letnik HM?.
1801)
Državni zakonik
N	.	*
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos OCXXI. Izdan in razposlan 15. dne decembra 191 7.
V Mobilia : (St. 478— 481.) 478. likaz, s katerim se uravnava promet s semenom rdeče (nemške) detelje.
479.	Razglas o začetku poslovanja gospodarskega urada za irioravsko-slcški industrijski okoliš. '
480.	Razglas, da se izpreminjajo meje juž.nozapadnega vojnega ozemlja v Avstriji. 181. Ukaz o pro metu z lanom.
47».
Ukaz poljedelskega ministra v porazu mu z udeleženimi ministri z dne 11. decembra 1917. 1.,
$ katerim se uravnava promet s semenom rdeče (nemške) detelje.
Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917. 1. (drž. zak. ät. 307) se ukazuje tako:
§ 1.
lJri nakupovanju in prodajanju sem rdeeenče delelje (tudi enokosne) avstrijskega pridelka v tuzem-stvu se ne smejo presegali nastopne najvišje cene:
	1	11	-	IV
	Najvišje prodajne cene			
	za pridelo- valce	ZH prvo kupce za ude udom	vojne vojne zvoze zveze (92) 1		porab- nikom
	Kron			
1. Brez predenca, z mimo vrednostjo 85 o/,, ; plombirano .	8(Xl	830	855	1 890
(8lov«nlaah.)
	1	11	lil	IV
	Najvišje prodajne cene			
	za pridelo- vale«.:	za prvo kupAe udom vojne zveze ($ 2)	za ude' vojno zvezo	porab- i nikdm |
		K r e	n	
2. Čiščeno, pa ne absolutno brez. pre-denca, z rabno vrednostjo 85 »/„; plombirano 		750	780	805	840
3. Brez predenca z normalno rabno vrednostjo ; neplom-birano		700	730	755	790
4. 'L drobnim pro-deneem (brez debelega predenca), brez navedbe rabne vrednosti; neplombirano	n oo	«30	(»55	(i90
5. Z debelim predenemu, brez navedbe rabne vrednosti pri kategoriji 1,11 in III . . . .	320	350	375	500 *)
*) To seme rdeče d porabnikom le čiščeno (ne predenca) z rabno vrednos		etuije se sme oddajati absolutno brez debelega jo 85°/0 plombirano.		
3112
Sprednje cene se umevajo za 100 kg čiste tele od kraja izpolnitve ali, ako se izroča po železnici ali ladji, od prodajalčeve železniške ali ladijske postaje.
Ako se cena odloži, še sme do *#/„ letnih obresti pribiti k ceni.
Drugi nego trgovinskoobičajni pogoji se ne smejo spojiti s prodajo semena rdeče detelje.
K'-najvišjim prodajnim cenam, ustanovljenim pod kategorijo IV, se more v prodaji na drobno ne več nego 20 kg semena rdeče detelje preračunih 10°/o priklada.
8 2.
■vi	....	.....
Kupovati seme rdeče detelje pri pridelovalcu je dovoljeno le osebam, ki jih je poverila „vojna zveza za trgovino rdečega deteljnega semena“ (§ 7) in ki smejo prodajati edinole udom le vojne zveze.
Od tega je izvzeto, ako prodaja izdelovalec seme rdeče detelje le- neposrednje porabniku, toda v tem primeru ne sme prodajna cena presegati v § 1 pod kategorijo I navedene najvišje izmere.
Kupovanje ^emena rdeče detelje pri pridelovalcu je dovoljeno tudi tistim -trgovcem s stalnim dbratovališčem, ki zalagajo krajevno potrebščino deteljnega semena z neposrednjirn razpečavanjem kmetovalcem na drobno.
Ti trgovci smejo, ne da bi bili sami udje, zveze, oskrbovati skupljevanje semena rdeče detelje tudi pri udih vojne zveze.
