http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si	tGdD iR
ČETRTEK, 21.JUNIJ 2012 / ŠTEVILKA 964, LETO XVIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR
964
7896 1 2l'440671|l
Adrija gg)
NALOŽBENO SREBRO
www.adrija-ag.com
e: adrijaag@gmail.com	m: 040 539 385
(3 simobil
iko	Pnvo! nolzol
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19 JO ure.
Povej nekaj lepega
ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit. 040 410 743
virV**
POOBLAŠČENI
PRODAJALEC
£<n3V<3iKtt*io po domače
RESTAVRACIJA Bariera-lzola

05/ 64141 05 030239 790
(Mef) Če bi letošnjim maturantom ponudili esej s takšnim naslovom, potem bi hitro izvedeli, kakšen rod prihaja za nami, vlada pa bi izvedela, ali so že pravi za novodobno politiko pohlevnih lakajev, ki jim je do kariere več kot do svobode.
Verjetno bi bila vlada bolj zadovoljna od nas, ki smo in še verjamemo v dvom. Mi namreč dvomimo v to, da živimo v državi na katero je človek lahko ponosen. Ali naj bomo ponosni na to, da imamo več kot 120 tisoč nezaposlenih delavcev, da je država v dveh desetletjih nabrala toliko kreditov kot prejšnja velika država v pol stoletja? Ali naj bomo ponosni na to, da v dvajsetih letih še nismo našli tržne niše v tem globaliziranem svetu in da ves čas delamo izgubo? Naj bomo ponosni na to, da je politika postala navadna borza, sodišča pa so pravici, poleg oči, prekrila še usta, ušesa in predvsem srce?
Naj bomo ponosni na to, da nas svet še vedno skoraj ne pozna in da je celo levičarski Springsteen na koncertu v Trstu posebej pozdravil hrvaški del občinstva, na nas pa se ni niti spomnil? Naj bom ponosen na vlado, ki na proslavo ob dnevu državnosti ne povabi borčevske organizacije in Tigra? In končno, ali naj bom ponosen na državo v kateri volimo in izvolimo ljudi, ki ne bi smeli sedeti v parlamentu in vladi ampak čisto nekje drugje?
Toda, eseja iz slovenščine ne piše naša generacija, pač pa generacija, ki smo ji dvom izbili iz glave. In to smo storili prav mi, prepričani, da imamo o vsem prav. Namesto v kritični dvom o vsem in tudi o nas samih, smo jih mi in z nami šola, politika, vera in mediji, prepričali v to, da je za uspeh enega človeka potreben neuspeh nekoga drugega, da je kariera cilj vsakega izobraževanja
in da je spoštovanje hierarhije edina pot do srečnega življenja.
Zato ne dvomim, da bi se, pri pregledovanju eseja iz slovenščine s takšnim naslovom, predstavnikom ministrstva in vlade kar smejalo, saj bi ugotovili, da so mladi ponosni, ker živijo v isti domovini kot Dragič, Kopitar, Handanovič in Matavž, da imajo radi domovino zato, ker nima mej in ker lahko gredo za delom v tujino, ker so lahko v dveh urah iz Maribora v Izoli in ker je sonce na nebu in ker jim je vseeno, kdo je na oblasti.
“Saj smo vedeli” bi ob prebiranju odgovorov od zadovoljstva vzklikali na superministrstvu, ob zadnjem odgovoru pa bi še dodali: "Skrajni čas je, da volilno pravico damo tudi mladim do 16-tega leta.”
Kaj pa s tistimi maturanti, pri katerih bi ostalo nekaj dvoma? Preprosto. Saj obstaja tudi ustni del, mature.
Minulo delo
Mi smo upokojenci iz Jagodja in Dobrave.
Ne, nismo tisti iz mesta, mi smo bolj iz narave.
Tisti z mesta pravijo, da smo bolj bogati, v resnici pa smo si enaki, država vsem enako krati.
Tisti naši v vladi sedijo in naše minulo delo delijo.
Ma vam povem, kot Karlo Špacapan: “Maaa, vjeste kaj spoštuvam jest oblast, če reče dej, jaz ji bom dal pršut, panceto, mast,... ma vjeste kej ma mi nebo žal dat zadni par kalcet, ma vino pej vse kr je prav sivtakente vret!
Pa je tukaj poletje
Povsem neorganizirano vreme je poskrbelo, da smo se iz zime prvrnili naravnost v najbolj vroče poletje. V nekaj dneh se je morje iz 19, ogrelo na 25 stopinj Celzija, temperature pa krepko presegajo 30 stopinj. Izolske plaže so že polne kopalcev, čeprav se šele ta teden končuje šolsko leto. Klime delajo na vso moč, začenja primanjkovati pitne vode. Poletje je tukaj.
WWW.NAKUPI.NET

nnn
BANKA KOPER
Boste postali naš naročnik?
040 211 434/05 64 00 010 tajnistvo@mandrac.si
uredništvo: Mandrač, Veliki trg 1, 6310 Izola
martor/m: 2
-------------------------------------- Stran za ogrevanje
Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki ni nujno enako mnenju uredništva.
Opera Metropomana
piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki)
DOBRA, BOUŠA, NATOVSKA DRUŽBA
Francoski predsednik Francois Gerard Georges NicolasHollande je, že v drugem mesecu predsednikovanja naredil nekaj potez, zaradi katerih bo, po besedah slovenskega predsednika vlade, lahko izgubil verodostojnost, zaupanje, spoštovanje partnerjev. Teško je verjeti, da bi to naredil resen državnik, vsaj tako je mnenje tukajšnjih politikov, ki so politiki samo zato, ker od politike živijo. Od kakšnega drugega dela, bi to bilo težko, če že nemogoče.
Francoski predsednik je, mimo vseh političnih navad, posebej dobro negovanih v naši žalostni politični dolini, bolj podobni grapi - eno govoriš, drugo misliš, tretje narediš, pa še to narobe - naredil to kar mu je narekovala državniška in državljanska vest. Odločil je, da se vsi francoski vojaki vrnejo domov iz Afganistana do konca tega leta. In ni izgubil spoštovanje partnerjev. Še več in še bolj so ga začeli spoštovati, in ni izgubil verodostojnost, le še bolj verodostojen je, tako v domači, kako v tuji javnosti, in ni izgubil, ampak je povrnil zaupanje, ne le v predsedniško funkcijo, ampak v državnika. In človeka.
Pravzaprav, ima vse to, kar nam manjka. Na politike mislim. Nam manjkajo taki politiki. Naših imamo odveč in preveč. Hollande je tako prvi francoski predsednik po Charlesu de Gaulu, ki je v svojem prvem predsedniškem mandatu mirno prepovedal baze NATA v Franciji in Francijo izvlekel iz te organizacije. In začel zagovarjati združeno Evropo brez vpliva ZDA.
Ker NATO ni obrambna organizacija »svobodnega sveta«, čeprav je kot taka ustanovljena leta 1949. Varšavski pakt, druga »obrambna organizacija svobodnega sveta« je bila ustanovljena šele pet let potem. In so se dajali med seboj. Kdo je močnejši, kdo je večji, kdo je bolj svoboden. V resnici, so bili vsi nesvobodni in vsi so bili sužnji dveh velesil. Prav zato je Varšavski pakt in Sovjetska zveza propadla. Ne zaradi Gorbačova in »glasnosti«, ampak enostavno zaradi nemoči, da enakopravno spremlja dirko v oboroževanju. Vse države realsocializma skupaj niso mogle isfi-nancirati sovjetskega programa oboroževanja. Bogastvo v orožju, življenje v revščini in pod diktatom.
ZDA so gospodarsko, ne vojaško, zrušile Varšavski pakt in Sovjetsko zvezo. Ostal je NATO pakt, ki je izgubil vsak smisel obstoja. Ni več nobenega »raison d’etre«. Ni Vzhodnega bloka, ni Varšavskega pakta, ni kolektivne nevarnosti za obstanek sveta, pravzaprav, če obstaja kakšna kolektivna nevarnost za svet je to ameriški gospodarski imperijalizem, ki uporablja NATO pakt za vojaško uresničitev tega interesa. A tega ne plačajo ZDA, ampak zemlje članice NATO združbe. Tako kot je Sovjetska zveza gospodarsko črpala in uničevala realsocialistične članice Varšavskega pakta, to danes počne NATO s članicami udeleženkami NATO združbe. Ne kot OZN, kjer so »modre čelade« financirane od vseh. Za svetovno gospodarsko krizo niso nič manj kot požrešne banke, tajkuni in korumpirani politiki, odgovorne vojne, ki jih vodi NATO tudi v našem imenu. Ne za nas, le, da se o tem ne govori na glas.
In zato, vsa čast in spoštovanje francoskemu predsedniku Francoisu Hollandu. V taki družbi bi morali biti tudi mi. Res ne vem, kaj delamo v tej, v kateri smo trenutno.
Plačamo ameriške račune, če bo treba bomo zanje tudi ubijali - in umirali. Slaba računica slabe politike. Da o politikih ne govorimo. O njih govorijo sodni procesi za korupcijo, falsifikate, zlorabo, nekompetentnost, laži in kraje.
MANDRAC je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
20 let DU Jagodje ■ Dobrava
Člani društva upokojencev Jagodje Dobrava so konec prejšnjega tedna proslavili 20 letnico delovanja svojega društva. Ob tej priložnosti so pripravili krajšo slovesnost in daljšo zabavo na kateri so nastopili pevci in recitatorji, izdali so tudi priložnostno glasilo, žal pa o dogajanju v Mandraču nismo bili obveščeni, zato lahko dodamo le fotografijo ki jo je posnel naš fotoreporter.	ur
PTTs NOT DEAD
Za 20 eurov črne magije
V soboto zjutraj malo pred deveto sem šla pogledat kaj ponujajo na tržnici “ruba iz moje njive" in ker na stojnicah ni bilo še nikogar sem se odločila pogledati še na Lonko, čeprav so se šele zbirali.
Takoj me je ogovorila ciganka...
Ker sem že v Mandraču prebrala, da bo vedeževala, sem jo vljudna pozdravila in v hecu vprašala, če je tu službeno, v istem hipu pa sem ji rekla da v vedeževanje ne verjamem. Ona pa pravi, samo nekaj bi vam rada pokazala, dajte v levo roko 20 Eur. Res vzamem 20 Eur, nato me je vprašala, ali poznam osebo na M, pravim da ne. V tem je samo dala svojo rokoje dala na mojo pest in mojih 20 Eur je izpuhtelo. Jaz jo pogledam, ona pa pravi, jutri ob 10. uri se vidimo, prinesi vse zlato, kar ga imaš doma, ker imaš črno magijo v hiši!!! Ostala sem kot vkopana, šokirna, kako prebrisano... kdo ve, koliko je takih kot sem jaz??? Najbrž sem edina v Izoli, so bile moje prve misli. O tem dogodku sem šele danes spregovorila..., še prej pa sem mislila, no če ti teh 20 Eur toliko pomeni, pa jih imej, pač, cena za naivnost!!!!
Zvečer, ko sem peljala psička na sprehod, so bili cigani parkirani pri Ladjedelnici. Med njimi je bila tudi ona s kopico otrok, pa sem se naredila, da je ne poznam. Kaj pa naj bi ?	izolanka
Komun
Seja o vodi je zdaj več kot potrebna
Žal na četrtkovi seji občinskega sveta ne bo prav veliko govora o trenutnem pomanjkanju pitne vode, ampak predvsem o projektu z imenom Oskrba s pitno vodo Obale in Krasa in o hidravlični izboljšavi vodovodnega sistema na Obali. Pa bi veljalo kakšno reči tudi o varčevanju z vodo v naši občini.
Da bodo poleti težave z vodno oskrbo je bilo jasno že spomladi, ko takorekoč nekaj mesecev ni bilo nobenih padavin in so zelo padle ravni podtalnice. Zato zdaj že na začetku poletja v Rižanskem vodovodu pozivajo prebivalce Obale k varčni porabi vode. Zaradi izjemno dolgega sušnega zimskega obdobja in naglega dviga temperatur je izdatnost vodnih virov v izrednem stanju. Pred vrati je še turistična sezona, ko je splošna rabe vode vsak dan večja, toda vodna oskrba ni nič obetajoča. Nivo vodnega vira Rižana je izredno upadel, Obala pa se sooča z enim najhujših sušnih obdobij zadnjih 15 let.
Zato Rižanski vodovod porabnike poziva, da uporabljajo pitno vodo le za najnujnejše namene, povečajo nadzor na internem vodovodnem omrežju in preprečijo nekontrolirane izlive, skrajno racionalizirajo dnevno porabo vode za opravljanje dejavnosti, obveščajo upravljavca o morebitnih okvarah in poškodbah na vodovodnem sistemu,upoštevajo ukrepe in navodila upravljavca do njihovega preklica.
Kaj bo na četrtkovi seji
Prihodnji četrtek bodo občinski svetniki odločali o predlogu sprememb in dopolnitev Statuta Občine Izola, v drugi obravnavi, o predlogu Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Cone mestne industrije (Mehano - Stavbenik) prodali pa bodo tudi nekaj občinskega premoženja.
Potem bodo spoznavali predinve-sticijsko zasnovo investicijskega projekta oziroma operacije »Oskrba s pitno vodo Obale in Krasa« ter novelacijo investicijskega programa »Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na Obali«;
Sledila bo še informacija o projektu »Center za ekološko ravnanje z odpadki Notranjske, Istre in Krasa (CERO NIK)«, oblikovali pa bodo tudi mnenje lokalne skupnosti k imenovanju ravnatelja SGTS Izola.
Ob tem velja spomniti na problem porabe vode na javnih kopališčih, kjer še po nekaj letih nismo zmogli montaže takšnih tušev, ki bi terjali od uporabnikov vsaj nekaj centov plačila. Tako pa voda iz tušev mirno teče, seveda na račun Izolanov, ki plačujemo, če nič drugega, kanalščino in odvajanje meteornih voda.
Še sreča, da smo se pred leti odločili za uporabo vode iz izvira Ricorvo za namakanje parkov in zelenic, sicer bi se nam prav lahko zgodila usoda koprskih palm.
V petek Disco Svetilnik
V petek, 22. junija, se bo na izolski plaži pri svetilniku odvil največji open air dogodek, Caprisovo poletje 2012, na katerem bo premierno v Sloveniji nastopil DJ Hardwell, daleč največji svetovni zvezdnik nove generacije, ki se je kalil pod budnim očesom svetovno znanega DJ-ja Tie-sta, s katerim je ustvaril tudi globalno klubsko uspešnico »Zero 76«. Radio Capris in duo S.E.C.R.E.T. Disco sta namreč združila moči in na Obalo pripeljala veliko zvezdo elektronske glasbe, ob boku pa mu bo stal mladi Yves V, hišni DJ Tomorrovvlanda, ki ga mnogi označujejo za eno največjih odkritij elektronske glasbe v zadnjem času. Iztok Guštinčič z Radia Capris nam je povedal, da s pripravami bodo začeli že ob 20.00 uri, uraden začetek dogodka pa je napovedan najkasneje ob 21.00, zato kopalce lepo prosijo za strpnost. Sicer pa so se nad prizoriščem navdušili ob lanskoletnem Ribiškem prazniku, ko je v petek nastopil ravno duo Secret disco. “Lani smo videli”, pravi Guštinčič, “da je Svetilnik resnično izjemna lokacija, ki se jo da zelo lepo zagraditi, sprejme pa tudi veliko število ljudi. V petek pa pričakujemo, da se bo zbralo 3000 ljudi.”
