let© IV.. šiev.§p4 V Cellu, sobota due 18. marca 1922. Ftftiu platana i ptnln. Bb? \ _WK^^Kk *^^^......... W ^L^L^Lu^^L^L^Lt ' ^L^H MKK ^L^H ^LHB L^L^L^^^^^^L^Lk ^L^L^L^ihhB^A ^pV^Hu _.......... « *a\\/\i> ¦ o T ^h^h^h^h^h^h^h^h^h^h^h^h^H ^^^^^^^.^^BjCr^ ^^^I^^Bx ^^^H^V Hh^^hflB ^h^h^h^H ^^^^^^^^BS-' jt Stane letno 4tf Din, mcseiim4pife^^zcAis^vql letno 120 Din. — Oglasi za mm viSine vs&pca ^^pj* '"ReKl^n^ med tekstom, osmrtnicc in zahvale 50 pY ^sa^u^a, SteWUsa stane 50 p. Izliaja vsak torek, čelrtek In soboto. Urednišfvo Strossmajcrjeva ul. St. 1,1. nadstr. Telefon St. 53. Upravnlitvo Strossmajcrjeva ul. St. 1 pritličje. Telefon St. 65. Š==a Račun kr. poštnecja cekovnega urada Stev. 10.066. «=3 IVAN BlZiAK: Obrtni naraščaj. \i;t obrtni naraščaj bi moral! obra- tnvi naJvC^° Pozornost, ako hočem,>, d;i si Z:iir()tovinio za botločnost dobro kva- lificirnno dclavstvo. s katerim bodein*> inojjti ii:i svetovnem trgu lekniovati. Trcba ie nucliti vajeneem. vajcnkaui, niiacl'dlfinitn delaveem in delavkatu ua.|- veejo prilu/nost za izobrnzbo. Trebu b> hilu prirejati poiične tecaie in predava- nia. razdeljena mi posamezne stroke. Poiicni veceri naj bi bili nekaj sličnoga ljudskeniu vseučilišču, ki se v Cclji; tatto dobro obnvse. V delavnicah bi se mora«> vzgajati naraščaj z iiajvccjo pozornostjo. Temeljito razlaganje je jrlavni predpu- goj vsakemu napredku. Obrtni nadaljcvalna sola je dobev predpogoj za prieetek izobrazbc, ven- der s-e v isti nc morejo vse siiovi nataiv ko obdelati že raditega ne, > eiovek so hi- tro tic:, pa še liitrcje pozabi. Treba bi j bilo iiiiditi naraščaju poučnega Ctivu, za- to bo prva naloga, da so iistano\c- *k)- iiiovi. zu obrtni naraščaj. Pripravljalni odbor je sicer zc iistunoviicn. to.la ire- f).'i bo iti nu dclo. Kako bi sj dosejtfa sredstva za vzdrževanjc istih, to ie drir- .'Co vprasanje. Vsokakor bode mora'a ;u država priskočiti :ia ponioc. Taki do- niovi pa, ako bi hoteii .ioscci svoj pravj namen. bi morali v prvi vrsti bit' podpi- rani od obrtnisiva sa-ues-i s tcnu da bi vodili iste obrtniki, nrirejaii teeaje, prc- davanja itd. Uverjon sem, da bi sc žn- vovali tiidi uam naklonjeui intclisenii, ki bi, ako jih kličcniv), üruu;-: volie prišii predavat na take poačne večere. Za tst- ke poučne vcčere bi so gotovo da!o do- seči šolskc prosto^c. PriiJoročliivi bi bfti tutu poiicni izleti. i \ko bo ohrtni.stvo štorilo svojo dol- žnosl, nspchi nc bodo izostali. Narašcaj bn vide!, da snio nm naklonicni in oklen'l se nas bo 7. Ijubezni.v». Oni -pa, ki hočejo od nuiskiiuja Iste^a /iveti, si bodo ia;:- i bili ob njem slave. Cc bi biln večja sl;- •¦xi med nann, h;, se dosevccl sknpni nn- Prcdck. Obrtpistso vscli strnk ny.j sprejema v nk r;.'s samo miadino. ki kažc, dü jo zi\ : napredek zmožna. Nezniožnecca v «ku obdržati, je -.icsmisc!. Dober rokodclcc sc niora \'c!iko uuti v vsaki posamczni stroki. Dostikrat sc slisi: nK>.i fant ali deklc sc no uči pridno v soli, da; 'r.a l^om rajši iičiti kuko obn, zato bo na žc do- ber. Toda ravno to je krivo, da itnanio v obrii toliko zonouiiiili vsl, ki dajcjo ali spr^.kmaio miadino v t'k. Le tako bo moisoce. da so bode obrt res razvijala v pravi sineri. Od izobra- zcnilwn dobrih obrtnikov boue iiuela ilr- žava veliko korist, h\ naj sc ne st/asi pred nobeno, šc tako veliko /rivijo. KM. LILr-:K: 0 zabrani alkoholnih pijač. (Konec.) ; Predkuji za pobijait.ic pijaiutsU {»ri nas I Slovenoih. \ Ker imamo mi Slovenci /aiibo.si na.i- vcč pijancev, nastane za nas važno vprasanje, kako in s kakširmi sredslvi lioeenio mi odpraviti zastnipljcujc na- se.4Cri naroda /. alkoholom Na isti" nacin in z istimi sredstvi, kakor .AnKTičaiii! I I. Mi rnoramo no rnesfih in u-\ dc- i /,e!i osnovati antialkoholna društva. Pri osiiovanju Uikili drusiev mcauio vsi so- delovali: stari in mlatli, inoSki in z'cnske, duhovniki in ncitclji. uradniki in zupan', kmetje in niešeani sploii \ si. katorhn J jc mar obstanek in napredek nase.^a naroda in eele.^a eloveujnsiva. Pri tčn drnštvili inorajo biti zastouani vsi nasr 1 drustveni sloji brez razlike vere, .narod- I iiosri in strankarske priuadiiosii. 2. Po teh društvih monuno s prcua- vanji in s spisi o zlih posledicali irz:- vanja alkohola delati propa^ando za alkoholno abstinenco. Za to delo so na deželi na pTvem. mestn p.oklio:.i:ii duhov- niki, ncitelji in žnpani. j 3. Za potflobitev t- .uitialkohoinc j propajiaiKle moranio 1 >rid0bjt; vsa zew- I ska dništva, sploh ves zenski spol. V Ameriki grc za odpruvitev alkoholnih pijaO posebna zashiKa ravno žcnskemu spolu, in to na prvem mestn delavskiin ztnarn. 1 -4. Da, zamore zenski spol tu propa- viundo uspesno izvrševati, rnoramo ss vsi antialkolioli6i>rji podpirati v njegovjli tcžnjah po aktivni in oasivni volilni pra- i vici, po državno-pravneni izenaeenjn *. moškini spolom, kakor so ira ženc -e doseR'le 11. pr. v Združenih državah Sev. Amerike in tndi na Nemsk'i'm po nstavi v/. Icta 1(>1^. V Združcnili državah S. A. so nu)glc žeiiske s svojim nrlasom se le Ukrat odloeilno delovati na nzakonjeiije zabrane alkohola, ko so dobile volilno pravieo. ' 5. Nase upravne oblasti :;aj tie pi>- d*liujejo vec nobenega uovej;a Uovolje- nja za produkcijo. prodaio iri uvi.i/ al- koholnili pijae. (). Naj se .liostiluam prcpove loeiti alkoholne pijače vsaj ob ncdeliah in praznikih za Oasa slnžb. bo'/.ie. tu ie eel ilopokine in popoldne od 14. Id. nre. Kcr se skoro pulovica vs',-h zloeinov doKaja ob nedeijah in od teh dvc tretjini v «ostiliiab, bi trebaUt po vasch ta dan zapreti vsc ^ostilne. To pa se naj brcz obzira z.wdi vsaj v tisti .^ostilai, v ka- tcri se dogajajo ponovni pretci:i in nboji. 7. Po 22. uri na.i bo tocenjc alkohol- nih piiaO jiovsod prepovedano. S. Nobeden tcostifničar ne bi sniel svojemu sostii za p
    ~ S 7., § «. in S 9. austr. zakona 0 pijanosti. raz.^lašenc.na pod št. 67 I). Z. L. in naredbo niinistra za notr. zad. z dnc 13. tiov. 1919, st. 752. 13. Naj dela jo vsi antialkoholičarjf na to, da nasa skupščina ctmPrej sklent zakon o zabrani proizvodn.ie, prodajc, uvoza in izvoza alkohola zy ce'° "»'So državo. 14. Zadnji in najvisji cili vse:n antv alk(|hohiim društvom mora biti 1 -i. da vsaj po 10 letih ne iiajdemo več v nas»» krajih nol>eiie žsunjerijie, ni pivovarnc, ni gostilne, ni kavarne, v kateri bi se to- čila alkoholna pijača. Za teh I» ^ »»aio sedanji škodljivci narodne.ua zdravja 111 blasostanja ter kvaritelji narodne mora- le zadosti easa, da si poiščejo i«elo s ka- tcrhn bodo narodu na: korist pa "^ na njek'ovo zdravstveno. Mrnotr.o ;n moral- no skodo. 15. Da se «oniji eili dosczc-pokhca- ne s-o na. prvem mestn na5e xdravstvc- ne, npravne. zakonodavne in sodiiijskc oblasti, da store vse, kar je \ njihovi moči, in one imajo moC. Ja prisüljo narod na vr&Jiije predpisov. 