Po pošti prejemati:
za
celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 8 — , Četrt , , 6 „ 50 , mesec , 2,20,
V upravniitvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 , — , ¿etrt , „ 6 , - „ mesec , 1 „ 70,
Za^poSiljMije na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino m Inserate ■prejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrackovana pisma ne
vsprejemajo.
llredniitvo je v Seme-mSkih ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 69.
V Ljubljani, v torek 26. marca 1901.
Letnik XXIX.
Sloga na Štajerskem.
S Štajerskega, 22. marca.
Mi štajerski Slovenci imamo star program : Vse za vero, dom, cesarja. Tega programa smo se držali in se ga bo-demo držali. In ta program je katoliško narodni program. Na ta program so voljeni naši poslanci, in če so mož beseda, se ga morajo tudi držati in ga izvajati. Mi ne poznamo Susteršičevega programa, katerega toliko pogrevajo zakriti in nezakriti liberalci. Mi poznamo edino le katoliško-narodni program, katerega pa povsem odločno zastopa dr. Susteršič. Svojega starega programa ne zapustimo. Ako pa je komu zopern, slobodno mu, naj se mu odreče. Mi se ne bomo jokali za nikomur. Pač pa bo vsak trezno misleč človek lahko razsodil, kdo krši slogo: ali tisti, ki se drže starega načela, ali pa tisti, ki se mu izneverijo in se priklopijo najstrastnejšim nasprotnikom našega programa!
In zdaj, Rob'* :n Ploj, roko na srce! Vidva zatr r " .''i;ta voljena na naš ravnokar ozna^.ni program: Vse za vero, dom, cesarja. Kje hočeta dolati za prvo točko našega programa? Ali v družbi dr. Tavčarja ? Dela li dr. Tavčar za vero, ko je pustil v svojem glasilu zanika * • oiehn»fr' Boga, k -> napada in izpodkopuje katoliško cerkev? On je odgovoren za s r a-motenje papeža, za grdenje katoliških škofov, on je kriv, da se s slastjo blati in obrekuje duhovščina in razširja brez-verstvo po »Narodu«, ki je njegovo glasilo.
Ali se v tem Tavčarjevem programu kaže prva točka našega programa: vse za vero? S tem človekom torej hočeta delati za program, kojega prva točka je: »vse za vero«?
In z dr. Tavčarjem hočeta Robič in Ploj rešiti drugo točko svojega (?) in našega programa: »vse za dom«? Ali ne vesta, da se ravno dr. Tavčar brati s kranjskimi Nemci ? Ali ne vesta, da je ravno on porinil v deželni šolski svet dr. Schaf-ierja? Ali ne vesta, da je ravno dr. Tavčar konferiral z največjim celjskem nemškutar-jem Mravlagom zoper naše ljudstvo in mu dajal nasvete? Odgovorita nam! Ali sta voljena na program dr. Tavčarja, ker z njim skupaj sedita in se bratita, med tem ko se Šusteršiča ogibljeta s praznim izgovorom, češ: »Saj nisva voljena na njegov program?« Kdo bode ložje reši! naš program, ali Žičkar in Berks v družbi Šuster-šičevi, ali Robič in Ploj v družbi Tavčarjevi ?!
Zdaj pa še kratek odgovor »Narodovim« izvajanjem.
Pravi, da »Slov. Oospodar« farizejsko toži, da gineva sloga pri nas. »slov. Gospodar« nič ne toži o nastali neslogi, kakor da bi so je bal, pač pa hoče opomniti mero-lajne kroge, ki hodijo krpat slogo, da naj drugače postopajo, ako jo hočejo ohraniti. Mi se boja ne bojimo, ako ga res žele nasprotniki. Mi nismo nikomur hodili Šivat in krpat sloge, pač za njo prosjačijo ravno liberalci, dasiravno ne odkritosrčno. Kajti ko na eni strani krpajo slogo, se na drugi strani naravnost vesele nastale nesloge in jo burno pozdravljajo kot edini in velepomen-ljivi vspeh zadnjih državnozborskih volitev, kakor je to pisal »Učiteljski Tovariš«. In
l /
zakaj si liberalci žele sloge? Zato, ker niso pripravljeni za boj! Dobro namreč vedo, da Be tista toliko pogrevana »ljudska volja« za liberalce dola le od par vročekrvnih mlade-ničev v gostilnah pri polnih čašah rujnega vinca, zato se pa boje, da bi jim prava »ljudska volja« pokazala rogove, kakor je to storila vrivajočemu se Hribarju! Zato se hočejo Se poprej za zaveso tiste gnjile sloge pripraviti. Mi bi naj slogo držali, med tem ko oni rujejo zoper nas. Prav gotovo je, da ako bodemo zaradi gnjile sloge še dolgo roke križem držali, potem se bode vedno bolj vtihotapil in vgnjezdil liberalizem pri nas. Pod zakrpano obleko naše sloge bode rastla liberalcem mlada koža, in ko bode ta zadosti močna, potem bodo slekli slogo, kakor kače v spomladi svoje slečilo, nam pa bo ostala »zallikana obleka« sloge ! Kdo torej zgubi s slogo — mi ali liberalci ? !
In ti liberalci se širokoustijo, da le oni bojujejo in »vodijo narodnostni boj na Sta-jarakem, med tem, ko je volitev v mariborski mestni skupini pokazala, da je duhovščina v narodnostnem boju pripravljena vsak čas tudi na najgrše izdajstvo'.Tako „Slov. Naroda", frakarski dopisnik. Na to grdo, podlo obrekovanje le kratek odgovor! Kdo je več delal in se trudil in žrtvoval za narodnost, kakor ravno duhovščina, ko še grd» dopipnil^-„Narodov" niti hlač ni nosil? In kdo dela še zdaj za narod ? Kje bi bili mi štajerski Slovenci, posebno ob mejah, ako bi ne bilo vrle duhovščine ? Kdo se bori v Slov. Goricah, kdo je rešil Jarenino, kdo se bije in poteguje za narod v St. Ilju ? Kaj stori mariborska posvetna inteligenca brez par izjem za naše ljudstvo? Ali hodi na shode, ali podučuje ljudstvo ? Da, mariborski liberalci so res narodni v Narodnem domu pri vinu ali pivu ! Tam kričijo, tam povdarjajo svojo narodnost, tam se širokoustijo in razobešajo svoje imaginerne zasluge za narod. Ko je pa treba zunaj kaj storiti, pa trdovratno molčijo ! Res, lansko jesen so bili na nekem shodu v Št. Ilju, a niso govorili, niso se trudili, temveč šli so poskušat le sladko kapljico lanskega leta. Ako se pri vinu in pivu rešuje narodnost, potem imajo dopisniki „Narodovi" res prav, da samo posvetna inteligenca na Stajarskem dela za narodnost.
In kaj je z volitvijo v mariborski mestni skupini? Obrekovalna „Domovina" je prinesla lažnjivo vest, da se mariborska duhovščina ni vdeležila volitve v tretji skupini. Za „Do movino" je seveda pricapljal „Narod". „Domovina" je morala to popraviti in poročati resnico, „Narod pa seveda tega ni hotel posneti iz svoje „nedoletne" in zveste hčerke. V Mariboru je volilo 13 duhovnikov in dva druga »klerikalca«. Vseh glasov pa je gosp. dr. Pipuš dobil 29, torej mu jih je posvetna inteligenca preskrbela štirinajst. Seveda dopisnik „Narodov" ni mogel videti tistih duhovnikov, ki so volili dr. Pipuša, ker on v svojem patentiranem narodnostnem prepričanju na dan volitve volilnega lokala niti videl ni! Kje je torej grše izdajstvo, na strani duhovščine in „klerikalcev", ki so za dr. Pipuša oddali 15 glasov, ali na strani mariborske inteligence, ki je v svojem narodnostnem prepričanju spravila skupaj 14 glasov.
Laž in obrekovanje sta bila in sta še orožje liberalizma povsod. In zoper te zastopnike laži se mora vsak pošten človek bojevati, in bojevati se bode moral tudi „Slov. Gospodar", da obvaruje naše
ljudstvo pogube. Ta „mariborska cunja" — kakor ga imenuje „Narodov" dopisnik — mora res začeti izvrševati namen in nalogo »cunje« ter brisati tako dolgo, da izbriše liberalno smet iz našega dobrega ljudstva.
Državni zbor.
Dunaj, 24. sušca.