§ 3-
Odpadek detdjenega semena, ki ne kali, se ne sme porabljali za sejanje; ako se ne pokrmi v lastnem gospodarstvu, ga je ponuditi središču za krmila na Dunaju v nakup.
To središče mora prevzeti odpadek po ceni HÜ K za 100 kg čiste teže od prodajalčeve železniške ali plovstvene postaje.
Ako pa ima la odpadek več nego 40#/„ tujih sestavin, ki niso seme leguminoz, ali ako je v njem1 več nego 10°/# prsti, peska in kamenčkov, mora središče za krmila razmeren znesek odhiti od cene.
teri jb borza za kmetijske pridelke, razsodišče te borze, sicer pa razsodišče trgovinske in obrtne zbornice, v koje okolišu je Jdago.
Ob razpošiljanju je pdpadek na prevoznih potrdilih oznameniti za odpadek.
8 4.	'	^
Kupovati seme rjleče detelje iz 'Ogrskega, iz Bosne in Hercegovine, iz zasedenih sovražnih ozemelj in carinskega inozemstva, prodajali ga v Avstriji, ter prodajati seme rdeče detelje v carinsko inozemstvo je dovoljeno le vojni zvezi za trgovino semena rdeče detelje po ukazllih poljedelskega ministra.
8 5-
Politično deželno oblastvo more pozvali posestnika semena rdeče detelje, naj ga dobavlja vojni zvezi za trgovino semena rdeče detelje, kolikor ni potrebno' za njegovo lastno potrebščino semena.
Ako se posestnik brani ustreči temu pozivu, mora politično deželno oblastvo razsoditi o dolžnosti, da se oddajo zaloge vojni zvezi za trgovino semena rdeče detelje, in, ako treba, odrediti, da se šiloma odvzamejo.	*
Politično deželno obiastvo ustanovi ceno, oziraje se na najvišje cene, določene v .§ 1, po izjavi vojne zveže za trgovino semena rdeče detelje.
8
Železnice in parnoplovstvena podjetja smejo sprejemati pošiljatve semena rdeče detelje v prevoz le tedaj, ako je pošiljalnim listinam za vsako po-šiljalev priloženo prevozno potrdilo, ki ga je izdala vojna zveza za trgovino semena rdeče detelje po priloženem vzorcu.
Kadar prodajajo udje vojne zveze seme rdeče detelje porabnikom, je dobavljati vrhu tega vzorce prodanega semena rdeče detelje.
Za pošiljatve vojaške uprave ter za pošiljatve; iz carinskega inozemstva, iz Ogrskega, iz Bosne in Hercegovine ni treba prevoznih potrdil.
8 7.
Ako se gledč znižanja cene ne doseže do- Vse kmetijske organizacije in upravičeni kup-gpvor, odloči o ceni, če je blago v deželi, v ka- j čevalrj z deteljnim semenom, ki so sklenile z eno
v g 8 navedenih kontrolnih postaj za semena na podstavi obstoječih predpisov dogovor o zagotovitvi kakovosti in dodatne kontrole blaga (takozvane pogodbene firme), se za dobo, dokler velja ta ukaz, združujejo v vojno zvezo za trgovino semena rdeče detelje s sedežem na Dunaju.
8 8.
Za kontrolne postaje za semena, kojili pogodbene firme so udje vojne zveze za trgovino semena rdeče detelje, naj veljajo, dokler se ne ukrene drugače, nastopni zavodi:
C. kr. kontrolna postaja za semena na Dunaju,
kmetijsko-kemijska deželna poskuševalna postaja in kontrolna postaja za semena v Gradcu.
kmetijsko-kemijskâ deželna poskuševalna postaja in kontrolna postaja za semena v Mariboru ob Dravi,
deželna poskuševalnica in preiskovalnica za živila vojvodine Koroške v Celovcu,
kmetijsko-kemijska poskuševalnica in preiskovalnica živil za Kranjsko v Ljubljani,
kontrolna poslaja za semena osrednjega ko legija deželnega kulturnega sveta za kraljevino češko y Pragi,
moravska kmetijska deželna poskuševalnica
v Brnu,
agrikulturno-botaniška deželna poskuševalna poslaja v Levovu,
kmetijska poskuševalna postaja na c. kr. jagelonskem vseučilišču v Krakovui.
