO I Vsi deli rmb laio
- lmalo po-lavno
deponovano vnrsl. ?n nike
GLAVNA ZALOGA: LEKARM^l B. FRAGNER -J3f t. In kr. dror. doDatlielja.
„Prl irnem orlu", PRRGR, Mala strana 203,
vopul Norudovo ulii:o.	3U9
Ui" Pa pasti ie azpatilja vsak lan Cela s teki. 2 K,pol slekl.1 K, Proti nnproi vpoSilj. K 150 rti pošljo lioilfl Nli kleninii. /.ft K 2'BOVolikii stu-klenicA, /.u K 4-7ii L' vidiki t trdenici zu K 1 v.■oko steklenice za K L'2 u vi 1. steklenie poštnine prosto
na vso postalo ftvstr.-ogr' inonarbljo. Zaloga v lokarnab avatr.-ogr. — V.L|ubl|anl: Rib. ^	Siisnik. Dr. G. Piooou. .los, Cisniar. _^
StensHa ura
s .ai) urnim ko-lesieiti na pero bije pol In cele ure v leseni orehovi omarici 71 cm dolga z Pel m kazalnikom In au-zalcem zn bu-
dilko K 11-50.
3 letno pls. la sivo.
Nikak riziko! Zamena
dovoljena alldenurna-
za). Razpok po povzetju
Prva lavama ur l«N KONRAD C. ln kr dvorni založnik
Brflz it. 2733 (CeSkol.
Slavni ci nik ■ 4000 Hlkaml ia zaliltva ztllanl In trank«.
Za neveste!
3770
Za popolno opremo (bališč) priporočamo domače pošteno podjetje	^
,pri Cešniku4
Ljubljana — Lingarjeva ulica.
Velika zaloga žameta, svile, poplina v vseli poljubnih barvah kakortudi raznovrstno blago za ženske in moške obleke.	Cene nizke! Postrežba poštena!
Združene tovarne za volnino prodajajo letos zopet izključno po meni 4000 komadov takozvanih
voiaških košev za konje
zn ceno le K 4*40 komad in K 8*60 za par
(6 parov franko na dom) naravnost na lastnike konj. Ti debeli, trajno trpe ni kod so topli kot kožuhovina, temnosivi, okoli 150 200 cm veliki, torei laliko pokrijejo celeoa konja. Razločno p,sami naročila, ki se izvršuje,o le po povzetju bli fe se denar pošlje naprej, naj se pošljejo na
bTEINER-jevo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Dunaj II, Taborstrasse 27 G.
Ceniki na željo zastonj in franko. — Za neugaja-
oCe se zavezem vrniti naprej poslani denar. Mnogoštevilna priznanja in naročila so došla od kobilarne v Radavcu, Koinornu in Brodij-ju župnika Kolarja Tutz-u dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu, posestnika VVeidibergerja llosva, Grili,walda, Zor-kovak, Rotter Liditen, pl. Mroczkowski-ju Dobro-kt:iiiy, Rosenauerja Zo. Moldava, Hahlissa Manken-durf, Sctienka Gerlsdorf, lastnika umetnega mlina, Fohringerja in dr.	2855
Krasen brzo^ii z dvema vijakoma
priredi dve posebni vožnji v:
Rio de Janeiro, Santos in Buenos Aires
ter se vstavi v pristaniščih:
He&pol!, Barcelona. Tenerifa (Kanarski otoki). 14
Odhod i z Trsta 11. prosinca in 7. sušca 1912. Vožnja traja: Nedpolj—Buenos Rires samo 16 dni. Več pove S. Kmctctz, Ljubljana, Kol. ul. 26.
1 ki| sivega skubljenega K 2 -, boljšega K j 40, pol be-lOKa pr-rnn K 8-80 belega K 4■—, finega mehkega puha K o, prvovrsmeg« K T-, 8-— In 9 00. Sivega puha K «•-, belega finega K 10'—, prsnega puha K12 - od pel kg naprej franko.
Dovršene napolnjene postelje
iz gostega, trpežnega, rudeCega modrega ali belega Inlet jinanklng) blaga. I pernica 180 cm dolga, 120 cm S roka, * 2 vzglavnloama, vsaka ca. 80 cm dolaa, «0 cm Stroka, fdostno napolnlena z novim sivim, puhastim In trpežnim bosioiinlm perjem K !•■—, s pol puhom K 20'-,s puh perlom K 24 - Posamezne pernice K tO-—, »i--, M-—, ">r . Posamezne vzglavnlce K J -, 3-80, 4-. Pernice ™ kral Ho cm velike K 13- , 15—, 18 —, 20'-' Vzglavnlce J0X7u <m velike K 4-50, 5'-, B-so. Spod. pernice Iz na|bol| nrsraa za postelje 180X11« cm velike K «•- In IS—, raz-DoSl|lo proti povzet|u ali nnprel vpiaCIln
Maks Berger Dešenlca št. 412 a Ceškl les.
