mm
dmmm
Primorski
nevmk
PoStnlna plačana v gotovini	„ on 1 •
Abb. postale I gruppo v/dia OU I1F
postale I gruppo
PO DELNIH UPRAVNIH VOLITVAH
Z ENOTNO VOLJO URESNIČITI REFORME
TRST, nedelja, 20. junija 1971
Leto XXVII. St. 144 (7932)
PreJSnjo nedeljo je na delnih volitvah v Italiji sodelovalo okoli 20 odstotkov volivcev, ki so izvolili novo deželno skupščino na Siciliji ter nekatere občinske in pokrajinske svete. Rezultati so znani ter jih zato povzemamo v zgoščeni obliki.
Največji poraz je doživela Krščanska demokracija, občutno pa so izgubiti glasove tudi liberalci in monarhisti. Gre za premik desničarskih glasov na skrajno desnico, s katerimi je fašistična stranka dobila na Jugu še enkrat večjo moč. kot jo je imela doslej. Prole tarski socialisti so oš.beli, socialdemokrati so občutno napredovali, medtem ko so volitve nagradile socialiste za njihovo odločno politiko «naprednejših ravnovesij«. Komu nisti, ki so bili pod najhujšim udarcem desnice, so uspešno Odbili napad.
Na splošno so levičarske sile utrdile svoje položaje, okrepile so se tudi stranke leve sredine, razen KD, ki je izgubila na desnici. Ker volitev na Siciliji rui moč posplošiti na vso dr žavo in so lokalno omejene na Jug In njegove spoeifič nosti, ne bodo razpisali novih volitev, kot so na to možnost nekateri namigovali . če pa bi se v KD pojavile težnje po približevanju k desnici, da bi pridobila izgubljene glasove, potem se bo morrla KD npj-Drej soočati s PSI.
Dvoumnost politike KD ter njeno koketiranje z desnico je privedlo ostale politične sile do tega, da zahtevajo jasnejšo opredelitev te stranke, ki ima dve nasprotujoči si duši: ali naj kot osrednja sila v državi sodeluje z naprednimi tokovi pri uresničevanju pravičnejše družbe, ali pa naj podpira desničarske in fašistične manevre.
Za naš čas je značilno, da pritisk ljudskih množic, razmerje sil v parlamentu, kakor tudi v vladi leve sredine (če je prežeta s politično voljo) lahko omogoči hitrejše napredovanje na področju stanovanjske, zemljiške, zdravstvene, davčne in šolske reforme. Napredovati na teh področjih pa pomeni odpravljati prevelike razlike, ki so rezultat hitre rasti naše družbe in nesposob nosti njenih struktur, da bi dohodek pravično porazdelila.
Desničarski blok na ustvarjanje zavezništva na levici ni gledal križem rok. Kadarkoli so mu omejevali privilegije, je v obrambo svojih interesov povzročal paniko, grozdi z ne varnostjo komunizma ter zahteval zaščito lastnine in red. Ko je pred osmimi meseci KD premaknila svojo politično os v desno, da bi pokopala reformno politiko, je pričela dajati potuho izkoriščevalcem in mafiji na Jugu ter jim pomagati pr! usmerjanju politič no neosveščene in tradicionalno prestrašene množice v fašizem.	,	,
Stranka se v volilni kampanji ni predstavila v svoji res nični podobi ljudske in demo kratične stranke, ki se sklicuje na protifašizem ter je zaradi svoje teže v državi tudi pomemben element v u-ravnavanju delovanja demo kratačnih ustanov.
Svoje protislovnosti bo morala razčistita v svojih vrstah, predvsem pa v odnosu s so-dal J stičnimi silami v levosre-dtaKi koaliciji in tudi izven nje. Te sile terjajo večjo odločnost pri odvzemanju privi legljev; popuščanje samo krepi fašistično desnico, ki je po izgredih v Regglo Calabrii, Aquiili in drugje zabeležila na Jugu še svoj volilni uspeh.
jjanes je že zelo dognano, da '« z	napori ka-
toliških, Mftr-Mi in marksističnih stl mogoče doseči gospodarsko in družbeno prenovitev, v kateri naj bi imel delovni človek kot ustvarjalec dobrin pravičnejše mesto. Ekstremistični makslmalizem zavira razvoj v tej smeri in je v nasprotju s težnjami delovnih ljudi, da bi si že v sedanji družbi zagotovili boljše življenjske razmere.
Na bodočo usmeritev KD, na
razvoj odnosov v našem političnem sistemu in na usodo reformne politike bo vplival tudi koledar pomembnih do godkov v prihodnjem letu dni.
S tem v zvezi naj ugotovimo, da imamo volitve vsako leto, enkrat upravne, drugič politične. Občasno se nam pritaknejo še vladne krize, da že dolgo oapljamo vedno na istem mestu. Cez mesec dni se bo pričel «,beli semester«, v katerem bodo kandidati startali na Kvirinal. Kaj bo naredila KD? Nekatere njene gorke glave bi rade izvolile predsed nika republike z desničarsko pomočjo, češ da prihaja takšen nauk z Juga; pri tem pozabljajo, da se Segnijev primer ne more ponoviti nikoli več. Velika zagonetka je bila v sedanji volilni kampanji odsotnost Mora in Fanfanija, dveh ((čistokrvnih plemenjakov«, ki v zvezi s Kvirinalom še nista povedala zadnje besede. K temu naj dodamo še referendum o razporoki, ki ga utegnejo desničarske sile vreči v politično areno prihodnje poletje, če bodo ugotovile, da religiozna vojna koristi njihovim načrtom. V prihodnjem poletju, torej se bo že pričelo ogrevati vzdušje za nove parlamentarne volitve. Ker smo pred letošnjo, najbrž jesensko rundo upravnih volitev, ki bodo tudi v Trstu, potem so, na kratko povedano, navedena vprašanja pomembni mejniki bližnje politične akcije, o katerih KD vodi račune že sedaj.
O vsem tem pa razpravljajo tudi tdste politične sile v državi, ki se zavedajo, da so bile volitve, zlasti na Jugu, le bežna epizoda v zapletenem političnem, gospodarskem in družbenem razvoju države.
GORAZD VESEL
RESOLUCIJA VODSTVA KPI
Treba je obuditi demokratično zavest vse italijanske družbe
Colombo predsedoval sestanku o javni varnosti v Italiji
RIM, 19. — Še vedno so v o-spredju političnega življenja analize zadnjih volilnih izidov ter razprave o posledicah, ki jih bodo imeli izid glede vladne koalicije in glede splošne politične u-smerjenosti. V četrtek se bo sestalo vodstvo KD, ki očitno skuša zavlačevati, da bi se s tem izognili jasnim odgovorom, vsaj toliko časa, dokler ne bo tudi formalno v veljavi »belo polletje*, ko predsednik republike ne more več razpustiti parlamenta.
Danes so objavili resolucijo vodstva KPI, ki se je včeraj sestalo. V resoluciji je rečeno, da je prišlo do ostrega in razdraženega napada desnice ter da je med volilno kampanjo KPI utrdila svojo moč in da je dokazala, da je
I...........
še vedno najpomembnejši branilec demokracije v Italiji. V resoluciji KPI se nato kritizira škandalozno alarmistično kampanjo KD in da je vlada dopuščala fašistične izgrede in škvadristične napade. Krepitev fašistične desnice je resen znak, saj je očitno, da so gospodarski krogi, določeni krogi državne uprave ter reakcionarne sile ponovno podprle MSI kot orožje proti kakršnikoli politiki reform ter demokratičnega razvoja. Desničarska nevarnost se ne premaga na ta način, da se teče na desno. Nadaljnje popuščanje KD lahko pomeni, da bo ta stranka likvidirala svojo ljudsko in protifašistično komponento, kar pa bi predstavljalo resno nevar-
■niiiiiiiiiiiiimtmimtiiiifiiiiiiiiiimiiimiiCTtiMiiiiHii!
Tudi «Washington Post» moral prekiniti objavo dokumentov o Vietnamu
V tem tednu je Izšla v Trstu nova slovenska revija Dan. Z njo je bila izpoln|ena vrzel, ki je dolga leta obstajala v slovenskem zamejskem revialnem tisku. Z obravnavo vprašanj s področja družbenega snovanja, kulture, znanosti ter vseh ostalih dejavnosti bo revija pomemben pripomoček v boju naše narodnostne skupnosti za svojo uveljavitev. Izdaja jo Založništvo tržaškega tiska, ki je hkrati tudi izdajatelj našega dnevnika. (Slika prikazuje naslovno stran)
NEW YORK, 19. — Spor med ameriško vlado in dvema največjima ameriškima listoma, «New York Timesom* in «Washington Postom*, se nadaljuje. Ves ameriški tisk, in tudi večji del javnega mnenja, se je opredelil za časopisa, saj gre za vprašanje svobode tiska, se pravi enega od stebrov ameriške demokracije.
Tudi sodne oblasti, ki morajo sklepati o tem, ali naj dovolijo nadaljnje objavljanje tajnih dokumentov Pentagona o ameriški intervenciji v Vietnamu, ali naj ga prepovedo, se zavedajo važnosti dileme, kot dokazuje protislovnost današnjih sklepov. Nevv-yorški sodnik Gurfein, ki bi moral danes sklepati o cNew Yorku Timesu*, je prišel do zaključka, da vlada nima pravice, da bi prepovedala objavo tajnih dokumentov. Po drugi strani pa je
PO 50 URAH SKORO NEPRETRGANIH POGAJANJ
Dosežen sporazum med FIAT in sindikati o pomembnem zboljšanju delovnih pogojev
Za 30 lir na uro zvišanje plač, nov sistem akordnega dela s sodelovanjem sindikatov in resni ukrepi za izboljšanje ambientalnih pogojev - Izjave sindikalistov in Donat Cattina
RIM, 19. — Ob 13.50 j* minister za delo predstavnikom tiska povedal da so sa sindikalna organizacija kovinarjev In vodstvo podjetja FIAT dogovorili glade novih delovnih pogojev v podjetju. Razgovori so trajali 50 ur z zelo kratkimi premori ali praktično dva dneva in dva noči.
Nova dopolnilna delovna po- F godba zanima 185.000 delavcev vseh obratov Fiat, OM, Autobian-chj in Weber in se je z njo zaključil sindikalni boj, ki je trajal deset tednov, med katerim je prišlo do številnih stavk, skupno 45-50 ur.
Danes sprejeti sporazum predvideva zvišanje plač za 30 lir na uro za vse uslužbence. Glede kvalifikacij se ukinja peta kategorija, 16.000 zaposlenih bo prešlo iz 3. v
3. super, 2.200 iz 2. v 1. 500 iz
1. v 1. super. Glede delovnega urnika predvideva sporazum daljše premore na tekočih trakih, več časa za kosilo v tovarniški menzi ter druge izboljšave. Glede akordnega dela so se dogovorili, da bodo lahko sindikati neposredno vplivali na osnovi posebnih odborov za akordno delo v sestavi akorda. Dogovorili so se tudi, da bodo ustanovili posebno komisijo,
niiiiiiiiiiimuHiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiiMiiiiiMimiiiiiniimimiitiu
POMEMBEN PRAZNIK ZA KOROŠKE SLOVENCE
Odprtje novih klubskih prostorov slovenskih študentov na Dunaju
(Od našega posebnega dopisnika) DUNAJ, 19. — Koroški Slovenci praznujejo danes pomemben praznik. Slovenski študentje na Dunaju so otvorili klubske prostore. Na otvoritveni slovesnosti je spregovoril najprej tajnik mladinske organizacije Teodor Domej, ki je izrekel dobrodošlico in pozdrav vsem gostom in sicer zastopniku veleposlaništva SFRJ Draganu Ignjatoviču, zastopniku ljubljanske univerze prof. Klemenčiču, predsedniku komisije za manjšinska vprašanja pri SZDL tov. Hartmanu, predsedniku Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franciju Zwittru, predsedniku Slovenske prosvetne zveze Weissu, ravnatelju kmetijske šole v Podrav-lju inž. Einspielerju, predsedniku mladinskih organizacij za evropske manjšine, predstavnikom slovenskih organizacij Slovenije, Gradca in Celovca ter zastopnikom tiska.
Najprej Je spregovoril o poteku gradnje prostorov ter se zahvalil
vsem. ki so prispevali k izgraditvi. Dejal je, da so potem, ko so morali spomladi leta 1968 zapustiti Korotan, študentje sklenili, da si uredijo lastno središče, kjer se bodo lahko prosto in nemoteno zbirali. V jeseni leta 1968 so takoj začeli iskati primerne prostore ter navezali stike z ustanovami, ki bi bile pripravljene podpreti njihove želje. Prva je dala materialno podlago Zveza slovenskih organizacij, ki je s tem omogočila, da so lahko sklenili najemno pogodbo, nato pa je prevzel celotno ure ditev prostorov gradbeni odbor. Spregovoril je nato še o smotrih tega kluba in dejal, da mora biti stremljenje študentov na Dunaju to, da si privzgojijo z analiziranjem stanja poglede na realnost, za dosego tistega pregleda nad tem, kar garantira avstrijska u-stava in nad tem, kar dejansko omogoča. Stremeti morajo tudi za
DUŠAN KALC
(Nadaljevanje na 8. strani)
ki bo obravnavala vse aspekte delovnega odnosa.
Sporazum je pomemben tudi glede delovnega okolja in predvideva ustanovitev posebnega komiteja, ki se bo ukvarjal z ambien-talnimi vprašanji v vsakem obratu. Preučeval bo zdravstvene in varnostne ukrepe, za kar se je podjetje obvezalo, da bo predložilo seznam škodljivih sredstev ter vse podatke fizikalnokemij-skega značaja. Končno so se dogovorili tudi glede delovanja sindikata v podjetju.
Generalni tajnik FlOM Trentin, Fim Carrnti in U1LM Benvenuto so kasneje izjavili, da so po njih mnenju predlogi ministra za delo osnova za rešitev sindikalnega spora. Jutri bodo razpravljali o prekinitvi splošne stavke kovinarjev, pri čemer bodo upoštevali tudi potek pogajanj s podjetjem Zanussi, ki se prično jutri dopoldne. Sindikalisti pravijo, da je vsak sporazum v bistvu kompromis in da to velja tudi za sporazum s Fiatom, ki je rezultat dolge in trde bitke, med katero je podjetje izkoristilo vsa sredstva, da bi izoliralo in razbilo enotnost delavcev. Sindikalni boj je dosegel bistvene izboljšave, zlasti glede delovnega sistema in delovnih po-pogojev. Poleg tega sindikalisti podčrtjujejo resen poraz »rumenega sindikata*, ki je skušal uspeti s pomočjo provokacij in kar dokazuje, kako je enotnost kovinarjev že utrjena.
Sindikalne organizacije kovinarjev so tudi povedale, da so takoj ukinjene že vse napovedane stavke v Fiatu kot tudi protestna manifestacija, ki bi morala biti 22. junija v Turinu.
Minister za delo Donat Cattin je dejal novinarjem, da predstavlja ta sporazum pomembno novost, saj so bili ustanovljeni skupni odbori glede akordnega dela, kvalifikacij in delovnih pogojev, kar vse fe pomembnejše od zvišanja plače, saj gre za nove odnose med delavci in podjetjem. Minister je tud' dejal, da je njegovo ministrstvo tudi v okviru tega
spora	opravilo	svojo	dolžnost,	ki
je, da	pomaga	obem	stranem,	da
pride	do sporazuma.	Tokrat	so
bila pogajanja zelo težavna.
Glede pogajanj z drugimi sorodnimi podjetji je minister dejal, da je vsaka dopolnilna pogodba avtonomna, da pa ima nedvomno vpliv	tudi na	ostala	podjetja	in
da gre tokrat za vodilno vlogo v okviru kovinarske industrije.
Personalni ravnatelj Fiat odv. Cuttica, ki je vodil delegacijo podjetja, je dejal, da so bila pogajanja utrujajoča in težavna ter se je posebno zahvalil ministru Donat Cattinu za pomoč pri reševanju spora. Dejal je, da pogodba
predvideva pomembno breme za podjetje, ki izraženo v denarju znaša 40 do 50 milijard lir letno. Vendar pa so zadovoljni, ker pogodba ne šibi produktivne sposobnosti podjetja, ki mora biti izven razprave. Pogodba zaradi tega ne predvideva manjšega izkoriščanja naprav, ohranja sistem višjih dohodkov za težje delo in nočne izmene.
RIM, 19. — Papež Pavel VI. je sprejel danes na poslovilni avdienci jugoslovanskega veleposlanika v Vatikanu Vjekoslava Cvrljo. Ambasador Cvrlja se vrača v domovino na novo dolžnost.
sodnik podaljšal veljavo svojega prejšnjega ukrep«, s katerim je prekinil serijo člankov neyorškega dnevnika o Vietnamu, da bi dal možnost vladi, da bi vložila priziv.
Podobna nejasna stališča je zavzelo tudi washingtonsko sodstvo, na katero se je vlada obrnila, da bi onemogočila drugemu časopisu, «Washington Postu*, objavo doslei še neznanih vesti o ozadju ameriške politike v Vietnamu. Sodnik Gesell je odbil vladno zahtevo, češ da ni bilo dokazano, da bi obiava dokumentov škodila interesom /.DA. Samo nekaj ur pozneje pa je prizivno sodišče sklenilo, da spremeni Ge-sellov sklep ter prepove washing-tonskemu listu nadaljnjo objavo člankov. Sicer pa je sklep prizivnega sodišča prišel prepozno, tako da je lahko «Wasbington Post* objavil drugo poglavje o ozadju vietnamske vojne, ki zadeva obdobje med 1965 in 1968. To poglavje govori predvsem o razpravah v Johnsonovi vladi o možnosti začasne prekinitve bombardiranja Severnega Vietnama. Za prekinitev, ki naj bi trajala tri do štiri tedne, se je najbolj odločno zavzel takratni obrambni minister McNamara. Ta prekinitev naj bi imela dvojni učinek, da bi pomirila ameriško javno mnenje in da bi omogočila Severnemu Vetnamu, da bi pristal na pogajanja, ne da bi pri tem zgubal v ugledu. Dejansko je p>otem Johnson ukazal prenehati bombardiranje za 37 dni. ta prekinitev pa ni prinesla nobenega od pričakovanih sadov.
nost za demokratični družbeni u-stroj.
Komunisti zaključujejo, da je treba v ozračju desne nevarnosti okrepiti boj za gospodarske in socialne reforme, da je nujen odločen enoten nastop delavcev v mestih in na podoželju, treba se je boriti za normalno poslovanje demokratičnih institucij, za demokratično izvajanje oblasti na vseh področjih, od javne uprave pa do sodstva. Gre za obuditev demokratične zavesti tudi izven sil, ki spadajo v okvir desnice in torej istočasno tudi na enotnost levih laičnih in katoliških sil ob njih popolni avtonomiji.
Predsednik vlade Colombo je danes predsedoval sestanku, na katerem so razpravljali o javnem redu, o nasilju in o kriminalnosti. Na sestanku so bili prisotni notranji minister Restivo, poveljnik policije Vicari in poveljnik karabinjerjev general Sangiorgio.
Zunanji minister Aldo Moro bo v četrtek poročal na seji komisije za zunanje zadeve senata o italijanski zunanji politiki, zlasti v zvezi z zadnjim zasedanjem NATO na Portugalskem.
Papež o ACII
Italijanski veleposlanik položil venec na pokopališču v Beogradu
BEOGRAD, 19. — Novi italijan ski veleposlanik v Beogradu Giuseppe Walter Maccotta je danes v spremstvu vojaškega atešeja polkovnika Alda Borgheresija položil venec na grob preko tisoč italijanskih vojakov, ki so padli na solunski fronti 1917. leta.
VATIKAN, 19. — Papež Pavel VI. je danes govoril ob zaključku zasedanja italijanske škofovske konference. Papež je dejal, da je z obžalovanjem spremljal nedavno »dramo v ACLI* in nadaljeval. da so vodstvu ACLI sicer pustili popolno svobodo, ko je spremenilo statutarne obveznosti gibanja in ga politično kvalificiralo ter pri tem celo izbralo socialistično pot z nevarnimi doktrinarnimi in socialnimi značilnostmi. Papež je nadaljeval, da gre za gibanje, ki je posebno zanimalo Cerkev in ki je po lastni pobudi izšlo iz okvira onih združenj katere podpira cerkvena hierarhija. Izrazil je željo, da se vrnejo nazaj k izvoru in k ciljem, zaradi katerih so bile ustanovljene. Papež je tudi govoril o verskih in moralnih vprašanjih ko je sedaj vse sporno in težaivno.
Zaključen kongres
vzhodnonemške
partije
BERLIN, 19. — Na kongresu vzhodnonemške partije so z ovacijami, ki so trajale dobrih pet minut, soglasno ponovno izvolili za tajnika Ericka Honeckerja. V zaključni resoluciji se izraža želja za čim prejšnjo sklicanje konference o evropski varnosti, za ratifikacijo moskovske in varšavske (»godbe ter za normalizacijo odnosov med obema Berlinoma in torej z zapadnim Berlinom, ki »ne pripada in np bo pripadal Zvezni nemški republiki*. Resolucija ! obsoja šovinistično in protisovjetsko politiko kitajskih voditeljev ter govori o nadaljnji še tesnejši povezavi s Sovjetsko zvezo in sovjetskim blokom. Glede odnosov z Zahodno Nemčijo pa se v resoluciji vztraja na meddržavnih odnosih, ki naj temeljijo na meddržavnem pravu.
Brežnjev je danes obiskal predsednika partije Walterja Ulbrich-ta, ki so ga na to mesto ponovno izvolili na kongresu
,l,m".................................................................
IZREDEN USPEH IBOROV (VASILIJ MIRK* IN (VALENTIN VODNIK»
Obisk v bratski republiki Makedoniji
Razgovori delegacij SKGZ in SPZ s predsednikom socialistično zveze Makedonije prof. Hristovom in drugimi družbenimi delavci - Izredno prisrčen sprejem
(Od našega posebnega dopisnika) SKOPJE, 19. — Danes se je zaključil drugi dan obiska delegacij SKGZ in SPZ z zboroma ((Vasilij Mirk« in »Valentin Vodnik v Skopju. Delegaciji in zbora, ki so prišli v glavno mesto Makedonije na povabilo kultumo-pro-svetne zveze Skopja in pevskega društva »Kočo Racin« so na letališču v Skopju pričakali vodilni predstavniki gostlteljsklh organi zaclj s predsednikom zbora «Ko 6o Racin« DJavidom Begovsklm ln podpredsednikom kulturno-prosvetne zveze Moj sovam Dimi tarjem na čelu. Popoldne Je dele gaciji, ki Jo vodi predsednik SKGZ Boris Race, sprejel najprej podpredsednik skopske gospodarske zbornice Aleksander Ioev s svojimi sodelavci ln podpredsednik skupščine mesta Skopja Kočo Bitdjanu ter predsednik kulturno - prosvetne zveze mesta
Skopja Blagoje Ivanovski. Obe delegaciji sta sl Izmenjali informacije o razvoju Makedonije in Skopja zlasti po potresu leta 1963 ter o položaju slovenske manjšine v Italiji.
Zvečer je bil v zasedeni dvorani mestnega dramskega gledališča koncert, na katerem sta zbora «V. Mirk/ In «V. Vodnik« ločeno ln skupno Izvajala program renesančnih ter slovenskih umetnih ln narodnih pesmi ter pesmi jugoslovanskih narodov. Razumljivo Je, da Je bila največjega aplavza deležna makedonska pesem »Bolen ml leži«, ki jo jo moral zbor pod vodstvom Ignacija Ote na splošno željo ponoviti.
Ponovne zdravice so bile Izrečene med večerjo, kl so Jih izrekli najprej predsednik zbora »Kočo Racin« Begovski, zatem pa še predsednik kultumo-prosvetne zveze Skopja Ivanovski. Obema
sta se zahvalila Boris Race ln tajnik SPZ Mire Kapelj.
Program drugega dne, to Je današnjega dne, je bil Se bolj bogat in tudi slavnosten v okviru proslave 35-letnioe prve stavke makedonskih gradbinskih delavcev. Delegaciji SKGZ in SPZ je danes najprej sprejel predsednik socialistične zveze delovnega ljudstva Makedonije prof. Aleksander Hristov, profesor pravne fakultete v Skopju in priznani zgodovinar, Sledil je sprejem obeh delegacij na uredništvu »Nove Makedonije« kjer Je Tržačane pozdravil namestnik direktorja Boris Pop Djorčev s člani uredništva, nato pa v zgradbi radiotelevizije še direktor skopske radiotelevizije književnik Mateja Matevskl s svojimi najožjimi sodelavci.
Zvečer Je bila slavnostna akademija v počastitev 35-letnlce prve stavke makedonskih gradbin-
cev- Na akademiji sta poleg domačega zbora »Kočo Racin« ter folklornega ansambla istega društva nastopila tudi naša zbora «V. Mirk« in «V. Vodnik«, ki sta skupno zapela Vrabčevo »Zdravico« in Matetlča . Rojngova »Pjes-mo slobodd«.
Delegacija SKGZ ln SPZ kakor tudi oba zbora so ves čas bivanja v Skopju deležni naj večje pozornosti in bratskih simpatij svojih gostiteljev. Vse razgovore kakor tudi sinočnji In nocojšnji koncert je posnela skopska televizija, »Nova Makedonija« pa Je objavila fotografije zbora »Vasilij Mirk« ln daljši zapisek o obisku delegacije lz Trsta. Obisk se bo zaključil danes zvečer, ko se bosta delegaciji ln zbora vrnili z letalom v Ljubljano ln nato z avtobusom v Trst
JU2E KOREN

TRŽAŠKI DNEVNIK
Načelne izjave ne zadostujejo
Spet se vračamo k rajonskim konzultam v tržaški občini. Pa ne, da bi jim pripisovali pretirano vlogo. Slučajno se je pač zgodilo, da gre ugotavljanje dobre volje vladajočih, ko so na dnevnem redu vprašanja Slovencev, prav skozi te krajevne in zgolj posvetovale organe.
Živimo v časih, ko nam marsikdo zagotavlja veliko pravic, tako ali drugačno reševanje odprtih vprašani slovenske manjšine. Zato pa nas je še posebej zanimalo vedeti, kaj se dogaja, ko je treba izrečena načela uresničiti v vsakodnevni praksi.
Slo je za dvojezičnost, ali točneje, za prevajanje posegov slovenskih svetovalcev, ki so itak (zaradi sistema imenovanja) v skromni manjšini tudi v pretežno ali v celoti slovenskih področjih. Občinski svet je. po dolgih in burnih razpravah, odobrit *statut» teh kon-zult in čl. 5, ki zagotavlja slovenskim svetovalcem pravico, da se izražajo v svojem materinem jeziku. «Statut* so odobrili svetoval-cj KD, PSI. PSDI. PRI. MIT. PL/, KPI. PS1UP in SSL, skratka vsi, razen fašistov.
Kljub tako plebiscitarnemu glasovanju pa so se težave začele že na prvih sejah: nihče ni imenoval tolmačev, ki naj bi prevajali posege v slovenščini.
Tedaj je v višjih političnih krogih, ki so zelo blizu levosredinski koaliciji, zakrožila vest, da bodo tolmače imenovali samo tam. kjer jih bodo svetovalci zahtevali, ne pa avtomatično, kot so vsi pričakomli.
V	prepričanju, da gre za zgolj birokratski postopek, so napredni svetovalci v nekaterih konzultah zahtevali imenovanje tolmačev. Zaman.
Pozneje je pri Sv. Ivanu vsa konzultah (razen dveh misovcev in treh demokristjanov) zahtevala i-menovanje tolmača. Tudi liberalec!
V	občinski palači so se izgovarjali. da bi bilo treba razpisovati «vsedržavne natečaje» itd Končno so pri Sv. Ivanu izvedeli, da je občinski zapisnikar po golem naključju tudi Slovenec in ga imenovali za tolmača. Mož se sicer trudi, a sam priznava, da ni vešč simultanega prevajanja, poleg tega, pa mora pisati tudi zapisnik, skoraj istočasno...
Tako pri Sv. Ivanu. V drugih rajonih (Kolonja - Škorklja, Sv. Ana-Kolonkovec in drugod) pa o tolmačih ni duha ne sluha. Predstavniki strank, ki sedijo v občinski upravi leve sredine so v Kolon ji (izjema je le PSI) javno odbili tolmača.
Na svečani seji občinskega sveta je demokritsjanski prvak jasno povedal, da bodo imenovali tolmače samo v konzultah tkjer je občutno število Slovencev».
V	nekaj mesecih je bilo torej storjenih več korakov nazaj. Pravica. ki je zajamčena s statutom in ki jo je potrdil z glasovanjem ves občinski svet, postaja le predmet spora. Iščejo se izgovori, da bi jo omejili na minimum. Nekateri pa celo trdijo, da je sploh že dovolj, če je bila pravica formalno priznana.
Prepričani smo, da are za izigravanje slovenske manjšine v celoti, ki je v nobenem orimeru ne moremo sprejeti. Pruvicz te treba spoštovati-, dosledno z izjavamr in glasovanjem, tudi in predvsem v vsakodnevni praksi. Kajti prelahko bi bilo, za nekatere politične sile (KD in PSDI), da bi smele aajati načelne izjave o naših pravicah in sodile, da jih že to razi e tuje dolžnosti, ki iz teh sprejetih obvez izhajajo.
