8534 aA
60 \0Qc-v
.K \r. JiA J 4
KAJ i ?- AI C A
PFiimuRSKI DNEVNIK
Boštnin« plačana » gotovi* ^	r./w. ».
Abb. postal« i gruppo Cena 400 lir
Leto XXXVII. Št. 249 (11.071)
TRST, sreda, 21. oktobra 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 36. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
SPADOLINIJEV GOVOR JE V GLAVNEM ZADOVOLJIL VSE
Razprava v poslanski zbornici utišala afero Rizzoli - Corriere della sera
Ministrski predsednik sc jc skliceval na zakon o založništvu, na oportunost in na tenkočutnost, ko jc odgovarjal na zahtevo po podržavljenju milanskega dnevnika
REM — Spadolinijcv poseg v poslanski zbornici med razpravo o aferi «Corriere deila Sera» je pravzaprav zadovoljil vseh. Nihče pa zagotovo ne zna, kdo je v resnici lastnik podjetja Rizzoli, največje založniške družbe na italijanskem tržišču. To je sintetična politična oznaka razprave, v katero so z vprašanji in interpelacijami posegle domala vse skupine, čeprav je bila vsebinsko dokaj revna. To pa pomeni, da je skrivnostna afera Rizzoli najbrž rešena na politični ravni, ker so se socialisti zadovoljili z zagotovitvami ministrskega predsednika, čeprav jc jasno, da poteka spopad izven parlamenta in stanje je vse prej kot pod nadzorstvom.
Ministrski predsednik je včeraj «cprostil)> dva, v zadnjih tednih najbolj izpostavljena senatorja: For-mico, socialističnega finančnega ministra in Visentinija, predsednika republikanske stranke. Spadoiini je namreč zajamčil, da Formici ni nikoli prišlo na misel, da bi s pomočjo finančne straže preprečeval
MliiiiiiuiirtinHitiiiiiHiitiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiifiiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiMiiiiiiiii
nasprotnim skupinam naskok na lastništvo znanega milanskega dnevnika. Kar pa zadeva Visentinija, ki skuša zares kupiti največji italijanski dnevnik, je rekel, da nima nič skupnega z Visentinijem, ki predseduje republikanski stranki.
Na ta način je bila tudi bomba, ki jo je s svojim vprašanjem sprožil podtajnik PSI Martelli, uspešno onesposobljena. Martelli je namreč
ZBRALI SO ZADOSTNO ŠTEVILO POBPIStV
Parlament bo razpravljal o obtožbah za Tanassija Rumorja in Andreottija
Razprava o morebitni odgovornosti treh politikov o zadevi SID ■ Gianne/tiai bo predvidoma v drugi polovici novembra
RIM — Najverjetneje v tednu od 23. do 28. oktobra, po premoru zaradi vsedržavnega kongresa liberalcev, se bodo poslanci in senatorji sestali za skupni «proces» proti bivšim ministrom, ki so vpleteni v alero o lažnem pričevanju in podpiranju na calanzarskem procesu o pokolu na Trgu Fontana. Že včeraj o;;oldan, poldrugi dan pred iztekom roka. so namreč dosegli zadostno število podpisov za »revizijo* oprostilne razsodbe, ki jo je pred dvema mesecema izdala parlamentarna preiskovalna komisija.
318 potrebnih podpisov so zbrali v'vrstah komunistov, radikalcev, mi-soveev. neodvisne levice in PDUP, vabilu pobudnikov pa so se odzvali tudi nekateri socialisti (Lombardi, Acliilli, Querci) in bivši socialist Bas-sanitii, ki sedaj, pripada mešani skupini.
Zbiranje podpisov se bo končalo danes zvečer. Preden pa bodo bivšim ministrom lahko sodili, je potrebno pripraviti poročila. Teli bo tri: eno. večinsko, bo pripravil demokristjan Beorcliia, dve pa komunist Lugnano in misovec Franchi. Ni izključeno, da bo eno izmed •manjšinskih* poročil pripravil tudi radikalec Stanzani.
Ko bo Beorchijevo poročilo pripravljeno. ga bodo ponatisnili in razdelili med parlamentarce. V teku desetih dni se bodo morali nato vsi parlamentarci sestati na skupni seji. Skratka, minilo bo približno mesec dni.
Kot znano so zaradi lažnega pričevanja osumljeni bivši ministri Ta-nassi, Rumor in Andreotti, zaradi podpiranja agenta SID Giannettinija Pa bosta morala na »zatožno k!op» parlamenta sesti «le» Tanassi in Rumor. Preiskovalna parlamentarna komisija je vse tri bivše ministre oprostila, vendar ne s tako večino, da bi lahko preprečili «priziv», prav z zbiranjem podpisov.
Spadoiini bo danes srečal tajnike strank vladne večine
RIM - Ministrski predsednik Spadoiini se bo danes dopoldne sestal s tajniki strank vladne večine, v Popoldanskih urah pa je predvideno srečanje s predstavniki parlamentarnih skupin večinskih strank. Na obeh sestankih bo govor o gospodarskih ukrepih, ki jih je vlada pred kratkim sprejela in o izvajanju gospodarske politike. Srečanje sodi v okvir prizadevanj za čimprejšnjo o-dobritev ■ finančnega zakona in državnega proračuna za leto 1982. Vsekakor bo v petek, poobičajn' vladni seji, ki je že sklicana za 10. uro, v palači Chigi srečanje med Spadolimjem in ministri gospodarjih resorjev, da preučijo vprašanje v zvezi z izvajanjem finančnega »akona.
Danes so o tem vprašanju raz pravljali na sestanku v krščanski demokraciji, kjer so se vsi demokri-■tjanski ministri srečali s strankinim tajnikom Piccolijem. Na se-*t*nku so potrdili, da bodo pri morebitnih spreminjevalnih predlogih upottavali, da deficit v ietu 1982 n« sna« preseči 50 tisoč milijard lir in da ne sme biti inflacija višja od 14 odstotkov. Drugačnega mnenja je tajnik socialdemokratske stran k e Ptetro Longo, ki je včeraj v nekem intervjuju dejal, da ni nujno, da se državni primanjkljaj orne
ji na 50 tisoč milijard lir, ampak da je treba kot prioritete vključiti v program ljudske gradnje, pokojnine in zaposlitveno raven.
OD 1. DECEMBRA DALJE
Železnica dražja
RIM — Upravni svet državnih železnic je včeraj pod predsedstvom ministra Balzama sklenil povišati od 1. decembra voznine za 10 odstotkov za potnike (toda dodatki za pograde se bodo podražili za 16 odstotkov, z g spalnike pa še bolj), nekaj več pa za prevoz blaga. Povišek velja za vse tarife in za vse vrste vozovnic in abonmajev.
zahteval »neposredni poseg javnjh oblasti, bržkone tudi kar zadeva vprašanja lastništva, e primeru, ko bi pri sedanjih pogajanjih zabeležili pomanjkanje neobhodno potrebnih .jamstev.* Skratka, mnogi so tolmačili, da je Martelli zahteval podržavljenje pomembnega milanskega dnevnika. Spadoiini ie takoi pojasnil, da je to nemogoče- preprečuje ga zakon o založništvu. Če to ne bi bilo dovolj, je dejal, so tu tudi vzroki oportunosti in tenkočutnosti. Po teh pojasnilih je Spadoiini mnogo govoril o sebi. kot bivšemu uredniku in nato direktorju Corriere della Sera. kot zgodovinarju, prizanesl.iivc-mii kritiku francoskega zgodovinoslovja in sovražnika lože P2. Le z veliko težavo je bilo torej, v tako navdihnjenem govoru, moč najti kakšno informacijo.
Vlada je nato zahtevala še nekaj časa za zbiranje podatkov o sedanji sestavi družbe Rizzoli. Znano je le to, da finančna družba La Centrale, kot sestavni del Ban-ca Ambrosiana, ne more ohraniti delnic Rizzolija v nedogled.
V prihodnjih dneh lahko pričakujemo še vrsto zamenjav in presenečenj. Med drugim se je treba izogniti nevarnosti vmešavanja tujega kapitala.
Kar zadeva razprave je treba še omeniti zadovoljstvo in umirjenost socialistov (posegel je sam Martelli. ki se sicer govoru najbrž sploh ni mogel izogniti). Za komuniste je spregovoril Reichlm, ki je govoril o velikih načelih, svobodi tiska, avtonomiji novinarjev, a je obenem dokazal, da ie o zaderi bolj malo informiran in da se želi z njo seznaniti. Zanimivo pa ie. da je stranka relativna večine, krščanska demokracija lc nemo in s precejšnjem zadoščenjem sledila spopadom, ki razdirajo AAotnost. laičnih strank.	*"
R. G.
PO NCDELJSKEM VOLILNIM PRIOKRITU
PAPANDREU PREJEL MANDAT ZA SESTAVO GRŠKE VLADE
ATENE — Takoj po uradni o-stavki poraženega voditelja sre-dinsko-desničarske »Nove demokracije* Georgija Rallisa je predsednik grške republike Konstantin Karamanlis poveril že včeraj zjutraj zmagovalcu nedeljskih volitev, socialistu Andreasu Pa-pandreuju, mandat za sestavo nove vlade. Papandreu mu je tudi že predložil seznam novih ministrov, ki pa še ni bil objavljen. Po neuradnih vesteh naj bi Papandreu ponudil ministrstvo za kulturo sloviti filmski igralki Me-lint Mercouri, ki se je pa baje rajši odločila za nadaljevanje političnega dela v sekciji vsegrške socialistične stranke Pasek v Pireju.
V glavnem mestu in po vsej Grčiji izražajo medtem ljudske množice zadovoljstvo nad političnim preokretom, v gospodarskih krogih pa prevladuje previdnost,
v pričakovanju programskih izjav ob umestitvi nove vlade. Papandreu je včeraj že sprejel veleposlanike Alžirije, Irana, Libanona, Libije, Sirije in Maroka ter zastopnika PLO, Diplomatski predstavniki arabskih držav so, po poročanju grškega tiska, obljubili socialističnemu predsedniku vlade «ne le moralno, ampak tudi materialno podporo.*
Glede zunanje politike je Papandreu v intervjuju neki ameriški televiziji potrdil, da bodo morale ZDA «prej ali slej* izprazniti 4. vojaška oporišča v Grčiji, ker predstavljajo nevarnost za odnose Grčije z drugimi državami, ki jih pa ni imenoval. Na čestitke ameriškega predsednika Reagana je pa odgovoril, da bo med njegovimi prvenstvenimi skrbmi utrjevanje »tesnih vezi med narodi Grčije in ZDA.*
INTERVJU ZUNANJEPOLITIČNI REDAKCIJI RTV LJUBLJANA
Vrhovec nadvse pozitivno ocenil odnose med Italijo in Jugoslavijo
Jugoslavija pripisuje velik pomen madridski konferenci in želi njen uspešen zaključek
LJUBLJANA — V daljšem pogovoru z novinarji zunanjepolitične redakcije RTV Ljubljana je zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec poudaril, da sta ugled in položaj Jugoslavije v svetu še naprej trdna in vplivna. Zvezni sekretar za zunanje zadeve je dodal, da se mora Jugoslavija potruditi, da razreši sedanje gospodarske težave, kot tudi nekatere neugodne pojave v jugoslovanskem razvoju, da ne bi negativno vplivali na njen ugled v svetu.
«Kar zadeva naše odnose z Italijo, o čemer sem se pogovarjal tudi z ministrom Emiliom Colombom lahko povem, da smo ugotovili tudi bogastvo in pestrost vsebin naših odnosov in njihovo stalno napredovanje*, je izjavil Josip Vrhovec, ko
je odgovarjal na vprašanja novinarjev o nedavnih pogovorih z italijanskim zunanjim ministrom po o-tvoritri novega mejnega prehoda pri Vrtojbi. »Osimski sporazumi so dejstvo, ki je izredno pomembno za naše odnose, neka vrsta smerokaza, nekaj kar osvetljuje pot našemu skupnemu sodelovanju in vsestranskim odnosom* — je dejal Vrhovec.
Zvezni sekretar za zunanje zadeve se je dotaknil tudi odnosov z nekaterimi drugimi sosednjimi državami. «Mi izkazujemo največjo možno mero potrpežljivosti po želji za razvoj dobrih odnosov, kjerkoli je to mogoče, hkrati pa se zavedamo, da odprta vprašanja ne smejo biti zanemarjena, upoštevati jih moramo. Na koncu koncev gre tudi za vprašanja naše narodne neodvis-
RIM — Po uradnih podatkih državnega statističnega zavoda se število prebivalcev ne veča in se je ustalilo na nekaj več kot 57 milijonov le zaradi vračanja zdomcev. V prvih štirih mesecih letos je namreč število mrtvih preseglo rojstva za 1.871 enot.
liiiiiuifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiifinitiiiiiiiiiiiHiiiiimiiniiiiiitiiiiiiiifiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimrfiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiniimiM
MEDTEM KO POMANJKLJIVA OSKRBA Z ŽIVILI POVZROČA NOVE STAVKE
Na Poljskem napeto pričakujejo ukrepe za odpravo družbenogospodarske krize
Večja razpoložljivost Solidarnosti - General Jaruzelski bo baje od parlamenta zahteval prepoved stavk
VARŠAVA — Na Poljskem vsi napeto pričakujejo bodoči peti plenum partije, ki bi moral sprejeti konkretnejše pobude za izhod iz družbene in gospodarske krize. Novi prvi sekretar CK PZDP VVojciech Jaruzelski je dosedaj jasno povedal, da bo nadaljeval po smernicah »socialistične obnove*, po poti, ki jo je začrtal, a je ni izpeljal odstavljeni sekretar Kania. Vsi se predvsem sprašujejo, kako bo partija odpravila napetost in zastoje v gospodarstvu. Pozivi članstvu, naj postro
ji in strne svoje vrste v obrambi socialistične ureditve pred napadi kontrarevoiucionarjcv, zahteve o prekinitvi stavk in sindikalnih bojev, so naleteli na preridne oce^e, t vrstah sindikata Solidarnost.
Vsedržavna koordinacijska komisija Solidarnosti se strinja z oceno generala Jaruzelskega, da stavke samo škodujejo poljskemu gospodarstvu in napoveduje, da bo storila vse kar je v njeni moči, da bi preprečila izrojevanje napetosti. Obenem pa Solidarnost poudarja, da se lahko prepreči stavke z odpravo objektivnih razlogov, ne da bi se
Pogreb žrtev nasilja v Milanu
Ogromna množica se je udeležila pogreba policijskih agentov Vincenza Tumminella in Carla Bonantuoma (telefoto AP). O njunih morilcih ni za sedaj še nobene sledi, dvema telefonskima pozivoma, s katerima je neznanec pripisal odgovornost za atentat skrajni levici, pa preiskovalci ne posvečajo prevelike pozornosti,
saj menijo, da nista verodostojna
zato posluževali pritiskov in prepovedi, ki so v nasprotju z družbenimi sporazumi.
Že bežen pogled vzrokov sedanjih stavk na Poljskem nam pove, da jih ne moreta partija in vlada odpraviti preko nočif Stavke so predvsem rezultat težkega gospodarskega stanja v državi, ko delavstvo z njimi zahteva predvsem nemoteno nudenje najosnovnejših življenjskih potrebščin. Politični nagibi postajajo iz dneva v dan bolj medli ob tragični stvarnosti, da na Poljskem primanjkuje že vsega. V takem položaju ima tudi vodstvo Solidarnosti vezane roke, saj lahko le s težavo prepriča svoje članstvo, da so v sedanjem trenutku take stavke politično zgrešene. V tekstilnem središču Zyrardowu že teden dni stavkajo vsi obrati iz protesta zaradi nezadostne oskrbe z mesom, ki ga kljub racioniranju še vedno primanjkuje. V raznih krajih slezi je že napovedujejo stavke, če se ne bo oskrba z živežem izboljšala.
Poljska se torej nahaja v začaranem krogu. Oblasti ne morejo zadostiti zahtevam delavcev, s padcem storilnosti in proizvodnje zaradi stavk pa so izgledi za izhod iz krize iz dneva v dan slabši. General Jaruzelski je dosedaj preprečil v partiji nadvlado birokratsko - dogmatskih sil, a mora jim čimprej pokazati konkretne rezultate. Bržkone bo njegova prihodnja pobuda prepoved stavk, ki jo bo moral sprejeti parlament. Kot zadnje sredstvo mu preostane še proglasitev izrednega stanja, kar mu je precej olajšano, saj je obenem prvi sekretar CK partije, ministrski predsednik in obrambni minister. Po vsem sodeč pa bo proglasitev izrednega stanja prav posledno sredstvo. Jaruzelski bo najprej poskušal po mirni poti rešiti položaj.
Solidarnost se že zaveda, da so zahteve po izboljšavah v sedanjem gospodarskem položaju neuresničljive. Kljub temnim oblakom pa so v sindikalnem vodstvu zadovoljni z zamenjavo. Vodja Solidarnosti Wa-lesa je včeraj ponovno izjavil, da je general Jaruzelski človek dialoga in »pravi patriot*. Walesa se je
včeraj z dveumem pogovoru s francoskim ministrskim predsednikom Mauroyjem zahvalil za francosko pomoč Poljski.
Medtem pa se je sinoči v Varšavi sestalo tajništvo PZDP, ki je razpravljalo o pripravah na peti plenum. General Jaruzelski se je sestal s predsednikom kmečke stranke Stefanom Ignarom, član politbiroja Olszovvski pa je predstavnike veleposlaništev in tiska socialističnih držav seznanil š stanjem v dr žavi in s sklepi četrtega, plenuma.
Generalna skupščina OZN o kampučijskem vprašanju
NEW YORK - Že tretjič je generalna skupščina svetovne organizacije razpravljala o kampučijskem
vprašanju. V prvih posegih je večina delegatov pozvala Vietnam, naj se pridruži pogajanjem za mirno rešitev krize. Prav tako je večina tudi zahtevala umik vietnamskih čet iz Kampučije in poudarila, da ne bo svetovna organizacija nikoli sprejela vietnamske agresije v Kampučiji. Tem izjavam se je pridružila tudi predstavnika ZDA Kikpatricko-va, ki je v celoti osvojila resolucijo držav azilskega jugovzhoda.
Posegi, vietnamskega,--ukrajinske* ca ffr-češkoslm-aškega predstavnika pa so zavračali mirovno resolucijo in poudarjali potrebo, da vietnamske čete ostanejo v Kampučiji.
WASHINGTON - V krogih Rea aanove administracije trdijo, da Francija proučuje možnost soudeležbe njene vojske med silami, ki bi jamčil« izraelsko-egiptovski sporazum na Sinaju.	S
HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiitiiiiiMtiMiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiitttmittiiiimiiiititiiiitiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiii
PRIZADEVANJA ZA OBNOVITEV DIALOGA SEVER-JUG
Od jutri v Cancunu vrh 22 državnih poglavarjev
h SFRJ odpotovala Sergej Kraigher in Josip Vrhovec, Italija pa ni bila povabljena
CIUDAD DE MEXICO - Državni poglavarji, predsedniki vlad in zunanji ministri 22 držav iz industrijsko razvitega sveta in dežel v razvoju so že na poti v Cancun, kjer bodo skušali jutri in pojutrišnjem spet povezati niti za obnovitev pogajanj o uvajanju novega svetovnega gospodarskega reda, ki naj vsaj postopoma odpravi v sedanjin razmerah poglabljajoče se brezno razvoja in življenjske ravni med bogatimi in revnimi. Iz Beograda sta včeraj odletela na po Helsinkih najmnožičnejši svetovni vrh na tako visoki ravni predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher in sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec, iz Kitajske predsednik vlade Zhao Ziyang in zunanji minister Huang Hua, iz Japonske premier Ženko Suzuki, iz Indije Indira Gandi.

iiiiiiiiiiHiiuiiiiiilunimiifiiiiHmiiiiimiiiiimsMtiiMiiiimMiatiiiiiiiiiiiitaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V	0INzačetek splošne razprave o razorožitvi
NEW YORK — Politični odbor svetovne skupščine je začel splošno razpravo o razorožitvi, ki zajema zelo širok krog vprašanj, vse od splošne razorožitve, zmanjšanja vojaških proračunov in prepovedi nekaterih vrst orožja, do preprečevanja jedrske katastrofe in vzpostavljanja brezatomskih območij.
V	uvodnem govoru je predsednik političnega odbora, pomočnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Ignac Golob opozoril, da bo odbor delal pod senco nenehnega slabšanja mednarodnega položaja. Rivalstvo med blokoma je pripeljalo proces detanta v žalosten položaj ter hkrati razširilo krize in spopade po vsem svetu. Tekma v oboroževanju, je nadaljeval Golob, pomeni hkrati vzrok in posledico takšnega stanja.
Za države v razvoju pomeni tekma v oboroževanju žalostno sliko razmetavanja velikanskih sredstev — skoraj 600 milijard dolarjev na leto. Po Golobovih besedah pa vse to ne bi smelo vnašati pesimizma, marveč je treba negativne tendence ustaviti in jih usmeriti v nasprotno smer. Nič drugega ne preostane, kot začeti pri neznatnih rezultatih, ki so bili na področju razorožitve doseženi letos.
Ignac Golob je med .drugim še dejal, da je tokrat treba storiti vse za začetek pogovorov < in tako prispevati k izboljšanju položaja. Vsebinski dialog pa lahko zagotovi le politična volja vseh. (dd)
EKSPLOZIJA AVTOMOBILA V BLIŽINI ŽIDOVSKE SINAGOGE
NEOFAŠISTIČNI ATENTAT V BRUSLJU
Trije mrtvi in kar 93 ranjenih - Obtožbe izraelskega veleposlaništva
ANTVVERPEN — Eksplozija razstreliva, ki je bilo nameščeno v nekem kombiju, parkiranem pred «Antwerpse diamand club* — krožkom trgovcev z diamanti, nedaleč od železniške postaje v tem mestu, je terjala smrt treh oseb, ranjenih pa je bilo kar 93, od teh trinajst teže. Ker se krožek nahaja v neposredni bližini židovske sinagoge, so preiskovalci sprva menili, da gre za napad na tamkajšnjo judovsko skupnost. V anonimnem telefonskem pozivu pa je odgovornost za atentat prevzela neofašistična organizacija »actione direete*, ki je poudarila, da ne gre za rasistično akcijo, temveč le za opomin belgijski vladi, da bodo v prihodnosti morda na vrsti še drugi atentati.
Silovita eksplozija je 'dobesedno pognala v zrak vozilo, katerega drobci so se razpršili na razdalji kakih sto metrov. Policija in gasilci so nemudoma obkolili območje in prepovedali vsakomur vstop. Kot rečeno je sprva kazalo, da gre za protižidov-ski izbruh nasilja, kar sicer tudi sedaj ni povsem izključeno. Poleg bližine sinagoge so namreč upo-
števali tudi dejstvo, da so prav včeraj praznovali židovski »praznik tabernakljev*. Izraelsko veleposlaništvo v Bruslju je nemudoma naprtilo odgovornost za atentat predstavnikom PLO in zahtevalo izgon njihovega diplomatskega predstavništva iz Bruslja. Skoraj istočasno pa je tudi PLO obsodil atentat, češ da »je povzročil mnogo nedolžnih žrtev*. Neznani telefonist «action direete* je vsaj za sedaj prekinil besedni dvoboj, ni pa povsem osvetlil vzrokov atentata. Belgijska policija je iz varnostnih razlogov izolirala tudi železniško postajo in pregledala vse potnike, pionirske enote vojske pa pregledujejo, ali so atentatorji pustili za seboj še kak drug peklenski stroj.
Včerajšnji je že drugi atentat proti židovski skupnosti iz Antvverpna. Pred šestnajstimi meseci je neki Arabec pognal bomba med skupino židovskih šotorčkov in ubil dijaka.
Atentat je obsodil tudi predsednik vlade Mark Eyskens, ki je obljubil boljšo zaščito za židovsko skupnost v tem mestu.
Prisotni bodo tudi Trudeau iz Kanade, Mitterrand iz Francije, Margaret Thatcher iz Velike Britanije ter najvišji zastopniki Alžirije, Saudske Arabije, Bangladeša, Brazilije, Slonokoščene obale, Filipinov, Gujane, Nigerije, švedske, Tanzanije, Venezuele, Zahodne Nemčije in Avstrije (čeprav bosta Schmidt in Kreisky ostala zaradi bolezni doma) ter seveda ameriški predsednik Ronald Reagan in gostujoči Lopez Portillo, ki bo zasedanju predsedoval.