Parlamentarne razmere še vedno niso povoljne, vreme je še vedno premenljivo, vendar pa se vzdiguje živo srebro v zrako-meru. Minoli teden je zbornica dovršila precej dela in tudi razni odseki so marljivo zborovali. Zakon o državni žganjarini, ki bode zboljšal deželne finance, je odsek malone dovršil. Železniški odsek je dovršil glavno razpravo in izvolil posebne poročevalce.
V odseku za vodne ceste je vlada obljubila svojo podporo. Davčni, vinorejski in justični odsek so pripravili novo gradivo za zbornico. Kvotna deputacija je že včeraj imela prvo sejo in ta teden zbornica voli delegacijo. V petek zvečer je zbornica skoraj soglasno vsprejela načrt zakona, da so državne mitnice opuste! Tiste, ki so proti gla-Bovali, pa menda niso vodili stvarni razlogi. Pripomnim pa takoj, da se vlada upira sklepu parlamenta glede mitnic. Finančni minister je ,v stvarnem oziru sicer soglašal z zbornico, a v finančnem oziru izražal svoje po misleke, češ, da nima potem pokritja v pro računu.
Državna mitnina, ki donaša nekaj nad dva milijona kron na leto, je zastarela naprava, ki prebivalstvu provzroča le sitnosti Ker odsek ni hotel žganjarine povišati še za 10 vinarjev, bode skoraj gotovo vlada zakon glede mitnic položila na polico, česar pa ne moremo odobravati.
Ta teden ima zbornica še tri ali štiri seje in se snide po veliki noči bržčas 18. apr. Sicer mnogi napovedujejo zopet odločnejšo češko opozicijo, toda ta pesimizem ni povsem utemeljen. Strateg in taktik imata lahko isti smoter, a različna pota. Iz taktičnih razlogov utegnejo Cehi še ustavljati in ovirati redno delo, da si kolikor mogočo izkoristijo razmere, toda načelna obstrukcija ni v njihovem programu, ker kot strategi dobro vedo, da s silo le škodijo svoji stvari. Burne debate kakor povodom ljudskega štetja se bedo še vedno ponavljale, ker narodnostno vprašanje prevladuje povsod, na levi in desni, in ker so s tem vprašanjem v ozki zvezi tudi razna vprašanja političnega in gospodarskega značaja.
Ako torej hočejo merodajni krogi prepoditi obstrukcijo izpred vrat, morajo se izogibati političnih momentov, ki so vedno nevarni za premirje. Res, da moramo ta oboroženi mir osobito mi Slovenci drago plačati, toda pomagati si ne moremo in bivši naši zavezniki komaj branijo svoje postojanke. Skrb naših poslancev mora sedaj biti v prvi vrsti, da v gospodarskem oziru koristijo svojim volivcem, a da tudi narodnih svojih dolžnostij ne zanemarjajo in gojč prijateljske odnošaje s strankami, katerim rav-nopravnost ni prazna beseda.
Kvotna deputacija
je imela včeraj opoludne sejo, katere sta se udeležila ministerski predsednik in finančni minister. Načelnikom je bil zopet izvoljen grol Schijnborn, namestnikom vit. J a-w o r 8 k i in poročevalcem dr. B e o r. Dasi jo svoj čas dr. Beer sam dokazoval, da bi bila mej Avstrijo in Ogersko pravična kvota
za skupne državne troške 58 : 42, je vendar sedaj priporočal minolo leto dogovorjeno kvoto 65-4 :34 6. Ta razlika pa pomeni nad 16 milijonov kron na leto v škodo Avstrije. No, 16 milijonov niso mačkine solze, in vendar je večina ustregla pretiranim oger-skim zahtevam. Posl. Kaiser je odločno ugovarjal lani dogovorjeni kvoti in zahteval za obe državni polovici enake pravice in dolžnosti do skupne države ali pa vsaj razdelitev bremen po številu prebivalstva.
Ta predlog sta podpirala tudi dr. Fort in dr. Kramar. Poslanec P o v š e pa na-glaša, da Kaiser vendar le predaleč sega, in predlaga kvoto 02:38. Dr. M e n g e r vpraša, ali je vlada obravnavala z ogerskimi tovariši glede nove kvote. Dr. pl. Korber odgovori, da so bila pogajanja brez vspeha. Seveda, ker Ogri dobro vedo, da Avstrijci vedno odnehajo. Dr. P. e e r vzdržuje svoj predlog in izjavi, da ne prevzame poročila, ako njegov predlog ne obvelja. Ker dr. Menger ni hotel glasovati, je bil Beerov predlog s petimi proti štirim glasom vspre-jet. Čemu pa pogajanja, ako avstrijska kvotna deputacija kar »a priori, vsprejme ogersko ponudbo ?
Seitz.
Disciplinarno postopanje proti posl. Seitzu daje zbornici mnogo dela in zamude čas;* Kakor znano, jo okr. šol. svet začasno odpovedal učitelju Seitzu službo in uvedel disciplinarno postopanje. Dež. šolski svet se s to zadevo sploh še ni bavil. A Seitz ima svojega zagovornika v zbornici v osebi dr. Ofnerja, ki je predlagal, naj ustavni odsek izreče, da disciplinarno postopanjo proti ufli-telju Seitzu nasprotuje § 16 drž. zakona o drž. zboru. Tretji odstavek tega paragrafa se glasi: »Nobenega člana drž. zbora — ako ga ne zasačijo »in llagranti« — ne smejo mej zasedanjem zaradi kaznjivega dejanja zapreti ali sodno preganjati brez dovoljenja zbornice.« Tudi nejurist mora na prvi pogled uvideti, da se dr. Olner v tem slučaju ne more sklicevati na to zakonito določbo. Tu ne gré za osebo Seitzevo, ampak za načelno vprašanje. Zakon je hotel poslancem dati popolno svobodo v izvrševanju mandata, ne pa odtegniti ga odgovornosti za kaznjiva dejanja izven zbornice. Ko bi se zakon tako tolmačil, potem bi sodnik no mogel poslanca obsoditi tudi ne zaradi uboja ali tatvine. In ti pregreški vendar niso poslansko pravice! Vprašanje je sedaj, ali je disciplinarno postopanje tudi sodno preganjanje po besedi ali vsaj v smislu zakona.
O tem se je včeraj posvetoval ustavni odsek. Dr. Ofnerja predlog, oziroma Seitza, sta zagovarjala samo dr. M a r c h o t in dr. pl. R e p t a , a tudi ta jo umaknil svoj predlog. Dr. P a 11 a i in dr. S t a r z y n s k i sta naglašala, da poslanec le za besede v zbornici ni odgovoren in da je sodno postopanje zaradi kaznjivih dejanj i z v o n zbornice dovoljeno, ako zbornica pritrdi. Disciplinarno postopanje je torej izključeno iz zakona.
Tega mnenja jo bil tudi odsek, ki jo s 17 proti 9 glasovom odklonil Marchetov in Oinerjev predlog. Poročevalcem za zbornico je bil izvoljen S k o n e. Razprava v zbornici bodo gotovo dolga in burna. Tem povodom pride v razgovor tudi Bareutherjev predlog, naj se dotični zakon predrugači in imuniteta razširi tudi na disciplinarno preiskavo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 26. marca.
Pogajanja kvotnih deputacij.
Tekom tega tedna ee snideta na Dunaju avstrijska in ogerska kvotna deputa-cija, da se pričneta pogajati o določitvi kvote za prihodnjo jednoletno dobo. Pogajanje kajpada tudi sedaj ne bo imelo nobenega vspeha. Avstrijska kvotna deputacija se je sošla že v sobcto k prvi seji, da določi podlago za bližnja pogajanja. Kakor poročamo na drugem mestu, je s petimi proti štirim glasovom propadel predlog delegata Povšeta, naj se vzame za podlago razmerje 62 : 38, obveljal pa je nasvet poročevalca Beera, naj se prično pogajanja na podlagi dosedanje kvote 65'4 : 346. Sicer, je rekel dvorni svetnik Beer, odložim poročevalstvo. Tej grožnji be je večina udala. Čemu potem pogajanja '/ Avstrijska kvotna deputacija sme vendar staviti predloge, ki se zde njej primerni. b podlago, kakoršno zahteva Beer, se naravnost ustreza Mažarom, ki bodo zahtevali znatno znižanje dosedanje kvote. Da je padel Povšetov predlog, so vzrok tisti poslanci, ki vedno klečeplazijo za Mažari in bi menda prevzeli radi vseh 100 odstotkov, ako bi Mažari tako zahtevali. V izvoljenem pododseku bo zbrani taki možje, ki dajejo prav malo poroštva, da ostanemo pri dosedanji, itak neprimerni kvoti.
