i\ lili—lil— '1' r Jm, . ■■■ ■lil GLASILO KOLEKTIVA POD7ST7A >C E A D S S< dvajset let dela in razvoja gradbenega industrijskega podjetja - : ' ’ ' ■ i : i . KO !M . aa ¥ "G: . ■ ¥ ■>: IM J A :: -.O- ■A : A m I ; ":i:ii \f »Gatniki so me oSsoAi&i na smht,,,« Kaj vse je doživel med NOB naš inštruktor vajencev tovariš Jože Ovijač Marsikdo je mod okupacijo doživljal hude čase. Tudi naš inštruktor vajencev, visoko kvalificirani zidar Jože Ovijač, je med vojno doživel toliko hudega, toliko nevarnih ur in dni, da se danes vse to zdi skoraj neverjetno. »To, kar vam bom povedal, je samo drobec iz neštetih zgodb in doživljajev, ki sem jih doživel med vojno,« je dejal tovariš Ovijač za uvod. Že takoj leta 1941 se je pridružil naprednemu osvobodilnemu gibanju, začel je aktivno podpirati Osvobodilno fronto in partizane. Prvo vojno leto ga je zateklo v Medvodah, kjer je stanoval, večkrat pa je moral po opravkih na Jesenice., »Nekega dne sem nosil na Jesenice tajno pošto. Imel sem jo v aktovki,« je pripovedoval tovariš Ovijač. »Komaj pa sem stopil na Jesenicah iz vlaka, že so nas obkolili Nemci. Racija! Bil sem čisto trg od groze, kajti vedel sem, da me bodo Nemci takoj zaprli, če najdejo pri meni skrivno pošto. Seveda se samo z zaporom ne bi končalo vse tisto hudo, kar bi me doletelo, najmanj, kar mi je grozilo, bi bila pot v koncentracijsko taborišče, lahko pa tudi v smrt. Tedaj me je rešilo golo naključje. V množici na postaji sem opazil znanca — železničarja, za katerega sem vedel, da dela za partizane in tudi on je mene poznal. Opazil me je in takoj videl, da sem v stiski. Pomignil mi je, vzel mojo aktovko in jo odnesel. Njega Nemci niso sumili in preiskovali,. ker je bil v železničarski uniformi.« Poleti 1943 je tudi za tovariša Ovijača postalo na Gorenjskem prevroče. Gestapo je dolgo vohljal in sumil, končno so mu prišli na sled. Našel se je domači izdajalec, ki ga je prijavil, da je »rdeč«. »Točno 4. julija 1943 sem odšel v partizane,« je pripovedoval tovariš Ovijač. »Izginil sem še ponoči, ob treh zjutraj.« Še isto jutro so ob 9. uri na Ovijačevem domu zaropotali gestapovski škornji. Toda Nemci so se tokrat ušteli. Žrtev jim je še pravočasno pobegnila. Prijatelji so Ovijača pravočasno^ posvarili, ko so zvedeli, da ga bodo aretirali. Ko je gestapo divjal po njegovem stanovanju, je bil tovariš Ovijač že na varnem v gostih gorenjskih gozdovih ... Potem ga je pot vodila iz medvoške čete škofjeloškega bataljona v Prešernovo brigado. Bill je v 2. bataljonu 2. čete in prve mesece partizanil po Dolenjski in Kočevskem. .»Na. jesen 1943 sem bil tudi pri napadu na Turjaški grad,« je naprej obujal spomine tovariš Jože. »1 o je bil moj najhujši boj v partizanih, opominjam se še prav dobro, da smo ob 8.30 nekako uspeli vdreti v grad. Ura je bila pol treh, ko sem prišel po šesturnem boju z drugimi borci ven, ves prašen, krvav, znojen in umazan od dima, saj m prahu. To je bila strašna borba, domobranci so se borili kot levi. Borili smo se za vsako sobo, s puškami, strojnicami, ročnimi granatami in noži. Enkrat je za las manjkalo, da nas domobranci nis? stisnili. Popoldne smo jih slednjič le premagali. Zajeli smo več kot 700 domobranskih vojakov ...« Od lurjaka je šla njegova pot na Gorenjsko m nato na Primorsko. Z Nemci so se tolkli po krajih okrog Cerknega, Sorice in prav blizu Kra- Pa spet v Poljanski dolini in še marsikje. v Nekega dne pa bi muhasta usoda skoraj preveč hudo zagodla tovarišu Ovijaču. Le za las je manjkalo, da mu ni nit življenja pretrgala — partizanska krogla. Prišlo je namreč do nesrečnega m usodnega nesporazuma. Komandant mu je dal neko povelje, tovariš Ovijač, ki slabo sliši na eno u~o> pa ga je napak razumel. Seveda je prišlo za-radi te pomote do zelo neljube in nevarne situaci-je. Komandant in še nekateri z njim so bili prepričani. da gre za sabotažo, da je tovariš Ovijač pač na skrivaj povezan z Nemci. Le za las je manjkalo, da ga niso ustrelili. Za življenje se mora zahvaliti nekaterim starim komunistom, ki so ga poznali že od prej in so zanj jamčili. Toda moral je oddati orožje, brzostrelko, ki si jo je pridobil v borbi. »Bilo mi je nepopisno hudo,« je pripovedoval, »ker so me nekateri sumničili in mislili, da lažem, ker mi niso ver jeli, da je bil vsemu kriv nesporazum, pravzaprav moj slab, sluh.« Zadevo je kmalu nato razčistil general Rozman Stane, s katerim sta se poznala že od prej, saj je bil legendarni partizanski komandant Stane doma prav blizu Medvod, v Pirničah. Nekega dne sta se srečala in Stane je poprašal Ovijača. kako in kaj. Ko mu je omenil svojo neprijetno zadevo, je general Rozman-Stane takoj odšel v štab in vso stvar razčistil. Uredil je tudi, da je tovariš Ovijač takoj dobil nazaj svojo brzostrelko. Od takrat naprej ga nihče ni več sumničil, da je na skrivaj delal za Nemce. Leta 1944 je odšel v prvo gorenjsko linijo, kjer je vzdrževal zveze preko Save blizu Gorenje vasi. »Imeli smo 6 čolnov za prevoze čez Savo,« je pripovedoval tovariš Ovijač. »Čolni so bili majhni kot lupine^ komaj za dva človeka. Končno so nam Nemci uničili vseh šest čolnov, drugega za drugim.« Na jesen 1944 pa so prišli hudi časi. "Velika hajka! Več kot 7000 vermanov, policajev in es-esovcev je sodelovalo v veliki čistki. »Ravno 11. novembra 1944 so nas Nemci obkolili,« je pripovedoval tovariš Ovijač. »Prišlo je do strašnih, ogorčenih borb. Nas, partizanov, je bilo samo 36. V teh bojih je padla skoraj polovica naših. Mene je zadela krogla dumdumka v roko; še danes imam kroglo v telesu. Vrh tega sem dobil tudi strel skozi stegno in rano v hrbet. Toda imel sem neverjetno srečo. Nekako sem se priplazil v tisti teren, ki so ga Nemci že »prečesali«. Tam sem^ ždel pod košato smreko i,n čakal, da bo najhujše mimo. Ob meni je bil še nek partizan, ki je bil ranjen v obraz: krogla mu je šla skozi usta tako, da mu je prebila obe lici. Strašno je trpel in stokal od bolečin, čeprav je vedel, da naju njegovo stokanje lahko izda.« Potem se je tovariš Jože nekaj dni skrival v mrtvašnici v Retečah pri Škofji Loki. Sedem dni je ždel v krsti in se tako skril pred Nemci. Od tam je odšel na svoj dom. Ker je bila njegova hiša zapečatena — družino so namreč pred nekaj meseci izselili v Nemčijo oziroma poslali v koncentracijsko taborišče — je vdirl skozi okno. Morda ga je kdo videl in šel izdat: tu so ga Nemci presenetili in ujeli. Njegova pot je šla potem v mučilnice begunjske jetnišnice im v znano taborišče pod Ljubeljem. Ko se je Nemcem približeval konec, so ga nekega dne — bilo je to že meseca marca 1945 — odne- 1 • l • m v • v I ljali v JLrzic. »Postavili so me pred sodišče im me obsodili na smrt. Spominjam se, da so kot sodniki za mizo sedeli sami četniki in domobranci, na sredi mize pa so imeli križ. Sodba se je glasila, da me bodo ob šestih zvečer ustrelili...,« je pripovedoval. Dobri dve uri pred ustrelitvijo je tovariš Ovijač pobegnil iz taborišča, kjer je čakal na smrt. »Se danes ne vem, kako mi je vse to uspelo,« je pripovedoval. »Spominjam se samo, da sem imel roke vse krvave, ko sem trgal bodečo žico. In okrog žice, ki je obdajala taborišče, je bilo še vse polno min in tudi stražarjev. Toda vseeno sem uspel. Bil sem svoboden, rešen ...« »To so bili strašni trenutki,$ je končal svoje spomine — pravzaprav delček spominov — tovariš Ovijač. »Spominjam se še to, da so me četniki milostno vpraševali, kakšno smrt si želim: na ve-šalilr ali pred puškami. Vem tudi to. da takrat ko so me obsodili na smrt, nisem bil niti posebno hudo prizadet. Sele pozneje sem se zavedel, kaj me čaka. In še tega se spominjam, da je moj beg v prostost izkoristil še eden izmed ujetnikov, ki jo je skozi odprtino, katero sem napravil z rokami, takoj za menoj popihal v svobodo.« P-n Srečanje z vojsko »Kralja Matjaža« Gradbinci marsikaj doživijo v svojem poklicu, na potovanjih po terenu in po oddaljenih gradbiščih. Ampak — da bi srečali vojake »kralja Matjaža«? Saj la kralj, kot pravi pripovedka, že dolgo dremlje s svojimi vojščaki pod Peco? No, gre za drugačno »vojsko«, ne tisto, ki spi pod Peco, marveč za žive ljudi, ki so si nadeli samo ime tega legendarnega kralja oziroma njegovih vojščakov. Bilo je lo kmalu po' osvoboditvi, ko so bili časi še precej nemirni, ko je po hostah hodilo še precej ostankov nekdanjih oboroženih skupin, zlasti četnikov, domobrancev, ustašev in drugih. In tako so se prva leta po osvoboditvi potikale po naših krajih oborožene skupine, ki so si nadele zveneče ime — vojska »kralja Matjaža*. Z eno lakih oboroženih skupin se je leta 194? srečal tovariš Marjan Fras. i Bilo je o bližini Žalca, nekaj kilometrov vstran, v hostah in gričih, ki se dvigajo proti Velenju. S šoferjem sem se peljal na teren. Kar iznenada se je pred kamionom pojavila skupina ljudi, oblečenih sicer o civilne obleke, toda vsi so bili oboroženi, s puškami in brzostrelkami. Ustavili so kamion in ukazali, naj se dve uri ne premakneva z mesta, če nama je življenje ljubo. Dali so nama celo nekakšno potrdilo iti potem, ko so šoferja zaman skušali mobilizirati o svojo svojsko*, izginili o gozdu. Čez nekaj časa sva slišala s šoferjem streljanje. Počaka- la soa še kakšno uro, nato pa pognala tovornjak. Nisoa še daleč prišla, ko sva že zagledala naše vojaške enote — knojeoce— ki so že hiteli za to čudno »vojsko«. Edinici KNOJ je moral »Gradis* celo posoditi tri tovornjake, da so lahko hitro prepeljali vojake. Vsekakor so bile oblasti že točno obveščene o tej sumljivi nezaželeni oboroženi skupini, in kot sem pozneje izvedel, so »Matjaževo vojsko« uspeli kaj hitro polovili in spraviti na varno.« Tovariš Fras je še dodal, da mu takrat, ko je pripovedoval o tem nenavadnem dogodku, o pisarni nihče ni verjet. Sele pozneje, ko je tudi šofer potrdil to zgodbo, so osi verjeli, da sta dva gradisooca zares srečala vojake »kralja Matjaža*. Delo upravnega odbora podjetja Dne 8. septembra je imel upravni odbor podjetja svojo V. redno sejo. Obravnaval je razna poročila o poslovanju in gospodarjenju v podjetju in sprejel s tem v zvezi konkretne predloge in navodila za nadaljnje delo. Obravnaval je, kakšno je stanje v podjetju glede uvajanja nagrajevanja po učinku v smislu že izdanega začasnega navodila. Večina enot je dopolnila ugotavljanje uspeha na podlagi merjenja individualnega učinka. Vsekakor bo potrebno izpopolniti še samo organizacijo ugotavljanja stroškov proizvodnje zaradi merjenja uspeha po mesečnih obračunih, ker bomo le tako dosegli boljšo proizvodnost. Znano je, da vpliva na večjo storilnost ravno dobra obveščenost slehernega člana kolektiva o njegovem delovnem učinku. Mora pa biti to obveščanje za kratka razdobja in ne mogoče šele na koncu trimesečja ali celo leta, ko ljudje ne morejo več popraviti svojih napak ali pa ne vedo, zakaj so bili uspehi dobri. Stimulativno nagrajevanje dosežemo le takrat, če so uspehi znani neposredno po opravljenem delu. Zato je naložil upravni odbor vsem enotam, naj točno izvajajo že sprejeti sklep o mesečnem ugotavljanju obračuna proizvodnje in o uvedbi nagrajevanja po učinku po mesečnih obračunih. Dalje je ugotovil, da je kolektiv podjetja resno začel analizirati stroške poslovanja in da so v večini primerov sprejeli veliko stvarnih predlogov za zmanjšanje režijskih stroškov in za odkrivanje notranjih rezerv. Zelo potrebno je, da se zavest kolektiva že odraža v tem, da nenehno išče možnosti izboljšanja svojega dela in s tem tudi izboljšanja svojega standarda. Zlasti je to važno v sedanji situaciji, ko so nastopile številne težave pri osvajanju tržišča. Potrebno bo še povečati produktivnost dela do takšne višine, ki bo zagotavljala nezmanjšane osebne prejemke kljub močni konkurenci pri prevzemanju novih del. Prizadevati si moramo, da standard naših ljudi ne bo padel, temveč bi ga bilo potrebno izboljšati, saj se ne moremo pohvaliti, da je pri nas že zadovoljiv. To pa ne bo mogoče, drugače kot samo z večanjem storilnosti in z izboljšanjem poslovanja ter z izkoriščanjem vseh notranjih rezerv. Člani upravnega odboia so močno grajali malomaren odnos nekaterih naših strojnikov do strojev in prevoznih sredstev. Le-ti povzročajo celotnemu kolektivu precejšnjo škodo, ki pa je trenutno ni videti. Pr iu če vanj e na strojih opravljajo namreč tako, da prepuščajo še. neveščim priučenim delavcem samostojno uoravljanje s stroji, medtem ko se sami oddaljijo večkrat tudi za dalj časa od stroja in ostane tako tečajnik sam na stroju brez nadzorstva. Ne samo. da to ni način priučevanja, pomeni dalje lahko veliko škodo zaradi okvare, ki jo lahko nevešči upravljavec stroja povzroči brez svoje krivde. Največja škoda pa je nizka produktivnost, ki jo dosega tečajnik tedaj, ko se uči, ker stroj ni izkoriščen. Zavedati se moramo, da so bila vložena precejšnja lastna, s trudom kolektiva pridobljena sredstva za izpopolnitev že obrabljene mehanizacije. S takim ravnanjem pa bo ponovno potrebno zbrati denar, ker bo stroj prehitro izrabljen in bo treba kupiti novega. Na drugi strani pa primanjkujejo številna stanovanja, ki jih ne bo mogoče kupiti, če bomo težko pridobljena sredstva trošili v druge namene. pravni s nasveti KAKO JE Z ODŠKODNINO DELAVCU ZA ŠKODO? Odškodnina, ki jo mora gospodarska organizacija plačati delavcu, kateremu je bila povzročena škoda, na podlagi sodbe sodišča ali nesodine poravnave, se šteje za materialne stroške. Če gospodarska organizacija po sodbi sodišča ali na podlgi nesodne poravnave ni obvezna plačati odškodnine temveč samo sklene, da bo dala temu delavcu pomoč, se sme ta pomoč izplačati iz sredstev za osebne dohodke, in sicer kot denarni prejemek. ki se šteje za osebne dohodke v smislu uredbe (Uradni list SFRJ št 51/64). Od takšne pomoči delavcu je treba plačati tudi prispevek iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ. št. 30/65). Na skupen znesek izplačila je treba obračunati in plačati še prispevke iz osebnih dohodkov (4 % za stanovanjsko izgradnjo, 1,5 % za popuste v potniškem prometu in 1 % za Skopje). Ker takšna pomoč delavcu ne pomeni osnove za pokojnino, se od izplačanega zneska ne obračuna prispevek za socialno zavarovanje. KAKO SE PLAČUJEJO PRISPEVKI IZ OSEBNIH DOHODKOV? Po tolmačenju zveznega sekretariata za finance morajo biti osebni dohodki praviloma izraženi v bruto znesku, tj. da poleg dela za osebno potrošnjo delavca vsebujejo tudi prispevke iz osebnega dohodka (prispevek iz delovnega razmerja _____ prej proračunski prispevek iz osebnega dohodka — in osnovni prispevek za socialno zavarovanje). Vsaka sprememba v stopnjah prispevkov iz osebnega dohodka delavcev navzgor ali navzdol vpliva na čiste prejemke delavcev. NA IZPLAČILA DNEVNIC IN KILOMETRINE NAD DOLOČENO VIŠINO SE NE PLAČAJO PRISPEVKI IZ OSEBNEGA DOHODKA, IZPLAČILA PREKO DOLOČENE VIŠINE PA GREDO V BREME SREDSTEV, NAMENJENIH ZA OSEBNE DOHODKE Dnevnice in kilometrine za uporabo lastnega osebnega vo-žila do višine, ki je določena v pravilniku podjetja, se v celoti štejejo za stvarne stroške v smislu 2. točke pod 4. odredbe o denarnih prejemkih, ki se smatrajo za osebne dohodke, od katerih je potrebno plačevati prispevke iz delovnega razmerja, in o denarnih prejemkih, ki predstavljajo nadomestilo stvarnih stroškov. Takšna izplačila bremenijo materialne stroške do višine, ki jo predpisuje uredba o izdatkih za službena potovanja delo na terenu m ločeno življenje od družine. Razlike nad tem zne-skom pa bremenijo sredstva za osebne dohodke s tem, da se na taksne izdatke ne plača nobenih prispevkov iz osebnega dohodka. Jo pa zaradi tega ker dnevnice in kilometrine niso osnove za pokojnino niti ne služijo za osnovo pii uvel ja vi jan ju drugih pravic iz socialnega zavarovanja in se zato tudi ne plača prispevek za socialno zavarovanje Enako se obravnavajo tud' nlamla neindividualiziranih osel) dohodkov °V’ katerih se ne plačujejo prispevki iz osebnih Gradisovih 20 le Dvajset’let! Saj' 'si liht 'mladenič, ki se, res, že redno brije pa si vendar ves vihrav, prešeren in ki ti dan tako je dolg, kot nam je leto, ki o življenju bore malo veš pa zato poguma ti ne manjka, ki ti vihar le kuštra lase, ne upogne pa hrbta. Ki nič ne verješ pa vse sam preskusiš, ki v oblakih zidaš si gradove, ki mavrice rišeš in zvezde klatiš, a pri delu si neutruden. Si mar tak? Dvajset let! Saj si kot dekle, ki ti lagodnost življenja še ni zalila bokov, ki te pri belem dnevu luna nosi, a vendar ločiš zrno od pleve. Ki si vitka v pasu in jedrih prsi pa vendarle bistre glave. Ki si zaljubljena vase in v vsakogar, ki te v zvezde kuje pa ne verjameš na lepe oči. Ki dom bi rada, tih in srečen, ter zanj se žrtvovala. Si mar tak? Ali pa že zrel si mož, ki že srebro mu sili v lase. kt ne misli nič več nase, ki videl hude je že dni, preživel bridke je skrbi, Predsedniki centralnega delavskega sveta in upravnega odbora podjetja 21. oktobra 1950 ob pol enajsti uri so delavci prevzeli samoupravljanje v svoje roke. CDS, Franc Raket, VK zidar UO, Ivan Triler, VK tesar ¥ Druge volitve: 18. april 1952. CDS. Franc Raket, VK zidar Ivan Triler, VK tesar * Tretje volitve: 30. maja 1953. CDS, Anton Kocjane, zidar UO, Janko Košir, VK ključavničar ¥ Četrte volitve: 13. maj 1954. CDS, Lojze Šinko, gradbeni delovodja UO, Franc Raket, VK zidar ¥ Pete volitve: 24. april 1956. CDS. Franc Raket, VK zidar 1 UO, Martin Zajšek, VK tesar ¥ Šeste volitve: 10. maj 1957. CDS, Martin Zajšek, VK tesar UO, Franc Raket, VK zidar ¥ Sedme volitve: 24. april 1958. S-fD®’ Jernej Perne, zidar UO, Berto Praprotnik, gradbeni tehnik ¥ Ošine volitve: 24. februar 1959. CDS, Alojz Šinko, gradbeni delovodja UO, Stane Habat, gradbeni delovodja ¥ Devete volitve: 22. april 1960. CDS. Martin Zajšek. VK tesar UO, ing. Branko Vasle ¥ Desete volitve: 1962. CDS, Vinko Veit, gradbeni delovodja UO, ing. Saša Škulj ¥ Emijste volitve: 15. junij 1964. ffDiv Božo Lukač, gradbeni tehnik UO, ing. Rudi Cerkovnik Letos smo sprejeli 64 novih vajencev, Vsi stanujejo v moderno urejenem vajeniškem domu na Titovi cesti y Ljubljani ki ga življenje je v klado dalo, ki zastonj ni dobil nič in kar ima, vsega se pot drži. Nfrgov! Dvajset let! Saj res si > tak kot tisti fant, kot tisto dekle in kot mož Let morebiti res je modo. Morda. A kaj porečete na tole: Začeli smo iz nič in še z ničimer. Naposled, saj poznate tisti čas! Obnova, udarništvo in tekmovanje, pehanje trdo in garanje, ko na uro nisi gledal, ko delovne roke in kramp, samokolnica pa še lopata bilo je vse, kar smo imeli. Pa borbeno srce, da se, če ne drugače, pregriznemo naprej, naprej, samo naprej, Proč od revščine in tlake! Takšen bil je boj ta leta. Gradili smo centrale, tovarne, stanovanjske hiše, mostove, ceste. ’ Pa še sebe zraven. Dvajset let! Tako nas je izučil čas, da zreli smo možje po znanju a po poletu in po moči kot fant smo, ki bo šel k vojakom, pa taki tudi kot dekle, ki mu brenči v ušesih in kot srna skače. In zdaj praznujemo teh dvajset let. Na zdravje, fantje in možje, dekleta, živio, in žene. kar nas premore Gradis! Državni rekorder ie moral kloniti pred Rakefom kako je naš Rakel premagal Milosavljeviča, takrat najboljšega zidarja v državi, ki je delal po Sirotanoviče-vem sistemu Bi do pri nas ne pozna Fran-M ca Raketa? Morda je tu ll in tam kak mlajši član, ki je prišel v naš kolektiv šele pred nekaj meseci ali letom dni, pa ne ve zanj. Prav gotovo pa ni niti enega »gradisovca«, ki je pri nas že nekaj let, pa še ne bi slišal za Raketa ali ga ne bi celo videl in z njim govoril. Torej — za tiste, ki ga morda še ne poznajo: Franc Raket je bil prvi predsednik našega centralnega delavskega sveta. Bil je potem še večkrat izvoljen za to častno funkcijo, bil je tudi zvezni poslanec, star borec in revolucionar, ki se je že pred vojno boril za pravice delavskega razreda. Toda to je le ena plat, lahko bi rekli — bleščeča zunanjost. Franc Raket je predvsem tudi dober tovariš, iskren, odkrit, pošten, neomajen v svojem prepričanju. In vrh tega tudi dober delavec, zidar, da mu ni pa,a. Te dni, ko uživa dobro leto dni več kot zasluženi pokoj — seveda pa mu žilica ne da miru in tudi nasploh je k*ar čil, da venomer nekaj onegavi in pomaga svojemu zetu graditi novo hišo — smo ga obiskali na domu v Trzinu. Našli smo ga seveda — na gradbišču. Sonce je prijetno grelo zemljo in naš Franci je pomagal zetu. ki je zakoličeval zemljišče za gradnjo. Malo smo pokramljali, saj Raket vedno kakšno šegavo in tudi nabrušeno zine, da se mora človek od srca nasmejati. Potem smo napeljali pogovor na prva povojna leta, na leto 1949. Takrat je bil namreč zelo »v m odit sistem udarnikov, po vzoru ruskega rudarja Stananova. Naša država je imela takrat jugoslovanskega Stahanova, znanega rudarja Sirotanoviča, ki je gomilal tone in tone premoga na dan, drugi pa so ga skušali bolj ali manj uspešno posnemati. Kar zmorejo rudarji, zmoremo tudi gradbinci — tako so si najbrž mislili v gradbenih podjetjih. In se je našel nekdo, ki je začel v gradbeništvu posnemati Sirotanoviča. To je bil beograjski zidar Milosavljevič. Njegov sistem je bil v tem, da je samo polagal opeko na opeko in zidal, njegovi pomočniki pa so mu stregli, skratka poskrbeli za to, da je Milosavljevič samo polagal opeko drugo vrh druge. Milosavljevičev sistem — bolje smo ga poznali pod imenom Siroianovičev sistem — Je pozneje samega sebe pokopal. Za tiste čase je imel svojo vrednost, zlasti kot propagandno in mobilizacijsko sredstvo. Danes bi se takemu načinu zidanja vsi smejali, bil bi nevzdržen zaradi ekonomike in tudi kvalitete gradnje. Toda takrat smo ga imeli. Zidar Milosavljevič je v raznih mestih organiziral tekmovanje in vselej zmagal. Nihče mu ni bil kos. Dosegal je najboljše rezultate, naj višje norme. Postal je oficialni državni rekorder. Slednjič je napočil dan, ko je prišel š'e v Ljubljano, da se tudi tu spoprime z našimi najboljšimi zidarji. Tekma se je začela 3. novembra na litostrojskih stanovanjskih blokih. Najboljši zidar v državi je prispel iz Novega Beograda v Ljublja- »Prvi dan zame ni bil ravno najboljši,< je obujal spomine Raket. »Že prej sem si na bloku vse pripravil, da bi šlo delo čim hitreje od rok. Toda ko sva izbirala, kje bo začel on in kje jaz, sem moral biti vljuden, saj je bil Milosavljevič naš gost. Moral sem mu prepustiti lažji del stavbe, enostaven zid, medtem ko sem jaz imel težjo nalogo, — zid z okni in vrati.t je razlagal tovariš Raket. Zvečer je tehnik točno izmeril opravljeno delo. Raket je imel pred Milosavljevičem le neznatno prednost. »Moram pa povedati, da sem imel prvi dan, preden smo začeli, strašno tremo,< je pripovedoval Raket. »Ko sem ugledal nasprotnikove ,šape’, me je bilo kar strah. Imel je takšno roko, da bi lahko v njej skril kar tri opeke.< Državni prvak je pod večer — po končani tekmi stopil k Rakefu in ga pobaral, kako mu je kaj všeč njegov izdelek — stena. »Ti boš v Ljubljani premagan,« mu je odvrnil Raket, ki se mu je že začelo svitati, da orjak iz Beograda vendarle ni nepremagljiv. Vodstvo našega podjetja je bilo nekoliko v skrbeh za prestiž »Gradisa«, saj prvi dan še ni nič kazalo, da bi lahko Raket v tej tekmi zmagal. »Naš Raket bo propadel « je menil takratni direktor podjetja, ing. Ciril Mravlja-Mižek, ko je videl, da ima Raket vse roke obvezane. Toda drugi dan je bil zvečer rezultat že nekoliko drugačen: Raket je imel prednosti pred Milosavljevičem že za 3 kubične metre zidu. Tretji dan je spet prinesel zagrizeno borbo. »Jaz sem delal čisto mirno, premišljeno, brez nervoze,« je obujal spomine Raket. »Vsak gib je bil preračunan, ne prehiter in ne prepočasen. Nasprotno pa je mojega tekmeca vse bolj grabila jeza in nervoza. Svoja pomočnika je na debelo obsipal z znanimi južnjaškimi cvetkami.« Zvečer je Milosavljevič vprašal Raketa, če mu dovoli, da zamenja pomočnika. »Uop-i šte mi ne valja,« se je p rito« zeval, čeprav sta mu pomaga« la dva kvalificirana zidarja« Rakefu pa le dva vajenca. So« veda je Raket v zamenjaval privolil. Četrti dan ni bilo tekmd« Milosavljevič je čakal na no« vo moč, ki je prispela iz Beo« grada kar z letalom. Peti dan je prinesel Milo« savljeviču pravcato katastru« to. Kljub jezi na oba pomočnika je bil krepko zadaj: Raket ga je prehitel kar za 15 kubičnih metrov. »Takrat se je čisto zrušil, glava mu je kar klecnila,« je razlagal Raket. Končni rezultat tekmovanja, ki je bilo končano 10. novembra, je bil takle: Raket je pozidal 61,67 m3 zidu, Mi« losavljevič pa le 49,78 m3. Poraženi rekorder ni mogel športno prenesti poraza. Pol končanem tekmovanju sta šlat oba tekmeca s pomočniki na! izlet na Gorenjsko. Ko pa je Milosavljevič v HE Moste pri Žirovnici ugledal na stenčasu članek z napisom: »Raket bo zmagal,« se je užaljen obrnil in izginil kot kafra. - * šali : Rudi Triler, LO Sk. Lok« Simon Mesarič, Maribor Franc Slekovec, Ravne Ludvik Grohar, LO Sk. Loka Anton Grilc, Ljubljana Franc Frns, SPO Ljubljana Jože Bolte, Ravne Predsednik Tito na avtomobilski cesti Ljubljana—Zagreb 18. julija 1958 Na avlemebilski cesti Ljubi jana-Zagreb 10. jalija 1958 Črna gora je še slabo razvita republika, kjer je sorazmerno malo zelenja in več kamenja. So predeli, kjer je rodovitna zemlja, vendar je klima takšna, da je v zimskih mesecih ogromno dežja, v poletja pa po nekaj mesecev niti kaplje in zato suša. Da bi izkoristili tiste površine, ki so plodne, so se odločili za namakanje. Pri iskanju novih načinov za proizvodnjo betona je »Gradis« delal poizkuse z »vakuumiranim betonom! po francoski licenci. Predvidena so bila velika namakalna dela na sistemu Donava—Tisa. ker pa se je tam vrstni red del .spremenil, smo naredili tam samo 100 m poskusnega kanala. Da bi sistem tudi praktično preizkusili. je »Gradis« sklenil pogodbo z Vodno 'skupnostjo v Titogradu za 27 km namakalnih kanalov na 4 poljih v okolici Titograda. Kanalete so bile parabolične oblike 4 m dolge, debeline od 4 do Sem in brez armature. Ker je bila tudi marka betona zelo visoka je bilo v danih okoliščinah zelo težko ustreči vsem tehničnim zahtevam in kvaliteti. Kanalete smo izdelovali v dveh odprtih halah, potem pa jih razvažali po terenu in montirali. Pri montaži smo imeli velike težave, ker nas je oviralo deževje, ki je razmehčalo teren ali pa sploh ni bilo dovoznih poti. Nadaljnji problem je povzročalo tesnjenje stikov, ker je bila masa, s katero smo to prvič delali, pri vsaki pošiljki druge gostote. Z velikimi napori smo delo dokončali, nabrali smo si veliko iz- trebno na. pri nas smo bili je montaža mehunizira-pa ni bila. Z domačini na terenu veliki prijatelji in so nas večkrat »častili« s figami, kušenj, ki pa jih žal nismo imeli priložnosti ponovno uporabiti. Kolikor bi bili preštudirani še nekateri detajli, je sistem v redu. To smo videli na začetku obratovanja, iz ekonomskega stališča se pa izplača le. če se izvajajo dela v večjem obsegu. Vsekakor je pa po- gro/djem ali »ložo« (tj. slivovka iz grozdja). Namakalnemu sistemu pa niso bili naklonjeni, ker je vodna skupnost taktično slabo postopala. Zahtevali so prispevek prej, preden so dali posameznim interesentom vodo. Prepričan sem, da je sistem v redu. če je dovolj razsežen in če naprave vestno vzdržujejo. Ing. Sever Model za izdelavo kanalet v Cini gori Mogočna pesem strojev in preizkušnja organizacijskih sposobnosti ter požrtvovalno delo so odločali o veliki delovni zmagi, ki je sedaj že