TRS i, v četrtek 26. marca 1908
Tet;aj XXXHI
IZHAJA VSAXI DAN. ~9m •b nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj
j ittlčBe številke r© prcdnjajo po 3 nvfi., (6 etotink) iDogih tobakaniah v Tr?tu in okokti, Ljubljani, Gorici, 5 »-»ju, št. Petru, Sežani. Nnbrežirsi, Sv. Luciji, Tolminu.
Ajdovščini, Postojni, Donibergu, Solkanu itd. Og-Iasf se "ačunajo na milimetre v Sirokosti ene ttvtc-ue. CENE : lrgovineke in obrtne ogias« po 8 stot. milimeter. rtfmrtnice. zubvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 8t. mm. Za oglase v tekstu lista do D vrst 20 K, veaka na-.t,£ja vrela K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa ftot. — Oglase sprejema -,Iaseratni oddelek uprave r ihnopti-. — PlaČuie k^ izključno le upravi Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost1 za Primorsko.
V edinosti je moč !
VAROČITCNA ZNAŠA
za Tse leto 24 K, pol leta K, 3 mesece (SE —, rt n&ročbe bree doposlane naročnine, se »prava ne ozira.
Iimiiaa la iidiliiti) Izdaiji .Edlieiti* staie :teiBiitn KS*20,jui»ti a-eo Vii dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovani
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se nc vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pofiiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: al. Giorrlo Galattl 18 (Narodni domi Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost*. — Natisnila tiskarna konzorcij«
lista .Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 1?. - PoStno-hrantlnlčnl račnn 3t. Stltttt. —.
—= Telefon itav. 1157	.
Naredna rielav. organizacija
vabi vse člane na
izredni občni zbor
ki se bo vršil prihodnjo nedeljo
—s dne 23. marca 1908
v dvorani „Nar. Doma11.
ob 10. uri predpoludne.
DNEVNI RED:
Predlog odbora glede spremembe pravil v smislu sklepa ustauovnega shoda. Slučajnosti.
ODBOR.
nister Tittoni in druge visoke osebe ter obo- j premog, les itd. za celih 6 — 10%; ako pa interesov kupujočega občinstva. Te ameriške jestransko spremstvo so stopili v gondole, ki; opazujemo statistično po dražen je v med dob) u ' lige vršijo tudi znaten vpliv na socijalno
a A on rififniTi A I na ■ nit T*	I A^n I nAsIc/l min A	inm A 1- rrnlr)« A I«-«-« J n	. _ rr 1 v «1	1 m	t	T
so se potem odpei.ali v kraljevo palačo.! poslednjih 5 let,
Vzlic deževnemu vremenu je nudil Canal j je stanarina narastla v tem času za 25—30c/o> grande krasen pri>:or.
BENETKE 25. Visoka
i med tem ko na pr. peki skušao z izdelova-gospoda se je niem manjšega pečiva vzbujati pri kon3umen-sešla rb 12. uri v kraljevi palači. Množica, j tih domnevanje, da ceno kruha ne rastejo.
prihajamo k zaključku, da j z a k o n o d a j o v Zdiuženih državah. In
kakor rečeno. našli so že svoje epigone tudi na evropskem kontinentu.
F. K.
Kako
so se zadnja
ki s e je b:in izbrala na trgu S. Marka, je
pozdravila navdušeno oba vladarja: Ista sta perilo, usnje, premog se prikaza1* ra balkonu kraljeve palače, da vsaka gospodinja, bi te zahvalila množici. V veliki beli dvorani Eden glavnih se je potem x r?il dejeuner, tekom katerega I k a r t e 1 i
ia
sta oba vladarja dvignila kozarec in napivala si vzajemno na svoje zdravje oziroma svojih
boj,
leta podražili: obleka, o tem ima izku^tra
vzrokov pod ražen j u so ki se je razvil, veljaj v
1.
2.
rodbin , h ukor tudi na držav. Sledil je cerkel. nemška cesarska dvojica cesinjo zapust'la palačo
prvi vr3ti tem vzrokom stalnega izmozgova-nja 1! Kliče se po zakoniti prepovedi karte-
prcovifc zavzauihilov iu po pozitivnem delu
Ob 1 in četrt je s princem in prin-in se podala ob mornare? na
8RZOJAVNE VESTI.
Ncmčki cesar v Benetkah.
streljanju topov in hura-klicih krov Jadije „Hohenzollern".
Cesarjevo zdravje.
DUNAJ 25. Cesar se sedaj počuti po-| poln ma dobro in je smatrati lahko prehlaje-j nost za popolnoma ozdravljeno.
Avstrijska eskadra v Srednjem morju.
TANGER 25. (Kabel, družba.) Avstro j ogrske boi ne ladij e „Nadvojvoda Kari", „Nad-j vojveda Friderik* iu „Nadvojvoda Ferdinand | Maksimiliian" so danes stm priplule.
M AL A GA 25. Avstro-ogreki torpeaovki j „Uskok" in „Sehaitschutze", ki tvorita pred-t. m. tu pričakovate eskadre. bta sinoči sem priplule.
Frino in princeainja Valeška. LONDON 25. Princ in princesinja Va
BENETKE 25. Vreme je deževno, vzlic temu vlada v mestu, ki je v praznični obleki, živahno gibanje. Z balkonov in oken hiš plapolajo zastave v n mikih in italijanskih barvah. Listi pozdravljajo vladarja, ki se danes aestaueta v Benetkah ter pravijo, da je cesar | ^ažo rm 27 Viljem y Benetkah dobro %idjen gost, ki bo ■ navdušeno v prejet. Listi naglašajo vezi, ki; vežejo oba naroda ter menijo, da bo ta obisk i stvari miru ie koristil.	j
BENETKE 25. Kralj Viktor Emanuel!^ška sta ??dP°t°vftia Nemčijo, ie dospel semkaj v spremstvu ministra zaL xl CALAIS 25, Princ in pnncesmjaiVa-manje stvari Tittonija ob 7. in pni uri zju-! Ics,ka sta opoludne sem dospela ter nadalje-trai. Na kclodvoru si kralja pozdravili za-!vala P?tovan'e v Darmstadt. stopniki oblastni j. Na potu s kolodvora v; Požar v londonskem gledališču kraljevo pa'ačo je velika množica ljudstva I LONDON 25. — Oder gledališča Dury-navduSeno pozdravljala krnljs.	1 Jane je davi zgorel. Prostor za gledalce so
BENETKE 25. Ob 30 uri 25 minut! rešili s tem, da eo spustili železni zastor, predpoludne se je kralj Viktcr Emanuel iz	Saksonski kralj.
Icralieve palačo v dvorni gondoli peljal na | B0LZAN 25. Saksonski kra)j je danes kolodvor vsprejet nemSko cesarsko dvcjico.JoJ, 2.30 pop. odpotoval v Genovo po prisrč -
Ob Veiikc-m kanalu se je nabrala egremna; množica. ljuditva. Okna, balkoni, da celo' strehe hi$, ležečih ob Canalu grande, eo bile' gosto zasedene z l udmi. Množica je kralja ko je ob 11 uri 15 min. dospel na kolodvor, j prisrčno pozdravili. Tiskaj so ga vsprejeli. minister za unsnje stvari Tittoni in načelniki! oblastni].
Dvorni vlak z nemško cesarsko dvojico' je dospel ca kolodvor ob 11 uri 30 minut. ( Godba je zasviiala nemško himno. Nemški cesar ie bil v Tir>m^ki admiralski uniformi, j Vladarja sta se dvakrat prisrčno objela. ; Kralj Viktor Emanuel je cesarici in prince- j sinji Viktoriji poljubil roko. Zupan je obema; izročil šopke cvetlic. Ntm^ka cesarska dvo- je vzbudilo po raravnem zakonu o pritisku jica se jc potem razgovarjala z ministrom za in protipritisku vseobči odpor v širokih vrstah
nem slovesu od prince inje Pi e M.mike.
Dementi.
MADRID 25. Upravni svet francosko španske banke dementuje vest. da je banka insolventna.
Nesreča pri vojaških vajah.
PARIZ 25. Pri strelnih vajah v Toulo-nu-sur-Mer sta bila en poročnik in en vojak težko ranjena. D?a vojaka, ki sta zakrivila nesrečo, so aretirali.
države, občin in dežel. Klici se odzivajo v parlamentih, na shodih in na ulicah. Ministerstva so zasipa-vana resolucijami, peticijami in predlogi. Gi-I banje proti podraženju je zajelo tudi mnoge industrijske kroge, kakor je vidno iz akciie dunajske in praske trgovske zbornice proti zvišanju cen rujavega premoga.
Zakonita prepoved oderuštva z dnevnimi potrebami in razumna občinska socijalna politika je še pot, ki v prvi vrsti dovtrde k zboljšanju.
