184. številka.
IjinbluN«. v torek 12. avgnsta 1902.
XXXV. leto.
tehaja vaak dan svečar, lzlmfii nedaije tn praznike, ter velja po poiti art»j»^«.. «*»uo-ograae dežele -«* no lete 36 K, za poi uta 13 K, za četrt lata 8 K BO h, M Jeden meaeo S K 30 h. Za LJubljana brez pošiljanja ca dom za vse leto 83 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K SO , aa jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na <ium računa se za vse leto S K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaBa »ofitnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpo&iljat' naročnino se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne potit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b Se se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se tavoisJ traokovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlitvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upravništvu naj se bla-govolijo poSUjati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vse admtntei rativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice 8t. 2, vhod v apravniStvo pa a Kongresnega trga St. 12
.Slovenski Narod" tal« fon St. 34.     „Narolna ti s kama" telefon št. 85.
„Stajerc".
Iz Celja, 12. avgusta.
Nemška stranka na Spodnjem Šta-jerskem je v boju zoper Slovence prišla do spoznanja, da realnih in trajnih vspehov ne more doseči, če se bo kazala nasprotno Slovencem v narodnih zadevah. Ptujski Nemci so bili prvi, ki so prišli do tega spoznanja in zato so ustanovili slovenski čaBopis, v katerem se previdno ogibajo vsakemu nasprotju slovenskim narodnim zahtevam.
Ta list, »Štajerc«, deluje — o tem ni nobenega dvoma — na to, da bi pomogel nemški stranki do splošne veljave na Spod njem Štajerskem. Ali doseže ta svoj namen ali ga ne doseže, o tem bi bilo danes vsako razpravljanje odveč, kajti prihodnosti ne pozna nihče. »Domovina« je v svoji zadnji številki izrekla mnenje, da ostane vse prizadevanje »Štajerca« brez vspeha. Tudi mi, ki nismo zadovoljni s sedanjo slovensko politiko na Spodnjem Štajerskem, želimo, da bi se uresničilo to prorokovanje celjskega lista.
Sedaj pa moramo računati z dejanj-skimi razmerami in vprašati se moramo: odkod prihaja, da ima »Štajerc« toliko prijateljev med slovenskim kmetskim ljudstvom, kaj je vzrok, da bero ta list zavedni kmetje in se nanj naročajo ?
Odgovor ni težak.
Ljudje se naročajo na »Štajerca« in ga čitajo in naročajo, ker vidijo, da se ta list zavzema za tiste kmetske koristi in bori proti tistim kmetskim težavam, za katere se slovenski listi in slovenski politiki nečejo zavzemati.
Gotovo je, da je » Staj erc« marsika-kemu zaslužnemu rodoljubu storil veliko krivico. Napadal je že dr. Jurtelo in druge može, katerim moramo štajerski Slovenci biti vedno hvaležni. Napadal je tudi že slovenske zavode, ki napadov niso zaslužili, a ljudje so vse to prezrli in pozabili, videvši, da jih »Štajerc« brani pred ekscesi naših duhovnikov.
Pri nas trpi ljudstvo od duhovniške strani ravno tako, kakor na Kranjskem, a naj   počenja  duhovnik,  kar hoče, naj
ljudstvo še tako zatira in izsesava, od slovenske strani ne dobi pomoči. Slovenski listi na Štajerskem ne priobčijo niti besedice proti kakemu duhovniku, naj počenja, kar hoče. Kaj se je že godilo na primer v Rečici — a štajerski slovenski listi so vse zamolčali. Duhovnik sme uganjati, kar se mu zljubi, časopisje bo vedno na njegovi strani in ga bo ali branilo ali bo vsaj molčalo.
Še več. če n as to p i kdo pravdno pot proti kakemu duhovniku, išče zaman pomoči pri slovenskem odvetniku. Kolikrat se je že zgodilo, da so kmetje v tožbah z duhovniki hodili od odvetnika do odvetnika, a nihče ni hotel prevzeti zastopstva, vsak se je bal duhovniške zamere. Kmet se je moral zateči k nemškemu odvetniku, in če je tak mož izgubil potem zaupanje do slovenskih voditeljev, je pač naravno.
Kar je »Štajerc« dosegel doslej vspehov med slovenskim ljudstvom, izvirajo vsi od tod, da slovenski kmet ne more dobiti od slovenske strani niti materialne podpore, kadar ima boj z duhovnikom. In — bodimo odkritosrčni — »Štajerc« si je v tem oziru, da je priskočil ljudem na pomoč v konfliktih z duhovniki, pridobil tudi zaslug.
Ko bi bili naši politični voditelji prijatelji ljudstva v vseh zadevah, ako bi stali na strani ljudstva tudi tedaj, kadar se mora braniti proti duhovniškim nasilstvom in krivicam, ako bi znali klerikalno gibanje držati vsaj toliko v mejah, da bi klerikalstvo na vzbujalo v ljudstvu sovraštva in jeze, potem bi tudi »Štajerc« ne imel vspehov. Tako pa, ko čuti ljudstvo, da je zapuščeno, se obrača tja, od koder se mu pomoč obeta in daje. Naši voditelji so sami krivi, da je prišlo tako daleč, a zaslepljeni so tako, da tega ne uvidevajo niti sedaj, ko stojimo pred deželnozborskimi volitvami. Ze danes je tako, da se ne da reči, kako bodo volitve iztekle, in če ohrani s 1 o v e n s k a s t r a nk a vsaj dosedanje svoje mandate, a vendar se hoče poskusiti z ljudmi, kakor na primer s prefektom Korošcem,  dasi je očitno,
da bodo glasovali proti njemu tudi odločni slovenski radikaloi.
Toliko v pomislek našim voditeljem, sicer pa naj delajo, kar mislijo, da je prav. Naše mnenje je, da utegnejo učakati kruto razočaranje, če bodo samo ropotali proti »Štajercu«, kakor doslej, storili pa ničesar tega, kar je treba, da se bo ljudstvo samo odvrnilo od »Štajerca«. Bodite ljudstvu prijatelji in pomočniki v vseh zadevah, in »Štajerc« bo hitro zmrznil, drugače pa nihče ne ve, kaj se še zgodi.
W JaOJiiblJani, 12. avgusta. Spravne konference.
Sedaj se piše kar o dveh spravnih konferencah: na eni strani se poskusijo spraviti Nemci in čehi, — na drugi pa Poljaki in Malorusi. Avstrijsko-, velikonemško- in ogrsko-nemški listi prinašajo dolge članke, polne dobrih naukov na naslov cehov in Malorusov, ki naj bi svoje želje kolikor le možno nizko priviti, da bi se dosegla sprava. »Pester Lloyd« piše: Dispozicija k zjedinjenju, dobra volja, vzdržati parlament v interesu vseh narodov delaven, se mora do kumentirati s tem, da se zahteva takoj spočetka le to, kar je možno iti doseg ljivo. Češko vprašanje se je dovolj diskutiralo in pojasnjevalo, tako da ve vsaka stranka, kaj moreta vlada in nasprotnik priznati in dovoliti, ne da bi se administracija spravila v nevarnost in ne da bi se zopet raznetil radikalizem. Treba je torej pametne zmernosti in previdnosti, sicer bodo spravne konference zopet brezuspešne. »Pester Lloyd« ima čisto prav, ali če zahtevajo Nemci nemščino za splošni državni jezik, ne kažejo s tem nikake treznosti in pameti ter že naprej onemogočajo vsako spravo. »Budapester Tagblatt« tudi priporoča zmernost Čehom in Nemcem, sicer se nagodba parlamentarno ne dožene in miru in reda v avstrijski polovici radi češko nemškega vprašanja ne ho. Zato žele Ogri, da se Koerberju posreči, dognati med Čehi in Nemci modus vivendi. »Pester Llovd« po roča, da se bodo vršile bržčas spravne konference tudi med Poljaki in Malorusi.
V Galiciji imajo Poljaki vso upravo v rokah, in Malorusi so takorekoč brez« pravni. Razmere so neznosne, kar je pokazal zadnji kmetijski štrajk. Zato namerava Koerber provzročiti, da se snidejo tudi voditelji Poljakov in Malorusov,' ter se poskusijo ustaviti v Galiciji pravičnejše in znosljivejše razmero.
Kompromis na Moravskem. Upravni odbor mladočeške stranke na Moravskem je imel 8. t. m. v Brnu sejo, na kateri se je prerešetaval predlog posl. Stranskega, da sklene mladočeška s staročeško stranko kompromis za pri' hodnje deželne volitve. Razprava je bila jako burna, slednjič pa se je sklenilo: Upravni odbor mladočeške stranke na Moravskem odobrava misel, da se ohrani sporazumljenje s staročeško stranko za prihodnje volitve v deželni zbor ter da se sporazumno izbero kandidatje za vse volitvene okraje. S klerikalci pa se ne sklene nikakega kompromisa: vzroke, ki so sicer itak znani, naznani mladočeška stranka v posebnem oklicu na volilce. Ako bi pa staročeška stranka ne hotela opustiti svojih stikov s klerikalci, morala bi mladočeška stranka pretrgati ž njo vsa nadaljnja pogajanja.