Največje pričakovanje velja v bistvu prav njegovemu nastopu, ker je Reagan po prevzemu oblasti postavil ZDA na sicer precej izolirano (podpira ga samo angleška konservativna premierka), a zaradi tega nič manj odločilno stališče, da morajo bogate države pomagati deželam v razvoju zgolj na osnovi dvostranskih odnosov, po političnih simpatijah in predvsem z vlaganji zasebnega kapitala, šef Bele hiše torej skoraj neprikrito predlaga neke vrste gospodarski neokolonializem, ki je ravno kriv zaostalosti dVeh tretjin svetovnega prebivalstva pri splošnem razvoju.
Za uspeh cancunskih pogovorov bo zato poglavitnega pomena, ali bo uspelo zastopnikom držav v razvoju, morda pa predvsem predstavnikom Japonske in EGS, prepričati Reagana, da opusti taka toga egoistična stališča in pristane na drugačne odnose v dialogu Sever - Jug, torej v obnovitev «globalnih pogovorov* v okviru OZN, ki naj privedejo čimprej do uvajanja pravičnejšega gospodarskega reda, na osnovi deklaracije generalne skupščine OZN iz leta 1974. Kot je znano, SZ je odklonila sodelovanje na vrhu v Mehiki, Italije pa niso povabili.
MUSK \T — Jordanski suveren kralj Husein se je včeraj v Omanu rgzgovarjal s sultanom Kabusom o političnem položaju na Bližnjem vzhodu v luči prihodnjega arabskega vrha v Maroku..
nosti in varnosti* je dejal Vrhovec.
Zvezni sekretar je povedal tudi, da Jugoslavija namenja velik pomen madridski konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi in da želi njen uspešen zaključek. Dodal je, da so razlike v stališčih Vzhoda in Zahoda še zelo velike, vendar upanje vliva že dejstvo, da niti e-na stran ne želi zapreti vrat. Dokler so vrata odprta lahko upamo, da bomo našli rešitev, je dejal; posebno je še poudaril napore neuvrščenih in nevtralnih držav Evrope, ki so odločilno prispevale v pripravljalni fazi madridskega sestanka.
JURE PENGOV
Seja komisije za mednarodne odnose skupščine SRS
■ LJUBLJANA — Komisija za mednarodne odnose skupščine SR S o-venije je obravnavala vprašanja v zvezi z uresničevanjem skupščinskih sklepov o ekonomsl odnosih s tujino. Po uvodnih poročilih, ki sta ju podala predsednik republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje Jernej Jan ter predsednik Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino Janez Bedina, so delegati ugotovili, da je bila v obdobju po sprejetju ekonomske politike za tekoče leto sprožena v SR Sloveniji vrsta aktivnosti, ki so bile po zasedanju zborov skupščine SR Slovenije, konec julija, in sprejetju sklepov še intenzivirane. Delegati so ocenili, da so bili doseženi pozitivni premiki na področju samoupravnega planiranja, saj so bili plani ekonomskih odnosov s tujino, sprejeti v L četrtletju, medsebojno usklajeni na vseh ravneh, v planih pa je vključeno tudi združevanje sredstev za širše družbene potrebe. Glede na zaostrene gospodarske razmere v svetu in pri nas, glede na nerealizirane plane izvoza in uvoza v SR Sloveniji in SFRJ ter preseganje možnega deficita plačilnega in deviznega položaja republike, so delegati v razpravi kritično ocenili učinke delo-
Dušan Dragosavac predsednik CK ZKJ
BEOGRAD - Včeraj je bito v Beogradu pod predsedstvom Lazarja Mojsova seja predsedstva CK ZKJ. Na temelju poslovnika o organizaciji in načinu dela predsedstva CK ZKJ je bil za predsednika CK ZKJ do 12. kongresa ZKJ izvoljen član predsedstva Dušan Dragosavac.
Predsedstvo je izreklo priznanje Lazarju Mojsovu za u-spešno opravljanje dolžnosti predsednika predsedstva CK ZKJ, novoizvoljenemu predsedniku Dušanu Dragosavcu pa zaželelo veliko usoeha pri nadaljnjem delu. (dd)
vanja dogovorjenih načinov urejanja ekonomskih odnosov s tujino. Zavzeli so se za uveljavljanje in doslednejše uresničevanje samoupravnega sistema ekonomskih odnosov s tujino, za njegovo nadaljnje poglabljanje in razvijanje ter za čim hitrejše korenite spremembe v gospodarski strategiji. Delegati so poudarili potrebo po oblikovaivu aktivne izvozne politike in iz nje izhajajočih ukrepov in aktivnosti. S pravočasnimi, učinkovitimi, selektivnimi in dolgoročnimi ukrepi je potrebno podpreti konkretne izvozne programe. Pri tem je potrebno krepiti ekonomske odnose s tujino ter na samoupravni podlagi razreševati vprašanja s tem. da se u-veljavliajo bolj kot doslej ekonomske zakonitosti.
V Moskvi srečanje Brežnjcv-Arafat
MOSKVA — Sovjetska tiskovna agencija TASS .je po srečan.iu Leonida Brežnjeva z Jaserom Arafatom sporočila, da bo dosedan ji urad PLO v Moskvi postal veleposlaništvo Palestinske osvobodilne organizacije. Na srečan.iu so tudi obsodili campdavidski sporazum in predlagali sklicanje medna-rodne konference o Bližnjem vzhodu.
DJAKARTA — Po sestanku z začasnim predsednikom Subrotom je tajnik OPEČ Marc Nan Nguema po^ trdil, da se bodo petrolejski ministri 13 članic sestali 29. t.m. na izredno zasedanje v Ženevi, da se skušajo dogovoriti o ponovnem poenotenju osnovne cene nafte. Velika večina članic OPEČ namreč soglaša, da bi prodajno ceno nafte poenotili na 34 dolarjev za sod, zato upajo, da ni treba čakati na redno sejo, ki je napovedana za december v Abu Dabiju.
	)	i-	21. oktobra 1981
MgJ 			 '	"	' 												
SPLOŠNO LJUDSKO ŠTETJE 1981
i
Popisovalci bodo v kratkem zaključili razdeljevanje popisnih pol po domovih
V teh dneh se počasi izteka razdeljevanje popisnih pol za splošni popis prebivalstva in gospodarskih dejavnosti. Popisovalci morajo po zakonu razdeliti pole po domovih najkasneje do petka, 23. oktobra, s pobiranjem izpolnjenih obrazcev pa bi morali začeti v torek, 27. oktobra, in to akcijo skleniti pred desetim novembrom. Popis mora odražati stvarno stanje v noči med 25. in 26. oktobrom, čeprav so letos vprašanja bolj splošnega značaja kot pred desetimi leti, ljudje še precej brezbrižno sledijo celotni akciji. Tudi za to ljudsko štetje .je osrednji statistični zavod (ISTAT) priredil ogromni birokratski aparat, ki bo stal držav# skupno 140 milijard lir in ki je V mnogem zelo pomanjkljiv. Na lastni koži smo lahko v prvi vrsti opalih. kako so mnogi popisovalci zelo slabo poučeni o namenih popisa in kako slabo poznajo zakonske predpise, ki ga urejujejo. Konec koncev ne gre v bistvu za nemogočo nalogo, treba bi bilo samo dobro poznati razne pravne predpise (ki jih ni dosti) in nuditi ljudem najnujnejše informacije in navodila v zvezi z izpolnjevanjem obrazcev. Poglejmo samo našo tržaško pokrajino in zlasti mestno središče. Videli smo. koliko popisovalcev je dobro poučenih o veljavi slovenskih in italijanskih popisnic in v kolikih primerih so jih morali ljudje sami obveščati o teh vprašanjih. Odgovornost in krivda za ne-informiranje gotovo ni na strani popisovalcev, ampak na strani tistih, ki bi jim morah nuditi pre potrebna navodila.
Neorganiziranost in zmeda, ki smo jima bili priča v teh dneh. ne vplivata pozitivno na ljudi in nedvomno diskreditira cilje ljudskega štetja, ki je sicer potrebno za razvoj in načrtovanje sodobne družbe. Posameznik bi moral imeti zaupan.je v popisno polo in v popisovalca, ki ga je obiskal na domu. ne pa videti v popisu zgolj formalnost, ki jo je treoa po zakonu izvršiti. Žal. pa se dogam „rav to.
Tudi včeraj so se v našem ured ništvu oglasih nekateri bralci in nas opozorili na primere kršenja pravic naše narodnostne skupnosti. V primeru s prejšniimi dnevi pa je bilo včeraj resnici na ljubo zabeležiti manj primerov takih neljubih dogodkov, kar daje sklepati, da so pristojni organi vendarle nekaj ukrepali, da bi popis v odnosu do Slovencev potekal kar se da v dobrem redu.
Zahtevajmo slovenske pole!
Ob vstopu v stanovanje takoj vprašajmo popisovalca, če ima tudi slovensko popisno polo. Če je nima, ne bomo sprejeli niti italijanskega obrazca. V skladu s predpisi, ki jih je izdala prefektura, bomo rekli popisovalcu, naj se vrne s slovenskim in italijanskim obrazcem.
Izpolnili in podpisali bomo le slovenski obrazec, italijanskega pa bomo vrnili nepodpisanega in torej neizpolnjenega. Na zahtevo mnogih bralcev smo včeraj ponovno vprašali pristojne organe, če popisovalec, v primeru, da ni nikogar doma, lahko pusti popisno polo pri sosedih. Ponovno so nam potrdili, da to ni v skladu s pravili, ki jasno govorijo, da mora popisovalec neposredno izročiti obrazec družinskemu poglavarju ali kakemu drugemu družinskemu članu. Dogaja se namreč, da popisovalci večkrat pustijo kar pri sosedih popisno polo (seveda samo italijansko) za tiste ljudi, ki zahtevajo tudi slovensko. To ni legalno. Popisovalec se mora vrniti in lastnoročno izročiti polo družinskemu članu. Kršenje tega pravila je treba takoj prijaviti najbližjemu centru ali pa koordinacijskemu centru na Trgu Liberta. če med obiskom popisovalca nas ni bilo doma in je slednji pustil pri sosedu le italijansko polo, imamo pravico v teh centrih zahtevati tudi slovenski obrazec.
V tržaških političnih in gospodarskih krogih se v zadnjem času precej govori o premogovni luki v Tržaškem zalivu; pred dnevi je minister za trgovinsko mornarico Man-nino v Trstu zagotovil, da bo Trst zagotovo dobil to strukturo, ki bi po mnenju nekaterih rešil Trst iz gospodarske krize. Zdi se pa, da ni stvar tako enostavna in gotova.
Komunistični poslanec Cuffaro je namreč včeraj odposlal pismo predsedniku komisije za prevoze pri poslanski zbornici, s katerim zahteva sklicanje ministra za trgovinsko mornarico, da bi le ta v komisiji poročal o problemih tržaške luke, oziroma o doslej neizpolnjenih obvezah vlade za tržaško luko, ter da bi se na primernem sedežu, to je v komisiji, začela razprava o vprašanju premogovnega terminala v Trstu. Glede tega vprašanja posl. Cuffaro poudarja, da se je vlada opredelila za nekatere izbire in začela postopek za uresničitev sklepov v zvezi z vsedržavnim energetskim načrtom, ki zadevajo tržaško luko in ki po njegovem mnenju lahko oškodujejo njene perspektive. Posl. Cuffaro nadalje v pismu poudarja, da o tem problemu ni dala vlada parlamentu nobenega pojasnila, da ni predviden v nobenem dokumentu pristaniškega načrtovanja, kakor ni tudi predviden v nobenem
NADALJUJE SE TRNOVA POT ZDRAVSTVENE REFORME
Oklestenje izdatkov za zdravstvo povzročilo še dodatne težave KZE
ZAHTEVA POSLANCA CUFFARA (KPI)
Minister naj komisiji poroča o vprašanju premogovne luke
Komunistični predstavnik nadalje zahteva, naj se vlada izreče o ie sprejetih obvezah v korist tržaške luke
Centri popisa
V tržaški občini deluje sedemnajst centrov za popis prebivalstva in gospodarskih panog. V teh centrih se zberejo vsak dan popisovalci, ki delujejo pod vodstvom javnega funkcionarja. Slednji je neposredno odogovoren za potok popisa na listnem področju. Centri v tržaški občini so naslednji: zahodni Kras (Prosek 220), vzhodni Kras (Opčine, Proseška ulica 28), Hojan - Grela in Bar-kovlje (Ul. Solitro 2 In Mira-marski drevored 119), Kolonja-Škoklja (Javni vrt, sedež A-rac), Novo mesto (Ul. Giotto 2), Sv. Vid - Staro mesto (P.sso Costanzi 2 in Ul. Colautti 3), Stara mitnica (Ul. Manzoni 10 in Ul. Settcfontane 43), Sv. I-van (Lonjerska cesta 1), Kja-din - Rocol (Ul. dei Mille 6), Sv. Jakob (Ul. S. Marco 5 in Ul. Orsera 3), Skedenj (Ul. Ronchcto 77), Sv. Ana in Sv. Sergij (Stara istrska ulica 76 in Trg 25. aprila 2). V teh centrih, ki so odprti v jutranjih in popoldanskih urah. lahko državljan dobi vse potrebne informacije v zvezi s popisom.
KOORDINACIJSKI CENTER POPISA PA IMA SVOJ SEDEŽ NA TRGU LIBERTA V PROSTORIH BIVŠE OBČINSKE MENZE (tel. številke 410-262, 410-306, 410-411). V PRIMERU POTREBE SE LAHKO DRŽAVLJAN OBRNE TUDI NA TA CENTER, KI JE NA RAZPO LAGO TUDI ZA VSE PRITOŽBE IN PROTESTE.
Prebivalci okoliških občin pa dobijo vse informacije in navodila neposredno na županstvih v jutranjih urah.
Danes v Rimu sestanek posebne komisije za razvoj Trsta in Gorice
Danes se bo v Rimu sestala na zaključni seji komisija za izpeljavo integriranega načrta ♦Trst — Furlanija - Julijska krajina — Evropa*. Kot je znano, gre za paket posegov in pobud za večji gospodarski zagon naše dežele, posebno pa območij Trsta in Gorice, na evropski ravni.
Minister za vprašanja evropske skupnosti Abis je namreč za danes sklical predstavnike dežele, vladnega komisariata, občinskih in pokrajinskih u-prav Trsta in Gorice, pristaniške ustanove, trgovinske zbornice in ustanove za industrijsko cono, ki bodo morali skupaj z zastopniki zainteresiranih ministrstev odobriti pripravljene načrte.
valna komisija poročala o domnevnih nepravilnostih, ki so bile ugotovljene pri reviziji računov za mesec maj 1981, ki naj bi jih zagrešilo sedem zdravnikov); strožje nadzorstvo je tako potrebno pri storitvah splošne medicine, pri neposrednih in konvencioniranih specialističnih storitvah, pri pripisova n ju zdravil, pri trajanju zdravljenja tako v bolnicah, kot v zasebnih klinikah, pri laboratorijskih iz vidih itd., da bi na tak način bilo zagotovljeno vsakemu prebivalcu vse tisto, vključno z zdravljenjem V' Hdmdliščlh in protezami, kar potrebuje na zdravstvenem področju, toda le (akrat, kadar ima resnič->no ■ potrebo, ■>. o.... .lji
Vse to pa ni dovoli, zaradi česar je glavna skupščina poleg tega obvezala predsednika in odbor, naj urgirata pri deželnih organih, da bi čimprej proučili možnost alternativnih posegov za zajezitev izdatkov za zdravstvo v kontrapozi-ci.ii z uvedbo deželnega ticketa: ti alternativni posegi bi lahko na or. bili: omejitev konvencij z zdravi-
Korenito klestenje izdatkov za zdravstvene storitve bo prav gotovo povzročilo negativne posledice tudi tržaški krajevni zdravstveni enoti, ki bo s 1. januarjem prihodnjega leta praktično prevzela pristojnosti nad vsemi zdravstvenimi strukturami in prezidiji, vključno nad bolnicami, katerih upravni sveti bodo razpuščeni. Iz .zdravstvenega sklada .je bilo črtanih 4.700 milijard lir. kar bo nedvomno zadalo nov udarec že itak delikatne mu in po svoje tudi zelo kompleks nemu začetku izvajania zdravstvene reformi*'krsi^Y TtTT hija skozi nešteto težav Kar pa je najbolj zaskrbljujoče je to. da se namerava nadoknaditi ta primanj kljaj z nediskriminiranimi povišanji ticketov in z zmanjšanjem že dodeljenih služb, kar bo predvsem prizadelo manj premožne sloje, kot so upokojenci in delavci z riškim osebnim dohodkom.
Taka zasnova zdravstvene politike lahko pomeni ko:ak nazaj v primerjavi s preteklostjo, še posebej pa v Trstu, ki ie bil vedno v ospredju na področju zdravstvene oskrbe. O vseh' teh problemih je tekla beseda na predzadnjem za sedanju glavne skupščine tržaške KZE, ki je v zvezi s temi vprašanji z večino glasov — vzdržali vo se radikalci in misovci — sprejela ustrezno resolucijo. Poleg tega je na isti seji predsednik Pangher podal obširno poročilo o trimesečnem delovanju zdravstvene enote, v okviru katerega je nanizal številne pomanjkljivosti in težave, s katerimi se mora ubadati ta nova ustanova.
Kako torej rešiti ta vprašanja in istočasno zagotoviti uporabnikom boljše storitve? Tržaška KZE je mnenja, da je treba bolje koordinirati pobude, s katerimi odpraviti tista zapravljanja do katerih je prišlo zaradi zamud pri izvajanju normativov reforme Poleg tega se .je treba strogo držati poti. ki jo je začrtala zdravstvena reforma. ki pa jo sedanji vladni ukrepi zavirajo. V tem smislu se .je izrekla tudi glavna skupščina KZE, ki je s sprejeto resolucijo obvezala predsednika in upravni odbor naj koordinirata vse tiste ukrepe, ki so potrebni za zajezitev izdatkov za zdravstvo, predvsem s strožjim nadzorstvom na vseh ravneh (s tem v zvezi bo že na jutrišnji seji glavne skupščine tričlanska preisko-
iiiiimiMimiiiiiiitiiiiiiiiiiiitmiiiiiiimiMiiiiiMimiHiitJMniiiiittiiiiimmimimitiimiHiiimiiHmiMiiiiiiiii
NA SEJMIŠČU PRI MONTEBELU
Konec meseca razstava o mednarodnem turizmu
lišči in z laboratoriji, uporaba farmakoloških priročnikov, racionalizaciji bolnišniških izdatkov, spremenjena restriktivna interpretacija člena štev. 2 zakona 538 z dne 26.9.1981, kar bi koristilo predvsem upokojencem itd. Deželna uprava pa bi morala še poleg tega «pri tisniti* na osrednjo vlado, da bi v sedanjem položaju primerneje zaščitila najbolj izpostavljene družbene sloje, kot so ostareli, handi-kapirane osebe in invalidi.
KZE se mora torej soočati z vrsto velikih problemov. Naj še dodamo. da se je število specialističnih pregledov v enem letu več, kot podvojilo in da so stroški za zdravila, kljub uvedbi - ticketai - prece j narasli, reorganizacijo služb in storitev zavirajo pomanjkanje osebja na vseh ravneh in stroge restrikcije za nove sprejeme v službo. K vsemu temu gre še dodati težko rešljivo vprašanje, to je vprašanje čim smotrnejše uporabe sedanjega osebja, ki je doslej delovalo in torej prihaja iz najrazličnejših ustanov in inštitutov.
finančnem načrtu, ki ga predvidevajo zakoni glede italijanskih luk. Zaradi teh razlogov posl. Cuffaro zahteva, da bi pristdjni minister v komisiji obrazložil razloge, zaradi katerih naj bi vlada izbrala Tržaški zaliv kot sedež premogovne luke.
Uradni obisk delegacije iz Somogyja v naši deželi
Na sedežu deželnega odbora v Trstu se je sinoči začel obisk v Furlaniji - Julijski krajini uradne delegacije madžarske dežele Somo-gy; delegacijo vodi predsednik deželnega sveta inž. Imre Sugar, sestavljajo pa jo še odgovorni za načrtovanje v deželnem izvršnem organu Istvan Brandtmuller in župan mesta Barcs dr. Jozsef Nemeth. S tem obiskom, do katerega je prišlo na povabilo deželnega odbora F—JK, se ponovno vzpostavljajo stiki med našo deželo in deželo Somogy, ki leži južno od jezera Balaton in meji na Slovenijo in Hrvaško. Dialog med deželama se je začel že leta 1972, bil pa .je deloma prekinjen po potresu v Furlaniji; z obnovitvijo stikov se namerava preveriti pravilnost že itak spodbudnih perspektiv sodelovanja med obema deželama, ki so postale še bolj konkretne, zaradi gospodarskega razvija, ki je bil v zadnjih letih zabeležen na Madžarskem.
Po ugodnih nagovorih predsednikov Comellija in Sugarja, sta si delegaciji izmenjali vrsto informacij. Delegacijo iz Somogy.ja bosta danes sprejela vladni komisar in tržaški župan; ogledala si bo tudi tržaško luko in Tovarno velikih motorjev, v popoldanskih urah pa se bo srečala s predstavniki deželnega sveta Jutri in v petek bo obiskala go-riško, videmsko in pordenonsko pokrajino.
POMEMBNA POBUDA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA
Včeraj v Kulturnem domu prva odprta zavesa nad dramo «Punčka»
Odprle zavese si bodo sledile po vsaki premieri - Zamisel, ki hoče približali gledališče občinstvu in obratno
Delegacija KPP pri prefektu Marrosuju
Prefekt Marrosu je sprejel delegacijo konzorciainega podjetja za prevoze, ki sta jo vodila predsednik glavne skupščine te ustanove Mario Lanza in predsednik upravnega odbora Paolo De Gavardo. Delegacija je predstavila prefektu probleme pri delovanju KPP, ki so tesno povezani z učinkovitostjo 'storitev na tem področju v naši pokrajini.
‘	• -l--r-
• Urade konzorcija centra za znanstveno in tehnološko raziskovanje
bodo jutri premestili v nov sedež na Padričah. Uradi bodo začeli normalno delovati v sredo, 28. t.m. Te lefonski številki sedeža sta 226-555 ali 226-556.
Gledališče je živo, ko ima stik z ljudmi, ko steče z občinstvom dialog, ko tudi sledi utripu občinstva, pa čeprav pri tem ne sme pozabiti na svojo umetniško in družbeno sporočilnost. Zaradi tega je treba z zadovoljstvom pozdraviti pobudo našega Šlovenskega ■Stalnega gledališča, ki je včeraj v veliki dvorani Kulturnega doma pričelo z zanimivo in spodbudno zamislijo. Gre namreč prav za iskanje stika z občinstvom in *odprta zavesa» (tako so namreč imenovali pobudo) pomeni prav gotovo pomemben dosežek.
Tako smo včeraj sledili prvi tod-dajh v načrtovanem nizu srečanj. Vsak začetek je težak, pravijo, in tako je bilo tudi včeraj, saj se je poleg igralcev, režiserja, kostumografinje in ravnatelja SSG v dvorani zbralo le malo ljubiteljev gledališke umetnosti, ki pa so vendarle doživeto spremljali dogajanje.
Tema razgovora pa je bila seveda prva letošnja premiera na našem odru — Kozakova cPunčka*. In kot sta uvodoma povedala nekakšna moderatorja Sergej Verč in Mario Uršič, namerava SSG po vsaki premieri izpeljati podobna srečanja, da se ebolje spoznamo in pogovorimo o našem, vašem gledališču». Za-
misel todprte zavese» je dokaj preprosta, a zelo učinkovita. Tako so včeraj nekateri igralci SSG zaigrali dva prizora iz Punčke, ki sta po režiserjevem mnenju značilna za predstavo, nakar se je ob tem razvil pogovor.
Ravnatelj in umetniški vodja SSG Miroslav Košuta je najprej spregovoril o repertoarni politiki gledališča, ki mora služiti in zadovoljevati okus vseh ljubiteljev odrske besede, ne glede na ideologijo. In zakaj je prišlo do izbire Punčke? Kozak je eden izmed najbolj pomembnih slovenskih dramatikov, je dejal Košuta, njegova Punčka pa govori tudi o našem svetu, je pri nas aktualna, kot sta aktualni vprašanji kapitalističnih odnosov in odnosa do mladine. Izbira torej ni bila naključna, ampak družbeno in gledališko utemeljena.
