St. 248 Fiuoiu iltiui i HMiei (tati nrruti mlarati) V Trstu, v četrtek 19. oktobra 1922 Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVn Izhaja, izvzcmSi pondeljek, vsak dan sjutra}. Uiedniitvo: ulica st. FrantiSka Asiškega 51 20, I. nadstropje. Dopisi nr\-&r Ne raakirana pL«aia se ne sprejemžjo, rokopisi Anton Oerbec. — Lastnik tisjg j znaSa za mese; L 7.—, 3 1 - • ^ Za inozemstvo mesečno 4 lire NOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v Sirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov nm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L I.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. ŠKODLJIVCI TRSTA Pred kratkim se je vršil v Benetkah sestanek med italijanskem ministrom za zunanje zadeve Schanzerjem in čehcsiovaškim ministrom z isto listnico dr. Benešem. Na tem sestanku sta razpravljala ta dva državnika o političnih in gospodarskih zadevah, ki se tičejo obeh držav. Večji del njunega pogovora pa je bil posvečen ravno gospodarskim vprašanjem, in sicer takim, ki se nanašajo neposredno na Trst in na vprašanje vzpostavitve nekdanjih gospodarskih stikov z njegovim naravnim zaledjem. V tem oziru je bilo sklenjeno, da se bo vršila v kratkem tu v Trstu posebna ital:jansko-6ehoel6vaška konferenca, ki ji bo namen, da odpravi vse težkoče, ki so še na poti toku čehoslovaškega izvoza in uvoza preko Trsta. Italija da mora na vsak način poskrbeti da se čehoslovaška trgovina odvrne od Hamburga in zopet usmeri proti Trstu. Tukajšnji laški, listi in na prvem mestu njihov poglavar «Piccolo» so zabeležil: takrat te vesti z debelimi črkami, kar je bilo povsem razumljivo, ako se pomisli, da je skoraj istočasno tista nesrečna medmini-strstvena komisija zapadno Evropo. Proti tej nevarnosti, ki ogroža predvsem Italijo, katera bi bila smrtno zadeta, ako bi se slovanska povodenj razlila do Jadranskega morja, se mora Italija zavarovati. Pri tem ima dva naravna zaveznika, ki sta na eni strani zdrzni jez, katerega tvorijo Avstrija, Ogrska in Romunska, na tfrugi pa Turčija, katera se bo te dni zopet za stalno ugnezdila v Evropi Posebno temu poslednjemu dejstvu — povratku Turkov v Evropo — pripisuje general Bencivenga velikansko varnost. Istra v rokah Italije in Tracija v rokah Turške sta tista dva stebra, ki predstavljata skrajni krili naravne obrambe proti slovanski nevarnosti. Italiji bo iz Istre vedno mogoče nadvladovati v severnem delu Jadrana in ravno tako bo imela Tur* čija, ker bo v posesti Tracije, trdno, v svojih rokah dardaneiiske morske ožine. Spričo tega položaja ne bodo mogli Slovani nikdar priti do pretežne veljave na Sredozemskem morju. V istem mahu se zaganja general Bencivenga tudi proti Malemu sporazumu, ki je po njegovem mnenju prava kal velike nevarnosti za vso zapadno Evropo. Kot italijanski državljani gotovo nismo poklicani zastopati nasproti tem strašnim predvidevanjem «Piccolovega» generala kake posebne interese svobodnega Slo-vanstva. Naglasimo le toliko, da obstoja slovanska nevarnost, kakor jo opisuje general Bencivenga gotovo samo v njegovi domišljiji. Ruska revolucija ni samo zru-š'3a dosedanjega socialnega reda na največjem delu slovanskega ozemlja, temveč je, ako ne za stalno, vendar pa gotovo za zelo dolgo dobo pokopala tudi takoime-novani panislavizem. Zraven tega bi mogli navesti razne citate iz posameznih fraiv ccskih listov, ki dokazujejo, da se Francija, ki je tudi sredozemska sila, te nevarnosti prav nič ne boji. In zakaj bi se morala Italija bati panslavizma, ki ga ni, je pač uganka, ki bi je gotovo ne znal rešiti niti pisec omenjenega članka sam. Slovansko ozemlje je tako obširno, da bi stalo na njem od 70 - 80 Ital j ena poleg druge. !n na vsem tem ozemlju živi samo okoli 220 miljonov ljudi, torej komaj petkrat več nego v Italiji Pri takih razmerah je pač jasno, da ne hlepi nobeno slovansko pleme po italijanskem ozemlju ali po italijanskih postojankah na obalah Sredozemskega morja! Toda naš namen n*, da bi se prerekali1 z generalom Bencivengom. Tudi vprašanje, ali je napravil domovini uslugo s tem, da je proglasil borbo proti Slovanstvu za nekako zgodovinsko misijo Italije, prepuščamo njemiu samemu, da gai reši pred svojo vestjo. Kar se tiče posebej Trsta in njegovih trgovskih interesov, je jasno za vsakogar, da mu morejo slični članki le škodovati. Ako je general Bencivenga tolmač misli odločilnih krogov v Rimu, ako se ti krogi strinjajo z njim, da ima Istra (Trst je zemljepisno le en del te pokrajine) ono strateško nalogo, kakor jo je opisal general Bencivenga v «Piccolu», potem se moramo s strahom vprašati, ali je sploh še v načrtu odločilnih gospodov, da ostane naš Trst še nadalje važno trgovsko središče, in ali se niso morda odločili, da. iz-premenijo naše kraje polagoma v ogromno strateško oporišče, kakršno je po mnenju «Piccoiovega» generala potrebno Italiji za njeno borbo proti Slovanstvu! Ako bi bilo temu tako, potem bi morali reči, da so v Rimu znoreli. Toda, naj bo že kakorkoli, interesi Trsta in naše gospodarske obnovitve zahtevajo, da se že enkrat preneha z dosedanjimi metodam! šovinistične duševnosti. Z grozečim vrtenjem zastav, z bahavim pridiganjem odvajalne ekspanzije na škodo sosednh držav m še najbolj seveda s sličnimi načrti strateškega značaja se zaledje odbija in ne pridobiva. Svobodno nam je misliti, da sme kulturnejši in naprednejši, lepši in boljši kot prebivalstvo tržaškega zaledja, toda za tako neumne nasledstvene države vendar ni mogoče smatrati, da bi bile pripravljene blagohotno podpirati načrte, ki bi se iz Trsta ven kovali proti njim samim. «Piccolo» in njegov člankar sta se postavila na to škodljivo in nespametno stališče. Mislimo, da jfma ne bo mogel pritrditi noben pameten Tržačan, ki so mtu interesi našega mesta res pri srcu. Na drugi strani pa je naravno, da se bodo za taka priporočila odločno zahvaTle tudi vse nasled-stvene države, predvsem seveda slovanske. Škoda, ki se dela Trstu s takim pisanjem. je tako ogromna, da je ne more popraviti nobena konferenca. Italija Sestanek fašistovskih časnikarjev v Milanu MILAN, 18. Včeraj se je vršil tukaj sestanek ravnateljev vseh tednikov in dnevnikov fašistovske stranke. Navzoči so bili zastopniki dnevnikov «Popclo d'Italia», <*Popolo di Trieste*, «La Voce di Man-tova», «La Cremona Nuova» in «LTstria Nuova» kakor tudi predstavniki vseh ostalih f^šistovsk h periodičnih listov. Sestanku je predsedoval Benito Mussolim. Njegovemu pozdravnemu govoru je sledila razprava o posameznih točkah dnevnega reda. Grandi je priporočal ustanovitev fašistovske založbe, ki bi skrbela za podrobno propagando z izdajanjem brošur, letakov itd. Razpravi o vprašanjih tehničnega značaja je sledila politična diskusija. Konečno je bila sprejeta sledeča resolucija: «Z namenom, da da enotno smer duhu in nastopu fašistovskemu dnevnemu in tedenskemu tisku, je sklenil sestanek faši-stovskega tiska: 1) da pozove nač^iništvo fašistovske stranke :n pokrajinska udruženja, naj vrše čim strožje nadzorstvo nad tiskom cfranke ter naj odvzamejo avtoriteto^ takim glasilom, ki bi se r&zodela kot parasitarska in ki ne bi kakorkoli nastopa- pa ni imela uspeha. FaSisti zbirajo denar, da darujejo organizaciji tiskarjev troboj-nico. Organizacija tiskarjev pa je izdala proglas na svoje ljudi ter je nujno sklicala združene odbore. Fašisti zasedli plinarno in elektrarno v Piranu PIRAN, 18. Pretekli petek so zasedli fašisti plinarno in elektrarno, ki sta last nemške družbe «Augusta». Fašisti so pozvali ravnatelja Ettricha, naj nemudoma fz-roči blagajno podpredsedniku fašja PeIroniju ter naj takoj zaipusti mesto. Spremljali so ga na pomol, kjer se je vkrcal za v Trst. Preden je odšel, jim je moral obljubiti, da se nikdar več ne povrne. Vladni komisar Della Martera je vsled tega dogodka predložil vladi svojo ostavko. la v strogem soglasju s smernicami str.; 2} da bo prepaičil porajanje novih listov, & sodelovanje strinja z disciplino stranke; 5) da pozove tiskovni urad fašistovske stranke, naj bolj pogoslesna in bolj redno žzdaja proglase, tičoče se splošnih pravcev, ki se imajo vtisniti glasilom stranke bodisi v političnem bodisi v sindikalnem pogledu*. Spopad med črkostavci in fašisti RIM, 18. Po pogrebu tovariša se je vračala gruča črkostavcev z rdečo zastavo skozi mesto. Čim so prišli pred sedež fašistov, so šli poslednji nanje, nakar je nastal pretep, ki 6e je končal s tem, da so fašisti odnesli črkosrtavcezn zastavo. Kasneje je šel komisar Contž k fašistom ter zahteval, naj vrnejo organizaciji tiskarjev njeno zastavo. Fašisti so se mu pa uprli, vsled četsar ie izvršil hišno Dreiskavo. ki Otvoritev narodne skupščine — Prvi Ra-dićevec v skupščini BELGRAD, 18. Včeraj ob 11. uri je podpredsednik Vujičić otvoril sejo skupščine, katere se je udeležil tudi bivši poslanec Radićeve stranke, dr. Karlo Hausler. Na galeriji se je nahajal med novinarji tudi drugi poslanec Radićeve stranke Lcvreko-vić. Podpredsednik Vujičić je dal nato besedo dr. Ilauslerju, ki je živahno pozdravljen, izjavil, da se smatra srečnim, da je v skupščini Prosil je tovariše, naj imajo v njega zaupanje in naj ga sodijo po njegovih delih. Prišel je v zbornico, ker stoji na stališču, da je bil izvoljen od naroda, da sodeluje na konsolidaciji države. Nato je orisal svoj« delovanje od izvolitve za pes lanca v Sremu, kjer je kandidiral na programu hrvatske seljačke republikanske stranke. Radič je takoj po volitvah poklical vse poslance svoje stranke v Zagreb in je bilo sklenjeno, da njegov klub ne pojde * Belgrad. akopranr so govorniki hrvatske seljačke republikanske stranke za časa volilne borbe govorili tako, da se je moglo trdno računati, da pojdejo izvoljenci v Belgrad. Dr. Hausler je zatem čital svojo svoj3-časno v zagrebških «Novostih^ objavljeno izjavo povodom izstopa iz Radićeve stranke in to točko za točko, nakar je posamezne točke