8rez nii- hove pripomoei bodo pri odrasüh ostaia vsa predavanja o škodljivosti alkohol- nih pijač s 95% prazen bt)b! Ker pride po alkoholni štatisiiki za Slovenijo v letu 1920 (v »Prerod^ štcv. L.....-2. 1. 1922) pri nas že 11 a eno osebo 185 sostiln, na 308 oseb pa 011a toeünica. žifanih opojnih pijae; ker odpadc pri nas na eno osebo povpreeno na leto blizu 50 litrov opojnih pijae v vrednost: okr. 1300 kron; ker je pri nas eez 0000 nostilni- čarskih obrii; ker se je leta 1920 pri. nas popilo blizn '-; milijona hektoliirov opoj- nih pijaC v zneskn 1 K' uiilijarde kron; ker so lansko leto v eni vasi v eoem diievu ob otvoritvi nove trütit; sostiine popili in pojedlL za 50.000 krou. in oelq šolarji neke 4 razrednice /apiii /a poi leta eez 10.000 kron, je zares že skrajni eas. da »Sveta vojska^ /. vso odločiiostjo in vnemo vines poseže in da se Kibaiije za prepoved ioeenj-a alky- holnih pijač razvalovi z naivečjo aaglo- stjo in silo v vse vasi naše Slovenije! Polifične iresti. Snovanje 01«»iiizaeije politieueRa in Kospodarskega dela za marllwrsko 0- krožjie. Protidržavna klerikaln;; .vconja in ^onja zoper Srbi1, ki je od dne do dne runeljitejše or^anizirana. ie koneeno postavila niisleče Slovenee pied asodno vprasanje. kam vse to pelje. ce se take- in n poijnbnemii poeetju ne postavirno P(i robu. Vsebolj se je utrdilo prepriča- iijV, da bode ta boj, ki je za vlotfo Sio- vencev v tej državi najvcejeira pomena. motfoec uspesno izvojevati k\ iko se strnejo v skupno delo vsi narodni in na- predni einitelji, ki se priznavaio projjra- 11111 narodnega edinstva in ki so sorodnih nazorov fflede pozitivne tfospodarske politike. Kakor enjemo. so novi treznejsi elani narodno-socijalne strnje z'asti of) severni meji v Mariboni za sodclovanje v sknpni or&jamzaciji. Na zanpnili shodih SKS 13. in 14. febr, \ Mariboru in v Ce- Ijn, se je istotako sklcniio .S-članskemu odboni naložiti; da izdela nacrt za skup- no delo. Pretekli teden so ludi Prek- murci na petih javnih shodih sklenil: ¦ pristopiti k taki skiipni orsranizadji, k* ie za sedaj namenjena za mariborsko volilno okrožje. To stalisei- Prckmur- cev, ki znasajo eno oolno peiino prebl- yalstva mariborske«a volilnega ckrožja je princslo konceno cdloC'it^v in !e sedaj ALPHONSE DAUDET: 1 Koza gospoda Seguina. (Poro- cevalca pri znaneni pariškem listu, ti sa pa Kratkomalo odklonis -.. Toda po?lej se, iiesreeen. deeko! P0Klc.i ta preluk- njani plase, to raztrsano obuvalo, ta sliijjsau! obraz, ki kriCi lakotc, Poglcf, kam te je dv&nilo vii.sdie do lepih rim j •Mi -te ni sr.im? SpTejrni vendar mesto Poročevalca, osel! Postani poročcvalec! Slnžil boS lepe novce, pokažeš se lahko vsakesa prve^a z no vim peresom za kapo. Ne? Torej noeeš? ... Hooes sc K\bat\ prosto j po svoji lastiii volji do konca.. - Dobroi Samo malo poslušaj pripovedko 0 koz! gospoda Seguina. Bodes vsai videl ko- j liko sc zjisluži, Cv se hoče biti prost. j v ! (iospod Seguin ni imel nikdar sreec s svojimi kozami. Vse je zKubjl n;i isti ! nacin. Nekej(a iepega iutra so potrgaJc vrvi, lusle v hribe in tain jih ie volk po- žrl. Niti Ijnbeznivost njihoveffa sospo- darja, niti strah pred volkoiii jih nista zadrzavala. Skratka bile so emancipira- ne koze, ki so hotele nživati za vsako ceno Cisti x-orski zrak in svobodo. Dobrl jjospod Seguin, ki ni nič poznal znaeaja svojih Živali, je bil čisto poparjen. Re- ke! je: «Nie ne poma^a, koze se dolg'oca- siio pri meni, nobene vee ne born redih» Popolnonia obupal pa še ni. Ko je z.u;nbil šest ki >no- žiCek, »enkrat ena. k; ^' 'ie doIgoCasi pri meni.« Oospod Seguin se je pa bridko va- ral, njegova koza se je doUročnsila. Nekega dne. pogledavši ik< bribe, je rekla: Kako mora biti tarn gori lepo' Ka- ko vesclje sJfakati po Planini brcz te prekletc vrviee, ki davi vrat... To je pae dobro za osla ali vola, da se paseta za ograjo... Koze morajo biti proste* Od tega trenutka se ji je zdela trava za ograjo neukusna. DolgČas io je objei. Shujšala je in dajala malo mieka. UsnU- liti bi se je moral, če bi jo videl, kako ie vlekla vsak dan za vrvico. glavo obr- njciio proti hribom. nosniee odprte (er žalostno meketala: IV\e! Me? Oospod Scgnin je knialii zapazil. da ima koza nekaj, pa ni vedel kaj... Ne- kega iutra ko jo je prišel niolzti < se .ie koza obruila in rckla v svojeni liarcclu: «Poslušajte, gospod Seguin, dolgo- časim sc pri vas, pustite me v hribe.» «O! Moj Bog! ... Ta tudi!« ie z*- kričal prestrašen gospod Seguin in spu- stil posodo na tla. Vsedel se ie v travo" h kori: «Kako, belka. ti me hocL-s /.niJiotu¦.. Belka jc odgovorila: «Da gospod Seguin.» ¦ «Ali rtimas dovolj trave tukai?^ <-O! ne! gospod Seguin.» : Si-li morda prevee na kratko pn- vezana? Hočcš-li. da ti nodaMAam vr- vico?« »Ni vreduo, : O si A « itev. o2- doloOen v Maribovu sestauek due *'. .,- prila v daljno posvctov anie in sklepanjc. Kot glavna točka Jciovncga programs nove organizacije bi bila priprava voli- tev v oblastne sreuske skupščine, ki u- tegnejo biti izvršene. Ltkor poroča sain Slf>v.«, že v poletju. taki) da boüo škupščinc delovale /e inesecii oktobra. Iz seje tnin. svet a IS. marca- Mln. svet je obravnaval vprasanie novegr. voltlnega sistema. ProL-kt niiuistra Trif- koviča obsega sledeee glavnu izprc- mciube obstojecega volilnega zakona: namesio na 30.000 prebivalcev odpa'CIc v bodoče en inandat na 40.000 prcbival- cev. Ostanek 25.000 prebivalcev ima pravico do še enega mandata. Ljubljana bo inicla torei le en uumdat. Kvalificf- rani poslanci odpadejo. Aktivno volilno pravico imajo vsi polnolctni državijam. Omcjitev zaradi opcijske pravice odpa- de. Za poslance morejo biti izvoljcni oni, ki imajo nktivnn voülno pravico tor so stari najmanj 30 let. Za tiijeroüce velja še, da morajo biti že naimanj I« let riaši dr/avljani tcr motaio biti držav- nega jezika zmožni v govoru in pisav!. Uvcde sc nov proporčni sistem. Najprei se število vseh v volünem okrožju osi- tlanili glasov deli s stevilom mandatov, W gredo dotienemu okroz.ui na osnovt števila prebivalcev. Tako so dobi prv« količnik. Straukc, ki niso dobilc količni- Iredposvetovanj<; nc- viralnih držav. Tozadcvno so si še iz- HKMijavali misli zunanji ministri priza- detih držav. Tndi !>vicn sc akcije usle- ležuje. Težaviia avstrijiska kri/a. Kriza av- strijskc vlade postaja brezunno kroniC- na. Izključeno je, da bi st: mogla se daljc vzdržati današnja vlada. Kancclar dr. Schober je bil podal svojo demisijo Ze danes dopoldne. vend a r pa jo je na pn- govarjanje krščanskih socalcev zopet u- maknil. Voiaška diktat lira iašistov na Reki. Karabinijerski poročnik Cabruna, ki je 5 svojimi fasisti zasedel municipij, je de- kretiral preki sod ivi razglasii vojaško diktaturo. Fašisti i/vrsujejo po vsem mestu največje nasilje, preganjajo tucJi takozvane nacijonalne stranke in love njihovc voditelje. V Bar Roma so insist: izvesili velik Plakat, na ujem napisaU imena reških nacijonalistov OrossicTia, Prodama. Hellasicha in Susmcla ter pn- pis: »Prosirno opljuvajte \n iniena.