/ Plim
1
0 St. 279 (16.007) leto UH.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu n
main 10/ic .
1096 AA
c>004020 'i
nS-FFDHJA KNJIŽICA
^KA ALKARJA
V A001 KOPER
__ - Ul. KBion 28 - Tel. 0432/731190_
7500l/»|S=S
NEDEUA, 23. NOVEMBRA 1997
Di Pietro strah in trepet sredine
Sandor Tence
Levosredinska Oljka je res čudno »drevo«. Njeni županski kandidati so v skoraj vseh velikih mestih premagali in marsikje tudi ponižali kandidate desne sredine, kar je nedvomno okrepilo in utrdilo Prodijevo vlado. Namesto, da bi se veselili tega velikega uspeha, pa se sedaj zavezniki prepirajo o Antoniu Di Pietru, o njegovi vlogi in načrtih.
Ne bomo se spuSCali v »akademsko« razpravo, ali je bivši sodnik desničar ali ne (ko bi bil desničar najbrž ne bi kandidiral za Oljko...), gotovo pa je, da v tem trenutku, hoces noCeS, predstavlja veliko novost v italijanskem političnem življenju. Zato se zdijo neumestne, ce že ne patetične pritožbe nekaterih sredinskih sil v Oljki (Di-ni in Ljudska stranka), ki so dvignile vik in krik že ob namigu, da namerava Di Pietro sestaviti svojo Parlamentarno skupino.
Nihče ne osporava zmerni sredini vloge in »vidljivosti« v Prodijevem zavezništvu, vsaka stvar pa ima svojo mejo. To delno velja tudi za SKP, kjer se nekateri verjetno pretirano bojijo Di Pietra kot nekega razdiralnega elementa, ki bo Postavil v dvom sporazum med Oljko in komunisti. Naloga Romana Prodija in Massima D’Aleme je, da bo Di Pietro postal dejavnik stabilnosti v vladni večini ui ne obratno.
Velike večine Italijanov sploh ne zanima, ali bo novoizvoljeni senator ustanovil svojo parlamentarno skupino ali ne. Zanima jih, kaj bo Di Pietro lahko kot politik prispeval skupnosti in to bo edino merilo, s katerim bodo potem ocenjevali njegovo delo. Vse ostalo so le neutemeljeni strahovi in prazne besede, ki jih rade volje prepustimo Giulianu Ferrari in njemu podobnim.
Druga zgodba so dogajanja v Kartelu svoboščin. Silvio Berlusconi ima po mnenju nekaterih, kot lider opozicije, Štete mesece ali celo tedne, na obzorju.pa Se ni videti njegovega naslednika. Gianfranco Fini jo glede tega zelo previden, ker dobro ve, da bi bilo Nacionalno zavezništvo, brez Berlusconija in brez neizkušene, izredno slabo organizirane, a zmerne »Forza Ita-lia«, spet obsojeno na 1 »zmrzovalnik«. Fini pa noče postati »novi« Al-mirante.
LJUBLJANA / MOŽNOST GLASOVANJA IMA POLDRUGI MILIJON VOLILNIH UPRAVIČENČEV
Slovenija danes na voliščih izbira novega predsednika
Osem kandidatov - Če nihče ne dobi absolutne večine, bo 14. decembra drugi krog
LJUBLJANA - Slovenski volilni upravičenci bodo danes glasovali za izvolitev novega predsednika republike. Za najbvišjo funkcijo v mladi slovenski državi tekmuje osem kandidatov. Poleg dosedanjega predsednika Milana Kučana kandidarajo še (po vrstnem redu, s katerim so navedeni na glasovnici) Marijan Poljšak, ki ga je predlagala zunajparlamentarna Nacionalna stranka dela, predsednik državnega zbora Janez Podobnik, ki je kandidat Slovenske ljudske stranke, Bogomir Kovač, kandidat Liberalne demokracije Slovenije, Tone Peršak, ki ga predlaga zunajparlamentarna Demokratska stranka, Franc Miklavčič, kandidat Krščansko socialne unije, Marjan Cerar, ki se za predsedniško mesto poteguje kot neodvisni kandidat in Jože Bernik kot kandidat dveh parlamentarnih opozicijskih strank, Slovenskih krščanskih demokratov in Socialdemokratske stranke.
Možnost glasovanja ima 1.551.790 volilnih upravičenčev. Volišča (-teh je 3.441) bodo odprta od 7. do 19. ure. Glasuje se tako, da volilec obkroži številko pred imenom enega od osmih kandidatov na glasovnici. Na dan volitev bo pri izvajanju volilnih opravil sodelovalo 21.000 ljudi.
Novost letošnjih volitev je možnost glasovanja na slovenskih diplomat sko-konzularnih predstavništvih v tujini.
Za izvolitev v prvem krogu je potrebna absolutna večina oddanih glasov. Ce nihče od kandidatov ne bo dobil absolutne večine, se bosta najbolje uvrščena pomerila v drugem krogu, ki bo v skladu z odloCitijo ustavnega sodišča v nedeljo, 14. decembra.
VOLITVE / PRED NEDELJSKO BALOTAZO
Nabrežina: danes odločitev
Rok za morebitne nove volilne povezave zapade opoldne
NABREŽINA - Tudi včerajšnji pogovori niso še prinesli sporazuma o morebitnih povezavah za nedeljsko župansko balotažo v devinsko-na-brežinski občini. Pozno sinoči je bilo marsikaj še odprto, tako da bo odločitev padla šele danes zjutraj, najbrž tik pred zapadlostjo zakonskega roka, do katerega morata Marino Vocci in Romano Vlahov sporočiti volilnemu uradu morebitne povezave. Kandidat desnice bo »tekmoval« sam, na potezi bo torej danes edino kandidat naprednega zavezništva.
Vocci je razumljivo skrajno previ-
den. Po njegovem ostaja glavno izhodišče programski dogovor med tristransko koalicijo (DSL, SKP in Voccijeva lista), SSk in Retom, na katerem naj bi potem ustvarili pogoje za politični pakt, ki bi zajamčil bodočnost dosedanji koaliciji »Sku-paj-Insieme«. V tem okviru naj bi se tudi sporazumeli za sestavo takšnega odbora, v katerem bi bili tudi neke vrste garanti, ki bi jamčili za izvajanje in spoštovanje programskega dogovora. To so vsekakor le hipoteze, ki jih bodo pogajalci danes zjutraj še zadnjic preverili.
Na 3. in "lO.strani
Pred 50 leti so všempotaju odkrili spomenik padlim v NOB
SEMPOLAJ -SKD Vigred in krajevna sekcija VZPI - ANPI prirejata danes, ob 15.00 uri proslavo ob petdeseti obletnici postavitve spomenika v Sempolaju. Na sporedu bodo recitacije v izvedbi' mladih elanov SKD Vigred in nastop TPPZ P. Tomažič.
Ob tej priložnosti bodo odprli razstavo »In zrasel je kamen iz kraških tal, vsako ime, ki ga danes prebereš pomeni nenapisano knjigo o boli in stiski, pa tudi o veličini in neuklonlji-vosti človeka«, v prostorih bivše konzulte v Sempolaju. Razstava bo na ogled vsak dan do 30. novembra od 17.00 do 19. ure.
Na 11. strani
Mamilo na vrtu otroškega vrtca
GORICA - Karabinjerji so te dni zaključili prvi krog večmesečne preiskave v zvezi z razpečevanjem mamil na Goriškem in na sosednjem območju videmske in tržaške pokrajine. Priprli so tri osebe, proti nekaterim drugim pa so napisali ovadbo. Zaplenili so tudi precejšnjo količino mamila, ki je bilo zakopano na vrtu otroškega vrtca v Fossalonu. Razpečevalci so delovali med Gradežem in Cervinjanom ter Tržičem.
Na 7. strani
PAOL/03
Trgovina pohištva
OBIŠČITE NAS PRIHRANILI BOSTE!
Domjo 137 - 34018 Dolina (TS) telefon (040) 281381
V Trstu aretirali mladega pedofila
TRST - Po daljših preiskavah so pod obtožno spolnega zlora-blanja mladoletnih aretirali 33-letnega Sergia Cerkvenica. Kot so povedali na novinarski konferenci, so pedofilu prišli na sled po prijavi staršev ene izmed žrtev, vendar se obtožnica nanaša na veliko veC primerov, saj je Cerkveni c spolno zlorabljal mladoletnike (od 13 do 17 let) že okrog deset let. Funkcionarji
letečega oddelka in urada za mladoletne pa so na včerajšnji konferenci opozorili na dve konkretni pobudi kvesture v okviru boja proti pedofiliji: znana telefonska številka 113 je tudi neposredna telefonska veza z uradom za mladoletne, še ta teden pa bodo po šolah zaceli deliti posebne brošu-rice, ki jih je pripravilo notranje ministrstvo.
Na 3. strani
Poškodovali dom za priseljence
TRZIC - Neznanci so včeraj v prvih jutranjih urah pred vhodom v nekdanjo ambulanto v ulici Vecelio v Tržiču, ki so jo preuredili v dom za prvi sprejem priseljencev, zažgali nekaj avtomobilskih gum. Zaradi vročine so popokale šipe in gost dim je vdrl v notranjost ter povzročil za nekaj desetin milijonov lir škode. Objekt, ki so ga prenovili na pobudo združenja ANOLF in v ta namen porabili nad 300 milijonov lir, naj bi namenu izročili 1. decembra.
Na 7. strani
Nona je poklicala tehnika, da bi popravil njen pralni stroj	, ki ga ima že trideset
let, in pomisli.še vedno je dobila originalni
rezervni del!
Daj no! Ce je tako, moramo mi, ki kupujemo nov pralni stroj, nujno vzeti ^^253’ sa* mo kje?
Pri CT-p
TeCNORICAMBIs,!
ki je edina trgovina, ki po prodaji poskrbi tudi za popravila z originalnimi rezervnimi deli.
TRST, Ul. Cologna 32 tel. 040/578058
VGRADNI GOSPODINJSKI STROJI
ifpsmea	Tfecnogas
ZANUSSI SS^SSIMARDI
ITALNOVA
za ženske:
dežni plašči % suknje Oparka krila
% pletenine
tudi za močnejše postave do 70
TRST, trg Ospedale 7
. V# zf/raoje na&iA oče/ots /
Priznani virtuoz
m DENIS NOVATO
Vam ob spremljavi svojih prijateljev I	igra
r z diatonično harmoniko najlepše tržaške ljudske pesmi
'STEN CT>
v prodaji pri
R E C O R D - UL A. Diaz 19- TRST tel. (040) 304669
TRŽAŠKA KNJIGARNA -UL S. Francesco 20 - TRST Tel. (040) 635954
autosandra group
TRST, ul. Flavia 17-27
•	prodaja
•	servis
•	rezervni deli
ff @
SANGVONG DAIHATSU
NOVICE
Od danes »zgodovinski obisk« predsednika Scalfara v Etiopiji
ADIS ABEBA - Glasnik skupnosti približno dva tisoč Italijanov v Etiopiji je obisk predsednika republike Oscarja Luigija Scalfara, ki se bo zaCel danes popoldne, označil za zgodovinski dogodek. Ne samo zato, ker bo to prvi uradni obisk nekega visokega italijanskega državnika v stoletni zgodovini moderne Etiopije, ampak predvsem zato, ker bo označil dokončno zaprtje mračnega zgodovinskega poglavja italijanske okupacije in odprl nove perspektive izboljšanja odnosov med Italijo in novo federativno Etiopijo, rojeno leta 1991 s padcem Mengistovega vojaško-komunisticnega režima. V zadnjih šestih letih je postala Italija eden najveCjih etiopskih partnerjev tako po trgovinski izmenjavi kot po kooperaciji za razvoj te afriške države.
Umrle vse štiri žrtve strmoglavljenja rešilnega helikopterja
SALERNO - Po 24 urah iskanja so neapeljski policisti včeraj izsledili ostanke rešilnega helikopterja, ki je strmoglavil v neko težko dostopno grapo v okolici Salerna. V nesreči, katere vzroke še preučujejo, so umrli bolnik (ki so ga selili iz ene bolnišnice v drugo zaradi možganske okvare), zdravnica, bolničar in pilot helikopterja. Zelo verjetno je bil vzrok nesreče gosta megla, ki je pilotu onemogočila, da bi se izognil steni, v katero je helikopter trčil.
ITALIJANSKA POLITIKA / AKTUALNA TEMA H FJK / ZAJAMČENO ZASTOPSTVO h
Di Pietro »senca« v odnosih DSL-SKP
D'Alenno za boljše odnose s komunisti Bertinotti: Vlada naj bo pogumnejša
RIM - Na levici je po ohladitvi, ki je sledila odstopu Prodijeve vlade, morda spet napočil Cas dialoga. Massimo D’Alema se je spet zavzel za stabilnejši sporazum med Oljko in Stranko komunistične prenove, Fausto Bertinotti pa je pozval Romana Prodija, naj bo pogu-mnejši in naj se potrudi, da bo bodo pri delu vlade izstopale reforme in splošna napredna usmeritev.
Odnose na levici pa hočeš nočeš pogojuje Antonio Di Pietro, ki je s svojo izvolitvijo v parlament povzročil trenja in napetosti ne samo v Kartelu svoboščin, ampak tudi v levi sredini. Za Ber-tinottija je nekdanji milanski tožilec »dejavnik destabilizacije«, ki hoCe okrepiti zmerne sile v Oljki in hočeš noCeš ustvariti pogoje, da bo sedanja podpora SKP Prodiju s Časom postala odvečna.
D’Alema ni tega mnenja in opozarja komuniste, da Di Pietro ni razdiralna osebnost, njegova izvolitev v senat bo nasprotno okrepila vlado in istočasno ošibila opozicijo, ki itak preživlja hudo notranjo krizo. Vodja Hrasta je vsekakor trdno prepričan, da bi morala SKP direktno sodelovati v vladi.
Bertinotti je na včerajšnji seji strankinega političnega odbora potrdil podporo vladi Oljke, a ne brezpogojno. Izrazil je upanje, da bo Prodi spoštoval sporazum, ki ga je sklenil s SKP ter da bo vlada v tem okviru pokazala večji pogumn. In to predvsem na področju zaposlovanja in socialne pravičnosti. Bertinottijevo poročilo je doživelo podporo večine članov odbora, odločno proti tajnikovi usmeritvi so edino predstavniki notranje levice. Slednja se zavzema za ostro opozicijsko politiko.
ZVEZA
SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
GLEDALIŠČE Ml ELA
KULTURNI KROŽEK ISTRIA
25. november -17. december 1997
25.	11. ob 20.45 v Kulturnem domu v Gorici - Meri-
mo (gledališka predstava)
26.	11. ob 18.00 v Gledališču Miela - Sebastiano
Saleado, Podobe tragedije in upanje (fotografska razstava)
28. 11. ob 16.30 v Gledališču Miela - Pluralizem
kultur: protistrup nacionalizmom, partiku-larizmom in odcepitvenim gibanjem (okrogla miza)
28. 11. ob 21.00 v Gledališču Miela - Vlado Kreslin in Beltinska banda (koncert)
13. -14. 12. ob 19.00 in 21.00 - Postaja na Marsovem polju - Merimo (gledališka predstava)
MERAN / V OSPREDJU PROBLEMI ŽOLSTVA
44. redni kongres SVP
Na kongresu je SSk zastopal član deželnega tajništva Štoka
MERAN - V Meranu je bil vCeraj 44. redni kongres Južnotirolske ljudske stranke (SVP). Kongresa, ki je potekal pod geslom Šolstvo za našo bodočnost, se je udeležilo 1480 delegatov ter številne delegacije strank iz Italije in Avstrije. Med njimi je bila zastopana tudi Slovenska skupnost.
Uvodno politično poročilo je imel predsednik SVP dr. Sigfried Brugger.
O šolstvu in kulturi pa je posebej govoril odbornik za kulturo in šolstvo Avtonomne pokrajine Bočen dr. Bruno Hosp. Kongresu sta bili predloženi v diskusijo dve resoluciji, ki sta bili naposled soglasno odobreni. V prvi je bil poudarek na razvoju kulturne dejavnosti in šolske avtonomije v bocenski pokrajini, v drugi pa so bili razčlenjeni današnji proble-
mi ter predlogi za bodočnost ob 25-letnici odbri-tve 2. posebnega statuta Avtonomne dežele Tri-dentinske-Južne Tirolske.
Na kongresu sta bila med drugimi prisotna zgodovinski voditelj SVP dr. Silvius Magnano ter sedanji predsednik Avtonomne pokrajine Bočen dr. Luis Durnwalder. SSk je zastopal elan deželnega tajništva dr. Drago Stoka, ki je imel priložnost, da se je poglobljeno pogovoril z raznimi voditelji SVP, še posebej pa z evropskim poslancem dr. Michlom Ebnerjem ter s poslancem v rimskem parlamentu dr. Karlom Zellerjem, ki je tudi Član dvodomne, parlamentarne komisije za ustavne reforme.
Volilni zakon: vodstvo SSk vabi vse na pogovor
Deželni svet naj bi o tem začel razpravljati že v torek
TRST - Slovenska skupnost, ki je imela v petek tiskovno konferenco o vprašanju zajamčenega zastopstva, je povabila vse komponente skupnega zastopstva na razgovor o tem vprašanju. Deželni svet ima namreč v prihodnjih dneh na dnevnem redu spremembo volilnega zakona. Zdaj je torej skrajni čas, meni SSk, da se skuša rešiti tudi vprašanje zajamčenega zastopstva Slovencev v deželnem svetu.
O tem vprašanju je skupno zastopstvo že-nekajkrat zaCelo razpravo, ki je privedla do skupnega načelnega stališča v podporo zajamčenemu zastopstvu tako na državni kot na deželni ravni. To je zapisalo v spomenico za podtajnika Fassina in druge dokumente. Do konkretnih skupnih predlogov pa po mnenju SSk ni prišlo, tudi zaradi nejasnosti zakonodajnega okvira, ko še ni bila izključena možnost spremembe deželnega statuta. Zdaj je to zaenkrat odpadlo in razprava se vrti okoli vprašanja prilagoditve obstoječe volilne zakonodaje.
V deželnem svetu je DSL predstavila svoj predlog, ki pa po mnenju SSk ni zadovoljiv, saj dejansko prepušča možnost slovenske prisotnosti v deželnem svetu dobri volji večjih strank, ne pa samim pripadnikom manjšine. Zato je SSk pripravila peticijo z drugačnim predlogom in jo predstavila deželnemu svetu s pro-
šnjo, da bi jo vzel v poštev pri razpravi.
Predlog SSk je izviren, poudarja še stranka, saj ne favorizira ne vsedržavnih ne etničnih strank, temveč upošteva pluralnost in subjektivnost manjšine, ko predlaga, da skupine slovenskih volivcev lahko predložijo različne slovenske kandidature z zajamčeno izvolitvijo vsaj enega, najbolj voljenega izmed kandidatov. Za primer, da bi take načelne rešitve ne hoteli sprejeti, je SSk kot minimalno alternativo postavila zahtevo po odpravi vsaj tistih ovir, ki v obstoječi, še bolj pa v nakazani novi zakonodaji naravnost izključujejo možnost ponovne predstavitve in uspeha slovenske liste, ki je bila dejavno prisotna v prvih 29 letih življenja deželnega sveta, a jo je uvedba dodatnih pragov -kljub povečanemu številu glasov - leta 1993 izključila iz tega zakonodajnega telesa.
Zajamčeno zastopstvo je po mnenju SSk eden izmed bistvenih problemov manjšinske zaščite in v tem trenutku prednostnega pomena, zato v pismu ostalim komponentam izraža pričakovanje, da se bodo v času obravnave volilne zakonodaje pozitivno opredelile do tega vprašanja in po svojih močeh prispevale, da se primerno reši. Predlagala jim je tudi čimprejšnje skupno srečanje, saj je razprava v deželnem svetu napovedana že za torek.
FINANCA / SKLEP UPRAVNEGA SVETA
Svež kapital za širitev Generali
Povišanje glavnice za 600 in izdaja obveznic za 3.000 milijard
MILAN - Povišanje kapitalske glavnice za 600 milijard in emisija obveznic za drugih 3.000 milijard lir - to je glavna in strateška odločitev, ki jo je včeraj v Milanu sprejel upravni svet tržaške zavarovalne družbe Generali v okviru priprav za »širitev grupe na strateško pomembnih trgih«, kot je zapisano v uradnem tiskovnem sporočilu. Upravni svet pod vodstvom predsednika Antoina Bernhe-ima - ki se je pred tem na sedežu Medio-bance, največjega delničarja tržaške zavarovalne družbe, sestal z njenim častnim predsednikom Emicom Cuccio, zelo verjetnim zakulisnim režiserjem naskoka na francosko grupo AGF - je sklenil sklicati izredno skupščino delničarjev, ki bo o predlogih za zvišanje kapitala odločala v tretjem sklicanju 10. januarja 1998. Glavnico naj bi obogatili z emisijo 300 milijonov novih delnic za skupno nominalno vrednost 600 milijard lir in z možnostjo dodatka na to ceno. Uslužbencem bo rezerviran nakup največ štirih milijonov novih delnic. Drugi predlog, ki ga bodo morali odobriti delničarji, zadeva pooblastilo upravnemu svetu za izdajo obligacijskih posojil do skupne vrednosti 3.000 milijard. Skupaj torej 3.600 milijard lir svežega kapitala, ki bo tržaškemu »krilnatemu levu« (to je namreč zaščitni znak zavarovalnice) omogočila »shopping« na
svetovnem trgu zavarovalnih kompanij.
NiC Čudnega, da so poznavalci včerajšnjo potezo upravnega sveta tržaškega zavarovalniškega velikana brez pomislekov povezali s tekmo za prevzem francoske grupe AGF, ki se je zaCela potem, ko se je v boj zanjo spustila tudi nemška Allianz. Generali je 13. oktobra poslala v Pariz ponudbo za odkup celotnega delniškega paketa in ponudila 300 frankov za delnico, Allianz, ki je največja zavarovalna grupa v Evropi, pa je ponudila sporazumni odkup 51 odstotkov kapitala in 320 frankov za delnico. Naj dodamo, da je delnica AGF v petek končala borzni teden s kotacijo 330 frankov, kar pomeni, da je tržaška nakupna ponudba v tem trenutku dejansko preskromna.
Na vprašanje, ali pripravljajo v Generali novo, višjo ceno za AGF, včeraj v Milanu ni bilo odgovora. Glasnik tržaške kompanije se je omejil na izjavo, da je Generali svojo ponudbo že formalizirala in da ne more relansirati nove ponudbe, dokler se francoske oblasti ne izrečejo o prvi. Za javno nakupno ponudbo na borzi mora namreč dati svoj pri' stanek finančno ministrstvo, ki je doslej previdno molčalo. Kako se bo igra težkih milijard končala, je seveda težko predvideti, vendar se najbrž ne motimo, če zapišemo, da bo zmagal tisti, ki bo segel globlje v žep.
PRED ODLOČILNO BALOTAŽO
USTAVNE SPREMEMBE / STALIŠČE DSL
Nabrežina: šele danes odločitev o povezavah
Mrzlični pogovori in možnost programskega pakta
Tudi včerajšnji pogo-vori niso prinesli razči-sCenja in seveda niti sporazuma o morebitnih Povezavah za nedeljsko župansko balotažo v de-'Otisko-nabrežinski obči-ni' Pozno sinoči je bilo še vse odprto, tako da bo Qdlocitev padla šele da-nes zjutraj, najbrž tik Pred zapadlostjo zakon-skega roka, do katerega gorata Marino Vocci in Romano Vlahov sporočiti volilnemu uradu morebitne nove povezave, kandidat desnice bo »te-Vnoval« sam, na potezi Pa je torej edino kandidat naprednega zave-''-0 is tv a.
Medtem ko se predsta-r^iki Slovenske skupnosti niso hoteli prenagliti s kakršnimi koli napovedmi, je dosedanji župan
Giorgio Depangher izrazil upanje, da bo sporazum dosežen. Kakšen naj bi bil ta dogovor ni znal povedati, pač pa je poudaril, da so »vse strani« (Vocci-jeva koalicija, SSk in Giorgio Ret) v zadnjih urah pokazale nekoliko večjo prožnost in razpoložljivost za »dogovor, ki bi omogočil Voccijevo zmago in istočasno zajamčil dostojanstvo ter enakopravno vlogo vseh demokratičnih komponent«.
Tudi Vocci je razumljivo skrajno previden. Po njegovem ostaja glavno izhodišče programski dogovor med tristransko koalicijo (DSL, SKP in Voccijeva lista), SSk in Retom, na katerem naj bi potem ustvarili pogoje za politični pakt, ki bi zajamčil bo-
dočnost dosedanji koaliciji »Skupaj-Insieme«. V tem okviru naj bi se tudi sporazumeli za sestavo takšnega odbora, v katerem bi bili tudi neke vrste garanti, ki bi jamčili za izvajanje in spoštovanje programskega dogovora. To so vsekakor le hipoteze in možnosti, ki jih bodo pogajalci danes zjutraj še zadnjič ocenili ter preverili.
»Vsi se moramo potruditi, da bi preprečili travmatične razkole, ki bi prizadeli ne samo dosedanje zaveznike, ampak celotno devinsko-nabre-žinsko skupnost«, nam je dejal še Vocci, ki ga nedvomno čakata težka noč in še težje jutro. Situacija je pač objektivno precej težka in zapletena, pred poldnevom pa bo treba v
vsakem primeru nekaj odločiti.
Ob 9.30 se bo Vocci še enkrat sestal s predstavniki treh list, ki so ga podprle, takoj zatem pa verjetno z Retom in z županskim kandidatom SSk Viktorjem Tance-jem. Navsezgodaj pa bo zasedalo občinsko tajništvo Slovenske skupnosti. Kot vidimo, še zadnji mrzlični sestanki in pogajanja. Upamo ne zaman!
Seja o TVM
Tržaški občinski se bo na jutrišnji seji ukvarjal tudi s krizo Tovarne velikih motorjev. Obeta se enotno stališče skupščine v obrambo delovnih mest obrata.
Na Generalnem konzulatu volišče odprto od 9. do 17. ure
SEASTOK / STALIŠČE NARAVOVARSTVENIKOV
Ponovni »Ne« plinskemu terminalu
Decembra javna skupščina - Problem varnosti - Priziv na DUS
Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu sporoča, da so danes volitve za predsednika Republike Slovenije. Volišče na sedežu Generalnega konzulata, Ul. S. Giorgio št. 1 v Trstu bo danes odprto od 9.00 dopoldne do 17.00.
Volilci morajo uneti s seboj volilno karto in osebni dokument, iz katerega je razvidna njihova identiteta. Mogoče bo predati glasovnice in volilne karte tistih volilcev, ki so se odločili za glasovanje po pošti.
Sporni plinski terminal, ki bi ga hotela uresničiti družba Seastok na območju nekdanje naftne rafinerije Aquila, je spet v ospredju. Okoli tega problema so v sredo razne naravovarstvene organizacije priredile javno srečanje, ki so se ga med drugim udeležili miljski župan Dipiazza, bivša župana Milo in Mutton ter številni občinski svetovalci, skupno pa so se izrekli proti gradnji podzemskega skladišča.
S tem v zvezi so včeraj WWF, Legambi-ente, Mestni jamstveni odbor in Odbor Dolge krone sklicali tiskovno konferenco, da bi seznanili javnost, saj »vlada o tem zatišje«. Dario Predonzan, prof. Giacomo Costa in Claudio Siniscalchi so poudarili, da se je o terminalu že negativno opredelilo prebivalstvo, gradnji skladišča nasprotujejo tudi javne uprave Milj, Doline in Trsta, Pokrajina in Dežela, a kljub temu »kaže, da je ministrstvo za industrijo izdalo dekret, po katerem
lahko stečejo dela,« so povedali. Miljska občina je že vložila priziv na DUS, v pripravi so drugi prizivi, jasna pa je zahteva po spoštovanju zakona »Seveso«, kot se je to zgodilo z Monteshellom. V prvi vrsti se postavlja problem varnosti, a tudi vprašanji delovnih mest in turističnega ovrednotenja Milj nista postranskega pomena. Nenazadnje se postavlja tudi vprašanje sanacije območja bivše rafinerije in možnih alternativ za njegovo prihodnost.
Začetek decembra bodo organizirali javno skupščino, kjer bo govor o terminalu, na katero bodo povabili miljskega, dolinskega in tržaškega župana ter občinske, pokrajinske in deželne politične predstavnike. Organizatorji hočejo nazadnje izvedeti, o čem bo govor na sestanku, ki ga je prefekt sklical okoli tega problema za 2. december, povabljena pa sta Dipiazza in Illy.
Aljoša Gašperlin
Kakšna vloga Trsta v reformi države?
Predlog medobčinske metropolitanske konference - Budin o perspektivah FJK
Demokratična stranka levice je na včerajšnji novinarski konferenci (foto KROMA) predstavila svoja stališča o vlogi Trsta v bodoči ureditvi italijanske države. Po uvodnih besedah tajnika Stelia Spadara sta o tem govorila Maurizio Pessato in podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, srečanja z novinarji pa se je udeležil tudi organizacijski tajnik tržaškega Hrasta Sal-vatore Ambrosino.
Med predlogi izstopa zamisel o »medobčinski metropolitanski konferenci«, ki, kot je pojasnil Pessato, nima nič skupnega z metropolitansko provinco. Zanjo se je svojčas ogrevala predvsem desnica, ki si je to upravno enoto zamišljala predvsem v funkciji mestne uprave, okoliške občine pa bi igrale vlogo satelitov ali nemih statistov. V konferenci, ki jo predlaga DSL, bi vse občine imele enako dostojanstvo, delovala pa bi lahko po zgledu podobnega telesa, ki že kolikor toliko uspešno usklajuje pokrajinsko politiko na zdravstvenem področju.
Budin je izhajal iz širokih pristojnostih deželne uprave na področju reforme krajevnih uprav, ki so zaradi politične šibkosti deželnih vlad in nestabil-
nosti sveta žal ostale neizpolnjene. To negativno vpliva tudi na zahtevno bitko za obrambo avtonomije in posebnega statuta FJK, ki ju nekateri sklepi dvodomne parlamentarne komisije za ustavne reforme postavljajo v dvom. Izgubljenih priložnosti je bilo kar nekaj, to pa še ne pomeni, da je treba bitko za ohranitev posebnosti FJK postaviti v ozadje, prav nasprotno.
Glede volilnega zakona, s katerim se bo deželni svet najbrž ukvarjal v prihodnjih dneh, je Budin kritično ocenil predlog pristojne svetovalske komisije, ki po njegovem nikakor ne zagotavlja stabilnosti deželnih odborov. Ne gre le za razlike med večinskim in proporcionalnim sistemom, saj je npr. volilna zakonodaja za občine in pokrajine dokazala, da je mogoče tudi s proporcionalnimi pravili zagotoviti stabilnost uprav in istočasno omogočiti volilcem, da se predhodno opredelijo o večinskih koalicijah, je poudaril še podpredsednik sveta. DSL se bo ob tem vsekakor zavzemala za vsestransko okrepitev mednarodnega poslanstva FJK, v okviru katere bo lahko tudi Trst (npr. Srednjeevropska pobuda) igral še kako pomembno vlogo.
PEDOFILIJA / PRIJELI 33-LETNEGA TRŽAČANA
NOVICE
Že deset let je spolno nadlegoval mladoletne
Na včerajšnji tiskovni konferenci so predstavili tudi konkretni pobudi kvesture za pomoč otrokom in mladim
Po devetmesečnih pre-ikavah so agenti leteče-8* oddelka pod obtožbo sjolnega nadlegovanja uiadoletnih aretirali 33-lenega Sergia Cerkveni-ca Kot so na včerajšnji tisJovni konferenci na tržaški kvesturi poudarili funkcionarji letečega oddelka in urada za mladoletne, je preiskavo sprožila prijava staršev enega od fantov, s katerim je Cerkvenic najprej navezal prijateljske stike, nato pa ga povabil na svoj dom. Vsekakor pa se obtožnica nanaša na več primerov, zato je tudi preiskava trajala toliko Časa. Tako Luigi Di Ru-scio (leteči oddelke) kot Sabrina Manzone (urad za mladoletne) sta naglasila, da je Cerkvenic zaznal, da ga nadzirajo, za-to se jim je dolgo zelo sPretno izmikal, ko pa so agenti prišli k njemu na notn, se je skoraj odda-nnil, češ končno. Zaupal se jim je in priznal, da se
zaveda, kaj počne, vendar se ne more zadržati. Preiskovalci so prepričani, da je Sergio Cerkvenic na spolnem področju motena oseba in da mu je bil arest (tenutno je kot priprta oseba v zaporu) skorajda v uteho. To seveda ne zmanjšuje njegove krivde, je bilo rečeno, vendar je treba upoštevati, da gre za bolezensko stanje. Ob tem, je še podčrtal Di Ruscio, je dobro vedeti, da pri odnosh, ki jih je imel Cerkvenic z mladoletnimi ni prišlo do pravega spolnega občevanja. Glede na ta primer, predvsem pa na dejstvo, da je pojav pedofilije vse bolj zaznaven tudi pri nas (morda tudi zato, ker se zdaj o tem svobodneje govori), so predstavniki tržaške kvesture opozorili na dve konkretni pobudi: vzpostavili so »mavrično telefonsko številko«, vsem znano št. 113, ki pa je neposredno po-
Funkcionarji tižaške kvesture na srečanju z novinarji (f. KROMA)
vezana z uradom za mladoletne, že v tem tednu pa bodo po tržaških vrtcih, osnovnih in srednjih šolah začeli razdeljevati posebne brošuri-
ce, ki jih je pripravilo notranje ministrstvo. Cilj obeh pobud pa je pravočasno odkriti morebitne »pasti« za otroke in mlade in jim nuditi pomoč.
V žalostnem primeru Cerkvenica, ki je po lastnem priznanju spolno nadlegoval mlade že deset let, je namreč prišlo do izraza pomanjkanje komunikacije (mladih žrtev) in velika osebna osamljenost (Cerkvenic v mestu ni imel sorodnikov in tudi ne prijateljev). Na njegovem domu so ob obilici pornografskega, vendar legalno dovoljenega, materiala našli tudi zvezke z zapisi o njegovh srečanjih. S fanti starimi od 13 do 17 let je praviloma navezoval stike v »mini casinojih«, se z njimi pogovarjal in jih nato povabil k sebi. Tudi na osnovi njegovih zapisov so nekatere izsledili, preiskovalci pa upajo, da jih bo po objavi aretacije še kdo poklical. Pripomnili so še, da poleg Trsta prideta v poštev še Lignano in Bibione, kamor je Cerkvenic poleti hodil na dopust, (bip)
Edinost ob 250Jetnici rojstva Žige Zoisa
Družbeno-pohtično društvo Edinost prireja danes ob 10. uri proslavo ob obletnici rojstva podjetnika, kulturnega delavca, znanstvenika, mentorja in mecena 2ige Zoisa. Prireditev bo na oširku Pitteri ob Trgu Unita, najprej bo o plurietničnosti in multikulturnosti govoril Samo Pahor, nato bodo člani organizacije položili lovorjev venec.
Trst tri dni na »Uno mattina«
Od jutri do srede bo Trst s svojimi predstavniki gost jutranje oddaje prve televizijske mreže RAI »-Uno mattina«. Voditeljica Antonella Clerici s sodelavci se bo v treh različnih časovnih terminih (6.45, 8.45 in 9.25) povezala s Trstom in bo načela različne teme. Jutri bodo za televizijsko oddajo nastopih tržaški podžupan Roberto Damiani, direktor centrov za umsko zdravje Beppe DelTAcqua, založnik Valerio Fiandra, deželni varuh za otroke Francesco Milanesi in en ribič. V torek bodo v glavni mestni ribarnici intervjuvah župana Riccarda Illyja, arhitekta Donata Riccesija, jadralca Bruna Rossettija, direktorja ribje tržnice Fulvia Del Toša, nogometni trener Cesare Maldini pa bo gost v studiu. V sredo bo prizorišče gledališče Verdi, kjer bodo spregovorili intendant operne hiše Lorenzo lorio, direktor mednarodnega centra za teoretsko fiziko Miguel Angel Virasoro, delegacija tržaških starinarjev in predstavniki raznih tržaških verskih skupnosti.
Umri predsednik godbe na pihala Verdi De Luca
Nenadno je umrl Domenico De Luca, predsednik mestne godbe na pihala Verdi, ki pa je bil predvsem organizacijska gonilna sila sestava.
SKEDENJ / OBLETNICA
OBISK NOVOMEŠKIH TABORNIKOV / POBUDA RMV
Jutri železarna praznuje 100 let
V železarni bodo slovesno vlili spominske žetone - Veliko razstavo v štirih delih
Prvi dan posvetili Trstu in manjšini
V Kulturnem domu »učna ura« o Slovencih v Trstu
Jutri bo poteklo natanko 100 let, odkar so začeli obratovati plavži v skedenj ski železarni. Da bi proslavili ta jubilej, bodo jutri ob 11. uri slovesno vlili jeklene spominske žetone. Slovesnosti se bosta med drugimi udeležila tržaški župan Riccardo Illy in podžupan Roberto Damiani, kakor tudi drugi predstavniki krajevnih oblasti.
Gre za eno izmed prireditev, za katere je dala pobudo tržaška občinska uprava za proslavitev jubileja tega pomembnega Skedenjskega obrata. Ob tej priložnosti bodo tudi ponatisnili razne zgodovinske razglednice. Zainteresirani bodo lahko žigosali poštne znamke s posebnim jubilejnim žigom. Jutri zvečer ob 17.30 pa bodo v občinski galeriji na Trgu Zedinjenja Italije 4 v Trstu slovesno odprli razstavo o 100-le-tnem obratovanju škedenjske železarne. Razstavo prirejata Občina Trst in Krožek škedenjske železarne, uredili pa so jo mestni muzeji, in to na štirih različnih mestih. V že omenjeni galeriji si bo mogoče ogledati razstavo o ustanovitvi in zgodovinskem razvoju
železarne, v galeriji Tergesteja na Borznem trgu 15 bo na ogled razstava o tehnološkem razvou obrata, v Etnografskem muzeju v Skednju v Ul. Rane bi-anco 52 bo razstava o organiziranosti delavcev železarne, razne zgodovinske razglednice in druge publikacije pa bodo na ogled na osrednji pošti na Trgu Vittorio Veneto 1. Prvi dve razstavi je pripravil Aldo Sturari, ostalo pa deželni dokumentacijski inštitut sindikalne zveze CGIL v sodelovanju z mestnimi muzeji in še posebej z Etnografskim muzejem v Skednju.
Sponimo naj, da je plavž v Skednju pred 100 leti zgradila Kranjska industrijska družba za proizvodnjo fero-mangana.. To je bil prvi plavž v Evropi zgrajen ob morju z namenom, da se koristijo cenene morske poti za dobavo surovin in odpremo končnih izdelkov. Seveda so se gospodarske in politične razmere v sto letih večkrat temeljito spremenile in škedenjska železarna je večkrat zabredla v hude krize, zadnjič pred nekaj leti, vendar ji je doslej uspelo ostati pri življenju.
Novomeški taborniki so si včeraj ogledali tudi tržaški Kulturni dom (foto KROMA)
NOVICE
OPČINE / V ZADRUŽNI KRAŠKI BANKI
Albanski predsednik Mejdani na županstvu
Albanski predsednik Raxhep Mejdani, ki se je v petek udeležil spominskega dneva na čast pred enim letom preminulega nobelovca Abdusa Salama v Miramaru, se je včeraj dopoldne mudil na obisku na tržaškem županstvu. Predsednika sta spremljala žena Lindra in albanski veleposlanik v Rimu Pandeli Paško. Na županstvu pa so ga sprejeli župan Riccardo Illy, tržaški prefekt De Feis ter razni predstavniki deželnega gospodarskega življenja, med temi izdelovalec pohištva Marco Fantoni, predstavnica družbe VVeissenfels markisa Etta Carignani, predsednik Tržaške hranilnce Verginella, predstavnik družbe Pittway tecnologica Nesta ter predstavnika trgovinskih zbornic iz Trsta Petrucco in iz Pordenona Colombo.
Na srečanju je tekla beseda o možnostih gospodarskega sodelovanja med Trstom in širše Fur-lanijo-Julijsko krajino ter Albanijo. Predsednik Mejdani in veleposlanik Paško sta podrobneje prikazala trenutni položaj v Albaniji, ostali udeleženci srečanja pa so izrazili tudi konkretne ponudbe za razvoj medsebojnega sodelovanja. Ob koncu srečanja je župan Illy izročil predsedniku Mejdaniju srebrni žig tržaškega mesta iz 14. stoletja, Mejdani pa se je tudi podspisal v zlato knjigo gostov tržaške občine.
Sindikalni posvet o evropskem koridorju št. 5
Medregijski sindikalni svet Furlanija-Julijska krajina/Slovenija prireja v torek in sredo, 25. in 26. novembra, v kongresnem središču na Pomorski postaji v Trstu mednarodni posvet o evropskem koridorju št. 5, kot pravimo raznovrstnim prometnim zvezam, ki bi morale Trst povezovati z Ljubljano, Budimpešto in Kijevom.
Zbor Resonet v četrtek nastopi v Vili Prinz
Slovenski mešani pevski zbor Resonet, ki ga vodi Aleksandra Pertot, bo v četrtek, 27. t.m., ob 20.30 nastopil v Vili Prinz na Greti. Koncert prireja krajevni rajonski svet.
Prva skupna razstava kraških ustvarjalcev
Razstava sodi v okvir pobude Skupaj na Opčinah - Odprta bo do 30. novembra
Včeraj popoldne so v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah odprli prvo skupno razstavo kraških ustvarjalcev Skupaj na Opčinah (f. KROMA). Na otvoritvi sta zbrane pozdravila predstavnik openskih trgovcev in obrtnikov in predstavnica sklada Mitja Cuk. Do 30. novembra si bo v prostorih banke (ob delavnikih od 10. do 13. in 15. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure) mogoče ogledati dela Domenica (Milana) Biziaka, Veronike Bizjak, Ful-via Cazzadorja, Claudia Clarija, Giuseppeja Ferfoglie, Lucina Ple-hana, Jasne Merku, Bogomile Do-Ijak, Paola Hrovatina, Magde Tavčar, Petra Malalana, Gabrielle Os-bich, Maria Sossija Sosiča in Kristjana in Marka Zidariča.
Parovel group proizvaja olje »kasher lepesach«
Judovska skupnost je včeraj predstavila posebno olivno olje, ki ga proizvaja znani slovenski proivaja-lec Zoran Parovel oziroma podjetje Parovel group iz Doline in ki ima vse značilnosti, kakršne zahteva judovska tradicija za jedi, užitne v velikonočnem času (kasher le-peshach). Proces proizvodnje mora med drugim nadzorovati rabin. To je v primem Pa-rovelovega olja storil tržaški rabin Rav Piperno. Takšno olje si v judovski tradiciji zasluži naziv »olja veselja« (»shemen sasson«). Rabin Pipemo je ob predstavitvi olja dejal, da to predstavlja tudi del tržaške multikulturnosti.
PROSEK-KONTOVEl / V PREJŠNJIH DNEH
Prijetno slavje Abrahamovcev
Po maši in polaganju venca k spomeniku sprostitev na izletu
V vrtincu okroglih množičnih prazno- nad Dolenjem. V prijetnem in prijaznem vanj zadnjih časov so opravih to svojo pri- okolju so lahko ocenjevali kuharsko spre-jetno dolžnost tudi Abrahamovci s Konto- tnost tamkajšnjega gostinca, se v popol-vela in Proseka. Zahteven podvig so začeli danskih urah spustih na lahek sprehajalni na Kontovelu v nedeljo, 19. oktobra, kjer	tening v bližnji gozd Romagno in nadalje-
so se udeležili maše, ki jo je daroval nji-	vali slavje v večernih urah ob zvokih neu-
hov vrstnik g. Jože Špeh, položih cvetje na gnanega solista in neutrudnega humorista, spominska obeležja padlih v osvobodil- Odlično počutje in obnovljeno tovarištvo nem boju ter na grobove nekaterih prerano	so kasneje potrdih še v zaklonišču domače
izgubljenih prijateljev - vrstnikov ter se na- proseške gostilne, kjer so nazdravih nasle-to podali v briško obmejno vasico Skrljevo dnjemu prehodnemu obdobju. (D.K.)
Včerajšnji, prvi dan obiska Gorjanskih tabornikov v Trstu je potekal med prijateljskimi pogovori s sovrstniki, člani Rodu modrega vala in številnimi srečanji s predstavniki raznih slovenskih ustanov in ogledi tržaških znamenitosti. Novomeški taborniki so prišli v Trst na vabilo tržaških, ki pa so jih želeli seznaniti tudi z današnjo stvarnostjo slovenske manjšine v Italiji. Tako so po začetnem srečanju v Narodni in študijski knjižnici odšli v Rižarno, kjer jim je temačno zgodovino koncentracijskega taborišča orisal Milan Pahor. Nakar so se gostje in gostitelji namenili v Kulturni dom, kjer so i jim po ogledu gledališkega poslopja priredili krajše informativno 'srečanje o zgodovini Slovencev na Tržaškem, slovenskem poklicnem teatru v Trstu, slovenskih dnevnih medijih v Italiji in deloma o slovenskem mladinskem udejstvovanju.
V Kulturnem domu je tabornike sprejel ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča Miroslav Košuta, ki je najprej orisal zgodovino doma, na srečanju v foyerju balkona : pa je v kratkem predstavil začetek in razvoj slovenskega poklicnega teatra v Trstu in pri tem poudaril, da je slovensko gledališče v Trstu zaživelo že leta 1907, prej je nastala samo ljubljanska I Drama. 2e ta podatek utemeljuje trditev, da je bil Trst na začetku stoletja največje slovensko mesto, druge je dodal Milan Pahor, ki je govo- , ril o organizirani prisotnosti Slovencev v Trstu od druge polovice prejšnjega stoletja preko fašizma in druge svetovne vojne do današnjih dni.
Na današnje, za slovensko manjšino trde čase se je navezala novinarka Breda Pahor, ki je orisala sedanji položaj Primorskega dnevnika. Prika: slovenskih informati vnih oddaj deželnega si deža RAI je podala nov narka Helena Jovanovi-Novomeške in tržaške l" bornike je v imenu sl" venskih tržaških skav,v pozdravil Mitja Ozt6' medtem ko je Matija0" gan govoril o mladifki komisiji pri SKGZ.
Po tej intenzivni »čni uri«, v kateri so prepta-vniki slovenskih ustA°v v Italiji izpostavili udi precejšnje pomanjlmje posluha Slovenije ž težave manjšine, je r,vo" meške tabornike č£at° nekaj ur sprostitve.jara" di ne preveč naklorene" ga vremena je sice odpadel sprehod po (°^n^ Glinščice, zato pa50 se lahko malce spre)0 .! po mestu. Tudi da13811!1 program je precej na|r" pan, po ogledu iraške hiše bodo Gorjan^ taborniki odšli na G^š^°'
Openska glasbena srečanja: koncert za trobento in klavir
KD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca
uabi na predstavitev nove knjige ^ EoscSaai IPaisngiSff®®
»Črno zlato«
Danes, 23. t. m., ob 17. uri
v sprejemnem centru gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Knjigo in avtorja bo predstavil pesnik Ace Mermoua. Na predstavitvi nastopajo recitatorka Suzi Bandi ter Igor Zobin in Goran Ruzzier - člana harmonikarskega ansambla Spnthesis
Vabljeni!
BARKOVLJANSKO DRUŠTVO
prireja u Vili Primc na Greti koncert vokalne skupine
Resonet
ki jo vodi Aleksandra Pertot,
v četrtek, 27. t.m., ob 20.30
—w*ie| SLOVENSKE KLUB
sklicuje
redni občni zbor
v torek, 25. novembra,
ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani.
□	otvoritev in izvolitev predsednika občnega zbora
□	poročila
□	razprava in nekaj misli ob ustanovitvi Slovenskega kluba bo povedala prof. Lelja Rehar Sancin
□	volitve novega odbora in nadzornikov
□	razno in družabnost
Vljudno vabljeni!
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST
mm 12 mem
Društveni večer, na katerem bo prof. Pino Rudez predvajal videofilm o svojih vtisih in dognanjih. Sodeluje prof. Živa Gruden
V Četrtek, 27. novembra, v Gregorčičevi dvorani z začetkom ob 20.30.
Vabljeni člani in prijatelji društva.
KD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca prireja v četrtek, 27. t.m., ob 20.30
v društvenih prostorih gledališča predavanje prof. Sonje Gregori
TIBET, UŽELA NA STREHI 5VEIA
Vabljeni!
TK
TR2ASKA KNJIGARNA
in
KR02EK KRUT
vabita na otvoritev razstave
na
Deziderija Švare
v sredo, 26. novembra, ob 18. uri Umetnika bo predstavila Nives Marvin v Tržaški knjigami - Ul. sv. Francisca 20
Danes na Opčinah prva solistična trobenta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija!
V Prosvetnem domu bo ob 18. uri odvijal koncert dna Stanko Praprotnik (trobenta) in Luka Ferrini (klavir). Glasbenika že nekaj časa sodelujeta v tej sestavi, prejšnji teden pa sta ustanovila tudi Trio Baraga (dve trobenti in orgle) ter ga s prvim koncertom v cerkvi Sv. Martina v Stražišču pri Kranju, kjer so komaj otvorili nove orgle, predstavila občinstvu. Danes bosta za
O občnem zbom smo se pogovorili z Bogomilo Kravos, pobudnico nove sezone Slovenskega kluba, ki želi, da bi klub resnično zaživel in z novim vodstvom privabil čim več naših ljudi, predvsem pa mladih.
»Nekaj časa sem se zavestno umaknila delovanju v drugih ustanovah, ker sem se želela posvetiti raziskavam o gledališču. V zvezi s tem sem tudi sodelovala z gledališkim muzejem Schmidi v Trstu in z Akademijo za gledališko dejavnost v Ljubljani. 2e nekaj časa pa imam občutek, da se sicer Slovenci trudimo, da bi se z našo dejavnostjo Približali večinskemu narodu, da pa je le-ta tista, ki na-Se pobude osvaja in spreje-nia, nam pa odreka mesto, ki bi ga morali pri vsem tem imeti,« je povedala. Nato pa je pogovor prešel na Slovenski klub.
Občni zbor bi moral po tnnanju Kravosove rešiti vrsto problemov, med temi Problem vloge, ki naj jo Slovenski klub s svojo deja-
Openska glasbena srečanja odigrala zelo zahteven program za trobento in sicer skladbe. J. Francabca, B. Bartoka, P. Hindemitha, G. Enescuja, F. Poulenca in A. Honeggerja. Dna v takem sestavu na Opčinah še ni bilo, novost in seveda umetniška raven nastopajočih sta jamstvo za zanimiv večer. To je zadnji koncert Jesenske sezone ’97 Openskih glasbenih srečanj, ki napoveduje istočasno pomladanska srečanja z uspešnimi in perspektivnimi mladimi umetniki.
vnostjo ima med našo javnostjo in nasploh med kulturno dejavnostjo v našem mestu.
»V aprilu smo imeli izredni občni zbor. Sedaj stojimo pred rednim občnim zborom, ki naj določi novo vodstvo, zastavi nove smernice dela in privabi s svojimi večeri čim več intelektualcev. Večiri bi morali biti zasnovani tako, da bo na njih stekel dialog, se bomo na njih soočali z našo problematiko, obenem pa bomo sposobni povabiti čim-več mladih. Ne smemo pozabiti, da spada k temu tudi družanost, ki nas mora povezovati, kot sta na primer že pokazala večer, ki smo ga pripravili po zadnjih upravnih volitvah tu pri nas, pa nedavno Martinovanje, ki je bilo res nekaj lepega.
Mislim, da ne bi smeli pozabiti večerov, ob predstavitvi novih knjig, pa tudi večerov, ki bi ovrednotili naše običaje in navade,« je menila Bogomila Kravos.
NevaLukeS
KINO
EROS & SUSPENSE
.. PEDCO
*
kino ARISTON - Trst
Drev. Gessi 14 Tel. 040 / 304222 udobno parkirišče
ARISTON - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 »Čarne tremula«, r. Pedro Al-modovar, i. Francesca Neri, Angela Molina.
EXCELSIOR AZZUR-RA - 15.45. 17.40, 19.50, 22.00 »II dolce domani«, i. lan Holm.
EXCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Fuo-chi d’artificio«, r. L. Pie-raccioni.
AMBASCIATORI -
15.30,	17.05,	18.45,
20.30,	22.15 »Mr. Bean, 1’ultima catastofe«, i. Rovvan Atkinson.
NAZIONALE 1	-
15.30,	17.05,	18.20,
20.30,	22.15 »Anacon-da«, srh.
NAZIONALE 2	-
15.30,	17.40,	19.55,
22.15 »II quinto elemente«, r. Luc Besson, i. Bruce VViliis.
NAZIONALE 3	-
15.45, 17.50, 22.00, 22.15 »Speed 2 - Cruise Con-trol«, i. Sandra Bullock, Jason Patric.
NAZIONALE 4	-
15.30,	17.45, 19.55, 22.15 »The Peacemaker«, i. George Clooney, Nicole Kidman.
NAZIONALE DISNEY
- samo danes (vstopnica stane 8.000 lir): 15.30 »Ltincantesimo del lago II - II segreto del castel-lo«, risani film.
MIGNON -	17.00,
19.30,	22.00 »Ipotesi di complotto«, i. Mel Gibson, Julia Roberts.
CAPITOL - 16.30, 18.20, 19.55, 20.15, 22.10 »MIB - Men in Black«, i. Tom Lee.
ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Ha-na-Bi«, r. Takeshi Kitano.
3 ŠOLSKE VESTI
RAVNATELJSTVO ZNANSTVENEGA IN KLASIČNEGA LICEJA »F. PREŠEREN« sporoča, da bodo v Šolskih prostorih popoldanske govorilne ure jutri, 24.11.97 (za trienij znanstvenega liceja), ter v petek, 28.11.97 (za bienij in klasično) od 18. do 20. ure.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE, Ul. Carducci 8, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30.
\M PRIREDITVE
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ Nova Gorica bo danes 23. t. m., pripravila Revijo pihalnih orkestrov Goriške. Na sobotni reviji, ki bo v Kulturnem domu v Novi Gorici ob 20. uri bodo nastopili: Pihalni orkester »Kras« Doberdob, Pihalni orkester Vogrsko, Goriški pihalni orkester Nova Gorica in Big band GD »Nova« Nova Gorica. V nedeljo, ob 16. uri pa se bodo v Delavskem domu v Desklah predstavili: Pihalni orkester PD »France Bevk« Prvačina, Pihalni orkester »Goriška Brda« Dobrovo, Mladinski pihalni orkester GD »Nova« Nova Gorica in Pihalni orkester DPD »Svoboda« Anhovo.
PROSVETNI DOM OPČINE - Danes, 23. t.m., ob 18. uri, koncert v okviru Openskih glasbenih srečanj. Nastopila bosta Stanko Praprotnik (prva trobenta Simfoničnega orkestra RTV Slovenije) in Luca Ferrini (klavir).
SLOVENSKA GLASBENA ŠOLA - Koncertna pobuda Rojan vabi na 2. jesensko glasbeno srečanje mladih, ki bo danes, 23. novembra, ob 18. uri, v rojanskem Marijinem domu (Ul. Cordaroli 29). Spored bodo oblikovali učenci, ki obiskujejo nižjo stopnjo glasbenih sol ter že priznani mladi glasbeni poustvarjalci iz nase dežele in iz Slovenije.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV Peterlinova dvorana
100 LET
ŠKEDENJSKE
ŽELEZARNE
Dokumenti,
pričevanja,
videoposnetek
Jutri,
24. novembra, ob 20.30
SOZ
Slovenska kulturno gospodarska zveza TR2ASKA POKRAJINA
obvešča člane Pokrajinskega sveta SKGZ za Tržaško, da bo seja
jutri,
24. novembra 1997, ob 19.30,
v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul. S. Francesco 20/11.
KD LIPA iz Bazovice vabi danes, 23. novembra, ob 17. uri, v kinodvorano na družabni popoldan. Sodelujejo: Tam-buraški ansambel KD F. Prešeren iz Boljunca in dramska skupina KD Kraški dom z Repentabra z igro Vinka Moderdor-ferja »Štirje letni časi«. Vabljeni!
TRADICIONALNO MARTINOVANJE in 50-LETNICA VODOVODA -
Danes, 23. t. m., na Brcah v Dolini. Slovesno sveto mašo v cerkvi sv. Martina bo daroval škofov vikar msgr. Franc Vončina ob 14. uri. Po sveti masi pri Kuritah na Brcah bo praznovanje 50-letnice tamkajšnjega vodovoda. Zapel bo MoPZ Valentin Vodnik in ženska pevska skupina S tu ledi. Za veselo razpoloženje bo poskrbel ansambel Long žlunk. Vabljeni!
SKD TABOR - Opčine -Prosvetni dom - V torek, 25. novembra 1997, ob 20. uri odprtje razstave CECILIJE ČERNE. Predstavitev Jasna Merku. Na večeru sodeluje kitarist Edi Stefančič. Vljudno vabljeni!
BARKOVLJANSKO DRUŠTVO prireja v Vili Primc na Greti koncert vokalne skupine Resonet, ki jo vodi Aleksandra Pertot, v četrtek, 27. t.m., ob 20.30.
KULTURNO DRUŠTVO ROVTE-KOLONKO-
VEC - Ul. Monte Sernio 27, vabi na predstavitev knjige DELČKI NAŠEGA VSAKDANA, časnikarke Neve LukeS, v soboto, 29. novembra, ob 20. uri, v društvenih prostorih. Sodeloval bo tamburaSki ansambel iz Boljunca. Knjigo in avtorico bo predstavil Danilo Japelj.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
UVELJAVLJENO PODJETJE na področju vgrajenih električnih gospodinjskih strojev išče trgovskega vajenca za svojo trgovino v Trstu. Zahtevani pogoji: 1. matura računovodje ali enakovredna izobrazba za bodoče zadolžitve; 2. znanje hrvaškega in/ali slovenskega jezika; 3. opravljen vojaški rok; 4. starost do 24 let. Tel. 040-311485.
PODARIM ljubitelju ribolova malo rabljeno opremo za ribarjenje. Možnost nakupa pitanih kraških črvov. Klicati v večernih mah na tel. St. 201186 (g. Bruno).
PODARIMO dvomesečnega simpatičnega psička male rasti. Tel. na št. 200865.
MIKROFON SHURE SM 58, v odličnem stanju, prodam po ugodni ceni. Tel. 040/281330, vsak dan od 8. do 9. me.
RENAULT SUPER 5 LETNIK ’85 metalizirane rdeče barve, odlično ohranjen, zavarovan do marca ’98, ugodno prodam. Tel.: 040/229484.
PRODAM nov klarinet znamke Jamaha, nikoli rabljen, cena 800.000,- lir. Tel. St. 040/228850.
TRGOVINA V TRSTU išče mladega skladiščnika (maks. 23 let), obvezno znanje slovenščine in hrvaščine ter vozniško dovoljenje. Tel. St. 229458 (ob mi kosila) in 420211 (v jutranjih mah).
V CENTRU SESLJANA dajem v najem pisarno 80 kv.m. Tel.: 299755.
