V 30 dneh 30 številk 4 strani ob ponedeljkih in dnevih po prazniku © strani ob delavnikih ® strani ob nedeljah za borih 12 dinarjev metežiio nudi v Sloveniji samo „GLAS NARODA" Mesečna naroCnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 2B. Tel.: 2566, int. 3060 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 €a LAS Uprava: Gajeva 1, Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 NARODA Št. 168 izhaja vsak dan V Ljubljani v sredo, dne 16. oktobra 1935 Današnja številka vsebuje: Pred sestankom parlamenta Učinki strupenih plinov na človeško telo Drzen roparski napad Mariborski sadni sejem Tržišče z jajci in perutnino Rokopisov ne vračamo Leto I. Pred abesinsko protiofenzivo Italijani bombardirajo na jugu Zbiranje abesinskih žet na severni fronti agencija o abesinskih vdorih v Eritrejo — Pred sestankom parlamenta Beograd, 14. oktobra. V nedeljo, 20. oktobra bo otvorjeno v smislu določil naše ustave z ukazom kraljevega namestništva redno zasedanje narodne skupščine, ki je bila izvoljena pri petomaj-skih volitvah. Veliko zanimanje, ki vlada v vseh političnih krogih za to zasedanje, poteka v glavnem iz dveh motivov. Prvi motiv je brez dvoma volitev novega skupščinskega predsedstva, ki se mora izbrati ob vsakem rednem sklicanju skupščine. V to svrho so sklicali vsi obstoječi parlamentarni klubi svoje seje, ki se bodo vršile že v petek 18. t. m. Skupščina poslancev, ki podpira sedanjo vlado g. dr. Stojadinoviča, bo postavila po izjavi nekaterih njenih vidnejših članov, svojega kandidata izven dosedanjega skupščinskega predsedstva. Ostali parlamentarni klubi pa bodo vztrajali pri dosedanjemu predsedniku, v katerem vidijo zaradi njegovega osvedočenega jugoslovanskega patriotizma, objektivnosti in širokogrudnosti najboljšo osebnost za nadaljnje vodstvo narodne skupščine. Vlada se radi predstojećih Volitev še ni izrazila in bo prepustila, kakor izgleda, odločitev svojemu klubu. Vlada stoji namreč na stališču, da so volitve predsedstva v parlamentu interna stvar skupščine same, ker ne zavisi njen obstoj od opredelitve narodne skupščine. Vendar se baglaša, da bi zmaga kandidata skupščinske opozicije povzročila tudi izvestne konsekvence, od katerih bi.zaviselo nadaljnje delo v parlamentu. Drugi vzrok splošnega zanimanja za sestanek parlamenta je delo, ki ga mora skupščina v teku tega zasedanja opraviti. Pravosodno ministrstvo je izdelalo v svojem delokrogu več zakonskih načrtov, ki jih je predložilo narodni skupščini v odločitev. V prvi vrsti bo narodna skupščina odločala o konkordatu, ki je bil nedavno Podpisan med sveto stolico in našo državo. Konkordat je bil predložen narodni skupščini že prošli mesec. Zato se pričakuje, da bo narodna skupščina na eni izmed svojih tednih sej sprejela konkordat, ki bo potem tudi publiciran v javnosti. Poleg konkordata bo skupščina odločala o novem zakonskem osnutku trgovinskega zakona, zakona o čekih in menicah in o načrtu zakona o korupciji. Notranje ministrstvo bo, Po izjavah članov kr. vlade, predložilo v hajkrajšem času tudi zakon o banovinskih samoupravah. Poleg tega čakajo narodno skupščino ogromni skladi prošenj in pritožb, katerih število raste v tisoče. Za rešitev vseh teh zakonskih načrtov, prošenj bi pritožb bi potrebovala skupščina skoraj biesec dni vzdržnega dela. V mesecu no-vembru pa bo predložen skupščini od strani finančnega ministra že novi predlog za broračun za leto 1936./37. Ta predlog zakona bo predložen najprej v razpravljanje bred finančni odbor, ki bo izdelal o tem sVoje mišljenje. Narodna skupščina bo morala v nadalj-bem svojem delu izbrati izmed sebe tudi bosebne odbore, ki bodo pretresali načrte ikonskih uredb o tisku, zborovanjih, dogovorih in društvih ter o novem volilnem j^du za volitve narodnih poslancev. Vlada, ki je dobila za te zakonske uredbe pooblačilo od strani narodne skupščine, je dosegi proučila že mnenje pravnih strokovnjakov, zato se pričakuje, da bo omenjene .ikonske uredbe čimpreje predložila v odo- ritev posebnim skupščinskim odborom. t Narodno skupščino čakajo torej v novem j.e?hem zasedanju velike naloge. Povoljna j^sitev teh nalog zavisi vselej od delavoljne n* delazmožne večine, ki bo v sporazumu ^ vlado izvrševala zakonodavno oblast, v V0]r.ist države in naroda, ki ji je pri zadnjih j ktvah dal svoje zaupanje. Samo z obo-t ^ffanskim sporazumom bo ustvarjena i ka večina i omogočeno uspešno delo v l^iamentu. Misel na razpust parlamenta bit>na razPis novih parlamentarnih volitev kon nikake prave osnove in je bila tudi Sedi?Vn° demantirana tako od strani pred-gjj, >ka kralj, vlade, kakor tudi od dru-lajlaCcJan?v vlade. Sedanja vlada g. dr. Mi-lo g ^tojudinovića je po deklaraciji, ki smo i v parlamentu, delovna vlada, ki se London, 15. oktobra, n. Agencija Reuter poroča: Čeprav včeraj ni prišlo do nikakih večjih vojnih operacij na fronti, so vendar Italijani dosegli nekaj uspehov, kar dokazujejo predaje raznih abesinskih poglavarjev, padec Aksuma in bombardiranje krajev, ki ležijo 150 kilometrov južno od Hararja, po italijanskih letalih. Kakor vse kaže, nameravajo Italijani iz Somalije prodreti do železniške proge Džibuti-Addis-Abeba. Iz Ogadena prihajajo vesti o veliki bitki med večjimi italijanskimi oddelki in nekim abesinskim plemenom v bližini meje angleške Somalije. Po vesteh iz Hararja so italijanska letala bombardirala kraje v pokrajinah Dagaburu, Sesebani in Harabigitu, ki ležijo v razdalji 150 do 250 km južno od Hararja. V Hararju so oblasti izdale nove stroge odredbe za obrambo proti letalskim napadom. Zgradili so celo vrsto podzemskih zavetišč za vojsko in prebivalstvo. Italijani se doslej pri bombardiranju posameznih krajev niso posluževali plinskih bomb. Harar se prazni Harar, 15. oktobra. AA. Vse ženske in vsi otroci so zapustili Harar in se v dolgih povorkah napotili v okoliške hribe. Tudi več tujih novinarjev in fotografov je zapustilo mesto; opaža se, da njihovi živci resno popuščajo. Kal pravi general NasibuT Vrhovni poveljnik abesinske armade v Oga-denu general Nasilni je pred svojim odhodom na južno fronto izjavil: Nikoli si Italija ne bo osvojila Abesinijc, razen če nas vse do zadnjega pobije. Tudi če kdaj prodro do bližine Hararja, ga ne bodo nikoli mogli zavzeti in utrditi se na visoki planoti. Nesporno je. da zelo trpimo od sovražnikovega ognja v odseku Ualualu in Gerlogubi, vzlic temu se pa dobro