Pomitim otaiana v gotovim Leto LV11I. V Uubffanl, v nedeljo, dne 8 lunlia 1930 Št. 131 1. izdale st. 3 oir Naročnina Dnevna izdaja u krili nlno J«g«»li»l|o ' meiečno 23 Din polletno 130 Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedelUka Izdala celoletno vjugo-•lavl|l 120 Din, za Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l stolp, petlt-vrsla mali oglasi po 130 in 2 D, veCJl oglasi nad 43 mm vlitoe po Oln 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din O Pn veCIcm D naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKa In dneva po praznJKu l/ndoMlro |e v Kopltanevl ulici »t. eilli Uok opisi se ne vračalo, nelranklrana pisma ae ae sprelenia/o Lrednlšiva telefon »t. 20S0, upravnlštva tt. 2992 Klic Duha Cerkev praznuje danes praznik Duha svetega. To je tisti Duh, ki je uredil kaos, ločil svetlobo od teme in človeška srca na binkošti navdušil za delo na kraljestvu božjem. Ta duh tudi naš narod celo tisočletje vodi na njegovi poti k Bogu. Duh božji je duh moči, modrosti in zmernosti — urejevalca ga imenuje sveto pismo. Pod modro vzgojo tega Duha je naš narod vzrastel v svojo polnoletnost kot narod pogumnih mož in požrtvovalnih žena, v trezno in zmerno ljudstvo, ki je visoko cenilo svoja izročila, svojo zgodovino trdega dela in trpljenja, pa se tem bolj strnilo v neločljivi vzajemnosti skupaj, čim več je imelo premagati notranjih ovir nebrzdane narave in šlccdljivih vplivov od zunaj. Postali smo krščanski slovenski narod, ki so vera, ljudski duh in elos pa narodno čustvovanje v njem z najintimnejšimi in n-' Simi vezmi stkani skupaj v svojevrstno i o mu je dajalo nepremagljivo moč, moč, ki izvira iz Duha božjega. Ta Duh pa se je začel zadnje čase umikati drugim duhovom — nečistim silam, ki vejejo iz kaosa, ki se odevajo v lažni blesk čistih duhov, pa so rojeni iz teme. To ni več duh urejevalec, ampak duh razdiralec, ki skuša omajati in zrušiti podlage, na katere je zgrajeno življenje našega naroda. Ta duh se nam je predstavljal v tako oča-rujočih podobah, da so se včasih tudi naši najboljši možje dali od njega premotiti, misleč, da je treba biti »moderen«, »napreden«, »širokogruden« in iti z duhom časa, ki pa mnogokrat ni duh božji, ampak njegov protivec od začetka stvarstva. Po vplivu njegovih političnih in socialnih teorij in po njegovem pojmovanju življenja so propadli že mnogi narodi. Nečista sila si je danes privzela podobo, ki ljudstvo zavaja po svoji mnogoličnosti, po nebroju lepih mask, ki si jih nadeva v svoje namene. Če kdo skuša strgati duhu časa eno izmed teh pisanih mask, da odkrije pod njo pravo spako očeta laži, ga razkriči trop demagogov, polizobražena množica in vsa družba častilcev mamona — naj že uživajo njegove blagre ali pa le po njih stegajo pohlepne roke — kot i reakcionarjac, >sovražnika ljudstva« ali vsaj »zastarelega«, ki spada v romantično ropotarnico srednjega veka. In vendar so vsi ti »naprediteži: oni, ki se motijo, bodisi da so zapeljani ali zapeljivci ali oboje — zakaj resnična modrost je obenem stara modrost, na živi neprekinjenosti zgodovine sloni vsa resnična izobrazba, in le, kdor organično veže, ta ustvarja, je zapisal eden največjih duhov sodobja. Mi pa smo dolžni, da svojemu narodu potegnemo z oči kopreno sodobne lažiprosvete, da mu zopet napočijo prave binkošti pa da se prešine vnovič z Duhom božjim resnice. Nas vseh naloga je, da popolnoma preokrenemo pravec, v katerem plove naše življenje, časih od nas samih neopaženo! Zato je treba Duha moči in poguma, ne samo tistega, ki se drzne povedati istino ljudem, ampak se ne pomišlja povedati jo samemu sebi, ko spozna svojo lastno zmoto in napačno usmerjenost lastnega življenja. Marsikaj, kar smo v prvem nepremišljenem ogorčenju označili kot ne vem kakšno kulturno ali socialno reakcijo, je živa resnica, dočim našega duha oklepa dalje v svoje verige zmota, ki narode počasi vede v fizični in moralni razpad. Laž je na primer tista »dogmam o prvenstveni vzročni vlogi gospodarskih zakonov in gospodarskega položaja v življenju narodov, tako da smo začenjali ne samo podcenjevati, ampak celo popolnoma tajiti resnično prvenstveni pomen religije in moralnih činiteljev pa narodnega duha in duha sploh v našem življenju. Strašna zmota je tista »racionalizacija« gospodarskega življenja in življenja sploh, ki jo oznanja in izvaja danes amerikanizem pod svojim čisto gmotnim vidikom, in posledice le »racionalizacije«, ki ni nobena racionalizacija (beseda prihaja od uma), ampak naravnost brezumje, se že danes v vsej svoji strahotnosti kažejo. Gospodarstvo naj se rentira, pa za koga? Za peščico nabobov, dočim bo večina ljudi, živih ljudi, sploh postala nepotrebna in odveč, ker rentabilni stroji čedaljebolj nadomeščajo predrago silo od Boga ustvarjenega človeka in ga ponižujejo v navadno blago, ki se vrže na smetišče, ko se več ne rabi. In v veliko laž so zapredeni po nazoru gospodarjev tudi milijoni hlapcev, ki iščejo sreče zopet le v čimbolj razviti produkciji zemeljskih dobrin brez večnega namena, ki ga življenju več ne priznavajo, brez blagra duše, ki išče Neskončnega, brez čednosti, ki edine krasijo in obogatujejo dušo in jo le v neprestani borbi s ieboj in svetom Bogu približujejo, brez žrtev, odpovedi in trpljenja, brez podrejenosti v tisti hierar-hični red družbo in dobrin pa osebnega dostojanstva in vrednosti, ki ga hoče sam Bog! Čedaljebolj la duh sebičnosti, pohlepnosti in nezmernosti pa moralne razvezanosti — veže samo gmotna korist in dobiček, tn pa z železnimi vezmi! _ pronikuje ludi v naše ljudstvo, čeprav ga, hvala Bogu, v jedru še ni smrtno ranil. Ker je pa nevarnost, smo poklicani, da se ji pogumno postavimo v bran, žrtvujoč še tako priljubljene nazore. Narodu je Ireba reči, da ne sme od življenja zahtevati več kot je za pošteno življenje potrebno, da je treba štediti pa' v skromnosti videti tako čednost duše kakor nujen pogoj občnosti potrebnega blagostanja; treba je povedati, da politika ni za kon-junkturiste, da si z zlaganimi in neodkritosrčno mišljenimi gesli priŠpekulirajo osebne koristi, ampak da je zadeva duha, morale in značaja ter resničnega čuta za narodovo in ljudsko skupnost; moč človečnosti mora zmagali nad močjo visoke finance; Informativen list za slovenski narod Uprava le v Kopitarjevi ul.ši.6 + Čekovni račun: Llubllana štev. 10.6SO la 10.349 *a Inserate, Saralevošt.7563. jLanreb št. 39.0tl, Praga In Dunof št. 24.797 Nenadna vrnitev princa Karta Narodna skupščina bo razveljavila Karlovo odpoved in ga proglasila za kralja ? - Vlado prevzame general - Nobenih notranjih niti zun. komplikacij '■a Princ Kuro! (v mlajših letih). (Iz posebne izdaje »Slovenca« 7. jun. ob 12.) Bukarešta, .S. junija. Bivši prestolonaslednik princ Carol je v petek 6. t. ni. iz-nenadoma, čeprav nepričakovano, na letalu dospel v Bukarešto, kjer je takoj imel s predsednikom vlade Maniu in princem regentom Nikolajem sestanek. V celi deželi vladata mir in red. Bukarešta, f jun. Princ Carol je v petek ponoči v spremstvu svojih dveh pristašev Dimitrescu in Gatosci na francoskem letalu dospel v Kološ (bivši Kološvar). Nosil je uniformo romunskega letalskega oficirja. Na letališču v Kološu so ga sprejeli častniki romunske vojaške letalske službe, ki so bil očividno o njegovem prihodu že obveščeni in so ga čakali ter so ga ob prihodu najprisrčneje pozdravili. Nato je bivši prestolonaslednik stopil na romunsko letalo, ki ga je, vodeno od pilotskega kapitana Oprischa, pripeljalo v Bukarešto. Prestolonaslednik Carol je v petek ob 10 ponoči pristal na letališču Ba-neasa pri Bukarešti. Princ Carol se je takoj podal v grad Cotroceni. Tam ga je pričakoval polk vojakov, katerim je bil njegov prihod v Romunijo že znan. Bivši prestolonaslednik je pustil vojake pred seboj defilirati in je potem korakal med viharnimi hura-klici vojaštva proti dvoru. V vratih dvora ga je že pričakoval njegov brat princ regent Nikolaj, ga objel in poljubil ter pozdravil z najprisrč- nejšimi besedami. . * Prve vesti o predstojecem prihodu bivšega prestolonaslednika so bile že ob 7 zvečer razširjene po zbornici, ki je pravkar obravnavala zakon o advokaturi. Državni podtajnik za notranje zadeve je zašepetal ministru za pravosodje nekaj besed v uho. Minister je nato šel k predsedniku zbornice, ki je sejo takoj prekinil in treba je zaupati v zdrave sile ljudstva, ne pa v diktat denarnih skupin ali pa slepe množice s svojimi neukročenimi množinskimi nagoni; treba nam jc Duha, ki nas uči spoštovati lastno zgodovino, organično rast našega naroda, dediščino ne-porušljivih religioznih in etičnih vrednot, resnične kulture, ki pomeni požlahtnjevanje duše, ne pa brezdušno »izobraženost«; treba je obnoviti tisti živi pojem naroda, ki pod sodobno civilizacijo umira: religijo radostno doprinešenih žrtev, trdne medsebojne zvezanosti vseh članov naše ljudske družine v nasprotju z naukom onih, ki so ustvarili živalski pojem razreda, vere v moč Duha svetega, ki ga jo poslal v naša srca sam Bog na dan rojstva krščanstva in krščanske kulture. Slovenski narod pa se vrni k preprosti skromnosti in treznosti življenja svojih očetov, k zdravim načelom svoje ljudske biti: to je naš binkoštni pozdrav! F. T. razglasil, da se jo princ Carol povrnil. Večina poslancev je < zklikala hural Zvečer ob 9 se je sestal ministrski svet, da se posvetuje o položaju, ki je nastal z vrnitvijo bivšega prestolonaslednika. Med tem je bil prestolonaslednik tudi že v resnici prispel v Romunijo. Med 10 ponoči v petek in 2 po polnoči v soboto je vladalo v vseh političnih krogih Bukarešte najživahnejše vrvenje in so se vršila mnoga posvetovanja. Okoli polnoči se je zbrala seja liberalne stranke v stanovanju bivšega ministra za notranje in zun. zadeve Duca. Namen seje je bil, da liberalna stranka zavzame stališče napram vrnitvi. Zelo se je opazilo, da šef stranke sam, Vintila Brati-anu na seji ni bil navzoč, ker je pač nasprotnik bivšega prestolonaslednika. Stranka je sklenila, da se na stališče svojega šefa ne bo postavila, ampak da bo vodila politiko realnosti, vpoštevajoč želje in čustva ljudstva, ki je z vsem srcem za bivšega prestolonaslednika. Danes ob 10 dopoldne se je zbral izvršilni odbor liberalne stranke. Istočasno o polnoči se je podal minister za notranje zadeve Vajda Vojvod v spremstvu šefa policije Nfcoleanu v kraljevi dvor. da napravi princu Carolu poset. Med tem je tudi predsednik vlade Mani« zapustil ministrski svet in se, spremljan od državnega tajnika Lugoseanu podal v Cotroceni, da poseti bivšega prestolonaslednika. Pri tem sestanku, ki je pa trajal le kratko časa, je bil navzoč tudi princ regent Nikolaj. Nato se je Maniu vrnil zopet v ministrski svet in tam o rezultatu svojega poseta poročal. Ministri so sklenili, da se v soboto dopoldne zopet sestanejo na sejo. Vlada v zadregi — Liberalci proti Karlu Bukarešt, 7. jun. x. Ko je princ Karol izaopil iz letala, so ga sprejeli nekateri prijatelji, ki so bili natančno obveščeni o njegovem prihodu. Po prisrčnem pozdravu jc odšel takoj k svojemu sinu, kralju Mihaelu, katerega je strastno poljubil. Nato se je Karol s svojimi prijatelji odpeljal k bratu, princu-regentu Nikolaju. Svoje matere, kraljice-vdove pa ni dobil, ker je po svojih potovalnih odredbah že zapustila Bukarešt, da se poda k pasijonskim igram v Oberammergau. O polnoči je prišel ministrski predsednik Maniu k princu Karlu, pri katerem je ostal nad eno uro. Nato se je sestal ministrski svet, ki je v času tega poročila ob 5.45 zjutraj še trajala. m S m mm ■ L - j»H Hi. mfmm/ is Kraljica-vdova Marija. Danes v soboto ob 9 zjutraj se je podal v Cotroceni tudi general Avarescu, ki pa tam princa Carola ni videl, ampak je imel razgovor samo s princ-regentom Nikolajem. Govori se, da se bo danes v soboto popoldne ob 5 sestala Narodna skupščina, ki sestoji iz zbornice in senata. V političnih krogih trdijo, da bo sedanji regent princ Nikolaj podal prostovoljno demisijo in da bo na njegovo mesto vstopil v regentski svet princ Carol. Princ Carol bo baje že popoldne v Narodni skupščini položil prisego kot član regentskega sveta. V celi državi vlada med narodom veliko veselje in navdušenje. Kralj Mihael. V Bukareštu še nc ve nihče, kateri razlogi so napotili ministrskega predsednika Ma-nit, da je privolil v takojšnji prihod bivšega prestolonaslednika. Liberalno stranko so dogodki popolnoma presenetili. Predsedstvo stranke je bilo nujno pozvano na sejo in se mora sedaj udati v neprijeten položaj, ker je še pred par dnevi inscenirala kampanjo proti Karlu, da bi s tem Maniu delala težkoče. Dasi se je vest o prihodu Karla v Bukareštu razširila že ponoči, ni v zgodnjih jutranjih urah še nikdo vedel nič točnega. Bukarešt, 7. jun. y. Ministrski svet zboruje žc od 9 dopoldne dalje neprestano, da najde primerno rešitev v Karlovem vprašanju; do sedaj pa ni mogel prit še do nobene odločitve, tako da bo velika narodna skupščina, ki jc bila za 4. uro popoldne sklicana na slavnostno sejo, najbrže odgodena na jutri. Pred narodno skupščino sc zbirajo ogromne množice ljudstva, galerijo in diplomatske lože so gosto zasedene. Velike množice se premikajo po ulicah in demonstrirajo za Karla. Popoldne jc prišel na sejo ministrskega sveta adjutant princesinje Heleno, major Matlarc, ki je imel daljši razgovor z ministrskim predsednikom Maniuom, potem pa se jc zopet vrnil v palačo princcsinje Helene. O vsebini tega razgovora se ne objavlja ničesar. Dopoldne je bil tudi ministrski predsednik Maniu pri regentskem svetu v dve-urni avdicnci. Domneva sc, da bo ministrski svet šele pozno ponoči prišel do odločit«. Tudi pred ministrskim predsedništvom čakajo velike množice, na odločitev. Princ Karol se nahaja še vedno v gradu Cotroceni. Poslopji liberalnega lista »Vitoruk in kluba liberalne stranke nista razobesili zastav, radi Česar so Karlovi pristaši vdrli v hiše in izsilili, da so sc razobesile zastave in nabil velik plakat z napisom »Naj živi kralj Karol II.!' Liberalci so pozneje ta plakat odstranili, zastave pa so pustili. Karol bo proglašen za kralja ? Bukarešt, 7. junija. x. Kakor napovedujejo listi, sc bo žc danes vršila sodna razprava, da se razveljavi izrečena ločitev zakona princa Karla in princesinje Helene. Princ Karol bo obiskat svojo soprogo in svojega sina. kralja Mihaela, v njunem stalnem stanovanju. V veliki narodni skupščini, na kateri bosta združena 14 srečke drž. razredne loterije — Štev. 96.428 je zadela 1,200.000 dinarjev — je prodala v Slo ven ij i najsrečnejša prodajalnica Opnuš antonijevič, Beograd, Knez Mihajlova !IG Naročite takoj vsaj eno srečno številko! senat in poslanska zbornica, se bo, kakor se govori, anuliral akt od 4. januarja glede detro-nizacije. Nato bo druga slavnostna seja obeh zbornic, -na kateri bo Karol proglašen za romunskega kralja, ne pa za regenta, kakor se jc prvotno mislilo. Karol bo takoj prisegel na •stavo in namerava izdati proklamacijo na narod. Član! liberalne stranke so sc tudi dopoldne sestali k seji. Bratianu in Duca sta izjavila, da liberalna stranka slejkoprej zavzema svoje znano stališče v ustavnem vprašanju ter da priznava in respektira akt od 4. januarja. Za ponedeljek je sklicana seja eksekutivnega glavnega odbora stranke, na kateri se bo ponovno razpravljalo o tem vprašanju. V tem smislu je tudi stranka objavila svoj komunike. H Princ Nikolaj. Vlada se poveri generalu Presanu V političnih krogih se govori, da je verjetno, da bo odstopila vlada Mania in da se bo sestavil koncentracijski kabinet, na čigar čelo bo najbrže stopil general Presan, vrhovni poveljnik romunske vojske v svetovni vojni. V zvezi s tem je bila danes poklicana v Bukarešt cela vrsta uglednih političnih osebnosti, med njimi tudi profesor vseučilišča v Jassyju Jurij Bratianu, sin umrlega ministrskega predsednika Jonela Bratianu. Jurij Bratianu je danes dobil brzojavko, da pride v Bukarešt, ter se je žc odpeljal z avtomobilom. Domneva se, da mu bo ponudeno mesto v koncentracijskem kabinetu. Načelnik romunske narodne stranke, profesor Jorga, je danes izjavil, da po njegovem mnenju ni nobene ovire, da se ne bi izvolil Karol za regenta. Še tekom noči je princ Karol sprejel obisk več generalov, med njimi generala Presana, bivšega vojnega ministra, generala Cihovvskega in generala Prodana. Veliko navdušenje ljudstva za Karla Bukarešta, 7. ji®ija. V Bukarešti vlada popoln mir in red. Mesto je v zastavah. Tudi javna poslopja so razobesila zastave. Vojaštvo in orožništvo patruljira po ulicah, nikjer pa ni prišlo do nemirov. Tudi z dežele ni poročil o kakih nemirih. V Erdelju in Banatu vlada veliko navdušenje. Vsa večja mesta v Romuniji so v zastavah. Pričakuje se, da bo danes popoldne, ko bo princ Karol zapustil grad Co-troceni in odšel v parlament, množica prirejala velike ovacije. Povratek je povzročil princ Nikolaj, hi se hoče oženiti z go. Dimitrescu Dunaj, 7. jun. y. Po poročilu, ki izvira iz diplomatskih virov, se je princ Karol tako nenadoma vrnil v Romunijo zato, ker je princ-regent Nikolaj sklenil, da ne ostane več v re-gentskem svetu. Princ Nikolaj je imel resen konflikt z materjo, kraljico-vdovo in še resnejši konflikt, ker se hoče poročiti z gospo Save-anu, rojeno Dimitrescu-Tohan. On želi zato zapustiti Bukarešto in se nastaniti v Parizu. Kraljica-vdova Marija ga je z vsemi sredstvi hotela odvrniti od tega koraka. Kraljica-.vdo-va Marija jc bila že hudo prizadeta z zaroko princcsinjc lleanc z grofom Hochbcrgi>m. Da •c ta zadeva pozabi, je odpotovala z Ilcano v Egipt, ko pa se je vrnila, je morala ugotoviti, da je zgubila ves vpliv na sina Nikolaja, kar se je pokazalo posebno s tem, da jc princ Nikolaj spremenil dvorni protokol, po katerem se je kraljioi-vdovi za vso bodočnost odkazalo tretje mesto in se njeno ime pri cerkvenih bogoslužjih ne bo več imenovalo. Razžaljena sc je kraljica-vdova umaknila v svoj grad Balcic. Ko je slišala o pripravah, da se vrne Karol, pri čemer si je princ Nikolaj zagotovil sodelovanje vojske, je kraljica-vdova kot zadnjo rešitev poskusila apelirati na rodbinskega šeia dinastije Hohenzolcrn-Siginaringcn, ki naj bi s svojim prijateljskim vplivom na princa Nikolaja in kot razsodnik v vseh buka-reških rodbinskih sporih nastopil proti poroki princa Nikolaja z gospo Saveanu. Kot pretvezo za to pot jc kraljica-vdova navedla o-bisk pri pasijonskih igrah v Oberainmcrgau-u. Med tem pa je princ Nikolaj o svojih namerah obvestil ministrskega predsednika Maniu-a, ki mu je izjavil, da nima pravice, vmešavati se v privatno življenje princa ter da ga ne more ovirati, da bi izvršil katerikoli svoj osebni sklep. Njegovo mesto kot regent ne izključuje zakona z navadno državljanko, vendar pa je Nikolaj sklenil, da nc bo ostal dalje v Bu-kareštu. Kaj pravi kraljica Marija? Dunaj, 7. jun. x. Kraljica-vdova Marija je danes na potu v Oberammergau dospela na Dunaj, kjer jo jc sprejel romunski odpravnik poslov dr. Sabarovvski in jo obvestil o tem, da se je princ Karol vrnil v Bukarešt in bil navdušeno sprejet. Izjavila je, da jo ta vest, posebno pa navdušeni sprejem, kot mater zelo veseli. Ostala bo vedno na strani svojega naroda. Kraljica-vdova potuje v spremstvu svoje sestre, velike knegitije Cirila ruskega in ene dvorne dame. Miinchen, 7. jun. y. Kraljica-vdova Marija je v spremstvu svoje sestre Viktorije, soproge ruskega pretendenta na prestol, velikega kneza Cirila dospela zvečer z Orient-ckspre-som v Miinchen in se nastanila v Park-hotelu. Oficielnega sprejema ni bilo, ker potuje kraljica-vdova ineognito. Vendar pa je bil pri prihodu med drugimi navzoč romunski poslanik iz Berlina dr. Tasca. Kakor doznava Vaš dopisnik, namerava kraljica-vdova ostati v Nemčiji približno mesec dni. Predvsem hoče obiskati grob svoje matere v Koburgu in sorodnike v Sigmaringenu. 2e jutri se bo z avtomobilom odpeljala v Oberammergau. Pozneje bo morda obiskala tudi igre v Beyreuthu. Romunija ostane zvesta svojim zaveznikom Belgrad, 7. junija, u. Danes popoldne so prispele v Belgrud vesti o nenudni vrnitvi princa Karla v Bukarešto. Vesti so izzvale živahno zanimanje, vendar pa »e podčrtuje dejstvo, dn ni pričakovati v Romuniji nobenih komplikacij z ozirom nn znano priljubljenost princa Karla v širokih slojih uvega naroda. Prav tako qe važno dejstvo, da ni pričakovati, kakor ne zatrjuje na merodajnih mestih, nobenih sprememb, posebno no kar se tife romunske zunanje politike. Romunska zunanja politika bo ostala zvesta zavezništvu v mali nntanti in njeni konstruktivni politiki v celi Evropi. V tem oziru so rse nasprotne kombinacije brez vsake podlage. Pariz, 7. junija. A A. Z ozirom na povratek princa Karola v Romunijo izraža jutrišnji »Tempa« nado, dn ne bo radi lega nastala v romunskem političnem življenju nobena večja ležkofa. Temps« pravi, da se vse politične stranke v Romuniji zavedajo, da je javni mir njihova najvažnejša skrb in dn je trebn z vsemi močmi delati na konsolidaciji velike Romunije, to predvsem radi tega, ker jc Romunija sosed aovjetov in propagandi iz Moskve najbližja. Vse stranke morajo radi tega žrtvovati strankarske interese radi varnosti edinstva kraljevine. Z avtorizirane strani iz okolice kraljice se zagotavlja vašemu dopisniku, da pomenijo zadnji dogodki v Bukarestu povsem notranjepolitično pomirjenje in da se tudi zunanjepolitično ter predvsem gospodarskopnlitičnn lahko presojajo ugodno. Princ Karol je takoj po svojem prihodu v Bukarešt našel direktno pot k svojemu bratu, regentu Nikolaju. Po sklicanju poslanske zbornice in senata se ministrski predsednik sedaj bavi s lem, da najde ustavno formulo za koncuoveljavno bivanje Karla v Romuniji, ki naj prevzame regentstvo. Domneva se. da bo Nikolaj odstopil in da bo Karol tako dolgo prevzel rccentstvo. dokler ne bo njegov sin. kralj Mihael zrel za prevzem vlado. Vsekakor se bo varoval legitinilstični princip ter je upanje, dn bodo * tem končana vsa dosedanja vznemirjenja in trenja. Josip Predavec obsojen Zagreb, 7. jun. z. Danes ob 10 dopoldne je bila razglašena razsodba proti J. Predavcu. Obtoženca so privedli v sodno dvorano jetni-čarji. Nato jc predsednik v imenu Nj. V. kralja prečital razsodbo, s katero se Josip Predavec, kot direktor Glavne zadruge, spozna krivega. Ko je izročal to zadrugo, ki je bila pre-zadolžena v znesku 3,423.860 Din., Hrvatski Seljački banki, je krivo predstavil funkcionarjem tc banke, da jc Glavna zadruga aktivna za 117.127 Din. To jc podkrepil s krivimi opisi aktiv in pasiv in s tem zatajil upnike in dolžnike. Ko sc je izvršila cesija Glavne zadruge Hrvatski Seljački banki, je oškodoval Hrvatsko Seljačko banko v nameri, da priba-vi protipravno korist, za znesek 4,423.860 Din. S tem je napravil kazensko dejanje proti imovini ter je kriv prestopka prevare. 2. Kot predsednik in kot član nadzorstvenega odbora v Hrvatski Seljački banki ni pra- vočasno, čeprav je vedel za insolvenco, sodišču prijavil otvoritve stečaja. S tem je oškodoval Seljačko banko za 5,740.660 Din. 3. Kot član upravnega odbora in ravnatelj Glavne zadruge ni, dasiravno je vedel za njeno premoženjsko stanje, prijavil sodišču stečaja. S tem je oškodoval Glavno zadrugo za 3,423.054 Dn. Radi tega se obsoja na 2 leti in 6 mesecev ječe, v katero sc vračuna preiskovalni zapor od 10. decembra 1929. Plačati ima 5000 Din globe. Zastopniku zasebnega tožitelja 9600 Dir. Državljanske pravice izgubi za dobo 3 let. OšV;o .nnci sc napotijo na redno civilno pot. F; č pa se oprošča obtožbe, da je zakrivil propad zavarovalne zadruge »Providnost«. Predsednik senata je obrazložil razsodbo. Obrazložba je izredno dolga. Pred poslopje sodnega stola in po hodnikih je čakalo veliko ljudi z veliko nestrpnostjo na razglasitev razsodbe. Konec belgrajske sodne razprave proti dr. Mačku in tov. Sodba se izreče 14. junij«. Belgrad, 7. junija, m. Danes je bil zadnji dan procesa proti Bernardiču, dr. Mačku in tovarišem. Proces jc trajal 35 dni. Danes jc dr. Trumbič nadaljeval svoj govor, ki je bil deloma političnega značaja, deloma pa se jc držal še vedno obtožnice in dokazoval, da jc bil zakon o zaščti države objavljen proti komunistom, zato po njegovem mnenju ni mesta, da bi se njegove odredbe uporabile na obtoženca. Plcdira za oprostitev dr. Mačka. Po pavzi jc predsednik vprašal državnega tožilelja, ali bo kaj repliciral. Državni tožitelj se je zahvalil. Z ozirom na to tudi ostali zagovornki niso imeli priložnosti ponovnih go- vorov. Nato jc predsednik vprašal posamezne obtožencc, kaj imajo povedati kot poslednje besede v svoj zagovor. Vsi obtoženci so izjavili, da sc strinjajo z obrambo svojih zagovornikov in prosijo sodišče, da naj jih oprosti. Edino dr. M a č c k je imel kot poslednji daljši politični govor. Po dr. Mačkovem govoru se je razprava prekinila in zaključila. Predsednik je objavil, da bo sodišče z ozirom na ogromni materija! in veliko število obtožencev potrebovalo več dni, da vse prouči in da bo razglasilo razsodbo v soboto 14. junija ob pol 4 popoldne. Anglija prekine zveze z Rusijo? Prve smrtne obsodbe v Indiji London. T. junija. \.\. V spodnji zbornici je minister za zunanje zadeve Henderson odgovoril na vprašanje o indijski vstaji in dejal, dn gre za sovjetsko propagando. Minister je napovedal, da ni Izključena prekinitev diplomatskih odliošajev z Rusijo. Nalo je imel bivši minister Chamberlnin oster govor, ki ga jc zbornica prejela z velikim odobravanjem. G* vornik jc pobijal zunanjo politiko laboristične vlade, ki jc priznala sovjetsko vlado in vzpostavila diplomatske odnošajc s sovjetsko Rusijo. ae da bi zalitcvula jamstev. Bombay, 7. juniju. AA. štirje indijski uporniki so bili obsojeni nu smrt. Rovanje sovjetov v Indokini Pariz. 7. juniju. AA. Poslanci Moutet, Tait-tinger in Outrcy so utemeljevali interpelacijo <> dogodkih v Indokini. Razprava o tej interpelaciji se bo nadaljevala prihodnji petek. Pariz, ?. junija. AA. V bližini Saigona jc došlo do novih spopadov. Redarstvo jc aretiralo 70 oseb. Tri osebe so bile ubite, 12 ranjenih. Pariz, 7. juniju. AA. V poslanski zbornici se je vršila včeraj razprava o interpelaciji glede dogodkov v Indokini. Posl. Taittingcr je odkrito napadel sovjetsko vlado, da neprestano neti revolucijske pokrefe nn raznih krajih sveta. Govornik je zaključil svoja izvajanja s predlogom, naj bi se vsi narodi združili proti bol j še viški p ropa ga udi. Mussotinz določit za svojega naslednika ministra Ciana Pariz. 7. jun. Kakor poroča »L'0euvre«, jc Mussolini že« napravil svoj politični testament in za svojega naslednika določil očeta svojega zeta. prometnega ministra Ciana. Nasledstvo se bo uredil« 7, uredbo, ki jo Itn podpisal kralj. Munsolinijev na- slednik bo obenem z dolžnostmi šefa fašistične stranke prevzel tudi dolžnosti ministrskega predsednika. V kraljevi narediti o nasledstvu se lio določilo, da parlament dednega ministrskega pred-sodnika nikakor nc more strmoglaviti z nezaupnico, Nemški poslanik v Lizboni ubit Lisboim. 7. jun. v. Danes je bil v Lisboni izvršen atentat na nemškega poslanika Tlnliganda. Poslanik je obiskal nemško križark« »Ktfnigsberg«, ki se nahaja v tamkajšnjem pristanišču. Ko se je s križark« vrnil na kopno, jc nekdo oddal nanj dva strela » glavo. Poslanik je umrl v bolnici kljub fa-kojsiijji pomoči. Morilec je že aretiran ia je neki brezposelni nemški mornar, katerega motivi zn atentat še niso znani. Poslanik je bil idnr 11) let. Morilec nemškega poslanika se Je ie dva dni pojavljal na obrežju in se je opazilo, da se je obnašal čudno. Morda je duševno bolan. Kazen dveh prvih je oddal še tri strele, ki pn so zgrešili eilj. Pezeta zopet pada Madrid. 7. Jun. A A. Finančni listi poročajo, dn je vrednost pezete nepričakovano In Izdatno padla, čim je minister financ izjavil, da jc gospodarski položaj Španije odličen. Padec pezete pripisujejo Ii listi neosnovaniin vestem o notranjem položaju v Hpaniji. Dunajska vremenska napoved. Lepo vreme. Motnje pa niso izključene. Naš poslanik v Angori Belgrad, 7. junija. AA. Nj. Vel. kralj jc na predlog ministra zunanjih zadev postavil z ukazom za izrednega poslanika in opolnomo-čenega ministra v Angori g. Ljubo Ncšiča, dosedanjega izrednega poslanika in opolmimoje-ga ministra v Sofiji. Bottai pri Briandu Pariz. 7. junija. AA. Italijanski minister za korpornclje Bottui je \ spremstvu i tali jun* skega poslaniku Munzollijti obiskal francoskega ministra za zunanje zadeve Brianda. Njun razgovor je bil prisrčen. Snoči je minister Bottai odpotoval v Italijo. Nc motite radio-itaročnikov pri sprejemanju programov radio-oddajnili postaj! Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani je prejela pritožbo, cla je sprejemanje programov radio« oddajnih postaj v okolišu Olcdališke ulice nemogoče, ker sc nekdo zelo pogosto zdravi z električnim aparatom za masažo. Glede na lo opozarja Sc enkrat občinstvo, naj ne uporablja takega aparata v času, ko so v obratu radio-poslaje, ker se tako motenje po Svetilnik na morju življenja ; in »Most v življenje«. Veliko skrb je slavljenec vedno gojil ludi za misijonsko delo. Splošno znana je njegova skrb za poganske otročiče. Omembe vredna' je tudi njegova skrb za lepo cerkveno glasbo, saj se slavljenec celo sam udejstvuje kol komponist. Nc samo s svojimi spisi, tudi s svojim delom in organiziranjem pn je poslal slavljenec duša kalehetskega gibanja pri nas. Da sc ga pa še posebej spominjamo ob njegovem jubileju, je pa tudi naša dolžnost kot velikega podpornika in pokrovitelja Slovenca . Že celo vrsto let vrši slavljenec namreč skrajno ležko in zelo naporno dvojno funkcijo tajnika (od I. 1920.) in blagajnika Katoliškega tiskovnega društva, katerega odbornik je že od 1. 1913. Na tem meslu sc je gospod Čadež pokazal ludi moža široke uvidevnosti. Imel jc vedno smisel in iniciativo za razvoj katoliškega tiska v Katoliškem tiskovnem društvu, v Gasilci se vežhajo za vseslovanshi kongres Katgovor z gasilskim poveljnikom gosp. Milkom Hojannm. Ljubljana, 7. junija. Z naglico sc bližajo dnevi, ko se bo vršil v Ljubljani vseslovenski gasilski kongres. Naši gasilci se mrzlično pripravljajo, da čim dostojnejše sprejmejo svoje tovariše in somišljenike, ki pridejo od vsepovsod. Notranji del teh priprav, ki imajo namen, gasilce izvežbati za čim sijaj nejši nastop našega gasilstva na gasilskem kongresu, vodi tehnični odsek, katerega predsednik je g. Milko Ilojun, poveljnik ljubljanskih prostovoljnih gasilcev. Obrnili 6ino se nanj za splošno izjavo o tehničnih pripravah gasilstva za kongres. »Na sejii kongresnega odbora dne 2. februarja se jc konstituiral tehnični od se k s katerega predsedstvo sem prevzel jaz. Odsek ima nalogo. izdelati program in proračun za kongres. Program smo sestavili in ga je Jugoslovanska gasilska zveza odobrila. Nato smo pričeli takoj z vajami. Kot prvo smo izvcžbali ljubljansko gasilsko župo. za njo pa vrhniško, logaško, cerkniško, savsko (.št. Vid), žalsko, ormoško, kamniško. radovljiško in trboveljsko gasilsko župo. Pozvali smo na vaje vse župo. Nekatera društva pa nimajo dovolj sekiric in ne dovolj popolnih oblek ter sc vabilu niso mogla odzvati. Skupno se je odzvalo na vaje s sekiricami 1248 članov, ki so sedaj že |>opolnoina izvežbani. Odsek jc od II. februarju dalje vadil člane vsako nedeljo in praznik, deloma v Ljubljani, deloma pa doma na deželi. Vadile so se |xi tri in tri župe skupuj. Ljubljanska, vrhniška in savska župa so nastopile v Ljubljani dvakrat. V teli nastopih je obakrat nastopilo po 360 gasilcev. Glavna skušnja vseli teh telovadcev pa bo jutri, dne 8. t. in., popoldne v Laškem. Pri tej vaji bomo definitivno določili one gasilce, ki so zmožni nastopili tudi na kongresu. Dne '). t. m. pa bomo tudi javno nastopili v Laškem. Največ ovir imamo v tem. da društva še. nimajo sekiric. Podeželska društva imajo samo po štiri sekirice, in sieer samo plezavoi. Prijavilo pa sc jih je od vsakega društva po 10 do 12. Zato si bomo od manjših društev, ki nc bodo nastopila, izposodili sekirice. Za te vaje s sekiricami imamo pripravljene že note za klavir in godbo na pihala. Namen odseka jc bil, da bi gasilstvo pni kongresu izvajalo vaje nu stadionu, odsek pa nc razpolaga z dovoljnim kreditom za preureditev stadiona, zato se je odločil za prostor Sk Ilirije, to pa predvsem zaradi tega. ker jc tam nn razpolago stavba pivovarne >Union«, na kateri l>odo vaje z orodjem. Tn prostor bomo šc v mesecu juliju uredili zu proste in orodne vaje in obenem postavil tribune. Vzporedno z vajami s sekiricami pa smo v Ljubljani otvorili tečaj za gasilke, ki bodo nastopale pri kongresu z vajami o prvi pomoči in z reševalnimi vajami, skupno z gasilci. Za vaje na kongresu smo sc obrnili tudi na ostale gasilske enote v Jugoslaviji in na češko gasilsko enoto v Pragi. Od naših ('not so se prijavile ined drugimi tudi gasilke-suniarituuke i/ Dja-kova, ki bodo izvajale stične vaje kot ljubljanske. Pri vajah nastopi društvo Osijek z reševalnimi vajami z vrvmi in z vajami s klju-kastimi lestvami. Od češke enote pa se je javila taborska gasilska župa. kii bo izvajala vaje s sekiricami. S temi vajami bo nastopil tudi gasilski naraščaj iz Hrastnika. Za te vaje s sekiciranii. ki bodo nekaj izrednega. vlada splošno zanimanje in navdušenje. 7. njimi bi nastopilo do >000 gasilcev, če bi iinelj dovolj sekiric. Saj so se n. pr. kmetski fantje v treh mesecih popolnoma izučili teli vaj. Mi smo za liodoee prilike pričeli pogajanju z obrtniki, ki bodo prevzeli naročila na seki- .lugoslovanski tiskarni in v slovenskem katoliškem časopisju je vloženo ogromno njegovega truda. O. duhovnemu svetniku, ki naj nam ne zameri, da so bile njegove nesebične zasluge tukaj površno podane, čeprav ne vse, uredništvo Slovenca« iskreno čestita in mu kliče: Bog Vam podeli vse plačilo za Vaše zasluge in za Vaš t rud k j u, bo potem rice. Te bo prevzela zveza, ki oddajala posameznim društvom. Zanimive bodo nu kongresu tudi vaje z orodjem. Gasilci bodo izvajali vaje z najstarejšim orodjem pa vse do najbolj modernega orodja. To orodje bodo ročne dvokolesne, štirikolesne brizgalne, agregati, dvokolesne motorne brizgalne, drsalni prti, kljukaste vrvi itd. Izvajane bodo vse šolske vaje. Izva- Gosp. Milko Hojan. jana bosta tudi fitigiran požar in pa letalski napad na stavbe pivovarne >Union«. Pri letalskem napadu bo nastopilo gasilstvo z maskami. Vse vaje pa bodo spojene z gasilsko raz-tavo, kjer bo razstavljeno najmodernejše orodje, cevi in drugo, da si ga bodo ljudje lahko ogledali. Odsok pu ne bo nehal z delom niti po kongresu, temveč bo osredotočil vse tehnično delo našega gasilstva pri zvezi, tako da sc bodo mogla posamezna društva s pomočjo zveze uspešnejše razvijati.« t8 en gfoljoPo padel Ljubljana, 7. junija. V ljubljansko bolnišnico je danes dopoldne prepeljal reševalni avto 3(1 letnega zidarskega pomočnika Ivana Bizjaka, doma iz vasi Torovo 3 pri Medvodah. Bizjak jc bil ves potolčen in je tožil o strašnih bolečinah v hrbtu. Pripetila se mu je strašna nesreča. V Sori belijo zidarji sedaj cerkev. Okoli cerkvenega stolpa je postavljen zidarski oder. Dopoldne je bilo na vrhu odra več delavcev, ki so pa odšli do! ler je zgoraj ostal le Bizjak sam, privezan z vrvjo. Vrv se je nenadoma utrgala, Bizjak pa jo omahnil v globino ler s silnim padcem priletel na I la in sprva obležal v nezavesti. Iz Ljubljane je bil ob pol II poklican reševalni avto, ki je nesrečneža prepeljal v ljubljansko bolnišnico. Bizjak ima hude notranje poškodbe in ranjen hrbet, čeprav je še čudno, da se ni pri padcu ubil niti polomil udov. Bizjak je oženjen in ima dva otroka. Nesreča v gozdu Slov. Krajina, G. junija. V gozdu pri Gornjih Slavečih je zadela krnela Krpic Štefana precej težka nesreča. S pomočjo nekaj drugih kmetov je sekal visoko smreko. Še preden je bila smreka podkopana, se je začela smreka nagibati. Da bi jo naravnali v pravilno smer, kjer ni bilo dreves, niso imeli časa in tako je padla med drevesa. Obvisela je. Možje si niso mogli pomagati drugače, ko da so z debla posekali veje. Pri lem niso bili dovolj previdni. Naenkrat se je deblo zganilo iti jc z velikim Iruščom padlo. To se je zgodilo lako naglo, da Krpic, ki je slal v bližini, ni mogel odskočiti. Vrh smreke ga je dobil pod se in mu je zlomil nogo. Razen lega je dobil kmet tudi druge močne udarce. Takoj so ga morali prepeljati v bolnišnico v Mursko Soboto. Vsem čitatelfem „Slovenca C* Opozarjamo vse bralce »Slovenca« na današnjo reklamno prilogo tvrdke A. Arnuš - Antonijevič, ter toplo priporočamo, da naročujete srečke drž. razred, loterije direktno iz Beograda, kjer bodetc vedno takoj in najkulantncjc postreženi, A. Aririuš - Anltonlfevič BEOGRAD - KNEZ MIHAJLOVA ULICA št. 46 Lakota je bacil jetike Rudarji so brez dela, zato brez kruha. Kriza premogovne industrije je najtežje udarila prizadete rudarje, ker ona je njim vzela vse: delovno priliko in s tem vsakdanji kruh. Žaloigra v naših črnih premogovnih dolinah in kotlinah ima svoj vrhunec v bedi in lakoti nežnih otroških bitij. Mlada telesca, katera bi potrebovala svežih sokov, da bi se krepko razvil njih telesni ustroj, hirajo in ginejo, blede in propadajo. Matere jim na prošnjo ne morejo več dati kruha, satno s solzami v očeh in trpečim objemom jim morejo še izkazati svojo materinsko ljubezen. Lesk v očeh nežnih bilij, ki naj bi bil za nas odsev /.arij bodočnosti, je zasenčen z mrakom žalosti in neme luge. Kako strašno je življenje, preko katerega je padla črna tema! Lakota je najstrašnejši bacil jetike. Mlado telo že itak nima odpora, če ga pa razjeda še lakota, je zaznamovano za to strašno bolezen in ji ne uide. Tako je ustvarjeno sto iu slo novih bacilo-noscev, kateri ogrožajo človeško družbo, bogatine in reveže v njej. Nevarnost jetičnih obolenj je po lakoti v vrstah otrok nevarno stopnjevana. Osrednja protituberkuiozna liga >e zaveda, da bi morala bednim in lačnim otrokom rudarjev priti 7. materijetno podporo na pomoč, da jim zagotovi vsaj najpotrebnejši dnevni kruli. Toda od ustanovitve lige je komaj nekaj mesecev in ona še nima sredstev, da bi izvedla uspešno pomoč v krizi, katera je tako strašno obsežna. Liga more zato le neposredno pomagali. Obrača se s lem na našo socialno čutečo javnost, na vse one. kateri morejo vedeti, kaj je lakota nežnih otrok in kakšne so njene posledice, da priskočijo na pomoč z denarnimi sredstvi ali s podporo v živilih. Podporo bodo radevolje sprejemali občinski odbori prizadetih občin ali pa posebni pomožni odbori, kateri so že ali bodo ustanovljeni v pomoč glad u joči m otrokom brezposelnih rudarjev. Dobro slovensko srce ne bo šlo slepo mimo nežnih olrok, kateri prosijo kruha, da ostanejo zdravi in dobri sinovi naroda! — Osrednja jirnlihibcrfai-loziui I i a a v Ljubljani. Srečanje in prepir z medvedko črmošljice, 7. junija. Posestnik A. C. iz Črmošnjic je doživel kaj čudno dogodivščino, ko se je vračal za tako zvanim Koflmauerjem po crnoinošnjiškeni gozdu proti domu. Na sredi gozda je namreč njegov pes '.ačcl naenkrat na vso moč lajali. Moža se je zdeio lajanje čudno in je začel opazovati psa in kraj. V hipu je /sgledal v neposredni bližini veliko medvedko, okrog katere sta se stiskala dva mlada medvedka. Pes je lajal neprenehoma in se zaganjal na vso moč proti medvedki. Hotel ji je priti za hrbet. Medvedka, ki sta začutila nevarnost, sta jo ubrala po najbližji poli na zraven stoječo bukev in od lamkaj hrezdvoma brezbrižno gledala na obupno prizadevanje psa. Medvedka se je v liipu postavila na zadnji nogi in z glasnim godrnjanjem ler renčanjem izražala svoje nezadovoljstvo nad nepričakovanim srečanjem. Posestnik, videč nevarnost, da ga ne bi medvedka napadla, jo je ubral proti domu. Med poloma je obvestil nekaj vaščauov. Vsi so se takoj vrnili oboroženi s sekirami na kraj srečanja. Ko so Ija prišli, medvedke ni bilo več. Pač pa so opazili na bukvi še vedno čepeča medvedka. Eden se je spravil na bukev in pograbil mladiča, ki sla žc po zgledu slarke močno godrnjala in bevskala. Seveda jima to ni pomagalo in morala sta z vaščani v vas, kjer sla postala predmet vsesplošnega občudovanja. Mladiča sla bila slara par mesecev in so ju vaščani po par dneh zopet izpustili v gozd. Otroške obleke® in predpasnike v vseli velikostih in kvalitetah, damske predpasnike iz listra in klota, kretona in bele, kot tudi razno damsko perilo v veliki izberi po jako nizkih cenah nudi F. & I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Oglejte si blago in cene v izložbah! Smrtna nesreča Zdivjana krava vzrok smrti V torek, dne 3. t. ni. se je na banovinski cesti Vitanje—Zgornji Dolič zgodila smrtna nesreča, katera je zahtevala življenje •lGlelnega posestnika Petra Hrustel iz Kozjaka pri Mislinju. Okrog 21 je gnal po banovinski cesti Vitanje— Zgor. Dolič imenovani proti svojemu domu na Ko-zjak kravo, kalero je kupil v Vitanju. V Spod. Do-liču je krava zdivjala in se s Hrustelom pognala v divji teli. Hrustel si je verigo, na kateri jc kravo gonil, med potjo omolal okrog desne roke, kar je bil vzrok, da se iz lega položaja ni mogel več rešiti, ler dirjal s kravo po cesti proli Sv. Florjanu v Do-liču ler kakih 150 korakov pred hišo posestnika No-vinška. pd. Štancer padel in pri tem zadobil na desnem sencu najbrže smrtno rano. Nezavestnega 1 f rušila je krava privlekla do Navinškove hiše, k.|er so llrustla rešili iz tega položaja. Ilustel je pri tem zadobil po obrazu in telesu kakih 14 ran ler je še istega dne že čez kake četrt ure potem, ko ga je Novinšek rešil iz verige, na pridobljenih poškodbah pred omenjeno hišo umrl. Pokopan je bil 6. I. m na pokopališču Sv. Florjana v DoliČu. Prepričajte se o trpežnosti VRVARSKIH IZDELKOV iz prve kranjske vrvarne Sv. Petra cesta 31. IvanOdamit, Ljubljana, in pri podružnicah v Mariboru, Vetrinj^ka 20; Celje, Kralja Petra c. 33, in v Kamniku, Šutna 4. Maj pravite ? Gospod urednik! Vi, Ki večkrat pokritizirate takole to ali ono stvor, ki se Vam graf* in obenem zboljšanj« vredna ztf*, boste pa ie tole priobčili, ki se kulten in cicilistueijt »KI•-sega naroda tiče. Bog me varuj načenjali razgovor *Ji celo polemiko o tem vpraianju! To N bila toliko, kakor obnavljati vi&tfegorsko pr*vdo o kozi, ki je ie dobila snehieno kazen. Saj je vsakemu znano in drO, da je sleherna gorska vasica prosvitljena s kakim društvo)/^ da »e kar mašimo z vsem»gočimi knjižnimi družbami. da je radio ie zadnjemu rmikemu paglav-cu bolj znan kot gramofon in dn ie vse skoraj razen novorojenčkov črttari. in da bi se prepričava! i o civiliziranosti našega naroda!? Komn izmed nas, kt gledamo z odjemi oftni na sleherni pojav v našem narodu, bi palo na um načenjali sploh kako črkarsko pravdo o sijajnem prirojenem čutu naših ljudi, ki presajajo še tako eksotično iki vendar silno modno norost moderne civ ili zarije na domača tla, da požene in rodi kolere n, da, celo tisočere n sad! Zadnjič sem postat tako po deseti maši na trgu. pred vaško cerkvijo in se s ludom čudil najmodernejši modi preprostih vaških deklet in Indi še, o nesmrtni bogovi!, tiščal robec pred u strni, da ne bi naenkrat zajel preveč teh opojno dišečih vonjev. In sem si lakoj mislil, da mora bili tista ribniška o lepem dišanjtt ie strašno stara. Torej o kulturi in civilizaciji bi jtrav rad iz vseh teh vzrokov bil, ie ne bi bilo, žal, mnogokrat oboje le lcfx> pokrivalo, pod katerim tiči čestokrat vse nekaj dnigega. kakor to, kar pokrivalo predstavlja. Meni se zdi, da so tiste drugače prav čedne napise po gostilnah: ne pljuvaj m tla, ne preklinjaj in ne gorori nesjfodobno, nalepili, tudi samo i? znak naše kulturnosti, Iro pa vstopiš v gostilno, boš pa prvo besedo zaslišal kletev, drugo grdo kvanto, tla pa so poj)lju-rnn/i, da je kar strah i h groza. Mladina, civilizirana in kulturna hodi povsod enako c mestih ali na deželi po vseh gostilnah, koderkoli se glasi harmonika. In prav sedaj prihaja tisti ras, ko hoče prav slehrmo društvo pokazali svojo kuUurnost v veselicah, bi bilo dobro iz-pregovoriti trezno besedo tudi o tej žalostni plati našega včasih ic preveč civiliziranega naroda! H- Pred kočevskim jubilejem Kočevje, 7. junija. Kakor je poročal Slovenec... je prevzel častno pokroviteljstvo naokrajinski muzej. Mi smo že enkrat naglasil!, da je tak muzej zdrava misel in da bi morali tudi mi Slovenci mislili v vsakem večjem kraju (mogoče v okrajih) na tak muzej. S tem bi se najlaže "prav do (»odrobnosti zbrale znamenitosti slovenske zemlje, iz česar bi največ pridobil glavni narodopisni muzej v Ljubljani. Zbiranje prispevkov za kočevski pokrajinski muzej se je nekoliko zakasnilo, vendar je upati, da bo olvor-jen vsaj drugo leto. O kočevskih jubilejnih svečanostih je dosedaj priobčilo dvanajst nemških in avstrijskih listov večje članke. Zanimanje za to proslavo t500 letnice kočevskega nemškega jezikovnega otoka je v inozemstvu veliko, zato se pričakuje iz inozemstva okrog dva tisoč obiskovalcev, ki bodo prišli največ z avtomobili in avtobusi. Glavni pripravljalni odbor je pozval vse kočevske vasice, da se v dneh svečanosti okrase, ker misli na četrti dan proslav prirediti za obiskovalce številne avtomobilske izlete po kočevskih vaseh. Vsa Kočevska se bo torej v slavnostnem času zavila v cvetje in zelenje, kar bo napravilo ua slehernega tujca nadvse ugoden vtis. Glavni dan kočevskih svečanosti bo nedelja 3. avgusta. Na ta dan se pričakujejo številni zastopniki oMSstl in zastopniki avstrijske, nemške in ameriške vlade. V sprevodu, ki bo izveden popoldne, bo korakalo več slo ljudi v kočevskih narodnih nošah, ki so z ozirom na opremo zelo pestre in slikovite. Dopoldne se bo vršila svečana sv. maša naj-brže na prostem pred mestno župno cerkvijo, ki jo bo celebriral mastni Župnik in dokan ob asistenci celokupne kočevske duhovščine. Celokupne svečanosti ne bodo imele po izjavah članov pripravljalnega odbora nikakega nemško nacionalnega značaja, zato so vsi Kočevei z veseljem sprejeli vest o častnem pokroviteljstvu Nj. Visočanstva kraljeviča Andreja. immmin Cenlene domet Oglejte si našo prvovrstno razstavo najnovejših kožuhovinastih modelov po francoskih krojih lastne izdelave, — Cene in izbira brezkonkurenčna. Krinarstvo M. HOMSCHAK, Graz, paviljon ..H" 245-247. _______ Ditftfi iMiHnfflTTitfi i ii Mirt 11 iitiHui EdisonDcllPcnkaia Došll so krasni novi clovanski napevi. Najnovejši moderni plesni šlagerji —-Kompletne opat« na 4 ploščah v albumih. IVAN MMC - LJUBLJANA ŠELENBURGOM ULICA S Ženska internacionala Razmišljanje ol> B. internacionalnem kongresu kat. ženske unije Povojni kongresi internacionalne unije katoliških ženskih lig se vrše v pravem sijaju dela. Družabno in družinsko življenje, ki ga je vojna do temeljev zrušila, je takoj v prvih letih miVu in novoustvarjajočega dela, r svojem razsulu nujno prosilo poiuoči. Ne suiemo tajiti, da se je premnogim prožila roka v pomoč, takim, ki so po svojem z vanju »e dolini deliti pomoč, a tudi takim, ki jih je baš vojni filiale postavil na tako mesto. Ali |>o-inoč ni prišla s prave strani, ali način pomoči ni bil pravi, videli sino, da je bila dolgo dobo povojnih let pomoč brezuspešna; razkroj družbe in družine je šel neovirano dalje vse doitlej, da 11111 j je zavrla pot iena-mati, ki ie v prvi vrsti poklicana za varuhinjo prvotne celice vsega družabnega življenja, družine. Preiuaogokrat slišimo, da se je žena zdramila; le redkokdaj pa zaslutimo, odkod ta zdrami-tev, kdo jo je povzročil in izvršil. Nočemo tajili, da je morebiti v ženi sami lebdela še iskra njene odgovornosti, že čut njenega pravega poklica. Toda tam, kjer je to dvoje zakrilo vsakdanje hlastanje in vivenje, je bilo treba pobude od zunaj. Ali se 11101 eno dovolj zahvaliti onim ženam, ki so v dobi družabnega in družinskega razkroja ohranile ču-ječe oko, ki so se strnile v skupno žensko organizacijo. da pokažejo mnogoterim ženam globoko brezno, ki vanj drve, zanemarjajoč in opuščajoč svoje svete ženske in materinske dolžnosti? Tudi pri nas jili imamo prve, kakor druge in čas je, da se jih spomnimo na koristen način. Vsaka organizacija in tako tudi ženska ima namen zastopati pravice svojega članstva na zunaj, na znotraj pa vršiti vse ono, kar jc potrebno, da se članstvo svojih pravic zaveda, jih zna izkoriščati, pa ludi braniti. Mnogo temeljitega izobraževalnega dela je tu treba, zlasti še v ženski organizaciji. Nič čudnega ni, ako opazimo ob zibelki našega katoliškega ženskega gibanja prvega borca r« socialne pravice: dr. Kreka, v zadnjem desetletju preteklega in v prvem sedanjega stoletja. On je bil, ki je, kakor drugim, tudi slovenski ženi pokazal, da je edino v organizaciji moč; pa zopet on, ki je s predavanji in tečaji vzbudil in okrepil voljo za žensko organizacijo, ki je sicer dolgo tvorila del SKSZ in le polagoma siopala na lastne noge. Izobrazbe jc bilo treba v prvi vrsti ženam in dekletom, ki so je bile v tihi dobi enega desetletja in pol deležne po svojih odsekih in krožkih v raznih smereh. Smelo trdimo, da danes ni niti ene. gorske vasi, ki bi ne bila deležna te izobrazbe. Sadovi so se kazali prav pogosto na javnih nastopih našega žentftva Tudi danes se vrši žensko prosvetno delo še 111 še; loda pogledi gredo dalje. V združenju je moč, opora in pogum. To so mislile tudi naše žene, ko so se združile z ženami vsega sveta v močno, iuternacionaluo unijo katoliških ženskih udruženj. Delo se je i>oglobilo, pomnožilo, pospešilo. Poleg dela pridobitev ženam splošnih pravic za življenje in delovanje vsake posameznice in skupnosti, so zraslle in raslo še nove potrebe. Misli, Študij in delo je šlo na široko in globoko. Na zborih internacionalne unije katoliških ženskih udruženj se je doslej razpravljalo o vseh smereh dela. ki pride pri ženi v poštev, sklepalo o vseh zadevah, ki morejo koristiti ženi in so_ se izdale smernice za praktično sodelovanje vseh včlanjenih ženskih udruženj za skupne cilje. Ni je sodobne socialne zadeve, ki na katerikoli način zadeva ženo, njeno življenje, delo, ustvarjanje, študij, njene pravice v zasebnem in javnem življenju, pa tudi njene dolžnosti (kar marsikatera organizacija prezre) kot žena, mati, gospodinja, javna delavka, državljanka, članica človeške dražbe in božjega kraljestva, da bi se ne bila obravnavala teoretično na »borih, praktično po udruženjih in posameznih edinicah unije, da bi z zborov ne bila izšla točna navodila za uresničitev napravljenih sklepev. Predaleč bi šlo, ako bi hoteli naštevati vse to. Uspehi tega splošnega in podrobnega dela so razvidni iz poročil delegatinj nn zboru, še bolj pa na licu mesta in pri vsaki posamezni članici udru-ženja, ki izvršuje sklepe v svesti, dn je vsakršen dvig žene odvisen od vestnega dela vsake posameznice. Kakšnih uspehov nam jc pričakovali od zadnjega kongresa v Rimu? Težko je govoriti o uspehih. hitrih, vidnih, velikih uspehih, ko pa sklepi zbora govore o delu za nje. Glavni tema -.Dvig morale v družini«, ki ga je obravnavala ženska unija in glavni tema mladinske sekcije >Sen!ire cuni ecclesia« jasno govorila, da je delo za nju. spričo današnje razrvanosti družine in odtujitve od Cerkve, tftko, da bo zahtevalo vse moči liatoliškega ženslva. Ker je bil v teh dneh zborovanja unije ludi zbor delovne za jed niče /a varstvo deklet (sedež v Kribourgu), ki jt! ludi pri nas že vsejalo prvo seme lani ob bivanju predsednice bar. Montenach v Ljubljani, smemo upali, da bo 8. kongres internacionalne unije katoliških ženskih združenj ludi za slovensko ženslvo prinesel mnogo dela, pa ludi mnogo uspehov. Delegatinje posameznih ženskih združenj iz raznih držav so se živo zanimale za gibanje katoliškega ženstva v Jugoslaviji. Gdč. \Veber, Berlin, ki jo poznajo n«5i socialni delavci prav dobro (je prvi ženski ministerijalni svetnik v ministrstvu za ijud-sko blagostanje), se ni mogla dovolj načuditi, da je prišla samo ena zastopnica od nas, »četudi imate tako krasno razvite ženske organizacije.