še analiziral. Naglašal je, da drži Radič svoje poslance le s terorizmom skupaj. Kar se tiče ustave je proti reviziji, zahteva pa, da se vnesejo dodatki. Je tudi za širše sodelovanje skupščine. Poklonil se je manom velikega kralja Osloboditelja in zaključil svoj govor še enkrat z izjavo, da bo z vsemi svojimi močmi sodeloval na ureditvi države. Skupščina je sprejela njegov govor z viharnim ploskanjem. Radičev poslanec Lovreković je med čitanjem Hauslerjeve izjave zaklical z galerije: «Tako jel Vse je istina!» ' Zatem je prešla skupščina na dnevni red: Zakonski načrt o nekaterih izmenah v zakonu o splo&ii upravi. Jugodovenaki Pantheoa BELGRAD, 18. Na šefi ministrskega sveta je bilo sproženo vprašanje zgraditve jugoslovanskega Pamtheona. Ministrski predsednik N Stola Pašić je poročal o načrtu ter omenil, da se preneso v Panike on kosti ozar. pepel vseh za Jugoslavenstvo zaslužnih mož. Za zgraditev Pantheona bo v prihodnjem proračunu stavljenih 30 mi-ljcmov dinarjev. Brezplačna vožnja za Invalide BELGRAD, 17. Ntai predlog ministrstva za eociialno politiko je ministrstvo saobraćaja dovolilo brezplačno železniške vožnje invalidom. InvaBdi se morajo pri tem izkazati z legUimacjjarai m gotovimi potrdili meroda.jnKh oblasti. Mobilizacija fugodovesrskih če laikov — Vlada proti samostojna akciji četnikov BELGRAD, 18. Kakor ste poročali, je bila proglašena mobilizacija četnikov. O tej stvari poroča »Politika*: «Ob lastni odbor organizacije jugodovenskifo nacionalistov v Beigradu je imel v soboto izredno sejo v prednosti vseh svoph članov kakor tudi pooblaščenih dlelegatov centralnega odbora v Splitu, oblastnih odborov v Novem Sadu in Osjeku kakor tudi delegatov Udruženja srbskih četnikov. Ko so vsestransko prerešetali notranjo in zunanjo situacijo naše kraljevine, so sddenili: Objavljuje se mobilizacija vseli jugoslovenskih nacionalistov v Srbiji, Slavoniji in Vojvodini. Vsi nacionalisti se imajo tekom 24 ui javiti pri pristojnih oblastnih odborih. Vrhovna komanda se feroča Udruženju srbskih četnikov. od katere strani se bodo izdajaj* vsi nada&joi ukazi Zastava r črno polje z mrtvaško glavo, uniforma četn£ška». Zastopniki nacionalnih organizacij so včeraj bili pri ministru notranjih zadev ter mu objavili sklep glede akcije v Dalmaciji in na Sušakta. Minister notranjih zadev Kosta Timot^evič fe vz>el sklep na znanje, a oh enem kategorično izjavil, da ima država dovolj moči, da varuje svoj ugled in da se upre vsem poskusom, ki bi bili naperjeni proti časti in ugledu države. Oster nastop jugoslovenskih nacionalistov proti popustljivosti vlada BELGRAD, 18. Glasilo jugoslovenskih nacionalistov «Preporod» objavlja oster članek izpod peresa Pavla Jurišiča, ki poziva jugoslovensko omladino na okup, da se postavi v bran prod grožnjam na za« padni meji Po ugotovitvi da Italija, uradna in neuradna, že štiri leta onjanizirano ovira pravilen razvoj jugoslovenskega naroda in njegove domovine, pravi članek: Ne dovoljujemo več, da bi nas kdo mirit in tišal ter pozival na otroško poslušnost, ko italijanski fašisti to tolmačijo kot našo nacionalno šibkost. Če italijanski narod ima svoje fašiste, ima pa naš narod svoje vdane sinove, ki ne bodo sicer nikoli izzivali, pač pa se vedno zavedajo svojih dolžnosti. Naša vlada mora biti enkrat na čistem, da če ji je narod dodelil upravo zemlje in usodo naroda v roke, mora ona za to tudi odgovarjati Nam vsem, temu istemu narodu! — Ona ne sme dovoljevati, da na& kdorkoli ponižuje in zlostavlja-, da kdorkoli žali naš narodni ponos, da krši naše državne meje in še manj da se lepo pripravlja, da nam odvzame del našega ozemlja. Čc so po mnenju naše vlade fašisti sami, brez sodelovanja italijanske vlade, se rao^ ra z njimi najbolj energično priti na kra; kot s takimf. Če pa niso fašisti sami, — če za njimi stoje tudi italijanski narod, italijanska vlada in ital janska vojska, se nI treba tudi nam vznemirjati in plašiti, ker to pomeni: če vsi oni hočejo vojno, — mi jo sprejemamo. Drugih orientacij ni! Vsaka tretja rešitev pomeni izdajstvo nad narodom. Naj se skrije vsaka tvsta vlada, ki dovoljuje, da ji neodgovorne italijanske gruče odvzemajo delove nacionalnega ozemlja«. Objavili smo to poročilo našega belgrajskega poročevalca, da se vidi, kako daleč lahko pripelje agitacija neodgovornih elementov. Vztrajamo ka.kor vedno na stališču, da je absolutno potreben prijateljski sporazum med obema sosednima državama, ki bosta gotovo več pridobili v vzajemnem prijateljstvu nego v sovraštvu. Zato naslavljamo tudi v tem hipu resen opomin na obe prizadeti vladi, katerih dolžnost je, da posredujeta in odstranita vzroke spora ter da končno ustvarita podlago za prijateljsko jugoslovensko-italijansko sodelovanje. Železniška nesreča na pro$ Bakarsšt-Ccstasza BUKAREŠT, 18. Brzovlak, ki vozi iz Bukarešta v Kostanco, ;e zadel oo osebni vlak. Doslej je bilo Uvlečenih izpod vozov 10 mrličev in 50 ranjencev. Materialna škoda je velika. Sedem vagonov je bilo povsem razbitih. Promet na progi je u-stavljen. Deda beguncev v Traci ji. —■ Gostoljubnost Bolgarske^ SOFIJA, 18. Bolgarska brzojavna agencija objavlja: V zadnjih dneh je dosegel beg Armencev iz Male Azije, Carigrada in Tracije ogromen obseg. Tisoči in tisoči ljudi se nabirajo ob bolgarski meji. Beda je strašna, ljudje so pokriti za sik> s cunjami, so popolnoma izstradani in napol zmrznjeni. Vojake prosijo, naj jih pustč črez mejo, da si rešijo življenje. Po nalegu vlade, se oblastra trudijo, da begunce spravijo pod streho ter jih prehrani jo, toda vpričo ogromnega števila, sredstva ne zadostujejo. K vsem težavam se .pridružuje še slabo vreme, ki otežkočuje transporte z živili. Nevarnost kužnih bolezni je čezdalje večja. Kljub vsem težkočam in kljub temu, da mora itak že vzdrževati tisoče izseljencev, je bolgarska vlada sklenila, da sprejme* na bolgarsko ozemlje vse begunce, ki «e javijo na meji, brez razlike narodnosti. Francija proti Londona kot sedežu konference izvedencev PARIZ, 18. Angleška vlada je predlagala Italiji :n Franciji, naj bi s« sestala \ Londonu dne 20. oktobra konferenca tehnikov, na kateri naj bi se razpravljalo o' gospodarskih in finančnih klavzulah novo mirovne pogodbe s Turčijo. Italijanska vlada je pristala na ta predlotg in je sporočila, da bo imenovala svoje delegate. Francoska vlada se izraža načeloma sporazumna s predlogom za preliminaren sestanek tehnikov, ima pa razne pomisleke glede Londona kot kraja za ta sestanek. Kemalistovski voditelji — pripominja francoski odgovor —- bi mogli vsled svoje prirojene orientalske nezaupnosti misliti, da je predlagani medzavezniški konferenci namen delovati proti zavezniškim interesom. V takih razmerah bi izbera Londona ne olajšala končnega sporazuma, pač pa bi prinesla v že itak zaipletena pogajanja n»cve težave. Francoska vlada bo predlagala, naj se vrši konferenca v Parizu, kjer so se vršila nraiule mesece vsa pripravljalna dela glede bližnjega Vzhoda. Kongres francoske komunistične stranke. — Aretacija italijanskega delegata. PARIZ, 18. Francoski odsek komunistične stranke je nadaljeval popoldne razpravo o splošni politiki stranke. Vailand Conturier, sennski poslanec je poročal, da je policija popoldne aretirala italijanskega delegata, ki je včeraj govoril, da pa ima stranka v svoji sredi gospoda Manuelsija. ljudskega komisarja v moskovskem izvršilnem odboru, ki bo govoril. To sporočilo je vzbudilo med .kongre-sisti silno navdušenje. Italijanski delegat Soninarro je bil aretiran, ker je pred enim mesecem prekoračil mejo pri Modeni, ne da bi bil dal pregledati svoj potni list. Odpeljali ga bodo nazaj na mejo. Položaj v F ranci/i PARIZ, 18. Listi pišejo, da govorijo nekatere vesti ki so dospele v Pariz, o položaju v Franciji vse prej nego ugodno. Grške čete so v popolnem razpadu, brez discipline ter plenijo in ropajo. Med ljudstvom vlada lakota ter se vsled tega na- padajo vlaki. Veliko število vasi je bilo oplenjenih in zažganih. Anglija Negotov notranjepolitični položaj v Angliji — Vprašanje Lloyd Georgejeve demisi/e pred reš.tvijo LONDON, 18. Glede uspeha sestanka zastopnikov union:stične stranke, ki se bo vršil v četrtek, vlada še vodno velika negotovost. V političnih krogih vlada prepričanje, da je dobil Chamberla n zagotovitev, da se bo zasledovala poliiika, ki jo je on začrtal v glavnih potezah v svojem govoru v Birminghamu. Zatrjuje se tudi, da bo Lloyd George razpustil zbornico in se predstavil volilcem v dcmh.lji kot zaveznik unioffiistov. Če pa bi na sestanku dobila premoč proti-Chaniberlainova struja, bi ta in njegovi kolegi takoj odstopili, kar bi, seveda, povzročilo tudi demis:ji Lloyda Georgea. V slučaju vladne demisije — 'Ste zagotavlja v političnih krogih —• bi lord Balfc.ur in Bonar Lavv odklonila sestavo vlade, katero bi bržkone prevzel Bonar Lav/. Če pa v četrtek no pride do nikake odločitve, bo postal položaj še boli zapleten. Anglija za skFcanje konierence izvcdcnce? v London LONDON, 18. Agencija «Reuter > potrjuje, da je angleška vlada pcvahiia zavezniške vlade na konferenco izvedencev v London, in pravi, dti se na tem sestanku ne bo sklepalo, ker bo imel samo informativen značaj. Predlog angleške vlade, naj bi se sestali angleški, francoski in italijanski izvedenci ter prišli do sporazuma glede gospodarskih klavzul bedoče mirovne pogodbe, ki bo morala urediti vzhodno vprašanje, ima ri3imen določiti gospodarske določbe bodeče pogodbe. Izvedenci bodo vzeli za podlago nekatere klavzule sevreske pogodbe in tozadevne izpreincm.be v 1. 1921.