Pop TV in Kanal A sta plačljiva, ali bo potrebnoodšteti več denarja za gledanje televizije? 
S 16. januarjem je medijska hiša Pro Plus prenehala z oddajanjem programa Pop TV in Kanal A preko digitalnega zemeljskega signala (DVB-T), kar pomeni, da programa nista več dostopna gledalcem, ki so televizijo spremljali preko sobnih ali strešnih anten. Ta korak naj bi prizadel več kot 250.000 Slovencev. Kaj lahko storite, če jih želite spre­mljati še naprej? Številni ponudniki bodo še naprej ponujali programa. Eden izmed ponudnikov na območju občine Trzin je Omrežje d. o. o., hčerinsko podjetje Softnet, ki se lahko pohvali z večletno tradicijo in lastno optično infrastrukturo. Uporabniki izražajo zadovoljstvo nad hitro odzivnostjo in zanesljivostjo njihovega omrežja ter kvaliteto sto­ritev. V podjetju so dejali, da so se na plačljivost kanalov družbe Pro Plus že predhodno pripravili zato ne napovedujejo dodatnih zvišanj cen v novem letu. Tako lahko uporabniki spremljajo omenjena kanala že v osnovni programski shemi. 
Prednosti optične tehnologije pri spremljanju TV programov 
Omrežje d. o. o. ponuja cenovno ugodne trojček pakete na izjemno zmogljivem optičnem omrežju. Poglavitna prednost optične tehnolo­gije je vsekakor visoka hitrost internetne povezave, a pripomore tudi pri spremljanju TV programov. Čeprav je do naročnika speljan optič­ni kabel,  je prav tako iz zaključne naprave speljan kabelski priključek (DVB-C). To pomeni, da lahko brez težav priklopite več TV sprejemnikov in ne potrebujete dodatnih naprav in daljinskih upravljavcev. 
Za zahtevnejše uporabnike, ki želijo obogateno izkušnjo spremljanja televizijskih vsebin, je na voljo storitev Predvajaj.si, ki omogoča časovni zamik do 72 ur, gledanje televizijskih programov na različnih napravah ter ima bogato programsko shemo. 
Predvajaj.si lahko uporabljate na televizijskem sprejemniku z android sistemom, na osebnem računalniku, tabličnem računalniku in mobil­nem telefonu. V kolikor nimate naprednega televizijskega sprejemnika, je možen najem digitalnega vmesnika. Spremljanje televizije na oseb­nem računalniku poteka na spletnem portalu www.predvajaj.si. Za mo­bilne naprave (iOS in Android)  je na voljo aplikacija na Google Play in Appstore. 
Zainteresirani naročniki morajo za dostop pridobiti geslo in uporabni­ško ime s prijavo preko maila info@predvajaj.si ali s klicem na telefon­sko številko 01 / 81 00 210. 



» Človek je zdrav, kolikor se zdravega počuti - ob strani mu stoji dober lekarnar.« Tina Kladnik, mag. farm., Lekarna Mengeš 


Dežurni lekarni od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2017: 
Lekarna Kamnik sob, ned in prazniki: 17.00 - 20.00 
Lekarna Domžale ned in prazniki 9.00 - 12.00 Obiščite nas tudi na www.mestnelekarne.si 
Kolofon Uvodnik 




Odsev, 
glasilo občine Trzin 

. Na naslovnici Zamrznjena struga Pšate Fotografija: Metka Pravst 
Glavna in odgovorna urednica: 
Metka Pravst, metka.pravst@gmail.com 040 250 832 
Uredništvo: 
Ana Pirc, Dunja Špendal, Majda Šilar, Miha Pavšek, Nataša Pavšek, Tanja Jankovič 
Redni avtorji prispevkov: Alenka Marjetič Žnider, Andrej Grum, Boštjan Guček, Brigita Ložar,  Dušan Kosirnik, Fanči Perdih, Janez Gregorič, Katja Rebolj, Marko Kajfež, Matjaž Erčulj, Nejc Florjanc, Zoran Rink in drugi 
Fotografi: Miha Pavšek, Tanja Jankovič, Zinka Kosmač 
Lektoriranje: 
Marija Lukan 
Tehnično urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: 
IR IMAGE, d. o. o. 
Oglasno trženje: 
IR IMAGE, komunikacijska agencija, d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik 
Telefon: 01/ 83 96 400, Faks: 01/ 83 96 411 E-mail: info@ir-image.si 
Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. 
ISSN 1408-4902 
Gradivo za februarsko številko oddajte najkasneje do 5. februarja 2017. 
Prispevke v elektronski obliki pošljite na metka.pravst@gmail.com 
V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preoblikovanja nenaročenih prispevkov. 
Občina Trzin 
Spletna stran: w w w.trzin.si E-mail: info@trzin.si 
Telefonske številke: 
01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72 

Uradne ure: 
Ponedeljek: 8.0 0 – 14.0 0 Sreda: 8.0 0 – 13.00 in 14.00 – 18.0 0 Petek: 8.0 0 – 13.00 
Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. 






Novi stalni rubriki 


Leto 2017 nam je pripravilo hladen sprejem. Da je januarski veter dodatno povečal občutek mra za v našem kraju, piše v poročilu o vremenu na strani 28, je pa tudi na uredništ vu z novim letom z apihal sve ž veter, saj smo uvedli dve novi st alni rubriki s koristnimi nasveti. Magister in ženir tehniške var nosti Marko Kajfe ž bo vsak mesec pisal o tematikah, ki se nanaša­jo na požarno preventivo, da bomo znali poskrbeti za lastno var nost , diplomirana in ženir ka agronomije Fanči Perdih pa bo z nami vsak mesec delila napotke za uspešno vr tnarjenje. Še vedno vas bodo ra z veseljevali prispevki Društ va Florijan, ki vsak mesec predst avi d ve r a stlini (tokr at marjetico in peht ran na strani 26), prav tako bomo še naprej predstavljali uspešne trzinske podjet nike in občane, ki so nam lahko v ponos. Tanja je v tem mesecu obiskala podjetje KIMI (inter vju z direk torico si lah ko pre be rete na st r a n e h 20 in 21), p on os n o p a v am p re d ­st avljamo tudi trzinske vezilje (o njih na strani 19 piše Majda). 
Zdi se, da bo letošnje leto za znamovalo pisanje o domu zaš­čite in reševanja , ki se bo financiral iz občinskega proračuna , 
o katerem je bilo govora in tudi nekaj nesoglasij na zadnji seji občinskega sveta (poročilo si preberite na strani 4, občinske naložbe za letošnje leto pa navajamo na strani 5). Rešit ve lani iz vedenega ar hitek t ur no -ur banistič nega nateč aja bod o predst avljene konec januarja (vabilo na ra z stavo je na strani 8), kako pa se bosta glede gradnje uskladili koalicija in opozi­cija , pa je še neznanka . V izjavi za javnost , ki jo objavljamo na st r a n i 6 , o p ozic ija p od aja k r at e k p ogl e d n a d e lov a nje koalicije , koalicija pa je svoja pojasnila podala na straneh 6 in 7. Ko bo polarni mra z popustil, upam, da bo tudi na tem področju posijalo sonce. 
Glavna in odgovorna urednica 
Met ka Pravst 
Skupna občinska uprava občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Vodice 
»Medobčinski inšpektorat in redarstvo« 
Mengeška cesta 9, 1236 Trzin E-mail: inspektorat@trzin.si 
Telefonska številka: 
01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21 

Uradne ure: 
Ponedeljek: 9.0 0 – 11.0 0 Sreda: 9.0 0 – 11.0 0 



Občinske novice 



Foto: Metka Pravst 
Po potrditvi Zapisnika 16. redne seje je župan obrazložil dogaja­nje na seji Statutarno pravne komisije dan pred občinsko sejo, ko je predsednik Odbora za okolje in prostor Romeo Podlogar, po bese­dah župana, samovoljno in v nasprotju s poslovnikom prekinil sejo odbora, ostali štirje odborniki pa so s sejo nadaljevali po točkah dnevnega reda in jih obravnavali brez prisotnosti Podlogarja. Ko je župan bral zapisnik, je Podlogar županu kljub nasprotovanju skočil v besedo, nato je župan moral prekiniti sejo za pet minut, a prerekanje se je nadaljevalo tudi po odmoru, ko je župan le lahko prebral drugi del zapisnika odbora in se opredelil o zadevi: „Glede na to, da so bili štirje odborniki za to, da se seja nadaljuje, bi jaz prej razmislil o vaši vlogi, ki se tiče vodenja seje, in bi si upal reči, da je to nezaupnica,“ je odločno zaključil župan, Podlogar pa je v repliki nadaljeval, da ima vse dogajanje posledice na točke dnevnega reda seje – predlagal je namreč umik kar petih točk z dnevnega reda, in sicer: 3. točko: Sklep o določitvi vrednosti točk za izračun nadomestila za upora­bo zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča za leto 2017 v Občini Trzin; 6. Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Trzin za leto 2018; 7. Rebalans Proračuna Občine Trzin za leto 2016 
– skrajšani postopek; 8. Spremembe Proračuna Občine Trzin za leto 2017 – skrajšani postopek; 9. Predlog Proračuna Občine Trzin za leto 2018 – prva obravnava. Svetniki so o Podlogarjevem predlogu glasovali po točkah, a dnevni red je ostal enak, z izjemo 13. točke. Ker se ni izoblikoval predlog o imenovanju članov Nadzornega odbo­ra Občine Trzin, je bila ta točka umaknjena z dnevnega reda. 
Seja se je tako nadaljevala z vprašanji in pobudami občinskih sve­tnikov. Nuša Repše je predstavila tri pobude. Prvo, da bi igrišče pri blokih ogradili z nizko ograjo, da bi bilo za otroke bolj varno. Drugo je bilo, da bi ob poledici pogosteje posipavali pločnike s soljo. Tretja pobuda pa se je nanašala na ulico Špruha in prehitre vožnje vozil. Župan je pojasnil, da bi zaprtost igrišča predstavljala oviro za vo­zičke, glede posipanja je pojasnil, da čezmerno posipanje marsika­terega občana tudi moti, hitrosti na ulici Špruha pa se na Občini zavedajo in razmišljajo o spremembi prometne ureditve. 
Dunja Špendal je opozorila na težave s tehnično opremo v dvo­rani kulturnega doma in dvorani Marjance Ručigaj ter posredovala sklep upravnega odbora turističnega društva, naj Občina na priredi­tvah zagotovi osebo, ki bo skrbela za nemoteno delovanje tehnične opreme. Župan je poudaril, da vsaka taka odločitev stane, bodo pa razmislili, kaj bi lahko naredili. Špendalova je nadalje povedala, da uporabnike športnega igrišča na Mlakah zanima, ali je pri paviljo­nu OT ugotovila spremembo namembnosti in ali je bilo izstavljeno gradbeno dovoljenje. Nato je predstavila še tretjo pobudo, podano s strani zdravnice dr. Kante Sotošek, šlo pa je za prošnjo, da se odobri izboljšava razsvetljave v čakalnici. 

Peter Kralj je vprašal župana, kdaj bomo v Trzinu organizirali pro­testno zaporo Mengeške ceste, kot so to storili v Mengšu. Župan je odgovoril, da bi se morala organizirati pobuda, ki pa bi jo tudi podprl. Nadalje je Petra Kralja zanimalo, v kakšni fazi je načrtovanje obvo­znice za Mengeško cesto oziroma kaj konkretnega se je zgodilo v zadnjih šestih mesecih. Župan mu je odgovoril, da so imeli sestanek z ministrom Gašperšičem, in da bodo vztrajali. Tudi Rado Gladek se je priključil razpravi in dodal, da je bilo v prvi polovici novembra vloženo poslansko vprašanje glede trzinske obvoznice; naslovljeno je bilo na Ministrstvo za infrastrukturo, odgovor pa naj bi podali v 30-ih do najkasneje 60-ih dneh. 
Edward Justin Jerak je kot zadnji vprašal, kaj je vzrok za smrad, ki se pojavlja pri banki v Mlakah; Občina bo zadevo preverila. 
Sledila je druga točka dnevnega reda in sprejetje Strategije koriščenja prejetih sredstev iz naslova vračila v javno telekomunika­cijsko omrežje za obdobje 2016-2021. Pri tretji točki dnevnega reda so na plano ponovno prišla nasprotovanja s strani Podlogarja, a Sklep o določitvi vrednosti točk za izračun nadomestila za uporabo zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča za leto 2017 v ob­čini Trzin je bil po petih minutah odmora kljub temu sprejet. Sledila je obravnava Sklepa o povprečni gradbeni ceni, povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in vrednosti nezazidanega stavbnega zemljišča za leto 2017 v Občini Trzin; svetniki so sklep, da cene tudi v letu 2017 ostanejo na enaki ravni, sprejeli soglasno. Sle­dila je peta točka dnevnega reda in z njo Predlog Finančnega načr ta glasila Odsev za leto 2017 in Predlog Cenika za Odsev za leto 2017. Pri tej točki je bilo poudarjeno, da so skupno maso sredstev znižali iz 40 na 35 tisoč evrov; svetniki so sklep sprejeli soglasno. 
Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Trzin za leto 2018 je predstavila Polona Gorše Prusnik, sklep pa je bil sprejet z 8 glasovi za in 5 proti. Enako so občinski svetniki glasovali pri nas­
Občinske novice 


lednjih točkah o Rebalansu Proračuna Občine Trzin za leto 2016 – skrajšani postopek , o Spremembah Proračuna Občine Trzin za leto 2017 – skrajšani postopek , in o Predlogu Proračuna Občine Trzin za leto 2018 – prva obravnava. 
Sledila je obravnava Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pra­vilnika o sofinanciranju programov in prireditev društev, klubov, zvez in drugih organizacij zunaj področij kulture, športa in humanitarnih de­javnosti v Občini Trzin; sklep je bil soglasno sprejet. Prav tako sta bila sprejeta Letni program športa v občini Trzin za leto 2017 in Odlok o spremembi Odloka o občinskem prazniku in priznanjih Občine Trzin – skrajšani postopek. Kot zadnja je bila obravnavana točka Seznanitev s Poročilom o realizaciji sklepa 6. redne seje odbora za kmetijstvo in trajnostno samooskrbo, z dne 13. junija 2016, glede agromelioracij s komasacijami. S sprejetjem je bila seja zaključena. . Metka Pravst 


Do preklica ni dovoljeno krmljenje prostoživečih vodnih ptic 
Obvestilo za sprehajalce ob Pšati: Uprava za varno hrano, ve­terinarstvo in varstvo rastlin je po uradni dolžnosti v zadevi Uvedba preventivnih ukrepov za preprečevanje vnosa in širjenja aviarne in­fluence v Republiki Slovenije izdala sklep, da do preklica na ozemlju Republike Slovenije ni dovoljeno krmljenje prostoživečih vodnih ptic. Občina Trzin bo poskrbela za namestitev obvestil na opozorilne table, sprehajalce ob Pšati pa pozivajo k spoštovanju sklepa, s katerim želijo zmanjšati možnost prenosa aviarne influence na domačo in ostalo perutnino. 

Potrjen primer aviarne influence 
V sredo, 4. januarja, so pri treh labodih, ki so poginili na ribnikih na Pragerskem, potrdili podtip aviarne influence H5N8. Obrazložitev: Prostoživeče vodne ptice predstavljajo tveganje za prenos bolezni na perutnino in ptice v ujetništvu. Krmljenje poveča zbiranje prostoživečih ptic in virusov aviarne influence na posame­znih mestih in s tem možnost prenosa virusa na perutnino in ptice v ujetništvu s prostoživečih vodnih ptic preko kontaminirane obutve in obleke. Največje tveganje za prenos aviarne influence na perutnino in ptice v ujetništvu predstavlja neposredni stik z okuženo živaljo in z virusi kontaminirana krma in voda. Prenos je možen tudi z obutvijo, obleko in opremo, ki je prišla v stik z okuženim materialom (poginule ptice, izločki prostoživečih ptic …). 
Kako ravnati? 
V primeru suma ali pojava aviarne influence 10. člen Pravilnika o bole­znih živali (Uradni list RS, št. 81/07 in 24/10) določa, da se skliče Dr­žavno sodišče za nadzor bolezni, ki ga vodi generalni direktor Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki s pooblastili med drugim prouči epidemiološko stanje in po potrebi uvede ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni. . Metka Pravst 


Načrt naložb 
za leto 2017 

Občina Trzin je za letošnje leto predvidela naslednje večje naložbe in zanje tudi zagotovila sredstva iz občinskega proračuna. 
Obnova vodovoda in kanalizacije ter cest 
Predvidena je obnova vodovoda na preostanku Jemčeve ceste, obnova vodovoda in kanalizacije na Zupančičevi ulici ter obnova vodovoda in kanalizacije na Zorkovi ulici ter Kratki poti. Sočasno s projekti obnove vodovoda in kanalizacije bo potekala tudi obnova asfaltne površine na cestiščih, obnavljati ali dograjevati bo treba tudi pločnike in po potrebi še javno razsvetljavo. Občina Trzin namerava razširitev izhoda Trzin – Mlake na štiripasov­nico, načrtuje pa se tudi izgradnja parkirišča Za hribom za OŠ Trzin. 
Varovanje okolja in varstvo narave 
Ker v letu 2016 ni prišlo do podpisa pogodbe o nakazovanju in porabi sredstev okolijske dajatve za RCERO, so sredstva prene­sena v proračunsko leto 2017. S sprejetjem Lokalnega razvojnega programa Občine Trzin se je Občina Trzin obvezala k varovanju okolja ter ohranjanju narave, zato so se skupaj s štirimi partner­ji in prijaviteljem (Zavod Republike Slovenije za varstvo narave – ZRSVN) odločili iz vesti projekt »Izboljšanje stanja bazičnih nizkih in prehodnih barij v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem« – Mala barja-Marja. Celoten projekt se bo izvedel s pomočjo sofinanci­ranih nepovratnih evropskih sredstev. V letu 2017 bodo iz vedene cenitve in odkupi zemljišč. 
Dom zaščite in reševanja 
Ker je bila v letu 2016 s strani občinskega sveta potrjena uvrsti­tev projekta izgradnje novega doma zaščite in reševanja, bodo v letu 2017 sredstva namenjena plačilu izvajalca arhitekturno pro­storskega natečaja, vključno z izplačilom predsednika, izvedenca, natečajnih nagrad in priznanj, plačilom stroškov v zvezi z razstavo natečajnih del ter pr vemu delu izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD). 
Zdravstvo in šolstvo 
Na področju zdravstva je Občina Trzin zagotovila več sredstev za zaščitne programe in specialnega logopeda. Na področju šolstva pripravljajo obnovo še zadnjih starih sanitarij, ki so ostale od za­četne gradnje 1984. Obnovili bodo tudi tlak v telovadnici, in to predvsem iz sredstev, pridobljenih iz najemnin uporabnikov. Načr­tovana je obnova in zamenjava podlage na igrišču in tar tanskem krogu, z minimalno posodobitvijo – postavitev zaščitnih mrež ter izkop lukenj za odbojkarske drogove. 
LAS 
Za letošnje leto so v proračun uvrstili tudi več projektov L AS, pri katerih bodo poleg Občine Trzin sodelovale še Občine Domžale, Komenda, Medvode, Mengeš in Vodice, ki si bodo po ključu delile stroške. Če bo projekt potrjen, bo v okviru L AS sofinanciran s stra­ni ministrstva in evropskih sredstev. 
WiFi mreža 
Občina Trzin v letu 2017 namerava začeti postavljanje WiFi mreže, ki se bo financirala iz sredstev telekomunikacijskega sklada – projekt se bo izvajal več let in po potrebi dopolnjeval. 
. Metka Pravst 
Občinske novice 


Izjava za javnost svetniških skupin Za zeleni Trzin, liste odgovornih občanov, in Trzin je naš dom 
N
aj za uvod vsem Trzinkam in Trzincem v letu 2017 zaželimo 
veliko zdravja, osebne sreče in dobrososedskih odnosov. 