OB OBISKU VEČJEGA GOSPODARSKEGA ODPOSLANSTVA
Včeraj na sejmu dan Avstrije stalne udeleženke tržaške prireditve
Ha tiskovni konferenci poudarjeno sodelovanje z našo luko ■ Steklo, porcelan in les v ospredju avstrijske razstave ■ Koroški turizem
Na tržaškem velesejmu je bil včeraj «dan Avstrije*. Ob tej priliki si je ogledalo sejmišče večje gospodarsko odposlanstvo iz sosedne republike, ki ga je vodil predstavnik dunajskega Zavoda za razvoj gospodarstva dr. W. Strunz Na tiskovni kinferenci, ki je bila dopoldne v avstrijskem paviljonu v Palači narodov, je predsednik velesejma dr. Slocovirh toplo pozdravil avstrijske gospodarstvenike ter naglasil prijateljske odnose, ki že od nekdaj prevevajo sodelovanje med tržaško luko in avstrijsko republiko.
Dr. Strunz je povedal, da se avstrijski prikaz na velesejmu deli na splošno kolektivno razstavo z naslovom »živeti bolje s steklom in porcelanom*, na kateri nastopa kakih 20 podjetij, dalje na lesno raz-
iiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiuiiiiiMiuiiiiiniiniiitiiiiiiHininiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMjiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiii
PISMO BARKOVLJANOV ŽUPANU
Zaskrbljenost prebivalcev zaradi ceste nad Barkovljami
Cesta na stebrih nad Barkovljami ne bi koristila turizmu in bi povzročala škodo Barkovljanom
stavo, za katero je poskrbel Zvezni svet za lesno gospodarstvo v sodelovanju z okoli 10 podjetji, ter v turistično razstavo, ki jo je pripravila koroška dežela oziroma Turistični urad iz Celovca. Govornik je nadalje omenil, da je Avstrija lani izvozila v Italijo za 170 milijard lir, medtem ko je blagovni promet v nasprotno smer dosegel vrednost 150 milijard.
Avstrijski trgovinski odposlanec v Trstu dr. Strasser je nato prikazal razvoj avstrijskega tranzitnega prometa skozi Trst in navedel, da je tržaška luka lani manipulirala za Avstrijo 2,300.000 ton blaga, tako da je Trst ponovno zasedel prvo me sto na ustreznem spisku, in to pred Reko (1,500.000 ton) in Hamburgom (1,300.000 ton). Brez petroleja iz-
Natcčaj
za slov. profesorje
Včeraj se je nepričakovano raz Sirila vest — le štiri dni pred izpitom —, da bodo natečajni izpiti za stalna mesta na slovenskih šolah že 24. t. m. Ta nepričakovana novica, saj so krajevne šolske oblasti še te dni zagotavljale, da bodo tl Izpiti septembra meseoa, — je slovenske profesorje Iznenadila In seveda Uidi upravičeno spravila v slabo voljo. Šolske oblasti navadno obvestijo kandidate, ki se prijavijo k natečajnim izpitom, vsaj dvajset dni prej. Slovenski profesorji pa Se danes, ko manjka le nekaj dml do izpita, niso prejeli še nobenega uradnega pismenega sporočila. Zato je med profesorji zavladalo razburjenje in so se nekateri celo že odločili, da v Rim sploh ne bodo šli, drugi pa zahtevajo od sindikalne organizacije, naj skliče članski sestanek, da bi se pogovorili o zahtevi po odložitvi Izpitov na poznejši čas ln o protestni resoluciji, ki bi jo naslovili na prosvetno ministrstvo zaradi novega nepričakovanega in diskriminacijskega postopka.
V gornjem delu Barkovelj, neposredno ob proseški cesti, vre. Še nikoli prej, vsaj zadnja leta, se niso ljudje tako živo zanimali za javno življenje in vprašanja, o katerih razpravlja občinski svet. Je že taiko, da se zanimanje in zavzetost potencirata tedaj, ko gre za stvarne koristi skupnosti, kateri pripadajo.
Tako v Barkovljah. Pred desetimi dnevi smo pisali o sklepu tržaške občinske uprave, da spremeni regulacijski načrt v skladu s širokopoteznim planom gradnje hitrih cest po Krasu in s Krasa v Trst. Ena izmed teh cest bi morala biti hitra cesta, ki bi se odcepila z glavne arterije pri Gabrovcu, zavila pni Proseku preko kraškega grebena in se v loku spustila, skozi gornje Barkovlje, k tržaški postaji in staremu pristanišču. Cesto naj bi zgradili na opornih stebrih.
Barkovljanom je postalo jasno, da gradnja take ceste pomenila predvsem razlastitve, rušenje hiš na mestih, kjer bi postavljali oporne stebre, zaplembo zemljišč za cesto in spremni pas, itd.
Vse to je razburilo duhove. Saj so družine, ki so si komaj zgradile stanovanje in bi ga morale že zapustiti.
Pred nekaj dnevi se je več sto Barkovljanov zbralo na skupščini v prostorih društva »Matjašič*. Sestanek je organizirala barkovljanska osnovna organizacija KPI in ga je vodila občinska svetovalka Jelka Grbec. Med udeleženci je bilo mnogo prebivalcev, ne glede na politično pripadnost. Razprava je bila živahna in se je zaključila s sklepom, da se županstvu odpošlje peticija s podpisi Barkovljanov. V pismu so Barkovljani zapisali predvsem to, da se nikakor ne morejo strinjati z gradnjo hitre ceste preko njihove četrti.
Utemeljili so tudi razloge tako odločnega stališča. Predvsem trdijo, da bi hitra cesta od Proseka preko Barkovelj k postaji bila sama po sebi malo koristna, ker bi se spustila k nasičenim cestnim arterijam v centru. Zaradi tega bi promet ne bi! živahnejši ali hitrejši, trdijo v pismu Barkovljani. Nadalje pa u-gotavljajo, da bi promet zastajal tudi zaradi pomanjkanja ustrezne selekcije prometa: k staremu pristanišču bi se stekal trgovinski pro-
Obvestilo Sindikata slovenske šole
Tajništvo sindikata vabi profesor Je, ki so se prijavili k natečajnemu izpitu v Rimu, naj se udeležijo jutri ob 16. uri sestanka v Gregorčičevi dvorani v Ulici Geppa 9. Na dnevnem redu bo nenadno napovedani datum Izpita ln zahteva, naj Selške oblasti odložijo Izpit na poznejši čas ln ga pravočasno napovejo, kot določajo zakonski prod piri.
GLASBENA MATICA TRST
Gojenci podružnice šole Glasbene matice lz Devlna-Nabrežtne ln dekliški pevski zbor bodo nastopili danes ob 17. url v Komnu (kino
dvorana).
met, kakor tudi turistični1. Velike vrste tovornjakov v staro pristanišče pa bi povzročile veliko ropota, izpušni plini pa bi onesnažili zrak v kraju, ki bi moral biti ovrednoten predvsem s turističnega stališča.
Turizmu taka cesta ne koristi, trdijo Barkovljani. Predvsem zato, ker bi cesta vodila avtomobile mimo četrti, predvsem pa zato, ker bi presekala in razbila estetsko soglasje oblik in barv kraja, ki ima eno izmed najlepših leg nad našim morjem.
Barkovlje bi bilo treba torej o-vrednotiti s turizmom, nuditi jim ustrezne strukture in možnosti, ne pa uničevati okolje, panoramo, zrak in mir ...
Sedaj zbirajo podpise, da jih v najkrajšem času izročijo županu na kolkovanem papirju, v obliki ljudskega priziva.
kazujejo statistični podatki za lan sko leto napredek v tranzitu za 50 od sto, samo kosovno blago pa je porastlo za 35 od sto. Dr. Strasser se .je nato zadržal ob poslovanju -naftovoda Trst — Dunaj ter navedel, da so do konca marca letos potisnili po njem 2,300.000 ton surove nafte. V zvezi z luškimi storitvami je naglasil potrebo po znižanju nekaterih tarif in po hitrejšem poslovanju zlasti pri manipulaciji določenih vrst blaga. Avstrijci menijo, da tudi. pomorske zveze iz Trsta v svet ne ustrezajo potrebam zaledja, kar pa naj bi se vsaj delno lahko popravilo po dokončni ureditvi pomola VII.
V avstrijskem gospodarskem odposlanstvu so bili še dr. Heermann, ravnatelj zunanjetrgovinskega urada pri graški trgovinski zbornici dr. Angerer in drugi poslovni ljudje, tiskovne konference pa so se z naše strani udeležili najvišji predstavniki tržaške trgovinske zbornice.
Popoldne so se člani avstrijskega odposlanstva srečali na prijateljskem razgovoru s predstavniki trgovinske zbornice, medtem ko je bil predvideni pogovor o gospodarskih vprašanjih skupnega interesa odložen na poznejši čas. Avstrijski dan se je zaključil s sprejemom v Jolly hotelu. V ponedeljek popoldne bodo turistični delavci predstavili časnikarjem stand. k:' ga je na sejmu pripravila Koroška.
Danes bo na sejmu »dan Zahodne Nemčije*, s čimer se vrsta dnevov, posvečenih tujim deželam, prisotnim na sejmu, zaključi.
Izžrebanje dobitkov na velesejmu
1. dobitek:	zaboj likerjev »Ba-
ker«, Ctara Dlracca, Ul. Locci 5.
2.	dobitek:	likalnik tvrdke «Sie-
mans», Lucio Bossl, Ul. Solferlno8.
3.	dobitek: električni nož tvrdke «Radio Ancona«, Maria Grazla Stefani, Ul. Oostalunga 249. 4. dobitek: dva sodčka «Dixan», Giamnl Fogar, Ul. Commerclale 50. 5. dobitek: zaboj vina kmetijske zadruge «Sospi-slo«, Mario Apollonlo, Ul. Barbaro 3.
itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiitiiiiiimiiiiiFiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiH
LEPAK PSI V NABREŽINI
Socialistične kritike o davčni pobudi uprave
Socialistični odbornik in svetovalec nista vedela za pobudo župana glede pisma občanom za prijavo dohodkov
Zadnje čase prejemajo prebivalci občine Devin - Nabrežina županova pisma, s katerimi jih prosi, naj dostavijo pristojnemu uradu delodajalčevo potrdilo o dohodkih, prejetih v letu 1970, ker bodo na tej o-snovi odmerili družinski davek.
Vse kaže, da gre za pobudo, ki je nastala mimo socialistične komponente devinsko - nabrežinskega odbora leve sredine, saj je krajevna sekcija socialistične stranke bila prisiljena nalepiti posebno sporočilo občanom in v katerem pojasnjuje, da o pobudi ni bila obveščena, kakor tudi, da o tej stvari ni bil obveščen socialistični občinski odbornik.
V svojem lepaku sekcija PSI obžaluje, da je do tega sploh prišlo in pripominja, da je naročila svojim predstavnikom naj «poskrbijo, da občina nastopi z enako vnemo, ki
jo je hotela pokazati ob tej prili ki, za natančno ugotovitev najvišjih dohodkov*, ker občina še vedno nima »primernih prejemkov*.
Očitno postaja, da gre za spor v občinskem odboru in za sklep, ki ga je sprejel le del koalicije, brez vednosti drugega dela. To pa je za socialiste tako huda zadeva, da se sklicujejo kar na programski sporazum koalicije in, čeprav posredno, namigujejo, da je pripravljena PSI sodelovati samo za izpolnjevanje podpisanih programskih točk, in nič več.
Lepak se namreč zaključuje s sledečimi stavki: «Sekcija PSI devinsko - nabrežinske občine namerava s tem izjaviti, da je na razpolago za izpolnitev programskega sporazuma sedanje koalicije za pravično obdavčenje v smislu tega, kar naj bi bila davčna reforma*.
PD «VESNA» IZ KRIZA prireja od 20. do 27. junija
KRIŠKI TEDEN
z naslednjim sporedom:
ned., 20.6. ob 11. uri — otvoritev slikarske razstave Demetrija Ceja, ki bo odprta ves teden od 20. do 23.30 pon., 21.6. ob 21. uri — predavanje z diapozitivi »Dolenjska ln Kras« Rudija Hohna Iz Nove Gorice tor., 22.6. ob 21. uri — vaški turnir v namiznem tenisu čet., 24.6. ob 21. url — predavanje z diapozitivi »Kraška ohcet« Maria Magajne pet., 25.6. ob 21. uri — gostovanje dramske skupine P. d. «Tabor» z Opčin z Nušičevo trodejanko »Žalujoči ostali« sob., 26.6. ob 18. uri — turnir v balincanju na Igrišču gostilne «Pri Naciotu« ned., 27.6. ob 9. uri — nadaljevanje turnirja v balincanju ob 19.30 «Na klancu« — nastop reške folklorne skupine »Ivo Lola Ribar« ob spremljavi orkestra «Akordeon»
Ves kulturni del sporeda bo potekal v prosvetnem domu «Albert Sirk«, kjer bo samo v primeru slabega vremena nastopila ob že določeni uri tudi folklorna skupina.
Vljudno vabljeni!
Odbor p.d. »Vesna*
PO SLOVENEC • BORŠT
PRIREDI
PRAZNIK VINA
SPORED:
Danes, 20. junija ob 17. url koncert godbe na pihala Breg nastop moškega pevskega zbo ra ln ansambla PD Ivan Can kar lz Tabora v Savinjski do lini, nastop domačegga mešanega zbora ter mladinskega harmonikarskega ln plesnega ansambla, od 20. ure do polnoči ples z ansamblom Kras.
Ponedeljek, 21. junija od 20 do polnoči ples z ansamblom Kras.
Vse tri dni bomo točili pristna domača vina, na razpolago bo tudi prigrizek.
VLJUDNO VABLJENI !
V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani šolskih sester.
MIRAMARSKI PARK Predstave «Luči In zvoki«.
Danes ob 21.30 «Der Kaisertraum van Miramare« v nemščini; ob 22.45 «Massimi'liano e Carlot-ta» v italijanščini.
Ponedeljek: ob 21.30 «Maximilian of Mexioo» v angleščini; ob 22.45 «Massimiliano e O&rlot-ta v Italijanščini.
Prevozna sredstva: avtobus «6» In proga «M» od Barkovelj do Mira-mara ob 21. uri ter ob 22.15. Povratne vožnje ob koncu predstav. Cena vstopnic: 400 lir (otroci, vojaki, ENAL in komitive 300 lir.
Nazionale 15.30 «La macchia della mor te«. Technlcolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fmice 15.30 «Testa t’ammazzo, oro-ce... sel morto, mi chiamano Al-leluja«. Technlcolor.
Eden 15.00 »Morte a Venezla«. Dirk Bogarde, Silvana Mangano. Technlcolor.
Grattacielo 14.30 «Straziami ma di bacl saziami«. Nino Manfredi, U-go Tognazzi, Pamela Tlffln. Technlcolor.
Exceisior 15.30 «La volpe dalla oo-da di velluto«. Maurizlo Bonuglla, Rossana Giannl. Eastmancolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ritz 15.00 «L’ucceilo dalle piume di crlstailo«. Cinescope, T\my Musam te in Susy Kendal, E. M. Salerno, mladini pod 14. letom prepovedano.
Alabarda 14.30 «Conto alla rove-sela«. Jeanne Moreau, Serge Reg-giani. Technlcolor.
Filodrammatico 15.00 »Le foto pro-Ibite di una signora per bene« Prepovedano mladini pod 14. letom.
Aurora 15.00 «11 cl-an del Batker«. Sherley Winter. Technlcolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Impero 15.30 «L’ultima valle«. Mi-chel Caine, Florinda Bolkan. Technlcolor.
Cristallo 15.30 »La vendetta di Tarzan«. Technlcolor.
Capltol 15.00 «L’uomo dalle due ombre« Charles Bronson. James Mason. Technlcolor.
Moderno 14 30 «Le coplevt, Alberto Sordl, Monica Vittl. Technlcolor.
Vittorio Veneto 14.30 «Barquero», Lee Van Cleff, Warren Oates. Technlcolor
Ideale 14.15 «Citth violenta«, Charles Brown, Telly Savalos, JIH Imland. Technlcolor.
Astra 15.00 «1 guerrieri«. Cllnt East-wood, Telly Savalas. Technlcolor.
Abbazia 15.00 «11 trono nero«, Burt Lancaster, Jean Rice. Technico-lor.
Razstave
V Tržaški knjigarni razstavlja do konca tega meseca svoja najnovejša dela mladi umetnik Boris Zuljan.
Slovensko prosvetno društvo TABOR — OPČINE
valbi člane društva In prijatelje pokojnega prof. Ivana Sosiča na žalno sejo v ponedeljek, 21. junija 1971, oto 21. url v Prosvetni dom na Opčinah.
Odbor
VAŽNO OBVESTILO KMEČKE ZVEZE DVOLASTNIKOM
Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, naj pravočasno predložijo prošnje. V ta namen naj se javijo v pisarni Kmečke zveze, Ul. Geppa 9 med uradnimi urdmi (od 8. do 14., ob četrtkih pa od 8. do 12. In od 15. do 18.). S seboj naj prinesejo dvo-lastnišfco knjižico ter številke parcel. Poleg osebnih podatkov je namreč treba navesti v prošnji številko parcele, na kateri nameravajo sekati, katastrsko občino, pod katero parcela spada ter površino parcele ln količino drv.
Prošnje bomo sprejemali do 29. junija.
.......................................................................................................................................MIIII11IIIHII..................................
Danes, nedelja, 20. junija NENAD
Sonce vzide ob 5.15 In zatone ob 20.57. Dolžina dneva 15.42. Luna vzide ob 2.41 in zatone ob 18.53.
Včeraj-danes
Labinjan, profesor Piero de Colom-bani in učiteljica Gabriella Pistilli, trgovec Egidio Muzina in trg. pomočnica Alida Cattaruzza, gasilec Boris Bandel in uradnica Nadia
SEBOFLEX
VSE ZA KINO IN
FOTOGRAFSKI MATERIAL
Irst, Ul. Mazzini 53. Tel. 733-361
Prijatelje ln znance naprošamo da nas obiščejo
Jutri, ponedeljek, 21. junija ALOJZ
Vreme včeraj:	najvlšja dnevna
temperatura 21, najnižja 12,7, ob 19, uri 19,6 stopinje, zračni tlak 1012,9 stanoviten, veter 5 km na uro vzhodnik, vlaga 53-odstotna, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,6 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 19. junija 1971 se je v Trstu rodilo 19 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 72-letna Margherita di Mezza vd. Fusco, 81-letna Cate-rina Farfoglia vd. Budigna, 87-letna Giacomina Rapotti vd. Stoc-chi, 20-letna Santina Femiani, 67-letna Josipina Jercog por. Ota, 84-letni Andrea Marši, 79-letna Maria Fortuna vd. Valenti, 74-letna Gior-gina Morsa vd. Bratina, 81-letna Romilda Cosmitz por. Cimarelli, 77-letni Vittorio Giorgetti.
OKLICI: mehanik Egidio Richter in elektromehanik Cvetoslava Markova, karoserist Libero Rosso in delavka Nadia Sau, uradnik Furio Scatton in uradnica Gianna Majetti, uradnik Fabio Venchi in univ. študentka Elettra Terrazzini, tehnični uradnik Sergio Chicco in šivilja Romana Salich, prodajalec rib Gino Zanon in uradnica Sonia Bertoncelli, radiotehnik Umberto Bencina in go spodinja Flavia Orlando, inženir Mario Albanese in uradnica Fiorenza Davide, elektromehanik Mario Fonda in uradnico Nada Tedesco, u-radnik Claudio Varin in gospodinja Muro, industr. izvedenec Salvatore Sandra Giurco, uradnik Fulvio Baxa Nadrah in uradnica Gianna Crivici, in uradnica Clelia Ginrgolo, urad ! pomorščak Ennio Cesaratto in gospo-nik Olivio Sau in delavka Anita dinja Serena dr. Gordini, trg, po-
paolo Piccoli in trg. pomočnica Livia Babich, učitelj Claudio Gre-gori in uradnica Ivana Iernetich, pomorščak Giuliano Umek in trg. močnik Giordano Poli in trg. po | pomočnica Sonia Michelazzi, urad-močnica Maria Carmela Fedele, ,.či-1 nik Sergio Battisti in uradnica Ma-
Fortunato, mehanik Giorgio Furlan in hišna pomočnica Maria Jakac, industr. izvedenec Ferruccio Sca-lembra in učiteljica Ivana Stavanja, delavec Guido Tuiach in delavka Liliana Hrovatin, univ. študent Paolo Mitri in univ. študentka Marina Rocco, uradnik Luigi Carrara in uradnica Eliana Orsini, mesar Marino Genzo in frizerka Nadia Sti-vanin, mehanik Laszlo Alacs in šivilja Magdalena Besenjej, trgovec Stelio Cionini in delavka Luisa Gombač, univ. študent Giuseppe De Luca in univ. študentka Annama-ria Castagnacci, delavec Franco Comandini in trg. pomočnica Ada Pes, elektromehanik Claudio Ba-rovina in otroška vrtnarica Tamara Borelli Baillo Alessio, mehanik Dui-lio Nicolaucig in trg. pomočnica Lucia Lionetti, delavec Bruno Cec-covini in trg. pomočnica Liliana Di
telj Itaio De Giorgi in social, asistentka Lucia Salerno, uradnik Fabio Lutman in uradnica Laura Pe-riz, bolniški uslužbenec Michele Sta-ropoli in gospodinja Fiorina Grillo, uradnik Sergio Bovo in trg. pomočnica Eleonora Panunzio, zastopnik Luciano Galvani in trgovka Gra-ziella Maritan, bolniški uslužbenec Gianni Carpani in trg. pomočnica Nora Sabia, delavec Pio Stancanel-li in računovodja Adriana Giraldi, uradnik Giulio Furlanetto in uradnica Liliana Balzer, bolničar Giorgio Dalcolmo in gospodinja Maria Braz, električar Rinaldo Puhar in uradnica Annamaria Micaz, agent J V Carmine Irene in učiteljica Emilia Schiavone, geometer Lucio Lippi in profesorica Franca Cer-nivez, kemik dr. Giuseppe Pietron in tajnica Elisabeth Maria Petry, trgovec Paolo Urlini in uradnica Narina Fanin, železničar Renato Demark in uradnica Laura Potrata, mehanik Attilio Cattunar in uradnica Vladislava Grum, šofer Diego Cut-tin in trg. pomočnica Ariella In-drigo, vrtnar Rodolfo Budin in cvetličarka Sonia Versa, uradnik Ca-taldo Scaraffile in trg. pomočnica Loredana Bon tempo, uradnik Pier-
Birme 1971
Zlatnina ln ure v presenetljivo veliki Izbiri ln po ugodni ceni Zlato KIS-22-
Posebnl popusti ZLATARNA IN URARNA LAURENTI
Trst ■ Trleste, Largo Santorlo 4
riagrazia Dlppolito, železničar Giuseppe Juricic in gospodinja Grazia Pagano, pristaniški delavec Carlo Bernardis in uradnica Tiziana Gher-zil, elektrovarilec Romano Visintin in gospodinja Gigliola Mancini, delavec Stefano Masi in trg. pomoč niča Odinea Martingano, uradnik Mario Tassini in trg. pomočnica Anna Maria Colombo, častnik finančne straže Mario Sanna in učiteljica Assunta Campli.
DNEVNA SLU2BA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vlelmettl, Trg Borsa 12, Centau-ro. Ul. Rossetti 33, Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2, Sant’An-na, Erta dl S. Anna 10 (Kolonkovec).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Blasoletto, Ul. Roma 16, Davam-zo, Ul. Bemini 4, Al Castoro, Ul. Oavana 11, Sponza, Ul. Montorsino št. 9 (Rojan).
LOTERIJA
BARI	1	63	70	21	76
CAGLIAR1	82	81	2L	I	86
FIRENCE	35	30	57	62	33
GENOVA	78	50	71	20	54
MILAN	58	68	39	48	14
NEAPELJ	88	31	16	57	66
PALERMO	17	47	30	87	25
RIM	88	29	67	13	86
TURIN	14	52	45	87	43
BENETKE	40	61	11	52	8!)
ENALOTTO					
1 2 X	2	X 2	1	2 1		X 71	1
Kvote: 12	točk —	7.928.000;			11
točk — 205.000; 10 točk — 22.000 lir
KINO Nfl OPČINAH
predvaja danes ob 16. url" barvni avanturistični film:
LA VERGINE E LO ZINGARO
Igrata: Franco Nero in Joamna Shlmkus
KINO «| R | S » PROSEK
ponovi danes ob 16. url kine-masikop barvni čudoviti film:
La prima notte del dottore Danieli industriale, col com-plesso del giocattolo Mladini pod 14. letom vstop prepovedan
PROSVETNO DRUŠTVO
« D O M »
SKEDENJ
vabi na
BALETNI
VEČER
Nastopajo baletke 1., 2. In 3. tečaja. '
Spored:
Prokofjev: Klasična simfonija Schumann: Odlomki klavirskih skladb
Saint Saens: Velika fantazija Čajkovski:	18 varljaci Iz
Tmjulčice
Predstava bo v PETEK, 25. Junija ob 20. uri v škedenjski kinodvorani.
Tečaj za popravne izpite
Tudi letos pripravlja Slovenski dijaški dom v Trstu tečaj za popravne izpite. Tečaj bo od 1. do 31. avgusta za vse vrste slovenskih srednjih šol ln za vse njihove razrede. Vpisovanje v tečaj se Je že začelo ln bo trajalo neprekinjeno do 1. Julija, ln sicer ob uradnih urah od 10. do 13. ln od 17 do 19. ure.
V	galeriji Rossoni na Korzu Italija štev. 9 razstavlja še danes tržaški slikar Vincemzo Ciancio-lo. Umetnik razstavlja 33 ded v čmo-belem, v mešani temperi ln akvarelnib risbah.
V	galeriji »Cartesius* v Ul. Giu-lia 10 je odprta razstava del grafika Coloja, ki je po rodu iz Mo-dene, živi in dela pa v Čedadu. Razstava bo odprta do 23. t. m.
Ravnateljstvo Državne srednje šole «Ivan Cankar* ln Državnega zavoda za Industrijo ln obrt obvešča, da je na zavodu odprta razstava ročnih del ln risb, ki so jih Izdelali dijaki ln dijakinje. Razstava je dnevno odprta občinstvu od do 13. ijre.
Učenci in učitelji osnovne šole na Katinari vljudno vabijo starše, bivše učence ln vse prijatelje naše šole na ogled razstave, ki bo odprta danes, 20. t. m. od 10. do 12. ter od 16. do 19. ure. V ponedeljek bo razstava še odprta od 9. do 12. ure.
Učenci državne osnovne šole Al bert Sirk v Sv. Križu vabijo drage starše ln vse vaščane na razstavo ročnih del, ki je občinstvu na ogled še da-nes, 20. t. m. do 21. ure.
Učenci openske osnovne šole vabijo starše ln prijatelje na ogled razstave ročnih del in risb, ki bo odprta danes, 20. t. m. od 9. do 12. ter od 16. do 20. ure. V ponedeljek pa v dopoldanskih urah.
Učenci osnovno šole na Opčinah vabijo k ponovitvi pravljične igre »Pavelčkova piščalka«, ki bo v torek, 22. tm ob 21. url v prosvetnem domu na Opčinah.
Učitelji in otroci slovenske osnovne šole v Boljuncu vabijo na razstavo ročnih del ln risb, ki je danes, 20. t.m. od 9. do 12. ter od 16. do 19. ure.
Osnovna šola v Trebčah vabi na
razstavo ročnih del, ki bo danes, 20. t.m. od 9. do 12. ln od 15. do 20. ure.
Učenci osnovne šole v Borštu priredijo danes razstavo risb in ročnih del. Ogledate si jo lahko od 9. do 13. in od 15. do 18. ure.
SPDT priredi 27. t. m. avtobusni izlet na Pokljuko z vzponom na planino Lipan ec ali na Toše. Vpisovanje v Ul. Geppa 9. Cena za člane 1.600, za nečlane 1.800 lir.
Prosvetno društvo »Ivan Cankar* priredi društveni Izlet v nedeljo, dne 4. Julija t. i. na Gorenjsko Begunje ln Kropo. Vpisovanje na sedežu društva, Ih. Montecchi 6, od ponedeljka dalje vsak dan od 19. do 20. ure. Vpisovanje se zaključi v petek, 25. t. m.
Slovensko prosvetno društvo Tabor na Opčinah priredi v torek, 29. t.m., avtobusni izlet v Logarsko dolino. Vpisovanje v prosvetnem domu od 20.30 do 21.30. Odhod izpred prosvetnega doma točno ob 6. uri zjutraj. Zamudnikov ne bomo Ca kali.
FINŽGARJEV DOM na Opčinah
PRIREDI danes ob 20. url
AKADEMIJO
in odkritje
FIN2GARJEVEGA KIPA
ob stoletnici pisateljevega rojstva.
Vabljeni!
Šolske vesti
Razna obvestila
Izlet v Avstrijo ■ Salzburg. Izletniki avtobusa št. 4 sl lahko ogledajo fotografije z Izleta v Tržaški knjigami. Ul. sv. Frančiška 20, kjer jih lahko tudi naročijo.
športno društvo Polet je včeraj zaradi slabega vremena odložilo napovedano kotalkarsko revijo. Novi datum bomo pravočasno najavili.
Mali oglasi
»CITHOSN* — mehanična delavni-ca Samanttani In Miceu m prodaja nadomestnih delov lil Hittmeyer 4/a.