8 ».
Kupčevalci in kmetijske organizacije, ki zahtevajo, da bodo udje vojne zveze, morajo dokazati poljedelskemu ministrstvu, da so dani pogoji za to.
Taki, ki so v preteklem opravilnem letu že pripadali vojni zvezi, morajo najdalje do 31. dne decembra 1917. 1. dokazati vojni zvezi, da trajajo še dalje pogoji za to, da so udje vojne zveze.
Poljedelski minister more v porazumu s trgovinskim ministrom, zaslišavši kontrolno postajo za semena, ki pride v poštev, odrediti, da se vzprej-inejo v vojno zvezo tudi drugi upravičeni kupčevalci ali kmetijske zadruge.
Vzprejem se eventualno odkloni brez navedbe razlogov.
8 10.
Vojna zveza za trgovino semena rdeče de telje je juristična oseba. Na zunaj jo zastopa' predsednik ali njegov namestnik. Imenuje ju poljedelski minister v porazumu s trgovinskim ministrom.
8 11.
Vojni zvezi za trgovino semena rdeče detelje je naloženo razen nalog, navedenih v §§ 4. 5 in 6, še
1.	podajali predloge in mnenja poljedelskemu ministrstvu v vseh vprašanjih, ki se tičejo prometa deleljnega semena,
2.	nadzorovati trgovino s semenom rdeče detelje s- tem, da predpiše obdobne izkaze o nakupili in prodajah, ki jih izvršč udje,
3.	skrbeti za enakomerno zalaganje potrebščine.
Izvršujč to dolžnost ima vojna zveza pravico zahtevati seme rdeče detelje od udov vojne zveze in odrediti njega dovajanje v določena ozemlja,
4-, sodelovati pri naredbah za povzdigo kakovosti deleljnega semena,
5. izvrševati nadaljnje naloge, ki se morejo odkazati zvezi s posebno odredbo poljedelskega ministra.
8 12.
Pravne razmere vojne zveze za trgovino semena rdeče detelje se uravnajo z ustavom, ki ga izda poljedelski minister v porazumu s trgovinskim ministrom.
Udje zveze morajo izpolnjevali dolžnosti, ki so jim naložene z ustavom, in se pokoriti zauka zom zveze, ki se ukrenejo na podstavi ustava.
8 13.
Vojna zveza za trgovino semena rdeče detelje je pod državnim nadzorstvom, ki ga izvršujejo vladni komisarji, ki jih imenuje poljedelski minister v porazumu s trgovinskim ministrom.
XL
8 14.
Pravna opravila, ki grešč zoper določila tega ukaza, so nična.
S 15.
Prestopke tega ukaza in na njegovi podlagi izdanih predpisov 1er vsako sodelovanje' ob pre-prečenju v lem ukazu uslanovljcnih dolžnosti kaznuje politično okrajno oldaslvo, ako se ne kaznujejo s strožjo kaznijo, z denarnimi kaznimi do 20.000 K ali z zapornimi kaznimi do Sest mescev.
Ako stori prestopek obrtnik, se more razen lega odrediti, da se odvzame obrtna pravica, ako so dani pogoji j; 133 b, odst. 1, lit. a, obrtnega reda.
S Iti.
Ako prestopi ud vbjne zveze ponovno določila tega ukaza ali ustava (# 12), izdanega za vojno zvezo za trgovino semena rdeče detelje,
more poljedelski minister v porazuinu s trgovinskim ministrom odrediti, da se izključi iz te zveze,
§ 17.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Hkratu izgubč moč ukazi z dne 24. novembra 1916. 1. (drž. zak. St. 396), s katerim se uravnava promet s semenom rdeče detelje, z dne 29. decembra 1916. I. (drž. zak. St. 433) in z dne 21. februarja 1917. 1. (drž. zak. St. 67) o izpre-membi, oziroma dopolnitvi ukaza z dne . 24. novembra 1916. 1. (drž. zak. St. 396).