Posebno zanimivo pa je bilo tudi izvajanje režiserja Jožeta Babiča, ki je posredoval svojo zamisel uprizoritve ter koncept dela, da bi kljub vsemu *drugačna» predstava odgovarjala Kozakovemu miselnemu svetu. Ob tem se je nato razvil razgovor, ki se je dotaknil kočljivega vprašanja odnosa med gledališčem in mladino pa z ostalim
občinstvom, kot je bilo marsikaj izrečenega tudi o funkciji gledališča samega, o njegovi ljudskosti.
Skratka, pobuda, ki jo bo treba še naprej uveljavljati, kajti prav ob takih srečanjih postane gledališče močno živo in ne okostenela institucija, kjer gledamo bolj ali manj posrečene predstave. Zaradi tega pa bi bilo tudi dobro, da bi na šolah za sodprto zaveso» delali reklamo, da bi mladina v čim večjem številu prihajala na take razgovore in se soočala z gledališko stvarnostjo.
f•lllllll•lft■lll^ll■lll||||||||||||||||||||||||||||t|||||||||||■(||||||nl|m|||||||m|||||||l|||||l||||||||||,lM|l|||l||,miin,
Protest proti omejevanju vpisa na univerzo
Stotina tujih študentov nadaljuje gladovno stavko
Od 500 prijavljenih se bo lelos lahko vpisalo na univerzo le 300 tujih študentov
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiirmiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiitmmiHiniiiiiniiiiiiiMiiiiHiMMMiiniiiiiiiiiiiniiiMiiM
SREČANJE KONZULARNIH PREDSTAVNIKOV SFRJ Z RAVNATELJI SLOVENSKIH ŠOL NA TRŽAŠKEM
Gladovna stavka tujih študentov na tržaški univerzi se je včeraj razširila. Začetnim 65 stavkajočim se je pridružilo še 32 študentov, tako da jih sedaj na hodniku atrija glavnega univerzitetnega poslopja, kamor so se preselili iz prostorov rektorata, gladuje že skoraj sto. Tuji študentje (večinoma Palestinci, Grki, Libanonci, Iranci in Jordanci) vztrajajo pri zahtevi o preklicu odločbe, s katero so se «de faeto* začeli omejevati vpisi tujih študentov na naše vseučilišče. Njihova gladovna stavka je vzbudila, predvsem v študentskih krogih, veliko pozornost, saj se je pred hodnikom, kjer poteka njihova akcija, gnetlo mladih, ki so spraševali za vzroke stavke in jim izražali solidarnost.
O vzrokih, ki so privedb do gladovne stavke, smo povprašali prorektorja tržaške univerze dr. Otta-viana Rondinija. Dejal je, da je letos zaprosilo za vpis približno 500 tujih študentov, od katerih je bilo 300 sprejetih, 175 pa jih ni opravilo sprejemnega izpita iz italijanščine in splošne kulture in so bili zaradi tega zavrnjeni. Nadaljnjih 30 je uspešno prestalo sprejemni preizkušnji, a jih niso mogli vpisati, ker so bila vsa razpoložljiva mesta na fakultetah (predvsem tehničnih) že zapolnjena. Vsaka fakulteta je morala namreč letos pred začetkom akademskega leta določiti, koliko novih študentov lahko sprejme glede na razpoložljive prostore in tehnični instrumentarij. Dr. Rondini ni vedel povedati, kaj se bo lahko izcimilo iz te gladovne stavke, dodal je le, da je univerza obvestila o akciji ministrstvo za šolstvo.
Polaganje vencev konzulata SFRJ ob dnevu mrtvih
Generalni konzul SFR Jugoslavije v Trstu bo ob Dnevu mrtvih tudi letos polagal vence na grobove in pred spomenike padlim borcem NOB na obmejnem področju Furlanije -Julijske krajine. Polaganje vencev se bo začelo v petek, 30. oktobra ob 8. uri v Barkovljah, nato pa se bo nadaljeval na Kontovelu ob 8.15, Proseku ob 8.25, v Gabrovcu ob 8.45, štandrežu ob 8.45, Zgoniku ob 9. uri, Podgori ob 9.00, Saležu in Pev-mi ob 9.15, Samatorci ob 9.25, Šte-
verjanu ob 9.30, Praprotu ob 9.40, šempolaju in Koprivi ob 9.50, Nabrežini ob 10.10, Križu ob 10.25, Čedadu ob 10.30, Ronkah ob 11.30, Šent Lenartu in Čeneboli ob 12.00, Sv. Pavlu ob 12,30, Tarbilju ob 13.00, štoblanku ob 13.00, Osojanih ob 14.00, Topolovem ob 15.15 in Matajurju 16.30.
Dan kasneje, 31. oktobra, bodo polagali vence po sledečem programu: Milje in Trst ob 8.30, Korošci ob 8.50, Domjo ob 9.15, Trst - Rižarna ob 9.30, Mačkolje ob 9.35, Prebeneg ob 9.50, Dolina ob 10.05, Boljunec
V PRIREDBI SKGZ
Posvet o vprašanju doraščajoče mladine
Slovenska kulturno - gospodarska zveza prireja v soboto, 24. oktobra v Dijaškem domu v Trstu širše posvetovanje o vprašanju mladine v odraščajoči dobi. Glede na pomembnost in veliko aktualnost problematike je izvršni odbor SK GZ sklenil povabiti na ta posvet, ki se bo začel ob 16. uri, poleg članov glavnega odbora tudi vse tiste, ki se v okviru SKGZ in njenih članic neposredno bavijo z vprašanji doraščajoče mladine. Eno uro pred začetkom posveta, pa se bo vedno v istih prostorih sestal glavni odbor te organizacije, ki ima na dnevnem redu izvolitev članov posameznih odborov SKGZ.
ob 10.30, Boršt ob 10.50, Ricmanje ob 11.10, Katinara ob 11.30, Groča-na ob 11.45, Bazovica ob 12.30, Gro-pada ob 12.50, Padriče ob 13.10, Trebče ob 13.30, Opčine ob 13.50, Col ob 14.20, Repen ob 14.30.
Na Dan mrtvih, 1. novembra, bodo sledila še polaganja vencev: Gonars ob 9. uri, Sovodnje ob 10.30, Vrh ob 10.50, Gorica ob 11.00, Gabrje ob 11.10, Dol ob 11.30, Poljane ob 11.50, Doberdob ob 12.10, Jam-Ije ob 12.30 in Trst - Sv. Ana ob 13. uri.
• V petek, 23. t.m., ob 19. uri se bo v sejni dvorani v Ul. Macelli 1 sestala glavna skupščina konzorciainega podjetja za prevoze.
31. oktobra bodo na tržaškem sejmišču odprli 1. turistični prodajni salon »Trst Mednarodni Turizem* Tržaška sejemska ustanova želi s to pobudo nuditi zanimivo priložnost občinstvu in turističnim operaterjem, da se pobliže seznanijo z novimi možnostmi turističnega razvoja v naši deželi, v Italiji in v tujini, glavni poudarek pa bo seveda na turizmu naše dežele.
Tržaška sejemska ustanova posveča prvič razstavo ekonomskemu sektorju, kot je turizem, ki neposredno zanima veliko večino ljudi in ki je pomembna terciarna ekonomska panoga dežele Furlanije -Julijske krajine, saj je naša dežela na razpotju velikih tokov mednarodnega prometa in s svojimi naravnimi lepotami in primernimi in frastrukturami privablja veliko tujih in domačih turistov.
V prirejanju sejma so upoštevali interese italijanskih in tujih turističnih operaterjev, obenem pa tudi
interese občinstva, tako da ima razstava dvojni značaj: komercialnega in razstavnega. V okviru sejma bo dežela FJK v ponedeljek, 2. novembra, orisala mednarodnim turističnim operaterjem svoje poletne in zimske turistične ponudbe.
Organizatorji pričakujejo, da se bodo sejma udeležile tudi tuje delegacije iz Avstrije, Bolgarije, Jugoslavije, SZ, Kitajske, Španije, Grčije in drugih dežel. Sodelovale bodo tudi posamezne turistične agencije letalske, železniške in turistične ustanove, itd. Program predvideva predavanja, okrogle mize, ♦dneve* posvečene Avstriji, Jugoslaviji in Švici, poslovna srečanja, folklorne in gastronomske manifestacije, predvajanja filmov, itd.
• Na Devinskem gradu bo v soboto ob 21. uri koncert pianista Um-berta Tracanellija. Zaigral bo dela Schuberta, Chopina in Liszta.
♦Prijateljsko srečanje* — tako je generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj označil sinočnje srečanje jugoslovanskih konzularnih predstavnikov z našimi didaktičnimi ravnatelji in ravnatelji nižjih in višjih srednjih šol v Trstu v bazoviški gostilni Leban. Cigoj se je šolnikom zahvalil v imenu matične domovine za vse njihovo nesebično in občudovanja vredno delo na e-nem od najbolj občutljivih področij, kakršno je naše šolstvo. Dejal je, da .je matična domovina, in to ne samo Slovenija, temveč celotna Jugoslavija, vedno s do-zornostjo sledila doga On lem na našem šolskem področju ter kot konkreten primer omenil odziv jugoslovanske javnosti na zadnja atentata na opensko šolo Kosovel in šolo v Borštu. Po krajšem orisu prizadevanj Jugoslavije za podkrepitev zahtev po globalni zaščiti Slovencev v Italiji je generalni konzul SFRJ v Trstu dejal še, da matična domovina s pozornost jo sledi vsem dogajanjem na zamejskem šolskem področju ter zaželel v prihodnosti še takih stikov. Generalnemu konzulu sta se za srečanje zahvalila ravnatelj nedavno prizadete openske šole Kosovel Dimitrij Sancin in ravnatelj trgovskega tehničnega zavoda Zois Maks Šah. ki je podčrtal koristnost takih medsebojnih stikov.
uiiiiiiiiiiiiMKKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiMuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiifviiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuininnmnnunnnnnnnuH
OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA KLUBA
Uspešen obračun dveletnega dela
Člani in prijatelji Slovenskega kluba, s kančkom domišljije bi ga lahko imenovali torkovega doma Slovencev v sicer razmeroma negostoljubnem središču mesta, so se sinoči po dveletnem premoru zbrali na svojem rednem občnem zboru. Po izvolitvi delovnega predsedstva, ki mu je načeloval Dušan Ko šuta. ie predsednik Marko Kravos opisal delovanje kluba v zadnjih dveh letih in pri tem podat nekaj zanimivih statističnih podatkov. Zvrstilo se je 55 torkovih večerov, pestrih po obliki in vsebini, ki je bila takole zastopana: sedem je bilo predavani, osem večerov se ie odvilo v znameniu literature, sedem jih ie bilo nosvečenih gledališču, oziroma filmu, dvanajst je bilo glasbenih svečani, enajst de batnih večerov in še enajst likovnih razstav, oziroma nrireditev.
Klub ie v svoji sredi gostil nosilce različnih kulturnih in družbe n ih sporočil iz vse naše dežele, iz Trsta, Gorice. Benečije in Rezije,
velik delež pa so imeli tudi gostje iz matične domovine. Marko Kravos je omenil nekatere, ki so se mu zdeli naizanimivejši, petem pa poudaril tudi družabni pomen neformalnih srečanj, ki so ob prostovoljno prispevanih izbranih prigrizkih in kozarcu vina, zaokrožili vsako posamezno klubsko srečanje
Letos se ie Slovenski klub tudi formalno pravno registrirat, tako da ie postal kandidat za morebitne prepotrebne podpore iz javnih pokrajinskih in deželnih virov. Nov odbor bo moral seveda v boi za te prispevke. Doslej se ie klub pretežno sam finansiral, precejšnjo pomoč pa mu ie nudila tudi Zveza slovenskih kulturnih društev, kateri gre poleg Slovenskega stalnega gledališča, Glasbene matice in Založništva tržaškega tiska, posebna zahvala za sodelovame iti razumevajočo pomoč. Predsednik Kravos se je zahvalil tudi sredstvom javnega obveščanja. med njimi Primorskemu dnevniku, ggenciji Alpe Adria,
tržaškemu in koprskemu radiu in še nekaterim druaim, za naklonjeno obveščanie o klubski delavnosti, Posebno zahvalo pa ie izrekel vsem umetnikom, znanstvenikom, družbenopolitičnim delavcem in ljubiteljem, skratka tistim, brez katerih v tesni povezavi z občinstvom, ki ie soustvarialec torkovih večerov, le-teh ne bi bilo. V zvezi s tem pa gre podčrtati še dejstvo, da ie klub v zadnjih letih spremenil svoj kroff in se iz izrazito umetniško razu mniške spremenil v organizacijo, ki priteguje pisan krog Hudi iz sre dišča mesta, med katerimi naide svoi interes tudi vse več mladih
Po blagajniškem poročilu in izjavi nadzornega odbora, je dobil dosedanji odbor Slovenskega kluba razrešnico. nato pa ie bilo v nov odbor izvoljeno levo število novih članov, pred katerimi stoii izdelava novega programa dela in skrb, da bo le to potekalo prav tako uspešno, kot lahko z gotovostjo trdimo, da ie bilo dosedanje (vb)
Jutri začetek ciklusa «■Gledališče v kinu»
V sodelovanju s Stalnim gledališčem Furlanije - Julijske krajine se bo v kinu Ariston hitri pričel 2. ciklus filmov ♦Gledališče v kinu». Ta ciklus, namenjen predvsem obiskovalcem tržaških gledališč, se bo začel s Pasolinijevim delom Kralj Ojdip ki ie nastalo po navdihu Sofoklejevih tragedij Kralj Ojdip in Ojdip v Kolonu.
Uspeli slovenskih živinorejcev v Tolmeču
Deset živinorejcev s Tržaškega, članov pokrajinskega Združenja rejcev, se je v nedeljo udeležilo prve deželne razstave goveje živine v Tolmeču in na njej doseglo pomembna priznanja. Zlato kolajno so namreč - prejeli Romano Purič iz Repna, čigar kravo so ocenili kot eno najlepših na razstavi, Danila Zobec iz Zabrežca in Teodor Ostro-uška iz Zagradca (z drugo kravo sta si zaslužila tudi srebrno kolajno). Josip Furlan iz Gabrovca je prejel kar dve srebrni kolajni, po eno srebrno kolajno pa so prejeli še Alojz Križmančič iz Bazovice, Karlo Kalc iz Gropade in’ Rozina Smotlak iz Mačkolj. O prireditvi bomo še poročali.
Skupščina Zveze tržaških obrtnikov
Ob prisotnosti številnih krajevnih političnih in sindikalnih oblasti’ je imela Zveza obrtnikov tržaške pokrajine včeraj v veliki dvorani tržaške trgovinske zbornice svojo letno skupščino. V glavnem poročilu je predsednik zveze Antonio Di Gra-zia orisal sedanje stanje in težave, s katerimi se morajo soočati krajevni obrtniki, ki so tudi odraz vsesplošne državne gospodarske krize.
Ob koncu slavnostnega dela skupščine so podelili priznanja za njihovo poklicno udejstvovanje dvanajstim posameznikom in obrtniškim družbam.
Druga tovrstna organizacija, Vsedržavna obrtniška konfederacija, je medtem najavila za jutri, ob 20. uri v hotelu Jolly skupščino, na kateri bodo razpravljali prvenstveno o spremembi davčne politike do majhnih obrtniških podjetij.
• Federalni komite in federalna nadzorna komisija KPI sta v pone-ljek na skupni seji proučila mednarodni položaj na osnovi poročila člana tajništva Cancianija o poteku zadnjega centralnega komiteja. Fausta Monfalcon pa je na isti seji i-mel poročilo o preiskavi o terorizmu v Trstu v okviru splošne pobude KPI v vsedržavnem merilu.
Aretirali moža,
ki je premlatil ženo
Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so aretirali in prijavili pristojnim oblastem 34 - letnega Francesca Zaccario s Stopnišča Monticello 1, ki ga obtožujejo, da je premlatil ženo.
Ko se je Zaccaria v nedeljo zvečer vrnil domov in ni našel pripravljene večerje, ga je tako raz-kurilo, da se je fizično spravil nad 30-letno ženo Mario Sever. Le ta se je po »obračunu* zatekla v bolnišnico, kjer so ji ugotovili zlom nosnih kosti, za kar se bo morala zdraviti mesec dni.
Namesto cvetja na grob Alojzije Škabar darujeta Marija Bizjak (Repen 7) 4.000 in Marija Slapnik z družino 20.000 lir.
Drago in Sandra Slavec (Dolina) darujeta 10.000 lir.
V	spomin na Josipa Grgiča darujeta Ivan in Marija Brce 10.000 lir.
V	spomin na pok. teto Alojzijo Škabar daruje Marija Škabar (Col) 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Alojzije Brana vd. Škabar darujeta Zofija in Zdenka Ravbar (Repen 83) 10.000 Ur.
Ob 10. obletnici smrti Julija Pu-riča daruje žena Karla 10.000 Ur.
V	počastitev spomina Petra Čuka darujeta Ana in Karmela (Trebče 23) 20.000 Ur.
Gospodarska zadruga v Bazovici Izreka občuteno sožalje odborniku Silvestru Grgiču in družini ob ia-gubl ljubljene mame.
Ob Izgubi drage Antonije Krliman-člč izreka globoko sožalje družini In svojcem KD Lipa.
KZ vabi na sestanke po vaseh
Končno je tudi deželna uprava Furlanije Julijske krajine izdala izvršilne norme deželnih zakonov štev. 62 iz leta 1978 in štev. 19 iz letošnjega leta. Zakona predvidevata razne ugodnosti in prispevke za posodobljenje kmečkih obratov' ter prispevke kmetom v goratih predelih. V te namene bo dežela:
—	prispevala pri plačevanju obresti za uresničitev razvojnih načrtov posameznih kmetij:
—	dajala prispevke za vodenje knjigovodstva;
—	delila kompenzacijske odškodnine kmetom v hribovitih področjih (približno 100 tisoč lir letno za vsako glavo odrasle živine, ali za hektar obdelane zemlje).
Ker zapade rok za predložitev prošenj za razvojne načrte nižinskih predelov 20. novembra ter za delitev kompenzacijskih odškodnin ravno tako 20. novembra, je nujno, da se zainteresirani kmetovalci točneje seznanijo z ugodnostmi, ki jim jih nudita deželna zakona. Kmečka zveza zato prireja vrsto sestankov po vaseh, ki bodo v naslednjih dneh:
Danes, 21. oktobra, ob 20.30 v Domu A. Bubniča za vasi repen-tabrske občine.
Jutri, 22. oktobra, ob 20.30 v prostorih Gozdarske zadruge v Padričah.
V petek, 23. oktobra, ob 20.30 v prostorih Bazoviškega doma. Zaradi bližnje zapadlosti rokov in pomena omenjenih ugodnosti, je važno, da se sestankov udeležijo vsi zainteresirani kmetovalci: vsekakor se jih bodo udeležili tudi predstavniki Kraške gorske skupnosti in občinskih uprav. Prošnje bo treba vložiti na KGS, ki je že dala tiskati dvojezične obrazce in ki bodo kmalu na’ razpolago.
BORKE in BORCI X. SN0UB LJUBLJANSKE!
V soboto, dne 24. X. 1981, ob 10. uri bo v Domu JLA v Ljubljani redna letna skupščina naše skupnosti.
Istega dne ob 16. uri in v istih prostorih bo tudi skupščina XVIII. divizije.
Pridite v čimvečjem številu !
Osebnih vabil ne bo!
Stalni odbor
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
ŠTIRIČLANSKA družina išče enkrat tedensko pomoč v sodobnem gospodinjstvu. Telefonirati na št. 040/761302 od 13. do 14. ali v večernih urah.
lš-LETNO dekle išče kakršnokoli zaposlitev. Telefon 040/200290.
PRODAM merilec za določevanje stopnje alkohola v vinu. Telefon 040/741670.
PRODAM zimski plašč za fantka starega od 4 do 5 let. Telefon 040/71322.
OBČINA Dolina išče kuharja/co za začasno zaposlitev. Telefon 040/ 228110 ali 228127.
GODNO prodam parcelo - gozd veliko približno 1 ha. Informacije -Škabar. Repen 56.
V CENTRU Križa oddamo, v na jem lokal. Za informacije telefonirati na št. 040/220 216 ob uri kosila
PRODAM fiat 128 coupe 1100 v dobrem stanju po ugodni ceni, tel. 040/743071.
PRODAM lancia beta coupe 1600 letnik 1975. Telefon 040/227284.
Rajonski sveti
Danes ob 18. uri se bo na Proseku »estal rajonski svet za zahodni Kras, ki ima na dnevnem redu odobritev zapisnikov, sporočila predsednika, odlok za upravljanje rekreatorijev, mnenje o pravilniku delovanja pokrite tržnice ter vprašanja svetovalcev.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 21. oktobra
URŠKA
Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 17.10 — Dolžina dneva 10.43 — Luna zatone ob 14.35
Jutri, ČETRTEK, 22. oktobra ZORISLAVA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 18,4 stopinje, najnižja 16,2, ob 18. uri 16,8 stopinje, zračni tlak 1012,1 mb pada, brezvetrje, vlaga 95 odstotna, dežja je padlo 2,8 mm, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 19,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI STA SE: Antonella Croc po in Silvia Albrizio.
UMRLI SO: 84-letna Antonia German vd. Giacca, 71-letna Ortensia .Crasti por. Ladich, 77-letna Iolan-da Fontanot, 73-letna Antonia Ku-fersin vd. Bacer, 83 letna Antonia Krismancich vd. Gregori, 57-letni Umberto Cozzi, 72-letna Olga Zlobec por. Percich, 38 letna Giuliana Paidutti por. Caluzzi, 77-letna Ama-lia Gherghich por. Grgič, 47-letni Remigio Tuntar, 59-letni Giuseppe Gleria, 80 letna Danizza Maria Si-metich por. Caravello, 83-letna Maria Zivic, 92-letni Matteo Suzzi, 78-letna Enrichetta Breitner por. Finzi, 37 letni Mario Žago, 73-letna Maria Acquavita por. Guštini.
V TRSTU
Otvoritvena predstava sezone 1981 - 82
FERDO KOZAK
« P U N e K A »
Dramatična zgodba v 5. slikah dogaja se v Ljubljani leta 1936
V soboto, 24. oktobra 1981 ob 19.30 — izven abonmaja.
Nadaljuje se vpisovanje bonmajev ob delavnikih od do 14. ure pri blagajni Kultur nega doma, tel. 734265.
Vse abonente .prosimo, pri blagajni Kulturnega doma dvignejo svoje izkaznice.
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave
a-
10.
da
Kino
Ariston 17.30—19.45—22.00 «1941, al-larme a Hollywood».
Ritz 18.00 «La cruna dell’ago». D. Suttherland.
Eden 15.30 «La pelle*. Režija Eliana Cavani. M. Mastroianni, Ken Mar-shal, C. Cardinale. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00 »Scontro di titani*.
Fenice 16.00 «Tarzan, 1’uomo scim-mia*. Bo Derek.
Cristallo 16.30 «Asso». Adriano Ce-lentano, Edvige Fenech.
Aurora 16.30 «Fuga di mezzanottes. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capitol 16.30 «C'e un fantasma nel mio letto*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.30—22.00 «Malizia». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 16.00 «Eva e l’amore». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 15.00 «Le porno svedesi lo • vogliono cosi». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.00 «Quadrophem-nia* (Ritornano i guerrieri).
Mignon 16.30 «Harold e Maude*.
Radio 15.30 «Le pomo viziose del sexy shop». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 «Un uomo da mar-ciapiede*. Prepovedan mladini pod 14. letom. .
GLASBENA
MATICA
TRST
. Sezona 1981 - 82 1. abonmajski koncert V petek, 23. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
TRIO LORENZ
Sodeluje:
JOŽE FALOUT - rog
Spored:
Brahms, Ramovš in Dvorak Vpisovanje abonmajev v pisarni GM od 11. do 13. ure. Vstopnice pri blagajni Kulturnega doma eno uro pred pričetkom koncerta.
Šolske vesti
Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek« obvešča vse tržaške in goriške dijake, ki so se vpisali v V. dopolnilni letnik, da se bo pouk začel jutri, 22. t.m., ob 16. uri.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO
Razna obvestila
Seja pripravljalnega odbora za poimenovanje šole pri Domju bo danes, 21. oktobra 1981 ob 20. uri v šolskih prostorih.
Fotokrožek Trst 80 obvešča, da bo seja v petek, 23. t.m. ob 20. uri v Ulici sv. Frančiška 20.