držimo. Zveze prekinjene Addis-Abeba, 15. oktobra. Posebni poročevalec agencije flavas poroča: V prestolnici se širijo najraznovrstnejši glasovi o položaju na bojiščih. Od 10. oktobra dalje ni bila objavljena o operacijah nobena uradna ali poluradna vest. Zveze med severno fronto in Addis-Abebo so še zmerom prekinjene. Vesti, ki jih je mogoče dobiti iz posebnih virov, so zelo redke. Kolikor se je moglo včeraj izvedeti, je položaj vojske generala Kase v pokrajini Agami zelo delikaten in pravijo, da so jo italijanske čete obkolile. Vlada ne more teh vesti niti potrditi niti demantirati. Nove Sete Dan za dnem prihajajo iz centralne in zapadne Abesinije v prestolnico poglavarji posameznih pokrajin z velikimi oddelki vojaštva. V okolici abesinske prestolnice tabori kakih 50.000 vojakov. Te čete so druga rezerva, ki bo posegla v boje šele, če bi "oložai na posameznem bojišču postal ■ ■'sebno kritičen. Cesar pojde na fronto Havas poroča: Vojni minister ras Mulugeta odide te dni v Desie, odkoder pojde z novo ustanovljeno armado na severno front'1. Odhod cesarja Haila Selasija na bojišče še ni določen. V abesinskih uradnih krogih trde, da se bo vojna v pravem smislu besede začela šele po odhodu cesarja Haila Selasija na bojišče. Vtis je, da se Abesinci pripravljajo na veliko protiofenzivo, ki se bo pričela prve dni prihodnjega tedna. Francoska porožila o vdorih Abesincev Pariz, 15. oktobra. Agencija Havas je prejela naslednje poročila iz Rima: Italijanske vojaške oblasti v Vzhodni Afriki se sedaj bavijo z vprašanjem, kako bi iz askarskih in drugih domačih oddelkov sestavile posebne četniške skupine, ki bi imele posebne naloge. Na abesinski fronti zadnje dni ni bilo nikakih večjih operacij. Pri Omagerju na skrajnem zapadu Eritreje je prišlo le do neznatnih spopadov z Abesinci. ki so preko reke Setit (Takaze) vdrle na eritrejsko ozemlje. Italijanska vojska je doslej zavojevala ozemlje, ki meri 4000 kv. km in pripada deželi Tigre. opira na sedanji parlament. Zato je razumljivo, da se v toliki meri posveča pozornost predstojećemu rednemu zasedanju parlamenta. Džibuti, 15. oktobra. Poročevalec agencije Havas v Džibutiju potrjuje vesti, da so abesinske čete vdrle v italijansko Eritrejo v bližini francoske Somalije ter tako ločile večji oddelek italijanske vojske, ki šteje nekaj tisoč ljudi in se je utrdil na svojih položajih južno gorovja Musa Ali, od njegove baze. Italijanom je pričelo primanjkovati vode in živeža. Addis-Abeba, 15. oktobra. Kakor poroča agencija Reuter bo poslanik Vinci bržkone jutri odpotoval iz abesinske prestolnice. Italijanski konzul v Magali prispe s svojim osebjem jutri v Hadamo, od koder bodo nato skupno s poslanikom Vincijem s posebnim vlakom odpotovali v Džibuti. Rim, 15. oktobra. Agencija Stefani poroča: Za mir v Abesiniii Pariz, 15. oktobra, r. Predsednik vlade Laval je danes dopoldne sprejel apostolskega nuncija, italijanskega in angleškega poslanika. Kakor se doznava, je Laval konferiral o položaju, nastalem zaradi italijansko-abesinske vojne. V političnih krogih trde, da je Laval v razgovoru z italijanskim poslanikom, trajajočim več ko eno uro in v razgovoru z britanskim poslanikom, trajajočim skoraj dve uri, skušal najti možnost za sporazum med stališči zastopnikov treh velesil, da se končajo boji v Abesiniji. Razen tega naglašajo, da bo Francija, kakor je Laval že v Ženevi izjavil, izpolnila svoje mednarodne obveznosti in da že pripravlja gospodarske in finančne sankcije proti Italiji. Vzlic temu pa francoski ministrski predsednik ni izgubil upanja, da bi se dal snor urediti s prijateljskim sporazumom in gredo vsa njegova prizadevanja, kakor vse kaže, prav v to smer. Nova pododbora za proučevanje sankcij Ženeva. 15. oktobra. w. Pododbora odbora za koordinacijo sankcij, ki imata proučiti gospodarske sankcije in vprašanje kompenzacij, se bosta danes konstituirala. V prvem odseku bodo zastopniki Portugalske. Francije, sovjetske Rusije, Poljske, Španije, Kanade, Nizozemske, Švedske, Švice, Argentine. Belgije, Turčije, Romunije in Mehike, v drugem pa delegati Portugalske, Francije, sovjetske Rusije. Poljske. Španije. Jugoslavije, Južne Afrike, Grčije in Romunije. Varšava, 15. oktobra, š. Nova poljska vlada je imela včeraj svojo prvo sejo, ki se je pa zunanji minister Beck ni udeležil, ker se je močno prehladil. Kakor se izve. je ministrski predsednik Koscialkowski obrazložil osnovna načela svojega programa. Razpravljali so podrobno o načrtu zakona o novih pooblastilih, ki naj se dajo predsedniku republike. Sodijo, da bo v kratkem pričelo izredno zasedanje senata in sejma, ki bosta omenjeni zakonski načrt takoj sprejela. Po prvi seji nove vlade je ministrski predsednik Koscialkowski sprejel novinarje in jim dal daljšo izjavo o programu svojega kabineta. Vlada bo s sodelovanjem parlamenta zastavila vse svoje sile za gospodarsko obnovo države. Odločno bo čuvala načela, ki so bila uveljavljena v notranji in zunanji politiki. Neumorno bo delovala predvsem za ohranitev miru med vsemi narodi sveta. V finančnem pogledu bo za vsako ceno očuvala slabilnost poljske valute in varnost vlog. Na gospodarskem področju se ne bo spuščala v nikake eksperimente. Skušala bo doseči ravnotežje v proračunskem gosoodarstvu in oiačiti poslovni promet v državi. Končno, je poudaril, bo z gradnio novih cest pripomogla k zaposlitvi mladih ljudi. Slawek na našem Primorju Varšava, 15. oktobra. AA. Dosedanji ministrski predsednik polkovnik Slawe!; odpotuje danes na jugoslovansko Primorje, kjer ostane nekaj tednov. — Kai pravi francoska Vinci odpotuje danes? Ministrstvo za tisk in propagando objavlja devetnajsti komunike: Včeraj dopoldne in popoldne so italijanska letala pregledovala ozemlje južno od Makabe. Obenem so letala ponekod metala bombe in na ta način razpršila skupine sovražnih vojakov, ki so korakale proti severu. Prav tako so metala bombe na taborišče v okolici Ambalagia, kjer je bilo kakih 300 šotorov. Naposled so letala bombardirala skladišče municije v Belmarjanu. Skladišče je bilo docela uničeno. V zapadnem nižavju se domačini še vedno predajajo. General de Bono je obiskal vse dozdaj zavzeto ozemlje. Povsod so mu pri tej priliki priredili ovacije in mu je prebivalstvo izjavljalo svojo zvestobo. Predlog št. 2 glede finančnih sankcij, ki ga je odbor za sankcije sprejel, se glasi: Da bi se olajšale vladam članic DN obveznosti iz čl. 16. pakta DN, bi bilo primerno, če bi že sedaj sprejele tele naredbe: Vlade članov DN bodo takoj izdale vse potrebne ukrepe, da onemogočijo te-le operacije: 1. Vsa direktna ali indirektna «osojila italijanski vladi in vsak razpis posojil, ki ga v Italiji sami ali drugod direktno ali indirektno razpiše'italijanska vlada. 