Napad na viSjega prokuratorja Po-
bedonoazewa je silno razburil ruske vladne kroge. Napad na ruskega naučnega ministra je že neprijetno vplival na ruske državnike, vendar bo je pa tedaj menilo, da je to le osebno sovraštvo, in mu torej dalje niso pripisovali posebne važnosti. Sedaj je pa nakrat obnovljen ves strah. Sedaj je vsem jasno, da sta oba napada čin maščevanja. Maščujejo se pa dijaki, katerim hoče vlada »oropati vso elo-bodo«, in pa dijaki ter delavci, ker je iz občen največji »prijatelj« človeštva in zagovornik »prave« slobode, grof Leo Tolstoj. Glavni prokurator svete sinode je podpisal dekret, s katerim se je odredilo izobčenje. Mož je star 74 let, a je vkljub svoji starosti še vedno tako energičen in hladnokrven, kakoršen je bil pod Aleksandrom III. Sicer bi pa ne bilo pametno, ko bi se vlada udala rogoviležem in ustrezala njih »svobodnjaškim zahtevam«
Nemiri na liuskem naraščajo s toliko silo, da se vlada boji splošne revolucije. Vse prizadevanje policije, da bi prišla na sled tajnemu odboru, ki vodi vse gibanje, je ostalo doaedaj brezvspešno. Najodličnejše rusko društvo »Juristieka družba« je nakrat razpuščeno in vse društvene prostore so zasedli kozaki. Policija je sumila, da je to društvo središče revolucijonarnega gibanja. Uredništvo »Novoje Vremja« je uporna množica bombardirala s kamni in izdajatelja Suvorina dejanski napadla. Pod predsedstvom carjevim se je v Petrogradu vršila ministerska seja, ki je sklenila razveljaviti določbo, da bi se uporno dijaštvo utaknilo mej vojaštvo. V Odesi je bilo v noči od sobote na nedeljo aretovanih 200 dijakov in izključenih iz univerze. Dijaštvo se pod policijskim nadzorstvom odganja domov. V Odesi je ostalo na vseučilišču samo 40 dijakov.
Mirovna pogajanja niej Angleži In
Buri
so se za sedaj razbila, vendar je nade, da se kmalu zopet prično in morda v nepre-dolgem času tudi ugodno završe. Jedna glavnih ovir je bila pri prvih pogajanjih zahteva angleške vlade, da morajo uživati zamorci jednake politiške pravice, kakor Buri. Tej zahtevi so se Buri uprli z vso odločnostjo. In čudno, našel se je politik, ki se povsem strinja z Buri. Ta mož je Pavi Botha, ki je sicer zagrizen nasprotnik Kriigerja in Steina, a v najnovejšem delu odločno govori proti volivni pravici za zamorce/ Angleški misijonarji, pravi Botha, naj rešujejo samo duše in naj se ne umešavajo v politiko. Vsaka dovolitev politiških pravic zamorcem bi pomenila vedno vojsko mej belimi in črnimi. — Ta glas bodo menda čuli angleški državniki in se udali tej burski zahtevi.
Buri.
Štiristo Burov je napadlo v petek severno od Naklaagte železniški vlak ter ga
oplenilo. Buri so odšli z bogatim plenom. Meseca aprila se poda Krüger v Ameriko. Sel bode direktno v Washington in prosil Mac Kinleya intervencije na korist Buronu Iz Capstadta se poroča, da so je bil 22. t. m. pri Haartbeetlontein vroč boj. Uradna vest o vspehu ne pove nič, torej je bil boj skoro gotovo za Bure ugoden. V soboto in nedeljo se je v Capstadtu pojavilo 12 novih slučajev kuge.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 26. marca.
Misijon v Ljubljani V veliko radost vseh krščanskih Ljubljančanov, katerim »Narod« še ni zmešal pameti, Be je po vseh ljubljanskih župnijah prošli teden vršil sv. misijon. Z veliko vnemo se ga je vdeleže-valo dobro ljudstvo vseh stanov. V natlačeno polnih cerkvah smo videli pri verskih vajah poleg preprostih ljudij tudi mnogo izobražencev. Mladina in odraščenci — vsi so vneto poslušali zlasti lepe stanovske govore. Posebno sijajne so bile sklepne procesije včeraj. Hiše so bile razsvetljene, in dolge vrste sprevodnikov so se med zvone-njem in petjem z gorečimi svečami premikale po ulicah v znamenje, da se no boje svoje vere javno pokazati. Posebno ginljivo je bilo, ko je celo ljudstvo glasno in odločno na vprašanje propovednikovo odgovarjalo, da hoče zvesto ostati katoliški veri ter jo brez strahu izpričevati, tudi če bi mu šlo za življenje. Z vneto besedo je ob sklepu presv. g. knez in škof zahvalil ljudstvo in voditelje misijona za trud in vnemo, s katero so v božjo čast in svoj dušni blagor v teh lepih dneh, ki jim jih je naklonila milost božja, tako vstrajno se udeleževali verskih vaj. Posebno pohvalno moramo še posebej omenjati vrle ljubljanske gospe in gospodične. Bog bodi plačnik za vse, kar se je dobrega storilo te dni! Natančneje podrobnosti priobčimo jutri.
»Narod« in sveti misijon. Ostudno se je obnašal »Narod« s svojimi privrženci proti misijonu v Ljubljani. V soboto je poživljal meščanstvo, naj »resno misli na od-p o r" proti misijonu. Lagal se je, da se posli v izpovednici izprašujejo »o najintimnejših rodbinskih razmerah«, lagal, da se posli vsled misijona »puntajo« proti gospodarjem. To podlo glasilo neke zanikerne »inteligence« se je lagalo, da »se je v četrtek v stolnici duhovnik neusmiljeno lotil Bis mareka«. V resnici je pridigar govoril o tem, da tudi najmogočnejši sovražniki katoliške cerkve ne morejo uničiti, ter kot zgodovinska vzgleda navedel Napoleona in Bis-mareka. — Da bi osmešil misijon, je navedel kot vzgled misijonske pridige, da je neki misijonar pridigal: »Kulk kastii m'sjon ? Al' kašt;i 5 gld. Ne, m'sjon ne kašt;i 5 gld. Al' kaštd 50 gld.? Ne, m'sjon ne kasta tudi 50 gld « Tako je baje licitiral do 100 000 gld. ter sklenil: »Ne, m'sjon kašta še več — m'sjon ne kašta nč!« Slišali smo, da je ta strahovito bedasti barabski dovtip že leta 1886 v pozni noči v »inteligentni« družbi v Gradcu predaval neki mož, ki je sedaj odvetnik v Ljubljani in je, kakor Be kaže, še sedaj zvest ostal svoji tedanji — »inteligenci«. — »Narod« je hotel odvrniti deklice od misijona, češ, da se bodo prehladile. — Patetično je vprašal v soboto : »Koliko blaznikov provzroči ljubljanski misijon ?« B1 a z n i k o v ? Da, nekaj jih je že provzročil. Ti so razni »Narodovci«, ki so včeraj kar jeze pihali in se kot besni obnašali po gostilnah. Naši somišljeniki so nam pripovedovali prav gorostasne reči, ki so jih morali preslišati od znane „inteligence" zlasti v javnih lokalih. Eden ljubljanskih liberalnih prvakov je n. pr. može, ki so šli za procesijo, zmerjal, da so „psi", po gostilnah so čvekali same zabavljice čez vero. Še celo po noči so kot tolovaji napadali krščanske moža, o čemer bo morda še moralo govoriti sodišče. Taka je liberalna „inteligenca" 1 Med procesijo mestna hiša ni bila razsvetljena.
Ljubljanski občinski zastop. Vsled razveljavljenja mestnih občinskih volitov 1. 1899 Bta dobila občinska svetnika gg. Pro-šenc in Tosti takozvano »modro polo« ter nista več odbornika.