Samopomoč pride šele v drugi vrsti! V predlogih, sem spadajočih, se na-svetujejo ustanovitve društev konsumentov v obliki, tako propagandski, kakor agitacijaki in gospodarsko ek«ekutivni. Podobna društva bi prirejala javno shode proti podraženju. Bila bi v tej smeri vsemu prebivalstvu to, kar s.j javni shodi prirejani od soc. demokracije dela stvu ia malemu človeku vobče. Društvu bi pripadla naloga boja proti izkoriščevalcem konsumentstva ter preprečevanja nerednosti v veletrgovini. Veletržec, ki v gotovem kraju veže na-se vso potrebo, ne uporablja svoje gospodarske premoči samo nasproti konzumentom, ampak oškodava malo trgovino, ki jo ima često v svojih rokah na daleč in široko. Mali trgovci in kramarji, ne imajoči zado^tce strokovne izobrazbe, niti kapitala, se nahajajo gostokrat do veletrgo vine ▼ razmerju kakor gostilničarji do pivo-varjev, V popolni zavisnosti so in fie je veletržec noreelen. dobivajo slabo robo za dra?
Volilna reforma za Dalmacijo.
„Narodni List" je izvedel, da je pri deželnem odboru že gotov načrt za volilno reformo. Glavna načela te volilno reforme bi bila nastopna: OJpala bi dva virili&ta iu zastopniki trgovako-obrtnih zbornic, a deželni zbor bi štel 44 členov. Kmetske občine fci volile 28 členov, mesta 9, veleposestniki 7, Cenzus, ki iznaša danes 10 K, bi bil zmanjšan na najnižje: to j , vsakdo kdor v obče plaču;e direktni davek, najsibo tudi v najmanjem znesku bi imel volilno pravico. Volite * v kmetskih občinah bi bila direktna. Ta načrt, ki ga je izdelal deželni odbornik dr. Katnič. bo te dni pretreaoval deželni odbor in ako ga isti odobri, Be potem predloži vladi. Ako bo vlada sporazumna, tedaj bi bil deželni zbor sklican na kratko zasedanje meseca aprila ali maja, da vsprejm^ volilno retormo.
Sedanji deželni zbor sestoji is 43 členov in sicer iz virilistov — katoliškega nadškofa in pravoslavnega škofa v Zadru — potem 10 poslancev naj višin davkoplačevalcev, 8 mest, 3 trgovskih zbornic in 20 kmečkih občin. Ker bi po načrtu odpadka oba virilista in poslanci obrtnih zbornic, bi bili v deželnem zboru le izvoljeni ljudski poslanci. Kajti najviši davkoplačevalci v Dalmaciji niso posebna kasta kakor v drugih pokraji* nah, ampak so le davkoplačevalci, ki plačujejo davek v gotovem večem zneska.
Hrvatska.
Disciplinarno kaznovanje uradnikov.
„Srbobrcn" poroča, da jo bilo nekoliko hrvatskih carinskih uradnikov, ki ne ume;o niti besedice madjareki, premeščenih na Ogrsko. Baje bo premeščenih na Ogrsko še na daljnih 50 do 60 skupnih uradnikov. Takov
denar. Naravno, da se mali trgovci skušajo J je Rauch0v zi.tem — strahovania ! Ali o d škodo v a ti na malem uradniku in delavcu1 2isteni) kii Je prim0ram posluževati se takih
potmli.
Podraženje neobhodnih življeuskih potreb
unanje stvari Tittonijem in nemškim poslani kom grofom pl. Monts in nje^a soprogo, ki
konsumentov. Mogočno in ogromno gibanje stanovništva je ž-3 vzbujeno ; treba je sedaj
je izročila cesarici šopek cvetlic. Na to so razvito ljudsko energijo upotrebiti za cdatra-
rlsoke osebe odšle iz kolodvora. Krali je pc dal cesarici roko. Viadftria sta pasirala rešijo način, častne 6totnije, ter 6ta £k<szi gost špalir nejši.
K številni
nitev gospodarska ii socijalne ne?arnosti na ki bo kolikor možno najracijonel-
(ki sta navezana na njih kredit) zopet s tem, da ]ima ravno to slabo blago vsiljujejo. Društva konsumentov imela so že svoje historične prednike v tujih vzorih. To je na pr. berolinska „zveza kupujočih", ustanovljena febr. 1907, italijanska „Lega di com-pratori Lombardi", liga pariška in holandska. Prva „zveza kupuiočih" pa je bila ustanovljena v N. vr Yorku leta 1891 pod imenom „Consumers League". V vspodbujo k ustanovitvi je bilo nenavadno težko stališče prodajalk v trgovinah, ki si niso m«^gle same pomagati. Zavzela se je zanje javnost, ki je sestavila bo!;?e eksistenčne pogoje in je v pripoznanje zahtev prodajalk primorala trgovce na ta način, da je nakupovala samo tam, kjer je imetnik trgovine ustregel akcijskemu odboru konsumentov. Ako je trgovec naznanil, da ustreže pogojem, je akcijski
sredstev, se je že sam sodil in obsodil.)
Baron Rauch v Budimpešti In na Dunaju.
Baron Raoch je zopet odšel v Budimpešto in od tamkaj se poda na Dunaj. To potovanje je baje v zvezi z imenovanjem hrvatskih škofov. Možno je, aa bo Rauch vsprejet v avdijenci od sesarja.
Shod srbskih pravoslavnih vladik.
Pakraški vladika Miron Nikolič je kakor najstareji vladika sklical na 28. t. m. vse pravoslavne vladike karlovaškega patrijarhata na konferenco, na kateri se bo razpravljalo o saniranju neznosnih odnošajev, ki vladajo sedaj v karlovaškem patrijarhatu.
O gr sk a.
Nemcev dospela do gondol. Ko sta se vladarja pr:b'ižala Canalu grande, ju je na ti-
navaja se
ilustraciji današnjega t meljeui zanesljivih stat stičnih
odbor preiskal, da ii se v resnici tako godi! Važna avdijenca trgovinskega
j V tem slučaju je bil trgovec vsprejet v tako | zvano belo listo, objavi alo se ]e njegovo ime stanja j po listih in mu delalo veliko reklamo popolnoma zastonj. V Ameriki je danes 70 takšnih
soče broječa množica navdušeno pozdravila, dat, da so se na pr. v 1. 1907 podražili : ;Jeagues, ki skrbijo za uslužbence po trgovi-Vladarja, cesarica, princ in princesinja, mi i sladkor, milo, papir, kavčuk, kovine, perilo, | nah ter spojujojo delavstvo s podpiranjem
ministra
PODLI8TE K.
KAZAKI.
Savkaška povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ.
XIV.
40 trčil na njegovo zdravje, potem pa govo- kazakov ni več. Zoprno jih je pogledati: ril brez prestanka. Pripovedoval je o sta- toliko ga je od tal (Jeroška je pokazal en rem življenju kazakov, o svojem „širokem" aršin od zemlje), neumne škornje si obuje očetu, ki je prinesel sam deset pudov in si jih zmeraj ogleduje, to je edino nje-(163 8 kil) težkega merjasca na hrbtu in govo veselje. Ali pa se napije; a se ne izpil v neki seji dve vedri vina. Pripove- napije kakor človek, ampak tako, kar že doval je o svojih mladih letih in o svojem je... A jaz, kdo sem bil jaz ? Jaz sem ^prijatelju" Girčiku, s katerim je za časa bil Jeroška-tat; mene niso poznali samo kuge pripeljal burke (plašče) od onkraj po vaseh, ampak tudi v gorah. Knezi, s Tereka. Pripovedoval je o nekem lovu, na i katerimi sem bil prijatelj, so prihajali k katerem je v enem jutru ustrelil dva je-, meni. Bil sem z vsemi prijatelj: s Tatarji
o svoji ljubici, kije v kordon. In vse to zanimivo in sliko-ni zapazil, kako je
Olenin se je res izprehajal po dvorišču v istem času, ko je Marjanka sto- j lena; pripovedoval je pila v vrata, in je slišal, kako je rekla : j letala ponoči za njim „Naš najemnik, vrag, hodi tukaj." Ves ta je pripovedoval tako večer je bil preživel s stricem Jeroško na i vito, da Olenin niti stopnicah svojega novega stanovanja. Uka-;' potekel čas. zal je bil prinesti vun mizo, samovar, vino! „Da, da, očka moj," je govoril, rti in gorečo svečo in pri čaši čaja in cigari1 me nisi poznal v mojem zlatem času; tedaj je poslušal pripovedke starega, ki se je i bi ti bil vse pokazal. Zdaj je Jeroška vrč bil usedel k njegovim nogam na stopnico. • oblizal, a takrat je slovel Jeroška po vsej-Dasi je bil zrak miren, je kapala sveča; j kazaški deželi. Kdo je imel prvega konja ? plamen se je p emetaval na razne strani, Kdo sabljo gurdo1) H komu si moral iti m obseval zdaj steber stopnic, zdaj mizo pit ? S kom si se lahko dobro imel ? Koga in posodo, zdaj belo, ostriženo starčevo je bilo treba poslati v gore ubit Ahmet-glavo. Ponočni metulji so frfotali okoli; kana? Vedno le Jeroška. Koga so ljubila zaletavali so se ob mizo in čaše in si oti- dekleta ? Vse je opravil Jeroška. Zato ker rali prah s krilc; zdaj so švigali v plamen sem bil pravi džigit. Pijanec, tat, konjske sveče, zdaj so izginjali v razsvetljenega kroga.
