Razne novice. * Godovi prihodnjega tedna: 14. nedelja: 7 po BmkoštiU; Bonaventura. 16. pondeljek: Henrik I, Vladimir, kralj. 16. torek: Snapul; Devica Marija Karmelska. 17. sreda: Alež, spoznar.; Genfraz. 18. četrtek: Kainil Lel., spoaaav.; Friderik. 19. petek: Vineencij Pavl. 20. Bobota: Marjeta, d. m.; Elija prerok. Osebna vest. Ministerijalni taijnik dr* Karol DerpovŠek je izstopil iz d*ržavpe službe in vstopil k Anglo-avBftrijski banki, kjer so mu. podredili večji oddelek. * Srebrne maše. Danes teden, 'dne 18 julija ob 10. uri dopoldne obhajajo v Kozjem 251etpico ali srebrno sv. mašo oni čč. gg. duhovniki lavantinske vladikovine, ki so stopili leta 1,887. v 'dušpopastirsko službo pri svojem tovarišu g. svetniku, dekapu in župpiku Marko Tomažič. Živi jib še sedem in ti so: Cižek Jožei, dekan v Jarenini; SimoniB Franc, stolpi vikar v Mariboru; Ulčnik Martin, župnik v Doliču; Mešicek' Jožef, dekan v Brežicah; Selib Jurko, župnik pri Sv. Kunigundi na Pohorju in Vidmaier Frapc, župpik na Zg. Polskavi. * Iz šolske službe. Na dvora.zredpici v Soboti ob Dravi je razpisano mesto naduSitelja. Sola je v I. placilnem razredu, ProSnje do 20. julija, Pri Mali Nedelji je prosto mesto učitelja ali učiteljice, prošpje do 1, avgusta. Na petrazrednici pri Sv.. Ani na Krembergu je razpisano rnesto uSitelja ali ufiiteljice. Prošrnje do 18. julija. Slovenski učitelji, pobrigajte se za to mesto ob jezikovni meji! Iz finančne službe. Finapfipi tajnikl dr, Josip Seibert, Adolf KlodiC vitez Sabladovski, Viljem riieber in Robert Formacher pl.. Liliepberg so imenovani za finapčpe svetnike, finančna komisarja dr. M. Wagner in dr. RudoU RichterHTirumnieir pa zp, fitn. taijnika. * Iz politične službe. Kopceptni praktikapt pri mariborskem okrajnem glavarstvu, dr. Feliks LapjSift, je imenovan za p,amestniSk;ega Koncipista. * Prestavljen je c, kr. davgpi oskrbnik Rudolf HovŠek iz Slov. Bistrice v OrmoŽ. * Cesar na po&itnicah, Cesar se je dne 4. t. m. odpeljal v Išl na pofiitnice, kjer ostane 2 meseca. Tudi veCina mipistrov se je podala pa poletpe po6itpice» * Poroka v cesarski rodbini. Dne 4,, oktobra se poroci v eesarjevi navzoSnosti nadvojvodinja Elizabeta FrapčiSka z grofom Walburgom, * V Gradcu je dne 8. julija umrl vseučiliški profesor in pisatelj Slovenec dr. Karel Štrekelj. Pokojpik je bil mož katoliškega roišlienja in življenja. Rajnemu uSenjaku svetila večna Iu6! * Kaift v nedeljo? Vsi v H o 8 e na SlomŠekovo slavnost podružnic SlovepskeStraže Sv. Magdalepa— Hoče! * Somišlienlki! Naznapite nam vse tiste gostiine iii trgovine, katere niso naroftene na naš list! * Prijatelj! Kostopiš vtobakarpo, zahtevaj povsod ,,Slovenskega Gospodarja"! Koliko nemSkega in celo brezverskega umazanega papirja pokupi]o paši ljudje v traJikah! Na stotine ye6 izvodov ,,Slovepskega Gospodarja" bi šlo vsak teden med ljudstvo, če bi naši somišljeniki v vseli gostilpah, trgovinah, trafikah in pri vseh obrtnikih zahtevali naš list, * SlovensM zdravnlkl, pozor! KŁ(kor je bilo bitati v nemških lastih, je štajerski deželni odbor razpisal mesta okrožnih ali distriktnih zdravnikov. Med temi kraji je tudi prijazna vasica Ruše, -. in želeti bi pač bilo, da bi se tamkaj naselil sloven^ki zdravpik, katerega bi Ijudstvo razumelo; sedanji zdravnik namrečj kakor pam je znano, ne razume slovenšfiine. * Sudmarka, nemško bojno društvo, ki ima edini namen, da Slovence deloma popemBi, deloma pa. prežene z rodrie grude, je imela koncem leta 1911 907 skupia z 82.261 člani. Vseh dohodkov je imela lapi 587.427 kron, Za nakup slovenskih domažij, ki jih potem daje nemSkim protestantskim priseljencem iz Nemčije, je dala samo lani 207,867 K. Vsega vkup je p|a izdala lapi za svoje namene 665,749 K, Slovienci moramo biti torej na straži! * Vzor-oče. Z jezikovne meje se pam poroSa sledeči slučaj, ki nam Kaže odločpost naSih ljudi pa meji. Otroci neke šnllerajnske šole, ki pa je žal vsled pritiska nasprotpikov prišla na oskrbo občip, bi imeli iti pred nekaj časom k skupni spovedi v uro oddaljen trg 8ez Muro, kjer je sedež župnije. Seveda je šolskim otrokom, katerih je dobri dve tretjipi sloven. skih, strogo prepove'dapo izustiti slovensko besedo.Ve5ina leh otrok ne razume niti tretjino besed, k.i jili sliši]o v šoli ali spovednici, Kako se naj pežna, bojefta slovenska deca spoveduje v tujem, peumljivem jeziku. Kako se naj naufii spovednih in obhajilnih molitvic, ko jih ne razurae! Kako more duhovpik. otroku dopovedati, da mora izpraševati vest, obuditi kes itd., 6e ga ne raznmo. Nek vrli slovenski oče je naznanil lcratkomalo ka-tehetu Nemcu, da pe pusti svojemu otroku, da bi se Še pri spovedi in verskih refieh mučil v perazuimljivem jeziku, ter ga bo poslal raje K bližnji slovenski cerkvi k spovedi. S tem odločnim korakom je dosegel zagotovilo, da bodlo v bodoče slovenski otroci omenjene šole imeli priliko, se v slovepskem ieziku spovedovati in izvrševati verske vaje. * Piiančevanie vodi v porišnico, Iz Gradca poročajo, da se zadnji čas število umobolnih peprimerpo množi. Vsak dan ]e odposlapili v Gradeo pq ve6 ontnobolpih pesreftnikov. Ziiani zavocl ^Feldhol" je prenapolnjen. Dežela bo morala staviti povo nori&nico ali pa staro za polovico povefeati. Zopet novi izdatki Pa račup davkoplaSevaloev. Kaj je drugo krivo naraštajočega Števila umobolpih kot pesri&6no, trikrat nesrefino pijanfievapje. Zdravniki, ki preislcujejo umobolpe, pravijo, da je 85% vseh bolp.ih v ^FeldpoIu" znoreLo radi preobilo zavžite pijače,, Ptujski ŠPops je res kiiga, Crpa smrt za naše ljudstvo. Bodimo vendar treznejši. Ce se pe moremo popolaoma obraniti, pa vsaj zmerno vživajmo alkoholne pijaSe! To bo v pašo lastno srežo. Evliarlstlčnl shod pa Dunaju. Skofijski pripravljalpi odbor v Mariboru uljudno opoizori vse 66. dekanijske urade, rda naj kar najhitreje blago\>3liio vposlati seznam udeležeacev pri shodu iz posamezpih župnij. Do sedaj sta došla seznain,a iz Jareniae ip iz Ptuja. Najmanje do dne 15, julija mora Skofii* sld pripVavljalni odbor nabirapje sklepiti. Gospodj© pabiralci, prosim.0, naj pazijo na slede&e: 1. Vsak prigjlašenec, ki se hoče voziti za znižanK) ceno, mora» dodati &e 35 vinarjev za kolek, ki ga zahteva država pri znižanju voznipe. T;eh 85 vinarjev se mora d«najskemu odboru vnaprej poslati. 2. Kateri se bodo vozili s posebnim vlakom, placajo pristopnino in vozpipo, kdor se bo pa sam vozil, sarao pristopprno. 3. Pratv je, če se že sedaj pove ia na pabii^alpo polo zabilježi, kdo misli iti tudi v Marijipo Celje. Po dosedanjih pri,gjasih smemo sklepati, da bo udeležba prav lepa. * Spored evharistiepega shoda na Dunaju. V torek, dne 10, septembra popoldne prihod ip sprejem papeževega odposlanca (delegata), V sredo, dne 11. septembra od 5, do 7. ure popoldne v stolpici sv. Stefana prvo slovespo zborovanje. V četrtek, dne 12. septembra, od 10. do 12.. ure dopoldne in od 2, do 4. ure popoldpe posvetovapje odsekov v raznih cerkvah in prostorih. Od 5. do 7. ure zvečer drugo slovesno zborovapje v stolnici. Prav tako bo tudi v petek, dpe 13« septembra od 10. do 12. ure dopoldpe iri od 2. do 4. ure popoldpe posvetovapje odsekov v raznih cerkvah in prostorih, Od 5, do 7, ure zvečer drugo slovespo zborovanje v stolnici, Prav tajvo bo tudi v petek, dne 13. septembra od 10. do 12. ure dopoldne in od 2, do 4, ure popoldpe posvetovanje odsekov ip od 5. do 7. ure zvečcr tretje slovesno zbbrovanje, V soboto, dpe 14. septembra, slovesno zborovanje od 11. do 1. ure. Popoldne spoveaovanje. Vnedeljo, 13. sept. odlO,—l.ure slovesna procesija z Najsvetejšim iz stolnice sv, Štefana do dvora, tam sv. maSa in blagoslov in potem vrnitev v stolnico. Vse dpi od 12» do 15. septembra bodo po vseb dunajskih cerkvah svete maSe ip obhajanje vernikov. V stolnici sv, Stefana bo vsak dan ob 8, uri pontifikalna sv. maSa. Neposredno pred evharistiepim shodom bo od 6. do 10, septembra na Dunaju katehetski shod. Razstava za cerkVeno uinetnost se otvori dne 7, septembra ob 11, uri. Vsi, ki bodo imeli pristoppico za ev.haristiBni shod, bodo imeli v to razstavo vsaki dap od 9. ure dopoldne do 5. ure