NlK8k rizik«, k« se zamen)ava dovoli ali denar »m«. °"nntl ilustr. ceniki vsega postelnega blaga zasloni, '.tu
1 do 2 vlnarfa obratnih stroS-kov za uro in HP z mojim pat.
moforlem z močnim pritiskom In za surooo ol'e
Otl 16 HI' naprej; 4 do 5 vin. pri mojih petrolinskili motorjih in petrolinskili lokomoltilah, dnlie 2—10 HP tudi stoječe motorja Tvornlca motorjev I. VVARCHAI.OVVSKI Dnna| III., Paulusgasse I. Na tisočo motorjev v obratu. Oenovnikl gratis. Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi že rabljeni petrolinovi motorji.	315
sžtHSEšSSHII
Slavno občinstvo!
Tem potom se Vam vljudno naznanja, da so se prostori trgovine gvantnega blaga	3468
y MIlani, Medena ulica, zraven Kil. palače
izdatno povečali. Tam najdete velike, svitle, zračne prostore; lepe, velike izložbe in okusno zalogo dobrega blaga po blagu primerni nizki ceni kakor tudi znano dobro in prijazno postrežbo. Za mnogo-bn jni obisk se tvrdka priporoča.
!C3C=aC3C3!ZaC3C3a
P Rlchter-jeva zeravil. ržena kava 0
je naiboljua, kot dokazujejo tisoči nriznalnib pisem ^
Vnakonru zavoju po 5 kg so priloži lep. poraben predmet iz niklja, stoklja, prod ooiičom krasno zvonilo r,a božično drevosco ali po žol|i igrača 3290
zastonj!
o □
a a
a o o
)r V innnpnnr-tnr-innnr-in
6 kg Biann trunko po povzetju K '*— brez darila R 8*40 po |fH|H ffirHTFff tovarna za zdra-posti. Ali Ali Altni Jul\v vilno rženo kavo Lcwlu 30, čefiko. — Vsakomu zavoju so priloži zaznamek zastonjskib predmetov "Jt-U
'ermvalloz
železtiato J{itia-Tino
Higieuična razstava na Dunaju 19C6
Državno odlikovanje in častni diplom K zlati kolajni.
Povzroča-slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-~ konvalescentom in malo-
krvnim zelo priporočeno od zdraviliških avtoritet.
Izbora! okus.
Večkrat odlikovano.
Nad 7000 zdravniških spričeval.
Podpisani priporoča gg. zdravnikom In slavn. mu občinstvu svojo veliko zalogo vsakovrstnih
kilnih in trebušnih pasov,
kl-urg. obvez In vate, kirurg, in m<d. Instrumentov, aparatov, umetnih udov po meri in naroČilu, nogovlc lz gum:|a ter drugih gumijevih prip av, brl-zgalnic, mehurjev itd NaroČila po poŠti naj-natantneje In nnglo. -
Lastna delavnica, «£
se lahko narod no meri. (Za vprašanja po ooštl naj se priloži znamka.)
K. PIOTROWSKI, LIUBLJANfl
Sv. Petra cesta št. 32, (I.evčeva hiša.)
J. SERRAVALLO, o. iikr. dvorni dobavitelj
' TBST-Barltovlje. =
: Pristne tajske harmonike:
v najbolj^) kakovosti ln solidni Izvršitvi, St. 58. 10 tipk, 2/2 zbor. 4 busi, t vTBtno, 72 glasov, pali-, sandro. nolirana omara ali bel jesenov lr>3, velikost 27 / 15 cm K 14*50. St. 58'Isto s la glasovi ifi joklonoprožnih peres K 16*60. St 51 10 tipk. 2 zbor. 2 basa, 50 aja.Tglasov. omarica palisand. podobna imitir. ali bel^jcsonov les 20 x 10 cm. K 15*50. St. 51 «/a. Isto s la glasovi iz jeklenoprožnili peres K 17*50. St.llO|III«/,. 10 tipk, 0 basov, močni glasovi. polirana bolo kot jesenov les ali temna omarica, velikost 27 ^ 10«|9 cm. K 18* St. 11 |I'/4. Tsto večjo 33 < 17 cm. K 21*—. Boljšo harmonike za 27*50, 34*—, 58*-, 60*- . Nlkak riziko! Zamena dovoljena ali denar nazaj. Razpošiljanje po povzetju od priznano najboljšo svetovne tvrdko c. In kr. dvomi založnik
JAN KONRAD
razpošiljalnica godbenega orodja BRUX 2787, Coško. Glavni cenik s prlbl. 4000 slikami na zahtevo vsakomur zastonj in poštnine prosto.

