Z1S. ftnlllR. I LMI]ii!f i fflrtik, ZO. septrabn 1917. L. leto. .Slovenski Narod" v*tfa p* poMtt ra Avstro-Ogrsko: M NemČtJo: eelo leto skupaj naprej . K 30 - I cdo ieto naprej . . . . K 34- pol leta m „ . . . 15*— I četrt leU , m , t . 750 I " Amertko in vse druge dežele: na maee „ » • • . 2-50 | cdo leto naprej . . . . K 40.— Vprašanjera glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Vprmrntttro (spodaj, dvor&če levo). BaaHofa mlica At. 5, telefon *t 89. I&hafa vsak d*a svečar litzsaili na 1 ali« !a praialka. Imerati se računaj j po porabljenem prostora in sicer: 1 mu visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat p3 8 vln.t d/akrat p) 7 vin., trikrat po 5 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., narte in zavwals (e.nak prastar) 10 vin. Pri večjih insercijah pa dogovoru. Na pismena naročita brez istilobie vposlatv* mročalne se ne ozira. „Narodna Us*arna" tftleioi st, 85. Upravnlitvii naj se po*ilja. Vsenemd in nemški cesar. Beroiin* 19. septembra. Vsenemško glasilo napada vlado, ker se je sploh drznila sprožiti vprašanje o A 1 z a c i j i in Lotaringiji in se baje niti ne straši morebitnega oustopa enega dela Alzacije in Lotaringiie sovražniku. — »Deutsche Tageszeituns:« poudarja posebno, da v nemški državi ne stoji n i h č e in n i č" nad nemškim narodom. — To je skrito namigavanie na cesarja Viliema, kateremu se nrikrito očita, da se hoče odpovedati Belgiji. Nemlkl odgovor papežu. Berolin, 1S. septerrbra. Glasom po-ročila »Berliner Ta^eblatta« iz H?a£a, poroča milanski poročevalec »DaHv Maila*. da je nemški odgovor na papezevo mirovno noto že dospelv Vatikan in da obsega nove in presenetlji-ve mirovne predloge. Angleški list pravi, da so na Dunaju zelo optimistični ter da upajo na konec vojne pred zimo. Oficijozni listi z očitno inspirirano soglasnostjo na^!aJajo izređno ^o-puščanje Nemčije in Avstro - Ogrske, da se doseže mir. Tz vojnoporocevalskega stana: Na fugo - vzhodnem bojisču so sovražne patralje bolj delavne. Zdi se, da hoče na makedonski fronti zapadno, po večini !z Francozov ostavljeno krilo Sarrailove armade zo-pet nadaljevati s svoiimi podvzetji v okolici Ohridskesa in Prespanskega jezera. To akcijo je smatrat kot spremno prikasen ofenzive, ki izhaja iz kotline pri Bitolju. Ali pa ima Srrrail sile, potrebne za tako podvzetje, na razpola^o, *e ni znano. Ameriska izvozna prepoved. fiaag, 18. septembra. (Kor. ur.) Iz VVashingtona poročajo: Izvozni svet je razglasi], da po 20, septembru ne bo več izdano izvozno dovoljenje za Skan-dinavijo, Nizozemsko, Špansko, Svico. Orsko in za pokrajine, zasedene od centralnih držav. Afera Luiburg. Iz New Yorka poročajo, da Je ameriški državni depa^tement baje v posesti 70 Luxburgovih brzojavk. ki Jih je posla! s posredovanjem Svedskega zunanjega mini-strstva v Berlin. Vsa diplomatiČna zas+op-stva Zedinjenih držav v Evropi so dobila prepiše teh brzojavk, samo ne ameriško po-slani^tvo v Stockholmu. Ie Si a ma. Zeneva, 17. septembra. »Temps« poroča iz Bangkoka, da so bili strojl vseh v siamskih pristaniSčih interniranih ladij vsled eksplozij poškodovanf. Internacija ftiozem-cev v Slamu Je tevršena. Od siamske armade je vsega skupaj kakih 15.000 mol res-oično Izvefbanih ter eventualno porftbnih im. evropsko bcjiSče. Na KHaJskem. Peking, 15. septembra. (Kor. nrađ.) Reuter. Avstro - ogrsk! poslanik Je odložll svoje potovanje v Šangaj do nedelje. Sto-Sestdeset avstro - ogrskih mornariških vo-Jakov je bilo danes zjutra] interniranih. Komunike vodstva S. L S. O svojem zborovanju, katero se je vršilo, kakor smo poročali že snoči, dne 18. septembra, je izdalo vodstvo S. L. S. komunike, ki obse-ga resolucije. Prva resolucija pozdravlja z globoko hvaležnostjo noto sv. Očeta Bencdikta XV. z dne 1. av^usta t. 1. za svetovni mir ter si iskreno in brcz vsakega priđržUa osvaja bi-stvene točke mirovnega predloga sv. Oceta. Pruga resolucija se glasi: S. L. S. odobrava in si osvaja državnopravno deklaracijo jugoslo-vanskih pc-slancev v avstrijskem državnem zhom z dne ?0. maja t. 1. in hoče slejkcprej zastaviti svoje moći za urcsničenje juprslovanske-o:a edinstva pod žezlom habsburško-loren.^ke dinastije. Končno je bila sprejeta 5e tale rcsoluciia: S. L. S. vzame z zadovoljstvom na zminje, da se je ustanovila v Cu-rihu mcdnr.rodna katoliš;a unija. PorcC'lo iia^clnP-ia stranke o čeda'je nspešnejsem de'ovarju KatolišVs unije se odobri. S. L. S. heče z vse-pm močrr.i sodelovati, da se dosežejo vzvišeni smotri te velepoiTiembne katolike organizacije. Dasi sejno pnročilo teg:a ne ome-ri Izrecno, ie jasno, da je ostal dr. Ivan Susteršič načelnik stranke, kakor v očigled toliki večini ni b;lo dru£2če pričakovati, za pod-predsednike pa so bili izvoljeni gg. Anton B e 1 e c . prelat Kalan, ms^r. dr. Lampe in Andrcj Me-j a č\ V izvrSilni odbor je bilo izvo-Menih 100 članov, pole?: katerih so č-ani izvršllflera odbora se vsi Člani predsedstva ter v.^i državni in dcžel-ni poslanci S. L. S. = Gospodarski program rrini-strstva Seidler. 2e enkrat smo doži-veli poskus, izriniti iz parlamcntar-nega delovanja politične probleme in jih nadomestiti z gospodarskimi vprašanji. Zgodilo se je to pred ka-kimi petna:stimi leti za časa ministr-skega predseonika Korberja. Ta je predlcžil parlamentu velik investicijski program, ki je obetal splošen gospodarski procvit in priliko, oboga-teti. Nemški speknlantje so sicer dobro izrabili zgradbo turske železni-ce. a vobče se je vendar izkazalo. da je bil Korberjev račun napaćen. Po-nujal je bogate zaslužke, a vendar ni mogel nič opraviti. Sedanji mi-nistrski predsednik pa ne pomra za-služkov, nego zahteva ogromne brezprimerne davke, take kakršnih ni se nikoli nobena vlada zahteva^a od kakega parlamenta ter se udaja iluziji, da mu bo parlament kar slepo sledi!, ne da bi vlada imela kake težave. V svojem programu, ki ga je ministrski predsednik dr. Seidler pred nekaj časom objavil, je rekel: »Nova vlada stremi pred vsem na ojačenje in poživljenje no-tranjega gospodarstva, na zboljŠanje in zagotovitev preskrbe za skupnost in za posameznike. Na vsak način hoče zasigurati, kar je treba za vojno, obenem pa znižati žrtve prebi-valstva na kar mogoče najmanjšo mero . . . Vlada bo pri svojih priza-devanjih vedno uvaževala neločljivo zvezo in tesno medsebojno vplivanje med stabfliteto državnih financ, pro-cvitom gospodarskega življenja in socialnopolitičnim čustvovanjem in delala temu primerno na razvoj obč-nega blagostanja.