GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki.
TEUEFON PISARNE: 4687 OORTLA2TOT. Entered as Second-Class Matter, September 21,1903, at the Post Office at Mew York, N. Y., under the Act of Congress of March 3,1879.
TELEFON PISABNE: 4687 OOBTLANDT.
HO. 147. — STEV. 147.
NEW YORK, FRIDAY, JUNE 28, 1916. — PETES, 23. JUNIJA, 1916.
VOLUME XXIV. MOTTO XXIV.
Podrobnosti o bitki. Carranza želi pojasnila.
V ZADNJI BITKI PEI CARRIZALU JE PADLO 27
VOJAKOVČRNCE V IN DVA ČASTNIKA--KAKO
JE PRIŠLO DO BITKE? — CARRANZA DOLŽI, DA SO AMERIKANCI IZZVALI UPOR IN TUDI NAPADLI MEHlfiKE VOJAKE. — JUŽNO AMERIŠKE REPUBLIKE SVARE ZDRUŽENE DRŽAVE IN MEHIKO, DA DELUJETI NA TO, DA NE BI PRIŠLO DO VOJNE. — CARRANZA SE BO MOOOČE UKLONIL?
Verdunski boji.
Boji se neprenehoma vrše. — Francozi so osvofjili del ozemlja, ki so jim ga malo prej Nemci zavzcAl
Chihuahua City, Mehika, 22. juna. — Sedamnajst ameriških vojakov-crncev desetega kavalerijskega polka, ki so bili vjeti v bitki pri Carrizalu, je bilo danes sem pripeljanih Iri mehiške vojaške oblasti so jih internirale.
Med v jetniki je tudi L»e H. Spillsbury, nek mormonski vojak, ki je pripovedoval, da sta na ameriški strani padla tudi: stotnik Charles T. Boyd, ki je dotičnemu oddelku }>o vel je val, in pa poročnik Henry R. Adair. Stotnik Lewis Ridney Morey, ki je bil tudi vdeležen v bitki, je bil ranjen v ramo, toda je ušel.
Ko je general Trevino, mehiški poveljnik v Severni Mehiki, danes naznanil, kar je pripovedoval omenjeni Mormonec, je obenem tudi pripomnil, da bodo mehiške rete takoj napadle ameriško ekspedieijo, kateri poveljuje general Pershing, ako se bo zopet poskušal kak oddelek premikati v kaki drugi smeri kot proti meji.
Ko se ga je vprašalo, kaj misli o celi situaciji, je izjavil, da so vse diplomatiene spletke izven njegovega obzorja.
Glasom pripovedovanja Spillsbuny-ja je bilo v do-t i«*ni bitki ubitih sedemindvajset vojakov-črncev in ona dva e&8tnika, o katerima je že gori omenjeno. Pravi, da so v nedeljo zjutraj zapustili Casas Grandes in šli proti rarrizalu. Pred mestom so se vstavili, kjer jih je mehiški poveljnik kolonel Rivas posvaril, da najbolj pametno Ktore, da se takoj obrnejo, česar pa stotnik Boyd ni bil pripravljen storiti, ker je zasledoval neke bandite.
Rivas se je nato vrnil v Carrizal in poročil poveljniku Oomezu, ki je kmalo potem poslal Boydu nekako noto. v kateri ga je povabil, da pride v mesto na konferenco; Boyd je povabilo zavrnil. Gomez je prišel sam ven in pozval Amerikance, naj se takoj umaknejo, sicer--Boyd
se njegovemu pozivu ni odzval, nakar se je pričelo streljanje.
Washington, D. C., 22. junija. — Državni tajnik Lansing je danes naznanil, da so južno- in srednje-ameriške republike poslale Združenim državam nekako svarilo, da naj ako je le mogoče preprečijo, da ne bi prišlo do vojne med Mehiko in Združenimi državami. Lansing je nato v predsednikovem imenu odgovoril, da ne bo slučajna intervencija v nikaki zvezi z mehiškimi domačimi aferami, pač pa hoče ameriška vlada enkrat za vselej končati nevarnost v kateri so se dozdaj in se še nahajajo ameriški državljani.
Noto je državni tajnik včeraj dostavil pan-ameriške-mu diplomatu.
Mexico City, Mehika, 22. junija. — Julian Acosta, zastopnik Costa Rice v Mehiki, je danes izročil mehiškemu zunajnemu ministru noto, v kateri se mehiško vlado poživlja, da se z Združenimi drŽavami treznim potom sporazume. Južno-ameriške republike so tudi na razpolago za posredovanje«
Zunajni minister Aguilar ni hotel ničesar izjaviti, ako bi bila mehiška vlada zadovoljna sprejeti kako posredovanje.
Istotako je mehiški zunajni urad dobil tudi od drugih srednje- in južno-ameriških republik več sličnih not.
Washington, D. C., 22. junija. — Mehiški poslanik je dostavil državnemu departmentu noto, v kateri mehiška vlada Pershingove vojake dolži, da so oni pričeli napadati in ne Mehikancu
Mehiška vlada pravi dalje v noti, da ji je popolnoma nerazumljivo postopanje Združenih držav in prosi, da se ji prejkomogoče sporoči kako stališče nameravajo zavzemati Perahingovi vojaki.
Državni department tozadevno še ni odgovoril.
Vlada Združenih držav je potom svojih zastopnikov v Mehiki dobila danes precej poročil, da se bo Caranza najbrže uklonil Združenim državam in tako preprečil vojno. Mehiški kabinet je včeraj cel dan študiral ameriško noto, ki je dolga okoli sesttisoč besed, toda ministri niso "bili pripravljeni dati kake izjave. Vendar se da sklepati iz njihovega obnašanja — tako poročajo državni a-
gentje v mehiškem glavnem mestu — je situacija mnogo Norveški narnSk potopljen, milejša kot je bila prejšnji dan.	London. Amlija. 21. junija. -
Washington, D. C., 22. junija. — Vojni tajnik Baker Avstrijski podmorski čoln je poje danes vsem governerjem poslal brzojavke, v katerih*^ J^™4*
HU nTYuai A a «,„ t,««™.«^*	v ,	. l _ nekako vto milj od MArmeiHeu. -
?0i P«w, damu mm«m&, koliko cet imajo ze priprav-	^	_ Tako ^
takoj dali na razpolago. le*
London, Anglija, 22. junija. — Včeraj so pretekli štirje meseci odkar se vrše boji pred Verdunom.
Današnje francosko poročilo se glasi, da se je na zhodnem bregu reke Meuse vršilo grozovito bombardiranje.
Poznejše poročilo pa omenja, da so se vršili nepopisljivi boji na o-beh straneh reke.
Po dolgih in hudih napadih, ki so se vršili malone celo preteklo noč, so Nemci v Fumin gozdu, ki se nahaja v bližini trdnjave Vauv, osvojili nekaj ozemlja.
Večerno poročilo iz Pariza pa naznanja, da so francoske čete velik del izgubljenega ozemlja zopet zavzele.
Poročilo se glasi:
V okraju južno od Lassingny-ja so Neraci po dalšem pripravljanju vprizorili hude artilerijske napade, toda naš ogenj jih je prisilil, da so odnehali.
Na obeh straneh reke Meuse se že cel dan vrši grozovito bombardiranje. Na levem bregu je sovražnik zlasti namerjal na naše pozicije na višini na št. 304, na La Mort Homme in na Chattancourt.
Na desnem bregu smo vprizorili hud protinapad, v katerem smo zavzeli del ozemlja v gozdu Fumin, ki smo ga pretekli večer izgubili.
Okoli druge ure danes zjutraj je sovražnik vprizoril hud napad z granatmi, toda ni ničesar napravil, ker smo mu vrnili nadvse hud ogenj.
Položaj je od včeraj popolnoma nespremenjen, razven, da smo zavzeli ono ozemlje v gozdu Fumin.
Berlin, Nemčija, 22. junija. — Nemški urad je izdal sledeče poročilo, tikajoče se bojev na Zahodu:
Blizu Frelinghien so Angleži poskušali napasti naše postojanke, toda smo jim to preprečili. — Neka patrulja pri La Bassee je pripeljala v nemške zakope več angleških jetnikov.
Na vzhodnem bregu reke Meuse (verdunska fronta) se je vršilo več artilerijskih bopev, toda položaj je neizpremenjen.
Blizu Bussu je naša protizračna baterija izstrelila z zraka en francoski zrakoplov.
Naši zr&koplovci so zgodaj zjutraj poleteli nad vasi v dolini reke Meuse in vrgli več bomb. Napravili so veliko škode.
Revolucija v Arabiji.
Ustaši so zavzeli Meko in mesto Jedah, ki je važno arabsko pristanišče. — Proglasili so neodvisnost.
London« Anglija, 22. junija. — Sem so došla poročila, da je izbruhnila v Arabiji resna ustaja proti Turkom.
Uporniki so že zavzeli sveto mesto Meko, potem .Jedah, ki je glavno arabsko pristanišče, in Taif, ki leži petinšestdeset milj od Meke, ter so proglasili neodvisnost od otomanske vlade..
Istotako se tudi poroča, da je nastal upor v Kerbeli, ki leži pet-inpetdeset milj od Bagdada v Mezopotamiji. Kerbela je tudi neko sveto mesto, kajti tam je grob Hu-sina, Mohamedovega nečaka. Vse Turke so spodili iz tega mesta.
Glasom Reuterjevih poročil iz Kaire, se je pridružil upornikom v Meki policijski glavar, kakor tudi mestni, ki sta prva proklamirala Deodvisnost.
Z uporniki se baje strinja vse arabsko prebivalstvo.
Mestni glavar Meke je pričel s svojimi operacijami napram Turkom že 9. junija ter je dozdaj že zavzel vsa gori omenjena mesta. V mestu Jedah so vjeli ustaši 45 čast nikov, 1400 mož ter zaplenili šest topov.
Ta upor je posledica takozvane-ga pan-arabskega gibanja, ki se je pričelo že leta 1913. Teh Panarab cev težnje so, da bi odpravili krivično turško vlado, ki stiska arab sko prebivolstvo, ter bi ustanovili konfederacijo.
Grška se je udala,
Zavezniške države zahtevajo, da Brska demobilizira svojo armado. Droge zahteve. — Novi ministrski predsednik.
Nemčija in Švica.
Bern, Švica, 22. junija. — Federalni konzular Schultness je danes naznanil parlamentu, da nemška vlada v posebni noti zahteva, da švicarska vlada dovoli izvoz hrane, katero so nemški agent je kupili od švicarskih poljedelcev in živinorejeev.
Ako švicarska vlada ne bo ugodila Nemčiji, bo nemška vlada prepovedala izvažati premog v Švico kakor tudi drug materij al, katerega neobhodno potrebujejo za domačo industrijo.
Švicarska vlada je ori<*o"o-: da se bo tozadevno odločila v par dneh. Obenem so pa tudi poslali v Pariz delegacijo, ki bo imela nalogo posvetovati se z zavezniškimi diplomati glede tega.
Pošar na italijanski barki.
Paril, Francija, 22. junija. — Italijanska barka "Maria" je zgorela v Sredozemskem morju. Po žar je povzročil nek avstrijski podmorski čoln. Tako poroča Ha v as poročevalna agentura.
Francoski parnik potopljen.
London, Anglija, 22. junija. — Lloydova agentura poroča, da je nemški podmorski čoln potopil francoski parnik ' Francoise d'Am-boise \ 1972 ton. — Moštvo se je rešilo in pristalo v Kirkwallu.
London« Anglija, 22. junija. — Grška vlada je sprejela vse zahteve zavezniških sil, katere so Anglija, Rusija in Francija v posebni noti stavile.
Dotična zavezniška nota pravi med drugim tudi:
"Zavezniške sile ne zahtevajo, da bi Grška prekinila s svojo nevtralnostjo, pač pa zahtevajo, da se grško armado takoj demobilizira. To se zahteva radi tega, ker imajo zavezniške države na razpolago dokaze, da grška vlada ni posebno vneta za nevtralnost".
Nota, katero je danes dala angleška vlada v javnost, vsebuje tri zahteve:
Prva: — Popolnoma demobilizi-ranje grške armade. — Obdržati se sme le toliko vojakov pod orožjem, kolikor jih je bilo navadno v mirnih časih.
Druga: — Da se mora takoj odstraniti sedanji kabinet (ki je zdaj že odstopil) ter osnovati nov kabinet, ki bo popolnoma trgovskega značaja in ki se bo oziral na narodove-želje.
Tretja: — Da se odpravi nekatere naredbe in uradnike, ki so pod inozemskim vplivom in ne pustijo pri miru miroljubne državljane, ki izražajo svoje mnenje. Zlasti se mora pa še odpraviti, da ne bo policija žalila zavezniških vojakov.
Vladni krogi zavezniških držav s oprepričani, da ne bodo zdaj zavezniške sile naletela v Grški na nobene neprilike in eapreke.
Sedanji ministrski predsednik je sicer vnet nevtralec, vendar je ze lo naklonjen zaveznikom.
Lahi bodo najbrže napeli vse moči, da bodo dobiH nazaj ozemlje, ki so ga izgubili v zadnji avstrijski ofenzivj.
Rim, Italija, 22. junija. — Uradno poročilo vojnega departmenta se glasi:
"V sredo je sovražnik napadal naše pozicije v dolini Ledro in na južnem delu pobočja gore Spero-ne. Po hudem boju so naše čete Avstrijce popolnoma odbile.
Od jezera Garda do Astica so se včeraj vršili skoro cel dan artilerijski boji, v katerih smo zaplenili več navadnih pušk, municije in eno strojno puško.
Na Asiago planoti je moral sovražnik prenesti več naših napadov, ki so bili koncentrirani pri gori Magna Boschi. Avstrijci se lelo hrabro branijo in so z&zddj še obdržali svoje pozicije.
Napadali smo tudi na ostalih frontah italijansko - avstrijskega bojišča in na večjih krajih napre-lovali. Avstrijske Čete se bojujejo nadvse hrabro, to se mora pripo-znati.
Na soški fronti je bilo par arti-erijskih bojev, toda položaj je neizpremenjen.
Poročilo, ki je ravnokar došlo iz 3assana, pravi ,da je na mesto nek avstrijski zrakoplovec vrgel več bomb, ki pa niso napravile poseb-le škode."
Berlin, Nemčija, 22. junija. — Avstrijsko poročilo glede bojev na irolskem bojišču se <?lasi, da so pričeli Italijani na vseh krajih napadati, toda, da avstrijske čete vse svoje pozicije drže. Italijani imajo relike izgube. Nekateri so mnenja, la bodo zdaj Lahi napeli vse sile, la bodo dobili nazaj ozemlje, ki so ga izgubili v zadnji avstrijski ofenzivi.
Zelo aktivni so avstrijski zrako-plovci. Ne preteče skoro dan, da ne bi kateri poletel nad kako italijansko mesto in razbil par streh.
ZAPLENJENA POŠTA. Včeraj je prišel v New York nizozemski parnik "Noordam", toda tudi ta ni prinesel niti enega pisma. Angleži so v Kirkwallu vzeli doli 52 vreč nizozemske, 60 nemške, 10. avstrijske in dvajset švedske poste.
Pozor pošiljatelji denarja!
Vsled negotovega dostavljanja pošte, ki je namenjena iz Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošiljatvedo preklica le pod pogojem, DA SE VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAR NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati s morejo le zamude. Mi jamčimo za vsako denarno pošiljatev toliko časa, da se izplača na določeni naslov. Istotako nam jamčijo zanesljive ameriške banke, s katerimi smo sedaj v zvezi radi vojne in radi popolne sigurnosti pri posi ljanjn denarja.
€•■• s
Berlinsko časopisje.
Berlin, Nemčija, 22. junija. — Velika večina berlinskih časopisov je zmanjšala svojo obliko, ker je cena papirju zelo poskočila. Obenem bodo pa tudi povišali naročnino.
Mehiški konzul aretiran.
Oolnmlms, N. 1L, 22. jnnija. — Uradniki justičnega departmenta so aretirali Savela Lnrisa SandoW-la, mehiškega konsnla v Paloma-su, N. M~, ki je obdolleu, da je o-groial
m.
s..«*
10.... 16.... 30.... 26.... 10.... H. • • • so....
41....
TO.... IS....
••• ue....
JO
2J5 S.0B
9JB0 ISO 12»
aro
7.40
0
17.40
0.00
10M U.0S 11.71 19l00
14JM
120..». 180.... 140.... 100.... 160.... 170.... 180.... ISO.... 200.... 280.... 800.... 850.... 400....
800.... 71H 800.... 87.00 700.... 101.50 800.... 118.08 800.... 180.80 1000.... 14(3190
9010 2173 38.20 24.« 28.10 »JI »M 88.28
80.78 8800
Rusko prodiranje v
Galiciji je ustavljeno.
PETROGRAD PREPOZNA, DA SO NEMCI NA VSEH GALIŠKIH FRONTAH VSTAVILI RTJ0KO PRODIRANJE. — GENERAL LEČNIOKI V BUKOVINI ŠE VEDNOPRITISKA ZA AVSTRIJCI. — RADAUC JE PADEL. — VELIKE VAŽNOSTI. — RUSI SO V BUKOVINI VJELI ZOPET TISOČ AVSTRIJCEV. — RUSI DRŽE VSE OZEMLJE, KI SO GA ZAVZELI V TEJ OFENZIVI. — NEMŠKO POROČILO.
sesdaj
te
VSasfh ai bo wgudDo, dfffBlk kaj etedk pa Mft hoj
Petrograd, Rusija, 22. junija. — Zadnja dva dneva sta prinesla celi situaciji precejšnjo izpremembo.
Ob reki Seret, v Bukovini, so generala Lečnickijeve čete še nekoliko napredovale in potisnile Avstrijce za par milj naprej, toda na ostalih delih fronte so pa nemške in avstrijske čete pričele vprizarjat.i hude protinapade, vsled cesar je zdaj rusko prodiranje vstavljeno.
Na fronti Kovel-Lutsk se bore samo nemške čete, ki so ravnokar došle iz francoske fronte, ki poskušajo na vsak način streti rusko ofenzivo in zavzeti nazaj ozemlje, ki so ga izgubili Nemci tekom zadnjih štirinajstih dni.
Nek večji oddelek Nemcev je v bližini Kovla poskušal prodreti do Kolki-ja, toda to so mu ruske čete uspešno preprečile.
Rusi drže zdaj še vse ozemlje, ki so je osvojili v tej kampanji; vse kar je, je to, da je prodiranje zavstavlje-no, toda tudi to je le začasno.
Poročilo ruskega vojnega urada se glasi:
—	V noči od srede na četrtek so Nemci vprizorili na • celi črti na dvinski fronti hude napade, ki so bili zlasti odločni pri železnici, ki vodi v Ponievš. Vse napade so naše čete zavrnile in povzročile sovražniku velike izgube.
—	V okolici Dubatovke, ki leži dvanajst vrst od Vi-snjevskojega jezera, so Nemci po daljšem pripravljanju vprizorili hud napad in tudi zavzeli par naših zakopov. Pozneje so dobile naše čete ojačenje in Nemce zapodile.
—	Južno od mesta Krevo so Nemci prekoračili reko Krevlianka, toda naš ogenj jih je takoj zopet zavrnil. Imeli so veliko izgub,; mnogo jih je tudi utonilo v reki.
—	V okraju Sokul smo v protinapadu zavrnili hud nemški napad in vjeli 600 nemških vojakov ter zaplenili par strojnih pušk.
—	V okolici Radmiesta, ki leži ob Stokhodu, zahodno od Svidniksa in vzhodno od Vorončine, so se boji na celi črti nadaljevali. V nekaterih teh bojih so naši vojaki zavrnili iti v boj, ker so se Nemci posluževali raznih plinovh bomb. Vendar Nemci niso niti za ped napredovali.
—	Ob Stripi, zahodno od Gaivoranke, so naše čete zavzele dva nemška zakopa.
—	V Bukovini pa general Lečnicki s svojimi četami še vedno zasleduje bežeče Avstrijce. Armada omenjenega generala je tekom zadnjega dne vjela zopet tisoč Avstrijcev, med njimi je bilo tudi dvaindvajset častnikov. Zaplenila je tudi tri strojne puške in sedemindvajset zabojev streljiva. —
Neko poznejše poročilo, tikajoče se ruskih operacij v Bukovini, se glasi, da so ruske čete zavzele mesto Ra-dauc, Bukovina.