-1922. Nekatere klavzule se bodo popolnoma izpremenile, druge popravile. Predlogi zastopnika angleške vlade so zelo obširni. Vsebujejo predvsem vsa vprašanja glede tiJrškega dolga, glede nadziranja turške bilaince, pristanišč, železnic itd. Sestanek izvedencev se ne bo mogel vršiti 20. t. m., smatra se pa1 da se bo lahko vršil že prve dni prihodnjega tedna. Angleški izvedenci niso še imenovani. Izbrani bodo med. specialisti v vzhodnih vprašanjih in med on:mi, ki sd še sedaj bavijo s turškim dolgom. Pridcijeni jim bodo funkcionarji ministrstva vnanjih stvari. Anglija protestira proti odpovedi dogovora glede Dodekanesov LONDON, 18. Angleška vlada je poslala včeraj italijansik vladi noto, v kateri protestira proti odpovedi dogovora glede Do-dekanezov iz 1. 1920. Angleška vlada stoji na stališču, da gre tukaj za mednarodno vprašanje, ki ga more rešiti le mirovna konferenca. Italijanska vlada stoji nasprotno na stališču, da je dogovor glede Dodekanezov iz 1. 1920. le posledica sevreske pogodbe. Ker.pa te pogodbe ni več, odpade sam ob sebi tudi dogovor med Italijo in Grčijo. Po mnenju italijanske vlade gre le za to, da se pride na mirovno konferenca brez vsakih obvez. Koliko so stale Anglijo vojne priprave na Vzhodu LONDON, 17. Vojni minister je izjavil, da ne prekašajo vladni stroški zaradi vzhodne krize dveh m ijonov in pol šter-lingov. Volitve v začetku !. 1923? LONDON, 18. Po oficioznih informacijah je imel minrstrski predsednik pogovor z nekaterimi Irberalnimi člani vlade. Nekateri po i tični krogi predvidevajo, da se bodo volitve vršile v začetku 1. 1923. L!oyd George bo razpustil parlament? PARIZ, 18. «Temps» javlja iz Londona j L!oyd George je skle'nil, da ne bo demi-sioniral. pač pa da bo razpustH parlament. Naznanil bo baje ta svoj sklep v soboto. Memllla Socialisti o vzroku padca nemške marke PARIZ, 18. Listom poročajo z Dunaja: Na kongresu avstrijskih socialistov je nemški delegat Christian poudarjal, da s» padec marke nikakor ne sine pripisovati plačevanju reparacij, kajti Nemčiji se je vsled koncilijantne politike zaveznikov plačevanje olajšalo, temveč padec marke se ima pripisovati edinole manevrom nemških kapitalistov, ki želijo polom Nemčije pospešiti ter onemogočiti politiko izvrševanja mirovne pogodbe. Papežev popravek k Viljcmovim spoavinom. RIM, 18. Katoliški list «Gcrmania» piše o obisku mons. Pacellija pri bivšem cesarju Viljemu poleti L 1917., obisku, o katerem govori Viljem v svojih spominih. List objavlja popravek, poslan od nuncija v Monakovem. Mo-nakovski nuncij ugotavlja predvsem, da nihče ni prisostvoval avdijenci in pripoveduje dalje, da je mons. Pacelli izročil Viljemu pismo papeža Benedikta XV., v katerem mu je pape-i izražal svojo skrb zaradi; nadaljevanja vojne. Nuncij je tedaj prosil v papeževem imenu cesarja, naj bi naredil konec vojni, tudi če bi morala Nemčija opustiti ta ali oni svoj vojni cilj. Cesar je odgovoril, da se Nemčija mora braniti proti angleškim uničevalnim namenom m je opozoril na nemško mirovno ponudbo decembra meseca. Predlagal je nato, da naj bi papež ukazal s svečanim proglasom na vernike vsega sveta, naj se neprenehoma moli in dela za mir. Ker nuncij ni imel za to potreb- n -ljestva pri predsedmštvu ministrskega sveta je odpravljen. V kolikor se to ni že zgodilo, so poverjeni posli osrednje uprave Novih pokrajin tistim ministrstvom, ki so po predmetu pristojna. Ta prehod se bo izvršil najkasneje do 31. decembra 1922. na način, ki ga bo z odlokom določil ministrski predsednik v sporazumu s prizadetimi ministri. Z istimi odloki bo tudi odrejena dodelitev uradnikov, ki so bili do sedaj dodeljeni osrednjemu uradu, raz/-nim ministrstvom. Čl. 5. Tudi po prehodu poslov, tičočih se Novth pokrajin, na posamezna ministrstva, ostaja urejena pristojnost omenjenih oblastev toliko za politično upravo kolikor za v3ako drugo upravno stroko, po zakonih in predpisih, ki so veljavni za posamezne predmete v Novih pokrajinah. ČL 6. Izvzemši nadzorovanje pripadajoče prefektu nad poslovanjem vseh javnih uprav, izvzemši ukrepe, katere on v primeru nufncv!; smatra za neobhodno poirebne v različnih delih službe, pridejo vsi organi ostalih državnih uprav v neposredno odvisnost pristojnih ministrstev. Z odloki pristojnih ministrstev 1921-22. Još je kudikamo poraznije stanje naših srednjih škola. Prije okupacije imali smo: Veliku hrvatsku gimnaziju u Pazinu; malu realnu gimnaziju u Voloskom-Opatiji; mušku učiteljsku školu u Kastvu i zasebnu žensku učiteljsku školu u PazT'hu. Zatim: Veliku slovensku gimnaziju u Gorici; slovensku re-aHcu u Trstu; muška učit3ljska škola u Gorici, žensku) učiteljsku školu u Gorici, trgovačku školu u Trstu i razne druge gospodarske i nastavne tečajeve. Osim mu-šlte učiteljske škole u Arbanasima, koja nimalo' ne odgovara svojoj svrsi, nijedna od gore napomenutih srednjih Skela ne po* stofi više. Naš zastupnik interpelirao je u rim* skom parlamentu) radi svake naše zatvorene ili potalijančene škole. Posredovao je kod svih nadležnih oblasti, u prvom redu kod ministarstva, ali osim obećanja, da će se udovoljiti pravedlnoj želji naroda, nije polučio mšta. Ministar prosvjete, koji podržaje to skroz nezakonito, svim božjim i prirodnim zakonima protivno etanje, prepada stranci popolara. Ta stranka; ima u svom programu, izmedju estaloga i to. da će u svemu postupati prema načelima kršćanstva i pravednosti, pa usprkos tomu nama se takva nepravednost radi, valjda samo za to, fer smo Slaveni. NAŠIM NAROČNIKOM! bodo v sporazumu z ministrskim predsednikom izdane eventuelne odredbe, ki bi bile potrebne. Cl. 7. S kr. odlokom izdanim od zakk.dnc^a mini»tra v sporazumu z ministrskim predsednikom in s prizadetimi ministri ae bo ukrenilo gled-e stroškov za razne službe Novih pokrajin iz fondov vpisanih pod 194. poglavjem proračuna zakladne^a ministra, dokler ne br> ukrenjeno na podlagi Čl. 11 zakonskega načrta o proračunu stroškov zakladnega ministrstva za dobo cd 1. julija 1922. dc 30. iuniH 1923. (zakon 22. avgusta 1922. št. 1169), da se prenesejo potrebni fondi v preračune posameznih ministrstev. Cl. 8. Svetovalne komisije, ustanovljene s kr. odlokom z dne S. septembra 1921. št 1319 za ureditev anektiranega ozeml>a, nadalju'sjo svoje poslovanje no predpisih, ki so v vel-javi. Deželnim svetovalnim komisijam v Trstu. Tridentu in Zadru predsedujejo prefekti. Predsednik osrednje svetovalne komisije bo imenovan s kr. odlokom po zaslišbi ministrskega sveta, na predlog ministrskega predsednika. Cl. 9. PrekKcane so določbe, katere so v nasprotstvu s predpisi, ki jih vsebuje pred-stoječi odlok. Ta odlok bo stopil v veljavo takof po objavi v uradnem vestniku (Gazzetta uffJciale) ter bo predložen zbornici, da ga spremeni v zakon. Italijanski zakon o javni varnosti raztegnjen na nove pokrajino. Uradni vestnik (Gazzetta ufficiale) št. 242 z dne 14. oktobra 1922 prinaša kr. odlok z dne 22. sept. 1922.. št. 1304, s katerim se raztezajo na nove pokiajine glavne določbe italijanskega zakona o javni varnosti z dne 30. junija 1889. st. 6144 spremenjenega z zakoni z dne 19, VII. 1894. št. 33 i in z dne 8. VII, 1897, št. 266, ter sorodnih zakonov, kakc*r zakon o uporabi otrok pri kro-šnjarenju, zakon o prostituciji, o poškodbah z orožjem in o kršenju predpisov o orožnem listu, o uporabi avtomatov za i^ro in za zabavo, o zaščiti živali, zakon o pobi^anfu alkoholizma, zakon o dolžnosti naznanitve in izročitve orožja, streliva in razstrelilnih snovi. Omenjani kr. odlok stopi v veljavo en mc^sec po ob;avi. torej dne 14. novembra t. !. Kolikor nam bo dopuščal prostor, bemo našo javnost obvestili o najvažnejših predpisih omenjenih zakonov. Mandolinistične skupine. Prejeli smo: V neaeifo 15. t. m. je bilo javljeno v oEuinos'ti da se bo vr&I v petek v dvorani Konsuannegu društva pri Sv. Jakobu sestanek mandolin:-stične slcupvne. Predno preidemo k mandolinistični skupini omenimo par besed o tamburaških zborih. Tamburaški zbori so srbskega izvora ter so zelo razviti med Jugoslovani. Slovenci v Julijski Krajini so dosedaj ustanavljali večinoma 4c zborat Ti zbori so sicer narodni ali zelo stari, na katere se moderne kompozicije ne dajo svirati; zato nas je jako razveselila vest, da se zopet ustanavlja mandolinrstična skupina. S temi skupinami sa da vsaka kompozicija svirati, mnogo lepše od tamburaških zborov ter napravi lepši vtis. Nočemo sicer s tem črniti tamburaške zbore, aH to morajo sami priznati. Kar je nam znano, je tudi tukaj pri nas obstojala nekaka mandolinistična skupina, katera pa jc bila mešana, z godali na lok, kar ec pa ne ujema s pravo mandoHnistično »kupino. Isto taka obstoja na Opčinah. Da bi se novila prava inandolirjstična skupina, se je že naoravilo neka?; poizkusov, in sicer M. D. P. Sv. Jakob je v to svrho ustanovila mandolinistični odsek, ali moralo je žaHbog opustiti dc-Lega odseka radi pomanjkanja učnih ■ fO ^r 3.TI1 ^ Vkljub mnogim opominom na pasici ali dru-, meči:' sledilo je M. P. D. Magdalena, a jc tudi ga če, je med našimi naročniki še mnogo takih,; moralo opustiti radi pomanJtanja pro-terov. ki niso poravnali zaostale naročnine. Ker ima «parma > je res nekaj časa izvrstno ua-redo-upravništvo s terjanjem le nepotrebne treske vajaf toda zdaj tudi ta močna skupina spi, in zamudo časa, se obračamo tem potom do vseh naročnikov, ki nimajo poravnane naročnine v naprej, da to store čim prej. ker bi bilo v nasprotnem slučaju upravništvo primorano ustaviti nadaljnje pošiljanje lista. 