popoldne brezplaSep pristop. Ves čas evharistiSnega shoda od 12, do 15. septerabra bo razpostavljen NajsvetejSi Zakrament v votivni cerkvi in v cerkvi salezijank. Za posvetovapja nenemškjli narodov so doloSene posebne cerkve ih prostori,. Za Sloveace je doloSena frangi&kanska cerkev blizu stolnice, Po shodu priredijo DunajSani izlet v Marijipo Celje. * Napadi pa avstrijske smodpišnioe. Poročali smo o strašni pesreči pri Dupajskem Novem mestu , ki se ]6 zgodila, kakor se ]e sumilo, vsled hudobne roke. Pred tedpom so poročali, da so hoteli na Ogrskem peki ogleduhi, preobleSeni v ženske, položiti ogepj v neko smodnišnico* Sumi se, da obstoji cela organizacija, ki Ima namep, z razstrelbo vojaških smcKiniSnic pripraviti vojaško upravto do pomanjkanja streljiva, ki bi v slu&aju kake vojske vplivalo zelo peugodpo pa paSo državo. V nedeljo, dne 7. julija ponoCi je vojažka straža v St. Vidu ob Glipi na Koroškem pri tamoSnjili shrambah za smodnik zapazila dve sumIjivo se vedofti osebi, ki sta se skušiali eni shrambi skrivoma približati, Straža ]u je pozvala, paj se ustavita, a peznapca se temu pista pokorila, pa kar je vojak proti pjima ustrelil. Nezpancema se je posrečiJo pobegniti, 20korakov stran od sjirambe so na&li izkopapo jamo, pokrito s smrečjem. Iz tega in drugih okolposti sklepajo z veliko upravičenostjo, da se j& pameravalo smodni&nico razstreliti. VoiaŠki krogi se na vso moČ prizadevajo, da bi prišli tej organizaciji, ki je najbrže zakrivila tudi pesrefio v Dupajskem Novem mestu, na sled, * Novl kanonl. Z Dunpja se porofia, da je avstrijski vojpi minister v skupni ministrski seji dpe 8. julija predložil zahtevo, da bi se naj za 250 milijonov krop nakupilo ali dalo napraviti novih cevi za kanone, Minister je naznanil, da so kanoni iz leta 1904, ki so bili yliti iz bropca, postali že čez nekaj let perabni, Nove kapone, katere zahteva vojni minister, bi napravili iz jekla, katera tvarina bi bila bolj vstrajna in trpežna. Nek list piše glede na avstrijske ki,anone, da stane našo državo skoraj vsako leto iiova nabava vojnih potrebščin, novih kanonov, pušk in streljiva toliko kot sredpje velika vojska, * Strašna nesrega se ie zgodila dne 8. julija pri preizkufepji novih kanonov v Oerkeny pa Ogrskem. Druga baterija dunajskega topnigarskega polka je imela vaje z novimi kanoni, ki so narejeni po vzorcu kanonov, kateri so v rabi v Nemfeiji. 2e pri prveni strelu S0 je kanon,. raz;>o6il in razletel na kosce. Zraven stojefii podfiastpik ip trije vojaki so bili takoj mrtvi, 4 vojaki so smrtponevarno in 4 laliko ranje- rii. Tožko ranjen je tudi nadporočnik Bretschneider, ki je poveljeval pri vajah. En težko ranjeRi vojak jc še tisti dan popoldne umrl. VojaSki strokovnjaki preiskujejo vzrofc nesreče. * Zupanom. ObŽine, v katerih je to&a ip ueurje napravilo veliko škodo, naj takoj zahtevajo od okrajnili glavarstev cepitev Skode. Pri navadni počaspo&ti uradnega šimeljna so se vršile cenitve škod.} dosedaj navadno še-le tedne in raesece po onem dnevu, ko je uničila toča kinetu njegove pridelke. Zupani, potogujte se povsod za svoje občane! * Vojaški nabori se bodo vr&li v Avstriji pajbrž v prvi polovici avgusta, Slovepski fantje-naborpiki, le preskrbite si Šopke! * Obrtnlška posredovalnica za Spodnji Štajer. Slovenski obrtpiki na Štajerskem smo zelo pogrešali zavod za posredovanje obrtniškili vajencev. Da se temu fcim prej odpomore, se je na 1, slovenskem obrtnem shodu v Celju sklenilo, tozadevne posle zacasno poveriti ,,Ob6eslovenskemu obrtnemu druŠtviivCelju". Dru&tvo ie s posredovanjem že priSelo. Podpisano društvo se obrafta do vseh obrtnih zaclrug, kakor tudi do posamezpih mojstrov-obrtnikov, d'a se isti v sluftaju potrebe poslužujejo nai>e posredovalnice, ki jim bo preskrbela uaslove stari&ev ali varuhov dečkov, kateri se želijo priučiti kajke obrti, Tozadevnim dopisom je priložiti znamke za 40 vin., dofiim opravljaposredovalpica vse posle, zadevajoce priglasitev dečkov za uk, brezplaftno. Kakih pogajanj stari&ev z mojstri ali obratno, posredovalnica ne prevzame, temveč se morajo mojstri glede dolofiitve učne dobe itd, dogovoriti s stariši, oziroma varuhi bodočega uSenca, Vsa vprašanja na posredovalnico se morajo vršiti le pismenira potom. Pisma je nasloviti sledeče: Posredovalnica občeslovenskega obrtnega društva v Celju. — 0pozarjamo Še, da paša posredovalnica ni namepjena samo za Spodnji Štajer, temvec se na njo lahk.o zaupljivo obračajo tudi obrtniki in taki, ki želijo dati dečka v uk, vseh ostalih slovenskih pokrajin, — Občeslovensko obrtno društvo v Celju. * Sllve. V naših krajih bo letos sila malo sliv. Isto se poro&a tudi iz drugih dežel. Pridelek sliv v Bosni letos ne bo dosegel niti lanskega, ki je bil tudi dokaj nepovoljep. Zarod je uničil aprilski mraz ip preobilep dež, Danes se računa komaj na 400vagopov suhih sliv za izvoz, Cene so zato že znatno poskločile, Pridelek sliv v Srbiji letos ne bo obilen, ker je zelo Škodil pomladni mraz., Računa se na srednjo letino. Za izvoz bo kakih 2000 vagonov suhip sliv in do 200 vagonov mezge. Seveda je tudi to še v obilni meri odvisno od vremena. Upoštevati je treba tudi okolnost, da ho letos izredno slaba letina za slive v Slavoniji in Srjemu ter bosta zato ti dve pokrajini pokupili v Srbiji mnogo svežih. sliv. * Goljufija pri trgovini s kavo, Na Dunaju in v Berolinu so prišli zadnji 6as na sled obsežm goljufiji, ki so jo uganjali nekateri trgovoi s kavo, H kayi se je mešal od teh ljudi fižol, grah, leSa ip celo drobno kainenje, pa tudi bob. Nekateri židovski prekupčevalci so celo fižol barvali, da je bil podoben kavi. Na njivah. so palaŠč sadili tak fižol, Jd je pod.oben kavinim zrnom in se je dal dobro porabiti za meSanje h kavi, Najbolj pa se je vršila goljufija pri prodaji zmlete kave, Posebpa komisija je pašla pri preiskavi nekaiterih židovskih trgovin, do je bilo 10, 30, da celo 60% drugili tvarip primeSanih h kavi. Tako se goljufa ljudstvo, o katerem kričijo liberalci ia socialpi demokratje, da odira^ * Kolera zopet straši, ,,Slovencu" poroftajo iz Zagreba, da je neka Zofija Cerevše v Petrovardinu obolela na sumljivili znakili kolere, Oblasti pozivajo prebivalstvo v onih krajih pa, Hrvaškem, kjer se ]O lapi pojavila kolera, naj se pra\io5asno Cuva ter drži red in snago. Družbenllf Marljin je liov molitvcnik za Marijine družbe, kakor ga je izdalo vodstvo Marijinih družb, da se tako doseže povsod enota in skupnost. Kljub velikemu obsegu (okoli 450 strani) in lepi opremi, ter fini mali obliki, ima molitvenik zelo nizko ceno, ki znaSa 1 krono, za izvod z rdefio obrezo 2 K 30 vin., in z zlato obrezo, pajfipejša vezava, šagrin, zlata obreza, pa velja samo 2 K 80 vin. Dobi se v tiskarni sv, Cirila v Mariboru. * Zlata knjiga blaženega Ijudovika Griniona Monforskega o pravi pobožnosti do Marije pod paslovom ,,,Marija, kraljica src", je seda.j na razpolago. Blaženi Ludvik Gripjon Monlorski se je boril s posebno odločnostjo proti privržencem one verske vrste, ki je ufiila prestrogo in prenapeto pobožnost, katero je sveta cerkev zavrgla ip ki je preslepila in ugonobila mnogo duŠ. V tem boju je napisal nauk o pravi pobožnosti, o kateri naj se pouči vsak, kdor hoče svoje delo ia molitve posebno posvetiti Bbgu in Mariji ter jim pridobiti posebnio vrednost Bogu in Mariji in jira pridftbiti posebno vrednost za posmrtno življenje. Ta zlata, dolgo zaželjepa knjiga, se dobi v gladki slovensk.i prestavi v obliki molitvenika in obsega ob koncu tudi druge vsakdanje molitve, Oblika je zelo priroena in majhna, d!a spraviš knjižico, kljub" njeni obsežnosti — okoli 300 strani — v vsak žep, ne da bi te kolifjkaj ovirala. Papir iri tisek je fin in za o6i prijeten, cena nizka, Knjižica se dobiva v tiskarpi sv. Cirila v Mariboru ip velja z rdečo obrezo 1 K 60 vin., fin šagrin z zlato obrezo 2 K 40 vin, R*V:iokar Je izila v kat. tiskarni v Ljubljani knjižica pod naslovom: ^Obiskovanje prcBv. Zakramouta ;n "bclej noomadeževane Device Marije, za vsaki dan meie.:a cd sv. Alfonza Ligvori. F'o italij&n skem izviraiku poslovenil in založil Karol Tribnik, župoik O tej knji žici sv. Alf«/n a Lig?ori piše rEmanuel Kale.