IMATE HESEN NAMEN da sl poiščete ŽIVLJENJSKEGA DKUGAV Sle osamljeni, pogrešate toplih besed m družine? Se želite izogniti avanturam, neresnic, m izkoriščanju neuglednemu spoznavanju ua cestah in po lokalih? Pišite nam. ali pa nas obiščite. Pri naših odgovorih — na kuverti ul oznake našega podjetja. Tajnost vain je zajamčena. POSKEDOVALNIUA ZA ZAKONSKE ZVEZE. Ljubljana Ple-teršnikova 24 a.
NA OPČINAH ob Narodni ulici v bližini odcepa za Kcpentabor so v gradnji dvo- tri- in večsobna stanovanja v vrstnih hišah. Informacije na gradbišču od 13. do 16. Gradbeno podjetje Petra, tel. 908-21.
VAJENCE — VAJENKE z znanjem slovenščine za prodajo tekstilnega bJaga in konfekcije; petnedvni delovni čas, sobota prosta, išče družba Tamaro, Largo Roiano 3/3 — Tel. 94821.
MLAD ZAKONSKI PAR z enoletnim otrokom Išče za Milan 30—40 let staro vsega zaupanja vredno žensko z dobrimi priporočili. — Naslov: Vidiz — Trg Garibaldi H. TRST.
RABLJENO SEDLARSKO ORODJE
prodam. Ul. Gaspare Gozzl št. 1. BUFFET TOMAŽIČ, Trst, Ulica Cassa di Risparmio 3 išče vajenca. Dobri pogoji. Nedelje proste. Javite se lahko vsak dan.
TRGOVINO JESTVIN, SADJA IN ZELENJAVE, sodobno opremljeno, z dobro lokacijo, izbrano klientelo in takojšnjim odličnim dohodkom prodam zaradi bolezni. Telef. 61885.
ODDAM TRAVO na velikem travniku. Opčine, tel. 211068.
VIKEND v dvojčku prodam. Mon-te rosa, Savudrija. Od morja 200 metrov, lep razgled na Piran, nov s tremi sobami in dvema garažama (ena za čoln). Informacije na te-lef. 755260 Trst. Telefonirati od 8. d° 12. ure.
Darovi in prispevki
Ob prvi obletnici smrti nepozabne Albine Kojamec daruje sestra Olga v počastitev spomina 3.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Alojzija Verše darujeta Danica in Zdravko 2.000 lir za spomenik padlim na Proseku. V počastitev spomina pok. Karla Draši-ča daruje Valerija Kocjančič 1.000 lir za prosvetno društvo Ivan Cankar ln 1.000 lir za šolo-sipomenlk NOB v Cerknem. Ob 25-letnici potoke staršev prispevata Stojan in Tatjana Sancin 2.000 lir za tisk KPI, 2.000 lir za ŠD Breg ln 2.000 lir za PD Slavec.
Ob priliki zlate poroke Marije in ln Franca Lampe ta daruje Anka Barej 1.000 Ur za prosvetno društvo Slavko Škamperle.
Za spomenik padlim partizanom na OpClnah darujeta Avrellja ln Draga 5.000 lir ob obletnici smrti mame Marije Sosič ln brata Emila ter 5.000 Ur namesto cvetja na grob Marije Hrovatin vd. Sosič.
Namesto cvetja na grob pok. Marije Stopar vdove Kavčič darujejo za spomenik NOB v Bazovici: Žagar Padrlče 32 1000 lir, Grgič Vida 500, Kralj Marija 175 500, Rlsmondo 1000, Grgič Josip 72 1000, Bak Al bin 1000, žagar 70 500, žagar Josipina 1000, Grgič Silvan 1000, Grgič 36 500, Racman 500.
V spomin pok. Karla Drašiča daruje Albina Bavčar 1000 Ur za Dijaško matico.
SOŽALJE
Prosvetno društvo Ivan Grbec v Skednju izreka iskreno sožalje svojcem pokojnega Alojza Flega.
18. t.m. nas je za vedno zapustil® naša draga mama in nona
Justina vd. Ota
Pogreb bo danes, 20. t.m. ob 10.30 lz glavne bolnišnice naravnost v dolinsko cerkev.
Žalujoči sinova SONJA in RUDI z družinama
Pogreb, pod. Ul. Zonta 3, tel. 38006
ZAHVALA
Globoko ganjeni nad tolikšnem sočustvovanju ob izgubi našega dragega
Karla Drassicha
se toplo zahvaljujemo. Enaka za' hvala naj gre vsem tistim, ki *®’ lujejo z nami in nam je nemogoč se osebno zahvaliti.
družina
Trst, 20 junija 1971
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so priskočili na pomoč nam ln
ob težki uri našemu nepozabnemu
Domenicu Basileju
Enaka zahvala domačim pevcem-darovalcem cvetja ter vsem, 1d 90 ga spremili na zadnji poti.
Družine: BASILE • CIJA* Kontovel . Rim, 20. junija 1971
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so spremili m zadnji poti našo drago mamo, nono ln taščo
MARIJO STOPAR vd. KAVČIČ
(Nutotova)
Posebna zahvala č. g. župniku, darovalcem cvetja ter vsem, ki so počastl-li njen spomin.
DRUŽINA RA2EM
Bazovica, 20. junija 1971
Minilo je že leto dni, odkar nisi več med nami, naš ljubljeni ln nepozabni mož in oče
RADKO-RADIVOJ BAVČAR
Toda ml se Te spominjamo z ljubeznijo in žalujemo m teboj vsak dan.
Žena STANA, sin ROBERT, hčerka ROMICA
Trst, 20. Junija 1971
POLDRUGO LETO OD USTANOVITVE
Nameni in dosedanje delovanje pokrajinskega združenja rejcev
Koristi, ki jih imajo včlanjeni živinorejci
Pred poldrugim letom, in sicer 19. februarja 1970, je bilo v Trstu u-stanovljeno pokrajinsko Združenje rejcev. Zaradi pomanjkanja primernega sedeža in osebja pa ni moglo združenje več kot leto dni razviti samostojnega in popolnega delovanja. Od svoje ustanovitve do aprila letošnjega leta je bilo gost kmetijskega nadzomištva, končno pa je s prispevkom, ki ga je dobilo od omenjenega nadzomištva, prišlo do samostojnega sedeža in do vsega potrebnega za izvrševanje nalog, ki opravičujejo njegov obstoj. Sedaj, ko združenje začenja svojo samostojno pot se nam zdi primerno, da vsaj na kratko seznanimo rejce in nasploh našo javnost o nalogah, ki jih ima združenje, ter o pobudah, ki jih je sprejelo v kratki dobi svo
ženje samo odsek za govejo živino, sta njegovi bistveni nalogi vzdrževanje rodovniške knjige sivorjave pasme in vsako poslovanje, ki je z njo v zvezi (kot n. pr.: pregled in ocenitev živine, izdajanje rodovniških potrdil, itd.) ter kontrola proizvodnosti vseh tistih molznic, ki pripadajo članom združenja. Kontrola proizvodnosti omogoča, na podlagi vpisa proizvodnje mleka, ugotavljanje najboljših krav mlekaric in se nanaša tako na količino kot tudi na kvaliteto mleka (v odstotkih tolšče in s prihodnjim letom tudi v odstotkih beljakovin). Kontrolo proizvodnosti izvaja na prošnjo živinorejca strokovna služba, ki jo vzdržuje združenje. Kontrola krav, ki so podvržene pregledom, se vrši enkrat mesečno skozi vso laktarijo
jega delovanja in ki jih bo sprejelo ter obsega tehtanje mleka ter od-
v prihodnosti.
Glavni nt,..**, združenja, ki ima tehnično gospodarski značaj je pripomoči k izboljšanju in ovrednotenju raznih vrst in pasem ter njihovih proizvodov. Pripomniti pa mo
vzem vzorca 50 kub. cm za analizo mleka.
S kontrolo proizvodnosti, ki nudi rejcem točne podatke o kakovosti in količini mleka, je možna izbira boljših mlekaric in odstranitev ne-
ramo. da ima trenutno združenje j donosnih krav. S tem se izvršuje «mmwSlvoriaVo pasmo a selekcija, ld je najučinkovitejše bo v bodoče, po potrebi ustanovilo s edstvo za izboljšanje pasme in odseke za čebelarstvo, kokošerejo in zvišanje tržne vrednosti goveda, prašičerejo.	S pristopom v združenje rejcev,
Ker ima. kot smo omenili, zdru- kateremu nujno sledi pristop h kon-
•UiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiinmiiiiHiiimiiiifimiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimii
UMRLA JE MARIJA JURIŠEVIČ PREDANA MEDVOJNA AKTIVISTKA
z možem zvesto sodelovala v organizaciji skupno z nekaterimi znanimi tržaškimi ilegalci, poleg tega pa sta bila povezana tudi s štabom Istrskega odreda. Mož Vladimir je imel tudi ilegalno ime »Voj-voda Janko* in terenski sodelavci so ga kratko klicali kar za «Voj-vodo*. Ves čas ilegale sta Marija in njen mož mnogo prispevala za narodnoosvobodilno gibanje tudi v denarju in zbiranju sredstev, pri njih doma v Rocolu pa so imeli bunker, v katerem so skrivali nabrano blago in tua. ilegalce.
Stari aktivisti se prav dobro spominjajo pokojne Marije Juriševič in njene predanosti in zaupnosti, saj so bile njej kakor tudi njenemu možu Vladimiru mnogokrat zaupane zelo odgovorne naloge, ki sta jih vedno brez obotavljanja izpolnila. Pri njiju se je nekajkrat zadrževal tudi znani aktivist z ilegalnim imenom Vran ali Urban (Umberto), ld je preko Trsta vzdrževal stike z italijanskim osvobodilnim gibanjem v severni Italiji. Oba sta delovala tudi po njegovih navodilih in zlasti mož Vladimir je zanj opravljal tudi odgovorne kurirske posle iz Trsta v severno Italijo.
Marija je tudi po osvoboditvi ostala skupno z možem zvesto v vrstah naprednega gibanja in v vrstah narodno zavednih ljudi. Bila pa je obenem tudi skrbna in dobra mati ter zvesta in delovna tovarišica svojemu možu Vladimiru. Smrt jo je mnogo prezgodaj iztrgala iz družinskega kroga, saj je komaj prestopila 54 let življenja.
Naj ji bo lahka domača zemlja, hudo prizadetim svojcem pa izrekamo sožalje v imenu tistih, ki so jo poznali in predvsem v imenu vseh starih aktivistov, ki jo bodo ohranili v trajnem in hvaležnem spominu.
J. K.
r# *»- TTT" A
*-w' ■	.	' . j

■
Številni prijatelji in znanci iz vojnih in povojnih let so prejšnji petek spremili na zadnji poti Marijo Codiglia por. Juriševič in krsto z njenim truplom obdali z venci in cvetjem.
Pokojna Marija Juriševič je bila ena tistih naših zavednih žena, ki se je skupno s svojim možem Vla-dimiram spontano vključila v narodnoosvobodilno gibanje in sodelovala v njem z največjo požrtvovalnostjo in pripravljenostjo na izvršitev vsake naloge, ki ji je bila naložena. Rodila se je leta 1917 v Piranu, poročila pa se je leta 1937 v Trstu z Vladimirom Juriševičem, po radiu te Vodic v Čičariji. Z možem sta stanovala na Rocolski cesti 26, v mestu v Ul. Marconi pa sta imela skladišče premoga in drv. Rodila sta se jima hčerki Al-ma in Palmira, ki sta že poročeni, in ju vzgojila v narodno zavednem duhu.
Že pred vojno ju je z možem preveval antifašistični duh, takoj ob začetku vojne oziroma po napadu na Jugoslavijo pa sta se z možem povezala z drugimi v Trstu živečimi ožjimi rojaki te Čičarije v ilegalno skupino, ki je začela delovati proti fašistom, takrat še brez navodil Osvobodilne fronte. Ko pa se je OF zasidrala tudi v mestu, je njihova skupina našla stik z aktivisti OF in se vključila vanjo. Poslej je pokojna Marija skupno
Počastit« spomin žrtev Rižarne
Ob 27. obletnici usmrtitve in sežiga 40 žrtev bo v ponedeljek ob 19. uri tržaška sekcija združenja bivših političnih deportirancev položila venec v Rižarni. Posebnih komemoracij ne bo, vabimo pa pre blvalstvo, da počasti spomin žrtev in obišče Rižarno.
TRST • Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161
POŽAR ARTZMIO TOVORNI PREVOZI
o vse iera)e tudi i inozemstvo
troli proizvodnosti, si rejci omogočajo zboljšanje živine, ki pride vpisana v rodovniško knjigo, in so deležni raznih ugodnosti, med katerimi so najvažnejše sledeče:
—	rejec, ki vzredi telico je deležen nagrade do največ 40.000 lir;
—	junica ali krava z dokumentirano genealogijo (in to lahko dobi samo, če izhaja iz hlevov pod kontrolo) doseže visoke tržne cene, ker jo pri prodaji spremlja rodovniško potrdilo, ki jo ovrednoti, ker jamči za čistost pasme in visoko proizvodnost. Poleg tega pa ima rejec, ki tovrstno junico ali kravo kupi, pravico do prispevka v znesku 30 od sto nabavne cene. Iz tega sledi, da vpis živine v rodovniško knjigo koristi rejcu bodisi. da živino kupi. bodisi, da jo proda. Poleg tega pa so za rejce, ki imajo krave pod kontrolo, predvidene še druge ugodnosti, kot n. pr.: nakup močnih krmil po znižani ceni.
Ob tej priliki še enkrat poudarimo, da so zgoraj omenjenih u-godnosti deležni samo in izključno tisti, ki imajo živino pod kontrolo, to se pravi rejci, ki so včlanjeni
pokrajinsko združenje rejcev.
Oglejmo si sedaj še na kratko nekaj pobud, ki jih je združenje izvedlo ali jih namerava uresničiti v bližnji prihodnosti.
Pred kratkim je bilo zaključeno v sodelovanju s pokrajinskim uradom za živinorejo cepljenje proti slinavki in^ parkljevki, ki spada v okvir obsežne in učinkovite akcije zatiranja kužnih bolezni v naši pokrajini. Te bolezni, med katere spadajo slinavka in parkljevka, bruceloza in tuberkoloza, so izginile iz naših hlevov in treba se je z vsemi sredstvi potruditi, da se ne vrnejo
V	začetku letošn jega leta ie združenje postalo član deželnega Centra za umetno osemenjevanje, ki je bil pred nedavnim ustanovljen in ima svoj sedež v Vidmu. Center, ki bi moral začeti z rednim delovanjem v prihodnjem letu. bo nedvomno pripomogel k izboljšanju deželne živinoreje.
V	mesecu aprilu je državni izvedenec za sivorjavo pasmo pregledal 69 hlevov, v katerih je o-cenil 96 krav. Izmed teh je 95 doseglo oceno potrebno za vpis v rodovniško knjigo. Poprečna dosežena ocena je razmeroma visoka, kar dokazuje visoko kvaliteto naše živine.
V	bližnji prihodnosti namerava združenje organizirati nakup plemenske živine v raznih italijanskih pokrajinah, kjer > redijo prvovrstno govedo sivorjave pasme (Val-tellina, Valvenosta. itd.) ali v inozemstvu.
Končno bomo omenili še predavanja in strokovne tečaje, ki jih bo združenje organiziralo jeseni in s katerimi namerava izpopolnjevati strokovno znanje rejcev.
Zavedamo se. da s tem kratkim poročilom nismo dovolj izčrpno o-risali vseh nalog in ciljev združenja, upamo pa. da smo Dri rejcih in Pri ostalih, ki jih zanima naša živinoreja, vzbudili zanimanje za združenje in njegovo delovanje ter jih vabimo, naj se obrnejo na združenje vsakokrat, ko naletijo na probleme, katerih rešitev spada v območje njegovega delovanja.
Predsednik
Ivan Mirko Križmančič
Openska in nabrežinska banka se danes združita
Hranilnica in posojilnica na Opčinah ter Kmečka in obrtna posojilnica v Nabrežini se združita v »Hranilnico in posojilnico na Opčinah in v Nabrežini*, člani obeh denarnih zavodov se bodo na izrednih občnih zborih danes dopoldne izrekli za združitev. Tako bo enoten denarni zavod obsegal področje od Doline do Devina, hkrati s tem pa bo za-dobil močnejši ustroj. O združitvi openske in nabrežinske banke sta se pozitivno izrekli bodisi deželna uprava, bodisi nadzorni organ »Ban-ca dTtalia*.
IZ BORŠTA
DANAŠNJI GOSTJE NA PRAZNIKU VINA
PARTIZANSKI IZLET
Na prireditvi, ki je združena s praznikom vina v Borštu, bo danes gostoval moški pevski zbor in ansambel p. d. Ivan Carnkar iz Tabora v Savinjski dolini.
Tabor je vas v Savinjski dolini, oddaljena dva kilometra od avtoceste Ljubljana - Celje - Maribor, in sicer 5 km od Vranskega proti Celju. Prebivalci so hmeljarji in tudi večina pevcev se bavi s to kmetijsko panogo. Nekateri so tudi delavci in so zaposleni v Žalcu.
V Taboru so že od nekdaj radi prepevali Vojna je delovanje zbora preprečila, leta 1946 pa je pevovodja Avgust Ulaga spet pričel z delom in vodil zbor do leta 1951, še posebno intenzivno je začel zbor delovati leta 1966, ko je p. d. Ivan Cankar ustanovilo še dramski odsek. Pevski zbor vodi zdaj Milan Lesjak, predsednik društva pa je Lojze Rak.
Leta 1968 so marljivi prosvetarji s pomočjo obč. skupščine iz Žalca organizirali pevsko revijo v Taboru. Ker so dosegli v petju precejšen napredek, so bili leta 1969 skupno z zborom in bližnje Polzele določeni, da zastopajo občino Žalec na medobčinski pevski reviji v Slovenskih Konjicah. Leta 1970 je bila občinska revija v Gotovljah pri Žalcu, na kateri se je pevski zbor srečal z zborom p.d. Jezero iz Doberdoba. Tudi letos so nastopili na medobčinski reviji v Velenju. Sploh nastopajo na vseh prireditvah v domačem kraju in še posebno radi na hmeljarskem prazniku v Žalcu in v Braslovčah, ker je to pač njihov praznik. Zato so se navdušili nad obiskom, ki ga bodo imeli pri nas, kajti ponosni so na to, da bodo pri zamejskih Slovencih zastopali svojo lepo Savinjsko dolino.
M.
Isto vedja tudi za avtobusne povezave s tovarno Grandi Motor i, kjer so sindikalne organizacije kovinarjev posredovale pri upravi za zagotovitev prevozniške službe iz javnega poslovanja.
V ta namen je tajništvo zbornice sklenilo posredovati pri podjetju ACEGAT ter pri tržaški in dolinski občini, da bi se člmprej raztegnile mreže občinskih prevozov tudi na omenjeno področje.
Lani ugodno leto za družbo «Stock»
Pred dnevi je bil občni zbor delničarjev tržaške destilacijske industrije «Stock». Iz poročila upravnega sveta o lanskem poslovanju družbe povzemamo, da je proizvodnja potekala ugodno ter da se je poslovna bilanca zaključila s čistim dobičkom 918 milijonov lir. Poročilo nadalje navaja, da je družba odkupila večje zemljišče v žaveljski industrijski coni, kjer namerava zgraditi pomožen obrat za destilacijo vina. Glede bodočega razvoja dejavnosti se v poročilu naglaša skrb, da bo s postopnim urepanjem carinskih tarif v Evropski gospodarski skupnosti mednarodna konkurenca postala čedalje hujša tudi za proizvode destilacijske industrije, carinsko zaščito.
Prosvetno delovanje v Barkovljah
V ponedeljek, 7. junija, je v Prosvetnem društvu Barkovlje nastopil gledališki igralec Stane Raztresen s svojim recitalom »Balade in romance*. Udeležba je bila zadovoljiva, saj je bilo prisotnih mnogo ljudi, ki so z navdušenjem sledili recitaciji. Čeprav je bilo napovedano, da se bo s tem nastopom zaključila letošnja sezona, je v ponedeljek, 14. junija, dr. E. Žetko predvajal dva dokumentarna filma. Ker smo si že ogledali domače kraje, ko nam je Mario Magajna predvajal skioptične slike o kraški ohceti, smo se tokrat popeljali v Španijo. Filma je dr. Žetko snemal na svojem potovanju po Pirenejskem polotoku in nas je najprej peljal od Barcelone preko Valencije, Alicante-ja, Murfcije in Malage do najbolj južne točke Evrope. Od tod smo se vrnili po sredini polotoka preko znane Cordove v prestolnico, Madrid. Čudovita filma sta bila bolj popolna od vsakega televizijskega dokumentarca. ker sta barvna.
Vsa letošnja predavanja in tudi študentovski ples, ki so bili v prostorih barkovljanskega društva, je organizirala mladina in tako je po dolgoletnem spanju društvo spet zaživelo. Barkovljani, ki so se udeležili omenjenih večerov, so odhajali vedno zadovoljni in polni upanja in pričakovanja, da bo mladina na daljevala s svojim navdušenim delovanjem tudi v prihodnji sezoni. Ravno zaradi tega so starejši člani prosvetnega društva sklenili, da skličejo občni zbor.
S. & M.
O S M I C A
piri Alojzu Damevu (Mištootu)
Opčine — Dl. Peonde Vljudno vabljeni I
št. 3
GRADBENO PODJETJE
PETRA
(prej K. BAN & C.)
TRST - Ul. Malolica 1, tel. 90821
Obvestilo Kmečke zveze
Kmečka zveza obvešča člane, da je senatna komisija za delo in socialno skrbstvo dokončno odobrila zakonski predlog o povišanju družinskih doklad za neposredne obdelovalce zemlje. Tako bodo kmetje dobili v letu 1971 za vsakega otroka po 40.000 Ur doklade, v letu 1972 pa po 55.000 Ur.
Za vsa pojasnila ln urejevanje tu-di teih pratik je na razpolago tajništvo Kmečke zveze in njen patronat INAC v Uliol Geppa 9.
Boljunčanina obisku v Kočevju
Boljunčani v družbi nekdanjih borcev in pionirjev iz Kočevja
Bivši partizani in aktivisti iz Bo-ljunca so pred kratkim obiskali Kočevje in nekatere druge kraje na Dolenjskem. V teh krajih so se številni Boljunčani bojevali med narodnoosvobodilno vojno. Na tiste težke a obenem junaške čase je spomin še vedno živ.
V Kočevju so Boljunčane izredno prisrčno sprejeli. Predsednik tamkajšnjega združenja borcev je izrekel gostom dobrodošlico, pionirji in pionirke pa so jim pripeli na gumbnice simboličen rdeč nageljček.
Pred spomenikom padlim v NOB
Pevski zbor p.d. »I. Cankar* - Tabor
je bila spominska svečanost. Predstavniki borcev iz Boljunca so položili cvetje na spomenik, moški zbor pa je pod vodstvom Draga Žerjala zapel žalosbinko. Na spominski svečanosti je sodeloval tudi zbor harmonikarjev, gojencev kočevske glasbene šole, ki je izvajal skladbe partizanskih avtorjev. Po spominski proslavi so Boljunčani obiskali kočevski muzej, nato pa so se odpeljali v Žužemberk, kjer je bila podobna spominska svečanost pred spomenikom padlim. Sledilo je kosilo v Dolenjskih Toplicah. Po kosilu je bilo družabno srečanje, ki je potekalo v vedrem razpoloženju. Na
tem srečanju je Boljunčane pozdravil predstavnik Zveze borcev iz Ljubljane, izrekel priznanje partizanskim borcem in aktivistom in tudi pevcem, ki z veliko vnemo gojijo slovensko narodno in partizansko pesem. Kasneje so Boljunčani obiskali še Sv. Urh.
Celoten potek obiska v Kočevju in v drugih krajih, kakor tudi tovariško srečanje s predstavniki borcev iz Slovenije, je potekal v najlepšem redu. za kar gre priznanj« in zahvala organizatorjem, v prvi vrsti tovarišu Josipu Starcu iz Boljunca in, seveda, gostiteljem ii Slovenije.
iiiiiniiiiiiiniiiiiimiiii
iiiimiiiifiiiiiimiiMiiiimmmiiiiiiiiiiimiiiiimiiiuiniiiiiiiiimi
ZLATA POROKA
CINGHIALPELLI
S. n. c. TRST VIA DONOTA 1 - TELET. 36-556
UVOZ IN IZVOZ SUROVIN IN STROJENIH KOŽ
Delavska zbornica CGIL o javnih prevozih
V	okviru zahtev za sektor Javnih prevozov je delavska zbornica CGIL v 'Itastu proučila posebno stanje, ki je nastalo na tem sektorju glede povezave med mestnim sediščem in industrijskim področjem v Zav-ljah to dolinski občini.
V	tejavi, ki Jo Je ob tej priliki izdala CGIL, je rečeno, da ostaja kljub obljubam, ki Jih Je dalo deželno odbomlštvo v tem smislu, vse v rokah privatnih prevozniških podjetij. Ta podjetja zelo slabo o-pravljojo to službo, kajti avtobusna povezava vzhodnih predelov todiu-sitrijskega področja z mestnim središčem Je še vedno pomanjkljiva, cene prevoza pa so take, daše zdaleč ne ustrezajo cenam, ki sl Jih navaden delavec lahko privošči. Zadostuje dejstvo, da stane navadna vozovnica za progo le nekaj stotin metrov kar 100 Ur.
V petek, 18. t.m., sta praznovala zlato poroko Franc in Marija Lampe, dolgoletna člana prosvetnega društva »Slavko Škamperle*. Marija rojena Čermelj je Svetoivančan-ka. Rojena je bila 13.9.1897 na Mandrji pri Sv. Ivanu v letih ko je bil Sv. Ivan preprežen z vrtovi, sadovnjaki in vinogradi. Z nostalgijo se spominja svoje mladosti, ko je s svojimi vrstnicami brezskrbno prepevala na svojem vrtu. Franc Lampe pa je rojen 22.11.1896 v Črnem vrhu pri Idriji. V Trst je prišel leta 1914, kot sedemnajstletni mladenič, da bi se nekje, zaposlil, in tu je ostal. Bil je zaposlen najprej pri železnici, nato celih 36 let v skladiščih Magazzini generali v prosti luki. Poročila pa sta se 18.6.1921 pri Sv. Ivanu. Oba sm zavedna Slo-
venca.
Ko smo leta 1945 ustanovili društvo »Slavko Škamperle* in pevski zbor, je Marija takoj postala članica zbora. Bila je dobra sopranistka in kakor vsi nekdanji pevci še ne more pozabiti pok. Venturinija in vseh nastopov zbora, katerih se je udeležila. Ko smo praznovali 100-letnico ustanovitve svetoivanske osnovne šole je Franc nastopil v igri, ki smo jo ob tej priliki uprizorili. Sploh pa sta bila oba, dokler jima je zdravje dopuščalo, soudeležena pri vseh naših prireditvah in izletih.
Ob redkem jubileju jima želimo, da bi še dolgo v miru in zdravju uživala sadove svojega dela.
p. k.
'JniaAauhbfia,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
Glavna direkcija Koper,
Vojkovo nabrežje 32
Telefon: 21-830
Telex: 34-117. 34-140, 34-113
s svojimi filialami ln izpostavami v vseh jugoslovanskih središčih • pristaniščih in na mejnih prehodih
VAM N U D *
■	popoln špediterski servis, organizira prevoze po su-hozemskih, pomorskih in zračnih poteh ter daje nasvete v transportno-špediterskib zadevah
■	z lastnim kamionskim parkom prevzema vse vrste prevozov
■	specializirani dejavnosti sta blagovni tranzit prek luke Rijeka ln Koper ter opravljanje špediterskib uslug na sejmih to razstavah doma to v tujini
Zaupajte vaše blago organizaciji INTEREUROPE. Prepričali se bostp o našem strokovnem, hitrem to skrbno opravljenem servisu
Pohištvo
urhi
predstavlja na 23. tržaškem mednarodnem vzorčnem velesejmu:
ZLOŽLJIVE KUHINJSKE OPREME OPRAVE
SALVARANI
PIAR0TT0
FITTING
M0R0S0
ZBIRKE
L0NGAT0
V	ČASU VZORČNEGA VELESEJMA BO RAZSTAVA POHIŠTVA
V	UL. SETTEFONTANE 59, 62, 64 ODPRTA OD 8. DO 20 URE. OB NEDELJAH BO RAZSTAVA ODPRTA OD 9. DO 13. URE
Cooperativa Antlquarl d* Italia Zadruga italifarisRiti antikvarjev
DRAGULJ PO TEŽI
OBIŠČITE NAS NA 23. TRŽAŠKEM VELESEJMU - PAVIU0N ŠTEV. H/l
Predmeti iz 18-karatnega zlata ter dragi kamni od 9000 do 500.000 lir

GORIŠKI DNEVNIK
NEDELJA, 20. JUNIJA
TRST A
8,15, 13.15, 14.15, 20.15, 23.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja;
9.00	Maša; 9.45 Glasba za orgle;
10.00	Orkester Matanzas; 10.15 Poslušali boste; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 Oddaja za najmlajše; 11.35 Ringaraja za naše malčke; 11.50 Vesele harmonike; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Zabavna glasba;
13.00	Kdo, kdaj, zakaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.30 Drama; 16.55 Parada orkestrov; 17.30 Revija zborov; 18.00 Miniaturni koncert; 18.45 Pratika; 19.00 Lahka glasba: 19.15 Sedem dni v svetu;
19.30	Filmska glasba; 20.00 Šport;
20.30	Naši kraji in ljudje v slov. umetnosti; 21.00 Plošče; 22.00 Šport; 22.10 Sodobna glasba: 22.25 Zabavna glasba.
TRST
8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 14.00 El campanon.