1 za „ŠOLSKO rnw se mm naj Slsveset se ne \mm! tako da pravzaprav nimamo nobene prave mandolinistične skupine. Med Slovenci je dosti za glasbo nadarjenih ljudi, vsi pa nimajo prilik« razvijati svojemu talenta ali iz finančnih vzrokov aH ker jim tega ne dopušča čas. S tem mislim, du se n, pr. delavcu, kateri dela od jutra do večera, ni mogoče učiti vsakega instrumenta, kakor n. pr. vijolino in klavir, katera zahteva-ta mnogo časa, dosti denarja ter lahke roke. Revno tega pa delavec ne premere. Godala mandolinistične skucune lahko avira vsakdo, čo ima V Trstu, dne 1* oktobra 192*. "EDINOST* HI. fe nekoliko nadarjenosti hi dobre vo2?e brez posebnih stroškov in izgubo časa. Pri današnjih razmerah pa ne zmore vsakdo teh četudi majhnih stroškov in ravno ta to so man-ifotuuctične skupčn-e da jim po možnosti pomagajo ter jim dajo inicijativo. Kakor gori omenjeno, se pri Sv, Jakobu ustanavlja man-kiotinastiČna skupina, in sicer ne brez podlage, Icer učne moči so m prostori tudi. Zatorej naj vsi. kateri imajo veselje do mandolinistike, pridejo na sestanek, kateri se bo vršil v pe- Sek v dvorani Konsumnega društva pri Sv. fakobu. Prilika fe tukaj, ne zamudite je! — N. N. «Dra matični krožek« v Škednju je ponovil v nedeljo, dne 15. t. m. Vošnjakovo dramo «Lepa Vida«. Premijera kakor tudi repriza Se bila dobro podana in prav dobro obiskana. Pri premijeri smo videli dvorano napolnjeno 2 večinama domačim ljudstvom. Repriza je bila obiskana po večini od ljudstva iz mesta in bližnje okolice. Omeniti moramo še to, da je bilo opasti med občinstvom precej neznanih obrazov z dežele kakor n. pr, iz Dekanov, Bazovice in drugih vasi. To je res lepo! Podpirajmo «D. K.» in vzpodbudujmo ga', ker 9 pomočjo nas vseh se bo lahko dobro razvijal in izpopolnjeval, ter postal tako kulturni hram našega naroda. Javila knjižnica št. Jakobske Čitalnice v Tretu javlja vsem članom, da se po pravilih knjižnice ne smejo izposopevati knjige za več kot tri tedne. Ker je število knjig premajhno za vedno naraščajoče število čitateljev, je odbor sklenil, da bo na to z največjo strogostjo pazil. Za vsak teden zamude se bo moralo plačati 50 cent. globe. Kdor pa kljub temu ne bo storil svoje dolžnosti, bo javno pozvan potom 'Edinostih in se bo proti njemu sodni jsko postopalo. Za večje knjige se bo delala izjema, ako se bo dotični čitatelj po poteku treh tednov javil v knjižnici in prosil za podaljšanje. Vsi, ki se želijo vpisati v knjižnico, se lahko javijo vsako nedeljio od 10. do 11. ure zjutraj v prostorih « Šolskega društva« pri Sv. Jakobu (stara policija). Vpisnina znaša 1 liro, mesečna članarina ludi i liro. Odbor Si. Jakobske Čitalnice. «Razvaline življenjja» uprizori v nedeljo, 29. t, m. ob 5tih popoldne v dvorani DKD pri Sv. Jakobu Šentjakobska Čitalnica. — Ta drama fe najnovejše delo našega pisatelja Finžgar-ja in tudi najboljše izmed vseh dosedanjih njegovih del. Ni tu opisovanje raznih slabo živečih aii moralno propadlih bitij, ampak je snov vzeta %z kmečkega življenja. Je to bujno, srečno in zadovoljno življenje mladega dekleta Lenčjke, ki se po očetovi krivdi razdre in razpade v pravo razvalino, kjer pokoplje še druga mlada bitja. Kdo ne pozna one žalostne šege, ki še dandanes vlada na kmetih, namreč, da oče sili svojo lastno hčer v zakon radi pohlepnosti po denarju in bogastvu, ne meneč se za srečo svojega otroka? Pisatelj nam v tej igri živo predočuje to pregreho in nje zle posledice. Oče Urh, bogat kmet in žgan jar, ima lepo mlado hčer, edinico Lenčko, katero prisili, da vzame v zakon Martina, mladega trdnega kmeta. Lenčkino srce ne čuti ljubezni do Martina, ker ga je že osvojil Ferjan, mlad divji lovec. Toda oče noče nič o tem slišati ter jo prisili: «Še ta mesec boš tam pri Martinu!* In poročila sta se. Ljubezni ni, in kjer ljubezni ni, ni Bo£a, zato se tudi tu godijo peklenski naklepi in razprtije, ki postanejo vzrok tragičnega konca. Kako se vse to izvrši, kakšen je konec te igre, kakšen je nastop igralcev, je pripuščeno slavnemu občinstvu, da si ogleda v nedeljo, in da se udeleži te otvoritvene predstave Šentjakobske Čitalnice. Igro režisira gosp. Marij Gcrjup, naš dobro-znani bivši član tržaškega gledališča. Zatorej v nedeljo k Finžgar-ju pri Sv. Jakobu. — Po predstavi se vrši plesna zabava. «Naša kri.» Šentjakobska ČStalnica priredi V bližnji bodočnosti tudi to Finžgar-jevo dramo in poživlja zato ljubitelje in ljubimke dramatike, da se vpišejo v njen dramatični krožek. Vpisovanje prične v ponedeljek, 23. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani DKD pri Sv. Jakobu. Ali ste že član «Šolskega društva?» A,ko še niste, prinesite ali pošljite članarino v urad «Šolskega društva* uL S. Francesco d'As-sisi 20, I. — Ustanovniki plačajo enkrat za vselej 200 L, podporniki enkrat za vselej 50 L, redni člani plačujejo 5 L letno. — Kdor za Šolsko društvo ne Žrtvuje, naj Slovenec se ne imenuje! Uradniki! Usiužbencil Nekateri uradniki tukajšnjega zavoda so sklenili prispevati vsak mesec od svoje plače \% »Šolskemu društvu.* Pozdravljamo to blagodušno misel ter poživljamo tudi vse ostale naše uradnike in uslužbence drugih zavodov, naj bi posnemali. „ V pni vrsti se pa obračamo s prošnjo do podejtij samih, naj bi ta prispevala »Šolskemu društvu« percentuahu dobiček. Društvo bančnih in odvetniških uradnikov, duhovščina, očiteljstvo i. dr. bodo brezdvomno sledili prošnji. Radi evidence prosimo naj se -take obveze javijo uradu «Šolslcega društva», via S.' Francesco d'Assisi 20, I. DA SE NAŠIM NASPROTNIKOM NA-KANA PREKRIŽA, DAJTE «ŠOLSKEMU DRUŠTVU DOSTI DROBIŽA! •• « Sokolskim telovadnim društvom >» na znanje! « Sokolska zveza* glasom § 9 društvenega zakona pravoveljavno obstoja. I. glavna skupščina se bo vršila čim bo pri' javljenih zadostno število delegatov včlanjenih društev. Delegate — za vsakih 50 članov in za prebitek čez 20 — po enega — volijo občni zbori.» Tam, kjer bi biK občni zbori zabranjeni ali drugače nemogoči, naj člani med seboj izberejo delegate, sesiavivšt o tem tozadevni zapisnik. Podrobnejša navodila, o čem se bo razpravljalo na I. glavni skupščini, dobe društva v kratkem. Po možnosti se jim bo poslal tudi prepis pravil. Kdor bi jih ne dobil in rabi morebitnih pojasnil, naj se pismeno obrne do tajnika «Trža>-ške Sok. 2upe!» Dan in dnevni red I. glavne skupščine bo objavljen v «Edinosti»! Skličite nemudoma občne zbore m prijavite takoj Župnemu tajniku izvoljene delegate! Trž. Sok. Župa. Važno! Izšla je knjižica, ki vsebuje vsa navodila in določbe za prejemanje invalidske pokojnine oziroma vzdrževalnih prispevkov s ta rišem, sirotam in vdovam po vojakih, ki so v vojni padli ali izginili. Knjižica ima za prilogo tudi vzorce za vse potrebne slučaje prošenj. «Knjizica za invalide* stane L 2'50, po poŠti 30 stotink več. — Pri pošiljatvi po pošti naj se nakaže denar prej. Tudi po povzetju se ne 6o pošiljalo, ker so troski nerazmerno večji. Knjižica se naroča pri pol, društvu «Edinost» v Trstu. DruStven« vesti Odvada. Danes ob 20*30 se bo v navadn% prostorih vršil sestanek. Prosam točnost. — Predsednik. Srednješolsko društvo «Zora», Društveni sestanek se bo vršil v soboto ob 5. uri pop. Odbor. MandcKnisti&oa skupina M. D. P. - Sv. Jakob. Opozarjajo se vsi oni, kateri bi se radi učili kak instrument, da se zglase v petek ob 8. uri pri tov. vodji v gostilni DKD. Vodstvo. Slov. a kad. fer. društvo « Balkan ». Danes, v četrtek, redni sestanek ob 20.30. Eno uro pred sestankom — od bo rova seja. Velikanska sleparija z državnimi nakaznicami v banki «Comiaerciale Triesuaa» Dne 2. oktobra t. 1. se je pojavil v banki »Comrner-ciale Triestina* neki elegantno oblečen go-spod ter je predložil bančnemu prokuratorju 1 dve državni nakaznici za svoto 200.000 tir. sta bila ranjena. Nastala je velika zmešnjava; vse kar je bilo živega na ulici, je zbežalo. Ranjenca sta dobila prvo pomoč na rešilni postaji. Imenujeta se: Aldo D« Grusti, star 19 let, dijak, stanujoč v uL Piccardi it. 56, (ranjen na tari strani reber) in Ezio D« Luych, star 25 tet, uradnik, stanujoč ▼ ul. Rapicio it, 6 (ranjen v desno nogo). Pozneje sta prišla iskat pomoči na rešilno postajo še dva druga ranjenca: Vladimir Zgur, star 25 let, prodajalec pečenih kostanjev, stanujoč v ul. D o«a do na št. 7, in Alfred Polani, star 29 let, uradnik, stanujoč v uL della Gin-nastica it. 43. Prvi, ranjen na glavi, je dejal, da so ga pre|fpK s palicami fašisti; drugi, ranjen s kroglo od revolverja v hrbet, je pa dejal, da je bil ranjen pred kavarno »Fabbris«. Vsi štirje ranjenci so bili aretirani Pri enemu od ranjenih fašistov so našli revolver brez orožnega Rsta. Nevaren padec. Včeraj z-jutraj so prepeljali v mestno bolnišnico zasebnico Marijo SkerI, staro 46 let. Ženska je padla po stopnicah v hiši št 13 v ul. Ponzianinno ter si pri tem zlomila piščal na desni nogi. Pijana smrtna kandidatinja. Neka Marija Brajonatz, stara 37 let, stamrjoča v neki hiši v zagati delTOUo št. 3, se je včeraj opoldne napila vina; potem pa se je v pijanosti napila še lizola. Ker pa jo je lizoi hudo žgal po želodcu, se je skesala nad Činom ter je poklicala pomoč. Prepeljali so jo v bolnišnico. Krpanova pesem. Kočijaž Ivan Krpan je šel predsnočnjim po ulfc? Arcata ter prepeval za kratek čas. Nenadoma sta se mu pa približala dva mladeniča in mu rekla, naj utihne. Nato sta ga preiskala in mu vzela listnico in zbežala. Toda to so k sreči vtdeli v bližini se nahajajoči kr. »Tratniki ter prijeli oba tatova. Na polkšfj sta se zlikovca identificirala za: Ivan D'Angelo, star 23 let, rojen v Palermu, In AuguštNeppo, ?tar 23 let, rojen v Reggio Calabria. Oba sta brez stalnega dela in brez stalnega btvališča. Bivališče sta dobila sedaj v zaporu v uL Coroneo. fc5 obljublja v najkrajšem Času izenačenje zakonov. Konečno je govoril Se g. Tantardini čestitajoč goriškim tovarišem, da jim je slučaj naklonil tako vnetega, neumornega in nesebičnega delavca v osebi Bruzmota Picciolija. Nato je poslednji zaključil shod zahvaljujoč se za izrečeno priznanje. Vesti z Notranjskega Iz Planine nad Vipavo. Po potrpežljivem pripravljalnem delu par domačih «Odva-darjev» in s pomočjo «Prosveten v Trstu se je obudilo iz globokega dremanja naše «Slov. izobraževalno draštvo». — Tržani so z velikim navdušenjem pozdravili ta korak in na občnem zborns, dne 10. m, m., so se izpremsnlle nekatere točke pravil tei se sklenilo, da društvo ostane strogo narodno, ker se v teh težkih časih moramo zavedati, da bomo le z združenimi močmi uspešno delali na narodno-kulturnem polju. — Odvadar. Vesti t GerISkega Zagorje na Krasa. Pnetečeni četrtek se je pri ms vršila žalna slovesnost po pok. g. učiteljici Majici Dovgan. Po žalni službi božji, katero je opraval č. g. Ivan Baloh, se je vr£3 sprevod cja pokopališče, katerega se je udeležila vsa šolska mladina, nad 30 članov učiteljstva, sorodniki, mamica in sestra g. Jožica an mnogo doma-če>ga ljudstva. Vse je kaszalo, kako fe bila blaga pokojnica priljubljena. Na pokopališču je bil blagoslovljen skromen a lep sponaenik, katerega je postavilo učiteljsko društvo. V cerkvi in na grobu je dovršeno zapel pevski zbor dve ža Losi raki pod vodstvom g. Starmania*. Ob grobu je govor! 