- der* od leta 1912 pri čitauju od meseoi avgusta: da je rzl»te knjižica", ki se je nati^nila že ob 2.ivljenju sv. Ligvorija dvaindvaj et krat Vsem ruolil:em in ljubiteljem preBv. Zakrame^ta ter častitdjcm Marijiaim bude U knjižica do- bro sluiila, posebno pa tistim, ki se nabajajo t bratovščini vediiega i«ščenja pre3T. Zakramenta, kekor tadi 6 g. dnhovnikom bratotščine dnhoTuikov č«i^enja presv. zakrament». Ker so pridjane mašoo in drnge molitve, mora se rabiti tudi kot molitvenik pri oeitni služtn božji. Cena v platno »ezani knjiži.i je K l'6O in se naro^uje pri katjliški tiskarni v Ljubljmi in pri založniku Karlu Tribnik, iupnikn t Jurkloštru, p.šta Laško 769 * Poman|k'»nje zdrave pjače se čuti letos na kmetib zelo obžntoo. Sadjevca ui, »ina ni, a delavci hočejo imeti kaj za žejo gasiti Priporočamo, da si oar. dite pri g. Aleks. Ličanu, izdelofalcu trczalkoholnih pijač, t Ilirski Bigtrici na Krapjskem j.riBtni Badiii sok, iz kateiega si lahko sami napravitp iivrBtiio zdravo pijač» liter za 10 do 12 viriarjev. * Zt Slo». Stražo je daroval prvi dvekronski nofec g. Alojzij Mohorko, stolni cerkovnik v Mariborn. Hvala mu. Koliko je fe Slovencov in Slovenk, ki še niso nič darovali Slov. Ptraži? * Vsi, ki st« skrbni tnožJB In očetje. Ali hočcte vsaj 10 vin. na teden žrtvovati za svojo, oziroma za prihodnjost Vaših otrok? Potem pišite Slov. Straži v Ljubljani po knjizico gosp. župnika Haaseja o ljndskeui zavarovanju, ki se vsakomur doptšlje zastonj. VeSika Slomšekova slavnost Or$ov v Št. Jurju ob jui. ief. se vrči 11. avgusta. Pripravo so v poloom tckn. Pridejo tudi Orli iz Kranjske. Sr,8jerski Orli, Mlsdeniške in Dekliške Zveze, bralna in izobraževalaa društva : 11 avgnsta pridite v velikem številn v Št. Jur ob juž. žel. Slavncst se bo vršila v velikem obsegu. Mariborski okraj. m Maribor. Preteklo soboto se je zakljufiilo pa mariborski gimnaziji Solsko leto. Zavod je obiskovalo koncem šolskega leta 558 'iiSencev ip 12 ucenk-privatistk; od teh jih je bilo 337 Slovencev in 233 Nemc&v, skupno torej 570, Odliko ima 83 dijakov, dober uspeh 368, v obče sposobnib je 26, pesposobnih: 61, poskušnja se je dovolila 27. Izmed Slovencev so sledeči odličpjaki: I. razred: Antolovič Ivap, Kovačič Peter, Krajnc 'Jožef, Kšeta Jožei, Merčun Ludovik, Ozmeo Stanislav, PrebevŠek Alojz, Sedivy Ivan, Stancer L,, Tomažič Apton, VerstovŠek Zdepko, Zupančifi Frario, Žinkovič Alojz, Žunkovic Franc; II, razred: Benja Jožef, Breznik Franc, Erker Ivan, Gorifean Franc, Jamnik Ivan, Kiopri\rnik Ivan, Lesinšek Franc, Lobnik Jakob, Slabej Jožef, Umek Ivan, Vimpolšek Alojz, Žula Ivan; III. razred: Lukman Franc in Mihalič Boris; IV. razred: Cafuta Anton, Karo Anton, Konrad Jožef, Lorger Alfonz, Lovrec Fraric, Marschitz Robert, Rautner Vipko, Živko Konrad; V. razred: Vreea Oton; VI, razred: Kolšek Konrad; VII. razred: Krošl Jožef. Aušič Martin, Glaser Ivaii, Urleb Franc; VIII. razred: Bratina Franc, Habermut Avgust, Goričar Antoa, Mirt Jožef, Muliič Franc, Muster 'Jožei, Robič Maks, Satler Franc, Svetina Franc. Slove.noi smo lahko na ta uspeh našili dijakov ponosni. m Maribor. V naši okolici se je zgodila prejšnji teden zanimiva zgodbica. Posestaik Hibner je poslal svojega hlapca v bližnji vinograd, dta bi neka.i popravil v kleti in pri biši, Ko je lilapec v kleti pndno delal, potegnil je naenkrat moean veter, zaioputnil težko okovane kletne duri, in hlapec je bil — v jefil pri polnih sodih vina. Revež je sku&al s silo odpahniti vrata, a ves njegov dolgotrajni trud je bil zastonj. Tudi kričanje in klicapje na plomoč mu pi nič pomagalo, ker ga ni nihSe slišal, Revez se je vdal v svojo usodo, vžgal svetilko, srkal od časa do 6asa vino ter 5ak.al rešitve^ Glad ga, je budo pritiskal. Zastonj je čakal drugi, tretji dan, pomofii ni od nikoder. Doma so bili v velikih skrbeh za hlapcem, Cetrti dan, to je predzadnjo soboto, je dobil gospodar nek obisk. Z gosti se je podal v vimognad. Ko je odprl klet, je na&el blapca ležati v kotu izstradanega in onemogle ga. Revež je bil 4 dni zaprt v vinski jefii, m Maribor. V ponedeljek, dpe 8, julija, so pri Kristiiapovem kopališfiu v Augasse potegnili kopajoči dečld^iz Drave mrtv"O truplo nekega okrog 50 let starega, priprosto oblečepega moža, Nesrefinež je imel samo pa despi nogi obut Čevelj. Kdo je, se še ni dognalo. ra Polička vas. Letošnje in lansko leto ima naš očka feudno smolo, Vsako praydo, ki jo zaCpe, izgubi. Sreča je res opoteča. OČka so bili nekdaj zelo velik gospod1, a ti časi so že davnb, davno minuli; Ce se b.odo zopet kedaj vrnili, je veliko vpraŠanje. Mi polički Slo\ienci se ne damo ve6 komandirati od ljudi, ki visoko letajo ip bi bili radi ve5 kot navadpi zeraljani. m Sv. Benedikt v Slov. gor. Prptefiena nedelja, čne 7. julija, ]e pokazala, da se tudi pri Sv. Benediktu da kaj napraviti, 6e le ne manjka dobre volje. Ta dan so namreč priredila dekleta Marijine družbe prav lepo slavnost. Šle so se skupno poklonit cvharističperau Zveliftarju in so papravile ceto stvjar nad vse slovesno. Vreme }e bilo ugodno, kar se letos le tu in tam zgodi. Dekleta so se vse v belth oblekali ip vencih in z društvenimi znamenji zbrale pri farni cerkvi in korakale potera naprej u2enke 4. in 5, razreda, s križem in zastavo k podružnici Sv, Treh kraljev. Med potje so prepevale litanije in druge Marijine pesmi, da so je razlegalo dale5 po paši, drugače tako mirni ia tihi dolinici. Spremljalo pa jih je pokanje topičev in iz stolpa kraljevske oerkve so jim zvonovi med' ubranim trjankanjem klieali vesclo: dobrodošle. Opravile so potem polurno molitcv pred' izpostavljenim presvefm Rešnjim Telesom in se nato udeležile obhoda okoli cerkve, Potem jo bila za ta dan primerna pridiga in sv. maša, med sv, mašo pa skupno obhajilo. Pristopilo jili ,je izredno veliko število, dokaz, da naSa Marijina družba živi io da Steje globokoverne in za vso dobro vnete (Iružbenice. Gola slovesnost pabo ost:ila v trajnem spominu vsem, ki so se je ndeležile in ki so jo videli. Kaj, ko bi enkrat tudi naši mladeniči pokazali, k.oliko jih je Se dobrih ip bi tudi prircdili tako evliaristieiio slavnost v malem obs)bgu! Kaj pravite bepedički fantje? m Sv. Benedlkt v Slov. gor. Tukaj se je ustanovilo vojaško veteransko društw, ki ima nalogo, nastopati po verskera in narodpem programu. Župpija Sv, Benedilot šteje namre5 veliko odliSnih mož, ki so prisegli zvestobo presvitlemu cesarju. Pred kratkim še nikdo ni govoril o veteranskem društvu, in glej, tekom 48 ur je bilo društvo nad doloSeno število dopolpjepb in je imelo d!ne 7. t. m. že prvi sestapek. Dne 6, t. m. se je vse javno razglasilo, in dne 14. julija, to je v nedeljo, bo imelo svoj prvi obftni zbor. Le tako Paprej! Vse za, vero, dom in cesarjaj! m Sv. Anton v Slov. gor. Ne vem, 6e je vladalo že kedaj tako veliko navdušenje med' uiladenkami paše iare kakor v pedeljo, dne 7, julija. Ostal bo globoko v spominii ta dan vsakH deklici, katera se je udeležila ustanovitve ali pravzaprav prenovitve že pred leti ustanovljeae, pa sedaj že precej let mrtve Dekliške zveze, "Okoli 250 diomačljh mladenk se je zbralo; poslušale so z pajvečjim zanimajijem izvajap]a o aalogali Dekliške zveže, Izvolile so si za predsednico Polianec Marijo, za tajpico Močnik Matildo in za blagajnicarko Živko Marijo. Po prisrčpem iu odločnem pozdravu pove predsednice so si z veseljem razdelile razlifine govore in pesmi za prinodnji sestanek, NavduŠenje prvepa zborovapja nam daje ziagotovilo, da bo pripesla Zveza celi lepi župniji obilo sadu, m Slov. Bistrica. Pri urarju Dornu v Slovenski Bistriei se je izufeila za urarsko pomoSnico Mimica Vojsk. Lani je dobila Vojsk1 na razstavi vajeniških del v Slovenski Bistrici za lepo izdelano stensko uro prvo darilo, m Sv. Križ n*d Mirlberom. Opozarjamo že sedaj djmičme in BOBede na vdikj narodno slavnost v proalavo Slomšeka, ki se vrši v nodeljo dae 4. avgusta. Vabimo dmštva v Mariboru, okolici ia v Slov. goricah, da naa obišč-jo Vrši se že sedaj predpriprava za to slavnost obmejaeg* Slo-.enBtva 4 avgusta na naš Kozjak! m Jaren;na. Da« 28. jubja se vrži tukaj ve.ika Slom*ekova slavnoBt, ki jo priredi tukajšnje kmeiko bralno društvo v spomin 501etnice Bmrti velikejsa narcdnega buditelja. Začetek ob 3 uri popoldne (po večernicab). Spored: 1. Go^or, govori prof. dr. Ant. Medved iz Maribora. 