Leto 2016 je za nami in s tem tudi polovica mandata se­
danjega občinskega sveta in župana. Glede na dogajanje na sejah 
občinskega sveta in ravnanje občinske uprave pod vodstvom župana 
smo vam, bralcem Odseva, dolžni podati kratek pogled. 
Začetek mandata je bil dober. Nekatere obljube, ki smo jih zapisali 
v volilni program, smo ob pomoči župana, kadar smo pomoč potre­
bovali, izvedli. Tako je bila izvedena anketa med občani o potrebah 
in prioritetah vlaganj v Trzinu in pridružil se nam je na pogovorih s 
Telekomom, ki so rezultirali v izgradnji optičnega omrežja. Kasneje se 
je na podlagi naših predlogov sofinanciralo cepljenje proti klopnemu 
meningoencefalitisu. 
Zaradi samovoljnih odločitev župana v zvezi z gradnjo novega 
doma zaščite in reševanja pa zdaj njegovega dela ne ocenjujemo več 
kot dobrega in zakonitega. 
Iz zakona o lokalni samoupravi in statuta občine je razvidno, da 
mora župan skrbel za zakonitost delovanja občinskega sveta in občin­
ske uprave. Župan opravlja naloge, ki mu jih s sklepi nalaga občinski 
svet, ki je najvišji organ odločanja v občini. Pri predvideni najvišji na­
ložbi v Trzinu (dom zaščite in reševanja) v tem mandatu se je župan 
odločil ravnati samovoljno, brez ustreznega pooblastila najvišjega 
organa odločanja. 
V mesecu maju je tako sam, brez potrebnega pooblastila občin­
skega sveta, potrdil naložbeni program za gradnjo razkošnega doma 
zaščite in reševanja. Po podatkih iz njegovega naložbenega programa 
gre za stavbo z okoli 1.200 m2 prostora (v kateri bo prostora za šest 
velikih gasilskih vozil), ki stoji na 2.000 m2 velikemu zemljišču. Vred­
nost naložbe je okoli 1.900.000 evrov. Po izgradnji bo znašal mesečni 
strošek obratovanja stavbe okoli 3.000 evrov oziroma letno 36.000 

evrov. Po desetih letih pa se predvideva zvišanje stroškov še za nalož­beno vzdrževanje v skupni vrednosti 50.000 evrov letno, skupaj torej 
86.000 evrov letno. Iz županovega naložbenega programa je tudi raz­vidno, da se je odločil, da bo naložbo financirala v celoti Občina Trzin sama. Razvidno je tudi, da je trzinsko gasilsko društvo imelo v letu 2015 presežek prihodkov nad odhodki v višini okoli 62.000 evrov in da se pričakuje enak letni presežek tudi v naslednjih 15 letih. Kljub temu v županovem naložbenem programu ni predvidena nobena soudeležba trzinskega gasilskega društva, kot je to običajno pri gradnji gasilskih domov prostovoljnih gasilskih društev v drugih občinah. 
Občinski denar pripada občanom, zaposlene na občinski upravi pa plačujemo zato, da z njim dobro in zakonito gospodarijo. Iz zgoraj navedenih podatkov sledi, da bi takšna naložba bremenila vsakega občana (tudi dojenčka) za okoli 500 evrov, povprečno trzinsko družino pa torej za 2.000 evrov. Kasneje bi iz občinskih sredstev skrbeli tudi za kritje stroškov delovanja in naložbenega vzdrževanja. 
Menimo, da župan na takšen način izvaja politiko, ki ne zagota­vlja koristne, gospodarne in učinkovite porabe sredstev, temveč samo uresničuje želje posameznih interesnih skupin. Obveščamo vas, da takšnega delovanja župana ne bomo gledali križem rok. Ker že ima­mo izkušnje, da je dokazovanje nezakonitosti delovanja župana dolg in finančno zelo zahteven proces, in ker sistem nadzora dela v občinah v naši državi žal ne deluje, bomo na pobudo velikega števila občanov, ki se ne strinjajo s tako drago in veliko naložbo v dom zaščite in re­ševanja, po potrebi sprožili tudi postopke za razpis posvetovalnega referenduma o predvidenem obsegu naložbe. 
Več si lahko preberete na spletnih straneh www.zazelenitrzin.si in www.trzinjenasdom.si. . 
Za zeleni Trzin, lista odgovornih aktivnih občanov Lista Trzin je naš dom 

Spoštovane občanke in občani! 

Čeprav smo še daleč od končne podobe in velikosti predvide­nega doma zaščite in reševanja (DZiR), se s strani določenih ljudi ust varja v tis, da se na tem projek tu dela neracionalno. Vsi dose­danji stroški postopkov za izgradnjo DZiR so bili pod pov­prečni. Vsa zemljišča v skupni velikosti 1893 m2 so bila kupljena pod 10 0 € /m2, kar je izredno ugodno, glede na ceno za zidljivih zemljišč v občini Tr zin. Tudi prometne in poplavne študije so bile izbrane na podlagi najugodnejših ponudnikov, prav tako pa tudi potencialne arhitek turne rešit ve. 
30. januarja 2017 bo v Centru Ivana Hribarja Tr zin odpr tje ra z-stave natečajnih rešitev. Obravnavale se bodo pripombe zain­teresirane javnosti, ponovno se bo pregledal obseg naložbe, po potrebi se bodo izdelale novelacije vseh potrebnih dokumentov in šele potem bo sledila končna iz vedba DZiR . Podatki, ki jih navaja opozicijska stran , so vzeti iz Investicijskega programa , ki je podlaga za to, da se lah ko postopki sploh z ačnejo in da se ovrednoti okvirni potencialni obseg investicije, je pa to še daleč od končnih dimenzij in končnega zneska , ki je po naših izkušnjah po postopkih pogajanj, javnega ra zpisa in izbire najugodnejšega izvajalca potem precej nižji. 
Podrobni opis potreb uporabnikov prihodnjega DZiR je nave-den v Natečajni nalogi, ki je bila junija 2016 predstavljena sve­tnikom na kolegiju župana in julija 2016 objavljena na svetovnem spletu . V nalogi je predvidena velikost DZiR 633 m2 (in ne 1.20 0 m2, kot je navedeno v Izjavi za javnost svetniških skupin Za zeleni Tr zin, listi odgovornih ak tivnih občanov, in Tr zin je naš dom). Prav tako je v Izjavi za javnost napačno naveden podatek o prosto­ru za šest velikih gasilskih vozil. Natečajna naloga navaja le tri parkirne bokse, ki ob primerni ra zporedit vi omogočajo zaporedno par kiranje dveh vozil hkrati. Eno od teh treh parkir nih mest pa bo primerno urejeno za notranje pranje vozil. V projek tni nalogi je velikost prostorov z a inter vencijo in skladiščenje določe­na izredno racionalno. 

Vsekakor tudi ni res, da tu ne bo vlož ka PGD Tr zin , ker bomo šele s pogodbo določili vsa ra zmerja naložbe in predvsem stroške obratovanja in v zdr ževanja stavbe. Je pa jasno, da samo naložbo pelje Občina Tr zin kot nosilec projek ta. Občina mora v skladu z zakonom zagot avljati tudi javno gasilsko službo, kar pomeni tudi ustrezne prostore in opremo za delo gasilcev, prav gotovo pa je v interesu vseh občanov, da imamo učinkovito gasilsko slu žbo, saj so oni pr vi, ki nam ob požarih in drugih nesrečah priskočijo na pomoč . Navsezadnje pa bo, tako kot sem že napovedal na seji ob­činskega sveta, tudi točka na februarski seji namenjena izključno DZiR , in t akrat se bo na podlagi vseh strokovnih mnenj in pripomb javnosti odločalo o velikost in obsegu naložbe. 
Vključitev nalož be v proračun je potrdil Občinski svet OT na seji v letu 2016 , tako da je nesmiselno govoriti o tem, da sem sam sprejel akte za začetek postopkov izgradnje. Konec koncev je 
Občinske novice 


pravilnost postopka sprejema Investicijskega programa potrdi­la tudi Služba vlade za lokalno samoupravo, kamor so poslali s strani opozicijskih list zahtevek za tolmačenje mojega ravnanja. Tako lahko trdim, da je bilo doslej vse pridobivanje dokumenta­cije po predpisih in v celoti zakonito. 
Težava se kaže tudi v zavajajočem interpretiranju Investicij­skega programa. V Izjavi za javnost svetniških skupin Za zeleni Trzin, liste odgovornih aktivnih občanov, in Trzin je naš dom je navedena vrednosti naložbe, ni pa zapisano, kaj vse bo za ta denar narejenega. Vrednost naložbe, kot jo predvideva In­vesticijski program, vsebuje naslednja dela, postavke in faze: nakup zemljišč, priprava in sprejem Občinske­ga podrobnega prostorskega načrta, izdelava potrebne projektne in investicijske dokumentacije, izvedba grad­beno-obrtniško-inštalacijskih del, izvedba zunanje ure­ditve, nakup potrebne opreme in izvedba svetovalnega inženiringa in nadzora nad gradnjo. 
Treba se je zavedati, da objekt ne bo namenjen samo ga­silcem. Sam objekt bo namenjen več uporabnikom in ga bodo tako, poleg PGD Trzin, uporabljali še tudi Civilna zaščita Trzin, Planinsko društvo Trzin in Center aktivnosti Trzin. Dosedanji prostori teh uporabnikov pa se bodo prodali ali menja­li ali se jim bo poiskal drug namen, kar bo posledično precej zmanjšalo ceno naložbe. Poleg tega je bila ves čas prisotna racionalizacija velikosti prostorov in fleksibilna, večna­menska raba prostorov. Na ta način objekt dosega zastavljene cilje, vendar pa to zahteva ustrezno medsebojno usklajevanje uporabnikov, hkrati pa se na ta način zagotovi, da so vsi prostori dejansko v uporabi. 
Razumem, da je opozicija v Občinskem svetu po navadi proti, vendar naj opozorim, da sta tudi obe opozicijski listi imeli v svo­jih predvolilnih obljubah gasilski dom. Mogoče pa jih skrbi to, kar je bilo v njihovi izjavi tudi zaslediti, da se v Občini Trzin zadnji dve leti dela zelo dobro, in je to poskus oviranja dela s predsta­vljanjem nekih »napak«, ki pa se niti niso zgodile. 
Iskreno upam, da ni tako in da bomo v prihodnjih mesecih skupaj našli rešitev, ki bo dobra za vse občane Trzina. . 
Peter Ložar, župan Občine Trzin 


Subvencioniranje cepljenja proti klopnemu menin­goencefalitisu 
Občina Trzin je tudi iz letošnjega proračuna namenila del finančnih sredstev za zaščitne zdravstvene programe občanov. 
Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je priporočljivo za vse osebe, starejše od enega leta, ki bivajo na endemskem območju ali predvidevajo dejavnosti v naravi. Bazično cepljenje praviloma opravimo s tremi odmerki cepiva intramuskularno v mišico nadlakta. Shema cepljenja je naslednja: 
-
 prvi odmerek 

-
 drugi odmerek 1–3 mesece po prvem odmerku 

-
 tretji odmerek 5–12 mesecev po drugem odmerku 


Prvo revakcinacijo – osvežitveno cepljenje – opravimo z enim odmerkom cepiva tri leta po tretjem odmerku, vse naslednje re­vakcinacije pa priporočamo vsakih pet let. Starejšim od 60 let priporočamo revakcinacija na tri leta. 
Smiselno je, da cepljenje s prvima dvema odmerkoma opra­vimo v zimskih mesecih, saj s tem dosežemo zaščito še pred začetkom sezone dejavnosti klopov. 
Zdravnica mag. Branka Kante Sotošek, dr. med., in med. sestra Regina Povž bosta v Splošni ambulanti Trzin (Ljubljanska 12/f, Trzin) cepili tako svoje paciente kot tudi vse ostale odrasle nad 18 let, ki imajo stalno bivališče v Trzinu, četudi imajo zdravnika izbranega drugje. Za cepljenje se znotraj ordinacijskega časa predhodno dogovorite po telefonu na številko (01) 564 40 50. 
Otroke in mladino do 18. leta bo v Zdravstvenem domu Dom­žale (Mestni trg 2, Domžale) cepila Irena Klemenčič, dr. med. spec. pediatrinja. Telefonska številka za naročanje je (01) 72 45 
271. 
Na cepljenje prinesite s seboj kartico zdravstvenega zavaro­vanja in cepilno knjižico. 
Sofinanciranje pripada občanu Trzina za prvo od treh bazič­nih doz in prvo cepljenje. Ob cepljenju plača občan polovico ene doze cepiva (15 evrov odrasli in 14 evrov otroci), drugo polovico pa Zdravstveni dom Domžale zaračuna Občini Trzin. 
Za prejemnike občinske socialne pomoči in njihove družin­
ske člane je cepljenje v tekočem letu prejete pomoči v celoti 
brezplačno na podlagi potrdila o upravičenosti. Vlogo za izdajo 

potrdila o upravičenosti vložite na Občini Trzin za vsako cepljenje 
posebej. Zdravstveni dom Domžale izdano potrdilo priloži računu za izvedeno cepljenje Občini Trzin. . 
Zdravstveni dom Domžale in Občina Trzin 
Občinske novice 

Razstava natečajnih del urbanističnih in arhitekturnih rešitev za dom zaščite in reševanja v Trzinu 
V avli Centra Ivana Hribarja, Ljubljanska cesta 12/f, 1236 Trzin si med 30. januarjem 2017 in 27. februarjem 2017 lahko ogledate razstavo natečajnih del najprimernejše urbanistične in arhitekturne rešitve za dom zaščite in reševanja v Trzinu. 