« — Ta program je jako splošen in če so v njem tako od daleč označene naloge tuđi veb-važne, vendar vse skupaj nima res-nega pomena, ker ni nikjer povećano, po kakih potih hoče vlada doseči svoj cilj, nit1* nj dognano, če ima vlada tuđi dosti moči, da svoj cilj doseže. Napovedana socfjalnopolitična zbolJSanja so pač le okrasek celecra programa; v Avstriji je že od nekdaj navada, da se vsem nepopuTarnirn, prebfvalstvu do žive^a segajočim predlogam ogrne socijalno političen plasč, a to je že davno tako diskreditirano, da se za to živa duša več ne meni. Velika sila vojnerra Časa je premagala socijalno politiko stare^a sloga, katere glavna vsebina so bile prazne besede in obljube, ki se nišo nikdar izpolnile. Nove gospodarske razmere, ki jih provzroči vojna, od-pro socijalni skrbi nova pota in opra-vičene zahteve mas bodo državo prisilile, da bo morala kreniti na ta pota. Tako z malo varstvom žena in otrok, podporo invalidov in cdred-bam proti n?lezljivim boleznim — naj so to tuđi važne naloge — se ne bo rešil problem dvfgniti ž I v -ljenjske razmere mas In malega srednjega stanu, kizdaj strašno trpita obenem pa z davki In doklada-mi izprešati iz teh mas milijarde za vojne namene. o katerih milijardaii se bo moralo za- htevatl čiste ta natančne račune. Qo* spodarski nacrti ministrstva Seidier še nišo znani v detajlih, le to se ve. da obeta vlada ogromna nova bremena, brezprimerno ogromna bremena in da je privoljenje parlamenta za to obre-menjenje prebivalstva poglavltni na-men prihodnjega zasedanja držav-nega zbora. = Nemški veteindustrijalcl In trgove! na Českem so prišli do spozna-nja, da bi razdelitev Češke v smislu 7ahtev nemških strank ravno nemški industriji in trgovini naj bolj škodo-vfala Ti industrijalci in trgovci so spoznali, da bi vsled razdelitve deže-le, izgubili večji del svojih najbolj-.ih odjemalcev, a drugih trgov ne bo dobiti. Po vojni bo vsak konsument go-reče pozdravljen, na izvoz v Nemčijo še misliti in na izvoz v države četve-rozveze a še manj, terej je nemška industrija na Ccškem uprav navezana prav na ćc;ko pre^ivalbtvo, ki je nujpremožnejši odjemalec. = O^rska vo!i!na reforma. Mi-nister dr. Vaz?r>nyi je ime! v Budimpešti zborovanje, na katrTem je raspravlja! o voliini reformi. V svojem govoru je pnvedal vr.zužarskim rivi-nfstom nekaj bridkih resnic. Ziasti je omembe vredno ministrovo priznanje, aa je po sedaj veljavnem volil-nem redu moaroča vsaka korupcija in vsaka nasilnost. To ministrovo piiznanje pač pojasnjuje, kako Je n.o«roče, da zastopajo v ogrskem državnem zboru slovaš'ke. mnium-ke in srbske kraje najhiijši madžarski paslanci. Na očitanje, da pripravlja vlada s svojo volilno reformo rmi-čc:ii3 mad^arstva ziasti na Sedmo-grašVem. je minister rekel: Varstvo mad^arst\Ta ni toliko naloga volilne reforme, kakor vprašanje resnične narr.d*41^1 Tvr>|>?Vp Viiitvrnc politike in zemljiške politike. — Vzlic tem be-sedam ir.inistra dr. Vaszonvija se-veda ni dvoma, da bo obveljala sa-r-o volilna reforma, ki bi zagotavlja-la Mari;! vir om vse možne udobnosti, nemadžarske narodnosti pa bo pri-kraišala. kolikor se bo dalo. = Še pametni Ijudje Imajo otroč-je sanje. Nemški poslanec Lodg-marin je sicer pameten in uvideven gospod, a časih se mu kaj sanja, kar sili človeka na smeh. Tako se mu je zdaj sanjalo, da razpade Rusija po sedanji vojni na same male države, ki bodo prišle v popolno gospodarsko odvisnost od Nemčije in od Avstrije in bodo nemški in avstro - ogrski industrijalci želi taiio, da ne bodo ve-deli kam z ruskimi rublji! Mi bi gospoda Lodgmanna le opozorili na »Berliner Tagblatt«, kjer je bilo te dni priznano, da je prišla Rusija vsled vojne v tako fmančno odvisnost od Angleške in Francije, da bo-sta ti državi lahko sto let gospodarsko obvladovali vse ruske trge in se ne bodo nikdar več vrnili čaši, ko je dobivala Nemčija lepe milijarde iz Rusije Pač pa pojdejo po vojni zo-pet nemške milijarde na Rusko, kjer drugje, kakor na Ruskem, Nemčija sploh ne bo mogla dobiti živil in živine in kar se rabi kmetijskih pridel-kov. Naši begund. g D u n a j, 16. septembra. V Ijubljanskem listu od petka čitam dopisić iz begunskega taborišča v Steinklammu, ki govori o posetu baro-na Bečka, predsednika onega »Po-mov, c?a odbora za begunce z Dunaja«. Baron Beck je bil neki nejevoljen in je govoril o . . . pritožbah Slovencev proti njesovemu odboru; ali odrezal se je, Češ: slovenskih poslancev ni bilo mo-grče pridobiti .... da bi se zanimali za njegov odbor. Zdi se mi, da je baron Beck polemiziral z mojim dopisom v »Slovenskem Narodu«, kajti dotlej se ni bilo nikier jasno povedanih toliko brid-kih resnic na ta vsemogočni odbor še bolj vsemogočnega barona Bečka. Kar se tiče poslancev, ki se nišo hoteli zanimati za ta odbor in njegovo delovanje, prepuščam njim, da se . . . opravičijo pred iavnostjo. Čas je. da vsa naša slovenska lavnost izve neko-j liko re^m'ce o kričečih rn^m-^rah neke^a odbora, ki si je znal pridobiti nekak monopol v skrbi za bc^unce.-Ta odbor je bil nnohli-^čcn, da je nčćzoroval be^uriske tabore, i IO.r je odbor ukrcn?1, je b;1o dobro 5n | r>ra^r r^re^^o. Izhro] c:^ j^ pomrače, ki «to imeli vse pravice in . . . prokleto malo dolžnosti. ZasedJa so se ^^^tota mesta v obliki — sinekur. v cMik! -čast-nih« služb, in kdor je dobil tak »Amt«, Je imcl za to takoj tuđi »Verstand<% in kar je storil, je bilo dobro storjeTio: pri-to?ba proti nietrovt rrodrosti ni bila in še danes skoro da ri mos;oča kliub vsem sklepom parlamenta in begunske-ra or!<;eka. Oori^ki dežein! poslanec dekan Ho fec sp je skuša! vriniti v to ore?niza-dio. Zatmali so mu . . . in hodil je od tabnra do tabom. Nekaj svojih opnzo-vani je spomčil jako obzirna v linblian-skern lic.tn: ttidi se ie pmrspel do rmr-sikakih nasvetov. Be^'inc: so hlnstno Čitali dotlej taine ^-^dihe njihove r?nie-ne duše. oričakovah" so boliših dni. če?: to hn Icai noripcrptnf — ^t? p* •5rtVr%lf so le to, d a je dekan Ro j ic po- polnoma utlhnil. Kar izginil je ! beguncem izpred oči, a tuđi v javnosti \ ni bilo več nič čuti o njem. — 2e enkrat ', sem vprašal: Zakaj je utihnil? Zakaj ni bil več član nadzorstva tistega proslu-lega odbora na Dunaju? Ali so mu za-maSili usta? Zdaj bi bil čas, da to pojasni: Baron Beck ga pozivlje na mej-dan! Zdaj morajo pasti vsi obziri in treba -— govoriti brezobzirno! Vem tuđi, da sta se dva slovenska deželna odbornika na Diuiaju močno prizadevala, stopiti v dotiko z begunci iz domvovine. Ali zarr.an, nišo ju pustili blizu. Državni poslanec in de-želni odbornik dr. A. G. je ćelo pismeno utcneljil svojo željo, da bi smei ob-iskati begunska taborišča, ali prošnjo so mu odbili, Češ, da je za vse že dovoljno poskrb-1 j e n o. Ali kako je bilo poskrbljeno? Dekan Roji: je imcl bistro oko, da je videl i sredi Potemkinovih vaši . . . bedo in revo in pa . . . kje tije vzroki. Zato pa je tuđi — izginil! Tišti »slovenski« (takozvani > auch Slovenen«) nadzorovalci na, ki so svoje obiske naprej o-:nanjali vodstvu taborišč, so glodali skozi po-barvano steklo in vidcli so le to, kar so . . . Hm hoteli pokazati. Ljudstvo jim je ostalo tnje in — di!eČ ob sirani. Ako bo prilika, bo treba poklicati ta^c %o-spod^ na — odgovor! — P'-ior^-ijcm, da prizadeti ooslanci posvetijo baronu Bečku tako, kakor zasluži! Dopisnik iz Steinklamma Je tuđi ponizno omenil, da se v onem pomož-nem odboru v Landskrongasse (I. okraj .