Društvo slovenskih upokojencev v Italiji prireja v petek, 23. t.m., ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani predavanje z naslovom Zapleteni položaj na Bližnjem vzhodu. Predaval bo Pavel Stranj, znani strokovnjak za vprašanja na tem področju. Ker je predavanje zelo aktualno in bo zaradi tega brez dvoma zanimivo, vabimo k obilni udeležbi.
KD Vesna prireja v soboto, 24. oktobra, ob 20.30 v domu Albert Sirk v Križu odprtje razstave slik Atilija Kralja. Vabljeni.
Mešani pevski zbor Slavec Ricma-nje - Log sporoča, da se bodo pričele vaje jutri, 22. t.m., ob 20.30. Vabljeni stari in novi pevci.
SPDT prireja v okviru programa Športne šole Trst v nedeljo, 25. oktobra. jesenski sprehod po Krasu za osnovnošolsko mladino. Z Opčin se bodo v spremstvu vodičev SPDT o-troci podali na travnik pod Plavim vrhom v bližini Repniča, kjer bodo postreženi s toplim čajem in kjer bodo na sporedu razne igre. Zbirališče ob 9.15 na Trgu Oberdank — povratek ob 17. uri na Oberdan-kov trg.
KD Slovan sporoča, da bodo pevske vaje za sezono 1981 82 ob torkih za ženske in ob petkih za moške v prostorih Gozdarske zadruge na Padričah ob 20.30. Vabljeni novi pevci in pevke!
Na državni osnovni šoli Albert Sirk v Križu se je začelo vpisovanje za tečaje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, ki jih v akademskem letu 1981 1982 za odrasle Križane prireja ljudska univerza iz Trsta. Vpisovanje še danes in v petek od 19. do 21. ure. Vpisnina za vsak tečaj je 5.000 lir.
OBČINA TRST
ODDELEK Xin Urbanistika in Promet
OBJAVA O NATEČAJU ZA INŽENIRJE IN ARHITEKTE ZA CONSKI NAČRT MESTA TRST.
Razpisan je bil deželni natečaj za inženirje in arhitekte, vpisane v zadevne poklicne sezname dežele Furlanije - Julijske krajine za izdelavo conskega načrta med Miramarskim drevoreuom in ulicami Gazzoletti, Boccaccio in Ariosto v Trstu, kjer je predviden nov poseg javne rezi-denčne gradnje za nove zgradbe, finansirane.
Poseg predvideva realizacijo najmanj 180 bivališč, otroškega vrtca, otroških jasli in drugih uslug, in sicer upoštevajoč posebno tipologijo, arhitekture in ambienta cone.
Konkurenti — posamezniki ali skupine — bodo morali predložiti svoje izdelke Geneiainemu protokolu pri občinskem tajništvu do 14. ure 7. januarja 1982 (devetdeseti dan po objavi odnosnega natečaja v Uradnem listu republike, t.j. preteklega 9. oktobra, U.L. št. 278) skupaj z dokumenti, ki pričajo o vpisu v poklicni seznam.
Za zmagovalce so predvidene sledeče nagrade:
1.	uvrščeni: 7 milijonov
2.	uvrščeni: 3 milijone
3.	uvrščeni: 2 milijona
4., 5., 6. in 7. uvrščeni: 1 milijon vsak.
Naloga za izvršitev C.N. bo poverjena načrtovalcu ali skupini načrtovalcev, avtorju 1. uvrščenega načrta in to s sklenitvijo posebne pogodbe.
Kar zadeva vsebino načrta kot tudi seznam zahtevanih izdelkov in določenih pogojev za predložitev naj si interesenti ogledajo razpis natečaja, ki je v celoti objavljen v zgoraj omenjeni številki U.L. in pa o-glasno desko občine, razpis je na voljo tudi pri XIII. odd. tržaške občine (Ufficio Cancelleria) in pri poklicnih seznamih inženirjev in arhitektov Furlanije - Julijske krajine, Generalni (ajnik	za župana
Rava	Seri
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Dante 7, Istrska ulica 7, Ul. Alpi Giulie 2. Ul. S. Cilino 36.
(od 8.30 do 13. In od 16. do 20.30) Ul. Ginnastiea 6, Ul. Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Ginnastiea 6, Ul. Cavana 11.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunee: tel. 228-124; Bazovica: I. 226 165; Opčine: tel. 211001: osek: tel 225 141; Božje polje lonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 0121; Sesljan: tel. 209 197; Zavije: l. 213137; Milje: tel. 271 124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68-441.
MODNA 2ENSKA OBLAČILA IN VSE ZA NEVESTE
Boutique
MODE
BIANCA
Korzo Italia 17 TRST
KD JE NA TO MESTO cIMENOVALA> SVOJEGA ZASTOPNIKA
Polemike ob predlaganem imenovanju predsednika družbe za obmejno postajo
Tiskovno poročilo mestnega odbora KD skuša preprečiti druge kandidature v isti stranki ? ■ Negodovanja opozicijskih in partnerskih strank
Precej negodovanja j: vzbudila v goriški javnosti vest, povzeta po u-radnem poročilu mestnega odbora krščanske demokracije, da sta bila imenovana predsednik in en član odbora upravnega sveta, ki bo upravljal novo obmejno postajališče in tovorno postajališče, ki ga je treba še zgraditi. Predsednik naj bi bil Cesare Fumo, ki je podpredsednik deželnega združenja malih industrij, član odbora pa bi bil mladi goriški odvetnik Giuliano Lucigrai.
Res je, da se med voditelji petih strank, ki vodijo sedaj občinsko u-pravo, že več časa vodijo pogajanja komu bo pripadlo predsedstvo te ali one mestne ustanove. V precepu so poleg že omenjenega predsedstva obmejne postaje še industrijska cona, mestna lekarna, mestno podjetje za luč, vodo, metan in avtobuse, dom za starčke Angelo Culot in še marsikaj drugega. Res je tudi, da velja nekaka domemba, čeprav sporazum ni še podpisan, da bo predsedniško mesto obmejnega postajališča pripadlo demokristjanom. Vendar je tudi res, da mora člane upravnega odbora obmejnega postajališča izvoliti občinski svet, saj je občina sedaj edini delničar pred nekaj meseci prav od občinskega sveta ustanovljene delniške družbe. Druge stranke svojih zastopnikov niso sploh predlagale, občinski svet o tem sploh ni razpravljal, pa ti pride kar na lepem na svetlo tiskovno poročil'' mestnega odbora krščanske demokracije, kjer je kratkomalo rečeno, da je Fumo predsednik te ustanove.
Ton tiskovnega poročila in pomembnost. ki mu ga je dalo tukajšnje italijansko časopisje pa sta vzbudila negodovanje ne samo med opozicijskimi strankami marveč tudi v vrstah večinskih strank in v
Do 28. oktobra ureditvena dela na pokopališčih
Goriška občina obvešča vse zainteresirane, da morajo z o-lepševalnimi in ureditvenimi deli na glavnem in vaških pokopališčih zaključiti najkasneje do 28. oktobra.
. Po. tem dnevu ne bodo več na pokopališčih dovoljena ni-., kaka dela, kajti občinski delavci bodo. pokopališča temeljito očistili pred 1. in 2. novembrom.
krščanski demokraciji sami. Prvi med opozicionalci se je oglasil liberalni svetovalec ing. Sergio For-nasir, ki je poslal županu interpelacijo v kateri zahteva pojasnil. Protestira predvsem proti «aroganci» nekaterih, ki si kar tako prisvajajo nekatere javne funkcije. Baje bodo podobno resolucijo poslali županu tudi komunisti. V drugih strankah, ki so partner krščanske demokracije, pa so nezadovoljni ker so kar tako na lepem vrgli v javnost imeni dveh osebnosti, ki jih morajo na sestankih še potrditi in ki jih mora potem izvoliti občinski svet.
Med samimi demokristjani pa je tudi precej negodovanja, ker nekateri menijo, da tiči za tem notranja akcija nekaterih struj, ki so ho-
tele na ta način eliminirati nekatere možne kandidate na predsedniško mesto. Baje je na to mesto reflek-tiral tudi sen. Martina, njega naj bi bili podpirali nekateri vidni predstavniki demokristjanske stranke. Nekateri predstavniki mlajše generacije in struje «Forze nuove* pa so hoteli s tem tiskovnim komunikejem preprečiti vsake take in podobne kandidature. Morda je treba prav v zvezi s tem upoštevati tisti del tiskovnega poročila KD kjer je govora o nujni prenovitvi stranke in njenih predstavnikov.
Nov mejni prehod štandrež - Vrtojba je odprt, okrog njega pa je že polno polemik, čeprav se te ne tičejo v tem primeru prometa čez novi prehod.
V NEDELJO Piti ŠTEKARJEVIH V ŠTEVERJANU
Velika in zadovoljna druščino na planinskem prazniku kostanja
Družabnosti se je udeležilo nekaj sto članov in prija, teljev društva - Žal je kostanja proti večeru zmanjkalo
Tako živahno in veselo pri Štekar-jevih v Štever janu že dolgo ni bilo. V mislih imamo nedeljsko družabnost — praznik kostanja, v priredbi planinskega društva. Družabnost, ki je privabila k Štekarjevim nekaj sto članov in prijateljev društva, takih, ki imajo radi veselo in zadovoljno družbo, pa tudi dobro briško staro in novo kapljico ter seveda pečen kostanj. Resnici na ljubo je treba zapisati, da ga je, čeprav so ga organizatorji v dopoldanskem času pripeljali kar lepo zalogo, že proti večeru zmanjkalo, kar bo seveda treba upoštevati prihodnje le/).
Medtem ko je večina udeležencev prišla na družabnost popoldne in proti večeru, je skupina planincev prispela na dogovorjeno mesto že proti poldnevu, pred tem pa opravila še majhen pohod. Letos so se goriški planinci na družabnost še
NiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiHiiiiitiifHiifiiiiiiuiiiiitHmiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiinniniiiimiiiiiiiiiiifiiifiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiia
OBSOJENI SO BILI ITALIJANSKI IN JUGOSLOVANSKI DRŽAVLJANI
Sodišče v Novi Gorici je obsodilo skupino tihotapcev gospodinjskih strojev
V skoro dveh letih dinarjev vrednosti i
ugotovljenega tihotapstva so pretihotapili za nad 150 milijonov blagu • Preiskava proti goriškemu trgovcu se še nadaljuje
Kot smo ob vložitvi obtožnice obširno poročali je na območju Gorice, Nove Gorice, Šempetra, Ljubljane in Gorenjske od začetka leta 1979 in do 9. oktobra lani delovala organizirana tihotapska mreža, ki so jo jugoslovanski policijski in carinski organi razkrili. Tihotapci so bili zdaj obsojeni pred Temeljnim sodiščem v Novi Gorici.
Vzvodi tihotapstva so vodili iz Gorice ter čez mejni prehod v Solkanu do Šempetra pri Gorici, Ljubljane ter do Gorenjske. Skupina tihotapcev je čez mejo v avtomobilih prevažala TV sprejemnike, radijske a-parate, gospodinjske in druge stroje in najrazličnejše druge tehnične predmete. Po obtožnici naj bi bil glavni pobudnik in organizator tihotapske mreže trgovec s tehničnim blagom, 42-letni Venceslav Klanjšček iz Gorice. Z njim so sodelovali 42-letni pek Arturo Caus, potem 41-letnj delavec, Ernesto Belloto in 35-letni železokrivec Giovanni Perso-glia, vsi iz Gorice.
Iz . Klanjšfkove . trgovine irv raznih skladišč v Gorici in okolici so sprejemali predmete in jih skrite v avtomobilih vozili v Jugoslavijo. Klanj-
lllUIIIIIIMiailllllllllllllllllllllllliinilllillllliiiiitiMIIIIIIIUMIMIIIimttHIIIIHIIIIIIMIIHIIItMMIIinillltlllllllllll
OB ZAOSTROVANJU GOSPODARSKEGA POLOŽAJA
V petek tudi na Goriškem
splošna stavka v industriji
%
Delavci se bodo vzdržali dela od 8.30 do 12.30 - Zborovanji značaja in Tržiču - V prihodnjih tednih splošna stavka pokrajinskega v Gorici
V okviru vsedržavne splošne stavke delavcev v industriji, bodo v petek, 23. t.m., stavkali tudi industrijski delavci na Goriškem. Stavka bo štiriuma ter jo bodo izvedli, od 8.30 do 12.30 v večini obratov, kjer poteka proizvodnja v eni sami izmeni, nekoliko drugače pa bodo stavkali v tistih redkih obratih, kjer imajo več izmen. Stavkali bodo tudi gradbinci, ki pa se bodo' vzdržali od dela ves dan. Na Goriškem bosta v petek dopoldne dve osrednji sindikalni zborovanji, v Gorici, na Travniku ter v Tržiču, na glavnem trgu.
čeprav je stavka splošnega značaja, sindikati protestirajo proti zaostrovanju stališč predstavnikov združenja industrijcev ter proti zaostrovanju družbenih odnosov, bodo delavci na Goriškem imeli predvsem pred očmi težak gospodarski položaj v krajevnem merilu, položaj, ki se, kljub številnim posegom in poskusom posredovanja in reševanja s strani dežele, stalno slabša. Seznam kriznih podjetij se podaljšuje, zaskrbljujoče pada število delovnih mest, ni opaziti prave politične volje po izvajanju ukrepov, ki bi tak neugoden razvoj zaustavili ali preusmerili. In ne nazadnje, opozarjajo sindikati v posebnem tiskovnem poročilu, s katerim obveščajo o petkovi stavki, se poglablja razdalja med gospodarsko šibkejšimi in močnejšimi področji v sami deželi.
Petkova stavka je, kakor smo že uvodoma zapisali, vsedržavnega značaja, pokrajinska sindikalna federacija Ra pripravlja za naslednje dni še splošno pokrajinsko stavko, ki naj bi zajela poleg industrijskih delavcev tudi zaposlene v drugih gospodarskih področjih.
Le malo denarja v občinski blagajni
Omenjali smo že, da so nekatere občinske uprave v finančni stiski, ker jim iz državne blagajne dotekajo le tista sredstva, ki so nujna za normalno poslovanje in tudi ker državna blagajna ne dopušča več, da bi bile dotacije obležale neizkoriščene v blagajnah občin in drugih krajevnih ustanov. Konec prejšnjega meseca so se na goriški občini znašli v težavah z izplačilom mesečnih plač uslužbencem. Nekaj denarja je sicer prišlo in so tej po-
trebi zadostili, potem pa jfe občinska blagajna ostala nekaj dni precej suha. Sedaj[t je govor, da bo denar prišel prav v teh dneh, da bodo lahko zadostili plačam. Vendarle pa naj, bi iz državne blagajne tja do konca leta prišlo manj kot polovica obljubljenega .denarja, ki je potreben za normalno poslovanje občine. Pravijo da ga bo toliko da bo komaj zadoščal za plače številnim uslužbencem. Zaradi tega ob-čipa ni zmožna napraviti nekaterih javnih del, tudi najnujnejših, kot je n.pr. asfaltiranje glavne ceste od novega ločniškega mostu do Loč-nika.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarn; Centrale. Trg republike, tel. 72-341
šček je, kot mu očita obtožnica, organiziral tudi mrežo posrednikov na jugoslovanskem območju, da so sprejemali, skrivali ter prevažali in izročali blago kupcem in sprejemali denar zanj. Pri številnih »operacijah* na jugoslovanski strani je Klanjšček tudi neposredno sodeloval. V Ljubljani je bil njegov predstavnik 52-letni mehanik Janez Dolenc, v Šempetru pri Novi Gorici pa 39-letni avtoorevoznik Branko Valentinčič in 32-letni strojni ključavničar Žarko Furlan. Slednji je pretihotapljene predmete skrival v svoji še nedograjeni hiši v Biljah.
Tihotapci so svoje delo lahko nemoteno opravljali, ker je na prehodu Solkan z njimi sodeloval carinik, 44-letni Krstivoje Pantelič iz Nove Gorice. On po dogovoru s Klanjščkom oziroma njegovimi sodelavci ni pregledoval avtomobilov, ki so čez mejo prevažali tehnično blago. Za svojo udeležbo je sprejemal podkupnino, v lirah, ki so mu jo različni ljudje izplačevali v Gorici. Po ocenah je vrednost pretihotapljenega, blaga, v že omenjenem obdobju, to je od začetka leta 1979 ter do 9. oktobra lani, ko so skupino odkrili in akterje priprli znašala okrog 150 milijonov starih dinarjev.
Sodišče v Novi Gorici je pri izreku kazni upoštevalo carinski oziroma kazenski zakon. Obtožence je obsodilo na zaporne in denarne kazni, odvzeli pa jim bodo tudi pridobljeno. premoženjsko korist. Na najvišjo'kazen je bil obsojen nekdanji carinik Krstivoje Pantelič, in sicer na erto leto in 6 mesecev zapora. Arturo Caus je bil obsojen na eno leto zapora in 2 milijona starih dinarjev globe. Ernestu Bellotu so prisodili štiri mesece zapora in 1 milijon starih dinarjev denarne kazni. Giovan-jni Persoglia je bil obsojen na 6 mesecev zaporne kazni in milijon starih dinarjev denarne kazni, Janez Dolenc na osem mesecev zapora in 5 milijonov starih dinarjev denarne kazni, Branko Valentinčič na 3 mesece zaporne in 2 milijona starih dinarjev denarne kazni, in Žarko Furlan tudi na tri mesece zaporne in milijon 500 tisoč starih dinarjev denarne kazni. Pri izreku sodbe je bil iz Gorice navzoč samo Ernesto Belloto. Ostali Goričam so bili torej obsojeni v odsotnosti. Postopek proti vodji tihotapske skupine Venceslavu Klanjščku bo Temeljno sodišče v Novi Gorici še nadaljevalo. Miroslav Vodopivec, 35-letni avtomehanik iz Šempetra je bil oproščen obtožbe. Naj poudarimo, da celotna zadeva o tej tihotapski mreži še ni končana in jo nadaljujejo
UHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHmMiiiMmniiiimiiiinmittiiuiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiMiiMiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii
SEJA SKUPŠČINE KZE VČERAJ V GORICI
ESPOSITO NAPOVEDAL ODSTOP S PREDSEDSTVA
Predsednik skupščine krajevne zdravstvene enote (KZE) Esposito je na včerajšnji seji, ki je bila v občinski sejni dvorani v Gorici, napovedal svojo ostavko na predsedniško mesto. To ostavko bo formalno predložil izvršnemu odboru KZE, torej tistemu, ki ga je bil izvolil. Po teh uvodnih besedah je predlagal (kot so se pred sejo dogovorili načelniki skupin) razpravo in odobritev proračuna KZE za prvih šest mesecev.
Predsednikova izjava je posledica nedeljskega sestanka petstrankarske koalicije v Vidmu, kjer so na deželni ravni rešili celo vrsto vprašanj, med drugim tudi vstop PSDI v deželni odbor, kar je imelo za posledico razčiščenje položaja predsednika KZE. Potemtakem lahko pričakujemo, da bo predsednik na prvi seji odbora podal ostavko in da bo po vsej verjetnosti na ta položaj ponovno izvoljen, tokrat z glasovi petih strank, ki vladajo na pokrajini in v Gorici. Predsednikovo sporočilo o ostavki je izzvalo predlog KPI, naj se o ostavki razpravlja. Odbornik KZE Fulvio Bergomas
(KPI) se je vprašal, kako naj se razpravlja o proračunu, če pa je predsednik v ostavki, pač pa bi po njegovih besedah morali razpravljati o ostavki, ki jo je predsednik javno sporočil skupščini in tisku.
O vprašanju se je- razvila razprava, v kateri so načelniki skupin PSI, KD, PRI in PSDI povedali, da se o Droračunu, ki je izrazito tehnične narave, mora razpravljati in ga tudi odobriti, ker so se v tem smislu dogovorili oied sejo. Krščanski demokrat ie dodal, da cenijo Espositovo odločitev. Do dal je da je potrebno odobriti proračun, ker zagotavlja osebne dohodke uslužbencev. Cb tem je pripomnil. da je potrebno čimprei izdelati program in določiti, kakšna večina stoji za njim.
Ker je Esposito priznal Bergo-rriasu, da je dosleden v svojih izvajanjih, je Bergomas to vzel na znanje in s tem se ie tudi diskusija o političnem značaju predsednikove napovedi ostavke zaključila. Sledile so glasovalne izjave načelnikov skupin in odobritev proračuna z veliko večino prisotnih.
pravosodni organi v Ljubljani, Kranju in v Zagrebu.
Potreba po
specializiranem osebju
Pokrajinski konzorcij za pomoč in rehabilitacijo handikapiranih i-šče nove sodelavce-uslužbence, in sicer vzgojitelja specializiranega v fisiopatologiji ali ortofreniji, tehničnega inštruktorja z diplomo umetniške strokovne šole ali tehnične strokovne šole, fizioterapista in socialno asistentko. Podrobnejša pojasnila dobijo zainteresirani na sedežu konzorcija v Gradišču ob Soči, Trg Unita 3, tel. (0481) 99133. Prošnje bedo sprejemali do 4. novembra t.l.
Razna obvestila
Odbor za gradnjo partizanskega spomenika v štandrežu obvešča vse, ki-jih stvar zanima, da bodo prispevke v sklad za dograditev spomenika zbirali v Domu Andreja Budala vsak večer od 18. do 21. ure.
posebej pripravili ter povabili v veselo družbo tudi veščega, predvsem pa zelo vzdržljivega harmonikarja. Nič čudnega torej, če se je družabnost, ob splošnem zadovoljstvu, zavlekla tudi v večerni čas.
Srečanje SSk s podtajnikom Santuzom
S podtajnikom za javna dela San-tuzem in pokrajinskim tajništvom Krščanske demokracije so se prejšnji večer sestali zastopniki pokrajinskega odbora Slovenske skupnosti in izvoljeni svetovalci te stranke. Z njimi je bil tudi deželni tajnik SSk Štoka, ki je obrazložil najvažnejše točke zakonskega osnutka za globalno zaščito, ki ga je izdelala SSk, predložil v parlamentu pa sen. Fontanari. Podtajniku so predstavili potrebo, da se pospeši postopek za izglasovanje zaščitnega globalnega zakona.
Istočasno je bil govor tudi o težavnem položaju, v katerem so se znašle nekatere slovenske šole v mestu zaradi pomanjkanja primernih prostorov, o nujnosti izgradnje slovenskega šolskega centra, o vprašanju povezovalne ceste med Števerjanom in Gorico ter o prekvalifikaciji v prvo kategorijo mejnega prehoda na Plešivem.
Delegacijo SSk je vodil njen pokrajinski tajnik Marjan Terpin.
DEŽURNA LEKARNA V GORILI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 84-576.
feto, SLOVENSKO STALNO
^GLEDALIŠČE V TRSTU
ABONMA ZA SEZONO 1981 - 82 V GORICI
Sezono v Gorici organiziramo skupaj z Zvezo slovenske katoliške prosvete in Zvezo slovenskih kulturnih društev. Predstave bomo odigrali v Katoliškem domu in v novem Kulturnem domu. Vpisovanje abonentov na sedežu ZSKD v Gorici, Ul. della Croce 3, vsak delavnik, razen sobote, in sicer od 11. do 14. in od 16. do 18. ure do vključno 6. novembra.
miiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiimiiimiMiniiiiiiitiiiiiiiiMiiitiiiniiiiiiiiumiiiiiiiiiiMl
IZVAJANJE VIDEMSKEGA SPORAZUMA
BESEDA BO STEKLA O MEJNIH PREHODIH
Predsednika Trotta in Poljšak pripravila dnevni red decembrskega sestanka mešane komisije
Predsednika stalne mešane komisije za izvajanje videmskega sporazuma, ambasador Girolamo Trotta za italijansko in Tone Poljšak za jugoslovansko stran, sta na predsedniškem sestanku v ponedeljek na županstvu v Gorici ugotovila, da se sklepi poprejšnjega sestanka komisije izvajajo. Pripravila sta dnevni red prihodnjega zasedanja, ki bo decembra, najverjetneje v U-magu.
Na tem sestanku komisije bodo razpravljali o nadaljnji usodi mednarodnega mejnega prehoda Rdeča hiša - Rožna dolina, ki je dokaj razbremenjen po odprtju MMP Štandrež - Vrtojba, kamor se je preusmeril predvsem ves tovorni promet in tudi ves iz notranjesti države prihajajoči potniški promet.