2. vse bančne ali druge kredite za italijansko vlado, prav tako preprečitev nadaljnjih predujmov itd.. 3. vsa posojila za javnp korporacije, pravne osebe na italijanskem ozemlju in vsakovrstna posojila v Italiji in drugod. 4. vse bančne in druge kredite za javne korporacije ali telesne ali pravne osebe na italijanskem ozemlju, 5. emisije delnic ali zbiranje glavnic za javne ustanove, telesne ali pravne osebe na italijanskem ozemlju. 6. vlade bodo poskrbele, da se preprečijo vse prejšnje operacije, sklenjene potom posrednikov kakršnekoli narodnosti. Friporoča se vladam, naj takoj izdajo ukrepe, ki jih je mogoče izvajati brez novih zakonodajnih aktov. Prav tako naj izdajo vse praktične ukrepe, da jih lahko prično izvajati z 31. oktobrom 1935. Vlade, ki tega iz zakonodajnih razlogov ne morejo storiti, naj s«<>roče konferenci notom generalnega tajništva, kdaj bodo to mogle štor.... Vlade naj obenem čimprej sporoče preko generalnega tajništva, kaj so ukrenile. — Del boig. zarotnikov izpuščen Sofija, 15. oktobra. AA. Kakor poročajo je bilo včeraj izpuščenih iz zaporov 12 »Pladnev-cev«. ki so bili aretirani v zvezi s preiskavo proti zarotnikom Damjanu Velčevu in tovarišem. Med drugimi so bili izpuščeni bivši minister Hristo Stojanov, bivši idrektor lista »Plad-ne« Vlkov, član izvršnega odbora razpuščene »Zemljoradniške stranke Aleksandra Stambolij-skegac Vanče Tribunov in drugi. V zaporih pa so še nadalje pridržali bivša zemljedelska narodna poslanca Georgija Dimitrova in Bumbarova. Ostavka klaipedskega guvernerja Berlin. 15. oktobra. AA. >Berliner Tageblatt« poroča, da je guverner Klajpede Knrbauskas podal ostavko na svoj položaj. Na razpolago kralju Juriju Atene, 15. oktobra. AA. Bivši zunanji minister Georgios Strait je odpotoval v London. Grška vlada ga je stavila na razpolago N j. Vel. kralju Juriju II. kot svojega posebnega zastopnika. Vremenska napoved Novosadska napoved za sredo: Jasno vreme s hladno nočjo. Zjutraj megleno v dolinah. Najnižja temperatura v Ljubljani je bila včeraj 8.3 C, najvišja 16.3 C. Solnce vzhaja ob 5.54, zahaja ob 16.53. Laval še vedno upa va?»; mg»- V"".... ..... vors v Parizu Ženeva ie izdelala predlog finančnih sankcij Program nove poljske vlade Dnevni red zasedania Narodne skupščine Beograd, 15. oktobra, b. Narodna skupščina se sestane 19. t. m. Na ta dan se bo z ukazom kraljevega namestništva zaključilo dosedanje zasedanje. Naslednji dan 20. oktobra se bo sestalo narodno predstavništvo k rednemu zasedanju. Tej seji bo predsedoval po letih najst#rejši narodni poslanec. Začasni predsednik bo odstopil svoje mesto novemu predsedniku, čim bo ta izvoljen. Po rekonstruiranju predsedništva bo parlament zopet zaključen. Na naslednji seji bodo izvoljeni stalni skupščinski odbori, t. j. verifikacijski, administrativni, imunitetni, finančni, ter odbor za prošnje in pritožbe. Prihodnje zasedanje narodne skupščine zanima v veliki meri tudi politične kroge izven parlamenta. To zanimanje ima svoj glavni vzrok v tem, ker je v zadnjih dneh začela krožiti verzija, da je kraljevska vlada pripravila načrt zakona o izmenjavi političnih zakonov po danem pooblastilu, ki ga je že poprej dobila od narodne skupščine. Obveščeni politični krogi potrjujejo, da je delo na izdelavi zakonskih načrtov volilnega zakona in zakona o društvih, shodih in dogovorih ter zakona o tisku, v glavnem že gotovo. To je dalo povod, da se misli na to, da bo vlada ob priliki sedanjega sestanka narodne skupščine stavila na dnevni red tudi volitev posebnih parlamentarnih odborov, ki bodo sodelovali po danih pooblastilih pri izdelavi teh političnih zakonov. Volitev teh odborov se po obvestilih, ki smo jih prejeli, izvrši takoj po konstituiranju skupščinskega predsedstva. čl. 17. zakona o poslovnem redu v narodni skupščini predvideva te odbore nazivajoč jih posebne odbore. Delegariie gospodarske MA Beograd, 15. oktobra. AA. Jugoslovanska delegacija na 6. zasedanju gospodarskega sveta Male antante je sestavljena takole: Predsednik St. Pelivanovič, direktor trgo-vinsko-konzularnega oddelka ministrstva za zunanje zadeve, člani: dr. Milan Todorovič, vseučiliški profesor v Beogradu, inž. Zdravko Vaskovič, načelnik prometnega ministrstva, J. Radulovič, svetnik finančnega ministrstva, in dr. S. Obradovič, svetnik ministrstva trgovine in industrije. Tajnik delegacije je dr. Macan, tajnik jugoslovanskega nacionalnega odbora. Za eksperte so bili imenovani: 1.) Za vprašanja o plovbi po Donavi: inž. Sr. Vukasinovič, vršilec dolžnosti direktorja Rečne plovidbe, inž. Trebinjac, direktor Rečne plovidbe v pokoju, Pavle Petraeek, načelnik direkcije Rečne plovidbe, Lj. Debaijevič, načelnik, Dragoljub Milušič, tajnik direkcije Rečne plovidbe, in R. Dregovič, bivši svetnik; 2.) Za železniška vprašanja: D. Popovič, bivši svetnik prometnega ministrstva; 3.) Za izenačenje trgovinskega prava: dr. Milan Škerlj, vseučiliški profesor iz Ljubljane; 4.) Za industrijska vprašanja: inž. Arseni- jevič, tajnik ministrstva trgovine in industrije, dr. Djordje ćurčić, glavni tajnik centralne industrijske korporacije, in doktor Stevo Popovič, tajnik Industrijske zbornice v Beogradu; 5.) Za vprašanja o normalizaciji prometa: inž. Dušan Tomič, vseučiliški profesor iz Beograda, inž. Vasic, vseučiliški profesor iz Beograda, inž. Lan-coš, inspektor ministrstva za gradbe, in polkovnik Dušan Negovan; 6.) Za vprašanja o poštno-brzojavno-telefonski službi: Josip Tutek, načelnik poštnega ministrstva, in 7.) Za konvencijo med Češkoslovaško in Jugoslavijo v svrho odprave dvojnega obdavčevanja v področju dednega nasledstva: dr. Stegenšek, svetnik finančnega ministrstva. češkoslovaško delegacijo sestavljajo predsednik J. Friedman, izredni poslanik in opolnomočeni minister ter 14 članov. Rumunsko delegacijo pa sestavljajo predsednik N. Teodorescu, bivši minister in 15 članov. Politični utrinki Vse, kar je pravi Nedeljski »Slovenec« v uvodniku kritizira delo pohorske akcije in prihaja pri tem tudi do sledečih ugotovitev: »Sedanja vlada ni prizadela