skoraj pozabljena. Kdor se danes vozi po avtomobilski cesti Ljubljana—Zagreb, pozabi na takratne velike napore graditeljev. Pa poglejmo, kaj se je ta dan dogajalo na avtomobilski cesti. Glavni štab avtomobilske ceste odseka pri Veliki Loki je bil v napol podrti baraki, ki bi ji težko določili leta starosti. Tu je sedel za mizo z razpeto srajco, ožgan od sonca, takratni šef ing, Milivoj Šircelj. Jezil se je na vse pretege. Že tri dni čakam na obljubljeni buldožer in ga še ni... Pa kaj hočemo, tradicija se ponavlja. Ta dan so dosegli plan 2500 kttbikov. število mladincev se je povzpelo na 1200, »gradisovcev« pa je bilo 200 med njimi kar 50 strojnikov. To je bilo življenje! Čez dan so delali tudi po 14 ur, zvečer si eno uro čakal v menzi, potem pa spat. Zgodaj zjutraj so začeli znova. Delo je teklo kljub nekaterim zastojem po tekočem traku s presenetljivo vestnostjo in natančnostjo in kar je glavno — kvalitetno. Tudi na odseku Smlednik—Bre-gana niso zaostajali. Tu so že betonirali cestišče. Iz betonarne je šlo vsak dan 300 m3 betonske mešanice. Prav ta dan so zabetonirali 372 metrov cestišča, torej nov jugoslovanski rekord. “Gradisov vestnik" »Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Ce-Puš’. — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Izhaja mesečno Most čez Krko v Brežicah Nekaj dni pozneje je avtomobilsko cesto, obiskal tovariš Tito. Takrat si je tudi šef tega odseka nadel kravato. Stroji so bili svečano okrašeni, na razdelilnem stroju pa je plapolala velika rdeča zastava. Prihajajo. Dolga kolona avtomobilov se je ustavila pred gradbiščem. Iz avtomobila je izstopil tovariš Tito. Šef takratne »poslovne« enote, Jože Lipovec. je prisrčno pozdravil tovariša Tita in njegovo visoko spremstvo. Šef gradbišča je nato podrobno pojasnjeval potek dela. Tovariš Tito se je takrat zelo pohvalno izrazil o »Gradisu«. Danes po tej cesti bratstva in enotnosti hite kamioni in avtomobili. ne da bi slutili koliko je tu zabetoniranih žuljev naših delavcev. Uspeli smo in ponosni =mo lahko na naše delo in graditelje. L. C. Zenica 1951: Zgradili srni koksarno V akciji za pomoč bratskim republikam, ki niso imele dovolj tehničnih kadrov za kapitalno izgradnjo, je prišel »Gradis« v začetku leta 1951 v Zenico, kjer smo zgradili drugo in obenem največjo koksarno v Jugoslaviji. Celotni objekt je obsegal 4 koks-ne baterije in v vsaki bateriji 48 kakšnih peči. V celoti je bilo ca. 30 objektov im večina med njimi tehnično zelo zahtevnih. Vsa dela v takratni vrednosti ca. 3,5 milijarde dinarjev smo izvršili v 4 letih, in to od 1951 do 1954. Kljub težavnim razmeram je bila to verjetno im'Vomolptnejša gradnja. ki se je je lotil »Gradis« doslej. Priprava dela je bila podrobno preštudirana in urejena in točno po predvideni organizacijski shemi so vsa dela, vključno pripravljalna, tudi tekla. Ves kolektiv je štel 500 ljudi in vsi so bili nameščeni v novozgrajenem naselju, ki še danes stoji in no=i n a z: v »Gradis«. Torti i-ultnino ;n šoortno udej-etvv-an>.e je b:ln zelo razgibano. Imeli smo soliden pevski zbor in dobro kegljaško ekijro z lastnim kegljiščem. Vse projekte in načrte so izdelali Belgijci, ki so imeli tudi nadzor. S kvaliteto našega dela so bili zelo zadovoljni, prav tako pa tudi s tempom dela in so nam ponovno zagotavljali, da smo enakovredni njihovim podjetjem, ki se merijo z zahodnimi merili. _ Pri lokalnih podjetjih smo v začetku naleteli na odj>or, jrotem pa so tudi oni morali malo bolj pljuniti v roke, in tako smo indirektno dosegli, da se je tudi njihov nivo dvignil. Vsi zahtevnejši objekti so bili zaradi terenskih razmer sistema »Franki«. Ta dela je izvajalo podjetje Jugofund iz Beograda kot kooperant. 8. januarja 1951 je odpotovala prva ekipa na novo gradbišče. Seveda je bila to blatna poljana, kjer je bilo edino uspešno obuvalo gu-ni '-škorenj. 2e prvi dan so nam na kolodvoru sporočili, da je prispelo 5 vagonov barak. Posodili so nam ekipo 20 ljudi — ki so baje najboljši! En vagon so razkladali 9 ur (20 ljudi). Naši 4 tesarji, ki so prišli z nami, so en vagon razložili v 2,5 u re. Prvi mesec smo stanovali v pro-vizoriju brez vode in sanitarij, vrata smo odpirali s »klamfo«, ker kljuk še ni bilo. Na tleh pa ;e bilo samo nasutje, Cez pol leta smo pa že imeli zgrajeno celotno naselje in ko je prišel na obisk takratni gradbeni minister LR Slovenije tov. Vipotnik je ob vstopu v našo barako vzkliknil: »Saj to je hotel.« Mnogo je bilo težav, vendar z voljo smo vse premostili in mislim, da imajo vsi. ki so v Zenici delali, ponosno zavest, da so dali naši skupnosti z izgradnjo koksarne lep prispevek. Ing. Sever LO Šk. Leka Rud! Jamnik. SPO Ljubljana Lado Janžekovič, Maribor Bogo Korbar, Centrala Drago Mandeljc, Ljubljana mmmam Frane Rvduak, , j. />!je GRADBIŠČA v tujini Naskok aa taja tržišča V devetnastem letu obstoja podjetja se je prime rilo, da so previdno zbrali vso »korajžo« in krenili v široki svet »s trebuhom za kruhom«. Res je bil že zadnji čas, ker »devizne rezerve« podjetja so se že toliko zmanjšale, da so komaj zadostovale za potne stroške naših iskalcev dela. Dela je sicer v zunanjem svetu dovolj, pa saj ga tudi doma ne manjka, le z denarjem je pri nas vedno nekaj narobe, enkrat ga je preveč, potem pa zopet premalo. V začetku julija 1964 je prva skupina, pretežno sestavljena iz gradbenega vodstva Maribor, preobložena z nepotrebnim orodjem, premalo obložena s cigaretami in s »slivovico«, korajžnih obia-zoy’ Pa vendar z določeno tesnobo v srcu odpotovala. Sli smo tako, skoraj bi rekli nekam sramežljivo in brez transparentov ostajat tuja tržišča. t>e pijan ni bil nihče. Vlak je vozil hitro, pa tudi dolgo, dokler se nismo nekam utrujeni znašli v Frankfurtu na Majni. Potem je že vsak dobil svojo posteljo, pojedel zadnjo rezervo, za nameček Pa poskusil steklenico, dve »hemigarja« in bil tako v novi gradisovi uniformi pripravljen za naskok na tuje tržišče. Osvajanje se je začelo pravzaprav na nekoliko širši fronti, ki se je pa sčasoma le zoževala in končno tudi zožila na širino, ki jo zmoremo. Marsikaj je postalo drugače od tistega, čemur smo bili vajeni. Že kar na stanovanju smo si morali sami postiljati postelje in pocediti spalnico. Tudi nam niso dali nobenih možnosti, da bi se Pritoževali čez hrano. Tam pravijo, naj vsak je to, kar nam najbolj tekne. Tudi pri delu imajo za nas Pekam »čudne« nazore. Nikoli ne slišiš npr. da je zmanjkalo žičnikov, žice ali cementa ali kdo si vedi kaj. Vse, kar potrebuješ za delo. takoj °biš. Pa tudi z delovodji je nekam drugače. Ti so dobesedno ves dan na stavbi, postavijo si celo Prenosno uto za načrte kar sredi stavbe, tako da *>e zamujajo dragocenega časa z odhodi v pisarno. glavnem so vsi zelo ljubeznivi in dostopni, skoraj bi se kar dvakrat na dan rokovali. Seveda so tudi vedno pripravljeni pokazati in fizično pomagati, če je to potrebno. Tako minevajo še kar Jtro delovni dnevi, od 5. ure zjutraj do 7. ure zvečer se pa kar vleče in po končanem delu se le se redkim ljubi osvajati »privatno tržišče«. Le ob Bedel j ah in redkih praznikih je vozni red neko-iko spremenjen. Za uvod ne more škoditi pranje Perila, pa tudi zakrpati je potrebno kaj, potem je . BBkrat obilno kosilo brez »pasulja« in popoldne je že kar tu. V prvih mesecih so taki popoldnevi Prave priložnosti, da si napaseš oči na vsem kiču blišču, ki ga je vedno dovolj. Zelo so tudi obi-s ani razni sejmi, na katerih lahko -zadeneš za malo denarja kar veliko punčko, le žal, da jo držiš lahko le v škatli. Tudi drugih priložnosti, da „i za!Pravil zaslužek, ne manjka. Raznih prekup-Clna doživetja, posebno pa jim bo ostalo v sjrominu še tovariško srečanje »pri Ojstrici«. V nedeljo je bil svečan zaključek na stadionu v Celju. Posamezni rezultati tekmovanj pa so naslednji: Ekipno: »Gradis« prvo mesto, 124 točk, »Pionir« drugo mesto, 100 točk, »Ingrad« tretje mesto, 99 točk. Skupno je »Gradis« prejel pet pokalov in prehodni pokal Republi- balmanju, Kjer smo zusvUlr četrto mesto. Pri šahu smo zasedli četrto mesto. Moramo priznati, da se je naša šahovska ekipa zelo dobro držala, saj brzotn rnir le ni kar tako. Kot običajno so se tudi naši strelci v Celju odlično izkazali. Moška in ženska ekipa sta dosegli prvo mesto in se tako uvrstili med najboljše tekmovalce. Mnogo lepega so še doživeli naši tekmovalci v Celju, zato želijo, da bi se na prihodnjem srečanju, ki bo leta 1966 v Novi Gorici. zoj>et tako izkazali in našemu podjetju prinesli »e vrsto novih zmag na športnem področju. ko&S ing. Borut Maister. Maribor i A -V5iV '. 4 Majda Ocepek, Centrala • Regina Zajc. Centrala Anton Zakrajšek, Mihael Zrimšek, Ljubljana Ljubljana smo ponosni V glavnem sta obstajali v Ljubljani dve sindikalni podružnici leta 1945, in to gradišče Ljubljana in Litostroj. Leta 1952 je bila ustanovljena sindikalna podružnica še na stavbišču stanovanjskega bloka na Titovi cesti v Ljubljani. Leta 1954 so se vse tri sindikalne podružnice združile in tako je nastala sindikalna podružnica grad- benega vodstva Ljubljana. Tako je zapisano v poročilu sindikalne podružnice GV Ljubljana ob dvajsetletnici podjetja. In res je delovala v prvih letih poleg gradbišča Litostroj še neka ljubljanska uprava, kasneje se jima je pridružila še Titova cesta. Ko je bil Litostroj zgrajen, se je fuz ioni ral s Titovo cesto, kasneje pa je bila dejavnost našega podjetja v Ljubljani razdeljena na pet stavbnih vodstev: Gospodarsko razstavišče, lastne investicije, vojaške garaže, Zalog in Center. Iz tega se je formiralo ljubljansko gradbeno vodstvo. V tem času je kolektiv ljubljanskega gradbenega vodstva zgradil 13 industrijskih objektov (Litostroj, iurboinštitut, CO Gradisa, papirnica Količevo, tovarna usnja na Vrhniki, OGP, tovarna močnih krmil,, hladilni stolp TE Brestanica, opekarna na Brdu, keramika OGP v Brežicah, tiskarna ČP »Delo«, toplarna v Ljubljani in strojnica ravenske že- lezarne). Potlej so štirje veliki garažni objekti (vojaške garaže na Fužnah, javne garaže na Smartin-ski cesti, garaže ob Celovški in lo-komotivska hala v Mostah). Cela serija je stanovanjskih objektov. Med njimi so najpomembnejši stolpnice v Savskem naselju, »kozolec«, bloki malih stanovanj. PBM, litostro jsko stanovanjsko naselje, naselje v Novih Jaršah, stanovanjski bloki B-l in B-2, Gradis-62, »Rozeta« itd. Sedem je velikih poslovnih zgradb, ki jih je ta kolektiv zgradil (Parmova, zadružna zveza, gospodarsko razstavišče, Radio-Ljublja-na, Gradis, »konzorcij« itd.), pa pet trgovskih objektov (žitni silos, potrošniški center v Šiški, »Trg na debelo«, Na-Ma ob Titovi. In še cela vrsta zdravstvenih, šolskih, gostinskih in športnih objektov. Že samo to golo naštevanje, in to le enega gradbenega vodstva, se pravi ene Gradisove poslovne enote pove, ko- nje ter ima za to poseben sektor. Ta je zgradil npr. zbiralni kanal, kanalizacijo v Vodmatu, cestni podvoz na Celovški cesti, avtomobilsko cesto Naklo—Ljubelj—odsek Naklo-Bistrica, na gorenjski avtomobilski cesti grade odsek Podtabor—Ljubno in viadukte čez Peračico, Lesnino in Ljubeljsko grapo itd. Pa obrnimo še list iz dela sindikalne podružnice, ki verno kaže življenje tega (in drugih) kolektiva v teh dvajsetih letih. V začetku se je sindikalna podružnica med drugim veliko ukvarjala s trgovino. Nabavljali smo ozimnico npr. jabolka, krompir, jajca, meso itd. Članom smo priskrbeli tekstil, obutev, plašče za kolesa, radijske aparate, ki so jih delili samo prek sindikatov. Imeli smo svoj industrijski magacin. Nekako leta 1955 smo prenehali z nabavo raznih artiklov za svoje člane, ker so se razmere na trgu uredile, zato pa smo ustanovili blagajno vzajemne pomoči. Ta še danes deluje. Ker je manjkalo drv. smo izvedli množično akcijo ter hodili sekat drva tudi daleč: v Mokre, Kočevje, Litijo. Mam smo si s prostovoljnim delom pripravljali drva, Ker je primanjkovalo premoga, smo organiziral i množične akcije in so naši člani hodili ob nedeljah delat v za- POSLOVNA ENOTA: Gradbeno vodstvo Ljubljana LANSKA REALIZACIJA: 3.443,359.183 din ZAPOSLENIH: 900 USTANOVLJENA LETA: 1945 SEF POSLOVNE ENOTE: Stefan Mesarič* dipl. gr. ing. PREDSEDNIK DS; Franc Pehan PREDSEDNIK UO: Leopold Pepelnik PREDSEDNIK SINDIKATA: Ivan Žorž NAJVECJE GRADNJE: Litostroj, »Kozolec«, objekti Gospodarskega razstavišča, poslovna zgradba Glavne zadružne zveze, »Konzorcij« NAJVEČ JI USPEHI: Uvedba polmontažne in montažne stanovanjske gradnje, uvedba žlindrinih betonov, cnozrnatih betonov, betuce-la, vacuum-betona, centralne betonarne, tablastih in drsnih opažev ter cevnih odrov NA J VEČJA ZELJA: Delo v normalnih tržnih razmerah likšen je prispevek vsega Gradisa k spremembi vnanje podobe naše domovine v teh dvajsetih letih. Ljubljansko gradbeno vodstvo pa je lani ustvarilo za 3,4 milijarde dinarjev družbenega produkta (leta 1956 npr. le 504 milijone). Restrikcije so nas močno prizadele, pripoveduje šef ing. Štefan Mesarič. To se v Ljubljani bolj pozna kot pa v drugih središčih, saj je ostalo v Ljubljani vseh 16 podjetij, ki nastopajo na licitacijah, dela je pa veliko manj. Zato je padec v realizaciji v letošnjem letu dokaj močan in perspektiva za prihodnje leto dokaj slaba, čeprav je jeseni razpisanih precej kar interesantnih licitacij (soseska v Šiški, kjer bo v prihodnjih sedmih letih investiranih okrog 30 milijard dinarjev, 109-sta-novanjski blok v Vodmatu pa skladišča v Zalogu in za tovarno Saturnus, no, tu je še bolnišnica, ki jo bo treba prej ali slej zgraditi itd. Do dela je v Ljubljani torej kar težko priti, stalež pa smo znižali na petsto ljudi... Glede nečesa imajo v Ljubljani povsem prav: tu je Gradis najprej začenjal nove delovne metode