Italija in Turčija.
Zadnje čase sta se Turčija in Italija zelo približali ter se obsipale z ljubeznivostmi. Sultan je povabil poveljnika italijanskega brodovja v sredozemskem morju, admirala Palumbe, naj ga z višjimi častniki obišče. Admiral pride tekom tega meseca v Carigrad ter prinese sultanu darove kralja Viktorja Emanuela. Napetosti med Rimom in Carigradom ni več. Italija ne misli začeti vojne radi Tripoli-tanije, nego hoče postopati baje solidarno s Turčijo.
Organizacija južno-afriske uprave.
Po zadnjih poročilih iz južne Afrike je možno poznati, da se pripravlja polagoma izpremena dosedanje vojne vlade v občansko upravo. 23. avgusta se bo radi tega vršil posvetovalni shod, da se ustanovi občansko narodno zastopništvo. Upravni  odbor  bo  baje pomnožen, lord
Anton Lajovic.
Dunajski konservatorij je sklenil s tretjo svojo javno produkcijo v veliki dvorani »Glasbenega društva« svoje šolsko leto. Na programu so bili skladatelji: Chopin, Schumann, Verdi, Rubinstein in — Lajovic.
Kdo je Lajovic? Mlad abiturijent dunajskega konsarvatorija, tudi jurist dunajske univerze in pa Slovenec s Kranjskega. Eden izmed onih, ki so pred kratkim izšli iz malenkostne slovenske realnosti v široki svet, da sanjajo o velikosti. Ta mladina ni šla uživat velikega sveta in njega nečimurnosti, ampak šla je občudovat in pit velike ideale, da bi mogla ob njih živeti v naši malenkostni javnosti, pa ne vkloniti tilnika pod njeno prihu Ijeno streho. Ni šla, da zataji in pozabi na domovino svojo, ampak šla je, da v velikih razmerjih velikega sveta misli nanjo in sanja o nji, ki se od nje ločiti neče. Sfal je, da se vrne z načrti o novih, višjih in svobodnejših  distancah nacionalnega
življenja in njegovih idealov v duši. — In idealni so vsi oni mladeniči, ki so se pred nedavnim časom vrnili, ki se vračajo in se bodo v naših dneh prej ali slej drug za drugim vrnili v domovino. Ne razliku jejo se od mladine neposredno prej pretekle dobe po večji nadarjenosti in bistro-sti duha. Razlika je med njimi samo ena: prejšnji so znali, da so izšli iz malih razmer in da pojdejo zopet vanje, pa zato niso silili nikamor iz njih. A ti hočejo samo s svojim telesom v ozke meje nazaj, svojemu duhu pa zidajo dom tako prostran, kakor je misel prostrana. Kar jim je odrekla natura, zahtevajo, da jim nadomesti duh. Kakor vsekdar naše dija-štvo, znajo tudi oni trpeti, in kakor vsekdar naše dijaštvo, propadajo obilo tudi oni. Samo da propadajo ti še obilneje kakor so propadali oni. Večja disonanca med njihovimi ideali in njih eksistenco jih ubija. Sanjarji in idealisti so vedno in zmeraj propadali.
Kadarkoli sem videl Lajovca pri igranju: v ozkem dunajskem kabinetu, zastavljenem do polovice z velikim, črnim najemnim klavirjem, puščajočim svojemu mojstru jedva toliko prostora, da se more
preriti do postelje, do male mizice, pa zopet nazaj k njemu; kadarkoli sem ga videl: upadlo lice, ostre koščene konture profila, završujoče se pod bujnim nakitom kodrov — menda edinega v resnici »idealnega« dela telesa, ki ga beda ne ženira pri njegovem razvitku — kadarkoli sem ga videl: zatopljenega v njegovo kraljestvo glasov, kakor odtrganega od zemlje, — vsakokrat so me obhajale take in enake misli. Sedaj je izgledal ko kralj. Jaz pa sem mislil na to, kako bo izgledalo to njegovo navdihnjeno čelo črez nekaj minut, ko bo zaprl klavir, stopil k meni ter mi začel zopet tožiti, da ga hočejo izključiti iz konservatorija, ker ne more plačati šolnine, ko bo začel šteti novce za večerjo, mislil sem na to in pa na britkost te disonance, ki jo pripovedujem zato, ker je tako občutna, proseč ga, naj mi oprosti to indiskretnost.
Pišem to, kar mi je najbolje v spominu in pa pod neposrednim Lajovčevim nastopom pred dunajskim občinstvom, ki se je zato dolžna zanj zanimati tudi slovenska publika: Radoveden sem, pred ko liko leti je dirigiral zadnji Slovenec svojo skladbo pred dunajskim občinstvom.
Slovensko občinstvo pozna dosedaj samo Lajovčev »Adagio« iz lanskega matičnega koncerta in Schvrentnerjevih »Novih Akordov«. Vse one njegove vglasbene Zupančičeve pesmi in kompozicije na besede drugih poetov, ki jih je vglasbil prej in po »Adagiu«, so znane samo nekaterim prijateljem njegovim. Čisto njegove so: polne, topeče se v razpoloženju, fine, nežne, globoko občutene duševne slike. Tal, ogrodja življenja se v njih skoraj ne čuti. Tako plavajo kakor njegove sanje po kraljestvu glasov, v katerem ni mej, ki bi se dale prijeti. — Njegova najnovejša skladba: »Samota v gozdu«, ki jo je zadnjič dirigiral pri slovesu od največjega avstrijskega glasbenega zavoda, je jako uspela. Navzoč je bil tudi pevovodja »Glasbene Matice« g. Matej Hubad. — Z veseljem sem opazoval pri skušnjah, kako vneto je študiral veliki zbor dunajskih devojk pod vodstvom mladega komponista skladbo, s kakim veseljem je celo na njegovo lastno povelje prihajal k skušnjam, in priča sem bil, ko je direktor pl. Perger ostro grajal neubogljivi in nedisciplinirani orkester z besedami: Prosim, da bi gospodje bolj pazili. Lajovic je zrel mož; on ve, kaj je naredil.
Milner bo imenoval vanj več udov, tako da bo v istini ostala vlada še poslej v rokah angleškega zastopnika. Dočim se pa v pridobljenih angleških kolonijah pripravlja pot k samoupravi, opaža se v kapski koloniji gibanje, da se ustava sistira. Društvo, ki se je ustanovilo v svrho ohranitve kapske ustave, je moralo sicer za nekaj časa radi tega gibanja ustaviti svoja posvetovanja, toda njegova organizacija traja dosihdob. Verjetno je, da prej ali slej izbruhne vnovič boj za kapsko ustavo.
Najnovejše politične vesti.
Ta teden se odloči nagodbeno vprašanje. Ministrski predsednik dr. Koerber je v Ratotu pri pl. Szellu. 19. t. m. se vrši v Išlu pod predsedstvom cesarja skupna konferenca avstrijskih in ogrskih ministrov, ki podajo svoja poročila. — Profesorji vseučilišč v Heidel-bergu, Freiburgu in v Karlsruhe so poslali badenskemu velikemu vojvodi spomenico, v kateri odločno svare, da bi se sprejeli v vojvodino moški samostanci, ki so se izselili iz Francije. Bržčas se oglasijo tudi druge velikonemške dežele proti naselitvi samostancev. V Avstriji kaj takega seveda ni pričakovati. — Irski poslanci so imeli v Dublinu minolo soboto protesten shod, na katerem so sklenili resolucijo, da kronanje kralja Edvarda za Irsko nima nobene veljave. — Jezuitje bodo imeli 18. in 21. t. m. v Freiburgu v Švici kongres, na katerem bodo sklenili naprositi papeža, naj proglasi nov dogma: da je šla Marija s človeškim telesom vred v nebesa. Že papež Benedikt XIV. je trdil, da je šla Marija tudi telesno v nebesa, a dogma doslej to vendar še ni bilo. — Za nedeljo je bil določen macedonski kongres v Sofiji. Turška vlada je zahtevala, naj bolgarska vlada kongres prepove, česar pa bolgarski kabinet ni storil, nego le ob ljubil, da poskrbi, da se bode vršil kongres v mejah zakonov, sicer ga razpusti. Odbor Macedoncev ima tri frakcije: zmerno vodi general Zvoncev, ki teži za osvobojenjem Macedonije le s pomočjo velesil, radikalno vodi Delcev, revolucionarno pa Boris Sarafov. Na kongresu se izvoli nov predsednik. Bržčas bo izvoljen Delcev, ki soglaša večinoma s Sarafovom. — Francoski podpolkovnik plem. Saint-Remv, ki je poveljnik lovskega polka na konjih v Pontivv (Bretagne), ni hotel minolo soboto postevojakov na razpolago podprefektu v Ploermelu, da bi se zaprle kongregacijske šole. Podpolkovnik je izjavil, da kot kristjan noče sodelovati pri zapiranju samostanskih šol. Bil je takoj odstavljen ter pride pred vojno sodišče, polk pa je prestavljen. Klerikali-zem ima tudi med francoskimi višjimi častniki močne stebre, a kabinet Combes podere polagoma tudi te.