Št. U sučejo !e laški ^ospodki o!-:oli miz . .. Jaz sem pred časom zapel dru-gaćno pesem v »Slov. Narodu« in zdi se, da je na to gospod baron Beck je-zen! — Kar bojim se rr j ere § 14! — i^o moje obisku v tem oeboru decembra leta 1915. (tedaj Se v Favoriten-strasse) sem drastično omenil te razmere na ... m e ro d a j n e m in o ć-govornem mestu. Imel sem priliko občutiti, da se s takimi resnicami — nisem nič prikupit, kajti pozneje sem moral studirati na univerzi v Gollers-dorfu toliko časa, dokler ni bila na naj-višji ukaz zaprta. Ko bi bilo namreč na mojo zahtevo treba reci: »Ne, ni tako, kakor glasi dolžitev!« — je bilo rečeno tako - le: »Cetudi ni tako, pa vendar je bolje, da dokonča v G. svoje studije.« Seveda, čemu bi dražil — begunce! Našim milim sotrpinom beguncem moram torej povedati iz lastne izkušnje — in to lahko potrde vsi pozvani poslanci! — da je bilo in je mprda še danes nevarno . . . potesovati se za be-gunske reveže in morda radi njih pre-več . . . »sitnosti prodajati«. Takih reci nima rad mojročni baron Beck, pa kdo drugi tuđi ne! In informatorje ima dobre! Poznamo jih in vemo natančno, kako informujejo! teti i? gMffi M. Vrnitev beguncev v zunanje okraie Pulja. Vsled odloka notranjega ministrstva z dne 1. septembra, se vrne v zunanje okraje Pulja okoli 12.000 begun-cev. Pri c. kr. trdnjavskem komisarju se je vršilo posvetovanje, kjer so se do-ločila navodila za sprejem in nastanje-nje ter prehrano došlih begnncev. Na-znanjene transporte sprejmejo v Kan-fanaru, kjer dobe jesti, kjer se izvrši policijska perlustracija in zdravniška preiskava. Begunci za Rovinj, Rovinjsko selo in Vodnjan se odpeljejo iz Kanfanara po železnici, oni za Bal iz-stopijo tam. Občine imajo pripraviti vozove In želeti je, da vojaška oblast da na razpolago tovorne avtomobile. Po-trebŠČina moke je za prvi čas zagotov-ljena. C. kr. okrajna sodnija v Komnu, sedaj v Sežani, išče Elizabeto vdovo P e r i c iz Sel št. 55, vdova po pok. An-dreju, ki je šla iz taborišča v Brucku nekam na Češko. — Ista sodnija išče nadalje naslov Antona Adarniča iz Škrbine št. S3. Kdor bi kaj vedel o zgoraj navedenih osebah, naj blagovoli sporo-čiti na »Posredovalnlco za goriške be-gunce« v Ljubljani. Dun^iska cesta 38. Laškf učni jezik na državni obrtni Soli v Trstu. Državna obrtna šola v Trstu ima z magistratom pogodbo, da se srne podučevati na tej soli samo v la-škem jeziku. In ker je tako, ne bo obljubljenih slovenskih vzporednic. Ako bi se hotelo seveda, bi se taka samo pri nas mogoča pogodba v sedanjih časih kratkomalo razveljavila, toda ako se noče, pa ostaja v veljavi tuđi še nadalje . . . Umri je JoŽef Um e k, čmovojniški delavec iz Kostanjevice. okraj Sežana, rojen 1. 1872. v deželni bolnišnici »Ste-r^G^iespitak v Ljtibnu, na črevesnem katnnT. Kc'o ve kaj? Albert Ro^ič, K. u. k. F. K. P. 1, baterija 6, vojna pošta noizve^"?e po sta^ših, .To?efu ir? Fra^.ct-ški Rn.^?C\ kakor t"di po bratili Mihaelti in Alojzifn Po?i?. doma v Brestju 5t. 33, občlna Kojsko. Kdor kaj ve" o njrli, naj sporoči na 7gor?.' navedeni naslov. Svojo ženo išče Lovro Sosič, ki služi pri črnovojniškem polku št. 27, 6. stotrVic. voinn pošta Žena Ivn-ir* ie prebiva!? na Opčinah st. 138 (n. d. Til-hova), rd koder je ocf*te rad! vo'^e ne-varnostf. S tem se ?ei nazri?rta na??!ov moža. ki je med tem časom odšel na boiišče. Dnevne vesti. — Vojna odlikovanja. Z zlatim zaslužnim križem na traku hrahrost-ne svetinje z meci je odlikovan veterinarski rjraporščak Fran J e r i n a havb. p. 16, ioto odlikovanje brez mečev je dobil vojaško - tehniškf akcesist Ferdo P e t e 1 n letalskega arzenala, isto odlikovanje je dobil tuđi Josip Žabkar, farmacevtni praporščak san. odd. št. 8. za izborno službovanje v vojni. S srebrnim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje je odlikovan narednik Ivan L e s J a k 87. p.f dalje narednik Avg^ist P a v 1 i č 17. p. Četo vocija Viktor P e n i č brzoj. p. je odlikovan s srebrnim zaslužnim križem na traku hrabrostne svetinje v priznanje posebno zvestega službovanja pred sovražnikom in ker je rešil nekega svojega tovarlša smrti v vodi ob nevarnosti za lastno življenje. Z vojaškim zaslužnim križem tretjei?a razreda z vojno dekoracijo in meci v priznanje hrabrega obnašanja pred sovražnikom je odlikovan rezervni poročnik Konrad K o 1 š e Ic 87. p. S srebrnim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje je odlikovan črnov. narednik Josip U k m a r p. 4. — Z bronasto hrabrostno svetinjo so bili odlikovani: narednik Ivan Breznik, četovodja Josip Junek, de-setniki Ivan Sisek. Ivan Kalčič, Josip Pavlič, Kristjan Tninek, pod-desetniki Roman Narat, Anton Stajn-!:of Rupreht Pruč, Roman Gučer, Anton Kranjc, Alojzij Kidrič, Ivan Gro-bošek, Josip Rus, Ivan Jurič, Alojzij Knapič, pešci Martin Ako, Štefan Kapun, Anton Brus, Štefan Šerbak, Rudclf PlibarŠek, Ivan Urajnik, Fran Škof, Vaclav Simon. Fran Srb, Alojzij Planinšek, Fran Hirt, Štefan Mu-de, Alojzij Zoter, Anton Fasman, Marko Barbarič, Josip Cestnik, Iv. Cergol, Ivan Ifnik, Mihael Jasni, Fr. Kapun, Fran Krobat, Josip Konecni, Ivan Karlin, Karei Lorber, Anton List, Fran Lampreht, Jurij Muster, Josip Mader, Josip Mataln, Fran Mojzik, Karl Muhič, Ivan Novakovič. vsi 47. polka. — Odlikovanje. Načelnik voja-škega pravdništva v Ljubljani, stot-nik - avditor Rudolf W a 11 a n d je dobil za izvrstno službovanje pred sovražnikom pohvalno priznanje. — Zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil praporščak-farmacevt Josip 2 a b k a r. — Nad-poročnik 17. pp. Alojzij Luck-m a n n je dobil vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo in z meci. — Vojaška vest. Povišan je V častniškega namestnika gospod Fr. Tičar, štabni narednik pri doma^ čem gorskem strelskem polku št. 2. — Padel ie na gori Sv. Gabri-jela častne smrti Rado Svete, sin gosp. Mart ina Svete v Ljubljani, Prule št. 13. Ranjkega prepeljejo v Ljubljano. — Padel Je častne smrti na gori Sv. Gabrijela dne 7. t. m. narednik Mihael Br e z i g a r. — Težko ranjen je bil na i talijanski fronti Boris K u Š a r iz Kranja, sin pokejnega odvetnika dr. Josipa Kušarja. — V itaHjansko vojno vjetništvo sta prišla pri 11. ofenzivi četovodja Franc H v a 1 a in korporal C e i p. d. Plesničar, oba strelskega polka št. 2. — Dobrodelni shod prirede združena karitativna društva v četr-tek 27. septembra v Ljubljani. Ob 8. zjutraj v cerkvi Srca Jezusovega sv. masa, ki lo opravi presveti! gospod knezoškof. Nato pridiga. Po končanem cerkvenem opravili! (kmalu po 9. uri) zborovanje v dvorani Rokodelskega doma (Komen-skega ulica št. 12). 