in nove delovne postopke. V Ljubljani smo začeli z vacuumiranim betonom, ki se je tako obnesel pri izdelovanju kanalet v Črni gori. potlej so se tu pojavili drsni in tablasti opaži pa cevni odri ter žlindri ni in enozrnati betoni, polmontažna in montažna gradnja stanovanj je prav tako začela v Ljubljani. Tudi prednapete konstrukcije so uporabljali npr. pri gradnji mostov nad ljubljanskimi podvozi. Zadnja leta se je enota usmerila tudi na nizke grad- »Kozolec« ob Titovi cesti savske revirje — v Trbovlje, Hrastnik in Zagorje. Dalje smo imeli svojo ekonomijo, kjer so delali tudi naši člani. Kolektiv je hodil pomagat na ekonomijo v Kočevje in Groblje. Razen vsega tega pa smo hodili še na prostovoljne delovne akcije kot npr. na Rašico, v Iško vas; prostovoljno delo je bilo še na Ambroževem trgu, pri kanalizaciji Moste-Bežigrad, pri mestnih stanovanjskih blokih v Šiški, pri občinski stavbi Ua Viču, domu Partizana v Zg. Šiški itd. Pri teh akcijah je sodeloval čisto ves kolektiv od delavcev do uslužbencev. Zraven tega pa smo bodi z delom bodi z odstopljenim zaslužkom prispevali h gradnji počitniških domov v Ankaranu in Poreču. Le en list — pa toliko prizadevanja, naporov, nesebičnosti in zlasti požrtvovalnosti gradbenih delavcev, da bi prispevali k čimhitrejši zgraditvi domovine. Upravičeno so zapisali: V teh dvajsetih letih je šlo skozi naše roke na tisoče kubi ko v betona, železa, opek, lesa in drugega gradbenega materiala v neumornem tempu. Zato mislimo, da smo lahko ponosni danes, ko vidimo, da je sad našega dela že dozorel. Dopisujte v naše glasilo ■llilllllllllllli Naša mehanizacija na Srednji Dravi SPO: Problemov in volje ne manjka »»Kaj naj rečeni. Počutim se kot pes v cerkvi,« je šaljivo dejal šef strojno-prometnega obrata tovariš Anton Vovk in pojasnil, da je zdaj zaradi reforme pač manj dela in da plana letos ne bodo izpolnili... Strojno-prometni obrat je bil ustanovljen marca 1963. leta z »veljavnostjo za nazaj«, se pravi, da se je računalo, kot da je bil ustanovljen na novega leta dan. Lani so ustvarili vrednosti za 1372 milijonov dinarjev, za, letos so jih predvideli 1450 pa tega vsekakor ne bodo dosegli. Zdaj imajo tri poglavitne dejavnosti, ki so razdeljene po naslednjih skupinah: težki stroji, prevozi in specialna skupina za montažo in demontažo žerjavov. Največ dela je zdaj na Dravi, potlej pa so še Ravne, Maribor in Jesenice, drugod imajo največ do štiri stroje in kamione skupaj. Taka organizacija zdaj še kar funkcionira. Lahko bi dosti bolje, če bi v podjetju bolje funkcionirala priprava dela. Ta pa je šele v povojih, navsezadnje pa tudi ne ho mogla do podrobnosti predvideti vsega in bo še precej dogovarjanja in odločanja sproti. Nemara pa bo to vedno določen problem. Da bi bili vsi stroji »zaposleni«, bi bila potrebna tudi ustrezna struktura prevzetih del. To pa bi verjetno povzročilo, da gradbene kapacitete ne bi bile ustrezno izkoriščene. Če pa gledamo predvsem na gradbene kapacitete in v gradbenem podjetju je to tudi prvenstvena naloga, potlej ostajajo nepokrite kapacitete v strojnem parku, ki pa jih je moč pokriti le v strogo planskem delu vseh, se pravi ob zares temeljiti pripravi dela, ki more predvideti, kdaj bodo posamezni stroji prosti in lahko za tisti čas preskrbi delo zunaj podjetja. Tu gre predvsem za stroje, ki so usposobljeni za zemeljska dela, včasih pa tudi za kakšne druge. Letos je seveda stvar čisto drugačna, ker ostajajo nepokrite kapacitete tako pri strojih kot v gradbeni dejavnosti, ker so pač investicije zmanjšane, gradbene kapacitete se pa niso zmanjšale. Druga izmena je seveda pametna in gospodarna, če ... — pravijo v SPO. Problemov je več. Prvi je čisto tehničen. Poleti se v kiperju npr. vse segreje, tesnila popuste, olje pa je tekoče kot voda in stroj se obrablja dosti hitreje kot sicer. Drugi problem pa je predvsem v amortizaciji. Ta kljub temu, da smo govorili, ko smo razpravljali o gospodarski reformi, naj bo funkcionalna, taka še vedno ni. To pa je tesno povezano z drugo ali celo tretjo izmeno na strojih ali pa pri prevozu. Stroji in prevozna sredstva se pa pri podaljšanem dnevnem delovnem času dosti bolj obrabljajo kot pa le v eni izmeni. To pomeni, da je amortizacijska doba, ki je predpisana, dosti predolga in bi morali biti glede tega dosti pogumnej-ši. Pripovedujejo o »tamu«, za katerega so stala popravila v enem letu več, kot pa je bil ves kamion vreden. In so se dogovorili, da bodo raje kupovali nove kamione, kot jih popravljali. Brž ko pa se je bilo treba odločiti za to, da bi kako vozilo odpisali in amortizacijska doba še ni potekla, je bil to velik problem in so orali po starem. Gospodarski račun nas še dosti premalo boli, zanj imamo še vse predebelo kožo in ne moremo proč od doslej priznanih logičnih pravil, da npr. kamiona ne moreš odpisati v enem letu pa četudi gospodarski račun kaže čisto očitno, da bi ga moral. Taki smo pač vsi od kraja. Vsako leto imamo npr. zaradi poplav Velike Morave na desetine milijard škode, ne najdemo pa ene milijarde, da bi to reko regulirali. Težave, ki se z njimi srečujejo I tem kolektivu, so splošno znane. Pred njimi samo skomignemo z rameni, kolektiv pa si mora pomagati, kakor ve in zna. Te težave so vsebovane zgolj v dveh besedicah — rezervni deli. Teh ni ali jih skoraj ni. Seveda je hudo z rezervnimi deli za uvožene stroje, ker jih je treba plačati z devizami. Teh pa ni. Se huje je, kadar je treba dobiti kakšen rezervni del za stroj, ki ga tovarna ne izdeluje več pa je treba: tak del posebej napraviti. V tem pa je zelo veliko ročnega dela, kar zunaj stane pa bi se bilo treba vprašati, če se to sploh splača. Najhuje pa je, da s tolikšno težavo dobiš rezervne dele od domačih podjetij. In ko navsezadnje rezervne dele le dobiš, nimaš vseh in spet stroški nesorazmerno rastejo. Z normalizacijo gospodarstva, se pravi s tem, da bo sproščen nakup deviz, da bo naposled tudi dinar konvertibilen, bo odpadel marsikateri strošek, ki zdaj pritiska na našo rentabilnost. In končno velja povedati še to, da je SPO od ustanovitve sem v pasivi. Tega pa nemara ni sam kriv, pač pa bi bilo treba poiskati krivdo Bolj v notranji delitvi dohodka v podjetju. Nemara bi se ob upoštevanju resničnih stroškov izkazalo, da je rentabilnostni račun drugačen. Tega hi se kazalo čimprej lotiti ter napraviti res podrobno analizo. Tak položaj, v katerem so zdaj, ko so pasivni pa naj se trudijo ali ne, prav gotovo tudi otopi prizadevanje za boljše gospodarjenje, ko pa naj store, kar hoče jo, ne pridejo na zeleno vejo. Tak položaj pa nadalje poraja še zmanjšanje zanimanja za probleme gospodar jenja slehernega člana kolektiva in je torej škoda celo dvojna: gospodarska, ker bi kolektiv ob boljših rezultatih razvil tudi več iniciative, ter družbeno-politična, ker kopni zanimanje za samoupravljanje, s tem pa seveda krne tudi družbeni odnfe-si ter se v njih pojavljajo razmere, v katerih lahko poženo korenine mezdne miselnosti, na drugi strani pa administriranje, odločanje v ožjem krogu in podobno. Torej bi s spremenjeno delitvijo dohodka med SPO in celotnim podjetjem, s preučitvijo le-tega predvsem odprli svetlejše perspektive temu kolektivu. Kolektiv je doslej zelo veliko sto- -ril za strokovno izobrazbo. Priredili so veliko tečajev za upravljanje raznih vrst strojev, zdaj deluje še enoletna šola, ki bo dala prve strojnike že ob koncu leta, tako da kadrovskih problemov ob sedanjem strojnem parku ne bo. . SAMOSTOJNA OBRAČUNSKA ENOTA: »►GRADIS« Strojno prometni obrat Ljubljana LANSKA REALIZACIJA: 1.372,300.000 din ZAPOSLENIH: 258 USTANOVLJENA LETA: 1. 3. 1963 SEF POSLOVNE ENOTE: Anton Vovk PREDSEDNIK SVETA SAMOSTOJNE OBRAČUNSKE, ENOTE: Leopold Torkar Sindikalna podružnica je skupna s KO Ljubljana NAJVECJE GRADNJE: HC SD-1 — Železarna Ravne in Železarna Jesenice Sola ob Aškerčevi cesti v Mariboru — Velika bala »Avtoobnove« tik pred dograditvijo — TGA v Kidričevem, velik uspeh kolektiva mariborskega gradbenega vodstva OBISK PRI MARIBORSKEM KOLEKTIVU Dvajset let napornega dela našega kolektiva onstran Drave je bilo kronanih z velikimi uspehi. 455 objektov v skupni vrednosti nekaj čez 20 milijard dinarjev je živa priča vitalnosti in požrtvovalnosti naših delavcev ob severni meji. Mariborski otok, Kidričevo, lm-pol-Sluvenska Bistrica, Ruše in na stotine industrijskih objektov so nam dokaz, da je »Gradis« sposoben izvršiti še tako težavna dela. Pomembno mesto v tem velišastnem obdobju pripada tudi delavskemu samoupravljanju, ki je v 15 letih zagotovilo mat iberskemu kolektivu se večje uspehe in dvignilo zavest vseh delavcev, da so s treznim gospodarjenjem izgradili in napravili to veliko delo. ~ Prva večja dela segajo nazaj v ,l,45. ko so dokončali dela na tih Mariborski otok in objekte to-pune avtomobilov Maribor, Leto se je kolektiv začasno preselil v Kidričevo, kjer je kmalu nastalo naše največje gradbišče v Sloveni- Ko srno zgradili nekaj družinskih stanovanj, samski dom in novo upravno poslopje, so sedež poslovne enote zopet postavili v Maribo- Zaradi dobrega in kvalrtetnega dela ter splošne priljubljenosti kolektiva je delovno področje poslovne enote kmalu zajelo celoten bivši mariborski okraj, Tako so leta 1958 že delali kar na 12 sektorjih: Kidričevo, Kapela Sladki vrh. Ceršak. Ruše. Slov Bistrica, MTT Maribor, tovarna železniških vozil, Partizanska cesta. Avtokaroserija, šola Podbrežje, ter vinarske zadruge. Leta 1959 so zgradili žitne silose v Mariboru, ki so bili grajeni po metodi drsnih opažev. Leta 1962 pa so pričeli z gradnjo farme bekonov v Ptuju, Tu smo do danes zgradili 46 objektov in se dela na tem sektorju počasi zaključujejo. Danes gradijo 2 veliki vinski kleti v Ormožu in Ljutomeru, objekte na Srednji Dravi, kjer bodo poleg ostalega zgradili še 7 mostov, med njimi dva dolg:a več kot 70 metrov. Na Avtoobnovi se dela zaključujejo, vtem ko so v tovarni »Impol« v Stanovanjsko naselje v Rušah ^išja komercialna šola v Mariboru instrai Drave POSLOVNA ENOTA: Maribor LANSKA REALIZACIJA: 3.867,000.000 din ZAPOSLENIH: 1100 USTANOVLJENA LETA: 1945 SEF POSLOVNE ENOTE: Ing. Borut Maister PREDSEDNIK DS: Alojz Lisjak PREDSEDNIK UO: Vinko Vajt PREDSEDNIK SINDIKATA: Ludvik Javornik NAJVEČJE GRADNJE: Kidričevo, Impol, Ruše, vinske kleti Ormož-Ljutomer, itd. NAJVECJI USPEHI: Izgradnja objektov v Kidričevem, Impol - Slovenska Bistrica, Tovarna dušika Ruše, Farma bekonov Turnišče NAJVECJA ZELJA: Čimveč dela, dober finančni uspeh ter stalna zaposlitev vseh zaposlenih delavcev Slovenski Bistrici pričeli s pripravljalnimi deli za gradnjo nove velike valjarne v vrednosti 990 milijonov dinarjev. Posebej je treba povedati, da so Mariborčani posvetili družbenemu standardu posebno pozornost. Postavili so dva samska domova s 500 posteljami, skoraj z latnimi silami zgradili počitniški dom na Pohorju, ter skozi celotno obdobje podpirali gradnjo družinskih stanovanj. Tudi vprašanje prehrane delavcev so vzorno rešili. V njihovi menzi se kaj radi oglasijo Ljubljančani, ki službeno potujejo v Maribor. V lanskem letu so napravili za 3.867 milijonov raznih del s poprečno 1100 zaposlenih. Letos se je to število zaposlenih zmanjšalo na 850 delavcev. Upajo pa. da tega števila zaposlenih ne bo treba zmanjšati ter da bo dela dovolj tudi v prihodnje, Mariborčani slovijo kot dobri upravljavci, zato ni nič čudnega, če je bilo do danes največ predsednikov centralnega delavskega sveta prav iz Maribora. In tako lahko mirno trdimo, da so Mariborčani dali v 20-letnem obdobju svoj prispevek na gospodarsko in družbeno-poliličnem področju ter se ves čas trudili, da socialistična družba lahko zaživi polnokrvno življenje. Iz betonarne v Mariboru leta 1965 Po neprevidnosti ob oko Res je, da za vsako delo ni potrebna dokumentirana kvalifikacija. Res pa je tudi, da vsako delo zahteva svojo zakonitost, upoštevati je treba neka nenapisana pravila. Odstopanje od tega rodi velikokrat slabe posledice. Ali -i delo dobro opravljeno, ali je kdo poškodovan ali se prej ali slej pojavijo nepravilnosti. ki jih je vnaprej težko predvideti. Pri takem enostavnem delu je prišlo do nezgode. Skupina štirih delavcev, katere vodja je bil kvalificiran miner z dolgoletno prakso, 15 let že neprekinjeno dela v podjet ju, je razopaževala 4 m visok kanalizacijski jašek, ki je stal kot steber v gradbeni jami. To delo bi lahko opravili brez kakih posebnih navodil nekvalificirani delavci, če imajo le malo prakse pri delih v gradbeništvu. Pa prav pri tem enostavnem delu je eden od skupine, ki je razopaževala jašek i zen bil oko. Zakaj je prišlo do poškodbe, ki je zahtevala oko enega člana kolektiva? Zato, ker so hoteli že tako enostavno delo še boli ooenostaviti. Z delom so pričeli tako, da sta dva z ene strani, eden pa z druge strani jaška od zgoraj navzdol pričela odvijati žico. s katero je bil zvezan opaž jaška. Na strani jaška, kjer sta žico odvijala dva. je šlo delo hitreje. Ko sta prišla do spodnjega okvira, ki je bil zaradi lahko posipljivih gra-moznatih sten jame nekoliko zasut, sta vprašala skupino-vodjo ki je odvijal žico na nasprotni strani, kako naj sprostita spodnji okvir. Rekel jima je: »Okvir odkopljita in nato odvijta žico.