« (Ima Grški mdustrijci v Ljubljani. namreč več slik z raznih orlovskih prireditev-.) ftvi-carkc (bar. Montenach, t£»nery) ne morejo pozabiti lepili vtisov iz Ljubljane. Avstrijke iz Gradca in Liana se čudijo, da je v Rini dosto zastopstvo i/. Jugoslavije, k njim, ki smo sosedje*., pa ne pridemo v posete. Ogrke nas iskreno vabijo na proslavo sv. Emerika, saj smo vendar sosede-. Poljakinje in Cehinje nas iskreno vabijo, naj Jih ob prvi priliki obiščemo. Itd. Vabil na vse kraje polno. — Pa ludi svojega dela ne skrivajo; v štirih, petih jezikih so imele, zlasti oddaljenejše, pripravljena poročila, da se je dalo izbrati. — Prijateljstvo, prav seslersko občevanje je hitro pomagalo preko prvih tujih vplivov. Spisov, brošur, časopisov, slik in drugih spominov li naloži vsaka delegatinja, da pri vašem delu mislite tudi na nas...« Takih prijaznih vspoznanj« si lahko deležna na vseh potih in krajih. In če se zaveš slikovitega, velezanimivega, zgodovinsko lako zelo poudarjenega ozadja, kjvr se zbor vrši. večnega Rima namreč, potem ti ostane tako' spoznanje še bolj učinkujoče. Na vsaki poti in pri vsakem koraku tc sreča zanimiv in znamenit spomenik, starinski ostanek zgodovinskega dogodka, stavbe, cerkve iz vseh dob, prizorišča toliko lepili ln svetih dejstev in dejavnosti v Življenju in smrti bratov naših in sester v Kristusu. Ali je čudno, da se ob grobu sv. Neže, sv. Cecilije kar ne moreš ločiti? Da te orjaški duh sv. Pavla vso prevzame? Da le Petrov grob nc iz-inisti? Da v vatikanskih muzejih ne prideš naprej z. ogledovanjem, da te sikstinska kapela čudno čudno prime? Da se k Rafaelovim stancam še iu še povrneš? Da se molče vsedeš med čudovite umetnine kiparstva in gledaš ler uživaš? Prav nič čudno se ti ne »di, ker li je vse tako domače, že davno znano... Pa se ozreš z okna svoje sobice na lepo oblikovane pinije in poslušaš sto in sto škržatov in ti larfeti prav mimo glave drobna lastavica in moraš tudi to spraviti v sklad s čudovito sliko večnega Kima ... Osem minut po odhodu vlaka s kolodvora Termini ujameš še čudovito silhueto kupole svetega Petra; potem se v sedeš in pred duševnimi očmi se ti pojavi slika, ko prineso papeža v cerkev in še ena, ko ti jc podal roko v poljub z besedami: .Blagoslavljamo te, moja hči. blagoslavljamo vse. tvoje; ivoje delo in prizadevanje, tvoje misli in želje. Po-nesi naš blagoslov vsem ženam in dekletom tvoje domovine in mir Gospodov bodi z vami.c ln potem se ti pogled ustavi v noči, ki jc med tem nastala... La. 10 letnica obrt. društva v Brežicah V dneh od 7. do 9. junija prireja obrtniško društvo v Brežicah veliko obrtno razstavo v veliki in mali dvorani Narodnega doma v Brežicah v proslavo desetletnice obstoja. Razstava bo otvorjena dne 8. junija ob 9 dopoldne. Dne 11. januarja 1930 je preteklo 10 let, odkar se je ustanovilo v Brežicah obrtniško društvo za Brežice in okolico. Takratne povojne razmere, neenotnost med obrtniki in deloma tudi neniškutar-stvo so bile jiosledica. da so se zbrali zavedni slovenski obrtniki in ustanovili obrtniško društvo, ki naj bi v organizaciji premagalo povojne razmere in utrlo pot za boljši napredek obrtništva. Pod vodstvom brivskega mojstra g. Josipa llolyja se je zbral pripravljalni odbor, ki je sestavil pravila za ustanovitev društva in jih predložil takratni pokrajinski vladi v odobritev, katera jih je brez nadaljnjega odobrila. Tako se je vršil dne 11. januarja 1920 ustanovni občni zbor obrtniškega društva ob prisotnosti 20 članov, kateri so si izvolili za svojega predsednika g. Josipa Holyja, in kateri je skozi celih 10 let stal na čelu društva kot predsednik vse do danes. Društvo »i je nadelo kol cilj združiti vse obrtnike za skupno delo in napredel< obrtništva v Brežicah in okolici. Težko je bilo takrat delo, kajti posledico svetovne vojne so se močno čutile posebno pri obrtništvu, loda požrtvovalni odborniki se niso strašili dela in truda, saj je šlo za njih lastni dobrobit in napredek, ter so šli na delo. Tako je tmelo društvo ob priliki javnega zborovanja dne 81. marca 1920 že 81 članov. Na 1em zborovanju so se sklenile in določile važne smernice za nadaljnje delovanje društva. Dokaz, da se je društvo resno oprijelo dela, je bila prva obrtna razstava že leta 1921., ki naj bi pokazala napredek pa tudi težkoče obrtništva. Za to razstavo je društvo priredilo se razstavo leta 1925. in 1928. in je posebno zadnja pokazala res lep napredek. Razen tega je društvo posvetilo skrb za strokovno izobrazbo pred vsem vajencev, kakor tudi ostalih, da je prirejalo razne tečaje kol knjigovodske in razna strokovna predavanja. Delovalo je tudi na tem, da se je otvorila obrtna nadaljevalna šola. Bodi tudi omenjeno, da je društvo za kritje svojih stroškov prirejalo obrtne zabave, katere so vedno dobro uspele. Drušivo Je v teku 10 let obstoja mnogo storilo za napredek in skupnost obrtništva v Brežicah in okolici, kar bo tudi dokazala letošnja jubilejna razstava, in lnhkn s ponosom gleda na svoje neumorno in plemenito desetletno delo za proe.vit obrtništva. Društvu ob njegovi desetletnici iskreno časti-tamo in kličemo: naprej po začrtani poti. Ljubljana, 7. junija. Z dopoldanskim gorenjskim brzovlakom so danes prišli v Ljubljano zsfto.fmiki grške industrije in trgovine. I eh tast zdravili govori v slovenskem in francoskem jeziku. V imenu Zbornice TO! je govoril predsednik g. Ivan Jelačin, v imenu banske uprave podban dr. Pirkmajer, v imenu mestne občine pa podžupan prof. J are. Zahvalili so sc v irnenu postov predsednik atenske trgovske zbornice T o p a k o 11 -sta litino s, tajnik jugoslovanske trgovske zbornice v Solunu dr. M ili a jI o vi c in predsednik solunske trgovske zbornice D u k a s , ki je govoril v gladki srbohrvaščini. Zatem so si gostje ogledali vse notranje poslopje in občudovali lepoto notranje arhitekture te palače. Nato so se odpeljali v papirnico v Vevče, kjer so si ogledali tovarno. Opoldne so se vrnili v Ljubljano, kjer so si ogledali vele. sejem. Ob 1 popoldne so imeli banket v Dolničar-jeveni paviljonu. Pri tej priliki je imel govor ing. Milan Š u k 1 j e , ki je v francoščini povdarja! važnost gospodarskih evez med jugoslovanskim in grškim gospodarstvom. Kmetijsko poučno potovanje Slovenjgradoc, 6. junija. Razgibalo se je ludi v naši tako tihi io plahi mislinjski dolini. Že lansko leto je priredila naša kmetijska podružnica izlet v Labud v Avstriji. Leto« I »a se je podružnica razbohotila in dvignila na rekordno število 209 članov. In sklenila je, da organizira svoj prvi poučni izlet v slovensko kmečko učilisče, na kmetijsko šolo v št. Jurju. Na predlog našega kmetijskega referenta pa se je tudi sklenilo, da si ogledamo še nekatera vzorna gospodarstva in naprednejše ekonome v Savinjski dolini. Pridrdrali smo torej minuli četrtek, 5. junija, na pelih tovornih avtomobilih — nad 70 članov kmetijske podružnice — v Višnjo vas pri Vojuiku, kjer smo si najprej ogledali pri sadjarskem nadzorniku v pok. g. Goričanu vse praktično preizkušene kmetijske stroje za malo kmetijo, posebne jasli za konje in prvovrstno plemensko živino. — Ob 9 smo začeli z ogledovanjem razsežnega gospodarstva kmetijske šole v tM. Jurju in je to ogledovanje trajalo do 1 popoldne. Z vso vnemo in polrlvovalnostjo si je prizadjal ravnatelj šole g. inž. Petkovšek, da je razkazal in raztolmačil toliko koristnih in za naše ljudi še povsem novih gospodarskih naprav. Izvršil je tudi l*r daljših predavanj in je našel v naših ljudeh tihe, neobičajno pazljive poslušalce. Zavest, da orje l>rl naših Gorjancih ledino, je menda g. ravnatelja podžgala, da je še c večjo vnemo predaval in tolmačil. Izrekamo mu za njegovo (»ožrtvovalnost v imenu lobre stvari najprisrčnejšo zahvalo! Pogosteje pa si bomo dovolili še oglasiti se na šoli in 1ndi našo mladino iz najoddaljenejših planinskih krajev zeleno štajerske bomo 7. večjim zaupanjem poveril! zavodu zaradi strokovne izobrazbe. Pa tudi ostalim profesorjem se zahvaljujemo /a vv«. dolgotrajna, utrudljiva razkazovanja. •Wele ob U smo se poslovili v fet. Jurju in smo nadaljevali potovanje preko Celja po Savinjski dolini. Prvi obisk kmetijske šole pa je zapustil v naših gorjanskih očakih neizbrisne vtise. Mimo Polakovega vzornega posestva v Novem kloštru smo dospeli po nekam praznični in po črnih dneh gospodarskega propada nekam vew)ejši savinjski dolini — bila je ravno birma — v Šmarlno ob 1'aki in smo obiskali prijaznega in za napredek kmetijstva tako silno vnetega g. barona VVarsberga. Razen kmetijske šole pa je ugajal našim ljudem najbolj še obisk vzornega gospodarstva mladega posestnika g. Medveda v Prelogah pri Sošlauju. Obiskali smo ga že ob zaključku izleta. Je to v resnici vzoren posestnik in se obisk njegove kmetije priporoča vsem našim kmetovalcem, ki so vneti za moderne gospodarske zboljšave. Na inali, 12 oralov veliki kmetiji uporablja s preračunano-gospodarskim haskom vse gos|>odarske stroje, kakor sejalnt stroj, železne pluge in brane. itd. Skoraj neločljivo pa je priklenila pozornost naših ljudi gnojnična punipa, kakršne menda nima nihče v Sloveniji. S lo pum-po je mogoče škropili na daljavo 20 metrov iu se punipa uporablja lahko ludi kot brizgalna. Že pri dveh požarih se jc sijajno obnesla. Najprisrčnejša zahvala tudi g. Medvedu za vsa jasna in ljubezniva gospodarska pojasnila! Na zadnje smo se oglasili še pri dveh naših znancih, vnet iti in zaslužnih gospodarskih poborni-kih, pri g. Hlaluiku, načelniku kmetijske podružnice in pri šolskem upravitelju g. Stoparju v Velenju. Vsak izmed nas je ponesel iz lega jioučnega izleta občulek lihega zadovoljstva in jasno zavest pridobljenega gospodarskega znanja in dognanja. Za uboge rudarske otroke je do 7. junija t. 1. prejel župni urad Trbovlje: Klo-van Josip, Ljubljana 60 Din, Dr. Fran Dolšak, Ljubljana 400, Dr. Ant. Breznik, prof. Št. Vid nad Ljublj. 500, Dijaška Vincenc. kenfer., Ljubljana 200, Pogačnik Josip, Podnart 300, Kunaver Celestina, Ljubljana 20, Neimenovan iz Ptuja 10, Zavarovalnica »Dunav«, podružn. Ljubljana 500, Ogrizek France, župnik v p., Vojnik 20, —a, Ljubljana 100, Vrabl Franc, Maribor 50, Pirnat Franc, veter, nad-svetnik, Maribor 100, Golež Anton, Maribor 1500, Grosek Ivan, trg., Trebnje 500, Neimenovan, Golnik 40, Fritz Aleks, Konjice 10. — Skupaj 4310. NajlepSa hvala! DNEVNO SVEŽE PRAZENA : KAVA L-3LJBL-ZD AN -VODNIKOV ST. 5.**** t ZVEČER za namakanife ZJUTPA3 za izkuha= vanje ŽENSKA HVALA , TERPENTIN0V0 MILO pa je pranja gotovo/ Pri divjem lovcu V domovini Finžgarja in divjega lovca Janeza -92letni Armanov Janez iz Smokuča pripoveduje Breznica, 7. junija. Janoz Konič jo bil rojen 8. januarja 1839 v Smokuču v fari Breznici pri Žirovnici pod Stolom. Pri hiši se je reklo pri »Armanu«. Armanov Janez je že dopolnil 91 let ter še prav krepko gleda v svoje prihodnje dni in leta. Prav do lanskega leta je gonil koze na pašo; zdaj nekoliko težje hodi, zato je to delo opustil. Nekoliko je gluh, slabo vidi, pa naduha ga tare. Uživa le lažje stvari, najraje ima kavo, sladkor in kakšen dober kruh. Po brezniški okolici splošno govore, da je bil tale Armanov Janez tisti Janez, ki je za glavnega junaka v Finžgarjevi narodni igri »Divji loveči. To sicer najbrže ne bo držalo, zakaj Janez o gospodu pisatelju Finžgarju Cisto nič ne ve, ga komaj po imenu pozna, o igri »Divji lovec« pa sploh ni slišal — tako vsaj mi je na vprašanja odgovarjal. Pa ima mož drugače nadvse izvrsten spomin. Toda kljub temu je častitljiv starček za nas zanimiv in je bil v mlajših letih res tudi divji lovec, ki se je v tej lastnosti dolga leta skrival pred orožniki, ki so ga lovili za vojaščino. Izmed šesterih Armanovih, troje sestra in lroje bratov se je rodilo, živi samo en brat še na Jesenicah ter naš Janez. Razen njega je bil v Smokuču še en Janez, ki je bil njegov svak, imel je njegove žene sestro. Ta je bil takisto divji lovec in še celo strasten. Nekoč so šli na veliko soboto v gore nad gamze; tudi Armanovega so nagovarjali, pa ni maral iti. Lov je bil slab, Janeza pa so prinesli mrtvega domov ... Šola pred 8tt leti. »No, oče, povejte no, kako je bilo v listih letih, ko ste «gor» rastli?« Janez se en čas samo smehlja. Ves je zadovoljen in srečen, kar solze mu silijo v oči, briše si jih z velo roko in se kar blaženo smeje. Nato pripoveduje o svojih mlajših letih, kako je hodil dve leti v šolo, toliko, da se je za silo navadil pisanja in branja. Včasih je bilo s šolo drugače. Nihče ni bil primoran hoditi k šomaštru, ki je učil le tiste, ki so sami hoteli in ki so mu zato plačevali po eno »cvancgarco« vsak mesec. (Tri »cvanegarce« skupaj so dale en goldinar tedanje veljave.) Na Jesenice h »knapom«. »Bilo nas jc dovolj jiri hiši, kruha je manjkalo, denar se ni tako služil kol se danes. Oče je bil krojač, komaj sproti jo ujel toliko soldov, da smo jedli nezabeljen sok. Treba je bilo prijeli zn delo še nam. Bil sem 13 let star, ko sem šel na Jesenice h »knapom«. Tudi v Zelenici sem pozneje kopal rudo.« »Kdo pa je ledaj kojial rudo na Jesenicah?« »Gospodarjev nisem poznal, le za sina vem. da je bil Maks. Denarja jim je |>a zelo manjkalo, po 2 ali 3 mesece nismo dobili nobene plače. Rudarjev je bilo čez dvesto. Potem je prevzela družba, naredili so tovarno, razvilo se je življenje in delo, plačevali so bolj redno in boljše.« V Savskih jamah. Savske jame so znan plavž nad Jesenicami, kjer se gre mimo sv. Križa na Golico. Tam ko časih kopali rudo, saj se kraj še zdaj pozna. Tudi naš Janez je svoj čas kopal v teh Savskih jamah. »Najprej sem ven vozil. Bila je to nekakšna truga, ki jo je bilo treba porivati po lesenih tirih. To je prva stopnja »knapa«; če je še tako močan, ga k drugemu delu ne dajo prej, dokler se tu ne izuri. Bila je tista truga sicer težka, ampak ko se je je kdo navadil, je pa šlo gladko jx> tirih. Sprva jo je pa novinec komaj zdelal, dovolj truda ga je stalo in presneto je curljalo od njega... Pri leni delu sem bil kakšne tri leta.« »Koliko so plačali v listih letih?« »31 šihtov po 8 ur sni" morali napraviti, to je bil en mesec. Dobil sem zato 10 goldinarjev in ' en »zeksar«. Potem sem začel kopati z drugimi knapi. Naj-jirej pri skupini, ker samega ne puste koj, ker jc nevarno, se mora vsak prej učiti. Pozneje sem pa kopal tudi sam. Tedaj sem zaslužil po 50 krajcarjev na šiht in 8 ur. Kadar je bilo boljše delo in so ga nam dali »čez« ali na »kontrohh, tedaj se je zaslužilo tudi po en goldinar na šiht. Delali smo po navadi jio 3 ali 4 skupaj, če je bil »kontroht«. V Ljubljano. Ko sem bil 21 let star, so me klicali k naboru v Radovljico. Bil sem koj sposoben. Čez tri mesece je že prišlo pisanje iz Ljubljane, da moram »ajnrikat«. Tedaj železnice še ni bilo. Ubrali smo jo v Ljubljano kar jieš, jio dva, trije vkup, ali pa ludi kateri sam. Le redki so se mogli peljati z vozom; le tisti namreč, ki so imeli doma konje, — tedaj 1 jih ni imela vsaka hiša, ko danes. Če se je kdo potrudil, je prišel v enem dnevu peš v Ljubljano, bolj počasni so hodili dan in pol, ludi dva dni. Nekoč sem bil šel na dopust, bilo je jeseni 1860, po vojski na Laškem; ob petih popoldne sva bila s tovarišem še v Ljubljani; ko je drugi dan zvonilo v Breznici dan, sem bil doma. Vso noč sem hodil skozi celo Gorenjsko peš. Janez pobegne od vojakov ... Tri ali štiri dni sem služil cesarja, potem sem mu pa ušel in sem se štiri leta skrival po hribih in »jagat«. Bilo pa je tako: Neko noč je narednik klical v sobi vse po imenih. Jaz sem pa spal in se zato nisem oglasil. Drugi dan me je narednik vprašal, kje sem sinoči bil, ko me ni bilo doma. i »Saj sem bil doma!« »Nisi bil, frdamana strela, saj sem te klical, pa se nisi oglasil.« »O pač, bil sem doma. Spal sem.« Narednik me je nalo lako udaril po obrazu, da se mi je koj kri pocedila iz nosa. Prijel sem se z roko čez obraz, kri je lila kar čez prste ven. šel seni iz vojašnice, nazaj me ni bilo več. Mahnil sem jo v šiško, pa na Gorenjsko, domov, v gmajno ' in skale... Štiri leta sem se skrival v gorah in streljal gamze. Kajkrat sem prišel ponoči v vas in so me orožniki srečali, ampak kaj, ko so se bali takih ptičev. Bili smo jim bolj nevarni kol paragraf, zakaj brez puške ni nihče hodil okoli. Beguncev sc ■ je pa tistikrat vse jrolno skrivalo f>o hribih, držali so drug z drugim. Nekoč me je orožnik srečal na pragu domače hiše. Tako se je bil vstrašil, da mu je skoraj puška zdrknila z ramen; gladko se je umaknil k steni, da sem mimo njega mogel ven in v hosto. Seveda sem imel v tistih letih drugačno moč ko danes; bal se nisem nikogar. Nazadnje so me le ujeli in me gnali v Radovljico. Tam so hoteli, naj jim pričam o sebi in o tovariših, ki se še skrivajo. Nič nisem maral povedati in sem jim zažugal, da jim bom vse stolkel, če me v 24 urah ne pošljejo naprej. Drugi dan so me spravili v Ljubljano, kjer so me zaprli. Čez tri mesece sem bil obsojen; na dvorišču so me položili na slol ter mi jih nametali 10 po zadnji plati. Takšna je bila tedaj sodba za begunce, to je bila kazen.« »Ja, pa je kaj bolelo?«- »Nič, še čutil nisem. Stisnil sem zobe, pa jc šlo. Prav tako, kot bi bil na kamen tolkel...« Spet med divje lovce ... 24 ur sem nato še počakal, potem sem sf>et ušel. Tokrat sem se bil skrival le kakšne 3 ali 4 mesece. Bil sem j>a sam kriv, da so me tako brž spet ujeli. Sredi popoldneva sem se ulegel v žito . sredi polja in lam sem zaspal. Nekdo me jc videl, poklical orožnike — in I i so kar padli name. V Ljubljani sem bil spet t.ri tedne zaprt, za kazen sem jih zdaj dobil le 35 odzad. Pa sem koj v tretje ušel Spet so me prijeli in zdaj sem jih dobil 50 odzad.' »No. lo je pa že bilo nekaj! Je gotovo skelelo?« »Nič nisem porajtal. Moško sem se držal in stiskal figo. Tedaj je bil vojak tudi junak, moral in znal je kaj prenesti, pretrpeti, jx>nos je bil v vseh fantih doma, pritožiti se nikdar nihče ni maral, ker je to veljalo pri tovariših za sramoto. Zdaj so me gnali v Pulj, da ne bi več ušel. Par dni sem bil v Pulju, ravno pred Svečnico pa sem jo ubral spet domov, zdaj že četrtič. Peš, seveda. V Trstu so me prijeli 3 policaji, pa sem jim ušel. Dva sem nekoliko oklal, tretji se je potuhnil, ko je videl, da maham z nožem kar zares... Šel sem potem naprej, vse do Postojne. Spal sem j>od kozolci, jedel pri dobrih ljudeh. Ko sem prišel na Vrhniko, je bilo tam do kolena snega. Bila je nedelja, ljudje so hodili k maši. Hotel sem se ogniti hišam in orožnikom, napravil sem velik ovinek in sem prisopihal skozi sneženo gaz naravnost — pred orožniško postajo. Na pragu je stal orožnik, držal roko v hlačnem žepu in me koj trdo pobaral: »V Ljubljano.« »Pa kje si bil?« »V Postojni.« »Kaj si počel tam?« »Brata sem šel obiskat.« Zdaj je ta strela hotel imeti kakšno pisanje, kdo da sem in če smem kar takole hodili okrog. Prijel me je, ampak vrgel sem ga ročno v sneg. Pritekel je še drugi, tudi s tem sem na kratko opravil: v sneg ž njim! Ampak prišla sta še dva in vsem štirim se je nazadnje le jx>srečilo, da so me zvezali in me nato vrgli na voz, s katerim so me peljali v Ljubljano.' 75 po zadnji plati... Zdaj je bila kazen že strožja. Tri tedne sem čakal v Ljubljani, potem je bila sodba. Naložili so mi jih 75 čez zadnjo plat. Ko jc bilo končano, sem se smejal in ko me je kaprol vprašal zakaj se smejem, sem mu rekel, naj mi jih kar koj nalože še 75, če bom potlej prost in bom šel lahko za zmi-rom domov ... Videli so gospodje, cla se z gorenjsko bučo nič ne opravi. Mi smo trdi in se ne podamo kar brž!- »No, kaj je bilo potem?« , »Potem so me poslali še delj, v Dalmacijo, v Kasanovi. Tam je bilo dovolj daleč od doma. Koj drugi dan, ko sem bil prišel doli. me •je poklical stotnik na raport in me je vprašal, če bom še ušel. Ne vem! Stotnik je pihal od jeze, grize! ustnice in še vprašal, ako bom ušel. V drugo sem dejal: Ne vem! Še v tretje me je vprašal, potlej sem rekel: Gosjx>d stotnik, nič več ne bom ušel I Tedaj se je fiosmejal, me potrapljal po rami in mi prijazno pokimal: >Astn, gut! Čez eno leto greš na dopusti« Res je bilo tako: čez leto sem bil že doma in prost.' V Benetke in t Verono. Bilo je to leta 1866. Iz Dalmacije smo se z ladjo odpeljali v Benetke. Štiri tedne srno tam čakali, potem so nas z železnico peljali dalje v Verono in še naprej. Vročina silna, bilo je o Kresu.« Janez zdaj pripoveduje o bitkah in spopadih z Lahi, ki so se tistega leta vojevali z Avstrijci za Lombardijo in Benečijo. Takrat je šlo seveda vse bolj po domače, nekam za špas. »Glavna bitka je bila 24. junija. Drugi dan ni biilo nobenega Laha več; vsi so se razbežali in razkropili ter poskrili Potem so nas spet naložili, da bi se z vlakom odpeljali proti Dunaju, pomagat vojski na Češkem. Ze smo bili v vlaku, pa so se med lom jK>botali in mi nismo šli. Pač pa smo sc |>otem odpeljali iz Verone v Bolzano na Tirolskem. Od tam smo jo ubrali peš skozi Lienz v Beljak na Koroško. Napravili smo 13 maršev, 2 dni smo hodili, en dan počivali. Iz Beljaka smo se z vlakom odpeljali skozi Celovec v Maribor in v Ljubljano, kjer so nas pustili domov. Bil sem prost. •lanez ne zdrži doma. Potem sem bil 5 let pastir doma, dokler se nisem oženil. Tedaj sem jo porinil v Ameriko, kjer sem delal nekaj let na farmah in si prislužil grunt. 5 in |>ola leta sva bila z ženo tam. Od sile me je vleklo domov, pa sva šla. Ampak tudi doma me ni zdržalo, spet sva jo ubrala nazaj v Ameriko. Zdaj sva tam preživela devet let. Pa sva se spel naveličala in zahrepenela po domu in sva spet šla. V tretje v Ameriko... Doma pa nisva bila dolgo, zakaj imela sva v Ameriki še grunt, šla sva torej v tretje čez veliko lužo nazaj na ono plat. Bila sva v tretje samo 6 let tam, [>otem sva prodala grunt in sva za zmi-rom prišla sem domov. Mislil sem si, da mi ne bo sile, ker sva imela denarja dovolj. Zdaj bo nemara 24 do 25 let od tega, natančno pa ne vem. Že 13 let 'je minulo, kar mi je umrla žena in zdaj sem sani...« In Janez, trdoživi Janez, divji lovec, junak in neustrašljiv, ta 92 letni Janez bolestno zaječi, ko se spomni žene. ki mu je bila umrla pred 13 leti... Zdaj je Janez sam. denar mu je pošel, vojska mu je vzela vse. Ženo in denar. Le borno bajto še ima, občina mu daje jk> 50 Din na mesec podpore. To je toliko ko nič. No, nekaj ljudje pomagajo, ki so dobri in imajo Janeza radi. Zdaj je on najstarejši mož v fari. Vse do zadnjega je nosil brado, ravno pred tednom jo je pa obril. »Da se bom vsaj umivati mogel!« Do živali je imel vedno dovolj veselja. In do puške, seveda. Puško je imel zmirom, vsa leta, le zadnje čase je nima več. Še zdaj bi šel na lov. ko bi hoditi mogel; vse jagre bi ugnal, pravi. Kot srna jc skakal v mladih letih po Zelenici za gamzi. lazil okoli skal in prepadov. Zdaj redi po navadi dvoje, troje koz, da časih katero proda za priboljšek; časih pa katero tudi zakolje. Tako se jk> malem živi. Je pa Janez zn svoja leta še zelo brihten, ima dober spomin, je dobre voljo in se venomer smehlja. Ko sem ga zadnjič obiskal, sem mu prinesel kilo sladkorja in nekaj kave, ki mu je tako silno všeč, se je mož ves srečen zahvaljeval in solzil: >Oh, bohlonaj. pa še kaj pridite...!« Vročina ni samo neprijetna, ampak celo nevarna. - Umivajte si zato večkrat na dan vse telo s sijajno hladečim in živce okrepčujočim levjim Iranc. žganjem Rešeni boste velike nadloge. - Počutili sc boste sveže in prožne. - Svoje vsakdanje delo boste opravili brez napora. - Dobiva se povsod! Centralna zaloga za Jugoslavijo: Levja Mentol Droždjenka - Zagreb. Maruličev trg 5. Zadružna gospodarska banka v Ljubljani je izplačala v zadnjem času svojim odjemalcem sledeče velike dobitke: Din 500.000 na srečko štev. 2.515. Din 200.000 na srečko štev. 118,391. Din 250.000 na srečko štev. 109.579. Din 200.000 na srečko štev. 99.386. Din 80.000 štev. 45.165, Din 80.000 štev. 100.541 in Din 40.000 na srefiko štev. 96.5443, Din 30.000 Stev. 10.359, Din 30.000 štev. 46.060 in Din 30.000 srečka štev. 54.922 ter mnogo dobitkov po Din 12.000, Din 10.000, Din 8.000, Din 5.000 Din 4.000, Din 2.000 in Din 1.000 poleg nebroj majhnih dobitkov po Din 500. / goraj omenjenimi izplačili si je marsikdo napravil svoje življenje srečnejše in udobnejše. Poizkusite srečo tudi Vi, kajti tudi Vam je lahko usojeno, da se nekega dne veselo prisraejete s srečno številko in zahtevate celo premoženje. Srečke za prihodnje žrebanje, ki se bo vršilo 8. julija 1930, so Vam že na razpolago takoj po binkoštih pri Zadružni gospodarski banki v Ljubljani in njenih podružnicah na Bledu, v Dja-kovem, Celju, Kočevju, Kranju, Mariboru, Somboru, Splitu in šibeuiku. — Le pridno sezite po njih, dokler niso razprodane. Zadružna gospodarska banka v Ljubljani. Koledar Nedelja, 8. junija: Binkošti. Prihod Sv. Duha. Medard, škof. Ponedeljek, 9. junija: Binkoštni ponedeljek. Primii in Felicijan, mučenca. Torek, 10. junija: Margareta, kraljica; B<--gomil. Sreda, U. junija: Barnaba, apostol moeenec; Marcel. Kvaterna sreda. Post. SCip ob 2. Her-schel napoveduje spremenljivo vreme. Osebne cesfi — Imenovati)« \ sanitetni, inteudnntski in sodni stroki. Z ukazom Nj. Vel. kralju so imenovani za upravnika stalne vojne bolnice Boke Kotorske sanitetni polkovnik dr. Josip korlust, /h upravnika timoške stalne vojne lnilnice san. polkovnik dr. Vaclav Jelinek: za upravnika osješke stalne vojne bolnice san. polkovnik dr. Dragotin Brust; za upravnika kosovske stalne vojne bolnice san. polkovnik dr. Aleksander topiš: zu vršilca dolžnosti upravnika oddelku glavnega san. skladišču lekarniški kup. I. razr. Sigmuutl Klugnian; za šefa oddelka za nalezljive bolezni stalne vojne bolnice IV nrmijske oblasti san. polkovnik dr. \ iktor Ružič. za veterinarskega referenta povel jstva 1. artnijske oblasti vet. polkovnik Dragotin Novačck: /n vet. referenta poveljstva dravske divi/ijske oblasti vet. podpolkovnik Ljudevit Plušinka: /.u vršilca dolžnosti vet. referenta poveljstvu bre-galniške div. oblasti vet. major Dezider Herman: /a vršilca dolžnosti upravnika admin. oddelka zrakoplov no-telinič nega /uvoda višji vojni uradnik IV. razr. ekoti stroke Josip Bre/in-šeak; za upravnika kosovskega intedantskegu skladišča int. major Atloll Beut; /a vršilca dolžnosti upravniku bregulniškcgn int. skladišča višji vojni uradnik l\. razr. ikon. stroke Josip Sušnik: /a vršilcu dolžnosti sodnega referentu |M»vel.jstva II. nrmijske oblasti sodni podpolkovnik (I usta v Dolinšek: za vršilca dolžnosti sod. referenta poveljstva III. arin. obl. - I. podpolkovnik llugo Zivovič: /a vršilcu dolžnosti -od. referenta poveljstva donavske tliv. obl. sodni major Jt.sip lludin iu /a inšpektorja /etskega orož. jx)lku orož. potlool-kovnik Milan Geroč. Mala kronika it ».slovenski liste izide v torek zjutraj. Letopis ljubljanske škoHje za leto 1930 je prurkur izšel. Krasi ga lepo slika prevzv. gosp. knezoškofu ilr. \. B. Jegliča kot osenidesetletnika (v Bakr-tisku). Lična knjiga na dobrem |>apirju obseg« 292 struni. Obsega najraznov rstne jše jxxlotke. ki morejo služiti ne samo duhovniku. ampak vsakomur. Cena knjigi je b3 Din in se naroča pni škof. ordi-uariatu v Ljubljani. it Ustanovitev pev>kega zbora UJU v Ljubljani. Prejeli smo: Na turneji našega učit. /l>or,i (H) češkem je njegov jjovovodju g. Sr. Kumar |>ri banketu izjavil, da je on ustanovil učit |>ev>ki zbor. To izjavo so jx)sneli in priobčili češki listi in jo ob slavnostnem koncertu zbora ponovili -iovenski dnevniki in Učit. Tovariš. Bila je tiskana celo na ofic. sjx>-redih programa. Smatramo za svojo dolžnost, du to napačno izjavo in trditev jiopravimo in izjavimo: Učiteljski jjevski /J>or je bil jxi ideji spočet in v vsem jx>drobnom začetnem organ, delu ustanovljen v Društvu učit. glasbe v Ljubljani. Temu ,dokaz niso le vse seje. ki ^o se vršile v vseh podrobnostih v društvu in smo 'vabilj k njim tudi zastopnike učiteljev, ki so prevzeli tudi dobršen del žrtev nase. in oklic jievcem. ki ni njegovega koncepta, temveč tudi društvena blagajna, ki izkazuje dokaj izdatkov in stroškov, ki jih je krilo društvo m jih jx>-zneje samostojnemu zboru ni vseli predložilo v poravnavo, ker je smatralo društvo. r sam dalje delati. Pni vsem tem delu pa ima g. kuniur od koncepcije do dovršenega najtežavnejšega dela v začetku /Imiiu komaj toliko deleža, kolikor vsakteri drugi odbornik. Naše društvo slojkojm-j puzno sledi razvoju |K'V. zbora, ki je njegovo dete, in se veseli n jegovega uspehu s pruv iskreno in odkritosrčno radostjo, kakor si veseli tudii vsakega napredka in uspeha naše glasbe v obče. saj je ravno I a ideja društvo poklicalo v življenje in je še danes njegov najvišji in glavni cilj. — Društvo učiteljev glasbe za Dravsko banovino v Ljubljani. it šolo zn lutkovno umetnost v Ljubljani. Kralj, banska uprava Dravske banovine pri-iedi. kakor poroča »Učitelj, tovariš« od 2l). maja t. I., v letošnjih velikih počitnicah učiteljski tečaj za ročna tlela, ki se bo vršil na Sred. teh. šoli v Ljubljani in ga bo vtvdil g. ravnatelj Alojzij Novak. Nadvse važna in zanimiva novost tega tečaja [>a je, du v okviru raznih tečajev zu lepcnkurstvo. pletarstvo, slikanje na steklo, kovinsko plastiko izpolnjuje najvažnejši del programu: "Večaj zu napravo lutkovnega g I e d a I a š č a«. Znano je. du je prosvetno ministrstvo Češkoslovaške republike spričo neprecenljivih etičnih in etničnih vrednot lutkovne umetnosti nedavno uvedlo v učni program vseh učiteljišč tire. posveče ne lukovneinu gledališču. Zato jc prvn akcija kr. Ea vroče poletje platnene in lister-suknjKe, športne obleke, knickebocker in modne hlače nudi najceneje DRAGO SCHWAB - LJUBLJANA. Prav posebno pu opozarjamo ntinj še naše delavstvo. Naj bi si gu nabavila pruv vsaka tle- iz ledno uizku cena j i to banske uprave in njenih prosvetnih delavcev (dr. I). Lončar, J. lliUuič i. dr.), ki sj>ominju na veliko gesto bratske Čcskoslov. republike vredna naše jx>zornosti in toplega pozdravu, tem bolj, ker je prva iu pač edinstvena v naši ' državi. — Duša tečaja za lutkovno gledališče I je učitelj Janko T roj t i/ Ribnico, ki' bo j udeležencem odkrival tehniko lutk in lutkovnih odrov. Pomagali! mu bosta Miran Jure iu Boris Orel. G. jure bo |>reduval o vplivu lutkovne umetnosti na svetov no pesništvo, sr. B. Orel pa bo govoril o zgodovini in ideji lutkovnega gledališča. it Odkritje Cankarjevega spomeniku nn Vrhniki. Odbor za I. Cankarjev spomenik nu Vrhniki naznanja, tla odkrije spomenik v nedeljo 27. julija 1Vsled tega na|>rošu vsa cenj. društvu, da se pri nameravanih prireditvah izvolijo nu to ozirati. Dr. Krekova meščansko gospodinjska šoln v Zg. Šiški pri Ljubljani — s pravico javnosti. Novo šolsko leto se prične I. oktobra tl>"io. Gojenke bodo imele jniliko naučiti sc nemškega jezika po konv crzuciji Prospekti na ruzjKilngo. Tel. štev. 3094. Avlo/veza Magister« iz Ljubljane, postajališče pni Figoveu. — šolske sestre, Zg. Šiška pri Ljubljani. it Dediči se iščejo |x> Francetu Vodlniiu, ki je pred tO leti umrl v \meriki in določil svojo zapuščino očetu Janezu Votllattn i/ vnsi Vnšče \ okraju Kamnik. Kei je videli ime |x>motno iu v navedenem okraju ni nikukih Vodhinov. dasi je bilo šest bratov in sester, |>rosi jiodpisn-ni podatke, ki bi mogli služiti /a izsleditev dedičev. — Dr. Ivan t e/ne. Gospodursku pisarna. Ljubljana. Miklošičeva 6-1. it Kmetijska šola v št. Juriju oh j. ž. pri-iedi enodnevni tečaj o zelenem jirecepljevanju šmarnice na zavodu s praktičnimi vajami v sosednem šmarničnem nasadu. Tečaj in pretirana je brezplačna. Tečaj se bo vršil 23. juiiiia t. 1. od 9—12 in od 2—5. it Duhovnik, siromak prosi blaga rta. ki bi mu timogočiln potovali letos Ii slavnim misijonskim igram v Oberaiuiuergau iu kot velikemu prijatelju umetnosti dati priliko, da si ogleda slovito iiioliukovsko pinakoteko. Dotič-lii duhovnik bo ves čas putotanja zu svoje dobrotnike opravljal daritev sv. maše. Blagohotne darove sprejemu i/ blagonuklon jenosi i uredništvo Slov enCU'.. it Vsem čebelarjem sjioročamo. da se je bltfi govni oddelek Čebelarskega društva olvorit v novem lokalu v Vosnjakovi ulici št. 4. to je ulica, ki vodi od gostilne jiri Novem svetli proti kolodvoru v Šiški. Blagovni oddelek je odprl za stranke vsak dan dopoldne in popoldne. V zalogi ima vse čebelarske potrebščine, umetno satje in razne vrste medu ter kupuje vosek razne količine. Priporočamo se za obila naročila. it Občni zbor Čebelarskega društva. Sporočamo. da se lx> vršilo nadaljevanje občnega zborovanja Čebelarskega društva v nedeljo, dne 15. junija 1930 ob 10 dopoldne v dvorani bivšega Orlovskega doma v Celju, kot je bilo javljeno v Čebelarju . Takoj po občnem zborovanju pa se bo vršilo posvetovanje o ustanovitvi čebelarske zadruge. kakor je bilo določeno žc ob prvem zborovanju. Čebelarji, udeležite se občnega zbora v velikem številu! it Vreme v državi. V Ljubljani je kazal barometer včeraj 764.8 mm. termometer 10" C do 22°C. Mirno in jasno. \ Mariboru je kazal barometer 763.S umi. termometer 10—22"C. Za-lia srečamo še celo vrsto drugih t i po v današnje dražbo in dobe: brezčutnega tovarnarja Lomni rej«. staiVgn dosluženega vojaka in delavcu, poštenjaka Mudiota, njegovega nečaka Antoniea, ki je zašel že /goda j v materijo -listič no družbo, izgubljeno Marijo, ki ni nikoli poznala toplote prave rodbinske vzgoje, zdrav- 1 ie preproste podeželske Lontrelove rodbine ijd. Z vsegu romana veje dih najfinejše nežnosti in \ globoke |)ie|»riči!valnosti, pri tem se pu razvija : napetostjo, da lavska rodbina, omogočil. it Zbori. Rev i ju novo zborovske glasbe. Ureja Zorko P r e I o v e c , zalaga pev sko društvo Ljubljanski zvone. Letnik VI. št 3. M. 11 u luitl P o t r k a ji plese. K. Adamič Za buča le gore* (Teče vodil), mešana /boru. Z. Prelovee /, a ti n j e slovo« (nu-grobnica). moški zbor. F. Atlumič »H i b c e |)o votli plavajo«, samospev za glas s klavirjem. — Književni del: VI. Kunčič »Ptiček in ptička« (pesem), tir. J. Muntiiuni O slovenski operi«, tir. St. VurnLk K vprašanju objektivne glasbene kritike. Opera. Koncerti. Novosti. Ru/.no. I/ uredništvu in uprnvništvu. 1'ndi lega zve/kii. ki je liitro izšel zn drugim, bodo naročniki veseli. Dol* ga |>a le oni. ki so naročnino vsaj delno |H>ruvnali. Na Zbore bi puč: moral biti naročen prav vsak ljubitelj glasbe in petja, saj je naročnina (30 Din letno) zn list / Imgato vsebino res ni/.kii Pevska društvu, /bori, pevci in pevke, solisti in solistinje. naročite se nu Zbore«! ic Gosp. inserenta. ki je dne 30. marca pod šifro Poštenost 3b40« iskal pomočniku galanterijske stroke in sprejemal jionudbe, prosi uprava i išegn lista, tla jej takoj vrnete event. dospel i > pričevaln in dokumente, ki so zn ponudnike velike važnosti. F. S. Finžgurjcvi Zbrani spisi sjuidajo lic šalilo med najbolj |>ri ljubljeno branje, ampak se tudi med najboljšim, kar nam jirinašn novejše ijiipovcdništvo. Povesti in novele kakor Dekla Vnčka«., Sama«, Boji« in lastne doživete /godbe so /brane zlasti v zadnjih /ve/kili Zbranih s|*mov«. Nova založba v Ljubljani, ki je izdala zvezke IV. do VIL. jim jo oskrbela tudi lepo zunanjost, tuko tla ii -.piši niso samo dobro brnn.je, ampak tudi lepo iz-tlunje. it V' vsakdanjem av tomobilskem prometu >e vedno bolj tipu/a, tla se izredno liino/e vozovi svetovne tv rdke Škoda tipe 430. Vitli in opaža se. tla sedaj v novejši dobi ne odločujeta več moč in velikost, ampak odločilni sta naglost in gibčnost. Ti tlve lastnosti sta posebno )k>-mcmhiii zu v elikomcstni uv foproinet. Vsuka tovarna /a avtomobile imu svojo Standurd-tip in kot takn je |>ii tovarni škoda brc/dvomilo tijia 430. 4cilintlerski voz s 30 Ks znviručein. Zn veliko tlejavno silo razmeroma majhne cilin- te našli takega, ki bo odgovarjal vsem Vašim zahtevam Ako pn stopite k bližnjemu trgovin in enostuvuo zahtevate pravo terpen-tinovo milo (.azela. boste s tem rešeni vseli skrbi. it Društvu zobotelinikov za Slovenijo V Ljubljani vabi v>e v čla n.jelie ju nev član jene zoboteliuike Dravske banovine nu svtij občili zImii-, ki v rši 14. juni ja i. I. ob pol 8 zvečer v I jubljani restavracija Novi svet Prešernova soba. litlelcrtba obve/.na, Otl bor. it Tittinol šfiti na jboljše Vašo obleko in kožuhe pred škodljivimi moli. Turinol izdeluje '('heniotecliiia Ljubljana, Mestni trg 10 iu se dobi v vseli lekarnah iu tlrogerijuh. it 7.n birniance priporoča tvrdka Novak, Kongresni trg 13. krasen plavi ševiot za obleke !>o 130 Din in fini knmgurn jjo 160 l):iu. Oglejte si zalogo! it Glej insernt Morsko kopališče Selce Pension Jatlrun« zelo priporočljivo zaradi zmernih cen in dobre jMistrežbe. it Otrokom naj se daje le milo neškodljivo odvajalno sredstvo, du se odstranijo |xvslcdice Icnivcgu delovanja črev. Vsled tega jiredpisu-jejo gosjiotl.je /.(travniki otrokom vsake starosti »Darmol«, znano čokolado za odvajanje. Ker se to sredstvo lahko zauživa in ima i/boren čokoladni okus, je Darmol« zelo primeren za otroke. it Opozarjamo na oglas Spodnještajerske Ljudske posojilnice na zadnji strani današnjega ■Slovenca« it Največji reveži so slepci. Spominjajte se jih! >Dom slepili« ima položnico 14672. it Osebe, ki so krvno, kožno nli živčno bolne, dosežejo / naravno Frnnz-Josef«c-grcn-čico redno prebuvo. Specialisti /. visokim slovesom jiotrjujejo, tla so v vsakem oziru zadovoljni / učinkom sturoznune Franz-Josef*-vode. »Frniiz-Josef«-grenčicu se dobiva v lekarnah, tlrogerijuh in špecerijskih trgovinah. Nesreča ne počiva — Molociklist povozil tnalo deklico. Nu cesti med Lav rito in Škofljico sc je včeraj |>ri-j)etihi težka nesreča. Okrog 3.43 ^la se na cesti srečala Pečnik a rje v avtobus in pa neki moto-ciklist. Motociklist se je izognil avtobusu na travo, zavozil po je med otroke, ki so se tam igrali. Motorno kolo je zagrabilo 3 letno Pavlo Jerebovo, hčerko železničarja in jo vrglo v /rak. tako. tla jo otrok |xitlel na drugi strani motornega kolesa na tla in se močno jx)bil. I/. Ljubljane je bil jioklican reševalni avto. ki je otroku prepeljal v bolnišnico. Otrok ima telke notranje in zunanje |K>škotlbe. Ljubljano jana - središče tajskega prometa v Sloveniji fgotlba s takt) zanimivostjo in človek romanu ne bo odložil, pi do /utlnje strani. Tudi |»revtxl den iii tlosejK I je gladek. Zu roman moramo biti založnici res hvaležni, kajti prebral gu bo vsak / največjim užitkom. Podžupan prof. Jarc i i Ljubljaha. 7. junija. Tujski promet se je zadnja lota uveljavil v Sloveniji v taki meri, da je jiostal prav važen pridobiten vir naših ljudi, škoda, če bi naenkrat prenehal pri nas vsak lujski promet, bi bila nepregledna. Vedno in ob vsaki priliki, na primer pri zadnjem občnem zboru Zveze za lujski promet, pa se poudarja, tla možnosti tujskega prometa še niso izčrpane in da je jiri nas možen še nepredviden razvoj tujskega prometa. Mnogi kraji, ki so sedaj zapuščeni ali j>a le slabo obiskani, bi se mogli razviti v prav krasna letovišča. Meti kraji, ki še niso dosegli svoje, že jjo naravi, njihovemu pomenu in položaju namenjene jim vloge, je ludi Ljubljana. Naše glavno mesto mora biii na vsak način središče in izhodišče tujskega prometa v Sloveniji. Letos se je pričela resna akcija z,a povzdigo pomena, ki naj ga ima Ljubljana v tujskem jiro-metu Slovenije. Na čelu le akcije je mestna občina. Zlasti se je vneto zavzel za to stvar g. jiod-župan prof. Evgcn Jarc, pod čigar vodstvom se je organiziral tujsko-prometni svel občinskega sveta. Da o tej, za razvoj Ljubljane in pa tudi vsega tujskega prometa v Sloveniji tako važni akciji in-formiramo naše čitatelje, smo se obrnili na g. podžupana s jirošnjo za izjavo, (i. podžupan se je nnši prošnji prijazno odzval in odgovoril na stavljena mu vprašanja: »Kaj mislite, gosp. podžupan, o vlogi Ljubljano kot tujsko-proinctnega izhodišča in središča Slovenije?« Ljubljano smatram za sposobno, iia postane izhodišče za Tes tujski promet v Sloveniji, slično kakor sta 'o Celovec ali Salzburg v Avstriji. To pa z ozirom 1111 njen važni jioloža.j na križišču železnic in avtomobilskih cest. Knko cenite poiniMi Oljskega prometa za naše n« 'odno gospodarstvo in posebej za razvoj Ljubim ne V c Slovenija je gospodarsko pasivna dežela. Aktivno jo moreta napraviti industrija in lujski promel. Pomen lega zadnjega se razvidi iz dohodka, ki ga ima od njega Italija — do 4 milijarde lir ali islo vsoto, kakor znaša naš državni proračun. Sedanji tujski promet v Ljubljani znaša okoli 50.000 letno, ki na ostanejo v mestu po večini le [>o en dan. Ako se nam jiosreči to število podvojiti, ho pomenilo to za Ljubljano do 10 milijonov več dohodkov od tujskega promela. Kakšne izglede ima Ljubljaua r tem oziru v bodočnosti p«. ■Obljublja se Ljubljani lepa bodočnost, ako se zalo zavzamejo vsi činitelji, zlasti pa, ako še zbolj-šajo ceste, železniške in avtobusne zveze ter se jire-skrbi tujcem |>oleg udobnih in dovolj stanovanj ludi zn razvedrilo. Ljubljana lahko postane sijajna (»ostaja za bivanje tujcev, ki prihajajo s Primorja. »Kaj namerava Ljubljana, oziroma mestna občina ukreniti, da privabi tujski promet k nam?« •Novo osnovani tujskoprometni svet mestne občine je imel dosedaj troje sej. Na prvi seji je določil le-te strokovne referente: ravnatelj Seli o n i k (za evidenco sob in prenočišč ter zn sla-lisliko sob). V boljših hotelih je v Ljubljani na razpolago blizu 500 sob in nad H00 sob jirivatno, kar je mnogo jiremalo. Dalje so referente: dr. Ste-I e (zgodovinski sjx>nieuiki znamenitosti Ljubljane); inž. Hubic (moderno stavbarstvo, jiarki, vzdrževanje cest); inšpektor VVester in gos|>. !!;; djura (turistika ljubljanske okolice); načelnik Pelek (železniški promet); Rado Hribar (avtomobilizem in avtobusni promet); konzul dr. D u 1 a r in ravnatelj Pintar (propaganda). o vlogi Ljubljane. Dosedaj je lujskoproinolni svi l obširnejše razr pravljal o stanovanjskem vprašanju, o ureditvi markacij iu informacijskih labilc, o avtobusnem prometu in o najnujnejši jirepagaudi. ?Kjc so ovire večjemu razvoju tujskega prometa v Ljubljani? Kako jih odpraviti?« Stanje naših ces! in nehigijensko strugo Ljubljanice, ki mora vsakega tujca odbijati, smatram za največjo zunanjo oviro. Ne dosti manj pa še neurejenost nekaterih naših, sicer jako obiskanih gostiln in pomanjkanje udobnih prenočišč, kakor tudi prenočišč za večje skupine. Tujski prometni svet je predlagal mestni občini, naj kuj>i za la zadnji namen večje število postelj. „ »Kako si zamišljate šo druge nalogo tujsko-promefnega sretn v bodočnosti?« Že iz lejza, kar sem |>oprej navedel, more vsakdo spoznati, da ima tujsko-piometni svet za leta in lela dovolj dela. 0|>ozoril jia bi še na nujnost aerodromi v Ljubljani. Končno je v načrtu, ako dosežemo soglasje z volesejmsko upravo, z upravo naše,n: gledališča, /. našimi glasbeniki, pevskimi organi/. 1 -ijami ljubljanski leden, ki naj bi so vršil slično. kakor znani sulzburSki tedni, v času iesenskih razstav/ Svoja izvajanja i.i.džupun prof. Jarc zaključil 7 le-to izjavo: Ootiikral mi očitajo ljudje, dn sem optimist gltilo . a/uija Ljubljane. Vem, da jo treba veliko jioiijiljoiiju. tla se spravijo razno zudovo i tir. Občinski upravi pa s,' je dosedaj posrečilo. da jo rešila vn: ašanje elektrarne in carinarnico. Električna dela /a tramvaj in vasono so oddana. Tračnice so že naročene. Zemeljska dela se bodo v kratkem razpi-al« i" l>° konferenci, ki so jo vršila to dni. sklepam, da i" ludi Ljubljanici usojeno, da bo le še kratek črs tekla |io tračnicah. Sestavil se jo namreč prosrain /a dela v znesku šestih milijonov dinarjev. Mod temi iloli jo tudi zgradim tromostovja pred irančiškani in ureditev obrežij. Ko bi lo Ljubljančani malo manj uergali in bolj podpirali mestno občino :»ri njenem dolnje 75 letnica Kat. društva rokcdelskili pomočnikov v Ljubljani V souoto 14. junija ob S zvečer v dramskem gledališču Medvedova Iragedija: Za pravdo in srce. V nedeljo 15. junija v uršulinski cerkvi zahvalna božja služba z govorom in sv. mašo p res v. škofa dr. Gregorja Rozmana. Pel bo društveni pevski zbor j»d vodstvom prof. M. Bajuka. Pričetek ob 8 zjutraj. V Rokodelskem domu (Komenskega ulica 12) bo slavnostno zborovanje in skupščina. Slavnostna govornika: univ. jirof. dr. Viktor Korošec in prof. srednje tehnične šole dr. Valentin Rožič. Pričetek ob 10 dopoldne. Popoldne ob pol 5 obisk grobov pokojnih predsednikov dr. L. Vončina in prof. J. Gnjezda pri Sv. Krištofu. Pri obisku govori |irof. dr. Ciril Ažnian, predsednik novomeškega Kat. društva rokodelskih pomočnikov. Potem na vrtu Rokodelskega doma koncerl. Petje društvenega pevskega zbora f>od vodstvom prof. M. Bajuka. /elezničarska godba »Sloga*. Tamburaška zbora ljubljanskega in vrhniškega Kal. društva rok. pomočnikov. Prosta zabava. Pričetek ob pol 6 |iop. Birmanska darila v veliki izbiri po znižani ceni I . vunar urar. Ljubljana Sv. Petra cesta 36 olrocici -na Home c! Počitniška kolonija Slov. kršf. ženske zveze. Slov. krščanska ženska zveza olvori s t. julijem na Homcu počitniško kolonijo za otroke v starosti (i do 12 tel. Počitniška kolonija je namenjena olrokotn, katere hočejo imeli starši čez počitnice pod skrbnim nadzorstvom in v krščanski vzgoji. 1'ogoji za sprejem so zelo ugodni. Pojasnila daje in sprejema prijave vsak dan od 3—5 izvzemši binkoštno nedeljo in ponedeljek do 15. t. m. Slov. krščanska ženska zveza, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5. Kaj bo dane s? Stolnica: Ob 0.30. Slovesna škofova sv. maša. Nalo birma. Opera: Nikola Šubic Zrinjski. Izven. Izredno znižane cene. Velesejem. Razstava čipk na Turjaškem trgu. Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Trukoczy ded., Mestni trg 4 in Mr. Ramor, Miklošičeva c. 20. V ponedeljek: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1 in Mr. Bohinec ded., Rimska cesta 24. V torek: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 0 in Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba Irg 9. KAJ BO JUTRI? Stolnica: Ob 10. Slovesna škofova sv. maša. Po maši birma. Opera: Hasanaginica. Izven. Izredno znižane cene. Velesejem. Razstava čipk na Turjaškem trgu. # 0 Sv. birmo v ljubljanski stolnici bosta danes dopoldne delila oba presv. gospoda škofa. Objavljamo v vednost botrom, da ne bi mudili, ker bo sv. birma prej končana, kot druga leta. © Pogreb f Janeza Krmeca iz mrtvašnice splošne bolnišnice bo danes ob 3 popoldne. — V osmrtnici se mora pravilno glasiti: naš ljubljeni soptog, oče, brat, stric iu svak. 0 Izlet Stolne prosvete v Notranje Gorice utegne biti v ponedeljek popoldne, sodeč po dosedanjih prijavah, eden najlepših, kar jih je priredila doslej naša »Prosveta«. Del izletnikov se odpelje že ob eni z »vrhničanom« do Brezovice in jo peš mahne do Notranjih Goric; drugi del, ki tedaj še ne utegne z doma, menda precejšnja večina, pa pohiti z notranjskim vlakom ob dveh naravnost do postaje Notranje Gorice in se pri lepi podružni cerkvi združi s prvimi. Le pridružite se nam, prijatelji, nikomur ne bo žal! 0 Javne produkcije gojencev drž. konserva-torija v Ljubljani. Ob sklepu šolskega leta 1029-30 se bodo vršile štiri javne produkcije gojencev drž. konservatorija in sicer 1. v četrtek, dne 12. junija, 2. v ponedeljek, dne 16. junija, 3. v petek, dne 20. junija in 4. poslednja v ponedeljek, dne 23. junija. Vse produkcije se vrše v Filharmonični dvorani. Začetek ob 20. Nastopali bodo gojenci vseh oddelkov konservatorija. Spored vsake produkcije je izredno pester, pa tudi bogat. Spored 1. produkcije bomo objavili v jutrajšnji številki. Občinstvo opozarjamo na nastope naših nadebudnih gojencev-konservatoristov. Sedeži po 5 Din, stojišča po 2 Din, bodo v predprodaji v Matični knjigarni. 0 Promenadni koncert muzike 40. pešpoika v Tivolskem parku danes ob 11. Spored: 1. Atahr: V dajni svel, marš. 2. Rendla: Veseli trenutci, srpske pesmi. 3. Strauss: Princ Metusalem, uvertura. 4. Gleisner: Operne melodije. 5. Leopold: Praha, češke pesmi. 6. Morena: Žive pesmi, valček. 7. a) Petersburski: Oh, donna Klara, tango; b) Arnold: Ti, samo ti, boston. 8. Cerin: Slovenski fantje, marš. Svira polovica godbe, ker je polovica kot zdraviliška godba v Cerkvenici. Dirigent višji ka-pelnik dr. Jos. Cerin. O Olepševalno društvo v Ro/.nt dolini. Letos slavi Olepševalno društvo v Rožni dolini 25 letnico svojega obstoja. Društvo, kojega člani so le mali ljudje, gleda s ponosom na uspehe svojega 25 lelnega delovanja, saj je napravilo iz skromnih začetkov najlepše predmestje Ljubljane. Da se ta jubilej dostojno proslavi in da se pridobijo sredstva za nadaljnjo delovanje, priredi društvo v nedeljo (5. julija 1930 v vsej Rožni dolini veselico, pod imenom »Rožnodolski sejem . Istočasno se bo odkrila spominska plošča na čast prvemu odboru tega društva. Program je zelo pester in obstoji v glavnem iz sledečih točk. Na predvečer v soboto, dne 5. julija obhod z godbo po Rožni dolini. V nedeljo 6. julija ob 9 dopoldne sv. maša v rožnodolski kapeli. Po sv. maši odkritje spominske plošče. Popoldne ljudska veselica z raznimi zabavami, godbo, petjem in dr. O Večerni kuharski tečaj. Slov. krsčanska feuska zveza priredi v času od 15. junija do 30. septembra t. 1. v Ljubljani (Sv. Petra nasip) večerni kuharski tečaj. Pouk se bo vršil trikrat na teden za delavske, trikrat na leden za meščanske gospodinje in dekleta. — Pojasnila daje in sprejema prijave vsak dan od 3—5 popoldne izvzemši binkoštno nedeljo in ponedeljek do 15. junija Slov. krščanska Ženska zveza, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5. 0 Počitniška kolonija na Trati. Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani bo priredil tudi letos počitniško kolonijo na Trati v Poljanski dolini. V to kolonijo bo sprejetih 30 revnih deklic iz ljubljanskih ženskih osnovnih in srednjih šol. in sicer brezplačno. Upravam teh šol so bila razposlana vabila, da predlagajo socialno in zdravstveno najpotrebnejše deklice, ki bodo po zdravniškem pregledu sprejete v kolonijo. Radi tega je vsaka direktna prošnja za sprejem v kolonijo brezpredmetna. ker se bo principijelno oziralo le nn predloge šolskih uprav. Kolonija se bo začela v začetku julija in bo trajala štiri tedne. © Med velesemjskiini vstopnicami, ki se prodajajo danes pri glavnem vhodu na Ljubljanski velesejem, je skrita ona, s katero bo dotični ve-lesejmski gost, ki jo bo kupil, dobil brez plačila polico banke »Slavije« na Din 10.000. Ta znesek bo v gotovini izplačan čez 20 let; ako pa dotičnik prej umre, izplačan bo ta denar njegovim dedičem ali pa onemu, ki prinese to polico v banko »Slavijo«. Ta polica je gotov denar, ki ga ie »Slavija« namenila v priznanje velesejmske prireditve in da vzbudi zanimanje za prekoristno življenjsko zavarovanje. Onemu, ki jo zadene, želimo, da mu bo v čim večjo pomoč. 0 Kopališče K°kzija z današnjim dnem odprto. Zobni atelje deiit:st F. Vranhsr, zobar sc nahaja: Dunajska cesia 20/1. nad., vhod Tavčarjeva ulica 2, nasproti kavarne Europe. Pieštanv se ima za svoj svetovni sloves zahvaliti svojim 67° C vročim žve-plenim vrelcem in blatnim kopelim proti revmi, išiasu, protinu. V zvezi s kopelji »Thermia Palače«, moderni velehotel, Cyrillhoft, zdraviliški hotel za srednji stan, >Pro Patriac, ljudski sanatorij. 10 km obrežja, tenis, nogomet, stadion na svobodnem prostoru. Od Dunaja 3'/s ure, direktni voz. Informacije: Poslovmca Piešijau, L. Schreiber, Zagreb, Strossmayerjev trg 1 ./IL © Mestno načelstvo odda bufet v mestnem kopališču na Ljubljanici. Natančnejše informacije dobijo interesenti v mestnem gospodarskem uradu. © Dobro si oglejte zadnjo stran vstopnice, ki jo kupite danes na Velesejmu pri glavnem vbodu. Mogoče ste z njo zadeli 10.000 Din. 0 Na binkoštni ponedeljek bo iz kuponov ve-lesejmskih legitimacij izžrebana polica banke »Slavije« za enoletno zavarovanje proti nezgodam. Kdor bo tako srečen, da jo dobi, mu čestitamo naprej. 0 Protest invalida. Včeraj smo poročali med ljubljanskimi vestmi o razburljivem dogodku na mestnem magistratu, ko je neka invalidska družina protestirala proti deložaciji. Ta invalid je prišel včeraj sam v naše uredništvo in nam razložil svoj položaj, iz katerega sino takoj sklepali, da je bil invalid moralno upravičen protestirati. Res je, da je mestna občina ponudila temu invalidu službo paznika v parkih, vendar pa le za plačo 600 Din in brez prostega stanovanja. Te službe pa ubogi invalid m mogel prevzeti, ker s 600 Din ne more preživljati niti sebe, kaj šele ženo in svoje štiri otroke. Sedaj je uboga invalidska družina dobesedno na cesti, nima ne stanovanja ne hrane, otroci so lačni, invalid in pa njegova žena seveda tudi. Mestni magistrat pa je tej družini ponudil prenočišče — v ogrevalnici, kjer se shajajo brezdomci. Položaj te družine je resnično socialen škandal, ki kriči v nebo. Ali ni nikogar, ki bi se za lega invalida zavzel in mu preskrbel kako službo vsaj s primernimi dohodki in pa s primernim delom, zakaj mož zelo slabo vidi? 0 Prošnja mestnemu magistratu (vodstvu vodovoda). Na Rebri pod Gradom smo dobili novo črpaljko za vodo. Veselili smo se obljubljenega novega vodnjaka, a naše veselje se nam je skazilo, ko smo videli, kaj smo dobili mesto starega. Po-stavili so nam namreč stvarco, ki spada prej v parke, vrlove ln zasebne prostore, ne pa na javen prostor, kjer se odnaša voda v čebrih in škafih. Prosimo merodajne gospode, da si o priliki sprehoda na Grad ogledajo lo čudo, ki stoji sedaj na mestu starega vodnjaka. Voda teče v takem curku, da rabiš precej časa, preden napolniš posodo. Točiti vodo bodo mogli samo odrasli, ker je treba precejšnjega napora in dobrih mišic za črpanje vode. Podstavek pa, na katerega naj se postavlja posoda, zadostuje komaj za kak lonček, ne pa za posodo, v kakršni hranimo vodo. Z eno roko držati posodo, čisto pri lleh, z drugo pa pritiskati na vzvod — popolnoma nemogoče! In kaj pozimi, ko se nabere ledu za deci-metre visoko? Kako bomo tedaj točili vodo? In v slučaju požara, kako naj tedaj hitro pridemo do vode ko je cela procedura črpanja lako zamudna. Ali bi nam gospodje ne mogli postavili enega hi-dranta j:a slučaj nesreče? Ne čakajmo, da nas nesreča osreči ž njim. Prosimo, oglejte si le stvari! Gotovo nam poniorete, ko se sami prepričate o nujnosti! Naša hvaležnost Vam je zajamčena. — Vsi prizadeli. * 0 Najboljše zdravilo za kurja očesa je pedi-kir v kopališču hotela Slon. Odprto vsak dan razen nedelje pop. od 7.30 brez presledka do 10.30. Duhovščina oh štah-karoski Ob obletnici, ko je bila Koroška s Celovcem in z Gosposveto v jugoslovanskih rokah (junij 1919), se spominjamo s to sliko junaških koroških in štajerskih obmejnih duhovnikov, ki so ob tej priliki veliko trpeli. Predvsem biseromašnik, častni j kanonik Janez Lenart, naužupnik Sv. Martina pri Slovenjgradeu, ki je i. 1928. obhajal biserno sveto mašo, pa je še zdaj pri svojih 88 letih aktiven župnik. (Na sliki je z biserno krono in palico med mariborskim stolnim proštom dr. Mat-kom in kanonikom Janežičem.) Njegovo župnišče je dobilo veliko nemško-koroških krogelj. V drugi Mar?h(Bv □ Splošna stavbna družba bo gradila meljski most? Prav pereče postaja vprašanje novega mostu preko Drave v Melju, ki bi naj razbremenil državni most. ki jedva ustreza sedanjim prometnim zahtevam. Vprašanje novega mostu se je že nekajkrat pretresalo tudi v okrajnem cestnem odboru ter je občinski svetnik Zebot na zadnji seji občinskega sveta stavil hvalevredni predlog, da se naj v kompleks regulacijskih cestnih vprašanj vključi ludi vprašanje meljskega mostu. Vendar je spričo majhnega izgleda, da bi se iz občinskega ali banovin-skega proračuna mogla v doglednem času izvršiti gradnja omenjenega prejKitrobnega mostu, prešla iniciativa za to na privatno torišče. Že delj časa namreč vrši y bližini meljskega broda tukajšnja Splošna stavbna družba po svojih nameščencih merjenja v svrho ugotovitve aprokshnalivnega proračuna ter izdelave tozadevnih načrtov. Prepričani smo, da meljskega mostu dolgo, dolgo ne bo, če ne bo odločila privatna pobuda. S pobiranjem mostnine se bodo gradbeni stroški prav gotovo po preteku nekaj lel amortizirali. □ lz davnih rimskih dni Prelat dr. Fran Kovačič je izsledil tn dni v Gornjem gradu rimski nagrobni spomenik, ki je doslej ostal sicer ostremu očesu arheologov še prikrit. Na spomeniku se poleg napisa nahajajo običajne figure rimskih nagrobnih spomenikov z Anionom v ospredju. □ S pohorsko vzpenjaeo — nič? V zastoju so vplačila privatnikov ki so se bili zavezali glede vplačila deležev po 100 Din. "Ko bo vzpenjača dograjena, vplačamo« pravijo. Vsi pa vendarle niso takšni kampeljci. Veliko jih je, ki so vplačali. Navzlic leniu pa je nevarnost, da bo pohorska vzpe-lijača splavala po vodi. Radi tega predvsem, ako ne radi drugega: še veliko, veliko penezov manjka do potrebne proračunske vsotice in pa — preklicano malo zanimanja kažejo mariborski petičniki za to zadevščino, ki bi bila sicer zn razvoj tujskega prometa v Mariboru npinale važnosti. Le-ti očividno ne kažejo posebnega zanimanja za Pohorje: avtomobili, vinotoči... vrsti, od desne strani drugi, je A. Mojžišek, župnik št. Janža pri Dravogradu, ki so mu župnišče oropali in s krampom razbili v cerkvi labernakelj. V zadnji vrsti pri zidu, od desne tretji, je takratni pameški, zdaj starotrški župnik in dekan .lanez Jurko, četrti pa slovenjgraški mestni župnik A. Cižek, ki sla z jugoslovansko četo vred morala zapustiti svoje domove. Na sliki ni prejšnjega sta-rotrškega župnika častnega kanonika Šlandra. ki je kmalu po nemško-koroškem vpadu vsled pre- stalega strahu in dušnega trpljenja zbolel in umrl. i ".oia na Donački gori. V Halozah in Slov. go- ricah je graditev takih koč za sedaj odloženo, ker ni še zadostnih sredstev, pač pa je ludi v teh krajih zadeva zelo aktualna. Tujsko prometnemu društvu gre za to lepo misel predvsem priznanje, in to tembolj, ker se je spomnilo naših krajev, ki v lepoti narave ne zaostajajo prav nič za ostalimi kraji v Sloveniji. Ves okraj ima romantično lego, vas je lepša od druge. Potrebna bi bila tujsko prometna pisarna. glasbenih del, kar je bilo doslej izključeno in kar je spričo uvedbe zvočnih filmskih predstav v Grajskem kinu septembra meseca iz razlogov doslej ne-koznane konsekvence tudi nujno potrebno. Mariborska publika, ki visi na' glasbenih prireditvah, se bo brez dvojbe omenjeni pobudi tii'.a snje gledališke uprave temu primerno oddaljila. Tozadevna pogajanja z gdč Brno Kovačevo iz Celja radi organizacije baleta so so že zaključila v ugodnem smislu ter prevzame sr<|<\ E. Kovačeva s prihodnjo sezono vodstvo baleta. Kakor znano, je gdč. E. Kovačeva vneta propagatorka ritmične telovadbe. □ Smrtna kosa. Umrla j«? v st:>r: sli 58 lel na posledicah neozdravljive bolezni gospa Hedvika fteiser. odvetnikova in posestnikova soproga. Pogreb blage nokojnice bo danes oh 10 iz hiše žalosti v Pekrah 0-5. H Pri mariborski glavni carinarnici so znašali dohodki v čisu od 1. januarja do 31. m.va t. 1. ii6.'Wi".4fi!) Din !)7 par in sicer z i uvoženo hh«o 56,201.535 Din 07 par, za izvoženo blago pa 203.934 dinarjev. □ Posestno gibanje. Alojzij in Antonija Se-nica sta kupila od tvrdke Scherbaum hišo v Tal-tenbachovl 5 za 545.000 Din. — Ivan Kovač je kupil o l Ponkraea Faschinga hišo v Einspielerjevi 23 za 260.480 Din. — Tvornica Rožankovski iz Zagreba je prodala Nalr..' : Bfnčina hišo v Mlinski ulici 28 ■/•i 225000 Din. — Heda Faninger je kupila od Nadevana Koroše hišo v Kettejevi 10 za 155.000 Din. — Delavski dom od Frančiške Korošec hišo v Frankopanovi I za 225.COO Din. — Franc in Antonija Klep sta kupil,-, od mestne občine parcelo za 8708 Din, France in Lucija Vetrih pa od R. Kiff-mnnna parcelo za 8500 Din. □ Cene pivu. Goslilničarska zadruga za mariborsko okolico sporoča, da se toči pivo radi povišanja trošarin na pivo in ostalih davščin — in sicer 1 liter piva 1(1 Din. pol litra piva 5 Din, časa piva 3 Din "0 par. Omenjene cene pivu so v smislu sklepa na zadnjem izrednem občnem zboru obvezne za vse člane. □ Kolonija — pod oboki državnega mosta. Štiri družine bivajo pod oboki državnega mosta; bivaijo in žde s kopico otrok ler-v veliki revščini. Te dni se bo dopolnila velika sramota: napoveduje se prihod še treh družin, ki jim jc deložacija že javljena. Sramota so I i oboki, ki se spaja z nesrečo, da ne bodo kmalu več zadoščali številnim, ki so oboki njih delež iu usoda. □ Mariborski Slavljani. Slavani ali kali. Radi označbe je malo bolj nerodno; sicer je vse kakor na dlani. So v Mariboru — prav za prav jih je veliko —. ki vodijo, dasi osebno nepovabljeni ter poslužujoč so prilike kolektivnega vabila, sila točno evidenco o posameznih polkovnih slavah Neizogibni njih udeleženci so. ki dodobra izkoriščajo konjunkturo bratske gostoljubnosti, da gre pres-krb-l;enosl, ki se tiče spomirjevanja želodčnih zahtev in pričakovanj, celo v dneve in poltedne. Neizogibni, stalni in tuhtajoči Občudovanja vreden spomin Imajo: vedo za vse polkovne slave v garnizijah doli do Zagreba. In gredo; večinoma imajo brez-plačno vožnjo. Izplača se. V Celje, Ljubljano. Zagreb. .. Samo označba še nagaja. Slavljani, Slavani ali nemara Slavci? Slavci so posebne vrste lički; in Slavljani so ludi lički in brihlne ler iznajdljive bulice. Slava Slavcem! Neizogibni, stalni in tuhtajoči. Četudi kaj pojo liki slavčkom. ne vemo. Pri slavah gotovo ne, ker ni časa □ Birinance slikam po ceni in lepi izpeljavi, Foto Japelj, Gosposka 28. □ Dr. med. Mila Kovač je otvorila prakso za rentgenološka preiskovanja in obsevanje in za ke-mično-miskroskopične preiskave > Mariboru. Aleksandrova 6. Tel. int. 2K8S. Ordinira od pol 7 do 17 (5) ure. [H Trajne valove, barvanje las. soparne kodre brez konkurence E. Mareš, Maribor, Gosposka 27. Piw Iz gospodarstva. V ptujske - okraju bo letos sadja, če nas ne bodo več obiskale elementarne nezgode, 50% manj kakor ob normalni letini. — Oktobra bo sadjarska razstava ter sadjarski kongres za vso dravsko banovino. — Vinogradi lepo uspevajo. Če bo poletje in jesen prizanesla, bo v okraju dovolj dobrega in izvrstnega vina. — Zaloge vina iz leta 1929 ni več dosti, pač pa še iz leta 1928. Tudi lo vino je prvovrstne kvalitete in izbornega okusa. Vinski trgovci, poselite ptujski okraj, kjer se Vam nudi po ceni, a obenem prvovrstno vino. Lepa zamisel. Tujsko prometno društvo gradi na najvišji točki na Boču 16 m visok stolp, ki bo obenem tujska koča, kjer bodo turisti dobili okrepčila in prenočišče. Ravno lako se postavi □ Nič več mestnega grlta. Namreč: na uradnih šlainpiljkah mestnega magistrata, ki so se v smislu enotnejše izdelave vseh uradnih pečatov v dravski banovini odpravile ter nadomestile 7 novimi. Nič več mestnega grba; pa bodo Mariborčani vendarle še videli in gledali častitljivi in staroslav-ni grb mariborski: v naslovnem delil nekega tukajšnjega popoldnevnika. Nekaj je. Tisti dobro znani dovtip, ki se je porodil iz bistroumnosti mariborske gmajne, bržčas tudi ne, bo kar takole spuh-lel iz spomina dobrodušnih prebivalcev obdravske prestolice. Vsak otrok ve zailij; zato ni potrebno, obešati ga na ta veliki zvon . □ Mariborsko gledališče dobi balel, S prihodnjo sezono. S spopolnitvijo dosedanjega ansambla za glasbene gledališke predstavo s posebnim baletnim ansamblom bo namreč v prihodnji sezoni 1 '.'30-31 možno uprizarjanje ludi modernih oderskih Tcharle Prosvetno društvo Teharje priredi v nedeljo dne 15. junija t. 1. ob 16 v salonu gostilne g. Puš-nik (Šušlerič) v Teharjih pod vodstvom pevovodje g, Fr. Luževiča pevski in klavirski koncert. — Spored lega koncerta je jako pester, obsegajoč 15 krasnih točk, na kar že v najprej opozarjamo prijatelje petja in glasbe. Teharje je za Celjane ena najlepših izletniških točk. Izkoristite ta dan s tem, da napravite izlet, oziroma izprehod v Teharje, kjer sc vam bo obenem nudil lep glasbeni užitek. Spored koncerta jc razviden iz lepakov, ki so razobešeni na vseh vidnih mestih. PRAVI : FRANCK vedno odflifaa kakovost Celje Cerkveni koncert v Vojniku pri Celju. Jutri na binkoštni ponedeljek proslavlja meril, vi cerkveni pevski »bor župne cerkve v Vojniku 10 letnico svojega obstoja v sedanji organizačni obliki. Z dosedanjimi svojimi nastopi j« lahko ta zbor vzor drugim pevskim zborom, jutrišnji koncert pa bo nekako krona 10 letnemu delovanju. Koncert se prične ob 3 popoldne v župni cerkvi po sledečem sporedu: 1. Al. Mav: Ave Jezus. 2. V. Vodopivec: Sv. Cecilija. 3. Ig. Hladnik: Slavo-spev Zveličarju. 4 K. \Vagner: Jubilate Deo. 5. Bach-Gounod: Ave Marin (sopra.ii solo, gosli). 6. P. H. Sattner: Vstal ie Gospod. 7. Handl: Largo (odgle in gosli). 8. Dr. Bunc: Spomni se ... 9. P. H. Sattner: Pozdravljena. 10. Al. Mihelčič: Večerni zvon (sopran solo in gosli). 11. V. Vodopivec: Ra-dui se Kraljica. 12. St. Premrl: Sem kakor oljka. 13. Zangl: 2e slavčki. 14 V. Vodopivec: Sklepni zbor. — Obisk koncerta ne priporočamo samo \ oj-ničanom, temveč tudi Celjanom. Tako bodo napravili najlepši običajni izlet na Binkoštni pone-deljek. .Cr Beseda ccljskim trgovcem. Prosto ned Izven. Izredno znižane cene. Torek, 10. aprila. Zaprto. Mariborsko gledatišče Nedclia, 8. junija, ob 20. uri: NETOPIR. Znižane cene. Kuponi. Zadnjič, Ponedeljek, 9 iunija ob 15. uri: HERMAN CELJSKI. Kmečka predstava pri najnižjih cenah. Zadniič. — Ob 20. uri BOBROV KOŽUH. Kuponi. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Sreda. II. junija ob 20: »BOBROV KOŽUH. Gostovanje mariborskega gledališča. CELJSKO MLRDAL1SCE. Petek. 13. junija ob 'JO: »RIGOLETTO. Gostovanje mariborskega gledališča in ge. Tinke Vesel -Polla. Niggeroi Si za solnčenje in roa sa ž o obvarujeta SQ!P.Č3r!CG, P niTa kožo in jo naredita gladko in čisto - Dobite v lekarnah in drogeriiali. Drogerija GREGORIČ - Ljubljana - Prešernova 5 Za poglobitev prijateljskih odnosajev med Nemčije in Jugoslavijo Razgovor našega bel graj. urednika z novim nemškim poslanikom smernicah nemške politike, posebno pa še v manjšinskem vprašanju. Srečen slučaj je, da se pri tem lahko opiram na poslednji govor nemškega zunanjega ministra dr. Curtiusa, v katerem je nemško stališče zelo jasno označeno in obrazloženo. Ta govor na žalost tukaj ni postal dovolj znau. Poznavanje tega govora bi razpršilo marsikatero napačno mišljenje o nemški politiki. Po mojem mišljenju sta dva temeljna elementa, na katerih mora graditi vsaka pametna politika. Eden od teh je geografija. Politične ureditve, ki ne upoštevajo jugoslovanskih zahtev in pogojev, ne morejo trajati, one nosijo žo v sebi kal propasti. Drugi element zdrave politike je narod; umetnost obstoja v tem, da se oba elementa pravihio spojita, združita. So seveda slučaji, v katerih je kratkovidna politika zelo uspela kršiti obe načeli, tako geografsko kakor narodnostno in s tem ustvarila nemogoče in nemoralne razmere. V drugih slučajih se porodijo konflikti med obema, torej med potrebami geografije in narodnosti. Potrebna je visoka politična modrost, da pravilno reši te konflikte. Tako n. pr. imamo narodne manjšine, ki se morajo vdati v to, da pripadajo drugi državi. To delajo v jasnem spoznanju Nemci v Jugoslaviji; istotako pa tudi za Nemčijo nekaka iredentska politika v tej smeri sploh ne pride v poštev. Nemčija želi edino to, da ti deli nemškega naroda ohranijo svoj značaj in svoj jezik v okviru države, ki ji pripadajo in da to morejo gojiti v korist te države in v blagor duhovnih vezi med Jugoslavijo in Nemčijo. Zemljepisno in narodno vprašanje pa je pomembno šele za širšo skupnost: geografija nam pokazuje Evropo kot enoto in obenem za tako majhno v razmerju do ostalega sveta, da mora brezpogojno povsem drugače politično sodelovati v medsebojni vzajemnosti, ako se hoče vzdržati. En sam pogled na narode Evrope in njihova kulturna bogastva pa nas obenem pouči o potrebi ohranitve različnih narodov v njihovi samobitnosti: proste, neodvisne in enakopravne, da lahko razvijejo svoje moči. Problem je: radi geografije spajanje, radi dosege največjo stvoritve pa ohranitev posameznih narodnosti. Geografija obenem pokazuje tja, kje se nahaja prava in najboljša možnost sodelovanja v Evropi, to je namreč tja, kjer se morejo sosedje gospodarsko in kulturno spopolnjevati in se medsebojno oplo-jevati. Za nas Srednjeevropce so v tem podane velike naloge in verujem, da prav posebno še za Jugoslavijo in Nemčijo.« Belgrad, 7. junija, m. Že takoj po nastopni avdienci novega poslanika Nemčije g. U 1 r i -c h a pl. Hassella smo objavili njegovo prvo izjavo, s katero se je zastopnik velike nemške države predstavil jugoslovanski javnosti in ki je zelo simpatično odjeknila širom Jugoslavije. Že po njegovih prvih nastopih je zavladala splošna sodba, da bo g. pl. Hassell vreden naslednik nepozabnega pokojnika dr. Koesterja, da bo tudi on gojil do naše države in našega naroda iste simpatije in s tem pripomogel k izgraditvi započ.etega dela za čim ožjo in prisrčnejšo zvezo med obema državama. K temu ga usposabljajo visoke moralne in intelektualne vrline. Novi nemški poslanik je eden najsposobnejših diplomatov in je kot tak Nemčijo zastopal že na važnih postojankah. Po rodu iz stare plemiške rodbine je pl. Hassell ludi sam globoko veren človek in spada v ožji krog najvišje nemške družbe. Osebno je pl. Hassell zelo simpatičen in družaben. Izredno visoke postave, izrazitih potez, čiste germanske rase, že na prvi pogled izdaja celega moža odločnega in krepkega značaja. Prav nič se mu ne jioznajo posledice svetovne vojne, ki se je je udeležil kot borec in je bil v znameniti bitki na Mami smrtnonevarno ranjen. Dobil je kroglo v srce, ki jo še danes nosi. Izredno redek slučaj! Gosp. poslanik pl. Hassell je bil ljubezniv in je dal za »Slovenca«; izjavo, ki jo tem raje objavljamo z ozirom na aktualnost in njeno .odkritosrčnost, ki je sicer v izjavah diplomatov prav redka: »V zvezi z mojim imenovanjem za poslanika v Belgradu me vprašujete o splošnih Pred novo kreditno politiko Narodne banke Originalno olje ali krema Belgrad. 7. jimija. Pred nedavnim je bil izvoljen za viceguvernerja Narodne banke grof Miroslav K u 1 m e r. 0 priliki nastopa službe je lal uredniku »Privrednega Pregleda, značilno izjavo o dosedanji in bodoči politiki Narodne banke, kakor tudi o reformah, ki se bodo izvedle z ozirom na skupne interese mlade Jugoslavije. Poleg stagnacije v poslu imamo tudi stagnacij v zaupanju, radi česar se nihče ne usoja privzemal i večjih del. V začetku svoje izjave je gosp. vierguverner naglasil smernice dosedanje politike Narodne banke. Zlasti je poudaril, da je kreditni volumen Narodne banke ostal skoro enak v zadnjih osmih lelih. Kontingent za eskont menic in lom-bard je znašal 1022 lf/20 milj. Din, lani pa 1517 milj. dinarjev. Kar se tiče razdelitve na pokrajine je opaziti, da je »udi v letu 10'29 vladala velika neenakost. Razlog za lo je iskati v tem, da se kredit Narodne banke smatra za navaden manjši kredit, ki se večinoma izčrpava zaradi cenenosti. Poleg tega uživajo v Srbiji direkten kredit Narodne banke trgovina, industrija, hotelirstvo, obrt in druge gos-podarske panoge. Zalo uživa v Belgradu kredit nad 1000 tvrdk, v Zagrebu pa nekaj nad 100. Dosedanji sistem kontingentiranja se ni izkazal. Glavna naloga Narodne banke pa je v tem, da ostane opora likvidnosti in regulator denarnega trga. Dejstvo je, da bi mogla Narodna banka tudi po do«edanr,em sistemu imeti veliko več vpliva za denarni trg, kakor ga ima sedaj, ker bi v veliki meri lahko omogočila znižanje obrestne mere. V prvih časih |>o zjedinjenju se je dalo razumeli, da Nemški drž. primanjkljaj Berlin, 7. junija. AA. Minister za javne gradnje Stegervvald je obrazložil novinarjem finančni program nemške vlade in dejal, da gre vladi za kritje proračunskega primanjkljaja v znesku 850 milijonov mark. Vlada računa, da bo z novimi davki itd. pridobila 350 milijonov mark. Severni Kitaj zmaguje Sanghaj, 7. junija. AA. Vladne nacionalistične čete se umikajo ob železniški progi Lunghen. Severne čete prodirajo nemoteno. Dve brigadi nan-kinških čet sta se pridružili sovražniku. Ogromen salir Rim, 7. jun. AA. V neki indijski džungli so slučajno našli safir, ki uo nemara največji na svetu. Dragulj ima 950 karatov iu sc ceni na 500.000 dolarjev. Naro'Jii®iir - _:, f......^ il BFPS ......••< ?♦. , : - -i—* UT mmi * ■ f ! Pristanišče v Splitu. Kaj ie elektrika ? Moderni ljudje poznamo obilico stvari, aparatov, strojev, ki imajo kakorkoli opravka z elektriko. Toda vse take naprave so delo človečkih rok. Kot samostojen naraven pojav pa se pojavlja elektrika prav redko, kot n. pr. pri blisku, v polarni luči. Če upoštevamo še dejstvo; da je magnetizem bistveno združen z elektriko, lahko navedemo kot take pojave še naravni magnetizem rude in magne-tične sile, ki so v zvezi z rotacijo zemlje. So to prav posebni pojavi, na videz z naravnim redom stvarstva v prav nobeni zvezi, tako da bi se po mnenju povprečnega laika obličje našega planeta prav nič ne spremenilo, če bi ti pojavi naenkrat prenehali. Dobimo skoro vtis, da sta magnetizem iu elektrika naravni sili, ki v naravi sami od sebe nastopata redko in neredovito, in si jih mora človek šele v elektromagnetnih strojih posebej ustvariti, da mu služita. Čisto drugače torej kot pri večini drugih fizikaličnih pojavov kot so mehanična gibanja, svetloba, toplota, izparivanje, topljenje, kemične pretvorbe, o katerih vemo, da se dogajajo v naravi brez našega sodelovanja in je treba le smotreno izrabiti njih delovanje, da nam koristno služijo. Ravno to navidezno izjemno stališče elektrike v stvarstvu ji daje tisti skrivnostni uimb: stalno imamo opraviti r. njo, do bistva bi jo radi poznali, vemo pa malo al inei mdgov umih vvuml umlhwywy imalo ali nič o njej. Ni elektrika neko prav izjemno stanje, ki bi nastopilo le na telesih, katera smo na poseben način preparirali, da postanejo nosilci elektrike, temveč je to praienomen, s katerim si moremo razlagati vse, kar se pojavlja v stvarstvu. Če bi elektriko popolnoma, do bistva poznali, bi v stvarstvu prodrli do zadnjih skrivnosti. Pot spoznavanja elektrike, od steklene palice, ki jo drgnemo z lisičjim repom, jantarja (na katerem so Grki opazili elektriko ler jo imenovali elektron) pa do bistvenih lastnosti tega fenomena je dolga, 2000 let je človeštvo rabilo za to in še danes ti prodrlo do zadnjih vrat te skrivnosti. Zmotno jo mnenje, da so telesa električno nevtralna in da je treba šele posebnega dela, da telo spravimo v električno stanje. Ni namreč absolutno potrelmo, da moramo dve telesi kot n. pr. na klasičnem primeru steklene palice in lisičjega repa, drgniti, da dokažemo eksistenco elektrike na njih, zadostuje, da poljuben predmet, dobro izoliran seveda, približamo občutljivemu elektromagnetu, pa nam ■bo ta pokazal, da je telo električno. Posebno močno pa se javlja električna polariteta na lino razpršeni masi. Delci emulzij, posamezne kapljice razpršene tekočine, praški pepela, iz kakršnih n. pr. obstoja dim cigarete, so razmeroma jako močno električno nabiti. Podrobne preiskave so pokazale, da na takih telesih ne nastopa jakost električnega naboja v popolnoma poljubnih količinah, temveč vedno kot 1-, 2-, 3-kratna količina določenega, prav majhnega naboja, ki ga imenujemo elementarni kvantum. Tako so prišli do nav.iranja, da se električni učinki ne pojavljajo na telesih le kot posledica posebnega ravnanja z njimi, temveč da so te električne sile bistveno združene z najmanjšimi sestavin m i delci materije, kot to opažamo pri vztrajnosti in težnosti. Ni električno nevtralnih delcev materije, temveč sestoje ti najmanjši delci iz elementov, to sta takozvanl proton in elektron, ki bi jih imenovali pozitivni in negativni električni atom; torej je vsa materija sestavljena egolj le iz električnih atomov. Da jih imenujemo enega pozitivnega drugega negativnega je zgolj kon-.vencijonalna označba. Protoni (1840 krat težji od elektronov) in elektroni se medseboj privlačujejo toda le do gotove meje, tako da se ne združijo, in na ta način sestavljajo elemente višje stopnje, zrna, atome, molekule, ione. Ti elementi so na ven električno nevtralni, če so sestavljeni iz enakega števila protonov in elektronov, pokažejo pa na zunaj električno nabitost, ee elektroni in protoni niso enakoštevilčno zastopani: so pozitivno nabiti, če je protonov več, negativno, če prevladujejo elektroni. 0 magnetizmu smo že rekli, da ni pojav zase, temveč v tesni zvezi z elektriko. Ni sicer napačno, ee pravimo: mirujoči elementarni delček proizvaja samo električne, gibajoči se pa tudi magnetične sile. Je pa to le relativen pojav, ne bistven. Ce n. pr. na gibajočem se elementu zaznavam poleg električnih tudi magnetične sile, istočasno drugi opazovalec, ki se premika s svojimi instrumenti vzporedno in z isto hitrosijo kot ta element, ne bo zapazil nikakih magnetičuih sil, ker za tega opazovalca je ta element pravzaprav v miru. Pojavlja se torej v resnici elementarni in prvotni, tem elementom lastni učinek, ali kakor pravimo: elementi proizvajajo okoli sebe elektromagnetna polja. Zanimivo in važno je tole: Če je element dosedaj miroval, pa se naenkrat prične premikati, do neke razdalje še ne moremo zaznati, da bi se bilo to »polje" kaj spremenilo, temveč šele po gotovem času se učinek sile spremeni in z njim tudi polje. Elektromagnetična polja se razširjajo s hitrostjo svetlobe (300.000 km v sekundi), razširjajo se torej s hitrostjo, ki je naravna konstanta in ki smo jo najprej opazili pri svetlobi; in svetloba ni nič drugega kot neredovito spreminjajoča se polja, ki se razširjajo od v neprestanem se gibanju naha-jajočih se elementarnih delov. Gibanje je toliko jačje in hitrejše, čim višja je temperatura; temperatura je pa pravzaprav le zunanji učinek jakosti gibanja teh elementov. Polja, ki se na tak način ustvarjajo, pa zaznavamo pil nizki temperaturi kot toplotno izžarevanje, od ca. 500" C dalje pa kot luč. Svetloba sveče in petrolejke in gorkota peči so pravzaprav le elektromagnetični pojavi. Bistvo elektrike je torej v lem, da najmanjši elementi materije vsebujejo sile, ki na eni strani združujejo te elemente v razmeroma stabilne agregate, kar m-i imenujemo materijo, na drugi strani pn se od gibajočih se O binhoštnem Duhu O duhu govori ves svet. Najglasneje pre-mnogokrat oni, ki ga imajo najmanj. O Svetem Duhu se govori bolj poredkoma. O binkoštih pa se spominja Njega ves svet. Kaj je torej s Svetim Duhom? Govori so o »duhu, hiše, šole, armade, naroda. In tako ima svojega :>Duhac tudi čudovita prastara družba, ki jo imenujemo Cerkev Kristusova. Ima pa tudi svojega »duha«; in kaj je »duhs v tem pomenu? Je to nekaj, kar mnoge in mnoge milijone in milijone hkrati giblje in vodi, prehajajoč od enega na drugega, liki električna iskrica, kakor sladka skrivnost. Toda duh ni bitnost liki zrak ali vonj, ni stvar, ki jo lahko vidimo in otipljemo. Duh je moč, duh je volja, duh je osebno življenje. Sveti Duh pa je nad vsem. Z velikansko silo deluje duh. Podvreči si vsako voljo, je delo te edine volje. Toda kako čudežno se lo godi! Kogar si duh podvrže, tega napravi prostega. Nad kogar pride, tega zveze z močnimi vezmi; toda ta vez je lastna volja; mi hočemo sami, če nas prime duh; ne podjarmi nas zunanja prisilna avtoriteta, nego sami se pedvržemo notranje doživeti sili avtoritete. Tak duh toraj živi in deluje v Cerkvi. Koliko si jih je podvrgel, ki so se mu protivili! In vendar so se vsi podvrgli s svojo lastno voljo. In duh, ki so ga tako sprejeli, jim je bil vir sreče in veselja, spodbuda k neumornemu veselemu delovanju in k novemu, bogatejšemu življenju. Oglejmo si malo zgodovino Cerkve! Nikogar ni njen duh ogoljufal za srečo in dobrine življenja, nikogar ni pobil in ponižal. Nasprotno tisočem in tisočem, milijonom in milijonom je ustvaril veselo srce, močan pogum in mirno smrt. Kaj da je Cerkev, tega ne moremo bolje izraziti kakor z besedami: Cerkev je družba srečnih. In to življenje prave trajne sreče ustvarja v njej duh, ki ga vodi Sveti Duh. Pa kakšen duh je ta Sveti Duh? Ni to volja. kakor si jo ljudje mukoma pridobijo. Je to volja, vsemogočna volja, ki vpliva na nas ljudi iz sveta pravečnih vzrokov, tako da hočemo mi sami postati državljani in sluge onega sveta, večno dobrega, resničnega, lepega. Sveti Didi hoče nas, da hočemo mi Njega. Njega hoteti pa se pravi: sprostiti se do dobrega in zagotoviti se za vse spremembe tega nestalnega pozemskega življenja. Tudi jaz bi rad tega duha, praviš, dragi bralec, kajti tudi jaz bi rad bil sodeležen skupnosti večnega življenja na tem in onem svetu, rad bi bil prost, močan in srečen; toda kaka je pot do tega duha? Sveti Duh — za koliko ljudi med nami je ta beseda prazna fraza! Poskusimo to frazo nin i.iiini nTrT-'Trrnii.iniii.u«ir' i.......... delcev razširjajo s svetlobno hitrostjo iu se pojavljajo kot izžarevanje, ki ga po dolžini valov ločimo v »radioovalove, toplotio izžarevanje, svetlobo, rontgen, gamma-žarke itd. uničiti in napraviti iz nje bitnost. Kaj naj toraj storimo? Duh je rahla, nežna stvarca, dasi deluje tako silno. Nekaj celotnega je, živega, je volja. Ne dojmeš celote, ako jo s plehko kritiko razkrojiš in razrušiš; ne dosežeš živega, če se trudiš, ubiti je že v naprej. Ne občutiš učinkovitosti volje, če stremiš, sam nekaj učlniti, ne da bi pustil njo učinkovati. In koliko jih počenja ravno tako s Svetim Duhom! Ne pustijo po besedah cerkvenih prepovedi Njega na-se učinkovati, gredo v cerkev z že v naprej stvorjeno sodbo: Kaj takega vendar v resnici ne obstoja in ne more obstojati! Ne da bi sprejeli vase to, kar Duh daje, si hočejo celo sami ustvariti duha. Res, da je vsakomur prosto, delati kakor hoče; toda če dela tako, potem se tudi ne sme čuditi, 8e o Svetem Duhu ne čuti ničesar. Eno najučinkovitejših dejstev svetovne zgodovine ostane za njega vedno le gola fraza. In to velja o tisočih in tisočih med nami, izobraženimi in neizobraženimi. Z duhom je eno in isto kakor z vsem velikim in živim, ki se dotakne našega življenja. Tihim korakom gre neopazno mimo nas, ako nimamo velikih oči, je gledati, živega srca, je čutiti, in čistih rok, je poprijeti. Medtem ko rezoniramo in modrujemo, kako bi naj pravzaprav bilo, ter demonstriramo in razkladamo, kaj vse bomo storili, je šlo mimo nas, veliko in mirno, kakor zatone solnce na hori-coutu. Pa kaj je izginilo tain, medtem ko sem jaz tako bistroumil? Ni bilo nemara moja življenjska sreča? V evangeliju govori Sveti Duh kot sveta volja v naš blagor. Poslušajmo ga toraj in naj učinkuje na nas, da se tudi nad našim življenjem razodene sveta volja! Premišljujmo evangelij mirno, ne da bi s praznim ugovarjanjem uničevali to, kar vendar hočemo doseči! Poslušajmo besede, ki nam preprosto razodevajo, kaj je pravzaprav božje razodetje, krščanstvo in cerkev! Ako v takem resnem premišljevanju prešine tudi nas Sveti Duh, bodimo pošteni in pustimo ga učinkovati, kajti naše najglobo-kejše čutenje in hotenje nam pravi, da rabimo njegove pomoči. Srečni hočemo postati. Srečen je, kdor ima mir iu voljo in dejanje. To srečo nam obljublja Cerkev po Svetem Duhu. Naj toraj pride nad nas v teh dneh Sveti Binkoštni Duh, naj ublaži naše srce. On daje mir onim, ki ga občutijo; On vzbuja trdno voljo do svetega dejanja v onih, ki jih prežeje; On edini pokaže pravo pot do večne sreče. Dosti najdemo v cerkvah, ako v resnici lK>čemo v njih kaj iskati in najti. Poskusimo toraj in iščimo! »Kdor išče, najde,< pravi Kristus. In: »Odkritosrčnemu pomaga Bog«. Naročajte .Slovenca* I Zadružna Gospodarska Iharalca d. d. V L(ubl|ani (Miklošičeva cesta HO) BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA. TELEFON ŠTEV. 2057, 2470, 2979. Vloge nad Din 480,000.000'— Kapital in rezerve nad Din 16,000.000*— Sprejema VLOGE, daje POSOJILA otvarja KREDITE, eskomptira MENICE. — Nakazila — Akreditivi. — Predujmi na efekte. PODRUŽNICE: BLED NOVi SAD KRANJ SlBENIK MARIBOR KOČEVJE CELJE SOMBOR DJAKOVO SPLIT Izvršuje vse bančne posle naikufantnefe. Kupuje in prodaja VALUTE, ČEKE, DEVIZE, VREDNOSTNE PAPIRJE. Safes -deposits. - Borzna naročila -- Prodaja srečk V prvem letu goriške avtonomije Poglavje iz leta 1861. — Dr. Joža Lovrenčič. Veliki rodoljub koroški Andrej Einspieler je v svojih »Stimmen aus Innerosterreich. Bei-4.rage zur Durchfiihrung der nationalen, reli-giosen und politisehen Gleichberechtigung,« ki so izšle v dvojnem zvezku (1 + 2) 30. ju-hja 1861 v Celovcu, poročal med drugim ludi o delu deželnih zborov, ki so bili to leto prvič sklicani. Izmed vseh je poročilo o goriškem deželnem zboru najobširnejše. Prve dobe naše politike in mož, ki so jo vodili, pač ne bi mogel vernejše očrtati, nego da dobesedno navedem to poročilo. Takole se glasi: »Deželni zbor za Goriško si je pridobil v marsičem, zlasti v jezikovnem vprašanju hvalo in priznanje tudi izven mej svoje dežele. To je pripisati pravicoljubnosti in uvidevnosti italijanskih poslancev kakor tudi pogumu in neustrašenosti slovenskih. Radi tega pišemo o njem nekoliko obširnejše in podajamo po originalnem dopisu sledečo Kratko karakteristiko deželnega zbora v Gorici. »Je reconnais les nalionalilees.« Gorz' — od začetka in še vedno naša slovenska Gorica — je izmed mnogih mest, katere sem videl, najprijetnejše. Njena lojalnost je oddavna znana in se je posebno častno izkazala v letu preizkušnje 1848. V naših dneh, sc zdi, da se borita za to prijazno mestece dva naroda: slovenski in italijanski. Jaz 1 Poročilo je pisano nemškil menim, da se ta boj v obojestransko zadovoljstvo poravna po onih štirih besedah: »Je reconnais les nationalites.« Nekako sredi ljubkega mesta na starem Stolnem trgu stoji deželna hiša, v kateri so imeli gospodje deželni poslanci meseca aprila letošnjega leta prve seje; na podlagi tega, kar se je lu slišalo, bi mogli napraviti zunaj na pročelju zbornice velik napis z zlatimi črkami: Tu ie enakopravnost slovenskega in italijanskega naroda, kajti medtem ko je v različnih drugih deželnih zborih Notranje Avstrije bila enakopravnost Slovencev z Nemci le prazna beseda, so našli tu Slovenci pri Italijanih priznanje svojih pravic, tako da more služiti goriški deželni zbor v zgled vsem večjezičnim deželnim zborom, kjer se zastopajo interesi različnih narodov. Vstopimo! Po tridesetih stopnicah do-spemo v predsobo zbornične dvorane in nato v zbornico samo. Dvorana ima dva oddelka, katerih sprednji del je opremljen s klopmi za občinstvo in more sprejeti približno 200 poslušalcev. Drugi del v ozadju jc pa nekoliko vzvišen in še za tri stopnice nad to višino so poslanski sedeži v obliki podkve tako urejeni, da more občinstvo gledati vsakemu poslancu ob njegovi mizi v obraz. Dvorana prav čedna in veselo razpoložežnje budeča. Poglejmo po vrsti gospode poslance in njihove principe, kakor so jih izrazili, in prepričamo se, da se je še precej upoštevala enakopravnost obeh narodov — ,slovenskega z 128.720, italijanskega z 66,560 dušami, katere zastopa 22 poslancev. 1. Gospod deželni glavar Viljem grof Pace. Majhen mož s konscrvativnoliberalnimi principi. Kot podesta v Topoglianu, kjer ima svoja posestva, je bil prošlo leto poklican v pomnoženi državni zbor, kjer so vzbudili nje- govi lojalni nazori odobravanje, kar utegne biti vzrok, da je bil izbran za deželnega glavarja. Njegovi pradedje so že za Marije Terezije uživali na dvoru ugled in v analih Gorice so tudi častno priznani. Goričani smo lahko zadovoljni, ker čeprav se je v tretji seji izrekel, da je samoobsebi umevno, da je italijanski jezik jezik zapisnika goriškega deželnega zbora, se vendarle zdi, da je razumel tudi narodni pokret SlovencJv in da se njihovim pravičnim zahtevam ne bo ustavljal. Škoda, da ta inteligentni mož ni govornik in ni zmožen slovenščine, kar bi pri deželnem glavarju bilo želeti. 2. Glavarju ob desni sedi knezoškof prevzvišeni gospod dr. Andrej Gollmayer. Je zastopnik kat. cerkve v goriškem deželnem zboru in se zdi, da se hoče omejiti edinole na to svojo prevažno nalogo. Njegove principe bi mogli označili kot skrajno konservativne; nacijonalno gibanje mu jc tuje. Slovenci pa smejo že radi tega nanj računati, ker je po rodu Slovenec in je v svojih mlajših letih sodeloval pri prevodu sv. pisma nove zaveze. 3. Ob knezoškofovi desnici sedi gospod Franc Grossmann, okrajni predstojnik v Tolminu. Je edini tujec v deželnem zboru. Po rodu Čeh, je vžival vseskozi nemško vzgojo in čeprav je predstojnik slovenskega glavarstva, se je doslej le za silo priuči! slovenskega jezika. Njegovi principi sc ne dado še ugotoviti. Lahko bi rekli o njem, da si še sam ni jasnem in dn še vedno lavira; pripadajoč tujemu narodu, misli pač na svojo osebno korist; v peti seji sc je le toliko izjavil, da mnogo da na nemški jezik. Prihodnjost bo pokazala, če so njegovi volivci napravili prav, da so poslali tujca kot svojega zastopnika v deželni zbor^ 4. Nia njegovi desni sedi gospod Jože! Fabiani, okrajni predstojnik v Bovcu. Je Slovenec, rojen v Štanjelu na Krasu; ni pa še v deželnem zboru izpovedal svojih principov, vendar upamo, da bo znal zastopati svoje slovenske volivce. 5. Njemu na desni sedi gospod Andrej Winkler, adjunkt pri okrajnem glavarstvu za Gorico-okolico. Je zelo izobražen mož, pozna prav dobro slovansko literaturo in goji toplo ljubezen do svojega slovenskega naroda. Največ damo Slovenci na tega razsodnega moža, da bo naše pravice vredno zastopal. Izvoljen je tudi v deželni odbor in ker popolnoma obvlada materinščino v govoru in pismu, gledamo polni pričakovanja nanj in že vnaprej z gotovostjo lahko rečem, da bo naše nade še presegel, kajti že doslej se je boril za Slovane, čeprav je bil lak boj za uradnika pri nas življenjsko nevaren. Koliko bolj se bo odslej postavil za čast Slovenije, ko je bav-bav Panslavizem odstranjen. 6. \Vinklerju ob desni sedi gospod Alojz Pollay, okrajni predstojnik v Komnu na Krasu. Dobri gospod, po rodu Slovenec, se je doslej držal pravila, ki pravi: »Kdor molči, sc ne pregreši!« 7. Njegov sosed je gospod Anton Černe, posestnik iz Tomaja. 2e z obraza tega moža moreš ugotoviti slovenski tip in ostro začrtane vidiš v njem karakteristične poteze nekdanjega Ilira. Ta naravni izraz ne vara, kajti on je bil, ki je v tretji seji stavil predlog, naj se poleg italijanske poda tudi slovenska adresa. Ta mož jc izvoljen ludi v državni zbor in se je na Dunaju pridružil dr. Tomanu ter v polni zavesti svoje naloge podpira z besedo in dejanjem izvedbo narodne enakopravnosti. Pošiljamo mu k njegovemu visokemu položaju prisrčen živiol Življenje v Parizu Steve Basseur in Frangois Mauriac - Berlin in Pariz - Banlieu... mat ianto amato la vita Pariz, junija. Kadar je človeku težko pri srcu, poišče si prijatelja, da se tako za trenutek vsaj umakne lastnemu jazu. Kadar je žurnalistu tako nerodno — takrat mu je včasih dano — v trenutku ko »il faut s'abstenir et receuillir«, kar se v politiki pravi »de ne pas agir«, kar pa je zopet nevarno — da kot ob pregibu spektra drse nad raznolikostjo življenja. Samo drsi, kar Francoz pravi: ustavljati se in uživati ob nijansah esprita — 5e obvisi, je najbrž ne-upošteven za nadaljnje življenje — a če zdrsi, potem se pač zaključi račun o novi žrtvi življenja. Pariz je v svoji duševno strukturni amorfnpsti tako sintetičen, da mu tragika žrtev ne vtisne nikakega izraza. Gori na Montniartru doživlja trenutno velik uspeh eden fotografov teh žrtev — Steve Passeur. Spisal je dramo »L'Acheteuse« in kot dvajsetletnik med sk rcjšiim ustvaril revolucijo. Drama se daje v gledališču »L'Oeure«, ki ni nič večje in nič lepše v notranjosti od našega podeželskega srednje velikega skednja. Ni ue lož ne dekoracij, a balkon in galerija sta eno in isto. Sedeži so železni — za debelušne polovico premajhni — zavesa siv-kastozelena cunja — a najcenejši prostor stane 45 dinarjev. V drami obravnava avtor problem 36-letne device Elizabete, ki se suši ob hrepenenju za zakonom. Nenadoma pride na obisk iz Pariza Gilbert s svojim očetom. Ni še površnika odložil, že zapoje telefon — prijatelj telefonira Gilbertu, da mu je na sledu policija zaradi ponarejanja menic in da bo najbrž prihodnjo uro aretiran, ako ne izplača takoj 400 tisoč frankov. Kje vzeti denar, ko tudi njegov oče nima niti sto frankov lastnega denarja. V hiši je Elizabeta, ki bi prinesla doto, ki bi prekomerno presegla 400.000 frankov. Gilbert se proda in Elizabeta ga kupi. Ko se v poročnih oblekah odpravljajo v cerkev, pridrvi Gil-bertova metresa, da prepreči ta zakon. Elizabeta dovoli sestanek, toda zahteva izvršitev kupne pogodbe, a za vsak slučaj postavi za vrata svojega zvestega služabnika Gedeona, ki naj Gilberta ubije, ako bi skušal pobeči. Gilbert se vrne. Tretje dejanje je nadaljevanje, polno izbruhov histerije in trpljenja — s srečno potezo na borzi je Gilbert dobil 400.000 frankov — kupna pogodba je razdrta, Gilbert zbeži, a Elizabeta se ustreli. Delo je sijajno uspelo in ga bodo najbrž igrali zopet celo leto. Nositeljica glavne vloge je ga. Simone, ki jo nekateri smatrajo kot naslednico Sare Bernardt. Isto težino življenja — samo da je v obdelovanju problema globlji in bolj človečan-ski, ker katoliški — obravnava Fran^ois Mauriac. Obenem z Maurois-jem in Morandom tvori Mauriac danes najmočnejšo ekipo francoske moderne literature. V svojih romanih opisuje večinoma ljudi iz okolice Bordeauxja, pripelje jih v Pariz in jih zrušene vrača domačiji. Le kdor se je zrušil v okovih domačije, ga privede v Pariz in ga zapusti s sočutjem v senci cerkve sv. Magdalene (Therese Desqueyroux). Prvi roman Franfoisa Mau-riaca je »1'Enfant cliarge de chaines« — napisal ga je kot dvajsetletnih pred dvajset leti — po vojni pa si je sledila vrsta močnih romanov, ki ustvarjajo iz Mauriaca čudovit lik. Sledili so si po vrsti »Le desert de 1'amour«, »Therese Desqueyroux«, »Le Fleuve de feu« in »Trois recits«. V romanu »Le desert de 1'amour — Pustinja ljubezni« pričenja s fak-tom razbitega življenja, ki ga reasumira v medlosti prečute noči montmartrskega bara, kakor plačilni natakar, ko napiše zaključni račun. Kakor sveža melodija saksofona, tako zveni mladost Raymonda Courregesa, kolegi-jalca iz Bordeauxa. Kot soj svežega bara tako je bilo divjaško mladeniško življenje Raymon-da, dokler ni spoznal damo, ki sedi ob sosedni mizi, ki jc prva skrivila rast debla, a ga vsled abnormalnosti življenja ni znala vcepiti. Kot je zločinska simfonična melodija jazza, tako je težak boj med očetom in sinom za isto ženo, a ko se ob zadnjem perverznem zvoku melodije zruši eno življenj, se dotakneta sferi oben v nečem — mogoče preteklosti, mogoče sočustvovanja, mogoče tudi ljubezni. Toda sočustvovanje ni ljubezen, prvi zvok besede ubije iluzijo, razbito je in v starost se sklone mlado življenje, kakor je stara, večna in hinavska perspektiva življenja, ki se razdvojeno sklanja med Seino in nebom. Na drugi strani je kolodvor za Bordeaux — domov, domov! V »Fleuve de feu« je problem še težji, ker ga ruši v njegovi spolnostni sestavi, isto v »Therese Desqueyroux«. Pokojni Paul Souday, veliki »Tempsov« literarni kritik, se je začuden vpraševal, kako more katoliški pisatelj obravnavati take probleme. Isto je očital Julienu Greenu, avtorju »Leviathana«, ki je ravnokar Pri Plonu izdal novo delo -»Le voyageur sur la terre« in Georgesu Bernanosu, kako da se ravno oni spuščajo v obravnavanje takih problemov! Kdor bo čital Mauriacove romane, bo uvidel, kako se znova pojavlja moč in bogastvo katolicizma, ki nikdar ne veže talente in ne zakriva življenja — treba je le resničnosti in globoke vernosti — pa se kot v kalejdos-kopu človeku razgali vsa krasna refleksnost življenja. S tem v zvezi bi omenil, da se je prigo-dilo tragično in veselo dejstvo — vse knjigarne so zvišale ceno izdaj, ki so prej stale 12 frankov na 15 frankov, toda obratno so poplavile trg z ljudskimi književnimi izdajami posameznih del. Cena teh izdaj je tri franke petdeset (3.50). V tej ljudski izdaji je izšel že skoraj cel Mauriac, Morand, Maurois, Borde-aux, Girandone, Lichtenberger, Bourget. Tisk teh izdaj je dovolj zadovoljiv in tako bo mogoče, da bo tudi še zanaprej francoska knjiga najcenejša. (Ljudske izdaje: Plon; Ferenzi et Fils, 9. Rue Antoine-Chautin, Pariš 14; La Renaissance du Livre itd.) * Pred nekoliko meseci so pisaški literati oficijelno obiskali Berlin. Vodila jih je Mme Collette — a povabil.jih je cirkuški direktor Sarazani. Sploh se moda medsebojnih obiskov zmiraj bolj razširja — v decembru se je vršil prosluli katoliški francosko-nemški kongres v Berlinu, kjer so si oboji odkrito povedali medsebojne očitke. Vse v znaku iskrenosti. Vendar je oni sestanek pustil vtis, da je nemogoče potom anket doseči kaj velikega — a hoditi za maso in nato šele ustvarjati formule, pač ni težko, dasi koristno, a ne bogato. Po obisku literatov se pokazuje novi del aspekta franco- j sko-nemškega problema. Skoraj vsi udeleženci so popisali po raznih revijah svoje vtise, toda zdi se, da so najiskrenejši tisti, ki so ostali le ob kraju kot opazovalci. Charles. Maurice-Royer je v »Gringoiru« objavil celo reportažo o sodobnem Berlinu, toda kadar se Francoz spusti v seciranja problemov, ki jih s tako grozno človeško monumentalnostjo obdelajo Bruckner, Wassermann, Zweig ali Werfel — takrat mu zmanjka tal in se razlije v pornografijo in frivolnost. Resnejši so pred boleznimi Berlina le zaprepaščeni; če Nemec najprej kaže kri in zlomljeno perverznost na duševno kvadriranem izrazu obraza, potem se Francoz ljubko potrudi, da rano zakrije in jo s sočutno gesto, polno človečanstva obda z vsemi liričnimi toni nesrečne harmonije. V kolikor verujejo Francozi v resnični napor porajajoče se demokracije v Nemčiji, vendar ne vedo, kaj bo ustvaril ta strahoviti ekvivok berlinske morale. Da, tudi Parižan je nemoralen, toda Voltaire, Renan, Anatole France so zmedleli to raso, tako da jim je katastrofa in zmaga le različna nijansa življenja. Tudi Nemci se tega položaja dobro zavedajo. Zato se v zgodovini obeh narodov zopet in zopet ponavljajo poskusi oscilacije in osmoze, ki naj posredujejo Nemcem sentiment človečanstva, a Francozom čut konstruktivnosti. Tako je pred dvenii stoletji Voltaire prebudil Prusijo, ki je zato ob revoluciji vpadla v Francijo, tako je pozneje ši-rokogrudna napoleonska gesta prebudila Fich-teja, ki je v 1. 