Prav zanimivo pa je, kako se hoče
Dopisi.
Iz Smlednika. Zadnji dopis v »Slov. Narodu« je našega kaplana grozno razburil. To je vsekakor znamenje, da nima še kože kakega nosoroga, četudi mu ne manjka veliko več do nje.
Jaz nečem, da bi se stvar slabo naštudi rala, ker je v resnici dobro delo.« — Ta skladba nam kaže Lajovca v daljnem razvitku njegovega talenta. Nekaj kakor trden, realen cilj, ki ga je dosegel, — dovršil je konservatorij z odličnim vspehom
— se je začrtalo v morje njegovih razpo loženj, v krepkih, določnih obrisih se je izvila iz njih milodoneča, ljubka melodi-joznost; kakor radosten smeh na Lajov-čevem skoraj resnem obrazu je, kakor vesela pesem mornarja, ki je po dolgi, nemirni vožnji po oceanu prijadral v prvi pristan.
Prišel je tudi Lajovic v svoj prvi pristan, a v svoje zaželjeno veliko prista nišče še daleko ne. Odpravlja se že zopet na pot. — Lajovic hoče iti nadaljevat svoje študije. Uverjen sem, da pojde, ker je to njegova pot, ki jo mora iti.   Samo da se
— odkrito povedano — bojim zanj iz vzrokov, ki sem jih povdaril gori, morebiti za njegovo občutno uho preglasno, a gotovo ne preglasno za one, ki imajo ušesa, da slišijo, pa vkljub temu slišijo tako — bore malo ....
Ivan Prijatelj.
oprati njemu očitanih žalibog, prav resničnih nerodnostij, pregreh in neumnostij. Ker je vedel, da pri možeh nič ne opravi, obrnil se je do fantov in deklet ter oznanil takoj prvo nedeljo po onem dopisu v »Slov. Narodu« z lece vsem otrokom Marijine družbe, fantom in dekletom — med njimi so tudi dečki in deklice od 14. leta naprej — naj pridejo po nauku k njemu v župnišče. Tam jim je najprej prebral dopis iz, vsem dobrim katoličanom pod smrtnim -grehom prepovedanega »Slovenskega Naroda«. Potem pa se samoza vestno obrnil do fantov in rekel: »Fantje, kdaj in kje smo se mi med seboj prepirali in tepli?« in dobil je unisono odgovor: »Ne, nikdar in nikjer!« Potem ravno tako dekletom: »Dekleta, kdaj in pri kateri sem bil katerikrat, povejte!« In zopet je dobil odgovor:« Gosp. kaplan, nikdar pri nobeni!«
S tem seveda misli naš gospod, da je opran. A, stvar ima vse drugače lice. Jaz Vam povem le to: Dokler se po vsej fari govori o Vas, — seveda ne, kadar Vi ljudi kličete v župnišče, ker menda vedo, da imate jako močno pest — ravno tako, kakor je stalo v »Slov. Narodu« in to ne od liberalcev, ker jih v Smledniški fari sploh ni, ampak od najzabitejšega bajtarja do najbolj izobraženega kmetskoga posestnika, od prve tercijalke do najbolj navadne tovarniške delavke, mora biti že istina in sicer povedana v precej olepšani obliki.
V »Slovencu« je priobčil g. kaplan Vojteh Hvbašek nekak poziv »Narodovcu« in to številko »Slovenca« poslal različnim svojim faranom, v katerem zahteva od dopis nika, naj objavi svoje ime in ponuja mu 100 K, ako mu dokaže vse »podle laži in obrekovanja«. Gosp. kaplan, ako se hočete oppati, pot Vam je vsejedno odprta, ne da bi vedeli piščevo ime. Po tistih 100 K pa dopisnika popolnoma nič ne skomina, ker ve, da kaplanu ne gre ravno prav lahko denar izpod palca in bi se mu znalo pri petiti, kakor se sploh zgodi, kadar kak duhovnik obljublja nagrade v »Slovencu« n. pr. »tistemu in tistemu 100 K ali 1000 kron, kdor mu dokaže, da se on podpisuje na ljubezenska pisma s »Pepco« mesto s pravim svojim imenom.
Tudi pravi, da ne bode odgovarjal na dopise. Gosp. kaplan, saj se na to sploh ne da odgovarjati. Iz Savla ste postali Pavel; kaj hočete še več, morda postati zopet Savel !
Tudi dopisnik upa, da se ne bode pečal več z Vašo lepo osebo. Hotel je namreč ravno sedaj, ko se prestavljajo in nastavljajo novi in stari kaplani, opozoriti gospode v Ljubljani na zasluge tukajš-nega kaplana in mu tako morda preskrbeti kako boljše mesto. No, to se, žalibog, ni zgodilo. Smledničani pa sedaj vedo, da če Bog hoče ljudi kaznovati, nima na razpolago samo ognja, povod nji, nevihte in druge vremenske nezgode, ampak tudi kaplane a la Vojteh Hvbašek.
Iz Ribnice. Dne 3. t. m. je priredila naša čitalnica  s  sodelovanjem vseh drugih ribniških društev na Ugarju ljud sko veselico.
Združeni odbor potrudil se je pošteno, napraviti to, Ribničanom tako pri ljubljeno veselico kolikor mogoče zanimivo in obširno. Da se je to, — vzlic skrajno neugodnemu vremenu — v polni men doseglo, gre zasluga pač v prvi vrsti našim čislanim narodnim damam, katere se niso ustrašile ne potov, ne dela, ne stroškov iti v najvažnejšem trenutku niti neizprosnega Pluvija.
Prireditelji niso bili ob določenem času, opazujoč nemirno se po nebu podeče deževne oblake, baš pri dobri volji. A pridrdral je voz za vozom na divni, samotni Ugar in v dežju prikorakalo je tudi naše vrlo gasilno društvo. Večkrat je nas prisilil dež razpeti dežnike in obleči svršnike, a vzlic .vsemu postajalo je občinstvo vedno bolj animirano. Z radostjo smo pozdravili drage nam goste iz Sodražice, Dolenje vasi, Ortneka in Dobre-polja, katerih bi pač pri ugodnejšem vremenu več prišlo.
Arangement šotorov so prevzele naše neutrudljive in požrtovalne gospe in go-spice; kako je bil isti izvrsten, kaže pač dejstvo, da se je v kratkem času dobrih 3 ur izpečalo v 5 šotorih vsega skup v znesku — nad 500 K!
Vrli tamburaši in tamburašice, nadalje mešan in moški zbor (petje pod vodstvom g. Hol mar ja), — želi so burno priznanje. Trije janci, obenem se vrtivši na ražnjih okrog velikega ognja, privabili so mnogo gledalcev in povzročili obilo smeha. To delo je prav dobro in v zadovoljstvo vseh izvršil g. F. Krizman. Vrhu neo zabave se je dosegel s coriandoli in confettijem, ter je nastala prava confetti-vojna; v kratkem času bil je pokrit ves prostor z raznobojnimi coriandoli - papirčki.
Pred skupnim odhodom, kateri se je vršil z baklje in lampijone nosečimi člani gasilnega društva, so napravili ude ležniki prisrčno ovacijo gospodu grajščaku A. Rudeschu, kateri je, kakor vsako leto, brezplačno prepustil prostor, podaril drva ter dal odboru na razpolago več dni svoje grajske delavce.
Zvečer je bilo nadaljevanje veselice v prostorih g. Ant. Arkota ter še pozno v jutro se je vrtil nikdar trudni mladi svet po prostorni dvorani.
Zahvaljujemo se najprisrčnejše vsem, ki so v tem ali onem oziru pripomogli in pomagali k ugodnemu vspehu veselice, saj čisti dobiček — nad 200 K — namenjen je v prvi vrsti in skoro do cela naši dični in prepotrebni družbi sv. Cirila in Metoda. —e.
Rimski klerikalizem
in še to in ono.
XVII.
Kdor hoče spoznati škodljivost in nevarnost klerikalizma za pravo znanost in sploh za kulturo, ta se mora seznaniti s takoimenovano katoliško znanostjo. Le kdor pozna to »katoliško zna nost«, more razumeti, da je med duhovniki toliko nevadnih ljudi, le kdor ima jasno podobo o tej »znanosti«, ve, zakaj se tolikrat trdi, da klerikalizem ljudi pozi v i n i.