Ekonomija ni ekologija
»■ j
Karte so seveda omejene, saj so na Radiu Capris veliko vložili ravno v varnost dogodka. “Varnost je vsekakor na prvem mestu. Dostop do morja bo zagrajen, na prizorišču pa bo najmanj petdeset članov varovalnega osebja, manjkali pa ne bodo niti reševalci z vode in potapljači z reševalne službe iz Kopra."
Dogodek na Svetilniku se bo zaključ ob 02.00, nadaljevanje večera pa je predvideno v Ambasadi Gavioli, a le za tiste, ki bodo kupili karto za af-terparty. “Vsekakor pa bo tudi po zaključku prireditve poskbljeno za varnost. Prizorišče bomo počasi izpraznili, Izola pa tako ali tako nima nočnih lokalov, kjer bi se ljudje, ki se ne bodo odpravili v Ambasado Gavioli zadrževali. A naj takoj povem, da ta prireditev ni klasičen rave party, temveč gre za zabavo s popularno elektronsko glasbo, ki jo Radio Capris že dolgo časa širi preko etra. Lahko povem, da bo nadvse v slogu Secret disca.”
Naj omenimo, da bo postavljanje velikega odra potekalo danes, v četrtek, zvečer pa bodo testirali “light show”. Za vse tiste, ki vas glasba ne zanima, zanima pa vas, kako je osvetljen tako velik dogodek. am
piše: Franc Kranjc
Rešujejo nas mali podjetniki
Apetiti nekdanjih socialističnih direktorjev po prevzemih velikih gospodarskih družb podprti z bančnimi posojili, prekomerno lahkotno zadolževanje, padec gospodarske rasti in zaspanost naše države ob prvih signalih finančne krize, so temeljni vzroki za katastrofalno gospodarsko stanje v Sloveniji, ki kot celota postaja nekonkurenčna. Zanimivo pri tem je, da so v bistvu začeli propadati, ali so prešli v tuje lastništvo, nekateri naše največji vlečni konji, katerih skupni prihodek smo računali v presežkih. Takšen primer (Droga Kolinska) imamo tudi v Izoli. Zato se postavlja pomembno vprašanje ali je ostalo še kaj zdravega in je morda drobno podjetništvo tisto, ki lahko ponudi nov razcvet?
Na obalno-kraškem območju trenutno deluje okoli 3.680 mikro gospodarskih družb, 140 malih družb, 43 srednjih in le 38 velikih. K temu je treba prišteti še 5.437 podjetnikov (v Sloveniji 73.072), pri katerih je po podatkih koprskega Ajpesa zaposlenih 2.894 delavcev. Pri tem je zgovoren podatek, da večina podjetnikov (4.902) nima zaposlenih delavcev. Pa vendar. Mikro gospodarske družbe in samostojni podjetniki (gradbeništvo, trgovina, vzdrževanje motornih vozil, servisi, frizerstvo, gostinstvo...) so kljub krizi kot celota poslovali pozitivno. Mali samostojni podjetniki na obalno-kraškem območju so namreč v letu 2011 ustvarili 281,4 milijona evrov skupnih prihodkov (+11,6%) in 262 milijonov evrov odhodkov ter tako kot celota prikazali neto podjetnikov dohodek oziroma pozitiven poslovni izid. Poudariti je treba, da je na Obali in Krasu vendarle največ zaposlenih delavcev pri velikih družbah (čeprav jih je samo 38, od vseh 3.899). Gospodarske družbe s sedežem na tem območju so v letu 2011 ustvarile 4,148 milijarde evrov prihodkov, mali samostojni podjetniki pa 281,4 milijona, kar predstavlja 6,8%. Doseženi prihodki podjetnikov so bili za 19,4 milijona evrov večji od odhodkov, gospodarske družbe pa so lani pri 4,148 milijarde evrov prihodkov prikazale komaj 5,7 milijona čistega dobička. Število zaposlenih pri podjetnikih pomeni 13,7% v primerjavi s številom zaposlenih v gospodarskih družbah. Podatek dovolj zgovorno kaže na to, da če bi država šla bolj na roko samostojnim podjetnikom in drugemu mikro gospodarstvu bi se zadeve hitro obrnile na bolje.
Poglejmo nekaj podatkov o stanju v občini Izola:
V	Izoli je bilo na dan 31.12.2011 skupaj 554 gospodarskih družb, pri katerih je zaposlenih 2.063 delavcev. V letu 2010 je bilo 538 gospodarskih družb, pri kateri je bilo zaposlenih 2.131 delavcev. Povečalo se je predvsem število mikro gospodarskih družb, zmanjšalo pa se je število zaposlenih in sicer za 68.
V	Izoli je na dan 31. 12. 2011 delovalo skupaj 865 podjetnikov, pri katerih je bilo zaposlenih 421 delavcev. Zabeležili so 36,813 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje. Neto podjetnikov dohodek v Izoli je v letu 2011 znašal 2,864 milijona evrov, kar potrjuje dejstvo, da so kot celota poslovali pozitivno.
Podatki o lanskih uspehih malega gospodarstva na Obali in Krasu zgovorno nakazujejo pravo pot razvoja, saj je bilo že večkrat dokazano, da mali podjetniki lažje preživijo tudi krizo kot je sedanja, medtem ko lahko propad velikega podjetja resno zamaje celotno gospodarsko in socialno sfero Slovenije.

Komu nalij e
Ni ravno Postojnska jama...
Občinsko smetišče pač ni kakšna posebna turistična atrakcija, čeprav se med turisti verjetno najdejo tudi takšni čudaki. In, če bi prišli v Izolo, bi bili z videzom izolske deponije verjetno kar zadovoljni. Tako kot nekaj občanov in organizirani obiskovalci iz šol ter občinski svetniki, ki so si v ponedeljek, v peklenski vročini, ogledali izolsko smetišče.
V ponedeljek, 18. junija, je javno podjetje Komunala Izola d.o.o., organiziralo dan odprtih vrat zbirnega centra za odpadke. Pobuda, da se zbirni center ponovno predstavi javnosti, je nastala tudi na podlagi ugotavljanja zadovoljstva strank o izvajanju komunalnih storitev, so povedali z Občine.
Komunala, so še zapisali na občinski spletni strani, je razdelila med občane in dijake ter osnovnošolce tisoč anketnih vprašalnikov o zadovoljstvu strank z izvajanjem komunalnih storitev. Z odgovori na enajst kratkih vprašanj pa so menda pridobili povratno informacijo, iz katere je razvidno, da kar polovica anketirancev ne pozna pomena zbirnega centra, in ne ve, kje se lahko pozanima glede pravilnega ravnanja z odpadki.”
To so na Komunali poskusili popraviti z dnevom odprtih vrat, kjer so zaposleni prisotnim šolarjem, pa tudi “naključnim" radovednežem in redkim občinskeim svetnikom (osebno smo srečali Marjetko Popovski) razložili, kako odlagališče deluje.
Izvedeli smo, da se vsak tovornjak, ki se zapelje mimo zapornic, skrbno stehta, pa tudi, da bo odlagališče predvidoma delovalo do leta 2015, ter kako se čistijo meteorne vode, ki odtekajo skozi smeti.
Povedali so nam, da, ko se en predel odlagališča napolni, ga vodotesno zaprejo, posipajo s humusom in posadijo akacije. Zakonsko pa ga morajo vzdrževati še trideset let. Kaj pa bo naslednja generacija počela z našimi odpadki, pa tako ali tako nihče ne ve. Matt Groening, avtor kultnih Simsonov in Futurame, je na to povedal: “Naš problem smo rešili, naj oni svojega”.	am
Izola ne zaostaja za Slovenijo in Evropo. Niti kar se tiče gledalcev. Tako so se nad te, za nekatere simpatične, za druge grozljive kosmatince spravili v starem mestu. Pravijo ji: Operacija deratizacija.
Srečanje upokojencev na Mašunu
Društvo upokojencev Izola vabi člane na srečanje upokojencev severne_in južne primorske na MAŠUNU, v petek 20.7.2012.
Prijave zbiramo na sedežu društva do 04.07.2012, v pon. 9.-11. ure, v sredo od 15.-17. ure ali po tel. 6419-737.
Predsednik: Alojz Pečan
Delavci Rižanskega vodovoda so po petih letih prišli zamenjati števce za vodo. Na žalost pa menda nimajo pristojnosti, da bi tiste največje in najdražje zamenjali za bolj priročne in predvsem cenejše. Morda bi bilo bolje, če bodo čez pet let prišli v družbi “pristojnega” birokrata.
Skrite ali pokrite smeti po mestu
Strateško so Komunalci skrili tudi zabojnike v Ljubljanski ulici. Na prostoru, kjer so nekoč, pred nekaj desetletji bila igrala, so zadnja leta kraljevali “smetnjaki”. Iznakažen videz tradicionalne ulice pa so delavci Komunali popravili tako, da so karseda elegantno in paktično skrili zbiralnike. Bravo.
Občinska uprava se je odločila, da bo strateško skrila smetnjake, oziroma, kot jim pravimo v 21. stoletju, zbirlaniki ločenih odpadkov. Na strateško njim najbližji točki so zbirlanike ogradili s kovinsko konstrukcijo, ki bo, ko se bo zelenje razšopirilo, pripomogla h kamuflaži naših gospodinjskih odpadkov.
Podobno konstrukcijo pa so postavili tudi na obali, ob Carinskem pomolu. Namen je isti, torej pozitiven, rezultat pa morda ne toliko, saj bo bujno zelenje povsem zastrlo pogled na morje (ali pa z njega). Strategija skrivanja odpadkov na najbolj vidna mesta je sicer izolska specifika, o znamenitem “staroželeznem" spomeniku in njegovi povezavi z novonastalo konstrukcijo pa raje ne bi.
Poletje bo kmalu odgnalo šolo
Konec šolskega leta je pred vrati. Dijaki in učenci devetletke bodo od petka dalje na zasluženih počitnicah. Izjema so le dijaki najvišjih letnikov, ki se še vedno potijo z maturitetnimi izpiti, ter učenci devetega razreda osnovnih šol, ki so s šolanjem zaključili pred enim tednom, te dni pa so opravili državno izpit preverjanja znanja, oziroma po domače malo maturo.
Kako so se letos izolski devotošolčki? Ravnateljice vseh treh osnovnih šol so tako z njihovim uspehom, kot tudi s preteklim šolskim letom, zelo zadovoljne. Vse pa so tudi pohvalile sodelovanje z občinskimi ustanovami. A pojdimo po vrsti.
Maja Cetin, ravnateljica Osnovne šole Livade pravi, da so v letošnjem letu izpeljali resnično veliko število projektov. “Letos smo v okviru podaljšanega bivanja izpeljali nekaj prireditev za starše, kot so bile novoletni bazar, pomladni dan,
5.	dan druženja in gibanja vseh generacij ter prireditev medgeneracijsko sožitje”, pravi Cetinova, ki je tudi omenila, da se je veliko letošnjih projektov povezovalo v skupnem projektu Zdrava šola. Lilijana Hrvatin, pomočnica ravnateljica, pa je naštela različne delovne skupine, ki so aktivne v šoli.
"Imeli smo različne nastope, tako za starše, kot tudi za občane. Otroški pevski zbor je letos na tekmovanju v Novi Gorici prejeli zlato priznanje, za kar jih moramo še posebej pohvaliti, saj je to prvič, daje kateri od naših pevskih zborov dosegel tako visoko priznanje. Zbor je sicer nastopil tako ob prireditvi za 30. obletnico Hotela Delfin, kot tudi v Kulturnem domu na prireditvi za starejše občane. Tam je nastopila tudi folklorna skupina Livadske pupe, novost pa je predvsem ta, da se je skupini pridružilo še veliko število mladih deklic, tako da je kontinuirano delo zagotovljeno. Livadske pupe so sicer nastopile tudi v vrtcu ter ob 20. obletnici Društva upokojencev Jagodje - Dobrava. Naša gledališka skupina na višji stopnji je s svojo gledališko igro Radio lahko noč, nastopila tako v kulturnem domu, kot tudi v šoli, plesna skupina pa je nastopila na Sončkovem festivalu v Kopru. ” Učenci OŠ Livade so se letos udeležili tudi 47. Republiškega srečanja mladih filmskih ustvarjalec, sodelovali pa so tudi na nedavnem Kinu Otok, v okviru otroškega Kinobalo-na.
Z rezultati na mali maturi so v OŠ
Livade zadovoljni, saj pravijo da so nadpovprečni, tako za šesti, kot za deveti razred.
SE Dante Alighieri
Na osnovni šoli z italijanskim učnim jezikom Dante Aligieri nam je ravnateljica Simona Angelini povedala, da je vseh deset učencev devetletke uspešno opravilo preverjanje zna-
nja, novo vpisanih pa je za naslednje leto kar dvaindvajset prvošolčkov.
"Ob tem pa bomo z novim šolskim letom imeli še sedem oddelkov vrtca, kar je za nas kar visoko število”, nam je povedala Angelinijeva. “Skozi leto smo izpeljali veliko projektov. Smo ena pilotskih šol v Sloveniji za projekt drugega tujega jezika, tako da se naši učenci že četrto leto učijo tudi nemščino, kar pomeni, da se učijo kar štiri jezike. V sodelovanju s koprskim radijem in televizijo smo še izpeljali projekt "Mladi novinarji”, na katerem so sodelovali tako učenci osnovne šole, kot tudi vrtca. V sklopu tega projekta smo prirpavili nekaj oddaj, tako televizijskih, kot tudi radijskih, ter seveda obiskali sedež Radia Koper. ” Prav tako je bilo nekaj projektov namenjenih zdravemu življenju, zanimiva pa je tudi izmenjava tako z učitelji iz osnovne šole iz Alture, kot tudi med učenci OŠ Dante Alighieri in OŠ Vojke Šmuc.