PRODAM za avtomobil mercedes 200E verige ter kompletne gume za sneg v zelo dobrem stanju. Tel. 040/327240.
PRODAJAMO drva za kurjavo. Tel (0481) 884161 v večernih mah.
GOSPA nudi pomoč kot hišna pomočnica. Tel. 040/280761.
PO IZJEMNO NIZKI CENI prodam komplet smuči in smučarskih čevljev St. 38. Zainteresirani naj telefonirajo v večernih mah med 20. in 21. uro, na tel. St. 040/417120.
ZAPOSLIMO mizarja ali vajenca. Izdelujemo in montiramo lesene strehe. Tel. St. 040/228877. __
TRGOVSKO PODJETJE s pohištvom PUPIS s.r.l. -Sesljan išče urnega mladeniča za vskladiščenje, razvoz in montažo pohištva. Poleg z zakonom določenih pogojev kandidat mora izpolnjevati Se na-sljednje: znanje italijanskega in slovenskega jezika - imeti šofersko dovoljenje B kategorije -spretnost v uporabi ročnega orodja mizarske stroke -znanje za izpostavljenje primopredajnih dokumentov za blago v prevozu in skladiščenju. Gre za delovno razmerje s polnim delovnim časom za določeno in nedoločeno dobo, ostalo po dogovoru. Pisne ponudbe poslati na Pupis s.r.l. 34019 - Sistia-na, S.S. 14, St. 59/B. za razgovor po telefonu 040-299769
BERTO TONKIC je na
Tržaški cesti St. 25 v Doberdobu odprl osmico. Toči belo in črno vino ter
nudi domač prigrizek.
PRI KUKUKOVIH v Doberdobu so odprli agritmi-zem. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. 0481-78140.
OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežni st. 8.
OSMICO je odprl Colja Jožko, Samatorca 21.
KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253.
MILIC V ZAGRADCU je odprl kmečki turizem. Zaprto ob torkih. Tel.
99QQQQ
KMEČKI TURIZEM sta
odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14, tel. 200898.
OSMICO je odprl v BorStu Igor Bamt.
OSMICO je odprl v Dolini Mario Žerjal.
E3 ČESTITKE
Danes praznuje BERTA svoj okrogli jubilej. Vse najboljše in Se mnogo zdravih in srečnih dni ji družina Purič želi.
Danes naša AŠIRA 7. rojstni dan slavi. Vse najboljše, zdravja in veselja ter da bi zrasla v pridno dekle, ji Želimo vsi, ki jo imamo radi.
AŠIRA danes 7 let praznuješ. Obilo sreče in zdravja ti želijo mama, tata in Minej.
Danes praznuje okroglih 60 let naša ALBERTA. Še na mnoga zdrava in srečna leta ji voščijo mož Drago, hčerki Vivia-na z Robertom in Daria z Dimitrijem, posebno pa mali Danjel.
Danes praznujeta zlato poroko MAFALDA in NINO COSSUTTA iz Križa. Se mnogo lepega na skupni poti jima želijo sestre Norči, Vera in Mari z družinami.
Novopečeni doktorici
Eriki Buzečan
iz srca Čestitamo
vsi pri zboru Jacobus Gallus
Pred 50. leti sta se vzela
Mafalda
in
Nino Cossutta
jz Križa.
Se na mnoga leta jima želijo
hči Boža, sin Berto in vnuk Stefano
SLOVENSKI KLUB
Z občnim zborom novo vodstvo in nov program delovanja
Minilo je 35 let od ustanovnega občnega zbom Slovenskega kluba, ko je bil za prvega predsednika izvoljen slikar Robert Hlavaty. Za njim se je nato zvrstilo mar-sikatem drugo ime vse do tistega zadnjega predsednika Sandorja Tenceja. Aprila letos se je nato skupina ljudi zbrala, da bi po daljšem premam ponovno obudila delovanje Kluba. Sklican je bil izredni občni zbor in takmt izvoljeni odbor si je zadal nalogo, da se Se pred iztekom leta sklice redni občni zbor.
V torek, 25. t.m. bo torej redni občni zbor Slovenskega kluba, na katerem bomo lahko poleg blagajniškemu, predsedniškemu in tajniškemu poročilu sledili tudi kmtkemu orisu 35-letnega delovanja Kluba. Nato bodo na vrsti volitve novega odbom in ravno zamdi tega si vsi pri Slovenskem klubu prizadevajo, da bi se torkovega zbom udeležilo čimvečje Število ljudi, ki so pripmvljeni aktivno sodelovati pri klubovskem delovanju. Zato, da Klub s 35-letno tmdicijo ne preneha z aktivnim delovanjem je potreben pester in aktualen program, ki bo ljudi vseh starosti pritegnil in spodbudil k udeležbi. Občni zbor Slovenskega kluba bo v torek, 25. novembm ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v dmgem sklicanju v Gm-gorCičevi dvorani v ulici Sv. Frančiška.
VCERAJ-DANES
Danes, NEDELJA
23.	novembra 1997
KRISTUS KRALJ
Sonce vzide ob 7.21 in zatone ob 16.23 - Dolžina dneva 9.02 - Lima vzide ob 0.38 in zatone ob 13.48
Jutri, PONEDELJEK,
24.	novembra 1997
CVETKA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 8,4 stopinje, zraCni tlak 1014 ustaljen, brezvetrje, vlaga 61-odstotna, nebo poo-blaCeno, morje mimo, temperatura morja 13,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Allegra Prioglio, Maddalena Conte, Luca Ghisi, Efrem Cherin, Marco Corossi.
UMRLI SO: 87-letni Guido Bortuzzo, 91-letna Olga Niemiz, 69-letni Luciane Bali, 77-letna Maria Crisma, 68-letni Narciso Sorsi, 68-letni Pietro Ago-stini, 68-letna Vinicia Mo-setti, 70-letna Maria Addo-lorata laffaldano, 73-letni Mario Peluso.
' J LEKARNE
NEDELJA,
23. novembra 1997
Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Largo Sonnino 4, Ul. Al-pi Giulie 2, Trg S. Giovan-ni 5, Milje - Mazzinijev drevored 1, Sesljan (tel. 299197).
Lekarne odprte od 13.00 do 19.00
Largo Sonnino 4 (tel. 660438), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
Sesljan (tel. 208334) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
sklicuje
izredni občni zbor ter 17. Redni občni zbor,
ki bosta v torek, 25. novembra 1997 ob 19.00 oz. 19.30 na sedežu Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72. Dnevni red izrednega občnega zbora:
1.	Sprememba statuta;
2.	Razno.
Dnevni red rednega občnega zbora:
1.	Poročilo predsednika
2.	Poročilo ravnatelja 3.Obračun in predračun
4.	Razprava
5.	Poročilo nadzornega odbora
6.	Volitve
7.	Razno
Largo Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg S. Giovan-ni 5, Milje - Mazzinijev drevored 1.
Sesljan (tel. 208334) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304).
Od TORKA, 24. doSOBO-TE, 29. novembra 1997
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Ul. Cavana 11 (tel. 302303), Largo Osoppo 1 (tel. 410515).
Boljunec (tel. 228124) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Cavana 11, Largo Osoppo 1, Ul. Settefontane 39.
Boljunec (tel. 228124) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39 (tel. 947020).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVTTA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
S________________IZLETI
SKD F. PREŠEREN iz Boljunca prireja v nedeljo 30. novembra, izlet z osebnimi avtomobili na Snežnik. Prijave do 25. t.m., na tel. št. 228438 od 14. do 15. ure.
50-LETNIKI DOLINSKE OBČINE organizirajo 30. novembra avtobusni izlet s kosilom. Za informacije in prijave se čim-prej javite na tel. št.
ZEEA
DENIS
SERVIS ANTEN TV - SAT
DIGITALNI
TELE
+Z +2 +3
S Tl VAN
Tel. 040/208912
231954,	228302 ali
810778.
KD OTON ZUPANČIČ -
Standrež organizira v nedeljo, 7. in v ponedeljek, 8. decembra, dvodnevni izlet z avtobusom na Štajersko. Ogled ptujske in ljutomerske kleti z degustacijo vin ter ogled pivovarne Laško. Dodatne informacije in vpisovanje pri Eriki, tel. 0481-21065.
MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE
obvešča, da so na razpolago informacije o NOVOLETNIH IZLETIH za študente v Prago ter na Irsko. Izlete organizira Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. Informacije na sedežu Slovenske prosvete, ul. Donizetti, 3 Trst ali na tel. št. 370846 (urad Slovenske prosvete) od pon. do pet. od 9. do 17. ure.
H3 OBVESTILA
KD FRANCE PREŠE-
REN iz Boljunca vabi na predstavitev nove knjige Borisa Pangerca »Cmo zlato«, ki bo danes, 23. t.m., ob 17. uri v sprejemnem centru gledališča »F. Prešeren« v Boljuncu. Knjigo in avtorja bo predstavil pesnik Ace Mermolja. Na predstavitvi nastopajo reci-tatorka Suzi Bandi ter Igor Zobin in Goran Ruzzier -člana harmonikarskega ansambla Synthesis. Vabljeni!
VZPI-ANPI Devin-Na-brežina in SKD VIGRED
vabita na proslavo ob 50. obletnici odkritja spomenika padlim v NOB, ki bo danes, 23 t.m., ob 15. uri v Sempolaju. Nastopajo recitatorji SKD Vigred in TPPZ P. Tomažič. Ob priliki bo odprta zgodovinska razstava v prostorih bivše kon-zulte do 30. t. m., od 17. do
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
vabi jutri, 24. novembra, na večer posvečen stoletnici škedenjske železarne. Na sporedu bodo dokumenti, pričevanja in videoposnetek. Začetek ob 20.30.
SKD PRIMOREC TREBČE vabi na otvoritev razstave BENEČANOVE -RODBINA KREVATIN-BAN, v četrtek, 27. novembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Urnik: petek in sobota, od 18. do 20. ure, nedelja od 10. do 12. ure.
SKD GRAD od Banov prireja tradicionalno božično razstavo na kateri se bosta predstavili Alessandra Del Coco z okrašenimi škatlami iz lepenke ter Ariella Perossa Nait z izdelki iz sušenih rož. Otvoritev bo v soboto, 29. novembra, ob 20.30, v društvenih prostorih pri Banih. Umik razstave: ob nedeljah (30.11., 7.12. in 14.12), od 16. do 19. ure, v soboto 6.12., od 17. do 19. ure in v soboto 13.12., od 17. do 19. ure.
ŽUPNIJA SV. JERNEJA NA OPČINAH vabi vse domače likovne ustvarjalce k sodelovanju pri postavitvi razstave na temo: BOŽIČNA SKRIVNOST. Razstava bo v novem Župnijskem domu Andrej Zink, od 25. decembra do 6. januarja 1998. K sodelovanju vabljeni tudi otroci in dijaki, saj bo del razstave namenjen otroškim božičnim risbam. Za informacije
pokličite na tel. št. 211276 vsak dan (razen nedelje) od 19.30 do 20.30.
l.a SKUPNA RAZSTAVA KRAŠKIH USTVARJALCEV SKUPAJ NA OPČINAH - do 30. novembra 1997. Umik: Vsak delavnik od 10. do 13. in od 15. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. Razstavljajo: Domenico Biziak, Veronika Bizjak, Fulvio Cazzador, Caludio Clari, Giuseppe Ferfoglia, Lucia-no Plehan, Jasna Merku, Bogomila Doljak, Pavel Hrovatin, Magda Tavčar, Peter Malalan, Gabrijela Ozbič, Mario Sosič, Kristjan in Marko Zidarič.
OB 50. OBLETNICI USTANOVITVE je na Pedagoškem liceju »A.M. Slomšek« v Trstu, ulica Caravaggio 4, razstava fotografij od leta 1947 do danes. Razstava je odprta vsak delavnik od 8. do 14. ure in bo odprta do sobote,
2Q 11 1007
MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE
(Ul. Donizetti 3) obvešča, da bo tečaj pisne slovenščine na visoki stopnji v petek, 28. t.m., za drugo skupino tečajnikov. Začetek ob 20. uri.
SINDIKAT UPOKOJENCEV iz Rocola, ul. Pasteur 3/a, obvešča vse upokojence včlanjene in nevčlanje-ne svojega okrožja, da se udeležijo volitev za odobritev ali neodobritev sindikalnega predloga vladi za socialno reformo. Umik: vsak dan, razen sobote, od 9. do 12. in od 16. do 18. ure do 26. t.m.
KRD DOM BRISCIKI vabi na tečaj vezenja (Stikanja), ki se odvija na društvenem sedežu vsak četrtek, od 17. do 19. me.
MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE opozarja vse mlade na 31. Teološki tečaj (ciklus predavanj, ki so odprta široki javnosti). Predavanja bodo potekala od 24. do 28. novembra vsak večer ob 19.30 v dvorani Teološke fakultete, Poljanska 4, v Ljubljani. Vstop je prost, ni se potrebno predhodno prijaviti. Program: dr. Ivan Štuhec (Izberi življenje), dr. Vinko Potočnik (Osvoboditev od strahu ali kako vstati od mrtvih), p. dr. Marko Rupnik (Ce na razpotju zgrešim), dr. Walter Maccantelli (Spiritizem, okultizem in satanizem v modernem svetu), p. dr. Christian Gostečnik (Tudi tisto, česar ne veš, lahko boli), dr. Jože Krašovec (Psalmist na razpotju: odločitev za prerojene), dr. Boris A. Novak (Etika težje poti), dr. Janez Zorec (Človek: namen ali naključje), dr. Tone Jamnik (Med pragmatičnim liberalizmom in odgovornostjo za bližnjega), dr. Hanez Mlakar (Realna virtualnost in BoZje okolje). Informacije na sedežu Slovenske prosvete, ul. Donizetti, 3, Trst, ali na tel. št. 370846 (urad Slovenske prosvete -od pon. do pet. od 9. do 17. me).
GLASBENA MATICA TRST vpisuje abonmaje za koncertno sezono 1997/98 vsak dan razen sobote na GM, ul. Manna 29. Informacije od 10. do 12. me na tel. 418605.
SLOVENSKI KLUB sklicuje redni občni zbor v torek, 25. novembra, ob 20.
zimske novosti pižam, nogavic, lingerie
TRST, Ul. Battisti 14 - Tel. 371069
Trieste
Čontemporanea
Srečanje z umetnostjo srednjevzhodne Evrope 1997
pod pokroviteljstvom Evropskega Parlamenta-Urad za Italijo Avtonomna Dežela Furlanija - Julijska Krajina Pokrajina Trst
s prispevkom Tržaške Trgovinske zbornice
--------------Glasbeni Konservatorij G. Tartini---------
Elias Gurevic - violina Jorge Perez Tedesco - violončelo Femando Perez - klavir torek, 25. novembra ob 20.30 glasba: R. Febel, G. Gandini, P. Ortiz, P. Ebew v koprodukciji z Občinskim Gledališčem G. Verdi in v sodelovanju z Glasbenim Konservatorijem G. Tartini
Loterija	22. novembra 1997
BARI	41	39	45	54	32
CAGLIARI	29	46	89	13	80
FIRENCE	71	34	6	10	37
GENOVA	11	8	70	32	51
MILANO	79	81	87	16	89
NEAPELJ	22	52	6	68	62
PALERMO	73	90	74	86	22
RIM	64	37	80	30	90
TURIN	20	79	8	37	72
BENETKE	78	10	68	34	60
ENALOHO X 1	2 1	2 1	2 2	1 2	X X
KVOTE 12	72.282.100,-
11	2.464.200. -
10	218.500,-
uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani. Na dnevnem redu poročila, razprava, volitve odbora in razno. Vabljeni vsi, ki bi želeli z drobnim doprinosom odpreti nove možnosti za dialog ob aktualnih vprašanjih.
SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca prireja v četrtek, 27. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih gledališča predavanje prof. Sonje Gregori »Tibet, dežela na strehi sveta«. Vabljeni!
TRŽAŠKA KNJIGARNA vam V MESECU DECEMBRU nudi promocijo slovenske knjige s popusti od 10 do 40 od sto.
40-LETNIKI	IZ
TRŽAŠKE IN GORIŠKE!!! Obveščamo vas, da bo naša nepozabna večerja z glasbo v soboto, 29. novembra 1997, s pričetkom ob 20.30 v restavraciji »Križman« v Velikem Repnu. Za informacije in vpisovanja nujno telefonirajte na sledeče številke vsak dan od 19. do 20. ure: Karlo Ferfolja (214590), Renzo Milič (327019), Pavel Sosič (201291), Elder Švab (200950), Mariza Santi (228604) in za goriško Al-do Jarc (0481/78366).
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Trstu razpisuje svoje enajsto Studijsko štipendijo iz sklada »Mihael Flajban«. Štipendija bo znašala 3.000.000 lir za prvi letnik in 2.500.000 lir za vsako na-daljno leto redne študijske dobe, v kolikor bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Štipendija je namenjena slovenskim zamejskim visokošolcem, ki se bodo vpisali na univerzo v akademskem letu 1997-98. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, ulica Mazzini 46/1, tel. 631203, ob četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade 30. novembra 1997.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem času.
SK DEVIN obvešča, da je še nekaj prostih mest, v
mfir
F—y bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
AGTP
Ul. Revoltella (vogal Ul. d’Angeli)
Nabrežje O. Avgusta Istrska ul. (nasproti pokopališča)
Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio 1 (univerza) TAMOIL
Ul. Giulia 2 (pri ljudskem vrtu)
Drevored D’Annunzio 73 Riva T. Gnili 8 SHELL
Drevored Čampi Elisi 1/1 Miramarski drev. 37 Q8
SESLJAN -drž.c. 202 (km 27)
ESSO
Trg Liberta 10/1 Ul.C. Battisti 6 (Milje).
IP
Ul. F. Severo 2 Drev. D’Annunzio 38/A Ul. Baiamonti 2 Miramarski drev. 213
ERG
Nabrežje N. Sauro 14
API
Passeggio S. Andrea
NOČNE ČRPALKE
(self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3
ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev.
49
NA AVTOCESTAH
(odprte 24 ur)
AGIP
Devin (sever)
Devin (jug)
okviru novoletnega zimo-vanja od 1. do 6. januarja ’98 v smučarskem središču Falcade. Informacije nudi tajništvo, vsak večer na tel. 2916004.
SK BRDINA sporoča, da je možno vpisovanje za zi-movanje na mariborskem Pohorju še jutri, 24. novembra od 20. do 21. ure in v ponedeljek, 1. decembra, od 19. do 21. ure, na sedežu kluba - Proseška ul. 131 Opčine, tel: 212859.
t
Prenehalo je biti plemenito srce naše drage
Danile Slamič vd. Burlo
Žalostno vest sporočajo hčerki Mariuccia in Nuccia, vnuka VValter in Roberta, zeta, nečaki Elvia, Uči, Mario in Walter ter ostalo sorodstvo.
Pogreb bo v sredo, 26. novembra, ob 12.20, iz mrtvašnice v Ul. Costalun-ga v cerkev na Katinaro.
Trst, Innisfail,
23. novembra 1997
t
Zapustil nas je naš dragi
Silvano Perosa
Po pogrebu naznanjajo žalostno vest žena Ana, Sin Alex z ženo Savino in ostalo sorodstvo.
Zahvaljujemo se za oskrbo dr. Renatu Stoklju in vsem, ki so nam blizu v tem bolečem trenutku.
Nono,
vedno boš v naših srcih! Sara, Irina in Oskar
Trst, 23. novembra 1997
Ob težki izgubi dragega očeta sočustvujejo z Alexom in družino
Giuli, Drago in Mara
t
Zapustila nas je naša draga mama in nona
Ana Hrovatin vd. Sarti
(cvetličarka)
Pogreb bo jutri, 24. t.m., ob 12.20, iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v katinarsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo: otroci Anita, Bruno in Marina z družinami ter ostalo sorodstvo.
Zahvaljujemo se prijateljicam, ki so ji bile vedno blizu.
Trst, 23. novembra 1997
Ob izgubi drage mame in none se žalovanju pridružujejo
Claudio, Gianna in Katja
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Jolande Kralj vd. Vidau
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo pospremili na zadnji poti.
Posebna zahvala g. župniku Jožetu Sraki, socialnemu in zdravniškemu osebju za nego, in vsem, ki so nam bili blizu v tem težkem trenutku.
Mama in svojci
Trebče, 23. novembra 1997
ZAHVALA
Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih
in na katerikoli način počastili spomin našega
Ernesta Veljaka
žena Lia ter sin Nereo z družino
Trst, 23. novembra 1997
ZAHVALA
Vsem, ki so ob nenadni smrti našega dragega
Davota Košute
sočustvovali z nami in nam pomagali, prisrčna hvala.
Posebno se zahvaljujemo SD Vesna, MPZ Vesna, g. župniku Josipu Kunčiču za pogrebni obred, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene ter vsem, ki so našega dragega pospremili na zadnji poti.
Družini
Košuta in Guštin
Križ, 23. novembra 1997
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Sergia Vatovca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in nam stah ob strani v tem težkem trenutku.
Posebna zahvala g. župniku Kosmaču, cerkvenim pevkam, zboru Slove-nec-Slavec, SKD Slavec, predsedniku društva za poslovilni govor, nosilcem krste in cvetja, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti.
Za dragoceno pomoč v tem težkem trenutku se še posebej zahvaljujemo g.
Cilki. c . .
Svojci
Rionanje, 23. novembra 1997
ZAHVALA
Mario Hrvatič
Iskreno se zahvaljujemo župniku Kosmaču in g. Vatti, godbi na pihala Arcobaleno, pevskemu zboru Slavec-Slovenec, nosilcem krste, družini Buzzai, darovalcem cvetja in vsem, ki so sočustvovali z nami ob tem bridkem trenutku.
družina Hrvatič
Ricmanje,
23. novembra 1997
GORICA / TERITORIALNI PAKT
Poziv za srečanje $ Prodijem in vlado
Tudi Dežela mora izpolniti obveznosti Kmalu "Paktza čezmejno sodelovanje"
Včeraj so se v Gorici na izredni seji zbrali predstavniki ustanov, ki so bile pobudnice Teritorialnega pakta, da bi preučili potek dogodkov od lanskega decembra, ko je bila podpisana 2. listina za Goriško. Podrobneje so analizirali negativni izid torkovega obiska v Rimu in sprejeli troje odločitev, ki naj bi prispevale k hitrejšemu razreševanju vprašanj, zaradi katerih je Teritorialni pakt pravzaprav nastal.
Kot je bilo razumeti že iz izjav na tiskovni konferenci v sredo v TržiCu, bo treba s prizadevanji začeti znova in podpisnike 2. listine za Goriško opozoriti na izpolnitev sprejetih in podpisanih obveznosti. Na včerajšnjem srečanju so, kakor smo izvedeli od
predsednika Trgovinske zbornice, ki je tudi koordinator pakta, sprejeli troje odločitev, ki naj bi pomagale premostiti očitno stagnacijo:
-	sestavili so poziv predsedniku vlade Prodiju za Čimprejšnje novo srečanje na najvišji ravni (in ne na ravni funkcionarjev raznih ministrstev), kjer naj vlada potrdi veljavnost podpisanih obveznosti in jih tudi prične izvajati; poziv v tem smislu so podpisali predstavniki vseh ustanov, ki sodelujejo v Teritorialnem paktu;
-	sklenili so po politični poti posredovati pri Deželi, da tudi sama prične izvajati to, za kar se je obvezala. Po besedah predstavnikov pakta bi morala Dežela podpisati
programski dokument z rimsko vlado, in to o vseh posameznih v goriški listini zaobjetih vprašanjih, kar pa se žal še ni zgodilo;
- tretja odločitev, okrog katere se je ustvaril velik konsenz, je pobuda za ustanovitev Teritorialnega pakta za čezmejno sodelovanje. V taki ustanovi, o kateri je govor sicer že lep Cas, bi sodelovali tako predstavniki tukajšnjih krajevnih uprav, gospodarskih združenj in drugih institucij pa tudi predstavniki političnega, družbenega in gospodarskega življenja sosednje Nove Gorice. Ustanovitev takega organizma bi pomenila prvi konkretnejši pristop za uresničevanje projekta o spravi med mestoma in za pridobivanje finančnih sredstev Evropske unije.
GLEDALIŠČE / V TOREK
Vojna v Sarajevu skazi oči in spomin novinarke Merime
Predstava v Kulturnem domu
V Kulturnem domu bo v torek ob 20.45 gledališka predstava Merima (portret ženske v begu iz Sarajeva v vojni). Prirejajo jo ZSKD, tržaško gledališče Miela in zadruga Bonawentura v okviru niza “Kdo je drugi -“Chi e 1’altro”.
Zgodba je povzeta po knjigi Sarajevo onkraj zrcala Časnikarke dnevnika Oslobodjenje, Merime Hamulič Trbojevid. Tržaška gledališka igralka in režiserka Barbara Della Polla jo je spoznala leta 1994 v Trstu, kjer je Merima našla zatočišče s sinkom Andrejem.
Predstava temelji na srečanju med Barbaro in Merimo ter se odvija v kupeju tretjega razreda; gledalci postanejo del predstave in so obenem potniki tistega vlaka. Barbara Della Polla, ki je tudi režiserka predstave, zna z doživetim realizmom prikazati razdvojenost, strasti, žalost in drobce Meriminega izgubljenega življenja. Spominja se starega odeta, simbola zabrisanega sožitja, spominja se vojne, etničnega čiščenja, počitnic v Dubrovniku, miroljubnega delovanja, prihoda v Italijo in zadnje poti v novo domovino.
Podoba vojne se poraja iz bolečine ženske, ki je vse grozote okusila na lastni koži in je desetine svetlobnih let daleč od retoričnih opisov medijev in politike. Zadnji prizor je prepuščen video upodobitvi skupine SAGA, ki je v času bratomorne vojne dokumentirala dogajanje v Sarajevu. Pretresljiv monolog si je res vredno ogledati in se ob njem zamisliti.
NOVICE
Konec tedna Andrejev sejem
Goriški župan je te dni izdal ukaz o omejitvah prometa ob tradicionalnem Andrejevem sejmu, ki bo dosegel višek konec prihodnjega tedna. Večina umejitev bo v veljavi od 26. novembra do 11. decembra, nekatere pa samo od 29. novembra do 1. decembra, ko bodo delovale stojnice kramarjev, medtem ko bodo zabavišča delovala od sobote pa vse do 8. decembra. Omejitve prometa se nanašajo na območje Travnika in Battistijevega trga ter sosednjih ulic.
Otroška pravljična urica
Jutri ob 17. uri bo v Feiglovi knjižnici druga pravljična urica. Tokrat bo Barbara Rustja pripovedovala zgodbo o slončku Ebnerju. V mladinski sobi pričakuje otroke velik siv slon, ki ga bodo otroci ob koncu pravljice sprememb v pravega pisanega Ebnerja, v Čast pa mu bodo zapeli še pesmico. Naloga za to otroško urico je: prinesi košček barvanega blaga (blek)! V spomin na pravljico bo vsak otrok dobil svojega živobarvnega Ebnerja.
Večer o Ivanu Trinku
Mladinski pevski zbor na Vrhu vabi jutri na pevski in literarni veCer "Gregorčičevo proslavo”. Prireditev bo tokrat posvečena Ivanu Trinku - Zamejskemu. Nastopih bodo recitatorji peli pa elani otroškega pevskega zbora Vrh sv. Mihaela ter moški pevski zbor Matajur. Prireditev bo v prostorih SKC Danica s pričetkom ob 20. uri.
Vabilo upokojencem
Sindikati upokojencev Cgil, Cisl in Uil vabijo upokojenke in upokojence iz sovodenjske občine, da se udeležijo glasovanja o osnutku reforme socialne države. Glasovanje bo v Kulturnem domu v Sovodnjah v torek od 9. do 11. in od 15. do 16.30. Upokojenci naj imajo s sabo člansko izkaznico.
GORICA / NAČRTI ZA SPREJEM GOSTOV OB JUBILEJU LETA 2000
Vrata za romarje z vzhoda
Na Deželi ocenjujejo, da bo jubilejno leto 2.000 privabilo v FJk nič manj kot 8 milijonov romarjev. Mnogi bodo le potovali proti Rimu in drugim krajem, kar nekaj pa naj bi se jih ustavilo tudi pri nas, zlasti v Ogleju. Romarji iz vzhodne Evrope naj bi potovali po cestah: glavni vstopi v Italijo bodo skozi Fernetiče, Gorico in Trbiž. Za sprejem, informiranje, usmerjanje naj bi Dežela potrosila med 100 in 200 milijardami lir.
Na Goriškem županstvu so včeraj predstavili štiri načrte, ki naj bi jih uresničili v Gorici v tem okviru. Prvi zadeva turistično informativni center na mejnem prehodu v Stan-drežu. Tik ob prehodu na desni strani bo stavba (za gradnjo so predvideli 450 milijonov lir) z vse-
mi informacijami, ki jih bodo potrebovali gostje. Uresničili naj bi jo s sodelovanjem družbe Sdag, infor-matske družbe Insiel in Autovie Venete. Romarjem bodo 24 ur dnevno dostopne informacije na računalniških avtomatih, do 18 ur dnevno pa bo na voljo specializirano osebje. Objekt bo koristna pridobitev tudi po svetem letu tako v turistične namene kot za komercialne in poslovne informacije.
Z denarjem iz zakona za jubilejno leto 2000 nameravajo v Gorici uresničiti še tri načrte. Najpomembnejši je obnova dela nekdanjega samostana sv. Klare v istoimenski ulici. S 4, 5 milijardami naj bi obnovili krak poslopja na Verdijevem korzu in v njem odprli muzej z zakladom oglejskega pa-
triarhata. V stolnici je že v teku obnova kripte, kjer bodo romarji lahko Častili relikvije oglejskih mučenikov. Nadaljnih 750 milijonov nameravajo potrositi za ureditev pešpoti, ki bo šla z grada po pobočju grajskega grič a in ob robu škofijskega parka vse do Carduc-cijeve ulice (izhod bo med nadškofijo in Goriško hranilnico). Četrti projekt zadeva delno prenovo zavoda Lenassi, kjer naj bi gostom nudili 60 ležišč po zmerni ceni. Načrt je vreden skoraj 3 milijarde lir.
Vse načrte sta predstavila včeraj novinarjem občinska odbornika De-vetag in Bordin. Investicije naj bi delno krili iz državnega zakona, del bodo pristavile občina in druge ustanove. Načrte naj bi realizirali že do 31. oktobra 1999.
V Tržiču nameren požig centra za sprejem tujcev
Okrog 35 milijonov lir škode je povzročil namerno podtaknjen ogenj pred vhodom v prenovljeno' ambulanto v ulici Vecellio v Tržiču, kjer naj bi od 1. decembra odprli, na pobudo združenja ANOLF (Associazione na-zionale oltre le frontiere) center za prvi sprejem tujcev. Neznani storilci so v neposredno bližino prenovljene stavbe prinesli nekaj obrabljenih avtomobilskih gum in jih zažgali. Zaradi visoke temperature so na stavbi kmalu popokale šipe na oknih in dim je prepojil prostore, ki so bili prav pred kratkim povsem prenovljeni.
V zadnjih mesecih so na območju TržiCa zabeležili že številna vandalska dejanja in druge znake nestrpnosti, vendar včerajšnji dogodek - tako po škodi še bolj pa po pomenu - daleč
prekaša vse dosedanje. V njem je zaslediti zaskrbljujoče klice rasistične nestrpnosti, ki je toliko bolj zaskrbljujoča, ker ne gre za izraz osamljenih zločinskih skupinic, pač pa se nevarno navezuje na med ljudmi razširjen odpor do priseljencev.
V zvezi s skorajšnjim odprtjem centra, za katerega je združenje ANOLF porabilo približno 340 milijonov lir, je bilo v prejšnjih tednih in mesecih slišati zelo odločne proteste številnih občanov, ki imajo svojo predstavo o strpnosti in solidarnosti.
Tržiški župan Persi je napovedal, da bodo center odprli, Čeprav z zamudo, pred koncem leta. V tem Času bodo skušali odpraviti posledice škode zaradi požara. Kar precej prostorov bo treba na novo prepleskati.
H GORICA / 1CM h
Posvet ponudil zanimive poglede na možni razvoj dižav in narodov v srednji Evropi
Na Pokrajini se je včeraj sklenil 31. mittelevropski posvet. Kar 23 predavateljev iz raznih držav je sooblikovalo zanimivo razpravo o pojmih države in naroda v srednji Evropi, o manjšinah v tem prostoru, o perspektivah ne samo monetarne združene Evrope. Dopoldansko zasedanje je nekoliko razgibal prof. Quirino Principe z ostro kritiko države, ki da je neglede na politični režim nekakšna brezosebna pošast in omejuje svobodo posameznika in narodov. Srednjeevropski model, kjer je ta državnost šibkejša, je nakazal kot edino možnost in upanje za Evropo. Številni predavatelji so obravnavali probleme sožitja med državami, manjšinske probleme in zakonodajo ter probleme prepletanja držav in narodov v srednjeevropskem prostoru, ki jih je treba razreševati z veliko odprtostjo in demokratičnostjo, Ce se hoCemo izogniti krvavim konfliktom še nedavne preteklosti.
ŠTANDREŽ / DIRIGENT IN PEVKE ZBORA O. ZUPANČIČ
Gonilna sila je veselje do petja
Prvi nastop v novi intenzivni sezoni danes no Cecilijanki v Bratuževem centru
Tudi letos je mešani pevski zbor Oton Zupančič iz Stan-dreža pričel pevsko sezono z velikim navdušenjem in številno prisotnostjo na vajah. Navdušeni pevci in pevke se vsak teden srečajo v kulturnem domu Andreja Budala in pridno vadijo. Pogovorili smo se z dirigentom Miranom Rustjo, ki vodi zbor že deset let.
Katero je vaše strokovno mnenje o MePZ Oton Zupančič?
»Zbor veliko obeta, predvsem zaradi strukture pevcev in pevk, saj je njihova povprečna starost 25 let. Zbor se je dela lotil resno, tako programsko kot v smislu same stroke.«
Kateri pevski program ste izbrali za letošnjo sezono?
»Izbor pesmi sega od renesanse do slovenske ljudske in umetne pesmi, pa do modeme. Pevci imajo že toliko izkušenj, da vedo, kako se v zbom dela in da se do rezultatov pride počasi in s strokovnim pristopom.«
Lansko leto ste šli na dvodnevne priprave v Koper. Nameravate ponoviti to izkušnjo?
»Načrtujemo večdnevne pri-
prave, saj se na takih intenzivnih vajah dela tudi po 8 ur na dan. To je vsekakor kapital, ki ga vlagamo, da bomo počasi postali zbor, ki bo presegel samo vaške zahteve.«
Izpeljava zborovskih nastopov ter organizacija različnih srečanj in prireditev, ki bogatijo pevsko sezono, večkrat sloni tudi na samih pevcih in ni preprosta zadeva. Zato je znotraj zbora nastal odbor, ki ga sestavljajo pevke Katja Gaeta, Ivana Nanut in Nada Rojc. Tudi njim smo zastavili nekaj vprašanj.
Slišali smo, da je zbor številen...
»Ja, letos šteje naš zbor kar trideset lepih glasov in sicer 16 ženskih in 14 moških. To je res veliko število in upamo, da bomo nadaljevali v tej zasedbi.«
Kateri je vaš letošnji program?
»Navedle bomo le glavne nastope, ki smo si jih začrtali v tej sezoni. V soboto, 29. novembra in nedeljo 30. novembra se bomo odpeljali v ZreCe pri Maribora, kjer bomo imeli v soboto celovečerni koncert, v nedeljo pa si bomo ogledali okolico.
V januarju nameravamo izpeljati božični koncert v sodelovanju z MoPZ Skala iz Gabrij v mestu Medicina pri Bologni. Kot običajno bomo tudi letos prisotni na reviji Primorska poje. Poleg tega se bomo udeležili tudi radijskega tekmovanja v sklopu Primorske poje. Omenili bi še prvi letošnji nastop in sicer prav danes popoldne na Cecilijanki v centru Lojze Bratuž. Program obsega seveda tudi običajne nastope kot npr. ob priložnosti Prešernove proslave, na prazniku miru v Standrežu, zaključni nastop, različna gostovanja itd.«
Iz vaših obrazov je razvidno, da nam še nekaj skrivate, ali ni tako?
»Ja, resnično bi rade uresničile še nekatere pobude, ki pa niso bile še točno določene in zato je bolje, da jih ne razkrijemo.«
»Naši zamejski zbori nosijo veliko odgovornost za našo skupnost. Ne sme pa biti ta edini namen zbora. Naše petje naj bo tudi veselje, zadoščenje, zabava, osebna obogatitev, sprostitev, skratka prijetna obveznost«, so zaključile naše sogovornice.
r KRONIKA / V FOSSALONU
Hašiš skrit pri vrtcu
Karabinjerji priprli tri in ovadili dve osebi
Karabinjerji so zaključili prvi del široko zasnovane akcije preprečevanja razpečevanja mamil. Priprli so tri osebe, proti desetim drugim pa so napisali ovadbo. Karabinjerji so zaplenili tudi večjo količino mamila ter precej opreme za pripravo odmerkov in mešanje mamil. Po dosedanjih ugotovitvah, so bili razpečevalci dobro organizirani; pokrivali so dobršen del teritorija goriške pokrajine in sosednjih območij videmske in tržaške pokrajine. Po navedbah karabinjerjev, naj bi mesečno plasirali po nekaj kilogramov hašiša in nekaj dekagramov kokaina. Mamilo naj bi dobivali po takoimenovani balkanski poti.
V	Fossalonu pri Gradežu so priprli 25-letnega Nicolo Mihca. Skrival je okrog 600 gramov hašiša. Mamilo je bilo skupaj z aluminijsko folijo (služi za pripravo doz) zakopano pod nekim grmom v bližini otroškega vrtca v Fossalonu. V istem poslopju ima omenjeni Milic stanovanje. Karabinjerji so našli tudi opremo za izdelovanje doz. Z Miličem naj bi sodelovalo še vsaj osem oseb.
V	stanovanju Čira Indaca v Starancanu so našli 60 gramov kokaina; priprli pa so tudi 49-letne-ga Giuseppa Giardino iz Cervinjana. Oba sta po rodu iz juga, vendar pa s stalnim bivališčem v naših krajih. Dve drugi osebi so ovadili sodišču.
V	hali, nekoliko izven naselja, kjer je urejeno skladišče, so karabinjerji zasegli še dodatno količino mamila. Skrivališče je bilo razmeroma varno, saj nihče ni posumil, da se med tolikimi vozniki tovornjakov in drugih vozil skrivajo tudi vozniki s posebnimi interesi.
________RAZSTAVA / V KULTURNEM DOMU
Geometrija kaosa ali “fractal ari”
Bogdan Butkovič je prijetno presenetil V petek koncert »New swing guarteta«
Slikar Bogdan Butko-vic je s svojo najnovejšo razstavo v Kulturnem domu prijetno presenetil.
Predstavlja se z dvema ciklusoma slik, ki se dopolnjujeta in obenem pomagata razumeti velik korak, ki ga je naredil v zadnjem obdobju, ko se je zavestno posvetil "fraktalni estetiki”
Razstavo so odprli v petek, ob udeležbi avtorja in številnega občinstva. O ButkoviCevi umetniški poti in zavestnem iskanju novih izraznih smeri je spregovoril prof. Joško Vetrih, ki je tudi avtor krajšega zapisa v priložnostnem katalogu z barvnimi reprodukcijami šestih del in ki pazljivemu bralcu, oziroma gledalcu pojasnjuje bistvo takoi-menovane “fractal art” ali fraktalne estetike.
Na ogled sta dva ciklusa slik: v gornjem preddverju je razstavljen ciklus starejših del, v spodnjem pa slike iz zadnjega obdobja. Razstava, ki jo je pripravila uprava Kulturnega doma ob 16. obletnici odprtja, bo na ogled do 8. decembra.
Prireditve ob prazno-
vanju 16-letnice otvoritve in 20-letnice postavitve temeljnega kamna Kulturnega doma v Gorici nadaljevale prihodnji teden s slavnostnim koncertom znane slovenske glasbene skupine “New swing quartet” iz Ljubljane. Koncer bo v petek, 28. novembra, ob 20.30. Kot je bilo pričakovati je napoved nastopa zelo popularne in kvalitetne skupine vzbudila veliko zani-
manje. Iz pisarne Kulturnega doma so nam javili, da so razprodali že vse vstopnice. V tej zvezi prireditelji opozarjajo vse, ki so rezervirali vstopnice, da jih v naslednjih dneh Cimprej dvignejo v uradu Kulturnega doma.
Na sliki (foto Bumba-ca) Bogdan Butkovič ob kritiku Jošku Vetrihu
Volčič se je srečal z župani manjših občin
Prof. Mitja Volčič nadaljuje s predstavitvenimi srečanji v okviru volilne kampanje za nadomestne volitve v goriškem senatnem okrožju. PredsinoCi se je v Gradišču srečal z župani občin na desnem bregu SoCe. Med prijateljskim razgovorom so mu župani predoCili glavne probleme tega območja, kot so prometne zveze, urejanje prostora in načrtovanje gospodarskega razvoja, ki naj upošteva možnosti novih evropskih ravnovesij. VolCiC je županom potrdil obvezo, da bo v primeru izvolitve pozorno sledil problemom teritorija.
Podobno srečanje bo kandidat Oljke imel tudi jutri ob 11. uri na županstvu v Ronkah, kjer se bo srečal z župani občin tržiškega okoliša.
SDZPI05
A
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
GORICA
Evropska —
Evropski Socialni Sklad:
lljjl Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo
fx7| Avtonomna Dežela Ruianija-Julijska Krajina Deželno Ravnateljstvo za Poklicno usposabljanje
obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaj
TEHNIKE PRODAJE ZA OPERATERKE V TRGOVSKEM SEKTORJU (prodajalka)
380 ur
1
I
Tečaj, ki ga finansira Evropski socialni sklad, je namenjen brezposelnim ženskam nad 25. letom starosti. Predvidena je štipendija v višini 1.900.000 lir.
Vpisovanje in ostale informacije na sedežu zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 81826 vsak dan razen sobote od 10.00 do 13.00
Zveza slovenskih kulturnih društev
vabi na ogled predstave v italijanskem jeziku
MERIMA
(Portret ženske v begu iz Sarajeva v vojni) Igra: Barbara Della Polla Kulturni dom Gorica torek, 25. novembra 1997, ob 20.45.
Adria Auto
pooblaščeni prodajalec
Bana (fp
Industrijska cesta 2 (Kromberk)
6500 NOVA GORICA
tel. 065/124851-124583 fax 065/124850
Vabimo cenjene stranke v našo servisno delavnico, kjer Vam bomo nudili visoko kvalificiran servis (popravila, montaža dodatne opreme, menjava olja in oljnega filtra, rezervni deli itd.) po
izredno konkurenčnih cenah
Primer:
Menjava olja SELENIA (4 I) za PUNTO
37.000.- lir
OBIŠČITE NAS!
urnik: vsak dan 8 -12 in 13 -17 sobota 8-12
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA
CEČIMJANKA
39. REVIJA GORIŠKIH PEVSKIH ZBOROV
SODELUJEJO ZBORI S TRŽAŠKEGA, IZ VIDEMSKE POKRAJINE TER KOROŠKE IN SLOVENIJE
Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž
danes, 23. novembra 1997, ob 16. uri
POKROVITELJ REVIJE JE GORIŠKA POKRAJINSKA UPRAVA
KINO
GORICA
VTITORIA 1 15.30-17.50-20.10-22.30 »Speed 2«. Sandra Bullock in Jason Patric.
VTITORIA 3 15.20-17.40-
20.00-	22.20 »Donnie Bra-sco«. Al Pacino in Johnny Depp.
CORSO 15.00-17.15-19.40-22.00 »II quinto elemente«. Rež. Luc Besson.
TRŽIČ
COMUNALE 16.00-
18.00-	20.00-22.00 »Tempe-sta di ghiaccio«. Rež. Ang Lee.
J PRIREDITVE
V DIJAŠKEM DOMU bo
jutri ob 20.30 na pobudo KD Oton Župančič, Kd So-vodnje in KGM večer ob 30-letnici smrti Che Guevare. O liku velikega revolucionarja bo predaval predsednik krožka Che Guevara v Trstu prof. Riccardo Luccio. Predvajali bodo tudi dokumentarni film.
FOTOKLUB SKUPINA
75 v sodelovanju s KD So-vodnje vabi v torek, 25. novembra, ob 20.30 v Kulturni dom v Sovodnjah. Dušan Miška in Rafael Podobnik, člana Foto kino kluba iz Nove Gorice, bosta predvajala diapozitive na razne teme in z otoka Paga.
KD KRAS DOL-POLJANE
prireja gostovanje dramske skupine Metronom iz Doline z lepljenko poezij slovenskih tržaških pesnikov Kaj bi bilo sonce brez ljudi. Nastop bo v nedeljo, 30. novembra, ob 19. uri v prostorih bivše šole na Palkišču. Vabljeni!
PRISPEVKI
Odbor in člani Sindikata slovenske šole - Tajništvo Gorica so v spomin na Jožka Pahorja darovali 737.000 lir za Osnovno šolo v Romjanu.
Anka Komjanc je za Sindikat slovenske šole darovala 50 tisoč lir.
Ob obletnici smrti Marije Devetak por. Gril daruje El-da z družino 100 tisoč lir za SKD Danica.
DIJAŠKI DOM SA ZAHVALJUJE
Gojenci in osebje Slovenskega dijaškega doma Simon Gregorčič v Gorici se iskreno zahvaljujejo kmetom iz Standreža za podarjeno zelenjavo.
m0Ška
°blačila
^ ul. Carducci 24
tel. 537561
DJERBA/ZARZIS - let iz Milana - 30. novembra, 7. in 14. decembra
teden v polnem penzionu z vključenim vinom..................570.000 lir
MONASTTR - let iz Bologne - 8. in 15. decembra
teden v polnem penzionu z vključenim vinom..................495.000 lir
SHARMER SHEIKH - let iz Milana - 30. novembra
teden v polpenzionu, transfer, asistenca....................775.000 lir
HONG KONG - let iz Rima, 6 dni - 4 noči v hotelu.............. 885.000 lir
SILVESTROVANJE NA OTOKU ISCHIA - od 29. decembra do 3. januarja, z avtobusom iz GoricalTržiča - Letovanje v polnem penzionu, silvesterska večerja, kopanje v termalnih bazenih..........................450.000 lir
SILVESTROVANJE V ATENAH - od 27. decembra do 3. januarja,
iz Benetk z ladjo, vključena silvesterska večerja...........495.000 lir
AVSTRALIJA - od 21. decembra do 4. januatja, let + najem avta.2.870.000 lir
Prijave in informacije pri Turistični agenciji
Ul. IX Junija 48 (Galerija Naselja Rosta) TRŽIČ (GO) - Tel. 0481/410863 - Fax 45414
(Odprta od ponedeljka do petka od 09.00 do 12.30inod 15.30do 19.00; v soboto od 08.30 do 12.30)
[3 OBVESTILA E3 ČESTITKE
KD BRIŠKI GRIČ prireja vsak ponedeljek in sredo ob 20. uri telovadbo za odrasle na sedežu društva na Bukovju. Interesenti se še lahko prijavijo (tel. 884202).
KMEČKA ZVEZA obvešča uporabnike škropiv I. in H. razreda, ki jim je letos zapadlo dovoljenje, naj se javijo na sedežu zveze do konca meseca. S seboj naj prinesejo kolek vrednosti 20 tisoč lir in 1 fotografijo. Za obnovitev dovoljenja je predviden tečaj v drugi polovici decembra. Informacije nudijo v uradu v ul. Malta 2, tel. 531644.
ODBOJKARJI VETERANI so vabljeni na treninge odbojke v telovadnici v Stan-drežu vsak ponedeljek ob 21. uri.
S_____________IZLETI
KD OTON ZUPANČIČ
priredi v nedeljo, 7., in v ponedeljek, 8. decembra, avtobusni izlet na Štajersko. Program zajema ogled Ptujske in Ljutomerske kleti z degustacijo vin ter ogled pivovarne Laško. Informacije in vpisovanje pri Eriki, tel. 21065.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV načrtuje od 13. do 27. aprila 1998 letovanje na Kanarskih otokih, po zelo ugodnih pogojih. Namestitev v hotelu v Tenerife de la playa ob morju. V ceni je vključen letalski in avtobusni prevoz do letališča v Veroni. Društvo ima opcijo do 7. januarja 1998. Do tega datuma morajo interesenti vplačati akontacijo. Informacije in prijave na sedežu društva in pri odbornikih.
Dr. Tabaj!
V “Galileju” lepo je bilo a z dohtarjem še lepše bo! GalileoXVI
VCERAJ-DANES
Podatki iz matičnega urada goriške občine od 15. do 21. novembra 1997.
RODILI SO SE: Gaia Fab-bruccio, Nicole Plazzi, Davide Altamura.
UMRLI SO: 51-letna upokojenka Rosanna Co-ciancig por. Luchitta, 80-let-na upokojenka Vlasta Ma-rassi, 82-letni upokojenec Pietro Furlan, 76-letni upokojenec Marcello Toma-sini, 85-letna upokojenka Severina Glessi vd. Mosetti, 87-letna upokojenka Darinka Černigoj vd. Valli 85-letna upokojenka Luigia Ce-sciutti vd. Moserini, 77-let-na upokojenka Teresa Can-ciani por. Cabas, 84-letna upokojenka Leonilda Am-brosi, 77-letna gospodinja Livia Cortesi por. Zitter.
POROCUJ SO SE: mizar Matteo De Filippis in delavka Monica De Florio.
OKLICI: gasilec Daniele lacumin in študentka Cristi-na Pozzo, karabinjer Nicola Ungaro in brezposelna Eli-sabetta Zuttioni, karabinjer Francesco Bardini in redarka Antonella Zambelli.
M LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - ALUORSO BLANCO, K. Italia 10, tel. 531576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - S. NICOLO’, Ul. I Maggio 94, tel. 790338.
H ČRPALKE
Danes so na Goriškem dežurne bencinske črpalke: GORICA
D? - Ul. Crispi ESSO - Ul. Lungo Isonzo MONTESHELL - Ul. Aquileia
ERG - Ul. sv. Mihaela AGIP - Ul. Trieste
TRŽIČ
MONTESHELL-Ul. Boito IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosulich ROMKE
AGIP - Ul. Redipuglia
KRMJN
AGIP - Drev. Ven. Giulia
GRADIŠČE
MONTESHELL - Ul. Trieste
STARANCAN
AGIP - Ul. Trieste
Gorica, ul. Carducci 49
rPosebne ugodnosti . ob stoletnici .
POGREBI
Jutri v Gorici: 10.20 Edo Sfiligoi iz bolnišnice Janeza od Boga v Krmin.
ZAHVALA
Po hudi bolezni je tiho odšla naša draga žena, mama, nona in sestra
Sonja Žnidarčič por. Devetak
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so jo pospremili na zadnji poti in nam stali ob strani v teh težkih urah. Posebna zahvala gospodu župniku za pogrebni obred.
Mož Emil
in sin Zoran z družino
Dol, 23. novembra 1997
(Pogrebno podjetje Preschem)
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage žene, mame in none
Helene Malič por. Gergolet
se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Doberdob, Peč, Sovodnje, Gorica, 23. novembra 1997
POBOJ TURISTOV
LUKSORJU
P o ponedeljkovem krvavem atentatu Džamae islamije pri Luksorju se marsikdo v Egiptu in v svetu upravičeno sprašuje, ali se je Egipt napotil po poti alžirske državljanske vojne, v kateri smo bili do sedaj priča nepopisnim zločinom. Glede na dinamiko samega atentata in na krutost, saj je prišlo do pravih eksekucij, teroristi pa so se po-služili tudi hladnega orožja, bi moral biti odgovor pritrdilen. Resnici na ljubo pa je razlik veC kot podobnosti. Nedvomno so se klavci iz Luksorja zgledovali po Alžiriji. Turisti naj bi postali tisto žrtveno jagnje, ki naj bi pokopalo egiptovski turizem in z njim režim predsednika Mubaraka. Turizem je namreč ena od poglavitnih pozitivnih postavk egiptovskega državnega proračuna, tako da je Egipt po atentatu, v katerem je jeseni leta 1992 življenje izgubilo 12 tujih turistov, potreboval kar dve leti, preden je zaustavil nazadovanje.
Egipt pa ni Alžirija, kjer ostajajo klavci v glavnem nekaznovani. Egiptovska sodišča delajo s polno paro in jim je do sedaj v glavnem uspelo izslediti skoraj vse krivce za atentate, ki so pretresli deželo ob Nilu. Skrajneži dobro vedo, da jih Čakajo vešala ali v najboljšem primeru dolge zaporne kazni. Ljudje prav tako vedo, da bo pravica prej ali slej izsledila krivce in se zato počutijo dosti bolj vame kot Alžirci, ki so upravičeno že zaceli sumiti v varnostne sile, ker se klanja nekaznovano nadaljujejo. Prav tako egiptovskim fundamentalistom do sedaj ni uspelo ne v egiptovskem in ne v svetovnem javnem mnenju vzbuditi suma, da je za nasilje kriv predvsem skorumpiran Mubarakov režim.
Korenine egiptovskega fundamentalizma so navsezadnje drugačne od alžirskega. V dvajsetih letih so ustanovili Muslimanske brate, neke vrste bratovščino, ki se je borila proti britanske-kolo-
nia-
Korenine zla
v Egiptu drugačne kot v Alžiriji
lizmu. V tej bratovščini so se vzgojili skoraj vsi kadri boja proti kolonializmu. Vsestransko politično aktivna je bila bratovščina do neodvisnosti, kasneje pa je prišlo do kratkih stikov, tako da je Muslimanske brate leta 1954 takratni predsednik Ga-mal Abdel Naser prepovedal. Resnici na ljubo Muslimanski bratje niso bili fundamentalisti v današnjem pomenu besede, temveč rodoljubi, ki so hoteli v imenu islama rešiti Egipt tujega gospostva in kasnejšega vpliva socialističnih idej. Prešli so v ilegalo in obnovili svoje delovanje šele pod predsednikovanjem An-varja el Sadata. In prav ta je glavni krivec za rojstvo sodobnega egiptovskega islamskega fundamentalizma. Ker ni zaupal Muslimanskim bratom, je leta 1971 ob njegovi izrecni podpori nastala Džamaa islamija (Islamska zveza). To strogo islamsko organizacijo je predsednik Sadat poskušal uporabiti kot protiutež levo usmerjenim naserjevcem in komunistom. Manever pa mu ni uspel, saj se je v sedemdesetih letih Džamaa islamija infiltrirala v številne organizacije in namesto proti levici začela neizprosen boj proti krščanskim Koptom in vsem drugače
■
Vojko Coua
slečim laikom; postala je islamsko integralisticna v pravem pomenu besede. Zaradi tega so egiptovske oblasti Islamsko zvezo prepovedale in začele proti njej neizprosen boj. Pred tem pa se je na egiptovskem prizorišču pojavila nova skupina, Džihad (Islamska sveta vojna), ki se je borila predvsem proti podpisu mirovnega sporazuma med Egiptom in Izraelom. Prav Džihad je bila kriva za atentat, v katerem je bil leta 1981 ubit predsednik Sadat. Po množičnih aretacijah po umoru An-varja el Sadata, se ta skrajna v zaprtih celicah organizirana polvojaška organizacija ni veC opomogla in je le občasno izvedla kak teroristični atentat, ki pa ni imel za tarčo tujih turistov ali Koptov, temveč predvsem politike in varnostne sile.
Edino resno nevarnost za Mubarakov režim predstavlja torej Džamaa islamija, ki hoče islami-zirati egiptovsko družbo, uvesti svojo vizijo šariatskega koranske-ga prava in pomesti z vsemi kvarnimi znaki zahodne družbe.
Privržence novači predvsem v Srednjem in Zgornjem Egiptu med revnim in frustriranim podeželskim prebivalstvom. Njeno zaledje je vsekakor bolj omejeno od zaledja, ki ga je imela alžirska Fronta islamske rešitve.
Po ponedeljkovem atentatu se bo to zaledje še skrčilo. Padec turizma na revnem jugu bo dodatno obubožal prebivalstvo. Nedvomno je še najpomembnejše, da so vse egiptovske islamisticne sile vključno z muslimanskimi brati najodloCnje obsodile atentat. »Metati bombe, napadati Častnike in policiste, turiste, civiliste in javne osebnosti so zločini, ki so nesprejemljivi za šariatsko pravo,« so v svojem komunikeju zapisali Muslimanski bratje, ki od Mubarakovega režima vseeno zahtevajo večjo demokratizacijo, ki edina lahko zaustavi skrajneže.
Ob tem se samo po sebi zastavlja vprašanje, zakaj Zahod še vedni istoveti vse islamisticne sile z islamskim fundamentalizmom. Ob zori tretjega tisočletja so odnosi med islamom in krščanskim Zahodom na razpotju
dveh cest, ki sta si diametralno nasprotni. Prva vodi po poti spopada katastrofalnih posledic, druga pa po poti sožitja med dvema svetovoma, ki kljub različnim kulturnim in gospodarskim interesom morata živeti skupaj, če hočeta preživeti. Zadnjega oktobra je bila v ciprski Nikoziji konferenca prav na to temo, ki jo je organiziral Center za svetovni dialog. Islamski svet se namreč upravičeno boji trditev, da je islam sovražnik Zahoda. Prav tako s strahom ugotavlja, da je islam prevzel nekdanjo vlogo komunističnega bloka v zahodnem zavestnem in podzave-snem iskanju sovražnika za vsako ceno. V razpravi je na konferenci prišlo do izraza, da je treba razlikovati med skrajnostmi z islamom skreganih fundamentalistov in tradicionalno islamsko toleranco. Sama katoliška Cerkev je že pred Časom revidirala svojo deformirano vizijo islama, ki jo je imela od križarskih vojn dalje in uspešno dialogira z islamom, kot kaže uspešneje kot s pravoslavjem. Prav v novih odnosih med islamom in Zahodom je treba poiskati ključ, ki naj fundamentalistom odvzame netivo. Navsezadnje se moramo vsi zavedati, da bodo leta 2025 muslimani številčnejši od kristjanov in da je tudi v našem interesu gojiti »dobrososedske odnose« z islamsko skupnostjo, s katero imamo veC skupnega, kot si mislimo, ker smo še vedno pod kvarnim vplivom medijev in ker se ne uspemo otresti zgrešenih kulturnih kalupov. Če tega ne bomo storiti, lahko v kratkem pričakujemo kratke stike že pred domačim pragom, ker ni nobena skrivnost, da se tudi v Italiji iz dneva v dan veča število islamskih pri-
vih otrok.
... . ^