Beseda bo nadalje stekla o turističnem mejnem prehodu na Kaninu, ki ga zahtevajo turistični delavci in gospodarstveniki in ki naj bi omogočil povezovanje dveh sistemov smučarskih žičnic na severnem, italijanskem, in južnem, jugoslovanskem, Kaninskem pogorju.
Spregovorili bodo tudi o carinskih in valutnih olajšavah in o prometnih zvezah po kopnem in po morju na obmejnem območju, vendar iz tega naslova obravnavanih vprašanj ni pričakovati sprememb.
Program sejma v Pordenonu
Pordenpnski sejem je s svojimi specializiranimi manifestacijami nedvomno dvignil ugled tega kraja in Pordenonu ter celotni pokrajini prinesel tudi gospodarske koristi Na tiskovni konferenci, ki jo je priredila sejemska ustanova, sta predsednik Ros in generalni tajnik dr. Zuliani spregovorila tudi o prizadevanjih za razširitev njenega vpliva in njenega poznavanja preko meja. s tem namenom bo sejemska delegacija priredila tiskovno konferenco na Dunaju, stike pa je sejemsko vodstvo vzpostavilo z Ljubljano in Gradcem.
Predstavili so tudi program sejemskih dejavnosti v letu 1982. V februarju bodo predstavili opremo za restavracije, hotele, trgovine, v marcu cvetlično razstavo in razstavo kmetijstva, konec marca sejem mehanske opreme, v začetku
maja sejem elektronike in glasbenih napi-av.
Tradicionalni vsedržavni vzorčni sejem bo od 4. do 12. septembra, obrtniška razstava, salon otroka in salon avtomobilov in počitniških hišic pa v decembru 1982.
Prihodnji teden seja pokrajinskega sveta
Goriški pokrajinski svet se bo ponovno sestal 30. oktobra t.l., ob 16. uri. Na dnevnem redu je cela vrsta vprašanj, ki se nanašajo na upravljanje pokrajinskega avtobusnega podjetja. Čeprav je uprava tega podjetja samostojna mora sklepe pokrajinski svet odobriti. Na dnevnem redu imajo tudi ratifikacijo cele vrste sklepov, ki jih je v zadnjem času sprejel ožji odbor. Poleg tega bodo svetovalci preučili še vrsto problemov, ki so bili na dnevnem redu že na prejšnjih sejah. Med novimi točkami so spet ratifikacije odborovih sklepov. Med temi je tudi nov organik o-sebja psihiatrične bolnišnice, ki danes ni več v službi pokrajinske uprave, kajti tudi ta bolnišnica je, kot druge zdravstvene ustanove, prišla v pristojnost krajevne zdravstvene enote.
Kino
<•orrru
VERDI 18.06-22.00 «La pelle*. C Cardinals in B. Lancaster. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 18.00—22.00 «Tarzan l’uomc scimmia*. Bo Dereck in R. Harris. Barvni film.
VITTORIA 17.00—22.00 »Porno bor-dello*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
IržiS
EXCELSIOR 18.06-22.00 «Hanno ru-bato le chiappe di Afrodite*.
PRINCIPE Danes zaprto.
t\oni Gorico in okolicu
SOČA 18.00-20.00 «Amitivil hiša groze*. Ameriški film
SVOBODA 18.06-20.00 »Lovec*. A-meriški film.
DESKLE 19.30 »Vodja Apačev*. Nemški film.
MANIFESTACIJA PRIMORSKIH PARTIZANSKIH UČITELJEV
Partizanska šola in učiteljstvo naj bodo posnemanja vreden zgled
Na zborovanju bivših učiteljev so govorili predsednica pripravljalnega odbora Vida Rlažko, predsednik RK SZDL Slovenije Mitja Ribičič ter pesnik Ciril Zlobec
Kot smo že poročali, je bilo minulo soboto v Ajdovščini veliko in pomenljivo zborovanje partizanskih učiteljev Primorske in slovenske Istre. Udeležilo se ga je približno 500 učiteljev, ki so prišli iz najrazličnejših krajev, pa tudi iz slovenskega zamejstva v Italiji. Naše šolstvo so zastopale posebne delegacije učiteljev in profesorjev iz Trsta in Gorice. Shod je začela predsednica pripravljalnega odbora Vida Blažko, po rodu iz Sela na Vipavskem, ki je poudarila, da so »partizanski učitelji opravljali svoje zgodovinsko poslanstvo v najtežjih dneh osvobodilnega boja. Ne le, da ne sme v pozabo in da mora biti zgodovinsko ovrednoteno, partizansko šolstvo in takratni učitelji naj bodo, bolj kot doslej novim generacijam šolnikom, ki jim je zaupano tako pomembno poslanstvo, kot sta vzgoja in izobraževanje mladine, posnemanja vreden zgled junaštva, požrtvovalnosti, iznajdljivosti, pa ljubezni do poklica ih do domovine. Zagrešili bi nepopravljivo napako pred zgodovino, če bi ostal neporavnan dolg do tistih 30 učiteljev, ki so sredi dela darovali svoja življenja.*
V svojem uvodnem govoru je Vida Blažkova tudi povedala, da je v šolskem letu 1944/45 nad 500 učiteljev poučevalo v 340 šolah, ki jih je obiskovalo nad 16 tisoč učen cev. Partizanske šole so bile tudi na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji.
Potem je govoril predsednik Socialistične zveze Slovenije Mitja Ribičič, ki je med drugim poudaril tudi naslednje: »V Socialistični zvezi pozdravljamo in podpiramo zamisel občasnih plenumov partizanskih učiteljev na Primorskem in v vseh drugih pokrajinah takratne okupirane in razkosane domovine. Ne samo zaradi našega spoštljivega odnosa do svetlega izročila Osvobodilne fronte, ampak tudi zato, ker je prenašanje tega izročila na mlade rodove in v naše sedanje šolstvo izredno pomembno. Kakor takrat v boju proti staremu, se moramo tudi danes v boju za novo oblast nasloniti na lastne sile. če hočemo vzdržati v nemirnem in negotovem času. ki ni naklonjen ne sreči človeka, ne svobodi malih narodov, moramo biti soosobni razviti vse domače umske in fizične moči. Če smo to Zmoeli v krutih pogojih fašističnega terorja in strahotne vojne, bomo tudi velike smotre socialistične preohrazbe današnjega šolstva u-resničili z enako vnemo in pole-
tom. Takrat ste vi učitelji, je zapisal France Bevk, razumeli, da niste samo abecedarji, da imate tudi druge važne naloge in dolžnosti do svojega naroda. V imenu Osvobodilne fronte vam je naročil, da morate izobrazbi vdahniti dušo, duša pa je boj za narodno svobodo in socialno pravičnost, brez katere ni srečne bodočnosti. Če vam danes v imenu Socialistične zveze naročamo isto, delamo to zato, ker tudi danes živimo in delamo v času velike preizkušnje, ko moramo biti sposobni uresničevati in razvijati naprej moralne in etične norme socialistične graditve. Na stotine novih šol je zraslo v zadnjih letih po vsej Sloveniji. vdahniti moramo tem lepim šolam dušo, da bodo postale pomembna središča družbenega, gospodarskega in kulturnega napredka, kovačnica novih rodov, svobodnih in srečnih samoupravijalcev.*
Mitja Ribičič je potem citiral izjavo predsednika Tita, ki je v mednarodnem letu otroka dejal, da pomeni odnos do otrok tudi odnos do prihodnosti človeštva in da je vsakemu človeku potrebno, da ima kot otrok svoje otroštvo. Glede partizanskega šolstva na Primorskem je dejal, da je slednje ponazarjalo silen vzpon osvobodilnega boja in žrtvovanja slovenskih ljudi. Ob tem je poudaril: «Moja učiteljica Mara Samsova je takrat napisala, da se je po 25 iet trajajoči dolgi noči, ki je objemala Primorsko, začelo svetlikati rosno mlado jutro, ki prinaša s seboj krasen sončni dan.»
O partizanskem šolstvu, kot prvini narodnoosvobodilnega boja, pa kulture in državnosti na Primorskem, je govoril pisatelj Ciril Zlobec, ki je bil tudi sam partizanski učitelj. Navajamo nekaj njegovih misli:
«Dejstvo, da se je neko šolstvo na Primorskem v trenutku razsulo in da je prav tako nenadoma vzniklo drugo, ki je v očeh sovražnih sil imelo vse lastnosti subverzivne e-nergije, najbolj priča, kako je bilo prvo protinarodno, drugo pa ne-razvezljivo povezano z eksistencialno voljo naroda, z njegovim prepričanjem, da s svojim bojem za zmeraj pokopuje neko dobo in začenja novo. Morda ni odveč opozorilo, da gre tudi sam oboroženi boj na Primorskem, njegovo globoko ljudsko doživljenost, razlagati in razumeti skozi optiko izjemne vitalnosti, ki jo je pokazalo to šolstvo. Bilo je eno izmed najbolj ■prepričljivih oblik ljudskega•»m* položenja. volje in zaupanja v pri-
■iiiitiii ii nitrit mn imii n ii mn ii m i im uh	ihiiiii n im m Hlini n n milu muhi iiiiiiii iim
OB ROBU SEDANJEGA LJUDSKEGA ŠTETJA
la kaj naj se opredeli družina Zgaga v Bočna?
BOČEN — Obvezna opredelitev za nemško, italijansko ali ladinsko narodnost, ki jo oblasti zahtevajo ob tem splošnem popisu prebivalstva na Južnem Tirolskem, je u-Stvarila v mnogih družinah'bocen-ske pokrajine nesoglasja, ki nedvomno negativno vplivajo na zasebno življenje ljudi. Tisk in radiotelevizija sta zelo nazorno prikazala problematiko narodnostno mešanih družin, ki morajo tudi »voje mladoletne otroke opredeliti po narodnosti. V tem primeru je bila vlada sicer »prizanesljiva* in obljubila, da tisti starši, ki ne bodo izpolnili »narodnostnega obrazca* svojih otrok, ne bodo kaznovani z denarno globo, ki jo v normalnih okoliščinah predvideva zakon.
Kako p« se bodo ravnali tisti italijanski državljani, ki sicer stalno prebivajo na Južnem Tirolskem, a ne pripadajo nobeni od treh u-radno priznanih narodnostnih skupin? In takih primerov vsaj v Boč-nu ni malo. V to mesto se je namreč zlasti v obdobju med obema vojnama preselilo precej tujcev, ki so našli tukaj zaposlitev in se nato tudi stalno naselili. V teku let so skoraj vsi izmed teh dobili italijansko državljanstvo in se vključili v tukajšnje družbeno tkivo. Tudi ti ljudje, čeprav hočejo še vnaprej ostati Francozi, Poljaki ali Čehi. se bodo morali ob popisu obvezno opredeliti za Nemce, Italijane ali Ladince. V bistvu se bodo morali pošteno zlagati tudi pred zakonom ter izbrati tisto narod nost, ki se jim najbolj splača. V nasprotnem primeru bodo kršili zakon, kar pa je najvažnejše, ne bodo morali na noben način računati na javne službe ali ljudska stanovanja.
O nelogiki takega popisa zgovorno govori primer slovenske družine, ki že dolga leta živi v Bocnu. V to mesto se je leta 1916 preselil Valentin Zgaga, doma iz naselja Huda Južna v Baški grapi, ki v domačem kraju kot strojar ni dobil več zaposlitve, zato je moral za kruhom v ta južnotirolsko središče, kjer so takrat obratovale velike strojarne. Čez par let se je v Bočen preselila še njegova žena Katarina s tremi otroci. Kmalu se je družina Zgaga še pomnožila, tako da je bilo v družini skupno o-tem otrok. Oče in mati sta se med sabo in z otroci pogovarjala izključno v slovenščini, pripovedovala sta jim o Baški grapi, o borbi
naših ljudi proti fašizmu ter jim vlila ljubezen do lastnega naroda in do materinega jezika. Zato sem bil hudo presenečen, ko sem srečal brata Jožefa in Stanislava Zgago, ki kljub temu. da sta bila rojena’ v Bocnu in da sta obiskovala le italijanske šole, danes zelo dobro govorita slovensko. Človek ob tem skorajda obstane in mu pridejo na misel številni slovenski starši v Trstu in po naših vaseh, katerih otroci danes ne znajo govoriti slovensko in se imajo za Italijane. Vsa družina Zgaga ie ostala še danes v tesnem stiku z Baško grapo, kjer skoraj vsako leto obiščejo sorodnike in znance.
Prejšnji splošni popisi prebivalstva družini Zgaga in vsem ostalim »tujcem* v lastnem kraju niso povzročili težav. Šlo je le za statistične popise in vsakdo se je brez težav lahko opredelil za to, kar v resnici je. Leta 1971 so v samem mestu Bočen uradno zabeležili 475 državljanov, ki niso bili ne Nemci, ne Italijani in ne Ladinci. Težave pa so nastajale kasneje, ko si je tudi v zakonski ureditvi bolj utiralo pot takoimeno-vano načelo številčnega razmerja Za sprejem v javne službe, za ljudska stanovanja in za šolo. Tako se je moral Miroslav Zgaga opredeliti za Nemca, če je hotel še na-, prej poučevati klavir na bocen-skem konservatoriju. Njegovemu bratu Stanislavu, ki sodeluje v naprednem dvojezičnem tedniku «Tan dem*, pa je lani pokrajinska nadzorna komisija s posebnim odlokom onemogočila, da se je predstavil kot kandidat na občinskih volitvah. To pravico uživajo samo Nemci, Italijani ali Ladinci. O tem primeru sedaj sklepa Državni svet, na katerega je vložila priziv politična skupina «Neue linke* - »Nova levica*. Zelo težko in malo verjetno pa je, da bo ta organ dal prav Stanislavu Zgagi, kar bi nedvomno povzročilo v Bocnu pravi škandal med konservativnimi silami.
Za katero izmed treh narodnosti se bo torej opredelila slovenska družina Zgaga iz Bočna? »Ne vemo še*, nam je ob koncu povedal Stanislav Zgaga »moramo še dobro premisliti, vsekakor to je lahko razlog več, da bojkotiramo vprašanje o narodnostni pripadnosti. To pa nas lahko v določenem trenutku stane izključitev iz javne službe ali pa pravico do ljudskega stanovanja*.
SANDOR TENCE
hodnost. Z ničemer ni bolj prepričljivo izpričana privrženost primorskega ljudstva narodnoosvobodilnemu boju kot prav s to univerzalnostjo šolstva, ki ne bi nikoli nastalo in se obdržalo, če ne bi bilo občuteno kot najbolj intimna pravica naroda, ki mu jo še nedokončani boj prinaša. V razmahu in kljubovanju partizanskega šolstva na Primorskem se je s svoje najboljše strani sproti preverjal tudi sam oboroženi boj. odkrival je v sebi sposobnost, da tudi v trenutkih groze in smrti približa sebi in drugim jasnejša obzorja duha, vzgoje in kulture.*
Na shodu v Ajdovščini so sprejeli pravilnik in izvolili upravni odbor Skupnosti partizanskih učiteljev. Odbor bo pri svojem prihodnjem delu posvetil največjo skrb oživitvi in zgodovinskemu o-vrednovenju partizanskega šolstva na P ((morskem, v slovenski Istri ter povsod v zamejstvu, kjer so delovale partizanske šole. Slednje so bile, kot že poudarjeno, tudi na Tržaškem, na območju Gorice in v Beneški Sloveniji.:Odbor bo'pripravil tudi zbornik o partizanskem šolstvu.
Koncert stare glasbe v Repentabru j
V nedeljo, 18. oktobra, je bil na skladbe. Njegova je skladba, ki so ospredje prav v instrumentalnih
Repentabru prvi od štirih končer-tov, ki jih prireja Odsek za staro glasbo pri Glasbeni matici. Odsek za staro glasbo prireja v cerkvi na Repentabru štiri glasbene popoldneve, da bj predstavil širšemu občinstvu renesančno, baročno in zgodnjo klasično glasbo, ki je precej zanemarjena na naših koncertih ali pa jo izvajajo z modernimi inštrumenti in v modemi interpretaciji medtem ko pa hočejo člani odseka oživiti tudi izvirne inštrumente in interpretacijo.
Na prvem koncertu, ki smo ga poslušali na Repentabru. so nam Milcš Pahor in Erika Slama na flavtah, Dina Slama na čembalu in Edi Majaron iz Ljubljane na violončelu predstavili skladbe iz zgod-njeklasičnega obdobja. To je obdobje, ki zavzema drugo polovico XVIII stol. Če je v baročni dobi glasba donela mogočno v polnih akordih, a bila mestoma vsa naki-čena z drobnimi tonskimi okraski, je zdaj vse to opustila. Melodija se je takih okrasov iznebila. V večglasju je zopet prevzela vodstvo ena sama, preprosta in plastična melodija. V dunajski klasiki — tako označujemo umetnost treh velikih mojstrov : Haydna, Mozarta in Beethovna — je doživela glasba svoje najčistejše utelešenje.
Philip Emanuel Bach je v svojih skladbah prehodil pot galantne u-metnosti in dal klasikom vso oporo za njihov slog. Sam je tudi trdil, da pri izvajanju koncerta odlična tehnična priprava ni dovolj, ker je pač mnogo važnejše posredovati poslušalcem vso čustveno vsebino
.Njego'
jo v nedeljo izvajali na koncertu: »Zvrolf zuei- und dreistimmige kleine Stiicke* za dve flavti in čembalo.
Zatem nam je čembalistka Dina Slama zaigrala štiri skladbice, ki jih je Mozart napisal, ko je bil še otrok. Njegova glasba [»meni višek klasike, idealno ravnotežje med vsebino in formo. Glasba je lahkotna — tudi 6e je žalostna — a vedno blesteča. Značaj ima lahke, sproščene in čiste igre tonov. Melodije so preproste in pogosto zelo ljudsko občutene, tako da se poslušalcu hitro prikupijo.
Mnogi skladatelji imajo zasluge pri ustvarjanju klasičnega glasbenega sloga, vendar je Havdn prvi do kraja ta slog izčistil v svojih številnih skladbah. Glavna lepota Havdnove vedre, jasne in v melodijah preproste glasbe stopa v
skladbah kot so njegovi »Londonski trii*, ki so jih zaigrali .Miloš Pahor in Erika Slama na flavti, in Edi Majaron na violončelu. Haydn je te trie napisal ob svojem drugem potovanju v Anglijo leta 1794, kmalu pa so ti trii izgi-hiii iz javnosti. Natisnjeni so bili v celoti šele v 20. stoletju.
Nedeljski koncert je bil za nas prava novost in izredna zanimivost, ki je priklicala številno občinstvo, ki je napolnilo repentabr-sko cerkev in z navdušenjem ’ sledilo izvajanju glasbenikov. Lepota in lahkotnost glasbe ter neoporečno izvajanje bosta gotovo pritegnila še nove poslušalce v prihodnjih tednih, ko bomo lahko poslušali koncerte, posvečene kljunastim flavtam, glasu ip violi in nazadnje še baročnim arijam.
...........................................................................................................................................................tiitimmtiiiiiHiiiiMitimiiiioHliiiiHiHitmiimif*
Ate, i i V
Afa- >
m f M 'I
£ % i vi m * S <// 'e A , r & -

ff
KLJUB GOSPODARSKI KRIZI OPTIMIZEM ITALIJANSKE NAVTIČNE INDUSTRIJE
Novosti letošnjega genovskega sejma navtike predvsem manjši gliserji in kajutne jadrnice
«Rio 450 cross» bo bržkone uspešnica prihodnjega leta - Tudi v Tržiču opuščajo spone pravilnika IOR
Do 26. oktobra bo Genova središče italijanske in evropske navtične ponudbe. Cd malega, 2,40 metra dolgega »lorda* do orjaške motorne jahte »superphantom* (23 metrov) genovsko razstavišče ponuja obiskovalcu vse, kar je trenutno na tržišču. Skoraj 2 tisoč razstavljavcev iz 23 držav razstavlja l.TUO’ plovil: 825 gliser,jev in motornih jaht, 354 jadrnic, 327 kanujev, splavov in napihljivih čolnov, 142 jadralnih desk in 132 manjših izrivnih motornih čolnov. Najzanimivejši pa je podatek, da je 62 odstotkov plovil pod 6 metrov dolžine, kar je dovolj zgovoren dokaz, da je tudi Genova odkrila »ljudsko navtiko*. Resnici na ljubo je bilo to opazno tudi v prejšnjih ietih. ko so prednjačili o-gromni kajutni gliserji, le da so bili manjši čolni sramežljivo v ozadju.
«Ljudska navtika»
Seveda je v itabjanskih razmerah tudi »ljudska navtika* predvsem gliser, in sicer tak, da mu zadostuje 25-konjski krmni motor. To so predvsem gliserji, ki jih na prikolici lahko prevažamo za našim jeklenim konjičem in se tako osvobodimo kroničnega pomanjkanja privezov v italijanskih prista-
Čar in lepota sveta tišine
Novost 11. mednarodnega sejma potapljaške opreme v Genovi je osmerokotni bazen, kjer obiskovalcem skozi prozorne stene praktično prikazujejo o-snovne veščine potapljanja in najsodobnejšo potapljaško opremo. Bazen ima 37 kvadratnih metrov površine, visok je 4,60 metra, drži pa 182 tisoč litrov vode. Glavni cilj tega objekta je približati najširšemu krogu obiskovalcev bistvo in lepoto potapljanja, ki navadno nima gledalcev. Italijanski izdelovalci potapljaške opreme so med avantgardnimi v svetu. Njihova proizvodnja je bila do sedaj usmerjena predvsem na izvoz, sedaj pa iščejo tudi domače tržišče, ki se je do sedaj omejevalo na ozek krog ljubiteljev in profesionalnih potapljačev.
Svet tišine ima svoj poseben čar, ki je s sodobno opremo dostopen vsakemu zdravemu človeku, če ohrani razsodnost in ne prekorači meja svoje zmogljivosti. Kot marsikaj v I-taliji pa tudi športno potapljanje z dihalnimi aparati ovirajo zakonska določila. Bržkone pa bodo še pred poletjem prilagodili italijansko zakonodajo evropski, saj je to v Genovi izrecno obljubil minister za trgovsko mornarico Mannino.
niščih. V to kategorijo uvrščamo tudi napihljive čolne, ki gredo še vedno kljub napihnjenim cenam izvrstno v promet. Navtični operaterji tu nimajo dvoma: prodaja majhnih gliserjev in napihljivih čolnov ne bo poznala zastojev. Tega se dobro zaveda obrat Rio iz Samica, ki je na sejmu predstavil svojo novost za prihodnjo poletno sezono. »Rio 450 cross* po svojih oblikah le na videz ne pred-
stavlja večje novosti, saj podobne gliserje že vrsto let srečujemo na morju. Novost je predvsem komp-jutersKO načrtovano dno, ki omogoča gliserju, da zadrsi po vodni površini že z 20-konjskim krmnim motorjem, a lahko nanj namestimo (ljudi 60 konjski motor, ne da bi trpela varnost. Tak razmah jakosti je bil dosedaj skoraj popolnoma neznan.
Če pa k temu dodamo izvrstne plovne sposobnosti tudi med izriv-no plovbo, kar pomeni, da se čoln med postanki ne bo pretirano gugal, je jasno, da je ta gliser kot nalašč, da sc rešimo tesnega objema prenatrpanih plaž. V premcu je širok ležalnik, ki ga v hipu spremenimo v jedilni prostor, kot nalašč torej za morski piknik. 4.50 metra dolžine je skoraj v celoti izrabljeno za sončenje in udobno plovbo. Serijska proizvodnja bo stekla v prihodnjih mesecih, da za sedaj hi še znana končna cena. po izjavah proizvajalca bo vsekakor . konkurenčna in bržkone precej pod 5 milijoni lir.
Kajutna plovila
Če je manjši giiser dostopen tudi delavstvu, je krog potencialnih kupcev manjših družinskih jaht ožji. Proizvajalci pa si tudi tu obetajo precejšen uspeh. Tako imenovanemu «bivalna navtika* kot nadomestilo drugega stanovanja in počitniške hišice ima po njihovem bodočnost. Stanovanja v turističnih krajih so se prekomerno podražila, da postajajo kajutne jadrnice in gliserji konkurenčni stanovanjem. Ponudba je tu res pestra. Že omenjeni obrat Rio je lani priče) s proizvodnjo malega kajutnega gliserja «500 onda*, ki je doživel tak razmah, da ladjedelnica ne more zadostiti povpraševanju.