London, Anglija, 22. junija. — Zadnje poročilo ruskega vojnega urada, ki naznanja, da so Jječnickijeve čete v Bukovini zavzele mesto Radauc, je napravilo v vseh vojaških krogih veliko zanimanje. Radauc se nahaja deset milj od Črno vi c in leži prav ob rumunski meji. Gotovi strokovnjaki so mnenja, da se bo dogodil čudež, ako bo avstrijska armada, ki ji poveljuje general Pflanzer, srečno ušla.	#
Berlin, Nemčija, 22. junija. — Nemško uradno poročilo se glasi:
Armada feldmaršala Hindenburga. — Razven par bojev, ki pa niso napravili nikake izpremembe na splošnem položaju, ni ničesar poročati.
Armada generala Lin sin gena. — Ruski napadi proti našim pozicijam jugozahodno od Logisina in zahodno od Kolkija, so se ponesrečili. Pri Sokolu in Ninievki smo zavzeli več ruskih postojank in jih tudi obdržali, dasi so Rusi vprizorili hude protinapade.
—	Na Severozahodu od Lutska je sovražnik na vseh straneh na vse mogoče načine poskušal prodirati, toda vsi njegovi poskusi s obili zaman in brezmiselni. Na obeh straneh Turije in dalje proti jugu do Gročova smo ruske postojanke napadali, toda, ker so Rusi v veliki premoči, nismo imeli drugega uspeha, kot da je rusko prodiranje na celi črti popolnoma vstavljeno.
—	Naši zrakoplovci so metali bombe na nekatere postaje, ki so v ruskih rokah, in so imeli velike uspehe.
Armada generala grofa Bothmerja. — Na fronti med Haivoranko in Bobovlince srno od bili vse ruske napade in sovražniku povzročili velilpfe izgube. 1 Avstrijci niao lzdali poročala.
SLAB NAEODX 28 JUN. 1916.
"SMS'NAROD A"
(Slovenic D&ify.) Owned and PobUjfljed try tb* 8LOV EMC FUBLIBHZ2VO OD.
(a cor portflflB.) nUNK BAKflBB, Fmtdttt
LOCIH BENFDIK. TKUU«.
Flaon of Busleees of tli« corporation
end addresses of utxrre offloen: P2 Cortland! Street, Borough of Hu-
battan. New fork City, N. X.
fca celo leto Te) Jo Hot n Ameriko 1b
Ganado .................... $3.00
h pol leto..........................1-50
* celo leto so mesto New York.« 4.00 pol leta m mesto New York.. 2.00
w Evropo co vae leto........— 4-50
i* « „ pol leto.......... 2.55
„ „ w četrt leto........ 1.70
-GLAB NAHODA" Uhaja v«ak daa
Urrsemfil nedelj In praznikov.
"GLAS NARODA** ("Voice of the People") lined every day except Sundayo and Holidays. * Subscription yearly $3.00.
Advertisement on
Ores podpisa in ooeboooti oi bo
prlobčnjejo.
Denar noj as blatoroli pošiljati p« e-
Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejfaje U-MvaUMe naznani, da hitreje naj-_demo naslovnika._
Dopisom in pafiHJatvam naredilo ta naslov: -GLAS NARODA"
Ki Portland t St„_New York City.
Telefon 4087 Cortland t.
Jji služijo svoj kruh? Ali ima kdo pravico zapisati smrt na stotine in tisoče ljudi, da si s pomočjo njihove smrti postelje boljšo posteljo in si ustvari boljše življenje?
Živimo v easu iznajdb, napredka in kulture. — Živimo v času ponižanja, krivie in nepostavnosti.
Po mnenju nekaterili se je bilo človeštvo v dvajsetem veku po-spelo do viška, na zadnji klin lestve. po kateri je stopalo tisoče in tisoče let.
Zdaj vidimo, da smo še daleč, daleč pred prapom, preko katerega vodi pot v kulttiTo, enakost, pravieo in bratstvo.
Slovenci podajmo si roke!
• i
asesmemte in nato 'bi bilo zopet vse kot je bilo, pri tem pa ne bi nič trpelo ostalo članstvo .Ted-note.
H koncu naj še pozovem vse
nike posamezmh društev, kaikor tudi .Jednotine uradnike, da se kaj oglasijo v naše-m glasilu, predno pride do konvencije.
Anton Hren, tajnilc društva sv. Jurija št. 111 •T. S. K. J.
V znamenje XX. veka.
vek vzame v roko zgodovino prebere od zadetka, do koder li s težavami prerili zjjodovi m učenjaki, pa do današnje
Ni
pop
Pi
Jul
tun treba brati veliko, ne na in široko študirati. — V eno dobo naj fce ^živi. v en samo lani vek, pa mu v splošnem noma zadostuje, d je, katere ponavadi smatra največje barbare, so se bo lorili so se ljudje, kateri so d zapisani kot največji kul dandanes se pa bore »•hoj narodi, ki so prenaši kulturo. Ljudje, ki so delali lirobit vsejja človeštva, so se dli in se koljejo med seboj vinio. da smo kulturni in vi vzvišeni nad divjaki.
po k a/e jo v tem času kul k« I or se bori zanjo, zakaj ne h jo države in narodi člove jja, zaradi katerega preliva
je človekoljubnost, kje je jen je, kje napredek t •da preil Verdunom, kjer pa i k ili štiriindvajset ur po tri ali štirideset tisoč ljudi T •da je grovorila v Belgiji člo lubnost prvo besedo, morda
Ai
vsa zemlja od Irske pa do Ha&rdada, od Rige do Egipta, pol Jra največjih zločinov, ki se jih ni li misliti ne moremo?
In vse, od prvega do zadnjega »k1 največjega do najmanjšega Vfc« se bori za pravieo. — Miljone in miljone borilcev je in vsi si ho «'*t\io g krivjeami priboriti pravico, Vse hoče le žeti, pa nobeden ne M-je, se orje in hoče orati, sejalca pa ni.	•
Božje in človeške postave so ta ko čudno izverižili, da nobeden ne ve, koko bi jih izpolnjeval, da bi ugodil svojemu bližnjemu.
"Ne ubijaj" so izpremenili "Ubij, kolikor ti je mogoče!" — "Ne kradi", so predmgačili "Kradi, če le moreš in kolikor mo-roi!M
V teh groznih homatijah je polteno edinole priprosto ljudstvo, ki je že pred dvemi leti izgubilo avojo zdravo pamet, in zdaj ne ve kam naj se obrne in poišče pomoči.
Kljub temu, da so vzeli ljudem proeto voljo in jih po krivici zasužnjili. jim niso mogli odvzeti nagonov. ki so se vztnidili z njihovim rojstvom in ho š#*le z njihovo smrtjo končani.
Ako ve divja žival, da mora biti sita, če hoče živeti in da je bila zato rojena, da živi. kako bi trga ne rammi'1 človek, ki ima primeroma malo več pometi od divje živali.
Vsak je rojen ix matere — ca pin in vladar. — Prvi hodi v ru njah po »vetu. drugi sedi v Akrla-tu as prestolu. — Oba sta pa'bitji, ki imata enako pravico do življenja.
Zakaj ae je torej v imenu pravico zgodilo, da je človek a krono rta glavi pOglavar atotisočev ki nii-iuonov ljudi, ki ai a krvavimi £o-
Čuj, Slovenec, trombo, ki je za-done>la med ameriškim Slovenstvom ! Zbudi se iz dolgega spanja in li iti na pomoč ubogemu, trpečemu bratu v stari domovini; zdaj je še> čas za abmifti se in odpreti oči ter pogledati, v kakem položaju se nahaja naš narod v stari domovini!
Slovensko časopisje v Ameriki 71111 hodo nam oMjubljnje oziroma vsaj go-]?lavpk in obenem se mu bodo od-vori nekaj, da bo delovalo na to.'Prle	to<ia takrat bo že
da bi se vsi Slovenci v Ameriki prepozno, združili m kot taki delovali na to,I Rojaki, pomislite na *o! da bi dobili naši rojaki v starem1 Treba bo denarja, dart i ga bomo kraju kako pomoč.	j morali seveda sami, mi ameriški
Treba bo odstraniti vsa verska delavci, ki se štej mm za Slovence, in politična prepričanja in postati1 Nabirajmo denar tako kot sta bomo morali le Slovenci; vse dru-1 omenila urednika "G. N." in ''G*, go stvari, ki nas zdaj razdružuje-(K. S. K. J.". Rojaki v posamez-jo, bomo morali zavreči terse bo- naselbinah, sklieite shode in mo morali združiti v maso, kajti postavite na oder dobre govorni-drngače ne bomo imeli uspeha. j^e, ki bodo z dobrimi govori tudi
Ured-niki slovenskih listov se one rojake omehčali.1 ki pravijo, trudijo, da bi se združi H. Da, to bi da .i« to vse skupaj neumnost, bila rajvečja potreba in potem sel Vsak naj postane agitator za to bo mogoče družilo tudi Sloven-]	vzvišeno in prepotrfbno
stvo v Združenih državah.	j stvar.
Zato rojak, ki si strog katoli-j	društva! Prirejajte veselice,
čan, nikdar ne reci, da ne moreš piknike, in dramatična društva pripadati k Zvezi, pri kateri je so- naJ omislijo kako predstavo, eialist ali kak verski nasprotnik.'te™, koneert. ali kaj sličnega. Sv. Pismo pravi, da je dal Bog! Na ta način se bo v kratkem ča-vsakemu človeku prosto voljo. To- su nabrala ogromna svota deraar-rej si lahko vsak sam prebere, ko-1 ki bo rojakom v stari domovi-mn bo služil, za koga se potego-'1" veliko zalegla, nam se pa ne bo val. Ako si praktičen katoličan,'skoro nič poznalo, pusti svojega rojaka, ki mogoče) Rojaki, pomnite: Sloga .TAČ7. ni tvojega prepričanja, in ga ne nesloga TLAČI! smatraj za socialista, temveč le za'	Pamvan, .Toliet, 111
trgovec, toda povem naj, da sem društvo za kratek ča« naložilo čisto navaden železolivar.
To nalogo naj bi si tudi nadela Zveza, ki visi zdaj še v zraku
Ko to pišem, mi je prišla na um sledeča pripovedka, ki sem jo že davno slišal:
4 4 Na Irskem sta živela diva stara z a k o mika, brez otrok. Ker nista imela otrok, sta pa gojila raelične domače živali, kot pse in mačke. Imela sta psico, ki je dobila mladiče. Ko so ibili psiSkj par dni sta-ri, jih je vzela ženica v roke in jih ogledovala; kar nakrat je zapazila, da nimajo ščeneta oči, kajti bili so še mladi, psi pa spregledajo šele v gotovem času. Ko je videla, da so te žrvali brez oči, je poklicala svojega moža in mu rekla, da take živali ni vredno imeti, iker nimajo oči ter bi se samo mučile in bile v nldlego. Mož tudi ni vedel, da psi šele čez čas spregledajo m jih je prijel ter vsakega enkrat udaril ob plot. Ko so bili mrtvi, so jim pri glavi pogledali ven možgani in — oči. Žena je videla, da so imeli tudi oči, toda bilo je že prepozno."
Tako se zna zgoditi tudi z nami. Tujec bo na« narod udaril, da pogledali možgani
eiije * lahko v angleškem ali ruskem jeziku; nemškega nisem sli šal. Sploh so Japonci postrežljivi napram tujcem, seveda, ker jim je za denar. ker. kot sem opazil, je preeej revščine po mestu. V spi oš
člane, posebno tajnike in predsed- nein se mi japonska dežela dopa-
Dopisi.
La Saile, IU. — Vsak dan natančno preberem G. N., toda do-zdaj še nisem videl, da bi kdo kaj
de in mi ni žal. da sem si jo ogledal. Od tam smo šli o polnoči na pot proti Honolulu, Hawaiski otoki. 4000 milj - dospeli smo tja v 13 in pol dneh. Vožnja je bila večinoma slaba, viharna.. V Honolulu smo ostali samo 10 ur. To mesto je eno najlepših, kar sem jih še videl, prebivaleev šteje okoli 55,000. Za prevažanje so skoro sami avtomobili in eesrhie železnice. Janš sem si spet ogledal znamenito "VVaikiki kopališče, kjer je tisoče ljudi vinlno v krasnih valovih, ki
poročal o naši stavki. Ne vem, ali.*«1 podijo na breg iz širnega oce-se štraj/karji bojijo z resnico na'aiia- ^ se v ki i takozvane jahače dan. ali kaj? Dne 23. maja smo za- valov (Surfriders): to so domači-stavkali v cement-tovarnah; za- ni- ki plavajo z malo desko dale«
htevamo osemurno delo, unijo in
do ene milje m ko pride velik val.
Slovenca.
Jaz se popolnoma strinjam z u-rednikom "Glas Naroda" in urednikom "Glasila K. S. K. J.".
Zdaj je še čas, da se zedinimo; toda, kot »em že rekel, je pi va potreba, da se bo moglo to vresaii-čiti, da se združijo naši listi, ki
Ji Si Ki Ji
Tukaj imamo precej društev,
katera vsa precej dobro napredu-
, j .	. , ... j^jo, razven št. 57 in 116 J. S. K.
bodo vsiv istem stmshi pisali o j.f pH katerih dveh ni
slovenskih načrtih in sloa^nskih ka.kega napredka, težnjah ter potrebah. Združijo] Konvencija se bliža in treba bo naj se l.st, v en taibor, v katerem VeUko preurediti. Zatorej člani J. ne bo prepirov, temveč edrnsH-o, & K. J., vzdramite se in zdaj je da ne bo več medsebojnih napa- (-as? da se spremeni nekatere toč dov.	1
Jaz bi rad še nekaj pripomnil. Po mojefn mnenju bi bilo dbbro, da bi se vstanovilo v vsakem me-
sa meznih društev.
Pridite na dan vsak s svojim , . ... . .	mnenjem, pošljite jih uredništvu
stu m vsaki naselbini nekako po- našega glasila, ki bo gotovo vse
*tajo, da hi pobirali darove. Vsaka taka postaja bi obstajala iz od-
bora, katerega b! si rojaki rzbralij prvi vrs1i odstraniti cenzuro ka-£ naj bi denar hranil. V tak.od- *ro je T1 vedel naš glavni urad. bor bi morali voliti le zamenljive To je	da ^ Hansn.0 ne za.
m poznane ter ugledne može, ki nimajo v naselbini kakih sovražnikov ali nasprotnikov.
Ko bi bilo pa enkrat vstanov-Ijenih zadostno število takih postaj. bi si pa izvolili nekak centralni odbor, ki bi obstojal rz mož, ki imajo v Ameri-ki med našim narodom največ ugleda in ki so priljubljeni tudi pri tujcih, namreč pri Amerikancih.
Prva in največja naloga te organizacije — nai jo zazdaj imenujem Zveze — bi bila spraviti sku-
paj kolikor mogoče dolarjev, s štva plačujejo podporo za prvih
katerimi bi pomagali narodu stari domovini.
Ako mi zanemarimo rojake v stari domovini, se žna zgoditi, da bomo prišli čez kakih deset ali dvajset let v naše slovenske kraje, pa ne bomo videli več pristnih slovenskih krajev, temveč bo že vse smrdelo po potujčenj-u.
Daljfc bi imela taka Zveza tudi
nalogo napraviti med našim naro-jstranjenja centralizacije vsaj hladom — slogo. Sloge in vzajemno- gajoa rastla, a3co me število čla-
*ti je nam trdba. Ne samo zdaj,[nov. kajti mnogo jih je že pripo ko je naS narod v stari domovini znalo, da je s to -[" " **
na robu propada, temveč tudi zato, da se bomo mogli mi tukaj v Ameriki bolje razvijati, da ne bomo vedno na tako nizki stopinji. Ta Zveza bi morala odpreti na£im rojrfkom oči, da bi videl:, da nai najprej podpirajo svoje rojake, ne druge, kot n. pr. Žide. — Jaz sem sicer sam — žal i bo g. da" sem prepozno videl svojo napako —
povišanje plač. Prej smo delali 12,«rtopi na desko pokor.ei in val ga ur na dan za bornih 18£ na uro;'nese z veliko hitrostjo proti obr<-ž-včasih smo morali paše ponoči in1 -i11- Seveda j<* treba za to več let podnevi delati. Rojaki, pripoznati1 Vf5.l*e- predno se more tako na va-morate, da j* bilo to nečloveškolovih voziti. V bližini je tudi velik posebno pa še v cementnih tovar-jugasli ognjenik, kjer je sedaj v na.h ni prijetno delati, kajti kadi žrelu mogočna trdnjava in nekaj se, da Še ni mogoče delati. Zahte-'j»b je okoli -kopališča ter mogoč-vamo osemurni delavnik, kajti to'"a vojna Inka. kjer lahko dobi je popolnoma dovolj te šintairije.;™vetje eelo naše brodovje. je po-Kompamije zdaj potom svojih mesta. Honolulu smo zapustili aigentov trobijo okoli, da nam bo-! junija zvečer in ili proti San do tovarne za več let zaprle, to-'FrairM>is™. 2100 milj daleč. Sem da, stavkarji. to so le prazne gro-^0 P7*'^1' jnnija. Vsega sku-žnje, prazen humbug in laž. Št"aj- Pa-i STno prevozili 7425 milj. Proti karji. vz držim o. jaz sem prepri-,San Franciscu nas je pa že začelo čan, da ni daleč dan, ko bo zmaga malo zebsti, ker smo se že priva-naša. Druge delavske razmere tu- -d'11 tropičnega solnca na Filipi-di niso bog ve kako dobre. Ko bo : tudi je bilo zelo viharno zad-naša stavka končana, bom že spo- "jib par dni naše vožnje. Sedaj ročil^ — Stavkar.	j smo za par dni tu na Fort, MeDo-
(Glede naročnine je vse dobro, '-veli, da se dobro odpočijem o. Op. upra-ve.)	jKam bomo šli od tu, pa ne vemo;
Port McDowell, Cal. — Ko sem pozneje boin še kaj poročal, ko se vam zadnjič poročal, serni bil še ,na. sPPt ustanovimo. Torej kakor vi-FFlipinih, sedaj sem pa spet v	življenje je precej zani-
Zd ni žen ih državah. Ker bi more-'m,'vo; preeej sveta sem si ogle<lal. biti cenjene čitatelje zanimalo, ka- 0 katerem sem nekdaj samo sa-ko se imamo, oziroma kaj sem jaz nJal- Vsake stvari je enkrat ko-doživel, hočem malo opisati moje noe' zato moram tudi jaz končati dogodke. Iz Corregidorja smo šli s tem dopisom. Iskren pozdravil. maja v začasno bivališče v vsem zavednim Slovencem širom Fort MeKinley, kjer smo čakali Amerike in Filipinov, posebno či-do 15. maja, da smo se vkrcali na tateljem tega lista. — Jos. Marela.
transport "Sheridan". Tistih par slov, vojak._____
dni, ki sem jih preživel v Fort'	SVARILO!