Resnično sožitje velik izziv kulturne delavnice
Prihodnjo nedeljo bo v devinsko-nabrežinski občini drugi krog županskih volitev. Pred tednom dni, v prvem krogu, sta najveCje število glasov prejela kandidat levice Marino Vocci in kandidat Pola svoboščin Romano Vlahov, med katerima bodo morali volilci izbirati Cez teden dni. Dve listi, ki ju lahko označimo kot sredinski, Lista 2000 s kandidatom Giorgiom Retom in Slovenska skupnost s kandidatom Viktorjem Tancejem sta se uveljavili, vendar se njuna kandidata nista uvrstila v drugi krog. Prav opredelitev teh list, oziroma odločitev Voccija, ali tudi ti dve skupini vključi v koalicijo, je po-
membna za izid drugega kroga. Ta odločitev mora biti sprejeta danes. V interesu občanov, predvsem pa Slovencev v devinsko-nabrežinski občini je, da bi prišlo do Cim širšega zavezništvar ki bi občini zagotovilo trdno upravo. To bi odražala voljo in potrebe domačega prebivalstva, ki se na vsedržavni ravni prepoznava v koaliciji Oljke. V prepričanju, da je tak dogovor mogoč in da nihče ne bo tvegal avantur, ki bi lahko občino podarile desnici - kar bi bila tudi žalitev njene zgodovine -objavljamo intervju z županskim kandidatom Marinom Voccijem, s tiho željo, da bi se njegove lepe misli že v tej fazi uresničile.
Zakaj si se odločil za kandidaturo?
Potem ko že dolga leta snujem načrte in razmišljam o idejah, sem pač uvidel, da te načrte lahko uresničiš samo če imaš temu primerno funkcijo. Projekte namreč uresničujejo ljudje in zaman čakaS, da bodo drugi uresničili, kar si si zamislil. Zato sem se prepričal, da kandidiram; da namenim štiri leta svojega življenja čudoviti občini, kakršna je devin-sko-nabrežinska in da v tej občini uresničim nekatere ideje.
Koliko te bremeni dejstvo, da ne stanuješ v občini?
Oholo bi bilo, ko bi rekel, da malo. Pa vendar: moj odnos do tega ozemlja je že od nekdaj zelo intenziven. Tu sem v sedemdesetih in osemdesetih letih preživel pomembno obdobje svojega življenja; deloval sem v de-vinsko-nabrežinskem občinskem svetu in tudi v odboru; pred štirimi leti sem bil med 'pobudniki liste Skupaj; naš kulturni krožek Istria ima sedež v devinsko-nabrežinski občini, pa tudi mnoge pobude smo uresničili v tej občini, od Devina do Praprota. Tudi zaradi službenih obveznosti sem vsak dan v občini, saj sem zaposlen v laboratoriju za morsko biologijo v Brojnici in vsak dan grem v Sesljan, če ne iz drugih razlogov vsaj na pošto. Poleg tega moji starši še vedno živijo v Naselju s. Mauro v Sesljanu. Na to ozemlje sem torej navezan, čutim ga del samega sebe, kot svojo Kaldanijo.
Katere točke tvojega programa bi želel še posebej poudariti?
Mislim, da bi morala ta občina zaradi kompleksnosti, zaradi raznolikosti in zaradi bogastva postati nekakšna večkulturna delavnica, kjer se kulture srečujejo, se »pogovarjajo«, se medsebojno oplajajo, torej nekakšna delavnica medkulturnega dialoga in soočenja, tudi glede na nove perspektive čezmejnega dialoga, s katerim bi obnovili stoletja stare vezi teh krajev s kraji na drugi strani meje. Občine lahko dajo zagona temu sodelovanju. Gre torej za politiko skupne gradnje prihodnosti.
Drugič, mislim, da se moramo v večji meri ukvarjati z razvojem tega ozemlja z na-
menom, da poiščemo nove možnosti zaposlovanja v okviru dejavnosti, ki so del tradicije teh krajev: turizem, ribolov, obrtništvo, kmetijstvo. Te dejavnosti moramo ovrednotiti.
Ti si pravzaprav naravovarstvenik. Odnosi med organizacijami naravovarstvenikov in domačini, še zlasti kmeti, v zadnjih letih niso bili najboljši. Kaj misliš o tem?
Res, sem naravovarstvenik, eden ustanoviteljev deželne sekcije organizacije Lega ambiente in kot sodelavec Laboratorija za morsko biologijo. Na naravo gledam torej skozi očala velike naravovarstvene organizacije, ki ima kot geslo »delati na terenu, razmišljati globalno«, po drugi strani pa delam v raziskovalni ustanovi, ki se ukvarja z naravo. Prav zaradi teh svojih izkušenj lahko rečem, da nisem integralist ali fundamentalist, kot se temu pravi. Tako na primer veš, da sem si prizadeval za nekatere spremembe načrta Renza Piana, ne pa za njegovo zavrnitev, kajti prepričan sem, da mora tudi narava plačati svoj davek za razvoj in za zaposlovanje. Gre torej za nenehno iskanje ravnovesja med zaščito narave in med razvojem: to velja za Se-sljanski zaliv tako kot za kraški park - tema, ob kateri prihaja do velikih razhajanj med nekaterimi naravovarstveniki in ljudmi, ki na Krasu živijo in delajo; naravo je treba upravljati z ljudmi in za ljudi; od zunaj ne smemo ničesar vsiljevati, ampak je treba soglašati s cilji.
Govoril si o sožitju. Ali se ti ne zdi, da nekateri še vedno pojmujejo sožitje kot sobivanje na skupnem ozemlju, ne da bi drug drugega poznali?
Prav to je največji izziv medkulturne delavnice. Kot vzornike vedno navajam Alexa Langerja, Fulvia To-mizzo, Pavla Strajna in Darka Bratino: naučili so me, da pomeni sožitje predvsem medsebojno poznavanje, pomeni graditi mostove, ki to poznavanje omogočijo, seveda v obeh smereh. Sožitje pomeni medsebojno bogatitev, ne ločevanje. Sožitje je tudi sposobnost, da pravočasno razumemo, kje so nevarnosti novih konfliktov. Mi moramo opozarjati na te ne-
varnosti, tako na krajevni kot na širši deželni ravni: sožitje ni nekaj, kar si dlosegel enkrat za vselej, je dinamično dogajanje, dograjujemo ga iz dneva v dan, kajti izza vogala vedno preži nevarnost. Videli smo, kaj se je zgodilo v Evropi po letu 1989.
Med Slovenci v Italiji obstaja bojazen, da gre vedno sa sožitje v eni sami smeri: pogosto slišimo očitek, da se Slovenci odpirajo in spreje-
majo italijanski jezik in kulturo, na nasprotni strani pa ni pravega odziva.
To je velika naloga, ki nas čaka: uveljaviti načelo, da sta slovenski jezik in slovenska kultura sestavni del teritorija in torej del skupne kulture teh krajev in s tem preseči ugovor, čerš da je ta jezik nepomemben, ker je mahjen. Prizadevati si moramo torej, da se to poznavanje spremeni iz enosmernega v obojestransko. Pripravili smo že nekaj pobud, tako v devinsko-nabrežinski občini kot tudi na Opčinah, z namenom, da del večinskega naroda seznanimo s kulturo manjšine, ki je del kulture tega ozemlja. Omogočiti moramo tudi poznavanje jezika,
ki je bistveni sestavni del tega ozemlja. Mislim, da si moramo za to zelo resno prizadevati, kajti sicer obstaja nevarnost, da ostane očitek, ki ga omenjaš, še dolgo utemeljen.
Ce sedaj nekoliko razširiva obzorja, se postavlja vprašanje, ali je prišlo glede teh vprašanj v zadnjem času do sprememb denimo na tržaški ravni?
Mislim, da je prišlo do sprememb. Ugotavljamo večjo pozornost do manjšine, ki pač večjo pozornost zasluži. Vendar pa ta pozornost ne sme biti samo stru-mentalna: državljanke in državljani, pripadniki slovenske manjšine, imajo pravico do stvarnih odgovorov glede njihovih potreb. Zato trdim, da je potrebno večje medsebojno poznavanje, da je nujen zaščitni zakon, ki bi priznal prisotnost in vlogo te skupnosti, da mora biti prisotnost Slovencev vidna, na primer s kipom v Ljudskem vrtu, da je treba tej skupnosti omogočiti, da ohranja svoj jezik. Illyjev odbor in koalicija Oljke, ki je osvojila nekatera načela v zvezi s temi problemi, upoštevajoč tu-
di načela mednarodnih evropskih listin, predstavljata spremembo usmeritve in namenja Slovencem večjo pozornost. Mislim pa, in ponavljam, da lahko naredimo še nekaj več.
Lahko bi torej sklepali, da nacionalizem upada. Vendar je tu še druga ugotovitev, da se namreč slovenska manjšina šibi. Ali misliš, da sta obe dejstvi povezani?
To je zelo zanimivo vprašanje. Kako je mogoče okrepiti svojo identiteto? Ali se ogrožene skupnosti počutijo močnejše v okolju, ki jim je sovražno? Da, to se pogosto dogaja, vendar mislim, da do tega prihaja na izrazito obrambnih pozicijah in po-
sledica je vedno obubožanje manjšine. Na jezikovno mešanih področjih je namreč prava obogatitev predvsem izmenjava izkušenj, z gradnjo skupne občutljivosti. Zmanjšanje nacionalističnega pritiska bi torej navidezno lahko navajalo k asimilaciji. Mislim, da ni tako. V Evropi, . in seveda tudi v Trstu, moramo ustrezno odgovoriti na dvoje potreb: potrebo po lastni identiteti in lastni kulturi, kot osnove vsakega človeka, po drugi strani pa morasmo odgovoriti na potrebo po integraciji, ki jo, med drugim, terja težnja po globalizaciji. Ta integracija pa ne sme vsebovati odpovedi lastni identiteti.. To je velik izziv, vendar bomo z istočasnim pozitivnim odgovorom na obe potrebi okrepili občutek prtipad-nosti neki skupnosti, obenem pa se bomo medsebojno obogatili. To je velik izziv našega časa.
Ali dejstvo, da meja počasi izginja, lahko blagodejno vpliva na ta vprašanja.
Absolutno. Sam sem doživljal, kaj se je dogajalo z neko drugo skupnostjo, z Italijani v Istri. Ta meja je ustvarila nekaj problemov, na primer problem minimalnega števila, ki je potrebno za obstanek nekaj skupnosti. Ta problem se tu ne postavlja, pač pa je treba obnoviti zgodovinski spomin tukajšnjega slovenskega prebivalstva, ki je stoletja živelo skupaj s pre-bivalsi, ki so sedaj na drugi strani meje. Tem ljudem je treba omogočiti večje odpiranje preko meje, kar bo še dodatna obogatitev. Na to sem pomislil tudi v svojem programu in obstaja ideja, da bi prišlo do povezave med Štanjelom in Devinom, do vzpostavitve dialoga s skupnim vrednotenjem obeh kultur.
Omenil si mejo med Slovenijo in Hrvaško. Mislim, da ti je to vprašanje zelo pri srcu. Ali obstajajo za italijansko manjšino možnosti, da bi kako premostila te težave.
Seveda, težave obstajajo. Vemo, da se v Sloveniji utrjuje prava demokracija in da se država odpira sodelovanju na vseh področjih, vključno na vojaškem - pomisli na tri generale, italijanskega, slovenskega in madžarskega ki z daljnogledom opazujejo sovražnika, potem ko so se dolga leta opazovali med seboj, ali ni to nekaj simbolnega? - ter se država naglo stabilizira; na Hrvaškem je ta proces mnogo počasnejši. Pomislimo samo na medije, pa na težave, ki jih ima Hrvaška z evropskimi integracijskimi procesi. Ce pa obstaja volja, bo vendarle mogoče na osnovi sporazuma med Italijo in Hrvaško, pa še na osnovi videmskega sporazuma, sprejeti nekatere stvarne ukrepe. Tu mislim na primer na vrednotenje nekaterih inštitucij, ki so skupne manjšini v obeh državah. Mislim, da moramo biti manj ideološki in bolj pragmatični, kajti edino tako lahko odgovorimo na potrebe tiste skupnosti.
Italijanska država je dolga
leta ocenjevala italijansko manjšino v nekdanji Jugoslaviji kot manj zanimivo skupnost. Danes se je ta odnos spremenil, vendar ima človek pogosto občutek, da organizacije, ki predstavljajo ezule, ne pa italijansko manjšino, še vedno močno pogojujejo Rim.
Dobro veš, kako mi je to pri srcu. Mi, in kadar rečem mi, mislim na krožek Istria, smo mimeli dve veliki zaslugi: prvič, da smo v Trstu odprli istrsko kulturo drugim kulturam, ki so tu prisotne, drugič, da smo začeli dialog najprej z Italijani v Istri in nato splošno z Istrani. Zato so na nas tukaj gledali kot na izdajalce, komuniste, ki se pogovarjajo z otroki komunistov in »infoj-batorjev«, na drugi strani pa so nas imeli za Italijane, skoraj fašiste, ki so se vmešavali v življenje italijanske skupnosti v Istri-Počasi nam je uspelo premostiti te zadržke, zahvaljujoč se predvsem našemu delu. Vzpostavili smo dialog, tako med društvi kot tudi med občinami. To velja še zlasti za našo občino in njeno povezavo z Bujami, kar je ustvarilo obliko povezovanja izven pregrad ezulskih organizacij. Slo je za pomembno sporočilo, ki je danes sporočilo Oljke. Dolga leta tega sporočila ni razumel Trst in predvsem ga ni razumela rimska vlada. Nihče nam ni pomagal, nasprotno, bojkotirali so nas. Sredstva so dajali tistim, ki so zahtevali vse ali nič, na koncu pa niso dobili nič. Mi smo od vsega začetka prepričani, da je treba probleme rešiti, drugi pa menijo, da morajo problemi ostati nerešeni prev z namenom, da jih lahko stalno izkoriščajo v svoje namene. Ce si enkrat problem rešil, izprazniš orožje. Mnogi prav tega niso hoteli.
Mislim, da se je v zadnjih letih na vsedržavni ravni nekaj spremenilo. Od vsega začetka smo v programski dokument oljke vključili ta vprašanja in tako oblikovali politiko oljke do tega vprašanja. In danes lahko rečemo, da je to vladna politika, kar mi je potrdil tudi Maccanico na srečanju po tisti sramotni manifestaciji na Trgu Unita. Obstaja torej pozornost, pa tudi večje poznavanje problemov, kar je zelo pomembno, saj sam veš, da so do teh vprašanj zavzemali tako negativna stališča prav zato, ker jih niso poznali.
Se zadnje vprašanje: ali si se odločil, kaj boš najprej naredil, če boš izvoljen za župana?
Že enkrat so me to vprašali; odgovoril sem instinktivno. Najprej želim obiskati dve šoli, eno slovensko in eno italijansko, kajti želim opozoriti, da se bližamo koncu stoletja in da moramo živeti za te epohalne spremembe. Živeti moramo za prihodnost, za'otroke, v upanju, da bo njihovo življenje mirnejše od tistega, ki ga je nam določila zgodovina.
Bojan Brezigar
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 23. novembra 1997
Šempolaj se klanja spominu svojih padlih
Leto 1947 spada v tista spevala petindvajset mla-prva povojna leta, ko so dih, od katerih jih je se-se našim ljudem šele dem padlo, petindvajset zaCele celiti več kot dvaj- drugih vaščanov pa je bi-set let krvaveče rane. Z lo deportiranih, v glav-letom 1943 je ob kapitu- nem na prisilno delo v laciji Italije osvobodilni Nemčijo, boj dobil novega zagona, Po več kot petdestetih
letih so še vedno med nami žive priče tistih časov, ki se s tesnobo v srcu spominjajo krutosti tako predvojnih kot vojnih let. Pričajo pa tudi spomeniki, simboh trpljenja, ponižanja, a tudi upanja, poguma, junaštva in idealov. Generacije povojnih let, tako imenovani sinovi blagostanja, večkrat pozabljajo, ne vedo ah ne razumejo, kaj vse so pretrpeli njihovi očetje ali dedje. Večkrat imamo vtis, da sta de-
VZPI-ANPI Devin Nabrežina in SKD Vigred
vabita na
proslavo ob 50-letnici postavitve spomenika padlim v Šempolaju
• V-ru J.U, lULJL.
-pozdravi
-recital SKD Vigred -nastop TPPZ P. Tomažič -Odprtje razstave:
»Od ’20 do ’50 let: Fašizem odporništvo, priključitev Italiji«
Razstava bo na ogled do 30. novembra vsak dan od 17. do 19. ure
ski antifašistični odbor, ki tarec Gastone Parigi kar je označil akcijo kot sra- ob belem dnevu s kladi-motno onečaščenje spo- vom znesel nad kamnito mina padlih borcev za ploščo na pročelju zgo-svobodo. V tistih letih je niške osnovne šole poi-bila vsa Italija pod uda- menovane po 1. maju rom terorizma in strate- 1945. gije napetosti, tako da je Politične razmere v Ita-bilo tudi to dejanje oz- liji so se danes bistveno načeno kot del tiste pre- izboljšale, kljub temu pa računane verige dejanj, ki nam običajni neznanci so skušala rušiti ali vsaj nemoteno skrunijo spo-omajati demokracijo in menike, krivci pa ostajajo svobodo. Val protestov se za sile javnega reda očit-je močno razširil in dose- no pretrd oreh. Današnjo gel svoj višek z enotno proslavo 50. letnice po-protifašistično manifesta- stavitve spomenika v cijo v gledališču Verdi, Šempolaju bo morda kdo katere so se udeležili naj- označil kot nostalgično-višji politični predstav- st.... Vsi pa se moramo niki, predstavniki oblasti, zavedati, da je sklice-borčevskih organizacij ter vanje na vrednote odpor-dem šempolajskih do- Alojz Rebula prenesel v veliko preprostih ljudi. ništva, miru, svobode,
a tudi močnejšega na- mokracija in mir vnaprej sprotnika, nemškega. Kaj dani in samoumevni do-vse so doživljale družine, brini... dogodki v svetu, matere, očetje, bratje mla- tudi le par sto kilome-dih, ki so odhajali z trov daleč od naših do-orožjem v partizanske mov pa nas opozarjajo, enote, ali pa jih je okupa- da ni nič samoumevne-tor odgnal v zapore in ta- ga in vse bi se lahko v bi-
mačinov.
Najmlajši od sedmih padlih Šempolajcev je bil Stanislav (Stanko) Gruden - partizan Strela, ki je junaško padel še preden je dopolnil devetnajst let. Po njem je bila 6. maja 1979 slovesno poimenovana tudi šempolajska osnovna šola. V juliju leta 1943 je bil Stanko - kakor mnogo drugih naših fantov - odpeljan v »Batta-glione speciale« v Aquilo, od koder je zbežal takoj po kapitu-
lik kurirja Boja v kratki Danes vemo, da se bo-povestiVrnitev.	do skrunitve spome-
Skozi vsa povojna de- nikov mimo nadaljevale
demokracije vedno znova aktualno. Ko bodo te vrednote tako samou-
PADU ZA SVOBODO:
Stanislav Gruden, rojen 5. maja 1926, od 8. septembra v Istrskem odredu IX. korpusa, padel 10. januarja 1945 v Borštu.
Franc Gruden, rojen 7. januarja 1905, zajet septembra 1943 in umrl v Nemčiji 13. junija 1944.
Ivan Kosmina, rojen 9. januarja 1909, od 12. septembra 1943 v VB. brigadi »F.Prešeren«, 26. septembra istega leta padel na Stari gori pri Gorici.
Ana Šušteršič Milič, rojena 15. decembra 1911, od 13. septembra 1943 v I. kraškem bataljonu, padla 18. septembra istega leta v Gabrovici pri Komnu.
Vladimir Perčič, rojen 16. marca 1909, od 11. januarja 1944 v H. bataljonu brigade »LGradnik«, padel 20. marca istega leta na Črnem vrhu.
POGREŠAN:
Bogomil Teofil Peric, rojen 22. julija 1904, od 11. septembra 1943 v H. laciji Italije. Nje- bataljonu VB. brigade »F.Prešeren«, umrl 17. februarja 1945 v Nemnarktu.
gova pot pa ga
ŽRTEV NAGFASIZMA:
Mirko Rebula, rojen 21. septembra 1911, od 24. aprila 1944 v XIX. brigadi »S.Kosovel«, 27. septembra istega leta usmrčen na Križni gori.
ni vodila v domači Šempolaj, temveč narav-
borišča. Z največjim navdušenjem in vero v novo dobo miru, socialne pravičnosti in svobode so spet gradili porušene in požgane domove. Veselje in praznovanje zmage pa se je nedvomno mešalo z negotovim pričakovanjem sinov, mož, znancev, prijateljev, saj je skoraj vsaka družina plačala svoj lavni davek za svobodo. Naše ljudi je čakal žalostni povojni ritual: štetje pogrešanih, pogrebi in postavljanje spomenikov. Med prvimi je bil spomenik v Šempolaju, vasi, ki je v osvobodilnem boju pri-
stvu tudi čez noč spremenilo. Zaradi tega je dolžnost tudi najmlajših generacij, da spoznanjo zgodovino, da jo razumejo ter spoštujejo žrtev vseh, ki niso dočakali svobode, čeprav so zanjo dali najdražje, kar so imeli - življenje.
50 let. Toliko časa je minilo od tistega nedeljskega dne, 30. novembra 1947, ko so domačini Šempolaja in okoliščine prav sredi vasi odkrili spomenik iz kraškega kamna, ki v svoji preprostosti in odpornosti najbolje ponazarja padle sinove našega naroda, se-
nost v partizane, kjer sta se že setletja so takrat poražene tudi mimo »ogorčenih mevne, da se jih ne bo bojevala njego- desničarske sile vedno reakcij in ostrih prote- treba več posebno spo-va brata Otokar znova in v bistvu perio- stov«. Akterji vandalskih minjati, takrat bodo in Albert, dično izpričevale svojo dejanj so bili takrat isti lahko naše spomenike Otokarja so sku- prisotnost tudi s številni- kot danes, pa tudi varno- prekrili grmi vrtnic in ze-paj z dvema to- mi mazaškimi akcijami stne sile so takrat nasto- lenja in padli bodo konč-varišema Nem- in skrunitvami ci ubili marca ‘45, Albert spomenikov in pa je bila za svoja junašt- obeležij. Sem-va v NOB proglašen za polajski spome-narodnega heroja. Ko je nik seveda ni bil Stanko prve mesece mogel biti izje-svoje partizanščine do- ma: 3. decem-deljen edinicam Kosove- bra 1977 zvečer love brigade, ki je delova- so običajni* nez-la po vsej Primorski, se je nanci razbili takoj izkazal za hrabrega kamnita ste-in neustrašnega borca, briča, ki sta no-Zato je bil dodeljen sila ograjo spo-Tržaškemu varnostnemu menika in kam-bataljonu, kjer pa je našel nite vaze ter smrt: 10. januarja ‘44 so razmetali ven-nacifašisti obkolili Boršt, ce. Domačini so ostro pale z isto »odločnostjo« no počivali v miru. Da-kjer se je v partizanskem reagirah, občinski odbor kot danes - to lahko mir- nes je važno, da se pro-bunkerju skrival tudi pod vodstvom župana no sodimo po rezultatih, slave udeležimo - za pad-Stanko, in ga skupaj s to- Škrka je posegel pri obla- Prišli smo pred leti do le pred petdesetimi leti in variši pobili. Njegove steh. V naslednjih dneh paradoksa, ko se je de- našo zavednost, značilnosti je pisatelj se je sestal enotni občin- sničarski evroparlamen-	Igor Gabrovec
Kadar potuješ po Boliviji z javnimi prevoznimi sredstvi, se moraš obvezno sprijaznitev z domačo glasbo, vrste »inti-il-limani«, da bo bralcem jasno za kaj gre. Ce je ta glasba potniku všeč ni večjih težav. Nasprotno: nekoliko otožne melodije se sijajno ujemajo s prostornostjo andskih puščavskih planot. In, ko iz zvočnika slišiš znano melodijo pesmi »Hasta siempre« z glasovi charanga in flavt, se spomniš, da si v deželi, kjer se je zaključilo življenje Ernesta Guevare, bolj znanega z vzdevkom »Che«.
Moj obisk Bolivije ni imel nikakršnih romarskih namenov, četudi je naključno skoraj sovpadal z obletnico smrti argentinsko - kubanskega revolucionarja.
»Eden, deset, sto Vietna-mov« je bilo njegovo geslo za zrušitev	i in ji v; ti,:! i z ura
»yankee«. Poskusil je v Zairu (Kongo) in nadaljeval v Boliviji. Za latinskoameriške oligarhije je bilo njegovo početje nevarno. Nevarno je bilo tudi za interese severnih gospodarjev. CIA je investirala ker nekaj denarja v elitne bolivijske vojaške enote in 9. oktobra 1967 dosegla svoj cilj.
V Evropi, morda še najbolj v Italiji, je postal Guevara mit, ki se danes izraža preko slike, ki
jo je 5. marca 1960 posnel kubanski fotograf Alberto Diaz Gutierrez (Korda). Slika je pri nas postala okrasek, potrošniško blago, znak nekakega nedoločenega odpora in včasih
samo namišljenega pregreš-ništva. Izkoriščanje podobe gotovo ne bi bilo všeč Guevari, ki se je za svoje ideale boril zares in zanje dal tudi življenje.
Razlogi, ki so spodbudili Guevaro k oboroženemu boju so še danes v Boliviji (vendar tudi drugje v latinski Ameriki) nadvse opazni.
Bolivijsko podeželje je revno, zelo revno. V vaseh ljudje živijo le od drobnega kmetijstva; denarja kroži zelo malo, ker tudi ni tako potreben v gospodarstvu, ki ima v preživetju skoraj edini cilj. Brez ekektrike (in torej brez televizije) si ljudje ne predstavljajo, česa vsega bi si lahko brez prave potrebe poželeli. Ko na primer v Potosiju zgodaj zjutraj vidiš vrsto več kot sto ludi, ki zaviti v ponche v ledenem
mrazu čakajo pred ambulanto ali pred kako ljudsko kuhinjo, te stisne pri srcu in se sprašuješ, ali je pri nas res v teku gospodarska kriza. Na mah ti postane jasno, da se sistem tamkajšnjega vladanja lahko zruši le s silo, ker ne bo tistih 20 ali 100 družin nikoli prostovoljno dovolilo, da bi jim kdo odvzel vsaj del ugodnosti, ki jih uživajo v svojih zlatih kletkah.
Uradno pa je Bolivija demokratična država. »Demokratizirala« se je po ukazu iz Wa-shingtona in celo naredila tak skok naprej, da je bil letos »demokratično« izvoljen za predsednika bivši general Hugo Banzer, ki je bil pred 25 leti avtor enega od menda 191 državnih udarov in ima iz tistega časa na vesti nekaj tisoč rudarjev, ki so jih pobili med pomir j e varnimi akcijami.
Zgoščenka zla pa je glavno mesto La Paz, prava soteska v bolivijski visoki planoti. Se-, verni rob te soteske dosega dobrih 4000 metrov nadmorske višine in glavnina mesta leži na strmih pobočjih nekje med 3700 in 3200 metri. Samo glavna ulica »Avenida 16. de juho« ima videz vsaj približne urejenosti in ob njej ježijo od 10 do 30-nadstropni »edifi-cii«. Vse ostalo je en sam kaos, ki se razvija na ulicah speljanih strmo v pobočja. Skoraj vse je podobno naši Ulici com-merciale ali še bolj Skalašanti. Mesto se je razvilo izven vsake urbanistične kontrole in na strminah živijo ljudje v stalnem strahu, da jih zemeljski plaz ne vrže nekaj desetin metrov niže. In na tisto avenido 16. de julio res pritiskajo tisoči in tisoči pristnih domačinov, večinoma Aymara; v iskanju zaslužka, ki jih lahko preživi, jim pa ne more dati dostojanstva človeškega bitja.
Pri boju Guevare je šlo prvenstveno za to dostojanstvo
General Armando Balcazar je sodeloml wlovu na Guevaro
V Boliviji seveda nisem mogel in-tervjuvati generala Armanda Balcazar j a (na sliki), edinega še aktivnega vojaka, ki je sodeloval pri lovu na Guevaro. Njegovo izjavo sem pa izsledil v časopisu:
»Ne more biti nobene proslave smrti Guevare. Mi proslavljamo zmago nad skupino, ki je prišla rušiti našo deželo. In spomniti se moramo tudi na 57 žrtev, ki jih je vojski povzročila gverila. Za nas je Guevara še vedno sovražnik«.
Istega dne ko se je več stotin ljudi v mestecu Vallegrande udeležilo »acto solemne« v počastitev Guevare, se je v bližnjem Camiriju zbrala vojaška elita s predsednikom Banzerjem na čelu in izvedla proti-manifestacijo, predvsem z namenom, da bi spomnila javnost, kdo dejansko vlada.
Jasno pa je, da je imel daleč večji obseg »acto« v Vallegrande, kjer se kraj že vrsto let spreminja v romarsko pot. Domačini se dobro zavedajo, da se bo obisk nadaljeval tudi v prihodnjih letih.
Obisk Vallegrande ni posebno težaven, ker v ta kraj vozijo redni avtobusi tako iz mesta Santa Cruz kot iz Cocha-bambe, težje pa je nadaljevati pot do vasi La Higuera kjer so Guevaro dejansko ubili in od tam do soteske, kjer so ga ranjenega ujeli po zadnjem spopadu.
Iz Vallegrande je proti La Higueri najprej 4 do 6 ur vožnje po zelo slabih cestah, nato po najverjetneje kakih 5 do 7 ur peš do cilja.
Kljub zapleteni poti, naporu, nevšečnostim in času se tudi do La Higuere podajajo radovedneži in v vasici na koncu sveta so še ljudje, ki se spominjajo na dogodke izpred 30 let in o njih radi govorijo.
človeškega bitja. Kaj še za uveljavitev neke ideologije!
Lik Guevare je v Boliviji živ ne kot neka moda, temveč kot relikvija, ki posameznika lahko spominja, da se mu godi krivica. Ki mu morda daje upanje v neko utopistično prihodnost. Skratka, gre za laično vero v nekaj, ki je sicer težko dojemljivo.
V nekaj skromnih knjigarnah sem iskal kako knjigo o zgodovini Bolivije. Na voljo so bile debele o epopeji Simona Bolivarja (osamosvojitev od Španije v začetku prejšnjega stoletja) in občutno tanjše o splošni zgodovini. Ponudili so mi dve tiskani, v letih 1992 in 1994, torej povsem sveži. Razočaran pa sem ugotovil, da se je pri obeh bolivijska zgodovina zaključila v poznih letih 30 s »guerra del Chaco« ko je Bolivija v spopadu, ki so ga zanetili tuji interesi, izgubila del svojega ozemlja v korist Paragvaja. Nikjer ničesar o predsedniku Paz Estenssoru, ki je uvedel res domovinsko oblast, nikjer ničesar o sedanjem predsedniku Hugu Banzerju, ki je z golpejem prišel na oblast leta 1971 in nato strahovla-dal 7 let, nikjer ničesar o Guevari.
Zgodba o Guevari se sploh prenaša z ljudskim sporočilom. Z grobim napisom »El Che vi ve« na razpadajočem zi-
Na to močno razširjeno dejansko nepismenost (za časa Guevare je bila gotovo še precej višja) ni računal niti sam Che, saj se je izkazalo, da je bil njegov evangelij nedojemljiv za ljudi, ki so zmogli le primitivno kmetijsko delo.
O Guevari sem načel pogovor in vprašal za mnenje kar nekaj mladih in manj mladih Bolivijcev. Prejel nisem niti enega samega negativnega mnenja. Na sedežu sindikata rudarjev »trabajadores mine-ros« mi je tamkajšnji Cofferati zdrdral že priučeno izjavo. Turistična vodička Marisol je povedala o Guevari samo dobro, dodala pa je tudi, da je bil po njenem mnenju nastop Guevare v Boliviji nekakšen samomor, ker je revolucionar že slutil, da mu ne bo uspelo. V knjigarni, kjer sem končno iztaknil dve knjigi preujskega pisatelja zamorjenih »comune-ros« Manuela Scorze, si je prodajalec upal tako daleč, da je povzdignil Bolivijo v vodilno deželo na celini, ko bi podvig Guevari uspel.
O Guevari je spregovoril Se marsikdo; povedal ni nič posebno slovesnega, vsem pa so zažarele oči, morda od zadoščenja, da se je Che lotil njihove ljubene domovine in morda od trenutne misli, da bi bilo njihovo stanje občutno boljše če bi zmagali ideali za
BolivianllMES
a-titts* eemszs. m * <«, t«***'-	Wgf&W	** m **-4 r w$$	*
du, z lepo narisanim mura-lom, s sliko v avtobusu, z okvirjenim portretom na domu ali tudi v gostilni.
Vsekakor je Guevara bolj znan, kot bi lahko sklepali iz analize splošne osveščenosti prebivalstva. Ta osveščenost je seveda v tesni zvezi s sredstvi, ki so potrebna za dojemanje v širšem pomenu, na kratko povedano s pismenostjo. V Boliviji je pismenih uradno 78 odstotkov prebivalstva, vendar je verjetno ta podatek precej napihnjen. Oblastniki v Južni Ameriki redno napihujejo številke postavk, za katere prejemajo pomoč mednarodnih organizacij.
katere se je revolucionar boril.
Ni pa seveda manjkalo kiča, ustvarjenega za zadoščanje potrebam klasičnih turistov, ki so bistveno različni od popotnikov. Majce, torbe in celo volneni puloverji z obrazi Guevare.
Bruno Križman
Na slikah: pod naslovom skrbno narisan mural v vasici pri arheološkem parku Tiwa-naku; levo v sredini Emesto Guevara v nenavadni družbi, vendar v okviru; levo general Armando Balcazar; zgoraj na-slopvnica časopisa Bolivian Times, ki je namenil Ernestu Guevari skoraj vso številko.
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 23. novembra 1997
šola je že v polnem teku, ml pa v polnem smo zaletu.
Prvi šolski dan za nami,
učenost pa vsa pred nami.
NAŠI
OTROCI
RIŠEJO
IN
PIŠEJO
Kar nekaj časa je že minilo, odkar smo letos pozdravili prvi šolski dan. Letos je bil naš prvi šolski dan zelo zabaven. V šoli smo na listke napisali
svoje želje za letošnje šolsko leto. Nato smo navdušeno napihnili balončke, nanje pa privezali listke z željami. Z vsem skupaj smo se potem podali na
vzpetino nad vasjo. Tam smo svoje želje z balončki vred zaupali vetru. Naj jih ponese kamorkoli, da bi se le uresničile.
Kaj smo si v letošnjem šolskem letu zaželeli? Kar poglejte... pardon - preberte!
Jo* (k A(i /vtdjcoJt Mj
Mik !
On.	/v€<£