« Ker se je pri odkopavanju material še posipal in bi bilo treba odmetati nekoliko več materiala, sta se odločila, da žico presekata. Vzela sta kramp in macolo. Eden je kramp nastavil, drugi pa udarjal. Pri udarjanju je z macolo zadel na kramp in ga odkrušil. Odkrušeni - drobec krampa je priletel tistemu, ki je kramp držal, v oko. Poškodba je bila komaj vidna, vendar je zaradi nje ob oko. S tem opisom nimam namena komu očitati krivde Hočem pa vsem članom kolekti- j va, tiste ki odrejajo ljudi na določena dela. in tiste, ki delo opravljajo, povedati, da no-! beno delo ni tako enostavno, da bi se ga smeli lotiti nepremišljeno, brez potrebne nriorave in orodja. Zato si zapomnimo vsi, tudi tisti, ki so večkrat s posmehom sledali na varnostne ukrepe pri delu. da je en sam nepremi«! ion trenutek dovolj, da izgubimo zdravje za vse živi ipn ie. Čuvajmo si ga, dokler ga imamo! J. Škofič Ilala B TGA v Kidričevem ,la Ravnali smo v 20 letih zgradili 18 velikih industrijskih objektov Dolgoletna dejavnost našega podjetja na Ravnah na Koroškem je žela vse obdobje velik uspeh. Meseca maja 1947 je bilo na Ravnah ustanovljeno prvo začasno gradbišče za izvajanje del v železarni na Ravnah, kmalu nato je postala začasna enota samostojno gradbišče. Železarna na Ravnah, topilnica in drugi objekti za rudnik Mežico, kompletno naselje v Cečevju, šola Prevalje, hotel v Črni na Koroškem itd. so sad naporov, ki so jih naši delavci vsa ta leta prispevali za ta koroški predel. V sami železarni smo zgradili vrsto najmodernejših objektov, izmed katerih je najpomembnejša nova valjarna z najsodobnejšo švedsko opremo. Omembe vreden je tudi športni stadion z lepim domom telesne kulture. Ravenske graditelje posebno od- Gradili sms tudi daljnovode Kmalu po osooboditoi je naše podjetje prevzelo tudi pomembno nalogo pri izgradnji daljnovodnega omrežja. V letu 194? smo gradili daljnovod na Gorenjskem in o Savinjski dolini. Pri graditvi daljnovoda o Savinjski dolini je sodelovalo okrog 200 delavcev, vodstvo nad obema gradnjama — gorenjskim in savinjskim daljnovodom — pa je imel ing. Anton Umek. Trasa savinjskega daljnovoda je potekala od Laškega, kjer leži blizu zdraviliškega doma velika transformatorska postaja, čez hribe in gozdove do Žalca, nato pa naravnost do Ponikve, pri Velenju. Celotna trasa je dolga nekaj več kot 80 km. Daljnovod sestavlja 'sistem montažnih jamborov, ki so jih pripravljali v Šempetru. Tu je bilo tudi delavsko naselje z menzo, betonarna in sedež gradbišča. V Šempetru so bile tudi tesarske montažne skupine, ki so pripravljale odre za montažo jamborov. 7?a terenu pa je imela delovna skupina tudi nekaj potujočih barak, v katerih so spali tisti delavci, ki so postavljali na terenu jambore za daljnovode. Oba daljnovoda — tako gorenjskega kot savinjskega — so delavci postavili o rekordnem času, zlasti še, če upoštevamo dokaj pomanjkljivo mehanizacijo. Seveda pa je pomanjkanje strojev in mehanizacije v precejšnji meri odtehtal velik delovni elan, saj so naši delavci takrat delali od zgodnjih jutranjih ur pozno v noč in tudi ob nedeljah in praznikih. LANSKA REALIZACIJA: 1.685,000.000 din ZAPOSLENIH: 402 USTANOVLJENA LETA: 1947 SEF POSLOVNE ENOTE: Ing. Lojze Stok PREDSEDNIK DS: Nikola Novak PREDSEDNIK UO: Tone Zaletelj PREDSEDNIK SINDIKATA: Franc Šijanec NAJVECJE GRADNJE; Železarna Ravne na Koroškem, stanovanjski objekti v naselju Čečevje (800 stanovanj), industrijski objekti v Žerjavu NAJVECJI USPEHI: Industrijski objekti železarne Ravne ter industrijski objekti v Žerjavu, šola Prevalje NAJVECJA ZELJA: Dosti dela ter zgraditi čim več družinskih stanovanj za delavce liku jejo dobri medsebojni odnosi, ki so spodbudni za storilnost dela. Delo je organizirano tako, da vse probleme sproti in kolektivno urejajo. Ukrepajo hitro in to je tudi posebna odlika kolektiva. Za enoto na Ravnah je posebno značilna obremenitev tehničnega kadra. Tako so vsa leta imeli le enega inženirja in štiri tehnike, zato je bila tudi realizacija na enega tehnika skozi vsa leta najvišja. Na Ravnah zelo skrbijo za svoje delavce. V lanskem letu so zgradili tri nove samske domove z 250 posteljami ter novo upravno poslopje. Prek centra za izobraževanje skrbijo za izobrazbo in prekvalifikacijo svojih delavcev, saj so si skoraj vsi kvalificirani delavci pridobili kvalifikacijo, vtem ko so delovodje in drugi strokovnjaki zrasli iz vrst delavcev. Skupno so na Ravnah zgradili 18 velikih objektov za železarno, 9 objektov (industrijskih) v Žerjavu ter 61 stanovanjskih blokov, vrstnih hiš ter stolpnic, dva hotela ter velik dom železarjev na Cečevju. Zdaj gradijo veliko halo nove jeklarne, osemletko na Ravnah ter novo naselje »gramoznica« z nekaj preko 200 stanovanji. Na Žerjavu pa dokončujejo objekt rafinacije. Ravenčani so prav tako dobri upravljavci, med njimi zasledimo imena predsednikov delavskega sveta kot so Franc Sagadin, Nikola Novak, Franc Bezlaj, Ciril Jerončič, Anton Sam pl, Franc Polajner, Stanko Kostanjevec in drugi. Delavski svet zaseda redno ter se prav na sestankih pogovorijo o vseh perečih problemih. OBRAT GRADBENIH POLIZDELKOV: Prehod na industrijski način proizvodnje Prve idejne skice za »tovarno gradbnih polizdelkov« so sestavili leta 1948 v Slovenija projektu. Tovarna naj bi bila osnova razvijajoče se industrijske izdelave betonskih elementov. Leta 1952 sta bila zgrajena prva objekta nova »betonarna«: dve produkcijski hali po 1600 m2 s pomožnimi objekti. Asortiment proizvodnje je bil takrat zelo različen, proizvodnja pa se prav zato ni mogla povzpeti nad obrtniško. Proizvedli smo okrog 2500 ton raznih proizvodov v vrednosti 46 milijonov dinarjev. Razvoj so najbolj zavirale neizkoriščene kapacitete tovarne pa v tistih razmerah tudi ni imela kaj prida perspektiv. Zato se je MLO Ljubljana odločil pripojiti tovarno Gradisu, kar je bilo storjeno v aktom, ki so ga izdali 27. junija 1955. Potlej se je proizvodnja strmo dvigala od 2500 na 6000 ton, vrednost pa se je povzpela na 121 milijonov dinarjev. S tem je bila zmogljivost tovarne povsem izkoriščena. Leta 1958 se je Gradis odločil za povečanje obrata. Zmogljivost naj bi se povečala za več kot sedemkrat (od 3300 m3 na 24.700 m3). Program je temeljil na rastoči potrebi po stanovanjih in na predvidevanjih, da borno prešli pri tem na kolikor le mogoče industrijsko izdelavo posameznih elementov za strope, zidove, predelne stene itd. Poleg tega pa naj bi betonarna izdelovala še druge vrste betoiiskih izdelkov, npr, prednapete železniške prage, razne krovne in fasadne plošče, nosilce, stebre, betonske cevi in še vrsto različnih elementov po tekočih naročilih. Betonarna je ta program uspešno izpolnila hkrati pa se je tudi prilagodila potrebam tržišča. Spričo sedanjega značaja gradbeništva, ki je še vedno izpostavljeno sezonskim nihanjem — ta pa so z vse večjo uporabo polmontaže in montaže vsekakor močno omiljena — bolj kot katera koli druga gospodarska panoga pa je izpostavljeno še preusmeritvam v gospodarskem sistemu ki skoraj redno najprej sežejo po investicijah in s tem seveda najprej prizadevajo gradbeništvo. To pa pomeni, da velikoserijska proizvodnja v betonarni zaniha in se mora oprijeti tudi obrtniškega načina proizvodnje, da bi se vključila v dogajanje na tržišču in izkoristila proizvodne zmogljivosti. Vendar sta produktivnost in realizacija iz leta v leto naraščali. Vtem ko smo do leta 1955 proizvajali elemente iz klasičnega betona skoraj na povsem obrtniški način, se je proizvodnja zlasti po letu 1955, ko smo obrat povečali, preusmerila na industrijskega tet začeli proizvajati vse vrste elementov in prednapetega ,vactiu mini ranega, parjenega. lahkega in klasičnega betona. Stekla je izdelava montažnih elementov za stanovanjske bloke po sistemu PBM (penal-blok-montaža) in je bilo iz njih zgrajenih 16 blokov po 40 stanovanj tj. 640 stanovanj. S proizvodnjo žlindrinih in betonskih blok-votlakov smo močno rispevali k stanovanjski graditvi, roizvodnja le-teh se je v skrorn- POSLOVNA ENOTA: OGP Obrat gradbenih polizdelkov LANSKA REALIZ ' "IJA: 1200 milijonov din ». VPOSLENIH: 280 USTANOVLJENA LETA: 1955 iEF POSLOVNE ENOTE: Ing. Branko Vasle PREDSEDNIK DS' Vlado Osojnik PREDSEDNIK UO: Ivan Rotman PREDSEDNIK SINDIKATA: Ivan Lovše NAJVECJE GRADNJE: Elementi s prednapetega betona, betonski pragovi, montažni bloki PBM NAJVECJI USPEHI' Montažni bloki PBM, proizvodnja, hmeljevk, notranja ureditev in organizacija obrata NAJVECJA ZELJA: Čimvečnovih naročil, tesno sodelovanje, medsebojna pomoč ter dvigniti produktivnost del Varjenje armature v obratu gradbenih polizdelkov Sistem zračenja, polnjenja in tehtanje rinfv /o čemer‘a v obratu gradbenih polizdelkov v Ljubljani nem obsegu začela sicei že leta 1956, ko smo izdelali 135 ton teli izdelkov, leta 1958, tj. po povečavi obrata, pa je začela proizvodnja skokovito naraščati tako, da smo lani izdelali že 19.500 ton raznih take vrste zidakov. Podobno je s proizvodnjo elementov iz prednapetega betona po sistemu Koyer, ki je lani dosegla številko 14.000 ton. Obrat je sicer vezan na proizvodnjo v delavnicah v Ljubljani, vendar je prevzel tudi vrsto del na raznih gradbiščih. Predvsem je prevzel izdelavo in napenjanje kablov po sistemu Frevssinet v Kidričevem, Ormožu, na Jesenicah, v Splitu, Jasenovcu, Bakru in Ljubljani. Med večjimi deli iz vacuumiranega betona velja omeniti izgradnjo namakalnega omrežja v Črni gori na področju Titograda in Nikšiča v skupni dolžini 28.000 m. Za ta dela smo zgradili v Titogradu poseben manjši obrat za proizvodnjo vacumiranih kanalet. Obrat je zdaj tako opremljen in s tolikšnimi kapacitetami, kolektiv sam pa tako strokovno usposobljen, da prevzame tudi najbolj komplicirana dela. Zdaj proizvajamo letno 26.000 m* ali 52.000 ton raznih izdelkov. V njegovem sestavu je še obrat v Brežicah, kjer izdelujemo izključno le prednapete opečne plohe za strope in preklade s kapaciteto 75.000 m na leto. Ob obratu je tudi separacija z letno produkcijo 83.000 m3 gramoza različnih ftakcij. POVRŠINA BETONARNE Površina Površina Delovni prostor skupna nV opera- nd- Hala I. . . . . 1.600 900 Hala II. . . . . 1.600 1.040 Hala III. . . . 1.500 990 Ploščad IV . . 1.120 720 Ploščad V . . . 2.340 1.320 Ploščad VI . . 1.520 1.520 Ploščad Vil . . 1.520 1.520 Ploščad Vlil . , 1.400 1.400 Skupaj . . . . 12.600 9.4 to Iz navedenih podatkov je razvidno, da je dobra tretjina razpoložljivega prostora pokritega, ki se pozimi stalno ogreva, ostali 2/3 pa so letne ploščadi, kjer je produkcija na nepokritih prostorih variabilna zaradi vremenskih vplivov. Leto Vrednost proizv. v 000 din Izvršeno m* Izvršeno ton 1955 113.892 1.865 4.103 1956 135.484 1.926 4.937 1957 230.121 2.540 5.148 1958 295.435 3.710 8.162 1959 319.953 8.773 18.076 1960 433.855 12.000 24.700 1961 594024 18.500 58.100 1962 729.633 18.100 35.700 1965 862.000 21.900 45.300 1964 1,092.300 25.162 50.200 Za leto 1963 je pred' idena vrednost proizvodov 1.200,000.000 dinarjev, izvršeno 25.500 m3 ali 52.500 ton. Alfred Brank, Jože Indof, KO Ljubljana Ljubljana Anton Jankoveč, Ernest Krajnc, Jože Miklavčič, Ivan Nipič, Jože Umek, SPO Ljubljana Maribor LO šk. Loka KO Maribor Ljubljana Čez dvajset let Z a mizo sedel je, na k Lop pi i ok.hu, kjer bil posedal je nekdaj tak rad. »Si ti?« Prikimal je. In sem mu rekel: »■Le v nočnih urah se mi vračaš, brat.« Ni odgovoril, a je vstal med nama spomin na tiste dni, svetal kot nov: gramozne jame, taborišča smrti in pesem o svobodi iz gozdov ... Ni molk noči razparal spet rafal? — Nikdar do kraja preživele sanje zapredale so naju v stare čase; — molčala sva, ujeta s srcem vanje. In — kakor je prišel — je tiho vstal. Zamahnil je z roko na pragu vrat; kot senca stopil je pod mrzle zvezde in se utrnil v noč, moj padli brat... Škofja Loka - jedro specializirane lesarske enote Ko so se po zmagoviti narodnoosvobodilni borbi umaknile zadnje okupatorske horde iz Škofje Loke, so sredi maja 1945 v zapuščeni vojaški bazi ustanovili obrat za predelavo lesa po imenom Državna žaga Trata pri Škofji Loki. V obrat, ki je štel 50 članov, so se pozneje vključili še nekateri mizarji. Jeseni 1945 leta pa se je celotni obrat priključil podjetju »Gradis«. Prvo večje naročilo, ki ga je novi kolektiv prevzel in uspešno clo- POSLOVNA ENOTA: Lesno industrijski obrat Škofja Loka LANSKA REALIZACIJA: 750 milijonov din ZAPOSLENIH: 170 USTANOVLJENA LETA: 1945 SEF POSLOVNE ENOTE: Ignac Šuštaršič končal, je bila obnova požganih Dražgoš. To je bil prvi večji preizkus afirmacije škofjeloškega kolek- tiva, Leta 1946 je Lil obrat že sposoben prevzeti večja dela. Istega Postaviti so morali »Božji grob" Gradbinci so včasih vseh muh polni in nemalokateri delovodja ali sektorski vodja je imel večkrat precej težav zaradi svojeglavosti tega ali onega delavca. Največ preglavic so imeli delovodje in sektorski vodje ponavadi poleti, ko je bilo na polju največ de-la in jo je ta ali oni delavec meni nič tebi nič popihal z gradbišča. No, pa ni bilo vedno samo poletno delo na polju ah jeseni, ko je treba potrgati grozdje v vinogradu, krivo najrazličnejših težav. Včasih s° bili tudi drugi vzroki. O tem nam je povedal tovariš Marjan Fras zanimiv pripetljaj. »Bilo je kmalu po osvoboditvi, ko smo gradili daljnovod v Savinjski dolini. Delavci so bili pridni in delo je lepo napredovalo. Nekaj dni pred velikonočno nedeljo pa je Dečja skupina tesarjev in zidarjev bili so to v glavnem iz Prekmurja, Haloz in sosednjih kra-leo — zapustila delo. Rekli so enostavno: »Moramo domov, da izpolnimo svojo obljubo, da postavimo — božji grob.