1. Največja dobrota — mir In ljubezen. — Dr. Fr. Jež. 2. Nravna propadlost in sredstva zoper njo. — Dr. Anton Zdešar. 3. Vojna in mladina. — Sodnl svet-nik Fr. Milčinski. 4. Skrb za vojne sirote. — Župnik Anton Mrkun. 5. Socijalna preskrba invalidov. — Vladni svetnik Ivan Šubic. 6. Doma-čije za invalide. — Dr. J. Ev. Krek, 7. Žensko vprašanje. — C. kr. učiteljica M. Stupca. 8. Pomoč begun-C3IT! in obnovitev Goriške. — Dr. Franc Pavietič. Iz razporeda je razvidno, da je namen shoda ta, da se karitativno delo med nami sploh pozivi, a zlastf, da se posvetujemo. kako popraviti In ozdraviti rane, ki jih je prizadejala vojska. Ljubljančani in vsi, ki imate srce za bedo bližnjega ter vam dopušča čas, pridite k temu za sedanji čas tako potrebnemu zbo-rovanju! — Spoređ koncerta komorne pevke G. Fcerstel v deželnem g!eda-lišču v petek 21. t. m. ob pol 9. uri zvečer s sodelovanjem virtuozinje na klavirju Lissy Mammerl. Spored: I. J. Brahms: Rapsodija. Op. 79, h-moll. — II. Mozart: Arija iz »Fljra-rove ženitveo:. — Schurrunn: Po-svetitev; b) Mesečna noč, Brahms: c) Ko sva se skupaj sprehaiala; đ) Mn^o Wolf: On je! — III. Bizet: Arija Michaelije iz opere »Carmen«. — IV. Fr. Liszt: »Rigoletto* parafraza. — V. Marx: a) Marijina pe-senv, b) Bcneška uspavanka. Maler: a) Sel sem vesel: b) Kdo je izumil i pssmicc. — NI. Waga%; Ai}& k 215. štev. .SLOVENSKI NAROD", dr;c 20 septembra VJ17. Stran 3. »Lohengrina«: Samoten v otožnih dneh. — Rih. Strauss: Mojemu otro-ku. Pesem ob zibeli. — Vstopnina za ta najodličnejsi koncert, kar jih je bila zadnja leta v Ljubljani: Scđeži v partcriu po 4 K, 3 K 70 vf 3 K 40 v in 2 K 80 v, na balkonu po 4 K, 3 K 50 \\ rezervirani sedeži po 3 K 70 v, 3 K 50 v, 3 K. Sedeži v ložah v I. nad-sircpju po 6 in 5 K, v part^rju po 4 K, v II. nađstrcpju r° 4 Kf na galeriji po2K, stojišča 1 — Nagrado !00f dobi, Klor najde ponesrečeneg.; ..iona ljubljanske evanKelske obline dr. Kc^e-ir.ana. Prvotno je bih obljubljena nagrada 200 K, sednj je zvišana na 1000 kron. — Kakor čujemo, je odšcl načelnik tuk. sekcije nemškega plan. društva g. Ludvvig v spremstvu naj-starejseva onih 4 dečkov, ki so sre-čali dr. Hegemanna na poti k Cojzo-vi koči. v kamniške planine, da najde mesto. kjer se je ponesrečil dr. Hegemann, in ga. bodo od tam dalje iskali. — Uscdcpoine sanje. Pancs po-noČi se je 9!ca;eir»u sinu jetniške^a paznika Frančišku Borkotu, stanujo-čem na Frančevem nabrežji! št. 7 v III. nađstrcpju nekaj tako včivo sanjalo, da iz V5tal iz po.ctclje tver Sel k c\nu, cdkoder je rade! na ulico in se i«bil. Njegovo truplo so prcpeljali v mrtvašrico k Sv. Kristom. — Umrla je včernj v Ljubljani jrospa Tere.Tija M o č n i k roj. P o -d o b n i k. Pogreb bo jutri popoldne r-b 4. Cenjeni rodbini naše iskreno sožalje! — JeČaiea. V komisiji 2a vojno ^osnodarstvo, kjer se vedno opra-vlčoiio pritožujojo zaradi poslovanja gospodarskih central, a si menda ne ;:najo pomagati, so te dni povedali srlede porabe ječmena, da Ra bodo dali pivovarnam 4000 vagonov, 3000 do 4000 vajjoncv da pojde za izde-Iovanje cikorije. 10.000 vagonov bo 7? hrano, več sto vagonov pa bo po-rabljenih za izdelavanje drož. — Premeniba pcsestl. 2e več ćm krožeča govorica, da ie hotel »Pri slonu« prodan, se potrjire. Kurila sta posiopje veletržca f^edžet & Koritnik iz Gorice za ^fO.ooo K. — Zdn»vstr?no starce mestne o^ine Ijitblian^e. V času od 9. do T5. t. rn. s? je rodilo 23 otrok, umrlo ra je 54 oseb, med njimi 15 domači-nov. Za grlžo sta umrla 1 tujec in 1 ćorravjin, za je riko 2 domaćina in 3 tajci, vsled mrtvouda 1 oseba in vsled samomora 1 oseba. Obolell so: za tifnzom 2 domaćina. 1 tujec in 78 vojakov, za grižo 6 demačinov, 1 tujec in 25 vojakov, za vratico 1 tu-jec in za trahomo 1 tujec. — Obrtno r,Y*zn]e me-eca avgusta t Ljubljani. Meseca avgu<*ta je pri rr.estnem rra^istratu pri^Iasilo 10, odglasilo pa 10 strank svoje obrti. Pri^lasili so: Avgust Za-1-tel, Stari trz 32. fotografski cbrt: Josip Berbuč, Marije Tereziie cesta 6, trgovina z vinom: Ivan Morali. GrndiSče 7, trgovina z ms-'anirn bla-om: Rudolf VahtarT Sv. Flori Jana alica 22. trgovina s slamniki; Rudolf Kokalj. Marije Terezije cesta 13. Izdelova-r;e zdanja in likeri 2v: Marija Kre^ar, Sv. Petra cesta 15, tr?;c.vina z mekanim bla-jroir?. izvzcmši v ? 38/5 obrt. reda omenjeno blsLZo: Aloizija Gorjsnc. 5r>odnja ^iška 121. prodiia Jaje, kuretine, rna?!a in sadja: Ivan pp.viič. Tržaška cc^ta 22, čcvljarski obrt; ?~estna občina ljubljanska, Re^!;eva cesta 2*. proizvajanie in razpečavan'e plina v svrho javne in privatne razsvetljave, kurjave in dobave gonilne moči. obdelo^aije in razpefavanje plinovih in postranskih pri-ćel'iov in trgovina s plinovimi stroji; polaganje plinovih csvi in instalacija plinovih strojev: trj?r,vska. "nedicijska in komisl]-•5ka delnlška družba ^Balkan«, kom!s:?«?ko In 1 pedicijsko podjetje ter trgovina z mešanim hlr.^om na debelo, Dunajska cesta 33. — OdsissfH so: Anton Pokorn. Trža^Va cesta 4, scbnoslikarski obrt; Anton Tausch. Spod. ^iška 2O0t izdelovanje sodavice; Marino ToreIliT Trubarjeva ulica 2, trgovina s sad-iem In zelenjavo; Fran Wokač. ?elenburjfo-va rlica 5. trgovina z mcSanim blagom; Back in Fell. Stari trg S. trgovina z unifor-r.iami in potreb^činami za itiifcrme; Mar-?2ta Krncilia, MeteH-iva ulica 13, prevoz-rf5H obrt: Fran Perdan Jun., Gospnska u\\-ca 3, reklamno podjetje in elakatovanie rznanil ter snaženje oken in stanovanj; AJojzIja Radovan, Hrenova ulica 9, trgovima 5 sadjem in zeleniavo; Kratin:a KoŠmerL Trančiškanska ulica 6. izdelovanje dmž ter Anton TrtnPc Ti:r!a§ki trs 1, čevljarskl ?')rt. Umrla je *r Krškem b!ačih. Ker bo Zvcza zastopela zasnkrat vse kategorije, se vabilo vsi tovarili brez razlike. Ka predvečer v soboto 6. oktobra ob 6. uri zveč?r istotar~! pr^-«»tovan*e de!crra-tov, h kateremu imajo pristop v$I odborniki osrednjega odbora in po-druŽnic. Vabila sa ne ntzpošiljajo! Kdor želi preno^ilče, naj to do 4. oktobra javi na i:aslov Franc Jarh. prisiav Aianbor. L>r. Arihur Ma!ly-Strasse 45. — Oabor. Nemška aestrpiiost v Prcju. Iz Ptu-ja nam pišejo: Začetkom septembra se je v prodajalni tobaka, ki je name^ena v rnestni hiši v Ptuja, pripetil naslednji slućuj: V proUajalt*o priuc miad mož ter zahteva v siovenrkcm jeziku kolek z:i 50 vin. Prodajalka *e postala takoj ntrvozna, ko je ćula ;>lu*eii*ko govorilo in je nestrpDO ponavljala: -»VVas heiBt kolek?