1 Prokurator in drugi so sicer prav dobro pre-! načelnik g. Lampret, ki je slikal pokojnico iskali obe nakaznici, ker so ju pa naš& v kot vror uČiteljstva. Njen grob je bil kras-redu, so brez druzega odšteli prinašalcu no s cvetlicama ozalj&an. — Blaga Marica, 200.000 Hr . j počivaj v miru! Drugo jutro je tuji gospod na isti n^inj Prvi shad tobakamarjev cele Julijske Be-200000 hr: POPOVO fe dvigm1 aečijc se je vršil preteklo nedeljo ob zelo obili še 2C0.U00 Itr. | udeježbi v p^torih hotela «Treh kron*. Predsedoval je g. Tantardini cav. Fran-, . , , cesco, predsednik milanskega osrednjega dru- da ugotovi, če so v redu.; štva( ki je z Mdbroljnostlo ugotovil vnemo za /fin XII r* I .i g , — * _ * ** _ m stvar vadeč, da ye bila zastopana skoraj vsa Dva dni pozneje je banka poslala iz previdnosti vseh šest nakaznic v Rim zaklad-nemu ministrstvu, Banka je dobila odgovor, da niso nakaznice v redu. Pretekli pondeljck je zopet prišel , . I Julijska Krajina. Došli so tovariši iz Istre, banko! Trsta. Trbiža. Gradiške, Tržiča, Krmina, Čer-; dotični -gospod, ^P^f10^^^^1^Kanala^Idrije^hi od d^godTudeležiia se je po zastopstvu tudi Zv. tobakamarjev v Vidmu. O tvoril je shod goriški predsednik g. Sar-danja Ivan poudarjajoč, da je nad vse priča ko- pe t nakaznic po 100.000 lir. Prokurator se je za hip odstranil v neko pisarno ter je od tam telefoniral na poKcijo. Kmalu so prišli policisti ter prijeli moža. Peljali so ga na policijo, kjer ga je službujoči komisar zaslišal. Izjavil je, da je odvetnik ter se imenuje Hek-tor PelHzon, star 38 let, iz Turina. Izjavil je, da niso nakaznice njegove. Pozneje je policija aretirala v hotelu «Sa-voia* še dva elegantno oblečena gospoda, ki sta imela svoje prste vmes pri tej nepošteni zadevi. Imenujeta se: Fran De Bilio, star 31 1., vanje iznenađen in vesel, da so njegova izpod-bujenja obrodila sad. Tajnik g. Piccioti Brun- treba največ zahvaliti za preede nato k dnevnemu no, kateremu se je aranliranje shoda, ______________ redu: „ I Milanski predsednik g. Tantardini razjjasmije zelo prepričevalno, da najhujše zlo ne po voljnega »tanja tobakamarjev v Italiji tvori brez- trgovec:^ Turroa _m_^ongi Gaeian, star 28 ^^b^ zabeli burokratični aparat, ki duši te.korekoČ vsak žive tj monopolnih administra- j da so cij. Ko bo ta zapreka odstranjena, kar se' zakonov, bo izdatno pomagano tudi za nadaljnje uspehe drugega značaja. O stanju tobakamarjev v Jtdsjski Benečiji poroča prvi tovariš Flejo iz Trsta, ki osvetljuje nesposobnost nadzorstvenih organov, ki protipostavno dovoljujejo, da izvršuje lastnik glavne zaloge v Trstu tud!i prodajo na drobno, in celo v lokalu, fcš niti trafika ni. Omenja tudi cigaretni papir «Salto®, ki se v nona v ulici Ugo Fcscolo Št. 22 in odnesli v Genovi In v Turinu prodaja 4035 1000 lir, nekoliko dolarjev ter mnogo dru- 7Krajini. Enake tferfa Wo"a v VrKnnn rani plačevati pijavk* «SaRo» zastonf. Enake nereanosfo m nezakoeutosti pre dna š a tovariš let, bančni uradnik iz Rima. Glede nakaznic se ima pripomniti, ________^ _____________ prave, samo so že zdavnaj zapadle. Gospodie zgodi v najkrajšem času, potom' uvedbe novih! so namreč na zelo spreten način spremenili " " * " " nekatere datume. PoKcija marljivo preiskuje to zadevo. Do sedaj se ni moglo še ugotoviti, kje so dobili nepoštemjaki nakaznice. Vsekakor se pa domneva, da izvirajo iz državne zakladnice. Vel ka tatvina v stanovanju. Včeraj pri belem dnevu so vdrli tatovi v stanovanje bivšega ruskega kensula Miklavža Smvr- gega tujega denarja v vrednosti nad 15.000 lir. Spopad med fašisti £n neznanci v ulici Gio- Cignštti te Tržiča. Pritožujejo se vsi navzoči okrajni delegati, iz Kanala, Trbiža, Idrije in snč Carducci. — štirje ranjenci. Včeraj ponoči drugod; pred vsem obsojajo trgovce, ki teko rJrnl: 1T in .„ __1: ^__i .. .. « r>__j___ - • r r - i__i_t__t _ * _ j m. __t________»_ \r . okoli 12'30 se je odigral v ul. Giosue Carducci, in sicer pred kavarno <*S. Giusto,» krvav spopad med fašisti in nasprotniki. Do spopada je prišlo tako-le: Po uKci G. Carducci je šla gruča mladeni-čev. Zasledovala jih je gruča fašistov v črnih srajcah. Nenadoma se je zaslišalo nekoliko riščajo žalostni položaj tabakaraarja. Ko fe nato 9e tajnik' Piccioti s krepkimi izrazi ožigosal vse nedostatke, kl zahtevajo takojšnje odpomoči m je zahteval za sedaj kot začasen! odpomoček bojkotiranje tvrdke «Salto», se je sestavil zapisnik in spomenica vseh pritožb. Prebrala so se poročila odsotnih zastopnikov strelov iz revolverja m dva izmed fašistov in slednjič poročila urada za nove pokrajine, Rutini zoklfltii Jugoslavije Rude, katerih nahajanje hočemo v glavnih točkah omeniti, so železne rude, manganove, kromove, bakrove rude, nadalje aluminjeva ruda. bauxit, — žvepL ruda, pyrit itd. Najvažnejši del v tem poglavju tvorijo pač železne rude. Relativno z dragimi deli države —- pa tudi absolutno — je na premogu bogata Slovenija precej revna na železu. Nahajamo sicer žeL rudo v nekaterih kraojh (Grosuplje, Vel. Lašče, Metlika, Mokronog, Boh. Bistrica, Železniki itd.), a le v malem obsegu in so vsi rudniki, ki jih je bilo osem, sedaj opuščeni. V Hrvatski se nahajajo precejšnje količine žeL rude v Samoborski in Zagrebački gori, s 50—60% čistega železa, a glavna nahajališča Hrvatske so v Petrovi, Trgovski in Zrinjski gori. V Petrovi gori je mestoma ruda zelo čista in vsebope 60—-62% čisL železa. Glavna rudišča Trgovske gore se nahajajo med Maj-danskim potokom in potokom Jamnica. Manjši del prehaja na levi breg poteka Žirovca in nato v Zrinjsko goro. Železna ruda v omenjenih krajih vsebuje med 50—60% železa in kar je velike važnesti — ima malo žvepla in fosforja. Vendar dosedaj teh rudišč po veliki večini ne izrabljajo, dasLravno kažejo odpadki, ki so se nabrali v nekaterih krajih, v velikanskih masah, na poprej bujno razvito rudarstvo, ki pa je zelo neractcnelno Izrabljalo rudo. (do 40% navzočega železa je ostalo v odpadkih). V Besni so po svoji obširnosti, količini in kakovosti znana železna rudišča v Ljubiji pri i Starem Majdanu, Varešu in Kreševu. V Ljubiji se razprostira od Alaguša do do Litice Stare (»a jugu) rudišče povprečne širine 300 m. Mase nakopičene tukaj cenijo na 50 milj. metrskih stotov z povprečno vsebino 45 do 55% čist. železa. Množino železne rude v j okolici Stare Reke in Starega Majdana cenijo na 3 milj. metrskih stotov. V okolici Majdan Srnjakovo se ceni rado na nekoliko milj. metrskih stotov. To so posamezne točke, ki vsebujejo večje mase na malem prostoru, skupno pa cenijo da je v Ljubiji — Stari Majdan in okolica preko 300 miljonov tonelat železne rude. To je, — po strokovnjakih sojeno — minimum, kar se more ceniti. Okoli Fojnioe in Kreševa imamo zlatonosno železno rudo m sicer na 1 tono rude ca 15 g, zlata. Največjo važnost pa imajo rudniki v Varešu, južno katerega so se razvili največji sloji žel. rude na obeh straneh pototka Stavnije. j (Smer: severo-zap.-jugovzhod.) Železne rude okoli Vareša so znamenite ne le po svoji ko-j Hčitti — samo količine, ki leže odkrite na površini zemlje cenijo na 8 milj. ton — ampak tudi po svoji Izborni kakovosti, Dočim je imela kot dobra ruda sloveča «Ersenerz.:>-ruda na Štajerskem (sedaj Avstrija) okoli 36% čistega železa, — imamo tukaj le v posameznih krajrh rudo z 39% čist. žel. večinoma pa daje ruda od 42—64% čistega železa, d očim ima | (osforja večinoma 0.01--0.1% in žvepla 0.01 do 0.5%. Majhna količina teh dveh poslednjih Ervtn je za kakovost rade odločilne važnosti,; er delata ravno ti dve prvini pri predelova-' nju železa sHne težave. Težko ju je odstraniti in že v malenkostni meri povzročata lahko lomljivost železa. Količina (8 milj. ton), ki leži v teh krajih na površju odkrita, bi zadostovala za 50 let, ako bi se letno predelalo, (kakor dosedaj) 160.000 ton rude. Nemogoče pa je določiti one množine rude, ki leže v dosegljivi notranjosti zemlje. Cenijo fih na 120 miljonov ton. Ruda okoli Vareša vsebuje tudi 2.3% mangana, kar jo dela še bolj privlačno. V Srbiji imamo okoli srednega toka Morave in Ibre rudonosne kraje, izmed katerih je omembe vredna planina Kopaonik znan tudi vsled bogastva na drugih rudah (baker). Nadalje imamo večje sloje v planini Rudnik. Tudi v Crnigori imamo na nekaterih krajih železna rudišča, ki pa niso večjega pomena. Kar se tiče Macedonije in jugovzhodnega dela Jugoslavije ter obmejnih Krajin proti Albaniji, moramo omeniti, da so ti kraij tozadevno še zelo površno preiskani, obetajo pa najbolje v teli' ozirih. Kakor omenjeno vse te zaklade še zelo makj izkoriščajo. Pred vo^no se je surova ruda prevažata v velike plavže. (Skedenj p. Trsti* Ressicza na Ogrskem i dr.) Dandanes predelujejo rudo v topilnici Vareš, ki ima 2 peči zmožni predelati dnevno do 100 fon rude. Na Hrvatskem predelujejo rudo v surovo železo na Petrovi Gori pri To-« pusku. Predelovali so jo tudi v Betišču — a ta topilnica sedaj ni v obratu. Velike važnosti so plavži in tvornice Kranjske industr. družbe,*) ki ima svoje peči in tovarne na Jesenicah, v Javorniku in Dobravi. V njeni posesti so bdi tudi plavži v Skednju, ki pa jih je po prevratu kupilo i tal. podjetje Ansaldo in pa tvornica v, Bistrici (sedaj Avstrija). Na Jesenicah je v! delu 5 Martinovih peči, ki produrirajo skupna z Javoraikom