bi se*n™
BLOV6V5ČI/VO.
'4olwi
DA BI 56- imu RADI w
L E JLA
rSeuzš A.ia	nruz
sisz~
z£e/t^
m

cJ^oJu^ruou
MOJA Z-ElJA ' JE,UA Mi BI Bil VSAK so K. v: DAN PRI G3DB,i (jSPE
cSi)
_>Ax 8 i	/ K/o\/m
SOLS&EH L e TV, D A B/ -5.P-0 U5E PRAV.
J KZ Sl ZtuM&ft W BILI

/xa.
\ i* Ji \ | | r | i_
"l.T..T'" i.j'.......h" | -

S^Aijjpi:£ytj:dSiL yiJL|4-

cU<- JU ^v&5^
/mvn^^cr-	Az-a fv«"-
UAZCJa. /VY\/YVO'tyyCr
fflpf
bp$|
ŠET3EE
r.
dddddd:

Ti"
-JnTi (Cb
i—i—S—r • i"
TtS
41T
MA

-f
;
Afiooi wul
'^CLezJ Xsi OTOUXOU T.BjcO aJ'
c^MjJLv
ml/sT
1-K4
A/a šolskem vrtu smo lovili še zadnje poletne šolske žarke.
Potem pa se je začelo zares!
------------------------ Učenci 1. razreda so
V	2. in 3. razredu imamo same poete. Skupaj in vsak posebej sestavljamo prav imenitne pesmice.
V	tretji razred smo prispeli, marsikaj že doživeli. Slovnico se že učimo, učiteljico razjezimo.
Ko pa zvonec zazvoni, zopet smo veseli vsi.
Na Šolskem vrtu se igramo in s prijatelji kramljamo. Veste, v soli je lepo,
Ce pridno smo, Ce ubogamo!
Cecilia, Valentina, Lejla, Malina, Valter, Sabrina, Ivano.
TECI V SOLO
Ura bije, zlata miška, teci v šolo, moja ptička, torbo vzemi in pero, zraven pa še malico.
Ko učitelj piše s kredo, ti ponovi abecedo.
Ko pa zvonec zazvoni, brž domov pohiti ti!
Pojdi spat ob osmi uri, da ti glava ne zakuri. Spočij se in lepo naspi, da boš brihtna kar za tri!
Lejla Slavec
INDIJANCI
Nekega dne Indijanci so se sprli s Spanci.
Indijanci so vzeli lok in zajahali Gez potok.
Spanci so zbežali, ker so zelo se bali.
Pretepali so se hudo in vojna se je končala grdo.
Umrlo je dosti ljudi, ampak ne vsi.
To pri zgodovini se bomo uCili in učiteljice ne bomo jezili.
Malina
Četrti razred se je kmalu po začetku pouka spopadel s samoglasniki in soglasniki in njim na čast sestavil kar dve pesmici.
Za samoglasnike
A-A-A, že so zrela jabolka.
E-E-E-, Dejan jih pobira že.
I-I-I-, pomagamo mu tudi mi.
O-O-O, joj, kako nam teknejo!
U-U-U, tudi ježek je že tu!
Soglasnikom (drugače jih napišemo kot slišimo)
Ko sem lizal med, sem se počutil slaDko. Ko sem bral zgodbo, sem jo bral glaDko.
Z balkona je bil lep razgleD.
S strehe je odneslo vraBca v svet.
Dejan, Maddalena, jasna
5. razred pa je slovnico začaral v čarovnico!
NASA ČAROVNICA
Čarovnica ne ve, kaj piše, KLICAJ napiše, pa ga zbriše.
Bolj ji vSeC je zvit VPRAŠAJ,
a Čarovnica ne ve, zakaj.
Pa napise stavek s PIKO, začne ga z MALO, ne z VELIKO.
»To ni prav!« vsa jezna reCe,
pa se k Čaranju zateCe. vzame lonec, ČRKE zbere. »Kuhala bom!« se zadere. Misli: to bo superjuha.
Dolgo meša, skrbno kuha. SAMOGLASNIKE dodaja, kaj se v loncu tam dogaja? Črke so se skupaj zbrale, SAMOSTALNIKI postale. Sem ter tja so poskočile, v glagole se spremenile. Čarovnica veselo meša, pest PRIDEVNIKOV primeša.
Kakšna bo ta »superjuha«? To bo SLOVNIČNA PRIKUHA.
Te do vrha poln je lonec, naše pesmi pa je konec.
Francesco, Flisa, Martin, Jessica, Saverio
S pomočjo kulture presegati prekate
Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji in zadruga Bonawentura (gledališče Miela) prirejata drugič pobudo »Kdo so drugi?«. Organizatorjema se je letos pridružil krožek Istria. Pokroviteljstvo nad razstavo Sebastiaa Salgada je prevzela Občina Trst.
Namen pobude, ki bo potekala od 25. novembra do 17. decembra, je nuditi Trstu (del tudi Gorici) možnost, da s pomočjo kulture in umetnosti premisli svojo identiteto in lastne probleme, ki jih povzroča še vedno nerešeno manjšinsko vprašanje. Pomembno je, da slovenska in italijanski organizaciji sodelujejo pri sestavi kakovostnega programa, ki govori o travmah in bolečini, ki jo povzročajo nacionalni konflikti, odcepitvena gibanja in partikula-rizmi. Cilj je skupno preseganje prekatov in v ustvarjanju ozračja, kjer bodo potekali med večino in manjšino enakopravni stiki in informacije ter se bo lahko večina aktivno seznanjala s problemi in dosežki manjšine. Skratka, gre za to, da ne bi ostali int sr kul tu mi procesi enosmerni in da bi v informacijskem toku le manjšina »sprejemala« od večine.
Pozitivni procesi pa se ne morejo iz-
gogniti travmam in bolečinam, ki so zgodovinsko ločevale in ločujejo narodne in etnične skupine. Prav tako ni mogoče ustvarjati pozitivne tradicije, če se pozabi na velike sodobne probleme, kot so selitveni tokovi, ki jih povzroča tako vojaško kot gospodarsko nasilje, divjanje nacionalizmov in uveljavljanje egoizmov. V globalizacij-skih procesih se ne pojavlja le upravičena skrb za ohranjanje identitet manjših narodnih, etničnih in drugačnih skupin. Uveljavljajo se tudi nameni razvitih in bogatih področjih, da se zaprejo v trdnjave in varujejo svoje premoženje in svojo življenjsko raven. Revnejši svet plaši, saj pritiska na razviti na več načinov: s priseljevanjem, a tudi s poceni delovno silo. Očitno je, da noče nihče »deliti« revščine. V teh procesih se sprožajo trenja, ki vplivajo tudi na naš »mali« svet.
Trst je zgodovinsko na meji, kjer so se v tem stoletju sprožali krvavi konflikti in kjer so se gradili strmi zidovi. Kako preseči logiko bodečih žic med narodi in ljudmi? K preseganju mej in k resničnemu sožitju morda lahko prispevajo tudi kulturni prispevki, kot je pobuda »Kdo so drugi?«.
Dramatično pričevanje o današnjih tragedijah na Salgadovih fotografijah
Merimo oz. beg k možni rešitvi
Pluralizem kultur protistrup nacionalizmom in odcepitvam
Trst - Gledališče Miela v petek, 28. novembra ob 16.30 okrogla miza: Pluralizem kultur- protistrup nacionalizmom, partikularizmom in odcepitvenim gibanjem.
Naš ožji in širši prostor, ki ga lahko zarišemo od Trsta v različne smeri proti Gorici, videmski pokrajini, nadalje proti Venetu, Lombardiji, Avstriji, Sloveniji ter v smeri Istre, Hrvaške in Balkana, označujejo dvosmerni pojavi: eni plašijo, drugi vzbujajo upanje.
Nacionalizem, to je ideološka in skrajno zaprta drža narodov, je bila in ostaja detonator hladnih in krvavih konfliktov. Po vsej verjetnosti je to najbolj strupena ideologija našega stoletja, ki ni umrla in ustvarja strme pregrade med narodi in ljudmi. Z njim moramo še vedno računati, posebno morajo z njim računati narodne in etnične manjšine, ki so najpogostejši plen nacionalizmov. Secesionistična in partikularistična gibanja so prav tako aktualen pojav. Ponavadi ne pomenijo iskanja izgubljene identitete in korenin, ampak izražajo strah pred večjim svetom, ki ne prinaša le gospodarske ekspanzije, ampak vnaša v naše življenje vrsto nerešenih in bolečih vprašanj. Z globalizacijo se nam na krut način razkrivajo protislovja sodobnega sveta: razkorak med lačnimi
in presitimi, zareza med Severom in Jugom, prevlada potrošniške kulture in vrednot, ki brišejo obraz šibkejših skupin. Nove migracije plašijo razviti svet, čeprav so neizbežne, saj ljudje tretjega in četrtega sveta iščejo nov El-dorado, ki jim ga razviti svet kaže, a ga noče deliti z nikomer. Ni slučaj, da se sodobni separatizmi in partikularizmi oklepajo obrambe materialnih interesov manjšin, navadno gospodarsko močnih skupin. Odcepitvena gibanja se ograjujejo predvsem od juga.
Vsi omenjeni pojavi dušijo pristen kulturni, politični in gospodarski izraz manjšin. Zato je edina demokratična alternativa zaprtim in do drugega neprijaznim držam politika, ki vrednoti pisan svet razlik. Integracijski procesi so danes nujni, vprašanje je, če bodo pomenili zlitje v uniformiran kotel, ostre obrambe privilegiranih položajev ali pa vrednote resničnega pluralizma kultur, kjer bodo imele vse skupine enake možnosti in isto dostojanstvo. .
O teh vprašanjih bodo spregovorili:
Ciril Zlobec, slovenski pesnik in pisatelj, Paolo Rumiz, tržaški novinar in pisatelj, Loredana Boljun, predsednica istrske regije, Ace Mermolja, pisatelj in predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev. Pismeni prispevek bo oddal prof. Carlo Tubo Altan.
Trst - Gledališče Miela v sredo, 26. novembra ob 18. uri odprtje fotografske razstave Sebastiaa Salgada Podobe tragedije in upanja (odprta bo do 17. decembra).
Razstavo je omogočil Visoki komisarjat OZN za begunce (ACNUR) v sodelovanju z organizacijo Admira Enriche Viganb.
ACNUR, ustanovljen pred 45 leti z namenom, da bi zaščitil in nudil pomoč beguncem, je kot organ OZN stal ob strani že desetinam milijonov ljudi, ki so bile prisiljene zapustiti lastno zemljo v okoliščinah, kjer je prevladovalo nasilje. Danes ščiti omenjena organizacija 22 milijonov beguncev. Prav tako številni pa so izgnanci (tehnično niso begunci, ker niso prekoračili nikakršne državne meje), ki so bili nasilno odgnani iz svojih hiš in so v tem trenutku zaščiteni s strani AC-NUR-ja.
Proces take razsežnosti nam zarisuje konec tisočletja v znaku biblijskih premikov, katerih vzroke gre iskati v nasilju, v preganjanju, v lakoti, v naravnih katastrofah, v bedi, v demo-
grafskih pritiskih. Nalogo o dokumentaciji res kritičnega stanja je ACNUR poveril velikemu brazilskemu fotografu Sebastiau Solgadu. Vi-zuelno raziskovanje, ki se bo zaključilo leta 2000, je postavilo v osprednje nekatere izmed najbolj dramatičnih okoliščin našega stoletja: od bega pol milijona ubežnikov iz Sudana, kjer divja državljanska vojna, do milijona beguncev iz Ruande, vojna je tu povzročila že pol milijona žrtev. Ne gre prezreti petnajstletnega
•zasilnega bivanja vietnamskih beguncev v državah jugovzhodne Azije,	povratka
1.700.000 ljudi v rodni Mozambiko ter tragedije bivše Jugoslavije, najhujše človeške evropske krize po drugi svetovni vojni.
Salgadov mozaik bo obsegal heterogenost tragičnih situacij velikih migracijskih tokov in bo obenem predstavljal najobsežnejšo fotodoku-mentacijsko akcijo. Kdor pa bo prišel v stik s Sal-gadovimi posnetki, se bo srečal s svetom, ki ga medijski tokovi večkrat le bežno zabeležijo ali pa ga prezrejo. Razstava Podobe tragedije in upanja bo obiskovalce nedvomno vpletla v del tega mozaika. Salgado se še ni predstavil v nobenem italijanskem mestu in ni slučaj, da so njegova dela prvič predstavljena prav v Trstu -mestu, ki je obenem izvidnica omenjenih procesov in mesto pretokov.
Sebastiao Salgado, doma iz Brazilije, vendar živi v Parizu, sodi med najvidnejše predstavnike »humanističnih fotografov«. Veliko je razstavljal in za svoje posnetke je prejel najvišja svetovna priznanja in nagrade za dosežke na področju fotonovi-narstva.
Gorica - Kulturni dom v torek, 25. novembra ob 20.45, Trst - Železniška postaja na Marsovem polju v soboto, 13. in v nedeljo, 14. decembra ob 19. in 21. uri, gledališka predstava Merilna: Non est sa-lus nisi in fuga.
Osnova gledališkemu delu je knjiga novinarke sarajevskega Oslobodjenja Merime Hamulič Trboje-vič Sarajevo preko ogledala, ki so jo v Italiji objavili leta 1966. Gledališko delo je sad prijateljstva med igralko Barbaro Della Pol-la in Merimo Trobjevič. Spoznali sta se leta 1994, ko se je sarajevska novinarka v Trstu udeležila razprave na temo Proti vojni. Večer je organiziral tržaški Zenski center, ki je avtorico in njenega sina
»posvojil«. Merima je v tržaškem centru delala skoraj leto dni, dokler ni v Trst prišel tudi njen mož Slobodan, nato se je družina odselila v Avstralijo.
Barbara Della Polla je po knjigi pripravila gledališki tekst, ki ga tudi izvaja, prolog pa je prebral Vladimir Jurc. V produkciji tržaške zadruge Bo-navventura so delo prvič predstavili v starih vagonih, ki so eksponati železniškega muzeja na Marsovem polju, nekdanje železniške postaje. S predstavo Merima, ki govori o begu pred tragedijami, pred drugimi in tudi pred seboj, je Barbara Della Polla že veliko nastopala. Predstava je bila letos poleti tudi na sporedu čedaj-skega Mittelfesta.
Čar glasbene »mešanice«
Trst - Gledališče Miela v petek 28novem-bra ob 21. uri
koncert Vlada Kreslina in Beltinske bande.
V vsaki deželi je nekaj izvajalcev, ki v določeni dobi svojega ustvarjanja dosežejo tolikšno priljubljenost in ugled, da jim občinstvo sledi vsepovsod. Do tolikšne priljubljenosti lahko izvajalec pride vsaj na dva načina: z ustvarjanjem poceni, vsem všečnih pesmi ali pa z vztrajnim delom in zvestobo svojim načelom.
Vlado Kreslin (roj. 1953) je izrazit primer izvajalca, ki ni pripravljen na nobene kompromise. Na slovenskem prizorišču popularne glasbe je prisoten že dve desetletji, vendar je komaj v zadnjih letih dosegel (verjetno) vrhunec ustvarjalnosti in priljubljenosti.
Sprva je deloval kot pevec v rock skupinah (nazadnje v zelo uspešni skupini Mar-
tin Krpan), sčasoma pa se je prebil v ospredje tudi kot avtor mnogih nepozabnih pesmi. Hkrati je začutil korenine, ki ga vse močneje vežejo na rodno Prekmurje. Tako je v začetku devetdesetih slučajno zaigral s svojimi sovaščani, starimi godci iz Beltinske bande. In to Kreslinovo glasbeno druženje z osemdeset, devetdeset let starimi ljudskimi glasbeniki je povzročilo pravi plaz navdušenja in zanimanja Slovencev za svojo ljudsko glasbo, predstavljeno na današnji, urbani način, ki razbija konvencije in glasbene predsodke. Repertoar prekmurskih ljudskih pesmi in avstroogrskih kavarniških popevk je Kreslin oplemenitil s svojimi songi in nekaterimi sodobnimi rock’n’roll evergreeni. S to mešanico »vvorld mušic« in avtorskih pesmi je prepričal dobesedno vse generacije Slovencev, pa tudi tisoče na gostovanjih po Evropi.
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 23. novembra 1997
15
Prerez manjšin alpskega loka
O manjšinah v Evropi obstaja mnogo bolj ali manj zajetnih in izčrpnih publikacij. Kdorkoli bi si želel razširiti obzorja in poglobiti znanje o zgodovini, značilnostih in življenju manjšin, lahko dobi ustrezno literaturo v knjižnicah in knjigarnah.
Temu navkljub pa vedno znova ugotavljamo, kako obstaja problem informacije in širše osveščenosti, zlasti pri večinskih narodih, kjer je vedenje o obstoju manjšin in potrebi po njihovi zaščiti kot dejanju, ki ga je dolžna storiti vsaka civilizirana in kuturno razvita družba, Se vedno šibko in površno.
Tudi zaradi te nevednosti in iz nje izhajajočih predsodkov je zelo pomebno, kako se manjšine znajo prikazati v javnosti. Da ne opozarjajo nase in prihajajo v ospredje le kot nadležen in zapleten problem, ki ga je treba reševati v breme družbe, ampak da se predstavijo na nevpadljiv naCin, predvsem kot sestavni del kulturnega izročila in bogastva, ki je ali naj bo last družbe v celoti.
V tem smislu gre oceniti kot toliko bolj posrečeno pobudo kulturnega društva Ivan Trinko iz Čedada, ki je pod že uveljavljenim geslom "Conosciamoci-Spoznajmo se“ pripeljalo v Speter in Čedad izjemno zanimivo razstavo ”Gli altri delle Al-pi-Drugi v Alpah". Razstava, o kateri obstaja tudi lep katalog, je delo raziskovalke, profesorice VVolfraud de Concini, rojene na Češkem v okolju nemške manjšine, nato odrasle v Nemčiji in že preko trideset let bivajoče v Italiji.
Izjemnost zazstave in spremljajoče publikacije je v tem, da o manjšinah alpskega loka kot so Frankoprovansalci, Cimbri, Slovenci, Južni Tirolci, Furlani, Ladin-ci, Mokeni, Korošci, Ok-citanci in Walser govorijo predvsem lepe fotografije, teksta pa je ravno dovolj za osnovno informacijo in spodbujanje k nadaljnemu zanimanju.
Razstava je po zaslugi društva Ivan Trinko prvič v naši deželi, potem ko je bila za nekaj Časa postavljena v Turinu. Pobudo zanjo je dala občina Pergine Valsuga-na s sodelovanjem Evropske unije in tridentinske deželne uprave. Po enem tednu se je razstava preselila iz Špetra v Čedad, kjer bo v v občinskem središču blizu hudičevega mosta odprta do 30. novembra vsak dan od 10. do 13. in ud 16. do 18. ure. (du)
Na Južnem Tirolskem še uporabljajo sani s konjsko vprego
Učenci slovenske osnovne šole A. Gradnika na Colu časi so se spremenili, Furlani pa se oprtniku niso odpovedali	Folklorna prireditev staronemških Cimbrov na Tridentinskem
Nagrobniki v treh jezikih v Ukvah pričajo o stičišču kultur
Provansalec Mario Collino sam izdeluje igrače kot nekoč
Petdeset let vodovoda od Zgurenca do Brc
Na sliki še živi Brčanov, ki so sodelovali pri gradnji vodovoda (po vrsti po starosti od leve proti desni - foto Magajna): Rado Stranj, Mirko Kocjančič, Ladislav Kocjan, Evgen Pangerc, Vilko Sancin, Milan Pangerc, Auguštin Sancin
God sv. Martina je že kakih deset dni mimo, Se vedno, pa se po vaseh vrstijo praznovanja ob novem vinu in že skoro zimskih dobrotah domaCe kuhinje. V ljudskem izročilu se lik svojevrstnega svetnika, ki ga krščanstvo pozna zaradi njegove nesebične ljubezni do bližnjega, škofa in izredno ponižnega cerkvenega dostojanstvenika, vse od srede prvega stoletja našega štetja spaja s kopico raznolikih šeg in navad. Da so martinovanja še posebno bogate pojedine, gre prav gotovo pripisati še veliko starejšim navadam, ko je bil november Cas poganskega obreda v zahvalo za letino. Tedaj so obhajali tudi koline, da so si pripravili zaloge za prihajajoči zimski Cas. Ob
tem pa so pastirji imeli svoja obredna slavja: zahvaliti se je bilo treba za uspešno pašo ali pa si izprositi blagoslova za zmanjšane Grede. V starih Časih so bili z vsemi temi običaji tesneje povezani še Vsi sveti, saj so verovali, da so k tem slavjem prihajali tudi duhovi rajnih prednikov.
Od vsega tega se je v naših krajih najizraziteje ohranilo martinovanje: za Dolino je to vsakoletni praznik drugega vaškega zavetnika, ki mu je posvečena mala cerkev nad vasjo.
* * *
Letošnje praznovanje bo še bogatejše od dosedanjih: sovpada namreC z zgodovinskim dogodkom - 50. obletnico postavitve vodovodne cevi od Zgurenca do Brc, ki so bile dotlej le skromneje oskrbovane z vodo. »Brce« je ime za večji predel Doline: danes je z gradnjo novejših hiš meja med Brcami in središčem vasi manj zaznavna, vsekakor pa prebivalci Brc ponosno ohranjajo svoj Cut
Pripravila Damjana Ota Povzela po pričevanjih, ki so jih zbrali Ladislav Kocjan, Mirko KocjanCiC, Rado Stranj, Milan Pangerc in Edvin Švab.
pripadnosti »neCemu posebnemu« v vasi. Današnje obhajanje pol stoletja vodovoda je vzbudilo pri njih tudi posebno skrb za zbiranje spominov in ljudskega gradiva: večkrat so se v teh tednih zbrali v kleti pri tem ali onem BrCanu in zapisali pričevanja o nekdanjem življenju na Brcah, še posebno pred in po nastanku vodovoda.
Pred letom 1947 je bil na Brcah edini vodni vir na Sturku, na kolovozni poti, ki pelje daleč od hiš v Rac-menc: pri tem potoku je bil v zidu podolgovat vdolbe-ni kamen, Cez katerega je po preprostem skrlastem kanalu v kamnito korito pritekala izvirna voda iz Podgoušce in Vrhneka. Sturk je prebivalcem Brc služil za zajemanje pitne vode in tudi vode za napajanje živine. Ko pa so bila daljša sušna obdobja, je bil tudi Sturk suh: tedaj so BrCani morali hoditi po vodo v vas, na Zgurenc pod Sehorjami ali na K’lužo, Cisto sredi vasi. Zajemali so jo z žlefedurjem ali škafom: slednji je držal skoro dvojno količino vode, nositi pa ga je bilo treba na glavi, nad svitkom. Škaf so seveda doma odlagali na ška-fenco, približno 1,20 metra široko stojalo z gornjo in spodnjo polico. Na gornji je bilo običajno prostora za dva škafa in Čašo zajemalko. V premožnejših družinah so bile škafence v spodnjem delu zaprte z dvojnimi vratci in predali, sicer pa je prostor za prazne posode prekrivala navadna zavesa. Vodo so prinašali vsi družinski elani: žene, možje in otroci. Slednji so imeli posebno opremo, in sicer njim primerno vagco (manjšo od vage za odrasle, ki je bila
podobna približno meter dolgemu ročaju za prenašanje žlefedurjev), na vagci pa dva petlitrska vrča, ki sta bila predelana iz konzervne škatle za »šalšo«. Škafi so bili najprej samo leseni, in zato tudi kar težki, kasneje pa pocinkani in emajlirani. Se posebno v hišah, kjer je bil nad škafenco lesen strop, ki je služil na zgornji strani za senik, so škaf pokrivali. Redke so bile kuhinje, ki bi imele po tleh opeko ali celo ploščice: v glavnem so bila kuhinjska tla zemljata ali kamnita.
Pitno vodo s Sturka so BrCani uporabljali za pitje, kuhanje, za osebno higieno, ob slabem vremenu za živino, tudi za pranje perila najprej doma v Čebru, nato pa so perilo prenesli v lug - vrelo vodo s pepelom. Tako pripravljeno perilo so šle ženske splahnit v potok. BrCanke so hodile v glavnem v Globoki potok, v Racmenc (potok, ki priteka po pobočju nekako med Dolino in Mackolja-mi), vCasih so šle perice prat k Cjempete ali na Zastavo, ali celo v potok pri sv. Ivanu sredi Doline. Pri tem opravilu so uporabljale pravenco, s katero to tolkle po opranem perilu. Ko so prale pri potoku, so klečale, nekatere so pod koleni imele leseni kleCavnek.
Prva povojna leta so bila za Dolino posebno bogata na dogodkih: res živahno se je obudilo društveno delovanje, gledališka in pevska dejavnost; ta breška vas je bila med prvimi, ki se je s postavitvijo in odkritjem spomenika na Tabdrju oddolžila spominu na padle borce in talce. Na vse načine so vsi, ki so preživeli vojne grozote, skušali obnavljati življenje, graditi
boljše pogoje. Med vidnejšimi podvigi, ki so nedvomno prinesli v vaško okolje veliko izboljšavo, je bila gradnja vodovoda. Zanj so se po vrsti zavzeli še posebno BrCani, saj je šlo za »javno delo«, ki je bistveno pripomoglo k preureditvi tega vaškega predela. Sami so izdelali naCrt in ga tudi uresničili, pri tem pa so se zanesli predvsem na lastne izkušnje in na načela zdrave pameti. Sestanki za nov vodovod so potekali na Brcah pod latnikom pred Mahničevo hišo: tu so tudi Maria Kocjana izvolili za predsednika odbora za gradnjo vodovoda.
Izvir Zgurenc ob pokrajinski cesti je služil predvsem SehuorCenen, Čeprav je nad tem bil še višji izvir v Muganjevcu, ki sicer ni bil urejen in zato težko uporaben. Razumljivo je zato, da prebivalci
Sehuorij niso kar tako privolili BrCanom, da bi zajemali iz vodnjaka na Zgu-rencu: najprej so se morali pogovoriti in si obljubiti medsebojno pomoč in solidarnost. Dogovor je bil zelo preprost: BrCani so lahko zajeli vodo zase na Zguren-cu, v zameno pa so morali s prostovoljnim delom pomagati SehuorCanom, da so napeljali nov vodovod od Muganjevca do pokrajinske ceste, kjer je še danes pralnica.
Za napeljvo vode z Zgurenca Cez grič pri sv. Martinu do Brc ni bilo potrebnih posebnih dovoljenj: čeprav je cev po naCrtu tekla po pokrajinski, občinski, srenjski in zasebni lasti, je vse slonelo na ustnem privoljenju. Pri delu je na ta ali oni naCin sodeloval vsakdo: kanale so kopali ročno, tudi skalo so razbijali le s pomočjo enostavnejšega orodja, kdor ni
zmogel fizičnega dela, je skrbel za material. Vsaka družina na Brcah je prispevala določeno vsoto denarja, prostovoljnih delovnih ur, orodje in drugo, kar je bilo lahko v pomoč za gradnjo. Železno cev so prinesli iz tržaške livarne, kjer so jo dobili v zameno za voz medeninastih tulcev: le-te so vaški mladeniči nabrali na Montu (Dolgi Kroni), kjer je med vojno bila nemška protiletalska baterija. Okoli topov je ostalo še veliko tulcev in tudi še polnih izstrelkov, prazne so pobrali, polne pa so v nevarni igri razstrelili: za gnojni koš praznih tulcev (dolgih do 50 cm in 100 mm debelih) so pridobili potrebno železno cev. Delavci, ki so tedaj delali v tržaških tovarnah, so varili in opravljali strokovnejša dela.
* * *
Jeseni 1947. leta je bil vodovod dograjen: posebno okrašen je bil njegov končni del, ki ga BrCani danes ponosno vzdržujejo in redno Čistijo. Sestavljen je iz pokritega, spredaj odprtega zavetja, v katerem sta vodovodna pipa in kamnit lijak. Ob vsaki strani je po eno korito, desnega so pripeljali s KTuže, levega pa iz Skurka. Nad osrednjim delom se šopiri za tedanje Čase posebno mogočen kip iz rdeCega jamskega kamna. Izdelal ga je Dolfo Korošec - Camp’rc in v njem upodobil Triglav z rdeCo peterokrako zvezdo, simbol borbe, zmage in Svobode. V zvezi s tem se je ohranila drobna anekdota, ko je lastnik zgornjega vinograda Vilko ob opravljenem delu pripomnil: »Mi vsi smo delali prostovoljno in zastonj, umetnik pa mora biti plaCan!«, in Korošcu poklonil golido vina.
Dolfo Korošec, za domačine Camp’rc, je bil ljudski umetnik, njegovo ime je povezano z mnogimi kiparskimi stvaritvami, med katerimi je tudi okrasni kamen vodnjaka na Brcah.
Rodil se je 15. decembra leta 1902 pri Korošcih in se kot mlad fant pridružil oCetu pri delu v kamnolomu, z njim je tudi vozil kamenje v Trst. Tako je spoznal kamen in ga vzljubil: v njem je videl svojo bodočnost tudi v smislu ustvarjanja in oblikovanja.
Leta 1925 se je preselil v Dolino in se pet let kasneje oženil z domačinko: imela sta pet otrok, nasledniki še danes ohranjajo šege in navade rodbine Čampbcev. Zaradi delovnih zahtev se je družina za krajše obdobje preselila v Rovinj, a se je iz domotožja tudi kmalu vrnila v svojo vas, v
hišo na Zastavi. OCe Dolfo se je ob vsakdanjem delu v škedenjski livarni posvečal tudi umetniškemu Oblikovanju kamna: sam si je izdelal potrebno orodje, kle-
sal in popravljal je nagrobne kamne, pc potrebi »štancal« kamen v dolinski torkli, takoj po vojni je izdelal spominsko plošCo
padlemu partizanu Bobnarju Cucku, ki je še danes na zidu ob pokrajinski cesti po Sehorjih (zgornji predel Doline). Ko so obnavljali od strele zrušeni zvonik dolinske cerkve, je obdelal vse kamenje, tršega - sivega in mehkejšega -belega,.
O Triglavu z rdečo peterokrako zvezdo je posebna zgodba; Dolfo je imel prijatelje na Socerbu, z njimi je nekega dne v Krogljanski jami našel dva večja rdečkasta kamna in ju z vozom prepeljal v Dolino. Iz večjega je izklesal Triglav za brCanski vodovod. Prebivalci Brc so se dodatno odločili, da mora imeti ta kip poseben pomen, in zato umetniku naročili, da je v simbol slovenskih gora vnesel še rdečo zvezdo: v njej je še danes sporočilo o naši borbi za svobodo in o predanosti slovenskemu narodu.
Današnje praznovanje se bo zaCelo ob 14. uri z mašnim obredom v cerkvici sv. Martina. Kulturni spored bo ob vodnjaku na Brcah, kjer bosta zapela najprej domači moški pevski zbor Valentin Vodnik pod vodstvom Ignacija Ote in - po blagoslovu vodovoda - še ženska skupina Stu ledi. Priložnosti bodo nato nazdravili s kozarčkom novega vina, pri čemer bo za pravo vzdušje poskrbela godba Long Žlunk. Ko bo legel prvi mrak, se bo proslavljanje »preselilo« v Mladinski krožek, kjer bo v dvorani Albina Grmeka že tradicionalno martinovanje, ob novem vinu in domačih dobrotah. Brčani pa bodo že prej poskrbeli za drobno presenečenje...
_________S SEJE GLAVNEGA SVETA KMEČKE ZVEZE_
Kmetovalce bodo znatno težila nova davčna bremena
Odpraviti bi bilo treba kvote mleka in vina, ki jih določa EU
O seji Glavnega sveta Kmečke zveze, ki je bila 13. t. m., smo obširneje že procali v prejšnji številki priloge, za tokrat pa smo prihranili specifično obravnavo obveznosti, s katerimi se bodo morali kmetje poslej soočati zaradi novih administrativnih in davčnih obveznosti, izhajajoč iz novega finančnega zakona, in katerim je Glavni svet namenil posebno pozornost. Poskočili bodo namreč nekateri davki v kmetijstvu, kot na pri-nier davek IVA, ki bo prizadel predvsem vinogradnišvo, saj bo količnik IVA od dosedanjih 9% poskočil na 20%. Nov količnik bo povečal ceno vina in torej obremenil kupca, če pa proizvajalec cene vina ne bo zvišal, bo hrememenil v prvi vrsti njega samega in mu zmanjšal prodajo.
Nadalje gre za novi davek KAP, ki se bo izračunaval na obsegu prometa med nakupi in prodajo v višini 3% za leto 1998, v višini 3,5% za leto 1999 in v višini 4% za leto 2000 ter se bo višal vse do
4,2% v naslednjih letih. To bo po izračunih, ki jih je napravila Kmečka zveza v svojih uradih, na novo precej bremenilo kmete. Naj navedemo primer: kmetija ima 40 milijonov lir letnega prometa; razlika med nakupi in prodajo, preračunana na 3% davka za leto 1998, bo dala
1.300.000	lir dodatnega davka, medtem ko je ista kmetija doslej plačevala le davek na davčno številko IVA v znesku
100.000	lir.
Nadalje gre za povišek socialnih dajatev za starostno zavarovanje in za nezgode na delu. Za nezgode na delu se bo dajatev povišala za 200.000 lir, za starostno zavarovanje pa za 0,8% v letu 1998, medtem ko je bilo obljubljeno, da bo povišek znažal le 0,5%. Predvideno je, da se bo v prihodnjih šestih letih dajatev za starostno zavarovanje za kmete povišalo za 3%.
Vsa ta bremena pa niso kompenzirala z novimi prepotrebnimi naložbami za razvoj kmetijstva, ki so bistvenega pome-
na za posodobljenje kmetij, da bi lahko na ta način bili kmetje kos novim dajatvam
K temu je treba, in tudi to je bilo na seji Glavnega sveta poudarjeno dodati še birokratske obrmenitve, ki se nanašajo na higienske norme v hlevih (zakon 54/96), v kleteh, na registre za nevarne odpadne snovi, da ne govorimo še o ostalih registrih in obveznostih, ki jih kmetje že dobro poznajo.
Omeniti je treba še norme Evropske unije, ki zadevajo kmete pri kvotah mleka in vina, in ki onemogočajo prost razvoj kmetijskih obratov. Zato Kmečka zveza posvem soglaša z vodstvom Vsedržavne zveze kmetov Italije, (CIA), da se te kvote odpravijo in da se dovoli, posebno kmetom, ki ne ustvarjajo presežkov, kot je to primer pri nas, prost podjetniški razvoj. Glavni svet se je na koncu pridružil humanitarni pobudi CIA za zbiranje pomoči za kmete, ki jih je močno prizadel potres v Umbriji in Markah.	jk.
Skupen nastop dveh stanovskih organizacij
Na izpostavi Zveze neposrednih obdelovalcev na Proseku (ERSA) sta se v torek sreCali predstavništvi Kmečke zveze in Zveze neposrednih obdelovalcev, da bi se dogovorili o uskladitvi pobud oziroma skupnih nastopov pri Trgovinski zbornici v zvezi s financiranjem pobud v kmetijstvu iz sklada v ta namen, ki je lani znašal eno milijardo in 300 milijonov lir. Gre za dodelitev dveh štipendij dvema tehnikoma za oljkarstvo in cvetličarstvo, za dodelitev 60 milijonov lir za nakup oljenih sadik, za nakazilo 25 milijonov lir za čebelarje za gojenje matic, za kritje stroškov kmetom za prilagajanje hlevov sanitarnim normam v smislu zakona 54/96 ter za nakazilo 90 milijonov lir za pobude v kmečkem turizmu.
Govorili so tudi o klavnici na Proseku, ki naj bi bila dograjena v naslednjem letu. Obe stanovski organizaciji sta soglašah, da morajo krajevne ustanove priskočiti na pomoč kmetom pri zniževanju stroškov v zvezi s klanjem živine, pobodno kot se to že dogaja na goratih območjih, kjer so kot pri nas, kmetijske strukture šibke, klavnice pa v bistvu tudi znižujejo stroške občinam.
Predstavniki obeh stanovskih organizacij (Kmečko zvezo so zastopali predsednik Alojz Debeliš, tajnik Edi Bukavec in nekaj odbornikov, Zvezo neposrednih obdelovalcev pa prav tako predsednik dr. Nevo Radovič, direktor dr. Vito Rubert in nekateri odborniki) so po obrazložitvi pogledov in stališč do obravnavanih vprašanj in po izčrpni razpravi dosegli soglasnost in enostnost sta-
lišč. Prav tako so soglašali o potrebi po skupnem dogovarjanju tudi vnaprej pri koordiniranju pobud v posameznih občinah, saj je na dlani, da lahko usklajenost pobud in skupno nastopanje zanje zagotavlja tudi večjo učinkovitost -en
Vložitev prošenj za odškodnino zaradi neurja
V uranem listu z dne 5.11.1997 je bil objavljen odlok, ki določa rok za vložitev prošenj za odškodnino po škodi, ki jo je na Goriškem povzročila toCa 20. julija 1997 v vinogradih, na sadnem drevju in drugih kulturah. Kmetovalce opozarjamo, da zakon, ki ureja solidarnosti v ta namen, predvideva, da imajo pravico do odškodnine samo tisti proizvajalci, katerim je vremenska ujma povzročila za več kot 35 % škode na celotni letni proizvod kmetije. Prošnje za povračilo škode je treba v smislu odloka vložiti v roku 45 dni od objave odloka v uradnem listu.
Za priznanje škode in ustrezne odškodnine, prihajajo v poštev naslednja območja:
Občina Sovodnje - Rupa in PeC Občina Krmin - Krmin, S. Quirino, Molin Nuovo, Brazzano, Giassico
Občina Gorica - Območje pri letališču Zaitneresirane obveščamo, da je prošnjo mogoCe sestaviti tudi na Kmečki zvezi Gorica v ul. Malta, 2 tel. 531644 vsak delavnik od 8. do 12. ure, zglasijo pa naj še Cimprej, da ne zamudijo roka.
POGOVOR Z MAKSOM VEKJETOM
Kako lahko postane tudi nadležna rastlina koristna
Maks Vekjet je 32 letni raziskovalec ustnanove GETA (Centra di Ecologia Teo-rica ed Applicata) s sedežem v Gorici. Na ljubljanski univerzi je diplomiral najprej iz agronomije, nato pa še iz mikrobiologije. Nekaj Časa je bil v okvira raziskovalnega centra na Pa-dricah zaposlen pri ustanovi GL (Centra intemaziona-le legno)