Občinski svet ljubljanski ima izredno sejo jutri v sredo, dno 27. marca
1901, ob 5. popoludno v mestni dvorani. Mej drugim so na dnevnom redu poročila : personalnega in pravnega odseka poročilo: o županovem dopisu glede razsodbe c kr. upravnega sodišča v zadevi dopolnilnih volitev III. in II. volilnega razreda v letu 1899 ; — o letošnjih dopolnilnih volitvah za občinski svet; — o prošnji nekaterih posestnikov v Trnovem, da bi se zanaprej ob zimskem času ne spuščala več voda na Kern. — Stavbnega odseka : o izpeljavi jednega dela kanala v sv. Florijana ulicah; — o hišnega posestnika Antona Gebe pozivu v zadevi uredbe stranišča pri hiši v Židovskih ulicah št. 16; — o uravnavi podaljšane Bleivveisove ceste do Dunajske ceste in o odkupu za to ceBto potrebnega sveta; — o zgradbi začasnega skladišča za sol ob drž. železnici ;
—	o preložitvi brzojavnih in telefonskih drogov in žic z mestnega sveta na svet južne, ozir. državne železnice ob Bleivveisovi cesti;
—	Združenih odsekov finančnega in šolskega poročila o županovem dopisu v zadevi stavbišča poslopju za državno obrtno šolo; u upeljavi vode v Kolezijske ulice; — o prošnji hišnega posestnika Simona Tomažiča za napeljavo vodovodnih cevi po Holzapflovej cesti; — o imenovanji koncipista in kon-ceptnega praktikanta.
Osebne vesti. Gosp. F. Čeme iz Ljubljane je dovršil živinozdravniške izpite.
—	Na dunajskem vseučilišču je danes bil promoviran doktorjem filozofije suplent na gimnaziji v Trstu g. Ivan Merhar, jutri pa bode promoviran doktorjem vsega zdravilstva g. Josip Stoje.
Slovenski misijonarji na Nemškem. čč. gg. Ratajec, Knific in Gnidovec so so odpeljali na Nemško misijonarit mej ondotne naše rojake. Poroča se nam, da je č. g. Gnidovec nedavno na Dunaju krstil nekega židovskega vseučiliščnika.
Javno predavanje. Opozarjamo tem potom še jedenkrat na jutrajšnje javno predavanje gosp. dr. V. Schweitzerja o R e n a n u. Predavanje se prične točno ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani »Kato-iškega doma«.
Iz slovenskega gledališča. Nedeljska predstava na korist dramskemu osobju ni bila nič kaj srečna za benjefici-jante. Gledališče je bilo preprazno. Naše mnenje je, da bi se ta benefična predstava lahko preložila preko misijonskega časa. — Danes je druga benefična predstava na korist dramskemu osobju. Igrali bodo »Danes jomo tiči«. V igri se gdč. Ogrinčeva po slovi od slovenskega gledališča. Čuje se, da se je zaročila z g. Deylom. Istotako bo govori, da v prihodnji Bezoni gospod Ililarij Benišek ne bo več kapelnik slovenskega gledališča. Preskrbela se mu bode baje služba na magistratu, da bo ložje vodil meščansko godbo.
Tavčar in Hribar. GraMri listi zabe-ležujejo po „Slov. Listu" vest, da hoče Tavčar postati ljubljanski župan, Hribar pa namesto njega dež. odbornik. V tem slučaju bi Tavčar odložil državnozborski mandat.
Veliki koncert, katerega je priredilo društvo odvetniških in notarskih uradnikov Celji v veliki dvorani Narodnega doma v Celji dne 24. t. m., vepel je v vsakem oziru. Pevsko društvo in tamburaški zbor sta izvajala svoje točke z znano preciznostjo in sta žela obilo pohvale. Iatotako so vsestransko zadovoljila čveteroročna predavanja gojencev orgljarske šole. Gospod dr. Bela Stubec je kakor po navadi očaral s svojim, tudi v Ljubljani poznatnim, krasnim baritonom poslušalce. Glavna točka koncerta je pa bilo igranje virtuoza na goalih gosp. B e n o n a S e r a j n i k a. Občinstvo je tako burno zahtevalo ponavljanja, kakor se v Celji še ni zgodilo, in umetnika ni pustilo zginiti z odra, dokler ni dal po vrhu še treh točk. Tu se je pokazala krasota glasu goslij, če jim umetnik vso svojo dušo vlije. S polno dvorano je bil gotovo zadovoljen društveni blagajnik.
Orožna nesreča v Celju. V Celju je po noči od minole sobote na nedeljo zadela grozna nesreča družino gospoda dež,-sodnega svetnika Gregorina. Soproga obče priljubljenega gospoda svetnika, gospa Josipina Gregorin, je že dalj časa bolehala na živcih. Melanholija in nervoz-nost sta jo mučila že nekaj let sem. V zadnjem času se je tej duševni bolezni pridru-
žilo še telesno bolehanje. Gospa Gregorin, katera je živeia v najsrečnejših rodbinskih razmerah, ostala je na večer od sobote na nedeljo sama doma. Ko je gospod svetnik z ostalo obiteljo došel domov, so našli gospo mrtvo na dvorišču ležati. Vsled dvojne bolezni se ji je omračil duh in skočila je iz druzega nadstropja na dvorišče, kjer je vsled notranjega krvavenja obležala na mestu mrtva. Lahko si je misliti, kaka groza je spreletela nesrečnega soproga in otroke, ko so našli tako nepričakovano in tako žalostno svojo soprogo oziroma mater mrtvo na dvorišču ležati. — Blaga pokojnica zapušča troje otrok, dve hčeri, katerih jedna je učiteljica na slovenski ljudski šoli, in jednega sina jurista. N. v m. p.! Blagi rodovini naše iskreno sožalje I
Občni zbor društva odvetniških in notarskih uradnikov s sedežem v Celji se je vršil 24. t. m. v mali dvorani »Narodnega doma« v Celji. Zborovanja se je udeležilo 27 članov, med temi dva iz Trsta. Predsednik g. B o v h a otvori zborovanje, pozdravi došle zunanje ude in obžaluje , da se kranjski, posebno ljubljanski odvetniški in notarski uradniki premalo zanimajo za to prekoristno organizatorično društvo. — Tajnik g. Doberšek poroča, da ima društvo 55 rednih, 16 podpornih in 7 ustanovnih članov. Društveni odbor je imel v minolem letu 12 sej, v katerih se je bavil v prvi vrsti s pogajanji o uvedbi nedeljskega počitka. Iz tajnikovega poročila posnamemo, da v Celji niti do delnega nedeljskega počitka ni prišlo, ker bo nemški odvetniki odbili o priori vsako pogajanje o tej stvari. — Podelilo se je v celem letu 7 udom podpor 270 K. — Mesto blagajnika poroča predsednik g. B o v h a , da je društvo imelo 570 K 69 h prejemkov, 519 K izdatkov. Društveno premoženje znaša 1169 K 15 h. Pri volitvi odbora bil je izvoljen per acclamationem prede'1 'ikom g. Ivan Bovha, — odborniki pa soglasno gg. Doberšek, Hvaleč, Kolar, Moškon, Pegan in Pišek, — namestnikoma: gg. Vrečar in Vrečko, — pregledovalcema: Pintarič in Lorber. — Pri raznoterostih se je sklepalo o korakih, kateri bi bih potrebni, da se postavi društvo na širšo podlago tako, da bi bil omogočen priatop k društvu tudi tovarišem v Istri in Dalmaciji. — Dalje se je sklenilo storiti vse potrebno, da se vzbudi zanimanje za društvo kranjskih, posebno ljubljanskih tovarišev. — Nazadnje je občni zbor izrekel zahvalo vsem sodelovalcam koncerta v prid društveni podporni blagajni. — S pozivom na vsestransko delovanje v dosego skupne organizacije je zaključil g. predsednik občni zbor.
Delavski shod v Idriji. Dne 24. t. m. je bil v Idriji delavski shod, katerega so se udeležile vse stranke. Shod ie enoglasno izrazil željo, naj drva inžitošeostanejo, t, na temeljni plači naj se zviša na dan 30 kr. Obširneje poročilo priobčimo jutri.
Iz Višnjegore. Dne 22. t. m. zveče r ob '/j smo čutili tu kratek potres, naznanjen in spremljan s podzemeljskim bobnenjem. Smer mu je bila nekako od juga proti severu. Trajal je kake 3—4 sekunde in bil toliko močen, da so sem ter tja sipe v oknih zašklepetale. — Volitev cestnega odbora za višnjegorski okraj se jo vršila dne 21. t. m. Na novo izvoljen v odbor od višnjegorske mestne občine Štef. Pirnat, posestnik v Višnjigori, — Vojaški nabor bode tu dne 26. in 27. t. m. — Barantija zadnjega sejma ni bila posebno živahna, četudi se je prignalo precej lepe živine. Manjkalo je tujih kupcev. Prihodnjič bomo sejmarili veliki ponedeljek dne 1. aprila.