« Nič ni pomagalo prigovarjanje, ne grožnje, ne obljube. Fantje so sli na vlak in h ajd domov — da postavijo božji grob. Obljubili pa so, da se takoj po veliki noči vrnejo in da bodo vse zamujene ure nadoknadili. In res so se vrnili tako, kot so obljubili in tudi potem pridno zavihali rokave, tako da so vse zamujeno nadoknadili « leta smo jih že zasledili na gradbiščih, kot so Litostroj, Mariborski otok, Šoštanj itd., kjer so delali v glavnem za delavska naselja, postavljali barake in pripravljali razne opaže. jeseni 1947 se je obrat moral umakniti iz bivše vojaške baze ter si na hitro uredil nove obratne prostore. Vsi objekti razen žage so bili leseni. Od vseh teh barak stoji danes še baraka upravnega poslopja. Leta 1951 je Škofjo Loko zajel velik požar i,n takrat je do tal zgorela, strojno-tesarska delavnica. Kljub temu si je obrat kmalu opomogel in tudi potrebe podjetja so narekovale obnovitev obrata, ker si pač »Gradis« brez lesnega obrata ne moremo zamišljati. Ce bi v Škofji Loki samo rezali les, kot so prejšnja leta trdili bi obrata že davno ne bio večl. Tako pa se je obrat danes že razvil in je sposoben opraviti in sprejeti vsa tesarska in mizarska dela. V perspektivi bo LO Škofja Loka odigral zelo pomembno vlogo bodoče specializirane tesarske enote. Danes tudi lesa ni na pretek, zato je specializacija tem nujnejša. Opravljajo tesarska dela, izdelujejo specializirane opaže, razne konstrukcije, specialne odre. mostove, barake za delavce itd. Opravljajo še mizarska dela za industrijske stavbe in stanovanjske bloke. Kvaliteta mizarski del (čeprav so^ včasih malo dražjo) slove daleč naokoli. Lani je znašala vrednost proizvodnje 750,000.000 dinarjev, leta pa bo zaradi nastale situacije nekaj manj. V rednost proizvodnje se stalno spreminja, gre namreč za notranjo strukturo proizvodnje. Mizarstvo ali bolje rečeno stavbno mizarstvo nima velikih perspektiv, ker imamo že veliko obratov in industrijskih kombinatov, kjer serijsko izdelujejo okna, vrata in ostalo stavbno pohištvo. Zato se mizarska delavnica počasi preusmerja na druge proizvode. Na splošno pa so Škofjeiočani zvesti gradisovci, ki bodo tudi v prihodnje odigrali veliko in pomembno vlogo specializirane tesarske enote. PREDSEDNIK DS: Vinko Florjančič PREDSEDNIK UO: Tone Demšar PREDSEDNIK SINDIKATA: Ivan Jagodič NAJVECJE GRADNJE: Opaž hladilnika Šoštanj, Most Kranj, Goričane, Medvode, Bled, Opaž stolpnic Celje, Jesenice delavsko naselje itd. NAJ VEČJI USPEHI: Reorganizacija obrata iz obrtniške v tovarniško proizvodnjo NAJVEČJA ZELJA: Postati specializirana enota vseh tesarskih del podjetja, organizirati lastno predpripravo dela, predfabrikacije opažev in s tem pocenitev gradnje KADROViKI SO SE ZOPET ZBRALI Paragraf je kriv, ni pa vsega Kako nujni so sestanki kadrovikov, je zopet pokazala zadnja seja, ki je trajala 6 ur in še je ostalo toliko nujnih nerešenih vprašanj, o katerih bi se morali pogovoriti. Živahnost na sestankih je zgovoren dokaz, koliko si kadroviki prizadevajo, da bi si takrat, ko se zberejo, izmenjali čimveč izkušenj in s posvetovanji ter z razčiščenimi mnenji reševali določena pereča vprašanja enako v vsem podjetju. Kadrovsko socialni problemi so tako pestri in tako različni, da morajo biti kadroviki zelo spretni in elastični, da bi zmogli življenjsko urejati toliko iazličnih vprašanj. Problemov je skoraj toliko, kolikor je ljudi v podjetju. Vse te probleme pa ni mogoče _ urejati zgolj »po paragrafu*. Zveri žen »paragraf« ter človek sta si kaj hitro v laseh. Zato pa so kadroviki tem bolj odgovorni, da pravilno tolmačijo »paragrafe« in urejajo vprašanja v duhu zakonodaje in naših internih predpisov. Kadioviki se zavedajo, kakšna odgovorna naloga jim jp naložena spričo tako kompliciranih predpisov in v glavnem nenapisane kadrovske politike. Deloma jim iz težavnega položaja zadnji čas pomagajo redni sestanki in kadrovske informacije, toda stihij- Državna žaga pri Škofji Loki v začetku leta 1945 skega dela je še vedno malo preveč. Da bi bili kadroviki čimbolj uspešni pri delu, so se sami vprašali, kaj delajo. Zato so štiri tedne zapisovali svoja vsakodnevna opravila. In rezultat tega evidentiranja je bila ugotovitev, da porabijo 47,50 % delovnega časa za administrativna opravila in 27,60 % časa za dela, ki ne spadajo v kadrovske oddelke. To je skupaj 75,21 % delovnega časa. Komaj dobrih 14 % delovnega časa pa porabijo kadroviki za vse druge naloge: kot npr. planiranje kadra, uvajanje in izobraževanje, razgovori z bolnimi delavci analiza nesreč, bolezni in izostajanja z dela, sodelovanje z zdravstvenimi službami, urejanje socialnih problemov in medsebojnih odnosov, sprejemanje, razporejanje in odstavljanje delavcev, organizacija rekrutaeije in pravilna izbira kadra, koordinacija z zavodi za zaposlovanje delavcev. KSS in drugimi službami za kršitve dela itd. Kadroviki ugotavljajo, da imajo vse piemalo časa za tako pestre naloge in urejanje včasih silno perečih vprašanj. Zato so se dogovoril da bi KSS na temelju dosedanjih izkušenj proučila potrebna administrativna opravila, odstranila nepotrebna dela in jih poenotila za vse poslovne enote. Nadalje so kadroviki temeljito preiliskutirali pravilnik o delu in poslovanje centra za izobraževanje, o štipendiranju in o nagrajevanju vajencev. Z zelo umestnimi pripombami in dopolnitvami bo pravilnik predložen delavskemu svetu podjetja v potrditev. Kadroviki so se pogovarjali tudi, kako bi uredili kriterije za odmero dolžine letnega dopusta, ker sodijo, da je dolžina in organizacija odmora in počitka najbolj občutljivo poglavje v bodočem pravilniku o delovnih razmerjih. Vinko Irman. SPO Ljubljano Štefan Jus, KO Maribor Štefka Kaizer, Centrala Ivan Kenda, Jesenice Franc Kimovec, Ljubljana Ivan Pcrger, Centrala Anton šepetave, KO Ljubljana Janez Škofič, Centrala Zalog in bližnja okolica V letu 1954. ko je bilo vse pripravljeno za gradnjo velike mesne industrije v Zalogu pri Ljubljani, je bila ustanovljena posebna delovna enota — Ljubi jana-okolica. V nepoluih 11 letih je tudi ta ekonomska enota zgradila številne objekte v precej prostrani okolici Ljubljane saj segajo gradbišča te enote od Goričan pri Medvodah pa do Most. Novih Jarš, Zaloga in celo do Laz ob Savi, Vsekakor tako velika raztresenost gradbišč ni bila y prid toda s čvrsto voljo do dela je ta kolektiv uspel premagati vse ovire. Ob 20-letnici našega podjetja se tudi poslovna enota Ljubljana-oko- faima. V Goričanah je v letih 1960-1964 zraslo več objektov v Tovarni celuloze, med leti 1959-1961 pa je bila dograjena v Podutiku pri Ljubljani najsodobnejša opekarna »Indop« s prvo tunelsko pečjo pri nas. Leta 1959 je ta kolektiv zgradil most čez Savo pri Lazah ter lokotovorni kolodvor s skladišči in poslovno stavbo Ljubi jana-Moste. Zadnja leta so ziasi pod rokami marljivih ljubljanskih -okoličanov« še naslednji večji objekti: proiz- Induslrijski objekti na novem jašku rudnika lignita v Velenju, ki jih je zgradila naša celjska enota Iz Celja v Šoštanj in nazaj Korenine poslovne enote Celje segajo nazaj v leto 1945. Bila je to močna enota »Gradisa«, od katere se je že leta 1951. odcepil del, ki je ostal v Celju in se na novo priključil »Betonu« Celje, drugi del pa se je preselil v Šoštanj in pod vodstvom »Gradisa« prevzel celotno izgradnjo termoelektrarne Šoštanj, industrijskih objektov rudnika lignita Velenje in stanovanj v novem Velenju. Z dograditvijo termoelektrarne v Šoštanju je enota usmerila svojo dejavnost tudi zunaj bivšega šo-štanjskega okraja ter se leta 1958 v celoti preselila v Celje. V Šoštanju in Velenju sta ostala dva sektorja, ki sta uspešno nadaljevala začeta dela. Poleg termoelektrarne Šoštan j je »Gradis« zgradil v Velenju več kot 900 stanovanj, novi jašek v rudniku Velenje ter vrsto manjših industrijskih ob-j ektov. Leta 1959 so zgradili Celju veliko šolo v Zgornji Hudinji, steklarno v Hrastniku in Rogaški Slatini, veliko sušilnico za hmelj v Št. Petru itd. Za svoje delavce pa so zgradili 16 družinskih stanovanj ter sodobne upravne prostore v Celju. POSLOVNA ENOTA: Celje LANSKA REALIZACIJA: 1.200,000.000 din ZAPOSLENIH: 330 USTANOVLJENA LETA: 1945 SEF POSLOVNE ENOTE: Albert Praprotnik PREDSEDNIK DS: Franc Škrabelj PREDSEDNIK UO: Franc Zupančič PREDSEDNIK SINDIKATA: Drago Herman NAJVECJE GRADNJE: Izgradnja termoelektrarne Šoštanj, stanovanjski bloki rudnika lignita Velenje, steklarna Hrastnik NAJVECJJ U.S £•*,.» Uspešnja izgradnja termoelektrarne Šoštanj, industrijski objekt rudnika lignita Velenje NAJVEČJA ZELJA: Gospodarska in tehnična združitev podjetja, modernizacija proizvodnje in prevzem kompleksnih del v inozemstvu Celjani so se posebno izkazali pri gradnji dveh hladilnih stoljiov pri termoelektrarni v Šoštanju. Delo je bilo tehnično zelo zahtevno. Stoljia sta visoka 60 metrov in pomenita glede izvedbe in ekonomičnosti močan tehnični dosežek. Zadnja leta je celjska enota zgradila nekaj prav lepih objektov, od katerih bi našteli samo nekatere. Skladišče žita v Celju zahtevne objekte v cinkarni Celje, dvotirni most čez Voglajno na progi Celje— Zidani most. nove objekte in skladišča v usnjarni Šoštanj, kopališče v Šoštanj u, skladišče hmelja v Žalcu, novo terapijo v Rogaški Slatini. papirnico v Radečah, steklarno v Hrastniku, več rekonstrukcij in novih gradenj v kemični tovarni Hiastnik. halo B na gospodarskem razstavišču v Ljubljani, dve stolpnici v Celju in še mnogo manjših objektov. Kolektiv lahko ob 20-letnici obstoja z zadoščenjem in ponosom pokaže sadove svojega dela, medtem ko že dolgo čaka na izgradnjo no-vesra giganta naše industrije — energo-kemični kombinat v Šoštanju. V planu je tudi izgradnja tovarne celuloze na Otiškern vrhu. Reforma je kapitalno izgradnjo nekoliko zavrla, zato bo potrebno malo potipeti. prepričani pa smo, da bo kolektiv s takšno gradbeno tradicijo tudi nove naloge uspešno izvršil. Na objektu »Villona« tečejo dela s polno paro lica lahko s ponosom ozre na številne objekte, zgrajene v zadnjih 11 letih. V Zalogu je zrasla velika mesna industrija »Emona« in sodobna hladilnica ter perutninska POSLOVNA ENOTA: Ljubljana-okolica LANSKA REALIZACIJA: !| 1.200,000.000 din ZAPOSLENIH: 200 USTANOVLJENA LETA: 1954 vodna hala in upravno poslojije »Avtoohnove«, skladiščna hala »Ju-gotehnike«, garaže podjetja »Sap«, lokomoti vska postaja Ljubljana-Moste in skladišče »Koteks-Tobus« v Zalogu. V letu 1964 se je kolektiv lotil spet velike naloge: začela se je izgradnja sodobne kemične tovarne »Vulon« v Mostah, ki bo prva tovarna poliamidne svile pri nas, isto ŠEF POSLOVNE ENOTE: Jože Zajc PREDSEDNIK DS: Janez Bučan PREDSEDNIK UO: Vinko Damijan , PREDSEDNIK SINDIKATA: Evgen Tržan NAJVECJE GRADNJE: »Emona« Zalog, »Indop«. ve- lisa hladilnica v Zalogu, z gorenjske magistrale: betoniranje Vulon opornika za most čez Peračico Most čez Kokro, ki ga je zgradila enota Kranj NAJ VEČJI USPEHI: Mesna industrija »Emona«, hladilnica ter perutninska farma NAJVECJA ZELJA: Čim več sodelovanja v podjetju in ostati dober in močen kolektiv »Gradisa« leto pa pomeni pričetek g ra d n velikega stanovanjskega naselja Novih Jaršah, kjer bo čez nek let kakih 1500 družinskih stan vanj. Na teh stanovanjskih obje tih bo kolektiv Ljubi jana-okolii giadii svojo perspektivo in se v bolj specializiral za gradnjo stan vanjskih stavb. Stolpiči na Zlatem polju Takoj po osvoboditvi je »Gradis« formiral svojo enoto tudi v Kranju, kjer je naš kolektiv gradil sedanji glavni most čez Savo in predilnico ter barvarno v tekstilni »Intex«. Ko so bile v letu 1947 te naloge izpolnjene, se je v Kranju formiralo podjetje »Projekt«, ki je prevzelo nekatere »Gradisove« kapacitete. V letu 1960 je v Kranju na novo oživel »Gradis«, ko smo začeli tamkaj graditi več objektov, predvsem veliko skladišče ob Savi pri železniški postaji in nov most čez Kokro. Pozneje se je v Kranju odprla še stanovanjska izgradnja, in sicer s 5^ stolpiči na Zlatem polju, nato pa še z 2 stolpičema na istem mestu. .Veliko obveznost smo prevzeli tudi z gradnjo industrijske hale za tovarno »Savo« na Gašteh, vrh tega pa smo zgradili še vrsto drugih objektov, zlasti športni stadion, ob- jekt družbene prehiane, obnovili »Staro pošto«, ATC telefonsko centralo in druge. Lani je kranjska enota prevzela še nekatere objekte na ljubljanski toplarni (vodočistil-nica in vodočrpnlnica) ter na gorenjski magistrali (nadvoz pri vasi Podtabor). V nekaj letih obstoja je kranjska enpta zgradila več pomembnih objektov, med katerimi se zlasti odlikujejo most čez Kokro, industrijska hala Save. nadvoz pri Podtaboru, stanovanjski stolpiči itd. Zlasti pa je bila v zadnjih letih v Kranju zelo dobro urejena komunalna služ-ba, saj je bila menza v Kranju na dobrem glasu. Pretekli mesec je enoto Kranj prevzela poslovna enota Jesenice, ki ima sedaj v Kranju svojo sektorsko pisarno. Poprej je bilo v Kranju zaposlenih nekaj čez 200 delavcev, ki so zdaj našli svojo zaposlitev v glavnem na Ravnah, na Jesenicah, v Celju in Zalogu. V samem Kranju jih je ostalo bolj malo čeprav jrerspektive na tem področju niso tako majhne Razen dveh stolpičev se novemu sektorju Jesenic odpira nekaj dela na. tekstilnem šolskem centru in pri gradnji opornega zidu na Savi. V prihodnosti pa se bo potrebno verjetno bolj orientirati še na stanovanjske objekte. Tako je tudi bivša Poslovna enota Kranj uspešno prispevala svoj delež k 20-letnemu delu Gradisa, fllllll iiHIIIlfli Ul Mehanizacija na odvodnem kanalu Srednje Drave 3 i 1 L L i Začetek gradnje na Belskem polju. Zdaj valjarna že stoji Petoniranje temeljev na objektu valjarne na Jesenicah JESENICE dvajset let pozneje Jesenice sodijo med naša najstarejša gradbišča, zato ni nič čudnega, če je ime »Gradis« znano po vsem Gorenjskem ter je tesno povezano z rekonstrukcijo železarne ter gradnjo velikih in malih industrijskih objektov v tem prelepem delu slovenske zemlje. C® prištejemo še gradnjo hidroelektrarne Moste, hidroelektrarne Medvode, avtomobilsko cesto in vse mostove na Gorenjskem, lahko smelo trdimo, da so gradisovci opravili v obdobju 20 let na Gorenjskem res gigantsko delo. In ne malo zaslug za to ima jeseniški kolektiv. »Gradis« je pričel graditi na Jesenicah