Vekjet opisuje ustanovo GETA kot nepridobitniško združenje, ki je bilo ustanovljeno v Gorici pred desetimi leti, s ciljem, da se ustvari mednarodna znanstvena struktura, katere naloga je proučevanje ekoloških in ambientalnih vprašanj in pri tem upoštevanje različnih izkušenj v svetovnem merilu.
"Naša ustanova ima več raziskovalnih programov. Raziskujemo rastline, skušamo ugotoviti, kakšni so lahko sistemi za pridelovanje in smo v tem smislu na razpolago komurkoli. Raziskave delamo s finansiranjem ENEL, EU, Dežele in Pokrajine. IšCemo paC finančna sredstva, ki so na razpolago na trgu. Študiramo tudi eksperimentalne Čistilne naprave z naravnimi sredstvi", pojasnjuje Vekjet, ki vidi na tem področju velike možnosti razvoja, ker je vedno močnejša usmeritev k okolju prijaznemu kmetijstvu.
"Splošna tendenca je, da kmetijstvo ne gre veC izključno v smer klasične proizvodnje, paC pa je vse tesneje povezano z upravljanjem okolja. Evropska Agenda 2000 jasno kaže na to usmeritev in za take projekte bo tudi vse več finančnih sredstev." Vekjet opisuje, kako se projekti centra usmerjajo v preučevanje in postavljanje eksperimentalnih nasadov, ki nimajo prehrambenih neme-nov, paC pa gre za rastline, ki imajo lahko industrijsko uporabo kot surovina. Primer: ailantus.
Ta je pri kmetih poznan kot nadležna rastlina neprijetnega vonja, ki raste na obrobju njiv in se je kmetje nikakor ne morejo znebiti. Ponekod na Krasu ji rečejo "lenjomatouna."
”Mi smo ravno s tem,
POSVET V GORICI
Vinogradništvo in vinarstvo v vzhodni Evropi
V okviru mednarodnega sejma ViTE-POMA, ki so ga že 8. leto priredili v Gorici od 6. do 9. novembra in ki je namenjen predvsem trtnim sadikam, se je v soboto, 8. novembra odvijal posvet z naslovom »Vinogradništvo in vinarstvo vzhodnoevropskih dežel.« Na posvetu so priznani strokovnjaki iz Češke republike. Madžarske, Jugoslavije, Hrvaške in Slovenije prikazali stanje njihovega vinogradništva in vinarstva.
Prvi je spregovoril profesor Vilem Kraus iz Češke republike. Najprej je podal kratko zgodovino vinogradništva v državi. Prve vinograde so po vsej verjetnosti posadili na področju južne Moravske v Času vladanja rimskega cesarja Probusa (276-282). Priča temu je nož za trgatev, ki so ga odkrili leta 1926. V Času velikega moravskega cesarstva (833-906) je bilo vinogradništvo zelo razvito na področju južne Moravske in zahodne Slovaške. Z razvojem samostanov v 13. stoletju je prišlo še do na-daljne razširitve vinogradništva. Kakovost in količina sta bili na visoki ravni tako, da so morali uvoz prepovedati. Leta 1497 je
Češki kralj Vladislaus Jagellon ukazal, naj vsem vinom strogo kontrolirajo kakovost. Leta 1558 je praški učitelj Jan Had izdal prvo strokovno knjigo o gojenju trte. V 19. stoletju se je bliskovito znižala površina vinogradnikov zaradi povečanega uvoza cenenega madžarskega in avstrijskega vina in tudi zaradi nagle razširitve trtne uši. Kot po vsej Evropi, so morali od takrat dalje domaCe sorte cepiti na ameriške podlage, ki so na trtno uš odporne.
Danes je v Češki Republiki okrog 12.000 ha površine namenjene vinogradništvu, iz katerih pridelajo okrog 70-80.000 ton grozdja na leto. Za zadostitev notranjim potrebam morajo vino uvažati. Okrog 40% vinogradov je last malih zasebnih lastnikov, ostalo pa si lastijo družbe in zadruge. Danes se v Češki republiki veliko zanimajo za obnovitev trtnih površin.
Sledil je prikaz stanja vinogradništva in vinarstva na Madžarskem. Profesor Miklos Kallay, predsednik madžarske akademije vina je dejal, da je Madžarska dežela z večstoletno tradicijo na vinarskem po-
dročju. Proizvodnja madžarskega vina je strogo usmerjena na izvoz. Madžarska je od ostalih vzhodnoevropskih držav tretja po količini izvoženega vina, takoj za Slovaško in Bolgarijo. V lanskem letu je država izvozila kar 1.517.196 hi. V zadnjih 20 letih se je vinogradniška površina skrčila od 184.000 ha na 131.000 ha, proizvodnja vina pa se je zmanjšala od 5.157.000 hi na 4.188.000 hi. Danes je na Madžarskem kar 80% privatnih vinogradov, pred letom 1989 pa jih je bilo manj kot polovica. Tudi privatnih kleti je kar polovica, medtem ko je bilo prej le 5%. Madžarska danes vedno bolj uporablja moderno tehnologijo, da bi dvignila ne le kakovost vina za domačo uporabo, temveč predvsem za izvoz.
Sledil je kratek prikaz jugoslovanskega vina. Profesor Lazar Avramov iz beograjske univerze je med drugim povedal, da se danes zelo zavzemajo za ekološko pridelovanje vina.
Profesor Bernard Kozina iz zagrebške univerze je dalje spregovoril o vinogradništvu na Hrvaškem. Zaradi ugodne lege je bilo vinogradništvo v tej
deželi prisotno že od zdavnaj in bilo zelo povezano s priseljevanjem in odseljevanjem ljudstev. V prejšnjem stoletju so se ljudje množično odseljevali prav zaradi trtne uši.
Po mnenju strokovnjakov je na Hrvaškem približno 35.000 do 40.000 ha vinogradov, med katerimi je kar 89,4% v rokah privatnih lastnikov. Hrvaška je razdeljena na dve glavni vinorodni območji: obmorsko in celinsko, slednja pa sta razdeljena še na skupno 12 območij. Na splošno so trte stare, obenem so v krajih, kjer je v zadnjih letih divjala vojna, trte zanemarjene. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je danes pripravilo veliko programov v zvezi z obnovo vinogradov. Eden od ciljev je tudi graditev novih tr-snic, saj morajo danes trtne sadike uvažati.
V celinskem vinorodnem območju je najbolj razširjena sorta graševina ali laški rizling. Sledijo chardonnay, renski rizling, avtohtona sorta moslavac, kraljevina in druge. V obmorskem območju so v Istri prisotne malvazija, rumeni muškat, teran, v Dalmaciji Črva plavina,
med Šibenikom in Primošte-nom izredno kakovosten Črni babic, plavac mali in drage. Vino morajo uvažati. Tehnologija v tem sektorju se v zadnjih Časih razvija in Hrvaška ima vse pogoje, da pride do visoke kakovosti vin.
Na posvetu je spregovorila tudi doktorica Zora Korošec-Koruza iz Slovenije. V Sloveniji je okrog 32.000 ha vinogradniške površine. Vinogradništvo se je po letu 1991 veliko spremenilo. Država vzpodbuja obnovitev vinogradništva v tradicionalnih vinorodnih območjih. Čuti se potreba po zaščiti tipičnih vin, kot sta cviCek in teran. Z visoko kakovostjo in z ekološko usmerjenim pridelovanjem se Slovenija trudi, da bi postala enakovredni partner ostalim vinorodnim deželam evropskega tržišča.
Na koncu je sledilo še kratko poročilo o vinogradništvu v Moldaviji, kjer je danes 150.000 ha, površina se krci. Čuti se pomanjkanje po kakovosti in modemi tehnologiji. Država danes se predvsen trudi, da dvigne količino pridelka.
dr. Magda Sturman
kmetu nesimpatičnim ailan-tusom, ki je k nam prišel pred par sto leti iz Kitajske, dosegh nekaj zadovoljivih rezultatov. Ailantus smo ovrednotili in delamo z njim poskuse v takoimeno-vanem idustrijskem "trikotniku stolice“v Furlaniji. Ta rastlina daje les z lepim videzom, ker je popolnoma brez gre in je zelo elastičen, hi jasno je, da lesne obrate v Furlaniji taka surovina zanima fina tudi zelo dober prirastek, ki daje od 15 do 20 kubičnih metrov lesne mase na hektar. Sedaj imamo posajenih nekaj poskusnih parcel in preučujemo, kako se rastline odzivajo", opisuje Vekjet in dodaja, da so za take in drage lesne kulture (n.pr. Češnja javor, jelša, brest) na rapolago finančni prispevki Evropske skupnosti.
To se pravi, da je v resni eksperimentaciji možnost proizvodnje kmetijskih rastlin za industrijsko uporabo, kar pomeni možnost racionalizacije proizvodnje, usklajeno z ekološkim pristopom in izkoriščanjem doslej še neznanih alternativ v kmetijstvu.
Človek takoj pomisli, kje se bo vendar našel kmet, ki bo na primer namesto koruze posadil ailantus, ki je doslej veljal za nebodigatreba. In vendar, cena koruze na tržišču pada, ailantus ali kakšna draga rastlina pa so lahko bodoCe alternative.
” Naša ustanova se na-primer ukvarja tudi z navadnim trsom, s katerim naj bi izdelovali biomase za proizvodnjo elektrike. To utegne biti zelo zanimivo za energetsko proizvodnjo kot alternativa fosilnim gorivom. Trs proizvedeš doma, ni ti treba uvažati, kmet ima od tega zaslužek, zraven pa tudi ne onesnažuješ okolja s C02 in ne povzročaš učinka tople grede, pojasnjuje Vekjet in daje komaj slutiti, kakšne resnično alternativne možnosti razvoja ima veC sektorjev, od industrije do kmetijstva in varstva okolja in kako je možno usklajevati interese, ki so si še do vCeraj bili daleC narazen, (du)
SMUČANJE / V PARK CITVJU
Stangassingerju uvodni slalom
Košir petnajsti, Tomba spet razočaral
PARK CITY - Olimpijski prvak Avstrijec Thomas Stangassinger je zmagovalec letošnjega uvodnega slaloma za svetovni pokal v Park Cityju. Avstrijec je za vsega desetinko sekunde premagal Islandca Kristinna Bjoemssona, ki je poskrbel za eno najveCjih presenečenj v zgodovini svetovnega pokala. Tretje mesto je zasedel Norvežan Finn-Christian Jag-ge, ki je zaostal 13 stotink sekunde. Svoje prve točke letos je osvojil Jure Košir, njegovo 15. mesto (+, 1, 84) pa pomeni tudi izpolnitev olimpijske norme. Matjaž Vrhovnik, Mitja Kunc in Mitja Valenčič so izpadli v prvi vožnji, Andrej Miklavc v drugi, Rene Mlekuž pa zaradi poškodbe ni nasto-
Thomas Stangassinger
pil. Prvi od Italijanov je bil Fabrizio Tescari, ki se je uvrstil na 10. mesto, medtem ko je Alberto Tomba zavozil s proge že v prvem spustu.
Izidi: 1. Thomas Stangassinger (Avt) 1:39, 21
NOVICE
Giro cfltalia: v Trstu etapa na kronometer
MILAN - Včeraj so predstavib 81. izvedbo mednarodne kolesarske dirke Giro d’Itaha. Dirka bo startala 16. maja v Nici s prologom na kronometrom, končala pa se bo 7. junija, kot običajno, v Milanu. Proga bo skupno dolga 3.830 km, štiri bodo gorske etape, na tem Giru pa ne bo prostih dnevov. Ena izmed etap bo tudi v Trstu, in sicer v nedeljo, 31. maja, ko bo na sporedu etapa na kronometer posamično. Dolga bo 38 km. Naslednji dan bodo kolesarji startab v Vidmu in se bodo po 230 km dolgi progi podali do AsiagaVčeraj je bila v Trstu tiskovna konferenca, na kateri so predstavib »tržaško etapo«. Med drugimi je bil prisoten tudi naš kolesarski delavec, podpredsednik deželne zveze Radi Pečar.
Košarka: goriška Dinamica danes doma, Genertel prost
GORICA - Goriška Dinamica bo danes v 11. kolu košarkarske A2 bge gostila ekipo Snai iz Montecati-nija Goričani morajo nujno zmagati, če upajo na napredovanje v višjo bgo. Tržaški Genertel bo tokrat prost
Spored (18.00): Bini Livorno - Jvue Caserta, Casetti Imola - Faber Fabriano, Baronia Neapelj - Montana Forb, Cirio Avelhno - Bancosardegna Sassari, Sicc Jesi - Serapide Pozzuoh.
DANAŠNJI SPORED Al LIGE (18.00): Benetton -Fontanafredda, Kinder - Teamsystem, Pompea - Sca-volini, Varese - Polti, Mabo - Mash, Reggio Calabria -Stefanel, Cfin - Pepsi.
Teniški turnir WTA: finalistki sta Novofna in Pierce
NEVV YORK - Finahstid zaključnega turnirja WTA za ženske sta druga nosilka Čehinja Jana Novotna in Francozinja Mary Pierce. Novotna je v polfinalu s 7:6 (7:5), 6:2 premagala Romunko Lrino Spirleo, Pierceova pa je s 6:2, 5:7, 6:4 ugnala rojakinjo Nathabe Tauziat.
Marko Milič odšel v Phoenbc
PHOENK - Kranjčan Marko Mibč bo v košarkarski ligi NBA igral za Phoenbc Suns. Njegov prejšnji klub Philadelphia 76ers, ki ga je za sezono 1997/97 kot 34. izbral v drugem krogu nabora novincev NBA, ga je zamenjal za veterana Toma Chambersa. Mibč v ekipi 76ers ni igral in je bil na bsti poškodovanih igralcev, v ekipi Phoenbca pa naj bi bil že v sredo med dvanajsterico košarkarjev v dvoboju z New Jersey Nets.
Neodločeno v Teheranu
TEHERAN - Nogometna reprezentanca Irana je v prvi kvahfikacijski tekmi za nastop na svetovnem prvenstvu (SP) prihodnje leto v Franciji remizirala z Avstralijo 1:1 (1:1).
V Teheranu sta pred 100.000 gledalci zadetka dosegla Kevvell, ki je goste v 18. minuti povedel v vodstvo, ter Azizi, ki je izenačil v 40. minuti. Reprezentanci, ki se borita za zadnje, 32. mesto za nastop na SP, se bosta v povratnem dvoboju pomeriti 29. tim. v Melbournu.
■
(49, 49 - 49, 72), 2. Kri-stinn Bjoernsson (Isl) 1:39, 31 +0, 10 (50, 18 -
49,	13), 3. Finn-Christian Jagge (Nor) 1:39, 34 +0, 13 (49, 26 - 50, 08), 4. Kjetil-Andre Aamodt (Nor) 1:39, 42 +0, 21 (48,
72	- 50, 70), 5. Michael Von Gruenigen (Svi) 1:39, 63 +0, 42 (49, 16 -
50,	47). 6. Hans-Petter Buraas (Nor) 1:39, 81 +0, 60 (49, 86 - 49, 95), 7. Se-bastien Amiez (Fra) 1:40, 11 +0, 90 (49, 83 - 50, 28), 8. Siegfried Voglreiter (Avt) 1:40, 11 +0, 90 (48,
73	- 51, 38), 9. Tom Stian-sen (Nor) 1:40, 20 +0, 99 (49, 87 - 50, 33), 10. Fabrizio Tescari (Ita) 1:40, 30 +1, 09 (49, 77 - 50, 53), 11. Thomas Grandi (Kan) 1:40, 42 +1, 21 (50, 65 -
49,	77), 12. Kiminobu Ki-mura (Jap) 1:40, 49 +1, 28 (49, 85 - 50, 64), 13. Ole-Christian Furuseth(Nor) 1:40, 50 +1, 29 (49, 53 -
50,	97), 14. Andrzej Bach-leda (Pol) 1:40, 89 +1, 68 (50, 71 - 50, 18), 15. Jure Košu (Slo) 1:41, 05 +1, 84 (50,18 - 50, 87)
Moški, skupno: 1. Kjetil-Andre Aamodt (Nor) 239 točk, 2. Hermann Maier (Avt) 220, 3. Michael Von Gruenigen (Svi) 174, 4. Josef S trobi (Avt) 160, 5. Thomas Stangassinger (Avt) 122 Slalom: 1. Thomas Stangassinger (Avt) 100, 2. Kristinn Bjoernsson (Isl) 80, 3. Finn-Christian Jagge (Nor) 60, 4. Kjetil-Andre Aamodt (Nor) 50, 5. Michael von Gruenigen (Svi) 45
Danes se bodo ženske pomerile v slalomu. Med favoritinjami je Italijanka Deborah Compagnoni, ki je v petek premočno zmagala v veleslalomu.
NOGOMET / V A LIGI
lirter ■ Milan neodločeno
V Piacenzi brez zadetkov Ostale tekme bodo danes
Včeraj so igrati dve anticipirani tekmi v A bgi. Obe sta se končati z neodločenim izidom. Seveda v središču pozornosti je bil mestni derbi v Milanu, ki se ga je v raznih državah po vsem svetu po Tv ogledalo več kot dv e milijardi ljudi.
Mer - Milan 2:2 (1:1)
STRELCI: Simeone v 13. min., Weah v 28. min., d.p.: Ronaldo iz enajstmetrovke v 22. min., Cruz iz enajstmetrovke v 35. min.
ENTER: Pagliuca, Sartor, Galante, Bergomi, West, Mo-riero, VVinter, Ze Elias, Simeone, Cauet (38' dp Branca), Ronaldo.
MILAN: Taibi, Cardone (27' pp Boban, 28' st Maini), Costacurta, Cruz, Ziege, Ba, Albertini, Desailly, Leonardo, Weah, Kluivert (28' dp Andersson).
SODNIK: Coltina iz Viareggia. GLEDALCEV: 80.905. RUMENI KARTONI: Galante, Albertini, Costacurta, Kluivert, Boban, Ze Elias, Bergomi, West in Ba.
MILAN - Toliko pričakovani mestni derbi se je končal z neodločenim izidom, kar je tudi pravično plačilo za obe ekipi. Prvi so povedli gostitelji s Simeonejem, ki je izkoristil napako Milanove obrambe. Za izenačenje pa je poskrbel Weah, ki se je najbolje znašel v gneči, M se je ustvarila v Merjevem kazenskem prostora. V dragem polčasu je postala igra vse bolj gorba, tako da je imel sodnik Cotina kar precej dela. Oba gola v tem delu sta padla po enajstmetrovkah, ki sta ju uspešno izvedla Ronaldo in Cruz.
Piacenza - Lazio 0:0
PIACENZA: Sereni, Polonia, Vierchovvod, M. Rossi, Tramezzani, Sacchetti, Mazzola, Scienza, Stioppa (3T dp Rastelti), Piovani, Mmgita.
LAZIO: Marchegiani, Pancaro, Negro, Lopez, Favalti (36' dp Gottardi), Fuser, Almeyda (27' dp Bokšič), Jugovič, Nedved, Casiraghi, Mancini.
SODNIK: Messina iz Bergama. GLEDALCEV: 10.000. RUMENI KARTONI: Vierchovvod, Favalti in Sereni.
PIACENZA - Po dokaj napeti in občasno tudi razburljivi tekmi sta se zadnjeuvrščena Piacenza in Lazio razšla z neodločenim izidom brez zadetka. Naj omenimo, da je b 17. minuti vratar Lazia Marchegiani ubranil enajstmetrovko, ki jo je izvedel Tamezzani. Udinese bo igral danes v Brescii, kjer ima možnost, da iztrži vsaj točko.
VRSTNI RED: Mer 23, Juventus 20, Parma 17, Roma in Lazio 15, Vicenza 14, Udinese 13, Milan 12, Fiorentina in Sampdoria 11, Brescia in Atalanta 10, Empoti in Bari 7, Bologna in Lecce 6, Napoti in Piacen za 4. DANAŠNJI SPORED (14.30): Bologna - Fiorentina, Brescia - Udinese, Empoti - Atalanta, Juventus - Parma, Lecce - Napoti, Roma - Vicenza, Sampdoria - Bari.
C2 liga: Triestina v Vercelliju
Triestina bo skušala danes v 12. kolu C2 lige v Vercel-liju osvojiti vsaj točko, saj je domače moštvo Pro vErcelti z 10 točkami pri dnu lestvice. DANAŠNJI SPORED (14.30); Albinese - Biellese, Giorgione - Novara, Mestre -Leffe, Pro Patria - Varese, Pro Šesto - Ospitaletto, Pro Ver-celti - Triestina, Sandona - Cittadella, Solbiatese - Mantova, Voghera - Cremapergo.
- KOŠARKA / SINOČI V C LIGIh
Nova zmaga Jadrana NTKB
Tretje zaporedno slavje, tokrat nad gosti iz Roviga
Jadran NTKB - Liber-tas Rovigo 84:69 (37:27)
JADRAN: Franco 4 (0/1, 2/3, -), Oberdan 19 (3/4, 5/8, 2/3), Pregare 2 (-, 1/2, -), Sam«: 6 (2/2, 2/3, -), Rauber 17 (2/2, 3/6, 3/7), Grbec 19 (5/7, 7/10, 0/4), Hmeljak 12 (2/2, 5/6, -), Slavec 2 (-, 1/1, -), Valente 2 {-, 1/1, -), Guštin 1(1/2,-, 0/1).
30 min. 3T: Rauber 3, Oberdan 2.
ROVIGO: Demartini 7 (1/3), Cecchetin 8 (3/4, -, 1/3), Valsensi 4, Sac-chetto 10 (2/2), Tamiaz-zo, Brogiato 25, Lorenzi 3 (1/2), Zardi 12 (6/8). Nista vstopila Lavezzi in Segantin.
Trener: Zorzenon. SON: 23. PON: Demartini v 36. in Sacchetto v 40. min.
SODNIKA: Roja (San Daniele) in Perlazzi (Videm).
Kot je napovedal Ja-dranov trener VValter Vatovec, ekipa iz Roviga ni močna pod košem, ker so njeni igralci razmeroma nizki, vendar je svoje varovance istočasno posvaril, naj gostov ne podcenjujejo, ker igrajo napadalno košarko. Opozorilo ni bilo odveč, saj je šlo ja-dranovcem od vsega začetka zelo dobro od rok, zato je bila nevarnost, da bi popustiti proti koncu, kot se jim kdaj dogaja, toliko večja.
Prvi polčas se je v telovadnici športnega centra pristaniščnikov pri Briščikih končal z zanesljivo prevlado domačinov za deset točk, medtem ko je bila naj-
višja razlika v korist Jadrana v prvem delu srečanja 12 točk. Najboljša strelca sta bila v prvem polčasu Marko Hmeljak in Michel Grbec, oba z 10 točkami.
V dragem polčasu pa Jadran sinoči ni popustil, nasprotno, prednost je povečal in na koncu zmagal s 15 točkami prednosti. Treba je priznati, da je šlo domačinom odlično od rok, vključno z meti za tri točke, kjer sta »tekmovala« Sandi Rauber in Dean Oberdan. Trener Vatovec je v zadnjih minutah, ko je bila zmaga več kot zanesljiva, poslal na igrišče tudi Guština in Valenteja, ki sta bila dotlej na klopi, tako da so k sinočnji tretji zaporedni Jadranovi zmagi res prispevati vsi člani nase združene ekipe. Naj dodamo, da je bil to prvi, krstni nastop 17-letnega Martina Guština v neki prvenstveni tekmi.
Za konec bi lahko rekli z besedami Andreja Kafola - ki nam prijazno posreduje tehnične podatke o Jadra-novih tekmah - da je bilo sinočnje srečanje z Rovigom za jadranovce le malo več kot dober trening, o čemer govorijo tudi naslednji deM rezultati po vsakih petih minutah srečanja: 11:5, 19:11, 27:16, 37:27, 47:36, 52:42,64:51. Med domačini sta bila na koncu najboljša strelca Oberdan in Grbec s po 19 točkami, med gosti pa je daleč prednjačil Brogiato, ki je dosegel 25 točk.
r KOŠARKA / V C2 LIGI
Domovci zopet ostali praznih rok
Doma so izgubili s Cordoipesejem
Dom Rob Roy Ago-rest - Codroipese 71:95 (29:51)
DOM: Corsi 15 (2:3 prosti meti, 2:3 met za dve, 3:6 met za tri), Košuta 4 (1:2, -, 1:1), Di Cecco 26 (4:6, 11:16, -), Franco 9 (3:4, 3:4, -), Campanello ( -, 0:3, 0:3), Jarc 5 (1:1, 2:5, -), Podbersig 2 (0:2, 1:2, -), Guameri 5 (3:4, 1:4, -), Gej 5 (1:3, 2:5, 0:2), Bressan, trener Smelič.
SON: 26. PON: Podbersig (18), Jarc (32). 3T: Corsi 3, Košuta 1.
Nadaljuje se negativna serija rezultatov Domove peterke. Naši košarkarji so namreč sinoči izgubili tudi proti Codroipeseju. Do 15. minute so gostitelji držali korak z gosti, saj je bil rezultat 24:29.
Odtlej se je začela vrsta že običajnih napak domovcev, saj so igrati slabo tako v napadu kot v obrambi. Gostje so si z delnim izidom 22:5 priigrali zanesljivo prednost in v bistvu že tedaj zapečatili rezultat v svojo korist.
V drugem poolčasu je domovcev uspelo zmanjšati zaostanek na 12 točk, predvsem po zaslugi zagrizene obrambe. Nato so gostitelji! spet popustili, to so seveda igralci iz Codroipa spretno izkoristili in tudi visoko zmagali.
Od sinočnjega visokega poraza ostaja uteha, da so domovci močno reagirali, ko so zaostajali za 20 točk. To pa pomeni, da ne mislijo popustiti. (L.S.)
KOŠARKA / VČERAJ V D LIGI
Borovci zmagali v Gradežu cicibonaši tesno izgubili
Pri Ciciboni je bil odličen Marko Uršič z 38 točkami
La Gradese - Bor Radenska 64:70 (29:39)
BOR: Filipčič 7 (1:4 prosti meti, 3:5 met za de, 0:2 met za tri), Susani 1 (1:2, 0:2, 0:3), Simonič 11 (3:3, 4:7, 0:2), Possega 16 (4:5, 6:9, -), Perčič 4 (-, 2:2, -), Tomšič 15 (3:3, 3:4, 2:3), Batini 13 (3:3, 5:8, -), Ra-sman 1 (-, 1:2, -), Brazzani 2 (-, 1:1, -), Ve-tinsky n.v., trener Furlan.
PM 16:26. SON: 33. 3T: Tomšič 2.
Po dveh zaporednih porazih so borovci včeraj končno zmagati, in to kar v gosteh. 2e v prvem polčasu so naši fantje zanesljivo vodili in dosegli največjo prednost v 16. min. z 10 točkami (31:21). V tem delu se je še posebno izkazal Possega s številnimi skoki tako v obrambi kot v napadu.
V dragem polčasu so gostitelji »nastaviti« borovcem consko obrambo, s katero so jih spraviti v velike težave. Zmanjšati so zaostanek in v 14. minuti celo povedli za 5 točk (56:51). Velika želja do zmage in boljši skok v obrambi sta omogočila borovcem, da so se približati gostiteljem in v 38. minuti s trojko Tomšiča tudi povedli na 61:59. Vodstvo so nato še povečati in tudi povsem zasluženo zmagati.
Za lepo zmago je treba pohvaliti vso Borovo ekipo.
Goriziana - Cicibona Pref. Marsich 103:101 (48:53)
CICIBONA: Persi 27 (4:9 prosti meti, 7:14 met za dve, 3:5 met za tri), Pavlica 4 ( -, 2:2, -), Di Lissano (-, 0:1, -), Zuppin 4 ((-, 2:8, -j, Pettirosso 22 (2:2, 10:13, -), Uršič 38 (4:7,14:16, 2:3), Mura, Furlan 2 (-, 1:6, -), Battilana n.v., Bandi 4 (-, 2:4, -), trener Battilana.
SON: 22. PON: Furlan in Bandi. 3T: Persi 3, Uršič 2.
Cicibonaši so včeraj v Gorici igrati odlično, posebno še v prvem polčasu, ko so biti zanesljivo v vodstvu. Vsa ekipa je v tem delu igrala, predvsem v napadu, skoraj brezhibno.
V dragem polčasu so naši prestavniki odlično začeti in ohraniti prednost, vse do polovice dragega dela. Tedaj je prišlo v Ci-ciboninih vrstah do pravega »black-outa«. Gostitelji so najprej izenačiti, nato pa povedli za 8 točk. V končnih minutah so se cicibonaši domačinom približati, niso pa uspeti ogroziti njihove zmage.
Kljub porazu je treba pohvaliti vse Gci-bonine igralce, predvsem pa Stefana Per-sija, Marka Uršiča in Mateja Pettirossa.
DRŽAVNI KADETI
Don Bosco - Bor Friulexport 84:66 (42:29)
MOŠKA BI LIGA / GLADKA, A NE LAHKA ZMAGA
Šulina se je prebudil Vatovci ukrotili Mantovo
V prvem in tretjem setu so igralci La Goriziane Kmečke banke nadoknadili visoka zaostanka 12:5 oziroma 14:8!
La Goriziana KmeCk banka -Pall. Mantova 3:0 (15:13, 15:10, 16:14)
VAL: Feri 7+6, Florenin 3+13, Sulina 7+9, Beltrame 8+9, Snidero 10+9, Rigonat 2+2, Aizza 0+1, Cola 0+2, Cemic, Visciano, Buzzinelli, Graunar.
Servis: 6 točk. Blok 14+6.
Val je že tretjič zapored začel slabo in živčno, tokrat bi kar lahko zapisali porazno. Gostje so to takoj izkoristili in povedli s 5:0, nato pa še z 10:2. Tedaj se je trener De Mar-chi odločil za navidezno drzno potezo. Centra Colo je zamenjal s Solino, ki je na dosedanjih tekmah vedno razočaral, ko mu je trener zaupal. Tokrat je bilo drugače, saj je Davor zaigral zbrano in lahko rečemo, da je ta menjava obrodila popoten preobrat. Snidero se je pomaknil na center, kar se je v bloku takoj poznalo. Valovci so zlahka pridobivali servis, napad je bil končno prodoren. Po rezultatu 12:5
za Mantovo so gostitelji povsem prevzeh pobudo v svoje roke in nadoknadili ves zaostanek. Povedb so s 13:12, z blokom, pa še z udarcem Suline pa set tudi osvojih - mimo lahko zapišemo: nepričakovano!
Pravilo velja, da uspešne postave ne zamenjaš in to je obveljalo tudi sinoči v goriški športni palači. Valovci so v dragem setu zaigrab res brezhibno in tudi zelo borbeno. Vsi igralci si za igro v tem delu tekme zaslužijo vso pohvalo. Trener De Marchi je na igrišče poslal tudi Aiz-zo in Colo, a je šlo izključno za tak-hčni menjavi.
V tretjem setu se je spet zataknilo. Potek seta je bil zelo spremenljiv. Gostje so dvakrat vodih, valovci pa so jih ujeli najprej pri peti točki (5:0, 5:5), potem pa še pri osmi. Trener Mantove je tedaj poslal na igrišče Sanguaninija, ki je znan kot dober igralec odbojke na mivki. Ta poteza je dala nasprotnikom krila, da so celo povedb s
14:8. Kazalo je, da so Goričani zašb v nerešljivo krizo, a k sreči ni bilo tako. Z dobrimi servisi v skoku Bel-trameja, Ferija, Suline in Snidera so spet začeb nizati točke in so z delnim izidom 8:0 pripraviti popoln preobrat ter tako vnovič potrditi, da so so na domačih tleh resnično neukrotljivi. Na tej tekmi sta se zelo dobro izkazala oba centra, ki sta bila v bloku zelo učinkovita, podajač Rigonat pa je v bistvu tokrat dobil dvoboj z visokim vrstnikom Pin-zijem, ki je organiziral igro lombardskega moštva.
»Sedaj bo moral trener De Marchi spet ugotoviti, katera postava je najboljša. Kakorkoli že,, če imaš več možnosti je boljše, kot če nimaš nobene,« je bil komentar športnega vodje Ivana Plesničarja po tekmi.
Jutri čaka valovce prestižna prijateljska tekma z bolonjskim prvoligašem Jeans Hatujem. Tekma bo v špomti palači, s pričetkom ob ob 20.30
ŽENSKA B2 LIGA / KOIMPEX NUOVA KREDITNA
Ekipa še ni dovolj samozavestna
Proti Coneglianu dekleta spet niso igrala slabo, usoden za njih pa je bil tie-break
Koimpex Nuova Kreditna - Špes Veltro Conegliano 2:3 (16:14, 12:15, 15:10, 7:15,12:15)
KOIMPEK NUOVA KREDITNA: Benevol, Cok, Flego, Barbara Gregori, Paola Gregori, Gruden, Molassi, Per-tot, Piccoli, Vincenzi.
Tudi po petem kolu ostaja Koim-pex Nuova Kreditna pri dveh točkah. Tokrat jo je premagal Špes, ki ga letos vodi temperamentni trener Scal-zotto, ki zna svojim igralkam vliti izredno borbenost in samozavest. In verjetno je prav samozavest tista, ki trenutno manjka Koimpexu Nuovi Kreditni. Naša ekipa ni igrala slabo, vendar ne dovolj konstantno, da bi bila uspešna.
Pomožni trener Koimpexa Nuove Kreditne Marko Kralj je na kratko strnil bistvo: »V visokih ligah si ne moreš privoščiti odmorov, saj vsako nepazljivost plačaš, razen v primeru, da je tvoja prednost zelo visoka. Pri izenačanem stanju pa odločajo o uspehu oz. neuspehu nianse in če nisi precizen, si pač kaznovan.«
In vendar je Koimpex Nuova Kreditna dokazal, da zna igrati. Tako je na primer v prvem setu nadoknadil zaostanek 11:14 in set spravil pod streho.
V drugem setu so naše igralke vodite dalj časa, a so se pustile presenetiti. Po gladko osvojem tretjem setu si nihče ni pričakoval takega padca v četrtem, v katerem je Špes Conegliano že zelo visoko vodil in je Koimpexu Nuovi Kreditni te pri koncu uspelo omiliti razliko. »Tie-break« je bil izenačen na začetku, nakar si je Špes že priigral dokajšnjo prednost. Naše igralke se niso predale in kljub stanju 8:13 so zaigrate izredno borbeno, znižale razliko na 11:13. Na koncu pa jim sreča obrnila hrbet.
Vsekakor moramo poudariti, da se igra Koimpexa Nuove Kreditne izboljšuje. Ko bodo to ugotovile tudi igralke in začele verjeti v svoje sposobnosti, bodo tudi pozitivni rezultati zagotovo prišli.
(Inka)
C LIGA / MOŠKI IN ZENSKE
MOŠKA B2 LIGA / PREDALI SO SE 2E PRED TEKMO
Olympia Agraria Terpin kar melje z nasprotniki
Uspešni tudi sočani - »Oiympijke« gladko, poraz Imse
MOŠKI
Rigutti - 01ympia Agraria Terpin 0:3 (13:15, 8:15, 15:17)
OLVMPIA: Simon Terpin 7+17, Mania 13+7, Ferfolja 2+4, Maraž 5+7, Domi 0+0, Sfiligoj 0+3, Janez Terpin 3+5, Pintar 1+2, Bensa 0+0, Hlede, Andrej Terpin.
Točke na servisu: 12, blok: 10, protinapad: 10
OIympia je v Trstu dosegla pričakovano zmago, ki pa ni bila lahka. Goričani očitno niso prejeti sporočila (ati so ga spregledati) o zamenjavi telovadnice in so v dvorano v Ul. Suvich prispeti z zamudo, tako da so tekmo začeti praktično neo-greti. Kljub temu so prvi set osvojiti, v drugem pa povsem nadkrilili nasprotnika. V tretjem setu so pri vodstvu s 14:10 misliti, da imajo zmago že v žepu in mlada tržaška ekipa jih je ujela pri 14. toda, nato še pri petnajsti, vendar se Goričani niso pustiti presenetiti.
»Pokazali smo toliko, kolikor je bite potrebno za zmago in nič več. Nasprotnik je bil objektivno slabši od nas, zato za fante ni bil zanimiv. Vsekakor se mi zdi, da se forma vzpenja, zdaj pa pričakujem, da bomo na naslednjih težjih nastopih pokazali tudi boljšo igro,« je po tekmi dejal trener Jakopič.
Soča Unitecno - Itely Fojda 3:1 (15:11, 17:16, 13:15,15:1)
SOČA: Braini, Andrej Brisco 3+4, Gregor Brisco 0+0, Devetak, Feri 13+30, Lutman, Makuc 2+1, Mucci 6+3, Klede 4+15, Petejan 6+10, Tomšič 2+1, Batisti l+O.
Tekma je bila borbena in dokaj izenačena. Trener Stefan Cotič je poslal na igrišče novo dvojico centrov A. Brisco - Mucd, po-
Viviana Zotti (Olympia)
dajal pa je Matej Makuc. Prvi set je bil prepirčljivo v rokah sočanov, ki so v drugem setu visdoko povedli, a bi se na koncu skoraj pustiti ujeti. Tretji set je bil podoben drugemu, te da so tokrat gostitelji potegniti krajši konec. K sreči pa je Itely nato popustil in sočani z zbrano igro do konca tekme niso imeti več težav. Daleč najboljši mož na igrišču je bil Mitja Feri.
Bor - Prevenire 0:3 (3:15, 6:15,12:15)
BOR: D. Furlanič 1+5,1. Fulamič 3+10, Ruttar 5+4, Coloni 2+1, Ritossa 0+4, Šušteršič 0+0, Cuk 1+1, Strolego 1+5, Leghissa 0+0.
Borovci so proti drugouvrščenemu Prevenireju spet ostati praznih rok V prvem in drugem setu so biti skoraj brez moči, v tretjem so bili gostom enakovredni in celo voditi doi 8:7. Kljub porazu je bil viden rahel napredek, vidi pa se, kot meni trener Seppi, da ekipa premalo trenira, ker nima na razpolago vadbenih prostorov. (Dejan)
ZENSKE
01ympia Kmečka banka - Asfjr Čedad 3:0 (15:2, 15:11,15:12)
OLVMPIA: Corsi 7+2, Bulfoni 3+0, Mirjam Cemic 1+0, Pascolat, Pitacco 7+3,
Lucia Princi 1+6, Trapuz-zano 0+1, Zotti 10+6, Orel, Silvana Princi, Skerk 2+2, Ciocchi.
Goričanke so začele odlično in s čisto igro gladko dobile uvodni set. Nato so popustile, servis je bil manj agresiven, organizacija igre pa bolj zmedena. Cedajke so povedle s 7:0, a Goričanke so se tedaj pobrale in spet prevzete pobudo v svoje roke. Tretji set je bil izenačen skoraj do konca, k sreči pa nasprotnice niso znale izkoristiti nekaj nepotrebnih napak naših igralk.
»Igrali smo dobro, še vedno pa premalo koncentrirano. Proti boljšim nasprotnikom bi to lahko drago plačati,« je povedala trenerka Meulja.
Vivil - Imsa 3:0 (15:10, 15:12,15:3)
IMSA: Tomšič 1+3, Barbara Uršič 2+7, Ambrosi 3+2, Monica Tomasin 7+7, Paola Uršič 3+1, Michela Tomasin 3+5, Zuccarino, Humar 0+0, Danielis 0+0, Vižintin.
Servis (točke/napake): 5/7. Blok: 1 točka.
Valovke so slabo pričete in Vivil je takoj povedel s 6:1. Goričanke so se nato pobrale in do konca drugega seta so bile v bistvu enakovredne favoriziranim gostiteljicam. Ze v prvem setu so povedle z 8:9 in 9:10. V končnici so imele Goričanke največ težav z odličnima krilbima tolkači-cama Slabile in Tognin. Nekaj banalnih napak naših igralk sta ti dve igralki, posebno pa Stabi-lejeva, vsakič kaznovati z učinkovitimi protinapadi. Podobna stika se je ponovila v drugem setu, v katerem so bite valovke v vodstvu do 12. točke. V tretjem setu pa so se Goričanke predale in set je bil povsem enosmeren.
Pekoč poraz Koimpexa proti mladim Sisleyja
Sisley Treviso - Koimpex 3:0 (15:9,15:12,15:11)
KOIMPEK: Bertocchi 6+10, Božič 1+3, Colautti 1+0, Kralj 5+15, Populini 2+5, Princi 0+0, Radetič 0+0, Riolino 0+1, Slabile 1 + 1, Strajn 0+0, Veljak, Volčič 0+0.
SERVIS (točke/napake): Koimpex 4/8; Sisley 4/15.
Iz 'Previsa se Koimpex vrača s pekočim porazom proti ekipi, ki je imela kot naša te dve točki. Ce so prejšnji teden naši fantje svoje sposobnosti precenjevali, kar se jim na koncu maščevalo, se je tokrat zgodilo ravno obratno. Domačo ekipo sestavljajo samo izredno visoki igralci, kar je