Skladišče sirovin za čevljarsko obrt v Ljubljani. Ljubljanska čevljarska zadruga otvori dne 1. aprila t. 1. ob 11. uri dopoludne svoje bogato založeno skladišče sirovin. Skladišče se bode nahajalo v Majer-jevi hiši na sv. Petra nasipu v prostorih, kjer se je nahajala Schumijeva trgovina. Na ta način se bode čevljarjem omogočilo cenejše nakupovanje usnja in še deleži pri dobičku skladišča. Prav bi bilo, da se ukrene tudi kaj proti nameri neke češke tovarne čevljev, ki ravnokar sili v Ljubljano in že išče prostorov.
Shod ljubljanskih Nemcev. Ljubljansko nemško politično društvo je imelo 23. t. m. shod v kazini, na katerem se je
^klenilo zahvaliti podžupanu v Inomostu dr. Erler ju, ker je zastopal nemško pritožbo proti aamoslovenskim uličnim tablicam pri upravnem Bodišču. Učitelj U h 1 je zahteval, naj se pri deželnem solskem svetu zahteva, da ljubljanski! magistrat za nemške šole ustanovi poseben nemški oddelek mestnega šolskega sveta, ker ima sedanji mestni šolBki Bvet za uradni jezik slovenščino. D z i m s k i se je spravil na m i s i j o n in predlagal, naj se društvo pritoži na dež. šol. svet in dež. odbor, ker so katehetje na nemških šolah bili toliko predrzni, da so povabili učenke, naj se z dovoljenjem starišev v belih oblekah udeleže dela sv. misijona. Predlog je bil seve vsprejet. V vodstvo so bili izvoljeni: dr. Schaffer, dr. Jožef Suppan, dr. Anton vitez Schoppel, Karol Leskovic, dr. Karol Galle, I Baumgartner, dr. Binder, •dr. Ferd. Eger, Filip Uhl.
Ljutomerski Slovenci so dobili slovenskega kleparja gosp. Franca Rižnarja. Stanuje v posojilniški hiši na Ščavnici. V kratkem so naselita v Ljutomeru slovenski usnjarski mojster in dimnikar.
Skrb za celjske nemške „prvake". Deželni odbor štajerski je čutil potrebo, na celjski bolnišnici ustanoviti mesto tretjega zdravnika. Seve je 'dobil službo že naprej znani dr. Golitsch.
Nesreča. Pri podiranju zidovja okoli pokopališča sv. Maksimilijana v Celji se je •minolo soboto 28. t. m. del slabega zidovja nakrat sesul ter težko poškodoval polirja. Zlomilo mu je desno nogo in levo roko ter zdrobilo črepinjo. Došli zdravniki mu niso mogli več pomagati. Dejan v sveto olje je v groznih bolečinah izdihnil.
Zdravnik pri sv. Lenarta v Slov. Goricah. Gosp. Jos. J o r a s je dne 24. 4. m. umrl. Bil je miroljuben mož, blag mu spomin! — Razmere bi bile za zdravnika — domačega jako ugodne, a moral bi se malo bolj požuriti, nego pred kratkim pri s.v. Trojici v Slov. Goricah.
IV. vinski trg v Gradcu. Trgovska in obrtna zbornica ljubljanska nam javlja: Mestna občina Gradec priredi od 11. do 14. aprila t. 1. vinski trg, ki bo v mestnih prostorih Keplerstrasse 104. Na ta vinski trg, ki je združen s poskušnjo vin, se zlasti opozarjajo oni, ki kupujejo štajerska vina, kakor •vinski trgovci in gostilničarji, ker bodo tukaj gotovo najboljša štajerska vina na prodaj razpostavljena. Natančneji spored vinskega trga se lahko izve v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Stekel pes. Dne 17. marca je stekel pes vgriznil 3 osebe v Vel. Laščah in eno na Rašici, napadel v Vel. Laščah več psov in se potem drvil proti Ribnici, kjer ga je ondotni žandar. postajevodja umoril. Po vsem kočevskem okraju je zaradi tega ukazan pasji kontumac do 17. junija t. 1. — Od psa vgriznjene osebe so menda odpeljali na Dunaj.
Ljubljanske novice. Umrl je sluga trgovske in obrtne zbornice Baje, v Gosposkih ulicah je umrl uradnik Ivan Tavčar. — 8000 kron ukradenih. V Boboto zvečer priplazil se je neznan človek v stanovanje prodajalke čevljev Marijo Kern v Kleinovi hiši v Špitalskih ulicah. Ukral je ženi, ki je bila v cerkvi, iz predala dve hranilnični knjižici in sicer jedno knjižico za 4000 K in dve knjižici po 2000 kron, zlato in srebrno uro, verižico, nekaj denarja in kakih šest žepnih robcev. Ko je Marija Kern iz cerkve domu prišla, zapazila jo takoj tatvino ter si torej tat hranilničnih knjižic ne bo mogel izkoristiti. Že v četrtek potikal se je v Kleinovi hiši sumljiv človek. — Napad nag. Karola Pollaka. Včeraj se je občeapoStovanemu g. Karolu Pollaku pripetilo nekaj, kar priča, kako je vzgojena ljubljanska „inteligenca". Gospod Pollak je prišel včeraj zvečer b svojo rodbino iz hiše g. Peterca na Dunajski cesti. Na nasprotni strani cerkve ga je opazila družba mladih mož, ki je pričela upiti: »Pri nas je korajža, pri vas je pa ni" in ki je naposled priletela čez cesto pred gospoda Pollaka. Ta mlada družba pričela se je na „najljubeznivejši" način vesti proti g. Pollaku, čigar mirnost in dostojnost je občeznana in čislana. Rodbina g. Pollaka je bila v velikem strahu. Prišla sta na pomoč gospoda Peterca. G. Pavla Peterco so napredni „junaki" dejanske napadli. Napadenim se je posrečilo
odtegniti se ponavljajočim napadom za železna vrata Peterčevega dvorišča, a mladi gg.: K a n d a r e ml., T r i 11 e r , uradnik banke »Slavije« Novak in Slivnik še niso dali miru. Iz bližnje gostilne so prihiteli ljudje ter napadalce spravili v gostilno, kjer je jeden napadovalcev nekaj »skupil«. Policijski stražniki so prišli na lice mesta ter zastopnike »intoligence« spravili na rotovž. — Kolesarsko društvo »Ilirija« je na obč. zboru sklenilo razpustiti svojo godbo. — Pijan arestant. V soboto je postal pri gradnji justične palače nek arestant tako pijan, da so ga morali z »zelenim vozom« spraviti domov. Gg arestantom se pač dobro godi! — Nesreče. Naglasov mizar Anton B r o 1 i h je tako nesrečno stopil raz voza, da se je nevarno pobil. Po stopnjicah je padel Grobolnikov vajenec Jos. Grm ter si zvinil nogo. — Pretep mej vojaki. V soboto so je steplo v bližini domobranske vojašnice G vojakov domačega pešpolfca z 2 domobrancema, ki sta se hrabro držala in nasprotnike zapodila. — P e s j e ugriznil agenta Mihael S k r j a n c a na Karlovski cesti in ga močno poškodoval na desni nogi. — V Vod matu pri vojaški bolnici je pričela danes tvrdka Rostock & HolTelner z deli za električno železnico. — Ukradenih je bilo delavcu Ivanu- Zajcu na Poljanski cesti 54 kron. — U 1 o m se je izvršil na Hradeckega cesti št. 23. Delavcu Nachtigallu je bilo pokradeno nekaj obleke in dve srebrni verižici, kar je imel spravljeno v kovčku pod streho. — V sv. Jakoba cerkvi je pri prižnici nekdo ulomil pušico in je iz isto pobral približno 6 K. — Tatvina sadja. Ana Leve iz Opekarske ceste je opazila, kam Bpravlja pred škofijo prodajalka b sadjem Ma rija Ahčan ključ od shrambe sadja. Ko je videla, da je Ahčan šla na trg, vzela je ključ, odprla shrambo in si vzela košaro pomaranč. Pri tem »sladkem« delu jo je presenetila Ahčan. Ančki so pomaranče nakrat postale prekisle, pustila je vse skupaj v shrambi in zletela proč. Policija je že Ančko ujela. — Stekel pes se klati po Ljubljani in okolici. V Rudniku je vgrizel dva psa, v Ljubljani je ogrizel Mehletovega psa na Dolenjski cesti in jednega psa na Poljanah.