Olenin je bil izpil z Jeroško klenic vina. Vsakikrat, kadar je nalil kozarca, je podal enega
črni temi zunaj j črede v gorah sem odganjal, pesmice sem zlagal... za vse sem bil. Dandanes takih
pet ste-Jeroška
Sablje in kindžali, ki jih najbolj cenijo na Kavkazu, se imenujejo po svojem mojstru —
Oleninu in j gurda.
in Armenci, z vojaki in oficirji. Meni vseeno, samo da je bil pijanec. Pravijo sicer, očistiti se moraš od svetskega občevanja; z vojakom ne pij, s Tatarom ne jej."
„Kdo pravi to?" je vprašal Olenin.
„No naši duhovniki. A poslušaj kakega mulo ali tatarskega kadija. On pravi: „Vi neverni gjavri, zakaj jeste svinjo ?" Kajpak, vsak uboga svojo postavo. A po mojem je vse eno in isto. Vse je ustvaril Bog na veselje človeku. V7 ničemer ni greha. Tu si vzemi primero na živali.
Živi i v tatarskem bičevju i v našem. Kamor pride, je njen dom. Kar je Bog dal, to žre. A naši pravijo, da bomo morali zato ponve Hzati. Jaz mislim tako, da je vse ena in ista goljufija," je dostavil po kratkem molku.
(Dalje.)
Košuta.
Iz Budimpešte javljajo: Avdijencije trgovinskega ministra Košuta pri vladarju, ki bo bržkone prihodnji petek na Dunaju, prišakuiejo tukajšnji politični krogi z veliko napetostjo. Dobro obveščeni politiki i^jav-I ljajo, da bo avdijenca Košuta odločilne važnosti za nadaljni razvoj političnega položaja. V zvezi s tem je šla danes govorica, da ni izključeno, da prevzame Koaut ministerako predsedstvo, ako privoli vladar v ustanovitev samostojne ogrsko banke in da potem stranka neodvisnosti prevzame vladne posle.
Makedonsko vprašanje
(Od našega stalnega belgradikega dopisnika,)
Makedonsko vprašanje, ki je še pred nekaj dnevi izgledalo, da se vsled Aehrenthalo-vega nastopa in veled stališč, ki sta je zavzeli ruska in angleška vlada nasproti temu, prva se svojim pokoravanjem mirzsteakega dogovora in druga s predlogom glede postavljenja od turškega sultana neodvisnega guvernerja, — približuje vsaj provizoričnerau rešenju, se je zopet zamrŠilo in vse kaže, da ostane vse pri starem.
Tukajšnje javno mnenje ie, da toliko Austrija, kolikor Rusija ne želita še nikake rešit ve, ker si hoče vsaka na svojo stran reser-virati možnost, da v ugodnem trenutku uresniči svoje težnje glede Balkana. Zato je prišla Rusija s predlogom, naj guvernerja za Makedonijo še nadalje postavlja sultan, in da bedi ta guverner ne vem že komu, ali v resnici vsem in torej nikomur odgovoren; z eno besedo: homatije naj se v eenci raznih diplo-matičnih not, koncertov in kongresov še dal, > razvijajo, dokler ne bo kedo smatral, da je
r.r II
JSiMNOHT« 4«. 86.
V Trsta. 26 marca 190^
urišel ugoden ča-, ko bo mogel iti — „de- gospodstvo za vse večne čase. Mi smo gotovo lati red".	zadnji, ki hi imeli razloga jemati avstrijske
Da bo ziutiniava popolnejša, delujeta vlade v obrambo. Ali gleda ref rme tržaške Srbija in Bolgarija v tem vprašanju v nai moramo pa že najaviti, da krivda ni na strani lepšem nesoglasju, kar se najbolje razvidja iz avstrij-ke vlade, amnak le na vaši, o signori!! risanja bolgarski* listov, ki najostreje napa- j Italijanski ribiči. „Omnibu*" piše: dajo srbsko i kcijo. Povodom Pušičevega ek- j Ena najvećih in najobčutneiih nadlog za naše sposeja o vnanii politiki Srbije, v katerem je j kraje ob morju so čožotski ribiči, katerih Pašič povJarjal, da so odnošaji m^d Srbijo obe-,tno,t raste od dne do due, ker vedo, i;i Bolgarijo dobri, čeravno bi bili labko boljši, j <ja jjm ni.ge oblasti — radi tiste nesrečne
pišejo bolgarski li-ti. da med tema dvema državama ne moie bi i nikake skupnosti in ni kakega prijateljstva, ker ja ločuje makedonsko
vprašanje.
Bolgarski šovinisti se naslanjajo — kakor hrvatski frankovci — na prošlost in pov-darjajo svefcošt« fanski mir, ki jim je imel pri nesti skoraj V30 evropsko Turčijo in del se-danje^ Srb'je.
Žalostne so to razmere za na3 Jugoslovane, ali kakor sem Vam sporočil v jednem prošlih dopisov žačtla je potegoma tudi med Bolgari prodirati jugoslovanska ideja in spoznanje, da moremo Jugoslovani le potom feložnega postopanja doseči trainih vspehov. Kalcor so sc streznili Hrvatje in Srbi, stre-znejo se pod krutimi udara usode gotovo kmalu Bolgari.
Rusija-
Govorice o predstojećih spremembah v Stolipinovem kabinetu.
List •.Rječ'* poroča, da bosta demisiji vojnega ininhtra RoJigerja in ministra mornarice Dikova, istočasno objavljeni. Kandidata za listnico vojnega ministra sta kron-stadUki vojaški guverner Ivanov in poveljnik kijevskega vojaškega okraja, Suhomlinov. .Rječ* ponavlja tudi staro govorico o pred-stoječemu odi opu ministra za vnanje stvari Tzvolskega, ki je baje rtkel, da bi mu bolj ugajalo kako mesto poslanika. Reakcijonarci ae nadejajo, da odide tudi minister za poljedelstvo Vasilčikov,
Vojaške konference.
Iz Petrograda javljajo : Več generalnih guvernerjev in poveljnikov armadnih zborov, mei temi Kaulbars, Sandeoki. Jashivicki in Skalon, to pozvani v Petrograd, da se udeleže tajne vojaške konference.
Rekurz obsojenih radi viborškega manifesta odbit.
V torek je petrograjsko vrhno sodišče razpravljalo o pritožbi ničnosti bivših poslancev dume, ki so bili obsojeni radi tega. ker so podpisali viboiiki preglas. Priziv je bil odbit; radi tega bodo morali obsojenci čim prej nastopili svojo kazen.
Važna sklepa komisije dume za cerkvene stvari.
Komisrja državne dume za cerkvene Btvari je vsprejela d?e resoluciji, ki gotovo izzoveta v vladnih kiogih ne malo senzacijo. Enoglasno sta bili ts prej t ti nastonni resoluciji : 1. Država kakor posvetna oblast nima pravice umešavati se v verske stvari pravoslavno ceikve, ter jo tako napravljati orožjem svoje politike in svojih redarstvenih od-redeb. 2. Država kaker posvetna oblast nima pravice dajati i-meri življenju pravoslavne cerkve.
Obsojen guverner.
Iz Keiča javljajo, da je sodišče v Jeka-terincslavu obsodilo bivšega Kutajskega guvernerja Stavoseiskega na tri me»eca zapora, ker je prisostvoval shodu zastopnikov delavske stranke.
Drobne politične vesti.
Proti Židom v Romunski. — Iz Jassjr ja poročajo, da je romunska vlada dala prefektom nalog, naj bi občine pregsn:ale Žide in naj bi ne dopustila, da sklepajo pogodbe za zakup zemljišč.
Kredit za maroško ekspedicijo. V francoski zbornici bo teh dni predložena prva zahteva kredita za maroško ekspedicijo v znesku 15 milijonov frankov, Cnje se, da poslane Pavel Dechanel in Jau-res spravita o tej priliki na dnevni red politiko vlade. Posebej namerava znani socijali-.ični odličnjak Jaures interpelirati ministra vnanje stvari Pichona o odnošajih fran-• Dske vade nasp d i Malj Hafidu.
Dnevne vesti.
obzirnosti in tistfga strahu pred zamero pri ».zaveznici14 onkraj morja nič ne store, kamoli d h bi ,]ih kaznovale ! Na drugi strani pa vtuio mi. kako energijo kaže italijanska vlada, ko hoče braniti svo;e podanike v ptujihf krajih, tudi če o kaj zakrivili I Velika je razlika med postopsn em z italijanskim in avstrijskim podanikom od strani respektivnih njihovih vlad, oziroma konzulatov v tujin'.
Često prihajajo Čožoti v spore in tudi v dejanske spopade z domačimi ljudmi, ki vidijo, kako jim ti tujinci love pred očmi, v našem morju, v največi bližini obrež a, a zelo redki bo slučaji, ko so krivci — l^ožoti tudi kaznovani. Visoki diplomatje se takoj boje vojne z Italijo in ne zdi so jim vredno, da bi posegli vmes radi siromaka domačina.
Pred časom je predsednik pomorske oblasti slovesno izjavil, da avstrijske oblasti gredo na roko Čozotom v okvirju veljavnih zakonov. Po teh zakonih pa ae Čožoti i:e bi smeli bližati obrežju in ribariti bližje nego eno morsko miljo. Irtotako ne naši ribiči ( b italijanski obali« Ali to e za naše ribiče ilusorično, ker ti itak ne ribarijo blizu Ita lije, ker ie v onih volan malo rib, ker so <■ brežia, pusta in prebivalci zelo siromašni. Naj bi že bilo, ako bi se čožoti držali v*aj določil zakona. Ali tu je ravno veliko zio : oni se ne menijo za zakon, delajo, kar hočejo ter ribarijo, kier se lim izgublja, dobro vedoči, da ae jim nič ns zgodi radi „viš h obzirov". Ali slednjič bi moral možat ener gičen nastop poslancev pokazati gospodom na Dunaju, da gospodarji na tem morju smo mi in da ne dopuščamo, da bi nam kradel katerisibodi ptujec od Ono3tran merja.