dosedaj nikomur nobene krivice in je tudi ne bo in tudi v Sloveniji ni še nikomur naredila prav nobene krivice ali česarkoli, nad čemer bi bil kdo upravičen se pritoževati. Nihče ni bil konfiniran, nihče ni prišel pred sodnijo, nihče ni policijsko preganjan ali samo osumničen in šikaniran, nihče ni proti zakonu in zahtevam javnega interesa in pravice, ki zahteva primerne reparacije za storjene krivice, bil odpuščen ali prestavljen, tako da bi se smel smatrati za političnega preganjanca ali za mučenika, ki je protizakonito kaznovan. Brez organiziranih političnih strank ni politike V Belanovici je bila v ponedeljek cerkvena svečanost, ki ji je prisostvoval tudi g. Djura Jankovič, minister za šume in rudnike, ki je med drugim dejal tudi tole: »Politike ni mogoče voditi brez organiziranih političnih strank. Napaka g. Jevtiča je bila, da ni ustvaril politične platforme, pač pa se je pri volitvah naslanjal na osebnosti in ne na organizacijo. Bratje Hrvati so šli na petomajske volitve po programu in ne kot organizacija. Napaka g. Jevtiča je bila, da ni storil ravno tako. Imamo dovolj izkušenj, kaj značijo programi, ki se vodijo iz kabineta. Mi tega nečemo. Mi smo prišli na vlado v trenotku, ko smo dobili še enega sovražnika, krizo kruha. Kraljevska vlada se bavi z vprašanjem, kako naj prehrani vse stradajoče državljane, ker je za to potrebno ogromnega denarja. Ker tega denarja nismo imeli, smo morali s težkim srcem reducirati uradniške plače. Mi bomo varčevali v vladi, vi na vaših domovih, vsak na svojem mestu. Shod opozicije v Sabcu Beograd, 15. oktobra, b. Za konferenco združene opozicije, ki bo prihodnjo nedeljo v Sabcu, vlada v tukajšnjih političnih krogih veliko zanimanje. Na tem shodu bodo govorili vsi najvidnejši prvaki združene opozicije in pričakuje se, da bo tudi voditelj združene opozicije dr. Vladko Maček poslal na ta shod svojega posebnega delegata, ki ga bo zastopal. Hmelj Uradno poročilo tržnega nadzornika: Žale«, 14. oktobra. Dane«, spričo pičlo 10%-ue množine letošnjega pridelka, ki je pri hmeljarjih sploh še na prodaj, je v Žalen ponudba skoraj povsem izostala in razpoloženje bolj mirno. Kupčija se je v splošnem v Savinjski dolini vršila samo po nakupovalcih enega inozemskega komisijonar-ja, ki je iskal drugovrstno blago po Din 24'— do Din 25'—. Ostali komisijonarji čakajo na ponovna naročila, v kolikor morda ne kupujejo manjših količin na lastni riziko. Računajo, da bode ob količkaj živahnejši kupčiji tega meseca prodan ves letošnji pridelek, v kolikor ta ni v rokah hmeljarjev, ki običajno in vsakega leta bolj ali manj sirastno špekulirajo. Knez-namestnik je odpotoval Ljubljana, 15. oktobra. Z današnjim ori-ent-ekspresom je potoval skozi Ljubljano Nj. kr. Visočanstvo knez-namestnik Pavle, ki je namenjen v Pariz in London. Kneza-namestnika spremlja minister dvora g. Antič. Spiremembe v konzularni službi Beograd, 15. oktobra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. z ukazom kr. namestništva na predlog ministrskega predsednika in zunanjega ministra so premeščeni: za načelnika konzularno gospodarskega oddelka v 3. skupini 1. stop. pri zunanjem ministrstvu Svetislav Fredič, generalni konzul 3. skup. 2. stop. na generalnem konzulatu v Milanu, za generalnega konzula 3. skup. 1. stop. na generalnem konzulatu v Milanu Svetozar Rašič, svetnik 3. skup. 1. stop. na poslaništvu v Berlinu, za generalnega konzula 3. skup. 2. stop. na generalnem konzulatu na Reki Vladislav Kojič, generalni konzul v 3. skup. 2. stop. na generalnem konzulatu v Trstu, za svetnika v 3. skup. 2. stop. zunanjega ministrstva dr. Niko Miloševič, generalni konzul iste skupine in stopnje na generalnem konzulatu na Roki, za generalnega konzula v 4. skup. 2. stop. generalnega konzulata v Trstu Vukašin Ži-votič, svetnik iste skupine in stopnje v zunanjem ministrstvu, za generalnega konzula v 4. skup. 2. stop. generalnega konzulata v Bratislavi Miloš Kičevac, svetnik iste skupine in stopnje v zunanjem ministrstvu, za tajnika v 5. skupini v zunanjem ministrstvu Branko Dimič, konzul iste skupine na generalnem konzulatu na Reki, za tajnika v 5. skupini na poslaništvu v Pragi Branislav Dimitrijevič, konzul iste skupine na generalnem konzulatu v Trstu, za tajnika v 5. skupini v zunanjem ministrstvu Djordje Djurišič, tajnik iste skupine na poslaništvu v Pragi, za tajnika v 5. skupini v zunanjem ministrstvu Stojan Živadinovič, konzul iste skupine na generalnem konzulatu v Diisseldorfu, za tajnika v 5. skupini v zunanjem ministrstvu Luka Lukovič, tajnik v 5. skupini na poslaništvu na Dunaju, za tajnika v šesti skupini na poslaništvu na Dunaju Dobrivoje Majdanac, tajnik iste skupine v zunanjem ministrstvu, za vicekonzula v šesti skupini na generalnem konzulatu v Čikagu Rastko Petrovič, tajnik iste skupine v zunanjem ministrstvu, in za konzula v peti skupini na generalnem konzulatu v Diisseldorfu Nikola Nedič, tajnik šeste skupine v zunanjem ministrstvu. Politične vesti Beograd, 15. oktobra, b. Predsednik izvršilnega odbora JRZ g. Aca Stanojevič je odpotoval davi v Knjaževac. V spremstvu g. Stanojeviča je odpotoval tudi bivši minister Krsta Miletič ter industrijalce Dragomir Sabunovič. G. Stanojevič se bo v Knjaževcu mudil par dni, nato pa se zopet povrne v Beograd. Beograd. 15. oktobra, b. Šef pisarne JRZ Miloš Ivkovič je obiskal danes dopoldne ministra za notranje zadeve g. dr. Antona Korošca. Danes je obiskal ministra dr. Korošca tudi minister za gradnje inž. Miloš Bobič, ki je predhodno obiskal tudi mini- ■a Zakaj godrnja njegovo gospodinja? Zofo, ker snovi, ki jih z znojem Tzločo koža, posebno trdno prilepijo nesnago na perilo Toda čemu jeza? Soj Zlatorogovo terpentinov© milo s svojo obilo in gosto peno z lahkoto razkroji vsako, pa tudi to nesnago. Perilo je po pranji; kakor novo, snežno belo in duhteče. Q] g%BCtCJH?g°v°TERPENTINOVO MILO stra dr. Kreka. V zvezi s temi obiski smo obveščeni, da se dela na končni prijavi JRZ. Delo na organiziranju stranke je po izjavi glavnih voditeljev JRZ že končano in se smatra, da je g. Stanojevič odpotoval danes domov v Knjaževac potem, ko je bilo to delo že končano. Pričakuje se, da bo nova stranka končno prijavljena že nocoj ali najpozneje tekom jutrišnjega dne. Beograd, 15. oktobra. V notranjem ministrstvu so danes s strani JRZ izročili prošnjo za dokončno potrditev stranke. Vlogo je podpisal