Javni, anonimni, odprti, enostopenjski arhitekturno-urbanistič­ni natečaj z anketnim delom je julija lani razpisala Občina Trzin skupaj z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS). 
Na podlagi razpisnih pogojev je strokovna komisija prvo nag­rado prisodila elaboratu, ki predstavlja dodelano in premišljeno rešitev ter umešča gasilski dom v prostor tako, da stavba s svojo pojavnostjo tvori prepoznaven simbolni element v vstopnem delu Trzina. Zamisel je podprta z urbanistično zasnovo, ki poudarja in dograjuje mestni značaj Ljubljanske ceste ter celotnega cen­tralnega dela Trzina. Kakovostna in funkcionalna je tudi orga­nizacijska shema gasilskega doma. Zanimive in kakovostne so tudi rešitve v ostalih nagrajenih elaboratih. Na razstavi si lahko ogledate vsa natečajna dela in njihove predstavitve. 
Odprtje razstave s kratko predstavitvijo prvonagrajene nate­čajne rešitve bo v ponedeljek, 30. januarja 2017, ob 18. uri v avli Centra Ivana Hribarja, Ljubljanska cesta 12/f, 1236 Trzin. . 
Vljudno vabljeni! Občina Trzin 
Odprt Javni poziv za 
izbor operacij LAS Za 
mesto in vas za 2016 

Julija 2015 je začela delovati Lokalna akcijska skupina (LAS) Za mesto in vas v sestavi javnih in zasebnih članov, združenih v partnerstvo, in deluje na območju šestih občin Osrednjeslovenske pokrajine: Domžale, Komenda, Medvode, Mengeš, Trzin in Vodice. 
LAS je bila ustanovljena z namenom prepoznavanja skupnih potencialov in izzivov tega območja ter uresničevanja razvojnih ciljev s podporo evropskih sredstev za razvoj podeželja. Septembra 2016 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano potrdilo ključni razvojni dokument LAS, Strategijo lokalnega razvoja (SLR), in tako potrdilo delovanje LAS za obdobje sedmih let. 
LAS Za mesto in vas so bila za celotno obdobje delovanja do­deljena sredstva v višini 2.014.710 evrov. Ta se bodo podeljevala v obliki nepovrnljive finančne podpore iz dveh evropskih skladov, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Namenjena so izvajanju razvojnih projektov, ki bodo prispevali k uresničevanju razvojne vizije in ciljev SLR na družbenem, ekonomskem in oko­lijskem področju. 
15. decembra 2016 je bil odprt prvi Javni poziv za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja L AS Za mes­to in vas, za izvajanje projektov na območju LAS je dodeljenih 
915.000 evrov. 
Javni poziv, ki bo odprt do 24. aprila 2017, je objavljen na sple­tni strani L AS. Dodatne informacije o javnem pozivu LAS so na voljo pri vodilnem partnerju RRA LUR, in sicer: 
-po telefonu na številki 01 306 1902, med ponedeljkom in pet­kom med 10:00 in 14:00, 
- po elektronski pošti: las@ljubljana.si, - osebno po predhodnem dogovoru. 
V januarju bo organiziranih več delavnic, namenjenih pripravi projek tov za prijavo na javni poziv L A S Z a mes­to in vas, in sicer: 
24. 
1. 2017 ob 17.00 v Sejni sobi Občine Trzin, Mengeška cesta 22, Trzin 

25. 
1. 2017 ob 17.00 v Konferenčni sobi Občine Domžale, Lju­bljanska cesta 69, Domžale 

26. 
1. 2017 ob 17.00 v Sejni sobi Občine Vodice (kulturni dom), Kopitarjev trg 1, Vodice 


Vsebina delavnic: 
1. 
Predstavitev javnega poziva za izbor operacij L AS Za mesto in vas (vsebina, pogoji za prijavo); 

2. 
Navodila za prijavo na javni razpis, priprava vloge, finančnega načrta in obveznih prilog; 


V vseh občinah bodo potekale delavnice z enako vsebino. Inte­resenti se lahko udeležijo delavnice na katerikoli lokaciji, ne glede na lokacijo stalnega prebivališča. 
Prijave so možne do dne pred terminom posamezne delavnice na e-naslov: las@ljubljana.si. 


V našem kraju 




Prednovoletno srečanje občanov 
V 
petek, 16. decembra, je v kulturnem domu ob zaključku leta Občina Trzin organizirala prednovoletno srečanje za vse ob­čane Trzina. Zabave, na kateri je igral Ansambel Anžeta Šu­štarja, se je udeležila predvsem starejša populacija, smo pa opazi­li, da so prišli pokukat tudi mladi. Uvod v večer je imel župan Peter Ložar, ki je zbranim na hitro podal poročilo o največjih dosežkih, ki jih je ob uspešnem (so)delovanju občinske uprave realiziral v letu 2016, nato pa je vsem zaupal še načr te za glavne investicije, ki se bodo v Trzinu pod njegovim vodstvom zvrstile v letu 2017, in o katerih bomo sproti poročali tudi v Odsevu. Župan je bil v svojem pozdravnem nagovoru kar se da kratek, da se je zabava po izreče­nih zahvalah in lepih željah ob zakuski lahko čim prej začela. Pros-tor, namenjen plesalcem, je spr va sameval, nato pa so se prisotni le opogumili in se zavr teli ob z vokih domačih in tujih uspešnic. Čeprav se zabava po mnenju prisotnih lani in letos ni raz živela v tolikšni meri kot lansko leto, je bilo druženje za vse prijetno in – kar je najpomembneje – polno lepih želja. . Metka Pravst 
Srečanje starejših občanov 
Župan občine Trzin je v prazničnem decembru 2016 na srečanje po­vabil vse občane, ki so v preteklem letu dopolnili 70 let ali več. Srečanja starostnikov se je udeležilo veliko starejših občanov, kar dokazuje, da se zelo radi družijo in poveselijo, sami pa so rekli, da so z veseljem prišli na prireditev na tako lepo sončno nedeljo. Za kulturni program je tradici­onalno poskrbela Helena Ogorelec, ki je posebej za to prireditev prip­ravila skeč o Centru aktivnosti Trzin, kjer izvajajo delavnice za starejše. Uvodni pozdrav je prisotnim namenil župan Trzina Peter Ložar, ki je izrazil veselje nad visoko udeležbo, pohvalil delovanje vseh organizacij, ki delujejo za starejše na področju Trzina, in vsem zaželel veliko sreče in zdravja v prihajajočem letu. V bogatem programu so nastopili an­sambel Mladi Stoparji, skupina Prijatelji Trzin, ki je zapela nekaj pesmi, trzinske recitatorke Ada Lovše Mušič, Olga Stopar in Helena Ogorelec ter Folklorna skupina Trzinka, ki je prikazala rojstnodnevno ofiranje. Pri­sotne so pogostili z odličnim kosilom z dobrotami iz Mesarije Kmetič in pijačo. Udeleženci so odhajali zelo zadovoljni in že napovedali ponovno snidenje ob letu osorej. . Matjaž Erčulj 
Zabaven zaključek leta članov Društva upokojencev Žerjavčki Trzin 
Dvanajst belobradih starcev so sedeli v hladnem zimskem popoldnevu na vršacih naše prelepe deželice na sončni strani Alp in opazovali z vseh koncev prihajajoče praznično oblečene ljudi na poti proti naši šoli. Že po tradiciji se člani društva upokojencev srečujemo sredi veselega decem­bra, ko raznobarvne lučke in svetlikajoči se okraski tako v kraju kot tudi pred in v domovih napovedujejo, da se bodo morali, čeprav neradi, sivo­lasci posloviti sredi največjega hrupa tiste usodne noči, ko pride polnoč, in prepustiti prestol mladosti in upanju. Mi pa se ob polnočnem srečanju kazalcev zazremo v svoja srca, si zaželimo predvsem zdravja in seveda sreče. In kaj je sreča? Sreč je nešteto: so majhne, so velike … So tudi nes­reče, ki jih je odločno preveč, a so s srečami, na žalost, tesno povezane. 
In prav zato je pomembno, da se družimo, da pripadamo neki sredi­ni, kjer smo zadovoljni in dobrodošli. Večkrat si rečemo – letos sem še tukaj, kaj bo drugo leto, se pa ne ve. Torej izkoristimo vsako priložnost za prijetno druženje, ki nam daje energijo in veselje, za kar pa vemo, da je pol zdravja. Res je, da bi lahko deset evrov porabili za tri druge stvari, izbira je naša, letošnja, da se udeležimo prednovoletne zabave društva, je bila pravilna. Že nastop našega mešanega pevskega zbora, ki nas je tudi tokrat prijetno presenetil, ko je pesem zadonela po prizorišču, je do-dal praznični pridih druženju, in malo za šalo in malo zares smo dobili še ščepec kulture ob poslušanju zgodbarja Milana. Seveda nas je pozdravil tudi naš predsednik Zoran, na kratko nanizal prikaz delovanja društva v iztekajočem se letu in nas povabil, da prijetno preživimo ta dan. In ker prazen »žakelj«, kot je omenil, ne stoji pokonci, je poskrbel, da smo bili pri­jazno postreženi z dobro in obilno hrano, tudi pijače ni manjkalo, za piko na i je bilo na koncu še praznično pecivo. Ob tem pa ne smem pozabiti in pohvaliti cvetja na mizah in dišečih darilc naših članic, ki nas vsako leto razveselijo z domiselnim obdarovanjem. 

Da pa je bilo druženje tudi prava prednovoletna zabava, je poskrbel glasbenik, ki je sestavil dober izbor zaigranih in zapetih pesmi. Plesišče se je hitro napolnilo, plesalci pa smo uživali, se zabavali, in to je bilo vidno na nasmejanih obrazih, kar pravzaprav edino šteje. Da gospod »obvlada posel«, je tudi dokazal med našim zasluženim premorom in počitkom, ko nas je zabaval s pripovedovanjem šal, ki smo se jim od srca nasmejali. In potem še smeh nastopajočih udeležencev in seveda tudi gledalcev, ko nas je brez kakšnih priprav privabil k nastopu – saj se še spominjate, prišla je teta iz Amerike, a res, in kaj je prinesla? Domiselno in zabavno, imeli smo se odlično, in drugo leto nasvidenje tudi s tistimi, ki so letos iz kakršnega koli vzroka manjkali. Prijetno razpoloženi so nekateri odšli do­mov, nekateri pa smo samo spremenili lokacijo in nadaljevali praznovanje na občinski zabavi. 
Za konec pa še te plemenite misli Matjaža Tanka, ki jih je povedal na podelitvi nagrad novinarjem v decembru 2012: Vse je treba deliti v živ­ljenju, od veselja do žalosti, od solz do smeha, od iskanja do najdenja, od vzponov do padcev, od porazov do zmag, deliti je treba tudi ljubezen in na koncu tudi življenje! . Dunja Špendal 

V našem kraju 


Kuža, muca in Božiček 
V prazničnem decembru zagotovo vsi otroci nestrpno pričakujejo najbolj čaroben trenutek – božični dan, ko jih pod okrašeno smrečico čaka skrbno zavito darilo presenečenja. Dneve pričakovanja jim vsako leto z lutkovno predstavo in obiskom Božička polepša tudi knjižničarka Zdenka Kopač iz Krajevne knjižnice Tineta Orla Trzin. Tudi letos je bilo tako. 
Že 8. decembra so si v Dvorani Marjance Ručigaj otroci s spremljevalci ogledali posebno lutkovno predstavo »Kuža in muca« v izvedbi ustvar­jalcev Lutkovne skupine Uš. Zakaj je bila posebna? Glava lutke je bila namreč nameščena na kazalcu lutkarja, ki je gledalcem s preprosto, a učinkovito animacijo roke-lutke prikazoval dogodivščine dveh majhnih lutk, muce na levi in kužka na desni roki. V polurni predstavi sta s svojimi duhovitimi pripetljaji pri pomivanju tal, umivanju, igranju skrivalnic, nu­denju prve pomoči in oponašanju drug drugega glasno nasmejala male nadobudneže, še posebej nespretni kuža. Veliko smeha sta na otroške obraze zvabila tudi, ko sta pripravljala novoletno torto, v katero sta nes­pametno zamešala tudi kosti, ribe, zelenjavo in poper. Torta seveda ni bila užitna, zato sta poklicala slaščičarno in pripeljali so jima slastno sme­tanovo torto, ki sta jo z užitkom pojedla. Pozabila nista niti na praznični december, s skupnimi močmi sta okrasila smrečico, vsem zaželela lepe praznike in od utrujenosti pod njo zaspala. 
Številni otroci so v pričakovanju obiska dobrega moža v rdečem 21. decembra napolnili avlo v Centru Ivana Hribarja. Tam sta jih čakali knji­žničarka Zdenka Kopač in pravljičarka Mili Radmelič, ki se je prepriča­la, ali mali nadobudneži poznajo Piko Nogavičko in njene prijatelje. Pred težko pričakovanim prihodom Božička jim je povedala zgodbico, v kateri 


Foto: Arhiv KUD Franc Kotar Foto: Tanja Jankovič

Pika na božični večer preseneti tri žalostne otroke, ki so imeli mamico v bolnišnici. Prinesla jim je toplo večerjo, okrašeno smrečico in darila, a so bili otroci kljub temu še vedno žalostni. Razveselili so se šele, ko jim je glas na drugi strani telefona sporočil, da bo njihova mama naslednji dan spet doma. Pika pa ni presenetila le otrok iz zgodbice, ampak tudi male poslušalce v avli, saj je tudi njih obiskala. Povedala jim je, kje je bila, in jim pomagala klicati dobrega moža v rdečem. Klicali so ga tako dolgo in tako glasno, da jih je slišal na drugi konec Slovenije in se odzval na njihove klice. S polno vrečo dobrot na rami je prišel v njihovo sredino, sedel na stol ob kaminu in okrašeni smrečici ter jim zaupal eno od svojih številnih prigod. Otroci so ga bili nadvse veseli in so mu zapeli nekaj pesmic. Zago­tovo so bili vsi otroci celo leto pridni, saj je prav vse obdaroval s sladkimi dobrotami. . Tanja Jankovič 


Trzinski gledališčniki vračajo gostovanje Radečanom s Hamle­tom v pikantni omaki že 23. januarja, in gotovo je to začetek le­pega prijateljstva med krajema , kjer nastajajo odlične gledališke predstave. . Brigita Lož ar 
Rocky horror show 
P
od skromnim in hkrati romantičnim opisom predstave se lah­ko skriva marsikaj. In tokrat se je 7. januarja v Tr zinu pod ta­kim opisom skrivala znanstvenofantastična igra, pravzaprav 
muzikal, le da tokrat ni bil iz veden z živo glasbo in petjem. So pa 
bili šansoni v njem vsekakor duhoviti, igralci pa ves čas prepričljivi 
v svojih vlogah. 
Rock y horror show av torja Richarda O'Briena je nedvomno čisto 

posebna predstava, njene uprizorit ve se je lotilo Gledališče Radeče, 
ki se je kot edino slovensko ljubiteljsko gledališče odločilo za odkup 
pravic. Levji delež priprav na predstavo je opravil Klemen Nikolič , 
ki je igro prevedel, režiral in v njej tudi odigral lik Brada , mladega 
zaljubljenca. Nedvomno pa je v vlogi transvestitskega znanst veni­
ka Franka N. Fur therja največ huronskega smeha povzročil Toma ž 
Lavrinec, čigar maska, kostum in odrska silovitost so bili poglavje 
z ase. Poleg tega , da je L av rinec na odr u napr avil magijo (pod re ž ij­
sko tak tirko Nikoliča , seveda), pa je v zaodrju tudi lučni tehnik ter 
studijski producent glasbe. Vsestranski značaj! 
Nam, ki smo Rock y horror show doživeli, so Radečani pripravili 

nepozaben večer in nas popeljali v »nek hecen« medprostor med 
Tr zinom in Translovenijo, podoben tistemu, v katerem so se let a 
1989 v st arejši slovenski ra zličici znašli tudi Neca Falk , Judita Zi­
dar, Vlado Kreslin, Andrej Rozman Roza in Gojmir Lešnjak Gojc. 
A mpak takrat so bili časi drugačni. Vsaj malo dr ugačni. 

V našem kraju 

Društvo prijateljev mladine 

Tr z i n : Božična simfonija 
Društvo prijateljev mladine Trzin je 17. decembra 2016 v Dvora­ni Marjance Ručigaj organiziralo predstavo »Božična simfonija«. Predstava je bila pripravljena po motivih ruske pravljice Mašenjka in medved, ki je osvojila srca otrok in staršev po vsem svetu. Na krilih domišljije sta jih nagajiva Maša in simpatični medo popeljala v svojo kočico globoko v pravljični gozd, kjer so skupaj dočakali vtis doživete čarobnosti božičnega večera. Predstava je bila tako za otroke kot tudi starše popoln uspeh – v nabito polni dvorani se je trlo navdušenih in zvedavih otrok, ki so Maši in medu z veseljem pomagali, da se je znašla na Božičkovem seznamu pridnih otrok. S svojim navdušenjem so za trenutek resnično ustavili svet in s tem pomagali medu, da je lahko skupaj z Božičkom obdaril tudi vse pridne otroke v dvorani. Na ta način se je božično vzdušje iz dvorane preneslo tudi v srca in do-move vseh prisotnih. 
Društvo prijateljev mladine Trzin želi, da bi se vam uresničile vse želje, pričakovanja in sanje, tudi tiste, ki ste jih postavili visoko nad oblake. Srečno! . Nataša Gladek, DPM Trzin 