/
Höfcr s. r.	Toggenhiirg s. r.
Bauhaus s. r.	Wiener s. r.
Silva-Tarouca s. r.
Prevozno potrdilo
za seme rtleče detelje.
PoSiljačevo ime................................................................................................
v........................................................................................ ima pravico poslati
.............hj semena rdeče detelje,
in sicer v času od ..........................................do................................................
od (ime pošiljalne postaje)........................................
v (ime namembne postaje)...........................................
po (železnici ali parniku) na naslov (prejemnikovo ime in stanovališče)
Na Dunaju, dne ...................... 1 9 1 . . I.
L. s.	Vojna zveza za trgovino semena rdeče detelje.
To potrdilo je trpežno pripeti na vozno listino.
Da je potrdilo pridejano, je zaznamovati v vozni listini. Potrdilo naj -odvzame namembna postaja.
47».
Razglas urada za prehranjevanje ljudi z dne 12. decembra 1917. 1.
o začetku poslovanja gospodarskega urada za moravsko-sleški industrijski okoliš.
Z ukazom vsega ministrstva z dno 18. junija 1917. 1. (drž. zak. št. 260) ustanovljeni gospodarski urad za moravsko-sleški industrijski okoliš v Moravski Ostravi naj začne poslovati z 20. dnem decembra t. 1.
S tem dnem preidejo oblasti, ki gredi) moravskemu namestništvu in sleški deželni vladi, v okviru § 2 prej omenjenega ukaza na imenovani gospodarski urad.
tlöfer s. r.
48».
Razglas ministra za notranje stvari z dne 13. decembra 1917. I.,
da se izpreminjajo meje južnozapadnega vojnega ozemlja v Avstriji.
Vrhovno poveljstvo armade je na podstavi S 1, odstavek 1, ukaza vsega ministrstva z dne 17. avgusta 1915. 1. (drž. zak. št. 241), izpre-minjujé dosedanjo obmejitev južnozapadnih vojnih ozemelj odredilo, da se sodna okraja Landek in Ried, potem politični okraji Reulte, bust, Insbruk, Schwaz, Kufstein, Kilzbühel, Briksen, Brunek in Lienz v pokneženi grofiji tirolski, doslej v južno-zapadnem vojnem ozemlju ležeči deli vojvodine salcburške in vojvodine štajerske, nadalje vojvodina koroška in vojvodina kranjska s. 15. dnem decembra 1917. 1. izločajo iz vojnih ozemelj.
Obmejitev -južnozapadnih vojnih ozemelj v Avstriji je torej naslednja:
1.
Južnozapadno širje vojno ozemlje obsega: deželo predarelsko.
II.
Južnozapadno ožje vojno ozemlje obsega:
pokneženo grofijo tirolsko, izvzemši sodna okraja Landek in Ried in politične okraje Reutte, bust, Insbruk, Schwaz,	Kufstein, Kitzbühel,
Briksen, Brunek in Lienz,
mejno grofijo istrsko,
pokneženo grofijo goriško-gradiščansko,
mesto Trs* z' okolico.
Toggenbitrg s. r.
481.
Ukaz trgovinskega ministra v po-razumu z udeleženimi ministri z dne 14. decembra 1917. I.
o prometu z lanom.
Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917. 1. (drž. zak. št. 307) se ukazuje takoj
§ 1-
Vsakdo je dolžen goditi in izdelati vsa lanena stebla, ki so v njegovi posesti.