g. Aca Stanojevič kot predsednik izvršilnega odbora JRZ s tovariši ustanovitelji JRZ. V dokaz, da se je stranka organizirala, je vlogi priloženo gradivo iz 250 srezov, kjer so popolnoma izvedene organizacije krajevnih odborov. Vse te organizacije so porazdeljene na vseh devet banovin in na področje Beograda, kar pomeni, da so še preko zakona izpolnjeni vsi pogoji, kajti zakon zahteva za dokončno potrditev prijave, da je organiziranih odborov vsaj v polovici od celotnega števila srezov v državi, ki znaša 343, in pa v najmanj šestih banovinah. General Peter živković obolel Predsednik narodne skupščine pri dr. Stojadinoviču Beograd, 15. oktobra, b. Predsednik narodne skupščine Stevan Čirič je danes dopoldne obiskal predsednika vlade g. dr. Sto-jadinoviča. Kakor smo informirani, je ta sestanek v zvezi s sklicanjem narodne skupščine. Razprava o znižanju uradniških plač Beograd, 15. oktobra, b. Danes dopoldne je bila seja ekonomsko-finančnega odbora ministrov. Seji so prisostvovali prometni minister Mehmed Spaho, minister za šume in rudnike Djura Jankovič, minister za kmetijstvo Svetozar Stankovič, finančni minister Dušan Letica in minister brez portfelja dr. Miha Krek. Kakor smo izvedeli, je odbor razpravljal v prvi vrsti o finančnem efektu uredbe o znižanju uradniških plač. Razen tega je odbor pretresal tudi uredbo o maloprodaji in oskrbovanju kmetov z drvmi iz državnih gozdov. Ta uredba se bo pretresala še na eni izmed prvih sej ministrskega sveta. Vozne olajšave Beograd, 15. oktobra, AA. Z odlokom generalnega ravnateljstva državnih železnic je dovoljena olajšava za prevoz okroglega lesa iz Dolnje Lendave do Barca, s tem, aa je plačati voznino najmanj 10.000 kg po postavki 12.40 Din za 100 kg. Nadalje je dovoljena olajšava za prevoz obdelanega lesa od Dolnje Lendave do Barca in do vseh postaj vzhodno, severovzhodno in jugovzhodno od proge Nova Kapela—Osijek, gl. kol.—Beli Manastir—Baranjsko Petrovo selo in vse vmesne postaje na tej progi. Pri plačilu voznine za najmanj 10.000 kg je vpoštevati postavko razreda 52 zmanjšano za 25 »/«. Te olajšave veljajo samo za pošiljatve tistih podjetij, ki se pismeno obvežejo, da bodo vse svoje pošiljatve v navedenih relacijah prevažale samo po državnih železnicah. To vendar ni v skladu s sestankom gospodarske MA! Beograd, 15. oktobra. Zavoz za pospeševanje zunanje trgovine poroča, da je v češkoslovaškem uradnem listu od 10. oktobra t. I. izšel razglas kmetijskega ministrstvu, po katerem se s takojšnjo veljavo poveča takso za fitopatološki pregled uvoženega sadja s 70 vinarjev na 2T0 krone za 100 kg. Uradna taksa za manipulacijo ostane^ tudi v bodoče 500 kron za vagon. To povišanje pristojbine pomeni v praksi, da bo odslej naše sadje obremenjeno s približno 800 kronami, namestil dosedanjih 650 do 700. Zavod je že storil potrebne koraku, da se te takse znižajo in olajša izvoz našega sadja na Češkoslovaško. Odlikovanja Beograd, 15. oktobra, b. Odlikovan je z redom sv. Save III. stopnje viš. vojaški stalni profesor Friderik Juvančič, z redom jugoslov. krone IV. stopnje pa strokovni kapetan I. ki. Franjo Blažič. Upokojitve Beograd, 15. oktobra, b. Upokojeni so: Ivan Stanič, davčni kontrolor v Celju, Briifach Karel, viš. davčni kontrolor v Ljubljani, Šprah Josip. viš. davčni kontrolor v Ptuju, Prezelj Franc, viš. davčni kontrolor v Ljubljani in Lotrič Rudolf, višji davčni kontrolor v Šmarju pri Jelšah. Beograd, 15. oktobra, b. Minister vojne in mornarice, armijski general Peter Živković je lažje obolel. Po zdravniškem nasvetu bo moral ostati nekaj dni v postelji. Vsa domovina želi svojemu narodnemu generalu, da čimpreje zopet okreva. Mi in sankcije Beograd, 15. oktobra. AA. Glede na izvajanje gospodarskih sankcij proti Italiji so se nekatere države čutile gmotno pri- zadete, ker bi takšno izvajanje ogroža** njihovo gospodarsko ravnotežje. Zastopniki Jugoslavije, Romunije, Turčije in naposled tudi Grčije so izjavili, da se njihove države kot velike izvoznice v Italijo ne bi mogle pridružiti kolektivnemu izvajanju člena 16. pakta DN brez potrebnega zavarovanja, ki ga navaja isti člen pakta. Ker je to znano stališče Balkanske zveze prišlo v Ženevi v fazo proučevanja, sc je včeraj vršila v predsedstvu vlade ožja konferenca pod predsedstvom vlade dr. Milana Stojadinoviča. Na konferenci so bili guverner Narodne banke Milan Radosavljevič, pomočnik zunanjega ministra Martinac, generalni ravnatelj Narodne banke dr. Milan Protič in inšpektor ministrstva za trgovino in industrijo S. Obradovič. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič je poudaril potrebo po zagovarjanju naših interesov v Ženevi. Pri tej priliki so na seji določili kot izvedence naši delegaciji v Ženevi dr. Milana Protiča, generalnega ravnatelja Narodne banke, Svetislava Prediča, našega generalnega konzula v Milanu, in S. Obradoviča, inšpektorja trgovinskega ministrstva. Vsi so že nocoj odpotovali V Ženevo. Pred odločitvijo v tsriUi Obvezno glasovanje 3. novembra Atene. 15. oktobra, b. Snoči je vlada na seji pod predsedstvom namestnika Komlilisa sprejela uredbo o izvršitvi plebiscita dne 3. novembra, ko naj grški narod odloči glede izpremem-be režima tia Grškem. Listi pravijo, da bo p0 tej uredbi ne samo zagotovljena svoboda gias*1' vanja. temveč da bodo izdani ukreni, da hod» morali vsi volile! glasovati, da sc tako prepreb abstinenca. Na isti seji je vlada ustanovila »ov0 delovno ministrstvo, podlajnišlvo za iueditcv cen živežu in novo guvernerstvo za otoke n3 Mitilenu. Vsi shodi prepovedani Poveljnik prvega armadnega zbora generf* Demestikos je prepovedal vse shode v Atena'1' Nova «pravna razdelitev Na konferenci med predsednikom vlade K0.