Zima V Spomladi. Dofim je bila ravnokar minoia zima ena najblažjih, kar jih pamtimo, je sedaj, po začetku a^tronomična spomladi, začel pritiskati mn z. 5° stopinj v termometru in zraven burja, tupatam pa leden dež, to je precej hudo ob tem letnem času. Prikazen te pozne zime ni pa posebnost naših pokrajin, ampak trpi na isti cela srednja Evropa. Vzrok je pripisati neena komernemu razvrščanju zračnega tlaka; veliki depresiji nad severozapadno in južno Evropo nasprotuje namreč baro metri«* ni makaimum naSeverozbodu. Ker pa vsled neprestanega zamenjanja zračnih plasti postaja razmerje z vsakim dnem boij enakomerno, kar ima pri nas za posledico, da burja preneha in se temperatura dviga, je ■upati, da se bomo že v najbližjih dneh naslajali milobe spomladi.
Poroke, rojstva in umrljivost. Od 15 do 22. t. m. se je v tržaški mestni občini poročilo 20 parov. Rodilo se je 133 otrok, in sicer 66 moških in 67 žensk; od teh 19 nezakonskih. Umrlo je 106 oseb. to je, 49 moš kih in 57 žensk; od teh 18 izpod enega leta.
Tržaška mala kronika.
Pretep med Arabcem in Tržača-nom v Adenu. Parnik .Istok' dubrovniške paroplovne družbe, ki jt- pred par dnevi pripiul v naše pristanišče (sedaj je že od-plul proti Cardiffu), je bil dne 13. minolega meseca zasidran pri Adenu. — Parnik je opravljal službo za račun avstrijskega Lloyda med Hor.gkongoin in Adenom, pod povel.jni-štvom kapitana Mateja Tisaj. — Isteg* dne so je približala k parniku arabska ,maona4 (tovorna barka) z nakladom pavole in pristala k bakbordu (obočjn ladije). Med pristajanjem je pa maona močno poškodila t. zv. ,kraljevsko lestvico*. Radi tega je stopil noštrom E^g. Ruggeri, iz Trsta, dol v maono, da jo ostrani od obočja ,Iatoka'. Da bi tega nikoli ne storil! Arabec ki je vozil maono, se je radi noštromove intervencije tako hudo razljutil, da. je zalučal debel kos lesa na njegovo ramo, ki je takoj začela krvaveti, in z -vihtel debelo gorjačo hote ga naklestiti. Ruggeri pa se mu je izvil, zgrabil ko9 pre moga in ga zalučal na Arabčevo glavo. Tale se je zgrudil na tla, tovariši pa so ga vzdignili in prenesli v Adensko bolnišnico. Zdravniki so takoj konstatirali, da je bil Arabec težko ranjen (zlomljenje čelne kosti s pretresenjem možganov),
Adenski jpoliceman* je kmalo potem prišel na krov avstrijske la lije in aretiral Ruggerija.
Ko pa je možtvo „Istoka" izvedelo o are-
TrŽaška volilna reforma. Odsek za
volilno retormo je skiican za nocoj, da razpravlja na podlagi poročila pododseba, o dveh poglavjih, ki govorita o pripravah za volitve in o volilnem postopanju.
Tudi včerajšnji ,Piccolou se bavi z ono notico v „Slovencu", ki smo jo mi že popravili. Seveda prihaja laško glasilo do povsem j tiranju noštroma, je odpovedalo nadaljno služ-drugačnih zaključkov nego mi. Mi trdimo da bo, radi česar je moral parnik ostati v Adenu. so bili oni trije načrti, ki jih je napravila Kapitan se je podal k avstro-ogrskemu kon-gospodovalna stranka, tako monstruozni, da zulu in isti Je interveniral pri angleški ob!a*t-jih ne bi nobena vlada mogla predložiti v j niji. Radi te intervencije je adensko sodišča sankcijo, da je torej vsa krivda na ita i lanski! postopalo prekini potem proti Ruggeriju, ki večini dež zbora, da ni prišlo še do volilne ;je bil obsojen na gh bo ene šterlinske lire. — reforme starega reakcionarnega volilnega reda. i Radi zanimivosti omenjamo, da se je „Piccolo" pa z vrača krivdo na vledo. češ, ona ! n "Strom Ruggeri vdeležil avstrijske ekspedi-je kriva, ker ni nobenega načrtov hotela T Salomonske otoke radi poiskavanja pla-
predložiti v sankcijo.
Het si^nori, to ni tako. Vsaka reforma mora strem ti po zboljšar.ju in moderniziranju brez vsakega ozira na to, ah pri tem kaka politična stranka kaj pridobi ali izgubi. Vi ste pa svoje načrte prikrojili izključivo v korist »roje stranke, z namerom, da jej osigurate
tinovik rudnikov, katero je priredila pred par leti vojna ladija „Albatros". Takrat je bi poveljnih avstrijske ekspedicije ubit in Ruggeri ranjen od pušice domorodcev.
O tajfnstvenem strelu na žaveljski
cesti. Povedali smo predvčerajšnjem o onem Angelu Brevi. delavcu v stiskalnisi olja, ki je
bi ranjen v glavo od 3trela is samokresa, o katerem j« povedal ranjenec da je počil izza grmovja. Policija pa je hotela biti na jasnem iu je uredila natančne poizvedbe o tem čudnem slučaiu. Stvar, kakor se sedaj vidi, izgleda malce drugače. Angelo Rrevi seje namreč vračal iz Ztvefj v mesto z tremi, svojimi prijatelji, cd katerih se eden imenuje Fortu-nat Fatur, star 35 let, iz Pule. K > je družba prišla v bližino pokopališč, je Fatur potegnil n ko pištolo Fiauberc iz žepa in hote napraviti, sicer ne preveč duhovito šilo, jo je pomeril proti glavi Brevija, ali tako da bi bila kroglja, ako bi sprožila, le prevrtala njegov klobuk. Nesreča pa ]e hotela, da ravno v trenutku. ko je Fatur pritisnil na petelinček, se je Brevi zganil, tako da mu je kroglja obtičala v temenici. Sledil je dramatičen prizor: Fatur, ki je bil nehotfe ranil prijatelja, je bil kar izven sebe, ko ga je videl krvaveti in obledeti. Drugi pri ateiji so hiteli po kočijo, dočim je Fatur skušal v svojem obupu tolažiti mnjenega prijatelja z ljubkovalnimi besedami.
Fatur je tudi potem prišel v bolnišnico, da bi prijatelja profil odpuščeni* in gu zarodi, naj ga ne ovadi policiji, češ da mu bode sam vso škodo povrnil.
Policija pa je o vsem izvedela resnico in aretirala Fatura ter mu zaplenila u*odepolno orožje. Po izvršenem zaslišanje je bil sicer odpuščen na svobodo.
Lisica, ki je prežala na meso. dokler je niso ujeli, že dl;e časa je imel a-petit na meso. S*:ala je namreč škrinja lede-n ca na dvorišču hiše št. 27 v ul. Va!diri?o in notri je bilo kaj lepih kosov govejega, telečjega in svinjske^ me^o. Kurjač Ivau M&r-telanc, čim je zagU-dal ono bož o „»nado*4, se je tukoi pregrešil proti celemu kupu bož ih zapovedi in sklenil je ugrabiti kaj, če ee bo dalo. Ni se pa da-o tako zlahka, ker ledenica je lastnina gostilničarja Vaclava Beršek, ki ima svojo gostilno tik dvorišča, tako da je v?ak Čas pihajal k ledenici kak domaćin ali služabnik enega ali drugega spola. Slednjič pa mu je bila usoda mila — ali pa nemila, kakor sc vzame. Bilo jo to predvčerajšnjem ob
zvečer. Nobenega ni bilo na dvorišču in urno se je približal ledenici, v kateri je bilo nad 100 kron m«%a. da bi jo uiomil. V tem trenutku pa je prišla na dvorišče služkinja Rozaiija Sorbek, ki je začela na ves glas vpiti: „Tat, tat!" Prihrumelo je sese polno Ijudij, ki so ugrabili nesrečnega tata, in straža ga je peljala v luknjo. Pač smola! Mesto me?a bo zdaj tam jedel močnik.
Riziko dela. Zatekel se je včeraj k zdravniški postaji kolar Gašpar Saine, star 28 let, ker si jo med delom ranil gornii del leve roke. Rana je bila dolga 6 cm in je bila prerezala razne žilic«. Zdravnik mu je žilice zvezal, obvezal mu rano in ga potem poslal domov.
*
Rudolfa Kolariču, staremu 18 let, seje včeraj zapletel palec deane roke ▼ k lesje ne kega stroja. Iztegnil je prst popolnoma razmesarjenega. Zdravniška postaja ga je obvezala.