« Itir- lijansko vojaško poveljstvo gieda vse te dogodku absolutno pasivno, velik del karabinijerskega moštva se je pa pw- poluoina združil s iaiisti in regnicoli, ki so se polastili mesta. Prebivalci so na milost in nemilost izročeni tern temnlin elementom. MešOanstvo klice na pomos ali jugoslovauske aii pa antantine Oete, ki nai bi odstrani'.e bandite in končalc to nesranino igro. Ce ne pride pomoč lakoj, je pričakovati na Reki že te dni najhuj- ših pustošenj, požigov in pokoljev. Egipt — kraJiestvo. 15. tm. ie bil pro- glašen sultan Fund za egiptovske^a kralja. Mestno gledališče v Celju. V soboto IS. tm. :-On in niegova sc- stra« abonement s sodelovaniem Celj- skega godbenega clruštva. V torek sc igra ponovi v i'-jvciiibonement. Celjske noiriee. NOVI TARIF za oddajo vode iz mestnega vodovoda celjskejja, ki ga je sklenii občiuski od- bor v zadnii seji predložiti pokrajinski upravi za Slovenijo v odfobrenje. A. Za stalnc naprave: I. Za vodo. ki s>e porabi pri gospo- dinjstvu (pitna voda, vr kuhinji, pri pra- nju itd.) v /asebnih stano^'anjih od fak- tičnc najemnine na leto: a) v mestu Celju .... 12% b) \- okoliški ofbčini. in v vseli ostaJrh vodnenni omrežju priklop- Ijenih krajili........ ](•>% II. Za porabo vode v pisaruah, komptoarili. v trgovinali in delav- nicah, ki niso v zvezi z zasebniini stanovanii od prostora 7—10 nv letno.......... 40 K nd 40 nr1 naprei...... 80 K Prostori pod 7 nr so vodarine prosti. III. V posebne svrhe z lastnim do- tokom letno: 1. za banjo ...... 108 K 2. za prašilno kope! .... 76 K >5. za angleški kloset . . . 06 K IV. Za zivino s ¦posebnim iztokoin: 1. pri zasebni'kih letno: a) za 1 konja ali govedo . . 30 K b) za osebne vozovc po . • 40 K 2. v gostilnali. pri prekupoval- cih živine in mesarjih za 1 m jasel letno.......... 10 K 3. v sviuiskih hlevih in v hle- vill za drobnico od Im- letno . . A K V. Pri obrtnih obratovališčih, kukor: za motorje, pralnice. za pitno vodo v javnih lokalili (kavarnah go- stilnali itd.), v javnih inštitutih. v niesarijah. pri vrtnarstvu. za piso- aije itd. od 1 m:i......60 -• V smislu vodovodne.ua redii sc predlaga določiti pavšalno kot lctni mi- nimum v te svrhe 180 K (300 delavnih dui po 61) v), kot lctni maksiminn 1350 K. Za vsaki hidrantni nastavck izven hiše sc plača letno 90 K. Stroški vsakc po- skušnje glede vodnega tlak;, zuasajo-pri obrtnih obratovalisčih 10 K. Vodovodni red /a mesto Cclje se dopolni s slcd'ccimi določili: I. Industrijcem in obrtnikom se odda voda navadno proti placilu po tariiu vporabljene množitie, izkazanem po vo- domeru. Občina je pa tudi opravičena s'kleniti z odjemalcem vode letno pav- šalino, ki jo določi obč. svet. V slučaju, da nastar»ejo v obrtnih delavnicah dvomi o množini vporabljene vode. se postavi vodomer na racun o- brtrrika, ki ima potem za vsak vporabljc- ni m3 vode plačati 60 v. Zapornice vodomevov se p'lombira- jo od občinskih orycanov. ki su tuui edini upraviccni, te plombc odstraniti. Odjemalec vode jc Midi primon», zavarovati vodonicr proti nirazii. Mestna občiiia ecljska ni priniorami od'dajati porabno vodo obrtnim obrato- vališčem. Lastnik obrtn-ega obratovališča nc more zahtevati nikakc odskodnine od mestne obeiiio celiske. Vsaka nadaljna •inn.'iiva vodovoda \- obrhie svrhc je dovoijena le s privo- ljenjem mestnega tirada. Vpostavitev hidrantov in nastav- kov na dvoriščih. vrtovih ali zimanjlh zidovih stavb jevezaiia na posebno do- voljenje. Meslua obCina je opravicenn od časa do časa vpostavitev teh naprav popolnoma ukiniti ali oa v posebnili sln- čajih z dotičnirn odjemalcem vode skie- Tiiti letuo pavšalino. Žkropitev dvorisč in !ii>dnikov ob hiši z vodo iz v hiši se nalia.iajoeega vo- dovoda je dovoljeno le. čli s tern vode ne trati. II. Posebna dolociki glede tehniCnc izvršitve zascbnih vodovodov za obrtnn obratovališča. (ilede vrst cevi. proizv.. in;; po- skušnje tlaka in mtnlitaaln'j tcže cevi veljajo predpisi L 21 tiavedenih določb Za napravo vodov. izlivkov in hü- peljavo v zidovju, ki je neposredno iz- postavijeno rnrazii, vel.ia.io določbe, na- vedene v § 22 in § 23 vodovodnega reda. Neposredno ob vhodu poslranskegu voda v obrtno obratovališče se more; vzidati zatvorni ventil s spraznjevalno pipo. s katero napravo je oniogočenn zapreti obratovališču vodo in vodovod i'/prazniti. Cei.isko liudsko vsetičilišče. Prihod- nje predavanje v ponJcljek, due 20. mar- ea bo iinel vladni s^'etnik gospod Em. Lilek. Tcma je: Iz kuliurue zgodovine sredn.ieveške Srbije in Busne. Iz šolske slu/.be. Na me.ščanski šoti v Celju ste imenovani za stxiini ucitciii- ci Marija Kern in rrančiška Lcvstik. Carine prost uvoz v Jugoslaviio. (ilasom ukaza rniuistrskejra sveta v Beo- gradu od 23. 9. 1920 štev. 61.602 je mo- goce carine prosto iivažati vse industrli- ske predinete, ki so potrebni za vzdrže- vanje obrata v domačih tovarnah in de- lavnicah in sicer so taki Drcdmeti po- polnoma prosti carine, ako sc uvažajo Iz dežel. s katerjmi je našr. dr?ava ze sklenila trgovsko poRodbo; ako pa sc u- važa taka roba. iz držav, s katcrimi še ni sklenjena trgo\ska pogodba. je pla- čati od takega blaga carino po minimal- ni uvozni iarifi, to jc povpreeno polovico po maksimahiih postavkah. Ta vclevaž- ni ukaz, ki je bil s poznejšimi razglas! še spopohijen, pa naširn naročujočlm krogom, ali sploh ni, ali \n\ jim jc prc- malo -/nan. in se ga ie le redko poslu- ževalo. Da se je namreč mogočc poslu- ziti dobrot istega je prcdpisano precej komplicirano postopanie. kcr je notre- bno. da se vnaprei preskrbijo '"azliena potrdila od trgovsko - obrtne zbornice in uverjenja od generalnc dirckciie cs- rin v Beogradu, odnosno od ministrstva za trgovino in industrijo in jc potem po- trebno, da se te uradne listiuc prilagnjo carins'/iin deklaraciiam. kadar i)ošiljke ilospejo in je glede istih treba uvesti ca- rinsko ipostopanje. Vse te stvari in pri- prave izvršuje koneesijonirano spedicij- sko po'djetje, carlnsTta- nosrcdo>'uiu;»m iu informaci.iska pisaniLi :-Koii:pas< v Celjtr, Razlagova tilica St. 11, kiimor se naj vsl prizadeti obračajo za pomoc in uasvete bodisi ustmeno ali pisineno. da si prihra- nijo nepotrebn:) /ainuda časa in nepotrc- bue stroške. Mesarii in mestna kiavnica. Iz kre- gov mi-sarjev se nam porcca. Due 14. marca 192^ je imela tukajsnia niesarska zadruga zanimivo ip, važno /borovanje, pri katerem so sc viada.ioue razp.ieic v mestni hladilnic: ostro kritizirale. Pred- sednik je podal sliko seUauiegj slabega stanja liladilnice. V jescni 1921, ko se je obral v hladiluici vs!ed hladneca vremc- na ustavil, se je pokaznlo. da je hladilnl- ca v zelo slabem stanju in da je popra- va cele hladilnice in njene obratovalne opreme nujno potrebii.i. Ta P'.tprava pti do danes sc ni izvršcna. lako da bo lila- dilnica, ako se z delom takoj začnt, v najii'godnejsem slucaju, se le v približ- 110 6 tednih zopct vporabljiva 7.c od za- četka tega m esc en vlada toplo vrcmc. tako da se mesurjem nieso posebnn tclc- ta, že sedaj pokvarja. Mcsarji bodo ime'i »Bezi vendar, nesrecnica. ali ne veš, da jc v hribih volk?... Kaj bi ston- la. če pride?