letno okoli 24.000 ton jekla, 24.000 železa v drogih, in 12.000 ton žebljev. Topilnica v Štorjah izdeluje letno 11.000 ton železa v drogih. Livarna Guštanj-Ravne pa okote 700 ton jekla. Vse te podatke navajam samo v svrho spoznanja razmerja med rudnim bogastvom in njega izrabljanjem, ki je dosedaj Še minimalno. Nič manj važne od železnih niso manganove rude, katerih glavna ležišča so zopet vt Bosni, Srbiji in Macedoniji. Sicer tuci v dru>-gih krajih nahajamo to rudo, ki je velevažna pri predelavi železa v različne vste, (kovno livno železo — jekla itd.) a za enkrat brez večjega pomena. Tako imamo pri Begunf-šdci v Sloveniji, manganovo rudo z 45% Mn. To rudo rabijo v topilnicah na Jesenicah v Javorniku in so jo rabili svojčas tudi v šk«-denjakih plavžih. — V Bosni je najvažnejše nahajališče pri Čevljanoviču, okoli Srednjega, kjer »o tudi znatne količine magnetu /ca (železo mang. rude). Tukaj imamo mestoma manganovo rudo s 50% Mn. Okoli Gojeno-viča, Nišića, Naniča so rudišča, kt vsebujejo 66—69% Mn. po do k is a. Letno produc Lrf.fo ti rudniki okoli 5000 ton boljše in 30C0 ton slabše rude, — Bogata rudišča v Srbiji okoli Kopaonika vsebujejo do 62% Mn. Omenjene so tukaj seveda samo najvažnejše točko —• mnogo isto tako bogatih rudišč je še znanih, če tudi le površno preiskanih. Za Macedonijo omenim pozneje rudiSČa okoli Kratova. Velike važnosti za jugoslov. industrije so kromove rude — prvič vsled silno razvite usnjarske indusirije, ta je, mimogrede povedano, ena najmogočnejših vej jugosL industrije in ima mnogo izgleJla na silen razarah v bodočnosti — ki porabi ogromno množino kromovih soli, drugič pa vsled železne indu .trije (Crom jetklo). Cromove rude so razširjene po celi Jugoslaviji in je njih navzočnost vedno bolj očividna od severa proti jugu. V Bosni dosežejo rudišča precejšnjo znatnost, glavna nahajališča pa so v Srbiji in dalje v Macedoniji. Bosanski kromit (krom. ruda) vsebuje do 50% Cr2 Oj (kromov okis). V Srbiji nahajamo kromove rude pri Rajcu, Bogutovcu, L o patnici, MagMču i. dr. in vsebujejo te rude 50—55% Cr2 Oj. Še važnejša je Macedcni:a 9 svoiimi rudišči v Raždanu pri Oitircvu, U jer so do tik pred balk, vojno pridobivali kromovo rudo, če tudi na zelo primitiven način. Nadalje imamo ikromove rude med Kumano-vim in Reševom, južno od Velesa itd. itd. Izmed drugih rudnin je omembe vreden predvsem baker, ki se nahaja v več krajih. Šc ne dovoljno preiskana so rudišča pri Varzar-Vakuf-u in Dobrašinu. Glavni rudniki te ve-levažne ikovine se nahajajo v Srbiji v okolici Bora in Majdanpeka v kotlini Morava-Timok. V okoKci Bora cenijo množino bakrove rude na 1,592.000 ton. Ruda iz teh rudišč je znamenita tudi vsled tega, ker vsebuje na 1 tono raliniranega bakra do 300 g srebra in 100 do 120 g zlata. Produkcija bakra pokriva dandanes potrebo Jugoslavije in se izvaža tudi v inozemstvo. Navesti pa morem samo podatek za leto 1913. (Srbrja], kjer je znašal izvoz 13,360.210 zlatih dinarjev. Predaleč bi prišel, ako bi hotei naštevati po vrsti Še vse druge rude, ki se nahajajo v Jugoslaviji. Omeniti pa moramo, da je Jugoslavija bogata tudi na teh, dasiravno je tozadevno le površno preiskana. Na bauxitu (Aluminijeva ruda — ime je od franc. mesta Les Baux, kjer so prvič naši* tako rudo.) je bogata Lika, kjer pa ruda vsled preveBke vsebine (nad 6%) kreniikove kisline ne pride za danes še v poštev (dokler se način pridobivanja ne izpremeni), nadalje Dalmacija in Hercegovina. Tudi v Sloveniji imamo okoli bohinjskega jezera do 4 m debele sloje. V Dalmaciji dobivamo bauxit na obeh straneh Moseč-planine, — posebno v okolici Drniša — v različnih kotlinah. V tem bauxitu fe malo (pod 1%) kremikovc kisline, — vsled česar se da izvrstno predelovati — in pa okoli 50—60% Al- 03 (aliun. okka). V Hercegovini cenijo po precej natančnih preiskovanjih množino bauxita okoli Pudarnice in Cačka na en miljon ton. Večej množine bauxita so Še pri Čitluku in ŽiiomLslicu, kjer so glavna nahajališča v dolin' Ugrovače. Bauxit v Hercegovini ima večinoma manj od 1% kremi/tove kisline in nad 56% AL O j, je torej izvrstne kakovosti. *) Nad polovico delnic v ital, rokah, (Dalje na IV. strani) PODLISTEK ki d@b!va. Spisal Mavricij Jokal Iz madžarskega izvirnika poslovenil Ivan Koštial '8 «In potemtakem bodo vse to, kar pride v bodoče na mizo moje sestre, priskrbovali ro-vinski nesrečniki iz okolice?« — «Da, V temnih nočeh, kadar drugi ničesar ne vidijo, oni nasprotno prav dobro vidijo s svoinn rdečimi Očmi, naj bo tema kot v rogu, in tudi v morski globini. In od mene dobivajo le naročilo in zato so mi hvaležni. Nikomur ne napravijo škode. Cesar plača, kar nesrečneži odnesejo. Mnogi niti. ne zahtevajo odškodnine. Pravijo: odnesla je Margarita.* Na to ime je prišla Mi-k?.1? z.a n>ima: *Kaj sta se menila o Marga-nti? > je vprašala Metela. «Pogodila sva se ž njo. Kar prinese Margarita gori v moj grad, to bom jaz poplačal v gotovini.« _ «Komu?» — «Margaritinemu očetu.» — «Kaj ima ona očeta?® — Ima - Cesarja.t _ „Kakšnega ce-sarja?« — »Najprej je bil Napoleon, zdaj je cesar Franc.» — Zdaj si je Miliora lehkč belila glavo o tem, kakšno čudno bitje utegne to biti, ki sta mu dva cesarja očeta. — «Pojdi na balkon, poglej sedaj morje!« je rekel Metel sestri. — «Ah. kako veličastno!« je dejalo dekle zamakn:eno, ko je odprlo okno ter po-gledalo v crekrasoo noč, — Metel pa je od- hitel brez hrupa doli po stopnicah, med tem ko je Miliora občudovala pokrajino. — «Zakleni te za menoj vežna vrata!« je rekel Aksa-miti. tBrez slovesa moram ubežati od nje.« — «Gospod ravna zelo umesino.» — Metčl se je izmuznil skoz grajska vrata, Aksamita je šla gori v stolpno sobo. Ko je odprla duri, je Miliora menila, da je prišel njen brat. — «Met6l, pridi sem!« — «Je že odšel,« je zamrmrala Aksamita. — «Odšel? za trajno?« je rekla Miliora; «brez slovesa? fe enega poljuba si nisva mogla dati eden drugemu!« — « V temle gradu ne daje nihče drugemu poljuba,« je dejala Aksamita s trdim, neprijaznim glasom. «Kdo to prepoveduje?« — «Kdo? Margaritaf» VI. KDO JE MARGARITA? Ko se je znašla Miliora tako samo, zapuščeno na tem kraju, polnem strašnih čudežev, ji je zmanjkalo vse njene dušne moči; zgrudila se je na tla ter bridko zarhtela. — Aksamita je stala tam ter pustila, da se joče; tudi ona je bila deklć; vedela je, da je jok olajšilo. Pri njej je utegnilo bati žie davno, odkar se je zadnjikrat jokala. Ce granadrrskega narednika kaj žalosti, kolne — s tem se ozdravi, — Ko je potem Miliora nazadnje dvignila obraz s tal in — utirajoč si solzne oči — kakor iz sanj zajedjala: «Kako grozen kraf je tule: Sama sem, samotna!« se ej Aksamita naklonila k njej ter jo vzdignila kakor otroka; odnesla jo je v naročju v spodnjo sobo; to je bila spalnica; postelj je biča postlana; v kaminu ie prasketalo ruševje (— veje pritlikovih borovcev); vsa hi&a je bita prekajena z raznovrstnimi zelišči, ki rastejo obikio na skalah dalmatinskega obrežja; tam je Aksamita Mli-lioro slekla, položila v postelf, odela v segreto ode^o ter nato seda k vznožju postelje kakor pestunja, — «Ni tako grozen kraj to, gospodična!« jo je Aksamita ogovorila; «zato, ker je tako samoten. Jaz sem videla dosti daljnih dežela na širnem svetu ter aem spoznala, da niso tisti kraji najstrašnejši, kjer je velika samota strašna. Najnevarnejša stanovališča so tam, kamor ljudje najbolj rinejo fin tiščijo. Jaz sem jih po vrsti vse obiskala in ne mislim rada nanje nazaj. Od velikega alarma v Moskvi do gneče v «Tatarskem taboru« mi še zdaj vse šumi v ušesih. In ne vem, na kateri kraj mrs&m nazaj z večjo g roso in zono.« — (Ko se je omenjal »Tatarski tabor«, je začela Miliora paziti: Tale ženski rojak utegne kaj vedeti, kar je v zvezi z njeno usodo! 3 po- Sledom je razodefa, da rada posluša Aksamito i da naj govori dalje). — «Zakaj največja groza nI tam, kjer jad ik u jejo In kolnejo, marveč tam, kfer se smejejo, prepevajo, še pečejo. Živa straJua mo najstrašnejša. Gibala sem se med njimi, ■ sabljo ob strani, a z ženskim srcem v prsih — niso me mogli ujeti.« — To je bHo za Milioro Se večja uganka. — «KoHko bolje je tole v tem skalnem kotičku!« je nadaljevala Aksamita. »Semkaj noter ne more priti nobeno strašflo. Vse naokrog je tihota, človek ne stifti od vsega sveti niti besedice. Tam zunaj se lahko Jočejo, smejejo, lahko plešejo in se bifeio —r tukaj se čtrie le brenčanje čebel, kx se vračajo iz cvefcnatih dolinic domov. Tudi one vedo. da jim v teh skalnih duplinah nihče ne stori nič žalega. Tam zunaj v svetu je lahko vojna; cesarja in kralji lahko obmetavajo eden druzega z svojimi kronami; lahko zavzamejo Gibraltar, Pariz, Dunaj — Frankopan-skega gradu ne osvoij nihče, do njegovih vrat ne pride več niti Bonaparte niti Wellington. Vstaja (upor) lahko zavije vse dalmatinsko obrežje v plamene; upro se lahko Uskoki, ki se nikogar ne strašijo, njih se pa vsakdo straši — a Frankopanskega grodu še oni ne bodo zavzeli. Lahko je beda po vsej zemlji, lahko nastopi taka poguba, da bodo tisti, ki so se vozili včeraj v stekleni kočiji, danes od hiše do hiše kruha — prosili tukaj ne vedo o tem. Tam doli pri odprtem oknu moje stražnice stoji lonec poln denarjev, kakor sean jih nabral; Še ne vem koliko, niti ne mislim na to, da jih imam. Lahko je po vsej deželi taka lakota, da bedo ljudej jedli plevel — prebivalci Frankopanskega gradu pa bodo zmerom imeli živež od dne do dne. — Niti vihar ne stori temu kraju nič zlega. Kadar jame grozna bora tuliti med visokimi kraškimi skalami kot da hi cel tabor pošasti rjul, žvižgal, vreščal med oblaki; kadar se morje peni v svojem srdu in valovi lajajo na skale kakor psi — se sliši tule notri kot glasovi orgel in kakor bi angeli peK zraven, — Tu noter ne pride nihče in nič, kar straši, kar škoduje, kar stori žal, okroglo nebo tako pokriva ta kraj, kot da bi bil steklen zvon. — «Mari je to božje čudo?