Poskus samomora. Remigi:a Guiliani, 27-letna bolniška strežnica, je predsinočnjem poskusila storiti konec svojemu življenju s tem, da je popila žvepleno kislino. Zdravnik dr. Mitrovic iz zdravniške postaje ji je prinesel naj-nujeji pomoč in jo potem prepustil domači oskrbi. U/rok samomora je neznan.
Še dva poskusa samomora. Še za dva samomorilna kankidata je bila včeraj poklicana pomoč cd zdravniške postaje: Savič Ivan si je sprožil samokres proti srčni strani; krogljo cd 5 mm so mu izvlekli. — Peter Fanton, star 58 let, pa si je v jezi vsled prepira s ženo razparal trebuh z nožom. Oba sta bi!a sprejeta v bolnišnico.
Ponočni razgrajači. Predsinočnjem je policija aretirala ia kaznovala 16 ponočnih
razgrajačev.
Loterijske Številke izžrebane 24 t. m.
Brno 52 24 59 2 30
Inomost 88 99 28 5l 17
Smeinloa. Kmetica: „Prišla sem, da vas vprašam, kako ste kaj zadovoljni z mojo hčerko Miciko ? — „Gospa: „Vaaa hči je jako nerodna, vsak dan mi pobije nekaj posode". — Kmetica : „Oh, kako je srečna ; pregovor pravi, da tista, ki mnogo pobije, se gotovo srečno omoži".
Koledar In vrem«. — Danes : Emanuel
— Jutri : Robert ikof. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- Cels. — Vreme včeraj : lepo, veter.
Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno spremenljivo. Hladni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. Vreme stanovitno.
Naše gledališče.
Na mnogostransko željo občinstva se bo predstavljala v nedeljo BluraentbHl-Kadel-biirgova saloigra „Pri belem konjiČkuu, ki se je igrala lani na na&em odra z velikim uspehom.	_
Gospodarstvo.
„Jadranska banka*' v Trstu.
V nedeljo, dne 22. t. m. vršil se je drugi redni občni zbor delnič-trjev Jadranske banke v Trstu v prostorih bančnega poslopja.
Podpredsednik banke, gospod dr. Gustav Gregorin je otvorii zborovauje, kon3tatiral sklepčnost občnega zbora ter omenii v prvi vrsti z obžalovanjem, da je prvi predsednik bsnke. velecenjeni gospod Anto vitez Vukovid bil vsled svojega političnega stališča, kakor državni poslancc prisiljen položiti predsedni-
ško mesto v roke upravnegi sveta, ki je pri-poznavaje navedene vzroke m vzeinši na znanje z veseljem zagotovilo istega da tudi v bodoče ohrani banki svoje prijateljstvo, bil primoran sprejeti demisi o.
Da ne bode v tem oziru nikakih nespe-razumi,enj, je g. podpredsednik pojasnil vzroke podane demisije. Proti parobrodarskemu društvu „Dalmacija, financiranemu po „Jadranski banki4, nastal je odpor j v Dalmaciji. U-stanovil se je v Spljetu pripravljalni odbor za delničarsko društvo „Dalmatinska plovidba", ki naj bi stopila v konkurenco % „Dal macijo", ako ne bi poalednja hotela odstopiti Spljetčanom primerno u Ifležbo. Držttvnozboi -ski poslanci dalmat nski 30 smatrali ta na*tnp „Dalmatinske plovidba*1 kakor v interesu do-žel6 ter so sklenili podpirati to akciio. V tej dilemi ni preostajaio g. vitezu Vukovic-u dru-zega, nego položiti mesto predsednika J.idrau-ske banke, kateri korektni korak je bil prisiljen upravni svet z obžalovanjem odobriti. ;Konečno se je g. podpredseduik zah alil navzočim gospodom delničarjem na obili udeležbi. ki je znak zanimanja za napredek zavoda ter podelil besedo g. podravnatelju Skorkovskemu, da poroča o poslovanju bnnke v pretečenem upravnem letu ter predloži bilanco za isto leto.
Iz letnega poročila posnemamo na kratko, da je bil v*peh banke povoljen, da banki vkljub splošni denarni krizi ni bilo treba iskati tuje pomoči ter da je zavod, akoravuo se je omejeval na lastna sredstva, bil v stanu celč> pomagati drugim manjšim zavodom.
Ideja združen a dalmatinskih parobrodar-jev v jedino družbo, 8 katero »e je banka jtakorekoc od zuč tka svojeg* obstanka pečala, se je kouečno vresničila otvorenjem parobrodarskih tvrdk : Fratelli Rl-*ruondo, Se-rafino Topić & C.o, Pio Nogri <fc C.o i 1 Za-ratina v novo družbo „DAluaacija".
„Dalmacija*, financirana po Jadra uski banki, vstopila je dn* 1. januarja i. 1. kakor konzorcij ▼ življenje in spremani se — aaj brže še tekom tega leta v dein;iko družbo s kapitalom K 3,500.000—.
Poročilo z zadovojstvom konitatira, da je banki v.pelo, pndob ti odbor uitaaov^a* joče te Dalmatinske plovitbe ▼ Splitu za idajo edinega, močnega drušs*a. tako, da je isti sklenil, zapu«titt prvotno idejo m sodelovati 1 primernim kapitnlom pri „Dalmaciji**, kak*t hitro bodo odobrena od vlade ti predložena pravila delnifcke družbe. S tem korakom povišale so ie splošne litupatije ▼ m' rodajoih krogih za novo diufttvo Dalmacija t*ko, da bode zamogla ie vspešceje delovati za oživ^jeaje prometa med Primorjem in Dalmacijo.
Razven „Dalmacije" udeležil se je zavod tadi no»e emisije delnic „Navigazione L:bera Triestina", ki izkazuje do sedaj ]ak<> ugodae rezultate.
Da zaupanje v mladi zavod rs^te, rac videti je najboljše iz stanja vlog. katero so je poviftalo pri vlogah na knjižice skoro za K 1,000.000—, na tekoč h račnrnh pa za okroglih K 1,500.000—. Zavod toraj upravlja in-]ega denarja skupaj circa 5,000.000.
Iz bilance Jadranske banko pa posnemamo sledeče številke :
A k t i t a : got mna v blagajni ^SO'OtJJ'Bt* K, menice K 1,828.254*91, vrednostni papirji K 307.085*46. dolžniki K 4,865.072*65, nepremičnino (1 a s t n o poslopje b «nke) K 265.330*23, inrentar K 27.549 32 •kupaj K 7,713.35246.
Pasiva: delniška glavnica K 2 000,000. rezervni fondi K 33 100*— vlogo : a) na hrt,-nilne kn ižice K 1,272.309*23 b) tekoči in žiro-račuo K 4,163.146*28, tran*iti>ne obresti K 20.58072 trate K 64.630*11. či*ti dobitek K 160.186-12, sLudaj K 7,713*35a'46.
R^čua zgube in dobička iskazuje sledeč^ prejemke: obresti (tek. ra:*uno^, menic, deviz in vred. papirjev z 511.510.77, dobiček blagovmh in banfnih poa'ov (provizije, dubiček pri efektih, valutah,	in na-
jemnina K 90.790*81, prenoj dob fVi iz leta 1906 K 10.088.79 skupaj K 6I2 3'-<)37
izdatki: obresti (tek. računov, hranilnih knjižic, reeskompta in transitirni) K 332.933*69, upravni stroški K 16.111.07, plače in stanarine K 49 096.56, davki in pristojbine K 29456*84, odpis iuventana in teriatev K 24597 09' čiiti d ;biček K 160.186 12 skuoai K 612.390.37. Skupni premet jo iz-našil K 457.800o.761.06.' Po poročilu uad-zorstveuega sveta, v katerega imenu je predlagal g. Josip Ulčakar absolutorij upravnemu svetu, je občni zbor enoglasno podelil poslednjemu abiolutonj ter tuli po nekaterih opazkah delničarja g. Dr. Matija Pretnarja, kateremu je odgovarjal g. ravnatelj banke Makso Antič, popolnoma odobril predloge upravnega n^eta o razdelitvi čistega dobička, zavrgši predlog omenjenega delničarja, da se razuui predlagane 5 ■» dividende, razdeli mej delničarjo še superdividenda na ta način da so črta predlagano dotacijo od 10.000 K posebnemu rezervnemu fondu, proti kateremu predlogu se je posebno uprl delaičar g. F. Vondraček.
Iz por«.čila o predlagaui razdelitvi čistega dobička posnemamo :
Glasom pravil odpadlo je
od
čistega
dobička per K 160.186.12	rezervnemu
fondu K 8009.30, 5*. dividendo delničarjem K 100.000, 10% tantijemo upravnemu svetu K 5.2 7*68, 2°U tantijemo naizorn. sveta K 1.043*52, tako. da je ostalo aa razpolago občnega zbora K 45.915.62.