Lahko bi navedli na stotine izgledov, kako blazna bedarija je ta »katoliška znanost«. Ker nam prostor tega ne dopušča, naj navedemo le nekaj izgledov.
Pravi tip katoliškega učenjaka je »sloveči« Alfonz de L i g u o r i. Klerikalizem je tega moža proglasil za svetnika in cerkvenega učitelja, dal mu je torej najvišje znanstveno-bogo-siovno dostojanstvo, kar jih mora cerkev podeliti. Na to odlikovanje je papež pritisnil svoj pečat nezmotljivosti, a to se ni zgodilo morda v časih teme in praznoverstva, nego v prosvitljenem 19. stoletju. V letu 1871. je papež Pij IX. za-ukazal:
»V naših dnevih slave narodi tako zelo njegovo (Liguorijevo) modrost in cerkev je tako polna njegove hvale, da je večina kardinalov sv. rimske cerkve, da so skoro vsi škofje na svetu, najvišji poglavarji cerkvenih redov, bogoslovci slo-večih učilišč, visokougledni kolegijati in učeni možje iz vseh krogov vložili prošnje, v katerih skupno izrekajo željo, da naj se sv. Alfonz de Liguori odlikuje z naslovom in s častmi učitelja cerkve.
»Hočemo in zaukazujemo, da se citirajo, čitajo in porabijo vse knjige, ko mentarji, dela in spisi tega cerkvenega učitelja (Liguorija), iz kratka vse, kar je njegovega, prav tako kakor dela drugih cerkvenih učiteljev (Avguština, Krizostoma itd.) ne samo zasebno, ampak tudi javno na gimnazijah, akademijah, šolah kolegijih, pri predavanjih, disputacijah in propo-vedih«.
Papeževemu ukazu se je duhovščina seveda pokorila in Alfonz de Liguori je danes v resnici merodajen v cerkvi. Njegovi znanstveni spisi so podlaga vsemu pouku v moralni teologiji po vseh katoliških semeniščih, njegovi »vzpodbudni« spisi so razširjeni v milijonih eksem-plarov.
In kaj uči ta cerkveni učitelj ? Nekaj vzgledov, kakor smo obljubili:
Liguori uči, da zamore človek s h u-d i č e m spolsko občevati, on veruje v b a j a n i c o (VVunschel ruthe); on uči, da »maleficij« je moč, ki izhaja od zveze s hudičem in se razlikuje od magije v tem, da magija le dobro učinkuje, maleficij pa slabo! Liguori uči, da žive čarovnice, katere prenaša h u -d i č iz kraja v kraj. Takih in podobnih oslarij kar mrgoli v Liguorijevih spisih, tako v njegovih znanstvenih, kakor tudi v njegovih vzpodbudnih spisih. Take reči se u č e duhovniki in jih morajo verjeti, take reči se razširjajo med itak prazno-verstvu vdano ljudstvo in vendar se klerikalci še branijo, če se jim očita, da s tem ljudstvo poživinjajo.
Pa nikar misliti, da je v naših dneh kaj bolje. Ta »znanost« se tudi danes goji v cerkvi z vso ljubeznijo in z največjo vnemo. Tako premleva Josip Gorres, redni profesor zgodovine na vseučilišču v Monakovem v svoji knjigi »Die christliche
Mvstik« ravno takšne oslarije, kakor Liguori. Tudi ta katoliški »znanstvenik« razpravlja o spolskem občevanju hudiča z ljudmi na dolgo in na široko, da čitatelja kar krč popade, če to prebira. To je katoliška znanost naših dni, in te bedarije se na učnih zavodih prav resno razpravljajo, v teh bedarijah se vzgaja duhovniški naraščaj!
Profesor na bogoslovni fakulteti v Milnstru, Bautz, tudi tak »slaven katoliški učenjak«, je izdal knjigo, v kateri trdi, da je pekel sredi naše zemlje, vulkani da so peklenski dimniki in da večni ogenj v peklu provzroča potrese.
Tu je prav majhna slika katoliške znanosti, a že ta bo zadostovala v dokaz, da se katoliškim narodom ne očita brez vzroka intelektuvalna manjvrednost. Seveda jim ta ni prirojena, pač pa privzgojena. Pod vplivom tacih naukov mora tudi najinteligentnejšo ljudstvo postati zabito.
Katoliška znanost je zategadel padla na tako nizek nivo, ker jej je prepovedano iskati golo in čisto rasnico, ker jej je v naprej ukazano, kake »resnice« mora najti, kake vspehe mora doseči. Pravi znanosti, ki ne išče drugega nič, kakor resnico, je ta klerikalna znanost smrtni sovražnik.
Upliv te klavrne znanosti, se, žalibog, še vedno silno podcenjuje. Vpliv je velikanski. Prav to sistematično po-neumnevanje ljudstva daje klerikalizmu moč za boj proti pravi znanosti in kulturi ter mu omogočajo držati ljudstvo v duševni odvisnosti. Ljudem, ki so vzrasli v količkaj svobodnejših nazorih, se zdi seveda nemogoče, da bi take čarovniške bedarije mogle še dandanes vplivati na ljudstvo. A pojdite ven med preproste ljudi in videli bodete, da je ta sleparija zavladala v njih srcih in v njih glavah in da je klerikalizem prav s to sleparijo vstvaril silen zid med nevedno maso in med omikanci.
Ta sleparija se goji sistematično pri vseh narodih in tudi pri nas Slovencih. S kako slastjo je priobčeval »Slovenec« Taxilove spise o bratih tripičnikih in o spolskem občevanju hudiča Bitru z različnimi ljudmi in kako mrgole še danes klerikalni listi takih in podobnih bedastih bajk, koliko takih reči se s prižnic širi med ljudstvom! Posebne zasluge ima v tem oziru pri nas »Zgodnja Danica«.
Pa tudi »znanstveni« listi, kakor »Stimmen aus Maria Laach«, »Pastor bonusa, »Zeitschrift fur kath. Theologie« itd. itd. negujejo ta švindel z veliko spretnostjo.
Kot pravični in nepristranski poročevalci moramo priznati, da je ta »kato liška znanost« v tesni zvezi s cerkvijo in to že izza davnih časov.
Za uradno sestavo cerkvenih običajev, ceremonij itd. imenovani »Rituale Roma num«, katera sestava je izvršena pod neposrednim nadzorstvom papežev, dobimo prve sledi za to »znanost« o hudiču in to se je vedno bolj spopolnjevalo. Različni papeži so to hudičevanje in te čarovnije spravili v sistem in ta se še danes spopolnjuje. Sicer bomo pa o tem že šo govorili.
S to »znanostjo« je cerkev pred nekaj leti doživela tako kolosalno blamažo, da o strahovitejši že ni mogoče misliti. Nakopal ji je to blamažo francoski pustolovec Leon Taxil. Ta človek se je 1. 1885. nakrat »spreobrnila in papežev nuncij Rendi ga je pozval, naj začne boj za cerkev, kakor se je prej bojeval proti nji. Taxil se je temu pozivu z radostjo odzval in preplul ves katoliški svet s svojimi svinjarsko-sleparskimi knjigami. Ves katoliški svet je gorel za Taxila in njegove spise in prvi katoliški znanstveniki so te reči zagovarjali, dokler ni prišlo na dan, da je imel Taxil papeža, kardinale, škofe in prve bogoslovce na najbrezvest-nejši način za norca. Taxil je bil slepar, a mogel je slepariti le, ker je pisal bajke, ki se popolnoma ujemajo s cerkvenimi nazori.
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 12. avgusta.
— Podpora pogorelcem v Zdenski vasi. Deželni odbor je sklenil, da se izplača pogorelcem v Zdenski vasi dovoljena podpora. Odredil je to z ozirom na okolnost, da je bil sklenil dati podporo, še predno so klerikalni poslanci deželni zbor raz g nali. Razdelitev te podpore se bo vršila dne 14. t. m. predpoldne v Zdenski vasi, in sicer bo interveniral deželni odbornik dr. Ivan Tavčar.
— Katoliško barabstvo. Škofov »Slovenec« si je v sobotni številki dovolil naslednjo imfamijo: »Liberalstvo nima inteligentnega naraščaja, nima idej, nima organizacije, nima vzorov. Po deželi so liberalci večinoma nravno propale eksistence, kateri zaradi svoje umazane preteklosti ne morejo v katoliško stranko, ali
pisarji ali pa ljudje, katerih sebičnosti je katoliško-narodna stranka postavila gotove meje, ali pa nemškutarji. Kar j« ljudstvu koristnih naprav, so skoro vse v katoliško-narodnih rokah, liberalizem si je pa prihodnost zaprl s tem, da je besno podiral vse demokratične naprave. Tako jasno so liberalci pri vsem boju proti ljudski orga nizaciji kazali zasebne, egoistične, samo-pridne namene liberalizma, da jih zaničuje vse, kar demokratično misli in ima srce za ljudstvo.a — Za danes smo zabeležili le to, kar je »Slovenec« pisal, odgovor ne izostane.