® dilisom in ministrom Spinasom je bito skleni no, da se takoj izvede »istem upravnih »G®* mij, in eieer tako, da bo vlada imenovala k u jevne odbore. Tudi sta ministra sklenila iz''® novo upravno razdelitev Grčije, ki ho b ustrezala sedanjim razmeram. Ravnatelj t0 ^ njega ministrstva fieradas je določen, da n potrebne priprave za to razdelitev. Podaljšan je kadrski rok Vojni minister general Papagos je 'yiM [y-ročilo, v katerem pravi, da je kadrski i ^ daljšati na dve leti. Vojni minister ima P poslali na začasen štirimesečen dopust j ki so dopolnili 18 mesecev službe v kadru. ^ Ta ukrep pride v veljavo pri prihodnje -jp niku rekrutov, sedanji novaki bodo pa samo 16 mesecev. Grški vojni minister Kondilis, ki je sestavil novo monarhistično vlado v Grčiji in ki nadomestuje v državi do povratka grškega kralja Jurija. Vesti iz Italije Novi pristojbi nski zakon Pristojbinska novela, ki je izšla 9. in stopila v veljavo že 10. t. m., bo zarezala v pravno in gospodarsko življenje v Italiji zelo globoko zarezo. Preden bo novi zakon tudi dejansko uveden v življenje, bo treba Pi s- ;e pozornosti pri vsakem pravnem opravilu, ker so ravno pri kolkovinah, kakor znano, kazni neusmiljeno visoke. Novi zakon podvrgava pristojbini marsikatero pravno opravilo, ki je bilo do zdaj od pristojbine izvzeto ali pa se je dalo vsaj tako napraviti, da se je izšlo brez plačila takse. Po novem so takšni izhodi skrbno zadelani in zamašeni in pristojbinska kontrabanda je postala skoraj nemogoča. Torej pozor m skHi’ jtvišanje pristojbine na upravne posle. Tu so na splošno zvišane vse pristojbine za 20% to je za eno petinko. Seznam upravnih poslov je obenem razširjen in natančneje določen pod poglavji: javna varnost, zdravstvo in higijena, ceste in prc aet, industrija in rudniki, trgovina. Po 3g tega ima tu zakon vzvratno moč, to se pravi, da velja tudi za nazaj in je treba plačati povo pristojbino odnosno povišek od vseh upravnih dovoljenj, izjav, aktov in ukrepov, ki imajo dne 10. oktobra svojo nadalj-no veljavo. Pobotnice in potrdila. Najpogostnejša Plavna opravila so pobotnice, prejemna Potrdila, fakture, računi, note in podobne listine. Podvržene so naslednjim kolkovi-nam: Od 1—100 L je predpisan kolek 20 stotink, od 100—3000 L 1 L, od 3000 dalje do 300.000 L je kolek sorazmeren od vsakih 100 L po 30 stotink, če vsota presega >500.000 L ali pa je nedoločena, gre stalna kolkovna pristojbina 90 L. Civilne in trgov-ske pobotnice in potrdila so s tem izenače-ne.- Ostaja pa še razloček, da se plača Pianjša kolkovina v primerih, ko se poleg ze izdane fakture, računa itd. izdaja posebna pobotnica. Tedaj znaša kolkovina Pri zneskih od 100 do 1000 L eno liro in pri zneskih nad 1000 L dve liri. Nova kole-kovina od računskih izvlečkov in računskih prepisov je povišana od 30 na 50 stotink. Kdaj bo konec nesreč? V nedeljo 13. t. m. sta našla dva dečka iz Šempasa na Vipavskem v gozdu granato. Bila sta to Angel smet, star šele 10 let, in Anton Košuta, n J,e,dve leti starejši, oba še premlada in Pieiahkomiselna, da bi pustila nevarno Stvar pri miru. Ko sta granato odvijala in si pri tem delu pomagala tudi s kamnjem, se je granata naenkrat razpočila in na mestu ubila Angela Smeta, Košuto pa nevarno ožgala po obrazu in ga ranila po spodnjem životu, da ga je bilo treba prepeljati v bolnico. Težko je dopovedati mladini, kako nevarne so stare granate izza vojne, v katerih se strelivo že mnogo let Razkraja in se kaj kmalu lahko vname. Kdaj bo konec nesreč, ki beremo o njih takorekoč dan za dnem? Malo je manjkalo, da ni utonila. Ob Soči se je izprehajala s svojo materjo ISletna Danila Ciglič iz Gorice. Nenadoma je dek-Jici na bregu izpodrsnilo, da je omahnila v Sočo, ki je tam zelo globoka in deroča. Mati svoji hčeri ni mogla pomagati dru-Sače kakor da je poklicala na pomoč in Melika sreča je bila, da sta prišla mimo dva vojaka 24. pešpolka, ki sta pogumno s*točila v vodo in zaplavala proti Danili, ki je že potapljala. Otela sta deklico iz va-iQv in jo izročila obupani materi. Še en desetletnik. Ivan Godina, sin Alojza Godine iz Ajdovščine, je splezal na drevo, ne ve se, če po potrebi ali za zabavo, kakršno imajo desetletni fantki zelo adi. Zgodila pa se mu je nesreča, da je Padel z drevesa in s zlomil desno nogo. Poskusen vlom. V Mirnu pri Gorici so ‘eznani vlomilci poskusili ponoči vdreti v ojTcno izterjevalnico. Dolgo so se trudili 0,‘Pg blagajne z raznovrstnim vlomilskim orjn,Jem > a Magajne niso mogli nikakor ieiro41- Po precejšnjih poškodbah, ki jih iztprtZala blagajna drugi dan, so uradniki lu /Javalnice videli, za koga bi se bili kma-rudili s svojim izterjevanjem. Gmfradi zadnjega četrta. Jože Gorjup iz apravii“" ^ ve se ravno, koliko sta ga zadniia- P0(i Wobuk, a vsekakor je bil J* četrt preveč efr» v\41o /-»»m ■;a-»-»o ga «v in Stanislav Leban iz Grgarja sta Püa. Ne ve se ......... klobuk 2ararn P'reveč, ker sta bila ovajena Sebi "Prosti, ki je v Italiji že sama na ba m,—P Prestopek in sta bila kaznovana Vadnep-n „„ x’ odnosno na dva meseca na- Srneiaenni?a-P a6, Da5Xa6, 17. Sa4Xc5, Da6—b5, 18. Se2-f4, Le6—g41, 19. f2—f3, e7—e5!, 20. Sf4—d? e5Xd4U (briljantna pointa: beli mora vzet lovca na g4), 21. f3Xg4, d4Xe3, 22. Ld2X3f Sf6Xg4, 23. Le3—f4! (Euwe se brani zel hladnokrvno), Lg7—c3f, 24. Tdl—d2 (izsi Ijena poteza), Tc8Xc5, 25. Sd3Xc5, Db5Xc5 26. Lf4Xb8, De5—e7+, 27. Kel—dl, Sg4-e3+, 28. Kdl—el, Se3Xc2, 29. Td2Xc2, h7— h5, 30. Thl—dl, Lc3—g7, 31. h2—h3, a7— a5, 32. Lb8—f4, De7—e4, 33. Lf4—c7, De4— e3, 34. Kcl—bi, a5—a4, 35. b3Xa4, b4—b3, 36. a2Xb3, De3Xb3, 37. Kbl—Cl, Lg7—h6, 38. Tdl—d2, Db3Xa4, 39. Lc7—e5, Kg&—h7, 40. Le5—c3, Da4—b5; tu je bila partija prekinjena, toda naslednjega dne je dr. Euwe predal že po štirih potezah. Solcolstvo Pisma s sokolske poti po češkoslovaški ! i. Povabljen od mnogih češkoslovaških sokol-sk*ih društev in žup, naj bi prišel k njim predavat o našem Sokolstvu, Jugoslaviji in o blago-pokojnem Kralju-Mučeniku — sem odrinil na dolgo pot, čim sem imel v rokah potrebno odobrenje. Po krasno uspeli sokolski komemoraciji na Taboru sem odšel domov, kjer sem se preoblekel, ob 0.30 pa me je že odpeljal dunajski brzovlak proti Zidanem mostu in dalje na sever. Obmejne formalnosti ne delajo več preglavic. Za Gradcem se dani in v krasnem solnčnem juiru se vozimo skozi Semering. Ob 9.10 se ustavimo na juž. kolodvoru na Dunaju. Imanr dve in pol uri časa, pa hajd na mal sprehod. Nič posebnega — malo novega, draginja, bede nad mero — politična neizvestnost. O velemestnem vrvežu in živahnosti cesarskega predvoj- iv ga Dunaja skoro ni več sledu. Okrog poldneva naprej proti Marcheggu, ki je — rekel bi skok od Dunaja — in že te pozdravlja češkoslovaška zemlja. Ne vem, čemu imajo baš na češkoslovaških mejah najdaljše poslanke. No brez sitnosti nas puste naprej in v dobre pol ure smo v Bratislavi. Tam me že čakata na peronu župni podstarosla br. Havliček, znan sokolski pisec in delavec, in njegova soproga, velika prijateljica našega naroda, ki dobro govori tudi slovensko. Seveda sem njih gost. Prvi vtis mesta je prav