Občni zbor katerega se je udeležilo 3H delničarjev, zastopajočih skupaj 2232 delaic
V T ratu, 2S. marca 1908
»EDINOST« štev 86
Stran III
ali pa 206 g'asov, odobril je predlog uprav-; rijala v koriit naie narodno gospodarske sn-
nrga sveta, tako. da se je pridelilo kron	most. jnosti.
il 990 70, rednemu rezervuemu f -ndn. kron	Kakor se nam poroča, pripravita ae 7a
10 000 posebnemu rezervnemu fondu, K 2000	najbližji čas emisija tretjega milijona delniške
pokojninskemu zakladu uradnikov in da seje	glavnice Jadransku banke ter smo trdno pre
ostanek kron 11.921*92 prenesel na novi	prčam, da bode ta emisija im^la sličen vspeb,
r,	kakor prvi d'e emniii, pri katerih niso za-
Vsled imenovanega sklepa bode se izpla-	mogli dobiti sub.kribenti zahtevanega Števila
čc val kupon it. 2 delnic*. Jadranske banke—	delnic z ozirom na številno in močno udeležb J
počenSi z dnem 1. aprila 1.1. pri blagajni lianke	pri upisovanju. _
3elez. kina- vino C ^rOPOt
t-.^-'	«---
s K 20.
I/, zanimivih številk letnega poročila Jadranske banke navajamo še:
V letu 1907 se je eskomptovalo menic itt de iz za K 39.088.851*50, rfcokompto»alo orirtma plačalo K 37,260.596*99, tako, da
Vesti iz Goriške.
x Deželni zbor goriški. Imenovanje dr. Pajeria <*ež. glavarjem in dr. Gregorčiča njegovim namest. je baje gotovo. Pajeriu so nasprotovali tako laški liberalci kakor klerik.
je ostalo v z"l«t?i menic za K 1,828 254 51. delali na vso moč, da ne bi bil več izvohen V letu 1907 se ie kupilo vrednostnih d- želnim poslancem, a sedaj so se še vsi pre-papirifT za K 3 923.217*79, prodalo pa ZA | Vf>rili. Za slučaj, da bi bi! Pajer padel, so je I 3,616 134*33, tako da je ostalo t zalogi nafojal goriški župan dr. Marani, da on za-K 307.083*46.	i sede pred-edn iko stolico v deželnem zb >ru ;
Na hraniln° knjižice se je vlomilo v letu raVno tako je mislil in upal na čast deželnega 1107 K 5,687.780*43, dvignilo pa kron glavarja dr. Faidutti, ko bi se mu bilo po 1,415 441*20, tako da fctanje vlog znaša sreciio, dobiti večino laških mandatom 1,272.309*23, prišteli pa vl» ge na tekoči in	Gorišk-m je < frčaino, da je name^t-
žiro račun per K 4 163.146*28 skupaj kron pik deželnega glavarja Slovenec, ter da se 5,435.451 51.	j namestnika jemlje iz one f-tranke, ki je v ve-
Rezervni zakladi banke znaš*:o po zgo- i gjni4 Mislilo se ie tudi predlagati za to čast raj navedenih dotacijah K 75.000, ali pa po poslanca iz agrarno-napredne večine, pa seje K 14 — za delnico.	! opustilo to misel, ker dotičnik ne stanuje v
K točki: „Sidep o popolnitvi upravnega Gorici. sveta4* je omenjal g. podpredsednik, da sta	y duhovnih krng'h se širi vest, da dr.
po zidnem oličaem zboru iz-topila iz upr tv-j Gregorčič bržkone o d 1 o ž i deželnozbor-»<>ga sveta Jadranske banke zastopnika B ^ j m a n d a t potem, ko se je konstituiral
za bolehne otroke in rekonvalescente.
Provzroea voljo do jedi utrjuje želo-dee in ojaeuje organizem.
Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojač ti.
Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000 zdravniškimi spričevali.
Izborni okus.	Izborni okus
J. SERRAVALLO - TRST
..LruMjhn>ko kreditne banke"4 gospoda Ivan Hribar in L*di*lav Pečanka, iz razloga, ker je upravni svet omenjene banke storil *klep, i\ otvori filijalko v Trstu, vsled čfsar sta smatrala omenjena bivša dva upravna svetnika nezdružliivo svojo permanenco v uprav-aem 5*et» Jadranske banke kA svojo lastno-
deželni zbor in odbor ; uzrokov za to se ne navaja in se tudi ne more kontrolirati; koliko je re=:n:ce na tei govorici.
Deželni zbor ho sklican na kratko zane-danje hitro po Veliki noči. Gotovo pride do burnih d bat. ker se misli un čiti izvolitev dveh plovenskih poslancev, in sicer eno radi
sth kakor upra-m sretnik odnoino ravnatelj nepravilnosti, drug« p* iz istega razloga, ka-„ Ljubljansko kreditne banke", kar je upravni; ^ prP(j šestim« leti izvolitev Kaviarja, svet vzel z obžalovanjem na zninje. Vsi d Vse j4? rad>vodno na sestavo deželnega tega odstopa se teklega leta
zarta Aničića	_________
v Trsta, na 10 članov. O. podpredsednik je B]anci druge narodnosti, ♦brazloži! predlog upravnega sveU, da se za Deželni odbor namreč obstoja iz štirih sedaj ostano pri številu 10 upravnih svetni-' 0(j deželnega zbora izvolienih odbornikov kov namesto dosedanjih 11 ter ie predlagal, jz drželnega glavarja kakor predsednika, ki da občni zbor izvoH dva upravna svetnika 2a 8lugaj? da je on /»držan, imenuje iiaoed aaaesto izstopivših treh. Delničar g. dr. j8tjh odbornikov svojega namestnika. Ako se Konrad Vodušek je predlagal, naj se iz-olita je kateri odbornikov odpovedal, ali je dalje xopefc bivša upravna svetnika gg. Iran Hri- Zadržan ali je umrl, kliče deželni glavar r bar in Ladislav Pečanka izrezivii mnenje, da 0dbor njegovega po deželnem zboru izvolje-bi to gotovo dobro vplivalo na prijateljsko nG^a rameatnika.
razmerje mej Jadransko banko in Ljubljan-j Enega odbornika imenujejo poslanci iz-eko kreditno banko, katero treba ohraniti, voiieni v volilnem razredu velepo^est^a, enega rer da bi to enslo privesti poslednjo banko prj9fanci mest. trgov in industrijakih krajev in do tega, da bi odstopila od fiiijalke ▼ Trstu, trgovske in obrtne zbornic* (v tem razredu ffesp. podpredsednik je odgovarjal rekši. da ni potreba kompromisa, ker imaio Lahi že za «vojo o«eb> želi, da bi se doseglo popolno j^k večino), enega poslanci kmečkih občin j sporazumljenje mei obema zavodoma ter da jn splošne skupine, in enega T»i poslanci sku bi ista složno sodelovala za iiti smoter na p^ Te iavolitve se vrSe z nadpolovično ve* a»rodao go<podarskem polju, katera želja je £jn0 g'asov ; ako se ta ne doseže na pnrem tudi že! a vsega upravnega sveta in gotovo jn drugem 'glaaoranju, se vrši ožja »olitev tudi vseh deln farjev Jadranske banke, v se- me(j onima dvema, ki ita dobila na drugem Ipujem trenotku da pa ni mogoče ugoditi g!*Sr>Tarjju največ glaio^. Ob enakosti glasov j jredlogu goip. delničarja dr. VoduŠka, ker odloča žreb, ki ga potegne deželni glavar, s „ Ljubi.amka kreditna banka" definitivno O iborniki in njik namestniki morajo etano-?klef;ila priti c filija ko v Trst, najemši že Tatj T Q >rici. Kakor po^lovnino dobivajo de-/a to po'.rrbae p r store. Jadransk* banka bo je|ui odborniki iz sredstev deželnega zaloga pa vedno as stojala da ostunj v prijateliskih V9Pti;o ietQ po 4000 kron v mesečnih antici-stikih z L ubljnniko kreditno banko ter je patnih obrokih in jim je prepovedano, odpo- j ».•ipravl ena nadaljevat' lani začete in brez vedati se tej poslovnim*.
niene krivde pretrgane p<»sku»e, da se mej j	...	x__. __	.
tema dve«a zavodoma doseže Uko tesna . Roditeljski večeri -- V Dutevljah je da b odeta oba zavoda zastopana eden pn«d»lo učireljstvo t nedeljo M. t. m. ze o drugem z dvema upravnima svetnikoma, ^nimiv roditeljski recer. Občinstva ie bilo
Sirile EDINOST
obj?
Plombiranje zobov
Izdiranje zobov brez — vsake bolečine
v zobozdravniškem kabinetu
Dr. ]. csrmak»»Juscher
TRST
ANTON SKERL
mehanik, zaprlseienl izvedeneo
TRST, Carlo Goldonijev trg štey. II
Zastopnik tovarne teles in motekoles Judi"
Napeljava in z*log* električnih evonjkoT, luči in protlaja S**1*
mufont-T, »onofonoT, in foii«.(crufoT. Zalaga jrii ruT z* 'o.'iti pir«.
Lastna delavnica sa popravljan • Aiv. ttrojer, kole , m. tokolaa it ' .
Velika zaloga pripadkov po tovar, cenah. TELEFON štov. 1734-.
■lica della Caserma štev
II. padst.
Ivan Tomasović
Trst, ulica Caserm i št. 14
Z loaa vseh namiznih in flezertnih uin
Uatnegi pridelka iz Paditrana pri Splitu C0'<n> ) Prodaja se na drobno In debelo.
Vsa vin i to odlikovani na razstavi v Londoaa (1906) pjd pokroviteljstvom nadvojvodo Frana Ford -ninda D' Etto la vojvode of Galles.