naše spravilo s tira že pred samo tebno. Prvi set in pol Koimpexa ni bilo spoznati, saj so fantje zaigrali daleč pod svojimi sposobnostmi. Nekaj učinkovitih blokov Sisleyja je gostom odvzelo vso samozavest, da niso zmogli reagirati. Pomagali niso ne »time-outi« ne menjave. Proti koncu seta so sicer Koimpexovi fantje zaigrali bolje in tako nadaljevali tudi v tretjem, ko so takoj povedli s 5:0. Sisley je reagiral, dosegel delni izid 10:0. Nasi fantje pa so se nato borili do rezultata 11:10 za domačine, nakar je bilo tekme konec, saj je pobudo spet prevzel Sisley.
Bolj kot sam poraz, ki niti ni
tako zaskrbljujoč, saj imajo za sabo te pet tekem, pa vznemirja način, kako je do njega prišlo. Pri Koimpexu smo pogrešali predvsem borbenosti, ti bi bila proti taki ekipi prav gotovo glavno orožje za zmago. Ne smemo namreč pozabiti, da so igralci Sisleyja resda zelo visoki in torej na mreži zelo nevarni, vendar tudi veliko grešijo, izkušenejši koimpexovci pa tega niso znati izkoristiti.
V soboto čaka naše fante še eno gostovanje, na katerega bo treba seveda iti po zmago, ti bo dobro dela tako položaju na lestvici kot morali v ekipi.
(Inka)
MOŠKA IN ŽENSKA D LIGA / ZAČETEK S SPREMENLJIVO SREČO
Uspešna Val Koimpex in Bor Friulexport
Rozzol pretrd oreh za Naš prapor - Sava v derbiju klonila pred favoriziranim Virtusom
Val Koimpex - Cordenons 3:0 (15:6, 15:2,15:12)
VAL KOIMPEX: Marko Černič 5+0, Mitja Cemic 1+1, Andrej Cemic, Grauner 8+3, Visciano 7+4, Jelen 7+4, Plesničar 2+1, Prinčič 2+0, Faganel 2+2, Frandolič, Pricchiazzi.
Združena mladinska ekipa je uspešno pričela svojo pot v D ligi. H gladki zmagi proti Cordenonsu sta izdatno prispevali »okrepitvi« iz članskega moštva Grauner in Visciano. Posebno Grauner je bil s svojim servisom v skoku nerešljiva uganka za nasprotnikov sprejem servisa. Dobro se je v napadu odrezal tudi Boris Jelen. Prva dva seat sta bila povsem enosmerna. Najboljše sta pri valovcih delovala blok in servis. Gostje so biti nevarnejši samo v tretjem setu, ko so tudi bili v vodstvu z 12:10. Toda Goričani se niso pustili presenetiti, spet so pritisnili na plin in dosegli zmago brez izgubljenega seta. Tako kot Koimpex tudi Cordenonsovo ekipo sestavljajo mladi igralci.
Rozzol - Naš prapor 3:0 (15:6, 15:2, 15:8)
NAS PRAPOR: Boškin, Braione, Cev-dek, Devetak, Juretič, Korečič, Mucci, Pao-letti, Paulin, Poletto, Sfiligoj, Uršič.
Prva četrtoligaška izkušnja je bila za go-
risko šesterko dokaj pekoča, saj so v Trstu gladko izgubiti. Seveda poraza ne gre jemati tragično, saj je bil Rozzol navsezadnje lani ena boljših ekip v tej ligi. Očitno je, da igralcem Našega praporja primanjkuje kontinuiteta v igri in se morajo šele privaditi ritmu, ki ga zahteva nova liga. V vseh treh setih so bili namreč na začetku enakovredni nasprotnikom, od polovice dalje pa so popustili, včasih tudi dokaj nerazumljivo. Se najboljše je bilo v 3. setu, ko so se nasprotnikom približali na sami dve točki (10:8), potem pa so jih nekatere sporne sodniške odločitve zmedle in so vnovič popustili.
ZENSKE
Bor Friulexport - Morarese 3:0 (15:9, 15:9,15:8)
BOR: Jana Miličevič 7+11, Bogateč, Flego 5+4, Macho, Rogelja, Sadlovvski 4+0, Boz 2+1, Zorka Miličevič, Stemad, Ažman 6+10, Zadnik, Faimann 3+12.
Servis (točke/napake): Bor 8/13, Morarese 5/8. Napake: Bor 12, Morarese 17.
Krstni nastop v D ligi so borovke začele v znamenju razumljive treme. Kmalu so se sprostile in trdno prevzele pobudo v svoje roke. Čeprav ekipa še ni uigrana, je zaigrala solidno. Lahko govorimo o povsem posrečenem prvenstvenem startu. Borovke
so pokazale zelo spodbudno ravnotežje med igro v polju in na mreži. Zelo opazen je doprinos enaidvajsetletnih »veterank« Saške Ažman in Antonelle Faimann. Mlajše soigralke jima zaupajo in ob njiju tudi same igrajo dovolj samozavestno. V vseh treh setih so bile borovke stalno v vodstvu in njihova zmaga ni bila nikoli pod vprašajem. Nekaj negotovosti je bilo samo v drugem setu, a le za hip.
Sava - Virtus Favento 0:3 (12:15, 9.15, 11:15)
SAVA: Brišnik 0+1, Furlan 5+5, Kobal 1+0, Kosmina 2+2, Milič 0+1, Obad, Perilu 0+0, Sossi 1+1, Spacal 4+6, Starc 2+0, Tensi 4+6.
Virtus tudi letos cilja na visoko uvrstitev. Resnici na ljubo moramo priznati, da gre za sicer solidno, vendar ne nepremagljivo ekipo. Naše igralke so se z njo enakovredno kosale. Razlika je bila v tem, da je Virtus neprimerno manj grešil, Sava pa je s svojimi napakami pripomogla, da so gostje dosegale točke. O samem poteku tekme lahko povemo, da je v vseh treh setih prvi povedel Virtus in je torej Sava morala odigrali nehvaležno vlogo zasledovalca, ki ji pa ni odgovarjala. Virtus je v bistvu modro upravljal svojo prednost in tako prišel do prvih prvenstvenih točk (Inka)
domači šport
Danes
Nedelja, 23. novembra 1997 NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA
14.30 v Aiellu, Ul. Tosorat: Aiello - Zarja Gaja; 14.30 v Standrežu; Juventina - Lucinico; 14.30 na Proseku: Primorje - Muggia
1.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - San Lorenzo; 14.30 v Križu: Vesna - Pro Fiuinicello
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Dolini: Breg - Villanova; 14.30 v Trebčah: Primorec - Sagrado; 14.30 v Vilešah: Villesse - Mla-
’ dost
3.	AMATERSKA LIGA
10.30	v Bazovici: Zarja - Kras; 14.30 v Pierisu: Pie-ris - Breg B
NARAŠČAJNIKI
10.00 v Repnu: Primorje - CGS; 10.30 v Sovodnjah:
Sovodnje - Aris San Polo
NAJMLAJSI
10.00	pri Domju: Domio A - Zarja/Gaja ZAČETNIKI
10.30 v Standrežu: Juventina - Audax SanfAnna MLAJŠI aOB ANI
10.30	v Dolini: Breg - Muggia
KOŠARKA
MOSKADUGA
11.30	v Gorici, na Rojcah: Arte - Kontovel La Nuo-va edile
DRŽAVNI KADETI
11.00	v Zoppoli: Polisigma - Kontovel
Kotalkarji Vipave in
Aleš Plesničar gostje Športela
Ponedeljkov večer iia koprski televiziji je od 22.30 dalje rezerviran za Sportel, oddajo o zamejskem športu. V studiu bo pogovor stekel s predstavniki kotalkarskega društva Vipava iz goriške pokrajine, potem pa bodo na vrsti trije prispevki: letos je ekipa koprske TV prvič obiskala naše mlajše nogometaše, tokrat naraščajnike Primorja. Bili smo pri C2 ligaših Doma v Gorici, obiskali pa domača nastopa Jadrana in Koimpexa ter ju strnili v košarkarsko - odbojkarski prispevek. V Športu pod Triglavom bo govora o teniškem challen-ger turnirju v Portorožu. Poleg slovenskih udeležencev in organizatorjev bo gost tudi zamejski udeleženec Aleš Plesničar. V Skrtocu sta tokrat na voljo dve nagradi, kajti prejšnji teden ni bilo nobenega pravilnega odgovora.
Obvestila
SK DEVIN vabi danes na Sejem rabljene smučarske opreme v Kulturnem domu na Proseku. Umik od 10. do 12. in od 15. do 20. ure. Ob 15. uri bo tudi predavanje izvedenca Ezia Ferina o carvingu.
SK DEVIN obvešča, da je še nekaj prostih mest, v okviru novoletnega zimo-vanja od 1. do 6. januarja ’98, v smučarskem središču Falcade. Informacije nudi tajništvo, vsak večer na tel. 2916004.
SK BRDINA sporoča, da je možno vpisovanje za zi-movanje na mariborskem Pohorju še jutri, 24. novembra od 20. do 21. ure in v ponedeljek, 1. decembra, od 19. do 21. ure, na sedežu kluba - Proseška ul. 131 Opčine, tel: 212859.
ZUTS - zamejstvo prireja 7. in 8. decembra 1997 predsezonski seminar za učitelje smučanja. Prijave sprejema ZSSDI, tel. 635627 do petka 28. novembra 1997.
TPK SIRENA vabi člane na društveno večerjo, ki bo v petek, 28. novembra, v gostilni v Gabrovcu. Prijave na pomorskem sedežu, Miramarski drevored 32, tel. 422696.
TPK SIRENA organizira tečaj za dopolnjevanje jadranja pod vodstvom kapetana A. Chersija. Namenjeno odraslim osebam. Informacije v ponedeljek in v petek, od 18. do 20. ure. Tel. 422696.
SK DEVIN prireja otroško telovadbo v telovadnici Marchesetti v Sesljanu. Vršila se bo ob četrtih od 17. do 19. ure. Informacije na tel. 2916004.
MLADINCI / V BAZOVICI
Derbi zasluženo Zarji Gaji
Premagala je Vesno - Primorje O. K,
POKRAJINSKO PRVENSTVO
Zarja/Gaja - Vesna 4:1 (2:0)
STRELCI: v 32. in v 43. min. p.p. Ban, v 34. min. d.p. Bovo, v 39. in v 44. min. d.p. Manzin.
ZARJA/GAJA: Babuder, Križmančič, Jan Gregori, Alta-rac, Zomada, Ban (Lorenzi), Cocevari, Karis, Milkovič (Damjan Gregori), Manzin (Bavazzano), Furlani.
VESNA: Gruden, M. Pussi-ni, Beno (Bergamasco), Blaži-na, Bovo, Germani, Martinci-ch (Martelozzo), D. Pussini, Urdih, Šušteršič, Zettina (Merkuza).
RDEČI KARTON: Cocevari.
V	deribju na Padričah se je odvijala precej razburljiva in zanimva tekma. »Rumeno-modri« so v prvem polčasu stalno napadali in z Manzi-nom več priložnosti za gol. Križani pa so se le branili in včasih bili nevarni s protinapadi Šušteršiča. V 32. min. je Ban zatresel Vesnina vrata ter nekaj minut kasneje še podvojil.
V	drugem polčasu so Križani nekoliko razživeli igro in skušali napadati, a »rumeno-modra« obramba je bila vedno na mestu. Ko je vse kazalo, da bo tekme konec, so Križani nepričakovano zmanjšali izid na 1.2 z Bo-vom, ki je lepo zaključil po predložku Pussinija. Domačini so ostali v desetih, saj je bil izključen Cocevari. Vesna se je kaj kmalu predala, saj je čez nekaj minut Manzin zapečatil izid z dvema goloma. S to zmago so se »rumeno-modri« povzpeli visoko na lestvici in že v naslednjih treh tekmah bo videti, kdo bo njihov najresnejši kandidat za končno zmago.
PROMOCIJSKA LIGA / NEVAREN DERBI NA PROSEKU
Primorje proti opogumljeni Muggii
Juventina proti Lucinicu v popolni postavi Zarja Gaja tudi v Aiellu načrtuje pozitiven rezultat
zmagami pa bo tudi krize mimo«, pravijo v Standrežu. Danes čaka Juventino srečanje z Lucini-com. tekma je v teh krajih pravi derbi. Za to tekmo bo imel novopečeni trener Gallizia na razpolago popolno postavo, razen seveda Massima Ta-baja, ki je imel operacijo. Standreško moštvo bi moralo v konici igrati s tremi napadalci in dati moštvu večjo učinkovitost. Juventina je namreč doslej dala le sedem golov.
Aiello - Zarja/Gaja
Aiello je že lani imel precejšnje težave, saj si je zagotovil obstanek v ligi šele v poslednjem kolu. S 34 točkami je namreč pristal na 13. mestu lestvice, zato je vodstvo letos precej obnovilo postavo in najelo tudi novega trenerja. Od samega začetka je bilo razvidno, da bo ekipa tudi letos imela težave. Po 6. kolu je zbrala le štiri točke, zato je bil trener Vrech odstavljen. Zamenjal ga je Claudio Mian, pod vodstom katerega je ekipa doživela tri zaporedne poraze. Kot vidimo, torej gredo »mo-dro-rumeni« v goste povprečnemu nasprotniku, ki je doslej premagal le Aquileio in igral neodločeno (brez gola) s Primorjem na Proseku.
Kraška ekipa ne bi smela imeti problemov, tudi ker se je doslej dobro odrezala proti vsakemu nasprotniku. Po povprečnem začetku (v prvih treh tekmah je zbrala le tri točke), je bila v preostalih šestih nastopih nepremagana. To serijo namerava nadaljevati tudi v Aiellu, čeprav se zaveda, da bodo domačini, zaradi kočljivega položaja na lestvici, trd oreh. Trener Tul ne bi smel imeti večjih problemov s postavo. Zaradi poškodbe je vprašljiv le nastop Desteja.
Primorje - Muggia
Po petih neodločenih rezultatih so MiljCani prvič zmagali v nedeljo proti Juventini. Muggia si je napredovanje zagotovila v lanski sezoni, ko je končala prvenstvo na drugem mestu C skupine 1. AL in je nato bila uspešna v odločilnih tekmah med drugouvrščenimi ekipami ostalih skupin. Ekipo, ki je letos nekoliko pomlajena, vodi prav tako kot lani Angelo Jarmuzzi. To je nekdanji nogometaš tržaške Ponziane, ki je bila v sezoni 73/74 med glavnimi protagonosti »zgodovinskega prestopa« v D ligo. Po nedeljski zmagi se je morala v taboru miljske enajsterice precej dvignila in zato utegnejo biti gostje za Primorje dokaj nevarni. Prosečani računajo na zmago, kljub temu, da bo imel trener Bidussi nekaj problemov s postavo. Dagri je izključen, Crevatin ni še prebolel poškodbe, proti Ponziani pa se je poškodoval Norbedo. Možno pa je, da se bo na igrišče, po osmih tednih mirovanja zaradi poškodbe, vrnil Lando. Miljčani bodo igrah brez izključenega napadalca Buttija.
Na sliki: Robert Kalc (Zarja/Gaja)
Izjavi po tekmi.
Giorgio	Lorenzi
(Zarja/Gaja): »V prvem polčasu smo igrali precej nezbrano in zaradi tega tudi zgrešili veliko golov. V dragem polčasu pa smo z dobro igro prepričljivo premagali Vesno. Vsekakor ostaja naš glavni nasprotnik ekipa Mosse.«
David Šušteršič (Vesna): »Odigrali smo eno najslabših tekem in zato tudi zasluženo izgubili. Nam pa so manjkali tudi tri standardni igralci, ki bi gotovo pripomogli k bolj izenačenemu derbiju. Vsekakor moramo to tekmo čimprej pozabiti in že v naslednjih kolih popraviti vtis pred domačo publiko.« (Jan Gr.)
Primorje - Opicina 2:0 (1:0)
STRELEC: Bemobi 2.
PRIMORJE:	Trevisan,
Bukavec, Benvenuti, Berga-mini (Slocovich), Bianco, Ambrosi, Emili, Lovrečič, Ostrouška, Bemobi, Romano (Hrovatin).
Proseško moštvo je včeraj po lepi in fer igri zasluženo premagalo Opicino. Za zmago je treba pohvaliti vso proseško ekipo, še posebno pa Bemobija, ki je dal oba zadetka.
DEŽELNO PRVENSTVO
Sangiorgim - Juventina 5:0 (2:0)
JUVENTINA: Peressutti (Donati), Crainich, Livon, Del-la Mora, Federici, Bonavitaco-la, Mikulus, Scacco, Costa, Ferietič, Spigarolo.
Nadaljuje se velika smola Juventine. Včeraj je štan-dreško moštvo ostalo brez vratarja, ker se je poškodval Peressutti. V dragem polčasu " i v desetih, ker je
pa je ostalo ’ bil izključen
. izključen Federici, in visok poraz je bil neizbežen.
Juventina - Lucinico
V taboru štan-dreškega moštva so prepričani, da se bodo prej ali slej izkopali iz krize in predvsem izredne smole, ki se drži ekipe že od začetka prvenstva. Ekipa je za to kategorijo zelo konkurenčna in ima celo več posameznikov, ki bi lahko igrah v višjih ligah.
»Manjkajo le rezultati, s prvimi
1. AMATERSKA LIGA
Sovodenjci in Križani za zmago
Pro Fiumicello in San Lorenzo nista močna
Vesna - Pro Fiumicello
V Križ pride ekipa, ki je lani igrala v tej skupini povpečno, saj je z 39 točkami pristala šele na 10. mestu lestvice. Tudi letos je začela slabo. Toda po dveh zaporednih porazih se je s serijo šestih pozitivnih rezultatov prebila do 5. mesta lestvice. V nedeljo pa je doma klonila pred So-vodnjam in tako zdrknila na 10. mesto. Gostje zato upajo, da ne bodo izgubiti. To pa ne bo tako enostavno, predvsem če upoštevamo, da je Vesna doslej dobesedno nadigrala vsakega nasprotnika.
Križani predstavljajo pravo presenečenje tega prvenstva. Se najbolj optimistični navijač prav gotovo ni predvideval, da bo Vesna v prvih devetih tekmah zbrala kar 23 točk. Prav zato so »plavi« sami na vrhu lestvice in z zmago danes to prednost lahko še povečajo, ker igrata Isonzo in Fu-tura (konkurenta za vrh lestvice) v gosteh.
Trener Nonis ne bi smel imeti težav pri izbiri postave. Zaradi poškodbe bo gotovo odsoten le Sedmak, vsi ostali pa bi morali biti na razpolago.
Sovodnje - San Lorenzo
Po lepem uspehu v gosteh proti Pro Fiumicellu bo Sovodnje danes igralo doma proti San Lorenzu, ki gotovo ne sodi med boljšimi ekipami tega prvenstva, saj je s 7 točkami na 13. mestu lestvice. Na novembrski borzi se je moštvo okrepilo s tremi novimi nogometaši in ekipa je v nedeljo osvojila prvo zmago doma proti moštvu Edile Adriatica.
Sovodnje bodo igrale brez izključenih Cecottija in Marina Pe-teanija, kar se bo ekipi gotovo poznalo. Vseeno pa ima trener Trentin na voljo nekaj menjav, ki bodo gotovo zapolnile ti vrzeh. Sovodenjci so na današnjem srečanju favoriti, seveda če bodo igrah kot v prejšnjem kolu. Čeprav so ostati že po uvodnih minutah v desetih, so vseeno zmagati, saj so pokazali zvrhano mero požrtvovalnosti in borbenosti.
Tak pristop do tekme pričakujejo sovodenjski navijači tudi danes.
2. IN 3. AMATERSKA LIGA / DERBI TOKRAT V BAZOVICI
Kras boljši, Zarja Gaja pa se ne predaja
Opogumljena Mladost v Vilešah - Breg z enim od favoritov - Primorec proti Sagradu
Villesse - Mladost
Mladost danes gostuje v Vilešah, kjer se bo spoprijela z domačo ekipo, ki ima točko manj od Doberdobcev, zato pa tudi potrebuje točke, da bi se ne že sedaj znašlo v nevarnih vodah. Doberdobci bodo nastopili s popolno postavo. Nedvomno prihod Vitturel-lija je za ekipo veliko pomenil. Moštvo je predvsem v napadu bolj učinkovito, saj ta nogometaš, ki je prej igral pri Sovodnjah, odlično »zalaga« prednjo vrsto z asistencami. To je še najbolj izkoristil Peeter Gergolet, ki je spet našel pot do gola. Naj omenimo, da je v deželnem pokalu Mladost že premagala današnjega tekmeca, in to kar s 3:0. Tedaj sta bila uspešna Caiffa z dvema zadetkoma in Peter Gergolet z enim golom.
Breg - Villanova
Gostje, ki so startali kot glavni favoriti za napredovanje, so po sedmih tekmah na 3. mestu lestvice, s štirimi zmagami in nedeljskim neodločenim rezultatom s Chiarbolo. Villanova se je že lani dobro odrezala. V tej skupini je zasedla 5. mesto s 38 točkami. Letos pa je že doživela dva poraza in bo zaradi tega v Dolini igrala zagrizeno, ker noče zapravljati točk, saj mora zasledovati Roianese in Portuale. Prav zaradi tega računajo gostje vsaj na točko. Breg, ki ima na lestvici tri
točk manj od Villanove, bi se morda proti tako kotirani ekipi sprijaznil tudi z delitvijo točk. To pa tudi zato, ker trener Tron tokrat ne bo mogel računati na vse nogometaše. Canelli je v dvomu zaradi poškodbe, ki jo je utrpel med derbijem z Mladostjo, Vuk je izključen, pri gostih ne bosta igrala izključena Sacilotto in Gratton.
Primorec - Sagrado
Trebenci bodo drugič zaporedoma igrali na domačih tleh, kjer že devet mesecev niso prišli do zmage. Prejšnjo nedeljo so sicer po dolgi suši le izbojevali točko in zato so navijači optimisti, saj so igralci Pirmorja vendarle prebiti led.
Moštvo iz Sagrada tudi letos, po lanskem povprečnem prvenstvu v skupini E (11. mesto, 28 točk), ne navdušuje. Po štirih zaporednih porazih je do drugega prvenstvenega uspeha prišlo v nedeljo proti, vsaj na papirju, solidni ekipi Zaule. Kot zanimivost naj dodamo, da je bilo ravno v nedeljo prvič, ko Sagrado ni dobil gola. Doslej jih je prejel kar 16, dal pa jih je 11. Iz tega lahko sklepamo, da gostje igrajo precej odprto in bodo zato morati Trebenci odgovoriti s primemo taktiko. Skoda le, da v tem dvoboju ne bo moral trener Leone računati na izkušenega Perlitza, ki je po nedeljski izključitvi dobil dvone-
deljsko prepoved igranja.
3. AMATERSKA LIGA
Zarja/Gaja B - Kras
V Bazovici bo na sporedu derbi med združeno ekipo in Krasom, ki je zaradi nedeljskega počitka zdrknil na 5. mesto mesto lestvice. »Modro-ru-meni« pa so v sedmih tekmah zbrati le štiri točke, kar bi dalo slutiti, da gredo napovedi derbija v prid Krasa. V resnici pa ni tako, ker dobro vemo, da nogometaši v derbijih podvojijo moči in zato je težko pripisati prednost eni ati drugi ekipi. Vsekakor pa smo prepričani, da bomo danes v Bazovici prisostvovali napetemu in z agonističnega vidika prav gotovo privlačnemu dvoboju.
RerisB-BregB
Rezervno moštvo Brega bo igralo proti drugi postavi Pierisa, H je poleg visoke zmage (6:1) nad Unionom in uspeha (3:1) s Servolo doživela štiri poraze. V nedeljo je Pieris klonil celo proti poprečnemu Venusu in dodali bi še, da v zadnjih treh tekmah sploh ni dal gola. Brežani pa so po medlem začetku v zadnjih treh nastopih zbrali sedem točk. Računajo zato nadaljevati s pozitivno serijo, kar pomeni, da ciljajo vsaj na točko, pa čeprav igrajo v gosteh.
(Bruno Rupel)
PIRAN / 15. PIRANSKI DNEVI ARHITEKTURE
Letošnje srečanje posvečeno Artiitekturi osebnega izraza
V Piranu so se v petek začeli tradicionalni Piranski dnevi arhitekture. Tokratno, že petnajsto srečanje, poteka pod naslovom Arhitektura osebnega izraza. Dnevi se bodo končali jutri s podelitvijo devetih nagrad Pirane-si, za katere se bodo potegovali projekti, predstavljeni na razstavi v Mestni galeriji Piran. Omenjeno razstavo je odprl minister za kulturo Jožef Školč.
Piranski dnevi arhitekture pa so se popoldne začeli s pozdravnim govorom piranskega župana Franka Fi-čurja in predavanji predsednika organizacijskega odbora Piranskih dnevov prof. Vojteha Ravnikarja, finskega arhitekta Kristi ana Gullichsena ter beneškega arhitekta Romana Burellija. Profesor Ravnikar je ob diapozitivih med drugim razmišljal o projektu prenove oziroma dodajanja potrebnih prostorov muzeja Pra-do. Gullichsen, ki je kot mlad arhitekt delal v pisarni arhitekta Alvarja Aalta, je v predavanju z naslovom Arhitektura je slon ugotavljal, da je arhitektura večna, le tehnologija se spreminja. Zadnji predavatelj italijanski arhitekt Romano Burelli - po naslovu njegovega predavanja Arhitektura osebnega izraza so poimenovali celotno srečanje v Piranu - pa je dejal, da smo včasih govorili o arhitekturi spomina, o arhitekturi amnezije, o arhitekturi mesta in o arhitekturi brez mesta, danes pa govorimo o arhitekturi in shovvbusinessu. (STA)
30 let FS Emona
LJUBLJANA - Folklorna skupina Emona, ustanovljena leta 1967 v Šiški, je v tridesetih letih delovanja ponesla bogastvo in raznolikost slovenskega ljudskega iztrocila po vsej Evropi, do Egipta in Koreje, letos pa tudi v ZDA; na drevišnji slovesni akademiji v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma se bo FS Emona predstavila s programom pesmi in plesov več slovenskih pokrajin ob spremljavi dveh orkestrov, narodnega in tambu-mškega, ki bosta nastopila tudi samo-stojno.Obiskovalci se bodo lahko prepričali o tem, da skupina ohranja plese v čimbolj izvirni obliki, kar velja tudi za narodne noše, ki so izvirne ali pa izdelane po izvirnih. Program akademije so pripravili Tomaž Bole, Alenka Bergant in Simon Stefan, orkestra vodita Andreja Komhauzer in Marko Kmetič, gost večera pa bo oktet Orfej iz Iške vasi. (STA)
Umrl Michael Hutchenc
SYDNEY - V nekem hotelu v Sydneyju so včeraj našli mrtvega pevca slavne avstralske rock skupine INXS Michaela Hutchenca.Policija vesti o Hutchenceovi smrti še ni potrdila. Po nekaterih trditvah naj bi se pevec obesil v hotelski sobi luksuznega hotela Bitz Carlton v Syd-neyju. Avstralski radio ABC je, kot navaja jugoslovanska agencija Tanjug, poročal, da je Hutchence umrl zaradi prevelikega odmerka mamil, medtem ko se je po poročanju drugih radijskih postaj pevec skupine INXS obesil.
Hutchence, ki je živel z nekdanjo soprogo pevca Boba Geldofa Paulo Yates, s katero sta imela tudi otroka, je v Avstraliji pripravljal turnejo ob 20. obletnici delovanja svoje skupine.
Pevec slovite avstralske skupine, čigar stil so pogosto primerjali s stilom rock zvezdnika Micka Jaggerja in pevca skupine The Doors Jima Morrisona, je bil aretiran 18. oktobm zaradi posedovanja mamil. (STA)
Milva z »novim Brechtom<
V	sredo zvečer bo v okviru videmske gledališke sezone Teatro Club nastopila Milva. V novem gledališču Giovanni da Udine bo Milva predstavila »novega Brechta«. Gre za recital Brechtovih songov, ki jih je Milva že velikokrat interpretirala, vendar je predstavo Non sempre splende la luna na novo pripravil režiser Giorgio Strehler. Predstava, za katero vlada veliko pričakovanje, bo na sporedu samo v sredo, in sicer z začetkom ob 20.45.
V	tokratnem izboru je Strehler upošteval predvsem mladostna Brechtova dela, ob njem pa je v predstavo uvrstil še skladbe Fiorenza Carpija, Paula Dessaua, Hannsa Eislerja, Hansa-Dieterja Hosalle in Kurta VVeilla. Milvo, ki sodi med najboljše interprete Brechotvih songov nasploh, bodo spremljali glasbeniki Beppe Moraschi, Bruno Poletto in Federico Ulivi.
BTP
BUONI DEL TESORO POT .TF.NNAT .1 S TRILETNO IN DESETLETNO ZAPADLOSTJO
■	Obveznice se koristijo: triletne obveznice BTP s 15. septembrom 1997 in zapadejo 15. septembra 2000; desetletne obveznice BTP pa s 1. novembrom 1997 in zapadejo 1. novembra 2007.
■	Triletne obveznice nudijo letno 5,50% bruto obresti, desetletne pa 6%. Obresti so izplačljive dvakrat letno za vsako leto trajanja posojila; 15. marca in 15. septembra za petletne; 1. maja in 1. novembra za desetletne za vsako leto trajanja posojila.
■	Dohodki vrednostnih papirjev, za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. odloka 239/96, so podvrženi davčnemu odtegljaju v višini 12,50%.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene. Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dTtalia, pri bančnih zavodih in drugih pooblaščenih operaterjih do 13.30 dne 26. novembra.
■	Triletne obveznice BTP se koristijo s 15. septembrom 1997, desetletne obveznice BTP pa s 1. novembrom 1997; ob vplačilu (1. decembra) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznice bo vsekakor vnovčil cel kupon, neto po odbitku davčnega odtegljaja za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. odloka 239/96.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija na osnovi Min. odloka z dne 9.7.1992 (Določila za prozornost v operacijah za plasiranje državnih vrednotnic).
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	BTP se uradno kotirajo.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
FURLANUAsJULIJSKA KRAJINA TRST
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98
Danes, 23. t. m., ob 16. uri (red D) predstava Vittoria Gassmana »Bugie sincere«. Nastopajo Ugo Pagliai, Paola Gassman in Virgilio Zernitz. Predstava v abonmaju: odrezek 2 - rdeč.
Jutri počitek, ponovitev v torek, 25. t. m., ob 20.30 (red prost).
Pri blagajni gledališča je v teku predprodaja vstopnic za predstavo »Le sedie«, ki bo na sporedu od 2. do 7. decembra - v abonmaju: odrezek 5 rumen (urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih), v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30,15-19).
Gledališče Verdi
Operna in baletna sezona 1997/98
V	torek, 25. t. m., ob 20.30 (red E) opera »Don Carlo« v izvedbi orkestra, zbora, in baletnega ansambla Gledališča Verdi. Orkester vodi VVoldemar Nelsson.
Ponovitev v petek, 28. t. m., ob 20.30 (red F). Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih). Pri blagajni je v teku predprodaja vstopnic za opero »Romeo in Julija«, ki bo na sporedu od 2. decembra.
Gledališče Cristallo - La Contrada
Danes, 23. t. m., ob 16.30 zadnja ponovitev komedije »Soap« v izvedbi gledališke skupine La Premiata Ditta.
V	četrtek, 27. t. m., ob 16.30 premiera otroške igre »11 piccolo elefante« R. Kiplinga. Režija Paolo Bpnaldi. Nastopata Gualtiero Giorgini in Nikla Panizon.
FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA
TRST
Glasbena matica
vpisuje abonmaje za koncertno sezono 1997/98 vsak dan, razen sobote na GM, Ul. Manna 29 (tel. 418605) od 10. do 12. ure.
V	torek, 2. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu koncert, na katerem bosta nastopila Igor Ma-linovski (violina) in Tamami Muramatsu (klavir). Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98
Jutri, 24. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert Kvarteta Arditti. Na programu Ligeti, Bartok in Ravel.
Kavarna San Marco
V	torek, 25. t. m., ob 21. uri, v okviru srečanj »Improvvisazioni artistiche«, bo na sporedu srečanje z Giovanno del Giudice o knjigi »II diario di Augusta F« ter ob glasbeni spremljavi Elise Frausin.
Gledališče Miela - Kdo so drugi...
V	petek, 28. t. m., ob 21. uri, koncert Vlada Kreslina in Beltinske bande.
Vila Primc
V	četrtek, 27. t. m., ob 20.30 koncert zbora Resonet, ki ga vodi Aleksandra Pertot.
Športna palača Palasport
V	soboto, 29. t. m., ob 21. uri celovečerni koncert, na katerem bo nastopil Nek. Predprodaja vstopnic pri Utat v Pasaži Protti.
OPČINE
Prosvetni dom
* Danes, 23. t. m., ob 18. uri zaključni koncert Openskih glasbenih srečanj. Nastopila bosta Stanko Praprotnik (prva trobenta Simfoničnega orkestra RTV Slovenije) in Luca Ferrini (klavir).
FURLANUAslULIJSKA KRAJINA
TRST
TK Galerija - Tržaška knjigama: v sredo, 26. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Deziderija Švare.
Miramar - Konjušnica: do 30. t. m. je na ogled velika razstava o zgodovini Dačanov. Obiščete jo lahko vsak dan od 9. do 17. ure; ob nedeljah ob 11. uri, ob 14.30 in ob 15.30 vodeni obiski razstave.
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Galerija Torbandena: do 31. decembra razstavlja Edo Murtič. Urnik ogleda: od ponedeljka do sobote 10-13, 16-20.
Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: jutri, 24. t. m., ob 17.30 otvoritev razstave o Skedenjski železarni; sledili, bosta otvoritvi razstav v Tergesteu in v škedenjskem etnografskem muzeju.
Sedež turistične ustanove (Ul. S. Nicolo 20):
jutri, 24. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Patrizie Delbello.
Muzej Revoltella: razstava »Carlo Ciussi. La pittura come urgenza ed emozione 1947 -1997« bo zaradi izrednega zanimanja odprta do 23. t. m.; danes, 23. t. m., bo ob 11. uri vodila razstavo dr. Susanna Gregorat.
Ljudski vrt - Paviljon ARAC: Se danes, 23. t. m. je odprta razstava ob 100-letnici rojstva umetnika Roberta Hlavatyja. Na ogled od 10. do 13. in od 16. do 19. ure.
Galerija Cartesius: do 27. t. m. razstavlja slikar Bruno Ponte.
Kavarna S. Marco: na ogled je razstava filmskih plakatov Isodora Brizzija.
Art Gallery (Ul. S. Servolo 6): do 29. t. m. razstavlja madžarski slikar Janos B. Toth. Pedagoški licej A.M. Slomšek (Ul. Caravaggio 4): do 29. t. m. je na ogled razstava foto-
Pri blagajni gledališča Cristallo, pri UTAT v Pasaži Protti, na šolah, pri sindikatih in raznih ustanovah lahko podpišete nov abonma. Zg.informacije tel. 390613.
Gledališče Miela - Kdo so drugi...
V	petek, 28. t. m., bo ob 18. uri, okrogla miza »Pluralizem kultur: protistrup nacionalizmom, partikularizmom in odcepitvenim gibanjem«.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98
V	torek, 2. in v sredo 3. decembra, ob 20.30 se bo Stalno gledališče FJK predstavilo z delom »Sladka Irma« v režiji Antonia Calende. Nastopajo Daniela Giovanetti, Fabio Camilli, Paolo Triestino in Gian.
Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 - 494368/494365).
GORICA
Kulturni dom
Jutri, 24. t. m., ob 20.30 film »Che Guevara« - sledila bo razprava.
V	torek, 25. t. m., ob 20.30 v okviru prireditev »Kdo so drugi...« gostuje gledališče Miela s predstavo »Merima«.
VIDEM
Nuovo Teatro Giovanni da Udine
V	sredo, 26. t. m., ob 20.45 recital Mi Ive »Non sempre splende la luna«. Režija Giorgio Strehler.
V	četrtek, 18. decembra, ob 20.45: gledališka predstava »Medea« v izvedbi Teatro de gli incamminati. Režija Luca Ronconi.
Konzervatorij G. Tartini
V	torek, 25. t. m., ob 20.30 bo v okviru koncertov Sodobni Trst - Dialogi z umetnostjo srednjevzhodne Evrope, nastopil Trio Argentino.
GORICA
Kulturni dom
V	petek, 28. t. m., ob 20.30 nastop New Svving Quarteta.
Kulturni center Lojze Bratuž
Danes, 23. t. m., ob 16. uri 39. revija goriških pevskih zborov Cecilijanka.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98
V	sredo, 17. decembra, bo ob 20.30 nastopil Trio Lortie-Lysy-Berick. Na programu Schubert, Mendelssolm-Bartholdy, Brahms. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča (umik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu.
VIDEM
Teatro Nuovo Giovanni da Udine
V	petek, 28. t. m., ob 20.45 nastop orkestra Kre-merata Baltica. Direktor in solist Gidon Kremer.
SLOVENIJA
KOPER
Koncertna sezona Društva prijateljev glasbe
Jutri, 24. t. m., ob 20. uri (sinji abonma) bo v Palači Gravisi - Barbabianca nastopil Trio Argentino iz Argentine.
grafij od leta 1947 do danes. Na ogled vsak delavnik od 8. do 14. ure.
Studio Tommaseo: do 30. t. m. razstavlja Mikulas Rachlik.
Gledališče Miela - Kdo so drugi...: v sredo, 26. t. m., ob 18. uri otvoritev fotografske razstave. Razstavlja Sebastiao Salgado »Podobe, tragedije in upanja«.
OPČINE
Zadružna kraška banka: do 30. t. m. je na ogled 1. skupna razstava kraških ustvarjalcev »Skupaj na Opčinah«. Urnik ogleda: 10-13, 15-19, ob nedeljah 10-12.
SESUAN
Sedež turistične ustanove: razstavlja Luigi Perelli.
BOLJUNEC
Sprejemni center pri gledališču F. Prešeren:
na ogled je razstava Marjana Mušiča.
GORICA
Kulturni dom: na ogled je razstava Bogdana Butkoviča.
Galerija Ars v Katoliški knjigarni: do 6. decembra razstavlja slikarka Klementina Golja.
GRADIŠČE
Galerija Luigi Spazzapan: do 30. t. m. je na ogled razstava Spazzapan - iz zbirke goriške Casse di Risparmio.
ČEDAD
Občinska izpostava B.go di Ponte: do 30. t.
m. je na ogled razstava »Drugi v Alpah«.
PASSARIANO
Villa Manin: do 11.1.1998 je na ogled zgodovinska razstava »1797 - Napoleone a Cam-poformido«.
TV SPORED ZA DANES
Nedelja, 23. novembra 1997
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Kotiček TV dnevnik Športna tribuna Slovenski film: Vrnitev (r. Anton Tomašič)
BORIS S.