« S^proda.ialka ji L.konično odgovori: »Stcir.^c: . S.\io i>e pa oorne prva do kupovalca ter mu reče: >Kon-nen Sie niclit dc-iitsch? Solche jun^e Leute sollten mehrere Sprachen lemr. ! Ich hir» schon alt i:nd habe dn*; Slo\ ':-nisehe zur Not erlernt!« Nato kupova-lcc: *Z:ium jako dobro r.cmško iii tuđi uru^e jezike; a v občcvanju rabim 12-kljućno slovenski jezik. Na te bese je se pritakne neki nadporočnik, ki je bU ra\iio navzoč, rekoČ: »VVarten Sie, !;is ?:e z.im MHitar kommenf Dort \verden Sie deutsch lernen mu^sen! Ubrisens ist Pcttau eiie dcutsche Stadt und da solite man nur deutsch reden!« Zdaj odvrne kupovalec: >Da, kadar bom pri-^el k vojakom, hom moral nemško govoriti, d:mes sem ra ?e prost in mi ni trebn! Zbogom!« Da. so se obre^ali pred vojno ob nas Slovence razni ptujski -kavalirji« in ra^ie ptu«ske »dame«, naj b.\ 5mo bili pač sl?.b>i kot pastorki v naši ljubi državi. Ali dancs je druga! Panes ne k-vavi le »Herrcuvolk« na fronti, danes krvave v prvih vrst:h sinovi slovanskih narodov. Tam, kjer je bojni metež pajlr.vsi. tarn nnjdete tro-tovo hrabre shiove majke Slave. Kdo drži fn^o - zapadno fronto? Na^i fartt-je, na.ii m^žje kr^-ave, trurroma priUaio ter p^^čajo svoja draToeena življen;a 7.3. ljubljeno rodno zemljo! V zaledju je lahko pikati posamezne zavedne sinove; saj si domišljujejo naši ljubi sode-5el?.r:, da ^o preJvojna doba zatiranu in preganjanja stovanskih narodov ve*> no trajala. O, pa gotovo ne! Zora puca, bit če dana! Vremena bodo se zjasnila! Da. bodo se, morajo ?c! PosMi »nem-ški« Ptuj naj se zave, da era obdaja že-lezri obroč slovenskih objin. ve naj, da Ptuj živi od okolice, ne okolica od ntuj-skih nemč^r?ev. Pomni nai, đ? okoli^ani Slovenci plaču je jo istotako davke na krvi in blagu, ko meščani, morda še *"cč;e. nego ti. Zave naj se nemškutar-"vi Ptu.s da okoličani krvave na boji-sčilu žrHtijejo blri^o in kri za dom: a ptujski posilinemci pa se skriva jo po tr-govinart in ristirna^ ter si prvi narefajo z navijanjem cen ogromne vojne clobić-ke. E>vojno mero čut'mo povsod in ven-d^.r smo pedaniki isteka cesarja prebi-valci iste države, nosimo vse neugodnosti, ki so posledica sedanjega časa, a ne uživamo ugodnosti, ki jih nudi država neslovanskim narodom. To mora nehati! Nai žunan Ornik še tako prepri-čevalno trdi, da je Ptuj remški, v okolici pa di so -^tvisrhe Bauern«, (tako je namreč trđil v slavnostnem govoru dne 17. avgi^ta), je le res, in to mi? po-vemo na nolra u^ta, ć-\ ?e v Ptinu mnojo Slovencev, da so niži? sloii naša kri. da pa imamo i med inteli^enco vseh katesrorij mno^o paSih. Sai se pre-t^l:a po žilah županovih .slovenska kri! Slovenska mati ra je zanosila, slovenska m?ti rr-a rodi'a, slovenska mati sra je negovala! In more??, rrorda rride *?e čas. ko bodo nn in rtiemti er^M rekli: »Mea culpa! Ore^ili smo! Trdi mi smo vaše s:ore sinovi!« In nri'el bo tn Čas! 1 edaj pa dobimo zado.ščenje za vse žn-litve, za v*a zipostavli'ania, za vse krivice, ki so nam jih prizadejali možje — janičarji! Letovlščarii ni KoroSkeni. Iz Celovca poročnj^ prr?^i list', ča morajo z 20. septembrom ob 12. opcldne vsi letovi^čarji v nhmoč:u vo"ne pošte št. io?n 7d-nv%t\fJ Korono. Umri jje v Zagrebu v starosti 55 let glavni adrr:mistrator »A^ramer TarMatta« Vfekoslav M e r t e n s. Slržboval fe pri tem listu nad 30 let in sicer dolgo časa tuđi kot urednik, prav v dobah najbu/sih bojev. SošVa umetnišks godba svira v nede!]"> zvečer ob 3. uri v ka vam i Čvro^a v korist vdovam in Mrotam pad!ih vo-akov. \rstapnina 2 K. Dotira oseha, ]<\ "e vzv'r. v 50-boto 15. t. m. v tramvrv-ii med ma?I-stratem ip Ambrnf^.^m tr??om paket z noškim pcrilom. naj ^a odda na rn!fc:jf. V nasnrotriem slučaju ho trpel^ poslenice, !-:er je dobro znana. Ubo£ cfllak Je faznV-fl denamico, v kateri je bilo nc.č. 10 K. Prosi s^r .da jo pošten nafditelj izroči policiji. Aproirfzscfla. M Testei!!ne na mnefie ff!-?x-nfee A. Stranke, ki imajo rumene iz-kaznice zaznamovane s črko A, pref-mejo v petek 21. t. m. popoićne v cerkvi sv. Jožefa testenine od pol 2. do 2. Vf2Va n?cb? dobi četrt ke. Kilogram stane 1 K 20 v. Pripraviti je treba drobiž. -h- Testenlne na rdeče izkaznice A, Stranke, ki imajo rdece izkaziiice zaznamovane s črko A, dobe teste-ninc v petek 21. t. m. pop-idne v cerkvi v. ,Tožefa nd 2. dc 3. ure. Vsaka oseba deb: četrt kilograma. Kilogram stane 1 K 20 v. Pripraviti je treba drobiž. — Teft^rJr'e na rdeče iz^aznice. Stranke, ki imajo idcce izka^nlce - brez wike A prejmejo v petek, dne 21. t. in. p. »poldne v cerkvi sv. Jože-ia testenine. Določen ie ta~!e red: Od 3. do 4. ^tcv. 1 do 300, od 4. do 5. štev. 300 do 600, od 5. cio 6. štev. 600 do konca. Vsaka oseba dobi četrt kilograma. Kilogram stane 1 K 20 v!:i. i ripraviti je treba drobiž. Sranke m. pazijo na red! -^ Pievzeirne cene ?a sočUje letiiie 1917. so sledeće: za fižol 80 K, za hitb in fižol ljl krmo 60 K, za lcčo 120 K. — Z i. odo vina Ilrvalov. Matica Hrvatska je izdala v založništvu aka-atmične knjlgarne L. Martmana v Zagrebu Ferdinanaa pl. žišića ncmško pisani prvi dcl zgod^vine Hrvatuv (»Ge-schichte dcr Kroatenc). Delo stane 15 mr.rk, oziromn 15 frankov ter se naro-ja pri zjforai omeniencn zalo?ni^r\ru. Delo ima namen, seznaniti širše kroge čitajo-če^a obJinstv.i z do.'^cdai eelo pri nr.s, a tuđi pri Mrvatih samih še zelo malo temeljito znano zgodovino hrvatskega rodu jugoslovanskega naroda. Deisrvo, da je pričelo to obsežno delo izhajati v času preporoda in konsolidacije Ju-p.?5;Iovanovf daje knjigi It večji pomen. Ohenem tvori to delo prvo izdajo ce-lotne in znanstveno zbrane zgodovine rirvatov po virih, ki so ćelo za znanstvenika dostikrat prav težko dostopni ^ sled njih raztresenosti po raznih knjiž-nicah in arhivih. Zlasti glede virov za dobo zKodovine rfrvatov po 1. 