Dobrodelno obarvan tradicionalni novoletni koncert v šoli 
Društvo prijateljev mladine je v sodelovanju z Osnovno šolo Trzin 13. decembra v šolski telovadnici pripravilo tradicionalni novoletni koncert »Zapojmo in zaigrajmo skupaj«, ki je bil tudi letos dobrodelno obarvan. Na koncertu in na šoli so do 16. decembra zbirali sredstva, ki so jih namenili družini hudo bolne deklice Tije iz Trzina za njeno zdravljenje. 
Otroci, mamice, očki, babice, dedki in ostali udeleženci so tisti večer napolnili telovadnico do polovice in uživali v skoraj dve uri trajajočem pevskem in plesnem programu številnih nastopajočih, ki so ga pove­zovale devetošolke Ana, Ines in Lea. Zimsko praznično vzdušje so obi­skovalcem že takoj na začetku s pevskim nastopom pričarali navihani »čmrlji« in »sovice« iz Vrtca Palčica ter pevci šolskega Cici in otroškega pevskega zbora. Mešani in ženski pevski zbor Žerjavčki sta pela o lepo­tah Slovenije in škrjančkovem petju, zapela je tudi Nika Manevski. Utri­nek bogate folklorne dediščine Slovenije je v pesmi in plesu predstavila starejša folklorna skupina Trzinka, plesale so tudi najmlajše baletke Ba­letnega društva Labod. Veliko navdušenje in bučno ploskanje sta poželi točki dveh skupin mažoretk iz nižjih razredov naše šole, ki so pokazale, česa so se naučile v pičlih treh mesecih. Navdušenje in smeh na usta je privabila Mara s svojimi ljudskimi pevkami, nekaj znanih skladb so zapeli in zaigrali tudi učenci Glasbene šole Lartko. Prostor nastopajočih je popolnoma napolnila skupina petdesetih osnovnošolcev, združenih v Šolsko plesno skupino, ki so pod mentorstvom učiteljice Irene Capuder odplesali živahen božični venček in na prizorišče privabili celo Božička in nekaj njegovih pomočnikov. Med nastopajočimi so bili tudi učenci tu­jih narodnosti, ki obiskujejo našo šolo, in obiskovalci so lahko prisluhnili novoletnemu voščilu v angleščini, nemščini, francoščini in tudi v njiho­vem jeziku. V zaključni točki so s pesmijo »Ob novoletni jelki« pevske glasove združili »žerjavčki« in učenci obeh šolskih pevskih zborov in se nato skupaj odpravili na osvežitev s posladkom, ki so ga v jedilnici s po­močjo pokroviteljev pripravili organizatorji. Najmlajši otroci so se tako vživeli v dogajanje koncerta, da so se nastopajočim skorajda pridružili, a so se ob posredovanju ravnateljice Helene Mazi Golob le umaknili in pridružili svojim staršem. 
Tudi letošnji koncert je bil dobro obiskan, obiskovalci so trud nasto­pajočih nagrajevali z glasnim ploskanjem, zbrali pa so tudi lep kupček denarja. To »novoletno darilo« je zagotovo razveselilo Tijine starše in jim malce olajšalo skrbi. . Tanja Jankovič 

V našem kraju 


Predavanje za starše: 
Kako preprečiti motnje hranjenja 

Osmega decembra smo na Osnovni šoli Trzin za starše otrok vseh starostni izvedli predavanje o motnjah hranjenja. Spregovorili smo o problematiki, ki nastaja zaradi otrokovega neučinkovitega čustvovanja in se izraža na področju hranjenja. 
Hr ana je nepogre šljiv del na šega vs akdanjika . Z ato lahko post a-ne sredstvo, s katerim poskušamo reševati čust vene stiske. Tudi otroci spreminjajo svoj način hranjenja, ker so v stiski. Proble­matika motenj hranjenja je najbolj ra z širjena med mladostniki in ima eno izmed najvišjih stopenj umrljivosti med vsemi duševnimi motnjami. Zaskrbljenost v zbujajo statistični podatki, ki ra zkriva­jo, da se starostna meja obolelosti niža v obdobje otroštva. V ra z viti obliki problematiko prepoznavamo kot anoreksijo, bulimijo, kompulzivno prenajedanje, or toreksijo in bigoreksijo, a zametki tak šnih škodljivih načinov hranjenja navadno nast ajajo v zgo­dnjem otrošt vu in se stopnjujejo v otrokovem odra ščanju. Otrok , ki ra z vija zametke motnje hranjenja, je namreč ujet v čustveno stisko, ki je ne zna ra zrešiti. Z ato lahko začne zavračati hrano takrat , ko je lačen, je, ko ni lačen, ali na splošno zapleta proces hranjenja in izbiro hrane. 
Na predavanju smo poudarili, da lahko starši preprečujejo otrokove tež ave. Pri tem staršem priporočamo, da so pozor­ni na kakršnekoli znake otrokovega doživljanja in vedenja , ki se ponavljajo in v zbujajo zaskrbljenost . To so lahko spremembe na področju hranjenja, samopodobe, samozavesti in samospoštova­nja. Pogosto opa žamo, da so ponavljajoči se občutki st aršev, ki opozarjajo, da nekaj ni v redu , takrat ko težave še niso izra zite, izjemno dragocen in zanesljiv vir prepoznavanja otrokove stiske. V t ak šnih primerih se je najbolje z otrokom odkrito pogovoriti in ga povprašati, zakaj je spremenil način hranjenja in kako se zaradi tega počuti. Pomembno je, da st arši z otrokom delijo svoje st a­lišče glede nastalega st anja in izra zijo svojo zaskrbljenost . Veli­kokrat se lahko zamet ki ra zrešijo v pogovoru s starši, ko je otroku omogočeno, da spregovori o svojem počutju, ki ga posledično ni treba več odigravati na področju hranjenja . 
Poudarili smo tudi, da se motnje hranjenja ne morejo samo­dejno urediti. Navadno v neizra ziti obliki spremljajo otroka skozi odraščanje in se v obdobju najst ništ va tudi v celovitosti izra zijo kot motnja hranjenja. Izjemno pomembno je zavedanje, da prej ko prepoznamo otrokovo ujetost v čust veno stisko, hitreje mu lah­ko pomagamo in preprečimo nadaljnje škodljive posledice. Zato je v primerih , ko starši čutijo, da niso kos omenjenemu stanju , bolje poiskati strokovno pomoč , kot se tola žiti, da se bodo zade­ve nekako že uredile, in tako preusmerjati pozornost od realnega stanja. 


Pomembno je tudi zavedanje, da imajo pri zdravljenju otroka starši ključno funkcijo, saj se otrok čust veno ra z vija v odnosu s starši in je zato čust veno odvisen od njih. To navadno pomeni, da otroku ne moremo celovito pomagati, če v procesu okrevanja v zadovoljivi meri ne sodelujejo tudi st arši. Zato v Svetovalnici za motnje hranjenja INTROSPEK TA iz vajamo programe posvetovanj za starše, kamor se st arši vključijo, da bi ra zrešili otrokove te ža­ve. Naši programi so namenjeni trajnemu okrevanju. Po končani obravnavi se motnje hranjenja in druga samouničujoča delovanja pri otroku več ne povrnejo. S tem tudi preprečimo, da bi se otrokova stiska prenesla na kak šna druga področja doživljanja, ki niso nuj­no povezana s hranjenjem. Dodatne informacije o prepoznavanju otrokove čust vene stiske in o procesu okrevanja ter o na ši predava­teljski ponudbi so dostopne na splet ni strani w w w.introspek t a .si. 
. Aleksandra Rož man, univ. dipl. socialna delavka 

Društvo diabetikov Domžale: 
Dogajalo se je v letu 2016 
Predavanja so potekala: januarja – hipoglikemija, dr. Katarina Vukelič; marca – diabetik in zobna higiena, dr. Matej Praprotnik; septembra – možganska kap, dr. Viktor Švigelj. Organizirali smo pohode: – februarja pohod ob Bistrici, marca Planinski dom Ko­menda, maja Žički vrh nad Rovami, avgusta ogled Domžal in gra­du Krumperk (meddruštveni pohod), oktobra Sv. Mohor in novem­bra Dobeno. Maja smo se udeležili športnega srečanja diabetikov Slovenije v Škofji Loki. Junija smo imeli izlet v Dobrepolje z okolico. Septembra smo se popeljali po alpski tromeji. Aprila smo imeli 7-dnevno okrevanje v Strunjanu, oktobra jesensko 7-dnevno okre­vanje v termah Zreče. Občni zbor je bil februarja v KD Vir. Meritve smo izvajali na Florijanovem sejmu v Trzinu (2 dni) in na tržnici v Domžalah. . 

Blagoslov konj in konjenikov v župniji Trzin 
Na god svetega Štefana, 26. decembra, so se pred cerkvijo svetega Florijana v Trzinu ob 10. uri zbrali konjeniki. Konje je blagoslovil župnik Boštjan Guček. 
Tudi letos smo imeli na Štefanovo blagoslov konjev, ki je privabil kar nekaj lastnikov konj in ljubiteljev teh plemenitih živali, predvsem pa najmlajših. To je že tretji blagoslov po vrsti, katerega glavni po­budnik je tudi letos faran in konjerejec Matic Mušič. Blagoslovili smo 24 konjenikov in 25 konj. 
Poleg domačih konjev so bili prisotni še drugi iz okolice župnije, ki so prav tako popestrili sam dogodek, lastniki konj pa so nam oblju­bili, da se bodo tudi naslednje leto udeležili blagoslova. 
Po kratki molitvi in blagoslovu konj z željo, da bi jim služilo zdravje in veselje v druženju z njihovimi lastniki, je sledilo še prijetno dru­ženje in pogostitev. Seveda ni manjkalo niti priložnosti za lepo fo­tografijo in nastanek galerije slik, ki si jih lahko ogledate na spletni ali facebook strani župnije. 
Hvala vsem pridnim gospodinjam za dobrote ter gasilcem Pro­stovoljnega gasilskega društva Trzin za zaporo ceste v času bla­goslova. . 



Novice iz PGD Trzin 

P
rostovoljci gasilskega društva iz Trzina smo december preži­veli veselo in mirno, saj ni bilo veliko posredovanj. Posredovali smo samo pri eni prometni nesreči. Ta se je zgodila 16. de­cembra. Ob 11.51 smo bili obveščeni, da je vozilo zapeljalo v jarek pred semaforjem za IOC Trzin. Pri tem se je ena oseba huje poš­kodovala. Skupaj s CZR Domžale in reševalci smo osebo oskrbeli, nato so jo prepeljali v UKC Ljubljana. 

15. decembra smo se v Mengšu poslovili od Frančiške Vrbec, pod­porne članice našega društva. Naj počiva v miru. 
Vendar smo si tudi v zadnjem mesecu leta vzeli čas za vaje, in sicer 3. decembra. Pregledali smo opremo po vozilih, preizkusili de­lovanje motornih žag, agregatov, osvežili znanje in delo strojnika na črpalkah. Prisostvovali smo predstavitvi uporabe eksploziometra. Predstavil ga je naš član, ki se je udeležil enodnevnega tečaja. Gre za napravo, ki meri prisotnost plinov v zraku. Ob povečani koncen­traciji nevarnih plinov začne okolico opozarjati z močnim zvokom, kar omogoča, da se ljudje lahko pravočasno umaknejo iz ogrože­nega območja. 
V vozilu GVC 16/25 imamo od 22. decembra naprej novo prido­bitev, AED (samodejni defibrilator), ki ga uporabljamo pri temelj­nih postopkih oživljanja v primerih srčnega zastoja. Letos imamo v načrtu, da za prvo pomoč kupimo jeklenko s kisikom in masko. V Sloveniji vsako leto umre več kot 2000 ljudi zaradi srčnega zastoja, to pomeni pet bolnikov na dan. S pravilnim pristopom in znanjem lahko oseba preživi, in to brez posledic. V nasprotnem primeru se z vsako minuto brez pomoči zmanjša možnost preživetja za 10 od­stotkov, tako da je prvih pet minut odločilnih za preživetje. Pomaga lahko vsak, ki pozna temeljne postopke oživljanja (pravilna masaža srca), defibrilator pa pomaga, da ponovno poženemo srce. 
12. decembra je imela gasilska mladina novoletno zabavo. Prip­ravili smo jim družabne igre, mentorji smo tudi poskrbeli za prigriz­ke. Ker so bili otroci celo leto zelo pridni, so na koncu dobili darila. 
Z novim letom 2017 si v društvu želimo dodatnih okrepitev v svo­jih vrstah, zato ste dobrodošli vsi, ki želite narediti nekaj dobrega za sočloveka, za živali in okolje. . 
Z gasilskim pozdravom Na pomoč! Dušan Kosirnik 
V našem kraju 


Strelsko tekmovanje zaznamovale skrajno nizke temperature 
Na začetku tega meseca je v Trzinu potekalo mednarodno strelsko tekmovanje z zračnim orožjem v organizaciji Strelskega društva Trzin. V dveh dneh so zabeležili 435 nastopov, kar je nekaj več kot lani, ko je bilo govora o rekordni udeležbi, je bila pa zato udeležba po številu držav nekoliko bolj skromna, nastopili so namreč tekmovalci iz skupaj šestih držav – poleg Slovenije še države iz naše neposredne bližine: Avstrije, Italije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije. 
Domače strelsko društvo je ponovilo izvedbo tekmovanja v takšni obliki kot lani. V soboto, 7. januarja, je potekal četrti Pokal Trzina 2017, na kate­rem je nastopilo kar 268 tekmovalcev v članskih, mladinskih in pionirskih kategorijah; v nedeljo, 8. januarja, pa je potekala 21. Skirca Borisa Pater­nosta, na kateri je nastopilo 167 tekmovalcev. Tako kot lani so tudi letos tekmovalcem zagotovili dan za trening, ki je bil v petek, 6. januarja, hkrati pa je bil na ta dan izveden še tretji Odprti turnir Gorenjske. 
„Letošnje tekmovanje si bomo najbolj zapomnili po skrajno nizkih tem­peraturah. Namreč, naše prizorišče za kvalifikacije – teniški šotor Taubi centra – je bil priveden na sam rob tehničnih zmožnosti. Pri takih zunanjih pogojih so se razkrile vse slabosti takšnega športnega objekta. Organi­zatorji smo bili v resnih skrbeh, kakšen bo odziv tekmovalcev, da bo veliko pritožb ali celo odstopov. Največje težave smo imeli v sobotnem jutru, ko je bila pred začetkom prve skupine temperatura v šotoru samo 2 stopinji nad ničlo (pri zunanjih minus 14 stopinjah), kasneje nam je malo pomagalo tudi sonce, tako da se je temperatura v šotoru dvignila do 18 stopinj. V nedeljo je zaradi oblačnosti mraz malo popustil. Tudi Marjan Golob se je dodatno zavzel, tako smo v nedeljo v jutranjih urah zagotovili bolj spodob­ne temperature v šotoru, in sicer 10 stopinj,“ nam je zaupal predsednik organizacijskega odbora Marko Živković in pojasnil, da je bila velika večina strelcev razumevajočih, zato so tekmovanje lahko izpeljali brez zapletov. „Pri nekaterih strelcih so se nizke temperature poznale na rezultatih, a pri tistih boljše pripravljenih posebnih razlik ni bilo opaziti,“ je še povedal in nam zaupal, da so se nekateri strelci pošalili, da so uvedli novo disciplino – nordijsko streljanje. 


„Po pozitivnih odzivih strelcev in trenerjev smo lahko z izvedbo tekmovanja ponovno zadovoljni,“ je pove­dal Marko Živković. 
S prvim januarjem so stopila v veljavo nova ISSF pravila, ki so spremenila potek finalnih obračunov. „Število strelov se je povišalo iz 20 na 24, kar je že v osnovi pomenilo precejšnjo verjetnost za nove finalne državne rekor­de – če bi se slovenski strelci prebili do konca finala, saj finali potekajo na izpadanje,“ smo še izvedeli. Nova ISSF pravila predvidevajo tudi streljanje ob glasbi – to novost so Trzinci začeli uvajati že leta 2015. „Tokrat smo glasbo predvajali oba dneva in med vsemi finali,“ nam je zaupal Živković in navrgel še podatek, da so bile tudi medalje posebne. „Letošnjim zmagoval­cem smo podelili medalje z znakom SD Trzin, ki smo jih dali posebej izdelati samo za to tekmovanje. Poleg svojih unikatnih pokalov, ki jih zdaj že nekaj let podeljujemo najboljšim ekipam, smo letos tudi z medaljami poskrbeli za prepoznavnost tekmovanja.“ 
Tudi letos je bila udeležba v mladinskih kategorijah izjemna. 

Je pa letos tekmovalo manj zvenečih imen iz sveta strelstva. „Opaziti je vpliv poolimpijske sezone, saj si je nekaj strelcev vzelo premor po zaključku olimpijskega cikla. Kljub temu je bilo nekaj dobitnikov kolajn tudi v Trzinu, med njimi Rajmond Debevec, Snježana Pejčič (CRO), Franc Pinter – Ančo, in udeležencev olimpijskih iger v Riu – Živa Dvoršak in Tatjana Đekanović (BiH). Kljub malo manjšemu številu tujih strelcev in številu držav smo z ude­ležbo zelo zadovoljni, veseli smo, da imamo tako dobro podporo pri doma­čih strelcih, ki se z veseljem udeležujejo našega tekmovanja,“ je zaključil Marko Živković. . Metka Pravst 
Novi finalni rekordi 
-
 Denis Bola Ujčič (SD Postojna) je na članski ženski tekmi z zračno pištolo 
dosegla rezultat 228,1 kroga, ki ga je čez dobro uro izboljšala mladinka 
Jagoda Tkalec in tako postavila nov mladinski rekord (229,1 kroga), saj po 
pravilnikih SZS o rekordih tudi rekordi mlajših kategorij štejejo kot (članski) 
rekordi, če so višji od članskih. 


-
 Pri moških je z zračno pištolo Blaž Kunšek (SD Marok Sevnica) z rezultatom 235,9 kroga postavil nov finalni rekord, ki ravno tako ni zdržal dolgo, saj ga je izboljšal mladinec Jože Čeper (SD Vremščica, Vremski Britof) za 1,4 kroga (in tako se lahko pohvali za mladinski in hkrati članski rekord). 

-
 Med mladinci s puško je Domen Jarni (OSZ Kočevje) zmagal z novim final nim rekordom 245,4 kroga, s tem pa postavil tudi nov članski rekord, ki ga v kasnejšem finalu članov ni uspelo podreti nikomur. 

-
 V soboto je pri članicah Sonja Benčina (SD Olimpija) postavila nov finalni rekord, ki ga ni presegla niti klubska sotekmovalka olimpijka Živa Dvoršak (SD Olimpija), se je pa naslednji dan potrudila in s finalnim rezultatom 247,9 za 1,3 kroga presegla Sonjin rekord. 

-
 Ekipa kadetinj SD Mesto Ljutomer je – kljub temu da so streljale v kategoriji mladink postavila izboljšan ekipni državni rekord z rezultatom 1194,9 kroga. 