3504
popolne ob!eke
vstbtijejo moji 40 metrov dgigl ostanki za 20 K. *n
sicer: l modema obleka iz raševinc ali listra, 1 praktična obleka za hišna opravila in I krasna poletna obleka. Ostali ostanki se lahko porabijo za predpasnike, bluze itn
popoln h srafe
vsebujejo moj 40 metrov dolgi runiburški ostanki tkanine lepo, dobro blago za 22 K. Ostali ostanki so ptipravni za n j boljše opreme
Razpošilja sc po poV7etju. ■
Prvovrstna tovarniika razpošiljalnica
losio Frankenslein, Jaromer 91, CeSko,,
Od ostankov sc ne pošiljalo vzorci. Od vseh druR h predmetov vzorci na željo Iranko Vzorci s- morajo vrniti
JI
I. bombažeuino in oolno
ea strojno pletcnjo itd dobavlja najlepšo in najcenejšo kakovosti tovarna	3778
K. Šperk, ChribskA, Čeetiy.
Konji ©
ohranijo tudi po zimi na zdrslili gladkih) potili svojo popolno zmožnost z Leonhardt-ovlml
izvirnimi H-ozobci ik.
z znamko tivl
Izvirni H-ozobci so že dolgo preizkušeni in pri vporabi najcenejši.
3370
Prima solinška britev
Izdelana iz najboljšega angleškega
jekla, brušena na roko, poostrena, pripravljena za takoSnjo vporabo. Jamči se za vsak komad.
St.H7UI: tir*, frno pot., 't. votlo brufl., 4/B Široka v loku K 1-70 „ »702: „ „ „	„ „ «/. » »	..
„ 871«: „ „ „ •!. „ „ '/. „ „ „ „ 2'H0 ,. «707: „ „ „ '/, „ „ ' . „ „ „ ,, 3-20 „ 6713: 8 finim iinit elonokoSč. držajem % votlo hruft.
>i, čir. v toku.............2-60
Največja izbera britev, brivskih garnitur in potrebščin najdce v mojem glavnem ceniku z nad <000 slikami, ki se pošilja vsakomur zastonj in franko - Nikak riziko Zamena dovoljena ali denar nazaj l'o6ilja po povzetju ali predplačilu c. In kr. dvorni založnik
Jan Konrad, razpošiljalnica, Brflx. št 2746, Češko.
zahievajie vzorce!
flaMaiit. tianeie, modno »lip, opreme
platno, dan.as«, niu.tn* itd. miiiio novosti, razi oAiljn izvozna ivrillui V. J. !l»vli-ček in t>r«t v Pik!* brn-dcli i»n ČtAUtm. i!a/.« o-mIi t tudi Iranbo po p».\zetju I zavoj 40mt'iro\ raznovrft-nih ostankov od po eii e*ra in ziii.skp^a | eiila v dolgosti 1 do 8 metrov samo /a 18 kron 1'jj.dna prilika! Izredno ceno! '308
i^- Le naravnost
od tovarniško razpo-šiljalnice
„Sndetfa" 532
Krnov ilv. 42 iavstr.Sie;ijal
kupite
blr qo za mošKB in ženske obleke ^ mm siesio plalnino namoiiie haKovosli
po na,nižjih tovarniShi i cen; h. Ostanki zelo poceni. Zahieva.te vzorce. Krasne sezi.sKe novosti.
moderne telit!
■i

Balder (stoječi), Robur (ležeči),
najpopolnejše in najboljše izvršitve novo patentovaiii na celem svetu I Edini dvotaktni motor na surovo olje, ki deluje brez dima in duha, celo pri najmanjšem obtežllu! Brez zavžiganja, brez ventila, nizko Število obrata I -- Uporaba je enostavna, streže lahko vsak delavec poleg druzega dela. — Glavna os tefe v olju, zavoljo tega tudi nobene obrabe — Obratni stroSkl 1—2 vinarja na uro in konjsko silo. Nobena nevarnost ognja, nobene finančne kontrole I Pripravni za poljedeice, mline, za nabavo električne luči kakor za vsakovrstni obrat do 500 HP. Zahtevajte popis in cenik St.18 zaston|.
Obiski inženirjev in proračnni nabavnih stroškov kakor pojasnila zastonj brez obveznosti.
Samoproduja od	2346
Szabo & tfittmann
špecijalna trgovina za motorje na bencin in surovo olje
GRHDEC, Hnnenstrasse 30.
Razprodaja sc odda protokoliranim tvrdkam.
PM-rsm
. mm, Lili

^ Ustna protokolirsna fovarna ur v Švici.
Moja
št. 410 nikel Roskopf
jako dobro idoča, samo K 4 10, št 500zsekund.kazalcemK5-50 t^r Dve leti garancije.
Vsak čitatelj tega časopisa dobi zastonj in poštnine prosto moj bogati cenik od ur, zlatnine in srebrnine. - Pišite še danes eno dopisnico za 5 vinarjev na tvrdko
Izdaja konzorcij »Domoljubu".
Tiskala Katoliška tiskarna.
Odgovorni urednik: Ivan Rakoveo.