takoj po osvoboditvi. Po končani obnovi so v glavnem gramu objekte visokih gradenj, predvsem stanovanjske bloke na Jesenicah in Javorniku. Od leta 1948 ti™Je pa so gradbeno dejavnost Preusmerili na industrijsko gradnjo. Tako so do leta 1955 zgradili nove obrate valjarne na Javorniku, poslovna enota: Jesenice lanska realizacija: 2.100,000.000 din ZAPOSLENIH • 480 USTANOVLJENA LETA: 1945 Sef poslovne enote: Franc Vovk PREDSEDNIK DS: Jože Bertoncelj PREDSEDNIK UO: Jože Ferjan predsednik sindikata: Vlado Čelik NAJVECJE GRADNJE: Rekonstrukcija Železarne Jesenice, izgradnja velike valjarne na Belškem polju, ELAN Begunje, ter preko 700 družinskih stanovanj na Jesenicah in Javorniku največ ji uspehi: Izgradnja velike valjarne na Belškem polju, rekonstrukcij® Železarne, železniški podvoz Jesenice, dvojna osemletka Jesenice, LIP Bled ln ELAN Begunje NajveCja ZELJA: Cim več dela ter vsaj na tem mvoju ustvarjati letno realizacijo, urediti naselje ter Zgraditi še nekaj stanovanj za naše delavec predelovalne obrate na Jesenicah in vse nove objekte v stari železarni. Zgradili so tudi vrsto drugih objektov, kot so: ceste mostovi, kanalizacija, šole. železniški podvoz itd. Leta 1960 so začeli graditi veliko valjarno na Belškem polju. Vsa gradnja je bila razdeljena na več faz, ki so zdaj že vse uspešno zaključene. Dokončujejo se še dela na »aneksu« in betonirajo nekaj temeljev za stroje v novi valjarni. Kdor je po 20 letih prišel na Jesenice, se skoraj ni več znašel. Trdimo lahko, da so Jesenice in bližnja okolica s pomočjo neumornih gradisovcev v 20 letih temeljito spremenile svojo podobo. Pravijo, da se dober glas sliši v deveto vas. To velja tudi za Jeseničane. Kvalitetno delo in dobra organizacija je bila povod, da so gradisovee radi sprejemali tudi zunaj Jesenic. Tako so zgradili že vse objekte ELAN v Begunjah, glavne objekte za tovarno verig v Lescah, rov za sanacijo Blejskega jezera, skladišče za žito v Lescah, več mostov, npr. most čez Savo na cesti Lesce—Bled most čez Savo v Bitnem in v Soteski, hotel Svoboda na Bledu, nove objekte LIP Bled ter še vrsto večjih in manjših objektov. Danes so glavna dela usmerjena na Hrenovieo. kjer gradijo veliko halo za patentirano ž'co in tralopi oščo ter na gradnjo treh stolpu c na Jesenicah. V gradnji je tudi železniški podvoz s priključki in novim mostom čez Savo. Novi most bo povezoval hokejsko igrišče s cesto. Za LIP Bled grade novo žago ž ustreznimi objekti, v Becuniah pa silos za žagovino. Poleg tako pomembnega dogodka kot je 20-letnica podjetja, slavimo tudi 15-letnico delavskega samoupravljanja. Tudi na tem področju Jeseničani niso zaostajal'. skromnih začetkov, skozi posamezna obdobja razvoja delavskega samoupravljanja, do današnjih velikih uspehov, vse to je verna slika zavesti jeseniških upravljavce' Prvi delavski svet, ki je bil z-voljen julija 1950, je bil prvi oo-skus približati proizvajalcem samoupravljanje Res. da prvi delavski sveti niso dosegli vidnejših uspehov. toda na podlagi 15-lctnesra uspešnega dela lahko trdimo, d n re delavsko samoupravljanje er,na pot, ki vodi do socialističnih odno- su , . ceji produktivnosti in pra- vilni delitvi ustvarjenih uspehov. Enajst dosedanjih predsednikov delavskega sveta, med katerimi zasledimo imena Martin Rihard, Ivan Zevnik, Viljem Zrim, Franc Bališ, Franc Vovk. Srečko Arčon, Stane Simeonov in Jože Bertoncelj, so iz leta v leto uspešneje vodili poslovno enoto. Naraščala je proizvodnja ter se dvigala produktivnost dela. Samoupravni organi so v zadnjih petih letih posvečali še posebno skrb za dvig življenjskih razmer zaposlenih delavcev. Zgradili so si tri samske domove s 360 posteljami ter 27 družinskih stanova:, i Ima jo vzorno urejeno menzo z okusno in poceni hrano. Še bi- lahko naštevali uspehe organov upravljanja in jeseniškega kolektiva, da jim ob zaključku lahko izrečemo vse priznanje. L. Cepuš Novj samski domovi na Jesenicah ih 700 projektov V letu 1954 je bil prt našem podjetju registriran tudi projektivni biro z vsemi pooblastili za opravljanje projektantskih del. V obdobju 11 let, od ustanovitve do danes, je tudi ta ekonomska enota, ki šteje danes 31 ljudi, opravila ve':ke in odgovorne naloge. V prvi fazi je projektivni biro izdelal načrte za nekatere odseke avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti« in za več mostov na tej cesti. V drugi fazi so prišli na vrsto industrijski objekti in javne zgradbe. zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi stanovanjski objekti. V času od svoje ustanovitve do danes so v projektivnem biroju izdelali okrog 700 raznih načrtov, letna realizacija te poslovne enote na znaša okrog 150 milijonov. Med objekti, ki so jih v ceioti projektirali v našem biioju, naj naštejemo samo nekatere najpo-mebnejše: predilnica v Ajdovščini, hala v tovarni »Veriga«, Lesce, trg na debelo v Ljubljani, hala v kemični . tovarni, Hrastnik, LIP, Bled, opekarna »INDOP« v Ljubljani, liala na Hrenovic, na Jesenicah, most čez Soro pri Medvodah, stavba »konzorcija« v Ljubljani, stanovanj- ski objekti tipa Na Jesenicah bomo zgradili velike stolpnice v Ljubljani, Mariboru in Kranju, naselje Sa-lara v Kopru, stanovanjski bloki sistema PRM v Ljubljani, stolpiči in stolpnice sistema Gradis 62 in Gradis 64 v Ljubljani, Celju in na Jesenicah, hala »Avtoobnove« v Mariboru farma bekonov na Turnišču pri Ptuju, žičnice za hmelj v Savinjski dolini in še marsikaj. Razen izdelave konkretnih projektov je biro opravljal tudi študijske naloge, ki so služile pri reševanju problemov za operativo in za uvajanje novih vrst materiala V zadnjem času je biro opravil več uspešnih nalog pri uvajanju prednapetih betonskih konstrukcij, tako zlasti za mostove (8) čez pretočni kanal za HE Srednja Drava in pri tipskih skladiščih v Kopru. Ivan BoUJ, Centrala Franc C"gnnr, LO Šk. Loka P«*ei- tiari, Ljubljana Jo'" Kapelj, Ljubljana Hilda Mlakar. SPO Ljubljana Feliks Mitršeč, Maribor Ludvik Vovk, Ljubljana Jože Žakelj, Ljubljana POSLOVNA ENOTA: lanjka. :crv* Kovinski obrati Ljubljana LANSKA REALIZACIJA: 950,755.453 din ZAPOSLENIH: 200 USTANOVLJENA LETA: 1946 SEF POSLOVNE ENOTE: Jožko Repše PREDSEDNIK DS: Lado Povž PREDSEDNIK UO: Franc Pevec PREDSEDNIK SINDIKATA: Janez Martinčič NAJVECJE GRADNJE: Obrtniška krovsko-kleparska dela na objektih Železarne Jesenice — gradbišče Belško polje — 9000 m2 črne kritine vrednosti 42,000.000 din. Obrtniška ključavničarska de- la na objektih Železarne Jesenice v vrednosti 35,000.000 din. NAJVECJI USPEHI. Največje uspehe je zabeležila poslovna enota pri reševanju pereče stanovanjske problematike za člane ko'ektiva. V letu 1965 je bilo vseljivih 5 stanovanj, medtem ko smo uspeli pri licitaciji še za nadaljnja 4 stanovanja, za katera so iz sredstev sklada skupne porabe po zaključnem računu za poslovno leto 1964 tudi zagotovljena potrebna finančna sredstva. Prav tako je bilo članom kolektiva odobrenih 2,700.000 din za kreditiranje stanovanjske gradnje oziroma nakupa stanovanj. NAJVECJA ZELJA: je vsekakor vezana na nadaljnje poslovne in kvalitativne uspehe poslovne enote in podjetja kot celote, v zvezi s tem pa na zagotovitev kontinuiranega dela za vse delavnice in izpolnjevanje plana investicijskega vzdrževanja mehanizacije in voznega parka podjetja. Vsekakor všebuje ta želja še posebno željo po zagotovitvi reprodukcijskega materiala in rezervnih delov (tudi iz uvoza) s strani našega trgovskega omrežja. Nadalje želimo ob uvajanju in sprovajanju načel in ukrepov gospodarske reforme pod-poro, razumevanje in predvsem zadovoljstvo vseh članov kolektiva. In na koncu še željo, da bi vse črne kritine bile nepropustne, da bi bilo čim manj reklamacij in zavrnitev raču-pov in da bi v sodelovanju z investitorji dosegli obojestransko zadovoljstvo. Jubilant Jože Kapeli šestdesetletni i Model »kometa«, izdelan v delavnicah naših kovinskih obratov— Zgoraj levo: ročni skreper RS II. izde-1 lan v naših delavnicah — Spodaj levo: iz remontnih delavnic KO LJUBLJANA NE ČAKA Trojna podoba notranjih rezerv Seveda občutimo reformo tudi pri nas, so dejali v ljubljanskih kovinskih obratih, občutili smo jo pa že prej, ker je bil obseg dela zaradi restrikcije investicij manjši ter smo morali najti delo kjerkoli. V ljubljanskem kovinskem obratu pa ne drže križem rok ter ne jčakajo le na to, kar »bo dal ljubi '.bog«, marveč so temeljito pregledali, kje in kaj bi se dalo prilira-j niti, kako izboljšati proizvodnjo, kje dobiti nova tržišča. Spoznavajo namreč tisto, kar dandanes ob govorjenju o tako imenovanih notranjih rezervah le redkokdo spoznava: njihovo trojno podobo, p Prva je v preprosto rečeno, zategovanju pasu. To pomeni, da se v gospodarski enoti odrečeš vsemu, Jkar ni nujno potrebno. Marsikdaj ipa zaradi tega trpi potlej kvaliteta, ali pa nastaja drugačna škoda za-■ 'radi čisto napačnega varčevanja. Druge vrste »notranje rezerve« so .res prave notranje rezerve, ki so | Vstale največkrat kot dediščina preteklosti, ker smo neko reč uvedli, potlej pa je ostala, čeprav je proizvodni postopek že zdavnaj čisto drugačen ali pa je iz drugih vzrokov postala odveč, pa tega v vsakdanjem življenju niti ne opazimo. Te vrste rezerv je treba kajpak te-i jmeljito pospraviti, poskrbeti za res i-- izkoriščanje delovnega časa, to. da bi bilo čimmanj bolezen-i izostankov ali izostankov za-i nesreč pri delu. da varčujemo, jer je varčevati treba in je to pa-saj takih stvari tudi ne čimbolj racionaliziramo p,o zvodnjo jer dosegamo visoko produktivnost. To je prava in najbolj perspektivna pot naprej. V kovinskih obratih so, kot kaže, videli vse te tri strani tako imenovanih notranjih rezerv. Pregledali so organizacijsko shemo enote ter poiskali, kaj je tu morda odveč ali pa celo premalo. Dalje so pregledali tudi režijske stroške in analizirali produktivnost. Ukinili so nekatera nepotrebna delovna mesta, združili določene delavnice ter tako poskrbeli za racionalnejšo uporabo strojev, orodja in delovne sile, zmanjšali so režijo. Odpustili pa so tudi vse upokojence. O vseh teh ukrepih so v obratu na široko razpravljali. Najpogost- osebmh dohodkov po delu. Uveljaviti ne morejo le pravilnika o nagrajevanju organizatorjev proizvodnje. Le-ta je seveda v veljavi, le da organizatorji proizvodnje nikakor ne pridejo do tega, da bi po tem pravilniku padel še njim kakšen dinar. Poslovna enota se namreč Imri, da bi dosegla plan. Ta pa je previsok in je znesel 1.050 milijonov dinar jev za letošnje leto. Tega so potlej revidirali na 960 milijonov pa so še kljub temu težave. Plan je po obračunskih enotah takole razdeljen: — novogradnja 352 milijonov, — kleparska dejavnost 170 milijonov in — remont 439 milijonov dinarjev. Iz tega je videti, da obsega remont še vedno okrog polovico vse v obratu ustvarjene vrednosti, saj so ustanovljeni. Druga težava pa so neplanirana dela. Ta namreč podro vsa planska Jože Kapel], praznuje letos dvoj- Jože Kapelj praznuje letos dvoj-letnico dela o podjetju. Slavljenec je 8. septembra 1929 ilegalno prekoračil bivšo italijansko mejo. odkoder se je moral zaradi naprednih idej, umakniti. Zato ni nič čudnega, če ga ves čas do druge svetovne vojne najdemo med predvojnimi aktivisti. Bil je delavski zaupnik in sodelavec znanih revolucionarjev, kot so: Ganziti, Berdajs, Škofljic. Brejc in drugi. Skupno so organizirali štrajke. preganjali stavkokaze ter se skrivali pred policijo. Takoj ob okupaciji so ga zaprli Italijani, od koder pa je bil zaradi pomanjkanja dokazov kmalu izpuščen. Zato pa se je z večjo vnemo vrgel na ilegalno delo. Bil je zaupen sodelavec Osvobodilne fronte. Ob ustanovitvi podjetja je bil že v vrstah »Gradisa«. 20 let je zidal, 20 let aktivno delal v sindikatu, o organih delavskega samoupravljanja. Delal je na Bledu, Volovskem, Ljubljani itd., skratka tam, kjer so narekovale potrebe podjetja. V podjetju je preživel veliko veselih dni. Najboljše je bilo na Bledu. kjer so gradili Titovo vilo. Tu je bil zbran cel kvartet. Slamič. Žužek itd., tu so, kot sam pravi, preživeli veliko veselih večerov. — In kaj predlagate v bodoče? s Jaz imam mnogo želja, je odvrnil. Konec leta grem n zasiuženi pokoj. V podjetju pa želim boljšo disciplino in boljšo pripravo in seveda veliko dela.s Tovariš Jože. tudi mi ti želimo še vrsto srečnih in zadovoljnih let. ne jše vpra sanje j e bjio: _ zakaj j e . pS" vse^ti tretja podoba »notranjih reje v tem, da to pravzaprav več notranje rezerve. Gre pred-za to, da poiščemo, kako bi še širše odprli tržišče, da poišče-nove možnosti prodaje blaga in množični industrijski proizvodnji doslej šlo in zakaj zdaj kar naenkrat ne gre več. Zdaj smo še stvari lotili pač korenito in z vseh strani pa je ustvarjen videz, kot da je bilo prej vse narobe in vse zavoženo, kar pa seveda ni res. Ljudje zdaj to razumejo in zlasti naglašajo, da je treba bolje izkoristiti delovni čas. Tehnični oddelek se je zavzel za to, da bi se bolj okrepila priprava dela in s tem izboljšala proizvodnja. Uspehi so vidni, kar je videti v manj režijskih urah. Problem, ki nas tare od vsega začetka, pripovedujejo v obratu, je pomanjkanje reprodukcijskega materiala in rezervnih delov. Iz tega raste nedokončana proizvodnja, kolektiv pa je prikrajšan pri dohodku. Trd oreh je bil prebit, ko so uveljavili razne pravilnike o nagrajevanju po učinku oziroma o delitvi sredi dela lotiti nečesa drugega. Delovna disciplina je zdaj kar dobra razen občasnih nihanj v kleparski delavnici. Želja kolektiva pa je, da bi bil čimprej izdelan elaborat za postopek pri črni kritini, ker je zdaj zelo veliko reklamacij zaradi tega, ker strehe zamakajo. Zadnja leta so v kovinskem obratu v Ljubljani rešili tudi večidel vse pereče stanovanjske probleme in jih je zdaj le še kakih šest do osem, ki so še nujni. Nekaj sredstev bo, upam. ostalo, je dejal šef obrata tovariš Repše. da bomo uredili tudi te probleme. Razvoj stranskih obratov v podjetju Pri zdravnikih naše mehanizacije Tudi kolektiv Kovinskih obratov Maribor ima za seboj že bogato tradicijo. Poleg remonta, krovsko-kleparskili del so se lotili še gradnje stotine novih gradbenih strojev. Tako so od leta 1959 dalje izdelali 60 sušilnih bobnov, 59 prititoč-nih mešalcev PM 250. 