* »Snuila bi sa /, rogom, gospod ?c- guiu. >'Volk se pač main zmvni /.a tvojc roge. Pojedel mi jc koze z drugaeninn rogovi, kakor so tvoji... Dobro poznas ubogo staro Rcuaudo, ki it bila lansko leto tu? Bila jc res kras koze. močna in hudobna kakor koze!. Celo uoč se jc bo- jevala /. volkom ... zjutraj jo jc pa volk požrl. »Uboga Renaada! Vd nič ne ston. gospod Scguin, pustite me iti v hribc.« »Za božjo voijo!...« je rekel go- spod Scguin. »nckdo je začaral nioje koze. Zopet cna. ki jo bo volk požrl... Dobro, ne greš, reši! te bom proti tvoji volji, nagajivka. Da mi na n-c odtrgaš vrvice, te bom zaprl v hlcv. kjer boš vedno ostala.« Oospod Scguin jc pelial kozo v tc- men hlcv in dvakrat zakleni.l vrata. Ne- sreca je pa hotela, da ie pozabil zapreii okno in kozica je ušla kakor hitro ;e Sc- guin pokazal hrbet... Ti sc smcieš (Jriugoire? Prt;snctTi reč, vcrjamem, ti se potcguje^ 7:1 koze proti temu dobrcmu Scguinu. Ko jc bela koza prišla na pianino, je nastalo splošno vesclje. Stare ielke niso videle se uikdar kaj tako lepega. Vse jo jr sprejelo kakor inalo kral.iico. KostanjI so se priklonili do tal ter jo božali z ve- jami, evetke ob potu so ji pošiljale naj- lcp§o vonjavo. Vsa planina ii ie priredHll vcselico. Ti mislis, (iringoire, cc ie bilu naša koza srečna? Nič več vrvice, nič veČ količka ... nič io ni več oviralo, da se jc pasla in skakala po svoji volji. Tu je bilo trave, ki ji je segala do rožickov, drag! moj. Pa kaksna irava, okusna. fina, rn- zobčana. pomešaua s tisoč in tisoč raz- ličnimi rastlinami, to je bilo kaj tlrugc- ga kakor kratka irava za ograjo. In cvetlice!... Visoki modrikasti zvoučki, rudeči naprstniki, col gozd div.iih cvetllc, ki so Oddajalc opojni sok. Bela koza. naj>ol pijaua, sc jc va- ljala med listjem hi evetjom, naenkrat se jc pa zopet postavila na nogc. Olavo naprej, je skakala Oz grnic in drevesca, enkrat na hribček potem zopet v dolino. Clovek bi mislil, da jc bilo deset koz g. Seguina v hribih. Nic sc 11 i bala belka. ¦Z cnim skokom ie preskočua siroke po- toke. ki so jo oškropili s peno. Vsa mo- kra se je zleknila na širokem kamnu ter se sušila na solncu. Nekoč je prišla «in rob planine in v dolini jc zagledala hišo gospoda Seguina. Začeta sc jc smejatt« da je bila vsa s-olzna. '>Kako je majhna.« ie izpvegovorila »Kako bi mogla tarn doli vzdržati.« Uboga! Ker je tako visoko stala, je mislila. da Jc vsaj tako vclika kakor svet. Splosno jc bil to /cU; lep dan /a kozo gospoda Seguin.u Proti poldnevu, ko je letala na desno in levo, jc pnssa med credo -divjih koz. ki so se pasle. Naša mala izletnica \- bcli ohkki Jc vzbudila splosno pozornost. Pustili so ji najboljšo pašo in vsi gospodic so se ji priklaniali... Dozdevalo sc je celo — kar pa naj ostane mod nama. Oringoirc __da je mlad kozel s cino dlako ime! srečo, da je ugajal bclki. Zaljubljen par se je setal rned drevesi eno ali dvc nr! in ee hočc^ zvedeti kaj sta si pripove- dovala. vprašaj čevčavo studencc. ki tcko ncvidno med mahom. Naenkrat je zapihala mr/.la sapa, liribi so postali vijoličasti: bilo jc zvc- čer... »2c« jc rekla mala kozica ter sc ustaviia uiočno začiiden:». Po polju v dolini se ic stegovala meglu, hlev gospoda Segiiiiiu je izgirnl v tnraku in od hišice se ni videlo dru- zega Liikor streho in mal'.) dima. Po- slušala je zvončke Crcdc. ki so io goniM domov. čutila se jc žalostno ... Ptič, ki se je vracal k poeitku, jo ic mimogrede pobožal s peruti. Stresla sc ie ... iz hr1- bov se jc začulo tn!en.ie: hu! huf Mislila je na volka. celi dan neum- nica ni mislihi na to ... V istem trcnutku je zadonela daleč v dolini Iroinpeta Bil je dobri gospod Scguin, k; io šc zadnje poskušal. Hu! Hu! ... Je zaluiil volk. »Pridi nazai, pridi nazai.« je vplffi trom * DOBAt Stran 3, iz tega ogronmo škodo, obeinsivo pa bo dobivalo snirdljivo rneso. Mesarii piaeu- iejo skozi ce!o ieto mestni »upravi pretf- «'Jisuno takso /,a liladilne celice, porabitt i)a jih še v poletuih mcsecih nc more.lo. Navzoči incsarji so kritikovali brezbriz- nost in nedelavnost klavniškejja odseka v obeinskem sVvUu in so skleuili ustaviti Dkičevanje takse >;a hiadüne celke uiko (¦iolgo, dokler sc hladilniea ue po^rav«. ^avnotako odklanjajo niesnrü vsako odgüvoniüst, ako bi prišio racli ncupu- Jabljivosti hladilniee, smrdliivo meso v promet. Obeneni se j-j skleniki odposlati Ueputacijo h g. županu dr. Mrašovcu in zahtevati, da se hladiln.ica eimpreje po- Dravi. Obrtna rtazstava v Celju 12. — 22. avgusta 1922. Pripravljalna dela za lc- tošnjo obrtno razstavo v Celiu lcpo na- Predujejo. Predvsem je zasiguranejui ^krog 6.000 kvadratnrh metrov razstav- ^Sa prostora in to v 24 sobah mestne Osnovne sole v Celju, v telovadnici »So- ^ola« in na dvorišču. PosloDkr jc, kakor ^nano, kar najmodernejše ureieno, pro- stori visokt in svetli, kakor nalašč za razstavnc namene. Odbor ie nadalje razpisal natečaj za prostorni ülakat, ka- tcrega so se udeležili razni celjski risar- ji. Tri najboljša dela, ki so dobila nagra- tie, se te dni razstavijo nri Goriear- Leskošeku v Celju. Sestavlien je tudi že razstavni red, in se v prihodnüh dnuli s Pnjavnicami vred razpošlie. Udeležbo na razstavi jc prijaviti do I. niaja 192-. Razstave se lahko udeležiio obri.ni.ki, industrijaici, trgovci v prvi vrsti iz SSö- \ cnije, pa tudi iz cele naše države. Solsko sostre v CclJu JSčeio dobrol- nlka, -prijatelia mkidine. ki bi daroval 750.000 Din, da se omogooi nuino polre- biia razširjatev okoüske dekiiške šo!e v CeLjiK Zato so tmi voljnc odstopitf po- scstvu na Starem, grad.i . Pasaiiea. kateri ima *vezo '/¦ R. Foru.-npoher i drug v Bakn». Dijaški kotiček. Dljašku diužina «Slosa» nam uala- s>. fvrijetne, a v seuanjih časih proccj k-;.kü naloge. /'b'riüv.« kn.iiji in dünariM: /rispcvkov jc tcžav.-io dvlo, aii n:»?