2. Igra BOb- inski tepček", igrajo člaru bralnega društva s sodelovanjeaj dijaškega tamburaškega zbora. Vmes poje domači pevski zbor. 3. Kavarna. Slovcuci iz SIot. g ric, zlasti sosednja društva, 28. julijav Jarenino, da izkažemo dostojno čast volikema rodoljubu. m Htie. Naša podružoica ^Sbvenski Straž.¦" priredi v nedeljo dt.e 14 juii.ja poučno zbjrovanje ob eoem s podruinico nSlov. Sti-aže" pri 3f. Magdaleni Govoril bj odiičei go-ornik iz M»ribora. Na dnevnem rt4a bo tudi petje Vstopoi.ia zna>a 20 »io., ki se pjrabi t prid SIjt. Stra^'. Za<;etek ob 3. un pfpolJne pri g Jožefu Rojko. m Si. II) v Siov. gor. Naša braniluica ic posojilnica je darovala od čistoga dobička, ki je znašal za kto 1911, 791 K, za dijaško kuhinjo v Mariboru 10 K in za Sb v. Stražo 50 K. m S/. Magdslena v Mariboru. Vab mo ra veliko Slomšekovo slavnost, ki jo priredi magdakuska in hočka podružnica Slov. Straže v spomin petdesetle'nice sinrti škofa Ant. M. Sinmžeka dno 14. julija 1912 ob 3. uri popoldue v Hočab ca -\Ttu g. Rojko. Dnevni red: 1. SlavnoBtai govor: dr. Liskovar. 2. Petje moškega in mešanega zbora. 8. Deklamacije. 4. Raznotera zabara: Licitac.ja dobitkov itd. Vstopnina 20 \in. Čisti dobiiek je namenjen Slov. Straži. Odbor. m Sv. A.-eh na Pohocju. Letos bo shod pri Sr. Areha 14. jalija, torej dan pred godom sv. Henrika. Ptujski okraj. p Ptuj. Pri Sv. Tomažu blizu Orinoža je bil za nedeljo, dne 7, julija, napovedan dekanijski mladeniški shod,. Ptujsko okrajno glavarstvo je dan pred sbodom sporocilo S. K» S. Z. v Maribor, da je shod prepovedan. Kot vzrok prepovedi je navedlo glavarstvo sledeče: ,,ker se je bati, da se dela nemir in razširi po osebaH, kj bi se udeležile shoda, duSljivi kašeli." Radi te prepovedi se shod ni mogel vršiti. Ptujsko okrajno glavarstvo je Slo torej na roko liberalcem ia pemčurjem, ki se boje naših izobraževalnih organizacij. Ne motimo se, če sodimo, da so v ozadj,u gotovi žandarji in razni Skerleci. Opazuje se tudi, da na ptujskem okrajnem glavarstvu vedno bolj raste vplivOrniga, ki bi rad dobil obenem z nem&kim Volksratom nadoblast pad stovepskim ljudstvom. Toliko pov.emo za danes, ip sicer glaspo in odločno, da se bo sliŠalo na pristojnem mestu. Mi smo prirejali shode in jih še bomo, potem pa naj bo to temu ali onemu prav ali pe. Naše ljudstvo in naSe ofganizacije bodo ostale ip pe bo jih kmalu zadušil kak ,,du&ljivi kašelj". Mladina \r ormožkem okraju bo imela v bližnji bodoSnosti svo]q priredltev. p PtuJ. Minuli teden se je poslovil iz Ptuja g. Frajio Pollak, larmacevt v lekarni g, Molitorja, Gosp. Pollak je služboval nad 20 let v Ptuju in si je s svojo ljubeznjivostjo iri postrežljivostjo pridobil zlasti srca okoličanov, ki ga borlo zelo težko pogrešali. Po rodu Ceh, je bil in ostal Slovan z duSo in telesom ip Slovencem vseskoz naklonjep; bil je več let predsedpik ptujske Citalnice, za katero je veliko storil in žrtvoval; d*a imamo danes na Ptuju tako krasno, pove6ano in moderno preurejeno dvorano, gre zasluga g, Pollaku, V prostih urah se je, bavil g. Pollak posebno s starinoslovjem; ima krasno zbirko zlasti liajdipskih starin,. Vrlemu doirtoljubu ip Ijubemu zPancu kli6emo: Bog vod'i Vaša pota! Na zopelno svidenje! — Dravski leseni most popravljajo, pa je bil tudi že zadnji 6jas. Tramovje je bilo na mpogili mestih popolpoma preperelo, in le Čuditi se je, da so že ni zgodila kaka nesrcča. Dolge vrste voz čakajo vedno na prehod, — Dne 2, julija je med hudo nevihto udarila strela v gospodarsko poslopje posestPika Mlakarja v Slovenji vasi (župnija Hajdia) pri Ptuju. Zgorela je ysa •avnokar spravljena krma, Skoda je velika. p Iz ptujske okolice. Žalostne so razmere v naSem okrajnem zastopu. Želeti je na vSo mofi, da bi tuu di pri volitvi v okrajni zastop imel volilno pravico vsak kmet ip želar, Potem bi se zgodilo, da b'i pri&el ptujsk.i okraj vendar enkrat v kmetske in slovenske roke. Dokler pa bodo imeli volilno pravico v okrajnem zastopu samo veleposestniki, grofje in ptujski mešCa- ni, toliko časa pi upanja do zmage ip mi kmetje bomo v tem oziru zmiraj njih sužnji ter delali in plaftevali za ptujsko mesto. Na&i poslapci so se že potegovali za tako volilno pravico, pa libieralci in pemškhitarji temu nasprotujejo. So paČ kmečki prijatelli, da se jib Bog u&mili! p Cirkovce. Svinjski kataster je pri nas zopet oživel. Ko začne mlado prase kruliti, je treba to paznaniti, Se pa prase pe more veS kruliti, Je treba zopet liitro nazpaniti, Kdor ima več takih ,,dogodkov", se lahko d'an za dnevom sprehaja po občini, ako mu kakšno prase pogine. To je za kineta kaj prijetpo, ker se mu v tem času seno lepo suši ria travniku. Kdo pa bo palagal, to pikogar ne briga, če je le svinjski kataster dobro založen s ,,štatistiko", brez katere se pe da papraviti niti ena kašnata klobasa, — Cirkovc se je tofta že ve5 let nek.ako skrbno ogibala, letos je pa prinesla mnogim posestnikom prece] škode z obrestmi vred. Nekatere pjive je treba pokositi, nekaterih pa niti kositi ni mogo&e, ker je vse stolSeno ip stlaSeno skupaj. NajlitijŠe je trpela rž. Bog "daj, da bi bili drugi pridelki boljši! p Sv. Andraž v Slov. gor. Umrl je dne 5. t. m. Antoa Druzovič, kmet v Drebetincih, v 64. letu svoje starosti. Sprevod v nedeljo, dne 7, t. m. je bil veličasteru TukajŠnje vojaško veteransko društvo in ono od Sv. Antona v Slov. gor. mu je priredilo sijajen pogreb, Naj v miru pofiiva in duša paj sveti raj vživa! p Sv. Barbara v Halozah, , Meseca junija srao pokopali vrlo ženo, pridpo gospodinjo in dobro maier Marijo Belšak, soprogo cerkvenega ključarja Jurija Belša-k v Okiču. Neizprosna in neozdravljiva bolezen jo je vrgla na bolniško postelj že meseca novembra 1. leta, Pri osmih zdravpikib je že iskala pomoči, a zastonj. Silne boleSine je prenašala z angelsko potrpežIjivostjo, vsak' mesec je sprejela z največjo pobožnostjo sv. obhajilo; rekla je, da ji daje sveto obhajilo največ tolažbe. Pokopali smo jo ravno na dan pred Te. lovim, tako, da je praznik najsvetejšega Zakramenta obhajala že v nebesih pri božjein Jagnjetu. Bila je stara komaj 47 let, Zapustila je 10 otrok, katere je prav lepo vzgojila. Bila je pravi vzor slovenske kmečke gospodinje in matere. Otroci so jo ljubili prav prisrčno, na ajen migljaj se je vse hitro in rado zgodilo, nikdar pi bilo nobenega prepira v tej liiši. Bil je pretresljiv prizor, ko je 10 otnok poleg moža plakalo ob odprtem grobu dobre mamice. 'Od korepjaškega mladeniča v voja&ki suknji d'o 41etne Nežik.e, vsi so točili bridke solze za nepozabiio materjo. Nobepo oko mnogoStevilnili prijateljev drage rajne pi ostalo suho pri tem pogledu. Rajna Belšakova je bila delavna kakor mravlja. Edino razvedrilo \i ]e bilo, Se je v riedeljo popoldne prebirala v krogu svoje družine ,,Bogoljuba", ,,.Glasnika Najsv. Src" in mohorske knjige. Prva dva lista je imela zmiraj riaročepa na svoje ime, Tudii ,,Slovenski Gospodar" je bil njen prijatelj, ki sploh pikoli pi manjkal v Belšakovi kiši, Njena go-, stoljubpost in ljubezen do siromakov nista pozpali pobene meje. Koliko molitev, koliko vzdihov za rajpo je kipelo proti riebu, kdo bi jili preŠtel! Bog nam daj veliko takih mater ip gospodinj, kak.or je bila Belšakova! Moža in otroke pa paj tolaži to, da imajo pri Bogu zvesto priproSnjico, ki jih tudi pa opem svetu ne bo pozabila. Nepozabljiva, vživaj veSpi raj! p Sv. Barbara v Halozah. ^zobraževalno druStvo nas je zopet zabayalo z dvema veselima igramai. Prav od srca smo se vsi smejali ,,Trem sestram" in nKmetu in fotogralu". Igralci in igralke so dobro pogodili svoje vloge. Videlo se je, d# imajo veselje ia da so se pridno vadili.. Le tako naprej. Ostanite zvesti druištvu, katero vas je izvežbalo, ne dajte se premotiti od pasprotnikov, kateri so preneumni in preleni, da bi sarai kaj pametnega storili. Prišli so dragi gostje iz Zavrča (celi pevski zbor), iz Ptuja, iz Leskovca, iz St. Vida itd. p Sv. Barbara y Hal. PoroCali srno %et, da imamo pri nas sIIpo narodnog" 'auitelja, ki baje beli cele kupe ,,Stajerca" Fied priprosto ljudstvo, celo med ct troke, ki sp komaj iz Šole izstopili. Namesto <la bi mu drug; iiŽitelji obrnili hrbet, pa Se paprej ž njim prijaleljsko občujejo in tak.o odobravajo to posilipemštvo. ZaŁelo pa se je državno pnavdni&tvo brigati za tega učitelja in godhija pridno preiskuje, tje in komu je delil ,,Stajer6evo" modrost. 