Podobno je tudi z drugimi podjetji, ki ponujajo cenene in majhne kajutne gliserje. Za čudo italijanski kupec se le s težavo odloči za večjo družinsko jadrnico. Navajen je namreč udobja, motor mu daje večji občutek varnosti kot jadra. In prav družinske jadrnice imajo v teoriji največje možnosti za razmah. Podražitev tekočih goriv, nedostopne cene motorjev bi morale spremeniti dosedanje zadržanje i-talijanskih kupcev.
Glede jadrnic je italijanska industrija končno spoznala, da mora opustiti dosedanji »zgodovinski kompromis* med regatno in družinsko jadrnico. Dosedaj so bile skoraj vse jadrnice v skladu s pravilnikom IOR, da y bile zaradi skrajnih oblik nezanimive za običajnega jadralca in dopustniške ga kapitana, ki ga niso zanimali regatni razredi in si je želel predvsem udobja, nezahtevne in varne plovbe.
Med take jadrnice, k skoraj s ponosom navajajo, da niso grajene po pravilniku IOR, spada tudi 9,40
metrov dolg slup »tem r 94», ki ga gradijo v Tržiču. Podjetje ponuja kar tri različice omenjene jadrnice, in sicer: regatno, športno in turistično. S tem hoče zadostiti najširši krog 'potencialnih kupcev, ne da bi spremenila osnovne lupine. 'Seveda si še največ obetajo od turistične,, ki oipugppa udobna križarjenja z nezahtevnim uprav-ljenjem, • Najbolj boleča pri takih jadrnicah.pa je cena, saj je tesno odvisna cd opreme. Osnovna cena jadrnice »temer 94*. ki je namenjena turističnemu križarjenju, je 35 milijonov brez davka IVA.
»Temar 94»: dolžina 9,40 metra, dolžina vodne linije 7,30 metra, šjrina 3,30 metra, ugrez 1,70 metra, spodriv 2400 kilogramov, teža balasta 1050 kilogramov, višina v kajuti 1,85 metra, v ujej pa lahko spi 7 oseb
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Obisk muzejev
13.25	Vremenske razmere
13.30	TV DNEVNIK
14.00	Dogodivščine Davida Bal-foura
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Otroški kotiček
15.00	šola in vzgoja
15.30	Kapitan Futuro
16.30	TV film
17,05 Risanke
17.30	Dolgo življenje duha
18.15 Pogovor z avtomobilisti
18.50 Craddockova dolina
peto nadaljevanje
19.45 Almanah jutrišnjega dne
20.00	TV DNEVNIK
20.40	Na cestah Kalifornije - drugi del
Medtem ko Coleman in Ca la\vayevi še vedno tavajo od motela do motela in se še nočejo odpovedati svojemu priljubljenemu »športu*, namreč kraji, začenja policija sumiti, da bi bil mogel biti Coleman pravi morilec natakaric. In ko so našli truplo zadnjega umorjenega dekleta, so policaji'menili, da je to nadaljnja potrditev njihovega suma, v kar jih je prepričevala tudi sled. ki so jo člani te tolpe pustili za seboj. Končno so ugotovili, da , gre za toplo; ki se prevaža okrog v dveh avtomobili!) in tedaj so aretirali pravzaprav šele priprli Ralpha Colemana in njegovega tasta in to prav v trenutku, ko sta bila «na delu*
21.35 Oni drugi Zanussi - film
Film, ki ga je na festivalu v Benetkah prikazal poljski režiser Krzystof Zanussi in ki nosi naslov »Iz daljne dežele*, bo v kratkem prišel v italijanske kinematografe. Gre, kot je znano, za film o sedanjem papežu, ki je, kot vemo, poljskega porekla. Med snemanjem tega filma je posebna televizijska ekipa spremljala in snemala snemanje filma in imela daljši intervju tudi z režiserjem Zanussijem. In teko . je nastal film o filmu, to se pravi film z naslovom «Oni drugi Zanussi*, ki ga je realiziral Carlo Mazzarella ob pomoči Leonarda Valebteja.
V	tem filmu'Zanussi pripoveduje, kako njegov film. ki govori o papežu AVojtili, pravzaprav prikazuje zgodovino Poljske zadnjih 50 let.
V	tem filmu bo prikazan tudi kak dramatičen dogodek kot npr. tedaj, ko je ekipa
snemala v Vatikanu ali v dneh, ko jei bil papež Janez Pavel v Krakovu
22.20 Filmi v prihodnje
22.25	šport v sredo, ob kc-ncu DNEVNIK, vesti iz parla menta in vremenske raz-
Drugi kanat
13.00	TV DNEVNIK 2
13.30	Govorimo po angleško
14.00	- 17.45 Popoldanski program
17.45	DNEVNIK 2 -' flash
17.50	Šcortni večer 18.05 Muppet show
18.30	Prosti kotiček
18.50	Dober večer z Aldom in Carlom Giuffreiem
19.45	TV DNEVNIK 2 20.40 Dogodki tedna
Nocoj se začne, tedenska od daja o aktualnostih,' ki jo vodita ELtore Mašina in Pao-
lo Meucei. Formula ostaja ista kot je bila v veljavi do slej, kajti govor bo še ve dno o odgodkih in ljudeh, o katerih se je med tednom več govorilo in razpravljalo. Bistvo te oddaje je pač ak tualnost. Kot v vrsti oddaj pod istim naslovom, ki so prišle na vrsto lani, bo tudi letos velik poudarek, predvsem na informaciji, pa čeprav bo skušala oddaja spregovoriti o več dogodkih hkrati
21.30	Le rose di Danzica, tretji in zadnji del
22.30	TV film - Scene prijateljstva
23.00	Večerni dnevnik
23.30	Biti ženska, biti moški
Tretji kanal
17.00	- 19.00 Povabilo
19.00	DNEVNIK 3
19.35	Terrcni: Viaggio tra i cala-bresi a Torino
20.05 Šola in vzgoja
20.40	Retrociak
22.35	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00,10.00, 10.55 TV v šoli
Na današnji dan se v vsej nega dogodka iz oktobra 1941, ko so Nemci v Kragujevcu pomorili v enem samem dnevu okoli 7 tisoč ljudi in med temi vse dijake tamkajšnje srednje šole in njihove profesorje. V spo min na to tragedijo so letos sestavili program iz najboljših besedil o borbi za svobodo in za socialistično revolucijo. V teh besedilih so teksti, ki so, jih napisali Juri) Kaštelan, Desanka Mak simoVič. Djuro Stojišič, Dušan Radovič, Mira Alečko vič, Djurdje Radišič, Branko Radičevič in drugi. Na stopili pa bodo s temi teksti Liljana Dragutinovič. Mira Stupica, Zlatko Crnkovič, Ljuba Tadič. Rade Serbe-džija in drugi
17.25	Poročila
17.30	Cirkus
17.55	Romantika proti klasicizmu
18.25	Obzornik
18.40	Balet za vsakogar
19.10	Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.25	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.55	Vreme
20.00	Film tedna: Vihar v srcu
21.35	Miniature
21.55	V znamenju
Koper
13.30	in 15.30 Odprte meja
1C.0G Serijski film
17.00	Rezervirano za najmlajše
18.00	Film - ponovitev
19.30	Telestart - glasbena oddaja
20.00	Risanke
20.15 TVD - Stičišče - dve minuti
20.30	Kako. kdaj, zakaj - celovečerni film - Igrajo: Horst Bucholz in Philippe Leroy
22.00	TVD - Danes
22.10	Nogomet - srečanje za evropske pokale, ob koncu TVD - Danes
Zagreb
18.45 Amaterski studio
20.00	športna sreda
ŠVICA
19.20 Srečanja z ljudmi današnje ga časa
21.30	Facciata
22.35	Šport v sredo
- - ' -
'JZ*
»Rio 450 cross*: dolžina 4,50 metra, širina 1,85 metra, teža 210 kilogramov, nosilnost 5 oseb, gradbeni material — ojačena poliestrska smola i vzgonskimi kumar umi, ki zagotavljajo ncpotupljivost
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00,17.00. 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Naš o-trok; 10.10 Koncert; Poldnevniški razgledi; 12.00 Pod Matajur jan; 13.20 Naši zbori; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Pavle Zidar: »Sveta Barbara*; 15.00 Ali Talkjng! AH Singing! AH Dancing!; '16.00 Sto let1 telesnokulturnega udejstvovanja; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Slovenska Uteratura v Italiji; 18.15 Glasovi iz preteklosti.
KOPER
(Slovenski program)
6.05, 6.30, 7.25, 13.30, 14.30, 15.00, 16.30 Poročila; 6.00 - 7.30 Glasba za dobro jutro; 6.15 Obvestila ih reklame; 6.37 Kinospored, objave; 7.15 Najava sporeda; 7.30 Zaključek; 13.Q0 Otvoritev; 13.05 Glasbeni utrinki iz zamejstva;
Srednji val 546,4 5(9 kUohertzov UKW - Beli križ UKW - Koper UKW — Nanos
metra ali
102,0 MHz 98,1 MHz 88:6 MHz
13.40 Melodije na tekočem traku;
14.00	Jugoslovanska pop scena; 14:37 Glasbeni notes; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Po samoupravni poti: 16.10 Po domače s pevci in ansambli; 16.-45 Zabavna glasba;
17.00	Zaključek.
KOPER
(Italijanski program) ,
6.30, 7.30. 8.30, 9.30. 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15 Horoskop; 9.00 Štiri četrtine; 9.32 Lucianovi dopisniki;
10.00	Z nami je . . .; 10.10 Otroci pojejo; 10.32 Intermezzo in horoskop; 10.45 Mozaik; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Rock na radiu;
12.00	Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 12.50 Nazdravimo z...;
14.00	Simpatično iz Rima; 14:33 Superklasifika; 15.00 Kam gremo?; 15.10 Brez besed; 15.45 Igra orkester Baiardi; 16.32 Crash;
17.00	Glasbena oddaja; 18.10 Teči v večer; 18.45 Slišimo se jutri in zaključek sporeda. ■
RADIO 1
8.00,	9.00. 10.00, 11.00, 12.00,13.00,
15.00,	19.00 PoročUa; 6.08 - 9.00 Glasbena kombinacija; 9.02 Radio tudi mi; 11.10 Dan za dnem; 11.44 Radijska priredba - Moll Flan-det-s; 12.03 Spektakel s pubUko;
13.25	Karavana; 13.35 Master; 14.28 Lo Sfasciacarrozze; 16.00 Kulturne novosti; 17.30 Glasbena oddaja; 18.05 Kombinacija zvoka;
19.25	Nabožna oddaja; 19.30 Zgod ba jazza; 20.00 Za sceno; 21.03 Oddaja o umetnosti; 21.30 Ženske in glasba; 22.00 Njihovo življenje;
22.30	Oddaja za šoferje; 22.35 Ra dijska priredba; 22.03 Danes v parlamentu; 23.28 Zaključek sporeda.
LJUBLJANA
6.00.	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	'12.00. 13.00, 14.00. 15.00, 17.00,
19.00,	21.00, 22.00, 23.00, '24.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z. glasbo v dober dan; 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.05 Z radiom na poti; 10.05 - 11.15 Rezervirano za...; 11.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11,35 Znano in priljubljeno; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Razmišljamo, u-gotavljamo...; 14.25 Naši poslušal ci čestitajo; 14.55 Minute za EP;
15.30	Zabavna glasba; 15.50 Ra dio danes in jutri!; 16.00 »Loto vrtiljak*; 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času; 18.15 Naš gost;
18.30	Radijsko tekmovanje mladih pianistov; 18.55 Minute za EP; 19.25 Obvestila in zabavna glas ba;. 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Slove nija; 20.00 Glasba Alojza Srebotnjaka; 20.30 Minute z mladim slovenskim skladateljem in piani stom Petrom Kopačem; 21.05 Od lomki iz opere »Knez Igor*; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Revija slovenskih pev cev zabavne glasbe; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Jazz pred pol nočjo; 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba.
NOGOMET
V POKALU PRVAKOV
ANDERLECHT - JUVENTUS
Crvena zvezda pa se bo pomerila s češkoslovaškim Banikom
Danes bodo ponovno na sporedu srečanja v evropskih nogometnih pokalih, v katerih so zastopana še štiri jugoslovanska in tri italijanska moštva, in sicer osmina finala pokala prvakov in pokala pokalnih prvakov ter šestnajstina finala pokala UEFA.
POKAL PRVAKOV
Beograjska Crvena zvezda se bo v gosteh pomerila z Banikom iz Ostrave. Po zadnjih vesteh kaže, da bodo Beograjčani brez Šestiča in morda tudi Krmpotiča, kar bi znatno otežilo njihovo nalogo.
Tudi turinski Juventus ne bo imel lahkega dela. Gostoval bo pri belgijskem Anderlechtu, katerega trenira Jugoslovan Ivic. Turinčani, ki pa so trenutno v res dobri formi, lahko morebitni spodrsljaj nadoknadijo v povratnem srečanju, ko bodo igrali doma.
SPORED
•	Banik - Ostrava (ČSSR) — C. ZVEZDA (Jug.)
•	Anderlecht (Bel.) - JUVENTUS (It.)
•	AZ '67 Alkmaar (Niz.) — Liverpool (Angl.)
•	CSKA Sogija (Bol.) — Glento-ran (Irska)
•	BK Kopenhagen (Dan.) — Uni-versitatea (Rom.)
•	Benfica (Port.) — Bavem Miin-chen (ZRN)
•	Avstria Dunaj (Avs.) — Dinamo Kijev (SZ)
•	Dinamo Berlin (NDR) — Aston Villa (Angl.)
POKAL
POKALNIH PRVAKOV
Mostarski Velež čaka v osmini finala drugačen nasprotnik kot so bili skromni Luksemburžani. Vzhodnonemški Lokomotiv je dobro pripravljena, uigrana in agresivna e-najsterica V zadnjem prvenstvenem srečanju je na svojem igrišču gladko s 3:0 odpravila Chemie.
Tudi nasprotnik Rome. portugalski Porto, ki ie pred tremi leti v prvem kolu pokala prvakov izločil Milan, je vse nekaj drugega kot severnoirska Ballvmena. tako da je kakršnakoli napoved tvegana. SPORED
•	Legia Varšava (Pol.) — Lau-sanne (Švi.)
•	SKA Rostov (SZ) — Eintracht Frankfurt (ZRN)
•	Dukla Praga (ČSSR) — Baice-lona (Šp.)
•	Porto (Port.) - ROMA Ut.)
•	Dundalk (Irska) — Tottenham Hotspur (Angl.)
•	Vasas Budimpešta (Madž.) — Standard L. (Bel.) _
•	Lokomotiv Leipzig (NDR) — VE-LEZ MOSTAR (Jug.)
•	Bastogne (Fr.) — Dinamo Tbilisi (SZ)
POKAL UEFA
V tem pokalu imajo Jugoslovani dva zastopnika. Italijani pa enega. Verjetno najtežja naloga čaka niš-
kega Radničkega, ki je sicer v prvem kolu izločil Napoli, tokrat pa se bo pomeril z nevarno švicarsko enajsterico Grasshoppers, ki je odpravila znano angleško moštvo West Bromvvich. Hajduk, ki se je v naslednje kolo uvrstil na račun solidnega zahodnonemškega Stuttgarta, bi moral tokrat, razen velikih presenečenj, premagati belgijskega Be-verena.
V naslednje kolo bi se moral u-vrstiti tudi Inter, katerega čaka romunska enajsterica Dinama iz Bukarešte, ki ne bi smela predstavljati nepremagljive ovire.
Spored:
•	Southampton (Angl.) - Sporting Lizbona (Port.)
•	Real Madrid (Šp.) - Carl Zeiss Jena (NDR)
•	Grasshoppers (Švi.) - Radnički Niš (Jug.)
•	Aris Solun (Gr.) - Lokeren (Bel.)
•	Rapid Dunaj (Av.) - PSV Eind-hoven (Niz.)
•	Valencia (Šp.) - Boavista Porto (Port.)
•	Malmo (Šve.) - Neuchatel Xa-max (Švi.)
•	Bordeaux (Fr.)	- Hamburger
(ZRN)
•	Spartak Moskva (SZ) - Kaiser-slautern (ZRN)
•	Arsenal (Angl.) - Winterslag (Bel.)
•	Aberdeen (Škot.) - Arges Pitesti (Rom.)
•	Feyenoord (Niz.) - Dinamo Dresden (NDR)
•	Inter (It.) - Dinamo Bukarešta (Rom.)
•	Borussia Monchengladbach (ZRN) - Dundee (Škot.)
•	Beveren (Bel.) - Hajduk Split (Jug.)
•	Sturm Graz (Av.) - IFK Gote-borg (Šve.)
Sodelavec naše strani Rudi Pavšič izroča pokal ekipi Juventine iz Štandreža, lanskoletni zmagovalki posebne lestvice za priznanje Primprskega dnevnika
UNDER 20
Zaule — Vesna 1:2 (0:1)
VESNA: Savarin, Purič, Musiz-za (Conte), Codarin, Basiacco, Pi-chieri, Candotti, Cusatelli, Bruno (Tamaro), Eva, Kostnapfel.
STRELCA za Vesno: v 32. min. p.p. Bruno, v 11. min. d.p. Pichieri.
Proti solidni ekipi iz Žavelj je Vesna dosegla letošnjo najtežjo zmago, saj so se domačini odločno borili. Tesna zmaga pa vsekakor ne odraža realnih moči na igrišču. «Plavi» bi lahko dosegli mnogo več golov, toda napadalci niso imeli najboljšega dneva, tako da je bil rezultat negotov do konca tekme in Križani se lahko zahvalijo zlasti vratarju Savarinu, če so odnesli celoten izkupiček.
Fabio
OSTALI IZIDI
Stock - Portuale	1:3
Opicina - Breg	2:2
Costalunga - Monfalcone 1:3 Supercaffe - Domio	2:1
S. Marco - Edile Adriatica 0:1

NAMIZNI TENIS
NA MLADINSKEM TURNIRJU V BOLOGNI
Izredno obetaven nastop Kraševcev
Nastopilo je devet fantov in deklet, od katerih so se tri uvrstila v polfinale - Damjana Sedmak ponovno doma
Nedeljski mladinski namiznoteniški turnir v Bologni j- prinesel Kra-sovim barvam nepričakovano dobre tekmovalne uspehe, ki si jih niso nadejali niti največji optimisti. Odpotovalo je devet najmlajših fantov in deklet, za katere je ta nastop bil neke vrste nagrada za požrtvovalno treniranje in priložnost za nabiranje dragocenih izkušenj, ki jih igralec pridobi na večjih tekmovanjih. V resnici pa so dekleta prijetno presenetila in kar tri so se prebila do polfinala, kar dokazuje, da je Krasova šola ustvarila dovolj obetaven pomladek, tako da se ni treba bati, da bo prekinjena ugodna tekmovalna tradicija v žen skem namiznem tenisu.
V tekmovanju deklic so nastopajoče igralke razvrstili v dve skupini V prvi skupini sta se zelo dobro odrezali Tanja Ukmar in Ksenija Marušič, ki sta zasedli prvi dve mesti in se tako uvrstili v polfinale. V drugi, močnejši skupini, sta igrali Damjana Guštin in Alenka Obad, vendar pa je bila konkurenca preostra in nista napredovali v fihaTnir"d§l, 'tekmčvanja. V polfinalnih obračunih je Marušiče-va precej gladko izgubila srečanje, Ukmarjeva pa! ki se je pomerila z državno prvakinjo Picciolo, je klonila le zaradi velikega strahu in neizkušenosti, saj je tehnično nadvladala nasprotnico, bila pa je premalo sproščena. Tanja je namreč
izgubila prvi set z 21:23, v drugem pa je vodila kar z 20:13, ko se je iz strahu pred zmago povsem blokirala in nato izgubila s 23:25. Končna uvrstitev Tanje Ukmar na tretje in Ksenije Marušič na četrto mesto pa predstavlja velik u-speh. Vse štiri Krasove deklice so dokazale, da so tehnično napredovale, taktično pa so še prešibke in jim manjkajo izkušnje.
Med naraščajnicami je zablestela Nevenka Marušič, ki je zaigrala celo boljše kot na treningih in se je brez težav tudi ona uvrstila v polfinale. Tu pa je naletela na poznejšo zmagovalko Apicello, ki je bila objektivno boljša in je zmagala. Osvojitev tretjega mesta pa pomeni prestižno uveljavitev za to Kra-sovo dekle.
V moški konkurenci so nastopili štirje naraščajniki. Veliko presenečenje je pripravil Igor Colja, ki se je prebil do osmine finala in zasedel deveto mesto. Boris Štoka je
V GLOBINSKEM POTAPLJANJU
Izreden podvig Francoza Mayola
Brez obtežil je dosegel globino 61 metrov
PORTOFERRAIO — Francoski i Športni potapljač Jacques Mayol, ki je lastnik tudi svetovnega rekorda v potapljanju z zadržanim dihom in s pomočjo obtežil, je včeraj opravil še en podvig. Pred otokom Elba je brez obtežitve, s pomočjo velikih plavuti dosegel globino 61 metrov, kar je nov svetovni rekord za to disciplino.
Mayol je potreboval za svoj podvig 2’09" in ga je opravil brez vsake zunanje pomoči in tudi brez smernega kabla.
Dosedanji svetovni rekord v tej disciplini je imel Italijan Stefano Maccula, ki je dosegel globino 58 metrov, za svoj podvig pa je potreboval 1’40".
NOGOMET
Manlio Zanini spet pri Triestini
Navijače Triestine bo gotovo razveselila vest, da bo vrste domačega tretjeligaša okrepil • Manlio tanini (27 let), ki je v vlogi v o-hrambo pomaknjenega srednjega branilca pred leti že zelo uspešno Nastopal v Trstu (v zadnji sezoni, to je še branil vrste Triestine, je tlosegel kar devet golov). Zatem le Zanini igral pri prvoligašu Ca-tanzaru, nazadnje pa pri Vi-eenzi. Po zadnjih vesteh bo verjet-ho nastopil že v nedeljo.
ŠD Polet
košarkarska sekcija
sporoča, da so vsak ponedeljek, sredo in petek od 15. do 16. ure treningi minibasketa. Vabljeni so novi igralci, ki se lahko direktno vpišejo v Prosvetnem domu na Opčinah ob urah treninga.
Delovanja ZSŠDI
ZSŠDI obvešča, da bo danes, 21. t.m., ob 20.30 v Mavhinjah smučarska komisija.
• • *
ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 22. t.m., ob 18. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu komisija za odbojko.
♦ * *
ZSŠDI obvešča, da bo danes, 21. t.m., ob 20. uri v domu Albert Sirk v Križu seja izvršnega odbora.
Dvomljiva poteza
Zvedeli smo, da je italijanska federacija za hokej in drsanje z okrožnico obvestila deželne organe da se morajo pokrajinska prvenstva na severu države začeti 15. marca in končati 15. aprila, na jugu pa začeti 15. aprila in končati 15. maja 1982.
Okrožnica je vzbudila med prizadetimi društvi ne samo začudenje, temveč tudi upravičeno ogorčenje. Upoštevati je namreč treba, da so na severu klimatski pogoji preko zime neprimerno slabši kot na jugu, poleg tega pa je mnogo društev takih, ki sploh nimajo pokritega prostora in delovanje preko zime v bistvu zamre. To seveda ne velja za jug države, kjer je razen iz: jemnih trenutnih primerov o-mogočena vadba preko zime tudi na prostem.
Funkcionarji društev, ki se ukvarjajo s kotalkanjem, se torej upravičeno sprašujejo, ali ne gre za diskriminacijsko potezo vsedržavne federacije v odnosu do društev na severu, zlasti tistih, ki nimajo ali pa imajo premalo razpoložljivih ur v pokritih prostorih.
Iz Mester pa se je po enem tedna vrnila prav tako zadovoljna Damjana Sedmak, ki je nastopila z italijansko državno reprezentanco na mednarodnem prvenstvu Italije. Prve štiri dni so igralke imele zelo intenzivne skupne priprave pod vodstvom kitajskega trenerja, konec tedna pa so nastopile v mednarodni konkurenci, Sedmakova ni zabeležila vidnejših tekmovalnih u-spehOv, vendar pa je tako na pripravah kot z opazovanjem igre najboljših svetovnih igralk veliko pridobila.
B. -S.
KOLESARSTVO 1
Ženski svetovni rekord
MILAN — V milanski športni palači je Rossella Galbiati postavila nov svetovni ženski kolesarski rekord v vožnji na kilometer, s startom z mesta. To razdaljo je prevozila v 1T5"66 in s poprečno hitrostjo 47,800 km na uro.
23-!etna Galbiatijeva je bila tudi lastnica dosedanjega svetovnega rekorda z 1'17”31.