CENE ZMKRNK.	SVOJI K BVOJIM !
TOVAHNA POHIŠTVA
Aleksaud. Levi Ilinzi
Crst — nlica della Eesa SI. 46.
Zaloge:
Piazza Rosarlo štev. x.
Ulica Lazzaretto vecchio	36.
Trajna zaloga pohištva:
ulica della SanUA štev. i4-.
Pisarna: ulica Lazzaretto vecchio štev
zahtevo.
36.
Katalogi, načrti in proračuni na
Telefon: 6-70; 16-08. (Za informacije vprašati 6-70).
Upravni »vet ie mej drugimi razlogi skrčil
a sedaj število unravnih svetnikov od i 1 na	, . _ .	.... ,	,
da iaa za »la^aj Ukega raiv? predavanj. Pol^g prilično 150 o?eb
toliko, da nito mogli v»i ▼ razrfd. Nekateri (•o stali celo pre^d vratmi in	?ani-
0 r^vno za to, p >razunil en a na razpolago 2 me>"ti za za-. ,-pnika wL;ubijan^ke kreditne banke". Ko delničar (p. dr. Konrad VoduSek sfe zado-f ijstvoui vzel na zaanje gornje pojasnilo od-
itopivgi od svojega predloga, je občni *hor endr«m:n s ^ tn izvoiii upravnima svetnikoma gg. Lazarja Aui-	* '^lu™
'iea in Ivana MankoČJ.
to so bili enoglasno in per acclama-lionem izvoljeni v nadzorstveni svet zopet go-t>pad|e : H- ktor Pollicb. Hinko pl. Baccich. ir. Jojip Mirtinia, dr. Otokar Rjbar in Josip Uičakar. Občni zbor je ie sprejel od uprav-svera pr^diaganc spremembe nekaterih §.ov pr tvil, in°i knterimi ie najvažnejša ona ki dfj* občnemu zbjru pravico povifiati delniško glavnico brez: vladat ga d svoljeujado 6000 000 X in to ni podlagi tozadevne od upratneg* ^veta do8t7.jne koncesije vlade.
Konečno je upravni svet po dal si debati v zal na znanje nasvete deln:čarjev d<*. Nikole UČ4Ć a in dr. Frati-a Mtnd ća glfđe ;po€tevan]a kulturnih s vrh v bodeči bilanci.
Kakor je razvidno iz predstojećega poročila o dragem rednem obSnem zboru Ja-iranske banke uživa ista splošno zaupanje in splošne simpatije merodajnih krogov in uputi -i\ da sa bode tudi v naprej tako lepo raz-
obojega spola i: domače ohčiui hilo je ludi več gg. učiteljev in učiteljic iz okolice ter, domači g. župnik.
Zborovanje je ot»oril g. nfidučitelj Fr. | tri četrti ure trajajočim govo-poročila je utemeljeval v glavnem potrebo in korist Šole in vzgoje, ter pomen in važnost roditel'^kih večerov. N]«mpu
VV^^čnV^^
Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta: Graškepouiards., Cene dogovorne. — Postrežoa na dom. i
Ulica Campanile št. 15.
^^ ^
O
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH.
OOGOOO O O €
Ako hOČetef da Vam .
lasje zrastejo in postanejo
lepi,
Ako hočete. da Vam ne
bodo lasje izpadali,
Ako hočete, odpraviti z glave luskine, rabite edino le znamenito
Chinina Salus
Na prodaj v parfimerijah mirodil-nicah in brivnicah v buteljkah po
K 120 in K 180
Paziti je ua ponarejanja.
Neštevilo spričeval dokazuje izbornost in vspeh. O O O O O OOO oo
Najvspešneje sredstvo proii
DOBIVA SE
VSEH LEK.AKNAH
protinu
prirejena v Trstu Rafaela GoMna, lekarna Jfeaonna della Salute" pri cd lekarnarjev: sv. oba in Josipa godina, lekarna 3gea' fameto 4 j
Steklenica stane K 1-40. Iz Trsta se ne odpošiij* manje od 4 steklenic proti požt. povzetjn ali proti anticipatni požiljatvi zne.ka T K franko pošt, in zavoja.^
le
TEKOČINA GODINft
SLOVENCI NE ZAMUDITE OBISKATI

rlško prodajalnico obuvala « '
__a	A	A	&	tf^	• •
(Calzoleria pariglna)
Srsf ul. S. ^ntonio št. 4 (hiša 7erni)
kjer najdete vsaki d»n nove dohode najlepšega obuvala za gospode, gospe in otroke. Največja eleganca, cene zmerne, blago prve vrste.
Stran IV
»FDTNOST* af. 86.
V Tratil, da* 26. jnnr« 1908
je sledila g.ca učiteljica Fani Živec s svnjim vrlo lepim referato.r o splošni vzgoji. G ca
reft-rentinja je v svojem referatu kaj lepo polagala posebno materam na srce način, kako treba cdgojevat otroke. Obe poročili sta vzbudili sploh največje zanimanje med
navročimi.	.
Sestanek je zaključil g. nadučitelj Rav-bar s primernim pozdravom na občinstvo, g. župnika in prisotne gg. učitelje in učiteljic*. Referenta a mega pa je pozdravilo občinstvo s
„živijo" klici.
V Zgoi iku so imeli v četrtek 19. t. m. na tamfca Su i Šoli roditeljski večer. Prostcn sn bili natlačeni radovednega občinstva. Po številu jih je moglo biti od 150 do 200 oseb in sicer dve tretjini ženskih in jedna tretjina moških.
Zborovanje je otvorila g.ca učite'jica Angela Orel, ki je v kratkih a jasnih b«3e ciah pojasnila navzočim pomen roditeljskih očero". Na to je poročal g. nadi čitelj Josip Ravbt-r > materini ljubezni do otrok. Poročalo je L io tako zanimivo, da je nekaterim celo solze izvabilo.
Mtd poročilom je neka deklica s proč«, j umesttiim povdarkrm deklumova^a pesem o rSiroti Jer.ci".
Predsednikov namestnik oadučitelj Pr. Vecdramin se je zahval i na to občinstvu ria po7vnoiti in vztrajnosti med zborovanjf m. Ker ii ;ravil ca to cobe-Jen nikakšnih pred-) g-jv in vprašanj, je zaključil zbor.jranjo z ti vio"-klici gg. referentoma v nadi, da se v kratkem sestai:eajo na kakem sličnem predi.- ' vanju.
Vesti iz Istre.
Nemška trobojnica na sprevodu. Na
praznik *>v. Jožefa se je vršil v Puli sprevod nekega d umi-.ta vojne mornarice. Na pogreb eo prišli tudi razni vojaški dostojanstveniki v popolni paradi. Nakrat, ko 3e je hotel spre-vt d pomikati naprej se je prikazal venec z nemško trobojnic". rdeče-žolto-črno, ki ga je poslalo L ko vsenemšlio društvo, katerega člen je bil pokojnik. Vojaški dostojanstveniki so se vpričo tega prizora takoj oddaljili.
Puijska gospoda se je uklonila. Vslerl vznemirjenja, ki je vzbudil pri puljskih „vi-gnorib" račrt o novem volilnem redu za poljsko občino, kaker ga je predložil cdsek deželnega zbora, je bila — kakor znano — odločena ponedeljska seja deželnega zbora, dc-::r bi s.e voditeljem posrečilo pcmiiiti prestrašeno puljskc kamoio. Predvčerajšnjim je b o v Puli strankino posvetovanje. Zdi se, da to tam dr. Rizzi, Cleva in drugi „si g nor o m" prav natančno razjasnili stališče. L)e;stvo je, da so slednjič odobrili načrt — radi ali ne radi je drugo vprašanje — tako, da dotični načrt pride v že objav^eni obhki do rešitve v današnji — in bržkone zadnji seji deželnega z5 ora.
Grozna nesreča. Iz Roča nem pišejo dne 25. r. m. : .[Sinoči je vezii kmet Peter
Ftare moške obleke, oficirske uniforme, I srebrne in zlato P&SC4 iborte), po naj- j ^
aaoo- ' ei
« 21 i *S
in me Inc uprava bavita se z ogromnimi u- KliDlITI
metniškimi in socijalnu načrti za mesto -. V u „ . ♦ u ■ ♦ • ^ - ^ -
p •	viSjih centih. 0->tHtieni tukaj tn dni. Dopisni ae
r" lz-	tuje WILH HAUT, posie restante. Trst 1.
Ločitev »tarok ateliških zakonov.
Nai,e6e sod*«o j, razsodilo, da to zakoni J^OOOfOOOOCHKaOlOOCHC starokatojikov 1 čljivi.	_ ....	. .
i ProaaialniGa jestvin
s u
o
o o u u.
m\ oglasi. ?6ler trsll:
______________ulioa Glnlia 76.	rg-S
VinO car — Funfana (Vrfi.ir) istra. Na zahte potilja tudi uzon;e.	301
olje in lfjnike prodaja Mhrtin Kraj- l'r>daja: kavo. rii, testPnine, slad o.-, moko. mačls. ,3
v0 rolio. oije.svežoln suho sadje. kostanj. otrobi, sočivje iti. O
Požlne pošiljat ve na deželo od 5 kg naprej.