Da se izdela, se je moči poslužiti tudi posredovanja Avstrijskega središča za lan d. dr., ki prevzame, zaračunivši plačilo za trenje 42 K za 100 kg izdelanega lanu, da odkaže avstrijskim leriluicam njemu priglašeni goditveni lan; to plačilo za trenje se odbije od kupnine (§ 6), pripadajoče na izdelano gradivo. Dovoz in železniške voznine mora plačati priglasnik. Priglasiti se mora pri lanu jesenske goditve, najkasneje do 15. dne januarja 1918. L, pri lanu pomladne goditve najkasneje do 15. dne junija 1918. 1.
Lan. ki se do teh rokov ni niti izdelal niti ni priglasil za la namen Avstrijskemu središču za lan d. dr., more zahtevati Avstrijsko središče za lan d. dr. in ga dati izdelati (eventualno goditi) na posestnikove stroške ; v teh primerih se odbije od kupnine (§ 6), pripadajoče za izdelano množino, 5 odstotkov v prid zakladu, ki je določen za povzdigo sejanja lanu in je poljedelskemu ministrstvu na svobodno razpolaganje.
§ 2.
S 5-
Sirova lanena stebla in goditveni lan iz jesenske goditve se sme svobodno prodajati do 31. dne decembra 1917. 1., goditveni lan iz pomladne goditve pa do 31. dne maja 1918. 1., toda le avstrijskim terilnicam lanu, ki niso združene s predilnico.
Prodajati jih drugim terilnicam lanu je dopustno le s posredovanjem Avstrijskega središča za lan d. dr. in skupljevalcem lanu le tedaj, če se izkažejo z dovoljenjem za skupljèvanje, ki ga je izdalo trgovinsko ministrstvo.
Prepovedano je skupljevati sirova lanena . stebla in goditveni lan pri udih zadrug za sejanje lanu (terilniških zadrug).
§ 3-
«
Vso terilnice so dolžne 30. dne vsakega mesca vposlati izkaze o množinah dobljenih lanenih stebel in iz njih narejenem gotovem gradivu lian in tulje) Avstrijskemu središču za lan d. dr. (opravilnica Trutnov), kateremu je naročeno sprejemati te izkaze in jih pošiljati dalje na mesto, ki ga oznameni trgovinsko ministrstvo.
Prvo naznanilo mora obsegati «vse zaloge, naslednja naznanila pa se naj raztezajo le na tiste množine,' ki so se dobile ali izdelale izza neposrednje prejšnjega naznanila, in na gotovo gradivo« narejeno iz njih.
Vse terilnice so dolžne popolnoma izrabljati vse obratne pripomočke, ki so jim na razpolaganje. Ako terilnica ne izpolnjuje te dolžnosti ali ako lan. ki ga je pridobila v izdelovanje ali prevzela za plačilo trenja, ni v razmerju k njeni storilni sposobnosti, ji more trgovinsko ministrstvo po političnem oblaslvu prve stopnje odtegnili primerno množino lanenih stebel in jih na njene stroške preodkazafci dmgi terilniei v izdelovanje.
§ 4-
Avstrijsko središče za lan d. dr. mora trgovinskemu ministrstvu poročati, kar opazi gledé zamujanja v § 3 ustanovljenih dolžnosti.
Vsakdo je dolžen vse iz svojega lanu dobljeno predilno gradivo (lan in tulje) nemudoma ponuditi Avstrijskemu središču za lan d. dr., da jih kupi, držč se nastopno imenovanih . najvišjih cen. Avstrijsko središče za lan d. dr. ima vrh litega pravico na podstavi predloženih naznanil o zalogah (§ 3) pred ponudbo zahtevali lan in tulje po naj višjih cenah.
Avstrijsko središče za lan d. dr. je dolžno o ponudbi — če mogoče, tudi na podstavi predloženih zanesljivih vzorcev — odločili v 21 dneh in gradivo, ki ga je kupilo, takoj prevzeti, in v gotovini plačali.