“Vedno več sodelujemo z ostalimi osnovnimi šolami iz Obale, v sklopu evropskega projekta Poletna nebesa, katerega nosilci smo prav mi, pa bomo v poletnem času nudili varstvo za učence tako naše šole, kot tudi OŠ Vojek Šmuc, koprske OŠ Pier Paolo Vergerio, Diega de Castra iz Pirana pa tudi z OŠ iz Dekanov. Aktivnosti bodo potekale v italijanščini, učenci pa se bodo udeležili tudi umetniških delavnic, ogledali si bomo Škocjanske jame, bilo pa bo še veliko drugih, tako športnih, kot tudi zabavnih aktivnosti.” Letos so se prvič prijavili na ta projekt, za učence šol s slovenskim učnim jezikom pa bo izkušnja vsekakor odlična priložnost za izpopolnjevanje znanja italijanskega jezika.
OŠ Vojke Šmuc
Ravnateljica OŠ Vojke Šmuc Lenčka Prelovšek je povedala, da še ne morejo primerjati rezultate male mature s slovenskim povprečjem, ker še ni pravih rezulatatov: “Ker višji nivo ni vedno enak, potem je nemogoče primerjati generacije med seboj, oziroma kako so učenci napredovali od šestega do devetega razreda. Zaradi tega smo dali pobudo, da bi imeli pri nacionalnem preverjanju enak kriterji. Naj primerjajo višji nivo, ampak tudi temeljnega. Tako bi dobili realno sliko o tem, kakšno znanje so učenci v teh letih pridobili. ” Prelovškova je povedala, da so tudi letos, kot prejšnja leta, izpeljali veliko število projektov, posebej pa je poudarila dva. “Največ pozornosti smo letos posvetili projektu dviga bralne pismenosti učencev, saj je znanje slovenskih učencev, v primerjavi z drugimi državami padlo in tudi sami ugotavljamo, da je tukaj potreben sistematičen pristop. Drugi projekt pa je reševanje konflikov med vrstniki. Usposobili smo drugo skupino učencev za izvajajnje vrstniške medi-jacije.” Prelovškova pravi, da so učenci pri tovrstni medijaciji zelo uspešni, poleg tega pa tudi otroci, ki so šli skozi to izobraževanje pridobijo določena znanja, nedvomno pa sošolcem, ki imajo težave, veliko bolj ustreza, da te težave rešijo med seboj in ne z “vtikanjem” starejših. “Na ta način rešijo težave, ki jih mi morda tudi ne bi uspeli, ker so jim pač bližji, zaradi tega imajo tudi poseben prostor, kjer te težave rešujejo, tako da se to ne izvaja v učilnici temveč v drugem, njihovem okolju. ”
Ravnateljica Lenčka Prelovšek je še izpostavila projekt izmenjave učencev z OŠ z italijanskim učnim jezikom Dante Alighieri, kjer so tako eni, kot drugi, lahko ugotovili, kako je z znanjem obeh uradnih jezikov obalnega območja. Kako pa je z znanjem italijanščine nasploh, saj je veliko govora, da je znanje italijanskega jezika v velikem upadu? Mnogi so prepričani, da je za to kriva ravno manjša gledanost italijanskih televizijskih programov. “Dejstvo je, da otroci manj slišijo italijanščine, kot so jo nekoč in zaradi tega starši mislijo, da je ne znajo. A učenje je pač treba prilagoditi. Pred leti so otroci v prvem razredu že imeli osnove italijanščine, danes pa jih je pogosto treba učiti od začetka, to pa je seveda daljši proces. ”
Prelovškova je nekaj besed namenila tudi o podružnici v Kortah. “Na podružnico v Kortah smo zelo ponosni in mislimo, da je zelo pozitivna, predvsem za krajane. Letos imamo šest vpisanih, kar je nekako v povprečju z zadnjimi leti. Prizadevamo pa si, da bi starši otrok, ki živijo v tistem okolju, svoje otroke vpisali v podružnico, saj samo tako jo lahko upravičimo. In vedeti moramo, da je učenje v manjših oddelkih za otroka vsekakor velika prednost. ”
Sicer so vse tri ravnateljice omenile, da z Občino dobro sodelujejo. V SE Dante Alighieri že gradijo štiri nove učilnice na drugem nadstropju, ravno toliko pa jih gradijo tudi v OŠ Vojke Šmuc, medtem ko se pri OŠ Livade prizadevajo, da bi s pomočjo Občine uredili rekreacijsko območje ob šoli.
AM
Parecag 31, tel.: 05 672 20 10
VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN:
za parke, vrtove, cvetlična korita...
SADIKE:
pelargonij, verben, daliet, enoletnic

Sečovfjo^ Parecag
Prvi devetletkarji so imeli valeto
Dva razreda, skupaj 31 učencev, sta pred devetimi leti prvič zakorakala v povsem nov prizidek OŠ Livade Izola. Takrat so bili prva generacija čisto »ta prave« devetletke. 14. junija so staršem, sorodnikom in vsem svojim učiteljem od začetka šolanja do danes, pripravili imenitno prireditev v šolski telovadnici. To je bilo slovo od časa, ki se ne bo ponovil nikoli več, številna nova vrata pa se že odpirajo.
Kar veliko ur so posvetili pripravam na valeto. Naučili so se plesati in prihod učencev in učenk v šolsko telovadnico ob ritmih glasbe, je ganil razneženo občinstvo. Le kako ne? Dekleta v lepih oblekah, fantje v suknjičih...skorajda neprepoznavni. Zavrteli so se v parih, v različnih ritmih, ki jih je spretno, tudi ob mikrofonu usmerjala njihova učiteljica plesa, Andreja Simonovič. Razredničarke 9. A, Suzana Pušnik in 9. B ,Nuša Karlovič ter nadomestna razredničarka Katja Bonača, so učencem pomagale pripraviti prireditev, ki je odkrila številne plesne, glasbene, voditeljske, športne, filmske, stand-up in računalniške talente.
Brezplačni tečaji računalništva
Ljudska univerza Koper vpisuje v brezplačne tečaje računalništva.
Pouk bo potekal tudi v Izoli, kjer bodo izvedli dva tečaja računalniške in digitalne pismenosti za odrasle (RDO), na katerih se bodo udeleženci naučili vseh skrivnosti uporabe interneta ter e-pošte. Za tečaja, ki bosta septembra 2012 (pouk bo popoldne) in februarja 2013 (pouk bo dopoldne) je še nekaj prostih mest. Prijave zbirajo do 30. junija 2012 oziroma do zapolnitve mest. Zainteresirani se lahko prijavijo osebno na sedežu Ljudske univerze Koper na Cankarjevi 33 v Kopru tako, da izpolnijo prijavnico, ki jo dobijo pri njih. Prijave preko tretje osebe niso možne. Informacije: 05/ 612 8000.
Tečaje sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS ter Evropska unija v okviru operacije Dvig ravni pismenosti. Podobni tečaji potekajo v vseh slovenskih regijah.
#
Tu gre posebna zahvala Timoteju Koblarju, učencu 9. b, katerega računalniška in filmska spretnost bo morda nekoč razveselila kakšno televizijo ali filmski studio, obenem pa je dobil posebno pohvalo vodstva šole za prizadevnost in pomoč sošolcem in učiteljem. V filmskih zapisih so se duhovito spomnili prav vsakega sošolca, namenili so mu rimo ali dve, nekaterim učiteljem, ki so jim posebej pri srcu pa so posvetili prave igrane filmske prizore. Najbolj prisrčno so ovekovečili učiteljico biologije in kemije, Natašo Škof, ki jim je -verjetno tudi zato, ker dobro sprejema humor na svoj račun, posebej pri srcu. Ravnateljica OŠ Livade, Maja Cetin, je odhajajoče učence nagovorila z nekaj mislimi o pomenu znanja. «Znanje je vrednota, ki se je boste morda zavedali kdaj kasneje, čez leta, a bo vedno tu in bo bogatilo vaša življenja.«, je dejala. Pa čeprav jim zdaj morda misli zaposluje vse kaj drugega, smo si morda mislili starši....
Prireditev smo zaključili v šolskem preddverju, kjer so nam učenci skupaj z učiteljico likovne vzgoje, Ingrid Knez, pričarali lepo omizje, nanj pa položili sladice, ki sta jih našim otrokom prijazno podarila Hotel Delfin in Hotel San Simon, nazdravili pa smo s »pijačo naše mladosti«, ki jo je podarilo podjetje Droga.
Naši otroci, ki te besede ne želijo slišati zmeraj, so se nato družili na svojem »after partyu« v dvorani Horizont hotela San Simon. Ko to berete pa so najverjetneje že vpisani v različne srednje šole in se veselijo brezskrbnega poletja.
Naj se na tem mestu v imenu staršev zahvalim učiteljicam in učiteljem, ki ste naše otroke spremljali od L do 9. razreda, pa tudi staršem Damjani, Dušanu, N e vij i in Barbari. Ob starševskih pripravah smo tudi mi spet bili, malo otroci.
Srečno, 9. A in 9. B! Izbirajte prave poti.
mama: Nataša Benčič.
Ši
G . $ rčnCrtf Si S
--
W I * ^	4 * c *	' -
;w
i ■
Mn
Naši ravnateljici v slovo
I nema ga sutra, ni preksutra ne, i vele da bolestan leži, i nema ga mjesec, i nema ga dva, i zima je več, i sniježi...
A prolaze kao i dosada ljudi i maj več miriše -a njega nema i nema i nema i nema ga više...
(Dobriša Cesaric, Balada iz predgrada)
Nenadoma in čisto tiho nas je po hudi bolezni zapustila naša ravnateljica Mara Kobal. In kmalu, mnogo prekmalu. Mesece smo upali, da bo naša ravnateljica uspela premagati bolezen, kot je premagala mnoge življenjske preizkušnje. Žal smo se 19. junija 2012 od nje poslovili.
Mara Kobal je bila rojena 3. 12. 1952 v Starem Gradcu na Hrvaškem, kjer je končala osnovno šolo, srednjo kemijsko tehniško šolo ter Kemijsko-teh-nološko fakulteto v Zagrebu. Leta 1976 je diplomirala in si pridobila naziv diplomiranega inženirja kemijske tehnologije. Nato se je leta 1982 preselila v Slovenijo, se zaposlila v podjetju Lesonit, v Ilirski Bistrici in 6 let opravljala dela projektanta za galvanske linije ter vodila oddelek umetnih mas.
Leta 1989 se je po tragični smrti moža skupaj s sinom Markom in hčerko Vesno preselila v Koper in se L 9. 1989 zaposlila na Srednji gostinski in turistični šoli Izola. Najprej je poučevala kemijo, nato nastopila službo pomočnice ravnatelja.
Ravnateljica Srednje gostinske in turistične šole Izola je postala 6. oktobra 1995. Svoje delo je opravljala z vso resnostjo in odgovornostjo. Neutrudno je skrbela za dijake in delavce šole ter prisluhnila marsikateri prošnji in pobudi. Za svojo marljivost je leta 2007 dobila naziv Primus - naziv zaslužne ravnateljice.
Kljub velikim obveznostim na šoli je bila aktivna tudi v mnogih odborih izven šole. Od leta 2002 je bila članica odbora Društva Ravnatelj in kasneje članica predsedstva Skupnosti dijaških domov Slovenije. Vodila je Področno skupnost srednjih šol za gostinstvo in turizem in zastopala gostinske šole v Zvezi srednjih šol in domov.. Aktivno je sodelovala s Konzorcijem Srednjih šol za gostinstvo in turizem ter s Centrom za poklicno izobraževanje kot članica raznih projektnih, programskih in delovnih skupin pri pripravi izobraževalnih programov ter pri uvajanju in spremljanju novih programov na področju gostinstva in turizma.
Ljudje hodijo mimo kot do zdaj in maj diši -A nje ni in ni in ni in ni je več...
Hvaležni smo ji za neutrudno delo in potrudili se bomo, da bomo dostojno nadaljevali njeno pot.
60 Let GŠ Izola
Dva učitelja za 79 učencev
V sredo, 6. junija je bila v Kulturnem domu Izola osrednja prireditev ob praznovanju 60. obletnice GŠ Izola. Tam smo tudi slišali zanimive podatke o rasti števila učencev in o kadrovski krepitvi naše glasbene šole. Zanimiv program so, ob domačih izvajalcih, popestrili tudi povabljeni gostje.
Najprej se je predstavil Otroški pevski zbor GŠ Izola, ki že vrsto let uspešno deluje pod vodstvom Kristine Babič, profesorice glasbe. Tokrat se je predstavil ob spremljavi skupine Vruja, kjer ob Marinu Kranjacu na basu muzicirata tudi dva bivša učenca: Rok Kleva Ivančič na violini in Peter Kaligarič na harmoniki. Zapeli in zaigrali so štiri istrske ljudske pesmi in z njimi ogreli občinstvo.
Tradicijo _ odličnega zborovskega petja na GŠ Izola je v nadaljevanju predstavil Mladinski pevski zbor pod vodstvom profesorice glasbe Maje Cilenšek. Predstavil je dela domačih, primorskih skladateljev. Začeli so v istrskem duhu, s priredbama dveh istrskih pesmi skladatelja Ambroža Čopija, v nadaljevanju pa sta bili predstavljeni dve noviteti, in sicer: Svetli akordi klavirja skladatelja Bojana Glavine in Mala zijala skladatelja in bivšega učenca Mateja Bonina. Obe pesmi sta bili napisani prav za ta zbor, slednja pa tudi prav za to priložnost.
Nato je povezovalka Janja Lešnik na oder povabila Iztoka Babnika, ravnatelja GŠ Koper, ki je povzel kratko zgodovino šole, ki sega v leto 1952, vendar pa so podatki o številu učencev in zaposlenih dosegljivi šele za šol. 1. 1955/56. Od takratnih 79 učencev in dveh stalno zaposlenih učiteljev, se je danes povzpelo število učencev na 194, učiteljev pa je 14. Nikjer ni zapisanih točnih podatkov ali je bila Glasbena šola v Izoli ob začetku delovanja samostojna ali je že takrat delovala kot podružnica koprske. O tem se lahko le sklepa, saj je iz podatkov takratnega ravnatelja GŠ Koper Vladimirja Lovca vidno, da so vsa naročila notnega gradiva in inštrumentov potekala iz GŠ Koper. Od leta 1956 do leta 1967 je izolska glasbena šola delovala samostojno. Ravnatelja šole sta bila Rajmond Horvat (1956 do 1958) in Pino Muser (1958 do 1966).
Leta 1967 se je izolska Glasbena šola združila skupaj s piransko in koprsko v Center za glasbeno vzgojo Koper, ki je deloval pod ravna-teljevanjem Mirana Basla.
Pod ravnateljevanjem Boruta Logarja je šola delovala od leta 1992 do 1999, zatem je ravnateljevanje prevzela Marija Gombač, nekdanja učenka klavirja Glasbene šole Izola in jo vodila do svoje upokojitve leta 2010.
S svojo prisotnostjo nas je počastil tudi župan Občine Izola, mag. Igor Kolenc, ki je učiteljem in učencem čestital ob 60. obletnici, povedal pa je tudi, da so ob taki priložnosti besede odveč, posebno zato, ker ima Glasbena šola Izola take učence, ki nam znajo tako lepo pripovedovati z glasbo.