Napredni razgrajači — kaznovani. Na shodu dr. Turne v Kanalu dne 22. dec. 1900 bo narodno-napredni voditelji in pomagači silno razgrajali. Prišlo je do pretepa, pri katerem se je odlikoval Anton Š u 1 i g o j iz Ročinja. Vdaril je in poškodoval g. Štefana Tinta iz Gorenjega polja. Radi tega je bil obsojen v 1. inštanci v Kanalu na d e s e t dni zapora, na 23 kron odškodnino in na vse stroške. Dr. Turna ni bil zadovoljen s to razsodbo in je tiral Antona Šuligoja pred okrožno sodnijo v Gorici. Tu ie sedaj Ant. Šuligoj bil vnovič obsojen na deset dni zapora, 36 K odškodnine in vse stroške.
Ljudsko štetje v Celju še ni razglašeno. Mestni urad se trudi s »popravki«. Menda se je oglasilo preveč blovencev.
Nesreča. S Štajerskega se poroča: Na cesti iz Ribnice na Brezno zvrnil se je dne 12. t. m. voz z deskami na Jan. Ambroža in ga ubil.
Cerkev v Št. Andreiu. Iz Št. An-dreža na Goriškem se poroča: V tem mesecu bo krasna štandrežka cerkev dodelana. Vsi altarji so že postavljeni in bo pravi kras cerkve. Tlak je iz samote. Tudi dosedanji zvonik so bo v kratkem zvišal.
,Bund" moravskih Nemcev je dobil iz celjske mestne blagajno denarno podporo. Menda je celjska mestna blagajna še premalo prazna 1
Utonila je v Vipavi 28 letna, nekoliko slaboumna Karolina Štokelj.
Tržaški „patrijoti". Državno prav-dništvo v TrBtu je začelo preiskavo proti vodji (!) tržaške laške narodno stranke odvetniku dru. Venezianu in nekemu umi-rovljenemu profesorju; proti prvemu radi nekega govora na shodu razpuščene Ginna-stice, proti drugemu radi nekih izjav povodom pogreba Verdijevega.
*
* *
Župnik Deckert f. Včeraj popolu-dne je bil na Dunaju pokopan znani anti-semitski prvoboritelj župnik v Weinhausu na Dunaju, dr. Jos. Dcckert, v 58. letu svoje
dobe. Umrl je v soboto zjutraj, drugič od tapi zadet. Zaradi svojih odločnih nastopov )roti židovskemu liberalizmu b peresom in besedo je prišel večkrat v navskrižje z oblaatvi.
Od raznih strani. Stavka v Marše i 11 u narašča. Sedaj so pričeli stavkati tudi tramvajaki uslužbenci. Naprave elek-triške železnice so razdrte. Včeraj so orožniki streljali na množico. — Nemški česa r se je te dni po napadu prvič peljal na sprehod. Predsedstvo državnega zbora mu je včeraj častitalo na ozdravljenju. — Nemški prestolonaslednik bode s prihodnjim semestrom pričel svoje študije na vseučilišču v Bonnu. — Avstrijska kvotna deputacija se v soboto konstituira. — Velike p o v o d n j i so na Tirolskem in v Italiji. Deluje neprestano. Mnogo krajev je popolnoma pod vodo, so-eebno Cologna na Laškem, kjer ao je zrušilo že mnogo hiš. Polja so opustošena. Od raznih stranij se poroča, da se zemlja pod-sipa. Tudi iz Nemčije se javlja o velikih vi harjih in snežnih zametih. — Veliki katoliški korespondenčni biro se snuje v Rimu. — Demonstracija proti angleškemu kralju. Ko je predvčeranjim prišel v Pariz poslanik angleškega kralja, da naznani predsedniku francoske republike nastop kralja Edvarda, pričakovalo je poslanika na kolodvoru na stotine ljudstva in burno aklamiralo Krii-gerja in Bure. Ko je stopil poslanik v ko čijo, so mu Parižani žvižgali.
Maščevanje slepca. Pred leti je mizarski pomočnik Domotor naročil v lekarni Jož. Toidka v Budimpešti zdravila. Laborant je recepta zamešal, in miz. pomočnik jo dobil napačna zdravila, vsled katerih je oslepel. Velike demonstracije so bile tedaj pred To-rokovo lekarno. Demonstracije ao še-le ponehale, ko je Torok dal ponearečenemu možu 2000 gld. in ga dal podučevati v ščetar-atvu, česar se slepci lahko nauče. V letih je Domotorju denar pošel, rodbina njegova se je nahajala v veliki bedi, a na vse prošnje za podporo Torok ni odgovoril. Te dni je nakrat slepi miz. pomočnik prišel z ženo in z otroci v stanovanje lekarnarjevo, kjer je hotel na lekarnarja streljati, žena njegova pa uliti na lekarnarja vitrijola. Priskočivši laboranti so preprečili maščevanje.
Razkralj Milan — samomorilec? Zdravniki so prišli, kakor bo javlja »Novemu Vremenu«, do zaključka, da Milan ni umrl na pljučnici, ampak na bolesti srca, ne izključujejo pa tudi samomora. Kakor priznava prijatelj razkralja Milana Zichy, je moral on šiloma izviti Milanu iz rok samokres, a Milan je imel pri sebi še strup. Na vprašanje Zichyjevo, če hočo poslati po duhovnika, odgovoril je Milan : »Prostozidarji umirajo brez duhovnika!«
Na pepelnično sredo! List »Veritd« iz Pariza pripoveduje sledeče: V mestu Bol-bec bile so volitve. Zmagala je stranka nasprotna, republikanska. V proslavo tega, kaj si prekucuhi izmislijo?! Napravijo pogreb. Na oder položijo zmaganega kandidata. Eden se obleče za kat. duhovna, da poje in pokopava nasprotnika. Iz umazane posode kropi jamo in ležečega na odru. Vse se krohota in smeje. Vso to v zasmeh sv. cerkve. Toda Bog ni pustil nekaznovano to pregrešno početje. Obišče in udari tri osebe. Mož, ki se jo delal duhovnika, je umrl malo dni na to, onega, ki je ležal na odru, zadene mrtvoud na spodnji život, da od tistega dne ne more drugače, ko da se drsa po kolenih, prav v tistem stanu, kakor so ga spustili v jamo, župan, ki ni tega zabranil, hudo oboli na tifusu, zgubi zavednost in umrje. Pred smrtjo je v enomer upil, da vidi celo mesto v plamenu.
Pošto premagal. Na izreden način je največji nožar Sheffieldski, neki Graves, prisilil ondotno pošto, da mu je redno dostav-' ljala došle pošiljatve. Ko vse pritožbe in reklamacije niso ničesar izdale, sklenil si je pomagati s silo. Dne 28. febr. jc mobilizoval vso svojo armado, 200 svojih uslužbencev, vsakemu izročil večje število poštnih zavojev z nožmi in jednakimi izdelki na svoje naročnike, stopil na čelo tej armadi ter jo vodil naravnost na poštni urad. Celi dan so imeli poštni uslužbcnci opravka čez glavo in še niso prišle na vrsto druge številne stranke, ki so že pretile s splošnim uporom.
Šele pozno na večer so prišli na vrsto vsi Gravesovi uslužbenci, in poštni uradniki so bili rešeni neumornega dela. Toda še huje pride naslednji dan. 1. marca so že na vse zgodaj vsi Gravesovi uslužbenci okupirali poštne prostore. Vsak uslužbenec je bil oborožen z vrečo drobiža ter zahteval, ko je prišel na vrsto, znamko za dva beliča. Ko je dobil, kar je želel, vstopil se je za ostale svoje tovariše in tako čakal, da pride zopet na vrsto. Vse to se je ponavljalo do opolu-dnc. Za krepila so poskrbele naročene mar-kantendarce, za red pa policija, ki je morala pred vsem zadržavati ostalo občinstvo, ki nikakor ni moglo na vrsto. Opoludne prosi poštar premirja in se v to svrho sam poda k Gravesu, a ta ga ne mara poslušati, in ne dovoli počitka poštnim uslužbencem, kakor tudi ne, da bi druge stranke prišle na vrsto. Poštar je poskusil vsa mogoča sredstva, posvetoval se s svojimi predstojniki, a vse je bilo zaman. Moral je kapitulirati. Sklenil se je mir in poštar je moral slovesno obljubiti, da se na dalje Graves ne bo več mogel pritoževati nad poštno upravo.