— V Strugah pri Dobropo-Ijah je izpraznjeno učiteljsko mesto in klerikalci napenjajo vse sile, da bi tja spravili svojega človeka. V prvi vrsti s*k potegujejo za to, da bi bil imenovan »ba-lončkar« Franc Petri č, ki je to leto služil v Leskovcu pri Krškem, v drugi vrsti pa je njih kandidat abiturijent A m-brožič, jedini izmed vseh kolegov, ki se abiturientske veselice ni udeležil. Povod, da hočejo klerikalci spraviti v Struge kakega Jakličevega somišljenika, je ta, da bi dotičnik prevzel vodstvo struške k o n-sumske filialke in farovške posojilnice. Će se pri imenovanju učiteljev upoštevajo taki nameni klerikalne stranke — bomo kmalu vedeli.
— Unet klerikalec je pek na Spodnjih Poljanah Janez P i mat. Mož je tako unet za klerikalstvo, da kar brenči. No, to bi še nič hudega ne bilo, saj so vsi buteljni pristaši klerikalne stranke, in bi se napredna stranka prav lepo zahvalila, če bi se jej pridružil kak tak človek, kakor je Janez Pirnat, pek na Spodnjih Poljanah. Možičku pa tudi naš list ni po volji in dal je v nedeljo duška svoji nevolji nad našim listom z besedami, ki jih ne moremo zapisati. Kakšne besede so bile, si lahko vsakdo misli, kdor pozna Janeza Pirnata. Besede so bile neukusne, kakor Pirnatove žemlje in poslušalcem je bilo tako, kakor tistim nesrečnikom, ki zavživajo Pirnatov otrobasti kruh. Vzlic temu pa nečemo Pirnata preostro soditi, ker namreč vemo, da to revše vseh rev-šet ne zna ne pisati ne čitati.
— Gosp. župnik v Grižah ob
Savinji je pred nedolgim časom imel pri neki podružni cerkvi griške župnije neko poroko. V bližini cerkvi stanujoči, na smrt bolni M. B. poslal je svojo ženo k gosp. župniku z udano prošnjo, naj bi gospod župnik po cerkvenem opravilu prišel k njemu in ga previdel s sv. zakramenti za umirajoče; a dušni pastir je vbogo ženo kratko odpravil, rekši, da nima časa danes priti, in »da bodo že jutro prišli gospod kaplan bolnika previdet«. Ura življenja pa je M. B. še proti večeru istega dneva potekla in šel je iz tega sveta brez tolažbe sv. vere, akoravno se je mladi in čvrsti dušni pastir mudil dalje časa v njegovi bližini, pa ni hotel iti v hišo umirajočega izpolniti njegovo zadnjo prošnjo.
— Cesarjev rojstni dan, ki bo
v ponedeljek, se bo praznoval z mašo v stolni cerkvi.
— Cerkvene pristojbine (stol-nina) za Štajersko, Koroško in Kranjsko. Sestavil Rok Drofenik. Tako je naslov brošuri, ki je ravnokar izšla v drugi izdaji in ki obsega vse zakonito-veljavne določbe o cerkvenih pristojbinah. Kakor znano, se velika večina duhovščine čisto nič ne zmeni za te postavne določbe, nego določa cerkvene pristojbine popolnoma samovoljno in prav dostikrat krivično visoko. Zaradi tega bo Drofeniko-va brošura marsikomu dobra došla. Cena 24 vinarjev.
— Našemu rojaku gospodu Miroslavu Juvančiču je podelil perzijski šah »solnčni in levovia red III. vrste. G. Juvančič je odgojitelj perzijskih prinčev »Sultan Ahmed Mirza« in »Hussein Ali Mirza«, bratov vladajočega šaha, ki obiskujeta terezijansko akademijo na Dunaju. Šah je na potovanju po Evropi. Mudil se je dlje časa v Karlovih varih na Češkem, kjer sta ga brata obiskala in odpotovala z njim v Oatende. Od tam se je podal šah v London, princa z g. Juvan-čičem pa v Gmunden, kjer ostanejo do konca počitnic.
— Z Bleda se nam poroča: Končne tekmovalne vaje na lavvn-tennie prostoru se bodo vršile jutri.
— Ponesrečil je v Prašnikarjevi tovarni v Mekinah pri Kamniku delavec Fran Podjed iz Lanišča. Zgrabil ga je stroj in mu nogo tako razmeaaril, da je mož umrl.
— Požar. Te dni je gorelo pri gostilničarju g. Ivani Avseniku v Begunjah v radovljiškem okraju. Škode je 1000 K.
— Požar v Tupaličah. Koncem minolega meseca je gorelo v Tupaličah pri Kranju. Ljudje so dolžili posestnika Alešovca, da je užgal, vsled česar je bil Alešovec aretiran; kakor se nam sedaj poroča, se je sodna preiskava ustavila, ker se je izkazalo, da je bila omenjena obdolžitev neopravičena.
— Jamska veselica v Postojni. Dne 15. t. m. ob treh popoldne bo običajna jamska veselica postojnska z godbo, plesom in petjem. Cela jama bo izključno električno razsvetljena. Vstopnina znaša za osebo 2 K. Konec veselice bo ob šestih.
— „Društvene godbe" velika ljudska veselica na Koslerjevem vrtu se je obnesla v vsakem oziru. Občinstva se je kar trlo. Ob polu 5. uri so bili zasedeni že vsi prostori, tako da je moral marsikdo oditi, ker ni dobil prostora. Da je ob taki množini občinstva gospodovala razmerna živahnost, je umevno. Pevski društvi »Slavec« in »Ljubljana« sta nastopili polnoštevilno, prvo pod vodstvom g. Beniška, drugo pod vodstvom gosp. Dekle ve. Zapeti zbori so našli toliko hvale in priznanja, da se je občinstvo pomirilo stoprav potem, ko je v dodatek čulo še druge pesmi. Med tem pa je ostali aparat funkcioniral izborno. Telefon, šaljiva pošta, šaljiva loterija in drugo — vse je delovalo v redu, kakor v kaki pravni državi. Godci sami so nas presenetili s šaljivim nastopom — z voščenimi figurami. Godba je ves čas svirala neumorno in lahko trdimo, da gre njej v prvi vrsti zasluga, da je bilo občinstvo kar elektri-zovano. Vsa čast gosp. kapelniku H. Be-nišku! Proti večeru je pričelo pravo vr venje na slavnostnem prostoru. Razposajeni Coriandoli corso ter živahen ples sta pričela, da je občinstvo našlo to, česar je iskalo. Krasen umetalni ogenj pa še ni zaključil lepega popoldneva. Društveni godbi čestitamo. Ljubljansko občinstvo je pokazalo vse svoje simpatije društvu. Želimo le, da bi te simpatije ne pojenjale, ampak vztrajale dotlej, ko se bo društvena godba povzdgnila do nameravanega cilja — do koncertnega orkestra.
— Obrtno gibanje v Ljubljani. Meseca julija pričeli so v Ljubljani izvrševati obrt: Jernej Bahovec, sv. Petra cesta št. 2, trgovino s papirjem ter s pisalnimi in risalnimi potrebščinami; Ivan Zupan, Linhartove ulice št. 4, trgovino z mešanim blagom; Ferdinand Trumler, Turjaški trg, št. 1, obrt stavbnih mojstrov; Ana Zagore, Fiorjanske ulice št. 24, trgo vino z deželnimi pridelki; Jakob Trček, Breg št. 4, pekarski obrt: Helena Razin-g»r, Rimska cesta št. 19, žensko krojaštvo; Blaž Žavbi, Karlovska cesta št. 13, prodajo jedil, kuhane kave in čaja; tvrdka F. Terdina, Stari trg št. 17, na drobno prodajo žganih opojnih pijač; Marija Stampfl, Gledališka stolba št. 3, trgovino z galanterijskim blagom; Peter Emil Grassi, Du najska cesta štev. 44, trgovino z lesom; Roza Pavšek, Martinova cesta št. 36, go-stilničarski in krčmarski obrt; Ivan Pod-beršček, Pogačarjev trg, prodajo sadja in zelenjadi; Ivan Progar, Kolodvorske ulice št. 31, prodajo jedil, kuhane kave in čaja; Peter Sterk, Fiorjanske ulice št. 1, trgovino z mešanim blagom; Josipina Jerina, Karlovska cesta št. 13, prodajo živil; Elizabeta Pip, sv. Petra cesta št. 71, prodajo sadja. — Odglasili, oziroma opustili pa so svoj obrt naslednji obrtniki: Anton Kregar, Martinova cesta št. 36, gostilničarski in krčmarski obrt; Neža Smrekar, Trubarjeve ulice št. 2, trgovino s papirjem ter s pisalnimi in risalnimi potrebščinami; Fran Kocmur, Tržaška cesta št. 27, pekarski obrt; Fran Trdina, Stari trg štev. 17, na drobno prodajo žganih opojnih pijač; Fran Lamovec, sv. Petra cesta št. 2, prodajo čevljev in Roza Knee, Prečne ulice št. 2, prodajo klobasic in kruha.