Sledil je nastop solistov. Najprej se je predstavil Emanuel Mikac na evfoniju, učenec profesorja pozavne Mirka Orlača, ki je na letošnjem mednarodnem tekmovanju v Štanjelu prejel srebrno plaketo. Nato smo slišali odličnega trobentača Filipa Kravanjo Veljaka, iz razreda Zlatka Tote, ki je na zadnjem državnem tekmovanju prejel zlato plaketo. Pianistka Ana Grzetič, učenka Darinke Jug, ki je prišla na oder naslednja, pa je letos na regijskem tekmovanju pianistov v Idriji prejela srebrno priznanje. Solistični del je sklenila violončelistka Ana Mi-ttendorfer, učenka profesorja violončela Antonija Hajdina, ki je letos na državnem tekmovanju prejela zlato plaketo. Na prireditvi ob 60. obletnici pa ji je šola podelila tudi zlati violinski ključ, priznanje šole za vse njene dosedanje uspehe. Nadaljevale so komorne skupine. Najprej nas je Trio flavt pod mentorstvom profesorice flavte Špele Molek, v zasedbi Zala Mrak, Sanja Terzič in Vanja Kostjerevčič, popeljal v pravljični svet baleta Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega. Potem pa nas je zasedba ETNOTOK spet ponesla v svet ljudske glasbe od Estonije, Makedonije do Izraela. V zelo pestri zasedbi so muzicirali učenci kitare - Maj Felluga, Tadej Časar in Gregor Grbec, harmonike - Sara Benčič, Mark Jakomin in Amar Si-kirič, violinistka Eris Šker in Ana Birsa Krušeč na kljunasti flavti.
Pripravljali pa so jih profesorica violine Sonja Horvat, profesorica glasbe Mirjana Gvozdenac, profesor klarineta Dušan Kitič in profesor kitare Bojan Kuret.
Ansambel violončel pod imenom »Violoncello principale«, ki deluje od leta 2010 pod vodstvom profesorja violončela Antonija Hajdina, nas je popeljal v filmski svet glasbe Van-gelisa. Ta zasedba je prava redkost v slovenskem prostoru, v njej pa igrajo učenci vseh treh obalnih šol: Ana Mittendorfer, Aja Golob, Dunia Sa-hir, Elena Kanjir, Ana Andrejašič, Patricia Lapajne, Tilen Babnik in Vitan Košpenda.
Za nadaljevanje je orkester simfoničnih pihal, prav za to priložnost ustanovljena zasedba pod vodstvom dirigenta Mirka Orlača, izbrala zelo redko izvajano delo slovenskega skladatelja Karola Pahorja - Istrijanka. Orkester, v katerem so skupaj muzicirali sedanji učitelji in bivši učenci, je zaigral 8 od 15-ih plesnih miniatur v duhu istrske narodne melodike.
Sklepni nastop je pripadal Jazz Ban-du GŠ Izola pod vodstvom učitelja Sama Turka. Le-ta ga je pred tremi leti prevzel od učitelja Boštjana Andrejca. V njem sta, poleg učencev Gaja Bostiča - bobni, Tommyja Zanutta - kitara in Klemna Juga -klavir, zaigrala tudi gosta: nekdanji učitelj Boris Holešek - bas kitara in Vlado Popovski - tenor saksofon. Pri zadnji točki pa je zapel tudi zadnji gost tega večera Rudi Bučar, s pesmijo Girl From Ipanema. Praznovanje 60. obletnice se bo na-dajjevalo še celo leto, saj bo v avli GŠ Izola postavljena razstava fotografij, ob tej priložnosti pa bo izdan tudi zbornik.
Danijela Terbižan, pomočnica ravnatelja
Anin "zlati violinski ključ"
Na osrednji prireditvi ob 60. obletnici Glasbene šole Izola so podelili tudi priznanje šole za najuspešnejše učence. Za šolsko leto 2011/12 je zlati violinski ključ dobila violončelistka Ana Mittendorfer.
Glasbeno pot je začela pri šestih letih na GŠ Koper v razredu mag. Alenke Zupan na kljunasti flavti. S sedmimi leti je začela igrati violončelo na Glasbeni šoli Izola pri Antoniju Hajdinu, profesorju violončela, ki jo poučuje še danes. Ze naslednje leto (2008/2009) se je kot najmlajša tekmovalka med violončelisti udeležila Regijskega tekmovanja mladih glasbenikov Primorske ter osvojila zlato priznanje in si tako priigrala udeležbo na državnem tekmovanju TEMSIG. Tam je prejela bronasto plaketo. V šolskem letu 2009/2010 se je udeležila mednarodnega tekmovanja v Padovi in osvojila tretjo nagrado. Leta 2010/2011 je na Regijskem tekmovanju Primorske osvojila zlato priznanje. Regijskega tekmovanja Primorske se je udeležila tudi v letošnjem šolskem letu, kjer je dobila zlato priznanje in za nagrado tudi snemanje na Radiu Koper Capodistria. Uspeh je ponovila na državnem tekmovanju TEMSIG in prejela zlato plaketo. Solistično redno nastopa na šolskih in izvenšolskih nastopih, kjer se šola želi predstaviti z dobrimi učenci. Od samega začetka igra v komornih skupinah z violončeli, godalnih orkestrih, poje v zboru OŠ Sveti Anton, sodelovala pa je tudi s Pihalnim orkestrom Izola. Od leta 2010/2011, ko je bil na Glasbeni šoli Izola ustanovljen ansambel violončel »Violoncello principale«, katerega mentor je njen učitelj, deluje kot vodja. V letošnjem šolskem letu se je prostovoljno vključila v mlajši godalni orkester GŠ Koper. Redno nastopa kot izbrana učenka na zaključnih nastopih Glasbene šole Izola.
Ana se je kljub svoji mladosti že uspela oblikovati v mlado glasbeno osebnost. Na odru jo odlikujeta prikupna sproščenost in karizma, s katero osvoji poslušalce. V glasbeno interpretacijo pa pri vsaki zaigrani frazi preko otroške preprostosti in pristnosti spretno vpleta prepričljivost in lastni temperament.	D J.
Ob koncu šolskega leta so se v torek, 19.06.2012, v šolski telovadnici zbrali mladi rokometaši in rokometašice, ki obiskujejo vadbo mini rokometa na OŠ Livade. Pod budnim očesom trenerjev Vere Bobyk in Branka Franoviča ter mladih pomočnikov Urha Poberaja in Luka Logarja so na igrišču pokazali, kaj so se v tem letu naučili. Tekma med dekleti in fanti je na tribune privabila precejšnje število gledalcev, ki so videli lepo igro z veliko zadetki ter športno in prijateljsko vzdušje.
Nasploh je rokomet na OŠ Livade vse bolj prisoten in uspešen. Minuli mesec so mlajši dečki, čeprav povečini leto mlajši od tekmecev, pod vodstvom učiteljice Hane Škrbec osvojili srebrno medaljo na področnem tekmovanju vseh obalno-kraških šol. Izpostaviti velja še 6.b razred, ki je verjetno najbolj rokometni razred v Sloveniji, saj iz le-tega prihaja kar 6/7 (Logar, Mičovič, Peharc, Poberaj, Stopar, Smej) prve postave ekipe mlajših dečkov B RD Izola, ki je dosegla odlično 3. mesto v letošnjem državnem prvenstvu.
Društvo izolskih rokometašic
Ženski rokometni klub in rokometno društvo Istrabenz Plini Izola vabi na II. Srečanje generacij, ki ga organizira ckšp izola.
Ob tej priložnosti vabimo vse rokometaše in rokometašice, ki so svojo športno pot začeli, nadaljevali ali končali v Izoli, da se nam pridružijo v soboto 23.06.2012 od 16.00 ure dalje, v naši rokometni dvorani. Prinesite športno opremo, da obudimo spomine na naše tekmovalne dni, zaželje-no je da s seboj prinesete obilo dobre volje. V dvorani se bomo družili do 20.00 ure, nato pa se bomo pridružili ostalim izolskim športnikom na fešti v letnem kinu Arrigoni.
Še dober teden do Eurofesta
V	Izoli poleg temperature zraka pospešeno raste tudi temperatura v taboru organizatorja letošnjega Eurofesta. Sicer so napovedi vremenarjev o bližnjih osvežitvah dobrodošle, saj je zdajšnja vročina kar huda. Upati je, da bo tudi vreme tako ali drugače šlo na roko prirediteljem, da bo tokratni evropski rokometni festival kar najbolj uspel.
V	našem mestu se bo zbralo kar 160 ekip iz osemnajstih držav, kar pomeni, da bo letošnji jubilejni Eurofest od 1. do 6. julija eden številčnejših doslej. Sledi dosedanjih rokometnih turnirjev
bodo v sliki in besedi prikazani na razstavi, ki bo od 26. junija na ogled v izolskem kulturnem domu. Letošnja izvedba bo imela tudi humanitarni značaj, saj bodo zbrana sredstva s prireditev prispevali za fundacijo »Hrvaška brez min«.
Ena od stalnic dogajanja na Eurofestu je tudi kulinarika. Tokratni izbor bo lokalno obarvan, saj bodo pripravljali tipične istrske jedi. Tako bodo znane osebnosti kuhale »bobiče«, na slovenski tržnici pa bodo pripravljali domače dobrote in specialitete (ribe, školjke, testenine). Sicer bo za ekipo Eurofesta, tako kot lanski, tudi letošnji evropski rokometni turnir delovno obarvan. Potem, ko so lani prepleskali tribune v dvorani v Kraški ter oznake na centralnem igrišču, bodo letos podobno akcijo izvedli na igrišču v Jagodju, ki bo tudi prizorišče tekmovanj tega turnirja.
Že zdaj bi opozorili fotografe, da organizator razpisuje nagradni natečaj za najboljšo fotografijo 20. Eurofesta. Temi sta »rokometna akcija« in »ob rokometnem igrišču«. Več o tem dobite na naslovu info@eurofest.si oziroma v Press centru Eurofesta. Kljub želji, da bi za jubilejno izvedbo Eurofesta še bolj obogatili program, to organizatorju ne bo uspelo. Prispevki sponzorjev so sorazmerni z gospodarsko situacijo. Pričakovanja, da bo Občina Izola spričo jubileja primaknila kaj več kot doslej, pa se niso uresničila. Še več - letos bodo stroški še višji na račun najemnine za centralno igrišče, ki so jo bili doslej oproščeni. Organizator Eurofesta Tone Barič ne razume takega odnosa Občine do prireditve evropske razsežnosti z dvajsetletno tradicijo, ki v slabem tednu dni navr-že ne le promocijski, pač pa tudi finančni učinek mestu. Kakorkoli že, Izola bo prvi julijski teden znova živela v znamenju športa, mladosti in različnih svetovnih jezikov.
Podrobnejši spored 20. Eurofesta bomo objavili v prihodnji številki Mandrača.
Jadranje
Slovenia Match Race Cup
Tridnevno tekmovanje v jadralskem dvoboj evanju Slovenija match race cup se je končalo z zmago Madsa Eblerja. Danec je v finalu gladko ugnal švedskega nasprotnika Viktorja Ogemana in z izidom 3:0 ubranil lanski naslov prvaka.
Šeste reprize mednarodne regate v Izoli se je udeležilo osem ekip iz Nemčije, Švedske, Poljske, Danske in Slovenije. Za prvega favorita je veljal Mads Ebler, danski krmar, ki na svetovni jakostni lestvici trenutno zaseda visoko 20. mesto. Nordijec je lani prvič zajadral v slovenskem morju ter v tesnem finalu premagal Južnoafričana lana Ainslija. Tokratna predstava je bila še bolj prepričljiva, saj ni izgubil niti enega dvoboja. Nepremagan je zaključil kvalifikacije in se neposredno uvrstil v polfinale, kjer je trikrat na kolena spravil poljskega nasprotnika Rafaela Savvickega, v finalu pa nato strl še Viktorja Ogemana. »Vse se nam je izšlo kot smo želeli. Nekajkrat smo slabše štartali toda kasneje nadoknadili zaostanek in premagali vso konkurenco. Občasno so bile razmere dokaj zahtevne, zato ne bi rekel, da je bila zmaga lahka,« je dejal šampion, ki je v finalu pričakoval Slovenca Dejana Presena.
Slednji je tekmovanje v domačih vodah zaključil na četrtem mestu. »Polfinale je bil naš cilj. Karkoli več bi bilo dobrodošlo, toda tokrat nam ni zneslo. Morda prihodnjič,« je bil rezultata zadovoljen prvi mož ekipe Lumba Dejan Presen. Iz Izole so se nasmejanih obrazov proti daljnemu domu odpravili tudi" Švedi, ki so na presenečenje mnogih osvojili drugo mesto.
»Pred prihodom nismo gojili visokih pričakovanj, saj še nikoli nismo jadrali na mo-notipih J24. Lahko si mislite, kako zelo smo navdušeni nad izidom. Bili smo enakovredni naspotniki in do zadnjega se nismo predali,« je občutke na kopnem podoživljal krmar Viktor Ogeman.
Končni vrstni red:
1.	DEN Mads Ebler
2.	SWE Viktor Ogeman
3.	POL Rafal Savvicki
4.	SLO Dejan Presen
5.	SLO Vesna Dekleva Paoli
6.	SLO Gorazd Rajar
7.	GER Felix Oehme
8.	POL Szymon Syzmik
9.	POL Przemek Tarnacki
Antončič, Strakh in Nevečny četrti na EP
Od 9. do 15.6. je v Aarhusu na Danskem potekalo evropsko prvenstvo v razredu soling. Aar-hus je drugo naj večje mesto na Danskem in glavno pristanišče v državi.
Slovenijo je zastopala posadka v sestavi Boštjan Antončič, Ge-nnadi Strakh in Mitja Nevečny. Z enakim številom točk kot če-trtouvrščena nemška ekipa so slovenski jadralci zasedli peto mesto v abosolutni konkurenci 33 posadk in četrto mesto v razvrstitvi za evropsko prvenstvo. Zmagala je namreč argentinska posadka v sestavi Warburg, Ferres, Lacour.