KOPER
7.30.	8.00. 12.30, 15.30, 20.15,
23.00	Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.10 Jutranja glasba;
9.30	«20.000 lir za vaš spored*;
10.15	Orkester Jankowski; 10.45
Plošče; 12.90, 12.45 Glasba po željah; 14,00 Šport; 14.35 Pogovor s poslušalci; 15.30 Nedeljsko srečanje; 15.40 Beneški fantje in Trio Bordon; 17.10 Harmonikarski orkestri; 17.40 «Utrip stare istrske vasi*: 18.00 Spored RL; 19.45 Šport;	20.30	Spored	RL;	23.20
Plesna glasba; 24.00 Spored RL.
NACIONALNI PROGRAM
8.00,	13.00,	15.00,	20.00	Poro-
čila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša;	12.29	Hit Parade;	13.15
Popoldanska oddaja; 15.45 Popoldne z Mino; 18.15 Nedeljski koncert; 20.25 «Batto quattro»; 22.10 Orkestra Riddle in WiUiams.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30,	13.30,	19.30,	20.30
Poročila; 7.40 Pojeta Antoine in A. Romeo; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Telefonski pogovori; 13.00 Kvizi narobe; 14.30 Orkestri; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 17.30 Šport; 20.10 Operna glasba; 21.50 Radijska drama.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 12.20 Tartinijeve sonate; 13.00 Medigra;
14.00	Simf. koncert: 18.45 Gram-
sci, literarni kritika 19.15 Vsako-večemi	koncert.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.30 Polifonija; 11.00 Medigra; 12.30 Plošče; 13.30 Kvartet Amadeus;
14.15	Sodobna ital. glasba.
SLOVENIJA
9.06 Veseli tobogan; 10.05 Koncert iz naših krajev; 11.05 Še pomnite, tovariši... 11.25 Pesmi borbe in dela; 14.30 Nedeljska reportaža; 14.50 Z domačimi ansambli; 15.05 Slovenske narodne pesmi; 15.30 Humoreska tega tedna; 15.50 Klavir v ritmu; 16.05 »Orfej brez Evridike*; 17.00 Radijska igra: 18.05 Nedeljsko športno popoldne; 20.00 Lahko noč, o-troci! 20.15 Glasbene razglednice;
21.00	»V nedeljo zvečer*; 23.20 Plesna glasba; 0.05 Literarni nokturno; 0.15 Jazz za vse.
ITAL. TELEVIZIJA
11.00	Maša; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Kosilo v studiu 7;
13.30	Dnevnik; 14.00 Kmetijska
oddaja; 15.30 Prenosi športnih dogodkov; 16.45 TV za otroke; 17.4a «La freccia d'oro»; 19.00 Dnevnik; 19.10 Glasbeni spored; 18.55 Šport in kronike strank; 20.30 Dnevnik; 21.10 Rossellini:	»So-
krat*; 22.20 Športna nedelja; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
16.45 Prenosi športnih dogodkov; 21.00 Dnevnik' 21.15 Glasbena oddaja; 22.15 TV film.
PONEDELJEK, 21. JUNIJA
TRST A
7.15. 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 šopek slov. pesmi; 11.50 Saksofonist Mondello; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah;	17.00	Tržaški mandolin-
ski ansambel; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Deželni skladatelji; 18.50 Jazz; 19.15 Zbor »SanfAnto-nio Vecchio*; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Glasbene razglednice;
21.00	Kulturni odmevi; 21.20 Romantične melodije; 21.45 Slov. solisti; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.40 Koncert.
KOPER
6.30,	7.00, 10.00, 12.30, 14.00,
19.00,	22.30 Poročila; 7.15 Glasba
za dobro jutro; 8.10 Jutranja glasba; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.15 Pod senčnikom; 11.45 Plošče; 12.00, 12.45.	13.07
Glasba po željah; 16.00 Spored RL; 16.30 Naši zbori; 17.00 Športni pregled; 17.20 Od popevke do popevke; 17.40 Na klavir igra G. Demšar; 18.10 Vaši pevci; 18.30 Otroški kotiček; 19.00 Popoldanski koncert; 20.30 Spored RL;
23.20	Orkestri; 24.00 Spored RL.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00,	13.00,	20.00,	23.00
Poročila; 7.10 Jutranja glasba;
8.30	Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 12.31 Federico itd. itd.; 13.15 Hit Parade; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.20 Za vfts mlade; 18.45 Sindikalna oddaja; 19.00 L’appro-do; 20.20 Sestanek petih; 21.05 Simf. koncert; 22.05 XX. stoletje.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 16.30, 19.30,
22.30	Poročila; 7.40 Pojeta R. Po-yer in Rossano; 3.40 Orkestri;
10.35	Telef. pogovori; 12.35 Alto gradimento; 14.00 in 18.05 Kako in zakaj; 14.05 Plošče; 16.05 Studio aperto; 20.10 Glasba po željah; 21.00 Kvizi narobe; 22.40 Radijska nadaljevanka; 23.05 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.00 Mannheimska šola; 12.20 Plošče;
1.3.00	Medigra; 16.15 Komorni koncert; 17.35 Jazz; 19.15 Vsakove-čemi koncert; 21.30 J. Anouilh; Euridika.
FILOOIFUZI4A
8.00	Koncert za začetek; 9.50 Kongoška in beduinska glasba;
10.20	Brahms; glasba za klavir;
11.00	Medigra; 11.45 Hugonoti;
13.30	Antologija interpretov.
SLOVENIJA
7.00,	8.00,	10.00, 13.00,	15.00,
18.00,	20.30 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 10.20 Pesmi za najmlajše; 10.30 Priljubljene slovenske popevke; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Adamič; Tatarska suita; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Vedri zvoki s pihalnimi orkestri;
14.30	Priporočajo vam... 15.10 Lepe melodije; 16.30 Glasbeni inter-mezzo; 16.40 Poje zbor »Slavček* iz Trbovelj; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 Z orkestrom Hagen Galatis; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne;
19.35	Orgle v ritmu; 19.45 Kulturni poletni vodnik; 20.00 Lahko noč, otroci! 21.00 Gluck: odlomki iz opere »Alkesta*; 21.50 Lahka glasba; 23.15 Za ljubitelje jazza; 0.05 Literarni nokturno; 0.15 S popevkami po svetu.
ITAL. TELEVIZIJA
Kulturna oddaja; 13.00 za zdravstveno vzgojo;
12.30 Oddaja
13.30 Dnevnik; 17.00 Oddaja za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke; 18.45 Knjižna oddaja; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film: »Le donne degli al-tri»; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.20 Gospodarska oddaja; 22.10 Simf. koncert.
JUG. TELEVIZIJA OD 20. DO 26. JUNIJA
NEDELJA, 20. junija
10.30 Pet minut po domače;
10.35	Kmetijski razgledi; 11.00 Kmetijska oddaja; 12.05 Pika Nogavička; 13.35 Mestece Peyton — serijski film; 14.25 TV kažipot (do 14.45); 15.00 Poletna liga avtomobilistov; 16.00 Merano: Svetovno prvenstvo v kajaku; 18.00 Poletna liga avtomobilistov in jahalno prvenstvo Jugoslavije; 19.00 Ko nisi več človek; 21.00 TV dnevnik;
21.35	A. Maeodič: Direktor; 22.25 Videofon; 22.40 Poročila; 22.55 Športni pregled.
PONEDELJEK, 21. junija
17.40 Odprta univerza; 18.35 O. Wilde: Srečni princ; 19.00 Risanka- 19 20 Obzornik; 19.35 Ljudje v soseski; 20.05 Mladi za mlade; 2100 TV dnevnik; 21.35 M. Pa-jrnol: Fabien; 22.35 Kulturne diagonale; 23.40 Poročila; 23.45 Košarka: Jugoslavija ; Norda.
TOREK, 22. junija
18.45 E. Peroci; Nina in Ivo; 19.00 Risanka; 19.15 Obzornik; 19.30 Srečanje v studiu 14; 20.00 Zaščita Jadrana; 20.30 Nevami domovi; 20.40 Pet minut za boljši jezik; 21.00 TV dnevnik; 21.40 Obračun med gangsterji; 23.35 Herman Vogel; 23.50 Poročila; 23.55 Košarka: prenos finalnega srečanja.
SREDA, 23. junija
18.45 Pika Nogavička; 19.15 Ob zomik; 19.30 Zabavna glaisba;
20.00	Od filma do filma; 20.20 Po sledeh napredka; 21.00 TV dnev nik; 21.30 Teh naših 50 let: Leto 1949/50 ; 22.15 Ljudje ob cesti; 22.45 D. Božič: Jago; 23.30 Po-ročila.
ČETRTEK, 24. Junija
18.45	F. Levstik: Kdo je napravil Vidku srajčico; 19.00 Glasbeni Ciciban; 19.15 Obzornik; 19.30 Družine; 20.05 Enkrat v tednu; 20.20 Vse življenje v letu dni;
21.00	TV dnevnik; 21.35 Četrtkovi razgledi; 22.15 Poljska TV igra; 23.05 400 let slovenske glasbe; Primož Ramovž; 23.50 Poročila.
PETEK, 25. junija 18.00 Vaterpolo Beograd : Moskva; 19.15 Obzornik; 19.30 Jazz portret; 20.00 Mestece Peyton;
21.00	TV dnevnik; 21.35 Rdeča reka — ameriški film; 23.45 Glasba iz studia B; 00.35 Poročila.
SOBOTA, 26. junija
16.45	Atletski finale Jugoslavije;
19.00	Obzornik; 19.15 Plus pet — mladinski quiz s šolarji Slovenije; 20.20 Galerija življenja; 21.00 TV dnevnik; 21.35 Melodije Istre in Kvamerja; 23.05 Maščevalci; 23.55 TV Kažipot; 00.15 Poročila; 00.20 Rezervirano za smeh; 00.55 Melodije Istre in Kvamerja.
Dvajset let občinskih uprav
Minilo je dvajset tet. Dvajset let trdega dela za dobrobit naših občin in njih prebivalcev. Dvajset let, odkar so na volitvah prebivalci sovo-denjske, doberdobske in števerjan-ske občine svobodno izbrali može, ki so v takratnih težkih okoliščinah prevzeli skrb občin v svoje roke.
Po razmejitvi v letu 1947 so se na tej strani državne meje znašli številni zaselki naseljeni s slovenskim prebivalstvom, ki so prej upravno bili samostojni ali pa so spadali k občinam, ki so ostale na drugi strani nove mejne črte. Nekaj let so tod vladali komisarji, ki so se brigali le za tekoče upravne zadeve, niso pa skrbeli za dejanski dobrobit, t.j. za razvoj občin. Stališča do Slovencev, ki so se po letu 1947 znašli v mejah italijanske republike, so bila s strani vseh oblastnikov skrajno nasprotna, dejali bi celo sovražna. Slovence so hoteli iztrebiti s te zemlje in so nas le s težavo tolerirali.
Slovenske politične organizacije so si prizadevale, da bi prišlo čimprej do upravne avtonomije naših občin. Morda bi lahko takrat dosegli, v mejah obstoječih zakonov in s privoljenjem prizadetega prebivalstva, tudi upravno avtonomijo za nekdanji občini Štandrež in Podporo.
10. junija 1951 so šli naši ljudje na volišča. Odkar je fašizem s silo pregnal demokratično izvoljene ljudi iz občinskih sedežev in v njih namestil podeštate, so naši ljudje volili v drugo. Prvič so izvolili svoje krajevne ljudske odbore v letu 1944 in ti so, kljub nacijašistične-mu in domobranskemu ter četniške-mu terorju, čvrsto delovali na svojem področju. V letu 1951 pa so naši ljudje volili svoje predstavnike v občinske svete treh slovenskih občin in v goriški pokrajinski svet. V Sovodnjah in v Doberdobu so bile takrat predložene tri kandidatne liste (Demokratična fronta Slovencev, Slovenska demokratska zveza, Komunistična partija), v šte-verjanu pa le dve listi: DFS in SDZ. Rezultati so pokazali, da je v Sovodnjah zmagala DFS. v Doberdobu in v Števerjanu pa SDZ. V goriški pokrajinski svet so bili izvoljeni Vi Ijem Nanut od DFS, Rudi Bratuš od SDZ, Franc Toroš od KPI.
Prve seje občinskih svetov, na katerih so volili tudi župane in odbornike. so bile 24. junija v Sovodnjah, 27. junija v Doberdobu, 7. julija v števerjanu.
Demokratično izvoljeni upravitelji so se znašli pred težko nalogo. Začeti so morali od kraja. Od začetnih težav, ko ni bilo v naših občinah ničesar, smo prišli do sedanje faze, v kateri so v glavnem v teh treh občinah rešili mnogo stvari. i Precej, vprašanj pa je še vedno odprtih. Prepričani smo, da jih bodo znali naši upravitelji spretno reševati, v splošno korist vseh prizadetih občanov in vse naše slovenske manjšine.
m. w.
GORIŠKO GOSPODARSTVO V MAJU
Kriza je zajela tudi slaščičarsko industrijo
Zadovoljiv promet na letališču v Ronkah in v tržiškem pristanišču
Tudi v preteklem mesecu marcu kriza in napetost v industriji na Goriškem nista popustili, kar velja zlasti za tekstilno industrijo, zasegla pa je tudi druge industrijske panoge.
Prav te dni smo pisali o ponovnem skrčenju delovnega umika v največjih tekstilnih obratih, v Pod-gori in v Sovodnjah. Krajevni organi, občinski, pokrajinski in deželni, so posredovali v zadevi in vodstvo prizadetih tovarn je dalo zagotovila glede stalnosti delovnih mest. Vendar je doslej v glavnem ostalo samo pri obljubah, ki pa so se jih delavci že naveličali in pričakujejo dejanja.
Tudi konfekcijska industrija se nahaja v težavah, zlasti zaradi slabe prodaje svojih izdelkov v inozemstvu, kar velja predvsem za nogavice.
Znaki krize so se pojavili tudi v slaščičarski industriji, kjer so že najavili odpust 35 službencev v neki tovarni, ki deluje na področju go-riške proste cone. V tržiški ladjedelnici pa so bile na dnevnem redu stavke zaradi prekinitve pogajanj za nekatere mezdne izboljšave in pogojev na delu. Te stavke so se nadaljevale tudi v tekočem mesecu.
Na drugih industrijskih področjih je potekalo delo več ali manj normalno in pravtako tudi proizvodnja. Za pristanišče v Tržiču je že pripravljen regulacijski načrt za njegovo povečanje in modernizacijo; z njim bo pristanišče in okolica dobila popolnoma nov videz z infrastrukturami. ki bodo vključile pristanišče v državno prometno mrežo.
Na gradbenem področju imamo, po podatkih zadnjega trimesečja, nespremenjen položaj tako kar se tiče novih gradenj kot izdelave načrtov zanje, kar velja zlasti za zasebne gradnje. Tako je bilo v preteklem aprilu zgrajenih 40 stanovanjskih hiš s 129 stanovanji in 8 zgradb gospodarskega značaja; v istem mesecu so pripravili načrte za gradnjo nadaljnih 53 stanovanjskih hiš s 157 stanovanji ter 5 stavb za gospodarske dejavnosti.
Na ronškem letališču so v maju začeli z deli za preureditev letal ske postaje; trgovski in potniški letalski promet je bil na zadovoljivi višini, tudi ker so izvedli novo letalsko povezavo z Zagrebom. V tržiškem pristanišču pa se je količina izkrcanega blaga znatno povečala v primerjavi s prejšnjim a-priiom, največ po zaslugi lesa, premoga in olja.
Danes šolska razstava v Sovodnjah
Vodstvo osnovne šole v Sovodnjah javlja, da bodo otroci tamkajšnje
šole priredili danes, v nedeljo, zaključno šolsko razstavo. Na njej bodo učenci vseh razredov prikazali svoja ročna dela, risbe, zvezke itd., da bodo starši lahko videli, kako so se med letom učili. Razstava bo odprta v šolskih prostorih od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure.
Sporazum v tekstilni tovarni v Podgori
Tri sindikalne organizacije CGIL, CISL ln UIL so po zaključku zborovanj posameznih delovnih izmen v podgorski tekstilni tovarni pooblastile delegacije delavcev za podpis sporazuma z industrijskim koncernom Bustese, pod katerega spada tudi tekstilna tovarna vPodgori. Sporazum so podpisali v sredo 16. t.m. ter predstavlja nov korak in nadaljnje Izboljšanje položaja de-
lavcev te tovarne.
Sporazum predvideva med drugim mezdno izboljšanje od 25 do 40 lir na uro, povišanje proizvodne nagrade od 36.000 na 60.000 lir in druge izboljšave. Doseženi sporazum dokazuje, da sedanja tekstilna kriza ni posledica delavskih zahtev po izboljšanju delovnih pogojev, ampak so vzrok zanjo zastareli stroji in organizacija, kar pa je krivda delodajalcev in ne delav-
----------- 'A30
Zaključna razstava v Ul. Randaccio
Otroci osnovne šole in otroškega vrtca v Ul. Randaccio v Gorici bodo priredili v torek, 22. t.m. v svojih šolskih prostorih zaključno razstavo, ki bo odprta od 10. pa vse
NEKAJ VESTI IZ P EV hi E
Odbornik Agati obljubil izvedbo javnih del
V spremstvu odv. Sanzina se je zanimal za vaške potrebe in poslušal pritožbe vaščanov
Občinski odbornik za javna dela Agati je pred dnevi v spremstvu občinskega svetovalca PSI odv. Sanzina prišel v Pevmo, da bi se seznanil s položajem glede nujnosti raznih javnih del, ki jih je odv. Sanzin že večkrat predočil na sejah občinskega sveta in glede katerih je bila delegacija vaščanov tudi pri županu in pristojnemu odborniku.
Pri tem ogledu so bili prisotni tudi nekateri domačini, ki so pokazali, kje in kaj bi bilo treba urediti. Najprej si je odbornik Agati ogledal trg s spomenikom padlim borcem sredi vasi, kjer zahtevajo domačini naj se prepreči parkiranje zlasti tovornjakom, ki imajo nekoliko višje dovolj primernega prostora. Govorili so tudi o odlaganju in odvažanju smeti. Že lani je občina zagotovila, da bo postavila primerne posode za odlaganje smeti in da bodo potem zbrane smeti periodično odvažali na mestno sme-
do 19. ure neprekinjeno. Naslednji dan, v sredo, bo razstava odprta j tišče dopoldne od 8. do 11. ure.	Predstavnika občinske uprave sta

LETOS SO ZABELEŽILI VELIK USPEH
Z današnjimi prireditvami zaključek praznika v Sovodnjah
Drevi nastop štandreške dramske skupine ■ Nagrade bodo dobili zmagovalci v fotografskem natečaju
Drevi se v Sovodnjah zaključi celotedensko domače praznovanje, ki ga že dolgo vrsto let prirejajo marljivi člani prosvetnega in športnega društva. V današnji program so vključili prireditelji vrsto zanimivih in privlačnih točk. Osrednja točka drevišnjega programa bo vsekakor nastop dramske skupine prosvetnega društva »Oton Župančič* iz Štandreža. Nastopila bo z veseloigro »Tisočak v telovniku*, s katero so navdušili domačo publiko pred dvema tednoma. Ker je drevišnji nastop, če nas spomin ne vara, prvi nastop neke dramske družine v Sovodnjah po precejšnjem presledku, smo prepričani, da se bodo ljudje v velikem številu odzvali vabilu prirediteljev. Z igro bodo pričeli ob 19. uri, tako da bodo po njenem zaključku lahko prišli na račun tudi plesalci. Drevi bodo namreč med plesom izvolili najlepšo mladenko. Zaradi tega je tudi razumljivo, da se dekleta v vseh naših vaseh vneto pripravljajo na plesni večer. V
miMiiiiiMiiMiimuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiHiHiiiiiiiiiiiiiiniimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OKROŽNO SODIŠČE V GORICI
Oproščena sindikalista v zadevi letakov proti podjetju Ribi & Co.
Avtomobilistka je do smrti povozila pešca v Gorici
Pred goriškim okrožnim sodiščem sta se morala v petek zagovarjati sindikalista 49-letni Giovanni Miglio-rini in 34-letni Oskar Vignola, oba iz Pordenona, pod obtožbo, da sta dne 2. in 4. maja razširjala v Gorici in po drugih krajih letake, ki so bili žaljivi za avtobusno podjetje Ribi. V teh letakih, ki so bili v zvezi s takratnim protestnim gibanjem in stavkami v tem pod-
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V goriški občini se je od 14. do 19. junija rodilo 26 otrok, umrlo 12 oseb, poročilo se je 6 parov in 4 so jih oklicali.
ROJSTVA: Flora Fontanot, Stel-la Fontanot, Gloria Gentile, Valentina Castellan, Denis Bersa, Nicola Franzi, Erika Devetak, Davide O-n«tto, Graziella Manservigi, GiuMo Cornar, Michela Toso, Rudy Petean, Katja Grusovin, Corrado Fazio, Denis Malisan, Gianluca Buiatti, Ma-nuela Donda, Andrea Bais, Paride Frattini, Monica Faccio, Elena Pao-lini, Pietro Berlese, Massimo Di Lenardo, Silvia Senne, Daniela Som-ma, Tatjana Simionato.
SMRTI: upokojenka 74-letna Maria Mancini, gospodinja 77-letna Ida Tosoratti, gospodinja 73-letna Aliče Tinonin por. Luin, študent 29-let-ni Silvestre Candeloro, upokojenec 88-letni Francesco Persolja, upokojenec 66-letni Giovanni Rustja, u-pokojenka 87-letna Francesca Kovačič vd. Bukovec, invalid 95-letni Pietro Cargnel, upokojenec 77-let-ni Nello Panico, upokojenec 82-let-ni Antonio Cumar, upokojenec 75-letni Giovanni Andreani, 32-letni delavec Angelo Roppa.
POROKE: uradnik Roberto Fedri in gospodinja Bianca Maria Cumar; uradnik Franco Scocciai in uradnica Lucia Murero; uradnik Graziano Pillon in uradnica Irvana Nanut; muzejski čuvaj Giordano Federico in gospodinja Jolanda Furlan; inženir Roberto Sullini in gospodinja Mirella Con ti; trgovec Aldo Bavcon in uradnica Andreana Cussigh.
OKLICI: uradnik Fulvio Baxa in uradnica Clelia Giorgolo; elektro-hidravlik Lucio Tomasin in delavka Milvia Vecchiet; uradnik Franco Ronchini in gospodinja Karin Han-sen; uradnik Enrico Bisiak in študentka Alena Jerabkova.
jetju, je WV> med drugim rečeno, da v podjetju Ribi še obstaja fašizem, da vodstvo krati svobodo svojim uslužbencem ter da predstavlja sramoto za našo deželo. Dalje je v obtožnici rečeno, da na letakih ni balo niti datuma niti imena tiskarja ter da niso izročili predpisanih kopij sodnim uradom.
Na razpre.vi pa so ugotovili, da sta se oba obtoženca pri širjenju letakov ravnala po obstoječih predpisih in da je bila tudi njihova vsebina v skladu s sindikalno borbo prizadetih uslužbencev podjetja Rabi. Temu primerno je sodišče oprostilo oba obtoženca, ker nista zakrivila kaznivega dejanja.
Pri drugi razpravi se je morala zagovarjati 30-letna Clara Mosetti por. Fumo zaradi smrtne nesreče, ki jo je zakrivila s svojim avtom fiat 124 dne 11. decembra lani. V obtožnici je navedeno, da se ie tistega dne peljala z omenjenim avtomobilom po Ul. Fatebenefratelli v Gorici v smeri proti mestnemu središču. Tik pred njenim vozilom pa je peš prečkal cesto od leve proti desni 62-letni Nicold Foggetti po rodu iz Puglie, ki pa je zadnja leta živel v Gorica, Ul. Friuli 17. Foggetti je prišel pod avto ter dobil hude poškodbe zaradi katerih je že naslednji večer podlegel v splošni goriški bolnišnici. V obtožnici je navedeno, da Mosetti.jeva ni zmanjšala hitrosti ko je zagledala pešca ter mu tudi ni nudila pomoči. Sodni dvor jo je spoznal za krivo ter jo je obsodil na 8 mesecev zapora in plačilo globe 10.000 lir poleg plačila sodnih stroškov. Plačati bo morala tudi odškodnino svojcem u-mrlega, za kar so določili predujem v znesku 300 tisoč lir. Odvzeli so ji tudi vozniško dovoljenje za dobo enega leta. Zagovarjal io je odv. Cossa.
Drž. tož. dr. Laudisio; preds. sodišča dr. Cenisi; sodnika Succi in Marinelli.
Vesti iz Doberdoba
Glavna cesta v Doberdobu je še vedno razrita spričo del za kana lizacijo, ki je bila v Doberdobu res potrebna. Dela kar dobro napredujejo in če bo vreme ugodno jih bodo tudi dokončali v predvidenem roku.
V torek 22. t.m. bo imel občinski
odbor sejo, na kateri bodo obravnavali tekoče probleme cbčinske uprave ter se tudi pogovorili o dnevnem redu, ki ga bodo morali pripraviti za bodočo sejo občinskega sveta.
F obmorsko kolonijo Giarette pri Tržiču so letos povabili tudi otroke iz doberdobske občine. Z drugo in tretjo izmeno bo odšlo k morju 15 deklic in dečkov. Prva izmena, ki je namenjena samo otrokom iz Tržiča, odide jutri 21. junija. Druga izmena, ki je namenjena tudi Dober-dobcem, odide 10. julija in tretja pa 1. avgusta ter se zaključi 21. avgusta.
Sovodnjah upajo, da bo tokrat o-stala lovorika doma, saj imajo v vasi vrsto brhkih mladenk.
Ne smemo seveda mimo nagrajevanja zmagovalcev fotografskega natečaja. Letos so tak natečaj priredili prvič. Od tekmovalcev so zahtevali vrsto slik z domačo motiviko. šestnajst fotografov se je prejšnjo nedeljo potepalo po sovo-den.jskii občini, v glavnem so bili to mladi domači fantje in dekleta, in na razstavi, ki je bila v četrtek zvečer, smo opazili vrsto skritih kotičkov, za katere niti nismo vedeli. Seveda niso manjkale slike z običajno vaško tematiko in več fotografov je isti motiv, seveda iz drugačnega zornega kota, ponovilo.
Udeleženci tekmovanja so imeli, po fotografiranju1 'obveznega motiva (spomenik Osvobodilni borbi padlim Sovodenjcem), proste roke pri iskanju življenjskih motivov v mejah občine.
Razstava, ki je bila, kot smo že omenili, odprta v četrtek zvečer, bo odprta tudi danes. Kvalitetna raven slik je, proti vsakemu pričakovanju, presenetljiva, predvsem glede izbire motivov. Pri mnogih se sicer pozna, da so bile njihove tehnične zmožnosti prikrajšanje zaradi pomanjkanja boljših fotografskih a-paratov. Če upoštevamo dejstvo, da se del tekmovalcev le malokrat ukvarja s fotografiranjem, je tekmovanje dokaizalo, da se tudi neobičajni fotograf pod določeno stimulacijo potrudil pri iskanju nečesa, ki presega meje navadnega fo tografiranja.
V ocenjevalni komisiji so bili skli kar Vladimir Klanjšček, fotograf Silvio Medeot in domačin Jožko Prinčič. Pri ocenjevanju so skušali dati večji poudarek iznajdljivosti in skrbi pri iskanju pomembneh motivov kot pa čisti fotografski tehnični zmogljivosti.
Nagrado za najboljšo sliko je dobil Karlo Nanut iz Štandreža, nagrado za najboljšo obvezno sliko pa Ladi Boškin iz Gabrij. Drugo nagrado splošnega značaja je dobil Gior-gio Corva iz štandreža, tretjo pa F. Simonelli ie Ločnika. Miro Kuzmin iz Sovodenj pa je dobil nagrado za skupek najboljših slik.
Prav je da omenimo tudi druge
sodelavce na natečaju, katerih dela so prav tako razstavljena. Ti so Franka Toplikar iz Štandreža, Milenko Petejan iz Sovodenj, Branko Kuzmin iz Sovodenj, Boris Zavadlav iz Sovodenj, Ivo Cotič iz Sovodenj, Ladi Uršič iz Sovodenj, Dušan Križman iz Gorice, Janko Cotič iz Sovodenj, Mario Marušič iz Sovodenj, Karmen Petejan iz Sovodenj in Jožko Marin ič iz Štandreža.
Zmagovalci bodo prejeli v dar slikarska dela domačih umetnikov. Priložnostno so darovali lastno sliko Vladimir Klanjšček iz šeteverja-na ter vaščana Bogdan Butkovič in Aldo Monti, ki imata tako, kot samouka, prvič priložnost, da razstavita širši publiki svoje delo.
iimmiiiiniiiiMiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiimiuf 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
ŠE EN GLAS 0 ŠTANDREŠKI ZEMUI
PSU za mirnem sporazum pa tudi za razlaščanje zemlje
PSDI se ločuje od stališča socialistov in KD Nevaren adut v korist stališča industrialcev
Tudi socialdemokrati so povedali svoje mnenje o industrijski coni in o zemljiščih, ki jih je treba za to cono odkupiti od štandreških in sovodenjskih kmetov. Na prvi pogled se zdi, da je to stališče podobno onemu socialistov in krščanskih demokratov, o katerih smo poročali pred dnevi. Tudi socialdemokrati menijo, da je treba najprej najti skupni jezik s sedanjimi lastniki zemlje in da je treba to zemljo odkupiti na miren način. Vendarle pa menijo socialdemokrati, da je treba to zemljo plačati po ceni za kmetijsko področje, po tisti ceni torej, po kateri je občina plačala zemljišča pred leti. To seveda ne-glede na podražitve, do katerih je prišlo v zadnjem času.