Foto: Metka Pravst 

Ciklokros v Trzinu 
N
a soboto, 10. decembra, je v trzinskem športnem parku v Mlakah že drugič potekalo ciklokros tekmovanje v organizaciji kolesar­skega kluba Pici Bici, kar štejejo za pokal Slovenije v ciklokrosu in 
za zimsko ligo. Čez dan so se na tehnično razgibani trasi, ki ni dopušča­
la velikih razlik med tekmovalci, ločeno pomerili otroci, ženske, mladinci 
in moški, starejši od 19 let. Na startu so se na lep sončen dan zbrali 
kolesarji in kolesarke, skupaj 54. 
Ciklokros je v Sloveniji še precej neznana disciplina, vendar zadnja 

leta dobiva vedno več pristašev, ki jim kolesarjenje po neutrjenih po­
teh, z malce prilagojenimi cestnimi kolesi z debelejšimi gumami, ne 
predstavlja težav. Na tekmi so bila zaradi popularnosti ciklokrosa in 
množičnosti dovoljena tudi gorska kolesa, vendar jih je bilo tokrat manj, 
saj se rezultati ne štejejo za pokal Slovenije v ciklokrosu, ampak samo 
za zimsko ligo. Proge je bila dolga približno dva kilometra, potekala je 
od športnega parka, po trim stezi in nazaj. Ponekod je bila neprevozna 
zaradi naravnih ali umetnih ovir, zato je bilo treba kolo nositi, kar je 
posebnost ciklokrosa. Najštevilnejša in hkrati najbolj zanimiva je bila 
tekma članov, prisostvovali smo kar nekaj bitkam za različna mesta. 
Organizator je ponovil uspeh iz lanskega leta, saj so dogodek pohva­

lili tekmovalci in gledalci. Upamo si trditi, da lahko ciklokros v Trzinu 
postane tradicionalen. . 
Foto: Arhiv OŠ Tr zin Foto: Arhiv KK Pici Bici 

Jutranjiki smo zaključili leto pri minus 10,7 °C 
Dobro jutro, dobro jutro, dobro jutro, in zdaj tečemo tri kroge, je va­diteljica začela z enakim in organiziranim vodenjem kot vsak dan, iz meseca v mesec, sedaj že lahko ponosno rečemo, iz leta v leto. Tako se je tudi na zadnji dan v letu 2016 začela ob pol osmih naša jutranja telovadba po sistemu 1000 gibov v Šoli zdravja. Vsi še dodatno oblečeni in skoraj neprepoznavni smo brez težav v ledenem jutru, temperatura na igrišču je bila minus 10,7 stopinje C, opravili vsakodnevno polurno razgibavanje. Seveda se je v toplem vremenu veliko lažje gibati, ker je obleka lahka in zračna, prav tako tudi obutev. Vseeno nas ne ustavi ne dež ne sneg in ne mraz. Za nagrado, da se je tudi to jutro splačalo zapustiti tople postelje in zakorakati v ledeno jutro, smo še bolj veseli, ponosni in nasmejani zadnjo vajo posvetili pozdravu sonca, vsak je z vsakim plosknil, sami sebe in druge smo nagradili z »bravo«, kajti nare­dili smo nekaj za vztrajnost in disciplino ter tudi, in predvsem, za telo in dušo. In na to mrzlo jutro nas je po koncu vadbe resnično pozdravilo vzhajajoče sonce, ki je še za malenkost ohladilo to ledeno jutro in nare­dilo čudovito kuliso za skupinsko slikanje. Nato pa so bile na vrsti vrečke, ki smo jih prinesli ob prihodu, notri niso bila dodatna topla oblačila, na klop smo zlagali vse kaj drugega. V tem prazničnem jutru smo si privo­ščili tudi kanček kačje sline za še dodatno zdravje in proti morebitnemu prehladu, nato smo popili obvezen čajček in kavico in še marsikaj se je našlo za želodčke. Nismo pa pozabili s pesmijo čestitati godovniku, ki je praznoval prav na ta dan, in članu, ki se je pred kratkim pomladil. In to, kot se spodobi, ob spremljavi poka šampanjca in zlatih mehurčkov. Voščilo obema in vsem nam pa se je glasilo: predvsem obilo zdravja in nasvidenje takoj v drugem dnevu praznika, da nadaljujemo delo na sebi in zase, torej za svoje zdravje. . Dunja Špendal 
Odlični odbojkarji in odbojkarice OŠ Trzin 
Decembra so na osnovnih šolah domžalske pokrajine potekala tekmo­vanja v odbojki za starejše učenke in učence. Moška ekipa je v izenačenih bojih zasedla prvo mesto in se tako uvrstila na področno tekmovanje. Fantje so doma premagali ekipo OŠ Preserje pri Radomljah in izgubili z ekipo OŠ Dob. Na gostovanju so zabeležili zmagi proti OŠ Rodica in OŠ Mengeš, kar jim je prineslo naslov medobčinski prvak v odbojki. 
Dekleta so se na predtekmovanju z borbeno igro uvrstila v polfina­le, kjer so po zelo izenačenem boju izgubile z OŠ Dragomelj. V boju za tretje mesto so se z zmago nad ekipo OŠ Preserje zavihtela na zmagovalni oder. 


Lavtar, Klemen Strmljan, Tomaž Kepic, Sergej Istenič, Brin Tomc 
Končni vrstni red pri dekletih: 
1.
 OŠ Domžale 

2.
 OŠ Dragomelj 

3.
 OŠ Trzin Ekipa deklet OŠ Trzin: Tjaša Muha, Lara Mrak, Meggie Marolt, Tara Go­jak, Neja Janežič, Tina Razpotnik, Kaja Škrlep, Eva Novak, Nika Levičnik, Maksi Pavšek . 


Jani Muha , Andreja Vrhovec Kavčič 
V našem kraju 



Ta veseli dan kulture 

Pohodniki Društva upokojencev Žerjavčki Trzin smo se v soboto, 3. decembra 2016, odpravili v Kamnik in tam obiskali tri kulturne ustanove. 
Medobčinski muzej Kamnik ima svoje prostore v gradu Zaprice in letos praznuje 55 let svojega delovanja. Pod strokovnim vodstvom mag. Zore Torkar smo se sprehodili po baročnem gradu Zaprice in prisluhnili podatkom o zgodovini nastanka in ustvarjanja različnih etnoloških zbirk iz bližnje okolice. Marsikaj smo izvedeli o nastanku Kamnika, o mamutu, 
o pergamentu … V muzeju hranijo še delujoče prenosne orgle na meh iz Grobelj, ponosni pokažejo lepo ohranjen prevod Biblije Jurija Dalmatina iz leta 1584. Na zanimiv način je postavljena tudi razstava o nekdaj delujočih tovarnah v Kamniku (Utok, Titan, Svilanit, Kik, Stol …). Ko smo prehodili vsa nadstropja, smo ugotovili, da sta dve uri kar prehitro minili. 
V rojstni hiši Rudolfa Maistra na Šutni 16 smo si ogledali krajši film o času, v katerem je živel Maister. Po ogledu filma nas je kustosinja vodila po prostoru, kjer je nazorno prikazano delovanje generala Maistra, ki je bil tudi velik pesnik in domoljub. Najdlje smo se zadržali ob zlomljeni sablji in ugibali, zakaj je ohranjena le polovica. 
V Galeriji Mihe Maleša smo si ogledali razstavo slik različnih kam­niških slikarjev. Naše potepanje po Kamniku se je zaključilo z ogledom Plečnikove kapele v frančiškanskem samostanu. . Milica Erčulj 
Zares smo gibljivejši 

Na dvorišču Jefačnikove domačije je Majda Mušič zbrala skupino fantov in deklet, večinoma upokojencev in upokojenk, za jutranje ra zgibavanje ob primernem vremenu. Z adnja dva meseca se redno zbiramo vsako jutro ob 7.30, razen nedelje. »Ali ti že kaj čutiš, da so koraki lahkotnejši?« me je po štirinajstih dneh vprašala Iva. »Jaz sem prenovljena,« so potrdile še druge udeleženke, moški so bili previdno tiho. . Jožica Valenčak 
Doživetje božično-novoletnih praznikov v Vipavski dolini 

S
e še spomnite, da smo člani Turističnega društva Kanja Trzin pred dobrim letom obiskali Prlekijo? No, letos smo se v času božično­novoletnih praznikov odločili za obisk Vipavske doline tudi zaradi ogleda jaslic, ki jih od dvajsetih slovenskih krajev tu razstavljajo tudi trzinski rezbarji. In seveda zaradi izredno bogate kulturne dediščine. 
Presenečeni ob prihodu v Vipavo, kjer je vladalo popolno brezvetrje, smo že na osrednjem unikatno zasnovanem parku s kipi prispodob in fontano začutili njeno izredno moč. V zavetrju smo si za obnovljenim Lanthierjevim dvorcem, ki je danes namenjen izobraževalni dejavnosti, ogledali nekaj izvirov reke Vipave, ki so baje povezani z Jamskim gra­dom v Postojni. Pa tudi več od številnih mostov, ki vodijo preko te reke. Ob osrednji vipavski ulici do Štefanove cerkve so jaslice najrazličnejših oblik, materialov in starosti na ogled domala pri vsaki hiši. Med izjemno kulturno dediščino Vipave sodita tudi dva stara egiptovska sarkofaga, nameščena v zanimivi mrliški vežici na tamkajšnjem civilnem pokopa­lišču. Na poti do Vipavskega Križa je ogleda vreden dvorec Zemono s prečudovitim parkom. 

Vipavski Križ nas je pričakal z vso svojo lepoto: sončni zahod, umir­jena svetloba, spokojnost … Turistični vodič Ljubo nas je popeljal skozi zgodovino Vipavskega Križa. Kraj, umeščen na podolgovati grič, je bil zgrajen na temeljih prazgodovinskega gradišča in je v celoti spomeni­ško zavarovan. Prva omemba sega v leto 1200, v 16. stoletju dobi tržne, nato še mestne pravice s sodnikom in letnim sejmom. Ogledali smo si stari del obzidja, kjer sta ohranjena dva od treh mestnih vhodov, naselje s cerkvijo, grad in kapucinski samostan. Vsekakor je bil najzanimivejši sprehod po najstarejšem delu – ulicah V gasah z eno- ali dvonadstrop­nimi stavbami, ki jih med seboj povezuje hodnik. Ustavili smo se še v grajski kleti na pokušini značilnega vina Zelen. Pika na i je bila razstava jaslic v domu krajanov. Čarobnost doživetij tega dne ni pojenjala, šele po nekaj kilometrih vožnje proti domu so besede presekale tišino. 
Med udeleženci tokratnega izleta so bili večinoma rezbarji in rezbar­ke z mentorjem Marjanom Vodnikom na čelu. Po medsebojnih voščilih za vse dobro v novem letu smo izrabili priložnost in rezbarju Dragu Milo­vacu – kot dvajsetemu po vrsti, izročili certifikat za opravljeni izpit NPK rezbar. . Jožica Valenčak, TD Kanja Tr zin 


Trzinske vezilje 

Letošnjo jeseni bo preteklo devet let od začetka delovanja delavnice vezenja v Trzinu, ki so jo odprli na pobudo Turističnega društva Kanja Trzin. Vezilje se zbiramo vsak torek ob 17. uri v Jefačnikovi domačiji. 
Vezenje je ročno izdelovanje različnih vzorcev na tkanino. Že v pre­teklosti so si dekleta in žene v dolgih zimskih večerih z vezenjem kraj­šale čas. Vezenine so bile dokaz njihovih ročnih spretnosti, vztrajnosti, natančnosti in ustvarjalnosti. Znanje vezenja se je prenašalo iz roda v rod. Vezenine so spremljevalke številnih šeg in navad, so del tradicije in kulturne dediščine vsakega naroda. V Trzinu smo pred leti v Centru Ivana Hribarja imeli priložnost videti nekaj vezenin, ki so jih za razstavo poso­dile nekatere starejše občanke. Prav ta razstava vezenin je dala pobudo za začetek veziljske delavnice. Pred časom sem videla pri Puhanovih ču­dovito blazino v rišelje vzorcu, tudi Iva Šušteršič je veliko vezla, zato bi morali ponovno poiskati še druge starejše vezenine, ki so nekoč krasile trzinske domove, in jih razstaviti. Z vidika tradicije si moramo prizadevati, da ohranimo in še naprej razvijamo to lepo obliko domače obrti. Danes si z vezeninami polepšamo dom, saj vanj prinašajo toplino in domačnost. 
Pri izbiri materiala in drugih pripomočkov moramo biti pazljivi in izbrati le najboljše. Ne smemo pozabiti, da bo izdelek, ki ga nameravamo roč­no ustvariti, dragocen že zaradi truda in časa, ki ga bomo vanj vložili. Začetnice se najprej naučijo osnovnih vbodov in preprostih vzorcev, po­tem pa korak za korakom izdelujejo bolj zahtevne vzorce. Z vezenjem se navajamo natančno šivati oziroma vbadati, okusno združevati barve in ustvarjalno oblikovati vzorec. Ko je vezenina narejena, je vse poplačano ob zadovoljstvu in veselju, ko ustvariš nekaj lepega in čisto svojega. Veze­nje je dejavnost, ki prinaša zadovoljstvo, veselje in sprostitev. 
V naši skupini je enajst vezilj; štiri smo iz Trzina, druge pa prihajajo iz Ljubljane, Kureščka in Žalne pri Grosuplju. Naša mentorica Milena je prava mojstrica vezenja, na razstavah so njeni izdelki deležni največje po­zornosti in občudovanja. Vedno je pripravljena svetovati in pomagati pri nastajanju vezenine. Marika je naš »multipraktik«, kij poleg vezenja ob­vlada tudi druge ročne spretnosti, saj nas vedno razveseli in preseneti z novimi izdelki. Ponosne smo na vse, kar naredimo, in lepo nam je, ko smo skupaj. Čas, ko vezeš, je čas, ki ti je podarjen. Umiriš se, sam si z mislimi, hkrati ustvarjaš nekaj lepega. Pri vezenju si izmenjujemo znanje, izkušnje, tudi ideje, vzorce in revije za ročna dela. Vezemo tradicionalne vezenine po starejših vzorci iz »babičine skrinje« in sodobne vezenine. Sledimo no­vostim in trendom v vezenju, ki jih največ dobimo iz italijanskih revij Mani di fata. Največ izdelujemo majhne in malo večje prtičke, prte in zavese. Izvezle pa smo tudi motive in jih uokvirile kot slike, okrasne blazine in vezenine za posebne priložnosti. Vezenine izdelujemo v rišelje tehniki. Ta 
Trzinci - naš ponos 



posebna tehnika vezenja je k nam prišla iz Italije. Nekateri to vrsto veze­nja imenujejo tudi zračna čipka, bela vezenina ali vezenje z belim vezom. Nenapisano pravilo je, da je vezenina v rišelje tehniki najlepša na beli tka­nini in vezena z belo prejico. Vezilje smo dokazale, da je dodajanje raznih barv prejice v pastelnih tonih še kako lepo in elegantno. Rišelje tehniko smo nadgradile s toledo vzorcem in tako dodale nov, prefinjen videz iz­delka. Po končanem vezenju je pri tej tehniki bistveno in zelo zahtevno izrezovanje. Za izrezovanje so potrebne posebne škarjice, natančnost in potrpežljivost. Nato sledi pranje, škrobljenje, likanje, in naš izdelek zasije v popolni lepoti in najde mesto na majhni ali veliki mizi, regalu ali na oknu. Vezenine se razveseli tudi vsak obdarovanec, ki ceni trud, potrpežljivost, čas in ljubezen, ki jo je vezilja vložila v izdelavo izdelka. 
Družabnost je zelo pomemben del dejavnosti naše skupine, kar po­meni klepet, izmenjavo novic in pogovori o aktualnih temah. Poleg tem 
o vezenju si izmenjujemo kuharske recepte, razne nasvete za dom in zdravje. Ob rojstnih dnevih imamo pogostitve, vsaka praznovalka je de­ležna pisnega in osebnega voščila, ki ga za vsako posebej pripravi Adi, in seveda rože. Pogosto me prijatelji in znanci vprašajo, zakaj obiskujem vezenje. Moj odgovor je, da se mi zdi vezenje zanimivo, da mi je všeč, da me sprošča, kratkočasi in hkrati zabava. Prepričana sem, da bi podobno odgovorile in se z menoj strinjale vse moje "veziljske sošolke". 
Svoje izdelke razstavimo na vsakoletni razstavi marca (dan žena, ma­terinski dan) v Centru Ivana Hribarja v Trzinu in tako pokažemo, kaj smo ustvarile. Maja razstavljamo in delujemo na Florjanovem sejmu, junija sodelujemo na delavnicah v gradu Jable, na folklornem festivalu, na pred­novoletnih stojnicah in na Gospodarskem razstavišču na sejmu Turizem in prosti čas. Udeležujemo se tudi drugih veziljskih razstav, vsako drugo leto pa smo prisotne na tridnevnem Mednarodnem festivalu vezenja v Velenju. Cilj tega festivala je prikazovanje in ohranjanje vezenja kot po­membnega dejavnika kulturne dediščine. Program festivala vključuje razstavo vezenin, ustvarjalne delavnice vezenja in strokovna predavanja strokovnjakov etnoloških vedenj. . Majda Šilar 