MeKinlev, ne bom nikdar pozabil.| Skoro vsak teden pride kdo v Zadnji večer smo se sešli Slovenei inoj lira<1 in s0 prftoži, da so moji rojaki v bliižjijem River Park Pa- agent je vzeli od njega denar pod vilionu, sedem po številu; Peter pretvezo, da jili bom potem zdra-Janzekovič in Andrej Suš-tar sta, vji j,, zdravila. Ti agentje so prišla sem iz Corregidorja, Janez računali velike svote in jih tudi Kapus, Mat. Mahne, Peter Traven prejeli, za to so pa dali steklenico in en Hrvat so bili vsi iz MeKin- grenke vode. Tak agent se pre-leva, manjkalo je "še Fr. Grabner- f\rzn(, & vdrugiČ priU k ljudem, ja in mojega tovariša Josipa Si- ki so mu zaupali. Ni mu mar vaše moniča, ki pa nista mogla priti na kravje, ampak le vaš denar, dopust, in še par drugih je v tisti Zato jaz javno svarim vse Slo-okolici, vendar mi niso osebno vence, da ne gredo takim slepar-znani. Pri kapljici ječmenovca jom na lim. Jaz nimam agentov smo se kar podomače zabavali ter in tudi ne potujem okrog po de-ke, ki niso v korist Jednote in po-J.praznovali naš ostanek, ker goto- že li. Da se bodete lažje varovali
vo še ni bilo preje toliko Sloven- prP(i izrabi j ivci, zato dovolim na-cev v tej tujini skupaj. Le pre- tisniti svojo sliko, katero hranite, hitro nam je prešel večer; ko je prišel čas ločitve, se mi je zdelo, j kot da zapuščam prijazno slovensko naselbino. Naslednje jntro sem se podal na transport in točno opoldne smo odrinili od "kraja proč"; pri teim sem spet med množico opazil moja dva prijatelja iz Corregidorja. ki sta mi nazdravljala s klobuki in. jaz njima, dokler sem ju mogel videti. Odšel sem z zavestjo, da sem zapustil skupino vrlih Slovencev in želim, da mi kmailu slede nazaj v Združene države, kar si tudi sami želi-!
7 i
jo. Ko smo pluli mimo Corregidorja, sem se enkrat gledal na našo ponosno trdnjavo, kjer sem bival dve leti. Naslednji dan smo vozili ob obrežju otoka Luzon, ki!
sega 300 milj severno od Manile:'	Dr. J. V. Grahek.
drugt dan potem smo bili že ob in če kdo pride v mojem imenu obrežju otoka Formosa. 20. maja k vam, potem mu pokažite vrata, smo prišli v Nagasaki, Japonska,! Nadalje si drznejo tudi nekate-ki je od Manile 1325 ,milj. Ko smo ri agentje, ki prodajajo lote v prišli tja, so nas spustili na suho bližini premogorovov, rabiti moje za 12 ivr, da smo si ogledali me-j ime, ker pravijo, da jiih jaz lastu-sto; medtem so naložili 2800 ton jem ali pa da sem v zvezi s pro-premoga, dovolj za celo vožnjo, dajalci.
Zanimivo je opazovati, kako pri-1 Kdor vam reče ikaj enakega, ne prosto je vse. Ko so spustili sidro, govori resnice, temveč hoče le zlo-so takoj čolni naloženi s premo- rabiti moje pošteno ime v svojo gom Obkolili transport in v nekaj lastno korist.
minutah so že metali napolnjene ( S tem jaz izjavljam, da jaz sem »košarice skozi razne luknje in ok- zdravnik in kirurg za možke, žen-na in v 12 urah je bil naložen. Mi ske in otročje bolezni im ves svoj smo se pa podili po mestu in opa- čas uporabim le v svoji zdravni-zovali razne zanimivosti. Vodniki Ški praksi ter se me pečam z no so zelo poceni, za 50f človeka vozi benim drugim poslom, cel dan v dvokotnici ( japonski j Moj uTad je na spodaj navede-rikša); to je skoro edino sredstvo j nem na'slovu, kjer me vsakdo lah-za prevažanje po mestu. Mesto j ko dobi vsak dan. ima okoli 162,000 prebivalcev in J Zato svarim vse, da se varujete je večinama vse leseno, razun ne- pred vsakim človekom, ki trdi, da kaj inozemskih konzulatov, ki je moj agent ali se pa celo izda imajo lepa zidana poeflopja. Avto- za mene samega, mobjia nisem > videl nobenega,	Dr. JOS. GRAHIvK,
konj pa samo kaikilh 10; cestna iže- edini slovenski zdravnik v Pcnn-leanica je dolga okoli dve milji,!	sy Ivani ji.
pa bo vozovi večinoma prazni v o-j 843 East Ohio Street, 4li, kot sem opazil. V mažnosti (Allegheny) N. S. Pittsburgh, Pa.
— ot»-	(23430-«)
priobčilo.
Moje mnenje je,
da se mora v
nima več tako kot se je nekdaj. Vsaik Član mora imeti popolnoma svobodo v tem ozira.
Aleksander Skrlj.
White Valley, Pa. * *
*
Namenil sem se, da napišem par besed in izrazim svoje mnenje glede prihajajoče konvencije J. S K. J.
Centralizacijo bolniške podpore naj se odstrani in naj se to prepusti krajevmim društvam, kot je bilo to po starem sistemu, da dru-
šest mescev. S tem se odstrani mnogo dela in stroškov, katerih ne bi bilo treba. Podpora bi se delila kot bi sami člani hoteli.
Zdaj napredek v številu -članstva ne bo tako velik, ker ne prihajajo ljudje iz staTe domovine, ravnotako še tudi ne bodo tako kmalo pričeli prihajati.
Jaz mislim, da bi s pomočjo od-
cemtralizacijo mnogo stroškov.
Jednote in Zveze, ki imajo cen tralizacijo: se ne morejo ibogve kako daleč povspeti, ker imajo večkrat primanjkljaj v bolniškem skladu, vsled cesar nastane potem. — vsled večjih asesmentov —
med člani nezadovoljnost in pričnejo trumo ma oddtap&ti.
Moje -mnenje je, dar bi bilo dru-
-ku-povri od Zida, medtem ko je bil gače, namreč boljše, dco krajevna slovenski trgovec v »tem bloku.1 društva bi sama dajala bdbiiSko Zal mi je in obžalujem, da mi n-i podporo.
takrat kdo noge spodlnl, ko sem j Ako bi zmanjkalo prt pooacnez-stopil preko Zidovega praga. Mo- nih društvih denarja v bolniškem 4 *®če bo kdo mislil, da Sem jaz saarf skladu, potem bi vabo dotiCno n®dkrHjuje filipinaka mesta.
Tri ure udobnost za dva centa.
1 dobnost v vročih dneh ni draga, ako rabite električne veterniee. Zadostuje .mi rent za eno in pol ur**. Obiščite našo razstavo in zahtevajte, da vam pokažejo eno izmed teh električnih veternie za ohlajenje Dobite jih !ii li ko od pr t dolarjev naprej in sieer kakršne hočete. Preskrbite si j« sedaj in imeli bodete ugodnost v poletni vročini.
The New York Edison Company
A. Your Service Cer.er.il Oflii f s: Ir\in2 Pljce an-' Sirt-rt Branch Of fit-« si.ow Rooms lor the Convemni. ^ oi tltt Public 434 Broadwiv	,■;< , .
■ t* rt •	c	...	ni r. U>:h Svrt-et
n	P?	'	114 W<St 4M	1	Siren
JO lrvm^ Place	,	^ K imn Str«,
Open unul miomcltt
EDINI SLOVENSKI HRVATSKI HOTEL
v RANKINU, Cor. Hawkins Ave. in 4. ulica.
Jos. Starčevič, lastnik
SLOVENCEM dobro znan še z Butler St., Pittsburgh, Pa.
Izvrstne domače kakor tudi importirane pijače, gorak in mrzel prigrizek vedno na razpolago.
Rojakom se priporočam.
Baby's Safety
Vaše dete je v nevarnosti, če joka.
Dete joka, ker čuti NOTRANJE bolečine.
NE PUSTITE, DA BI DETE JOKALO! s NE PUSTITE, DA BI DETE TRPELO 1
Izrežite tole sliko in idite v lekarno ter kupite steklenic, BABY'S SAFETY za 35 centov.
TO BO MORDA REŠILO DETETOVO ŽIVLJENJE.
BABY'S SAFETY je najbolje zdravilo zoper KRČE, GRIŽO, NADLEGO Z ZOB-MI, KOLCANJU IN ZAPRTIJI.
To ho olajšalo vašemu detetu in ho dobro spalo.
Ako ne morete dobiti originalno v lekarni, potem pošljite nam papirnati dolar v navadnem pismu in mi vam bomo poslali tri stekleniee BABY'S SAFETY ter natančno navodilo. Poštne stroške plačamo mi. Pišite na:
Royal Mfg. Co.
Dep. C.	Duquesne, Pa.
Rrrommended for Ir.tanr; I* a remedy lor Wind Cola. Griping in
Intjntum jud Teething UiMjble
PRICE 35 CTS -
f,r[uin-,l by
Royal Nlfg. Ce. j
OsQussne. Pa
Dirrctioiu Ifuide
PITTSBURGH PHONOGRAPH CO.
1331 PENN AVENUE.	PITTSBURGH, PA.
Gotnvo ste sq navelicull svojili starih jilošf?. Naročite' pri nas nekaj zadnjih plosf- v svojem jeziku. Mi imamo eno največjih 7Uilog slovenskih jiin?:/1 v Ameriki.
Pišite, ila vara pošljemo samih zbranih za pet ilolnrjev.
snso v t«'j tnjovini že pft let in verno, kaj želite. Ako .še nimate fono^rafa. pišite i»o brezplačni eenik in pogoje. Stroge pošljemo na upanje na vse strani v Združenih državah. Tu ytlolt-j naveilemo nekaj vzorcev naših ploSG.
K. )C'i9 Korac-nira eranadirjev. Tirra new.vorska vojaška goilba 7.V. Xaroi'na mazurka	75c.
E. .1004 Mornar nezvesta, bodi zdrava. (Vihar)	75e.
Na tujih tleh — < Ned ved) 7ik*. E. fi057 Pastirska, mazurka 7"n\ Ma.škera, polka	75c.
E. 01'{6 Ne bom se možila. Slovenska kmef-ka .eotlba. Ljubljana	T-V". E 6136 (ilihenga na semnju. Komični prizor. Kvartet slovenskih
pevcev.	75c,
E G137 Sijaj, sijaj solnfece. Kvartet slovenskih pevcev.	7r*\ E G137 Ponočni pozdrav. Storeh. Ludovik Bajde, z spremljeva-
njem glasovi rja, Ljubljana.	7.r>e
PITTSBURGH PHONOGRAPH CO.
1331 PENN AVE.,	PITTSBURGH. PA.

Im
saw
Wm	lil:
Kadar je Itako društvo namenjeno kupiti bander«, matara, yodbene instrumente, kape Itd., ali pa kadar potrebujete uro. verlflco, prtm ltdv, n« kopito prej nikjer, da tndl aeoe m trnom vprašat*. UpmšauJt Vm aUtw 2e. pa al bodeta prihranili dolarj«.
"Mik* vrt vnt pošiljam breaplačno. PlMt* vtmf.
QMM PAJS 4 QOi Conemjfcuj^ Fa. Boa Ml jr}
oiiAS NAHODA, 23. JT:N. row.
Kratka zgodovina oa$8 oovo domovini.
,, ,
Razpolagati s konfederalistični-f svoji glavi in da ni ni? vprašal
tm vojaki in politiki je bilo lahko, toda t»f?je je bilo kaj ukrepati s koufed»>ralist ičnimi d ribi vami. Lincoln jih sploh ni smatral za odpadle. Ce niso odpadle, so bile to-raj v Uniji; če so bile pa v Uniji, so imele tudi pravico v kongres poslati senatorje in zastopnike.
Toda «*e so, ali pa «V niso dr/.a-v odpadla, so s«' stari prijateljski od noša ji m 3d vlado Združenih držav in med takozvanimi "odpadlimi" državami vseeno nehali oziroma vsaj spremenili, vsled česar je bilo treba, da se st.iro prijateljstvo zopet povrne, ker sicer bo Unija vedno v nevarnosti.
Proti koncu leta 186.% ko je u-nijska armada osvojila Tennessee, Arkansas in Lonisiano, je predsednik Lincoln pričel z takozvano
rekonstrukcijo Juga'' in progla sil "splošno amnestijo"; to se pravi, da ni upornike zadela nobena kazen. Obljubil je. da se bo vse odpadnike takoj smatralo za dobre državljane Unije, kakor hitro bodo odložilo orožje. Dalje je tudi obljubil, da se bo vsako državo, ki »i bo ustanovila svojo državno vlado, prie«:lo smatrati Zopet za lojalno Uniji.
Kot smo že omenili, kn s* je Lee udal unijski armadi, je konfederacija razpadla. Vse postave, ki jih j" sprejel konfederalistični kongres, so postale neveljavne; rav-notako je tudi konfederalični de nar prišel ob veljavo.
Prišlo je eel o tako daleč, da ce lo vlade posameznih držav v kon federaenji niso imele nikake obla hi i ali moči. Oddelki linijske arma-de so pridrli v države in polovili trovernerje in drupe politične voditelje.
Toraj bivše konfederativne države so bile brez vodstva, brez vlade in brez postav.
Prva dolžnost predsednika je bila, da bi napravil red in države zopet pridobil za ustavo Unije.
Predsednik .Johnson je poslal na .Iuir par elanov svojega kabineta, ki so imeli nalogo skrbeti, da se je trgovina med Severom in Ju-•rom pričela zopet vršiti, tla so se odprli poštni uradi, da se je pošta redno dostavljala, da so se pobirali davki, da so se odprle sodnije, da so se sploh v vsakem oziru izpolnjevale postave Združenih držav. V vsaki državi so nastavili provizoriene^a po v erne rja. ki je moral sklieati konvencije, na katerih so delegati izjavili, da Konfederacija nič več ne obstoja in da niso njene postave nič več v vclja-a i ; dalje so tudi nu teh konvencijah napravili nekake načrte, s pomočjo katerih se je pozneje odpravilo suženjstvo.
To je šlo predsedniku vse glad-
kongres
Kongres je napravil potem svoj načrt za rekonstrukcijo Juga, to-Ja Johnson je dal na ta načrt svoj "veto", toda kongres je načrt potem vseeno napravil za veljavnega, kljub temu, da v to ni privolil predsednik.
Tekom sledeče pa poletje je Johnson potoval po Zahodu in držal govore, s katerimi je obsojal kongres, češ, da namerava razdreti Unijo itd.
Med predsednikom in kongresom je nastal tak prepir, da se je bilo eel o bati. da bi prišlo do kakega državnega poloma. Predsednik je naletel eelo v lastnem kabinetu nasprotstva. Nasprotovati mu je pričel državni tajnik Stanton, vsled česar je Johnson zahteval, da resipnira, kar pa ni hotel storiti. Zat' ^sdilj pa je Johnson odstavil in imenoval generala Gran-ta za začasnega tajnika.
Konpres se s tem ni strinjal in je zahteval, da postane zopet Stanton tajnik, nakar je Grant odstopil in prepustil mesto prejšnjemu tajniku.
Johnson je takoj nato imenoval tedanjega vojnepa tajnika generala Lorenza Thomasa za državnega tajnika.
Vsled t epa postopanja s službo lržavnepa tajnika in radi njegovih govorov proti kongresu, so pa ibdol/ili 'velikih zločinov napram lržavi* in velik del je zahteval, da ;e pa odstavi. Glasovali so, toda «mo en glas je bil premalo, da ni >il spoznan krivim.
Sčasoma se je Jug zopet nekoliko pomiril in pričeli so zopet delovati v interesu skupnih Združenih držav.
POLITIKA OD 1868—1880.
Pet let. je poteklo, ko se je Lee udal in v tem kratkem času se je na Severu marsikaj spremenilo. Vse prebivalstvo na Severu se je nekako združilo, to je namreč storila ideja za vzdržanje Unije, in v deželo se je naselilo velikso blago stanje, prosperiteta in mesta ter vasi so napredovale s tako hitrostjo, kot niso še nikoli poprej. •
Pričetkom januarja 1866 so imele Zdr. države dolpa $2,740,000,000: ta svota vsebuje namreč posojilo državljanov in pa ogromna izdaja papirnatega denarja.
Sklenilo se je. da so najprej izplačali velik del posojila; tako, da so imeli leta 1873 samo še pol bi-Ijona dolga, ki so ga napravili v državljanski vojni na vojnih posojilih ali takozvanih bondih.
Potem je pričelo zakladništvo tudi počasi nazaj potegovati papirnat denar in zanj izdajati pravega, ki jc imel v vsakem oziru
Nemci sovražijo Amerikance, ker pošiljajo zaveznikom munici-jo, do česar so Amerikanci popolnoma opravičeni in ni to zoper nobeno mednarodno postavo, — Nemci bi tudi lahko kupili stre-ijivo, ako bi mogli, ako bi ga mogli spraviti naprej vkljub angleški blokadi. V malone vsaki prejšnji vojni je Nemčija prodajala municijo obema stranama, česar ni nihče zabranjeval in ji to ni prepovedovalo mednarodno pravo; ona je napravila iz raznih vojsk več dobička kot kaka druga dežela. Kajti ona je imela rau-nicijske naprave tudi v času miru pripravljene za dobo kake vojne.
Zdaj Nemčija sama trpi vsled one mednarodne pravice, katere se je sama bogve kolikokrat posluževala. Ameriške bombe in a-meriške krogle pobijajo Nemce, ,to je ono, ki vzbuja srd do Ame-rikancev v nemških srcih.
Seveda, ako bi mogli Nemci dobivati ameriške bombe in krogle, s katerimi bi pobijali Angleže, Francoze, Ruse in dmge, bi bilo vse skupaj nekaj popolnoma drugega.
Nemci vedo, da je velika večina Amerikancev zoper njihov militarizem. dasi niso zoper posameznega Nemca.
To je res; toda zakaj so zavezniki neprijateljski napram Ame-rikaneem ?
Jaz sem se potrudil, da sem iznašel kaj zavezniki pravzaprav mislijo o Amerikancih, ker se mi je zdelo potrebno, da izvem resnico. Ce bi bila po vojni vsa Ev-ropa zoper (?) Amerikance in bi se od njih obrnila, česar se nekateri celo boje, je potrebno, da vemo vzroke.
Kdo so pa bili pravzaprav oni Amerikanci,ki so prinesli domov vesti o proti ameriškem mnenju v zavezniških državah?
Nekaj teh je bilo v Evropi po kupčiji in po opravkih usmiljenja do vsled vojne prizadetih Evropejcev. Drugi pa spadajo v a-meriške kolonije v Parizu ali Londonu. Ti so gotovo čutili v svoji domišljiji okoli sebe neprijetno o-zračje; in kot taki tudi lahko go vore o evropskem mnenju po i/ kušnjah.
Prvi dan. ko sem bil v Londonu, sem tudi jaz začutil tako ne-prijateljsko ozračje, ki me pa ni razburilo.
Na neki steni je bil lepak, ki je
Kaj misli Evropa o Ame-
Frederick Palmer v "Collier's."
ko; potem pa ko se je sestal konpres, so mu pričele bivše razpadle j popolno vrednost. države očitati, da je to napravil po I	(Dalje prihmdL jič).
o miru, je rekel, da če bi kak član vlade pričel govoriti o miru in delovati na i o, da bi se ga — oklenilo, da bi ga ljudje raztrgali.
Amerikanci, ki so se vrnili domov tekom pretekle zime, so povedali. da so ljudje v Franeiji in Angliji smotrali Wilsonovo pisanje not za nekako brezmisel-no komedijo; dalje so pripovedovali, da ima angleško in franeo-sko ljudstvo Amerikance za ljudi, ki jim je samo za to, da bi napravili iz sedajne vojne kolikor mo-poče več denarja, ki se ne brigajo za ničesar drugega, ki so br. z vsakih prijateljev in ki jih ima svet za nekak predmet, kateremu se posmehuje in krohota.
Rekli so tudi, da je v Londonu več AmerikanceJv izstopilo iz londonskih klubov, ker jim je postajalo v angleški družbi tako mučno, da niso mogli vzdržati. — Omenili so istotako o Amerikancih, katere se je z besedami na-palo, ko so hoteli v neki trgovini nekaj kupiti.
Amerikanci se oigibljejo angleške družbe in poviesajo oči, ker
J jih je sram, da njihova dežela ni protestirala napram Nemčiji, ko
sldli čolnov, ker za to niso imeli povoda.
V Londonu sem bil najmanj ~ petdesetih trgovinah, toda se niso niti v eni ra? žaljivo obnaJali proti meni. Prodajalci so me prijazno postregli; ne mogoče za to, ker sem bil jaz Amerikanec. pač pa za to, ker so hoteli moj denar. Razume se, da so me vpraševali različne stvari; n. pr. kaj bodo Združene države storile, ko je nemški podmorski čoln zopet potopil kak potniški parnik z a-m»-riškimi državljani na krovu; ali kaj sličnega
Jaz mislim, da se vsled takih vprašanj tudi največji ameriški patriot ne more čutiti razžaljenega.