ugoden, le tramvajski vozovi imajo nesimpatično barvo in mnogo uslužbencev Madžarov in Nemcev ne gleda baš prijazno na slovansko govorečega človeka. Mesto je v novih razmerah silno naraslo in se ima sistematičnemu delu baš Čehov zahvaliti mnogo. Mnogo novih krasnih stavb, cele kolonije stanovanjskih hiš za državne in javne nameščence, urejene in asfaltirane ter regulirane ulice, ali vendar je še mnogo ulic, tako tipičnih za bivša Premog, drva, koks prodaja Vinke Podobnik Tržaška cesta štev. 16 Telefon 33-13 madžarska provincialna mesta. Čehoslovaki imajo že močno večino, a vpliv Nemcev, ki so močnejši vsled pomoči Židov, je še vedno dosti močan, dočim Madžari in njihov vpliv odmirajo. Z bratom Havličkom in Novačikom sem si ogledal popoldne mesto, in celo preko Donave smo odrinili s parnikom v Tyršev park. Zvečer prvo moje predavanje v polni predavalnici krasnega sokolskega doma društva Bratislava I. Pozdravi me in ves naš narod župna prosvetarka s. dr. Marija Cerna, višji komisar univerzitetne knjižnice, ki leto za letom obiskuje Jugoslavijo in posebno ljubi Jadran in naše gorenjske planine. Predavanje je po dolgotrajnem aplavzu sodeč uspelo — pa so bili med publiko odlični gostje, med njimi Sokoli univ. profesorji in lektor srbohrvaščine brat. prof. Kocijanič, ki so mi na predavanju čestitali. Po predavanju moram z njimi v češko kavarno, kjer v prijetnem razgovoru hitro mine čas. O polnoči se poslovimo, da se naspim za na-daljno pot! J. Poharc. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejn službe, plačajo samo po 25 par ta besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi si plačljivi takoj pri naročilu. PISALNI STROJ znamke Remingtou ali Under-wood v dobrem stanju, ako po ugodni ceni kupim. Ponudbe pod »Pisani stroj 5« na upravo lista. HRANILNO KNJIŽICO mestne hranilnice ali kmetske posojilnice z vlogo do 2500 Din kupim. — Ponudbe z navedbo cene pod »Vloga 2500« na upravo lista. FIŽOL prepeliear ali ribničan kupimo vsako množino takoj. Ponudbe z navedbo količine in cene pod »Takojšnja dobava« na upravo lista. STANOVANJE po možnosti trisobno v bližini Tržaške ceste iščem za 1. november. — Ponudbe z navedbo cene na upravo pod »Trisobno stanovanje«. ODEJE! Strokovno šivanje posteljnih odej iz vate, volne in puba, najceneje pri: F. Novak. Maribor, Koroška cesta 8. INSER1RAJTE v dnevniku »GLAS NARODA« TISKARNA ta". e^e " UAeAd -j ‘ C,** Znano je, da so Abesinei mojstri v vodstvu guerilske vojske. Popolnoma nepričakovano skoči iz teme oborožen vojak in z bliskovito naglico napade italijanskega stražarja. Njegovi tovariši na levi in desni vršijo isto delo. Ko so pa enkrat prednje straže odstranjene, se priplazi taka trojica naravnost v postojanko, kar povzroča pri nasprotniku vznemirjenje in živahno pu-škarjenje na širokem frontnem odseku, ki le polagoma zopet utihne. Med tem so abesinske trojke že izginile v temi. Nekaj mrtvecev, velika poraba municije, vznemirjenje in nemirne ponočne ure, vše to je uspeh takih napadov. V severno zapadnem kotu Abesinije, tam kjer se križajo tri meje Sudana, Eritreje in Abesinije, je pred kratkim izbruhnila 'vstaja, ki so jo Italijani sicer udušili. Posamezni oddelki abesinskih četnikov pa so v pohodu proti zapadnemu delu eritrejske meje. Nevarnosti ni izpostavljeno samo desno krilo drugega italijanskega armadnega zbora, pač pa je ogroženo vse etapno ozemlje v Eritreji. Na prostoru Asmara-Agordat-Barentu-Udi Ugri razpolaga italijanska armada z zadostno rezervo. Tudi prometna sredstva so tamkaj razmeroma dobra, vendar če bi morala italijanska armada te rezerve uporabiti za čiščenje eritrejskega ozemlja, bi bila vsaka izmenjava ali pojačenje italijanskih čet na glavni fronti Aksum-Adua-Adigrat več ali manj problematična. Prihodnji dnevi bodo pokazali ali je ogrožanje zapadne Eritreje zavzelo večji obseg in ali so ukrepi italijanske armade proti abesinskim rebelom imeli vpliv na operacije na glavni fronti. Na jugovzhodnem delu Eritreje so dosegle italijanske čete zadovoljive uspehe in obvladajo ves Mussalli masiv. Ali bodo italijanske čete nadaljevale svoj pohod v Danakilsko nižino je vprašanje nadaljnjega razvoja operacij. Glede uspehov na somalijski fronti je do sedaj znanega samo toliko, da so Italijani zavzeli Gherlogubi, kar pomeni za Italijane vsekakor velik uspeh, ker so se njihove čete s tem polastile vseh vodnjakov v bližini Ual-Uala. V Ogadenu je vsekakor gospodar oni, ki ima v rokah vodo. V slučaju, da bi italijanska ofenziva bila v severni Abesiniji ustavljena, zaradi abesinskega odpora, je treba računati, da bo general Grazziani, ki vodi somalijsko armado poskušal s pohodom v severno zapadni smeri. Namen takih operacij bi bil, da veže razpoložljive abesinske čete na južni fronti in s tem razbremeni italijansko armado na severu. Kultunroi Mariborsko gledališče Otvoritvena predstava: Dostojevskega Bratje Karamazovi. Dinamika čiste tragedije, razčlenjenost nepomirljivih antitez, romantično pestra galerija najrazno vrstne j ših človeških likov, infunalni boj strasti in besni ples čuvstev in hotenj uvrščajo spise Dostojevskega med genijalne dramatske poeme, ki vedno znova vabijo glediškega človeka k scenskemu oblikovanju. Debevčeva odrska prireditev razgrinja vse omenjene odlike velikega maga ruske duše. Nemara je za spoznanje pre-literarna, čisto idejna problematika bi sodila v večji meri v območje lektorja, kar bi pospešilo samo akcijo zgodbe in bi z odrsko dolgoveznostjo tolikanj ne utrujala i igravca i gledavca. Snovno je delo kriminalna zgodba o razvratni, a genijalni rodbini Karamazovljevi, idejno pa orjaško zasnovana drama ruskega človeka v borbi za živega Boga, ki se vizi-jonarno povzpne do zamisli svobodne teokracije — kraljestva božjega na zemlji. Delo predstavlja tako ogromno stočišče idej in tako bogat arsenal tipov, v katerih se zgrinjajo vsi prehodi človeške duše od pekla do neba, od infernalnosti do svetosti, da postavlja pred hudo preizkušnjo tudi odličen in številen ensemble. In najsi še tako občudujemo pogumno podjetnost mariborske gledališke uprave, tako je obsojati njeno umetniško brezbrižnost ali nerazsodnost, da ob pičli gledališki družinici z nezadostno umetniško zasedbo sega po tolikanj težavnih delih. Umetnost ne prenaša tveganega herojstva, ki mora kot protina-turno klaverno končati. Igravec se more po službeni odredbi ali osebni