Nadaljnje stališče socialdemokratov do tega vprašanja pa je zelo ostro in podobno bolj onemu predsednika zveze industrijcev Casel-grandija, kot pa stališču socialistov in krščanskih demokratov. PSDI v Gorici meni, da obstajajo določene skupine, ki hočejo izvajati špekulacijo. Poročilo socialdemokratov pravi še, da so ljudje v nekaterih strankah, ki bi hoteli spremeniti prvotno določene sklepe o industrijski coni.
Prav gotovo je, da bodo svoje mnenje o tej zadevi povedale še dru ge politične stranke v Gorici. Vse kakor menimo da dopuščata stali šči socialistov in krščanskih de mokratov odprta vrata za mirno re šitev vprašanja, medtem ko je stališče PSDI bolj kritično do takšne rešitve in bo težko sprejemljivo za prizadete lastnike zemlje, t.j. za naše ljudi.
Razstava otroških vrtcev v Gorici
Vodstvo občinskih otroških vrtcev v Gorici sporoča, da bodo imeli skupno razstavo otrok vrtcev na sedežu v Ulici Marconi danes, 20. t. m. Otvoritev bo ob 10. uri. Kot po navadi bodo otroci prikazali risbe in ročna dela, ki so jih med šolskim letom izdelali pod vod stvom svojih vzgojiteljic.
DEŽURNA CVETLIČARNA
Danes Je v Gorici odprta cvetličarna VOIGTLANDER, Ulica IX Agosto 3, tel. 2433.
V Štandrežu so pokopali Francko Volčič
Po daljšem bolehanju je v nedeljo zjutraj umrla v Štandrc-žu za vedna slovenska žena in mati Francka Volčič, ki so jo pretekli ponedeljek vaščani pospremili k zadnjemu počitku na domače pokopališče.
Pokojnica .je bila stara 82 let ter .je zadnje čase živela z družino svoje hčerke. Z možem Antonom, ki je bil prvi predsednik KLO med vojno ter so ga Nemci odpeljali v lager odkoder se ni več vrnil, sta imela dva otroka, hčerko in sina Rudija, ki .je bil pri partizanih pri letalstvu ter je dokončal tudi letalsko šolo v Sovjetski zvezi. Sedai je kapetan jugoslovanskega letalstva v pokoju ter živi v Puli.
Znanci in prijatelji izrekajo družini iskreno sožalje, ki se mu pridružuje tudi naše uredništvo.
Izlet v Trbovlje in Litijo z avtobusom, priredi SPD v nedeljo, 27. junija. Podrobnejša pojasnila pri vpisu na sedežu v Gorici, Ul. Malta 2 - tel. 24-95.
si ogledala tudi stanje cest, občinskih in pokrajinskih, ter odtočne kanale. Glede bližnjice od Vinčev proti Oslavju so ugotovili, da jo zarašča robida in bi jo morala občinska uprava s svojimi delavci očistiti in urediti, da bo zopet prehodna. Cestne jarke bi bilo treba počistiti nesnage in po vasi deloma tudi pokriti, da bi ne smrdelo iz njih in da bi odpravili nevarnost, ki predstavljajo za pešče in vozila.
Isto velja tudi za ceste na Oslavju. Odbornik Agati si je zapisal pritožbe vaščanov, o katerih upravičenosti se je lahko ob tej priliki ponovno prepričal, ter obljubil, da bo poslal na ogled tudi občinske tehnike za izvedbo potrebnih del. Kar se take izvedbe tiče je obljubil, da bodo v okviru razpoložljivih sredstev nekatera predlagana dela. ki ne zahtevajo preveč denarja, lahko takoj izvedli, ostala pa bodo izvedli postopoma v skladu z razpoložljivimi sredstvi.
VERDI 15.15—22.00; «Una luoertola oan la pelle di donna«, Florinda Bolcan in J. Soreil, barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO 15.15—22.00: ((Carter«, M. Caine in B. Ekland; film v barvah, mladini pod 18. letam prepovedan.
MODERNISSIMO 15.00—22.00: «K priglomiero dt Zenda», S. Gran-ger in D. Kerr, ameriški barvni film.
CENTRALE 15.30—21.30: «Un cimet-to plemo dl... flta», F. McEnnerl ln A. Pourvil, kinemaskop v barvah.
V1TTORIA ob 15.00: «Un uomo solo« (L’orgia della violenza), J-F' Mocky ln A. Deleuxe, francoski barvni film, mladini pod 18. I®-tom prepovedan.
Tržič
AZZURRO 15.00—22.00:	«1 turba-
menti dl una princlplante«, C-Renaud, barvni film.
EXCELSIOR ob 14.30: «11 confor-mlsta«, J. Trintlgnant ln T. Mo-schln, v barvah
PRINCIPE ob 15.00: «Gli orrori del liceo femmlnile«, S. Grander to M. Multligan, film je v barvah.
SAN MICHELE ob 14.00: «Rtogo e 11 cavaliere solltarlo«, P. Martell. kinemaskopskl film v barvah; sledi barvna slikanica.
Nova (lorica
SOČA (Nova Gorica): «Pobtj jih vse ln vrni se sam«, ameriški barvni film — ob 16.15, 18.15 ln 20.15.
SVOBODA (Šempeter):	«2ivl
boljše mrtvi«, ameriški barvni film — ob 16.30, 18.30 in 20.30.
RENČE »Dober posetl v Italiji«, angleški barvni film — ob 17- to 20.30.
DESKLE: ((Zločin v tenis klubu«, italijanski barvni film — oh 1‘' ln 20.
ŠEMPAS: «Afera metropol pol10'" Je« ameriški barvni film — °° 17. In 20 30.
KANAL: ((Strel lz nebotičnika«, a' mertškt barvni film — ob 17- 'n 20.30
PRVACINA:	«Armada v senci«,
francoski barvni film — ob lini 20.30
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
V Goric) ie danes ves dan to ponoči dežurna lekarna D’UDlN®’ P. S. Francesco 5. tel. 2124.
V	TRŽIČU
Dane® ves dan in ponoči Je v Tržiču dežurna lekarna S Nico! dr. Glorgio Oliveiti. Ulica I Mag' glo 94 tel. 733-38
UVOZ IN IZVOZ
tern za obdelavo
MAURI
■
TRŽIČ (Monfalcone) Viale S. Marco 29 • Tel. 74-451
PRIZNANO MEDNARODNO AVTO POEMO PODJETJE
LA. GORIZIANA
GORICA — UL Utica d’Aosta Uiti . ret 18-44 - OOBlU
PREVZEMAMO PREV O'/ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Trgovina
čevljev
JUREN
GORICA
Largo XXVII Maržo » " Palača INPS Via IX Agosto I
Velika Izbira čevljev ln torbic po konkurenčnih cenah I	_
KULTURA
20. junija 1171
Primorski dnevnik
O PRIZADEVANJI^ STANISLAVA IN VUKE Hm
Plesni samorastniki v Kopru
Koprska baletna šola obstaja in deluje že dobrih dvajset let Nekaj o torkovem «baletnem večeru» v koprskem gledališču
Koprski balet, ki ga že več kot dvajset let vodita zakonca Stanislav Hiti in Vuka Kumar Hitijeva, je minuli torek priredil v koprskem gledališču «Baletni večer» s nastopom gojencev baletne šole. Ob tej priložnosti, in v posvetilo 30-letnici Osvobodilne fronte slovenskega naroda, je koprska občinska Zveza kulturno - prosvetnih organizacij Slovenije založila in izdala naravnost luksuzno publikacijo z naslovom «Balet Kober*, ki jo je uredil Stanislav Hiti, krasne umetniške fotografije zanjo pa prispeval fotograf Jože Kološa. Glede na pomembnost baletnih prizadevanj zakoncev Hiti se ; nam zdi umestno ponatisniti del sestavka, ki ga je za publikacijo napisal Branko Rudolf:
«Samorastniško šolo že več ka-• kor dvajset let vodita zakonca Star ■ nislav Hiti in njegova žena Vuka, rojena Kumar. Z veliko predanostjo in še večjo energijo sta vzgojila spoštovanja vredno število naraščaja in postavila na oder šestdeset predstav — po večini sta jih koreografirala sama. Povezala sta «e s celo vrsto že priznanih domačih ustvarjalcev, skladateljev,
: katerih glasbe sta spremenila v Ples, kostumografov, slikarjev, da te govorimo o baletu tako potrebnih korepetitorjih, dirigentih in tudi o kombinaciji podob in reci-; tocij. Mojster stroke je zakoncema lepo in zelo resnično zapisal, da sta dokazala «veliko moralno moč in gorečnost za kulturno ttvart. To dvoje bi nam Slovencem moralo biti še posebej dra-So na ozemlju, kakršno je Kopr-ifina. Lepo je, da je balet gostoval v Zagrebu, v Ljubljani itd., posebno bi morali ceniti, da je z nastopi «pokrivah kar številne kraje j Slovenskega in Hrvaškega primorja. Brez natančnega poznavanja razmer je človeku težko presodili, katera gostovanja plesne šole So kulturno - propagandno najpomembnejša, ali tista večkratna gostovanja v Dekanih, v Izoli, v Luciji pri Portorožu, ali drugje, mo-Ooče v Bujah. Pa ne, da bi človek popolnoma prezrl tudi še zasluge za bratsko sodelovanje v kulturi. Saj se v tej šoli srečujejo mladi ljudje, po narodnosti Slovenci, Italijani ali Hrvati.
Katerim zgledom sledi šola? Oba Hitija sta si očitno izbrala razumno pot, prilagojeno lastnemu talentu smiselnega tehničnega vzgajanja in koreografiranja, prilagojeno tudi posebnim razmeram Primorske. Seveda sta morala ograditi z živimi mladimi ljudmi». Kakor je videti, posebej še iz publikacije ob dvajsetletnici oBaletni korak v Kopru* Stanislava Hitija, sta nalogo opravila z lepim uspe * V
hom. Fotografije, ki jih je po večini izdelal Jože Kološa, sodijo med najlepše plesne fotografije na Slovenskem, kar sem jih videl. Prožna, lepo izurjena telesa «govorijo sama zase*. Šola sledi baletnim vzornikom. Seveda ji niso tuje že davne cbaletne herezije* velikih Rusov in Rusinj. Gotovo je vplivala ekspresionistična faza evropskega plesalstva, stvaritev plejade ustvarjalcev, ki so zagorele kakor meteori, potem pa v kratkih desetletjih ugasnile — in vendar pustile trajno sled v umetnosti. V Kopru se niso odrekli danes s takim veseljem kultiviranega folklornega plesa, domačega, pa tudi tujega. Spet je treba samo pogledati fotografije in spoznati, da so se naloge lotili z duhom in okusom. In vse njihovo delo nedvomno «di-ši po Primorski*, gotovo je v njem toliko pristnega, ki je poleg — dragocenega — ustvarjanja tradicije sposobno tudi še nadaljnjega razvoja.
Kje je tudi še teoretična vrednost tega amalega čudeža» baletne šole v Kopru? V nečem dragoceno - preprostem. V dejstvu, da je človeško telo odkrito, iskreno, torej — ob kultiviranju naravnih lastnosti — nedvomno samo po sebi blizu umetnosti. Čim mlajši je človek, tem laže si pridobi smisel za tisto elementarno govorico gibov, ki jih s takim veseljem opažamo in priznavamo v pristni folklori, v neponarejenih eksotičnih plesih. Pri nas Slovencih je glede tega že marsikaj usahnilo. To je mogoče ugotoviti v primerjavi z drugimi Jugoslovani, posebej z Makedonci, potem pa s Slovaki, Poljaki, z Rusi, Lužičani. Zmeraj pa še mogoče ograditi s telesi*, ki se na srečo še v tolikih primerih rodijo lepa, prožna, zdrava in z e-lementarno nadarjenostjo za izrazitost gibov. Ravno na tej domnevi sta gradila Stanislav in Vuka Hiti — vendar s kolikšno energijo in poržtvovalnostjo! Uspela sta. V nekem pogledu se jima nedvomno godi velika krivica.
Menda je primerjava na mestu. Če kdo danes v Sloveniji začne izrazno graditi po svoje, od izrazov, od dna, bodisi da je to pisatelj ali pesnik, ali pa likovni talent, mu je interen* že nekako pripravljen. Tudi «primitivni» slikar brez šol lahko razstavlja, najde poročevalca o sebi in svoji umetnosti, da ne govorim o kupcih. Nekateri med njimi so uspešno prodrli1 prek meja države. Kako to. da je plesna šola v Kopru ostala tako zelo neopažena? V Kopru samem si je —- prav gotovo — pridobila sloves. Dokaz temu so podjetja, ki so (skrajno hvalevredno) podprla njeno jubilejno publikacijo. Ven-
dar — v Sloveniji pomeni taka stvaritev nesorazmerno malo. Mogoče je vredno krivico posebej naglasiti danes, v času tolikega pesniškega in likovnega eksperimentiranja. Osebno bi gotovo želel — ne samo večjo skrb za baletno šolo v Kopru, več priznanja zanjo, temveč mnogo več — mogoče to, da bi v naših dneh znova zaživele nekatere prvine tistega v blišču in slavi ugaslega ekspresionističnega umetniškega plesa med obema vojnama — in gotovo tudi prvine, ki so jih sejali že njegovi predniki. Kajti — ponavljam — telo je v svojih gibih iskreno, za vajeno oko sploh ni sposobno laži in je zato že v osnovi blizu umetnosti, ki jo danes — kakor vemo — mnogi iščejo vneto, pa tudi krčevito. Že sredozemska barva plesne šole v Kopru, tisto tipično primorsko, kar je poživila in vzdržuje, je zato prvina, ki je ni mogoče prevzeti. Že ta je dragocena. In ni edina, zaradi katere zasluži pozornost.*
h * fr
In še zapis o torkovem baletnem večeru:
Vietnamska tragična stvarnost je segla vse do Kopra. Tokrat, na srečo, le v obliki baleta, ki ga je skupina baletk koprske baletne šole izvajala na torkovem baletnem večeru, ki ga je v koprskem gledališču priredila baletna skupina Zveze kulturno - prosvetnih organizacij Koper. Balet, ki nosi naslov »Dekle iz Vietnama*, si je zamislila in ga uresničila Vuka Kumar - Hitijeva. Balet se deli v tri dele in nam njegov prvi del prikazuje veselo skoraj brezskrbno mladost vietnamskega dekleta, nato vojni napad z vsemi tragičnimi posledicami, ko ljudje umirajo ali ostajajo pohabljenci, slepi, kruljavi ali ponoreli, vendar med tolikim zlom in toliko smrti ostane dekle, po katerem nosi balet ime, živo in zdravo, kajti vietnamsko ljudstvo mora verovati v življenje, če hoče prenašati in prenesti sedanje zlo, ki se je zrušilo nadenj. Posebnost tega baleta, ki ga
po glasbi M. Cartneya.
Tej vrsti krajših in lažjih baletnih točk je sledil že omenjeni nov balet Vuke Kumar - Hitijeve »Dekle iz Vietnama*, nakar je bil na vrsti najzahtevnejši del večera, «Slike z razstave* Mussorg-skega in to vseh deset slik, od začetnega palčka, pa Dreko piščančkov, do dveh poljskih Judov, bogataša in reveža, nadalje preko francoskih žena, ki se prepirajo na trgu, pa vse do glasbeno mogočnih Kijevskih vrat, za katere je koprska baletna skupina zbrala seveda vse svoje moči, saj je bilo hkrati na odru nad dvajset odraslih plesalcev in plesalk.
Seveda bi morala sedaj slediti podrobnejša ocena, vendar nam tega prostor ne dopušča. Z zadovoljstvom pa moremo zapisati, da je večer privabil v koprsko gledališče razmeroma veliko občinstva in to v pretežni večini mladega, kar pomeni, da se za balet zanima predvsem mlajši rod, to pa z drugimi besedami pomeni, da se baletu obeta bodočnost, ali če hočemo, da je treba baletu posvetiti tisto pozornost, ki jo kaže zanj občinstvo, predvsem mlajše.
Fr*
«uekie iz Vietnama* — izrazni ples brez glasbe, zamisel in koreografija Vuka Kumar Hiti
Stane Raztresen popotnik - recitator
46 nastopov z «Baladami in romancami'» v d voh sezonah na amaterskih odrih v zamejstvu m v domovini
Ob zaključku gledališke sezone, ko dela vsak po svoje in vsak iz svojega zornega kota obračune, lahko tak obračun naredi tudi gledališki igralec Stane Raztresen, saj je prav on eden izmed tistih mojstrov slovenske odrske besede pri nas ki lahko mimo ansambelske angažiranosti v SG morda največ pokaže. Omenimo naj samo njegovo skrb za amaterski oder na Proseku - Kontovelu, pomoč, ki jo je nudil ljubiteljskim igralcem v Štan-drežu za njihovo »Miklovo Zalo*, pa tiste, ki jo je nudil Boljunča-nom za njihovo prireditev in mladinskemu odru pri Sv. Ivanu, pa še njegovo pripravljenost na sodelovanje z recitacijami povsod, kjer si želijo njegove prisotnosti.
Kljub tolikšnemu umetniškemu in ljubiteljskemu razdajanju pa je Stane Raztresen našel še čas in voljo, da je že v sezoni 1969-70 pripravil recitacijski večer »Slovenske balade in romance* in z njim, skupno s svojim spremljevalcem na kitaro Tuliom Možino, prevandral domala ves naš zamejski svet in še dobršen košček slovenske domovine. Nastopal je za šolsko mladino po šolah, na amaterskih odrih laičnih in katoliških prosvetnih društev, na poklicnih
•iiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiniHHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiuii
Mladinski pevski festival v Celju Prebijanje k tehnični popolnosti
Na tekmovanju so najboljša mesta zasedli zbori iz Maribora,
Niša in Mostarja - Izvrsten zbor iz Budimpešte - Kot gost je na koncertu nastopil tudi naš «Kraški slavček» iz Nabrežine
Tudi letošnji Mladinski pevski festival v Celju — od 3. do 6. junija t. 1. — je potekal v diveh delih: v prvem so tekmovali mlaje kar prepričljivo izvajala skupi- ( dinski pevski zbori v predmuta-
cijskl in pomutacijsiki dobi, tekmovanja se je udeležilo 24 zborov iz vseh jugoslovanskih republik, med temi polovica iz Slovenije; drugi del festivala je bil posvečen dvema koncertoma z mednarodno udeležbo, na katerih so nastopili zbori iz Madžarske, Avstrije, Romunije in Finske ter otroški zbor iz Nabrežine; tem so se seveda pridružili tudi domači zbori, ki so na tekmovanju dosegli v svojih kategorijah najboljše uspehe, to so mladinski zbor iz Maribora, mešani zbor iz Niša in dekliški zbor glasbene
na šestih baletk in enega plesalca, je ta, da je brez glasbene spremljave oziroma osnove.
Ta ples pa je bil le eden izmed plesov, ki so jih plesalci in plesalke pod vodstvom Vuke in Stanislava Hitija izvajali v torek v koprskem gledališču. Baletni večer je začelji skupina najmjajših, ki se je omejila na polko po Ramsoevi glasbi, dve plesalki in en plesalec sta se nato preizkusila v rapsodiji po F. Lisztu, prav tako sta se dve dekleti in en plesalec nato preizkusila v Barkaroli J. Offenbaha, kateri je sledila dokaj posrečena parodija na sodobno beat mladino
.....
V KOPRODUKCIJI ZALOŽBE DR. TROFENIKA V MUNCUNU IN MLADINSKE KNJIGE
Izšel je prvi faksimilirani zvezek Valvasorjeve «Slave vojvodine Kranjske»
Kot redaktor je izdajo pripravil Branko Reisp iz Narodnega muzeja v Ljubljani
Zadnjič smo poročali o novih izdajah založbe dr. Rudolfa Tro-feniaa, slovenskega založnika v Miinchenu. Danes pa naj poročamo še o eni njegovi publikaciji, o faksimilirani izdaji znamenitega dela Janeza Vajkarda Valvasorja SLAVA VOJVODINE KRANJSKE. Prvi zvezek tega znamenitega dela je namreč izšel pri omenjeni založbi v Miinchnu, istočasno pa tudi pri Mladinski knjigi v Ljubljani. s katero dr. Trofenik nekatera dela izdaja v koprodukciji.
Janeza Vajkarda Valvasorja slo; Venskemu bralcu ni treba več : predstavljati. Tega uglednega Zgodovinarja, etnografa, geografa, taoiralca narodnega blaga, ustanovitelja grafične delavnice, izdajatelja številnih knjig in znanstvenega raziskovalca, pozna da-; bes že vsak naš človek in ne j Samo vsak dijak. Valvasor si je ža slovensko kulturo, zgodovino-; Pisje, geografijo in etnografijo Pridobil izjemnih zaslug. Zato ga : slovenska kulturna zgodovina dvršča med naše najpomembnejše može 17. stoletja.
Kadar slišimo Valvasorjevo ime Se seveda takoj spomnimo na njegovo delo Slava vojvodine Kranjske. To delo pomeni v resnici Vrh in obenem zaključek Valvasorjevega dela. Pa čeprav ta izdaja sploh ni bila prvotno v njegovem načrtu in se je zanjo ogrel šele po smrti svojega prijatelja Janeza Ludvika Schonleb-ba, ki je svoje delo Stara in nova Kranjska pustil nedokončano. Najprej bi bil moral prevesti prvo Schonlehnovo knjigo iz latinščine
V nemščino, pripraviti drugo knjigo in zanjo uporabiti skromne Prednikove zapise, uporabiti svoje zbrano topografsko gradivo in **a novo napisati kranjsko zgodovino. Toda delo ni šlo tako kot hi moralo. Med delom se je Valvasor, ki je bil samostojen duh, tdločil za lastno zamisel velikega dela. In tako je nastalo originalno delo v štirih debelih knjigah velikega formata, delo, ki nosi naslov SLAVA VOJVODINE KRANJSKE. To delo napihano v nemščini je izšlo leta 1689 in daje bralcu tedanjega
-	--------u.
Ena izmed notranjih strani »Slave vojvodine Kranjske* z risbo Predjamskega gradu
časa vsestransko podobo velikega dela slovenske zemlje. Vsekakor je bilo to delo kakršnega je v tistem času premogla le roalo-katera druga dežela. Vsebuje namreč ne samo zgodovino Kranjske temveč vrsto geografskih, etnografskih in drugih podatkov. Vsebuje vrsto najrazličnejših zgodb, pa opise in podobe gradov, naših mest, noš slovenskega ozemlja, obrti, vere, svetnikov, redov, škofov, cerkva in samostanov, pa tudi starih novcev, kamnov, živali, ptic in rib, skratka vsega, kar naj bi čim popolnejše predstavilo slovensko deželo, oz. Kranjsko. Zato je Slava vojvodine Kranjske postala dragocen vir, gotovo nepogrešljiv vir, za tistega, ki proučuje našo preteklost.
Valvasorjeva Slava vojvodine
Kranjske je sestavljena iz štirih zajetnih zvezkov velikega formata. Snov vsakega zvezka je razdeljena na posamezne knjige, katerih je skupaj petnajst. Delo je, kot omenjeno, v originalu izšlo leta 1689 in je seveda velika redkost ter dragocenost. Drugo izdajo je pripravil tiskar Krajec v Novem mestu leta 1877. Toda Valvasorjevo delo smo pri nas poznali v glavnem po izdajah slovenskega izbora, ki ga je pripravil Mirko Rupel. Izbor iz Slave je izšel prvikrat že pred vojno, v dopolnjeni izdaji pa dvakrat po o-svobioditvi. Izdaja je bila deležna velikega zanimanja, zlasti še, ker je nemška, originalna izdaja, pisana v teže umljivem jeziku, marsikaj pa je v tem delu seveda tudi nezanimivega in neprivlačne-
ga za današnjega bralca. Slovenska izdaja pa je prinesla najzanimivejša poglavja, imela pa je tudi uvod in krajša pojasnila.
Toda v času, ko smo začeli dobivati najpomembnejša dela slovenske kulturne preteklosti v fak-siimiliranih izdajah, po svoji zunanji podobi docela enakih originalom, je slednjič prišla na vrsto za tako izdajo tudi Valvasorjeva Slava. Založba dr. Trofenika v MUn-chnu je poskrbela za to izdajo. Zaenkrat imamo pred seboj sicer šele prvi zvezek, ki je razdeljen na štiri knjige. Toda pričakovati smemo, da bo izdaja izšla tako, kot je napovedano in da bomo lahko v kratkem imeli na knjižnih policah vse štiri dele tega edinstvenega dela. Knjiga velikega formata, vezana v rjavo umetno usnje, z zlato obrezo, je sicer docela enaka originalni izdaji. Tudi vsebina je povsem enaka. Razlika je le ta, da je na prvi strani pojasnjeno, da gre za faksimile, da je delo kot redaktor pripravil Branko Reisp iz ljubljanskega Narodnega muzeja, ki je napisal tudi spremno besedo. Pojasnjeno je še, da je delo izšlo v koprodukciji z založbo Mladinska knjiga v Ljubljani, da pa se je delo tiskalo v znani tiskarni podobnih izdaj, v tiskarni Franza VVoIfa v Heppenheimu v Zahodni Nemčiji. Pa še to, da je delo pripravljeno po izdaji, ki se nahaja v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.
Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske v faksimilu je izjemen založniški podvig. Pomeni pa predstavitev naše kulturne preteklosti vsemu svetu.
Sl. Ru.
šole lz Mostarja. Festivala se ni udeležil Jirkovsky detstoi sbor lz Češkoslovaške, ki baje ni dobil dovoljenja za potovanje.
Tekmovanje je odražalo težnjo za čim večjo pevsko tehnično popolnostjo, kar je seveda potrebno in na mestu, kolikor je to prizadevanje v mejah fizioloških zakonitosti v odnosu na rast in razvoj mladih pevcev. Kakor že na prejšnjih zadnjih festivalih, smo tudi na letošnjem tekmovanju ugotovili stalno rast ln tudi pomembne dosežke na tem torišču. Toda nekateri zborovodje so prešli, nekateri več drugi manj, v pretiravanje. Posledica tega so razna pačenja vokalov, (kakor na pr. pri mladdn. zboru RTV Ljubljana), nerazumljiva izgovarjava (Akademski komorni zbor gimnazije v Kranju), spreminjanje pristne otroške glasovne barve v temnejšo, podobno dekliškim ali celo ženskim zborovskim zvokom s pretiranim pokrivanjem (že citirani zbor RTV, mladinski zbor iz Maribora, zbor iz Slovenj Gradca, mladinski zbor iz Zagreba), dalje dinamično pretiravanje, s katerim hočejo doseči presenetljive zvočne učinke ln s tem ženejo glasove v višanje, kar je bilo najbolj otipljivo pri zboru iz Janjeva. (Ta je pokazal katastrofalen učinek nekontroliranega pristopa ln delovanja pri pevsko tehnični kakor pri muzikalni vzgoji mladine. Prav pri tem zgledu se moramo vprašati, kam lahko pripeljejo take metode ln bolestne ambicije). Zdi se, da je prizadevanje v tem pogledu pri nekaterih zborih potisnilo v ozadje glasbeno vsebinsko plat, pristnost doživljanja mladega pevca, neposredno muzikalno Izražanje. To seveda nakazuje nagib k artizmu, ki ne prepriča ln bi v svojem morebitnem nadaljnjem razmahu prizadeval mladini zmedo v odnosu do njenih neposrednih občutij.
Jasno, da ee ne moremo zaustaviti samo ob napakah in pomanjkljivostih. Prvo nagrajeni mtar dinski zbor lz Maribora pod vodstvom Branka Rajšterja je muzikalno Izoblikoval svoj program. Mislim pa, da bi celotni učinek bil močnejši, če bi uspel doseči popolnejše glasovno ravnovesje celote. Kakor so bili nekoč soprani presvetlo izstopajoči na-pram altom, tako so zdaj s svojim «votlim» zvokom le-ti pretental naprsni prvim. Sicer pa' sem mnenja, da pot zastavljanja glasu v takozvani zadnji poziciji, oziroma premočnega temnenja, ni odrešilna. Ob glasovni kuiltiva-cljl se da ohraniti pristna glasovna barva otrok, ki ima svojo prav tako pristno draž, kakor nam je pokazal mladinski zbor Iz Madžarske.