Ko sem iskal informacije ple-de Amerikancev, ki so izstopili iz klubov, sem zvedel, da so bili tisti klubi iz gotovih vzrokov za Amerikance neprimerni in je bila že od dostojnostnih ozirov potreba, da so Amerikanci izstopili.
Res je, da so me Angleži navadno pozdravili: — No, kdaj bo pa Wilson zopet kako noto spi sal? — ali pa: — Ali se čutite preveč ponosne za bojevat se? —-toda to so bila vprašanja, ki so popolnoma istega kova kot ona, ki jih stavijo Amerikanci Angležem, namreč: — Kdaj se bo pa Anglija pričela borit; ali se bodo vedno samo Francozi bili?
Nekoč mi je nek angleški uradnik rekel:
— Najslabše stvari glede stališča, katerega zavzema Amerika v sedajni vojni, se niso cule iz ust Angležev, temveč iz ust Amerikancev.
Toraj, ako Amerikanci sami črnijo politiko svoje dežele, ne smemo biti potem presenečeni ako kdo drugi napravi kako pi kro opombo. Poznam Amerikance v Londonu, ki so bolj angleški kot Angleži; in poznam Ame rikance v Parizu, ki so bolj fran coski kot Francozi.
Največ si dovoljujejo delati o-pazk glede stališča Združenih držav nemški Amerikanci v Parizu ali Londonu, ki se zgražajo, češ, da se pustijo Združene države vodit za nos od John Bulla, ki poskuša sestradati nemške otroke v Nemčiji.
Veliko Amerikancev, ki so pred vojno bivali v Parizu, je prišlo tekom vojne zopet v Ameriko, ker niso hoteli plačevati velikih davkov. To niso rojeni Amerikan-
prefrigani Yankee-ji", da bodo takrat vdarili, ko bodo videli komu bo vojna sreča naklonila zmago; dali so s tem Amcrikance t isto vrečo kot Ronrance.
Iz tega se vidi, da imajo Evropejci mnenje, da so Amerikanei največji egoisti in pohlepneži po denarju; vendar radi tega jih mogoče nihče ne sovraži, ampak' vsak spoštuje ameriške ideale.
Predno sem se odpeljal nazaj v Združene države, mi je nek Anglež, s katerim sem se spoznal, ko sem. bival v Angliji, rekel, da so Anpleži z največjo napetostjo pričakovali kabel-brzojavke iz Amerike, da so Združene države prekinile diplomatične zveze. Rekel je. da so vsi Angleži želeli, da bi Ame'rika prekinila z Nemčijo prijateljske zveze.
Angleži trdijo, da ne bi bil tak korak samo velike važnosti za zaveznike, temveč tudi za celo človeštvo in zlasti za Združene države same. Ako bi Združene države stopile na stran zaveznikov, bi bil to največji korak do bodoče svetovne unije, v kateri bi se svet mogel prosto razvijati brez pruskega militarizma.
Slo
Novice.
Submarini so potopili še tri par-nike.
London, Anglija, 21. junija. — Llovdova agentura poroča, da so avstrijski podmorski čolni potopili še sledeče parnike: "Apolonijo'' in "Povipo". ki sta bila v službi italijanske vlade.
Dalje je bil potopljen tudi francoski parnik "Olga"; najbrže je tudi žrtev avstrijskega podmorskega čolna.
Nikdar se ni dozdeval Atlantik tako širok; nikdar, odkar obstoja paroplovba. ni šlo še tako malo potnikov preko.
Amerikanei so prenehali obiskovati Evropo, Evropejci pa A-meriko. Oni malokateri, ki potujejo. gredo navadno po kupčiji in imajo največkrat iz kupčijskih ozirov diplomatične vzroke, da svoje mnenje o Evropi, o njenih razmerah in o sorazmerju med A-merikanei ter Evropejci ohranijo zase. Cenzura je postala nadvse stroga; vsakdo pismo je odprto. Amerikanci smo izgubili oni intimni stik z Evropo, ki nas je vezal žnjo do izbruha vojne.
Po preteku enega leta, odkar je vojna, sem lahko z odprtimi in dobrimi očmi opazoval in videl Ameriko. Prepotoval sem deželo o<l vzhoda do zahoda, od Massa-ehusettsa do Missisaippija.
New York poln luči, dela, blagostanja in veselja; London temen in otožen — sem jaz mogoče še bolj videl kot drugi potniki, kajti jaz sem bil z vojno v najtesnejši zvezi.
Ogledal sera si Ameriko, potem po fttirih mescih sem pa lahko videl Evropo z isto takimi očmi.
V New Yorku sem slišal mnogo govorjenja o miru. Te govorice so m šepetale in glasno govorile od Washington* do Wall Streetp in bres dvoma jih je Washington dobil is Berlina. Toda v Londonu ni takih govoric. Ako sem koga
je napadla in vdrla v Belgijo; in ker niso Združeno države poslale Nemčiji ultimatu«, namesto da so samo zahtevale, da obžaluje svoj nepostaven čin in da povrne škodo, ko je nemški podmorski čoln potopil "Lusitanijo." Rekli so, da je postal Wilson o v izrek "mi smo pre ponosni za bojevati se" nekaka fraza, ki se jo je ponavljalo od Sicilije do Škotske.
Amerikanci so veaeii, da jih Nemci sovražijo, toda zavezniki, dozdeva se, gladom teh izjav, da jih smatrajo za. nevredne sovraž-iJke. _	i	„ g. .

oglaševal nek magacin, v kate- ci. temveč naturalizirani. ki so rem je bil članek pod naslovom [svoječasno prišli v Združene drža-"Uncle Sham" (namesto Uncle ne, ki so jih sprejele in jim dale Sam; — Uncle Sham je toliko kot vse praviee. Ko so postali državljani. so šli pa v London, kjer so živeli kot Amerikanei ter se tekom sedajne vojne največ zgražali nad deželo, ki je nedavno dala vse pravice.
Angleži in Francozi, ki znajo trezno misliti, seveda vsi ne znajo, vpoštevanjo predsednika Wil-sona frazo "preponosen za bojevat se" za nekaj velikega. So sicer par besed, toda ne bodo nikdar zamrle. Ako bi te besede za-šumele na svetu pred vojno, bi se mogoče danes ne vršilo to klanje.
Nekateri Amerikanci, ki so prišli domov iz Anglije in Francije, so pripovedovali, da Angleži in Francozi očitajo Amerikancem, da iz njihove nesreče — vojne — delajo velikanske dobičke in da si kopičijo svoja bogastva, ki so bila že poprej velikanska.
Ko sem hotel videti, če je temu res tako, sem vprašal več Francozov in Angležev, ako je res, da očitajo ameriškim rounicijskim podjetnikom in sploh ameriškemu narodu te dobičke. Odgovorili so mi: •
— Nikakor ne, saj imamo vendar tudi mi doma municijske tovarnarje, ki delajo istotako velikanske dobičke. Tudi naši delavci doma dobivajo večje plače kot so jih nekdaj, toda te plače se ne poznajo veliko, ker je vojna. Noben razsoden Anglež ali Fraucoz ne more kaj sličnega očitati A-meriki. —
Ko so se vršile one kontraver-ze med Združenimi državami in Nemčijo radi podmorskih čolnov in ko je predsednik Wilson vedno tako previdno, toda odločno nastopal napram Nemčiji, so nekateri Angleži rekli, da se Združene države boje čisto ' odločno ali izzivajoče nastopiti, ker so v strahu, da bi potem nemški Amerikanci pričeli delati kake nerodnosti. Rekli so celo, da obstoja v Združenih državah nevarnost za drugo državljansko vojno, ki bi gotovo izbruhnila, ako bi se Zdr. države zapletle v vojno z Nemčijo, oziroma, ako bi prekinile diplomatične zveze. Slišal sem eelo, da so nekateri
stric, ki misli, da je nekaj, v rc snici je pa cisto nekaj drugega malenkostnejšega). Pozneje sem zvedel, da je to nek zakotni magacin, ki nima več kot par sto cirkulacije.
Par dni predno sem zapustil Združene države, sem videl v nekem newyorškem večernem listu karikaturo, ki je predstavljala Johna Bulla, ki je silil Francijo, da se sama bori pri Verdunu, — medtem ko on ni imel sam nobe nega opravka. Tej karikaturi bi general Joffre lahko dobro odgovoril, če ne bi bil tako zaposljen z drugimi stvarmi, med drugimi tudi z načrti za bodočo kampanjo, v kateri bodo imeli tudi Angleži pod njegovim poveljstvom dovolj prilike, da bodo pokazali, kaki borilci so, predno bo konec vojne; in jaz upam, da bi bil vsak Anglež, Irec ali Škot, ki je že,poslal svojega sina v Francijo, kjer je bil ubit, ravno tako piki-ran vsled te karikature, kot sem bil jaz vsled "Uncle Shama", ali strica, ki pravi, da je nekaj, v resnici —--"
Jaz se čutim popolnoma sigurnega, da stric Sam ni "stric, ki
pravi, da--", temveč, da je
čisto dostojen član mednarodne družbe, ki je že spravil pod svoje varstvo na stomiljone ljudi, ki so bili drugje stiskani in prikraj-ševani v pravicah; in sem tudi siguren, da poskuša John Buli vse svoje moči vtakniti v vojno.
Jaz ne sodim strica Sama po dotičnem napisu v angleškem magacinu in ne John Bulla po dotični karikaturi v newyorškem listu.
Ravno isti sem pa videl nekje ponatis nemške karikature, ki ni predstavljala strica Sama kot — strica, ki---, temveč kot neko šemo, ki se pusti za nos voditi. Zanos ga je vodil John Buli in on je delal kar mu je rekel John.
Meni se zdi, ne samo zdi, ampak vem, da se stric Sam ne da vodit za nos in to ve tudi vsak Anglež in Francoz.
Zavezniki ga niso mogli smatrati za takega z ozirom na bivšo
politiko s Nemčijo glede podraor- rekli, da so Amerikanci tako —
Parnik s topovi v newyorski luki
Včeraj je prišel v nevorško pristanišče italijanski parnik "Dante Aliphieri" z dvema topovoma na krovu.
Ameriške oblasti mu to dovolijo, ker je kapitan izjavil, da jih bo rabil le v obrambne svrhe in ne v napadalne.
Nemiri v Monakovu.
London, Anglija, 21. junija. Iz Curiha, Švica, se poroča, da se je v soboto vdeležilo 25,000 ljudi, povečini žensk, raznih eestnih nemirov. Nemiri so se vršili, ker je v mestu veliko pomanjkanje hrane, zlasti moke.
Ameriški častniki v Londonu.
London, Anplija, 21. junija. — V tukajšnjem ameriškem poslani štvu se je zglasilo več ameriških državljanov, ki so častniki državnih milic, in so vpraševali, ako vlada Združenih držav že^i oziroma zahteva, da se vrnejo domov.
Poslanik je to sporočil v Wash ington.
Nemili na Grškem.
Atene, Grška, 21. julija. — Iz mest: Patras, Aigina, Malias in Arinion se poroča, da so se vršili veliki cestni nemiri. Ljudje zahtevajo, da se vlada odloči za to ali ono stran.
Iz Afrike.
London, Anglija, 21. junija. — Zavezniške čete, ki so zadnji čas uspešno prodirale, so zopet osvojile več nemških mest.
Vjeli so tudi več nemških vojakov in domačinov, ki se bore zanje.
Rdeči Križ pripravljen.
Washington, D. C., 22. junija. — Major-general Arthur Murray, podpredsednik Centralnega komiteja Rdečega Križa, je sporočil, da je orpanizacija popolnoma pripravljena za slučaj, da bi se potrebovalo njeno delo v Mehiki.
ZA Z EDIN JENE DRŽAVE SEVERNE
Sedež: FOREST CITY, PA.
Ubqwrim* dmm 21. juaujt 1902 v dri*vi Ptutylftak
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95 Willock, Pa.
I.	podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Ps.
II.	podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 835, Rock Springs, Wye. Tajnik t JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa.
II. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. PooblaSCenec: JOSIP Z Al, AR, 1004 North Chicago St., Joltet, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC. 900 Chicago St, Jollet, I1L
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa
I.	nadzornik: JOHN TORNIČ, Box 622, Forest City, Pa.
II.	nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pa.
III.	nadiornikANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave.. Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREŽAN. Box 72, East Mineral, Kans. I. porotnik: MARTIN StEFANCiC, Box 78, Franklin, Kans. IL porotnik: MIHAEL KLOPCiC, 528 Davson Ave., R. F. D. 1, Greenfield, Detroit, Mich.
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Box 11^, Bridgeport, O.
I.	upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa.
II.	upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, I1L.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajnlkn Ivan Telban, P. O. Box 707. Foreet City, Penna.
Drugtveno glasilo: "G L A. S NAROD A".
OPOMIN.
Vse oue, ki mi kaj dolgujejo, opominjam, da mi vrnejo do 13. julij n. Kdor se ne oglasi, bo objavljen prihodnjič s polnim imenom.
Frank Železaukar, (podomače Cesarjev iz like vasi) ' Box 811. Woodlawn, Pa.
(•22-2H—G)
\ IS ČE SE DRVARJE
v Mellen, AVis.; po $1.30 od cor-da: dober rasteč les. 1 Charcoal Iron Co. of America, (20-6—3-7)	Mellen, Wis.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v Clevelan-du, Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik
OPROŠČEN 00VSAKDAJNEGA GLAVOBOLJA.
Mr. FRANK MEH,
kateri je pooblaščen pobirati naročnino na naš list, knjige in druge v našo strogo spadajoče posle ter izdajati pravoveljavne potrdila vsled česar ga rojakom naj-topleje priporočamo.
Upravništvo "Glaa Naroda
H. H. von Schlicku, tovarnar-I ju , Bolgarskega Krvnega Caja kateri je s stotisoči bolnih v stalni zvezi in dauzadnem dobiva na kupe zahvalnih dopisov od onih, katerim je Bolgarski Krvni Caj povrnil zdravje, je rojak Anton Jovanovič, K. P. D. 27, Ottawa* 111. pisal sledeče pismo:
"Vaš Bolgarski Krvni Čaj mi je veliko dobrega učinil, ker me je osvobodil od vsakdajnega glavobola in v splošnem se povsem dobrega pokazal, zato ga vsakemu kot najbolje zdravilo tudi priporočam".
Eno veliko skatuljo Bolgarskega Krvnega Čaja,'ki traja za pet mesecev, pošljemo za en dolar kamorkoli :
Marve! Products Co.,
9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA.
Pripomba: Ako hočete pofiilja-tev osigurati, pošljite 10c. vež.
Teci mi, Savinja bodra, O Savinja temnomodra! Glasno šepetaj mi z vali Ob slovenski tu obali!
Šumi, reka bistrotoka, O planinka modrooka, In ko dojdeš mi do Save, Čuj. — naroči ji pozdrave:
"Oj, na j mi pozdravi brate, Rodne brate in Hrvate, In pozdravi mnogo selo, Na Posavju — mesto belo!"
Šumi, reka bistrotoka, O Savinja modrooka. In pozdrave te sporočaj — Savi zlivaj je v naročaj! — Posavska.
Dalmatinsko-Kalifornijska vinarska zadruga
Je edino domače podjetje, ki ima veliko skladišče vsakovrstnega vina is žganja v mesta New Yorku. Vse naše blago je pripravljeno po doma&si načina in je zdrava in naravna pijača, najboljše vrste. ZA VSAKO PO-SlLJATEV JAMČIMO. Cene so sledeče:
RDEČA VINA:
Claret sod 52 galoo le......$S*4t
Zenfandel sod 52 gaioo le ... f28.it Barbers sod 52 galoa le .... $324t Bargeadjr sod 52 galon le .... 35Jt
Opol sod 52 galoa le........$4« Ji
BELA VINA:
Riesling sod 52 galoa le......S7JM
Hode sod 52 galoa le.......$i&lt
Sauterne sod 52 galon le .... $4MI VINSKO ŽGANJE:
Sod 27 do 28 gmloa_____$2.15 galea*
Sod 50 do 52 galoa.... $2.10 galwa Vsakemu, ki naroči od oas petkrat eno in Isto blago, ara je pe&ljcsM Sesti* zastonj. Torej pri petih sodih vina Isto vrsto, dobite fteeU sod ZASTONJ.
Z aaročflem pošljite Money order all ps gotov denar v
Za trgovce so bosebne cene.
dalmahnsko-kaufornuska vinarska zadruga
140 Liberty Street, Ap. A. New York, H. T.
GLAS NARODA, 23. J TIN. 1916
Imenik uradnikov limit Jriitu Jugosiu aaski Ka ftlilkt Jidnoti i Z)«d. drža«! amiriikib.
Mtn it. Cirila In Metodk itn. 1. v Ely, Minn.
Predalnik: J. Peshel. box 163; tajnik : Jus. Mertel; bin čajni k : Jo« Sprelteer; zastopnik; Materi Zgooc. Ima 423. VkI t lily, Minn.
Društvo rtxiruje vsako <Vtrto nedeljo v	t Jan. Skalatovl dvorani.
Ilrafttva St. Srra Jezusa Hot. 2, t Ely, Minn.
Predsednik: Joseph Kolenc, l>ox 310; tajnik: John H. Merhar, l%>\ 95; blagajnik: John Mcrhar, lmx flCi. Vsi v Fly. Minn.
Društvo zboruje vsako četrto nedeljo ob 10 rjutraj v Jo*. Skalarovi dvo-raal.
UroitTa St. Barbare štev. S, t In Salle, 111.
Predsednik: Joseph Bregaeh, 4.17
Cro«at -St.; Joneph špellcb, Vincent« Ave, 22 Sr.: blagajnik Valentin Metriko, lrtT I .a harp sr.: zastopnik: M. Kotu p. l(K.1t First St. Vsi v I .a Salle,
m.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo t mesecu v dvorani go«»p<»da Matb K oni po, ltt.fl First st.
IDrnttro St. Barbare iter. 4. t Federal, Petana.
Predsednik: Frank Starman, Bur-dlne, Pa.; tajnik: John I*cm.shar. box 237, Bnrdlne, Pa.; blagajnik Luka jternaušek, Morgan, Pa.; zastopnik: .liihfl Krek. Bnrdine, Pa.
Društvo ztmruje vsako drugo nedeljo v Mesecu v Klovenski dvorani v Hurdlne, Pa.
Iftrnttve St. Barbare Mer. fi. v Soudan,
. 17 t
Predsednik: Mike Mušlch, Im.x 821. Sonda n, Minn.; tajnik: John Drago-* an. box dO, Sondan, Minn.; hiagaj-nik: Ayion Gornik, U»x 1505, Tower. Mina.; zastojmik: Jim. Ohlak, box lift!, Sondan, Minn.
Društvo zboruje vsako četrto neti ijo r mesecu v cerkveni kapeli v To-wrr, Minn
DnUtvo .Marije Pomagaj iter, fl, * Inraiu, O.
Predsednik: <;eo. Xemanlcfc, box 741, '^oodan, Minn.; tajnik: John Drago Uo, box 0t»rt, Soudan. &Iinn.: blagajnik:
Anton <!<trnik. l«>x 1505, Ti«cr, Minn.: »stopitIk: Anton štefsnb-h, Imi 11%. Tower. Al inn.
Društvo zln»rnj«' vsako četrto <4.> nedeljo t mesecu v cerkveni kapeli r Tower, Minn,
Društvo Sr. Cirila in Metoda Mer. 9, v Calumet, Miri«.
Pred-ednik: Frank s««dlar str,. Osci-ola St.. t.auriuiu. MU-li.: tajnik: John Ilenich. M7 Scot t St.. Calumet. Micb : blagajnik: Mike Suiii«-h -Ir. 4151 - 7lh St„ Calumet. Mich.: zastopnik : John Ilenich, Al T S«-ott i'i„ Ca I n met. Ml« h.
Društvo zboruje vstkn trčijo nede-ljo v mesecu \ «-erkveni dvorani Si. Jožefa takoj |«> prvi sv. maši.