-;« oiržina sc ne strasi '.»vir, i\o ^rc /a W, d;-< probudiai-; svuie prcknuirsttc bnüe lu ,so uinogu stolotij jcčali pod clivjiiTi •nadžarskiin jarmom. Naš namen ie, tia bi z dobro slovensko knjiso zanctlli iMaincn doniorodne Ijubczni do matcrf- 'K'jia jezika in do nase mki.de in iepc Uržavo. V to plemenito svrho sruo na- brali do scdaj prccejšn.ie število ' kuiig 'fj okoli 6000 K. Kliub tcmu. da jc biio uinoKo nčenia pred sedanio konierenco, so sc vendar žrtvovali Tia tem plerr.eni- teiri poliu naslcdnji lovariši: L.csiak. Koscr, ki sta bila v Braslovüah in na Polzeli. sta iiabrala 70-1 K.. iJiie!, Oo- ^tinčar sta bila v Litiii ter sta nnbrala i^0 K in konečno je Gostinčar nahml v ^alcu 300 K. Prav iskrena zahvala vsem darovalcem, zlasti gospe.i Cvenkel iz ^t. Pctra v Sav. dolini, ki je darovala lepo število knjig, kakor tudi drugi St. I Peterčani so pokazali, da se zavedajo I narodne dolžnosti. Tndi n-ekateri Ccljani so se že odzvali kiicn naše drnžine, ki bo zlasti te dni nabirala knjige in prispev- kc ix> Ccljii. Ker nani nabrano v naše svrhe ne zadostuje, boino še trkali na plemenita srca ter lepo prosimo zaved- no obeinstvo, da narn drage volje pojde na roko v Celju in drugod. Ako bomo pornagaii prekmurskirn bratom, !)orno poinagali svo.ii stvari in tako tudi sebi. Turistika in sport S. K. Celie. V nedelio V). t. m. tre- ning na glaziji in sicer ob i(). nri dopof- diie rezerva, ob 2. nri popoldtie I. nio- štvo. Načeinik. Zagreb - Gradec. Zasrrebški nogo- ¦nietni podsavez je sprejel predlog sla- jerskc nogometne zveze za tekmo re- prezentanc Zagreba in Gradca v Or'iuc*. Tcnnin še ni določen. Nogomctna tekma Praga-Pari/ l:\S (1:0). Preleklo nedeljo sc je igrala v Pa~ rizu pred 40.000 gledalci tekma med re- prezentaučnim nogometnim mošivom Pariza in reprezentančnim moštvom Prage. V ostri, a vsüskozi fair igri so zmagali Cehi v raztnerjn 2:0 (1:0). V Pragl je v nedeljo zmagal Di*C nud prvorazrednim dnnajskini no^o- rnetnim moStvom Fioridsdorf 4:0 (2:1.0, Slavija pa je p^raziin Teplitzer VZ 4:t (0:0). Nedoljsko prvonstvono ^kuic ua D»ua]u. Hertha, ki je bila na driu^m mestn, je büa potisnjena na četrto, na njcno mesto je stopila Hakoah. Rapid sc je povpel na tret je mesto. Izidi lekenr. Sportklub: Vienna 2:1 (2:0); Nakoau: Hertha 2:0 (2:0); Rapid: Admira J0-.2 (4:0; Amateure: Ostmark 1:0 (0:0), W. A. F.: Kudol-fshügel 1:0 (0:0). Stanjo v prvcnstveni tabeli: 1. Sportklub, 2. Ila- koah, 3. Rapid, 4. Hertha. Vestnik invalidov. Spbswa orjiäfiizaclja voiaih invai;- dov, povcdoništvo v Cella, se občinstvu najtopleje /.ahvaijuK' -'a ubilon obisk pn \«x\ »Cigaui« v mestiiüm jrledališču due 23. februarja tl., kater:: je Prircdilo tn- .kaj.snje dratnatieno drnštvo v prid voj- nim invalidoni cel.isJu'ga okrožja, katero pa je.žalibog racii vcükih izdatkov še na- •pravilo zgnbo tako, da je organizaeija rnorala doplačati iz Kvqjegd dne 22. lebr. ll. nabranega dt-naria. 1700 K. Od nabra- nega denarja bi razddüa organlzacija najpotrebnejšim člauorn 2000 K, dotiern naj se zgiasijo v pisami orcj. vo.mih in- validov v Celjn. D o p i s i. Iz Griž pri Celjju. Javjiosli še dubio znani griSki kaplan A. Zupanič je bii v polet.in 192\ občiituo kaznovan, ker Je 24. maja na drž. praznik izzivalno ccf- sel od oltarja, ko se ie na koru intoniraia urž. hinina — kakor se ie sam izdal o!) priliki neke sodne o'braviuive trdeč, da n: dolžen siati ob takih prilikali Dri ollarjn. A to ga ni spamctovalo. Natrajnl je še dalje. Opravil je molitve za uinrllm kraljern Petroni I. Osvoboditeljeiii preü Trompeta se ni vec oKlasila ¦.. Ko- /a je slišala. ?a seboj šnmen.ie listja. O~ krenila sc je in vidcla je v temi dvoje kratkih ušes stoiečih po konen in dvoje bliskajocili se oči... Bil je volk. .. VeJik, nepreniičen ie sedel na zad- I'." i tacah in glcdal malo bolo kozico po ';ateri so se mn sline cedile. Ker je do- bro'Vettel, da jo bade požrl. ni prevec hitel; ie ^c Se je obmila, se ie začel hti- dobno posmehovati. >Ma, hu, mala ku/.a :- ba se je prikazala na obzorin ... Petje hripavega pctelina ji je donelo na iiho. »Nazadnje,« je rekla ubu>ra živai. ki ni čakala vee kakor dneva, da bode i:- mrla. Zleknila sc jc po tleh v svoji lepi beli obleki, polita s krvjo ... Volk je skoeil na njo in jo požrl. Z Bogom Gringoire! Pripovedko, ki si io slišal niscrn jaz znašel. Ce te zanese katerikmt pot v Provenco,. bodes slišal liudstvo, ki pripoveduje o kozi gospoda Seguina, ka- tera sc je borila celo noč z volkom, zjii- traj pa jo je volk r>ožrl. Zapomni si dobro, (iriiuoire: zjn- traj jo je volk požrl. I napovedano uro — ko sta bila še sama I z organistom v cerkvi in bil oba drX. praznika 1. dec. in 17. dec. izjemoma bolan. Ne prej, ne pozneje nikdar ni o- pnstil napovedane mase — ta dva cinl pa je pnstil dobre pol ure čakati uboj?o solsko deco v hudem rnrazu v inrzli cer- kvi. linkrat se sploli ni prikazal — dru- g\č pa je blagovolil priti pol ure pozne- je. a mesto k oltarju, v spovednico. O- troci so pa čakali in se tresli niraza. Mase seveda ni služil — dasi je bila na- povedana, opravil je Ie neke molitve in Intro odšel, ko so zadoneli prvi akordi «Boze pravde« —izpred oHarja- Njegovi najzvestejši somišljeniki so se zgrazan nad takim postopanjem. ^olska oblasi ga je zbog tega kot kateheta suspendi- rala, cerkvena prestavila, politična »ba- je« oprostila — konec vseimi bo pa uft- redila sodnija. V »Domoliubu« je ju vkiJLib vsemu temu uedolžno iagnje. Ptuj. Zapuščene javne bolnicc! Celo ])o nepotrebnem se je prebivalstvo naše- ga okraja s tem razburilo, da se je dalo naroeüo, bolnice izprazniti do 1. apriia, da se je prepovedalo spreiemati novc boluike. Z vcliico uevoljo je prebivalstvo prenašalo vakance, ki ie nastala že de- cembra 1921 na kirurgičnem oddelku obče javriü bolnice po odliodu dra. Re- . bula. Saniietiii oddelek ni niC skrbel, dm bi se bil. «astavil n.irnestnik! Sedai so pise po listih, da sc bolnice v Sloveiriji ne bodo zaprle, da se bode našel tudi za ie potreben denar. Nastane na vpra^anjc, .kedaj l>odo dobila oskrbništva bolnic de- nar na razpolago, kedaj se njini bode na- kazal! Iniarno izkusnio glede takih eft- liab. Znuno nnm je, du se mora čakati in 6akati, da pa.se aič ne priCaka! Ob^e javue bolnioc pa se ne daio oskrbovati z obljubami. Naša -bolnica dolguje raznlm obrtnikorn in lekarnam veC stu tisoc kron 7/d biago in dajatve. Trcovci in o- brtniki zahtevajo plačilo vr gotovini, ker delajo in prodajajo za gotov denar. Te- rnu se mora ustrcči. I3oliiiki pa težko In nestrpno čakajo nu zdravnika operaterja. Za kirurgieni oddelek daje dovolj ma- terijala domači okraj. Priiiajajo pa tuai bolniki iz sosednih sodnih okrajev, po- sebno \v. Slovenskili goric. ker Radgoiia ni več pristopna. Redki so bolniki, ki i- majo dovoli denarja, da lahko potuiejo v Mari bor all Celje ali Ljubliano, da po- tujüjo mirno dornov, ako -se njih nikjer m sprcjelo, zaradi ponmujkanja prostora• To se redno pripeti vsakemu bolniku, ki poskuša doseči sprejeaic v cno ail (iniRo imenovanih bolnic! Naši bolniki so torej navezani na domačo občo javno bolnico! ZatOTej prosimo sanitehii oo- delek v Ljubljani, da da potreben dc- nar na razpolago, da nastavi v najkraj- lcm času priraariju za kirursföni odde- lek občo iavue bolnlce v IJtu^u» in sicer takega, ki bode v vsakem ozir» kos svo- ji nalogi! D^evna kronika» Krali Aleksander pride na Sokolski zlet v Ljubllano. Minister za poljedclstvo gosp. Ivan Pucclj je na prošnjo Sokol- skega Saveza naprosil kralja Akksandra da se udeleži vsesokolskega zleta, ki sc vrsi letos meseca avgusta v