Precejšnjo zlitost in glasovno uravnovešenost je dosegel mladinski zbor iz Skopja ln to na vseh dinamičnih stopnjah. Zlasti sta bili prepričljivi Interpretaciji Mokranjčevih Primorskih napevov in Gajdova Gora 1 junak. Mešani zbor iz Niša pod vodstvom Radojice Milosavljeviča je svoj lep pevski material prav ta ko zlil v ubrano enoto ln nazorno Interpretiral poleg Donatijeve Gagliarde predvsem Mokranjčevi skladbi. Dekliški zbor glasbene šole iz Mostarja sicer ni prišel do zlate plakete, le prav na prag do nje, vendar ga brez dvoma lahko prištejemo med naše najboljše mladinske zbore v pomu-taoijski dobi: glasovno kultiviran, prožen ln muzikalen. Pod vodstvom Vjekoslave Sunjlč je poleg lepo oblikovanih skladb Lukačiča in Grgoševlča, briljantno izvedel Beethovnov Allegretto scherzando v transpoziclji Mladena Pozajiča, vendar bi mu kaka druga pomembnejša zborovska skladba gotovo prinesla večje priznanje. Blizu prvega mesta se je prebil mladinski zbor lz Zagreba, omeniti moramo tudi interpretacije
mlad. zbora RTV Ljubljana, M se je plasiral takoj za zagrebškim, dalje vidne uspehe mlad. zborov iz Celja ln Bitole. Pomembni so dosežki gimnazijskega zbora lz Celja in dekliškega Iz Velenja. Nekaj zborov je bilo takih, ki niso dosegli ravni m tekmovanje, ker niso zadostili kriterijem festivala.
Pereče vprašanje, ki se odpira na tem festivalu, so pogoji, pod katerimi se razvija delovanje po-samjaznih zborov t- nekateri tx> -sestavljeni iz zbranih pevcev več šol, drugi delujejo pri glasbenih šolah oziroma so sestavljeni z gojenci le-teh, in torej prejemajo ali so sl že pridobili določeno glasbeno znanje, tretj-1 delujejo kot izbran zbor pri izpolnjeva-nju rednih programskih potreb, kakor na primer radijski mladinski zbor, nekateri lahko posvečajo Izredno mnogo časa vajam itd. Zaradi tega so pravzaprav najbolj prizadeti tisti zbori, ki so navezani m skromne časovne o-kvlre osnovnih šol, so pa na j.bol j potrebni stimulacije. Mislim, da j»* poglavitno in bistveno, da posvečamo največjo skrb čim bolj razširjeni mreži zborovskega delovanja na osnovnih šolah in mu prav tam dajemo vzpodbude za njegovo stalno rast. Zaradi tega b. bilo potrebno na bodočih tekmovanjih v okviru tega festivala opredeliti posebno kategorijo zborov, ki delujejo na osnovnih šolah pod normalnimi pogoji — pa naj sl bodo to otroški ali mladinski zbori.
Na dveh koncertih smo spoznali zbore «Vlava la musica» lz Gradca, mladinski zbor «Kodaiy Zoltan« lz Komlo na Madžarskem, mladinski zbor RTV Bukarešta iz Romunije In mladinski mešani zbor iz Helsinkov na Finskem. Prvi koncert Je otvoril otroški zbor iz Nabrežine, kar bo otrokom gotovo v veliko vzpod-Ivan Silič * lo
odrih in z govorjeno poezijo navduševal starejše in mlade poslušalce ter jim umetniško oblikovano umetnino posredoval v vsej njeni žlahtnosti. Poslušali so ga v Gorici, kjer je prvič nastopil s »Baladami in romancami* 22. februarja 1969, v Klubu Simon Gregorčič, v Dijaškem domu, v Katoliškem domu in na gimnaziji in učiteljišču in potem v Doberdobu, Dolini, Križu, tržaškem Kulturnem domu, Skednju, Ricmanjah, na Opčinah, v Podlonjerju, Nabrežini, Trebčah, spet v Trstu pri «Can-karju*, v Števerjanu, pa spet v Trstu v Marijinem domu in pri »Škamperlu*. pa v Bazovici, Ajdovščini, Zgoniku, na Repentabru v «Kmečki hiši*, v Ljubljani, Ilirski Bistrici, v Novi Gorici dvakrat, v Tolminu, Postojni, Prestranku, Studenem, na Planini, v Kranju, Štandrežu, v Ljubljani v Študentskem naselju, v Komnu,
(Nadaljevanje na S. strani)
Stane Raztresen
Sežani, Kozini, Idriji, Cerknem, Boljuncu, na Proseku - Kontovelu, v Barkovljah, na Katinari in v Borštu in gotovo smo še kakšen kraj izpustili. Skupno 46 nastopov, 25 v sezoni 1969-70 in 21 v sezoni 1970-71, dogovorjenih pa ima doslej še 32 nastopov.
V razgovoru nam je Stane Raztresen povedal, da bi želel s svojim recitalom obiskati vse tiste kraje, v katerih je nastopal z ansamblom Slovenskega ledališča v Trstu. Tako si je zamislil svojo osebno proslavo 25 letnice Slovenskega gledališča in k izvirnosti zamisli mu je treba samo čestitati.
Za svoje nastope je bil deležen mnogih laskavih ocen. Ljubljansko »Delo* je na primer zapisalo: »Nudil je mladim poslušalcem u-metniški užitek, ki ga je mogoče ocenjevati z dveh stališč: slišali so sicer znane pesmi v odrski izvedbi in slišali so jih v interpretaciji redkega gosta iz Trsta. Treba je kar reči, da se z recitacijo ukvarja malo igralcev, da so mimo radijskih oddaj, ki precej sistematično predstavljajo novo ali staro poezijo v rednih sporedih, recitacijske prireditve redke. Na nedeljski prireditvi smo morda tudi dognali, zakaj se igralci ne odločajo za tovrstno dejavnost, saj je postalo očitno, da mora igralec, če želi vsako pesem doživeto prenesti poslušalcem, v več kot enourni popolni koncentraciji tolikokrat spremeniti vživetost, kolikor pesmi ima na sporedu. To pa je skorajda hujši napor, kot če se loti tudi zelo komplicirane vloge v kateremkoli gledališkem delu.* _________ J. Ic.
(Nadaljevanje na S. strani)
.........»•'<»»“».....................................................
Nordio Zorzenon: «La tuta gialla»
POPRAVEK
V zadnji nedeljski številki smo v članku o sezoni Slovenskega gledališča 1970-71 pomotoma zapisali, da sta «Večer poezij dr. Franceta Prešerna* izvajala člana SG Mira Sardočeva in Jožko Lukeš. V resnici sta ga izvajala Mira Sardoče-va in Stane Starešinič, medtem ko sta Sardočeva in Lukeš nastopala s »Shakespearovim večerom* izven repertoarja SG.
Nordio Zorzenon je popolnoma novo ime v pripovedništvu našega ozemlja, menimo pa, da se bo dokaj kmalu udomačilo v naših literarnih kronikah, zakaj roman, ki ga je napisal na pobudo Fulvia Tomizze in objavil pri založbi Mursia z naslovom »La tuta gial-la> je prav gotovo mnogo več kot poskus nadarjenega začetnika.
Pisatelj je doma iz Sredipolja blizu Tržiča, kjer se je rodil leta 1934. Po končanih študijah na tržaški Pomorski akademiji se je zaposlil v tržiški ladjedelnici in takoj spoznal življenje v njegovih najbolj trpkih in vse prej ko aka-demsko-Mteraroih aspektih. Zato je njegov pesniški svet tesno povezan s problemi trde borbe za kruh, v kateri se ideali sorazmerno zelo zgodaj zreducirajo na skromne vsakdanje ambicije in se smisel za lepoto in poezijo zadovoljuje z bežno ganjenostjo ob pogledu na naravo.
Nordio Zorzenon je torej eden tistih redkih sodobnih pisateljev, ki nima za sabo nobene akademske izkušnje in prihaja k literaturi neposredno iz življenja. Sam pravi v uvodu, da je svoj roman pisal zvečer po desetih urah trdega dela v ladjedelnici in da je večkrat obupal, ker je bil skoraj prepričan, da ga nikoli ne bo u-tegnil končati.
Njegov pesniški svet je torej zanimiv že samo zaradi tega, ker se je izoblikoval v pogojih, ki jih pisatelji danes skoraj ne poznajo več. Poznali pa so jih — in zelo dobro — v zlati dobi pripovedništva v prejšnjem stoletju, ko ni bilo moč pisati drugače kot o lastnih izkušnjah sredi dramatičnih konfliktov z družbo. Angažiranost je bila tedaj naraven atribut pisateljskega poklica, ne pa hladno razpravljanje o filozofskih tezah, kot je danes. Zorzenon je zato angažiran v najboljšem in najbolj neposrednem pomenu te besede, kar mu omogoča, da je sodoben in hkrati polnokrven, zanimiv in v vsakem pogledu prepričljiv.
Tematika njegovega romana nas spominja na dela Ottiera Ottieri-ja. Pozor išče je veliko podjetje — v tem primeru tržiška ladjedelnica — in junaki so delavci, uradniki in ravnatelji raznih oddelkov v večnem trenju, ki ga povzroča neusmiljena socialna dialektika. Vendar naj takoj povemo, da je vzdušje Zdrzenonovega prvenca precej drugačno od tistega, ki ga s svojimi pripovednimi deli ustvarja Ottiero Ottieri. Zorzenon namreč ne skuša določiti, kot to dela Ottieri, psiholoških in zgodo-vinsko-socialnih zakonov, po katerih se ravnajo vedno spreminja-
joči se odnosi v delavskem svetu. Tržiškega pisatelja zanima predvsem humani aspekt vprašanja ali, bolje rečeno, dejanske, tako-rekoč otipljive usode ljudi, ki živijo v jasno karakterizirani družbeni skupnosti in jim je delež sreče že samo zaradi tega zelo skopo odmerjen. Njegovi Sandro, Poldo, Tobruk, Giulio, Benito, Piero in drugi niso zato simboli te ali one družbene komponente ali političnega nagnjenja, temveč realni ljudje, ki živijo svoje iracionalno življenje in nočejo dokazati ničesar razen tega, da imajo pravico do dela, do spoštovanja, do svobode ki do tistega majhnega kanca veselja, ki jim ga lahko nudi zadoščenje na delu skupaj z občutkom, da jim je lepo uspe-
lo zapravita prosti čas. Zorzeno-nov roman ni zato socialna agitka, pa čeprav se v njem govori le o delavskih vprašanjih in o konkretnih predmetih, ki sestavljajo delovišče, na katerem se zgodba odigrava. Njegovi delavci imajo neko določeno čustveno in politično preteklost, imajo probleme, ki niso zgolj sindikalnega značaja in imajo srce, ki jim ne dopušča, da bi se ravnali le po strogih pravilih socialne logike. O-srednji konflikt romana je namreč prav med čustvom in ambicijo in nastal bi lahko tudi drugje,
to je tudi v svetu, ki nima nobenega opravka z ladjedelnicami. Drugače povedano, je predmet Zorzenonovega pripovedovanja človek, ne pa ideja in to je po našem najžlahtnejša odlika njegovega zanimivega prvenca.
Sicer pa ima »Rumena delavska obleka* še mnogo drugih dobrih lastnosti, ki jih je primemo treba poudariti, dasi je okvir te bežne ocene dokaj omejen. V mislih imamo tu predvsem Zorze-nonov naravni dar pripovedovanja. Rahla težnja po posnemanju najbolj uspelih sodobnih pisateljev ga sicer omejuje v smislu, da pisatelj nalašč brzda doirišlj*-jo in trga svojo pripovedno nit namesto, da bi se brez bojazni prepuščal pristnosti svojega sočnega navdiha. Vsekakor gre za močan pripovedni značaj, ki prihaja do izraza tudi v nebistvenih prehodih in nam utegne plastično padati misel prav tako kot okolje. In končno naj omenimo j« slog, ki se nam zdi presenetljivo zrel in v popolnem skladu a snovjo.
Ni dvoma torej, da smo prid dražljivim literarnim pojavom, o katerem bo treba še spregovoriti še zlasti, če bo Nordio Zorzenon mogel najti toliko prostega časa, da bo še pisal.
Josip Tavčar
PnmoriičrSnevnifc
6
20. Junija 1971
PRED SVETOVNIM KONGRESOM STROKOVNJAKOV V NAŠEM MESTO
Vaskularna kirurgija
Moč je kirurgov nož predstavljal gotovo pohabitev, danes je to drugače
Pred dnevi smo pisali, da bo konec tega meseca — 26. in 27. — v Trstu svetovni kongres strokovnjakov za vaskulamo kirurgijo. Težko bi bilo v vsakomur razumljivih besedah prikazati to kirurgijo s strokovne plati, toda skušali borne povedati, kaj vse ta kirurgija obsega, kaj lahko doseže in kaj se da od nje pričakovati. Predvsem bomo povedali, da gre za kirurške posege na krvnih žilah in srcu. Strokovnjaki pravijo, da se je va-skulama kirurgija začela že zdavnaj, že pred tisoči let, vendar to ni bila kirurgija v današnjem smislu besede, pač pa je šlo vsakokrat le za zamašitev žile, da ni odtekala kri. To pa je veliko premalo, da bi mogli sleherno primitivno ali izpopolnjeno kavstizacijo krvne žile imenovati za kirurški poseg v tem smislu besede.
obtoka. Zato je logično, da se tej panogi posveča vedno več pozornosti in če je res, da so presaditve srca kirurška novost zadnjih let, je to novost Vaskularna kirurgija prehitela le za deset, kvečjemu pet-
IIMIIIMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIItllf MlllllllillllKtlllfllll
Stane Raztresen
(Nadaljevanje s 5. strani)
Kakor je znano, imamo v človeškem organizmu okoli ali celo nad 60.000 krvnih žil, ki dovajajo svežo kri od srca, do zadnjega organa
do zadnje celice. In naro-
a ne pridejo pri tem v » te žile, kajti nemogoče [jati ali postavljati «mo-kapilarah in pr* mikro-ih žilicah. Zato pride-v le debelejše žile Te jni dobi postale predmet specializacije vrhunske ki Strokovnjaki pravijo, da se kirurgija posebno razvila v dveh vojnah, celo v ko-vietnamski vojni. Čeprav čani, da bi se mogla ta razviti tudi mimo vojne, es, da je sloviti kardio ’. Debakey preživel vso vojaški zdravnik oziroma prav na bojišču dobil da je kmalu po kot eden izmed pio ikulame kirurgije.
dobo trdijo, da je doba srčnih in možganskih k	>ba ko velik odstotek ljudi
motnjami srca in krvnega
-
Ljuoljaoski »Dnevnik* pa je zapisal: «Z odličnim poznavanjem govorne tehnike in n/drno interpretacijo je oživil najbogaiejša dela naših pesnikov, ki v svoji poeziji razodevajo globino in splošni človeški motiv narodove duše.*
Za goriško dijaško mladino pa je Miro Špacapan zapisal v njeno glasilo »Slovenec*:
Vsak poprečen Slovenec pozna kako slovensko balado. Mejnik prav gotovo. Naučil se je je bil v šoli, bral jo je v kaki knjigi, sploh pesem mu je ugajala s svojimi lepimi verzi, s tekočim ritmom, z zanimivimi prizori. Verjetno jo tudi sam zna recitirati. Toda kako drugače zazveni Aškerc v Raztre-senovih ustih. Martina vidiš pred seboj, kako na pol pijan hodi po hosti in trepeče v šumu listja. Prikaže se ti živa podoba sključenega Vida, ki nosi na hrbtu u-sodni mejnik ...»
Kaj vse te besede pomenijo? Da je Raztresen segel s svojim po dajanjem v dušo in srca ljudi in da jim je nalil najčistejših čustev. To pa je tisto, kar mora umetnost nuditi, če je res umetnost.
Zapisali smo, da čaka Raztresena z baladami in romancami vsaj še 32 nastopov, v glavi pa ima že tudi »Slovenske bridke in pikaste*. Za novo sezono pravi, če bo dovolj časa na razpolago. Samo časa, kajti volje in notranjega u-metniškega nagona ima Raztresen dovolj, da bo svojo zamisel tudi uresničil.
najst let. Vse kar se je na tem področju dogajalo prej, je bilo kvečjemu priprava, vendar daleč od sedanje realnosti. Ko se je nekoč kakemu nesrečniku neka žila na roki ali nogi zamašila, mu je začela na primer noga ali roka odmirati. Kirurg je mogel v tem primeru nogo iziroma roko odrezati in s tem človeku za nekaj časa rešiti življenje, hkrati pa ga ohromiti in na vsak način pohabiti. Danes kirurg ne počne tega. Namesto tega da nogo odnosno roko odreže, nadomesti začepljeno ali okvarjeno žilo z umetno žilo in kri spet normalno doteka tudi tja, kamor prej ni bogla zaradi začepitve žile. V tem smislu govorimo o tako imenovanih protezah v ožilju, o protezah, ki so različne: ali žilo »cepimo* ali pa speljemo krvni obtok preko tako imenovanega mostička.
Nadalje rešuje sodobna medicina tovrstne primere s tako imenovanim »čiščenjem* krvnih žil. Danes je možno z ustreznimi zelo popolnimi napravami točno ugotoviti, kje je neka krvna žila zamašena ali zožena, ker se je na njenih notranjih stenah nabralo veliko kolesterola, ki preprečuje normalen krvni obtok. Z ustreznimi pripomočki moremo krajše »odseke* na teh tako »zamašenih* žilah ostrgati, da kri ponovno normalno kroži.
Ves čas doslej smo govorili o kirurgiji. Ta kirurgija velja za celo vrsto organov. Vendar ne smemo misliti, da bomo vedno računali izključno s kirurgijo. Sodobna medicina pozna veliko sredstev, ki pomagajo pacientu še pred kirurškim nožem. Posebno pri izrazitejših primerih arterioskleroze se veliko uporabljajo razna kemična sredstva, ki ali razširjajo krvne žile ,ali tudi redčijo kri, tako da ta laže kroži po ožilju.
Zelo na kratko in kar se da preprosto smo povedali, o čemer bodo 26. in 27. t.m. razpravljali na svetovnem kongresu vaskulame kirurgije v Trstu.
Ob avstralskih deveterčkih
Igra «80» pri rojevanju dvojčkov
SYDNEY, 19. - V trenutku, ko to pišemo, se zadnji izmed devetih otrok Geraldine Brodrick še bori za življenje. Vsa zdravniška skrb, vsa sredstva, kar jih premore sodobno zdravstvo, vse je na voljo temu otročičku, ki tehta komaj 350 gramov in nad katerim zdravniki že več dni obupujejo. Ne bomo pisali o »Churchillu*, kot so imenovali tega otročička, zaradi njegove žilave borbe, da bi ostal pri življenju, pač pa bomo skušali povedati nekaj o porodih z dverni, tremi in več otroki.
Dvojčke — pa naj gre za prave ali neprave — imamo po navadi na vsakih 80 rojstev. Trojčki pridejo na vrsto na vsakih 6.500 rojstev, to se pravi, da se trojčki rodijo — v poprečju seveda — na vsakih 80 porodov z dvojčki. Številka 80 je nekakšno merilo za nadaljevanje trojčkov, četverčkov itd. To se pravi, da se četverčki rodijo na vsakih 500.000 rojstev, peterčki na vsakih 40 milijonov rojstev, šesterčki že na vsake 3 milijarde 200 milijonov rojstev, sedmerčki na vsakih 250 milijard rojstev, itd. itd.
Medicina, ki je ugotovila gornji »vrstni red*, pravi, da doslej še ni bilo poroda z devetimi otroki. Toda medicina sedaj priznava, da v primeru avstralskih devetero otrok ne velja gornji vrstni red. Sicer pa sploh ne veljajo več v celoti «stara, prirodna pravila*, kajti nastopilo je obdobje najrazličnejših pripomočkov in sredstev, ki so sprevrgla tovrstne prirod ne zakone. V zadnjih desetletjih imamo namreč več primerov številnejših rojstev iz enostavnega razloga ker uporabljajo ženske najrazličnejša sredstva za preprečevanje spočetja ali pa za večjo plodnost. In tudi avstralska mati, ki je rodila devetero otrok hkrati, .je uživala neko sredstvo za povečanje plodnosti.

Veljaven od 20. do 26. Junija 1971

OVEN (od a. 3. do
20.	4.) Ves teden bo poln pričakovanja, hkrati pa ne bo nobenih dogodkov. Naključje' bo naneslo,
da boste nekje uspeli. Zasluga ne bo vaša. Skušajte približati se neki osebi, ki bi vam mogla veliko pomagati. Mir v družini. Zdravje kar dobro.
BIK (od 21. 4. do
21.	5.) V prvih dneh l tedna bo veliko dela J in zadoščenja, v ' drugi polovici pa bo
vladal prijeten mir. Kljub vsemu ne boste preveč zadovoljni. Zadoščenja iščite v družbi osebe, na katero veliko gradite. Z zdravjem je vse v redu, zaradi miru pa stopite k zdravniku.
DVOJČKA (od 21.
5. do 22. 6.) Nekdo drug bi na vašem mestu bil zadovoljen. Vi ne boste. Težko je odpovedati se neki ideji, čeprav je obveljala še boljša. Odločiti se bo treba v nekem čustvenem primeru, ki se že dolgo ne premakne z mrtve točke. Malo glavobola.
RAK (od 23. 6. do
/CN 22. 7.) Potolažite se, f	da niste edini., ki
{ CJBv J mu razmere kvarijo V ' *' J razpoloženje. Na pot boste morali ah pa boste dobili pismo oziroma vest. Pripravljeni bodite na kakršno koli rešitev, tudi manj pozitivno. Stran z ljubosumnostjo. Zdravje odlično.
LEV (od 23. 7. do f>. 22. 8.) Izredno napo-f	1 ren teden in temu
J ustrezna zadoščenja: \ J več dobička in manj zadovoljstva, To pa vam je v značaju. Zvezde vam kažejo veliko sreče v ljubezni. Vprašanje je, če bo druga stran prav tako zadovoljna. Pazite na jetra.
DEVICA (od 23. 8.
do 22. 9.) Veliko , boste delali in se v marsikaj vmešavali, rezultatov pa ne bo. Več sistema bi ne škodovalo. Posvetite se kaki drugi dejavnosti, za katero računate, da bi vam nudila več. Veliko sreče boste imeli v ljubezni. Pazite na zdravje.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ob koncu tedna	boste
le relativno	zado-
voljni. Ne bi bilo napak pregledati vso dejavnost in tudi dosedanjo pot in	morda spremeniti	smer.
Proučiti bi bilo treba tudi razmere v družini, kjer nekaj šepa.	Zdravje dobro.
ŠKORPIJON (od 24. tO. do 22. 11.) Vzduš-i je bo napeto in temu ustrezno se bo delo zapletalo. Napačno ste se lotili dela brez točno določenega cilja in načina. Če se razmere ne popravijo, bi vas ta površnost znala veliko stati. Prijetno srečanje. Zdravje odlično.
STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Ne obotavljajte se, ko odločate o krajših načrtih. Bolj smobr-, jii pa bodite pri daljnosežnejših ukrepih. Srečanje z neko vplivno osebo bi vam moglo veliko pomagati. Razčistite neko čustveno zadevo, ki se vleče predolgo. Nervozni boste.
__ KOZOROG (Od 21.
N 12. do 20 1.) Razpelik A loženje na delu ali J v službi ne bo naj-'5 y boljše, čutili boste vzdušje počitnic. Delo pa je vendarle resna stvar. Vaše čustvene vezi se nekoliko trgajo. Popravite zadevo ali zamenjajte pot. Vaša utrujenost ni nič nenavadnega.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Delo bo zahtevalo celega moža. Vi na to ne boste pripravljeni. Kratek dopust ali odmor bi vam ne škodoval. Organizirajte si nadomestilo ali kako drugo rešitev. Uredite tudi svoje čustvene zadeve, ki so dokaj zamotane. Zdravje kar dobro.
RIBI (od 20. 2. do
20. 3.) Vaša zaskr-I bljenost je odveč. V službi ali na delu nobenih sprememb. Kvečjemu kaj na boljše. To pa ne pomeni, da smete počivati. Morebitno zadoščenje boste našli v novi družbi. Z zdravjem vse v najboljšem redu, čeprav se ne počutite najbolje.
me nenava
Mladinski festival
(Nadaljevanje s 5. strani)
budo za nadaljnje veselje do petja in dela. Zbor Iz Gradca je pokazal visoko kulturo, prisotna pa je bila neka enoličnost v interpretacijah, ld niso dopuščale večje diferenciacije pesmi, ki bi se morale bolj nazorno odražati že v posebnostih svojega sloga. Izvrsten vtis Je zapustil mladinski zbor iz Komlo, ki smo ga že o-menlli. V zlltosti pristne barve otroških glasov pod dirigentom Ferencem Tothom je lepo izoblikoval nekaj pesmi Bandoša, Bartoka in Kodalyja. Tehnično in muzikalno dognano je deloval mladinski zbor TRV iz Bukarešte, katerega spored, očlvidno izbran iz bogatega repertoarja, bi zadostoval za samostojen koncertni večer, škoda le, da je bilo med skladbami tudi nekaj takih, ki bi prej sodile v razvedrilno glasbo lažje vrste. Zbor iz Helsinkov nam je predvsem nekoliko odpri vpogled v finsko zborovsko literaturo.
CIRIL GALE
DESPERADO JOAOUIN MURIETTA — »erceg
.........................................mlini........................................................mn,,,,,,,..............................................................................iiiiim'l,l<nv
jo uporabljajo v medicini.. ^ mesto, ki se je zraslo z Novo rico, 34. poziv, apel, 35. v zaprt družbeni stan, 36. osmi kroga, 38. otok v Indonezijt^ .^,
	pi	r	r	r"	r*	JfMM	1 J		1	r	PT		n	:	
F*	U[.Nj				111	...	u	:4			r t . i		x	■ ■■	n
ŠT				■ -M	■	17	K				!i	m	r	i
r			li	i	zr	S		■	X-	■ V	B*		Tj	
		■	i		II					R				
F-1 *	sr	fr				P	sr	■		ir				
		3T				ir	i		5T				r	pili
3r	3T	gl			P		r	■	39			1	Sr	
sr	•	.		P				43			V	Ki	j:X. ..	sr
sr		►	■	sr						N		49	i		 "
ŠT	Tl			Z			p*		jW	sr		i	iii	Z
§r		54						ST]	F			 .		; - •	i
- Ib7 I 1‘ ***■"		MM	Um			1		ST				'mmm		—— i
KRIŽANKA
VODORAVNO: 1. glasbena prireditev, 8. igra s 54 kartami, 13. testament, 14. strokovnjak za pse, 16. črna ptica z rdečo liso na glavi in pod repom, 17. junak srednjeveških viteških romanov, 19. avtomobilska oznaka Nizozemske, 20. vrsta preproge, 21. reka, ki teče skozi Rim, 22. kratica mednarodne organizacije za begunce, 23. avtomobilska oznaka Karlovca, 24. osamljenost, 25. žitni plod, 26. hipnozi podobno sta nje, 29. kratica za »košarkarski klub*, 30. znamka toaletne kreme, 31. ameriški dramatik (Clif ford), 33. igralec, 35. del konjske opreme, 37. sibirski veletok, 39. ustanovitelj sovjetske države, 41. površinska mera v Angliji in ZDA, 42. veliko glasbilo, 44. gora v švicarskih Alpah, 46. število z dvema ničlama, 47. socialni položaj, stan, 48. osvežujoča pijača, ki vsebuje kofein, 50. kemični znak za tantal, 51. popularni francoski film-
ski igralec (Jean), 52. fevdnik, 53. kopališče pri Kopru, 55. glavna ženska vloga v «Trubadurju», 57. dan v tednu, 58. oskrbnik arhiva.
koč imenovan «raj na z„ jip. 40. mesto v Piemontu, ^
rhent hoje, 43. poljska rpk“' ^
NAVPIČNO: 1. znamka foto aparatov in filmov, 2. obsežen spis, 3. glasbeni znak, 4. otok v se vernem Jadranu, 5. grški bog vetrov, 6. kratica mednarodne humanitarne organizacije, 7. okrog 2.000 km dolga reka v zahodni Kitajski, 8. papeževa krona, 9. ime francoske igralke Karine, 10. organizacijska oblika v praskupnosti, 11. pijača starih Slovanov, 12. ime nekdanjega kanclerja A-denauerja, 14. bivališče ujetih živali, 15. lirska pesem španskega izvora, 18. stropni lok, 21 možev ali ženin oče, 22. daven narod na naših tleh, 24. žitna plesen, 25. sladkovodna riba, 27 Julijin izvoljenec, 28. židovski mesec, 30. hitro hlapijiva tekočina, ki
obleka katoliških duhovnik^. , mrtvaški oder, 48. mofigolski darji, 49. mesto ob ustju P ' 51. vprašalnica, 52. eden od cU.-J 54. podredni veznik, 56. ken® znak za erbl.i.
REŠTTEV PREJŠNJE KR
izan?®
VODORAVNO:	1. Topen '
uhelj, 11. Panaro, 12, palet3’ ^ Moberg, 15. Arles, 16. Be> «1. omega, 19. glava, 20. And. j lisa. 22. Alava, 23, bron,
(osip) J(určič), 25. truma, . Camus, 27. El Greco, 30. hJv, 31. Arsak, 32. sosed, 33. e 34. Mistral, 36. Atene, 37. va ^ 38. at, 40. Balt, 41. Neme3-Stoa. 44. Ema, 45. Faruk, Keats, 47. TJ, 48. Pirot, 49. ^ nist, 50. neogen, 52. ratine. jelka, 54. Drake.

TONU SVETINA
V H ASA
0RUGA KNJIGA
Na kraju samem sem vnesel v operacijski načrt vdor borbenih skupin na tisto območje in zasedbo položajev v ■meri prebijanja. To Je bila pravzaprav betona s časom in vzdržljivostjo. To m boj za prostor, temveč za uničenje živih sil.
Ne vem, Kdaj bodo nekateri naši dojeli duha manevrske In dinamične vojne... Kar zmorejo partizani, zmoremo tudi mi. Kar vzdrže njihovi sestradani ln neoskrbovand ljudje, morajo vzdržati tudi naši dobro hranjeni ln oskrbovani vojaki.