Kruppovi dohodki. Izdelovatelj topov v Easenu Krupp je v preteklem letu naznanil svoj dohodek s 16 milijoni markami, letos pa je naznanil, da ima 21 milj. mark dohodkov.
Gimnazija za kmetska dekleta.
»Rossija« poroča : V okraju Wietka leži vas Orlov a 3256 prebivalci. V tej vasi ao kmetje ustanovili za svoje hčere oaemrazredno gimnazijo, v katero zahaja sedaj 200 deklet Pridnost teh priprostih deklet, ki hodijo v Solo v navadni kmetiški obleki, se zelo hvali. Šolnina znaša samo 3 rublje. Da lahko dekleta čez opoludne ostanejo v šoli, zato je ustanovljena kuhinja, v kateri dobo učenke hrano za 60 kopek na mesec. Poleg gimnazijskih naukov se dekleta na orlovski gimnaziji uče tudi gospodarstva. Po končani gimnaziji niso orlovska dekleta prav nič ošabna in se oženijo a kmečkimi fanti — Mnogo orlovskih gimnazijk dobi tudi službo učiteljic. Od 185 učiteljskih mest v orlovski okolici so 109 mest zasedla dekleta iz orlovske gimnazije.
Vožnja upravnega sodnika. V Ameriki je okoliš upravnega sodnika vsake države razdeljen na sodne okraje, kojim na-čeljuje maršal. Kadar potuje upravni sodnik po svojih okrajih, je navada, da skrbi maršal za njegovo ugodnost. V hotelih plača račune, preskrbuje vozove itd. Tudi upravni Bodnik Brewer je bil vajen podobnih ugodnosti. Zadnjič jo potoval po okraju, ki je dobil novega maršala. Temu brzojavi, naj ga pričakuje z vozom. To se jo zgodilo in upravni sodnik je zadovoljno zopet odpotoval. Nekoliko manj je bil zadovoljen, ko je prejel račun za voz. Ogorčen vrne račun z opombo, da naj se zaračuni med državno stroške. A maršal mu odgovori, da justično ministerstvo računa ni sprejelo, ker o vozovih upravnega sodnika ni nobenega predpisa. Hočeš nočeš, je moral aodnik račun poravnati, toda maršala je obvestil, naj vpraša avojo tovariše, kako narede, da mu voz preskrbe, ne da bi ga plačal. Ko ao je po opravkih zopet pripeljal v oni okraj, ljubko ga je iznenadilo, ko ga je pred kolodvorom čakal maršal z vozom. No, »vpraša«, »ali sto zvedeli, kako vaši tovariši voz zaračunijo?« Na pritrjevalni odgovor pobara dalje: »No, kako pa narede«? »Na prav lahek način, voz se zaračuni v razpredelku »vožnja zločincev», tako ga morajo plačati«.
Usodni boa kožuhek. V Berolinu se je mirno sprehajala na šetališču elegantna gospodična. Okolu vratu jo imela ovit boa-kožuhek z lisičjo glavo. Nakrat so iz neke vežo pripodi velik mesarski poa ter podere gospodično na tla. Lisičja glava na boa-ko-žuhku je psa razdražila, in ves razljučen pes je hotel gdč. raztrgati boa. Ker so je preplašena gospodična hotela rešiti iz pasjih krempljev, jo je pes strahovito oklal. Lo z največjo težavo je bilo mogočo odtrgati divjega psa od gospodične. Pozor gospodične in goape, ki nosite boa kožuhke z lisičjo glavo!
Reforma moških oblek. V Berolinu se jo osnoval odbor za reformo moških oblek. Sedaj je iznašel obleko, ki je podobna na jopičih riaariji kinetiških kožuhov, hlače pa je odbor določal jednake onim kolesarjev in
borilcev. Težko da bi odbor s svojo relormo imel kaj vspehov!
Društva.
Društvo zdravnikov na Kranjskem. Dne 27. marca ob '/»6. uri popolu-dne vrši se v deželni bolnici redna mesečna seja. Dnevni red: 1. Poročilo predsedništva. 3. Demonstracije. 2. Slučajnosti. V Ljubljani, dne 25. marca 1901. Dr. Kopriva t. č. predsednik.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 26. marca. (C. B.) V začetku današnje seje vpraša posl. Ba-reuther, če pride res na dnevni red ju-trajšnje večerne seje volitev delegacije. V tern slučaju, pravi govornik, bo njegova stranka prej zahtevala nujnejo razpravo o predlogu glede § 14. Predsednik pravi, da bo o tem odločevala zbornica. Zbornica prične potem razpravo o dr. Steinvvendrovem predlogu glede pre-membe rentnega davka.
Dunaj, 26. marca. (C. B.) Predsednik grof Vet ter izjavlja nasproti poročilom nekaterih listov, da je takoj po izvolitvi predsednikom hotel odložiti mesto upravnega svetnika pri državni železniški družbi, a da je prisiljen obdržati je do 1. aprila, ker bi bilo sicer nepopolnjeno po pravilih določeno število upravnih svetnikov.
Dunaj, 26. marca. Poljski klub je sklenil obrniti se do klubov državnega zbora, s katerimi je v prijateljskem razmerju, naj bi v bodoče pri čitanju nedostojnih interpelacij zapustili zbornico. Katoliški centrum je že pritrdil, isto-tako je odgovorilo konservativno vele-posestvo. Čehi se bodo še posvetovali. Poljaki klub se bo obrnil v tej zadevi tudi do nemških kršč. soc. in ustavo-vernih veleposestnikov.
Dunaj, 26. marca. Volitve v delegacijo bodo letos imele znatne spremembe, ker so na Nižje Avstrijskem dobili večino državnih poslancev proti katoliški elementi, istotako na Solno-graškem. To pot prideta prvikrat v delegacijo dva zastopnika vsenemške stranke s Češkega.
Dunaj, 26. marca. Na shodu dr-ža\nih uradnikov je bilo 3000 udeležencev. Sprejete so bile resolucije o reformi aktivitetne doklade. Zahtevalo se je, naj se aktivitetna doklada všteje v pokojnino.
Praga, 26. marca, Justični minister je državnim pravdnikom naročil, naj pri konfiskacijah bolj milo postopajo.
Krakovo, 26. marca. Brzojavka, ki je prišla v Opavo pred usmrčeniem vojaka Blazerja in je določala pomilo-ščenje, ni bila fingirana, ampak je prišla direktno iz kabinetne pisarne. Poštni asistent Šubert je ni o pravem času oddal ter je radi tega suspendiran. Preiskava proti njemu je tajna.
Budimpešta, 25. marca. Predavanja na tukajšnjem vseučilišča so se zopet pričela.
Geneva, 26. marca. Luccheniju se je vsled upornosti ječa zopet poostrila.
Bruselj, 26. marca. Belgija prevzame Congo-državo kot belgijsko kronsko kolonijo.
Pariz, 26. marca. Iz Thomarja na Portugalskem se poroča o velikih ne-
mirih. Proti demonstrujočim sta nastopila z orožjem policija in konjeništvo. Ljudstvo je metalo kamenje.
London, 26 marca. Lord S:tlisbury je obolel.
London, 25. marca. Iz Petrograda poročajo: Pod carjevim predsedstvom je sklenil ministerski svet, razveljaviti zakon proti upornim dijakom in pregledati vseučiliške štatute.
Rio de Janeiro, 26. marca. Admiral Mello, provzročitelj revolucije 1. 1893, je aretovan. Baron Burgel, jeden voditeljev monarhistiške zarote, se je ustrelil. Neka tolpa je v Sao Paulo umorila 4 menihe.
Amsterdam, 25. marca. Dopisnik „lletropole" javlja dosedaj nepotrjeno vest, da so Buri ustrelili generala Frencha. General jim je prišel drugič v pest in ga je torej zadela zagrožena kazen.
London, 25. marca. „Times" poroča iz Pekina 23. t. m.: Grof Latru-dorff je sklenil dogovor z angleško vlado, da razsodi v sedanjem prepiru mej Rusijo in Anglijo grof VValdersee.
London, 26. marca. Ruska je naredila diplomatske korake v zadevi So-eul. Cesar koreanski je odpustil vsled pritiska Rusije japonskega zaupnega moža centralnega ravnatelja železnice Soeul-Fusan in angleškega podanika Brosona, objednem Japonska ni dobila posojila za nakup te železnice. Vsled tega je japonsko b rod o vje zapustilo luko Nagasaki. Vojni minister japonski je razne poveljnike sklical na posvetovanje.