OLL/TJ
priznan k»kor najbolja ii ncprctoilji-
ti Trst* Tse'-i gu:a:jcTih nijijeai*« n pre^lmi tOT in ribjih iuel'«ri»T — OV£L£TMA BARAUCUA —
M. Gal — trst, Cor:o 4.
Pošilja*™ t:o gld. >. 3. «, 5. Oelalnio* pasav. klT.lh pa«°y. • lastnih ncjovic. o&.m. ravnadrzajs*. b«r-eelj in bi(?9t Ir.cat.Tjl od o'- ! 20 Toolcnirrl z? vročen K	* —"311.
r?

Prod;
r.«n	na tedtnske sli mesečna obroak
°ju	ob!eVe in rovrinike ra mo*ke. j
Ulii a Ciifenr.fi 12, I. nad.
Otrcbi, moka, oves na d robna i:i d belo jo fconku-
V c aki
renčnih cenah
dan s veže blago.
Čast mi je
naznaniti s.avnerau občirst^u, ~ ^a ^eni prevzel društveno krčmo v »v. Križu pri Tr.=tu. v kateri ne toči vino iz najboljSih kleti. Kuh nj« izvrstna. Cene zmerne. Zt. obilfn ooi-k »e toplo priporoča Ivan Kr-3 u t a, vo-iite)j.	430
Josip bregorič
• • •
Agencija m mmm
Kiipoiinje in prstjo
i Marcev in mW
na/ntn^a tem fotem ! _	oi»ćiiistvnt da je preselil
rvojo prcdfljslnico iz ulice Bsrriera Žt. 4 v ulico;
O 1 m n it. j. p!i tej prii:ki priporn^-j* tudi sv. jo	.	.	^	«
pcdrufi icr v ulici Giulia 7. V nrdi, da ga b de V|H ArSeHai8 2"4 [f l&ZZvL V 65*0?) t; avro ol iinftvo pcčsJčfclo v nnprej top!o za-■ bvaljuje.	'	73
bivši urar v S<?ianl
ima h to j o nttvo
odajalnico ur
Telefon 5.4 73
r TESTU =
-»Iiec Vinr«i?.o ReJlinl 5tet.
Exafroti rcrVre t*. Ai>to?ia
vsakovrstne verižice po pravih tov.ir nizkih cenah.
rgevma z niaitujaicmrmrn oiagom -mm
ANTOM SANZIN pok. Frana - Trsi. Barrera vecchia št. II
Ueliki doiisd zefirja, perKalc, satena, balista in perila.
las® MODEHOI, ČIPK3S. RIGAM in DROBNA KINE.
r
PrfifalifiniiflJo
Delniška d-nžba v
Osjeku.
Glavno
sivo
za Trst, okolico. Istro, Goriško in Dalmacijo
r*
nlionr ¥aldiri¥0 št.
TELEFON 945
^^__S S ^___
' SLtTKAR - DEKORATER
Silili i Franc
Trst, ul. (Jgo Poscolo štev. 9 Zvišuje vaakoj?.ko »likanj3 sol/ v različnem modercem skladu
-------- Tapeciranje s papirjem.
^ DEZ.O	3	CSSE X»ZHEE /
- TVSDSA
skladišče cfilsK zc ms!He in MK?
TH8T, ul. Caaerma 12. I. nad£tr
prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in površnika za moške, periSo i t. d.
NajdogovornejŠe cene.
g if
Muzica iz Blatne ?asi voz gnoja. Po neteči ? Velika izbera manifakturnega blaga za noške pa je pal pod voz in mu je slo kolo čez glavo . v. v .... .
' - . ,	. J n	°	T. in	nhlpk-p in ra-7r»a rlfiino
m mu jo strio popolnoma. Ponesrečenec
je E in ženske obleke in razns druge
ostal mrtev na mestu. Ostaiil je žeco in ne-11 potrebŠCifid dorasl otiočiče.
Razne vesti.



ca
V V
iS S*? fT} S-
Zahteve bolgarskega uČiteljstva.
Bi.ša buigarBka \lada je meseca julija lan-tktga leta razpustila bolgarsko učiteljsko zvezo, z^p.cniia njeno imetje, a delegate kaz-! nevaia s tem, da >ih je vrgla na cesto, de- J loma vtaknila v vojaško suknje. Sidaj je došla na krunio nova vlada, a učitdjstvo zahteva od njo: 1. Da se nastavi zopet vee ono učite-e, ki so bili meseca julija m. ). odpuščeni «amo radi tega, ker s j 6e kakor del«-gati u ieležili XIII. učiteljskega kongresa. 2, da ge odpusti iz vojaške , službe vse ono utitelje-delegi^e, ki so bili prioioiani iti v vojake. 3. da se nastavi zopet vse one uči teije, ki so bili suspendirani zaradi poiitič 1 nt ga mišl-tfDjs.
Strašna kaznilnica Dižavni zapon Buhare v notranji Aziji so se prej nahajali v e^.mi palači emirovi. To so bila grožnn nučiližča, sramotni žigi piavc orijerjtalšike okrutnost). Ti zapori so bili iziast: strašni radi ogronioe množice kač, podgan, škorpijonov itd., kar je bivalo v njib. in kar ni bilo nikdar možno zatreti, marveč ss ta golazen ie množi!a^ da bi bili kaznjenci v \ečem trpljenju. rKazenski zapori*4 emirovi ciso bili drugo Eej;o g!( boke jame brez okenj, brez svetlobe in tnz zraka, v katere so spuščali kaznjence na vrveh.
Viaž.-ioat, ki je vladala v teh zgradah, bila je	na 6ebi dovolj, da umori zaprte
kaznjence. Ko bi pojedine jame slučajno bile brez kaznjencev, metali so vanje komade surovega mesa, da ne bi ona golazen poginila., Dvakrat na mesec so kaznjence iz zapora odvedli v dvoriSče, kjer je emir nekatere njih sodi'. Vsem bc je tedaj nasmešila zlata Evobcda ali pa hitra smrt, na vsak način rešitev iz grozne ječe. Onim pa, na katere se emir v takih prilikah ni czrl, odvedli so lese ter so jih odvedli nazaj v ječo i a takrat za vedno.
500 milijonov frankov za polepša nje Pariza. Prefekt departementa S^ine je izjavil da namerava zahtevati kredit 500 m ijono. f.ankov za polepšajte Pariza. Vlada
SE Hotel Balkan
, hrez porama c!i
i" Ov>0\\	—---"^illeaMartonaina štev. 11|
—-	m. B. SATE,


POHI ST^A TOVA P N <W
sprejme takoj pisarna
il Dr. Abrama In Dr. RyHafa u Trstu
Kompetenti s substitucijsko pravico imajo prednost.
irT-vrrtrtn-.iiii**
l>ietro Cucit
i	r' i	m	RS	KI v	mmii
V/Trst .-IV PouRwi«l6t:SPUET				.T/iJ^-'^vt-^^MSBjSB&jt • * .Vt:. .-I- Vlfl OEIRETTORU (ROSflRIO) -Z-rZy -i «. , T" • . ' _w lic .> /» rt MAP1N21 i.KEKA^ TeitrcN H 1631	
mizap
Trst, ulica, Fontana sf.
in
ea
t M
M

posojilnica n «
Piazza cšeiTa Caserma šteu. 2 u lastoi palači
(Vhod po gtavrih stopnicah) TELEFON 95i>
Specijalist za razkošna pohištvo vsa kega kroja.
Vsakovrstna dela v !esu.
i FHANCESCO S. DONATI
«i©ktrotVinik TRST, milo«	M- ?{*
iitmsiTin ft^HiiijtiB kitiiia i rncdh? mehanično deSalnloo
)*r<j4ai	«?i«tnd«« r*nv«ti)k7«a n«««?
te!tfH*t, ftr»U*o^»T, it l«n>i mthtaia« 4«U, iS so »	■ «V«ktr«Uknt^o,	^»n.*«
lim«*,
&
ima na
razpoingo
ki je varna proti vlomu in proti požaru, v biteri <o shrambice. ki se oddajejo Strankam v rmjein i»» su t :
za celo leto kron 30 „ pol leta „ 20 „ četrt , . 2 2 za en raeaec „ 6
24 cm visoke, 21 cm široke, 18 cm globoke.
nihče dru^i odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo in zaprejo svoje stvari, katerih ni trehei prijaviti.
Oddaja Lraclina puitce, katero »« priporoča pos bno sta iiein, da n» ta najnovejii iu ztajaapeinaji način nav^jejo čtediti svoja deoo.
Nadaljna pojasnila daje zavod ob uradnih urah. _______
Czas	m*rnc ia tr^ril'.*v
mmi Josip Zigontgž^
Fiiijalka na Froseku Stav. I4£
Ir.bcr 4xojf .. banr,	|akM^
.)ir?suBav, 3a. Kiti«. — Zaloga raiasrala* t>I» arka »a park t, t«, ca surzl* ^rtpravlj««*^ ' fipa t£su>trid£o, aallacvu itd. tU.
Shranthice .so Shrambic ne mor«
f - -»o ____
Trst. ulica Poat8 Nuove 9
fopna ure najboljših tovaru
Najnovejše atenake uro. Izbor uria birns dar.la. Popravlja po zelo nizkih cesnb,
jjT>>iii /vfif3!**
70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji Cene smerne. Počkaj <f■ i-, ogl.
Hotel Balkan