« ie vprašala Miliora. — «Čuđo božie ali vražje — tega ne znam določiti; za gotovo pa vem, da ta pojav presega Človeški um. Vsak človek ve zanj, kdor pozna Frankopanski grad.» — «In kaj je ta čudež?« je dekle porvedovalo dalje. — «Težko jc to razložiti taki gospodični, ki je Živela izza otroških let v samostanu svetih devic, kjer je niso učili nič druzega ko to, da obstoje angeli in hudiči. Angeli so lepi, prijazni, milostni — hudiči pa grdi, grozni, brez milosti. Zdaj pa naj bi vi razumeli, da so prav tisti hudiči najstrašnejši, najkrutejši (a lo za vas), ki so lepi in milostljivi kakor angeli? / — «Tega zares ne bi znala razume ti.» — No, vidite, moja svetnica! Prav zato je poiskal vaš brat za vas, gospodična, tale čudodelni kraj, da bi vas obvaroval takih lepili vragov. So razbojniki, ki se približujejo v všečni podobi, dobri,kajoč se, smehljajoč se, mlademu dekletu, kadar ona še niti ne ve, kaj je listi zaklad, ld ji ga hočejo ukrasti. Zalo vas je del vaš brat sem pod tale stekleni zvon. Semkaj ne morejo priti taki vragovi,« — «Ka; t' di tiste odvrača čudež?« — ; Da.^» — In ta čudež se kliče Margarita?« — «N\karite se križati pri tem imenu! To ni hudoben duh.» — Kaj pa neki?« — «Morda prej mučenica. Ženska, ki je dosti pretrpe'a ter se je potlej grozno maščevala za vse trpljenje svojega spola; tegii pa sama ni vedela.« — «No, kaj ni to pravljic ško strašilo?« — «Tako daleč je od pravlji«. škega strašila, draga gospodična, da sem jq jaz še videla in poznala. Videla in poznala sem jo sprva; naposled sem jo pa videla sicer a na sooznala.« IV. «EDINO$T» V Trstu, dne 19. oktobra 1922. Od važnosti je dalje pyrit, (fe S 2, železni Itrsec, — železo žveplenec) predvsem za izdelavo žveplene kisline, kakor tudi raznih •ulfatov. (Modra, zelena gaKca). Pyrit naha-famo mestoma v Hrvatski v Gorskem kotoru in deloma tudi v Sloveniji. Ta nahajališča za enkrat niso važna. V Bosni so znamenita ru-dišča pyrita pri Bakoviču (Fojnica.) Ena tona le rude vsebuje tudi do 20 g zlata. Se bogatejša na pyritu je Srbija v okolici Bora in Majdanpeka. Osobito v poslednjem dobivajo na 1 tono p yti ta do 25 g srebra in do 8 g zlata. Osobito zlatonosen je rudnik Sv. Var-vara (Majdanpek), ki vsebuje v eni toni pyrita do 280 g zlata. Večkrat smo že omenili Macedonijo kot najbolj nepreiskan del Jugoslavije — kar se tiče geoološikih razmer. Vendar smo že pri naštevanju nahajališč žel. rude, nadalje pri manganu in bakru omenili Kratovo v Mace-don-ji. V okolici Kratova, Slegova, in I>cbrova — do Zletova se nahajajo posebno rudonosni kraji, ki vsebujejo ogromne množine omenjenih rud in tudi pyrita ter drugih rud. Rudne zaklade nakopičene v teh krajih cenijo na: svinčene rude 10. miljonov ton, bakrovih rud 1.5 mil. ton, cinkovih rud 4.5 mil. ton, Pyrita 10. miL ton', železn. rud 25. mil ton, mangan, rud 25. mil. ton, barita 35, mil ton. Omembe vredni sta konečno še dve rudi, namreč svinčeva in cirnkove rude. Ti dve se nahajate v večji meri tudi v Sloveniji, tako svinec v Žalcu, Dobrni, Plibenku Železni kapli, Mežici, Litiji, i. dr. V poslednjih dveh rudnikih je bila produkcija leta 1919. 56.657 q v vrednosti 19 mil. kron, a leta 1920., 51.030 q v vrednosti 32 mil. K. V Mežeških roviK se nahaja v svinčeni rudi tudi do 5% cinka, katerega pridobivajo kot stranki produkt. C nk sam pa kopljejo v Trebelnem in Benici. Koroški plebiscit je odvzel Sloveniji znatne rudokope v Rablju, kjer je znašala letna produkcija do 300.000 ton cinkove rude. Svinčene rude imamo nadalje v nekaterih kraiin v Bosni — najvažnejša pa so nahajališča v Srbiji pri ICučajni. Imamo tukaj svinčeno rudo z do 63% svinca ter cinkovo rudo z do 45% cinka. V letih cd 1873. do 1892. so dali rudniki Kučajne: čist. svinca 267 to; čist. cinka 139 ton; čist. zlata 62.3 k£; čist. srebra 1292.9 kg. V okolici Kopaonika imamo pri Baduju, Plani, in Sipačini rudo z 69% svinca in srebra 0.03—0.06%. Nadalje so bogati kraji v Mace-donvji, kakor je razvidno iz tabele za Kratovo Šlagovo. , S tem bi bil pregled najvažnejših rudnin v Jugoslaviji končan. Kakor že omenjeno, je dandanes izkoriščanje navedenih rudišč —-posebno pa macedonskih — z malimi izjemami zelo slabo. Vzroke je iskati na eni strani v splošnemu nepoznanfu dotičnih krajev v njih slabih zvezah z prometnimi črtami, v pomanjkanju podjetnosti in kapitala, predvsem pa podjetnega domačega kapitala — na drugi strani pa v \'seh onih malih ovirah in težavah, ki jih inora premagovati vsaka mlada država pri svojem utrjevanju. Vendar pa ni dvoma da se bodo vsi omenjeni zakladi odkrili svetu rrei ali slei v korist državi in narodu. 1 ! V. M. A. Književnost in umetnost «La Jugoslavia*. O. Randi. Izšla je v Napolju knjiga O. Randi-ja: «La Jugoslavia». Dasi-ravno je knjiga pisana od Italijana, vendar ne moremo odobravati načina, kako je pisana. Manjka objektivnost, majkajo podatki v mnogih slučajih odločilne važnosti, dočim se avtor na široko spušča v nekatere malenkosti, ki So v stanu pokazati Jugoslavijo od slabe Strani. Spuščati se v podrobnosti te kniige, bi bilo preveč, dasiravno je ena izmed prvih knjig te vrste v Italiji. Omenimo pa par stvari, ki niso pravilne in o katerih si mora biti avtor na jasnem, da so nepravilne, ako ;e prebral vso literaturo, ki jo navaja na koncu. — Zgodovinski in zemljepisni uvod je precej dober, dasi bi si moral avtor držati pred očmi, da niso meje jugosk države istovetne z me-lami Jugoslovenov. Trditev da slovensko narečje ni nič drugega, kakor izvajanje dunajske in graške nemščin-e, ye samo za onega veljavno, ki obeh jezikov ne pozna — to je pač večina Italijanov, ki jim fe knjiga namenjena. Literarni pregled je slab. Da so bili vsa hrv, primorski pesniki in pisatelji med! XVI. io XVIIL stok itak pokolenja, ni ravno verjetno. Trditev avtorja, da so imeli Slovenci v Času reformacije par literarnih drobcev, a v novejSem času le nekatere male (modesto) pesnike, — (v oklepaju: Vodnik, Prešeren) — fe — da ne rečem drugega — smešna. Na prebujenju narodne .zavesti in jugoslovanske skupnosti je imela franc. okupacija in ilirska doba dosti večji vpliv, kakor se to zdi avtorju. Da je konečno ju gosi. svoboda delo ital. Vittorio Veneto — o tem dvomi marsikdo. — Avtorju, bi ne škodovalo, da bi prečiial Bar-zorfni-jev: «Caporefcto.» V političnem dehi poroča avtor na dolgo ib široko, o postanku označbe SHS — o časopisnem prerekanju in kritiki imena Jugosla-tvrja, ter našteva na to posamezne pokrajine in njih prebivalce. Natančno poroča o političnih grupacijah in političnih razmerah v prvih treh letih po ujedinjenju. Napačno v tem delu }e prizadevanje, da bi vse politične razmere pokazal kot uspešno polit. podjarmljene drugih Jugoslovanov cd strani Srbov. Na isti podlagi opisuje avtor boj za ustavo in poslavlja na eno stran Srbe — na drugo Hrvate in Slovence. Potem ko je na kratko omenil zgodovino rodbine Karadžordževičev in nasled-stveno pravo, preide avtor na ekonomsko pc-1 *2. Tudi v tem se ne drži popolnoma objektivno. O premogu poroča, da je slab — a vendar pravi bo Jugoslavija izvažala mnogo premoga. JrgosL žel. rudo ki vsebuje med 35 do 65% čist. železa primerja z angleško in nemško ki da imap mestoma 92—95% — in prepušča sodbo o kakovosti bralcu samemu! Vsak bi mislil, da je jugosl. ruda slaba, v resnici je ruda z 6ez 35% čistega železa dobra posebno še, ako ima malo žvepla in fosforja, in ta.ka je jugoslov. ruda. Seveda avtor tega ne omeni. Nadalje omenja avtor gozdarstvo, poljedelstvo in se vedno oprašča glede napak z pomanjkljivostjo jugosl. uradnih statistik, — Mestoma pa je tudi avtor sam pomanjkljiv. Glede tobaka omenja, da je pridelek letno 9000 ton in ne zadostuje potrebam. V resnici se bo pri malo boljši organizaciji pridelalo letno do 20.000 ton tobaka, domači potrebi zadostuje pa okoli 6000 ton. Dokaz, da je pridelek višji kakor 9000 ton. je ta, da je leta !92. devet tobačnih tvornic predelalo ca 9000 ton tobaka — a sedaj zidajo še 2 moderni veliki tobačni Ivornici, ker prvih devet ne zadostuje. Avtor ne omenja produkcije sliv, glede katerih je Jugoslavija prva država na svetu. V dobri letini se pridela do 832.000 ton sliv, dočim pridela Amerika (Zdr. drž.) ,kot druga država 1P?.000 ton. V letu 1921. je znašal izvoz samo salu'h sliv okoli 150 mili ono v dinariev. Bolj natančno piše avtor o železniški zadregi Jugoslavije in o njenih prizadevanjih rešiti se iz teh neprilik ter preide nato na trgovstvo in trgovske odnošaje med Jugoslavijo in sosedi. O trg. odnošajih z Italijo pravi, da so ovirani vsled narodnega sovraštva Jugoslovenov in jugosL oblasti. Kaj je vzrok temu sovraštvu, o tem avtor molči. Tudi s finančnim položajem se knjiga precej natančno bavi. V oddelku: Uprava opisuje avtor socialne in verske razmere in kulturno stanje, pri čemer je pač popolnoma pozabil na jugosl. umetnost. Zadosti nam je, ^ da se ne spominja niti Meštroviča, da molčimo o drugih. Pri pregledu jugoslov. časopisja omenja avtor 3 slov. časopise, to je: «Slov. Narod*, «Slovenec» in »Edinost*, o kateri pravi da je bila Benjamin pokofne Avstrije, dandanes pa je bolj kakor kedaj prej varna — «dokaz za italijansko strpnost*. Hvala lepa! — Sledi na to pregled vojske in trg. mornarice. Končno riše avtor politično razmerje Jugoslavije, do njenih sosedov, pri čemer je kritična točka zopet razmerje do Italije. Knjiffi so pridejana določila ustave in pa 4 zemljepisni in narodnogospodarski načrti kralj. SHS. Končno naj omenimo, da je izdal knjigo »Istituto* per 1'Europa orientale* v Rimu, ki si je nadel nalogo vzpostaviti kulturne stike med Italijo in njenimi vzhodnimi sosedi in orjentom sploh. Izšla je že knjiga o Rusiji, pripravlja se knjiga o Romumii. Knjiga, ki sem jo v kratkem očrta!, obsega nekaj manj kakor 600 strani v velikem formatu in ima v splošnem, dobre podatke razven navedenih in še morebitnih drugih