Vetrni pogoji so bili zelo zahtevni - pasovi vetra in spremembe smeri za več kot 20 stopinj so močno vplivali na vrstni red po vsakem plovu. Regatni odbor se je zato moral spoprijeti z vsako spremembo in boje premeščati, da so ustrezale novim smerem. Mitja Nevečny je po vrnitvi domov povedal: »Prvi dan smo imeli le eno regato in zmagali. Drugi dan ni bilo vetra, zato smo imeli tretji dan tri regate. Po štirih plovili smo bili šesti. Četrti dan smo imeli še tri regate in napredovali na skupno tretje mesto, takoj za Argentincem in Nizozemcem 33. Za zadnji, peti dan, sta bila predvidena dva plova. V boju za medaljo je bilo pet posadk. Po prvem plovu, ko smo naredili peto mesto, smo samozavestno šli v boj za medalje. Argentinec si je že brez zadnjega plova zagotovil absolutno zmago. Ostalih pet posadk pa si je bilo točkovno gledano še vedno zelo blizu. Štartali smo v odlični poziciji in prvo znako obrnili kot peti. Nato smo napredovali do tretjega mesta in v zadnji orci naredili napako, ko nismo dobro pokrivali konkurentov, ki so že bili za nami. Ostali smo v pasu z manj vetra in izgubili štiri mesta. Orco smo obrnili kot sedmi in zadnjo krmo, 100 m pred ciljem, izgubili še eno jadrnico, kar nas je stalo bronaste medalje.«
KAPUČINO	9
--------------------------------
Esimit Europa 2 rekordno
Na 242 morskih milj dolgi regati Giraglia Rolex Cup (Saint Tropez - San Remo) je jadrnica Esimit Europa 2, ki tekmuje za Jadralno zvezo Slovenije, izboljšala rekord iz leta 2008 za 3 ure in 6 minut. 30-metrska jadrnica s 17-člansko posadko je prečkala ciljno črto v San Remu malo čez tretjo uro zjutraj in regato zaključila v le 14 urah, 56 minutah in 16 sekundah.
Flota 170 jadrnic iz 18 različnih držav je ob močnih vetrovih s hitrostjo prek 20 vozlov zapustila Ažurno obalo v sredo, 13. junija, ob 12:20. Esimit Europa 2 je takoj po startu prevzela vodstvo, ki ga ni več spustila iz rok. Prednost pred najbližjim zasledovalcem je naraščala iz ure v uro in ob znamenitem obratu pri mogočni čeri Giraglia (blizu Korzike) znašala že več kot 15 milj. Evropska ekipa pod taktirko najboljšega nemškega jadralca vseh časov Jochena Schuemanna se je ob obratu zaradi sunkov vetra s hitrostmi prek 45 vozlov (80 km/h) modro odločila, da ga odjadra brez t. i. jiba (prednjega jadra) in se tako izognila morebitnim poškodbam jadrnice. Povprečna hitrost jadrnice Esimit Europa 2 je ob koncu regate znašala približno 18 vozlov, kar je za razmere v Sredozemlju izjemna hitrost.
»Letošnja izvedba regate Giraglia Rolex Cup je bila zame ena najboljših jadralskih izkušenj v življenju. Ni bila preprosta, razmere so bile težke in nam niso dopuščale niti sekunde sprostitve. Zelo sem ponosen na ekipo, ki je opravila izjemno delo, in vesel, da so se nam vsa vlaganja v jadrnico obrestovala s tem fantastičnim rekordom, ki ga bo težko izboljšati. Čestitke z vsega sveta potrjujejo, da smo dosegli rezultat, ki predstavlja pravi izziv prihodnjim generacijam jadralcev,« je dejal Igor Simčič, ustanovitelj projekta Esimit Europa.
»Vseskozi smo jadrali na meji mogočega, tudi s hitrostmi prek 30 vozlov, toda pri tem pazili, da ne bi poškodovali opreme. Zahvaljujoč zelo dobrim vetrovnim razmeram in odlični posadki smo iz jadrnice Esimit Europa 2 iztisnili vse, kar je bilo možno. Obrestovalo se je z rekordom in tega sem iskreno vesel,« je dodal Jochen Schuemann, skiper jadrnice Esimit Europa 2.
Jadrnica Esimit Europa 2 pluje pod evropsko zastavo, je registrirana na Cipru, članica jadralnega kluba Yacht Club de Mona-co, tekmuje za Jadralno zvezo Slovenije in na krovu združuje jadralce iz sedmih evropskih držav. Pluje pod pokroviteljstvom predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa.
Športni ribolov
Ob 8 prazniku morja “3 golfi” v Miljah so v ribiškem društvu Marinaresca iz Milj pripravili ribiška tekmovanja za otroke in odrasle. Med 9 društvi je nastopil tudi MRK Menola s 14 tekmovalci.
Od 8 kadetov sta se v ribolovu z zidane obale najbolj odrezala Aleksandar Drinič s Ernestom in Daniel Cante z 2.mestom. Nastopili so še : Tea Andrejčič, Janič Krampf, Alen Mehič, Robi Mehič, Martin Paladin in Maša Paladin.
V ribolovu z zasidranega čolna so med 20 ekipami članov so Izolani dosegli;
I.	mesto MRK Menola2 Edi in Gabrijel Glavina, 2.mesto Mari-naresca3 iz Milj, 3.mesto Anka-ran2 iz Ankarana, 4.mesto MRK MenolaS Vesna Pucihar in Branko Mikolj, 5.mesto MRK Menola 1 Valentin Valenčič in Janez Pucihar.
J.	P.
Izolan najboljši med Slovenci
Za najboljši slovensko uvrstitev na veslaškem svetovnem prvenstvu v Munchnu je v neolim-pijskem lahkem skifu poskrbel Rajko Hrvat. V malem finalu je Izolan zasedel četrto mesto, torej skupno deseto. Rajko Hrvat je bil dolgo v borbi za najvišja mesta, v končnici pa je vendarle popustil in zmago prepustil Flo-rian Berg iz Avstrije.
Srečanje Generacij
Zavedamo se dejstva, da je ena glavnih nalog Centra za kulturo, šport in prireditve Izola spodbujanje vseh aktivnosti, ki omogočajo razvoj športa na lokalni ravni.
zola kot športno mesto z dolgoletno in predvsem uspešno športno tradicijo je lahko vsekakor ponosna na rezultate dosežene v preteklih obdobjih.
Za slednje so zaslužni prav vsi, ki so kakorkoli dopolnjevali mozaik športnih uspehov; športniki, trenerji, klubski in društveni funkcionarji, športni delavci, sponzorji, donatorji, mediji...
In da zgodovina ne bi šla prehitro v pozabo smo se na Centru za kulturo šport in prireditve Izola odločili, da pristopimo k organizaciji dogodka, ki bi v enem dnevu združil vse akterje uspehov iz preteklih obdobij na vseh športnih področjih. Prireditev imenovana »Srečanje generacij« je v letu 2011 požela velik uspeh ter zanimanje za vsakoletno organizacijo.
Prireditev bo potekala dne 23.06.2012 na večini športnih prizorišč v Izoli.
Tako se bodo nogometaši pomerili na Mestnem stadionu, rokometaši v Športni dvorani na Kraški ulici. Balinarji na balinišču Arrigoni,... Celodnevno srečanje bi zaključili ob zakuski v »Letnem kinu Arrigoni« s projekcijo slik zgodovine izolskega športa, ter kulturnim prispevkom izolskih glasbenikov s pričetkom ob 20:00 uri.
Prepričani smo, da je lahko takšna akcija hkrati tudi priložnost za neformalno druženje in odskočna deska za snovanje novih dogodkov v mestu Izola. Zato vabimo vse »kreatorje« izolskega športnega mozaika, da se nam pridružijo.
Kontaktne osebe za vse, ki bi se nam hoteli pridružiti:
Balinanje - Miran Kleva , Milan Treskavica
Jadranje - Matjaž Musa, Jure Žbogar
Kegljanje - Borut Širca Nogomet - Mirsad Mujanovič Namizni tenis - Zdenko Švab Odbojka ( Beach volIey ) - Tihomir Pešič
Rokomet - ženske - Olivera Pajovič
Rokomet - moški - Borut Hren Taborniki - Tomaž Korenika Nordijska hoja - Ksenija Cergol Streljanje - Enio Božič Šah - Andrej Žnidarčič Veslanje - Iztok Butinar, Ecio Babič
Center za kulturo, šport in prireditve Izola
Plavanje
Plavali bodo za Barčico
V četrtek, 28 junija 2012 bodo uporabniki Dnevno delovno terapevtskega centra Barčica skupaj z prijatelji ter znanimi osebnostmi, ki nas podpirajo, izvedli štafetno plavanje od Izole do Kopra. Plavati bomo začeli ob 9h z izolskega pomola ter predvidoma prispeli na cilj okoli 13 ure na Ukmarjev trg kjer bo krajša slovesnost. Plavalo bo 10 uporabnic in uporabnikov ter njihovih terapevtov skupaj z prijatelji projekta.
Plavanje bo potekalo tako, da bo stalno plaval eden izmed uporabnikov oziroma »prijateljev Barčice«.
Z akcijo želijo organizatorji vključiti čim več uporabnikov in uporabnic Barčice v redno telesno aktivnost, promovirati tera-pev tski center in zbirati denar za nov kombi.
Prijatelji projekta so: Jože Tanko maratonski plavalec, Vanja Pegan pisatelj, Drago Mislej Mef glasbenik, Marin Medak »človek, M je preveslal Atlantik«, Vasilij Žbogar jadralec, Peter Po-les tv voditelj, Ermin Hasič nogometaš FC Kopra, Anja Čarman plavalka, Emil Tahirovič plavalec, Aljaž Sedej judoist, Vladimir Boisa košarkar in Tekači fitnesa pod Sečo. Pokrovitelja sta: Mestna občina Koper in Slovenska vojska, ki bo priskrbela spremstvo z »gumenjakom«.
Z nakupom majice »Plavam za Barčico« boste prispevali 10 Eurov za nov kombi. Majice so vseh velikosti, »moški in ženski model«. Majice je možno naročiti (kupiti) v DDTC Barčica, Prisoje 1, oziroma po telefonu 041 567 594 ter preko maila : plava-mzabarcico@gmail.com
Namizni tenis
Erik Paulin v državni reprezentanci
Ob koncu tekmovalne sezone, smo se v Arrigoniju razveselili novice, da bo Erik Paulin eden izmed štirih kadetov, ki bodo letos zastopali Slovenijo na evropskem prvenstvu. Prvenstvo bo potekalo v avstrijskem Schvvechatu od 12. do 22. julija.
V	reprezentanci bodo še Darko Jorgič iz Hrastnika, Tom Sfiligoj iz ljubljanske Olimpije in Deni Kožul iz Logatca. Erik bo do konca meseca treniral v klubu, nato pa se bo od 2. do 10. julija udeležil reprezentančnih priprav na Otočcu.
S tem se nekako končuje letošnja tekmovalna sezona in hkrati pričenja nova s kondicijskimi treningi v sredini julija.
V	istekajoči sezoni se bomo spominjali uspeha članov, ki so prišli do kvalifikacij za uvrstitev v prvo državno ligo med deset najboljših ekip v državi. Članice so po dobrem prvem delu in manj uspešnem drugem delu osvojile končno sedmo mesto. V mladinskih kategorijah so se vse štiri ekipe uvrstile med osem ekip v ekipni finale, kar je uspelo letos samo Logatcu. Veseli smo dveh državnih naslovov Katrine Sterchi in da po nekaj letih imamo spet reprezentanta, ki nas bo zastopal na evropskem mladinskem prvenstvu. Nazadnje sta to bila Simon Frank in Kristin Fatorič.
SMEROKAZI
Četrtek - 21. junij 2012
Ljubljanska ulica - od 21.00 do 22.00
2.četrtkov kantavtorski večer
Željko Jugovac - Žeži
Udeleženec in finalisl najpomembnejšega kantavtorskega festivala Kantfest, avtor besedil in glasbe, član nekaj izolskih skupin in najboljši kuhar med kantavtorji. Po koncertu bo Ljubljanska ulica ..prižgana" še vsaj do 23.00 z odprtimi ateljeji in galerijami. Zaželjen je prostovoljni prispevek.
Petek - 22. junij
Manziolijeva trg - ob 20.30
Proslava ob
Dnevu državnosti
koncert
ANJA BUKOVEC - violina IGORVIČENTIČ -klavir
Vabljeni!
Sobota 23. junij 2012
Park Pietro Coppo - 10.30
mala godba ROZMARINKA s Češke
Kulturni dom Izola - ob 19.00
BALERIMA
Letna produkcija plesne šole Balerima !
G3l6rij9 Alga / Kristanov trgi
V četrtek, 21. junija ob 19.30 vas vabimo na otvoritev letne razstave likovnega društva
TUBA iz Izole
»Dnevna soba«
galerija INSULA
SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03
I I
'11
RIBE
razstava 1\1UU Novak Džamič, Laura Grusovin, Simon Kocjančič, Marino M. Istran, Janez Matelič, Fred Pittino, Costanzo Schiavi, Renato Silvestri
v Galerija Insula in Manziolijevi palači o
SOnCna dvorana /ulicaGiordanaBrunaG
Vabimo vas na ogled razstave
Andragoškega društva MORJE Univerza za 3. življenjske obdobje,
Ogled bo možen	15.6., JS.6.. 20.6, 27.6 od 18.00 ■ 20.00.
Galerija Squart Koper”
VMno vMbi™ niokoritevraHlave erafik inbirke SQ-ART.
Otvoritev razstave bo v četrtek, 21. junija 2012 ob 20, uri v galeriji SQ-ART v Kopru._
MeStna knjižnica Izola razstava izolskega umetnika in
glasbenika ENZA HROVATINA,
Slike bodo na ogled do konca meseca junija v času odprtosti knjižnice._
TIC Izola RAZSTAVA MODELOV PLOVIL


Predlog načrta prevzema ladijskih odpadkov in ostankov tovora za občinsko pristanišče Izola
V skladu z Uredbo o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (Ur. L. RS, št. 78/2008), Javno podjetje Komunala Izola, d.o.o., kot izvajalec obvezne lokalne gospodarske javne službe upravljanja z občinskim pristaniščem Izola, sprejema Načrt prevzema ladijskih odpadkov in ostankov tovora za občinsko pristanišče Izola. Uporabnike pristanišča in ostale občane vabijo k ogledu in oddaji pripomb na vsebino načrta.
Načrt prevzema ladijskih odpadkov in ostankov tovora za občinsko pristanišče Izola je na vpogled na
•	spletni strani Javnega podjetja Komunale Izola, d.o.o.
•	v pisarni delovne enote pristaniške dejavnosti, Veliki trg 1, 6310 Izola
•	na upravi javnega podjetja Komunale Izola, d.o.o., Industrijska cesta 8, 6310 Izola
Pisne pripombe na predlog Načrta prevzema ladijskih odpadkov in ostankov tovora za občinsko pristanišče Izola sprejemamo štirinajst dni od javne objave, v pisarni upravitelja pristanišča na naslovu Veliki trg 1, na upravi Javnega podjetja Komunala Izola, d.o.o., Industrijska cesta 8, 6310 Izola ali na e-pošti: pristanisce@komunala-izola.si in tajnistvo@komunala-izola.si s pripisom “Pripombe na Načrt prevzema ladijskih odpadkov".