1400 ve-lia tn. Pisatelj deli zendovino Hrvatov v štiri dele. Prvi del obsega zgodovino od trenotka, ko se je rod Hrvatov nase-Jil v svoii danasnil domovini, torej od dru^e polovice VI. stoletja, do krona-nia ogrskera kralja Kolomana za hrvatsko - dalmatinskesa kralja leta 1102. V teli petih stoletjih so živcli Hrvati večji-del samostojno, svobodno državno življenje, najprej pod svojimi župani, kakor nam je to znano tuđi iz zgodovine \-seb dn!cr?h J:i^os!nvDnov. notem pod knezi in končno pod kralji. V tem raz-dobiu se Hrvati srečno otresejo gospodstva Frankov, k! ie s svojim razna-rodnjočim vplivom ti*>čalo nje, kakor tuđi nas k tlom, obranili so se napadov Benečanov, Arabcev (Saracenov), Bol-c:arov, O^rov in bizantifcskepra cesar-^r\'a ter so se polastili za nekaj časa politične premoći na severo - zapadni obali Jadranskesra morja. Ta čas pa je začela hrvatska država zaradi notra-njifi sporov razr»adati, posledica slovan-skega demokratlčnega pojmovania poli-tičnega življenja, kar je imelo končno za poslcdico drža\Tiopravno zdruŽenife z Ogrsko. To zprodovinsko razdobje opisuje nred nami ležeči prvi del zko-dovine Hrvatnv, ki prtnaša vsled ozkih stikov, v katerih so Slovc.'Ci od nekdaj živeli s svojimi sosednimi brati, rudi za nas mnogo zanimivega zgodovinskega materijala. Zgodovinske izpretnembe na ozem!::u kjer bivajo Hr\rati, nam pojas-njujcjo trije zemlje\idi, od katerih prvi nam kaže Panonijo in Dalmacijo, kakr-5ni sta bili nred naselientem Jngoslova-nov, torej do V. stoletja. Drugi zemlje-vid nam kaže iste nokrajfne sredi dese-tega stoletia, torej nekako izza časa prvega znanega bana, t. j. vojaškega povHinfka ?everne Hrvatske, Like, Krbave in OacMce. Pribing. Tretji zeml.ie-vi dnam kaže razdelitev ozemlja, kier sr, stanovali Hrvati, v dr^rri polovici XI. stolet'a. Tezavrc rnzmere v tiskarstvu so nrcprečile, da ni mo^el iziti s nrvim delom »Zgod^ine Hn^atov* tndi TT. del, ki bo obsegal državnopravno stališče in nadaljnjo u$odo kraljevine Hrvatske v zvo7\ z. Gorsko ter od leta 1527. naprei rudi r?zmerie z Avstriio. Ztrodnvino. ki ima 7M vse nas> iusroslovansko zgodo-vinopisje zelo veliko važnost, moremo Ie najtopleie prinorečati. zlasti ker je poleg vse znanstvene temeljltc^ti pisana, prav lahko umljiva. %mm stmnl * Vef»k,?nska tavlna. Ogrska paro-brodna družba v Budimpešti, Čije lao;r vozilo po Donavi, je naznanila policiji, da je bila iz njenih skladišč ukradena ozrorrria rrnožina bla^a. Policija ie zaprla ma^aci-rerja Edv. Riedla in vizjega sprevodnika Poilafa. ki sta ukradla iz skladi^ča za več kakor pol m!li!ona b1a?a !n %* po ne'ara za p:"^iiianie krompir-ja 'e bila pokrita s suknom in prvezana, v košari pa je bilo žensko truplo, cnlećeno v belo svileno srajeo. Kdo ie ta ženska, še ni d :;rano. nit! se §e ne vi kdo jo je umoril. 5i:m leti na d^ugo žensko, ki se ie v soboto p^Tieliala v Rr-t'n. poJakala, di no zaslugo. Izprcha-jaje se zvečer. Je zasliSaf Iz yrmovja vpra-šartic: ^ Ali sc*n še na Trancos1n '^p.h posVt*f^!p, t« f*f-n pr^i \7^r'^. '• ^c"i- • Št\d in saniosiana. V'ncl «e 00 divii boj za i — ah! — tako redkega moža in zapleti! se bodo malo vzpodbudni romani. Izgled tuke-ga romana nam daje proces adjuianta Mi- naugoina. čigar srce se je odvrnilo od njegove Žene, s katero je imel dva otroVa. in se nagn:!o k neki municijski delavki. Adju-tant Minaugoin ie stvar jako priprosto, a nemiksrćno re>fl Povabil ie Teno in otroka na iilet s čolnoin po reki in se z izleta vr-nil . . . sam. Nasletiji-i dan ie napravi! z ^u-ricljsko delavko izlet po vodi. Minarvrinf, ki prvo ženo in otroke potope kaker ni ::c bodo pač redki; — a saj Žene in otrok v\ treba kar potopiti, saj se jih lahko zapusti. To ;c r:.vseza*Jnje še hujv. Vpra>.am v>rei: Kaj naj storimo, da bi mo^Io tri milijone žensk živeti, ne da bi se zgodile večje ali manjke katastrofe. < Dalje.; 5. Pcsefcna navodila. Ne!':atere gobe 2e lahko spoznamo po vonju ali okusu, če so užitne ali ne. Košček vsr»ke i?obe lah'co zgrizem^. da spoznamo njen okus, pa se ni treba bati, da bi se pri tom Lastrupili. ker nobena gliva ni toliko strupena. Neužitne so vse gobe, ki so si a-bega vonja ali oku sa. četudi nlso strupene. ker smrdljivih ali preveč grenkih in trpkih Kob vendar ne borno jedli. Podobne gone združujemo v skupine. Za nas so najvažnejše sledeče skupine: I. skupina: luknjaste in cevaste fohe. Spoznamo jih po Kratkih, ozkih cevkah na spodnji strani klobuka. 1. Pri ce vas tih gobah se spodnja cevasta plast lahko o d I cč i od klobu-kove meće in tuđi cevi druga od druge, stoje pa tesno skupaj druga poleg druge. — Plodišče (t. j. bet ali kocen ali pecelj s klobukom vred) je pravilno razvito In bet stoji sredi klobuka; med temi je tuđi naš jurček ali Klobanja. Strupena goba Je I e e n a med nllmi: vražja globanja (boletus satanas); s umi j 1 ve so pa š 11 ri. Užitne so vse cevaste gobe, pri katerih je spodnja plast klobuka ali b e 1 a ali rumena ali zelenkasta ali siva; ali pa, Če ima bet na sebi kožnat k o 1 o b a r-ček (obroček). VarovatI se pa moramo vseh ti-stih cevastih sob, pri katerih je spodnja plast klobuka r d e č a, ali sploh r d e č-kasta. Nišo sicer vse cevaste gobe strupene, pri katerih je spodnji konec cevk rdeČ, ali vse strupene cevaste gobe imajo vedno rdeče ali rdečkaste odprtfne cevk. Ako se izogibijemo še tistih gob, kl irrajo zelo rdeče hete. potem se nam ni treba bati zastrupljenja s cevastimi gobami. 2. Pri 1 u k n j a s t i h gobah se cev-ke ne dajo odločiti od klobukove meČe, In tud! med seboj so trđno zra-š č e n e. Večinoma so te gobe neužitne, ker so preveč zategle ali ćelo popolnoma ole-senele, ter rastejo navadno na drevju (kre-silna goba). PlodisČe ie večinoma nepravilno ali ćelo brez beta. Luknjaste gobe s mebklm plodi-Š č e m s o užitne In nekatere prav dobre. Strupena ni nobena med njimi. Neužitne so torej \ u k n J i ča s t e gobe: 1. kl so rdeče pod klobukom; 2. kl imajo rdeč bet; 3. ki so slabega vonja al! okusa; 4. kl so zaradi olesenelosti pretrde. Vse druge luknjaste in cevaste gobe lahko uživamo brez vsakega strahu! n. skupina: llstlčaste gobe «11 tuđi glive imenovane. Lističastih gli nahajamo povsod naj-več in sicer glede raznih vrst pa tuđi glede števila. Spoznamo jih zelo lahko po listi-č I h ali platnicah, kl so napeti na spodnji strani klobuka (namesto cevk) med betom in klobukovim robom. Med nilmi je največ hudo stnipenih vrst, zato si je treba dobro zapomnlrl sle-deča pravila. Užitne so Hstičaste glive: 1. ztnodrlmt, tj. svetio- ali temno-vijoličastimi listki; 2. s citronasto - rumenlml !n 3. z rdečimi listki. Nnbena strupena gUva nima ne modrih, ne rumenih, ne rdečih listkov. (Pri cevastih Kobah je narobe: strupene cevaste gobe Imajo rdečo plodovnlco). Iz tega pa ne sledi, da bi bile druge Iističaste glive. ki nimajo na lističih eno ten treh barv. neužitne ali strupene. Lističarke tuđi drugih barv dajo prav dobro jed. Spoznamo jih pa po vonju In okusu; pri prvih se pa ni treba ozlratl na vonj In oVjs, ker so iste tako vse dobrega vonja In okusa. Užitne so vse lističarke, ki dis*e kakor sveza moki ali sveže testo; ali kakor janež, ali kakor česenj. Pruge vrste vonja pa ni tiko lahko spoznah: vobče lahko rečemo, da so vse lističarke uzitne, ki prijetno di?c in so u?od-nega ok'!