popravila TV - VER antene - SAT
Ul. degli Alpini 91 OPČINE
^ Telefon: (040)214871
S
RAI 1
6.00
6.40
7.30
8.00
8.30
10.00
10.45
11.45
12.20
13.30
14.00
18.00
18.10
19.50
20.00
20.25
20.30
22.40
22.45
23.45 0.20
Aktualno: Euronevvs Dokumenti: Grizzly Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Del Buono), vmes risanke Variete: Otok Rimba Variete: La banda dello Zecchino (vodita Ales-sandra Bellini in Marco Di Buono), vmes nan.. Skrivnostni svet Alexa Mačka in risanke Princesa Sissi
Aktualno: Linea verde orizzonti - Zelena Črta (vodi Sandro Vannucci) Masa
Nabožna odaja: Sedmi dan
Aktualno: Linea verde Dnevnik
Variete: Domenica in... (vodijo Fabrizio Frizzi, Antonella Clerici, Gian Piero Galeazzi)
Dnevnik
Športna oddaja: 90. minuta
Vremenska napoved Dnevnik Športne vesti TV film: Mio padre e in-nocente (krim., It. ’97, r. V. verdecchi, i. M. Dapporto, D. Becker, M. Lunghi) Dnevnik
Aktualno: TV 7 (vodi Bruno Vespa)
Aktualno: Milleunteatro (vodi Vittorio Gassman) Nočni dnevnik, 0.45 Zapisnik, horoskop, vremenska napoved
RAI 2
7.00
7.05
10.05
11.05
11.30
13.00
13.30 14.10
15.00 16.40
18.05 18.55
19.00
20.00
20.30 20.50
22,30
23.15
23.35
0.05
1.00
Jutranji dnevnik Variete: Jutro v družini (vodita T. Timperi in S. Martone), vmes (7.30, 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik Nedeljski Disney Nan.: Blossom Variete: V družini Dnevnik, 13.20 Tg2 Mo-tori
Aktualno: Telecamere Nan.: Dark Skies (i. Erič Glose, Megan Ward) Film: Bastogne (vojni, ZDA ’49, i. Van Johnson) Nan.: J.G. Avvocati in di-visa - senca Tg2 Dosje
Vremenska napoved Domenica sprint, vmes IP v košarki
Risanke: Tom in Jerry Dnevnik Tg2 Film: Super Mario bros. (fant., ZDA '93, i. Bob Hoskins, D. Hopper) Variete: Macao Dnevnik-Volitve, vreme Rubrika o židovski kulturi: Sorgente di vita Dok.: Do konca sveta -Nasveti za leto 2000 Glasb, oddaja: Replay
Jik RAI 3
6.00
8.30 10.20
11.40
13.00
14.00
14.25
16.35
17.15
17.45
18.50
20.00
20.30
20.40
22.25
23.30
23.50
0.20
0.30
2.10
Variete: Fuori orario Dober dan, glasba!
Film: Toto al Giro d’ Ita-lia (kom., It. ’49)
Dok.: Geo & Geo
Šport: QueIIi che aspet-
tano...
Deželni dnevnik, vreme, 14.15 dnevnik Šport: Quelli che il cal-cio... (vodi Fabio Fazio) Stadio sprint
Nan.: Neverjetne zgodbe Glasba: The Doors Vreme, dnevnik, deželne | vesti, športne vesti Aktualno: On the Road Variete: Blob Oddaja o zdravju: Elisir -Pod mikroskopom (vodi Michele Mirabella)
Šport: Športna nedelja Dnevnik, deželne vesti Športna nedelja (2. del) Dnevnik, vremenska napoved
Variete: Fuori orario Film: Come vinsi la guerra (kom., ZDA '26, r.-i. Buster Keaton)
S? RETE 4
ITAUA 1
(T Slovenija 1	Slovenija 2
	Nan.: VVings, 6.30 Sod-		Otroški variete, vmes		Vremenska panorama		Euronevvs
	nik ponoči, 7.00 Z odpr-		nan. in risanke ter varie-		Včeraj, danes, jutri		Tedenski izbor: V vrtincu
	tim srcem, 8.00 Pregled		tej a Bim Bum Bam		Ozare (ponovitev)		Lahkih nog naokrog
	tiska		Variete: Magazine, ri-		Otroški pr.: Čebelica		Zlata šestedeseta: Nostal-
	Aktualno: Naturalmente		sanke, 9.25 La nostra in-		Maja, 8.45 Ziv žav, 9.35		gija z beatniki - Neca
	su Rete 4		viata Manuela, risanke		Nanizanka:	Spre-		Falk
	Nedeljski koncert		SP v smučarskem teku:		minjajoei stroj (Poljska)		Nad.: Pacific Drive
	Maša		Štafeta 4x5, ženske		Poročila		Rapsodija na Paganinije-
	Aktualno: La domenica		Odprti studio		Umetnost petja (1. del)		vo temo
	del villaggio, vmes		Šport: Vodic nogometne-		Poljudnoznanstvena se-		Balet; Tezej in Ariadna
	(11.30) dnevnik		ga prvenstva (vodi Alber-		rija: Divja Avstralija		Agencija
	Dok.: L’ altro azzurro		to Brandi)		Obzorja duha		Tenis: Open Slovenije
	Dnevnik Tg4	BnBSI	SP v smučarskem teku:		Dlan v dlani		Košarka NBA Action
	Film: 11 boss e la matrico-		Štafeta 4 x 10, moški		4X4		SP v smučanju
	la (kom., ZDA '90, i. M.	IhTmI	Variete: Volevo salutare		Poročila		Nad.: Pacific Drive (73.)
	Brando, M. Broderick)		(vodita Albertino in Linus)		Ljudje in zemlja		Včeraj, danes, jutri
	Nan.: Chicago Hospital	SEJEM	SP v smučanju: ženski		Videostrani		Valižanska nadaljevanka:
	(i. Hector Helizondo)		slalom, 1. tek		Poročila		Svilena obleka (r. Gareth
	Dnevnik, vreme		Variete: Benny Hill		Film: Zlomljena sulica		Llovd VVilliams)
	Variete: Game Boat		Nan.: I vicini di časa		Obzornik		SP v smučanju
	Variete: Campioni di bal-		Odprti studio, vremenska		Nan.: Zmenki (ZDA, 12.)		Alpe Jadran
	lo (vodi Amadeus)		napoved, 19.50 Fatti e		Po domače		Dok: Veliki mitit in skriv-
	Film: La natura ambigua		misfatti		Po dolgem in počez:		nosti 20. stoletja (VB)
	delPamore (dram., Kan.		Nan.: Piccoli brividi		Šempeter in...		Šport v nedeljo
	'93, i. T. Gibson)		Variete: Mai dire gol,		Včeraj, danes, jutri		Pihalni orkester Logatec
	Nedeljski koncert		vmes (20.55) SP v		Risanka, 19.15 Loto		Tok Noe Tok
			smučanju: ženski slalom,		TV Dnevnik, vreme, šport		
			2. tek		Zrcalo tedna,20.20 Zoom		
8 CANALE 5			Športna oddaja: Pressing (vodi Raimondo Vianel-		Predsedniške volitve Včeraj, danes, jutri	SE Koper	
			lo)		Poročila, vreme		
			Italija 1 Šport, šport		Film: Steklina (Kan.)		
	Na prvi strani		Film: 5 matti vanno in				Tenis: Nika Crystal Cup,
	Jutranji dnevnik Tg5		guerra (kom., Fr. '74, i.				nato film: L’ eredita dello
	Nabožna oddaja: Le fron-		Les Charlots, J. Seiler)		TV PRIMORKA		zio buonanima (It. ’34),
	tiere dello spirito						sledi film: Slonokoščena
	Aktualno: Anteprima						mrzlica (ZDA ’55, i. R. Ur-
	(vodi Fiorella Pierobon)	S TELE 4					quhart, S. Stephen)
	Dokumenti: Diario di viag-				15.00 Videostrani	H	Program v slov. jeziku:
	gio (oddaja o potovanjih in				Odbojka: Salonit-Sislev	M	TV Poper
	naravi)				Stopinje do znanja	B	TV dnevnik, vreme, šport
	Nan.: Papš Noe (i. Daniel		Triestina News		50 let odbojkarskega klu-	B	Nan.: Štiri pod dežnikom
	Hugh Kelly), 12.00 Časa		Kotiček zdravja		ba Salonit Anhovo	m	Vesolje je, 20.30 Istra in...
	Vianello	RTm	La sfera di cristallo		Varnost pri delu	Mg	Istrska nan.: Kljuni, zrahe
	Dnevnik		Nan.: FBI		Film: Senca smrti		in «rebekini»
	Variete: Buona Domenica	m	Aktualna kronika		Napovednik, videospot		Nan.: Joe Forrester
	(vodijo Maurizio Costan-		Komedija v narečju: Pachi		VeCer duhovnih pesmi		TV Dnevnik, vreme
	zo, Paola Barale, Claudio		d’ America virgola...		Narodnozabavna glasba		Športni dnevnik
	Lippi, Enrico Papi, 1.		Nan.: First and Ten		Sebrelje (reportaža)		SP v smučanju
	del)	RIB	Glasba: Musichiamo		Film: Pekel v vesolju		TV Dnevnik-Vsedanes
18.15
18.45
20.00
20.30
22.30
0.20
1.00
3.00
Nan.: lo e la mamma (i. Delia Scala, Gerry Scotti) Variete: Buona domenica Dnevnik TG 5 in vreme Film: Avvocato Porta (kom., It. '97, r. Franco Giraldi, i. Gigi Proietti, Omella Muti, 1. del) Aktualni oddaji: Target -Anno zero (vodi Gaia De Laurentiis), 23.30 Nonso-lomoda (vodi Alef Jni-fen), 0.05 Cattivi maestri (vodi Paolo Liguori) Film: Blow up (dram., VB '66, r. M. Antoniom, i. Vanessa Redgrave) Nočni dnevnik Nan.: Hitchcock
0 MONTECARLO
19.30, 22.35, 0.55 dnevnik, 12.10,18.15 Šport Papežev blagoslov Nanizanka
Film: La guerra segreta (vojni. It. '65, i. H. Fon-
_____da, Annie Girardot)
Q Variete: 1. tekmovanje v ■ italijanskem jeziku Šport: Goleada By Športna oddaja: Crono M Film: Le quattro piume
14.25
11.55
13.10
14.10
OVEN 21. 3. - 20. 4.: Slabo počutje je tudi tokrar\ psihičnega izvora in nic ne bo pomagalo, Ce si boste pred težavami zatiskali oci. Z denarjem tokrat ne bo težav, skušajte ga tim bolj pametno naložiti.
BIK 21. 4. - 20. 5.: Veliko boste razmišljali o svojih Čustvih, a to ne bo rešilo vaših težav. Pozabite za trenutek na druge in se posvetite sebi. Obiščite nekega starega prijatelja.
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Zadnje čase ste do drugih izredno kritični. Sicer tudi sami sebi ne prizanašate, toda nasveti, ki jih delite drugim, ponavadi prinašajo samo slabo voljo.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Prav zdaj ste izredno odporni in polni moti. Prehladi vam ne pridejo do živega, pa čeprav nic kaj dosti ne skrbite za svoje zdravje. Krepi vas predvsem veselje in optimizem.
"\
Radio Trst A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00	Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Mladinski oder: Soviča Oka (S. Makarovič, r. L. Lombar); 10.15 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba (T. Florjane); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Krčmarica Mirandolina (C. Goldoni, prev. S. Trdina, r. Jl, P,gvše); 15.00 Iz Krajevnih stvarnosti (1. del); 15.30 Šport in glasba; 17.00 Poročila;
17.05	Iz krajevnih stvarnosti (2. del), nato Zabavna glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 -104,3- 107,6 MHz)
8.30,	10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 7.15 Otvoritev; 7.30 Kmetijska oddaja; 7.45 Glasb, utrinek; 8.00 OKC obveščajo; 8.30 Jutranjik; 8.50 Zvočna reklama; 9.30, 10.00, 11.00 Primorski kraji in
ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 13.30 Šport in glasba; 15.30 DIO; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Humoristična odd.: Du jes?; 19.00 Dnevnik; 19.30 Večer večnozelenih s T. Pircem; 22.00 Zrcalo dneva, nato Iz naše diskoteke; 0.00 Nočni pr.
Radio Koper
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15,
12.30,	19.30 Dnevnik; 7.50 Horoskop; 8.05 Ballate e sballate; 9.00 Kulturna poročila;
9.30	V knjigarnah; 10.00 Kino-Gledališče; 10.15 Sigla single;! 1.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Šport; 13.40 Bella Bellis-sima; 14.30 Ferry šport; 17.33 Lestvica LP;
18.30	Pripoved; 19.00 F. Schubert; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik, Šport; 20.00 RMI.
Slovenija 1
5.00,	6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00.	17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6,50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika;
8.05	Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 9.35 Veseli tobogan; 11.05 Poslušalci čestitajo;
12.05	Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 Pod lipo domačo;
17.05	Reportaža; 17.35 Minute za; 18.05 Detektivka; 18.35 MePZ GM iz Ljubljane;
19.30	Predsedniške volitve, vmes 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.30 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 -■ori, doli; 10.35 Gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Stergo ergo; 13.00 Športno popoldne. Gost izbira glasbo, zimzelene melodije, nogomet;
15.30	DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.45 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.25 SPOT-480; 22.30 Drugi val,
Slovenija 3
8.00.	10.00.11.00.13.00.14.00.18.00 Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.00 Solisti in orkestri; 11.05 Orkester Gevvandhaus; 13.05 APZ T. Tomšič; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16,05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma potopisi; 19.30 Cerkvena glasba;
20.00	Sedmi dan; 20.15 Operna in omorna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 VokaF no-instrum. glasba; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koroška
6.08-7.00 Dobro jutro. Koroškal-Guten Mor-gen, Karnten - Duhovna misel (H. Kelich); 18.00-18.30 Glasbena oddaja.
LEV 23. 7. - 23. 8.: Pred vami je zelo uspešno in plodno obdobje. Intuicija vas bo vodila po pravi poti. Zagrabite za priložnost in zaupajte v svoje sposobnosti. Končno ste našli sreCo tudi v ljubezni.
DEVICA 24.8. - 22.9.: Komajda sledite samemu sebi, ko vsak dan hitite sem ter tja. Ste vi gospodar te dirke ali ne? Malo se umirite in dobro razmislite, kako želite preživeti naslednji dan.
TEHTNICA 23. 9. - 22. 1 o.: Ob pogledu na dosedanje uspehe vam bo srce veselo poskočilo. V želji, da bi v tem obdobju cim vec užili, boste morda malo pozabili na dolžnosti in postali bolj površni.
ŠKORPIJON 23.10. - 22. 11.: Planeti vam prinašajo dovolj energije. Prišel je pravi trenutek, da se izkažete. Prerastite napake, zaradi katerih ste imeli v zadnjih tednih precej težav.
STRELEC 23.11.-21.12.: Manjka vam poguma, zato raje prepuščate toku časa, da naredi svoje. Toda nekaterim odločitvam, hvala bogu, ne bo mogoče ubežati. Časa za razmislek imate dovolj.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Veliko boste med ljudmi, saj ste željni poštenega prijateljskega pogovora. Pri njih bi radi našli razumevanje in spodbudo za načrte, v katere še sami niste prepričani.
VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Na poklicno področje vlagate veliko truda, a vse kaže, da tega nihče ne opazi. Ne obupajte! Kmalu boste spoznali, da sodelavci cenijo vaše delo.
RIBI 20. 2. - 20. 3.: Spodbuda bo prišla ravno ob pravem Času. V dvoje vam bo lepše izpeljati zamisli, ki na vsak način veliko obetajo. Tistega, ki vam bo šepetal sladke besede, ozmerjajte za hinavca!
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
20.50
Gustav TV DNEVNIK Športna tribuna
® RAI 1
6.30
6.45
9.35
11.05
12.25
12.35
13.30
14.05
14.25
15.20
15.50
17.50
18.00
18.10
18.45
19.30
20.00
20.40
20.50
22.45
22.50
0.15
Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Clerici, Maurizio Losa), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik. 7.35 gospodarstvo Film: Una cittd divisa (dram., ZDA ’92, r. D. Pe-trie, i. Michael Tucker, Carole Galloway) Aktualna oddaja o vrtnarstvu: Verdemattina (vodita Luca Sardella in Janira Majello), vmes (11.30) dnevnik Vreme in kratke vesti Nan.: Gospa v rumenem -Skrivnsot spovedi (i. Angela Lansbury)
Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Variete: Fantastico piu (vodi Milly Carlucci) Nanizanka: Una famiglia come tante
Aktualno: Evropski dnevi
Mladinski variete: Solle-tico, vmes nan. Zorro in risanke (vodita Elisabetta Ferracini, Mauro Serio) Danes v parlamentu Dnevnik
Aktualno: Primaditutto Variete: Colorado (vodi Alessandro Greco) Vremenska napoved Dnevnik in šport Aktualna odd.: L’ inviato speciale (vodi Piero Chiambretti)
TV film: Mio padre e in-nocente (i. M. Dapporto, R. Alpši, M. VVertmiiller) Dnevnik
Aktualno: Porta a porta (vodi Bruno Vespa)
Nočni dnevnik
RAI 2
	Nad.: Zelene jagode
	Jutranji Go cart: risanke, 9.20 nan.: Lassie
	Protestantizem
	Nad.: Quando si ama, 10.20 Santa Barbara
	Tg2 Medicina 33
	Dnevnik in vreme
	Variete: I fatti vostri (vodi M. Giletti)
	Dnevnik
	Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje
	Variete: Ci vediamo in TV
	17.15 Poročila
	Aktualna odd.: Cronaca in diretta - Kronika v živo
	Vreme, dnevnik, šport
	Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile
	Nan.: Rex, 19.55 Di-sokkupati (i. P. F. Loche, P. Ferrari, F. Reggiani)
	VeCemi dnevnik
	Nan.: Inšpektor Derrick (i. Horst Tappert)
	Variete: Macao
	Dnevnik, v parlamentu, vreme, šport
	Telecamere - Volitve
	Film: Breaker Breaker (pust., ZDA 1977)
RAI 3
6.00
8.30 9.00
10.30
12.00
12.20
Jutranji dnevnik Aktualno: On the Road Film: Agguato a Tangeri (krim., It. ’57, i. G. Cervi) Rai Educational, 11.00 Vprašanja ob koncu tisočletja
Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: Telesogni, 13.00 II grillo, 13.30 Me-
ti ia/Mente
Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik Nan.: Ma che ti passa per la testa?, ali Volitve Športno popoldne: nogomet B in C lige Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti, deželni Šport Magazzini Einstein ali Volitve, 20.25 Blob Dan v preturi Dnevnik, deželne vesti Aktualna odd.: Polvere Šport: Sportfolio Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme
S? RETE 4
ITALIA 1
IT Slovenija 1 |r Slovenija 2
6.00
6.50
8.50
11.40 13.00
13.30
14.30
15.30
17.45
18.55
19.30
20.40
22.40
23.10
1.15
Nad.: Lasciati amare,
6.30	Perla nera
Nan.: Dove comincia il sole (i. B. De Rossi)
Nad.: Vendetta d’ amore, 9.20 Amanti, 10.00 Regina, 10.30 Sei forte papa,
11.30	dnevnik Forum (vodi P. Perego) Kolo sreče Dnevnik
Nad.: Sentieri - Steze Film: Alta societa (glas., ZDA ’56, i. G. Kelly)
Kviz: OK, il prezzo 6 giu-sto! - Cena je prava Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Ricercato per omi-cidio (krim., ZDA ’95, i. G. Clapp, K. Martin) Aktualno: Dosje Film: Bella, pazza e peri-colosa (kom., ZDA ’92, i. A. Gross, C. Christian) Pregled tiska
8 CANALE 5
6.00
8.00
8.45
9.45
11.30
13.00
13.25
13.40
14.10
15.45
15.50
17.45
18.35
20.00
20.30
21.00
23.20
1.00
1.30
1.45
Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Nan.: Komisar Scali (i. Michael Chiklis)
Variete: Maurizio Costan-zo Shovv (pon.)
Rubrika: Ciao Mara (vodi Mara Venier)
Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualne teme: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) Aktualna kronika: Veris-simo
TV film: Frammenti di passato (krim., ZDA '97, i. Tiffany Amber-Thies-sen, A. Martinez) Aktualne teme iz dnevne kronike: Verissimo Variete: Tira & Molla Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la notizia (vodita Ezio Greggio in En-zo lacchetti)
TV film: Avvocato Porta (kom., It.-Nem. '97, r. F. Giraldi, i. Gigi Proietti, O. Muti, F. Fiorentini) Variete: Maurizio Costan-zo Shovv, vmes (1.00) nočni dnevnik Nočni dnevnik Striscia la notizia Nan.: Hitchcock
	Otroški variete, vmes na-	|*y	Vremenska panorama
	nizanke in risanke		Včeraj, danes, jutri
	Nan.: Lepotica in zver,	mg	Videoring
	10.20 Družina Brock,		Tedenski izbor. Nan.:
	11.25 Dva policaja v Chi-		Zmenki (ZDA, .12. ep.)
	cagu (i. David Marciano)		Film: Napad velikanke
	Šport studio, 12.25 Odpr-		(ZDA)
	ti studio, 12.50 Fatti e		Zrcalo tedna
	misfatti		Poročila
	Nan.: Willy, princ z Bel		TV igrica: Hugo (pon.)
	Aira		Videostrani
	Variete za najmlajše:		Ljudje in zemlja
	Ciao Ciao Parade in ri-		Dober dan, Koroška
	sanke	98	TV prodaja
	Risanke: Simpsonovi		Videostrani
Uj	Variete: Colpo di fulmine	Tu	Obzornik
	Aktualno: Fuego! (vodi		Otroški program: Rado-
	Alessia Marcuzzi)		vedni Tacek: Rep
it*«	Nan.: Melrose Plače		Nad.: Pouka je konec (Ni-
mm	Variete za najmlajše, ri-		zozemska, zadnji del)
	sanke		Dokumentarna serija:
i™™	Nan.: Herculs		Mejniki (Nemčija, 26.)
	Odprti studio, vreme,		Po Sloveniji
	18.50 Šport studio		TV igrica: Lingo
	Nan.: Beverly Hills		Včeraj, danes, jutri
	Glasb, odd.: Sarabanda		Risanka, 19.15 Žrebanje
	Film: Il principe delle		3X3 plus 6
	donne (kom., ZDA ’92, i.		TV dnevnik, vreme, šport
	Eddie Murphy)		Aktualna oddaja
	Aktualna odd.: Ciro, il fi-		Moja dežela: Lepa, ureje-
	glio di Target (vodi Gaia		na in Cista (posnetek iz
	De Laurentiis)		Maribora
	Goals, veliki angleški no-		Včeraj, danes, jutri
	gomet, 0.30 Champions		Odmevi, vreme, šport
	League		Nanizanka: Hudsonova
			ulica (ZDA, 21. epizoda)
			Film: Lanski sneg (Nizo-
S TELE 4			zemska, r. Gerrard Verha-ge, i. Ineke Veenhoven,
			Jack VVouterse, Ariane
			Schutler)
	16.45, 23.00, 1.30 Do-		Videoring
	gotiki in odmevi		Videostrani
	Košarka		
	Sportquattro		
	Zoom - Svet dela		
	Film: E’arrivata la sposa		
	Sportquattro		
	Zoom - Svet dela		
	Košarka		
			TV PRIMORKA
® MONTECARLO			
			