Ohranimo našo občino čisto danes
Proposta di Piano di raccolta dei rifiuti prodotti dalle navi e dei residui di carico per il porto comunaie di Isola
In ossequio alIVrdinanza sugli impianti portuali per la raccolta dei rifiuti prodotti dalle navi e dei residui di carico (G.U. della RS, n. 78/2008), all’Azienda pubblica Komunala Isola, S.r.l. in qualita di esercente del pubblico servizio economico obbligatorio di gestione del porto comunaie di Isola compete di approvare il Piano di raccolta dei rifiuti prodotti dalle navi e dei residui di carico per il porto comunaie di Isola. Si invitano gII utenti del porto e gli altri cittadini interessati a presentare le rispettive osservazioni in merito al contenuto del Piano.
Gli interessati possono prendere visione della proposta di Piano
•	s ul sito ufficiale deli' Azienda pubblica Komunala Isola
•	all’ufficio sede dellVO Attivita portuali, Piazza Grande n. 1, 6310 Isola, oppure
•	all'ufficio sede deli'Azienda pubblica Komunala Isola, Strada Industriale n. 8, 6310 Isola
Le osservazioni in merito alta proposta di Piano di raccolta dei rifiuti prodotti dalle navi e dei residui di carico per il porto comunaie di Isola, redatte in forma scritta, si possono precentare nei guattordici giorni successivi alla pubblicazione della proposta alfufficio del dirigente del porto, Piazza Grande n. 1, 6310 Isola, o alla sede deII’Azienda pubblica Komunala Isola, S.r.l., Strada Industriale n. 8, 6310 Isola, oppure ai seguenti indirizzi di posta elettronica: pristanisce@komunala-izola. si o tajnistvo@komunala-_ Izola, si, indicando quale oggetto della comunicazione: ‘Piano raccolta rifiuti di navi - Osservazioni”.
Mnnteninmo oggi il nostro comunepulito
%
za boljši jutri. komuna/a per un domani migliore.
izo/a - isola
70 Let Ottavia B rajka
Ottavio je ambasador prave Izole
V nedeljo je legenda slovenske in primorske narodnozabavne glasbe, Ottavio Brajko, praznoval 70 let. Kot se spodobi je svoji družbi pri Suzy (nekdanji Fredi) pripravljal presenečenje, a so presenečenje pripravljali tudi oni in tako smo bili na koncu presenečeni vsi.
Presenečenje je bilo posebej za tiste Izolane in turiste, ki so v nedeljo dopoldne bili v bližini Kristanovega trga in so radovedno opazovali živahno dogajanje na začetku Ljubljanske ulice.
Potem se je naenkrat zaslišala pesem “Oj mladosti moja" in z nasprotne strani ulice je prikorakal slavljenec, prepričan, da je presenetil vse, ki so ga čakali na drugi strani trga. Ko pa so se pred Suzy oglasili člani ansambla Erazem, ki so lani izdali izvrstno zgoščenko priredb Brajko-vih pesmi, so se slavljencu zatresle noge. Kako tudi ne, saj je zaslišal svojo uspešnico Tebi za rojstni dan in sledile so čestitke, darila, objemi in tudi kakšno solzico je bilo videti. Toda, za emocije ni bilo dovolj časa. Brajko je pač glasbenik in po nekaj minutah se je že pridružil mladim glasbenikom, za katere je kasneje v pogovoru dejal, da so bolj Brajko kot je Brajko on sam. ‘‘Imajo tisto energijo, ki jo ima lahko mlad človek. Tisto energijo, ki sem jo imel tudi jaz z mojimi skupinami. "
Otavio je namreč začel igrati in pisati pesmi že v začetku šestdesetih let, ko je na obali začel vladati beat in kasneje rock, on pa se je lotil narodnozabavne glasbe. “Videl sem, da je tukaj tržna niša, saj takrat pri nas ni bilo veliko narodnozabavnih ansamblov. Začel sem pri Van-drovčkih, ki so bili res dobra skupina, potem sem imel nekaj manjših skupin, dokler nisem ustanovil Ansambla Ottavia Brajka s katerim sem posnel prvo long play ploščo”.
Presenečenj ob okrogli obletnici Ambasadorja Izole, ki se je ni udeležil nihče od predstavnikov naše lokalne oblasti ali politike, pa še ni bilo konec. Iz Vipave je prišla skupina harmonikarjev društva B ES AS, seveda v narodnih nošah in naenkrat je bilo pri tržnici kot na kakšni veselici. Ko je prišel še Marino Sinkovič iz izolskega društva harmonikarjev in še nekateri glasbeniki, ki so z Ottavijem igrali v preteklosti, je bila fešta, kljub peklenski vročini, že na višku.
Sebeda tudi brez rojstnodnevne torte ni šlo, pa brez Celestine tudi ne in tudi vsi iz njegove družbe so bili zraven, tako da je bil rojstni dan kot ga še ni imel.
“Res so me malo presenetili” je pripovedoval naslednji dan, ko sem ga povprašal, kako se je počutil, ko je zaslišal svojo lastno pesem, odigrano v živo, na njegovem “placu”. Potem hitro doda, da je vesel, da so nekatere njegove pesmi tako lepo zapisane pri ljudeh. “Kakšnih 100 jih je že prijavljenih, od tega sem za mnoge tudi besedila napisal sam, pomagali pa so mi tudi drugi teksto-pisci, od Malavašiča do Jelačina.” Vprašam ga, kako je z istrskim dialektom, ko mu pišejo drugi in pove, da je nekatere pesmi pač pustil v knjižni slovenščini, druge pa je poistra-nil, čeprav je res, da je večino tistih v istrskem narečju pisal sam. Tako je bilo tudi z Marijo Čakulono in Kantino, ki pa jo je najprej napisal Andrej Jelačin.
Ottavio je pravi ambasador Izole. Če nič drugega je Istro in svojo glasbo pripeljal tudi rojakom v Kanadi, ZDA, Avstralijo, Argentino in še po mnogih državah sveta. Da o neštetih šagrah in veselicah ne govorimo.
Ottavio Brajko je pesmi pisal že od začetka, tudi ko je igral še pri Van-drovških, vendar se tistih pesmi skoraj ne spomni več. Pravi uspeh je sledil po ustanovitvi lastnega ansambla v katerem je pela tudi xxxx Bizjak. S to skupino je posnel tudi zimzeleno Mi Primorci smo veseli ljudje pa tudi globalni hit vseh študentskih fešt Ko sem bil še za pom-pjerja.
“To pesem je pel eden od članov Vandrovčkov, ki je bil doma iz Dekanov in zdelo se mi je prav, da jo naredimo na svoj način. Prav presenečeni smo bili, kakšna uspešnica je postala . ”
Daljši pogovor z Ottavijem sledi v enem od poletnih Mandračev.
D.M.
Kresna noč - solsticij v Kortah
PETEK, 22. junij - KRAJEVNA SKUPNOST SE PREDSTAVI
-	Balinarski turnir vseh generacij na Balinišču Korte, pričetek turnirja ob 17. uri in traja predvidoma do 19. ure.
-	Ob 19. uri se na dvorišču pred Hostlom “Stara šola” v Kortah predstavijo na stojnicah vsa podeželska društva s pestro izbiro domačih izdelkov.
-	Člani sveta KS Korte bodo na mega roštilju pekli čevapčiče po simbolični ceni za vse krajane.
-	Dogajanje bo ob 20. uri popestrila glasbena skupina s plesno glasbo.
-	Tudi vaški harmonikaši bodo prišli na svoj račun.
SOBOTA, 23. junij - KRESNA NOČ 2012
-	Iz Hostla se preselimo na izletniško kmetijo Kotrle.
-	Ob 18. uri se ponovno predstavijo podeželska društva s svojimi izdelki.
-	Od 19. do 20. ure bodo spretne prste predstavili vaških harmonikaši.
-	Ob 21. uri se nam bo s kanconetami prvič predstavil RUDI BUČAR.
-	Ob 21.30 se prižge kres.
-	Po kresu pa ponovno z glasbo RUDIJA BUČARJA.
-	Za hrano bodo poskrbeli Kotrletovi s tipičnimi vaškimi jedmi, pa tudi v kantini se še kaj najde.
-	Na prireditvi se bodo prodajale glinene replike kašlerske skodelice s katerimi se bo za simbolično ceno pokušalo bela in rdeča vina družine Kotrle. NEDELJA, 24. junij - PROSLAVA V POČASTITEV DNEVA DRŽAVNOSTI
-	Ob 19. uri je predviden pričetek proslave v počastitev dneva državnosti na dvorišču pred hostlom “Stara šola” Korte.
-	nastopali otroci Podružnične šole Korte in Moški pevski zbor Izola.
-	Po prireditvi predsednik KS g. Edi Grbec in dolgoletna predsednica KD Korte ga. Nada Moralo položita rože na grob učitelja Orla.
Med 20. in 21. uro bo na ogled galerija KD Korte.
Bilo je
Kramberger, opica in knjiga
Ulična predstavitev knjige izolskega pisatelja Ricka Harscha je dokazala, da je staro mesto enostavno primerno za vsak kulturniški dogodek. Tudi obisk je bil zelo lep.
V petek se je osrednje prizorišče Ljubljanske ulice, torej mali trg ob spini spremenilo v knjižnico. Na sporedu je bila predstavitev slovenskega prvenca ameriško-izolskega pisatelja Ricka Harscha, Kramberger z opico. Odzvalo se je lepo število radovednežev.
Ricka Harscha in njegov zadnji roman Kramberger z opico smo predstavili pred enim tednom, a naj spomnimo, da gre sicer za roman, ki si je kot iztočnico izposodil najznamenitejši atentant na slovenskega predsedniškega kandidata, a nikakor ne gre za nekakšno biografijo dobrotnika iz Negove, čeprav je “priročno” izšel ob 20 obletnici njegove smrti. Kramberger z opico je predvsem izjemno hudomušen, pa čeprav na trenutke na nekoliko perverzen način, satirični roman. Lahko bi rekli, da gre za satirično kriminalko, ki avtorja ob prebiranju nasmeje, a tudi opozori, da vse morda ni tako, kot bi nekateri hoteli, da bi bilo.
Avtorja in knjigo je najprej predstavil založnik Peter Amalietti, ki je povedal, da je za Ricka izvedel preko izolskega sodelavca, Kramberger z opico pa je že druga knjiga, ki sta jo v enem letu izdala s skupnimi moč-
nih vendarle prebral en odstavek svoje knjige. Za “pravo” branje, kot se na tovrstnih predstavitvah spodobi, pa sta poskrbeli Barbara Bračanov in Janja Sever Gombač, ki sta odigrali enega od bolj zabavnih odlomkov romana.
Knjiga je že v prodaji
Knjigo Kramberger z opico lahko kupite takorekoč povsod, najlažje pa kar preko Ricka. S tem naredite uslugo avtorju, a predvsem samim sebi, saj si privoščite resnično vrhunski roman, ki je bil napisan in osnovan v našem mestu. In tokrat brez lokalpatriotizma.
AM
mi. Prva je bila Arjun and the good snake, ki se med drugim lahko laska s prvo slovensko knjigo izdano na priljubljeni spletni trgovini amazon. com.
Nato je sledil pogovor s “priložnostno” prevajalko Barbaro Bračanov, ki je po mnenju stroke opravila odlično delo. Barbara je roman prevedla v prostem času, na srečo pa je imeli direkten stik s pisateljem, saj sta takorekoč soseda.
Svoja “dva centa", kot pravijo ameri-čani, pa je pristavil tudi pisatelj sam. Ponovno se je predstavil kot prijeten, ironičen, na trenutke brilijanten sogovornik. Čeprav mu slovenščina, milo rečeno, še vedno dela nekaj preglavic, je na prigovarjanje prisot-
Krvava zgodba kresnega večera
Nekoč so naši nonči zvečer pred sv. Ivanom, ki je 24. junija, (ko se dan obesi, ko je ta najdaljši, a noč najkrajša) po hribih zakurili kresove. Tekmovali so katera vas bo imela večjega. Okoli kresa se je zbralo staro in mlado, peli so in skakali čez ta ogenj. To se je godilo pred drugo vojno in še kako leto po njej. (Potem so kresovali za prvi maj.) In ker je bil pred vojno tod fašizem, so prav veselo kresovali, ker so nasprotovali fašizmu. Podobne navade so tudi drugod po Evropi, zlasti na severu, kjer je dan še bolj dolg kot pri nas. Pred nekaj leti je Kulturno društvo Korte gostilo fanta iz Švedske in kako doživeto smo z njim ta solsticij obeležili - ob kresu in kitari in to na našem Kašlerju! Nekoč je bilo veliko navad povezanih s čaščenjem narave. Okraševali so njive in hiše (z vejami in venčki, kar na Tržaškem še to počno) in prirejali procesije. Če so fašisti te navade zvohali, jim ni bilo prav. V kakšnem kraju je tekla tudi kri, so koga zaprli.
V Vrhovljah ob Repentabru so ob kresni noči leta 1936 ali 1937 ubili dva brata. Kaj je tedaj nastalo? Aretirali so več ljudi, kraj je ovila žalost. DVOJNI UMOR NA KRESNI VEČER
Dušan je naredil dober dan
V sklopu prireditev Umetnost na cesti, ki jih pripravlja Društvo Izo-lani v Ljubljanski ulici, se je v soboto predstavil kar predsednik društva, Dušan Ambrož, ki je pripravil zelo zanimivo fotografsko razstavo. Gre za tisto razstavo z naslovom Izola - morje, ki jo je pripravil že za razstavni prostor Društva za teorijo in kulturo hendikepa na Metelkovi, kjer je bila deležna izredno dobrega odziva. Vendar pa so fotografije zares zaživele šele na prostem in razstava v Ljubljanski je bila zelo zanimiva za res številne obiskovalce, ki so avtorju čestitali k razstavi, ki jo je pripravil po dobrih petih letih resnejšega ukvarjanja s fotografijo.
Bil je dober sobotni dan, ki so ga občutili tudi drugi umetniki v ulici, saj se je obisk poznal tudi v njihovih ateljejih in gotovo je kateri od njih v soboto lahko poravnal katerega od zapadlih računov. Da bi se ta dobra navada obdržala bodo že ta četrtek, po koncertu Željka Jugoviča - Žežija, v sklopu Kantavtorskih večerov, ostali v ateljejih vse do 23.00 ure in na ta način v prijetnejših temperaturah povabili turiste in domačine v stari del mesta.
Zgodaj zjutraj po kresni noči leta 1936 ali 1937 sem slonela na oknu nonine spalnice in poslušala pretresljivo novico o dvojnem umoru, ki sta jo dve ženi pripovedovali moji mami.