pomanjkljivosti. Iz^ vsega pa odseva slabo razmerje med jugosl. in ital. narodom in med obema državama. Avtor, kot Italijan zvrača krivdo na teh razmerah popolnoma na nasprotno stran. Argumentira celo na nekem mestu o tem, da mera trpeti Jugoslavija nadzorništvo v svoijh vodah v Drlmacij«, — ker je slabefša od Italije. (Str. 475 spodaj). Jugoslovan pa, ki knjigo prebere, razume, zakaj je stavil zavod na prvo stran opozeri-tev, da ne prevzame odgovornosti za polit, smeri zavzete od avtorjev v izdanjih zavoda. V. M- A. Anton Vodnik: Žalostne roke. 1922. — Po krepkem in melodijoznem Župančiču in njegovih epigonih, hodi naša mladdn^ neka čudna pota. Saj to so posebne osebnosti, ki jim ne moremo očitati ravno epigonstva, toda velike osebnosti to niso, take osebnosti, da bi pretresli dobo, v kateri živijo, da bi jo- elektrizi-rali. Saj tega našim pesnikom niti zameriti- ne smemo, če pomislimo, da drugod ni nič drugače. Naša doba boleha v vsem svetu na brezduševnosti, ali pa se je najkrepkejši' izraz obrnil iz poezije nekam drugam. Ljudje iščejo sami sebe in se ne morejo nafft, tako so do ušes v brezizraznem, da ne pridejo do besede, in če spregovore je to jecljanje. In posebna poteza naše lirike je danes tista mehkoba, tista tihota, ki jo komaj občutiš in zaslišiš in ki ti šepeta kot prijetna godba, kot šelestenje sape v listju, kot da ti pravi človeška duša, ki se ne upa govoriti, svoje slutnje. Poglejmo Gradnika, ki so ga imenovali za našega najtišjega pesnika. Tudi Igo Gruden v svoji Narcis nekaiko med temi, celo Joža Lavrenčič da Bevk v neki razdalji. Danes imamo pa celo vrsto teh ljudi, je tudi Kosovel, posebno pa Jarc in Vodnik poleg mlade Tanfer. Morda je vpliv simbolizma in misticizma, morda sta v oddaljenih akordih vmes Rilke, Erdos in še kdo drugi, vendar je značilna poteza Vodnika tista malenkost, najtanjše strune duše, božanje kot roka apostola, deklice in lilije, pot v čistost in v lepoto... Lepa je ta pot, lepe so tiste dalje, ki jih skušamo doseči, ker smo mladi in radovedni smo, kam se bo obrnila ta mehka pesem, ko bo potrkalo trdo življenje v sanjavo žalost, ki ni žalost... -um Pesnika imamo radi že radi tega, ker je bil strog s seboj. Vodnik je spesnil mnogo mnogo pesmi, tudi po obliki in vsebini nevrednih vmes, a je imel poguma, da je stopil za lasten hrbet in se je pogledal: Izbral je samo najboljše in teh najboljših je tako droben zvezek, ker jih vsebuje samo trideset Nič ne de. Nič ni slabšega kot če človek dobi med pesmimi, ki bi bile sicer dobre^ par takih, ki človeka kar udarijo; te pokvarijo še vtis ostalih. Vodnik se je tega obvaroval zelo previdno. Zbirko je posvetil «Tebi, sestra v žalosti*. Naj navedemo par verzov, da bodo videli čitatelji, kakšna je njegova pesem, dasi ga poznajo že morda iz <;Mladike» in tudi iz drugih listov. Deklica misli Če bi slepa bila in bi ne Štela dni, Če bi vedela, da je že blizu pomlad^. . Vse zarje so moje, vs# gaji, ki v nijh veter [Šumi... Ah, kako sem bogata v razkošju vetrovi Oblekla se belo bom, kakor nevesta in bodem šla v polje in gozd . .. tam bom moMla, plakala, pela ... morda zaupa pomlad mi skrivnost — In tako sledijo pesmi, ki odkrivajo najtišja čuvstva dekliške duše. «VeČerna pesem deklice^ cfievne deklice psalm*- in druge. Potem: Mogoče... Mogoče večer je od Boga poslan, da preizkuša skrivnost duše naše: če ohranili v sebi smo pojoče melodije davnih, davnih sanj. .. In zopet so pesmi, kakor molitve nekatere, kakor žalost tihih cipres, toda ta žalost je pogumna, čudno očišču-joča. Pesniku smo za knjigo hvaležni. _ Hali oglasi se računajo po 20 stot, beseda* - Najmanjša pristojbina L 2'—Debele črke 40 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdor išče službo, plača polovično ceno. POHIŠTVO za sobo in kuhinjo prodam radi odhoda. Via Giuliani št. 33, vrata 2 1935 GOSPA odda lepo sobo s hrano samo odličnemu gospodu. Lep razgle&na morje. Via Cereria št. 12, IV., vrata 15. 1936 IVAN KACIN, Gorica, via Carlo Favetti 6. Popravljanja in uglašanje. Harmoniji, orgije, klavirji, violine, kitare. Strune m vse potrebščine za omenjene instrumente. Prodaja tudi na obroke. % 1937 ČEVLJARSKI POMOČNIK, dober delavec za razno delo, se sprejme takoj. Zdravje Matija, čevljar, Bovec. 1932 POSESTVO, obstoječe iz dveh hiš, mlina, 5 juter gozda, travnika za tri goveda, sado-nosnika in dveh juter vlažnega zemljišča, se proda. Josip Furlanrč, Manžan 7, p. Po-mjan pri Kopru. 1933 SPREJMEM takoj 16—181etno dekle, pridno, pošteno in zanesljivo, že nekoliko vajeno trgovine. Osebno prijaviti se v trgovini z mešanim blagem Hinko Grabrijam, Vipava. 1934 IŠČE SE družabnik za industrijsko podejtje v svrho povečave istega. Naslov pni uprav-niatvu. 1858 KLAJNO apno za živino ima v zalogi lekarna v II. Bistrici. 28/6 V KOBJEGLAVI 35 p. Štanjel se odda radi možitve in selitve veliko posestvo za večletno dobo v najem. Zraven tudi potrebna goveja živina. Obsežni vinogradi za vipavsko vino in kraški teran. Ugodna prilika. 1904 POROČNE SOBE bukove, hrastove, mahagonijeve, ČreŠnjeve, slavonsko delo. Turk, via S. Lazzaro 10. Embalaža za poSiljatve. Brezkonkurenčne cene. Oglejte si in primerjajte. 1912 TRGOVSKI POMOČNIK, vojaščine prost, prva moč, izvežban v trgovini z mešanim blagom in železnim?, se takoj sprejme. Ponudbe pod "Vesten m pošten* na uprav-ništvo. {1916} ODVETNIKA 84 iz Trste, via Ffltio Filzi it. 17/L (tel 26-58) sprejemala svoje klijente iz sežanskega okraja vsako soboto pri AMFU v SEŽANI ANBULATOESIJ sa spolne« sifilitioie, kolne In otroSke bolezni 44! P.ra (£. H JI. Da Specialista spopolnjena na pariški kliniki ^ Moderno zdravljenje sililitične bolezni, zoženja in vnetja cevi in Kapavca. Preizkušnja krvi za ugotovitev sififitičnih okuženj Sprejemata od 10 do 12 in od 14 do 17. Gorhra, PSaaaa Tommaseo (Piazzutta) 3 i^ia vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobro. — Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan štev.*3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 18 v Trstu registrovana zadr. z neomejenim jamstrom Ulico Pler Uilgl da Palestrina it. 4. l. 0! |0 EE=E vloge, vezane na trimesečno odpoved po S1/,*/, ako znašajo 20-30.000 Lit. po 6% ako znašajo 30-40.000 „ po 6ya% ako presegajo 40.000 „ Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom. Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 23C0 zadružnikov, vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev aH dragocenosti. Uradne tire od 8—13. Tel. št. 16-04. Tel. št 16-04. h: 3 9 ^Ui^e Najlepše fotografije, edina popolna zbirka, obstoječa iz 26 razglednic s slikami celega sprevoda od stolne cerkve v Gorici v cerkev na Sv. Gori se dobijo pri VITTSRifl KOLESI?!!, Gorica, Vin GariUi-Iil 5. Pošilja se franko cela popolna zbirka na deželo po pošti proti nakazilu L 25.—. -H21 JBRINJEVE jagod«, črne, v poijaibmh množinah, po ugodni ceni dobavlja I. Sandaj, Lu-poglava, Istra. (1917) HIŠA z dvema stanovanjema, vrtom, vodo v hiši in stavbeno parcelo, dv<* minuti oddaljena od kolodvora Ra&ek, se proda radi družinskih razmer. Pojasnila v občinskem uradu v Rakeku. 1799 POZOR! Domače platno« močno, trpežno blago za rjuhe in komate, razpošilja od 10 metrov naprej po 100 kron meter tvrcLka M. Sbil, Mokronog, Jugoslavija. (1920) TRGOVKA izučena, sprejme v najem trgovino ali prazen lokal na deželi na prometnem kraju, eventuelno vstopi tudi kot dru-žabnica z gotovo svoto. Cenjene ponudbe naj se pošljejo pod «Trgovina» na uprav-uištvo. 1^23 KKONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 19 POZOR! Krone, bisere, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Bel-?eli Vita, via Madonnina 10. I. 82 SVINEC mehek (olovo) kupujem vsako množino. Naslov Kuret, Settefontane 1. 39 KRONE, goldinarje plačujem po cenah, ki jih drugi ne morejo plače\rati. P.— avstrijske Vrone . . —— češkoslovaške krone ....... 79.26.— dinarji . • ••••••••••• 41.20.— lejt 15« • marke — 80.— dolarji ,,•••»•«•••*» 23.66 — francoski franki ....... • • Švicarski franki 437.—.— angleški funti oapirnatf Iu5.b0.— 1922. • 128 . 361 . 83 ) . 1520 . 440 • 125') . 69<) . 16*» . 14»> . 369 . 285 . 660 . 350 . 307 1922. —.95 03 i/i 80.— 44.70 15 50 —>7 23.85 1 <6.25 440.— 105.90 izredno solidno zidana stanovanjska hiša na prometnem trgu v Lincu, se proda radi družinskih razmer. — Vsa stanovanja so opremljena z najmodernejšim konfortom. — Pojasnila daje Anon. in inf. zav. Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ul. 5. 45/10 Imlim Krsne !n zlato plačujem p ntMlh tmh registrovana zadruga z omejenim poroštvom uratluje v svoji lastni hiši ulica Tcrrebianca Štev. 19, 1. n. Trsi Plii^a II2 s {prej Barriera) Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoril. Uradne m za stranke oil 9 flo 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-67. Š39E14 soIMsio Prostori tiskarne se nip v iffii Sv. Frančiška litsp 120 J via dal SlšESarS 1 in via Malcantsn 7-13 konkurenčna 67) Attilio Depangheri Trst, Corso it 5. Telefon 31-34. 3E Jsi Dobre In mstierne obleke za moške, dečke in otroke j j j v veliki izberi 85 ^ po konkurenčnih cenah. Adolfo Kostoris Trs«, Via Cartiuccl 39. Bslijti si izbih. ta n irepitah! Delniška glavnica L 15,009.080 Eezsrss L 5,100.000 Dunaj, Opatija, TRST, Zadar. o) Afilirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska bankat Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelsl, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu. Afilirani z^vod v New-Yorku; Frank Sakssr Stada Bank« Izvršuje vse banšng p&sie. ■T PREJE Mik VLOGE "M bq Hranilne knjižice in na tektfl račun ter jlb obrestuje do 470. Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. - Daje v najem varnostne predale (sa?es) ===== Zavodov! uradi ▼ Trstu: Via Cassa dl Rlsparmio itev. 5 — Via S. Nlco86 Slav. 9. Telefon it 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure. /