0 izidu bomo porofiaii. p Velika Nedelja. V zadniem časui se je prifiel v nagi župniji pravcati lov na naiše fapte. Razpi liberalpi agenti hoCejo navdušiti naSe mladeniče za Sokola, ki se je pred kratkim izlegel v bližnjem Ormožu. Mislimo, Ža jim naši zavedni fantje pe bodo šli na lim. K večjemu kak popočni rogovilež se ]im bo dal vjeti. Kajti dovolj poznamo tega liberalnega pti«a, ki prileti k nam v podobi nedolžnega golob.fika, a je hujši od krokarja, kateri nam pa ne izkljuje oči, temveč paš najdražji zaklad, sveto vero« Fantje, pe posluSajte tistega komija, kateri vam v tukaj^pji kramariji vsiljuje svoje liberalne nazore. Trgovca Veselioa pa opominjamo, da naj po svojib komijih' ne širi tukaj pri nas liberalnega duha. Ce se to ne bo opustilo, vemo, kaj nam Je storiti in tudi bomo storili. Poboljšajte se torej, gospod Veselifi! p Ivanjkovcl. Prvo delo novega Solskega ogleda svetinjskega je, da toži krajni Šolski svet za 71 K 90 vi.n. z obrestmi vred, in to še celo z advok,atom. OlnMpa Mihalovci, katere blagajnik je Petovar, dolguje Še za lansko leto čez 300 K prispevkov, od katerih bi si lahko po naročilu g. načelnika odtegnil svojo tirjatev. Kaj ne, to je prijatelj ljudstva in Šole. p Iz ormoško-ljutomerskih goric. Ker sem imel rnvno priložnost, napotim se protcčeno nedeljo nekoliko po krasnih ormoS.ko-ljutomerskih vinogradili, !da I)ogledam, kako kaj trsek kaže. Najprvo pridem na svetipjski hrib, Krasen je razgled od tod! Kmetje se veselo sprehajajo po vinogradih in z vidpo radostio opazujejo krasuo se razvijajofte grozdje ter pošliejo marsikatero tijio prošpjo k Stvarniku, naj jim obvaruje te lepe pasade, Nadaljevaje svojo pot, pridruži se mi peki šolar ter pravi: Vi ste pa gotovo iz drugihi krajev, ako mi obljubite kak dar, pa Vam razlcažem vse znamenitosti te okolice. Ko mu to obljubim, pravi padalje: Poglejte tam pa levo, proti oni zidanici pa koraka naš g. padu&itelj, pa kako lep)o zpamenje ima na prsih. Ip res, g. pad.u8itelj je urpih kiorakov meril pot proti Jeruzalemu in na prsili se mu je bliš&al na najbolj vidnem mestu sokolski znak, Zatopim se v misli, kako mu tukaj to dovolijo tukajšpji, po večipj paši kmetje, da si upa med pje s tako izzivajočim znamenjem. Premalo samozavesti! Iz te zatopljenosti me vzbudi moj spremljevalec ler mi pokaže preko svetipjskega pa vznfožje drvlgega hriba, 'ter pravi: Vidite, tamkaj je doma Komarof Milialek iz Hude luknje, ki zmiraj v »Narodni List" tiste neotesape člapke zoper ffupovščipo in druge poštepe može piše, Neki ivanjkovski gospod pravijo, da je ta Mihalek, tako talentiran v zmerjapju duhovSSine, da bo skoraj že tistega brezverca Macbarja prekašal, Samo sed'aj iraa smolo, nekaj se mu ]e namre8 pripetilo. Zacasno ga nadomestuje središki sršen, ki pa pe biva v linah središkega zvonika, pa<5 pa na nekem precej visokem hribu, Oh nekl priliki mu pa nameravajo kmetje perutnice osmoditi, O joj! Tako stopaje me privede pot polagoma do Jeruzalema. Ogledam si Se tisto liberalpo gostilno, kjer so pred kratkim liberalni faptje ubili svojega somišljenika ter v kmečki sobi spiiem eno 8etrtinko vina, od kojega me pa še danes v želodcu grize. Neki kmet mi pravi, zakaj pofiem ppgledati v ,,ekstrazimmer", kjer je zbrana dična družba, katere izdelki pridejo zopet v ,,Narodni List" pod tem ali onira imenom. ,,Pogledam že drugič", mu poreiSem. Nato so ozrein Še nekoliko po hribu, pozdravim v duhu vse navzoče, trdno stoječe somišljenike ter jim zakličem: Le krep.ko naprej v tem razburkauem morju, pe ustrašite se truda, saj delate za dobro stvar. Rogatec. Okrajna hranilnica, ki si je nakopiftila že celi kup slovenskih tisocakov, je darovala od čisitega dobicka lanskega leta za pemgki Sullerajn 120 kron, za nem&ki otroški vrtec v Rogatcu 100 krop, za Siidmarko 150 kron, za nem&ke dijake 100 kron, za nemške turparje v Slov, Bistrici 10 kron in pemškemu Volksratu 30 kron. Glejte, Slovepci rogaškega okraja1, ki tako pridno in radi posite svoje novce v rogaško ,,šparkaso", kako se deli vaš denar med naihujŠa Pemška bojna društva! p Žeravinci. 1'ribodujo nedeljo, 14. t. m. bo gosp. poslanec Brenčič poročal svojim velilcem pri Pihlarju v Zerovincih. Volilci priditel Po sbodu pa imajo dekleta D Z. igro MPriBiljen stan je zaničevan". Dobiček se porabi za Slov. Stražo. p Svetinje pri Ormožu. Tukajšnja dekližka zveza priredi v nedelj", dne 14. t. m. gledališko predstevo ^Prisiljen stan je zaničevan" na vrtu gospoda Mat. Pihlerja v Zerovincih točno ob #. uri popoldne, Ker je čisti dobiček namenjea Slov. Straži se uljudno vabite k obilni udeležbi. p Sv. Urban pH Ptuju. Tnkajšnje bralno draStvo priredi prihodnjo neJeljo, dne 21. jul ja Slomštkovo slavnost z dTema igrama: nTrije tički" in ^Ča^ica kave", z govorom in prosto »abavo 7 prostorih g. Janeza Kleraentič. riedeži Btaoejo 50 vin., stojišSa 80 vin K obilni udeležbi iz domače in sosedoih župnij uljudno vabi odbor. p Zavrč. Bralno drnStvo prirecli 14. t. m. popoldne točno ob 4. uri t prostorih g. Fr. Miheliča v Dobravi, veselioo z gled*liško predstavo r8vojeg]avDa Minka". Vmes in pri prosti zabavi izvaja domači moški in mešani zbor lepe pevske t'čke. Svirsjo tamburašl. Sosedje od blizu in daleč nam dobrodošli. K najobilnejši ndeležbi Tabi odbor. Ljutomerski okraj. 1 Liutomer. Velika nadloga 7«. Šlovepc« tostran ip onstran ogrske meje so og^^kl lipancarji, ki jih je poslala ogrska vlada na pažo mejo, da zabranijo medsebojno tr^vcko ob6evan]e ogrskih in Stajerskili Slovencev. To so sitaeži in reveži obenem, ti ogrski ,,leblajtarji". Ce kupi ogrski Slovenec pa Štajerskem par kil moke ali kake druge stvari, mora plaftati ali veliko globo, ali pa mu Ijubeznjivi Madžar kar zapleni kupljeiK) blago. Mi Stajerci, Če gremo v gorice, ki jih imamo v Medmurju, pe bi smeli vzeti seboj pe jedila ne drugih reSi, od vseh ho&e imeti Madžar svoj delež. Celo trte se ne smejo prosto spravljiati čez mejo za pasad naših vinogradov. Ce niraaŠ denarja, da bi plačal, kar gospod! Madžar zatotevajo, pa ti zaplenijo blago. To Je pravica! Ti financarji pa delajo po največ sitposti še na lastpo roko, da se zamorejo preživeti, ker so strašno slabo pla5apif Madžari jih pošljejo nalašfe stradat na mejo, d^a le bolj sitriarijo proti Avstrijcem. PriporoCal bi, da bi se naše oblasti ip naši posla^ci zanimali za te zadeve. 1 Gerlova. Umrla je dne 2, julija zjutraj po kratki, a zelo mufini bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajo^e, blaga žepa, dobra mati in pridna soseda Frančiška Makovec roj, Stuhec, iz znaiie slovenske kršSapske hi&e Stuhečeve v Stari Novi vasi. Bila je v cvetu najlepMh let, stara koraaj 34 let in zapušča žalujoSega moža in sina. Ohranimo jej nepozabni spo- min! 1 Gernja Radgona. V nedeljo dne 14. t. m. ima tukajinja Mlad. zreza stoj mesečni Bcstaock in sicer v čitelnici. Ker so na vsporedu Belo lepe točke, primerne za mesec jnlij, v kojem slavimo slov. apostola Cirila in Metoda ste mladen či nljudno vabljeni, da pridete v poloem čtevilu. 1 Mala Nedelja. Vsak človek se rajši veseli kot pa žalosti, in takega mnenja smo tudi mi Malcned-ljčani. Ker že več let ni bilo nikake veselice, 2ato pa priredi kat. izobraževalso društvo 21. jnlija veselicn z zelo zanimivim vsporedoin. 1. Pozdrav. 2. Naš prapor, meš. zbor (Fr. Kerjančii*) 3. Svira gcdba na pihala. 4. nRdeči nosov ", burka v eiem dejanju. 5. BOj ti planinski sv(tu, tteS. zbor (J. Aljaž). 6. Godba. 7. BStrahovi", igia v .nem dojanju 8. Ujetoga ptiča tožba, meš. zbor (J. Aljaž). Prosta zabava kakor:'petje, šaljiva pošta, konfeti itd. Vstopnina sedeži prve vrst<? 