9 velikih protitočnih mešalcev PM 500, 28 nakladalnih silosov po 5 ton, 35 velikih dozirnih naprav, 38 kotlov za topljenje bitumna po 3000 litrov, 36 mešalcev itd. Poleg tega so izvršili vsa kleparska dela v tovarni glinice in aluminija v Kidričevem, na objektih železarne v Ravnah na Koroškem, na stanovanjskih blokih v novem Velenju, v tovarni dušika v Rušah itd. Razvoj kovinskih obratov Maribor je terjal mnogo naporov, dosegli pa so vrsto zavidljivih rezultatov. K temu je mnogo pripomogla sindikalna podružnica ki se je znašla že takoj v prvih povojnih letih. Sindikalna podružnica je iz- vedla vrsto koristnih akcij, skrbela za družbeno-politično izobrazbo, v letu 1950 pa je bila nosilec vseli priprav za prve volitve organov delavskega samoupravljanja. Z izvolitvijo prvega delavskega sveta sindikalna podružnica ni izgubila svojega vpliva, temveč je aktivno delovala vse do današnjega dne. I udi kolektiv kovinskih obratov Maribor se lahko oh 20-letnici podjetja s ponosom ozre na prehojeno pot. Delavski svet kovinskih obratov v Mariboru (1952) in del kolektiva tega obrata Stran 12 * »GRADISOV VESTNIK* Ko se je organizirala leta 1946 gradbena operativa v podjetju, je bilo potrebno misliti tudi na stranske obrate v dveh glavnih bazenih tj. v Ljubljani in Mariboru. Zarodek naših obratov v Ljubljani so bile nekatere že obstoječe delavnice nacionaliziranih privatnih podjetij ali pa obrtnikov. Pred letom 1948 so bile npr. mehanične delavnice na Celovški cesti, v Škofji Ix>ki smo imeli v sedanjih prostorih Jelovice ključavničarske delavnice, kakor tudi zarodek lesnih obratov. Na Šmartinski cesti v Ljubljani je bila bivša Stavbna družba in gradbeno podjetje ing. Antona Umeka ter podjetje Brcar, ki je izdelovalo opremo in stroje za mline. Vsa ta podjetja so imela manjše delavnice za vzdrževanje strojev, kakor tudi obdelovalne stroje. V Mariboru smo podedovali stare nemške barake, ki so služile pri gradnji hidrocentrale Mariborski otok in v katerih so bili tudi nameščeni razni obdelovalni stroji za vzdrževanje gradbene mehanizacije. Za osnovo organizacije lesnih obratov so služila nekatera nacionalizirana podjetja lesne stroke kot npr. Ravnikar na Linhartovi cesti, Kavka v Žibertovi ulici ter Žaga Lorenčič v Vošnjakovi ulici. Ti obrati so ostali kot samostojni obrati v sklopu podjetja do leta 1948. ko so se organizirali centralni obrati podjetja z enotno upravo na Šmartinski cesti. Ta uprava je združevala vse obrate v Ljubljani, Mariboru. Škofji Loki. Pozneje so se razvili še posebni obrati za sečnjo^ gozdov in tako smo imeli eno takšno podružnico v Straži pri Novem mesiti za sečnjo lesa v Kočevskem Rogu ter drugo v Škofji Loki za sečnjo lesa v Poljanski in Selški dolini. Pri iskanju najboljših organizacijskih prijemov za organizacijo centralnih obratov se je ob reorganizaciji podjetja priključevalo upravi centralnih obratov tudi centralno skladišče podjetja, strojno inventarni park podjetja, kakor tudi avtopark. Vse te spremembe organizacije centralnih obratov so se predvsem porajale ob menjavi glavnih direktorjev v podjetju. Ob uvedbi delavskega samoupravljanja leta (950 so se iz Centralnih obratov izločili v samostojno enoto lesni obrati v Škofji Loki, žagarski obrat v Vošnjakovi ulici se je ukinil, prav tako pa je lesni obrat na Linhartovi ulici prevzelo podjetje Tesar. Tako smo imeli skoncentrirane lesne obrate Loki. Medtem samo v Škofji se je uredila tudi dobava lesa tako, da ni bilo potrebno imeti posebne skupine za sečnjo gozdov. Leta 1958 se je v centralnih obratih osnoval poseben oddelek težke mehanizacije z avtoparkom. Leta 1962 so se izločili iz centralnih obratov še kovinski obrati Maribor, ki so dobili svoj delavski svet in celotno samostojno upravo. Leta 1963 so se po sklepu delavskega sveta podjetja razformirali centralni obrati v dve samostojni enoti, in sicer v kovinski obrat Ljubljana in strojno prometni obrat Ljubljana. Nova gospodarska reforma in s tem v zvezi razmere na tržišču zahtevajo tudi v tem času. da bo potrebno tudi sedanjo organizacijo prilagoditi novim razmeram ter uskladiti organizacijo vseh obratov r novo predvideno organizacijo podjetja. Na objektu Šalara v Kopru avgusta 1965 Do vrha naložen koprski »trajekt« pred odhodom na betoniranje svetilnika pri Debelem rtiču Koprske razglednic Kolektiv koprskega gradbišča je od vsega početka uspešno posegel v gospodarsko življenje te pomorske občine, saj mu j: bila zaupana gradnja mnogo zelo pomembnih objektov, med katerimi prednači tovarna motornih vozil »TOMOS«. Za gradnjo te tovarne so se investitorji odločili leta 1955., ko so se ti kraji nekdanje cone B dokončno priključili Jugoslaviji. Po dograditvi te tovarne je koprski kolektiv prešel na gradnjo stanovanj ter do danes zgradili nekaj več kot 500 stanovanj. Omembe vreden rekord v stanovanjski gradnji je bil. ko so v štirimi meseci zgradili v Strunjanu eno izmed največjih počitniških naselij na Primorskem s 10U težišči za zvezo vojaških invalidov. Se bolj učinkovito pa je enota posegla tudi v pomorsko gradbeno dejavnost, saj je po prvem uspešnem poskusu gradnje 60 m dolgega pomola v ladjedelnici Piran zgradila v koprski luki operativno obalo v dolžini 550 metrov. Pri postavljanju i.n vgrajevanju tOO-tonskih betonskih blokov ji je izdatno pomagalo pontonsko dvigano »Veli Jo- Končana dela na strehi skladišča v Kopru Hala skladišča v Kopru tik pred predajo POSLOVNA ENOTA: Koper LANSKA REALIZACIJA; 980 milijonov din ZAPOSLENIH: 210 USTANOVLJENA LETA: 1953 SKF POSLOVNE ENOTE: Bernard Gabrijelčič PREDSEDNIK DS: Ivan Zore PREDSEDNIK UO: Anton Flanderajh PREDSEDNIK SINDIKATA: Jože Čanadi NAJVECJE GRADNJE: Tomos, Luka Koper, Ind. center Dekani, stanovanjsko naselje Belvedere, Tomos Semedela, Šalara, poč. Strunjan, Nikola Poreč NAJVECJI USPEHI: Luka Koper, Tomos, Šalara NAJVECJE ZELJE: Veliko dela, dobri uspehi in samski dom že«, ki je bil ves čas gradnje predmet pozornosti Koprčanov in turistov. . . Pri vseh problemih m delu pa enota v okviru sindikalne podružnice ni pozabila na človeka. Nudila je stanovanje in priznano dobro hrano po nizkih cenah v svojih menzah. Nabavila je televizor, ladijski aparat s ploščami ter še vrsto drugih športnih rekvizitov za rekreacijo članov kolektiva v prostem času. Značilnost poslovanja te enote je tudi v tem, da je vseskozi poslovala in še posluje v izredno močmi konkurenci, saj se je na razmeroma majhnem obalnem prostoru nakopičilo kar deset gradbenih podjetij. Zato so bile tudi licitacije gradbenih objektov silno osire,^ kar se je odražalo tudi pri obračunu dela. Kljub težavnim problemom pa je kolektiv dokazal, da je zmožen dobro gospodariti tudi v najtežjih razmerah. Zdaj grade v Kopru stanovanjske hiše na Salari, od katerih je gotovih že 360 stanovanj. Predvidevajo še gradnjo »Olmo« z okrog tisoč stanovanji. V luki Koper gradijo skladišče in še vrsto manjših objektov. Letos bo znašala realizacija 750 milijonov, število zaposlenih pa je 140. Pričetek gradnje svetilnika pri Debelem rtiču Svetilnik na morju Da, zares pravi morski svetilnik gradijo naši Koprčani tik ob meji med Jugoslavijo in Italijo. Pa recite. da se niso že specializirali za vse morske in obmorske gradnje. Pihal je močan jugo. ko je »koprska barka« počasi plula proti Debelemu rtiču. Če ne bi srečal delovodje tov. Medveda, nikoli ne bi od blizu videl, kako se gradi morski svetilnik, kajti vstop na barko je nepoklicanim strogo prepovedan. Kapitan »ladje« Ivan Brezar dela za podjetje že več let. Posebno se je izkazal pri gradnji operativne obale v luki Koper, zato je tako rekoč postal kar star gradisovec. Pluli smo v gosjem redu: motorna ladja, rešilni čoln in velik trajekt koprskega gradbišča, ki je bil do vrha naložen s peskom in drugim gradbenim materialom. Danes ne bomo mogli delati, je dejal tov. Medved. Valovi so previsoki in bi se lahko trajekt potopil. Zato smo ga z materialom vred pustili v pristanišču Debelega rtiča, sami pa smo se z »ladjo« podali na odprto morje. Z razvojem koprske luke je biro treba na nevarnem mestu ob Debelem rtiču postaviti stabilen svetilnik. In kot specialistom za obmorske gradnje so to nalogo zaupali našemu kolektivu. Svetilnik sam po sebi ni velik, visok je le 12 m. Od tega jih je pet pod morjem. V morju ima svetilnik 7 m premera, na vrhu pa 4,5. Od obale je oddaljen ca. 500 m. Z deli so pričeli 6. julija 1965. Če računamo na otež-kočeno delo zaradi vremenskih nc- prilik, je dejal tov. Medved, dele hitro napredujejo. Ko je bilo morji mirno in lepo vreme, smo betoniral dva dni in dve noči nepretrgoma kajti čas je treba izkoristiti. Ko sc zadnjič betonirali do desetih ponoči, je naenkrat nastal vihar in le s težavo so pripluli v pristan ne Debeli rtič. Okoli gradnje svetilnika se širi jo anekdote: Po pomorskih predpisih more In to so graditelji svetilnika imeti vsaka ladja zastave, s katerimi se ladje sporazumevajo. Takt npr. pomeni rumena zastava: pozor človek v morju, rdeča, zmanjšaj hitrost itd. Naši mornarji pa so to prekrstili Pri njih pomeni rumena zastava »Ivica v morju«, rdeča pa »tišina, Bila spava«. Ko bo p rib odej' mesec svetilnik gotov, bo trdno sta kot kolektiv »Gradisa«, pa naj bc morje še tako razburkano. L C. POVEČANJE OTROŠKEGA DODATKA V zvezi z izplačevanjem otroškega dodatka smo sprejeli več vprašanj. zato objavljamo nove zneske Uiadni list SFRJ št. 33/65 določi povišanje otroškega dodatka zn 1200 dinarjev upravičencem skupine I, to je upravičencem, ki preje majo otroški dodatek v polnem zne sku, tako da znašajo novi zneski: za enega otroka .... 5.250 dir za dva otroka .... 10.310 dir za tri otroke ..... 14.930 dir za štiri otroke .... 19.110 dia za pet otrok........... 22.770 dir za vsakega naslednjega otroka p; 3690 dinarjev mesečno. Povečan otroški dodatek bodo iz plačevali brez novih odločb. Ivan Bezjak, Maribor Ivan Kornčin, Jesenice E, medtem ko so gradbena dela malenkostno presežena (za + 0,5 %). B. Uspeh gradbenih enot Gradbišča kot celota mesečnega plana za avgust niso dosegla. Skupna dela gradbišč so za 6,0 % manjša, kot je bilo planirano. Gradbena dela so za 1,4 % večja od planiranih, medtem ko so obrtniška dela za 27,6 % pod predvidenim. Boljšo sliko nam da realizacija kumulativnega plana gradbišč za obdobje januar-avgust, saj so skupna dela dosegla predvideni nivo, in to za 0,2 % nad planom. Gradbena dela so za 2,1 % nad planom, medtem ko so obrtniška dela za 6,9 % pod predvidenim planom. Najnižji odstotek doseganja plana smo opazili pri Ljubljani, tako mesečni kot kumulativni, najvišji pa pri Jesenicah in Ravnah. V mesečnem planu je PE Kranj izpuščena, pri kumulativnem planu pa je dosežena realizacija prikazana kot re-baiansiram plan s 100 %. PE Ravne A. Gradbišča Planski pokazatelji Realizacija v % za avgust Realizacija v % kumulativno za januar-avgust Produktivnost Opravljene ure v % kumulat. v mesecu avgustu ni obračunala nobenih obrtniških del, zato so izpuščena. C. Uspeh obratov Obrati, kot celota niso dosegli mesečnega in ne kumulativnega plana. Mesečni plan so dosegli le z 79,2 %, medtem ko so kumulativni plan dosegli s 97 %. Nad planom je samo PE Projektivni biro. ki je presegel mesečni plan s 30%, kuT mulativni plan pa s 4,2 %. Podrobnejši podatki so razvidni iz razpredelnic A in B. Produktivnost je v glavnem dosežena, saj je podjetje kot celota za 2,2 % nad predvideno, gradbišča pa 44 % nad predvideno, medtem ko obrati niso dosegli planirane produktivnosti, ker je bila nizka realizacija. »Gradis« skupaj Giaaoi- šča skupaj Lj uoi idne Maribor Celie Jesenice Ravne Lj. ok, Koper Kranj skupaj redi ^ucija 4* ali — v % 89,6 — 104 94 0 — 06 63,2 — 36.8 75,9 — 24,1 94,1 134,3 — 5 9 + 34,3 129,7 + 29,7 106,3 + 6,3 90,0 — 10,0 — % gradb. realizacija + ali — v % 93,3 - 6,7 101,4 + 1,4 77.5 — 22,5 85,0 — 15,0 95,8 122,4 — 4,2 + 22,4 145,1 + 45,1 97,9 - 2,1 112,4 + 12,4 z obit. realizacija + ali — v % 72,4 — 27,6 72,4 — 27,6 36,1 — 63,9 43,7 — 56,3 90,8 214,0 — 9,2 + 114,0 — 121.3 + 21.3 47,4 — 52,6 — skupaj realizacija + ali —v % 99,3 - 0,7 100.2 + 0.2 91 8 - 8,2 100,6 4- 0,6 99,1 104,3 — 0.9 + 4,3 106,4 + 64 104,9 + 4,9 101,1 + 1,1 1000 gradb. realizacija + ali — v % 100 5 + 0,5 102,1 + 2.1 94,2 — 5,8 101.3 + 1,3 104,5 103,4 + 4,5 + 3,4 1084 + 8,4 105,9 + 5,9 105,7 + 5,7 100,0 abrt realizacija + ali — v % 93,1 - 6,9 93.1 - 6,9 87.3 — 12.7 96,1 — 3.9 88,3 119,9 — 11,7 + 19,9 94,6 - 5,4 102,7 + 2,7 88,4 -11,6 100,0 plan realizacija % izvršenega plana 1529 1559 102,2 1361 1421 104,4 1770 1122 95.9 1423 1484 104.3 1023 1702 1123 1789 109 8 105.1 1443 1586 109,9 1360 1484 108.4 1572 1761 112,0 968 886 91.5 efekt. ure realizacija + ali — v % 98,3 — 1,7 97,9 - 2,1 982 — 1.8 97,1 — 2 9 95,2 98,4 — 4,8 — 1.6 98,6 — 1.4 97.7 — 2.3 94,4 - 5,6 109,2 + 9,2 vse ure •realizacija + ali —v % 99,0 -— 1,0 98,3 — 1,7 99,2 — 0,8 97.3 - 2,7 95,7 98,8 — 4,3 — 1,2 100,2 + (X2 98.0 — 2,0 96,1 - 3,9 111,7 + 11,7 B. Obrati Planski pokazatelji Realizacija v % za avgust Realizacija v % kumulativno za jan.-avg. Produktivnost Opravljene ure v % kumulat. o s O v O 0, S o = m j 8 o O rc siS 5 o O* -J