zablodi do razpoka napenja, toda če gre preko njegovih zmožnosti, utegne občinstvu pokazati goloto prav tam, kjer bi jo slej kopre j najrajši zakril. Predstava umetniško ni ustrezala. Kaj je postalo iz karamazovščine — kraljestva neobuzdanih nagonov, peklensko bistrega umovanja in grobega materijalizma? Sa-rno in izključno poslednje in v kar najbolj odurni obliki. Fjodor Pavlovič Karamazov (Pavle Kovič) ni samo zverinski razuzdanec, marveč še nekaj več — nravno razdvojen človek, obdarjen z infernalno bistroumnostjo. To, kar smo videli pri premijeri, je bil samo odurni vnanji videz pijanca in poživinjenega človeka. To pa je huje nego premalo, to je umetniška zabloda. In tako se je moralo nujno zgoditi, da se je umetniško najbolj pretresljiv prizor — dialog o Bogu, zrušil dobesedno v nič. Ivan (Rado Nakrst), izpovedovalec skrajnega individualizma, miselno demonski tip, se je v teku prizorov zasopel v histerika ter ga je lažni patos naganjal v jokavost. Aljoša (Fr. Blaž) si je nadel od vsega početka preplašeno in začudeno masko, ki si je ni snel vse do konca, in je njeno skrivnost odnesel s sabo v garderobo. — Božjastnika in moralnega pokvečenca Smerdjakova je igral D. Gorinšek. Maska je ustrezala, igra pa je ostajala preveč v vnanjosti. Mestoma močan je bil Mitja (Maks Furijan), da ga ni kvaril patos, ki bi ga moral sicer nadarjeni igravec bolje krotiti. Uloga Grušenjke (Elv. Kraljeva) je bila napačno zasedena. Katja (Ema Starčeva) je imela vnanji format, toda Katjine dobrote ni bilo v njej. Dober je bil M. Kosič kot preiskovalni sodnik. Gledališče je bilo zaradi ponovne državne štednje slabo obiskano. —Ij. Najbolj slavna cerkev na svetu je katedrala Notre Dame v Parizu. Blagoslovljena je bila že leta 1182., dograjena pa leta 1235. Od tedaj je torej poteklo 700 let. Katedrala je ena najlepših zgodnjegotskih zgradb. Na pove.jc u^esinskega cesarja so zaprli vse šole v mestih Harrar in Djidjiga. Italijani pripravljajo namreč napad na obe mesti. Slika kaže mesto Harrar, ki ima 80.000 prebivalcev in je drugo največje mesto v Abesiniji. ^4 ZBEf NELI v. Kid je mimogrede ujela Jensa, preden je stopil v sobo gospoda Larsena. Tudi njene velike sinje oči so izražale plahost, ki je celo inženjer j a Podumjina kolikor toliko vznemirila. — Svetovala bi ti, Jens, da govoriš previdno z vsemi temi ljudmi. Meni ne ugaja niti Berg niti Cowell, še manj pa gospa Reebelandova. Kakor se ozrem na atašeja, se mi zdi, da slišim žvenket sabelj! Cowell je v svoji židovski lokavosti pripravljen menda celo sam sebe prodati, ako bi vedel, da se s tem pomnoži njegov kapital. Gospa Nora Reedelandova pa je ena tistih zagonetnih in nepreračunljivih žensk, o katerih človek nikdar ne vje, kam bi jih uvrstil. Saj veš, da je bilo mnogo govorjenja o nekih zvezah med njo in ruskimi diplomati, pred nekaj dnevi pa sem slišala, da ima baje živahne stike z Londonom, a po drugi strani že namigujejo, da niti v Parizu niti v Berlinu ni neznana. — Bodi brez skrbi Kid. Ce se bo gospe Reede-landovi ljubilo, sem pripravljen kramljati z njo po celo uro ali še del j, pa ne bo potem vedela morda niti toliko, kakor prej. Gospod Larsen je sedel za veliko pisalno mizo in je hlastno segel Jensu v roko, ko je stopil v sobo: — šele zdaj sem začel resnično verjeti v tvojo zmago, Jens, se je smehljal in brez uvoda povedal, da je prišel Adam Cowell ponujat finančno udeležbo pri novem izumu. Tudi gospa Nora Reedelandova nastopa v imenu neke francoske finančne skupine s pogojem, da bi smeli v Franciji izkoriščati novo iznajdbo. Kaj pravzaprav želi Hans v. Berg, tega niti ne vem, ker je mož ves salonski in vojaško zaprt. — Zdi se mi, da je ta gospoda s ponudbami še nekoliko prezgodnja — se je olajšano nasmehnil inženjer Podumjin. Saj moramo vendar najprej videti, kako se bo poskus praktično obnesel. — Kaj res še niti sam nisi na jasnem? je zaskrbelo gospoda Larsena. A Jens je odkimal, češ: — Računi in poskus z modeli popolnoma potrjujejo moje domneve, vendar to še ni sto odstotna gotovost. Saj veš, papa, da se marsikdaj vzlic vsem računom in vzlic brezhibnemu delovanju modelov ta ali ona iznajdba v praksi ne obnese. Kolikokrat posežejo vmes činitelji, ki jih je iznajditelj po kakšni malenkostni pomoti ali nepazljivosti prezrl, in spremene vso stavbo novega odkritja v ničvreden fantom. Pri meni sicer upam, da se to ne bo zgodilo, vendar sem toliko realista, da nočem govoriti o uspehu, dokler ga dejanski ne vidim pred seboj. — Končno imaš prav. Kljub temu bi menil, da ne kaže odklanjati finančnih razgovorov s temi ljudmi. Saj ni treba, da bi se danes kakorkoli vezali ali dajali izjave, ki bi že vsebovale kaj določnega. Za prvič je dovolj, če govorimo tako, da ne prekinemo stikov, ki se nam ponujajo, že sama okolnost namreč, da so se oglasili pri nas ti ljudje, lahko dvigne višino in vrednost naših delnic, s čimer bi bilo tudi naše gospodarsko vprašanje vsaj za nekaj časa ugodno rešeno.. — Temu se nočem protiviti, je prikimal inženjer. — Nasprotno, govoril bom tako, da bo vsak prepričan, da me je že ujel — Ko je nato sluga najavil gospo Noro Reede-landovo, je vstopila visoka vitka dama in v kretnji in besedi dokazovala, da je vajena gibanja v najbolj rafiniranih mednarodnih krogih. Vsak njen pogled, slednja beseda in kretnja, vse je bilo do kraja pretehtano in premišljeno ter preračunano na učinek. Iznajdbe inženjera Podumjina ni omenila niti z besedo, vendar je znala pogovor zasukati tako, da se je vrtel venomer okrog tega problema. Inženjer je resnično vžival ob tej lokavi pretkanosti in ga je zanimivo gospejino pripovedovanje včasih tako priklenilo, da bi bil skoraj pozabil na opreznost. Dama je pripovedovala o napetosti v svetovni politiki, ki vzlic vsem miroljubnim izjavam nikakor ni pojenjalo. šegavo je črtala poedine diplomate in nihče ni ostal neranjen pred ostrimi puščicami njene kritike. Govorila je o vseh enako. Niti gospod Larseh sam ni mogel razbrati iz njenih besedi, za koga 3e prav za prav prišla posredovat. Vzlic temu je P° četrturnem razgovoru vedela, da gospod Larsen ^e bi odklanjal finančne udeležbe iz Francije, ako s izkaže, da je taka udeležba podjetju in stvari korist. Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga ■ o. I., predstavnik L Albreht, la uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur «, predstavnik O. Mihalek. vsi v Ljubljani.