Trzinski podjetniki 

Kimi – prvi partner 
na področju higiene 

Malo je podjetij v naši industrijsko­obrtni coni, ki se lahko pohvalijo s tako dolgoletnim in kakovostnim delovanjem. Eno takih je družinsko podjetje Kimi, d. 
o. o., ki je lansko leto obeležilo 45 let uspešnega poslovanja. S čim se ukvarjajo in »recept« za njihov uspeh mi je zaupala direktorica podjetja Mateja Imperl, ki je s sestro Andrejo Thaler hkrati tudi njegova lastnica. 
Začetki poslovanja podjetja Kimi segajo v leto 1971, ko je Ivo Imperl začel s proizvodnjo čistil, destilirane vode, avtokozmetike v Mengšu. Dejavnost je sčasoma razširil na razvoj in proizvodnjo širše palete sredstev za vzdrževanje higiene v gostinstvu, hotelirstvu in tudi industriji. Ko se je v Trzinu oblikovala ena prvih industrijsko obrtnih območij, so v njem našli primeren prostor za svoje delovanje. Zgradili so upravno proizvodni objekt in bili eni prvih, ki so začeli s poslovanjem v coni. Tu vztrajajo še danes. Uspešen razvoj podjetja nadaljujeta in nadgrajujeta obe hčerki – Mateja Imperl (direktorica podjetja) in Andreja Thaler (predstavnica vodstva za sistem kakovosti). Podjetje danes zaposluje 55 ljudi različnih profilov, med njimi tudi kar nekaj Trzincev. Mateja Imperl pravi, da je veselje delati z ekipo, ki živi in diha s podjetjem. Verjame v moč sodelovanja in prenašanja znanja, meni, da v podjetju potrebujejo ljudi z izkušnjami in tudi mlade s svežimi idejami. Mladi magister okolijskih ved Rok Oblak dela v tehnično razvojnem sektorju: »Smo majhen kolektiv, zato smo veliko bolj fleksibilni in se lahko hitro odzovemo na potrebe trga.« 
Kakšna je osnovna dejavnost podjetja KIMI? 
V širšem pomenu besede je naša osnovna dejavnost razvoj in pro­izvodnja sredstev za vzdrževanje higiene, vendar Kimi že dolgo ne ponuja več samo čistilnih sredstev, najdragocenejše, kar ponujamo svojim kupcem, so naše izkušnje, znanje, strokovnost in profesio­nalen celovit pristop. Vsakemu naročniku želimo zagotoviti takšen sistem higiene, ki bo zanj glede na njegove notranje in zunanje dejavnike optimalen. 
Glavni del prodaje predstavlja profesionalna higiena. Kaj vključuje to področje? 
Na tem področju razvijamo, proizvajamo in tržimo lastna sredstva, ki jih zaradi celovitosti ponudbe dopolnjujemo s trgovskim blagom najvišje kakovosti, kot so papirna galanterija, pripomočki pri či­ščenju, hotelsko kozmetiko, dozirnimi sistemi oziroma vsem, kar je potrebno za vzdrževanje higiene v kuhinjah, pralnicah in na ob­močju objekta. Poleg tega kupcem svetujemo, jih izobražujemo, postavljamo njim prilagojene sisteme in jih nadgrajujemo, saj jim želimo zagotoviti visoko raven higiene in olajšati delo. Tako dobijo celostno ponudbo za vzdrževanje visokih higienskih standardov na enem mestu. Naši partnerji so šole, vrtci, domovi starejših, bolni­šnice, hoteli, gostinstvo in druge ustanove v živilstvu in predelavi mleka. Naša prednost je multidisciplinarna delovna skupina sode­lavcev s področij – razvoj in proizvodnja, prodaja, svetovanje, teh­nična podpora, specialisti na posameznih področjih. Zavedamo se, da je kakovosten osebni pristop potrebna dopolnitev pri izvajanju naše celovite ponudbe. 


Drugo področje je proizvodnja sredstev za vzdrževanje higiene pod blagovno znamko naročnikov. 
Svojo dejavnost dopolnjujemo z razvojem in proizvodnjo širokopo­trošnih izdelkov pod blagovno znamko naročnikov. 

Foto: Tanja Jankovič 
Foto: Arhiv podjetja KIMI 
Trzinski podjetniki 



Odkar ste v Trzinu, imate v svojih prostorih v IOC tudi maloprodajno trgovino. Kaj ponujate v njej? 
Naša prodajalna je naše ogledalo. Z izkušeno prodajno ekipo v pr vi vrsti znamo svetovati s področja vzdrževanja higiene, izbora izdel­kov in pravilne uporabe. Celovit asortima izdelkov in pripomočkov je izbran za uporabnike v profesionalnem segmentu čiščenja kot za uporabo v gospodinjstvu. Posebnost Kimi prodajalne je točilni pult s širokim naborom izdelkov, ki jih natočimo kupcem v prine­seno čisto embalažo. Nakup je tako cenovno ugodnejši in hkrati ekološko nesporen. 
Pohvalite se lahko s certifikatoma ISO 9001 in ISO 14001, ki ste ju pred leti nadgradili z evropskim znakom za okolje Ecolabel flower ali okolijsko marjetico. 
Kimi je bil prvi, ki je v Sloveniji razvil in registriral lastno linijo oko­lju prijaznih izdelkov pod linijo Ekoval. Oznaka Ecolabel – okolijska marjetica, je evropski znak za izdelke, ki imajo v svojem celotnem življenjskem ciklu kar se da majhen vpliv na okolje. Linijo izdelkov Ekoval stalno dopolnjujemo z novimi izdelki, hkrati pa jo tudi nad­grajujemo skladno z evropskimi merili, ki urejajo to področje na ravni EU. Razvojni stroški in vložki, povezani z akreditacijo in veri­fikacijo izdelkov Ecolabel, so visoki, vendar bomo smer razvoja to­vrstnih izdelkov seveda nadgrajevali tudi v prihodnje. Izdelki Ekoval z oznako Ecolabel so ogledalo delovanja podjetja Kimi. Naše pos­lanstvo je, da delujemo odgovorno ne samo do zaposlenih in kup­cev, temveč tudi do okolja, v katerem delujemo. Zato podjetje Kimi že mnogo let deluje skladno z okolijskim standardom ISO 14000. 
Kaj za vas pomeni pridobitev znaka Ecolabel? 
Zagotovo je to velika prednost za nas in naše kupce, saj lahko ponudimo izbrane izdelke, ki so prijazni do okolja in samih uporab­nikov, hkrati pa po učinkovitosti ne odstopajo od običajnih izdelkov. Kupci nas prepoznavajo kot okolijsko in družbeno odgovorno pod­jetje, in to nam je v ponos. 
Lansko leto ste za razvoj in proizvodnjo dezinfekcijskih sredstev dobili še certifikat ISO13485. 
V zadnjih letih smo se posvetili tudi razvoju linije dezinfekcijskih sredstev. To so sredstva za dezinfekcijo rok, medicinskih pripomoč­kov in površin. Za tovrstne izdelke je vstop na trg zelo zahteven z vidika razvoja, testiranj in certificiranj, poleg tega v tem segmentu prevladujejo velike multinacionalke. Ponosni smo, da nam je uspelo izpolniti vse potrebne zahteve za vstop v ta zahtevni segment. 

Katere so vaše prednosti, da ste konkurenčni številnim ponudnikom čistil? 
Naša velika prednost je, da smo slovenski proizvajalec. Delujemo v domačem okolju, tu imamo lasten razvoj, proizvodnjo, logistiko, prodajno-svetovalno ter tehnično službo, zato smo lahko konku­renčni. Razvijamo uporabnikom in okolju prijazna čistilna in pralna sredstva, od drugih pa se razlikujemo predvsem po celostni storitvi in obvladovanju celovite higiene. 
V zadnjih 45 letih je bilo kar nekaj kriz. Kako ste jih preb­rodili oziroma kakšen je vaš recept za tako dolgo in us­pešno poslovanje? 
Vsa leta smo se razvijali stalno in z umirjeno stopnjo rasti. Nismo imeli velikih in hitrih rasti niti velikih padcev, zato krize niso preti­rano vplivale na naše poslovanje. Menim, da je bolje biti zmeren in s tem zagotavljati stabilno poslovanje. Nikoli nismo zapustili svo­je osnovne dejavnosti, nismo se spuščali na druga področja. Raje smo se izpopolnjevali v tistem, kar delamo, in to delamo najboljše. Gradimo na poštenosti, delavnosti in vztrajnosti. To so vrline, ki se dolgoročno obrestujejo. 
Kako se počutite v coni, ste zadovoljni z lokacijo? 
Samo območje se mi zdi urejeno, dostopnost za zaposlene in dostavo je enostavna. Nikoli nam ni bilo žal, da smo prišli sem. Se­veda bi si želeli več parkirnih mest. V naši coni je kar nekaj podjetij, s katerimi poslovno sodelujemo, prav tako našo prodajalno obišče veliko ljudi, ki delujejo v coni. 
Kakšne so vaše vizije, cilji? 
Postati eden od prvih treh ponudnikov na področju profesional­ne higiene v pokrajini, slediti trendom, še naprej razvijati okolju prijazne izdelke, kupcem pa ponujati rešitve, ki jim bodo olajšale obvladovanje področja higiene, in da se bodo sami lahko ukvarjali pretežno s svojim poslom. Svojo rast vidimo tako na domačem trgu kot seveda širše na tujih trgih, kjer smo že prisotni preko par­tnerskih podjetij. . Tanja Jankovič 


Na dlani 
Pismo bralca 
Kdo nas ne mara, se sprašujejo čebelice, ki domujejo na polju 

D
ve oskrunjeni čebelji družini sta na uredništvo Odseva poslali naslednje sporočilo: »Smo prebivalke dveh panjev, za katera nam je naš čebelar (I. M.) priskrbel vse potrebne papirje in dovoljenja (tudi gradbeno dovoljenje za čebelnjak) in nas šele nato naselil v domovanja, kjer se trudimo preživeti in se, če bodo le dani pogoji našemu čebelarju, oddolžiti za njegov trud in prizadevanja. 

Naša usoda pa se nam po zadnjem hudem udarcu, ki smo ga doživele prav na prvi dan novega leta, zdi zelo negotova. Tega dne je namreč neznani hudobni nepridiprav prišel in nam razdejal naša domovanja. Rezultati njegove akcije so prav nazorno razvidni iz pri­loženega posnetka. 
Sprašujemo se, ali moramo res poleg posledic slabe pašne se-zone, varoze in bolezni, ki so nas pestile lansko leto, pretrpeti tako nizkotne udarce hudobnega brezbrižneža, zavistneža ali ...? 
Ne poznamo njegovega motiva za to dejanje, vsekakor pa je bilo do nas to skrajno nehumano, saj nam je v času nočnih tempera­tur med minus 4 in minus 8 °C razdejal naša domovanja in nas na nemilost prepustil mrazu. Srečnemu naključju se moramo zahvaliti, da nas je pred zanesljivo smrtjo rešil naš čebelar. Zelo smo mu hva­ležne, obljubljamo mu, da se mu bomo v naslednji sezoni oddolžile, če nas le ne bodo spet preganjale hudobija, sovraštvo ali zavist, skrite in potuhnjene v človeku, kot je bil ta.« 
Vsem trzinskim in okoliškim čebelarjem in ljudem, ki nas imajo radi, pa želimo srečno 2017. . 


Pismo bralca 
Še eno pismo trzinske zlobe 
Kljub zimi in mrazu se tu in tam rad malce zapeljem s kolesom naokoli po naši lepi občini. In skoraj vedno se najde kakšna reč, ki me pogreje! Malce naprej od zadnjih hiš, še ob asfaltu – naslov je Kidričeva ulica, to so nadomestne lepe nove tri hiše, plus še ena, na­letim na odlagališče odpadnega materiala! Zraven stoji tabla z napi­som »STROGO PREPOVEDANO ODL AGANJE ODPADKOV«! Za tablo je železna zapornica, zaklenjena, privarjena, za njo pa kupi odpadnega gradbenega materiala! 
Razmišljam, iščem logiko v zaporedju navedenega, a ko pogledam tablo bolj od blizu, najdem zraven še pripis »RAZEN ZA OBČINO TR­ZIN«. Se pravi – po logiki – je prepovedano, pa ni prepovedano. Razen če tega ni pripisala ena druga – še večja zloba od mene? 
Takoj preverim pri strokovnjakih, ki vsi skupaj vse vedo, in mi lepo raz­ložijo, da je za dovoljenje za odlaganje odpadkov, pa ne samo v Naturi 2000, tudi sicer, pristojno edino in le Ministrstvo za okolje in prostor, pa bi ga za tole tam najbrž zelo težko dobili. Pa da je občina pred leti eno tako dovoljenje v ta namen že izdala, potem pa so se v to vmešali celo novinarji Dela in zdaj nihče več prav ne ve, kaj je pri tem res in kaj ne. In tudi – kaj je prav in kaj ne! 
Da bi si vsi skupaj razjasnili to zmedo, prosim – javno – pristojne v moji občini, da nam to pojasnijo! Ker, logično sklepam, če sem to opa­zil jaz kot občan, so gotovo opazili tudi pristojni v občini (ali – bog ne daj – celo na ministrstvu za okolje, ker potem lahko pride tudi kazen, in to ne majhna!). Kot rečemo, da nam nalijejo čistega vina! Da bo vsak natančno vedel, kaj je tam dovoljeno in kaj ne! Lep pozdrav vsem občanom in tudi občinarjem! . 
Drago Novak, (še vedno!) trzinski nergač s Kidričeve 
Pojasnilo Občine Trzin v zvezi s pisanjem Draga Novaka iz Trzina, Kidričeva ulica 
V zvezi z vašimi pisnimi trditvami glede odlagališča gradbenega mate­riala vas seznanjamo, da Občina Trzin ni izdala nobenega soglasja, saj ga ne more, ker nima zakonskih pristojnosti. Je pa Občina podala mnenje, da ne vidi zadržkov za ureditev odlagališča, če lastnik nepremičnine oziroma upravljavec odlagališča pridobi ustrezna soglasja za urejanje prostora. Kot ste že sami zapisali, postopke v zvezi z odlagališčem gradbenega materiala vodijo državni organi, pristojni za okolje in prostor. Ker gre za samostojne državne organe, lokalna skupnost stvarno ni pristojna za vo­denje tovrstnih postopkov, zato se obrnite na organe, ki vodijo postopke, saj organi lokalne samouprave niso pristojni za tolmačenje postopkov organov državne uprave. 
Državni inšpektor za okolje je pred leti že ugotavljal spornost odlaga­lišča gradbenega materiala (ne odpadkov), za laboratorijsko analizo so vzeli vzorce iz odlagališča, vendar niso ugotovili kršitev v zvezi z onesna­ženjem okolja, sama lokacija odlagališča pa ni na območju Nature 2000. 
Pripis na tabli je neresničen in zavajajoč, gre pa očitno za po­sledice škodoželjnosti neznane osebe, ki po nepotrebnem povzro­ča vznemirjanje mimoidočih. Upravljavec odlagališča je na zahtevo Občine dotrajano tablo odstranil, tabla je bila namreč v lasti občine, za obvestila na nepremičninah v zasebni lasti pa je pristojen lastnik nepremičnine. . Občinska uprava 
Na dlani 


Od 1. januarja naprej so senzorji za ogljikov monoksid obvezni v vsakem domu, kjer imate kurilno napravo na trda goriva (drva, peleti, sekanci ...), plin (zemeljski, butan propan) in druge vrste peči. To je na­prava, ki vas bo s piskom opozorila na uhajanje plina, kar naj bi precej zmanjšalo število zastrupitev in zadušitev. V Sloveniji na leto zaradi ogljikovega monoksida umre do 20 ljudi. 
Kje v prostoru se kopiči ogljikov monoksid? 
Ko pride do uhajanja ogljikovega monoksida pri izgorevanju, se zaradi višje temperature od zraka v prostoru ogljikov monoksid najprej dvi­guje proti stropu. Ogljikov monoksid je lažji od zraka, in ko se meša z zrakom, se ohlaja in se začne počasi spuščati proti tlom. 
Kje je priporočeno namestiti detek torje? 
Zaradi pravočasnega opozorila na nevarno prisotnost ogljikovega monoksida je priporočeno, da se detektorji namestijo na strop v vseh bivalnih prostorih s kurilno napravo. Vedno namestite detektorje v prostorih, kjer je katerakoli kurilna naprava na plin, olje ali drva. 
Priporočam namestitev vsaj dveh detektorjev ogljikovega monoksi­da, ki sta med seboj povezana z radijskim modulom. Pr vega namesti­te v kurilnici, drugega pa v spalnem prostoru. 
Če pride do zaznavanja kopičenja ogljikovega monoksida, se sproži detektor v prostoru, kjer je prišlo do izpusta. Ker sta detektorja po­vezana, se oba sprožita, in slišimo piskanje obeh detektorjev. Na ta način boste vedno pravočasno opozorjeni o začetku nastajanja oglji­kovega monoksida. 

Namestite detektorje v dnevni sobi ali v kateremkoli drugem pro­storu, kjer se zadržujete najdlje. 
Z detektorji opremite tudi spalne prostore, ki so nad ali poleg pros­tora, v katerem je kurilna naprava za ogrevanje in za sanitarno vodo (kurilnica). 
V prostorih, skozi katere je napeljan dimnik, je prav tako priporoče­na namestitev detektorjev, saj zaradi poškodb dimnika ali dimniških vrat ogljikov monoksid uhaja v prostor. . 
Marko Kajfež, mag. inž. tehniške varnosti 

Francka Vrbec in skupina Naše vezi Trzin 

Mi, mali ljudje, 
ne podpisujemo državnih sporazumov, 
ne slikamo mojstrovin, ne prejemamo velikih nagrad, 
pa vendar delamo čudeže. 