1815. poslal Nemce v Pariz, da ga preženejo na Sv. Heleno, tako je usluga Napoleona III. v 1. 1866., ki je Bismarcku omogočila Sadowo, Franciji prinesla Sedan in rodila katastrofo Evrope v 1. 1914. Vse sinteze megalomanske melanholije volterjanstva s prusijanskim luteranstvom so bile nesrečne in za Francijo \ 'bne. Nov lik Nemca, ki vstaja iz sodobnega .Koralnega kataklizma Nemčije, energičen napor socialdemokracije v Nemčiji, da izvede povsod premoč in centralizem lu-trovske Prusije (baje je v tem vzrok, da se je katoliški centrum ločil od socialdemokracije), daje v Parizu mnogo misliti. Briand je izdal vabilo za Panevropo. Nekateri mu očitajo, da je s tem znova začel za Francijo toliko pogubni stari občečlovečanski »tour de valse — valčkov krog!« A V nedeljo popoldne, kadar je lep dan, ves Pariz drvi ven v okolico. Bogatejši odidejo že v soboto popoldne — posnemajo popolnoma Angleže, privzeli so besedo »vveeckend« in dopust v soboto popoldne se imenuje »la se-maine anglaise«. Kolodvori so v nedeljo popoldne oblegani in mimo tebe drve grupe skavtov, žosistov, Marc Sanguierjev pacifističnih prostovoljcev, skavtinj. Tod in tam duhovnik, ki je zbral cel patronaž do desetletnih dečkov okoli sebe in jih neprestano števili, da vidi, če ni koga izgubil. Vlaki za banlieu — okolico Pariza, so čudoviti v svoji kompoziciji. Vagoni drugega razreda so dvonadstropni, kupeji so sicer komfortni ali nizki, tako da z drugim nadstropjem vagon vkljub vsemu ni previsok. Ko so ob njegovem nedavnem obisku nemškega pacifista prof. Quiddeja peljali v pariško okolico, je z začudenjem vprašal Francoze, kako bodo mogli s temi dvonadstropnimi vagoni izvesti bodočo civilizacijo, ker je nevarnost, da se vse zruši — so mu silno zamerili. Seveda se mladina vsa vozi v prvem nadstropju, ki je odprto — brez oken in vrat. Slabotni deklici s še slabotnejšimi fantiči drve v smehu v naravo. Tuberkulozen obraz Mimi Pinson, lirično zameden obraz Manon Lescaut, frivolen obraz Louise — kako solnce ustvarja na teh obrazih simbolistično — ekspresijoni-stično — futuristične oblike — kakor da se komentirajo vsi ti momenti. Ko se ob prihodu | znanca za hip razbije iluzija bega iz Pariza in ko j treba vprašati z resnim tonom: »Qa va, mon vieux — kako se ti godi, moj dragi?« V pol ure je vlak zunaj na parobku Pariza. Razprostira se Ti pred teboj medonsko gričevje in kot črne žuželke ljudje izginjajo med travo in drevjem. S terase se v daljavi vidi ves Pariz, Tour Eifel ni nič višji od bilke trave, ki si jo v zanosu strgal iz zemlje, a v pokazal, ko je možato zavrnil Dottorijev stavek, »da v dejanju tu slovenski govoriti, bi ne kazalo«. Rekel jc med drugim: »Ker so seje deželnega zbora javne in morejo biti med poslušalci tudi Slovenci navzoči, se mora tu de facto priznati slovenski jezik, da slovenski poslušalci zvedo, o čem se govori in kako se zastopajo njihove koristi.« Trikrat slava možu, ki je tako važno besedo položil na tehtnico za slovenske interese. Izvoljen je bil v odbor. 13. in 14. Temu odličnemu možu na levi sedita dva gospoda, brata Hektor in Viljem pl. Ritter, Sta protestanta, velika dobrotnika mesta Gorice in bi nemški narod, če bi ga tu kaj bilo, dobro zastopala; Slovencem nista naklonjena in bi najrajši, če bi se v deželnem zboru govorilo nemški. 15. Njima na levi sedi gospod Jožef del Torre, posestnik in lekarnar v Romansuf?) (Romons). Doslej je malo govoril, vendar je : v peti seji razvil svoj prapor in se izjavil, da j bi se moralo v tem italijanskem deželnem govoriti le italijanski. Verjetno je, da se v prihodnje premisli in da bo potrpežljivo poslušal tudi mile glasove kakega Slovenca. 16. Njegov sosed je gospod dr. Jožef De-peris, odvetnik v Gorici. Ljubezniv mož v 38. | letu, rodom iz Kormina, je globok poznavalec j postav. Smatrajo ga za italianissima, vendar j moramo priznati, da prizna vsakemu njegovo I pravico in čeprav jc proti maloštevilnim Nemcem v Gorici, vendarle zagovarja Slovence na podlagi narodnostne postave oziroma želi, soditi po tem, kar jc v peti seji govoril, da bi deželni zbor delal v miru in složnosti. Tudi on ic bil izvoljen v deželni odbor; de-žela lahko radi njegove zmožnosti od njega mnogo pričakuje. 17. Ob njegovi desni sedi gospod Sikst ozadju Sacre Coeur medli v megli Pariza. Ko toneš v gozdu — od leve in desne krik, da ne veš ali je krik ptice ali kake pariške golobice, ki jo je vonj zemlje in narave omamil. Nenadno pred teboj amerikauski dekliški kolegij, ki se v umetno zgrajenem jezeru zabava in kriči, kakor pri nas doma jata vrabcev. Imajo tobogan, ki pridrvi deklica naravnost v vodo in druge športne napravo, ki jih mi sred-njeevropejci vidimo le v filmu. V globini gozda je mirneje. Lc: še grupe skavtov drve mimo, prodira že ptičje petje. Vsled preobilnega zelenja slabe oči, preveč solnca slabi telo in opojnost čistega zraka uspava živce. Taki smo Parižani, da nas prvi dotik z naravo zaslepi, kakor nas razbije zvok Mont-martra, ko ob blaznosti majestetična melodija argentinskega tanga tekmuje in se preriva z monumentalnim orgelskim preludijem sosedne cerkve. Razneži se človek, tone v božjem stvarstvu, da ne loči več ptičjega petja od signalnih zvokov skavtskih piščalk. Pojavil se je lik dveh zaljubljencev, kakoi "i vidi človek le še v nemških filmih — in ona je sproščeno zašepetala: »Dio mio — io non ho mai tanto amato la vita — Bog moj, nikdar nisem toliko ljubila življenja,!« Kako je v daljavi Pariz majhen napram tej majhni jasi. Vsaka bilka je višja od Tour Eifella in vsako drevo je polnejše harmonije od perspektive Louvra in Champs-Elysees-jev. Krik, smeh in vik — ko smo se s kolodvora zvečer sipali na Montparnasse. Kako je vse človeško, sproščeno. »Communisme et frendisme — rationali — smy and libraexchang — ismy — Mikro-kosmus und Makrokosmus, kakor žareča rdeča luč Rotonde, ki se lomi ob rumeni luči kupole, kakor modra luč Selecta, ki konkurira z zeleno lučjo Yockey-kluba, divji neznosni spek-trurn, ki kot mavrica tiranizira človeštvo. A pod njim drvi človeštvo, brezskrbno, veselo, da je en dan preživelo brez bombastičnosti dnevnih formul. »Za tri franke, Mousieur, boste videli »spectaculum makro-mikrokosmicum (Berliner Hallers-Super-Revue).« V parterju boš v družbi z »a prety girland his boy«, na balkonu bo geometriziral frendistično navdahnjen literat. a za tri franke boš na galeriji v družbi s svežo čebulo balzami ranim komunistom gledal... gledal... Narobe postavljen babilonski stolp z miljarderji v parterju in komunisti na galerijskih parobkih. Sinteza bodočega novega pan... pan... paneuro ... panhumanizma? Ko toneš v božjo junijsko noč kot skrivnost nesi podobo: božjo modrino neba, vonj božje zemlje in božjo opojnost stvarstva: »Dio mio — io non ho mai tanto amato la vita!« Od dobrega najboljše je le Gritzner-Mer- Kayser šivalni str j in kolo e'egantna izvedba — najboljši materijal UR ANIA pistalni stroj v 3 velikostih Novost Šivalni siroj kot damska pisalna miza Le pri Jos. Peteline, LJubljana TELEFON INTERURB. 2913 Zmerne cene, tudi na obroke baron Codelli, bivši namestništveni tajnik, ki je prostovoljno odložil to mesto, da bi bil izvoljen v goriški deželni zbor. Njegovi predniki so igrali v zgodovini Gorice častno vlogo, tukajšnja škofija je spomenik njihovega verskega čuvstvovanja in darežljivosti. Ni čudo, če je gospod poslanec podedoval patriotizem svojih dedov; nagiba se k italijanski stranki in se zdi, da mu ni za Nemce; Slovencem se kaže naklonjenega. 18. Njegov sosed na levi je gosp. dr. Alojz Pajer, še zelo mlad mož, poln ognja in smisla za narodnost. Njegov oče je iz nemške družine, njegova mati je Slovenka iz Tolmina in gospod doktor je italianissiroo. V tretji seji, ko je šlo za volitev dveh državnih poslancev in je več Italijanov izvolitev odklonilo, da so bili prisiljeni poleg slovenskega poslanca Gorjupa izvoliti še enega Slovcnca, jc ta gospod izjavil, da pri taki volitvi ne more glasovati in se je res vzdržal glasovanja. Mož ima velik vpliv, tekoč jezik in čc bi nekoliko popustil in zaokrenil, bi imeli od njega mnogo pričakovati. Je zapisnikar v deželnem zboru in tudi odbornik; za nas Slovence še ni izgubljen, kajti upati smemo, da nc bo naših pravic teptal, zlasti ker je priznal, da bi bilo želeti, naj bi oba tu živeča naroda živela drug poleg drugega v bratski ljubezni. 19. Ob njegovi desni sedi preč. gospod Filip Koiol (Coffou), svetni duhovnik in ku-rat na Pečinah. Pred težko nalogo, označit.' tega moža, bi celo sam Lavatcr obstal. 2c to, kje si je izbral sedež v deželnem zboru, jc značilno, kajti medtem ko sedi na skrajni levici, glasuje le vedno s konservativci. Kakor ironija sc zrcali v njegovem obrazu in zdi sc, da ima za slehernega pripravljeno nezaupnico. Vsako priložnost — za lase io privleče, če jc 8. Černetu sosedujc na desni gospod dr. U. J. Anton Žigon, posestnik v Brdih, vnet Slovenec. Je najmlajši poslanec v deželnem zboru, toda zna prav dobro dati svojim besedam tehtnost, kar je dovolj pokazal v peti seji, ko se je dvignil proti italijanski stranki in je z veličastnim glasom izjavil, da smejo Slovenci z isto pravico govoriti v deželnem zboru slovenski kakor Italijani italijanski, in to tem bolj, ker v splošno umevanje svoje slovenske govore podajajo tudi še italijanski, — Srce se človeku dviga, če nastopi tako mlad in splošno spoštovan mož za pravice svojega zatiranega materinega jezika in gleda ves navdušen nasprotniku v obraz, nastavi kopje ^in tlačitelja podre: »Slava našemu gospodu 2i-gonu!« 9. Poleg njega sedi njegov nasprotnik gospod Anton Dottori, posestnik v Furlaniji. Ta gospod ima široko obzorje, popolno prisotnost duha in prirojene parlamentarne zmožnosti. Čestitam njegovim volivcem, da imajo tako sposobnega moža za svojega zastopnika. Zal, da Slovcncem ni kaj naklonjen. Kar sc tiče našega jezika v deželnem zboru, je v peti seji ločil pravico in dejanje; pravico, da slovenski govorimo, nam prizna, dejanje — slovenski govoriti, nam odsvetuje. Pač čudovit zofisti-čen knif! To bi bila enakopravnost na papirju, za jezik pa še dosedanji nagobčnik! — Vendar moramo gospodu v čast priznati, da v splošnem ni sovražen razvoju slovenske narodnosti, kajti izven deželnega zbora nima nič proti temu, da se svobodno gibamo in nam je po vsem tem mnogo milejši nasprotnik kot mnogokateri nemškutar, ki sc redi od našem kruhu. 10. Zraven njega na desni sedi gospod Anton Goriup, deželni svetnik v Gorici. Ta Slovenec, ki je bil poslan tudi v državni zbor, je v pravem pomenu besede učen pravnik, globok mislec, ki hitro doume še tako zapleteno zadevo, bistra glava, ki trenutno razpolaga s celo vrsto najrazličnejših idej, sistematsko urejenih. Goriški Slovenci lahko s ponosom imenujemo tega moža našega. V tretji seji je prerokoval Slovanom srečno bodočnost, za uresničenje katere bo gotovo vedno nastopil s svojo besedo. 11. Njegov sosed je gospod dr. Alojz Višini, deželni svetnik v Gorici. Tega rojenega Goričana označuje prijazna miloba in posebna možatost. Njegova parola je: Enakost pred zakonom. Njegov patriotizem se je izkazal že ob različnih prilikah. Slovencem ni nenaklonjen, smatra jih za svoje rojake in jim želi, da bi mogli čim prej enakovredno doseči vsak drug narod. Vsi ti gospodje poslanci sedijo v deželnem zboru na desni. Zdaj pa k gospodom, ki so zavzeli svoja mesta na levi! 12. Gospodu deželnemu glavarju na levi sedi gospod dr. Kari Doliak, bivši podesta mesta Gorice in odvetnik. Ta mož, rojen Go-ričan, jc namestnik deželnega glavarja in utegne biti prva kapacitcta. Je duša goriškega deželnega zbora in ima srce na pravem mestu. Če on govori, publika gotovo ploska, kajti on govori le tedaj, če gre za odločitev v dvoumni zadevi, v kaleri dvoumnost razprši in postavi resnico v pravo luč; dalje govori vedno z občudovanja vredno preciznostjo, besede mu vrejo ko iz očetovskega srca in dihajo pravi patriotizem. Njegovi predniki so bili Slovcnti, sani na obžaluje, da sc ni lotil slovenske literature. Kljub temu jc pa kot branitelj pravice ludi branilelj Slovencev v vsem obsegu enakopravnosti. To jc tudi v peti seji hvalevredno Na pragu letoviške sezone Dotok tujcev v našo državo in še posebej v naše kraje postaja od leta do leta tako močan, intenziven in predvsem stalen, da je treba tujski promet šteti resno med prve postavke našega narodnega gospodarstva in mu torej posvečati vso svojo pozornost, ker v njem leži dober del bodoče stalne gospodarske donosnosti za vso Slovenijo. Če je govor o tujskem prometu v Sloveniji, nam lebde pred očmi le Bled, Rogaška Slatina, Kranjska gora in morda še nekaj manjših toplic, ki zaradi malega poseta ne pridejo v poštev kot dovolj močan gospodarski faktor. Da bo mogoče res govoriti o slovenskem tujskem prometu, to se pravi da bo vsa Slovenija eno samo veliko letovišče, to naj ne bo utopija, ampak popolnoma realen smoter, ki naj ga vsi gospodarski činitelji zasledujejo do uresničitve. Da je mogoče to doseči, je treba seveda ogromnega dela, medsebojnega podpiranja in razumevanja ter predvsem — denarja. Da v tem pravcu naložene energije in pa denarna sredstva niso zaman in da pomeni urejena tujska prometna dežela v pravem pomenu besede narodno bogastvo, nam pač dovolj priča Švica, ki je vse svoje žive sile posvetila tujsko prometni industriji, vložila vanjo ogromne ka-pitale — in uspehi so taki, da jih ni treba naštevati. Pri nas javna inicijativa ni posvetila tujskemu prometu tistega interesa, kot ga zasluži, zato pa je treba obenem s to ugotovitvijo s toliko večjim zadoščenjem podčrtati privatno, domačo inicijativo, ki skrbi, da naše naravne krasote ne ostanejo brez občudovalcev in da imamo Slovenci od tega bogat vir dobičkov. Zveza za tujski promet v Sloveniji je po svoji reorganizaciji pokazala toliko žive sile in žilave volje za uveljavljenje svojega programa, da je čas, da ji naše javno mnenje ob konstatiranju vidnih uspehov njenega dela izrazi priznanje in upoštevanje, ki ga ta vzorna organizacija v inozemstvu že uživa. Na pragu nove sezone smol Če hočemo napraviti prognozo za letošnje gibanje tujcev, ne bi bilo nezanimivo, predočiti si to sliko iz navedenja podatkov pretekle sezone. Pri preurejanju števila posetnikov naših krajev v zadnjih letih v celoti, udari v oči močno in konstantno dviganje teh številk in za preteklo poletje smo z njimi še celo lahko zadovoljni (samo na Bledu je bilo lani 4000 tujcev več, kot 1. 1928). Pri stalnem izboljševanju in izpopolnjevanju naše hotelske industrije in prometnih razmer, pač ni riskiraaa trditev, da bo letošnji poset prekosil vse iz prejSnjih let. Največji procent tujcev smo doslej imeli iz Nemčije, Avstrije in Češkoslovaške, v mnogo manjši meri iz drugih držav, izvzemši morda še Madžarsko. Baš imenovane tri države so pa začele zadnje čase same močno propagando za lastni, interni tujski promet, tako da je bilo treba radi dosti opasne konkurence pospešiti našo propagando, da se kontingent tujcev iz teh držav ne zmanjša. To je za lansko sezono uspelo v polni meri in upamo lahko, da letos uspeh ne bo manjši, posebno, ker so baš za te Srednjeevropejce silno ugodne naše valutne razmere. Pač bi bilo nerealno in celo romantično misliti, da prihajajo tujci k nam le radi naših naravnih krasot. Seveda ta trditev še ne pomeni nasprotne, ker je gotovo tudi to močan magnet za pritegnitev mednarodne publike. Ampak ugotoviti je treba, da ta magnet popušča radi zmaterijalizirane dobe, v kateri živimo in da torej letoviščar ne bo močno gledal na to, kje so krasnejši kraji, ampak kje se bo ceneje — zabaval. One bogate evropske publike, ki ne gleda tako na denar, pri nas še nimamo, zato je treba to dejstvo krepko poudariti. Govorjeno konkretno: Rajhovski Nemec plača pri nas v boljšem pensionu za kompletno dnevno oskrbo toliko, kolikor mora v domačih mestih izdati ' O . za sobo v hotelu. In to so motni argumenti v rokah tujskoprometue politike. — To je pač močna realna baZa za uspešnost našega razvoja v tej panogi gospodarstva, seveda pridejo še drugi momenti v poštev, gostoljubnost prebivalstva, sorazmerna bližina s srednjeevropskimi centri in pač množica drugih manjših, pa zato nič manj važnih, ki sc jih odkrije, če se prisluhne razpoloženju in razgovoru tujcev samih. Notranje konkurence v omenjenih državah pa vendar ni izpustiti iz oči in zato je bilo treba usmeriti propagando v države, ki se jim doslej ni posvečala intenzivna pažnja, iz katerih pa utegnemo nadoknaditi even-tuelni padec gostov iz Nemčije, Avstrije in Češkoslovaške. To so Poljska, Rumunija in pa Grčija in je treba predvsem in s prijetno zavestjo ugotoviti, da ta propaganda ni bila lc udarec v vodo in da v teh državah zanimanje za naše kraje še stalno raste. V celi srednji Evropi najdemo dovolj interesa za nas in naloga vseh, ki jim je ležeče na gmotnem pro-spevanju naše ožje domovine, da podpirajo kakorkoli poklicane činitelje, da ostanejo ti tujci nam in našim krajem zvesti in da se ta interes šc razširi, ko bomo dovolj sposobni, da naši hoteli lahko sprejmejo tudi razvajeno zapadnoevropsko publiko. Propaganda! Iz poročila Zveze za tujski promet v Sloveniji« lahko razvidimo, kako mojstrsko je bila ta rafinirana organizacija urejena, za kar imamo dovolj močno jamstvo v posetu tujcev. Prospekti s krasnimi fotografijami in v vseh evropskih jezikih, zveze s potovalnimi biroji, z redakcijami vodilnih srednjeevropskih listov, z novinarji, književniki, filmskimi družbami, založbami Baede-kerja, Griebensa itd., vsa ta podrobna mreža je potrebna, da je mogoče jamčiti za uspeh. Vsi naši konzulati v inozemstvu gredo tujcem zelo na roko, ker dajejo popuste pri vizumih in končno je naše prometno ministrstvo napravilo svoje s tem, da imajo na naših progah tujci 50 odstotkov popusta. Dalje se je vršila za bodočnost propaganda z razstavami, na velesejmih, med drugim tudi na barcelonski razstavi. Končna zahvala gre upravi našega Radia, ki je znala vpoštevati pomen propagande in dala svoj studio Zvezi na razpolago* za 16 predavanj v različnih jezikih. Kaj to pomeni, pričajo številni dopisi od vseh strani in celo iz daljne Kalifornije sc je oglasil amater s poročilom, da je ujel eno izmed prirejenih predavanj. Evo, to je položaj in tu so dejstva, ki jih je ob začetku poletja ugotoviti. Pri vsem požrtvovalnem delu, pri vseh naravnih pogojih, ki jih imamo, pri rastočem interesu za naš tujski promet optimizem ni pretiran in če bomo z malo dobre volje znali rešiti svoje domače malenkostne probleme, ki so s tem v zvezi, lahko mirno in z zaupanjem rečemo, da je v turizmu bodočnost Slovenije. Radlocninnarljsko termalno' kopališče TOPLICE • (Toplice pri Novem mestu) ko edino in trajno sigurno zdravilno sredstvo pri rhenmatizmu, neuralirijah, ženskih boleznih itd. — Kopali5čun naprave to vseskozi neposredno na izvirkih. — Sc/.oua od 1. majn ilo 110. septembra. — Železniška postaja Stra/.a-Toplice, dolenjska železnica. — Zahtevujto prospekte. — Ooue znižane, posebno v pred- iu po sezoni. nj, — porabi, da more nastopiti s slovenskim govorom, ki ga pa tako izpelje, da ne more priti do glasovanja. Če želi kdo prestavo njegovega govora, mu jo da sam. Če poslušalci mrmrajo, da nc razumejo njegovih slovenskih izvajanj, se mirnodušno obrne proti publiki, jo pošteno po italijansko prime, dokler vsi ne obmolknejo, nalo jim obljubi prevod in že nadaljuje svoj slovenski govor, ne meneč se, ali ga kdo posluša. Drugič govori nemški in niti ne vpraša, če je dovoljeno, posluževati se tega jezika. Na ta način je dal mož priliko, da je prišlo polagoma med poslanci do medsebojnih načelnih izjav v zadevi narodnosti. Če ne bi tako nastopal, bi bili v goriškem deželnem zboru še vedno v temi. Zdaj vemo, pri čem smo. Vendar se zdi, da temu gospodu ni resno za deželni zbor, kajti privatno se je izjavil, da rajši uči otroke abc, kakor da sedi v deželnem zboru. In res, pravkar smo izvedeli, da jc svoj mandat odložil. 20. Njegov sosed na levi je gospod dr. Tomaž Michelli iz Campolonga. Ta gospod v deželnem zboru, kjer je bil šele trikrat navzoč, še ni izpregovoril besede. Pripada italijanski stranki, njegovih principov pa ne poznamo in zato tudi ne moremo določiti njihove dalekosežnosti. 21. Na skrajni levici sedi gospod dr. Ivan Rismondo, odvetnik v Gorici. Pravijo, da je voditelj italijanske stranke. Po rodu je Istran, ki si je pridobil domovinsko pravico v Gorici. Njegovi odlični zgovornosti se vsi poslušalci čudijo. V svojih principih je vseskozi (konse-kventen) dosleden in se drži povsod strogo črke zakona. Njegova mnenja so zrelo premišljena, ne prehiti se nikdar in zna bistrovidno gledati v bodočnost. Kdor moža pobliže pozna, ga mora spoštovali. Na Goriškem pozna samo dva naroda, katerima prizna enake Svilloba, zrak In solnce I lit Se NIVEA-CMENE To da zdravo kožo in lepo zarjaveli obraz — tudi pri oblačnem nebu; kajti tudi veter in zrak ožgeta telo. Toda telo mora biti suho, ki je direktno obsevajo solnčni žarki. Poprej pa se treba dobro nadrgniti z Nivea-Creme! S tem si znatno zmanjšate nevarnost pekoče solnčarice. Vsled Eucerita, ki ga vsebuje samo Nivea-Creme, prodre ta z lahkoto v kožo in šele pronikla krema more popolnoma uveljavit svoj blagodejni učinek. Doze po Din 3'—, 5'—, 10'— in 22'—, tube po Din 9'— in 14'—, Razpošiljalnica za Jugoslavijo! Jugosl. P. Beiersdorl & Co,, d. z o. j., Maribor, Meljska cesta 56. pravice, vendar bi rad mesto (Gorico) prepustil izključno Italijanom. Če bi Slovenci dvignili ž njim prapor proti 900 Nemcem v deželi, bi bil naš prvobojevnik, vendar mi pustimo, naj gre nemški »biedermann« mirno svojo pot in priznamo z gospodom doktorjem — lc slovenski in italijanski narod v naši deželi in bomo, upajmo, temu primerno tudi uredili naša učilišča. Zadnji, 22. poslanec goriškega deželnega zbora gospod Condotti iz Furlanije se še ni pokazal. Važne rodbinske zadeve so ga poklicale v piemontsko kraljevino in bo šele prihodnjič nastopil v deželnem zboru. Tako označuje goriški sodobni dopisnik prvi goriški deželni zbor in njegove poslance ter še pove, da se borijo proti tujcem, ki teptajo njihovo narodnost in hočejo zatreti materinščino, da zahtevajo nastavitev domačih sinov po šolah in uradih in uresničenje avtonomije v svoji deželi. Svoje poročilo pa zaključi: »Sicer ni goriški deželni zbor doslej nič drugega storil, nego da se je v prvih petih sejah konstituiral, vendar je konstituiranje tako, j da se vidi, kako hoče biti pravičen obema \ narodnostima, kajti zapisniki in vse odredbe ! se bodo obelodanile v italijanskem in sloven- j skem jeziku in tudi dopise prebivalstva bo sprejemal v obeh jezikih. Odbor je sestavljen iz sposobnih mož, izmed katerih Winkler in Pajer popolnoma obvladata slovenski jezik, Doliak in Deperis sta pa izvrstna pravnika. Na kratko: goriški deželni zbor more biti vzgled vsem večjezičnim deželnim zborom v Notranji Avstriji in dejstvo je, ki drži, da je tu enakopravnost obeh narodov našla popolno priznanje.« Tako leta 1861.1..^ Iz romantične Kranjske gore Kranjska gora, 6. junija. Pravega letoviškega življenja v Kranjski gori še ni, stalnih gostov je v kraju toliko, da bi se lahko sešteli na prste; prijavljenih je pa mnogo letoviščarjev, zlasti za drugo polovico junija in naprej. Zdaj prihajajo le bolj posamezniki, ostanejo par dni ali tednov, potem pa spet gredo. V nedeljah se pa že javlja bližajoča sc glavna sezona; ob lepih nedeljah in praznikih prihajajo na krajši obisk in oddih Ljubljančani pa tudi Zagrebčani. Veliko njih z avtomobili, vmes so nckateVi stari stalni obiskovalci Kranjske gore. Največ ljudi pride v Kranjsko goro iz širne Hrvatske, iz Srema, iz Vojvodine, iz Bosne, nekaj tudi iz Srbije. Jugoslovanski element prevladuje in sc stalno množi z dviga-jočim se splošnim številom letoviščarjev. Pri-I mer: leta 1927 je obiskalo Kranjsko goro i skozi celo leto 1680 tujcev, od teh je bilo I 1504 naših državljanov. Leta 192S je bilo vseh gostov 3236, od teh Jugoslovanov 3012; lani vseh letoviščarjev 3274, od teh Jugoslovanov 2932. Izmed tujih državljanov je bilo lani največ Avstrijcev (102), Čehoslovakov (61), po-! tem Italijanov (55) in Nemcev iz Rajha (50). Zanimivo je, kako si Kranjsko goro slikajo nekateri bratje z juga, ki niso še bili v Kranjski gori. Tako piše neki profesor z Vršca: »Obvestite me, če je mogoče dobiti v Kranjski gori za 500—600 Din na teden: 5 ležišč v eni ali dveh sobah, seveda proti solncu in če mogoče v nadstropju, ter troje obilnih obrokov hrane na dan za pet oseb (jaz, žena, trije otroci v starosti 4, 7 in 9 let); v tem .slučaju bi ostal cn mesec, kvečjemu poldrug mesec v Kranjski gori.« Torej: mož bi rad za 2000.— Din, največ •pa za 2400 Din ži\'el mesec dni z vso svojo družino v letovišču. Seveda se mu je odgovorilo, da to nikakor ni mogoče, saj se s to vsoto niti doma, kjer jc, prav gotovo ne more preživljati. V Kranjski gori se dobi 5 postelj na dan za kakšnih 75 Din, v okolici tudi za 50 dinarjev; prehrano za pet ljudi je treba računati vsaj 130 din na dan (po 35 Din za 2 od-rastla in povprečno po 20 din za troje otrok), kar znese dnevno 205 Din. Zaokrožimo vsoto na 200 Din in seštejrao: tedensko znese to 1200 Din, mesečno 6000 Din. Torej točno trikrat toliko, kot bi doličnik rad! Za Binkošti bodo v Kranjski gori končana restavracijska dela pri kopališču Jasna ob Pišenci; na novo se je naredilo upravno poslopje, zgradilo se je tudi več novih kabin. Tudi cesta proti Vršiču se bo prav v kratkem začela popravljati. K stroškom bodo prispevali: okrajni cestni odbor, občina Bled ter obe avtopodjetji v Bledu, Albus in Alp-avto. S popravo tc ceste bo končno spravljena z dnevnega reda zadeva, ki je zadnje čase močno vznemirjala za dvig Kranjske gore bri-gajoče se ljudi. Obenem bo seveda rešeno tudi vprašanje zgornjega mostu čez Pišenco. Sedanji leseni most jc za vsak promet nemogoč, zdaj je celo za pešce zaprt. Vreme je v Kranjski gori sijajno; zadnje dni se je sicer nekoliko kisalo, zdaj pa je dobro. Solnce greje osvežujoče, za primerno spremembo pa skrbi lahen velrič, ki po malem pihlja z vrhov skozi dolino. F. S. Šmarjeških toplicah šmarješke toplice se vsako leto lepše razvijajo. Kljub slabemu majniškemu vremenu je bilo inajnika že dosti tujcev. Med njimi je dosedaj največ Hrvatov in nekaj Belgraj-čanov, pa tudi Dunajčanov. Za mesec junij se je pa napovedalo nekaj gostov iz Srema in Bakra in Nemčije. Sedanji imetnik toplic g. dr. Gregorič izredno marljivo deluje za olepšanje. letovišča. Naredil je nov vodovod s permanentnim odtokom vode, ki je plastičen po svoji obliki in predstavlja nimfo. Ta Vodovod bo nudil vsakomur izvrstno pitno vodo. Poleg tega je dal demolirati stari mlin, ki se je nahajal pred vhodom v toplice. Na tem mestu se bo zgradilo novo poslopje, v katerem bo nastavljena turbina za mlin in za električno centralo. Elektrika bo za razsvetljavo in za zdravljenje z obsenčevanjem. Zgoraj se bodo nahajali stanovanjski prostori. Gostom bo nudena vsa priložnost, da se temeljito pozdravijo in črpajo novih moči iz virov in vrelcev naših divnih šmarjeških toplic. Iz elegantne Rogaške Slatine V nadžupni cerkvi Sv. Križn je bilo na praznik Vncbohoda ali kot pri nas pravijo »Križevo« običajno »žegnanje«. Pred cerkvijo sc je nabralo |>reccj kramarjev in ljudi je bilo ■ pri sv. opravilih tako v jutro kot ob 10 ne vem koliko. Popoldne je priredila agilna Dekliška zveza zanimivo igro »Dve materi«, ki je privabila dokaj gledalcev, še bolj pa so bile seveda jjolne okoliške gostilne. Kje je treznost našega ljudstva? Sezona se v zdravilišču nad vse lepo razvija. Stan.jc*gostov je |>ovprečno za 80 višje od dneunega stanja lani v tem času. Statističen zaznamek gostov pa danes beleži 280 gostov. Odkar je v|x>stovljena zveza s hrvatsko stranjo je promet veliko živahnejši kot kdaj prej. Vsaki dun je v zdravilišču vse polno izletnikov raznih šol s te in one strani Sotle. ki so seveda vsi začudeni nad lepoto kraja in napravami. Kljub dobri železniški zvezi jc jia tudi avtomobilski proihet precejšen. — V zdravilišču seveda ne manjka senzacij. V sredo so javljali veliki plakati, dn prijezdi v zdravilišče na iskrein vrancu romunska svetovna jahalka ga. Trifon, ki sc je namenila na konju priti iz Bukarešte do Varšave. No, pričakovalo jo je dokaj radovednežev odnosno ljubiteljev kasaškega šjx>r-ta. Jnhalka je bila ob dohodu pozdravljena in s spremstvom vred jx>goščena po zdraviliški upravi. — Da povemo še kakšne goste imamo: gospod ban, ki je bil tu na kratkem oddihu, je odšel, ker ga je klicala služba v Ljubljano. Iz Ljubljane je tačas več naših gostov: veletrgo-vec Sumeč s hčerko, ravnatelj Kmetske posojilnice dr. Kersnik s soprogo in drugi; iz Pra-ge je dospel ministerijnlni svetnik arli. Arh iz Maribora komandant mesta brjg. general Milosavljevič. Pogrešamo pa starine gg. Schrey-a in notarja Hudovernika, brez katerih si pojKilne sezone v Rogaški Slatini ne moremo misliti. Račun poštne hranilnice Ljubljana, štev. 10.680 Telefon štev. 2481 hranilnica je denarni zavod dravske banovine, ki jamči za vloge z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Daje posolila proti vknjižbi na prvem mestu, proti odplačilu na daljšo vrsto let, proti menici, vodi vse k o n t ok o r e n t n e p o s 1 e. Naiboil * varno * naložba * denarja ZA KRATEK ČAS w Frtaučku Gustl h Zulave vasi ma beseda Ta nar preh vam morm puvedat, ki je prouza-prou Zuluva vas. Sej vem, da nubedn druli ua ve rajna, kokr ubčinsk fotri na iblanskm rotuž, ke maja izkrstm naseli cesl in uic fortinforl za upraut. Zuluva vas je tam ua inuroste nasprut Ra-kovnka in ji prauja še dons tist lblančani, ke na reja za ta nov imenvajne: Oaljevica. Zdej ste pa gvišn še ferbčn, za kua sa ja orekrstil u Žuluva vas. Za kua nek druzga kokr tatu, ke sma ja iz lastnem žulem sami skp sklam-ial. Nahter gespudi na rotuž sa bli ta nar preh ta tu, de b ja krstil za Kurja vas že zatu, ke vsak prec kurje učesa dubi, kdur gre pu naš cest, s takm flajštrkuglam sa ja nasul. De b tiste kugle iz mašina inal u zemla putlačl, tist pa na gre, ke kušta. Ampak sa reki, de nej cesta sami puglihama, pučaz u že šlu. Ke jc pa že pr usak fig upuzicija, je pa tud na rotuž. In ta upuzicija je rekla, de Kurja vas že mama in de b se znal Kurjevaščanam fržmagat in b se tud prou gvišn gor držal, če b tud našm kurnkm reki Kurja vas. Tku je holt ustal pr Žuluv vas. No, zdej mende veste kttku in kaj je s Zu-luvo vasjo. Zdej b pa mende še rad vedi, za kua sc jest tukala tulk ungaum in se med nuvinarje štulm, ke se na taka reč prou nč na zastopm. Tu pa, prou pu pravic puvedan, jest še sam dobr na vetn. Kar naenkat me je začeti ježek srbet, kokr de b ga pu kuprivah puvalu. Tu se m je zdel pa že prenaumn in prou gvišn b začev že sam soje nuvine vn dajat, de b zamašu z nim lista lukna, ke ji prau zdejšna degeneracija vrzel. Ke pa glili takat tiism mou nobenga gnarja in ga prouzaprou nkol nimam, upajna pa tud nubenga. da b m kdu iz gnarjam na putnuč prskoču, sm sc pa tlela abuueru, de um učaseh žilir tnal soj ježek utresu. Kua me jc tku strašn razical, vam pa tud lohka preči puvem. Ta narbl se m fržmaga, de sa se nahter spraul nad naš z velikm olrajnam uštiman Zoooo. Kua Mih. Zoščenko: Pasji slučaj Vasja Sjemečkiu je bil brez posla. Odslovili so ga, ker je bilo premalo dela. Vasja si pa ni vzel te stvari kar nič k srcu. »Prava reč,« je dejal, bom pa enkrat človek svobodnega poklica. ; Pričel je premišljevati, kakšne obrti naj se poprime, drvarske ali kake druge. Kmalu je naletel na ugodno priliko. V stanovanju št. 7 je živel star, svetovno znan učenjak, ki se je bavil z raznovrstnimi , poizkusi. Posebno rad je delal svoje eksperimente na psib. Temu je odprl žilo, onemu pre-iskaval sokrvico, onemu je vcepil kolero, drugemu pa enostavno odsekal rep, da bi dognal, je žival lahko živi brez repa. Skratka — poizkusi. Nekoč je učeni starček srečal Vasjo ua dvorišču in mu dejal: >Ali imate kakega psa. ki bi ga bilo moči uporabiti v znanstvene namene? Za vsakega plačam rubelj.« Vasja si je takoj domislil in veselo odgovoril : Seveda! Baš na pravega ste naleteli. To je moj poklic. Prosim, prosim. Kadar boste kaj rabili, se le kar name obrnite.« Udarila sta v roke in se razšla. Pni pes je izginil pri hišnem upravitelju, ki je bil zastran tega hudo potrt. Hotel se je znesti nad stanovalci in jim je zvišal najemnino. Tudi doklade za vodo bi bil zvišaj, če ne bi bile ravno volitve v hišni odbor ln ga ] ue bi odstavili. Drugi pes je izginil iz slano\anja št. 4. Bilo je to garjevo ščene z rdečimi očmi in visečo dlako. Jako zoprn pes. Poleg tega je še grizel. Vasja nosi še zdaj brazgotino na roki. Tretjega psa je Vasja ujel na ulici. Tudi ta ni bi! !>og ve koliko vreden. Nekoč ie stari, svetovni učenjak dejal Vasii; j h briga ta boga lesiea. Kua se zajna pulegujeja in prauja, da ma pretnejčkn kurnk. Lesica je že sama dost brihtna, de s u znala pumagat, kedr se u ji luštal. Za kua mama pa Rožnpoh in pa Goluc? Sej je tud srnca šla sama na Aleksandruva cesta ausloge ugledvat in pu alet špancirat, pa ni nubenga prosila za urlaub. Pa tud druge žvalce nahterm gespudem na greja z glave, čš, de jm da-jeja preslaba košta in de zatu pučas dol jemljeja. Lube duše kršanske, kua mislte, a mislte, de jh u ja res iz peškotm, čivabčičm in ražničm futral? Tu ja kušta! Sej še mi, ke sma vnder Ide in sma bti soje čase ctu po boži pudob ustvarjen, kokr se vid na starejšh pudobah. Ce sma dondons drgačn pa tud mi nisma uržah. Kene. še mi na jema usak dan prate, pa torte. Še nezabelenga močnka dostkrat nimania. Tle jin pa naprej mečeja, de dajeja žvalm preslaba košta. Sej jest nč na rečni. Tud jest sni velek prjatu žvalc. Pusebn piske mam na usa inuč rad, pa nej s uja že pečene, pohane, al pa kar u ajmoht. Ampak, de b m mogl bt več za žvalce, ket za Idi, tu pa tud na gre. Le use kar je prou. De b mela lesica pretnejčkn kurnk, tu je use skp en larilari Nej prideja tist gespudi moj kurnk u Zuluva vas pugledat, po! uja vidi, kua se prau kurnk. Lesica je cela in čist kamot u sojmo kurnk, še rep ji nč napote na dela. Jest pa stojim še lohka u sojmo kurnke, kokr se uležem, morm pa urata udprt, če čm nuge vornk stegnt. Tu pridte pugledat, pol pa gubezdejte, če se vam u še luštal. Šforkle čja tud neki crklat in se zajne ulečt. Ampak Iu vam rečm, gespudi, štorkle nej se same kmnattderaja, kokr se veja in znaja. Štorkle sa ene navarnc žvali. Ce eni le mejčkn bi prjazn ubraz pukažeš, pa ja maš prec na glau. Pol s pa pumagi. če s morš. Zatu pa praunv. ruke preč ud našga Zooo pod Tibuli. Pusebn ud štorkl. Ce mate pa res tku dobr srce, kokr sc delate, pol se pa putegnite rai za nas Zuluvaščane in druge take kurnkarje. ke sma bi putrebn usmilejna. F. O. za use druge. Prijatelj, kaj mi prinašaš same garjave pse? Danes nameravam preiskavati neko posebno važno žlezo in rabim za to močnega iu jKistavnega psa, ki bo imel košat rep in ne bo poginil pri prvi zarezi.« Zgodaj zjutraj je Vaška odšel iskat takega psa. Štiri okraje je prehodil — nič. Samo majhno psico je spoloma vtaknil v vrečo. Gre po Karpovki iij vidi: pri stebru stoji tak postaven pes in vonja v zrak. Vasja se je razveselil, kajti bil je to zares lep pes. Gladki boki, košat rep in sploh, krasna postava. Vasja je stopil bližje in mu ponudil kruha. > Na, na, psiček ...« Ta pa je mahal z repom in renčal. Vasja je že razvezaval vrečo, ko ga je pes nenadoma pograbil za roko. Dva gospoda Vasja se je hotel iztrgati, pa ni mogel. Okrog njiju so se pričeli zbirati ljudje. Mahoma je nekdo dejal: »Bratci, to je policijski pes »Trefka«. Ko je Vasja to slišal, je od strahu pre-bledel in izpustil vrečo, iz katere je skočila psi ca. f Ahak so zakričali ljudje. »To je torej pasji tat, bratci. Primite ga k Prijeli so Vasjo in ga peljali na policijo. Potem so ga sodili in končno oprostili. Prvič, ker je bil brez posla in lačen, drugič, ker je kradel v znanstvene svrhe. Vnaprej pa tega ne delaj več!« so mu dejali. Od takrat je Vasja postal drvar. V kavami sedita pri mizi dva gospoda. Enemu pri nogah leži pes drugega. Vzemite vendar svojega psa proč; že čutim, kako mi bolhe lezejo po nogah. Nato drugi gospod svojemu psu: »Karo, pojdi sem, ta gospod ima bolhe.« * Dva avtomobilista se srečata na ozki cesti, kjer se ni bilo mogoče ogniti. Pni je zadere jezno: Ne morem za vsakega tepca nazaj voziti k Jaz pa,« odgovori drugi iu mirno zapelje nazaj. Poznate te šale? Mamica, ee mi kdo kaj podari in mu rečem hvala«, je to vljudno? Da, otrok moj. In če govorim s polnimi usti, to ni lepo kajne mamica? Ne, ljubček. No mamica, če mu pa rečem s polnimi usti hvala«, kaj je potem to, ; vljudno,, ali ne lepo«? * Gospod Muhič je imel kaj čudnega luižka. Imel je rep — namreč kuža — kot rajska ptica. Lahko bi rekli, da je bilo pol psa in pol repa. Prijatelji so mu svetovali, naj pusti psička ku-pirati. Bes se je odpravil gospod Muhič s lcuž-kom k živinozdravniku. Mlad asistent mu je odvzel pacijenta in se čez nekaj časa vrnil z vprašanjem: Gospod mojster vas vpraša, kaj hočete nazaj: psa ali rep? »Torej bomo vzeli tega, in boste gotovo tuko prijazni, da boste mojemu možu razložili, kako se tak aparat uporablja.« Stalen gost. Pozor! Stopnica!« »To stopnico sem poznal, preden si bil ti rojen.« Re s j e. Učitelj: ako je bil rojen lota Koliko je človek star, 1895.? Mihec: To je pa odvisno od lega, ie li moški, ali ženska.c »Fantič, glej, da se spraviš proč!« »Ja, neoboroženenm to že lahko rečeš.« Nacek s Prlekije Frtaučkum Gasilni Previcnost. »Odpovej ii vandrv takojl« -Ne, preden ne da krožnikov iz rok.' V Marprogi na den sv. Margarite 1930. Preliibi Gustl! Tole dni sn zveda, ki'š pre Ti začeja v »Slovenci« svojo suho robo odavali. To pa lehko veš, ki bi nan, ki smo Prleki po diiši no teli, neblo po voli, če bi mogli mi samo Tvojo krajnšino brati, zato pa sn se jaz zglasa. Vi Kranjci ste prinas sploh ne dobro zapisani. Moja babica — Bog jin daj dobro — so mi enok pravli, gda se pre Krajec narodi, te ga zbanka v liitt zdigne, pa jemi reče: »Pogledni štajersko zemlo, ki de redila tvoio zmantrano telo!« To samo teko, ki'š veda, kak mi Prleki od i Kranjcov mislimo. Če ie resen ali ne, to jc druga reč. Čc se čema spoznati, te Ti že moren povedati gdu no kaj sen. Po imeni me vnda že poznaš, vači pa man v Marprogi štaciin z žajfnco. Odavlen tudi dugi cajt. Ker pa če kratki cajt meti, pa iehko primeni kupi dugega, poti pa ga na sredi prelainle, pa ma dva kratko. Pje, Gustl, leki bi Ti tiidi kaj takega niica; samo meni piši, jaz s ten na veko pa na malo andlan. V Lublani man dve po-driizjici. Se Iehko tiidi tan zglasiš, čc kaj takega niicaš. V Lublani, pje, dosti bojše gre kšeft kak tii. Mate lan dosti več liidi, ki radi ob dugen cajti živijo, ali pa si z mojin prpomočkon kratke cajte delajo, kak pa iih je tii. Pa ne rečen, ki tu kšeit nebi glih tak dobro šo. Pret, dočik bla je oblast tii, te mi je ali precik bojše šlo, zaj pa tisti vekši tal v Lublani pr mojih podriizneah Itiipiivlejo. V Marprogi zaj zvekšega samo še na magistrat lehko kaj odan. Samo poslušaj, kak moj prpomoček dobro preme. Zaj, kaj man jaz dve leti tu svoj štaciin, majo samo z mojin dugin cajton na magistrati teko dela, ki so čista pozabli na piivaje kopališa na Felberoven otoku. Enih dvajsti planov že majo, pa jin je nibjeden ne po voli. Gda sn jaz pred dvema letoma prvokrat o cajtngah bro, ki do toto kopaiiše piivali, le mi sklena, ki nemo šo pred v vodo, dočik nedo toifa spiivali, pa sn zaj žc pre- sneto črni. Pa zaj še nega viditi, ki bi menlo lolo kopaiiše hilro iertik biti, da so se gospodi z magistrata hodili ovi tjeden nekan v Nemčijo kopat. Mo vnda jaz tiidi moga pret iti še kan indo v vodo, da še do prej zaj pret še spelali kanalizacijo Marproga, te poti, če bo kaj s kopališon. Najbole kšajt bi tak bilo, ki bi napelali Dravno kan gor na Kalvarijo. Tan med tistimi sedmimi hrasti bi blo zlo lajn kopaiiše. Tisti stari avstrijski spomenik pa bi tak lehko vkraj podrli, ali pa bi ga tiidi piistli, ki bi z jega lehko v vodo skakali. Samo to je pač hujdo, ki se da na Kalvarijo samo peš priti. Te pa, če bi tan kopaiiše bilo, bi mestni avtobusi nebi nič zasliižli. Če pa od totega kraja poglednemo loto pitaje, te pa bi jaz tudi neba za Felberov otrok, da bi tii avtobusi še glih tak malo zasliižli. Kaj bi neblo bojšer če bi blo toto kopaiiše gi tangor v Fali? Samo preračuni si, pje Gustl, keko bi tii avtobusi zasliižli. Skoro dvajsti kilometrov je gorta, zaj pa če račiinima od kilometra dinar, pje, to so penezi. Pa praktiš bi blo to, Tan gor je tak ali tak žc jez lcTez Dravo, bi neblo treba novega delati, pa vode jc tan skoz zadosti. Pje, piši ti na marproški magistrat, naj se mojega plana premejo, da de jin dosti fale prišlo. Samo eno barako tan gi pr kraji spiivlejo za slačeje, pa de dobro. Pa računi si, če vsaki, ker de se šo kopat plača za avto dvajsti dinarov, keko de to magistrat dnara vkiip sprava. Če pa bi, Bog nas ali vari toga, se niše nehta tak doč kopat pelali(l), te pa bi pač to bija škandal od marproške publike, ki bi nebi htela zapo-padnoli take nezgriintane dobrote, kak jin jo ravno s svojin kopališon naredi marproška občina. Meldaj Ti samo marproškemi magistrati tol moj plan, le pa do se gvišno kaj tii primeni loti gospodi zglasli, se me dobro poznajo, da so vsi moji odjemalci. Kak mo sc z jimi pogliha, še mo li že drtigokrat pisa. Za enok mi je zlo po voli, ki se poznama, zalo še mo se gvišno kaj zglasa. Te prav lepo pozdravlan no se Ti prporoč.m Tvoj Nacek s Prlekije, štaciinar z žaifnco no dugin cajton v Marprogi. DIREKTNO * •'; •• n TOVRRNl lnin()cnlHalu> Nemčifa, vKIifipfntKali........ ali iodti+h; slslftcliiia '. c? j pri trjjb.ylA.ft Matibiir. HElNELa HEROL DMa«. bo GLRSRENI IM? TRUME M TI gRRMOFOMI HRRMONIKI VIOLINE od Din 35" TRMBUKE -d i)m 9g" ROČNE HftRMMfflfodi HMBOUNT™'".' " mm—"-'-m- iumhi - ■ ar?R»Ni : 102 B Kriza v ženstvu ? Modne novosti Zakaj kriza? Odgovarja se: :-Zato, ker žcua, deklica opušča iu bolj in bolj izgubijo posebnosti svojega spolu, taste, ki so nt\no zaradi svojega izrazito ženskega značaju bile posebno ljubke, zu moškega mikavne. In drugič, ker s tem opuščanjem postaja žena kar moška, načeloma moška, in skuša biti moškemu čim bolj podolbna.« Muri to ni res? Pomislimo: dolgi lasje — pruva redkost so; spletene kite — na vsej promenadi se ponaša z njima morda še eno dekle; kroj obleke — kakor moški suknjič ali telovnik; plašč in ogrlae — prav tako ga lahko moški nosi. Vse res! toda v vsem ostalem jo ženska moda prevzela moško le izjemoma, tam, kjer jo je imela že prej, v športu, luače pa je \ ostalih delih ženska noša postulu celo zelo pretirano ženska, v tem zinislu. kakor velja o njej uganka: Kako ločiš žensko od moškega, ko stu vendar tako sličuo oblečena?« Odgovor: »V tem, da je moška obleka dostojna, ženska pa nedostojna.« Zakaj nedostojna? Zato. ker prav nalašč in ra fini rano razkazuje žensko telo in zlasti po-očituje tiste dele, ki so se še pred kakim desetletjem skrbno prikrivali. V mislili imuni seveda te preklicane ženske noge. Saj je pred še nedavnim čusom izgledalo«, kakor bi ženske sploh ne imele nog in se je tisto dolgo krilo navidezno premikalo pod vplivom nekakega avtomata. V zadnjih letih pa so postajale noge daljše in bolj dolge, nego je koristilo nazira-aiju o njih lepoti in o potrebnosti razkazovanja. V neki nemški poskočnici pravi funt o svojem dekletu naivno: »... liat blUhvveisse Knie, aber g'seg'n hab' ich's me«; kako Im se pač izrazil o dekletu fante dandanašnji, če bi namreč dekle svoja kolenu izpostavljala tvoln-cu? Brez dvoma bi poklical razne sakramente. Pametna dekleta se tudi zavedajo, da je dopustna meja v modi kaj hitro prekoračen«; skrajšanju kril se bodo vdala — saj so bila krila prej re« neprijetno dolga — a dekleta prebrisana, kakor so. tudi vedo in sajiui vadijo, cla je zares lojnih nog zelo — malo... Moški so to /.daj spoznali. (XI nekdaj so ženske (prav za prav volja to (udi o moških) skrbele, da so njih posebne telesne značilnosti zbujale }K>zoinost, z odkrivanjem, s podkrepljenjem ali pa s prikrivanjem, ki more Kiti pra\ rafinirano in z.npeljiveje nego o Ikrivanje. Obraz (nekdaj s pajčolunoni), vrat, rame, oprsje, lakti, vse to je običajno; v goto\ili dobah, na pr. še ob koncu prejšn jega stoletja, boki s pusoni in grudi; v drugih dobah lasje s silnimi frizurami; najlepša moda je bila morda v klasični grš>ki in rimski dobi. ko >e je uveljavljalo telo v celoti po svoji postavi. Danes pa v prvi vrsti noge; res se je istočasno poudarjalo, du se hoče uveljaviti celo telo, tako zvana »linija«:, in s tem bi bil razvoj prirojen in zdrav; u se je linija« umevalo, žal. posebno kot ravna linija in sc je pričela strast slokosti in so iz tc linije stojiale brutalno kar nepokrite noge. Smo pu že prekoračili višek tega stremljenja. Mehkost naravne žen-ke linije sc ne sili več v trdost, krila sc merijo že na decunetre in ne le na centimetre. In lasje? Čim več jili jc ze in čim bolj košati »o; gladko moško frizuro nosijo le še tiste, ki jim stoja taka frizura ali pa take. ki jim nc stoji sploh nobena. Ali torej imamo v noši krizo? Nc! lakih kriz smo imeli vedno, kadar so se uvajale novosti: ko smo jih navajeni, se jim ne upiramo. V vseh časih pa odklanjamo tiste novota-rije. ki kako novost pretiravajo; res pa je. da postanejo baš pretiranosti najbolj očitne, da izzivajo hud odpor ter spravljajo novost v slab glas. Tako tudi dandanes vidimo ,in obsojamo tiste ženske, ki sedanjo modo tirajo do nedostojnih skrajnosti; lieopaženc po ostanejo pretežne množice dostojnih, umnilh. okusnih. Saj je žal bilo od nekdaj na svetu tako, da dobro slišimo onega, ki kriči, a preslišimo tisoče, ki — molčijo ... Manj vidna, pa globlja je kriza, ki je v njo zašlo ženstvo. češ, cki izgublja svoj pravi jxr-klic, to je. da se odtujuje obitelji, materinstvu, gospodinjstvu in na zunaj nastopa kakor moški, posebno moški samci. V pisarnah, uradih, pri blagajnah, na katedrih sedijo in delajo ženske: moški i-grajo nogomet, ženske rokomet; v plezanju, smučanju, plavanju, streljanju, jahanju tekmujejo žensko z moškimi, takisto v svrranju na gosli in klavir; ženske vidiš pri čaši v restavraciji; pri oknu v kavarni pijejo kavo in pu.