Ljubljani. Minister je v avdijenci kralju omenil, da pridejo na ta zlet vsi jugoslovanski So- koli in da se v impozantnern štcvihi «- delcži zleta tudi češkoslovaški Sokol. Kralj Aleksander ie obljubil. da pride s kraljico Mari jo v Ljubljano in da bo prl- sostoval sokolskim prireditvam. Kipar Berneker v avditenci pri kra- Iju. Pokrajinski namestnik jr. Ivan Hn- bar je 15. f ni. v avdijenci predstavH kralju Aleksandru 1. sipvenskega kipar- ja Benickerja, ki naprav ino raljevi že- Iji velik doprsni kip. Kipar Berneker Je že pričel danes na dvoru z delom. Imenovanja ua osnovnlh šolah: V seji viš. Sol. sveta lr>. t. »n- %* naducite- ljice v Mariboru so inienovane Olga Ju- vančič, Angela Milčinski in Ida Vodenik. Odtlaja mesta nadiičiteljlce na I. dekli- fiki soli se začasno odloži. Za učiteljice na mariborskih ženskih osnovnih solah so imenovane: Karolina Mikuž, Hermi* Bračič, Ida Dimnik, Marija Vrabel, Ma- rija Ažman, Marija Tomažič - -Škrlec, Alojzija Burnik. Po enö inesto na 1. in na II. dekiiški soli se zäcasno ne oddata. Oddaja mest učiteljic na drugih dckliškifi šolah pride na dnevni red iutTaisnjc seje. Učiteljska služba v Qornii Radgoni se odda Alojziju Menhartu, Pri Sv. Ani v Slov. Goricah Jožici Petelin. v Sevnicf Pavli Drnovšek - Starkl, v Slov. Bistr,- ci pa Mariji Goričan. Važnc žeieziH^ke zveze za Slove- nljo. S 1. junijem se bodo izvršile važnc izpremembe v našem železniškem pro- metu. Gorenjska dobi ?. Blcdom direktnc zveze z Zagrebom in Beogradom. Vsi brzovlaki Ljubljana - Bcograd bodo ime- li direbtne prikijucke /.a Sotiio, Carigrad in Atenc. Umrl ie 16. tm. v Velenju g. dr, Anton Žižek, okrožni zdravnik. Prizadeti roci- bini naše iskreno sožalje! Sedemdesctletnico svojega rojstv?. bo obhajai v nedeljo 1^. t. m. v Zagreb« g. F. S. Vilhar, riaš rojak eden iiaj'/na- menitejših slovenskih komponistov. Fašistl strmoglavili lastno vlado na Reki. 15. tm. je bil Coinitato Uifesa Na- zionale s predsednikom Prodamom vred odstavljen. Vlado na Rcki so prevzeli ta- šistovski oddelki in d'Anmmzijevi legi- jonarji. Na ulicnih križiščih so poslavili topove in strojne ipuSke. Mesto jc pod terorizmom najopasnejših Predkazno- vanih kriminalnih clementov. V novl rc- ški »vladi« ni niti enega Rečana, ampaTc sanii regnicoli. S tem svojim novim pu- čem hočejo d'Annunzijavci prisiliti ita- lijansko vlado na aneksijo Reke in gro- ze, da bodo v -nasprotnem slucaju mesto opleniii in zažgaJi. Kakor poročajo lz Rima, je poslanec Giuratti na nasvei ita- liianske vladc definitivno oJklonil faSl- stovski poziv, naj sprejme predsedstvo nove reške vlade. Delegacija lalnUlrstva financ v Liu- bljanl objavlja uradno: Gospod finančnl minister je v smislu odloka reparacijske kamisije s svojim rešenjem z due 4. marca D br. 4112 odredil: 1. da imetniki obveznic ogrskih predvojnih posojil, ki teh obveznic v odrejenem roku niso dall žlgosatl, to lahko še do vštetega 31 tm. naknadno storijo. 2. Obveznice je posla- ti s prošnjo vred pred pretekom tega roka neposredno generalni direkciji dr- žavnih dolgov v Beogradu. 3. Predlo- žitev obveznic radi žigosanja ie obvez- no tudi za tuje državljane; vendar pa le- ti lahko hkratu zaprosi'O, da se obvez- nice samo zaznamuioio kot svoiina tu- jega državljana. V tem primeru je tre- ba priložiti prošnji potrJilo o .1»"žavljan- stvii in dokazaii iustnino. 4. NaŠi držav- ljani, ki bivajo ua ozemlju naše kralje- vfne, kl pa i;;;r.'ji> svojß ot.ve/nictr shra- njene v ino^euisrvj na Ogrskem ali v kateri nasiedstveaih drSav biv^c Ogr_ skc, mora jo akj tega doslej še niso sto- rili, do vstete^a ^0. marca \92t pri-ge- neralni direkjiji drž. doigov v Beogradu vložiti prošnje radi protesta proti žigo- sanju. Take pro.'^ne je vlasrati v smislu naredbe D br. I (.S3 z dnc 24. jannarja 1922 (U. 1. St. 10 z dne 1. febr. 1922) In jim priložiti potrdilo o drliviianstvu. 5. Naši državljari, ki žive izven mej naSe kraljevine pa imalo svojc obveznice de- ponirane na Ogrskem ali v kateri na- sledstvenih dr?av bivše Ogrske, raorajo sami vložiti protect proti zicosanju pn vladi dotične države. O vloženem pro- testu morajo takoj obvestiti kr. poslan- stvo v dotični državi in hkratu navesti vse podatke, ki so potrebni racii eviden- ce. 6. Na prosr.je, vložene po nreteku roka se ne bo oziralo. Imetniki nežigo- sanih obveznic na] sami sebi pripi^ejo posledice, ki bi utesuile nastati Krematorlj v Beogradu. V Beogradu se je osnovalo dmSlvo »Oganj«, ki si je nadelo nalogo, da zgradi v Beogradu kreinatorij. DmStvo se je obrnilo na re- paracijsko komisijo v Nemčiji s prošnjo, da mu preskrbi potrebne aparate za se- žiganje mrličev v vrednosti pol miliiona dinarjev. Izplačilo uradnlSkili draKlnisklh do- datkov dne 1. aprlla. Ker je že objavlje« zakon o dodatkih uradnikom in držav- nim uslužbencem, ;e finančni minister vsem državnini blagajr.am naroCil, da na podlagi tega zakona izplaCaiouradnikoin dodatke dne nc siisi umazanega listja. Cvotie se nabira takoj. ko se jc po- polnoma razvilo ter se ga na tenko ra?r- trosi na rjuhe ali papir, c'a se posuši. Cvetov se ne sme stiskati, sicer se spri- mejo in začnejo plesniti. Cvetje se su- 5i tudi na suhem scnencni prostoru, ker je za cvetje posebne va/.nosti, da olira- ni tudi v posuseni obiiki harvo svežifi cvetov. Izjemo dela samo »urmika«, ka- tera raste na našem Pohoriu v velikan- skili innožinali. Nje cvrt naj se suSi le na solncu in ne v senci. Koreiiiiie se na birajo /acetkom po- niladi ali v pozni jeseni. Ko se izkopljc- jo, naj se jih na čisto opere v vodi •— najbolj v tekoči vodi. Daij^e korenine sc prirežejo na 5 — 6 cm dolgc kose, dc- belcjše se pa precepijo po dolgosti. Ta- ke se natrosijo natenko na kako rjufio tcv se posušijo pri močnem solncu. Mec! sušenjem se morajo večkrat ubračatr. Tudi se lahko na niti nanizajo in na zra- ku posuse. Korcnina je tedaj popolnoma suha, Cc se praši, ko se jo prciomi. Seme sc tiabira malo prcj, prcdno je popolnorna dozorelo. Stročnico s se- menom se raztrosijo \ui rjuhc ali papir ter sc sušijo nri niočncin solncu ali pa v zakurjenem prostoru. Pri susenju seme dozori. Nato se ga odstrani iz stroinlc ter sc ga prcseje, da ostane čisto seme. V slueaju, da še ni povscm sulio. naj sc sušeujc nadaljuje. Nabiraj sanio to, kar dohro pozna»» in samo rastline, katcre se nahajajo v zdravem stanju in v vcčiih innožir-ali. Kar si nabral dobro osnaži in Pazi sose- bno na to, da nc poinešaš rastlin mee? scboj. Nc nabiraj nikdur stnipenih ze- lišč z drugimi rastlinami; pri unbiranjii lc-teh pazi- da ne prideio roke v dotiko z ustnicami, oziroma ie najbolje, da n~<- biraš strupene rastlinc z rokavicami. Posušeno blago obvaru.i pred v!a7- nostjo in solnčno svetlobo. Nc stiskaj blaga in skrbi za večkratno prezračc- nje. Nič ni bolj škoclljivo, nego če blag-o jame piesniti, ker je potem brez vsake vrednosti. Shrani