NOGOMET
V SREDNJEEVROPSKEM POKALU
Milan tesno izgubil
OSTRAVA — V prvem kolu srednjeevropskega nogometnega pokala (Mitropa cup), je Milan sinoči tesno izgubil proti češkoslovaški enajsterici Vitkovice (2:1). Milančani so prvi prišli v vodstvo z Antonellijem že v 16. min., zatem pa so v glavnem pazili, da varujejo prednost. Zaradi te pretirane obrambne taktike so domačini najprej izenačili, nato pa v drugem polčasu še povedli z enajstmetrovko.
PROTI LUKSEMBURGU
«Plavi» prosili za odgoditev
no-
BEOGRAD — Jugoslovanska gometna zveza je prosila luksemburške nogometne predstavnike, naj | bi srečanje državnih reprezentanc obeh držav, veljavno za svetovno prvenstvo 1982, prenesli na prve decembrske dni. Ta tekma bi morala biti na sporedu 21. novembra.
ROKOMET
ODBOJKA
V PRVENSTVU MLADINCEV
Odličen start Olympie
Iz Krmina se je vrnila brez izgubljenega niza Med mladinkami Sloga zmagala, Kontovel pa ne
pokazal vse svoje znanje, vendar je izpadel v drugem kolu v boju s starejšim nasprotnikom, zadovoljivo pa sta zaigrala tudi Mitja Grilanc, ki je izboljšal, Spin in pa Ervin Do-ljak.
Trenerka Sonja Milič, ki je spremljala svoje najmlajše varovance, je zelo zadovoljna nad prikazano igro in doseženimi uspehi. Tekmovanje v Bologni je dokazalo, da je koncept treniranja pravilen, mlade i-gralke in igralci pa krvavo potrebujejo čimveč nastopov.
PARIZ — Letošnji <Tour» ne bo imel 22, kot so prvotno sporočili, ampak le 21 etap. Ukinili so namreč (18. julija) etapo Martigues -Aix En Provence, ker bodo tedaj tam vsi hoteli zasedeni zaradi krajevnega kulturnega festivala.
MONTREAL — Na svetovnem ženskem rokometnem prvenstvu v Kanadi je ZRN včeraj premagala Italijo z 28:1L „	”	,
Pred tem pa so na tem prvenstvu dosegli še te rezultate:
SZ - Italija 449 44:11 Jugoslavija'-” ZDA 35:7, Koreja : Nizozemska 19:17, Danska - Kitajska 28:21.
Kanada - Francija 19:14 Nizozemska - ZDA 24:6, Jugoslvaiia - Ko-! reia 27:33, Danska - Kanada 15:14, : kar dobro upirale izkušenejšim Tr-Kitajska - Francija 32:11.	I žačankam. Precej dobro so branile
MLADINCI
VBL Cormons — Olympia 0:3
(-7, —4, -11)
OLYMPIA: Damjan Terpin, Simon Andrej, Simon in Ivo Špacapan, Igor Cotič, Lučano Battisti, Damjan Podversič, Martin Komjanc in Beni Kosič.
Letošnjega prvenstva mladincev 01ympia ne bi mogla začeti bolje, saj je zmagala kar sredi Krmina. Srečanj se je dobro pričelo za naše fante, ki so vseskozi gospodarili na igrišču. Prva seta so o-svojili brez, večjih težav. I.e v tretjem nizu so delno popustili, tako da so domačini nadoknadili zaostanek. to pa je bilo tudi vse.
01ympijci so se izkazali v obrambi, pri mreži in v napadu, nekoliko nezanesljiv pa je bil servis.
Prihodnje srečanje bo 01ympia igrala doma proti Scarpoteci, lanskemu pokrajinskemu prvaku.
MLADINKE
Inter — Kontovel	3:0
(5, 8, 10)
KONTOVEL: Anioni.. KM,M’ vana Daneu, Gherbini, Pertot, Ukmar, Umek.
Mladinke Kontovela so se predstavile s svojo'drugo' postavo! Srečanje so začele s precejšnjo tremo, saj je bil to za večine igralk prvi nastop. V nadaljevanju so se še

ATLETIKA
V NEDELJO V RAVENNI
Tri zmage lonjerske Adrie
Poleg tega je osvojila po eno tretje, četrto in peto mesto, njeni atleti pa so postavili tudi več osebnih in društvenih rekordov
Tri zmage, po eno tretje, četrto in peto mesto, poleg tega pa še vrsta osebnih in društvenih rekordov, to je obračun nedeljskega gostovanja članov lonjerske Adrie na državnem tekmovanju v Ravenni. Tekmovanje, ki ga je organiziralo tamkajšnje društvo «Rinascita», je bilo veljavno za podelitev 21. trofeje «Di Vittorio*, ter je bilo namenjeno ženski ter moški konkurenci dečkov in naraščajnikov. Skupno se je raznih tekem udeležilo okoli 500 atletov iz raznih klubov srednje ter severne Italije, med katerimi je bila tudi Adria, ki je na startu predstavila 6 svojih atletov, od katerih so bili štirje dečki ter dva naraščajnika.
Če smo pred tekmo dvomili, da bodo adrievci uspeli ponoviti lanski uspeh na tem tekmovanju, smo po njej spoznali,. kako smo se ušteli, saj je bilo letošnje gostovanje še uspešnejše. Najprej je v hoji na 4 km za dečke zmagal z novim re-
Zorzi odpuščen
BENETKE — Vodstvo italijanske prvoligaške košarkarske ekipe Carrera Reyer je sinoči odpustilo trenerja Zorzija. Ta ukrep so pod-vzeli potem, ko je beneška peterka °Pravila nekaj neuspelih nastopov.
OBVESTILA
i........... - J
ŠD Mladina
obvešča, da bo v soboto, 24. t.m., |>b 20.30 v mali dvorani doma Albert Sirk seja smučarskega odseka. Na dnevnem redu bo razprava o programu sezone 1981/82. Obvezna prisotnost!
Do svoje prvt prvenstvene točke }e v nedeljo prišel tudi Primorec, ki je gostoval pri enajsterici S. Sergio
kordom tekmovanja Alfred Zudek, ki je tako osvojil letošnjo osmo zmago v tej disciplini. Čas 21'28”2 je sicer nekoliko slabši od osebnega rekorda, pripomniti pa moramo, da je od starta do cilja sam diktiral tempo, ker so bili vsi ostali za razred slabši.
Takoj za njim je v kategoriji naraščajnikov tekmoval v daljini Vasilij Pečar. Zadnje čase je ta a-tlet pokazal na treningu precejšen napredek, nihče pa si ni predstavljal, da mu bo uspelo tudi zmagati, saj je njegova močnejša disciplina troskok. Seveda ga je ta zmaga, sicer za same 4 cm, zelo ohrabrila in je tako čez slabo poldrugo uro že spet stopil na najvišjo stopničko zmagovalnega odra, tokrat v troskoku. S tem je bil naš atlet eden glavnih protagonistov celotnega tekmovanja, za kar je bil tudi bogato nagrajen z raznimi nagradami.
Te tri zmage so dale tudi ostalim našim atletom poguma, da so se z vsemi močmi vrgli v boj za boljša mesta. Tako je Marko Saksida med dečki osvojil na 80 m ovire dobro deseto mesto s časom 15”2, kar je malo pod osebnim rekordom. Le-te-ga pa je izboljšal na progi 300 m, kjer se je z rezultatom 46'’5 uvrstil na 11. mesto.
Na vrsto je prišel start naraščajnikov na 3.000 m dolgi progi, kjer sta Adrio predstavljala David Gre-gori ter David Kosmač. Seveda, so bili vsi upi usmerjeni na Gregorija, ki nas tudi tokrat ni razočaral, saj je v konkurenci okoli 25 atletov zasedel odlično tretje mesto, z rezultatom le dobro sekundo slabšim od osebnega rekorda. Kosmač pa, ki se je na tej razdalji prvič spoprijel, se je moral zadovoljiti z uvrstitvijo med prvo dvajseterico, tudi njegov čas pa je bil boljši Od predvidenega.
Končno je prišel na vrsto še Maks Viller, ki je najprej tekmoval v pe-teroskoku za dečke nato pa še v višini, V prvi disciplini je v konkurenci čez 30 atletov zasedel zelo dobro peto mesto, z razdaljo 13,87 m, kar predstavlja njegov osebni in pokrajinski rekord, isti atlet pa nas je presenetil predvsem v višini. V njegovi drugi tekmi v tej panogi in brez vsakršnega specifičnega treninga je Viller v enem tednu že drugič izboljšal osebni ter društveni rekord, ki znaša sedaj 1,58 m. Bolj
kot rezultat sam pa nas je presenetil način, kako je do njega prišel. Pogoji so bili malo manj kot nemogoči, saj se je tekmovanje zavleklo tja do 19. ure, ker pa na stadionu ni bilo razsvetljave, so si morali organizatorji pomagati z lučmi avtomobilov. Viller je tako že pri 1,45 m pričel preskakovati letvico le v tretjem poskusu in je tako nadaljeval do končne višine, omeniti pa moramo, da je višino 1,60 m le za las podrl, potem ko je letvica lep čas nihala. S tem rezultatom je pristal na četrtem mestu, kljub temu, da je dosegel isto višino od drugouvrščenega, ki pa je imel manj zgrešenih- skokov.
Ob koncu tekmovanja je sledilo še nagrajevanje za društva, kjer je bilo naše društvo nagrajeno z dvema pokaloma, za uvrstitev na končni lestvici ter za najuspešnejše iz-vendeželno društvo.
R. F.
igro, vendar je bila obramba na sprotnic vedno na mestu. Igralke Interja so si priborile mnogo točk z močnimi ter točnimi servisi in Kontovelkam ni uspelo osvojiti niti seta. Kljub porazu moramo pohvaliti vse igralke, saj so ■ se res potrudile in zadovoljivo opravile svojo nalogo.
T. C.
Vlval Busa — Sloga 2:3 (3, -13, 2, -9, 9)
SLOGA: Elena in Anna Adam, Benčina, Debenjak, Trnovšček, Malalan, Križmančič, Milič, Purič, So sič, Vidali.
V drugem kolu prvenstva mladink so sicer slogašice zmagale, s svojo igro pa so tokrat nekoliko razočarale. Razlika v igri ekip je sicer velika in bi zaradi tega morala naša šesterka zmagati brez težav. Sloga pa je svoje nasprotnice podcenjevala, kar jo je tudi stalo dva izgubljena niza. Kot delno opravičilo lahko omenimo le, da je tokrat naša ekipa nastopila brez dveh standardnih igralk.
INKA
DEKLICE
Volley club — Kontovel 0:3 (4, 6, 5)
KONTOVEL: Ban, Romilda in Nataša Daneu, Prašelj, Regent, Starc. Štoka.
Deklice Kontovela so v drugem prvenstvenem nastopu z lahkoto premagale tržaški Volly club samih treh setih igre. £e iz izidov posameznih setov' je razvidno, da ni bila njihova zmaga nikoli v dvomu, saj so bile vse za razred boljše od nasprotnic. Tekma ni bila zanimiva, saj so si Kontovelke priborile mnogo točk kar s servisi. Njihova premoč je bila še posebno očitna ob mreži, kjer so popolnoma nadigrale nasprotnice in so zasluženo osvojile prvi par točk.
T. C.
KOŠARKA
Ostre kazni
RIM — Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze .je pod-vzela po nedeljskem kolu precej ostrih ukrepov. Tako .je med igralci zaradi grobosti med tekmo kaznovala Gianellija s tridnevno prepovedjo nastopanja, Haywooda z enodnevno izključitvijo.
Srečanje med Hajdukom in Beve-renom bo prenašala tudi koprska televizija, in sicer po dnevniku ob 20.15, tekmo med Crveno zvezdo in Banikom pa si bomo po koprski televiziji lahko ogledali ob 22.10, medtem ko bo ljubljanska televizija to srečanje prenašala že ob 16.55 po drugem sporedu, It. tel. (1. spored) pa ob 19.55 tekmo Anderlecht - Juventus.'
NARAŠČAJNIKI Olimpia — Gaja	1:2
GAJA: Žagar (Zupin), Jež, štrajn, Rapotec, Tome (M. Gojča), Kralj, Kalc (Zamparo). Grgič, Pečar, Milkovič, Križmančič.
Padriško - gropajska enajsterica je v nedeljo zmagala kar sredi Križa proti vodeči Olimpii. Obe moštvi sta že od samega začetka predvajali hitro in dinamično igro. Domačini so v prvem delu imeli rahlo terensko premoč in so si ustvarili tudi nekaj zelo zrelih priložnosti. Tako so v 20. min. prvega polčasa zatresli Gajino mrežo.
Tedaj so zeleno-rumeni pritisnili na vrata Olimpie in večkrat resno zaposlili nasprotnega vratarja, v 30. min. pa se je po lepi podaji Grgiča najbolje znašel Pečar, ki je žogo preusmeril v mrežo.
V drugem polčasu je tako v vrstah Gaje kot tudi Olimpie prišla na dan živčnost, tako da je sodnik pet minut pred koncem ostro posegel in izključil kapetana Pečarja ter nasprotnega branilca. Takoj zatem so se gajevci spustili v napad ter po lepi kombinaciji prišli do pričakovanega vodstva, ko je Gojča spretno izkoristil odličen visok Kraljev predložek.
Tako so varovanci trenerja Bogdana Čuka odnesli s kriškega pravokotnika celotni izkupiček in sedaj sodijo v gornji del naraščajni-škega prvenstva.
Franko Pečar IZIDI 6. KOLA
Kras - S. Luigi	2:2
Olimpia - Gaja	1:2
Campanelle - Zaule	4:0
Montebello - Roianese	2:2
S. Andrea - Blue Star	8:1
S. Vito - Chiarbola	3:2
Fortitudo - CGS	5:2
iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiuumiimiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiii
KOŠARKA
V PRVENSTVU MLADINCEV
Kontovel uklonil ekipo Ferroviaria
Njegova zmaga je povsem zaslužena
Kontovel — Ferroviario 94:82 (46:39)
KONTOVEL: Gulli 10. Pupis 6, Vremec 12, Emili 21, Vasallo 4, Terčon, Kojanec 14, Vellussi 11, Pisani, Ravber 16.
PON: Pisani.
SODNIKA: Scuderi in Solazzo.
V precej nezanimivi tekmi so Kontovelci zopet zmagali proti poprečni ekipi Ferroviaria. Po dveh tekmah je zopet zaigral Vasallo, ki pa ni popolnoma zadovoljil. Kontovelci so bili stalno v vodstvu, za radi česar (kljub slabi obrambi), tretja zmaga ni bila nikoli v dvomu. V napadu so namreč Emili in tovariši Z lahkoto polnili nasprotnikov koš. Kljub temu pa se do
mačini niso utegnili odlepiti z veliko razliko od požrtvovalnih gostov. Na žalost pa so Kontovelci zaradi lažje poškodbe v drugem polčasu izgubili enega boljših igralcev: Gu liča. Tedaj je stopil na igrišče Vellussi, ki je odlično opravil svojo nalogo, poleg njega pa se je odli koval tudi Emili, Dobro je igral tudi Kojanec.	D. S.
MILAN — Ker predstavniki italijanske nogometne zveze niso pristali na rešitev nekaterih vprašanj, ki jih je predlagalo združenje italijanskih nogometašev (nova delovna pogodba, zaostali dolgovi nekaterih klubov do igralcev), so ti zagrozili s stavko.
LESTVICA
Fortitudo 10, Campanelle. Olimpia 9, CGS 8, Roianese, Montebel-lo. Gaja 7, S. Vito 6, S. Andrea, Zaule, Chiarbola 4, Blue Star, Kras 2, S. Luigi 1. Campanelle, S. Vito, S. Andrea in S. Luigi imajo tekmo v zaostanku.
Kras — San Luigi For you 2:2 (1:2)
KRAS: Igor Škabar, Igor Purič (Pascutti), Bertochi, Škrk, Drago Purič, Colja, Castellani, Terčon, Žužek. šuc, Bullo (13 Doljak).
STRELCA za Kras: šuc in Drago Purič.
Kras je na domačem igrišču s težavo odnesel točko proti zadnjeuvr-ščeni ekipi od Sv. Alojzija. To je bil sicer derbi enajsteric z dna lestvice, toda pričakovali smo, da bodo domači fantje le ugnali okrnjeno gostujočo ekipo.
Krašovci so bili v terenski premoči in so gostujočega vratarja ogrožali zlasti iz prostih strelov. V 14. minuti je Drago Purič zadel prečko. Gostje pa so v 19. minuti nepričakovano’ povedli iz protinapada. V 25. min. je Kras sicer izenačil s Šucem, toda le minuto kasneje so gostje znova povedli zaradi negotovosti Krasove obrambe.
V	d.p. pa je prišlo do incidentov. Že v drugi minuti je bil izključen srednji krilec gostov Sorči zaradi protestov. V 10. min. pa je vratar Ronconi preplezal ograjo in se šel prepirat z gledalci, ker ga je baje nekdo žalil. Sodnik je tudi njega izključil.
V	14. minuti je Drago Purič s prostega strela zadel vratnico, isti igralec je s podobnim strelom šele 6 minut pred koncem tekme vendarle tudi izenačil.
Bogdan Raubar
NAJMLAJŠI (B skupina)
S, Sergio Zarja	0:0
ZARJA: Milani, B. Kralj, Leban, žagar, Družina, M. Kralj, Ražem, Fonda, R. Kalc, Carli, A. Kalc (12 Kokoravec, 13 Ciuk, 14 Hlabjan).
Proti S. Sergiu so si najmlajši zarjani z dobro taktično igro priborili dragoceno točko. Ekipi sta si bili vseskozi enakovredni, tako da je večji del tekme potekal na polovici igrišča. Pred koncem srečanja so zarjani zgrešili nekaj lepih priložnosti, remi pa je gotovo pravičen rezultat.
IZIDI 6. KOLA
Montebello - Roianese	0:0
S. Andrea - Blue Star	1:2
S. Sergio -	Zarja	0:0
Primorje -	CGS	1:1
Olimpia - Portuale	2:2
Triestina -	Supercaffč	2:0
LESTVICA
Triestina 11, Blue Star 9. S. Andrea 8, Supercaffe 7, Portuale, Montebello 6, Olimpia, Roianese 5, CGS, S. Sergio, Primorje 4, Zarja 3.
ZAČETNIKI (C skupina)
S. Andrea — Kras 1:0 (1:0)
KRAS: Robert Purič, Tavčar, U-mek, Križman, Lucijan. Škabar, žagar, Grmek, Alan Škabar, Lukša, Šuc in Gregoretti.
Mladi Kraševci so se proti močnejšim nasprotnikom srčno borili in obdržali poraz v častnih mejah. Z nekoliko več sreče bi skoraj celo izenačili.
Naši dečki so bili leto, nekateri pa celo dve leti mlajši od nasprotnikov. V 13. min. d.p. je bil zaradi dveh rumenih kartonov izključen igralec tržaške ekipe in Kraševci so nekoliko zadihali in nekajkrat prekoračili polovico igrišča. Zrelejših priložnosti za zadetek pa niso imeli. Obramba, ki je nosila glavno breme, je bila tokrat zelo zanesljiva, čeprav je manjkal	eden
boljših igralcev.
Raubar Bogdan IZIDI 4. KOLA
S. Giovanni A - Portuale	1:0
Supercaffe - Chiarbola B	4:0
S. Andrea - Kras	1:0
Opicina - CGS	1:1
Primorec - S. Luigi	0:1
LESTVICA
S. Giovanni A 8, Chiarbola A 6, Don Bosco, Zaule, Giarizzole 4, Inter S. Sergio 3, Campanelle, S. Giovanni B 2, Montebello, S. Vito 1. (Chiarbola A, Campanelle, Montebello in S. Vito imajo tekmo v zaostanku).
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 8 57 23
Naročnina
Mesečno 7.000 lir — celoletno 84.000
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100.00. letno 1000,00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglati
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Tret 11-5374
Stran 6
21. oktobra 1981
2iro račun 50101-603-45381 »ADlT» DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., viš. 43 mr« 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800. osmrtnice 300, sozalia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpco. Mali oglasi 200 lir, beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijska krajine se noročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
, , . 1 /TTT Čt»n italijanske*
12 da i a L J ZTT zvtzt časopisnih fi
Odgovorni urednik Gorazd	in tiskaj ^Tr*t 2aiožnikov fieg'
P0 VELIKI ZMAGI SOCIALISTA PAPANDREUJA NA NEDELJSKIH VOLITVAH Ism mmsije za mmosm rnušMM
Zaskrbljenost v krogih NATO in EGS RazPrava® akc^skPeJI1Pp1r09r_®!llu
v zvezi z napovedmi o izstopu Grčije
Tolažijo se sicer z upanjem, da se bo nova grška vlada zadovoljila z boljšimi pogoji za članstvo v obeh organizacijah
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
BRUSELJ - »Ali bo Grčija zapel stila deseterico in Zahod«? se v velikem naslovu sprašuje vplivni «La libre Belgique», ko komentira grški volilni zasuk in nadvse prepričljivo zmago socialistov Georgija Papan-dreuja. A časnik, ki je že tedne pred atenskimi volitvami glasno svaril pred posledicami poraza Ral-lisove «Nove demokracije« za zahodnoevropsko skupnost in natovsko zavezništvo — podobno kot maja ob Mitterrandovi zmagi nad Giscardom D'Estaingom — kar ni nič čudne-
Thatcherjeva prodaja tudi državni družbi za petrolej in plin
LONDON — «železna dama« angleške politike, konservativna predsednica vlade Margaret Thatcher je iznenadila celo svoje privržence z odločitvijo, da proda, privatnemu kapitalu celo državni ustanovi za petrolej in za plin. ki ju Velika Britanija pridobiva iz ležišč v Severnem morju. S tem namera va ubiti dve muhi na en mah: pridobiti poldrugo milijardo šterlingov (okrog 3.3C0 milijard lir) za državne blagajne in zadostiti konservativni i-deološki izbiri, da je treba prepustiti gospodarstvo špekulacijam zasebnikov. Pri tem se ne ozira na proteste laburistične opozicije in sindikatov, ki sva rijo pred nevarnostjo novih množičnih odpustov. Pred tem je prodala zasebnikom že del delnic državnih železnic in letalske družbe cBritish air\vays».
ga. če pomislimo na krščansko - socialistične barve tega dnevnika, se v dvome spušča le v naslovu, v kasnejši analizi pa je dokaj zmeren.
Ponatiskujoč izjavo ameriškega o-brambnega ministra Casparja Wein-bergerja, češ da je med predvolilno retoriko in realnostjo včasih velika razlika, s katero se je potrebno soočiti, šele ko prideš na oblast. • Libre Belgique» ugotavlja — in s tem izraža mnenje dokajšnjega dela belgijskih političnih krogov — da je potrebno počakati na konkretne poteze grške socialistične vlade.
S takšnim zaključkom se uradno strinjajo 'udi na političnem sedežu
severnoatlantskega pakta, kjer so po dobro preizkušenem receptu ugotovili. da so nacionalne volitve pač •nacionalna zadeva«. A za to relativno brezbrižnostjo je čutiti pospešena razmišljanja, kaj utegne prinesti novo grško vodstvo v obrambno strategijo pakta. Generalni sekretar zavezništva Joseph Luns je sicer septembra poudaril, da bi zmaga socialistov v Grčiji pomenila •dramatično spremembo na južnem krilu pakta«, kar so tedaj ocenili bolj kot svarilo namenjeno grškim volivcem kot pa razmišljanje o novi strukturi obrambe.
Zmaga grških socialistov bo naj verjetneje pomenila zahtevo za večje nadzorstvo nad štirimi ameriškimi vojaškimi oporišči, postavila bo vprašaj pod zbliževanje s Turčijo, ki ga je pričel uresničevati glavni poveljnik natovskih sil v Zahodni Evropi Bernard Rogers in — končno — morebitna prestrukturacija obrambnih okopov na južnem krilu bo šla nedvomno v prid Turčije. Takšen razplet pa gotovo ne bo všeč zahodnoevropskim članicam pakta, ki so po vojaškem udaru generala Evrena zelo pazljivo in olx>lavljajoče se tkale niti s Turčijo. Na ankarske zahteve za trgovinske koncesije ali gospodarsko pomoč so članice EGS vselej odgovarjale z nujnostjo vnovične vzpostavitve parlamentarne demokracije, kot pogoj za ugodnejše obravnavanje. Večja vloga Turčije v natovskem zavezništvu postavlja na kocko takšno politiko Zahodne Evrope tudi če le ta priznava ali ne Lunsovo tezo o ogroženosti južnega krila.