šijo cigarete, same samcato, brez svojega moža. Občinstvo jm hodi mimo dn jih kara: Mari bi la moška ženska skrbela za dom in ognjišče, h- posvetila otrokom in možu, svirftla nu šivalni stroj in godla s kuhulnioo, utgo da opravlja moške posle in odriva može od zaslužka!« Kdor tako pravi, najprej ne pomisli, du se ženske niso iz lastnega nagiba spuščale v moške jkisIo in navade, ampak radi krutih zahtev življenj«; drugič pu težkodu sluti, da ženska pri vsem tem jk>s1u in kljub morebitni nekaki buršiko/.nosti, ki jo kaže, vendar lii v resnici zadovoljno, naj se še tako vestno uosveti svojemu »moškemu« poklicu in moškemu načinu življenju. Če ji je le količku j dana možnost, su vendar povrača vsaj v prostih urah k udejstvovanju, ki ji je prirojeno kot ženski. Tudi nikar ne pozabimo' in tukiin jjoklicnim ženskam priznajmo, du njih veliko število opravlja dvojni jjosel: najprej služba v uradu, v uredništvu, potem neizogibno domače delo. Koliko je takih požrtvovalnih .marljivih, nu obe struni sposobnih žensk! Seveda: teh občinstvo ne \ idi iu |io njih ženstva ne sodi. Te pn zares morajo biti zgled moškim, ki po službi tako radi lc počivajo, posedevajo, igrajo. Take dvojno dejavne ženske pu bi tudi nuj bale vzor za one, ki opravljajo le službo; vendar, kdo ve. ali nemara tudi te hrepenijo jio možnosti pristnih ženskih poslov, a jih ne morejo ali ne znajo si odpreti... Najhitrejša rešitev bi bila zakon, kakor je bil zakon nekdaj žensko preskrbovulišče. S tem pa smo sc dotaknili resnične krize v ženstvu, ki pa je ni ono zakrivilo. Kriza zu ženstvo so socialne razmere, ki so otež-kočile, mnogokrat onemogočile tisto lepo idilično rodbinsko življenje srednjemu stanu, najštevilnejšemu in najbolj vidnemu; dragx> ali nobeno stanovanje, obča draginja, slabe pluče hudo ovirajo sklepanje zakonov in številnost jK>rodice v obiteljih. kjer bi soproga bila le mati in gospodinja. Žena-soproga gre zdaj. če more. za lastnim zaslužkom; tako se povečajo rodbinski dohodki, za soprogo pa nastopa dvojno breme — kuj čuda, da onu. če ni izredno odporna, odjenjuje na eno plat. Ta, socialna, kriza se še intenzivno razvija; kako se 1k> končno rešila, še ni razvidno. Kot dosleden optimist pa sem prepričau, da bo ženstvo po tistem zdravem čutu. skoraj instinktu, ki ga diči in pred moškim odlikuje, našlo dober izhod, odgovarjajoč i novim razmeram i naravnim ženskim jiosebnostiin. Naivno pa bi bilo. če bi načelni kouservutivci pričakovali, da se bo vse ženstvo v vsem svojem udejstvo-vanju enostavno povrnilo k življenjskemu načinu prejšnjih desetletij. To je nemogoče; kjer je prejšnji način še mogel ostati, tam se bo uadaljevul uaprej; kjer zahtev njo nove prilike novih oblik, tam se IhkIo uvedle. Človeštvo pa bo jx)stalo ženski pravično; uko onu vrši isto delo kakor moški, inic-j tudi iste pravice in enako ceno; v službi se |>resojaj samo kot oseba, ne kot ženska, in v rodbini naj se nc čutijo dečki vzvišeni nad deklice. Prav tako pa tudi ni dvomu, du bo ženski kot taki od strani moških \sikdur po prirodi priznana j>riv lačnost, ki bo do koncu svetu vezala oba s(x>l«; se razume, če ženska nalašč ne ubija svoje ženske jirirode. In na to pri-vlačnost je brez vsega vpliva slučajna zunanja forma, moda, ali v čemer se že kaže ženska. — Jakopič pravi v »Samorodnosti« (str. 13); lil gibčna in brhka so še vedno krakovska dekleta; samo včusih so bila spodrcn-cuna, danes jia jim tega ni več treba; iu slamnike so imela nu glavah, slamnike pravim — kakor marele široke... Mja! pa časi se menjajo in ljudje jjrihajajo in odhajajo in pri-dejo drugi na \ rsto in vnesejo nove misli in nove šege ter pospravijo s staro šaro. No, na-jjosled jm se pričenja iznova staru pesem...« In besede zaključi Jakopič clegično, kukor se sjjodobii k šestdesetletnici. A Saljopin svetovne slave, ki je gostoval v Belgradu, Irdi o ženskah: »Videl sem, cla ženske povsod s seboj donašajo nekak praznik v življenju. Kadar ste ž njimi, se vam vse zdi lepše in čistejše.« In šaljapin pozna svet in j>oznu ženske. So pa moški izrekli tekom tisočletij o ženskah tudi vse drugačne sodbe; odličen slovenski pisatelj jim je jiri neki jiriliki zagodrnjul: »Včasih človek res ne razume, zakaj jc Bog vas žensko ustvaril v človeški jjodabj!« Nasproti temu ugotavljamo: ženske so jjač takšne, kakršne hočejo moški imeti in priznati; če jc torej stanje ženstva po notranji in zunanji ceni kritično, bi morali sklepati, da je pri — moških nastala kriza. O inoški krizi pa naj sc izjavijo — ženske. Kako oblečem otroka To je vprašanje, ki posebno mlade mamice silno zanima. Da mora biti otroška obleka ljubka, dražestna, se ob sebi razume. — Biti pa mora tudi pametna, praktična. Lepo in koristno bomo pri otroški obleki najlažje združili in vselej dosegli le z enostavnostjo, priprostostjo. Zlasti v poletni dobi moremo 7. najenostavnejšimi sredstvi doseči najlepše uspehe. Držati se moramo le par enostavnih pravil: otroška obleka mora biti ukrojena tako, da se otrok v njej neovirano giblje, da prihaja čim večja površina njegovega telesa — ne da bi se pri tem pozabljalo na spoštovanje do sramežljivosti — v neposreden stik z zrakom in solncem, da se da obleka lepo prati ter otroku ni treba biti suženj obleke, in slednjič mora biti barva otroške obleke živa, vesela. Seveda je treba delali razliko med obleko, ki jo nosi otrok samo doma, pri igranju, in obleko za šolo in slovesne prilike. V vseh slučajih pa je enostavnost edino pravilo, ki vodi do pravega uspeha. Klobuki iz nebeljenega platna so zadnja novost velikih ateljejev. Pripro-slost, a obenem eleganca in mnogostranska uporabnost tega materiala dajeta te vrste klobukom poseben čar in ni nobenega dvoma, da se bodo zelo nosili. Ob sebi se razume, da na tak klobuk ne spadajo preobili okraski. Ozek trak iz enakega blaga in resice ob robu (v ta namen se iz platna izpulijo niti) popolnoma zadostuje (pni vzorec). Lahko pa se seveda tudi vzame kak drug trak in posamezen cvet. Izredno odlično učinkujejo aplikacije, ki se z vezenjem pritrdijo ua platno, kar učinek še ojači (drugi vzorec). Naša slika podaja nekaj ljubkih vzorcev za otroške poletne oblekce. Tu je predvsem predpasnik za igranje na vrtu ali pa v sobi (srednji vzorec). Zapet je zadaj, nosijo ga naramnice, ki se ua hrbtu križajo. Seveda mora imeti velik žep, ki se mu našita ali vezena slika izvrstno poda. Pod predpasnikom nosijo dečki kratke platnene hlačke in svetlo srajco z ovratnico iz enakega blaga. Za šolo zadostujejo za dečke ob toplem vremenu kratke hlače s pasom in barvasta srajca z majhno ovratnico v obliki metulja (predzadnji vzorec). Za izprehod nosijo deklice enostavne pralne oblekce z nabranimi krili in kratkimi rokavčki (drugi vzorec), okrašene s čvrsto priprosto vezenino; dečkom pa zelo ugaja mornarska obleka z dolgimi, spodaj zelo širokimi hlačami (pni vzorec). Rožasti etamin je za enostavne oblekce brez rokavčkov zelo hvaležen material; učinkuje draž.estno, a obenem se da dobro čistiti (zadnji vzorec). Nosilni trakovi pri športnih oblekah Za šport in izlete je vedno treba vzeli s seboj vrlino jopo. Da je ni treba nositi v rokah, se prišijejo vanjo nosilni trakovi iz enakega blaga, kakor je podloga. S pomočjo teh Irakov nosimo jopo na hrbtu, ne da bi imeli l njo kake neprilike. JUGOSLOV. ELEKTRIČNA D. D. BROWN BOVERI PODRUŽNICA LJUBLJANA IzvTŽuje električne naprave ter vsa v to stroko spadajoča popravila Solidno delo! NizKe ceste! MUHSiiiii Leopold TralnIK pasar lit srebror LMlana, Sv. Pefra c. 25 Načrti in proračuni na zahtevo! priporoča preč. duhovščin izdelavo vsega cerkvenega orodja, lestencev itd. — Re-novačijo starih predmetov, pozlačenje, posrebrenje itd. — Adaptacija lestencev na električno razsvetljavo. POZOR, LOVCI! Popravila orožja najceneje pri novootvorjeni puškarski tvrdki Albin Šifrer, Ljubljana, Gosposvetska cesta 12, zraven restavracije Novi svet. Orožje, streljivo, ribar-ske potrebščine. Popolnoma varno naloiite svoj denar v Vzajemni poso j ilnici t Ljubljani, r. z. z o. z. na MikloSičevi cesti poleg hotela »Union«, Hranilne vloge se obrestujejo naiugodneie. Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa pol odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Kredi i v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. Mirko K ii nO jO: fitek i dvema 30. IlILm Ilustriral J. P. S čarovno pesemco: Ilinderhonder, coprnija, rokuspokus, holadrija — bums! — Naj bom lev.- ji je bila želja na mah uslišana: postala je lev. B ponosno dvignjeno glavo je šla skozi šum o ln vse, od drobnega zajčka do orjaškega slona, je trepetalo pred njo. Kako lepo je biti lev! si je mislila. »Zdaj bom vsaj brez strahu po svetu potovala in Tinta in ptička z dvema kljunčkoma iskala.<: 40. Komaj pa je utegnila do kraja premisliti, kako lepo je biti lev, je v bližini nekaj počilo in svinčena kroglja je tenko zapiskala mimo njenih, to se pravi — levovih ušes. Presenečena je Terezinka-lev kvišku pogledala in med rogovilastimi vejami nizkega borovca — mladega lovca zagledala. Pravkar je iznova nastavil puško in pomeril... Fr. Gubenšek: Kotičkovega sinčka je kotel®, obiskati Kristina * je že tako velika žena, da hodi sama v šolo in iz nje. In je rekla mamici, da so binkošti prav primerni prazniki, ko bi lahko šla obiskat Kotičkovega strička in tnu voščila vesele binkošti. Povedala bi mu, da mu želi sto let življenja, če jih še nima. Mamica ji kaj takega res ni mogla odreči in Kristina je šla. Iz Slovenca : je izrezala stričkovo sliko, da bi ga precej spoznala. Na vrtu je utrgala lepo rdečo vrtnico. Prazna vendar ne more pred njega. Počasi je stopala v tretje nadstropje Jugoslovanske tiskarne in spotoma ponavljala svoje binkoštno voščilce: »Dober dan, Kotičkov striček! ln sem zelo vesela, da sem vas spoznala in vam želim vesele binkoštne praznike in veliko črešenj in jagod in vsega, kar je dobro in sladko in imam jaz rada in želim, da bi vam zrastla brada do tal in da bi nam sto let pisali pisma in in .. In že je bila na vrhu. Previdno in rahlo Je potrkala na prva vrata. »--!«• Nič. Vendar je pokukala skozi duri. Izza visoke mize jc vstajala glava: čelo, očala, nos brki,... brada brez brade. »Niste!« Pomolila jo glavo skozi chuga vrata. Na mizi ni bilo leščerbe. »Oh jej! Tudi vi niste. Še brk nimate.« Nekoliko potrta jc šla naprej. V tretji sobi |e našla dva mlada moža, ki sta kadila kot Turka. Ko je v dimu komaj zagledala kar celo stekleno steno pred sabo, se jc vzveselila: "Kaj je tam-le za tisto steno se kdo? »Je, je! In še prav prijazen gospod jek »No, kaj bi pa ti mala tu pri nas rada?« sta se spogledala iz oči v oči s tistim prijaznim gospodom. Prijazen je že, si je Kristina govorila v srcu, Kotičkov striček pa ni. Nima nc brade, ne leščerbe na mizi, ne gosjega peresa v tintniku. »Kctičkovega strička iščem,* je dahnila Kristina in usta so se ji nabrala v kislo, v očeh se je nekam čudno bliskalo, da se je bilo bati. da se bo vsak hip vlilo, »in bi mu tako iz srca rada povedala, da sem Kristina in mu želela, da bi še stokrat obhajal binkošti!« in že je skoro smrkala, ker ji je bilo hudo, da ni Kotičkovega strička. »Ja, vidiš, pa ga ni tukaj Kotičkovega strička. Prav zdajle ga ni. Je že odšel. Ta Kotičkov striček, da ga ni takrat, ko pride tak imeniten obisk s prelepo rdečo vrtnico ! Mirko Kunčič: Tinček in Binček med Ijadožrci Žalost no vesel roman dveh mladih ličkov. 1. poglavje, šolo na kol — zapik! Nekoč nekje živela Tinček sla iu Binček, dva zanikrneža mlada. Dve leli in pol sla klop četrtega razreda ljudske šole gulila in kakor dvoje puhlih rep bedasto in brez zanimanja v šolsko tablo bulila. Naposled zasmrdela šola jima je tako zelo, da sta jo kratkomalo obesila na kol, dejala enoglasno :,zapik! ter pobegnila od doma. Še prej pa dobro napolnila žepe sta si z dinarčki, ki sta iz skrinje jih pouzmala ubogemu očetu mlinarčku. 2. poglavje. V lovu za srečo opofečo. Vse križem-kražem po deželah tujih sta se paglavca potepala, kradla kakor sraki, lagala kot cigana in bratstvo z vsemogočimi razbojniki in potepuhi sklepala. Sta včasih volje židane ocvrte piške obirala, z ohrazom kislim včasih zgolj koruzen kruh otepala — kakor je pač nanesla prilika in sreča. 3. poglavje. Velikopotezni načrti. Nekoč ukradla lovcu spečemu sla v gozdu samokres na strelov šest in ostro bodalo. In Tinček potepinček (ki od rojstva že imel je blagozvočno to napako, da je Izgovarjal črko r, ko da bi kdo z motorjem rrropotal...) hrabro je predlagal: Zdaj pa — hajd! v Afrriko med ljudo-žrrce. Ustrrahovala bova s samokrresoni jih, grrdohe grrde, in jih namesto človeškega mesa naučila jesti — žgance, zelje in klobase krranj-ske. In jaz postal bom njihov krrralj.« Saj veš kako k uprl se je odločno Binček. Kralj bom jaz. Kaj boš ti, revše ubogo, ki samokresa niti sprožiti ne znaš.« Kaaaj? Jaz da ga uo znam? razsrdil strašno se je Tinček in pogledal zaničljivo Binčka od nog do glave. Ti, žvirrca, si to meni rrekel? Sem ga že znal, moj drragi sem ga že zna", ko si ti še cucelj vlekel! O, karr bodi krrrulj, karr bodi. o, le bodi, le — če hočeš, da še žabe v mlaki bodo ti rrežale se: ,Lej ga, lej gu, lcvak kvakou, krrralj, krralj — lak kujonk Mejdun,-: je v Binoku kri zavrela, moj-dirn, boš ti iz mene norčeval se, uboga reva'?! Razkačen — hup! — se jo zakadil v Tinčka, in sta začela ravsati in kavsati se ko dva mlada petelinčka. Ko z združenimi močmi dovolj si priborila častnih sta odlikovanj: marog in bunk in prask, pobotala sta se na jako pameten način: udaril Tinček je navdihnjen se ob čelo in modro kakor Salamon izrekel živo to resnico: Ali sva tepca! Saj ni nikjerr zapisano, da krrralj bi morral biti samo eden. Nego: krrralj bom jaz, krrralj boš ti, krrralja bova oba — živijo! 4. po g 1 a v j e. »Slepa« potnika na parniku. Ne bom vam pravil, dragi moji, na kakšcii zvit način nn velik parnik sta se vtihotapila in kako po morju sla neskončnem se vozila, potepuha mlada. Naj zadostuje; če povem vam, da neopaženo in srečno izmuznila sta so na suho, ko parnik je za par minut pristal ob zapuščenem obrežju Afrike. 2e se je večerilo. Junaka naša enoglasno sta zato sklenila, da pojdela za sledom ljudo- žrcev iu jih premagata v krvavi bitki, ko zarja novega se dne rodi. Brezskrbno legla sla pod tiho palmovo drevo in brez molitve in brez križa v sen zatisnila oči, (Nad njima se zato ves bled in žalosten je angel varuh sklonil in v so noč točil bridke, bridke solze...) 5. poglavje. »Zdaj sva pa v lepi kaši!« V preglušujoč vrišč in ropot sta pobiča se zjutraj prebudila. Prestrašena na noge sta planila, oči, vse motne še od spanja, vrgla topoli ni no naokoli, in v črni grozi zasršeli proti nebu so jima lasje---: Divjakov napol nagih nepregledna truma, poskakovala v blaznem plesu je okoli njiju, vihtela zmagoslavno sulice po zraku, zlohotno bliskala z očrni, se jima odurno pačila v obraz, razbijala neusmiljeno po bobnih in v svoji čudni govorici venomer tulila vmes svoj divji bojni spev: Hej, ha j, bababu — Marabu, o, Marabu! Hej, haj, hejlalaj — barabin in barabajk Zdaj sva pa v lepi kaši k prepaden za-jecljal je Binček in tresel v hlačah ves se — kakor Tinček. Pa z bairabo naju zmerjajo,« zavekal je obupno Tinček. Meni prravijo burrabin, tebi barrabaj... Ojej, ojej, kaj bo iz naju zdaj!?< O Marija,, je spreletelo Biučka vroče po telesu, o Marija, če naju spečejo na ražnju in požro ...?<: V kočljivi tej predam rt ni stiski spomnil Tinček se je samokresa — in bil na mali je spet ves hraber. Brž brž je segel v žep, brž brž naperil cev morilnega orodja v tolpo ljudožrsko, brž, brž pritisnil na petelina in...« »Pkk je reklo in nič drugega. Samokres se ni bil sprožil. Kako bi tudi mogel se sprožiti samokres, ovbe, kako. ko ni nabasan bil? Imela samokres sta pobiča s seboj — nabojev ne ... Nobena stvarr na svetu zdaj ne tnorre naju več rrešiti,« pobilo je zategnil Tinček in prav lak klaverno povesil glavo k tlom kot Binček. (i. p o g 1 a v j e. Glovai ljudožtccv Rompoinpointidralalom. Ivo Jjudožrci so do sitega se naplesali in nfckričali, odvedli so nesrečna jetnika s seboj v pragozd, strahote poln. Naravnost pred glavarja so ju gnali. Glavar divjakov Rompoompomtidralalom —■ kosmat, zavaljen dedec z volčjimi očmi, žrelu podobnimi usti, ogromnimi čeljusti in nabru-šenimi zobmi — sedel mogočno je na trhlem štoru (ki bil najbrž njegov prestol je) in škilil krvoločno v božji svet. Povesili divjaki so spoštljivo sulice pred njim, slovesno dve minuti jezik za zobmi držali, a koj nato spet kot obsedeni vsevprek zacopotali, zakričali: : Hej, haj, bababu — Marabu, o, Marabu! Haj, haj, hejlalaj — barabin in baraba j k Glavar divjakov Romponipomtidialalom z očmi premeril in pretipal strokovujasko kot mesar telička je pobiča od nog do glave. Haj,c pokimal potlej zadovoljno je z glavo, po tolstem se trebuhu blaženo potrepljal, z. jezikom hlastno zacmokal, haj — barabajk (Po naše bi se temu menda reklo: Bravo! Dober tek!) Tinček si ta vzklik razlagal je po svoje. Tudi ta že ve, je Binčku žalostno dejal, tudi ta že ve, da sva barrabi...« in ga postalo skoraj sram je pred divjaki. Oh, Tinček, meni se vse močno zdi,« za-kril si Binček v studu je oči, da ta grdavš že premišljuje, kako požrl bi naju: pfečena ali kar surova... In je bridko predse pljunil: :Oh, kar poglej, kako z očmi naju požira... Fej! Le zakaj sva šla od doma, ie zakaj, ojej... 7. p o g 1 a v j e. I.jiidožrci brusijo nože... Na mig glavarja RompompomtidialaJoma planila — hopla! — dva orjaška ijudožrca sta iz tolpe, zgrabila z besnim krikom bububuk uboga pobiča za rame in ju s sirovo silo odgnala h kolu bližnjemu. Ovbe. ovbe! sla s pretresljivim glasom zaječala Tinček in Binček in z rokami obupno opletala okoli sebe. Zaman. Divjaka sta ostala neizprosna. Brezsrčno sta ju h kolu privezala iu škodoželjno njuni smrtni stiski se režala. Na drug migljaj glavarja Roinpompomti-dralaloma, je del drliali Ijudožrske na mah uvrstil v gosi se kolobar in naperil gozd pretečih sulic proti prsom bednih žrtev. Drugi del drliali Ijudožrske zmagoslavno je zaplesal okrog kola, tretji del po bobnih nečloveško tolči je začel, četrti det vmes tulil, žvižgal, vriskal je in pel, peti del je nože bridke brusili začel — žvenk-žvek ... To vam je bil peklenski truŠč in cvenk! Grozotnim mukam iz oči v oči naproti gledati sla morala fantiča. Kri ledenela jima po Kilah, bledica smrtna lila po obrazu, srce zastajalo v tesnobnem pričakovanju: Kako dolgo še, kako dolgo še ...? izdaj pa imava krrralja i s pojemajočim glasom Tinček zajecljal je. — O, kako zdaj pobič se kesal je, da kremi je ua krivo iK)t... V tej uri smrtne groze in obupa nesrečnika oba sta spomnila se spet Boga: moliti k Njemu sta začela verno in presrdno, kot žo dolgo, dolgo ne ... 8. poglavje, čudovit slučaj. 2e je mogočni Roniponipouitidralalom dal znamenje divjakom gladnim, naj začno s pojedino krvavo, ko zdajci nekaj čudovitega poseglo vmes je in vse prekrižalo namene krvoločne ijudožrcem: Bums! nekaj v zraku je zamolklo kakor strel iz puške počilo, nad tolpo ljudožrsko se pošastno bočilo, se nižalo iu bližalo z rohne-njem vse glasnejšim, spustilo slednjič zmagoslavno se na zemljo in--- * * * Halo, glavice brilitne! Pokažile, kaj znate, ter iztuhtajte pravilen konec tej strahotni zgodbi. Oni, ki bodo najbolj točno pogodili, kaj se je nato zgodilo, pridejo v poštev za lepo nagrado. Rešilve pošljite najkasneje do petka. 13. t. m., na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Birmančkom Eden najlepših dni v življenju našem je dan, ko gremo k sveti birmi. Neizbrisni ostanejo spomini na I a dan v naših dušah skozi vse življenje. Z zlato lučjo nam ožarjajo starost, do hladnega groba nam tiho govorijo, kako čudno lepa je mladost — z lilijo nedolžnosti v srcu in z zarjo neskaljene sreče v očeh. Res lepe, prelepe urice doživljajo birmanci na binkoitni praznik. Slovesni, obredi svete birme, navzočnost sivolasega starčka škofa v lesketajočem sc oblačilu, procesija, zvonovi, beli venčki, pelje — o, vsem je tako svetlo in praznično pri srcu... ln potem kočija, avtomobil, vlak — v veselem diru skozi mesto, vas... Hej, če to ni imenitno, kaj pa je? In poleni darovi: nova obleka, zlata ura, medeno srce, kolački, mošnjiček s cingljajočimi dinarčki in še to in ono ... Sam Bog ve, kako dobri, kako radodarni so ta dan botrčki. Kar sami se pomladijo ob živi sreči mladih src. Oj, saj se pa tudi še kar predobro spominjajo, jB, kako so v davnih letih sami blagrovcli rado darnost svojih botrčkov... , „.,, Birmančki! Opišite mi, opišite, kako vam jc kaj pri srcu danes, opišite, kako preživljale z botrčki ta imenitni praznik, opišite, da sc šc jaz, Količkov striček, malo ob spominih pomladim... Najboljše sestavke bom objavil v svojem kotičku — lo ni majhna čast za vas, primojdevet. Tudi primerna nagrada za spis, ki bo med najboljšimi najboljši, nc bo izostala. Opozorili pa vas moram ic zdaj na neko sila važno reč. Veste, imam čarodejno ogledalce. Če to ogledalce približam pismu kogarkoli, mi. koj z nezmotljivo natančnostjo pove, kdo je pisal in sestavil vsebino pisma. Preizkusil bom poslej s čarodejnim oglcdclccm vsa Vaša pisemca in vrgel vse one, o katerih sc bom prepričal, da jih niste pisali sami, nego vam je njih vsebino narekovala mama, očka, teta, slri-Cek ali bral — kratkormlo v koš. Sem vam ic svoj čas povedal: S pavjim perjem se jc dičila srakorspalca, vi pa s«? postavite s tem, kar znale in zmorete sami. Kajne, da imam prav? Torej na svidenje in lepo pozdravljeni! Količkov str i č c k. 1. Kaj je opoldne najkrajše, zjutraj in zvečer pa najdaljše? — (Senca.) '2. Kdo je, ki na strehi sedi in kadi — in ne potrebuje zato ne pipe ne tobaka? — (Dimnik.) 3. Skoz zaprto okno se prikrade v hiše in ne razbije nobene šipe — kdo je to? — (Svetloba.) ■I. Štirje fantje so igrali vso noč, in ko so nehali, so vsi štirje dobili. Kako je to mogoče? — (Fantje so bili godci in so dobili plačilo.) 5. Korenjak Bums in korenjak Cof sla se nemilo obdelavala s pestmi. Ko je slednjič Bums svojega nasprotnika Oofa s strahovitim sunkom podrl na tla, ni bil zato nič kaznovan, nego je dobil zato še velikansko nagrado. Kaj sta bila tadvu korenjaka po poklicu? — (Rokoborca.) 6. Kaj jc na svetu slajše od najslajšega? - (Nič.) K * Vse uganke so pravilno rešili: Alojz Pcrme, Joško dale, K rane Pintarič, Marica Vo-dušek, Ivan Ktadcnšck, France Modrin jak in Joško Ilorvat. (Ostali reševalci ugank so bili mnenja, da je slajše od najslajšega — materina ljubezen. Neka punčka pa je 4. uganko takole rešila: Fantje so bili kvartopirei. Med igranjem s« se skregali in drug drugega nabunkali. Tako so vsi štirje dobili — p0 grbi...«) Izžrebana sta bila za nagrado: 1. Joško Horvat, učenec III. razreda pri Smarjeti ob Pesnici v Slov. goricah. Dobi mapo pisemskega papirja in lepo sliko. 2. Marica Vodvšek, učenka ? razreda pri Devici Mariji v Polju. Dobi ličen molitve nik. V uaravo! Pri nedeljskih ranih sv. mašah v ljubljanski stolnici je sedaj skoraj toliko ljudi kakor drugače pri zadnji ob pol 12. To so sami pridni planinci, ki vstanejo uro preje, da opravijo svojo krščansko nedeljsko dolžnost in pitem tem veseleje pohite v gore. Potovanje na luno teta 2050 »Okrog leta 2050 lx>do prebivalci zemlje lahko potovali na luno in se s svojim stanovanjem na zemlji telefonično zrezali s pomočjo svetlobnega žarka. Raketna ladja jih ho s hitrostjo 50.000 milj na uro nesla na lnno, pa že davno prej, najbrž že leta 1950. bo pač možna hitrost 1000 milj na uto.< To je napovedal dr. John Q. Stevvart, profesor astronom, fizike na univerzi Prin-ceton in soizdajatelj ene najbolj znanih astro-nomičnih knjig. Pred Zavodom za znanost in umetnost v Brooklvnu je profesor dalje izvajal : " Hitrost raketne ladje bo najbrž znašala 25.000 milj na uro. To je hitrost, s katero bi se moral, vpoštevajoč zračni odpor, izstreliti navzgor projekti!, da pride do neomejene višine. Ce si predočimo. kako se je hitrost Italijanski letalec Maddalena je s svojim spremljevalcem Ceeconijem postavil dva nova svetovna rekorda: v trajnem poletu 67 ur 15 minut (doslej 65 ur 26 minut) in v poletu na določeni progi (doslej 8029 km, kar je Maddalena znatno prekosil). osebnih vozil tekom zadnjih stoletij povečala, moramo priti do prepričanja, da bo zgoraj omenjena hitrost dosežena leta 2050. To je presenetljivo hitro. Tekom zadnjega stoletja se je hitrost vozil povišala vsako leto povprečno za dva odstotka. Ce bo v bodoče še hitreje rastla, kar je verjetno, bomo leta 1950 dosegli hitrost 1000 milj na uro, leta 2050 pa bomo imeli na razpolago vozila s hitrostjo 50.000 milj na uro. Danes, tako je izvajal profesor Stevvart dalje, je najboljši s katerimkoli kurivom doseženi učinek kilovatna ura na funt, ta učinek pa bo treba še močno zvišati, preden se bomo lahko vozili v svetovnem prostoru. V laboratoriju so pa v zelo majčkeni meri dosegli veliko učinkovitejše rezervoare- energije. Eden teh je ionizirani vodik, ki bi proizvajal približno stokrat toliko energije kakor enaka množina oglja in kisika. Vendar pa doslej še ni znan način, po katerem bi mogli proizvajati zadosti velike množine lakega ma-terijala. Druga možnost bi bila oskrbovanje raketne ladje z energijo |k> brezžični poti, vendar pa profesor Stevvart pričakuje od bodočnosti, da bo odkrila gorivo, ki l>o nad vse pričakovanje učinkovito. >Astrofiziki, ki študirajo vir energije solnca in zvezd, razmišljajo o možnosti še učinkovitejšega procesa — popolno pretvori-tev materije v energijo. Ta proces bi pač dosegel 1,300.000 kilovatuih let energije na funt — to je desettisočmilijonkrat več, kakor jo proizvajata oglje in kisik. Tako pretvarjanje materije se mogoče vrši v globočinah solnca in proizvaja ogromno energijo, katero solnce že toliko in toliko tisoč let izžareva. Čudoviti praktični rezultati bodo sledili, če bodo tehniki mogli lo lastno energijo materije kdaj osvoboditi. Koteč morske vode bi zadostoval za pogon strojev trgovskega brodovja vsega sveta delj kakor mesec dni. Lastna energija kepe snega bi slo lel kurila veliko hišo. Lastna energija lepenke malega železniškega voznega listka bi težek osebni vlak večkrat zapeljala okrog sveta. Pri opisu vozila za tak polet, je profesor Stewart prosil svoje poslušalce, naj si predstavljajo ladjo . ki je zgrajena v obliki velike kovinske krogle — recimo 35 m v premeru s celotno začetno maso 70.000 met. Ion. Dvanajst ali več na različnih mestih simetrično razporejenih lopov moli nekoliko ven nad okroglo površino trupa. Če izstrelimo en top, požene reakcija ladjo v nasprotno smer. Materijal bi se izstreljeval s hitrostjo 300 km na sekundo. Za vožnjo do lune in nazaj bi morala ladja vzeti s seboj 28.000 Ion snovi, ki bi jo izstreljevali iz topov. Materijal bi bil lahko n. pr. svinec, ki bi ga izstreljevali v obliki prahu. Ladja bi morala biti popolnoma nepro-dušna in opremljena s kurilnimi in hladilnimi pripravami. Imeti bi morala vse, kar je potrebno za vsakdanje življenje, vštevši zrak in vodo, za dva meseca vožnje. Posadka bi morala šteti 60 mož, z ladjo bi se lahko peljalo kakih 12 učenjakov. Ker se bo razvila silna moč, bi se moral I start vršiti v kaki puščavi... Sunek izstrelka | nazaj bi napravil na tleh ogromno jamo. Star-; tati bi se moralo približno pol ure pred pol-dnevom in tri dni pred mlajem. Ladja bi se peljala proti solncu. V prvih šestih minutah bi se mogoče dvignila 20 km in bi s hitrostjo nad 300 km na uro zapustila zračno plast zemlje.« Ko bi prileteli na mesec, bi po mnenju profesorja Stevvarta lahko napravili telefonsko zvezo z zemljo s pomočjo svetlobnega žarka. Povratek ladje bi se vršil po isti poti, samo da ne bo treba lako velikega pogona, ker je privlačnost zemlje večja. Pristati bodo morali zelo previdno, zakaj če bi se ladja prehitro spustila nad kakim mestom in bi morala izstreliti rakete, da bi se zmanjšala brzina, bi bilo lo usodepolno za prebivalstvo. Zatiranje detomoritstva na Kitajskem V Šansi ua severnem Kitajskem je deto morilstvo in sicer majhnih deklic tako v razvadi, da so bila do danes vsa sredstva, ki raj bi opravila to zlo, brezuspešna. Po zadnji cenitvi se je ugotovilo, da pridejo v tej pokrajini na deset moških samo 4 ženske, torej je razmerje znatno pod normalo. To vse izhaja od nečuvene navade, ko matere morč svoje majhne hčerke. Večinoma se to dogaja v času rojstva. Če n. pr. ženska trikrat rodi in so bili vsakokrat otroci ženskega spola, je tretja hčerka neusmiljeno obsojena na smrt. Prefekt te province, obsojajoč tako početje, si je zamislil sistem nagrad in odlikovanj, kar naj bi učinkovalo proti krutemu stremljenju. Nagrade, ki so različne in ki jih napoveduje uprava province, so sledeče: 1. Denarne nagrade, častni vpisi. Oficijelno določilo za čestitanje družinam od strani provincijalne uprave in njenih avtoritet. 2. Če pa je družina re« zelo siromašna, obveščajo o tem uradniki tamošnjega distrikta svojega prefekta, k potem določi podpore za kritje prehranjevalnih stroškov. — 3. Vse družine, ki zrede in vzgoje tri svoje deklice prav do dorastosti, dobe zagotovilo in izpričevalo o javni pohvali. Vsi uradniki. ki pomagajo z darovi, ali ki priporoče svojemu prefektu vsaj pet takih družin, so odlikovani. Uradniki pa, ki podpirajo devet ali pa še več takih družin iu ki jih priporoče svojemu prelektu, prejmejo za lo posebno nagrado. Koncem leta morajo podprelekti predložiti prefektu ali pa posrednim predstojnikom poročila, v katerili morejo istočasno prosili za nagrade onim bogatim družinam, ki so prispevale v za to posebej določeni fond, ali pa za vzdrževanje sirotišnic. Vsi ti uradniki prefekture morejo porabiti svoja uradna pota za to. da seznanijo in opogumijo prebivalce s temi nagradami in ukrepi in da opogumijo prebivalce, ki naj zatro, ne-čuveno pokončavanje majhnih hčera. Thomas, dosedanji angleški minister za pobijanje brezposelnosti, in njegov naslednik, rudar Horts-horn. Thomas je jirevzel sedaj ministrstvo za do-minijone. čanje znoja in s tem znova povzročajo žejo. V mrzlih dneh pa je zavživanje lople juhe še posebej priporočljivo. Oživlja in greje bolj kakor katerakoli druga topla pijača, ki služi za okrepčilo v mokrem in hladnem vremenu. Naj bo torej goveja, perutninska, zelenjad-na ali katerakoli druga juha, vsaka je važen sestavni del prehrane. Važna pa je juha tudi pri prehrani otrok in bolnikov. Posebno hranilne so zdrobove in sluzuate juhe, zato jih zdravniki po pravici predpisujejo za otroke in bolnike. Je skoroda neverjetno, kako zdravilno učinkuje juha na neredno delujoč želodec ali čreva. Iz vseh navedenih razlogov si današnje kuhinje ne moremo misliti brez juhe. Letalo Savoia-Marchetti (zgoraj) in pilota Maddalenn iu (Jecconi, ki sla dosegla dva nova svetovna rekorda. Velikanske demonstracijo proti triatlonski pogodbi v Budimpešti o priliki desetletnice njeiuaa ooduisa 14. itiniia 1920). Jajca kot vstopnina V maloazijski vasi Mcnemcn pobirajo v kinu vstopnino »v naravi« — po tri jajca za osebo. To je za prebivalce zelo cenena šala, lastnik kina pa najbrže pri tem tudi dobro izhaja, saj so jajca v Turčiji važno izvozno blago. Nekaj o juhi S stališča znanosti o prehrani juha ni tolikega pomena radi svoje hranivosti, ampak radi tega. ker je prva jed oiieda. Obed z juho znatno bolj nasiti, kakor pa obed brez juhe. Zgodi se celo, posebno v vročeni letnem času, da sedemo k mizi pravzaprav brez apetita in jemo samo zato, da napolnimo prazni želodec. Prva je juha in prva žlica se vzame skoroda z odporom. Po drugi in tretji žlici šele dobimo pravi okus in v hipu je krožnik prazen. Star pregovor pravi, da šele med jedjo dobimo ape-tit. Ko je torej juha pri kraju, pouzijemo tudi druga jedila z dobrini tekom. Ker juha dovaja telesu hrano na prijajoč način in vzbuja tek, je dvojne važnosti, pričeti kosilo z juho. Premnogokrat se zdravju na škodo zanikajo prednosti zavživauja tople juhe. V mnogih gospodinjstvih je običajna sploh samo mrzla večerja. Ogrevajoča jedila telesu gotovo bolj prijajo in je zopet juha na prvem inestu. To pa radi tega, ker juha ne preobremenjuje želodca, nego še pospešuje dobro prebavljanje, ker z draženjem prebavljalnih žlez povzroča, da se želodčni in črevesni sokovi izločajo. To naj vpoštevajo posebno oni, ki imajo navado, da se podajo lakoj po večerji lc počitku. Tudi so ljudje, ki-v vroči dolu odklanjajo uživanje juhe, a nimajo prav. Staro pravilo je: • Vročina se mora preganjati z vročino! Do-gnano dejstvo je, da par žlic juhe prežene žejo, ined tem ko mrzle pijače pospešujejo izlo- Žaiostna usoda poslanca Na Francoskem še vedno obstoja zakon, ki določa, da osebo, ki ne plača svojega dolga, na zahtevo upnika lahko zapro, če upnik založi oskrbovalne stroške, ki znašajo mesečno 700 Din. Zapor lahko traja do šest mesecev. Prejšnji poslanec in svoječasni vojni letalec Marc Doussand je moral v pariški ječi Sante nastopiti enomesečni zapor, ker ni mogel plačali svojega dolga. Doussandu se je februarja 1928 v Lyonu pripetila avtomobilska nesreča, pri kateri je bil neki licejski profesor ubit, tri druge osebe pa ranjene. Sodišče je svojcem profesorja prisodilo 400.000 frankov odškodnine, ostalim Ireni, ki so bili ranjeni, pa skupno 150.000 frankov, tako da je imel Doussand plačati skupno 550.000 frankov. S tem je bila njegova propast zapečatena. Vendar je skušal po svojih najboljših močeh odškodovati svoje žrtve in je prodal svoje posestvo in sploh vse svoje imetje. Z izkupičkom je popolnoma odplačal svojce profesorja in deloma tudi ranjence. Eden teh je imel tirjati še 45.000 frankov in od tega ni hotel odstopiti. Doussand jo sedaj brez vseh sredstev in pri najboljši volji ne more plačati le zadnje vsole. Navaden predlog njegovega upnika pri sodišču in založitev 700 dinarjev za oskrbovalne stroške za en mesec je zadostovalo, da so Doussanda, čeprav je dokazal, da bi rad plačal, če bi le mogel, spravili v ječo. Zaenkrat za on mesec, če bo pa njegov upnik po preteku lega meseca zopet založil 700 Din za oskrbovalne stroške, bo ubogi Doussand moral sedeti še naprej. Zaletel. Državni pravdnik: ln kar st tiče obtoženca naj povem, da sem ga dostikrat videl na krajih, kamor posten človek ne hodi. t C iiatelj em »Slovenca" za nedeljo Nikolaj Ljeskov: r Puščavnik in njegov lev Karel Čapck: Atentat Svetnik Tomza sc je pravkar pripravil, da preživi zopet enega svojih prijetnih večerov. Udobno se je posadil v klubski naslonjač, na mizi je stala steklenica dobrega vina; odprl je zanimiv detektivski roman dn se takoj s slastjo zatopil vanj. Tedaj sta padla zunaj dva strela in iz okna nad njegovo glavo se je vsulo razbito steklo. Tedaj je storil, kar bi bil pač vsakdo drug na njegovem mestu. Počakal je trenotek, kaj neki se bo šc zgodilo, potem je pa napeto premislil, kaj se je prav za prav pripetilo, in se prestrašil. Videl je namreč, da je bil nekdo ustrelil skozi okno. V vratih, ki so mu ležala nasproti, se jc odčehnila trska, in pod njo je tičala krogla. Prva misel je bila, da bi stekel na cesto in zgrabil kanaljo z obema rokama za ovratnik; toda če je človek že v letih in uživa neko dostojanstvo, potem navadno prvi nagib zamudi in se odloči za drugega. Zato je skočil gospod Tomza k telefonu in poklical policijo: »Halo! Pošljite brž koga semkaj; pravkar sc je izvršil name atantat.« »Kje?« je vprašal zaspan in ravnodušen glas. »Pri meni,« se je razburjal Tomza, kakor da bi bila policija vsemu kriva. »Poslal bom nekoga k vam,« je dejal zaspani glas. Gospod svetnik je besnel od nepotrpež-Ijivosti, zdela sc mu je cela večnost, preden jc nekdo prišel. V. rcsnici jc bil pa žc čez dvajset minut pri njem razborrt policijski uradnik, ki jc z velikim zanimanjem preiskoval razslrcljeno okno. »Scdcmmilimelerski kaliber,« jc dejal mož in z žepnim nožem izluščil kroglo iz vrat. »Po vsej priliki stara vojaška pištola. Zlikovec je moral stati na ograji; čc bi bil streljal s trotoarja, bi krogla tičala više. To pomenja, da jc meril na vas.« »Čudno,« je dejal gospod Tomza ves besen. jaz bi bil pa skoro mislil, da je hotel zadeti samo vrata.« Kdo jc to storil?« jc vprašal uradnik, nc da bi se dal motiti. ■Odpustite, da vam tega ne vem povedati; gospoda nisem bil videl in ga nisem mogel vprašali, kako sc piše.« >To je težavna reč,« je menil policijski uradnik miroljubno. »Koga sumite?'< »Sumim?! Gospod, zlikovca vendar nisem videl. In če bi bil mož tudi čakal, da bi mu skozi okno vrgel poljubček, ga v temi vseeno ne bi bil spoznal. Cc bi vedel, kdo jc bil, vas pač nc bi bil nadlegoval, da sc potrudite semkaj, kaj pravite?« »Da, da,< je menil pomirljivo uradnik,, »toda morda sc spomnite na koga, ki bi mu bila vaša smrt dobrodošla, ali na koga, ki se jc hotel maščevati. Vidite, roparski napad to ni bil, kajti ropar ne strelja, dokler nc mora. Morda imate kakega sovražnika.« Tomza jc osupnil. Od tc strani stvari šc ni bil premotril. j-Prav nič ne slutim « je dejal obotavljajo in z enim samim pogledom zajel svoje tiho življenje državnega uradnika in starega samca. Kdo bi me pa mogel tako preganjati? Pri moji veri, da ne vem, da bi imel le enega samega sovražnika! Maščevanje? Izključeno. Nikdar nisem imel z nikomur kakega spora. Cisto s rim zi\ sc živim, ne zahajam nikamor, za tuje zadeve se nc brigam ... Za kaj naj bi sc hotel kdo mad menoj maščevati?« Uradnik je skomignil z rameni. »Tega ne vem, gospod. Toda morda se do jutri zjutraj spomnite. — Ali se ne boste sedaj tu bali?« »Ah. ne,« je dejal zamišljeno Tomza. »Čudno,« je dejal potrt, ko je bil zopet sam. »Zakaj, le zakaj me je hotel nekdo ustreliti? Saij sem skoraj prav puščavnik. V uradu opravim svoje delo in nato grem domov. Saj nimam prav za prav z nikomur ničesar opraviti. Zakaj tedaj me hočejo ustreliti?« se je vpraševal z vedno večjim ogorčenjem nad toliko krivičnostjo. Počasi se je začel samemu sebi smiliti. »Človek gara kakor konj, si ničesar ne privošči, živi kakor polž v svoji hišici — in poki pride nekdo in te hoče ustreliti. Moj Bog, koliko zlobe tiči v ljudeh. Kaj sem komu storil hudega? Zakaj me sovraži nekdo taiko strašno, tako blazno?« — »Morda je bala pa pomota,« sc je pomiril, sedeč na robu postelje s sezutim čevljem v rokah. »Kar gotovo je bila pomota v osebi. Človek me je imel za nekoga drugega, s katerim je hotel poravnati svoje račune! Da, prav tako bo,« je rekel in si olajšan oddihnil. »Zakaj naj bi me tudi kdo sovražil?« Čevelj je padel gospodu svetniku iz rok. »Seveda« se jc nenadoma spomnil in bil v zadregi, »nedavno sem bil napravil -veliko neumnost, nc da bi bil hotel. Gorvoril sem s prijateljem Roubalom, in tu mi jc ušla nerodna nespodobnost. Ves svet ve, da njegova žena . .. Toda on jo ljubi kakor nor. In jaz, jaz bedak grem in bleknem tako neumnost.« Gospod svetnik se jc spomnil, kako jc Roubal požiral slino in si zadri nohte v dlani. »Bože moj, kako sem ga moral užaliti. Seveda sem skušal stvar takoj popraviti — toda kako ^e nesrečnik pri tem grizel ustnice. Ta mc ima za kaj sovražiti,« je menil svetnik ožaloščen. »Toda on gotovo ni streljal name, to vem, a nc čudil bi sc pa ne, čs ...« Tomza se je poparjen zagledal v tla. »Ali pa zadnjič krojač,« se je spomnil z neprijetnim občutkom. Petnajst lcl mi je bil že delal obleke, ko so mi povedali, da je težko jetičen. Seveda se človek boji nosili obleke, ki jih je delal jetičnik; lako sem si nehal pri njem naročali obleke. In zadnjič jc prišel in prosil, da naj ga vendar zopet počastim s svojim zaupanjem, žena da je bolna, otroci bi morali na Utegnilo je biti približno tristo let po Kristusovem rojstvu, ko je živel na Vzhodu bogat mož, po imenu Gerasim. Imel je mnogo hiš in vrtov, nad tisoč sužnjev in suženj in veliko množino vsakovrstnih dragocenosti. Gerasim je menil, da se mu ni ničesar bati, toda tedaj je nenadoma hudo zbolel in bi bil za tem kmalu umrl. Tedaj so se obrnile njegove misli v drugo smer, kajti izprevidel je, kakor kratkotrajno je človeško življenje, ki mu prete od vseh strani bolezni in življenja ni mogoče odkupiti z nobenim bogastvom, in potemtakem bi bilo kar gotovo pametnejše, čc človek že pred smrtjo razdeli svoje bogastvo, da ne bi potem, ko pride starost, nastali kaki prepiri ali pa bi sc morali ljudje še cclo po njegovi smrti pravdati med seboj. Gerasim se je začel sedaj takoj posvetovati z različnimi ljudmi, kaj in kako bi ukrenil. In svetoval mu je ta tako, drugi zopet drugače, vendar ni bilo nič po Gcrasimovi misli. Slednjič je govoril o tem tudi z nekim kristjanom, in lc-ta mu je svetoval: »Najboljše storiš, ako napraviš s svojim bogastvom tako, kakor nam je velel Jezus Kristus. Podari svojim sužnjem svobodo in razdeli svoje imetje tistim, ki trpe vsled svoje siromaščine. Čc to storiš, boš našel mir.« Gerasim se je ravnal po tem nasvetu — postal je kristjan in razdelil svoje bogastvo ubogim; toda kmalu nato je moral spoznati, da je bilo poleg tistih, ki jih jc obdaroval, še mnogo drugih, ki ničesar niso imeli in katerim tudi sam ničesar več dati ni mogel. Ti pa so ga obsipali z očitki, ker ni umcl, svojega imetja tako razdeliti, da bi bilo za vse dovolj. To je Gerasima grizlo. Bolelo ga je, da so ga eni grajali, dočim so se mu drugi zopet posmehovati, ker jc preje živci v preobilju, sedaj pa, ko je vse razdelil, sam otepa revščino ter je svoje dediče ricer oškodoval, a nikakor ni pomagal vsem revežem. V Gcrasimovi duši je nastala zaradi vsega tega velika zmeda in zdajci je sklenil, da se umakne nadaljnemu nadlegovanju svojih dedičev ter sc izseli iz gosto naseljenih krajev v puščavo. Puščava pa jc bila divja, noben človek ni prebival v njej, samo zveri so se potikale po njej, in po njenem pesku so lazile kače. * Tako jc tedaj hodil Gerasim po vroči puščavi in seveda čutil, da jc tu boljše. Kajti najsi ludi je bilo pusto in strašno, vendar ni bilo nikakih dedičev, ki bi ga grajali in preklinjali, nikogar, ki bi ga zasmehoval ali obsojal, ker je ravnal tako in nc drugače. V njegovi notranjosti je nastal mir, kajti izpolnil jc Kristusovo besedo: »Razdaj vse in hodi za menoj,« in za nič več mu ni bilo treba skrbeti. Kmalu nato je našel Gerasim pod neko skalo majhno votlino, nanosil vanjo dračja in sc v njej udomačil. Dasi je bilo sedaj Gerasimovo življenje blaženo, mirno in pokojno, je vendar veliko trpel zaradi pomanjkanja jedi in pijače. Z veliko težavo jc našel tod in tam nekaj užitnih koreninic; po vodo pa jc moral hoditi na studcnec. Studenec je ležal daleč v puščavi, in vsakokrat, ko se jc Gerasim do sita napil in sc vrnil do svoje koče, je njegovo suho grlo že zopet hlepelo po vodi, da, potem je hotel zopel piti, a pri tem se jc vendarle bal divjih zveri, in njegove moči so vidno pojemale, V bližini vode pa ni bilo primernega mesta, kjer bi mogel najti zatočišče. Tc muke ne bom mogel več dolgo prenašati, jc mislil Gerasim nekega dne, ko je bilo posebno vroče. Kajti čc zlezem iz svoje votline, me bo ugonobila vročina, tu bom pa deželo. Ti ljubi Bog, kako je bi! mož bled in kako se jc potil. »Nc gre,« sem mu dejal, »z vami nisem bil zadovoljen.« »Potrudil se bom, gospod svetnik,« je jecljal in se tresel od strahu in zadrege, skoraj bi bil jokal. Odposlal sem ga seveda s tistim >bom že videl,« ki jc revežem tako dobro znan. Ta človek mc mora sovražiti, saj mora biti strašno, če kdo koga prosi za svoje življenje, pa ga tako ravnodušno odslovi.« Svetniku je bilo vedno težje pri srcu. > In mučno je bilo tudi,« sc jc spominjal dalje, ko sem nedavno našega slugo v uradu opsoval. »Rjovel sem nad njim kakor nad paglavcem, in lo pred ljudmi, »kakšen red je to,< sem kričal, »vi bedak, spoditi bi vas moral« — potem sem pa akt, ki sem ga bil iskal, našel v lastnem predalu! In stari ni črhnil, samo drhtel je in pomežikoval z očmi. Tomza ni mogel več ležati; celo odeja ga je tiščala. Sedel je v postelji, in z rokami oklenil kolena in strmel v noč. Pred njim se jc prikazal drug obraz. Bledi, napihnjeni obraz tovariša Vankla Revež! Namesto mene bi bil rad postal predstojnik urada; to bi pomenilo zanj par stota-kov na leto več, Šest otrok ima in hudo ženo; la jc tako strasno suha in prepirljiva cd večnega varčevanja. Opoldne poje za kosilo samo suho zemljo.«. - moral brez vode umreti od žeje, in pri tem nimam nc vedra nc buče nc kakoršnckoli druge posode, v kateri bi mogel nositi vodo. Kaj mi je sedaj še storiti? Grem, jc preudar-jal Gerasim, da se na studencu zadnjič do sita napijem in tam umrjem. Ko je Gerasim to sklenil, sc jc nemudoma odpravil proti studencu, medpotoma je pa zadel na sledi v pesku, kakor bi bila šla pred kratkim tod mimo karavana z osli in kamelami . .. Ozrl sc je okolu sebe in opazil, da je nedaleč od njega ležal velblod, ki ga jc raztrgala roparska zver, blizu njega pa sc jc valjal še živ, toda zelo oslabljen osliček, ki je težko dihal, krčevito brcal z nožicami m premika! šobo. Mrtvega velbloda je Gerasim pustil in se obrnil k osličku, ki jc utegnil ostati živ. Saj jc bila samo žeja, za katero jc skoraj poginil, kajti gonjači karavane niso vedeli, kje bi našli vodo. Preden umrjem sam, hočem poizkusiti, da olajšam trpljenje te uboge živali. Tedaj jc Gerasim osličku pomagal na noge, ga opasal s svojim jermenom in ga začel napol vleči napol nesli, dokler ga ni slednjič z veliko težavo spravil do studenca. Tam si je v mrzli vodi najprej zmočil roko in nato drgnil izsušeno oslovo šobo, slednjič pa je začel s prgiščem zajemati vodo in jo po kapljah vlivati živali, da ji mrzla voda ne bi škodila. Osliček si je zopet opomogel in sc kmalu sam držal na nožicah. Gcrasimu je bilo žal, da bi živa! zapustil, in tako jo je tedaj vzel s seboj in si mislil: j Skupaj z osličkom hočem dalje prenašati muko, morda mu bo to v korist. 1 ako sta šla tedaj skupaj zopet nazaj, v tem pa je bila zver ogromnega velbloda že skoraj docela požrla; nedaleč od mesta, kjer se je bil zvrnil, jc ležal še velik kos njegove kože. Tedaj je šel Gerasim tja, da bi pobral kožo, ki se mu je zdela dobra, da bi z njo zajemal vodo; nenadoma je pa opazil, da jc ležal za velblodom velik rumen lev z mogočno grivo, ki se je presit pretegoval in z repom šibal zemljo. Gerasim jc pomislil, da jc to pač njegova zadnja ura, kajti gotovo bo lev takoj skočil kvišku in raztrgal njega in oslička. Toda lev še ju ni dotaknil, in Gerasim je mogel vel-blodovo kožo, iz katere je hotel napraviti meh za vodo, vzeti in nesti domov. Na povratku je Gerasim nabral trnjevih vej in napravil iz njih poleg svoje votline ogrado za oslička. Da bi imel ponoči hladno in mimo, si jc mislil puščavnik, toda slabo je uganil. Komaj sc jc bilo zunaj stemnilo, se jc zdelo, da je padlo z neba na votlino nekaj silnega, in zdajci se je oglasilo strašno rjovenje in vmes oslov krik. Gerasim jc pogledal ven in videl, da je slrašni lev, ki ga je bil malo preje videl v puščavi, svojo sitost žc premagal in prišel, da poje osla; toda to sc mu ni posrečilo: lev je bil, ko sc je iz dalje pognal proti osličku, prezrl ogrado in nekaj velikih trnov sc mu je globoko zabodlo v bok, nakar je začel od neznosnih bolečin tuliti. Gerasim je hitel ven in sc pripravil, da živali izdere trnje. Levu je od bolečin drhtelo vse telo, žival je strašno tulila in hlastala po Gerasimovi roki. Gerasim se pa ni bal, marveč je izdrl velike trnje, šel nato po velblo-dovo kožo, jo naloži! osličku in se odpravil po svežo vodo na studenec. Tam je zvezal kožo z jermenom, jo napolnil z vodo in sc vrnil k svoji votlini. Lev se v tem ni bil ganil z mesta, ker so ga rane strašno bolele. Gerasim jc levu izpral rane in ga napojil, zajemajoč vedo s prgiščem; lev mu je s svo- Toinza sc je globoko zamislil. »Preskočil sem ga bil, ker je tako okoren delavec. Čudno se mu mora zdeti to, da zaslužim jaz, ki nimam družine, več nego on, toda kaj morem jaz za to?