Ako ponudniku v 2 I dneh ne dojde odločba Avstrijskega središča za lan d. dr., more razpolagati s to zalogo.
Ako Avstrijsko središče za lan d. dr. ue prevzame ponujenega lanu plača vse stroški1 prevoza tja in nazaj, všlovši zavarovalne stroške.
§ «•
Kakor najvišje cene za blago, izdelano v Avstriji, na zraku sušeno, pripravno za vkla-dnnje, se določajo:
za 100 kg
za otreseni lan. goditev v vodi :
I	............ 380	K,	pa najmanj	340	K
II	............ 330	„	„	„	300	„
Ul. ..... 250	„	,	„	'	220	„
za mikani lan I. vrste, ki ga v-predilnici ni treba več.
mikali............... 380	„	„	,	380	„
za trli lan:
I.	vrsto ...	330	„	„	,	801	„
II.	„-- -	300	„	,	„	251	,
III.	»	....	250	„	„	„	200	„
zà trto predivo in tuljev' lan:
Ako bi se pokazalo, da je potrebno ogledati skladiške prostore ali drugačne naprave ali vpo-gledati knjige in dopisovanje, ukrene trgovinsko ministrstvo potrebno odredbo in določi kontrolni organ.
1. vrste . . .	180 , „		151
II. ,	...	150,	.	'n	101
lil. „	. . : za polirke, otre-	too „ ,	n	tlo
sene in osnažene	50 ,		
Gene se umevajo brez omola, postavljeno ini prevzemališče Avstrijskega središča za lau d. dr., ako se pošilja naravnost predilnicam, postavljeno na postajo predilnice.
Za povezovalni) gradivo se sme porabljati le enakovreden lan.
Prepovedano je močiti blago, ki so izroča.
g ",
Avstrijsko središče za lan d. dr. prevzema lan pri prevzemališčih, ustanovljenih za sedaj v Trutnovu, Nemškem Brodu in v Hanušovicah.
Poljedelsko ministrstvo more porazumno s trgovinskim ministrstvom, da se varujejo interesi sejalcev lanu, postaviti njih zaupnike v središču za lan; oni sodelujejo z mnenjem pri ocenitvi lanu, izročenega središču in njegovim prevzemalnicam, to zlasti tedaj, ako gre za to, da se določijo tipični vzorci kakovosti, kakor tudi v tistih primerih, kjer zadene sklep dogovora z lepa o prevzetem lanu (S 7, odstavek (i) ob težkoče.
Avstrijsko Središče za lan d. dr. ima pravico postaviti po trgovinskem ministrstvu poverjene nabiralce, da poiščejo in prevzemajo lan na kraju, kjer leži. Ti organi so, ne kralé njihove civilnopravne odgovornosti nasproti Avstrijskemu središču za lan d. dr., odgovorni za vestno izpolnjevanje določil tega ukaza in so glede tega pod kazenskimi določili § 10. Izvršuje svoje delovanje, se morajo držati navodila Avstrijskega središča za lan d. dr., ki ga je odobrilo trgovinsko ministrstvo iu poljedelsko ministrstvo, in morajo središču dajali račun o svojem ravnanju z novci. Trgovinskemu ministrstvu je tudi vsakčas dano na voljo postavljenim nabiralcem odtegniti poverilnico.
Kadar prevzema nabiralec lan, mora dati prodajalcu primerno plačilo na račun. Ostanek plača, odbivši dovozne in prevozne stroške do prevzema-lišča, ki gredô v zmislu ukaza na dolg stranke, prevzemališče, ko končnoveljavno ceni lan.
Nabiralec pa ima tudi pravico prevzeti lan na trdni račun tedaj, ako je to ravnanje prodajalcu ljubšo.
Odškodnino za lan, ki ga je prevzelo Avstrijsko središče za lan d. dr., naj določi, če ni dogovora z lepa, privzerriši stranko, okrajno sodišče, v čigar okolišu je blago, v nespornme postopanju, zaslišavši izvedence.