— Dve težki telesni poškodbi.
Leopold Govešek, rudar v Hrastniku, in Jožef Kupec sta se vsled nekega prepira v gostilni stepla in je Kupec Govešku z
nožem prerezal levo roko, vsled česar*so ga morali prepeljati v deielno bolnico. — V nedeljo sta v Kneiaku balincala Jakob Knafeljo, posestnikov sin, in čevljar Alojzij Gašperič. Igralca sta se sprla in je Ga šperič Knafeljca štirikrat sunil z nožem in enkrat udaril s kamenom po glavi ter ga težko telesno poškodoval. Prepeljali so ga v deželno bolnico.
— Hudi Bizovičani. Včeraj proti večeru so se stepli na Cesarja Jožefa trgu Fran Leben, Fran LampiČ in Matija Drahaler. LampiČ je za Drahslerjem šel z 20 cm dolgim nožem, preganjani Drahsler je k sreči ušel. Ko se jim je bližal stražnik, je začel Leben nož vihteti in vpiti: »Naj le gre sem, tudi če hudič pride, se ga ne bojim« Prva dva sta bila areto-vana, zadnji pa je ušel. Leben se je obnašal zelo rabijatno in vpil, da bode vzel »doktorja gor« in da tudi on ve postave, saj je bil pri vojakih korporal. No, pomagalo mu ne bo nič.
— Tatvina. Ivanu Tometu je bila v noči od 9. na 10. t. m. iz odklenjene spalne sobe ukradena srebrna žepna ura z verižico in 4 zlati prstani.
— Aretovana je bila po mestni policiji Rozalija Spreitzer, ki je bila preganjana v policijskem listu zaradi hudodelstva tatvine.
— Izgubila se je v nedeljo na Koslerjevem vrtu ali pa kje v mestu zlata igla s tremi opali. Kdor jo je našel, naj jo odda v našem upravništvu. — Pozabil se je na pošti rujav usnjen »vizitjč«, ob-sezajoč več važnih listin in fotografij. Po■ šten najditelj se prosi, da ga odda na Glavnem trgu št. 10 v pritličju.
— V Ameriko se je včeraj odpeljalo iz južnega kolodvora 40 oseb.
— Afrika v Ljubljani. Jutri se utabori na vrtu »Narodnega doma 45 glav broječa četa afriških črncev moških in ženskih, katera četa bo prirejala do nedelje vsakovrstne predstave, četa je sestavljena od pripadnikov dveh zamorskih od takozvanih Mandigo-črncev in Togo-črncev.
— Razprodaja „Slov. Naroda".
Sedaj se dobivajo vsak dan številke »Slovenskega Naroda« tudi v trafiki g. Marije F avaj tik državnega kolodvora v Spodnji Šiški. _
* Najnovejše vesti. Nad vojvodi nj a Blanka, soproga nadvojvode Leopolda Salvatorja, je porodila osmo dete, deklico. — Pred avstrijskim parla mentom je postavljen nov velik kip boginje Minerve, delo prof. Kundmanna. Na desni in levi ji sedita »Zakon« in »Pravica«, umotvora kiparja Tanten-hayna. Tudi razne avstrijske reke so postavljene v obliki kipov na kamenitih podstavkih pred zbornico, ki dobi s temi umotvori najlepši okras. — V Pistvanu so 10. t. m. odkrili spomenik pokojne cesarice Elizabete. Takih spomenikov se je razkrilo že doslej v naši državi deset. — Zaroka. Ar t ur grof Ai-chelburg se je ravnokar zaročil z gdč. Marijo Hilbertovo, dramatično umetnico »Narodnega gledališča« v Pragi. Gdč. Hilbert je bila tudi igralka na slovenskem odru. — Samomor. V Pragi se je ustrelila posestnica »praške kleti«, L i z a H a v-ličkova. Lepa ženska je živela jako razkošno ter je imela za seboj pikantno preteklost. Slednjič so jo zapustili njeni čestitci in ona je v denarnih zadregah segla po samokresu. — Otrovanje. M Novakova, 141etno dekle v Dejvicih na Češkem, je bila sladkosnedna in je v odsotnosti starišev izpila iz omare za jedila steklenico anilina, ki je hud strup, misieč, da je rudeče vino. Težko, da se bo rešila.
' Biserna obletnica. Sivolasi, velezaslužni starček, navdušeni buditelj češkega naroda, priljubljeni češki pisatelj Vojtech Hlinka (František Pravda), častni konzistorijalni svetovalec v Hralku pri Sušici, je obhajal te dni biserno obletnico svojega mašništva. Pravda je brez izjeme ljubljenec češkega ljudstva, osobito pa dijaštva, saj je pisal vselej s srcem k srcu.
* Dva usmiljena brata so odpeljali dne 9. t. m. v Feldsbergu na Nižje Avstrijskem orožniki v ječo, ker sta šiloma onečastila nekega 351etnega bolnika, očeta štirih otrok ter mu potem ponujala 10 K, da bi molčal. Brata sta morala sleči svoji kuti, predno so ju odvedli v zapor.
* Premetena udova. V Bulnos-Avresu je prišla pred kratkim k župniku neke tamošnje cerkve udova, ki je tožila, da jej je med mašo nekdo ukradel de narnico s 500 franki. Župnik je to javil svojim župljanom s prižnice in je obljubil tatu odvezo, ako prinese denar nazaj. Čez par dni je prišla dama, zavita v gost paj-Čolan in je obžalovaje priznala, da je vzela denar, katerega je župniku vrnila. Udova
je bila svojega denarja tako vesela, da je rekla župniku, naj si vzame od njenih 500 frankov 50 za sveče i. dr. Župnik je dal udovi 450 frankov, a sam jih je obdržal 50. A ko je hotel naslednjega dne bankovec menjati, se je pokazalo, da je — ponarejen.
Društva.
— Slovenska pevska društva na Kolaski slavnosti v Zagrebu.
Iz programa koncerta hrvatskih in slovenskih pevskih društev v hrvatskem dež. gledališču dne 15. t. m. posnemamo, da bodeta sodelovala tudi »Ljubljana« in »Slavec«. »Ljubljana« bode pela A. N e d-vedo v moški zbor s tenor in bariton-solom »Pevčeva molitev«. »Slaveča pa dr. Jos. Č e r i n o v veliki zbor »Dom u«. Društva pojo po abecednem redu.
— Slovensko trgovsko društvo „Merkur" priredi v petek dne 15. t. m. ob ugodnem vremenu popolu-danski izlet v Sotesko. Člani in prijatelji društva z rodbinami se vljudno vabijo k udeležbi. Zbirališče ob 2 uri popoldan na državnem kolodvoru, od koder se z vlakom peljemo do Černuč in gremo dalje peš v Ljubljančanom tako priljubljeno Sotesko. Za zabavo bo skrbljeno, ker se udeleži tega izleta naš pevski zbor.
— Kolesarsko društvo „Ilirija" otvorilo je pri »Novem svetu« tudi kegljanje na dobitke z naslednjimi darili: I. darilo 30 kron, II. darilo 20 kron, III. darilo 10 kron, za največ serij 10 kron in šaljivo darilo za največkrat devet kegljev. Keglja se vsak dan od 4. ure nadalje, zaključi pa se v nedeljo dne 17. oziroma 24. avgusta ob devetih zvečer.
— Strelski klub „Triglav" ima svoj sestanek danes v torek 12. avgusta v gostilni »pri Ribču«. Sklicatelj: Kozma.
— „Slov. bralno društvo*1 v Selcih priredi keglanje na dobitke na kegljišču gosp. Fr. Šliberja. Kegljanje se prične dne 15 avgusta t. 1. Dobitki: I. dobitek: Lepa srebrna ura s častniško verižico.   II. dobitek:   1 cekin za 10 kron.