Izjemno previdni so — navzven — tudi na bruseljskem sedežu Evropske skupnosti, kjer se dobro zavedajo. da je Papandreu pred vstopom Grčije v skupni trg zaman zahteval referendum. Da bi ga sklicali sedaj, je bržkone nemogoče, trdijo v palači Berlavmont. kajti novi grški ministrski predsednik gotovo ne bo pričel svojega mandata z institucionalnim sporom z držav nim predsednikom Karamanlisam, ki ima po ustavi pravico, da razpiše referendum. Manevrski prostor socialistične vlade v Atenah se bo tako bržčas omejil na ^britansko barantanje«, torej zahtevo za vnovična pogajanja o pogojih grškega članstva v skupnosti, zahtevajoč u-godne.iše dogovore na celi seriji področij. Podobno torej kot pred leti Britaniia v času menjave laburistične in konservativne vlade.
Na takšno možnost so v EGS najverjetneje računali že pred meseci, ko so sondaže javnega mnenja po-
kazale naraščajoči vpliv socialistov med grškimi volivci. Več zaskrbljenosti vlivajo nekatere stare Papan-dreujeve izjave, ki so jih izbrskali iz dokumentacije. Socialistični prvak je svoj čas odbrenkal Zahodni Evropi nekaj bridkih resnic, denimo da ima regionalni razvoj v EGS zgolj obrobni pomen, da račun ekonomskih prednosti kmetijske politike plačujejo države s šibko gospodarsko strukturo (recimo. Velika Britanija). veliko bolj prosperira-joče (Beneluks) pa dobivajo lepe denarje. In tako naprej.
Iz teh nastopov sledi dvoje posle dic. ki skrbijo bruseljsko komisijo in države članice. Grška socialistična vlada bo z zahtevo za vnovična pogajanja o pogojili za član stvo v EGS sprožila zastoj v po skusili reformiranja kmetijske politike in proračuna ter zaostrila dogovarjanje o regionalni politiki, kjer se članice nočejo odreči delitvi denarja «po ključu«, kar je sedaj v veljavi, in se sprijazniti z uvajanjem enotnih kriterijev, ki bi pomenili velik zasuk v usmerjanju denarja za regionalni razvoj. A če
računske in razvojne politike trčili na nespravljive nacionalne interese, škoda morda niti ne ho tolikšna, kot jo obetajo nekateri opazovalci.
Neuradno je v krogih bruseljske komisije zaslediti pozive k razsodnosti, ki naj bi jo do skupnih zadev cokazaia atenska vlada. Komenta tor «Europe», ki velja za poluradno agencijo palače Berlavmont, E-manuele Gazzo, se danes omejuje na trditev, da zmaga socialistov v Grčiji pomeni željo volivcev za spremembo, podobno kot prihod Fran-coisa Mitterranda na čelo Francije. ter odraz «vitalnosti demokratične družbe«, a pod pogojem, da je možna tudi sprememba na staro, če se izkaže, da «eksperiment», za katerega so se odločili volivci, ni dal pričakovanih rezultatov. Je to napoved ali svarilo? Previdni italijanski novinar, ki je na sedežu bruseljske komisije tako rekoč že inventar, se v podrobnejše pojasnjevanje ne spušča. A dileme, kaj bo evropski deseterici prinesla socialistična zmaga v Atenah ostajajo, vsaj do zahteve Andreasa Papandreu ja za novo dogovarjanje o gr-
upoštevamo, da so dosedanji posku-1 škem članstvu v Skupnem trgu si prestrukturiranja kmetijske, pro- I	BOŽO MAŠANOVIČ
za narodnosti v SR Sloveniji
Program bodo sprejeli predvidoma prihodnji mesec
LJUBLJANA — Na zadnji seji komisije za narodnostna vprašanja slovenske skupščine so obravnavali tudi akcijski program za uresničevanje posebnih pravic italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji. Program je sestavljen na osnovi razprave v vseh treh zborih republiške skupščine, pomeni pa predvsem nadaljevanje in nepretrganost v uresničevanju narodnostnih pravic, zapisanih tudi v drugih dokumentih. Potem, ko bo opravljen pogovor z vsemi, ki so nosilci uresničevanja posebnih narodnostnih pravic, bo ak cijski program, predvidoma prihodnji mesec, tudi sprejet.
Kot zapisano, ne gre za posebne novosti, marveč za opredelitev nalog, o katerih so razpravljali že pred zasedanjem slovenske skupščine, pa tudi v zborih in na skupni seji 24. junija letos. Zato pomeni oblikovanje akcijskega programa o uresničevanju posebnih narodnostnih pravic zlasti nadaljevanje že znanih smernic, predvsem z željo, da bi bili učinkovitejši tam, kjer z dogovori niso na tekočem ali se za izpolnjevanje obveznosti še, niso odločili.
V programu so na prvo mesto postavljene naloge pri izvajanju ustavnih narodnostnih pravic, ki so zapisane v zakonih, občinskih statutih in drugih aktih. Tu so mišljene zlasti priprave in sprejemi številnih zakonov s področja vzgoje in izobra-
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiimiifiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiimiiiiiiifkimiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiii*
Varnostni ukrepi za Cancun
Mehiške oblasti so pripravile posebne varnostne ukrepe za zasedanje Sever - Jug, ki se bo začelo v prihodnjih dneh v Cancunu. Na sliki predsedniška garda z gumijastimi čolni, s katerimi bodo z morja nadzorovali palačo, kjer bo zasedanje	(Telefoto AP)

zevanja, planiranja družbenega razvoja, pravosodja, kulture in ostalih področij. Naslednji sklop je namenjen nalogam pri dopolnjevanju o-dredb občinskih statutov na narodnostno mešanih območjih, kjer o-menimo le eno področje: skrb za dosledno uveljavljanje dvojezičnosti.
V	naslednjem obdobju bodo ocenjene tudi izkušnje narodnostnih samo-pravnih interesnih skupnosti za prosveto in kulturo, za katere naj bi delegate v bodoče volili ob ostalih skupščinskih volitvah. V Ljubljani bo tudi posvetovanje o dvojezičnosti, kar ravno tako sodi med sprejete naloge.
Sicer pa bo posebna skrb veljala še narodnostnemu in dvojezičnemu šolstvu, kulturnemu življenju in sodelovanju z matičnim narodom zavoljo pospeševanja kulturnega in jezikovnega razvoja: prizadevali si bomo za postavitev televizijskega pretvornika za spremljanje programa iz LR Madžarske: pa še: skrb za vzgojo kadrov za narodnostne potrebe, prisotnost v znanstveno-raziskovalni deiavnosti in še nekatere dolgoročnejše naloge. Tu so mišljena prizadevanja za ustrezen družbenoekonomski razvoj obmejnih območij v povezavi s celotnim gospodarskim in družbenim napredkom Slovenije.
V	prihodnje na.i bi strokovno in znanstveno spremljali razvoj in učinke v demografskem razvoju, socialni strukturi, načinu poselitve na mešanih območjih, za hitrejši razvoj pa bi skrbeli tudi s pritegnitvijo in vključitvijo združenega dela in razvitejših območij.
Akcijski program bo torej zajel temeljne naloge v širšem smislu in tudi obveznosti območij, kjer narodnost živi; vseboval bo nosilce in inštitucije, ki v širšem in ožjem smislu skrbijo za uresničevanje dogovorjenih nalog, in kjer bo mogoče tudi čas. v katerem bo potrebno naloge uresničiti.
ERNEST RUŽIČ
TRŽAŠKI DNEVNIK
Nov sedež smetarske službe
V prisotnosti župana Cecovinija, nekaterih občinskih odbornikov in pristojnih funkcionarjev so včeraj zjutraj v Ul. D’Alviano v Trstu uradno odprli novi sedež petega sektorja smetarske službe. Novi sedež sestoji iz moderno opremljenega poslopja z uradi in storitvami za približno osemdeset uslužbencev, v kratkem pa bodo dokončali tudi večjo garažo. Se-
dež smetarske službe v Ul. D’Alvia-no nadomešča tistega pri Sv. Jakobu, na področju katerega bodo sedaj zgradili stanovanje za delavce šti-vanske papirnice. Kot je poudaril žu pan Cecovini, bo občinska uprava v bližnji bodočnosti dokončno modernizirala vsa poslopja in sedeže smetarske službe v tržaški občini.
liiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiuJiiHiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHUiiiiiiiMiiiiiitiiliiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiilllHia
NA SEJI DEŽELNEGA SVETA
Skupščina včeraj sprejela dva nova zakonska osnutka
Velik del seje posvečen odgovorom na vprašanja in interpelacije - Protestna manifestacija delavcev Iržiškega obrata Detroit pred deželno palačo
Podražitev olja v Jugoslaviji
PREPLAH V VLADNIH KROGIH ZAHODNE EVROPE
Reagan dopušča možnost omejene jedrske vojne na evropski celini
S tem daje prav tistim silam, ki nasprotujejo jedrski prisotnosti ZDA na stari celini
WASHINGTON - Funkcionarji a meriškega državnega tajništva in Bele hiše se mrzlične posvetujejo, da bi omilili škodo, ki so io povzročile Reaganove izjave o možnosti omejene jedrske vojne v Ev ropi. V Ameriki so zaskrbi ieni. da bi morebitne polemike z zahodnimi zavezniki dale netiva tistim silam v Evropi, ki trdijo, da bi lahko ZDA sprožile in zmagale jedrske vojno v Evropi, ne da bi bile tudi same prizadete. Po teh ugotovitvah bi vsa bremena nosili izključno Evropejci. končni zmago\alec nad raz dejano Evropa pa bi bile ZDA. Iz vsega tega bi sledilo, da bi z u mikom ameriških jedrskih sil iz Evrope ZDA dvakrat Domislile prodno bi sprožile jedrsko vojno, ki bi preizadela tudi njihova me sta.
Funkcionarji Reaganove administracije so že poslali zahodnoevropskim zaveznikom pojasnila, v ka‘erih zagotavljajo da se ni ameriška strategija do E\rope spremenita. da so Reaganove izjave izkrivili in zgrešeno Razumeli.
Ameriški predsednik Reagan pa je bi! v petkovem pogovoru s_ predstavniki tiska in ameriških časopisov precej lasen, da so sedanje tč>avc niegovih funkcionarjev upra vičene Reagan je namreč izjavil, da je mogoč omejen jedrski spn pad. ne da bi obe velesili sprožili globalne vojne SZ b> bila s svojo sedanjo oborožitvijo z lahkoto kos Evropi, ki io bi preplavila s svojimi tankovskimi divizijami, rake te «SS 20» pa bi lahko s svojimi 750 jedrskimi konicami onesposobile vse strateške cilje in glavna mesta Evrope. Za Reagana je edi ni odgovor pred tako nevarnostjo namestitev novih ameriških jedrskih raket «cruise» in «pershing». V primeru take omejene jedrske vojne ne bi «evroizstrelki« zaradi omejenega dometa uničili S7, kar tri povzročilo pat pozicijo in mož-
nost. da se prepreči razširitev spopada.
Ameriški predsednik ni povedal, kdo bi se okoristil pri taki upora bi taktičnega jedrskega orožja, a vsakomur je jasno, da bi tragične posledice nosila izključno Evropa.
Reaganove izjave so medtem povzročile pravi preplah v zahodnoevropskih vladnih krogih, predvsem pa v Bonnu, kjer so še boli kot v drugih državah NATO poudarjali, da služi modernizacija evropskega raketnega sistema za vzpostavitev ravnotežja sil in za picpreeitev spopada. Pojasnila funkcionarjev Bele hiše in State Deparfme.ita bodo ne koliko popravila mučni vtis v ev ropskih prestolnicah, škode med evropskim javnim mnenjem pa jim ne bo uspelo odpraviti. Sum. da bi ZDA rade izvozile jedrsko voj no na evropsko celino, se je z Rea-
ganovimi izjavami konkretiziral, s tem pa so ZDA dale novo orožje evropskim pacifističnim silam.
«Evropski» polni lisi bo višnjeve barve
BRUSELJ — Izvršna komisija EGS je pripravila predlog za olajšanje prehodov čez meje članic, zlasti v prid poslovnih ljudi, umet nikov in časnikarjev, ki naj bi lah ko s pologom kavcije laže začas no prenašali blago in pripomočke, ki jim služijo pri delu Pristojne oblasti deseterice so se tudi dogovorile o skupnem «evropskem» potnem listu, ki naj bi ga začeli izdajati leta 1985 in na.i bi bil višnjeve barve.
TRAGIČNO DEJANJE V ČEDADU
Umsko prizadeti sin z nožem ubil očeta
Očetomor je posledica «mistično-verske» krize
VIDEM — Krvav očetomor v Čedadu. 3C-letni Silvano Scarbolo. gradbeni inženir, začasno brez zaposlitve. je pod vplivom -rmsticno-verske« krize z ostrim kuhinjskim nožem dvakrat ranil 70-letnega očeta Luigi.ia, ki ie bil pri priči mrtev.
Do krutega umora je nrišlo vee raj zjutraj malo po četrti uri. Luigi Scarbolo je kot vsako jutro zgodaj vstal. Kot edini mlina'-, zvest starim metodam obdelave žita. je namreč imel polne roke dela Vrhu tega so ga v Čedadu poznali tudi kot «tolkača polenovk«, pri čemer je na izviren način sušil in pripravljal okusne ribe. da mu ie italijanska televizija celo posvetila eno oddajo.
Tudi včeraj se je torej stari Luigi pripravljal na odhod na delo. ko je v njegovo spalnico nlanil sin in ga brez besede najprej zadel v
...........hm.......».mm...mul.....
Gobarjem se pišejo slabi časi
KOPER — V teh dneh se predvsem ob sobotah in nedeljah po gozdovih razkropi množica ljudi, ki nabira gozdne sadeže, gobe, kostanj in še kaj ■ . ■
V	zadnjem času pa je predvsem od tistih, ki te sadeže nabirajo po istrskih gozdovih, slišati, da po staja tako pobiranje prirodnih darov vse težje, če ne že nevarno.
Pride človek, ki nabiralce nažene iz gozda, čes da je gozd njegov. Pa to ni še tako hudo. Ponekod se ti častniki gozdov* oborožijo z vilami in ne usmiljeno po ure in ure podijo »vsiljivce*, ki hoče jo na vsak način priti v gozd, Še huje so p rešene čeni tisti, ki pridejo iz gozda sicer s polno kosa rico jurčkov ali kostanjev, vendar'jih dočaka nji hov avlo povsem na tleh. gume pa so prerezane . . Tukaj so si pravico do kaznovanja tpredrznih» go bar jev in kostanjarjev nekateri že kar prilastili.,
V	nekaterih republikah tudi že razmišljajo na kak šen način bi bilo mogoče te gozdne »vsiljivce* (oziroma gozdne turiste) obdavčiti, ali pa kakorkoli od njih iztisniti kaj cverlka.
Skratka, gobarjem in vsem ostalim, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov radi zahajajo v gozdove, se
pišejo slabi časi. Če bo šlo tako naprej, bo mogoče stopati le po nekaterih gozdovih in še za te bo potrebno plačati nekakšno vstopnino, Ob tej črni napovedi pa vedo nabiralci kostanja po Istri povedati, da je kostanjev dovolj za vse, ki se ji m da brskati po listju in med grmičevjem. V tistih gozdovih iz katerih jih lastniki najbolj odganjajo, ko stanj leži po tleli nepobran in tam gnije. Manj očitno vendar podobno je tudi z gobami, ki neod krite ždijo in gnijejo po lakih cstrogo nadzorovanih» hoščah.
Ali gre v teh primerih za varovanje sadežev, od katerih je odvisen obstoj posameznih lastnikov gozdov, ali pa gre za objestnost in nevoščljivost, da bi lahko v «mojem gozdu nabiral še kdo tretji? . . .» Preveč gostoljubno tako ravnanje s so bolnimi in nedeljskimi izletniki ravno ni. Tudi tu ristov (domačih in tujih) to ne privablja. Sploh pa čigavi so pravzaprav zares sadeži, Ici jih daje na rava sama iri jih ni potrebno gojiti, oziroma skrbeti zanje? Ali. malce drugače: kdo si lahko priseg ji prirodo?
BORIS ŠULIGOJ
glavo in mu nato prerezal vrat. Očetomorilec se je r.alo mirno spet odpravil v posteljo, ob sedmih pa je o svojem nerazsodnem dejanju obvestil uslužbenko v bližnii mle kami in nato mirno počakal na pri hod policije, kateri sr je predal. Polkovniku Cocu, ki ga ie kot prvi zaslišal, ie dejal, da ie bil to e-dini način, da očisti .svojo grešno dušo.
Prvi znaki umskih moteni so se pri Silvanu Scarbolu pojavili že pred leti, po materinj smrti. Njegovo zdravstveno stanje se ie znatno poslabšalo v Padovi, ko je v univerzitetnih krogih zašel med skupino, ki je redno Drireja.a spi-ritistične sestanke.
Oče in sin sta živela v starem čeda.jskcm mlinu ob nekem kanalu. Očetomorilca so po prvem za sliševan.ju premestili v videmski zapor, k.jer bodo preiskovalci skušali ugotoviti podrobnejše okoliščine in morebitne otipi jivejše vzroke tragičnega umora.
Obsodba bivšega nacističnega sodnika
BERLIN — Vzhodnonemško ber linsko sodišče je obsodilo bivšega generalnega pravdnika tretjega raj ha Rudolfa Otteja na dvanajst let zapora in na odvzem državljanskih pravic. Otte.ia. ki ic po vuiii me njal ime in skušal obnoviti videz uglednega odvetnika so zasledili po dolgih in temeljitih pieiskavah Ugotovili so, da ie kot pravnik po sebnega sodišča v Gro uttenz.u ob sodil na smrt 49 Poljakov.
RIO DF JANE1RO — Brazilska vlada ic ponovno, štirideseti.' v zadnjih 12 mesecih, razvrednotila domačo valuto, tako da ie v tem času cruz.eiro izgubil skoraj 93 od stoikov vrednosti v menjavi z do larjem.
LJUBLJANA — Zvezni izvršni svet je r.a predlog zvezne skupnosti za cene sprejel od'ok o določitvi najvišjih ravni cen za jedilno olje. Glede na to. da bi predlagana sprememba presegla z resolucije dogovorjenega gibanja cen. se je izvršni svet skupščine SR Sloveni je odločil za uvedbo nadomestil pri drobnoprodajnih cenah ulja, Z u-vedbo nadomestila v rišini 8 dina rjev se je cena litra olja dvignila le za 10,15 dinarja, Kar predstavlja podražitev za 24.9 odstotka Takšna sprememba cene pa je še v okviru začrtanih gibanj
S spremen'enimi cenam; za olje veljajo nkrati tudi spremenjene ee ne za margarino in rastlinsko mast.
(dd)
Barlolonici v Moskvo na odprtje «Agritalie 81»
RIM — Minister za kmetijstvo Bartoloma’ je odlete) včeraj Mos kvo na otvoritev prve velike raz stave italijanskih pridelkov, strojev in tehničnih sredstev za kmetijstvo «Agritalia 81». Med sejmom, ki bo trajal do 27. t.m., se ho Rartolo mei srečal s sovjetskima ministre ma za kmetijstvo in za zunanjo tr govino, s katerima se bo nogovar jal o možnostih povečanja izvoza italijanskih pridelkov, zlasti vina testenin in zelenjave.
Kot že pred tednom dni je bila tudi med včerajšnjo sejo deželnega sveta na trgu pred deželno palačo protestna manifestacija delavcev industrijskega obrata Detroit iz Tržiča, ki že dolgo časa preživlja hudo krizo. Njihova delegacija se je med sejo sestala z načelniki svetovalskih skupin, ki so obljubili, da bodo pri deželnem odboru urgirali rešitev tega vprašanja.
Velik del včerajšnje seje je bil posvečen odgovorom na vprašanja in interpelacije: predsednik Comelli je najprej odgovoril komunistični skupini o vprašanju namestitve jedrskih izstrelkov v Comisu na Siciliji ter o začetku gradnje, s strani ZDA. nevtronske bombe. Comelli je dejal, da je treba stališče dežele glede teh vprašanj izraziti v mejah njenih ustavnih pristojnosti, ne da bi pri lem nadirali« na področje pristojnosti državne vlade. V odgovoru je svetovalec Pascolat izrazil željo, da bi dežela sprejela pobude v korist miru v svetu. V nadaljevanju je predsednik Comelli odgovoril tudi li-starskemu svetovalcu Giuricinu, ki je hotel vedeti za predsednikovo mnenje o pripadnosti dr. Eugenia Carboneja. člana italijanske delega cije za sestavo osimskih Sporazumov, framasonski leži P 2. Comelli se ni spustil v bistvo Giuricinovega vprašanja. ker bi bilo proti najosnovnejšim principom, ko bi izrazil določeno mnenje, ki bi ga ne podprli gotovi dokazni elementi; vsekakor pa je izrazil negativno oceno in zaskrbljenost o dogodkih, ki so prišli na dan s to zadevo.
Listarski svetovalec je seveda izkoristil tudi to priložnost, da je ponovno govoril proti osimskim sporazumom in proti industrijski coni na Krasu. Na vprašanje komunistične skupine je v nadaljevanju seje odbornik Bomben obravnaval problem cenikov najnujnejših živil in drugega blaga: med drugim je dejal, da bi morale temu vprašanju posvetiti večjo pozornost krajevne uprave in sami župani. Svetovalec Seampolo pa je s svoje strani podčrtal, da bi bilo treba podal išati veljavo cenikov z zamrznjenimi cenami vse do božičnih praznikov, ko po navadi cene naibolj narastejo.
Skupščina je nato proučila zakon skj osnutek, ki spreminja, dopolnju-
je in refinansira že obstoječe deželne zakone s področja kulturnih in ambientalnih dobrin. Zakonski osnutek, ki nakazuje 1,8 milijarde lir za prihodnja tri leta predvideva posege za nakup in obnovo nepremičnin velike umetniške, zgodovinske in kulturne vrednosti, po obširni razpravi je bil zakonski osnutek odobren z večino glasov. Soglasno pa je bil sprejet zakonski osnutek, ki predvideva posege v sektorju bolniških struktur, tehnične opreme in psihiatrične oskrbe. Zakonski osnutek nakazuje 6 milijard lir za triletje 1981 83.
7 Melonarjado gostovali pri Združenju aktivistov
Člani Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem o-zemlju in Odbora Zveze vojnih invalidov so preživeli pietekli petek zvečer v prijetni družbi dramske skupine z Opčin, ki ie zanje ponovila melonarsko šagro s oetiem »Melonarjado*. s katero ie že z uspehom nastopila kar 18-krat po raznih slovenskih društvih na Tržaškem. Prav tolikšneaa uspeha ie bila požrtvovalna openska dramska skupina deležna tudi ob tokratnem gostovanju v prostorih Odseka za zgodovino v Ul. Petronin. kjer so gledalci z zanimanjem, trpkim nasmeškom. pa tudi s sproščenim smehom spremljali dogajanje na odru, ti ie tako živo prikazovalo številne dogodke iz stare in tudi nove zgodovine Trsta, tesno povezane tudi z usodo Slovencev na tem področju. Dramska skupina, ki šteje kar 30 nastopajočih, ie doživela zopet lepo priznanje, ki so oa gledalci potrdili z navdušenim ploskanjem vsem igralcem kot tudi piscu in režiserju deta Dragu Gorupu. Zadovoljstvo zaradi nacova in obiska openske dramske skupine je ob koncu predstave izrodila tudi predsednica Združenja Neva Lukeš. ki se ie vsem nastopajočim še enkrat zahvalila za lep večer in izrazila željo, da b> prišlo tudi v bodoče do podobnih gostovanj, ki samo bnnatiio. je dejala, dejavnost Slovencev na tem področju.
Informacije SIP uporabnikom
TELEFONSKI RAČUNI
TERJATEV
Družba SIP opozarja svoje abonente, da je zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za IV. trimesečje 1981 ter opozarja vse, ki računa še niso poravnali, da zamudniki, ki bodo plačali v roku 30 dni po zapadlosti, bodo dolžni plačati le 50% kazni, ki jo pravilnik predvideva za tiste, ki telefonski račun poravnajo po omenjenem datumu. Za morebitna druga pojasnila naj se zainteresirani obrnejo na št. 187 — brezplačne usluge.
SIP Societa Italiana petTEsercizioTelefonico