« Gospod svetnik si jc otrl čelo, ki ga je od strahu orosil pot. Da, in nedavno mc je neki natakar osle-paril za par kron. Pozval sem gostilničarja in ta je natakarja na mestu odpustil. »Vi tat,« jc kričal nanj, bom že poskrbel, da ne boste tako izlepa dobili drugega incs-la.« In ta človek ni črhnil besede in šel . .. Ime! jc tako strčeče rame pod ubornim frakom.« Gospod svetnik ni več zdržal v postelji. Sedel je v naslonjač in vzel radijevo slušalo. Toda radio je bi! nem, nema noč, bile so ure nočnega molka. In gospod svetnik si je podprl glavo z roko in mislil na vse ljudi, s katerimi se je kdaj srečal, na tiste čudne majhne ljudi, ki jih nikoli ni razumel in na katere se drugače nikoli ni spomnil. Prihodnje jutro je šel na policijo. Bil je nekoliko bled in v zadregi. Tedaj« — ga je vprašal nadzornik — >ali že imate koga na sumu?« Gospnd svetnik jc odmajal z glavo. Potem je rekel z negotovim glasom: >Toliko jih je namreč, ki bi mogli biti, toliko, da ...» In napravil je kretnjo, kakor da ni pon-oči. Človek nili nc \c, koliko Hudi užali. Pustimo stvar v miru.« jim vnetim jezikom lizal vodo iz rok, in Gerasim se ni bal, nad čemer se je sam čudil. To se je ponovilo še drugi in tudi tretji dan; levu se jc stanje vidno boljšalo. Četrti dan pa jc videl puščavnik, ko se je z oslom odpravil k studencu, kako je lev trudoma vstal in sc vlekel za njima. ' Gerasim jc položil levu roko na glavo, in tako so šli vsi trije skupaj; starček, lev in osliček. Ko so prišli do studenca, je puščavnik izpral levu rane s svežo vodo, kar jc leva vidno poživilo, ko se je pa nato Gerasim odpravil proti domu, mu je lev sledi! za petami. Tako je tedaj živel stari mož s svojimi živalmi. * Polagoma so buče, ki jih je bil puščavnik vsadil, dozorele, nakar jih je posušil in naredil iz njih posode, ki jih je nesel k studencu in jih tamkaj pustil, da bi bile v korist tistim, ki pridejo do studenca, pa ne vedo, v čem bi vzeli vode s seboj. Da, tako je živel Gerasim in našel hrano zase, obenem pa bil koristen tudi drugim ljudem. Toda tudi lev je našel svojo nalogo: če jc Gerasim, ves oslabljen od vročine, počival, jc lev čuval osla. Tako so živeli dokaj časa, in nikogar ni bilo, ki bi se bil temu življenju čudil. Nekega dne pa jc čudno trojico opazila karavana in nato pripovedovala o njej po naselbinah ob cestah, in zdajci so jelc cd vseh strani prihajati radovedne množicc: kajti vse je mikalo videti na lastne oči, kako domuje revni starec s svojim osličkom in pa z levom, ki nikomur ne stori žalega. Čudili so se, kar se je dalo in vprašali Gerasima: »Odkri nam, prosimo, s katero močjo delaš to? Gotovo nisi navaden človek, marveč izreden mož, da se pri tebi izpolnujc Izaijevo čudo: saj leži lev miroljubno poleg oslčta.« Gerasim jc pa odgovoril: »Ne, najnavadnejši človek sem in priznam vam cclo, da sem zelo aboten. Z živalmi umem živeli, z ljudmi pa se mi nikakor ni hotelo posrečiti; vsi so bili jezni name, in tako sem zapustil mesto in se izselil v puščavo.« »S čim pa si vzbudil jezo pri ljudeh?« »Hotel sem svoje bogastvo vsem razdeliti, da bi bili vsi srečni, namesto tega so sc pa začeli vsi prepirati med seboj.« »Zakaj pa ga nisi pametneje razdelil?« »To jc ravno, da ljudi, ki si že cd vsega početka niso enaki, ni mogoče enako osrečili: in pri tem sem napravil napako že s tem, da sem v naprej preveč zase pograbil. Če bi si bil manj nepotrebnega na račun drugih prisvojil, bi bil imel mnogo mirnejše življenje.« Tedaj so ljudje zmajevali z glavami. Hek so menili, »starec je precej otročji, vendar je pa le čudno, da lev čuva osleta in ne misli na to, da bi oba požrl. Dajmo, ostanimo nekaj dni lu, da vidimo, kaj bo iz tega. Pri puščavniku je ostalo troje mož. Gerasim jih ni zapodil, marveč je le rekel: »Ni prav, na ta način živeti skupaj, da trije gledajo na'enega, marveč morajo vsi delati, ker more drugače priti do needinosti, in potem se vas bom moral bati in oditi.« Možje so na to pristali, naslednji dan se je pa zgodila nesreča: v tem, ko so spali, je zaspal ludi lev in ni slišal, kako je mimoidoča roparska karavana vrgla osličku zanjko za vrat in ga odvlekla s seboj. ^ Ko so se zjutraj zbudili, po opazili: lev je spal, oslička pa ni bilo nikjer videti. Teda j so reki i oni trije puščavniku Gera-sinm: »Sedaj je zares tako prišlo, kakor si že j davno zaslužil; zver bo vedno ostala zver; hilro vstani — tvoj lev je slednjič požrl osleta in njegove kosti aagrebel kje v pesku.« Gerasim je zlezel iz svoje votline in videl, da imajo dozdevno oni trije prav. Tedaj se je starček razžalostil; ni jim pa ugovarjal, marveč si je naložil meh iz kamelje kože na ramo in se odpravil na pot po vodo. Trudoma je korakal pod bremenom in videl, da mu je lev od daleč sledil; povečal je glavo in rep se mu je vlekel po tleh. Morebiti namerava požreti tudi mene, Je šinilo staremu po glavi. — Toda ali mi ni čisto vseeno, kako umrjem? Tedaj pa že raje ravnam po božjem ukazu in se ne vdam stValni. ln prišel je do studenca in se sklonil, da bi zajel vodo: ko se je pa zopet vzravnal, je opazil, da je stal lev nn taistem mestu, kjer je vedno stal osel, ko je puščavnik natovarjal vodo na njegov hrbet. Tedaj je položil Gerasim vodni meh na levov hrbet, se sam zavihtel nanj in rekel: »Nosi, krivičnik.« In lakoj se je lev z vodo in starčkom na hrbtu napotil skozi puščavo proti domu. Kako so se pa začudili trije tujci, ko sio videli na lastne oči, kako puščavnik jaše na levu. Eden od njih je ostal pri votlini, druga dva sta pn odhitela do naselbin in se vrnila z mnogimi ljudmi. Kajti vsi so hoteli videti, kako krvoločni lev ne nosi nn svojem hrbtu samo vodnega mehu, marveč tudi slnbotnegn starca. (Dalje prih. nedeljo.) š Andre Poltzer: Milijonar kol Robinson Feliks P. Morris je ime, ki med množico še ni domače, ki ga pa poučeni izgovarjajo z enakim spoštovanjem, kakor imena Astor, Gould, Rockefeller ali Ford. Feliks P. Morris je veličina prve vrste na Wallstreet-u v New-yorku. Njegov bajni naravni nagib v finančnih stvareh prekaša samo še neverjetna sreča, ki spremlja vsa njegova poslovna podjetja; v njegovih rokah se dobesedno vse izpremlnja v zlato. Nu, pred nekaj meseci sc je zgodilo, da je bankirja prevzela utrujenost. Od življenja nima ničesar več pričakovati, tako se mu je zdelo; kajti obdarovalo ga jc žc z vsem, kar si je vredno želeti. Celo denar služiti F.^ P. Morrisa ni več mikalo — bil pač ni. kakor izdaja že njegov priimek, polnokrven Američan. To je bilo v dneh, ko so listi poročali o nemškem zdravniku, ki na daljnem, osamljenem otoku prostovoljno živi življenje novodobnega Robinsona. Ko je F. P. Morris to bral, se je zbudila v njem romantična iskra. Pozvonil je svojemu tajniku. »Mr. Smith, odpotujem za daljši čas. Ce bi mc čez leto in dan ne bilo nazaj, odredite, da se odpre moja oporoka.« Taijnik se je molče poklonil. Pol ure nato je vstopil milijonar v potniški urad. Voditelj ga je sprejel tako uljudno, kakor se za več nego sedemstokratnega milijonarja spodobi. »Kakor nalašč, mr. Morris! V 14 dneh odpotuje razkošna jahta »Predsednik Lincoln« na otoke Galapagos; vožnja traja dvanajst tednov. Do danes se je prijavilo 162 udeležencev. Vseskozi sama prva imena s pete avenue-je.« Nevoljno je F. P. Morris zamahnil z roko: to ni bilo, česar si je želel. Potreboval je nenaseljen otok popolnoma sam zase, na katerem je hotel živeti kakor nemški doktor — ne, ampak kakor Robinson, kajti jemati ne namerava s seboj nobene ženske, marveč hoče preživljati svoje dni popolnoma sam v naročju nepotvorjenc narave. S tem Cox & Co. žal ne more poslužiti. In ravno tako ni moglo ustreči milijonarju dvanajst drugih velikih potniških uradov, v katerih se je v teku dneva oglasil. Tako ni vedel več ni kod ni kam, in začel je premišljevati, če ne bi se obrnil na vlado zaradi nakupa kakega zapuščenega daljnega otoka. Toda kmalu je uvidel, da bi bila ta pot pre-dolgotrajna. Tu ga je nekdo napotil na potniško agenturo Intervvorld. To je bilo majhno podjetje na zakotni cesti, toda F. P. Morris ;e takoj videl, da je topot prišel prav. 2e v izložbenem oknu je oznanjal napis: »Svetovna potovanja. Posebnost: nenaseljeni otoki!« Lastnik agenture je sprejel F. P. Morrisa ha način, kakor bi bili mogočniki Wallstreeta njegovi vsakdanji gostje. »Težavna reč,« je menil, ko mu je obiskovalec povedal svojo željo. »Tačas je veliko povpraševanje po samotnih otokih.« V odgovor je milijonar vzel iz žepa svojo čekovnico. Čez dva dni se je vkrcal na jahto, ki jo je najela agentura nalašč zanj, ter odplul proti zaželjenemu cilju. Vožnja je trajala nad 14 dni. F. P. Morris je bore malo razumel v ladjeplovstvu in ni opazil, kolikokrat je mala ladja menjala smer. Ko je slednjič s pooblaščencem agenture stopil na zajamčeno nenaseljeni otok, ga je pooblaščenec ponovno opozoril, da ne sme prekoračiti ozemlja, ki je ograjeno z bodečo žico, kajti agencija odklanja v tem slučaju vsako odgovornost za njegovo življenje. Na tej mali krpi zemlje sicer ni ljudi, zato pa žive tu razne nevarne zveri in živali — od izredno strupenih kač do levov in slonov. V prvih tednih svojega samotarstva je bil F. P. Morris docela srečen. Potem so se pa odprle nebesne zatvornice in deževalo je noč in dan. Prav vesoljni potop, ki mu ni bilo konca. F. P .Morris je bil na robu obupa in v nekem trenotku, ko je resno mislil na sa-moumor, je v največjem nalivu stekel ven in dri proti žični ograji, ki jo je brez pomisleka preplezal. Potem je, duševno zbran, čakal, da se prikaže kaka krvoločna zver in napravi konec njegovim mukam. Toda nič takega ni bilo na izpregled. Tedaj je šel F. P. Morris pogumno dalje rn nenadoma dospel do drage žične ograje. Posrečilo se mu je, da je preplezal tudi to. Čez par minut nadaljnje hoje jc nenadoma opazil majhen šotor in pred njim nekega moža. »Halol« je zavptl F. C. Morris. »Halo!« je odgovoril mož in prišel-bliže. In potem sta se spoznala. - Mister Morris!« »Miister Blackfealdl« Milijonarja sta si podala roke. Naslednji dan je nehalo deževati in moža sta se skupaj odpravila na raziskovalno potovanje po otoku. Našla nisita nikakih divjih zveri, zato pa še deset starih znancev z Wall-streeta, katerih vsak je živel dotlej v mejah svoje žične ograje, trdno prepričan, da razen njega ni žive duše na otoku. Sedaj, ko so se že našli, so ostali skupaj. In tako je živela dvanajstorica svoje skupno robinzonsko življenje vse dotlej, dokler ni priplul mimo neki parnik in jih odpeljal v Newyork, do katerega niti ni bilo posebno daleč. Tam so gospodje napravili med seboj obračun, kajti za časa svojega bivanja na otoku so igrali borzo in si medseboj prodajali vrednostne papirje na določen rok. In F. P. Morris je moral ugotoviti, da je kot Robinson zaslužil približno dvanajst milijonov. Tedaj se je z globokim vzdihom vdal v svojo neizbežno usodo: da na tej zemlji do smrti »•laži« denar. Claude Farrčre: Dekle na potovanju (Nadaljevanje.) Na ta način prisiljena, je začela Mitnica zopet jecljati, a topot je izjecljala do konca: Gospod (pri tem bi bila skoraj zopet dodala Dubourgovo ime) »hoteia sem vas samo prositi, da bi mi povedali, če morda veste in če mi hočete povedati, kdo jc ta Anglež, ta gospod Manning? ... Gospod Dubourg, ki je bil manj diploma-tičen, nego je bilo prav, jc pokazal, da mu to vprašanje ni pogodu. »Glej, glej!« je dejal najprej, »kako hitro ste si zapomnili njegovo ime!« Ker pa pri vsem tem ni bil bedast, jc taktno odgovoril in dal željeno pojasnilo, ne da bi bil dedal še kako opazko: »Gospod Manning, gospodična Ko Mi, je Anglež, kakor ste pravilno ugotovili... ali prav za prav Avstralec.. in zelo dobre družine, in zelo dobro vzgojen in prav prijeten družabnik... pa vendar mnogokratni milijonar. Mislim, da je bankir v Sydney-u... ali morda v Melbourne-u... In vrača se tja po pet ali šesttedenskem bivanju v Evropi... kakor napravi to po dvakrat — trikrat na leto ...« »Moj Bog! < je vzkliknila Mimica, »to mora biti strašno draga stvar! Taka potovanja in tako pogosto!...« »Prav imate,« je pritrdil gospod Dubourg, * popolnoma vašega mnenja sem. Meni, ki nisem berač, bodo take fantazije dovoljene šele tedaj, če se bodo moje kupčije z rižem, bombažem in gumijem ob vašem dragocenem sodelovanju podesetorile.« Ko Mi ni pazila na posmehljivost teh besed. Premišljevala je. Najsi se človek lahko pohvali, da si z lastnimi močmi služi svoj kruh, ko bi bilo tako lahko, da bi se bila dala od lastnega moža vzdrževati — je vendar prijetna misel, da je na prvi mah vzbudila in obdržala pozornost takega mladega, vitkega, odličnega moža, ki je bil vrhu vsega še tako bogat, da so se gotovo najčednejše »goske« na svetu potegovale za njegovo naklonjenost... Ko Mi je popolnoma utihnila in se vdala svojim laskavim, dasi docela nedolžnim sanjam. Iz leh jo je njen predstojnik skoraj brutalno prebudil in jo pahnil nazaj v kruto resničnost. Gospodična Ko Mi,< je dejal s podvojenim zasmehom — očividno so vplivali nanj to prvo jutro, ko so se nahajali v vodah Rdečega morja, ostri, z grizočim peskom Sinaja in Neba nasičeni arabski vetrovi — : danes izredno veliko sanjarite ... |>osebno, kaj ne. odkar je padlo med nama ime tega imenitnega gospoda Manninga... Ali se motim?< Gospodična Ko Mi je tu zrasla, kakor je bila plašna. Gospod,« je šiloma planilo iz nje, »morda sanjarim in morda več... več, nego je tajnici dovoljeno... Toda dobro veste, in vi predvsem, da gospod Manning niti ni niti ne more biti listi, o katerem bom kdaj sanjala! In zato bi vas prosila, da bi bili nasproti meni velikodušni...« •Lepo!« je dejal gospod Dubourg in sklonil glavo, ne da bi se smehljal. ^Vendar ne želim, gospodična, da bi ostal v vaši duši le najrahlejši dvom: Utegne se zgoditi, da vas bom dražil — vsekakor le skrajno redko — toda po tem, kar sem vam preje rekel, gotovo nimate pravice misliti, da ...« S prstom je pokazal na še nepopisano beležnico v njeni roki: Na vsak način, pa naj se vam zdi ta-le bogati gospod Manning še tako zanimiv, storite prav, ako uporabite svoj svinčnik, ki bo drugače vse prelahko zaslužil svoje krasno angleško ime, s katerim ga nazivate... In sedaj k stvari... Pred kratkim sem vam bil rekel, da bi rad govoril z vami o treh ali štirih najvažnejših pravilih vašega poklica ... Začnimo od kraja ... Tajnica je oseba, ki piše pisma... Ali veste, kako se pišejo pisma?« Ko Mi je povzdignila svoj nos, ki nikakor ni bil grd, v zrak. »Ne, veste kaj I« je vzkliknila, »to se vendar ob sebi razumel« Toda gospod Dubourg, ki je iz posmeha prešel v pereč zasmeh, je dejal: To se pravi, da tako mislite. In seveda ob sebi umevno nimate prav, da tako mislite. Glejte...« (pri tem je vzel iz skladovnice papirjev neko pismo) »na to pismo, ki sem ga prejel od enega mojih poslovnih prijateljev v Avstraliji... kdo ve, morda je to kak prijatelj gospoda Manninga!... je treba odgovoriti nemudoma, natančno: prvič je odpoši-ljalec zelo mogočen gospod, drugič je sestavljeno njegovo pismo v zelo ljubeznivem slogu; in, kar je glavno, kupčija, ki mi jo predlaga, je zelo ugodna, tako zanj kakor tudi zame. Odgovorili mu bomo ledaj v pritrdilnem smislu in naš odgovor mora dospeli do njega po najkrajšem potu. lo se pravi iz Colomba, kjer se odcepi poštna zveza za Avstralijo... A vrniva se na izhodišče: To pismo je dospelo; našli ste ga med ostalo pošto; odprli ste ga ... kajti to je ABC vašega poklica: odpirati, pregledati, razdeliti... z eno besedo: prinesti mi jed na krožniku ... Vsako pismo mi morate predložiti že odprlo in mi podati kratko vsebino... Ali sle si zabeležili? Dobro... Vze-miva lo pismo tukaj. Poročate mi o njem. Važno jc. Prcčitam en šc sam. Nalo \ain ga vrnem, rekoč: »Odgovorite, da.< Kaj boste pisali?« Ko Mi, ki je pismo vzela in prečitala, je molčala. »Tega ne veste,« je dejal >šef«, »in to je tudi popolnoma logično: tega enostavno ne morete vedeti. Poslušajte sedaj in pišite... kajti v poslovnih stvareh je samo en način odgovarjanja. Vselej boste tedaj začeli tako: ,Gospodu ... V svojem pismu št____z dne ... ste mi prijazno naznanili, da ...' in sedaj prepišite besedo za besedo iz pisma, na katero odgovarjate. Ko se je to zgodilo, nadaljujete: ,Cast mi je naznaniti Vam, da iz teh in teh razlogov Vaš predlog sprejmem ali ne sprejmem. Zaradi tega Vam bom neposredno po svojem povratku v Kambodšo, iz Pnom-Penha preko Saigona, poslal željene količine ...'« Gospod Dubourg ni dovršil: nekdo mu je položil roko na ramo. In gospodična Ko Mi, nenadoma vsa zmedena, je spoznala gospoda Manninga. »Ho! Prosim, oprostite,£ je dejal smeje se, >gotovo motim v zelo resni uri... Toda dobro sem poslušal in tu se mi je zdelo, da ste zaključili... Sicer pa razlagate stvari tako nazorno, da gospodična Ko Mi nikakor ne bo mogla ničesar napačno razumeti. Najdovrše-nejša tajnica boste davno prej, nego dospemo v Colonibo, ljuba gospodična!... Zato je za trenutek gotovo dovoljeno majhno razvedrilo, kaj ne? Pripravljamo se, da priredimo okoli tega velikega vetrolovca družabno igro ... Saj se je boste pač tudi vidva udeležila, kaj ne?« Gospod Dubourg je omahoval komaj pol sekunde: >Jaz sem veliko prestar za to, ljubi gospod Manning.« In zazrl se je preko ladijske ograje na širno, negibno, iskreče se morje. Ko Mi, s svinčnikom v eni in z beležnico v drugi roki, se ni niti ganila niti trenila z očesom. Toda gospod Manning je imel dober spomin, kar je takoj dokazal. »Veliko prestar,« je rekel, »to je izvrstna šala! Vsekakor gospodična Ko Mi ni prestara ... In ker ste včeraj v Port-Saidu rekli, da je nam nikakor nočete odtegovati, vas sedaj prosim, da ji dovolite z nami igrati...« Oči Ko Mi so vprašale oči gospoda Du-bourga. Oči gospoda Dubourga so zamežikale pritrjevalno; samo enkrat. In gospod Dubourg je dejal površno: Nobene pravice nimam tu kaj dovoliti... Ura je minila, kakor ste pravilno menili. In glavna stvar je, da si jo gospodična Ko Mi zapomni... in tudi vse drugo, kar sem ji danes zjutraj rekel...« Okoli velikega »diinnikac za lovljenje vetra so potegnili krog iz močne niti, na kateri je visel prstan. To družabno igro igrajo na velikih izletniških parnikih s pravo strastjo, kakor hitro neha morje nagajati in je toplo dovolj, da morejo gospe in gospodične prebiti v lahnih športnih oblekah brez rokavov. Gospod Mannnig je določil prostor na svoji desni gospodični Ko Mi, na svoji levi pa neki jako brhki Američanki, ki se je zelo glasno smejala, in vsakokrat, kadar je bila nevarnost, presunljivo kričala. Toda prstan je bil na tem voglu nedosegljiv, ker je gospod Manning, spreten kakor glumač, s svojimi velikimi rokami majceni tačici svojih sosed tako popolno pokril, da se nikoli ni vedelo, ali je prstan v tej gnječi rok izginil na desno ali na levo... Ko Mi, ki je popolnoma pozabila, da ni več nekdanja Mimica Tirlemont, se je vsa razvnela pri igri in se smejala in kričala, če je prišla vrsta nanjo, kakor tedaj, če sta ji Bob Defraine ali Fred Cambrisson pri vožnji v klanec pomagala voziti — daleč tam zadaj na cestah v Baule. Tretji napad. Za progo Marseille—Ceylon, vštevši zamudo v Port-Saidu, dober parnik ne potrebuje več kakor natančno štirinajst dni. Kot izšolan potnik je gospod Dubourg seveda izbral najboljši parnik paroplovne družbe; uspeh je bil ta, da so zapustili La Joliett — marseilleska zunanja luka — drugo nedeljo septembra, in četrto soboto istega meseca, ravno, ko so sedli k obedu, je kapitan naznanil, da bodo jutrišnjo nedeljo proti večeru čisto gotovo dospeli v Colombo. Ta večer so plesali. Indijski ocean je bil posebno miren in tih, in brazda, ki jo je puščala za seboj ladja, je segala kakor svetlikajoča se pot v nedogled. Gospod Dubourg, ki seveda ni plesal, je zapletel gospoda Filipa Manninga v pogovor o avstralski izvozni trgovini in ga dobesedno priklenil nase — bolj nego bi dovoljevala uljudnost... Kajti ni smeti pozabiti, da gospod Manning ni bil samo mogočen businessntan — dobičkar, marveč je bil tudi mož, celo zelo mlad mož, ki ta zadnji večer najbrže ne bi bil nerad preživel na plesu, ker se je hotel naslednji dan izkrcati in prestopiti na parnik, ki naj bi ga odpeljal iz Colomba v Melbourne ... Čitajte,Slovenca* I. A. Krylov: Opica in naočniki Na starost opica v očeli je oslabela; a od ljudi je v tiho ujela, da zlo še ni tako hudd, le treba, da naočnike dob6. Pol tucata si jih je preskrbela. Naočnike vrti na vse strani: Zdaj k čelu jih prižme zdaj jih na rep uaniže, zdaj jih poduha zdaj poliže — učinka pa nikakor ni. »Naj vzame vrag bedaka!« se jezi, »ki ljudske še posluša kdaj laži. Z naočniki so me pošteno naplahtali, a ni za las ni prida v njih.« ln opica od jeze in pečali tako ob kamen trešči jih, da so kar drobci zamigljali. * K nesreči pri ljudeh je prav tako-. Ker cene ne pozna, nevednež le sla'-o prekoristni stvari sodi; a če nevednež !a je malo višjih kdo, jo še preganja, koder hodi. Prevel Georges. Caričin ukaz Nič ni stalnejšega na svetu nego izpre-memba. Strogi gospodje ne vladajo predolgo in slabi časi se dostikrat namah izpremene v dobre. Dotlej pa si je treba pomagati z mostovi in si misliti, da bi moglo biti še dosti slabše. Da je n. pr. še vedno znatno boljše izgubiti ves svoj denar, nego biti živ — naga-! čen, to je nekoč spoznal ruski dvorni bankir | Emil Suderland. Sedel je v svoji delovni sobi v Petro-gradu, ko je planil v sobo sluga in mu naznanil, da so vojaki obkolili hišo in hoče z njim govoriti policijski ravnatelj. Bankir si ni bil v svesti nobenega pregreška, vendar so mu klecale kosti, ko je vstopil Klejev in mu naznanil, da ga mora ra Kaita-rinin ukaz odvesti s seboj. »Sibirija?« »Ne, nekaj hujšega.« »Kaj sem pa storil?« Klejev je skomignil z rameni. »Toda povejte mi vendar, Klejev, kaj bo z menoj.« S težavo je Klejev spravil z jezika: »Carica jc ukazala, da vas — nagatijo.« »Kaj, mene da naj nagatijo? Človeka? Gotovo se motite aLi pa si dovoljujete z menoj kruto šalo.« »Ne eno ne drugo ni res. Marveč je tako, kakor vam pravim. Pripravite se, da gremo!« Bankirja je prevzel obup. Toda vse, kar je mogel doseči, je bilo, da je Klejev prevzel od njega pismo, v katerem ie prosil carico milosti; Klejev je obljubil, da pismo izroči carici. Katarina je prejela bankirjevo prošnjo za pomiloščenje po svojem kanclerju grofu Bruce-ju. Ko ji je ta prošnjo prebral, se je njeno prvotno začudenje polagoma izprevrglo v ne-ugnano veselost, ko je uganila zvezo. Imela je bila dolgo let psa, ki mu je bilo ime »Suderland«; ta pes je prejšnji dan poginil. In ker je imela žival rada, je izdala ukaz: »Suder-landa takoj dati nagatiti.« In seveda so se požurili, da ukaz izvrše, kajti v Rusiji so bile tedaj najbolj nemogoče stvari mogoče, in razen tega ni manjkalo ljudi, ki so dvornemu bankirju privoščili njegovo usodo. Katarina je dala nesporazum takoj pojasniti in nad Suderlandom se je zopet smeh-Ljalo sinje nebo. Vedno se je hvaležno spominjal četveronožca, ki je nosil njegovo ime in ki je namesto njega prestal nagatenje. Arilmogrif 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 = najdražja dežela 8, 7, 4, 6, 5, 9 = ekvator 7, 6, 10, 11, 12, 13 = božji sel 4, 2, 12, 10, 7 — ruska reka 14, 7, S, 2 = slavno ime naše prošlosti 9, 2, 8, 2, 15, 7, 6— zibelj slovenstva 7, 4, 7, 12, 7 = višina ob Donavi 16, 7, 13, 9, 7 = basen 7, 12, 11, 9, 14, 7, 6, 17, U, 8= moško Ime 6, 2, 18 = del dneva 2, 16, 8, 7, 19 = zrcalo duše 4, 20, 10, 7 = ptica 5, 21, 7, 6, 11, 22 = ljubljanski okoličan 6, 2, 23, 7 = način oblačenja 7, 24, 2, 14, 15, 2, 12 = blagovestuik Začetne črke, čitane od zgoraj navzdol, zna-čijo upravno ozemlje jugoslovanske države. Križaljka 2_ — judovski kralj 3 — naš najboljši šahist 4^ = nemški denar 5 = kraj v Hrvatskem primorjn 6 = zgradba Namesto številk se postavijo dvozložne besedo; zadnji zlog vsake besede tvori prvi zlog naslednje. Končne črke, čitane od zgoraj navzdol, značijo eno naših rek. Za pravilno rešitev obeh ugank razpisujemo nagrado: 1. Pregelj Ivan: Otroci solnca 2. Gogol N.: Taras Buljba. Rešitev aritmogrifa Leykam, Jenisej, ustnice, bes, Lesce, Jakil, Antje, naliv, sani, k. — Ljubljanski velesejem. Za nagrado sta izžrebana: Zinka Rodč, učit,, Šmartno pri Litiji (Pregelj: Tolmiuci) in Lojze Carli, šol. uprav., št. Jernej nad Muto (Kellermann: Tunel). v cez tzaro9 nmav čez gmajnico . • • Nekaj vtisov s Koroške - Skozi karavanški predor v slovenski Rož - V Celovcu in ms Vrb shem jezeru - iVa Gosposvetsko polje, v Podjunsko dolino - Še malo v Beljak pa domov Kdo vendar ne žaluje za najlepšo hčerko ilovenske družine, kdo izmed nas ne hrepeni po najlepši cvetki v prelepem šopku slovenskih dežel — po naši zeleni Koroški, po deželi stoterih in čudovitih jezer...? Kdo, bratje, še ui občutil bridkosti v sebi, ko je pogledal to krasno zemljo z vrhov Karavank, pa ni mogel vanjo in se je spomnil, da niti naša ni... da je meja postavljena vmes, pa čeprav je to edinstveno slovenska zemlja ...? Katerega, bratje, ne zaboli v srcu, ko bce in sliši, kako bo letos prešlo že deset let, kar je Koroška za nas ena sama bridkost in kako se Nemci vprav za to priliko pripravljajo na slavlje, ki naj vsemu svetu krivico kaže kot zmago krutih in močnih nad ubogimi, trpečimi iu ponižanimi Korošci...? • • • Pred tedni sem motril koroško deželo z Golice. Tedaj je vzkipelo v meni prav do odločitve: pojdem ..! In sem stopil okrog uradov. »Kaj hočete ua Koroškem?« »Prijatelja imam, ki ga obiščem« »Kje?« »V Celovcu « Velja. Dobil sem listino, prijatelj se je bil pripeljal na Jesenice nasproti, čez pol ure je ▼lak zapiskal in se vzpel po nasipu navzgor in v karavanški predor. Peljemo se čez mejo, črno temo, dolgo, dolgo ... Dolg je koravanški predor, eden najdaljših v Alpah. Koliko so izvrtali pri kopanju karavanškega tunela, prav lahko vidimo na Hrušici nad Jesenicami pri vhodu v tunel ter onstran Golice v Podroščici, ko se železnica spet spusti v dolino med polje. Na obeh straneh se lahko vidijo ogromni nasipi zemlje in grušča, ki je bil navožen ob času kopanja in vrtanja tunela. Ves kolodvor v Podroščici je zgrajen takorekoč na nasipu — pa še daleč ven iz Podroščice spominjajo velikanski nasipi zemlje na ogromno delo pri graditvi karavanškega predora. • • • No, pa pustimo zdaj tunel — vlak je obstal v Podroščici. Obmejna postaja, carinska revizija, potni listi. V Avstriji gre ta reč gladko, takorekoč mimogrede. Različnih revizij skoro ne občutiš, nobene sitnosti ne deživiš. Gre uradnik skozi vozove, povpraša za listine, za blago, za druge reči — pa spet gre in je revizije konec. Z menoj ta reč pravzaprav ni šla tako gladko. Hoteli so vedeti, kam potujem, kako, zakaj, če nemara ne grem le dela iskat v Celovec ... Velika brezposelnost v Avstriji vzbuja vladajočim težke brige. Nihče zato ne more v Avstrijo drugače na delo, če mu to izrecno dovoli ministrstvo na Dunaju. To mi je z veliko resnostjo razlagal tisti uradnik obmejne kontrole v Podrožčici. Zdaj smo končali z vsem, gremo naprej. Vlak je skoraj prazen, v našem vozu sedimo vsega skupaj štirje ljudje. V sosednih dveh vozovih je isti položaj. »Je zmeraj tako?« vprašam tovariša. »Ne, včasih je vlak boljše zaseden, dostikrat ne.« Bil je ponedeljek, bilo je zvečer, bil je dež. Troje razlogov torej. , • • • Vožnja skozi slovenski Rož. Podgorje v Rožu, Bistrica v Rožu, Št. Janž v Rožu, — vsepovsod ena sama puščoba, zapuščeni kolodvori, vsepovsod nemški in edino nemški napisi ... na slovenski, izključno slovenski zemlji. Nad polji je rahlo padal dež. Vlak hiti skozi mostove gorskih potokov in hudournikov, ki se ob nalivih spuščajo z gora, zdaj pa so struge večinoma prazne. Tu pa tam vstopi kateri domačih ljudi na postaji, vsak govori slovenski. Toda voznega listka ne dobite, če ga zahtevate v slovenskem jeziku ... Tako pripoveduje prijatelj. • * • Potem pridemo k Dravi, vozimo sc ob njej, se končno prepeljemo čez in se onstran spenjamo strmo navzgor. Tesno pod nami in goboko doli v ožini se peha Drava, glavna reka Koroške. Kraji med Dravo in med Celovcem ter Vrbskim jezerom leže višje in se cela pokrajina zato imenuje Na gorah. Potem se spustimo spet v zelena polja in smo skoraj v Celovcu. Mrak je že nastal, ko se je bil vlak ustavil na glavnem kolodvoru. Stopila sva s tovarišem v mesto. Celovec, slovensko mesto! Kjer se je Mohorjeva rodila, kjer je rastla in se razvijala toliko let; kjer ji hiša še zckij stoji, osamljena in tiha sicer, pa vendarle... O slovenski pridnosti, o izobrazbi in o hotenju slovenskega naroda govori ta tiha hiša brez besed. Celovec, tiho mesto! V večernih urah si naravnost pust, prazen, po dolgočasju in samoti kričiš! Izrazitega prometa ni, ulice samevajo praznine. Obiskala sva s prijateljem nekaj kavarcn, par gostilen. — vsepovsod ista praznota, dolgočasje. Ali je bilo to zato, ker je bil ponedeljek, proti koncu meseca hkratu ter še deževno vreme povrh!? • • * Zjutraj, navsezgodaj, ko se je bil dan budil in še ni bilo šuma tam spodaj — tedaj so peli zvonovi po cerkvah, po Celovcu in okolici, lepo, pobožno, vdano in hrepeneče ... Tedaj, ob tisti uri sem se bil spomnil slovenske zemlje in naših vasi tam za gorami, ki nam začrlavajo mejo med tistim, kar imamo, pa je vendarle vse in popolnoma naše. Ljudje na Koroškem, zemlja, ki diši po slovenskem znoju; polja, ki so obdelana s slovensko pridnostjo; cerkve, ki dihajo slovensko pobožnost. Ampak čemu meni teh besed, te občutene lepote uboge slovenske zemlje na Koroškem! Saj bo gospod Pregelj to reč povedal lepše, s svojim občutkom — žc jeseni bo izdala Mohorjeva njegovo knjigo »Umreti nočejo!« • • • Nekaj pa človek le občuduje v Celovcu in po okolici: lepe ceste, široke, vsepovsodi nasadi ob straneh. Pravijo, da Celovec brez drevoredov sploh ne bi bil to, kar je, ker je preveč raztresen, razvlečen v troje smeri. Peljimo se z električno iz mesta ven, k Vrbskemu jezeru. Zdaj sicer tam še ni sezone, ampak začela se bo prav kmalu. Vsepovsod ob jezeru se dela, se pripravlja — prav tako, leot pri nas na Bledu. Le da je tu vse v večjem obsegu. Težki parniki, elegantni, teda prazni še — čakajo, da pridejo tujci ter jih napolnijo — napolnijo namreč parnike in — žepe. Žepi so glavna* reč! V imenu pripravljenih žepov in pričakujoče sezone se po Koroškem asfaltirajo ceste, se grade nove, postavljajo mostovi, popravljajo železniške proge, upostavljajo nove in nove avtobusne proge, se grade žične vzpenjače, se razvija propaganda. Za tujski promet vsepovsod dovolj smisla. Za vzpenjačo nad Beljakom sijajna reklama, povsod, po vseh kolodvorih, po vaseh, po mestih, velikopotezna in kričeča. Še film dela za to vzpenjačo. Pred meseci sem bil ta film videl tudi v Ljubljani. Ima naslov in vsebino ljubavnega romana, po značaju je zabaven in romantičen; ni vpijoč, nič izrazit, toda skozi in skozi izdelan v propagandne namene. Zlasti ob koncu pride ta reklama prav vidno do oči gledalca. Tako mi ne znamo. Bilo bi pa potrebni Naša dežela, vsi naši kraji so polni lepot, vemo zanje, občudujemo jih s tujci vred — ampak kažemo jili svetu premalo. In druge stvari puščamo preveč vnemar. Kakšne so naše ceste? Življenje v Celovcu in na Koroškem sploh je drago. In vendar tudi gori tožijo kmetje, da se grunt ne izplača več. Da se komaj živi. Zlasti slovenski domovi so na slabem, ker jih tudi v sili nihče ne podpre, dočim nudi vlada nemškim in nemčurskim posestnikom dosti različnih podpor v raznih oblikah. Slovenski posestniki tožijo o krizi. Kmetije propadajo, ginevajo, davki so preveliki, tišče, stiskajo, vse sile so na delu, da pritisnejo trdoživi slovenski rod k tlom, na kolena, če drugače ne gre, z gospodarskim pritiskom... Hudo je v takih razmerah na Koroškem. In vendar Slovenci niso še izgubili vere v svoje boljše dni, še upajo, pričakujejo... Z nasmeškom gledajo na vse priprave, ki naj pokažejo ob desetletnici plebiscita Koroško v nemški luči — saj vedo, kako je takrat bilo in kako je zdaj! Nemški listi pa prinašajo cele strani programov in priprav za to obširno proslavo, ki se je pravzaprav žc pričela eno zadnjih nedelj z vprizoritvijo nekake »Legende« v Celovcu. Za prireditev ni bilo navdušenja, bilo je navzočih kakšnih 1000 ljudi. Toda, kaj zato, — saj se je sklenilo, da bo vlada plačala, čc bo kaj izgube. • • • Slovenca povsod srečaš na Koroškem, čeprav trdijo, da jih ni več. Bil sem v kavarni, vprašal sem po slovenskih časopisih, pa se mi je natakar razodel po slovenski. Toda časopisa seveda ni prinesel, ker slovenskih časopisov po celovških kavarnah sploh ni. Kvečjemu renegatska »Koroška Domovina«, tednik, ki je pri nas v Jugoslaviji prepovedan. Ta list prinaša v slovenščini, v obeh jezikih grdi Jugoslavijo, jo napada, sramoti in se norčuje iz vsega, kar je slovenskega. Med slovenskim prebivalstvom na Koroškem sploh nima naročnikov, niti bralcev ne. List podpirajo rcnegati ter razna nemška raznarodovalna društva. Potem sem bil v stolpu farne cerkve, v parku, na tramvaju v kolodvorski restavraciji, ob jezeru, v avtobusu, — povsod slovenska beseda. Pritajena sicer in redka, le v sili in težko izrečena, ampak vendarle ... Pa na vlaku. Ko se peljem proti Gospo-svetskeinu polju, ali proti Beljaku ali v Podjuno ali kamorkoli iz Celovca ven v deželo — povsod ujameš slovensko besedo, toplo, mehko. Pa se pridružim ljudem, jih pobaram po naše, jim govorim, jih sprašujem; smejejo se, odgovarjajo in so veseli, da vidijo človeka z onstran Karavank, se pogovarjajo ž njim, vprašujejo, kako je tam in tako naprej... Iz Celovca proti Podjuni. Vlak vozi skozi polje, samo polje, ravnina, daleč tam zadaj gozdovi, zeleni holmi. Potem zapeljemo čez Dravo in se vozimo dalje proti Velikovcu, proti Plibcrku, proti državni meji. Zdi se mi kot da se vozim za domačim plotom, za vrtno mejo, da je tam zadaj naša hiša... Toplo mi je pri srcu, ko gledam gore, visoke, strme gore tam nad poljem: Obir, Peco — zadaj smo mi. Tam in tu — slovenska beseda. Tam, pri nas doma, govorjena in peta na vasi, vsak dan, vsako uro, povsod svobodna. — tu tostran, na Koroškem, teptana, zaničevana, uradno docela ubita. In vendar ima veljavo. Pa kakšno veljavo Med kmeti, v vasi, na polju, v gostilni, vsepovsod jo slišiš in si vesel ob njenem zvoku. Vlak vozi ob Dravi, po nasipih, po izkopanih jarkih, skozi gozdove, same borovčeve gozdove. Vse do Pliberka tako. Družba v vlaku. Govorimo, sc smejemo zvečine so Slovenci. Iz Dobile vasi, iz Globas-nice, iz Sinče vasi, okoli Velikovca, od Pliberka, iz šmihela, iz Bistrice. Se orožnik, ki sc vozi z nami, ve in razume slovenski in se z nami pogovarja. Le sprevodnik pride z uradnim jezikom govori po nemško, zahteva listke jih ščiplje in spet gre. * • • Drugi dan nazaj proti Celovcu. In dalje mimo Vrbskega jezera v Beljak, od tam domov Kraji med Celovcem in Beljakom so nekaka sredina Koroške. Vsaj za tujce, za tujski promet. Cesto, ki pelje skozi ob Vrbskem jezeru skozi do Vrbe in dalje v Beljak, zdaj temeljito popravljajo; delj, ko do srede dolžine jezera je že asfaltirana. Ko se vozimo v vlaku, vidimo delavce na cesti, kako še kopljejo, zasipajo, nasipajo, valjajo, utrjujejo. Na dolžini več kilometrov. Do jeseni bo cesta skoz in skoz gotova, iz Celovca v Beljak bo zdrčal avto mobilist po gladki, asfaltirani cesti. Tudi železnico takisto popravljajo. Vlak nas vozi počasi čez mesta, kjer stoji ob kraju proge sto in sto delavcev, ki kopljejo, sejejo grušč, utrjujejo progo, zamenjavajo tračnice. Na mesto starih, ozkih in kratkih tračnic, polagajo zdaj trikrat daljše in enkrat debelejše, spodaj podkladajo ogromne hrastove pragove. Postaje in postajice ob jezeru se vrste, vlak obstaja. Vsakikrat se vsuje iz voz vrsta veselih ljudi, v Vrbi izstopi tudi vojaška godba, ki se je z nami vozila iz Celovca. Ob nedeljah in praznikih že vlada vrvenje ob jezeru, skozi po teh lepih krajih, ki so eno samo dolgo in razvito letovišče, — kakor je že zadnjič povedal gosp. župan Lavtižar iz Kranjske gore v »Slovencu«. V Beljaku ostrmiš. Velikanski kolodvor, ne veš, kam bi stopil, kako bi se obrnil. Na malo pivo v kolodvorsko restavracijo bo najboljše, kakopak. Vroče je, pivo bo zaleglo. Izmed pijač je itak le pivo v Avstriji, ki je nekaj vredno in je hkratu poceni; vino je drago, po 4 šilinge, 32 Din, pa še zanič. No, čas je minul, vročina tudi, piva jt zmanjkalo, vlak iz Monakovega je tu. Brzovlak, ki se v Beljaku loči: del proti Celovcu, del skozi Podroščico na Jesenice, od tam pa daljt proti Ljubljani, Zagrebu, kratko in malo: domov. Vožnja iz Beljaka proti Podroščici je zelo zanimiva in lepa. Na eni strani zeleni gozdovi, valujoča polja, časih kos jezera, čez majhen most kakšnega potoka, na drugi strani visoke gore, beli vrhovi, čudovite doline in skalovja. Pičlo uro in smo v Podroščici, na meji. Kratek odmor, spet revizija za kratek čas in zaradi lepšega, izmenjava lokomotive, pa spei naprej. V tunel, pod Karavanke, v črno temo. na Jesenice, domov ... Domov! Fr. Strah. MajvarnejBe to najboljSe naložite denar pr) v Celju registr. zadrugi z neomejeno zavezo v Celju, v novi lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste In Vodnikove ulice Stanje hranilnih viog nad Din 85,000.000.-. Obrestna mer« najugodnejša. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hii nad 30«) Sla nov posestnikov e vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroStvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Vlagatelji pri Ljudski posojHntci v Celju ne plačalo nobenega rentnega davka Dvokolesa teža od 7 kg naprej uajtažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega modela. Izdelujejo se ludi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji pneumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. WTRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otročkih vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška c. št, 4. Ogledala vseli vrst, velikosti in oblik Steklo zrcalno 6—S mm mašinsko 4—6 mm, portalno, ledastr alabaster itd. Spectrum dLd. LJubljana Vil - Telefon 23-43 Zagreb Celovška 81 Osijek m%M mm Deželne pridelke - žilo -mlevske izdelke - špecerijsko in kolonijnlno blago - sadje - mesne izdelke -južno sadje - semena -seno - slamo - Težakovo v liulUjanl ima stalno na zalogi: olje za živino - kmetijske stroje in orodja -umetna gnojila - cement - premog itd. - Zastopstvo za prodajo kisove kisline v Dravski banovini SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO OGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNB PREJ K. T. D. ▼ LJUBLJANI KOPITARJEVA ULIO& • IL NADSTROPJA Inž, J. Rataji Ekstenzivno ali intenzivno kmetijsko gospodarstvo Glavni činitelji kmetijske proizvodnje so: nepremično zemljišče s pripadajočimi naravnimi silami, človeško delo, duševno in ročno, ter razna obratna sredstva, kakor obratni kapital v raznih oblikah, umetna gnojila, stroji itd. Glavni znak ekstenzivnega gospodarstva je, da je proizvodnja prepuščena \ glavnem prvemu od označenih proizvodnih činiteljev, nepremičnemu zemljišču in sodelujeta v čim manjši meri ostala dva, to je človeško delo in obratna sredstva. Učinek, uspeh, dohodek takega gospodarstva je sicer majhen, večkrat minimalen, toda jc dosti siguren in z malim rizikom /družen. Dokler v takem gospodarstvu vlada ravnotežje. to je. dokler se gospodar pri teli majhnih dohodkih zadovolji tudi s tem primernimi izdatki, dokler gospodar krije in zadovolji svoje potrebe samo v toliko, v kolikor 11111 to dohodki takega ekstenzivnega gospodarstva dovoljujejo, tako gospodarstvo samo na sebi ni slabo, čeravno o kakem kulturnem napredku v takih prilikah nc moremo govoriti. Vse drugače pa izgleda v gospodarstvih, kjer je glede produkcije, torej tudi glede dohodkov iz gospodarstva, ostalo vse pri starem, kjer sc sicer na istem zemljišču uporabljajo šc vse stare produkcijske metode, ne da bi se prilagodili novi pridobitki moderne znanosti in tehnike, ki tvorijo v glavnem ostala dva produkcijska činitelja — človeško delo, posebno duševno, in pa obratno sredstvo, glede izdatkov pa se je gospodar jiopolnoinu moderniziral. Nc oziraje se na stare pičle, radi izsesanosti zemlje morda celo še zmanjšane dohodke, se je glede svojih izdatkov poginoma prilagodil novodobnim prilikam. Kupuje m obleko, obuvalo, ki se je prej vse izdelovalo v hiši, izdajati mora denar za kavo. sladkor, stvari, ki so bile prej v kmečki hiši lc malo znane, vozi se po železnici, plačevati mora sedaj visoke davke itd. Vsi ti in enaki izdatki so v modernem času popolnoma nanovo obremenili kmetijsko gospodarstvo, ne da bi bili dobili primeren protiutež v dohodkih današnjega gospodarstva. Žalostna posledica vsega tega so pasivne letne bilance v naših kmetijskih gospodarstvih, ki morajo kriti svoje primanjkljaje s stalnim zadolževanjem in obremenjevanjem zemljišč. Z uvedbo denarnega gospodarstva se je torej porušilo ravnotežje v gospodarski bilanci našega kmetijstva. Vse se more reči o našem kmetovalcu, samo to ne, da se 11111 je katerikrat dobro godilo. Kar naprej se vlečejo razne krizo in jih noče biti konec. Skuša v jih na vse mogoče načine rešiti, ]>a se zdi, kakor da se prelaga breme z ene rame na drugo, toda bistveno bolj sc noče postati. Včasih tudi /e izgleda, da -c je z eno ali drugo akcijo žc doseglo nekaj uspehov, pa največkrat je vse to lc navidezno. trenutno, morda samo napredek bolj tehničnega značaja brez pravega gospodarskega značaja. Zdi sc, da se vsa naša |>ospeševaliia akcija izgublja v i>odrobnostih, v tehničnih špecialite-tuh današnjega brezsmotrenega gospodaren ja na naših malih kmetijah, da se pa ne ozirajo toliko na končni uspeli, na čisti donos. Tako na pr. je akcij« za zidanje modernih hlevov, za izboljšanje pasem, selekcioniranje |>o boljši obliki, večjem donosu itd. v vsaki napredni živinoreji neobhodno potrebna. Toda ne eno. ne drugo ne pomaga pri lačnih želodcih, pri slabo odgojenih in stalno nepravilno krinljenih indi-vkluili. Čc hočemo v živinoreji hitro in gotovo priti naprej, moramo najprej začeti z najinten-zivnejšo splošno akcijo za izboljšanje in povečanje k nilskega pridelka, kar sc seveda v zadostni meri nc bo dalo doseči brez splošnega povečanja k nilske površine. Tukaj b.i morala smotrena pospeševalna akcija najprej zastaviti iti sicer naj intenzivneje, najenergičneje, četudi z rizikom, da bodo drugosmerne akcije pri tem nekoliko zaostale. To velja ne samo za Slovenijo, velja prav tako za vso državo. Naša po-speševalna akcija nc sme biti birokratska, okostenela. šublonska, mora biti gibčna, iznajdljiva in I isekventna. Če hočemo uravnovesiti gospodarsko stanje na naših kmetijah, naše kmetijsko gospodarstvo rešiti stalnih kriz, mu moramo nekaj dati. ali mu do nečesa pomagati, kar ga bo kolikor mogoče neposredno in čim hitreje peljalo do boljših dohodkov. Prvi |»ogoj za izboljšanje donosa na lriših kmetijah pa je. da jim pomagamo do čim višje pravilno usmerjene jn zlasti trgovsko utemeljene intenzivaciie. Če smo zgoraj označili kot glavni znak ekstenzivnega gospodarstva malo udeležbo kapitala in človeške delovne moči pri proizvodnji, moramo o intenzivnem kmetijskem gospodarstvu reči. dn sta iu ravno ta dva činitelja odločivno udeležena. Ta dva moreta v gotovih slučajih in prilikah prvi proizvodni faktor — nepremakljivo zemljišče z njegovimi naravnimi silami ceio bistveno spremeniti. Seveda je tu še posebej poudariti trgovsko usmerjenost produkcije, ker brez. te more biti celo negospodarstvom!. Za čim večjo gospodarstvenost pa ravno gre pri intenziviranju produkcije. Če se nam posreči rešiti vprašanje opisane intenzivacije v našem kmetijstvu, smo ga rešili njegovega današnjega labilnega stanja, rešili smo ga današnjih kriz, zavarovati ga pred prihodnjimi krizami in istotako rešili našega kmetovalca njegovega današnjega bednega gospodarskega položaja. Obenem pa smo rešili malone celo izseljeniško vprašanje, ker bo naša zemlja v državi šc za dolgo časa zadostovala za dostojno preživljanje svojega rodil, dala bo pa tudi dobro zdravo podlago za našo razvijajočo se industrijo, ki 1k> z domačimi ljudskimi rokami delala za kritje domačih potreb na industrijskih izdelkih. Je to velik, dalekosežen pro-bjeui, morda ga bo celo lažje rešiti, kakor bi bilo soditi |ki njegovi dulekosežnosti. Kakor sem že poudaril, ima naš kmet od treh glavnih proizvodnih činiteljev, edino zemlje lic, sicer v preobilni, pa v splošnem v zadostni meri na razpolago. Manjka mu pa obratnega kapitala, ročnega in največ pa duševnega dela v njegovem obratu. Glede kapitala imam najmanjše skrbi, čeprav najmanje računam na državno subvencioniranje, izvzemši seveda primerno kreditiranje /a potrebne investicije. Dobro rentabilno podjetje ne potrebuje pod|>or, pač pu primernega Kredita. Največjo vlogo pa bo tu igralo naše kreditno zadružništvo, posebno glede obratnih |K>treh novega intenzivnega gospodarstva. Današnje ekstenzivno kmetijsko gospodarstvo je lc majhen konsument za kapital, ker naš kmet je danes skoro izključilo le hranilec in le v majhni meri podjetnik, ki rabi redno obratni kapital. Očitek proti kreditnemu zadružništvu, da odvaja kapital od kmetijstva, je torej le na prvi pogled sprejemljiv, sicer i>a ni točen in opravičen. Po naših kmečkih hranilnicah naložen denar sc mora obrestonosno porabiti. Ker pa za to današnje obrestne razmere po naših kmetijah ne nudijo posebno ugodnih prilik, ne toliko z. ozirom uu pomanjkanje interesentov za kredit, kakor innogo bolj z ozirom na majhno, v mnogo slučajih cclo dvomljivo donosnost iskanega kredita, v katerem slučaju bi izdan kredit morda več škodil, kakor koristil, zato pač mora del označenih kmetijskih prihrankov iskati svojega obrestovan ja še v judustriji in trgovini. Gotovo pa je tudi, da kmetovalec v področju kmetijske kreditne zadruge ne bo prisiljeno prisiljen iskati kje drugod kredita, čc ga je res nujno potreben in vreden. Upajmo pa, da čas ni več daleč, ko bo naš kmetovalec ranil obilo denarja, ki bo služil pravi povzdigi njegove kmetije, prav usmerjeni intenzivuciji njegovega obrata in pa kot obratni pripomoček. Ivi se bo vsako leto več ali manj redno vračal v posojilnico, kmetu pa puščal dober in gotov prebitek. Takrat naš kmet nc bo več težak, kakor je danes, ampak res pravi gospodar na svoji kmetiji. Več skrbi, kakor materialni kapital, pa mi delu za intcnzivacijo našega kmetijstva potrebno človeško delo, ročno, posebno pa še duševno. Povečana potreb« po ročnem delu v intenzivnem kmetijskem obratu sc bo dala v začetku nadomestiti s primerno premembo obrata — reduciranje za intenzivno obdelovanje določenih zemljišč, zamena na delu intenzivnih kultur s kulturami, ki kljub svoji intenzivnosti zahtevajo manj ročnega dela, pašništvo, travništvo itd. Ko pa bo intenzivacija na našah kmetijah dosegla gotovo stopnjo, bodo pa te kmetije že toliko donosne, da bodo nudile dovolj udobnosti njih družinam, da mlajši njih člani ne bodo sifjeni iskati boljšega življenja v prašnih tovarnah in nezdravih mestnih službah ... % \ \ Za zone. m nego hote in m feržtfe Prodaja se v vseh prvovrstnih drogerijah, parfumerijali in lekarnah Generalno znsfopsfvo /o Jugoslaf.: ninho Cltiucr In drug. Zagreb Najtežavnejši pa je problem duševnega dela v intenziviranem Kmetijskem obratu. Naš kmetovalec pač dobro jiozna od svojih prednikov podedovane delovne metode, toda to so zastarele, za intenzivno izkoriščanje zemlje nezadostne, večkrat celo po|K>lnoma nerabne. Intenzivni kmetijski obrat zahteva bogat duševni kapital, obilo znanja, tako ruzličncg« iu mnogovrstnega. Če se cclo delo naših študiranili agronomov, ki so polovico svojega življenja porabili za svojo strokovno izobrazbo, večkrat kritizira in morda cclo opravičeno, kako naj preprostemu kmetovalcu doprineseino vse potrebno znanje? Če bi hoteli tudi glede tega v intenzivni kmetijski proizvodnji morda najvažnejšega činitelja se na to zanašati, da ga bo kmetovalcc sani stavil na razpolago pri namer-jenein intenziviranju naših kmetijskih obratov, potem bi morali pač čakati na to cele generacije. To bi pa bilo zopet brez pomena, ker bi nas do takrat čas že davno prehitel in bi naši nastavljeni gospodarski načrti ne bili več porabni. Čc hočemo torej v danih današnjih razmerah izvesti naše načrte glede intenziviranja našega kmetijstva, moramo ubrati pot, ki pelje preko označenega duševnega kapitala. rlI tu, pri tem težkem prehodu, kakor pri mnogih drugih, nam bo. kakor bomo videli. izvanredno pomagalo in lajšalo pot pravo mo demo pašništvo. Tvrdka A. KUNC Ljubljana — Gosposka ulica priporoča svoje izborne izdelke moških oblačil. - Cene kar mogoče nizke I A HO RAD1TE TISKOVINE ILUSTRACIJE, KATALOGE ALI PROSPEKTE I.T. D., TODA SE NE MORETE ODLOČITI, V KAKŠNI TEHNIKI NAJ SE IZDELAJO, DLAGO VOLITE SE OBRNITI VEDNO NA NAŠE PODJETJE. - V VSEH TEH VPRAŠANJIH VAM JE DRAGE VOLJE NA RAZPOLAGO JUGOSLOVANSKA TISKARNA brzojavkei jugot1skarna ljubljana UMETNIŠKI GRAFIČNI ZAVOD, V KATEREM SO ZASTOPANE VSE MODERNE GRAFIČNE PANOGE VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO. SOLIDNO IN TOČNO PO ZMERNIH CENAH. - PRORAČUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO OrrSEI-TISH ♦ KAMENOT1SH KNJIGOTISH ♦ UMETNIŠKI TIS« tRHOLIVNICA • KNJIGOVEZNICA L poen novi modeli? Dobe se po solidni ceni tudi na obroke le pri tvrdki Vgn. Voh liiittltftna Zastopniki se sprejmejo. »Težakovo olje za živino« »e dobi samo pri MJežaku Zagreb Gundulifeva 13 v kanticah od 5 kg in stane ena kantica i poštnim povzetjem Din 125"—. To olje je nesporno najuspešnejše sredstvo za krmljenje slabotne in zahirane živine in sicer radi bogate vsebine na vitaminu A in posebno radi vitamina D, ki ga v nobenem drugem krmilu nL Na drobno 'c debelo! Oglejte si našo zalogo Kuhinjsko posodo, porcelan, steklenino, železnino, pločevino, nosilke, cement. — Vse vrste orodja najceneje pri B.ZIEIC LJUBLJANA Dunajska cesta štev. 11 -- Poleg Figovca Dopisi Kranj Trbovlje Kenovarijja in prezidava hotel« »Stara pošta«. Lansko jesen zapojeta velikopotezna prezidava in povečanje reuomiranega hotela Stara poštn« so sedaj bliža delni dovršltvi. Arhitektonsko zelo zanimiva, mogočna stavba se nahaja na najprometnej-šeni kraju, na križišču in steknlišču vseh cest in polov. Sestoji prav za prav iz treh delov, izmed katerih ic srednji znatno višji kot obe stranski obdajajoči ga krili, katerih eno bo dovršeno letos, drugo pa, lo je sedanji hotelski prostori, pa prihodnje lelo. Iz obsežnih načrtov je razvideti, da bo )m popolni zunanji kot notranji dovršltvi to reprezentativen hotel v Kranju, dostojen sprejeti od- I lične goste. Poleg prejšnjih 12 bo novih še letos | 30 krasnih tujskih sob s tekočo mrzlo iu toplo j vodo ter dve veliki kopalnici. V vseh prostorih ' ho centralna kurjava, vsa oprava l>o nova, moderna. V prvem nadstropju v srednjem delu na vogalu bo Velika elegantna, moderna kavarna s teraso na cesto. Otvorjena Ixj najbrže že v avgustu. Sobe na cesto bodo imele svoje balkone. V spodnjih prostorih pa bo velika restavracija, damski in moški frizerski salon in več trgovin. Poleti je na razpolago lep senčni vrl, ki se nahaja tik cvetličnega. Za postajališče in shrambo avtomobilov bodo ' služile garaže, zh konje okoliških posestnikov se bo na dvorišču preuredil velik hlev. Na vrhu srednjega dela ie prostorna terasa, s katere se nudi krasen razgled po mestu in vsej daljni okolici do podnožja gora. Hotel je letošnjo pomlad vzel v najem in ga vodi s priznano spretnostjo in podjetnostjo g. Maks Mucolinl, ki je vodil že razne velike hotele. Ima kraljevo odlikovanje, ker je t-voječssno stregel ua dvoru. Prevzel ho tudi vodstvo nove bodoče kavarne. Trgovskim potnikom nudi poleg popolne vsem zahtevam odgovarjajoče udobnosti šo 10% popusta. Hotel ima telefonsko štev. 58. V hotelu ima pisarno avtoprometna družba Paar-Štravs, ki oskrbuje več prog. Pred hotelom je splošno postajališče vseli avtobusnih prog, ki so gos I o razpredene po Gorenjski. Spričo velikega razmaha v trgovskem kot tujskopronietnem oziru lahko rečemo, da bo hotel Stara pošta izhodišče naraščajočega tujskega prometa za neštete kraje in zanimive točke bližnje in daljne okolice radi bogate izbire planinskih tur in izletov, obenem pa v kras mestu Kranju. — Matura. Na tukajšnji gimnaziji se bodo vršili ustni nižji tečajni izpili od 10. do 18. junija. Istočasno bo pismeni višji tečajni izpit. Ustni višji izpiti pa se vrše od '20. do 24. jun. Ministrski odposlanec je letos univerzitetni prof. dr. PTemtlj. Po dolgem času bo letos po ministrski naredbi gimnazija zopet izdala letno poročilo. — Shod na Sv. Joštu. Jutri na binkoštni ponedeljek se bomo zbrali vsi na prijaznem vrhu Sv. Jošta, kjer se vrši verski shod za može in fante iz Kranjske dekanije. Spored je zelo pester. Poleg lepega razgleda in svežega gorskega zraka bomo imeli tudi dve godbi. Ponovno opozarjamo, da ne pozabite priti. _ Reorganizacija Strelske družine. Iz zanesljivega vira smo /.vedeli, da se je Strelska družina v Kranju nanovo organizirala in poživila, tako da |o je v razliko s preteklostjo smatrati zgolj kot društvo, ki mu je namen poleg vojaškega stre- | Ijanja goliti zlasti lovsko streljanje in dostopno vsakomur! V novem odboru ^o gg.: dr. Jano, advokat, predsednik, ravnatelj puSkarske šole Ravnik tajnik. Rudolf Jeglič blagajnik. Odbornika še g. Loc-nikar, narednik pri glavarstvu, in g. Omerza. V nadzorstvenem svetu sla g glavar Znidaršič in direktor gimnazije g. Košnik. Odbor -u je nadel nalogo, urediti novo strelišče v Siruževem, za kar predvideva proračun potreben znesek 31.000 Din. Tudi na deželi, tako v Ooričah in StražiSču, se dela na ustanovitvi strelskih družin. Zaobljubljona sv. maša za rudarje. Pred nekako 60 leti je razsajala pri nas kužna bolezen, /.a katero so ljudje močno umirali. En voznik je samo prevažal mrliče. Rudarjem so ie pred delom v čakalnici pred vsakim šihtom delilo žganje, kar jo bilo bojda najboljši lek proti kugi. V tej stiski so se rudarji zaobljubili vsako leto na binkoštni ppndeljok romati menjaje enkrat na Sv. Planino, drugo loto pa v Retje. Ta dan so bili tudi pogoščeni vsak % uekfvj vrčki piva in štruco. Zaobljubo rudarji vestno izpolnjujejo (ne pa rudniško vodstvo z darilom) ler vsako lelo |>oliite na te krajo s svojo zastavo in rudarsko godbo. Zadnja leta se je na žalost opustilo Retje, ker je hrib okoli cerkvice v plazovju in razpoklinah, ki izvirajo iz podmini-ranega hribovja. Zato se sedaj opravi sv. opravilo pri sv. Katarini, istotako ljubki cerkvici, ki je bila nekdaj trboveljska župna cerkev, zidana leta 1010. Letos gredo rudarji k zaobljubljeni sv. maši k sveti Katarini. Sv. opravilo bo ob 10 dopoldne. Cvetlični dan v prid gladujočiin rudarskim otrokom priredi podružnica Rdečega križa na binkoštno nedeljo. Kdor more kaj darovati naj se ne odtegne pokloniti mul dar /.a naše malčke. Čebelarski tečaj. Na binkoštni poudeljek priredi naša čebelarska podružnica čebelarski tečaj na Blatih pri Dolu pri čebelarju g. Matije Ašenber-gerja in to ob pol 10 dopoldne. Tečaj vodi g. profesor Verbič iz Ljubljane. Radi važnosti tečaja sc vabijo vsi čebelarji kakor tudi fantje kinetske nadaljevalne šole. V zadnjem tednu ^o bili poročeni: Arnšek Anton, krojaški mojster, in Sajk Marija, kuharica; Žagar Franc, rudar, in Mlakar Ana, zasebnica; La-pornik Pavel, rudar in Jesenko .Tera. zasebnica; Ocvirk Josip, strojni kurjač, in Hlastali Ana, zasebnica. — Bilo srečno! TPD nc more dati več podpor rudarjem. Tako je sporočila H. rudarski skupini, ko je ta prosila. Na letovišče in kopalisa je bratovska skladnimi letos poslala 67 obolelih oseb, & Jesenice Imenovanje zapriseženega tolmača za italijanski in nemški jezik. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo g. dr. Vovko Janka, advokata na Josonicah, za zapriseženega tolmača nemškega in italijanskega jezika. Boh. Bistrica Na binkoštno nedeljo sc vrši slovesna blagoslovitev nove motorne brizgalne Prostovoljnega gasilnega društva na Boh. Bistrici. Po prihodu prvega jutranjega vlaka priredi gasilstvo iz Bohinja slovesen sprejem gostov na kolodvoru. Nato se razvije sprevod z godbo na čelu, gasilstvom in narodnimi nošami skozi vas v cerkev. Po službi božji se vrši slovesna blagoslovitev nove motorke pred občinskim domom. Popoldne ob 3 na dvorišču občinskega doma tombola z veselico. Izletniki pridite! Središče ob Dravi Danes popoldne, na binkoštno nedeljo, priredi tukajšnje Kat. izobr. društvo v Društvenem domu materinsko proslavo s pestrim sporedom in igro »Materinsko srce«. Začetek je ob 3 popoldne. Ker je, matere, ta dan namenjen vam, zato ste vs» prav vljudno vabljene, Vstopnina jc sedežem 6 Din, a stojiščem pa 3 Din. Na duvici je umrla 15lelnn deklica Franica Arbeiter, stanujoča pri Burjanovih. Pokopali so jo v soboto popoldne. Višnja O strašni vremenski nesreči nad n išo okolico je <"a* tpisjo že poročalo. Kaj takega še ne pomnimo. Kes je bila zadnja taka nesreča I. 1927. podobna tc i. pa takrat smo vsaj nekaj pridelkov ze imeli pospravljenih, sedaj smo pa popolnoma ob vse Pšenice, rži. ječmena, ovsa najbolj prizadeti ne bodo pridelali nič. Najbolj prizadeti so: Dedni dol. Pri fari, Višnja gora. Stari trg Pristava, Polje. Za-vrtače. Vrh; deloma pa ludi zelo udarjeni pa Spod. Brezovo Kake, Peščenjak, Draga, Kriška vas. Loka Večina kmetov ie dala zadnje zrnje v malin v nadi in upanju, da bo prihodnja pot ze kruh iz novega žita- sedaj pa niti za seme ne bodo imeli. Vsi objokani in ooupani kosijo, preje tako .epo žilo, pa še ta košnja je tako naporna, ker je vse stolčeno in zatepeno, kot bi vojska drla čez polje in travnike. Ljudje so takojšnje pomoči nujno potrebni! Samo odpis davkov ne bo olajšal bede in irorja• treba je Iakoj jiomoči v žitu in moki, ker ljudje — zlasti kmetje s številnimi družinami — so v največji stiski in pomanjkanju. Poljskega delu ie sedaj največ in najbolj naporno je sedaj; zaloge lita so prazne. Zato ponovno prosiniOv pristojno oblast, naj z izdatno podporo v žitu težko prizadetim hiti na pomoč in to čimpreje. Dvakrat da, kdor hitro da! Vremenske nesreče nas zadnja leta kruto obiskujejo. Kmetje vidijo, da jc njihova rešitev edi-nole v živinoreji in prešičereji; in temu posvečajo sad nje čase največjo skrb. Pri tem jim gre najbolj na roko naš živinozdravnik g. Joža Drolc. S svojo prijazno besedo in naklonjenostjo si je takoj zc ob prihodu osvojil srca vseh. Da so si kmetje po možnosti večinoma omislili gnojni ene jame, da so se oprijeli pri živinoreji čiste plemenske pasme, da dajo' že vsi pravočasno cepit prašiče, je edino zasluga našega g- živinozd ravnika, ki z besedo m z dejanjem — včasih celo iz lastnega lepa — pomaga, kjerkoli je treba in kjerkoli more. Toda kot čujemo.' nast bo gospod zapustil; službenim polom bo prestavljen drugam. Gospod živinozd ravnik, nam bo težko za vami! Vaših nasvetov, vaše prijazne besede, vaše pomoči in naklonjenosti brez ozira prav do vseh bomo pogrešali, zeio jjogrešali! Moste pri Komendi Po avtobusni zvezi Ljubljana—JCranj in Ljubljana—Kamnik je postala naša vas na mah prometno križišče obeh zvez. Ker ie tukaj pri nas razvita krtačarska obrt lako, da je skoro pri vsaki hiši kot domača obrt in tudi par tovarn, skoraj ni avtobusa, da se ne bi peljal kak krtačar tržit svoje izdelke posebno čopiče za belenje. Ako hočete poceni priti do vsakovrstnih takih izdelkov, vas vabimo, da pridete v nedeljo dne 15. junija na slavnost, ki jo priredi naše novo ustanovljeno gasilno društvo. Popoldne ob pol treh bo blagoslovitev motorne brizgalne in gas. orodja, potem pa na županovem vrtu velika ljudska veselica z bogatim »rečolovom, ker lahko za en dinar dobite najdražji kos iz krtač, izdelkov, torej na svidenje v nedeijo. Nujna prošnja mestni občini. Kot vsa leta tudi letos podi veter prah s sušenih cest po zraku tako, da niti za eno uro ne moreš odpreti oken, če | nočeš imeti na vsej opravi toliko prahu, tla bi se I lahko s prstom podpisoval. Pri nas namreč trdi I vodovodno društvo, da primanjkuje vode, in prav zato ne dovoli škropili |>o ulicah in trgih. Kakšno je radi lega po mestu, kjer je avtomobilski pro- i met precej razvit lako proli postaji, kakor tudi v J selško in poljansko dolino, si pač vsakdo lahko predstavlja. Znano nam je, da po drugih mestih škrope po dvakrat na dan, pri nas pa komaj ob sobotih popoldne. Nujno je torej ne samo radi higi-jenskilt predpisov, .nego lucii radi tega, ker je naše mesto nekoliko letovišča v juniju, juliju in avguslu, da se škropljenje redno vpelje. Če ni vode v rezer-larju, si bo j>ač treba poiskati drug način, kako priti do vo.ie. Prav lahko si nabavi mestna občina primeren sod za škropljenje. In še lo moramo dostaviti, da je razširjeno neko mnenje, da samo Glavni in Sj)odnji trg rabita nekoliko škropljenja, vse druge ulice pa, da ne spadajo v mestno oskrbo. Naše mnenje je, da ie treba poškropiti prav vse ulice, naj so glavne ali stranske, saj občinske davke plačujejo vsi gospodarji v vseh ulicah. Prosimo torej občinski odbor, da to našo prošnjo tfpošteva in Iakoj reši. In še to bi dostavili, da se od časa do časa poškropi ludi pot proti jjostaji, o čemer smo žo pisali, pa do sedaj brez uspeha, a tudi to bi bilo le v korist občine, ne v zgubo. Prošnja gospodu postajenačelnikn. Na naši postaji vsak dan mnogo potnikov čaka na vlake. Da ne bo nihče, sedel v tem času v čakalnici, je, jasno, n Zunaj jo ena sama večja klop. l)a bo lahko čim več potnikov sedelo, prosimo gos|>oda posta je-načelnika, da preskrbi nekaj več klopi pred jiostajo. Šenčur pri Kra^a • Kmetijsko društvo. Vsak otrok že ve v Šenčurju: če hočeš poceni slamo rezati, žito mlatiti ali čistiti, deteljo luščiti z luščilcem, drva žagati, gnojnico voziti, branati, sejati, vpiši se v Kmetijsko društvo! To je naša kmetijska matica, kateri se ima Šenčur zahvaliti za ves napredek v kmetijski strojni tehniki. V lastnem »Kmetijskem domu« ima že kar celo razstavo vseh potrebnih kmetijskih strojev. In še z vsakim letom njih število raste! »Domoljub« priporoči nov izum, novo iznajdbo Napredni gospodarji se zbero pri g. načelniku A. Umniku in reko: > Kmetijsko društvo naj prvo kupi in poskusi!« G Umnik naroči. Sto-terica društvenih članov začne poskušati. Stroj se obnese. Brž se med kmetovalci razmnoži desetero, dvaisetero in še večl A če se iznaidba ni izkazala? No, potem so jjosamezniki obvarovani škode! To jc prva vloga. Druga vloga se suče okrog »kovačev«! Kmetijsko društvo noče lastnega dobička. Gleda le na korist članovi Noče dragega bencina. Rabi elektromotor! Zato lahko daje članom za izredno nizko ceno gonilno in strojno silo. Za obrabo mašinista, stroja in motorja zahteva le dva in pol kovača na uro! To se v žepih | članov vrlo blagodejno čuti. Posebno v težkih ča-I sih! Šenčursko kmetijsko društvo nam ie glasen I branik zadružne idejo! Pridi pogledat v Kmetijski ! dom, prelistaj društvene zapisnike, račune! Čudit ! se boš, koliko more kmetu hasniti zadruga, ki živi j pod tako srečno zvezdo, da jo vodijo složni, raz-! umni in nesebični možje . .. Ukraden vol. V noči od 29. do 30. maja t. 1. je bil pri posestniku Andreju Kotnik p. d. Gre-šovnik v Radušah št. K obč. Podgorje iz zaklenjenega hleva ukraden tri leta star vol, vreden 4000 dinarjev. Po sledovih se je ugotovilo, da je storilec ukradenega volu gnal proti Staremu trgu, nakar je sled izginila. Po takojšnjem in vestnem zasledovanju slovenjgraških in sosednih orožnikov se je dognalo, da je ukradenega vola kupil dne 30. maju posestnik Valentin Kavšek p. d. Stopšnik v Zavodu,jeni št. 83 zu ceno 3250 Din, katere kuj>-nino jxi Kalšek prodajalcu še ni izplačal. Lastnik vola Kotnik v Zavodnjah je sjioznal vola za svojo last. Tatvino je izvršil neki 351etni brezjioselui mesarski pomočnik, ki je bil od žend. slanice Šoštanj aretiran. Isti je osumljen, da je dne 27. maja t. L pri posestnik« Juriju Rotovnik p. d. Makovnik v Smiklavžu ukradel telico vredno 2600 Din. Nekdo se je z Rotovnikom pogodil za telico, katera se je nahajala v reji pri prevžitkarju Jožefu Lenart j), d. Tonač v f iraški gori za ceno 2500 Din z naročilom, da jo naslednji dan prižene Rotovnik k mesarju Kuharju v Slovenjgradec. Nato se je kupec podal k J. Lenartu, kjer je bila telica, in mu rekel, naj ,jo mu izroči, ker jo je od lastnika kupil, nakar je Lenart telico res izročil. Neznanec je telico odgnal proti Vodrižu. Ker pa se je neznani kupec zdel jtotovniku sumljiv in se je bal, da bi la telice ne ukradel, se jo jiodal čez nekaj časa za kupcem in ga kmalu srečal s telico, ki jo je gnal neznanec s seboj ler mu jo odvzel, nakar jo je storilec j)o-pibal. Nepoznani kupec je po opisu pojiolnoma identičen s tatom, ki je ukradel pri Kotniku vola. Nezgoda. Prevrnil sc jc potniški avtobus družbe Zbačnik, d. z o. z. na Dolenjskem polju Nesrečo je povzročil splašeni konj, kateremu sc jc hotel avtobus izogniti, pa se je prevrnil v travo. Pa težjih poškodb ni bilo. Pisarna finančne kontrole. Občina jc preuredila prejšnje gospodarsko poslopje za pisarno finančne kontrole, ki je bila dosedaj v hiši gdč. Lovšin. Preureditev bo skoro gotova in dne 15. t .m, se vseli finančna kontrola v nove prostore. Leskovec pri Krškem Na praznik Vnebohoda popoldne smo imeli tudi pri nas akademijo v proslavo 80 letnice gosp. knezoškofa. Dvorana »Pod lipo« je bila tokrat veliko premajhna. Poleg govora so bile na sporedu primerne deklamacije in pevske točke. Med de-klamacijami je vzbujala pozornost prav za to priliko zložena pesmica: »Dečkove sanje«. Prireditev je zaključil posebno dopadljivo otroški priaor pred s cvetlicami ozaljšano škofovo podobo. — Vse točke akademije so izzvenele v en sam prisrčen klic; Vladika, Antcm Bonaventura, ave! Sv, Primož n. Kamnikom God sv. Primoža in Felicijana jiade letos ravno na binkoštni ponedeljek. Opozarjamo vse častilce sv. Primoža, da ta dan ne bo romarskega shoda. Zato pa vabimo vse romarje od blizu in od daleč na goro sv. Primoža v nedeljo ,dne 15. junija. Na predvečer bo ob mraku pridiga in spove-dovanje. V nedeljo bo prva sv. mašo s pridigo zjutraj ob 0, druga bo pa ob 10 istotako s pridigo, j Kdor želi priti k drugi hv. tliaši, se lahko jiosluži j turistovskega vlaka, ki gre iz Ljubljane ob 5.40 in j privozi krog 7 v Kamnik. Sv. maše bodo ludi dne I 14. in 16. junija ,vsakokrat ob ti. Upamo, da bo la I dan prišlo k Sv. Primožu lepo število njegovih I častilcev; saj je želeli, da ta lejia božja pot nanovo •zaživi in zaslovi, kakor je slovela nekdanje dni. Nesreča. Pri stavbi nove kanllne v tovarni za dušik, se je v petek predpoldne podrl zidarski eder. Štirje delavci so pri tem padli v globino. Eden od teh, doma iz Selnice si je zlomil križ. Težko ponesrečenemu jc nudil prvo pomoč ruški zdravnik dr. Zoreč, nakar so ga z rešilnim vozom prepeljali v mariborsko bolnico. Ostali trije so zadobili lažje poškodbe. Hmeljski nasadi v Dravski dolini so sc po lanski hmeljski krizi zredčili za 40 odstotkov. Nasadi, ki so ostali, uspevajo dobro. Lastniki pričakujejo letos boljšo trgovino. Meso se jc v Rušah pocenilo ;.ar naenkrat za 4 Din. Vpliv konkurence. Tomišelj Pretekli ponedeljek je bila, kot smo poročali, poroka g. Mirkota Merzel z gdč. Mici Modic iz Matene I. Pravijo, da tako slovesne jKiroke še ni nihče imel na Igu. Ko stil prihajala ženin in nevesta s svati iz Matene proti Igu, so farni zvonovi zapeli v pozdrav njemu, ki je toliko let. vsako nedeljo in praznik pri vseh treh cerkvenih opravilih prepeval na koru Bogu v čast in ljudem v dušno veselje. Ob vhodu v cerkev je bil slavolok, in ko sta prišla ženin in nevesta v cerkev, se je s. kora vsulo cvetje na oba. Pred njima sta šli po cerkvi dve belo oblečeni deklici in jima z belim cvetjem l>osii>ala njiju prvo skujmo pot jired ollar. In vsak. ki je to videl, je rekel, dn je prav lako, in tla je g. Mirko res zaslužil lo čast. Nikdar ni v cerkvi iskal svoje časti, zalo jo prav, da se mu je ob tej slovesni priliki napravilo to v čast in znak hvaležnosti, Uog živi oba dolgo let v sreči in zdravju! ! Koncert. Pevski mladinski zbor P. R. K. priredi H. I. m. koncert v zdravilišču Topolšica. Sjx>-red, ki obsega ludi novo Gobčevo spevoigro V bratskem objemuc, je skrbno zbran. — Vabljeni. Detcimor. Ni še minulo leto tlni, odkar se je v Družmirju izvršil delomor, se je te dni pripetil enak dogodek. Služkinja V. v Belih vodah .ie izvršila ta grdi zločin. Trupelce nedolžne žrtve so pripeljali v mrtvašnico, kjer se je 5. t. m. vršila obdukcija. Zadevo preiskuje orožništvo. Uaz.ftava. Za desetletnico obstoja tukajšnje meščanske šole, se bo priredila na binkoštni ponedeljek otl 7—12 v risalnici meščanske šole. razstava risarskih in ročnih del. Upamo, tla bo prebivalstvo v obilnem številu poselilo lo redko in zanimivo prireditev in dalo s tem moralno podporo prirediteljem. Vstop prosi. »Slovenec« se dobi dnevno v trafiki gosjie Valdl-ove. &t.Uf pri Veiemja Dne 1. junija se je na slovesen način vršila blagoslovitev društvenega doma v Šl. llju. Krasno vreme je mnogo pripomogli, da se jo vsa slavnost mogla vršiti v širšem obsegu. Doi)0ldan ob desetih je ob zvokih rudarske godbe iz Velenja šla dolga procesija k novemu domu, katerega je blagoslovil v 13. g. kanonik Vrabcr iz Maribora in imel govor. Pojnildan ob pol treh je godba otvorila slavnost v društveni dvorani. Navdušena deklamacija jo proslavljala jubilejni dan našega prosv. društva, ki obhaja svojo 25-ielnico, na kar je bivši oblastni poslanec g. Fr. Hrastelj v krasnem govoru primerjal slare viteške gradove j>o Sloveniji z novimi ljudskimi gradovi — društvenimi domovi, ki si jih stavi ljudstvo v svojo dušno in telesno korist. Drugi govornik, bivši narodni poslanec g. Pusten,jak, je v vznesenih, a poljudnih besedah obravnaval zadružno delo, ki ga vršijo naše posojilnice po navodilih velikega zadrugarja rajnega Kreka. Vrstile so se točke domačega mešanega pevskega zbora in rudarsko godbe. Prosta zabava zunaj je bila prava slika veselega slov. ljudstva. V senci cvetočih akacij je bilo poskrbljeno z različnimi sredstvi z:» lačne in žejne. Ribji lov na suhem in muzej, pred katerima je bil pravi naval ljudstva, sla vzbujala obilo snie-iia pri mladih in starih. Lahko trdimo, da si videl res samo zadovoljne obraze, kamorkoli si stopil. Iu tako je v splošnem veselju in zndovoljnosti le prenaglo minil dan, na kateri sc je pripravljalo v št. llju vse z veliko vnemo in splošnim navdušenjem. Pragersko O štorklji v vlaku je pred časom »Slovcncc« že poročal. Poročano je tudi bilo, da je g. restav-rater g. Majcen vzel mater in novorojenčka na svoje stanovanje, kjer je go-spa Majcenova j>ožrtvo-; valno stregla. Končno sta pa oba Majcenova malemu Zemljanu šla že za botra, tako, da je sreč-j ni oče pripeljal domov pravega Kristjana. Zelo vnelo je stregla materi in novorojenčku tudi go. Fludcrnikova. Še so plemeniti ljudje na svetu! Prenočišča na Pragcrskcm. Težko jc bilo doslej za potnike, ki so morali na Pragerskem čakati ponoči, pa niso imeli kje prenočevati. G. Majen je poskrbel sedaj za udobne, čiste in cene hotelske sobe, ki so potnikom na razpolago. Posebno bo to važno za Prckmurcc, ki ponoči potujejo v Ljubljano. Bilo jc to za Pragersko res potrebno. V nedeljo 25. maja jk> farni maši se je vesno zaključil L letnik kmet. nad. šole. V tem letniku so predavali največ strokovnjaki Kmet. družbe, poleg gg. inž. Novak, dr. Milavec, zdravnika tir. La-pajne in dr. Pelrič, župnik Zaje, šol. upr. Belin, učitelj škofov in upravnik Juresič. To je prva kmet. nad. šola na ižanski ravnini sploh, zalo je bila slovesnost zelo lepa in pomembna. K zaključku so prU speli zastopnik banske uprave prof. Krošelj. za 'opni!; Kmet. družbe ravnatelj Lah, zastopnik sr. na-čelstva g. llladnik. Vsi odposlanci so bili prijetno presenečeni nad sprejemom, kakor tudi nad uspehi, ki jih jo pokazal letnik. Zato so lepo zveneli njihovi bodrilni govori v nabilo polni obširni sobi navzočih faranov. Tečaj ie votli) šol. upravitelj Belin, ki vodi prosvetno tlelo pod Krimom že veliko lel z dobrimi in lepimi uspehi. Domači fantje so postavili pred šolo mlaje in napis: »Iz naroda, za narod--. Dekleta so okusno okrasila šolo z venci, zelenjem in cvetjem. Bil je lep praznik sloge, in moči ob pogledu vseli navzočih faranov občin Tomlšelj in Vrbljenje. Dekletom, fantom in laranom je le čestitati za njihovo vzajemnost. Vzpodbudno je deloval ves čas načelnik šol. odbora g. Jakob Modic iz Bresta, ki je bi! in os1ane dovzeten za vsak duševni in gospodarski napredek. Škocjjasi pr I M o krono ga Tudi pri nas smo proslavili 80-letnico našega vladike. Na predvečer rojstnega dne ie priredilo jirosvelno društvo razsvetljavo in med svečanim zvonenjem sprevod z gorečimi svečami. Nalo je bila kratka pobožnosl v cerkvi. Zelo okusno je bila v župnijskem oknu okrašena in razsvetljena slika jubilanta. Na Vnebohod je bila popoldne v dvorani prireditev posvečena našemu nadpaslirju. Ljubke deklamacije, krasen govor g. župnika in lepe pesmi pevskega zbora je poslušala velika množica ljudi. Znana in priljubljena cerkev na Slopnem bo v kratkem prenovljena in preslikana. Ze do sedaj so to cerkev radi obiskovali otl blizu in daleč, poslej pa se bodo še bol' oklenili stopensko Malere Božje. Na binkoštno nedeljo po deseti sv. maši proslavi gasilno društvo svoj 30-Ietnfco s tem, da bo blagoslovilo svojo novo motorno brizgalno. Nato bo sledila javna prireditev z godbo in srečolovom. Vse prijatelje gasilcev vabimo! Ponikve ob j, ž. Da ima naš kraj lepo naravno lego, ni naša zasluga, pač pa se prizadeva naše Prosvetno društvo nuditi domačinom, kakor tujccm in sosedom prijetno zabavo in razvedrilo. Na trojiško nedeljo na primer, to ie I5. jun. priredi pod Žli-čarjevim kozolcem dve lepi šaloigri: »Zdravnikov stražnik« in »Zarota«. Začetek ho ob 4 popoldne. Sploh naša Ponikva napreduje. Postavljajo sc nove I hiše, slare popravljajo, pač zato, ker je Ponikva I hvaležna točka za izlete. Imeli pa bomo 9. julija j tudi sv. birmo, na katero se seveda skrbno pripravljamo. Novica je. da je hud vihar, ki jc pred dobrim tednom divjal pri nas, podrl starodavno lipo na Slomu. Gotovo bo g. lastnik zasadil novo na istem piostoru. Lesna trgovina skoro sloji. Posledica inozemske konkurence! Letina kaže dobro, le s sadjem bo bolj slabtt. Pa sc bomo prerilt, ker imamo močno Voljo do življenja in napredka. Iz društvenega življenja V ponedeljek, dne lfi. jun. t. 1. vsi na koncerl umetnih in narodnih pesmi, ki ga priredi pevsko društvo Slavcc v veliki dvorani hotela *Unlon ■ — Ker je čisti dobiček namenjen v korist pogorel-cem v Zaluki. se naproša slavno ljubljansko publiko, tla to dobrodelno akcijo podpre s tem, dn poseti koncert — Točni program je razviden iz lepakov. Cerkveni vestnih Kongrcgarija za. Rosp« pri sv. Jožefu gre na binkoštni torek na Brezje. Odhod z vlakom ob 7.30. Prostarn bcalifikatije bi. Klnvdija Kolnmb jera v cerkvi sv. Jožefa. — Danes in jutri ob pol .s zvečer govor in slovesen blagoslov. V cerkvi so izpostavljene relikvije Blaženeuu. Kmetijstvo v naših proračunih Obisk letošnjega velesejma 'I • 1 • gospodarska kriza, katero najbolj ob-v uit 1.i • .. stan, ker ne tnore svojih pridelkov Mi.1,,,1 i ,;!.1.| tudi radi tega. ker je cena ktnet. pr.de>L 1-10,0 bob pr.it to ko cena drugih izdelkov i,- pi ivcila it a tega, da sc v proiKU - na:h <• /i|a "t pri ir • i H. k'. M ; i pr .:■ red'' r '. a 11 o diu "iv slavie izu.'.a vseli državah resno >•. ;oo.i.'rs!:a kriza kmetijstva in skuša : a it. nreiii. kako bi se ta kriza ubla-ui -1, ■ i!i kolike r toliko rednih razmer. Tudi € - icin praven v zadnejui času precej 1 . rii , p- / ikon o posjješevanju kmetij-. i; ' eznačujeiuo kot naš kmetski n. ' i , n i zakon o kontroli izvoza, na ; , ..n i ustiucvljen zavod za pospeše- i • i - ' :•- -(,vine in rrivileijevana delniška j ia .zv.-z kmet ivroizvodov kraljevine jugo- | /; ...t •:: i>:.,"» eše vanje zunanje trgovine ..-eonil. - Glasnik zavoda za pospeševanje I .• rti!si»:' trv." •»•«• kale .'i prinaša izčrpna poročila Vlad. Pušenjak. škili društev, premi ran je rodovniške živine, za uvedbo kontrolnega krmljenja, mlečne kontrole in /a živinorejsko izobrazbo, za ureditev hlevov in gnojišč 1 milijon Din, /u povzdigo ( mlekarstvu, čebelarstva, svilarstva in ribarstva, | zn živinorejsko službo in učila kakor tudi ži- | vinorejske ankete. 4. Vinarstvo Din 280.000 j in sicer zu nabavo škropiljk in drugega orodja, j za tečaje, prirejanje vinskih razstav, za na- j grade za vzorne vinograde, za pobijanje di- i rok l no rodeči Ii trt (šmarnica!), za nabavo trt, i zu izvajanje zakona o vinu, zu trsu i sortiment, /a vrbogojstvo in pletarstvo. 3. Sadjarstvo in vrtnarstvo Din 310.000 i in sicer /u drevesnice, šolske vrlo ve in vzorne j sadovnjake, za tečaje, rti/stave in sejme, za i itrebščine in zgradbe, za iiokonča- ; iz po.-rmtznili o-ži-v. opisuje v čbnkili položaj na 1 sadjarske potrebščine in zgradbe, za pokonča svelt vi.ih tr;isči.\ objavi':1 sezname dobrih, zatujs- | vanje sadnih škelliivcev. za ustanovitev cen Ijivih tvrdk ler daje navodila za izvoz posameznih i trnlne drevesnice in niatičnjaku m drevesnici Ijivih tvrdk ler daje pridelkov in izdelkov iz naše države v inozemstvo. Za organizacij izvoza prid.dkov kralj. Jugoslavije mora na poJInvi posebnega zakona dati finančni minister trgovskemu ministru na razpolago jO milijonov Din, kateri kredit bo v Drvi vrsti služil za ustanovitev privilegirane delniške družbe za izvoz kmet. pridelkov. Upravni odbor le delniške družbe tvorijo zastopniki ministrstva kmetijstva, ; /i)':'''",','^ (hh)) "/V trgovine, prometa in financ, nadalje člani, kateri . dj ioo.IKM)), se izvolijo na glavni skupščini družbe 111 to 2 izmed 1 f..„li:..,....... kandidatov, katere predloži trgovski minister in po b članov iz vrst zastopnikov Zadružnih Zvez in Zveze izvoznikov. V upravnem odboru imajo gospodarska ministrstva 6 zastopnikov, enako število ima zadružništvo ir. izvozna trgovina; ta srečna sestava upravnega odbora daje nado, da bo družba svojo nalogo povoljno rešila. Ustvarjeni so |x>tom zakonov vsi predjx>goji za sistematično delo za |)ovzdigo kmetijstva, kakor tudi za ugodnejše vnovčevanje kmet. pridelkov, a za izvedbo tega dela, za uresničenje kmetskega programa treba — sredstev in to v prvi vrsti sredstev v to svrho, da se da pobuda kmetom, da se jih pridobi za razne melioracije, za zboljšanje pasem živine, semenja, za nabavo strojev, za uporabo umetnih gnojil, za zatiranje rastlinskih škodljivcev, za povzdigo strokovne izobrazbe itd. Poglejmo, laka sredstva nudi državni proračun, kaka banovinski proračun za dravsko banovino za 1. 1930-31. nico v It u kiča n n (Prekini.-i.'), za brc/alkoholno produkcijo. za i/nb • -i,o sadjarskih pomočnikov, za pospeševanje > r.nnrstvu. h. Zadružništvo bi kmet. organi/. Din 1,173.000 in sicer kot po.lpi;:e mlekarskim zadrugam (Din 300.000). vinarskim m kletnim zadrugam (Din 150.000), živinorejskim in pašniškiin zadrugam adrugam zu nabavo strojev, gno-/udružnim šolani (Din 150.000), kmetijskim strokovnim organizacijam (100.000 Din), /a zadružno propagando, tisk. tečaje in sanacijo (Din 200.000). za uvedbo kmetijskega Na velesejmu: Pred podružnico »Slovenca«. Včeraj je obiskalo velesejem mnogo odličnih knjigovodstva zn stroške kmrtlTskeTto^ttkV. j »oslov Dopoldne je prišel na vele^Jem minister J r J za gozdove in rude dr. Anton Korošec. Ogledal si 7. Zu ustanovitev stalne gospodinjske šole (prvi obrok Din 8. Kritje primanjkljajev pri banovinskih kmetijskih ustanovah Din 6,047.491 | in sicer za kmetijsko šolo na Grmu 1.126.376 I vinarsko in sad jursko šolo v Mariboru 652.200 i kmetijsko šolo v št. Juriju ob ju ž. žel. kmetijsko šolo v Rakičanu. ki še ui otvorjena mlekarsko šolo v škofji Loki kmetij, gospodinjsko šolo v Mali l.oki trsnico in drevesnico v kujjeli trsnico in drevesnico v Pckrali trsnico in drevesnico v Kostanjevici. Arnoveni selu in Leskovcu trsnico v Dramljah trsnico v Vinjeni vrhu 300.000 632.638 304.880 524.205 235.521 147.249 145.390 , drevesnico v Ptuju 132.806 42.460 122.236 31.920 065.76') 98.200 41.000 668.312 kmetijsko jvoskusno in kontrolno jx>-stajo v Mariboru 9. Zn veterinarstvo Din m sicer za banovinski prispevek nedržavnim živ ino/dravnikom. za zatiranje kužnih bolezni (Din ">30.000). za j>oučnc tečaje in predavanja, zh dotacijo |>odkovski šoli v Ljubljani (Din 269.2721. 10. Z« šuma rstv o Din 899.000 in siccr /a gozdne drevesnico, za fKigozdovanjc in brezplačno oddajo sadik, za gozdarsko pro-sveto. za gozdarsko razstavo, za lovstvo, za ustanovitev gozdarske šole (Din 205.000), zn ure- jevanje hudournikov (Din -00.000). | urah. Zaslužka bi mojstri ne imeli več, ker bi se Naloga kmetijskih odborov strokov. ta»e- luževa)o ob |]edejjaJh le mab njih in (o bi bili tijsk.h organizacij in zadru/ntstva bo skrbeti j H ^ fc. bj y soboto ra[)j komodi,ctc oziroma netnaruosti. I. Državni proračun. Državni proračun za 1. 1929-30 je imel za kmetijsko ministrstvo kredite v znesku 9Q,307.007 .... c , Din. isti ima za 1. 1930-31 na razpolago kredite zrebcamo na Sclu v znesku 102,850.656 Din in še poleg tega kredit | semenogojsko postajo v Beltinci državnega kmet. zaklada 70,756.185. Razun tega se I l«'sestvo ttobez nihaja v proračunu za I. 1930-31 kredit za direkcijo I posestvo t onovicc vod, ki se je v prejšnjih proračunih izkazoval pri kreditih kmet. ministrstva, pri kreditih gradbenega ministrstva. Kredit za direkcijo vod je znašal lansko leto 51,594.098 Din. Ker je letos prvič združeno s kmet. ministrstvom ministrstvo agrarne reforme. katerega proračun je lani znašal 37,001.248 Dis, je kredit za pospeševanje kmetijstva brez kredita za direkcijo vod za 43,298.580 Din večji ko lani. V letošnjem proračunu so krediti za |)ospesevanje kmetijstva razdeljeni na posamezne banovine, skupni so krediti za zadružne šole in tečaje v znesku 215.000 Din, za Glavno Zadružno Zvezo v Belgradu 500.000 Din. kredit za dravsko bansko upravo znaša 3,600,800 Din. V tem kreditu so za-popadeni krediti za povzdigo kmet. šolstva 150.000 Din, za povzdigo kmetijstva, vinarstva in sadjarstva 105.000 Din. za povzdigo živinoreje 197.000 Din, za agrarno politiko in zadružništvo 128.500 Din, za kmet. preskuševališče v Ljubljani 407.202 Din, za državni bakteriološki zavod v Ljubljani 420.938 Din. Glavna sredstva za pospeševanje kmetijstva bo dobilo kmet. ministrstvo iz državnega kmet. zaklada, ki znaša f» proračunu za prvo leto 76 milj. 756.185 Din. Za zaklad se bo ustvaril iz po-slovnine, ki se pobira ob izvozu blaga, v znesku 40.000.000 Din. iz čistega dobička državne razredne loterije 29,865.050 Din. iz čistega dohodka svilarstva 6,821.135 Din, iz taks za pregled živine na obmejnih postajah 50.000 Din, iz glob 20.000 Din. Državni kmetijski zaklad bo služil v sledeče namene: za kmetijske fakultete v Belgradu in Zagrebu 10 milj. Din, za zadružna skladišča in slične zadruge producentov 10 milj. Din, za nabavo ple-menjakov 8 milj. Din. za nabavo semenja 8 milj. Din, za vzdrževanje žrebčarn 6,578.532 Din, za zemljišča in zgradbe konjogojskih in drugih živinorejskih zavodov 4, za ureditev državnih in banovinskih posestev 3, za pospeševanje ribarstva, čebelarstva in svilarstva 3, za naseljevanje v smislu agrarne reforme 2 milj. Din, za razne nepredvidene in nujne potrebe kmetijstva 2,177.653 Din. za manjše melioracije 2, za zatiranje ščitne uši (na slivah) 2, za razstave 2. za tečaje 2, za izvrševanje poskusov v zvezi z zavodi na kmet. fakultetah 2, za podporo okr. drevesnicam 2, za podporo vzornim kmetom 1, za poučna potovanja 1.5, za kulturo industrijskih rastlin 1. za razne publikacije 1, za pobijanje bolezni ovc t, za zatiranje koruznega molca pol milj. Din. Drž. kmet zaklad ima znatna sredstva za po-Sfieševanje kmetijstva na razpolago, znatno večja sredstva, kakor je imelo kmet. ministrstvo v prejšnjih letih na razpolago. Naloga okrajnih kmet. odborov in banovinskega kmet. odbora bo, da bodo sestavili primerne načrte za |jospeševanje kmetijstva v svojem okolišu, da se bodo zavzemali za izvršitev teh načrtov ter da bodo vse potrebne korake storili, da dobe primerne prispevke iz drž. kmet. zaklada. II. Banovinski proračun Prvi banovinski proračun določa v 11. poglavju : kmetijski oddelek kredit 14,337.871 Din j za sledeče svrhe: 1. Kmetijska izobrazba Din 1,262.109 j __ _____c _ __ ....... in sicer za kmetijske gospod. iičUcUjce 177.108 j jQ lg f m g,ede oddaje cirka 800 komadov raznih pil v [»pravilo in nasekovanje; do 20. t. m. pa glede dobave 1200 zvitkov brzinomerilnih trakov. je vso prireditev, o kateri se je izredno pohvalno I izrazil, ter čestital vodstvu velesejma k temu izred- Brivski mojstri za nedeljski počitek Dne 3. junija t. I. se je zglasila dejnttacija Ljubljanske iu Mariborske brivske zadruge pri g. podbanu v Ljubljani. Ker pa je bil ta vsled bolezni g. bana, ki ni sprejemal, preobložen z delom, je deputacijo sprejel g. tajnik, kateremu se je izročila naslednja resolucija: V zvezi z dosedaj predloženimi predlogi in resolucijami v zadevi nedeljskega jx)čitka v bivši Ljubljanski in mariborski oblasti v brivsko-frizer-ski in lasničarski obrti, si usojamo predložiti Vam še sledečo spomenico: Z zadnjo uredbo ste odredili, da sinejo biti odprti brivsko-frizerski in lasničarski obrati tudi ob nedeljah. Vse brivske, frizerske in lasničarske mojstre osobito v Ljub neniu uspehu. Dalje je obiskal velesejem prevzvi-šeni g. knezoškof A. B. Jeglič v spremstvu pomož-' nega škofa dr. Gr. Rožniana. Tudi oba visoka cerkvena dostojanstvenika sta zelo natančno pregledala velesejem, ler bila polna hvale zanj. Obiskala sla vse paviljone, ter se zanimala za razstavljeno i blago, katero so jim prisotni razslavljalci razkazovali. Ni bilo predmeta, za katerega se visoki gostje ne bi zanimali. Razstavljalci so radostno |>ozdrav-Ijali našega knezoškofa, ki je pokazal toliko zani-' tuanja za naš velesejem. Popoldne pa je obiskala \ sejem velika skupina grških gospodarjev. Najpreje ! so bili nn kosilu, ki jim ga je priredila velesejem-ska uprava pri Dolničarju, nato pa so si v skupinah ogledali velesejem, kjer so imeli priliko ugotoviti, da kupuje Grčija že mnogo predmetov pri nas, da jki bi se dalo še več eksportirati v Grčijo. Zlasti pri-haja za naš izvoz v poštev Solun, katerega lahko • dosežemo jx> suhem, nadalje pa tudi Atene kot najvažnejše trg. središče Grčije. Kakor običajno, prihaja na velesejem nebroj 1 šol, pa tudi trgovskih interesentov iz cele države. Interesenti kupujejo skoro vse vrste blago in zaključki se m nože. Saj se približujemo zaključku ] velesejma. i Presenečanja za obiskovalce Posebno presenečenje se pripravlja obiskovalcem ljubljanskega velesejma v nedeljo pa tudi na binkoštni |>onedeljek. Vsak naj si dobro ogleda zadnjo stran vstopnice. Lahko se dobi polica za zavarovanje za slučaj smrti ali doživetja za vsoto 10 tisoč Din, v ponedeljek pa bo izžrebana med vstopnicami jiolica za enoletno nezgodno zavarovanje proti nezgodam in sicer 25.000 Din za slučaj nezgodne smrti, za slučaj invalidnosti pa 50.000 Din. Te police je izdala za obiskovalce ljubljanskega velesejma zavarovalna banka »Slavijac. ljani in Mariboru z neznatnimi izjemami je ta do-.. ' ločitev neprijetno iznenadila. Po dolgoletnem pri-• zadevanju smo si končno dne 1. avgusta 1918 pri-789.272 borili nedeljski počitek. Od takrat dalje smo ga -----jofno izvajali in je poslal unavadeni zakon. Ako bi ostalo pri zadnji uredbi, bodo prve nedelje odpirali samo nekateri mojstri in sicer le oni, kateri bodo zaposlovali le mladoletne delavce, ker li ne morejo zaposliti starejših, ker ti j i li obrati le/e na periferiji. Odpiranje na deželi se da opravičiti, za večje kraje ali celo za mesta pa nikakor. Stranke imajo ob podaljšanem sobotnem delavnem času dovolj prilike za poslugo, delavstvo samo še celo več, ker prenehajo obrati po večini ob sobotah z delom že opoldne ali v zgodnjih f>opoldanskih ____1- "7- .1..2I.. L. 1 ma ininli oa/> 1/Of Iv i CP zn to. da sc bodo izvršile vse one akcije, za katere so določeni krediti v banovinskem proračunu in da se bodo uporabili v to določeni j krediti, kakor tudi, da liodo izposlovali. ako bi i krediti /a izvedbo teh akcij no zadostovali, da ! sc dobe šc sredstva iz splošnega rezervnega kreditu v znesku Din 2,787.777. ki jc namenjen za nezadostne ali vobče neprelimirnne izdatke. 111. Dosedanji krcdili samouprav za pospeševanje kmetijstva. Bivša oblastna samouprava v Mariboru je imela za pospeševanje kmetijstva v svojem proračunu Din 6,172.329, bivša oblastna samouprava v Ljubljani |>a Din 9,838.804. skupaj 16.011.133 Din! zn Din 1,673.262 več. kakor Ima banska uprava v prvem proračunu. Ker stn obe oblasti /ajiočeli z dalekosežno akcijo za povzdigo kmetijstva in ker so se gospodarske razmere v kmetijstvu v zadnjem letu silno poslabšale (kriza hmeljarstva, vinska kriza, jiadec cen lesa. vobče velike te/koče pri vnovčevanju kmetijskih pridelkov), bi bila za smotreno nadaljevanje dela za jx>spcševanje kmetijstva še večja sredstva potrebna kakor so jih nudile oblastne samouprave. Dolžnost inerodajnih krogov jc. kar ponovno ugotavljam, da vse store, da dobi Dravska banovina kolikor mogoče znatne prispevke iz državnega kmetijskega zaklada, kakor tudi, da se v bodočem proračunu Dravske banovine krediti za II. poglavje: kmetijski oddelek, znatno povečajo. Ziboljšati treba kmetijsko produkcijo, standardizirati in tipizirati kmetijske pridelke, povrh tega pa jx>tom zadružništva organizirati vnovčevanje kmetijskih pridelkov in izvoz istih v inozemstvo, kalne more kmetijstvo radi težke gospodarske krize. v kateri sc nahaja, samo izvesti, temveč opruvičeno pričakuje [>omoč od države in banske uprave. Sosednje — industrijske držuve, kakor Avstrija. Češkoslovaška in Nemčija — so žrtvovale v te svrhe stotine in stotine milijonov. zato nc sme naša država, ki jc eminentno kmetijska država — zaostati. sokolskega stadiona, g. Miloš Djordjevič, direktor Radio postaje Belgrad in drugi in-ženerji. Skušnja jc bšilu napovedana točno na 16. uro, jia se jc nekoliko zakasnila, ker sc jc pri postavljanju velikih megafonov žica pretrgala. Na telovadišču bodo montirani 4 veliki mega-foni. ki se bodo nahajali nad paviljonom 43 glasbo, a so odrejeni izključno samo za oiačc-vanje jjovelj in govora na samem telovuclišču. Ti megatoni so sjK)jcni po posebnih vodih /. mikrofonom, ki se nahaja nu mostu zu jx>ve-Ijcvanjc nad zupadno tribuno (nas|iroti jjavi-Ijona zn glasbo). Tukaj sc nahaja tudi drugi mikrofon za elektro-dinamske mikrofone, kateri so fKJstavljeni nn zbirališčih za južno, v/hodno in severno tribuno, ler bodo služiti /a |>oveljevunje Sokolom, ki bodo vadili pred nastopom. \ samem jjuviljonu za muzibko se nahajata dva Philipsova mikrofona, ki se liosta rabila izključno le /u prenašanje glasbe /a radio postajo, ki bo oddajala to svečanost celemu svetu. Pod zapadno tribuno je Philipsova kabina, v kateri so nameščene razen ogromnega 600-\Vat-nega Philinsovega ojačevalca vse aparature, potrebne za ojačevanje. Pripomnili moramo, da je ojačevalec najnovejšega tipa, ter da sc prvič ujKjrabljn za ojačevanje pred širšo javnostjo. \ se instalacije so izvršene brc/ rotacijskih strojev t. j. |K)luijo se s potrebno energijo direktno i/, električnega omrežja mestne strujc. Kakor smo poudarili že uvodoma so vsi aparati znani Philipsovi izdelki, ki spadajo med najmočnejše evropske fabrikate. r> 1 u- u-i j i- 1 . ■___;„ :„ Pliilipsovc tvoriiAce zaposlujejo danes okoli Pač pa bi bilo nedeljsko odpira^c kvarno m delavcev in blizu 2.000 uradnikov. Tvorbi imelo več slabih strani: Nas poklic jc sam po )ljce so niziran(, tak d„ pr slck o, teden v zaduhhh, navadno malih prostorih. Smo ; -jco buke|jt s(rojc . d po večim bledi in slabotni ali ne zasluzimo kakor R slove Philipsovi laboratoriji, v vsak kristjan nekoliko počitka in oddiha na svežem 1 kn((.1.i,) so u|cjstvova|i s'|oviti f. D CoJ zrak"- Tkafre.ga 1P,™!no..r "®sih zaduhhh delav- . (o|i f ,,r „eJr(. - , . I ntcah. Tezkoča b. dalje bila. ker b. mojstri ne za- , \ prvovrstni kvaliteti Philipsovih izdelkov mogli sam, delati. Vajencev se po zakonu o za- j so sp ' , prepričati mnogi, ki i»s«Iujejo sčtt. dela ne more zaposliti, torej b. bilo potreba ]U(U ^ ^ s» , . b |ikj okolskega zaposlit, pomočnike Tem bo potreba plačevat. , j/|ela s'r. jim -|.k' , prcpričajo občutno povišane dnevnice, kakor jo. ^očmk tu<)j „ tr,„J (|a niso' (),rV(!Vrs(ni sal l0 ^ ^ že v naprej reklamirajo tako, da bodo izdatki vecp Radio.aparati in zvJniU teraveč. da so vsi I ^lki..,^ilipsovih tovarn tehnično popolnoma jim da med tednom še plačani odmor kot to zahteva zakon. Pomočniki sami so vsi za nedeljski jun. počitek. To jim tudi pritiče in jim je nujno potrebno iz zdravstvenega in socialnega stališča. Ako bi bili prisiljeni k delu bodo nejevolni, kar bo v splošno škodo naročnika in gospodarja, ker nejevoljen človek ne vrši nikakor ločno in vestno dolžnosti. Danes zaposluje večina mojstrov pomočnike SheS\in^o&etoUia tdi na nt ! ?«<> ^ v devizah London, nada,]o na višku, tako da nimajo tekmccu. Borza ULNAR Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 17.2 milj. Diu napram 9.9, 22.2, 20.5 in 21.7 milj. Diu v prejšnih letih. Največ prometa jo bave j>apirja. — Strojni oddelek sprejema do 17. t. m. jx>nudbe glede dobave 30 ton bukovega oglja; za jioučnu krnel, potovanja, konferencc in ankete 50.000 /a predavanja, tečaje, zimske šole 100.000 za kmetijske razstave 70.000 za podpore /a kmet. gospodinjske šole 90.000 /a jxjtujoče kmetijske tečaje 30.000 /u kmet. nadaljevalno šolstvo 680.000 za j>od|>oro za študij kmetijskih strokovnjakov 45.000 2. Poljedelstvo in hmeljarstvo Din 700.000 in sicer za nabavo umetnih gnojil in ureditev gospodarstva / gnojeni, za semenoeojstvo, za zatiranje živalskih škodljivcev, rastlinskih bolezni in zaščito koristnih ptic. za nabavo kmet. strojev, /a ureditev vzornih kmetij, zu pospeševanje travništva, za f>ospeševanje hmeljarstva. 3. Živinoreja Din 2.375.000 in sicer za liccncirar.jc in premovanje plemenske živine, /a nabavo, vzrejo in vzdrževanje plemenske živine, za ustanavljanje živinorej- Zatorej predlagamo in prosimo da se spre-Dobave. Splošni oddelek ravn. drž. žel. v meni že izdana izjema naredbe o odpiranju1 in Ljubljani sprejema do 14. t. m. ponudbe glede do- "p.ranju obratov glede nedeljskega de a za nase havn naniria. - Stroini oddelek Voreiema do 17. t. oM' v sm.,slu skoro soglasno storjenih sklepov predlogov in resolucije članstva, ter da se izda dodatna odredba, ki naj prepove nedeljsko delo. INSTALACIJA OGROMNIH MEGAFONOV IN NAPRAV ZA OJAČENJE GOVORA IN POVELJ NA TELOVADIŠČU. V soboto 31. maja so dospeli v Belgrad iz Phiilipsovili tvornic v Lindhoven-u (Holandija) ogromni uiegafoni, ojačevalci, mikrofoni in veliko število sporednih aparatur za ojačevanje govoru in povelj, kakor tudi zu prenos in okrepitev konccrtu gramofonskih plošč. Takoi po prispetju navedenih aparatur sc jc izvršilo ocarinjen je, nato pn sc jc naprava transportirala na telovadišče. Na telovadišču sc jc takoj pričelo z montažo in potrebnimi inštalacijami. Megafone so jjostaviMi na stolpiče nad deljo bo fiosledica, da bo v soboto malo dela čez normalno, kar bodo veliko mojstrov lahko opravili sami ter z vajenci in posledica temu bo odpust pomočnikov, katerih je že danes preveč nezaposlenih. Za nedeljsko delo je v Ljubljani le mal od. stotek članov, dočim v Mariboru niti eden in bi pri izdajanju uredb bilo ujx>števati v tem slučaju ogromno večino. Ni lorej jiodanega nikakega tehtnega razloga, da se odpravi zakon — navada našega nedeljskega počitka. Prejšnja naredba mini-sterstva tudi ni za nedeljsko delo. Isto tako odreja nedeljski počitek uredba g. bana Savske banovine, katera nima manj tujskega prometa kakor v Ljubljani in Mariboru. ^ uu . Nimamo nič proti temu, ako se dovoli kra- i ! :„.,„, :pm nh nprifpriii di nosluieio nar ur ob nedeliah Položaja za pšenico, Ki jo dosegla koncem U.n„a s 'n P°SlU,e)c par Ur 00 neae'jan' i «ipet najvišje cene letošnjega leta. Z ozirom na uej- ' stvo, da pričakujejo letošnjo zetov tako v kvatnu Nevvyork in Curih. Narodna banka je krila vse povpraševanje v borznem prometu, le v devizi Trst je bilo zaključeno privatno blago. Kompenzacije so bile znatne. curth. Belgrad 9.125, Amsterdam 207.70, Atene 0.70, lierlui I23.Z25, Bruselj 72.075, Budimpešta 90.325, Uukarešt 3.07, Carigrad 2.45, Dunaj <2.85, London 25.0976, Madrid 72.»,), Nevvyork 516.55, Paru a0.25o, Pragu 15.32, Sofija 8.745, Trst 27.055, Varšava 08.—, Kopenhagen 138.25, Stockholui 138.25, Oslo 138.2u, tlelsingfors 13.—. Žito Tekom preteklega tedna je bilo opaziti pri nas staiuo naraščanje cene, oziroma ucvrdcevu,.je Prometno-komercijelni oddelek sprejema do 18. t. m. ponudbe glede dobave 15 kub. metrov smrekovih desk. —• Ravn. drž. rudnika Velenje sprejema do IS. t. m. ponudbe glede dobave platnenih pla-ščev in 200 kg snažilne volne. — Ravn. drž. rudnika Breza sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 1000 kg kristalne sode, 6 komadov cevi ter glede dobave električnega materijala. — Ravn. drž. rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 21. t. m. ponudbe glede dobave sosaljke za mazanje cilindrov male lokomotive. — Dne 16. t. m. so bo vrSila pri Komd. III. arm. obl. v Skoplju licitacija glede dobave lesenega in železnega orodja za pekarne. — Dne 21. t. m. se bo vršila pri strojnem oddelku su- bot. žel. ravn. ofertalna licitacija glede dobave 7000 , glasbenim paviljonom. Po dobljenih zvezah se kg firneža in 1200 kg cinkovega belila. - Dne 18. Jc tak°J pričelo s poskušnjo, kateri so pnso- t. m. se bo vrSila pri ekonomskem oddelku Mini- stvovali predstavniki domačih listov, g. major strstva vojske in mornarice v Belgradu licitacija L"i<> Lovrič, predsedurok novinnrskc propa- glede dobave gonilnih jermen. gandne sekcije, g. inž. Radulovič, graditelj tivneni kakor v Kvantitativnem jiogleuu slabšo od lanske, se je začelo večati zanimanje za staro pšenico in tuut nova pšenica Ooseza zadnji cas mnogo višje cene nego v začetku terminske Kupčije. — V koruzi moremo reči, da je ostal položaj skoraj docela neizpretnenjen iti kljub malemu valovanju -povzročenem brzeas pod vplivom inozemskih notacij — opažamo neko stabilnost ne le v ceni, marveč tudi v prometu in konzumu. — Zelo so zanemarjeni vsi ostali predmeti, le v pšenični moki ničli je veliko povpraševanje. — Danes se trguje gornjeoačka jisenica /8 kg j»o 215.