«ri Fzoscibati se pa moramo vseh gliv. ki so zoprne^a. crnusne.sa. omotnega, rezkega vonja, ali ki diše po žveplu. Tri posebne skupine listničastih gliv pa imajo še svoje posebne znake, in sicer: aj mlečnice* d) golubice, c) sivke. a) Mlečnice. Mlečnice lahko razločimo od vseh drugih gliv, ker izločajo na prerezih ali pre-laminah iz mlečnih cevi ali bel ali raz-lično barvan sok, »m 1 e k o«. Listići so prav krhki, prav gosti, neenako dolgi, ker Je ob klobukovcin rcb:i več krajših med daljše "taiLnienih; najdalje se^ajo pa čisto do beta in se spuščajo nekoliko Še ob njem na- i vzdol, so t^rej z njim zrasle. j U ž 11 n e so vse mlečnice, kl imalo sok rdečkaste barve. Belomlečnate [ mlečnice so le tedaj za gotovo u £ 11 n e, j ako je mleko prijetnega, liubkega okusa; ako pa mleko ra jeziku peče ali žge, — mfeinate gUve nišo užitne. TudI rumeno ali vijoličasto-mlečnate glive nišo za hrano. »Mleko« na jeziku nič ne S k o d 1 in le kratko časa na jeziku žge ali peče, ali po okusu Je be'o-mlečnate naj-laglje spoznati, če • užitne ali ne. Nekatere mlečnice s pekočim bellm mlekom so tuđi užitne, ali te je treba prej dobro poznati. Dosedaj še ni dokazano, da le Katera mlečnica strupena, tudl za »mede-njačo« (lactaria tormlnosa) ne, ker izgube rrenda v>e mlečnice s pekočim mlekom s kuhanjem v vod" svojo stmpenost, — voda se pa odlije. ' Dalje prinođnjie.) Parila, DaHIl. Njegova ekscelenc« deželnl predsednik v pok. Teodor baron Schwarz in soproga sta mesto venca na krsto umrlemu dvornemu sverniku dr. Josipu pl. Račlču darovala za okrepčevalno službo 20 K. — Iz istesa naslova sta gospnd defeln! zdravstveni nadzornik dr. vitez B!eiweis - Trste-niški in soproga darovala tuđi za okrepče-valnico 25 K. Darllo. Neimenovani gospod duhovnik je daroval »Posredovalnicl za goričke be- gunce« 20 K. — Gosp. prof. in vodja C. kr. goriške državne realke Jak^b Zupančlč Je daroval za svoje soroiake 20 K. Plemenitima darovalcema se *Posredovaln!cac tiaj-topleie zahvaljuje. Poprava. V št. 208 smo Izkazall 20 K za Ciril - Metodovo družbo pod imenom Janko Offizia. To je napačno. Nabral Je med Slovenci v tujini gosDod Janko Jazbec. računski narednik, Etappenpost 178. Izđajste!? in odgovor«! urednik; Valentin Kopitar. Lasfnfna fn flsk »NsriKjne tlskarne«. \Jk 18 1 KA j% »V JC# nove m stare, kupi vsabo mnotino tvrdka y, Lfnblfanska fn dna tri! a probko?!h ia^ii§kov JILAČIlf ft Ko, tjnbllana. 2278 paiectirano sredstro sa feonservlran ^ sadfa in zelenfave. „Onrkin" da{« trn - nost kos serviran*a, lepsl Izgled In boljil okna. 3109 Karton 140 zavitkov.....K 35*— pri ocijemu 10 kartonov . . . . „ 32*— Šafran g-r. 6!st kart. 130 zav. K 15—, SO"— Naftalin kart 130 zavitkov . . . „ 15*— Nadomestek za jajca, kart. . . . „ 3'— Kocke za juho Ia 1000....., 32*— razpošlija po povzetju eksportna tvrdka Vučkovii & Šibenik Zagreb, VsenčUišHi trtf 1. ! ! ! Vaš creme i morem kar najtoplejše priporo- ! čati, napravi polt prozno, ne da i bi se pri tem svetila. ! Ruži Machoia | dram. članica mest. gled. na Kr. Vlnog. \ I2deluje: Lahor"tsrt*, Ects, Praga- i VrioTlce, Halek. n\ 45, tel. 6443. ■ Vehki lonček 3 K, srednji K 150, za i | poskuSnjo 60 vin. — Pošilja »e po i po§ii proti vposiatvi 7.neska z dudat-kom 60 vinarjev za porto. , Zaloga v Ljubljani Lekarna | U. pl. Trnkoczy? 1O84-XDC Mar« Brcaigar roj. OrelkoviČ naznanja v imenu vscb sorod-nikov prt-tužno vest, da je njen nadvse ljubljeni soprog, sin, brat, stric i in sva:<; gospod P& ° 3 I tfr 8 i S i i i Pl fe 1 OSt^#3BJirti< narednik pri nekens $orske?ti potku Mi c kr. nadsirainek 9. t m. pade) častne smrti za domovino pri gori sv. Gabrijeia. Sv. maše se bodo brale v več cerkvah. LJUBLJANA, dne 20. septembra 1917. Žalujoia rodbina: 3194 Br&zigar - Gs-eškoiriS. Stran 4. »SLOVENSKI NAROD-, dne 20. septembra 1917. 215. štev. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ntznanjamo v srce segajočo vest, da je večna usoda sklenila vzeti nam našega iskreno ljubljenega, angelsko dobrega sina, brata, pre-biagorodnega gospoda bivšega rffteDa, nadporotiUka gorskega strelnefi potka Hcv. 2. Ineji-tdM vola&ega zaslužnega križea tretjega razreda z vojno defcontilo hi i mtl\ tor ztatega m srefornega Signum taudts z meti la Kartovega četnega križea. Izdihnil je svojo blago dušo v 24 letu svoje starosti, dne 11. sept v službi domovine na gori sv. Gabrijela. Truplo pokojnega se prepelje v Ljubljano na pokopa-Hšče k sv. Križu. Maše zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Jakoba. Prosimo, da se plemeniti pokojnik ohrani v blagem in častnem spominti. Ljubljana, 19. septembra 1917. Martin Srete, Marija Svetć roj. Podbeviek, starši. Davorln, Stane, fllojzlj, fldoH, Rudi, bratje. Minka, sestra. Ini ir«f*ga obratila. Or. Erntt Rekar In njegova soproga Mtel roj. Schr«y nazninjata rsern sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da jima je kruta usoda ugrabila dne 17. septembra 1917 ob 8. uri zvečer njun#ga nepo-ubnega zlatega srčka, njuno malo hčerko VLASTICO po kratki zavratni bolezni v njeni nainežnejši mladosti 2 let in 10 mes. Pogreb se bo vrSil na Jesenicah dne 20. septembra 1917. JESEN1CE-GRADEC-TRST 19. septembra 1917. _____________________________________________________________S193 Iru posafeMci obuiBU. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo pre-tnžno vest, da je iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, stara mati, tašča, gospa Teretila Močnik « Podobnik dne 19. septembra 1917 ob polšesti uri popoldne, previđena s tolaiili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blage pokojnice se bo vršil dne 21. septembra 1917 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Gradaška ulica št. 8. V LJUBLJANI, dne 20. septembra 1917. Iran BfOČnlk, pođuradnik v p., soprog. — Mlak« in FftTia Motaiki učiteltici, hčeri. — Dr. Emeit Močalk, c. lcr. fin. konc, Dt. Ivu Močntki c kr. sodmk, lug. Josip Moćnik, rudo komisar in nadpor. v rez., sinovi. — Stana Mofolk, Matonka Moćnik, sinahi. - Pepček :n Emost Motalk, vnuka. 3208 Rodbini Oortip in Pavtnik naznanjate vsem sorod-nfkom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Vsegamo-gočnemu dopadlo k sebi poklicati njih iskreno ljubljeno hčerko, sestro, svakinjo in teto, gospodično Fani Gorup gostilftlCartto na Prastranku, dne 16. septembra t I. ob 5. uri popoldan v 33. letu njene starosti, po kratki in mučni bolezni, previđeno s svetotajstvi, v boljže življenje. Pogreb nepozabne rajnke bode v četrtek, dne 20. septembra t. 1. ob 3. uri popoldan iz hiše žalosti v Prestranku na pokopališče v Slavini. Nepozabno rajnko priporočamo v blag spornin in molitev. PRESTRANEK-ŽEJE, dne 18. septembra 1917. 