Taktiko, ki sem jo v velikem obsegu uporabil tod, bom Izpopolnil in razvil do zavidljive višine. Pobuda bo ostala v naših rokah.
Toda kljub velikemu prizadevanju Je bil naš uspeh le polovičen. Premalo enot imamo na voljo. Poglejte! V dveh mesecih smo jim pobili, ne glede na naše izgube, polovico moštva. Toda to pomeni zanje, ki se gredo vstajo in revolucijo, vodilni kader, ki so ga izpostavili uničenju. Kljub temu pa nam bodo ostanki zrcvo!ucionirali pokrajino in v naslednjih mesecih napravili nevarno zmedo. Kar Je res, Je res. Borijo se kot levi, neverjetno zagrizeni in žilavi so,» Je dejal general in se zagledal v zemljevid, ves porisan z barvnimi svinčniki in raz Učnimi znamenji.
«To smo videli tudi pri Idriji,« Je dejal Wolf. «Pravi fanatiki so. Znajo umirati. Jaz jih ne razumem. Bore se, kakor da bo Nemčija čez mesec dni klecnila na kolena.«
«Ne bojte se, Helmut. Sovražne vojske so še daleč od mej
rajha, še dlje pa od Berlina. Bandam bomo zadali smrtni udarec šele potem, ko bomo opravili z našim glavnim sovražnikom. Dotlej pa smo obsojeni na nenehno gonjo in žrtvovanje.
Pa pustiva strategijo! V idrijskem kotlu sem jih potipal drugače, ne tako, kot so bili pričakovali. Moj cilj Je, odriniti jih od prometnih zvez in jim uničiti baze, skladišča, bolnice, javke. Ne bom jih obkoljeval. Moj cilj je uničenje njihove žive sile in /sega, kar lahko uporabijo proti nam. Ali ste videli dim, ki visi kakor zavesa oblakov povsod, kamor pridejo moje čete?«
«Videl som, gospod general, ln še marsikaj drugega,« je prikimaval Wolf kot učenec učitelju pri razlagi. V rami ga je skelelo, do srca je čutil rezko bolečino.
General, ki se je z govorjenjem razgrel, je še nekaj časa gledal na zemljevid, potem pa je dvignil glavo in se zazrl v Wolfa z volčjim pogledom. Zdrsel je po njem navzdol in se ustavil na ranjeni roki:
«Kako pa vaša rana? Potrebujete dopust, zdravljenje v bolnišnici ali kaj? Zaslužili ste si nekaj počitka.«
Wolf se je zravnal kot po navadi, kadar ga Je generai motril, in je dejal:
«Zdruvl se dobro. Boli me, toda kost ni načeta. Spričo stanja, o kalerem ste mi govorili, so vam vse moje moči na voljo, tudi če hi bil ob roko.«
General ga je bodrilno pogledal:
«Všeč mi je vaša delovna in bojna vnema. To zelo cenim in zagotavljam vam svojo pomoč pri vseh nevšečnostih. Jaz pa potrebujem vašo. Brezpogojno moram vzpostaviti novo agenturo v bojnih enotah. To je nujno. V primeru 14. divizije se nam je to vražje otepalo... Poiščite agente. Izkopljite mi jih iz tal. če jih pobijejo, pošljite nove. Varujte dobre. Brez informacij smo slepci, razumete! Dal vam bom še bolj proste roke. Pridobite Jih tudi s silo, če ne gre več drugače. Večjo pozornost posvetite tistim v zaporih in njihovim svojcem. Lomite jim voljo, če to ne gre, vratove in hrbtenice. Odpeljite se v taborišča, izberite takšne, ki so se spametovali in omen čali. Tam je dovolj človeškega materiala, da lahko napravimo
z njim veliko zmedo.
Sicer pa delajte, kakor se vam zdi, toda stalno naj vam bo pred očmi, da jaz potrebujem podatke.«
«Da, gospoa general... da, gospod general,« Je s stisnjenimi petami pritrjeval Wolf.
«rako sva se glavno domenila. Poglejte, kako lepo vreme,« je dejal general in se zazrl skozi okno, od koder je lila v sobo sončna luč. ((Zapeljala se bova na Bled, tja sem namenjen. Pokazala se bova skupaj v Park hotelu, v Toplice pa vas vabim na večerjo.
To bo presenečenje! Večje od ofenzive. Zavist bo spet zagorela in nekaj dni bodo razmišljali, kaj imava za bregom,« se je hahljaj general, ki je rad zapletal stvari in užival v zmešnjavah.
Točno ot določenem času sta se general m major Wolt odpeljala Prea njima sta vozila dva motorista-izvidnika, potem avtohiinda, precej za njo civilni mercedes enakega tipa in barve cot generalov, za njim šele je brzel njun avto.
«Vozim se previdno — za vsak primer, če bi naleteli na zasedo. Preden bi udarili pa naju, bi razbili že marsikaj,« je menil general.
«Bolje je biti bolj previden kot premalo,« je dejal Wolf in se oziral po gorati pokrajini.
General je predlagal, da bi se v gostilni na klancu ustavili in malo prigriznili. Dregnil je Wolfa: «Bomo videli, kakšno avtoriteto imate.«
Zavore so za vreščale in kolona se je ustavila ob gostilni. Vojaki, ki so sedeli za mizami, so se ob besedi general dvignila in jo odkurili kakor ob alarmu. Wolf je vedel, da general izprazni tudi brivnico, kadar se pride brit. Zgodilo se je celo, da je vrgel s stola namiljenega in na pol obritega policista. Navadno je samo na kratko vprašal: «Ali ste v službi?« Ce je nagovorjeni odgovoril z «da», mu Je dejal: «Kaj pa potem delale tukaj? Takoj izginite.« če pa je bil odgovor «ne», je ukazal: ((Pojdite v službo in ne potikajte se ml pod nogami.«
Ko je generalov voz zapeljal na dvorišče, so se vojaki že odmuzali. Tudi nekaj redkih civilistov Je moralo takcd izginiti.
V sobi za posebne goste so ostali trije podoficirji, izmed ^
**** je edtn vztrajno dvoril gospe Doris. Nedavno premeščeni iz Franclje, pa še niso poznali razmer v teh
Ko je general vstopil, so skočili kvišku in pozdravih ^
neral jih Je samo vodeno pogledal in z eno samo besedo razil svojo voljo:
((HerauF1)	,e
General m major sta obsedela v kotu, medtem k° spremstvo ostalo zunaj, okoli hiše.	„0-
Doris si je utegnila nadeti samo nov predpasnik m * ra-praviti pričesko. Nahrulila je moža in posle, naj hitro P^foe-vijo jedi za prigrizek, ki ga je po navadi naročil general-Gica jo je zalila in oči so ji ob pogledu na Wolfa motno ^ca rele od starih spominih in novih željah. Dva dolga me=°^ ni bilo o njem nobenega glasu. Eden od njegovih li^ega, prišel noKajkrat na zvezo, ker pa ni zvedel nič uporabU1 je odnehal.	ej.
Strah, da bi jo po aretaciji Hrasta odkrili še ni skop' „j Zalotila sc je bila pri želji, da Wolfa ne bi bilo več in ° g0 pretrgala svoje zveze z Nemci. Njena vera v nemško zaV<jd' je upadala. Radar Je popustil Wolfov vpliv, je njeno 0jjo-šenje skopnelo, zato je ves ta čas resno sodelovala z ®ajaia dilno fronto. Redno je hodila na zvezo, nosila hrano, denar in obvestila, tako da so bili z njo vsa zadovoljni. je Molče je sprejela njegovo naročilo. Generalov pogIed ^ -hladno sprehajal po njenem telesu, rokah, nogah. la? ol tako jo je gledal kot kmet, ko pride Izbirat plemensko k Wolf pa se Je vedel	povsem	ravnodušno.	jfljzo
Kmalu sc je zbrala. Mimogrede jima Je nanosil3 na vsega, kar jc premogla njena hiša.	jjed
General je žvečil suho meso in se zalival z vinom-zobmi je mrmral:	jja
«To je imenitna kobila! Skoda, da ni arijskega r° ^udo-t«j se pozibavate vi, če je res, kar govore ljudje,« se je mušno hehetal in	pomežiknil	Wolfu.	-o*1'
«LjudJe natolcujejo, gospod general, če bi se Pgia, baval na vseh, o katerih govore in s katerima imam v

*
k
%
\
>4
'Sl
'I?
%
k
V
\
i
%
PnmoršJčHffievhlk
7 p~
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
Tudi slovenski predstavniki na občnem zboru F/PAV v Rimu
i
Italijanska odbojkarska federacija ima letos 1100 društev in samo v zadnjem letu se je povečala za 500 klubov
20. junija 1971
Danes bo v Rimu 13. redni občni italijanske odbojkarske zveze ?AV. Do tega zbora pride, kot 'vajo pralila, vsaki dve leti. lati bodo tudi letos obravnavali a vprašanja, ki so se nabrala preteklem dveletnem delovnem 'tiobju. Tokrat pa ne bodo volili ^ega odbora, ker volijo odbornike ‘ vsaka štiri leta. zadnjič pa so ^ volili pred dvema letoma.
Dosedanjim občnim zborom FIPAV Jjo sledili več ali manj le bežno, J® današnji je za našo rnanjšin-odbojko izredno pomemben. Vsa Jja društva so se namreč morala fpej ravnala po okrožnici št. 12 ' leta 1961, po kateri so morala 'M in po tekmi pozdravljati s po-^ tujim pozdravom «hip, hip, 3*'». Slovenska moštva so se divini rano držal a te okrožnice, do-er niso spoznala,, da se ie mnoga pijanska moštva, nasprotno, ne IJe. Ta so često pozdravljala celo faznimi nedostojnimi izreki. Zato 'tudi slovenska moštva začela pojavljati v svojem materinem jezi-;■ Nekateri sodniki so sicer ta pojav tolerirali, toda drugi ga niso rii. Ker je prišlo celo do urad-11 postopkov zaradi slovenskega Mrava, so naša društva sklenila Jttio posredovati v Rimu, na da-*wjem občnem zboru FIPAV, da «e krivična okrožnica št. 12 predala. Občnega zbora se bosta zabeležila osebno tudi dva naša ^gata, in sicer sta v Rim odpojta predsednik ŠK Kras iz Zgo-'5, kot predstavnik ZSŠD, in prednik Z Bor Dušan Košuta. Vsak ’egat lahko zastopa poleg lastne-1 društva še tri druga, toda nje-ja poverilnica ne sme presegati Volilnih glasov.
•posamezna društva prejmejo nam-[ na podlagi svojega delovanja ^čeno število volilnih glasov. Vsa tj nimajo enake volilne moči. Z M jem lahko zdaj ponovno pou-?>mo, da ima Bor v vsej Italiji fišje število glasov, namreč 15. 'lestvica je v zgornjem delu na-^nja:
Bor 15
Atletica Bari 14 iiCUS Catania 13 CUS Turin, Pallavolo Chiavari in CUS L’Aquila 12 itd.
?sa ostala moštva Pa imajo pre-1 rnanj glasov. Če pomislimo, da ^anes v Italiji približno 1400 odrskih klubov, potem smo lah-
ko nad dejstvom, da je Bor prvi, res zadovoljni.
Med našimi ostalimi slovenskimi društvi ima Breg 8 glasov. Sokol, 01ympia in Zarja po 6, Gaja 5, Kras 4, Brda in Juventina pa po 2 glasova
Slovenski odbojki je torej uspelo ohraniti zelo vidno mesto v italijanski odbojki tudi v državnem merilu, in to kljub temu, da se je ta panoga v zadnjem letu izredno razširila. V FIPAV se je namreč včlanilo v zadnjem letu okrog 500 novih društev, kar se ni zgodilo v nobeni drugi panogi v Italiji.
F. G.
VA m POLO
Vzhodnonemška vaterpolska reprezentanca, ki je zasedla na olimpijskih igrah leta 1968 v Ciudad Me.xicu šesto mesto, dve leti prej pa je bila evropski podprvak, se ne bo udeležila olimpijskih iger v Miinchnu. Vzhodni Nemci že nekaj časa ne nastopajo na pomembnejših vaterpolskih prireditvah, čeprav sodijo še vedno med najboljše ekipe sveta.
STRUJAHJI
Pred dnevi sta se v Novi Gorici srečali ekipi Čedada in Nove Gorice v okviril tradicionalnega strelskega dvoboja za «pokal prijateljstva*. Zmagali so Furlani, ki so dosegli 1534 krogov od 1800 možnih, medtem ko so gostitelji zbrali za 213 krogov manj od gostov.
Povratno srečanje med obema ekipama bo letos 25. junija v Čedadu.
BARCELONA, 19. — Španski boksar Jose Hernandez je ohranil naslov evropskega prvaka boksarske supervelter kategorije. Izzivalca Italijana Domenica Tiberia je premagal po točkah
OBVESTILO
Športno društvo Breg priredi v nedeljo, 4. julija, tradicionalni poletni izlet v Škofjo Loko, ki bo združen z nogometno tekmo in izseljenskim piknikom. Cena izleta in vstopnice na zabaviščni prostor je 2.500 lir.
,(7 ’ ‘ " r
Ker je osnovni element za smučarska tekmovanja sneg, je razumljivo, da prirejajo ta tekmovanja v zimskih mesecih. Vendar pa ne vsa. Tekmovanja v hitrostnem smuku, oz. v vožnji na kilometer dolgi progi z letečim startom, prirejajo poleti na strminah v Cervinii, kajti v juliju je običajno sneg na visokogorskih alpskih področjih najprimernejši za tovrstne prireditve. Ker je pa proga primerna za tekmovanja v velikih hitrostih na smučeh primerna le nekaj dni, se morajo tekmovalci za treninge znajti drugače. Japonci so sc odločili za treninge v vetrovnikih (manjša slika), Italijani pa so si letos oskrbeli posebno napravo, katero so montirali na streho avtomobila in tako na dirkališču vadijo za svoj nastop v Cervinii (večja slika)
"""..................................................................................................................... ...........................................................m.........,,,,,,,,,,,,.,,,,.................................................................................................................
SMUČANJE
1111111
NA DIRKALIŠČU V MONZI
Za nastop v hitrostnem smučanja trening na strehi avtomobila
Tradicionalno tekmovanje v hitrostnem smuku v Cervinii ho tudi letos v juliju
Japoncem ne bi mogli očitati, da se niso znašli: svoje tekmovalce v hitrostnem smučanju so pripravljali v zračnem predoru. Itali lani so jih s svojimi domislicami »po italijansko* nadkrilild s tem, da so dosegli domala isti učinek na cenejši način, in sicer z avtomobilom. Posnetek nam prikazuje, kako se italijanski smučar vozi z brzino okoli 160 km na uro na strehi lan-oie Po dirkališki progi v Monzi. Med takšnim treningom so ustvariti zelo podobne pogoje, kakršne sre-
čuje tekmovalec na progi v Cervinii, ko drvi z brzino okoli 180 km na uro po strmini z naklonom 45 stopinj Ker ni nikjer na svetu urejene proge, ki bi omogočala pripravo tekmovalcev (tudi v Cervinii uredijo progo samo za tekmovalni teden), je tak »suhi trening* morda najcenejša in hkrati učinkovita metoda, da se smučar privadi na zračni upor. Ta je pri veliki brzini lahko usoden ob najmanjši napaki tekmovalca, kot so na primer neenakomerna obremenitev smučk, nesimetrična drža ali slaba aerodinamična lega telesa itd. Kako važna je dobra priprava za tekmovanje. so- pred štirimi .^.-^Uifali prav Japonci, ki so med padcem odskakovali kot žoge in si niso storili nič hudega.
V Monzi trenirata svetovni prvak Bruno Alberti in Antonio Sperotti, ki sta doslej pokazala izredne uspehe in sta se stežka otresala svojih nasprotnikov, kot so Finec Kekko-nen (tudi svetovni rekorder) in drugi. Pred dvema letoma so se na svojih elankah prvič preskusili tudi Jugoslovani; z njimi pa so tekmovali tudi Čehi in Nemci.
Tekmovanje je izrazito komercialnega^ značaja ter služi za preskušanje športnih artiklov, zlasti smuči. Prirejajo ga vsaki dve leti ter bo ponovno na sporedu letos v juliju; tudi tokrat na ledeniku Plateau Rosa pod Breithomom.
Z zadnje tekme med košarkarji Poleta in Rlcrcatorijcv
ODBOJKA
Od 19. do 21. julija
Velik
mednarodni ženski turnir na Reki
Na Reki bodo v kratkem organizirali doslej največji mednarodni ženski odbojkarski turnir. Domači Partizan bo namreč ob priliki tridesetletnice svojega obstoja priredil turnir za 1. trofejo Jugoslavije.
Prireditelji so povabili pet ekip, in sicer so to: TJ Vihohrady (Bratislava ČSSR), CS Universitatea
(Temišvar Romunija), SC Volan (Szekesfehervar Madžarska), Crve-na zvezda (Beograd) in seveda domači Partizan.
Tekme bodo na igriščih v Ul. Dj. Djakoviča in v športnem parku «3. maja* v dneh od 19. do 21. julija.
KOŠARKA
Znana jugoslovanska košarkarja «zlata dečka* Šolmar. ter Tvrdič ne bosta odpotovala skupno z jugoslovansko reprezentanco na turnejo po Južni Ameriki. Oba sta namreč prezaposlena in tudi utrujena od stalnega nastopanja, zato sta se turneji odpovedala. Ker tega nista storila z odobritvijo Jugoslovanske košarkarske zveze, ju je trener Žeravica za stalno črtal iz državne reprezentance.
ZARADI STALIŠČA CIO DO AMATERSTVA
Francoski smučarji groze z bojkotom
PERPIGNAN, 19. — Svetovni smučarski areni se obeta nova afera. Kot je znano, je sklenil pred nekaj meseci Mednarodni olimpijski odbor prepovedati nekaterim najboljšim smučarjem nastop na o-limpijskih igrah v Sapporu, ker naj bi se bili pregrešili proti določilu o amaterstvu. CIO je namreč obtožil te smučarje, da so prejemali denarno odškodnino za sodelovanje na nekem smučarskem tečaju v ZDA, v zadnjih mesecih letošnje sezone.
Ker so bili na seznamu teh obtoženih smučarjev tudi nekateri odlični francoski tekmovalci, so zdaj Francozi zagrozili, da ne bodo poslali niti enega svojega reprezentanta na olimpijske igre v Sap-poro na Japonsko, če bo CIO vztrajal pri svojem stališču. To je izjavil polkovnik Marceau Crespin, vsedržavni vodja športnega odseka pri komisariatu za mladino in šport, ob priliki 41. kongresa francoske smučarske zveze.
iiiiiiiHiiiiiMiifiiimiiimimmmiiiiiiiimiimmuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiuiiiiiiii
NA ATLETSKEM PRVENSTVU OSNOVNIH ŠOL
Izredno lep uspeh mladih Koprčanov
Mladi atleti osnovne šole Pinka Tomažiča v Kopru so dosegli pred kratkim izreden uspeh. Nastopili so namreč na jugoslovanskem državnem atletskem prvenstvu osnovnih šol v Banjaluki, kjer so osvojili obe prvi mesti, v moški in ženski konkurenci.
Pri moških so Koprčani zbrali 964 točk, pri dekletih pa 1450 točk.
Najboljši dosežek med posamezniki je postavil mladi Edvin Pejo-vič: kroglo je namreč sunil 14,17 m daleč, kar je bil sploh najboljši rezultat vse prireditve.
Koprčani so se v posameznih panogah odrezali takole;
PIONIRJI
60 m: Darko Petaros je zasedel tretje mesto z rezultatom 7.7; 4. in 5. mesto si delita Veroslav Jakov in Rajko Žigante z rezultatom 58,3.
Krogla: 1 mesto Edvin Pejovič
14,14 m.
Daljina: 2. mesto Marjan Urbanc 5,36 m.
Višina: 1. Vladimir Nachbar 160 cm, 3. Vladimir Vivoda 155 cm Troboj: 1. Mike Mulaček, 2. Roland Carvely, 3. Igor Sabadin.
4x60 m: 4. mesto z rezultatom
29,7
PIONIRKE
60 m: 4. Alenka Gorjanc 8,4; 5. Alenka Vilhar 8,5.
300 m: 2. Sonja Kopitar 42,8, 4. Bojana Rodela 44,8.
Višina: 1. Lidija Humar 150 cm, 4. Tanja Turk 135 cm.
Daljina: 2. Cvetka Svetek 482 cm, 4. Nevenka Demič 460 cm.
Krogla: 3. Carmen Kristan 10,14 m, 6. Leonida Urbančič 9,50 m.
Troboj: 1. Brigita Horvat 9,3 točk, 3. Silvija Škrbec 65 točk.
4x60 m: Pinko Tomažič 30,9.
Na tem kongresu so delegati soglasno sprejeli sklep Mednarodne smučarske zveze, po katerem je dovoljeno dati tekmovalcem določeno vsoto denarja s formulo »nadomestek za izgubljeni zaslužek*, ali »odškodnina za izgubljeni čas*. To pa ne le za čas samega tekmovanja, ampak tudi za rok 60 dni, v katerem naj bi tekmovalci trenirali.
»V mednarodnem olimpijskem odboru,* je dejal polkovnik Crespin, »so ljudje, vključno predsednik A-very Brundage, ki o amaterstvu še vedno sodijo tako, kot so v začetku tega stoletja, ko je bil šport domena le »boljše* družbe. Mi pa smo za to, da bi postal šport dostopen za vsakega.*
DOMAČI ŠPORT
DANES
Nedelja, 20. junija 1971
KOŠARKA
Naraščajniki
10.30	na Opčinah, Prosvetni dom
Polet — Lloyd
* ★ *
Naraščajnice
90.00	na Opčinah, Prosvetni dom
Polet — Ricreatori
BASEBAL
Ekshibicijska tekma
15.00	v Sežani, igrišče Tabora
Primorec — Alpina (dečki)
NOGOMET
Naraščajniki
8.30	v Trstu, Sv. Sergij
Olimpia — Gaja * * *
10.00	v Foglianu Fogliano — Mladost
JUTRI
Ponedeljek, 21. junija 1971
ŠAH
Pokal restavracije Mario
20.30	v Dragi Organizira ŠO ŠD Breg
Vi, verjemite mi, bi me že ugonobile.«
'■	,«To ne	bo res, gospor	major. Ce	vam vsaka	oboževalka
*■	Jo postreže kakor ta, potem se ni	čuditi vaši	zunanjosti.
' V pa vas zato ne bom preganjal, kljub mojemu rasnemu Vičanju. Vsakdo ima svoj okus. Ce kaj pripomore k zmagi, 5 se premnogim kompromisom, ki jih že sklepamo, pri-
6	Hi še ta.»
Ob obhodu je pospremila Doris Wolfa z dolgim, hrepene-' J1 pogledom, ki je pomenil vabilo za snidenje. Zavoljo gene-' Jš pa je ostal njegov obraz hladen — razen oholosti ni izra-nobenih drugih čustev.
l'	.Motorji	sc oglušujoče	zabobneli.	Gledala je	za njimi,
9	,'er nišo	izginili v hosti.	Obrnila se	je. Za njenim hrbtom
e stai pjen rnož z rokami v žepu in jo prezirljivo gledal.
*’ . «Kaj pa zijaš za barabami? Ali ti je žal, da ni ostal tu-jo je zbodel.
Začudeno in obenem osorno ga je pogledala: «Se ti mar
'i <4?#
0 «Ce bi se ti manj pajdašila s temi lopovi, bi bilo bolje l' Has in zate. Cas je, da se spametuješ.«
’ ..Užaljena ea je zavrnila: «Zase se brigaj! Jaz že vem, kaj
9 V«
»Prav nič ne veš. Morda vedo drugi bolje kot ta,» je dejal e 'km dvoumno.
7	.Vedela je, da ga mora nekdo ščuvati, ko je postal tako j lrpen in ljubosumen. Ker ni odgovorila, je nadaljeval
Vi;
0 L »Dovolj dolgo si me imela za norca. Vse vidim! Kadar . \ se topiš od ljubeznivosti, kmalu mu boš lizala pete.« 0 .Užalil jo je. Dolgo zadrževano in zatajevano sovraštvo ne .. Vie žene ji je zaplalo v očeh in v besedah:
j »Pazi, kaj govoriš, da ti ne bo žal, ko bo prepozno!«
; Jezne se je zasukala, ponosno odšla In zaloputnila vrata , , Pri vhodu v stekleno lopo je generala in Wolfa čakal vi 7 eleganten moški, oblečen v brezhibno temno obleko. Po Sil ju je z globokim poklonom in poklicnim smehljajem davnega človeka, vajenega obnašanja v najvišjih krogih.
«Pozdravi j eni, gospod Ivanko,« mu je vrnil prijaznost general in mu ponudil roko. Tudi Wolf, ki mu ni bil kaj prida naklonjen, mu je segel v roko.
Spremil ju je do mize in se pozanimal, s čim bi Jima lahko postregli. Ko je general Izrazil svoje želje, je povprašal: «Kako kaj gre, odkar me ni?«
«Kako b. dejal, gospod general?... Tako nekako, kakor piavi pregovor: Ce mačke ni doma, miši plešejo.«
«Imenitno. S tem ste povedali vse,« se je samozadovoljno smUiljal general. Pred kapitulacijo Italije je imel svoj štab za uničevanje band v hotelu, kjer je vzdrževal železen red in disciplino.
Ko se je elegantni mož oddaljil, je dejal general Wolfu malce pikro:
«Ta človek vam ni kaj prida všeč, a? Zanimajo me vaši pomisleki.«
»Odvraten ml je. Morda bi mu napravil krivico, karkoli bi rekel o njem. Vam pa je všeč?«
«Prav zato me zanimajo vaši pomisleki.«
»linam občutek, da izrablja vašo naklonjenost. Prekleto premeten se mi zdi. Italijanski državljan je, obnaša pa se kale or angleški gentleman.«
«Pa saj to ni nič slabega.«
»Kakor kdo gleda, že pred leta sem mu ponudil sodelovanje, a zaman.«
General se je zarežal:
»Ne bodite primitivni! Kdor odbije sodelovanje z vami, lahko sodeluje z drugimi. Zmotili ste se o njem. To je izvrsten človek. Sicer povsem apolitičen, toda zanesljiv in vsestransko uporabljiv za namene, katerim služi.
Le kdo bi nam tako v redu oskrboval hotel in vzorno organiziral niz banketov in raznih drugih svečanosti? Kdo? Samo nekaj mu lahko zamerite. Ženske družbe vam ni priskrbel, kot jo je marsikomu izmed mojih šefov. To pa vam ni potrebni), ker si znate poiskati sami, kar vam je všeč.«
»Tako slabo mi ni šlo še nikoli, da bi mi to reč iskali drugi.«
«Ne dvomite o njem! Je lojalen. Tako dobro kot pod nami mu ni bilo še nikoli.«
«Morda imate prav. že dve leti tuhtam, od koga iz našega centra dobivajo komunisti vesti. Kaj če je on njihov informator?«
«Ne sumite vse od kraja,« mu je oporekal general in se nepremično zagledal v gladino jezera, kjer so tonili obrisi zasneženih gora v rumenem soju. Tudi Wolfu je ušel pogled k mirni vodi, k ugašajočim lučim dneva in k pečinam gradu.
Tako sta nekaj časa brez besed zrla v ugašajoče odseve na gladini, ne da bi se ozrla na koga izmed oficirjev in drugih ljudi. Generala so spremljali spoštljivi, Wolfa pa zvedavi pogledi; major namreč ni imel navade zahajati v kavarne.
Potem se je general povrnil v stvarnost.
»Medtem ko vas ni balo, sem proučeval vaš elaborat o metodah boja z uporniki. Tovarnarja sukna ste imenitno pre lisičili. Cepec vam je pošiljal sproti vse sejne zapisnike Osvi bodilne fronte, ko ste ga napravili za predsednika in mu vzbudili zaupanje s svojimi podatki. Dal sem ga ustreliti z drugimi zarotniki vred. Zanimivo Je, če pade razredni sovražnik za brezrazredno družbo.«
«Da, zanj je strokovni izraz muholovec točen. Obilo je nalovil. Imenitno se Je obrestoval trud z njim.«
((Nanj sem se spomnil,« je dejal general, «ko smo se vozili mimo njegove vile.«
«še bolj imenitno pa je to, da je mož izdelal iz našin surovin nekaj blaga in oblekel precej njihovih funkcionarjev. Ta raševina Je bila sicer trdna, toda jako razpoznavna. Skoda, da so tako kmalu zaslutili in zavrli moje tako dobro pripravljeno delo.«
«T'i vaša domislica je primerna za kriminalni roman.«
«Saj sem jo prav tam iztaknil. Takole sem sklepal: Zima Je, obleke nimajo na pretek. Kaj, če bi jim domoljubni tovar nar podaril nekaj voz toplega blaga? Po zakonu, da je bog sam sebi najprej brado ustvaril, si ga bodo razdelili voditelji in za odpor pomembni ljudje, za druge ne bo nič ostalo.«
«Nekaj smo jih prijeli na ta račun, ne da bi se jim bilo
OGLEJTE Sl
POSTOJNSKO JAMO
in VABIMO VAS v naS novi hotel c J A M A i
GOSTIŠČE crODDIH*
Plošča toddih* :: Telečje in prašičje krače :: Domači piščanci :: Soške postrvi in vsa jedila po naročilu :: Domača briška vina
NOVA GORICA
TELEFON 21.5.68 Ob torkih zaprto
GOLF
Hotel
o
H
nJ
cq
JUGOSLAVIJA «A» KAT.