Umrli ho:
23.	marca. Slaviea Brajar, čevljarja hči, 8 mesecev. Streliške ulice 15. jetika. — Josip Golob, gostilničarja sin, 3 dni, Resljeva cesta 18, življenjska slabost. — Fran Baje, uradni sluga, 66 let, Prešernove ulice 42, vodenica.
24.	marca. Anton Tertnik, klavec, 48 let, Poljanska cesta 58, jetika. — Fran Burger, lajnar, 63 let, je umrl med vožnjo v bolnico za naduho. — Uršu a Pečnik, puškarja žena, 39 let, Karlovska cesta št. 19, jetika.
25.	marca Ivan Tavčar, podjetnik, 41 let, Gosposke ulice 6, jetika.
V bolnišnici: 22. marca. Jernej Lenarčič, dninar, 66 let, pluč-nica.	.
2S. marca. Anton Dolničar, zidar, 21 let, jetika.
Cena žitu na dunajski borzi
dni 23. marca 1901.
Za 50 kilogramov
Pšenica za pomlad .	K 8 97	do	K	8 99
» za maj junij	»	8'03	»	»	804
» za jesen . .	»	8'02	»	»	8'03
Rž za pomlad . .	»	8-05	»	»	8 06
» za maj junij .	»	7'98	»	„	7.99
, za jesen . .	„	7-18	»	«	7*19
Turšica za ma] junij .	»	5 56	»	»	5 57
» za julij avg. .	»	5'66	„	»	5 67
» sep.-oktober	„	5 81	„	»	5 82
Oves za pomlad . .	»	6 85	»	»	6-86
Meteorologidno porodilo.
?iSina nad morjem 306-2m, srednji zračni tlak 736-0 mm.
m j 5	Ca« opn-z«Tania	»tanje barometra t mm.	Tempe- j ratnra 1 __ po j Vetr,Ti CpUiju 1		Nebo	al >
23| 9. ive«. | 734 7 | 0 6 | er. svzh. | oblač.						0-3
24	7. zjutt. 2. ponol.	7?5 4 733-4	-2-0 3 3	sr. vzsvzh. sr. jvzh.	jasno oblač.	
24| 9. zvee. | 733 4 | 11 j sr.^svzb.					oblačno	0-4
25	7. zjutr. 2 popol.	730 2 730 9	00 4-5	si. jzah. si. jug	del. jasno oblačno	
26 26	9. zveč.	728-5 |	2-9 |	sr. jzah.	oblač.	00
	7. zjutr. I 2. popol.|	727-7 I 727-0 |	1-91 4-3 j	si. svzh. si. jjzah.	oblač. dež	
Srednja temperatura sobote 1'1°, normale: 6-0°. Srednja temperatura nedelje 0 8", normale: 5-2°. Srednja temperatura ponedeljka 2 2", norm.: 6'4°.
na
OBČNI ZBOR
„Posojilnice v Zagorji ob Savi,
registr. zadruge z neomejeno zavezo", ki so bode vršil
na praznik velikonočnega ponedeljka, dnč 8. aprila 1901,
ob 4. url popoldne v posojilnieni pisarni.
Vspored:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobritev računa za 1. 1900
3.	Volitev načelstva in preglednika.
4.	Slučajnosti.
315 i_i	Načelstvo.
T nI" kov'nast'i mrzel uporabljiv, v poljubni AjLlti') i,0ji za pozlatarje, optike, kleparje itd , je v zalogi pri tvrdki BRATA EBERL v Ljub
ljanl, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 23 11 — 9
Najlepši stranski zaslužek
(200 do 300 kron na meseG)
se pridobi s prodajanjem postavno dopuščenih srečk na mesečne obroke med prijatelji in znanci. Več pove 188 6—5
banka Kronfeld & Co. v Zagrebu. V Kršk em se odda 296 3-3
služba orjanisfa & ^ in cerkvenika.
Plača 600 kron. Neoženjen ima prednost.
Farni urad v Krškem.
Vožnjekarte
in
tovorni listi
A1IEBIKO.
Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna
naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje: ■C«-«l	B^I ■■ B«-
Dunaj, IV., Wiedenergürtel 20,
ali pa	127 25—7
ANTON REBEK v Ljubljani, Kolodvorske ulice 34.
314 i—l
na Dolenjskem
bode letos mesto na tihi ponedeljek
na ponedeljek po cvetni
* Mizarska zadruga *
v Št. Vidu pri Ljubljani w
se toplo pri-poroča preč. tj" duhovščini in f-* vsemu p. n. , občinstvu v' uaročitev raz-1 novrstne
hišne * -
oprave*; ———— ^
ter tudi drage oprave
temne in lika-r,e , poljubno
£
po želji izvršene. — Raznovrstne oprave izvršujejo se v vseh po ljubnih slogih, lastnih in predloženih uzorcih, najtrpežnejše in iz ^ dobro izsušenega lesa po nizkih cenah.
V prav obilno naročitev se priporoča ^
*	J. Arhar, *
^ 238 4	načelnik.
Za zasebnike in vsako obrt pripravna
■v
Pogoji izvedo se pri lastnici Mariji Dolinar ravnotam št. 83.	308 3-1
/l\lin > ß
na valjarje
je na prodaj.
v zelo ugodnem kraju — Pismena vprašanja pod naslovom : Mlin M K. Pošta Zalog,
poste restante.	309 2—1
o
'S5
B
®
"S?
u o,
n ®
m
.»m
O
>—4
cö
•3
ti o
(H
P. (4 d
ti
Patentirane
ročne in nahrbtne stroje za žveplenje
proste in dvojnate
najnovejšega sestava
brizgalnice za žvepleno-ogljik (irijektori)
zoper filokaero	80 20—7
aparate za streljanje ob hudi uri Posebne brizgalnice za sadno drevje in vsa druga orodja za sadje- in vinorejo
pošilja po najnižjih tovarniških cenah
ICžjt. HELLER, Dunaj II Praterstrasse 49.
Ci o
S» r
o* ►1 o H
'S.
5»*
m
B
o
H' P
R-
o
Dunajska borza.
Dni 26. maroa.
Skupni državni dolg v notah ...	98 20
Skupni drfavni dolg » srebru..... 97-95
Avstrijska zlata renta 4.......117 85
Avstrijska kronska renta 4•/„ 200 kron . . 97 21}
Ogerska zlata renta 4°/0........117 85
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .....92 86
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1677—
Kreditne delnice, 160 gld.......721 —
London vista ..........240 27'/a
Nemški dri. bankovci za 100 m. nem.dri.velj 117-56
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
23-48 19-10 9050 11-32
Dn6 22. m&roa.
3-2°/0 državne srečke t. 1854. 250 gld.. . .	182 —
6°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . .	169 50
Državne srečke 1. 1864, 100 gld. ...	206—
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 800 kron .	95 70
Tišine srečke 4%, 100 gld.......145-25
Dunavske vravname srečke 60/0 ....	259-25
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne ieleznice »	> južne železnico 30/0
>	» južne železnice 6°/0
>	> dolenjskih železnic 4°/0
Kreditne srečke, 100 gld......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega »	„ > 5 ,
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . , Rudolfove 1 račke, 10 gld. . .
106^0 94-5 427— 345 50 120'50 99-50 397- -400 — 48— 25 25 17 50 61—
Salmove srečke, 40 gld........... —
St. Gendis srečke. 40 gld................232 —
Waldsteinove sreeke, 20 gld.......390 —
Ljubljanske srečke..........08 75
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	287—
Akcije Ferdinandove sev. ielez., 1000 gl. »t- r. .	6155.—
Akcije tržaškega Lloyda 500 gld, . . .	817 —
Akcije južne ieleznice, 200 gld. sr. . . .	100 50
Splošna avstrijska utavbinska družba . . .	160.—
Montanska družba avstr. plan............485 • —
Trboveljska premoga» ka druiba, 70 gld. .	460—
Papirnih rubljev 100 ..................263 25
Nakup ln prodaj* XB rsakovrstnib državnih papirjev, «ročk, denarjev itd. ŠavarovanJ* za zgnbe pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. K u 1 a n I n a izvršitev narodll na borzi.
Menjarnična delniška druzoa
„91 E K C U II"
I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasss 2.
- Pojasnila *7LS v vseh gospodarikih in Innnfinih ttvarok, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljtkih vredneitalh papirjev in vestni (viti za dosego kolikor je mogoče viioccga obrestovanja pri popolni varnosti naloženih g t n t n 1 c.