Društvo Sv. KI r fan a štev. II, v Omaha. Nebr.
Predsednik: John F rich. 14.V) So. 18 St.: tajnik: Mihael Mravinetz, 14",4 So. 17 St.: blagajnik Joseph Cepu-ran. 1423 So. 12 St.: zastopnik: Fr. Žitnik. ll«»K So. 22 St. Vsi v omalia. Nebr.
Društvo zboruje vsako drugo nede-IJo v mi-MM-u oh 2. p»ijHi|dan v dvoran! Katoliške češke sole na 14. ulici Omaha, Vebr.
Društvo Sr. Joiefa »lev. 12, v Pitts-burghu. Pa.
Predsednik: Frank Straus. 1012 High St.; tajnik Vincenc Arch. No. 1 Itickenbach St. : blagajnik John Si-mom-ich 1132 Fab.vun St.: zastopnik J. Simoncich. 1132 Fabvan St. Vsi v X. S. Pittsburgh. Pa.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v pro štorih Kranjsko-S lov. doma.
Društvo St. Alojzija Mer. 1», v Baj;-falej . Pa.
Predsednik : Franc Kolenc. box 42. Whitney, Pa.; tajnik: Ivan Arch, box iter, Wlrne.v. Pa.; blaga jnik: Anton Itak. box 53. Holstetler. l'a.; zastopnik: Ivau Arh, box 11'»-, Whitney, Pa.
l>rustvo zlKimje vsako tretjo nedeljo V nlMf('U oh 2. Itrl J m>) ml dne v
dvorani Anton Mauser na Holstetler Pena.
iDništvo Sr. Jotefa Mer. 14, Crockett,
CaL
Predsednik : .Mibaclt Pe*el : tajnik : Mihael Nemanich; box 201: blaga j nik: Frank Vellkonla; zastopnik: Fr «,orlch. Vsi v Crockettt Cal.
I>r»Lšlvo zlxiruje rxako tretjo neile I jo. ako je 1»' ino™(WV y I*. Ilantou dvo rani.
DrnUvo Sr. Petra in Pavla štev. 15, v Pueblo, Colo. <
Predsednik: Anton Terglav, 1XSV-Sprus St.; tajnik: Frank Janesh. 1212 Bohmen; blagajnik: John Zupančič, 1238 Bohmen Ave.: zastopnik : Joban ZupanW, 1218 Bohmen. Vsi v Pueblo, Colo.
Društvo zboruje na 1212 Bohmen v Frank Janesha dvorani dopoldne ob 8. url in r.vtsVr ob 7. url.
I> rail to St. Cirila in Motoda iter. 16. t Johnstown. Pa.
Predsednik: Ivan Tegelj, 1U5 Vir fflna Ave.; tajnik: Uregor iirc^'ak 4CIT - 8 Ave.; blagajnik: Martin Ix> far, TA8 Caiman Ave ; zastopnik: Fr. Hlabe, 287 Copper Ave, Vsi v John Motto, Pa.
Društvo zboruje vsako tretjo nede Ijo r stoji lastni droranl 725 Brsddler
Predsednik: Jakob Blatnik, Corrln Springs. Mont.; tajnik: John Miko-lieh, Corvin Springs, Mont.; blagajnik : Frank Konci I je, Corvin Springs, Mont.; zastopnik: John Mikolieh, Corvin Springs. Mont.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu pri sobratu John Mikolieh ob 9. uri zjutraj v Aldridge, Mont.
Društvo St. Alojzija Ster. 18 v Roek Springs, Wyo.
Predsednik: Anton Oblak, Box
l.t4: tajnik: Frank Fortuna, 315 6th St.; blagajnik: Louis Tanrber. 2i*» H. and 3rd St.; zastopnik: John Put z, 402 - 71 h Sf. Vsi v Roek Springs, Wyo. -
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Slovenskem Domu ob 10. uri dopoldne.
Dru&tvo St. Alojzija šter. IS » Lorain, Ohio,
Predsednik: Valentin Rozman, 3732 E. 29 St.; tajnik: Fr. Pavlich, 1033 E. 29 St.; blagajnik: Johan Zore. 1633 F. 31 St.; zastopnik: Fr. Justin. 17i»s k. 28 St. — Vsi v Lorain. Ohio.
Društvo zl>oruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldan v A. Vlrantovl dvorani 17M cor. E. 28 and O lobe Ave.
Društro St. Jožefa štev. 20, t Gilbert,' Minn.
Predsednik: Matt Zadnik, P. O. box 583: tajnik: Frank Kocevar, P. O. Ik»\ 38C; blagajnik: Joe Germ, I*. O.: zastopnik: Matt Majerle, P. O. box 32. Vsi v Gilbert. Minn.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v meseca v Anton Idiharjevi dvorani.
Dru&tvo Sv. Joiefa Ster. 21, t Denver, Colo.
Predsednik: Anton Marinsek, 4S22 Washington St.; tajnik Frank Skra-ber. It. F. D. Im»x 17. Stockyard St.: blagajnik John Cesar, 5113 Emerson St.: zastopnik: Frank Smole, 4083 Franklin St.
Društvo zboruje v^neega 10. v Matt Sndarjeri dvorani na 4<»00 Humbold: St., r>enver. tV»lo.
Društvo Sv. Jurija fttev. 22 t Sonth Chieago, 111.
Predsednik: Marko Horvat, WI20 Strand St.: tajnik: Anthony Motz, Ave. M : blagajnik : Nikola .Is kovr-ich. 9021 Ave. M: zastopnik: Anthony Motz.	Ave. M. V vi v So. Chb-ngo. 111.
Društvo zboru je vsako tretjo nede-
ij" V rac—V Ijike Si.te dvorani.
9»Kil Kwimr Ave.
Društvo Sv. Ime Jezus šlev. 25, Eve-Ifth. Miiui.
Preiisednik: Ceorge Kotze. 113 Grant Ave.: tajnik: I-oui* «;ovže, Oi:J Adams Ave : blagajnik: Anton i'ritz. Ill1 <;r:int Ave: zastopnik: Anton Frit/..
' 1 - < J rant Ave. Vsi v Eveleth, Minn.
Društro zl>ornjc vsako četrto nedeljo v mesei II v Max StiperbVvi dvo rani.
Društvo Sv. >lefana šlev. 26, v Pilts-burghu. Pa.
Predsednik : Jožef Pogačer. 3307 Berlin Alley; tajnik: Johan Varuga. 1733 Piti mer St.: blagajnik: Frank Koncilja. 4733 Plumer St. -- Vsi v Pittsburgh, l'a.
I»ru^tvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v si. Domu ob "j. uri popoldan.
Društvo Sv. Mihaela Arhangelja žtev. 27, Diamond vi He, Wyo.
Predsednik : Frank Hlačun. box 10M: tajnik: Paul Sabec. l>ox 2*5: blagajnik: V. A. Arko. box 172: zastopnik: Z. A Arko, box 172. Vsi v Diamond-v i 1 le. Wyo.
Društvo zboruje vsako tretjo ne<le-l.!«< v mese<-u ob 2. uri popoldau v pro •florib sol,rata '/.. A. Arko.
Društvo Marija Danira Štev. 28, Sublet, Wyo.
Presednik: Jfie Felician. box 01 : rajnik: Jernej Gradišnik, Box 189: blagajnik : Anton J.j|ir,!d : zastopnik : Maks Rohnik. Bos 93. Vsi v Sublet,
Wyo.
I>ru^tvo zboruje vsrikn tretjo nedeljo v mesecu v čitalniški dvorani.
Društvo Sv. Jožefa Mer. 29, Imperial, Pa.
Predsednik: Alois Tolar, box 242; tajnik: John Virant. Ixix :>1*J: blagajnik: Jacob I Mlinar: zastopnik: Valentin Pet erne I, box 172. Vsi v Imj*1-rial. Pa.
Društvo 7.1 Miruje v svoji lastni dvorani v Imfierial, Pa.
Društvo Sv. Jožefa siev. 30, Chisholm. Minn.
Predsednik: John I„*\muth, 201 T.. St.: tajnik: Jacob Petrieh, bf>x 04<;; blagajnik: Karol Zgone. l»ox 313: za stopn i k: Anton Mahne, box 391. Vsi v Chisholm. Minn.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu popoldan v I^ovrenc Ko vach dvorani L. St.
Društvo Sv. Alojzija štev. 31, Brad-doek. Pa.
Pr«Hlse<|iiik: Anton Nema nič. 1330 Ok. Ave., E. Pittsburgh. Pa.; tajnik: Martin Hudale, 931 Washington Ave. Braddock. Pa.: blagajnik: Jernej Sušit, 103 - 9 St.. Braddock. Pa.: zastop nik: Alois Horvat, 1m>x 32, Turttlt Creek, Pa.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Ruberstajnovi dvorani na 11 cesti vogal Washington Ave.
Drnštro St. Barbare štev. 33, Trestle, 1 DruStvo St. Petra sfer. 50, t Brookly-
Pa.	j	nu. New lot*.
Predsednik: Anton Eržen. RD 1, box. Predsednik: Gabriel Tassottt, 423 10» h: Turtle Creek, Pa.: tajnik: Fr.'Throop Ave.; tajnik: F. J. Tassotti.
Schifrar, RD. 1. box 76a. Turtle Creek. Pa.: blagajnik: John Šifrar, RD. 1. box 107. Turtle Creek. Pa.: zastopnik: Frank Kacin, RT>. 1. box 83, Turtle Creek. Pa.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Slovenski dvorani v Turtle, Pa.
Društvo St. Petra in Pavla štev. 35, t IJoydell, Pa.
Predsednik: Jožef šveJe .box 4. On-nalinda. Pa.: tajnik: John Jereb, box 10. IJoydell. Pa.: blagajnik: Johan Klarši,\ box 21. IJoydell. Pa.: zastopnik: Frank Arhar, bos 31, IJoydell. Penna.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu r lastni dvorani v IJoydell, Pa.
Društvo Sv. Alojzija štev. 36, t Cone-maugh. Pa.
Predsednik: John Kolar. RFD. 1. box 138: tajnik: Frank Pnsbuik, l>ox 12:1: blagajnik: Frank Skufca, 483 Second St.: zastopnik: Josipb Dre-melj. l>ox 273.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu oh 10. uri dopoldan v svojem lastnem domu v Conemaugh, Penna.
Društvo Sv. Ivana Krstnika štev. 37, v Clevelandu, O.
Predsednik: Anton Braniselj, 1043 E. 01 st. NE.; tajnik: Rudolf Perdan. 0024 St. Clair Ave.. NE.: blagajnik: Alois Za k raj še k. 1015 F. «2 St.. NI'.: zastopnik: Frank Milanec. 10::i F. 01 St.. NE. Vsi v Cleveland. Ohio.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v meseeo ob 1. uri popoldan v Ivan Grdina dvorani 6023 St. Clair Ave., NE.
Društvo Sokol štev. 38, v Pueblo, Colo.
Predsednik: Mark Ratkovicli. 1210 Berwind Ave.; rajnik: Anton K<n*he-var, 12O0 Berwind Ave.: blagajnik: Joe (^tillg, 1219 So. Santa Fe Ave.: i-.nstopnik: Peter Culisr. 1213 So. Santa Te Ave. Vsi v Pueblo. Colo.
Društvo zboruje vsako drugo n«»de-Ijo v mesecu ob 2. uri popoldan v dvorani sv. Jožefa društva.
Društvo Sv. Barbare štev. 39, v Roslyn, Wash.
Predsednik: Ivan Piece I. |»ox 81*;; tajnik: Anton čop. pox 440; blagajnik: Mele Boričevič, box 373: zastop nik: Mile Jiari.Vvič. Vsi v Rosi v 11. Wash.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v	v dvorani r»rug Store v
Koslyn. Wash.
Društvo Sv. Mihaela štev. 40, v Cla-ridge, Pa.
Pred-ednik : Anton Kosoglav. box 144: tajnik: Frank Zupanr-i,*-. box '.'.š-j: blagajnik: J<i/.cf Kre^'ol. box 4SL"»: zastopnik : Anton Semrov, box L'^4. \"si v Claridge. Pa.
Društvo zltoruje vsako drugo nede-jlted Eagles dvorani. Ijo v mesecu v S 1» ob 9. uri do ' poldne.
i:i0 Seholes St.: blagajnik: Josip Briški, 38 Bremen St.: zastopnik: F. G. Tassotti. 130 Seholes St. Vsi v Brooklyn. N. T.
Društvo zl>oruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v John Klueg's Hulier-tus Jaeger Hall, 211 Montrose Ave.. Brooklyn. N. V.
Društvo Sv. Petra in Pavla &tev. 51, v Muray, L'tah.
Pre«lsednik: l.ouis Založnik. Ikix 33; tajnik: Josip Kastelie. R. F. D. No. 7. Box 2 C. K.: blagajnik: Math Shobar: z:isropnik: ilath Sliobar, 118 So. State St. Vsi v Murray. Ftab.
I »ruštvo zboruje vsaki drugi torek v mesecu v Foresters Hall.
Društvo Sv. Joiefa štev. 52, Mineral« Kan s.
Predsednik: John Kastelie. box 50. Mineral. Kans.: tajnik: Frank Au-gustin, box 300. W. Mineral, Kans.: blagajnik: Peter Benda, box 328,* W. Mineral, Kans.: zastopnik: Martin Ramhič. |mi\ :u>7. W. Mineral Kans.
1 »ruštvo zboruje vsako drugo ned-ijo v mesecu v Frank Salzerjovi dvorani v Mineral, Kans. ob 2. xiri jiopo!-dan.
Društvo Sv. Jožefa štev. 53, v Utile Falls, N. V.
Predsednik: Josip Komovee. 2. E. Casler St.: tajnik: Jernej IVr. 3 Da-nube I-ine: blagajnik: Frank Gra-šic. 52 Danube St.: zastopnik: Aloiz Marošek. 2:: Sherman St. Vsi v I.ittle Falls. N. V.
Društro zboruje v<ako drugo nedeljo v meseni ob 1. uri popoldne v lasinem društv. domu na Danul»e St.
Društvo Sv. Frančiška štev. 54, v Hib-bing, Minn.
Predsednik: Steve Domin, box 373; lajnik: Josejth Smotz, box ::74: blagajnik: John Porsha. box 347; zastopnik: Rudolf Kure, 311 - 3rd Ave. Vsi v Hibbing. Minn.
Društvo zboruje vsako drugo ne<le-Ij" v mesecu ob desetih dopoldan v narodni dvorani.
Društvo Sv. Roka »lev. 55, v Union* town, Pa.
Predsednik : Martin Prah, box 87; tajnik: Joseph Krimiar, box 43; blagajnik: ITrban Rupar, box 128; zastopnik : Joseph Krumar, box 43. Vsi v Lemon t Furnace, Pa.
Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v Fniontown, Pa. v ni--ki cerkvi.
Društvo Sv. Alojzija štev. 57, v Export, Pa.
Predsednik: Josip Pavletič. P,ox lt»4: tajnik: Louis Supan<-i.-b. Box blagajnik: Frank Nagoda, Box H»2: zastopnik: Frank KogovSek, Box 130. Vsi v Kx[>orr. Pa.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo - mesecu točno ob uri pojioldne v
Društvo Sv. Jožefa Štev. 41, v East Palestine. O.
Predsednik: John Hostnik. box Hm: tajnik: Paul Taucher. l>ox 33.3: blagajnik: Anton Jurjavčič. box :V»1 ; zastopnik: Anton Jurjavčič, box 351. V<i v E. Palestine. Ohio.
Društvo zboruje vsako drugo nede-lj<« \ mese»^u ob 2. uri popoldan pri sobratu Frank Jnrjavčiču.
Društvo Marija Pomagaj štev. 42, v Pueblo. Colo.
Predsednik: Ant. Javornik. 1231 So. Santa Fe Ave.: tajnik: Marko Ilir-. 12:13 Filer Ave.: blagajnik: Frank Kašie. 124S Roliimen Ave.: za^tojw nik: Joseph Zabukovee, 1217 wind Ave. Vsi v Pueblo, Colo.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo \ mesecu oli k. uri dopoldne in ob S. uri zvečer v John Rotizovi dvorani 217 F. Northern Ave.
Društvo Sv. Štefana štev. 58, Bear Creek, Mont.	*
Predsednik: Frank Ermene. Washoe, Mont.: tajnik: Peter Kushar. box 209. Bear <'reek. Mont.; blagajnik: Martin Šetinc, Hear Creek, Mont.: zastopnik: John češarek, box 207, Bear Creek. Mont.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v John Chesarek dvorani ob 2. uri itopoldne.
Društvo Sv. Barbare štev. 60, v Chisholm, Minn.
Predsednik: Anton Gačnik, box 2CS: tajnik: John Erčnl. Ill W. Spric St.. blagajnik: Anton Ivane. 210 Spru.-e st.: zastopnik: Manili Govednik. 21.1 W. Tamarack St. Vsi v Chisholm, Rer-i Minn.
Društvo zliortije vsako prvo nede Ijo p«i 20. v dvorani John Camp v Chisholm, Minn.
stopnlk: Frank Maure, box 431. Vsi
v Thomas, W. Va.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v Mike Buličevi dvorani ob 2. uri popoldan.
Društvo Zvon štev. 70, t Chicagu, I1L
Pretlsednik: Frank Zeman, 2270 Blue Island Ave.; tajnik: Mirko Ciga-nič 2321 South Avers Ave.; blagajnik: John Zvezieb, 2294 Blue Island Ave.: zastopnik: John Vol kar, 2225 W. 2:ird Sr. Vsi v Chicago, 111.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob drugi url popoldan v cerkveni dvorani na IJncoln in 22nd Place.
Društvo Sv. Janeza Krstnika štev. 71, t Collinwood, O.
Predsednik: Alois Kolenc, 15250 Saranac Road ; tajnik: John Asseg, 692 E. 157 St.; blagajnik: Karol Kral 03 East 156 St.: zastopnik: Anton Bokol. 727 E. 157 St. Vsi v Collin-wood. Ohio.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. tiri popoldan v cerkveni dvorani.
Društvo Sv. Barbare štev. 72, v Ra-vensdalle, Wash.
Predsednik: Georg Butala; tajnik: Jos. Pinoza, Taylor, Wash.; blagajnik: John Arko; zastopnik: Jakob Ramšak. Vsi v Raveusdale, Wash.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Frank Markusa dvorani v Georgetown, Wash.
Društvo Sv. Janeza Krstnika štev. 75, v Cannon sburg, P&.
Predsednik: Josip Mravinec, Meadow Lands. Pa.; tajnik: Geo. Shaltz, box ::o\ Houston, Pa.; blagajnik: ,T. Zamida. Meadow* I^inds, Pa.; zasto;>-nik: Matija Zalar, Meadow Lands, Pa.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v meseco v Bear Hall, Meadow I ji nils, Pa.
DrnStra Sv. Alojzija Stev. 8l t St. Louis, Mo.
Predsednik: ^Mihael Grabejan, 2834 Lyon St.; tajnik: Ignac Trost. 351S Morgan St.: blagajnik: Frank Bi-scak, 0751 Vernon Ave.; zastopnik: Ignac Trost. 3518 Morgan St. Vsi v St. Louis, Mo.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu na 3107 So. 7th St.
Društvo Sv. Mihaela štev. 88 t Roundup, Mont.
Predsednik: John Strvašnik, box 128, Klein, Mont.: tajnik: J. R. Rom, box 90. Klein. Mont.: blagajnik: John Petek, box 22; zastopnik: Martin Rach, Roundup, Mont. •
Društvo zl»oruje vsako tretjo nedeljo ob dveh popoldan na Bilinga Itd. v Jack Runtich dvora nt.
Društvo Sv. Jožefa štev. 89, v (jovan-da, N. Y.
Predsednik: Jernej Simnovec. box 979: tajnik: Kari Strniška, 114 Miller Sr.; blagajnik: Jožef Kaluža, box 41; zastopnik: Anton Straus, i:i7 Palmer St. Vsi v Gowanda, N. Y.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v Shack Hal). 14 Jamestown St. v Gowanda, N. T.
Društvo "Orel" štev. 00, v New Yorkn, N. If.