1 K, druge vrste 40 vin., stojišfia 20 vin. Začetek ob 4. uri popoldan. Opozarja se, da pride godba od Sv. AndraSa in perskj zbor iz Svečine nad Mariborom pod Todstrom< domačina g. Fr. Bohanee. Slovenjgraški okraj. s Slov. Gradec. 91etnega Franca Zužeka je zagrabila pred pekaj dpevi za suknjo transmisija nekega stroja, Zavrtelo ga je parkrat okrog. Ko so trapsmisijo ustavili, je imel deSeki ztomljeno eno pogo ter je zadobil tudi zelo nevarne notrapje po&kodbe. s Šmartno na Paki, Javnosti je že pekolikto znano, kako ,,vzorno gospodarstvo in vzoren red" je pri paši požarni brambi. Zadnjd 6as se jim gre za peka Cepico, kakor je razvidno iz ^Narodnega Lista". Obdolžili so epega izmed pristašev K. Z., dia, ko je odstopil op od požarne brambe, kar je že tri leta, pi društvu vrnil čepice. Pa zopet ta smola! Kaj pe gospod Jože?! Se-le po preteku treh let se je treba spompiti, ali so biyši udje izrofiili društvene stvari nazaj. In ta uboga izgubljena fiepica?! Kje sl? Morda si se osmodila pri kak&nem požaru? Morda si obležala v kakžnem obcestnem jarku, lcjer te je po neprosftovoljpijti vajab. pustil ležati požarni brambovec? Morda si se izgubila pa kakšpi liberalni veseUci, morda pa le pokrivaš brihtno liberalno glavico, kadar kuje dopise za , JSfarodpi List" ? fiorej, gepica, Se^ pica, kje si?! o miua. ,,Das deutsclie Herrepvolk" s svoy' nem&ko omiko je postal slavnejSi z najnovejšim feipom. Je že tako! Uboga para Slovenec mora biti tepep, akoravno je mirep in dostojep; pa Se mora ^'eulati" na vse grllo, da dobi za vsaki ,,lieil" pod reberce ali po glavi nehvaležno plačilo. Kaj je bilo? Znani gostilnifiar s ,,prijaznimi" (?!) manirami se je prejšnjo pedeljo zopet odlikoval. Spremljal je s svojo ,,bando" po noči dalje 8asa nekega erevljarja; nemška žilicta mu ni dala miru, da pe bi potoma u6il crevljarja ,.Jieilati", Gorje Črevljarju, ako ni dovolj glasno za,,h'eulal", že je d'obil plažilo za kricapje, placilo seveda po freilovski maniri. Da mu tudi drugi ,,dobri" spremljevalci piso ostali dolžpi, se razume. Naj le §6kdo refee, da ta ljubeznjivi mož nima Slovencev rad,! Pa pravijo, da bo o tej ljubezpjivosti italc sodnija govorilaA Konjiški okraj. k Konjlce. Gospod poslapec Peter Novak si je v soboto ogledal Škodo, storjeno pfo to5i dpe 2. lulija v Konjicah v obSini Bezina in pa Prihovi, zpamepom, da bo storil v prid poškodovanim potrebne korajke. — Na velikem oltarju konjiSke nadžuppijske cerkve stoji na enem stebriču napisaao ,,Heil und Sieg", na drugem pa ,,den bindischen am Strick", Julči Pirscb. Kaj rečete pa to, Slovenci, pa tudi Nemci? — Kako veselje je ip kako prijetpo je slišati ubrapo petje, posebpo še iz nedolžnih otroških grl, saj Slovepci radi popevamo ia daru za petje nam pavadno tudi p© mapjka, samo treba ]e nekaj vaje. Zalibog, se je na paši slovepski okoliški šoli gojepje petja dosed'a] pray hudo zapemarjalo. Le par moči je bilo vnetih za prelepo slovensko pesem, drugi pa so bili, oziroma so Še bolj vneti za kakS.no: Hocb vom Dachsteiri ab  Gospod uČitelj Ludovik Petrifi, ki tudi spretno igra n_a orglje, se je sedaj prav z vtfemo poprijel petja, in vidi se, da im,a uspebe. Za trud paj ima to zavest, da so mu i hvaležni vsi, ki se zanimajo za narodtoo ip cerkveno pesem, iz katere odseva duša paroda. k Zreče. Dne 26. junija okoli 2. ure se je silen dež razlil po skomerskih planinah, Vsled tega je parasla Dravinja ta)ko, da je po nekod voda izstopala iz struge ter delala škodo po cestah, travnikAli in njivah^ Blatna reka je posila plohe ip drugo lesovino. Pohorsko neurje, kakor da bi obhajalo obletnico, se je zmotilo samo za ep dan, Dne 27. junija 1898 je drla voda po istih prostorih, Pred. tem pa dne 12. julija 1898. Posamezni gospodarji si po možnosti zavarujejo svet ob dcrofii vodi, pa ta bramba je nezadostna. Pri uravnavanju reke bi posestnild potrebovali podporo strokovnjakov, kakoršne ima na razpolago oblastvo. In naši poslanci so v deželnera zlx)ru v Gradcu zaptevali, naj bi se uravnavale reke tudi po Spodnjem Stajerskem, pe samo po pemškem delu našje dfežele, a za odgovor so dobili, da Se za spodpještajerske reke niso začeli piti s predpripravaiini. Potem pa naj kdo še reee, da naši zastopniki ne delajo prav, ako celo z orožjera neprijetne obstrukcije skrbijo za blagobit svojih volilcev. Naši izvoljenci namrefi v deželpem zboru nofiejo dovoliti novih "davkov za izdatke, od katerih se za njiliove volilce pe priSakuje pobeden dobi<5ek. k Zreče. Za mesečpe shode D. Z. se z govori, deklamacijami in igrami priglasuje toliko ^tevilo deklet, da v&asih pe morejo priti vse na vrsto, katere bi rade. Mipolo nedeljo smo poslušali sledeče govorpice: Kračun Anica, Golfear 'M.alika, Drobne Mimika, Kračun Pavlica o sv. Cirilu ip Metodu, Orož Tonftika, Nezadovoljnost predstavljale so: Kvao 'Julika, KlanSnik Kalica, Naglife Katica, Ivšek Lojzika, V drugi igri sta skrbnost razodevali: Vrhovpik Jtalika in Kra^ 6un Francika. Vmes se je seveda oglaŽal pevski zbor. k Zreče. LetoŠnji kresi v predvefier sopraznika sv. Cirila ip Metoda so splavali po vodi, vsled dežja. Ko je ponehalo deževati, je naša mladina na epem prostoru s pomoCjo petroleja vendar izsilila krasen kres. k Zreče. Posestnik in rudar Stefan Steberpak je v četrtek zve6er šel na delo v premogovnik. V rovu je po nesreči padel napj pefki tram ter ga nagloma usrartil. Imenovanec je sicer paglo umrl, a ne ne- pripravljepo. Bil je blaga duša in ob 6asu volitev zanesljiv pristaš krŠSapsk.e stranke; bil je tudi paroftnik «Slovensk«ga Gospocfaria" ip njegov list mu postavi s temi vrsticami skromep spomepik. Blagi mož naj počiva v miru! k Brlnieva gora. Pri zadnjem sho'du v tuka]Šnji cerkvi so romarji občudovali pevski zbor* Pod \iod_ stvom Albina Sadek se je pri eni sv. maši izvajal umotvor Forsterjev, pri drugi pa Hladnikov. Kai takega Še ni čula Bripjeva gora, k KoRJIce. Bralno društvo in Dekliška zveza priredita 21. julija zanimivo igro: nJunaške Blejke" s petjem, deklamacijami ter govorom o življenju in delovanju škofa Antona Martina Slomšeka. Govoril bode preč. g. Dr. Anton Medved. k Konjlce. Velika BSlomsekova slavnost" se TrSi v oedeljo, dne 21. julija po večernicah v telovadnici okoliške šole v Koujicab. Ce kedaj potem naj bo sedaj zastopan ves konjiiki okraj, da skupno proslatimo spomin velikega rodoljaba. Vabimo vsa sosedna društva in zveze in vsakega posameznika. Vspcred bo obsežen in zanimiv: petje in samospevi, deklamacije in govor znanega mojstra v govorništvu in poznavalca Slomšeka in njegovega duha, Dr. Medveda in ia slednjič živahna primerna igra s petjem v 4 dejanjih nJnnaške Blejke" in »mes še godba. Pridite vsi, ti ki čutite slovensko, naj bo vreme kakoršnokoli, tudi glabo, slovesn^st se vrši in naj bo ta slavnost lepo znamenje od Slomšeka toliko zažtljene narodne zavednosti in vzajemnosti! Celjski okraj. Celje. Od 28. jupija do 4» julija t. 1. so prevzvišeni gospod kpezoškof delili v Celjski dekapiji zakrament syete birme. Verno ljudstvo jih je povsod spoŠtljivo sprejemalo ter samo in po svojili odposlancih, zlagti po šolski mladipi, prisr&nlo pozdravljalo, proseč za-se ip za otroSice viišepastirskega blagoslova ip drugih duhovpih' dobrot. Mnogoštevilni slavoloki, razsvetljava in večerni kresovi, n. pr. na Teharjih ip na Polzeli, so pričali o vdanosti dobrib vernikov do svete Cerkve in do pjenega zastopnika, Videli smo vsi, da so prevzviŠeni knez, Se od prejšnjih vizitacij sem bolehni in močno uspehani, z veliko težavo opravili svojo naporpo apostolsko pot. Vendar so poleg vseh duhovpih opravil, ki so združena z birmovanjem, kjer le mogoče, z živo vnemo oznanjevali besedo božjo, in moftno ganutje poslušalcev je bilo znamenje, kako glioboko y srce so jim segali padpastirski nauki o živi veri ip goreci Ijubezni apostolov prvakov sv, Petra in Pavla do Jezusa Kristusa, katero bi naj posnemali, o evharisticnein krupu, k'i ga bi naj vredno in pogosto zavživali, o pomenu imena Janeza Krstnika (milost božja), v eigar osmini se je vršilo birmovanje, o dobri daljni in bližpji pripravi na srecno smrt. — Birmancev je bilo dne 29, junija v mestni župnijski cerk\'i v Celju 1095, 30, junija v Marijini cerkvi v Celju 648, 1. julija v Grižah 303, 2. julija na Teharjih. 