3202 Žalufotl oilail. stenografka ftoll oproaioalM awo|o Ceojene ponudbe prosi pod _lsavtattA aittMAflpalka / S2A4M na upravmitvo »Sloveaskega Naroda«. ===== Mov, alatfok ===== jabolčnik tuđi star, čist. dober in oocem ter već vrst vina polilja V VSftki DIBOtlai nai 30* Ntrov MIAMC VILMAR, Oradec, AmMfistrasM 32. ■V* BOB sa knpno pon >bo HRAfTOVEGA LESA \m valed sklapa obclaakega odbora aradiskaga do 30. okt. L 1. podaljftaa. tupanstvo trga SrcdiiCe9 dne 17. septembra 1917. J. ftlako, župan. Licitacija konj V soboto 22 septembra 1917 ob 9. uri dopoldne. se vrši v kavalerijsld vojaŠDici v Mariboru, licitacija zdravih in za vojno službo nesposobnih polje-delskih konj. Izkazati se je z oakupno cd okrajnega glavarstva izgotovljeoo legaimaciio Brinje za kuhanja žganja oddaja v večjih in manjših n nožinah tvrdka Ivan Jelacin, Ljubljana, Emonska cesta itev. 2. Dame, ki so dobro upeljane v obrtnih, vele-posestniških in gospodarskih krogih in društvih, v lekamah in drogerijah, pri trgovcih in kmetih, in ki bi prevzele zastopstvo novih produktov, kateri se jako lahko prodajajo, naj stavijo takoj svoje ponudbe na 3061 kMdćno tovarao Hugon Polak. Kr.Vinohrady, Jungmšnnova trida 33, Toaletno milno naiomestilo par furnira no, elegantno opremljeno, 2Vj tuc vsebiaa kartona Cena franko K 26*50. Dobavlja : Lang & CoM Osjek 19 HnraSko, Zopni trg 1. Naslov za brzojavke : Langcompi Osijek. DunolsKl umetnltti film u 9Kino Central4 v đeželnem gleđallJta J«M v petak ofc 4.9 yal S. la T. ari ivettr pnrUcrat Rdeci princ. Pretresljiva socijalna drama. Ob 4. popolda« la pal 9. zvečer Ima prlst#p tadl BUa^tna. Mii i vtet rt 7. raftr kmit! I Kmotovalci! I No samadltol ■ 4O0 o kalijevo sol rošiliam po ceni ■ K 24— za 100 kg po povzetju dokkr ■ imam Se zalogo ! Vposlati je vreCe v ■ napolnitev. Uvoz iz Nemčije je v tej ■ kvaliteti popolnoma ustavljen za dlje ■ časa ! Za vsebfno v odstotkih jamčim! ■ Naročite to važno gnojilone- I nudomi dokler zimorem I | postreCif 3107 a I Vtako Vablć, veletrtcc, I Dva DIJAKA m ^MfflMte pri bolt*i rodktal aa krmao te aMUMvaaft*. 3186 Kje, povc upravniStvo »Slov. Naroda«. Ucč t€5orjcu ' — m mizarjeu proti dobremu plačilu spre|Bi« AIfTOFI BTUMia, Lfaalfaaa, i^raaova vllca 11. rakarat odreske, st?re in nove, kakor vse druge vrste pavolaata la volnene c«b|i, iakl|«vlao, odele, vrvi LLd.v vsakl mnotlnl knpaje po nafTlfiJl cenl. E. KOTZBEK v Kranju. Mesečna SOBA •• iitmiM solidna ^a, atalnega clvllUta, Ako mogoče v bližim južnega kolodvora, glavne pošte ali justične palače, vzame se z ćelo oskrbo ali tuđi samo s postrežbo. Soba v pritličju, prvem nadstropju ali z električno razsvetljavo ima prednost. Ccnj. dopist naj s? blagovolijo nasloviti pod „DOBiaćfn 3164" na uprav. »Slov. Naroda« kTšlcTvodTo vino !5 tsdievec rsspešilia A. OSET, p. GuštanL Koroško. Kupim staklenice zamaške in sode- Za Spodnjo Siško ■ ' se sprejme -^— eno ali dve raznašalki. Oflasitl se |e ▼ «praTBištm HSl#¥eoskega Naroda". HilTa x nUiarsklai strolem la orodjem, x pro-atorno dalavaleo 1a atanovantem, zraven lep sadni vrt, ob glavni cesti blizu cerkve. HiSa je pripravna tuđi za vsako drugo obrt ali za privatnika, ter se na 2el]O kupca tuđi brez strojev in orodja proda. If na« Toplak, mlzar, Tr-b«Yl{a IL 3ii8 Gospodje9 ki so dobro upeljani v obrtnih, vele-posestniških in gospodarskih krogih in društvih, v lekarnah in drogerijah, pri trgovcih in kmetih, in ki bi prevzeli zastopstvo novih produktov, kateri se jako lahko prodajajo, naj stavijo takoj svoje ponudbe na 3060 kamlčao tovarao Hugon Polak, Kr.Vinohrady9 Jungminnova trida 33. i^——11511^=11=11811——■ Josip Jug pleskarski in likarski mojster Ljubljana, Rimska c. 16. se priporoča cenjenemu obČinstvu za vsa t to stroko spadajoča dela Jamčim da delam samo s pristnim tirnežem. Salidaa in tadaa paatraiba. i ,f51f=Z=ir=lfnli T Mesecna soba s hrano aa iiča za ataloega irosnođa. 3190 Naslov pove upravn. »Siov. Naroda«. Brivski pomočnek na detolo, aa Ište. Dobra plača, hrana in stanovanje. — Naslov se izve v upravništvu »Slovenskega Naroda«. 3191 Površnik za gospoda visoka postava, se kupi. — Ponudbe pod nPovr*aik 3197" na upravo »Slov. Nar.« 30 kron nagrade kdor preskrbi stanovanje, oziroma ■Obo a knhiafo, za dve osebL 3195 Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. par- f\lil«f IK -^m sa proda. — Vpraša se v Ljubljani Ppivoz štev. 3. 32C3 •:- Rad bi zamenšal •:• ker naino rablrn denar, xa 8000 kron vrednoatnib papirjev II. vojnega posolila po dogovora. 3 i 93 Naslov se izve v upravi »Slov. Naroda«. - F* iškote " šnmed« bonbone in drago slađkorne žzdelke prodaja na debelo In đrobno trgovina Karola Kaućiča v Ljubljani, Sodna ulica stv. t. * 52C0 sa takoj odda za 6as do 1. majn ka 19!S. 20 km oddaljeno od Ljubljane, pnjetna Železniška zveza. — Osebna pojasnila daje g. Jota Rotman, Ljnbllana, Sodna ulica »tv. 1, pritUćle. 3199 Odvetnlška pisama na Štajerskem, sprejme koncipijenfa Ponudbe pod ffE. E./31S9" na upravništvo »Slovenske^a Naroda«. Kontorisf al! Rontoristinja z večletno prakso, zmožna slovenske in nemške korespondence, strojepisja ter sploh vseh kontoarskih del ie sprelme tak ci pri Francn Osetn, voletrgovca na Vran-skem pri Celfn. Hrana in stanovanje v hiši. liptavski in ovčji sir v kosih 70—90 kg prodam trgovcem proti vposlatvi zneska ali akreditivu v kaki za^reh^ki banki. Anton SalčiĆ, Zagreb, Petrlnfska uiica štv. 13. Pošljem lahko večje množine. Raznalalet tosopisov —— se sprejme. ■ Vpraša se pri upravitiStvu „Lalbactier Zeitung^. 3189 Posestvo ▼ prijetnom kraja na Oorenfskem z večjo zelo prostorno enonadstropno hišo 3 sadnim in gizdavim vrtom, 2 električno razsvetljavo, vodovodom, v prav dobrem stanu, ■fl1 proitovolino proda. K niši spadajo tuđi štiri orali njiv in travnikov, ter 18 oralov gojzda. — Skupna cena 48.000 kron 3168 Kje, pove upravniStvo »Slovensk. Naroda«. Trgovci I Gostilntfarjl! KOCKE za juho! i ?elo dobre vrste, 1000 za 27 kroa3 NaibolfSe kocke za golaš, 1000 kock 40 K. Naiboljše kocke za kimsl-juho, 1000 kock 40 K poSilja proti povzetju ali predplačilu tvrdka IVAN UREK, Ljubljana, Mcstfil trg Stv. 13. 3195 Kostanjeve in bukove hlode kupi vsako mnoiino franko vagon sss Strojilna tovarna Samsa & (o. v Ljubljani. Vpošteva se le pismene posudbe z navedbo cen. I Srbeiico, izpušiaie 1 H odpravi kar najhitrejSe „Dr. Flescha originalno rujavo H ■ mazilo". Mali lonCek K 160, veliki K 3*—, družinska 1853 3| ^M porcija K 9*—. Dobiva se |^3 [ ¥ lekarni „pri »latem jelenu^ Marijin trg, Ljubljana, ^j Ugodna priložnest nakupe! Vedno z najboljŠim uspehom vodani hotel „Rodica" v Bohinjski Bistrici im Oor^njskem« last Otona Doktorica, i vso opravo in velikim p^leoi m Im isdratU dne 28. septembra t I. ob pol 11. uri dopoldns pri c kr. okrajni sodniji v Padovljici, soba 26, Hotel z opravo je sodmjsko cenjen na K 81 822 22, najnižji ponudek je K 54 548"—. Potrebni vadij K 8.200*—. V skupni cenilni vrednosti zapopadea inventar je vreden K 5991 64. — Inter^^ntje se opozarjajo, da si pravoča no preskrbe potne liste na Kranjska 3165