Predsednik: John Jurkas ml. 040 Warren St., Brooklyn, N. Y.; tajnik: Valentin Orehek. 90 Stagg St., Brooklyn. N. Y.; blagajnik: John Peterka, 312 E. Cth St., New York, N. Y.: zastopnik: Valentin Orebek, 90 Stagg St.. Brooklyn, N. T.
Društvo zboruje vsako tretjo soboto v mesecu pri gostilničarju Georg Koenigu, 107 E. 4th St. New York N. Y.
Društvo Sv. Jožefa štev. 76, v Oregon City, Ore.
Predsednik: Joseph Vidic, P. O. l»ox l.C: tajnik: Josepb Mislej. 1401 Jackson Sr.; blagajnik: Matija Ju-stin. 1107 - 51th St.; zastopnik: Fr. Jure. P. o. box 174. Vsi v Oregon City, Ore.
Društvo zboruje vsako tretjo nede-Ijo v mesecu ob 1 in pol uri popoldan v McLaughlin dvorani.
DrnŠtvo Vitezi Sv. Mihaela štev. 92, v Rockdale, 111.
Predsednik: Anton Anzele. 120 Maen Ave.; tajnik: John Shetina, Strvker and Maen Ave.: blagajnik: Anton O-berstar. 120 Maen Ave.; zastopnik: Mihael Smajt, 412 Meadow Ave. Vsi v Rockdale, lil.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Antonije Mavric- dvo
Društvo Marija Zvezda štev. 32, Black Diamond, Wash.
Predsednik: Alois Krnc, box 152: tajnik: Gregor J. Porenta, box 170; blagajnik: Frank Drum!, box 64; zastopnik : Joe Burkelca, box 15. Vsi r Black Diamond, Wash.
Društvo zboruje rsako tretjo nedeljo t mesecu pred poldan ob deveti url J. Ponntovih prostorih.
Društvo Sv. Alojzija štev. 43, v East Helena. Mont.
Predsednik: Frank Rus, box 27: tajnik: J os-. B. Mihelich, box 2O0; blasrajnik: Anton Smole, box 10^: va-
stopnik: Frank Tegel, box 73. Vsi v
Kast Helena. Mont.
Društvo zboruje vsakega ?0. ob 7.fU> zvečer v Jos. Lazarjev i dvorani.
Drnštvo Sv. xMartina štev. 44, v Bar« berton, O,
Predsednik: Frank Merkun, 147 Housron St.: tajnik Malh. Kramar.
box 223; blagajnik in zastopnik-Frank Skerl. 214 Center St. Vsi v Barl>erton, O.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob dveh j*>poldne na 436 Bolivar R. D. dvorani.
Društvo Sv. Jožefa štev. 45, v Indianapolis, Ind.	--
Predsednik: Frank Spilar, 711 Var-man Ave.; tajnik: Alois Rudman, 737 Holmes Ave.: blagajnik: Jožef <3ač-nik. 702 Holmes Ave.: zastopnik: J. Hribernik, 719 Varman Ave. Vsi v
Indianapolis. Ind.
Društvo zlioruje vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani sobrata Jožef Cačnik. iw».*i Kevhem St.
Društvo Sv. Barbare štev. 47, v Aspen,
Celo.
Predsednik: Josip Škufca. box 211: tajnik: I»uis Zelnik, box 249: blagajnik: Josip Križman, box 22S; za stopnik: Matth Stariha, box 55.
Društvo zboruje vsak tretji ponedeljek v navadnih prostorih.
Društvo Vitezi sv. Jurija štev. 49, Kansas City, Kans.
Predsednik : Mihael Novak, 431 Ferry S«.: tajnik: Cco. Bajuk, 527 Sandusky Ave.: blagajnik : Peter Jakob-čič. 521 Ohio Ave.; zastopnik: Marko Guštin, 420 N. 5th SL Vsi v Kansas City, Kans.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob tretji nrl popoldne v cerkveni dvorani na 515 Ohio Ave.
Društvo Sv. Jurija štev. 61 v Reading, Pa.
Predsednik: John Simee. 155 Norih River St.: tajnik: Frank Špehar, .*:Sl N. River St.: blagajnik: Anton Križe. :;-J7 Harold St.; zastopnik: John Stul•!ar, l.-JO N. Kiver St. Vsi v Reading. Pa.
Društvo zboruje vsako drugo sredo v mosH-ii v Henry <;. I.udvik dvorani
cor. Front and Washington St.
Društvo S«r- Florijana štev. 64, t So. Range, Mieh.
Predsednik: Paul Lukanich. box 141, So. Range. Mich.: tajnik: John Klobučar, box 130, Baltic, Mich.; bi a gaj nik: Anton šthnac. So. Range, Alii-li.: zastopnik: John Klobučar, box 150, So. Range, Mich.	•
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v Štlmca Antona dvorani ob 2. uri popoldan.
Društro Sv. Petra In Parla štor. 66, v Joliet, ni.
Predsednik: Anton Kosi ček, 1010 Granite St.; tajnik: Anton Barbi._-h. 1000 X. Broadway; blagajnik: John Papic, 1007 N. Broadway; zastopnik: Jožef Zalar, 1002 N. Chicago St. Vsi v
Joliet, III.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldan v stari šoli sv. Jožefa.
Društvo Isus Prijatelj Malenih štev. 68 v Monessen, Pa.
Predsednik: Nikola Vincetlch, 123G Morgan Ave.; tajnik: Michael Mahov-llch, box 178; blagajnik: Ladislav Vrbanič, box 23 People National Bank; zastopnik: August Bendekovich, box 43 People National Bank. Vsi v Mones sen, Pa.
DrnStro zboruje vsako drugo nedeljo Z- mesecu točno ob 2. url popoldan v droranl Mlje GaSptČa r Wiretonu, (In Uonessenu), Pa.
Društvo Sv. Rešnje Telo štev. 77, t Grab Tree, Pa.
Predsednik: Frank Grčman, Box 05, Baj?galey, Pa.; tajnik: Anton Kos, R. F. 1». 1. Box 125, Greensburgh, Pa.; blagajnik: Frank Sokol, Box 209, Penn
station. Pa.; zastopnik: Anton Kos, R. F. D. 1. Box 125. Greensburgh, Pa. Društvo zboruje vsako tretjo ne^le-
Ijo v prostoru Antona Kosa.
Društvo Sv. Alojzija štev 78, v Salida, Colo.
Predsednik: John Ambrozich; tajnik : John I. Mautz, box 531; blagajnik : Jernej .Tutihar, box 531; zastopnik: Louis Costello. Vsi v Salida. Colo.
Društvo zboruje prvo nedeljo po
10. vsakega .mesece v Sr. Louis Hali, Salida, Colo.
Društvo Sv. Barbara štev. 79, v Heil-wood, Pa.
Predsednik: Anton Sman. box 144; tajnik: Louis Koti, box 85; blagajnik: Frank Sožar, box OS; zastopnik: Anton šman, box 144. Vsi v Heilwood, Penna.
Društro zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v prostorih Louis Kitt.
Društvo Sv. Jerneja štev. 81, v Aurora-Illinois.
Predsednik: Joe VarbiČ, G40 High St.: tajnik: Martin Jurkas, 545 Aurora Ave.; blagajnik: Joe Račečič, 040 High St.; zastopnik: Frank Pra-p rot nik, 21 First Ave. Vsi v Aurora, m.
Dm štvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v društveni dvorani.
Društvo Sv. Janeza Krstnika štev. 82, v Sheboygan, Wis.
Predsednik: Mike Skok, 223 X. Stb
St.: tajnik: Josip Meznaršič, 415 N. ftih st.; blagajnik: Anton Borse, 82o Penna Ave.; znstopnik: Matija 1,'r-
bančič, 1129 So. lOtli SL Vsi v She-
boygan. Wis.
Društvo zboruje vsako tretjo nede ijo v mesecu v cerkrenl dvorani.
Društvo Sv. Martina štev. 83, t Superior, Wyo.
Predsednik: Urban Jelovšek, box 133: tajnik: Anton Vehar, Ik»x 132; blagajnik: Frank Krashovitz. box 552. zastopnik Matt Vehar, box 2SO. Vsi v Superior, Wyo.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v dvorani sobrata Krasovlc.
Društvo Sv. Andreja Stev. 84, t Trinidad, Colo.
Predsednik: Frank Tomazln. Sop-ris, Colo.; tajnik: Mate Karčič, 322 W. Main St., Trinidad, Colo.; blagajnik: Frank Krelc, City Hotel. Raton, N. M. Društvo zbomje vsako tretjo nedeljo V mesecu ob deveti uri dopoldne v prostoru Mat. Karčiča.
Društro St. Jožefa štev. 85 t Aorori, Minn.
Predsednik: Frank MlSmaš; tajnik: Frank Šuster.šlč. box 230: blagajnik:: Johan Bradač, box 71; zastopnik: Johan Bradač, box 71. Vsi v Aurora, Minn.
Društvo zboruje vsako četrto nede Ijo v mesecu v Slovenski društveni dvorani.
Društvo Sv. Petra štev. 69 v W. Va..
Predsednik: John Urban, box 282 tajnik: John Lahajner, box 215; bla
fajnlfc; Frank Maura, bos 481; u
Društvo Sv. Roka štev. U4, v Wauke-gan, BI.
Predsednik: John Bartel. 1010 Pre-scot St., No. Chicago, III.; tajnik: Anton Kobal, 1017 Prescot St., No. Chi-ago. 11!.: blagajnik: Frank Mesec 1021 M cA list ar, No. Chicago, 111.: za-
topnik: Joe Palanšek,	So. tiene-
se St.. Waukegan, III.
Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldan v A. Pucinovi dvorani 11 in State St. No. Chicago, lil.
Društvo Sv. Frančiška štev. 99, v Moon Kun, Pa.
Predsednik: Frank Maček, box 123. Moon Run, Pa.: tajnik: Frank P.«l-milshak, box 222; blagajnik: Anton Vehar, box 24G; zastopnik: Anton Pintar. box 204. Vsi v Moon Run, Pa.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani sv. Barbare.
Društvo Matere Božje Karmelske štev. 100, v Monongban, W. Va.
Predsednik: Anton Sankovič, box 113, Moncngah, W. Va.; tajnik Anton Iskra, box 243, Middletown, W. Va.; blagajnik: Matija Turkovič, Monon-gab, W. Va.; zastopnik: Johan Sim-čič, box 132, Middletown, W. Va.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu pri sobratu Mat. Turkovič 112 Alley St. v Monongah, W. Va.
Društvo Sv. Feliksa štev. 101, v Wal-senburg, Colo.
Predsednik: John RotarT box 114.
stopnik: Jožef PerSlč, box 288. Vsi Mid vale, Utah.
Sieve, Cordon Mine. Walsenburg, Colo.; zastopnik: David &ušteršic. Raven wood, Colo.
John Movern, 483 Mešata	»
stopnik: John Movani, 48M Mesaba Ave. Vsi v Duluth, Minn.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldan pri F. M. Delatch.
Društvo Sv. Antona štev. 108, r j Youngstown, Ohio.
Predsednik: Joe Cekuta, box 444, G i rani. O.; tajnik: John Čopič 023 P.v welsdale Ave.. Youngstown, O.; blagajnik: Anton Kikel, 1110 Franklin Ave.. Youngstown, O.; zastopnik: Anton Kikel, 1110 Franklin Ave., Yonug-stown. Ohio.	I
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu na 1116 Franklin :ne, Youngstown, Oblo.
Društvo Marija Trsat štev. 109, r Keewatin, Minn.
Predsednik: Anton Lunder, box «4, Keewatin, Minn.: tajnik: John Hren, hox 332. Keewatin, Minn.; blagajnik : Frank Mikulič, Carson Lake, Minn.; zastopnik: Frank Mikulič, Carson Lake, Minn.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v mestni dvorani ob 2 uri popoldne.
Društvo Sv. Frančiška štev. 110, t MeKinley, Minn.
Predsednik: Al. Košir, L. box 100; tajnik: Frank Roje, L. box lil': blagajnik: Frank Arko, box 73. Vsi v MeKinley, Mino.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v MeKinley City Hali oh 2. uri popoldne.
Društvo Sv. Jurija Stev. Ill v Lead* ville, Colo.
Predsednik: John Hočevar. G14 W. Chestnut St.; tajnik: Anton Hren, P. O. Box 150; blagajnik: John Hren, 125 E. 2nd St.; zastopnik: Martin Blatniek, 420 Elm St. Vsi v Leadvllle, Colo.	,
Društvo zboruje vsakega 10. v me secu v dvorani Joe Galoba na 107 Horizon Ave.
Društvo Janeza Krstnika štev. 112, t Kitzville, Minn.
Predsednik: Rudolf Ml.še, box 03. Kitzville, Minn.; tajnik: Marko Majerle. box 21, Kitzville, Mlnn.; blagajnik: Anton Rus, box 22; zastop nik: Anton Rus, box 22, Kitzville, Minn.
Društvo ^bornje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldan v prostorih Martina Chernuglav, Kitz ville. Minn.
Društvo "Slovenec" štev. 114 v Ely, Minn.
Predsednik: John Somrock; tajnik: John B. Smrekar, box AB; blagajnik : Jacob Presiren, box 286; za-topnik: John B. Smrekar, box AB. Vsi v Elv, Minn.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob pol dveh popoldan v CJleasor.ovl dvorani na Sheridan St, Ely, Minn.
Društvo Sv. Pavla štev. 116 v Delmont, Pa.
Predsednik: Ceorge Prevloh. Del. mont. Pa. — tajnik: Andrej Bogataj, Export S. R. Box 12; blagajnik: Anton Primožič, S. R. box 12; zastopnik: John Remič, box 114, Lusk, Pa.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. url popoldan v pr«»-storlh Jurija Prevlča.
Društvo Sv. Štefana štev. 117 v Sartell, Minn.
Predsednik: Ale5 Bernlk ; tajnik: Frank Triller. Box 24; blagajnik: Frank Petacb; zastopnik: Frank Se-ILškar. Vsi v Sartell, Mlnn.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu točno ob 2. popoldne v prostorih brata Fr. Kruslcb.
Tioga, Colo.: tajnik: John Crabnec. _____ _ . ., .
Walsenburg, Colo.; blagajnik- John v™*1™ Sv. Jurija štev. 118 v Coke-
- - -- ------dale, Colo.
Predsednik: Stefan Jengič. b.>x 194; tajnik : Stefan Jengič, box 194 ; bla
Društvo Sv. Marije Vnebovzetje štev. 103, v Collinswood, O.
Predsednica: Neža Črne, OSO Ivan-hoe Rd.; tajnica : Ana Pire, 092 K. 157
sr.; blagajnica: Neža Kral, 7U3 E.
150 St.; zastopnica: Jobana Pust, 15725 Saranac Rd. Vse v Collinwood, Ohio.
DruStvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
Društvo Jugoslovan £t«v. 104 v Chicago, lit
Predsednik: Jos. Blisb. 1042 West 22nd Pl.; tajnik: John Peloza, 4850 X. Clarmont Ave.; blagajnik : Lovrenc Weber. 1930 W. 22nd PL; zastopnik: Anton Kervin, 910 Halstead St. Vsi v
Chicago, 111.
Društvo zbomje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldan v Na rodnoj dvorani, Racine in 18 St.
Društvo Sv. Martina štev. 105, v Butte, Mont.
Predsednik: John Desllč. 225 C,ay-lord St.; tajnik: Joseph GeršiČ, 2124 Spruce St.; blagajnik: Martin Evatz, 1259 Talbot Ave.; zastopnik: Martin Evatz, 1259 Talbot Ave. Vsi v But te, Mont.
1 »ruštvo zboruje drugI premembni dan v mesecu v dvorani na Kamper Ave. (K. A. Hali).
Društvo Sv. Janeza Krstnika štev. 106, v Davis, W. Va.
Predsednik : Frank Case rman, box 517 Davis, W. Va.; tajnik Fr. Zorman box 365; blagainik: John Mramor box 517; zastopnik: John Tauzel, box 42. Vsi v Davis, W. Va.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. popoldan v prostorih John Bogdanovič.
ga jnik: Petar Velks, box 80; zastopnik: Josef Frlan, box 2S7. Vsi v Co kednle, Colo.
I>ru<tvo zboruje vsako prvo nedeljo J*o desetem v dvorani brata Štefana Jengič ob 10. uri zjutraj.
Društvo Sv. Ana štev. llf v Aurora. Illinois.
Predsednica: Agnes Praprotnlk, 21 Forest Ave.; tajnica: Antonija Javornik. 027 Aurora Ave.; blagajnica: Mary Verbich, 035 Aurora Ave.; zastopnica: Anna Jurkas. 545 Aurora Ave.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo ob 2. url popoldan v društveni dvorani sv. Jerneja.
Društvo Marija Čistega Spočetja itt?< 120 v Ely, Mlnn.
Predsednica: Margareta Stalcar, box 430; tajnica: Katarina PIšel. box 105; blagajnica: Jobana Scbneller hov 402: zastopnica: Francis Ko^ak, bos
920.
Društvo zboruje vsako prvo neth> Ijo v mesecu v prostorih Btare cerkve.
Društvo Sv. Treh Kraljev, štev. 131 v Dodson, Md.
Predsednik: Frank Vodoplvec. Klta-miller, Md.; tajnik: Ivan Vauken, box ns. Dodson. Md.; blagajnik: John Ml-lavee. box 55. Dodson, M (L; zastopnik $ Alois Intihar, box 11, Dodson, Md.
Društvo zboruje vsako tretjo nedo* Ijo v mesecu v Dodson dvorani.
Društvo Sv. Joiefa štev. 86 v Medvale, Utah.
Predsednik: John Vidic, box 312. tajnik: Peter Blatniek, box 286; blagajnik: Danijel Badovič, box 43; za- DroStre Dnluiiwki 'Slovani' Mer. 107,
v Duluth, Mian.
. ----------Predsednik: John Movern, 483 Me-
Društvo zboruje vsakega 11. dne vlsaba Ave.; tajnik: F. M. Delatch 111 meseca v Badovlfisvl dvorani	2nd St Morgan Park Sta.; blagajnik:
Opomba: Ta Imenik uradnikov kra<< jevnlh društev J. S. K. Jednote Je prti občen v glasilu Jednote vsak mesec pO enkrat in sicer okoli 15. Vsa društva« oziroma njih tajniki so vljudno proSenl« nemudoma poročati vse nedostatke tri premembe njih uradnikov. To I menili Je prjpbfen, kakor ml je bilo dosedaj poroča no. Društva, katera Be atao po* slala vseh zahtevanih podatkov. ajkJ blagovolijo to kmalu storiti	_ J
: "' -
k
txIiAS NAJtODA, 23. JTJN. 1916.
Jigislomiski
gl :
Katel. Jidniti
B
Inkorparirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY. MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Predaednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 67. Brad dock. Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, Box 106. Pearl Ave.. Loimin, Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 9U0 N. Chicago St., Joliet, III.
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421 — 7th St., Calumet, Mich.
PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana.
JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O.
JOHN KR2L3NIK, Route 2. Burley, Idaho.	\
POROTNIKI:
FBAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. y 8HPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond. Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od druStva sv. Cirila in Metoda, itev. 1, ' Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, itev. 2, El v, Minn. JOHN GRAHEK, St.. od društva Slovenec, itev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljat ve, naj ae pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pr» tofbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov ae ne bode aalialo.
Društveno glasilo : "G L A 8 NAROD*'
Človek, ki stoji ob grobovih in plaka.
Ksaver Meško.
(Nadaljevanje).
Tgasnil sem luč in sem stopil k oknu... Zunaj še vdno ista tiha. sanjava no«'-. T.e nekoliko jasnejša in prozomejša je bila — nad lesi, stoječimi na hribih proti jutru. se je dvigal ravno lunin ščip bled. zaspan Tn mrk. Odsev nje-
irove medle, bele svetlobe se je
razlival v mirnih, komaj vidnih \ a lovih po vsemiru. Iz dolin so kipele megle, tenke, blede in raztrgane, kakor hi jih raz«"-esala razpona jena ali jezna roka.