III. dobitek:   Fina omara z budilnikom.
IV. dobitek: Tolar za 5 kron. V. dobitek: Zamot s stvarjo vsakemu koristen in potreben. VI. dobitek: 1 steklenica »Buren-liker« od Cveka. Serija treh lučajev 20 vinarjev. Kegljanje se konča 28. septembra popoludne ob 6. uri in se pri tej priliki razdelijo dobitki. Vse prijatelje in podpornike društva najuljudneje vabi na to kegljanje odbor.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 12. avgusta. Nekateri listi trde, da v slučaju, če se doseže pora-zumljenje med Čehi in Nemci, dobi vsaka teh dveh strank po dva zastopnika v ministrstvu in sicer bodo to baje Kramaf in Kaftan ter Biirn-reither in Stiirgkh.
Budimpešta 12 avgusta. Listi silno vpijejo in zahtevajo zadoščenja, ker so v slavonskem kopališču Lipiku neki fantje strgali madjarsko zastavo in jo poteptali.
Sofija 12 avgusta. Danes se vrši tu kongres macedonskega odbora. Zbralo se je kakih 100 odposlancev, ki pa so razdeljeni na dve ostro si nasprotujoči skupini.
Petrograd 12. avgusta. Car je ukazal izpustiti vse dijake, ki so zaradi revolte v Moskvi meseca febru-varja internirani v Smolensku. Carjev ukaz se je takoj izvršil.
Bruselj 12 avgusta. Kraljica Hen-rieta je na smrt bolna in se je bati vsak čas katastrofe.
Madrid 12. avgusta. Vlada se ne more zjediniti, ali naj se v Barceloni razglasi izjemno stanje ali ne. Radi tega se je sklepanje odložilo dotlej, da se vrne vojni minister \Veyler.
London 12. avgusta. Na dan kraljevega kronanja je bil v Dublinu shod Ircev, ki je protestiral proti kronanju in proglasil, da je smatra neveljavnim za Irsko.
London 12 avgusta. Burski generali Botha, Delarev in Devvet pridejo v soboto v Southampton. V nedeljo pojdejo v Portsmouth, kjer jih sprejme kralj v posebni avdijenci in kjer bodo na parniku, ki jim ga da vlada na razpolaganje, prisostvovali veliki pomorski reviji. Po tej reviji pridejo v London in pojdejo od tod na Nizozemsko. Njih namen je, pregovoriti Kriigerja, da jim izroči transvaalski državi lastni denar, kar ga je še ostalo v njegovih rokah.
101 90 10175 121 55
9990
Borzna poročila.
Dunajska borza
dne 11. avgusta 1908. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta.......
Avstrijska kronska renta 4°/0 ....
Ogrska zlata renta 4°/0....... 121'30
Ogrska kronska renta 4°/0..... 98 —
Avstro-ogrske bančne delnice  .... 1594 —
Kieditne delnice......... 688 50
London vista.......... 239 80
Nemfiki državni bankovci za 100 mark 117 05
20 mark   .   .   ;......... 23-42
20 frankov........... 1907
ItalijansK: bankovci........ 94 20
C kr. cekini........... 1126
Žitne cene v Budimpešti
dne" 12. avgusta 1902. Termin.
Pšenica	za	oktober ....	za 50 kg	K 667
n	ti	april 1903   .   . .	h  50 „	. 7-
Rž			50 „	. 580
Koruza		avgust ....	„ 50 ,	n 483
	«i	maj 1803....	m  50 „	, 499
Oves	m	oktober ....	„ 50 „	» 635
		Efektiv.		
		Pšenica 5 vinarjev višje.		
M*3teorologično poročilo.
VUina nad morjem S06-S m. Srednji snoni tlak 786-0 mm.
>
<
Stanje čas opa- baro-70 van j a metra
V mm
5.*» S S
Vetrovi
Nebo
|4
133
132 171
si. sever j oblačno I g"
al. 8vzhod!sk. oblač. S sr. jvzhod del. jasno <©
11. 9. zvečer j 733 3
12. 7.ejutraj 734" 1 .   2.popol   '.33 0
Sredrja včerajšnja temperatura 13 2°, nor-male: 19-2°
Učenec
se sprejme v trgovino s špecerijskim blagom. (1904-D Več se izve v Spodnji Šiški št. 159.
TVT1 i n z g°sP°darskjm
AtJLIIII poslopjem =
pripraven tudi za letovišče, se proda iz proste roke.
Vpraša se pri Ivanu Legat-u v
Medvodah. (I9i9j
Samo za -4 vinarje je možno napraviti
krožnik dobre juhe 1«
v 5 minutah iz juhinih konzerv, ki se uporabljajo v c. kr. avstr. armadi. — Pošiljatve 130 porcij za 5 K po poštnem povzetju ali nekoliko porcij in navtdilo kot vzorec za 40 vin. pošilja franko, če se dotična svota naprej pošlje Jlndrlch Voj-tech, Kral. Vlnohrady št. 583._(1813—5)
Ravnokar Je izšla knjižiea
»Cerkvene pristojbine"
štolnina i«
za Štajersko, Koroško in Kranjske.
II. natis.   Cena 12 kr. (24 h.) Založil in prodaja Rok Drofenlk v LJubljani, Flori anske ul*.ee št. 33. Dobiva se tudi v Ij. Sekwentner-Jevl knjigarni v LJubljani. (1855—4)
Vodovode
za mesta, vasi, pristave, zavode, posestva, toplice, bolnice i. t. d. napravlja
Ant. Kunz
Morav. Granice
c. kr. dvorni zalaga-telj.
Ta tvrdka je ustano-vila, kakor se more izpričati a pohvalnimi spričevali, vodovode v 42 mestih, 494 občinah, na več sto velikoposestvih in obrtnih zavodih, ter je največji in najstarejši slovanski zavod v državi za pridobivanje vode. (1088) Prospekti zastonj. b (15)
o
>^ ti
o o
C
C
£L
* *
lis?
£ c? 5 a
^> t*) ^ o ~t$
t: o P *r
r* csi ti 00
-O
s. t)
c
«•-» C
C* CA
o
Pozor! Kolesarji in hribolazci Pozor!
c1790)       predno pijete mrzlo pijačo« izpijte kozarček       a <6)
Cvekovega brinovca iz Kamnika!
Iz proste roke se proda enonadstropna
hišašt. 95vŠkofji loki
pripravna za kupčijsko obrt ter je blizu treh cerkva.   Ponudbe do 20 t. m.
Več se izve pri lastnici hiše v Škofji loki. (1905—l)
Restavracija ,,k Preradoviču"
Zagreb
Zri rij siri trg: št. 1T7
se najvljudneje priporoča vsem, ki bodo prišli v Zagreb, da obiščejo svojo rojakinjo.
Preskrbljeno bode za dobra jedila, izvrstno pijaco ter za točno postrežbo, cene pa bodo zmerne.
S spoštovanjem
Dragica Kregar
(1920) vdova.
Ges. kr. avstrijske
državne žeeznice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1902. leta.
OoJsoS Srjcbljan* yl kol. Fro<* 6e; Trbit. OL» 12. ari 24 m po noći osobni ?lak v Trbiž. 8ei>ak, Celovec, Frsnzensteste, Inomost, Monakovo. Ljubno; Ces SeJztha) v Anesee, So!noj»iart, če« Kle.io Reiaiug v Stejt, v Line, aa Dunaj čez Amsietteu -Ob 7. uri 5 in zjutraj oaobru vUk v Trbiž, Por-tabe!, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljabno Dunaj i-jm Selztaal v Soino^rad, Inomost, ćes - Reilling » Line, Sudejevice, Pizon, M»r' jine vari, Heb. Fiancove vari, Karlove van. Prago, Li-pako; čez Amđtetteu iia Otinaj. — Ob i i. uri 5 i m dopoldne osobni ?lak v Trbiž, Pon^abei, Reljafe Ce-io.se, Ljabno, Selzthnl, Donaj. — Ob 3 ari 56 te ;>oj-oJndne osobni vlak v Trbiž. Beljuk, v Pontabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, L;abuo \ čez Solz* thal v Solnograd, Lecd-Gastem, Zeli ob jezeru, lm> mest, Bregent, &xrih, Genevo, Pariz čez Kiem-Reirimg v Steyr. i*i.ac, Badejevice, Plzen, Manjine vare, H^b Francovc;are, Karlove vare, Prago, Lipsfco, na Dunaj čez Amstettfcn. Ob nedeljab in praznikih ob 5. ur< 41 m popoldne ? Podnart- Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Mo-uakovo, (Ljubljana-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda;. Frog* v iovOjasitO in v flLaaevjftt Osobni vlaki: Ob 7« uri 17 m zjutraj v Novomesto-Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri i m popoiudat i&totako, ob 7. utj. 08 ui zvečer v No v o mest o, Kočevje. — Prihod % JLjubijano juž. kol. 3*ro -1% Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vtafe z Dr.naja čez Amste^ten in Monakovo, (Monakovo-Ljub-ljana direktni vozovi I. in II. razreda;, Inomosta, Fran-■eBfltMte, Solnograda, Lmca, 6teyra, A'tsseea, Ljui.-.i. Cdovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutra) osobni vlak iz Trbiža. — Ob '. uri i 6 m dopoldne ouoimi c Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih var-jv. flet a, Manjinir varov; Pizi.ja, Budejevic, Solnograda. Linca, č>teyra, Pari/.a, <*en<=ve, Curiha, Bregenca, lao
•., -'.t'.iu cb jeaen., Lund-tiaste .a, LjaOaa, Co-iovca, Št. tlohorja, PofaCŠhlft. — Ob i. aii 44 m j*>-bolcdne osobni lak z Dunaja, iz Ljnbna, Sclzthala, beijaKa, ObIOVos, Monakova, Inomosta, Fra^aensfente, i'ontaola. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 3» m zvečer sz Po.iuarta- Krope. — — Ob 8. uri bi m zvečer ot.t>bii vlak z Dan»j», iz Lip&kega, Prage. FraiivOVib va u V. Karlovih varnv, Ueba. .*5a:-;..-ifc varov, P;r.nja, BnOusjevic, Lmca, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta. Proge is Srite^s a in  ILo^evja.   Osubci vlaki:
Ob s. uri m 44 in &.,mraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob . ur; fii u. l .')(.•'.. .i,e u Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja zn ob 6. uri 3 > m zvecsr, istotako. — &a.:d£ i- S^nb^nao dri. kol. v SLacn-i..kJ>.. Mešani vlaki: Ob i m 98 a sjutrS}, ob n uri ti va pe|ioittdnjs ob • ari • ! m in ob tU ari 25 m b«-eCei,  pobieiinji vlak ie ob u3tl«ljan p.af.u»k.!b.