445, 3. julija v Žalcu 645 in 4. julija na Polzeli 277, skupaj 3413. — Vsedobri Bog naj premilostljivemu Vladiki poplaSa Njihov trud za zveličanje v skrb jim izročenih vernikov, nas pa naj potrdi v katoliški veri in v krš&anski ljubeznij c Celje. Bivši trgovec pri Sv. Petru pod Sv. Gorami, Vinko Balon, ]e bil 'dpe 1. julija pri tukajšnji sodniji radi kride obsojen na 1 mesec dpi strogega zapora. c Celje.Ni dolgo tega, ko sedim v neki gostilni na§© okolioe, da si s kozaroem ječmenčeka pogasim žejo. V gostilniško sobo stopijo trije možakarji, diva dobro rejena, eden pa suh ko treska^. Iz njih pogovorov sem spozpal, da so hmeljski mešetarji, to je ljudje tiste baže, ki so nesli lansko leto iz Savinjske doline toliko tisočakov dobička. Pogovor teh mož se je sukal edino okrog tega, kako bi se d'alo letos zopet napraviti dobro kupčijo, Ep debeluhar se je neprestano pridušal in grmel: ,,Poprej, ko je bil Roblek na krmilu, se je dalo v Savipjski dolini Še živeti; zaslužil sem vsako leto lepe deparce, da se je dalo potem udobno živeti, a ko so postali ,,klerikalci" s svojim Korošcem gospodarji Savinjske doline, pa je vse pri kraju, Edipo ,,klerikalci" so krivi, da naš ,,kšeit" ne gre." Tako so robantili edep za drugim in oštevali te zlobpe ,,klerikalce", ki pOČejo dati liberalnim mešetarjem več tisočakov zaslužka, Ob kopcu sem povzel, da hoCejoi letos papraviti mešetarji nekak ,,kartel" za nakup Jimelja. Zal, da nisem imel 6asa, dia bi do konca prisluškoval važnim pomenkom liberalne mešetarske trojice. c Hmell. Na hmeliskem trgu y Zatcu, ki je merodajeri za prodajo hmelja v Avstriji, so cene tudi ta teden padale. Lastnlki hmelja so v oftigled dobroobetajoči letošpji letipi pripravljeni, dati blago ceneje iz rok. Dne 6, julija se je češko-zatefiki hmelj ponujal celo za 280 K 50 kg; nekaj se ga je &e proidalo za 300 do 320 K. — Tujega hmelja na se je pretečeni teden precej prodalo; a cene so tudi precej padle. — Rastlina se na Ceškem, posebno pa okrog Žatca, imenitpo razvija. Vreme je hmelju vedno ugodno; menjajoSa se toplota in mokrota vplivata, da velika večina riasadov izborpo raste in obeta boga.to letino, Hmeljevih Škodljivcev je le malo opaziti. SploŠna slika hmelja na Ce§kem je ta-le: ena Setrtina nasadov kaže zelo slabo, ena fietrtina srednje lepo in dve cetrtini pa izborno. Iz tega sledi, da bo letina dobra, 5e tudi ne na.jboljŠa. Iz Savinjske d o li n © se pam poroga, da se je prvotno pričakovalo bolj&o letino, kot se sedaj obeta. Rastlina je sicer zdrava in se opaža le raalo &kodljivcev, a v rasti je zelo zaostala radi nestalnega vremena. Po pekod rastlina še niti ne bo dosegla viSine drogov, Pričakuje se k; vefijerau srednje dobra letina- c Vransko. Kdo se neki trudi po trgu in po gostilna.b za zavrŽeni ,,Narodni List" ? O defiko, nič tako ne pridiguj po gostilnali in ne agitiraj za ta liberalpi list, ker ti ni v 6ast. Prijatelj, boljše je, da greS Lojzi pomagat zibati, kakor pa da agitiraS za ,,Narodni List", c DrantUe. V predzadnji Stevilki zakotnega MN. Lista" jadikuje Jarnovič pad ^klerikalci", ker mu "nd8ejo izkjazovati feasti, ki si jo Miheo s gvojimi ^deli" — menda pa lovu — 6ez vse zasluži. Velike skrbi mu dela tudi vprašanje, kdo bo vodil obfiinske posle, kadar bo stopil on v ,,penziiop". Glede tega vpraša-' nja si paj oa nikar ne beli gliave, ker flo ni pjegova dolžnost, to je vprašapje prameljBanov. Jarnovič pa je bizeljski rojak', ki je pred pekaj leti priromal v pašo občino. Drameljčapi so že v svoji obSini gospodarili, ko je g. Jarnovič ob Sotli še bosonog dirial okrog. c Dramlie. Pogovor med uieiteljem in Jarnovi6em., Jarnovič: Tristo zelepih, kdo pa je spravil zadnjig paŠ tajni pogovor o bbdočih obSinskih volitvah v »Slovenskega Gospodarja" ° — Učitelj: lo ie gotovo moral poslušati kak ,,klerikjaleca, ki je potem javil naš pogovor uredniku ,,Slovepskega Gospodarja". — Jarpovič: Ni mogože; saj smo bili vendar ob času pogovora zaprti v tistem ..->aj!i:iGin prostoru, ki se nahaja tam pa hodpiku zadaj za mojo kuhinjo. — Učitelj: NI pa tudi izkljufieno, da pi paš penzijonirani dijak igral tukaj kake vlpge. — Jarnovič: Saj res, fant je zelo nepremišljen in nam je že veftkrat napravil smolo. Je pac hudo, k.er nimamo mož in se moramo posluževati takih mladeničev, Obžalujem, da je tako 6uden, tem bolj, ker je moj prvi svetovalec. — Učitelj: Ne bbtožuj ga, saj ga je vzgojila naša mati Narodpa stranka, za kjatero sva vsak 6as pripravljena preliti kfri, ako bi ji to kaj koristilo. — Jarnovifc: Molči mi o vzgoji Narodne stranke, imam, žalibog, dovolj izkušenj, — USitelj: Pa Ja ne misliS pristopiti h Kmečki zvezi? — Jarnovic: Tega ne storim, ker pravijo kmetje, da so živeli, ko mene še v Dramljah ni bilo, in še bodo3 ko me ne bo. — UČitelj (v strabu): Kaj nas misliš zapustiti? — Jarnovič (žatostno): Veš, dragi moj, meni se je jako težko lociti od ljubih Drainelj, hoSem reči, od drameljskib groSev. Toda kakor vidiš, mi ne kaže drugega; DrameljSani se me jako radi iznebe in mi oelo prigovarjajo, paj odrinem v svojo rojstno vas tja na Bizeljsko. — Ufiitelj: Potem }o pa tudi jaz odrinem s teboj, uvažujog pregovor, ki pravi: Gorje mu, ki v nesreči biva sam. — Jarniovič: Ne samo ti, ampak vsi papreanjaki morajo z meno]; v ta namen bom preskrbel dolg voz z napisom: Tukaj se peljejo napredni Drameljčaiii, od ljudi, kakor zaslužijo, spoštovani. Da bi bil prej vedel kaj nas 6aka, nikdar ne bi bil prišel v Dramlje, — USitelj iJbojeBe): Molčiva! ,,Klerikalec" gre. c Sv. Jurii ob Taboru. Cebelarska podružnica za Savinjsko dolino je priredila na, praznik sv, Petra in Pavla ob 3,_ uri popDldne pri Pepelovem čebelnjaku v OjstrŠkii vasi polog St. Jurja ob Taboru prav dobro obiskan čebelarski shod, Cebelarski mojster g. Pikl je predaval prav strokovnjaSko o letošnji slabi cebelarski letini ter pjenib vzrokih, Kon8no nam je razkazoval ip toplo priporofial povi p,apj z mrzlo stavbo, v katerega smo pavsezadpje še vsadili ravno vgrebljen roj. c Sv. Pavel pri Preboldu. Ko sem hodil zadnji6 skozi Sv. Pavel, sem slišal od neke strani, kako znajo šentpavelsld liberal&ki ljubiti svojega bližnjega. Iz gole strapkarske nevošljivosti in sovraMva bi radi spravili ob službo tukajSnjega pismonošo, O6itajo mu, da ne izvrguie vestno svoje službe. Ako mogoCe kateri teh zagrizencev ne dobi ,,Stajerca" ali pa ,,Narodnega Lista" ravno tisto minuto v roko, kot si po svoji napredni pameti misli, da bi ga moral dobiti, se že gre pritožit na poštni urad. Pa vsaj vas poznamo! Va§e pritožbe ne izvirajo iz resnigpib. vzrokov, ampak iz same strankarske zagrizeposti, Ako bi bil pismoPOŠavaŠ pristaš, ako bi trobil v liberalni rog ip mešal Uberalpo kašo, tedaj bi ga ravno tisti, ki ga sedaj obrekujejo radi službe, slavili in povzdigovali v deveta nebesa, Povera vam, da bolj vestnega izvrSevalca pismonoške službe pe dobite, pa ga tudi nimate v svojih vrstah. Vsaj je on ravnio vsled vestnega izpolnjevapja službepih. dolžposti iakopriljublien ne le pri svojih somišljenikih, ampak tudi pri bolj trezno mislefiih nasgrotPikih. Najvegja njegova napaka po vaišem mnenju je ta, da je krŠČanskega preprifiapja, katerega se izven služl>e ne sramuje tudi v javposti pokazati. Kaj pe, vi bi radi, da bi vselej vas vprašal, s kom sme obSevati in pa kak.o sme svoje proste ure porabiti. Ali vas ni sram? Vi, ki ste ob vtolitvah tako pobožni kristjani, jda hočete menda iz same krSčanske ljubezni do svojega bližpjega spraviti ob službo Cloveka, ki mu po pravioi ne morete o5itati piti epe papake v izpolpjovanju skjžbenih dolžnosti. SomiŠljepiki, pozor pred hinavskimi liberalnimi obrekovalci poštenih ljudi! c Ljubno. Zaradi velikih in vedno naraščajofiih dolgov ]o je pobrisal v Ameriko tukajgpji mesar Martin SlatipSek. Ceravno smo že v napre] vedeli za omepjeni polom ip s kak&no boleznijo se je imel boriti naS nad vse priljubljeni Tin8e, vepdar nas Je kakor strela z neba zadela pcnadoma pretužna vest o tej bridki izgubi, Kupljeno živino je le deloma plačeval, veliko pa je upnikov, ki so mu denar posojevali. Na pjegovo zdravje se je mnogo pito, , seveda na ra&uri njegovih upnikov. Pri odhodu je Se iskal posojila za svoj ,,,kš.elt" pri neki patalcarici, a se mu nakana ni posrešila. Pri lanskib državpozborskih volitvah ie delal takšne rafiune za svoje napredne kaadidate, kateri so ga pa slično varali, kakbr je sedaj sam svoje upnike. Mnogo je kmetov, kateri so mu prodali Živino ria kredit, a so sedaj občutno oškodovani. Liberalcu ali varalcu priti v roke, to je vseeno. Radovedini smo, kaj k temu liberalnemu polomu porefiejo kapitan tukajšpjih napredpjakov, ki jih sešteješ na prstih epe rokc. Respifinost pregovora je: Jabolko ne pade dalež od iablani, e Bratltvde. Ob priliki pogreba Trlaga naiega somiSljenika Fr. Unlk t BrasloTčah, se je nabralo ta Slovensko Stražo 8 kron. Hral» 1 c Gallclja. Na d»n il.