			16.45 Videostrani
			Program za otroke
	19.25, 22.35, 1.15 Dnev-		Oddaja o narodno-zabav-
	nik		ni glasbi: Brez skrbi
	Aktualno: Candido		Film
	Film: Grand Hotel (kom.,		Napoved, videospot
	ZDA ’32, i. G. Garbo)		Dnevnik TV Primorka
	Variete: Tappeto volante		Aktualna oddaja
	Variete: Zap Zap		Športni ponedeljek
	Aktualno: Quinto potere?		Nogomet
	SPort: Biscardijev proces		Dnevnik TV Primorka
	Aktualno: Dott. Spot		
	Film: Vittorie perdute (vojni, ZDA 78, i. B. Lancaster, C. VVasson, M. Singer)		
9.00
10.55
11.551
13.05
13.35
14.20
14.50
15.20
15.50
16.45
17.35
18.05
19.00
19.30
19.55
20.00
20.50
21.50
22.50 0.20
Euronevvs
Otroški program: Na potep - Po spominu... (oddaje iz arhiva otroškega in maldinskega progr.) Tedenski izbor. Zoom Znanje je ključ Šport v nedeljo Naša pesem ’97 Obzorja duha Pihalni orkester Logatec Dokumentarna nan.: Hol-lywood (VB, 7. del) Valižanska nadaljevanka: Svilena obleka (r. Gareth Lloyd Roberts, i. Betsan Llwyd, Huw Garmon) Nan.: Pacific Drive (Avstralija, 73. epizoda) Nanizanka: Lovejoy (VB, i. lan McShane, Phyllis Logan, Malcolm Tierney, Chris Jury, 11.)
Recept za zdravo življenje
Nanizanka: Simpsonovi Včeraj, danes, jutri Nadaljevanka: Zasebni zločini (It. , r. Sergio Martino, i. Edvvige Fene-ch, Jacques Perrin, Ray Lovelock, 1. del) Dokumentarna serija: Sloves (2. del)
Pomp
Brane Rončel izza odra Recept za zdravo življenje (ponovitev)
@ Koper
15.00
16.00
17.15
18.00
18.45
19.00
19.30
20.00
20.30
21.00
22.00
22.30
Euronevvs
Tenis: Odprto prvenstvo Slovenije-Nika Crystal Cup Istra in..., 17.45 Nan.: Kljuni, zdrahe in rebekini Program v slovenskem jeziku: Studio 2 Šport Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, Šport Otroška oddaja: Ecchecci-manca Alpe Jadran
Evropski kulturni magazin: Aliča
Nan.: Izgudljeni sin (It., i. L. Troisi, F. Nuti, 2. del) Vsedanes - TV dnevnik, vreme, 22.15 Euronevvs Sportel (oddaja o zamejskem športu in špotnikih)
/"
A
Radio Trst A
7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kro-nikA; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj, nato Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Trije muzikantje ali povratek Lepe Vide (Z. Simčič); 9.40 Pravna posvetovalnica; 10.10 Koncert simfonične glasbe; 11.30 Jadranska banka v Trstu (M. Pahor) ; 12.00 V središču pozornosti; 12.40 RZCPZ: MePZ Repentabor; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na otroškem valu (pripr. P. Cvelbar);
15.00	Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Trio Mantova; 18.00 Znanstveno raziskovanje: Nezakonska mati v slovenski književnosti; 18.15 Glasba za vse okuse; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
8.30,	12.30, 18.30 Poročila v Ital.; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Matineja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.);
20.30	Loža v operi - Un palco ali' opera.
Radio Koper
(slovenski program)
6.30,	8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,17.30,19.00 Dnevnik;6.15 Dobro jutro; 6.30 Osmrtnice; 7,00 Jutranjik; 7.30 Noč \^in dan; 8.00 Pregled tiska .vreme; 8.17 Na
rešetu; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Na rešetu; 10.45 Pesem tedna; 11.00 V podaljšku; 13.00 Daj, povej; 15.00 Nogometno prvenstvo;
15.30	DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Iz parlamenta; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Jingle Modri val; 20.00 S primorskih koncertnih prizorišč; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 9,15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 11.00 Caro amico ti scrivo; 11.15 Dialogi; 11.45 Mi in vi; 12,55 pesem tedna; 13.00 L'una blu; 13.55 Časa mia časa tua; 14.10 Vivere oggi; 14.45 Tutto scuola; 18.00 Magic bus; 18.45 Ruoli femmi-nili; 19.25 Sigla single; 20.00 Radio Maribor.
Slovenija 1
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila;
19.00	Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Varnostna kultura; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih;18.25 Kultura; 18.30 Minute za...,19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Za-
plešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Et-noglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno. •
Slovenija 2
5.00.	6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.45 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost izbira glasbo, drobtinice;
15.30	DIO, vmes šport, vreme; 17,00 Evro-pop; 17.35 Obvestila; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10,00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Repriza; 13.30 Zborovska glasba; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe;
15.30	DIO; 16.05 Divertimento; 16.45 Ekonomska politika; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Kulturni globus; 18.15 Slov. glasb, ustvarjalnost; 19.30 Koncert; 20.00 Dvignjena zavesa; 20.30 Koncert Evroradia; 22.30 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koroška
18.10-19.00 Kratek stik.
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica. Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
jr
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-60 SIT
Poštni U. PRAE DZP št 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko D1STR1EST, Partizanska 75. Sežana, tel. 067-73373 žiro raCun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
24
Nedelja, 23. novembra 1997
VREME IN ZANIMIVOSTI
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDIŠČE ANT1-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
6
VREMENSKA SLIKA ,020
Nad osrednjim Sredozemljem je ciklon, ki se počasi pomika proti vzhodu. V višinah doteka z južnimi vetrovi nad nase kraje topel in vležen zrak, v nižjih zračnih plasteh pa s severovzhodnimi vetrovi hladen zrak.
990	6
®ssiifyi
<£h>
1030

1040

DUBLIN o' --/-
1000
6
/-X
'	” > si V*
V
/
OSLO STOCKHOLM
KOBENHAVtl ■
.	9 ^
HELSINKI 4
1040

1030
---- -40ND0No^STEPI?AM 5,10 BERLIN i/, VARŠAVA 0/1
°
o KIJEV -/-
S
1010
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.21 in zatone ob 16.23. Dolžina dneva 9.02.
oBRUSEU oPARIZ 3/9
7/9	DUNAJ -6/2
ŽENEVA 1/11 LJUBLJANA -1/1
° MILANO	'	A BEOGRAD .2/o
° 4/10 ' v j
X SPLIT ./-	OSOFIJA -iTo
KOPJE o

-/-
1020
v. .ATENE U720 .
»	- "M
r.RIM 1000
1020
f LUNINE MENE1-
Luna vzide ob 0.38 in zatone ob 13.48.
MORJE
Morje skoraj mirno, temperatura morja 13,1 stopinje C.
V,


PLIMOVANJE
Danes: ob 5.26 najvisje 28 cm, ob 12.48 najnižje -13 cm, ob 17.32 najvisje -2 cm, ob 22.50 najnižje -18. Jutri: ob 6.03 najvisje 33 cm, ob 13.08 najnižje -23 cm, ob 18.43 najvisje 5 cm, ob 23.50 najnižje -18. cm.
^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m..............2
1000 m..............3
1500 m..............1

2000 m............-2
2500 m ...........-4
2864 m............-6
DANES
TRBIŽ
CELOVEC O -1/-3
6^
KRANJSKA GORA „
O
TRŽIČ J-2/0
KRANJ
GRADEC
-2/0
O
S. GRADEC -3/-1
m
M. SOBOTA
O -2/
4/12
^rpC
LJUBLJANA
-1/1
‘fr
2/10 O
OVIDEM
3/6	■e.N. GORICA 2/5
GORICA o
O	/"V POSTOJNA
o -z/o 9vBč
TRSTOV	"“o
4/A' Jortorož '	0<^
UMAG
OPATIJA
F ?EC PAZIN	O/
CELJE
o-2/0 _	*
N. MESTO 0/1 °
ZAGREB -1/1 „


Danes bo oblačno s padavinami, ki bodo popoldne oslabele. Na Primorskem bo pihala burja-SOSEDNJE POKRAJINE: Oblačno bo s padavinami, ki bodo popoldne oslabele. Ob Jadranu bo deževalo, tam bo pihala burja. Drugod bo deloma deževalo, deloma snežilo
JUTRI
TRB,2S9teB?
° -2/0 O
KRANJSKA GORA Q TRŽIČ -1/1
CEDAD«^^^	v =->	q
4/7 O	KRANJ
OVIDEM 4/7
GRADEC
-1/1
9 GRADEC 1/-1

MARIBOR O -l/l
M. SOBOTA
o -l/l
PTUJ
/5
CEUE
O -1/1



ZAGREB
^N. GORICA 4/7
<5
GORICA
TRST,
PORTOROŽ
: Os

V	ponedeljek bo oblačno, padavine, bodo dopoldne ponehale. Popoldne se bo na zahodu delno razjasnilo. Burja na Primorskem bo ponehala.
V	torek bo zmerno do pretežno oblačno. Zjubaj bo po nižinah megla.







.< ■■
I

y	-	.	. -
'Jt'V---'-"	•/
r-1 •	. 7'Ti-
V čast nam bo, če se nkm boste pridružili ter z nami nazdravili novi podobi vinske proizvodnje Parovel, dne 25 novembra 1997 ob 18 uri v prostorih Jolly Hotel, dvorana Tommaseo B, k. Cavour 7, Trst.