—, nova pšenica jio 185.—, načka nakladama postaja. — Koruza bučka velja 97.50—100,, sremska pa 103.—, nakladalna postaja. Oves se jionuja po ilo.— do 125.— nakladama postaja. — 1'šeuičua moka srednje bačke znamke volja 350.— do 355.—. Dočim je pri nas zdaj precejšnje povpraševanje po debeliu otrobih, je, snornj nemogoče dobiti kako ponudbo zanje, ker so v . (ionih skoraj vsi razprodani. Živina Mariborsko sejmsko poročilo. Mladi prašiči a do ti tednov stari ko.nad 150—290, 7—9 tednov '..SO do 300, 3—4 mesece 300—400, 5—7 mesecev 50t .,0 700, 8—10 mesecev 760—900, 1 leto 950—1200 um. 1 kg žive teže 9,50-12.— Din. Kopanje - plavanje i V dobi, ko se naša mladina oprijenilje (ako močno sjjorta, kot telesno vzgojnega sredstva, smatramo, da je nujno potrebno ogledati si razne panoge športa, predvsem z zdravstvenega stališča. Med vsemi tolikimi športnimi panogami je poleg plavanja edino še zimski sjsort, ki prednjači ostalim športom tudi z zdravstvenega stališča. Prav na čelu je pa plavalni sjjort. Na raznih športnih prostorih imamo priliko opazovati od pota premočene atlete, ki so |X)leg tega še polni prahu kajti tako idealnih športnih igrišč, da bi ue bilo prahu si ne moremo zamisliti. Zato so radi teli okolnosti koristi, ki jih ima telo od ene ali druge športne panoge, precej zmanjšane. Vsega tega pa pri plavalnem športu ni. Koristi plavanja in kopanja so predvsem v učinku, ki ga ima voda iu premikanje pri plavanju na telo. Pri kopanju je telo izpostavljeno neposredno tudi solncu in zraku, kar še posebno dvigne pomen kopanja. Edina sporina panoga je plavanje, ki čisti kožo. Koža izločuje mast, tako da voda ne more prav prodreti v kožne luknjice. To je omogočeno le v tem slučaju, ako telo primerno deluje v vodi; to se zgodi ravno pri plavanju. Zato sc naše telo najbolj temeljilo očisti samo pri plavanju. Pa ne samo to. Voda izvaja na z zrakom napolnjene dele telesa (trebušna in prsna votlina) močen pritisk. Do vratu v vodi stoječi človek pri vsakem vdihavanju premaga 7 kg težak pritisk vode (po prof. Du Bois — Reymond). Radi tega jc tudi plavanje najboljše sredstvo za ojačevanje dihalnih organov. To je največja prednost, ki jc ne nudi nobena druga športna panoga. Kaj pomeni v naši dobi na tako lahek, rekli bi prijeten način, ojačevati dihalne organe, lahko vsakdo sam premisli. Pri plavanju delujejo vse mišice. Zato je tudi plavanje najboljše sredstvo ojačiti naše mišičevje. Pa tudi tu ima plavanje svojo posebnost. Na plavalcu ni opaziti trdih oglatih mišic kakor pri lahko atletu, tudi ni mišičevje tako mogočno nakopičeno kakor pri tež-ko-atletih. Telo plavalca je mehka, zaokrožena celota, kajti težko mišičevje bi pri hitrem plavanju zelo oviralo. Velike zdravstvene prednosti plavalnega športa so pomembne še zlasti za našo žensko mladino, kajti plavanje ne odvzame ženski njene ženskosti, kakor opažamo žal pri drugih športih. Naravna masaža pri plavanju, vpliva zelo blagodejno na ženske. Ce se zmerno goje sjsortne panoge, ponavadi ne škodujejo gracioznosti ženske. Cim pa jx>stane šport tekmovalen jva izgubi ženska veliko. Le plavanje, tudi tekmovalno je ideal vseh ženskih športov. Tudi pri ostrem treniranju ženska ne dobi močnega mišičevja, ki bi kvarilo telo. Trdili bi, da je plavanje najboljše lejootno sredstvo za ženske. Po vsem tem smelo trdimo, da je plavanje prvo izmed športnih panog, zato lahko rečemo: Vsak človek' plavalec. Treba jc pa še, da si malo ogledamo zgodo- vino plavalnega športa. Stari narodi, ki so nas v marsičem prekašali, so se prav dobro zavedali koristi kopanja za zdravje. Prvi šport človeka v davni dobi je bilo kopanje in rokoborba. Na starih ekulpturah, mozaikih pogosto vidimo razne scene iz kopanja. Pri starih narodih predvsem Grkih in Rimljanih je bilo plavanje dej splošne vzgoje. Kdo rni znal plavati, je bil kot človek v družbi nemogoč. Zlasti pri Grkih je bilo plavanje ua prvem mestu. Imeli so Grki tudi za naše razmere zelo značilen izrek: Da ne zna plavati in brati! Ta izrek Grkov pokaže kakšno važnost so pripisovali Grki ravno plavanju. Grki so gojili plavanje splošrio, medtem ko so Rimljani, narod vojščakov in osvajalcev, plavanje vežbali bolj z vojaškega stališča. Pri bojnih pohodih so morali dostikrat preplavati velike vode. Isto je bilo tudi pri umikanju .Najbolj čudno je pa, da ne najdemo pri Olimpifadah Grkov nikjer omenjeno, da bi se vršile tudi plavalne tekme. Vse drugače je bilo pri starih Germanih. Ti so pa imeli pri svojih igrah vedno plavalne tekme. Ko smo že pri plavanju, bi omenili razne vrste oziroma načine plavanja. Do leta 1906 je bilo najbolj udomačeno prsno plavanje. V tem letu je pa prišel Avstralec Haely na neko plavalno prireditev v Nemčijo, kjer je prvič plaval »kravvl«. To je najhitrejši način jilavanja in je šele kravvl omogočil tako dobre rezultate. Ta način plavanja so se naučili Avstralci od prebivalcev Južnih otokov. Tam je tudi pravzaprav domovina sedanjega kravvla. Kravlu podoben način plavanja so pa imeli že stari narodi. Najstarejša slika, ki jasno kaže kako so plavali naši predniki je ona, ki prikazuje tyr-skega vojaka na begu. Posebno izrazita jc tam drža nog, tako, da sc vidi eno nogo nad drugo, kar ni nič drugega kakor sedanji način plavanja. Da so stari narodi res poznali podoben način plavanja kakor je sedanji krawl dokazuje še nebroj drugih mozaikov, ki jih pa ne bomo naštevali. Gotovo je pa, da drugega načina plavanja sploh niso gojili, ker so recimo smatrali prsno plavanja kot nekoristno in prepočasno. Ko se so pričeli Grki in Rimljani pomehku-ževati jc prišlo počasi tudi plavanje ob veliavo. Pomehkuženi Grki in Rimljani so se kopali lc še v bazenih z dišečo vodo. To ponovno jasno priča, kakšne vrednosti je plavanje za zdravje in odpornost telesa napram raznim izrodkom sedanje kakor tudi stare kujture. Znano je kako so v srednjem veku prejiovcdovali kopanje in kakšne nadloge epidemije so razsajale takrat. Sedanja nova doba naj bo pa zopet doba zdravega rodu. Za dosego lega bo gotovo najbolj služilo plavanje. Zato naj velja tudi za nas nc grški izrek: Ne zna plavati, ne brati, pač pa: Vsak Slovenec plavalec in vsak plavač reševalec. Ta parola naj pridobi mnogo posnemalcev. Tabela plavalnih rekordov Svetovni Jugoslovanski Svetovni Jugoslovanski Gospodje Dame 100 57.4 1:4.1 1:09.4 1:17.1 metrov VVeismiiller Senjanovlč E. kalite O. Koje - 200 2:08 2:30.2 2:40.6 3:12 rj2 metrov \Veismtiller Senjanovlč M. Auielius O. Roje n o 400 4:50.3 5:26.1 5:51.4 6:33.2 j-, ch metrov Arne Burg Soniaiiovič- M, Auielius iO. Koje. 1500 19:07.2 22:25 23:44.6 27:50.6 me i rov Arne Burg Senj»novič M. Aurelius O. Hoje , e> 100 1:14 1:21.1 1:26.3 1:38.2 a a metrov W. Spence BirimiSa Lolc Unlie Lu Volta rt 200 2:45 3:4.7 3:11.2 3:33 A O me'rov Tsuruta Suiokvina I.ote Unlie Iva Volfart a 2 400 5:50.2 6:43.2 .7:34.2 m. metrov Tsuruta Paveltč M. Treo 100 1 :08.2 1:20.1 1:21.4 1:37.5 c s -z. a metrov kojac Mirkovič M. Braun S. Kutavir •o > 200 2:37.8 3:8.7 2:59.2 \ " ev metrov Toskio lriye Pavelšič M. Kiaun f Radio 4 dnevi počitka Radi čiščenja prostorov naša postaja ne bo oddajala 4 dni in sicer v torek, sredo, četrtek in petek. V soboto se ob 12.30 prične zopet z rednim oddajanjem. * Radio-Ljubljana«, ilustriran tednik za radio-lonijo št. 23. — Izšla je 23. številka našega tednika za radio-fonijo s sledečo vsebino: Radio-naročniki kot jjoslušalci. — Naša kukavica. — Na domačem valu. — Prosvetni radio. — Najboljše iz etra. — Radio Luksenburg?! Tehnika: Kako se obvarujem motenj (nadaljevanje). — Val Ornega. — Izviren slovenski radio-romau. Kako spoznam glavne postaje. (III. del. nadaljevanje). — Spored. List našim amaterjem toplo priporočamo. Nova postaja v Trstu. Od novih postaj, ki jih predvideva italijanski načrt za izradnjo domače radio-fonije, bo prva iz-gotovljcna tržaška jsostaja. Postaja naj se otvori 28. oklobra, na obletnico fašističnega pohoda proti Rimu. Tako nagla dovršitev postaje je inožna zato, ker so predpriprave za notranjo opremo, anteno itd. že končane. Kakor čujemo naj se zgradi za postajo tudi posebna palača, v kateri bi se nahajali prostori za sprejemanje. Oprema naj bi bila približno taka, ko jo bo imela nova postaja v Milanu. Kot jc torej videti se bo vkljub vsem nasprotnim vestem vendarle kmalu oglasila nova soseda v Trstu. Programi Radio-Ljubljana i Nedelja, 8. junija: 9.30 Prenos cerkvene glasbe — 10.00 Prenos sokolskega nastopa iz Belgrada — 10.30 Dubrovnik in njega okolica, ravnuteli Pintar — 11 Koncert radio-orkestra — 12.15 Tedenski pregled — 15 Ljudska igra: Pozna pomlad — 16 Reproducirana glasba — 16.30 Prenos z velesejma (koncert) — 20 Harmonika (g. Pilih) — 21 P renos koncerta iz unionskega vrta — 22 Časovna napoved in poročila, nadaljevanje prenosa Ponedeljek, 9. junija: 10.30 Dr. Veber: Izhodišče Avgušliuove lilozofije — 11.00 Koncert radio-orkestra — 15.00 O zatiranju sadnih škodljivcev, g. Kafol 15.30 Rcšetar iz Vel. Lašč pripoveduje kaj jc doživel »že po svajt, |x> zimi in polajt« — 10.00 Rejiroducirana glasba — 10.10 Sjjoštujmo svoj inaterni jezik! (Branje Slomškove pridige na binkoštni [>onedeljek I. 1838.) — 17.00 Moški pevski zbor iz št. Vida nad Ljubljano — 20.00 Pevski koncert baritonista g. Marjana Rusa — 21.(X) Konceri balalajk »Kremeb« — 22.00 Časovna napoved in poročila — 22.15 Prenos koncerta z unionskega vrta. Od torka do pelka ne oddaja. Drugi programi t Ponedeljek, 9. junija: Belgrad: 16.C0 Konceri narodne glasbe — 17.30 Narodne pesmi na kilaro — 19/30 1'rokleti Poluks«, komedija 20.00 Narodna hrana, predavanje — 20/30 Prenos iz Varšave — 22.15 Koncert lambulaškega orkestra. — Budapest: 11.15 Služba božja — 12.00 Koncert opernega orkestra — 14.00 Plošče — 15.30 Malo glasbe — 16.30 Koncert zabavne glasbe — 20.00 lluinorstiična ura — 20.50 Madame Bulterfty«, opera — 23.00 Koncert cigan, orkestra. — Dunaj: 10.15 Zborni koncert dunajskega deškega pevskega zbora — 17.40 Uspavanke raz-iiih narodov — 18.45 Beethoven: Sekstct v es-duru, i op. 20 —' 20.15 Predrznež«, opereta. — Milan: 1 16.35 Koncert deškega pevskega zbora — 17.00 Po-j pold. koncert orkesira — 20.30 -La cena delle Bcffe«, j opera. — Praga: 20.00 Šlagerji — 20.30 Klavirski - konccrl — 21.00 Priložnostna glasba. — Langcn-berg: 10/30 »Macbeth«, opera v štirih dej. (Verdi). Popolna razprodaja! zaloge raznega konfekcijskega in manu-fakturnega blaga v konkurzu tvrdke Gričar £jac (lastnica g.Panla Hteng) se vrši v tvrdkinih lokalih D Lfablfatsi, Sslenburgoua al. 3 Upravnik konkurzne mase: Dr.Treo Lnce Berlin: 20.00 »Netopir«, operela, kp. J. Sirauli, nato plesna glasba. — Katovice: 10.20 Zabavni koncert — 17.55 Popoldanski konceri — 19.15 Večerni koncert — 20.15 Koncert iz del St. Moniuszka — 23.00 Koncert za inozetnee. — Toulouse: 18.30 Pesmi — 19.00 Zabavna glasba 19.40 Pestra glasba — 20.15 Pesmi — 21.00 Philipsov koncert — 22.05 Zabavni koncert. — M. Ostrava: 12.00 Koncert orkestra — 16.15 Popoldanski koncert orkesira — 19.05 Koncert vojaške godbe — 19.55 Plošče — 20.30 Klavirski konceri — 22.20 Angleška sodobna plesna glasba. Torek, 10. junija: Belgrad: 18.00 Narodne na plošče — 20.00 Prenos iz Zagreba. — Budapest: 12.05 Koncert radio-kvarteta — 15/30 Mladinska ura — 17.30 Popoldanski koncert — 19.40 Koncert cigan, orkestra — 20.40 Klavirski koncert — 22.10 Koncert zabavne glasbe. — Dunaj: 17.30 Mladinska ura — 21.05 Koncert dunajskega simfoničnega orkestra. — Milan: 17.00 Popoldanski koncert orkestra — 20/30 Pester koncert, nato zabavna glasba. Praga: 20.00 Koncert madrigalov — 21.00 Koncert ua dveh klavirjih. — Langentierg: 17/30 Pojjoldanski koncert orkesira 20.00 Večerni konccrl. — Rim 17/30 Popoldanski koncert orkestra — 21.02 Pester koncert. — Berlin 10.05 Malo glasbe — 19/30 Koncert na dveh klavirjih — 20.30 Veseli večer. — Katovice: 19.05 Literarna ura — 19.50 Malo glasbe — 20.30 Prenos o|iercte. — Toulouse: 18.25 Malo zgodovine — 18.35 Zabavna glasba — 19.00 Pestra glasba — 19.40 Violinska glasba - 20.15 Šlagerji. -- M. Ostrava: 19.30 Recitacija — 20.00 Koncert madrigalov — 22.15 Zabavna glasba. Sreda, 11 junija. Belgrad: 17.05 Mladinska ura — 17.30 Narodne na harmonika — 21.00 Večerni konceri radio-kvartela. — Budapest: 21.05 Koncert vojaške godbe 17.30 Koncert orkesira — 19.45 Drama iz sludija — 22.10 Koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 16.00 Koncert orkestra — 19.25 Evropska glasba na Japonskem — 20.00 Arije iu pesmi — 20/30 Kari Schflnherr čila iz lastnih del, — nato ^Po-dobar«, tragedija, spisal K. Schonherr. — nato zabavni koncert. — Milan: 17.00 Konceri orkestra — 20.30 Pester koncert, nato zabavna glasba. — Praga: 19.35 Šlagerji - 20.00 Komedija — 21.30 Večerna zabava. Langenberg: 21.00 Veseli večer, nato zabavna glasba. Rim: 17/30 Koncert orkestra — 21.02 Simfonični konceri. — Berlin: 19.00 Zabavni konccrl — 20.00 Becthovenov večer, nato jjlešjia glasba. — Katovicc: 20.30 Zabavni koncert . — 22.25 Ljudski koncert. — Toulouse: 10.00 Pestra glasba — 19.40 Simfonični orkester — 20.15 Or-geljski koncert — 21.00 Večerni koncert. — M. Oslrava: 17.00 Koncert orkestra — 19.30 Prenos opere. Iz te tabele, ki ni čisto popolna, sc razvidi, da smo zlasti v prostem plavanju še daleč za drugimi narodi. V prsnem in hrbtnem plavanju pa ni dosti razlike, lo pride pač od tega, ker gojimo pri nas prsno in hrbtno pl: Grafika :01imp. Ob K!: Svoboda I.: Red Star. Ob 17.45: Hajduk (Sarajevo):Priinorje. Ponedeljek: Ob 9: premaganca od nedelje dopoldne. Ob 10.45: zmagovalca od nedelje dopoldne. Ob 10: premaganca od nedelje popoldne. Ob 17.45 zmagovalca od nedelje popoldne. IZ KLUBOV. ASK Primorje (lahkoatletska sekcija). 7.a .lu-trovo štafeto, dne 9. t. m. jiostavimo dve štafeti in sicer: Skok, .tug L. Godunov, Žorga, Korče, Slamič, lludelist, Putinja, Močan, Perovič, Petkovšek, Trčel.j, Kovačič, Regally, Valenčič, Gaberšek, .Ing 11 in Oko. — Imenovani atleti so naprošeni, da pridejo najpozneje do 10 dopoldne pred Narodni dom, kjer bo slačilnica; obenem naj prinesejo seboj ev. garderobo in copate. Atlete prosimo za točnost. Načelnik. Nogomet v tujini Nini nogometni prvaki v Evropi. Skoraj v vseli evropskih državah je končan prvenstveni boj. Novi državni prvaki so že določeni za sledeče države: Anglija: Sheffield Wednesday. Škotska: Rangers Glasgovv. Nemška Avstrija: Rapid (Dunaj). Ogrska: lljpesl (Budimpešta). češkoslovaška: Slavia (Praga). Francija: F. C. Sete. Belgija: Cercle Sporlive Brligge. lloiandskn: Oo Ahead Deventcr. Švica: Servelte, Genf. Španija: A. C. Bilbno. . ' švedska: 1. F. K. Ilelsingborg, Ni pa še končano prvenstvo v Nemčiji, kjer je še ."> kandidatov. Tud' Italija nima še novega državnega repre/.entantn, čeprav bo skoraj Anibroslani težko iztrgati vodstvo, vsled česar moremo ta klub že z gotovostjo smatrati zn bodočega italijanskega prvaka. Pa tudi pri nas se je drž. prvenstvo zavleklo. Ni torej Jugoslavija edina, kjer še prvenstvena borba ni končana. Dunajski Cehi zopet v prvem razredu! Prvenstvo druge lige na Dunaju je zaključeno. Kot prvak je izšel znani klub Slovan, kjer so včlanjeni predvsem na Dunaju bivajoči Cehoslovaki. Slovan si je s tem zopet priboril dostop v prvo dunajsko ligo. Do zadnje tekme je bilo negotovo to napredovanje, ki ga je oviral najbolj Brigittenauer A. C. Ta klub je le za eno točko zaostal in tako omogočil Slovanu častno in zasluženo prvorazrednosl. Vsi vodeči klubi poraženi! V Italiji so se zgodile čudne stvari, kajti vodeča Ambrosiana, drugo-plasirana Genova in na tretjem mestu stoječi Juventus so na en dan odšli premagani z igrišč. Tako je Ambrosiana v Neaplju zgubila z 1:3, Juventus na lastnem igrišču napram Triestini z 1:0! in Genova z 1:4 napram Brescia. Četrti klub, FC Torino, pa |e zmagal z 2:0 napram Pro Vercelli. Stanje: 1. Ambrosiana 45 točk; 2. Genova 40; 3. Juventus 39; 4. FC Torino 37. — Ker pa so se medtem še nadaljevale prvenstvene tekme, se je to stanje zopet izpremenilo. Tako je Ambrosiana z zmago nad Brescia s 5:1 dosegla 47 točk. Drugo-plasirana Genova je pa z neodločnim rezultatom 2:2 napram Napoli poslabšala svojo pozicijo in morala stopiti na tretje mesto. Drugo mesto pa je zavzel Juventus, ki je zmagal z 2:1 napram Roma. Končna situacija po teh tekmah je sledeča: 1. Ambrosiana (47 točk); 2. Juventus (41 točk, boljša gol-diferenca); 3. Genova (41 točk); 4. Torino (37 točk). Važne so te tekme predvsem vsled tega, ker bo Italija z obema prvima kluboma sodelovala v tekmovanju za srednjeevropski pokal. Skoraj gotovo bo prva Ambrosiana, a drugi zastopnik še ni gotov. Več prerokovanj v svojo korist od raznih športnikov ima pa vendar Juventus, ki bo storil vse, da reši svojo čast. - PEGE - odstrani lakot In broz sledu .Creme Orlzoi" Dobiva so v lekarnah; droRori.lali In pnrfnmerljah. Znlo-(ta: »Cosnioeliemia, Zagrob, SrniC-lklasovi« 23. Telefon 411-119 Najdovršenejša sprejemna postaja! :»-iin.l Naravna reprodukcija; direkten priključek; enostavno ravnanje; ostro naravnavanje; lepa forma 1 To najmodernejšo PHILIPS»ovo kombinacijo morete sedaj kupiti na obroke pri vsakem radio trgovcu! Pojdite k Vašemu trgovcu in ga vprašajte za pogoje. PHILIPS veam TRIUMPH-AUTO DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA ZASTOPSTVO SVETOVNIH PROIZVODOV „FIAT" KONSORCIiJI HIIIIIMMItliMIIIHIIMIIMMIltllllMtllllllVHIIIIIIIINIIIIinillllllltllltlllllllMIlIMIUlIHlItllMVlItlllMIliHIIIII Garaže in delavnice : CELOVŠKA CESTA 38 - TELEFON 2663 ttllHMIlllllMHIIIHIIIIHHHMIlllMIIHIIIIIIIIMIMIIIIIHIIHIHIIIIIMMIHMIlllllllMIIIHIMIHIlItlHMIlIMIIMIII OSEBNI TYPI: 509 A, 514, 520, 521, 525, 525 S. je otvorila dne 15. maja stalno razstavo avtomobilov za prodajo. Predno si nabavite osebni ali tovorni avtomobil, si oglejte pri priložnosti to razstavo in našli boste sigurno vozilo, ki vam ugaja in odgovarja Vašim zahtevam. LJUBLJANA VII - Medvedova cesta Na Ljubljanskem • IIHIlItlMMIlllMllllllllilllHIMIMIIIIIHIIIIHIIMIIMIIIMMIlUlHIlllllllHIIIIMiliHIIMIIIIMIMIIMIIHMIlHIllll Pisarna in skladišče rezervnih delov: DUNAJSKA CESTA 31 - TELEFON 2187 IIIMIIIIItIHIIIIIIIIIMIIIIIIMtIHIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIMIIMMIllllllllllllMIllllllMIIIMI TOVORNI TYPI: 621, 621 RL, SPA 25 C 10, 30, 31, 34. najnovejši modeli 514 odprti in zaprti, lo je izboljšani 501. v najmodernejši obliki in izdelavi na razstavi v prostorih ::;::::::'• - poleg Gorenjskega Kolodvora - TELEFON 2444 velesejmu v paviljonu Dtrmansha darila! H. SUTT1MEH — LJUBLJANA 2 PREŠERNOVA ULICA 4. - Poleg frančiškanske cerkve. Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. i Birmanske ure za dečke od Din 44 - naprej Birmanske zapestne ure od Din 70'- naprej Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto Koncesionirano elektro-tehnično podjetje HAVLIČEK FRAN LJUBLJANA, Sv. Petra c. 5. — Telefon 3421 Napeljava in poprava elektrotehničnih naprav v mestu in na deželi. Strokovna poprava elektrotehničnih aparatov. Predelava električnih likalnikov, kozmetičnih aparatov. Preizkušnja strelovodov. Proračuni brezplačno. Postrežba tožna. Cene zmerne. Vaše vsled ozebline, ran, kurjih očes zmučene noge v/~\ j J spravite zopet v red s toplo kopeljo, v kateri ste poprej raztopili nekaj dek soli sv. Roka za noge. Občutili bodete takoj polajšanje, Vaše noge bodo kot prerojene. Sol sv. Roka za noge se dobiva v lekarnah in drogerijah, 1 veliki zavoj stane 16 dinarjev. Ce bi je kje ne bilo v zalogi, obrnite se na zalogo Drogerija „NADA" V. GABRIČ, Subotica. Proda se iz proste rofte hišno posestvo «Ljubljani in sicer lepa in solidno zidana dvonadstropna hiša na Dunajski cesti št. 31 s prizidkom dva dvoriščna trakta in enonadstropno dvoriščno poslopje in velik stavbeni prostor. Hišno posestvo ima osem prodajalniških lokalov, 7 pisarniških prostorov, gostilniške prostore, 10 stanovanj z vsemi pritiklinami, velika skladišča, šupo itd. Vhodi in dovozi iz Dunajske in Bleivveisove ceste. Elektrika, plin, telefon vpeljani. Hišno posestvo se proda v celoti ali po delih ia je pripravno za vsako industrijo in trgovino. Ponudbe sprejema in pojasnila daje FRANJA ZIDAR, Ljubljana, Dunajska cesta št. 31. KRASNE TLAKOVE za veže, cerkve izdeluje in poklad Cementarna Gostinčar Pešata, pošta Dol pri Ljubuani Drago Lunder Moderno kartotečno knjigovodstvo Nova risalna tehnika na velesejmu novi paviljon N C43 (veranda) TELEFON 2718 SLGvENIA-TRANSPGRT SSb„ Osnovna in meščanska šola s pravico javnosti; gospodinjska šola; nadaljevalni in trgovski tečaj. Posebni tečaji za proučevanje tujih jezikov ter nemškega jezika za inozemce. Tečaji za glasbo. Penzionat ima mirno, zdravo lego; izvrstna vzgoja in oskrba; moderno opremljen. JV Prospekti na razpolago! '♦L Morsko kopališče „SELCE" PRI CRIKVENICI Pension Restavracija »Jadran« je najbolj priporočljivo za leto-viščarje, ki hočejo imeti izborno hrano, lepe zračne sobe, tudi v privatnih vilah. Cene primerne, hrana in soba Din 55—65 dnevno za osebo. Za točno postrežbo jamčita in se priporočata | j ppf jjj|{ ED. SUPPANZ veleposestvo iiiH^iiTiTtu■ JHBOLCNIK mmmmmmmmm^iii.mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmimm prvovrstne kvalitete, domači izdelek nudi: sKMiiiriiiitiMiiifimiiinaniikiiuiiiiuiiiuiii iitiiif iti!tMLiiitiiiititiit[ti4fi»itiitiiT>uuiHinit::!MS titn^uKtaHiitiii hHmtuunimiitiumniminiiiiuuiuiiTau PRISTAVA Parna destilacija esenc, eteričnih proizvodov, etrov, izdelovanje sadnih sokov in marmelad Mizarska zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano — r. z. z o. z,, ima naprodaj sledeče mizarske stroje — stroji so sedaj v obratu, obrat je na električni pogon s transmisijo: 2 kotna oblica, 2 iresarja, 1 valjčni oblič (700 mm), 1 krožna žaga, 1 pašna žaga, 1 vrtalo, 1 brusilni stroj, 1 glavna os z jermenicami, 1 elektromotor z 20 KS, Stroji so v dobrem stanju in se jih lahko ogleda vsak dan v Mizarski zadrugi v Št. Vidu. Tovarna perila Jožko Povh, Novo metto sprejme več dobrih, izurjenih šivilj, spretnih lika-ric in nrikrojevaik. - Nastop s 15. iuliiem 1930. — Vse prijave, pismene ali ustmene, se sprejemajo do 25. junija pri: JOŽKO POVH, Novo mesto, POZOR! Cement, storje, nosilke, stavbeno okovje, kuhinjsko posodo kakor vse, kar spada v našo stroko, kupite najbolje in najceneje pri tvrdki Jos. Zalta & Komp. v Ljubljani. Dunajska cesta 9 preje slaSčičarna NOVOTNY •, .. i Utv \ • lt^ J.' dne 8. junija fcjhaa 2 o iliižbodobe Sijižbei« Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50bin.Najmanjši, znesek 5Din.Oglasinad 9vrstic se računajo višje.Zla oglase slro-qo trgovskega ln reklamnega značaja vsaka vrsttcaEDin.Najmanjst zneseklOftin. Pristojbina za iifro 2 Din.Vsak oglas treba plačah pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjdmole,ce je priloze na znamka.Čekovni račun Ljubljana I0.3'i9.Telefon stcv.2328. Gospodinjo za večje kmetsko posestvo iščem. Ponudbe pod »Gospodinja« na upravo »Slovenca« pod št. 6538. Služba obč. sluge je oddati pri županstvu v Dobrunjah pri Ljubljani. Zadostno obrazložene in s 5 Din kolkovanc prošnje je vlagali pri navedenem županstvu do 15. junija t. 1. Plača po dogovoru, stanov, službeno, prosto. Pogoji: odsluženi voj. rok, popolna pismenost in primerna izvežbanost tudi za navadne pisarniške posle. Oženjeni imajo prednost. I Dobra kuharica ki je obenem samostojna j gospodinja, se sprejme. Dobra plača. - Pismene ponudbe pod »Dobra kuharica št. 6462« upravi i »Slovenca«. .............................................................. za kuhinje, veže, hotele, trgovske lokale, urade, kopalnice, ni mrzel, se z lahkoto čisti, jc trajen in ne drag polaga trgov, družba r. omej. zav. LJUBLJANA-DUNAJSKA 36 a Telefon 27-16 Brzojavke: Material Oglasi Naročnina Cjubljana, Kopitarjeva ulica O Več parcel naprodaj v Šiški ob stranski cesti, lepa šolnina lega. Pojasnila daje Vidic, Celovška cesta 80. Novo hišo na zelo prometnem kraju, pripravno za vsakega obrtnika — prodam za 27.000 Din. Ambrož Jo-šlto, Zagradec na Dolenj. Hišo s pekarijo kupim ali vzamem v najenr v mestu ali na deželi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod .Prometna točka« št. 6534. Za 1. julij se iščejo: natakarica, sobarica, kuharica in točaj (Schank-burseh), kateri bi znal tudi jagnjeta peči in prašiče klati ter delati klobase. - Ponudbe: gostilna Kajfež, Ljubljana, Flo-rijanska ulica 4, II. nad. Pekovski vajenec se sprejme takoj. Oskrba v hiši. Naslov v upravi pod št. 6348. 2 čevljar, pomočnika dobro vešča le stroke — sprejmem takoj. - .losip Slane, čevljar, Metlika. I Trgovski pomočnik in izložbeni aranžer, dober detajlist, s prima referencami in prijaznim občevanjem s strankami, I popolnoma vešč nemščine, se srlffejme s 15. ju-I nijem- ali 1, evg,- 1930i I Ponudbe na Upravo > Slo-| vcncaCelje pod »Veletrgovina«. Stavbišča za vile pod Rožnikom prodaja Pokojninski zavod, Gledališka ulica 8/1 V. Gostilno (dve hiši) v Mariboru, vrt, letni promet 400 hI piva, 100 hI vina, proda za 530.000 Din — Zagorski, Maribor, Tattenbachova ul. 19/11. Vsakovrstno llSf P gtnpnte po najvišjih cenah ČERNE, juvelir, Liubljana, \Volfova ulica št. 3. Elektro motor že rabljen, za istosmernj tok, 220 volt"., VA — 4H KS, kupim. - Naslov pove oglasni oddel. »Slov.« pod štev. 6620. Oddam v najem trgovski lokal z inventarjem, lahko za več let, na zelo prometnem kraju, v kalerera je bila že več let dobro idoča trgovina. Stanovanje v hiši. Jos. Zupančič, trgovina usnja in čevljev, Logatec. Poslovne prostore za trgovino ali pisarno ob Dunajski cesti, oddano v najem. Dve sobi na cesto in ena na dvorišče. Oddati je v najem tudi večje pisarniške prostore ob Pražakovi ulici. Re-fiektantje naj se oglase pri Zadružni zvezi, Dunajska cesta 38/11. Služkinja za vse, sc sprejme k dvema osebama. Naslov v upravi Slov., Maribor. Več pletilj dobi delo pri C. Bernard, Koritno, p. Bled. Hrana in stanovanje v hiši. Hlapec starejši, zanesljiv, se do 15. junija sprejme k enemu konju. - Naslov pove uprava »Slov.«, Maribor. Prodajalko z večletno prakso v trgovini s steklom in por-j celanem ali v večji trgovini z mešanim blagom, zmožno slovenskega in I nemškega jezika v govoru in pisavi — iščem. - Ponudbe je nasloviti na tvrdko Fr. Strupi, trgo-Ivina s steklom in porce-| lanom, Celje. Fanta 118—20 letnega za gospodarska dela sprejme A. Sušnik, Ljubljana, Zalo-| ška cesta 21. ; Hlapca vestnega in treznega, vajenega kmečkega dela — sprejme takoj Štrukelj Mihael, Zapu/.e 4, Št. Vid j nad Ljubljano. Pljuča! Pljučne bolezni ozdravi Dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat-Lungenheilanstalt), Sečovo, p. Rog. Slatina. Zahtevajte prospekte. Samostojen obrtnik vdovec, išče skrbno do-mačico z zminjem nemščine v zakon. Pismene ponudbe upravi »Slov.« v Mariboru pod »Jesen«. Dubrovnik PENSION KALAMOTA -najlepše kopališče dubro-vaške Riviere, Penzion inkl. kopanje 65—70 Din dnevno. Zahtevajte prospekte! Posestnik slikar Marčič. Pošljite nam takoj Vaš naslov! Dnevno 200 do 300 Din in še več lahko zaslužite z delom v Vašem domačem okraju. Znamko za odgovor. — »Tehna« družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1. imajo največji uspeh: Učenka s primerno šolsko izobrazbo, poštenih staršev, se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom - Ponudbe na ogl. odd »Slovenca« pod št. 6617 Parna žaga edina te vrste, v centru gozdnatega kraja, 25 km od železnice, se zaradi pomanjkanja kapitala da zelo ugodno v najem ali se sprejme event. družabnik z večjim kapitalom. Je eno leto v obratu, novi delav. stroji. - Naslov sporoči uprava »Slov.« pod »Redka pri- rekiamav-SLOVEHCU a— niujpeineiša1 L? SV; S ? \' SCOVtNECi s primerno solsko izobrazbo, za manufakturno trgovino v Ljubljani, sc ob lastni oskrbi sprejme. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Poštenost 24« št. 6662. ZA OBLEKE - PLAŠČE POVRŠNIKE - ITD. ITD V VELIKI IZBIRI IN NAJCENEJE Naznanjam velecenj. občinstvu, da sem prevzela na novo urejeno goslilno .Pri Pavlctu«, Kapiteljska ulica 3, ki jo bom vodila odslej pod imenom Dobra domača hrana, zajamčeno nristna vina, najfinejša turška kava itd. j*- SPREJEMAJO SE TUDI ABONENT1 Najvljudneje se priporoča p. t, gostom KONGRESNI TRG ŠTEV. 15 M. Dolenc Cenlcnln Cltatellem priporočamo slcdeCc Jeseniške tvrdke §.jijHiitiiii<:itiiitinnitifiiticiiiiiiiit(tiMii:i(tiiMiiii i iiituif iiiftiiriiiiJ iiiiii ni i itiiirii 111111 iiiitii_iiiiitiiitiiii;iiititiiiii4tiiiMittiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiriii(l povzetju najmanj 5 kg. - Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L. Brozovič, Zagreb, (lica 82. Kemič. čistilnica perja. Tesan lesi popolnoma suh, za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi »Ili-i|a« družba z o z. Du- ' vclika izb]ra bonbonov naiska cesta 46. telefon ; čokoladei keksoVi ,ecta 28"20' piškotov Kdor zida, naj ne pozabi na HERAKLITNE PLOŠČE za zunanje stene, vtntsne stene, strope, pode, podstrešja, oblogo zidovia itd. HERAKLITNE PLOŠČE Vam nudijo kratko stavbeno dobo najboljšo izolaci o proti mrazu in vrofini absolutno varnost pred ognjem zvo 'no izolaci o prožnost tn trdnos' takojšnjo izsušilev in vselitev majhno .aslno ležo itd. Zahtevajte 'nformacije in cene pri Materlfal d. z. o. z., LJUBLJANA, Dunajska cesta 36 D. Rakusch Vink. Kuhar CELJE MARIBOR Viljem Deracjcj PTUJ Celi in Gašpar, Murska Sobota Oglejte si paviljon na Velesejmu ZA BIRMO cfflcV&JICll zaiamči)onajpopolne|ii uspe^ Obrt 8 čebelnih rojev močnih, v škatlah — 8 oodvojne čebelne škatle Hotel restavracijo Mariborski dvor, Oset. - Prenočišča, kopalnica, garaža, avtomobil. Posečajte! Vinotoč odprl Lovročiček in orodje, tudi ročni vo- jv Kamnici - Jelovec 20 ziček, močan, se zaradi | - P" Mariboru. Kažipot preselitve takoj proda. - Ie zaznamovan. - Se pri- Ptuj, Ormoška cesta 6. Modna trgovina dobro vpeljana, v najpro-m- lejšem delu Ljubljane, se z vsem inventarjem ugodno proda. Intc-resentje naj pošljejo svoje naslove na oglas. odd. »Slovenca« pod: »Modna trgovina- št. 6486. Košnja trave naprodaj. Ižanska c. 30. Omaro za led skoraj novo, prodam. Cena nizka. Gostilna Golob, Kranj. Trije pletilni stroji naprodaj radi bolezni. -Babnik, Zgor. Šiška 12, Ljubljana. 2 kompletni okni s štoki, 165 X 90, prodam. Naslov v upravi ^Slovenca« pod št. 6630. Pletilni stroj 8/45, še malo rabljen, v dobrem stanju, se proda. Kupca se nauči tudi ple-sti. Poizve se v gostilni Modic, p. Rakek. Otroška posteljca naprodaj. Metelkova ul. št. 1. Hišnik. Premog in drva prodaja tudi na obroke Vinko Podobnik, TržaSka cesta 16. Tel. 33-13. Proda se: t lokomobila za pregreto paro. fabrikat Lanz, zgrajena leta 1910-16, št. 25061 BC 14, učinek 290-340-375 KS, kurilna površina 64.3 m ', premer za-mašnjaka 2400 m, obratni pritisk 12 atm. z dimnikom in umetnim prepihom, od leta 1922 v obratu, izborno ohranjeno. - Interesenti naj se oglase na upravo »Sl0v.< pod »Lokomobila« št. 6611. poroča. Tehtnica za trgovino — sistema Schulz Universal — za 15 kg, ugodno naprodaj. Vprašati pri Gospodarski zvezi na Dunajski cesti. Modroce (žimnicel po 35 Din predelujem. Vsa tapetniška dela po najnižjih cenah. Pridem delat tudi na dom. Slavič Franc, tapetništvo, Rimska ces. 5, Žab j ali 14. Pohištvo vsakovrstno, lastni tvor-niški izdelek, prodaja na dolgoročne obroke tvor-nica pohištva. Zahtevajte cenik in zastopnika. — Javor d. d., Zagreb — Klaičeva 44. Otomone v različnih vzorcih in najmodernejših oblikah. -Divane (patent), fotelje, salonske garniture, peres-nice, žimnice (modroce) in vsa popravila izdeluje točno in najcenejše le F. SAJOVIC LJUBLJANA, Stari trg 6. Elektromotorje transformatorje — razne stroje — elektromaterijal — aparate — popolnoma tovarniško nove iz zaloge bivše firme »Transformator«, prodaja po znatno znižani ceni Vojnovič & Cie. Skladišče Ljubljana — Glince. Pohištvo dobro ohranjeno, naprodaj. A. Kralj, Gasilska 6/II, Šiška. LES Proda se: ca 27 m: bukovih hlodov 30—50 cm sred. debel, ca 10 m'1 brest, hlodov 25—40 cm sred. debel. Natančnejše sc poizve pri Gozdni upravi graščine Negova p. Ivanjci. Modroce otomane, divane, fotelc in vse tapetniške izdelke Vam nudi najsolidneje in najceneje Ignacij Narobe, tapetnik, Ljubljana, Go-sposvetska cesta 16 (pri Levu). POSTELJNE ODEJE ročno delo, na debelo, Ie za trgovce, priporoča — M. GAJŠEK, MARIBOR, Glavni trg 1. Zahtevajte cenik! 100 kg koruze Din 142 »šrot« Din 152 prodaja proti gotovini JOS. BAHOVEC SV. JAKOBA NABREŽJE LJUBLJANA STROJnE TOVARNE IN LIVHRIIE D. D. LJUBLJHNH Transmisiie osi, ležale na krožno mažo, kroglflčne ležale, sklopke, lermenlce, konzole, zobata kolesa, kolesa za verigo In vse droge fran*rn»*t jske dele Jos. Vitek LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 13 BIRMANCE SLIKA foto Meyci, Maribor. Gosposka ulica 39, lepo in ceno Priporoča se restavracija, kavarna in prenočišče kolodvor — Vrhnika. Kopalne obleke vseh vrst — po meri — Aleksandrova c. 3, priti. Krušno moko m vse mlevske izdelke vedno -veže dobite pri ~A~&" ftTTORM A N 1 iubljana, Stari trg št 32 U birmo 'MiiHiiiiiuuiiiimiiiiiiuiiiiiHmiimii ! ure. zlatnino in sre-■hrnino s 15% potuist. IVAN P A k I ž Ljubljana Pred škofijo štev. 15. Dnevnik "Slovenec Vsšji politično-uprav. uradnik v pok. dr. juris, vešč svetovnih jezikov, sprejme zaposlitev v večjem podjetju, zavodu itd., ali v odvetniški pisarni. — Ponudbe na upravo >Slov.« pod značko »Vsestransko izvežban«. naj bolie informirani list1 Savez graiičkih t adnika Jugoslavije, podružnica Ljubljana, naznanja, da je umrl njegov član Ivan Krmec Pogreb bo danes ob 3 popoldne izpred mrtvašnice državne bulnišnice. Ohranimo mu časten spomin! Ljubljana, dne 8. junija 1930. *mmmmmnmmmmmm®vmmw®Mmmmmm Eksportna h sa S* LUNA" Aleksandrova 19 MARIBOR o Velika izbirna zaloga: Lasi. A. Pristenlk Aleksandrova 19 '■troSke nogavi.-c. kom od Din li*50 naprej roške « € * « A oo»lne pasove « « « ti • « okolskc uiajce « « •-'U « otročke inajce « « « ir - ino-kc .* « « 2A' « kopalno lilačc « obleke n (tube - kom. ou l)iu 12'— naprej « « 85'— « « « 8'— « Nadalje: velika itnloRu C-ipk, vezenin, svilenih trakov, platnenih eh vrst. Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva. Talarje za čč. duhovščino izdeluje po primernih cenah ter se vljudno priporoča Josip Tomažič, kroj. mojster, Celje, Na okopih 5. Žage Ia Remscheid gatericc in venccijanke vseh dimenzij, kakor tudi pristne amerikanske žage, ima stalno v zalogi Rudolf Deržaj, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 28. Dame, pozor! Najnovejši spomladanski raznovrstni modelni kroji po meri se izvršujejo v krojnem učilišču, kjer se vrši tudi redni pouk v prikrojevanju damskih oblek. Enako se izdelujejo po najnovejših modelnih krojih plašči, kostumi, obleke itd. pri strokovno izprašani učiteljici ter lastnici modnega ateljeja. — ROZA MEDVED - Ljubljana, Mestni trg 24/111, naspr. magistrata. I. GOLOB S HOMP. UUBUBHA. Pufcarjm ude« 3, i Izdelovanje t emajiiranih peči. Popravilo vseh vrat pločevina- i stih, emajliTanih j in Lucovih peči. ! SploSno klepar-»tvo, instalacija ■ strelovodov. Za- i loga ša mntn e opeke. Cene kon- , kurenčne. 1 PRIJATELJ! Zakaj so francoske iinije najkrajše in najboljše v Južno in Severno Ameriko? Zato, ker je francosko pristanišče Le Havre najbližje New-Yorku in Ljubljani, ker so velikanski francoski brzoparniki »ILE DE FRANCE«, »PARIŠ« itd. v hitrosti neprekosljivi in priljubljeni zato, ker imajo tudi v III. razredu udobne kabine in ker je izborna postrežba, okusna domača hrana in znamenito francosko vino »Bordo«, brezplačno pri vsakem obedu. Najkrajša pot v Južno Ameriko pa gre preko pristanišča Marseille 14 do 15 dni v Argentino. Cie. Gle. Transatlantigue, Chargeur - Reunis Transports - Maritimes. Pojasnila daje brezplačno zastopnik IVAN KRAKER - Ljubljana Kolodvorska ulica 35 V globoki žalosti naznanjava tužno vest, da jc najin srčno ljubljeni, nadvse dobri [osip G vaj c nadgeometer v pokoju dne 6. junija 1930 po mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Truplo nepozabnega prepeljemo z Dunaja v Maribor, kjer bo pogreb v ponedeljek 9. junija ob 17 iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Sveta maša zadušnica se bo darovala v torek dne 10. junija ob pol 9 v frančiškanski župni cerkvi v Mariboru. Maribor, dne 7. junija 1930. IDA roj. HANA, soproga. TONE, profesor, brat. Na drobno! Na debelo| Vrvarske lastne izdelke in motvoz nudi po VvaV znižanih cenah / ^ Podružnici t Maribor, Vetrinjska nI. 20. - Tel. 2454 Celje, Kralja Petra cesta 33 Otvoritev odvetniške pisarne! Hdoohat Dr.Leo Gozani v Mariboru si usoja vljudno naznaniti, da je otvoril svojo odvetniško pisarno v Mariboru, Aleksandrova cesta štev. 12 Maribor, v juniju 1930 &AVT0 ŠKODA visoko ekonomični - čorsti oisoko ekonomični - osebni oozooi fE Ji: 422 PH 22 tovornioozoui tipi: nosilnosti ton: sonleorstni 430 645 863 30 45 60 za «sse namene, 104 30$ 5£?Q t'/2 3 5 llgodnl plaCilnl pogoji pri direktnem plačenanln Zahteuajjfe pa^snlla in iHHM prospekte DIONICKO DRUŠTVO prete ŠKODINI ZAVODI V PLZNJU Pozor obiskovalci velesejma Izdelujem in popravljam strokovno po najnižjih cenah Pile (turpiie) rašpSe HimuiuHmuiHnuMimiiiuiiiiiimiiiiiiHiiMiiMiiiiiiHMiiHiiiiiiii FIGUR LLJUBLJm Gosposvetska cesta — Vošnjakova ulica 6 (v bližini restavracije »Novi Svet«) Za cenj. naročila se priporoča. Pozor obiskovalci velesejma PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D.D.. LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo Prpmnn domaČi tn inozemski za domačo * * kurjavo in industrijske svrhe. Kovaški premop vseh vrst- Koks livamiški, plavžaraki in plinski Brikete. Prometni zavod za premog d. d. v LJubljani, Miklošičevo lS/i. Ekspozitura: LJUBLJANA, EM. ROSA, Poljanska cesta štev. 69 Zahtevajte samo izvirni wMOHAVl\" stroj za sladoled ki se dobi v vsaki železninski trgovini. Tovarniška Zaloga pri PIUKOVIČIN DRUG Subotica, Sudaričeva ulica 21 Trgovina z žeReznino v večjem mestu dravske banovine (bivše mariborske oblasti), na prometnem kraju, stara, dobro vpeljana trgovina, jc naprodaj pod zelo ugodnimi pogoji. — Ponudbe sprejme uprava »Slovenca« pod »Zeleznina« štev. 6584. Večje podjetje ^če OBRATNE aSISTENTE in sicer 1 strojnega inženjerja, 1 clektro-inženjerja in 1 inženjerja kemije. Samo energični, v občevanju z delavstvom spretni in nemščine zmožni prosilci v starosti ne nad 28 let, naj naslovijo svoje prošnje pod »Inženjer 1930« na Jugoslovensko Rudoli Mosse d. d* Zagreb, Jclačičev trg 5. •>■m LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo u Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje hranilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko iz laslnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseli vlog. Hranilne vloge znašajo nad 180 milijonov dinarjev. UIEIIIE pt>£ !P»So S go-čga. > j; N>n1 «00 ► ..gos SO o •• EžN-gsg « « N „22 li fs^l ^ Si »iffl _ oi -S u •QS »ro > s n > i g « ,B i N Sx 2 ~ a*M5: ■ N I "O | u . q ~ — •suj a"> d ■So 3^z.Sf »o »•i.-o . • dojk« 105Š55* ^Hffitž 1 UIEIIIE Maurice Constantin Weyeri 49 "M"«8- Človek se sklanja čez svojo preteklost . • • »Ti se mi sušiš,« je dejal David ter me pozorno premotril, kakor sem sedel s svojim \vhiskijem pred seboj... »Tako nekam izgledaš — toda nič te nočem izpraševati,« je takoj pristavil s tisto prirojeno mu rahločutnostjo, ki sem jo najbolj cenil pri njem. Zares, kaj bi bil mogel boljšega početi? Kaj mi je koristil kak škandal? Edino, kar me je prav močno bolelo — to mi je dejal razum, a nerazsodnost je kmalu ugovarjala — je bil problem: Baby Luc.y. Vse ostalo je bila stvar Archerja in Hanne. Preudarjal sem, da se ločim od Hanne, da ji dam vsak mesec nekaj denarja, a glede otroka da se domenim z gospo 0'Molloyevo... A tu, tu je tičala rana. Hannah se je po kratki stranpoti povrnila k možu, ki je bil istega plemena kakor ona. „ To je bilo nekaj človeškega — žalostno, toda človeško! * Ko sem sedel po osmih dneh odsotnosti v vlaku ter se vozil domov, se mi je zdelo, da sem našel nekak modus vivendi. Ločitev se mi je zdela radi kanadskih postav izključena. Prav, naj opravita torej Archer in Hanna s svojo vestjo kakor moreta. Zahteval sem le, da odloži ona moje ime. Skrb za Baby Lucy prevzamem jaz, to se pravi, da bi jo dal gospe 0'Molloyevi v oskrbo proti plačilu. Potem sem sklenil, da obiščem Davida in pogledam, če bi nc našel tam kakega opravila zase. če bi mi tam postalo preveč dolgočasno, mi je bila š" vedno svobodna pot do kupčije s kožami. Dobro sem vedel — prisegel sem, da sem šel zadnjikrat na sever. Toda kako bi se mogel človek držati tako nerazsodne odločitve? Taka je bila stVar: eno življenje je končalo in treba je bilo začeti novo. Zelo sem se mučil. Tem bolje ... Celo te strašne, zahrbtne srčne bolečine naj mi bodo v korist. Silile so me prestati in premagati položaj. A vedel sem, da bo treba mnogo moči, da začnem spet znova živeti in se bojevati... Boj? Naj živi! Ali bom imel toliko moči, izmotati se iz slrušne mreže ljubezni, kakor sem jo imel takrat, ko sem se trudii, pridobiti Hanno zase? Ali ni bila zdaj ista igrica, le z obratnim smotrom? Torej ni bilo povoda, da bi obupal. Četudi izgubiš v takem boju marsikateri las, — ali ne izideš iz njega krepkejši? Iz boja? Pozabiti na Hanno — to je pač treba veliko pozabiti! In mnogo moči je potreba za to! Med tiste sence in mene mora pasti toliko svetlobe, da oslepe od nje moje človeške oči. Nisem dvomil o tem, da bi se mi posrečilo. V remizi je stal Jim Cowan s svojimi debelimi škornji v gnoju ter me je sprejel z nepriljudnim nasmehom. »Ali jc poni nakrmljen?« sem vprašal. Jim je počasi izpljunil tobak, ki ga je žvečil, potem je prišel njegov odgovor — usta so mu pri go-bra... Tujega blaga pa ne... Saj imamo policijo v težavo razumeti: To je stvar njegovega novega gospodarja. Potreboval sem minulo časa, da sem razumel. Za božjo voljo, njegov novi gospodar? Pa ga menda vendar nisi prodal?« >Ne, tega nisem storil ... Kaj pa mislite, da eem? Jaz prodajam, kar je moja last, če izgleda kupčija dobra ... Tujega blaga pa se ... Saj imamo policijo v Kanadi.c Nato je pomežiknil: Morda... morda imate vzrok, da ničesar »e veste?« Zgrabil sem možakarja za ovratnik! Stopil je za korak nazaj in rekel mirno: >0, Vi ste močnejši od mene, in povrh tega govorijo, da radi streljate na ljudi... A mene lii strah. Saj imamo policijo v Kanadi. To mi lahko verjamete.« Kletvica mi je bila na ustih, pa sem dejal: »Kaj mo briga! Zdaj mi daj mojega ponija.-' Jima je stresal glasen grohot: Kako? Ti si drzneš tako govoriti meni v obraz?« »Pri sveti knjigi, da! Če mi drugače nočete verjeti.« ' »Jim! Zdaj pa jaz tebi rečem: imamo v Kanadi tudi policijo.« Jim je momljal: »Torej sva istega mnenja, gospod! Točno istega mnenja. Imamo justico v Kanadi, in justica spoštuje starega Jima, ker spoštuje stari Jim postave. Stari Jim ni tat, kakor ste trdili ... Stari Jim bi Vas lahko tožil za odškodnino radi razžal jen ja časti.. .TO bi sa; Vam prav prileglo, čo bi bili rajši starega Jima po--' slušali, bi zdaj že davno vedeli, zakaj stari Jim no: nosi nobene odgovornosti več za Vašega ponija... A saj ne marate poslušati... Zatorej drži stari Jim jezik za zobmi.v • » ' Spačil je obraz in se okrenil, da bi šel v strau. V srcu pa je umiral želje, cla bi ga poklical nazaj. | Tak govori vendar, človek božji!« »Saj sem že govoril, gospodi...« • Govoril, da — a povedal nisi ničesar!« Če mi pa neprestano v besedo vpadate.' Prav! Molčim! To je beseda! Stisnil mi je roko, kakor dn sva.^ sklenila kupčijo. Torej na kratko: Tistega dne, ko ste pobegnili, ker ste streljali na Archerja ...« Saj nisem jaz streljal na Archerja! Sai sploh ni-, sem nikamor pobegnil...« ) MOTOCIKLISTI! ■HSHBBMI HARLEY Radi pomanjkanja razstavnega prostora na »Ljubljanskem velesejmu« oglejte si naše najnovejše modele DAVIDSON Najugodnejša vožnja po slabih cestah vsled nove konstrukcije vilic in sedla in veliko dimenzijoniranih balon, pnevmatik. POPOLNOMA VSI REZERVNI DELI NA ZALO&I UGODNI PLAČILNI POGOJI! UM v naših lastnih poslovnih prostorih NA MIKLOŠIČEVI CESTI ŠT. 17 Najmodernejši komfort! Medsebojno izmenjajoča se kolesa! Spodnieštajerska ljudska posojilnica Registrovana zadruga z neomejno zavezo v Mariboru OBRESTUJE VLOGE PO NAJVIŠJI OBRESTNI MERI TER NE ODTEGUJE VLAGATELJEM RENTNEGA DAVKA Sprejema vloge - Daje posojila - Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle Advokat Dr. Drag. Shrinfar naznanja, da je otvoril svojo pisarno v KOZJEM SPECIJAL1VA DELAVNICA za previjanje elektromotorjev in transformatorjev ter avtodinam in popravljanje vsakovrstnih električnih aparatov F. PERCINLIC LJUBLJANA - GOSPOSVETSKA CESTA ŠT. 16 Oddelek za svilene senčnike JOVfl lUGOMtTflLIlfl"..* v Uubliani. Aškerčeva 3 izdeluje vse potrebščine iz kovine in je tudi letos v paviljonu „G" izložila svoje izdelke, med katerimi se nahaja lepo št vilo novih predmetov, kakor: aluminijasta kuhinjska posoda, opreme za prodajalne in izložbe, kotli novega sistema za destilacijo, aparati za desiniekcijo, črpalke za higijenične vodnjake, toplodarji ter vse vrste posode iz kovine in pločevine. Ne zamudite tudi Vi le prilike ter si oglejte res vse praktične izdelke tega podjetja, da si v slučaju potrebe morete kriti iste le s solidnim domačim izdelkom. IZRE2ITE IN SHRANITE ZA SLUČAJ, ČE NAŠ NASLOV POZABITE 1 m 'p. *6 ■o/, > % n f. O KOSE tudi novega patenta • Flugs«, SRPE in drugo poljsko orodje kupite najboljše pri JOSIPU JAGODiČU Celje, Glavni trg. Velik lokal nasproti glavnega kolodvora se da v najem. Ponudbe na: Adalbert Gusel, Maribor, Aleksanrova cesta 39. Prostovoljna sod. dražbo V nedeljo dne 15. junija 1930 ob 4 popoldne se bo vršila prostovoljna sodna dražba nastopnih, v katastralni občini Dravlje pri Ljubljani sc na-haiajočih parcel: a) parcela št. 643 hiša št. 10 z drvarnico in parcela št. 642/2 travnik, v skupni izmeri 1446 nr; najnižji ponudek 100.000 Din; b) parcela št. 695/1 travnik, v izmeri 1389 m-i najnižji ponudek 3600 Din; c) parcela št. 550 njiva, v izmeri 2025 m'; najnižji ponudek 8000 Din; č) parcela št. 1391 gozd, v izmeri 1252 m5; najnižji ponudek 200 Din. Dražba se bo vršila na licu mesta v hiši št. 10 v Dravljah pri Ljubljani, kjer se bodo objavili interesentom dražbeni pogoji. Pred dražbo si interesenti lahko ogledajo hišo in druge zemljiške parcele. Yau^uhurf po bolprsiteiii eaclnu narejen od zdravnikov priporočan in posebno pripravljen za zdravljenje, zelo okusen in zdrav! Na vsakem kozarcu se nahaja varstvena znamka: Youguhurf ».Iflargo" dobi sc v naslednjih prodajalnah Maribora: CRIPPA, Slovenska ulica; DRAS, Kralja Petra trg; FABIAN, Aleksandrova 31; JERES, ul. X. oktobra; SCHWAB, Gregorčičeva; I. SLOVENSKA MLEKARNA, Jenkova ulica; VRHUNC, Maistrova; ZUPANČIČ, Go-spodska ulica, kakor tudi v večini kavarn. Pazite na zaščitno znamko „Margo M MES9R3I! Oglejte si najprimernejšo avtomatično hladilnico (brez leda), razstavljeno na velesejmu v paviljonu gosp. SLAMIČA. I. Warchalowski Wien III. Paulussasse 3 išče za prodajo svojih bencin-motorjev preprodajalce in zastopnike, ki so dobro vpeljani pri poljedelcih. •s«? ' '■M*-.'.;*?--*? ■ : ' ' Klanjajoč se volji Vsemogočnega naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš predobri soprog in oče IVAN KRMEC po daljšem, mukepolnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, dne 6. junija ob 9 zvečer mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega bo v nedeljo dne 8. junija ob 3 popoldne izpred mrtvašnice Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu, Ljubljana, dne 7. junija 1930. TEREZIJA roj. DERMASTJA, soproga. CIRILA, ANICA, TONČEK, STANKA, otroci. MOTORNO R0LES9 rabljena, v zelo dobrem stanju in poceni: INDI AN B1G CHIEF s prikolico 25.000 Din INDI AN SCOUT s prikolico 20.000 Din INDIAN SCOUT in POLICE SCOUT SOLO od 11.000 do 15.000 Din INDIAN PRINCE od 6.500 do 11.000 Din PUCH 220 cm, elek. razsvetljava 7500 Din PUCH LM — 1500 Din ROMAN PELIKAN Maribor, Frančiškanska ulica 1? Prva celotna izdaja I Doktorja Franceta PreSerna zbrano delo Cena Din 40'—, eleg. vezana Din 55'— Jugoslovanska Knjigarna v Ljubij?ni. Zu Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Franc Kremžar,