Ta novica je bila taka: Pri Zborjačevih v bližnjih Vrhovljah so neki ljudje, ki so jih nazivali »bravi«, ubili dva brata. Enega v zakonski spalnici s sekiro, drugega, ki je slišal, da se pri njih nekaj dogaja, pa ustrelili na lojtrah po katerih je šel iz štole, kjer je na senu spal. Dogodek je pretresel tako bližnjo kot daljno okolico. In, kaj ne bi, saj sta bila pri hiši umorjena kar dva brata in na tako krut način. Zakaj in kdo so bili naročniki tega krutega dejanja, se še danes ugiba^ Potrebno bi bilo najti arhiv oziroma časopis ali vest o razpravi na sodišču. Čas v katerem se je to dogajalo, ni bil ravno lep. Primorci so imeli nad seboj fašizem, ki jih je zatiral in nekateri menijo, da je bil dogodek povezam s tem. V času fašizma so zgorele tudi nekatere fašistične šole.
Če povzamem, kar ljudje govorijo:
V družbi, ki je ta umor izvršila, je bilo več ljudi. Nemir, ki je bil ob tem dogodku pri Zborjačevih, je spravil na noge Frlaničevega soseda, ki je bil lovec. Z okna svoje hiše je hotel streljati, a zaradi teme ni razločil, kaj se pravzaprav dogaja. Po umoru so morilci bežali pod mostom, ki je v bližini repentaborske železniške postaje, mimo Branovih proti Vogljam in v Nave-l_e, kjer so imeli skrit motor. Nato so bežali proti krajem, od koder so prišli. Čez nekaj dni se je »neka druščina« sestala v gostilni in se prepirala za plačilo. Nekdo je zinil: »Saj nam niste še plačali za Vrhovlje!« To je slišal gostilničar in šel prijavit policiji. Ta je nato te »brave« polovila. Kako se je končal proces, ne vem. Moj brat, ki je imel takrat štiri ali pet let, je videl kolono policije, ki je po umoru šla proti Vrhovljam. Pogreb dveh umorjenih je bil velik, ves Kras se je k slovesu zbral.
A kaj, bratov ni bilo več, ostala je žena, ki se je kasneje poročila s tretjim bratom. Ostala je tudi sirota, ki je dogodek spremljala in zdaj gospodari Zborjačevi domačiji. Spomin na dogodek je na Krasu še živ in tudi potomci tistih dveh žrtev in tudi kdo od domačinov. Zgodba pa se prenaša in se bo prenašala iz roda v rod v spomin na grde medvojne čase. In glej, jeseni leta 1943 so prav pri Zborjačevih obnovili slovensko šolo, ki jo fašizem ni dovolil. Imel pa je fašizem svoje šole in marsikatera je med vojnama končala v plamenih, saj Primorci niso mirno prenašali zapostavljanja.
Po mojem spominu in pripovedovanju mnogih, leta 2000 in 2012 zapisala Nadar Moralo, Korte in Dol pri Vogljah
Na kresno noč, leta 1919, je od žalosti umrl pomembni učitelj France Orel, ki je v Kortah poučeval 27 let in je po dolgi borbi zgradil šolsko stavbo. V tej stavbi je danes Hostel Stara šola Korte. V nedeljo, 24. Junija, se ga bodo spomnili s položitvijo cvetja na grob.
Zabava po izolsko
Partibrejkers so vse, razen tega
V soboto je navijaška skupina Ribari izpeljala še eno tradicionalno poletno fešto v Arrigoniju. Tokrat so za Izolane, predvsem pa za lasten „gušt“ iz Beograda pripeljali zimzelene rock'n'roll ikone Partibrejkers.
Fešta Ribarjev je bila, po pričakovanju, prava izolska veselica. Tekom večera se je na odru zamenjalo nekaj obalnih zasedb, vrhunec pa so predstavljali beograjski Partibrejkers, pod in okoli odra pa se je zares dogajalo. Arrigoni je še enkrat več dokazal, da je še kako primerna lokacija za tovrstne poletne dogodke in samo upamo lahko, da bo e dolgo časa aktiven.
Večer sta otvorila nakladača Drill in gost. Z prej ciničnimi, kot pa naivnimi rimami sta dokazala, da jima soli v glavi ne manjka, manjkalo je le občinstvo, ki se je ob zgodnjih večernih urah le počasi valilo proti letnemu kinu. Podobna usoda je čakala tudi naslednje nastopajoče, Se-cond Chance Blovvn, ki so v dvajset minutnem nastopu dodobra odprli ušesa prisotnim in jih pripravili na to, kar je sledilo.
Partibrejkers so, pa čeprav v nekoliko pomlajeni zasedbi, zveneli tako, kot zvenijo že trideset let: brezkompromisno nažiganje in navidezno
Srečanje generacij v soboto
Arrigoni ne bo dolgo sameval. Že v soboto bo na istem prizorišču sklepni dogodek letošnje prireditve Srečanje generacij. Na odru bodo stali: Rudi Bučar, Igor Lija, Stane Bakan in Grafe-nberg und the Alkotesters. Med tednom, pa Ribari organizirajo redne oglede tekem Evropskega prvenstva na velikem ekranu. Dobrodošlo, poletje.	ur
Le še 4% človeške kože
Dance Mamblita ne rabijo kitare
Sledili so Dance Mamblita, ki že dobro leto igrajo v pol-izolski zasedbi. Bas kitari od-ličnega Andreja Šika namreč več, kot le ritmično podporo nudi bobnar Maksi. Dance Mamblita so vedno bolj množičnemu občinstvu predstavili nekaj novega materiala, pa tudi kakšen stari hit.
Implosia ne rabi pevca
Kot zadnji domači bend so nastopili izolski Implosia in v svojem instrumentalno rockerskem slogu ponovno navdušili zdaj že skoraj poln Arrigoni.
Implosia so ravno v tem času snemali prvenec in čutiti je bila sinergija med člani zasedbe.
Seveda pa je večina prisotnih nestrpno čakala nastop beograjskih kraljev garažnega rock'n'rolla.
samovšečna drža, oziroma, sama esenca rockVrolla. Odigrali so pesmi iz celotnega tridesetletnega repertoarja, občinstvo pa jih je v tem spremljalo in z njimi, ob najznamenitejših napevih, tudi prepevalo. Koncert se je končal ob enih zjutraj, Arrigoni pa je še dobro uro gostil predstavnike nekaj izolskih generacij, ki večera nikakor niso hotele zaključiti. Na kratko, prava izolska fešta.
Prihodnost Izole je v turizmu, oziroma tako pravijo strokovnjaki s področja raznoraznih gospodarskih smernic. Ribištvo je v utonu, eksperiment z industrijo se ni obnesel, oziroma ni imel dolgoročnega uspeha. In kaj nam je ostalo? Morje, klima in plaže. Torej, turizem. A to, kar velikokrat pozabimo je, da Izola ni samo morje, klima in plaža: Izola so ljudje, ki v njej in z njo živijo in jo naredijo posebno. In tega obraza Izole se očitno zaveda danski upokojenec Jan Kronborg, ki naše mesto redno obiskuje zadnjih deset let. Pa ne zaradi klime, oziroma ne samo zaradi nje, temveč predvsem zaradi ljudi. Pa naj omenimo, da Jan, oziroma Sir, kot ga imenujejo prijatelji in kot je prosil, da ga predstavimo tudi mi, ni tisti ..klasičen" upokojenec. Svoje življenje je posvetil tatujem, ki prekrivajo nič več, nič manj, kot 96% njegovega telesa. Navzven karseda opazen možakar pa je v resnici izjemno prijazen turist, oziroma popotnik.
-	Kaj vas je zaneslo v Izolo?
-	Izolo imam zelo rad in redno prihajam že več kot deset let. Letos sem prišel z avtodomom, najraje pa se po mestu vozim s kolesom. Najraje imam pri Izoli ravno ta občutek domačnosti, tiste skrite kotičke, ki jih poznate samo domačini in do katerih je težko priti. Tako sem naprimer deset let redno kolesaril mimo Koprske ulice, šele letos pa sem se odpeljal po Ljubljanski ulici in naletel na Sonček in Elvisa, kjer sem spoznal veliko domačinov. To so tiste lokacije, ki me najbolj zanimajo.
-	Ne moremo mimo vprašanja: Koliko tatujev imate?
-	Trenutno sem dokazano najbolj tetoviran človek na Danskem. 96% mojega telesa prekrivajo tatuji. Ostale so samo še veke, nekaj prostora
pa imam še ob bokih. Moj cilj je, da postanem najprej najbolj tetoviran človek v Evropi, nato pa še v svetu.
-	Vam tatuji povzročajo težave?
-	Nikakor ne. Mislim, da imajo z njimi več težav ljudje, ki so okoli mene, kot pa jaz sam. Veste, s časom ne samo, da se človek navadi čudnih pogledov, ampak jih niti več ne opazi. Zato pa toliko bolj motijo mojo družino, ali prijatelje. Seveda pa ni to nič dramatičnega.
-	Kako to, da ste se odločili za takšno življensko pot?
-	Povsem naključno, bi lahko rekel.
Pri sedemnajstih sem si dal narediti prvi tatu, nato pa nekaj let nič. V naslednjih desetih letih mislim, da sem si dal narediti še dva ali tri tatu-je. Vsekakor bi si jih dal narediti še več, toda ta hec je kar drag. Potem pa je prijatelj odprl studio za tatuje in ponudil sem se, da lahko na meni "trenira” (smeh). Mislim, da se je kar dobro natreniral.	a.m.
Ml MED NAMI
Slovenski poštarji so zakon
Slovenska pošta je še vedno v državni lasti in upamo, da bo tako še dolgo. Dejstvo je namreč, da je naša pošta, v primerjavi z ostalii evropskimi poštarji, velikokrat boljša in cenejša hkrati. Predvsem pa najde skoraj vsakega naslovnika, tudi po fotografiji.
Mi ha cornmosso la visione del me-raviglioso albero di fichi sui quale mi arrampicavo da bambino. Mi congratulo per aver cosi bene man-tenuto e migliorato il fabbricato, e le faccio i miei complimenti per il be-llissimo orto. La sua časa e’ davvero molto “gemutlich"!
Pred dnevi je izolski poštar Alojzu Pečanu v Ulico ob starem zidovju, prinesel pismo na katerem je bila, namesto imena naslovnika kar njegova fotografija.
Fotografijo je pred časom naredil Franco Bretschneider, vnuk nekdanjega izolskega zdravnika, ki je bil med vojnama lastnik hiše v kateri danes živijo Pečanovi. Ko si je pred nekaj časa skupina “turistov” ogledovala njihovo hišo in vrt jih je Lojze povabil na dom in izvedel, kakšno je bilo nekoč življenje v tej hiši, kako so se otroci igrali na stari figi, ki pa gotovo ni tista, ki danes stoji v vrtu Pečanovih in je resnično, vsaj po deblu, prava velikanka. Predvsem pa je bilo zanimivo poslušati pripoved nekoga, ki je bil v Izoli zadnjič pred sedemdesetimi leti.
FRANCO OMtnCHNtiDCK vta flaldlno, 8 ZOtM MtiANO <MII
m

Posti rti di «0** I W progo dl coroegnare qu*tta lettera a OUESTO SIGNORE dei quale non conotco il n orne
IZOLA (SLOVENIA)
(ei noU d'lstrU)
a
t
0
.Vi*
“Som ritomato a visitare Isola dopo un’ assenza di quasi settant’ anni. E’ siata per me una grande emozio-ne rivedere i luoghi della mia belli-ssima infanzia e soprattutto di poter visitare Vambiente dove sono nato ed ho vissato prima che scoppiasse la guerra.
Brez panike prosim
Tudi če vam elektronsko pošto s kakšnim alarmantnim sporočilom pošlje najboljši prijatelj, ne verjemite vsega. Najverjetneje je on dobil isto sporočilo od nekega drugega najboljšega prijatelja in tako gre zgodba naprej, dokler ne postane resnica.
Novinarjem ljudje itak ne verjamejo prav vsega, pri elektronskih sporočilih pa je malo drugače, saj nam jih pošiljajo ljudje, ki jim v glavnem zaupamo. In če tak pisec posreduje sporočilo o tem, da so izdelki, verjetno najbolj znane tovarne testenin iz Italije, vprašljive kvalitete, potem je prav mogoče, da boste v trgovini izbrali izdelek drugega proizvajalca.
Omenjeno italijansko podjetje je namreč prešlo pod ameriško lastništvo in ker v ZDA in Kanadi ne velja evropska zakonodaja o minimalni kvaliteti žita, uporabljajo žita z visoko vsebnostjo mikrotoksinov (plesni!). Gre za najcenejša žita, ki so dolgo časa čakala v skladiščih in so se nabrala veliko več plesni, kot dovoljuje evropska zakonodaja. Sledi še priporočilo naj kupujemo testenine iz ekološko pridelanih žitaric, ki so sicer dražje a tudi kvalitetnejše. To nedvomno drži, vprašanje pa je, ali je informacija o nizki kvaliteti žit resnična in kakšna je ocena inšpekcij, ki redno pregledujejo vse življenske izdelke.
Nekaj podobnega velja za opozorilo, ki je prav te dni zaokrožilo po spletu, z njim pa nas opozarjajo, da naj nikar ne pijemo kar iz pločevink. Obvestilo se seveda začne z informacijo, da je neka ženska v Švici (omenjenih je še nekaj drugih držav) pila brezalkoholni napitek kar iz pločevinke in zaradi tega zbolela ter celo umrla, saj se je okužila z urinom miši in podgan. Urin teh gledalcev naj bi vseboval strupene, smrtonosne substance, ki povzročijo Leptospirozo.
Konzeve namreč hranijo v skladiščih, kjer so seveda tudi miši in ker konzerv pred prodajo dodatno ne perejo urin ostane na njih in to je lahko vzrok za zastrupitev. Sledi napotek, da pred pitjem pa tudi pred ohlajanjem, konzervo operemo s praškom za posodo.
Takšna opozorila lahko tudi držijo, velikokrat pa imajo povsem drugačen namen. V prvem primeru kupovanje testenin drugih proizvajalcev, v drugem pa zmanjševanje prodaje pijač v pločevinkah.
Seveda pa se najdejo tudi nasveti, ki jim, vsaj na prvi pogled, ni moč očitati stranskih učinkov. Napri-mer nasvet o pitju vode kot preventivi pri srčnih infarktih.
Tako smo te dni mnogi brali nasvete o tem, kdaj je dobro piti vodo. In ker je tekočina v teh vročih dneh izredno pomembna naj prenesemo še vam.
2 kozarca vode takoj po bujenju. To pomaga aktivirati notranje organe 1 kozarec vode pred obrokom pomaga pri prebavi
1 kozarec vode pred kopanjem pomaga znižati krvni pritisk 1 kozarec vode pred spanjem koristi da se izognete kapi oziroma srčnemu infarktu
Pa še ta nasvet: voda pred spanjem pomaga tudi proti krčem nožnih mišic.
Skratka, v dobi prekomernih informacij življenje ni čisto nič lažje kot je bilo takrat, ko vsega tega še ni bilo.	ur
Le sono molto grato per la sua grande cortesia e per quella di sua moglie per avermi permesso di visitare la časa ed il giardino e di poter rico-noscere i luoghi, anche se tante cose sono cambiate.