torej blago v zračnem prostoru v vreče, v s papirjem obloženc zaboje ali pa v kosare —- s tem bqs ocr- vrnil plesnjivost, ki tako rada napaua zdravilna zelišča. Namen tega spisa jo bilo v prvi vr- sti širše sloje zainteresirati zu pravilno nabiranje in sušenje divie rastočih zdra- vilnih rastlin. To delo lahko opravljajo ne le otroci in ženske, ainpak tudi inva- lidi, ter si s tem zagotoviio lep in po- žten zaslužek. Tudi vsak drugi posa- meznik sc lahko ukvarja raimogrede r nabiranjem zdraviluih zelišč, nc da bi tra- til niriogo casa in vendar mu donaša to opravilo lahko precejšnjo gniotno ko- rist. Kakor sem že uvodoma omenil, jc naša pokrajina zelo bogata na zdravir- nih rastlinah, ki reprezentirajo vrecf- nost na sto in sto tisočc Nabiralec se la- hko peča skozi celo leto z nabiranjein in sušenjern zclišč in korenin. Pcdana navodila za nabiranje in susenjc so j)ia- vilna in strokovnjaška in kdor se bo ravual po njih, bo lahko Droda! svo.e bia- g'O, kajti le pravilno nabrano. sušeno in shranjeno blago ima polno trgovsko vrednost. V drugi vrsti pa je namen tega spi- sa, zainteresirati trgovske kroge za to panogo, ki je tako hvalezna in ki nudi trgovcu, ki bi se posvetil edino tej pano- gi, najlcpšo prihodniost. .lednaka trgov- ska podjetja obstojajo že lcta sem na Kranjskem in donašajo trgovcu in na- biralcu lep zaslužek. Siična nod.ietja usia- novila so se pred kratkem v Beogradu, Zagrebu in slednjic" v Viariboru. Priporo- čljivo bi bilo zelo, da bi se v rnestu Ce- ljc ali njega bližnji okolici čimprcj za- snovalo jednako podjeljc Vsaj ravno mesto Gclje nudi s svojo ugodno lego tej panogi trgovstva najhvaležnejše po- Ije z obširnim obzor.ietn. Malo podjetne- ga in orgauizačnega Juha, i-ekai kapi- tala ter par suhih zracnih siiramb bi zadostovalo za priCetek. Posebrega strokovnjaškega znanja ni potreba, od"- jemalccv in povprašcvanja po blagu je žc sedaj pred pričetkoui sczone v izo- bilju nc samo iz tuzemstva, no vecini pač iz inozemstva (tudi za vugouske množine) po umcrjenih cenah. Tako sc podjetju ni treba bati r.iorebitnih nruspe- hov. Vitanje, zacetkom niarca 1922. R. Starovašnik. Razne vesti. Cudni jaguar. Nekega večera jc s(o- pil nek ^panski plemič iz Kordovc v iii-c-- nazerijo, kjcr ga je očarala lepa rnlaüa krotiteljica divjili zveri, ki ie silrio prc- tepala čedo jaguarjev. Informiral se ;c ter izvedel, da pripada dobri njadriilskl družini, ki pa jo kljub vsem naporom nl mogla odvrniti od tega čudnega po.sla. Zvcdel je obenem tudi, da jc njena pre- teklost neomadeževana. Plemič, ki je bil zaljubljen do uses, je ponudil lepi kiotiteljici svojo roko, katero .ie ta tuül sprejela ter postalu njegova žena. Sc- veda se mlada grofica r>o puroki ni veö pečala s krotenjem jaKutirjev. Osein dnl po poroki so sc razšli svatje in od tega due ni več mcsecev nihče več videl rnla- deffa moža. Cez par meseccv pa je pn- sel plemič nekega dnc na sodišče ter vložil tožbo za razporoko. Mlada grofica se namrec ni mogla ' odvaditi svo.iegn prejšnjega poklica, zaprla je v sobo lnc- sto jaguarja svojega moža ter ga za z;i- bavo — pretepala z bičem, kakor pre* zvcri. Mladi »jaguar« pa se jc, ko se rnu jc ponudlla ugodna prilika, pretvoril v «zajca« tor pobegnil k sodisču. Dliaška kuhiiija v Celiu ic sprejefa: •^)d g. Petra Majdiča, veletrgovca v Ce- ¦Iju, mesto venca umrlemu g. Anton« Xolencu, 400 K. Dijaška kuhinja v Celju je prejela od Sportnega kluba Celie 1000 K, tj. nad polovico dohodkov, ki ga ie imel klub od ledišča na Diehlovem posestvu. — Q. Fr. Zagoršak, župnik na Ptujski go- ri. je poslal 500 K. ki jih ie nabral o pri- liki srebrne poroke Fr. in Ter. Zunkovi- ča ter gostije Jak. in Roze Zdolšek. F- naka deleža sta dobili Dijaški kubinji v Ptuju in v Mariboru. Dijaška kuhinja v Celiu ie prejela od 16. do 28 febr. tl. razun že objavljenin daril se sledece prispevke: po 1500 K: Okrajni odbor Celje; po 500 K: Okrajni ctlbor v Šoštanju; po 400 K: trg. zadru- ga »Sloga« v Celju in pisama g. dr. Ju- ro Hrašoveca v Celju, iz neke kazcnsKe poravnave; po 300 K: g. Peter Mrav- lj;ik, lcsotržec v Vuhrcdu; po 240 K: solsko vodstvo v Vclcnju; po 200 K: x. dr. Rus, drž. pravdnika namestnik v Ce- lju; po 184 K: g. Al. Schechel. nadučitelj v Slovcnjgradcu, od iičiteljstva tanikaj- 5nje sole; po 120 K: X. Maks Wudier. ucitelj osnovne sole v Celju in g. (Jr. .lanko Rak, sekundarij bolnisnicc v Celju; po 100 K: g. dr. V. Hudelist. zdravnik v f3režicah, g. Iv. Rotner, dc- ki'.n v Skaiah, g. Jos. Lončarič, župnMt pri Sv. Lenartu nad Laškem, g. 1. Sulej,' trgovee v (iaberjjh, g. Fr. Kolenc, trg. v Celju (Nar. dom), g. Mat. ZemlJiC, župnik pri Sv. Tomažu pri Ormožii, oo- čina Žmarje, g. Rudolf Pevec. trgovee v Mozirju in. g. I. Prcsečnik, notar na \ ranskem; po 80 K: g. Rd. Kukec, po- scstnik v tulcu, g. Al. Randl, nadzornfe jtiž. žel. in g. Viktor Mohnjcc, mesar, o- ba v Celju, g. Al. Vrlmjak. kaplan v Ljubnctn; po 72 K: nameščenei davenc- ga okr. oblastva v Celiu (za febr.); po 60 K: uciteljstvo pri Sv. Lenartu nad Luškein (po g. nadučiteliu VendranimO in g. Beno Serajnik, ravnatelj mešv$. So- le v Celju; po 40 K: g. Mir. Ratej. kap^ Ian v Xalcu, g. Janko Kramar. učitelj cr- koliske sole v Celju in g. Iv. Razborniiv, žtjpnik na Keblu; po 20 K: g. Fr. Kalau, knliffovodja in g. Fr. Kramer, trßovcp oba v Celju ter g. Jože Cede, župnik V Studenicah; z nabiralno polo ie nabrav v Soštanju g. Iv. Lukman, učitelj 800 K, katere so darovali: po 200 K: g. Jos. Lampret, tovarnar in g. M. Zalar, !eso- tt-žec; po 120 K: g. Rudolf Ročnik, sosi- nik; po 40 K: g. Fr. Rajšter, posestnüi. K. Fr. Vrečko, trgovee in g. Iv. Senica, trgovec; po 20 K: gdč. Julči Fister, Oii- stu Jancžičeva in Cilka Trobejeva, uci- tcliice. gg. fv. Lukinau. Fr. Vrečko in Državnfl posredovaliico za dslo. funwtn Mamas u, stoinani» Stanje delovnega trga od 1. febr. do 28. febr. 1922. i i Ponudena Dela jc Posredo- Deiojena Neza- 9 Li _, , ... mesta islralo vanje razpolago posleni 1 ,?• Skupina poklicev ---------------------\,--------- --—— — ,2! ^* "ravo Elsa ribje olje 85 K. Elsa voda za usta 36 K, JE'.lsa kolonska voda 41 K, Hlso Sumskimiris 4i K, Ghj- «erln 0 in 30 K, I.jjsol. Liisoform 30 K, KineSkH faj 3 K, Lfsa mrfcsnl praSck lb K, Strap za podganc In mi&i po 8 in 12 K. EUGEN V. FELLER, lehrnar; STUBICA Dolnja, Elsa trg St. 356, Hrvaško. Veliko skladište PliSa moqueta, tkanina za pokučtvo, afriqua, strune, federa, gradla za ma- drace i rolete, jute, platna, čavala te svih tapetarskih potrebStina nudja 4-1 uz najnižje cijene J. OMERZO I DRUG Zagreb, Petrinjska 3, dvor.Telefon 21-83 Na malo! Na veliko! Sfroie 20 išonje befona felqvadno orodje po jede ske strpie žeezne biagajne I Ik, cement silt dinamif itiJziIiifiifrpDezzde» if. StUpiCD, bjiiau Gosposvetska c. I. Proda se posestvo lepa zidana hi§a, ena njiva, gozd in vrt, V4 ure oddaljeno od Celja. Naslov v upravi Nove Dobe. 282 2—1 3 sivalni strojil dobro ohranjeni, eden za čevljarja, drugi za krojača in tretji za šiviljo. Naslov: Na okopih 5tev. 11. 