fc»rif. n - i.-ia ».-^bo dri. kot. is KakuicUcs-. Mešani vlaki: Ob 5. ari 49 m Bjnttnj, ob 11. uri b us de- uiiidue, ob S. ir; i , m m ob 9. uri 55 m uvr-c-t poslfcdnii vlak le oh •• ■•■ ■■■•■■.%> -d orazaikih — Srednjeevropski čas je krajevnemu času v Ljubljani za 2 minute spredi. •1617)
Kavarna Valvazor.
Danes od 9. uri zveč&r
I. petrinjskega pevskega društva.
Spoštovanjem
(1921) St-appan.
itx ti li e
najnevarnejše prenašalke bolezenskih in kužnih tvarin. (415-147,
Najboljše sradst-o je amerikanski
Tanglefoot
ki se dobi v vsaki boljši prodajalnici po 5 kr. pola.
V „Narodnem domu".
Samo S dni Z
V sredo 13., v četrtek It., v petek 15., v Moboto 16. In v nedeljo 19. av|;uMta
Afrika v Ljubljani.
karavana.
45 oseb, med njimi 28 lepih deklic in žensk. (i9i6-i)
Predstavljanje vojnih iger, orožnih vaj, boj s pestmi, metanje,
narodno petje in plesi. Afrikanska vas in taboriško življenje. — Afrikanska kuhinja.
Vas je videti vsak dan od 10. ure dopol. naprej. Vsak dan velike predstave: Popoludne ob 3., V»5- in 6. uri in zvečer ob 8. uri. V petek in  v nedeljo 19. avgusta
dopoludanska predstava ob It . url. Vstopnina: Odrasli 95 kr. Otroci in vojaki lO kr. Vstopnina samo zn vas pogledati do 2. ure
popoludne 15 kr. Pri neugodnem vremenu se vrše predstave v areni.
4 pari čevljev
za samo 2 gld. 50 kr.
se pošljejo le zaradi nakupa velike množine za tako nizko ceno. 1 par moških, 1 par ženskih čevljev, rujavih za vezati, z močnimi zbitimi podplati, najnovejše oblike; dalje 1 par moških in en par ženskih modnih čevljev z obšivom, elegantni in lahki. Vsi 4 pari za 2 gld. 50 kr. Pri naroČilu zadostuje dolgost. Pošilja se proti poštnemu povzetju. (1896—2)
Zaloga čevljev
Jungvvirth
Krakov 21. Poštni predal 29.
Neugajajoče se vzame takoj nazaj.
Graška trgovska akademija.
Javni, državno podpirani zavod v vrsti stlrlrazredne višje srednje šole. Absolventi vžlvajo v polnem obsegu pravleo, da v stopijo za Jednoletne prostovoljce, kakor tudi pravleo, da si Iseejo doloene Mluzbe, oz. urade.
Dne 18. septembra t. 1. se zaCne 40. Šolsko leto Sprejemajo se absolventi nižjih srednjih Sol, kakor tudi meščanskih Sol (ti pod gotovimi predpogoji). Sprejetje iz drugih enako postavljenih šolskih zavodov je odvisno od dovoljenja vis ministrstva. Zavod je sprejel ono dalekosežno novo organizacijo, ki kar najsigurneje daje možnost dijakom, da lahko zmagujejo obilno učno gradivo, ki se mora na trgovskih akademijah vsled dvojne smeri (sploSna in strokovna izobrazba) proučiti. V prvem letniku se v obče poučuje le en tuji jezik.
Pripravljalni razred se vzdržuje posebej za manj vsposobljene prosilce, kakor tudi za učence, ki Se niso dovolj zmožni nemSkega jezika.
Z zavodom je združen Jednoleten ablturljentskl teeaj (začetek 5. oktobra) za absolvente viSjih srednjih Sol in tem enakih učnih zavodov, ki se hočejo posvetiti trgovskim in indu8trijalnim podjetjem ali pa hočejo kot visokošolci (juristi) svoje znanje razširiti času primerno.
Tudi se vzdržujejo prosti, na nikako določeno predpripravo navezani pol- In eelo-letnl teeajl za gospode in poBebej za dame. (Začetek 18. septembra in 1B. februvarja.
Prospekte razpošilja in daljna pojasnila, tudi radi preskrbljenja učencev, daje ravnateljska pisarna v Gradcu, Kaiserfeldgasse St. 25.
(1724—4)
Ravnatelj: J. Berger.
Učenec
14 let star, ki je dovršil vsaj 4 razrede ljudske šole, dobrih starišev, se sprejme v trgovino z mešanim blagom (1864—3)
L. Fursager v Radovljici.
Mlad trgovski pomočnik
z dežele, z dobrimi spričevali, se sprejme v trgovino z mešanim blagom pri Franc Gschella-tu v Radečah na Dolenjskem. (1852—2)
Ponudbe naravnost na firmo.
s hlevom, vrtom, poljem i. t. d.,
ležeča ob gUvni cesti, se proda skupno ali na drobno.
Več pove lastnik Jožef Štrukelj v Dravljah st. 63. (1918—i)
Dsnjarski pomočnik
se sprejme takoj pri (1897—2)
Matevžu Završnik-u
usnjarskem mojstru v Cerknici pri Rakeku.
se prod.su
Kupna cena 4000 kron. (1917-1) Na   vprašanja    odgovarja Matija Sirca v Postojini st. 182.
Spage vsake vrste
domačega in tovarniškega izdelka, kakor tudi za vreče vezati, ««• «r konca^ po-
nuja samo za preprodajalce ali večje odjemalce
Ivan Kordik
trgovina galanterije in drobnine na debelo in drobno (1457—8) Ljubljana, Prešernove ulice št. 10—14.
Dobre cenene nre
s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
prva tovarna za ure v Mostu
HANNS KONRAD
eksportna hiša ur in zlatnine 9Iost  (BrUx)   štev.  64 Češko.
Dobra nikelnastaremontoarka . . gld. 37& Prava srebrna remontoarka. ...   „ B80
Prava srebrna verižica....... „ 1*2C'
Nikelnasti budilec.......... ,, 1'95
Moja tvrdka je odlikovana 8 c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medaije razstav ter tisoč it tisoč priznalnih pisem.   (2758 - 68)
pry   Iluatrovani kntalog soj.«o m/ 1m i<o«mi»« protfai
Ob priliki pevske slavnosti dne 15., 16. in 17. t. m. v Zagrebu
priporočam svojo gostilno pod naslovom:
.Gostiona k Gaju4
Ant. P. Matkovića
C3-a,3eT7-a. ulica št. 25
v koji se točijo izključno samo naravna In dobra kr%atska vina v raznih cenah, po-čenši od 28 do 70 novč. za liter. Obenem se dobe: razna pečenka na ražnju kakor: Janjci, praHlekl, aroske in race, ter ostala okusna Jedila za jako nizke cene. Prosim za mnogobrojni poset.
Z vele8poštovanjem
£nt. ?• JVlatković.
(1912—2)        Gajeva ulica št. 25.
papir za svalčice brez glicerina in cigaretne stroS-
špecialitet:
prodajalnicah
Vaso Petričič, Anton Krisper, Mestni trg, Ivan Kordik, Prešernove ulice. 1550-7
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
2721
2011