P.s. - Isola dTstria (o Izola) e sempre meravigliosa !
Spominjamo se
Dagmar Slekovec roj. Škerlj
Vedeli smo, da je hudo bolna. Povedal nam je njen mož Aleksander pa tudi videlo se je, a smo jo vseeno vabili na sestanke društva Izolani pa tudi na sestanke svetniškega kluba Liste Izolani.
Zadnje čase ni veliko govorila, ko pa se je oglasila smo vedeli, da bo povedala nekaj takega, kar nas bo razbremenilo vsakdanjih težav in vprašanj ter nas postavilo v nekakšno varno distanco od minljivega vsakdana.
Bila je kratkih besed a zanimivih pripovedi, ko je šlo za vprašanja, ki so bila bližje znanosti kot politiki. Dagmar je bila Izolanka z veliko znanja, rojena leta 1929, torej še v času vladanja kralja Aleksandra Karadordeviča, v vidni intelektualni družini Škerljev, ki je dala nekaj vidnih pravnikov, biologov, jezikoslovcev, prevajalcev, rodoslovcev.
Na svoji življenjski poti je prehodila vse stopnice do znanja in vse stopnje šolanja je opravila z odliko. Po končanem šolanju je začela akademsko kariero z nastopom službe v fizikalnem inštitutu medicinske fakultete kot asistentka. Službo je opravljala do leta 1957, ko se je priselila v Izolo, ter se zaposlila na osnovni šoli Vojke Šmuc v Izoli. Po nekaj letih je začela poučevati na gimnaziji v Kopru, od koder je tudi odšla v pokoj.
Z možem Aleksandrom sta bila kot eno in ko smo ju vabili na sestanke ali dogodke, ki jih organiziramo v društvu Izolani, bi bilo dovolj poslati eno samo vabilo. Toda ne. Čeprav sta bila eno, sta želela ohranjati svoj individuum in tudi odgovori ali vprašanja so prihajala iz dveh elektronskih naslovov. Takšen je bil njun dogovor, verjetno že vse od tistega septembra 1949, ko sta se spoznala v počitniškem brigadirskem taboru v Lovranu. Nista se prepuščala zgolj emocijam ampak sta bila tudi pedantna izobraženca, ki sta se dogovorila, da bosta zvezo potrdila takoj ko bo diplomiral tudi Aleksander. To se je zgodilo 23. junija 1956, teden dni kasneje sta se res poročila.
V Izolo sta prišla septembra 1957, Aleksander kot štipendist izolskega Graditelja, Dagmar kot učiteljica na OŠ Vojke Šmuc. V urejeni in zadovoljni družini so se rodile tri hčerke: Breda, Eva in Nadja. Dagmar in Aleksander sta postala najprej babica in dedek, nato še prababica in pradedek.
Tako kot Aleksander je bila tudi Dagmar aktivna v javnem življenju naše občine, bila je poslanka v nekdanji občinski skupščini, sodelovala pri delu Rdečega križa in frankofonskega društva, posebej se je ukvarjala z rodoslovjem kjer je bila tudi mentorica. Do zadnjega je nabirala nova znanja. Obiskovala je predavanja na Univerzi za tretje življesko obdobje in, seveda, bila je aktivna članica našega društva, ena tistih, ki je prišla, dokler ji je zdravje to dopuščalo.
Konec lanskega leta smo izvedeli za njeno hudo bolezen, vseeno pa je dočakala 83-ti rojstni dan, ni pa več zmogla dočakati 56-letnice poroke niti 63-letnice prvega srečanja tam na morski obali v Lovranu.
Tudi zato se je morda odločila, da bo zadnji počitek imela med valovi našega lepega zaliva in vsakokrat, ko bomo, ob posebnih trenutkih, pogledali na drugo stran zaliva, se bomo spomnili na Dagmar in pogrešali bomo njeno prefinjeno besedo.
Člani Društva Izolani in Liste Izolani, predsednik: Dušan Ambrož
n	Mvvimvč 15
Predzadnja----------------------------------
Dan odprtih vrat na Medljanu
Konjeniški klub Mednjan vabi na Dan odprtih vrat, ki bo 24.06.2012 na Turistični Kmetiji Medljan (pri Šaredu nad Izolo), s pričetkom ob 14:00.
Okvirni program vsebuje voden ogled kmetije, kovanje konja, priprava konja na jahanje (čiščenje, sedlanje in uzdanje konja), vodenje otrok na konju po maneži , predstavitev šole jahanja, dresura - mala quadriglia, predstavitev terapije s pomočjo konja, dresura -pax de deux, dresura - KUR (prosti program z glasbo) in tekmovanje v spretnostnem jahanju
Manjkala seveda ne bo niti degustacija vin s priznane vinske kleti, ter srečolov.
Za dodatne informacije pokličite na številko 040/62 67 84 (Marko Kodarin), 041/54 82 03 (Janko Rutar) ali 040/20 80 97 (Gregor Ko-smina). Lahko tudi pišete na mail: medljan@atnet.si, dumnaya@vo-lja.net ali gregor@panteongroup.si.
Lepo vabljeni
Zahvala
Ob smrti moje soproge Dagmar, se v svojem imenu in imenu cele družine iskreno zahvaljujem vsem, ki so sočustvovali z menoj in našo družino in nam izrekli sožalja.
Posebej hvala dr. Dernikoviču za zdravstveno spremljavo, patronažnima sestrama Mojci in Klavdiji za medicinsko oskrbo ter negovalkam Centra za socialno delo za nesebično pomoč in oskrbo.
Aleksander Slekovec.
V Izoli, 18. junija 2012
MALI OGLASI
Novi oglasi so označeni polkrepko.
Nepremičnine
PRODAMO
-	Prodam dvoinpolsobno stanovanje (67m2) v oktobrski, zadnje nadstropje, brez dvigala, tel 031 856 381
-	Na sončni legi Livad prodam stanovanje (63m2) v 1. nadstropju. Tel.: 041 447 254
-	PRODAMO parkirno mesto v II. kletni etaži TPC LIVADE, Jagodje, v izmeri 16.71 m2. Cena po dogovoru. Tel. 05 6401250.
NAJAMEMO
-	Iščem enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje v izoli ali Kopru, tel 070 530 781
-Štiričlanska družina najame dvo ali dvoinpol sobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje, tel 040 385 907
-	Štiričlanska družina najame dvosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Tel. 030 301 698
-	V Izoli najamemo 3 sobno stanovanje za daljše obdobje.tel 031 866 722
-	Dvočlanska družina najame stanovanje v Izoli ali Kopru. Tel.: 031 295 156
ODDAMO
-	Oddam utečeno trgovino v Izoli. tel 041 605 604
Vozila in plovila
-	Ugodno prodam Renault Tvvingo, letnik 2004, prva lastnica, dobro ohranjen, registriran do septembra, tel 05/ 641 30 85
-	Prodam 6,5m dolgo jadrnico, s kabino in 4 ležišči. Jadrnica je privezana na kom. privezu Marine Izola, tel 031 684 041
-	Prodam limuzino Ford Focus, 1,4,5 vrat, prva registracija 2003, zelo dobro ohranjen s prevoženimi 100.000 km. Registracija do decembra in vinjeta. Cena: 3.000 Eur. Tel.: 040 251 335
Razno
-	Prodam zamrzovalno omaro Gorenje. Energijski razred A, 6 predalov, rabljena 3 leta. Tel. 041/687191
-	Sod inox 100L prodam za 50 Eur. Električni drobilec vej (1600w) primeren za kompostiranje na vrtovih prodam za 50 Eur. Tel. št. 041721220
-	Prodam malo rabljen električni počivalnik - fotelj, ki se spreminja v ležišče ali pomaga pri vstajanju. Za pol cene. 041/687191
-	Ugodno prodam hladilnik gorenje s skrinjo Tel: 051 302 438
Prodajate-kupujete nepremičnino,
Stojanu v slovo
Človek je odgovoril že na mnoga vprašanja, ki so ga težila v življenju. So pa tudi taka, pred katerimi umolkne in ne najde odgovora. Eno takih je vprašanje smrti.
Nikjer ne doživljamo toliko nemoči, kakor ob srečanju s smrtjo dragega človeka in z vsakih takim odhodom se skrha tudi del našega življenja.
Stojanova življenjska pot se je začela pred 64 leti v Trstu - v zavedni slovenski družini. Rano otroštvo je preživljal v Lo-njerju, v vasici, ki je del tržaškega predmestja. Tam je začel obiskovati osnovno šolo, vendar se je njihova družina kmalu zatem odločila, da se izseli iz Italije in preselili v Izolo. Ko smo se nekoč, še po stari cesti peljali v Italijo, je pripovedoval, da se živo spominja prehoda takratne državne meje. Tistega dne je le njihova družina vstopala v Slovenijo oziroma takratno Jugoslavijo, veliko večja gneča pa je bila na nasprotni strani bloka tistih družin, ki so izseljevale v Italijo.
Hitro se je vživel v novo okolje, vzljubil Izolo in Izolane, sklepal nova prijateljstva in preživljal brezskrbno otroštvo. Prišla so nora, mlada leta polna razposajenih dogodivščin in postal je eden glavnih frajerjev v Izoli, vedno v središču pozornosti. Zagledal se je v dekle iz soseske - v mirno in zadržano Slavico. Z vztrajnostjo je osvojil njeno srce in ustvarila sta si družino in podarila življenje Samanti.
Klub temu, da je bil tehnični risar, je večino let delal kot šofer, čeprav je bil po duši umetnik z izrazitim smislom za lepe stvari. Kot slikar je namenil največjo pozornost naši Izoli, ki jo je imel tako rad. Barve so se vedno znova in znova razraščale v njegovih očeh, presegle modrino morja, belino penečih valov, otoplile so pročelja hiš in podelile poseben lesk zibajočim barkam v mandraču.
V ponedeljek dopoldne smo ga z barko Solinarko še zadnjič pospremili na morje z željo, da bi njegov nemirni umetniški duh končno našel mir v modrini prostranega morja. V tišini in zbranosti, ko smo se poslavljali, se je z barke Jež na kateri so bili zbrani njegovi prijatelji, zaslišala ena izmed njegovih najljubših pesmi: Celentanova - Ragazzo della via Gluck.
Veš Stojan, od tam smo lahko s pogledom objeli tvoj rojstni kraj in našo Izolo v kateri živijo tvoji najdražji, ki te ne bodo nikoli pozabili in bodo mnoge lepe spomine nate za vedno nosili v svojih srcih.
Nelida
Delo
-	Iščeva delo kuharja in pomočnice kuharja, tel 070 530 781
-	Lahko poskrbim za vzgojo vašega psa. Tel.: 031 698 006
-	Native english speaker. Inštruk-cije iz Angleščine. Pomoč pri pripravi na maturo in druge izpite, za vse ravni zahtevnosti, gsm: 051 266 387 gmail: sasikalaperumall® gmail.com
-	Italijanski jezik poučujem po najnovejših metodah. Uspeh je zagotovljen. Tel.: 041 542 955
-	Nudim gospodinjsko pomoč - likanje, pospravljanje in čiščenje ter pomoč pri negi starejših občanov, tel 041 686 703
-	Nezaposlen sprejme kakršnokoli fizično delo. 040 233 702
-	Nudim pomoč pri čiščenju poslovnih prostorov ali dom, pomivam posodo ali opravljam kakršnokoli drugo domače delo. tel 031 295 156
-	Ponujam inštrukcije matematike, fizike, kemije in angleščine za srednješolce in osnovnošolce , ter mentorstvo pri pripravi na izpite in izdelavi seminarskih nalog. Tel.: 041 345 634
-	Nudim pomoč v gospodinjstvu pri likanju in čiščenju. 041 821 569.
Z mamo iščeva dobrotnika, ki bi naju sprejel pod svojo streho za kratko obdobje, dokler si finančno ne opomoreva. Lahko je tudi starejša oseba, ki potrebuje nekaj pomoči v hiši. Sva zelo skromni in resnično potrebujeva pomoč. Tel.: 051 849 725 (Maja)
Zahvala
Stojan Pečar
(18.12.1947-06.06.2012)
Ob izgubi dragega moža, očeta nonota in tasta se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraženo sožalje.
Posebna zahvala prijateljem, ki ste ga z barko Jež še zadnjič pospremili v njegov in naš zaliv. Hvala Nelidi za občutene poslovilne besede.
žena Slavica, hčerka Samanta in Elvio ter vnuki Sara, Janič in Kian Izola, 18. junija 2012
Drevored l.maja 4 05/ 64195 87 Smrekarjeva 37 05/ 64164 03
In vendar se veliko dogaja
Čeprav denarja za prireditve ni prav dosti pa se vendarle v Izoli dogaja toliko stvari, da jim komaj sledimo in velikokrat se med seboj tudi podvajajo. Tako smo prejšnji teden, po nesporazumu, ostali brez dopoldanskega koncerta Pihalnega orkestra v parku, zato pa je bilo v jutranjih urah tam kar živahno, saj so pripravili Dan zdrave Istre, tržnico ekološke in lokalno pridelane hrane, društvo Svilena pot pa Poletni bazar domače in umetnostne obrti. Seveda pa se je sonce dobro namestilo v parku in v opoldanskih urah od tam pregnalo skoraj vse obiskovalce in prodajalce. Škoda. Dobre poletne ideje pač sodijo v večerni čas.
Avtomobili Fiat 508 Balila ima posebno mesto v zgodovini avtomobilizma v Evropi. Bilje prvi ljudski avto dosegljiv širokim množicam v Italiji in Evropi. Organizatorji so pripravili zanimivo razstavo in srečanje, ki jih je popeljalo tudi skozi vročo Izolo. Manj vroče pa bo gotovo to soboto, ko bodo v Kortah pripravili tradicionalni praznik ob Kresni noči - solsticiju. Prireditve bodo vse od petka do nedelje. Lani je bilo tako-le, letos bo še bolje.
____________________________________________________________________I
Za mlade se je šola, vsaj začasno, končala, za nekatere pa je ni nikoli konec. Devetletniki iz OŠ Livade, ki so konec osnovne šole proslavili z valeto, so se tako-le postavili pred vrata šole v kateri so preživeli napornih a lepih 9 šolskih let. In tudi če se jim zdaj po glavi podijo misli o tem, da je šole za nekaj časa dovolj, je to le razmišljanje mladega človeka. Kajti, v zrelih letih se zaveš, da marsičesa ne veš in ne znaš. Zato pa obstaja tretja univerza in obstaja Ljudska univerza, ki pripravljajo zanimiva predavanja in tečaje. Med temi je tudi brezplačni tečaj računalništva, ki ga v Izoli pripravlja Ljudska univerza, obiskuje pa kar lepo število Izolanov zrelih let.