290 1 Sprejmeta se takoj dva pridna trgovska učenca iz poštene hiše in dobrimi šolski- mi spričevali v trgovino 386 1 3anbo Noras — Rogašha Slatina. I Vedno fino anglBšho blsgo y zalogü I L Maks Zabukošek # \ krojaškl raojster, Gankarjova ulica 2 ^\zgotavlja vsakovrstne obleke^ točno in solidno. -^ OS JETIfiA! Dr. Pečnik. Jetika in Dr. Pečnik Die Lungentuberkulose. Nemška izdaja je velezanimiva in se pro- daja v Nemtiji in v Švici. Kupite obe knjigi! Sprejmeta se takoj dva pridna učenca ki imata veselje do kleparske obrti pri Josip Cilensek9 kleparstwo v Lftškem. 4—3 : Kupujemo ' sfeklenice vsake vrste, toda samo snažne J- P, IWafkowie Celj®, Glavni trg 8 Frak - suknja, nova, se po izredno nizki ceni ppoda. Naslov v upravništvu. Vaša želja imeti res dobro in zanesljivo uro, je izpoln^ena, ako si preskrbite uro iz znane urarske tvrdke Siaitbtn.©!?. Prihranite si popravljanja in tudi jezo. Najfinejše ure iz nikla, srebra, tula, zlata itd. Naročne nre. 228 13—2 Bogata izbira verižic, prstanov, uhanov, naročnic, predmetov iz zlata in srebra vsake vrste. Zahtevajte cenik s siikami do Tvorniške tvrdke H. SUTTNER LJublfana ši. 9«3. Waz7ianilo. Vsem trgovcem, modistkam in c. ob- občinstvu naznanjam, da sem otvoril zalogo s Klobuki in slamnf ki v Celju, Gosposka ulica St. 4. 45—5 franc Cerar, tovarna klobukov in slamnikov vDomžalah Prodajolha prva moC za trgovino z mešanim blagom se takoj sprelme pri 229 2-1 Harolu Sima y Poljcanah. Legitimacije za Ounajslii velesejm 19. — 25. marca 1922. se dobijo v pisarni »Javnega skladišča in prevozne družbe d. d. v Celju« ob Savinji (carinarna). 269 3-3 Qficirski tlom CeljSki prireja ob sobotah ===== dfiiinhp nprPPP UfUiiUlliiv Vvvvlv za SYOje člane. Prvi večer se vrši v soboto IB. tm.ob 205? v prostorih oficir. doma Vsi čiani in Djih rodbine se vljudno vabijo. Delovodja: kapetan I. kl. Ivan A> Božič. Predsednik: pukovnlk Jovan Naumowic. Kot vodja za večje strojno mizarstvo se išče intel., energičen z;65 3-3 in zmožen niijster jug.državljan. Ponudbe na: Ljubljana, p. preda! 127. Korespondenl(inja) za Strassbourg se išče za slovensko-nemSko in po možnosti francosko korespon- denco in za druga pisarniška dela. Ponudbe s sliko, prepisi spri- čeval in curriculum vitae na naslov anončne ekspedicije Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ulica 5 pod »Strassbourg«. 2872-1 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem. da je po kratki bolezni umrl danes v Velenju v 76 letu svoje starosti naš dobri oče, stari oče, gospod ds*. Anton Žižek okrožni jsdrawnik. Zemeljski ostanki predragega nam pokojnika se prepeljejo iz Ve- lenja v Ormož, kjer se položijo v rodbinski grobnici k večnemu počitku. Velenje, dne 16. marca 1922. Dr. Branko ŽJžek, dr. Clril Žižek Bogdana Prekorgek. Olga Chladek sinova. hCeri. Ivan Prekoršek, Ivanka dr. Žlžekova, Inka dr. Žižekova zet- . sinahl. Alenčica, Tugomer in Branko PrekorSek, Ciril ŽlŽek, vnuki. Brez posebnega obvestila. Sfraji 6. iNOVA DOBA« Stev. 33. __ POSOJILNICA If CELJU Ustanovlj enct ;.'::';; marodmi dom Rezervnifondi in vrednost lastnih hi* Lez K 7,000.000. Eden najstarejših slOYenskih denarnih zavodov. Sprejema hranilne vloge na vložne knjižice in tekoči raöun ter jlh obrestuje najugodneje. O 1 ; Daja posojila na menice, vknjižbe in v tekočem računu. Otvarja trgovske in obrtne kredite. Financira industrij- | CbiQdluu ska podjetja. Obavlja vse denarne transakcije, daje vsakovrstne informacije brezplačno. EOnCbdEbcCbiOi '¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦BHIIBBUIIBBIIBBBBBgB I Stanje hranilnih vlog čez K 45,000-000. Rogistrov. krediina in stavbena zadrugazom.zaw. LSaIB»b Pveftemova ul. 15 V UWlJU "L&STNI DOM" Spi*ejema hranilne wloga in jM» obr&sftuje po 4Y2% &tipS in pol % od sto, proti odpovedi (5%) pet od sfcu. Stavbeni les večjo množinof kuptm: Trame 3/, do 13/ia col 4 do 12 /;/, paralelne deske prima 13 do 15 nun 4 do 5 w, late '¦"/^ rw/n 1 do 5 /77, »/„ /77/77 2 do 4 /n. — Ponudbe z navedbo cene in dimenzije na A. Pagell. Celle, Zavodna it. 49. 190 Prifvoroca se io-* ]anho Božič, Geije W iraien goatilne „Branlbor". ~^| Špecerija, kolonijalno blago in dež. pridelki! Cene zmerne. Postrežba točna. Hlecnih O urar in juwelii* O I Celje, 61avni trg \\. 4 I (prei Pacchiaffo). 7 Kostanjev !§§ kupuje po dnevnih cenah naj- višje izvozna trgovina Ernest Marine« Celje, Kapucinska ul. 3, enako tudi druge vrste lesa, 243 posebno fesan les» 3.3 20 mm irv z motonnm obrotom. Naročila sprejema M1HA KUS, Glavni trg št. 5. Postrežba hitra ! Lastnik motorja: FRANJO GAJŠEK Elektromotorje 276 3-1 ^a- lKmetijstnro in olbr»ti priporoča tvrdka Indusfrijsko-električno podjetje inž. Turnšek & Co. v LJUBLJANI, Sodna ulica stew, I. PodFUžRicavlHflHIBOHU, illehsandFOua cesta W, EdisonSihs Motorji so y zalogi, so prvovrsten f abrikat in se zanje jamci. Kot vodja za večje podjetje se išče in- tel., energičen, zmo- 3-3; žen in izprašan lewi ijster, jug.državljan. Ponudbe na: Ljubljana, p. predal 127. Ü126 50-7 CM ip vsnymsT ^/I l^lari PRIfflNO SOLIDNA POSTREŽBA FRÜN3Q F9G9NEL - CEL1E Gosposka ulica 96. nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi ta- koj ali pozneje dobroidočo trgovino ali gostilno ali oboje skupaj, kje v bližini fame cerkve v Sav. dolini ali v Celju. Ponudbe naj se blagovolijo poslati na naslov St. 895 poStno ležeče Slovenska Bistrica. 288 1 i Stavbeno in galanterijsko kleparstvo I Franjo Dolžan Kralje Petra cesta CELJE Kpalja Petra oesta iZvrsuje vsa dela točno in soKitlno. S S S Cene zmerne« I 53 Proraduni na razpofago. 52—11 SU«NO 82 50—« ppistno č&ško za vnoftke in volneno za žeitske obleke in pazno manufak« turo kupite v*adi dinektnega import« po čudovito nizkih cenah samo v veletrgovini in razposiljaSnici R. Sterniecki. Celje. 4h Projekte kakor tudi ixvrsztev ; irodnih naprav za izkoriščanje vodnih sil i po najmodernej^th principih na podlaffi 25 ietnih izkušenj v predmetnf stroki i „SLOGRAI>^ i slovenska gradbena in indusfpijska d. d. ! Ljubljanai j tehnična pisarna v tovarni Kericič, Sp. Šiška ! Telefon interurban at. 180. 175 3- : IVgovina z Qalante^ijskim in modnim blagom, « > ženskim in mo&kirti pei-ilom ier igpačami <1 J| FRANC KRAMAR 144 50-7 poprej Prica & Kramar ]| Na drobno f CELJE Na detoelo« Jj Zaloga cigarotnih papirčko« in stpočnic^ fi w 104-22 oglejte si manuf akturnc trgovino J. KCTJrHSZ Celje - Gaberje 16, nasproti vojašnici kralja Aleksandra Priporoča se vsem odjemalcem: na drobno in debelo« Dospela je velika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer . sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manufakturno blago, __ ------------¦———¦¦^|^"™—^^——»—»—i——^-