(Pam Brown, roj. 1928) 
V nedeljo, 18. decembra 2016, je za vedno odšla dolgoletna članica skupine Naše vezi Trzin. Za srečanja ob četrtkih se je vedno lepo uredila. Radi smo jo poslušali, ko je pripovedovala, da je prišla v Trzin za pestunjo. Majhna in drobna, kot je bila, pa je zelo rada delala z živalmi. Oboževala je konje in konji njo. Ljubila je zemljo, vse ji je uspevalo, kar je posadila. Na vrtu in na balkonu je imela veliko rož. Ponosna je bila, da so krasile tudi trzinsko cerkev. Bila je zdrava in vesela. Dolgo je bila vdova. Pomagala sta ji sinova. Rada je imela vnukinjo in dva vnuka. Posebno je bila ponosna na Simona, ki uspešno nastopa s harmoniko. Pred petimi leti jo je doma zadela kap. Sin Jože jo je našel na tleh. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer je bila nekaj tednov. Potem je prišla v dom počitka v Trzin. Zaradi nje sem v domu ustanovila skupino Rožmarin. Bolezen jo je spremenila. Sinova sta jo obiskovala vsak dan. Sin Jože se je tudi pridružil skupini. Včasih nas je bilo v skupini tudi dvajset. Peli smo največ cerkvene pesmi, ki smo jih ženske večina znale, ker smo hodile v cerkev. Francka je bila vedno vesela obiska župnika Boštjana, ki jo je znal potolažiti in ji polepšati dan. Po treh letih je skupina Rožmarin prenehala delovati. Sin Jože je hudo zbolel in umrl poleg nje v domu. Zelo žalostno. Jaz sem rada hodila k njej. V njeni glavi so se do­gajale čudovite zgodbe, o katerih sem z veseljem poslušala in se čudila, da zmorejo poškodovani možgani ustvariti nekaj tako lepega. Z velikim žarom mi je povedala: 
•
 Ata ji je kupil nov avto, rdečega volkswagna. 

• 
Sinova sta ji zgradila novo hišo nekje proti Depali vasi. Ne bo se vselila, hoče blagoslov (obljubila sem pomoč pri pripravi oltarčka)! 


•
 Ima fanta Vinka. Strici ga ne marajo in ga hočejo umoriti. 

• 
Skrbna priprava na poroko. Izbira obleke, čevljev in šopka. Želi šopek iz vrtnic. Obleke visijo na hodniku, da si jih lahko ogleduje. Izbrala je zeleno. 

• 
Poroka je uspela. Poročni šopek je pri Mariji v depalski kapeli. Kdaj bodo slike? Jaz sem slikala. Slike sem dala možu Vinku. 

• 
Večkrat je rodila in z možem imata kup otrok. Papež Frančišek jima je poslal postelje za otroke, ki jih imata in jih bosta še imela. Imata tudi konje in žrebička. Za živali poskrbi Vinko. 


Večkrat sem premišljevala, kakšna neverjetna sila deluje v možganih. Kako se odzivajo celice na našo zavest, na misli in čustva. Včasih se nam v sanjah pokažejo rešitve in nam nadomestijo pomanjkanja, ki jih nujno potrebujemo. Po moje je Francki na ta način povrnjena ljubezen odsotnega očeta in dolgo odsotnega moža. Skoraj štirideset let je bila vdova. V teh sanjah sta jo močno ljubila oče in mož Vinko. Pri zadnjem obisku v Domu počitka Mengeš mi je povedala, da jo Vinko celo noč drži v naročju, da lahko zaspi. Zanima me, kdo je ta Vinko v njenih sanjah. »Kako je s Francko, ali si bila kaj na obisku?« so spraševali znanci. Francka je srečna, zaljubljena in dovolj ima denarja, ki ga ji pošilja oče iz Amerike. Francka, mirno spi in sanjaj lepe sanje ... Pogrešamo te. . Jožica Trstenjak 

Na dlani 



Foto: Tanja Jankovič 
V zimskem času je onesnaženost zraka večja kot sicer predvsem zaradi povišane koncentracije nevidnih prašnih delcev, ki jih v času neugodnih vremenskih razmer povzročajo promet in industrija ter individualna kurišča. Vsako leto Agencija RS za okolje (ARSO) v kurilni sezoni opozarja na preseganje mejnih vrednosti teh trdnih delcev v ozračju večjih mest v kotlinah, kjer leži tudi naš Trzin. Pravzaprav niti ne potrebujemo njihovih opozoril, saj lahko že na sprehodu občutimo draženje v nosu, grlu ali celo pljučih, ko vdihavamo neprijetne vonjave, ki jih povzroča nepravilno kurjenje ali kurjenje odpadkov. Vse to vpliva na kvaliteto in dolžino našega življenja, so pokazale raziskave strokovnjakov. O vsem tem sva se pogovarjala z upokojenim vremenoslovcem Dušanom Hrčkom iz Trzina. 
Trdni delec (PM) je neviden prah , ki je prisoten v zraku. V večini delcev je glavna sestavina ogljik , na katerega se lahko vežejo kovi­ne, organska topila ali ozon . Delci so naravnega (dim gozdnih pož a­rov, vulkanski pepel) ali antropogenega iz vora (energet ski objek ti, promet , industrija , individualna kurišča).V zadnjih letih se iz vajajo merit ve delcev premera 10 (PM10) in 2, 5 (PM2,5) mikrometrov, ki so zdravju najbolj škodljivi. Večji delci se v zraku zadr žujejo ne­kaj ur, manjši več tednov in se po navadi iz zraka sperejo šele s padavinami. Pozimi, ko v notranjosti Slovenije nastajajo velike temperaturne inver zije, največji dele ž trdnih delcev ust varjajo indi­vidualna kurišča na les in fosilna goriva , velik vir onesna ževanja pa predstavlja tudi promet , saj so v izpušnih plinih prisotni najmanjši delci. Letna mejna koncentracija PM10 za varovanje zdravja ljudi je 20 µg /m3 . 
Trdni delci vplivajo na zdr avje ljudi in tudi na pod nebje, vidnost in podobno. Raziskave so poka zale, da pri ljudeh povečajo umrljivost zaradi bolezni dihal, srca in ožilja . Prehajajo v dihala , najmanjši delci pa potujejo iz dihal v ostale organe in tkiva, kjer pov zročajo vnetja in lahko vodijo v na st anek ra zličnih bolezni. Bolj ranljive sku-pine so dojenčki, otroci, starejši in bolniki z boleznimi dihal, srca, ožilja in sladkorni bolniki. 
Kako vpliva onesnaženost zraka v Ljubljani in okolici na Trzin? 
Ra ziskave, ki smo jih delali sredi sedemdesetih let , ka žejo, da v pri­meru temperaturne inverzije onesna ženi zrak v Ljubljani ne vpliva na ozračje Tr zina, ker zrak teče iz okolice proti središču Ljubljane. 
ARSO pripravlja dnevne napovedi o ravni onesna ženosti z delci PM10 s priporočili NIJZ za zdravje: http: //w w w.arso. gov.si/zrak /kakovost%20zraka /podatki/PM10_napoved. ht ml. Na njihovih spletnih straneh lahko spremljate tudi povprečne urne in dnevne koncentracije delcev: http: //w w w. arso.gov.si/zrak /kakovost %20zraka/podatki/dnevne_kon­centracije.html. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) na svojih spletnih straneh objavlja številna priporočila za prebivalce, med drugim tudi v primeru povišanih koncentracij trdnih delcev: http://ww w.nijz.si/sl/povisane-ravni-delcev-pm10-v-zraku­-priporocila-za-prebivalce. 

Prav zaprav ni dosti vpliva od drugje, manjši vpliv je le v primeru ju ž nega vetra . Največja te ž ava Tr zina je, da sami sebe onesna­žujemo. 
Na kakšen način sami sebe onesna žujemo? 
Eno je onesna ževanje z izpušnimi plini, drugo je kurjenje v indi­vidualnih kuriščih na les ali fosilna goriva , ki ga je več v zimskem času . Če ni vetra v primer u temperaturne inver zije, ta onesna ženi zrak tukaj ostane. Najbolj je problematično nepravilno kurjenje, kjer prihaja do nepopolnega izgorevanja . Druga te ž ava pa je, kaj se kuri v kuriščih. Že po bar vi dima se vidi, da nekateri kurijo smeti ali plastiko. Ne zavedajo se, da s tem delajo največ škode zdravju. 
Na dlani 


Če ni vetra, ta zrak ostane v okolici hiše, in če prostore zračijo, spustijo onesnaženi zrak v notranjost. Nekateri imajo tudi slabo postavljene dimnike. Če so ti pod slemenom strehe, obtok zraka skozi sleme povzroča nastanek vrtinca za hišo, onesnaženi zrak tam zastaja in se ob prezračevanju preseli v notranje prostore, kjer ga stanovalci vdihavajo. 
Kakšno je pravilno kurjenje v pečeh ali kaminih? 
Spodaj naložimo debela drva, potem križno na njih manj debela. Na vrhu so trske, ki jih prižgemo, da dobro zagorijo, in potem gorijo drva od zgoraj navzdol. Pri tem prihaja do bolj popolnega izgore­vanja, hlapni ogljikovodiki v lesu, ki imajo visoko kurilno vrednost, in trdni delci tako v ognju zgorijo. V ozračje gre bistveno manj trdnih delcev, izkoristek ogrevanja je večji, majhna je tudi verje­tnost dimniških požarov. Drv ne nalagamo na žerjavico, temveč pograbimo žerjavico na eno stran kurišča, poleg pa naložimo dva, da pregorevajo s strani. 

Kje v Trzinu je po vašem mnenju najhujša težava z one­snaženim zrakom in zakaj ravno tam? 
Hudo je v Mlakah, še huje pa ob severnem vznožju Ongra – od cerkve proti gradu. Ta predel sonce obsveti le dopoldne, popoldne je kmalu senca, in se ozračje hitro ohladi. Tam je prej prisotna nizka temperaturna inverzija, ki zapre širjenje dima iz dimnikov navzgor, trdni delci pa se zadržujejo v nizki plasti zraka. 
Kaj meni o plinskem ogrevanju moj sogovornik Dušan Hrček? 
To ni popolna rešitev. Gorenje plina resda ne daje trdnih delcev, manjši je ogljični odtis, ustvarja pa druge okolju in živim bitjem škodljive snovi, na primer dušikov oksid, ki nastaja zaradi visoke temperature gorenja. Dušikov oksid se hitro pretvarja v dušikov dioksid, ki je zdravju škodljiv. Zato je treba prostor, kjer plin izgore­va, redno prezračevati (tudi kuhinjo, kjer je plinski štedilnik). Drva pravzaprav niso taka težava, kot se prikazuje v medijih. Težava je nepravilna priprava drv in nepravilno kurjenje ter nizek izkoristek starih ali neočiščenih peči. Trajnostna rešitev za manjše onesna­ževanje je izkoriščanje sončne energije. 
Andrej Gril iz Občine Trzin na vprašanje, kako lahko ukrepamo občani, če opazimo škodljivo kurjenje v okolju, pojasnjuje: »Kadar občani opazijo domnevno škodljivo kurjenje, lahko nedovoljeno kurjenje prijavijo na državni inšpektorat za okolje in prostor. Če občanovo prijavo dobi Občina, jo v primeru kurjenja nedovoljenih goriv prav tako odstopi Inšpektoratu za okolje in prostor, če gre za kurjenje na prostem v naselju pa krajevno pristojnemu (med)občin­skemu inšpektoratu,« in dodaja: »V kurilnih napravah je dovoljeno kuriti le s tipičnimi gorivi (naravnim lesom v vseh oblikah, kurilnim oljem in drugimi tekočimi gorivi ter zemeljskim in utekočinjenim naftnim plinom), medtem ko se lahko gorivo iz nevarnih odpad­kov v kurilnih napravah uporablja le s posebnim okoljevarstvenim ali gradbenim dovoljenjem. Kadar se kurijo komunalni odpadki na prostem, ukrepa (med)občinski inšpektorat na podlagi Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki, kurjenje odpadkov iz gospodar­skih dejavnosti in samo kurjenje v kurilnih napravah pa nadzira državni inšpektorat za okolje in prostor na podlagi Zakona o dimni­karskih storitvah.« Prijavljeni kršitelji je ne odnesejo brez kazni. To se je že nekajkrat izvajalo tudi v Trzinu, se spominja župan Peter Ložar. . Tanja Jankovič 

Foto: Tanja Jankovič 
Na dlani 

Marjetica in pehtran 

Marjetica 

P
ravijo, da ima vsaka rastlina iz naše okolice vsaj deset do­mačih imen. No, navadna marjetica, Bellis perennis, jih ima še vsaj 3-krat toliko, npr. gospodična, katarinčica, tratinščica, 
rigelc … In vsako njeno ime nosi svojo zgodbo. V latinščini nam 
sporoča, da je rastlina ljubka, v angleščini nam pove, da je oko 
dneva, ki od jutra do večera venomer sledi soncu, na večer pa za­
pre svoj 'cvet'. Njen cvet je košek, botanično mu pravimo nepravi 
cvet, saj so v njem združeni majhni cvetovi, rumeni v notranjosti in 
beli, pogosto rdečkasti, ob robu. Slovensko ime marjetica pa nam 
pripoveduje legendo, po kateri so cvetni koški nastali iz Marijinih 
solz, ki jih je pretakala med begom v Egipt. 
Navadna marjetica pa ni le lepa, ampak tudi uporabna v kuhi­
nji. Spomladi nabrani listi so blagega, nekoliko oreškastega okusa, 
uporabni kot dodatek solatam ali špinačnim prikuham. Njeni cvetni 
popki so lahko dobro nadomestilo za kapre, njeni cvetovi primerni 
za okras jedem ali pripravo zdravilnega čaj. 


poganjkov in odstranjevanjem obolelih vejic. Mlade poganjke nabi­ramo od junija do sredine jeseni. Uporabljamo liste. 

Rastlina je v celoti užitna surova ali kuhana, le v večjih količinah ni primerna za nosečnice. Danes se najpogosteje uporablja kot homeopatsko zdravilo. Marjetica vsebuje eterično olje, sluzi, čres­lovine in mnoge druge koristne snovi, ki olajšujejo izkašljevanje, pospešujejo presnovo in lajšajo kožne bolezni. Je lahko prepoznav­na cvetlica, neredko jo najdemo cvetočo tudi pozimi. 
Pehtran 
S
te vedeli, da poznamo več vrst pehtrana? Najbolj znani so zagotovo francoski, ruski in zimski ali mehiški. Francoski pehtran, Artemisia dracunculus, pri številnih Slovencih pre­budi topel spomin na babico, mater, na kuhinjo, v kateri se je pek­la slastna pehtranova potica. Ko Slovenci pomislimo na pehtran, imamo v mislih pravzaprav francoski pehtran. Nekoč je rasel na vsakem kmečkem 'gartlcu'. Njegov edinstveni, slastni in pikantni okus je nepogrešljiv, kot pove že ime, tudi v klasični francoski ku­hinji. Dracunculus je sicer latinski izraz za zmajčka, in po srednje­veškem verovanju naj bi pehtran zdravil ugrize ne samo zmajčkov, ampak tudi kač. 
Pehtran je do meter visok košat polgrm. Pri tleh olesenelo steblo je močno razvejeno in poraslo s premenjalno nameščenimi, sede­čimi, suličastimi listi. Cvetni koški z zelenkasto rumenimi cvetovi so združeni v grozdaste skupine, ki poganjajo iz zalistij na vrhu poganjkov. Pehtran v našem podnebju dobro prezimi. Izogibati pa se moramo pretiranemu zalivanju, saj je zelo občutljiv na veliko vlažnost in ga hitro napadejo glivične bolezni. Razmnožujemo ga s podtaknjenci, poleti ali zgodaj jeseni vzetimi z vršičkov, ali pa z delitvijo korenin. V rasti ga redčimo z rednim nabiranjem mladih 

Danes pehtran pogosteje uporabljamo za kuho kot za zdravlje­nje. Vsebuje sestavino eteričnega olja, ki naj bi imela enake last­nosti kot janež, ki ga pogosto uporabljamo za odpravljanje pre­bavnih motenj. Pehtran pospešuje prebavo in ga tradicionalno uporabljamo za zdravljenje simptomov sladkorne bolezni. Slednjo uporabo potrjujejo tudi znanstvene raziskave – alkoholni izvleček francoskega pehtrana znižuje raven inzulina in sladkorja v krvi. De­luje tudi antiseptično. Čaj lahko pripravimo iz svežih ali posušenih pehtranovih listov. Vendar tako kot marjetica tudi pehtran v večjih količinah ni primeren za nosečnice in doječe matere. Ste vedeli, da je pehtran tudi dobro nadomestilo soli v neslani dietni prehrani? 
. Alenka Marjetič Žnider in dr. Katja Rebolj, Društvo Florijan 
Prvi pomladanski posevki 
Predavanje Fanči Perdih z naslovom Prvi pomladanski po­sevki bo 27. januarja ob 19. uri v Dvorani Marjance Ručigaj. Na predavanju bo poudarek na rastlinah, ki prenesejo mejne temperature (do minus 7 °C) in jih lahko v marcu že sejemo in sadimo na prosto (solate, kapusnice, blitva, korenček …). 
Dogodki v trgovini Amarant (Mengeška c. 26, Trzin): 
1. februar od 10. do 18. ure – osebno svetovanje, poleg Dani­ele tudi Fanči Perdih (tortica ob 1. rojstnem dnevu trgovine in darila ob nakupu). 
Delavnice v februarju: Sejanje in navodila za vzgojo sadik v platojčkih doma. . 
Na dlani 


Nasveti za vrtičkarje 

Konec januarja so naši vrtovi v globokem zimskem spanju. Zdaj je čas, da naredimo načrt sajenja za prihajajočo sezono in red med semeni, ki so nam 
ostala od lanskega leta. 