Predlog, naj se sodno določi pfeveznma cena, se mora vložiti v 30 dneh, računajo od dne, katerega je Avstrijsko središče za Inn d. dr. obvestilo stranko o višini prevzemne cene, sicer je izključen.
V	tem primeru mora Avstrijsko središče za lan d. dr. ob prevzetju začasno plačati v gotovini kupnino, ki jo je ponudilo.
Odločba okrajnega sodišča se more v 8 dneh izpodbijati z rekurzom. Zoper odločbo II. stopnje ni dopusten nadaljen pravni pomoček.
V	koliko mora plačati stroške postopanja
stranka ali jih jo deliti med strankami, odloči sodišče po svobodnem preudarku.	. '
Dolžnost dobave se ne odlaga s sodnim postopanjem.
8 8.
Avstrijsko središče za lan d. dr. mora trgovinskemu ministru ali mestu, ki ga je oznamenilo, mesečno naznanjati množine izdelanega lanu in tnlja, ki jih je prevzelo.
S 'J.
Prevažati lanena stebla ter izdelan lan ali Udje po železnici ali s cestnimi vozili je dopustno le na podstavi prevoznih potrdil, ki jih izdaja Avstrijsko središče za lan d. dr. po priloženem vzorcu. Prevoz brez takega potrdila je dopusten le tedaj, ako gre za prevažanje goditvenega lanu s cestnini vozilom ali za pušiljatve, kojih prejemnik, ki je napisan v voznem listu, je eno izmed prevzemališč Avstrijskega središča za lan d. dr. v Trutnovu, Nemškem Brodu ali Hanušovicah.
Za pošiljatvo vojaške uprave, za pošiljatve iz carinskega inozemstva, iz Ogrskega, iz Bosne in Hercegovine, končno za pošiljatve, ki so ob času, ko dobi ta ukaz moč, že izročene prevoznemu zavodu, ni treba lakih prevoznih potrdil.
§ io.
Prodajati v § 6 imenovano gradivo po višji ceni nego po ustanovljenih najvišjih cenah je prepovedano. Kdor ravna zoper to prepoved, kdor posreduje pri kupčijah, ki se naj sklenejo po
višji ceni, ali kdor se zakrivi drugačnega ravnanja zoper predpise lega ukaza, lega kaznujejo politična oblastva I. stopnje z denarnimi kaznimi do 20.000 kron ali z zapornimi kaznimi do šest mescev, ako dejanja ne spadajo pod stročje kazensko določilo. Te kazni se morejo nalagati tudi druga poleg druge. Vrhulega se more izreči, da zapade tisto blago, na katero se nanaša kaznivo dejanje, in. ako se je storil prestopek v izvrševanju obrti, tudi izguba obrtne pravice,
§11.
Ta ukaz dobi moč z dneiii razglasitve. Hkralu izgubita moč ministrstvena ukaza z dne 2. januarja 1DI7. 1. (drž. zak. št. 2)-in z dne 10. oktobra 11)17. 1. (drž. zak. št. 4().r>).
ltanhans s. r.	Schauer s. r.
Wimmer s. r.	Wieset’ s. r.
tSilvn-Tarouea s. r.
(Slovtnisch.)
313
Prevozno potrdilo
za lan.
PošiljaČevo ime............................................................................................
v.....................................................................................ima pravico poslali
.............kg lanu (lanena stebla, trli lan, tulje),	*
in sicer v času od ............................................do....................... :.................
od (ime pošiljalne postaje)..............................•........
v (ime namembne postaje)..........................................
po železnici ali parniku na naslov (prejemnikovo ime in slanovališče)
, dne..........................191 . .1
Avstrijsko središče za lan d. dr.
To potrdilo je trpežno pridejati vozni listini.
Da je potrdilo pridejano, je zaznamovati v vozni listini. Potrdilo naj odvzame namembna postaja.
Iz c. kr. dvorne in državne tiskarne.