Naslonil sem se oh okno.
Zasanjel sem:
Spodaj šumi jezero. Površje se blisei, kakor bi ležalo v dolini neizmerno ogledalo, da se ogleduje v njem popoldansko solnee. Sa-moljubno opazuje svojo krasoto, koketnn se poigrava samo s seboj in s svojo veselo, zlatolaso «leeo, s svojimi žarki.
Tam proti Otoku pluje parnik: dolg. si v kastnem pas se vije nad
njim.	^
—	Hvala vam. da ste prišli... Pričakovala sem vas vse popol-
dne.
V gozdiču nad vilo stoji v lahki. rumeni obleki, brez klobuka. Med vejevjem lijejo solneni žarki na njene zlate kodre, da se lesketajo kakor krona na plavi kraljičini.
1'steea se ji smehljajo z znanim smehljajem — tako mehkega nasmeha nisem videl še nikjer drugje. Drobno roko mi proži v pozdrav.
—	Pričakovala sem Vas.
—	Hvala, komtesa.
Smehlja se v tihi radosti, njene oči me zro polne sreče.
— Vedela sem, da me ne pozabite.
—	Kako naj izbrišem iz srca njo, ki sem jo ljubil s prvo ljubeznijo svojega življenja!
Njene oči so vse srečne in blažene.
—	Vračali ste le mojo ljubezen... in vendar...
Njene oči postajajo zamišljene in otožne.
—	In vendar sem Vas žalil. A Vi mi oprostite in odpustite, ker ste tako dobri in blagi. Odpuščali ste mi vedno — in tudi zdaj se ne srdite name?
Njene oči me gledajo z velikim usmiljenjem. Vidim: vse mi odpuščajo.
—	Ne srdim se. Oprostila sem Vam že davno. In vedno sem mislila na Vas in zdaj sem prišla in sem Vas povabila, da Vam povem : V Se sem vam odpustila.
—	Hvala vam! Vedel sem: poleti pridete in mi poveste, da ste mi odpustili. In prišel sem, da
povem, kako Vas ljubim še vedno z ono veliko ljubeznijo...
< uj, kako šumi in divja spodaj jezero. In hipoma vstane iz njega kakor je vstalo nekoč iz morja, veliko in strašno, pride k meni. me zagrabi s trdo roko za ramo in mi pogleda z bridkim očitanjem naravnost v oči.
—	Kaj budiš mrtve?
Ah res, probe odpiram, mrtve hud im. Govoriti hočem o solncu — a zašlo je to solnee že davno in ne vzide nikoli več, krasno ro-maneo o pomladi ji kanim pripovedovati, a glej, ta pomlad je od-evetela že davno in ne vzbrsti nikdar več.
Slepiti jo hočem... Kako lopo vstvo !
—	Ne!...
Zdrznil sem se; dvignil sem glavo, ki mi je zlezla na prsi.
—	Ne!...
Izpregovoril sem glasno, in — odleglo mi je. kakor hi izgovoril čarobno besedo. ..
—	Ne. ker jo ljubim istinito.
Obrisal sem si čelo — bilo je
vroče in polno navzlic mlačnemu nosnemu zraku. Ni čuda — bil je težak trenutek, ki sem ga preživel ravnokar. Bil je izmed onih trenutkov, kina m pridejo v življenju. in ki mora biti v njih človek bog. rla premaga samega se be. Hipi so to, ko nudi življenje človeku vse. česar si želi njegovo sree. ki ne pozna tolikokrat pravil« ciljev in hrepeni po neskončnem, nedosegljivem.
A glej, v teh hipih je neskon-eno oh tebi. iztegniti je treba le roko. in nedosegljivo dosežemo z lahkoto, igraje. &e zvezde bi nam padle v naročje, same rade, če bi si jih poželeli v teh trenutkih. Storiti je treba le korak — in smo ob eilju, ki nekdaj niti misliti nismo upali nanj. Zavrtelo se nam je v glavi. Če smo pogledali proti njemu. tako oddaljen je bil. tako visoko nad nami...
A ta trenutek nam nudi vse. — Resnično, bog mora biti človek v taki uri. in Bog mora biti z njim da ne iztegne roke in ne stori u-sodnega koraka.
V tisti noči si bil z menoj, moj Bog; dal si mi svojo moč, da nisem iztegnil roke in ne pogubil njene čiste in svete in svoje v kesu se očisčujoče duše.
Stopil sem od okna. V sebi sem čutil neizmerno, z odpovedjo posvečeno ljubezen, združeno z neizmerno nadčloveško močjo.
Prižgal sem luč, sedel k mizi in sem pisal z odločno roko:
—	...Odpustite, kakor ste mi odpuščali vedno, a ne morem! Ne srdite se name: prišel bo dan, ko boste spoznali, kako prav sem storil, da. nisem prišel. In ljubili me boste s tem večjo ljubeznijo, ker bo Vaša duša polna hvaležnosti, da sem Vas ljubil tako mogočno — in nisem prišel. Do tedaj pa odpustite — saj sto mi odpuščali vedno lin ste bili ved
tega usmiljenja bodite blagoslovljeni ...
Grob, ki spi v njem najina ljubezen, je bil s tem zaprt za vedno. Vidiva se šele onkraj groba, kjer za najino ljnt>ezen ne bo ne mej ne ovir in ne konca in ne —
smrti in ne groba...
•
Ko se bliža solnee k pokoju in umira dan. rad zahajam h kape-liei nad mojim domom. Sedem pod lipo in si opajam strmeče oko s krasoto, ki jo zrem pred seboj.
Nasproti pitoreske kulise, naše nebotične gore. Senca lega na nje. plazi se više in više. kakor bi sprostirala nevidna roka črn mrtvaški prt od doline gor proti slemenu gorovja. Le vrhovi gore še v rdečem svitu: nizko nad njimi plava krvavo solčno oblo.
Spodaj po dolini se valovi soln-čna svetloba in trepeta nemirno, kakor hi odtekala iz doline. Krajina čuti, da odteka in jo zapušča. in drhti v otožnosti in tesnobi. Vse drhti: pisano polje, te-motne šume. bele hiše. raztresene po polju kakor piščeta, ko je planil med nje grabeči kragulj in jih razgnal — med njimi sanjari tupatam bela cerkvica z vitkim stolpom.
Vse to drhti in trepeta v soju zahajajočega solnea, kakor hi se treslo od silnega ihtenja ali kakor bi se balo sence in balo mraka in balo smrti, ki prihaja v temni noči. neopažena. s plazečimi in tihimi koraki.
A zastonj ves srrah. ves trepet je brez koristi — sence se širijo, segajo dalje in dalje, s stoterimi rokami objemajo njive in travnike in livade in bele šume in bele hiše. ki blede v njihovem objemu in zamišljene cerkve, ki pričakujejo vdano svojo usodo.
No»" prihaja s tihimi in plazečimi koraki, a prihaja neizprosna in neusmiljena, in z njo prihaja poguba in smrt...
A ne boj se zemlja domača. — zemlja teptana in zasužnjena!... Ne bojte se. mirna sela, ne ve. zamišljene, sanja ve cerkvice! — Ta prirodna noč vam ne bo v smrt in pogubo, le v odpočitek vam bo. Prebudite se spet iz nje in vsta-nete v novi krasoti in v novi moči k novemu življenju, k novemu veselju in k novim upom.
A zrem drugo noč. drugo pogubo vidim, drugi smrti gledam v trdi neusmiljeni obraz. Vidim, kako prihaja z velikimi in naglimi koraki, kako stega trde roke po tebi. domača naša zemlja, napoje-na z našimi solzami, orosena z našim potom. o.Škropljena z našo srčno krvjo. In potebi stega neusmiljene roke. muketrpni naš narod. Oklepa se te s stotisočeri-mi rokami in te davi. da krvaviš iz stoterih ran in medliš in mreš. Umirajoč kličeš in prosiš usmiljenja. a zastonj, ne sluša obupnih tvojih klicev, tvoje prošnje so ji v zasmeh. Njeno srce je — brez usmiljenja. Brez milosti in brez usmiljenja hlepi po tvojem poginu in žeja po tvoji krvi.
(Dalje, prihodnjič).
Vas prosim odpuščenja in Vam 1 no tusmiljeni z menoj — in zaradi V<
Zavezniška oienziva?
Dr. John S. O'Mally in dr. F. C. •laeobs iz Chicaga, ki sta včeraj prišla na nizozemskem parniku "Noordam"' iz Evrope, sta izjavila. da se zdaj vrše v Franciji in Angliji velikanske priprave za o-fenzivo na Zahodu.
Pravita, da so Angleži že ogromne množine municije spravili v Francijo in napravili za fronto več bolnic in zgradili velika skladišča, kamor bodo začasno spravili vse vojne potrebščine.
Omenjena zdravnika sta se zadnjih dvanajst mesecev mudila v Franeiji, kjer sta opravljala delo usmiljenja pri Rdečem križu.
Pravita da so zavezniki nameravali to ofenzivo vprizoriti že v aprilu", toda so jim Nemci s tem, da so pričeli s svojo ofenzivo pred Verdunom, prekrižali načrte.
O'Mally pravi, da je pred Ver-dunotn padlo 45 odstotkov onih vojakov, ki so se vdeležili bojev.
Angleži imajo zdaj na razpolago štiri milijone vojakov, polovico teh je z vsem potrebnim preskrb-Ijeuih in so tudi dobro izvežbani. Nad miljon Angležev že zdaj stoji v Franciji in čaka povelja ža napad.
Ko so angleški vojaki culi vest o smrti vojnega ministra Kit»hener-ja, so jokali, kot pravita ta dva zdravnika. Vojaki so v zakopih iz ilovice napravili nekake spomenike na čast umrlemu "vojaku** Kitehenerju.
»OJAKI NABOfAJTE SE NA "GLAS NAKODA", NAJTO&H SLOVENSKI PHSVHIH V
DOBRO JUTRO, FRANCE!
Kam greva pa v nedeljo dne 2. JULIJA?
Ali greš z menoj
NA IZLET (PIKNIK)
na "Potter Factory Ground", Pings Basin ?
Piknik priredi društvo sv. Jožefa štev. 53 J. S. K. J. v Little Falls, N. V. Dolgčas ne bo. ker med pot jo nam bo naša Slovenska godba igrala slovenske koračnice.
Tempotom vabimo vsa sosednja društva: sv. Barbare post. št. 21, sv. Pavla štev. 118 K. S. K. J. in Marije Pomagaj Nt. 121 K. š. R. J., ter vse* ostale Slovene© in Slovenke iz Little Falls in Št. Johns-ville. N. V., ter okoliee. dn nas poln ost e vil no posetijo.
Za obilen obisik se najnljudneje priporoča	Odbor.
Rad bi izvedel za naslov svojega brata JANEZA STE.UBER-GER. Doma je iz Žabic pri Ilirski Bistrici. Prosim cenjene rojake, Če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi. ali naj se pa sam oglasi, ker poročati mu imam nekaj važnega. — Anton Steniberger. P»ox 616, Kane. Pa. (21-23—6)
Rad bi izvedel za naslov svojega brata JOSIPA KORDIS. Doma je rz vasi Ret je š.t. Trt, občina Lo^ki potok. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se sam oglasi svojemu bratii: Anton KordiŠ. 1+6 Dezie St., Mansfield, Ohio. (19-23—6)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Cenjenim rojakom naznanjamo, da smo odprli novo zlatarsko trgovino na 6120 St. Clair Ave.. Cleveland, O. Naše podjetje je inkorpori-rano po p<h-stavnh države Ohio, je pod posebnim nadzorstvom, ter je vsaka Špekulacija ali goljufija nemogoča ; sicer je na Se prvo in edino slovensko zlatarsko p«>d-jetje inkorporirano v Združenih državah.
Da si je tvrdka nova, vendar pa so ustanovitelji iste znani rojakom sirom Amerike že mnogo let.
Priporoaruo se za nakup zlatntne, srebrni ne. žepnih in stenskih ur. i. t. d. Pri nas hode vsaka ura, predno se jo da iz rok, natančno regulirana in pre-iskuSena. Posebna 20Ietna praksa v popravi ur in zlatnine v starem kraju in Ameriki. Priznanja in pohvalo imamo ne samo od rojakov, temveč tudi od drugorodeev. No bomo se bahsjli, temveč prinesite ali pošljite pokvarjeno uro, zlatnino ali grrafofon, ter se prepričajte.
Naša posebnost je novi govorilni stroii ali grafofoni. pri katerih ni potreba menjati igle, nadalje ploSče v vseh jezikih.
Posebno znižane eene za tekoči meset, to pa zato, da se z rojaki čim več seznanimo.
Toraj, ako potrebujete kaj v zlatarskem ali grafofonskem oddelku, pridite ali pa pišite, da se seznanimo in se pre-pričate.
Naslov trgovine: THE WILLIAM SITTER Co. 612« St. Clair Ave., Cleveland. Ohio.
Wm. Sitter, predsednik. J. Prostor, tnj-,nik. J. Popetnik, podpredsednik.
INDIJANSKA" REZERVACIJA
v Colville, Wash., je odprta za naseljevanje. Vlečenje se vre i 27. julija. Okrog 400,000 akrov. Zemlja za sadjerejo, poljedelstvo, mlekorejo in živinorejo. NTa+ančna mapa s popisom in pojasnilom s poštnino vred stane $1.00. Vojaki, mornarji (ali njih vdove) civilne ali španske vojne se labko uknji-žijo pri agentih. Xa zahtevo vam pošljemo tozadevne listine, ako naznanite, kje ste služili.
Smith & McCrea, Eagle Bldg., Spokane, Wash. (12-6—17-7)

IZUMITELJI
želite li infor nacije kako da
IZPOPOLNITE in ZAVARUJETE
SVOJ IZUM, pišite v SLOVENSKEM JEZIKU
in Vi bodete takoj dobili
natančen Odgovor
v SLOVENSKEM JEZIKU.
Knjižico zastonj vsakemu, ki jo zahteva.
Pišite na naslov:
A . M. WILSON,
310 Victor Bldg. Washington, D.C.
iwmmttciiat
VABILO na
IT VELIKI PIKNIK,
katerega priredi dne 4. julija
društvo "Avstrijskih Veteranov" pri g. Alojziju Reharju v Euclid. Ohio." Pričetek je oh 10. uri dopoldan.
Tempotom uljudno vabimo vsa cenjena društva i/. Oollimvooda. Cleveland;« in okoliee. da se tt-ga piknika polnoštevilno udeleže. Mi I zagotavljamo vsem za dobro po-tstrežbo in vsestransko domačo zabavo. Tudi naša godba bo vedno igrala vesele in zabavne komade.
N\i svidenje pri Reharju na 4. julija!	Odlbor.
2:1-24—6)
OGLAS.
Cenjenim rojakom priporočam svoja
NARAVNA VINA.
Is najboljšega grozdja.
Najboljše staro belo vino Rie» ling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec 4Yn gal $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tndi vojni d&vefc za vino. — Potovalni agent je ro jak M. Žugel.
S spoštovanjem
S. JAOKSH, Box 161	St. Helena. Ca)
Dr. KOLER,
638 Penn Ave., Pittsburgh, Pa.
HRVATSKI ZDRAVNIK
I »r. Koler je najstarejši hrvatski zdravnik, špf-cija-list v Pittslmrgliu, ki ima i:!l*-tno prak so v, zdravljenju tajnik molkih bolezni.
Sifilis ali xastru-pljt-nje l.ro jsiiravf
> s gin s« »viti m »'>"«, ki
A /j gn	izuinel dr.
''' prof. Elij. h. t> i-malf mozolje rili mehurčke i»> u-Ie-sti, v itriu. Izpadanje las. bolečine v kosteh, jiridli- in izčistil vam bo kri.
Ne f-akajte. ta bolezen se tmlaze.
Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavec ali tri-
per in tudi vse flriit;^ p<isdedi«-e, ki nastanejo radi izrabijivartja samega sebe. Kakor hitro opazile, rta vam |iO-nehuj" moška zmožnost, ne «"-;«kajie.
termed pridite in jaz vam jo bom zopet povrnil.
Sušenje >Vvi, ki vodi iz mehurja
ozdravim v kratkem •■asu, lly<lro«-elo ali kilo ozdravim v rtu urah in sicer br^-z operai-ije.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v križu in hrbtu iti v<";tsih tndi pri spuSčaiTJli vode, ozdravim s gotovostjo.
Reumatizam, trganje, bolečine, otekline, srbečico, skrof'e in druge kožne bolezni, l;i nastanejo	nečiste krvi
ozdravim v kratkem asu in ni potrebno ležati.
Pradne tire: V ponedeljkih, sredah
in [«rtkih o.t S. zjmr-i.j do .1. jjoj«-.Mne.
V torkih, r-etvrtkih in sobotah od 8. ure zjutraj rto S. ure severer. — Ob nedeljah pa do dveh popoldne.
S po&to t e delam. — Pridite osebno. — Ne pozabite ime in Številko!
Prijateljem in znancem'
naznanjam, da sem 1. maja otvoril
VELEPR0DAJALN0 opojnih pijač.
V zalogi imam raznovrstne domače in importirane pijače; fina vina, likere, sljivovice, dropovice i. t. d. Pivo iz pittsbnrških in drugih pivovarn. Rojakom se toplo priporočam.
Cene nizke! I gnat Z PodvaSIlik, Postrežba torn!
WHOLESALE LIQUOR DEALER 6325 27 Station St. E. E. PITTSBURGH, PA. SVOJI K SVOJEMU!
granfaiimfafB^^
| KUPITE GA SEDAJ!
® Da, triumf na tem polju je tu!	_
Ravno je prišel — in prišel leta, predno so ga izvedenci pričakovali.
Nov uzoren pisalni stroj!
i
i
Tzdelovalci so delali celo življenje, da dobijo ta idealni stroj. Oliver je zopet zmagal kot je zmagal, ko smo dali svetu prvi vidljivi stroj.
Gotovo ni pisalnega stroja na svetu, ki bi bil slieen novemu Oliver "9". Mislite na tako nežen pritisk, da bi stopinja majice pritisnila tipke!
POZOR!
Najnovejše iznajdbe, katere je opaziti na tem stroju, kontrolira vse Oliver. Celo na.šl prejšui modeli — slavui kot so bili — niso im^li dvojnega premikača.
Ta daje celo kontrolo H4 črk in znamenj v mala prsta leve in desne roke. In ta vam pusti, da jih pišete le z 28 tipkami, najmanjšim številom na kateremkoli pisalnem stroju.
Pisalci na vse druge stroje lahko rabijo Oliver ""9" takoj ter hitreje in lažje.
17 CENTOV NA DAN!
nost, kar se jo je kedaj dalo
SVARILO!
Ta krasni novi Oliver pri haja po stari ceni. Ne sta
ne več kot zastareli v pri-ni»-ri z novim razkritjem.
Dočini so novi deli Oliver ja dragi, smo zenacili vcčj» stroške s tein. da smo napra vili konstrukcijo bolj pri j prosto.
Odločite se sedaj videti _a umotvor, predno izdate dolar za kak drugi pisalni stroj. Če rabite kakega drugega, se prepričajte, koliko več stori ta.
Oe rabite Oliver, je naravno, da si želite najfinejši mo«]f*l.
Zapomnite si, da pe ta najno J j vejši Oliver "9" najveoja vred
v kakem pisalnem stroju. On ima vse prejšne posebne iznajdbe — vidno pisavo, avtomatični "spaoer", 6 in VL» unče touch tt-r dodatno poljubni premikaČ, izmenjalni trak ter vse najnovejše iznajdbe.
Kljub temu pa smo se odločili, da ga prodajamo vsakemu po našem slavnem načrtu — 17 centov na dan. Sedaj si more vsakdo nabaviti ta najboljši pisalni stroj, s slavnim PRIN-TYPE, ki piše kot tisk.
Se danes pišite za vse posameznosti
IJ	do poznali čuda tega pisalnega stroja. Spoznajte, zakaj se
11	poslužujejo tipisti, delodajalci in privatniki povsod Oliver
I j	pisalnega stroja. Odpošljite dopisnico takoj. Nikakih obve«-
I j	nosti. Veselilo nas bo pojasniti vam vse.