-julija t. 1. se rrši pri St. Jungerti nad Galicijo mladeniški sh d zdražen 8 cerkvenia opravilom. Mladeniči iz celJ8kega okraja in od dragod istrcDO rabljeni, da pridete na naš prijazni griček, kjer ae bomo naTdušili za blago in sveto v korist naših organizacrj. c Smlhel nad Mczfrje*. Tnkajšnja EmetiJBka podružnica priredi v nedeljo dne 14. jnlija ob pol9. nri poučno predavanje, na katerem bode predaval g. živinozdraTnik A. Peršah iz Braalovč K obilni ndeležbi vabi načelstro. okraj. b Brežice. Z raz&irjanjem ,,Narodpega Lista" in r,Stajerca" obenem se zelo trudi nek filovek, ki ie veljal ob zadnji državnozborski volitvi za glavnega agitatorja za dr. Kukovca. Celo taio predrzen je, da nadleguje naroCnike ,,Slov, Gospodarja", naj istega odpovedo in si paroSijo »,Nar, List" ali ,,Stajerca". V brežiški okolici je ta Človek pri neikem kimetu pravil o ,,Stajercu", da pi veg nevaren slovenščipi in da je spremenil sviojo nemškutarsko smer. Prav je storila peka kmetica, ki je tega liberalno-nemškutarskega sitpeža z burkliami napodila od, hige. Zopet dokaz, da so liberalci popolnoma prijadrali v tabor narodnih odpadpikov, Z nemškutarji lumpajo, s StajerČijanci se objemajo, z odpadniki se vežejo pri volitvab, agitirajo za njihovo glasilo in rogovilijo proti Slovencu-bratu, ki dela za procvit naroda. Tako dale6 je zabredel pa Spodnjem Stajerskem slovepski liberalec! Narodnaizdajica je bil in ostane! b Iz brežlškega okraia. (Vran6pi prisad se je vgpezdil v nekatere kraje ia napravil živinorejcem ogromno fekodo, Po novi postavi o živipskih kužnih boleznih se sicer izplafta državpa podpora za. vsak slučaj, da pogipe živipa vsled vrančnega prisada; toda živiporejci so bili dosedaj premalo poufteni o tem, da morajo vsak slu&aj take bolezni takoj naznaniti okr. glavarstvu. Samo v ob&ipi Blanca pri Sevnici, kjer vi*,an8ni prisad1 divja že več left, se je pripetilo mnogo takih slu6ajey. Vsled tega se je poslanec dr, Bepkovič obrnil na poljedelsko miaistrstvo, kl mu je te dpi paznanilo, da je oblastiin naročilo, pou&iti ljudstvo, kako postopati, da se tabolezen omeji ip zavsak posamezep slufiaj doseže odškodnipa, b Dekliiki stied v Št. Lenartu pri Brežicah v nedeljo 14. t. m. obeta biti zelo lep. Dekleta prihajajo posamezuo ali iz posameznih župnij skupno, kakor hočejo. Skupni sprejem mora radi službe božje t župni cerkvi izostati Dobro je, da se mladenke doma že nakoliko okrepčajo, da ne bo pretežko do večernic vstrsjati. Opomnimo se, da 88 cela prireditev vrši ob Tsakem Tremenn. Sbod bo na lspem prostoru, a pod strebo. Torej na veselo svidenje I Za Slov. Stražo je pabral g. Dragotip Novakj med trsatskimi romarji, ki so se vozili na morju pri Reki, 32 K. Živio! Najnotrejše, Sv. Tomaž pri Ormožu. Prepoved mladepi&kega shoda od straai ptujskega glavarstva je naše ljudstvo pe samo iznenadila, temveČ tudi ogorčila. Z^kaj se pe bi smela zbrati naša poštena mladipa? Baje zavoljo nemirov. Ptujsko okrajno glavarstvo je očividno zamepjalo naše po&tene mladeniSe s tistimi pretepaci v ptujski okolici, ki živijo od špopsa ip ,,Stajerca". Naši fantje niso pretepači , in se vedno obnašajo dostojno; to naj blagovoli ptujsko glasilo vzeti na znairje. Glavarstvo jje tudi v skrbeh zavoljo kašlja, No, k.ašljalo se je vedno in se tudi bo; sicer pa pri nas ta bolezep niti pi bila razširjena, temveč pri Veliki Nedelji, kjer je bila šola pekaj 6asa zaprta, sedaj pa je že pouik, Torej je ta vzrok ravno tako nifievep, kjakor oni o pemirih. Vzroki ti&e kje drugje in mi smo prepričani, da bodo naši poslanci storili potrebne korake, da se bo tudi našemu Ijudstvu dala pravica.Tako dalee pa Še vendar v Avstriji nismo, da bi se nam nemoteno in pod zažčito oblastev zbirali tisti, ki tulijo ,,Die Wacbt am Rhein" in kričijo ,,Živio Hochenzollernci", naše krš&anskto, cesarju vdano lju;stvo, patfe bi smelo prirejati shodov, Naša uiladina paj bo potolažepa in mirna, ker ji damo zagotovilo, da bo imela meseca avgusta svoj shod ip svojo veliko prireditev. Polzela. Birmovanje v celjskem dekapatu se je dae 4. julija pri pas zakljufeilo, ia sicer pa prav slovesen način. Vsepovsod je verno ljudstvo z užaljenim srcem gledalo milemu nadpastirju v bolesten obraz, raz katerega se je brala poleg očetovske ljubezni tudi velika telesna in duševpa utrujenost. Tuii k nam so došli PrevzviŠeni dokaj izmučeni, kaj čuda, po lolikih naporih, Pozdravila jili je poleg šolske mladine muogobrOjna verna Sreda z občipskim odborom. Ko je Sletna golarca, hfeerka županova, pogumno z micno pesmico izrazila cutila malih in odraslih, so blagoslovili milostni knez lp škoi novo kapclico Srca. Jezusovega, pravl biser med kapelfcami, Sledilo je obiSajno izpraševanje otrok. Zvefier pa so dali župljapi duška svojemu navdugenju s prekrasno razsvetljavo, kresovi in strelom. Bilo jje prekrasno, strelaše skoraj preveč. Ko so drugi dan višji pastir s požrtvovalno goreSnostjo opravili vsa sveta opravila, in z nedosegljivo prisrenostjo oznanjevali besedo božjo. so v krogu 17 duhovnikov &e spregovorili marsikatero ganljivo, prisrfeno, duhovito besedo, kji ostane vsem udeležepcem neizbrisna v spomipu, Le vse prehitro Je prišla ura ločitve. Na&e molitve za okrepljenje Va&ega zdravja Vam sledijo, nepozabljivi naš duhovpi o6e! Hrast se omaja in hrib, pa'Sa zvestoba, ostane. c Laško. Nalivi v laŠkem okraju so napravili v zadnjem casu precejšnjo škodo pa poljih, travnikih, občipskih cestah itd. Opozarjamd županstva, da naj naznanijo veSje škode na poljih okrajnemu glavarstvu s prošnjo za podporo po&kodovanim, škode na občipskih cestah pa deželnemu odboru s pro^njo za podporo iz fonda, ki je v ta namep dolofien. Pri Sv. Križu tik Slatine imata občni zbor moska in ženska poOružnioa Slovepske Straže v nedeljo, dne 21, julija po vefiernicah. v čitalnici. Govoril bo 5. g. kaplap Fr. Sinko iz Smarja. Po ob5nem zboru bo pa na vrtu g. Fr. Ogrizeka dražba lepih dobitkov za uboge slovenske Šolarje pri Sv. Križu. Domačipi in sosedje, sr&no ste povabljeni! Romarskl vlak k Mariji Pomagaj na Brezje priredi S., K. S, Z, prvi ponedeljek v avgustu, Pogajanja z južno železnico so že v teku, liomanje naTrsat se je izborno izvrSilo v splošpo zadovoljnost romarjev, katerih je bilo 611, Roraanje ]e vrlo vodil ravpatelj g. dr. Jerovšek. Na Trsatu sta pridigovlala gg. dr. KoroŠeo in župnik Gomilšek, Romarji so opravili na Trsatu svoje verske dolžnosti ter se v vrofiip molitvah poktopili trsatski Materi božji. Nad 2 uri smo se vozili po morju, kjer so dopele raz ladje pobožpe in vesele narodne pesmi, Vsi smo se vrnili zdravi in veseli domov. Novih kanonov ne bo. Sk.upni avstrijsko-ogrski ministrski svet, ki je zboroval dne 8, in 9. julija pa Dimaju, je odklonil predlog vojnoga ministra, da bi se za 250 railijonov K nab,avilo povib kanonov. I\isebno so nasprotovali novim kanonom Ogri. Smar]e pri Jelšah jevzorna Župnija, ker je poslala te dni celo 20 p o v i h naročnikov za ,.Slov. Gospodarja". Iz mnogih župnij smo dobili po 5 do 8 novih narofenikov, NaSi somiSljeniki so izvrst no agitirali. Hvala jim! Lo delujto v tem smislu naprej za naS list!