TEL. 77591 — 77504
SPLOŠNA PLOVBA
“ Piran-jugoslavija
Župančičeva 24 66330 Piran, pp 1
Telefon (066) 73-881 (10 linij) Telegram: Plovba Piran
Mednarodni pomorski prevozi z modernimi ladjami nosilnosti 8.000 - 19.000 ton
—	LINIJA OKOLI SVETA
—	LINUA JADRAN ZAHODNA AFRIKA - JADRAN
—	PROSTA PLOVBA
—	POTNIŠKA SLUŽBA
—	SIMEX Ljubljana — samostojna enota za uvoa-izvoz, grosistično trgovino in zastopanje tujih firm
Za vse Informacije se, prosimo, obrnite na upravo podjetja v Piranu ali na naša pred stavnlštva v Jugoslaviji tn v Inozemstvu.

Q
LEV
Bolti
LEV
Ljubljana
VOŠNJAKOVA I TELEF. 310-555 Telegram LEVHOTEL Teles 31350
KATEGORIJA «A»
Sodobno opremljene sobe ■ Apartmaji Restavracije • Restavracijske terase • Dan-Cing kavama Zabavni ln artistični program plesna glasba Aperitiv bar Razgledna terasa Terasa sa sončenje ■ Banketne ln konferenčne dvorane Čitalnica Frizerski salon Menjalnica - Taksi služba Lasten parkirni prostor • Prlstajališče za hellkoptt .*• Je Bokal za pse Hladilnica za divjačino.
Oglašujte v
Primorskem dnevniku
foimiM
PORTOROŽ PORTOROSE
ROULETTE CHEMIN DE FER BACOARA
V HOTELU »PALAČE* PORTOROŽ
j Odprto vse leto

HOTEL
RIVIERApOPTOPOI
Moderne tobe, moderna kuhinja,
• GIRl BAR.
z modernim programom odprl vso noč
RESTAVRACIJA
UPA
“■* “ Šempeter pri Novi Gorici ima vedno na razpolago izbrane Jedi t domačimi specialitetami pristen kraški pršut in »alame ter ubrana domača vipavska in briška vina SPREJEMAJO SE NAROČILA LA SKUPINSKA SM VN( )STN A K( 1SI1.A
PARK HOTEL
NOVA GORICA - TEL. 21442
MODEREN HOTEL 93 SOB :: 182 LEŽIŠČ :: MODERNA RESTAVRACIJA :: kavarna :: nočni bar :: gostilna pri Hrastu :: gostilna Zvezda :: Vam nudijo kva litetne gostinske storitve po nizkih cenah
posvetilo.«
sSS-SSkJ
«Ali ga poznate?« je vprašal general
nrvJnl° i3 kapetf'n von Graff Na videz dela v oddelku var-nostne obveščevalne službe in ima za svoj čin neko povsem nepomembno delo. Aristokrat z visokimi zvezami, ki 4 skrivajo tukaj pred nevarnostmi fronte. Nisem mu še posvetil posebne pozornosti.«	H
»To vendar ni v skladu z vašimi načeli, gospod major* se Je preznljivo nasmehnil general. «Ne proučujete dovo i skrbno svoje okolice.«	J
»Vsega ne zmorem... Ta molči kot riba. Pol leta je tu. druSn mal° Splegledal ^ 8», ker so me preveč zaposlili
((Nezadostno!« Je dejal general zmagoslavno. «To je človek
(vgt^e£aZe.prezretl- Ceprav mlad- J0 zeJO Pomemben dejavnik bodočnosti. Strankin človek, visok politična intelektualec»
((Povsem brezbrižen sem do njega, ker tudi on ni pokazal zanimanja zame.»
»Ali pa ste o tem prepričani? Tudi tega ne veste kdo VSe	BerUnu in vam Povzroča nevarne nevšečnosti *
»Nekaj jih imam na sumu. Sicer pa ne maram s tem izgubljati časa, ker menim, da človeka opredele dejanja ki jih ni moč zbrisati.«	J J
«Ne poznate sistema v celoti. Včasih so dejanja premalo Za vas je usoono, da niste član stranke in imate na svoji preteklosti madež, ki ga ne zbriše nobeno čistilno sredstvo. Za kandidata NSDAP so vas — na moj predlog — sprejeli samo zato, da vas imajo vsaj relativno pod ideološkim nadzorstvom in da ne izgubijo stika z vami. Član stranke oa ne boste nikoli.«
«Zelo mi je žal,« se je tragično nasmehnil Wolf, da general ni vedel, ali gre za resnično čustvo ali pa se major le norčuje.
(Nadaljevanje sledi J
Uredništvo
Podružnica
Uprava
TRST
GORICA
TRST
Ul. Montecchi 6/M PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/11 Telefon 95 823
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvc 15.500 lir.	V SFRJ posa-
mezna Številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din, Poifni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Tekoč račun pri Narodni banki v l)ubl|ani 501-3-270/1 •ADITe DZS, Ljubljana. Gradiiče 10/11 nad telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v viiinl enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalje 200 lir »Mali oglasi* 50 lir beseda Oglasi za tržaSko in goriiko pokrajino se naročeio pn upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »SocietS PubblieltA Itallanas*
Stran 8
LADJA AVGUST CESARIC JE BILA NAMENJENA V TRST
V POŽARU NA JUGOSLOV. LADJI JE ZGUBILO ŽIVLJENJE ŠEST OSEB
Požar je izbruhnil iz se nepojasnjenih vzrokov Na krovu je bilo 37 članov posadke in 5 potnikov
(Od našega dopisnika)
REKA. 19. - Več ladij in letal je danes brezuspešno preiskovalo Kvarnerski zaliv med vzhodno obalo Istre in otokom Cresom v upanju da bodo našK tri člane posadke in potnico z motorne ladje »Avgust Cesarec*. na kateri te včeraj zjutraj okrog 3. ure izbruhnil požar Zaenkrat je gotovo, da ie v nesreči zgubilo življenje 5 članov posadke in potnik, čigar ostanke so našli zoglenele v ladji, ki so jo vlačilci pripeljali v reško pristanišče. Na ladji, Id je bila na poti z Reke v Trst in od tod na Srednji vzhod, .ie bilo 37 članov posadke in 4 potniki, med njimi tri žene vkrcanih mornarjev in holandski pomorski strokovnjak. Po rezultatih preiskave, se ie požar,
ki je izbruhnil na gornjem deiu čala iz Indije. Z Reke je takoj pri-
•lili IMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIBIIIIIIIIIIHIIIIIIIHII im m
Novi sedež slovenskih študentov
(Nadaljevanje s 1. strani)
tem, da bodisi navznoter, bodisi na zunaj spoznajo svoje sposobnosti in zmožnosti in se s tem izognejo nerealnemu in frazerske-mu ocenjevanju sedanjosti in bodočnosti.
»Vsakdo mora spoznati in priznati, je dejal Domej, da mora pozitivnemu razvoju na Koroškem slediti vedno eno: nepristranska in objektivna ocena položaja, ki se v njem nahaja slovenska narodnostna skupnost na Koroškem kot celota, in hkrati s tem analiza položaja kmetov in delavcev, ki tvorijo pretežno večino skupnosti, ker je samostojni razvoj Slovencev na Koroškem primarno vezan na rešitev socialnega vprašanja.*
Spregovorili so nate Se predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Zwitter, ki je zaželel študentom uspeh, ter predsednik mladinskih organizacij za evropske manjšine, ki je med drugim dejal, da v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami nudi avstrijska vlada zelo majhno podporo Slovenski manjšini.
Poročilo o delovanju in o smotrih novega kluba sta podala še tajnik slovenske mladine na Dunaju Valentin Zima ter vodja revije »Kladivo* Mirko Mesner. Nato je spregovoril še predstavnik kmečke mladine.
ladje, naglo razširil, gost dim je preprečil petim članom posadke in potnici, da pravočasno zapustijo kabine, kjer jih je zadušil ogljikov monoksid. Nekateri člani posadke in verjetno ena potnica so skočili v morje. Ostali so pod poveljstvom kapitana ladje Ivice Jakovčiča skušali požar izolirati. Uspelo rim je hermetsko zapreti ladijsko skladišče in tako rešiti dragocen tovor. V reševalni akciji ladje in posadke se je posebno izkazal vodja strojnega oddelka Sergej Zagorec, kateremu pa na žalost m uspelo prebiti se do kabine, v kateri ie bila njegova žena, ki je zgubila življenje. Razen treh smrtno Donesre-čenih in štirih, ki jih še vedno pogrešajo, so vsi ostali člani posadke in potniki rešeni. Osem od njih so z lažjimi poškodbami prepeljali v bolnišnico na Reki. V trenutku, ko je na ladji izbruhnil požar, je bila ladja »Avgust Cesa-rec* oddaljena okrog 50 milj od Reke. Na pomoč ladij sta Prispeli ladja »Krk*, kj se je iz Južne A-merike vračala na Reko in egiptovska ladja »Canal el Suez*. Ti dve ladji sta vzeli na krov del posadke, kmalu zatem sta prišla na pomoč dva vlačilca z Reke In ladja »Makedonija*, ki se je vra-
spela tudi skupina zdravnikov. 'Požar na ladji so uspeli izolirati včeraj okrog poldne. O vzrokih nesreče preiskovalna komisija ni še ničesar sporočila.
B. B.
V torek splošna stavka kovinarjev
Skladno s sklepi vsedržavnih vodstev kovinarskih sindikatov F1 OM, FIM in UILM bo v torek splošna stavka vseh kovinarjev, ki bo paralizirala osnovno industrijsko dejavnost tudi v našem mestu. Delavci, ki so člani tržaških zvez FIOM FIM in nove UEL, so že izjavili, da bodo strnjeno stavkali, ker s tem pomagajo svojim delovnim tovarišem v Fiatovih tovarnah, v Zanus sijevi «Rex» in ladjedelnicah »Ital cantieris. Pritisk na delodajalce, ka kor tudi na državna podjetja, bo namreč olajšal boj teh delavcev, ki so sedaj prednja straža gibanja za takojšnjo uresničitev reform, za de lavsko nadzonrstvo v tovarnah in za stvarno pogojevanje delovnega o-kolja, ritmov in zaposlovanja.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NA EP AMATERSKIH BOKSARJEV
Zlato za Parlova
MADRID, 19. — Jugoslovani so dosegli doslej svoj največji uspeh, odkar nastopajo na evropskih boksarskih prvenstvih. Parlov je namreč osvojil zlato, Beiič pa srebrno kolajno.
Rezultati:
Lahka mušja kategorija:	Gedo
(Mad.) — Mihai (Rom.) 1:0; mušja: Rodriguez (Špa.) — Balzynski »Pol.) 1:0; petelinja: Bandari (Mad.) — Meljnikov (SZ) 1:0; peresna: Tom-czyk (Pol.) — Botos (Mad.) 1:0; lahka: Szczepanski (Pol.) — Vasile (Rom.) 1:0; polvelter: Bever (V. Nem.) — Čutov (Rom.) 1:0: velter: Kaddi (Mad.) — Wilke (V. Nem.) 1:0; polsrednja: Tregubov (SZ) — Belič (Jug.) 1:0; srednja: Ioclavi-cus (SZ) — Nastase (Rom.) 1:0; srednjetežka: Parlov (Jug.) — Sachse (V. Nem.) 1:0; težka: Čemišov (SZ) — Hussing (Z. Nem.) 1:0.
ŠAH
JUTRI V DRAGI
Turnir Breja
Tudi letos je šahovski odsek ŠD Breg priredil brzopotezni turnir za pokal »Restavracija Mario* v Dragi. To je že drugi tovrstni turnir. Udeležilo se ga bo 25 šahistov raznih društev. Srečanja bodo jutri, v ponedeljek, 21. t.m. v restavraciji sami s pričetkom ob 20.30.
Prireditelji so razdelili tekmovalce na štiri skupine. Prva dva od vsake skupine bosta napredovala v finale.
Zmagovalec turnirja bo nagrajen z že omenjenim pokalom, ki ga je z ostalimi nagradami podaril lastnik restavracije. Osem finalistov bo dobilo kolajne; ekipa, ki bo zbrala v izločilnih skupinah največ točk, pa bo nagrajena s plaketo.
Turnir bo potekal po brzopoteznih pravilih italijanske šahovske federacije.
Žreb je določil sledeče skupine:
1.	skupina — rdeča barva
1.	Jelinčič D. (Breg A)
2.	Kuret F. (Breg B)
3.	Pečenik M. (Breg C)
4.	čuk M. (Primorec)
5.	Cveto Prašelj (Prosek-Kontovel)
6.	Lukeš J. (Cankar)
2.	skupina — modra barva
1.	Jankovič B. (Breg A)
2.	Prašelj J. (Breg B)
3.	Čuk S. (Primorec)
4.	Starc M. (Prosek-Kontovel)
5.	Benedetič F. (Cankar)
3.	skupina — zelena barva
1.	Bitežnik L. (Prosek-Kontovel)
2.	Kralj E. (Primorec)
3.	Hrvatin E. (Cankar)
4.	Maršič J. (Breg C)
5.	Maar A. (Breg A)
6.	Kraljič D. (Breg B)
4. skupina — bela barva
1.	Uroš Koren (Cankar)
2.	Kuret G. (Breg C)
3.	Kuret R. (Breg A)
4.	Kralj G. (Primorec)
5.	Jelinčič Z. (Breg B)
Prireditelji prosijo, naj bi vsaka ekipa prinesla po eno šahovnico. Udeleženci naj se zberejo v restavraciji ob 20.15.	zbojč
.............................m,„„„„„„„..........................
NA SP V KAJAKIH IN KANUJIH
Vesti s Koprskega
V Koper je prispel na obisk odred .jugoslovanske vojne mornarice, ki je že pred tem obiskal nekatera druga mesta ob jadranski obali. Odred sestavlja osem sodobnih bojnih enot in šolska ladja Galeb. Dopoldne je sprejel predstavnike odreda, ki ga vodi kapitan bojnega broda Peko Petar, predsednik obalnega sveta Miro Kocjan. Nato so si predstavniki družbeno - političnih organizacij slovenske obale ter mladina in šolarji ogledali ladje. Obisk odreda jugoslovanske vojne mornarice sodi v okvir proslav 30-letnice JLA.
...
Na srednjih in osnovnih šolah v Kopru so letos dosegli zelo lepe učne uspehe. Tako je na šoli Pin-ko Tomažič izdelalo v osmih razredih približno 97 od sto učencev (v osmem a in č razredu celo 100 od sto). Na šoli »Janko Premrl -Vojko* je v osmih razredih uspešno končalo razred 84 od sto učencev. Naj omenimo, da je bilo letos v
obeh šolah 24 odličnjakov. Učenci so se vključevali tudi v razna tekmovanja v merjenju znanja. Največji uspeh sta dosegla Irena Bo lje_ in Miran Šik, ki sta na republiškem tekmovanju mladih matematikov osvojila zlati Vegov znak.
Boljši uspeh kot lani so zabeležili tudi na srednjih šolah. Koprski sred-nješolci_ imajo letos v svojih vrstah 15 odličnjakov in so med najboljšimi v Sloveniji.
Predstav niki koprske tovarne Tomos in francoske tvrdke Citroen so v Parizu podpisali novo pogodbo o industrijski kooperaciji med obema tovarnama do leta 1978. Po tej pogodbi naj bi Tomos že leta 1975. proizvajal letno 35 tisoč Cltroenovlh vozil. V ta namen bodo že leti* začeli graditi v bližini Kopra novo tovarno avtomobilskih delov, za katero bo nabavila strojno opremo tvrdka Citroen. V tovarni bodo zaposlili 400 delavcev.
miiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
iiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiumiimiiiiNiiii
TRŽAŠKI DNEVNIK
ZANIMIVA RAZSTAVA V KRAŠKI HIŠI V REPNU
Lončenina na Krasu
Lončene posode niso delali pri nas, pač pa so jo na Kras in v Trst dovažali iz Komende in Ribnice
Druga letošnja razstava v Kraški hiši v Repnu ima naslov LONČENINA NA KRASU. Naslov nas lahko nekoliko zavede, ker bi mogli misliti, da gre za razstavo lončene posode, izdelane na našem Krasu. To pa ne drii, kajti na Krasu niso izdelovali lončene posode, pač pa so jo le uporabljali in to v večji meri do prve svetovne vojne, dokler niso odprtih ognjišč začeli izpodrivati železni štedilniki. Na Kras pa je lončena posoda prihajala iz dveh krajev: iz Komende na Gorenjskem ter iz Ribnice in okolice na Dolenjskem. Lončena posoda je iz teh dveh krajev prihajala v Trst, kjer so jo prodajali na Ponterošu ter v trgovini pri Keržetu.
To in še marsikaj iz zadevne naše polpretekle zgodovine smo mogli zvedeti sinoči na otvoritvi razstave v Kraški hiši v Repnu, kjer je po pozdravu Egona Krausa ter uvodnih besedah ravnatelja ljubljanskega etnografskega muzeja dr. Borisa Kuharja obširneje hkrati pa zelo plastično prikazala nekaj zgodovine lončarstva na Slovenskem višji kustos istega muzeja prof. Milka Btcs Razstava lončenine in lončarstva je zelo dobro pripravljena in zares zasluži, da si jo ogledamo.
Praznik vina v Borštu
Včeraj zvečer se je v Borštu začel praznik vina, ki ga organizira prosvetno društvo »Slovenec* v sodelovanju z domačimi vinogradniki. Borštani so že več let mislili organizirati tak praznik in letos Jim je to končno uspelo. Letošnja letina je bila v Borštu žeto bogata, vendar posamezni kmetje niso imeli dovolj žlahtne kapljice, da bi odprli svojo osmico. Zato so s sodelovanjem prosvetnega društva priredili ta praznik vina. Na tem prazniku sodeluje približno dvajset vinogradnikov s svojimi pridelki.
Organizatorji niso pozabili niti na prigrizek, seveda tak, ob katerem vsakemu prija kozarec domačega.
Poleg vina in prigrizka pa so domačinj poskrbeli tudi za pester kulturno - zabavni spored. Nast'
pili bodo ansambel Kras. godba na pihala la Brega, domači mešani zbor, mladinska plesna in harmonikarska skupina pod vodstvom E-lijane Zajec in moški pevski zbor »Ivan Cankar* iz Tabora v Savinjski dolini.
Na otvoritvi praznika vina je spregovoril odbornik Slovenca Ste-vo Zahar, ld je pozdravil prisotne v imenu prirediteljev.
Praznik vina bo trajal še danes in v ponedeljek od 10. do 24. ure.
Drevi bo na Opčinah zborovanje KPI v okviru »praznika tiska*. Govorila bosta Stojan Spetič in Clau-dio Tonel. Pred tem bosta nastopila zbora »Vesna* iz Križa, »Tabor* z Opčin in harmonikar Oskar Kjuder. Proseško - konvelska godba pa bo imela svoj koncert.
Nove kvote za lokalno izmenjavo
Oddelek za zunanjo trgovino vladnega komisariata za Furlanijo -Julijsko krajino sporoča, da so odločili nove kvote za lokalno izmenjavo za štirimesečje junij - september v okviru avtonomnega računa. Nove kvote veljajo za področje Trsta z ene strani ter za področje Buj, Kopra, Sežane In Nove Gorice na drugi.
Zainteresirane tvrdke morajo predložiti prošnje do 5. julija 1971. Tvrdke morajo biti registrirane pri ministrstvu za zunanjo trgovino.
Spaccini na Beki 5. in 6. julija
Nemci najuspešnejši
MERAN, 19. — Na svetovnem prvenstvu v kajakih in kanujih so danes dosegli največ uspeha tekmovalci iz nemško govorečih dežel, saj so pobrali skoraj vsa najboljša mesta. Dobro so se odrezali tudi Čehoslovaki, pa tudi Jugoslovanom je le za las ušla bronasta kolajna. Rezultati
ENOSEDEŽNI KANU (MOŠKI)
1.	Reinhold Kauder (ZRN) 293,76
2.	Wulf Reinicke (NDR) 305,49
3.	Peter Sodomka (ČSSR) 313,23
6.	Damjan Prelovšek (Ju.)	366,41
ENOSEDEŽNI KAJAK (ŽENSKE)
1.	Angelika Bahmann (NDR) 347,30
2.	Ljudmila Polešna (ČSSR) 367,18
3.	Veronika Stampe CNDR) 370,10
DVOSEDEŽNI KANU (MEŠANO)
1.	Češkoslovaška	342,14
(Jiri in Hana Koudela)
2.	Češkoslovaška	355,41
3.	Češkoslovaška	399,36
DVOSEDEŽNI KANU (MOŠKI)
EKIPNO
1.	Nemška dem.	republika	103,78
2.	Zvezna republika	Nemčija	493,70
3.	Češkoslovaška	499,06
4.	Jugoslavija	573,49
(Fuzelj-Andrijašič, Žitnik-Tuma, Mally-Svetek)
5.	Poljska	603,01
ENOSEDEŽNI KAJAK (MOŠKI)
EKIPNO
1.	Avstrija	302,83
2.	Nemška dem.	republika	329,87
3.	Zvezna republika	Nemčija	337,05
7.	Jugoslavija	406,01
11. Italija	547,15
NOGOMET
V okviru tekmovanja za trofejo Picchi je Inter v Milanu premagal Juventus s 3:1, v Rimu pa je Roma odpravila Cagliari s 3:2.
ODBOJKA
V organizaciji SD 01ympia
Podpredsednik reške občinske skupščine Željko Grbac je obvestil časnikarje na tiskovni konferenci o uspehu razgovorov o kulturnem sodelovanju med Trstom in Reko, da bo tržaški župan inž. Marcello Spaccini gost na Reki 5. in 6. julija Reko bo obiskal na čelu skupine kulturnih delavcev iz našega mesta, kd bo nadaljevala razgovore o kulturnem sodelovanju.
Začetek 2. memoriala P. Špacapana v Gorici
Športno združenje Olympia organizira odbojkarski turnir, katerega se bo udeležilo 12 deželnih moštev. Ekipe so razdeljene v štiri skupine.
Skupina A: PAV Dormisch, Brda, 01ympia; B: Sokol, Torriana, Veti«; C: Aurora, Polet, Audax, D: ACEGAT, Gaja, Kennedy.
Skupina A bo igrala v ponedeljek, 21. t. m. na igrišču pri Katoliškem domu, s pričetkom ob 20.30. Skupina B bo igrala Isti večer na Igrišču v Štandrežu pri cerkvi, s pričetkom ob 20.30. Skupini C In D pa bosta igrali v torek 22. t. m. ob 20.30, prva na igrišču pri Katoliškem domu, druga v Štandrežu. Prva dva iz vsake skupine bosta uvrščena v četrtfinale in nadalje v polfinale, ki bo v četrtek 24., oz. v sredo 23. t. m. na igrišču pri Katoliškem domu. Finalna tekma pa bo na istem igrišču v petek 25. t. m. ob 20.30.
V primeru dežja bosta skupini A in D igrali v telovadnici ITI Ga-lilei, Ul. Puccini, skupini B In C pa v telovadnici UGG v Kornu.
Ob priložnosti olimpijskega dne so včeraj popoldne v telovadnici
Ginnastice Triestine predstavili občinstvu reprezentanco naše pokrajine, ki se bo udeležila finalnih nastopov letošnjih mladinskih iger v Rimu. Ti bodo od 26. t.m. do 3. julija. Našo pokrajino bo v atletiki, plavanju, telovadbi, odbojki in košarki zastopalo 60 tekmovalcev. Skupno pa je na letošnjih mladinskih igrah nastopalo v tržaški pokrajini 2056 tekmovalcev.
V okviru včerajšnje slovesnosti so z velikim pokalom, darom Lloy-da Adriatica, nagradili žensko odbojkarsko ekipo Bora. ki je zasedla v tem prvenstvu prvo mesto.
V	Rimu so sinoči sestavili kvalifikacijske skupine za 8. evropsko moško in žensko odbojkarsko prvenstvo, ki bo, kot smo že poročali, letos v Italiji.
V	moškem delu tekmovanja bo Italija nastopila skupno z Romunijo, Finsko in Grčijo, Jugoslavija pa z Zahodno Nemčijo, Madžarsko In Avstrijo. Jugoslovani so torej imeli ugodnejši žreb od Italijanov.
Pri ženskah bo Italija igrala v kvalifikacijah proti Avstriji in Poljski. Jugoslavija pa proti Vzhodni Nemčiji in Romuniji.
KOŠARKA
Sinoči je v Trstu, v Ul. della Valle dosegel Bor lepo zmago. Naraščajnika košarkarska peterka tega društva je v okviru tekmovanja za po kal Jupiter premagala Italsider z 69:46 (26:22).
SLOVENIJALES
telefon: 23930-9.20021 LJUBLJANA, Beethovnova 11 - JUGOSLAVIJA telex: 03-112.03-138
PODJETJE ZA IZVOZ UVOZ IN NOTRANJI TRG NUDI SVOJIM POTROŠNIKOM V PRODAJALNAH POHIŠTVO,
KI GA IZDELUJEJO RENOMIRANE TOVARNE POHIŠTVENE INDUSTRIJE ■ PRIZADEVA SI V LASTNEM PROJEKTIVNEM BIROJU IN OB SODELOVANJU Z ZUNANJIMI SODELAVCI, ZLASTI Z INŠTITUTOM ZA LESNO INDUSTRIJO, OBIJKOVNO POPESTRITI FORME, DOSEČI, DA BO STANOVANJSKA OPREMA ŠE BOLJ FUNKCIONALNA IN MODERNA.
20. junija 1971
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vasal
Izdala In tiska CTT - fr**
MEBLO
TOVARNA
POHIŠTVA
Nova Gorica
Popolna komponibilnost posameznih elementov omogoča sestavo pohištva po Vaših željah in okusu. Z njimi lahko opremita prav vse prostora razen kuhinje in kopalnice. Preko 120 elementov izdelanih v različnih stilnih Izvedbah in furnirjih, meri po višini posamezno ali v sestavi 2,40 m. Zahtevajte pojasnila in prospekte pri Vašem trgovcu s pohištvom.
Kolikor ne bo mogel zadovoljiti Vaših želja so obrnite na naslov MEBLO ITAllANA S.p.A., GORIZIA, VIA DE GASPERI 31, talefono 87-470, telex 46266 1 MEBLO, od koder boste prejeli barvna prospekta in pojasnila, pri katerem trgovcu v bližini Vašega stanovanja lahko blago kupite.
EXPORT
IMPORT
/m\ SdovenUd. Sčudje
/flovuiija-Šat(j
MIKLOŠIČEVA UL. 10 - Tel. 310-688. 311-335, 311-325. 311-326, 311-327
Telex Ljubljana 31379	Talagram: SLOVSAD
Hladilnice
ZALOG PRI LJUBLJANI m- BOHOVA PRI MARIBORU
Zastopstva In skladišča
MARIBOR, BEOGRAD, SUBOTICA, ZAGREB, VOLČJA DRAGA, KANAL.-KOPER in BRČKO
Zahvaljujemo se trgovskim zvezam v Avstriji In Italiji za dosedanje zaupanj« in se priporočamo tudi za naprej! Tudi v bodoče ka kor doslej se bomo skupno s kmetijskimi zadrugami, ki proizvajajo sveže sadje in zelenjavo za izvoz, s trgovskimi podjetji in predelovalnimi obrati trudili, da Izvršimo solidno in takoj vsa naročila naših inozemskih komitentov z najkvalitetnejšim blagom
Ženska in moška konfekcija za vse okuse v veliki izbiri
FIMAR
TRIE STE - TRST - Corso Italia 1, tel. 29043
(Piazza della Borsa)
EXP0RT IMPORT KMETIJSKIH PROIZVODOV
ZAGREB. PRAŠKA 2/11	- JUGOSLAVIJA
IZVOZ — UVOZ vseh vrst svežega in suhega sadja tn zelenjave, gozdnih sadežev, globoko zmrznjenega sadja in zelenjave, konserviranega sadja in zelenjave, vseh vrst sadne pulpe, koncentriranih sadnih sokov, žitaric, krme in drugih poljedelskih pridelkov.
NOVOST v našem poslovanju — uvoz kolonialnega blaga in prehrambenih izdelkov.
LASTNI POGONI:
«VITAMINKA» tovarna sadnih sokov in konserv, Banjaluka. Pilanska 23, SR BiH, telefon 21-152.
«STUBIČANKA» tovarna sadnih sokov, Gornja Stubica, telefon št. 7. HLADILNIKI Vrbovec, telefon št. 75-186.
PLANTAŽA «Miljevci» v Širitovcih pri Drnišu, telefon 229.
POSLOVNE ENOTE S SKLADIŠČI:
KARLO V AC, Kaštel, telefon 73-81.
SPLIT, Kopilica b.b., telefon 33-71.
OSIJEK, C. Cesarca 21, telefon 32-580.
SUBOTICA, Jugoslavenska ulica 59, telefon 23-870. ŠEMPETER pri Novi Gorici, telefon 21-573.
ZASTOPSTVA - BEOGRAD, Makedonska ulica 15, telefon 20-371. ČAČAK, Bate Jankoviča 57/a, telefon 27-62
SKLADIŠČA, TRGOVSKA MREŽA ZA TRGOVINO NA DEBELO IN NA DROBNO V ZAGREBU.