THE OLIVER TYPEWRITER CO.,
| 310 BROADWAY,	NEW YORK, N. Y. a
raBfeiaiaiBiBiBfi^^
i^M
ZASTONJ
i Zdravniška knjižica J Kažipot k zdravju.
' Ta knjižica pove enostavno, kako se nekatere bolezni, kakor je sifilis aH zastruplje-nje krvi, mozolji, kožne bolezni, stare rane, i kapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semeno-' tok, mehurne in ledvične teškoče, nalezljive in druge moške ter ženske bolezni na spolno-urinarnih organih, vspešno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški.
Pove tudi o našem vspešnem zdravljenju drugih bolezni, kakor so nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmatizem, katar, naduha in slične teškoče.
ALI TRPITE
na katerem izmed slerlefih simptomov: boWine v ltrižn, boleMne v zabili, glavobol, izguba apetita, kisloba v želodcu, povračanje htane, bljuvanje, žolčno riganje, nečist jezik, smrdeča sape, izguba spanja, slabe sanje, slabost in nagla razburjenost, uervoznost in razd raze nost, onemoglost ob jutrih, črni kolobarji pod ormi, sramežljivost in izogibanje družbe, nemarnost, bojazen in sr.*Da tugaf — Ti simptomi so znamenje, da vaš telesni sistem ni v redu in da potrebujete zdravniških nasvetov in pomoči.
*Taša brezplačna knjižica vam pove dejstva glede teh simptomov in teškoč; pove vam tudi o našem zdravljenju, ki pomaga moškim do zdravja, moči in Svežosu, da so zopet možje. Z:.logu znanosti je in vsebuje nasvete in podatke, katero bi moral znati vsak mo.3ki in vsaka Ženska, posobrio pn tisti, ki nnme-raIaj?	JZ, V®, lahiC.° "P°*nate vzroke svojega trpljenja in kako bi se
vaše teškoče obvladale, čitajte to knjižico, kažipot k zdravjn, in okoristite se z njo.
Posilite ta kupon še danes.
D*. J. RUSSELL PRICE COm S 1000 Madison ft Clinton St... Chicago. IK.
Cenjeni doktorji;—Pošljite mi takoj vašo zdravniško knjižico popolnoma zastonj ln poštnine prosto.
Ime...........
.....................
Stev. In nllca all Box No.........
..............................
Mesto..........................Država.........


OL A-S NAHODA, 2-i. -TI'V, HH(i.

/
H m M H
M *
M
M h
EVQEN SUHi
VEČNI ŽID.
(Priredil J- T.)
^ ^
'i.__A_A_^ A A A
^

■V A

Z
28
(Nadaljevanje.
Ta ženska jo bila vendar ona, katere slika je visela že več kot Flopetdset let poleg kamina.
Z mirnim korakom ie stopila sredi sobe in se ni briprala za vtis. ki za je napravil pri vseli navzočih njen prihod.
Pri blagajni, ki je vsebovala miljone in miljone je obstala in pritisnila na pero, ki je bilo skrito med okraski.
Vrata blagajne so sf» odprla. — Iz predala je vzela zapečaten perpament in ga polo/ila pred notarja na mizo.
S svojimi modrimi o«-mi je pogledala fiabriela, ki je bil bled kot smrt in je tresel po vs<'in telesu.
Zatem je /<#p«-t tako mirno in neopazeno odšla kot je se je bila pojavila.
—	Ona j«'! — je vzkliknil. — Ona je!
—	Kdo pa? — ga je vprašal Agricol.
Gabriel pokazal na sliki, ki sta viseli poleg kamina.
Dapobert. Faringhi in Agrieol so pogledali sliki in vsi naenkrat zakričali.
—	Moj Bog — je rekel Dagobert, na sliki je oni možak, ki nas je obiskal v Sibiriji ter nam naročil, da naj spravimo otroka v Pariz.
—	Aha — je rekel Faringhi in se tresel kot trepetlika — to je oni človek, katerega so bili umorili ob reki Ganges, in kateri nam ni še v sanjah dal miru.
Vsi trije so strmeli v sliki, vsi trije so se čudili, kot da bi gledali v neko nenaravno prikazen.
Aigrigny >.e j«' bil spogledal z Rodinom.
Hodili vzel v roko Škrinjieo iz eedrovega lesa in se aačel plaziti 1: vratom.
Žid Samuel mu je stopil nasproti in mu zaprl pot.
—	Samo za trenutek še počakajte, gospod — je rekel. — Prej mora še notar prebrati pergament, kateri mu je bil na tako čuden način izročen.
—	Kaj naj to pomeni? — je odvrnil Rodin in ga zaničijivo pogledal. — Zadevo se je rešilo v prid našemu Redu in zategadelj vas
ofjozarjam, da me takoj izpustite na prosto.
Žid je ponovil z odločnim glasom:
—	Prej mora gospod notar prebrati listine. — Dokler je ne bo prebral, toliko časa ne smete zapustiti te sobe.
Notar je bil medtem že odprl listino in jo površno prebral.
—	Moj Bog. kaj je to? — Kodieil? — Vse, kar smo dozdaj določili, je neveljavno.
—	Kaj vam ne pade v glavo, gospod notar? — je vzkliknil Aigrigny. — Ali se bomo morda ozirali na žensko, ki je mogoče le slepo orodje v rokah tega starega Žida?
—	Mi protestiramo — je kričal Rodin. — Mi protestiramo v imenu našega svetega Reda.
—	Torej ni še vse izgubljeno? — je vzkliknil Agrieol. — Torej bodo vsi dediči deležni premoženja?
Ko so se nekoliko pomirili, je začel notar brati:
—	To je dostavek k moji oporoki, ki sem jo spisal ob eni uri popoldne. — Vzroki, katere sem navedel, zahtevajo, da se 'preložim izvršitev oporoke do prvega leta 1832.
Do tega dne naj se mojo hišo zopet zapre in zazida, denar naj o stane do tega časa v rokah sedanjega upravitelja. — Premoženje naj ae razdeli 1. junija.
Villetaneuse. 1H. februarja
Ob enajstih ponoči.
AIi*k' Aigrigny je planil kvišku in zakričal:
—	Slovesno izjavljam, da je ta pristavek ponarejen.
Rodin je stopil poleg njega in začel kričati:
—	Ženska, ki je prinesla to izjavo, je podkupljena. — Vi, vi ste
jo podkupili.
Tudi notar je vstal it; izpregovoril z odločnim glasom:
—	Motite s?, gospodje. — Jaz sem primerjal podpisa in izjavljam, da sta popolnoma enaka. — Zaenkrat vam ne svetujem druge ga kot poklicati sodišče na pomoč. — Moja dolžnost vam je jasna. Oporoka ne bo izvršila 1. junija. — S tem je moja naloga popolnoma rešena. — Žid Samuel bo sprejel svoto v svoje varstvo in jo bo Čuval do določenega dne.
Po teh besedah je trikrat potrkal na mizo in odredil, da naj se hiio zopet zapre in zazida.
Aigrignv se je kar penil same jeze, Rodin je stopical semtertja, (Jabriel je padel na kolena in zaeel moliti, Dagobert je pa vzkliknil:
—	Zdaj bom pa takoj pogledali, kje sta moja otroka. — Skrbeti moram, da ju ne bodo zopet spravili v nesrečo. — Najprej moram obvestiti gospoda llardyja in gospodično de Cardoville.
Faringhi je stal pred sliko moža in ni mogel od njega odvrniti tfvojega pogleda.
OSMI DEL. Prvo poglavje.
DOBER SVET.
Ko se je bil Dagobertu ponesrečil poskus, so zaprli gospodično Tardovile v neko sobo v drugem nadstropju in jo imeli pod strogim nadzorstvom
lira v samostanskem zvoniku je udarila štirikrat. — Vrata so a« odprla in vstopil je doktor Baleineir.
Najprej se je nasmehnil, potem se ji je pa približal in ji podal jtolčd rekoč:
—	iVepričan sem, gospodična, da dogodki, ki so se zgodili pono či, ne bodo imeli na vas takega upliva kot sem se bal. — Zdi se mi, da ste danes veliko bolj mirni kot ste bili zadnje dni.
—	Gospod zdravnik, ničesar drugega va mnimam povedati, kot to, da se mi studi komedija, ki jo uganjate z menoj.	,
Po teh besedah se je Adriena obrnila vstran.
—	Oudno se mi zdi, gospodična, da si še vedno nekaj takega do-mišljujete. — Kako morete vendar rabiti take besede? — Prepričan *em, gospodična, da ni več daleč čas, ko me boste cenili in upoštevali.
—	Da, ta trenutek ni več daleč. — Tedaj bom izročila vas in vaie tovariše sodni ji.
—	Nikar ne govorite kaj takega. — Ali hočete strmoglaviti oba človeka, ki sta poooscbljena krepost, v prepad?
—	Samo dva? — je vprašala Adriena z zaničljivim nasmehom. — Ali bi ne bilo boljše, če bi rekli, da tri. — Mojo ljubo teto, gospoda Aigrigny in vas, gospod zdravnik.
—	Toda gospodična, jaz ne govorim ne o vaši teti, ne o gospodu Aigrigny ju. — Jaz sem omenil samo dva vaša dobra prijatelja, ki sta se ponoči splazila k samostanu in sta vas hotela rešiti. — Saj ste vendar slišali streljanje ?
—	Sawda mm slišala. — Ne vem pa, če je kdo ranjen.
—	Da, eden je. — Policiji je bil ušel. pa mislimo, da prišel daleč.
Hvala Bogu, — je odvrnila Adriena in sklenila roke. Da, gospodična, prav imate, da se jima je beg posrečil. — Tudi jaz sem vesel. — Ako bi ju aretirali, bi ju do smrti raprii.
—	Mo j Boe\ in to vse zradi mene.
—	Ne ^amo zaradi vas, pač pa potom vas.
—	Ne razumem vas — je odvrnila Adriena. — 3aj jima vendar ne želim ničesar slabega.
—	Ako boste poklicali sodišče na pomoč, se bo v^e izvedelo, in se jima bo slabo godilo.
—	Dobro, gospod, če ni drugače, se vam bom uklonila in se pokorila vašim poveljem.
Zdravnik je postal vesel in ji je prijateljsko odvrnil:
—	Hvala vam. gospodična, vedel sem, da ste dobri in sem pričakoval od vas, da boste tako storili.
—	Samo nekaj še gospod zdravnik. — Prosim, povejte mi, kdaj bom lahko odšla iz te hiše?
Zdravnik je vedel, da je to kočljivo vprašanje.
—	Takoj, gospodična, kakorhitro boste ozdraveli. — Zagotovit ivas moram, da se vara zdravstveno stanje obrača zelo na boljše.
—	PanzadiM-iri take besede, gospod — je odvrnila Adriena. — Povejte mi vendar, kdaj bo konce tega.
—	Svetujem vam, da se kolikormogoče pomirite in da se ne brigate za nobeno stvar na svetu.
Vrata so se odprla in vstopila je služabnica ter povedala, da bi nek gospod rad govoril t. gospodično Gardoville in gospodom zdravnikom.
—	Ali je gospod sam?
—	Ne, več jih je, toda jaz sem samo z. enim govorila.
(Dalje nrihodnjič).
Denarne pošiijatve za ujet-1 nike v Rusiji in Italiji.
Lahko se pošlje denar sorodnikom, prijateljem in masnem, ka teri se nahajajo v ujetništvu ▼ Rusiji ali Italiji Potrebno je, kadar se nam denar pošlje, da se priloži tudi ujetnikova dopisnica ali pismo in se nam tako omogoči' pravilno sestaviti naslov.
Ako nameravate poslati denar ujetniku, pošljite ga takoj, ko sprejmete njegov naslov, ker ako bi odlašali, bi se lahko dogodilo, da bi ga ne našli več na istem mestu in mu ne mogli uročiti denarja.
TVRDKA FRANK SAKSER,
82 Cortlandt St„ New York, N. Y.
ŽENITNA PONUDBA.
Mladenič, star 28 let, sft želi seznaniti s Slovenko, staro od 18 do 28 let. Katero veseli omožiti se, n?j mi piše in priloži svojo sliko. Jaz imam stalno delo in dobro plačo. Na denar se ne oziram, temveč hočem le pošteno dekle, zato sprejmem le pošteno in resno ponudbo.
B. E. Wells, Post Office, Kansas Gitv, Mo. _(2.124--6)_
POZOR, ROJAKI KBOJACI!
Potrebujem dva krojača, ki sta
zmožna delati v krojačni<-i. Vzamem tudi oženjenega brez otrok. Delo je s-talno. Katerega veseli, naj se oglasi ali pa pride. Plača po dogovoru.
Louis Mazeeh, Box 06, Homer Gitv, Pa. _(23-24—6)_
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne
tipravništvo oe uredništvo.
SLOVANSKI NASELJENCI!
20 tisoč akrov zemlje na prodaj v Taylor, Lincoln, Eau Claire in Forest okrajih, "Wisconsin. Že je na tisoče Slovanov, ki so kupili farme. Cena zemlji je $7.50, $10; $12.50 do $15 za aker. Zemlja se računa med rodovitne farme. Pišite ali pa pridite sami!
Slovenian Colonization Agency,
Maroehnieh & Co., 124 — nth St., Milwaukee, Wis. Zastopamo Soo Line Ry. Land Co.
Rad bi izvedel za naslov JOHN'A OMAIIKX. Doma jo iz Trošin pri Višnji gori na Dolenjskem. S svojo družino je prišel v A-meriko leta 1002 ter se nastanil v I^orain, Ohio. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, naj mi ga javi, ali naj se pa sam oglasi. — John Volk, Box 387. t'hisholm, Minn.
(2:i-26—d)_
PLEŠASTIH NIKDAR VEČ.
Prof. Long-ov MagnetiČnl
glavnik
odstrani prah, povspešl rast ln zabrani izpadanje tas. (»zdravi glavobol. Se ne zlomi. Cena $1.00. Moški žepni Če sn i k za brke 25c. Po sprejemu te svote, pošljemo kamorkoli. Pišite: Novelty Sales Co., P. O. Box 1353. Pittsburgh, Pa.
POZOR, GOZDARJI!
Potrebujemo delavee za delat drva. Pleča je od kvarta $1.20, gozd je lep. Dnevna plača za čiščenje okrog klafter, da se lahko 7. vozom zraven pride, j a pa $1.90, drva nakladati na voz pa $2.00, na kare $2.0.r» in konje goniti pa $2.20. Za nndaljne podrobnost: obrnite se na:
Rudolph Debelak, Box 43,	Forest Lake, Mich
(17-23—6)
MODERNO UREJENA
TISKARNA KLAS NARODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINI IZVBftUJE PO NIZKIH CENAH,
DELO OKUSNO, s l
IZVRŠUJE PREVODE ▼ DRUGE JEZIKE.
• m m m
UNIJ8KO ORGANIZIRANA
rOHEVNOST SO I
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D.
TKA NAROČILA POiLJITS NA I
SLOVEMIC PUBLISHING N,
82 Cortlandt 8t* New York, N. T.
Brezplačen nasvet in pouk jiriseljencem.
"THE BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION'1 za državo New York varuje pri* aeljence ter jim pomaga, če so bili oaleparjeni, oropani ali če ao a njimi slabo ravnali.
Brezplačna navodila in ponk v naturalizacijskih zadevah — kako postati državljan Združenih dr. žav. kje se oglasiti xa državljan (die listine.
Sorodniki naj bi čakali novo-doile priseljence na Ellis Island ali pri Barge Office.
Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTEMENT OF LABOR,
BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyorfki urad: 230, 5th Ave., Room 2012.
Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od osme do derete are
»večer.
Urad v Buffalo: 704, D. S. Morgan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do devete ure zvečer.
dobite "GLAS NARODA" skozi itirf mesece dnevno, izvzemii nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" Izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strnil ▼ itirih mesecih. "GLAS NARODA" donaia dnevno poročila s bojišča in rame sli-
____ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo
13,0001 — Ta itavilka jasno govori, da je Jist zelo razširjen. Vts osobje listo je organizirano in spada ▼ strokovne unija.
S Pozor!

Pozor!
.V zalogi imamo iz starega kraja importirane
SRPE.
Cena 60 centov 8 poštnino.
FRANK SAKSER,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Kos letos nimamo v zalogi, ker jih ni mogoče \ dobiti iz starega kraja. Srpi so nam ostali še od prejšnjih zalog.
POZOR ROJAKI!
!<lafup«faU* mm moškm brka In
Od
«Cik tednih krs.nl *o*ti !■ dolgi ImJ* kakor ta« in! brki in brada In nnbodo odnndnH I
osiveli. Rermatizcm, ko«ti bol ali tifnj« r rokah, nogah in t križn. t ocmib dank pnwlmiin ondra
Tim. ran«, ope. line. bol«, ton. kraste te erinte. potne nose kurje očmmm. omUIm ▼ pav dn«b »o-polnoms odstranim. Kdor bi moje adravila brez uspeha rabil mu jamčim za $6*00. Pišite taVoj po cenik, knjižico in žepni Koledar in polljite 4 cente v markah za počtnino.
JACOB WAHftO, 1082 E. 64. 8U Cleveland. O.
HARMONIKE
oodlal kakršnekoli vrste ladelnjem popravljam po najnižjih cenah, s to trpežno in sanealjlvo. V popravo kanealjlro vsakdo pošlje, ker nad 18 let tukaj t tea poaln ln sedaj v svojem lastnem doma. V popravek vsamem kranjske kako? vsa droga Harmonike ter računam po dela ka kotfloo kdo sabteva tees vprašanj.
JOHN WKNZKL, IS17 bat Umi BL.
NAZNANILO
Bojakom v Lorain, Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal nai zastopnik
JOHN KUMŠE, ki je pooblaščen pobiratf "irot-nino n list Glaa Naroda. 8
Veliki vojni atlas
'ojsbjoSh se evropskih držav in skdh poseste? vseh yefcsD.
Obsega 11 raznih zemlfevidov;
na 20tih straneh in vsaka stran je 10% pri 13% palca velika.
Cena nmo 25 ccttor:
Manjši vojni atlas
na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena nmo 18
Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa veeja mesta, število prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tnrii označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države.
Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo pepnst.
Slovenic Publishing Companj,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.

EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER-NEW YORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE LN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno postrežem.
Velika vojna mapa

vojskujočih se evropskih drža?*
Vattkoet	pri 28 palcih
i 3p Cena 15 centov. Cb=&
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope 11.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Z jedi* njene države in na drop pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije % mejo Avstro-Osrrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite is:
Slovenk Publishing Company,
82 CORTLANDT STREET,	NEW YORK, N. Y.





Kaj pravijo pisatelji, uCenJakl ln državniki o knjigi Berta pL Suttner.
"Doli z orožjem!"
Lev Nikolajevi« Tolstoj j« pisal: Knjigo sem z velikim nHt kom prebral ln v njej naSel veliko koristnega. Ta knjiga celt vpliva na človeka ln obsega nebroj lepib misli.
Friderik pL Bodenstedt: Odkar je nmrla mad ame Stael nI bilo na sveta tako slavne pisateljice kot Je Sottnerjeva.-
Prof. dr. A. Dodel: 'Doli z orožjem' je pravo ogledalo sedanjega Pasa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da se bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lnd. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajše poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo bral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedaj sem t nekem gozdu pri Grieglacb in sem bral kn^go z naslovom "Doli z orožjem Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjtgarna, da bi jo tudi v Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbo, ki bi razširjala to knjigo?
Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem jih kdaj bral--
C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir.
Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1880 v Berlinu) : Ne boni slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom posadil. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi Sli žnjo križemsvet in učili vse narode.
Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govora v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige nI napisal noben voja-fiki strokovnjak, noben državnik, pač pa prlprosta Ženska Berta pL Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, da se ne bo nlkdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. CENA M CENTOV.
Nantajte Jo pri:
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt Street, . New York City, N. 7.
MMMMJ J»MOM*AMA4MM»>MMMM MMMJAMjiy/
QUI HAEODA" J£ XDZMX SLOVEIV8KX DNISWVXK V DRŽAVAH. — HABOOITX SB H AH J t