Izdelava načrta sajenja: 
•
 Če imamo načr t iz lanskega leta, ga popravimo glede na dejansko zasajene gredice ali pa ga pripravimo na novo. Ti podatki so zelo pomembni, saj so nam osnova, koliko prostora potrebujemo za po­samezne posevke. 

• 
Pri izdelavi načrta sajenja moramo upoštevati tudi kolobar, da ne bomo imeli toliko težav s škodljivci. 

•
 Pri sonaravni obdelavi vrta upoštevamo tudi ritme (dan za list, plod, cvet in korenino). V tem primeru lahko vrt razdelimo na štiri ali pet poljin (izvzete so gredice s trajnimi zasaditvami). Poljine vrstimo v zaporedju: korenovke => cvetnice => listnate => plodovke (pri petletnem kolobarju: plod seme (fižol, koruza) => plod (paradižnik, paprika, buče). 

•
 Na listu papirja naredimo sezname rastlin za posamezno poljino in koliko prostora smo jim namenili lani. To je osnova za razpore­ditev rastlin na gredice. 

•
 V načrt pridelave vnesemo glavne posevke – to so posevki, ki največ časa ostanejo na gredicah. Prejšnjih in naknadnih posevkov ne upoštevamo pri izdelavi kolobarja, saj so kot 'mašilo', da imamo boljši izkoristek prostora. 

•
 Mešane posevke, kjer imamo kombinacijo različnih tipov rastlin, pa uporabimo za uravnavanje med željami in možnostmi. Primer: Mešani posevek – čebula in kamilice se lahko postavijo na polji­no za korenino ali na poljino za cvet. Na večini vrtov je korenovk bistveno več, kot jih lahko zasadimo na četrtino oziroma petino vrta, po drugi strani pri cvetnicah pa skoraj nimamo vrtnin. Na tak način se nam bo račun izšel. V naslednjem letu v isti kombinaciji poljine zamaknemo tako, da bodo na poljini, kjer so bile korenovke, naslednjo sezono cvetnice. 

•
 Poljina za cvetnice (gredice obdelujemo na dan za cvet) – kaj vse 


lahko tu posadimo? Na to poljino lahko damo vse, kar obdelujemo na dan za cvet. To pa so poleg cvetlic in dišavnic še brokoli, fižol in grah, ki ga bomo obirali za stročje (na dan za cvet, da bo dlje ostal svež in bo nas­tavljal nove cvetove), zgodnji krompir, ki ga bomo izkopali za spro­tno porabo. Pomembno je, da obdelujemo ob terminih, ugodnih za cvet, saj spodbudimo porabo energij, ki spodbujajo cvetenje. S takšnim na­činom obdelave in kolobarjenja bistveno zmanjšamo bujnost cve­točih plevelov, ki se pojavljajo na vrtovih ravno zaradi viška teh energij. 
• Na koncu naredimo še seznam, katere rastline bomo sejali (se­znam semen) in katere rastline bomo vzgojili iz sadik. 
Vzgoja sadik v zimsko pomladanskem času: 
• 
Za zagotovitev pravočasnih sadik za prva sajenja v marcu mo­ramo že februarja posejati: solate, kapusnice, blitvo, peteršilj, por, čebulo. Vse te rastline potrebujejo toploto, ko seme kali, nato pa svetlo in temperature do 15 °C, če je v prostoru preveč toplo in/ali premalo svetlobe, bodo rastlinice pretegnjene in krhke in ne bodo prenesle presajanja na prosto. 

•
 Za sajenje v maju oziroma vzgojo v lončkih moramo februarja sejati: baziliko, majaron, zeleno, papriko, melancane, lubenice; pa­radižnike začnemo sejati v marcu, kumare in buče pa aprila. Za vzgojo teh rastlin je potrebna temperatura nad 20 °C, da seme kali, nato jih lahko damo na 5 °C manj (15-20 °C) in na čim bolj svetlo mesto. . 


Fanči Perdih, dipl. ing. agr. – specialistka za ekološko pridelavo zelenjave od semena do semena 


Začetni tečaj biodinamike 

V
si, ki razmišljate o pridelovanju lastne zdrave in energijsko polne hrane brez uporabe umetnih gnojil in strupov, ste va­bljeni na Začetni tečaj biodinamike Društva Ajda Domžale, ki bo potekal v Domžalskem domu v Domžalah. 
Vsebina: 
Na tečaju bomo spoznali glavna načela biodinamike, pripravo in uporabo biodinamičnih preparatov, principe uspešnega kolobar­jenja, pripravo kompostnega kupa, pomen setvenega koledarja, uporabo rastlinskih pripravkov za zaščito in krepitev rastlin ter mnoge preverjene nasvete za uspešno vrtnarjenje. Največji poudarek bo na ohranjanju rodovitnosti in zdravju zemlje, ki je prvi pogoj za zdravje rastlin, živali in nas samih. V praktičnem delu bomo izdelali homeopatski preparat proti polžem, pripravi­li kompostni kup in izdelali preparat po Mariji Thun. Ogledali si bomo tudi orodja in naprave za obdelavo zemlje ter škropljenje. Prikazali bomo obrezovanje, sajenje, škropljenje in cepljenje sadnega drevja, trte in jagodičevja. 

Termini in lokacije: 
-sobota, 18. 2. 2017, od 9. do 13. ure – Domžalski dom (Ljubljan­ska 58, Domžale) 
- sobota, 25. 2. 2017, od 9. do 13. ure – Domžalski dom (Ljubljan­ska 58, Domžale) 
-sobota, 4. 3. 2017, od 9. do 13. ure – Domžalski dom (Ljubljan­ska 58, Domžale) 
-konec marca ali začetek aprila (termin bo določen naknadno) 
– PRAKTIČNO DELO: Sedež Društva Ajda Domžale (Podrečje 10, Domžale) in Demeter kmetija Videmšek (Prešernova 26, Dob) 
Tečaj je primeren tako za vrtičkarje in kmete kot tudi za vse ostale interesente. 
Prijava in informacije: 
andreja.videmsek@gmail.com ali telefon 051 204 436 (Andre­ja), 041 323 249 ( Jože). 
Vremenska sekir(i)ca 


Zadnji mesec leta 2016 hladen in popolnoma suh, leto pa spet med najtoplejšimi 
Za nami je leto 2016, ki je spet prehitro minilo, mi pa smo že osredo­točeni na sedmico oziroma letošnje, zdaj že ne več tako novo leto. Če je bilo v minulem letu doma vse skupaj bolj v znamenju 'kozmetike', vsaj kar zadeva gabarite, in če zanemarimo urejanje prometa s krožiščem pri osnovni šoli, nas čaka v naslednjih letih predvsem gradnja doma zaščite in reševanja, v katerem bodo domovala kar tri trzinska društva. Poleg gasilskega še planinsko in civilna zaščita. Gasilci mu pravijo gasil­ski dom, žal pa mu planinci ne bodo mogli reči planinski, saj bo ležal na jugozahodnem robu ravnine Mengeško-Domžalsko-Trzinskega polja. V njem pa ne bo gostinskega dela, saj bodo imeli tam le sejno sobo in skladiščne prostore, ki bodo nadomestili sedanjo neogrevano hiško na Ulici Rašiške čete na Mlakah. V pr vih dneh letošnjega leta smo lahko na primeru požara bohinjskega hotela Jezero (do tedaj edinega delujočega večjega v tem alpskem biseru) videli, kako pomembna sta zanje lokacija in dostopnost doma, da so lahko čim hitreje na požarišču. Še posebej, ko veter pospešuje širjenje in silovitost požara, kar se lahko zgodi tudi pri nas. Trzinci smo lahko že nekajkrat v preteklosti občutili silovitost vetrov v tem delu Ljubljanske kotline, predvsem vzdolž Mengeške, Jem­čeve in Ljubljanske ceste. 
Vremenska postaja pri OŠ Trzin je v prvem letu svojega delovanja aprila lani zabeležila sunek 53 km/h, sicer so bili najmočnejši mesečni sunki vetra med 30 in 50 km/h. Ker je postaja glede vetra deloma v zatišju, so dejanske hitrosti še nekoliko večje od izmerjenih. Med spre­hodom prek polja ste verjetno na svoji koži že občutili dejansko moč vetra, ki je tam še močnejši, saj nima ovir. Kako veter stopnjuje občutek mraza, ste lahko spoznali prve dni novega leta, ko nas je obiskala po­larna zračna masa. In to ob spremljavi (karavanškega) fena, ki seveda na našem koncu ni prav nič topel, le suh (fen na severni strani Alp je namreč topel in suh). Tristo zelenih (zim), spet sem se zaplezal nekam po vetru (bolje, kot da bi se obračal …) in skorajda pozabil, da moramo zapisati še kaj o decembrskem in lanskem vremenu. Padavine tokrat v resnici niso vredne niti omembe, saj pravih, razen nekajkratnega krat­kotrajnega rosenja, ni bilo. Ste pa verjetno na temelju položnic za ogre­vanje ali pa porabljenih drveh/peletih ugotovili, da je bil hladen kot že dolgo ne. Povprečna mesečna temperatura zraka je bila (preglednica) namreč pod lediščem (kar devetnajstkrat tudi povprečna dnevna!) in celo za desetinko nižja od dolgoletnega povprečja (1981–2010) za bli­žnje letališče Brnik. Prav vsi dnevi meseca so bili hladni (najnižja dnevna temperatura zraka je prav vsako jutro 'zlezla' pod ledišče), štirje celo le­deni. Topleje od dolgoletnega povprečja je bilo le sredi meseca in nekaj dni po božiču. V tem stoletju je bil december hladnejši le dvakrat! 

Ker ni bilo snega, je bil glavni šport drsanje, saj so zamrznili domači in okoliški bajerji. Mrazu se moramo zahvaliti, da smo imeli le 8 dni z meg­lo in 24 s slano in posledično enkrat več ur trajanja sončnega obseva­nja. December 2016 je bil precej podoben svojemu predhodniku iz 2015, a še bolj (čisto!) suh in sončen. Rekordno suh je bil po večini države. Kako nizko bi šele segle jutranje temperature zraka, če bi imeli na tleh nekaj centimetrov beline! Glede na dolgotrajno povprečje je bila srednja mesečna temperatura zraka za približno stopinjo Celzija prenizka. Na hitro vzemimo mero še letu 2016. Tri mesece so bile padavine nadpov­prečne, najbolj februarja, ko smo predvsem pogrešali sonce. Povprečna letna temperatura zraka ni bila med najvišjimi, vendar kmalu za njimi. Večina mesecev je bila zato pretoplih, še posebej februar in september. 
'Zeleni' in suhi mraz je pokazal zobe tudi na začetku tega meseca. Polarna zračna masa je konec prvega tedna preplavila večino Evrope. Najnižji jutranji temperaturi zraka minus 13,1 stopinje Celzija smo za­beležili 7. in 11. januarja. Prvo soboto v mesecu je bila najvišja (!) dnevna temperatura zraka le minus 4,1 stopinje Celzija. Če upoštevamo stal­no segrevanje ozračja v zadnjih desetletjih oziroma pozitivne odklone, lahko zapišemo, da je bil lanski december kot tudi celotno leto 2016 v vremenskem smislu vračanje k normalnim razmeram. Upajmo, da bo temu sledila tudi država. Ko berete te vrstice, smo meteorološko zimo že prepolovili, na ta način pa smo tudi že vse bližje dnevu, ko se bosta uravnotežila svetli in temni del dneva in bodo ledeno mrzli in hladni dnevi le še spomin. . 
Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik 

Vremenska postaja OŠ Trzin  December 2016  Leto 2016  
Kazalec  Podatek  Datum  Čas  Podatek  Datum  
Povprečna mesečna T zraka (°C)  -0,5  1.–31. 12.  mesec  11,2  1. 1.–31. 12.  
Najvišja mesečna T zraka (°C)  14,3  28. 12.  15:00  33,6  11. 7.  
Najnižja mesečna T zraka (°C)  -8,2  31. 12.  8:00  -8,6  19. 1.  
Število dni s padavinami > 0,2 / 2 / 20 mm  1/0/0  1.–31. 12.  mesec  184/96/16  1. 1.–31. 12.  
Največja dnevna količina padavin (mm)  0,4  29. 12.  0:00–24:00  51,8  15. 6.  
Največja trenutna intenziteta padavin (mm/h)  - - - 160  1. 6.  
Najvišja hitrost (km/h) vetra in njegova smer  42 / SZ  28. 12.  11:30 –12:00  53,1  17. 4.  
Najpogostejša smer vetra  SSZ  1.–31. 12.  mesec  SSZ  1. 1.–31. 12.  
Št. hladnih/ledenih dni (min./maks. T <0 °C)  31/4  1.–31. 12.  mesec  - - 
Letna količina padavin / Najbolj moker mesec  1161 mm  1. 1.–31. 12.  leto  167 mm  junij  

Izbrani meteorološki kazalci za vremensko postajo OŠ Trzin in količina padavin na širšem območju Ljubljanske kotline decembra in v celotnem letu 2016 (Viri: ARSO, CZ Trzin, Slovenski meteorološki forum, Vremensko društvo ZEVS, VP Radomlje.) 
28  | Odsev — Glasilo občine Trzin 



Potopisno predavanje: Neverjetni azijski tisočaki 
Ni lepšega kot novo leto in nova potopisna predavanja. V januarju bomo letnemu času primerno obiskali Himalajo. Kdo je ne pozna? Vsi smo slišali zanjo, vendar Himalajsko gorovje ni znano samo po najvišjem vrhu sveta, temveč tudi po čudoviti pokrajini in osupljivi naravi. Kdo vse se je podal na te neverjetne tisočake? Le redki. Mateja in Miha Peternel sta se lani aprila pridružila skupini Slovencev na odpravi v Nepal. Napotili so se proti Maka­luju, peti najvišji gori na svetu, ki kraljuje v vzhodnem Nepalu. Prvo doživetje je bilo v Katmanduju, kjer popotnika presenetita kaos in umazanija na eni strani, na drugi pa očara vzhodnjaški mir v neštetih templjih. Pot do najviš­jih gora na svetu jih je vodila mimo številnih vasi z različnimi prebivalci, kjer se prepletata budizem in hinduizem. Domačini vasi, skozi katere so hodili prva dva dneva, so jim pripravili sprejeme s pesmijo in plesom. Med sobi­vanjem s šerpami pa so spoznavali njihov način življenja in njihove običaje. Prebujali so se v jasna jutra s pogledi na vrhove, dotikajoče se neba. Po de­setih dneh so dosegli bazni tabor pod južno steno Makaluja. Na isto steno se je v 70-ih letih že povzpela slovenska alpinistična odprava. Njihov vzpon je zaznamovala ena največjih zgodb o požrtvovalnosti in nesebični pomoči med alpinisti. To in še več v torek, 24. januarja 2017, ob 20. uri v Kulturnem domu Trzin; vstopnina 2 evra. . Ana Pirc 

Foto: Arhiv KUD Franc Kotar 
Napovednik 



Ujemitezimsko akcijo!
Naši zimski športniki dobro vedo, da sta varnost in udobje ključna dejavnika odlične vožnje. Pojdite dlje tudi vi in ujemite zmagovalne cenemodelov Ford Style ter ob nakupu izkoristite še bon za 250 € za nakup originalne dodatne opreme ali zimskih gum. 
Več na Ford.si 
    FIESTA STYLE B­MAX STYLE FOCUS STYLE C­MAX STYLE 
že zaže zaže za že za
10.740€13.820 €14.260 €16.390 €
* Ob nakupu vozila iz serije STYLE. 
UradnaUradnaporabagoriva:3,2­7,2l/100km.UradneemisijeCO2:82­169g/km.Ogljikovdioksid(CO2)je najpomembnejšitoplogredniplin,kipovzročaglobalnosegrevanje.Emisijeonesnaževalzunanjegazraka izprometapomembnoprispevajokposlabšanjukakovostizunanjegazraka.Prispevajozlastikčezmerno  povišanim koncentracijamprizemnegaozona, delcev PM10in PM2,5terdušikovih oksidov. 
Slika jesimbolična. 
VEIT TEAM,Cufarjeva ulica 24,Vir, Domžale GSM: 031 395 395, www.veitteam.si 
Pozabi rumene  trače, pri nas je rdeča nit modra vsebina! 
V tokratni številki preberite: 
Intervju s specialno pedagoginjo  
Katarino Kesič Dimic, 

kolumno Noaha Charneyja -  
Recepti po ameriško, 

članek o uspehu deodorantske kreme Nelipot, 
ki sta jo ustvarila Mengšana Tina in Simon. 

Spremljajte nas tudi na  ww w. modre-novice.si ter  na Facebooku. 
Občine Kamnik, Domžale, Mengeš,  Trzin in Komenda. 
S cvetjem na dlani poskrbimo, da vaše želje ne ostanejo samo želje ... 
 
Delovni čas: 
PON: zaprto, TOR - PET: 900 - 1300 in 1500 - 1900 SOB: 900 - 1900, NED: zaprto 
Kristina Ledinski s.p., Ljubljanska cesta 12 c, Trzin, 

M: 031 336 359, T: 059 972 133, info.anaeva@gmail.com